ETIMOLO[KI PREGLED NA POVELBATA OD

KRAL DU[AN ZA CRKVATA SVETA BOGORODICA

TETOVSKA
(Hrisovul[ Svet[#9 Bogorodice Htetov[sk[#9)

DU[AN SINADINOSKI
DETROIT 2018
 DU[AN SINADINOSKI

ETIMOLO[KI PREGLED NA POVELBATA NA

KRAL DU[AN Z CRKVATA SVETA BOGORODICA
TETOVSKA

DETROIT - 22018

2
KNIGAVA I JA POSVETUVAM NA MOJATA
SOPRUGA MILICA

3
 Voved

Povelbata na kral Du{an za manastirot Sveta Bogorodica Tetovska

(hrisovuli Sveti9 Bogorodice Ht7tov[sk[#9), pretstavuva eden od retkite
srednovekovni kni`evni primeroci koja sodr`i isklu~itelno zna~ajni istoriski
podatoci za srednovekovnite ekonomski, op{estveni, pravni i crkovni odnosi vo
Polog za vreme na vladeeweto na srpskata dinastija Nemawi}i. Za istoriska
vrednost na ovaa srednovekovna povelba dosega ima daleku pove}e pi{uvano vo
srpskata otkolku vo makedonskata nauka iako ovaa srednovekovna crkva se nao|ala
vo Tetovo, Makedonija. Verovatno vakviot odnos kon ovaa povelba bil motiviran
od faktot {to povelbata se smeta kako srpska bidej}i taa pretstavuva eden mnogu
va`en praven dokument izdaden od srpskiot kral Du{an. Sepak, povelbata za Sveta
Bogorodica Tetovska ima podednakvo zna~ewe i za makeonskata nauka bidej}i tuka
se raboti za edno istorisko vreme koga u{te ne se u{te nemame prepoznatliva
etni~ka diferencijacija pome|u srednovekovnite balkanski Sloveni. Zatoa, ovaa
povelba treba da se prifati isto taka i od makedonskata nauka kako eden vreden i
zna~aen istoriski dokument ne samo za istorijata na srednovekoven Polog tuku i
za makedonskiot jazik i istorija.
Vo po~etokot na dvaesetiot vek za Du{anovata povelba na crkvata Sveta
Bogorodica Tetovska poop{irno pi{uvale ruskiot lingvist A.M. Seli{~ev vo
knigata Polog i ego bolgarskoe naselenie, 1929 i Radoslav M. Gruji},
Polo{kotetovska eparhija i manastir Le{ak. So podetalno tolkuvawe na
trgovski, pravni i op{estveni poimi ovaa povelba ja obrabotil Du{an Kora} vo
knigata Poveqa kraqa Stefana Du{ana manastiru Sv. Bogorodice u Tetovu,
1984. Sekako, podatocite od ovaa povelba bile koristeni i od mnogu drugi
nau~nici za porebata na nivnite tematski trudovi, kako {to se poznatite avtori
Milo{ Blagojevi} i Teodor Taranovski. Me|utoa, se do pojavuvaweto vo pe~at na
monumentalnoto delo Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na
Makedonija, Tom III od Lidija Slaveva i Petar Miqkovi}-Pepek, izdadena 1980
godina vo Skopje od profesorot Vladimir Mo{in, ovaa povelba pogre{no se
smetala deka bila originalniot rakopis koj se ~uva vo manastirot Sv.
Pantelejmon na Hilandar, Sveta Gora.
Me|utoa Slaveva so fakti i so argumenti doka`uva deka toa e pogre{na
pretpostavka i deka so~uvaniot rakopis e prepiska od originalnata povelba.
Spored Lidija Slaveva, pre`ieveaniot tekst e kopija od originalnata povelba
napravena od monasite vo manastirot Hilandar vo sredinata na XIV vek. Kopijata
od ovoj prepis se ~uva vo arhivot na SANU (Srpska Akademija Nauke i
Umetnosti), br. 7903z – 31. Prepisot od povelbata e pi{uvan na eden dolg

4
pergamenten list, 291 X 39 sm, vo dve koloni. Levata kolona e sostavena od 246 a
desnata od 251 redovi. Za potrebite na ovoj trud se upotrebeni snimkite od tekstot
prevzemeni od deloto na Lidija Slaveva (Spomenici, Tom III) i od izdanieto na
Marija Koprivnica (Hrisovuqa Kraqa Stefana Du{ana Htetovskom
Manastiru). Me|utoa, vodej}i se po Po primerot na Marija Koprivnica, vo ovoj
trud prvata kolona e ozna~ena so a, vtorata so b. Prviti redici od dvete koloni
se ozna~eni so brojot 1, taka {to na ovoj na~in se dobieni referencite 1a i 1b i se
taka po red do poslednite redicii, 246a za levata kolona, a poslednata redica vo
kolonata b e ozna~ena 251b.
Koga i koj prv ja izgradil crkvata Sv. Bogorodica vo Tetovo na koja e
posvetena ovaa Du{anova povelba dosega ne e to~no utvrdeno. Vo ovaa povelba kral
Du{an ni ka`uva deka koga toj se nafatil da i bide nejzin ktitor i da ja vozobnovi
taa postoela u{te za vremeto od gr~kite carevi (cariih[ gr[xkih) i negovite sveti
roditili na kralstvoto (svet[#ih[ roditel[[ kral9v[stva mi). Toa se potvrduva i od
edno pismo na ohridskiot arhiepiskop Homatijan, koe datira od periodot pome|u
1216/17 godina, vo koe se spomenuva manastirot Sv. Bogorodica vo Tetovo so
zborovite po~ituvaniot manastir na presveta vladi~ica na{a bogorodica vo
Kteatovo (B.Sofronievski – B. Petrovski, st. 3). Sepak za A.M. Seli{~ev ovie
podatoci ne bile dovolno ubedlivi i toj ostanuva pri svoeto deka vrz ovie
soznanija bi mo`elo da se donese nekoja pokonkretna pretpostavka za starosta na
manastirot (A.M. Seli{~ev, st.88). Nasproti nego, Radoslav P. Gruji} smetal deka
crkvata Sv. Bogorodica Tetovska i seloto Tetovo bile izgradeni nabrzo posle
1190 godina koga srpskiot `upan Stefan Nemawa go razru{il do temel gradot
Le{ok i crkvata Sv. Bogorodica le{o~ka (Grui}, st. 38). So ovaa pretpostavka ne
se slo`uva Lidija Slaveva koja insistira deka vo vremeto po 1190 pa se do 1230
godina koga so Zapadna Makedonija zavladeel epirskiot despot Teodor Komini,
politi~kata sostojba vo Polog ne dozvoluvala za eden vakov potfat (Slaveva, st.
130). Taa sugerira deka mo`ebi tetovskiot manastir bil izgraden od Komini no i
Slaveva e bez istoriska podr{ka za ovaa pretpostavka taka {to ova pra{awe i
ponataka ostanuva nerazjasneto.
Mo`ebi Homatijanovoto pismo ne im bilo dostapno na Seli{~ev, Grui} i
Slaveva pa zatoa tie ne bile vo sostojba poprecizno da go odredat negovoto
postoewe. Sepak spored podatocite od pismoto na Homatijan jasno se gleda deka
tetovskiot manastir postoel u{te pred 1216/17 godina bidej}i toj ja spomenuva
crkvata Sv. Bogorodica vo Tetovo. Isto taka, vo pismoto Homatijan go opi{uva
manastirot vo Tetovo kako po~ituvan {to zna~i deka manastirot ja steknal taa
po~it u{te od mnogu porano i deka toj imal pogolema va`nost vo Ohridskata
arhiepiskopijata. Od pismoto se gleda i toa deka seloto Tetovo postoelo u{te vo
vremeto pred 1216/17 godina taka {to Grui}evata ideja deka Tetovo bilo novo selo
izgradeno vo blizinata na tetovskoto kale Hisar e bez razumna podr{ka. Zatoa

5
tuka ne ostanuva pogolem prostor za dvoumewe deka manastirot Sv. Bogorodica vo
Tetovo postoel mnogu porano od koga Stefan Nemawa go razru{il gradot Le{ok.
Pokraj nepostoewe na istoriski podatoci da se utvrdi starosta na crkvata
Sveta Bogorodica Tetovska, isto taka dosega ne e uspe{no razjasneta pra{aweto
koga to~no taa crkva bila celosno zapostavena do temel kako {to ja opi{uva kral
Du{an. Se znae deka vo periodot od Homatijanovoto pismo od 1216/17 pa se do
Du{anovata povelba, koja Slaveva ja datira vo 1343 godina, ovaa crkva ne bila
zabele`ana vo ostanatite srednovekovni povelbi od toj period. Edinstveno vo
povelbata izdadena od kral Milutin za skopskiot manastir Sv. Gorg od 1300 se
doznava deka crkvite vo Tetovo i Gra~anica imale pravo da napla}aat carina.
Bidej}i pravoto za napla}awe na carina vo Tetovo go u`ivala isklu~itelno samo
crkvata Sveta Bogorodica (I na vs7h[ tr[gov7h[ kral9v[stva mi da se ne uzima
cr[kov[n[#m[ l0dem[ carina, t[kmo 9dina cr[kov[ Bogorodica Htetov[ska), {to zna~i
deka za vreme na vladeeweto na kral Milutin, Du{anoviot dedo, Sveta Bogorodica
Tetovska ne bila zapostavena i slu`ela sosema normalno. Mo`ebi zapostavenosta
na crkvata se slu~ilo za vreme na vladeeweto na kral Stefan De~anski,
Du{anoviot tatko, vo 20-te godini od 14-ot vek koga do{lo do pogolemi vojni
pome|u Srbija i Vizantija. Za propa|aweto na crkvata sigurno pridoneslo toa {to
Stefan De~anski ne vladeel so negovo kralstvo od Skopje, pa mo`ebi toj ne
posvetil dovolno vnimanie na vnatrer{nite odnosi {to se slu~uvale na
makedonskata teritorija, a toa bilo iskoristeno od “zlite i pakosnite lu|e”, kako
{to pi{uva kral Du{an, da ja napu{tat crkvata i da i gi odzemat podarenite
imoti. Sepak koga se znae deka kral Du{an ja nasledil vlasta vrz polo{kata `upa
od negoviot dedo kral Milutin i tatko Stefan De~anski, toga{ navistina e
nejasno koi bile tie zli i la`livi lu|e {to ja razru{ile crkvata.
Neverovatno e deka nejzinoto propa|awe se slu~ilo za vremeto na kral
Milutin zatoa {to, kako toa se gleda od povelbata za Sveti Gord Skopski, Tetovo
i Sveta Bogorodica Tetovska, deka bile edni od pova`nite centri vo srpskoto
carstvo kade se sobirala carinata. Me|utoa ako taa bila razru{ena za vremeto na
Stefan De~anski toga{ zo{to kral Du{an pi{uva deka toj sakal da ja vozobnovi
kako {to taa bila za vreme na negovite roditeli (hoteqa 0 wbnoviti s[ zidan9m[
i s[ pridan9m[ sel[[, 8жe sut[ b[#la i pri craiih[ gr[xk[#h[ i pri svet[#ih[
roditel[[ kral9v[stva mi). Spored toa, ako crkvata normalno funkcionirala za
vreme na negoviot tatko Stefan De~anski se do 1331 godina koga kral Du{an ja
prezel vlasta na srpskoto carstvo, toga{ proizleguva deka manastirskiot
kompleks vo Tetovo ve}e ne postoel za vreme na prvite godini od negovoto
vladeewe. Sepak bez dodatni i provereni podatoci ova logi~no razmisluvawe nitu
mo`e da se objasni nitu pak da se otfrli kako neto~no.
Isto taka problemati~no e Du{anovoto tvrdewe deka toj ja vozobnovil
crkvata Sv. Bogorodica od temel so zidawe, so dodavawe na sela i so prifa}awe da
bide ktitor na taa crkva. Za toa deka Du{an se nafatil da i bide nejzin ktitor, se

6
doznava od povelbata za tetovskiot manastir koja ja sostavil igumenot Arsenie, a
ja potpi{al kral Stefan Du{an. Isto taka, vo povelbata se naveduvaat selata,
nivite, livadite, planinite, poliwata i mnogu drugi mesta i podaroci koi kral
Du{an i gi prilo`il na Sveta Bogorodica Tetovska, no bidej}i ne postojat
dodatni podatoci od predhodnite ktitori na ova crkva koi se mesta pretoa i bile
podareni, ne mo`e to~no da se utvrdi i koi se novo podareni mesta, a koi se samo
potvrdeni koi taa gi imala pod nejzina jurisdikcija od predhodnite ktitori.
Me|utoa, ako crkvata navistina bila razruena se do temel toga{ ne e vozmo`no da
se poveruva deka taa i ponataka bi mo`ela da otpostoi kako arhimandritija,
nejziniot igumen da u~estvuva na golemite sobori na srpskata pravoslvna crkva,
da rakovodi so pazarot vo Tetovo i da sobira carina. Zatoa Du{anovata izjava deka
vo deka toj ja vozobnovil i so zidawe nikade vo povelbata ne se spomenuva {to toj
izyidal ili pak dogradil vo toj manastirski kompleks.
Bidej}i tekstot na povelbata, spored Slaveva, e prepis napraven od
Antonskite monasi vo ra{ki pravopisen stil, zatoa e nevozmo`no to~no da se
utvrdi kakva e reflekcijata na srednovekovniot polo{ki govor (Slaveva, 302). Na
primer, terminot vinograd[ se povtoruva nekolku pati no nikade ne se spomenuva
zborot lozi9 iako vo Brevnoto, koe e sostaveno nekolku godini pred povelbata za
crkvata Sveta Bogorodica Tetovska, toj zbor se spomenuva nekolku pati vo formta
lozi8 ili lozi9m[ {to zna~i deka ve}e bil vo {iroka upotreba, a koj u{te se
koristi vo Polog. Me|utoa imiwata na naselenite mesta, na me|ite i na
prirodnite predeli, kako {to se selata @elino, Vrutok ili Jedoarce, planinata
@eden, modri~kata me|a i drugi takvi termini nedvosmisleno uka`uvaat na
avtohtonska polo{ka toponomija. Mnogu od zabele`anite toponimi se is~eznati,
kako {to bile selata Krpena, Leskovjani, Kru{ica i Mla~ica, ili pak me|ite
Lisi~ja Jazbina ili Crven Breg, sepak nivnite imiwa ostanale da svedo~at za
unikatnoto jazi~no minato na Polog.
Ovoj trud go so~inuvaat transkripcijata od tekstot vo povelbata za Sveta
Bogorodica Tetovska, fotokopija od Hilandarskata povelba, prevodot na
povelbata i etimolo{ki re~ni na zborovite koi se upotrebeni vo povelbata.
Poseben problem vo preveduvaweto na tekstot od povelbata pretstavuvaat
srenovekovnite termini koi deneska ili nepostojat ili pak se upotrebuvaat so
smeneto zna~ewe. Vo ovaa grupa na zborovi spa|aat srednovekovnite merki,
pravnite termini, raznite dr`avni dava~ki ili pak toponimite. Taka na primer,
merkata spud za sol deneska ne postoi pa zatoa istori~arite ne se potpolno vo
soglasnot kolku to~no ovaa merka te`ela i od kade poteknuva. Pravniot terminot
vra`da, spored misleweto na nekoi lingvisti od slavistikata, ozna~uval zlo~in,
ubistvo, dodeka nekoi drugi smetaat deka toj se odnesuval i na zlo~inot i na
kaznata {to sleduvala. Od kralskite dava~kite mnogu nejasen e terminot oglav.
Isto taka, terminot zameni prestavuva edna poiinteresna pravna nedoumica zatoa

7
{to vo staroslovenskiot jazik toj ozna~uval i zabrana. Sovremenoto zna~ewe na
terminot brod se odnesuva na pogolem ploven objekt, la|a, dodeka vo
staroslovenskiot jazik toj ozn~uval premin preku reka ili poplitka voda.
Vo nekoi zborovi vo originalniot tekst se ispu{teni erovite [ i ] pa
poradi taa pri~ina nekoi avtori, vklu~uvaj}i gi tuka Slaveva i Koprivnica, vo
transrkipcijata na originalniot tekst na mestoto kade {to trebalo da postojat
ovie bukvi tie go upi{uvale apostrofskiot znak (‘). Vo ovoj trud namesto
apostrofskiot znak (‘) se vmetnati nepostojnite ([) i (]) vo zagradi tamu kade im
bilo mestoto.
Re~nikot od tekstot na povelbata za Sveta Bogorodica Tetovska go so~inuva
najgolemiot del od ovoj trud. Vo nego se vneseni site zborovi so koi e ispi{an
tekstot. Vedna{ po zborot se vpi{ani latinskite skratenici koi slu`at da ja
opredelat negovata zborovna grupa. Na primer, posle zbirnite imenki e stavena
kratenkata n. pl. so koja se opredeluva deka imenkata e vo mno`inska forma. Potoa
sledi kratka defencija i prevod na makedonski, vremeto na glagolite ako zborot
e glagol i pade`nata forma. Potoa sleduva po eden primerok od staroslovenskiot
tekst kade istiot zbor e upotreben i po nego sleduva prevod. Tamu kade {to ima
posebna potreba zborovite se obraboteni spored `iviot etimolo{ki i
gramati~kii sostav. Posebno vnimanie e posveteno na pade`nite formi za da se
olesni ~itaweto na tekstot od povelbata, bidej}i vo sovremeniot makedonski jazik
ne se upotrebuvaat pade`ni formi, odnosno vo upotreba e
Na krajot sakam da im izrazam golema blagodarnost na site koi so nivnata
nesebi~na podr{ka neprocenlivo doprinesoa za da ovoj trud izleze od pe~at. Pred
se tuka sakam da go istaknam авторот Ilija Petru{evski koj za celo vreme dodeka
ja pi{uvav ovaa kniga nesebi~no mi pomaga{e so literaturata koja se odnesuva za
srednovekoven Polog, so spodeluvawe na negovoto decenisko istra`uvawe i
poznavawe na polo{kata srednovekovna toponomija, i so negovite sugestii okolu
tehni~koto pripremawe za pe~at na ovoj trud. Osobeno neprocenlivi bea negovite
publikacii “Razurnati i Nerazurnati Manastiri i Crkvi vo Polog”,
“Is~eznati Selski Naselbi i Sela so Promeneti Imiwa vo Polog” i negovata
nenadminliva monologija “Seloto Le{ok Tetovsko”.
Posebna blagodarnost do Negovoto Bla`enstvo Mitropolit amerikansko-
kanadski na MPC-OA g. Metodij, koj so posebna posvetenost mi ja obrazlo`i
ontologijata na arengite vo povelbata za crkvata Sveta Bogorodica Tetovska od
kral Du{an. Negovoto nau~no poznavawe na crkovnoslovenskata lingvistika mi
be{e od kriti~na va`nost od aspekt na nau~no tolkuvawe na pravoslavnata
terminol{ka denotacija.
Profesorot Boris P. Momiroski - Le{anin dvojno pridonese vo
pripremata na ovoj trud za publikacijata i za {to avtorot mu e krajno

8
zablagodaren. Prof. Momirovski so posebna posvetenost se prifati da bide
lektoir na trudot a istovremeno i korektor.
Tuka ne sakam da go zaboravam i @ivko Kirovski, direktorot na
pe~atnicata “Napredok” od Tetovo za negovoto li~no anga`irawe okolu
pe~ateweto na ovoj trud.
Sepak za site gramati~ki i pravopisni gre{ki, kako i za site ostanati
propusti, odgovornosta ja snosi li~no avtorot.

Du{an Sinadinoski

9
 TEKSTOVNA ORIGOINALNA SODR@INA NA POELBATA
VOVEDNA BESEDA NA KRALOT
KOLОНA a:

V[ prostran[stv7 |2|* boж([)stv[n[#h[ sil[ |3| nebesnago razuma

be|4|spl[t([)n[#h[ v[jsoko |5| pareqe angl[skaa i arhan([)gel([)ska
voinost([)va |7| kivota zav7tnago trapez[# |8| n(e)b(e)snago hleba
pri9м([)шii bla|9|gov7qeni0 diveqe se v[pl[qe|10|ni8 8жe v[ pr7s(ve)t7i
tvo9i u|11|tob7 ne zna0qe, n[ wbaxe vid7|12|v([)шe, pastiri slavoslovni9
|13| s([)plet[шe, aqe zv7zdoш[stvi|14|0 s[ vl[hv[# x0deqe se, i
mla|15|d7n([)c[ v[ 8sleh[ leжeq[, mi|16|losti qedrot[[,
xlov7kol0|17|bi8, d7v[stva tvo9g0, pr7|18|x(i)sta8 vl(a)d([#)xice
B9ogorodi0ce, pohval[# do|19|stoin[# prinesti ne mogut[. |20| Gr7шnaago
ubo duшa i skvr[n([)n[#|21|9 ustn[# imuqa posr7d7 l0d[#i, |22| gd7
takovaago b(o)gat[stvi8 w|23|br7sti, i takovaago upvani8, |24| i takv[#9
nadeжde? Ne prihodeqa|25|ago v[ vrax[svu kto uvrax0|26|9t[? Gd7
takovaago vida sl7|27|pa roжden([)na, ima жe i tak[#9 |28| krasot[#
dozr7ti, i takv[#9 do|29|broti, tak[#9 x(i)stot[# pak[# жe |30|nexi(i)st7i i
wt([)nud[ wskvr[|31|n9n7i lanit7 poхvalu |32| d(7)v[stva x([)stot[#
tvo9e izre|33|d([)na8 kaako r(e)xeta? V[ sih жe|34| nedostat[x([)stvu9
wkan[|35|n[# az[ xto stvor0? Mneqe do|36|stoin[#9 gl(agol)i prinesu k
te|37|b7 B(o)gom(a)ter[#, pon9жe zastu|38|pnica 9si hr(is)ti8nom[ i
ti|39|ho9 pristaniqe vl[n89mi|40|m[ bure0 gr7hov([)no0,
m(i)l(o)sti|41|va8 ubo m(i)l(o)stivago G(ospod)a roжd[|42|шii,
m(i)l(o)sti0 si i mene pomi|43|lui paxe vs7h[ s[gr7ш[шa; |44| i v7m([)
bo te S(ve)t[#9 Tr(oi)ce xest[ |45| pri9m([)ш0 i roжed[ш0. N([#)n8, ni |46|
wt[ gr7ш([)n[#ih[ xesti pod7|47|li8 ne gnuшai se mene gr7|48|ш([)naago,
9goжe is([) pr7x(i)st[#9 |49| utrob[# porodi, sl7poroжde|50|n([)n[#im[
prozr7ni9 darova, |51| smr[deqe9 v[skr7s[#i.


Ozna~uva kolona na tekstot


Ozna~uva redovi na tekstot
10
|52| Az[ жe v[ posl7dn88 vr7eme|53|na v[ x([)st[ pom(i)lovani8 tvo|54|8go
c)a)r([)stv[#8 wstah[, t7m([)|55|жe i ne posrami xa8ni8 mo9|56|go, da i
w mn7 proslavit([) se |57|ime tvo9 s(ve)to9. Divno bo ap(o)s(to)lu |58|
б78шe g(lago)lati: Xl(o)v(7)k[ 9ter[ |59| stvori vex(e)r0 veli0 i z([)va
mnogi|60|9; xl(o)v(7)ka жe kaжet[ samogo |61| S([j)na B(o)жi8, v[ n9жe
b7dit[ na|62|s[ B(og)[ rek[#i: stvorite seb7 dru|63|g[# wt([) mamon[#
nepraved([)n[#|64|9, da 9gda wskud79te primu|65|t([) v[# v[ krov[# s([)vo9.
T7m([)жe B(ogorodi)ce, |66| aqe i pr[vago i devetago x(a)sa, |67| da i
pr[v[# na desete xas[ приxe|68|stnika me 8vi.
Az[ жe gr7|69|ш([)ni rab[ tvoi, pr7s(ve)ta8 vla|70|d[jxice
B(ogorodi)ce, nedostoin[# nare|71|qi se, n[ v7d[# tvo9 m(i)l(o)srdn[#9 |72|
i t([)vo0 skoru0 pomoq[, po m(i)lo|73|sti t([)vo9ga s([#)na i tebe,
pr(7)x(i)sta8, |74| St7pan[ po m(i)losti B(o)жi9i kra|75|l[ i s[ s([#)nom[
moim[ Uroшe|76|m[ mlad[jm[, kral9m[, di|77|veqi8 se i veseleqa se w
toli|78|c7h[ b(o)жiiх[ darov[[, m[jsle|79|qa d(u)шe0 i t7lom[ i
v([)s7m[ |80| umom[ d([)n[ i noq[ x([)to v[zda|81|v7 G(ospode)vi B(og)u
naшemu i pr7xi|82|st7i 9go m(a)teri, nedum70|83|qa, se t([)kmo
bl(a)godareni9 i sla|84|vu v[silati 9mu i do posl7|85|dn8go izd[#hani8
na0 s(ve)t[#i|86|mi cr([)kvvami peqi se, nedostat[|87|x([)na8 v[ nih[
ispl[n8ti i s[|88|vr[шati, 8жe i ne dostigoшe |89| s([)vr[шati s(ve)t[#i
roditeli9 kra|90|l9v[stva mi. I wt[ mamon[# |91| nepravednaago
b(o)gatstva |92| s[bran([)nago gr7hmi na0 wbe|93|qahov7 se pon7 n7ku0
ma|94|lu0 x(e)st[ v[zda8ti brati8|95|m[ b(o)жiim[ ub(o)g[#m[
pr7d[|96|s7deqim[ na rasputi8h[, pr7|97|d[ vrati dvora na0, nudeqih[
|98| vs7h[ kupiti c(a)r([)stvo n(e)besno9. |99| I paki v[ um7 v[spri9hova
|100| straш([)n[#i i neispov7dim[#i |101| xas[ s[mr[t([)n[#i, 8ko vsi c(a)ri9
|102| i pr(o)r(o)ci жe i ap(o)stol[# i sv(ve)t[#te103|li9 s[mr[ti0
skon([)xaшe se, i |104|nixeso жe ne wt([)nesoшe wt[ sego |105|mira, t([)kmo
d7la svo8 do|106|braa жe i zla8, i v([)si v[ grob[# |107|zaidoшe 8ko i
ne rodiшe se, i |108| v([)su nadeжd0 na0 v[zloжihov7|109| k[ pr7x(i)st7i
B(ogorodi)ci, B(o)gom(a)t(e)r[# |101| i x0(do)tvorici 8жe i na m7st7 |111|
narica9m7m[ ar([)h[#mudri|112|ti8 Htetova i vid7v([)шe 0 |113|ne
imuqu h([)titora, i pot[qa|114|hov7 se s[ ht7ni9m[ i s[ izvol9ni9m[
9e nareqi se h([)tito|115|ra 9e, hoteqa 0 wbnoviti se |116| zidani9m[ i

11
s[ pridani9m[ |117| sel[[, 8жe sut[ b[#la i pri|118| c(a)riih[ gr[x([)k[#h[
i pri s(ve)t[#ih[ |119| roditel[[ kral9v[stva mi, |120| ih([)жe
navaжdeni9m[ pronorli|121|v[#ih[ i zl[#ih[ xl(o)v(7)k[[ wt[|122|stupila
sut[ b[#la wt[ |123| s(ve)t[#9 cr([)kve, pon9жe g(ospodi)n[ na0 |124| i
roditel[ i uxitel[ i nasta|125|vnik[ vs7h[ sr[b([)sk[#h[ zem[l[ |126| i
pomor([)sk[jih[, kir[ Sava uxi|127|t na0 g(lago)l9: Xed([)ca mo8,
ispl[n8|128|ia domov[[ s(ve)t[#ih[ nedosta|129|t[xna8, a ne razaraite,
|130| i v7 pomenuv([)шa. I naxehov7 |131|m(o)liti se i m(i)l[d78ti k[
|132| pr7x(i)st7i B(o)gom(a)ter[#, aqe i |133|gr7ш([)na 9sv7, n[
m(i)l(o)sti0 si i |134| xl(v7)kol0bi9m[ 9i gr7шn[#h[ |135| m(o)l(i)tv[#
pri9mli9 i skr[beqih[ |136| vizd[#hani8 ne pr7zre. Vid7v[|137|шaa
arhimudriti0 ht7tov[|138|sku pad([)ш0 se do wsnovani8, |139| i az[ s
pomoqi0 pr7s(ve)t[#9 B(ogorodi)ce, s([#)n[ |140| kral8 Uroшa treti8go
narexe|141|n([)i[#i pravov7rn[#i i hr(i)stol0|142|biv[#i kral([) Stepan[, se
v[zl0bl9|143|n[n[#m[ mi s([#)nom[ mladim[ |144| Uroшem[, naрekohova
|145| se h([)titora ar([)himudritii Ht7|146|tov[skoi i prinositi
slavoslovi|147| 9 veliko: Њ bl(a)жena8 utrobo, |148| roжd[шi8 bez([)
mater([)n9 slovo i |149| bez[ w(t[)ca wt[ v[#шn[#ih[ i |150| s tebe
x(i)sta8, radui se korene D(a)v(i)dov[, |151| d[qi Adaml8 prozeb([)шi8
w|152|troxe porodi na spaseni9 v([)s7m[ |153| nam[. Kto dovol([)n[
izgla(go)lati si|154|li G(ospod)n9 8жe w teb7 sut[ pr7155|x(i)sta8,
ang(e)lom[ uta9n([)na i xlo|156|v7kom[ neispov7dimaa.
|157| T7m[ жe i az[ gr7шn[# rab[ t([)vo|158|i St7pan[ kral[, s[
v[зl0|159|bl9n([)n[jm[ mi s([#)nom[ mla|160|dim[ kral9m[ Uroшem[,
|161|veselqa se d(u)шe0 i t7lom[ |162|prinositi teb7 dar[#|163| i
pohvalu, t7m([) жe i m[# rab[# |164| tvoi, v[sp7va0qe s(ve)to9 ti |165|
uspeni9 hvalim([) te v([)si ta|166|in[stvu tvo9mu diveqe se si|167|c7
v[pi9m[: R(a)dui se x([)sti[# v7|168|nxe hr(i)stol0biv[#im[ kral9|169|m[
naшim[, r(a)dui se pohvalo |170| x([)stna8 s(ve)t(ite)l9m[
bl(a)gobo(8)z([)niv[#i|171|m[, r(a)dui se cr([)kvam[ naшim[ |172|
nepokol7bim[#i stl[pe, r(a)du|173|i se kral9v[stvu naшemu
ne|174|wborima8 st7no, r(a)dui se tobo|175|0 bo nad(a)0t([) se vraz[#
pod([) noz7 kra|176|l9m[ naшim[, i tobo0 u|177|tvr[жda0t([) se zeml9

12
naшe, r(a)du|178|i se m(u)x(i)t(e)l9 nem(i)l(o)st(i)v[#9 iz([)m7|179|ta0qi
iz([) vlast[#, a pravov7rnu0 v7|180|ru utrvr[жda0qii.
|181| Vl(a)d(i)x(i)ce d(7)vo B(ogorodi)ce, pomozi mi v[ d([)n[ |182|
isp[#tani8 mo9go, 9gda pr7sto|183|l[# postavet([) se i knig[# razgnu|184|t
se i taina8 wblixa0t([) se, n[ |185|8ko imuqi dr[znoveni9 k[ s([#)nu
|186| si, pom(o)li se, da izbavit([) n[j v[ d([)n[ |187| sudn[#i.
Sii d([)n[ g(ospod[)n[, v[z([)veseli|188|m([) se, l0d(i)9! Se bo
sv7t([)l[ xr[tog[, |189| k([)nig[# slova жivot([)naago iz lo|190|жesn[
proizide. Prid7te zeml[n[# |191|rukami pl9quqe i da lik[stvy|192|0t[
sv7tlo cr([)kv[# ukraшen([)n[#i9 |193| pr7ws(ve)q89m[#i9 d(u)hom[, se bo
c(a)r(i)ca |194| krasna8 i neporox([)na8a nev7sta w(t[)xa |195| wt([)
kor7ne I9sewva proizide, |196| b(o)gov[m7stima8 cr([)kvi, 8жe |197|
pr7жde v7k[ pr(o)r(o)k[# propov7dan[|198|na8 i v[ posl7dn88 l7ta
8vl[|199|шi se, B(ogorodi)ca, 8жe v[ skr[beh([) pomo|200|q([)nica i v[
b7dah[ zastup([)ni|201|ca i v[ napasteh[ tepla8 pr7d|202|statel([)nica.
Po0 d(7)vo tvo9 zaxe|203|ti9 i slavoslovli0 tvo9 neizrex(e)n([)no|204|9
roж(d[)шstvo, i velixa0 tvo9 veliko|205|9 xl(o)v(7)kol0bi9, iжe krovom[
kri|206|lu tvo90 pokr[#va0 i vr7da v([)sa|207|kogo iz([)bavl80 se,
besp([)l[tnago |208|gl(a)s(o)m[ zovu ti: R(a)dui se, b(o)ж([)stv[no9 |209|
nosilo, n(e)b(e)sna8 v[#soto, utrobo b(o)go|210|v[m7stima8, c(a)revo
s7daliqe, |211| Adaml9 v[zv(e)deni9, v[#soto d([)vo9|212|v[hod([)na8, 90жe
v[shodeqe n(e)b(e)sna |213|dostiza9m[. Tobo0 bo sk[#petri |214|kral0
naшemu utvr[жda0t[ se, |215| i pravov7r([)na8 v7ra s[stoit[, i |216|
v([)sak[ prib7g[ k([) teb7 ne liшit([) se |217| pomoqi tvo9e i teplago
ti zastu|218|pl9ni8, n[ жela9ma8 uluxit[.

PODARENI KRALSKI IMOTI NA CRKVATA SVETA BOGORODICA TETOVSKA

|219| T7m([)жe i az[ gr7ш([)n[#i, aqe i nedo|220|stoin[# rab[ nareqi

se, St7pan[ |221|i po m(i)l(o)sti b(o)жi9i kral[, s[ v[z([)l0|222|bl9n[n[#m[
mi s([#)nom[, mlad[#|223|m[ kral9m[ Uroшem[, i samo|224|dr[ж[c[ v([)s7h[
sr([)b[sk[#ih[ и по|225|мор([)ск[#их[ земл[[, pon9жe B(o)g[ |226| m(i)l(o)sti0
se i izvoln9n9m[ pr(7)x(i)st[#|227|9 9go m(a)t(e)re, pr(i)snod(7)v[# M(a)ri9,
do|228|stoina spodobi me b[#ti na pr7sto|229|l7 s(ve)t[#h[ moih[
13
praroditel[ |230|kral(9)v[stva mi, pr7da0 v[ wbla|231|sti kral(9)v([)stva
mi zeml0 Polo|232|ж([)ku0. I kral9v[stvo mi wbr7|233|te v[ pr7d(7)l7
tom[ m7sto pod(o)bno, |234| monast[#r[ u Htetov7, s[zdan[ |235| v[ ime
pr7x(i)st[#9 vl(a)d([j)xice naшe B(ogorodi)ce. |236| I kral(9)v[stvo ni vid7
v[ n9m[ vsak#|237|9 pravin[# i utvr[жdeni8 pr7|238|d[#bud(u)qimi
c(a)ri i s(ve)topoxiv([)шi|239|mi rod(i)t(e)li kral9v[stva mi
utvr[|240|жdeni8 i zapisani8 v[ hrisovu|241|li S(ve)t[#9 B(ogorodi)ce
Htetov[sk[#9. Nixe|242amu pr7loжenu b[#ti v[ wbla|243|sti S(ve)t[#9
B(ogorodi)ce Htetov[sk[#9, sela |244|s[ v([)s7mi pravinami i s[
v([)s7mi|245| (me)gami, i s[ zaseli8mi i s[ vino|236|grad[# i s[
kupl9nicami

KOLОNA b:

|1| i s[ zad(u)шi8mi i s[ podarovan[|2|n[#imi kral(9)v[stva n[#i.

