Janez Erat janez_si@yahoo.

com

ETIMOLOKI SLOVAR ALBANSKEGA JEZIKA

Albanian Etymological Dictionary

Delo je bilo konano leta 2000. / finished in 2000 Druga spletna izdaja 2008. / Second online publication 2008

UVOD / INTRODUCTION
Delo je nastalo v obdobju 1996-1999 in zajema stanje znanstvenih publikacij pred letom 1995, kar je razvidno iz spodaj navedene literature. Odloil sem se za spletno objave iz preprostega razloga, ker drugi nain objave ni mogo. Drugi, ker bo delo tako dostopno po celem svetu, eprav je pisano v slovenini, to mislim, ne bo ovira, kajti jezikoslovci se bodo brez teav znali in lahko gradivo uporabljali. Kjer sem imel bolji pregled in ustrezno znanje, sem tudi dodal osebno mnenje o pravilnosti ali nepravilnosti posamezne etimoloke razlage. Zgodovina besed je sama po sebi skrajno zanimiva, ima celo vpliv na sodobni jezik, na miljenje nasploh. e koga zanimajo navedki iz doloenega jezika, naj ie s kratico, rabljeno za dotini jezik, npr. sln. za slovenino. Zgodovina albanskih besed kae mono prepletanje z drugimi sosednimi jeziki, na prvem mestu glede na tevilnost so besede latinskega izvora, njihov dele znaa okoli 50% besednega zaklada. Mnogo je tudi slovanskega, turkega ali sploh ire balkanskega izvora, izpostavil bi zanimivost, da se najde doloeno tevilo starih besed tako v albanini in romunini, kar bi dalo sklepati na davno sosedstvo.

INTRODUCTION
The present work represents an attempt of an Albanian Etymological Dictionary, written in the period 1996-1999. I took into consideration almost the whole literature working with albanian etymologies before 1995, youll find the whole used literature below. I decided to publish the material, partly unfinished, myself in the web in the full length, to give everybody access to this very specific material. Another reason why is that in another a publication would not be realistic. In spite of the fact that the language used is slovenian, Im quite confident that researches interested in the Balkans and the albanian language will be able to use the material. For the better understanding please see the list of abbreviations and the literature. Etymology is an exciting trip back in times with no other historical evidence, on the other hand like history in general it has an impact on the modern language, and modern way of thinking. If your interested on a specific language f.e. slovenian, search with the abbreviation for this language f.e. sln. for slovenian. The history of the albanian words shows a complicated network involving the whole Balkan region. Almost the half of the albanian vocabulary is of Latin origin, an important number is represanted by words of slavic and turkish origin, not to forget a number of old words with common romanian albanian roots.

RAZLAGA GESLA / EXPLANATION OF AN EXAMPLE I. Primer gesla / The entry : GJASHT gjasht, Bl. gjashte, geg. gjasht, du. (ber.) djasht, arb. (K.) gjsht, pri. dasht est,
tosk., man., ukr. alb., sal., sma. gjasht: Meyer (1891, 138) enai s stcsl. est est, kar postavlja skupaj s sti. sas-t-s estdeset, av. xva est, arm. vec id., gr. Fks est, lat. sex est; prim. Brugmann (GrI2, 860). Pedersen (1900, 284) vzpostavlja izhodie ide. *s(w)ek's > alb. *gjash. Prvina *-t je po njegovem mnenju uvedena po naliki iz dhjet. Temu sledita Tagliavini (1937, 129) in Pokorny (1959, 1044). Jucquois (1965, 440) enai gjasht s sti. sasts 'estdeset'. Hamp (1961, 52) ugotavlja, da kakor albanina tudi ilirina kae enak refleks za ide. *-k's- in *-s- pred -t, prim. ilir. Sestus esti (IEW, 1044). Huld (1984, 68) sprejema Meyerjevo predpostavko in vzpostavlja ide. *sek's-ti iz korena *swek's 'est'. Enako: Orel (1985, 279), Kortlandt (1987, 219), B. Demiraj (1990, 195). - Glede na to, da sreujemo v tevilkah od 6-10 povsod prvino -t: gjash-t 6, shta-t 7, te-t 8, nn-t 9, dhje-t 9, je bolj verjetna Pedersenova razlaga, da se je ta pripona irila iz dhje-t. Tu bi lahko spomnil na slov., kjer je tevnik za 9 tvorjen po naliki na 10.

1. slovarska enota v knjini obliki / entry in official orthography gjasht

2. Zgodovinske in narene oblike / Historical and dialect variants

Bl. gjashte, geg. gjasht, du. (ber.) djasht, arb. (K.) gjsht, pri. dasht est, tosk., man., ukr. alb., sal., sma. gjasht:

3. Razlage jezikoslovcev po asovnem vrstnem redu / Explanation of former researches in

chronological order Meyer (1891, 138) enai s stcsl. est est, kar postavlja skupaj s sti. sas-t-s estdeset, av. xva est, arm. vec id., gr. Fks est, lat. sex est; prim. Brugmann (GrI2, 860). Pedersen (1900, 284) vzpostavlja izhodie ide. *s(w)ek's > alb. *gjash. Prvina *-t je po njegovem mnenju uvedena po naliki iz dhjet. Temu sledita Tagliavini (1937, 129) in Pokorny (1959, 1044). Jucquois (1965, 440) enai gjasht s sti. sasts 'estdeset'. Hamp (1961, 52) ugotavlja, da kakor albanina tudi ilirina kae enak refleks za ide. *-k's- in *-s- pred -t, prim. ilir. Sestus esti (IEW, 1044). Huld (1984, 68) sprejema Meyerjevo predpostavko in vzpostavlja ide. *sek's-ti iz korena *swek's 'est'. Enako: 3

Orel (1985, 279), Kortlandt (1987, 219), B. Demiraj (1990, 195).

4. Moje osebno mnenje / My personal opinion

- Glede na to, da sreujemo v tevilkah od 6-10 povsod prvino -t: gjash-t 6, shta-t 7, te-t 8, nn-t 9, dhje-t 9, je bolj verjetna Pedersenova razlaga, da se je ta pripona irila iz dhje-t. Tu bi lahko spomnil na slov., kjer je tevnik za 9 tvorjen po naliki na 10.

II. Primer gesla / The entry : AK ak prid. jasen; odprt; svetel (za barvo); i foli aik jasno, odprto: iz tur. ak
odprt; prim. Mikl. (TEN I2), Meyer (20), abej (1976, 10).

ak 1. slovarska enota v knjini obliki / entry in official orthography ak 2. slovnine razlage / grammatical explanations
prid. = pridevnik / adjective

3. pomen / word meaning

jasen; odprt; svetel (za barvo)

4. razliica ali izpriana raba besede / variants or word use

i foli aik jasno, odprto

5. Razlaga / Explanation
iz tur. ak odprt / derived from turkish ak open

6. Viri / References see literature

prim. Mikl. (TEN I2), Meyer (20), abej (1976, 10)

OKRAJSAVE / LIST OF ABBREVIATIONS

alb. albansko/ albanian ang. angleko / english ar. arabsko / arabic arb. arbanako, geg. nare. okolice Zadarja / arbanas albanian dialect near to Zadar arbr. arbreko, alb. nare. v Italiji / arbresh dialect albanian dialect spoken in Italy
4

arm. armensko / armenian arv. arvanitsko, alb. nareje v Griji / arvanitic albanian dialect in Greece as. anglosako / anglosasson av. avestijsko / avestan language, an Old Iranian language ben. beneansko / Venetan (Vneto) is a Romance language spoken in North-Eastern Italy
(mainly in the province of Veneto) bol. bolgarsko / bolgarian bar. Barile, arbr. nare. / arbresh dialect of Barile province of Potenza, Italy Bashk. Bashkimi, glej Viri / see Literature below bav. bavarsko / bavarian - german dialect ber. nare. Berata / dialect of Berat, Albania Bl. - Blanchus (1635), glej Viri / see Literature below Buz. Buzuku (1555), glej Viri / see Literature below C. Camaj (1977), glej Viri / see Literature below Cam. Camarda (1864), glej Viri / see Literature below Cord. - Cordignano (1934) , glej Viri / see Literature below csl. cerkvenoslovansko / Church Slavonic am. amsko / am Albanian spoken in Greece e. eko / czech language l. lenek / grammatical particle dak. dakijsko / dacian dakorom. dakoromunsko / dacoromanian dol. dolono / determinated, definite dor. dorsko / doric, dialect of the Ancient Greek Doz. Dozon, glej Viri / see Literature below du. dumansko, geg. nare. mesta Dushman / dialect of Dushman, Albania etim. etimologija / etymology falc. arbr. nare. Falconare / arbresh dialect of Falconara, province of Cosenza, Italy fen. feniansko / phoenician (semitic language) frig. frigijsko / Phrygian language: ancient Indo-European language of west-central Anatolia furl. furlansko / friulian, Romance language in the Friuli-Venezia Giulia region of northeast Italy gal. galsko / gallo-celtic geg. gegovsko / geg, northern albanian dialect got. gotsko / Gothic language gr. grko / greek H - Huld (1984) het. hetitsko / hethitic language Hez. - Hezih / Hesychios hom. homersko / Homer id. idem (= enako) ide. indoevropsko / indo-european IEW Pokorny (1959) ilir. ilirsko / illyric imen. imenovalnik / nominative case ind. indijsko / indian inf. infinitiv / infinitive isl. islandsko / islandic it. italijansko / italian 5

jon. jonsko / ionic greek j- - juno- / south jit. juno italijansko / south italian K. Krsti (1987) kal. kalabrijsko / calabrian Kav. - Kavalliotis (= Meyer (1894)) kelt. keltsko / celtic kor. koroko / carinthian kr. i. - krajevno ime / place name Krist. - Kristoforidhi kret. - kretsko (gr. nareje) / Cretan Greek kimr. kimrijsko / cymric kurd. kurdsko / curdish ladin. ladinsko / ladinic lat. latinsko / latin let. letonsko / latvian lit. litovsko / lithuanian lo.vez. loilni veznik / disjunctive conjunction M. - Meyer (1891) m. moki spol / masculinum mad. madarsko / hungarian mesap. mesapsko / messapian mest. mestnik / locative mn. mnoina / plural man. - alb. nare. Mandrice / alb. dialect Mandrica in Bulgaria nare. nareno / dialect nem. nemko / german ngr. novogrko / modern greek nir. novoirsko / modern irish niz. nizozemsko / dutch nord. nordijsko / north germanic norv. norveko / norwegian nperz. novoperzijsko / modern iranian persian npr. - na primer / for example os. oseba / person oset. osetsko / ossetic pal. - arb. nare. Palerma / alb. dialect of Palermo palb. protoalbansko / protoalbanian perz. perzijsko / persian pol. poljsko / polish povr. povratni / reflexive preh. prehodno / transitive pri. nare. Pritine / dialect of Prishtina prid. pridevnik / adjective prim. primerjaj / confer prus. prusko / prussian (baltic) psl. praslovansko / old slavic pt. portugalsko / portuguese re. i. - reno ime / river name
6

Reinh. - Reinhold (1855) ro. romsko / romani-romanes Ro. - Rossi (1875) rod. rodilnik / genitive case rom. romunsko / romanian rus. rusko / russian s- severno- / north s. srednji spol / neutrum S. Sasse (1982, 67-69) sal. arv. nare. Salamisa / arvanitic diales of Salamis sard. sardinsko / sardinian sh. srbohrvako / serbo-croatian sic. sicilijansko / sicilian sln. slovensko / slovenian slov. slovansko / slavic sma. arbr. nare. San Marzana / arbresh dialect San Marzano sof. arv. nare. Sofika (blizu Korinta) / arvanitic dialect (Corinth) spl. splono / general sr- - srednje / middle srb. srbsko / serbian srvn. srednjevisokonemko / middle high german ss. - in naslednje strani / and following pages st- - staro- / old sti. staroindijsko / old indian ko. - geg. nare. mesta Shkodr / dialect of Shkodr p. pansko / spanish v. vedsko / swedish T. - Tagliavini (1937) tirol. tirolsko / tyrolian tj. - to je / this is toh. toharsko / tocharian tosk. toskovsko / tosk dialect trak. trako / thracian trp. trpnik / passive tur. turko / turkish ukr. ukrajinsko / ucrainian ukr. alb. - alb. nare. v Ukrajini / alb. dialect in Ukraine v- - vzhodno- / eastern vacc. - arbr. nare. Vaccarizza / arbresh dialect of Vaccarizza vez. veznik / conjunction vn. visokonemko / high german vpr.l. vpraalni lenek / questional particle vulg. - vulgarno (ljudsko) / vulgar z- - zahodno- / western zaim. zaimek / pronoun . - enski spol / femininum

a (1), Buz. a

1. vpr.l. ali, li, mar: A po shkojm? Ali gremo?; A digjnj Ali slii?(M.) 2. lo.vez. ali, e; sot a nesr danes ali jutri: Prvo Meyer (1) razlaga iz lat. an, drugo pa izvaja iz lat. aut ali. Drugae Pedersen (1900, 322), ki razlaga oboje iz istega izhodia, pri tem odklanja Meyerjev predlog. Izvor iz lat. aut sprejema Meyer-Lbke (GrGrI2,1057), Pucariu (EW,165), Wdkiewicz (Prace Komisji jez. Polsk. Ak. Umiej. 8, 1920, 41), Jokl (Arch. Rom. 24, 19). Prim. Tagliavini (67). Kot Jokl tudi abej (1976, 5), ko ugotavlja kot izvorni pomen vpraalno rabo, kot v rom. au, jit. o, sard. a. - Ker je ista oblika a v rabi kot vpr.l., se pojavlja tudi drugje, kjer lahko lat. izvor izkljuimo, tako npr. jkor. A hams? Ali imate, sln. pogov. A ali. Isto prvino sreujemo v it. nare., zato bi to obliko razlagal kot onomatopej ali elementarno tvorbo. Tu imamo opravek s tenjo jezikov dati t.i. wh-prvini (izraz iz tvorbeno-pretvorbene slovnice) glasovno vrednost. Ta a sreujemo npr. tudi, kadar zastavimo stavek prezgodaj: npr. nem. pogov. Aa.. sie wissen es noch nicht. itd. a (2) jtosk., arv., arbr. medmet z isto vrednost kot alb. o (.): Pedersen (105 (pri .)) to primerja z medmetom a v pan? a pin. abej (1976, 6) predlaga povezavo z a ali?, li?. geg. kratka oblika od geg. sht je; prim. Cipo (3). ab ab . neka debela, volnena tkanina: iz tur. aba rozza stoffa di lana; mantello fatto di tale stoffa, kar je izposojeno iz arab.; prim. Mikloi (T. El. I, 241), Berneker (I, 22), Vasmer (REWI, 1), abej (1976, 6). abac . opatija, samostan, sic. abat (.): it. abbazia id.; prim. Meyer (3), Helbig (92), abej (1976, 7). abanz m. ebenovec (drevo), ebenovina: iz tur. abanoz id < arab. abanz ebanz < gr. benos < egipt. hbnj; Mikloi (TENII, 71), Skok (ERI, 4), abej (1976, 7).

abt m. opat, cerkven naslov: geg. iz it. abate id.; tako Meyer (1), Helbig (46), abej (1976, 7). abazhr m. sennik (pri svetilki): iz fr. abat-jour id.; tudi bol., sh., rus. abaur, tur. abajur id itd.; prim. Vasmer (REWI, 1), abej (1976, 7). abds m. relig. (musl.) umivanje pred molitvijo, abdst, geg. avds m. id.(M.): iz tur. adbest id.; tudi bol. abdez, srb. abdest, abdes, avdes, rom. abds; tako Meyer (1), ki geg. avds < srb. avdes. abdikm m. odstop, abdikacija, odpoved: abdikj it. odpovedati se, odstopiti, abdicirati: abdhel . (arv.) pijavka(M.): iz ngr. abdlla, tako Meyer (1). ab (Leotti, Cipo) . hie a fantazm: abej (1976,7) to obliko enai z ab ab volnena tkanina. Za pomensko povezavo navaja za Tirano plhur tkanina tudi v rabi s pomenom neke vrste prikazni. abec . abeceda(Cipo). abj m.: glej ap. abetr m. (Krist., Weigand) abecednik, abetare . (Frashri, Bashk.) id.: Helbig (46): iz it. abecedario. Ker je Krist. bil pod gr. vplivom, abej (1976, 8) obliko razlaga kot jezikoslovni izraz tvorjen po vzorcu ngr. alphabtrion. abs m. (Buz.) brezno, prepad: iz it. abisso; tudi sh. abis, ambis ; tako abej (1976, 8). abisnj (kal.) prijaviti (Rada): iz it. avvisare, tako Meyer (1). abnegacin m. portvovalnost. aboll (geg., ko.) vez. da (damit): Camarda (II,19) misli na izvor iz gr. bale utinam. Meyer (1) ola razlaga kot opt. 3.edn. od olmak biti, ab- ne pojasnuje. Navaja e tur. olaki damit, bulashki o da doch. Bari (ArhivI, 138) deli besedo v a-bo-lla, kjer a- predpona kot v arrtulla, avar bashk; bo < ide. *bhWt postati, biti, stcsl. b, lit. buvo naj postanem, stlat. fuat, gr. eph itd.;

-lla < *l&d-e-t ali *wl-o-t. Celo besedo primerja s stprus. bolai do tishte. abej(1976, 8) sprejema Meyerjevo razlago, vzglasni a- naj bi bil vpr. l. a ali?, nejasen ostaja -b-. abonsina (kal.) prisl. pameten, razumenSantori (M.): Meyer (2) izvaja iz kal.-it. abonisina resnino. Od tod tudi kal. bonsin . resnica. abrt splav: med. izraz iz lat. abortus splav k aborr splaviti. abrsh prid. pegast, lisast; abrsh, dol. abrazhi urek, belinik (M.): iz tur. abra lisast, pegast; tudi bol. abra plav, srb. abraljiv lisast, pegast, rom. abr jabra lisast (konj); tako Meyer (2), Weigand (1), abej (1976, 9). abs m.: glej apust. ac : glej aj. acl m.: glej acr, acl (2) acr (1) prid. mot acr zelo mrzlo in suho vreme, acar . suh mraz, uj acr preiena voda, grue acare negovana enska, m foli acr govoriti ostro, acarj razdraiti, acarm m. razdraenost: Meyer (20) pod acrnj ie izvor v psl.: stcsl. ir ir, sh. r, sln. ir. abej (1976, 9) iz pomenoslovnih razlogov odklanja Meyerjev predlog; besedo deli v predpono a-, npr. v ager, akull itd., in -car , kar primerja z alb. carac, carb, crak, curr in ther rezati(s c : th premeno) z osnovnim pomenom rezati. Za pomensko povezavo navaja npr. nem. schneidende Klte. acr (2) (Krist. za Malsi e Veriut, kal.(Giordano)), acl (arb.()) m. jeklo: Tagliavini (74) arb. obliko izvaja iz ben. azzal jeklo(it. acciaio), medtem za acr iz stit. acciaro. Lambertz (IJII,16, KZ53, 283) izvaja arbr.(kal.) acr < it.(kal.) azzaru. abej (1976, 10) tako za geg. kot arb. obliko vzpostavlja ben. izvor kot Tagliavini, medtem za kal. oblike kot Lambertz. Geg. oblika z -r naj bi bila tvorjena pod vplivom na acr mrzel, rezek. ak prid. jasen; odprt; svetel (za barvo); i foli aik jasno, odprto: iz

tur. ak odprt; prim. Mikl. (TEN I2), Meyer (20), abej (1976, 10). addunr, adunr m. (kal.) Rada zaiten kraj: Bugge (BB18, 173) ponuja izvor iz it. annidare gnezditi. Spitzer (MRIW,I,318) primerja s kal. addunrem zaznati < it.(kal.) addunarsi accorgersi. Ker se oblika pojavlja samo pri Radi ima abej(1976,10) to besedo za novotvorbo tega pisca od kal. addunrem. addunrem zaznati, opaziti(kal.): iz it.(kal.) addunarsi = it.(sic.) addunarisi accorgersi; tako Meyer (2), Spitzer (MRIW,I,318). adt m. navada, obiaj, ega, tudi kal.: iz tur. det id.; tudi bol., srb. adet hadet, rom. adetiu, ngr. antti; tako Meyer (2), Weigand (1), abej (1976, 11). adres . naslov: Prvi belei Bashk. Nova izposojenka iz fr. adresse. Ljudsko tudi andres; prim. abej (1976, 11). adhm m. diamant(sic.): uena tvorba iz gr. admos; prim. Meyer (2). adhiq . (tosk.)nepravinost: iz ngr. adika ; tako Meyer (2). adhjasnj (kal.) pomesti: iz ngr. adheiz biti svoboden; izprazniti; tako Meyer (2). adhurj, adhurnj (M.) , geg. adhrj, avrj (M.), kal. adhorrnj oboevati, astiti; malikovati; zelo spotovati; tosk. adhurm, geg. adhrm, avrm m. oboevanje,maa(M.), kal. adhorrm m. oboevanje: iz it. adorare oboevati; tako Meyer (2), Helbig (46, 56, 71), Weigand (1), Cimochowski (1950, 244), abej (1976, 11). aft m. rok, termin: Nova beseda. Mogoe iz tur. af oprostitev, affetmek oprostiti; tako abej (1976, 11). af . (kal.) dih, sapica, pri Sant. dua: iz it. afa soparica, abruc. afa pokvarjeni zrak; tako Meyer (3), Helbig (21). Sem priteva Meyer tudi aht izparina(Rada) za aft (Cam II100); oha zjarmit vroina ognja, sic. ohta e shiut sopara po deju, kal. afsh m. hlap, para, ofsh m. prepih. afr prisl. pri, ob, skoraj; m. sosed; prid. soseden; afrnj, afrj (M.) 9

pribliati; frt prid., tosk. frt, geg. frm blinji, soseden(M.): Meyer (3) ponuja za afr od afrnj = lat. *affinare od affinis soseden. Ker tudi geg. oblike kaejo -r-, jih Meyer razlaga kot tosk. izposojenke. Pedersen (Roman. Jahresber.9,I,212) opozarja, da obliko *affinare romanski jeziki ne poznaja. Problematien tudi -r- v geg. obliki, kjer bi priakovali -n-. Jokl (1911, 103) deli v a-fr, kjer a- < lat. ad, -fr < got. fra stran, okolica, lenek telesa. Pri tem spominja, da so Goti imeli Alb. v posesti od l. 396-535 po Kr.. Bari (1919,21; Hymje,71) primerja afr z lat. sperno potiskati, stisl. sperna tiiti z nogo, gr. spar premetavati se. Treimer (1938, 92) ugotavlja pri pregledu domnevnih got. izposojenk, da njihov obstoj ni dokazan in zato odklanja Joklov predlog. Treimer (1938, 96) afr razlaga kot rmestnik kot npr. nesr jutri, zmr popoldan k lat. ob proti, k, stlat. tudi s pomenom circum, juxta, lit. api circum de, gr. ops pozno. Proti temu Jokl (IJ24,7,217), Tagliavini (67). abej (1976, 29) prevzema mnenje Brabeca (usno): a-fr, k ang. far dale, nem. fern dale itd. Prvino a- < ide. *n(privativum); gr. a, lat. in- itd. Oblika naj bi bila tvorjena kot nem. unweit, rus. nedaleko. Afrdita . zvezda Venus, tudi . os. ime: novotvorba iz gr. Aphrodt . V ljudski etim. se besedo razlaga kot afr dita. afrm prisl. (geg.) bravo!: iz vulg. tur. aferim (=aferin), tudi bol., srb., rom.; tako Meyer (3). afin m. opij, makovec(geg.): enako obliko v bol., rom. in ngr. (aphini). Alb. oblika iz bol., ta kot rom. iz ngr., kar odraa tur. afyun afyon < perz. afjn (= arab. afijn < stgr. pion); tako Mikl. (TE I,242), Meyer (3), Weigand (1), abej (1976, 13). aform . (tosk.) prilonost, pretveza: < ngr. aphorm ; tako Meyer (3). affra . strah, grozota, affraintm prestraen(kal.) Rada: Besedo naj bi

vnesli v ju. Italijo Normani: fr. effrayer, stfr. esfraer, norm. esfrie (samost. esfrei); tako Meyer (3). afsh m. vroinski val, soparica, e pi duhanin me afsh strastno kaditi: Meyer (3) to povezuje s kal. af; glej af). abej(1976,13) daje nekaj monosti Meyerjevi reitvi, kot mono ponuja povezavo z alb. avull, kjer av- podaljan s -sh. Sprauje se, ali sem tudi spada av . duh, dih. aft m. v mejft, mjaft (glej mjaft), me aft, Bregu i Detit meft se primerja z aht (1) vzdih; tako Hahn (4), Camarda (I, 305), Meyer (3, 4), ki omenja kam aft m at ich habe Groll gegen ihn, kjer aft = ngr. khti, npr. v tbgala tkhti mou jezo sem nad njim spustil (Peloponez), sem tudi Kul. arv. oht lp, bol. ohtja, rom. oft vzdihovati. Oblike naj bi bile posnemovalne narave; prim. Mi. EW.220; Meyer (3). Jokl (IF43,63;Sprache 9,119) in z rezervo abej (1976, 13). aftapdh m., eftapdh m. hobotnica(M.): iz ngr. akhtapdi id. = oktapdi (DC.). eftapdh je pretvorjeno po ngr. epht 7. Iz ngr. tudi tur. ahtapot hobotnica in od tod v bol., srb. ; tako Meyer (3). glej pod oktapdh. ft prid. zmoen, nadarjen, roen, usposobljen: ljudska beseda severa iz lat. aptus primeren; tako abej (1976, 13). aftose prid. v ethja aftose ime neke bolezni ivine: Kot gr. izposojenko to razlaga Mann (590). abej (1976, 13) ima to za ueno besedo iz it. aftoso aphteux, kjer je ethja aftose kalk po it. febbre aftosa. ag m. glej agn. ag ag m. (mn. agallar) aga (tur. voj. naslov), gospod; agesh . ena age: iz tur. aga stareji brat, gospod, plemi (M.); tudi bol., srb., rom., ngr.; tako Mikl.(TEN I,2), Meyer (4), Vasmer (REWI,4), abej (1976, 14). ager m. (Buz.) osel, agrinj .oslica: Povezavo Nopcse (Aus ala und Klementi, 97) z imenom ilir. kralja Agron kot tudi izpeljavo La Piane (Kritika Mannovega slovarja, 6) iz tur. aygr rebec abej 10

(1976, 14) odklanja. Besedo deli v predpono a- in ger. Drugi del naj bi od osnove gare, kar ima za . obliko od *gar osel, kar imamo v ga, magr (glej tam) k ide. *gWeru-s teek, sti. garim pesanteur, gr. bars, lat. gravis, got. karus teek itd. agllk m. prix pay jadis par le futur poux a la fiance: iz tur. agrlk denar, biseri itd., ki jih enin da bodoi eni pred poroki; tako abej (1976, 15). agrj glej argtj. agzt glej agzt. ago m. (v st.geg. pesmih) bog(M.): Camarda (94, 122) to primerja z alb. agn dani se. Dozon (1) pritegne gr. agios svet, posveen. Iz tur. aga gospod izvaja Meyer (4) in abej (1976, 16), ki ima ago za zvalnik od aga. agojt m. (jtosk.) voznik vpreenega voza: iz ngr. aggits (prim. Lambertz: LP7, 103); tako abej (1976, 16). agn geg. dani se, svita se, agm m., agume . (M.) svit, zora, jutranja zarja: Alb. obliko primerja Meyer (4) z gr. aug-, lat. augeo, lit. ugu rasti, got. uka razmnoiti se itd. Z vpraajem e omenja tu Krist. mb t vagllar in der Frh. Tako tudi: Brug. (GrI1,193), Boisacq (101), Pisani (Saggi, 99). Persson (Beitrge, 369) ponuja primerjavo z gr. aug zora, augz svetiti se; tako tudi Pedersen (KZ38, 311), Berneker (I, 458), Vasmer (REWIII, 195). Polk (ZBalk I, 87) primerja z bask. ego svetloba. abej (1976, 17) daje ag-on k ag voile (devant les yeux)< *arg od ide. *orgW- s izvornim pomenom tema, mrak mogoe k gr. rphn tema, tohA orkm tema, mrak. agule . Primula grandiflora, jegli, trobentica: Meyer (4) spominja samo podobnost z ngr. agoli dlesne, agolieras sorte dherbe sauvage. Bari (1919, 139) deli besedo v predpono a- in gulie k -gull v mugull, rom. mugur, kjer gull k gr. blastn kliti. Skok (II, 107) izvaja iz stcsl. jaglc kot v sh. jaglac jaguc Primula veris. Tako tudi abej (1976, 18), ki kot izvor navaja mak. jaglice Primula officinalis.

aguridhe . raisin cueilli vert: tosk.

beseda izposojena iz ngr. agourda nezrel grozd, tudi rom. agurid nezrel grozd, bol. agurida ; tako Meyer (4), abej (1976, 420). agush . soparica, chaleur touffante: Krist. to navaja za Kavajo. abej (1976, 18) ima za prvotnoto obliko angush (Myzeq), kar postavlja k angsht ozek, ankth angth tesnobnost agzt m. m. praek za pranico (Zndpfanne) (M.), agzotllk m. pranica: iz tur. agz otu droben smodnik za pranico(= kurd. agzuti), tudi ngr. agizti ; tako Meyer (4), abej (1976, 19). agzhl glej agn. agjrj, geg. agjinj (), agjnj (M), sic.(Piana) argjrnj postiti se; agjrm, geg. agjinm (), agjnm (M) post: V starih tekstih se dobi ngjnnj ngjnm ter v sgeg.(ko.) njinj: Meyer (4) izvaja alb. obliko kot p. ayunar in rom.(drom.) ajun iz lat. *adiunare za ieiunre; prim. Krist. (62). Ker oblike starih tekstov ne kaejo a- abej (1976, 19) ima za izhodie lat. ieiunre. ah m. (1) bukev, bukva: Meyer (4) primerja s stnord. askr m., as. aesc m., stvn. asc m. jsen in z gr. oksa oks bukev. Sem tudi lat. ornus , kimr. onnen, lit. osis, stcsl. jasen, arm. hai vsi: jsen; tako tudi Pedersen (IF5, 44), Berneker (I, 31), Vasmer (REWIII, 496). Bari (Glasn.Skopsk. N.Dr.II,173s.) pribliuje ah s stmak. ksos . l par Makedsi (Hez.). Pokorny (IEW) ima na tem mestu ilir. (plemen.i.) Osi ter kr. i. Osones. Glede izhodia abej (1976, 20) navaja *oskos (Meyer) ali *oskos (Bari). ah m. (2) krik, vrisk; kletev, prekletstvo: Meyer (4) to besedo skupaj z ahnj grme mich izvaja iz medmeta ah! Za posnemovalni izvor je tudi abej (1976, 20). ahng zabava z glasbo in petjem: iz tur. ahenk ton, harmonija, glasba, tudi v drugih balk. jez.; tako Meyer (4), abej (1976, 20). ahere glej ather, athere. 11

ahr m. glej ahr. ahirt m. onstranstvo, svet brez smrti:

iz tur. ahiret onstranstvo; tako Pedersen (106), abej (1976, 20). ahmarrje . maevanje, ahmerrem maevati se: Prvi pri Bashk. Neologizem kot hakmarrje, tvorjen iz ah aft rancoeur, ressentiment, rancune + -marrje od marr vzeti; tako abej (1976, 21). aht m.(1) vzdihovanje; kletev (iz duevne boleine: Primerjavo z alb. aft v mjaft in ngr. khti colere, rancune ponujajo Camarda (I,305, 334, II100, 156), Hahn(4). Meyer (4) belei samo ah alovanje; Gram, kar skupaj z ahnj grme mich izvaja iz medmeta ah ter primerja z aft v mjaft. Jokl (IF43, 63; Sprache9,119) geg. aht vzdih skupaj z geg. aft sopara primerja znotraj alb. z j nj njt in ankj nkj rkj in s knjm kem timjam, kar k sti. niti dihati, lat. animus dua, gr. nemos zrak; prim. Skok (ER I,14). abej (1976, 21) tudi daje aht skupaj z aft, tu naj bi imeli h : f kot v beh : befas. Primerjavo Jokla zaradi nosnika v j in ankoj abej odklanja, medtem ngr. khti < tur. ahd. aht m.(2) pogoj, odloitev, obljuba: iz tur. ahd, ahid impegno; sveana zaobljuba; pogodba, ahtetmek, ahdetmek prisei; prendere impegno: obljubiti; tako abej (1976, 22). ahr m. hlev (v pritliju hie), sgeg. in Kos. ahr ahri, jtosk. s premetom har: iz tur. ahr hlev; tako Meyer (5), abej (1976, 22). a, a (mn. at) zaim. on, aj (mn. at) zaim. ona; arb., du., pri., ber., am., sal. aj, ajo id.: Meyer (1891, 5) predlaga izvor iz lenka a + ide. oziralnega zaimka *yo-, sti. yas, stcsl. i-e kateri, gr. hs itd. lenek a Meyer (1891, 1) razlaga kot protetino prvino v zaimku, oznaevala naj bi oddaljeno v nasprotju s k-. To sprejema Camaj (1966, 103). Drugae Pedersen (1897, 288; 1900, 103, 309), ki izvaja kot Rask (1834) drugi del v a- in a-j iz ide. *so-, *s, h gr. h, h. Tako tudi Brugmann (GrII2, 344),

Tagliavini (1937, 68), Pokorny (1959, 979), abej (1976, 23), Huld (1984, 37). Tega ni sprejel Kortlandt (1987, 222). Razvoj, ki ga predpostavlja Pedersen za izglasni -i v ai iz *- < *-o zaradi dy < *dwo in to. ty < *twe, zavraa in sprejema Joklovo reitev (Jokl (1963, 142)), ki izhaja iz svgeg. tye < *twm, mue < *mm, in Huldovo (1984, 57) vzpostavitev dy < *duwai, k stcsl. dv dve. Kortlandt ima besedi ai in ajo za sestavljeni iz deiktine prvine a-, katero povezuje z romansko a- kot Meyer (1892, 79), in anaforinega zaimka -i < *is ali *ei, -jo < *ij ali *ej; ata oni < a- + -ta < *tons, ato one < a- + -to < *ts. aj (tosk.) v zura gjuhn aj ugrizil sem se v jezik, kal. ajsnj, Barile naisnj (Papanti 664), arv. nac, ac (Reinh.), sic. ay, kal.(Kamodeka) aj, anj morso, fetta, tozzo, boccone, pezzo: Beseda je samo jtosk., arv. in arbr. Meyer (6) z rezervo misli na izvor iz lat. alium esen(rom. aiu, furl. aj). abej (1976, 24) Meyerjevo reitev zaradi teav s pomenom odklanja in povezuje besedo znotraj alb. z arz anz osa ter ajs ajds Laburnum alpinum s skupnim pomenom elo, ugriz, pik. ajr m. exactitude dune balance, dune mesure, dune montre: iz tur. ayar id.; tako npr. abej (1976, 24). ajazm . blagoslovljena voda: cerkv. izraz iz gr. agasma, kar je prelo tudi v druge jugv evrop. jezike npr. stcsl. agiazma . evharistija; tako Meyer (6), abej (1976, 24). ajazmt, ajasmat pl. (med.) mumps: spada k ajazm blagoslovljena voda; tako abej (1976, 24). ajds glej ajs ajr (Buz.), ajr (Bogd.) m. zrak; veter; kal. ajrjrnj delati zrak, veter: Meyer (AS1, 57) najprej ponuja izvor iz lat. aerem, kasneje (EW, 6) izvaja kal. ajr < jit.(neap.) iero , geg.(ko.) ajr pa iz srb. ajer , kar iz lat. ali it.; enako Helbig (21, 51). Drugae Pucariu (EW, 43) vidi tu refleks od lat. aer, kar je dalo tudi rom. aer, sard. aera itd.. Ker je beseda razirjena v vseh narejih ima 12

abej (1976, 25) to besedo za staro izposojenko. Zaradi naglasa izhaja iz lat. aer in ne iz gr. ar. KR. tu vidi multiple Etimologie in daje monost vplivu raznih romanskih nare ter ngr. na alb. in rom. besedo. js jds m. nagnoj (Laburnum alpinum): abej (1976, 25) to daje skupaj z alb. aj ugriz, njs pou in arz anz osa. Tu je aj-s nomen agentis z -s, medtem -d- v ajds drugotno uveden. ajgtj glej agn. ajk, jtosk alk . smetana, kajmak; ajktuer m. dhalltori i zn me ajk: Meyer (5) ima za glasoslovno mono izhajati iz lat. alica peautre, sorte de bl (sard. alige vrsta kruha), eprav priznava, da se pomeni ne dajo zdruiti. abej (1976, 26) ima za stareje jtosk. obliko, kar daje k osnovi ide. *el-, olmast, umazanija verjetno k skupini lat. alga alga, nizko nem. alkem se vautrer dans la boue, arm. at umazanost itd. Iz alb. oblike je arom. aic. ajl glej al. ajl, ajliman (arbr.) joj! jojmene!, tudi alimon, aliman, liman itd.: iz ngr. allo, allomonon; tako Camarda (I, 324), Meyer (246; AS 5, 67); abej (1976, 28). aj glej a. ak . mali kovanec iz turke epohe: Beseda se e rabi v starih dokumentih. Iz tur. ake un tiers du para et dont 120 font une piastre, aspre turc k tur. ak bel; prim. abej (1976, 28). ak (geg.), aksh m., ah (M), ko. ha kuhar, akesh kuharica; akillk m., akshihane ., ko. haihn . kuhinja: iz tur. ah, a, alk, tudi v drugih balk. jez.; prim. Meyer (4), abej (1976, 28). ak- v akcili, akcila, akksh, ak aksh tel ou tel, akk quelque part: Meyer (6) primerja z rom. ac- v actare tel ou tel, arom. ahtare. abej (1976, 28) iz glasoslovnih razlogov odklanja Mikl. (Beitr. z. rom. Laut. IV, 65) predlog izvajati iz lat. ecce voici. Manj monosti daje tudi Bariu (Arhiv I, 139), ki analizira besedo v a-k-, kjer a- kot v

a on, -k < ide. *kWo kdo, vsakdo. Najbolja naj bi bila reitev La Piane (SLA I, 98), ki misli, da ak- vsebuje dve deiktine predpone a- in k-, kot v at in kt. Prvi je to reitev e predstavil Pedersen (Les pron.dm.de lanc.arm.,316): juxtaposition des deux particules. akbt prisl. konno, po mnogih teavnostih, akibt mogoe, bomo videli: iz tur. kbet konno; prim. abej (1976, 29). akrrohem glej hakrrohem. aks glej gak, hak. akllag . glej oklla. akl m. (kal.) sluabnik, hlapec(Rada): Meyer (6) to daje skupaj z ko. okll in Dibra akolle okoli iz bol., srb. okolo okoli. Bari (I, 66, Godinjak 2, 21) ima to za domao besedo iz osnove *ax-(ox-) + *kWln- k lat. anculus sluabnik, gr. amphpolos itd. abej (1976, 29) predlaga izvor iz it. accolito privrenec, uenec< gr. aklouthos pomonik, uenec ali neposredno iz gr. oblike. Kot aklito drugo strienje otrok pri Budi (SC, 125) naj bi tu imeli uene tvorbe. Prim. tudi sthrv. aklt clericorum gradus. aklito m. glej akl. akma (tosk.) e: iz ngr. akma akm e; tako Meyer (6). akreb . sorodnik, blinji: iz tur. akraba akreba sorodnik kolektiv od karib blinji; prim. abej (1976, 29). akrp, hakrp m. korpijon; urni kazalec: iz tur. akreb id. (to iz arab.), tudi sh. jakrep ; tako Meyer (409); abej (1976, 30). aksm prid. zmoen, iv, buden, arv. aks primeren, zmoen(M.AS5,67), jtosk. aksi : iz ngr. ksios digne, vreden, zmoen; tako Meyer (AS 5, 67), abej (1976, 30). akshm m. veer: iz tur. akam veer, tudi bol., srb. akam; prim. Meyer (1891, 7); abej (1976, 30). akshn, akshnd m. zora, sijaj, Buz. akshan, akshandi, Bl. akshani i drits aurora: Meyer (1891, 7) navaja Bl. akshn, hakshn kot razliico od aksham veer iz tur. 13

akam id.. abej (1976, 30) ima za glasoslovno mono povezavo z aksham, ker imamo nekaj primerov v sgeg., kjer tur. -m daje -n; npr. tamm : tamn. Zaradi prevelike teave povezati pomena veer in zora razlaga to besedo kot domao, kjer prvino -shan, -shand izvaja iz ide. *skend, *skand- 'svetlikati se', lat. candeo svetiti se, sti. candr 'luna', alb. han, hn 'luna'. Za vzglasje ak- daje monost povezavi s predpono a-k-, npr. v akcili nekdo, akku nekje. - Tu velja dati prednost tur. izvoru, ki glasoslovno ni sporen. Sprememba izvornega pomena je pri prevzemanju tujih besed ni nenavadnega. Pri abeju ostaja nepojasnena prvina ak-. Povezavo z a-k- je teko sprejemati, kajti a-k- imamo samo v povezavi z zaimki in prislovi z nedolonim pomenom kot nekje, nekdo, nekako itd. aksh m. glej ak. akt prid. gost, zgoen, zbit: Mlada knjina beseda. V sgeg. i akt denso, me aktue ispessire, condensarsi, pri Logoreci i akt gost, zbit, stisnjen: abej (1976, 31) sledi Xhuvaniju (Kritik pr fjalor t shqipes, 18), ki razlaga iz tur. agda neke vrste sirupa. Tu naj bi imeli tudi vpliv oblike akull led. akth m. glej ankth. akuiln m. (Buz.) aquilon, vent du nord: Uena beseda starih piscev iz lat. aquilo,nis, it. aquilone. akull m. led, Bud.(Bl.) akull: K skupini lat. aquilo vent du nord, gr. akhls tema; megla, lit. klas slep, stprus. aglo de itd.. K lat. aquilo tudi Spitzer (MRIW I, 333). Jokl (1923, 267) deli v a-kull, s predpono a- kot v avull in -kull k stcsl. kaliti tremper, ir. calath, kimr. caled strnjen, lat. callum trda, debela koa, ulj, sh. prkala frimas, givre. Tako tudi abej (1976, 33), ki primerja znotraj alb. s kall in rrkuall Scolymus hispanicus k korenu ide. *kel- zbosti. Izvornemu pomenu naj bi bili najblije arbr. nareja, tako pri Radi akul puica.

al , alj (Pedersen, 106) zelo dobro,

lepo: Zastarela beseda iz tur. l id.; tako abej (1976, 33). alm m. ljudje; svet: Krajevna beseda iz tur. lem svet; tako Meyer (8), abej (1976, 33). alt m. glej hallat. als m., mn. lse (am.) veriga: iz ngr. ali srgr., biz. lusis id.; prim. abej (1976, 33). alisiv . (tosk.) lug, tudi alsiv, alsiv, kal. alisidhe (Giordano): Tosk. beseda iz ngr. alisba id.< lat. lixivia, s protetinem a- tudi engad. algva ; tako Meyer (9), abej (1976, 33). alivn m. (Kor)omedlevica, napad slabosti: Verjetno pozna izposojenka iz rom. alivanta, alivanti v izrazu a cdea alivanta padel je strmoglavo < it. alla banda preko ngr. allabnda ; tako abej (1976, 33). alivr m. elodec prevekovalcev: Krajevna beseda. abej (1976, 34) daje monost izposojenju iz psl., rus. liver fressure < nizko nem. lever rna jetra. Protetini a- v aliver kot v anapolon, arrtulla itd. alk . glej ajk alk. almer (WAD): < lat. armarium, rom. almar, armar; KR. almise .mn., geg.(M) almistra poljedeljska orodja, Bogd. (lo.) almisash, Lur() halmise plug, Mat almse-t plug, vprega, almice, almic, almis (Mann): Meyer (9) z vpraajem ponuja v izvor iz ngr. altrisma oranje polja. abej (1976, 34) ima to za ben. izposojenko iz armizo ormeggio, cavo che tiene fermo la nave dalla parte di poppa, kar potrjuje njeno raziritev na s geg. podroje. V Dubrovniku rmi armiat. ale .(Buz.) aloes: Knjina beseda iz lat. aloe < gr. al; tako abej (1976, 35). altar m. oltar: Verj. (kot domneva t. KR) imamo tu neologizem kot rom. altar na podlagi lat. altare. Izvorno obliko imamo verj. v neknji. lter oltar; KR. altrn (geg.)ravnokar se svita: To besedo Jokl (RF II , 1929, 263) izvaja iz 14

rom. albitor prid. od albi svita se. Alb. beseda se naj bi razvila preko *lb(i)tor-j > *ltor-; tako tudi abej (1976, 35). all, -e prid. ivo rde, krlaten: iz tur. al rde, roza-rde; prim. Meyer (7), abej (1976, 35). alla-, v allafranga po evropsko, allaturka na turki nain itd.: Preko tur. iz it. alla v alla turca itd.; tako abej (1976, 35). allj m. mnoica, veliko tevilo, koliina, nj allj mnogo: iz tur. alay mnoica, regiment; tako Weigand (2), abej (1976, 35). allakatem glej hallaks. allamn m., alamn (M), arv. alamn Nemec: iz tur. alaman id.; prim. Meyer (8), Weigand (2), abej (1976, 36). allaxh allaxh . roasta bombana ali svilena tkanina s svetlim leskom za orientalska oblaila: iz tur. alaca id.; tako abej (1976, 36). all ., m. mavec, sadra: iz tur. al id.; tako Meyer (8), abej (1976, 36). allshts navaditi nekoga na nekaj, allshtisem navasti se: iz tur. almak navasti se; tako Meyer (9), abej (36). allishversh m. prodaja in nakup, trgovanje: iz tur. alver id., tudi srb., rom. aliveri, ngr. alisbersi ; tako Meyer (8), abej (36). allonr, kal. llonr m.(jtosk.) julij: iz ngr. alnris julij v bistvu Dreschmonat; tako Meyer (8), abej (36). alltillk m. star denar od 6 piastrov: iz tur. altlk abstrakt od alt 6; tako abej (37). alltipatllake . revolver s estimi naboji: Weigand (154) navaja za sever allt . < tur. alt 6. Za alltipatllake predvideva abej (37) izvor iz tur. nare. altpatlak k tur. altpatlar id.. am vendar, ampak, toda: iz tur. ama, amma (to pa iz arab.); prim. Meyer (AS4,17), abej (37). amy (arbr., arv.) vojna, boj: iz ngr. amkh = mkh; tako Meyer (9), abej (37). amant m. predmet prepuen v varstvo, zalog; straa; zadnja rana pred smrtjo: iz tur. emanet stvar prepuena v

varstvo(to iz arab.); prim. Meyer (9), abej (38). amshir . bakren pladenj, kronik, Leotti scodella: Meyer (9) to primerja s hrv. masur kuhinjska posoda, kar sodi k it. massaro sprevodnik, masseria pristava. Skok (Zr.Ph36, 641) alb. obliko daje k lat. *massarium. Vasmer (44) ponuja izvor iz roman., kamor p. (Galicija) masseira korito, kjer jedo svinje, pt. masseira auge des porcs, abruc. ammass mesiti kruh. abej (38) primerja znotraj alb. z mashterk, mashtr cuelle profonde de bois in se pri etimologiji prikljuuje Meyerju. ambr m. glej hambr. ambrrz .(arv.) mali zapah za vrata: Manjalnica od ambarr , kar je iz ngr. ampra lesen zapah < it. barra ; tako Meyer (9), abej (38). ambasad . ambasada, ambasadr m. ambasador: iz fr. ambassada, ambassadeur id.; prim. abej (38). ambn .(kal.) mir, ambns pomiriti: Meyer (10) razlaga iz ngr. anapn dihati; okrepiti se. Samostalnik ambn naj bi bil iz ngr. anapno respiration; soulagement, rcration; tako Xhuvani (BSS 1957, 1, 77), abej (38). ame . Konj, Kavala (vrsta ribe), Sciaena umbra, Sc. aquila: iz lat. amia maquereau; tako abej (39). aml m. odvajalo; driska: iz tur. amel id.; prim. abej (39). am (1) . lit dune fleuve, Ro. kanal: Jokl (Reallex. d. Vorg.I, 90) to pribliuje z lat. amnis reka ter z ilir. plemenskim i. Amantes. Tagliavini (Ml.Pedersen, 162) primerja znotraj alb. z am m mama, mati. Temu ne nasprotuje Jokl(IJ 23, 7, 243). Krahe (BNF 4,52) povezuje z gr. amra tranche, rigole, foss, conduite deau. Tagliaviniju se prikljuuje abej (39), za pomensko povezavo navaja npr. fr. R.i. Mere in Mare v p. R.i. Madre. am (2) . glej m, amz. am (3) . slab zrak; okuz glej amz. amshuem prid. veen, amshj narediti nesmrtnega, venega, amsm m. 15

venost, Buz. amshuome aeternam, Bogd. amshuem infinito: Meyer (10), ki navaja e Ro. amenshj, amenshuem, oblike razlaga iz it. immenso neskonen; enako Helbig (49, 77). abej (1976, 428) tudi odklanja kasnejo reitev (Etimologija 1967, 39) besedo obravnavati kot domao k lit. mius doba, stoletje in s sti. ama-vant moen, gr. omoros funeste. Za alb. izhaja iz *amsh venost. Zaradi pomena feu inextinguible, ki ga sreujemo v starih dokumentih, abej daje monost povezavi s -shuom dele. od shuej, shuaj teindre. amz . vonj po em, diava, smrad; puhtenje (zemlje, ognja): Jokl (1911, 3; Die Spr. 9, 117) primerja z lat. odor vonj, gr. odm dober vonj, lit. odiu sentir une odeur; alb. obliko od *od-m. To sprejemajo tudi drugi: Pokorny (772), Tagliavini (Ml.Ped., 162), Mann (Lg 28, 40). abej (40) opozarja na sorodne oblike am vonj, i amt slabega okusa, kar daje skupaj z am mati. Za pomensko povezavo navaja npr. fr. mre de vinaigre, it. madre dellaceto ocetna matica, Essigmutter. mil . rivaliteta, konkurenca: Weigand (2) to podaja za jgeg. Iz ngr. amilla id.; prim. abej (41). amn, amen amen: Izvorno hebr. izvora. V alb. preko biz.-ngr. amn in kasneje preko tur. amin; prim. abej (41). amit (me) caresser: Verjetno denominativ od am mati. Za pomensko povezavo prim. nem. bemuttern : Mutter ; tako abej (41). amonde v jtosk vate amonde se perdre, sgarer: Krajevna izposojenka iz it. a monte, kar poznajo tudi razna ngr. nare.; prim. abej (41). amull (1) prid. stoje (za vodo): Ista beseda kot amull (2) z vplivom od am slab vonj; tako abej(42). amull (2) zelo vro(Hahn): Camarda (61) in Meyer (21) to dajeta skupaj z alb. avull para, sopara. Jokl (1923, 271) povezuje z mbulm izvor in imenom izvora Bulentum (pri Raguzi). abej (42) ugotavlja, da pomen ni potrjen nikjer drugje, drugje

imamo mali izvor, kar daje prav Krist. etimologiji: am izvor + -ull. amvis . gospodinja: < am mati + vise mn. kraji; prim. abej (43). amz . matica: demin. od am mati; . (43). an m., an n. posoda: Ne kot Jokl (1911,3) k sti. ukhh marmite, lat. aulla pot, marmite, stari sred. spol *annom k gr. ggos vase; corbeille; coffre, ir. aigen patena, patella; tako abej (43). -an prip.: prip. psl. izvora ; npr. v vid (vidan) vidani golob : s geg. vidh id. ali rik cane : rik (rikan) canard. Anadll m. Anatolija: < tur. Anadolu < ngr. anatol vzhod; prim. . (44). anafil prisl. (am.) zamanj: < ngr. anphels; prim. . (44). anamnd prid.(jgeg.) zmeden, nor: < an + mend ; prim. .(45). anasjelltas prisl. obratno, nasprotno: < an + sjell, delno prevod od it. inverso obrnjen anasn m. anis (bot.): < tur. anason < ngr. nison < stgr. nthon ; prim. .(45). anatem . (Buz.) anatheme:< kr.lat. anathema, it. anatema < gr. anthma ; prim. . (45). anat v pozdravu si je anat? (za Himar) kako vam kaj gre: < a + nat ; prim. . (46). andj glej prandj. andj, atj prisl. od ondod: od atj id. z epentezo n; . (46). and . glej nd. and vez. (arv.) e: Lambertz (IF 34, 116) ponuja izvor iz nare. ngr. nta, ntan kdaj. abej (46) to ima za sestavljeno iz a + nd. andr .(1) g. ndr, andr. andr .(2) g. arn. andiks abattre, altrer au moral; affaiblir (Doz.): Meyer (11): iz ngr. *entkv = entk liqufier; imprimer. .(47): iz ngr. khandakn uniiti (popolnoma). an .., geg. n stran; rod; kraj; deela: Meyer (1891, 11), Jokl (1911, 12), Janson (1986, 147 ss.) < *ausn, k sti. s- usta. Bolj prepriljivo abej 16

(1976, 48) iz *and < *ant, k sti. ntah, nem. Ende konec. Osnova *ausn nikjer ni potrjena, pomankljiva je tudi povezava pomenov, saj drugi jeziki kaejo pomen usta. V prid svoji primerjavi navaja abej, da alb. beseda kae tudi pomen konec, kar tono ustreza nem. Ende. ngrr . angrra, angrr . opna, membrana, mn. drobovje: Jokl (1937, 140s.) primerja z alb. sopomenkam zorr, zgurdh; angrr < *a-n-gWor-n, koren *gWer- k stcsl. r reti, glede pomena prim. nem. Geschlinge : schlingen; tako tudi Cimochowski (1950, 232); abej (50). angsht prisl. ozko, prid. ozek: k ngusht < lat. angustus ; tako Meyer (307). Cimochowski (BUST SSS 12, Nr.2,44) ima to za domao besedo k ilir. r.i. Angros , lit. anga trout troit. abej (50) daje monost Cim. predlogu. Znotraj alb. povezuje z ankth tesnoba ter z lat. angustus, gr. gkh treindre, nem. eng ozek. ankth m. mra; tesnobnost: Meyer (13 in 304) primerja z alb. nkj, rkj in ankj, ankj. Bari (1919, 16) daje ankth skupaj z emkth mra. Jokl (IF43, 61) temu nasprotuje in primerja z lat. animus, gr. nemos veter. abej (53) to daje ankth k lat. angustus ozek, gkh treindre, trangler, nem. eng ozek ter znotraj alb. z angsht ozek. ap dati, tudi jap: Bopp (530s.) primerja s sti. p vzeti. Meyer (13) predlaga povezavo z lat. apio povezati, apiscor sattacher a. abej (55) ima izvor e vedno za nepojasnenega. ap ali: Meyer (1): sestavljeno iz a + po, z izvornim pomenom ali temve; tako tudi abej (56). aq kaq prisl., prid. toliko: Meyer (7) spominja na stcsl. kak kak, tak tak. abej (59) ima za razliico obliko qyet todidem(Budi) ter qyet her toliko krat(Bogd.). Oblike daje k skupini lat. quot koliko, sti. kti, het. kuwatta id.. Osnova alb. besede naj bi bila *kWoti > *kat v mn. qet qyet. ar m. zlato: < lat. aurum zlato, rom. aur id., furl. aur; Kr (62).

arbr arbn, arbrsh arbnsh, arbrr

arbnuer Albanec: Pedersen (KZ 36, 299) ima prvino arb- za staro in primerja arbn z gr. orphans orphelin. Jokl (Reallex.d.Vorg.I, 86) tu vidi nek predide. element. ar polje, Buzuku ar, Xylander (217) arr: Hamp (1958a, 237) je imel dolino v Sophiko r za prvotno in primerja s het. arha- meja. Zaradi izgube laringala za r naj bi prilo do nadomesnte podaljave v prototosk. in Sophiko. lberg (1972, 133) opozarja, da kae Sophiko sekundarno podaljavo, kajti drugje imamo povsod kratek samoglasnik: Hahn (Alb.-d.Wb.,3) ar, Xylander (217) arr, Buzuku ar. KR proti lat. area in sledi abeju (domaa bes.). arz mala osa: Meyer iz tur. ar abeille, gupe. Treimer (1938, 88) opozarja, da bi iz tur. oblike morali dobiti alb. *arz (ali: *arz4). ar aiu (tosk.,jgeg.) medved: Hamp (1965b, 140s.) k gr. rktos in het. hartagga- divja zver. Zadnje s het. hartagga- ne sprejema lberg (1972, 131). ark : < lat. arcus, rom. arc, it. arc, fr. arc; KR. ark . zaboj, skrinja, kovek, blagajna; rakev, krsta: < lat. arca, it. arca, fr. arche; KR. arm . oroje: < lat. arma, rom. arm, it. arma, fr. arme; KR. armik m. sovranik: < lat. inimicus, it. nemico, fr. ennemi; KR. arnoj krpati (obleka, evlje, posodo ipd.): < lat. renovare; KR. arsye -ja . zdrava pamet, razum, um; vzrok; razlog, povod; obrazloitev, pojasnilo, dokaz: < lat. ratio, -one, furl. reson, fr. raison, it. ragione; KR. arrinj (tosk.), arrij (geg.), harrij (Pedersen: AT, 131) rattraper, atteindre:

asosh ashk, ashkl m. iver: < lat.

assula/*ascla, rom. achie , Kr.(62) ashpr prid. hrapav, raskav, trd, grob, rezek, osoren, oster: < lat. asper, rom. aspru, fr. pre; KR.

17

ashprim < lat. *asperimen ( < asper),

rom. asprime; Kr. (62). asht kost pl. eshtra: od *ost(h)i, sti. sthi kost, tako Jokl (Festschrift Kretschmer 92). het. hastai, luv. hassa- o-refleks v gr. oston ; prim. lberg (1972, 129; 134) at m. oe: Jokl (1923,38) sorodno z josh babica < *tsy. at zaim. m.mn. oni < a- + -ta (< *tons); Kortlandt (1987, 222). at zaim. .mn. one < a- + -to (<*ts); Kortlandt (1987, 222). athrs draiti(samo pri Pouqueville): Meyer (2): verjetno athrs < ngr. erethz. tht prid., tht (M.) kisel, kiselkast, rezek, Kav. psakhnn, pusti del mesa: Meyer (2) to postavlja k ide. *ak- oster, koniast, sti. ari ostra stran, rezilo, arm. asen igla, stcsl. ostr , lit. atrs oster, gr. kros koniast, lat. acus igla, acidus kisel. Navaja e obliko Mitk. utht ; prim. Cimochowski (LP5, 192), ki kot sorodno obliko navaja alb. eh ostriti, brusiti, Hamp (1965b, 140), lberg (1972, 131). athue (Ro.) mar?: = a thue mar pravi?; tako Meyer (2). athun prisl. (kal., sic.) zamanj: Meyer (2) navaja brez etim. . avlmend m. statve: < lat. aulaeum + mentum (REW); dvomljiva etim.; KR. axhemistn m. (geg.) Perzija: iz tur. acemistn id. k acem tuj, perzijsko, kar je prelo tudi v bol., srb., rom. in ngr.; tako Meyer (2). xh m. stric, oetov brat, ko. a, geg. amixh m. stric(M.): iz tur. amuca amca oetov brat; tudi bol. amdija, srb. ade amida; tako Meyer (2).

balshm m. < lat. balsamum, it. balsimo,

fr. baume, (rom. *blsm); KR. ballandr slap: < lat. barathrum; nezanesljivo tako glasosl. kot pomenosl.; KR. ball ., Bl. balle, geg. ball(,-i), arb. bal, pri. ball, am. ball, vacc. bal, sof. bau (baw), falc. bal(,-i), sma. ball elo: Meyer (24) k sti. bhlam (fore)-head, tako Tagliavini (78), abej (BUShT 1960.4,41), ki navaja e stprus. ballo forehead. Bugge (1892, 199) belei mesap. OI Baledonas. Mann (1950, 380) rekonstruira *bhalis. Kot Meyer tudi Huld (42) iz ide. bholom k korenu *bhel- bleo, bel. bardh prid. bel: tosk. bardh, geg. bardh < bardh (Pekmezi Gr 232). Jokl (1916, 115) to tolmai kot izvorni to. Oblika spada k lit. berti jaunir, rougir, mrir; iz alb. oblike rom. barz cigogne, arom. bardzu bel; tako Cimochowski (1950, 231). bark trebuh: Meyer (1892, 12) postavlja enabo alb. bark : lat. farcio vollstopfen, msten. Enako Treimer (1938, 106). barr . tovor (ki je obeen na obeh straneh hrbta ivali), breme, tea; nosenost, geg. barr, -a, arb. bar, du. bar, am. barr, ukr. bar, vacc. barr, falc. barr: Meyer (28) k gr. phros tribute. Bugge (1894, 4) iz *bhorno- (k korenu *bher- nositi) k kotsko ang. bairn otrok; tako Tagliavini (78), Pisani (121), abej (BuSht 1960, 4, 46), Huld (43). Bari (1955, 34) primerja gr. phrn dota, bala. barriroj (WAD): < lat. barrire (REW), it. barrire rjuti (slon); KR. bashk : Treimer (1938, 117) iz st.maked. bskioi. bashtin polje, posestvo, Landgut: iz sh., bol., stcsl. batina Stammgut, zapuina, Grundstck; prim. Jokl (1916,124). bath . Vicia faba, bob, geg. (, arb.) bath, vacc., falc. bath, ukr., sma. bath: Sorodno z gr. phaks lea iz ide. *bhak, k ide. korenu *bhabh Bohne, Saubohne; 18

B bab , du. bb dol. bba (Cim.1950,227),

bab (forme gnrale) babj oe balsam m. balzam (mazilo): neologizem tvorjen iz lat. balsamum; KR.

prim. Meyer (22), Pedersen (1900b, 332), Huld (44). be -ja . prisega, Bl. bee, geg.(, du., Kruj, pri.) be, am.(, sal.) be: k stcsl. bda beda iz ide. *bhoidh (k *bheidhnek. prigovarjati, siliti; prim. Meyer (30), Cimochowski (1950, 243), Huld (44). befardis je bafoue, je me moque: < it. beffardare ; prim. Cimochowski(1950,246). befas, bof nenadoma: Treimer (1938, 96) ima to za nek izvorni samost. kot bashk skupaj. Iz neke osnove *bef, *bof < ide. *bhps, *bhps s izvornim pomenom strela, Zuck k korenu bh svetloba, svetlikati se v sti. bhti svetlika se, bhnam das Leuchten, Erscheinung. Izhodie za alb. obliko: bhbhs-, bhbhs-. bekj blagosloviti: < lat. benedicere, it. benedicere, fr. bnir; tako Cimochowski (1950, 243), KR. belbt < lat. Balbus, -a , rom. blbit , Kr (62). bes Glaube: Pedersen (1900, 308s.) ima izpeljavo iz *bend-ty (k ide. *bendh-) za neupravieno in ponuja bes < bhend-ti. Dodaja, da zobnik + t daje alb. s. Treimer (1938, 110) drugae namigne na povezavo z be Schwur, betoj prisegati, kjer bes < bhoydh-t-i. Pedersena izpeljava naj bi bila tudi napana, zaradi neupravienega razvoja *tt > s, ki bi moral iti preko * (zaradi rom. cioar : sorr itd.), kar se pa med ide. jez. naj ne bi dogajalo. bj (bra, br) delati, storiti, narediti, napraviti, Bl. baam, geg.(, du.) bj, arb. bo, ber.(, sal., falc.) bnj, am. bij, bar. bj: Meyer (24) k gr. phan prikazati se, pojaviti se iz ide. *bhe-ni prikazati se (k *bhgovoriti); prim. Bugge (1892, 162), Tagliavini (84), Huld (45). bronj : < lat. *barania (berr REW), etim ni zanesljiva; Jokl (1923, 243), KR. brsi < lat. brisa; (. tu vidi domai izvor); rom. brsie je iz alb. izposojeno; KR. brthm m., brthm . peka, koica, tudi arv.: iz *prtam za *ptram = lat. *petramen k petra kamen z roman. pripono -ame . Za premet prim. stit. prieta,

abruzz. preta kamen; tako Meyer (1891,34). Drugae Bari (1919, 30), ki tham v brtham povezuje s thelb peka od osnove *thalm < *sthaxln-bhaxr. be (prura, prur) (pri)nesti, Bl. me pruum, geg. b, du. bje, arb. bie, pri. be, falc. bie: K gr. phr prinesti iz *bhri; prim. Meyer (35), Tagliavini (230), Huld (45). be (rash, rar) pasti, padati, geg. b, du. bje (rsha), pri. be, ber.(, am.) bie, man. bje, sal.(, vacc., falc.) bie: Meyer (35) vzpostavlja *bher-; Camaj (1966, 29) iz *bhor-ei, sem: lat. ferio, stnord. berjask udariti, tako Huld (45) iz *bheri bij , gr. kal. bil hi: osnovno obliko *biry k alb. bir sin belei Jokl (1917a, 109s.) z dvomom. e Brugmann (Gr2, 1, 438) belei z dvomom bil kot primer za razvoj *ry > l. Jokl opozarja na Motion(deminutivne) pripone -l, -j (npr. v hardhl, hardhje kuar), ki bi opraviile osn. obl. *birl < *birely. big . rogovila, odcep; oje, stog, ostrv; klee; greblja za erjavico; dvoglavi planinski vrh s sotesko; (teh.) plavajo erjav: < lat. biga, arom. big; KR. bir m. sin, Bl. byr, geg. (arb., du., pri.) bir, ber. (ukr., sal., am., falc.) bir: Meyer (37) iz *bh-l-, gr. phlon, za semantiko ang. scion. Zaradi bolje semantine povezave sprejemam Pedersenovo reitev k *bher-, got. baur sin, otrok; prim. Huld (46) iz *bher-s. bisedim m. pogovor, bisedoj, bisedonj pogovarjati se: iz stcsl. besda ; prim. Jokl (1923, 131, 299), Cimochowski (1950, 245). bish . zver, divjaina: < lat. bestia, it. bestia (biscia kaa), fr. bte; KR. bishr m. biser: < srb. biser id., stcsl. biser, bisr ; tako Cimochowski (1950, 245). bishetm m. pogovor, bishetoj pogovarjati se: Izvor je isti kot pri obiajni obliki bisedim pogovor, bisedoj pogovarjati se, torej iz stcsl. besda. Ker pa imamo tu alb. sh < psl. *s, Jokl (1923, 131, 299) tu predpostavlja, da je 19

bila ta oblika izposojena e v asu delovanja razvoja s > alb. sh. Izvorna oblika te izposojenke naj bi bila *bished. Da tu ni prilo do priakovanega *-d- > dh- , Jokl razlaga z razlino artikulacijo psl. d od alb. d. Cimochowski (1950, 245) zadnje vidi drugae, izhajati naj bi bilo treba iz imen. *bished m., kjer se je izgl. -d nevtraliziral, kar je dalo *bishet. Razlaga z dvojno izposojenko kot jo ponuja Jokl za Cimochowskija (1950, 246) ne prepriuje. bisht m. rep, Schweif, Frauenzopf, Schiffshinterteil: Meyer (1891, 38) to pusti nepojasneno. Johansson (IF24, 267s.) ta primer navaja kot dokaz za razvoj *t-t > alb. t, ilir. st ; bisht < *bhid-to- gestutzt, abgestumpft k *bheyd- v sti. bhdati, lat. fi-n-do, nem. Betzel, Petzel Kopfbedeckung, srvn. bezel Haube < *bhidl, e. bidlo drog. Treimer (1938, 109) vzpostavljeno deblo odklanja, ker se naj ne bi ujemalo z ilir. obrazilom -ista, -stai (prim. razlago pri gjisht). blat < lat. oblata; KR. blndz . trebuh: Schmidt (1930, 1ss.) to (mogoe) postavlja k skupini lit. blndiu, blensti spati, stisl. blundr dreme. KR omenja besedo skupaj s alb. plnds; cf. Meyer, Jokl (1923, 291). bli -ni m. (zool.) jeseter (riba): < lat. blennus; nezanesl.; KR. boll . (zool.) go: verj. stara balkanska beseda, prim. rom. bala Ungeheuer ali od neke lat. besede *bolea/ *bola; KR. bredh m. smreka, jelka: Meyer (1891, 45) postavlja k lit. bras bouleau itd. Drugo reitev ponuja Jokl (IF30, 209). Cimochowski (1950, 231) odklanja Meyerjevo zaradi glasoslovnih in pomenoslovnih teav, bolja naj bi bila Joklova, eprav glasoslovno nesprejemljiva. bredh, aor. brodha je saute (en parlant de jeunes animaux), potepati se; tei, dirkati; poskakovati: k lit. bred je patauge, stcsl.(rus.) bredu je passe a gu; prim. Cimochowski (1950, 251).

brek .mn. spodnjice, spodnje hlae: <

lat. braca; rom. brac, it. braghe, brache (mn.), fr. braie plenica; KR. bren . dolga in debela palica, drog: verj. domaa beseda; KR. breshr, geg. breshn toa: Meyer (1891, 47, AS3,35) povezuje z stvn. brsma Krume, Brckchen od osn. obl. *breus- 'zlomiti'; prim. Klmendi (77, A.68), prim. ide. *bhreus- 'polomiti, razbiti' (Pokorny:1959, 171). abej vidi v izhodu -r, -n znak za bivo mnoino kot npr. pri shetr, shetn 'motike' k edn. shat 'motika'. Zaradi tega predpostavlja kot etim. ozadje neko edn. *bresh ali *brash, h katerem naj bi se tvorila mn. breshna, brshre 'Hagelkrner' (kolektiv). mn.(kolektivna) raba za ozn. za padavine naj bi kazalo tosk. shira, geg. shina 'anhaltender Regen, Regengsse'; prim. abej (LP8, 109). Predpostavljeno edn. dokazuje abej v arbr. Piana dei Greci (Sic.), prim. abej (LP8,110; BUT1960,4,69s). Camaj (1966, 52s.) analizira besedo v prvine b-resh-n 'padajo'. Pri tem se navezuje na njegov sistem vzgl. formantov p/b (prim. Xhuv.-., BShSh 1956, 4, 69) npr. rrumbull 'poln' : brumbull 'Haufe'. Formantu b- pripisuje podobno 'rastoo' funkcijo kot pri bredh 'wandere, eile' : redh 'hoditi'; (Camaj:1966, 113). Osredni del -resh- enauje z obliko Jokla (IF43,53) resh (<*rew-s), katero naj bi bilo potrebno postaviti k aor. rash 'padel sem' (<*rowsm). Kot abej in Camaj tudi: Janson (1986, 20). breshk . elva: < lat. *broscus , arom. broasc krota, elva; Kr (62). bresht (geg.) jelkin gozd: iz bresht sestavljeno iz bredh (Bashk), geg. bre jelka in pripono -sht, prim. vjesht jesen, vsht Gewchs ipd.; tako Jokl (1916, 123). bretk m. abec, abji samec: < lat. *brothacus , rom. broatec ; Kr (62). brym . slana, ivje, inje, sre: < lat. bruma, rom. brum Rauhreif, fr. brume megla; Kr (63). buall m. bivol: < lat. bubalus, rom. bour; Kr (63). 20

bujk m. kmet, poljedelec: < lat.

bubulcus, it. bifolco kmet, engad. buolch; KR., prim. furl. beolc, ben. beolco, toda it. bifolco < bufulcus, bifulcus. buk . kruh; hrana; kosilo; veerja: < lat. bucca (?), rom. bucat, it. boccata, fr. bouche; KR. bul . 1. (bot.) popek, brst 2. kapljica 3. mehurek 4. (anat.) mesnati, mehko del organa 5. tur, turek 6. nekateri sadei: < lat. bulla, it. bolla mehurek, fr. boule; KR. burre moki: k stvn. baro moki, gr. phrteros; Jokl (1916, 115): osn. oblika imenovalnika *bhernos (Wiedemann BB.27, 219) alb. obliko izvaja Jokl iz to. *bhrnom, *burnam, *burn. bushtr psica, kal.gr. bishtr (Meyer 1891, 56): Johansson (IF24, 267s.) mogoe iz *bhid-tri in kot bisht k korenu *bheydgriziti in primerja isl. bikkia, ang. bitch. Kot e Meyer -u- v bushtr razlaga iz i zaradi b-. Tu Treimer (1938, 109) poleg argumenta navedenega pod bisht, e navaja, da lahko dobimo iz -r- samo -tr(prim. Pedersen 1900, 284). V primerjavo pritegne stcsl. bystr, kar enai s kal.gr. bishtr (prim. Lambertz IJ,II26); bushtr < *bhustr k korenu *bhs. but m. sod: < lat. buttis, rom. bute, it. botte sod, stfr. bout; KR. byshk : Treimer (Das tschech. Rotw., 76; 1938,117) ima nem. Busch ter z roman. busca les za isposojeno iz ilir-alb. byshk.

cili, cilli oz.zaim.quel (rod. t cilit, t

cillit): < *t() sil-; prvino *sil- se povezuje s prvino, katero vsebuje prisl. si kako?, ki ima e funkcijo oz. zaim. v nare. du.(Malagjija) (prim. etim. si), tako Cimochowski (1950, 225); prim. Pedersen (1900, 309s.). cip . tanka koa: Predstopnjo *[ts] za dananje alb. th- vidi Jokl (1929, 127; 1937, 154) v razliicah s c- e ohranjeno: npr. cip : thip tanka koa jajc, ebule, cic : thith prsna bradavica. To ima abej (1964, 17ss.) za starejo stopnjo besede thith prsna bradavica. Iz alb. besede imamo ngr. tspa koa na mleku, rom. -ip mrea (anatomsko).

cullufe -> xullufe.