Selo Хтe|3|tova, v[ n9m([) жe manast[#r[ s(ve)t[#|4|9 B(ogorodi)ce i
x0d(o)tvorice htetov[sk[#9 |5| s[ v([)s7mi med8mi i pravina|6b|mi, i s[
mlini, i s panag[#rom[.
|7| Selo Hraqan[# s[ v([)s7mi meg8mi |8| i pravinami, i s[ mlin[#.
Selo Ga|9|ri s[ v([)s7mi meg8mi i pravina|10|mi, i s[ planinom[ i
cr([)kv[ s(ve)tago |11| &w(a)na Zlatoustago s[ v([)s7mi pra|12|vinami.
Selo Mlaxice s[ v([)s7|13|mi meg8mi i pravinami i s[ |14| mlin[#,
i pol9 qo priloжi kra|15|l9v[stvo mi pored[ Mlaxic[ wt([) |16| staroga
broda жelin[skoga s[ li|17|vadami, kako ishodi potok[ wt([) |18|
Ht7tovqice i gd7 utixe u Veli|19|ku.
Seliqe Brod[ s[ r7kom[ i lovi|20|qem[ da ne metha niktore
t[k|21|mo B(ogorodi)ca Htetov[ska 8ko uti|22|xe u Veliku; nikto da ne
vlage |23| ni vadit[# ni mlina postavit[#, |24| t[kmo komu cr([)kv[
podast[ il|26|i zam7ni.
Selo L7skovl8ni |26| s[ v([)s7mi megami i pravinami, |27| i
Vl[ksanovo m7sto zad(u)шno.
|28| I u Gorn9m[ Poloz7 metoh[ S(ve)t[# |29| Ilia.
14
 Qenxe selo s[ v([)s7mi pra|30|vinami i s megami, s[
modrix([)k[#|31|mi i gostivar([)sk[#mi, i do metoh[#|32|9 S(ve)t[#9 Ned(7)l9,
pravo niz[ d7l pr7|33|z Veliku, na Dub[ &Edini, na Li|34|sixe &Azbine,
pravo naa Mogilice, |35|na c7stu u Xr[veni Br7g[, a wt([) |36|
Xe[venoga Br7ga na Glogovnik[ |37| i samo gradiqe Qenxe, qo 9 b[#lo
|38| c(a)revo, ili 9 pol9, ili 9 br[do, |39|ili 9 dr7vo.
Na Suhoi Gor7 pla|40|nina s[ s7nokosi, s travom[, do lo|41|k([)ve
i do mege xelopexke; da se bra|42|ni S(ve)tago Ili9 l0dmi, i nikto wt([)
|43| vladuqnih[ kral(9)v([)stva mi da |44| nixto ne zabavit[.
I dolu na r7|45|c7 Vrutk[: s[ mlin[# i s[ zemlom[ |46| s[
nivi9m[, i s[ s7nokos[# qo si 9 |47| b[#lo.
U Hvaliшi nivi9, |48| zaduш[nina Varnavina,
I wt([) Hva|49|liшe sedma xest[ qo dade Varna|50|va za d(u)ш0.
Nad[ Mlaxicami wt([) |51| Zakuti8 do l7шkoga puti, |52| i do
Kruшice, i do r7ke Ht7tove.
|53| I panag[jr[ 8koжe pr7ge b[#l[, |54| da ne ima nikto wpkine s
nim[.
|55| I na vsyh[ trgov7h[ kral(9)v[stva |56| mi da se ne uzima
cr([)kov([)n[#m[ |57| l0d(e)m[ c(a)rina, t[kmo 9dina cr[|58|kov[
B(ogorodi)ca Ht7tov[ska, ni kral(9)|59|v[stvo mi, da ni sunorodnik[
kral(9)|60|vstva mi.
I tr[g[ qo 9s(t[) u Ht7to|61|vo i da ne ima nikto wblasti u
|62| n9m[ ni kral(9)v[stvo mi, ni suro|63|dn[#k[ kral(9)vstva mi.
Selo Kr[pe|64b|na se s[ vs7mi megami i pravinami.
|65| Selo Sedlarevo, qo daa Isaha za |66| svoi postrig[ i za svo9ga
podru|67|жi8 postrig[, xetvr[tu xest[ |68| v([)sego sela s[ vs7mi megami
|69| i s[ mlin[# i s[ livadami, s[ wgra|70|di9m[ i se v([)s7mi pravinami.
|71| I tuzi kalogericu Isaшину |72| hrani crk[v[ do smr[ti.
I si8 |73| vsa malaa i velikaa wgleda |74| v[ kral(9)v[stvo mi
zapisah[ vsa |75| i utvr[dih[ da 9 nepokol7bi|76|mo.
15
 I stvori kral(9)v[stvo mi svobo|77|dnu b[#ti domu i wblast[j
S(ve)t[j9 |78| B(ogorodi)ce Ht7tov[sk[j9, i osvobodih[ |79| wt([) vsak[#h[
rabot[ malih i |80| velik[#h[ kral(9)v([)stva mi.
|81| I qo se uxini vraжda megu cr([)ko|82|vn[# mi l0dmi da
uzima cr([)ko|83|v[, takoжde i d(7)v(i)x[ razboi.
I qo se |84| pre cr[kvn[# lod(i)9 na dvoru kral(9)|85|v[stva mi,
ili pr7d([) sudi8|86|mi ili pr7d([) in7mi vlast[|87|mi, ili 9 ruka,
ili 9 posluh, |88| ili 9 globa ko8 libo, da u |89| uzima vse cr([)kv[,
rek([)шe igumen[.
|90| I selo Kr[pena qo priloжi kral(9)|91|v[stvo mi S(ve)toi
B(ogorodi)ci Htetov[|92|skoi, Prib([)ca se cr([)kovi0 S(ve)t[#|93|m[
Gewr([)g[#9m[, se rodom[ i s[ |94| dvorani, s[ l0dmi qo 9 prise|95|lil[
Prib([)c[, s[ m7stom[ |96| i se vodenicami, s[ wgradi9|97|m[, s[ senokos[#,
s livadami, s[ |98|br[dom[, s[ vs7mi megami |99| i pravinami.
Selo Staro Жe|100|l[#н9 i cr([)kov[ u n9m[, s[ vo|101|denixi9m[,
s nivi9, s[ livad(a)|102|mi, se s7nokosi, s[ br7dom[, |103| i s[ vs7mi
pravinami.
I qo se |104|pre cr([)kovn[# lod(i)9 na dvoru kral(9)|105|v([)stva
mi ili pr7d([) in7mi su|105|di8mi, ili pr7d([) in7mi vla|106|doqimi,
mal[#mi i veli|107|k[jmi, v[ wblasti kral(9)v[|108|stva mi, qo se xini
globa na |109| cr([)kovn[#h[ lod(e)h[ mala i veli|110|kaa, v([)se da uzima
s(ve)ta8 cr([)k[#, |111| ili 9 kraga, ili 9 ruka, ili 9 |112|wtboi, ili 9
udava, ili 9 |113|pr7stoi, v([)se da 9s(t[) cr([)kovno.
|114| & aqe se uxini globa i na samo|115| cr([)kvi, rekшe na
iguman7 |116| to vse da uzima s(ve)ta8 cr([)k[#.
|117| I stvori m(i)l(o)st[ kral(9)vstvo mi da |118| n7st[ soizi
cr([)kvi voiske, ni |119| wrani8, ni 9kсarha, ni poda|120|vka ko9ga libo,
t[kmo pozo|121|b[ wt([) ko9gaжde sela cr[kovnaga |122| krina 9dna i tri
wglavi, i |123| p([)saru ili vex(e)ra ili wbe(d[), |124| k]di ga vr7me
priжene.

16
 |125| U &Advarc7h[ cr([)kov[ S(ve)t[# Niko|126|la9, qo priloжi
kral(9)v[stvo mi |127| S(ve)toi B(ogorodi)ci Ht7tovskoi, p(o)pa Dra|128|0
s[ rod(o)m[ i s[ m7stom[, s[ mega|129|mi i s[ vs7mi pravinami.
|130| I vid7 kral(9)v[stvo mi cr([)k([)v[ S(ve)tu|131|0
B(ogorodi)cu Ht7tov[sku ne imuqu |132| planine, i priloжih[
plani|133|nu Nanov[ Dol[ se v([)s7mi mega|134|mi wkolnimi, da 0 ima
s(ve)ta8 |135| cr([)k([)v[#, i da ne meteha nikto wt([) |136|vladuqih[
kral(9)v[stva mi, ni |137| travnixar[, ni Arbanasin[, ni |138| vlah[. Kto
li se naide zabavl8|139|9 na toi planin7 da plati kral(9)|140|v([)stvu
mi t~ perper[.
I zab7l[ |141| kral(9)v([)stva mi Жedn[ priloжih[ S(ve)to|142|i
B(ogorodi)ci Ht7tovskoi da si ima zi|143|moviqe kobilam[ i wvcam[.

KRALSKA ZAVR[NA BESEDA

|144| Si8 жe v([)sa prinesena8 mno0 gr7|145|шn[#m[ St7panom[, po

m(i)l(o)st[# |146| B(o)жi9i kral(9)m[, и s[ s([#)nom[, |147| mladim[
kral9(m[) Uroшem[, sa|148|modrжavn[#im[ i samodr[ж([)ce|149|m[ v([)s7h[
srb([)sk[#h[ zem[l[ i po|150|mor([s)k[#ih[, paxe жe wkol([)n[#ih[ |151|c(a)r[i
zem([)l[[ priv[z[m[ silo0 |152| vl(a)dik[# mo9go H(rist)a i pomoqi0
pr7|153|x(i)sti9 B(ogorodi)ce, m(a)teri0 H(rist)a mo9go. Aqe |154| i wt([)
mnog[#ih[ mala8 prinoш0 |155| ti vl(a)d(i)xice B(ogorodi)ce, primi
t([)voim[ m(i)lo|156|srdi9m[, i prinesi mnogo pr7|157|qedromu s([#)nu
svo9mu i B(og)u na|158|шemu v[ dar[, i v[ dobru pamet[, |159| mn7
жe i pr7v[z([)l0bl9nnomu |160| s([#)nu kral(9)v[stva mi mladomu |161|
kral0 Uroш0, pon9жe d(u)шa 9di|162|na v[ dvo0 t7lesu na0 9s(t[),
9di|163|n[ dar[ wbiq[ t([)vo8 wt([) tvoih[ |164|prinesohov7 ti, tebe
pr7dlaga|165|0qa, pomoq([)nicu i porux([)ni|166|cu na0 sp(a)seni8 i
ispravl9ni|167|8, i wnamo pak[# uluxiti |168|жel9m[#h[ v7x([)n[#h[
bl(a)g[ s[ |169| s(ve)t[jmi roditeli i prarodite|170|li kral(9)v[stva n[#i.
& si8 v([)sa za|171|pisanna i ut([)vr[ж([)denaa v[ |172| hrisovuli
sem[ da sut[ u vsa|173|koi svobod7 wt([) vsakago nasili8, |174| i wt([)
vs7h[ rabot[ mali[#h[ i veli|175|k[#ih[, i wt([) vs7h[ podan([)k[

17
gre|176|duqih[ po zemli naшei, 8ko|177|жe si 9st[ b[#la i pri
dr7v([)n[#i|178|[ c(a)r7h[ i roditel[[ kral(9)v[|179|stva n[#i, svobod([)na
si8 cr([)kov[.
|180| M(o)l0 жe i po naс[ hoteшih[ b[#|181|ti ih([)жe izberet[
B(o)g[ ili s([#)na kral(9)|182|v[stva mi, a ili inogo wt([) roda |183|
kral(9)v[stva mi ili sudom[ B(o)жi|184|9m[ wt([) inogo roda budet[
ne ra|185|zoriti i ne wt[9ti nixesoжe wt([) |186| sih[ pr7dann[#ih[ mno0
|187| kral(9)m[ St7panom[ i s[ pr7|188|v[zl0bl9n([)n[jm[ mi s([#)nom[
|189| kral(9)v[stva mi, mladim[ kral(9)|190|m[ Uroшem[. Ne razorihov[
|191| nixesoжe da ni wt9sv7 nixeso|192|жe utvr[жdeni8 s(ve)t[#m[
cr([)kva|193|m[ wt([) dr7v([)n[#ih[ c(a)r[ gr[xk[#h[ |194| i s(ve)t[#mi
roditeli i prarodite|195|li kral(9)vstva n[#, n[ paxe potvr[|196|dis([)va
i pokr7pisv7 8koжe na|197|rekohov7 se h([)titora mestu to|198|му, 8ko
da ws7nit[ na v[ |199| d([)n[ vran[j nad glavo0 na0 qi|200|t[
nerukotvoren([)n[#i, i bude|201|t[ n[# pr7d[statelnica v[ |202|d([)n[
straшnago suda.
& vi|203|d7 kral(9)v[stvo mi B(ogorodi)cu Ht7to|204|v[sku ne
imoqtu priloж([)ka |205| slanoga, i priloжi 9i kral(9)ve|206|stvo mi s[
pr7v[zl0bl9n([)n[j|207|m[ mi s([j)nom[, mladim[ kral(9)m[ |208| Uroшem[,
da si uzima vsako |209| godiqe u S(ve)togo Sr[g[j8 r~i~ |209b|spud[
soli.
I wsbobodi kral(9)|211|vstvo mi na wblast[ S9ve)t[#9 B(ogorodi)ce
|212| Ht7tov[skk[#9 wt[ priseli|213|ce da sut[ svobod([)na sela S(ve)t[#9
|214| B(ogorodi)ce, pon9жe sut[ b[#la svobo|215|dna i pri dr7v([)n[#ih[
c(a)rih[ |216| gr[xk[#ih[ i pri s(ve)topoxiv([)шi|217|h[ roditel[
kral(9)v([)stva na.
I si9 |218| malo9 na0 prinoшeni9 k([)to |219| pot[шit([) se
razoriti ili wt([)ne|220|ti x([)to wt([) sih[ priloжen([)n[#i|221|h[ nami
S(ve)to7i B(ogorodi)ci Ht7tov[|222|skoi k([)to god7 budet[, takova|223|go
razorit[ G(ospod)[ B(og)[ i pr7x(i)sta |224| B(ogorodi)ca, i pamet[ 9go
da potr7bi|225|t[ wt([) земл9 и wt([) knig[[ жivo|226|t([)n[#h[ da
is([)pisan[ budet[ |227| i v[ m[sto wb[#x([)n[#9 tvo99 |228| pomoqi i
skorago zastupl9|229|ni8, B(ogorodi)ce, razoriteln([)n[#cu i

18
su|230|p[rnicu da wbr7qet[ te na stra|231|шn7m[ sudiqi s([j)na
tvo9ego i B(og)a |232| naшego, i da ga porazi sila x([)st[|233|nago i
жivot([)voraqago kr([)sta G)ospod)n8, |234| i wt[ b~i~ ap(o)s(to)l[, i wt[
d~ 9v(an)g(e)list[, |235| i wt[ t~i~#~ s(ve)t[#h[ w(t[)c[ iжe v[ |236| Nikei, i
wt([) s(ve)tago Simewna, no|237|vago mirotox([)ca sr[b([)sk[#i9 ze|238|ml9,
i s(ve)tago kir Sav[j, pr[vago |239| nastolnika i uxitel8 i n9go|240|v7h[
nastolnik[[, i wt[ vs7h[ |241| s(ve)t[#h[ B(og)u ugodiv([)шih[ da
bu|242|det[ proklet[, i da budet[ pri|243|x([)ten[ k[ pr7datel0 I0d7
i k t7|244|m[ iжe raspeшe G(ospod)a slav[#, i rek|245|([)шim[ kr[v[ 9go
na nas xed7|246|h[ naшih[, v[z([)mi ras([)pi[#, i da |247| ga 9 anatema
i anatema i wt([) |248| b(o)godarovan([)nago v7nca da bu|249|det[
proklet[.
Si hrusovul[ |250| uspomenuti9m[ gr7ш([)nago |251| xr[norizca
Arseni8, igumana |252| htetov[skago napisa g(ospodi)n[ |253| kral([)
Stepan[ s[ s([j)nom si Uroшem[.

+STEFAN[, V[ HRISTA BOGA V7RNI KRAL[ I BOGOM[ SAMODR[жC[ VS7H[

SR[B]SKIH[ I POMOR[SKIH[ I GR[XKIH[ ZEML[

19
 FOTOKOPIJA OD POVELBATA

Tekstot na povelbata na Kral Du{an za Crkvata Sveta Bogorodica

Tetovska (Hrisovul[ Svet[#9 Bogorodice Htetov[sk[#9) e fotokopija od
dokumentot koj se ~uva vo Hilandarskiot arhiv 146/48. Fotokopijata e
napravena od Srpskata Akademija na Naukite i Umetnosta – SANU
7903a – 31.

20
21
22
23
 PREVOD NA POVELBATA
VOVEDNA BESEDA NA KRALOT

KOLОNA a:

Vo prostranstvoto na bo`estvenite sili od nebesniot razum, visoko lebde{e

bestelesnata angelska i arhangelska vojska, i otkako se pri~estija so lebot od
trpezata na zavetniot kov~eg, se za~udija na blagovestieto za vosplotuvaweto
bidej}i ne znaeja za Tvojata pre~ista utroba. Sepak otkako doznaa so ov~arite
slavoslovie ti ispletea na {to duri i zvezdo~atcite se za~udea od kade mladenec vo
jasli da le`i! Devstvo Tvoe, pre~ista vladi~ice Bogorodice, nemame dostojni
pofalbi da ti prineseme za Tvojata ~ovekoqubliva milost i dobrota. Poradi
du{ata na gre{niot i valkani usti ima{e me|u lu|eto. Kade da se najde takvo
bogatstvo, takva doverba i takva nade`? Koj da go izle~i onoj koj ne doa|a na
le~ewe? Od kade sleporodeniot da ima takov vid da vidi takva ubavina, takva
dobrota, takva ~istota, u{te pak potpolno valkano i izopa~eno lice da ja pofali
Tvojata devstvena ~istota, veli~enstvena kako {to be{e pretka`ana? Nedovolno
dostojni zborovi ti prenesov tebe, Bogomajko, za site moi nepravdini {to gi storiv
jas, zatoa {to ti si zastapnica na site hristijani i tivko pristani{te za
nemirlivata bura na grevot. Milostiva si bidej}i go rodi milostiviot Gospod, so
milosta Tvoja pomiluvaj me i mene pove}e od site sogre{nici zatoa {to veruvam
oti Ti go primi i go rodi delot od Svetite Troica. Sega, ne se gnasi na mene
gre{niot poradi moite ~esti gre{ni prestapi bidej}i Ti go rodi nego od Tvojata
pre~ista utroba koj na sleporodenite vid im podari, a mrtvite gi voskrsna.
A jas vo posledno vreme ostanav vo ~est na pomiluvaweto od Tvoeto carstvo,
zatoa ne se strami od moeto o~ekuvawe da i vo mene se proslavi svetoto ime Tvoe.
Oti prekrasno be{e zboruval apostolot: Nekoj si ~ovek prigotvil golema ve~era
i povikal mnogumina, a toa go ka`uva samiot sin Bo`ji, vo {to Bog nas ne ubeduva
koga rekol: “Napravete sebesi prijatel od nepravednata mamona za da ve prifati
pod negoviot krov koga patite.” Zatoa, Bogorodice, prijavime za pri~estnik na
prviot i devetiot ~as, isto taka i na edinaesetiot ~as.
Iako nedostoen sum da se nare~am Tvoj gre{en sluga, presveta vladi~ice
Bogorodice, sepak znaej}i go Tvoeto milosrdie i Tvojata blagovremena pomo{, po
milosta na Tvojot sin i Tebe pre~ista, jas Stefan, po milosta Bo`ja kral, i so
mojot sin Uro{, mladiot kral, se voshituvame i se raduvame na tolkute bo`ji
darovi, razmisluvame den i no} so du{a i so telo i so celiot um {to da mu podarime
na na{iot Bog i negovata pre~ista majka, nepremisluvaj}i se, samo blagodarnost i
slava da mu voznesuvame se do na{ata posledna izdivka, da se gri`ime za na{ite
sveti crkvi, da gi popolnuvame nedostatocite vo niv, i da gi dovr{ime site
zapo~nati raboti koi ne dostignaa da gi zavr{at na{ite sveti kralski roditeli.

24
I se vetuvame deka od nepravednoto bogatstvo na mamonata steknato so na{ite
grevovi da im podelime barem eden skromen del na nastradanite bo`ji bra}a koi
stojat na raskrsnicata pred vratite na na{iov dvor, nudej}i se da kupat od
nebesnoto carstvo. I pak vo umot mi naiduva stra{niot i neiska`aniot smrten
~as, i kako {to site carevi i proroci, kako i apostoli i svetiteli, zavr{ija so
smrt i ni{to ne odnesoa od ovoj svet osven nivnite dobri i zli dela, i site vo grob
otidoa kako i da ne bea rodeni. I seta na{a nade` ja vlo`ivme kon pre~ista
Bogorodica, Bogomajka i ~udotvorica, vo mestoto koe se narekuva Tetovska
Arhimandritija, i koga ja vidovme bez ktitor se pobrzavme so `elba i so volja da
se nare~eme nejzini ktitori sakaj}i da ja vozobnovime so gradewe i so
priklu~uvawe na sela kako {to toa bilo u{te od vremeto na gr~kite carevi i na
moite sveti kralski roditeli a {to i bile odzemeni od svetata crkva so podvala
na pakosnite i zlite lu|e. Bidej}i na{iot gospodin i roditel i u~itel i nastavnik
na site srpski zemji i pomorski, kir Sava ne u~i nas so zborovite: “^eda moi,
popolnuvajte gi ispraznetite sveti domovi a ne ru{ete da i vas ve spomnat.” I
po~navme da se molime i da i milotvorime na pre~ista Bogomajka, iako sme gre{ni,
no so nejzinata milost i ~ovekoqubie od gre{nite molitivite da gi primi, i da ne
gi prizira ta`nite vozdivki.
Videj}i ja Tetovskata Arhimandritija propadnata do temel, jas, sin na
kralot Uro{ Treti, nare~en pravoveren i hristoqubiv kral Stefan, so mojot
vozquben sin Uro{, mladiot kral, i so pomo{ta na presveta Bogorodica, se
prifativme ktitori na Tetovskata Arhimandritija i ti prinesuvame golemo
slavoslovie: O! bla`ena utrobo, koja go rodi Slovoto, sinot od vozvi{nite bez
majka i bez otec i od tebe pre~ista, raduvaj se korene Davidov, pronikna }erkata
Adamova i rodi dete za spasenieto na site nas. Koj dovolno da ja iska`e silata
Gospodova za tebe koja si pre~ista, od angelite skriena i na ~ovekot
neispovedliva!
I zatoa jas, tvojot gre{en sluga kral Stefan, so mojot vozquben sin Uro{,
mladiot kral, veselej}i se so du{a i telo, od nas Tebe ti prinesuvame darovi i
pofalba, zatoa i nie tvoite slugi, peej}i za Tvoeto uspenie, te falime za site tvoi
tajni voshituvaj}i se na siot glas. Raduvaj se ~esno ven~e za na{iot hristoqubiv
kral, raduvaj se na pofalbite za ~esnosta na bogobojazlivite svetiteli, raduvaj se
na nepokolebliviot stolb na na{ite crkvi, raduvaj se neoborliva karpo na
na{eto kralstvo, raduvaj se oti so tebe pa|a vragot pred nozete na na{iot kral i
so tebe se zajaknuva zemjata na{a, raduvaj se za izbrkanite nemilosrdni ma~iteli
od vlast, a zacvrstuvaj}i ja pravoslavnata vera!
Vladi~ice, devo Bogorodice, pomogni mi na denot na moeto isku{enie koga
prestolot se postava, knigata se otvora i tajnata se otkriva, no oti ja ima{
doverbata kaj sinot, pomoli se za da ne izbavi nas na sudniot den!

25
 Da se vozveselime, lu|e, na ovoj den gospodov! Ete, od osvetlenata odaja vo
utrobata vo knigata od slovata na `ivitе vleze. Pridite zemni so racete pleskaj}i
i da zapee crkоvnoto svetlo ukrasено so preosve{teniot duh, oti ete prekrasnata
carica i neporo~nata O~eva nevesta od korenot Jesaev postana, bogosmestena vo
crkvata kako {to toa prorocite so vekovi go propovedaa, а vo poslednite godini
se pretka`уваше, Bogorodica, pomagatelka vo tagite i zastapnica vo bedata i
ne`na predstavni~ka vo isku{enieto. Go peam, Devo, Tvoeto za~etie i go
slavoslaveam Tvoeto neizka`livo ra|awe i go veli~am tvoeto golemo
~ovekoqubie, so koe se pokrivam pod krovot na tvoeto krilo i se izbavuvam od
sekoe zlo, со glasot na bestelesniot te dovikuvam: Рaduvaj se, bo`enstveno nosilo,
nebesna viso~ino, bogovsmestliva utrobo, carevo sedi{te, Admovo vozvedenie,
dvoepristapna viso~ino, so koja se pristiga do nebesnoto vozvi{enie. So tebe se
potvrduva `ezloto na na{iot kral i se ~uva pravoslavnata vera, i na sekoj pristap
kon tebe ne otka`uvaj se od tvojata pomo{ i tvojata topla podr{ka, na `elbite
odgovori.

PODARENI KRALSKI IMOTI NA SVETA BOGORODICA TETOVSKA

I zatoa jas, Stefan, gre{en i u{te nedostoen da se nare~am sluga, kral po
milosta bo`ja, so vozqubeniot sin, mladiot kral Uro{, samovladar na site srpski
i primorski zemji, oд kako Bog po milosta i po voljata na svojata pre~istata majka,
sekoga{ deva Marija, me воспостави da bidam dostoen sledbenik na prestolot od
kralstvoto на moite sveti praroditeli, ja predavam под kralska власт polo{kata
zemja. I kralstvoto odbra pogodno mesto, manastirот vo Tetovo, soyidan vo imeto
na pre~ista Bogorodica, vladi~ica na{a. I kralstvovo gi pregleda site prava i
ovlastuvawa od predhodnite carevi vo povelbata za Sveta Bogorodica Tetovska,
kako i potvrdite i zapisite od moite svetopo~inati kralski roditeli, ni{to da
ne bide izmeneto {to e vo nadle`nost na Sveta Bogorodica Tetovska, selata so
site prava i so site me|i, i so zaselcite i so lozjata i so kupenicite (prodol`uva
vedna{ pod KOLONA b:)
KOLONA b:
i so zadu{ninite i so podarocite od na{eto kralstvo.
Seloto Tetovo, vo nego manastirot Sveta Bogorodica i ~udotvorica
tetovska so site me|i i prava, i so mlinovite, i so pana|urot.
Seloto Hra{tani so site me|i i prava, i so mlinot.
Seloto Gari so site me|i i prava, i so planinata i crkvata Sveti Jovan
Zlatoust so site prava.

26
 Seloto Mla~ica so site me|i i prava i so mlinot, i poleto so livadite koi
gi podari moevo kralstvo pokraj Mla~ica od stariot `elinski most, kade istekuva
potokot od tetovskata reka i kade {to se vleva vo Vardar.
Selceto Brod so rekata i so lovi{teto, i ni{to da ne se postava kade se
sleva vo Velika (Vardar), osven Bogorodica Tetovska; nikoj da ne vleguva, ni
navodnuva, ni mlin da postavuva, samo crkvata komu }e mu dozvoli ili razmeni.
Seloto Leskovjani so site me|i i prava, i v’lksanovoto zadu{no mesto.
I metohot Sveti Ilija vo Gorni Polog.
Seloto Sten~e, so site prava i me|i, so modri~kite i gostivarskite, pravo
po dolot na Vardar do metohot Sveta Nedela, na Dab, na Lisi~ja Jama, pravo na
Mogilice, na patot vo Crven Breg, a od Crven Breg pravo na Glogovnik i do samoto
gradi{te Sten~e koe bilo carevo, ili e pole, ili e brdo, ili e drvo.

Na Suva Gora planinata so senokosite, so trevata, do mlakata i do me|ata

~elope~ka; da se ~uva so lu|eto od crkvata na Sveti Ilija i nikoj od nadle`nite
od kralstvovo ni{to da ne popre~uva.
I dolu na rekata Vrutok, so mlinovite i so zemjata, so nivite i so
senokosite, se kako {to bilo od porano.
Nivi vo Fali{e, zadu{nina od Vranava, i edna sedmina od Fali{e {to ja
podari Varnava za du{a.
Nad Mla~ica od sviokot do le{o~kiot pat, i do Kru{ica i do Tetovska reka.
I pana|urot kako {to bil od porano, nikoj od nego de ne odzema.
I na site kralski pazari da ne im se zema carina na crkovnite lu|e, ni
kralstvovo, ni rodninata na kralstvovo, edinstveno samo crkvata Sveta
Bogorodica Tetovska.
I na pazarot koj e vo Tetovo nikoj da nema ovlastuvawe, nitu kralstvoto,
nitu rodninata na kralstvovo.
Seloto Krpena so site me|i i prava.
Seloto Sedlarevo, edna ~etvrtina od seto selo so site me|i i so site prava,
so mlinot, i so livadite, so ogradite {to gi dava Isak za negovoto stri`ewe i za
stri`eweto na svojata sopruga. I taa Isakova kalu|erica da ja hrani crkvata se do
smrt.
I se ova malo i golemo, go pregleda kralstvovo i zapi{av i potvrdiv deka e
neotpoviklivo.

27
 I stori kralstvovo da e na sloboda doma i vo oblasta na Sveta Bogorodica
Tetovska, i ja oslobodiv od site mali i golemi raboti vo kralstvovo.
I ako se napravi vra`da pome|u crkovnite lu|e, (o{tetata) da ja zema
crkvata, isto taka i od siluvawe.
I se {to e pred crkovnite lu|e na kralskiot dvor, ili pred sudiite ili pred
drugite vlasti, dali e raka, ili e svedok i bilo koja globa, seto toa da go zema
crkvata, nadle`niot igumen.
I seloto Krpena koe i go prilo`i kralstvovo na Sveta Bogorodica
Tetovska.
Pribec so crkvata Sveti \or|ija, so rodot i so dvorjanite, so lu|eto koi gi
doselil Pribec, so mestoto i so vodencata, so ogradata, so senokosot, so livadite,
so brdoto, so site me|i i prava.

Seloto Staro @elino i so crkvata vo nego, so vodenicite, so nivite, so

livadite, so senokosite, so brdoto, i so site prava.

I se {to e pred crkovnite lu|e na kralskiot dvor, ili pred drugite sudii,
ili pred drugite upravnici, mali i golemi koi se pod kralskata nadle`nost, {to
se u~ini globa na crkovnite lu|e, se toa da go zema svetata crkva, bilo da e kra`ba,
ili e raka (taksa za jam~ewe), ili e otboj (ne izvr{uvawe na naredba), ili e udava
(li~na osveta), ili e prestoj (odsustvo od ro~i{te), seto toa da e crkovno.
I ako i se napravi globa na samata crkva seto toa da go zema nadle`niot
igumen na svetata crkva.
I stori milost kralstvovo da nema vojska (slu`ewe na voen rok) od crkvata,
ni orawe (besplatno orawe na nivite), ni egzarh (danok za lokalen upravitel), ni
bilo kakva dava~ka, samo pozob (hrana za kowinte) od bilo koe crkovno selo, edna
krina (vr~va, merka za `ito) i tri oglava (seno za kowite), i psara(obrok za
ku~iwa) ili ve~era ili obed, kade }e go zatekne vremeto.
Crkvata Sveti Nikola vo Jedoarce koja ja prilo`uva kralstvovo na Sveta
Bogorodica Tetovska, popot Drajo so rodot i so mestoto, so me|ata i so site prava.
I vide kralstvovo crkvata Sveta Bogorodica Tetovska nema{e planina, ja
prilo`iv planinata Nanov Dol so site okolni me|i i da ja ima svetata crkva i
nikoj od ovlastenite vo kralstvoto da ne navleguva, ni travni~ar, ni Albanec, ni
Vlav. Koj li se zate~e na taa planina da plati deset peperi (srpska srednovekovna
pari~na edinica) na kralstvovo.
I kralskiot zabel vo @eden i go prilo`iv na Sveta Bogorodica Tetovska
za da ima zimuvali{te za kobilite i ovcite.
28
 ZAVR[NA KRALSKA BESEDA
A se ova go podariv jas gre{niot Stefan, kral po milosta Bo`ja, so mojot
sin, mladiot kral Uro{, suveren i samovladar na site srpski zemji, i primorski,
a u{te i na okolnite carski zemji pridobieni so silata na mojot vladika Hristos
i so pomo{ta na pre~ista Bogorodica, majkata na mojot Hristos. Sepak i od tolku
te sitnici koi Ti gi prinesuvam Tebe, vladi~ice Bogorodice, primi gi so Tvoeto
milosrdie i prinesi mu gi na Tvojot dare`liv sin i na Bog na{, za ~esen pomen na
mene i na mojot prevozquben sin na moevo kralstvo, mladiot kral Uro{, bidej}i
nie sme edna du{a vo dve na{i tela, eden dar od nas dvajcata ti razdavame tebe,
pomo{nica i nara~nica za na{eto spasenie i pre~istuvawe, a tamu pak ispolni im
gi `elbite za ve~nite blaga na moite sveti roditeli i praroditeli.
I seto ova koe e zapi{ano i potvrdeno vo ovaa zlatna kniga da e vo potpolna
sloboda od bilo kakvo nasilstvo i od site raboti mali i golemi, i od site dava~ki
koi naiduvaat po zemjava na{a, kako {to toa bilo i za vreme na drevnite carevi i
kralskite roditeli, seta crkva da e slobodna. Se molam i za onie koi po nas }e saka
da gi izbere Bog, dali toa e mojot kralski sin, ili pak nekogo od nekoj drug kralski
rod, ili od nekoj drug rod po sudot Bo`ji, voop{to ni{to da ne se uni{tuva i
odzema od ovie podaroci na kralot Stefan, so prevozqubeniot sin Uro{, mladiot
kral. Ne uni{tivme ni~ie i nitu odzedovme ne~ija zadol`bina za svetata crkva od
drevnite gr~ki carevi i od moite sveti kralski roditeli i praroditeli, tuku i
pridadovme i potvrdivme otako se prifativme ktitori na toa mesto, kako
nerakotvoren {tit da zaseni nad na{ite glavi na crniot den, bidi na{a
pretstavitelka na denta na stra{niot sud.
I vide kralstvovo Bogorodica Tetovska nema{e rezerva od sol, i odobri
kralstvovo so prevozqubeniot sin Uro{, mladiot kral, da se snabduva so sto i
pedest spudi (vr~vi) sol sekoja godina od Sveti Sergio.
I kralstvovo ja oslobodi oblasta na Sveta Bogorodica Tetovska od
priselica, da se slobodni selata od Sveta Bogorodica kako {to bile slobodni i
od vremeto na drevnite gr~ki carevi i pred moite svetopo~ineti kralski
roditeli. I bilo koj da se osmeli da uni{tuva ili da odzema od ovie na{i skromni
podaroci na Sveta Bogorodica Tetovska, bilo koj i da bide, takviot da go uni{ti
Gospod Bog i pre~ista Bogorodica, sekoj pomen na nego da bide izbri{an od zemjata
i da bide otpi{an od knigata na `ivite, pa namesto Tvojata voobi~aena pomo{ i
navremena podr{ka, Bogorodice, uni{tuva~ke i protivni~ke, da gi dovede{ niv
pred Tvojot sin i na{iot Bog za stra{nata presuda, i od dvanaesette apostoli, i
od ~etirite evangelisti, i od trista osumnaesete sveti oci od Nikea, i od svetitot
Simeon, noviot miroto~ec na srpskite zemji, i svetiot gospodin Sava, prviot
naslednik i u~itel i negovite naslednici, i od site sveti koi mu ugodile na Bog:
da bide proklet i da bide prebroen kon predavnikot Juda i onie koi ja raspnaa

29
slavata Gospodova, i onie koi rekoa “krvta negova da e na nas i na{ite deca”, zemi
raspni i da bide anatema i anatema i od blagodarovniot venec, da bide proklet.
Ovaa povelba za spomen na gre{niot Arsenie crnorizec, iguman na
tetovskiot napis, gospodin kral Stefan so sinot Uro{.

STEFAN VO HRISTA BOG VEREN KRAL I SO BOG SOVEREN NA SITE

SRPSKI I POMORSKI I GR^KI ZEMJI.