af ., af (Doz. za Argyrokastr) slana,

ivje, inje, sre, arv. (Reinh.) af . zaasen mraz (M.), sic. (M.) xaft mrzel veter: Pri Meyerju (1891, 443) najdemo navedene besede brez etimologije. Treimer (1938, 114) ponuja, v primeru, da imamo ide. pomen prostor, izvor iz ide. *skps z lat. scobis aganje. afk . (geg. Hahn) galeb: < srb. avka Dohle; tudi rom. ceuc, cioc, ciauc Dohle, kavka; prim. Meyer (443). agj . (ko.) saje:< srb. adja id. k stcsl. ad dim; prim. Meyer (443). ar m., are . travnik, panik: < tur. ayr travnik; bol. air, srb. ajir, rom. ceair; tako Meyer (44). aj, anj (M.) 'cepiti, raztrgati; pluiti': Meyer (1891, 444) povezuje aj z gr. skhz prerezati z alb. - < ide. *sk-; k ide. korenu *ski- loiti, sti. chyati odrezati, lat. scio vedeti, eprav sam kasneje (1892, 82) nekoliko dvomi v pravilnost razvoja *sk' > . Jokl (1912, 196) primerja s sti. skhadate cepiti, let. kedns trska, stnord. hinna koa in izvaja aj iz *sked-ny. Tako tudi Tagliavini (1937, 97), Pokorny (1959, 919) k ide. *(s)k(h)ed- 'cepiti'. abej (1987, 77), ki razlaga razvoj sh > , kot 21

C ca l. nekaj, nekateri: Skrajano iz disa

nekateri. ca prisl. malo, nekolikanj: Kot ca nekaj. cabk m. kuhinjski valjar za testo cabk m. panj, tor, klada, tnala carin . vrsta davka: iz sh. carina carina; prim. Jokl (1916, 124). cic . 'prsna bradavica; vime; cucelj': etim. glej thith.

okrepitev fortim tingullor, izvaja aj iz shaj zmerjati. Mann (1977, 38) ima - v aj za odraz zlitja predpone *(e)k's, (lit. i, rus. s) z vzglasjem *sk'h-; besedo primerja kot Meyer z gr. skh, skhz prerezati in izvaja aj iz ide. *sk'hay. Kot Jokl Huld (1984, 47), ki za albansko in grko besedo ne vzpostavlja *-a-, pa pa predlaga nek dvoglasnik. Orel (1987, 71) vidi besedo v povezavi z alb. andr opornik in predlaga novo etimologijo aj iz praalb. *skendnja < ide. *skendny k ide. *skend- 'cepiti'; prim. IEW (929). Praalb. *skendnja ima za mono denominativno tvorbo na osnovi ide. *skendos, kamor bret. skant 'prhljaj', stnord. skinn 'koa'. ajm . aplja(Doz.): s teavo iz stscl., srb., sln. aplja id. predko *amle > *amje ; tako Meyer (443). al (i, e) prid. 'epav, kruljav'; alk epav; alamn id.; Jungg all, alnj, alonem epati: Meyer (1891, 44) primerja z gr. skolis 'kriv, ki je postrani, ukrivljen', eprav sam kasneje (1892, 60) dvomi v pravilnost razvoja *sk' > alb. . Jokl (1912, 194), Cimochowski (1951a, 166) in Pokorny (1959, 928) izvajajo al iz *skel-no-, h gr. sklos 'stegno', lat. scelus 'hudodelstvo, zloin', stvn. sclah 'kriv, ki je postrani' k skupini ide. *(s)kel- 'kriviti'. abej (1976, 80) ima al za mlajo tvorbo iz shal stegno. Mann (1977, 38) izvaja al iz *skholyo-, kamor gr. skolis 'ukrivljen'. andr m. 'opornik (za ograjo)': abej (1987, 84) to besedo razlaga kot gegovsko razliico besede qendr 'sredie; odpor'. Orel (1987, 71) izvaja iz *skendr in primerja s srir. scaindrim 'cepiti' in srir. scandrad 'razprenje'. Znotraj albanine primerja andr s aj 'cepiti'. Besedi naj bi bili pomensko sorodni, saj naj bi bil pomenski premik 'sekati' > 'podpreti' moen; prim. nem. stutzen pristrii: nem. sttzen podpreti. Obe besedi postavlja Orel k ide. *(s)kend'cepiti'. ap m., ap . 'korak'; apth prisl. 'v koraku'; geg. apnj 'hoditi'; apk

'kljunica noge'; geg. apu-ni m. 'hoja kljusaa (konj)'; apnthi 'v teku'; apllnj 'razkoraiti noge, raztrgati'; geg. prp 'veiti'; ap 'hoditi': Povezavo s tur. apmak 'tei' ali it. zampa, ciampa 'taca' Meyer (1891, 444) odklanja in se sprauje, e bi lahko bila beseda ap po premetu od *shtap, kar izvaja iz stcsl. st piti stopiti. Proti temu Jokl (1912, 192) navaja, da nista pravilna ne vzglasje, ne vokalizem, kajti v starejih izposojenkah imamo za psl. * > alb. n (pndr zaitnik polja in vinogradov iz stcsl. pdar; prim. Meyer (1891, 332)). Jokl domneva povezavo besed ap, ap znotraj albanine s sopomenko hap korak, katero izvaja iz *skop, medtem ap, ap iz *skep- 'cepiti'. Pri ap naj bi bil -a- iz palataliziranega *e kot v mjal med: gr. mli. Pomen cepiti naj bi jasno potrdila beseda Krist. apllonj (ngr.) dikhotom, kseskhz in besedi ap prigrizek, prapem gristi. Kot Jokl tudi Schmidt (1930, 30). abej (1987, 84) za ap predvideva neko razliico *shap- v alb. shaplj thyej plisat'. Podobni alb. ap naj bi bile nekatere besede alpske romanine, tako abej navaja: tsapl, sapl, hapl, tsap, zapp 'korak', engad. zap, sap 'korak'. Pri tem abej ne daje razlage za mono povezavo teh besed z alb. ap. Orel (1987, 72) omenja samo Meyerjev poskus in ga oznauje za manj uspenega. eprav daje povezavi s psl. *apati, sh. pati 'sprehajati se' doloeno monost, ima za bolj verjetno povezavo znotraj albanine s hap 'odpreti', kjer izvaja ap < *skep in hap < *skop. Da je ta problem poskual reevati na enak nain e Jokl (1912, 192), mu oitno ni bilo znano, saj ponuja svojo reitev kot novo. aqe . 'pajek': To besedo ima abej (1987, 90) za preoblikovano iz shag 'debela bela tkanina iz konoplje'. - Poleg glasoslovnih teav je tu problematina povezava pomenov. ars, art 'uniiti, pustoiti, loiti se, sovraiti': Meyer (1891, 445) navaja art 22

pustoim (Bl.), transgredisco (Budi), artohem zmedeno govoriti (Doz.), rtj poguba (Mitko), arts rabelj. Omenjeni pomeni vodijo Jokla (1912, 195; 1923, 156) do primerjave z gr. ker (od)rezati, pleniti, pustoiti, uniiti, lit. skiri loiti, rezati, stvn. scran 'strii', stnord. skera strii, klati, sti. krnti, krnti raniti, ubiti. Alb. ar-s postavlja h korenu ide. *sker-. V art Jokl vidi s staro t-pripono podaljani koren *sker- kot npr. v lit. krsti, kertu udariti ostro. Znotraj albanine primerja s harr (o)pleti. Imeli naj bi enako razmerje kot pri ap : hap, el : hal. Tako tudi Pokorny (1959, 939), abej (1987, 92). art (Krist (444)) Gefasel, Irrereden: Spada k ars, art pustoiti; prim. Jokl (1912, 196). rtj (Mitko) Verderben: Spada k ars, art pustoiti ; prim. Meyer (1891,445), Jokl (1912, 196). arts m. 'rabelj, Henker (Tter, Abschneider)': Obliko navaja Meyer (1891, 445). Spada k ars, art pustoiti; prim. Meyer (1891, 445), Jokl (1912, 196). artohem (Dozon) rede irre: Denominativ od art Gefasel, Irrereden. Oboje k ars, art pustoiti; Meyer (1891, 445), Jokl (1912, 196). ef : gl. fsheh. ek dotakniti se. el 'odpreti; narediti bleee, ostro; vgati ogenj': Meyer (1891, 446) belei tu e: ko. il id.; els klju, ko. ilc m. id.; el 'dostopen, svetovljan'; lur 'oster (oi)'; lt 'buden, zdramljen'; ml, mshel, mbrl (geg.) 'zakleniti'. Slede Joklu (1912, 194; 1963, 145) stoji beseda v sorodu z lit. skeliu sklti 'cepiti', skyl luknja, skili ogenj ukresati. Pri tem izvaja el iz ide. *skel-. Za povezavo pomena odpreti s cepiti navaja hap odpreti: hap korak. K el postavlja e alb. hal koica in holl tanek. To sprejema abej (1987, 100), ki vzpostavlja starejo obliko *shel, katero domneva v zloenkah

mbrshl, mshl in v besedah shelk, mshilc, mshic, vse: 'pokrov'. em prigati: Jokl (1911, 91) to besedo deli v -em; - naj bi bila predpona, -em pa iz *apny, kar primerja z drugim delom v lat. co-epi 'zaeti'. abej (1987, 103) to etimologijo zavraa in opozarja, da ima nareje Elbasana, kjer je beseda v rabi, predpono sh- namesto -. Izvorni pomen besede naj bi bil dotakniti se. Besedo izvaja iz alb. ek dotakniti se. Orel (1987, 72) prav tako ne priznava Joklove reitve in razlaga em iz *skepn k ide. *skep- 'cepiti', kamor postavlja tudi alb. hap in ap. ep m. pipa, kljun: Meyer (1891, 446) postavlja ep skupaj z alb. cep 'kotiek, rob'. Jokl (1929, 126) povezuje na eni strani z arv. ep 'konica', na drugi strani pa z alb. ip 'kot'. abej (1987, 104) postavlja zaradi pogoste albanske premene c : : q : th in a : e : i : u povezavo na eni strani s alb. cep, qep kljun in alb. thep konica, na drugi strani pa s ap, epe, ip, qip, cup, up, upt itd. - - Tu bi spomnil, da ima Pedersen (1900, 330) alb. qep za latinsko izposojenko iz lat. capio zgrabiti. ep . konica, trn: Meyer (1891, 223) to belei kot arv. besedo in jo postavlja skupaj z alb. sqep, qep, squp, ups, vse: kljuniti od ide. *skep- 'cepiti'. Jokl (1912, 193) primerja ep s ap, kar izvaja iz istega ide. korena kot Meyer. Glede vokalizma naj bi imeli isto razmerje v ep : ap kot v zjerm : zjarm vroina, ogenj. Kot pomensko blizu navaja sorodno besedo let. kps sulica, raenj. Kot Jokl tudi abej (1987, 106). erdhe ., erdh . 'gnezdo': Meyer (1891, 446) z vpraajem predlaga izvor iz psl. *erda, stcsl. rda reda. Temu sledi Skok (1971, I, 337). Znotraj albanine Jokl (1923, 38) primerja erdhe s sopomenko herdhe gnezdo, katero postavlja k sti. crdhas od ide. *skordh-, medtem ko erdhe izvaja iz *skerdh-. S erdhe povezuje Krahe (1955, 59) ilir. oseb. i. Skerdiladas, kjer skerdi-

23

postavlja k erdhe, medtem ko -laidas primerja z gr. laidrs 'predrzen. Meyer (1884, 107) in Jokl povezujeta Skerdilaidas s kr. i. Scardona (mesto v Dalmaciji) z lit. skardus strm itd. Kot Jokl in Krahe tudi abej (1987, 108), ki -laidas (v Skerdilaidas) postavlja k ang. leader vodja, nem. Leiter id. oboje od *laidho- 'vodja'. faq offenbare, entdecke; faqt offenbar: razliica od alb. faqe; M. ilimi otrok (Bari 1919,94). im/rr -rra . (zool.) stenica: kot imk id. in qimk id. iz. lat. cimex, -ice, it. cimice; KR. imk . (zool.) stenica -> imrr. ip m. 'vogal, kot,: gl. ep., Meyer (1891,447) belei samo kal. Rada 'Stamm, Stumpf', kar daje k it.sic. cippu = it. ceppo. abej (1987, 104) to postavlja k alb. ep. moj, tosk. monj, imoj (abej) ocenjujem < lat. aestimre ceniti preko *shtmonj; rom. nestemat, it. stimare, fr. estimer; Meyer (448), Jokl (1911, 81). oj, onj, uanj 'voditi, poslati; zbuditi, dvigniti', 'odvesti; najti; vohati, slutiti, utiti' (M.); ohem, uhem 'biti poslan; oddaljiti se, odpotovati; vstati'; pruas m. 'vodi': Meyer (1891, 448) ponuja izpeljavo o(n)j iz lat. excitare preplaiti preko *shqtonj in *shtonj, kot pri monj za *shtmonj iz lat. aestimare. Enako Jokl (1911, 81). To zavraa Bari (1919, 73), ki oj postavlja k alb. shkoj iti od *ske(u)ny h got. skewjan 'iti'. Schmidt (1930, 8 ss.) ponuja oj < *ttn < *dis-sth sorodno z gr. distmi oddaljiti. Razvoj *t-t > naj bi potrjevalo imoj ocenjujem < *ttimoj poleg geg. shtimoj pazim < lat. aestimre ceniti. Tagliavini (1937, 98) oznauje Barievo reitev kot preve umetno in daje prednost Meyerju. Kasneje Jokl (1937, 145) zavre Meyerjev predlog in primerja oj skupaj s qoj '(z)buditi' in zgjoj (z)buditi znotraj albanine s cys, cus, msyj, kar postavlja k lat. cieo, ciere pognati, vzbuditi, gr.

se itd. Izvaja po naslednji poti: oj < *joj < *-qoj < *x-qoj. Tako tudi Cimochowski (1950, 221), Pokorny (1959, 538), abej (1987, 129). ok m. 'Fussfesel': Meyer (1891,448) belei sem B.E. ok m.(Tagliavini: uk) 'kljun', ok . 'Nasenstber; Faustschlag; pest', Ro. oks 'trkati na vrata', okan . 'Trklopfer', okats m. 'Grnspecht'. ok z izvornim pomenom 'Fussblock' izvaja iz it. ciocco 'Klotz, koek lesa', stfr. choque 'deblo', p. choque 'Stoss', medtem ko obliko B.E. enauje z rom. cioc 'kljun' ter verjetno e bol. ?ukam 'toli, trkati' in alb. ungurs 'schlage an einander'. Za B.E. uk prim. Tagliavini (1937, 97), cioc kljun; prim. Pucariu (Dacorom.III, 834); abej (1987, 137). uk m. (arb.) 'kljun': Meyer (1891, 448) belei arb. ok m., kar obravnava skupaj s ok 'spona za nogo', ok . 'krc po nosu; udarec s pestjo', Ro. oks 'trkati na vrata', okan . 'trkalce', okats m. 'zelena olna'. Te besede postavlja k it. ciocco 'tor, koek lesa', medtem ko arb. ok enai z rom. cioc 'kljun' in verjetno e z bol. ?ukam 'toli, trkati' in alb. ungurs 'triti skupaj'. Tagliavini (1937, 97) povezuje kot Meyer to besedo z rom. cioc kljun. abej (1987, 137) upotevajo znano premeno c : : q : th postavlja to besedo k skupini ek vogal, kot itd.

ullp -> zullp. D dal (od)iti ven: < *dhal-n : gr. thll
je verdis, je cros, stir. deil (<*dheli) bton, baguette; tako Cimochowski (1950, 240). dallndyshe ., Bl. dellendysh, ko. dallanyshe, dallnysh, Kav. dellandyshe, dollundyshe, tosk. dyllndyshe, dllndyshe, arv. dallandushe, tallandushe (M.), kal. (Rada) ndalansh, sic. dalandishe, La Piana dayandrishe, Doz. dellendryshe, Krist. qellndryshe, Mitkos gjellndryshe . lastovka:

24

Meyer (1891, 59) to razlaga iz lat. hirund(inem) lastovica. V primerjavo navaja stfr. alondre, alande, aulendra, olondre, alondrelle in z vzglasnim d- prov. dindouletta, dindaouleta. V alb. naj bi imeli d- pod vplivom podobne besede dallnds 'vznemiriti'. Za -r- v dllndryshe itd. navaja vzporedno obliko fr. (Metz) alondrelle, prov. andrioueto. Za goltniko vzglasje navaja nepojasneno p. golondrina in auvern. girond, prov. giroundela. Pripono -ushe, -yshe izvaja iz srb. -ua v ivalskih imen npr. jastrebua itd. Pedersen (1895b, 544) postavlja alb. besedo h gr. khelidn lastovica, kamor tudi nem. gellen predirljivo zveneti, Nachti-gall slavec. Schmidt (1922, 236) ponuja novo reitev. Od dallndyshe louje -yshe, kar razlaga kot pripono pri imenih za ivali npr. v klysh mladi, psiek. Prvi del dalln- enai z nem. Schwalbe lastovka, stvn. swalawa id., stbol. slavij, rus. solovj oboje: slavec. Vasmer (1922, 247) Schmidtovo razlago sprejema, eprav ima prvino -nd- v dallndyshe za formant iz *nd, *nt kot v psl. *govdo govedo ali stcsl. tel-te tele. Mayer (1939) primerja alb. besedo z ilir. Taulantii, Taulntioi, prim. thnos prs Adra Taulantnn prosekhs tos Khelidonois (Hecat.); prim. tudi abej (1986a, 105). Orel (1987, 72) ne pripisuje besedi visoke starosti in jo razlaga kot moderno sestavljenko iz *dall-n-dysh podeljen na dva (dela). Pomen naj bi bil tvorjen po obliki repa lastovke, ki je podeljen na dva dela. Tu postavlja dall k daj deliti, dalloj razloiti in -dysh tevilka dve, dvojka, prisl. na dva dela. Tu spominja na mono frazo daj (n) dysh deliti na dvoje. Za pomensko povezavo navaja Orel e pesem o lastovki: Moj dallndyshe, faqekuqe, buzburbuqe, sqepgjylpr, bishtgrshr (Krist.) O lastovka, z rdeim obrazom, ustnicami kot popek, iglastim kljunom, karjastim repom - K Orlu bi dodal obiajno frazo: e ndaj (m) dysh razdeliti na dvoje (Cipo). Kae

sprejeti Orlovo razlago. Saj so imena ptiev pogosto mlaje tvorbe, ponavadi od besed, ki izpostavijo doloeno lastnost ptia. K Schmidtu lahko dodam, da je nem. Schwalbe < germ. *swalwn samo germ. z nejasnim izvorom; prim. Kluge (1989, 657). dalloj (geg.), tosk. dallonj razlikovati, (raz)loiti: k sti. dala-m del, morceau, lit. dals partie itd.; tako Cimochowski (1950, 239). dardh hruka: k gr. kherdos divja hruka; tako Cimochowski (1950, 230). dar (tosk.) ., geg. dn klee .: < *dak-n : got. tahjan dchirer, lacrer; tako Jokl (1911, 12). Walde-Pokorny (Wb.I, 791) pripomni, da se lahko alb. obliko izvaja iz *donk-n z izgubo nosnika pred spirantom, kot npr. v mish meso in vidh brest. Tako naj bi imeli formalno in pomenoslovno povezavo v as. tang, tange, stvn. zanga klee. dark . veerja: Meyer (1892,12) postavlja enabo alb. dark : gr. drpon. Enako Treimer (1938, 106), Cimochowski (1950, 239) . dasm . svatba: iz *dams (prim. Pedersen, BB20, 232) k gr. gmos poroka; tako Cimochowski (1950, 229). deg . veja: < *deg m. < *dwoighos, stvn. zwg id.; tako Cimochowski (1950, 240). dele, deleja, delja ovca: iz *dhail-n ; sti. dhenu-h krava mlekarica, gr. thlus fminin; tako Jokl (1923, 339), Cimochowski (1950, 240). delme , delm ovca: spada k dele. dell m. kita, miica, ila, utrip, veine: < *d-lo-, prim. z alb. duaj, duej, k gr. d-d-mi vezati; tako Cimochowski (1950, 239), prim. Jokl (1911, 13). dem m. taurillon: k gr. dmalis gnisse; tako Cimochowski (1950, 239). dem . chenille(navaja Cimochowski (1950, 241): je ident. z alb. veme, dhemj id., etim. prim. dhmiz; tako Cimochowski (1950, 241). der ., mn. dyer vrata: k stcsl. dvr id., lat. fors (quant au sti. dvras

25

imen.mn. id. prim.Pedersen.LP2,1s.); tako Cimochowski (1950, 240). der prid. amer, difficile, dher id.(Krist (87)): iz *deu-no-, as. teona inquit, souffrance; prim. Meyer (1891, 87), Jokl (1911, 19), Cimochowski (1950, 241). dergjem leati bolan v postelji (M.), geg. dirgjem, du. dirxhem, pri. un dirxhim, aj derxhet 'id.'; geg. dergje bolezen, pri. derxh id.: Meyer (1891, 64) navaja tu e sic. zdirgjem 'roditi', Ro. me djrg. Pedersen (1894, 238; 1900, 286) navaja v primerjavo lit. sergu 'biti bolan' in stir. serg 'bolezen' in vzpostavlja dergjem < *swrghy, kamor tudi stvn. sorga, sworga skrb, sti. srksati skrbeti za. Pri tem predpostavlja, da je ide. *sw- dalo alb. d- pred naglaenim samoglasnikom. Pedersen pri tem poudarja, da je potrebno od dergjem loiti glagol djerg 'iti dol'. To sprejema Pokorny (1959, 1051), ki ima dergjem < *sworghy k ide. *swergh'skrbeti; biti bolan'. Enako Hamp (1974b, 155). Vasmer (1921, 9) Pedersenovo primerjavo odklanja, ker za ide. izhodie z vzglasjem *sw- v drugih jezikih ne vidi zadostne evidence. Predlaga povezavo z rus. sdoroga kr, stcsl. drgati 'trgati', stang. tiergan 'utruditi'. abej (1987, 203) zaradi enakosti geg. besede z alb. dirgjem 'spustiti se' izhaja iz *darg-. Razvoj dergj- < *darg primerja z erdha < ardh-, derdh < dardh itd. K osnovi *darg postavlja abej rus. sudoroga 'pot, cesta', lit. darga 'slabo, deevno vreme'. Huld (1984, 50) oznauje Pedersenovo reitev kot najboljo, daje pa tudi monost Vasmerjevem predlogu. Kot Pedersen tudi Kortlandt (1987, 219). - Tu lahko dodam, da ima Kluge (1989, 680) vzglasje v starofrankovsko sworga za drugotno, kot germ. izhodie tu vzpostavlja *surg . skrb. Tudi pri Pokornyju na navedenem mestu ni potrjeno vzglasje *sw- izven alb. Ker tu ide. *swni potrjeno z nobene druge strani, je bolje

slediti Vasmerju, ki nudi pomenoslovno boljo reitev kot abej. derr m., arb. (K.) derk , falc. (C.) derk 'prai'; derrr m. 'praiji pastir': Meyer (1891, 64) povezuje osnovo *daira- z gr. khoros 'prai', kar izvaja iz ide. *g'hoiro-. Tu belei e sorodne besede derk, dirk m., arv. derrpul, derkpul, derkpuith m. 'oddojek'. Te besede naj bi bile podaljane z manjalno pripono. Z rezervo to sprejema Pokorny (1959, 610). Pedersen (KZ 38, 392) dvomi in postavlja derr skupaj z derk 'oddojek' k dos 'prasica'. Pri tem izhaja iz *drkW + sprednji samoglasnik. Jokl (1926a, 82) derr izvaja iz *g'hr-nos, kjer dolino samoglasnika primerja z gr. khr in lat. r. Cimochowski (1950, 230) in abej (1987, 205) podpirata Meyerjevo reitev. Geminato -rr abej razlaga kot ekspresivno geminacijo kot pri burr, kurr itd. V derr naj bi imeli poedninjeno mnoino od izgubljene ednine *darr, ki naj bi bila ohranjena v (Kastrati) dar 'najmanji pujsek'. Huld (1984, 148) ima za bolj verjetno izpeljavo iz *swyn-ro-, s stang. swn 'praiji pastir'. Kortlandt (1987, 220) oznauje Huldovo reitvo kot vpraljivo. desha aor. (od dua, due) hotel sem, ljubil sem: k gr. ge je gote; tako Cimochowski (1950, 230). deshir elja: < lat. desiderium ; tako Cimochowski (1950, 241). det m. , tosk.mn. detra-t, geg.mn. datna-t, kal.arbr. dejt, sic. arbr. dejt morje, Bl. 'profundum': iz *dheubeto-, lit. dubs profond, creux; tako Jokl (1911, 14s.), Cimochowski (1950, 240), abej (1988, 81) vidi Joklovo reitev potrjeno s pomenom Blanchusa 'profundum'. detuar (WAD) : < lat. debitor, rom. dator, p. deudor; KR. detyr . dolnost: < lat. debitra ; tako Cim. (1950, 241). dftoj pokazati, povedati: < lat. dictare, it. dettare, stfr. ditier; KR.

26

dgjoj, tosk. digjnj, dgjonj, geg. tudi

ndgj ngjj, Fjeri ngjonj, ndrgjnj (Mitk.Alb.B.169), arv.(Poros) dlgnj, kal. (Greci) dlgnj, Barile dilignj, sic.(Pal.Adriano) dlgnj, ndlgonj, ndlegonj, Contessa glgonj vsi 'sliati, ubogati' (M.): Meyer (1891, 66) izvaja te oblike iz lat. intelligere razumeti. Lat. -l-naj bi kazale arv. in arbr. oblike, npr. pal.Adriano ndlegonj. Glede pomena spominja na sic.Pitre 290 ndlgm 'intelligenza' ter ndlgonj 'intelligere' v Matth.15,17 od Frascineto in Dozon ngjonj 'razumeti, sliati'. Sem postavlja Meyer tudi oblike gjegjem (am., sic.) sliati, kal.(M.) gjegjnj, gjegjinj, ko. ?djedji id., geg. gjgjun 'sliano', trpn. gjegjem 'sliim, ubogam, tukaj! (pri javljenju)', prgjegjem 'odgovoriti'. Tako tudi Pedersen (KZ33, 547), Pucariu (EW, 880). Manjka v seznamu lat. izposojenk pri Haarmannu (1972). Jokl (Zbornik Beli,45) ugotavlja, da oblika svgeg. dgua dokazuje stareje stanje s skupino *-gl-. To navaja proti Meyerjevi (67) povezavi oblik dgjoj s sopomenko gjegjem, ki v nobenem nareju ne kae na *gl-. Enako abej (1987b, 218), ki predpostavlja naslednje vmesne stopnje: lat. intellegere > *integl(l)are > *ndglo- > endiglnj, ndgjj itd. dllnj ., dllenj (Krist(94)), dullenj, sgeg. dll . Wacholderstrauch poleg dhllnj id.: k lit. dlis bois pourri pour enfumer les abeilles, dulke prah, sti. dhlik . megla; prim. Jokl (1923, 191s.), Cimochowski (1950, 241). dm m. koda; izguba; dm prisl. brez koristi, zaman: < lat. damnum, rom. daun, it. danno, stfr. damme; KR. dnt (tosk.), geg. dn(d), dant jpaissis, tosk. dndur pais: k lat. densus id., gr. dass id.; tako Cimochowski (1950, 239). drgoj, dergoj (od)poslati, odpraviti: < lat. dirigere, rom. drege herrichten ; tako Cimochowski (1950, 241); za KR-ja etim. ni trdna. dshiroj eleti: < lat. desiderare id., strom. deidera; KR.

dshmoj priati: < lat. *testimoniare,

it. testimoniare (neologizem), fr. tmoigner; KR. (za alb. domneva mono vzglasje izhodia *intest-. dtoj (M,HH), detyr naloga, dolmost , detors dolnik: < lat. *debitare (M, HH); KR ima to prej za izpeljanko iz alb. detuar < lat. debitor (t. .). di(j) vedeti, dink zvijaen: k sti. dh-h . pense; tako Cimochowski (1950, 240). Dibra : < psl. ime Debra, stcsl.(srb.) dbr valle, ravin; prim. Treimer (Arch.f.sl.Phil.25,602), Cimochowski (1950, 245). diell m., Bl. dieli, geg. dill, ko. dll, du. diell, arb. (K.) djell, pri. dell, mn. delna, ber. diell, mn. djelra, ukr. alb. dil, am. diell, sof. diew, Molis diey, arbr. diel, bar. dill; djel, diell (M.), arv. to. djel 'sonce': Meyer (1891, 69) predlaga izhodie *deglok *deg- 'gati', kamor alb. djeg ali *delno k alb. dal 'poganjati' od *dhal- . V arv. djel vidi pripono *-y. Pedersen (1894, 238; 1900, 286) ima diell iz *swel- 'gati', sti. svar- 'sonce', gr. hlios, lat. sol, got. sauil, vse: 'sonce'. Enako Schmidt (1922, 237). Mann (1952, 36) sledi Meyerju in vzpostavlja *dhegWh&los, kamor lit. dgalas, srir. del 'sijaj, lesk'. Pisani (1955, 118) ponuja primerjavo z gr. slas 'vizija' in vzpostavlja *dhiel-. abej (1987, 241) postavlja Pedersenovo pravilo za *sw > d pod vpraaj, saj primeri, ki naj bi potrjevali to pravilo, njega ne prepriujejo. abej postavlja diell k as. deal 'svetel, sijajen', srir. dellrad 'krasota, sijaj', stnord. Heimdallr 'ime boanstva', vse od ide. korena *dhel- 'sijati, bleeti'. Huld (1984, 51) sprejema samo Pedersenovo reitev in primerja diell z gr. hl, jon. hel 'vroina'. Pomenoslovnost naj bi potrjevala lakon. glosa (Hez.) bla sonce. Huld vzpostavlja ide. *swl-wo-. Kot Pedersen tudi Kortlandt (1987, 219) in B. Demiraj (1990, 199). 27

diktoj odkriti, izslediti; razkriti: <

lat. *discaptare (REW); pri M iz lat. detegere; oboje malo verjetno; KR. dimr() (tosk.), geg. dimn m. zima: k gr. kheimn sneg z dejom, zima, sti. hima-h zima, sneg; tako Cimochowski (1950, 229). dink zvijaen: spada k di(j) vedeti. disa zaim. nekaj. dit . dan: k sti. dina-m dan, stcsl. dn id.; tako Cimochowski (1950, 239). djal m. otrok, mladeni: < *dhel-n-, kamor stir. deil bton, baguette; alb. obliko z izvornim pomenom tor (druine); prim. Meyer (1891, 60). Jokl (1916, 115) sprejema Meyerjevo etim., samo da izhaja iz izvorno to. oblike *del-n-om, *djal . Cimochowski (1950, 240) opozarja, da je etim. te besede vpraljiva, ker sorodna oblika alb. dal iti ven in gr. thll je verdis kaeta na vokalizem *a, medtem djal in stir. deil na *e; tudi pomenoslovna evolucija naj bi dala prostor dvomu. djall m. hudi, vrag, hudobec: < lat. diabolus, it. diavolo, fr. diable; KR. djath m.,n. sir: < *de-dh- : gr. thnion . gla (Hezih) : sti. dadhi n. lait caill; tako Jokl (1911, 16), Cimochowski (1950, 240), Hamp (Word 9, 140), ki vzpostavlja iz *DeD-H-. djatht, djatht prid. desno: k gr. deksis desno, primerjava je splono sprejeta; prim. Cimochowski (1950, 239). Treimer (1938, 95) prvina -t < ide. -t je moralo nastopiti pozno, ker v primeru, da bi imeli e prajezino skupino *-kst- bi morali dobiti alb. -t- (dhjet) preko *kt-, medtem e bi nastopalo istoasno kot pri gjasht bi morali dobiti -sht-. Zato naj bi morali izhajati iz debla *dek recht in ne iz prislova *deksi. dje prisl. veraj: k gr. khths id.; tako Cimochowski (1950, 230). djeg (za)gati, spei: < *dhegWh , lit. deg id.; sem tudi alb. ndes prigati < *(e)n-dhogWhey; prim. Pedersen (1900, 323); tako tudi Cimochowski (1950, 240). djep m., djeb ., djepe . zibelka: k stcsl. zybati zibati; Meyer (1891, 69) to

oznauje za zelo dvomljivo. Jokl (IF36, 158s.) izhaja iz djepe, ki naj bi bila stara mn. k stari edn. *dab < *ghoubh-; prim. Cimochowski (1950, 230). djers ., dirs ., geg. tudi djrs, dirs m. 'znoj'; drsnj, geg. dsif, drsifem 'znojiti se' (M.); arv. djers znojiti se; drs, drsim . znoj: Meyer (1891, 70) predpostavlja za djers prvotno obliko *diesr od *des-ro- k sti. da-, gr. dkn 'gristi' k morebitnem korenu *dek'-. Pedersen (1900, 288) djers izvaja iz ide. *sweid- 'znojiti se', kamor sti. svdyati, svdate 'znojiti se', gr. hidrs 'znoj', lat. sdor 'znoj', stvn. sweiz 'znoj' itd. Pri tem ima za osnovno obliko dirsem < *swdroty. To etimologijo so sprejeli Jokl (1911, 92), Schmidt (1922, 237) in Pokorny (1959, 1043). abej (1987, 266) Pedersenovo reitev odklanja, djers- ima za prvotno obliko in ne dirs-, kajti v djeg djeg : digjem in vjedh, vjedh : vidhem so oblike z dvoglasnikom prvotne. Za abeja ostaja izvor nepojasnjen. Kot Pedersen tudi Huld (1984, 148): dirs < *swdrVty z neredovitem naglasom (redovito: *swid-ty); prim. tudi Kortlandt (1987, 219). doktuer m.: < neolat. doctor; KR. dor . roka: k gr. kher id.; tako Cimochowski (1950, 230). dos ., arb. (K.) ds, Andros dos, 'svinja, prasica'; arv. (Atene) dsz del pluga, ki se imenuje drugae srrz (namre: druth mban shptzn sipr nd stavr): Pedersen (KZ 38, 393) dos postavlja k derr in derk; dos od baze *drkW - + sprednji samoglasnik. Enako Bari (1919, 6). Jokl (1911, 17) vzpostavlja za dos osnovno obliko *swty. Albanska beseda naj bi bila kolektivum ide. besede za 'praia', kamor lat. ss, gr. hs, ss, alb. th, stvn. s itd. To sprejema Tagliavini (1937, 106). Joklov predlog oznauje Vasmer (1921, 13) kot pustolovski.

28

V dos vidi Vasmer izposojenko iz bol.-tur. doXs 'svinja', kamor tudi tur. domuz id.. Podobno Treimer (GAlb 2, 24), ki ima dos za izposojenko iz avarsko *donguz (oblike brez rotacizma). abej (1987, 295) ponuja drugano reitev in izpeljuje dos iz *dhty 'ta, ki hrani svoje otroke' od ide. korena *dh(i) 'dojiti', sti. dhtr 'dojilja', gr. tithn 'dojilja', lat. fmina, stcsl. doj 'dojiti' in znotraj albanine z dele 'ovca', djal 'deek' in mogoe e z djath 'sir'. Pisani (Arch. Glot. It. 53, 65) kot abej izhaja iz osnove *dhty, kar postavlja k ide. korenu *dh- 'poloiti, postaviti' primerjajo dos z lat. feta 'vse to, kar se je skotilo'. Huld (1984, 148) kot Jokl. Kortlandt (1987, 220) oznauje Joklovo vzpostavitev kot vpraljivo. - Ta primer za dokazovanje *sw- > d-, zaradi nepotrjene osnove *swty ne pride v potev. Kot bol.-tur. izposojenko besede ne vidim, ker ni drugih podobnih primerov izposojenja iz bol.-tur. v alb. Te so potrjene za mad., ki izvirajo iz asa soseine mad in tur.-bol., npr. mad. nyr : tur. yaz poletje : mong. nara sve. Tu mad. besede kaejo stareje stanje brez rotacizma kot mongolina in uvaina. Za sttur. toquz 9 imamo uv. txr 9. Mono je, da je tu vplivala na vzglasje alb. derr. Izglasje -s je lahko tudi prilo po naliki kasneje na osnovo. dot prisl. gnzlich, nikakor, sploh ne: iz lat. in totum(?) k lat. totus, -a, rom. n totul v celoti, it. tutto, fr. tout; KR. drag/ua oi m.; mn. dragonj 'zmaj': < it. dragone 'id.' iz lat. draco, -one; KR. drap : tvorjen kot edn. k obliki drapr, drapn 'srp', ki se je napano tolmaila kot mn. na -r, -n; prim. abej (LP7, 182), Janson (1986, 20). drapr, drapn 'srp': < gr. drpanon, *drpanon; Janson (1986, 20). drejt prid. raven; toen; poten, pravi: < lat. directus, it. diretto, furl. dret,

fr. droit, rom. drept; Cimochowski (1950,241), KR. dreq m. hudi: < lat. draco, -one , rom. drac id.; KR. drith m.,n. bl, grain, gr.arbr. jemen: k stvn. gersta jemen, lat. hordeum id.; tako Cimochowski (1950, 230). dryshk rja, rjaveti: < lat. *inrussicare; KR (. za nelat. izvor). dua (tosk.), due (geg.) hoteti, ljubiti: k gr. ge je gote; Cimochowski(1950,230); prim. aor. desha. duaj (tosk.), duej (geg.) gerbe, botte: j v sandhiju dodan; *due < *dn < *dn, k gr. d-d-mi je lie. duq m. ep, pipa: < lat. dux, duce (.), ju.it. doce (REW) ; KR. durcil darilo, cadeau (de Rada): spada k dhurat dar; prim. Cimochowski (1950, 242). duroj potrpeti; zdrati, prenesti; vztrajati: < lat. durare, rom. dura, it. durare; KR. dy tev. dva: iz *dwo izvaja Pedersen (1900: 103, 309). Huld (1984, 57), Kortlandt (1987, 222) < *duwai, k stcsl. dv dve. dyell m. plantago vulgaris- plantain: iz *dhll- < *ghl-; tako Cimochowski (1950, 230) navaja e LP1,182s. dyll m.,n. vosek: k gr. khuls jus; tako Cimochowski (1950, 230).

DH dhall m.. (geg.) babeurre, lait caill, tosk. dhallt(), dhallti id.: prim. z gr. gla mleko; iz alb. oblike rom. zar lait caill; tako Cimochowski (1950, 228). dhash aor.(od jap dati) dal sem, geg. dele. dhn dano, tosk.dele. dhn id.: k gr. d-d-mi dati; tako Cimochowski (1950, 240). dhelpr dol. dhelpra m., dhelpn, dhelpr . dhelbun, dhelpuc (Reka) lisica: Jokl (1923, 299s.) dodaja tej besedi e pomen rumen, kar opraviuje izpeljavo *dhel- < *ghl- . Cimochowski
29

(1950, 229) dodaja, da je izvorna oblika bila *dhel-p. Pripone -n, -r in -uc naj bi bile dodane sorazmerno pozno. Zaradi premene v deblu dhelp/b- naj bi bila e stareja oblika *dhel-b-. Besedi naj bi bila torej dodana pripona -b (<*-bh), ki se pojavlja pri oznakah za barve ter iz njih izpeljanih imenih za ivali: lit. ranas siv, rabas pisan, lisast, stir. rabach lisast. dhen m. rang, range(Rossi): < *d-no- : alb. dell ila< *d-lo-, gr. ddmi vezati(quant a let., cf.Schmidt (KZ 50, 238)); tako Cimochowski (1950, 241). dhend (Tirana) hacher,tailler,sculpter(Krist (87)): k stnord. datta frapper, germ. < *dantn ; Jokl (1911, 21s.), Cimochowski (1950, 241). dhez prigati(Pedersen: AT,54: u dhez): < *dhogWhey, spada k alb. ndez id.; prim. Cimochowski (1950, 241). dh, sgeg. dheja ., jgeg. in tosk. dheu m. terre, pays: prim. s sti. ks-h, to.edn. ksm id.; Meyer (1891, 84) je k alb. besedi e postavljal alb. oblike dhmiz . asticot, dhmj . chenille in vem id.(Meyer:AS4, 64). Pedersen (1900, 335) je zadnje vzel z rezervo. Cimochowski (1950, 228) ugotavlja, da alb. oblike, ki jih Meyer hoe povezati nimajo ni skupnega, ti oblike dhmiz, dhmj in vem naj bi kazali na skupno osnovo *dhem, kar spada k gr. dambles . bdllai (Hezih). dhmb (tosk.), geg. dhm(b), dhamb m. zob: k psl. *zb id., gr. gmphos cheville, clou; tu alb. dh- < ide. *g(h)- ; tako Cimochowski (1950, 228). dhmball . dent molaire: izpeljano od dhmb; prim. Cimochowski (1950, 228). dhmb (tosk.), geg. dhm(b) kot tudi dhim(b), dhimb(et) boli: k psl. ??zb jarrache, lit. mba germer. dhmiz . asticot, dhmj . chenille in vem id.(Meyer: AS4, 64), veme dol. vemja id.(Cim.): Meyer (1891,84) daje te oblike skupaj z alb. dh zemlja. Pedersen (1900, 335) je to vzel z rezervo. Cimochowski (1950, 228) ugotavlja, da oblike, ki jih Meyer hoe povezati, nimajo ni skupnega.Oblike naj bi kazali na skupno

osnovo *dhem, katero naj bi imeli v dem chenille. Obliki dhmiz (< dhem-z) in dhmj (< dheml) naj bi podaljani, medtem naj bi bil v- v vem, veme nare. pojav kot pri alb. dhjam graisse : ko. vjam id.. Oblike naj bi spadale k gr. dambles . bdllai (Hezih); tako Cimochowski (1950, 229) (navaja e: Schmidt (KZ50, 237), J.Otrbski (LP2, 88s.) dhndr(r) (tosk.), geg. dhndrr, mn. dhandrr, dhandrr gendre, fianc: iz *gen(4)tr, k lit. ntas id., gr. gambrs gendre, beau frere; tako Jokl (1923, 26s.), Cimochowski (1950, 228). dhnt, dhent tosk.mn. moutons, dent id.(Hahn,Ast.2,30 in 3,28): bret. dauat id. < *damatos; prim. Jokl (1923, 250), Pedersen (Kelt.Gramm.I, 132), Cimochowski (1950, 241). dh koza < *digh; Jokl(1911,77). dhjam m.,n., tosk.mn. dhjamra, ko. vjam m.graisse, suif: ko. v- naj bi bil nare. pojav za spl.alb. dh-. Etim. k gr. dms graisse, suif; tako Cimochowski (1950, 229 in 241), ki pripomni, da povezava z gr. besedo ni povsem jasna, ker gr. dms <*dmos?, kae na *--, medtem alb. *-- . dhjes (tosk.,geg.), sgeg. dhes, dhej aller a selle: < *ghedy, 3.os.edn. aor.med.-pas. u dhe : gr. khz id., sgeg. oblike brez dvoglasnika kot pri ko. dht za alb. dhjet 10; tako Cimochowski (1950, 228). dhjet , ko. dht deset: k gr. dka id.; tako Cimochowski (1950, 240). dhun . sila, nasilje, surovost; koda, krivica, douleur, souffrance, honte, gr.arbr. dhun id.: < *dus-n- , sti. dus(prim. dus-ya-ti uniiti); tako Jokl (1911, 19), Cimochowski (1950, 241). dhurat (tosk.), tosk. dhurt (Krist (89)), geg. dhun()t . dar, darilo: < lat. dontum ; tako Cimochowski (1950, 242). dhurj , tosk. dhuronj, dhronj poleg duronj (Dozon) podariti, (ob)darovati, nagraditi; prednost dati komu: < lat. donre, it. donare, fr. donner; tako Cimochowski (1950, 241). 30

engjll m. angel: < lat. angelus angel, E eci, (h)eci, geg. ecj (M.), Greci (C.)
c, cinj, falc. (C.) eci, ecnj iti, hoditi; ecark hode (M.): Izpeljava iz lat. *ityo za ito ima Meyer (1891, 97) za glasoslovno mono. Kot drugo predlaga izpeljavo iz rom. jes, arom. esu < lat. exe, kjer se pa pomeni ne skladajo. B. Demiraj (1990, 197) tu predpostavlja podobni razvoj kot pri heq vlei in izvaja *(h)eci < ide. wendhy- 'oddaliti se'. edh m. kozli(ek): < lat. haedum (to.). Cimochowski (1950, 243) predpostavlja izvor iz romanske dobe, zaradi ohranitve medglasnega lat. -d-. abej (BUT4, 113s.) edh k sti. aj- Ziegenbock. Hamp (1965b, 131) k gr. aks koza; prim. lberg (1972, 131) efull m. ledena svea: glej ehull id.. eh brusiti, ostriti, eh m. rezilo, ostrina: Meyer (1891,352) to povezuje z alb. ath()-t() trpek, kisel k korenu *ak- oster, koniast, lit. atrs oster, stbol. ostr id., het. aku spitzer Stein, Klippe itd. Kot Meyer tudi Cimochowski (LP5,192), ki izvaja glagol eh < *k-sk in samost. eh < *k-sko-s z istim korenskim vokalizmom kot v gr. ak-k konica. Sem daje tudi ehull, efull ledena svea. ehgl (kal.) 'me maj t holl': abej (1988, 83) ima to za kompozit e thjesht ehholl 'mprehur holl' (odklanja, da vsebuje nek goll 'maj' z gr. beln itd. ehull m. in efull m. ledena svea: Cimochowski (LP5, 192) to postavlja skupaj z alb. hell zaklinek in tudi ledena svea. V ehull(efull) vidi s pripono -ull podaljano oblikok alb. eh m. rezilo, ostrina, kamor tudi eh ostriti, brusiti od korena *ak-, npr. lit. atrs oster. embl, ambel : Slede abeju (1988, 87) iz starejega *amel 'si mjalt' od ide. *mel- k alb. mjalt. emt . teta, ujna (oetova, materina sestra): < lat. amita, rom. mtu, stfr. ante; KR. rom. nger id.. eprm prid. zgornji: Bari (1919, 17ss.) primerja z alb. hyj vstopiti < *spny, lat. sub pod.. erdhe . testicule, Hode: Prvotna oblika od herdhe id.; prim. Cimochowski (1950, 224). er . veter: < lat. aer zrak, rom. aer, arom. aer hlad, furl. aiar (tudi) veter. Tu KR opozarja na moen vpliv romanskih nare. ter ngr. na alb. in rom. obliko. Sorodno je tudi alb. ajr. ergjnd m. : < lat. argentum , rom. argint. ergjz, ergjiz (Ko.) mala u: z lit. rke. Kortlandt (1980, 247) ima za najboljsorodno arm. orjil, kjer pa ima naravo goltnika za nejasno. eshk . kresilna goba: < lat. esca, rom. iasc, it. esca id.; KR. ethe . vroica, Ro. tht id.: Meyer (93) to izvaja iz ide. korena *eusgoreti, kamor sti. smi, gr. he, lat. ro.

-j, -l,: npr. v prim. mbret kralj:

mbretl kraljica, hoxhl ena hode (Pedersen: KZ33, 540), gjyshel babica(Hahn, iz Argyrokastro) ipd; prim. Pedersen (KZ33, 540), ki omenja, da ne pozna oblik -j. Jokl (1917a, 110) pripone postavlja k lit. -lis, -le, -lis, -le (= *-l-yo-,*-ly), npr. v lit. motynel Mtterchen (Brugmann :Gr2II/1, 367, 370, 672). Jokl vidi -j v obliki hardhj (poleg hardhl) kuar. Oblike z l so iz narenja ki imajo l < *ly, medtem drugje j < *ly kot v -j. nde cvet: *andh- hervorstechen, blhen, gr. nthos; prim. Hamp (1965b, 140), lberg (1972, 131). nj, geg. j (Jokl) schwelle: Jokl (1916, 117) to postavlja k stcsl. jadra Busen, gr. oid, oid schwellen, arm. aitnum id.. Znotraj alb. naj bi bila sorodna

31

oblika prehr (Krist.) Vorderteil des Gewandes. Hamp (1965b, 131) k sti. niti, lat. animus *h2enh1 (Beekes:1969, 229). abej (BUT4, 127s.) drugae: od *oid- schwelle, gr. oid. (*h2ei/h2oi- Beekes 140). lberg (1972, 128) navaja obe reitvi. -sht pripona: <*est. Lokalni pomen preide tudi v kolektivni (Pekmezi,Gr,224), npr. v bresht jelkin gozd, Tannenwald=kraj, kjer rastejo jelke in mnogo jelk ali pri vsht Gewchs in vinograd: ver vino; prim. Jokl (1916, 125). V priponi se skriva koren ide. *sth stati. Pripono naj bi vsebovali e stilir. kr. i.: Tergeste (Istra), Bigeste (Dalmacija), Ladesta,-on (libur.otoki), Segesta (ob Savi), Bemaste, Tediastum, Brtksista, Bakousta, Parnosta, Jovista, Sunista (Gelzer: Zf.rom.Phil.37,273s.), Drivastum, Perasto z razliicami Paresto, Pirasta, Prasto, Pareste, Parasto (Jireek: Die Romanen in den Stdt.Dalm. I,59). sht, geg. sht, arv., Andros isht je: Tu se zaradi geg. nosnika misli na refleks stare fraze *en esti, kamor gr. nesti; tako Hamp (1980a) in Huld (1984, 77), ki belei izhodie z laringalom: Hen H1esti.

F fag m. bukev, mn. fagoza-t (kal. Rada) :

iz kal. it. fagu faggio ; M. fagur . (tosk.) Reiz zum Kratzen: iz ngr. phagora Jucken, Beissen; M. fagus . (medic.) rak : iz ngr. phgousa id.; M. faide . dobiek, obresti ; fajdedxhi (geg.) m. Wucherer: iz tur. fajde korist; tudi bol., srb.; M. faj m., am. fal 'greh, napaka, kazenski strel (nogomet), krivda'; fajtr, geg. fajtuar 'grenik; greno'; flj, fjj, fjenj 'greiti': Meyer (1891, 98) vidi izhodie v lat. fallere storiti, da pade'. Pri tem izvaja faj iz *fal, prim. stfr. faille, stit. faglia, pt. falha. Iz lat. besede tudi srednjekiprijsko phala, srb. faliti 'manjkati'. Pedersen (1895b, 537)

ugotavlja, da zaradi alb. -j v faj ni mogoe izhajati iz nedolonika lat. fallere, pa pa iz sedanjika falles ali iz samostalnika z neko pripono -i: fall + -i> alb. faj. Meyer-Lbke (1904, 1047) izvaja glagol fjej narediti napako iz it. fallire zgreiti. abej (1986a, 172) povzema Joklovo (IJ 24, 7, 217) mnenje glagol fjej izvajati iz pozno lat. *fallio-is, medtem ko za samostalnik faj izhaja iz srednjega spola *fallium, postverbala od *fallio. To po njegovem zahteva evidenca pri Buz. in Budiju, ki beleita e srednji spol za faj. Treimer (1938, 96) tu vidi mono domao besedo k sti. phlati 'skoi narazen', stcsl. plv 'plevem', lit. spliai 'drgnjenje lana', eolsko gr. spals 'karje', lat. spolium 'odrta ivalska koa' itd. Mono pomensko povezavo naj bi kazalo nem. Verbrechen zloin. Haarmann (1972, 125) izvaja faj iz lat. *fallium. Enako Kristophson (1988, 86), ki navaja sem e stit. faglia. - Domai izvor, kot ga predlaga Treimer, lahko iz pomenoslovnih razlogov odklanjamo, medtem ko latinski izvor ne dela teav. Tu lahko izhajamo iz besede, katero predlaga abej, ker bi Meyerjev predlog fallere moral dati alb. glagol na -oj/ej, kar dejansko imamo v alb. fjej narediti napako. Tudi pomenoslovno se albanska beseda lepo ujema z romanskimi besedami, npr. it. faglia (geol.) Verwerfung, it. fallo kazenski strel (nogomet), pregreek, furl. fal napaka, kazenski strel, greh, krivda, pomanjkanje itd.. KR navaja izhodie stit. faglia. fj (na)polniti, pas. fhem (geg.) Hahn.; M. fajkua : iz stit. falcone, lat. falco, one; KR. fakn . Proviant (arv. Reinh.): nekako k gr. phag; M. fal 'podvrei; zahajati (sonce); podariti, dovoliti, oprostiti, zahvaliti se', falem 'oboevati, pozdraviti, podvrei se (M.)'; falxh m. 'oboevalec'; kal. tfali 'pozdravil je' (M.): 32

Meyer (1891, 98) ima alb. fal za izposojenko iz bol. falja = hvalja 'hvaliti', srb. fala, faliti poleg hvala, hvaliti hvala, hvaliti. Meyer dodaja, da naj bi nastal vzroniki pomen tvornike oblike kasneje. Bari (1919, 24; 1955, 35) obravnava fal kot domao besedo in primerja z gr. sphll 'spustiti na tla', stvn. fallan 'pasti'. Enako abej (1986a, 173), ki izpeljuje fal iz *sp(h)aln, *sp(h)oln ali *sp(h)ln. Kluge (1989, 200) ima primerjavo stprus. aupallai najti z nem. fallen, germ. *fall-a- za mono, eprav ga moti pomen. Nadaljna primerjava z gr. sphll pustiti pasti, pasti, arm. pCul padec, pClanim padati, zruiti se za njega ni ve zanesljiva. - Barievo primerjavo je bolje pustiti, ker imamo opravka s isto korensko etimologijo. Tu niti koren ni e pojasnen (prim. Kluge). Povezavo vsekakor pomen onemogoa. Verjetno se bo bolje vraati k Meyerju. famull m. botrek, Patenkind: < lat. famulus, (rom. *famur). fang m. 'pajek': Meyer (1891, 99) predlaga izpeljavo iz ngr. phalngi 'strupen pajek', stgr. phalngion. Proti naj bi bilo arom. pangu, rom. paing 'pajek', stcsl. pak. Besedo Bl. fangh 'planities' oznauje kot nejasno, odklanja pa povezavo z it. fango blato, kot sta to predlagala Mikloi (1871, 25) in Helbig (1903, 118). Treimer (1938, 97) zavraa Meyerjevo izpeljavo in predlaga povezavo z lat. bucca 'napihnjeno lice', niz. pogge aba, srniz. spk, spk 'strailo, strah' itd. k ide. *b(h), *p(h) pihati. Pri tem alb. fang izvaja iz *spawksnoko. abej (1986a, 180) obravnava fng, fang s pomenom neobdelana zemlja, npr. Myzeqe fnk, fngu neobdelana zemlja, ledina. Za to besedo sprejema kot Mann (navaja abej) in Bari (1955, 71) etimologijo Mikloia. Jokl (1929, 120) se opira na pomena neobdelano in nerodovito zemljie in vrsta trave brez ro. Pri tem razlaga fang kot izposojenko iz got. waggs travnik, livada. Joklovo reitev sprejema

Nopcsa (Festschrift fr C. Uhlig, 2) in Walde-Hoffmann (1965, 269). - Izhodie *spawksnoko moramo e iz besedotvornih razlogov odklanjati: osnova *spaw + k- bi bila razumljiva, nejasno ostaja ostalo *-s-no-ko? Tem domnevnim dodatkom je teko pripisati prajezino starost. Treimer (1938, 97) o tem vpraanju moli. Primerjava s srniz. besedo je brez osnove, prvi, ni pomenske povezave, drugi, srniz. spk stoji izolirano brez zanesljivih sorodnih besed. Tu je potrebno predvsem ugotoviti izvorni pomen alb. besede, ki oitno e ni pojasnjen. faq/e -ja . lice, obraz, faqza prid. odkrito, brez zadrka (M.): < lat. facies (facia), rom. fa, it. faccia; M. KR. pripomni, da ni moi za alb. izhajati iz facies, pa pa iz *faqj. far ., farr (M.) 'rod, vrsta, nasledstvo, seme, kal, klica', prisl. 'sploh ne, nikakor ne': Meyer (1891, 100), ki belei farr, predlaga kot za bol. fara 'rasa, vrsta', arom. far 'gene' (Kav.), ngr. (Epir) phra 'gene' germanski izvor iz langob. fara rod, lombardsko fara 'majhno posestvo'. To sprejema Tagliavini (1937, 114) in Jokl (1929a, 137). Treimer (1938, 97) opozarja, da je lahko bila langob. beseda vnesena v alb. samo s posrednitvom srednjevekih Italijanov, torej preko it. fara majhno posestvo. Omenja, da je lahko prilo tudi do neposrednega stika z nekem germ. plemenom, kar naj bi potrjevalo ljudsko izroilo v Kanonu lek Papazhulit. Ker se pomenska irina alb. besede ne da razloiti zgolj iz langob. ali it. besede, Treimer germanski izvor zavraa. Osnovni pomen naj bi bil seme, prim. Kristoforidhi (1904, 457), Bashkimi ima e fartuer sejalec. Zato povezuje far z alb. faroj razdejam, kar primerja z gr. spros seme, rod. Podobno Mann (1941, 17; 1977, 38) vzpostavlja *spr ali *sprm h gr. spor sejano seme. Huld (1984, 64) predlaga z vpraajem izhodie ide. *spr, kamor gr. spor

33

'sejano seme'. Enako Kortlandt (1987, 220) in Orel (1987b, 145). - Treimerjeva primerjava z gr. spros seme, rod je zelo prepriljiva in tako moni dokaz za razvoj *sp > alb. f. fark . 1. kovanica 2. telesna zgradba, konstitucija, kov: < lat. fabrica, rom. furrie, it. fabbrica, fr. forge; KR. faroj 'razdejati, uniiti'; Buz. prfarj v e prfaroi t pasunit e t et ibi dissipavit substantiam suam, Budi faruom: Bari (1919, 24) faroj razlaga kot denominativ baze *(s)phor, kamor lat. sperno 'poriniti, siliti', gr. apar 'premetavati se' itd. Treimer (1938, 97) faroj primerja z gr. sper 'sejati, saditi' in znotraj alb. s far rod. Za pomensko povezavo z gr. besedo navaja vzporedne razmere pri alb. humb zgubiti, potopiti se poleg tosk. humbas, geg. humlloj uniiti, razdejati in lat. spargo sipati > rom. sparg lomiti. Izvorni pomen besede faroj vidi ohranjenega v kal. lfarinj, za kar Rada belei pomen razsipati. abej (1986a, 175) ima faroj za denominativ besede far. fashqe -ja . plenica, povoj: < lat. fascia, rom. fa, it. fascia, fr. faisse; KR. fat m. 'nakljuje, usoda, srea': iz lat. ftum id.; tako Meyer (1891, 100), ki besedo obravnava skupaj z geg. fat zakonski mo; KR ozn. lat. besedo kot neolat. fat m. (geg.) 'zakonski mo', fat . 'zakonska ena', npr. goca gjeti fatin 'dekle je nalo preskrbo': Meyer (1891, 100) belei geg. fat 'zakonski mo' kot dodatni pomen od fat 'nakljuje, usoda, srea' iz lat. ftum id.. Meyer nateva e sem fnmir (Rada) 'sreen', fanz 'nesreen', i pafn 'nesreen' (Rada), fanur 'sreen', fanm 'zaaran' (Rada), fats 'sreen', Bl. fatj 'augurare', Ro. ftz . 'vila', kal. fat . 'vila, ki je odgovorna za usodo novorojenkov, sojenica'. Jokl (1911, 107; 1923, 15) fat izvaja iz got. *fadi 'gospod, soprog', kar

vidi v zloenki brPfaPs 'zet, svak', hunda-faPs stotnik. Joklovo razlago sprejema Nopcsa (Festschrift fr C. Uhlig, 2) in Huld (1994, 166). Drugae Xhuvani (Kopshti letrar I Nr. 3, 2), ki izvaja iz gr. phs, phts lovek, mo, soprog. Nasprotuje tudi Bari (1919, 24; Arhiv 1, 208), ki fat primerja s sti. sphyati 'poiviti, pomnoiti', stcsl. spjo 'uspeti'. Kasneje v 1955, 71 sprejema Meyerjev predlog z lat. fatum. Treimer (1938, 90) zavraa Joklov poskus in ugotavlja, da tudi geg. pozna pomen usoda, srea za fat in se prikljuuje Meyerju. abej (1986a, 176) opaa, da se beseda rabi pri Buz. vedno v pomenu soprog tako tudi pri Budiju in Bogdaniju. Beseda fat naj bi v ljudskem izroilu nosila tako pomen zakonski mo kot usoda. To naj bi opraviilo povezavo z lat. fatum usoda. Dodatno naj bi tako povezavo pomena kazale fraze kot i doli fati 'nala je moa', iu thye fati 'zakon je el narazen'. Tu navaja e primer ngr. mora s pomenom usoda, srea in poroka. - Ker je pomen 'zakonski mo' omejen na doloeno nareje (geg.), ni teko opraviiti drugotnega razvoja tega pomena iz 'usoda'. fe ja ., mn. fet vera, verstvo, veroizpoved: k it. fede, lat. fides; KR. -fej v grfej, zgrfej m. mn. 'votlina z dvema vhodoma': Prvino -fej v gr-fej obravnava abej (1986a, 208) kot mnoino od alb. fyell 'pialka' k ide. *sp(h)el-. fejoj zaroiti nekoga: KR predlaga alb. izpeljavo iz alb. fe vera, verstvo, veroizpoved ali iz lat. *fidare preko it. fidare. fel koek (mesa, sira..), poleg Rossi373 fell(): Treimer (1938, 83) sprejema Meyerjevo etimologija (1891), ki enai z neap.abruzz. campob. felle, cal.-sic. fedda fetta, novogr. phel tranche. morceau itd. fel . 'sat, satovje': Meyer (1891, 101) ima fel (Ro.) za razliico besede thel koek mesa, sira ali za izposojenko iz lat. *favalia od lat. fvus sat, satovje.Treimer (1938, 82) opozarja na 34

razliico, ki jo belei Rossi (1875, 373) fell() fetta, particella dalcuna cosa tagliata dal tutto sottilmente... Lat. izvor naj bi bil za Rossijevo razliico glasoslovno nezadosten. Treimer (1938, 98) zato predlaga izhodie *spln '(voena) ploa, pranja' h germ. *splan 'motek, navijak', isl. spla 'suvalnica, olni'. fell (i, e) prid. (geg.), knji. thell globok, temen od barve: Meyer (1891, 88) navaja sem e thllnj, fllnj 'poglobiti, izdolbsti'. Pri razlagi omahuje med primerjavo z gr. kolos, kos votel, lat. cavus, covus votel, sti. - v sti. sn'zateen', ny- 'prazen' in izpeljavi iz *ssla- k sti. usi- 'votlina, jama'. Pedersen (1900, 332) sprejema prvo in vzpostavlja ide. *k'owilo- s primerjavo sti. nam 'praznina' in hom. k(F)ilos 'votel'. Tako tudi: Treimer (1938, 83), Boisacq (1939, 481), Walde-Hoffmann (1965, 191), Pokorny (1959, 593), Pisani (1955, 119). Drugae La Piana (1937, 171) primerja z gr. thluma 'temelji'. abej (1986b, 204) vidi zgodovino te besede v drugani lui. Prvotna naj bi bila gegovska razliica fell. Besedo priteva k ide. korenu *sp(h)el- 'cepiti', sti. phlati skoiti narazen, nem. spalten cepiti. Sem daje tudi alb. besede grfj, zgafelle, zgrfj, zgafullj, fyell, ki naj bi stale pomensko blije ide. izhodiu. Hulda (1984, 118) abejev poskus ne prepriuje. Izhajati naj bi bilo treba iz knjine besede thell, ker je razvoj th- > f- pogost v gegovini. Huld sprejema Pedersenov pristop. - Pri abeju je pomanjkljiva pomenska povezava. Tu poskua reiti etimologijo z eno od ide. razliic za pomen cepiti. Drugo je, kot izpostavlja Huld, da je geg. beseda verjetno drugotna, saj je razvoj th > f v geg. pogost. Pri primeru femc elo ima tudi abej geg. f iz th. femc m. 'elo' (Ro.), arbr. (M.); arv. thembnj piiti, draiti (Meyer (1895, 76): Izglasni -s (v *femt-s) Treimer (1938, 98) tolmai kot alb. pripono, ki oznauje vrilnika enako arm. i; prim. Pedersen

(1900, 332). Deblo *femt- izvaja iz *spoytmnt- (ali *spoydmnt-) k ide. *spid, spit'koniast', kamor lit. spitn 'elo kljuke', lat. spna 'trn', stvn. spiz 'raenj'. Jokl (IJ 24, 7, 217) to kritizira in opozarja na vzporedne besede thimc, cimk. abej (1986a, 178) postavlja besedo k Bashk. feme . ilo in Gazulli fmz. V femc vidi sgeg. pripono -c, ki ustreza knjinoalb. -s. Kot Jokl daje besedo skupaj s themboj, thimc (ebelje) elo, trn in cimk ebelje elo. Stareje naj bi bile besede s c-, od tod th-, medtem fpa samo geg. iz th-. - Treimer ne daje pojasnila za drugi del svojega izhodia *-mnt-. Oitno imamo tu zgolj mehanski pripomoek, da bi bila upraviena izpeljava iz ide. *sp()i-d/-t (IEW, 981). V tej zvezi bi spomnil na premeno th- : f- in omenil besede thimth elo, (ebelje) elo, thumb elo, ebelj, cvek, thumboj piiti in nenazadnje arv. thembnj piiti, kar Meyer (1895, 76) postavlja skupaj s femc. Moen je tudi onomatopejski vpliv, kar bi razlagalo razlina vzglasja c- : th- . fje tu geg. za th-. fem/r -ra . ena, enska: < lat. femina, rom. famen Eunuch; it. femmina, furl. femine ena; KR. femr (tosk.), femn (geg.), gr.arbr. thmr (Meyer (1895,76 po Nerutsos)) weiblich: Treimer (1938, 82) navaja razliice: Kutzovlako theamin / feamin ter tosk. I thembr weiblich (Pekmezi, Gram.39) fend 'pezdeti, prdeti'; geg., arv. fend . 'tih veterek' (Ro.): Meyerjev (1891, 101) poskus razlagati albansko besedo z ben. fiandrina goba, ki se prai (= it. vescia) Treimer (1938, 98) ne sprejema in primerja fend < *spend s stcsl. pditi 'poditi', pti 'napeti', lit. spndiu 'postaviti zanko', gr. pnomai 'truditi se', stvn. spannon, spinnan. Znotraj alb. primerja s pend par volov, oral, kar Jokl (1911, 67) primerja stcsl. pti (na)peti. 35

fener m. svetilka, laterna: iz tur. fener

id.; KR. ferr m. (rel.) pekel: < lat. infernum, it. inferno, fr. enfer; KR. ferrak m., ferak mali siv pti, trstni strnad (Hahn), slavec, ferrak, ferraks, ferras Troglodytes (kraljiek) (Mann), Bashk. ferrc id.: Meyer (1891, 102) navaja Mitkosa, ki to besedo postavlja skupaj s ferr trnije z namigom na ljudsko pesem bilbili ferr mb ferr 'h adn apo btou eis bton'. Treimer (1938, 100) primerja z lat. parra 'pti, igar krianje pomeni nesreo, umbr. parfam 'id.', gr. psr 'korec', got. sparwa, stvn. sparo 'vrabec'. Pripona alb. besede naj bi bila slovanskega izvora kot pri ko. trumcak vrabec; prim. Jokl (IJ 24, 7, 217). abej (1986a, 179) ugotavlja, da ostaja e vedno nejasno, kateri pti se s to besedo oznauje. Pri tem daje prednost prevodu, ki ga beleita Bashk. in Mann. Kot Meyer razlaga ferrak, ferrc iz alb. ferr trnije s priponama -ak, -s. ferr . 'trnova goava, trnije, trn, robida', Ro. therr 'id.'; fermc . 'trn': Meyer (1891, 101) to postavlja z vpraajem k ther rezati, kar izvaja iz lat. ferio. Pedersen (1895b, 538) postavlja k ferr tudi alb. ferrl kauls. Treimer (1938, 81) oznauje Meyerjevo izpeljavo kot mono, kar naj bi potrjevala tudi beseda Ro. therr. V istem lanku primerja ferr z lat. sperno 'zavrei, stisl. sperna 'udariti ven', nem. Sporn 'trn', gr. sphra 'kladivo', sti. sprah 'moan udarec' itd. K ferr postavlja tudi alb. ferrasht 'gnojna jama'. Orel (1985, 282) ferr postavlja k alb. ferrak, kar kot Treimer (1938, 100) primerja z lat. sparus 'vrabec', stnord. spjor 'id.'. ferrl kauls: Pedersen (1895b, 538) to postavlja k ferr trn, ker lat. ferula bi moralo dati *fjerull. Treimer (1938, 100) navaja Pedersena. fdig peine, fardeau: < ben. fadiga, it. fatica; prim. Cimochowski (1950, 244).

fjej, flej, fjenj greiti: < it. fallire

zgreiti; Meyer-Lbke (1904, 1047). abej (1986a, 172) predlaga lat. fallere storiti, da pade; enako KR, ki lat. besedo ozn. kot neolat. fli, fili, fri Stel des Butterfasses, sh. svrdli: Treimer (1938, 92) ima f- za prvoten in besedo priteva k domaemu fondu. flqinj Kinnbacken (WAD): < lat. *falcinea k lat. falx, -ce, rom. falc Kinnbacken; KR. fllz Rebhuhn: geg. oblika za thllz, glej tam., pog. geg. razvoj th > f; Treimer (1938, 84). flliq (tosk.), fulliq, flli (geg.) umazati, ponesnaiti, zmerjati: Slede Meyerju (1891) iz lat. fornix, fornicem bordel, Hurenwinkel preko oblike *folnix. Pedersen (1895b, 539) to odklanja. Enako Treimer (1938, 92), ker bi *folnix moral dati alb. *fliq, *fuliq. flliqr Hurerei, kurbarija: Spada k flliq. fllim Zugluft, das Sausen des Windes: Treimer (1938, 82) razliica k thllim. fmij . otrok: < lat. familia druina, rom. femeie ena, it. famiglia druina, furl. famee id.; fr. famille id.; KR. fnegull mravlja: Belei Krist.(leks,127,459) za Skutari in Kruja; gl. thnegull. fngjill oglje: glej thngjill fnjeshtr (WAD): < lat. fenestra , rom. fereastr, it. finestra; KR. frglloj drgetati, drhteti, klepetati: < lat. *frigulare; rom. friguros, prov. freguros; KR. frgoj praiti, pei, cvreti: < lat. frigere, rom. frige, it. friggere, fr. frire; KR frkoj drgniti, frotirati, masirati, treti: < lat. fricare, rom. freca, it. fregare, fr. frayer; KR. frter/e -ja . pahljaa: < lat. *frictarium (REW frictorium); KR. fidhs brin, brinje(abej, BUT1962,1,94): Hamp (1965b, 127): iz idhs + predpona v/f-. lberg (1972, 125) navaja, da so to 36

besedo prevzela gr. nareja kot phda, phdes. Tu predpostavlja premeno h:f ali nareni pojav kot pri fudhr (S.Marzano,Apulija .BUT1968,1,48) za hudhr esen. Prvotna naj bi bila tako oblika hidhs k skupini hith kopriva od *aidh- goreti, sti. edhas drva. fier, fjer (M.), thier (Doz.), tosk. fyer, geg. fr m. praprot: Meyer (1891, 106) vidi v fjer najprej *fler, to pa izvaja iz lat. filicria, kamor fr. fougre praprot. Dodaja, da povezava z nem. Farn ni mogoa, kot jo zagovarja Schuchardt (KZ 20, 277). Thumb (1910, 13) predlaga izpeljavo iz stgr. ptris preko *ftjer. Monost razvoja pt > f naj bi dokazovale razmere v medglasju, npr. qift lunj (vrsta orlov) < lat. accipiter jastreb, sokol. Kristophson (1988, 75) ima qift < accipiter, rom. *acipt. Meyerjevo razlago sprejema Haarmann (1972, 126). Kristophson (1988, 83) oznauje latinski izvor za malo verjetnega. Treimer (1938, 94) ima za najverjetnejo Schuchardtovo (KZ 20, 277) primerjavo z nem. Farn praprot, kamor stvn. faran, gr. sprt 'vrv', let. spurt, spurt 'izcefrati' k ide. *spera 'biti izcefran; plesti'. - Prednost bi tu dal latinskem izvoru. Glasoslovno podobni razvoj imamo v lat. filister > alb. fjeshtr pastorek poleg thjeshtr. Moen je tudi Schuchardtov pristop. Imeli bi v takem primeru v alb. isti razvoj pomena kot pri nem. Farn. fijan m. botrek: < lat. *filianus, rom. fin; KR. fik m. figovec, smokva; figa, smokva (sad): < lat. ficus, arom. hicu, it. fico; KR. fik 'pogasiti, utrniti; posuiti'; Bogdani fikun pogaen; fikt omedlevica; fikank prid. zapravljiv, razsipen, fiktem osuiti se (na pol); ugasniti: Meyer (1891, 104) navaja Mikloievo razlago iz it. ficcare 'vtakniti' in ugotavlja, da pomena ni mogoe zdruiti. Treimer (1938, 100) za fik ponuja mono izhodie *spik, kamor lat. spca 'klas. Glede pomenske povezave Treimer opozarja na

lat. stinguo pogasiti : stinguo piiti; prim. Jokl (IJ 24, 7, 217). abej (1986a, 184) ugotavlja prvotni pomen suiti, npr. v jtosk. (Gjirokastr) u fikn ndresat posuili so se, dardh t fikura hruke, ki se dajo v skrinjo, da bi se zmekale in malo posuile. Da je ta raba e stara, naj bi dokazovali arv. govori: arv. fikhem sadje, ki zaradi leanja izgubi odveni sok in tako postane okusneje. Besedo fik razlaga iz *spik- k nare. v. spikjin 'droben, suh', spink 'suh lovek', norv. spiken 'suh', stisl. spiki-lax 'prekajen losos', nem. Spickaal 'prekajena jegulja' in gr. spknaon. fik . Tafelmesser(Syrm.Ungr.Mag.II87): Meyer (1891,90) to postavlja skupaj s thik no < lat. sca. Sem navaja e z vpraajem fishk m. no(Divra). fill m. vlakno, nit, ica: < lat. filum, rom. fir, furl. fl; KR. fink m. 'inkavec': Mann (1948, 449) besedo razlaga kot razliico od sfings (Permeti), kar izvaja iz gr. spnos. abej (1986a, 185) to zavraa, beseda fink naj bi bila izvorno posnemovalne narave od neke osnove *spink, kamor tudi gr. spnos, nem. Fink, nare. v. spink, ang. finch, pink itd. Pri tem omenja, da podobne posnemovalne tvorbe poznajo tudi drugi jeziki za ime tega ptia npr. kimr. pinc, sln. pinka, mad. pinc itd. finj ., geg. (Ro.) f-ni m. 'voda, prevreta s pepelom (lug), ki slui za pranje blaga in posode', Bl. finja: Bugge (1892, 166) enai finj z alb. hi, h pepel. Enako Hamp (1965b, 126) in Jokl (IJ 24, 7, 217). Treimer (1938, 101) izvaja finj iz *spitni k srvn. spidel 'iver', stvn. spiz 'raenj' itd. Cimochowski (1950, 233) pribliuje znotraj alb. s thinj beli, sivi lasje in hi pepel. abej (1986a, 185) daje samo finj in thinj skupaj, ne pa tudi hi. Zunaj alb. primerja s stcsl. sinjati 'biti sinji', lit. emas modrosiv k ide. *kei- siv. Tako tudi lberg (1972, 125), ki navaja e sem thinjak z rahlo osivelimi lasmi, i prthim sive barve (Bashk.). 37

- Treimerjeva reitev ima teave s pomenom. Pomenoslovno in glasoslovno pravilna se zdi primerjava abeja, ki izhaja iz razliice thinj. fishk m. no(Divra): Z rezervo postavlja Meyer (1891,90) k fik Tafelmesser. fjal ., Bl. fiale, geg., ber., bar. fjal, pri. fjl, am. fjal, sal. fjal, falc. fjad 'beseda, govor': Meyer (1891, 106) postavlja sem e fjaltr m. 'slovar', fjaltuar m. 'blebeta', fjaltnj 'kregati se', fjaln ., Budi (tosk.) fjalr 'enavost', flas 'govoriti', folme . 'govor' in izpeljuje fjal (< *fiel ) iz lat. fablla povest, it. favola, fr. fable, (rom. *feal) . Razlago so sprejeli: Tagliavini (1937, 116), Haarmann (1972, 84) in Kristophson (1988, 76). Treimer (1938, 103) to zavraa in postavlja fjal k flas govoriti in aor. fola; fjal < *spelg Huld (1984, 65; 149) primerja v primeru, da je razvoj *sp- > f- upravien, fjal s stang. spell 'zgodba'. Kot mono osnovo ponuja z vpraajem ide. *splnom. Proti latinskemu izvoru naj bi govorilo, da ni doline samoglasnika, ki jo kae vzporedni razvoj lat. cballus konj > alb. kl id.. Tako tudi Orel (1985, 282), ki primerja z arm. ara-spel 'pregovor', got. spill 'zgodba'; enako tudi Kortlandt (1987 ,220). - Primerjava z got. spill povest, arm. ara-spel pregovor, pripoved se zdi prepriljiva. Izvor iz lat. fablla ni brez teav. Albansko besedo je treba povezati z rom. *feal (prim. Kristophson: 1988, 76), kar pa daje ve monosti lat. izvoru. fjer praprot < stgr. ptris, tako Thumb (1910, 13). fjer, fjerz; fjerr lea: glej thjerr fjesht pur pri Bashk.109 za thjesht fjeshtr (sic.)Stiefsohn, fjeshtr (KR): sic. oblika za thjeshtr. (Treimer,1938, 82) fjoll . kosem; esana kodelja: < lat. *folliolus, rom. fuior; KR. flak 'vrei, metati': Meyer (1891, 107) belei tu e vfjk 'bloditi sem ter tja' (Rada), geg. flakaresh . 'zaunica', kjer z

vpraajem izvaja flak iz lat. flaccus 'izrpan', it. fiaccare 'utrujen'. Sem naj bi spadalo tudi flakuoshm 'prazen', arv. flk (Reinhd. flkke) 'cunja, capa'. Medtem arv. flesk . (Reinhd. flske) 'enska brez ljubkosti' enai s fr. flasque 'slab, brez moi'. Bari (1919, 25) primerja flak s sti. sphalayati 'triti ob', gr. sphll 'podreti, zbiti' in znotraj alb. s fal oprostiti. abej (1986a, 187) ima flak za novejo tvorbo, kajti stareji viri je ne poznajo. Beseda naj bi bila sorazmerno nova narena denominativna tvorba iz samostalnika flak plamen. Kot vzporedni pomenski razvoj navaja sard., korz. lampare podreti na tla : lampo blisk, strela. Orel (1987, 75) ima nov predlog flak < praalb. *awa-laka kot denominativni glagol od *laka < ide. *lokos k alb. lak past, zanka; povodec; privezna vrv za sedelni tovor; usnjena vezalka; lok za gusle; krivina, lok od praalb. glagola *leka upogniti; vrei sorodno z alb. lek, kar izvaja iz ide. korena *lk- : *l&kupogniti, skoiti, kamor srvn. lecken vrei nazaj, skoiti, lit. leki, lkti leteti. - Meyerjeva reitev ima teave s pomenom. Drugo je, da imamo iz lat. v alb. samo glagole na -oj/ej. Besede ne najdemo tudi pri Haarmannu (1972) ali Kristophsonu (1988). Barieva izpeljava tako glasoslovno kot pomenoslovno ne prepriuje. Pri primerjavi z gr. sphll ostaja nepojasnen -k v alb. Besede tudi ne najdemo pri Treimerju (1938). abejev predlog se mi zdi utemeljen, ustrezno pomensko povezavo nudi flakroj: neprehodno 3. os. plameneti, sijati, areti; prehodno metati, vrei. Pri Orlu je potrebno e vedno razlagati prehod od upogniti > vrei. Kot dokaz za *sp > f nam ta primer ne slui. flak ., mn. flekra, Buz. flak (n zjarmi) , Bl. flaka (e zjarmit) 'plamen', Bl. flaka id.; flakt 'ognjevit'; flakoj plameneti: To besedo Meyer (1891, 107) razlaga kot arom. flac iz lat. *flaca, po premetu iz *facla < lat. facula 'bakla'. It. fiaccola, 38

rom. flacr naj bi bilo *flaca + facula. Capidan (Dacoromania V, 472) predpostavlja osnovo *flaca tudi za rom. flacr 'plamen'. Latinski izvor predpostavlja tudi Kristophson (1988, 65), ki izpeljuje iz lat. *flaccola, kamor tudi rom. flacr plamen. La Piana (1937, 50) izvaja flak < *flakm < *phlak-ma k lat. flamma plamen. Treimer (1938, 101) postavlja flak k alb. flam prehlad, kjer ima flak za obliko z *n. abej (1986a, 187) predlaga primerjavo z nem. flackern plapolati, norv. flakra itd. Daje pa tudi monost krianju domae besede z balk. lat. facla. Kluge (1989, 217) postavlja nem. flackern k ide. *pg/pl&g- 'toli, udariti', npr. v gr. plgnai, lat. plangere 'toli'. - Pri povezavi z nem. flackern se spraujem, kako pojasniti alb. fl- < ide. *pl in -k- v alb. besedi. To ni mono, prim. za razvoj ide. *pl-: ide. *pl-to- > alb. plot poln. Ta problem poskua abej reiti s krijim elementar (W. Oehl), kar je konec koncev tudi mono. Pravilno se mi zdi izvajanje iz neke predloge, sorodne z rom. flacr plamen iz lat. *flaccola, kot to predlaga Kristophson. flam . 'prehlad, katar; kokoja kuga'; flamosem, flamisem 'prehladiti se'; ko. flamsur 'obseden': Meyer (1891, 107) razlaga flam iz it. flemma 'slina, sluz' (= ngr. phlmma < phlgma). To sprejema Helbig (1903, 119). La Piana (1937, 50) ima flam za z -m podaljano tvorbo iz flak (< *flakm < *phlak-ma), pri tem zanika kot mono izhodie lat. flamma plamen. Treimer (1938, 101) izvaja flam iz *sphlongmen 'kurjenje, vig', sti. sphulingah 'iskra', nem. flink 'hiter, uren'. V primeru, da bi bil prvotni pomen katar, Treimer pritegne e nem. flunkern, flinken migotati, bleeti se. Sem postavlja tudi flak ogenj z *-nKot e Camarda (1864, 341), daje abej (1986a, 188) najve monosti izvoru iz lat. flamma plamen preko pomena inflamacin (vnetje) k prehlad, eprav ne izkljuuje domaega izvora.