30
KRATENKI
adj. – pridavka
akuz. – akuzativ
br. – broj
conj. – svrznik
dat. – dativ
ed. – ednina
gen. – genetiv
`. r. - `enski rod
i.e. – indo-evropski
imper. - imperative
imperf. – imperfekat
instr. – instrumental
loc. – lokativ
m. r. – ma{ki rod
mn`. – mno`ina
n. – imenka
nom. – nominative
part. – particip
part. pret. pas. – particip pretrit pasiven
part. prez. – particip na prezentot
part.pret.akt. – particip pretrit aktiven
perf. – perfekat
pl. – mno`ina
p.l. – prvo lice
pra. slv. – pra slovenski
praep. – prilog
pret. – pretrit
prez. – present
pron. - zamenka
s.r. – sreden rod
st.slv.–staro slovenski
t.l. – treto lice
v. – glagol
v.l. – vtoro lice
vok. – vokativ
gr. – gr~ki
lat.- latinski

31
 ETIMOLO[KI RE^NIK SO UPOTREBENITE ZBOROVI VO
POVELBATA

A (az[)
a : a, ja

a conj. : a. Pr: ispl[n8ita domov[[ svet[#ih[ nedostat[xna8, a ne razaraite -

popolnuvajte gi svetite domovi so nedostatocite, a ne gi ru{ete (129a).

Adaml8 : adamova, izvedeno od Adam[. Pr: d[qi Adaml8 prozebшi8 wtroxe porodi
na spaseni9 vs7m[ nam[ - procveta }erkata adamova i rodi dete za spasenieto na
site nas (151a). Derivacija od Adam + л, epentetsko l koe se pi{uva vo zborot posle
usnenite soglaski b, v, p, f i m i pred kratkoto \ (j) koe obvrzno se jotuva + 8,
pridavski sufiks za meka imenska promena. Spored biblijata, Adam e prviot
~ovek na zemjata koj go sozdal Bog od pepelta i mu go podaril duhot na `ivotot i
od kogo poteknuvaat lu|eto. Imeto Adam e od hebrejsko poteklo koe e izvedeno od
zborovite adamah, zemja i dam, krv.

Adaml9 : adamovo, izvedeno od Adam[. Pr: carevo s7daliqe, Adsaml9 v[zvedeni9

- carevo sedi{te, adamovo potomstvo ( 210a). Derivacija od Adam + л, epentetsko
l koe se pi{uva vo zborot posle usnenite soglaski b, v, p, f i m i pred kratkoto \
(j) koe obvrzno se jotuva + 9, pridavski sufiks za meka imenska promena.

az[ pron. : jas, prvo lice ednina. Pr: Az[ жe v[ posl7dn88 br7mena – oti jas vo
posledno vreme (52a).

anatema n. : anatema, progonstvo, crkovna kazna. Pr: anatema i wt[

bogodarovanago v7nca, da budet[ proklet[ - anatema i od blagodareniot venec,
proklet da bide (247b)! Zaemka od gr~ki ana, nad + tithenai, da stavi, da prilo`i +
ma, imenski sufiks. Vo pravoslavieto zborot anatema ozna~uva kaznuvawe na
gre{nicite so nivnoto celosno odstranuvawe od crkvata so cel tie sami da se
opravdaat pred boga za storenite gre{ki i bez podrшка od crkvata. Gre{nicite
mo`at da se oslobodat od anatemata ako povtorno se vratat nazad vo crkavata, ako
se pokajat i ako doka`at deka navistina povtorno ja primile Hristovata vera.
Kolku kletvata anatema bila pro{irena i zastra{uva~ka vo sredniot vek se
gleda i od primerot koga vo 1351 godina vizantiskiot dvor proglasil anatema na
car Du{an bidej}i toj se samoproglasil za car na skopskiot sobor vo 1346 godina
i ja unapredil srpskata crkva vo patrijar{ija, titula za koja vizantiskata vlast
smetala deka isklu~itelno i pripa|a na Vizantija (Taranovski, 134).
32
angelom[ n. : angel, instr. od an]gel[, aggel[. Pr: angelom[ uta9nna i xlov7kom[
neispov7dimaa - pred angelot skriena i pred ~ovekot neispovedena (155a).
Izvedenka od gr~ki angelos, glasnik, toj {to najavuva. Bukvata g vo pravopisnata
grupa gg koga se nao|a vo neprevedenite gr~ki zborovi, kako {to e aggel[, prvoto g
se ~ita kako zadnonep~anoto n (angel[).

angel[skaa adj. : angelska. Pr: v[#soko pareqe angel[skaa i arhangelska voin[stva –

visko lebde{e angelskata i arhangelskata vojska (4a). Spored hristijanskata vera,
angelite se olicetvorenie na ubavinata, na dobrinata i na site doblesti. Nivnata
bo`ja dol`nost e da im slu`at na lu|eto kako nebesni vodi~i, za{titnici i bo`ji
glasnici. Izvedenka od an]gel[, angel, gospodov sluga, glasnik + ska, pridavski
sufiks, od [sk] i 8, anaforska zamenka so koja se iska`uva odredenosta na
pridavskiot vid. Intervokalniot glas j vo 8 se gubi koga se nao|a vo po~etokot na
slogot {to sledi posle samoglaska. Vo ovoj slu~aj vo angel[ska8 se izgubilo j i od
tuka e dobiena pridavkata angel[skaa.

apostolu n. : apostolot; dat. od apostol[. Pr: Divno bo apostolu b7aшe glagolati

– oti prekrasno be{e zboruval apostolot (57a).

apostol[# n. pl. : apostoli, od apostol[.Pr: 8ko vsi cari9 i proroci жe i apostol[#

svet[jteli9 s[mr[ti0 skonxaшe se – kako {to site carevi i proroci taka i svetite
apostoli zavr{ija so smrt (102a). Sekoj eden od dvanaesetite u~enicite i
sledbenici na Hristovoto propovedawe. Od gr~ki apo, od, na, od tuka + stellein,
isprati, glasnik, kurir. Digramot [# se pu{uva vo mno`ina za da se pravi razlika
od pade`ite vo ednina.

Arbanasin[ n. p. : Albanec, pro{irena forma od Arbanas, staroslovensko ime za

albanec. Pr: da 0 ima sveta8 cr[k[v[#, i da ne meteha nikto wt[ vladuqih[
kral9v[stva me, ni travnixar[, ni Arbanasin[, ni vlah – da ja poseduva svetata crkva,
i nikoj od vlastite na kralsatvovo da ne navleguva, nitu travni~ar, nitu Albanec,
nitu Vlav (130b). Zabranata za Albancite, zaedno so Vlasite, tuka e naglasena
zatoa {to srednovekovnata srpska vlast niv gi smetala kako posebna socijalna
klasa zo{to tie vo glavno se zanimavale so sto~arstvoто. Kako sto~ari Albancite
~esto pati navleguvale so ovcite vo tu|i pasi{ta i za {to srpskata vlast imala
strogi zakoni i kazni. Upotrebata na sufiksot in[ vo staroslovenskiot jazik
imala pove}e funkcii. Vo primarna funkcija se upotrbuva za izveduvawe na
imenki, kako na primer mlin[, mlin, vodenica, od m7l7ti, da mele. Vo sekundarna
funkcija se upotrebuva koga se dodava na imenki za izveduvawe na pridavki koi

33
ozna~uvaat lica, kako {to e gospodin[, gospodin, bol8rin[, visok ~len na
srednovekovno plemstvo, ili prapdanici na narodi kako {to se arbanasin[,
Albanec, tur[xin[, Tru~in, rusin[, Rusin, srbin[, Srbin i drugi.

Arseni8 n. p. : Arsenie, akuz. od Arseni9. Pr: Si hrusovu[ uspomenuti9m[

gr7шnago xr[norizca Arsenia, igumena ht7tov[skaago napisa gospodin[ kral[ Stepan[
s[ s[#nom si Uroшem[ - ovaa gramota za spomen na gre{niot crnoreizec Arsenie,
igumen na tetovskiot napis, kral Stepan so sinot Uro{ (nad pe~atot).
Arsenie bil igumen na tetovskiot manastir Sveta Bogorodica Tetovska vo
vremeto koga bila izdadena povelbata za ovoj manastir okolu 1343 godina. Drugi
podatoci za igumenot Arsenie do sega ne se otkrieni. Za ovoj igumen Radoslav M.
Gruji} pretpostavuval deka toj e identi~no lice so zletovskiot igumen Arsenie
kogo car Du{an go imenuval za episkop otkako se proglasil za car i ja vozdignal
srpskata dr`ava vo carstvo. Me|utoa ovaa Gruij}eva pretpostavka e bez istoriski
argumenti bidej}i dosega ne se otkrieni bilo kakvi podatoci nitu za zletovskiot
igumen Arsenie ili pak za tetovskiot za da se napravi edna takva sporedba.
Mona{koto ime Arsenie bilo mnogu popularno vo sredniot vek.
Popularnosta na ova mona{ko ime se dol`i na prepodobnoma~enikot Aesenie
Veliki Egipatski, roden vo 354 godina, koj bil isklu~itelno nadaren i u~en pa
zatoa bil baran da slu`i i na carskiot dvor na carot Teodosije. Sepak Arsenie se
otka`al od slu`bata na carskiot dvor otkako edna no} slu{nal nekakov ~udesen
glas od neboto {to bilo pri~inata toj da zeme zavet na mol~ewe i preostanatite
celi 55 godini od svojot `ivot gi posvetil na fizi~ka rabota i izolacija. Imeto
Arsenie poteknuva od gr~kiot zbor arsenikos {to ozna~uva, ma`estven, sna`en,
izdr`liv.

arh[#mudritii n. : na arhimandritijata; dat. od arh[#mudriti8. Pr: narekohova

se htitora arhimudritii htetov[skoi - se narekovme ktitori na tetovskata
arhimandritija (144a).

arh[#mudriti8 n. : arhimandritija. Pr: na m7st7 narica9m7m[ arh[#mudrti8

Htetova – na mestoto nare~eno tetovska arhimandritija (112a). Zaemka od gr~ki
arkh, visok, nad + mandra, dvor, zagradeno mesto, manastir. Vo sredniot vek za
arhimandrit na pova`en manastir ili metohiski crkvi i manastiri obi~no se
postavuval nekoj igumen koj u`ival golem po~it pome|u crkovnite stare{ini vo
arhiepiskopijata. Naj~esto arhimandritite vo manastiriete bile monasi od koi
crkvata gi izbirala vladicite.
Manastirot Sveta Bogorodica vo Tetovo bil nezavisen od eparhiskiot
poglavar so {to se uka`uva deka toj go u`ival statusot na stavropigija (stavros,
krst + pegnumi, da potvrdi). Toa se potkrepuva i so faktot {to igumenot na ovoj

34
manastir u~estvuval vo rabotata na srpskite sobori i go zazemal pozna~ajnoto,
desetoto mesto po rang. Najverojatno ovoj status tetovskiot manastir go u`ival i
koga toj bil pod jurisdikcija na ohridskata eparhija (Marija Koprivica,
Hrisovuqa kraqa Stepana Du{ana).
Me|utoa sepak ostanuva nerazjasneto kako e mo`no kral Du{an da go zate~e
vo 1343 godina padnat do temel i napu{ten pa poradi takvata sostojba toj se
zafatil da mu bide ktitor i da go vozobnovi so zidawe i so pridodavawe na sela, a
istovremeno toj da opstoi kako arimandritija i da bide tolku visoko rangiran.
Ova e osobeno problemati~no bidej}i od 1282 godina koga kral Milutin go osvoil
Polog i go priklu~il kon srednovekovnata srpska dr`ava pa se do izdavaweto na
ovaa povelba manastirot bil pod kontrola na srpskite kralevi. Mo`ebi so
potpa|aweto na Polog pod srpska vlast i so priklu~uvawe na tetovskiot manastir
kon prizrenskata arhiepiskopija do{lo do nezadovolstvo me|u toga{nite
vizantiski zemjoposednici i crkvenite lu|e, kako {to za toa svedo~i i sporot
pome|u srpskata vlast i feudalecot @egr vo periodot od 1199 - 1309 godina
(Stefan De~anski, Prizrenska hrisovula), taka {to crkvata Sveta Bogorodica
ostanala bez golem del od podareniot imot, bez ktitor i postepeno do{lo do
naru{uvawe na fizi~kata sostojba na manastirskiot kompleks.

arh[#mudriti0 arimandritijata; akuz. od arh[#mudriti8. Pr: Videvшaa

n. :
arh[#mudriti0 htetov[sku – otkako ja vidovme tetovskata arhimadratija (137a).

arhangelska adj. : arhangelska, angeli od vtoriot rang, sfera, na bo`estvenite

sili. Pr: v[jsoko pareqe angel[skaa i arhangelska voin[stva – visko lebde{e
angelskata i arhangelskata vojska (5a). Zaemka od gr~ki arkh, prv, glaven + angelos,
glasnik. Nivnata dol`nost e da upravuvaat so angelite i bukvalno da ja
sproveduvaat bo`jata zapovest. Hristijanstvoto prepoznava 7 arhangeli, no za
to~niot brojot ne postoi vzaemna soglasnost pome|u hristijanskite crkvi.
Izvedenka od arhan]gel[, arhangel + ska, pridavski sufiks, od [sk] i so promena na
poluglasot ] vo a so {to se oformuvaat slo`enite pridavki.

aqe conj. : ako, koga, ili ako, i ako, bilo koga. Pr: aqe i pr[vago i devetoga xasa
- i koga vo prviot i devetiot ~as (66a).

B (бџki) b
:b bez([) praep. : bez. Pr: roжdeшi8 bez([) mater([)n9 slovo i bez[ w(t[)ca s([#)na
wt[ v[#шn[#ih[ - se rodi slovoto od nebesata bez majka i bez tatko (148a). Koga

35
zborot bez[ stoi kako predlog ili prefiks mo`e da go izgubi poluglasot [.
Предлогот бez odi so gen. Glasot z se menuva vo s koga se nao|a pred k, p, t, h, c i x.

bez[ praep. : bez. Pr: bez[ wt[ca - bez tatko (149a). Предлогот бez[ odi so genetiv.
bespl[tnago adj. : bestelesniot; akuz. od bespl[tin[. Pr: bespl[tnago glasom[ zovu
ti - na beztelesen glas te vikam (207a). Pred usnenoto p konsonantot z preminuva
vo glasot s.

bespl[t([)n[#h[ adj. pl. : beztelesni. Pr: V[ prostranstv7 boж[stv[n[#ih[ sil[ nebesnago

razuma bespl[tn[#h[ - vo prostranstvoto na bestelesnite bo`estveni sili od
nebesen razum (3a). Derivacija od bes, bez + pl]t[, telo, meso + n[, pridavska
nastavka za m. rod + [#h[, pridаvski sufiks za gen. Pred usnenoto p konsonantot z
preminuva vo s. Zborot bespl[tn[#h[ vo po~etnata arenga e vmetnat vo tekstot a koj
go nema vo originalnata arenga (voved na tekst) vo povelbata na kral Milutin za
manastirot Sveti Gorg skopski.

blagobo8z([)niv[#im[ adj. : na blagobojazlivite. Pr: radui se pohvalo x[stna8

sv[titel9m[ blagobo8zniv[#im[ - raduvaj se za ~estnata slava na blagobojazlivi
svetiteli (170a). Izvedenka od blag[, blag + bo8, pridavska osnova od glagolot
bo8ti, da se pla{i + [ni, pridavski sufiks + v[#i, sufiks za part. pret. akt. prvi
+ m[, pridavski sufiks za dat.

blagov7qeni0 n. : blagovestie; dat. od blagov7qeni9. Pr: blagov7qeni0 diveqe se

– se ~udea na blagovestieto (9a). Izvedeno od blag[, blag + v7qati, zboruva,
izvestuva + en[, pridavski sufiks za obrazuvawe na pridavki od apstraktna smisla
+ i0, sufiks za obrazuvawe na pridavski imenki od sr. rod vo dativ.
Konsonantskata grupa st preku procesot na jotacija se promenila vo nep~eniot
glas q.

blagodareni9 n. : blagodarenie. Pr: se t[kmo blagodareni9 - eve vistinsko

blagodarenie (82a). Izvedenka od blag[, blag + daren[, daruvan + i9, glagolski
sufiks vo sreden rod za formirawe na glagolski imenki.

blag[ adj. : blag, sladok, mil. Pr: i wnamo pak[j uluxiti жela9m[jh[ v7xn[#h[
blag[ - i tamu pak zadovoli im na `elbite za ve~nite blaga (168b). Vo ovoj primer
blag se upotrebuva kako imenka so zna~ewe blago vo mno`inska forma.

blaжena8 adj. : bla`ena, glagolsko-zamenska pridavka od `enski rod; nom. Pr: w

blaжena8 utrobo! - o bla`ena utrobo (147a). Izvedenka od glagolot blaжiti,
36
blagodari + ena, sufiks od `. rod za pasiven particip partrit + 8, anaforska
zamenka za ona i slu`i za formirawe na slo`eni pridavski formi vo nomnativ.
Spored praviloto na prvata palatalizacija, koga zadnonep~aniot konsonant g se
nao|a pred samoglaskite od prv red e, i, 8 i 7, g pominuva vo usnenata soglaska ж.

bo conj. : na, oti, bidej}i, vsu{nost. Pr: Se bo sv7tl[ xr[tog[ - Ete, oti od svetlata
odaja (188a). Predlogot bo gi sledi pade`ite akuzativ i vokativ.

Boga : Bog; gen. od bog[. Pr: v[ Hrista boga v7rni kral[ - verniot kral vo Hristos
Bog (nad pe~atot na krajot na povelbata). Spored hristijanskata vera, Bog e
tvorecot na neboto i zemjata i na `ivotot. Staroslovenskiot zbor bog[ prvi~no
zna~el sre}a, bogatstvo, koj go nasledil od indo-evropskiot zbor bag.

bogat[stva n:bogatstvo. Pr: I wt[ mamon[j nepravednaago bogatstva - i

nepravednoto bogatstvo od mamonata (91a). Derivacija od bogat[, bogat + stva,
imenski sufiks za gen. Etimolo{kata vrska na bogat[ e ista kako i apelativot bog[.

bogat[stvi8 n. pl. : bogatstvo; zamenska imenka od bogat[stvi9. Pr: gd7 takvaago

bogat[stvi8 wbr7sti – kade da se soberat takvi bogatstva (22a).

ogov[m7stima8 adj. :bogosmestena, bogosmestliva; od bog[, bog + v[m7st,

prezentska osnova od v[m7stiti, da smesti + im[, glagoslska nastavka za p.l.mn`. od
prezent + ma8, nastavka za pasiven particip na prezentot, opredelen vid. Pr: bogov[
m7stima8 cr[kvi - bogosmestena vo crkvata (196a).

bogodarovan([)nago od bogodareniot. Pr: I wt[ bogodarovan([)nago v7nca – i

adj. :
od bogodareniot venec (248b). Izvedenka od Bog[, Bog + darova, infinitivna osnova
od darovati, da daruva + n], nastavka za part.pret. pas. + ago, pridavski sufiks za
akuz. Bukvata n e dodadena pred zamenkata ago zbidej}i vo staroslovenskiot jazik ne
mo`e dva vokala da stojat eden do drug, iako vo ovoj slu~aj poluglasot [ e ispu{ten
od participskata zamenka n[.

Bogomater[# n. : bogomajka; dat. od Bogomater[. Pr: prinesu k teb7 Bogomater[#

- ti prinesov kon tebe Bogomajko (37a). Izvedenka od Bog[, Bog + mati, majka.

Bogom[ : so Bog; instr. od Bog[. Pr: I bogom[ samodr[жc[ - I avtokrat so

(voljata na) na Bog.

37
Bogorodica : Bogorodica. Pr: v[ posl7dn88 l7ta 8vl[шi se Bogorodica - vo
posledno vreme se javuva{e Bogorodica (198a). Izvedenka od Bog + roditi, da rodi
+ ica, imenski sufiks za mociski odnos. Po~esno ime za Presveta Deva Marija
koja go rodila Isus Hristos, Bogo~ovekot (Pravoslavna Enciklopedija).

Bogorodica Ht7tov[ska : crkva Sv. Bogorodica vo Tetovo. Pr: da ne meteha

niktore t[kmo B(ogorodi)ca Ht7tov[ska - da ne se nametnuva nikoj osven Bogorodica
Tetovska (21b). Ovaa crkva ne postoi i za nea nema so~uvano podatoci koj, koga,
kako i zo{to e razru{ena. Radoslav M. Grui} smeta deka taa crkva se nao|ala na
vlezot vo klisurata na rekata Pena i pokraj patot koj vodel za Prizren (Grui}, 45).
So nego se slo`uva i Lidija Slaveva i ja potvrduva taa pretpostavka. Vo 1912/13
godina na vlezot vo klisurata e izgradena novata crkva Sv. Bogorodica
(Petrru{evski, 94) vrz razurnatite temeli na nega{nata srednovekovna crkva.

Bogorodice : Bogorodice; vok. od Bogorodica. Pr: Vladixice d7vo Bogorodice –

Vladi~ice devo Bogorodice
(181a).

Bogorodici : Bogorodica; dat od Bogorodica. Pr: pr7xist7i Bogorodici - na

pre~istata Bogorodica (109a).

Bogorodici B(o)gom(a)t(e)r[# : na Bogorodica Bogomajka; dat. od Bogomateri. Pr:

I vsu nadeжd0 na0 v[zloжivhov7 k[ pr7x(i)stt7i Bogomateri - и сета наша надеж ја
вло`ивме kon pre~ista Bogorodica Bogomajka (109a).

Bogorodicu Ht7tov[sku : Bogorodica Tetovska; akuz. od Bogorodica Ht7tov[ska.

Pr: I vid7 kral(9)stvo mi Bogorodicu Ht7tov[sku – i ja vide krlstovo Bogorodica
Tetovska (203b).

Bogu : na Bog, dat. Pr: Bogu naшemu v[ dar[ - za dar na na{iot Bog (156b).

Bog[ : Bog, Gospod. Pr: pon9жe Bog[ milosti0 si – zo{to si milostiv Bog (225a).
Spored Svetoto Pismo, najvisokoto su{testvo i tvorecot na neboto, zemjata i
`iotot. Spored etimolozite, zborot bog (bog[) poteknuva od indo-evropskiot
koren *bag {to zna~i sre}a, bogatstvo, dodeka vo slovenskite jazici najverovatno
vlegol preku sankritskiot jazik, odnosno se vme{al so zborot bhaga {to zna~i
bo`enstvo.

38
boжiim[ adj. : so bo`jite; instr. od Bog[.Pr: brati8m[ boжiim[ - so bo`jite
bra}a (94a). Spored praviloto na prvata palatalizacija, koga zadnonep~aniot
konsonant g se nao|a pred samoglaskite od prv red , e, i, 8 i 7, toga{ g se menuva vo
usneniot soglasnik `.

boжiih[ adj. : na bo`jite; gen. od Bog[. Pr: boжiih[ darov[[ - na bo`jite darovi
(78a).

boжi8 adj. : Bo`ji; akuz. od Bog[. Pr: samogo S[#na Boжi8 - li~no od Sinot Bo`ii
(61a).

boжi9i adj. : bo`jata, dat. od Bog[. Pr: po milost[# Boжi9i – po milosta bo`ja (74a).
Anaforskata zamenka i uka`uva na slo`ena zamenska promena.

boжi9m[ adj. : Bo`iot, lok. od Bog[. Pr: sudom Boжi9m[ - pri sudot Bo`ji (183b).

boж[stv[no9 bo`enstveno. Pr: radui se boж[stv[no9 nosilo – raduvaj se na

adj.:
bo`estvenoto vozilo (208a). Derivacija od Bog[, Bog + stv[no, pridavski sufiks +
9, pridavski sufiks za sr. rod.

boж([)stv[n[#ih[ adj. : na bo`enstvenite; lok. od boж[stv[n[. Pr: V[ prostran[stv7

boж([)stv[n[#ih[ sil[ - vo prostranstvoto na bo`estvenite sili (2a). Izvedeno od
Bog[, bog + stvo, imenska nastavka za izveduvawe apstraktni imenki + [n[, pridavska
nastavka + [#ih[, pridavska nastavka za lokativ. Гласовната промена od grlenoto g
vo mekoto ж vo imenkata Bog[ nastanala pod vlijanie na vokalot [. So terminot
bo`estveni se ozna~uvaat angelite, arhangelite i drugite bo`ji su{testva {to se
odlikuvaat so bo`ji osobini kako {to se bogonadahnatost, sovr{enost ili veren
na Bog.

brani v. : ~uva, brani, za{tituva, od braniti, da se bori. Pr: da se brani Svetago

Ili9 l0dmi - da se brani so lu|eto od Sveti Ilija (42b). Poteknuva od
prastaroslovenskiot koren *borniti, no poradi potrebata da se zadovoli praviloto
za otvoreni slogovi, tuka do{lo do obrazuvawe na soglasni~kata grupa br taka {to
so taa promena nastanala morfemata bra vo glagolot braniti.

brati8m[ n. : na bra}ata, dat. od brati8. Pr: brati8m[ boжiim[ ubog[jm[ - na

siroma{nite bo`ji bra}a (94a). Poteknuva od pra.slv. zbor bratr[ no konsonantot
r otpadnal od upotreba vo staroslovenskiot jazik.

39
broda n. :od mostot; gen. od brod[. Pr: staroga broda жelin[skoga - od stariot
`elinski most (16b). Na rekata Vardar na izlezot od klisurata pome|u Suva Gora i
@eden kaj seloto @elino postoel most u{te od anti~koto vreme bidej}i toa bilo
edno od centralnite mesta od kade se vleguvalo i izleguvalo od polo{kata kotlina
vo nasokata kon Skopje. Me|utoa ne e to~no razjasneto dali kral Du{an zboruva za
most koj tuka postoel od predminato vreme, mo`ebi od anti~koto vreme, pa poradi
toa bi nare~en star most ili pak vo blizinata imalo i drug most od ponovo vreme
pa so odredenicata star most Du{an go ozna~uva stariot most.
Primarnoto zna~ewe na brod[ bilo plitko i {iroko mesto vo reka ili ezero
so tvrda podloga kade mo`e da se premine. Poteknuva od i.e. zbor brhodhos so zna~ewe
plitko i {iroko (mesto vo voda). Podocna zna~eweto se prenelo da zna~i most,
gradba preku reka ili nekoja druga prepreka koja povrzuva dva brega ili strani i
slu`i kako premin na lu|e, stoka, avtomobili, vozovi i drugi transportni vozila.
Staroslovenskiot zbor brod[ semati~ki i fonetski e mnogu sli~en so angliskiot
zbor broad koj zna~i {irok i zaramnet.

br[do n. : brdo, rid. Pr: ili 9 br[do, ili 9 dr[vo - ili e brdo, ili e drvo (38b).
Poteknuva od i.e. osnova *bher {to zna~i da str~i, {ilec, se izdiga. Brdo isto taka
e del od razboj za tkaewe i se odnosi na re{etkata niz koja se provlekuvaat
koncite, odnosno nitnite i so {to se nabiva tkaeninata koga se tkae.

budet[ v. : bide; t.l. ed. vo prezent od pomo{niot glagol bit[j, da bide. Pr: wt[
inogo roda budet[ - ako bide od nekoj drug rod (184b).

buduqimi v. : predminatite, predhodnite, koi bea. Pr: I kral9v[stvo ni vid7 v[

n9m[ vsak[#9 pravin[j i utvr[жdeni8 pr7d[# buduqimi cari - i kralstvovo gi
vide vo nea site prava i zaveti od vremeto na porane{nite carevi (238a). Od b[#ti,
da bide + qi, sufiks za glagolski prilog za particip na prezentot aktiven,
neopredelen vid + mi, nastavka za instr. Ovoj glagolski prilog se izveduva od
treto lice mno`ina koga od formata budut] se otfrli t] i se dodade qi. Vo
tekstot se zboruva za dejstvo koe se vre{elo vo minatoto i za vreme na
porane{nite carevi. Sovremeniot makedonski jazik ja izgubil mo`nosta da
izvededuva glagolski prilog od glagolskiot infinitiv da bide za minato vreme.
Vo ovoj slu~aj mnogu pove}e odgovara ako buduqi se tolkuva kako glagolska
pridavka {to vo toj slu~aj bi odgovaralo na glagolskata forma bidnatite.

bure0 n. :bura; instr. ed. od bur8 (bur1), silen veter so do`d koj duva od
severoistok, du{even nemir. Pr: I tiho9 pristaniqe vl[i89mim[ bure0

40
grehov([)no0 - i tivko pristani{te za branovite od burata na grevovite (39a).
Zamenka ili od italjanskiot burrssca ili gr~kiot boreas.

b[#la v. : bila; part. pret. akt. II, `. rod od bit[j. Pr: wt[stupila sut[ b[#la wt[
svet[#9 cr[kve - bea odstapile od svetata crkva (117a).

b[#lo v. : bilo; part. pret. akt. II, sr. rod od bit[j.

Pr: i s[ s7nokos[# qo si 9 i
pr7ge b[#lo - i so senokosite kako {to bilo od porano (47b).

b[#l[ v. : bil; part. pret. akt. II m.rod. od bit[j. I panag[jr[ 8koжe 9st[ i wt[ pr7ge
b[#l[ - i pana|urot kako {to bil i od pred toa (53b).

b[#ti v. : da bide; pomo{en glagol bit[j. Pr: dostoina spodobi me b[#ti na prestol7
- da bidam dostoen sledbenik na prestolot (228a).

b7dah[ n. pl. : vo bedite, stradawata; lok. od b7da, beda. Pr: I v[ b7dah[

zastupnica i zastapnica vo stradawata (200a).

b7dit[ v. : ubeduva, prisiluva, prinuduva; t.l.ed. sega{no vreme od b7diti. Pr:v[

n9жe b7det[ nas[ Bog[ rek[#i - na {to nas Bog ne ubeduva (61a).

b78шe v. : be{e; imperfekat od bit[#, t. l. ed. Pr: Divno bo apostolu b78шe

glagolati - oti ubavo be{e zboruval apostolot (57a).

V (v7di)

v : v

v~#~* dvanaeset; od dva na des8te, dva na deset. Pr: i wt[ v~#~* apostol[ - i od
br. :
dvanaesette apostoli (234b). Vo staroslovenskiot jazik azbu~nite bukvi isto taka
se upotrebuvale i za ozna~uvawe na broevi. Za da se pravi razlika, na vrvot na
bukvite se pi{uvala titlata (~). Prvite devet bukvi od azbukata gi ozna~uvale
broevite od 1 do 9. Vo vtorata grupa pripa|ale desetkite, a vo tretata stotkite.
Vkupno postoele 27 znaci za broevi, no tri znaci nemale glasaovna vrednost. Za
brojkata nula (0) ne postoel znak bidej}i ne se smetala za broj.

vadit[# da vadi, navodnuva, izlekuva voda od reka, brazda ili bunar. Pr: ni
v. :
vadit[j ni ml[jna postavit[j - ni da vadi ni vodenica da postavuva (23b). Vo

41
povelbata kral Du{an izdava naredba so koja se zabranuva nikoj da ne mo`e da vadi
(vadit[#) voda od rekata osven manastirot “Sveta Bogorodica Tetovska”. Ovaa
smisla na zborot vadit[# se odnesuva na odvojuvawe na voda od rekata so gradewe na
zasek i so sistem na brazdi po koi vodata se doveduva do nivite ili baв~ite za
potrebata od navodnuvawe. Mestoto na rekata od kade se odvojuva ili izveduva
vodata vo staroslovenskiot jazik se vika vada. Ova se potvrduva i u{te so nekolku
primeroci od sredniot vek. Na primer, vo gramotata na Lesnovkiot Manastir od
Car Du{an, izdadena vo 1347-1350 godina, e zapiшano deka na manastirot mu se
odobruvaат dve vodenici i polovina vada (пол[ vade) a vo edna druga gramota za
“Crkva Anagnosta Dragoja” od 1350 godina Car Du{an podaruva zemja do niva kade
protekuva vodova|a (prez[ Gudanovu nivu kako vodovag7 slazit[). So vakvoto
tolkuvawe se soglasuva i Lidija Slaveva koja pi{uva deka kral Du{an zabranil
“nikoj nemal pravo da iskopa vodova|i za svoeto pole”, {to zna~i zabranata se
odnesuvala na odzemaweto na vodata od rekata.

Varnava : Varnava bil golem zemjoposednik vo seloto Fali{e. Pr: I wt[

Hvaliшe sedma xest[ qto dade Varnava za d(u)ш0 - i od Fali{e edna sedmina koja
ja podari Varnava za du{a (50b). Vo povelbata se potvrduva deka Varnava mu
podaril edna sedmina od seloto Fali{e me|utoa ne e jasno dali toj go poseduval
imotot od celoto selo pa podaril samo edna sedmina od nego ili pak toj poseduval
само edna sedmina od seloto i celiot svoj imot mu go podaril na manastirot. Sepak
bidej}i Varnava go podaril imotot za spas na negovata du{a toa ni uka`uva deka
toj mu dal na manastirot samo edna sedmina od negoviot posed. Imeto Varnava e
biblisko od evrejsko poteklo и zna~и sin na utehata. Svetecot Varnava bil eden
od privrzanicite na apostolot Pavle.

Varnavina : Varnavina, od Varnava + ina, pridavski sufiks. Pr: U hvaliши niv9,

zaduq[nina Varnavina - vo Fali{e nivi, zadu{nina od Varnava (48b). Obi~no
nastavkata ina vo staroslovenskiot jazik se upotrebuva za izveduvawe na pridavki
od `enski li~ni imiwa, no se upotrebuva i za imiwa od ma{ki rod koi zavr{uvaat
na a kako {to e tuka primerot so Varnavina.

veli0 adj. : golema; akuz. od veli\. Pr: stvori vexer0 veli0 - napravi golema
ve~era (59a).

velikaa adj. :golema, velika. Pr: I si8 vsa malaa i velikaa - i site ovie mali
i golemi (73b). Krajnoto a e anaforskata zamenka 8 koja im se dodava na pridavkite
od `enski rod za da ja ozna~i odredenosta na pridavkata, odnosno so nea se
napomenuva deka tuka se zboruva za poznati predmeti. Intervokalniot glas j vo 8
42
se gubi koga se nao|a vo po~etokot na slogot {to sledi posle samoglaka. Vo ovoj
slu~aj vo velika8 se izgubilo j i od tuka e dobiena pridavkata velikaa.

veliko adj. :
golemo. Pr: i prinositi slavoslovi9 veliko - i ti prinesuvame
golemo slavoslovie (146a).

Veliku : Vardar, srednovekovno ime za ovaa reka; gen. od Velika. Pr: Htetovqice
i gd7 utixe u Veliku - od tetovskata reka (Pena) i kade se vleva vo Golemata
(Vardar) (18b). Vo sredniot vek pogolemite reki mnogu ~esto se narekuvale Velika
ili Veli8 R7ka namesto so nivnite imiwa ( car Du{an 1361 godina, hilendarska
potvrda za planinata Kunarama), rekata Strumica pokraj seloto Sekirnik: Broda
Stavrak[ niz[ Veli0 Reku).

velik[#mi adj. : golemi; instr. od velik[. Pr: mal[#mi i velik[#mi - pred malite i
golemite (107b). Pade`nata promena na ovaa pridavka e izvedena so nastavkata mi
koja ~esto se koristi za instrumental vo mno`ina.

velik[#h[ od golemite; gen. od velik[. Pr: wt[ vsak[#h[ rabot[ malih[ i

adj. :
velik[#h[ - od site raboti mali i golemi (79b).
–
velixa0 v. : veli~am, vozdignuvam; p.l.ed. od velixati. Pr: velixa0 tvo9 veliko9
xlov7kol0bi9 - go veli~am tvoeto golemo ~ovekoqubie (204a).

veli9ko9 adj. : golemo, veliko; nom. od velik[, zameni~ka-pridavka od opredelen

vid, tvrda promena. Pr: i velixa0 tvo9 veli9ko9 xlovekol0bi9 - i go uveli~uvav
tvoeto veli~enstveno ~ovekoqubie (204a). So dodavaweto na anaforskata zamenka
9 za pridavki od sreden rod tuka se naglasuva deka se raboti za nekoj odreden,
poznat predmet.

veseleqa v. : veselej}i se; part. na prez, gen. od veseliti. Pr: diveqi8 se i veseleqa
se - se ~udej}i se i veselej}i se (77a).

vexera n. : ve~era; od vexer[, ve~er + a, imenski sufiks za izveduvane imenki od

`enski rod. Pr: ili vexer8 ili ob7d[ - ili ve~era ili obed (123b).

vexer0 n. : ve~era; akuz. od vexera. Pr: stvori vexer0 veli0 - napravi golema ve~era
(59a).

vida n. : vid, gletka; akuz. od vid[. Pr: Gd7 takovaago vida - kade takov vid (26a).