- K Treimerju bi pripomnil, da je beseda nem. flink hiter, uren prevzeta iz spodnje nem. in sorodna z besedo nem. flinken bleati se, katero Treimer kasneje navaja. Izvor nem. besed v tej zvezi e ni pojasnjen. Kluge (1989, 221) daje monost posnemovalni premeni k nem. blinken lesketati se. Prikljuil bi se abeju in prav tako spomnil na p. inflamacin vnetje, it. infiammazione id. flas (aor. fola), arb. (K.) fl, starb. (T.) fla, falc. (C.) fjas, Greci (C.) flasinj (aor. fola) 'govoriti': Meyer (1891, 106) to besedo belei pod fjal 'beseda', kjer flas deli v fl- in -as (tvorba kot vras, klls). Prvi del flizvaja iz *fal- (> aor. fola kot dola k dal), kar enai z lat. fabulo, it. favella, favellare, furl. fevel, vegl. faulr itd. Tako tudi Tagliavini (1937, 117). Treimer (1938, 103) navaja za Dra obliko fol, kar postavlja skupaj z aor. fola in alb. fjal beseda. Aorist fola izvaja iz *splg'-, fjal pa iz *spelg'. Alb. besedo primerja z lat. flagrre 'plameneti', sti. bhti (kar zdruuje dvojnost bh- govoriti in bh- sijati) in mogoe e z niz. spalk. Z rezervo postavlja k ide. *bheleg sijati, plameneti s *s-mobile. Nebnik, ki ga zahteva *splg-, razlaga Treimer z vplivom istopomenske besede ide. *bhelg. V primeru, da bi bilo izhodie s s-mobile vpraljivo, misli na primerjavo z niz. spalk k *spelk cepiti. Na koncu e omenja sorodnost z got. spill povest. Pomensko povezavo naj bi upraviilo nem. sprechen govoriti : brechen lomiti. Mihescu (1966, 22) izvaja flas iz lat. fbulare blebetati, kramljati. Enako Haarmann (1972, 124). Proti latinskem izvoru Kristophson (1988, 88). - Latinski izvor ni verjeten, ker bi priakovali glagol na -oj/-ej. Oitno imamo opravka s podedovano besedo, mogoe posnemovalnega izvora, prim. bla-bla, plappern. (substrat?), ali *spel. fleg . 'trska, iver': Jokl (1923, 149) to postavlja k alb. flug 'deska' < *v-lug-, kjer fleg < *ve-leug-. Oboje k ide. *lu39

rezati k alb. lug, lug lica. Treimer (1938, 102) primerja z lit. pliu, pleti 'raztrgati', nare. norv. flk, flke 'odprta rana'; alb. flegura mn. 'nosnica, oknica' od *sp(h)loyg(w)-l. V to reitev podvomi Jokl (IJ 24, 7, 217). Besedo Gazullija za Malsi t Madhe flegul . 'vlakna, ki so v elodcu (fijet, kujzit, qi ka mbrend aliveri)' izvaja Jokl iz sphel'cepiti'. abej (1986a, 189) fleg znotraj alb. povezuje s flegr vratnica; prazen strok; rezina, flegrat e hunds nozdrvi. Besedo flegr ima za podaljano s pripono -r kot v shtogr navadni kloek : shtog bezeg. To razlaga kot flegura kot 'elementarno tvorbo' v W. Oehlovem smislu. - Tu bi sledil Joklu, ki besedo povezuje s flug deska. flegura . mn. nosnice; oknice (Hahn za Tirano): Kot osnovni pomen Treimer (1938, 102) ugotavlja odprtina. Alb. besedo primerja z lit. pliu, pliti trgati, lit. plyys, ply pranja, razpoka, norv. nare. flk, flke odprta rana in srvn. splzen cepiti (se), loiti. Tako pride do ide. *(s)p(h)elX, *(s)p(h)eli, *(s)p(h)elu (od)cepiti in izvaja flegura iz *sp(h)loyg(W)-l. abej (1986a, 189) sem postavlja obliko Gazullija za Malsi t Madhe flegul . vlakna, ki so v elodcu. Oboje izvaja iz istega korena kot fleg trska, kar naj bi bilo po tvorbi elementarna tvorba kot flak, flak, flug, flatr, flet, flutur. fl (aor. fjeta), geg. fl 'spati', Buz. nfjetn dormirent, geg. me flt in me fiet (Bashk.), arb. (K.) flet, tosk. fl [:], falc. (C.) fj, Greci (C.) fLe (aor. fjta): Meyer (1891, 107) ponuja izvor iz lat. flre pihati, veti, it. fiatare dihati. Spanje naj bi bilo v tem primeru poimenovano po mirnem dihanju. Pedersen (1895b, 544) primerja z gr. kln upogniti, nem. lehnen naslanjati. Pri albanski besedi predpostavlja premeno th- : f-. Bari (1919, 22) izvaja fle < *fell k fllim vetri, thllim burja, severni veter. Schmidt (1930, 1 ss.) ima fle <

*bhlendh spati k lit. blndiu, blensti 'spati', stisl. blundr dreme in mogoe e korensko sorodno z alb. blndz trebuh. Podobno Treimer (1938, 103) fle izvaja iz *sphlendmi, kamor lit. blndiu. Proti Schmidtu in Treimerju je Jokl (IJ 24, 27, 217). Prim. Tagliavini (1937, 116), ki navaja samo prejnje reitve. abej (1986a, 188) louje od geg. fl (< *flen) predpono f- (npr. v f-shaj), zaradi Buz. nfjetn dormirent, kar naj bi kazalo na inkoativni glagol. Deblo *len- primerja z lat. lnis 'blag, neen, mil', stcsl. ln , lit. lnas 'miren, blag'. K tej skupini postavlja tudi alb. lodh utruditi, oslabiti. Pedersenovo reitev odklanja, ker ide. *kl in *kl da alb. q. - Lat. flre zaradi pomena in manjkojoega obrazila -oj < - odpade. V lat. besedi manjka tudi nosnik, ki ga zahteva geg. fl. Pedersenova reitev dela umeten vtis (premena, pomen). Zanimiva je primerjava z lit. blndiu spati, ostaja pa problematien alb. f-. Mogoe celo onomatopejski vpliv, kar je mono pri pomenu spati (tur. uyu-mak, sln. ajati). Tu se ponuja neka osnova *flV-, ki oponaa dihanje v spanju. flojere, floere (M.) . 'pialka', flore mn. leseno pihalno glasbilo (Rada); flerexh m. igralec pialke (Hahn); arv. fulistra . mn. pialka (Meyer (1895, 76)): Ta beseda se je, slede Meyerju (1891, 108), preko rom. fluer pipa, fluer piskati, arom. flujara razirila tja, do koder so segli rom. pastirji, tako ngr. phlogra, ukr. fojara, pol. fujara, slovako fujara, srb. frula. Meyer odklanja izpeljavo besede iz alb. frynj pihati. V -ere vidi nadaljevanje lat. pripone -ria. Imeli naj bi izpeljanko iz lat. flare: *flaturia. Pri tem priznava, da si ne zna razlagati izpada lat. -t-. K floere postavlja e alb. fyell 'pialka'. Pucariu (1905, 625) besedo razlaga kot balkanski substrat. Capidan (Dacoromania II) alb. besedo izvaja iz rom. Tako tudi Giuglea (Dacoromania III, 587), ki kot izvor rom. besede predlaga gr. phloirion < phlos 40

skorja lipe. Skok (Glasn. Skopsk. Nau. Drutva 2, 302) ponuja lat. vivula kot izhodie. Treimer (1938, 102) se strinja z izvorom rom. besede iz alb. fyell, kamor daje tudi frynj pihati, ne pa floere. On je proti izvoru iz lat. *flatuaria, lat. flatuare, ker se bi moral v alb. besedi ohranjati lat. -t-. Za floere Treimer vzpostavlja *(s)plw, npr. v lit. pli, pliis 'trst', sti. palvah 'strok, pleva', nare. rus. peleva 'pleva' k ide. *(s)pelu cepiti. abej (1986a, 191) povezuje besedo z geg. fluer predal. Tu predpostavlja razvoj pomena od odprtina k pialka, kot pri gr. alos dolga votlina in pialka. flok m. kosem, las < lat. floccus kosem, rom. floc, it. fiocco, fr. floc; KR. flori m., mn. florinj zlato, zlatnik: iz neolat. florinus; KR. flug (sgeg.) deska: Jokl (1923, 149) to postavlja skupaj s fleg 'trska in izvaja flug 'deska' iz *v-lug-, k alb. lug korito, lug lica. To sprejema WaldeHoffmann (1965, 834). abej (1986a, 192) ugotavlja, da ni mogoe povezati flug z lug, lug. Kot Jokl flug povezuje s fleg, kar naj bi potrjevala tudi sorodna beseda fregull s pomenoma trska in deska. Oboje razlaga kot elementarno tvorbo. fluturoj, flitrj (Ro.), flirj (Pulj.), liftrnj (Poros) 'leteti, plapoleti'; flutur, flutr (Ro.), arb. frutul (M.) . metulj; fltureth ., flyturk m. 'metulj', arv. (Hahn) fluturk m. 'perutnina'; kal. (Rada) flurom . 'milni mehurek': Meyer (1891, 109) vzpostavlja za alb. glagol izhodie lat. *fluctulare preko alb. *fluiturnj. Rom. flutur 'leteti, plapoleti', flutur 'metulj' itd. naj bi bili iz alb. Treimer (1929, 452) izvaja flutur iz *splotoro k stvn. fledar-ms netopir. abej (1986a, 188) ima to besedo kot tudi flatr . krilo za elemntarno tvorbo s kombinacijo glasov f-l-t . Tako razlaga tudi nem. flattern in Fledermaus netopir. Kluge (1989, 218) postavlja fledarms k

flattern frfrati, kar primerja z lit. plazdti, let. plezdint vihteti, frfrati. KR tu govori o stari balkanski besedi. - Kot t. i. elementarno tvorbo lahko oznaujemo v tej zvezi tudi sln. frfrati, it. farfalla metulj, tur. fr brnenje, frl frl stalno kroenje, frldak mlin na veter, vetrnik itd., mad. fj pihati fojlet . (bot.) navadni koprivovec: < lat. (arbor) foliata; malo verjetno; KR. fqinj . soseda: < lat. vicinus, rom. vecin, it. vicino; KR. fqoll . kodelja: preko ngr. phakils, phakilion; KR. frashell m. (nare., stalb. knji. KR) fiol: < lat. phaseolus, it. fagiolo, fr. fasole; KR. frash/r -ri m. jsen: < lat. fraxinus, rom. frasin, frapsin, it. frassino; KR. fre -ri m. uzda: < lat. frenum, rom. fru, it. freno; KR. frshk . (Poros) 'elod mokega spolnega uda'; arv. buz-frshk ime neke ribe (Meyer (1895, 77)): Meyer (1891, 111) ponuja z vpraajem izvor iz it. frasca 'veja'. Treimer (1938, 104) odklanja Meyerjev poskus. Beseda, ki je izpriana za Poros, naj bi lahko stala za splono alb. *freshk, kot tosk. grer 'osa' proti arv. grr. Kot izhodie ponuja Treimer *sproyt-t z mono povezavo z germanskim korenom *sprit- 'kropiti, brizgati'. Daje tudi monost izvoru iz psl. *(s )vr k . - Za psl. rekonstrukt, ki ga predpostavlja Treimer, ni evidence v slov. jezikih. fror < fruer. fruer m. (WAD) , fror (N) februar, svean: < lat. febr(u)arius, rom. furar; KR. frushkulnj pfeife, gr.arbr. tudi vrshlnj poleg frshlnj id.(Meyer:1895,77 po Nerutsosu) Meyer (1891,112) frshkull m. koroba, iba, frushkull Krist.(466) phranglion, mstiks: Kristoforidhi pod frushkull imenuje e shufr Gerte, Rute in thupr id.. Za 41

frushkull Treimer predpostavlja roman. vpliv, zaradi it. frustare biati, frusta bi, fruscolo. Sem naj bi spadal tudi kal. frushul (Meyer po Radi). fryj pihati, veti, nasititi; Bl. frym spiritus, Bl. me fryym, geg. frj, arb. fry, am. frij, man. frun, frujta, sal., bar., falc. fri, sma. 3. os. edn. frina, frihem 'zatei, nasititi se'; frynj, frinj 'puhati, usekniti', kal. frnj 'oddahniti se': Meyer (1891, 112) to postavlja skupaj s frym 'dih, sapa', kal. frim, arbr. frim . id.. Kasneje v Albanesische Studien 4, 121 izvaja frym iz lat. frmen grlo. Bari (1919, 22) ima fryj iz *sphrgny, k lit. spragti 'z razpoklino', gr. spharagomai 'napihovati se', sti. sphrjati 'vdreti, vlomiti'. Sam oznauje svojo etimologijo kot nesigurno. Proti tej razlagi je Tagliavini (1937, 98). La Piana (1949, 94) tu vidi nek kentumski element in pribliuje kal. frim z gr. phrimn, phrimssomai flatum naribus emitto luxurians. Treimer (1938, 105) izpeljuje fryj iz *spr(d)ney k ide. korenu *sper, kamor sti. prhati 'frfrati, plapoleti', eh. preti 'preti' itd. Mann (1977, 38) primerja frym in fryj s hom. sparns 'skop, piel' poleg e-stopenjsko sper 'sipati, sejati'. abej (1986a, 195) odklanja vse prejnje reitve in predlaga za fryj posnemovalni izvor. - Tu sprejemam abeja. Etimologije Baria, Treimerja in Manna, kjer vsak ponuja drugo reitev, delajo vtis, da sluijo zgolj dokazovanju razvoja *sp > f. Izgleda, da so spregledali, da je v ide. jezikih posnemovalni izvor za pomen pihati zelo razirjen. Imamo razne razliice nekega *ph- *f-, npr. nem. Bausch zrahljan svitek, kos vate, rus. bchnut zatei, gr. phsa pihalnik, sti. phutkaroti phu- delati, nem. pusten, pfusen, fauchen, sln. puhalnik itd.; prim. Kluge (1989, 65). Tudi v neide. okolju, npr. mad. fj pihati. fryt m. sad, sade, plod; letina: < lat. fructus, it. frutto, fr. fruit, rom. frupt; KR.

fshat m., Frashri, Berat, Skrapar,

Mallakastra pshat, ukr. alb. (Islami) fshat 'vas': Meyer (1891, 112) zdruuje alb. vzglasja fsh- in psh- v *msh- in izvaja iz lat. *masstum od massa s pozno lat. pomenom 'kompleks posesti', p. masa 'pristava', stfr. masse, it. masseria 'pristava', massaio 'hini oskrbnik'. Iz alb. besede razlaga tudi rom. sat 'vas'. Bari (1919, 76) fshat izvaja iz *ambhisedorm ali *bhisedom, k lat. sede sedeti; bivati, stcsl. besda zbor. Jokl (1923, 317) ima alb. fshat za izposojenko iz lat. *fosstum, kar naj bi odraalo ngr. phosston 'vojska'. Tako tudi Vasmer (1921, 17), ki za pomensko povezavo navaja srgr. phosston s pomenom rugma pri Hezihu in stratpedon pri Suidasu, torej z grebeni obdan tabor; prim. Meyer (1895a, 72). Kot Jokl tudi Pucariu (Limba romna I, 350), Densusianu (Histoire de la langue roumaine I, 339), Skok (Arhiv 2, 112), Haarmann (1972, 126). Kristophson (1988, 88) ima latinski izvor za manj verjetnega, beseda naj bi bila prej stara balkanska beseda. Latinski izvor Schmidt (1930, 12) zavraa. Izhaja iz razliice pshat, kar izvaja iz ide. *po-sedt- naselbina. Besedo brez predpone vidi v rom. sat vas iz palb. *jat < ide. *sedt. Treimer (1929, 456) postavlja fshat h gr. sis 'blato' od *sat jez, nasip. Balota (Revue Historique du Sud-Est Europ. 14, 243) izhaja iz *m(b)-shat, kjer -shat < *sek-ti k ide. *sek- 'okopavati'. Kasneje Jokl (Slavia 8, 622) vidi sorodno besedo v aj; fshat deli v f- in -shat. Prvino -shat enai z alb. shat 'motika' in izvaja f-shat iz ide. korena *sek- sekati, cepiti, odkoder tudi aj. Tako tudi abej (1986a, 198), ki opozarja na naslednje besede: ime vasi Nnshat kraj pod vasjo, kr. i. Shati te Ljubii za leto 1459, kr. i. Piana del Sati, Castrum Satti. Te besede naj bi neposredno potrdile starejo obliko *shat. Alb. f-shat naj bi pomenilo izvorno loena skupina hi. Rom. fsat, sat vas razlaga iz alb. besede. 42

Tudi Mihescu (1966, 30) ima latinski izvor iz pomenoslovnih razlogih za spornega in pua etimologijo nereeno. - K Schmidtu lahko pripomnimo, da je prvotna oblika fshat in ne pshat. Pri pshat imamo posledico razvoja fsh > psh, znailno za sztosk. nareja (Berat, Skrapar, Mallakastra); prim. Desnickaja (1968, 284, 287, 292). abej besedo navezuje na koren *seksekati, cepiti. Pomenska povezava s shat motika je izsiljena. Pri tej in ostalih razlagah ostaja nezadostno pojasnjen f- v alb. besedi, zato ostaja priporoljivo, dati najve monosti lat. fosstum, kjer je v srgr. besedi tudi pojasnjen pomen. Razliice brez f- lahko imamo za poenostavljeno vzglasje, tako v rom. kot v alb. fsheh, arb. she, Bogdani fsceffuna 'skri(va)ti': Meyer (1891, 445) ima ef skriti za osnovno razliico skupine ef, mef, mpsheh, psheh, fsheh, mfsheh, vse: skriti, zakriti. Kasneje vzpostavlja Meyer (1892, 61) *shef id. zaradi mshef kot osnovno obliko. Jokl (1912, 195) zadnjega ne sprejema in se sprauje, kako naj bi se lahko razvilo ef < *shef. Besedo fsheh razlaga kot sestavljeno iz predloga v- (kot v ftoh hladiti, prim. Meyer (1891, 113)) in ef skriti, kar izvaja iz *skep-sk-, kamor gr. skpas 'pokrivalo'. Kot Jokl tudi Tagliavini (1937, 250). Drugae abej (1986a, 198): Pri starih piscev najdemo samo razliice s -sh-, prim. Buz. nfshehunit abscondito, Budi mpshihet, mshehuna, mshihem , Bl. mbshefun, mshefun, Bogdani nfshefun absconditus. Razliice s -- ima za sestavljene iz *-t-sh-. Primerjavo z gr. skpas ima za pravilno, samo da predpostavlja za alb. tu razvoj *sk > sh. - Tu sledim Joklu. Razliice s sh- so posledica sandhija, saj kombinacije kot *f-, *p-, *m-, *mp- v alb. niso mone (tako tudi v Buzukujevem asu), zato pride do poenostavitev teh neizgovorljivih vzglasij v fsh-, psh-, msh-, mpsh-.

fshes metla, Berat, Skrapar, Mallakastra

pshes (Desnickaja (1968, 284, 287, 292)) : fshik . 1. koni mehurek; mozolj 2. (anat.) mehur; 3. zapredek: < lat. vessica, rom. bic, it. vessica; KR. fshinj, mshinj, pshinj fege, kehre aus, dresche, shnj, geg. sh 'reinige, dresche', mshes, pshes, fshes, ko. mshis, shis . 'metla': Meyer (1891,277) izhaja iz *bshinj < *mbshinj k korenu *bhes, stvn. bsamo, as. besma metla. Sem daje tudi geg. fusai . 'brisaa, Serviette'. Bugge (BB18,181) predlaga izvor iz lat. versire. Meyer (1892, 61) razlaga razliico pshinj iz bh>b>p_s od *bhes. Iz pshinj > fshinj in mshinj < *mpshinj k *bhes zerreiben, zerkleinern, sti. babhasti, gr. ps, psmathos, psls itd. Treimer (1938, 78) ne priznava, da je pshinj stareja oblika, ki je dala tudi fshinj, ker govorci, ki rabijo fshinj ne poznajo obliko kofsht vrt k splono alb. kopsht, kopsht. ftoh , geg. ftof ohladim, pogasim; raniti z besedami, ftohj 'mraz', ftht, geg. ftft, ftoft, toft 'mrzlo', ftohtir . 'hlad, mraz'. Meyer (1891,113) predlaga izhajati iz delenike oblike ftoft, katero analizira kot *v-top-t, kjer -topk sti. tap-, psl. lat. tep- 'biti toplo' in v- predlog = va- za sti. ava- (prim.Schmidt KZ26, 24). Pedersen (1900, 325). Treimer (1938, 79) oznauje razvoj *top-t > toft nicht ganz einwandfrei, soglaa pri razlagi fvzglasja. ftoj (po)vabiti, poklicati (na sodie): < lat. invitare, strom. nvita, it. invitare, stfr. envier; KR. ftua, ftoi (mn. ftonj) (bot.) kutina (drevo in sad): < lat. cydoneum/*cotoneum, rom. gutuie (etim. z rezervo mono tudi slov. gdunja), it. cotogno, fr. coing; KR. ftuj, vtul 'Zicklein von etwa 18 Monaten' (Mitk.), Hahn (2, 112) ima vtul m., ftuj . 'Zicklein ber 6 Monate', ftujk m. 'capretto di un anno'(Conf.37), kal.sic.arbr ftul 'junge Ziege: Meyer (1891, 113) iz lat. *vituleus -a od vitulus 'junges Kalb, berh. Junges'. Sem e ngr. betoli v Levkas 'erphion' 43

(Xyll.8,370), rom. vtui enoletna kozica. Treimer (1938, 78) k obliki, ki jo ima e Mitkos vtul Zicklein von etwa 18 Monaten; pri Hahnu (II112) vtul; prim. KR fund m. dno, rob, kraj, konec; ensko krilo: < lat. fundus, rom. fund, it. fondo, fr. fond; KR. furk . preslica (orodje); dvozobna motika (rovnica, vile); drog, prekla: < lat. furca, it. forca, fr. fourche; KR. furr . pe; pekarna: < lat. furnus, arom. furnu, it. forno; KR. furrqi : uena novotvorba iz lat. *fornicium; KR. fuqi . 'mo, sila; pomen neke besede', Bl. fughia 'robur'; M. fuqiim, fuqishim, kal. fuqim 'moan': Meyer (1891, 114) predlaga z vpraajem fuqi za *fukl < *fulki k lat. fulcre podpreti, drati. Nepravilnost Meyerjeve misli vidi Treimer (1938, 106) dokazano s pritegnitvijo Bashkimijeve variante fucii potere, forza, potenza, ki kae afekcijo, katere pri Meyerjevem izhodiu ne bi priakovali. Imeli naj bi deblo *fuk 'moan' iz osnovne oblike *sp(h)uk(w)o-. Po razmerju srvn. bs 'napihnjenost' in norv. baus 'vroekrven, silen, objesten' prikljuuje alb. *fuk k ide. osnovi *p 'napihniti', poleg *ph/bh npr. v arm. pckcam 'napihni me', gr. phsa 'pihalnik'. Za razvoj pomena v alb. besedi opozarja na germ. besede: norv. nare. bugge moan moki, ang. big debel, velik, napihnjen. - Izpeljava iz lat. fulcre je problematina, v primeru, da je lat. izvor pravilen, je treba najti nek lat. samostalnik z neko osnovo *fulc- (fulcmen opora) (mulcere > mulkoj, falcon > falke). Vseeno bo potrebno lat. izvor zavrei, ker je problematina pomenska povezava. Treimerjeva primerjava e manj prepriuje. furat . veja, dolg drog, prekla za otresanje oljke: Jokl (1911, 107) izvaja furat iz lat. furcta, prim. it. forcata vile. Beseda naj bi pripadala starejemu sloju lat. izposojenk, kjer naj bi e deloval razvoj ide. *rk > alb. r. Enako Haarmann (1972, 127).

Treimer (1938, 105) v to podvomi, zaradi nedokazanega razvoja *rk > r za alb.; ide. *rk naj bi se v alb. ohranjal, kar naj bi pravilno predstavil Meyer (1892, 12) v primerjavah alb. dark veerja : gr. drpon, alb. bark trebuh : lat. farcio natrpati, rediti. Zato Treimer predlaga doma izvor in deli furat v fur-at. Drugi del -at naj bi vsebovalo tudi alb. lofat 'jadikovec, judeevo drevo'. Prvi del *furpa primerja z lit. spiris '(lestvini) klin', lat. sparus, sparum 'kratka sulica', stvn. sparro 'drog', stvn. sper 'sulica'. abej (1986a, 200) ugotavlja, da je to beseda nareja am. Razliica te besede naj bi bila Budijeva ferrat, kar imamo danes e v Mirditi kot ferat. Ta beseda naj bi bila z -at izpeljana iz ferr trnije. Enako Kristophson (1988, 88). - Ker je beseda samo am., bi kot abej izhajal iz bolj splone razliice ferrat. furtun . vihar z nalivom ali too, gost sneni mete, vihar na morju: < lat. fortuna, rom. furtun vihar, it. fortuna t. vihar, fr. fortune t. vihar; KR. fus, fut 'vtakniti, skriti, posaditi'; futem 'potopiti se, zlesti': Treimer (1938, 107) priteva sem e futem vdreti, prodreti in mogoe tudi fush 'polje'. Koren, iz katerega naj bi besede prile, naj bi nosil pomen gladiti, zravnati. Od tod naj bi dobili izpriane pomene. Kot izhodie pritegne ide. *spew-, npr. v lit. spudiu, spudyti 'pritisniti', gr. sped 'pospeiti, hiteti', stvn. spioz, stnord. spit 'sulica, raenj', lat. spatium 'razdalja, daljina, prostor'. fush . 'polje'; fushark 'ive v ravnini'; fushat . 'koliina' (M.): Meyer (1891, 115) ima fush iz lat. fsum iroko, razprostrto. Razvoj primerja z alb. shesh iz lat. sessum. Ker ni mogoe najti nekega romanskega izhodia, oznauje Treimer (1938, 107) Meyerjevo etimologijo kot malo verjetno. Zaradi pomenske bliine priteva fush k fus (prim. fus) od ide. *spew-, k arm. pCoitC vnema. Za fush vzpostavlja osnovo *sputh-t, z razvojem ide. zobnik + t > praalb. *ss > alb. sh 44

fuzhnj . harpuna (ostve za kitolov:

verjetno preko nareno it. oblike k lat. fuscina; KR. fyell m., geg. fyll 'pialka, pastirska pialka'; fyeit t hunds 'nosnice' (Krist.), feijez 'e hnds 'id.' (Hahn za Tirano); feije 'luknje' (Hahn): Meyer (1891, 108) to belei skupaj z alb. flojere 'pialka' iz lat. *flatuaria. Alb. fyell naj bi stalo za *flur enako rom. flur m. Bari (1919, 21) primerja z lit. pusle 'mozolj, izpuaj', lat. pussula pustula mehurek, gr. phusals 'mehurek na koi'. Treimer (1938, 103) povzema Mikloievo etimologijo razlagati besedo s pomojo alb. fryj 'pihati'. Zaradi srb. frula naj bi bilo potrebno za alb. vzpostavljati besedo *fryll, torej iz neke z *-lo podaljane ide. osnove nekega nomena instrumenti z osnovno obliko *(s)plw-, v lit. pli, plis trst, sti. palvah strok, rus. nare. peleva pleva h korenu *(s)pelucepiti. Kot prvotni pomen abej (1986b, 386) vzpostavlja cev, odprtina, zaradi sorodnih besed fyell i kmbs, fejet/fejzat e hunds, fek, fyl, ful votel, fyk votel, prazen in neposredno pri Buz.: E ata i vun prpara pak peshk t pjekun e fyell n mjalti At illi optulerunt ei partem piscis assi, et favum mellis fyell razlaga kot diftongizirano obliko od *fell (npr. pri Budiju: fellit, mn. fej, feje) od ide. *sp(h)el- 'cepiti' k sti. phlati 'poiti', nem. spalten cepiti. - Mogoe imamo posnemovalni izvor, za kar govori razirjenost besede. Mislil bi tu na kombinacijo glasov f-l, ki posnema pihanje. Tu bi lahko spomnil na stfr. fleute, kar je e brez zanesljive etimologije. fyt m. (geg.) 'grlo, goltanec; steklenini vrat'; lfyt 'steklenini vrat in sama steklenica' (Cam.), 'golt, grlo' (Sami); cfyts m. 'otroka brizga iz bezga', trfyc (Kavaja), strfyc (Elbasan) m. 'brizga' (Krist.): Meyer (1891, 115) predlaga z rezervo lat. ftis 'posoda za vodo' kot izhodie. Pri tem izraa pomisleke, ker lat. beseda ni potrjena v romanskih jezikih. Pomen naj bi

se razvil od 'posoda' preko steklenini vrat' v 'loveki vrat'. Cfyts, trfyc razlaga po naliki na delenike tvorbe. Nejasna mu je beseda Cam. lfyt. Bari (1919, 25) postavlja fyt k ide. *sp(t)hi, lat. spuo pljuvati, gr. pt. Tagliavini (1937, 121) zadnje oznauje kot zelo teavno in umetno vzpostavitev.Treimer (1938, 112) primerja to besedo s sti. sphvayati 'rediti, razmnoiti', as. spwan uspeti, posreiti se, gr. osphs 'kolk' h korenu *sph(i)-, sphtah zateen. Primer vulg. lat. grmus gri; grlo naj bi upraviil pomensko povezavo grlo z zateeno. - Mogoe k fytyr, prim. fytafyt iz oi v oi, fytas mo proti mou. fytyr . obraz, lik, podoba, osebnost; povrina: < lat. factura, rom. fptur, it. fattura. KR predlaga kot vmesno stopnjo za alb. e *fftyr.

G galige (it.-alb.) movirje: Jokl

(1911,108; 1917a, 113) iz sh. kaljuga, psl. *kaljuga. gardh m. palissade, enceinte: Jokl (Slavia13, 297s.) primerja s stcsl. grad mur, lit. gadas table. Tako tudi Cimochowski (1950, 246). gargull m. korec (pti): < lat. *galgulus (REW: galbulus), rom. grangur, arom. galgur, gangur; KR. garris, garrit rigati (osel): < lat. garrire, rom. gri, it. garrire, p. garrir; KR. gat . (zool.) aplja: < lat. catta; malo verjetno; KR. gaz m. veselje, veselost, razposajenost; (mn.) trenutki zadovoljstva; ale; norevanje: < lat. gaudium, fr. joie, p. gozo; KR. gazmend m. preerno veselje: < lat. *gaudimentum, it. godimento, (rom. *gauzimnt); KR. gem 'deg', Buz. glem: abej (1988, 81) to postavlja zaradi Buzukujeve oblike k alb. gjemb 'gjemb, thumb'. 45

glas (WAD): < lat. gallinaceus, rom.

gaina, p. gallinaza; KR. gnjej nalagati, preslepiti, varati, goljufati koga: < lat. ingannare, rom. ngna, it. ingannare; KR. grfej, zgrfej m. mn. 'votlina z dvema vhodoma': Prvino -fej v gr-fej obravnava abej (1986a, 208) kot mnoino od alb. fyell 'pialka' k ide. *sp(h)el-. grsht m. 'kita las'; arv. (M.) krsht hdhravet pleksoda skrda; grshetnj plesti (M.); Bl. krshete lasje, kal., sic. (M.) ksht, kshet, shet m. kita las: Alb. grsht m. pletenina, kita las Meyer (1891, 124) primerja z it. grisola, ben. grisiola, grisioleta pletenina, furl. grisole rogoznica, pokrivalo. abej (1986a, 210) izloa prvino -shet v grshet, ki naj bi se ohranjala e v shetk 'konjska griva'. Za primerjavo osnovnega pomena delitev, loitev navaja abej (1986a, 210) nem. Scheitel 'prea' ob scheiden loiti. Oblika shet naj bi bila izvorna mnoina od shat. - Pri abeju ostaja nepojasnen gr- v grshet, verjetneja se zdi izposoja iz ben. grisioleta. grrq/e ja . poirek, srkljaj: abej (1986a, 242) predpostavlja posnemovalno naravo besede kot za sopomenki hurb, gllnjk. gshtenj . kostanj: < lat. castanea, arom. gstne, gstne, it. castagna vsi: kostanj; KR. gllnjk . poirek, srkljaj: abej (1986a, 242) predpostavlja posnemovalno naravo besede kot za sopomenki hurb, grrqe. goxg kost: razliica od alb. kosk, kock kost; slov. *kocka = stcsl. kostka; tako Meyer (1891, 20), Jokl (1917a, 114). gradell .(ko.), mn. gradelat gril(Krist(70)): < it. gradella ; tako Cimochowski (1950, 244). gram m. (bot.) prstasti pesjak: < lat. gramen, prov., kat. gram; KR. grat pletena ograja: < lat. cratis, rom. gratie, it. grata, lombard. grat Flechtwerk; KR.

grek m. Grk, grek -e prid. grki: <

lat. graecus, rom. grec, it. greco; KR. grel (it.alb.) slab, slaboten: preko it. nareja iz fr. grle k lat. gracilis; KR. grigj, grigj . trop ovac, ovja reda: < lat. grex, -ege, it. gregge; KR. grihr (tosk.), geg. grihn 'Wetzstein': izpelj. iz mn. grihra, grihna od edn. grih 'Wetzstein'; tako abej (LP7, 164), Janson (1986, 20). grosh m. gro (star turki novi): neolat. tvorba k lat. grossus; mono preko srb.; KR. grusht m. poing: < stcsl. grst ; tako Cimochowski (1950, 245). gufk Federbart des Geflgels unterhalb des Schnabels: Meyer ui: verjetno k srb. uba Schopf der Hehne, ub op itd.. Treimer (1938, 113) opozarja, da sh. ne reflektira nikoli isti velar g. Za izvor sh. uba Vogelschopf navaja Berneker (Sl.EW.,161): uba < it. ciuffo op. Osnova naj bi bila alb. *guf < *ghups k srvn. goffe, guffe Hinterbacke, stvn. caufana hohle Hand, norv.nare. gobb Schultergegend, lit. gub Schober, let. senik, rus. gba Busen; let. gubt kriviti se naj bi kazalo dominantni pomen. Znotraj alb. primerja tudi zgafulloj. gun . pla, pelerina, dokolenski pastirski pla s kapuco in brez rokavov iz kozine: preko ngr. gona ali arom. guna iz lat. gunna; KR. gung KR to povezuje z alb. kung in kungoj. gusht m. avgust: < lat. augustus , rom. agust ; Kr (62) gut < lat. gutta, rom. gut, it. gotta, fr. goutte; KR.

GJ gjah m., ko.(Ro.) daj lov; divjaina,

divjad; lovski plen; gjanj loviti, zasledovati(M.), ngj, ngjs zasledovati, tei (Ro.), kal.(Rada) gjavnj seguo la caccia: Meyer (136) izvaja glagol gjanj iz 46

*giany za *gien-y z diftongiranem *gen- = slov. gen- v stcsl. en, gnati goniti, lit. gen goniti, loviti. gjaj ngjaj, prngjj, gjas, gias biti podoben: Camarda (I, 336) primerja arb.it. glasje gjas in glet biti podoben z gr. glass v diaglass bleati se. Meyer (1891, 137) je gjaj povezal z alb. qas pribliati. Kasneje v Meyer (AS5, 79) svojo primerjavo zaradi arv. razliice glas, glet id. opusti in pritegne v primerjavo sti. glati pikon, bie, gr. bll dll vrei, izvorni pomen naj bi bil vrei, za pomensko povezavo navaja nem. er ist auf dem Bilde sehr gut getroffen. Izvorno vzglasje *gl- je e Pedersen (1895b, 546; 1900, 331) ugotovil. Prim. Tagliavini (1937, 205). Jokl (v Lektionen) pritegne nem. glnze bleati se. abej (1986a, 221) naj bi glanj, glas odgovarjalo got. leik trup, mish, kufom, galeiks enak, as. gelic id., nem. gleich id., ang. like z lit. lygus enak, lygstu lygti biti podoben, let. ldzigs enak; prim. Pok (667), Fraenkel (370). Kot izhodie ima abej gjaj < *galagni < -loigni; glas, glet < *ga-laigt < *log-t. gjak m., Bl. gjak, geg., man., ukr. alb., sal., sof., vacc., falc. gjak, ko. (M.) dak, du. dak, arb. (K.) gjak kri; gjak drangoj zmajeva kri kot oznaka za premog, rjavi premog (M.); gjaktnj krvaveti, ubiti; gjaktuar, gjaksr krvoloen, morilec (M.): Meyer (1891, 136) gjak primerja s stcsl. sok sok in lit. saka m. mn. smola. Primerjava Meyerja je splono priznana, tako: Brugmann (GrI2, 860) in Pedersen (1900, 285) (alb. gjak ne primerja gr. ops 'sok', to postavlja k sti. p- 'voda'). Prim. e Tagliavini (1937, 128), Pisani (1955, 126) (dodaja e toh. A saku, toh. B sekwe) in Pokorny (1959, 1044), ki postavlja gjak k ide. korenu *s(w)ekW o-s 'rastlinski sok, smola', kamor priteva tudi gr. ops rastlinski sok. Kot Meyer tudi: Mann (1977, 37), Huld (1984, 67), Orel (1985, 279), Kortlandt (1987, 219), B. Demiraj (1990, 195).

gjalm ., gjalm m. (M.) vrvica, trak,

vezalka, motvoz, arv. mn. gjellmtra, v Spezziji gjelm (M.), kal. (Rada) gjalmr m. vezalka, Greci (C.) gjalm vezalke evljev: V svojem etimolokem slovarju pua Meyer (1891, 137) besedo brez razlage, kasneje v 1892, 89 priblia alb. gjalm z got. insailjan privezati na vrvi, stcsl. silo, silak vrv. To sprejemajo: Pedersen (1897, 286 ss.), Brugmann (GrI2, 183), Jokl (1911, 47) in Walde-Hoffmann (II, 462). Proti navaja Vasmer (1921, 36), da za razvoj ide. *ai > alb. a ni evidence. Novo reitev najdemo pri Peterssonu (Lunds. Univ. Arsskr. N. F. Adv. 1, vol. 19. Nr. 6, 1923, 12 ss.), ki primerja gjalm z gr. hlusis veriga. Tako tudi Fraenkel (IF 44, 89), Hoffmann (REW, 14). Podobno La Piana (1949, 58), samo da zaradi mn. gjelmitr izhaja iz *gjalmit- < *gjalmitas, kjer *gjal- primerja z gr. hlusis in *mita-s z gr. mtos osnova pri tkanju, snutek. Drugae Scheftelowitz (Z. f. Indol. u. Iran. 2, 269), ki vzpostavlja izhodie *gelmo- in ga primerja s sti. gulma grm, grmije, gala vrv, stcsl. gol veja. Primerjava z gr. hlusis za abeja (1986a, 222) ne pride v potev, ker se ta samostalnik vee znotraj gr. z heil zviti, sukati. La Pianovo miljenje odklanja, ker je po njegovem mn. gjelmitr novotvorba, saj besede ne beleijo stari avtorji. Rabi se samo v nekaj krajih Grije. Vasmerjev argument proti Meyerju abej zavraa, in navaja za pravilnost razvoja ide. *ai > alb. a primer gjaj biti podoben < *ga-laigty. Konno ponuja abej drugo primerjavo z lat. glomus klopi, stir. glomar uzda, as. clam(m) vrvica, veriga, lit. glemzti kopiiti z osnovo za alb. besedo *gelm-. - Najbolja se zdi Meyerjeva primerjava z got. insailan, kamor tudi nem. Seil vrv od germ. *saila-s vrv (prim. Kluge (1989, 665) in IEW (892). Negotov ostaja razvoj *ai > a v alb., tako Huld (1984, 154) vzpostavlja samo *ai > e poleg *oi > e (kar dokazuje shteg pot < *stoigho-). Izhajamo 47

lahko vseeno iz *silo > gjal-. V arv. bi lahko imeli e star vokalizem, kar odgovarja domnevnem razvoju *ai > e. K abejevi domnevi velja dodati, da je pri besedi as. clam(m) pomen vrv drugoten. Izhajati je tu potrebno iz krnek, oina. Tu je pomanjkljiva povezava tega pomena z alb. besedo, drugo je, da bi priakovali najprej arv. *glVm. To abej poskua reiti s premetom: *glVm > *gVlm. Torej ima abejev predlog tudi glasoslovne teave. gjalp m. (M. ima m. in n.) maslo; gjallpank m. pecivo z maslom (M.): Meyer (1891, 137) vzporeja z got. salbn 'maziliti', stvn. salba mazilo, gr. lpos maslo, sti. sarps- 'maslo' in vzpostavlja ide. koren *selp-, kamor tudi: toh. A slyp, B salype mast, maslo, olje. Temu se prikljuujejo drugi, tako Brugmann (GrI2, 860), Pokorny (1959, 901), Orel (1985, 279), Kortlandt (1987, 219). gjall (i, e) prid., arb. (K.) gjll, arv. gjav (M.), sic. gjay (M.), Greci (C.) gjayt, falc. (C.) gjal iv; arv. gjallat reda, ivali; ngjall, geg. njall oiveti, ozdraviti, rediti: Meyer (1891, 137) enai gjall z lat. salvus zdrav, nepokodovan in primerja s sti. srva- id. in gr. hlFo- id.. Za ide. izhodie vzpostavlja *solwo-. To je splono sprejeto, prim. Brugmann (GrI2, 860), Pedersen (1895b, 544), Jokl (IF 36, 129), Tagliavini (1937, 131), Pokorny (1959, 979), Orel (1985, 279), Kortlandt (1987, 219), B. Demiraj (1990, 195). gjarp 'kaa': tvorjen kot edn. k gjarpr, kar se je tolmailo kot mn. -r; tako abej (LP7, 182s.), Janson (1986, 20). gjarpr m., Bl. gjarpene, geg. gjarpn, ko. (Ro.) darp, du. darpen, arb. (K.) gjrpn, pri. darpen, tosk. (Krist.) gjarpr, man. gjarpr, ukr. alb. gjarp, sal. gjarpr, falc. gjarpr, sic. (M.) gjalpr kaa: Meyer (1891, 137) primerja s sti. srpati plaziti se, lat. serpo plaziti se, lat. serpns kaa, gr. hrp 'plaziti se'. Ta razlaga je splono sprejeta. Pedersen (1900, 284) vzpostavlja izhodie *srpeno-

ali *srpono-; prim. Brugmann (GrI2, 860). Jokl (1916, 116) ugotavlja, da izglasni - v tosk. gjarpr (Krist.) in stgeg. gjarpene kae na stari to. *gjarpan. V nekaterih narejih naj bi izglasni - zaradi oddaljenosti od naglasa odpadel, npr. v knjino alb. gjarpr. Jokl oporeka tudi poskusu tosk. -r izpeljati iz mnoine, ker bi ostal nepojasnen izglasni - v gjarpr. Kot Jokl tudi Janson (1986, 26). Pokorny (1959, 912) izvaja alb. besedo iz *serpeno- k ide. korenu *serp- plaziti se. Enako tudi: Orel (1985, 279), Kortlandt (1987, 219), B. Demiraj (1990, 195), Hamp (1960c, 105) in Huld (1984, 67). gjas biti podoben: razliica od (n)gjaj id.; prim. abej (1986a, 220) gjasj, giasoj (Kurt II,102) biti podoben: od gjas t gjar, to od gjas vsi k gjaj biti podoben; abej (1986a, 220) gjasht, Bl. gjashte, geg. gjasht, du. (ber.) djasht, arb. (K.) gjsht, pri. dasht est, tosk., man., ukr. alb., sal., sma. gjasht: Meyer (1891, 138) enai s stcsl. est est, kar postavlja skupaj s sti. sas-ts estdeset, av. xva est, arm. vec id., gr. Fks est, lat. sex est; prim. Brugmann (GrI2, 860). Pedersen (1900, 284) vzpostavlja izhodie ide. *s(w)ek's > alb. *gjash. Prvina *-t je po njegovem mnenju uvedena po naliki iz dhjet. Temu sledita Tagliavini (1937, 129) in Pokorny (1959, 1044). Jucquois (1965, 440) enai gjasht s sti. sasts 'estdeset'. Hamp (1961, 52) ugotavlja, da kakor albanina tudi ilirina kae enak refleks za ide. *-k's- in *-s- pred -t, prim. ilir. Sestus esti (IEW, 1044). Huld (1984, 68) sprejema Meyerjevo predpostavko in vzpostavlja ide. *sek's-ti iz korena *swek's 'est'. Enako: Orel (1985, 279), Kortlandt (1987, 219), B. Demiraj (1990, 195). - Glede na to, da sreujemo v tevilkah od 6-10 povsod prvino -t: gjash-t 6, shta-t 7, te-t 8, nn-t 9, dhje-t 9, je bolj verjetna Pedersenova razlaga, da se je ta pripona 48

irila iz dhje-t. Tu bi lahko spomnil na slov., kjer je tevnik za 9 tvorjen po naliki na 10. gjat prid. 'dolg': Prvi je Bugge (1892, 167) predlagal primerjavo z gr. dolikhs, sti. drgh- oboje 'dolg' in pri tem zavrnil Meyerja (1891, 137) gjat s stcsl. setn" 'extremus'. Pedersen (1900, 308) izhaja iz *dlonghtos, enako Jokl (1911, 96). Vasmer (1921, 39) je predlagal nito stopnjo *dlnghtos. Tagliavini (1937, 129). Mann (1977, 38) postavlja stalb. i glat k lat. ltus 'broad' itd. od ie.*stl:tos s kompenzatorskim *4 > alb. -a-. Huld (1984, 68) predlaga nito stopnjo z laringalom, ki jo vidi v lit. ilgas in stcsl. dl"g" oboje 'dolg'; gjat < ie.*dlO2Gh-to- k korenu *del-5 'dolg'. gjegjem (am., sic.) sliati, kal. (M.) gjegjnj, gjegjinj, falc. (C.) gjegj, Greci (C.) gjegjinj, ko. dedi id., arb. (K.) gjegj odgovoriti, geg. gjgjun 'sliano', gjegjem 'sliim, ubogam, tukaj! (pri javljanju)'; prgjegjem 'odgovoriti': Meyer (1891, 66) te besede obravnava skupaj z alb. dgjoj 'sliati'. Pri gjegjem izhaja iz lat. intellig, medtem pri dgjoj iz nedolonika lat. intelligere. Lat. -l- naj bi ohranjala arv. in arbr. nareja, npr. pal. Adriano ndlegonj, Contessa glgnj 'posluati, ubogati'. Glede povezave pomena z lat. besedo spominja na sic. ndlgm 'intelligenza' in ndlgonj 'intelligere' in Doz. ngjonj 'razumeti, posluati'. Alb. beseda manjka v seznamu lat. izposojenk pri Haarmannu (1972). Schmidt (1930, 8 ss.) izvaja gjegj- < *gjogj k lat. sgre slutiti, vohati, got. skjan iskati k ide. osnovi *sg-, kamor postavlja tudi alb. o(n)j vohati, slutiti < *t + shonj < *sgny. Jokl (Zbornik Beli, 45) ugotavlja, da svgeg. dgua dokazuje stareje stanje s skupino *-gl-. To navaja proti Meyerjevi povezavi besede dgjoj s sopomenko gjegjem, ki v nobenem nareju ne kae na *-gl-. Kot Jokl tudi abej (1987b, 218). - Schmidtov predlog ne prepriuje. Pomenoslovno ni brez teav. Drugi jeziki kaejo tu vsi izraze iz lovstva slutiti,

zasledovati (nek plen), prim. IEW (876), kjer alb. besede niso navedene. Tu bi vseeno dal prednost povezavi z mnogo bolj razirjeno sopomenko dgjoj. Argument Jokla, da nareja ne kaejo nikjer *-glpri gjegjem, ne govori nujno proti povezavi z dgjoj. V gjegjem bi lahko imeli prilikovano vzglasje. gjel m. petelin: preko mn. iz lat. gallus, it. gallo, furl. gjal, prov. gal; KR. gjelbr prid. zelen: Meyer-Lbke (Grb.Gr. 2,I, 1042) iz lat. galbinus, rom. galbn; prim. KR. Jokl (1916, 119) razlaga alb. obliko z izvorno to. obrazilom kot pri varfr. gjell , geg. tudi gjedh . jedilo; kal. in arv. ivljenje, SMa.(po Bonaparte) breast(Meyer 1895, 79), kal. Spezz. gjlt iveti, ko. dellt iveti, stanovati, tosk. gjll po gjllt (M.): Meyer (1891,138) ima za izhodie srb. jelo jedilo. Iz alb. izvaja arom. gel jedilo. gjerb srebati; gjerb . kapljica; gjerbj kapljati: Meyer (1891, 139) primerja s stcsl. srbati srebati in lat. sorbe id. in postavlja enabo alb. *gjerb = ide. *serb; prim. tudi Brugmann (GrI2, 860). Pokorny (1959, 1001) ima gjerb < *serbh k ide. korenu *srebh, *srbh- in *serbh- srebati. gjer (i, e) prid. (Krist., Cipo), gjr (M.), geg. gjn, gjn (M.), gjn, ko. dn (M.), du. dn, arb. (K.) gjan, man. gjer, ukr. alb., vacc., Greci (C.) gjer, am. gjer, sal. gjer 'irok, prostran'; . irina; gjrnj, zgjrnj, xgjrnj raziriti: Jokl (1911, 28) omenja, da tudi tosk. pisatelji uporabljajo varianto gjer, npr. E. Frashri (Diturija I, 97) in Lumo Skendo (Lirija Nr. 78, 3). Besedo povezuje z got. Pana-seiPs naprej, e, as. sd dolg, irok, lat. srus 'dolgotrajen, pozen', stir. sr id. in srir. sth- 'dolg, trajen', srvn. seime 'poasen' od ide. korena *si- poasen; priti pozno; vlei se dolgo. Albanska beseda naj bi kazala na prevojno obliko s samoglasnikom *a. Tako tudi Tagliavini (1937, 128), lberg (1972b, 49

12), ki za alb. besedo vzpostavlja osnovo *san- < *s&no- z *& > a, in Janson (1986, 28). Huld (1984, 69) izraa dvom; prvi: kimrijska in latinska beseda jasno zahtevata dolg korenski samoglasnik; drugi: gegovske variante (splono geg. gjn) kaejo na medglasni *n in ne *r. Vzpostavitev Huldu oteuje variacija korenskega samoglasnika ( a : e ) v izprianih razliicah. Za zgodnjo albanino vzpostavlja *gja/en. - Ker imamo ponavadi premeno tosk. : geg. , npr. tosk. hn : geg. hn luna; tosk. gj : geg. gj stvar itd., je verjetno korenski samoglasnik v eni od obeh besed obnovljen. Kot ide. osnovo bi predlagal *snV-, kar bi dalo redovito zgodnje alb. *gjen ali *gjan. Izhodie ide. *snV- pa odraajo besede: sti. sna- star, av. hana- id., gr. hnos star, stisl. sina lanskoletna trava. Nemogoe se zdi s pomenoslovne strani postaviti v to skupino alb. besedo. (Morda: lit. sen-mte : sln. stara-mama : nem. Gro-mutter) gjeth m., gjethe . list: Jokl (IF30, 203) to obliko razlaga kot staro mn.; prim. Cimochowski (1950, 230). gj (dol. gjja) m., geg. gj-ja ., arb. (K.) gj-ja ., ko. (M.) d-ja, du. d, pri. de, ber. d, am., sal., bar. gjja, falc. (C.) gje-ja, arbr. gjr nekaj, stvar; lastnina, premoenje; ivina; hrana (kal., Labria, Buz.); juha (sic.); za pomen prim. abej (1956, 204); gjshim bogat; gjsend nekaj (z geg. send stvar); gjkafsh nekaj (M.): Meyer (1891, 139) besedo razlaga kot posamostaljeni delenik ide. glagola 'biti' in primerja deblo *gjan- (< *san-) z gr. nt- bivajo in lat. sont- kriv. Sprauje se, e spada sem tudi gjaknd, gjikundi nekje. To odklanja Pedersen (1895a, 128), ki postavlja gj k alb. gj(n)j najti. Temu sledi Schmidt (1930, 11), ki zaradi razlike v spolu med tosk. in geg. besedo vzpostavlja stari srednji spol ide. *ghendom. Pri tem primerja gj(n)j z lat. prehend prijeti. Spitzer (1914,

322) misli na izposojenko iz lat. genus rod, vrsta.Tagliavini (1937, 105) oznauje Joklovo (1923, 257) povezavo z gjall iv kot zelo verjetno. Mann (1941, 21) zagovarja izhodie *sntis, kasneje v 1977, 92 predlaga *esont. lberg (1971, 27) ima ponujene etimologije za nezadostne. Huld (1984, 69) sprejema Meyerjevo reitev. Novo etimologijo predlaga Janson (1986, 27) s primerjavo s sti. st- pridobitev, dobiek, hom. n dokonati, het. anhiskati, zahtevati k ide. korenu *senpripraviti, izdelati, dosei, kjer gj < *son-os. Pomen se naj bi razvil od pripraviti, storiti k stvar kot storjeno. Drugae Orel (1987b, 150), ki ponuja . mn. gjra < praalb. *an(t)- : germ. *snP resnien, stnord. sannr, sadhr, stang. sdh. - Morda od *sem- ena, v enem skupaj, enotno, z, eprav je to glasoslovno problematino. Drugae bi sledil Jansonu. Za pomenoslovje prim.: mad. dolog stvar : dolgozni delati, sln. stvar < *stvar ob stvariti, storiti < *stvoriti. gjmoj buati, grmeti, bobneti; razlegati se, odmevati: < lat. gemere , rom. geme, it. gemere; KR. gjnd/r -ra m. leza: < lat. glandula (: *glandura), rom. ghindur, it. ghiandola; KR. gjnj najti: k gr. khandn, lat. prehend. Tu Kortlandt (1980, 247) opomni, da zunaj alb. tu ni evidence za proti izvornem palatovelaru. V alb. se bi lahko pred resonantom izgubil kot je e predlagal Hamp(1960), torej bi morali alb. obliko pribliati gr. khadon z nito stopnjo v korenu. gjroj zaklinjati; prisegati; knji. prgjroj id.: < lat. iurare, rom. jura; KR. gjsend m. nekaj: sestavljeno iz gj stvar in geg. send stvar, tako Meyer (1891,139). gji (dol. gjiri) m. (tosk.) prsi; zaliv' (M.), Bashk. gji grudi, prsi, vime, arb. (K.) gj-ni id., Greci (C.) gjir prsi, falc. (C.) gji-u in gji-ri id.:

50

Meyer (1891, 140; BB 8, 142) ima za deblo gjin- zaradi geg. (arb.) gj-ni, kar primerja z lat. sinus zaliv, zatok. Tako tudi Brugmann (GrI2, 860), Walde-Hoffman (1965, 546). Tagliavini (1937, 130) navaja samo Meyerjevo reitev. Huld (1984, 148) izvaja gji iz *sno-. Kot Meyer tudi Orel (1987b, 143). Pri lat. sinus predpostavlja skrajani * po Dybojevem pravilu (prim. Dybo (1961)). B. Demiraj (1990, 195) ima alb. gji iz */sinu-/. gjimj slediti, goniti; tei za kom: Meyer (140) to besedo nare. Tirane daje z vpraajem k alb. gjah lov. abej(1986b,228) gjimoj razlaga kot nareno razliico alb. gjurmj slediti od gjurm sled. gjindj/e -a . vsa druina, gjinde (KR): < lat. gens, gente, rom. gint, furl. int; KR. gjinkall . (zool.) krat: kot alb. kungall id. iz lat. cicada/cicala, it. cicala, fr. cigale; KR. gjir, ngjir m. vodni vrtinec, premikajoa, vrtea se voda ali zrak (Cipo), ngjr m. dero vodni vrtinec, stren renega toka (Schmidt), M. ima globoko mesto v vodi: Meyer (1891, 140) postavlja ngjir z rezervo k gji prsi. Pedersen (1895a, 170) navaja Meyerja. Schmidt (1922, 241) n-gjir primerja s sti. sir tok, sti. sarteko, gr. ors tekoina, lat. serum sirotka; gjir od ide. *srro- ali *sro-. Znotraj alb. postavlja besedo skupaj z gjiz skuta. Kot Schmidt Huld (1984, 154), ki izvaja gjir iz *srs k ide. korenu *ser- tei (tekoina); premikati se hitro. - It. giro krog > arb. (K.) gjir m. krog, sprehod, kar bi lahko kazalo na mono it. izhodie, morda stareje. Drugae je povezava z gjiz e najbolj verjetna. Verjetno spada sem tudi arb. (K.) r . sirotka, kar kae e -r. gjisht, glisht arv. prst: Meyer (1891,141) , enako Brug. (GrI2,335); Meyer (1892, 9); Bugge (BB18, 167); Pedersen (1895b, 547); Brugmann (IF11, 285, N.1s.). Johansson (KZ24, 167s.) predlaga izhodie *ghl-ti- , sti. ghuta-, ghuti-, ghutika-, ghutik.

ghatika- Fuknchel iz *gh4lt-, *gholt-. V oklepajih podaja e opomba, da imamo v naslednjih primerih verjetno s-deblo: ven. Galgestes, karn. Tergste, dalm. Bigeste, ven. Ateste, ilir. gentilska imena na stai, ilir. kr. i. na -ista itd. Jokl (1916, 125) k gr. beln konica, igla, arm. iw (prim. Pedersen (KZ39, 393; Kelt.Gr.I,79); osn.obl. *glen-st. Jokl (1912, 127) dodaja, da tu ni dodana pripona praalb. -*est, pa pa -*st. Treimerja (1938, 109) se prikljuuje Pedersenu (Gr.d.kelt.Spr.I,79). gjith (i, e) prid. ves, vsak, mn. vsi, Bl. gjithe, geg., ko. gjith, du. dith, arb. (K.) gji, gjidh (mn. gjill), man. gjise, ukr. alb. gjidhi, am. gjith, falc. gjith, Greci (C.) gjiths vse, sma. gjithth: Meyer (1891, 140) predlaga izpeljavo gjith < *gjenth in pritegne v primerjavo kurd. gi, gi, gisk, gik 'vsak', mn. vsi in pod vpraajem nem. ganz cel, ves. Kluge (1989, 244) nem. ganz postavlja k ide. *ghond-, kamor lit. gandti imeti dovolj, biti zadovoljen in z rezervo alb. zan debel. Tagliavini (1937, 130) sledi Brugmannu (GrI2, 439) pri vzpostavitvi izhodia ide. *sm-k'- (*sem-k'o-) in primerjavi s sti. vant- vsak, ves. Pokorny (1959, 903: vielleicht) in lberg (1968, 111) to reitev sprejemata. Huld (1984, 70): Tu predpostavljeni razvoj *en > alb. i potrjuje razvoj *memso- > alb. mish meso. Pri tem opozarja, da sporadine oblike z -dh- zahtevajo drugano osnovo. Vzpostavljati naj bi morali podobno osnovo kot za arm. ez 'vse' < *se(m)-gho-. Z vpraajem navaja Tagliavinijevo izhodie *sem-k'o- . - Huldovem ugovoru ne morem slediti. Na besede, ki kaejo -dh- npr. ukr. alb., arb. ne moremo veliko dati, saj ohranjevalna tosk. nareja kaejo povsod -th-, prav tako imamo v stgeg. -th- (tako Bl.). Ostati bo potrebno pri izhodiu *sem-ko-. Za pripono *-ko- primerjaj psl. *vs < *wiko- : sti. viva-. gjiz ., ko. (Ro.) diz, jgeg. (Tirana) gjz, falc. (C.), Greci (C.) gjiz ., arbr. 51

(Moliza) giza, giza-that (Lambertz KZ 53, 286) skuta, M. ima sir, skuta, arv. gjiz! sranje!; gjizr, ngjizr m. sirar, pastir ivine: Jokl (1911, 28) vzpostavlja stareje *gjirz, kar primerja z lat. serum sirotka, gr. ors id., sti. sar'teko'. Enako Schmidt (1922, 241). Bari (1923, 158) primerja znotraj alb. z urdh, urdhs sir, kar je dalo rom. urd; glej udhs. Pokorny (1959, 910: vielleicht alb. gjiz < *ser-dy) daje monost Joklovi razlagi. Drugae: Lidn (KZ 61, 1 ss.) z lit. gaizs, gizus, let. gaizs, z oset. n ezun itd. Proti tej razlagi Jokl (IJ 18, 7, 204): vzporedno z gjiz obstaja glagol ngjirs sesiriti se (poleg ngjzet id.), ki govori za osnovo *gjirz. Vasmer (1922, 248) oznauje izpeljavo gjiz iz *gjirz kot vpraljivo, ker naj bi se moralo *-r-zv *gjirz ohranjati, kar naj bi kazalo dorz draj: dor roka. On primerja s kelt. seigis mleko. abej (1986a, 228) opozarja na jgeg. gjz. Nosnik naj bi zahteval neko osnovo *gjinz. S pomojo rotacije nosnika naj bi se lahko sedaj tudi razlagal -r- v sorodnem tosk. glagolu ngjiris. V primeru, da bi beseda gjiz izhajala iz stareje oblike *gjinz, bi morali ovrei prijeme Jokla, Lidna in Vasmerja, pravi abej, in dodaja, da ostaja naprej dokonna razlaga v temi. abej tu belei tudi iz alb. besede junosrb. diza. - V primeru, da spada sem tudi arb. (K.) r . sirotka, kae tudi geg. -r-, kar bi govorilo proti abeju, ki -r- v tosk. besedah razlaga z rotacizmom. Nosnik v jgeg. besedi je lahko drugoten, saj ga geg. drugje nima. Vasmerjev ugovor ni veljaven, saj imamo v dorz pozno tvorbo, kar e kae ohranitev samoglasnika pred manjalno pripono -z. Tu torej skupine *-rz- sploh ni bilo. Joklov predlog tako ostaja e najbolji. gjog . vila (iz pravljic): < lat. *ioca (k iocare, iocus) (REW), za KR negotovo.

gjoll . ploa, na katero se poloi

ivinsko sol (Krist. za Permet, Bashk., Cipo): Jokl (1911, 29) postavlja besedo ob bok lit. solas 'klop', as. selma 'deska', stcsl. slm 'sleme' in vzpostavlja *sl kot izhodie albanske besede. Tako tudi Bari (1957a, 246) in Pokorny (1959, 898), ki postavlja gjoll k ide. korenu *sel'bruno, deska'. Orel (1987b, 144) primerja s psl. *sol sol in rekonstruira praalb. *li-. - Tu je pomembno odloiti vpraanje prvotnega pomena: sol ali ploa. Pri Orlu je potrebno razlagati e * v izhodiu. Tu bi lahko mislili na *slpripadajoa soli, imajoa sol od ide. korena *sal- sol; prim. IEW (878), Kluge (1989, 616). Glasoslovno je vendarle bolja Joklova razlaga. Gjon m. os. ime: Janez < lat. Ihannes Janez. gjor nesreen, der rmste: < psl. *gorje gorje, sln. gorje; Jokl (1911, 109; 1917a, 113). gjos . kozja peenka: Meyer (1891, 142): iz sh. kozje (meso) kozje (meso). Enako Jokl (1917a, 113). gju -ri; -nj m. koleno, Bl. giugnete (pl), geg. gju-ni; du. gj-ni, ko. d, pri. du-ni, ber. u, man. glu, sal. gluri: M (142) primerja stir. glin koleno, disimilirano iz *gnu-H-no-; prim. Tagl.(127). Proti navaja Jokl (1927, 237), da stir. kae na dolg samoglasnik, medtem alb. beseda na kratki. Vzporedne razmere vidi v dru drevo < *dru-no-. Izhaja se iz *gnu-no- k *gel-ld kopiiti (se); tako Huld (70). gjuaj loviti; Bl. giaaia lov, geg. gjuj, arb. me gja, am. gjuaj; gja lov, sal. gjuanj: M(136) k stcsl. goniti goniti iz ide. *gWhon. Iz gjuaj izpeljan samostalnik gjah lov. Proti Huld (70), ki priakuje izvorni dolgi samoglasnik zaradi -ua-, pri M. ostaja tudi nepojasnen nastanek gj-ja. Prikljuuje se Hampu, ki predlaga primerjavo s stvn. jagn loviti in izvaja iz *igh-ni. Huldov predlog ne

52

sprejemam, saj je izvor stvn. jagn nepojasnen; prim. Kluge (338). gjum m., Bl. gjume, geg. gjum, arb. (K.) gjum, pri. dm, Kruj gjm, vacc., falc., Greci (C.) gjum, ukr. alb., sal. gjum 'sen': Meyer (1891, 142) vzpostavlja s pomojo primerjave gjum z gr. hpnos sen in stcsl. sn sen kot izhodie nito stopenjsko obliko *supno-. Jokl (1916, 116) dolouje izhodie natanneje, zaradi izglasnikega - v gjum izvaja iz izvorno to. oblike: gjum < *gjum < *gjuman < ide. *spnom. Meyerjeva primerjava je splono sprejeta, tako: Brugmann (GrI2, 860), Tagliavini (1937, 132), Pisani (1955, 117), Pokorny (1959, 1048), Huld (1984, 71), Kortlandt (1987, 219) in B. Demiraj (1990, 195). - Za ide. se tu vzpostavlja imen. *swpr, rod. *supns (holokinetina AAP; prim. het. uppariya-) gjurm . sled, stopinja; stopalo, Hahn gjyrm, falc. (C.) gjurm . in gjurm . sled: Identinost z it. orma sled, stopinja, rom. urm id. bi Meyer (1891, 142) predpostavljal, eprav priznava, da je glasoslovna povezava teh besed nejasna. Kot monega posrednika Meyer v Albanesische Studien II, 59, ponuja ngr. gorma, kar pa bi moralo dati alb. g- in ne gj-. Izvor besed Meyer ne more pojasniti. Izpeljavo iz gr. osm ali iz gr. horm ne sprejema. Bari (1961a, 40) daje gjurm skupaj z alb. *hurm > rom. urm sled, stopinja. Obe besedi izvaja iz osnove *urm < *urm od ide. *srm iz *srpnoSchleichspur, kamor lat. serpo plaziti se, alb. shterpi vse plazee. Za razvoj r > ur prim. primer hudhr. gjuveng (WAD): z rezervo (zaradi ohranjenega -v-) ponuja KR izvor iz. lat. iuvenca, rom. junc, it. giovenca. - Morda imamo tu mlajo izposojo na podlagi it. oblike. gjyk m. 'sodnik' < lat. iudicium; Huld (1994, 169). gjykat . sodie: kot gjyq iz lat. iudicium, rom. judecat sodba; KR.

gjykator/e -ja . sodnija (stavba), sodna

dvorana: < lat. iudicium, rom. judectorie sodie; KR. gjykoj soditi < lat. idicre razsoditi, rom. judeca, it. giudicare; KR. gjyms m. (Cipo), gjms . (M.), sic. (M.) gjims, falc. (C.) gjims . polovica; gjysm, gjyzm (M.) . id., prid. pol; gjys (M.), ko. dys pol, arb. (K.) gjus, gjys; Bl. gjimsok pol funta (z -ok): Besedo gjysm Meyer (1891, 143) izvaja iz gjyms z y < i pred m od gjims < ngr. hmisus [jmisis] pol z razvojem -j- med lenom in vzglasjem v gr. besedi. To sprejema Walde-Pokorny (1930, 493). Spitzer (1914, 322) ponuja ide. *y-mos povezan. Drugae Bari (1919, 35-36), ki povezuje z lat. semi- kot e Meyer (1883b, 192) in izpeljuje iz praalb. *umia- < ide. *smiso-. Tagliavini (1937, 132) navaja samo predhodne reitve. - -y- v gjyms lahko razlagamo kot geg. inovacijo, izhajati bo potrebno iz *gjim-s < *s/i/ei-m ali *sem + spirant (prim. mish < *memso). Ponuja se koren ide. *smpol, tako Bari, al vse besede kaejo na *--. Sorodni koren *sem- ena, z, poletje itd. pa je pomenoslovno problematien. Pri tem je lahko pol z vrddhijem kar pripada enemu. Pri Meyerjevem predlogu je potrebno najti e vzporedne primere. gjymtyr ud < lat. iunctra lenek, sklep, it. giuntura, fr. jointure; KR. gjypnj (arbr.) stopati kviku, stopiti na (Giordano (1963, 324)); sic. u ngjip ascendit (M.): Zadnjo obliko navaja Meyer (1891, 152) in jo postavlja k alb. hip vzpenjati se. Hamp (1965b, 128) to analizira kot *n-gjip in vidi v tem izid iz *sp-, kamor lat. summus najviji < *supmos. Kot Meyer vidi sorodno besedo v alb. hip. lberg (1972, 125) opozarja na razliice gjypnj in sopomenke ngjitnj, hypnj, ki jih navaja Giordano (1963, 324). V besedah gjypnj in u ngjip vidi izid kontaminacije besed ngjitnj in hypnj. 53

- Ker so razliice z -gj- znane samo za nekatera arbr. nareja, bi te oznail za drugotne in ne izvajal tu arbr. gj- < *s. Te besede bi razlagal kot lberg s kontaminacijo sopomenk arbr. ngjitnj in hypnj. gjysh m., arb. (K.) gjysh ded; gjyshe ., arb. (K.) gjyshe babica, Argyrok. (M.) gjshel id.; shtrgjsh, tregjysh praded, katrgjsh prapraded, pesgjysh praprapraded (M.): Meyer (1891, 143) oznauje besedo kot nejasno, omenja teave pri primerjavi z arom. au ded < lat. *avsius, kar bi moralo dati alb. *ysh. Jokl (1923, 29 ss.) ugotavlja, da bi moral izvorni pomen besede gjysh glasiti 'oe', kar naj bi zahtevala beseda tregjysh 'praded', ki naj bi bila sestavljena iz tre 'tri' in gjysh 'oe'. Tako oznaevanje pomena 'praded' naj bi poznali tevilni drugi ide. jeziki, npr. as. ridde foeder 'praded' in gr. tritoptores 'praded'. Besedi naj bi dobesedno pomenili 'tretji oe'. Zato izpeljuje Jokl gjysh iz ide. *s-s-yo-, kar primerja s sti. ssa- (Atharva-Veda hapax). Pokorny (1959, 1039) sprejema Joklovo etimologijo in priteva gjysh iz *s-s-yoin gjyshe iz *s-s-y k sti. sh 'roditelj' in vzpostavlja ide. osnovo *ss'zarodnik'. Enako Orel (1985, 280; 1987b, 147). Huld (1984, 148) predlaga gjyshe < *ss-ye- kot Jokl k sti. ssa- ali sorodno s stir. st- 'sin', v tem primeru izvaja gjysh iz *s-t-so-. gjyq m. pravda, proces; sodnija, sodna dvorana: < lat. iudicium, strom. jude sodie, it. giudizio; KR.