43
vid7 vide; t.l.ed. aorist od vid7ti. Pr: I kral9s[tvo ni vid7 b[ n9m[ - i
v. :
krastvoto ne vide vo nego (236a). Izvedenka od infinitvnata osnova vid7 i so
dodavka na nulta nastavkata za t.l.ed.

vid7v(])шe v. : videj}i; part. pret. za sr. rod, neodreden vid. od vid7ti. Pr: n[
wbaxe vid7v(])шe - i sepak otkako vidoa (12a).

vid7v[шaa videj}i; part. Pret, odreden vid, od vid7ti. Pr: Vid7v[шaa

v. :
arh[#mudrit0 ht7tov[sku - otkako ja vidovme tetovskata arhimandritija (137a).
Intervokalniot glas j vo 8 se gubi koga se nao|a vo po~etokot na slogot koj sledi
posle samoglaskata a vo vid7v[шa. Vo ovoj slu~aj vo vid7v[шa8 se izgubilo j i od
tuka e dobiena pridavkata vid7v[шaa.

vinograd[# n. pl. : lozja, vinograd; od vinograd]. Pr: i s[ vinograd[# - i so lozjata

(245a). Op{to prifatena hipoteza e deka poteknuva od vino, vino + grad[, grad,
ograda + [#, nastavka za izveduvawe mno`ina na imenki. Postoi mislewe deka
vinograd e zaemka od gotskata slo`enka weinagards, moderen germanski weingarten,
od wein, vino + garten, gradinka, bav~a. Nasproti ova tvrdewe, poznatiot etimolog
Petar Skok e so mislewe deka vinograd e staroslovenska slo`enka koja nastanala
vo dunavskiot bazen od vino i ruskiot zbor ogorod, zagradeno mesto, bav~a.
Poznatiot srpski lingvist Aleksandar Loma odstapuva od misleweto na Skok i
pretpostavuva deka etimolo{kata gradba na vinograd] vo ju`noslovenskite jazici
e od doma{na osnova dodeka vo polskiot i isto~noslovenskite jazici toj e zaemka
od crkvenoslovenskiot jazik.
Pokraj zborot vinograd], poznato e i toa deka terminot lozi9 ili lozie
istovremeno bil vo upotreba vo staroslovenskiot jazik. Zborot lozi9 e zabele`an
vo povelbata na Despot Stefan Lazarevi} od 1411 godina za manastirot Hilandar,
vo povelbata na Ivan Crnojevii}, gospodar zetski, od 1485 godina za manastirot
na Cetiwe i vo povelbata na Gospodin Kostadin za crkvata Sv. Vaznesija vo [tip.
Ovoj podatok upatuva na razmisluvawe deka lozje etimolo{ki e vo tesna vrska so
latinskite termini vinea ili vinetum i dvata se odnesuvaat na planta`i ili bav~i
zasadeni so vinovi lozi. Zatoa e mo`no poradi sli~nosta na latinskite zborovi
vinum (vino) i vinetum (lozje) da do{lo do semanti~ko izedna~uvawe na ovie dva
poimi so zna~ewe vino po {to e izvedena gotskata slo`enka weinagards, od koja
mo`ebi bil pozajmen staroslovenskiot zbor vinograd[.

vlage da vlaga, da navleguva, da upa|a, da se zadr`uva; imper. od v]lagati. Pr:

v. :
nikto da ne vlage ni vadit[# ni mlina postavit[# - nikoj da ne vleguva, ni da vadi,
ni mlin da gradi (22b). Lidija Slaveva, koja podetalno go obrabotuvala tekstot,
smeta deka vo re~enicata nikto da ne vlage ni vadit[# ni mlina postavit[# kral

44
Du{an zabranuva nikoj, osven crkvata Sv. Bogorica Tetovska, da ne odvojuva od
vodata za navodnuvawe ili pak da postavuva vodenici, no potpolno go izostavuva
zborot vlage bez zabele{ka. Avtorkata Marija Koprivnica se obidela da go
protolkuva vlage so zna~ewe vlada, me|utoa toa e pogre{no i od semati~ki i
sintakti~ki aspekt. Prvo, da mu se prepi{e zna~eweto vlada na vlage e sosema
proizvolno bidej}i ne postoi bilo kakva semati~ka vrska pome|u ovie dva zbora.
Vtoro, vo re~enicata izrazot nikto da ne (nikoj da ne) slu`i kako operativen znak
{to go opfa}a i zborot vlage taka {to so toa se regulira pravnata obvrska na
neovlastenite lica na koi vo ovoj slu~aj im se zabranuva da vleguvaat, da vadat i da
gradat vo mestoto koe Du{an i go podaril na Sv. Bogorodica. Spored toa vo ovaa
re~enica ne bi mo`elo da se pretpostavuva deka namerata na negacijata ne vo
re~enicata e da go opredeli opsegot na vlage tuku so nego se opredeluva skopot na
dejstvoto na subjektot koj gi opfa}a terminite vlage, vadit[# i postavit[#.
Formulata nikoj da ne vleguva e so isto zna~ewe kako i imperativnata deklaracija
nixto ne zabavit[ so koja kral Du{an go zabranuva neodobrenoto vleguvawe vo
posedot na planinata Nanov Dol.

vladik[# n. : vladika; gen. od vlad[jka. Izvedenka od vlad[, mo}, sila + [jka, imenski
sufiks. Pr: vladik[# mo9go Hrista - od vladikata na mojot Hristos (152b).

vladixice n. : vladi~ica; `. r. vok. od vlad[#xica, crkoven termin za Bogorodica.

Pr: prexist[9 vlad[#xice naше Богородице - pre~ista vladi~ice, Bogorodice na{a
(18a). Derivacija od vladika, vladika + ica, sufiks za imenki od `enski rod. Glasot
x nastanal so jotacija na grlenoto k koga toa se nao|a pred staroslovenskiot vokal
j (#).

vladuшtiih[ adj. : koi vladeat, upravuvaat; akt. part. na prez, odreden vid, gen.
od vladati. Pr: I nikto ot[ vladuqiih[ - i nikoj od tie koi vladeat (43b).
Izvedenka prezentskata osnova vladu + qiih], slo`ena nastvka za participot na
prezentot.

vlast[# n. : vlast, vlada; gen. od vlast[. Pr: muxitel9 nemilostivpj9 izm7ta0qi

iz vkast[# - nemilosrdnite ma~iteli gi izbrka od vlasta (178a).

vlast[mi n. : pred vlasta; slo`ena imensko-zamenska promena vo instr. od vlast[.

Pr: ili pr7d[ in7mi vlast[mi - ili pred drugite vlasti (86b).

Vlah[ : Vlav, pripadnik na vla{koto etni~ko naselenie. Pr: ni Arbanasin[, ni

Vlah - nitu Albanec, nitu Vlav (130b). Vlasite prete`no se zanimavale so
sto~arstvoto i zatoa srednovekovnata srpska vlast niv gi smetala i kako posebna
sociolo{ka klasa.

45
Vl[ksanovo adj. : Volksan, nepoznat zemjoposednik od is~eznatoto selo
Leskovjani. Pr: Vl[ksanovo m7sto zaduшno - volksanovo zadu{no mesto (27b).
Izvedenka od v]lk[, volk + (s)an[, nastavka za izveduvawe imenki od ma{ki rod +
ovo, pridavski sufiks za obrazuvawe na prisvojni pridavki od sreden rod.

vl[n89mim[ n. : razbraniva, nemirliva; dat. od vl]n8ti. Pr: tiho9 pristaiqe

vl[n89mim[ bure0 gr7hov([)no0 - tivko pristani{te za nemirlivata bura na
grevot (39a). Izvedenka od vl[n8, bran + 9m[, glagoska nastavka za t.l.mn`. vo prez.
+ im[, nastavka za part. na prez. pas.

vl[hv[# n. pl. :glasnik, bard; mn`. od vl[hv[. Pr: aqe zv7zdoш[stvi0 s[ vl[hvi
x0deqe se - i na yvedite glasnicite im se ~udea (13a).

vodenicami so vodencite; od vod7nica, vodenica + mi, imenski sufiks za

n. pl. :
instr. Pr: i s vodencami - i so vodencite (96b).

vodenixi9m[ n. pl. : so vodenicite; instr. od vod7nica. Pr: s vodenixi9m[ - so

vodenicite (100b).

voin[stva n. pl. : voinstvo, vojska; od voin[, vojnik + s[tvo, imenski sufiks. Pr:
angels[ka i arhangelska voin[stva - angelska i arhangelska vojska (6a).

voiske n. : vojska; gen. od vo\ska. Pr: da n7st[ soizi crk[kv[# voiske - da nema vo
vojska od taa crkva (118b).

vraж[da n. : krivi~no delo ubistvo ili za nekoj drug te`ok zlo~in. Izvedenka od
vrag[, neprijatel. Pr: i qo se uxini vraжda - i koga se stori zlo~in (81b).
Postojat mislewa deka vraжda ozna~uva kazna ili nadoknada za ubistvo ili
krvnina me|utoa Taranovski smeta deka toa e pogre{na intrpetacija vrz osnova na
tradicinalnata upotreba na zborot vo srednovekovnite srpski tekstovi i spored
tolkuvaweto na ~lenovite 103 i 183 vo Du{anoviot Zakonik (Taranovski, 335).
Spored Taranovski vra`da edinstveno mo`e da zna~i ubistvo.

vraz[# n. pl. : du{man, zlobnik, |avol, neprijatel, mno`ina od vrag[. Pr: vraz[# pod
noz7 kral9m[ naшim] - neprijatelite pod nozete na kralot na{ (175a). Izvedenka
od i.e. koren *vorg[ so premestuvawe na vokalot r koj zaedno so usneniot vokal v ja
so~inuvaat staroslovenskata soglasni~ka grupa vr (vrag[<*vorg[). Koga g se nao|a
pred vokalot [ toa se smeknuva i pominuva vo glasot z.
–
vran[# n. pl. : ~avka; akuz. od vran[. Pr: v[ d[n vran[# - na crniot den (199b). Tuka
zna~eweto e prenosno i se odnesuva na pridavkata crn taka {to v[ d[n vran[#
zboruva za crnitot den, odnosno denot na smrt.

46
vrati n. pl. : vrata; akuz. od vrata. Pr: pr7d[ vrati dvora na0 – pred vratata na
dvorot na{ (97a).

vrax[stvu n. : le~ewe, lekarstvo, medicina; dat. od vraxstvo. Od vrax[, lekar, +

stvo, imenski sufiks. Pr: Ne prihodeqago vraxstvu kto uvraxo9t[ - ne odi na
le~ewe onoj koj izlekuva (25a).

Vrutok[ (r7ka) : seloto Vrutok vo Gorni Polog, Republika Makedonija. Pr: I

dolu na r7c7 Vrutok[ - i dolu na rekata Vrutok (44b). Sigurno e deka tuka se
misli na rekata Vardar bidej}i kaj Vrutok ne postoi druga reka. Me|utoa postoi
seloto Vrutok vo ~ija blizina izvira rekata Vardar.

vr7da n. : zlo, nesre}a. Pr: i vr7da vsakogo izbavl80 - i na sekogo mu pomagam

vo zloto (207a).

vr7emena n. pl. : vremiwa; nom. mno`ina od vr7me. Pr: v[ posl7dn88 vr7mena -

vo poslednive vremiwa (52a).

vr7me n. : vreme; nom. Pr: vex(e)ra ili b7(d), k[di vr7me priжene - ve~era ili obed,
kade naiduva vremeto (124b). Tuka vreme se upotrebuva kako merka na denot kako
{to e ve~era ili obed. Vo tekstot vreme isto taka ozna~uva eden podolg,
neopredelen period, v[ posl7dn88 vr7emena, vo posledno vreme, koe mo`e da se
odnesuva na nekolku denovi, meseci, godini ili decenii, odnosno eden podolg
period od `ivotot na ~ovekot. Etimolo{kata nauka dosega ne go utvrdila to~niot
koren na st. sl. zbor vr7me, dodeka nekoi etimolozi pretpostavuvaat deka mo`el
da nastane od zborot vedro, vedro, ~isto, ubavo nebo, {to ne e tolku ubedlivo zatoa
{to postojat i denovi koga neboto e obla~no. Nekoi drugi smetaat deka toa
poteknuva od praslovenskiot zbor vr]t7ti, da vrti, mo`ebi po promenite od den na
no} i sprotivno, i po povtoruvaweto na godi{nite sezonski periodi, prolet, leto,
esen i zima, taka {to tie neprestano se vrtat.

vsa pron. : seta, celo, siot. Pr: I si8 vsa malaa i velikaa - i site tie mali i
golemi (73b).

vsakago pron. : od bilo koj. Slo`ena pridavska promena;od vsak[, sekoj, sekoe + ago,
li~na zamenka za treto lice; gen. od \. Pr: wt[ vsakago nasiln8 - od bilo koe
nasilstvo (73b).

vsako pron. : sekoj; sr. rod. nom. od vsak[. Pr: da si uzima vsako godiqe - da si
zemasekoja godina (208b).

47
vsakogo pron. : od bilo koj; gen. od vsak[, slo`ena promena. Pr: i vr7da vsakogo
izbavl80 - i od sekoe zlo se izbavuvam (207a). Vo ovoj primerok nastavkata ogo e
identi~na so li~nata zamenka ago.

vsakoi pron. : sekoja. Pr: da sut[ u vsakoi svobod7 - da se vo sekoja sloboda

(172b).

vsak[#h[ od site; gen. od vsak[, mn. Pr: wt[ vsak[#h[ rabot[ malih[ i
pron. :
velik[#h[ - od site mali i golemi raboti (79b).

vsak[ pron. : sekoj. Pr: vsak[ prib7g[ k teb7 - sekoj pristap kon tebe (216a).

vsak#9 pron. : sekoe; nom. mn od vsak[. Pr: vid7 v[ n9m[ vsak#9 pravin[# - i gi vide
vo nego site pravini (236a).
–
vse pron. : siot, seto, seta. Pr: vse da uzima svetta8 cr[k[# - seta da ja zema
svetata crkva (110b).

vsego od se, od seto, gen. od vse. Pr: xetvr[tu xest[ vsego sela - edna
pron. :
~etvrtina od seto selo (67b).
–
vsi pron. : site, nom. od ves[, mn. Pr: 8ko vsi cari9 - kako site carevi (101a).

vsu pron. : seta, akuz. od vse. Pr: I vsu nadeжd0 na0 - i seta na{a nade`d
(108a).

vs7mi pron. : so site, instr. od vs8. Pr: I s[ vs7mi megami - i so site me|i (244a).

vs7m[ na site, dat. od ves[, mn. Pr: na spaseni9 vs7m[ nam[ - za spasenie
pron. :
na site nas (153a).

vs7h[ pron. : od site, gen. od ves[, mn. Pr: paxe vs7h[ s[gr7ш[шa - pove}e od site
sogre{nici (43a).

vs7h[ site, na site, lok. od vs8. Pr: nudeqih[ vs7h[ kupiti carstvo
pron.:
nebosno9 - im nudat na site da kupat od nebesnoto carstvo (97a).

v7 pron. : nie, nie dvajca; p.l. dvoina. Pr: da i v7 pomenuvшa – da i nas ne spomne
(130a).

48
v7d[# v. : znaej}i; part. na prez. od v7d7ti. Pr: v7d[# tvo9 milosr[di9 - go znam
tvoeto milosrdie (71a). Izvedeno od glagolskata osnova v7d i nastavkata [# za
part. na prez., ma{ki rod, neodreden vid.

v7k[ n. : vek, period od sto godini, ve~nost. Pr: 8жe pr7жde v7k[ prorok[#
пропов7дан[наа - kako {to prorocite propovedaa u{te od porano (197a).

v7m([) v. : znam; pr. l. ed. od v7dati. Pr: i v7m([) bo te Svet[9 Troice xest[ - i
znam deka si eden del od Svetite Trojca (44a). Zborot v7m[ nastanal od v7dm[ so
potpolno izedna~uvawe na d vo m bidej}i staroslovenskiot jazin ne podnesuva dva
neednakvi konsonanti eden do drug. Po toa pravilo d vo v7dm[ se izedna~uva so m
i se dobiva v7mm[, no staroslovenskiot jazik ne trpi dve isti soglaski eden do drug
pa zatoa ednoto m otpa|a.

v7nxe n. : ven~e; imper. od v7n[c[. Pr: Radui se x[stn[j v7nxe - Raduvaj se ~esno
ven~e (67a).

v7nca n. : venec; gen. od v7n[c[. Pr: wt[ bogodarovan([)nago v7nca - od na{iot

blagodaren venec (248b).

v7ra n. : vera.Pr: i pravov7rna8 v7ra s[stoit[ - i pravoslavnata vera opstoi

(215a). Vera e hristijanska dogma koja u~i deka Bog go sozdal svetot i bez nego ne
postoi ni{to na zemjava, deka Isus Hristos e negov sin koj go pratil na zemjava za
da go spasi ~ovekot, i samo preku verata vo Isus Hristos ~ovekot }e ja soznae
vistinata.

v7rni adj. : veren; slo`ena forna od v7r[n[. Pr: v[ Hrista Boga v7rni kral[ -
veren kral vo Hristos Bog (pod pe~atot).

v7ru n. : vera; akuz. od v7ra. Pr: pravov7rnu0 v7ru utvr[жda0qii -

zacvrstuvaj}I ja pravoslavnata vera (180a).

v7xn[#h[ adj. : za ve~nite; lok. od v7x[n[. Pr: жela9m[#h[ vexn[#h[ blag[ - na `elbite
za ve~nite blaga (168b). Spored hristijanstvoto, se {to e na zemjava e preodno i
nevistinto, dodeka vistinskite blaga se beskone~ni i trajni po smrt i dostapni
edinstveno samo na vernicite koi Gospod }e gi primi kaj nego vo rajskite gradini.

v[#pi9m[ n. : povik, glas; instr. od v]pl[. Pr: diveqe se sic7 v[#p9m[ - voshituvaj}i
se so siot glas (166a).

49
v[#soko adj. : visoko. Pr: v[#soko paraqe - visoko letej}i (4a). Izvedenka od v[#s[,
vrv, gore,se izdignuva + ko, pridavski sufiks za sreden rod.

v[#soto n. : viso~ina; vok. od v[#sota. Pr: nebesna8 v[#soto - nebesna viso~ino

(209a).
Izvedenka od v[#s[, vrv, gore,se izdignuva + ota, imenski sufiks za `enski rod.

v[#шn[#h[ adj. : pretpostaveni, superiorni, nebesni; gen. od v[#ш[n[. Pr: s[#na wt[
v[#шn[#h[ - sinot od nebesata (149a).

v[ praep. : v, vo, na, za. Pr: i pak[# v[ um7 - i pak na um (99a). Odi so akuzativ i
vokativ.

b[zmi v. : zemi; imper. od v[zimati. Pr: v[zmi rasp[# - zemi, razapni (246b).

v[zdav7 v. : davame; od v[z, voz + davati, da dava + v7, glagolska nastavka za aorist,
pr. l. mn. dvoina. Pr: xto v[zdav7 Gospodovi Bogu naшemu - {to mu davame na
na{iot Gospod Bog (80a).

v[zda8ti n. : da podava; od v[z, voz + da8ti, da dava. Pr: v[zdati brati8m[ - da im

podademe na bra}ata (94a).

v[zd[#hani8 n. pl. : vozdivka; od v[z, voz + d[#hati, da di{i + [ni8, imenski sufiks
za sr. rod. Pr: i skr[beqih[ v[zd[#hani8 ne prezre - ne ja odbivaj ta`nata vozdivka
(135a).

v[zvedeni9 n. : vovedenie. Pr: Adaml9 v[zvedeni9 Adamovo vovedenie (211a).

Izvedeno od v[z, voz + v]d, presentska osnova od v]d7ti, da le`i + en, sufiks za part.
pretr. pas. + i9, sufiks za glagolski imenki od sr. rod. Se odnesuva na Hristovoto
voveduvawe na Adam povtorno nazad vo bo`iot raj poradi negovoto spasenie.

v[zveselim v. : vozveselime se; imper. za pr.l.mn. Pr: sii d[n[ gospodin[, v[zveselim
se, ludi9 - vozveselime se, lu|e, na ovoj den gospodski (187a). Izvedeno od v[z, voz
+ veseliti, se veseli + m[, glagolska nastavka.

v[zloжihov7 v. : vlo`ivme, polo`i, stavi; od v[z, voz + lo`iti, smestuva, vlo`uva

+ hov7, glagolska nastavka za aorist, dvoina. Pr: i vsu nadeжd0 na0 v[zloжihov7
k[ pr7xisti Bogorodici – I celata na{a nade`d ja vlo`ivme kon pre~ista
Bogorodica (108a).

50
v[zl0bl9n[#m[ adj. : vozqubeniot; od v[z, voz + l0biti, da saka + [n[, pridavski
sufiks + [jm], pridavska nastavka za instr. Pr: s[ v[zl0bl9n[#m[ mi s[#nom[
mlad[#m[ kral9m[ Uroшem[ - so vozqubeniot sin mladiot kral Uro{ (43a).

v[pl[qeni8 n. : voplotuvawe; gen. od v[pl]qeni9. Pr: diveqe se v[pl]qeni8 - se

divea na voplutuvaweto (10a). Obrazuvano od v[, v, vo + pl]t[, telo + en, pridavska
nastavka + i8, imenska nastavka za genetiv. Glasot q nastanal so jotacija na
zabniot glas t.

v[silati v. : isprati, prenesi, {iri; od v[, za + s[#lati, isprati. Pr: i slavu

v[silati 9mu - i nemu slava da mu vozneseme (84a).

v[skr7s[#i v. : otkako gi voskresna ; part. na pret. akt. od kr[snsati. Pr: smr[deqe9

v[skr7s[#i - otkako gi voskrna smrdlivite (51a). Izvedenka od v[s, vos + kr[s]s,
glagolska osnova od kr[s]sati, da raste, da se digne + [#i, sufiks za part. na pret.
akt. prvi. Voskresuvawe e hristijansko veruvawe spored koe ~ovekot e sostaven od
teloto i du{ata a po smrt du{ata se odvojuva od teloto i se vra}a nazad na neboto
dodeka teloto se raspadnuva.

v[spri9hova v. : dojde, odi, pojavi; aorist od v[s, vos + pri8hovati, doa|a + hova,
nastavka za aorist dvoina. Pr: I pak[# v[ um[ v[spri9hova - i pak vo umot ni
naide (99a).

v[sp7va0qe v. : raspeej}i; part. na prez. akt. Pr: v[sp7va0qe sveto9 ti uspeni9

hvalim te – te falam raspevaj}i se na svetoto uspenie (164a). Se obrazuva od v[s,
vos + p7va0, glagoslskata osnova za t.l.mn. od p7vati koga }e se odbie t] + qe,
participskata nastavka.

v[shodeqe v. : doa|aj}i, pristigaj}i, odej}i; od v[s, vos + hoditi, da ide + eqe,

glagolska nastavka za part. na prez. akt. Pr: 90жe v[shodeqe nebesna dostiza9m[
- pristigaj}i so nea do nebesniot dofat (212a).

G (Glagol[)
g: g

ga pron. : go; kratka forma od on[, toj. Pr: I da ga porazi sila x[st[nago – i da go
uni{ti silata na ~estniot. 232b

51
Гари : Srednovekovno ime za dene{noto {arplaninsko selo Gajre koe se nao|a
jugozapadno od gradot Tetovo, od desnata strana na rekata Pena vo Republika
Makedonija. Pr: Selo Gari s[ vs7mi megami i pravinami, i s planinom[ i cr([)kv[
s(ve)tago &w(a)na Zlatoustago s[ vs7mi pravinami - Selo Gari so site me|i i prava,
i so planinata i crkvata Svei Jovan Zlatoust so site prava (9b). Imeto Gari
poteknuva od staroslovenskiot zbor gar[ кој zna~i crn kako sa|i, temen. Zborot e
izveden od glagolot gor7ti, da gori, se odnesuva na ostatocite od gorewto na
drvata.
Edna mo`na pretpostavka za наstanokot na imeto, i najverovatno
poprivle~na, e deka na mestoto nekoga{ imalo golem planinski ogan kade izgorela
{umata i celoto mesto pocrnelo od jaglenisanite drva. Spored ova mislewe, od
apelativot gar[, crno, pepeqasto, i nastavkata 9 koja obi~no se upotrebuva za
odbele`uvawe na zbirni imenki, dobieno e prvишното ime Gar9, Garje. So
misleweto deka negovotо prvвично ime mu bilo Garje se sогласува i Radoslav M.
Grui}, no toa podocna go premenilo во imeto Gari. Sega{noto ime Gajre
najverovatno nastanalo kako posledica na pritisokot na tursko-albanskite
jazi~ni primesi vo Polog. Ova mislewe se opravduva so podatokot кој vo turskite
popisi od 15 vek seloto e zabele`ano so imeto Garje. Podocna, mo`ebi poradi
sli~nosta so turskite zborovi kako {to se dajre ili zajre do{lo do jazi~na
rekonstrukcija i imeto Garje se degradiralo vo Gajre.
Druga mo`na pretpostavka, me|utoa ne tolku prifatliva, e deka imeto na
seloto nastanalo od imeto na vla{koto pleme crnogunci, nare~eni taka poradi
{to nivnite guni кои bile od crna volna. Na planinskite predeli vo Zapadna
Makedonija uшte postojat sela кои po~nuvaat so osnovata gar kako {to se Gari vo
Lazaropole ili Garani vo Ki~evsko, ili pak istoimenoto selo Gajre vo podno`jeto
na Quboten i vo blizinata na Ka~anik, Srbija. Planinskite predeli od ovoj kraj
im bile edni od najprivle~nite pasi{ta na vlasite Karaka~ni, vo koja etni~ka
grupa pripa|aat crnoguncite, pa zatoa e sosema o~ekuvano da postojat imiwa na
mesta i sela {to se odnesuvaat na ova vla{ko pleme. Crnoguncite volnata za
nivnite guni ne ja bojadisuvale tuku tie ja dobivale od ovcite so crna volna, ili
ovci garu{i, kako {to bile poznati vo polo{kiot naroden govor se do Prvata
svetska vojna. Ovoj vid na ovci skoro e is~eznat od Balkanskoto poluostrovo
me|utoa vo sredniot vek vlasite gi odgleduvale bidej}i gi cenele garu{ite bidej}i
tie bile pootporni na studot od belite ovci.

gd7 adv. : kade. Pr: gd7 takovaago bogat[stvi8 - kade takvo bogatstvo (22a).

glagolati v. : zboruva, propoveda; infin. Pr: divno bo apostolu b78шe glagolati

- oti ubavo be{e zboruval apostolot (57a).

glagoli n. pl. : zborovi, dumi; od glagol[. Pr: mneqe dostoin[#9 glagoli prinesu -
ti prinesov mnogu dostojni zborovi (35a). Ovoj zbor nastanal so reduplikacija na
52
korenot *gol > *golgol + ]. No poradi potrebata da se zadovoli
prastaroslovenskoto pravilo {to sekoj slog mora da zavr{i so vokal, vo prviot
slog doa|a do prevoj i *gol preminalo vo gla i potoa vo glagol[. Vtoriot slog *gol[
se smeta za otvoren poradit toa {to zavr{uva so vokalot ] pa zatoa ostanal
nepromenet.

glagol9 n. pl. : zboruvaj}i; part. na prez. akt. od glagol[, za nom. ed. od m. rod.
Pr: kir Sava uxit na0 glagol9 - gospodinot Sava ne u~e{e nas zboruvaj}i (126a).

glasom[ n. : so glas; od glas[ i imenskiot prefiks om[ za instr. Pr: bespl[tnago

glasom[ zovu ti - so beztelesen glas te dovikuvaat (208a). Zborot glas[ nastanal
so prevoj na onomapotejskata morfema *gol vo gla i so dodavka na imenskiot sufiks
s[.

glavo0 n. : na glavata; instr. od glava. Pr: na d[n[ vran[# nad glavo0 - crniot
den nad glavata (199b).

globa n. : sudska presuda vo vid na pari~na kazna. Pr: ili 9 globa ko8 libo – ili
bilo kakva globa (88b).
–
Glogovnik[ : Glogovnik, me|a na seloto Sten~e. Pr: a wt[ Xervenoga Br7ga pravo
na Glogovnik[ - a od Crven Breg pravo na Glogovnik (36b). Imeto poteknuva od
staroslovenskiot zbor glog[, trnliva grmu{ka so beli, crveni ili rozovi cvetovi
i sitni temnocrveni plodovi + ov[n[, pridavski sufiks + ik, imenski sufiks. Vo
dene{nata topografija na seloto Sten~e ne postoi mesto so imeto Glogovnik,
me|utoa postoi lokalitet nare~en Draka od ju`nata strana na bregot i vedna{ nad
rekata Vardar, na granicata so atarot na seloto Tenovo. Bidej}i drakata i glogot
se niski, bodlikavi rastenija tie kaj narodat nekoga{ ne se razlikuvaat kako
posebni rastenija pa zatoa mo`no e deka imeto na dene{niot toponim Draka e
nekoga{niot lokalitet Glogovnik.

gnuшai v. : gnasi, gadi; imper. od gnuшati. Pr: ne gnuшai se mene gr7шnaago - ne

gnasi se od mene gre{niot (47a).

godiqe n. : godina. Izvedenka od god[, vreme, sezona, godina + iqe, imenski sufiks.
Pr: da si uzima vsako godiqe - da si zema sekoja godina (208b). Terminot godiqe
vo sredniot vek ozna~uval vremenski period od edna godina, dodeka so nazivot
godina se ozna~uvalo eden opredelen period, vreme ili ~as.

53
god7 adv. : bilo koj, bilo {to, bilo kade. Pr: kto god7 budet[ - bilo koj da bide
(222b).

Gorn9m[ Poloz7 : Gorni Polog; lok. od Gorn[# Polog[. Pr: I u Gorn9m[ poloz[
metoh[ Svet[# Ili8 - i vo Gorni Polog metehot Sveti Ilija (28b). Istoriski u{te
ne e potvrdeno koga e polo{kata kotlina podelena na Gorni i Dolni Polog
me|utoa se smeta deka toa se slu~ilo nekade pome|u 10 – 11 vek. Gorni Polog se
odnesuva na gorniot tek na rekata Vardar od Vrutok i do Pal~i{ka reka a Dolni
Polog po~nuva od ovaa reka pa se do vlezot na Vardar vo dervenskata klisura. Ako
se zeme vo predvid deka polo{kata kotlina geografski pretstavuva edinstvena
celost, ovaa podelba na Polog te{ko se opravduva samo vrz osnovata na tekot na
rekata Vardar. Zgora na toa, pal~i{kata reka ne prestavuva nekoe posebno
prirodno-geografsko obele`je za da se zeme kako osnova na ovaa podelba. Iako
ovaa podelba e generalno prifatena, sepak pri~inata za podelbata na Gorni i
Dolni Polog treba da se bara vo druga nasoka.

gor7 n : gora, planina, brdo, obi~no pokriena so gusti i visoki drva. Pr: Na Suhoi
Gor7 planina s[ s7nokosi - senokosi (livadi) na planinata Suva Gora (39b).

Gospoda : Gospod; akuz. od Gospod[. Pr: i k t7m[ iжe raspeшe Gospoda – i kon onoj
koj go razapna Gospod (244b).

G(ospode)vi adj.. : na Gospod; dativ od Gospod[, obrazuvano so nastavkata evi. Pr:

xto v[zdav7 G(ospodе)vi Bogu naшemu - {to da mu podarime na na{iot Bog
Gospodov (80a).

gospodin[ n. : gospodin. Pr: napisa gospodin[ kral[ Stepan[ - napisa gospodin kral
Stefan (252b).

Gospodi8 adj. : od Gospod; генетив od gospod[, gospod + i8, pridavski sufiks, tvrda
promena. Pr: da ga porazi sila x[st[nago i жivotvoreqago kr[sta Gospodi8 – da
go uni{ti silata na ~estitiot i `ivototvore~kiot gospodov krst (233b).

Gospodn9 n. :gospodovi od gospod[ + n9, imenski sufiks. Pr: Kto dovoln[

izglagolati sili Gospodove - koj soodvetno da ja iska`e Bo`jata sila ( 153a).

Gospod[ Gospod. Izvedenka od gost[, gostin + pod[, mo}, vladika (Petar Skok,
n. :
ERSHJ). Pr: Gospod[ Bog[ - Gospod Bog (223b).

gostivarsk[#mi gostivarski, instr. od Gostivar[, grad vo Gorni Polog,

adj. :
Republika Makedonija. Pr: modrixk[#mi i gostivarsk[#mi - so modri~kite i
gostivarskite (30b). Gostivar vo srednovekovie bil malo selo i mesto kade
54
postoel pazar. Vo 1455 godina, spored Isa-beg Isakovi}, Gostivar broel 44
semejstva. Vo sredniot vek vo Gostivar postoel manastirot Sv. \or|i koj na
srpskite crkovni sobori negoviot igumen Daniel go zazemal edinaestoto mesto po
rang. So osvojuvaweto na Polog turcite podocna go izgorele toj manastir.
Potekloto na imeto na gradot Gostivar, spored edna na{iroko prifatena
pretpostavka, nastanalo od apelativot gost[, gostin, latinska zaemka od hospes, i
zborot var[, koj zna~i nekoj {to vari ili gotvi za gosti. Ova tolkuvawe uka`uva
deka vo Gostivar nekoga{ postoela gostilnica, ili an, bidej}i se nao|al na edna
mnogu va`na raskrsnica od kade pati{tata vodele za Skopje, Ohrid, Debar i Dra~.
Tuka treba da se napomene deka vo sredniot vek stranskite patnici se vikale gosti.
Spored edna druga pretpostavka, mestoto bilo nekakvo voeno preno}evali{te za
normanskite vojnici koi vo sredniot vek u~estvuvale vo krstonosnite vojni (Loma
63). Ovaa pretpostavka Loma ja brani so pretpostavkata deka zborot var e pozajmen
od gornogermanskiot zbor warron, verovatno od jazikot na normanskite vojnici, i
vo toj slu~aj imeto bi ozna~uvalo mesto kade preno}evale i se za{tituvale
vojnicite. Ako ovaa pretpostavka na Loma e to~na toga{ vo Gostivar ili vo
negovata neposredna blizina bi trebalo da se nao|aat ostatoci od nekakov
zapadnoevropski stil na gradba bidej}i tie morale da se smestat i za{titat vo
utvrdeni voeni punktovi. Normanite toa go pravele sekade niz balkanot i
sredniot istok kade {to bile stacionirani, no nivnoto prisustvo vo Gostivar
dosega ne e otkrieno.

gradiqe n. : gradi{te; mesto kade nekoga{ postoel grad, tvrdina, razru{en grad.
Pr: i samo gradiqe Qenxe - i samoto gradi{te Sten~e (37b). Izvedenka od grda[,
grad + iqe, {te, imenski sufiks za mesto. Ova mesto se nao|a na ridot kpj mu
pripa|a na atarot na seloto Sten~e kade se pronajdeni ostatoci od temeli na
bazilika so nekropola, cisterna za voda i razni drugi fragmenti od kerami~ki
sadovi, pitosi i grade`en materijal ( arheolo`ka karta, 425).

greduшtih[ part. : doa|aat, pominuvaat, koj gi ima, idni. Pr: I wt[ vs7h[ podanik[
greduшtih[ po zemli naшei - i od site dava~ki koj gi ima vo na{ata zemja (175b).
Oformeno od gr7du, glagolska osnova za t.l.mn. od gr7sti, doa|a + qih[, pridavski
sufiks za gen, part. na prez, neodreden vid.

grehovno0 adj. : grevna; instr. od gr7h[. Pr: bure0 gr7hovno0 - burata na grevot
(40a). Izvedenka od gr7h, grev + ov, pridavski sufiks + no, pridavski sufiks za
ka~evstveni pridavki + 0, nastavka za obrazuvawe na instr. za `. rod.

grob[# n. : vo grob; akuz. od grob[, grob + [j, imenski sufiks. Pr: I vsi v[ grob[#
zaidoшe - i site vo grob zavr{ija (106a). Poteknuva od indo-evropskiot koren

55
*ghrebh {to zna~i da kopa, rine ili greba, pa od tuka dupka, jama, rov kade se
zakopuvaat telata na po~inatite.

gr[xk[#h[ adj. : od gr~kite; gen. od gr[k[, grk + ih[, pridavski sufiks. Pr: wt[
dr7vn[#h[ car[ gr[xk[#h[ - od starite gr~ki carevi (193b).

gr7hmi n. pl. : so grevovi; instr. od greh[, grev + mi, imenski sufiks. Pr: s[branoago
grehmi na0 - na{ite sobrani grevovi (92a).

gr7шna adj. : gre{ni; dvoina od greш[n[, gre{en. Pr: aqe i gr7шna 9s7 - sepak i
da sme gre{ni (133a).

gr7шnaago adj. : gre{na; akuz. od greш[n[, gre{en + ago , pridavski sufiks. Pr:
gr7шnaago ubo duшa - toga{ gre{na du{a (20a).

gr7шni adj. : gre{en. Pr: Az[ жe greшni rab[ tvoi - a jas tvoj gre{en sluga (69a).

gr7шn[#i adj. : gre{ni; od greh[, grev + [n[, pridavski sufiks + i, li~na zamenka za
treto lice ednina i se upotrebuva za izveduvawe na zamenski-pridavski promeni.
Pr: i az[ gr7шn[# rab[ tvoi - i jas tvojot najzgre{en sluga (157a). Grevot se smeta
za odstapuvawe od voljata na Gospod ili od site umni i fizi~ki dela koj gi ~ini
~ovekot protiv Bo`jata volja. So glasnata palatilizacija koga х se nao|a pred
samoglaski od predniot red preminuva vo ш.

gr7шn[#m[ adj. : gre{niot; instr. od greh[, grev + [#m[, pridavski sufiks. Pr: mno0
gr7шn[#m[ Stepanom[ - od mene gre{niot Stepan (144b).

gr7шn[#h[ adj. pl. : od gre{nite, gen. od greh], grev + [n, pridavski sufiks + [jh[,
pridavska nastavka. Pr: ni wt[ gr7шn[#h[ xesti pod7li8 – ni od moite bezbrojni
prestapi (46a).