H ha, Buz. a, geg. h in haje, sgeg. hae (Cim.), tosk. he, arv., Andros ha, falc. ya 'jesti'; arb. (K.) je . hrana, zaloga; arv. hams m. ki re; arv. hamodhraq m. lovek, ki veliko j in se ne zredi; arv. smund hamli volja lakota: Meyer (1891, 144) primerja s sti. khdati 'jesti, zveiti', z alb. h- < ide. *sk-. To

sprejema Bari (1919, 26). Proti je Brugmann (GrI2, 866), ki vidi mono povezavo ha 'jesti' s sti. ghas- 'jesti' v sti. ja-ks-a-ti jesti od *ghzo-, *ghze-. Tako kasneje tudi Pisani (1973, 183). Drugo reitev ponuja Pedersen (1900a, 341), ki predlaga primerjavo z lat. edo 'jesti', arm. utem 'id.'. To sprejema kasneje Bari (1955, 43). Kot Pedersen tudi Cimochowski (1953, 199), ki ima za izvorno stalb. (Buz.) besedo a. V ha vidi ostanek mi-spregatve: ha iz *od-mi in 3. os. mn. han < *od-nti kot kan < *kab(h)-nti imajo. Dolina v samostalnikih tosk. h in geg. hae naj bi bila posledica izpada soglasnika in s tem potrdila primerjavo z arm. utem. Samostalnik h, hae primerja s stisl. ta hrana < *d. Camaj (1966, 160) izvaja iz o-stopnje ide. korena *sken(d)- razcepiti, kamor. sti. skhadate cepiti, gr. skednnumi razdrobiti. Hamp (1971, 153) poskua razloiti vzglasni h- z nekem preverbom *H2o- in primerja alb. besedo s sti. ghas- 'jesti'. Huld (1984, 72) zavraa vse prejnje prijeme. Zaradi delenike oblike ngrn iz ide. *gwrH2- 'poreti', naj bi bil prvotni pomen ne 'jesti' ampak podoben pomenu delenike oblike. Tako vzpostavlja povezavo z lat. avere 'uivati, imeti se dobro', sti. av-, ta- 'uivati, pomagati, osveiti'. Pomensko povezavo naj bi potrjevala primerjava lat. gusto 'pokuati' s stang. cosan 'izbirati'. Kot mono ide. osnovo Huld ponuja z vpraajem *H2eu(H)-o-. Janson (1986, 160) pripomni k predlogu Camaja, da bi pri osnovi *skon(d)priakovali v geg. nosnik. Zato izhaja iz 2. os. edn. *skodyesi ali 3. os. edn. *skodyeti > *hads(), *hadt() > *hads, hadt > *hdi, *hd > *ha- > *h. hagrep m. (du.) korpijon: Cimochowski (1950, 224) h- naj bi bil omejen na ta nare. in drugotne narave. halb . krasta na koi: Godin (1930) belei pomen Schuppe auf der Haut. Beseda je z elementom -b, -b podaljana oblika od hal. Vzporedna tvorba k *halm, kar se 54

predpostavlja za *helm; tako abej (1986a, 233). Premena -b : -m je v alb. pogosta. hal pinus nigra: Novo reitev ponuja Huld (1984, 151) za hal pinus nigra, ki izhaja iz *A2lsno- k lat. alnus, lit. alksnis, het. alanza(n) vsi: jela; tako tudi Orel (1987b, 148). Za etim. glej pod hal koica, luska itd. kamor ta oblika spada. hal ., al . 'luska, ribja koica, resa pri klasu, borova iglica, borovec': Meyer (1891, 145) enai hal z germ. *skalja, got. skalja opeka, stnord. skel, as. scyll 'koljka' in it. scaglia luska k ide. korenu *skel- 'klati, cepiti', kamor priteva tudi lit. sklti 'cepiti', stcsl. kolka; hal od *skol-. S hal povezuje alb. holl tanko. To sprejemajo Jokl (1912, 192; 1937, 99), Boisaq (1939, 868), Walde-Hoffmann (1965, 487), Lidn (KZ 61, 10 ss.), Tagliavini (1937, 210), Cimochowski (1950, 224), ki navaja e razliico al id., kjer naj bi se h- < *sk izgubil. Kot Meyer tudi Pokorny (1959, 924), Mann (1977, 38), Orel (1987b, 149), ki louje od te besede alb. hal Pinus nigra. Meyerjevi razlagi se prikljuuje tudi abej (1986a, 233), ki opozarja na sorodne besede v albanini kot npr. holl, hulloj, hol, hell, hesht, hals, hulli, helik itd.; za hal ima *skoln . Hamp (1965b, 126) ponuja izpeljavo iz *H4al-, kamor gr. al mleti. lberg (1972, 126) to zavraa (glej holl). Novo reitev ponuja Huld (1984, 151) za hal Pinus nigra, ki izhaja iz *H2lsnok lat. alnus, lit. alksnis, het. alanza(n), vse: jela; tako tudi Orel (1987b, 148). - Zadnje bi oznail za korensko etimologijo, ki ne upoteva pomenoslovnost primerjave. Pomen Pinus nigra je stranski in ne prvotni, kar kaejo jasno sorodne besede holl tanko, vitko, hesht sulica, hals z bodicami pokrita aba itd. Besede kaejo na nekaj tankega, koniastega, klinastega in ne na Pinus nigra, kar lahko tolmaimo kot pars pro toto iz pomena borova iglica. Drugo je, da za ohranitev laringala v alb. h- ni

dokaza. Teorija Hampa (1965b) je brez zanesljivega primera, kar dokazuje lberg (1972, 121 ss.). ha(r)mshor m. : < lat. armissarius , rom. armsar. hap, ap (M.), arb. (K.) p, falc. yap 'odpreti'; haps m. klju; hapt odprto; t hpurit pomlad; hap . korak (Ro.); arv. (M.) hapa-lqaze oznaka za ensko, ki jaha kot moki: Meyer (1891, 146) postavlja hap k korenu ide. *skep- 'cepiti'. H hap priteva abej (1986a, 238) tudi alb. hep, kar naj bi bila prvotna mnoina besede hap. Hamp (1965b, 125 ss.) primerja hap s sti. apa zadaj, nazaj, gr. ap od, stran, lat. ab id. od ide. *hep-. Alb. hap < praalb. *hp naj bi bil glagol izpeljan iz predloga podobno kot v primeru lat. aperio odpreti < *ap-wer-y : stcsl. za-verti zapreti. lberg (1972, 123) to zavraa, ker za takno -izpeljavo iz predloga v alb. ni vzporednih primerov. Drugi bi ostala nepojasnena povezava s ap, ap korak, kar kae na ejevsko stopnjo korena *skep, medtem hap na ojevsko stopnjo *skop. Kot Meyer tudi Camaj (1966, 83), Orel (1987, 72). harabel m. (zool.) vrabec: < juslov. *vrabel id.; B. Demiraj. hardh (geg.,ko.) vigne, plante de vigne, cep de vigne: z neorganskem h-, spada k alb. ardh, ardhija id., du. ordh id.. hardhje ., hardhje, hardhl, hardhic, hardhik, hardhuc, arluc . 'kuar' (M.), geg. tudi angina (M.): Meyer (1891, 147) izvaja to besedo iz lat. lacerta kuar. Sem postavlja Meyer tudi alb. kakrdhik mali sivi kuar. Jokl (1917a, 110) opozarja, da je nemogoe zdruiti alb. besedo z lat. in njenimi refleksi, tako za lat. Balkana lokarda in lakrda (Bartoli: Jagi-Festschrift, 55). Kot Meyer Jokl prepoznava v posameznih variantah alb. besede pripone -l, -je, ic, prim. mbret kralj: mbretl kraljica ipd. Pripone postavlja k lit. -

55

lis, -le, -lis, -le (iz *-l-yo-, *-ly), npr. v lit. motynl matica. Deblo hardh- Jokl primerja s srvn. schrzen veselo skakati, zabavati se, sti. krdati 'skakati', gr. skar skakati in z rezervo kot Berneker (1908, 33) tudi s stcsl. ater kuar, rus. jerica itd. Vse postavlja k ide. korenu *sker'skakati'. Osnovna oblika alb. besede naj bi bila *skord- z isto prevojno stopnjo kot v sorodnem stcsl. skor hiter. Tagliavini (1937, 239) samo navaja prejnje reitve. Kot Jokl tudi Pokorny (1959, 934). Proti navaja Bari (1961a, 30), da ide. *sk daje vedno alb. shk, medtem ko da ide. *sk(h) vedno alb. h. Bari daje prednost Peterssonovi (Arische und armenische Studien, 41) reitvi postaviti hardhl h gr. kordlos Warneidechse, gr. skordl mlada tuna in sti. ardla tiger od ide. *(s)ker-d-, (s)kor-d-. harush m. in . (sgeg.,ko.)medved, medvedinja: Cimochowski (1950, 224) ima to za razliico k jgeg. in tosk. ar, aiu id.. h- v harush naj bi nastal znotraj nareja. Hamp (1965b, 140s.) izvaja h- iz laringala, zaradi het. hartagga-. lberg (1972, 122) Hampovo izpeljavo ne sprejema in kot splono mnenje: harush kot izpeljavo iz alb. ar medved k lat. ursus id.. harr, geg. herr '(o)pleti, obrezati (drevje ali trto)', kal. (Rada) tyr id., Doz. (M.) t()harr id.; hrije . listje, obrezano za pitanje ivine: Meyer (1891, 148) izpeljuje iz korena ide. *sker, kamor daje tudi stvn. scran '(od)rezati'. Enako: Brugmann (GrI2, 864), ki tu za praobliko vzpostavlja vzglasje *sk-. Prim. Pokorny (1959, 939): harr < *skor-n-. Hamp (1965b, 126) ponuja poleg obiajne razlage primerjavo s het. arnuzi prinese, gr. rnumai dosei, arm. arnum vzamem, tu izhaja iz osnove z laringalom. Zadnje zavre lberg (1972, 126), ker Beekes (1969, 126) ugotavlja, da gr. in het. beseda ne kaeta na laringal. - Tu bi kot Pokorny vzpostavljal *skor-n-. Sem tudi harrje . komar papatai

(Phlebotomus papatasii), zaradi njegove znailnosti, da zaree (pii) z elom v meso malo rano, iz katere pije kri. harrje . komar papatai (Phlebotomus papatasii): zaradi njegove znailnosti, da zaree (pii) s trnom v meso malo rano, iz katere pije kri (Cipo: thith gjakun e fshik mishin tek t pikon) to postavljam k harr obrezati. harrnoj (Dushmani) je mets des pices: hv harrnoj naj bi bil drugotne narave, oblika spada k ko. arnoj id.(prim. Meyer (1891, 16), tako Cimochowski (1950, 224). harroj, harronj (M.), arb. (K.) me ara 'pozabiti'; harrohem razvedriti se, as prebiti (M.); harrq pozabljiv; harrm m., harrime . pozabljivost: Pri Meyerju (1891, 148) manjka razlaga. Skok (Z. f. slav. Phil. 8, 407) postavlja harroj k harr, herr 'opleti'. Pomenski razvoj razlaga s kalkom iz s.h. zaboraviti pozabiti. Tagliavini (1937, 73) samo navaja Skokovo predpostavko. - S.h. zaboraviti tu ne more biti predloga za kalk, ker boraviti pomeni bivati in ne kot alb. harr opleti, obrezati. Pomenska povezava (ob)rezati in pozabiti se je lahko dogajala tudi znotraj alb. preko odrezal (iz spomina). hedh, aor. hodha (geg., ber., am.), geg. tudi: hudh (M.), du. hjedhi, man. hes, hoza, sof. heth, hodha 'vrei, metati', Ro. t hedhun koitus pri ivalih: Meyer (1891, 150) hedh primerja neposredno z as. scotan, stnord. skjta, stvn. sciozzan 'streljati' iz ide. *skeud. Sem postavlja Meyer tudi Cam. hjeth, Ro. hjeth mlatiti (penico) in sic. (Cam.) hjidhs prezirati, hjidhj preziranje. Pedersen (1895a, 132) dvomi v pravilnost primerjave. Jokl (1916, 159) primerjavo odobrava, zahteva pa doloene popravke: za hjedh, hedh vzpostavlja *skoudy. Tako tudi Pisani (1955, 122). Cimochowski (1950, 251) vzpostavlja *skoudy. To belei Pokorny (1959, 956) z vpraajem. Mann (1950, 384) to reitev zavraa, ker ima alb. u za odraz ide. *eu. Hamp (1965, 129) najprej predlaga izhodie *H4ogey 'goniti' in primerja z gr. g 56

goniti. Kasneje Hamp (1973, 68) priznava Meyerjevo reitev. Prim. lberg (1972, 126). Tudi Huld (1984, 72, 149) sprejema Meyerjevo reitev in vzpostavlja ide. osnovo *sk'ud- iz korena *(s)k'eud'metati, streljati'. Tako tudi Kortlandt (1987, 220) hedh < *skeud. hekur m., ekur (Ro.), Bl. hkur, arb. (K.) kur, falc. yekur (M., C.) 'elezo'; hkurt elezen; hekurs podkovati, prevlei z elezom; vrei v verige: Zaradi kal. (falc.) variante Meyer (1891, 150; 1892, 43) meni, da je h- v tej besedi prvoten. Kot izhodie predlaga *sak-ra od ide. *soikros k sti. sic, sicti 'izliti (tudi kovino) in mogoe e z gr. sdros 'raztopljeno (elezo)'. Proti tej primerjavi je Pedersen (1900, 277), ki izhaja iz osnove alb. *shakur in primerja besedo z gr. makkor kheir sidr (Hez.) La Piana (1949, 29) vidi v hekur kentumsko prvino, ki naj bi odraala ide. *seg'huro-s = gr. hekhurs 'vrst, moen'. Tagliavini (1937, 112) samo navaja Meyerjevo etimologijo. abej (1986a, 236) Meyerjevo etimologijo iz pomenoslovnih razlogov zavraa. Tudi razlago La Piane ima za napano, ker medglasni *-gh- v predpostavljeni osnovi *seghuros naj ne bi moral dati alb. -k- v hekur. Najbolj ve je abeju Joklova (navaja abej kot ustni vir) reitev, da naj bi prila beseda hekur iz gr. nkra 'sidro'. Pri tem razlaga alb. besedo kot poedninjeno mnoino. lberg (1972, 126) opozarja, da pri izpeljavi iz gr. nkra ostaja nepojasnen h- v alb. besedi. Priakovali bi tudi ohranitev nosnika v vzglasju *ank-. Hamp (1965b, 130) predlaga primerjavo z got. aiz. Kasneje Hamp (SF3, 121 ss.) za hekur vzpostavlja *H4ai-g(h)-er k istemu korenu kot stcsl. igla igla, stprus. ayculo id., gr. (Hez.) akloi. lberg (1972, 127) Hampov poskus zavraa, prvi, laringala *H4 ne potrjuje gr. aikhm in mikensko aikasama, drugi, besedotvorje v

praoblikah *Haig(h)er, *Hai-kwr, *HaikWr za njega ni sprejemljivo, zato pua etimologijo naprej odprto. helm m. bridkost, potrtost; strup; Leotti helm . rezilo, rezilo sekire; helmnj, helms narediti nekoga potrtega; zastrupiti (M.), sic. (Piana) hlemnj, helmats id. (M.); ko. helmm m. Kummer: Meyer (1891, 151) primerja s stvn. scalmo, scelmo kuna bolezen, kuga, srvn. schlme 'kuna bolezen' k ide. korenu *skelcepiti. Temu so sledili Jokl (1917, 142), Pokorny (1959, 925). Misli La Piane (1939, 94), helm razlagati kot kentumski element od osnove *ghalimo-, h gr. khlimos pharmaks (Hez.), abej (1986a, 236) nasprotuje in se prikljuuje Meyerju. V helm domneva izvorno mn. obliko od izgubljene edn. *halm z ajevsko stopnjo prevoja kot v germ. *skalm- in trak. sklm sablja, me, no. Znotraj alb. naj bi imele isto prevojno stopnjo halb in hal (prim. etim.). - Proti La Piani govori, da je pomen strup pri alb. besedi drugoten. To dokazuje npr. beseda, ki jo belei Leotti helm rezilo. hell m. 'zaklinek, raenj, ilo', Cim. tudi ledena svea, Buz. hell, hellth, Bl. hell verum, spedo, hellth veruculum, Hahn hl, dol. heli, sof. hll-th (lberg): Znotraj alb. je beseda blizu skupini hal, helm, i holl, huall, hoje. Zunaj alb. se primerja z got. skalja strena opeka, rus. skal lubje k ide. korenu *skelcepiti; tako Meyer (1891, 151), Jokl (1912, 192; 1916, 159 ss.), Walde-Hoffmann (1965, 487) in Pokorny (1959, 924), ki alb. besedo enai z gr. sklos kol, trn. abej (1986a, 237) izvaja hell iz ide. osnove *skl-. Vidi tudi monost razlagati hell kot izvorno mnoinsko obliko k izgubljeni edn. *hall. Besedi helle raenj, sulica in hej . sulica ima za poedninjene mn. od hell. Cimochowski (LP 5, 192) alb. besedo zaradi pomena ledena svea postavlja skupaj z alb. ehull, efull m. ledena svea, kar daje k alb. eh m. ostrina od ide. *ak-, 57

npr. v lit. atrs oster. Hamp (1968b, 119 ss.) primerja z rus. igla igla, stprus. ayculo igla k istem korenu kot hekur elezo. Zaradi sof. hll-th vzpostavlja dvozlono osnovo *hig(h)Vl-. lberg (1972, 132) je proti dvozloni osnovi, ker naj bi bil dolg samoglasnik v nekaterih narejih drugotne narave. To dokazuje z dolonimi oblikami, ki kaejo povsod kratek samoglasnik: Hahn hl : dol. heli, Buz. hell, hellth. Prava dolina se v doloni obliki vedno ohranja, npr. dt, dti morje. lberg sprejema primerjavo z gr. sklos kol, trn, kjer vidi isto prevojno stopnjo kot v hell; tako tudi Orel (1987b, 147). - Ostaja veljavna klasina razlaga. Prikljuil bi se tu lbergu. V prid svoji razlagi, videti hell kot izvorno mn., abej ne navaja nobenih argumentov. hep m. 'razpoka, pranja; konica, vrh': Jokl (1984, 22) navaja besedo hepe . skalna votlina, razpoka v skali, gorski prelaz, globoka krivina med gorami (prim. Bashk. in Cord.). Beseda je razirjena v Mirditi, na kar kae njena prisotnost pri Bashkimiju. Za etimologijo besede Jokl podaja dve monosti: hepe iz *skp + pripona -e h gr. skpelos vrh (gore), skala, prepad ali hepe kot poedninjenjo mnoino od praalb. *skap + e. abej (1986a, 238) razlaga hep kot izvorno mn. besede hap odpreti in hap m. korak. Orel (1987a, 72), ki abejeve reitve ne navaja, tudi povezuje to besedo z alb. ap korak in hap odpreti in izvaja hep iz *skopi- k ide. *skep-; prim. e Orel (1987b, 147): mn. hepa < *xaipa : gr. skopos . he eksok tn ksln, eph n eisin hoi kramoi (Hez.), psl. *cp cepec. heq, aor. hoqa 'vlei, odtrgati; trpeti', Bl. me hiecune, Bogdan hjekune, geg. hek, hokja, du. hjeku, hoqa, arb. (K.) i (iz)vlei, am. helk, holqa, man. helk, sal., sof. helq, holqa, vacc. yelq, falc. yek(i), yoqa; heqs m. ki trpi; kal. (M.) holqasur mono prizadet:

V osnovni obliki alb. helk- Meyer (1891, 150) vidi ide. *selk-, npr. v lat. sulcus 'brazda' in gr. holks vleeno in gr. hlk vlei. Tako tudi Brugmann (GrI2, 860) in Pedersen (1900, 278), ki vzpostavlja osnovo *solky. Jokl (1917a, 105) razlaga -k v geg. besedi hjek (Bogdan hjekune) iz nesedanjikih oblik. Kot Pedersen tudi Tagliavini (1937, 133), Pokorny (1959, 901), abej (1986a, 243). Hamp (1965, 132) primerja heq z gr. *alk in lit. velku ; heq iz *H2wolkeyo. Sorodnost z lat. sulcus brazda in stang. sulh brazda, plug naj bi razlagala praoblika s s-mobile. lberg (1972, 128) sprejema Pedersenovo praobliko. Vzpostavitev z laringalom zavraa, ker gr. helk kae na *selk. Huld (1984, 73) ne sprejema prejnje reitve. Meyerjev primer bi predpostavljal razvoj *s- > alb. h-, tega razvoja pa Huld ne priznava. Tudi Pisanijev (1947, 9; 1955, 120) poskus, videti v heq izposojenko iz gr. hlk vlei, odklanja, ker naj bi se obiajno gr. h v izposojenkah izgubil, npr. alb. jav teden < gr.-lat. hebdomas teden, alb. ushtri vojska < lat. hoste vojaka enota. Huld predlaga izpeljavo iz vronika *H2olkeyoH1, kamor tudi: stang. ealh 'svetie' < 'clearing'. V podporo pomenoslovnosti izpeljave navaja stang. lah, lat. lcus sveto polje. Kortlandt (1987, 222) zavraa kot Huld tu razvoj *s- > h-. K Huldovi reitvi dodaja, da bi bilo prej sorodno stang. sceolh 'vrteti'. B. Demiraj (1990, 197) iz pomenoslovnih razlogov odklanja Huldov predlog, prav tako ne sprejema Meyerjeve vzpostavitve, ker kri pravilo *s > alb. h_ pred a (o, u). Pri Pedersenovi praobliki *solkeyougotavlja, da se korenski samoglasnik ne sklada z dananjo obliko. Hampovo reitev ima za najboljo, odklanja pa izpeljavo alb. h iz laringala. Mona naj bi bila izpeljava iz oblike *(s)welk- (s smobile), kamor lit. velku, stcsl. vlk 58

itd. Povezava alb. h z ide. *w naj bi bila mona samo pod pogojem, da korenski samoglasnik ni bil naglaen. Alb. h bi lahko bil tudi neorganski glas. herdh . (geg.) 'gnezdo': Meyer (1891, 151) daje monost povezavi s sti. rdhaskrdelo. V takem primeru naj bi herdh stalo za *therdh. Mona je po njegovem tudi izposoja iz srb. krd reda, v takem primeru bi se beseda morala glasiti hrdh. Jokl (1923b, 38) predlaga izpeljavo herdhe iz ide. *skhordh-, kamor kimr. cordd 'skupina'. Tagliavini (1937, 113) zgolj navaja Joklovo etimologijo. Kot Jokl tudi abej (1986b, 364). Hamp (1965b, 125 ss.) ponuja herdhe < *H2rghiH2 k stir. uirgge. herdhe .testicle, Hode: Meyer (1891,151): herdhe stoji za erdhe k av. erezi- Hode, arm. orji not castrated, gr. rkhis. Kot Meyer Cimochowski (1950, 224): h- v herdhe naj bi bil drugoten, prvotna naj bi bila razliica erdhe id.. Hamp (1965b, 129) ima obliko z alb. h- za prvotno in izhaja iz *h(:)rdiya: < *horg, kar naj bi potrjevalo arm. orj virile. lberg (1972, 126) opozarja, da zaradi gr. rkhis poleg av. ni razloga vzpostaviti laringal; prim. Beekes (1969, 39). her . krat: < lat. hora, rom. oar krat, stit. ora (t.) krat, fr. heure; KR. hesht sulica: Meyer (1891, 151) izvaja iz lat. hasta. Jokl (1916, 124) ima razlaga za ne zadovoljivo in odklanja Gelzerja (Zf.rom.Phil, 37, 265), ki razlaga -e- v alb. obliki z vzporednico alb. nisheste Kraftmehl < tur. niaste. To naj ne bi bil dokaz, saj it. ter tevilne psl. izposojenke kaejo a in ne e < a. Prej bi bil opravien izvor iz jdalm., kjer imamo e za lat. a, npr. mbret < jdalm. impret. Prednost daje Jokl domaem izvoru, kajti zana je dobro razvita oroarska tehnika ilirov. hesht < *hel-shte k hell Pfrieme, Ahle, helle sulica, raenj, hej sulica; tako tudi abej (1986a, 238). hn . (tosk.) 'luna', Bl. hana, geg. hn (M.), geg. hanez, hn, du. hn, arb.

(K.) n, pri. hon, ber. hn, man. hnz, sof. hnza, falc. (C.) ynz, sma. hnna; tosk. hnz , geg. hnz meseek, mesec, luna (M.), kal. (Rada) ynzar osvetljeno od lune:Meyer (1891, 151) priteva hn k ide. korenu *skend-, kamor daje tudi sti. -candra- (poleg sti. candr 'luna') in lat. candeo. Tako tudi: Brugmann (GrI2, 456), Bari (1919, 27), ki kot izhodie belei *(s)khondno. Barievo osnovo odklanja Tagliavini (1937, 69). Kot Meyer abej (1986b, 345) in Huld (1984, 74), ki vzpostavlja ide. *skand-ne- k ide. korenu *(s)kand- 'svetiti se, areti, svetlo'. hi (dol. hiri) m. 'pepel', Buz. hini, Bl. hij, geg. (du.) h-ni, arb. i-ni, pri. hini, ber. hi-ri, hin, am. hi, hite, man. hi-a, sof. hii, hiri, vacc., falc. yi: Deblo hin- bi Meyer (1891, 152) primerjal z lat. cinis pepel, kjer predpostavlja izvorno *sk- v vzglasju. To povzemata Bari, ki rekonstruira *sk'hin-o ali *khin, in Tagliavini (1937, 132), ki ima *sk'ino-. Drugae Hamp (1965, 126), ki poskua izpeljavo hi iz *H4ydVno- preko *H4iVn- > *h k ide. *hey-, sti. edhas- drva, sti. indhanam viganje (ognja), het. ari postati vroe. lberg (1972, 124) opozarja, da alb. razliice ne kaejo na besedo z izvorno dolgim samoglasnikom *h, npr. Buzuku ima hini, kratki i kae tudi ohranjevalno arv. nareje Sofika. Kot osnovni pomen ugotavlja streti, zmleti, kar kae npr. hime . mn. drobno zmlet material kot moka, aganje in i im, i imt drobno zmlet. Ker pri primerjavi z lat. cinis ostaja nereen alb. h- pred izvorno sprednjim samoglasnikom, lberg pua etimologijo odprto. Huld (1984, 74) povzema Meyerjevo primerjavo z osnovno obliko *sk'ino-. Z lat. cinis primerja tudi Orel (1987b, 142), ki ima mn. hi, hin < praalb. *xene- od *(s)kn-. hie ., Bl. hieia, geg., du., ber. hije, arb. (K.) je, am. hje, sal. hie, sof. hee, hea, vacc. he senca; h (M.) milina, ljubkost; heshm ljubek (M.); hjt prikazni (M.); Ro. hez . 59

sonnik; kal. (Cam.) hjesnj zaseniti; hjezor senno; Ro. hjeshm lepota: Meyer (1891, 150) priteva sem tudi hije bog (Krist.), hier . boanstvo, hierore . svetinja, hierarshim boansko, geg. hyj m. 'bog', hyin . boanstvo, hi 'sveto', kal. (Rada) hinues boansko. Alb. he Izvaja iz < *hay in hie iz *hij. Obe besedi naj bi ustrezali sti. chy senca in gr. ski senca od ide. korena *skei-, npr. v got. skeinan svetiti, bleeti. Tudi Brugmann (GrI2, 864), Pokorny (1959, 917) postavlja hie k gr. ski senca, obe besedi naj bi bili iz *sk'iy. Enako Mann (1977, 38), Kortlandt (1987, 220). Huld (1984,75, 149) tudi vidi najbolj sorodno besedo v nito stopenjski gr. ski 'senca'. hije (Krist.), Bogdani, geg. hyj m. 'bog'; hier , geg. hyin (M.) . boanstvo; hierore . svetinja; hierarshim boansko; hi 'sveto'; kal. (Rada) hinues boansko: Besedo priteva Meyer (1891, 150) k hie, he senca. Besedo Bogdanija hyj bog ima abej (neobjavljeno, glej B. Demiraj 1990, 198) za neologizem tega pisca in jo razlaga kot razliico besede yll zvezda. hip , hipnj, geg. hyp, hypij stopati gor, naskakati: Bari (?1919, 17) k *po-, stcsl. pso- v vysok visok, Tagliavini (1937, 135) izraa dvom. Hamp (1965b, 128) izhaja iz *H4p-, het. upzi vzhaja (sonce) . hipi, hip (M.), hipnj, geg. hypi, hypij povzpeti se, splezati na, arb. (T.) p vstopiti; vzpeti se; zajahati: Poleg hip, kar pua brez etimologije, navaja Meyer (1891, 152) e za Piana dei Greci (pri Palermu) u ngjip ascendit (prim. ngjip). Bari (1919, 17) k *po-, *pso- v stcsl. vysok visok, gr. hper. Tagliavini (1937, 135) izraa dvom. Hamp (1965b, 128) izhaja iz *H4p-, het. upzi vzhaja (sonce). Camaj (1966, 83) postavlja hip k humb zgubiti, hup id., hupt suh, trd in alb. hap korak; hip naj bi bila razliica

nitostopenjske oblike *hnp- h korenu *skep- cepiti z n-medpono. lberg (1972, 126) temu ne sledi, odklanja tudi osnove z laringalom, ki jih ponuja Hamp. hir m., Bl. hiri, kal. (M.) yir 'boja milost'; me hir drage volje, me pahir z nejevoljo; pahirj, pahir . nasilje; hirps hvala (M.): Mikloi (Bulg. Siebenb., 123) izvaja iz istopomensko gr. khris, kharps, kar je dalo stcsl. har gratia, transilvanskobol. har (dade har gratias egit), srb. haran hvaleen. Temu nasprotuje Meyer (1891, 152), ker se samoglasnik v alb. besedi ne d razloiti iz gr. besede. Predlaga enabo alb. hir = got. skeirs 'jasen'. To sprejemata Vasmer (1953, 452) in Mann (1952, 39). K tej enabi Bugge (1892, 167) dodaja gr. skron sonnik in zaradi sorodnosti z gr. ski 'senca' predlaga tudi povezavo alb. hir z alb. hie 'senca'. Jokl (1923, 67) in Pokorny (1959, 917) to sprejemata. abej (1986a, 239) zavraa Meyerjevo reitev. Oslanja se na misel Mikloia. Ugotavlja, da hir pripada besednjaku cerkve. V besedi domneva sakralno mn. kot v lat. numina, gr. t hgia evharistija. K tej izvorni mn. vzpostavlja edn. *her < *har, to pa izvaja iz gr. khris. hirr . 'sirotka, sirna voda', geg. hirr, du. hrr, sof. yira, vacc., falc. yirr; hirrs postati kislo: Meyer (1891, 152) to postavlja v neposredno povezavo s stcsl. syr 'sir' k ide. *sro-. Iz alb. besede razlaga srb. (rna Gora) hira sirnica. Pedersen (1900, 277) to zavraa in vidi sorodne besede v sti. ksrm 'mleko' in av. xira-, oboje: 'sirotka'. Pisani (1955, 132) navaja po Lidnu (1906, 9) v primerjavo obliko stnord. skyr 'sirotka'. Pokorny (1959, 939) povzema Lidna: hirr < *sker-n; h- po harr. Hamp (1981, 49) predlaga *sk'erHina. Huld (1984, 75) zavraa prejnje reitve. Hampova povezava hirr z hurdh stojea voda se mu zdi pravilna. Hampovo praobliko zavraa, ker naj ne bi bila v skladu s pravilom o naglasu na predzadnjem zlogu 60

(hirr < *sk'rHinV-). Huld predlaga kot Pedersen povezavo hirr z av. xirasirotka od *ksirH-no- in *ksirH-o-, niti stopnji od *ksyorH-D, kar naj bi reflektiralo alb. hurdh stojea voda. Kot Pedersen tudi Orel (1987b, 144). hith kopriva, geg. hith (Bashkimi): Jokl(1911,29) oboje izvaja iz korena *aidhgoreti, kamor sti. edhas- drva, indhanam das Anznden, sem tudi i idhun herb, bitter, tosk. i idht, i hidht id.. Kot Jokl Cimochowski (1950, 224), ki ima oblike s h- za drugotne v geg. oblikah. Hamp (1965b, 127) izvaja hth iz *hey (kot hi pepel) in louje pridevnike i idhun, i idht kislo. lberg (1972, 124) povezuje enako kot Jokl in postavlja sem e: hidhs ulmus montana(Mitrushi 459), hithr Bergulme, hith celtis australis, hithz, hiz ter idhnakth solanum nigrum, ishnaq kislosladko (Bashk.180) hoje (tosk.), Krist. hoj, Gjirokastr hol, arv. hol, kal. yol (M.) . sat, satovje: Izvorni pomen naj bi bil tanka rezina. K ide. korenu *skel- cepiti kot holl tanko in hal koica; tako Meyer (1891, 146). abej (1986a, 240) razlaga alb. besedo kot poedninjeno mnoino besede huall sat, satovje. Prim. tudi lberg (1972, 126). holl (i, e) prid. 'tanko, vitko', Bl. hole, geg., du. hll, arb. (K.) ll (M. : odh), man. hole, sal. holl, sof. hou, falc. yoll; hollnj razreiti (M.): Meyer (1891, 145 ss.; 1892, 82) postavlja to skupaj z alb. hal luska, koica k lit. sklti cepiti, stcsl. skolka koljka, rus. skal lubje (breze) h korenu ide. *skel. Kot osnovno obliko Meyer podaja *skl- = slov., germ. *skl-, kar naj bi ustrezalo alb. hol- v holl, kar izvaja iz *holn. Jokl (1917a, 99) osnovne oblike *skl- ne sprejema, ker germ. (stvn., stnord.) *skla kae < *, medtem psl. *skala z *a iz * kae na prevojno razmerje : . Takno razmerje naj bi imeli tudi v alb. holl < *skl- : hell zaklinek h gr. sklos trn. Ta primer naj bi kazal tudi, da je razvoj * > praalb. * stareji od razvoja ide.

*sk pred sprednjimi samoglasniki v alb. -, ker imamo v holl razvoj ide. *sk_o, u, a > alb. h-. Ta primerjava je splono priznana: Tagliavini (1937, 210), Bari (1955, 34), Pokorny (1959, 924), abej (1986a, 233). Hamp (1965, 130) poskua holl in hal ribja koica primerjati z gr. al 'mleti', arm. aam id. od ide. korena *H4al-. lberg (1972, 126) oznauje Hampovo izpeljavo kot isto korensko etimologijo. Teko naj bi bilo zdruiti Hampovo osnovo s sorodnimi oblikami: hell zaklinek, hesht sulica, hals s bodicami pokrita aba. Drugi, gr. al naj bi kazalo na *H2elH1, prim. Beekes (1969, 40). Huld (1984, 75) potrjuje Joklovo osnovo in vzpostavlja *skl-o k ide. korenu *(s)kel- 'cepiti'. hoxh, du. hxh dol. hxha (Cimochowski (1950, 1950, 227), spl.obl. hoxh hoda. hu (dol. huri) m., geg. h-ni, kal. yu 'kol; penis' (M.), ko. hu kot penina mera pri Mitkosu (M.): Meyer (1891, 153) vzpostavlja deblo *hun-. Mono sorodno besedo vidi v alb. hund 'nos'. Izvorni pomen naj bi bil 'moleti naprej/ven'. K albanski besedi naj bi spadalo sti. skundati 'moleti ven' in gr. kndalos 'kol, lesen ebelj'. K hund nos postavlja tudi Hamp (1965b, 127), ki pa oboje primerja z alb. hyj vstopiti, sti. va ab, herab, het. u (we-, wa-) sem(kaj). Pedersen (Zbornik Jagi, 218) podaja drugano etimologijo. Povezuje hu-ri z lit. skuj igle iglavca, rus. xvja iglije, rus. xuj penis od ide. *(s)khun- igle in veje iglastih dreves. Tako tudi Bari (1919, 29), lberg (1972, 127) in Orel (1985, 282). Tagliavini (1937, 276) oznauje predlagane etimologije kot zelo problematine. Povezavo hu-ri s hund odklanja. huaj (i, e) (tosk.) prid., Buz. uoj, geg., ko., Kruj hj , du. hej, sal., sof. huaj, vacc. yua, Andros hj 'tuj'; sic. tudi sovranik (M.); huanj posoditi; hujtme . izposojenje; hua prisl. naposodo: 61

Meyer (1891, 154), prej e Camarda (1864, 205), priteva sem e Rossijevi besedi ov, oh 'posojilo' in izpeljuje huaj iz debla *skon-, kar naj bi "mogoe" reflektiralo gr. ksn-o-s tuj; tujec. Primerjavo z gr. ksnos tujec in lat. hostis tujec sprejema Pedersen (1895c, 85), ki pa predpostavlja za alb. besedo podaljano stopnjo *ksn-. Tako tudi Brugmann (GrI2, 866), ki ponuja praobliko *ghsn- h korenu *ghes-. Kot Pedersen: Jokl (1917a, 93), Pokorny (1959, 453). Pisani (Miscellanea etimologica, 344; Note di fonetica, 30) izhaja iz neke osnove z vzglasjem *eghz- ex. abej (1986a, 241) dvomi v pravilnost primerjave z gr. ksnos, ker bi ostal nepojasnjen -j v huaj. Poleg tega opozarja, da Buzuku belei alb. besedo vedno brez vzglasnega h-. Za abeja ostaja mono, da je h- v alb. besedi kasnejega nastanka. huall m., dol. hualli ali holli, mn. hoje, geg. huell (Gazulli za Malsi t Madhe) sat, satovje; Budi huo, geg. hue, honi, tosk. hua, hoi id.: abej (1986a, 241) kot osnovo ugotavlja holl-, kar primerja s skupino hal, hell, holl z isto prevojno stopnjo kot v holl od ide. *skl- h korenu *skel- cepiti. Nosnike razliice geg. hue, honi ima abej za retrograde tvorbe iz mn. hoje. hudhr ., hudhr, hudhr, hurdh (M.) . 'esen': Meyer (1891, 154) ima hudhr iz *hurdh, kar enai z gr. skr(o)don esen. Samoglasniki oteujejo Meyerju vzpostavitev izhodia, kot mono predlaga *skrrdo(=*skHdo/-). Temu se prikljuuje Jokl (1926a, 78 ss.), ki vzpostavlja palb. *hurd < *skord- z let. k'eru 'cepim'. Tako tudi Tagliavini (1937, 273), Cimochowski (1950, 246), lberg (1972, 127), Orel (1987b, 148). Enako Pokorny (1959, 941), ki priteva hudhr (< *skord) k ide. osnovi *(s)ker-d-, kamor tudi ilir. Scordus (mons) ali Skrdon (ros) ar(-planina) h korenu *(s)ker- 'rezati'. Mann (1977, 40) ima hudhr za grko (dorsko) izposojenko iz gr. skrodon

esen preko *skodoron. Hamp (1965b, 130) oznauje etimologijo e vedno kot nereeno, primerjavo z gr. skrdon ima za neoporeno. hue Nasenloch: Camaj (1966, 61) izvaja iz *skn-no < *skn(d)-no; prim. Janson (1986, 171). hull . brazda, Budi, Bl. hulli, Bashk. hulli poleg holli; hullj rezati brazde: abej (1986a, 241) primerja znotraj alb. s skupino hal, hell, hesht, holl, huall, hoje. Kot holl in huall izvaja hulli iz ide. skl- h korenu *skel-. Pri tem ima besedo Bashk. holli za prvotno. humb, geg. hum (M.), falc. (C.) yumbi 'zgubiti, potopiti se'; tosk. humbs id.; geg. humlj uniiti; ko. hup zgubiti, hupt suh (kruh), trd (sneg) (M.): Iz alb. besede Meyer (1891, 154) razlaga epirotsko khoumpn khn. Bari (1919, 36) bi tu izhajal iz ide. *sup(m), npr. v lat. dis-sipo razmetati, psl. *s pati sipati. K tej skupini priteva tudi alb. shptnj (od)reiti in rom. ospt gostiti < praalb. *epat odreenje < *sewpota. Tagliavini (1937, 275) to zavraa, ne da bi predlagal drugo reitev. Hamp (1965b, 128) predlaga izhodie *H4ump sorodno z lat. sub, super in gr. hup, hupr. Camaj (1966, 83) vidi v humb n-medpono korena *skep- cepiti, kamor daje tudi hap korak in hip, hipnj, hyp vzpenjati se. lberg (1972, 125) oznauje ponujene reitve kot zelo problematine. - Povezavo z alb. shpto(n)j ne sprejemam, ker se ta beseda izvaja iz lat. *expeditare (glej s. 95 primer shptoj). hund ., Bl. hunde, geg. hnd, du. hn, arb. (K.) und, ndi, pri. hund, ber. hund, man., sal., sof., Andros hund, vacc. yund, falc. yund, sma. fund 'nos; konica; predgorje (M.)'; kal. (M.) yundaks beraube der Nase: Meyer (1891, 152) povezuje hund z alb. hu-ri kol in s sti. skundati moleti ven, gr. kndalos kol. Tako tudi Schmidt (1930, 16). Za Tagliavinija (1937, 276) ostaja etimologija nereena. abej (1953, 35) primerja hund od *hud z rom. nare. hud luknja, razpoka poleg 62

hudr id. k sti. kuhara- votlina, jama, gr. kethos globina. lberg (1972b, 129) k abeju pripomni, da moramo e pri izhodiu izhajati iz besede z nosnikom *skundh-, kamor rus. ktat zagrniti. Nosnik naj bi imeli e v predrimskem obdobju, ker bi drugae priakovali izpad medglasnega -d- v *hud. Janson (1986, 129) k lbergovi kritiki dodaja, da bi, slede abeju (BShSh 4, 30), za ide. *-nd- priakovali prilikovanje *nd > *nn > n. Zaradi tega Janson uvra vstavljanje nosnika v rimsko dobo. Hamp (1965b, 127) hund in hu-ri kol izvaja iz *H4unta in *H4un- s pomenom vstaviti k alb. hyj vstopiti od *hew-. Huld (1984, 76) predlaga kot sorodno besedo lat. nres 'nos'. Koren hun- izpeljuje iz *hon-, kar po premetu izvaja iz *noho- < ide. *neAs-. Pri tem primerja z alb. nuhas 'vohati' < *nVs-atyo. - Tu se prikljuujem klasini primerjavi s sti. skundati moleti ven. Huldovo reevanje nima nobene osnove. Prvi, predpostavlja delovanje premeta, ki pa v domnevno sorodni besedi nuhas naj ne bi deloval. Drugi, primerjava z alb. nuhas ni mona, ker je ta beseda izposojenka iz srb. njuh voh; prim. Meyer (1891, 311). Tretji, Huld se oslanja na nedokazani razvoj *-s- > alb. -h-. Za tak razvoj nimamo niti ene zanesljive etimologije. Edini domnevni primer koh as : stcsl. as je e od vsega zaetka sporen, tako dvomi e Meyer (1892, 86): dvomljivo. Primerjavo sprejema Pedersen (1900, 279): lt sich kaum bezweifeln, ki pa priznava, da je to edini primer za alb. medglasni h iz ide. s; prim. Jokl (1917a, 99). Proti tudi Kortlandt (1980, 247). Primerjavo s stcsl. as lahko sprejemamo, e izhajamo tu za koh iz *kks, medtem za as < *kkso-. hurb . poirek, srkljaj; hurp m. id.; hurm . id.; hurb, hurbs srkati: Bolj verjetno kot razlagati hurb kot prevojno obliko od gjerb k lat. sorbe itd., se zdi abeju (1986a, 242) tu predpostavljati posnemovalno naravo alb.

besede enako kot za sopomenke grrqe, gllnk. Premena jezinikov b (p) z m v hurb in hurm je v alb. pogosta, prim. npr. verzom : verzop, karp : karm itd.; prim. abej (1986a, 235). - Tu bi dal prednost primerjavi z lat. sorbe. Alb. beseda kae isto prevojno stopnjo kot lit. surbi, subti srkati. Ide. izhodie je verjetno posnemovalne narave. hurdhe ., urdhe ., hurdh, urdh m. brljan, liaj (Krist.) (M.): Meyer (1891, 154) navaja tu e urth opice, arv. urll izpuaj, fruth , geg. frth m. opice, Ro. sapnica, bronhij, kar enai s hurdh. Besedo hurdh izvaja iz fruth, kar primerja s sti. prnilisast, pisan, gr. perkns, ang. to freak pokropiti, isl. sprekla made. Za alb. izhaja iz ide. osnove *prs-, kjer naj bi p pred r dal f. Kasneje to Meyer (1892, 32) opua, ker za razvoj *pr > fr v alb. ni vzporednice. Predlaga hurdhe izvajati iz *skord k sti. krdati skakati, gr. skar skakati, srvn. scherzen veselo poskakovati. Pomen izpuaj razume kot vijoe se pege (rankende Sprenkeln). Treimer (1938, 79) navaja Meyerja. hut leer, vergeblich, hutoj verzgere, verdumme: Jokl (1911, 31s.) k gr. ats leer,vergeblich kot t-izpeljava k *auherab, weg (v niti stopnji). Tako Hamp (1965b, 124), ki razlaga alb. h- iz laringala *H4 k ide. *hew. lberg (1972, 124) to zavraa in opozarja na rom. hututui leichtfertig, kar naj bi bilo posnemovalne narave (prim. Cioranescu Nr.8826) kot roman. *tunt dumm (REW Nr.8988). hut : verjetno ne k lat. otus; KR. hyj, hynj, hinj (M.), Budi hnj, falc. yinj (C.), y (M.) 'vstopiti': Bari (1919, 17 ss.) primerja znotraj albanine z eprm prid. zgornji, hypi iti gor, ryj vstopiti. Hyj naj bi bilo iz osnove *spny, kamor npr. lat. sub pod. abej (1986a, 242) opozarja, da imajo oblike starih piscev (npr. Budi hnj) dolg 63

samoglasnik, ki naj bi bil izid zlivanja dveh samoglasnikov. Za hnj vzpostavlja stareje *hinj, kar izvaja iz *hodiny, to pa iz ide. osnove *sodiny. K tej osnovi postavlja tudi stcsl. xoditi hoditi, gr. hods 'pot', sti. sad 'priti'. Drugae primerja Hamp (1965b, 125-31) s sti. va ab, herab, het. u (we-, wa-) sem (kaj); hyj < *H-ny k ide. *hew-. lberg (1972, 123) to zavraa in oznauje abejevo reitev kot glasoslovno in pomenoslovno neoporeno. Huld (1984, 151) lbergov ugovor zavraa in sprejema Hampovo primerjavo s sti. va in dodaja e het. unna- 'poslati sem' < *u + nai. B. Demiraj (1990, 201) zavraa prejnje reitve in opozarja na teavnost razloiti samoglasniki /y/ v albanski besedi. Etimologijo te besede zato pua odprto.

I idht prid. kislo, pre, geg. i idht, i

idhun: spada skupaj z geg. hth kopriva: Jokl (1911, 29), Cimochowski (1950, 224), lberg (1972, 124). Hamp (1965b, 127) louje pridevnike i idhun, i idht kislo od geg. hth kopriva. idhull m. malik, idol: iz gr. edlon, lat. idolum; KR. ij . bok, stran: < lat. ilia, rom. iie, stfr. illes; KR. iki, iknj, ikj, geg. ikij (M.), falc. (C.) ik 'oditi, pobegniti, odpotovati': Meyer (1891, 158) pua besedo brez razlage. La Piana (1939, 93) primerja alb. besedo z gr. hk priti, prispeti in lit. sikiu, sikti prisei. Rozwadowski (1948, 92) izvaja iz ide. korena *ei- iti. Glede alb. -k poskua primerjati z lit. eikls hiter, hitro premikajoi, eikt brod (na reki), eikvti zapravljati in kelt. kr. i. Ica. Podobno Restelli (Rendic. Ist. Lombardo di Scienze e Lettere 89-90, 418) izvaja iz ide. korena *ei- z goltnikim determinativom *-gh. abej (1986a, 243) besedo razlaga kot razliico besede hiqem plaziti se (srednjika oblika glagola heq vlei),

ker ugotavlja, da se hiqem rabi tudi s pomenom izginiti, oddaljiti se, npr. pri Buzukuju: Hiqi n meje t mallkuom. Discedite a me, maledicti. Kot abej tudi B. Demiraj (1990, 197). Orel (1986, 82) opozarja na razliico ikj id., ki kae na *-ny-. Kot Rozwadowski postavlja alb. deblo k ide. *ei-, eprav primerjavo z lit. besedami ne sprejema, ker naj bi bile etim. e nepojasnjene (prim. Fraenkel 1955, 118119) in pomensko od alb. besede preve oddaljene. Ustrezno primerjavo Orel vidi v lit. velelniku eki pridi!, mogoe e stprus. eykete pridi sem!. eprav se o izvoru lit. -k(i) e diskutira, Orel verjame, da imamo v -k(i) lenek ide. izvora, ki ga reflektira tudi alb. ilq/e -ja . (bot.) rnika (hrast): < lat. ilex, -ice, it. elce, fr. yeuse; KR. ipeshk/v -vi m. kof (katoliki): < lat. episcopus, rom. piscup (?), fr. vque; KR. Sem tudi alb. peshkop m. kof, episkop. iriq m. je: < lat. ericius , rom. ariciu, it. riccio; KR.

J jak pridi, jkni pridite: Pri Meyer

(160; AS4, 48) ostaja ta beseda brez razlage. Bugge (BB18, 191) v besedi najde ja- tu in formant -k od k- v ktill, akkush, kar razlaga iz lat. eccum tu. abej (1986a, 247) ima besedo za skrajano frazo ej ktu pridi sem. Pri obliki jakni je e dodano glagolsko obrazilo za 3.os.mn. kot npr. pri hjdeni, tungjatjtani. jam 'sem', Bl. jam, geg. jam, du. jam, pri. jam, ber. jam, am., sal., vacc., falc. jam, Andros jam-(te): To besedo se razlaga kot refleks ide. *smi preko *em. Iz iste ide. oblike so tudi arm. em, got. im, sti. smi, lit. esm, stcsl. jesm, gr. eim vse: sem; prim. Meyer (1891, 160), Jokl (1917, 146; 1923, 8), Berneker (1908, 266), Pokorny (1959, 340), Vasmer (1953, 405), abej (1986a, 247) in Huld (1984, 77). La Piana (1939, 86) predlaga izhajati iz srednjike oblike *esmai. 64

- Ker tudi het. es- biti ne kae laringala, bi isto predpostavljal za praobliko. Pri tem sledim Szemernyijevemu mnenju (1980, 130 ss.), ki vzpostavlja za ide. praobliko laringal samo, kadar ga kae het. Izhajali bi torej iz *smi. V vzglasju imamo tu pogost razvoj *e > ja. janar m. januar, prosinec: iz neolat. Ianuarius; KR. jan, Andros jan so: Tu daje abej monost samo osnovi *enti, k dor. hent, sti. snti, arm. enti. - Pri abejevi razlagi ostaja nedokazana praoblika brez vzglasnega *s. Ta problem postane reljiv, e izhajamo iz praoblike z vzglasnim *s. Imeli bi tako razvoj: ide. *senti > *hen > *en > jan. Ostaja vpraanje naglasa. Veina ide. jezikov kae tu na izvorni naglas na prvem zlogu. V takem primeru ne moremo predpostavljati razvoj *s > alb. h. Najverjetneje imamo tu opravka s paradigmatsko izravnavo. Vse oblike razen 3. os. edn. kaejo j- v vzglasju, tako moramo tudi ja- v jan razlagati po naliki na obliko 1. osebe edn. jam. jap dati: razliica od ap id. nastala v sandhiju; tako Pedersen (1894a, 223), Cimochowski (1950, 223). jav . teden: < lat. hebdomas, -ade, za KR malo verjetno. je, Andros j si: e Bopp (470, 526) je opazil, da imamo isto dolino samoglasnika tudi v oblikah veznega naklona (t) jm, (t) jsh itd. Dolina naj bi bila stara. Tako se razlaga je iz *esi, kamor gr. e, arm. es itd.; prim. Brugmann (GrII2, 1340), abej (1986a, 247). Vasmer (1921, 23) ima za izhodie srednjiko obliko *es(s)ai. - Doline ne moremo razlagati iz izhodia *esi. Tu dolina najverjetneje ni prvotna. Poleg tega ni splono alb., tako je ne poznajo npr. arv. nareja. jemi, Andros jmi smo: abej (1986a, 247 in 398) izhaja iz ide. *esm-. Ugotavlja, da je izglasni -i sorazmerno mlad element. Pri tem nasprotuje Ribezzu (Riv. dAlbania II 335 (navaja abej)), ki istoveti ta element z -i obrazilom za oznaevanje samostalnike

mn. Prav tako ne sprejema mnenje La Piane (1939, 86) izvajati jemi iz *jami. jes (aor. jeta), arb. (K.) jt 'ostati, ustaviti se, zaostati' (M.); geg. e jetmeja ustavljanje: Sem priteva Meyer (1891, 163) tudi mbes ostati, mbetem in vjetem ostati, arv. u vjt era veter je odnehal, u vjt gj? je kaj ostalo? (M.). Pri teh besedah Meyer izloa koren *et- ali *ed-. V mbes zasledi e predlog mb- < mb na. Bari (1919, 76) hoe jes izpeljati iz ide. *sodey od korena *sed- 'sedeti', kamor lat. sede sedeti, stcsl. saditi saditi itd. Vzglasni alb. *h iz ide. *s naj bi se izgubil. To sprejema Tagliavini (1937, 134). abej (1986b, 399) to tolmaenje zavraa in daje prav Meyerju, ki jes postavlja k mbetem, arv. vjetem. Kot skupno osnovo teh besed vzpostavlja *et- ali *ed-. Monost daje primerjavi s frizijsko eitou quil soit, quil devienne - Bolj kot abejev predlog prepriuje Barieva izpeljava. Ostaja problematino glasoslovje. Tu bi morali predpostavljati e zelo zgodaj izgubo alb. *h- < ide. *s-. Da se ta h- lahko izgubi dokazujejo primeri kot yll, hyll ali iki, hiki. Protetini jpa v alb. ni ni nenavadnega, v mnogih primerih mlad pojav, npr. it. ostro juni veter > alb. joshtr morski veter, ki uniuje ita in druge rastline (prim. abej (1986a, 253)) ali lat. hebdomas > alb. jav teden. Argument abeja, da ni drugih primerov, ki bi tak razvoj kazali, nima tee, saj imamo primere, tako za izgubo vzglasnega h- v alb. kot za protetini j-. Potrebno bo pregledati alb. besede z vzglasnim j- pod tem vidikom. Mislil bi tu v prvi vrsti na primere jam, josh; prim. etim. V tej zvezi bi morali pregledati tudi razvoj ide. paradigme glagola *es- biti, obstajati v sedanjiku. Vzpostavlja se naslednja paradigma; prim. Szemernyi (1980, 288): edn. : smi, s(s)i, sti mn. : sms(i)/sms(i), st(s), snti

65

Samo v 3. os. mn. imamo ide. *s pred samoglasnikom. Pri tem opazimo, da naglas sledi *s. Tu bi priakovali *s > alb. gj. Ker pa je potrebno upotevati delovanje nalike znotraj paradigme, bomo pregledali zgodovinsko jezikovne razlage vseh oblik te paradigme. jet . ivljenje: tvorjen iz alb. jes, jet ostati; ; KR. josh . mati matere, babica: Meyer (1891, 163) ne daje razlage, misli samo na sorodnost z alb. gjysh dedek. Iz ide. osnove *tsy izvaja Jokl (1923, 38) in pri tem priblia besedo z alb. at oe. Obe besedi naj bi nastali v otrokem jeziku. K Meyerjevi razlagi se vrne Bari (1919, 37 ss.). Walde-Hoffmann (1965, 77) in Pokorny (1959, 71) sprejemata z rezervo Joklovo domnevo. abej (1986a, 253) ugotavlja, da je beseda samo krajevno na jugu Albanije v rabi, tako jo belei Krist. za Gjirokastr. Meyerjevo reitev odklanja iz glasoslovnih razlogov, medtem Joklov predlog zaradi manjkajoe pomenoslovnosti, saj beseda pomeni mati matere, kar je teko zdruiti s pomenom oe. - V primeru, da se predpostavlja sorodnost z gjysh, bi lahko upraviili ide. vzglasni *s-. Ker pa tudi za primer gjysh nimamo e dovolj zanesljive etimologije, ostaja bolj verjetna monost, da imamo opravka s tvorbo iz otrokega jezika. Morda pod vplivom besede gjyshe babica. Pri tem velja upotevati, da je beseda samo krajevno v rabi (Gjirokastr, Lunxhria). joshtr . morski veter, ki uniuje ita in druge rastline (Cipo): Kot alb. ostr jugozahodni veter, ki je slab za plovbo in kodljiv za oljkle < it. ostro juni veter ; tako abej (1986a, 253). - Tu zaudi, razlina realizacija it. s kot sh in s. jote (dol. jotja) zaim. 2. os. tvoja: Bopp (1854, 521) ima jote za sestavljeno iz jo-, kar razlaga kot primitiv besede ajo ona, in -te < *ty. Tako tudi Camarda (1864, 220 ss.). Nekako drugae Pedersen (1900, 311). abej (1986a, 253) razlaga izglasni -e v jote za hiperkarakterizem enskega spola,

ker je bil spol e oznaen v prvem delu . jo-t : m. y-t, npr. e danes jot motr. - Ker se jo- v jote razlaga kot primitiv besede aj ona, bi lahko ta element istovetili z ide. izhodiem *s. Pri tem bomo morali slediti etimologiji, ki jo ponuja Pedersen za alb. a on, aj ona.

K kail/e -ja . koarica, jerbaek: < lat.

quasillum, sard. kasiddu Bienenstock; KR. kafk . (anat.) lobanja : iz lat. caucus, kamor tudi rom. cauc velika lesena lica, gr. kakos; cf. Meyer, REW, KR. kafsh . ival; stvar (): < lat. causa, it. cosa, fr. chose; KR. kafshoj gristi, ugrizniti; piiti, pikati, okljuvati: < lat. *captiare, rom. aca, it. cacciare, fr. chasser; negotova povezava; KR. kakrdhik mali sivi kuar: Meyer (1891,147) to postavlja k alb. hardhje kuar < lat. lacerta. kal m. konj (Meyer, Krist.): Jokl (1916,116) izglas. - tolmai kot sraro to. obrazilo *-om kot npr. pri gjarpr. Spono se izvaja iz lat. caballus , rom. cal konj; Kr (63). kaloj iti mimo, miniti; preiti, prehajati: < lat. *cabalare , rom. cltor predlaga z vpraajem Kr (63). kalor : kot strom. clariu, it. cavallaio Pferdehndler iz lat. *caballarius; KR. kalors m. jezdec: < lat. *caballaricius , rom. clre jezdec; KR. kalorim : Kr(63) to skupaj z rom. clrime daje k lat. *cabalare. kaltr prid. moder, sinji, vinjev: < lat. calt(h)a (REW); neverjetna etim.; KR. kaluar prisl. jahaje, na konju: kot rom. clare id. iz lat. *caballaris; KR. kall hre, Stengel, Halm: Meyer (1892, 76) iz ide. *qolso; prim. stcsl. klas, slov. klas. Enako Treimer (1938, 78) kallam m. trst: < lat. calamus, rom. carmi Leiterstangen; KR. kallnduar m. januar: < lat. *calendarius, rom. crindar januar; KR. kan . steklenica: < lat. canna, it. canna, pt. canna; KR. 66

kangjel (v mn. elezna ograja): < lat.

*canticellum, rom. cntecel; KR. kanjush, kanush (KR) . torklja: < lat. canosa (avis), negotova etim.; KR. kapist/r -ra m. povodec, uzda: iz neolat. capistrum ali it. capestro; KR. kapruall m. jelen, srnjak, kaproll (N): < lat. capreolus, rom. cprior; KR. kaptin . glava; ebula, Kopfsalat: < *capitina (k caput), rom. cpn de ceap Zwiebelknolle; KR. kaptoj prekati, iti ez, prekoraiti; prehiteti, prekositi; pogoltniti: < lat. *capitare, it. capitare priti, rom. cpta nehmen, erwerben, scpta untergehen; negotova pomenosl. povezava in vpr. etim.; KR. kapua (mn. kaponj) : < lat. capo, one/*cappo, -one, rom. cpun (M), capun (REW), it. cappone, fr. chapon; KR. kardinall (Rossi): < it. cardinale ; prim. Cimochowski (1950, 246). kart . Getreidema (WAD): < lat. quarta (k quartus), sard. cartu Getreidema; KR. karrar : < lat. carraria, rom. crare, stit. carraia, stfr. charriere; KR. kastr : KR navaja lat. castrum, alb. beseda naj bi bila neolat. ali novogr. kashnjet kostanjev gozd: Besedo ima KR za izv. alb. kasht seno, Spreu: Treimer (Mitt.d.rom.Inst. Wien, I. 366s.) je primerjal s stcsl. kost kost, rus. kostr Trespe, Achel, Schbe itd. in navaja v podporo pomenoslovnosti svoje primerjave, da Krist (145) belei na prvem mestu pomen Spreu. Jokla (1916, 125) Treimerjev poskus ne prepriuje in dodaja, da je Treimerjeva navedba Krist. netono, ker Krist. navaja za kasht ngr. khuron seno. Jokl (1916, 124) ima kasht iz kall hre, Stengel + prip. -*est > -sht-; prim. katr tiri; Buz.,Budi,Bl. katr: Lat. izvor ali tvorba pod vplivom lat. oblike quattuor, lat.vulg. quattor predpostavljajo Meyer (AS2,45), Brug.(GrII,13), Pedersen (PhilologicaII,169), Meyer-Lbke (Gr.Gr.I2,1041). Domai izvor zagovarjajo Gnter (1916,91), Jokl (SF3,1967, 124),

Bari (1955, 10), Mann (Lang17, 379), La Piana (1939,84), abej (cit. B. Demiraj 1989). Problematino je, tako B. Demiraj (1989, da bi pri izhodiu *kwetwr-, kamor sti. catvrah, got. fiduor(< *fedures), stcsl. etyre, priakovali vzglasno alb. s. To reujejo zagovorniki domaega izvora s tem, da predpostavljajo v prvem zlogu pred labiovelarom Schwa-secundum *e; torej izhodie *kwetuor(-es). Ponovno obravnava B. Demiraj (1989) to problematiko. Ugotavlja, da je lat. izvor glasoslovno moen, eprav daje prednost ide. osnovo s Schwa-secundum v vzglasnem zlogu. Tako osnovo naj bi upraviile tudi sorodne oblike, kot lat. quattuor, gr. (hom.) pisures, e. tyri, pol. czetery (*tyr: stcsl. etyre). kedh m. kotrunek: k stcsl. koza koza; Cimochowski (1950, 231). klysh mladi, posebno mlad pes: Treimer (1938, 108) k lat. lutum Kot, Dreck od *qo-, oz. *qWo-slttos. kmb . noga, stopalo: < lat. camba, rom. gmbi zaslediti, it. gamba, fr. jambe; KR. kmbej (za)menjati, izmenjati, spremeniti: < lat. cambiare, fr. changer; KR. kmbor . kravji zvonec: < lat. campana, it. campana; pri alb. besedi kot za rom. cumpn moramo upotevati slovamski vpliv, prim. stcsl. kpona; KR. kmish . srajca: < lat. camisia, rom. cma id.; Kr (63). knat . vr; vinska mera: k lat. cannata, junoit. cannata; KR. kndoj peti: < lat. cantare, rom. cnta, it. cantare; KR. kndell . < lat. candela, it. candela, fr. chandelle; KR. kng . pesem, geg. kng(): < lat. canticum, rom. cntec; Kr (63). kpresh (Kr) , krpesh (N) uzda : iz lat. capistrum/*capristum, rom. cpstru; Kr (63), ki za alb. izhaja iz *kpresht. krkoj iskati: < lat. circare, rom. cerca; KR.