D (dobro)

d : d

d~ (xet[#re) ~etiri. Pr: d~ 9vangelist[ - ~etirite evangelisti (234b).

br. :
Staroslovenskata bukva d so znakot ~ (tilta) na vrvot na bukvata se ozna~uva

56
brojot 4. Vo tekstot d~ se odnesuva na ~etirite evangelisti Matej, Marko, Luka i
Jovan so ~ii rakopisi e sostaven Noviot Zavet.

da conj. : da, neka, pa, taka da. Pr: da i w mn7 proslavit se ime tvo9 sveto9e - i
vo mene da se proslavi tvoeto svetovno ime (56a).

daa v. : dava; prezent od da8ti za tr. l. ed. Pr: Selo Sedlarevo qo daa Isaha za
svoi potstrig - Seloto Sedlarevo koe go dade Isah za svoeto stri`ewe (65b).
Glagolskata forma daa vo tekstov zna~i isto {to i da8 i ozna~uva infinitivna
osnova od da8ti za t.l.ed. so nulta nastavkata.

Davidov[ Davidov, prisvojna pridavka od David[. Pr: radui se korene

adj. :
Davidov[ - raduvaj se koren Davidov (150a). Se odnesuva na Isus Hristos koj po
lozata na bogomajkata Deva Marija, kogo go rodila vo ~ove~ka forma, poteknuva
od korenot na izraelskiot car David. Carot David e poznat po toa {to toj go ubil
xinot Goliat. Posle smrta na carot Saul, David stanal izraelski car, go osvoil
Erusalem i potoa vladeel so izraelskiot narod od 1055 – 1015 godina p.n.e. Otkako
go progalsil Erusalem za predstolnina na Izrael, David go preferlil Kov~egot
na Zavetot vo novata prestolnina. Isto taka, carot David zapo~nal da gradi
izraelski hram no umrel pred da toj bide gotov a go zavr{il negoviot sin Solomon.
Po smrta na David sinot Solomon go nasledil tatka mu na izraelskiot presto, a
po kogo hramot go dobil imeto Hram na Solomon. David e biblisko ime od evrejsko
poteklo koe zna~i sakan, miluvan.

dadev. : dade; aorist, novata forma, od dati za tr.l. ed. Pr: qo dade Varnava za
duш0 - {to dade Varnava za du{a (49b).

darova v. : daruva, podaruva, aorist t.l.ed. Pr: sl[poroжdeni[#im[ prozr7n9 darova

- na sleporodeniot vid mu podari (49a). Izvedeno od infinitivnata osnova darova
od darovati i so nulta nastavkata za t.l.ed.

darov[[ n. pl. : darovi; od dar[. Pr: tolic7h[ boжiih[ darov[[ - tolkute bo`ji
darovi (78a).

dar[ dar, poklon. Pr: bogu naшemu v[ dar[ - vo dar na na{iot bog (157b).
n. :
Mo`noto poteklo na dar[ se smeta i.e. koren *deh3rom, da dava. Vakvoto mislewe se
potkrepuva i so podatokot {to i gr~kiot dareios i latinskiot darius, koi me|usobno
go imaat srodnoto zna~ewe bogat, prosperiteten, imaat sli~na semanti~ka i
etimolo{ka struktura so dar[.

dvora n. : dvor, dvorot; akuz. od dvor[. Pr: pr7d[ vrati dvora na0 - pred vratata
na dvorot na{ (97a). Vo sredniot vek dvor[ ozna~uval rasko{na rezidencija za
57
vladatelite, golemite zemjoposednici i vladateli. Se odnesuval na nadvore{nite
odbrambeni zidini, rezedencijata zaedno so sporednite objekti za sevkupniot
personal, stokata, skladi{tata za hrana i dvori{teto. Potekloto na ovoj zbor
najverovatno se dol`i na latinskiot zbor duro, durus, tvrd, izdr`liv, neproboen,
zo{to srednovekovnite gradovi bile gradeni so debeli zidovi i tvrd grade`en
materijal, kako {to se kamenot i pe~enite teguli, i pretstavuvale neprobojni
tvrdini. Vo sega{no vreme smislata na imenkata dvor e so najpro{irena upotreba
so zna~ewe dvori{te.

dvorani n. : kralska posluga, dvorjani. Pr: s[ rodom[ i s[ dvorani - so rodbinata

i so dvorjanite (93b).

dvoru n. : na dvorot, dvori{te, carska rezidencija; akuz. od dvor[. Pr: na dvoru

kral9v[stva mi - na kralskiot dvor (104b).
–
dvo9v[hodna8 adj. : dvovlezna, dvopristapna. Pr: v[#soto dvo9v[hodna8 -
dvoevlezno viso~estvo (212a). Izvedenka od dvo9, dva + v[hod[n] + vlezna + a8,
slo`ena pridavska nastavka za nom. Vhod e crkoven obi~aj koga sve{tenicite so
kadilnicite vleguvaat vo prestolot niz otvorenite vrati predvodeni od
sve}arite, obi~no ~tecite ili ipo|akonite. Crkvata razlikuva mal i golem vhod.
Maliot vhod se slu`i ili za vreme na golemite ve~erni liturgii ili so
eveangelieto za vreme na liturgijata {to ja ozna~uva pojavata na Isus Hristos
kako vremeto za propovedawe. Golemiot vhod se slu`i samo za vreme na liturgijata
koga se pee Heruvimskata pesna.

dvo0 br. : od dvata; gen. od dva. Pr: duшa 9edina v[ dvo0 t7les0 - edna du{a vo
dve tela (161b).

devetago br. : devetiot; gen. od dev1ti. Pr: i devetago xasa - i devetiot ~as (66a).
Bogoslu`ewe vo ~est na devetiot ~as, vremeto na krsnata smrt na Isus Hristos.
Devetiot ~as odgovara na dene{niot treti ~as popladne. Devetiot ~as isto taka se
smeta i za ~asot koga mrtvite izleguvaat od grobovite, kako i za vremeto na
zemjotresot. Bibliskiot den po~nuva vo 6 ~asot nautro i zavr{uva vo 6 ~asot
nave~er.

diveqe v. : ~udej}i, voshituvaj}i; part. pret. na prez. od diviti. Pr: diveqe se

v[pl[qeni8 – voshituvaj}i se na oploduvaweto (9a).

diveqi8 v. : ~udej}i se; part. pret. na prez, odreden vid. od diviti. Pr: diveqi8
se i veseleqa se - voshituvaj}i se i veselij}i se (77a).

58
divno adj. : prekrasno; od div[, ~udo + [n[ + o, pridavski sufiksi za sr. rod. Pr:
Divno bo apostolu b78шe glagolati - oti prekrasno be{e zboruval apostolot (57a).
Spored Petar Skok, divno poteknuva od staroslovenskiot koren div[# {to zna~i
~udo, a toj e pozajmen od i.e. *dei so zna~ewe svetlost, svetlo, jasno. Isto taka, od *dei
nastanal i zborot den.

do praep. : do. Pr: padш0 se do wsnovani8 - propadnata se do temelite (138a).

dobraa adj. : dobra; nom. sr. rod. Pr: t[k([)mo d7la svo8 dobraa жe i zla8 - tokmu
svoite dobri dela ama i lo{ite (105a). Dobieno od pridavkata dobra, dobra + 8,
zameni~ka-pridavska nastavka, opredelen vid. Intervokalniot glas j se gubi koga
se nao|a vo po~etokot na slogot koj sledi posle samoglaska. Vo ovoj slu~aj vo dobra8
se izgubilo j i od tuka e dobiena pridavkata dobraa.

dobroti n. : dobrota; gen. od dobrota. Izvedenka od dobr7, dobar + ota, imenski

sufiks za izveduvawe imenki vo apstraktna smisla. Pr: tak[#9 dobroti - takvata
dobrota (29a).

dobru adj. : dobra; akuz. `.r. od dobra. Pr: i v[ dobru pamet[ - i za dobar pamet
(58b).

dovoln[ adj. : dovolno. Pr: Kto dovoln[ izglagolati sili Gospodn9 - koj dovolno
da ja iska`e silata Gospodova (153a). Derivacija od do, do + vol8, volja + n[,
pridavski sufiks.

dozr7ti v. : da sogleda, vidi. Pr: tak[#9 krasot[j dozr7ti - takvi ubavini da vidi
(28a). Derivacija od do, do + zr7ti, da vidi.

dolu adv. : dole, podolu. Pr: I dolu na r7c7 Vrutk[ - i dolu na rekata Vrutok
(44b). Se misli na rekata Vardar bidej}i reka so imeto Vrutok ne postoi na toa
mesto.
–
domov[[ n. pl. : doma, ku}a; od dom[, doma + ov[[, ovi, sufiks za formirawe
mno`inski imenki. Pr: ispl[n8ita domov[[ svet[#h[ nedostat[xna8 – ispolnuvajte
gi svetite domovi so nedostatocite (128a). Poteknuva od latinskiot zbor domus,
pokriv, krov. Vo tekstov domov[[ svet[#h[ se odnesuva na crkvite, odnosno na
bo`jite domovoi.

domu n. : doma, ku}a, doma}instvo, bo`ji dom, crkva. Pr: svobodnu b[#ti domu -
da bide sloboda doma (77b). Vo srednovekovnoto vreme zborot dom] naj~esto se

59
odnesuval na crkvata. Tuka so naredbata im se zabranuva na ovlastenicite da i se
me{aat na rabotata na crkvata.

dostigoшe v. : dostigaj}i; akt. part. na pretr. nom. m. rod. mn. Pr: I ne dostigoшe
svrшati - i ne dostignaa da zavr{at (88a).

dostiza9m[ n. : dostigame; p.l.mn. prez. od dostizati. Pr: 90жe v[shodeqe nebesna

dostiza9m[ - dostigame do nebesata iska~uvaj}i se so nea (213a). Izvedeno od do,
do + stiza, glagolska osnova od stizati, da stigne + 9m[, nastavka za p.l.mn. prez.
Po praviloto glagolskata osnova se dobiva so odstranuvawe na nastavkata ati od
dostizati me|utoa tuka glagolskata osnova e dobiena od infinitivnata osnova koja
se pravi so otpa|awe na ti.

dostoin[# adv. : dostojni; mn. od dostoin[. Pr: pohval[# dostoin[# prinesti ne mogut[
- ne mo`am da ti prinesam dostojni pofalbi (19a). Bez utvrdeno etimolo{ko
poteklo, verojatno od prefiksot do + stoiti, da stoi + n[, pridavski sufiks, so
prvi~no zna~ewe izdr`liv, nepopustliv. Ova mo`e da se opravda so faktot {to
prefiksot do ima i vremenska osobenost za privr{uvawe na nekoe dejstvo, na
primer, dostigna ili dotr~a.

dostoina adj. : dostoen; gen. od dostoin[. Pr: dostoina spodobi me b[#ti na pr7stol7
- da bidam dostoen sledbenik na prestolot (228a).

dostoin[j9 adj. : dostojni; od dostoin[, dostoen + [#9, pridavski sufiks. Pr: mneqe
dostoin[#9 glagoli prinesu k t7b7 – malku dostojni zborovi ti prinesov tebe
(35a).

Dra0 : Drajo, pop vo crkvata Sveti Nikola vo seloto Jedoarce koe car Du{an
zaedno so negovata familija i crkvata gi prilo`il na Sveta Bogorodica. Pr: popa
Dra0 s[ rodom[ i s[ mestom - popot Drajo so familijata i mestoto (127b). Ovaa
crkva ve}e ne postoi. Li~noto ime Drajo e hipokoristik od Drago ili Dragan,
popularno ma{ko ime vo polo{kiot region. Poteknuva od staroslovenskiot zbor
drag[ {to zna~i milo, drago, sakano dete. Ovoj hipokoristik e izveden po istata
leksi~ka metoda kako {to se izvedeni i li~nite imiwa Brajo od Brajko, Bojo od
Bojko, Pejo od Petre, Vlajo od Vlajko, Vojo od Vojso, Kojo od Kosto ili Stojo od
Stojko (D. Atanasovski, Belovi{te i Vratnica, 126 – 131).

dr[znoveni9 n. : smelost, odva`nost, hrabrost, doverba, po~it. Pr: n[ 8ko imoqi

dr[znovveni9 k[ s[jnu si - no oti ima{ doverba kon sinot (185a). Izvedenka od
dr]znovati, da se osmeluva + [n, pridavski sufiks + i9, imenski sufiks.

dr7vn[jh[ adj. : od predminato vreme, star, prastar; lok. od dr7v[n[. Pr: pri
dr7vn[#ih[ car7h[ - od porane{nite carevi (177b). Izvedeno od imenkata dr7vo,

60
drvo + [n[, pridavski sufiks + [#h[, pridavski sufiks za instr. Drvoto kaj narodot
sekoga{ ozna~uvalo starina, prastaro vreme, pa po taa osnova e izvedena
pridavkata dreven.

dr7vo n. : drvo. Pr: ili 9 br[do, ili 9 dr7vo - ili e brdo ili e drvo (39b).

Дub[ 9dini n. : Дab (сам). Pr: na Dub[ 9dini - na Dab (33b). Vo tekstot imeto
se odnesuva na toponim koj bil edna od me|ite na атарот на сeloto Sten~e koe kral
Du{an i go podaril na crkvata Sveta Bogorodica vo Tetovo. Vo makedonskite
toponimi upotrebata na pridavkata eden, edinstven ili sam za ozna~uvawe na
osameno drvo pove}e ne se praktikuva bidej}i pridavskata komponenta se
supstitativizirala vo imenskata komponenta, pa zatoa se sre}avaat toponimskite
imiwa Dab, Dap~e, a vo nekoi polo{ki dijalekti, Dub. Vo atarot na seloto Sten~e
deneska postojat toponimi Dap~e, deminutiv od dab, i Jovej Dabje me|utoa bez
dodatni podatoci ovie dva toponimi ne mo`at da se povrzat so toponimot Дub[
9dini (Trifunovski, str. 159). Mo`ebi vo nekoja labava vrska dene{niot toponim
Dap~e se odnesuva na mestoto kade nekoga{ postoel dabot kade bil me|nikot na
seloto Sten~e i ozna~uva malo mesto, a ne nekoe malo dab~e.

drug[j adj. : prijatel. Pr: stvorite seb7 drug[# wt mamon[# nepravedn[#9 -

napravete si prijatel od nepravednata mamona (63a). Vo staroslovenskiot jazik
redniot broj za vtori e vtor[#\, a ne drug[#.

duhom[ n. : so duh, um, svest, intelekt; instr. od duh]. Pr: pr7wsveqa9m[#i9

duhom[ - so duhovno preosve{tenie (193a). Spored Svetoto Pismo i dualizmot,
duhot e so beztelesni osobini i ja so~inuva svesta na ~ove~koto su{tetstvo koe mu
ovozmo`uva na ~ovekot da razmisluva, da ~uvstvuva, da presuduva ili pak da
odlu~uva.

duшa n. : du{a; nom. od duh]. Pr: gr7шnaago ubo duшa i skvr[ni[# usti[# imuqa
- zatoa od gre{na du{a iskriveni usti ima{e (20a). So procesot na palatizacija,
grlenoto h se promenuva vo ш koga se nao|a pred 8. Spored Svetoto Pismo i
dualisti~kata metafizika, du{ata zaedno so teloto go so~inuvaat ~ove~koto
su{stestvo. Du{ata e безтелесна supstanca, taa poteknuva direktno od Gospod i go
o`ivuva ~ove~koto telo.

duше0 n. :
so du{ata; instr. od du{a. Pr: m[jsleqa duшe0 i telom[ -
razmisluvaj}i so du{ata i teloto (79a).

d([)n[ n. : den; nom. Pr: d[n[ i noq[ - den i no} (80a). Zborot den poteknuva od i.e.
koren *dei so zna~ewe svetlo, vidlivo, jasno. Тука зборот ден се upotrebuva vo
astronomska smisla bidej}i se pravi sporedba so no}ta. Denot vo hristijanskata
vera se smeta deka po~nuva od {est ~asot nautro i trae do {est ~asot nave~er.

61
d[qi n. : }erka; nom. Poteknuva od i.e. koren * dhugh2ter. Pr: d[qi Adaml8
prozebшi8 wtroxe porodi - }erkata Adamova procveta (i) dete porodi (151a).
Zborot d[qi e korenot na makedonskiot zbor }erka no ne e to~no utvrdeno po koj
pat nastanala taa promena. Pokraj partikulata }e, zborot }erka e edinstveniot
makedonski zbor nasleden od staroslovenskiot jazik koj po~nuva so konsonantot },
osobeno {to ovoj konsonant poteknuva od turskiot jazik.

d7vix[ adj. : devoj~in. Pr: d7vix[ razboi - siluvawe, grabnuvawe na devojka (83b).

d7vo n. : deva, devica; vok. od d7va. Pr: vladixice d7vo Bogorodice - vladi~ice,
devoBogorodice (181a). Se odnesuva na Deva Marija, Sveta Bogorodica Pre~ista
i koja, spored Noviot Zavet, se veruva deka go porodila sinot Isus Hristos bez
telesno vosplotuvawe.

d7v[stva n. pl. : devstvenost, nevinost; gen. od dev[stvo. Izvedenka od d7va, devica

+ stvo, imenski sufiks. Pr: d7v[stva tvo9go - tvoja devstvenost (17a).

d7la n. pl: delo, rabota; od d7lo. Pr: t[kmo d7la svo8 dobraa жe i zla8 - tokmu
svoite dobri dela ama i lo{ite (105a).

d7l([) n. : dol. Pr: pravo niz[ d7l pr7z Veliku - niz dolot pravo na Vardar (32b).

E (est[)
е : e

Ж (жiv7te)
ж : ж

жe conj. : a, me|utoa, ama, pak, tuku, kako. Pr: Az[ жe v[ posl7dn88 vr7mena -
me|utoa jas vo poslednovo vreme (52a).

Жedn[ : @eden, planina vo Zapadna Makedonija od desnata strana na rekata

Vardar pome|u polo{kata i skopskata kotlina. Pr: I zab7l[ kral9v[stva mi
Жедн[ priloжih[ - i go prilo`iv kralskiot zabel na @eden ( 141b). Zborot `eden
poteknuva od korenot ж1жda, suv, osu{en, me|utoa postoi i korenot ж1жd[ pa zatoa
se pojavuvaat i formite ж1жd[n] i ж1d[n], so zna~ewe nenapien, suv, ima potreba
za voda.

62
жela9ma8 `elbi; od жel8, `elba + 9m, imenski sufiks + a8, zamenska
n. pl. :
nastavka za opredeluvawe na imenkite od odreden vid. Pr: n[ жela9ma8 uluxit[
- zadovoli im gi `elbete (218a).

жela9m[#h[ n. : `elbi; lok. Pr: I wnamo pak[# uluxiti жela9m[#h[ v7xnih[

blag[ - i tamu pak odgovori im na `elbite za ve~nite blaga (167b).

желинскога adj. : `elinski; gen. od @elino. Pr: wt[ staroga broda желинскога -
od stariot `elinski most (16b).

Жelin9 - @elino, selo vo Polog, Republika Makedonija. Pr: Selo Staro Жel[#n9
s[ cr[kov[ u n9m[ - Selo staro @elino so crkvata vo nego (100b). Spored edna
teorija, imeto na seloto @elino poteknuva od li~noto ime @elin (Qubica
Stankoska), a spored edna druga teorija toa poteknuva od korenot ж]l], rid, brdo,
breg (Duridanov). Sepak ne mo`e da se isklu~i i pretpostavkata deka toa mo`e da
poteknuva i od zborot ж[l]#, {to zna~i `elka, bidej}i ovaa `ivotno e mnogu
prisatna vo polo{kiot kraj. Posebno vnimanie tuka predizvikuva i upotrebata na
slo`enoto ime za naselbata Staro @elino. Od edna strana mo`e da se pretpostavi
deka pokraj staro postoelo i novo @elino, pa vo taa smisla tuka mo`ebi se raboti
za posebno selo Staro @elino, a ne staro vo smisla na strosta na postoe;koto selo
@elino. Me|utoa vakvoto razmisluvawe ne mo`e da se podr`i so bilo kakvi
istoriski podatoci pa zatoa sigurno tuka se misli na naselbata @elino koja
postoela u{te od nekoe predminato vreme.

жivotvoreqago adj. : `ivototvore~kiot; akuz. od жivot], `ivot + tvoriti, da

pravi, da stvara, + q], nastavka za obrazuvawe aktiven particip na prezentot +
ago, skratena forma od 9ego za obrazuvawe na slo`eni pridavki. Pr: da ga porazi
sila x[st[nago i жivotvoreqago kr[sta Gospodn8 - da go uni{ti silata na ~estiot
i `ivototvore~kiot Gospodov krst (233b).

жivotnaago `iviot; gen. od жivot[n] + a, pridavska nastavka za gen. od

adj. :
kratka forma + 9go, gen. za treto lice od prasl. li~nata zamenka i. Pr: knig[#
slova жivotnaago iz loжес([)н[ произиде – od utrobata vleze vo knigata so imiwata
na `ivite (189a). Vokalot 9 vo 9ego se izedna~uva so predhodniot vokal i na toj
na~in se dobiva slo`enata nastavka aago.

жivotn[#h[ adj. : od `ivite; od жivot[n[, izvedeno od жivot], `ivot + [n[, pridavska

nastavka + [#h[, nastavka za genetiv. Pr: i wt[ knig[[ жivotni[#h] da ispisan[
budet[ - i da bide izbri{an od knigite na `ivite (226b).

63
Z (zeml3)

z : z za praep. : za. Ovoj predlog odi so pade`ite genetiv, akuzativ i

instrumental. Pr: qo daa Isaha za postrig[ (66b).

zabavit[ v. : da popre~uva, zadr`uva, da se zate~uva, otu|i. Pr: i nikto wt[

vladuqih[ kralev[stva mi da nixto ne zabavit[ - i nikoj od vlastite na kralstvovo
da ne se zate~e (44b). Vo srpskoto srednovekovno kralstvo zabava bilo krivi~no
delo za popre~uvawe na trgovcite na pati{ta, pazarite i pana|urite ili
bespravno vleguva vo tu|i imoti. Obrazuvano od za, za + baviti, da pravi, da se
zanimava + t], nastavka za tr.l.ed. sega{no vreme.

zabavl8 v. : da se zadr`uva, da o{tetuva, da se zanimava. Pr: Kto li se naide

zabavl8 na toi planin7 da plati … t~ perpera – koj li }e se najde da pravi ne{to
na taa planina… da plati deset perperi (139b). Izvedeno od za, za + bavl8ti, da
~ini, raboti, pravi.

zab7l[ n. : zabel, za{umeni mesta so privatni i selski imoti. Pr: I zab7l[

kral9vstvami Жedn[ priloжih - i go prilo`iv kralskiot zabel @eden (141b).
Spord A. Loma, poteknuva od st.sl. jazik so prvi~noto zna~ewe “drvo so olupena
kora” (Loma, 86) koe slu`elo kako beleg ili me|a. Me|utoa zabel[ foneti~ki e
mnogu sli~en so arapskiot zbor jabel koj zna~i planina, brdo ili planinsko
podra~je. Vo tekstot ne e to~no navedeno kade na planinata @eden se nao|al
podareniot zabel, no se znae deka toa mesto ne bilo podareno za potrebata za
snabduvawe so drva tuku kako zimuvali{te na kobilite i ovcite od manastirot
(zimoviqe kobilam[ i wvcam[).

zav7tnago adj. : od zavetniot; gen. od zav7t[n[. Pr: kivota zv7tnago - od zavetniot

kov~eg (7a). Izvedenka od zav7t[, zavet + n[, pridavska zamenka +ago, sufiks za gen.
Se odnesuva na zavetniot kov~eg kade se ~uvala plo~ata na koja bile ispi{ani
deset bo`ji zapovedi.

zaduшnina n. : zadu{nina, zadu`bina. Izvedenka od za, za + duшa, du{a + ina,

imenski sufiks. Pr: zaduшnina Varnavina - Varnavina zadu{nina (48b).

zaduшno adj. : zadu{no, od za, za + duша, du{a + nina, nastavka za obrazuvawe na

imenki. Pr: Vl[ksanovo m7sto zaduшno - вuksanovoto zadu{no mesto (27b).

zaduшn8mi n. pl. : so zadu{nite; instr. od zauш[nina. Pr: i s[ zaseli8mi i s[

vinograd[i i s[ kupl9nicami i s[ zaduшi8mi - i so selcata i so lozjata i so
kupennite i so zadu{nite (mesta) (1b). Poteknuva od za, za + duшa, du{a + n[,
nastavka za izveduvawe na ka~estveni pridavki od imenki + 8mi, pridavska
nastavka za `.rod mn. za instr. Spored kontekstot na re~enicata namesto

64
pridavkata zaduшi8mi bi trebalo da stoi imenkata zaduшnina, me|utoa tuka se
raboti za zadu{ni mesta.

zaidoшe v. : otidoa, zavr{ija, zaminaa. Pr: i vsi v[ grob[# zaidoшe - и site vo

grob zavr{ija (107a). Izvedenka od za, za + iti, da ide + шe, glagolska nastavna za
imperfekat vo t.l.mn. Poradi faktot {to imperfektot ozna~uva minato
opredeleno nesvr{eno vreme, a vo ovaa re~enica so glagolot zaidoшe se iska`uva
minato opredelenosvr{eno vreme, vo toj slu~aj glagolskata forma bi trebalo da
bide zaidoшa {to stoi za aorist, t.l.mn`.

zakuti8 n. : свиок, кривина; gen. od zakut9, nepoznat toponim, me|nik, na atarot

na seloto Mla~ica. Pr: nad[ Mlaxuc[ wt[ zakuti8 do l7шkoga puti - od
svijokot nad Mla~ica do le{o~kiot pat (51b). Izvedenka od za(d), zad + kut[, agol
+ i9, imenski sufiks. Zborot kut[ ne се задржал во македонискиот јазик со
значење агол меѓутоа во смисла на агол од него е изведен зборот скут, предниот дел
на човекот од градите до нозете кога е седнат. Во српскиот, hrvatskiot и
украинскиот јазик кут значи ќоше.

zam7nii v. : zameni; t.l.ed. prezent od zam7niti. Pr: komu cr]kv[ podast[ ili
zam7nii - na kogo crkvata mu dava ili mu ja zameni (25b). Изведено од за, za + м7ни,
infinitivna osnova od m7niti, da menuva. Zorot zam7niti vo st.slv. ozna~uval i
zabrana.

zapisani8 n. pl. :tapija, popis, evidencija, dukumentacija, spisok, registar,

katalog, upatstvo, zave{tenie, prepis; od zapisani9. Pr: zapisani8 v[ hrisovuli -
zapisite vo ovaa hrisovula (zlaten pe~at na va`na kralska povelba) (240a).
Izvedenka od za, za + pisati, da pi{uva + ni8, imenskozameni~ka nastavka.

zapisah[ v. : zapi{av; od za, za + pisati, da pi{uva + h[, glagolska nastavka za

p.l.ed. od aorist. Pr: zapisah[ vsa i utvr[dih[ - se zapi{av i potvrdiv (75b).

zaseli8mi n. : selce, mali sela od 2-3 ku}i. Pr: i s[ zaseli8mi i s[ vinograd[# –

i so selcata i so lozjata (1b). Izvedeno od za, za + selo, selo + i8mi, slo`ena
zamenska nastavka za imenki sufiks vo instrumental.

zastupl9ni8 n. :podr{ka, zastapuvawe; od zastupl9ni9. Pr: teplago ti

zastupl9ni8 - od tvojata topla podr{ka (218a). Izvedenka od za, za + stup, ~ekor,
stapalo, prezentska osnova od zastupiti + en[, nastvka za part. pretr. pas. + i8,
imenski sufiks za genetiv. Soglaskata l se pi{uva vo slogovite pred vokalot e i
predno-usnata soglaska p, koja se jotuva i na toj na~in se dobiva glasot q.

65
zastupnica n : zastapnica, predstavnica. Pr: pon9жe zasatupnica 9si
hristi8nom[ - bidej}i ti si im zastapnica na hristijanite (38a).

zaxeti9 n. : za~etok, oploduvawe; od zax1ti, da po~ne, zapo~ne. Pr: po0 d7vo tv09
zaxeti9 - ti peam devo za tvoeto za~etie (202a). Derivacija na zborot e od za, za +
x1ti, se vplodi, se vr`a, se spoi. Glagolskata imenka zaxeti9 e izvedenka od zax1,
prezentska osnova +t[, nastavka za part. pretr. pas. + i9, nastavka za glagolski
imenki. Se odnesuva na bestelesnoto oploduvawe na Deva Maria.

zva v. : vikna, povika, t.l.ed. aorist od zvati. Pr: i zva mnogi9 - i povika
mnogumina (60a). Izvedeno od infinitivnata osnova zva i nulta sufiksot za treto
lice ednina.

zv7zdoш[stvi0 n. : dvi`eweto na yvezdite; instr. od zv7zdoш[stvi9. Pr:

zv7zdoш[stvi0 s[ vl[hv[# x0deqe se - mudrecite se za~udija na dvi`eneto na
zvezdite (13a). Vo makedonskiot jazik ne postoi soodveten zbor so koj to~no bi se
opredelila smislata na ovoj staroslovenski zbor. Najblisku do ovaa smisla na
zv7zdoш[stvi9 e zborot zvedobroina koj go predlo`il \or|i Pulevski koj go
objasnuva kako nauka ћa nas nau~id, daji poznavame, tjelana, nebesni, i slnceto i
zvezdine, i drugi, mnogu, kako i kade stojad tije i kakvi se i koqku se, nadaqeku
jedna od druga i kako se vrtad (Makedonska Leksika, str. 19). Najverovatno
motivacijata za ovoj staroslovenski zbor bil gr~kiot asteria, imeto na gr~kata
bo`ica Asteria koja go ozna~uvala dvi`eweto na zvezdite. Derivacija od zvezda,
yvezda, so zamena na a so tematskoto o + ш[stvo, суфикс за апстрактни именки + и0,
наставка за инстр.

zemlom[ n. : so zemjata; instr. od zem[l[. Pr: i s[ zemlom[, i s[ nivi9m[ - i so

zemjata, i so nivite (46b). Tuka za pade`na osnova e zemena osnovata zem[l[ i so
pade`nata om[ go so~inuvaat istrumentalot za m. rod.

zeml[n[# adj. pl. : zemen, od ovoj svet, mirjanin; od zem[l[. Pr: prid7te zeml[n[#
rukami pl9quqe - pridejte zemeni pleskaj}i so racete (191a).

zem[l[ n. : zemja; od zem[l. Pr: nastavnik[ vs7h[ sr[bsk[#h[ zem[l[ - nastavnik na

site srpski zemji (125a).

zeml[[ n. pl. : zemji; od zem[l[.

Pr: samodr[жc[ vs7h[ srb[sk[#ih[ i pomorsk[#ih[
zeml[[ - самодржец (avtokrat, despot) na site srpski i pomorski zemji (225a).

66
zeml9 n. pl. : zemji; od zeml8. Pr: tobo0 utvr[жda0t se zeml9 naшe - so tebe se
utvrduvaat na{ite zemji (177a). Epentetsko l e vmetnato vo jotovaniot slog 8 so
{to e dobiena mekata soglaskak l (q). Vo makedonskiot jazik ovoj glasoven proces
ne se zadr`al i namesto zemqa, kako {to se zadr`alo vo srpskiot jazik, postoi
zemja.

zeml0 n. : zemja; akuz. od zeml8. Pr: prida0 v[ wblasti kral9v[stva mi zeml0

Poloжku0 – ja pridadov zemjata polo{ka vo kralskata oblast (231a). Kral Du{an
nedvosmisleno tuka ka`uva deka polo{kata zemja ne bila srpska “od vek” tuku taa
bila inkorporirana vo srpskata dr`ava.

zidani9m[ n. : yidawe, gradewe; instr; od zidani9. Pr: hoteqa 0 wbnoviti s[

zidani9m[ i s[ pridani9m[ sel[[ - sakaj}i da ja obnovime so zidawe i so pridavawe
na sela (115a). Glagolska imenka izvedena od zidan, yidan, part.prez.pas. + i9,
imenska nastavka + m[, nastavka za part. pret. pas.

zimoviqe n. : zimuvali{te, mesto za prezimuvawe na dobitokot. Pr: da si ima

zimoviqe kobilam[ i wvcam[ - da si ima zimuvali{te za kobilite i za ovcite
(143b). Obrazuvano od zima, zima + ov, dodatok za pro{iruvawe na imenkite od
`enski rod + iqe, sufiks koj se upotrebuva za opredeluvawe na imenki koi
ozna~uvaat mesto.

zla8 adj. : lo{i, zli; nom. od zlo, tvrda promena. Pr: t[kmo d7la svo8 dobraa жe
i zla8 – samo svoite dobri dela ami i zlite (106a).

zl[jih[ adj. : zli; gen. od z[l[, lo{, zli, beda, nesre}a, napad. Pr: pronorliv[jih[ i
zl[#ih[ xlov7k[[ - od pakosni i zli lu|e (120a).

zna0qe v. : znaej}i. Pr: ne zna0qe - ne znaej}i (11a). Part. na prez. akt. od

glagolskata osnova zna0 za t.l.mn`. + qe, participski sufiks.

zovu v. : vikam, divikuvam; prez. od p.l.ed. od zvati. Pr: bespl[tnago glasom[ zovu
ti - so beztelesen glas te dovikuvam (208a).

^& (\)
# : desetreri~no i, j

67
&wana Zlatoustago : Jovan Zlatoust, ime na is~~eznata crkva vo seloto Gari,
dene{no Gajre, posvetena na svetecot Jovan Zlatoust. Na pr: I cr[kv[ svetago
Jwana Zlatoustago - i crkvata Jovan Zlatoust (11b). Dene{noto Gajre e naselenie
so Albanci od islamskata veroispovest dodeka makedonskoto naselenije potpolno
se odselilo od seloto vo po~etokot na 19 vek, a so toa site pomeni na postoeweto
na taa crkva kako i nejziniot lokalitet se potpolno zaborveni. Jovan Zlatoust
bil postaven za patrijarh vo Konstantinopol pome|u 397 – 403 godina i bil eden od
najzna~ajnite propovednici na pravoslavnata vera. Sv. Jovan Zlatoust e zaslu`en
za skratenata liturgija koja e poznata pod imeto Liturgija na Sv. Jovan
Zlatoust. Imeto Jovan poteknuva od hebrejskoto ime Yochanan {to zna~i bog e
qubezen, a navleglo vo makedonskiot jazik od gr~koto ime Ioannes. Deseteri~noto
& obi~no se pi{uva pred vokal (s#e) i pred konsonanti vo tu|i zborovi (v#no).