67

krp (tosk.), geg. kanp (Bashk.), geg.

kanp (Hahn, Meyer) konoplja: iz vulg.lat. cannapis, rom. cnep, it. canapa; Jokl (1916, 126), KR. krrut : < lat. cornutus, rom. cornut, it. cornuto, fr. cornu; KR. krshndella .mn. boi, boini prazniki: < lat. Christi natale, (rom. *cretintare); KR. krthiz . (anat.) popek: < lat. cortina; malo verjetno; KR. kshill m. svet; kshill . nasvet, svet: < lat. consilium, it. consiglio, fr. conseil; KR (nejasen je alb. -ll-). kshtr tosk. (Meyer), gshtr (Krist), kshter, krshter (Pekmezi); geg. kshten (Bashk.,Pekmezi) kristijan: iz lat. christinu. Jokl (1916, 119) ima izvorno to. osnovo *kristjn > *krshtn, k tej naj bi bil tvorjen imen. *krsht, katero vidi potrjeno v krsht (pisano: chroexte) pri Matrangi (1592). kshtjell . graina, utrjen grad, trdnjava: < lat. castellum, it. castello, fr. chteau; KR. kshyre < lat. clausura, arom. clisur; KR. kthiell prid. ist, rein, kthiell (Krist.), kthiell , geg. kthl razvedritirein: Bugge (BB18,191) poskua razlago khner Versuch: glagol naj bi nastal v povezavi z (boreanus) convertit *diellan > alb. krth diell > kthiell, kthiell. Jokl(1911,37) to postavlja skupaj s thjesht prid. ist, pristen, nepopaen in sic. fjey heiter, fjeyonem (Schiro). Od glagola kthiell louje predpono k- ter pripono -l< *lo (npr. stcsl. tepl). Iz navedenih oblik izlouje deblo alb. *the-, kar razlaga kot refleks ide. korena *(s)ki-, k stcsl. sinti in got. skeinan sijati, sti. chy sijaj. Treimer (1938, 83) k -thiell priteva sic. fjezh heiter, geg. kfillt rein(Pisko,Hdb.d.nordalb.Spr.,10), Rossi (652) madh prid. velik: Hamp (Word9, 140) iz *mHg- (Beekes153: -gh2) *g > alb. dh; prim. lberg (1972, 134).

kish . cerkev : iz it. chiesa ali

neolat. ecclesia; KR. klok Stock mit Knoten: < lat. crocea; malo verjetno; KR. kluar : iz lat. *clagorium k lat. coagulum, rom. chiag (<*clagum), it. caglio, stfr. cail; KR. kly : Jokl (1911,43; 1917a,113) iz psl. *klju. koc : Treimer (1938, 117) iz st.maked. krnos. kock kost poleg goxg, kosk, kost: iz psl. *kocka = stcsl. kostka; tako Meyer (1891, 20), Jokl (1917a, 114). kodhrant m. majhen kovanec: preko gr. kodrnts iz lat. quadrans, -ante ; KR. kofsh . stegno, bedro: < lat. coxa, rom. coaps; KR. koftor m. pe: < lat. *coctorius, rom. cuptor; KR. koh (t. am., ukr. alb.) . as, geg. koh, du.(,ko.) kh, arb.(K.) k, ber. koh, kohra ; (prim. H.) : Meyer (1891,194) z rezervo izvaja iz *ks k stprus. ksman, stcsl. as as. Kasneje izraa Meyer (1892, 86) dvom zweifelhaft. K stcsl. as tudi Pedersen (1900, 279) lt sich kaum bezweifeln ter dodaja: Allerdings ist dies das einzige Beispiel fr inlautendes h aus idg. s; sonst herrscht , Jokl (1917a, 99), ki pripomni, da primer kae, da je do nebnjenja prilo v alb. ele po razvoju ide. * > palb. *. Enako e: Tagliavini (1937, 148), Bari (1933, 33), in Orel (1985, 283), ki podaja e vmesne stopnje: koh < *kx < *k < *ks. Scheftelowitz (1929, 209) predlaga *kes-ska (prim. Pisani:1955, 124). Tako tudi Hamp (1973b, 68), ki dodaja e alternativo *kks in pritegne v primerjavo stcsl. ekati. Kortlandt (1980, 247) proti ide. *-s- > alb. -h- navaja evidenco pri o-deblih kot vesh uho in lo.mn. -sh. Ker v balto-psl. ni potrjena oblika *ks to primerjavo opua. Kot pravilno oznauje Joklovo (cit. Kortl.) primerjavo z gr. k itd. Huld (1984, 81) oznauje Hampovo primerjavo za pomenoslovno teavno in navaja z

68

vpraajem */qees-eA2/ k ide. *kWeipremikati(IEW,538). B. Demiraj (1990, 200) Meyerjevo razlago odklanja, ker naj bi medglasni *-s- dal vedno alb. -sh-, npr. jesh < ide. */h1esm/. kok : KR predlaga it. cuoco k lat. coquus. kolendr m. 'koledna potica, boini kola; (mn.) boine pesmi': preko slov. *kolda, stcsl. kolda 'novo leto, praznovanje novega leta' iz lat. calendae 'prvi dan v mesecu' (cf. Sn.); KR. kom < lat. coma, rom. coam, it. chioma, pt. coma; KR. konurkz Knuel: < lat. colucula, *conucla, it. conocchio, stfr. quenouille, povezava je nejasna; KR. kopsht (tosk.,Budi) poleg tosk. kofsht, kofsht, kopsht, geg. kopsht vrt: Meyer (1891,198s.) k gr. kpos. Jokl (1916, 123) izhaja iz izvorno to. oblike, zaradi izgl. -; osn.obl. *kpest-. koq/e -ja . zrno, sade, jagoda; mozolj; (anat. v mn.) moda: < lat. coccum, rom. coc, coac, it. coco; KR. korb m. krokar; lipan (riba): < lat. corvus, rom. corb, it. corvo; KR. kordh . sablja, me: < lat. chorda, rom. coard, it. corda; KR. kor/e -ja . (bot.) cikorija; kruna skorija, lubje, krasta: < lat. chichorium, rom. cicoare, it. cicoria vsi: cikorija; KR. korqe : KR kot abej izhaja iz nareno it. corchia; ne iz lat. cortex, -ice. kosher faux: < stcsl. kosor ; prim. Jokl (IF36, 151), Cimochowski (1950, 245). koshz Rinderdasselfliege: < lat. cossus, rom. co, it. cosso; KR. kovardh m. (Xyl.) couard: < it. codardo ; prim. Cimochowski (1950, 246). kov . vedro: s slov. ali tur. posrednitvom, prim. srb. kova, iz lat. *cova; KR. kreshm .mn. (rel.) pst: < lat. quadragesima, rom. presimi, it. quaresima, fr. carme; KR. kreshp . ovca z dolgim in ostrim runom: < lat. crispus, -a, za roman. gl. REW; KR.

kresht . griva: < lat. crista, rom.

creast; KR. krezmoj birmati: iz lat. chrismare; Meyer predlaga slovansko posrednitvo, prim. sh. krizmati, it. cresimare; KR. krijoj ustvariti, narediti, povzroiti: < lat. creare, it. creare, fr. crer; KR. krishter kristjan: < lat. Christianus, rom. cretin; KR. krushk m. svat: < lat. consocer, rom. cuscru ; KR. kryq m. kri: < lat. crux, cruce id.; rom. cruce id.; KR. kub/l -la . (zool.) epa (morska riba): < lat. clupea, *cuplea, mog. preko srb. kobla; povezava ostaja negotova; KR. kued/r -ra . zmaj: < lat. chersydrus (REW), malo verjetna povezava; KR. kudh m. in kdhe (dol. kudha) . lonen vrek z roajem: < *ku-dh-os : gr. ke-thma dept, trou, lit. kiue crne, sti. koa-h rservoir, tonneau, kosa-h id. ; prim. Jokl (1923, 98s.), Cimochowski (1950, 251). kue, kua lubje: < lat. corium; dvomljivo; KR. kujtoj spomniti koga na, priklicati v spomin; spominjati se esa: < lat. cogitare, stit. coitare, rom. cugeta; KR. kukut : < lat. cucuta (REW: cicuta), rom. cucut, it. cicuta; KR. kular m. jarem; otroka stajica, lesen obro kolesa; lok mostu; obok, svod: < lat. collare, rom. colri pas, it. collare; KR. kulm m. vrh, vrhunec; sleme, streha; viek: < lat. culmen, rom. culme Firstbalken, it. colmo First; KR. kulte : < lat. cucurbita, fr. gourde, rom. cucurbet; negotova etim.; KR. kultr : k lat. culcitra; KR. kullm kup ita: k lat. culmus ali cumulus; KR navaja e ngr. koloumos. kulloj precediti, precejati: < lat. colare, rom. cura, it. colare; KR. kullos, kullot pasti ivino, goniti na pao: < lat. colere, etim. je malo verjetna; KR. kulloshtr < lat. colostrum, arom. curastr, it. colostro; KR. 69

kullumbri -a .mn. (bot.) rni trn: k

lat. columba, rom. porumb rni trn, istrorom. corumb id.; KR. kumt m. novica (pon. slaba): < lat. computus, rom. cumpt Gleichmut, it. conto raun, fr. compte id.; KR. kumt/r -ri m., kumtr () boter, kum: < lat. commater, compater, rom. cumtr, cumtru; KR. kundr prisl. proti, nasproti; predl. proti: < lat. contra, rom. ctr, it. contra, fr. contre; KR. kundoj (sic.): iz neolat. cunctari ali nareno it.; KR. kundruall predl.+prisl. nasproti: < lat. contrarius, -a, ostali rom. jez. iz neolat., (rom. *ctrar); KR. kung oltarski prostor: < lat. concha, sem verj. e alb. kungoj, gung; KR. kungall . krat -> gjinkall. kungoj (rel.) obhajati; prejeti obhajilo: < lat. communicare, rom. cumineca; KR. (povezuje t. alb. kung). kunj m. klin, koliek: < lat. cuneus, rom. cui, stit. cogno, fr. coin; KR. kup m. kup, kopica: iz srb. kup kup; KR. kup . aa, kozarec, kupa: < lat. cuppa, rom. cup, it. coppa, fr. coupe; KR. kuptoj razumeti, sprevideti, dojeti, doumeti: domaa beseda; KR. kuq prid. rde: < lat. cocceus, arom. coain; KR. kur prisl., vez. kdaj, kadar, ko : domaa beseda; ne iz lat. qua hora ; cf. KR. kuror . krona, venec; drevesna kronja; svatba: < lat. corona, rom. cunun, it. corona; KR. kurorzoj okronati; poroiti mlad par: < lat. coronare, rom. cununa, it. coronare; KR. kursej varevati, hraniti: < lat. *curtiare, rom. crua; KR. kurt : < lat. cohors, -rte, rom. curte, it. corte, fr. court; KR. kurril . (zool.) erjav: < lat. *gruilla, p. grulla; povezava je negotova; KR.

kushri -ri m. bratranec, kushrir .

sestrina: < consobrinus, arom. cusurin, -; KR. kusht m. pogoj: tvorjen (Rckbildung) iz lat. constare, rom. cust ivljenje, it. costo stroek; KR. kut m. laket, komolec: < lat. cubitus, rom. cot ; KR. kutendoj zahvaliti se(WAD): < lat. *contentare, (rom. *cutinta) navaja z vpraajem KR. kuvend m. pogovor, razprava; skupina. zbor; samostan: < lat. conventum, rom. cuvnt beseda; KR. kuxoj < lat. cottidiare (REW -izare), rom. cuteza; KR. ky m.ta (tukaj), kjo .ta (tukaj) zaim.: Pedersen (1900, 103, 300) k-y in kjo (*ke-o) kakor aj,ajo k *so,*s. Tako tudi: Brugmann (Gr.II,II342) in Tagliavini (101), Pok (979). Enako Huld (1984, 85): *s naj bi se izgubil, nastopil naj bi hiatski(zevski) j. Kortlandt (1987, 222) Pedersenovo reitev kot pri ai odklanja; ky,kjo kta, kto sestavljeno iz k- <lat.eccum in anafor. zaimka -i,-jo,-ta,-to.

KH khalistri 'Hacke,Karst': Meyer (1891, 155):

iz ngr. skalistri 'motika za plevel' in dodaja, da je vzglasje alb. besede nejasen.

L lab m. 'Gespenst': Meyer (1891,230) iz

it. *larviccio od larva? labrik (REW, M): < lat. labrax, -ace; KR. laf m. 'jelen'(Xyl.): Meyer (1891,230) iz ngr. (e)lphi. laf m. 'lev' v Sirmiji: Meyer (1891,230) iz srb. lav 'lev'. lafsh . petelinji greben, Hahnenkamm: KR unsicher iz lat. laxa (cutis). lagje 'lagje qyteti, skupina hi, turm, tuf, mori njerzish', Budi 'grup, parti': abej (1988, 81) daje prav Joklu zaradi pomena, ki ga belei Budi.

70

lak m. past, zanka; povodec, vezalka: <

lat. laqueus, rom. la, it. laccio, fr. lacs; KR. lap Bauchfell: Treimer (1938, 113) zraven e lpoza Geblk. lap obravnava pod lofat, lofasht jadikovec in postavlja sem tudi lpushk Maisstroh laps (po)eleti: K got. galaufs poelenja vreden, sti. lbhyati obutiti mono poelenje; prim. Jokl (Wiener S.B.168,1;1912, 196). laps biti utrujen, berdrssig: K gr. lapars schlaff; prim. Jokl (Wiener S.B.168,1;1912,196) lar m. lovor: < laurus, rom. laur; KR. lardh m. lard : < lat. lardum ; prim. Cimochowski (1950, 246). larg prisl. dale, larg prid. oddaljen: Iz lat. largus, rom. larg, it. largo; Jokl(1916,119) opozarja, da palb. oblika kae na izvorni to. - (prim. varfr); prim. KR. larushk m. divja trta: < lat. labrusca, rom. lurusc, it. lambrusca; KR. latin prid. latinski : < neolat. latinus id. ; KR. lavd m. (po)hvala, slavospev: < lat. laus, laude, it. lode, rom. laud; alb. beseda je iz mlaje dobe kot rom., lat. au prevzet v stareji dobi alb. a, enako velja za lvdoj. ledh m. 'naplavina, glen, mulj': Meyer (1891, 239) primerja s stprus. laydis 'ilovica, glina', medtem ko ne priteva sem stvn. ltto, isl. lePja. Za alb. vzpostavlja osnovo *laid-; tako tudi Cimochowski (1950, 252), ki dodaja rod.-daj. edn. ledhi < *loidei (prim. Pedersen (Rom.Jahr.I 9,209). Mann (1977, 39) ledh primerja s srvn. sluot m. 'blato, lua' k tipu *sldh-. lengjere skleda: iz tur. lenger ; KR. lepur m. zajec: < lat. lepus, lepore, rom. iepure, it. lepre; KR. let/r -ra . pismo; papir; karta: < lat. littera, it. lettera, fr. lettre; KR. lnd Bauholz: Treimer (1938, 117) z lit. lenta deska, germ. *lina Lindenbaum, nem. Linde.

lngoj trpeti za dolgotrajno boleznijo: <

lat. languere, rom. lngoare, it. languire; KR. lngjyr . skupno ime za bolezni kot tifus, kolera ipd.: < lat. languor, rom. lngoare tifus; KR. lnur gradaati, mikati, grebenati (volno): k lat. lanarius, rom. lnar Wollarbeiter, stfr. lanier Wollweber; KR. lpjet . '(bot.) kislica': pri KR. iz lat. lapathum, medtem abej proti. lpushk Maisstroh: Treimer (1938, 113) obravnava pod lofat, lofasht jadikovec in postavlja sem tudi lap Bauchfell (lpoza Geblk). lroj orati: < lat. laborare, it. lavorare, p. labrar; KR. lshoj (iz)pustiti, zrahljati, popustiti: < lat. laxare, rom. lsa, it. lasciare; KR. lt katolik: < neolat. latinus ; KR. lvdoj hvaliti, hvalo peti: < lat. laudare, it. lodare, fr. louer, rom. luda; KR. (gl. lavd). li -ri m. (bot.) lan: < lat. linum, rom. in, it. lino, fr. lin; KR. lidh (po)vezati, aor. lidha: k lat. ligre id.; tako Cimochowski(1950,230). ligj m., ligj zakon, postava: < lat. lex, lege, rom. lege, it. legge; KR. liksht (geg.) feige: k lig, ligu schlimm, feige s pripono -sht podaljano; prim. Jokl (1916, 125). liktyr < lat. ligatura, rom. legtur, it. legatura, fr. liure; KR. lim . pila: < lat. lima, it. lima, fr. lime vse: pila; KR. linj . (pletnena) srajca: < lat. lineus,-a, rom. iie kmeka pletnena srajca; fr. linge Leinwand. lir : preko nare. it. oblik, prim. abruc. lire (REW) k lat. glis, -re; KR. lir prid. 1. svoboden, prost 2. cenen, poceni: < lat. liber, -a svoboden, rom. ierta oprostiti, prov. liure; KR. lodh je fatigue, lodhem utruditi se: k gr. lden . kekmknai (Hezih); prim. Cimochowski (1950, 250). lofat, lofasht jadikovec: V -at Treimer (1938, 113) vidi isto prvino kot v furat; 71

za *at s prvotnim pomenom Trieb,Strauch ali Gewchs. Da je treba -at obranavati kot samostojni del, naj bi dokazovalo lof, kjer imamo nenagl. o. *at < *awqtm, sti. jah Macht. lit. ugu rasti, lat. augeo, nem. wachsen oboje: rasti itd. *lof- < *lps : gr. lpos, lp pla k skupini gr. lp ali kot dolgi dvoglasnik k lp. Znotraj alb. sem npr. lpushk Maisstroh, lap Bauchfell (lpoza Geblk). Pri razliici lofasht imamo asht pripono z mestniko funkcijo (Pekmezi, Gram.222,224) (lofat stoji za drevo, lofasht pa za Gestruch). Za obliko lpush mog. stari delenik perf. lter oltar (neknji.): < lat. altare, it. altare, fr. autel; KR. luaj premakniti (se); igrati, predstavljati: < lat. ludere ; KR. abej proti. luan m. lev: < lat. leo, -one, rom. leu, it. leone, fr. lion vsi: lev; KR. luc Schlick, grez, blato: < lat. lutum, rom. lut glina, it. loto blato; KR. lum sreen, selig: iz *lub-no k stvn. lob Lob, Preis, Ruhm, tako Jokl (Stud.z.alb.Etym.52s.). Kasneje Jokl (1916, 116) dodaja, da - v lum kae na izvorno to. obliko, torej *lubnom. luft . vojna; boj: < lat. lucta, rom. lupt boj, it. lotta id.; KR. lug, lug lica: skupaj z alb. flug 'deska' < *v-lug- k ide. *lu- rezati; Jokl (1923, 149). lukr ovca: < lat. lucrum dobiek, rom. lucru delo, stvar, fr. logro Wucher; KR. lule . cvet, roa; menstruacija (M.); lulsnj 'cveteti' (M.), Bl. me lulezuem 'pumicare', Krist. tosk. lule 'krna, lilije': Meyer (1891, 250) ima to besedo za lat. lilium, z u za i kot drugae v poloaju za l (npr. luvdh < gr. leibdi, kolub < psl. *koliba). Iz alb. besede naj bi bili: arom. lilts 'roa' (Kav.), arom. lilude, mn. liludz, ngr. loloudon (Du Cange), loulodi. Schmidt (1930, 21) belei besedo lul, katero izvaja iz *lulln < *sluln,

*slulnos. Izglasje v Treimerovi (MdRIW I, 353) vzpostavitvi *slulny ima za napano. - Tu bi omenil, da se lat. vzglasna skupina lu- vedno ohranja kot alb. lu-, npr. lat. lucta > alb. luft, ludere > alb. luaj itd.; prim. Haarmann (1972, 133). lum sreen, selig: iz *lub-no k stvn. lob Lob, Preis, Ruhm, tako Jokl (Stud.z.alb.Etym.52s.). Kasneje Jokl (1916, 116) dodaja, da - v lum kae na izvorno to. obliko, torej *lubnom. lum m. (mn. lumenj), Bl. lyme, geg., du. lum (mn. lumna), ber. lum (mn. lumenj), am., man., sal. lum (mn. lumnj), vacc. lum, falc. dum (mn. dume) reka; lumth m. 'reica': Meyer (1891, 251) ima lum za izposojenko iz lat. flmen 'reka'. Jokl (1911, 51) to zavraa, ker lat. izposojenke ohranjajo lat. fl-, npr. alb. flok < lat. floccus. Predpostavljajo i > u | l __i kot pri lule, luvadh, predlaga primerjavo s kimr. lliant 'tok, veletok', stcsl. lj, lit. leju oboje 'liti' h korenu *lei- in izvaja lum iz *li-m, kar domneva v renem imenu (v Hercegovini) Lim. Huld (1984, 88) daje monost domaemu izvoru iz *(s)leub- 'spolzek, moker', kar razlaga kot izvorni pridevnik od ide. ?*(s)lub-no-. lund/r -ra . vidra: < lat. lunter, rom. luntre; KR. luqerbull m. (zool.) ris: < lat. cervarius lupus, fr. loup cervier, p. lobo cerval; KR. V alb. ostaja nejasen izglasni zlog. luqerr (WAD): < lat. lucerna, it. lucerna, stfr. luiserne; KR.

M madh , madhi velik: k gr. mgas id.;

tako Cimochowski (1950, 230). madh (geg.) juha iz koruzne moke s kislo smetano(Steinmetz, Ein Vorstoss in die nordalb. Alpen, s.28): spada skupaj z modh ivraie in maz smetana: < *madia : gr. mad je fonds; tako Cimochowski (1950, 251). 72

madhsht . orgueil, fiert:

Cimochowski (1950, 231) deli madhsh- t-, kjer vidi v madhsh- < *magis stari primernik, ki ustreza tono lat. magis; prim. Jokl (1911, 73). mafes torba, vrea pri Sami Leseb.1,9: Treimer (1938, 82): dokler ni razjasnena prvina ma- v mafes ni mono govoriti o razmerju do oblike thes vrea. magjir . fruits a cosse: iz ngr. mageiri nourriture, mets; tako Cimochowski (1950, 254). mahajr Brachland: < lat. *maiarium, REW navaja it. maggese, kar oznauje KR za malo verjetno. maj maj: < lat. maius, rom. mai; KR. maj m. veliko kovako kladivo, bat, macelj: < lat. malleus, rom. mai, furl. mai veliko kladivo, zabija, bet, it. maglio id., fr. mail; KR. malcoj draiti; povzroiti vnetje: k lat. malitia, arom. mriescu poslabati (bolezen), navaja KR, kar ozn. za nesigurno. mall m. domotoje, hrepenenje, nostalgija: < lat. malus, -a, it. malo, fr. mal vse: slab; KR. mallkj , geg. mall()koj, tosk. mallkonj prekleti, preklinjati; (rel.) izobiti: < lat. maledicere, it. maledicere, fr. maudir; tako Cimochowski (1950,243), KR. manale Kerzenstnder': KR navaja izhodie ngr. manouli, cf. lat. manualis. marcel, mercel kleine Metallscheibe als Schmuckstck WAD: < lat. margella, rom. mrgea Perle ozn. KR kot nezanesljivo etim. mardh , mrdhas zebsti: k stcsl. mraz mraz; Cimochowski(1950,231). marmur < lat. marmor, rom. marmur, it. marmo(re), fr. marbre; KR. martoj oeniti, omoiti, poroiti: < lat. maritare, rom. mrita, it. maritare, fr. marier vse: poroiti; KR. marr vzeti: Jokl (1911, 53) marr kot *marn k gr. mr roka. Hamp (1965b, 139s.) deli v me z in *h4arno, gr. rnumai, het. arnuzi prinesti, vzeti. lberg (1972, 130) ima Joklov poskus za fundierter.

mart . torek: < lat. martis dies, rom.

mari, furl. martas; KR. mashkull m. moki: < lat. masculus, rom. mascur Eber, it. maschio; KR. matrgon : < lat. mandragoras, rom. matraguna ; KR. maz smetana: skupaj z geg. madh (geg.) juha iz koruzne moke s kislo smetano od < *madia : gr. mad je fonds; tako Cimochowski (1950, 251). mbar prid. fortun, favorable, correct, bon: Meyer (1891,55) ta prid. deli v mbar, kjer -bar < *bhoro- z gr. phr nositi, lat. fer id. itd. V lat. fort-na naj bi imeli analogni pomenoslovni razvoj. Cimochowski (1950a, 257) razlaga drugae: m-bar < *m-par (prim. gr. pros passage) k sti. pi-par-ti il transporte, lat. port nositi, prenaati, gr. per, per je pntre, je perce, got. faran vlei itd. To etim. naj bi podpirala razliica i par, npr. geg. udha e par (Bregu i Mets) = udhe mbar sreno pot. Podobno odnos kae tosk. mbrm sinoi: tosk. prm id. k *prama-. mbes . vnukinja; neakinja: < lat. nepotia, rom. nepoa, stdalm. nepoa; KR. mbet, mbes 'ostati': abej (I,?;II,399zadaj) to tolmaenje zavraa in daje prav Meyerju, ki je jes postavil k mbetem, arv. vjetem. Skupna osnova teh oblik naj bi bilo nek et- ali ed-. mbrel geg. zakleniti: skupaj z mel, mshel, id. k el; Meyer (1891), Jokl (1912, 195). mbrshelinj udhn (Blanchus) intercludere iter: Meyer (1891) ima to za falsche Schreibung in postavlja k mbrthnj knpfe, haftle zu, nagle zu. Drugae Jokl (1912, 195), ki to vidi skupaj z mbrel mel, mshel, zakleniti k el; mbi, mb pri, na, nad: Ponavadi z gr. amph, lat. ambi-; Hamp (1965b, 128) (izhodie z laringalom *hmbCy se ne da dokazati, ker prednaglasni zlog odpade) enako: lberg (1972, 128). mbledh zbirati, aor. mb-lodha: mbledh < *mb-ledh; k gr. lg, lat. leg id.; tako Cimochowski (1950, 231). 73

mbret m. kralj: iz jdalm. impret ; prim.

Jokl (1916, 124). KR predlaga izposojo iz lat. imperator, rom. mprat; KR. mbretl kraljica : iz mbret s pripono l, -je, -ic. Pripone postavlja k lit. elis, -ele, -elis, -ele (iz *-l-yo-, *-l-y), npr. v lit. motynel matica. mbrm (tosk.), tosk. (Gjirokastr) prm id.(Krist(230)), geg. mbram, ko. mramje (cirk. na m), geg.(Kastrati) pramja vsi: sinoi: od *prama-, k got. fram prisl. plus loin. Za pomenoslovno povezavo navaja alb. izrek s mbrami(t) a la fin, enfin; tako Cimochowski (1950a, 257), ki etimologijo Johanssona (IF4, 131) ne sprejema. mbroj braniti, zaiti: < lat. parare, strom. pra obraniti, it. parare; KR. mbuloj pokri(va)ti; pokopati; prikri(va)ti: < lat. *invelare (REW), glasosl. negotovo; KR. K mbuloj e zbuloj, vloj. mbyll schliee: Hamp(1965b, 139s.) v mb + *wel- drngen, pressen ali *wel drehen, winden(z nito st.). Drugi del naj bi imel laringal: h3ul ali h2ul. lberg (1972, 130) laringala ne potrebuje, drugae ima izpeljavo za durchaus akzeptabel. mbys ersticke, ertrnke: Jokl (1911, 56) izhajati treba iz pomena niederschlagen k *bhau- toli, lat. cnft (Pok.112). Hamp (1965b, 139s.): mb- + zh- predpona in prvina T- v sti. undmi quellt, *awebenetzen. lberg(1972,130) ima Joklovo reitev za boljo. me predlog 'z': Meyer (1891, 268) ima me < ngr. m 'z'. Tagliavini (1937, 188) dvomi v to. Jokl (1940, 32) me povezuje z alb. mjet 'sredstvo'. Hamp (1965b, 140) primerja z av. mat, sti. smat 'z' in kasneje v 1969b, 13 e s frigijsko me. Huld (1984, 91) razlaga me iz samostalnika *mt iz ide. *(s)mt, kamor. stang. mi z in gr. met. mel m. proso: < lat. milium, rom. mei, it. miglio proso, fr. mil; KR. mend . mn. razum, pamet; duh, mendj/e a pamet, um, razum: < lat. mens, mente razum, rom. minte, it. mente; KR.

mend/r -ra . (bot.) poprova meta: <

lat. menta, rom. mint, it. menta poprova meta, fr. mente; KR. mendull . (WAD): k lat. amygdala/ amyndala/ amondola, it. mandola, fr. amande, (rom. *mndur); KR.

mercel -> marcel. mergjyr Brautpreis: verjetno izpeljava

iz alb. merce, manj verjetno k lat. merx, rce; KR. merzej > mrzej. mes m. 1. sredina, sreda; 2. pas, ivot : iz gr. msos; KR. mesh < lat. missa, it. messa, fr. messe; KR. mel geg. zakleniti: skupaj z mshel, mbrel id. k el; Meyer (1891), Jokl (1912, 195). mgasht/r -ra . (bot.) kadulja: < lat. *medicaster (k medicus), (rom. *medecastru); KR, ki ozn. etim. za nesigurno. mkat greh: < lat. peccatum, rom. pcat, it. peccato, fr. pch; KR: mkoj pitati: prej k *maccare (REW) kot iz lat. medicare; KR. mlkoj pitati: vpraljiva povezava z lat. mulcere; KR. mng . rokav; (mn.) srajca; pritok reke: < lat. manica, rom. mnec, it. manica, fr. manche; KR. mngoj biti zgoden, zgodaj vstajati: < lat. manicare, rom. mnec; KR. mngjr prid. levi: < lat. *mancinus, -a (k mancus, -a), it. mancino linke, (rom. *mncin); KR. mnjoll . (bot.) sadika: iz it. magliuolo k lat. malleolus; KR. mnk < lat. mancus, rom.(regionalno) mnc, it. manco; KR. mnoj muditi, zamujati: Kot rom. amna prestaviti iz lat. *admane +are (REW mane); tako Krist.(62). mnoj : raje k lat. manua (REW) kot k lat. manubrium; KR. mnjill, mnjill : KR predlaga kot mono (eprav zelo nesigurno) izvor iz lat. *mane vigil, engad. manval zgodaj, rom. veghe, it. veglia, fr. veille.

74

mraj koprc, sladki jane, koroma: <

lat. *hibernalia (REW). KR to odklanja in daje prednost postavitvi k rom. mrar, arom. mralu oboje koprc slede M iz lat. marathrium/ marathrum ali tudi moni nelat. izvor. mrgoj odstraniti, izseliti, pregnati: < lat. mergere, rom. merge iti, it. mergere; KR mri -a . sovratvo, zamera: < lat. mania, rom. mnie jeza; KR. mrkur . sreda: < lat. mercuri dies, rom. miercuri; KR. mrqinj . (bot.) Kristusov trn: < lat. myrica, *marrucinea (REW: marra II), rom. mrcine ozn. KR kot nezanesljivo etim. mrzej opoldanski poitek v senci uivati: < lat. meridiare, rom.(region.) meridza, it. meriggiare opoldne poivati; KR. msoj uiti se: < lat. *invitiare, rom. nva; KR. mshinj fege, kehre aus, dresche: < mshinj, glej fshinj . mshiroj usmiliti se, odpustiti komu: < lat. miserere, -are, strom. mesereare Gnade; KR. mshtek, mushtk 'Rauchbirke': edn. tvorba od kot mn. razumljeno obl. mshtekr 'breza'; tako abej (LP8, 91s.), Janson (1986, 20). mshtekr (tosk.), geg. mshtekn 'breza': < gr. mastkhinon ; prim. abej (SF3,36) mshtekohem podivjati: < lat. masticare, rom. mesteca zveiti, pomeati, it. masticare zveiti; KR. mshtjerr , mshqerr, mushqerrs 'telica': Meyer (1891, 416) to postavlja k shtjerr 'jagnje' in dodaja, da naj bi bila oblika tvorjena pod vplivom od mzore 'mlada krava' mtrik Kolik WAD: < vulglat. matrica (k matrix,-ice), rom. mtrice Kolik, it. matrice maternica; KR mz m. (zool.) rebe: < *mandius, rom. mnz, it. manzo vol; KR. mfsheh skriti: Meyer (1892, 61) to postavlja k *shef > ef skriti. Jokl (1912) to izpeljuje iz predlogov m na + v + ef skriti; za etim. prim. fsheh.

mij . tiso: < lat. milia (mn.), rom.

mie, stit. miglia, stfr. milie vse: tiso mik m. 1. prijatelj 2. gost, povabljenec: < lat. amicus, it. amico, fr. ami; KR. mish m.,n. meso: k got. mimz id.; tako Cimochowski (1950, 235). mjft , mjft (Ro.), me aft, me jaft (M.), mjaft dovolj, dost: seststavljeno iz me in i aft convenable, qualifi, tako Pedersen (1894a, 246s.), prim. Meyer (3); Cimochowski (1950, 223). mjal med: Jokl (1912, 193) z gr. mli. mjek m. zdravnik, doktor: < lat. medicus, it. medico, stfr. miege; KR. mjekr (dol. mjekra) . brada, Bl. miecra, arv. (M.) mnjekr, arv. (M.) mjkrz . 'brada', Ro. mjekrsh m. 'dolga brada', arb. (K.) mjekr, pri. mjeker, sal. mjekr, bar. mikr, mikra, falc. mjekr, mjekra, sma. miekkr 'brada': Meyer (1891, 283) primerja mjekr z lit. smakra, sti. mru, stir. smech 'brada' in izvaja alb. besedo iz *smekr. mnj- za mj v arv. mnjekr razlaga z gr. vplivom. Tako tudi Brugmann (GrI2, 863), Tagliavini (1937, 191), Jokl (1923, 268), Pokorny (1959, 968) in abej (1988, 62). Huld (1984, 93) ugotavlja, da ima albanska beseda verjetno ejevsko stopnjo kot irska beseda, torej od ide. *smek'-er- h korenu *smek- 'brada, ustni del'. Kot Meyer tudi Orel (1985, 281) in Kortlandt (1987, 220). mjesht/r -ri m. mojster: < lat. magister, rom. miestru; KR. mlysh m. (zool.) uka: KR k lat. lucius, it. luccio merluzzo. modh . ivraie(Krist (247)), mdhull Erbse, mdull, mdulla id.(Kavaja, Berati), mtull espce de fvre, modhn . id(Tirana): spada k lit. mas mali, sti. msah Bohne(Bari); Treimer (1938, 839). Cimochowski (1950, 253) sem priteva e geg. madh juha iz koruzne moke s kislo smetano. Izhajati naj bi bilo treba iz modh, kar pa ne izvaja iz *md, ker bi to dalo *moe, m. Alb. oblika naj bi bila iz *mdos > *mod in primerja s stvn. muos mets cuit, gr. mad je fonds, lat. made tre humide itd. modh naj bi bil 75

izvorni to., modhull itd. in modhn pa s priponama -ull in -n podaljane. Oscilacijo oblik med -dh- in -d-(-t-) Cimochowski razlaga s sandhijem; prim. bishetoj ipd. Za mono pomenslovno povezavo posameznih oblik Cimochowski navaja ngr. mageiri nourriture, mets > alb. magjir . fruits a cosse ali alb. thjerr, fjerr lentille : lit. rti nourrir itd. Iz alb. oblike rom. mazre , arom. madzre pois; prim. Jokl (1923, 182). mkr . 'mlinski kamen': Meyer (1891, 285) to izvaja iz lat. mchina, it. macina 'mlinski kamen', arom. menu 'meljem'(Kav.), rom. mcin = it. macinare. Prehod lat. v o naj bi imeli v posameznih primerih zaradi bliine ustnika. moll . 'jabolko': Meyer (1891, 285) belei: moll fqes 'Backen' = arom. meru de faa, molla t'rt 'pomo d'oro' (Conf.35), mllz . 'der innere fleischige Teil der Fingerspitzen'; moll < lat. mlum za mlum, it. melo, rom. mer, retorom. meil, wall. meleie; prim. KR. mondh kovanec, novec, denar: < ben. moneda ; tako Cimochowski (1950, 244). mort m. smrt: < lat. mors, morte, rom. moarte, it. morte, fr. mort; KR. moshtr (WAD) < lat. monstrum, it. mostro, fr. monstre, arom. mostru (staro ?) ; KR. mpsheh skriti: Meyer (1892, 61) to postavlja k *shef > ef skriti. Jokl (1912) to izpeljuje iz predloga mb na + ef skriti; za etim. prim. fsheh. mrekulli -a . ude, udo: < lat. miraculum, it. miracolo, fr. miracle; KR. mshel geg. zakleniti: skupaj z mel, mbrel id. k el; Meyer (1891), Jokl (1912, 195). mshilc, mshic 'pokrov': abej (1987, 100), ki vzpostavlja starejo obliko *-shel, katero domneva tudiv zloenkah mbrshl, mshl in v besedah shelk vse: 'pokrov'. muaj (tosk.), muej (geg.) mesec: -j zaradi sandhija dodan kot npr. pri duaj; *mue < *mn < *mn ; tako Cimochowski (1950, 223).

mug m., mug . 'somrak, svitanje', ko.

muzg m. 'id.' (Mitk.); mget 'mrai se'; mgur 'mraen': Meyer (1891, 289) primerja pod vpraajem z ngr. mokhrma veerni somrak. Bari (1919, 104) vidi v mug osnovo *mgh-, katero primerja z gr. hakhs 'tema'. Vasmer (1921, 45) vidi sorodne besede v nare. norv. mauk, stnord. mykr 'ploevina' itd. abej (1986a, 356) ima za prvotni pomen 'mrak'. Primerja z arm. mux 'dim', stir. mch, kymr. moged 'dim', ang. smoke 'dim' in izvaja alb. mug iz *mug- ali *smug- k ide. *(s)meukh-, *(s)meug-, *(s)meugh- 'dim'. Enako Mann (1977, 39). mul : knji. oblika za myll < lat. mulus, it. mulo, fr. mul; KR. mullar m. kup sena (KR): < lat. molaris (lapis), roman. oblike pod REW mola. mull . elodec, trebuh; sirinik: < lat. mula, rom. mur, fr. mule; KR. mulli -ri m. mlin: < lat. *molinum, it. molino, fr. moulin; KR. mung, mung m. menih: < lat. monachus, it. monaco, fr. moine; KR. murmurit, murmuris gl. murmuroj murmuroj mrmrati, momljati: < lat. murmurare, rom. murmura, it. mormorare; KR. murtaj . (med.) kuga: < lat. mortalia, it. mortale, fr. mortel; KR. mushk m. Schulter WAD: < lat. musculus, rom. muchiu miica; KR. mushkonj . komar: < lat. *musconea (k musca), rom. muscoi velika muha; KR. mushkllyer rotbraun: < lat. musculus, rom. muscur ovca s rnim madeem na gobcu; KR. musht m. (vinski) mot: < lat. mustum, rom. must, it. mosto; KR. mxoj : < lat. *invidiare z mono predstopnjo *mvdz-, it. invidiare, fr. envier; KR. myk m. plesen, plesnoba: k lat. mucere, mucor, mucidus, rom. muced, fr. moisir; KR (kot mono omenja zamenjavo z muccus sluz. myll -> mul. myshk m. (bot.) mah: < lat. muscus Moschus, it. musco, fr. musci; KR.

76

nesr 'jutri': abej (1988, 83) ima to za N nalt prisl. visoko, nalt prid. visok: <
lat. *inaltus (REW: altus), rom. nalt, jfr. naut (REW); KR. nap . 1. cedilo za sir; 2. enska ruta; 3. bel pajolan (pri alovanju): verj. iz ben. napa k lat. nappa; KR. narth, nerth 'utiti hlad': Mann (1977, 39) alb. besedo primerja z gr. nrk 'lenoba' in mogoe e s stvn. snaraha, stang. snarh 'past, zanka' od ide. *snerk'-, *snork'-, *snrk'-. - Pomenoslovnost primerjave bi tu postavil pod vpraaj. natyr . narava: < lat. natura narava, it. natu : ra id.; KR. ndaj, ndanj (tosk.), daj loiti; (raz)deliti, prepoloviti, razkosati: < *dany, sti. dayate (raz)deliti; tako Cimochowski (1950, 239). ndrroj zamenjati, spremeniti, predrugaiti: KR odklanja lat. alterare/ *anterare in sledi abeju (domaa beseda). ndshkoj kaznovati: preko *incast ali nd + k- od lat. castigare, rom. ctiga zmagati, it. castigare, fr. chtier; KR. ndez prigati: < *(e)n-dhogWhey, spada k alb. djeg gati < *dhegWh , lit. deg id.; prim. Pedersen (1900, 323); tako tudi Cimochowski (1950, 240). ndih pomagam < *Hentik-sk; prim. Huld (1984, 149). ndjej opraviiti, oprostiti, odpustiti, variante: ndjej, ndlej: < lat. indulgere, it. indulgere; KR. ndjet prid. dgotant, abominable: od *n-dhje-t, -dhje- k alb. dhjes je vais a selle : gr. khz; tako Cimochowski (1950, 237). ndot umazati, opacati, ndot m. gnus, stud: izhajati naj bi bilo treba iz delenike oblike *n-do-t < *n-dho-t, sorodno z alb. ndjet, dhjes, samo z drugim vokalizmom o < *; tako Jokl (1911, 61), Cimochowski (1950, 238). ndrikull -a . botrica, Gevatterin: < lat. matricula, (rom. *mtricur). sorazmerno pozno tvorbo iz n esll her 'n koh t esllt' s razvojem pomena preko 'hert n mngjes'. n , Devoll d (Desnickaja (1968, 191)) nip m. vnuk; neak: < lat. nepos, -ote, rom. nepote; KR. ngalkoj rebiti (kobila): < lat. *incaballicare, rom. ncleca; KR. ngarkoj otovoriti, natovoriti: < lat. incarricare, rom. ncrca, it. incaricare; KR. nge ., sgeg. ngoe occasion, temps: < *nghadh : psl. *god anne, temps; prim. Jokl (1911, 62), Cimochowski (1950, 243). ngrat prid. ubog, nesreen: < lat. ingratus, it. ingrato nehvaleen; KR. ngroh pogrejem < *HengW hrH-sk; prim. Huld (1984, 149) ngufoj, ngfoj keime, sprosse: Meyer (1891) z vpraajem k it. gonfiare napihniti, rom. gnf, ngnf sich aufblhen iz lat. conflare. Treimer (1938, 93) meni, da se pomen it. gonfiare teko sklada z alb. in rom. obliko. Alb. oblika naj bi bila domaega izvora. ngufoj naj bi bil denominale z osnovo gf, kf v ngufoj naj bi imeli e starejo obliko guf, kuf Spro, Trieb k lat. cuspis konica, trn, ben. cospo (kae na kratki lat. u). ngujoj zakleniti, zapahniti; obkoliti, oblegati: < lat. *incuneare (REW: cuneare), rom. ncuia; KR. ngusht (i, e) prid. ozek, tesen: < lat. angustus ozek, rom. ngust ; prim. Krist. (62). ngushlloj, ngushulloj (KR) tolaiti, izrei soalje: < lat. *inconsolare (k consolare), it., fr. iz neolat., (rom. *ncusura); KR. ngjal . jegulja: < lat. anguilla, it. anguilla, fr. anguille, (rom. *ngil); KR. ngjelmt (i, e) prid. (Cipo), ko. (Krist.) ngjelmt prid. slan, njelm prid. id., Tirana (Krist.) ngjelbt, ngjlbet prid. id., ngjelm, gjelm id.; geg. njelm biti slan (Jungg, Bashk.): Pedersen (1900, 285) navaja geg. njelm 'biti slan', kar izvaja mogoe iz *ngjelm k lat. salsol. Tako tudi Jokl (1923, 231), ki 77

ngjelbt izvaja iz *en-sal-bho, in Bari (1957a, 247). Pokorny (1959, 878) belei: *-mo- v geg. njelm kot v gr. hlm morska voda, slanost od ide. korena *sal- 'sol' s sti. sal-il- 'slan', gr. hls 'sol', lat. sl, salis sol. ngjesh opasati: gr. zsts; abej (1956), enako lberg (1972, 129). Huld (1994, 169) izvaja iz *Hen-ys. ngjiris (tosk.): abej (1986a, 228) besedo obravnava skupaj z alb. gjiz skutain opozarja na jgeg. gjz. Nosnik naj bi zahteval neko osnovo *gjinz. S pomojo rotacije nosnika razlaga -r- v tosk. besedi ngjiris. ngjyej barvati: < lat. ungere, rom. unge, it. ungere; KR. ozn. to za manj varno etim. nij (du.) hanches, faiblesse: oblika je sest. iz n(d) + ij id.(kal.arbr. il); Cimochowski (1950, 226). nisheste Kraftmehl: < tur. niaste; prim. Gelzer(Zf.rom.Phil,37,265), Jokl (1916, 124). nofull Kinnbacke: Treimer (1938, 114) opozarja na razliico pri Rada neful Schlfe. Prvotni pomen naj bi bil Kinnbacke, za nofull < *npsl; e v nefull bi lahko nadaljevalo dvoglasnik: sti. snpyati badet, wscht(Walde EW e: Neptunus) nosht/r -ra . (bot.) sadika: < lat. *novaster, roman. oblike manjkajo; KR. notoj, notnj, mnotnj (M.) 'plavati'; not, mnot m. 'plavanje'; notark 'plavajo; nottr, mnottr m. 'plavalec'; notim 'plavanje': Meyer (1891, 311) ta glagol izvaja iz lat. notare za natare, kar reflektirajo tudi it. nuotare, rom. not, retorom. nudar, stfr. noer; prim. KR. Huld (1984, 148) izvaja notim iz *snt-imo-. Enako Kortlandt (1987, 220) k sti. snti. notoj (za)beleiti: neolat. ali it. notare id.; KR. nuhas 'vohati': Huld (1984, 76) besedo obravnava skupaj s sorodno alb. hund in izvaja nuhas iz *nVs-atyo. nul . babica: tvorjeno iz nun k lat. nanna, ninna, nonna; KR. num/r -ri m., numr tevilka(Krist.): < lat. numerus, rom. numr, fr. nombre; KR.

Izgl. - Jokl (1916, 116) tolmai kot stari to. -*om, prim. gjarpr itd. numroj (po)teti, preteti, nateti: < lat. numerare, rom. numra, fr. nombrer; KR. nun m. boter, nun . botra: < lat. *nonnus/nonna (REW nanna, ninna, nonna), rom. nun, nun boter, botra, it. nonno, nonna dedek, babica; KR. nus m. 'vrvica, konopec': Meyer (1891, 312) belei to besedo po Bonaparteju za San Marzano brez razlage. Bari (1957a, 247) daje nus < *nu-tyo- k skupini lat. neo, nre, gr. n presti od ide. *sn-, *sneu- 'viti, vrteti', kamor sti. snuth- 'od kite', stisl. snua viti skupaj, stcsl. snuj, snovati snovati, let. snaujis zanka. Oblikoslovno blizu alb. besedi naj bi bili stcsl. nit nit in lit. ntis tkalski greben, ki kaejo na ide. *sni-. Enako Pokorny (1959, 977), ki izvaja nus iz *snu-tyo-. nuse ., Bl. nuseja, geg., du., pri., sal., vacc., bar., falc. nuse, arb. (K.) nse, sma. nusse . 'nevesta, snaha', Bonap. rruse 'novoporoenka, snaha, svakinja'; nusr, geg. nusn . 'as od poroke do poroda'; nusrnj, geg. nusnj 'biti srameljiv ali nedejaven kot mladoporoenka': Meyer (1891, 312) ovre svojo prejnjo primerjavo s sti. snus, ker bi v tem primeru morali priakovati alb. *nush zaradi *-s- > sh, zato predlaga kot izvor lat. *nuptia > *numtia > *nunse. Lat. *nuptia izpeljuje od lat. nupta 'mladoporoenka'. Alb. besedi naj bi ustrezala sard. nunsas < *num(p)tias; prim. KR. Meyer (1895, 97) se je kasneje vrnil na svojo prvotno reitev v 1883b, 191 povezati nuse s sti. snus, gr. nus, lat. nurus, stcsl. snxa, stvn. snur, vse: 'snaha'. Pedersen (1900, 339) vidi nuse kot odraz ide. *snuss preko *snusy. Do razlienja v th- naj ne bi prilo, ker je pred drugim s stal u. Primerjavo s sti. snus sprejemajo: Jokl (1923, 14) in Tagliavini (1937, 207). Pokorny (1959, 978) z vpraajem belei nuse < *snusy k ide. *snuss 'snaha'.

78

Huld (1984, 100) to reitev zavraa: v sosledju dveh *s bi priakovali razlienje, ki ga nuse ne kae, poleg tega naj bi bil izvorni pomen od nuse ne 'snaha', ampak 'nevesta'. Zato predlaga izvor iz *nubhty, kamor lat. nuptiae. nyj . vozel; zveza; (bot.) gra, lenek, kriie: < lat. nodus, rom. nod, it. nodo, fr. noeud; KR.

pomena znamenje, znak in pritegne psl. *znak znak poleg *znati vedeti. Praoblika naj bi bila *gnlo- ali *gnslo. Zaradi izprianih oblik ngjoll, ngjyll abej(1988, 84) njoll povezuje z alb. ngjyej. - Menjavo vzglasja nj : ngj imamo tudi pri njom : ngjom (Krist.) vlaen, moker

NJ njerk m. oim; njerk . maeha: < lat.

*novercus, noverca, arom. nuearc; KR. nj (dol. njri) 'ena', kot nedoloni len 'nek', geg. nja, nji, dol. njeni, njani, arv., kal., sic. nj (v posameznih nare. nji); njzt, geg. njizt 'dvajset'; njesh 'enostavno'; njz, njiz 'enkrat'; njn, geg. njan 'na to, potem'; njim geg. 'zdaj', njim pr njim takoj; njtsh 'zdaj'; kal. njinj 'takoj'; sic. njiz, ngjiz 'hitro'; Ro. nja, njaj 'oni, ona': Meyer (1884, 73) vzpostavlja deblo *njen-, kjer -en- prikljuuje k lat. nus, stir. en, in, got., stprus. ains, gr. on. Kasneje Meyer (1891, 313) priznava, da ne more pojasniti vzglasnega *njo-. Dodaja, da se debla *njen- ne da dokazati z dolono obliko njri, geg. njeni, ker je lahko tu ri, -ni dodano po naliki. Zaradi tega daje prednost Stieru, ki nj postavlja skupaj s sti. any-, gr. nioi 'einige, drugi, posebno eden'. To sprejema Jokl (1915, 107), ki vzpostavlja izhodie *enyom. Bari (1919, 64) izvaja nj iz *gjene < *snm, kamor daje tudi gr. hn. Tagliavini (1937, 209) se ne opredeljuje. Hamp (1966a, 113) pritegne sem e mesapsko ennan v primerjavo. Huld (1984, 101) vidi pri Meyerjevi reitvi teave z naglasom in pomenoslovjem. nj < *ni naj bi bila retrogradna tvorba od enskega spola oblike *nj-o, ki naj bi reflektirala ide. *smy. njoh poznati, geg. njof . njoll . made: Jokl (1911, 65) povezuje to besedo s stvn. salo, sal(a)wr temne barve, umazan in izvaja iz *(e)nsalw-. Drugae Vasmer (1921, 47), ki izhaja iz

O ostr jugozahodni veter, ki je slab za

plovbo in kodljiv za oljkle: Kot joshtr morski veter iz it. ostro juni veter ; tako abej (1986a, 253).

P pagzoj krstiti: < lat. baptizare, rom.

boteza, arom. ptedzu, it. battezzare, fr. baptiser; KR (nejasna ostaja povezava). pagua < lat. pavo, -one, it. pavone, fr. paon, medtem rom. pun; KR. paj Feldahorn (WAD): nejasno k lat. *pallia; KR. pajtoj pomiriti, pobotati, poravnati; uskladiti, dosei soglasje: < lat. *pactare (REW pactum), p. pechar; KR. pak prisl.+zaim. malo: < lat. paucus, it. poco, fr. peu; KR. pal lopata? (KR); zamenjava z alb. pall Schlegel: k lat. pala; cf. KR. pallang velika vas (WAD): k lat. palanca; v povezavi z it. palanca, rom. parnga, tur., srb. palanka mala utrdba; KR. pall . me; trepalnik, peraa; leme: < lat. palus, rom. par, it. palo; KR. palloj stopfen (WAD), pretepsti, naloiti jih nek.: < lat. palus (HH: paulus), rom. mpra nabosti; KR. paq/e -ja . mir: < lat. pax, pace, rom. pace, it. pace; KR. par : < lat. par enak; podoben, furl., kat., prov., p., pt. par; KR.

79

par prid. prvi: Hamp (1958a, 238) k

*parvo, sti. prva, *prh3wo- (Beekes215). lberg (1972, 133) navaja tudi reitev Borgeauda (brieflich) k gr. pros frher, sti. purh voran < *peres (Pok. 812). parmend . lesen plug, ralo: < lat. apparamentum; etim. ni trdna; KR. parmz prsa: Treimer(1938,87) ima za Balkan-keltsko izposojenko; prim. Treimer (Mitt.rom.Inst.Wien,309s.,BalkanarchivII,29 0) parriz : iz neke nareno it. besede, prim. stben. paraiso k lat. paradisus; KR. pash m. seenj, dolinska mera: < lat. passus, rom. pas korak (t. mera), it. passo; KR. pash videl sem: Meyer (1892, 58) deblo *pas k sti. pa-, stcsl. pas-, kamor tudi lat. specio. Alb. oblika naj bi bila iz ide. osnove brez s- kot pri primeru pun delo. pashk . velika no: < lat. pascha id., rom. pati (mn.) id., edn. pasc velikononi kola; it. pasqua, fr. pques; KR. pashtrak m. najemnina za panik (WAD): < lat. *pasturaticum, roman. priev. ni; KR. pe -ri m. (mn. penj) nit, sukanec: < lat. panus, stvenez. izpeljanka panola Langleine; KR. pedim m. Franse: < rom. piedin id.; prim. Jokl (IF49, 286); Cimochowski (1950, 244). Lat. izhodie pedinus predlaga KR. pelin m. absinth, pelint, pelindi id.< *pelindh < *pelin-th, tudi pelimth m. id.(Godin,Wb,397). pem . sad, sadje; sadno drevo: < lat. pomum, rom. pom, poam, it. pomo, fr. pomme; KR. pend . perje, peresa; peresnik: < lat. pinna, rom. pan, it. penna, fr. penne; KR. pend . par volov, Joch (Ackerma): Meyer (1891) izvaja iz lat. penna. Drugae Jokl (1911?, 67) s stcsl. pti (na)peti in pto Fessel, alb. beseda naj bi imela osnovni pomen Gespann z izhodiem *pendt. Treimer (1938, 98) Joklovo primerjavo sprejema in postavlja pend znotraj alb. k fend prdeti. Treimer opozarja, da bi Joklovo izhodie moralo dati tosk. pe,

geg. p. Kot izhodie ponuja *pondy k lit. spandti napeti. pendohem kesati se, obalovati: < lat. poenitere, rom. pnta trpeti?, it. pentirsi; KR. peng m. zalog, zaloek, varina; talec: < lat. pignus, it. pegno; KR. peng : k lat. pedica, rom. piedeca, stit. piedica, fr. piege; povezava ni trdna; KR. pernd bog: Pedersen (BB20, 228) primerja neposredno z lit. perknas in omenja teave z alb. -e-. Treimer (1938, 85) popravlja Pedersenovo reitev, -rk- bi se moralo v alb. obliki ohranjati (prim. Meyer:1892, 12, s.6). Priponski - je isti kot v alb. njer moki : njer moki, lovek; *pernt- < ide. *poreyont, sti. parjnyah bog neurja in deja v vedski dobi, arm. orot grom, lit. perknas (u:) grom, bog gromovnik starih litovcev. psl. *perun gromovnik starih Slovanov. Pri KR beremo izhodie: lat. imperans, -ate. pesh . tea: < lat. pe(n)sum, rom. ps skrb, it. peso tea; KR. peshk m. riba: < lat. piscis, rom. pete, arom. tudi pescu, vegl. pask, it. pesce vsi riba; KR. peshkop m. kof, episkop: < lat. episcopus, rom. piscup (?), fr. vque; KR. Sem tudi alb. ipeshkv kof. peshoj tehtati, biti teak; imeti teo: < lat. pe(n)sare, rom. psa skrbeti, it. pesare tehtati; KR. petk obleka: iz got. paida, tako Thumb (Z.f.dt.Wortforsch.7, 266) in Pedersen, ki priznavata, da za -t- v petk nimata pojasnila. Tudi namig na fin. paita obleka, naj to ne bi pojasnil. Treimer (1938, 88) priznava povezavo z got. paida ter gr. bat in opozaraja, da got. oblika ni germanskega izvora (prim. Much, Deutsche Stammeskunde I,39). pgr umazan, neist: Meyer (1891, 331) predpostavlja izposojenko iz lat. pagnus, rom. pgn pogan, pngar umazan, it. pagano; prim. KR: Jokl (1916, 119) ugotavlja, da imamo opravka z relat. pozno izposojenko, ker se medglasnika media ohranja (prim. pyll < padle), drugo je, da pripada cerkveni term. (prim.Meyer-Lbke 80

(Mitt.d.rom. Inst.Wien,I,30). asovno naj bi beseda priala o tem, da je do tosk. rotacije prilo tudi po ohranitvi medie ter da je v asu prevzetja te besede e obstajal palb. to. *-, zaradi - v pgr (prim. varfr ipd.). plqej ve biti, ugajati: < lat. placere, rom. plcea, it. piacere; KR. pllas (WAD) : < lat. palatium, rom. pra, it. palazzo, fr. palais; KR. pllumb m. : < lat. palumbus, rom. porumb, it. palombo golob; KR. pndr zaitnik polja in vinogradov: Meyer (1891, 332) iz stcsl. pdar; enako Jokl (1912, 192). prdllej usmiliti se: < lat. *perdolere; KR. prgjj, prgjonj, geg. prgjuaj, prigjj (M.) preati na koga, zalezovati, prislukovati; bedeti (pri bolniku), prgjons m. izvidnik, vohun, prgjueshm (geg.) radoveden: iz lat. pervigilare, rom. priveghea. prgjonj za *pr-glonj; tako Meyer (332); prim. KR. prgjroj zaklinjati, rotiti; prisegati: kot neknji. gjroj k lat. iurare; podaljano, torej iz *per-iurare, prim. arom. spridur; KR. prkuar : k alb. kuar, kuer ; tako abej, KR in ne iz lat. parcere. prtoj lenariti, lenobo pasti: < lat. pigritare , rom. pregeta, it. peritarsi; KR. prrall . zgodba, pravljica, ena; F prazne besede, izmiljotine: < lat. parabola, furl. peraule, it. parola, fr. parole; KR. psoj trpeti, prenaati: < lat. patire, rom. pi, it. patire; KR. pidh m. pizda: k pol. pizda, e. pzda ; prim. Cimochowski (1950, 247). pil . kup orehov (v otroki igri); nosilna greda; kopica; piloj nakopiiti: < it. pila k lat. pila; KR. pil . (elektr.) baterija: pill . Mrser, Trog, tkalski greben, mikalnik: < lat. pila, rom. piu (< *pilula), it. pila; KR.

pill . mali kamenek za igranje: < lat.

pila oga, posam. roman. priev. v REW 6498; KR. pip m. ustnik (za cigarete); cep; cepi; poganjek; pip . pipa, edra: < lat. *pipa, it. pipa, rom. pipa (tu mono iz mad.); KR. pip piepen: gl. pipij. pipllij < lat. pipilare, it. pipilare, za roman. priev. REW; KR. pipij epetati?: posnemovalno kot alb. pip; prim. nem. piepen, Piep. prij voditi; koristiti, ugajati: mogoe lat. praeire; KR. piskoj : < lat. *pits- (REW) oz. pic, rom. pica, piiga, it. pizzicare vse: uipniti, zwicken, kneifen. pjep/r -ri m. (bot.) dinja, melona; kumara: < lat. pepo, -ine, rom. pepene, it. popone; KR. pjerdh pedo, aor. pordha : k gr. prdomai id.; tako Cimochowski (1950, 246). pjergull -a . brajda, latnik: < lat. pergola, arom. pergur, it. pergola; KR. pjes . del, dele: < lat. *pettia, nare. rom. p meso, it. pezza; KR. pjeshk . breskev, breskva: < lat. persica, rom. piersic, it. pesca vsi: breskev; KR plag . rana, pokodba: < lat. plaga, rom. plag, it. piaga, fr. playe; KR. plep m. (bot.) topol: < lat. *plopu (k populus), rom. plop, it. pioppo; KR. plnds m. prevekovalnik, vamp: k lat. pantex, -ice; cf. alb. blndz; KR. plish 'trst': Poleg povezave z ide. *(s)p(h)el- 'loiti; (raz)deliti', daje abej (1988, 85) monost tudi neposredno povezavo z lit. pl(i), plss 'trst'. pluhur m. prah: < lat. pulvis, -ere, sard. pruere, it. polvere, rom. pulbere; KR. plumb m. svinec; krogla, svinenka: < lat. plumbum, rom. plumb, it. piombo, fr. plomb; KR. pllaj . Abhang, visoka ravan, visoka planota: < lat. plagius, rom. plai gorsko podroje, it. (s)piaggia plaa, fr. plage plaa; KR. 81

popull m. narod: < lat. populus, rom.

popor, it. popolo; KR. port . glavna (vhodna) vrata: < lat. porta, rom. poart, it. porta; KR. porr (WAD) < lat. porrum, rom. pur, por, it. porro; KR. pranver ., prndver (KR) pomlad: < lat. primavera, rom. primvar, it. primavera; KR. prap zadaj, nazaj: Hamp (1965b, 125) iz *per-/prV- + hap- z izgubo h, nasproti Meyerjevem *per-ap k sti. apa- stran; prim. lberg (1972, 123): proti laringalu. pre . rop, ropanje, prej . proie: < lat. praeda, rom. prad, it. preda, fr. proie ; tako Cimochowski (1950, 243). prehr (Krist(342)) Vorderteil des Gewandes, stgeg. prenhene (prhene) Bogd.Cun.proph.II, 125,3), prehr (Krist), prhr (Meyer, Pekmezi, Hahn) Schrze, Schurz, geg. prhen (Pekmezi). Dozon navaja e . oblike prer. Meyer (1891,353) belei e pomen Scho, Busen z osnovo *prenhen- in pritegne stcsl. prg spanne, psl. *pregaa, preina Schrze. Jokl(1916,117) opozarja na izvorni pomen Busen, Scho kot ga poznajo st. pisci. Beseda naj bi vsebovala pripono *-ono-, *eno- in naj bi spadala k geg. j, tosk. nj schwelle. Pomensko vzporedno naj bi bilo razmerje let. pups Weiberbrust: let. pupt schwelle. prej . proie: glej pre rop. prende Busen(Meyer za B.E.): Jokl (1916, 118): oblika je tvorjena s t-pripono od oblike geg. prhen() in dodaja, da se v B.E. skupina -nd- ne prilii (Weigand,Jb.d.Rom.Inst.Lpz.,17,182s.). Mono naj bi bilo, da je prehende, prende (pri Rossiju) z obliko iz B.E. identina. (me) pres abhauen, niederhauen, rezati: Lidn (Arm.St.,87) domneva povezavo z alb. ferr, k *per(g) toli v arm. harkanem toli, ubiti, stir. orgaim toli, ubiti.

prill m. april: < lat. aprilis, rom. prier

; prim. Krist.(62). prind m. stari, oba stara: < lat. parens, -nte, rom. printe, it. parente; KR. prink, prinq (M, WAD): < lat. princeps, cipe, it. principe, fr. prince; alb. oblike so lahko tudi iz mlaje dobe; KR. profet m. prerok: < neolat. propheta id. ; KR. prura, pruva aor. (od bie prinesti) prinesel sem, vodil sem: Meyer (1891, 35) k korenu *per. Jokl (1917a, 121) vidi oddaljene sorodnike v alb. shpie voditi k ter shpoj prevrtati, geg. shporoj id.. psheh skriti: Razliica od mpsheh id. < mb na + ef skriti; prim. Jokl (1912, 195). etim. glej fsheh. pshinj fege, kehre aus, dresche: glej fshinj . publikan m. carinik: < neolat. publicanus; KR. puk (WAD): < lat. publica (via), za it. nare. REW; KR. pul . koko: < lat. pullus, -a petelin, koko, rom. pui (< pullius), it. pollo, fr. poule; KR. pulp . (anat.) mea: < lat. pulpa, rom. pulp, it. polpa; KR. pulqer m. palec: < lat. pollicaris, arom. pulicar, p. polgar; KR. pun .delo, posel: Meyer (1891, 357) izpeljuje iz *spudn k korenu *spewd v gr. sped, spoud. Tu Meyer (1892, 58) meni, da je alb. oblika e iz ide. oblike brez sja v vzglasju, torej iz osnove *pud-n. Bugge (1892, 188s.) ima pun za izposojenko iz gr. pnos. Jokl (1917a, 121): pun < *(s)pud-n. Bari (1919, 86) ponuja kot izhodie *opos-na, lat. opus, sti. pah. Zadnje je Tagliavini (232) zavrnil. Treimer (1938, 94) Buggejev predlog oznauje kot unmglich in ponuja osnovo *pung-n k korenu *pewg, pewg v gr. pugm pest, boj s pestmi, lat. pugnare, pungo stechen. Pomen delo naj bi priel tu iz Pein, Qual kot pri lat. labor napor, delo. Huld (1984, 165) izvaja pun od *pd-neA2, gr. spoudE, arm. p'oyt' k korenu ie.*(s)pud-'delati'. 82

prndver > pranver prift m. duhovnik: < lat.

presbyter/*praebyter , rom. preot, arom. preftu, it. prete; KR.

pup . resa, frana: < lat. upupa

vdab, rom. pupaz vdab, arom. pup; KR. pup < lat. puppis, it. poppa, fr. poupe; KR. purri wilder Lauch (WAD): < lat. *porrinum; KR. pus m. vodnjak: < lat. puteus, rom. pu, it. pozzo; KR. pushoj prenehati, poivati, umolkniti: k lat. posare, pausare, fr. poser, strom. pasa stanovati; mogoe neposredno iz it. posare; KR. pushtet m. oblast, mo, sila: < lat. potestas, -ate, it. podesta upan, stfr. poest; KR., ki sem daje tudi alb. pushtoj zavzeti. pushtoj zasesti, zavzeti, okupirati: KR daje to skupaj s pushtet oblast in zavraa HH izpeljavo iz lat. expeditare. pyll, pyll m.,.(Cim) gozd : iz lat. *padle ; tako Jokl (1916, 119). iz lat. *padlem, rom. pdure id.; tako Cimochowski (1950, 243), KR.

qark m. krog; okroje: < lat. circus,

rom. cerc; KR. qart jasen -> qar qart krek, razprtje: < lat. *certa (k certare M), rom. ceart Streit; KR. qarr m. cer (hrast): < lat. cerrus id., rom. cer; KR. qel . upnie: < lat. cella, rom. aciua Obdach gewhren, it. cella; KR. qelq m. steklo; kozarec, aa; (mn.) ipe; qelq/e -ja . steklen kozarec: < lat. calix, -ice, it. (calice), rom. (clce); KR. qell , qel (sic.arbr.) (pri)nesti: Meyer (1891, 168) primerja z gr. kll goniti, klomai priganjati, sti. klyati, kalyati goniti. Enako Jokl (1912, 198), ki sem postavlja tudi geg. oblike shqilc (Krist (396)), shl (Bashk (414)) sirilo, sirie); prim. shqilc. Kasneje Jokl (1963,126) izraa mnenje, da qell spada skupaj s sjell prinesti. Tako tudi Kortlandt (1980, 246), ki ima velar v qell za ponovno vzpostavljen po naliki iz oblik z drugimi prevojnimi stopnjami. qen m. pes: Alb. beseda se razl. kot poedninjeno mn., izhaja iz lat. canis, rom. cne, furl. cjan, it. cane vse: pes; KR. qend/r -ra . sredie, center, sede (drutva): < lat. centrum, it. nare. centra Nagel, centro, fr. centre; KR. qep 'ivati': Meyer (1891, 213) to postavlja skupaj s sqep 'Schabel' k korenu ie. *skep- 'cepiti'. Drugae Pedersen (1900, 330) to vidi skupaj z lat. capio. Tako tudi Jokl (1923, 308). Tagliavini (94) samo navaja prejnje reitve. qep . ebula: < lat. cepa, rom. ceap; KR. qep/r -ra . streni tram, karnik: < lat. capra predlaga KR in prim. rom. cprior streni tram k capreolus; REW belei lat. capreus za izhodie. qer : to KR ozn. kot napano poedninjenje, izhaja iz lat. carrum, rom. car, it. carro. qer/e -ja . izpadanje las (nalezljiva kona bolezen): < lat. caries/ caria, za roman. REW; KR.

Q qaf vrat, Kehle, Fu-und Handgelenk:

Meyer (1891,219) postavlja k lat. collum, germ. *halsa; qaf naj bi bilo lahko kiefe < kielf in to za kelth, kels, kar naj bi stalo v prevojnem razmerju s *kolso ali qaf < klaf < kalf, kalth enako z ide. *kolso. Pedersen (1900, 330) primerjavo z lat. collum zavraa, ker alb. oblika ne kae sledi nekega *l-ja. Treimer (1938, 79) oboje zavraa, razvoj ide. *ls naj bi potrjevalo alb. kall hre, Stengel, Halm iz ide. *qolso, (prim. Meyer (1892, 76)), drugo, za qaf < klaf ni evidence v narejih. Treimer (1938, 93s.) izvorni pomen za qaf je tilnik, kar kae: me marr n qaf zu Schaden bringen. Rom. oblika ceaf Hinterhaupt naj bi bila izposojena iz qaf e za asa rimljanov. Izhajati naj bi bilo potrebno iz debla *kef < qeps, kar primerja z lat. capsa Behltnis, glede stopnje samogl. z nperz. apsdan packen. qar (KR), qart prid. jasen, razloen: < lat. clarus, rom. chiar; KR

83

qerm m. vzdignjen rob njive; kurie

ognjia; kamnit obod vodnjaka: povezava z lat. termen, -ine nejasna; abej, KR. qeroj (WAD) : < lat. quaerere, rom. cere, it. chiedere, fr. querir; KR. qershi -a . enja: < cerasea, ceresea id., rom. cirea; KR. qershor m. (mesec) juni: < lat. *cerasiarius, rom. cirear juni; KR. q, qi oz.zaim. ki: < *kWd ; Cimochowski (1950, 225). qlqere apno: < lat. calcaria, it. calcara; KR. qroj istiti; lupiti, majiti; trebiti; pleti: < lat. *clarare? k clarus; KR, ki izpeljavo HH-a iz lat. curare ozn. kot napano. qrtoj < lat. certare, rom. certa; KR. qiell m. nebo: < lat. caelum id., rom. cer id.; KR. qift m. lunj (vrsta orlov): < lat. acceptor, it. accettore, rom. *acipt; KR. qim/e ja . dlaka, las; pero v uri: nejasno; navaja se lat. cyma/ cima, mona povezava z rom. ciuma; KR. qimk . (zool.) stenica -> imrr. qind m. sto: < lat. centum, it. cento, fr. cent; KR. qing/l -la . podprega (za konja): < lat. cingula, rom. ching; KR. qipr: mogoe neolat. cyprum; KR. qip : Bari (1919, 13) to skupaj z alb. shqip k stperz. kaufa-; prim. Treimer (1938, 118) qiq/r -ra . ierka, sivi grah: < lat. cicer, arom. eaire; KR. qis (z)buditi: k alb. qoj ; prim. Kortlandt (1980, 248). qoj '(z)buditi': Jokl (1937, 145) to znotraj albanine primerja s oj zbuditi, dvigniti in zgjoj (z)buditi ter s cys, cus, msyj. qoj postavlja k lat. cieo cire pognati; qoj < *ky-n-y. Tako tudi Cimochowski (1950, 221); prim. Pokorny (1959, 538), abej (1987, 129). Kortlandt (1980, 248) sem tudi qis id.; odsotnost palatalizacije v alb. obliki pripisuje intervenciji nekega laringala kot v arm.

keam ivim(za arm. obliko prim. Kortlandt (1975c)). qytet m. mesto: < lat. civitas, -ate, rom. cetate; KR.

R ra padel je aor. od bie rabeck . vrabec rabush m. rova racator -e prid. plemenski: < raca + tor.

rac . rasa, pleme, pasma racion m. obrok, porcija radar m. radar radiator m. radiator radio -ja . radio radist m. radiotelegrafist raditje . priprava (jedil) radhas, radhazi prisl. po vrsti,
zapovrstjo: < radh + as. radh . vrsta radhiqe -ja . potronik, cikorija radhit, radhis raz- u- vrstiti radhor zvezek rafineri -a . rafinerija raft m. predalnik, regal, polica ragal : Treimer (1938,117) razlaga kot izposojeno iz st.maked. rgilla. rahani -a . mot rahat prisl. mirno, brezskrbno: < tur. rahat id.. raja -ja . raja rajn m. okroje, podroje raket . raketa rak -a . ganje: < tur. rak id.. rakitk prid. rahitien rmas prisl. lagodno, le ramazn m. ramazan, muslimanski post: < tur. ramazan id.. rambm prisl. tako tako, za silo ram . (bot.) movirska homulica rash aor. od bie padati: K gr. errgn, rus. ruu strike; tako Huld (45). regj < lat. rex, rege, rom. rege, it. re, fr. roi; KR; ali iz lat. regulus ali kot abej od rege s crkvenolat. posrednitvom; KR. rem m. baker: < lat. aeramen/aramen, rom. aram, it. rame baker, fr. airain; KR. 84

rep : iz slov., prim. srb. repa repa;

KR.

rrni (geg.) elodec: < lat. ren, rene,

rom. rin, ril stran telesa, it. rene, fr. rein; KR. rre (bot.) jelka: malo verjetno k lat. robur; KR. rremb m. tanka veja, mladika: < lat. ramus, rom. ram, it. ramo; KR. rret/r -ra . : < lat. *retina, it. redina, fr. rne; KR. rreth Reif eines Fasses, Rades, Ringes: Bari (1919, 13) k sti. rtha- voz, lat. rota; prim. Treimer (1938, 118). Kot Bari: abej (LP7, 173). lberg (1972, 134) opozarja na nepojasnen -th v alb. obliki, ker *t samo ne da alb. th. rrnoj podreti, razdejati, opustoiti, uniiti: iz it. nareij, prim. neapolit. arriunare (REW) ali neposredno iz lat. ruinare ; KR. rrshir . smola: < lat. resina, rom. rin, it. resina; KR. rrik gl. rrilk. rrilk, rrik . (bot.) repa: iz. lat. radicula/ radix, -ice; KR. rriq/r -ra . (zool.) klop: < lat. ricinus, it. ricino, fr. rouane; KR. rris, rrit je fais crotre,rasti, Buz. 'bj t rritet', rit dorn 'shtrij dorn': k sti. rdhnoti il crot, stcsl. rast rasti; prim. Cimochowski (1950, 251). Cimochowski dodaja, da rrit < ide. *rdh izgleda kot uganka, oblika rrit bi morala priti od *rid, od oblike torej z ohranjenem -d. K alb. rroj, tako lberg (1972, 130). abej (1988, 81) zaradi pomena, ki ga kae Buzuku, primerja s sti. rjyati 'shtrihet', gr. org 'shtrij' kher orgn eis ourann 't'i shtrish duart drejt qiellit', lat. reg, stir. rigim 'shtrij'. rrjedh , aor. rodha tei, liti; pritei: k stisl. rakr mouill, humide, lat. rigre namakati; tako Cimochowski (1950, 231). rrjesht () < lat. restis, it. reste, stfr. rest; KR. rrjet m. omreje; rrjet . mrea: < lat. rete/retis, rom. reea (< *retella), it. rete; KR.

Rmr m. aromunski pastir: verj. pozna izposojenka iz arom. armn, k lat. Romanus; KR. rmoj < lat. rimare, rom. rma, p. rimar; KR. rnd (i, e) prid., geg. rnd, rnd, du. rn, arb. (K.) rand, ber. rnd, am., man., sal. rnd, vacc. raend 'teek'; 'tea'; rndj . 'tea' (Kav.); tosk. rndnj, geg. randj 'teiti (nekomu)': Meyer (1891, 365) izvaja iz lat. grandis 'velik' in v primerjavo pritegne e sard. grandesa 'mole'. Jokl (1911, 74) pripisuje besedo domaemu fondu in primerja z lit. reju, riti 'razkladati'. Tako tudi Tagliavini (1937, 234). abej (1986b, 77), kot e Bari (1919, 86), vzpostavlja *wront- ali *wrentkot bazo in primerja z lit. sveriu 'tehtati', svarus 'teek', nem. schwer 'id.'. Huld (1984, 108) ima za najboljo reitev Joklovo iz *reE-. Z vpraajem izvaja rnd < *rE-ont-V. rndnj 'obrezovati drevje': iz it. rimondare 'id.'; tako Meyer (1891, 365). rpjet : k lat. rapere, rapidus, rom. repede; KR imenuje povezave za nesigurne. rr . pesek, peina: < lat. arena , rom. arn ; prim. Krist.(62). rig : od ngr. rhgas ; KR. riqe : iz ngr. reki, kar je iz lat. erica; abej, KR. rus : od arom. arus, to iz lat. russus, -a ; KR. ryj vstopiti: Bari (1919, 17 ss.) primerja znotraj albanine z hyj, eprm prid. zgornji, hypi iti gor, kamor npr. lat. sub pod. RR rrall prid. redek; prisl. redkokrat,
poredko: < lat. rarus/ rallus, rom. rar (neolog. ?); za alb. mona disimilacija iz rarus, za rallus roman. priev. REW; KR.

85

rrobull m. (bot.) beli bor: < lat. robur,

-ore, it. rovere, fr. rouvre; KR, ki daje tudi monost izhodiu lat. robulus. rrog . plaa: iz ngr. rhga, to iz lat. roga ; KR. rroj ivim, Vacc. rraenj, geg. rrj obiskati: Hamp (1965b, 139) h het. ar-, erprispeti, sich erheben, sti. rcchati auf etwas stoen, erreichen; h1r- > rri, h1reX-n- k rroj, h1rX-n- > rrj, h1r-dh- > rris. lberg (1972, 130) to ne sprejema, ker ide. *r > alb. rr, medtem ko alb. rr- < glasovna skupina, ponavadi *wrrrot . kolo: < lat. rota; rom. roat, it. ruota; KR. rruf 'lightning': Mann (1977, 40) iz gr. sterop. rrug . cesta, ulica, pot; potovanje: < lat. ruga, fr. rue, arom. arug (lahko iz ngr.); KR. rrumb, rrum (KR) m. kembelj pri zvonu; prazen koruzni stor: < lat. rhombus, it. rombo, fr. rhombe; KR. rrushkull m. (bot.) bodea lobodika: < lat. *rusculum, it. ruschio; KR. rryl m. (anat.) grlo, poiralnik; vrat (steklenice): < lat. ervilia, malo verjetno; KR. rryl Linse < lat. ervilia (M ima iz ervilla); za predstopnjo alb. besede predlaga KR aruil. rrym . 'tok': Mann (1977, 39) rrym primerja z gr. rhema 'id.' iz ide. *sreumn.

sel . (ko.) stol: < sr.gr. sellon

Sessel(DuC.). si oz.zaim. ki(du.): < *kWei, v funkciji oz.zaim. naj bi se ohranjal ta zaim. samo e v du. (Malagjija), npr. v brr si s k burrn s asht brr un homme sans bravoure nest pas un homme, tako Cimochowski (1950, 225). sis ., 'prsna bradavica; vime; cucelj': etim. glej thith. sit ., geg. tudi set . 'sito'. sits, geg. ses 'presejati': Iz stcsl.,sln.,bol.,srb. sito . Obliko ses < stcsl. sjati, bol. sja, to naj bi tudi dalo -e- v razliici geg. set 'sito'. Sem tudi shitj 'arati'(Ro.) od 'Siebzauber'; tako Meyer (1891, 385). skriv m. (ko.) 'Schreiber': < it. scrivano; tako Meyer (1891, 409). skur . rja, skurisem rjaveti(M.): Meyer (1891,387) to izvaja iz ngr. skouri rja = stgr. skra lindra, kamor e stcsl. skurija scoria, arom. zgurre (Kav.). Besedo postavlja Jokl (1917a, 116) poleg zgjyr lindra. Medtem ko za zgjyr izhaja iz sr.gr. skouri, izhaja za skur iz gr. skoura (Ducange: Gloss. med. graec. 2,1397). sprk bartlos: Meyer (1891, 391) iz rom. spn, stcsl. span, prim. ngr. spans; prim. Jokl (1916, 126). spron m. (ko.)ostroga (Rossi): Meyer (1891, 414) izvaja iz it. sprone ostroga. sqir Unrat, Augenbutter: iz tur. kr Schmutz, tako Meyer (1891, 230), Jokl(1917a, 117). sqep, qep m. 'kljun', geg. squp m. 'id.'; Berat ups 'kljuvati'; Mitk. upt 'naskrivaj krasti'; arv. (M.) ep . 'trn, bodica': Meyer (1891, 222) te besede postavlja h korenu ide. *skep- pod pogojem, da je obstajala razliica *kep-. squfur m. veplo: predlaga se izvor iz lat. sulphur, arom. sclifur, it. zolfo; tako KR. - zaradi ohranitve vzgl. s-ja, mora biti izposoja mlaja, mogoe k arom. besedi. stap m. palica, Stab, zdap groer Stab (Bashk. 514): Meyer (1891, 392) iz stcsl.

S sak m. mrea: iz psl., bol. sak mrea,

srb. Heutrage, medtem rom. sac < lat. saccus; tako Meyer (1891, 377). sardhell . sardela: < it. sardella sardine; prim. Cimochowski (1950, 246) . savorr . odpad, Ballast(Kav.): iz it. savorra ; tako Meyer (1891, 420). savurr . odpad, Ballast(M.): iz ngr. saborra ; tako Meyer (1891,420). sl . (kal.) sedlo: < it. sella; tako Meyer (1891, 398).

86

stap, sh., bol. stap. Enako Jokl (1917a, 113). sulfur, surful, sulful (Ro.) veplo: uene oblike iz lat. sulfur kot rom. sulfur ; tako Meyer (1891,411). surm prid. gris cendre: < *kur-mo- < *kr-mo-, lit. irmas siv, chenu (pour la robe dun cheval). Znotraj alb. s thjerm prid. siv < *ker-wo-, k lit. ivas., tako Jokl (1937, Cimochowski (1950, 221). svantsik dvajsetak: Treimer (1938, 118) ima to za izposojeno kot alb. shpreh; svantsik < nem. zwanzig. sy-ri m. 'oko', Buz. syt s. oculus, Bl. syy, geg. sy-ni, du. s-ni, arb. (K.) syni, pri. sy-ni, Kruj s, ber. sy, am., falc., vacc., sal., sma si, falc. si, man. u: Meyer (1891, 383) primerja s stcsl. sin 'svetel', kjer naj bi bil s- iz ide. *k'-. Pedersen (1900, 318) temu nasprotuje. Sorodno obliko domneva v stcsl. oi, lit. aks 'oi'. Albansko besedo izvaja iz ide. osnove *okW-/i. Izglasni -y v sy razlaga iz * ali *i, ki naj bi nastal pod vplivom labiovelara. Izpad vzglasnega samoglasnika razlaga kot pri dhi 'koza' (: lit. oys) in tet 'osem' (: lat. oct). Tako tudi Tagliavini (1937, 248) in Mann (1977, 97), ki belei izhodie *(o)kwin-. abej (1986b, 119) prejnje reitve odklanja. On izhaja iz osnove *syn < *sn- 'sonce', got. sunn. S pomenoslovnega stalia primerja stir. sil 'oko'. Tukaj abej izraa monost, da se je ide. *s- ohranil pred u ali ponovno razvil. Ta razvoj naj bi imel tudi paralele. Ugotavlja, da bi bilo potrebno ponovno pregledati vpraanje razvoja ide. *s v albanini. abej teje to besedo med kljune za reitev vpraanja refleksov ide. *s v alb. Huld (1984, 113) abejev predlog zavraa, ker za refleks *s- > alb. s- naj ne bi bilo dokazov. Huld predlaga tatpurua zloenko *Oekwi-, kar pa sam oznauje kot ad hoc predpostavko. - abeju tu ni moi slediti. Oitno je tu odloala zgolj podobnost s stir. besedo. Pomen stir. besede je drugoten. Ohranitvi

ide. *s nasprotuje tudi redovit razvoj lat. s v alb. sh. syei je mlance, jattaque: iz *kyu-n-y k gr. se jexcite, je mets en mouvement, sti. cyavate oddaljiti se, tako Jokl (1937), Cimochowski (1950, 21).

SH shaj, shanj (M.) 'zmerjati, aliti'; shahrk m. sramotilec, zmerjalec (M.): Meyer (1891, 399) ponuja kot izhodie lat. sannr 'osmeiti'. Pri tem spominja, da stp. sosanar odraa lat. subsannre. Tagliavini (1937, 255) izraa dvom, ker romanski jeziki odraajo samo lat. subsannre zasramovati. abej (1986, 122) zavraa monost latinskega izvora, ker bi moralo lat. sannr dati v alb. *shnoj in ne shaj. Alb. besedo izvaja iz ide. osnove *skedny, kot gr. skednnumi 'razkropiti' in let. kedrns 'iver' k ide. korenu *sk(h)ed- 'cepim'; kot pomensko vzporedno navaja abej gr. krn 'sodim', nem. scheide loim, nem. Schiedsrichter 'sodnik'. - abejeva reitev ima teave s pomenom. shajtoj 'raniti, pokodovati koga': abej (II, 123) je isto kot shitoj 'raniti'; oboje od lat. sagitta. KR belei kot za shigjetoj iz lat. sagittare, rom. sgeta prevrtati, it. saettare. shak 'psica; vlauga': abej (II, 124) (po Joklu: K.d. Morgl.34,30) to razlaga kot izposojenko iz iranine; sr.perz. sak 'pes'. shakull m. (geg.) 'meh, ki dri mlene izdelke', arv. Reseda alba (M.): Meyer (1891, 377) ponuja izvor iz lat. sacculus vreica. Glede pomenske povezave navaja nem. rastlinska imena Sckel, Felsentasche, Tschelkraut, ki vsebujejo Sack vrea in Tasche torba, ep. To sprejema Pedersen (1895b, 526). abej (1986b, 124) to odklanja, ker lat. sacculus v romanskih jezikih nima nikjer takega pomena, kot ga kae alb. shakull. Osnova te besede shak- naj bi spadala k razliicam
87

shark-, sherk-, shirk- z izvornim pomenom koa, meh. Izvorno obliko vidi ohranjeno v shark 'zelena orehova lupina'. Haarmann (1972) in Kristophson (1988) nimata alb. shakull v svojih seznamih latinskih izposojenk. - e kot abej izloimo osnovo *shk-, se spraujem, kako je tu mogoe razlagati izgubo *-r-. V domnevno sorodnih besedah naj bi se ta *-r- ohranil: shark, sherk-, shirk. Priakovali bi ohranitev ide. *rk. To kaeta npr. primera alb. dark veerja : gr. drpon in alb. bark trebuh : lat. farcio pitati, rediti. Tu se bo bolje vraati k Meyerjevi etimologiji. shal . stegno, bedro, noga; korak z razkoraenimi nogami; shlnj sedlati (M.): Meyer (1891, 398) razlaga to kot shal sedlo, rom. e, eoa sedlo, arom. ao id. iz lat. sella sedlo. Tako tudi: Pucariu (1905, 1490), Bari (1955, 66), Mihescu (1966, 27), Haarmann (1972, 147), Kristophson (1988, 68). Mann (1977, 39) shal izvaja iz ide. *kwsali- in primerja z gr. psals obok; karje, ter verjetno e oset. xlf 'hlae', stcsl. xoleva 'nogavice'. Vzporedni razvoj predpostavlja za shog pleec: gr. pskh gladiti, boati; shuaj 'pogasiti' h gr. psa , sti. ksaymi 'uniiti' itd. abej (1986b, 125) primerja shal z gr. sklos 'stegno, bedro' in predlaga: shal < *skel-n- k ide. korenu *skel- 'kriviti, obrniti'. Razliica od shal naj bi bila beseda al, tvorjena po premeni sh- : -. Rom. ale razlaga kot izposojenko iz alb. shal. - To besedo lahko brez teav postavimo kot Meyer k alb. shal sedlo < lat. sella . Pomen korak z razkoraenimi nogami daje tudi ustrezno pomensko povezavo. Vsekakor je reitev bolja kot abejeva, ki se posluuje nedokazanega razvoja *sk- > sh- . shal . (arv.) 'Borrago officinalis': Zakaj arv. shal pomeni Borrago officinalis, Meyer (1891, 398) ne ve.

abej (1986b, 126; 1988, 127) to skupaj s kr. i. Shala (severna Albanija), Shal (Kosovo blizu Mitrovice), shals neka vrsta zemlje in shalsin nerodovita zemlja priblia k lit. skeliu, sklti cepiti, gr. skll okopavati od ide. korena *skel- 'cepiti'. - Ker imamo tu opravka s strogo nareno, izolirano arv. besedo, je posebnost pomena verjetno razlagati kot nareni pojav. Kr. i., ki jih navaja abej, tu kot dokaz ne zadostujejo, saj niti ni jasen njihov izvorni pomen. -shan, -shand v akshn, akshnd m. zora, sijaj, Buz. akshan, akshandi, Bl. akshani i drits aurora: Meyer (1891, 7) navaja Bl. akshn, hakshn kot razliico od aksham veer iz tur. akam id.. abej (1976, 30) ima za glasoslovno mono povezavo z aksham, ker imamo nekaj primerov v sgeg., kjer tur. -m daje -n; npr. tamm : tamn. Zaradi prevelike teave povezati pomena veer in zora razlaga to besedo kot domao, kjer prvino -shan, -shand izvaja iz ide. *skend, *skand- 'svetlikati se', lat. candeo svetiti se, sti. candr 'luna', alb. han, hn 'luna'. Za vzglasje ak- daje monost povezavi s predpono a-k-, npr. v akcili nekdo, akku nekje. - Tu velja dati prednost tur. izvoru, ki glasoslovno ni sporen. Sprememba izvornega pomena je pri prevzemanju tujih besed ni nenavadnega. Pri abeju ostaja nepojasnjena prvina ak-. Povezavo z a-k- je teko sprejemati, kajti a-k- imamo samo v povezavi z zaimki in prislovi z nedolonim pomenom kot nekje, nekdo, nekako itd. shapk . 'sloka, kljuna': Meyer (1891, 399) belei kal. shapktore id. in geg. shaptore . id.. Besedi naj bi spadali k shapk 'kapa' < tur. ali bol., sh. apka id.. Podobnost ptijeve glave s kapo naj bi razlagala povezavo pomenov. abej (1986b, 128) navaja Kristoforidhijevo razliico za ko. skjeptore, ki naj bi kazala na izhodie *skjep-, torej od sqep 'kljun' kot npr. pri nem. Schnepfe sloka od Schnabel kljun.

88

- Mono je tudi, da imamo tu opravka z geg. razvojem shq- > sh-. Shar kr. i., tur. arda arplanina: To abej (1988, 127) izvaja neposredno iz antinega imena Scardus mons. Ime naj bi bilo domaega izvora in naj bi kazalo na v rimski dobi e ohranjeni palb. *sk- kot v antinem kr. i. v Dalmaciji Scardona. Da je razvoj v dananje Shar albanski, naj bi dokazovalo, da slov. kae sk-, tako Scardona > sh. Skradin. Kr. i. Shar postavlja blizu k lit. skards strm. - To je v bistvu protiprimer abeju, ker ne more biti razvoj lat. kr. i. Scardus (mons) > Shar albanski, saj lat. izposojenke iz iste asovne dobe kaejo redovito lat. sc> alb. shk-, npr. lat. scamnum podnoje > geg. shkmb, tosk. shkmp skala, prepad. Torej bi tudi za palb. *sk- morali imeti isti refleks kot za soasni lat. sc-. shark m. 'zelena orehova lupinja; sadno meso': Jokl (1926, 23) predlaga izvor iz gr. srks, sarks 'meso'. abej (1986b, 128) to povezuje znotraj albanine s shark 'koa' v izrazu sharku i bolls koa goa, shark pla iz bele volne in zherg, zharg kaji lev, pelle che e deposta dal serpente in primavera; scorza dalbero (Bashk.), zherku ivalska koa, ki slui kot glasbilo, shakull meh, rrshk, rrshiq meh, shirk, shirq, shiq id.: Osnovni pomen teh besed naj bi bil koa k ide. korenu *sker- 'rezati, sekati', kamor npr. rus. kor skorja, lit. skar cunja, capa, stvn. skerm it itd. - Gr. izvor ima zaradi pomena manj monosti, verjetneje je postaviti to besedo k shark pla iz bele volne. shark . pla iz bele volne z rdeimi pikami (M.): Meyer (1891, 400) to razlaga skupaj z lit. akas, stcsl. sraka 'obleka', rom. saric, ngr. sirka iz lat. serica svileno blago, srlat. sarica id.. To sprejemata Haarmann (1972, 149) in Kristophson (1988, 69). abej (1986b, 129) to zavraa in postavlja shark k shark 'zelena orehova lupinja'. Rom. in ngr. besedi naj bi bili iz albanske besede.

- Ker je beseda na Balkanu razirjena, ni razloga proti izvoru iz poznolat. sarica. abejeva povezava stoji na nedokazanem razvoju *sk > sh in je tudi pomenoslovno manj verjetna. shartoj cepiti: < lat. *sertare, roman. priev. ni, prim. REW insertare; KR. sharr . aga: < lat. serra, arom. ear, stit. serra; KR. shat m., tosk. shat m., geg. sht . (M.), arv. shat, mn. shetrinj (Meyer (1895, 101)) kras: Tu belei Meyer (1891, 400) tudi glagol shatnj kopati zemljo in izvaja shat < *shakt k ide. korenu *sek- sekati, kamor lat. secre sekati, stcsl. sk, sti sekati, stvn. sahs 'no'. Za shat vzpostavlja *sek-ti (Meyer belei *siek-ti) ali prevojno obliko *sak-. Enako: Brugmann (GrI2, 860), Pedersen (1900, 283), Tagliavini (1937, 256), Pokorny (1959, 895). B. Demiraj (1990, 197) izvaja shat iz ide. *sek-tV- in ne iz ide. *sek-tV. Ker tu korenski samoglasnik ni bil naglaen, naj bi bilo mogoe izvajati dananji a v shat samo iz nekega samoglasnika z ajevsko barvo. Tu misli na va-secundum *e. Pri tem se nanaa na primere, ki naj bi kazale izhodie s va-secundum: alb. katr tiri < ide. *kwetor(-es), kamor lat. quattuor; alb. thadr tesarsko dleto z dvojnim rezilom < *kes-dhro- itd.; prim. B. Demiraj (1989, 94 ss.). - K zadnji reitvi bi pripomnil, da primeri, ki naj bi upravievali vzpostavitev osnove s va-secundum, niso splono priznani. Zato ni mogoe postavljati pravilo za izvor nenaglaenega alb. a v korenskem zlogu. B. Demiraj (1989, 100) sam imenuje ta problem kaq t vshtir, ki naj bi potreboval e posebne tudije. V bazi *sek- bi lahko nastal tudi va-primum 4 kot v primeru psl. *soxa. shavr m.'Stipa pulcherrima': abej (1986b, 130) odklanja Weigandovo (BalkanArchivII224) razlago iz tur. avdar 'thekr'; prav tako zavraa monost razlage iz sh. evar 'roseau; buisson'.

89

she (e:) m. 'gorski potok, brzica': Jokl

(WusXII63) iz neke fin-ugrijske besede, kamor tudi mad. sd st 'prrosk, prrua'. Tako tudi: abej (1986b, 130), ki navaja tosk. razliico sheje. sheg . 'granatno jabolko': Meyer (1891,401) jo ima za izposojenko kot gr. sd sbd; kot podobno navaja nperz.seb sev 'jabolko', kurd. sev, siv, sti. sevi'jabolko'. Tagliavini (250) se prikljuuje in dodaja, da je sti. sevi- verjetno izposojenka iz iranine. Prejnje reitve navaja tudi abej (1986b, 131). shekull m. 1. stoletje 2. svet: < lat. saeculum, it. secolo, fr. sicle; KR. shelg m., shelqe vrba: < lat. salix, ice, rom. salcie, salce, salc, it. salice; KR. sherbel . : < lat. *salviella (REW: salvia), rom. salbie, it. salvia, fr. sauge; KR. shermend m. vitica vinske trte; rozga; grobanica: < lat. sarmentum, it. sarmento, fr. sarment; KR. sherp m. Apium graveolens (divja zlena), sic. (Piana dei Greci) shelb Lepidium (abej): Slede Meyerju (1891, 402) bi lahko glasoslovno ustrezalo lat. silphium, *silpium silfion iz gr. slphion silfion (diea rastlina), ki pa oznauje isto drugo rastlino. Thumb (1910, 17) izvaja neposredno iz gr. srphion (= slphion) s helenistinem razvoju l > r. Jokl (Geschichte d. idg. Sprachw. II/3, 1917, 135) najprej daje prav Thumbu, kasneje v 1923, 21 predlaga mono izpeljavo iz lat. (Plavt) sirpe laserpitium. Bari (1957a, 263) opozarja, da imamo tudi razliico gr. slpion (Hez.), ki glasoslovno ustreza alb. besedi. Skupna gr.-lat.-alb. beseda naj bi bila predide. izvora, kar naj bi potrjevale razline gr. oblike. abej (1962, 183; 1986b, 134) izvaja kot Meyer iz gr. slphion ali lat. serpum. Verjetneji izvor vidi neposredno v gr. slphion.

Mihescu (1966), Haarmann (1972) in Kristophson (1988) alb. besede ne vodijo v svojih seznamih latinskih izposojenk. - Pri povezavi z gr. slinon zlena ostaja nepojasnen -p v alb. besedi. shes, arb. (K.) me sht (inf.) 'proda(ja)ti'; shtur . prodaja: Alb. shes Meyer (1891, 402) izvaja iz *sjes, to od *sl-es, kar ima za ibkostopenjsko obliko iz korena ide. *sel, kamor ang. to sell 'prodajati', got. *silan, saljan prinesti, darovati in mogoe gr. helen 'vzeti'. Tako tudi Tagliavini (1937, 252). - eprav se alb. beseda po pomenu ujema z germanskimi, je razvoj ide. *sel- preko ibkostopenjsko *sl-V v alb. shes glasoslovno brez ustrezne vzporednice. Vzporedni primer bi moral biti tu alb. shllig gad, kaa < *sh()llik h korenu ide. *sel- plaziti se. Ta primer pa kae ravno ohranitev ide. *l. Drugo je, da se v obrobnih narejih, npr. arv., ohranja *l pred sprednjimi samoglasniki kot *l. Konno priakujemo pri ide. vzglasnem *s pred *l, da ta odpade; (glej 4.) Zaradi aor. shta, pretekli delenik shtur, shitje . prodaja bi bilo potrebno izhajati iz neke osnove *shet-j kot mbys ubiti, aor. mbyta, pretekli delenik mbytur, kjer imamo mbys < *mbut-j ( t : s alternacija od *t : *tj); prim. Huld (1984, 90). Osnova *shet kae na mono ide. osnovo *se/i(C)-t- (t-debelski sedanjik). Po pomenu bi bil moen koren *sedsedeti, ki ima kot vzronik lahko tudi pomen proda(ja)ti, prim. gr. hoden, hodn proda(ja)ti; prim. IEW (885). Drugi koren bi lahko bil *seik-, *sik- podati, zgrabiti (z roko), kamor lit. sekti iztegniti roko, gr. hikans podajajo; prim. IEW (893). shesh m. trg, raven, prosor; polje: iz lat. sessus sede, rom. es raven; tako Cimochowski (1950, 233), KR. -shet v grsht m. 'kita las'; arv. (M.) krsht hdhravet pleksoda skrda; grshetnj plesti (M.); Bl. krshete

90

lasje, kal., sic. (M.) ksht, kshet, shet m. kita las: Alb. grsht m. pletenina, kita las Meyer (1891, 124) primerja z it. grisola, ben. grisiola, grisioleta pletenina, furl. grisole rogoznica, pokrivalo. abej (1986a, 210) izloa prvino -shet v grshet, ki naj bi se ohranjala e v shetk 'konjska griva'. Za primerjavo osnovnega pomena delitev, loitev navaja abej (1986a, 210) nem. Scheitel 'prea' ob scheiden loiti. Oblika shet naj bi bila izvorna mnoina od shat. - Pri abeju ostaja nepojasnen gr- v grshet, verjetneja se zdi izposoja iz ben. grisioleta. shete . mn. (Mirdita) 'otrobi': abej (1986b, 134) v njej vidi neko izvorno mn. od shat. shetk . 'konjska griva': glej -shet. shek/e -ja . skodela; ebri, vedrica; mernik: < lat. situla, it. secchia, fr. seille; KR. shelqror m. rogovila (na katero planarji obeajo kalupe za sir ali posode za mleko): < lat. *sarcinarius, rom. srciner, slciner obealnik za obleko; KR. shem < lat. examen, it. sciame, fr. essaim; KR. shmr ., shmr (Jokl) . tekmica; druga ena v muslimanskem poligamnem zakonu: Jokl (1923, 4) izvaja iz *sm-mer z izvornim imenovalnikom *she-mr > *sh-mr, medtem ko to. oblika *sm-merm > *shemrm. Cimochowski (1960, 140) pripomni, da bi priakovali iz to. *she-mrm z alb. obrazilom za to. *she-mran > alb. *shmr. Ker je tu r bil vedno v poloaju pred samoglasnikom, ne moremo vzpostavljati razvoja *r > r). Beseda shmr naj bi bila kontaminacija imen. *shmr in to. *shmr. shenjt m. svetnik; shenjt prid. svet, posveen: < lat. sanctus, it. santo, fr. saint, arom. simtu; KR.

shkroj (WAD) < lat. sacrare, it. sacrare,

p. sagrar; KR. shlboj (rel.) odreiti, zveliati: < lat. salvare, it. salvare, fr. sauver; KR. shllij dati v razsol, (na)soliti: < lat. salire/*salare, rom. sra, it. salare; KR. shmbllej podoben biti komu: < lat. similare, rom. semna, fr. sembler; KR. shmblltyr . < lat. *similatura, rom. smntur; KR. shndet m. zdravje: < lat. sanitas, -ate, rom. sntate, it. sanita; KR. Shndrtat (WAD): < lat. Sanctam Trinitatem; KR.(navaja ., ki tu predpostavlja domai izvor). shndosh prid. zdrav, trden: < lat. *sanitosus, -a, rom. sntos, ju.it.nare. (REW); KR. shnoj zaznamovati; zabeleiti, narediti zapisek; (med.) cepiti: < lat. signare, it. segnare, stfr. seignier, ampak rom. semna; KR. shnj . < lat. signum, it. segno, stfr. signe, ampak rom. semn; KR. shrbej biti v slubi, sluiti, strei: < lat. servire sluiti, rom. erbi, it. servire; KR. shrbes . drobna (hina, kmeka) opravila: < lat. servitium , fr. service; KR. shroj ozdraviti, zaceliti: < lat. sanare id., rom. snedzu, it. sanare; KR. sh m., Bl. shiu, geg., arb. shi, du., pri. sh, ber., sal., vacc., sma. shi, falc. sh 'de': Meyer (1891, 405) postavlja primerjavo shi z gr. hei 'deuje' in sti. su, soiviti, poiviti. Sprejemajo: Brugmann (GrI2, 860), Pedersen (1900, 281), Jokl (1911, 77), Tagliavini (1937, 251), Pisani (1955, 119), Hamp (1956, 128), Pokorny (1959, 912: shi < *s), abej (1986b, 136), Mann (1977, 92) in Kortlandt (1987, 221). Huld (1984, 113) dvomi v vzpostavitev *suH, ker sh- iz *s- zahteva prednaglasni samoglasnik. Ustrezne ide. praoblike pa ne vzpostavlja.

shgjetar > shigjetar

91

B. Demiraj (1990, 197) izvaja albansko besedo iz samomnoinske nite stopnje *soy od ide. *s- 'tekoina, sok'. shigjetar m. lokostrelec: < lat. sagittarius, rom. sgetar; KR. shigjt ., shgjet . puica, strelica, shngjt najbolji del ulova (za lovca): Meyer (1891,403) ponuja izvor iz lat. sagitta, rom. sgeat, it. saetta. Cimochowski (1950, 243) predpostavlja izposojenko iz kasneje dobe romanskih jezikov zaradi ohranitve medglasnega lat. g-. shigjetoj streljati z lokom: kot shajtoj od lat. sagittare, rom. sgeta; KR. shij ., arv. shil (M.) 'okus, ljubkost'; shijnj biti ve, arv. shilnj id. (M.); arv. shiluam ljubko; sic. shishm, shishim (za shilshm) (M.) okusno, ljubko; shshme . okus, ljubkost: Meyer (1891, 405) predlaga povezavo z gr. hles 'ugoden, poln lepote'. Bari (1919, 94) primerja znotraj albanine s sheleg jagnji, ilimi otrok, kalam otrok. abej (1986b, 136) prejnje reitve odklanja; prvotna oblika naj bi bila jtosk. shil. To obliko pa ima za odraz ide. *sal'sol', kot mono osnovo za alb. predlaga *sely ali *selya. shikoj, shiknj, shknj, shuknj (M.); arb. (T.) me shiga 'gledati, opazovati, paziti (na nekaj)', geg. tudi negovati: Meyer (1891, 405) predlaga kot moni etimon lat. *sedicare v p. sosegar 'pomiriti'. Osnovni pomen naj bi bil najprej negovati in kasneje tudi videti. Tagliavini (1937, 252) to zavraa, p. sosegar naj bi zahtevalo lat. sessicare. abej (1986b, 137) ne bi priteval besede med prvotne albanske, ker manjka pri Buzukuju, v jtosk. in v narejih Italije in Grije. - Morda je alb. beseda nastala pod onomatopejskim vplivom, npr. Vk (?prim. tur. sakIn). Lahko bi jo tako povezali s sheh, shihni! glej, glejte! (od shoh gledati, videti). Izglasni -k iz -h v tem primeru ostaja problematien. shirk m. 'meh': abej (1986b, 137) primerja besedo z alb. rrshek meh, shakull meh,

shark zelena orehova lupina. Razliice naj bi kazale na sekundarno vzpostavljeno prevojno razmerje a : e : i v severnih narejih. shitj arati: K sit 'sito' iz psl. *sito sito postavlja Meyer (1891, 385). Pomensko povezavo naj bi nudilo verovanje v 'Siebzauber'. Bari (1961a, 36) to odklanja, tako ima za problematino pomensko povezavo kot glasoslovno. Besedo ima za podedovano iz praalb. *t < *t ar < ide. *seyta ar, kamor germ. *saia- ar, stnord. seidr vrsta ara, lit. saitas ar, stnord. sda arati. Treimer (1938, 98) se prikljuuje Barievi reitvi. shkadhis : abej(1986b,137): sh-kadh-is; s preverbom sh-.

shkalis > shkalkoj shkak m. 'vzrok, razlog; pretveza': abej

(1986b, 138) predlaga osnovo *sh-kar-k. Vzglasni *sh- tolmai kot izvorno predpono, vmesni del *-kar- < *kor- pa postavlja h gr. kurts 'kriv' in lat. curvus 'kriv'. shkalc m. (Cipo) 'ko, zaboj na vozu, nosila': Meyer (1891, 406) to postavlja k shkall stopnice < lat. scala stopnica in enai shkalc s psl. *skalica, sln. kele . mn. 'hlzernes Sattelgestell'. abej (1986b, 138) to reitev odklanja in postavlja shkalc k shkelc 'stopnica'. Oboje izvaja iz shkel 'stopati, teptati'. - V priponi -c v shkalc imamo verjetno sgeg. (ko.) razliico knji. alb. pripone -s. shkalkoj, shkalis oslabeti: < lat. *discaballicare, rom. descaleca ; KR. shkall . 'stopnice, stopnica, Leiter, Amt': iz lat. scala, kamor stcsl, bol., srb. skala 'stopnice', ngr. skla, rom. scar; tako Meyer (1891,406), KR. shkallme . 'sablja,me': abej (1986b, 138): ali od gr. sklm 'sablja', ki naj bi bila trakega porekla ali neposredno iz traine. shkalloj, shkallnj (M.) 'znoreti': Meyer (1891, 407) to loi od shkel 'teptati' in shkal 'arati' zaradi razline narave l. Alb. shkallonj izvaja iz lat. *ex-callare 'iti s poti', rom. cale, p. calle = lat. 92

callis. Pisani (1947, 18) ugotavlja, da lat. osnova, ki jo ponuja Meyer, ni potrjena. Za njega je pravilna primerjava s sti. skhalati iti s poti, arm. sxal napaka, pomanjkljivost, sxalem motiti se, gr. sphll, sphllomai. - Besedo bi prej razlagal kot izpeljanko iz alb. shkall stopnice, kar je nesporno lat. izvora. Pomen se bi tu lahko razvil preko stopnjevati se > znoreti. shkarkoj iztovoriti; razreiti, odvezati dolnosti; olajati, omiliti: < lat. dis/ex-carricare, rom. descrca, it. scaricare, fr. dcharger; KR. shkarp . draje, suhljad, grmovje: Meyer (1891, 407) tu belei e Cam. shkarf . 'ibje, draje', katera naj ne bi bila drugje potrjena. Povezavo z gr. skriphos 'id.' in ngr. krphos 'slamica, iver' odklanja. Kot izvor ponuja lat. dis- ali ex-carpere, kamor lomb. scarp, retorom. scarpar 'odtrgati'. Orel (1985, 282) primerja shkarp s stvn. skarf 'oster', scarpf 'id.' in omenja shkarp kot primer za razvoj ide. *sk v alb. shk. shkell . 'Landungsplatz': enako s srb., bol. skela 'berfahrt', bol. skelija 'pristanie', tur. iskele 'pristanie', rom. schele 'id.'. skela naj bi izhajalo verjetno iz ilir. in stalo ob lat. scala; tako Meyer (1891, 407). shkel 'stopati, teptati, prezirati', ko. shkel in shklas; shkels m. 'stiskalnica (za grozdje in sadje)'; shkelm, shqellm m. 'brca z nogo, s podkvijo'; shkelmnj 'poteptati, udariti ven'; arv. (Reinhd.) shkelb m. 'brca z nogo'; shkal 'arati' (M.): Meyer (1891, 407) razlaga shkel iz alb. shkal 'arati', kar naj bi bilo v prevojnem razmerju s korenom ide. *skel-. Proti tej razlagi navaja Jokl (1911, 78), da bi iz *sk morali dobiti alb. h. Ne pozna besede, ki bi se dala povezati z alb. shkal. Zato svetuje razdeliti besedo na shkal-; sh- naj bi bil odraz ide. *sem-, *sm (stcsl. s, sti. sa(m)- itd.), medtem primerja -kal- z lit. kulns 'peta' in lat. calx 'id.'. Beseda shkal naj bi kazala na *sm-kol-n, medtem shkel na izhodie s *kel-.

- Te besede kot dokaz za predpostavljeni razvoj ne bo mogoe uporabiti, ker ide. koren tu kae s-mobile *(s)kel- (IEW, 923). Res je tudi, da imamo lahko v istem jeziku tako refleks korena *skel kot tudi *kel, npr. lat. silex kremen disimilirano iz *scilec- < *scelic- : lat. culter no < *kel-tro-s, *kol-tro-s ali *kl-tros. shkep (geg.) 'biti malo podoben'; geg. shkpet 'volja me prime' (M.): Jokl (1911, 80) navaja kot bolj razirjeno razliico shkrep, ki jo belei Kristoforidhi (1904, 393). Kot pri shkal tudi tu deli besedo v sh-krep, kjer naj bi prvina sh- zopet odraala ide. *sem/*som-, *sm. Prvino -krep pa priteva k lat. corpus telo, sti. krp- 'podoba, lepota'. abej (1986b, 139) te razlage ne odobrava. Alb. shkep naj bi bila razliica besede shkrep 'ukresati iskro (ogenj iz kamna)', kamor priteva tudi shkrbej oponaati. shklboz . lubje: abej (1986b, 140) deli v sh-klb-oz, kjer izvaja -klb- iz alb. kalb povzroiti gnitje. shkmb m. skala: < lat. scamnum, rom. scaun, it. scanno, stfr. eschamme; KR. shkmbej zamenjati, izmenjati: < lat. *excambiare, rom. schimba, it. scambiare; KR. shkndej, shkndis iskriti se, bleati se: glagol k shkndij; KR. shkndij . iskra: < lat. *scantilia (REW scintilla), rom. scnteie; KR. shkrbej 'oponaati, posnemati': abej (1986b, 140) to postavlja k shkrep ukresati ogenj iz kamna. shkoj, shkonj (M.) 'iti': Meyer (1891, 408) meni, da bi bilo mogoe shkoj glasoslovno, ne pa pomenoslovno, izpeljati iz lat. sequor 'slediti'. Jokl (1911, 80) razlaga shkoj kot denominativ k alb. shteg 'pot'. Potek naj bi bil: shkoj < *sht()goj preko *shtkoj. Tagliavini (1937, 253) sprejema Joklovo reitev in zavraa Barievo primerjavo z got. skwjan 'hoditi', katero sprejema Mann (1977, 146). Enako kot Jokl tudi abej (1986b, 141) in Huld (1984, 114), ki vzpostavlja za shkoj ide. obliko *stoiGh- + pozno pripono -onj. Tako tudi Kortlandt (1987, 221). 93

- K Joklovi reitvi se lahko pripomni, da izvajamo pomen iti iz pomena pot, prehod. Povezavo pomenov nudi npr. it. cammino pot : camminare hoditi. shkors . majhna preproga iz kozine, odeja: < lat. scortea, rom. scoar odeja, preproga; lubje, it. scorza lubje; KR. shkoz . 'gaber, bukva', Ro. 'rn hrast', Rada 'platana', Doz. shkoz e bardh 'gaber': Meyer (1891, 408) vidi povezavo s sln. kozol, kozulj 'ko iz lubja', drugje samo e pol. kazub, kozub, kaub, koub in rus. kuzov . Slovanske oblike naj bi bile izposojene iz ilirine, medtem mad. kazup iz psl. Bezlaj (1982, 76) predlaga za sln. kozol izpeljavo od sln. koza k alb. kedh 'kozica', stang. haecen 'jagne'. Treimer (1938, 117) ima shkoz za primer ohranitve skupine *sk in primerja s srvn. schachen gozd. udi se, zakaj se germ. deblo, ki se pojavlja nikjer drugje, vraa v ilirski (albanski) besedi. Drugae Pokorny (1959, 943): shko-z < *skrbh-r- k lit. skroblas bukev, lat. scrobis jama itd. k ide. korenu *sker'rezati'. - Pri zadnji izpeljavi je problematien razvoj *skr- > shko-. Mono bi bilo, da bi se *r v *shkro- izgubil. Za premeno shkr- : shk- prim. shkrep. shkrep 'ukresati ogenj iz kamna'; arv. shkepet 'bliska se'; shkreps m. 'kremen'; shkreptnj, geg. shkept 'ukresati ogenj, iskriti se; bliskati'; shkreptim, geg. shkeptin . 'strela': Tu Meyer (1891, 409) vzpostavlja izhodie *skrep-, npr. v gr. strpt 'bliskati', kipr. strop 'strela'. K albanski besedi priteva e rom. scapr, scpr 'kresati iskre', ngr. (Epir) skrapat iskriti se (pri petelinu puke). Bari (1923, 144) razlaga rumunsko besedo kot izposojenko iz albanine. Tagliavini (1937, 254) zavraa Meyerjev poskus, ker naj bi gr. strpt spadalo k gr. astr zvezda. Izvor ostaja za Tagliavinija naprej nejasen. Priporoa iskati skupni etimon za rom. in alb.

besedo, ki naj bi bil morda posnemovalne narave. shkrep m. 'skala': Pokorny (1959, 944) postavlja shkrep skupaj z alb. krep, karp, karm (< *korp-n-) vsi: 'skala, prepad' in trak. gorsko i. Karpts ros Karpati k ide. *(s)kerp/*(s)krep-, sti. krpna'sablja', stcsl. rp 'repinja', stvn. scirbi 'repinja' k ide. korenu *sker'rezati'. Orel (1987b, 150) belei m. mn. shkrepa < praalb. *krapa : germ. *skrfaskalnat greben, jama (stang. scroef, srvn. schraf). - Razliici alb. shkrep : krep lahko razlagamo iz korena s s-mobile. To bo potrebno postaviti skupaj s predhodnim glagolom shkrep. shkret prid. pust, samoten; osamljen: < lat. secretus, rom. scret zapuen, nevaren, it. segreto tajen, fr. scret id.; KR. shkruaj, shkruanj (M.), geg. shkruj 'pisati'; shkronj . 'pisava; usoda'; dheshkres . 'zemljepis'; dheshkress m. 'geograf': Meyer (1891, 409) ima shkruaj za izposojenko iz lat. scrbere pisati, rom. scriu id.. Enako Jokl (1923, 223). Haarmann (1972) in Kristophson (1988) latinskega izvora za shkruaj ne potrjujeta. abej (1986b, 142) dvomi v izposojo, ker sicer noben alb. glagol na -uaj ni latinskega izvora. Glagoli lat. izvora kaejo redovito alb. -oj, zato v shkruaj vidi domao besedo. Kot Camarda (1864, 101) povezuje abej shkruaj z alb. kruaj 'praskati, esati' k arm. korem 'id.'. shv shkruaj naj bi bil preverb s funkcijo intenziva. shkrumb m. 'zagalina'; shkrumbnj zagati: Meyer (1891, 409) to skupaj z rom. scrum 'saje' izvaja iz tur. kurum 'saje'. abej (1986b, 143) tega ne priznava, ker turke izposojenke v albanini nimajo dodatnih pripon; shkrumb postavlja v bliino lat. cremo, cremre 'zagati', umbr. kremata. Osnova albanske besede naj bi bila *krem- > *krum; shrazlaga kot predpono s funkcijo intenziva. Rom. scrum in ngr. skromos naj bi bili iz

94

albanske besede, ko ta e ni bila podaljana z -b. - Ostaja e monost izvajati alb. besedo iz rom. shkues m. 'snuba za drugega': Meyer (1891, 410) belei ko. shkus 'id.', Hahn (Tirana) shkes 'id.', shkus . 'posredovanje pri poroki'. Jokl (1911, 81) priteva kot Kristoforidhi (1904, 398) shkues k shkoj. Pomenoslovno vzpordne razmere naj bi imeli v stcsl. xodataj posrednik, rus. xodataja posrednica pri poroki : xoditi hoditi. Enako Bari (1957a, 252) in abej (1986b, 143). - Tu imamo nedvomno nomen agentis shkes < shkoj + -s kot pri msj uiti se > mses uitelj. shkulm m. 'curek, val, vodni vrtinec': abej (1986b, 144) ne daje monosti povezavi z alb. shkul 'zelo toplo' ali z alb. kulm 'vrh; sleme, streha' s shpredpono v funkciji intenziva. shkum 'pena': Meyer (1891, 409) enai to obliko s p.port. escuma, it.dial. scumma itd.. Jokl (Balkangerm.121) izpeljave iz romanskih jez. ali lat. zavraa in pripisuje besedo neposredno k germanini (gotini). To sprejema Tagliavini (255). Huld (1994, 166) shkum < got. *skm in tuf <got. *thfa kae, da je Palb. * e dal [y], medtem lat. izposojenke imajo e y < pyll <*padlem shkurre . 'grm, grmovje', Krist. 'drevo': Meyer (1891, 419) izhaja z rezervo iz lat. cornea drenov <- cornus dren. Alb. beseda naj bi zahtevala lat. *crnus. Jokl (1923, 230) postavlja shkurre k psl. *kr, eh. ke 'grm', pol. kierz 'grm'; shkurre < *sm-ker-n-. abej (1986b, 145) vidi kot La Piana (1949, 26) prvotno obliko v tosk. shkorr, kar postavlja k alb. korr '(po)eti'. shkurt m. februar, svean: tvorjen kot alb. shkurt kratko; izvorni pomen torej: kratki (mesec); KR. shkurt prisl. kratko: < lat. *excurtus (REW: curtus), rom. scurt; KR. shkurtim m. krajanje, zmanjanje: k alb. shkurtoj; kot alb. beseda je tvorjena rom. scurtime kratkost; KR.

shkurtoj skrajati, zmanjati: < lat.

*excurtare , rom. scurta; KR. shkutar m. glavni pastir: mogoe iz arom., prim. rom. scutar k lat. *scutarius (REW gl. scutum); KR. shllig ., shlige (Bashk.), ko. (M., Jungg, Bashk.) shelig . 'gad, kaa': Za to besedo Meyer (1891, 401) ne ponuja reitve. Jokl (1911, 77) ima varianto z ll- za izvorno, kar ustreza Pedersenovim (1895b, 541 ss.) ugotovitvam o alb. l. Besedo postavlja k stir. selige 'elva', nir. seilche 'pol', lit. selti 'plaziti se', gr. eilpodas 'Schleichfssige', sti. tsrati 'priplaziti se'. Vsebovala naj bi pripono *-go, znailno za poimenovanja ivali, npr. v sti. urga-h kaa. Pri tem izhaja iz *sh()llik, medtem ko bi bilo *sh()llig drugotno, ker medglasni -g- v alb. ne more biti star (prim. alb. dh koza< *digh). Enako Bari (1957a, 251) in Pokorny (1959, 900), ki postavlja h korenu ide. *sel- 'plaziti se'. Tako tudi abej (1986b, 145). shoh, geg., pri., Kruj shof, du. shoh, ber., man., sal. shoh, am., vacc., falc. sho, sma. shog 'videti': Meyer (1891, 411; 1892, 7) shoh primerja z got. sahan 'videti' od korena *sekw -, lat. sequor, gr. hpomai, lit. seku, vse: 'slediti', in dodaja, da -h v 2., 3. os. edn. sheh ni razloljiv. Kot praobliko za shoh vzpostavlja sedanjik (intenziv) *sekwsk (Meyer belei *sek-sk). Drugae Brugmann (GrI2, 864 Anm.), ki ima Meyerjevo osnovno obliko za malo verjetno. Brugmann domneva, da imamo pri shoh podobno tvorbo kot pri njoh. Kot izhodie navaja *skW -sk' (*skW -sk'), kjer deblo te besede primerja z gr. fut. eni-sps napovedal bom, stisl. skld < pragerm. *sk-dla-. Pedersen (1900, 283) sprejema Meyerjevo primerjavo in vzpostavlja kot albansko praobliko *sekW-sk, ki naj bi pojasnila -h v albanski besedi. To so sprejeli: Pisani (1955, 131), Bari (1957, 90), B. Demiraj (1990, 195). Mann (1977, 161) primerja shoh s sti. ssakti slediti in vzpostavlja *sisekw-. Huld 95

(1984, 115) prejnje reitve zavraa in ugotavlja, da je albanska beseda vzronik iz ojevskostopenjske osnove *sokW - + -sk'-. Glasoslovni potek naj bi bil: *sokW sk'oH1 > *sash- > *soh. Kortlandt (1987, 221) navaja Pedersenovo in Huldovo reitev. shok < lat. soca, za roman. jez. REW; KR. sholl . stopalo, podplat; opanek: < lat. solea/ sola, it. suola, stfr. suele; KR. shoq m. soprog, mo: < lat. socius, rom. so, it. soccio; KR. short m. reb, rebanje: < lat. sors, rte, rom. soart, it. sorte, fr. sort; KR. shosh 'presejati'; shosht 'id.'; shosh, shsh . 'sito': Meyer (1891, 386) sem priteva tudi zhoshk preluknjan; votel. Alb. shosh izvaja iz *sy-s (ali *sys) od korena *sy- (ali *sy- ) k gr. s, sth 'presejati'. Enako Brugmann (GrI2, 862). Tagliavini navaja k *sys lit. sijju presejati in zavraa v tej zvezi primerjavo z gr. s. Pokorny (1959, 889) sprejema Tagliavinijevo primerjavo in postavlja alb. shosh < *sy-s k ide. korenu *s(i)- 'sejati'. Huld (1984, 148) kot Tagliavini k lit. sijju 'presejati', lat. sinus 'krivina, zavoj' in izvaja shosh iz *sy(s)no-; tako tudi Kortlandt (1987, 221). shpart . (bot.) barvilna koeniica: < lat. spartum, rom. spart, it. sparto, fr. part; KR. shparr m., shperdh . 'hrast': Treimer (1938, 117) pritegne v primerjavo stvn. sparro streni tram. Tu domneva ilirskogermanski stik. K lat. sparus, sparum 'kratka sulica', gr. spros, germ. *speru-, stvn. sper 'sulica' od ide. *(s)per- 'drog, sulica' postavlja Pokorny (1959, 990). Enako Orel (1985, 282) h gr. spros 'sejanje'. shpat m. strmina, poboje, obronek (geg.), gozd na poboju (tosk.), tudi kr. i. Shpat v osrednji Albaniji: Jokl (1923, 163) izhaja iz pomena 'poboje, strmina', ki ga kae gegovina. Besedo deli v sh- in -pat; sh- razlaga kot staro

predpono, -pat pa primerja z gr. -pets v propets naprej nagnjen in sti. ptati 'leteti, padati' in znotraj albanine sorodno s shpend ptica, shpes pti. Tako tudi Camaj (1966, 74), ki v shpat < *sh-pot- vidi o-stopnjo k alb. shpend. Drugae analizira abej (1986b, 146): shpat naj bi bilo tvorjeno po ljudski etimologiji iz alb. shpat-ull 'lopatica, plenica; rama' (< lat. spatula lopatica). Kot Jokl tudi B. Demiraj (1989, 99), ki proti abeju navaja, da taka retrogradna tvorba ni tipina za alb. Za domai izvor naj bi govorila tudi polisemija te besede. Kot izvorni pomen ugotavlja vzpetina, naklon od spodaj navzgor, npr. shpat v tok shpat naklon, sht shpat navzdol. shpat . sablja, me: < lat. spatha, strom. spat, it. spada, fr. pe; KR. shpatull . lopatica, plenica, rama: < lat. spatula, rom. spat (tvorjen iz mn. spaturi), it. spalla; KR. shpejt (i, e) prid., pjt 'hiter, nagel, uren', . 'naglica', Buz. shpjert, Bl. pjert, Boari shpjet: Meyer (1891, 413) odklanja Mikloiev predlog izhajati iz lat. expedtus, ker naj bi to lahko dalo samo *shpjt ali shpit. Ponuja povezavo s stcsl. spx naglica in spominja na besedo, ki jo belei Leake spehitnj 'pohiteti'. Jokl (R.In.Et.Balk. II, 72) izhaja iz glagola alb. shpejtoj pospeiti < lat. *expeditare. Podobno e Mikloi (1871a, 24): shpejt < expedtus nezadran, pripravljen (za boj) Joklove izpeljave ne potrjujeta Haarmann (1972, 124) in Kristophson (1988, 83), ki imata alb. shptoj reiti iz lat. *expeditare. Kot domao besedo jo obravnava Bari (1937, 100) in jo primerja s sti. sphurti 'teptati', gr. sprkh 'hiteti', av. sp&r&zat 'biti marljiv'. Treimer (1938, 115) opozarja na razliico pejt, kar navaja proti izhodiu z vzglasjem *sp-. abej (1986b, 147; 1988, 81) opozarja, da stareji viri kaejo bolj pogosto obliko shpjert (Buz.), pri Bl. pjert, Boari shpjet itd. Te oblike naj bi bile tudi 96

stareje in izkljuevale lat. izvor. V shpejt vidi abej nek postverbal iz glagola alb. shpie nesti, peljati, s sabo vzeti podobno kot alb. krejt popolnoma, isto iz alb. krye, krie glava. Sam oznauje svojo etimologijo zaradi sopomenke alb. shprdhit hiter kot nezanesljivo, kajti razliici shpjert in shprdhit naj bi kazali na neko starejo obliko *(i) shpjerdht. - Prikljuil bi se tu lat. izvoru, za kar govori glagol shpejtoj. Mogoe sem tudi shptoj reevati. shpell : Treimer (1938, 117) z vpraajem izposojeno iz spelunca. shpend m., geg. shpen m., shpz ., tosk. shpes ., shpes m. pti; ko. shpenn . 'ptii (kolektivno)': Meyer (1891, 413) izhaja iz *sh-pen, kjer enai *-pen < *petno- s stir. en pti, kimr. etn 'pti'. Za -d v shpend navaja primer pend pero = penna itd. Geg. shpz ima za manjalnico *shpen-z. V tosk. shpes razlaga -s- iz tosk. razliice shpes m.; tako tudi Jokl (1916, 149). Schmidt (1939, 18) navaja proti Meyerju, da bi iz *petno priakovali alb. *pjen. Alb. besedo deli v sh- in -pend, kjer razlaga sh- kot predpono iz ide. *sm in -pend postavlja k alb. pend pero, perut, kar primerja z lat. pandus ukrivljen, stisl. fattr upognjen nazaj, srir. anna komolec. Kot izvorni pomen za shpend ugotavlja perutnina. Jokl (1923, 32) deli kot Schmidt besedo v predpono sh- in -pend < *pet k skupini sti. ptati leteti, gr. ptomai leteti. Drugo prevojno stopnjo vidi Camaj (1966, 71) v alb. shpat poboje, gozd < *sh-pot-. Drugae kot Jokl ima Camaj -d v shpend za del korena, kjer -n- razlaga kot medpono. Camajevo razlago sprejema Janson (1986, 130). Huld (1984, 149, 154) razlaga sh- v shpend po naliki na sh- v shtaz in izvaja shpend < *sV-ptno + to-; tako tudi Kortlandt (1987, 221): shpend < *su-petno-t-. shpesh prisl. pogosto, esto; gosto, shpesh, shpesht prid. pogosten; gost:

< lat. spissus, arom. spes, it. spesso, fr. pais; KR. shpet m. 'ograja iz kolov': Poedninjena mnoina od shpat 'poboje'; tako abej (1986b, 148). shpz geg.(<*shpz), dol. shpza . pti(Weigand, Krist(406)), divja ival (Bashk., Jungg), poleg shpz, shpzi m. (Krist (406,407)), shpes, tosk. shpes (Meyer): Izvor primerjaj shpend; sh-petn- + deminutiv prip. -z< *dy. V obliki geg. shps naj bi imeli novotvorjeni imen. po izpadu -. V tosk. shpes pa kontaminacijo od shpez in shpes. Za razvoj pomena divja ival prim. zog mladi pti ter mladi; prim. Meyer (1891, 413), Jokl (1916,150), Jokl (1923, 162). Camaj (1966, 69) izhaja iz stare mn. od shpend : shpendy-. Janson (1986, 132) navaja kot mono reitev tako Camajevo kot Joklovo. Kot vzporedni razvoj navaja vise < *venty-. shprej (WAD): kot shpres upanje, shpresoj upati: k lat. sperare/ *sperantia; tu KR domneva verbalizacijo in nastanek ne primerja z it. sperare, fr. esprer; KR. shptoj 'reiti, reevati', shptnj, pshtnj, pushtnj, shtpnj 'id.'; shptm, shtpm m. 'reevanje'; shtpes . 'id.': Meyer (1891, 414) izhaja iz lat. *expeditare. Enako: Haarmann (1972, 124) in Kristophson (1988, 83). Jokl (R.In.Et.Balk II, 71) deli shptoj v sh-pet-oj, kjer postavlja -pet- k alb. petk 'obleka'. Pomen razlaga po vzorcu lat. ex-cappare : cappa 'pla'. Treimer (1938, 115) opozarja na razliico shtponj, kar daje pomisleke za *sp-. abej (1986b, 149) ima Joklovo reitev za najboljo, eprav v albanski besedi ne vidi latinskega kalka. shpie 'voditi k'; shpr . 'spremstvo': Meyer (1891, 35) shpie postavlja k bie 'vodim, prinesem'. Jokl (1911, 82) opozarja, da pri Meyerjevi razlagi ostaja nepojasnjena narava sh- in -p- v shpie. Sam predlaga delitev shpie v sh- in -pie: debelska prvina naj bi spadala k aoristu besede bie: pruva od korena *per-, kamor sti. pparmi 'vodim ez'. Prvino sh- izvaja 97

iz ide. predloga *sem/*som, *sm. Jokl (1917a, 121) v podporo svoje reitve navaja e besedo Jungga (Fialor, 198) me shpier. Tagliavini (1937, 258) to sprejema in odklanja povezavo z rom. spune rei, praviti < lat. expn izpostaviti. shpif , pif (geg.) 'verleumde', kpf (Rada) 'vituperare', shpif . 'Verleumdung', pifark 'Verleumder': Meyer (1891,414) to daje skupaj s tosk. pik, shpik k pik. Treimer (1938, 115) navaja razliico pif (dvomi o *sp-) shpirt m. duh, dua: < lat. spiritus, it. spirito, fr. sprit; KR. shpoj, tosk. poj, shpuaj, shponj, ponj, shpuanj (M.) prevrtati, prebosti, preluknjati, nekomu povzroiti lom, prelomiti zid; npr. gjlpra nuk pon igla ne gre skozi; shpuatr 'predirljiv' (Rada): Meyer (1891, 414) hoe izpeljati ta glagol iz lat. pungo s predlogom dis- ali ex- kot shkruanj iz lat. scribo; aor. shpova naj bi bil iz lat. impf. expu(n)gebam. Jokl (1917a, 120) odklanja lat. izvor tako iz glasoslovnih razlogov, nepojasnjena naj bi ostala izguba nosnika v alb. besedi, kot iz pomenoslovnih, pomen alb. besede naj bi bil teko zdruljiv z lat. dispungo s pomojo pik razloevati ali expungo izbrisati; prertati. Izpeljavo iz lat. naj bi onemogoila geg. (Bashk.) beseda shporoj prevrtati, prebosti, katero Jokl postavlja skupaj s shpoj. Izhodie naj bi bilo *ds-prey, *ds-pry, podaljana stopnja vzronika ali iterativa h gr. per predreti, prevrtati, per z enega konca na drugi predreti, prebosti, csl. na-perj, na-periti prevrtati, sti. prayati prepeljati, voditi ez. Oddaljene sorodnike vidi Jokl tudi v alb. aor. (od bie prinesti) pruva, prura prinesel sem, vodil sem in shpie (sh-pie) voditi k. *ds- naj bi bila predpona *dis, ki naj bi tu poudarila osnovni pomen. Glagol shporoj priteva v razred glagolov na -onj < *-ny. Kot nekateri glagoli tega razreda npr. punoj naj bi shporoj imel prvotno tvorbo na ide. *-y (kot npr. v psl. *mtaj), torej: shporoj iz *dis-

pry. Druga mona razlaga za shpoj in shporoj naj bi bila postaviti besedi k alb. shpr, shpori itd. brazda, sled, ostroga. Glagola naj bi bila v tem primeru denominativne tvorbe z *-y oziroma z -onj. Jokl oznauje drugo monost kot pomenoslovno bolj teavno, eprav mono zaradi stvn. born vrtati, lat. forre id. : gr. phros brazda. Treimer (1938, 115) tu spominja samo na razliico punj. Pri tej besedi dvomi v izhodie z ide. *sp-. - Treimerjev ugovor ne velja, ker je poj, puanj drugotna razliica z okrepljenim vzglasjem. Ta pojav poznajo tevilna alb. nareja; prim. 2. 1. 3. shpor, geg. shpr, shpori (geg.) m. ostroga, brazda, prsnica (Bashk.), prsnica (Jungg), shpr, shpori brazda (Jungg): Meyer (1891, 414) belei shpr m. ostroga, kal. arbr. shpr (tj. shpuar), shpori prsnica, ko. spron ostroga (Ro.). Zadnje izvaja iz it. sprone ostroga, medtem ko ostale besede primerja z romanskimi besedami, kot p. espuera, espuela ostroga, pt. espora id. in pripisuje alb. besedi kot romanskim germanski izvor iz stvn. sporo ostroga. Jokl (1917a, 97) opozarja na pomen brazda, ki ga belei Bashk. in Jungg. Pomen brazda naj bi bil germ. besedam tuj, prim. stvn. sporo ostroga, stnord. spori, as. spora id.. Jokl ne vidi monost izvajati pomen brazda, ki ga kae geg. oblika, iz germ. ostroga. e manja naj bi bila monost izvora iz germ. (stvn., stnord.) *spor sled. Alb. besedo priteva k domaemu besednemu zakladu. Izhodie naj bi bilo *spr-, podaljana stopnja od ide. *sp(h)er-, lit. sprti brcati, lat. sperno, gr. spar zucke, zapple, stnord. spor sled, stvn. spor id., kamor tudi stvn. sporo ostroga. Alb. pomen brazda naj bi stal z germ. sled v istem razmerju kot lat. lra brazda z got. laists sled. shporoj prevrtati, prebosti (Bashk(435)): Jokl (1917a, 120) to postavlja skupaj s shpoj. 98

shport, port (tosk.)(Haar.) 'ko': iz

lat. sporta , it. sporta; tako Meyer (1891, 414), Haarmann(1972, 568), KR. shporr 'odgnati'; porr, porrem 'oddaljiti se'; porru 'zgrabim te!': Meyer (1891, 414) tu ne daje razlage. Treimer (1938, 115) omenja samo razliico porr in dvomi v izhodie z vzglasjem ide. *sp-. - Proti Treimerju govori reeno pod 2. 1. 3. shpreh 'izraziti': Jokl (Symbolae gramm. in honorem J. Rozwadowski, Krakw, 1927/I, 249) izvaja shpreh iz *spreg-sk-, kimr. ffreg blebetanje, as. sprecan govoriti, stvn. sprehhan id. k ide. *(s)p(h)ereg- 'trzniti; sipati'. Enabo shpreh = nem. sprechen Treimer (1938, 118) odklanja. Alb. beseda naj bi bila kot alb. svantsik dvajsetak izposojena iz nem. Kot Jokl Pokorny (1959, 996), Bari (1961a, 38), Huld (1984, 149) in Orel (1985, 282). Kortlandt (1987, 221) navaja kot mono shpreh < *(sm)-spreg'-sk, eprav ima za bolj verjetno izpeljavo iz *eg'hspreg'sk. Kluge (1989, 691) dvomi v Joklovo primerjavo, ker naj bi bili pomeni preve oddaljeni. Daje monost primerjavi s stnord. spraka prasketati, pokljati. - Joklova primerjava ni trdna, ne poznamo niti izvornega germ. pomena. Pomen govoriti je samo zahodnogerm., domnevno sorodne nord. oblike kot stnord. spraka prasketati kaejo na izvorno drug germ. pomen. shpres . up, upanje, nada, shpresoj upati: < lat. *sperantia, it. speranza; KR. shpresoj upati; raunati na kaj, priakovati kaj: Tu se domneva verbalizacija iz shpres upanje < lat. *sperantia, kot pri it. sperenzare iz speranza upanje; KR. shpretk . (anat.) vranica: preko *shplntk iz lat. *spleneticum, rom. splinatic milzschtig; KR. shprgti . liaj (bolezen) (Tirana):

Bugge (BB 18, 185) je mnenja, da imamo tu izposojenko iz lat. porrigo kona bolezen glave (med lasmi). Meyer (1891, 414) navaja to besedo za Tirano brez razlage. Vasmer (1921, 59) tu vidi izpeljavo iz izgubljene alb. besede *shparg ali *shpreg . plesti kot pri tregt trgovanje : treg . trg (za tvorbo besede prim. Jokl (1911, 6)). Predpostavljeno besedo *shparg daje k sti. sphrjas, sphrjakas neka doloena rastlina, av. spar&ya- poganjek (pod zazobkom konice puice), av. fra-spar&yapoganjek, veja, lit. sprgas poganjek, gr. sparg poganjek, aspragos belu. Primerjava naj bi kazala na ide. izhodie z dolgim *r, kot pri par prvi : sti. prvas id.. shpuz . erjavica, cigaretni pepel: < lat. spodium, rom. spuz; KR. shqa Slovan (WAD): < lat. sclavus , rom. kr.i. cheia, chiau, furl. sclf Slovan; prim. KR shqarth m. 'kuna': Za to besedo podaja Meyer (1891, 399) geg. shar m. 'id.', za katero domneva slovanski izvor iz stcsl. dhor, thor, sln. thor, dihur, srb. tvor itd. Na albansko besedo naj bi vplivala tudi tur. samsar 'kuna'. Jokl (IJ 17, 67) opozarja, da besedo shar poznajo samo severozahodni gegovski govori, drugje tudi gegovina kae shq-. abej (1986b, 150), ki se navezuje na Jokla, postavlja shqar, shqarth k ide. korenu *(s)ker- 'skakati', gr. skar 'skakati', stvn. scern 'skakati'. shqep epajo, hinkend(WAD); shqept prisl.; shqepul prid., shqepoj epati: iz vulg. lat. sclpus izvaja Meyer (1891, 410), Jokl (1912, 198). KR predlaga lat. *excloppus, rom. chiop. shqep, tosk. jep 'razparati; shqepem 'osvoboditi se' (M.): Meyer (1891, 223) to postavlja skupaj z alb. qep iti in to verjetno skupaj s qep, sqep m. 'kljun', kar daje k ide. korenu *skep- 'cepiti'. Jokl (1912, 197) to deli v sh-qep iz *dsh-qep, kjer -qep enai s qep iti. shqer, shtjer (Lecce), geg. shqr 'raztrgati', jer 'raztrgati, praskati': 99

Meyer (1891, 411) tu belei e: shqenj, shqyenj, qyenj, shklyenj, klyenj, shkluj, shqyj 'raztrgati, izkoreniti'; shqyj 'razumeti', shquj, shquanj, quanj 'razlikovati, izbrati'; shqar, arv. shkluar 'izbran, razloen; odmaknjen'; prshqenj, prshqyenj, prqyenj 'cepiti, razloiti'. Besede izvaja iz korena *sker'odtrgati', kamor tudi stcsl. skora 'skorja', stvn. scran 'strii'. Z rezervo priteva e sem Ro., Lecce shqerr izogniti se. Povezave s shqyej Pedersen (1895b, 547) ne sprejema. Kasneje razlaga Meyer (1892, 60) alb. besedo kot sestavljenko iz sh- in qer, kjer drugi del primerja s stcsl. kora skorja, gr. ker h ide. korenu *(s)ker'rezati'. Tako tudi Brugmann (GrII/1, 119) in Jokl (1912, 197); prim. Pokorny (1959, 939). shqerr . 'jagnje': To besedo Meyer (1891, 416) postavlja skupaj s shtjerr 'id.' h korenu ide. *ster- (glej shtjerr). Hamp (1962, 149) omenja, da se beseda rabi kot mnoina k alb. qingj jagnje. Kot Meyer ima shqerr za razliico od shtjerr id.. Za shtjerr ugotavlja prvotni pomen *neploden, ki naj bi se krial s pomenom besede shqerr() 'cepiti; kastriran'. - Beseda je drugotna iz shtjerr, kot mshqerr iz mshtjerr. shqes, shkas, geg. shqas 'spodrsniti'; shqitem 'spodrsniti'; shqit . 'opolzkost'; shqits 'polzek'; shkr 'zdrsnjenje'; rrshqes 'spodrsniti': Meyer (1891, 411) ugotavlja med Kav. shkies : shkas prevojno razmerje, kar naj bi kazalo na izhodie *skes-. Jokl (1911, 82) predlaga deliti besedo v sh- in -qes, kjer naj bi -qes iz *ketyo spadalo k eko (pe-)kotiti 'prevrniti', kceti 'prevrniti'. Prvino shpa razlaga enai z lat. ex iz. Beseda shqas naj bi nastala po naliki na glagole na -as. shqilc (Krist.), ko. shl sirie, sirilo: Besedo predlaga Jokl (1912, 198) deliti v sh- in -ql- (v ko. shl imamo kodransko < q). Pri tem naj bi bil shide. *sm- kot v sh-krep biti podoben, shpie prinesti. Prvino -qil- pa postavlja z

geg. -i- < -e- k sic. arbr. qel (pri)nesti, kar primerja z gr. kll goniti, klomai priganjati, sti. klyati, kalyati goniti. Notranja sestava alb. shqil naj bi ustrezala natanko sopomenki lat. co-agulum (< co + ag). Tu Jokl vzame v obzir monost kalka iz lat. coagulum, ker je bila ta beseda na Balkanu prisotna, za kar govori npr. rom. chiag sesirek, sirie. shqip : Bari (1919, 13) to postavlja skupaj z alb. qip k stperz. kaufa-; prim. Treimer (1938, 118). shqipj, shqiponj razumeti; rei razlono, jasno povedati (WAD), shqiptar m. 'albanec', shqiptare, shqiptark . 'albanka', shqipr, geg. shqipn . 'Albanija', shqiprsht, geg. shqipnsht 'albansko', shqip prisl. 'albansko', shqipe . 'albanski jezik': Kot izposojenko iz lat. excipio 'vernehme, hre' obravnavajo shqiponj Meyer (1891, 411), Jokl (1912, 198). KR ozn. to etim. kot negotovo. shqirake koko: Tu Jokl (1912, 197) izloi vzglasje shqir-, kar naj bi tudi imeli v ptijem poimenovanju shqirz jerebica. Besedi shqirake in shqirz naj bi spadali v isto skupino kot gr. (Hez.) krkos petelin, sti. krka-vku-h petelin, krkara-h, krakara-h jerebica, stprus. kerko potapljavka. Besede naj bi bile vse posnemovalne narave, tako tudi lit. kirki kokodokati. Za alb. besedi vzpostavlja *d-kerk- > sh-qir-ake, sh-qirz. Pripono -ake v sh-qir-ake primerja s rosk racman : ros raca. shqirz (Krist (396)) . jerebica:: Tu Jokl (1912, 197) izloi vzglasje shqi-, kar naj bi vsebovala tudi sorodna oblika shqirake koko k gr. (Hezih) krkos petelin, sti. krka-vku-h petelin itd.; izhodie *d-kerk- > sh-qir-z ; prim. etim. shqirake. shqop . (bot.) pomladanska resa, Heidekraut: iz lat. scopa (q namesto k v alb. besedi zaradi homonimije s shkop palica ()), it. scopa, stfr. escouve; KR. shqufur m., qufur m. 'veplo'; shqfurt veplen: 100

Pri Meyerju (1891, 411) imamo kot izhodie lat. *slufurem za sulfurem z vmesno obliko *shklufur, kjer razvoj -k- v alb. besedi primerja z lat. sclavus < *slavus. Tu belei e arom. sclfur (Kav.), medtem ko Ro. sulfur, surful, sulful ima za kasneje uene tvorbe iz lat. sulfur. Tako tudi Haarmann (1972, 580). Drugae Kristophson (1988, 69), ki navaja alb. squfur iz lat. sulphur, arom. sclifur, it. zolfo, fr. soufre. - Kot prvotno alb. bi imeli shqufur in sprejel Meyerjevo razlago. shqyej, shqyj, Krist. za Tirano shklyej raztrgati, razkosati; razparati: Meyer (1891, 411) ta glagol skupaj s razliicami kot shqenj, shkluj raztrgati, izkoreniniti, shquanj, quanj razloiti, izbrati, shquar (arv. shqluar) izbran, razloen, oddaljen, prshqenj, prshqyenj, prqyenj cepiti, raztrgati postavlja k alb. shqer raztrgati, kar primerja s stvn. scran rezati itd. Zaradi ohranjenega -l- v am. in arv. besedi Pedersen (1895b, 547) povezave s shqer ne sprejema. Jokl (1912, 197) Pedersenov ugovor e potrjuje z geg. (Bashk.) shkyej, kar kae na stareje *-kl-. V primerjavo pritegne e. klest, klest, klestka veja, draje iz *kled-ti-. Vzglasni sh- in - v alb. besedah razlaga kot predponi. Kot bolj oddaljene sorodne besede predlaga gr. kldos veja, odsekan kos lesa, kladars lomljivo k bazi ide. *kold toli, udariti, lomiti. shqyrtoj obravnavati, raziskati, analizirati: < lat. *disquiritare; tako M; KR (poleg tega navaja . izpeljavo iz alb qyr. shqyt m. it: < lat. scutum id., rom. scut, it. scudo, fr. cu; KR. shtag . drog, palica: Orel (1987b, 148) izvaja mn. shtaga < praalb. *tag, kar primerja s stvn. dah streha( < germ. *aka), psl. *stog stog. shtalb m. 'sirinik': Pedersen (1900, 284) ponuja povezavo z gjalp 'maslo'. Jokl (1923, 282) povezuje to besedo skupaj s shqilc 'sirinik' s shtjell zagnati,

vrei, mbshtjell, mbshtillet. Enako abej (1986b, 153). shtat m. postava, ivot, rast: < lat. status, rom. stat postava, it. stato stanje; KR. shtat, arb. (K.) shtt, falc. (C.) shtat 'sedem': Meyer (1891, 415) primerja shtat s sti. sapt, av. hapta, arm. evtCn, gr. hept, lat. septem, got. sibun, lit. septyn, stcsl. sedm, stir. secht, vse: sedem. Iz shtat Meyer izloa -t kot pripono, medtem ko prvi del primerja s stcsl. sed- v sedm. Za samoglasnik -a- v alb. besedi predpostavlja moni izvor po naliki na alb. gjasht est. Tako tudi Brugmann (GrI2, 722), Pedersen (1900, 284), Jokl (1923, 315), Tagliavini (1937, 258). Kot pri gjasht ima Pedersen pripono -t za uvedeno po naliki iz dhjet. Pokorny (1959, 909) izvaja shtat < *s(e)ptm-ti kot sti. saptat 70. Prim. e Huld (1984, 147), Kortlandt (1987, 221), B. Demiraj (1990, 195). - Tu se bi kot pri gjasht prikljuil Pedersenu. shteg m. 'prehod, vhod; pot; prea na glavi'; kal. shtekth m. 'prea na glavi'; geg., sic. shtektr m. 'popotnik': Meyer (1891, 415) belei: shteg < *stega-, to pa enako z got. staiga- 'brv, mosti; pot', kamor daje tudi stcsl. stignti priti, lit. staigas, -ytis pohiteti, potruditi, gr. stekh korakati, iti, sti. stighstopati (kviku). Enako Brugmann (GrI2, 864), Cimochowski (1950, 247). Pokorny (1959, 1017) enai alb. shteg z gr. stokhos vrsta, rta, red k ide. *steigh- 'stopati kviku'. Huld (1984, 149) ima shteg za jasen primer razvoja *st- > sht-; tako tudi: Orel (1985, 282; 1987b, 147), Kortlandt (1987, 221). shtnger prid. kilav, krivogled: < lat. *stancus, rom. stng levo (links), stit. stanco levo; KR. shtrpinj 'vse, kar se plazi' (starinska mn. od gjarpr, npr. v pesmi: ikni gjarpinj, ikni shtrpinj): Meyer (1891, 137) kot izvorno mnoinsko obliko od gjarpr priznava: shtrpnj, 101

shtrpnj vse, kar se plazi. Tu predvideva drugano tvorbo debla z naglaeno pripono *srp-n-, kjer naj bi se ide. *sr- razvil v *str- kakor v slovanini in germanini. Iz albanske besede naj bi bilo tudi rom. strpede 'sirni rv'. Tako tudi abej (1988, 61), ki sem postavlja tudi alb. shtrep 'sirni rv'. Hamp (1960c, 105) vzpostavlja kot izhodie *serpnes in predpostavlja izgubo prednaglasnega samoglasnika. Huld (1984, 67) predlaga reanilizirano tematsko obliko *serpn-o. Enako Kortlandt (1987, 221). shtrapr m. 'Capsella bursa pastoris': abej (1986b, 156) vidi v razliici shtrap 'pondweod, stagnant, green on ponds' (Mann) prvotno obliko, medtem v shtrapr poedninjeno mnoino. Obe besedi povezuje s shtrpinj, starinsko mn. od gjarpr. shtrep m. 'sirni rv': abej (1988, 61) to postavlja skupaj z alb. shtrpinj 'vse, kar se plazi'. Iz alb. shtrep izvaja tudi rom. strepede 'sirni rv'. shter, shterr 'presahniti, usahniti': Meyer (1891, 417) belei geg. shtrponj, shtponj, geg. shter 'id.' in to obravnava skupaj s shtjerr 'jagnje' in dodaja, da naj bi bil glagol shterr tvorjen iz samostalnika. Tako tudi Pokorny (1959, 1022), ki ima alb. shterr < *ster-n k ide. *(s)ter- 'otrpel, premrl', kamor gr. steres 'trd, tog', lat. strnuus 'vrst, moan', nem. starr, stcsl. strada 'trdo delo'. shterp . 'jalovica, neplodna ena': Meyer (1891, 417) to obravnava skupaj s shtjerr 'jagnje'. Iz ilir. *terp naj bi bilo rom. sterp, stirp 'neploden (ival, enska), in sln. stirp 'enoletni kozliek', sterpel 'jalov (ival)', ben. sterpo. Tako tudi Tagliavini (1937, 259) in Pokorny (1959, 1024), ki primerja z lat. stirps 'deblo drevesa', lit. stipti 'dorasti', ir. serrach 'rebe' k ide. *(s)ter-p- k *(s)ter- 'otrpel, premrl'. KR predlaga izposojo iz lat. *exstirpus, rom. sterp. - Zadnje podpira prievanje vzh. it. nare.(prim. REW), ki lat. besede prav tako nadaljujejo.

shtllung . 'kodelja, povesmo prediva':

Meyer (1891, 415) belei pomen 'svitek gradae'. Pedersen (1895, 196) izhaja iz shtjell naviti, postaviti. Enako Jokl (navaja abej) in abej (1986b, 155). shter . kamnita skleda, monar (za kavo in sol): mogoe k lat. *pistarium; KR. shtrgjysh m., shtrgjysh (Treimer) pradedek; shtrgjyshe . prababica: Od besede shtrgjysh Meyer (1891, 416) oddvoji predpono shtr-, ki jo vidi tudi v shtrbr vnuk, shtrnp pravnuk, ko. shtrvjlt hiter, uren, geg. shtrdhm podonik; shtr- enai z it. stra-, rom. str, lat. extra-. Treimer (1938, 116) vidi starejo obliko predpone shtr v shtrgjysh izpriano v bojisko (izposojeno iz ilir.) Strevinta (> alb. shtr pra + tosk. vnt kraj). Pri tem izvaja shtr iz ide. *sth&ro. shtrnip m. (WAD): < lat. *extranepos, ote, rom. strnepot; KR. shtz (tosk.), Buz. shtans, geg. shtz . 'divja ival', Krist. shts ., ko. (Cam.) shtan, tan 'id.': Meyer (1891, 415) razlaga shtz, shtz kot manjalnico od *shtnz, kjer *shtan < lat. *bestna od besta = bestia. Kristoforidhijevo besedo ima Meyer za nenatanno. Jokl (1923, 245) postavlja geg. shtz < *stan-z kot alb. shtoraz pokonen k ide. korenu *st- stati. Kot pomensko vzporedno navaja rus. statok, nem. Stute kobila, mad. llat ival. To etimologijo sprejema Pokorny (1959, 1008). Podobno Orel (1987b, 150) mn. shtaz < praalb. *stadj primerja z germ. *stoedj stalen, trden, trajen, stvn. tti itd. abej (1986b, 154) ima za prvotno obliko shts < *stanty. Huld (1984, 157) ponuja drugano reitev in izvaja shtaz iz ide. zloenke *kW et(u)r + pdi 'tirinoni'; prim. gr. trpeza < *kWtwr-ped-y4. shtie 'postaviti, vrei, zaluati': Meyer (1891, 416) izvaja shtie < *shtiell kot bie < *bier in to postavlja skupaj z razliico

102

shtjell naviti, postaviti h korenu *stel, gr. stll 'postaviti, poslati'. Jokl (1911, 84) se s tem ne strinja in opozarja, da sta shtjell in shtie pomensko in oblikovno razlina glagola in priporoa povezavo z lat. sterno 'razprostreti', sti. strnti 'razsipati, vrei dol' in tosk. shtrinj stegniti. Oblikoslovno naj bi bila beseda shtie < *ster- bolj blizu stcsl. str, strti < *sterti. Joklov predlog sprejemata Tagliavini (1937, 260) in Pokorny (1959, 1030), ki belei shtie < *ster. shtij . steblo, tkalski olniek; plunica, oje, roica (pri plugu); kopje, sulica: < lat. hastile verj. preko mn. hastilia, it. astile Lanzenstiel, p. astil id.; KR. shtir (shtij, shtyr) 'dati eno nogo ez drugo': To besedo Jokl (1911,88) deli v sh- < ide. *sem-, sm in -tir, kar postavlja k sti. tirti 'predreti' in lat. trans 'preko'. shtjalp . (sic.) (Camarda, M.) 'sladki sir, oemek', arv. shtarp 'sirotka': Meyer (1891, 416) navaja besedo brez etimologije. Besedo navaja Pedersen (1900, 284) kot mono izvorno mnoinsko obliko od gjalp 'maslo'. To predpostavlja predvsem zaradi primera edn. gjarpr 'kaa' : mn. shtrpnj vse plazee. Domneva, da je -ja- uveden po gjalp, ker naj bi se -t- lahko vrinil samo pred -l-. shtjell 'naviti, postaviti, zagnati, zaluati': Meyer (1891, 416) postavlja shtjell h korenu *stel-, kakor gr. stll 'postaviti', stvn. stellan 'id.', stcsl. stelj 'pogrniti, razprostreti'. Sem postavlja tudi Ro. shtie, sht, ko. sht 'postaviti, poloiti, metati, zaluati, izliti, streljati; splaviti', shtir 'propal, slaboten', shtirem 'postaviti se', vshtir, fshtir, fshtir zoprn, teek, geg. shtlnj 'zaluati', kal. shtjelle . 'motovilo; vrtinec', mbshtjell, Ro. mbrshtjell 'zaviti, naviti sukanec; zbirati, zbrati'. Jokl (1911, 84) loi od shtjell glagol shtie 'postaviti'.