I (iжe)

i : osmeri~no i, j.

i conj. : i. Pr: i s[ planinom[, i s[ cr[kv[ - i so planinata, i so crkvata (8b).

i pron. : nego, go; akuz. edn. od on[.

igumena n. : igumenot; akuz. od igumen[. Pr: igumena ht7tov[skaago napisa –

igumenot na tetovskiot napis (252b). Poteknuva od gr~kiot zbor hegoumenos i
zna~i glaven na manastirot.

igumen[ n. : igumen, sve{teno lice odgovorno za manastir ili crkva. Pr: rekшe
igumen[ -- nazna~eniot igumen (89b). Zaemka od gr~ki hegoumenos, vodi~, glaven.

iжe pron. : koj, onoj, koe, koja; relativna zamenka. Pr: iжe krovom[ krilu tvo90
pokr[#va0 - koj se pokrivam so krovot od tvoeto krilo (206a). Ovaa zamenka
nastanala od anaforskata zamenka i i so dodavawe na partikulata жe.

iz praep. : iz, od. Pr: muxitel9 nemilostiv[#9 izm7ta0qi`iz vlast[# -

nemilostivite ma~iteli gi izbrkaa od vlasta (178a). Predlogot iz odi so pade`ot
genetiv.

izbavit v. : izbavi, spasi, oslobodi; prez. od izbavl8ti za t.l. ed. Pr: pomoli se
da izbavit n[j v[ d[n[ sudn[#i - pomoli se da ne spasi{ nas na sudniot den (186a).
Izvedenka od iz, iz, od + baviti, raboti, se zanimava + it[, glagolska nastavka.

68
izbavl80 v. : izbavi, spasi, oslobodi; prez. od izbaviti za pr. l. ed. Pr: i vr7da
vsakogo izbavl80 se - i se spasuvam od sekoe prokletstvo (207a). Izvedenka od
predlogot iz, iz + infinitivnata osnova izbavl8 + nastavkata 0.

izberet[ v : izbra, odbra; prez. od izbrati. Pr: i po nas[ hoteqih[ b[#ti ih жe

izberet[ Bog[ - i po nas koj }e sakaat da bidiat ako gi izbere Bog (180b). Izvedeno
od iz, iz, od + brati, da bere + et[, glagolska nastavka za t. l. ed.

izvol9ni9m[ n. : so volja; instr. od izvol9ni9. Pr: i s[ izvol9ni9m[ 9 nareqi se

htitora - i so volja se narekuva nejzin htitor (114a). Изведено од из, од + вол8,
волја + 9n, nastavka za part. pret. pas. + i9, glagolska nastavka + m[, nastavka za
part. na prez. pas.

izglagolati v. : iska`e; od iz, iz + glagolati, zboruva. Pr: Kto dovoln[ izglagolati

sili Gospodn9 - koj dovolno da ja iska`e silata Gospodova (153).

izd[#hani8 n.pl. : izdivka; od izd[jhani9. Pr: do posl7di8go izd[#hani8 na0

svet[jimi cr[kvami peqi se - }e se gri`ime za svetite crkvi se do na{ite posledni
izdivki (85a). Izvedenka od izd[#ha, infinitivna osnova od d[#hati di{i + n[,
nastavka za part. pret.pas.+ i8, sufiks za glagolska imenka.

izm7ta0qi v. :isfrlaj}i, brkaj}i; od izm7tati. Pr: radui se muxitel9

nemilostiv[#9 izm7ta0qi`iz vlast[# - raduvaj se brkaj}i gi nemilostivite ma~iteli
od vlasta (178a). Izvedeno od izm7ta0, glagolska osnova za p.l.mn`. od izm7tati,
frla, brka, odstrani + qi, nastavka za particip na prezentot, aktiven.

izredna8 adj. : ~udesna, nevidena, izvonredna. Pr: izredna8 kaako rexeta - ~udesna
kako pretka`ana (32a). Izvedenka od iz, iz + red[, red, poredok + na, pridavska
nastavka + 8, anaforska zamenka za formirawe na pridavki od opredelen vid.

ili conj. : ili. Pr: ili 9 posluh, ili 9 globa ko8 libo - ili e svedok, ili e bilo
kakva {teta (86b).

ima v. : ima; od im7ti. Pr: ima же i tak[#9 krasot[# dozreti - a ima i takva ubavina
da gleda (28a).
–
ime n. : ime. Pr: w mn7 proslavit se ime tvo9 sveto9 - vo mene da se proslavi
tvoeto svetovno ime (55a).

imuqa part. : imaj}i; part. na prez., gen. za m. rod vo mn. od im7ti. Pr: skvr[nn[i9
usti[# imuqa posr7d7 l0d[#i - imaj}i gnasni usti pome|u lu|eto (21a). Izvedenka
od imu, glagolska osnova za p.l.mn`. vo preznet + qa, participska nastavka.
69
imuqi part. : imaj}i; part. na prez., nom. za `. rod vo ed. od im7ti. Pr: n[ 8ko
imuqi dr[znoveni9 k[ s[jnu – i oti imaj}i prednost kaj sinot (185a). Izvedenka od
imu, glagolska osnova za p.l.mn`. vo preznet + qi, participska nastavka.

imuqu part. : imaj}i; part. na prez., akuz. za `. rod vo ed. od im7ti. Pr: vid7vшe
0 ne imoqu htitora – ja vidovme nemaj}i ktitor (113a). Izvedenka od imu,
glagolska osnova za p.l.mn`. vo preznet + qu, participska nastavka.

inogo pron. : nekoj drug, od onoj, drugiot; akuzativna forma. Pr: ili inogo wt[
roda kral9vs[stva mi - ili nekogo od rodot na moeto kralstvo (182b).

in7mi pron. : onie, drugine. Pr: ili pr7d[ sudi8mi ili pr7d[ in7mi vlast[mi -
ili pred sudiite ili pred drugite vlasti (86b). Izvedenka od in7, drug + mi, sufiks
za dativ.

is praep. : od, iz. Pr: is pr7xist[#9 utrob[# porodi - go porodi od pre~istata utroba
(48a). Odi so genetiv. Pred usneniot vokal p glasot z preminuva vo s.

Isaha : Isak, lice od seloto Sedlarevo koj podaril edna ~etvrtina od svojot imot
na tetovskiot manastir. Pr: Selo Sedlarevo, qo dal Isaha za svoi postrig[ и za
svoega podruжi8 постриг[ - {to dal Isak za svoeto stri`ewe i za stri`eweto na
svojata sopruga (65b). Исак бил pogolem земјопоседник и го поседувал селoто
Седларево. Тој и неговата сoпруга се замонашиле и по повод на тој чин Исак му
подарил една четвртина од селото на тетовскиот манастир, под услов cрквата да ја
храни неговата супруга се до нејзината смрт. Во грамотата посветена на црквата Св.
Богоридица нема податоци дали Исак го поседувал целиот имот koj му припаѓал на
селото Седларево и подарил само една четвортина од имотот или пак тој го подарил
целиот имот koj го поседувал. Меѓутоа во Бревното Тетовско, Du{anoviot popis za
podarenite imoti na crkvata Sveta Bogorodica Tetovska, е забележано дека Исак
му ги подарил на tetovskiot манастирот дворот со ливадите, со нивите, со
дубравата, со воденицата, со пасиштето и со сите меѓи и права и се drugo koj toj gi
поседувал. Името Исак е од хебрејско потекло и значи ќе се радува.

Isaшinu adj. : Isakova `ena; akuz. od Isaшina. Pr: I tuzi kalugericu Isaшinu
hrani cr[k[v[ do smr[ti - i crkvata da ja hrani Isakovata kalu|erka do smrt (71b).
Присвојна придавка од Исак. Izvedeno od Isah + ina, prisvojna nastavka za `enski
imenki. Vokalot h pred samoglaskata i se menuva vo konsonatot ш.

ispisan[ adj. : otpi{an, izbri{an; od isp[sa, infinitivna osnova od p[sati,

pi{uva + n[, pridavski sufiks. Pr: i wt[ knig[[ жivotni[#h] da ispisan[ budet[
- i da bide izbri{an od knigita na `ivite (226b).

70
ispl[n8ita v. : potpolnuvajte, ispolnuvajte; imper. za v.l. dvoina od ispl[n8ti.
Pr: Xedca mo8, ispl[n8ita domov[[ svet[#ih[ nedoostat[xna8 - ~eda moi,
ispolnavajte gi svetite domovi so nedostatocite (128a). Izvedenka od ispl[n8,
glagolska osnova od is, is + pl[n8, infinitivna osnova od pl[n8ti, ispolni + ita,
nastavka za vtoro lice dvoina. Se dobiva vpe~atok deka vladikata Sava toa
direktno im go velel na kral Du{an i na negoviot sin Uro{ {to istoriski ne
mo`e da se smeta za ispravno. Predlogot is e dobien od iz[ so promena na glasot z
vo s koga z se nao|a pred usneniot glas p.

ispl[n8ti v. : da ispolnuva; od is, iz + pl[niti, polni. Pr: nedostat[xna8 v[ nih[

ispl[n8ti - ispolni gi nedostatocite vo niv (86a).

ispravl9ni8 n. pl. : popravka, ispravka. Pr: na0 spaseni8 i ispravl9ni8 - na{e

spasenie i popravka (166b). od is, iz + prav, prezentska osnova od praviti, pravi +
l, etetentsko l + 9n, sufiks za part. pret. pas. + i8, sufiks za izveduvawe na
glagolski imenki.

isp[jtani8 n. pl. : isku{enie, ispituvawe; od is, iz + p[jta, infinitivna osnova od

p[jtati, pra{uva + n[, sufiks za part. pret. pas. +i8, sufiks za glagolski imenki.
Pr: pomozi mi v[ d[n[ isp[#tani8 mo9go - pomogni mi na denot na moeto isku{enie
(182a).

ishodi v. : izleguva, istekuva; od is, iz + hoditi, odi. Pr: kako ishodi potok[ wt[
- kako istekuva potokot od (17b). Glagolskata forma za t.l.ed vo prezent od
infinitivot ishoditi se obrazuva od prezentskata osnova ishod i nastavkata it[,
me|utoa tuka do{lo do ispu{tane na t[ od ovaa glagolska nastavka.

ih pron. : niv; gen. od oni. Pr: hoteqih[ b[#ti ih жe izberet[ Bog[ - koi saka Bog da
gi izbere niv (180b).

ihжe pron. : koi, so koi. Pr: ihжe navaжdeni9m[ pronorliv[#ih[ i zl[#ih[ xlov7k[[
- koi so pottiknuvawe na kleti i zli lu|e (120a). Obrazuvano od ih], lokativ od
oni + жe, partikula.

I9sewva adj. : Eseev, od Esej, tatkoto na izraelskiot car David od Juda. Pr:
neporoxna8 nev7sta wt[xa wt kor7ne I9sewva proizide - непорочна очева невеста
koja proizleze od korenot Eseev (194a). Se odnesuva na Sv. Bogorodica koja e
rodena od lozata na Esej. Imeto Esej e od evrejsko poteklo i zna~i podarok.

I0d7 : Juda, еden od dvanaesette apostoli koj go predal Isus Hristos. Pr: da
budet[ proklet[, i da budet[ prixten[ k[ pr7datel0 I0d[ - da bide proklet, i da
bide odbroen kon predavnikot Juda (243b). Imeto Juda poteknuva od hebrejskiot
zbor yehudah i zna~i da bide falen.

71
K (како)

k : k
k(]) praep. :
kon, prema, vo pravec. Pr: i vsak[ prib7g[ k teb7 - i sekoe
pribli`uvawe kon tebe (216a).

kako adv. : kako. Pr: kako ishodi potok[ - kako istekuva potok (17b).
–
kaako adv. : kako. Pr: izred([)na8 kaako rexeta - ~udesna kako pretska`ana (33a).

kaжet[ v. : ka`a, re~e; t.l.edn. od kazati. Pr: xlov7ka жe kaжet[ - i ~ovekot ka`a
(60a). Prezentska glagolska forma od kaza, prezentska osnova od kazati + et[,
glagolska nastavka. Zabnoto z se jotuva vo ж.

kalugericu n. : kalu|erica; akuz. od kalugerica. Pr: I tuzi kalugericu

Isa[ininu - i taa Isaкova kalu|erica (71b). Izvedenka od kaluger[, kalu|er + icu,
ica, sufiks za izveduvawe `enski imenki.

kivota n. : kov~eg; gen. od kivot[. Zaemka od gr~ki kivotio, kutija, kov~eg. Pr: kivota
zav7tnago - od zavetniot kov~eg (6a).

kir n. : kir, crkoven daritel, gospodin; od gr~ki kyrios, gospodar. Pr: kir Sava
uxit na0 glagol9 - gospodin Sava ne u~i nas so zborovite (126a).

knig[# n. : knigata; od kniga. Pr: i knig[# razgnut se i taina8 wblixa0t se - i

knigite se otvoraat i tajnite se otkrivaat (184a).

knig[[ n. : knigi. Pr: i wt[ knig[[ жivotni[#h] - i od knigite na `ivite (226b).

kobilam[ n. : so kobilata; instr. od kob[jla. Pr: da si ima zimoviqe kobilam[ i

wvcam[ - da si ima zimuvali{te za kobilite i ovcite (143b). Etimolo{koto
poteklo na zborot kobila ne e razjasneto, no interesno e {to i vo latinskiot jazik
zborot caballus ozna~uval kobila ili kow.

kogo pron. : kogo; akuz. od k]to. Pr: i vr7da vsakogo izbavl80 se – se spasuvam od
sekoja pakost (207a).

komu pron. : komu; dat. od k]to. Pr: komu cr]kv[ podast[ ili zam7nii - na kogo
crkvata mu dade ili zameni (25b).

korene n. : koren; vok. od koren[. Pr: radui se korene Davidov[ - raduvaj se korenu

72
Davidov (150a).

kraga n. : kra`ba, kradewe(krag8). Pr: ili 9 kraga ili 9 ruka, ili 9 wtboi, ili
9 udava ili 9 prestoi - ili e kra`ba, ili e raka(sudska taksa za garancija), ili
e otboj (kazna za odbivawe na presudata), ili e udava (von sudska presuda), ili e
prestoj (ne doa|awe na presuda) (110b).

kral[ n. : kral, monarh, imperator, nasledna titula na vladar. Pr: kral[ Stepan[ -
kral Stefan (142a). Imeto kral e izvedenka od Kaizer, germanski za imperator od
Ceasar, Cezar. Se do krunisuvaweto na Stefan Du{an za car vo 1346 godina vo
Skopje, toj i site predhodni srpski vladari bile so kralevska titula zatoa {to
nivnata kruna bila nasledena od katoli~kata crkva so koja se krunisal Stefan
Nemawa Prvoven~ani.

kral8 n. : na kralot; gen. od kral[. Pr: s[#n[ kral8 Uroшa treti8go narexen[#i
pravov7rn[#i - sin na kralot Uro{ Treti nare~en pravoveren (140a).

kral9v[stva n : od kralstvoto; gen. od kral9vstvo. Pr:–roditeli kral9v[stva mi -

roditelite od moeto kralstvo (90a).

kral9v[stvo n. : kralevstvo. Pr: i kral9v[stvo mi wbr7te v[ pr7d7l7 tom[ m7sto

podobno - i kralstvovo odbra edno pogodno mesto vo taa oblast (233a). Izvedenka
od kral[, kral + stvo, imenski sufiks za apstraktni imenki.
–
kral9v[stvu n. : na kralevstvoto; dat. od kral9vstvo. Pr: kral9v[stvu naшemu,
ne wborima8 st7no - na kralstvoto na{e, ne oboriva steno (173a).

kral9m[ n. : so kralot; instr. od kral[. Pr: s[#nom[ mlad[#m[ kral9m[ Uroшem[ -

so sinot, mladiot kral Uro{ (144a).

kral0 n. : na kralot; dat. od kral[. Pr: kral0 naшemu utvr[da0t se - na na{iot

kral se utvrduvaat (214a).

krasna8 adj. : krasna, ubava, slo`ena pridavska promena. Pr: se bo carica krasna8
- ete, navistina prekrasna carica (194a).

krasot[# n. pl. : krasota, ubavina; gen. od krasota. Pr: tak[#9 krasot[# dozr7ti -
takvi ubavini da se vidat (28a). Izvedenka od krasiti, obo`uva + ota, imenski
sufiks.

krilu n. : so kriloto; dat. od krilo. Pr: krilu tvo90 pokr[jva0 - se pokrivam

pod kriloto tvoe (206a).

73
krina n. : srednovekoven zemen cilindri~en sad, sli~en na vr~va. Pr: krina 9dna
i tri wglavi - edna krina i tri oglava (snop) (121b).

krovom[ n. : so krovot; instr. od krov[. Pr: iжe krovom[ krilu tvo90 pokr[#va0 –
ko se pokrivam pod krovot od tvoeto krilo (206a). Imenkata krov[ e izvedena od
glagolot kr[jti, da krie, so upotrebata na prevojot kade doa|a do promena na
vokalite vo korenot na zborot, a so toa novooformniot zbor dobiva novo zna~ewe.

krov[# n. : vo krovot; gen. od krov[. Pr: da 9gda wskud79te primutv[# v[ krov[#

svo9 - da koga patit da ve primat pod nivniot krov (64a).

Kruшice : Kru{nica, nepoznat toponim, me|a na seloto Mla~ica; gen. od

Kruшica. Pr: i do Kruшica, i do r7ke Htetove - i do Kru{ica, i do tetovskata
reka (52b). Izvedenka od kruш[ka, kru{ka + ica, imenski sufiks za `enski rod.
Пове}ето историчари и етнографи сметаат дека топонимот Крушицa e mesto-
me|nik, odnosno toa ne bilo naseleno mesto. Vo atarot na seloto Sara}ino i vo
blizinata na slivot na rekata Pena vo Vardar, Jovan Trifunovski zabele`al
toponim so ime Kru{a {to se sovpa|a so imeto na me|nikot Kru{ica od povelbata.
Me|utoa spored misleweto na avtorot Ilija Petru{evski, Kru{ica bilo
srednovekovno selo koe se nao|alo vo atarot na seloto Dolno Sedlarce. Toa
mislewe Petru{evski go temeli vrz podatokot deka vo atarot na Dolno Sedlarce
postoi toponim so imeto Kru{ojca za koj `itelite od seloto raska`uvaat deka toa
nekoga{ bilo naseleno mesto. Toa predanie se potvrduva i so tapijata od turskiot
pa{a Rexep koj vo 1795 godina vo Kru{ojca uvakuval tri parceli. Isto taka, pri
obrabotka na zemji{teto me{tanite pronao|ale ostatopci od raselena naselba.
Me|utoa problemot so ova mislewe e toa {to nekoga{nata naselba Kru{ojca e
okolu 10 kilometri odale~ena od Mla~ica i od le{o~kiot pat taka {to toa ja
pravi ovaa pretpostvka te{ko prifatliva. Na ovaa zabele{ka Petru{evski
odgovara deka vo sredniot vek postoela edna delnica od le{o~kiot pat koj se
odvojuvala kaj Mla~ica i pominuvala pokraj Kru{ojca.

kr[v[ n. : krv. Pr: kr[v[ 9go na nas i na x7dih[ naшih[ - krvta negova na nas i na
~edata na{i (245b). Se odnesuva na nastanot koga narodot vo Judea baral od
rimskiot guverner Pilat da go raspne Isus Hristos i ja prifatile seta vina za
Isusovata smrt vrz sebesi so zborovite krvata negova na nas i na{ite deca.

Kr[pena : Krpena, is~eznato selo vo Polog. Pr: Selo Kr[pena s vs7mi meg8mi i
pravinami - selo Krpena so site me|i i prava (63b). Deneska selo so imeto Krpena
ne postoi vo polo{kata kotlina. Ova is~eznato selo spored misleqeto na
Radoslav M. Gruji}, zaedno so seloto Leskovjani, se nao|alo vo blizinata i pod
selata Tetovo i Re~ica, zna~i od desnata strana na Pena i nad selata Brvenica i
Fali{e. Ovaa pretpostavka na Gruji} ne ja osporuva ni Lidija Slaveva i taa samo
dopolnuva deka seloto Krpena pod toa ime e zabele`ano za posleden pat vo vtorata
polovina vo petnaesetiot vek kako del od vakufot na Kebir Mehmed ^elebija.
74
Nasproti ova mislewe, Marija Koprivnica smeta deka Krpena se nao|alo vo
blizinata na Nikiforci, Hra{tani i Tetovo potpiraj}i se dopolnitelno i na
opisot od me|ite koi se zabele`ani vo povelbite na car Du{an za manastirot
Treskavec vo Prilep. Me|utoa pregledot i na tie povelbi ne poka`uva nekoi
pokonkretni mestopol`beni odredenici za ova selo osven toa {to vo taa povelba
Krpena se opi{uva so vodenici i plananina. Ovie podatoci, naprotiv, uka`uvaat
deka Krpena sigurno bilo planinsko a ne ramni~arsko selo kako {to razmisluvale
Koprivnica, Slaveva i
Grui}.
Identitetot na nekoga{noto selo Krpena se obidel isto taka da go razjasni
Ilija Petru{evski koj e so mislewe deka seloto ne is~eznalo tuku toa i denska
postoi so novoto ime Nepro{teno. Petru{evski toa go doka`uva vrz osnova na
istoriskite podatoci vo dostapnite srpski povelbi, turskite popisi i
etnografskite podatoci za dene{noto selo Nepro{teno. Spored Petru{evski,
vlastelinot Pribec, koj se spomenuva i vo ovaa Du{anova povelba, bil preselen
vo Krpena od sosednoto selo Jedoarce, 500-600 metri nad Nepro{teno, so rodot,
dvorjanite i lu|eto koi toj gi doselil vo Polog. Prebec vo Nepro{teno imal svoj
dvorec so ogradi. Za ova tvrdewe Petru{evski dopolnitelno se potpira i na
istori~arot A. M. Seli~ev (Polog, 98) kade se naveduva deka Prebec bil doselen
vo Krpena me|utoa i toj ne doka`uva deka Pribec se doselil od Jedoarce.
Po negovata preselba vo Nepro{teno, kako {to razmisluva Petru{evski,
Pribec ja izgradil crkvata Sv. \or|ija. Taa crkva ne go pre`iveela vremeto i bila
napolno razru{ena za vreme na turskata vlast, no povtorno obnovena vo 1969
godina. Pred da se vozobnovi taa crkva `itelite na seloto so vekovi odele na
mestoto kade nekoga{ bila izgradena crkvata Sv. \or|ija i tamu palele sve}i i
delele jadewe za du{a i za zdravje (Trifunovski, str. 336). Ovoj podatok e edna
silna indicija deka vo seloto postoelo kontinuirano pametewe za postoeweto na
crkvata Sv. \or|ija. Crkvata e pronajdena i obnovena koga na eden `itel od seloto
mu se pretska`alo na son deka tuka postoela srednovekovna crkva Sv. \or|ija.
Silno uveren vo vistinata na sonot, selanecot po~nal vedna{, prvo sam da go
iskopuva mestoto, a potoa i so pridru`ba na selanite koi poveruvale vo
simbolikata na negoviot son. I na golemo iznenaduvawe, na nekolku metri
dlabo~ina se poka`ale temelite na crkvata, pove}e crkovni artefakti i ostatoci
na nekoga{niot oltar. Posle ova otkritie seloto povtorno ja izgradilo
sru{enata crkva Sv. \or|ija na istite temeli.
Vedna{ nad crkvata se izdiga brdoto, a pod seloto se livadite, senokosite i
nivite koi gi spomenuva kral Du{an vo negoviot opis za granicite na atarot na
seloto Krpena. Niz seloto pominuva selskata reka na koja od sekoga{ postoele
pogolem broj vodenici {to se sopvpa|a so podatocite od povelbata za vodencite
koi i bile podareni na crkvata Sv. Bogorodica Tetovska. Isto taka, vo
Nepro{teno i do den deneska postojat bav~i so ogradi koi poteknuvaat od stari

75
vremiwa, pa sigurno e deka od taa pri~ina toa mesto se vika Ograda. Osobeno e
zna~aen podatokot {to vedna{ do Ograda e toponimot Kapija, turska zaemka za
vratnica, {to nesomneno uka`uva na razmisluvawe deka tuka bila glavnata vrata
za vlezot vo nekoga{en dvorec, mo`ebi na vlastelinot Pribec.
Za pretpostavkata deka Nepro{teno nekoga{ bilo poznato pod drugo ime vo
seloto postoelo takvo predanie koe se preraska`uvalo od koleno na koleno. Toa
predanie go zabele`al i Jovan Trifunovski, no selanite ne se se}avale na
negovoto prve~noto ime. So ogled na toa deka od vremeto na car Du{an pa do sega
pominale pove}e od 6 vekovi ne treba da za~uduva {to toa ime se izgubilo od
kolektivnoto pametewe na seloto. Sepak, spored tvrdeweto na Ilija
Petru{evski, ostanuva mal prostor za dvoumewe deka nekoga{noto selo Krpena
bilo dene{noto selo Nepro{teno.
No i pokaj mnogute podatoci i argumenti vo podr{ka na ovaa pretpostavka,
sepak taa ostanuva nepotvrdena. Spored podatocite od turskite popisi od 1453 i
1468 godina, seloto Krpena e zabele`ano pod imeto Krpawe so {to o~igledno se
doka`uva deka seloto prodol`ilo da opstojuva i posle propasta na srpskata
dr`ava. Ova selo potpolno se gubi od popisnite podatoci od 1545 i 1568 godina.
Me|utoa i seloto Nepro{teno isto taka postoelo za vremeto na dvata prvi turski
popisi {to zna~i deka ovie dve sela postoele istovremeno edno do drugo u{te eden
cel vek posle propasta na srpskoto carstvo. Mo`ebi Krpena se nao|alo vedna{ do
Nepro{teno i tie dve sela egzistirale edno do drugo podolgo vreme i podocna
Nepro{teno prerasnalo vo pogolemo selo i potpolno go apsorbiralo seloto
Krpena taka {to poslednovo selo so vreme prestanalo da postoi pod sopstvenoto
ime.
Me|utoa koga se bara mestopolo`bata na is~eznatoto selo Krpena ne treba
da se zaboravi i sosednoto selo Xep~i{te koe se nao|a vedna{ od desnata strana
na Nepro{teno. Imeto Xep~i{te poteknuva od turskiot zbor cep, xep. Vo
sredniot vek xebot bil sostaven od edno par~e krpa koe se pri{ivalo na oblekata.
Tuka se zabele`uva o~iglednata etimolo{ka vrska pome|u turskiot cep i
staroslovenskiot zbor krpa. Sepak i seloto Xep~i{te postoelo istovremeno so
seloto Krpena pa i ovaa pretpostavka bara dopolnitelno objasnuvawe za da se
potvrdi dali mo`ebi Xep~i{te bilo nekoga{noto selo Krpena.

kr[sta n. :na krstot; gen. od kr]st]. Pr: da ga porazi sila x[st[nago i

жivotvoreqago kr[sta Gospodn8 - da go uni{ti silata na ~estitiot i Gospodoviot
`ivototvoren krst (233b). Tuka ne se misli na krstot kako naprava koja im
slu`ela na rimjanite za ma~ewe i razapnuvawe na robovite tuku se odnesuva na
Hristoviot krst koj carica Elena go prona{la vo Erusalem i so koj, spored
hristijanskata vera, mrtvite se izlekuvaat i o`ivuvaat.

kto pron. : koj. Pr: Kto li se naide zbavl8 na toi planin7 - koj li navleze vo taa

76
planina (139b).

kupiti v. : da kupi. Pr: nudeqih[ vs7h[ kupiti cars[stvo nebesno9 - nudej}i se

da kupat od nebesnoto carstvo (98a).

kupl9nicami n. : kupena niva ili livada, instr. od kuplenica. Pr: s[ vinograd[#

i s[ kupl9nicami - so lozja i so kupenkata (kupenoto) (1b). Izvedenka od kupl[n[,
kupen + nica, imenski sufiks za `enski rod. Kuplenica ozna~uva kupen imot
nasproti terminot ba{tina koj se odnsuva na nasleden imot.

k[ praep. : kaj, do. Pr: ne prihodeqago k[ vrax[stvu kto uvrax09t[ – ne pristapuva

na le~ewe koj izlekuva (25a).

k[di adv. : kade. Pr: k[di ga vr7me priжene - kade vremeto go zate~e (123b).
Poteknuva od praslovenskiot zbor k[de, i.e. koren *kwu-dhe.

ko8 pron. : koja. Pr: i globa ko8 libo - i bilo koja globa (88b).
–
ko9ga pron. : bilo koj; gen. od ko\. Pr: ni podavka ko9ga libo - ni bilo kakva
dava~ka (119b).

ko9gaжde pron. : bilo koe. Pr: wt[ ko9gaжde sela cr[kovnaga – od bilo koe crkovno
selo (121b).

L (л0д#%е)

l : l.

lanit7 n.: lice, obraz; vok. od lanita. Pr: неx(и)ст7и i wtnud[ wskvr[n9n7i lanit7
- ne~istoto i potpolno izvalkanoto lice (30a).

leжeq[ v. : le`i; парт. на през., акт. неопределен вид od leжati. Pr: mlad7nc[ v[
8sleh] leжeq[ - mladenec vo jasli le`i (15a).

li conj. : li. Pr: Kto li se naide zabavl8 – koj li }e se najde da pravi ne{to
(139b).

libo conj. : bilo {to, било која. Pr: ili 9 globa ko8 libo - ili bilo koja globa
(88b).

77
livadami n. pl. : so livadite; instr. od livada, gr~ka zaemka od livadi. Pr: i s[
mlin[# i s[ livadami - i so mlinovite i so livadite (69b).–

lik[stvu0t[ v. : pee, crkveno peewe; t.l.mn. vo prezent od lik]stvovati. Pr: da

lik[stvu0t[ sv7tlo cr([)kv[# ukraшен[#i9 pr7ws(ve)qa9m[#9 duhom[ - da zaigra
crkvenoto svetlo ukraseno so duhovnoto preosve{tenie (192a). Izvedeno od
lik[stv, prezentska osnovaa od lik[stovati, izvikuva, pee, vika, + 0t, nastavka za
t.l.mn`. Glasovnata grupa ov preminala vo vokalot u. Vo ranoto hristijanstvo
pokraj peeweto i ~itaweto na molitvite vo crkvite od strana na popovite i
|akonite zaedno so niv peel i narodot koj u~estvuval vo slu`bata. Zborot lik[ vo
toa vreme ozna~uval narod, odnosno licata koi prisustvuvale na slu`bite i se
smetale kako osnoven del od crkovnata slu`ba, no deneska taa funkcija na peewe
ja vr{i crkovniot hor.

Lisixe &Azbine : вок. од Lisi~ja jama, dupka, skrivali{te, пребивалиште;

nepoznat me|nik na atarot na seloto Sten~e. Pr: na Lisixe &Azbine – na Lisi~ja
Jama (34b). Sostaveno od lisixe, lisi~ja i 8zbina, skrivali{te, jama, dupka.
Pridavkata lisi~e e izvedena od lisica + xe kade samoglaskata c do{la vo dopir so
zamenkata 9 i po praviloto na jotacijata do{lo do promena na glasot c vo ~.
Krajnata bukva e e pade`na forma za lokativ, i izgleda vo pridavkata lisixe taa
bukva go nosi istiot glas kako i bukvite 7 (8at]) ili = (=st]).
Lisicata (volpes latinski) poteknuva od rodot na ku~inata, so dolga opa{ka
i mucka, crvena boja i prete`no e mesojadno `ivotno. Imeto lisica poteknuva od
staroslovenskiot zbor lis[ no ne e potvrdeno negovoto prvi~no zna~ewe.
Zna~eweto na zborot 8zbina iako na prv pogled deluva deka toa e kovanica od
apelativot jaz[ (jaz) i nastavkata bina, sepak negovata etimolo{ka struktura
poteknuva od druga osnova. Za zborot jaz[ postoi op{to prifatlivo tolkuvawe
daka so nego se ozna~uva vir, brazda, zaliv, kanal ili stomak (Miklosich). Me|utoa
ne e jasno kako ovie zna~ewa na jaz se prenele na smislata vo zaborot jazbina koga
tuka o~igledno se misli na dupka, pe{tera ili jama kade, vo ovoj slu~aj, kade se
krie ili `ivee lisicata. Mo`ebi prvi~noto zna~ewe na jaz[ mu bilo prazen
prostor vo ne{to (zemja, kamen, drvo), ili pak popolneta praznina (stomak) pa
podocna se pro{irilo i na ograden prostor kako {to se vir ili zaliv, a od tuka i
na kanal po {to te~e vodata. Me|utoa i da se prifati ova tolkuvawe na zborot 8z[,
sepak i nastavkata bina pretstavuva eden poseben etimolo{ki problem. Vo
makedonskiot jazik zborot bina ozna~uva platforma podignata od podot {to
slu`i za izveduvawe na prestavi ili drug vid na oficijalni nastani i od kade im
se obra}a na gleda~ite. O~igledno e deka tuka bina ne e vo sroden etimolo{ki
odnos so dupka ili jama nitu pak vr{i bilo kakva jazi~na modifikacija 8z[, za da
se prenese zna~eweto vir ili zaliv na jama ili dupka. Spored toa tuka ne postoi
bilo kakva semati~ka vrska so zbororot jazbina.

78
 Zatoa korenot na 8zbina treba da se bara vo staroslovenskiot zbor 8zv[ koj
ozna~uva jama, dupka. Zborota bina tuka voop{to ne vr{i uloga na nastavka bidej}i
vo stvarnosta vistinskata nastavka e ina koja slu`i za pro{iruvawe na zna~eweto
na imenkata. Na ovoj na~in prvvi~no bil oformen zborot jazv[ina no podocna
do{lo do izedna~uvawe na glasot v so b. Od tuka jasno se gleda deka jazbina
ozna~uva jama ili dupka kade `ivee lisicata. Jazbina zna~i mesto kadea `ivee
licicata, no toa ne e ograni~eno i za drugite divji `ivotini, se potvrduva i so
faktot {to vo srpskohrvatskiot jazik od 8zv[ so nastavkata [c (vac) e izvedena
imenkata jazavac, srpski za e`, `ivotno koe `ivee vo jami.

liшit v. : da odzema, da grabi, otka`uva; prez. p.e.ed. od liшati. Pr: ne liшit se

pomoqi tvo9e – ne se otka`uvaj od pomo{ta tvoja (216a). Koreen lih[, vi{ok,
preekumeren, nepotreben. Glasot h pred vokalot i se menuva vo ш.

loviqem[ n. : lovi{te, so lovi{teto; instr. od loviqe. Pr: s[ r7kom[ i s[

loviqem[ - so rekata i so lovi{teto (19b). Izvedeno od lov[, lov + qe, imenski
sufiks za mesto. Se odnesuva na mesto vo reka odredeno za ribolov.

loжesn[ n. : materica, utroba, пазува. Pr: knig[# slova жivotnaago iz loжesn[

proizide – vo knigata na `ivite od utrobata proizleze (189a). Le`alo, postela,
krevet od loжe.

lokve n. : lokva; gen. od lokva. Pr: do lokve xelopexke - do mlakata ~elope~ka (41b).
Poteknuva od latinskiot koren *laqu, do`dova voda sobrana vo dlabnatina, ezero
(Skok, 315).