Kot Jokl tudi Pokorny (1959, 1019), ki belei shtjell < *stel-n . shtjerr . 'jagnje; telica': Meyer (1891, 416) tu belei e shqerr 'id.', mshtjerr, mshqerr, mushqerrs 'telica', shtrun . 'mlada krava', shtrc . 'stara baba', shterp 'neploden', shterpuar m., shterpore . 'kozel, dve leti stara kozica', shtrponj, shtponj, geg. shterr 'izsuiti'. Te besede postavlja Meyer (1891, 417) h korenu *sterv sti. star- 'neplodna krava', arm. sterj 'neploden (pri ivalih)', lat. sterilis neploden, gr. stera 'neplodna (krava, enska)', stair 'neplodna'. Beseda shtrc naj bi bila iz bol. sterica 'gelt' (od ovcah, preneseno na staro ensko). Enako Brugmann (GrI2, 864), Jokl (1923, 242), Tagliavini (1937, 193) in Pokorny (1959, 1031). shtog m. 'bezeg': Tu Meyer (1891, 417) odklanja latinski izvor. Prav tako teavna naj bi bila izpeljava iz rom. soc (< lat. sambcus). shtoj, shtonj, tonj poveati, pomnoiti, dodajati; shtohem zrediti se: Pri Meyerju (1891, 417) brez razlage. Pokorny (1959, 1005) ugotavlja izvorni pomen *postavljati, nakladati in primerja alb. besedo s stcsl. stan 'nastaniti', gr. kret. stan 'postavljati' od ide. n-sedanjika *st&-n- h korenu st- : st&'stati, postaviti'. shtoraz (i, e) prid. (tosk.), shtoras (Kav.) 'pokonen'; shtuar prid. (tosk.) 'stoje': To besedo, ki je Meyer (1891, 417) ne reuje, postavlja Jokl (1911, 88) k ide. korenu *st- 'stati'. Ker je beseda iz toskovskega vira, si Jokl dovoli medglasni -r- izvajati iz *-n-. Osnovna oblika besede naj bi bila: *st-nodyo, *st-n-adyo. Pokorny (1959, 1008) postavlja kot Jokl h korenu ide. *st-, kamor sti. sthna- 'stojie', lit. stnas 'stan', stcsl. stan 'stan'. Enako abej (1986b, 159). shtrat m. postelja, leie: < lat. stratum, rom. strat, it. strato; KR. shtremb m. pokveka, pohabljenec: < lat. strabus/ strambus, rom. strmb, it. strambo; KR. 103

shtrenjt prid. drag; ljubljen, tesen,

ozek (npr. prijatelj): < lat. stri(n)ctus, -a, it. stretto, it. nare. (REW) strinto, fr. troit, ampak rom. strmt; KR. shtrngoj stisniti, zategniti; (pri)siliti: < lat. stringere; rom. strnge, it. stringere; KR. shtrig . hudobna arovnica; udaka starka; prepirljiva enska: < lat. striga, rom. strig, it. strega, furl. strie, stfr. estrie; KR. shtrij, tosk. shtrinj, geg. shtr 'iztegniti, stegniti; tei': Tu belei Meyer (1891, 418) e: shtronj 'pogrniti', shtres 'strop, postelja', strom, shtrom 'postelja'. Za shtronj predpostavlja lat. izvor, medtem ko za shtrij predvideva prej domaega, sorodstvo z gr. strnmi, lat. sterno, sti. strnoti vse: 'stegniti' h korenu *ster- raziriti, razsipati, kamor tudi stcsl. str stegniti. Enako: Brugmann (GrI2, 864), Jokl (1911, 85), Tagliavini (1937, 261) in Mann (1977, 195). Tako tudi Pokorny (1959, 1030), ki izvaja shtrij iz *strny, sorodno z alb. shtie 'postavim', shtrofk 'pokrivalo'. abej (1979, 137) tu ne priznava razvoja *r > alb. ri. Huld (1984, 115) se prikljuuje Meyerju. shtrofk . 'pokrivalo, brlog, gnezdo', shtrof, shtroful, shtrofk, shtrokull m. 'id.': Izvor iz stcsl. strop 'tectum', kamor sln. strop ponuja Meyer (1891, 418), ki razlaga f v shtrofk za *shtropk. Jokl (1937, 150) razlaga shtrofk kot postverbal glagola shtroj. Enako Cimochowski (LP 5, 191), abej (1986b, 156) in Pokorny (1959, 1030), ki postavlja shtrofk skupaj s shtrij, shtie k lat. stern k ide. korenu *ster-: shtroj, shtronj (M.) pogrniti, razgrniti; pshtronj, pushtrnj 'zakriti, zagrniti, obkoliti' (M.): Za to besedo Meyer (1891, 418) predpostavlja lat. izvor iz lat. stern pogrniti. Cimochowski (LP 5, 191) izvaja shtroj iz *str-n-y, kot sorodno navaja alb. shtrof m. ivalsko gnezdo, leie in shtrofull, shtrofak, shtrofk id.. Hamp (1962, 149) obravnava besedo

kot shtrij in izvaja shtroj iz *strny ali *strny. shtrung . 'prostor za molo koz', Leotti: luogo attiguo allovile nel quale si mungono gli animali; luogo chiuso, o recinto per le pecore, addiaccio: Izvora te besede Meyer (1891, 418) ni uspel reiti, navaja samo sorodno besedo rom., arom. strung, ki naj bi prela v druge jezike npr. ngr. stronka, sln. strunga 'ovja ograda, prostor za molo', srb. struga, pol. strga, belorus. strunga. Izpeljavo Hahna (navaja Meyer), katero sprejemata Mikloi (Denkschr. d. kais. Akad. d. Wiss., Phil.-hist. Kl. 30, 8-24) in Schuchardt (KZ 20, 246), iz shtrngnj stisniti (< lat. stringo), odklanja. Jokl (1911, 89) ponuja povezavo z lat. stringo < *strengo 'potegniti preko esa, nategniti', gr. strangs 'zavrten' itd. Osnovna oblika naj bi bila *strng- z refleksom ide. *n > alb. un (kot v grund otrobi, mund moi). O tem dvomi Thumb (Gttingische Gelehrten Anzeigen 177, 2127). Bari (1919, 105) to sprva sprejema, kasneje v 1923, 154-156 Joklovo primerjavo zaradi manjkajoe pomenoslovnosti zavre in povezuje alb. besedo s stnord. Prongr ozek, srvn. drange, gedrange ozko, lit. traksmas gnea, let. truncus pohabljen, okrnjen s praobliko *sm-tronkWa od ide. korena *trenk-. Slede Camaju (1966, 64) shtrung pride od *strn-k- k alb. shtrinj razprostreti. lberg (IF 73, 212) to razlago zavraa. Podobno kot Camaj tudi abej (1986b, 158), ki vidi v shtrung postverbal glagola shtroj. Besedo deli v shtr-ung. Za slov. besede kot npr. srb. struga Mikloi (Denk. d. k. Ak. d. W. 11, 47) vzpostavlja stareje *strga (enako Weigand (Jahrb. d. I. f. rom. Sp. 5, 333)). Vasmer (Revue Slavistique 2, 27) slov. besede izvaja iz gr. strnga, izpeljanke iz strangz iztisniti. Skok (Z. f. rom. Phil 54, 444) kot izhodie vzpostavlja traki pastirski izraz *strongis h kr. i. Strnges (danes: Bela Palanka). Moutsos (1972, 261 ss.) ima za izhodie alb. in rom. besede srgr. stronka, kar ima za gr. 104

novotvorbo s protetinem s- iz thrinkon, manjalnice od thrinks m. stena; ograja, kateri koli vrste. shtun ., shtun (Krist.), geg. tudi shtund (Bashk., M.), arb. (K.) shtunde , falc. (C.) shtune, Andros (S.) shtun sobota: Meyer (1891, 405) izhaja iz *shtun, kjer enai prvino *sht- z lat. sabbat-. Izvor iz lat. saturni (dies) sobota odklanja, ker bi za lat. -rn- priakovali alb. -rrin ker se v slovanskih in romanskih jezikih uporablja povsod besedo od lat. sabbatum sobota, zato enai alb. sht- (v shtun) z lat. sabbat-. Pedersen (1895, 135) ima: shtun < *shtut< *septm-tos. Tagliavini (1937, 262) sprejema Skokovo (Z. f. Rom. Phil. 44, 332) razlago izpeljati shtun iz *sambata, kar odraa rom. smbat, stcsl. sbota, oboje: sobota. Potek naj bi bil: *sambata > *shmbt > *shumbt in po premetu > shtun. Haarmann (1972, 148) izvaja shtun iz lat. Saturni (dies) sobota. < lat. Saturni dies; zgodnja, e iz asa p.n.t., izposojenka; KR. Kristophson (1988, 82) oznauje etimologijo iz lat. Saturni (dies) kot negotovo. shtup . zadnje predivo, otre, tulje; pluta, zamaek: < lat. stuppa, rom. stup, it. stoppa; KR. shtupt (Ro.) 'zerquetsche': Meyer (1891, 416) 'wenn richtig' iz srb. stupati 'stampfen'. shtyj, Bl. me estyym, Kav. shynj, geg. shtj, ko., arb. (K.) shty, du. shtyj, am. shtij, man. stun, stujta, vacc. shtie, falc. shtinj 'poriniti, tiati': S primerjavo z got. stautan, lat. tundo 'poriniti' Meyer (1891, 419) vzpostavlja *std-ny k ide. *(s)teu-d- poriniti, udariti, tiati (IEW, 1033). To vzpostavitev so sprejeli drugi: Jokl (1911, 3), Tagliavini (1937, 261), Pisani (1955, 123), Pokorny (1959, 1033), Huld (1984, 116). shtyll . steber, drog: < lat. *stulus (= stilus), rom. stur; KR. shtyp, shtip 'zdrobiti, stoliti v prah'; shtipnj, shtypnj 'id.'; prtyp, sic.

trtp 'zveiti, pogoltniti'; shtips m. 'pehalnik'; shtypashkronj . 'tiskarna' (Krist.): Meyer (1891, 416) shtyp izpeljuje od *stip, kamor lat. stpare 'stiskati'. y v shtyp naj bi nastal zaradi sosedstva z glasom p. Rossijevo besedo shtupt 'zmekati' izvaja iz srb. stupati 'teptati'. Jokl (1911, 85) besedo postavlja v sorodstvo s prt(r)yp 'veiti' in shtrip 'iti dolj'. Zaradi razliice prtryp deli shtyp v sh- < *sem/som, sm- in *-trip, *tryp h gr. trap 'stiskati, tlaiti', as. rafian 'potisniti', lit. trepstu 'teptati'. Tagliavini (1937, 263) navaja obe reitvi. shtpi 'hia': Meyer (1891,415): shtpi naj bi bila izposojenka iz lat. hospitium preko premetene oblike *hostipium, ki naj bi dala najprej *shtepj. To je sprejeto, npr. Tagliavini (1937, 257), Huld (1984, 115). shtrbr vnuk: Meyer (1891,416) razdvoji v shtr-bir, za shtr- prim. shtrgysh, strgjysh. shtrc . 'altes Weib': Meyer (1891,417): iz bol. sterica 'gelt' (od ovcah, preneseno na staro ensko). shtrdhm geg. Augenzahm: Iz shtr + dhm; prim. Meyer (1891,416) shtrnp pravnuk: Iz shtr + nip, prim. Meyer (1891,416). shtrvjlt (ko.) hiter, uren: Meyer (1891,416) razdvaja v predpono shtr- in vjlt; shtr- prim. shtrgjysh, -vjelt k it. svelto. shuall m. (mn. shuaj in shoje) stopalo, podplat: < lat. solum, it. suolo, fr. sol; KR. shufr . iba, palica (Hahn, Doz., M.), Dibra vinska trta (M.), arb. (K.) shufer (-ni) ibica, vigalica: Meyer (1891, 92) navaja shufr kot razliico besede thupr (Ro., Rada) id. in to enai z mad. nare. supra iba. Navaja e Schuchardtove besede rus. uprsnut biati, belorus. upni bi, ro. upni.

105

Kristoforidhi (1904, 466) alb. besedo navaja skupaj z alb. frushkull koroba, iba in istopomensko thupr. Povezavo teh besed potrjuje Treimer (1938, 104), ki predpostavlja, da vlada med shufr in thupr prevojno razmerje. Izhodie ide. *kewpsr > praalb. *thufr > shufr proti *kupr > thupr. V tej zvezi omenja, da naj bi alb. sh- bilo iz palatalnega *th < ide. *k. - ro. upni primerja Wolf (1987, 242) s Pashai zup biati, hindustan. hu pipa. K thupr . (Ro., Rada, Mitk.) iba, palica tudi arb. (K.) thpr . id.. shul m. 'jambor, drog, gorjaa; zapah; zapira (pri puki); osnovni valj (pri statvah); suh dolgin, tudi navoj (Pedersen); shulc m. preni tram, zapah (Hahnovo varianto shul ima M. za napano zabeleeno): Schuchardtovo primerjavo s fr. solive 'preni tram', ir. sil, bret. sol Meyer (1891, 419) zavraa in primerja s stcsl. sulica, eh. sudlice oboje: sulica od *sudl-, medtem ko naj bi bila alb. beseda iz *sudlo-. Meyer se sprauje, e spada sem e prisl. shul naravnost in glagol shulnj izravnati. Pedersen (1900, 281) Meyerjev predlog zavraa, ker naj bi slovanske besede zaradi primerjave s stnord. skjta zahtevale ide. *sk'-, esar ni mogoe domnevati za alb. shul. Drugo je, da ni mogoe izvajati alb. l < *-dl-. Zaradi pomena 'navoj' domneva Pedersen moni romanski izvor, eprav opozarja, da ostaja etimologija nereena. Mihescu (1966, 16) predlaga izvor iz lat. insubulum kol, drog k rom. sul navoj. Enako: Haarmann (1972, 131) in Kristophson (1988, 65), ki izvaja iz lat. insubulum ali *subulum k it. subbio navoj. - Tu sprejemam lat. izvor in postavljam alb. besedo k rom. sul. shull -ri m. prisoje, k soncu obrnjen kraj brez vetra: < lat. solanum, arom. surin; KR. shum . vsota, setevek; koliina; shum prid. tevilen, mnog, shum prisl.

zelo, mono; veliko: < lat. summus, -a, it. sommo, stfr. som; KR. shr m., zhr (geg. Hahn) m. pesek, prodec, falc. (C.) shur m. pesek; trima shr mnogo fantov (M.), kal. (Rada) shural . pesek, prodec (M.): Kot izhodie ima Meyer (1891, 429) lat. saburra pesek, sard. saurra, katalansko, p. sorra, it. savorra, rom. sabur, arom. sburr. Za alb. zh- primerja p. zahorra, neap. zavorra, abruzz. avorre, avurre. Kristophson (1988, 85) Meyerjeve izpeljave iz glasoslovnih razlogov ne sprejema. - Obliko z zh- moramo razlagati kot drugotno iz shr, za kar ostaja moen lat. izvor. Za premeno sh- : zh- prim. 2. 1. 3. shurb . (M, WAD) < lat. sorbum, rom. sorb, soarb, it. sorbo, fr. sorbe; KR. shurr 'scati'; shurr . 'se', arb. (K.) shr . se; geg. shurrdhez . podkona voda, limfa, mezga (M.); Greci (C.) shurr . se; bnj shurran scati: Meyer (1891, 420) izvaja shurr iz *shurn, kar primerja s stvn. sr kisel, stnord. srr 'kisel', stcsl. syr vlaen; sir, lit. sras 'slan'. Sam Meyer (1892, 45) kasneje to primerjavo iz glasoslovnih razlogov opua. Pedersen (1900, 281) ponuja pod vpraajem izvor iz lat. *exurnre, ker pa to zahteva alb. *shurrnj, ostaja za Pedersena ta etimologija vpraljiva. Jokl (1911, 89) deli besedo v sh- in -urr. Prvina sh- bi lahko bila lat. ex- ali ide. *sm-. Drugi del -urr < *ur-n- pa postavlja k lat. rna 'se', stnord. r 'rahel de', lit. jres 'morje', gr. our 'se'. Hamp (1965b, 139) primerja s het. ehur se od *seHr (Hamp ima *seH3ur; *H3 ne d het. h!). lberg (1972, 131) se prikljuuje abeju (lberg navaja kot ustni vir), ki navaja proti Hampu, da bi priakovali dolgi -- v alb. besedi kot izid zlivanja. Imeli naj bi tu opravka z besedo posnemovalne narave, kot domneva tudi Georgiev (navaja lberg), ki opozarja na vzporedne bol. oblike: ur! pisse, urkam tei, umeti itd. - Prednost bi dal posnemovalni naravi, saj so besede za scati, se pogosto 106

posnemovalne narave. Pogosto vsebujejo nek sinik, npr. tur. sz-mak tei, dreti, sidik se, sik penis, fr. pisser scati, it. pisciare id., sln. scati. shut (i, e) prid. 'brezrog' (Ro.); shut . 'kouta'; shyt brezrog, brez vratu ali glave (Hahn); shytnj odsekati zgornji konec neesa (Hahn): K skupini srb., bol. ut 'brezrog', eh. ut koza, pol. szuty, belorus. uta koza brez rogov, rom. ut, ciut id., mad. suta, csuta 'brezrog' in sln. kouta daje Meyer (1891, 420) tudi alb. besedo. V slovanske jezike in madarino naj bi prila beseda iz romunine. Bezlaj (1982, 72) sorodnost besed potrjuje. Ker naj bi se beseda pojavljala tudi v vicarskih Alpah kot ka, ko, uka 'koza brez rogov', naj bi bilo mono sklepati na pastirski substrat. abej (1986b, 117) belei besedo sut . 'kouta'; stareja oblika naj bi bila *ut, npr. v rom. ciut. Huld (1985, 104) ima sut 'kouta' < *ta < *&k(p)t < *H3k + pet hitro letenje, kamor sti. upatvan-, gr. kupts in mogoe lat. accipiter sokol. - Zaradi rom. ciut lahko za podedovano alb. besedo priznamo samo sut, medtem ko moramo imeti shut itd. ali za prevzeto ali za nastalo pod slov. vplivom. Huldova rekonstrukcija je tako pomenoslovno kot glasoslovno zelo vpraljiva. shul prisl. naravnost, shulnj biege gerade: Meyer (1891,419) se sprauje, e ta oblika spada k shul jambor, drog. shull . sluabnica: < stcsl. sl legatus, nuntius, obses; tako Jokl (1923, 58s.), Cimochowski (1950, 245). shuplak, shplak, shplak, shpjak (Pulj.) . 'flache Hand; Handbreite als Mass; Ohrfeige'(M.), shplak m. 'Ohrfeige'(Cam.): Meyer (1891,419) navaja kot osnovni pomen 'die hohle Hand' in izvaja iz stcsl. upl debilis, hrv. upalj 'votel', sln. upljina 'Hhlung', uplja 'Hhle', arom. uplu 'grothi'(Dan.). Iz alb. arom. uplac 'Ohrfeige' (Kav.). Treimer (1938, 115), ki navaja shplak 'Backenstreich', tuji izvor za obliki izkljuuje in to postavlja skupaj

s flakaresh 'Ohrfeige'. Tu naj bi glas fnastal iz labialne eksplozive. shurdh m. sourd: < lat. surdum (to.), rom. surd, it. sordo ; prim. Cimochowski (1950, 246); KR. shurrdhez . (geg.) Hautwasser, Lymphe(M.): Meyer (1891,420) to deli v shurr se in dhe in manjalno pripono z s prvotnim pomenom Harn der Oberflche. shusht, shushulls stumpfe ab, betube: iz srb. ua ivina z rogovi brez rogov, uav id., uilo Bock ohne Hrner. shushava mn. planloses Umherstreifen(Mitk): iz srb. uav ivina z rogovi brez rogov; prim. Meyer (1891,420). shushunj . (zool.) pijavka: k lat. sanguisuga, it. sanguisuga, fr. sangsu; KR (domneva za alb. metatezo in prim. rom. suge snge) - ? sorodna sopomenka ushunjz shyta . mn. 'zateene leze, mumps' (Doz.): Brugmann (GrI2, 860) misli kot Meyer (1891, 90) na ide. *s- 'svinja', kamor tudi alb. thi prai, lat. ss svinja itd. Besedo navaja Pedersen (1900, 282) pri obravnavi monih protiprimerov za razvoj *s- > alb. h-. Pedersen oznauje Meyerjevo etimologijo, postaviti shyta z namigom na lat. scrofulae bezgavke in gr. khoirs k ide. *s'svinja', kot pravilno in dodaja, da imamo v tej besedi sh- namesto priakovanega hpo naliki na praalbansko besedo za praia *i ( > alb. thi). - Tu ni mogoe sprejeti razlage z naliko na neko nepotrjeno praalbansko besedo. V primeru, da alb. besedo postavimo k ide. *s-, bi tu imeli protiprimer hipotezi, da se praalb. * ohranja samo pred sprednjimi samoglasniki. Ker pa beseda stoji izolirano v alb., bi lahko domnevali, da ne spada med prvotni besedni zaklad. Izposoja iz tur. t Frderinne, Wasserfall zaradi pomena verjetno ni mona.

T
107

timn, timr veriga, vrv: iz lat. tegmen; taftar m. lijak: preko *tractarium (M,
WAD) < lat. traiectorium, rom. treapt stopnica, it. trattoio; KR. tall . orobkan koruzni stor; koruzno lije: iz it. tallo, zaradi alb. ll- za it. ll-; it. beseda iz lat. thallus; KR. taml (geg.), tambl mleko: sest. iz lena t() + i ambl(), i embl sladek; tako Cimochowski (1950, 225). tempull m. tempelj, svetie: iz neolat. templum id.; KR. tenj . (zool.) molj: < lat. tinea (HH belei taenia), it. tigna, fr. teigne; KR. ter m. bik: ter se razlaga kot izvorno mn. besede *tar < lat. taurus bik, rom. taur, it. toro; KR. terr . tema, du. trr : sest. iz *t err; tako Meyer (1891, 96), Jokl (1911, 21). Cimochowski (1950, 226) vidi potrditev Meyerja v obliki du. t rr, ki se rabi samo v to. s predlogom: k met n t rr il resta dans les tnbres. tesh . drobec, lasek, Staubkrnchen v mn.: obleka, perilo; stvari, pohitvo: mog. preko alb. *tesht < lat. testa, rom. east lobanja, it. testa glava, fr. teste id.; KR. tlyn m. (geg.), tlyn maslo: sest. iz lena t() + dele. od glagola lyej je graisse; tako Cimochowski (1950, 225). tmbla .mn. slaica: < lat. *templa, rom. tmpl, it. tempia, stfr. temple; KR. tnd . otor, Laube: < lat. tenda, rom. tind predsoba, it. tenda otor; KR. trboj razbesniti; zboleti za steklino: < lat. turbare, rom. turba divjati; KR. trfil m. (bot.) detelja: < lat. trifolium, rom. trifoi, it. trifoglio, fr. trfle; KR. trfoj (WAD) -> trfil. trfurk m. vile: < lat. trifurcium, za roman. REW; KR. trmet m. potres: < lat. terrae motus, it. terremoto, furl. taramot, medtem rom. cutremur; KR. trshr . (bot.) zob, oves: < lat. *trimensana, za posamez. roman. oblike gl. REW trimensis; KR. KR; abej predlaga lat. subtemen. timon m. krmilo, volan, balansa: iz it. timone id., to od lat. temo, -one; KR. tir . velik vinski sod: < lat. tina, it. tina, fr. tine; KR. tirq 'trousers': Huld (1994, 166) iz got. *iubrkeis, kae th alb. takrat e ni poznala, medtem ko f e. tork m. trlica; stiskalnica, torkull (WAD): < lat. torculum, it. torchio, fr. treuil; KR. tort . vrv, konopec: < lat. tortus, -a (k torquere), rom. toart ro, draj, tort Gespinst, Garn; KR. tjegull . strena opeka: < lat. tegula, it. tegola, fr. tuile, (rom. agur); KR. tjetr, tjatr (Krist (133)), jatr, tjatr, jatr: prim. Meyer (1891, 162): tjetr < *t jtr. Jokl (1916, 115) obliko tjatr tolmai kot izvorni to., zaradi izglasa - in izvornega lena t-< t. Obliko postavlja k umbr. etro- nekdo drugi, lat. cterus, stcsl. eter quidam. Cimochowski (1950, 225) rekonstrukcijo *t jtr, kae npr. sic.arbr. jatr id., medtem mn. t tjer m., t tjera . tmerr m. groza, strah, strahota: < lat. timor, strom. temoare, stfr. temour; KR. tok . Lutebrett < lat. *tok, rom. toac Lutebrett; KR. tra -ri bruno, tram: z rezervo iz lat. trabs, -abe, it. trave, stfr. tref; KR. trajt . oblika: < lat. tractus, it. tratto, fr. trait; KR. trajtoj obravnavati; ravnati; pogajati se: < lat. tractare, it. trattare, fr. traiter; KR. trash dick, grob: Meyer iz lat. crassus. Treimer (1938, 108) opozarja, da je oblika glasila vulg. lat. *grassus; trash naj bi spadalo k tredh verschneide. Pomensko povezavo naj bi dale sorodne oblike stnord. rtinn geschwollen, Proti Anschwellen. trash < ide. *trowt-ts geschlagen, angeschwollen, gedunsen, dick, z razvojem -*tt- > alb. sh. tratk Bodensteuer (WAD): < lat. *terraticum, it. terratico; KR. 108

tratk mrea: verjetno preko sh. trakta

iz stdalm., prim. lat. tragula ; KR. tredh verschneide: Treimer (1938, 108) tredh < *trewd, lat. trd stoe, got. riutan, as. throtan, stvn. driozan beschweren, belstigen, stcsl. trud trud. Osnovi pomen stoen. Tako tudi Cimochowski (1950, 243). trishtoj ualostiti, potreti, biti alosten (KR): k lat. tristis/ tristus, -a, rom. trist, it. tristo, triste; KR. troft . (zool.) postrv: < lat. tructa, it. trota, fr. truite; KR. truaj preklinjati; posvetiti komu kaj; geloben: s teavnim pomenoslovjem mogoe k lat. tradere, rom. trada, it. tradire, fr. trahir; KR. trubull moten: < lat. *turbulus, rom. turbure moten, fr. trouble; KR. trubulloj motiti: < lat. *turbulare, rom. turbura motiti, fr. troubler; KR. trumb . rpalka (pri vodnjaku): iz lat. trumba, it. tromba; rom. trmba in alb. beseda sta lahko s slovanskim posrednitvom, prim. stcsl. trba, iz lat. trung m. steblo, deblo: < lat. truncus, rom. trunchiu, it. tronco, fr. tronc; KR. tuf . grua, skupina, reda, jata; op, opek: < lat. tufa, rom. tuf, fr. tuffe; KR. Huld (1994, 166) < got. *fa kae, da je Palb. * e dal [y], medtem lat. izposojenke imajo e y < pyll < *padlem. - Izposojo iz got. odklanjam, saj nimamo trdnih primerov izposoje iz got. v alb., poleg tega got. beseda niti ni izpriana. tull . zidna opeka, zidak: iz ngr. toblon ali tur. tugla ; KR. turjel . sveder: < lat. terebellum, it. trivello; KR. turm . mnoica: < lat. *turma, rom. turm, it. torma; KR. turp m. sram, sramota; srameljivost, planost, zadrega: < lat. turpis (prid.), it. turpe, p. torpe; KR. turtull m. (zool.) grlica: < lat. turtur, turtula, arom. turtur, it. tortora; KR. turr . kup, skladovnica: prej iz tur. tura kot lat. turris; KR.

tumba mn. < lat. tumba, arom. tumb, it.

tomba, fr. tombe; KR. tuvll Wasserrhre: iz ngr. toboulon, cf. lat. tubula, *tubulum; KR.

TH thaj, Bl. me u thm siccescere, geg. thaj

, arb. (K.) th, am. thaj, sal., falc. (C.), vacc. thanj '(po)suiti, izsuiti, obrisati, naredim trdo' (M.); that suh, . tur, tvor, Bl. t tht siccitas, mn. thtra; arv. thatq, thatm m. izsuen, mrav lovek; tosk. thatsir, geg. thatsin sua; prthahem izsuiti: Meyer (1891, 88) vzpostavlja za alb. thaj ide. *saus-ny, kamor lit. sasas suh, stcsl. sux 'suh', sti. osa- izsuenje (po naliki iz *sosa-), gr. ha suim iz *saus. Ta razlaga je skorajda povsod sprejeta, tako: Pedersen (1895b, 34), Brugmann (IF1, 118; GrI2, 860), Boisacq (1939, 102), Walde-Hoffmann (1930, 624), Jokl (1923, 261), Tagliavini (1937, 300), Vasmer (1953, 54), Cimochowski (1950, 234), Pokorny (1959, 881). Tudi v novejih razpravah se povzema Meyerja, tako: Huld (1984, 118), Orel (1985, 279), Kortlandt (1987, 219), B. Demiraj (1990, 195). Lubotsky (1985, 1-9) odklanja koren ide. *saus- in predlaga izvorno pridevniki koren *H2sus- suh. To predvsem dokazuje z grkim primerom hom. aos suh, ki ga izvaja iz *H2susos, kar naj bi zahtevale besede grkih nareij. Glagolske oblike razlaga kot kasneje tvorbe, tvorjene e znotraj posameznih jezikov. abej (1986, 199) zahteva doloene popravke. Opazuje, da se vzporedno s thaj rabi kot sopomenka beseda thak v izrazu: ja thaku parat me donj hile (Gjirokastr) 'vzel mu je z zvijao ves denar'. Vzporedno s thak vidi e thek 'opraiti, porumeniti (kruh)'.

109

Zaradi tega predpostavlja, da je izvorna oblika besede thaj ohranjena v glagolu thak < *thaknj, kar izvaja iz ide. *saukny. V ozkem sorodu z albansko besedo domneva nekatere grke besede, posebno pa besedo grkega nareja iz Sirakuze sauks 'suh'. V tej besedi vidi moni ostanek mesapine. Na drugi strani omenja abej antino ime albanskega otoka Sazani: Sasn < *sas- < *saus-, ki naj bi opraviilo Meyerjevo vzpostavitev baze *saus-. lberg (1972b, 148) kritizira abeja z namigom, da pri osnovi *sauk- ni moglo delovati razlikovanje med dvema *s. Kot osnovo predlaga ide. koren *k&uprigati, vgati. Podobno Mann (1977, 184), ki povezuje pridevniko obliko alb. i that suh z gr. kauts 'peeno'. Tudi Janson (1986, 147 ss.) postavlja Meyerjevo primerjavo pod vpraaj. Iz *sausny priakuje v geg. varianti nosnik *thj kot pri vzporednem primeru geg. n stran < *ausn, k sti. s- usta. Janson se pri reitvi prikljuuje lbergu. - eprav nekateri odklanjajo klasino razlago, ne ponujajo bolje reitve. Pomenoslovno je Meyerjeva razlaga e vedno najbolja, ki ima tudi v primeru th vzporednico. Pri abejevi osnovi *sauk-ny pogreamo sorodne besede v drugih ide. jezikih. Besedo gr. (Sirakuza) sauks abej razlaga kot izvorno ilirski element. lbergov predlog zaradi slabe pomenoslovne povezave lahko pustimo ob strani, isto velja za Manna. K Jansonu velja e pripomniti, da je domnevno vzporedni primer geg. n sporen. Tako abej (1976, 48-9) izvaja iz *and < *ant, k sti. ntah, nem. Ende konec. Proti klasini vzpostavitvi Meyerja (1891, 11) in Jokla (1911, 12) iz *ausn navaja abej, da taka osnova ni potrjena v nobenem drugem ide. jeziku in, da je pomankljiva povezava pomenov, saj drugi jeziki kaejo pomen usta. V prid svoji primerjavi navaja, da alb. beseda kae tudi pomen konec, kar tono ustreza nem. Ende. Tu

sem mnenja, da so abejevi argumenti bolj prepriljivi. thark pregraja: abej (1964, 17 ss.): ngr. tsrkos mali hlev za mlade koze, rom. arc pregraja, tamar iz predstopnje alb. thark pregraja. thek, geg. tudi thekrc greti na ognju (M.), opraiti, porumeniti (kruh)', thek bkn praim rezine kruha (M.), buk e thek dobro peen kruh: Meyer (1892, 88) izhaja iz alb. thek grejem na ognju, kar razlaga iz it. seccare 'suiti', npr. v carne secca prekajeno meso. Proti temu je Bari (1957a, 27), ker ni potrjen razvoj lat. s > alb. th. Obravnava alb. besedo kot podedovano iz *kewko-, kamor sti. ocati areti, goreti, av. saoant- gore itd. Cimochowski (1950, 233) razlaga thek kot denominalno tvorbo od prid. i thek suh, dobro peen, kar ima za izposojenko iz lat. siccum (to.) suh, posuen z razvojem lat. i v alb. e kot npr. v peshk riba < lat. pisc(em) to. ribo. Alb. izposojenka naj bi bila lahko iz istega asa kot alb. thik no in thkr r. Latinski izvor predpostavlja tudi Mihescu (1966, 20). Besedo izvaja iz lat. siccre (iz)suiti in primerja alb. thek z rom. seca suiti. abej (1986b, 199) postavlja besedo thek k thak suiti v izrazu ja thaku parat me donj hile (Gjirokastr) 'vzel mu je z zvijao ves denar' (glej pod thaj). Odklanja domnevo Meyerja in drugih npr. Meyer-Lbkeja (1904, 1053) v besedi thek videti prevzeto besedo. Proti navaja: a) lat. s daje vedno alb. sh ali s b) glagol z izglasnim soglasnikom kae na domao besedo; pri latinskih izposojenkah imajo glagoli vedno izglasno -oj. V thek abej vidi prevojno obliko od thak podobno kot npr. pri derdh : dardh ali erdha : ardhur. Tudi pomen po njegovem potrjuje povezavo thek z besedo thaj, npr. v thek bukn 'opraiti kruh' = thaj bukn n zjarr 'suiti kruh na ognju'.

110

thekr ., geg. thkn ., arb. (K.)

thkn, tosk. thkr, falc. (C.) thekr 'r, zrno': Meyerjev (1891, 88) predlog, izhajati iz lat. secle r, so sprejeli mnogi raziskovalci: Pedersen (1895c, 82), Helbig (1903, 79), Meyer-Lbke (1904, 1044), Jokl (1917, 130), Cimochowski (1950, 233) in z rezervo tudi Huld (1994, 170). Izposojo zavraajo Mihescu (1966), Haarmann (1972) in Kristophson (1988). abej (1986, 204) vidi v tej besedi domao besedo in se prikljuuje Joklu (abej navaja iz neobjavljenega dela), ki pravi, da je potrebno povezati to besedo s tosk. mn. thek-ra-t, geg. thek-na-t k edn. thek 'resa, osina'; prim. lberg (1967, 64), Janson (1986, 21). thelb m., thalb m. (Cipo), thelp (M.) m. 'peka, koica (sadea)'; arv. thelp i pidhit klitoris; mn. thelbe, thalba (Cipo), thelpnjt (M.): Meyer (1891, 89) to besedo povezuje s furl. sepe 'peka, koica' preko alb. *thepl-. Bari (1919, 30) povezuje thelb z alb. brthm peka, koica od osnove *thalm; thelb- izvaja iz *sthaxln-bhaxr. abej (1986, 204) zavraa tako Meyerja kot Baria. Ker je v albanini dokaj pogosta izmenjava f : th, meni, da lahko izhajamo iz *falb, *felb, kar bi kazalo na ide. *sphel- cepiti, npr. v nem. spalten cepiti. thel rezina: Meyer-Lbke (Gr.f.rom.Ph.,1041) iz lat. ofella . Treimer (1938, 82) navaja razliici fel koek (mesa, sira ipd.) ter fell() (Rossi:373) fetta, particella dalcuna cosa tagliata dal tutto sottilmente..; thell iz *koil s sti. il kamen, skala, osnovni pomen naj bi bil Brocken. Oblika z -l- naj bi nastala po to.edn. Razliica fel naj bi bila izvorno drugega izvora (glej fel). thek prid. sec, bien cuit, npr. v buk e thek dobro peen kruh: Cimochowski (1950, 233) ima to za prvotno obliko in iz nje izpeljuje glagol thek. i thek iz lat. siccum (to.) suh, posuen; prim. thek.

them, geg. thom, ko. tham, arb. (K.) thn,

am., ber., falc., vacc., bar., sal. thom, Andros (S.) thmte, man. som, sma. hom rei, praviti, povedati, misliti'; thn ., geg. than . beseda, govor, govorica: Meyer (1891, 91) predlaga alb. them od ide. *se(n)s-mi h korenu *sens-, in primerja npr. sti. msati recitirati, hvaliti, praviti, av. sahait 'imenuje se', lat. cnsre meniti. Ostali, tako Brugmann (GrI2, 863), Pedersen (1900, 332), Jokl (1916, 101), Tagliavini (1937, 298), Huld (1984, 119) vzpostavljajo izhodie *k'ns-mi > thom, ker sti. msati 'hvaliti' in lat. cnsre meniti zahtevata vzglasni *k-. - Meyerjeva praoblika se ne da zdruiti z omenjenimi besedami lat., sti. itd. Te besede jasno zahtevajo vzglasni *k-. themb/r ra . peta, podpetnik: Meyer predlaga lat. femur, -ore. abej tu vidi domao besedo; tako tudi KR. ther schlachte, schneide ab: Meyer (1891,89) wohl kaum k sti. -ar, -rnti zlomiti, udariti, ubiti, pa pa izposojenka iz lat. ferio schlage, schlachte Treimer (1938,80) lat. izvor ne sprejema in sprejema prim. s sti. rnti. Lat. izvor tudi ne sprejema abej (1962, 192). therr Dorn, Dornbusch, Hecke, Brombeestrauch: Treimer (1938, 82) navaja razliico ferr(), Rossi I,369, Bashk,108. thes m., tudi kal. mn. thas (M.), arb. (K.) thas m., mn. thes in thasa 'vrea': Schmidt (1922, 238 ss.) razlaga thes kot staro mnoino (kot pri dreq hudi, gjel petelin) in izvaja thes < *thas < *sakk, kar naj bi bilo iz mnoinske oblike od gr. skkos vrea. Treimer (1938, 82) opozarja na razliico udna stranska oblika mafes torba, vrea. La Piana (1949, 30) soglaa, vendar naj bi bila tako albanska kot grka beseda, katero se razlaga kot semitsko izposojenko prim. hebr. aq vrea iz ime, izposojenki iz nekega tretjega jezika. Mnenje Schmidta zagovarja Cimochowski (1960, 140) in se 111

prikljuuje abeju (LP 7, 172). Prehod izvorne mn. thes v edninsko obliko ima za pozen proces znotraj alb. Skupina -kk- v gr. obliki naj bi palb. nadomestila najprej z labiovelarom *kW, ki naj bi dal kasneje redovito alb. -s-. Kasneje povzema abej (1986, 211) miljenje La Piane, ker se po njegovem mnenju thes iz glasoslovnih razlogov ne da izpeljati neposredno iz gr. skkos. Kot mono izhodie predlaga feniansko sak vrea, kar pomensko ustreza alb. thes. - Tu bi izrazil glasoslovne pomisleke glede na ponujene reitve. Ni mogoe sprejeti razvoj gr. -kk- > palb. kw . Za to ni nobenega drugega primera, ki bi tak razvoj potrdil. Za lat. -cc- imamo alb. k, npr. lat. floccu kosem > flok kosem, las. Drugo je, da bi domnevni labiovelar *kw moral dati v tem obdobju alb. k, q; prim. lat. qua(e)rere > alb. qeroj vpraati. Kako dobiti alb. thes iz fen. sak prav tako ni jasno. e abej misli na *-k > -s, je to bolje zavrniti, ker je bil ta razvoj najverjetneje e zakljuen v asu izposojenja. thllz Steinhuhn, Rebhuhn: Meyer-Lbke (Gr.f.rom. Ph.,1041) poleg fllnx Steinhuhn iz lat. fulica. To sprejema Pedersen (KZ33, 537). Treimer (1938, 85) ima Krist.(126) thllntz za prvotno. Treimer deli v deblo thllnd- ter znano pripono -z. V deblu bi lahko imeli star delenik. Sem postavlja tudi obliko thllim Sausen des Windes(povezava pomena). V primerjavo pritegne sti. ardhati biti izzivajo, frech, trotzig, farzt z osnovnim pomenom blasen(Uhlenbeck). V sti. obliki naj bi imeli star l zaradi sti. rnih Hinterbacke, Hfte, av. srani, lit. launs, kimr. cln, bret. clun clunis, coxendix, lat. clunis, gr. klnis Steibein, klnion kolk. Podobno deleniko tvorbo vidi Treimer v pernd bog< ide.*poreyont (glej tam). Lat. izvor ne sprejema abej (1962, 192). thllim Zugluft, razliica: fllim: Treimer (1938, 85) to postavlja skupaj s thllnz Rebhuhn.

thmbr Ferse: Meyer-Lbke

(Gr.f.rom.Ph.,1041) iz lat. femur; prim. Treimer (1938, 81) thnegull, thnegull mravlja: Treimer (1938, 82s.) opozarja na razliico fnegull (Kristoforidhi (leks,127,459) za Skutari in Kruja) in ugotavlja, da je oblika s th- prvotna. thngjill, thingjill Kohle, vergltes Holzfeuer poleg: fngjill oglje: Meyer (Flechia im Arch. glottol.II342) predlagal thngjill < lat. favilla. Pedersen (1895b, 538) opozarja, da bi iz lat. favilla dobili lahko samo alb. *fel. Kasneje Meyer (AS4,62) lat. izvor opusti. Pedersen (KZ34, 328): -ngjill k sti. angra- oglje, nperz. angit, stcsl. gl, lit. angls. Jokl (1911, 105s.) izvaja thngjill < psl. *(v)gl, tu naj bi psl. *v- dal alb. *f > th. Treimer (1938, 82): prvotna oblika naj bi imela th- in pritegne sti. amkuh koniast kol, lesen ebelj, kol, kh veja, vejica, nperz. x veja, stcsl. sk veja, lit. ak veja, kimr. caingc, srir. gc ramus. Drugi del v thngjill -ill < *idh(s)lo k sti. dhah drva thr (tosk.), geg. thn, thnija lente: < *konid : gr. kondes mn. id.; tako Cimochowski (1950, 243). thrrim iver: Meyer-Lbke (Gr.f.rom.Ph.,1041) k rom. frm kot thrrmonj. thrrmonj zermalme, zersplittere,zerreibe: Meyer (1891,80) iz lat. *fragminare, rom. frm. Enako MeyerLbke (Gr.f.rom.Ph.,1041). Treimer (1938, 80) opozarja, da je razvoj rg > rr neutemeljen ter da roman. jeziki ne potrjujejo lat. *fragminare, rom. oblika naj ne bi bila iz *farrimen (prim. MeyerLbke, REW3202). th m., Bl. thy, du. th, arb. (K.) th, Andros (S.) thi 'prai': Meyer (1891, 90) thi izpeljuje iz ide. *ss, kamor lat. ss, gr. hs, ss, stvn. s, av. h (rod. edn. za *huv) vsi: svinja, prai, sti. skara- merjasec, prai. Sem priteva tudi alb. shyta mn. mumps. 112

Tako tudi Brugmann (GrI2, 860), Pedersen (1895, 82), Tagliavini (1937, 298), Cimochowski (1950, 234), Bari (1955, 22), Pokorny (1959, 1038). Tudi abej (1986b, 219) sprejema Meyerjevo razlago in dodaja, da je albanska beseda po pomenu najblija grki, ki prav tako uporablja iz prajezika podedovano besedo samo za praia, ne pa tudi za svinjo. Tudi v zadnjem asu je Meyerjeva reitev sprejeta, tako: Huld (1984, 119), Orel (1985, 279), Kortlandt (1987, 219), B. Demiraj (1990, 195). Mann (1977, 142) zavraa Meyerjevo razlago. On izhaja iz *ks. Besedo primerja z let. sivens 'oddojek' in sti. karah 'prai'. Huld (1984, 119) opozarja, da se ide. besede z vzglasnim *k', kakor to predlaga Mann, ne da upraviiti. thik ., arb. (K.) thk ., falc. thik, thik (C.) no, bodalo, sablja (M.): Prvi razlaga e Camarda (1864) thik kot latinsko izposojenko iz lat. sca bodalo. To sprejema Meyer (1891, 90), ki tu navaja e fik . jedilni no in z vpraajem fishk m. no (Divra). Kot Camarda tudi: Pedersen (1897, 287), Spitzer (1914, 293), Jokl (1912, 155), Cimochowski (1950, 233) in z rezervo tudi Huld (1994, 170). Proti tej razlagi navaja Bari (1919, 3 ss.), da je razvoj lat. s > alb. th neredovit, dodatno opozarja na dejstvo, da lat. sca ne ohranja nobeden romanski jezik. Bari zato obravnava thik kot domao besedo, ki naj bi stala v povezavi s sti. ikh konica, noevo rezilo. abej (1986, 222) podpira Baria in dopua monost videti v sti. ikh sorodno besedo. To razlago najdemo zopet pri Hampu (1993, 67), ki jo ponuja kot novo reitev. Hamp primerja alb. thik s sti. kh 'op las, greben, konica, noevo rezilo'. Oba leksema izvaja iz ide. *k'eik-Ha. V thik naj bi imeli polno stopnjo *k'eik-Ha, v kh pa nito. thikt s. rezka boleina: Pedersen (1897, 287, z rezervo 1895a, 121) to, kar navaja kot srednji spol, istoveti s thik no < lat. sca bodalo; prim. Jokl (1916, 155).

thinj . mn. 'beli, sivi lasje'; thinjem

zaeti postajati siv; thinjk s sivo obarvanimi lasmi; thinjt prid. pepelno siv; thjm prid. id. (M.), arb. thinjt prid. pleast (T.), sijed (K.), geg. thinjun (Ro.) belolas, thijun (Bashk.) id.: Meyerjevo (1891, 91) domnevo, ki besedo obravnava kot slovansko izposojenko iz srb. sinji sivkast, sinji, sinjav pepelno siv, bol. sin sinji, stcsl. sin sinji, sprejema Weigand, ki predlaga bolgarsko izhodie, in Seliev; prim. Tagliavini (1937, 300). Drugae Cimochowski (1950, 233 ss.), ki thinj priteva k domaim besedam. Cimochowski opozarja na razliice i thinjt pepelno siv in i hinjt id. Za obe razliici predvideva osnovo v tosk. hi pepel in tosk. finj 'lug'. Besedo thinj enai s finj lug. Pri tem opozarja, da poleg znane premene th : f alb. tudi pozna premeno h : f, npr. njoh poznati : geg. njof itd., ter premeno h : th, npr. geg. hth kopriva : du. thth id.. abej (1986, 225) se prikljuuje v glavnem Cimochowskemu: slovanski izvor bi bilo treba iz glasoslovnih razlogov vnaprej izkjuiti, ker psl. *s- daje v alb. vedno sh- ali s-, nikoli pa th-. Povezavo z alb. finj bi upravievala znana premena th- : f-. abej ne priteva sem hi pepel, ker je domnevna premena th : h samo ozko narena, npr. du. Za thinj vzpostavlja neko praalbansko osnovo: *k'in, *k'in-y, kamor daje sorodne besede stcsl. sin sinji, sti. y-m-, lit. mas, as. hoewen. thier (Dozon): navaja Treimer(1938,83) kot razliico k fjer, fyer, geg. fr praprot. thin m. kljun(Godin,Wb.309), thimth dard(Godin,Wb.29), thint, thindi kljun < *thindh < *thin-th thip tanka koa jajc, ebule razliica od alb. cip; gl. cip. thirqe . (geg.) 'ierka' (M.), vrsta graha (Cimochowski): Slede Meyerju (1891, 91) naj bi prila ta beseda iz ben. siserchia 'ierka'.

113

Etimologijo so sprejeli Meyer-Lbke (1904, 1053) in Helbig (1903); prav tako Cimochowski (1950, 234), ki razlaga vzglasni th kot posledico razlienja med dvema *s. abej (1986, 226) opozarja, da je beseda thirqe ozko narena. Pri slovaropiscih jo dobimo samo pri Rossiju (1875, 411). Rossi jo prevaja z it. lenta, lente 'lea'. abej domneva, da je Meyer prevzel od Rossija napaen prevod, saj tudi nareja ne poznajo besede thirqe s pomenom 'ierka'. Treba bi bilo izhajati iz pomena 'lea'. Imeli naj bi opravka z gegovsko razliico za knjino thier, thjerr 'lea'. Pri besedi thirqe predpostavlja obiajni gegovski razvoj: ie > geg. i. thith je suce: iz otrokega govora; prim. thith. thth , ththa . (du.) kopriva: s premeno h : th, za. geg. hth kopriva; tako Cimochowski (1950, 234). thith ., sis, cic, cick . 'prsna bradavica; vime; cucelj'; ththnj, thithnj, geg. thith sesati; sisark m. sesalec (Sami, M.): Weigand, Domaschke, Seliev (1931, 195) so sprejeli Meyerjevo (1891, 90) misel, da naj bi beseda thith prila iz srb. sisa sesek, medtem razliico cic enai s srb., bol. cica, it. zizza. Romuna Pucariu in Papahagi vidita izvor v lat. titia. Meyer-Lbke se nagiba h grkem izvoru. Proti navaja Jokl, da naj bi imeli opravka z domao besedo, katere izvor naj bi bilo treba iskati v otrokem jeziku. To naj bi potrjevalo dejstvo, da v mnogih, tudi nesorodnih jezikih, obstajajo podobne tvorbe. To razlago sprejema Tagliavini (1937, 290). Cimochowski (1950, 234) ugotavlja, da v primeru, da bi imeli slov. izposojenko, bi ta morala biti prevzeta v alb. kot sis. Zaradi tega predlaga th- v thith razlagati z vplivom besede thith sesati. Dodaja pa, da imamo najverjetneje opravka z besedo iz otrokega govora.

Kot Jokl tudi abej (1986, 227), ki razlagi s srb. sisa in lat. titia odklanja tudi iz glasoslovnih razlogov. - Izvajati thith iz *ss-, kamor npr. psl. *sysati, ni mogoe, kajti priakovali bi v tem primeru alb. y < * kot v primeru dyll vosek < *gh(s)lo-; prim. Huld (1984, 156). thjerm prid. siv: iz *ker-wo-, k lit. ivas. Znotraj alb. z i surm gris cendre < *kur-mo- < *kr-mo-, lit. rmas siv, chenu (pour la robe dun cheval), tako Jokl (1937), Cimochowski (1950, 221). thjerr lea: Treimer (1938, 82s.) poleg fjer. Oblika s th- ima za prvotno, predpostavlja medsebojni vpliv oblik therr trn, fjer praprot in primerja thjerr z alb. thrrmoj zerkrmele, thrrime Brsel verj. skupaj s thjerr lea; Treimer (1938, 83). Cimochowski (1950, 254): thjerr, fjerr lea < *ker-n : lit. rti nourrir, p-aras fourage sec. thjesht pur: Bashk.109 ima fjesht. thjesht prid. resnien, ist, pristen, nepopaen: Jokl (1911, 37) to postavlja skupaj s kthiell prid. ist, kthiell, kthiell (Krist.), geg. kthl razvedriti ter sic. fjey heiter, fjeyonem (Schiro). Od glagola kthiell louje predpono k- ter pripono -l< *lo (npr. stcsl. tepl). Iz navedenih oblik izlouje deblo alb. *the-, kar razlaga kot refleks ide. korena *(s)ki-, k stcsl. sinti in got. skeinan sijati, sti. chy sijaj. Kasneje izvaja Jokl (1916, 126) thjesht < -*thjel + prip. *est- > -sht thjeshtr, thjeshtr pastorek, gr.arbr. tudi pastorek(Meyer 1895, 75 po Nerutsos) poleg sic. fjeshtr: Meyer-Lbke (Gr.f.rom.Ph.,1041) iz lat. filiaster; rom. fiastru, it. figliastro. Enako Treimer (1938, 81), KR.

114

u lenek pred povratnimi in trpnimi

glagoli, npr. v u hapa 'odprl sem se': Meyer (1891, 468), pred njemu e Bopp (1854), vidi v u reducirano obliko od *v-, svojilnega zaimka vet 'sam' k ide. *swe-, torej: u < *v- < *swom/swe. Tako tudi Pedersen (1900, 290), ki opozarja, da je morala biti beseda izvorno brez naglasa. Tako tudi Jokl (1923, 74), Pokorny (1959, 882), abej (1986b, 234), Huld (1984, 149). udh . pot: iz *ugh, lat. veh je transporte, gr. okh porter, okhomai aller en vhicule, pomensko blizu tu e got. ga-wigan remuer, nem. Weg pot; tako Cimochowski (1950, 231). udhos m. (sic. Cam.), urdh, urdhs (Bari) sir: To besedo daje Meyer (1891, 455) k iroko razirjeni besedi arom. urd doma sir, skuta, kar kae srb., ukr., e., slovak. urda zasirjeno mleko, kozja sirotka, pol. horda, mad. orda skuta. Izvor pua nepojasnen in izvaja udhs iz stareje *urdhs. Bari (1923, 158) to besedo povezuje z alb. gjiz sirotka < *gjirz. uj m.(prvotno n.) voda, Bl. uie, geg. uj, du. j, shkod. j, arb. uj, pri. j, man.(sal.,sof.,vacc.) uj, falc. uj, sma. ujj: Iz *ud-nio-, k gr. hdr, got. wato, sti. udan-, stcsl. voda vsi: voda; prim. Meyer (456), Ped. (1897, 286), Tagl. (274). Huld (121) iz *udriom, podobno kot *bheri > bie. ujk m. volk, Bl. huc, geg. ujk, arbr., arv. ulk: Iz ide. *ulkWo- k lit. vilkas, stang. wulf, stscl. vlk, sti. vrka- vsi: volk; prim. M (457), Tagl. (274), Bari (1955, 22), Huld (122). ujull Brustbeere: iz nare. it. oblik, prim. neapolit. yoyele (REW), k lat. *iuiiola; KR. ul (povr. ulem) 'zniati, spustiti': Meyer (1891, 457) izhaja iz razliic unj, hunj id.. Kot osnovo vzpostavlja ide. *suny, sorodno s psl. *xynti, pol. chyn 'skloniti se', sln. podhuliti se skloniti se, hrv. prihil nizek. Sem Meyer ne priteva geg. unq zniati, kar izvaja iz lat. *unculare upogniti. To sprejema Pedersen (1895c, 64). Drugae Jokl (Arch.

Rom. 24, 39), ki prvotno obliko vidi v geg. razliici ungj, ungjem (povr.), vgeg. unxhem (povr.). Te besede primerja znotraj albanine z vang 'platie, oplat' k lit. vngis 'krivina', vings ukrivljen, stvn. winchan premikati se postran, majati se. abej (1986b, 241) prejnje reitve zavraa. Za prvotno obliko ima ul, katero postavlja k skupini arm. gelum 'vrteti', gr. el, lat. volvo, stcsl. valiti itd. Pri tem ul izvaja iz ide. *wel-n. - Joklove povezave z alb. vang zaradi oddaljenost pomenov ne sprejemam. Problematina je tudi glasoslovna povezava, tako vzglasje kakor izglasje g : gj. Za vzglasje bi lahko primerjali uxhd poleg vixhd m. telo (Ro.) < tur. vcut, vucud telo; prim. Meyer (1891, 455). ullastr . (bot.) divja oljka: k lat. *olivaster, it. olivastro in alb. ulli; KR. ulli -ri m. (bot.) oljka (drevo in sad), oliva: < lat. *olivanus ?, k oliva; KR. umb m. leme: verj. preko mn. iz lat. vomer, -ere, arom. vomer, it. vomere; KR. un, u zaim. 'jaz', sic. (M.) uth, pal. (Adriano) ure (M.) Elbasan una: Pedersen (1895b, 268), kakor e Camarda (1864, 215), primerja s sti. ahm, lat. ego, gr. eg, got. ik, vse: jaz. Meyer (1891, 454) ugotavlja, da je prvotna alb. oblika bila u, medtem -n pripona kot npr. v tin 'tebe (to.)'. Izhodie vidi v vulg. lat. e (< ego), stfr. ju, jou, vegl. ju jaz. Tagliavini (1937, 275) dvomi v ponujene reitve. Jokl (EW, 771) postavlja u skupaj s povratnim zaimkom u k ide. *swe-. Bari (1959, 11) izvaja un < *udh-ne. Enako abej (1986b, 234) in Sh. Demiraj (1993, 177): u < *swom, *swe. Kortlandt (1987, 220) to sprejema z rezervo: may be derived. ungj m. stric: < lat. avunculus , rom. unchiu id.; Kr (62). ungjill m. evangelij: < lat. *evangelum, it. vangelo; KR. urcuell (WAD): preko *urquell, tako M, ali preko *ursuell (Jokl 1923, 115) iz lat.

115

urceolus, rom. urcior, it. orciuolo. (. izhaja iz it. besede). urith m., geg. urth m. krt; ur (M.), r m. (Ro.), Malsi t Madhe yr (Gazulli): Stier (1862, 10) primerja alb. besedo z drugim delom v gr. hind-ouros krt. Camarda (1864, 295) ima z rezervo za polno obliko bur krt, ki jo belei Dorsa (1864, 38). To primerja z gr. borz hraniti. Meyer (1891, 458) enai bur z vur. Etimologije ne podaja, ugotavlja samo, da je urth manjalnica od ur, kar izvaja iz stareje ur kot njer iz njer. Jokl (1923, 310 ss.) razlaga element - v ur kot pripono za poimenovanje samcev pri ivalih. Lambertz (KZ 53, 304) primerja alb. besedo z lat. srex rovka in gr. raks rovka. Besede izvaja iz ide. korena *swer, *swor, *sur brenati, vigati. Sopomenke geg. byr krt, pri Busettiju byr [by:r] ne priteva sem. To primerja s stvn. bari, nem. Bauer kmet itd. abej (1986b, 253) razlaga sopomenke z vzglasnim b-, npr. sgeg. byr, kal. bur-u (Dorsa), kot razliice od ur, urth. Protetini bnaj bi bil drugotne narave. Ker se v drugih jezikih poimenovanja za krta pogosto veejo s kupki zemlje, ki jih krt izkoplje, podobno predpostvalja tudi za alb. besedo. On izhaja kot Meyer iz ur, kar izvaja iz ide. *wer-, kamor lat. verrca bradavica; locus editus et asper, lit. virs zgornja stran, vrh, stcsl. vrx vrh, sti. vrsman- vrh, viina. - Oznail bi etimologijo kot nereeno. Tako Lambertzov kot abejev predlog je zaradi pomenoslovnih teav preve problematien. Izhodie z vzglasnim *s- je tu teko upraviiti, saj nimamo v nobenem nareju ohranjene alb. besede z vzglasnim h-. ul ->

urrej sovraiti, mrziti, rtiti: < lat.

horrescere , rom. ur sovraiti; KR. ushqej hraniti, krmiti, preivljati, rediti: z rezervo lat. vescere, manjkajo roman. priev. Etim. ostaja vpraljiva; KR. ushtri -a . vojska, armada: < lat. hostis, rom. oaste, stit. oste, stfr. ost vsi: vojska; KR. ushunjz . (zool.) pijavka: < lat. axungia, rom. osnz, arom. usndz; KR sopomenka je shushunj. uthull kis: e Meyer (1891) je izhajal iz uth-; thull < *uthl k utht, kar pozna Mitkos za atht kislo in kar primerja z lit. us- pii v lit. usns Distel, germ. uzda konica, stvn.srvn. ort, as. ord, stnord. oddr. Treimer (1938, 85) z vpraajem predlaga mono primerjavo s stvn. wahs scharf, kamor Uhlenbeck z rezervo postavlja sti. v sekira, av. vazra- Haukeule, sti. vjrah Donnerkeil des Indra. lat. vegeo erregen, munter sein, stisl. vakr rege, munter, wach. uxhd poleg vixhd m. telo (Ro.): < tur. vcut(d-), vucud telo; prim. Meyer (1891, 455).

V v, vau brod, pregaz, plitvina(reke): <

lat. vadum ; tako Cimochowski (1950, 243). vaj m. olje, Bl. voi, geg. voj, am. val: Iz lat. oleum olje, it. olio, furl. vueli, fr. huile; KR. vajz ., geg. varz . 'dekle, devica', geg., kal. vash, vshz . 'dekle, devica', Doz. vshua in vshoja . 'id.', Schiro vaj 'devica' (M.): Meyer (1891, 464) ima vajz < *varjz in varz za manjalnici od vaj < *varj in vash < *varsh. Jokl (1923, 261) ima za osnovo var-, ki naj bi bila z razlinimi priponami podaljana (-sh, -z, -j). Osnova var- pa naj bi bila od *swor 'sorodnik' k ide. *swe/swo-, kamor: vet, vlla, vjehr. Tagliavini (1937, 278) in Pokorny (1959, 882) sprejemata Joklovo reitev.

*s > h urdhr m. (tosk.), geg. urdhn m. red: <

lat. ordinem ; prim. Cimochowski (1950, 246), rom. ordin, arom. urdin, it. ordine; KR. urdhroj ukazati, zapovedati, odrediti: < lat. ordinare, rom. urdina, it. ordinare; KR. uroj nekomu nek. eliti: < lat. orare, rom. ura nek. nek. eliti, it. orare; KR.

116

Treimer (1938, 108) ponuja drugo reitev, z razlaga iz zveneega zobnika, medtem sh- v vash kot izvorno skupino *-tt-, torej deblo na -t + deleniko *-t pripono. To naj bi dalo razlago za razliice te besede in dovoljevalo primerjavo z arm. ordi sin in psl. *roditi roditi, Temu se ne pridrui abej (1986b, 262), ki kot Jokl izhaja iz osnove var-. Beseda naj ne bi bila od *swor k ide. *swe-, kajti vajz oznauje 'dekle' in ne sorodstveni pojem kot npr. herko. Osnovo var- ima abej za manjalnico od varr 'rana, pokodba, praska, raza'. Izhaja iz besede, ki oznauje tudi enski spolni organ. Za podobno poimenovanje enskega spolnega organa navaja abej nem. Ritze 'praska, raza'. Alb. varr izvaja iz *vor-n sorodno z alb. vras k sti. vran-h, pol. wrona; prim. Meyer (1891, 464), Jokl (1923, 194), Tagliavini (1937, 289), Pokorny (1959, 1163). abej (1986b, 271) svojo reitev nekoliko popravlja in ugotavlja, da imamo pri -rr- ekspresivno geminacijo, zato izhaja iz *vor > vara (Buz.). Tudi pomen 'rana' naj bi bil drugotne narave, prvotni pomen naj bi bil 'irok jarek, razpoka, pranja'. Zaradi teh podatkov abej priporoa etimologijo ponovno preveriti. val (WAD) : < lat. vallis, rom. vale, it. valle, fr. val; KR. val . val : Pedersen (1895b, 543) iz *waln val k psl. *vlna. Enako Brugmann (GrI2, 365); pim. Jokl (1916, 121). vang m. Felge, Radkranz: Meyer (463) to obliko primerja z lit. vngis 'krivina', vings ukrivljen, stvn. winchan sich seitwrts bewegen, wanken, winken, gr. Fgnumi zlomiti, kjer alb. obliko ima za prevoj od ide. *veng- kriviti. Sem daje tudi alb. vth (M., Cipo), kal. vth, geg. vth m. uhan. Jokl (Arch. Rom. 24, 39) z vang povezuje tudi geg. razliice ungj zniati, ungjem (povr.), v-geg. unxhem (povr.) ter ul id. vardh . garde, sentinelle: < ben. varda ; prim. Cimochowski (1950, 246). varfr, tosk. varfr (Krist., Meyer) reven, osirotel, geg. vorfn (Pekmezi,

Jungg, Bashk): < lat. orphanus, arom. oarfn, it. orfano; prim. KR. Jokl (1916, 118): Izhodie it. orfann + alb. to. obrazilo > palb. *orfAn. Izvor iz vulg. lat. orfanu Jokl odklanja, ker palb. oblike kae na to. na nosnik *-, zaradi - v varfr (kot pri gjarpr). Za geg. vorf predpostavlja abstrahacijo iz kolektiva *vorfen (tako tudi Spitzer: Mitt.d.Rom.Inst. Wien,I,334s.) varg m. 'veriga, vrsta, niz; ogrlica'; ko. vargue, dol. vargoni m. 'veriga, na katero se obesi lonec'; arv. vargar . 'veriga iz kovancev, ki jo nosi nevesta', kal. vargar 'vrsta, krdelo': Meyer (1891, 475) izpeljuje te besede iz glagola vjerr 'obesiti'. Tako tudi Tagliavini (1937, 288). vargr m. (mn. -enj) plemenski oven ali kozel: k lat. virga ali iz lat. *virganus, rom. varg, it. verga, fr. verge; KR. vatr vatra . ognjie, geg. votr: M (464) je proti izvajanju iz lat. trium prvotno: ognjie, za semantiko navaja lat. focus ognjie > p. fuego ogenj. Alb. beseda je poznana tudi drugje, tako npr. e. vatra, pol. watra ognjie, rom. vatr ogenj. Jokl (1927, 37) predlaga izvor v iran. *tar-. Huld (124) se prikljuuje Hampu (1976b, 201) in izvaja iz *tr < *-ter- (s podvojenim korenom *t-, v sorodu z lat. trium in iran. *tar-, arm. ayrem goreti. vath m. uhan-> vth. vdes, vdiqa, vdekur umreti. Bl. me decune, geg. vdes (vdikja), arb. me dek, am.(,arbr.,arv.) vdes (vdiq(a)): M(465) primerja s sh. zdeknuti burst < korena *dek-. Ped.(1900b,323) izvaja vd- < *dz- + labialni zapornik. Tagl.(285) sledi Bariu iz kavz. *dhokWei-eti, k stvn. touwan umreti. Huld (125) to odklanja, ker je w- v germ. besedi iz *u (cf. got. dauPus smrt). abejev(1972,142) predlog primerjave s stang. deorc temen zavraa in predlaga za izvor vdjek zasledovati < *v- tjek < kavz. *V-tokW-ei cause to follow. ve -ja . jajce, Bl. voe, geg. v, du. v -ja, ber. ve, arbr. ve, sof. vee: M 117

(465) iz lat. vum jajce, eprav razvoj o > ve nima vzporednice. Tagl. (286) sledi Joklu iz *ui, k stvn. ei. Proti Huld (125) sledi Schindlerju iz *u-io-m, kamor gr. ion < *Fion. Tu naj bi imeli podvojeni koren enak korenu za pti, cf. sti. vi-, lat. avis. v prid., mn. veja, tosk.mn. v veuf: k lat. vidua, gr. theos clibataire, solitaire; prim. Jokl (1923, 51s.), Cimochowski (1950, 243). vend m. kraj, mesto, prostor, deela, Bl. vend, geg. vend, ber.(am.) vnd, sal. vent, vacc. vend: M (469) vidi sorodstvo z alb. ve dati, poloiti. Hamp (1965b, 128) obe besedi iz delenika *Honto- in glagola *Hon. abej (1968a, 109) primerja vis kraj < *vend-TV-, kar ima za izvorno mn. od vend, kar primerja z gr. odas zemlja, het. utne deela. To zavraa Huld (126): ve, vend, vis(e) vsi iz debla ven- kraj k got. winja panik; ve < uen-; vend < *uen-ento- ali raje *uen-to-; vis < vendto. vep/r -ra . delo, dejanje: < lat. opera, it. opera, fr. oevre vse: delo; KR. verc Streichbett am Pflug (WAD): Sorodno z rom. brs, br Scharbaum, del pluga, oboje z rezervo iz lat. *vertia (k vertere); tako KR; gl. verza. verdh prid. rumen, olt, verdh . rumena barva, rumenilo: < lat. viridis, rom. verde, it. verde, fr. vert; KR. ver . poletje, letina: < lat. ver, vera, rom. var poletje; KR. verza . mn. krge: < lat. *vertia (k vertere). Z vpraajem KR daje sem tudi alb. verc Streichbett am Pflug (WAD). Etimologijo velja e preverjati. ves m. grda navada, napaka; telesna hiba: < lat. vitium, rom. nva, it. vezzo, fr. vice; KR. veshk pustiti (o)veneti, veshkt (o)venel: k lat. vescidus, -a, rom. veted; KR. veshtull . (bot.) omela: < lat. viscum/*vistulum, rom. vsc, stit. vesco; KR. vet zaim. 'sam'; vetm 'edin', prisl. 'sam, samo'; vetiu, vetiut 'sam od sebe';

ve prisl. 'samo'; vem prisl. 'sam'; venj 'izloiti, zavrei'; sic. vetmr 'samotar, puavnik', vete, vet-vete . (geg.) 'sam': H korenu *swe, sti. svah, lat. suus, stprus. swais, stcsl. svoj 'svoj' postavlja Meyer (1891, 468). Prvino -t v vet razlaga kot ide. pripono za tvorbo abstraktov *-ti in izvaja vet < *svaj()t < ide. *swoyeti'svojstvenost', kamor stcsl. svoit 'affines, familiaritas'; tako tudi Brugmann (GrII, 396). Podobno Pedersen (1900, 290), ki rekonstruira naglas na koncu: *swe-t-. Enako ostali: Jokl (1923, 261), Tagliavini (1937, 280), Pokorny (1959, 882), abej (1988, 62), Kortlandt (1987, 220). - Z albansko besedo bi lahko povezali mesap. veinan 'suam' < *swei-n-m (IEW, 882). vettinj (tosk.), geg. vetnj 'sijati, bliskati se', vettt 'bliska se'; vettim ., geg. vetm 'strela': Meyer (1891, 469) ima to za izposojenko iz nedolonika stcsl. svtiti 'svetiti'. Sem daje tudi vishllnj 'svetiti se', vishllm m. 'svetilnik' (Ro.). v, geg. v poloiti,postaviti: Sem tudi vnd kraj, deela ter prvu beugen, vth kleine Ebene, kr. i. Vuthaj (pri Gusinje) (prim. Camaj 1966,71). Hamp (1965b, 128s.) vidi tu *h1ono, *h1onto z ang. on, stcsl. v. lberg (1972, 129) Hampa zavraa, ker *on- preko *an ne razvije v-Vorschlag, pa bi dalo tosk. n-, geg. n- . vlla m., vll, sic. (M.) vy m. 'brat'; vllm, arv. vym m. 'pobrateni, zastopnik enina'; kal. (Rada) vleme 'convito fraterno'; vllazr, geg. vllazn . 'bratstvo': Ker so v ide. nekatera sorodstvena imena zloenke z zaimkom *swe- (npr. sti. svsar'sestra'), Meyer (1891, 496) izvaja vlla preko *svll iz ide. *swe-sl. Iz alb. besede naj bi imeli epirot. blms (Aravanidos). Jokl (1923, 41) postavlja besedo k ide. osnovi *swe- in izpeljuje vlla iz zloenke *swe-loudh, swe-lauda, kjer naj bi bila prvina

118

*-loudh, *-lauda glagolnik k alb. le(n)j 'roditi se' (h got. liudan 'rasti', stcsl. ljud 'narod'). Tagliavini (1937, 284) Joklovo izpeljavo sprejema. Pisani (1947, 17) opozarja, da Meyerjeva ide. osnova ni nikjer potrjena. Hezihijevo besedo br v glosi br adelpho hup Elen tolmai kot ilirsko. V domnevni ilir. br naj bi tako imeli izpriano starejo stopnjo alb. vll. vrtet . resnica, resninost, prid. resnien, pravi: < lat. veritas, -ate, it. verita, furl. verett, fr. verit vse: resnica; KR. vrtyt mo, oblast, Macht: < lat. virtus, -ute vrlina, rom. vrtute mo, oblast, it. virt vrlina; KR. vrshoj razliti se, prestopiti bregove; napasti: < lat. versare, rom. vrsa, it. versare, fr. verser; KR. vshnk tnerner Sturzdeckel: < sh. vrnik, tako Meyer (1891, 471), Jokl (1916, 125). vsht m. (tosk.) vinograd(Hahn), vresht, vresht, geg. venesht (Bogd.Cun.proph.I, 78,1), vsht, vesht, poleg tosk. vesht, vsht m. (Dozon, Man.200, Pedersen (AT,204), geg. vnesht, vneshta . (Jungg, Bashk.): -sht pripona kot pri vjesht kae v tem primeru menjavo spola, tako Jokl (1916, 123). Tu imamo ver vino podaljano s pripono -sht-<*-est.; vsht < vrsht < *vr()sht, za izpad r pred sh, prim. vshnk tnerner Sturzdeckel < sh. vrnik (Meyer (1891, 471); prim. Jokl (1916, 125s.). vshtroj pogledati, opazovati; paziti na, skrbeti za: k lat. visum, rom. vistor trumerisch, it. viso; KR. vth m. (M., Cipo), kal. vth, geg. vth m. uhan; dvorie okoli hie; prepreka: Meyer (463) kot osnovni pomen ugotavlja etwas Gebogenes in razlaga vth kot manjalnico *vangth, *vnth od vang m. Felge, Radkranz. Etim. glej vang. vzhgoj opazovati; raziskovati; nadzirati: < lat. vestigare, posamez. roman. priev. gl. REW; KR.

vgje -ri m. (bot.) alpski bor: < lat.

abiegnum; KR. (navaja ., ki tu vidi domao tvorbo). vi m enoletno tele: Primerja z lat. vetus star; Huld (131). vidh m. brest: k pol. wiz, rus. vjaz id.; Cimochowski (1950, 231). vidh vijak: < ben. vida ; tako Cimochowski (1950, 243). vidhez golob(Schir, Te dheu i huaj,s.17), videz ramier(A.Leotti,Dizz. alb.it.,s. 1621), vit vitja . pigeon, vid id., vid, vidani id., sgeg. vidh id.: Izhajati moramo iz vidh < *vid (kot modh < *mod). Jokl (1923, 299) analizira v *vi-d in primerja s sti. vi-h m. pti, ve-h m. id.. Oblike vidhez itd. ima za manjalnice s pripono -z. Cimochowski (1950, 254) Joklovi etim. ne daje veliko monosti, problematina je razvoj pomena pti v golob. Pri obliki vidhez itd. bi lahko imeli tudi staro mn.(prim. njers, njer()zit). Osnovna oblika naj bi bila vid, vit s pripono - , ki jo imamo v nek. besedah z eksklamtivnim pomenom, npr. bir : br fils, djal : djal deek itd. Oblike vid (vidan) vidani imajo pripono an (psl. izvora). vigjz . (bot.) graica: z nejasnim glasoslovjem k lat. vicia, it. veccia, fr. vesce; KR. vij priti, prispeti,, prihajati, izvirati: < lat. venire; rom. veni, it. venire, fr. venir vse: priti; KR. vij . kanal, jarek; mlinski leb, rake; brazda, sled za ladjo; tirnica, koloteina; bojna rta: < lat. via, it. via, fr. voie; KR. virgjr prid. deviki, nedolen: < lat. virgo, -ine, rom. vergin (mog. neolog., tudi vergur), it. vergine, fr. vierge; KR. vis m. kraj, deela: abej (1968a, 109) primerja alb. vend kraj z vis kraj < *vend-TV-, kar ima za izvorno mn. od vend. Huld (126): ve, vend, vis(e) vsi iz debla ven- kraj k got. winja panik; vend < *uen-ento- ali raje *uen-to-; vis < vendto.

119

vitrk m. oim: < lat. vitricus, rom.

vitreg stief-, sard. bidrigu; KR. vje prid. leten: Kakor alb. vi tele, samo s po naliki ponovno vzpostavljenim vokalizmom primerja Huld (131) z lat. vetus star. vjedh vodha vjedhur krasti, geg. vjedh, du. vjedhi, ber. vjedh, man. vjes, sal. vjeth, vacc. vjeth, falc. vjethi, sma. vied: K sti. vahati voziti, lat. veho id. iz *wegh postavlja M (474). Drugae vjedh < *vjed < *wedh; k stcsl. ved voditi, lit. vedu id., rus. loevod tisti, ki krade konje(prim. Pedersen (1900, 333)), sti. vadh- fiance; prim. Cimochowski (1950, 251), Hamp (1968a, 156). vjedhull hamster, blaireau, ko. vjedull edos ziou (Krist (28)), vjetull id., Tirana vjell (Krist (28)): Meyer (1891, 474) to obliko postavlja skupaj z alb. vjedh je drobe. Cimochowski (1950, 254) oznauje Meyerjevo reitev tres douteux. Posebno teavno naj bi bila pomenska povezava teh oblik. V besedi Cim. vidi podaljavo s pripono -ulloblik *vjedh, *vjed, *vjet (razl. sandhi) k osnovi *wedos. Da so oblike mlade, naj bi dokazovala oblika vjell id.(Tirana) < *vjedl < *wede-/o-l-, ki kae izgubo medglasnega -d-. vjehrr m., vjerr (M.) 'tast', vjeherr . 'taa': Meyer (1891, 475) primerja s sti. vura-, stcsl. svekr , svekry 'tast, taa', lit. uras, gr. hekurs, lat. socer, got. swaihra, korn. hvigeren in izvaja vjehrr < *swekra- v bliino k stcsl. svekr . Tako tudi Brugmann (GrI2, 862). Pedersen (1900, 339) to sprejema in razlaga po Meyerju (1883b, 186) alb. -hr- iz *-k'r. Naglas naj bi bil pri albanski besedi izvorno na koncu kot v gr. hekurs, hekur, kjer se naj bi posploil naglas iz oblike enskega spola. Tako tudi Kortlandt (1980, 249), ki razvoj v alb. besedi loi od razvoja v arm. skesur. Jokl (1923, 46) vidi albansko besedo v ojem sorodstvu s sti., lit. in grko besedo. Medglasni -h- v alb. besedi razlaga tu iz medglasnega *-s- v osnovi *swesurs.

Medglasni *-s- naj bi nastal po naliki iz *-th- podobno kot v lit. uras 'tast'. Tagliavini (1937, 282) navaja prejnje reitve. Meyerjevo primerjavo sprejema tudi abej (1988, 62). Treimer (1938, 116) belei izhodie *weksoros *swekoros, zaradi -h- < *ks. Joklov predlog sprejema Bari (1955, 21). Pisani (1950, 103) vzpostavlja *swesk'uros. Pokorny (1959, 1043) primerja kot Meyer, ne navaja izhodia za alb. besedo, postavlja kot gr. hekurs k ide. *swkuro- 'tast' (izpeljano od *swekr 'taa'). Tako tudi Orel (1985, 281) in Kortlandt (1987, 220). Huld (1984, 131 in 149) vzpostavlja za vjehr osnovo *wsk'uros, ki naj bi nastala po premetu iz *swek'uros. vjej, vjej < lat. valere, it. valere, fr. valoir; KR. vjell volla vjell bljuvati, bruhati, Bl. me uielle, geg. vjell, du. vielli, arb. me vil, man. vjel, sal. vjall, vacc. viel: M (475) k lat. volvo obrniti iz *velv; prim. Tagl. (283), Huld (130). vjersh . pesem: < lat. versus, rom. viers, it. verso; KR. vjerr, geg. vir 'obesiti', Kav. vr 'obesiti, nanesti'; nvar 'obesiti'; kal. sprvjr m. 'zavesa, otor' (M.): Meyer (1891, 475) belei vjer, geg. vr, kar skupaj z varg 'veriga' daje k korenu *ver- < *swer-, kamor lit sveri 'tehtati', svras 'tehtnica', gr. aFer 'dvigniti'. Tako tudi Pedersen (1900, 290), ki v lit. sveri ne vidi enake tvorbe sedanjika. Na vsak nain predvideva naglas na koncu. Prim. Tagliavini (1937, 288). Kot Meyer tudi Mann (1977, 39) in Kortlandt (1987, 220). Meyerjevi primerjavi se prikljuuje tudi Huld (1984, 148), ki ugotavlja, da alb. beseda odraa ide. obliko s s-mobile, zato tu ne domneva razvoja ide. *sw- > alb. d-. - Prej bi sledil Huldu in vzpostavljal izhodie z vzglasnim ide. *w-. vjesht m. jesen, . v imenih mesecev: vjesht e par, e dyt, tret Krist (29), Meyer (1891, 475): iz *vjel-est- k vjel

120

ich halte Weinlese, Pedersen (1895b, 549); Jokl (1916, 123). vjetr (i, e) prid. star, geg. vjetr, du.(, pri.) vjeter, ber.(, man.) vjetr: Iz lat. veterem to. od vetus star, furl vieli, vieri, engad. veider; prim. M (476), Haarm. (64), Huld (131), KR. vloj zavreti, skuhati; vreti, kipeti: Skupaj z alb. mbuloj in zbuloj; KR. vloj verloben: < lat. velare, cf. invelare; KR. vogl (i, e) prid., vogl (M.) 'majhen, mlad'; mn. vgjil in vgjil, vogl, vegjl . 'majhnost; sodrga'; voglnj 'pomanjati' (M.): Osnovo *vg- predlaga Meyer (1891, 477) z rezervo postavljati k izolirani besedi stcsl. sv 'sve'. Tagliavini (1937, 286) navaja poleg Meyerjeve primerjave e kot monost poskus Buggeja (1892, 173) primerjati z nare. norv. vk 'prijazen', norv. veg 'mehek, slab'. vrer m. ol; jeza: < lat. venenum, rom. venin, verin, it. veleno; KR. vosht/r -ra (bot.) kostenika, kalina, Rainweide, Liguster: < lat. oleaster, posam. roman. priev. s pomenom divja oliva; KR. vullnet m. volja: < lat. voluntas, -ate, it. volonta, fr. volont; KR.

tudi v srgr. in ngr. skoros, skours, sgours. Vzglasje alb. oblike razlaga s povezavo alb. xgjyej ich entfrbe(xpredpona). xullufe, cullufe ., Ro. xhyllyf m. Haarlocke an den Schlfen; Bart der hren (M.): < tur. zuluf Haarlocke an den Schlfen, bol. zolufi, srb. zulovi, rom. zuluf, ngr. tsoulophi; tako Meyer (442), abej (1986b, 497). - Na obliko z vzglasnikem c- je lahko vplivalo ngr. tsoulophi id..

xur -> xhur.

XH xhur .mn. (Naum, Cipo), xur, zurrn, zrrn (M.), Ro. curl, Hahn cul . 'pialka pastirja; klarinet (M.)'; arv. (Rhd.) zurn langer Vorsprung, lange dnne Nase, Hahn xurun, xurunr, curun . trompeta; umenje izvora, kal. (Rada) zl . vpitje, zulinj vpiti: iz tur. zurna vrsta pialke (mit durchdringendem, schreiendem Ton); bol.srb. zurna, hrv. surla, srb. surla Pfeife, Rssel; tako Meyer (1891, 487), abej (1986b, 311).

X Y xbardh postati svetlo(v B.E., Jb.d.Rom.

Inst.Lpz., 17, 276), cbarth beliti: k bardh, barth belo s predpono *dis- s poudarjevalno funkcijo; tako Jokl (1917a, 121). xgjyej ich entfrbe: Jokl (1917a, 119) x-vzglasje razlaga kot predpona, drugae spada k xgjyr. xgjyr rna barva za barvanje blaga: Meyer (1891, 387) to postavlja k zgjyr lindra iz lat. scria. Obliko xgjyr Jokl (1917a, 118) ne povezuje z zgjyr; xgjyr naj bi bila izposojenka iz lat. (ob)scrus temen, it. scuro, prov., katal. escur temen, furl. scur narediti temno, kar naj bi iz romanine prelo

yll m., Buz. yll, Bl. yyll, ko. hyll, du.

yll, arb. (K.) yell, ber. yll, man. jul, sal. il, sof. iiw, mn. il, vacc., falc. il zvezda; kal., sic. (M.) l mono svetlea zvezda ali komet, iz zvezda, Hahn yjz . gleenj, Ro. uvill, ovill zvezda: Meyer (1891, 460) predlaga povezavo s stcsl. slnce sonce, got. sunn sonce < *slnos ali s stir. sil 'oko' < *sli z osnovnim pomenom bleee. Zadnje sprejemajo: Brugmann (GrI2, 860), Pedersen (1900, 278), Tagliavini (1937, 273) in Pokorny (1959, 881), ki izvaja yll

121

iz *slo- ali *sli- k ide. *sHul-, rod. *sHwns 'sonce'. Cimochowski (1950, 224) ima h- npr. v ko. hyll za refleks *sk, ki naj bi se v posameznih narejih izgubil, npr. v du. yll, mn. y-t (< *yj-z-t()). Pisani (1947, 9) je proti razvoju *s- > alb. h-. Za alb. hyll predlaga mono kontaminacijo besede *steln = lat. stella zvezda z ide. korenom *skei-, got. skeinan svetlikati se. Hamp (1965, 132) ugotavlja, da ni mona etimologija z vzglasnim *s, ker nareja ne kaejo h-: arv. ill, sic. yll, Buz. yll, Bl. yyl. Hamp abstrahira iz ide. *sawel razliico brez s- *H2wel-, kar vzpostavlja kot izhodie alb. besede. lberg (1972, 128) oznauje Hampovo reitev vse drugo kot pravilno in dodaja, da ni mogoe najti etimologije s samoglasnikom v vzglasju. Huld (1976; 1984, 132) zavraa povezavo pomena alb. zvezda z ide. sonce, in predlaga povezavo pomena zvezda s pomenom iskra in tako primerja alb. yll s stang. ysle iskra, stnord. usli 'id.' od ide. korena *Heus- 'gati', ki ga Huld vidi tudi v alb. ethe 'vroica' < *Heus-dy. Povezavo pomenov zvezda in gati naj bi imeli tudi v gr. str zvezda, het. hastir- < *H1ster (tu je potrebno za het. h izhajati iz *H2), kjer naj bi imeli s pripono *-ter podaljani koren *H1es- 'gati'. Kot ide. izhodie za alb. yll Huld vzpostavlja *Hus-li-. Enako Kortlandt (1987, 222). B. Demiraj (1990, 198) opozarja na razliice te besede: Buz. uill, Budi in Bl. yll, Bogdani hyj, jtosk. nare. il, Kavalioti ull, arbr. sic. iz, svgeg. uvill itd. Oslanja se na abeja (neobjavljeno, glej B. Demiraj 1990, 198), ki ima razliice z u ali l ali j za poedninjeno mn. besede (h)yll, besedo Bogdanija hyj bog ima abej za neologizem tega pisca. Meyerjevo povezavo ima kot Huld za pomenoslovno teavno, teko naj bi se v istem jeziku razvili dve razliici iz ide. baze za 'sonce' (*swel- > diell in *sl- > yll). Tu bi bilo mono razlagati *swel- 'sonce' kot

edninsko, *sl- 'zvezde' pa kot mnoinsko obliko. Pri Huldovi izpeljavi B. Demiraj ne vidi pomenoslovnih teav. Tradicionalna vzpostavitev *slo-, *sliima dolg korenski samoglasnik, ki ga albanska beseda ne zahteva v razmerju diell : (h)yll (*swel- : *sl-). Huldovo izhodie *usli- bi moralo dati v albanini yj, zaradi l/ll_pred i,,y > j. B. Demiraj zato predlaga izhajati iz *uslo s pripono *-lo. y v yll razlaga z nadomestno podaljavo, zaradi izpada *s pred *l v alb. Nadomestno podaljavo istega tipa naj bi imeli tudi v primerih kot: koll kaelj < ide. *kW aslo-, dyll vosek < *dlo- < ide. *g'huslo-. Tako B. Demiraj vzpostavlja: ide. *(H1)uslo- > *la > yll. Vzglasni h, ki se pojavi v nekaterih govorih, naj bi bila neorganska prvina kot pri hamshor < lat. admissarius, harabel < jslov. *vrabel, hamullore < *a-mull. - Povezavo pomenov sonce in zvezda nudi primer iz romine: dewleskeri momelin . zvezda : dewliski momeli . sonce, kjer je oboje sestavljeno iz dewel bog in momeli svea, lu; prim. Wolf (1987, 72). yndyr . mast, maoba: < lat. unctura, rom. untur, stfr. ointure; KR.

Z zagn, zagna (Jungg) . brazda,

Beet(Meyer ima zagn, zagna): Jokl (1916, 127) omenja, da Junggova oblika ustreza izgovorjavi); izvor iz jpsl. *zagon (glede pomena prim. pol. zagon Ackerbeet, e. zhon id.). Jokl izhaja za alb. iz stare to. oblike *zgonAn > zagn > geg. zagn. Drugo monost, da bilo alb. izgl. - iz -, odklanja, ker alb. oblika izhaja iz *zgon() > sh. zgon in ne psl. *zagn. zall m., zall 'prod, pesek, melie, struga', geg., kal. tudi breg, obala; 122

zallisht . kraj, ki je pokrit s prodom: Slov. besede csl. al ripa, hrv. alo prodec, srb. al, alo breg, obala izvaja Meyer (1891, 480) iz alb. zall, za kar vzpostavlja kot izhodie lat. sabulum, sablum (fr. sable, it. sabbia). Za zvenenost vzglasja z- primerja alb. zhur poleg shur < lat. saburra. Kot Meyer tudi Haarmann (1972, 512). Kristophson (1988, 85) Meyerjeve izpeljave kot pri primeru shr iz glasoslovnih razlogov ne sprejema. zan . gorska vila: < lat. Diana, rom. zin vila; KR. zbuloj odkriti, iznajti: < lat. *disvelare, rom. dezbra; glasosl. problematino; KR. Sorodno je e alb. mbuloj, vloj. zbut krotiti, pomiriti: Meyer (1891,57) z-but k but mehek, blag, krotek. Jokl (1917a,121) tu razlaga predpono *dis- kot poudarjevalno. zdap m. velika palica, drog, kratek, debel lovek(Bashk.514), gigante(Jungg Fial.148): narena razliica k stap m. palica iz stcsl. stap, sh., bol. stap. Pomen kratek, debel lovek (uomo tozzo) ter gigante naj bi bil drugoten kot npr. Knabe = Stift, Bolzen itd.; tako Jokl (1917a, 113). zdryp spustiti se: < lat. *disrupare (tako REW); za KR negotovo. zdup gigante (sopomenka k zdap)(Jungg Fial,149): Jokl (1917a, 114) iz sh. stp Hauptast, Sule(= stcsl. stlp, prim. sln. stolp). zemr . srce, Bl. zemera, geg.(, du.) zemer, arb. zembr, ber. zmr, am. zmr, man. zmr, sal. zmr, sof. zmr, vacc. zemra, bar. zmbr, falc. zmr, sma. zmbra: M (483), ki odklanja izposojo iz tur. zamir innrds, to skupaj z z dua daje k glagolu z zgrabiti; prim. Tagl. (290), ki e z dvomom navaja Wiedmannovo primerjavo s stnord. gaman joy. Jokl (1937, 128, 138) opazi preneseno rabo zemr kot stomach in skupaj z z dua primerja z gr. ethen cveteti < *gWhen- schwellen, zatei. Huld (133) daje prednost Joklu in navaja pomenoslovno

vzporednico rom. inim srce < lat. anima dua tvorjeno na osnovi korena pihati. -zet dvajset v njizet 20, dyzet 40: Beseda je treba pribliati k lat. vgint 20 itd., tako Cimochowski (1950, 232) (prej e Pedersen). Huld (1994,169) odklanja abejevo gledanje, da je v nekaterih primerih ie. *y dal [z] npr. -zet <*yeugWto-. z dua: M (483) skupaj z zemr srce k glagolu z zgrabiti. Jokl (1937, 128, 138) alb. besedo obravnava skupaj z zemr (gl. zemr). z, zri m. glas, zven, zvon, Bl. zaa, geg. (, du.) z-ni, arb. zo, zani, ber.(, falc.) z: Meyer (1891,483) izvaja iz *ghwonos, psl. *zvon; prim. Ped.(1900b, 342: ki e dodaja arm. jain), Jokl (1916,116), Tagl.(294), Pisani(1955,128), Huld (134). zgafulloj razkriti prsa, razstaviti relikvijo: Treimer(1938,113) to postavlja k alb. gufk, kamor npr. let. gubt kriviti se itd., prim. gufk. Pomen razkriti prsa naj bi pripadal *gafull z analogno morfoloko tvorbo kot nofull itd. V *gafull naj bi tako imel pomen za prsa; *gafull < *g(W)(h)awpsl, lit. iupsnis hohle Hand, z velarom lit. guba Schober itd. zgrfej m. mn. 'votlina z dvema vhodoma' gl. grfej. zgurdh . ritnik, zadnjik, anus: Jokl (1937, 140s.) primerja z alb. sopomenkam zorr, ngr(r) ., angrr ., kjer zgurdh < *dz-gWor-d(h), koren *gWer- k stcsl. r reti, glede pomena prim. nem. Geschlinge : schlingen; tako tudi Cimochowski (1950, 232). zgjebe ., zjebe, xjebe, sqebe . gobavost, garje, srab (M.), arb. (K.) zgeb (dol. zgbja) . srab; zjbur, xjbur, geg. sqbun gobav; zgjebosem, sqebonem postati gobav; sqebn m. melona (M.): Izvor iz lat. scabies (it. scabbia) vzpostavlja Meyer (1891, 484), ki zaradi rom. sgaib tur z ve streni izhaja za alb. iz osnove *zgaiba < *zgabia. Ime melone naj bi prilo od sraba kot v slov. ime kumare, npr. srb. krastavac 123

kumara k stcsl. krasta srab. Iz lat. scabies izhajata tudi Haarmann (1972, 514) in Kristophson (1988, 68). - Alb. z- bo tu treba razlagati kot z- v rom. besedi, torej iz lat. *zgabia. zgjoj, zgjonj, xgjuaj (M.) prebuditi, zbuditi, xgjhaem prebuditi se, u zgjua prebudil se je (M.): Meyer (1891, 332) to obravnava skupaj z alb. prgjnj prislukovati, kar izvaja iz lat. pervigilre prebedeti, preuti, medtem zgjoj < lat. exvigilre (= it. svegliare prebuditi). K tej skupini Meyer priteva e besede Hahna geg. qoj zbuditi za sqonj, kar izvaja iz zgjonj. Pedersen (1895b, 547) dvomi, ker tudi nareja, kjer se ohranjata skupini *kl, *gl, ne kaejo sledi nekega lat. -l-. Kot Meyer tudi Jokl (1937, 148 ss.) obravnava besede qoj prebuditi in tosk. (Krist.) sqoj id. skupaj z zgjoj. Besedi zgjoj in sqoj razlaga kot sestavljeni iz neke predpone in qoj, kar primerja z lat. ceo, cire pognati; gibati; zbuditi, gr. se pognati v mono gibanje, sti. cyavat vznemiriti se; oditi. Pri tem izhaja za alb. iz *kie-n-y. Tako tudi Pokorny (1959, 538), abej (1987b, 129). Bari (1961a, 41) to zaradi nezadostne pomenske povezave besed ne sprejema in ponuja drugano razlago. Kot Jokl deli zgjonj v neko predpono z- ex in gjonj iz praalb. *p- od ide. perfekta *(se)s(w)pa sem zaspal, spim k ide. *sewepspati, *spy uspavati, sti. svpayati uspavati, sti. svapati spati, alb. gjum sen. - K Bariu bi pripomnil, da je problematina izpeljava iz ide. perfekta. Ostajajo tudi nepojasnene domnevno sorodne besede qoj, sqoj, oj. Podobno alternacijo v vzglasju kae primer alb. zgjebe, sqebe srab (prim. 6. pod zgjebe), kjer je zvenea razliica stareja. V primeru, da bi bila zvenea razliica stareja, ne moremo ve slediti Joklovi reitvi. Zaradi alternacij v vzglasju je tu teko reiti etimologijo. zgjyr . lindra, ko. zgjyrr .:

Meyer (1891, 387) izhaja iz osnovne oblike *zgurj zaradi bol. zgura, gura, sgur, sgur, sgur, zgurja, rom. zgur lindra in izvaja iz lat. scria. K zgjyr postavlja e alb. xgjyr rna barva za barvanje blaga. Meyer-Lbke (1904, 1053) oznauje zgodovino te besede kot temno. Treimer (ZfRPh 38, 386) imenuje alb. zgjyr zaradi za alb. neobiajnega vzglasja italsko-narenorazkroplino. Alb. vzglasje naj bi kazalo na neko mono pridihnjeno tenuis, kot g < galsko *kh v rom. besedah aprig moen, silen, brag. Jokl (1917a, 112) odklanja lat. izvor, ker ostaja brez razlage alb. u < lat. , drugo, za lat. *ry bi priakovali nare. alb. l (knji. j). Tudi rom. scoare nima za mono izhodie. K Treimerju Jokl pripomni, da vzglasje v alb. besedi ni neobiajno, saj imamo npr. zd za psl. *st, npr. v alb. zdap, zdup in dodaja, da o razliicah nekega lat. scrium v italskih narejih ni ni znanega. Kot izvor naj bi prila v potev stcsl. beseda skurija ali njeno izhodie ngr. skouri. Za razvoj zgjyr < *zgurj navaja alb. gjos kozja peenka < sh. kozje (meso) kozje (meso). Konno daje prednost izvoru iz srgr. skouri rja, lindra. Ngr. beseda kae samo pomen rja, stcsl. naj bi prila samo v potev z naglasom *skurij (proti je bol. sgurja). Predstopnja alb. *zgurj naj bi dala tudi bol. sgur, sgur, sgrja. Konno naj bi bila tudi rom. zgur ali neposredno ali posredno preko bol. iz alb. Besede xgjyr rna barva za barvanje blaga Jokl ne povezuje z zgjyr; xgjyr naj bi bila izposojenka iz lat. (ob)scrus temen, it. scuro, prov., katal. escur temen, furl. scur narediti temno. Vzglasje alb. besede razlaga s povezavo alb. xgjyej razbarvati. Kot Meyer Haarmann (1972) in Kristophson (1988), ki opozarja e na rom. zgur poleg rom. scoare. z prid. rn: < *gWedhyo-; lit. gda honte, opprobre, stcsl. gad gad, stvn.

124

qut excrment; tako Cimochowski (1950, 243). z, zija deuil, malheur: < *gWedhy-, spada skupaj z z rn. ziej kuhati: k gr. z ; abej (1956), enako lberg (1972, 129) zog mlad pti, mladi: prim. z arm. jag mlad pti, tako Meyer (1892, 18), Pedersem (1900, 338), Jokl (1916, 150), Cimochowski (1950, 232). zorr . revo, reva: Jokl(1937,140s.) primerja z alb. sopomenkam zgurdh ., ngr(r) ., angrr ., kjer zorr < *gWr-n, koren *gWer- k stcsl. r reti, glede pomena prim. nem. Geschlinge : schlingen. zot m., mn. zotrnj gospod; gospodar, lastnik, Bl. zot dominus, geg. zot, mn. zotni, du. zot, mn. zot, arb. zot, ber. zot, mn. zotrinj, am. zot, mn. zotrit, sal. zot, vacc. zoti the priest, falc. zot, mn. zotra, sma. zot, dol. zotti: M (486) predlaga sorodnost s korenom *genroditi. Za alb. predvideva izhodie *gn-to-. Pedersen (325) ne sprejema razvoj ide. *g> alb. z. Tu izhaja iz zloenke *gwipotivljenje + gospodar. Tagliavini (295) primerja s sti. jspatis in gr. despts, kar izvaja iz *gwe(/)s-pot-. To prevzema Pisani (1961 (H)). Mann (1952, 32) enauje z gr. Zeus s pomenom bog. Budimir (1969) zullp, ullp divja ival: Meyer (487) navaja po Xyll. ngr.(Epirus) zoulpi.

alb.. Vzglasni z- je razlagal kot predpono, drugi del verk- pa je primerjal z lit. gerkl 'throat' k ie. korenu gWerH'devour'. Pedersen (1895) podaja za am. dzerk, Hahn (Alban.Studien) ima dzverk-u. Huld (1994, 166) odklanja Meyerjevo razlago, saj besede z zaetnim zv- so vsi glagoli ali iz glagola izpeljane besede, kjer je z- negativna predpona. Zaradi spremembe izvornega */s/-ja in skupine */sw/ v albanini ima zverk za izposojenko iz got. *swairhs, k stnord. svri in stang. swora 'tilnik' od germ.*swerXjan'tilnik'. Skupina got. [sw] naj bi archaeoalb.(5.st.) nadomestila z *[dw], kar je dalo alb. zv-.

ZH zhir (geg.) Schlacke(Bashk. 518, 524),

verkohlter Teil des angezndeten Dochtes (Jungg Fial. 150, 148): Jokl (1917a, 116) predlaga povezavo s sopomenko geg. zgjyrr . lindra. Soglasnika skupina zgj- bi tu dala zh-, za kar naj bi imeli vzporedne razvoje v geg., posebno vzhodno geg., npr. vgeg. Shiptar : zgeg. Shqyptar itd. Samoglasnik v zhir pa razlaga z vplivom oblike sqir Unrat, Augenbutter iz tur. kr Schmutz. zhys tauche: Schmidt (KZ50, 246s.), Hamp (1965b, 139s.:deli kot pri mbys ersticke): zh-predpona + T- v sti. undmi quellt, *awe- benetzen. lberg (1972, 130) to odklanja, ker beseda spada k shyt, shyej kot dokazuje abej (SF3,110).

zurrn -> xhur. zverk 'tilnik,(back of the) neck, nape':

Meyer (1891,488) je videl v ngr. zbrkos (sbrkos) in mak. zverc izposojenke iz

125

8. Viri
Kratice revij:
Actes balk = Actes du premier congrs international des tudes balkaniques et sud-est europennes VI: Linguistique. Sofia. 1968. AF = Albanische Forschungen. Mnchen. Akten = Akten des Internationalen Albanologischen Kolloquiums zum Gedchtnis an Univ.-Prof. Dr. Norbert Jokl, Innsbruck, 28. Sept. bis 3. Okt. 1972 Hg. H. M. lberg, Innsbruck 1977. = Innsbrucker Beitrge zur Kulturwissenschaft, Sonderheft 41. Arhiv = Arhiv za arbanasku starinu, jezik i etnologiju. Beograd. BalkE = Balkansko Ezikoznanie/ Linguistique balkanique. Sofia. BB = Bezzenberger Beitrge zur Sprachwissenschaft. BShSh = Buletin pr Shkencat Shoqrore. Botim i Institutit t Shkencavet. Tiran. BUT = Buletin i Universitetit Shtetror t Tirans, seria shkencat shoqrore. Tiran. GAlb = Gjurmime albanologjike. Prishtin. Glotta = Zeitschrift fr griech. und lat. Sprache. Gttingen. Godinjak = Godinjak Naunog drutva NR Bosne i Hercegovine. Balkanoloki institut. Sarajevo. IF = Indogermanische Forschungen. Berlin. KZ = Zeitschrift fr vergleichende Sprachforschung (= Historische Sprachforschung auf dem Gebiet der indogermanischen Sprachen.). Gttingen. Lg = Language: journal of the Linguistic Society of America. Baltimore, MD. LP = Lingua Posnanienis. Pozna. RESEE = Revue des tudes sud-est europennes. Bucarest. RESI = Revue des tudes slaves. Paris. RRL = Revue romaine de linguistique. Bucarest. SAlb. = Studia Albanica. Tiran. SCL = Studii i cercetri lingvistice. Bucureti. SdKAW = Sitzungsberichte der philosophisch-historischen Classe der Kaiserlichen Akademie der Wissenschaften. Wien. SF = Studime Filologjike. Tiran. ZBalk = Zeitschrift fr Balkanologie. Mnchen.

126

Ajeti, Idriz 1961 Istorijski razvitak gegijskog govora Arbanasa kod Zadra. 1965 Sur la substitution ct latin en albanais. ZBalk 3 , 1 - 3. 1967 ber einige albanisch-serbokroatische Gemeinsamkeiten in der Lexik. ZBalk 5, 138-145. 1969 Historia e gjuhs shqipe: Morfologjia historike. Prishtin. 1972 Pr historin e marrdhnjeve t hershme gjuhsore shqiptare-sllave. SF 4, 83-94. 1981 l'albanais a la lumiere des tudes balkaniques. ZBalk 17/2, 121 - 128. Ashta, K. 1966 Ndr burime t fjals s shkrueme t ilirishtes si periudh e vjetr e historis s gjuhs shqipe. Buletin shkencor i Institutit pedagogjik dyvjear t Shkodrs 3, No.5, 181 - 207. 1970 Ndr burime t fjals s shkrueme t arbnishtes si periudh e mesme e historis s gjuhs shqipe. Prparimi 16, 1, 17-38. Prishtin. Bari, Henrik 1919 Albano-rumnische Studien I. Sarajevo = Quellen und Forschungen zur Kunde der Balkanhalbinsel, Heft 7. 1923 Etimoloki i gramatiki prilozi. Arhiv 1, 138-59. 1926 Miscellen. Arhiv 3, 213-221. 1937 O uzajamnim odnosima balkanskih jezika I: Ilirskoromanska jezika grupa. Beograd. 1954 Poreklo Arbanasa u svetlu jezika. Lingvistike Studije. Sarajevo. 1955 Hmje n historin e gjuhs shqipe. Prishtin. 1957 Albanisch, Romanisch und Rumnisch. Godinjak 1, 1-17. 1957a Zur albanischen und interbalkanischen Wortforschung. Godinjak 1, 243-256. 1957b Pseudologisches und Etymologisches. Godinjak 1, 257-260. 1957c Zum albanischen Erb- und Lehnwortschatz. Godinjak 1, 261-271.

Quelques problemes de l'histoire de

127

Istorija arbanakog jezika. Sarajevo. Thrakisches. Godinjak 2, 13-20. Albanische und albanisch-rumnische Wortstudien. Godinjak 2, 21-45. Bartl, P. in Camaj M. 1967 Ein Brief in albanischer Sprache aus Gashi vom Jahre 1689. ZBalk 5, 23-33. Bartoli, Matteo Giulio 1906 Das Dalmatische. Schriften der Balkankommission, Ling. Abt. 4. 5. Wien. Bashkimi (Bashk.) 1908 Fialuer i rii i Shcyps. Perbam Prie Shocniit t Bashkimit. Skutari. Beci, B. 1962 Hulumtime gjuhsore n Mat. BUT 2, 233-261. in v BUT 1963, 2, 208-251. 1964 E folmja e Re-e-Dardhs s Dibrs. SF 4, 4, 135-161. in SF 1, 79-101. 1970 Realizime t gjuhsis shqiptare n studimin e historis s gjuhs shqipe gjat ktyre 25 vjetve. SF 1, 3-29. 1977 De lorigine et de lanciennet du phonme en albanais. Akten, 286 - 302. Beekes, R.S.P. 1969 The development of the Proto-IndoEuropean laryngeals in Greek. The Hague. Berneker, E. 1908-1914 Slavisches etymologisches Wrterbuch. Heidelberg. Bevington, G. L. 1974 Albanian Phonology. Wiesbaden. (=AF 13). Bezlaj, France 1982 Etimoloki slovar slovenskega jezika II K-O. Ljubljana . Blanchus, Franciscus 1635 Dictionarium latino-epiroticum . v: Le dictionnaire albanais de 1635, d. avec introduction et index complet par Mario Roques. Paris 1932. Boisacq, Emil 1939 Dictionnaire tymologique de la langue grecque. 3.izd. Boissin, H. 1965 Essai provisoire de classification des noms

1959 1961 1961a

128

propres albanais. SAlb 1, 117-123. Bopp, Franz 1854 ber das Albanesische in seinen verwandtschaftlichen Beziehungen. Knigliche Preussische Akademie der Wissenschaft, Abhandlung der Philosophisch - historischen Classe , 459549. Boretzky, Norbert 1973 berlegungen zur Regelmigkeit von Lautwandel (anhand eines albanischen Wandels). IF 78, 21-42. 1975 Der Trkische Einflu auf das Albanische. Teil 1. Wiesbaden. (= AF 11). 1976 Der Trkische Einflu auf das Albanische . Teil 2. Wiesbaden. (= AF 12). 1977 Die Morphologie des albanischen Verbums. ZBalk 13, 20-56. Borgeaud, W. A. 1972 Une conjugaison germano-albanaise. IF 77, 234-254. 1973 Albanais ble(n)j acheter; acqurir. RRL 18, 4, 327-331. 1973a Albanica. RRL 18, 6, 529-531. 1975 Issoglosses albano-celtiques. RRL 20, 1, 3-13. Borgia, N. 1930 Pericope Evangelica in lingua albanese del secolo XIV da un manoscritto greco della Biblioteca Ambrosiana. Grottaferrata. Braun, Ludwig in Martin Camaj 1972 Ein albanischer Satz aus dem Jahre 1483. KZ 86, 1-6 . Brncu, G. 1966 Probleme t rindrtimit t elementeve leksikore autoktone n rumanishten e prbashkt. SF 1, 59-76. Brugmann, Karl 1897-1916 Grundri der vergleichenden Grammatik der idg. Sprachen (=Gr), 2. izd. I, II 1-3. Buchholz, O. (izd.) et al. 1977 Wrterbuch Albanisch-Deutsch. Leipzig. Budimir, M. 1965 Mesto arbanskog u krugu indoevropskih

129

jezika. GAlb 2, 5-12. Bugge, Sophus 1892 Beitrge zur etymologischen Erluterung der albanesischen Sprache. BB 18, 161201. Busetti, A. 1911 Vocabolario italiano-albanese. Skutari. Buzuku, Gjon (Buz.) 1555 izd. od N. Ressuli: Il Messale di Giovanni Buzuku. Roma 1958 (Studi e Testi 199). Novo izdanje: E. abej: Meshari I Gjon Buzukut (1555). Tiran 1960 . Camaj, Martin 1960 Il "Messale" di Gjon Buzuku: Contributi linguistici allo studio della genesi. Shjzat. Roma 1964 Zur Entwicklung der Nasalvokale der slavischen Lehnwrter im Albanischen. Die Kultur Sdosteuropas, ihre Geschichte und ihre Ausdrucksformen. Wiesbaden-Mnchen, 18-25. = Sdosteuropa - Schriften 6. 1966 Albanische Wortbildung. (=AF6). Wiesbaden. 1966a Ich bin und ich habe im Albanischen. Beitrge zur Sdosteuropaforschung, 4147. Mnchen. 1968 Jotierung des albanischen gj und q . (Zur Schichtung der lateinischen Lehnwrter im Albanischen). Actes balk. 837-840. 1969 Lehrgang der albanischen Sprache. Wiesbaden 1971 Zur albanischen Mundart von Barile in der Provinz Potenza . Dissertationes albanicae, 127-40 . izd. M. Bartl et al. Mnchen. 1971a La parlata albanese di Greci in provincia di Avellino. Firenze. 1977 Die albanische Mundart von Falconara Albanese in der Provinz Cosenza (= AF 16). Wiesbaden. Camarda, Demetrio 1864 Saggio di grammatologia comparata sulla lingua albanese. Livorno. Cimochowski, Wacaw 1949 Dwie etymologie albaskie. LP 1,165-188.

130

1950 1950a 1951a 1951b 1953 1954 1958 de 1966

Recherches sur lhistoire du sandhi dans la langue albanaise. LP 2, 220 - 55. Alb. i mbar fortun, favorable, correct, bon LP 2, 257. Albanische Etymologien. LP 3, 158-68. Le dialect Dushmani: description de lun des parlers de lAlbanie du Nord. Pozna. Zur albanischen Wortforschung. LP 4, 189-210 . Lambertz, Albanisch-deutsches Wrterbuch. LP 5, 190 - 195. Prejardhja gjuhs shqipe. BUT 2 , 37-53. 1960

Des recherches sur la toponomastique

lAlbanie. LP 8, 133-45. Etymologische Miszellen. Acta BalticoSlavica 3, 37-42 . Warszawa. 1974 Die albanischen Prsensbildungen auf -i und -ni. Studia indoeuropejskie. Etudes indo-europennes, 43-48 . Krakw. Cioranescu, Alejandro 1966 Diccionario etimolgico rumano. Tenerife. Cipo, Kostaq (izd.) 1954 Fjalor i gjuhs shqipe. Tiran. Cordignano, P. F. 1934 Dizionario albanese-italiano. Milano. abej, Eqrem 1936 Mundartliches aus Italien. Glotta 25, 5057. 1936a Rumnisch-albanische Lehnbeziehungen. Revue internationale des tudes balkaniques 2. Tome 3-4, 172-184. Beograd. 1953 Grupet nd, ng n gjuhn shqipe. BShSh 4, 30-38. 1956 ber einige mit z- anlautende Wrter im Albanischen. Zeitschrift f. Phonetik und Allg. Sprachwissenschaft 9 . 1958 Rumnische und albanische Wortdeutungen. Cercetri de lingvistic 3, Suppl , 131-134. Bucureti. 1958a Problemi i autoktonis s shqiptarvet n dritn e emravet t vendeve. BUT 1960,4, 9-102. 1959 Alb. vise Orte, Pltze und die singularisierten Plurale im Albanischen.

131

LP 7, 145-200. Hyrje n historin e gjuhs shqipe. Fonetika historike e gjuhs shqipe. Tiran. 1960a Meshari i Gjon Buzukut (1555). Tiran. 1961 Die lteren Wohnsitze der Albaner auf der Balkanhalbinsel im Lichte der Sprache und der Ortsnamen. Seventh international Congress of Onomastic Sciences, 1 , 24151. 1962 Zur Charakteristik der lateinischen Lehnwrter im Albanischen", Revue de linguistique VII, No1, 161-199. Bucarest. 1963 Rreth disa shtjeve t historis s gjuhs shqipe. BUT 4, 117-148. 1964 ltere Stufen des Albanischen im Lichte der Nachbarsprachen. ZBalk 2,6-32. 1964a Einige Grundprobleme der lteren albanischen Sprachgeschichte. SAlb 1,6989. 1976 Studime etimologjike n fush t shqipes II A-B. Tiran. 1977 Neue etymologische Forschungen im Bereich des Albanischen. Akten, 246-260. 1981 Griechisch-albanische Sprachbeziehungen. SAlb 1, 51-61. 1982 Studime etimologjike n fush t shqipes I. Tiran. 1986a Studime gjuhsore I. Prishtin. 1986b Studime gjuhsore II. Prishtin. 1987a Studime gjuhsore III . Prishtin . 1987b Studime etimologjike n fush t shqipes III C-D . Tiran. 1988 Studime pr fonetikn historike t gjuhs shqipe. Tiran. eliku, M. I. 1965 Vzhgime mbi t folmen e krahins s Peqinit (Qytet, Malsi, Darsi). SF 4, 91-131. 1966 Vzhgime mbi t folmen e Krrabs. SF 2, 119-155 in 3, 99-125. etta, Anton 1956 De la valeur dialectale du vocabulaire serbo-albanais de Kujundi. Godinjak 1, 212-242. Deev, Dimitru 1960

132

Charakteristik der thrakischen Sprache. Sofia. De Fuentes, .G. 1962 Las Sibilantes en la Romania. Madrid. Demiraj, Bardhyl 1989 shtje t trajtimit diakronik t numrorit katr. SF 3, 94s. 1990 Rreth zhvillimit t spirantes ide. */s/ n gjuhn shqipe. SF 44/2, 195 - 201. 1993 Eine diachronische Untersuchung des /y/Phonems im Albanischen. KZ 106, 93114. Demiraj, Shaban 1991 Das Problem des Ursprungs der albanischen Sprache. Aspekte der Albanologie, 111-120. Berlin. 1993 Historische Grammatik der Albanischen Sprache. Wien. De Rada, G. 1870 Grammatica della lingua albanese. Firenze. De Simone, Carlo 1964 Die messapischen Inschriften und ihre Chronologie. Die Sprache der Illyrier 2, 7-151. Wiesbaden. Desnickaja, Agnija Vasiljevna 1968 Albanskij jazyk i ego dialekty. Leningrad. 1977 Die historischen Grundlagen der Dialektgliederung des Albanischen. Akten 563-82. 1983 Paleobalkanistika i albanskij jazyk. v: Slavjanskoe I balkanskoe jazykoznanie. Problemy jazykovyx kontaktov , 5 - 16. Moskva. Di Giovine, Paolo 1988 Su una presunta peculiarita fonetica dei prestiti greco antichi in albanese. Studi e saggi linguistici XVIII, 147-175. Pisa. Dodbiba, L. 1966 Le lexique maritime albanais et ses lments non emprunts. SAlb 1966, 2, 6384. Dodi, A. 1970 Fonetika e gjuhs s sotme shqipe. Prishtin.

1952

133

Domi, M. 1966 Lalbanaise et sa structure grammaticale. RESI 45, 19 - 32. 1968 Burime dhe materiale t shqipes s shekullit XV. SF 3, 69-83. Dorsa, V. 1862 Studi etimologici della lingua albanese messa a confronto con la latina e greca. Cosenza. Dozon, A. 1879 Manuel de la langue chkipe ou albanaise. Paris. Duridanov, I. 1977 Zur Bestimmung der ltesten slavischen Entlehnungen im Albanischen. Akten, 688-696. Dybo, V. A. 1961 Sokraenije dolgot v keljto-italijskix jazykax i jego znaenije dlja baltoslavjanskoj i indojevropejskoj akcentologii. Voprosy slavjanskogo jazykoznanija 5, 9-34. Faggin, Giorgio 1985 Vocabolario della lingua friulana. Udine. Ferro (Scicli), Teresa 1986 Il lessico latino dell' albanese: problemi semantic. Actes du XVIIIe Congres International de Linguistique et Philologie Romanes, Romania submersa Romania nova. Tbingen. Fleuriot, Leon 1964 Le vieux Breton. Fraenkel, E. 1955 Litauisches etymologisches Wrterbuch. Gttingen - Heidelberg , Bd. I. Francescato, Giuseppe 1991 Nuovi studi linguistici sul friulano. Udine. Frisk, H. 1960 (1970) Griechisches Etymologisches Wrterbuch I , II. Heidelberg. Gazulli, N. 1968 Fjalorth i ri. Prishtin. Georgiev, Vladimir 1977 Probleme der historischen Lautlehre des Albanischen: die Vertretung der idg.

134

Gutturale und der sonantischen Nasale. Akten 223-34. Giordano, E. 1963 Dizionario degli Albanesi dItalia/Fjalor i Arbreshvet tItalis. Bari. Gjinari, Jorgji 1972 Mbi parashtesn sh-/- t gjuhs letrare shqipe. Buletin i punimeve t Fakultetit Filozofik t Prishtins 9, 83-87. 1989 Dialektet e gjuhs shqipe. Tiran. Godin, M. A. F. v. 1930 Wrterbuch der albanischen und deutschen Sprache. Band I: DeutschAlbanisch. Leipzig. Guzzetta, Antonio 1973 Tracce della lingua albanese. Parte seconda . Palermo. Haarmann, Harald 1972 Der lateinische Lehnwortschatz im Albanischen. Hamburg. 1977 Die Problematik der Abgrenzung des lateinischen Elements vom romanischen im albanischen Wortschatz. Akten, 313329. Haas, Otto 1962 Messapische Studien. Heidelberg. Haebler, Claus 1965 Grammatik der albanischen Mundart von Salamis. (AF 3). Wiesbaden. Hahn, Johann Georg von 1854 Albanesische Studien 1-3. Jena. Halimi, Mehmet 1985 Krkime dialektologjike. Prishtin. Hamp, P. Eric 1953 Review of Cimochowski (1951). Lg 29, 500 - 12. 1954b Vaccarizzo Albanese Harvard dissertation. 1956 OPruss. soye rain. KZ 74 , 128 - 29. Studies presented to J.Whatmough.The Hague. 1957b Albanian pas, mbas behind and after. KZ 75, 23. 1957c Two notes on Albanian. Lg 33, 530 -32. 1958a Albanian ar. KZ 75 , 237 -38.

1957

Albanian and Messapic.

135

1958b 1959 1960 1961 1962

1965a 1965b 1966a 1968a

1968b 1969b 1973 1974

1974a 1974b 154-55. 1974c On Bonaparte and the neogrammarians as field-workers. Studies in the history of linguistics, 390-433. 1980 Thracian, Dacian, and AlbanianRomanian correspondences. Actes du IIe congres international de thracologies, 57-60. 1980a Albanian sht. American Indian and Indo-European studies in honor of Madison S. Beeler: 337-46. ed. Kathryn Klar, The Hague. 1993 Albanian thik. Linguistica 33. Ljubljana . Harff, A. von 1860 Die Pilgerfahrt des Ritters Arnold von Harff, hg - E. v. Groote. Kln.

Gender shift in Albanian plurals . Romance Philology 12 , 147 - 55 . Albanian pres I wait . KZ 76 , 135. Palatal before resonant in Albanian. KZ 76, 275-280. On the Arvantika Dialects of Attica and Megarid. BalkE 3, 101-106. Albanian Corrigenda to Pokorny's Indogermanisches Etymologisches Wrterbuch. IF 67/2, 142-150. The Albanian dialect of Mandres. Sprache 11, 137-54. Evidence in Albanian. Evidence for laringals, 123-41. The Hague. The position of Albanian. Ancient IndoEuropean dialects, 97-122. Berkeley. Acculturation as a late rule. Forth regional meeting of the Chicago Linguistic Society, 103-110. Dy etimologji nga fusha e gjuhs shqipe. SF 3, 119-122. A Phrygian and Albanian preverb? .New Testament studies 23,13-14. On some etymologies of Albanian. SAlb 2, 83-88. On Romansch and the Balkans. ZBalk 10, 33-38. Albanian thes bag. Orbis 23 , 128-29.

Indo-European suergh. IF 79 ,

136

Helbig, R. 1903 Die italienischen Elemente im Albanesischen . Jahrbuch des Rumnischen Institutes in Leipzig. Bd. 10. Leipzig . Hetzer, Armin 1986 Besprechungen: Sokolova, Bojka: Die albanische Mundart von Mandrica.", ZBalk 22/2, 222-228. Hezih (Hez.) 1953 (I), 1966 (II) Hesychii Alexandrini Lexicon. izd. Kurt Latte. Kopenhagen. Holthausen, F. 1974 Altenglisches etymologisches Wrterbuch. Heidelberg. Hornung, Maria 1972 Wrterbuch der deutschen Sprachinselmundart von Pladen/Sappada. Wien. Huld, Martin E. 1976 Albanian yll star. KZ 90 , 178-82. 1984 Basic Albanian Etymologies. Columbus, Ohio. 1985 An Indo-European Accentual Contrast in Albanian. KZ 98, 99-106. 1994 Albanian zverk - Gothic *swairhs. KZ 107/1, 165 - 171. Islami, Selim 1965 Materiel linguistique des colonies albanaises d Ucraine. SAlb 2, 165-186. Janson, Bernd 1986 Etymologische und chronologische Untersuchungen zu den Bedingungen des Rhotazismus im Albanischen. Studien zur klassischen Philologie Bd. 21 . Frankfurt a. Main. Jokl, Norbert 1911 Studien zur albanesischen Etymologie und Wortbildung. SdKAW 168, 1. Wien. 1912 Beitrge zur albanesischen Grammatik Teil 1 und 2. IF 30,192-210. 1916 Beitrge zur albanesischen Grammatik Teil 4. IF 36, 190-222. 1917 Albanisch. Geschichte der indogermanischen Sprachwissenschaft, Bd. 2,

137

1917a 1921 1923

1923b 1924 1925 1926 1926a 1927

1927a

1929

1931 1936

1936a

1937

1940

1942

Teil 3, 2. Beitrge zur albanesischen Grammatik. IF 37, 90-122. Vulgrlateinisches im Albanischen. Z. f. Romanische Philologie 41, 228-233. Linguistisch-kulturhistorische Untersuchungen aus dem Bereiche des Albanischen. Berlin. Zur albanischen Sprachgeschichte. Arhiv 1, 34-46. Albaner. (Eberts) Reallexikon der Vorgeschichte 1, 84-94. Zum Erbwortschatz des Albanischen. IF 43, 47-64. Altmakedonisch-Griechisch-Albanisches. IF 44, 13-70. Griechisch-albanische Studien. Festschrift Kretschmer, 78-95. Wien. Albanisch-iranische Berhrungen. Wiener Zeitschrift fr die Kunde des Morgenlandes 34, 30-50. Wien. Die magyarischen Bestandteile des albanischen Wortschatzes. Ungarische Jahrbcher 7, 46-84. Berlin-Leipzig. Balkangermanisches im Albanesischen. Festschrift der 57. Versammlung deutscher Philologen und Schulmnner in Salzburg vom 25.bis 29. Sept. 1929, 10537. Zur Geschichte des alb. Diphtongs -ua-, -ue-. IF 49, 274-300. Zu den lateinischen Elementen des albanischen Wortschatzes. Glotta 25 ,121134 Balkanlateinische Untersuchungen. Revue internationale des tudes balkaniques 2, 44-82. Ein Beitrag zur Lehre von der alb. Vertretung der idg. Labiovelare. Acta Jutlandica 4; Mlanges linguistiques offerts a M.H. Pedersen , 127-161. Zur Erforschung der albanischen Mundart von Borgo Erizzo in Dalmatien. Archiv Romanicum 24, 101-37. Geneve. Albanologische Beitrge zur Kenntnis des

138

Balkanlateins. Vox Romanica 6, 207-232. Die Verwandtschaftsverhltnisse des Albanischen zu den brigen indogermanischen Sprachen. Sprache 9, 113-156. Wien. 1964 Rumnisches aus Albanien. SAlb 2, 75-79. 1984 Sprachliche Beitrge zur PaloEthnologie der Balkanhalbinsel. Wien. Joos, M. 1952 The medieval sibilants. Lg 28, 37. Jucquois, G. 1965 Le sort des gutturales palatalises indoeuropennes en albanais. Le Muson 78, 437- 455. Louvain. Jungemann, F.H. 1956 La teora del sustrato y los dialectos hispano-romances y gascones. Madrid. Jungg, G. 1881 Elementi grammaticali della lingua albanese. Skutari. Katii, Radoslav 1976 Ancient Languages of the Balkans. Haag. Kluge, Friedrich 1989 Etymologisches Wrterbuch der deutschen Sprache. 22. Auflage. Berlin. Kdderitzsch, Rolf 1991 Historische Phonologie des Albanischen: Probleme und Aufgaben. Aspekte der Albanologie 121-130. Berlin. Kortlandt, Frederik 1975c A note on the Armenian palatalization. KZ 89, 43-45. 1980 Albanian and Armenian. KZ 94, 243-251. 1986 larmnien dans les langues indoeuropennes 38-47. Leuven. 1987 PIDE. *s in Albanian. Studies in Slavic and General Linguistics 10, 219226. Amsterdam. Kotova, N. V. 1956 Materialy po albanskoj dialektologii. Uenye zapiski instituta slavjanovedenija 13, 254 - 87. Krahe, Hans 1955 Die Sprache der Illyrier 1. Teil: Die 1963

Armenian and Albanian. La Place de

139

Quellen . Wiesbaden . Beitrge zur illyrischen Wort-und Namensforschung. IF 67/2 , 151-158. 1964 Die Sprache der Illyrier 2. Teil. Wiesbaden. Kramer, Johannes 1989 Etymologisches Wrterbuch des Dolomitenladinischen. Bd.II. Hamburg. Kristoforidhi, Konstantin (Krist.) 1882 Grammatiki tis alvanikis glossis. Istanbul. 1904 Lxikon tis alvanikis glossis. (izd. kasneje od A. Xhuvani, Fjalor shqipgreqisht. Tiran. 1961.) Kristophson, Jrgen (KR.) 1988 Romanische Elemente im Albanischen. ZBalk 24/1, 51-93. Kuen, Heinrich 1991 Beitrge zum Rtoromanischen. Innsbruck. La Piana, Marco 1937 Intorno al riflesso della vocale o lunga dall'indoeuropeo e dal latino nell'albanese . 1939 Studi linguistici albanesi 1. Palermo. 1949 Studi linguistici albanesi 2. Palermo. Lambertz, M. 1948 Albanisches Lesebuch. Leipzig . 1952 Zwei Albanica. IF 60/ 3 , 302 - 310. 1956 Giulio Variboba. KZ 74, 85-144. Landi, Addolorata 1989 Gli elementi latini nella lingua albanese. Napoli. Leotti, A. 1937 Dizionario Albanese-Italiano. Roma. Lexer, Matthias 1862 Krntisches Wrterbuch. (ponatis: 1965 Wiesbaden) Lidn, Evald 1906 Armenische Studien. Gteborg. Lowman, Guy Sumner 1932 The phonetics of Albanian. Lg 8, 271-93 . Lubotsky, A. 1985 The PIDE. word for dry. KZ 98 , 1-10. 1987 Nominal accentuation in Sanskrit and 1962

140

Proto-Indo-European. Leiden. Mann, Stuart E. 1941 The Indo-European semi-vowels in Albanian. Lg 17, 13-23. 1948 A historical Albanian and English Dictionary . 1950 The Indo-European vowels in Albanian. Lg 26, 379-88. 1952 The Indo-European consonants in Albanian. Lg 28, 31-40. 1977 An Albanian historical grammar. Hamburg. Martinet, Andr 1951 Concerning some Slavic and Aryan Reflexes of IE s. Word 7, 91-92. Matteson, Esther (in: Wheeler A., Jackson F.L., Waltz N.E., Christian D.R.) 1972 Comparative Studies in Amerindian Languages. The Hague. Meyer, Gustav (M.) 1883a Albanesische Studien 1: Die Pluralbildungen der albanesischen Nomina. SdKAW 104 , 257-362. 1883b Die Stellung des Albanesischen im Kreise der indogermanischen Sprachen. BB 8, 185-95. 1884 Albanesische Studien 2 : Die albanesischen Zahlwrter. SdKAW 107, 259- 338. 1888 Das Verbum substantivum im Albanesischen. Martin Hertz zum 70. Geburtstage, 81-93. Berlin. 1891 Etymologisches Wrterbuch der albanesischen Sprache. Strassburg. 1892 Albanesische Studien 3: Lautlehre der indogermanischen Bestandtheile des Albanesischen. SdKAW 125 , teil 11. 1894 Albanesische Studien 4 : Das griechischsdrumnisch-albanesische Wortverzeichniss des Kavalliotis, herausgegeben und erklrt. SdKAW 132, teil 12. 1895 Albanesische Studien 5: Beitrge zur Kenntniss der in Griechenland gesprochenen albanesischen Mundarten.

141

SdKAW 134 , teil 7. Neugriechische Studien III. Die lat. Lehnwrter im Neugriechischen. SdKAW 132, Abh. 3, 1-84. 1896 Albanesische Studien 6 : Beitrge zur Kenntniss verschiedener albanesischer Mundarten. SdKAW 136 , teil 12. Meyer - Lbke, Wilhelm 1890 Romanische Lautlehre. Leipzig. 1904-6 Die lateinischen Elemente im Albanesischen. Grbers Grundriss I 1036-1057. 1975 Romanisches Etymologisches Wrterbuch. 5. Aufl. Heidelberg. Mihescu, Haralambie 1966 Les lments latins de la langue albanais I. RESEE 4, Nos 1-2, 5-33. 1966 Les lments latins de la langue albanais II. RESEE 4, Nos 3-4, 323-353. Mikloi, Fran 1870 Albanische Forschungen 1: Die slavischen Elemente im Albanischen. SdKAW 19, 337-74. 1871 Albanische Forschungen 2: Die romanischen Elemente im Albanischen. SdKAW 20, 1-80. Mitrushi, Ilia 1955 Drurt e shkurret e Shqipris. Tiran. Morris, J. - Jones, M.A. 1913 Welsh Grammar historical and comparative. Oxford. Moutsos, D. 1972 Albanian shtrung and Modern Greek strogka. IF 77, 255-265. Musi, Srdjan 1987 Romanske posudjenice na junojadranskoj obali i u njenom zaledju, Die slawischen Sprachen 11, 99-103. Navone, Giulio 1922 Il dialetto di Paliano. Perugia. Newmark, Leonard 1957 Structural grammar of Albanian. Bloomington. Novak, France 1988 Albansko-slovenski slovar. Ljubljana. 1895a

142

lberg, Hermann M. 1968 Idg. k vor u im Albanischen. Studien zur Sprachwissenschaft und Kulturkunde: Gedenkschrift f. Wilhelm Brandenstein, 109-18. 1971 Fragen der albanischen Sprachgeschichte: Grundstzliches zur Nasalierung. Dissertationes Albanicae. Beitrge zur Kenntniss Sdosteuropas und des Nahen Orients 13, 176-206. Mnchen. 1972 Einige berlegungen zur Laryngaltheorie, an Hand des Albanischen. KZ 86, 121-36. .1972a Griechisch-albanische Sprachbeziehungen. Serta philologica Aenipontana II., 33-64. Innsbruck. 1972b Untersuchungen zum indogermanischen Wortschatz des Albanischen und zur diachronen Phonologie auf Grund des Vokalsystems. Innsbruck. Orel, Vladimir E. 1982 Alb. hngra. Etimologija. Moskva. 1983 Albanian nominal inflexion: Problems of origin. ZBalk 19, 121 - 130. 1985 PIE. *s in Albanian. Die Sprache 31/2, 279-285. Wien. 1986 Proto-Albanian Verb: Problems of Reconstruction. ZBalk 22/1, 76-85. 1987a Albanica parerga (Balkan etymologies 44-59). ZBalk 23/1, 65-77. 1987b Der indogermanische Akzent im Albanischen. ZBalk 23/2, 140-150. Papahagi, Tache 1985 Din epoca de formaiune a limbei romne. Bucureti. Pedersen, Holger 1893 Die idg. Form des Wortes fr Schwiegertochter. BB 19 , 293-98. 1894 Albanesische Etymologien. BB 20, 22838. 1894a Bidrag til den albanesiske Sproghistorie. Festskrift til Vilhelm Thomsen , 246 - 57. Kopenhagen 1895a Albanesische Texte mit Glossar. Leipzig. 1895b Die albanesischen l - Laute. KZ 33, 288-89 . 1895c Das indogermanische s im Slavischen.

143

IF 5, 33-87. Das albanesische Neutrom. KZ 34, 283- 291 . 1900 Die gutturale im Albanesischen. KZ 36, 277-340 . 1900a Albanesisch und Armenisch. KZ 36, 340-341. 1905 Albanesisch. Kritischer Jahresbericht 9.1 , 206 - 17 1931 The discovery of language. trans J. Sprago, rep 1971. Bloomington. 1951 Die gemein indoeuropischen und die vorindoeuropischen Verschlusslaute. Det Kongelige Danske Videnskabernes Selskab, Historisk-filologiske Meddelelser 32.5 , 2-16. 1959 Kontribut pr historin e gjuhes shqipe. BUT, 13, N 3 , 227 - 233. Pekmezi, G. 1908 Grammatik der albanesischen Sprache. Wien. Pisani, Vittore 1947 Albanica. Revue des tudes indoeuropenes 4, Fasc.1-2., 5-20. 1955 Lexikalische Beziehungen des Albanesischen zu den anderen indogermanischen Sprachen. Jahrbuch fr kleinasiatische Forschung 3, 147-67 . ponatis: Saggi di linguistica storica, 11536 . 1959 Saggi di linguistica storica . Torino. 1973 Albanese ha mangiare. Paideia 28. Brescia . Pisko, J. 1896 Kurzgefates Handbuch der nordalbanischen Sprache. Wien. Pokorny, Julius 1959 Indogermanisches etymologisches Wrterbuch. Bd. I. Bern. Polk, V. 1962 Balkanische Zusammenhnge und etymologische Forschungen des Albanischen. ZBalk 1, 75-90. Pucariu, S. 1905 Etimologisches Wrterbuch der 1897

144

rumnischen Sprache . I Lateinisches Element. Heidelberg. Rask, Rasmus 1834 Samlede tildels forhen utrykte Afhandlinger. Kopenhagen. Rsnen, M. 1969 Versuch eines etymologischen Wrterbuchs der Trksprachen. Helsinki. Ravnaes, Erling 1991 The Chronology of the Sound Changes from Proto-Indo-European to Classical Armenian. Oslo. Reichenkorn, Gnter 1966 Das Dakische (rekonstruiert aus dem Rumnischen). Heidelberg. Reinhold, C.H. Th. 1855 Noctes pelasgicae. Athenai. Rohlfs, Gerhard 1966 Grammatica storica della lingua italiana e dei suoi dialetti. Fonetica (ed. italiana). Rohr, Ruprecht 1981 Zu den Albanisch-Rumnischen Wortgleichungen. ZBalk 17/1, 76-81. Ronjat, J. - Limousin, Marche, Perigord in Rouergue. 1932 Grammaire istorique des parlers provencaux modernes: Soc des Langues Romanes. t.I, s.100. Montpellier. Roques, M. 1926 Le plus ancient document de la langue albanaise. Romania 52, 162-164 in 504505. 1932 Recherches sur le anciens textes albanais. Paris. Rosetti, Alexandru 1972 Dacoroumain sat, Albanian fshat village. RRL 17, 91. 1978 Thrace, Daco-msien, Illyrien, Roumain et Albanais: quelque prcisions. BalkE 20, 79-82. Rossi, F. 1875 Vocabolario della lingua epiroticaitaliana. Rozwadowski, J. 1948 Studia nad nazwami wd sowiaskich.

145

Krakw. Sasse, Hans-Jrgen 1982 Ein archaischer albanischer Dialekt auf der Insel Andros. ZBalk 18/1, 61-69. 1991 Arvanitika. Die albanischen Sprachreste in Griechenland. Teil 1. Wiesbaden . Saverio, Salomone 1989 Nel mondo delle lingue indoeuropee (dall' albanese alle origini). Roma. Schmidt, Manfred Erwin 1922 Albanesische Etymologien. KZ 50, 234-47. 1930 Untersuchungen zur albanischen Sprachgeschichte. KZ 57, 1-42. Schmitt-Brandt, R. 1968 Albanologische Forschungen (speziell ab 1958) Kratylos 13, 1-26. Schmoll, M. 1957 Die vorgriechischen Sprachen Siziliens. Schweikle, Gnther 1990 Germanisch-deutsche Sprachgeschichte im berblick. 3. izd. Stuttgart. Seliev, A.M. 1931 Slavjanskoe naselenie v Albanii. Sofia. Shevelov, G. Y. 1964 A prehistory of Slavic: The historical phonology of Common Slavic. Heidelberg. Skok, Petar 1971-74 Etimoloki rjenik hrvatskoga ili srpskoga jezika, I-V . Zagreb. Sawski, Franciszek 1952-1956 Sownik etymologiczny jzyka polskiego. Tom I . A-J. Krakw. Sokolova, Bojka 1983 Die albanische Mundart von Mandrica. Berlin. Spitzer, L. 1914 Albanesische Etymologien. Mitteilungen des Rumnischen Instituts an der Universitt Wien 1, 318-335. Heidelberg. 1921 Albanisches. IF 39, 105-113. Stanko, Jozef 1988 Quelques tymologies fausses. Akademija nauka i umjetnosti BiH-e Godinjak knjiga 26, 25-36. Sarajevo. Stier, Georg

146

Die alb. Tiernamen. KZ 11, 132-150, 206-253. Sturtevant, Edgar H. 1951 A comparative grammar of the Hittite language. Rev. ed. New Haven - London. Svane, Gunnar 1992 Slavische Lehnwrter im Albanischen. Acta Jutlandica LXVIII Humanistische Reihe 67. Tagliavini, Carlo 1937 L' albanese di Dalmazia. Firenze. Thumb, Albert 1910 Altgriechische Elemente des Albanesischen. IF 26, 1-20. Thurneysen, Rudolf 1946 (ponatis:1993) A Grammar of Old Irish. Toporii, Joe 1992 Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana. Treimer, Karl 1929 N.Jokl: Linguistisch-kulturhistorische Untersuchungen aus dem Bereiche des Albanischen. Slavia 3, 445-456. 1938 Der f-Laut im Albanischen. KZ 65, 78118. Trubaev et al. 1981 Etimologieskij slovar' slavjanskix jazykov. Vyp. 4. Moskva. Uhlisch, Gerda 1969 Die griechischen Lehnwrter im Albanischen. Altertum 15/3, 169-175. Vasmer, Max 1921 Studien zur albanesischen Wortforschung. Acta et commentationes Universitatis Dorpatensis, 1. Dorpat. 1922 Nachtrag zu den albanesischen Etymologien. KZ 50 , 247-48. 1953-58 Russisches etymologisches Wrterbuch. Heidelberg. Vtescu, Ctlina 1992 Termeni de origine latin n albanez. SCL XLIII, 115-122. Walde, Alois in J. B. Hoffmann 1965 Lateinisches etymologisches Wrterbuch (3.izd.). Heidelberg.

1862

147

Walde, A. in Pokorny, J. 1930 Vergleichendes Wrterbuch der indogermanischen Sprachen. Berlin Leipzig. Weigand, Gustav Ludwig. 1911 Der gegische Dialekt von Borgo Erizzo. 1913a Albanesisches-Deutsches Wrterbuch. Leipzig. 1913b Albanesische Grammatik im sdgegischen Dialekt. Leipzig. 1927 Etymologien. Balkan Archiv 3, 97-112. Wolf, Siegmund A. 1987 Groes Wrterbuch der Zigeunersprache. Hamburg. Xhuvani, A.- abej, E. 1956 Parashtesat e gjuhs shqipe. Buletin pr shkencat shoqrore nr.4, 97. Xylander, Joseph, Ritter von 1835 Die Sprache der Albanesen oder Schkipetaren. Frankfurt a. M. Zeitler, Wolfgang 1978 Das lateinische Erbe im Albanischen und die lteren Wohnsitze der Albaner. ZBalk 14, 200-207.

148