L7skovl8ni : Leskovqani, nepoznato selo. Pr: Selo L7skovl9ni s[ vs7mi megiami

i pravinami - Selo Leskojvjani so site me|i i prava (25b). Glavnata pri~ina {to
to~nata mestopolo`ba na seloto Leskovjani ne e utvrdena se sostoi vo toa {to vo
povelbata kral Du{an ne zabele`al kade toa selo se nao|alo nitu pak toj gi
spomenuva iminata na me|ite koi go so~inuvaat negoviot atar. Edinstveno {to se
doznava od ovaa povelba za Leskovjani e deka kral Du{an i go podaril seloto na
crkvata Sv. Bogorodica vo Tetovo so site me|i i prava, a zaedno so seloto i
podaril edno zadu{no mesto koe mu pripa|alo na izvesen V’lksan.
Za to~nata mestopolo`ba na ova is~eznato selo nema dostapni podatoci.
Me|utoa u{te od gramotata na Konstanitn Asen koja bila izdadena vo 1258 godina
za skopskiot manastir Sv. Gorg se doznava deka edna me|a na seloto Re~ica se
nao|ala nad selto Leskovjani. Ova selo se spomenuva i vo gramotata na kral
Milutin za istiot manastir Sv. Gorg skopski no bez dodatni informacii za
negovata mestopolo`ba. Iznenaduva i podatokot {to duri i vo posebnata
hilandarska povelba za ova selo od 1354 godina so koja car Du{an mu go podaruva
seloto Leskojani na manastirot Hilandar, vo nea nema podetalni podatoci za
negovata mestopolo`ba. Vrz osnova na ovie nepotpolni podatoci, istori~arot
A.M. Seli{~ev se obidel da go smesti seloto blisku do Tetovo no bez poprecizna
lokacija. Po nego i Radoslav M. Gruji} mislel deka Leskovjani bilo nekade okolu

79
Tetovo i Re~ica, no i toj ne pridonesuva ni{to pove}e za odreduvawe na negovata
poto~na mestopolo`ba. Isto taka i Marija Koprivnica go smestuva Leskovjani
ju`no od Tetovo i pod seloto Gari bez dodatna argumentacija. Lidija Slaveva go
pro{iruva mo`niot prostor na Leskovjani pome|u Tetovo, Re~ica i Vardar
potpiraj}i se na podatokot vo gramotata izdadena za Leskovjani kade se veli deka
nekoe podareno mesto se nao|alo niz Vardar do Tetovska Brazda i nad Leskovjani.
Me|utoa taa mestopol`bena opredelba navistina zazema eden golem prostor kade
na toj prostor deneska postojat pove}e sela, kako {to se Fali{e, Brvenica i
Sara}ino, taka {to prilo{kata na Slaveva za lokacijata na is~eznatoto selo
Leskovjani ne e dovolno opredelena. Vzgora, Slaveva neargumentirano
podrazbrala deka odredenicata do Htetov[sku Brazdu se odnosilo na tetovskata
reka, odnosno Pena, {to ne e to~no zo{to vo predelot pome|u Pena i seloto
Trebo{ postoi edna brazda koja kaj naselenieto e poznata kako Gradska Voda ili
Studena Voda i koja se vleva vo Vardar.
So daleku poverodostojni argumenti i poubedlivi podatoci istori~arot
Ilija Petru{evski go pro{iruva prostorot kade treba da se bara is~eznatoto
selo i doa|a do zaklu~ok deka Leskovjani se nao|alo pome|u tetovskata reka Pena
i seloto Trebo{, od pribli`no na polovinata od `elinskiot pat od centarot na
Tetovo i rekata Vardar. Spored Petru{evski, toa mesto koe mu pripa|a na atarot
na seloto Trebo{ deneska se vika Leska, a {to vo su{tina e apelativot na imeto
na seloto Leskovjani. Vo podr{ka na ovaa pretpostavka se spomenuva i predanieto
na seloto Trebo{ koe propveda deka na mestoto Leska nekoga{ postoelo nekoe
selo koe tie go vikale Leske. Isto taka, kako dopolnitelna podr{ka, Petru{evski
naveduva deka pri oraweto na poleto na mestoto Leska se pronajdeni
srednovekovni artefakti so koi se potvrduva postoewe na nekoe is~eznato selo. I
na krajot, niz mestoto Leska te~e brazdata Gradska Voda koja kaj naselnieto e
poznata u{te od srednovekovnoto vreme kako tetovska brazda. Spored toa, ovie
negovi argumenti mo{ne ubedlivo naso~uvaat kade bi trebalo da se bara toa
is~eznato selo.
Sepak verodostojnosta na pretpostavkata na Petru{evski vo golema merka
zavisi i od toa vo koja smisla e upotreben predlogot niz vo tekstot. Ako niz tuka
bil upotreben kako pokazatel na prostranstvena nasoka vo koj pravec te~e vodata
na rekata Vardar, vo toj slu~aj opisot niz[ Veliku do Ht7tov[sku Brazdu (niz
Vardar do Tetovskata Brazda) mo`e samo da zna~i deka granicata bila po tekot na
rekata Vardar i do mestoto kade vo nea se vlevala tetovskata brazda, a toa e
predelot nad Vardar pome|u @elino i seloto Palatica. Ako e toa to~no toga{
toa pretstavuva eden golem prostoren ras~ekor od predlo`enosto mesto Leska
pokraj Trebo{ do seloto Palatica so {to se namaluva mo`nosta deka Leskovjani
treba da se bara kaj seloto Trebo{. Ako pak tuka niz se podrazbere kako
dvi`eweto na linijata na granicata po rekata Vardar, odnosno ako taa linija bila
krajnata granica i bez precizna opredelba, vo toj slu~aj predlogot niz slu`el samo
kako edna gruba orientacija taka {to toa ne ja ~ini neprifatliva predlo`enata
pretpostavka deka Leska e lokacijata na nekoga{noto is~eznato selo Leskovjani.
80
l7ta n. pl. : godina, vreme, leto; mn od l7to. Pr: posl7dn88 l7ta 8vl[шi se -
posledno vreme se javuva (198a). Zborot l7to mo`e da zna~i edna godina, edna
godi{na sezona, ili pak eden neodreden broj na godini {to obi~no se odreduva so
zborot vreme. Potekloto na zborot l7to ne e dovolno razajsnet. Spored Petar
Skok, zborot e od staroslovensko poteklo i ozna~uva toplo godi{no vreme.
Me|utoa korenot le (le) vo leto go ima i vo gr~kiot zbor koj e od fenikisko
poteklo elekron i {to zna~i sjaj, svetlina, a vo latisnskiot jazik zborot lumen isto
taka zna~i svetlina, videlina. Korenot et (et) vo zborovite svet, svetlina e isto
taka so zna~ewe na svetlost. A site ovie morfemi poteknuvaat od i.e. koren *leauk
koj zna~i svetlost, videlina. Razlikata me|u korenite et, lu, le ili et mo`e da se
objasni so posebnosta na istoriskiot razvoj na jazicite. Spored toa, zna~eweto na
l7to mo`e da se tolkuva kako godi{noto vreme vo godinata koga dominira
svetlinata. Isto taka, ovaa pretpostavka deka l7to e odredenica za svetlinata
mo`e da se potvrdi i so faktot {to zborot prolet go ozna~uva po~etokot na
sezonata na svetlosta, dodeka zborot esen ozna~uva zasenuvawe na denot, odnosno
skratuvawe na traeweto na videlinata.

L7шkoga puti : le{o~ki, gen. od Л7ш[k[.Pr: nad[ Mlaxuc[ wt[ зakuti8 do

l7шkoga puti - nad Mla~ica od зaвојот do leшo~kiot pat (51b). Во грамотата не е
zabele`ana to~nata ruta na ovoj pat i do sega taa ne bila potpolno utvrdena od
istori~arite. Spored Ilija Petru{evski (Seloto Le{ok tetovsko, 2004),
postoele tri le{o~ki pata vo sredniot vek. Edniot pat po~nuval od Miletino (vo
blizinata na Sten~e) pa preku Brvenica, Trebo{ i Nepro{teno zavr{uval vo
Le{ok. Vtoriot pat se odvojuval od dra~kata magistrala vo blizinata na ustieto
na Vratni~ka reka i Vardar i preku Nera{te odel za Le{ok. Od lokalnoto
naselenie ovie dva pata bile poznati kako maslarski pati{ta zo{to, kako {to se
raska`uva od lokalnoto naselenie, po niv se prenesuvale mle~nite proizvodi od
{arplaninskite ba~ila. Tretiot pat vrvel od Le{ok preku @il~e, [em{evo i kaj
Siri~nino se povrzuval so delnicata na delnicata na nekoga{niot rimski pat koj
odel od Gostivar za Skopje niz Dervenskata klisura. Ovaa pretpostavka se
potvrduva i so faktot {to vo sredniot vek Le{ok bil najgolemiot grad vo Polog
i vo nego postoel golem pazar. Spored toa, ovie podatoci uka`uvaat deka po tie
pati{ta trgovcite patuvale vo Le{ok bidej}i le{o~kiot pazar najverovatno bil
centralnoto mesto za trgovijata so mle~nite proizvodi {to bile proizveduvani
vo {arskite ba~ila.

l0dem[ v. : na lu|eto, narod; dat. od l0d9. Pr: da se ne uzima cr[kovn[#m[ l0dem[

carina - da ne im se zema carina na crkovnite lu|e (57b).

81
l0di9 n. pl. : lu|e, narod. Pr: v[zveselim se l0di9 - da se razveselime, lu|e
(188a).Poteknuva od i.e. koren *leudh o zna~ewe da naraste. Se upotrebuva samo kako
zbirna imenka.

l0dmi v. : so lu|eto; instr. od l0d9. Pr: da se brani Svetago Ili9 l0dmi - da se

brani so lu|eто од crkvata Sveti Ilija (42b).

l0d[ji n. : lu|e; gen. od l0d9. Pr: skvr[nn[#9 usti[# imuqa posr7d7 l0d[#i -
valkani usti ima{e me|u lu|eto (21a). Spored Skok, l0d[# vo st. jazik zna~I narod
I poteknuva od i.e. koren * leudh {to zna~i da raste, da se razmno`uva.

M (м[#sl7te)

m : m malaa adj. : mala, slo`ena zamenska pridavka, tvrda promena; od mala. Pr:
I si8 vsa malaa i velikaa - i site ovie mali i golemi (73b).

malo9 adj. : malo, skromno; od malo, malo + 9, praslovenska li~na zamenka za treto
lice ednina, ср. rод, so koja se izveduvaat pridavkite od odreden vid. Pr: I si9
malo9 na0 prinoшeni9 - I seto na{e скромно prinesuvawe (218b).

malu0 adj. : mal, skromno; instr. od mala. Pr: pon7 n7ku0 malu0 xest[ -
makar so nekoja скромнa по~it (93a).

mal[jmi adj. : so malite, skromnite; instr. mn. od mal[#. Pr: mal[jmi i velik[#mi
- so malite i golemite (106b).

mal[jh[ adj. : od malite, skromnite; gen. mn. od mal[#. Pr: osvobodih[ wt[ vsak[#h[
rabot[ malih[ i velik[#h[ - i gi oslobodiv od site raboti, mali i goleoi (80b).

mamon[# n. : nepravedno, nemoralno bogatsvto; gen. od mamona. Pr: stvorite seb7

drug[# wt mamon[# nepravedn[#9 - на~inete sebesi пријател од nepravednata mamona
(63a). Mamona бил rimski bog на bogatstvoto i mo}ta, a vo sredniot vek se smetal
za nepravedno, |avolsko bo`estvo.

manast[#r[ n. : manastir; gr~ka zaemka od monos, monah, sam + terion, место каде
живеат калуѓери и ја изучуваат христијанската вера. Pr: Selo Ht7tova, v[ n9m
manast[#r[ - seloto Tetovo, so manastirot vo nego (3b).

82
Mari9 : Sveta Marija, Bogorodica. Pr: 9go matere prisnod7v[# Mari9 - negovata
majka sekogaш ~ista Marija (227a). Imeto Marija poteknuva od everejskoto ime
Miriam, {to zna~i ili more na `alosta ili devojka od moreto. Во
христијанството има многу светителки со името Марија no тука се однесува на
Марија Пресвета Дева, мајка на Господ Исус Христос, ќерка на праведниците Јоаким
и Ана.

matere n. : majka, matera; akuz. od mater[. Pr: 9go matere prisnod7v[# Mari9 -
negovata majka sekoga{ prisnodeva Marija (227a). Zborot mater[ e zaemka od
latinskiot mater vo zamena za st. slo. zbor mati. Vo nekoi slovenskii jazici
mater i deneska se zadr`al dodeka vo makedonskiot jazik retko se upotrebuva, i
toa samo vo pejorativna smisla.

materi n : na majka; dat. od mater[. Pr: pr7xist7i 9go materi - na negovata

pre~istamajka (82a).

materi0 n. : so majka; instr. od mater[. Pr: materi0 Hrista mo9go - majkaта na

mojot Hristos (153b).

matern9 adj. : maj~ino. Pr: roжdeшi8 bez matern9 slovo i bez[ wt[ca s[#na – go
rodi sinot bez maj~ino znaewe i bez tatko (149a).

me pron. : me, kratka forma od li~nata zamenka az[, jas. Pr: dostoina spodobi me
b[#ti - da bidam dostoen na pri~esta (228a).

megami n. : so me|ite; instr. od meжda. Pr: s[ vs7mi megami - so site me|i (245a).
Во ст. сло. јазик многу често тамu каде што треба да се пишува вокалот 8 се наоѓа a,
па затоа тука јотирането на г во вокалот ѓ е изведено сo a.

mege n. : od me|a; gen. od meжda. Pr: do lokve i do mege xelopexke - so mlakata i

do me|ata ~elope~ka (41b). Зборот meжda е позајмен од латинскиот збор medium koj
zna~i sredina ili na sredina pome|u dve ne{ta.

megu praep. : me|u, pome|u. Pr: I qo se uxini vraжda megu cr[kovn[#mi l0dmi
- i ako se napravi krvnina me|u crkovnite lu|e (81b).

meg8mi n. : so me|ite; instr. od meжda. Pr: s vs7mi meg8mi i pravinami so site

me|i i prava (8b). Vo ovaa povelba me|ite obi~no se odbele`uvale so istaknati
prirodni mesta, reka, potok[, dub[ 9edini, so grade`i objekti, leш[koga puti,
staroga broda, или пак со адmинистративна граница, mege xelopexke.

mene pron. : mene; akuz. od az[. Pr: mene pomilui paxe vs7h[ s[gr7ш[#шa - pomiluj
me mene pove}e od site sogre{nici (43a).

83
meteha v. : stava, postavuva; imper. od metehati. Pr: danemeteha niktore - ni{to da
ne postavuva (21b).–Glagolskata forma da + ne + glagolskata osnova meteha.

metoh n. : metoh, manastirska ili crkovna jurizdikcija. Pr: u Gorn9m[ Poloz7

metoh[ - metoh vo Gorni Polog (28b). Metoh poteknuva od gr~kiot zbor metehein,
delba, u~estvuva vo podelba.

mi pron. : mi, kratka forma od az[ vo dativ i ponekoga{ se upotrebuva vo svojstvo

na povratna zamenka i ja zamenuva zamenkata moi. Pr: pomozi mi v[ d[n[ isp[#tani8
mo9go - pomogni mi na denta na moeto ispituvawe (182a).

milosr[di[#9 v. : milosrdie; glagolska imenka izvedena od milo, mil, drag + sr[d,

participska osnova os sr[diti, se luti, se srdi + i[#, sufiks za part. na pretr. akt.
prvi + 9, imenski sufiks so skratena forma od i9. Pr: v7d[# tvo9 milosr[dn[#9 - go
znam tvoeto milosrdie (71a).

milosrdi9em[ n. : so milosrdie; instr. od milosr[di[#9. Pr: primi tvoim[

milosrdi9m[ - primi so tvoeto milosrdie (156b).

milosti n. : milost; vok. od milsot[. Pr: milosti, qedrot[[, xlov7kol0bi8 – na

milostiva, predobra, ~ovekoqubiva (16a). Spored hristijanstvoto, milost e bo`ja
blagodet {to ~ovekot ja primil od Svetiot Duh preku bo`jite darovi `ivotot,
spasenieto, oprostuvawe na grevovite i drugi. Izvedenka od mil[, drag, sladok +
ost, sufiks za izveduvawe na apstrktni imenki. Zborot mil[ e pozajmen od gr~kiot
jazik μελι, med.

milostivago adj. : milostiviot; gen. od milostiv[. Pr: milostiva8 ubo

milostivago Gospoda roжd[шii – milostiva, zatoa {to go rodi milostiviot Gospod
(41a).

milostiva8 adj. : milostiviva; slo`ena zamenska promena so dodavawe na 8 na

krajot od pridavkata. Pr: milostiva8 ubo milostivago Gospoda roжd[шii –
milostiva bidej}i go rodi milostiviot Gospod (41a).

milosti0 n. : milost; instr. od milost[ i i0. Pr: milosti0 si i mene pomilui

- so milosta tvoja i mene pomiluj (41a).

milost[ n. : milost; od mil[, mil, drag + ost, imenski sufiks za izveduvawe

apstraktni imenki. Pr: I stvori milost[ kral9vstvo mi - i se smiluva kralstvovo
(117b).

mil[d78ti v. : crkovno peewe, uveli~uvawe, poteknuva; od mil[, mil, drag +

d78ti, ~itawe, peewe. Pr: i naxehov7 moliti se i mil[d78ti k[ pr7x(i)st7i
84
B(o)gom(a)ter[# - i po~navme da se molime i da i blagoslovime na pre~istata
Bogomajka (131a). mira n. : svet, vselena; gen. od mir[. Pr: i nixesoжe ne wtnesoшe
wt[ sego mira – и ni{to ne odnesoa od ovoj svet (104a).

mirotoxca n : izlevawe na svetoto miro od koskite na svetcite. Pr: I wt[ svetago

Simewna, novago mirotoxca sr[bsk[i9 zeml9 - i od Sveti Simon, noviot miroto~ec
na srpskata zemja (237a). Izvedenka od miro, sveto maslo + toxiti, da to~i + [c[,
imenski sufiks. Vo tekstot kral Du{an napomenuva deka negoviot pradedo Stefan
Nemawa, koj se zamona{il pod imeto Simeon, postanal noviot miroto~ec od
srpskata zemja koga od negovite koski vedna{ po negovata smrt vo 1199 godina
istekuvalo miroto. Edna godina podocna Stefan Nemawa bil kanoniziran vo
svetec. Miroto e materija koja ja hristijanstvoto ja koristi za miroma~kane.
Miroto sodr`i 31 sostojki od koi osnovnite se maslinovoto maslo, belo vino,
raznovidni temjani, mastika, stiraks i drugi.

misleqa v. : mislej}i, razmisluvj}i; part. na prez. od m[#sliti, da misli + qa,

participski sufiks. Pr: misleqa duшe0 i t7lom[ i v[ s7m[ umom[ - mislej}i
so du{ata i teloto i so siot um (79a).

mladomu adj. : na mladiot; dat. od mlad]. Pr: mladomu kral0 Uroш0 – na

mladiot kral Uro{ (161b).

mlad[#m[ so mladiot; instr. od mlad]. Pr: s[#nom[ mlad[#m[ kral9m[

adj. :
Uroшem[ - so mladiot sin, kralot Uro{ (144a).

mlad7nc[ n. : mladenec, novoroden~e; od mlad[, mlad + 7nc[, imenski sufiks. Pr:

mlad7nc[ 8sleh] leжeq[ - i mladenec vo jasli le`i (15a).

Mlaxicami : Mla~ica, instr. od Mlaxice. Is~eznato selo vo Dolni Polog vo

blizinata na rekata Pena. Pr: nad[ Mlaxuc[ wt[ Zakuti8 do l7шkoga puti -
nad Mla~ica od Zakutija do le{o~kiot pat (51b).

Mlaxice : Mla~ice, izgubeno selo koe se nao|alo pome|u vlevaweto na rekata

Pena vo Vardar i seloto Fali{e. Pr: Selo Mlaxice s vs7mi meg8mi i
pravinami…wt[ staroga broda жelinskoga s[ livadami, kako shodi potok wt[
Ht7tov([)qice igd7 utixe u Veliku - seloto Mla~ica so site me|i i pravini
(13b). Izvedenka od mlaka, mlaka + ice, deminutiv od sufiksot ica koj slu`i za
izveduvawe na imenki od `enski rod. Is~eznatoto selo Mla~ice Radslav M. Gruji}
go locira deka se nao|alo od levata strana na Pena, a nea ja narekuva Tetovska
Bistrica, i `elinskiot most nakaj Fali{e (Gruji}, 48). So ovaa pretpostavka vo
potpolnost se soglasuva i Lidija Slaveva bez dodatni abele{ki ili dopolnuvawa.
Me|utoa, kako prvo, seloto Fali{e e od desnata strana na rekata Pena, a ne od
levata kako toa go pretpostavuva Gruji}, pa spored toa Mla~ice ne mo`e da se bara
vo predelot na ova selo. Vtoro, na mestoto kade Gruji} pretpostavuva deka bila

85
lokacijata na Mla~ice, se nao|a seloto Sara}ino. Zatoa Petru{evski smeta deka
Mla~ice bilo smesteno isto~no od seloto Sara}ino pokraj avtopatot Tetovo -
Skopje i rekata Pena (Petru{evski, 15). Na taa lokacija postoi lokalitet koj se
vika Mla~ica i tamu vo 1952 godina bile otkrieni ostatoci od naselba i grobovi.
Pokraj ovaa lokacija, kako napomenuva Petru{evski, pominuval i le{o~kiot pat
{to e u{te edna indicija deka Mla~ica najverovatno bilo locirano na taa
mestopolo`ba.

Mlaxic[ : Mla~ice; gen od Mlaxic[. Pr: pored[ Mlaxic[ - pokraj Mla~ica (15b).
Izvedeno od Mlaxic + [, sufiks za imenki od `enski rod, ednina, vo genetiv, tvrda
promena.

mlin[j n. pl. : mlin, isto {to i vodenca; instr. od mlin], zaemka od latinski
molinum. Pr: i s[ mlin[# - i so mlinovi (8b). Vo tekstot imenkite vodenica i mlin
se upotrebuvaat so isto zna~ewe.

Mogilice : Mogilica, nepoznata me|a i granica na seloto Sten~e, Gorni Polog;

lok. od Mogilica. Pr: pravo naa Mogilice - pravo na Mogilica (34b). Imeto
Mogilica e izvedenka od mog[#la so zna~ewe tumba, grobnica ili rid~e + ica,
sufiks za izveduvawe na imenki od `enski rod. Etimolo{koto poteklo na mog[#la
ne e potpolno razjasneto. Vo Tolkoven re~nik (Re~nik, 672) se smeta za zbor od
gr~ko poteklo me|utoa vo gr~kiot jazik nema leksikografski podatoci za toa
tvrdewe. Postoi i tolkuvawe deka mogila e staromakedonski zbor koj zna~i
grobnica ili rid~e, no i za ova trvrdewe ne postojat etimolo{ki podatoci
(Wikipedia, Mogila). Zborot mogila so isto zna~ewe postoi u{te i vo ruskiot,
ukrainskiot, polskiot, bugarskiot, rumunskiot i moldavskiot jazik {to uka`uva
na zedni~ki koren od ranoto vreme od praslovenskiot jazik. Ne e isklu~ivo zborot
mogila da nastanal od gomila so zamena na mestata na bukvite m i g.
Staroslovenskite grobovi bile praveni so kup na kamewa, {to e eden vid na
gomila, za da se za{titat telata od divite zverki.

modrix[k[#mi adj. : modri~ki; instr. od Modr[x[, me|a pome|u Sten~e i

modri~kiot i gostivarskiot manastirski imot. Pr: s[ modrixk[#mi i gostivarsk[#mi
- so modri~kite i gostivarskite (30b). Zborot modr[x[ poteknuva od
staroslovenskiot jazik i zna~i modar, sin. Modri~kiot manastir, spored nekoi
istori~ari, se nao|al vo seloto Modri{te vo Pore~je, vo kanonot na rekata
Treska, no toj manastir deneska e is~eznat. Ne e poznato kade se protegala taa me|a
bidej}i pome|u Sten~e i Modri{te se prostira eden golem planinski masiv i tuka
ne se prepoznavaat vidlivi prirodni granici. Naprotiv ovaa pretpostavka,
istori~arot T. Tmovski doka`uva deka Modri~ e dene{noto selo Pirok na
zapadnata strana na polo{kata kotlina vo blizinata do Gostivar (Tomovski, 225).

mneqe adj. : malku, nedovolno, malcinstvo. Pr: mneqe dostoin[#9 glagoli prinesu
k teb7 – nedovolno dostojni zborovi ti prinesuvam tebe (36a).

86
mnogi9 adj. : pove}e, mnogumina. Pr: i zva mnogi9 - i povika mnogumina (60a).

mnogo adj. : mnogu. Pr: prinesi mnogo pr7qedromu s[#nu svo9mu - mnogu prinesi
mu na tvojot predobar sin (157b).

mnog[jh[ adj. : od mnogute; gen. od mnog[j. Pr: wt[ mnog[#ih[ mala8 prinoш0 ti -
od mnogute sitnici koj ti gi prinesuvam (154b).

mno0 pron. : so mene; instr. od az[. Pr: Si8 жe vsa prineseni8 mno0 - me|utoa
site ovie moi prinesuvawa (144b).

mn7 pron. : mi, mene; dat. od az[. Pr: mn7 жe i pr7v[zl0bl9nnomu s[#nu – na mene
kako i na prevozqubeniot sin (159b).

mogut[ v. : mo`at; t.l.mn. prez. od moqi. Pr: pohval[# dostoin[# prinesti ne

mogut[ - ne mo`at da ti prinesat dostojni pofalbi (19a).

moim[ pron. : so moj; instr. od mo\. Pr: i s[ s[#nom[ moim[ - i so mojot sin (75a).

moih[ pron. : od moite; gen. od moi. Pr: svetih[ moih[ praroditel[ - od moite sveti
praroditeli (229a).

molitv[# n. pl. : molitva; od molitva. Pr: xl(o)v(7)kol0bi9m[ 9i gr7[n[#h molitv[#

pri9ml9 - so nejzinata ~ovekoqubivost gre{nite gi primaat molitvite (135a).

moliti v. : da moli. Pr: i naxehov7 moliti se i mil[d78ti k[ - i po~navme da se

molme i da i slavopeeme (131a).

mol0 v. : se molam; p.l.ed. od prez. Pr: mol0 жe i po nas[ hote[ih[ b[#ti ih - se

molam i za tie {to }e bidat po nas (180b).

monast[#r[ n. : manastir; gr~ka zaemka od monos, monah, sam + terion, mesto za

molewe. Pr: monast[#r[ u Ht7tov7 – manastir vo Tetovo (234a). Vo ovaa
transkribcija se zadr`al gr~kiot vokal o.

mo8 pron. : moi; akuz. od moi. Pr: Xedca mo8, - ~eda moi (127a).

mo9go pron. : od moeto; gen. od mo9. Pr: ne posrami xa8ni8 mo9go - ne posramuvaj
go moeto is~ekuvawe (55a).

muxitel9 n. : ma~itelite; akuz. od muxitel[. Pr: muxitel9 nemilostiv[#9

izm7ta0qi`iz vlast[# - gi izbrkaa od vlasta nemilosrdnite ma~iteli (178a).
Izvedeno od muxi, infinitivna osnova od muxiti, se ma~i + tel[, imenski sufiks

87
+ 9, imenski sufiks za formirawe na mno`ina. Vo nekoi imenki sufiksot 9 se
upotrebuva namesto i na imenki koi zavr{uvaat na tel[.

m7sto n. : mesto. Pr: wbr7te v[ pr7d7l7 tom[ m7sto podobno - odbra podobno
mesto vo toj kraj (233a).
–
m7stom[ n. : so mesto; instr. od m7sto. Pr: s[ m7stom, s[ vodenicami - so
mestoto, so vedenicite (96b).

m7stu n. : na mestoto; dat. od m7sto. Pr: narekohov[ se htitora m7stu tomu -

se narekov ktitor na toa mesto (196b).

m7st7 n. : mesto; lok. od m7sto. Pr: na m7st7 naric89m7m[ arh[mudriti8

Htetova - na mestoto nare~eno arhimandritija tetovska (111a).

m[j pron. : nie; p.l.mn. Pr: i m[# rab[# tvoi - i nie tvoite slugi (163a).

N (naш[)

n : n

na praep. : na.– Pr: na spaseni9 vs7m[ nam[ - na spasenie za site nas (153a).

naa praep. : na. Transkripcijata so duplo aa slu`i za da se naglasi izdol`eniot

vokal a. Pr: pravo naa Mogilice – pravo na Mogilica (34b).

navaжdeni9m[ n. : izmama, podvala, potiknuvawe; instr. od navaжdeni9. Pr: ihжe

navaжdeni9m[ pronorliv[#ih[ i zl[#ih[ xlov7k[[ - so pottiknuvawe na kletite i zlite
lu|e (120a). Izvedenka od na, na + vad, prezentska osnova od vaditi, prisiluva,
nametnuva + en, sufiks za part. pret. pas. + i9, sufiks za glagolski imenki + em[,
sufiks za instr. Glasot d pred e se premenuva vo konsonantskata grupa жd.

nadeжde n. : od nade`d; gen. od nadeжda. Pr: tak[#i9 nadeжde – takvata nade`d

(24a).

nadeжd0 n. : so nade`d; instr. od nadeжda. Pr: i vsu nadeжd0 - i seta nade`d

(108a).

nad[ praep. : nad. Pr: nad[ Mlaxuc[ wt[ Zakuti8 do l7шkoga puti - nad
Mla~ica od Zakutie do le{o~kiot pat (51b). Odi so akuzativ i instruмental.

88
naide v. : najde, zatekne. Pr: Kto li se naide zabavl8 na toi planin7 – koj li se
najde da pravi ne{to na taa planina (139b). Derivativ od na, na + id, glagolska
osnova od iti, da ide + e, glagolska nastavka za t.l.ed. vo aorist.

nami pron. : na{i; instr. od m[j. Pr: wt[ sih[ priloжnn[#ih[ nami - od site na{i
prilo`enija (221b).

nam[ pron. : nas; dat. od m[j. Pr: na spaseni9 vs7m[ nam[ - na spasenie za site nas
(153a).

Nanov[ Dol[ : Nanov Dol, brdo/planina vo Polog. Pr: i priloжih[ planinu

Nanov[ Dol[ s[ vs7mi megami wkolnimi - I ja prilo`iv planinata Nanov Dol so
site okolni me|I (132b). Vo povelbata za Sv. Bogorodica vo Tetovo kral Du{an i
ja prilo`uva ovaa planina na crkvata me|utoa nema podatoci kade to~no se nao|alo
mestoto. Sepak lokacijata na ovaa planina se otkriva vo povelbata na kral
Milutin posvetena na manstirot Sv. Gorg vo Skopje. Vo nea se nazna~uva deka
Nanov[ Dol[ se nao|al pome|u izvorite na R7xixka reka i Pal([)xiшka r7ka, i vo
blizinata na mestata }сл[ник[, Xr[vxiqa, Pr7slop[ i }graжdenik[ koi pove}e ne
postojat. Imeto Nane potekknuva od staroslovenskoto ime Nanoe ili Nane,
hipokorist~na forma od Atanasie. Lice so ime Nane se sre}ava vo povelbata na
crkvata Sv. Nikola kaj Ko`le izdadena od car Du{an 1453 godina kade toa lice se
spomenuva kako edno od l0di9 cr[kovn[# (crkovnite lu|e) koi i pripa|ale na
crkvata. Se ~ini deka ova ime bilo mo{ne popularno vo sredniot vek, bidej}i i vo
atarot na seloto Vratnica e za~uvano edno brdo so imeto Naneo, no ne mo`e da se
utvrdi dali toa bilo istoto lice po kogo bila imenuvana planinata za koja se
zboruva vo povelbata na kral Du{an. Sepak spored podatocite od Milutinovata
povelba za manastirot Sv. Gorg vo Skopje, Nanev Dol treba da bide
{arplaninskiot predel pome|u Mala Re~ica i dolot po koja te~e pal~i{kata reka.

napasteh[ n. : napast, искушение, nevolja, te{kotija; lok. od napast[. Pr: I v[

napasteh tepla8 pr7dstatelnica - i vo искушението топла zastapnica (202a).
Izvedenka od na, na + pasti, da padne + eh[, sufiks vo lokativ za imenki od `enski
rod.

napisa n. : napis, tekst, повелба; gen. od napis[, izvedeno od na, na + pisati, da

pi{uva. Pr: igumena ht7tov[skaago napisa - igumenot na tetovskiot tekst ( 252b).

narekohova v. : se narekovme; аорист за t.l. dvoina od nareqi. Pr: narekohova se

htitora arh[mudritii ht7etov[skoi - se narekovme ktitori na totovskata
arhimandritija (145a). Иzvedeno od na, na + reqi , da re~e + hova, glagolska nastavka.
Infinitivnata osnova od reqi e rek].

narekohov7 v. : se narekovme; aorist za t.l. dvoina od nareqi, izvedeno od na, na +

reqi , da re~e + hov7, glagolska nastavka. Pr: narekohov[ se htitora m7stu tomu

89
– se narekovme ktitori na toa mesto (196b). Glagolskta nastavka hov7 isto taka odi
so glagolot reqi.

narexen([)n[#i nare~eni; od narexen[. Pr: s[#n[ kral8 Uroшa treti8go

adj. :
narexen([)n[#i pravov7rn[#i - sin na kralot Uro{ Treti, nare~en pravoveren (140a).
Obrazuvano od na, na + rexe, prezentska osnova od reqi + en[, sufiks za part. pret.
pas. + n[#i, participski sufiks.

nareqi v. :nare~e, imenuva; izvedeno od na, na + reqi, da re~e. Pr: nedostoin[#

nareqi se - nedostojni da se nare~eme (71a).

narica9m7m[ adj. : nare~eno. Pr: na m7st7 naric89m7m[ arh[mudriti8 Htetova

- na mestoto nare~eno arhimandritija tetovska (111a). Derivativ od narica,
infinitvna osnova od naricati, narekuva + 9m[, glagolska nastavka za p.l.mn`. +
7m[ participska nastavka za part. na prez. pas, lok.

nasili8 n. pl. : nasilstvа; gen. od na, na + sila, sila + i8, sufiks za glagolska imenka
od i9. Pr: da sut[ u vsakoi svobod7 wt[ vsakago nasili8 - da se na sloboda od
bilo kakvи nasilstvа (173b).

nastavnik[ n. : nastavnik, vodi~, продолжувач; izvedeno od na, na + stav[,

struktura, podloga + nik[, imenski sufiks. Pr: i roditel[[ i uxitel[ i nastavnik[
- i roditel i u~itel i nastavnik (124a).

nastolnika n. : poglavar, naslednik, sledbenik; gen. od nastolnik[. Pr: pr[vago

nastolnika i uxitel8 i n9gov7h[ nastolnik[[ - prviot poglavar i u~itel i
negovite sledbenici (239b). Izvedenka od na, na + stol[, stol + nik[, sufiks za
izveduvawe na imeki. So nastolnik[ se ozna~uvaat i poglavar i sledbenik.

nastolnik[[ n. pl. : poglavari, naslednici, sledbenici; gen. od nastolnik[. Pr:

pr[vago nastolnika i uxitel8 i n9gov7h[ nastolnik[[ - prviot poglavar i u~itel
i negovite sledbenici (239b). Dvojnoto [[ (er) vo staroslovenska azbuka se
izgovaralo isto kako i vokalot [#, ili kako obi~not i vo makedonskiot jazik.

nas[ pron. : nas; dat. od m[j. Pr: v[ n9жe v7dit[ nas[ Bog[ rek[#i - tuku Bog znae za
nas zboruvaj}i (62a).

naxehov7 v. : po~navme; t.l.dvoina, aorist od nax1ti, da po~ne. Pr: i naxehov7

moliti se – i po~navme da se molime (131a). Izvedenka od infinitivnata osnova
naxe + hov7, glagolski sufiks.

naшe pron. : na{i, na{ite; ном. od naш8. Pr: tobo0 utvr[жda0t se zeml9 naшe -
so tebe se zacvrstuvaat na{ite zemji (177a).

90
naшego pron. : na{iot; gen. od naш[. Pr: Boga naшego - na{iot Bog (232b).

naшei pron. : na{i, na{ite; lok. od naшa, `.rod. Pr: po zemli naшei - po zemjite
na{i (175b).

naшemu pron. : na na{iot; dat. od naш[. Pr: Bogu naшemu v[ dar[ - na dar za
na{iot Bog (158b).

naшim[ pron. : so na{iot; instr. od naш[. Pr: hristol0biv[#m[ kral9m[ naшim[ -

so na{iot hristoqubiv kral (67a).

naшih[ pron. : na{iite; gen. od naшi. Pr: I na x7dih[ naшih[ - i na ~edata na{i
(245b).

na0 pron. : nie; dvoina od v7, m[j, lok. Pr: i do posl7dn8go izd[#hani8 na0 - i do
na{ata posledna izdivka (85a).

ne adv. pref. suf. pron. part. : ne. Pr: ne prihodeqago k[ vrax[stvu kto uvrax09est – ne
prio|aa na le~ewe kaj toj {to izlekuva (25a).
–
nebesnago adj. : nebesniot; gen. od nebes[n[. Pr: nebesnago razuma - od nebesen
razum (3a). Izvedenka od nebo, nebo + [n, pridavska nastavka + ago, pridavski sufiks.
Bukvata s vo sredinata na zborot e dodadena.

nebesna8 adj. : nebesna, vselenska. Pr: nebesna8 v[#soto - nebesnata viso~ina

(209a).
Slo`ena zamenska pridavka izvedena od nebes[n[, nebesen +a8, pridavska nastavka
za nom. `. rod.

nebesno9 adj. : nebesno; od nebes[n[. Pr: kupiti cars[stvo nebesno9 - da go kupi

nebesnoto carstvo (98a). Sufiksot o9 slu`i za izveduvawe na pridavki vo sreden
rod.

nev7sta n. : nevesta. Pr: neporoxna8 nev7sta – neporo~na nevesta (194a). Izvedeno

od ne, ne + veqa, ve{ta, podgotvena, mlada devojka skoro ma`ena koja e neve{ta,
nepodgotvena, da se gri`i za doma}instvoto. Vo tekstot nev7sta se odnsuva na Deva
Marija.

nedostat[xna8 adj. : nedostatnite, nom. Pr: nedostat[xna8 v[ nih[ ispl[n8ti -

ispolnete gi nedostatocite vo niv (87a). Izvedeno od ne, ne + do, do + stat]xn],
vidliv, zabele`liv + a8, sufiks za izveduvawe na glagolski imenki vo mno`ina.

91
nedostat[xstvu9 n. : nedostato~nost, nedostatok; od nedostat[x[stvo. Pr: V[ sih
жe nedostat[xstvu9 wkan[n[# az[ xto stvori0 - za site bedni nedostatoci koj jas
gi ~inam (34a). Izvedeno od ne, ne + do, do + stat]xn], vidliv, zabele`liv + stvo,
nastavka za izveduvawe na apstraktni imenki + a8, sufiks za izveduvawe na
glagolski imenki vo mno`ina.

nedostoin[# adj. pl. : nedostojni; od nedosto\n[. Pr: nedostoin[# nareqi se - nedostojni

da se nare~eme (71a). Izvedeno od ne, ne + stoi, glagolska osnova od sto8ti, da stoi
+ n[, pridavski sufiks + [#, pridavski sufiks za mno`ina.

nedum70qa v. : nemislej}i se; part.na prez. izvedenka od ne, ne + dum70,

glagolska osnova od dum7ti, umuva + qa, sufiks za part. na prez. akt. Pr:
nedum70qa se t[kmo blagodareni9 - nesomnevaj}i se vo vistinskoto blagodarenie
(82a).

neizrexen([)no9 adj. : neizka`ano, neizre~eno. Pr: neizrexenno9 roжd[stvo –

neiska`anoto ro`destvo (204a). Derivat od ne, ne + iz, iz + reqi, da re~e + en[,
pridavska nastavka + no9, sufiks za izveduvawe na glagolski pridavki od sreden
rod (particip preterit pasiven) + 9, imenski sufiks za izveduvawe na imenki od
sreden rod.

neispov7dimaa adj. : neiska`liva, neopisiva. Pr: xlov7kom[ naispov7dimaa - na

~ovekot neiska`liva (155a). Izvedenka od ne, ne + is, is + pov7di, prezentska osnova
od pov7dati, da ka`e + im[, glagolska nastavka za p.l.mn`. vo prez. + maa, nastavka
za particip na prezentot pasiven, odreden vid, `. rod. Vo staroslovenskiot jazik
dve ednakvi soglaski ne mo`at da stojat edna do druga pa zatoa ednata otpa|a.

neispov7dim[#i adj. : neiska`liv, neopisliv. Pr: straшn[#i i neispov7dim[#i xas[

s[mr[tn[#i - stra{niot i neopisiviot ~as na smrt (100a). Izvedenka od ne, ne + is,
is + pov7di, prezentska osnova od pov7dati, da ka`e + im[, glagolska nastavka za
p.l.mn`. vo prez. + m[#i, nastavka za particip na prezentot pasiven, odreden vid,
m. rod.

nemilostiv[#9 adj. : surovi, nemilostivi. Pr: muxitel9 nemilostiv[#9

izm7ta0qi`iz vlast[# - gi simnaa od vlasta nemilostivite ma~iteli (178a).
Izvedeno od ne, ne + milost, milost + iv[, pridavski sufiks + [#9, pridavski sufiks
za mno`ina.

nepokol7bimo adj. : nepokoleblivo, nemenlivo. Pr: zapisah[ vsa i utvr[dih[ da

9 nepokol7bimo - zapi{av i potvrdiv deka e nemenlivo (75b). Izvedenka od ne,
ne + po, po + kol7b, prezentska osnova od kol7bati, se koleba, se dvoumi + im[,
glagolska nastavka za p.l.mn` vo prezent + mo, nastavka za particip na prezentot
pasiven, neodreden vid, sr. rod.

92
nepokol7bim[#i adj. : nepokolebliv, nepromenliv. Pr: nepokol7bim[#i stl[pe -
nepokoleblivi stolbovi (172a). Izvedenka od ne, ne + po, po + kol7b, prezentska
osnova od kol7bati, se koleba, se dvoumi + im[, glagolska nastavka za p.l.mn` vo
prezent + [#i, nastavka za particip na prezentot pasiven, odreden vid, m. rod.

neporoxna8 adj. : neporo~na, besprekorna, nevina; od ne, ne + po, po + roxiti, da

pora~a + na, nastavka za part. pret. pas. + 8, anaforska zamenka za odreden vid.
pridavski sufiks. Pr: neporoxna8 nev7sta – neporo~na nevesta (194a).

nepravedna8go adj. : nepraveden, ne~esen; gen. od neprav[dn[. Pr: i wt[ mamon[#

nepravedna8go - i od nepravednata mamona (91a). Izvedeno od ne, ne + pravedna,
pravedna + 8g0, pridavski sufiks.

nepravedn[j9 adj. : nepraveden; od ne, ne + prav[dan, pravden + [#9, pridavski sufiks.

Pr: stvorite seb7 drug[# wt mamon[j nepravedn[#9 - napravete prijatel od
nepravednata mamona (63a).

nerukotvoreni[# adj. :nerakotvoren, bo`estven. Pr: nad glavo0 na0 qit[

nerukotvorenn[#i - nerakotvoren {tit nad glavite na{i (200b). Izvedenka od ne, ne
+ ruka, raka+ tvor, glagolska osnova,izrabotuva + en[, sufiks za part. pret. pas. +
i[#, slo`en pridavski sufiks.
–
nexist7i adj. : ne~ist, valkan; od ne, ne + xist[, ~ist + 7i, pridavski sufiks za
komparativ. Pr: takv[#9 xistot[# pak[# жe nexist7i - u{te ne~isti i pokraj takvata
~istota (30a).

ni part. pron. : ni, ниту. Pr: ni vadit[#, ni mlina postaviti - ni da vadi, ni mlin da
postavi (23b).

nivi9m[ n. : so nivite; od niva, niva + 9m[, imenski sufiks za instr. Pr: i s[

zemlom[, i s[ nivi9m[ - i so zemjata, i so nivite (46b). Zborot niva poteknuva od
staroslovenskiot jazik me|utoa negoviot prvi~en koren e indo-evropskiot zbor
*nei-wa {to zna~i dolina ili nizina. Mnogu sli~en so gr~kiot zbor neios {to
zna~i pole.

niz[ praep. : niz, dolu. Pr: pravo niz[ d7l pr7z Veliku - pravo niz dolot na
Vardar (33b).

Nikei : Nikea, lok. od Nikea. Pr: I wt[ t~i~#~* svet[#h[ wt[c[ iжe v[ Nikei - i od
318 sveti otci koi (bea) vo Nikea (235b). Nikea e grad vo Mala Azija, dene{na
Turcija i mesto na odr`uvaweto na Prviot Vselenski Sobor vo 325 godina koga
vladicite go prifatile hristijanskoto u~ewe deka Bog e eden i edinstven i koj
istovremeno postoi kako Gospod – Otec, Isus Hristos i Svetiot Duh.

93
nikto pron. : nikoj. Pr: nikto wt[ vladuqiih[ - nikoj od vladatelite (43b).

niktore pron. : nikoj. Pr: da ne meteha niktore - nikoj da ne postava (21b).

nim[ pron. : nego; instr. od on[. Pr: da ne ima nikto wpkine s[ nim[ - nikoj da ne
odzema od nego (54b). Zborot nim[ e dobien od negacijata ni i li~nata zamenka on[.

nixemu pron. : nikomu; dat. od x[to vo negacija. Pr: nixemu pr7loжenu b[#ti -
ni~ija da ne bide prilo`enata (242a).– Zborot nixeму e dobien od negacijata ni i
pra{alnata zamenka xeму.

nixesoжe pron. : ni~ie, akuz. od x[to. Pr: i nixesoжe ne wtnesoшe wt[ sego mira -
i ni{to od toa ne odnesoa od ovoj svet (104a). Zborot nixesoжe e dobien od
negacijata ni i pra{alnata zamenka xesoжe.

nixto pron. : ni{to; nom. od x[to vo negativ. Pr: da nixto ne zabavit[ - ni{to da
ne se pravi (44b). Zborot nixto e dobien od negacijata ni i pra{alnata zamenka xto.

nih[ pron. : niv; lok. od oni. Pr: nedostat[xna8 v[ nih[ ispl[n8ti - ispolnuvajte
gi nedostatocite vo niv (86a). Koga pred ih[ se nao|a predlogot v[, ili nekoj drug
takov predlog, toga{ na po~etokot pred i se stava bukvata n so {to se dobiva zborot
nih[.

novago adj. : od noviot; gen. od nov[. Pr: novago mirotoxca sr[bsk[i9 zeml9 – od
noviot miroto~ec na srpskite zemji (237a).

noz7 n. pl. : noze; mno`. od noga. Pr: vraz[# pod noz7 kral9m[ naшim[ - vragovi
pod nozete na na{iot kral (175a). Po praviloto na vtorata palatalizacija koga
zadnonep~aniot glas g se nao|a pred vokalot 7 (je) toga{ preo|a vo zabnoto z. Vo
vratni~ko-dolnopolo{kiot dijalekt, ne do{lo do ovaa palatalizacija tuku
nastanalo jotirawe na glasot g + 7 vo glasot |, no|e, isto kako i zborot me|a.

nosilo n. : nosilo. Pr: radui se boж[stv[no9 nosilo - raduvaj se na bo`estvenoto

nosilo (208a). Izvedeno od glagolot nositi, da nosi + lo, sufiks so {to se ozna~uva
predmet. Vo ovoj sluaj zborot nosilo ne se odnesuva na nekakov predmet tuku so toj
zbor simboli~no se misli na Bogorodica Bogomajka koja vo sebe go nosela Sinot
Bo`ji, pa poradi toa tuka nosiloto se narekuva bo`estveno. Ovaa referenca vo
povelbata e prevzemena od akatistot na Presveta Bogorodica vo ~est na nejzinata
ikona Tri Radosti, koja glasi: Raduvaj se, Radost na{o, koja go nose{e vo svojata
pazuva za radosta na celiot svet.

noq[ n. : no}. Pr: d[n[ i noq[ - den i no{ (80a). Potekloto na zborot noq[ e od
praslovenskiot koren nokt[ me|utoa negovoto zna~ewe ne e utvrdeno. Etimolo{ka

94
sli~nost so nokt[ me|u drugite imaat i starogr~kiot zbor νυζ (nocs), latisnskiot
nox i germanskiot Nacht {to uka`uva na zedni~kiot i.e. koren *nokt ili *nokwt.

nudeqih[ v. : nudej}i. Pr: nudeqih[ vs7h[ kupiti cars[stvo nebesno9 - nudej}i

se{to za da kupat od nebesnoto carstvo (98a). Izvedeno od nude, glagolska osnova
od nuditi, nudi + qih[, sufiks za glagolski prilog vo gen.

n[# pron. : nas; akuz. vo dvoina od m[j. Pr: budet[ n[j pr7d[stateln[ca v[ d[n[
straшnaago suda - da ni bide{ pretstavni~ka na sudniot den (201b).

n[jn8 adv. : sega. Pr: N[#n8, n[ wt[ gr7шn[#ih[ xesti pod7li8 - sega, ni od ~estite
gre{ni postapki (45a). n[ adv. pron.conj. : i, no, sepak. Pr; n[ wbaxe vid7vшe - no
sepak vidoa (11a).

n7ku0 pron. : nekoja; akuz. od neko8. Pr: wbeqahov7 se pon7 n7ku0 maly0 xest[
в[зда8ти - se vetivме da podarime makar eden mal del (93a).

n7st[ v. : ne e; t.l. ed. od esm[. Pr: da n7st[ suzi cr[kvi voiske - da nema vojska od
taa crkva (119b).

n9gov7h[ pron. : negovite; vok. od oni. Pr: uxitel8 i n9gov7h[ nastolnik[[ -

u~itelot i negovite naslednici (240b). Pred predlozite v[, s[, ot[, k[ i drugi i
pokaznite zamenki t[, ta i to se stava soglaskata n pa taka se dobivaat zamenkite
n9m[, n9mu, nih[, n9gov7h[ и други.

n9жe conj. : odo{to. Pr: v[ n9жe b7dit[ nas[ Bog[ - za {to Bog nas ne uveruva
(62a). Pred predlozite v[, s[, ot[, k[ i drugi i zamenkata iжe se stava soglaskata n
pa taka se dobivaat zamenkite n9goжe, n9иже, n9m[же и други.

n9mжe pron. : pri nego; lok. od i`e. Pr: Selo Htetova, v[ n9mжe manastir[ svet[#9
Bogorodice - selo Tetovo, vo nego manastirot na Sveta Bogorodica (3b). Pred
predlozite v[, s[, ot[, k[ i drugi i zamenkata iжe se stava soglaskata n pa taka se
dobivaat zamenkite n9goжe, n9иже, n9m[же и други.

n9m[ pron. : vo nego; t.l.ed. za on[ i ono vo lok. Pr: v[ n9m[ vsaki9 pravin[j – so
site negovi prava (237a). Pred predlozite v[, s[, ot[, k[ i drugi i pokaznite zamenki
t[, ta i to se stava soglaskata n pa taka se dobivaat zamenkite n9m[, n9mu, nih[ и
други.

O (on])
o : o

95
osvobodih[ v. : oslobodiv. Pr: osvobodih[ wt[ vsak[#h[ rabot[ malih[ i velik[#h[
- gi oslobodiv od site raboti, mali i golemi (80b). Izvedeno od infinitivnata
osnova osvobodi od osvoboditi, da oslobodi + h[, glagolska nastavka za p.l.ed. vo
aorist. Ova e edinstveniot zbor vo tekstot koj po~nova so bukvata o namesto so w.
Bukvata v vo sovremeniot makedonski jazik e zamenoto so l.

P (poko\)
p : p

pada0t v. : pa|aat; t.l.mn. prezent od padati. Pr: tobo0 bo pada0t vraz[# - oti
so tebe pa|aat vragovite (175a).

padш0 v. : raspa|aj}i se, kako se raspa|a. Pr: padш0 se do wsnovani8 – padnata se

do temel (138a). Izvedeno od glagolskata osnova pad, da padne od pasti, + ш0, суфикс
vo akuz. за part. pret. akt. Ozna~uva glagolski prilog vo minato vreme koe ne
postoi vo sovremeniot makedonski jazik.

pak[# adv. : pak, u{te. Pr: takv[#9 xistot[# pak[j жe nexist7i - pak ne~ist i pokraj
takvata ~istota (29a).

pamet[ n. : pamet, um. Pr: i v[ dobru pamet[ - i za dobra pamet (158b). Potekloto
na pamet mo`e da se bara vo i.e. koren *(s)mer so zna~ewe da misli, vnimava, mari
(dijalekt). Vo sovremeniot makedonski jazik glagolot da mari ispadnal od
upotreeba no toj u{te e vo upotreba vo dijalektite, naj~esto za negacija: Toj ne
mari mnogu! I~ ne mari! Sepak vo ovaa smisla toj e mnogu sli~en so gr~kiot zbor
μνημη (mneme) koj isto taka zna~i da vnimava, misli. Sroden so gr~kiot e i
latinskiot zbor memoria, pamtewe. Vrz ovaa osnova mo`e da se pretpostavi deka
pamet[ e izveden od prefiksot pa, apelativot me, misla, gri`a, i sufiksot t[.
Problemati~en tuka e prefiksot pa bidej}i toj ne postoi vo staroslovenskiot
jazik i mo`ebi tuka prvi~no postoel predlogot po, no podocna do{lo do
izedna~uvawe na o so a.

panag[jrom[ n. : so pana|urot; instr. od panag[jr[. Pr: i s[ ml[#ni i s[ panag[#rom[

- i so mlinot i so pana|urot (5b).

panag[jr[ n. : pana|ur, saem, pazar; zaemka od gr~ki panigyri. Pr: i panag[#r[ 8koжe
9st[ i wt[ pr7ge b[#l[ - i pana|urot kako {to bil i od pred toa (53b).

pareqe v. : lebdej}i, letaj}i; part. na prez. od pariti, da leta, lebdi. Pr: v[#soko
pareqe - visoko lebdej}i (3a). Glagolot pariti isto taka zna~i i da isparuva {to

96
vo nekoj podale~en etimolo{k koren go doveduva vo srodstvo so latinskiot zbor
vaporem, parea. Zatoa mo`no e staroslovenskiot zbor para da ima zaedni~ki koren
so latinskiot porus i gr~kiot πορος (poros) koi imaat istoimeno zna~ewe otvor ili
premin.

past[#ri n. p. : ov~ari; latinska zaemka od pastorem, ov~ar, gojdar. Pr: s past[jri

slavoslovi9 spletaшe – so ov~arite slavoslovie spletea (12a).

paxe Pr: mene pomilui paxe s[gr7ш[#шa - pomiluvaj mene

adv. : pove}e, u{te.
pove}e od sogre{nicite (42a).

perper[ n. : srpska srednovekovna pari~na edinica od vremeto na car Du{an. Pr:

da plati na kral9v[stvo mi t~ perpera – da plati 10 perperi na moevo kralstvo
(139b). Eden perper vredel 12 srebreni denari. Zborot perper[ poteknuva od imeto
na vizantiskata zlatna moneta hyperpyron.

peqi v. : se gri`i. Pr: svet[#imi cr[kvami peqi se - se gri`ime za svetite crkvi

(85a). Pokraj gri`i, peqi isto taka zna~i da pe~e, gotvi, da priprema jadewe. Od
tuka nastanal st. slov. zbor peq[nica, furna, pekara. Vo nekoi makedonski
dijalekti u{te e vo upotreba zborot pe{nik, trkalezen leb. Mo`ebi gotvewe e
primarnoto zna~ewe na peqi bidej}i prigotvuvaweto na jadeweto e eden vid na
gri`a za semejstvoto. Vo taa smisla, pak, originalniot koren na peqi mo`e da se
bara vo praslovenskiot koren pek[, `e{ko, bidej}i gotveweto kaj starite sloveni
so odvivalo na otvoren ogan.

planina n. :
planina; poteknuva od st.slo. koren *polnb, polno so {uma, i
nastavkata ina, ina. Pr: Na Suhoi Gor7 planina s[ s7nokosi - na Suva Gora
planina so senokosi (40b).

planine n. pl. : planini; od planina. Pr: ne imoqu planine - nemaj}i planini

(130b).

planinom[ n. : so planina; instr. od planina. Pr: i s[ planinom[ - i so planinata

(10b).

planinu n. : planinata; akuz. od planina. Pr: i priloжih[ planinu Nanov[ Dol[

- i ja prilo`iv planinata Nanov Dol (132b).

planin7 n. : planina; lok. od planina. Pr: na toi planin7 – na taa planina (139b).

plati v. : da plati; imper. od platiti. Pr: da plati kral9v[stvo mi t~ perpera – da

plati na moevo kralstvo 10 perperi (139b). Petar Skok sosema ispravno go
povrzuva potekloto na platiti so praslovenskiot zbor plat[, platno, krpa,
me|utoa toj ne e vo pravo koga veli deka vo sredniot vek platnoto se koristelo

97
kako sredstvo za isplata i toa bilo motivacijata za potekloto na zborot plati.
Civilizaciite so vekovi se slu`ele so metalni moneti za podmiruvawe na
dolgovite i za isplata na kupenata stoka, a lu|eto naj~esto tie moneti gi ~uvale
vo kesi~ki ili torbi~ki obi~no napraveni od platno. Platnenite torbi~ki vo
vremeto pred turskiot zbor }ese da navleze vo slovenskata leksika, bile standarni
napravi i kaj starite sloveni na balkanot. Kesi~kite se zavrzuvale na gorniot del
so vrvca i se oka~uvale okolu vratot za pogolema sigurnost. Koga se naplatuvala
stokata kesi~kata se odvrzuvala i na rastrgnatoto platno se stavale monetite za
prebrojuvawe. Koga se zemale monetiti od platnoto se vikalo is-plati a koga se
stavale na platnoto se vikalo naplati, taka na toj na~in se dobieni imenkite
isplata i naplata.

pl9quqe v. : pleskaj}i, aplaudiraj}i, piskaj}i. Pr: prid7te zeml[n[# rukami

pl9quqe - pridnete zemeni pleskaj}i so racete (191a). Izvedenka od pl9qu,
glagolska osnova za t.l.mn`. od pleskati, da pleska + qe, nastavka za glgolski
prilog. Glasovnata grupa sk vo infinitivnata osnova od pleskati se jotuva i na toj
na~in se dobiva glasot q vo pleqete. Isto taka, se jotuva i tvrdoto l pred 9 so {to
se dobiva mekoto q.

po praep. : po. Pr: po milosti tvo9ga s[#na - po milosta na tvojot sin (73a). Odi
so pade`ite dativ, akuzativ i lokativ.

pod praep. :pod. Pr: pod noz7 kral9m[ naшim[ - pod nozete na na{iot kral
(175a). Odi so akuzativ i instrumental.

podavka n. : dava~ka; od po, po + davati, da dava + ka, sufiks za izveduvawe na

imenki od glagoli. Pr: ni podavka ko9ga libo - ni bilo kakva dava~ka (119b).

podan([)k[ n. p. : dr`avnik. Pr: wt[ vs7h[ podan([)k[ greduqih[ po zemli naшei

- od site dr`avnici koi odat po na{ata zemja (175b). Obrazuvano od prefiksot po,
po + imenkata dan[nik],privrzanik, dol`nik. Sufiksot nik[ se upotrebuva za
izveduvawe na imenki od pridavki koi ozna~uvaat lice. Terminot podanik,
odnosno dr`avnk, se odnesuva nasite ovlasteni ~inovnice koi imale pravo da
sobiraat danoci, bilo toa da se tie pod kontrola na vlasta ili pak vlastelite,
krupnata bur`uazija.

podarovan[#imi adj. : podarocite; od po, po + darov[n[, daroven + [jimi, pridavski

sufiks za instr. mn. Pr: i s[ podarovan[#imi kral9v[stva - so podarocite od
kralstvovo (2b).

podast[ v. : dozvoluva, podava; t.l.ed. od podati. Pr: komu cr]kv[ podast[ ili
zam7nii - na kogo crkvata mu podade ili zameni (25b). podobno adj. : soodvetno,
zgodno; od po, po + doba, prilika + no, pridavski sufiks. Pr: v[ pr7d7l7 tom[

98
m7sto podobno - soodvetno mesto vo toj predel (233a). – podruжi8 n. : supruga;
od po, po + dru`iti, se dru`i + 8, imenski sifiks za `. rod. Pr: I za svo9ga
podruжi8 - i za svojata supruga (67b).

pod7li8 n. pl. : pristap, prestap; od pod7li9. Pr: n[ wt[ gr7шn[#ih[ xesti pod7li8
ne gnuшai se mene gr7шna([)go - не гнаси se од мене грешниот ni od moite ~esti
gre{ni prestapi (46a).

pozob[ n. : pozob; dano~na obvrska na selanite za carskite kowi so zob ili seno
koga carevite ili visokite vlasteli patuvale niz podra~jeto. Pr. T[kmo pozob[,
wt[ ko9gaжde села цр[kkovnaga – samo pozob, od koe i da e crkveno selo (121b).
Izvedenka od po, po + zob[, hrana od `ito za kowite.

pokr[jva0 v. : pokrivam; p.l.d. od prez. Pr: krovom[ krilu tvo90 pokr[#va0 - se

pokrivam pod krovot na kriloto tvoe (206a).

pokr7pise7 v. : zacvrsti; od po, po + kr7piti, da izdr`i + e7, glagolska nastavka.

Pr: potvr[disva и pokr7pisv7 8koжe narekohov[ se htitora - potvrdivme i podr`avme
otkako se narekovme nejzini ktitori (196b).

Poloжku0 adj. : polo{kata, akuz. od poloшka, od Polog. Pr: prida0 v[ wblasti

kral9v[stva mi zeml0 Poloжku0 - ja pridadov zemjata polo{ka vo kralskata
oblast (231a). Ovaa deklaracija na kral Du{an definitivno potvrduva deka Polog
ne bil srpska zemja tuku bil inkorporiran vo srpskata dr`ava.

pol9 n. : pole. Pr: i pol9 qo priloжi kral9vstvo mi – i pole {to go prilo`i

kralstvovo (14b). Petar Skok pi{uva deka zborot pole poteknuva od st. slo. poln[,
~ij koren e i.e. zbor pela, raz{irena i sramneta povr{ina.

pomenuvшa v. : spomenuvaj}i. Pr: da i v7 pomenuvшa - da i nie se spomneme

(130a). Izvedenka od infinitivnata osnova pomenu od infinitivot pomenuti, da
pomni + vшa, participski sufiks za glagolski prilog, minato vreme, sr. rod,
mno`ina.

pomilovani8 n. : pomiluvawe; od po, po + milova, infinitivna osnova od milovati,

da miluva + i8, sufiks za izveduvawe glagolski imenki vo gen. od i9. Pr: v[ x[st[
pomilovani8 tvo9go carstv[#8 - vo ~est na pomiluvaweto od carstvoto tvoe (54a).

pomilui v. : pomiluvaj; od po, po + milovati, miluva + i, glagolska nastavka za

v.l.ed. imper. Pr: mene pomilui - pomiluvaj mene (42a). Izvedenka od prezentskata
osnova milova od milovati, da miluva + i, glagolska nastavka za v.l.ed. vo imper.
Sekvencata ova vo osnovata milova vo glagolite od III vrsta (je) preminuva vo u.

99
pomozi v. : pomogni; od pomagati, da pomaga + i, glagolska nastavka za v.l.ed. imper.
Pr: pomozi mi v[ d[n[ isp[#tani8 mo9go - pomogni mi na denta na moeto ispituvawe
(182a).

pomoli v. : pomoli; od po, po + moliti, da moli + i, glagolska nastavka za v.l.ed.

imper. Pr: pomoli se da izbavitn[# v[ d[n[ sudn[#i - pomoli se da ne izbavi{ od
sudniot den (186a).

pomorsk[#ih[ adj. pl. : pomorski; jadranskata primorska teritorija pod srpska

vlast, akuz. od pomor[sk[. Pr: sr[bsk[#h[ zem[l[ i pomorsk[#ih[ - srpskite zemji i
pomorskite (125a). Izvedenka od po, po + more, more + [#ih[, pridavski sufiks.

pomoqi n. : pomo{; gen. od pomoq[. Pr: ne liшit se pomoqi tvo9e - ne se otka`uvaj

od pomo{ta tvoja (216a).

pomoqi0 n. : so pomo{ta; instr. od pomoq[, izvedenka od po, po + moqti, mo`e +

0, imenski sufiks. Pr: az[ s pomoшti0 pr7svet[#9 Bogorodice jas so pomo{ta na
presveta Bogorodica (139a).

pomoqnica n. : pomagatelka. Izvedenka od pomoq[, momo{ + nica, imenski sufiks.

Pr: v[ skr[beh[ pomoqnica - pomagatelka vo makite (200a).

pomoqnicu n. : pomagatelka; akuz. od pomoqnica. Pr: pomoqnicu i poruxnicu

- pomagatelka i zalo`ni~ka (165b).

pomoq[ n. : pomo{. Izvedenka od po, po + moqi, mo`e. Pr: tvo9 milosr[dn[#9

skoru0 pomoq[ - tvoeto milosrdie za navremenata pomo{ (72a).

pon7 adv. : makar, barem. Pr: wbeqahov7 se pon7 n7ku0 malu0 xest[ - se vetuvame
makar i so nekoj mal podarok (93a).

pon9жe conj. : zatoa {to, bidej}i; od pon7, makar + жe, a, me|utoa, kako. Pr: pon9жe
zasatupnica 9si hristi8nom[ - zatoa {to si zastapnica na hristijanite (38a).

popa n. : pop; akuz. od pop[, gr~ka zaemka od papas, tatko. Pr: popa Dra0 s[ rodom[
i s[ m7stom[ - popot Drajo so rodot i so mestoto (127b).

porazi v. : porazi, pobedi; od po, po + raz[, deli, cepi, par~i. Pr: da ga porazi sila
x[st[nago i жivotvoreqago kr[sta Gospodn8 - da go porazi silata na ~estniot i
`ivototvorniot krst Gospodov (233b).

pored[ praep. : pokraj; od po, po + red[, red. Pr: pored[ Mlaxic[ wt[ staroga broda
жelin[skoga - pokraj Mla~ica od stariot `elinski pat (15b).

100
porodi v. : porodi, rodi. Pr: 9goжe is pr7xist[#9 utrob[# porodi - nego od
pre~istata utroba go porodi (48a). Izvedeno od po, po + rodi, glagolska forma za
v.l.ed. od roditi, da rodi. Apelativot rod[ nastanal od i.e. koren *euredh, da raste,
da dava.

poruxnicu n. : zalo`ni~ka. Pr: pomoqnicu i poruxnicu na0 spaseni8 -

pomagatelka i zalo`ni~ka na na{eto spasenie (165b). Glagolska forma za akuz. od
por2x[nica, izvedenka od po, po + r2x[, race + nica, nica, imenski sufiks.

posluh[ n. : svedok; od po, po + sluh[, slu{a, ~ue, uviduva, prepoznava. Pr: ili 9
posluh, ili 9 globa ko8 libo - ili e svedok, ili e globa bilo koja (86b).

posl7dn8go adj. : do posledniot. Pr: do posl7di8go izd[#hani8 na0 – do na{ata

posledna izdivka (85a). Izvedenka od po, po + sl7d, prezentka osnova od sl7diti, da
sledi, da prati + [n[, pridavski sufiks + ago, pridavska nastavka za genetiv.

posl7dn88 adj. pl. : posledna; nom. od posl7d[n[ za `. rod. Pr: Az[ жe v[ posl7dn88
br7mena – i jas jas vo poslednive vremiwa (52a). Izvedenka od po, po + sl7d,
prezentska osnova od sl7diti, da sledi, da prati + n[, sufiks za pridavka, + 8,
anaforska zamenka za odreden vid + 8, pridavski sufiks za mno`ina.

posrami v. : posrami, osramoti. Pr: ne posrami xa8ni8 mo9go - ne posramuvaj go

moeto is~ekuvawe (55a). Glagolska forma imper. od po, po + sram, prezentska
osnova od sramiti, srami + i, glagolska nastavka za v.l.ed.

posr7d7 adv. : pome|u; od po, po + sr7d7, srede. Pr: skvr[nn[#9 usti[# imuqa
posr7d7 l0d[#i - ne~esni usti ima{e me|u narodot (21a).

postavet v. : postavi; t.l.ed. vo prezent od postaviti. Pr: 9gda pr7stol[# postavet

– koga na prestol postavi (183a). Izvedenka od po, po + stav, prezenska osnova od
staviti, da stavi, et[, glagolska nastavka.

postavit[# v. : postavi, izgradi, namesti; poteknuva od po, po + staviti, da stava.

Pr: ni mlina postavit[# - ni mlin da se postavi (23b). Infinitivnata nastavka
na staroslovenskite glagoli se pi{uva ti a ne t[#.

postrig[ n. :potstrig, stri`ewe. Pr: Selo Sedlarevo, qo dal Isaha za svoi

postrig[ - Selo Sedlarevo koe go dal Isak za svoeto stri`ewe (65b). Postrig se
odnesuva na stri`eweto na kosata koga nekoj se zamona{uva. Izvedenka od pod, pod
+ strig, stri`ewe. Glasot d vo prefiksot pod pred s se menuva vo t ili pak se gubi.

101
potvr[disva v. : potvrdivme, perfekat od potvr[жdati. Pr: paxe potvr[disva i
pokr7pisv7 – u{te potvrdivme i obezbedivme (196b)., dvoina izvedenka od po, po +
tvr[d, tvrd + isva, glagolska nastavka za perf. t.l. dvoina.

potok[ n. : potok; od po, po + tok[, tek. Pr: kako ishodi potok[ wt[ - kako istekuva
potokot od (17b).

potr7bit[ v. : obri{e, o~isti, istrebi. Pr: I pamet[ 9go da potr7bit[ wt[ zeml9
– i pomenot na nego da se obri{e od zemjava (225b). Izvedenka od po, po + tr7bi,
prezentska osnova od tr7biti ~isti + t[, glagolska nastavka za t.l.ed. vo prezent.

pot[qahov7 v. : pobrzavme, poitavme. Pr: pot[qahov7 se s[ ht7ni9m[ se pobrzavme

so `elba (114a). od po, po + t[qa, glagolska osnova od t[qati, se brza + hov7,
glagolska nastavka za p.l. dvoina vo aorist.

pot[qit[ v. : voznemiri, osudi. Pr: kto pot[qit se razoriti - koj se osudi da

uni{ti (218b). Izvedenka od po, po + t[qi, prezentska osnova od t[qiti, voznemiri,
osudi + t[, glagolska nastavka za t.l.ed. vo prezent.

pohvalu n. : pofalba; akuz. od pohvala. Pr: wtnud[ wskvr[n9n7i lanit7 pohvalu

d(7)v[stva x(i)stoti tvo9e - pofalba od potpolno valkano lice za ~istotata na
toeto devstvo (30a).

pohval[# n pl. : pofalbi; od po, po + hval[ba, blagodarnost. Pr: pohval[# dostoin[#

prinesti ne mogut[ - ne mo`am dostojni pofalbi da ti prinesam (19a).

po0 v. : peam; p.l.ed. od p7ti, da pee. Pr: po0 d7vo tv09 zaxeti9 - ti peam devo za
tvojot za~etok (202a). Glagolot p7ti e starata forma od p7vati.

pravinami n. pl. : zakoni, pravini; instr. od pravina, pravina, izvedenka od prav[,

prav + ina, imenski sufiks + mi, pridavski sufiks za instr. Pr: sela s[ vs7mi
pravinami – sela so site pravini (244a).

pravin[# n. pl. : pravini; mno`ina od pravina. Pr: v[ n9m[ vsaki9 pravin[# - vo nego
site pravini (237a).Mno`ina od pravina.

pravo adv. : pravo, to~no, zakonski, direktno. Pr: pravo niz[ d7l pr7z Veliku -
pravo niz dolot na Vardar (33b). Vo ovoj primer pravo ozna~uva direktno, prava
linija, ili sprotivno na krivo i ne se odnesuva na zakonskite normi.

pravov7rna8 adj. : pravoverna, pravoslavna; od pravo, pravo + v7ra, vera + [na8,

pridavski sufiks. Pr: pravov7rna8 v7ra s[stoit[ - pravoslavna vera opstoi (215a).

102
Srednovekoven termin a pravoslavnata vera bidej}i taa se smetala za vistinski
sledbenik na hristijanstvoto vo odnos na katoli~kata vera.

pravov7rnu0 pravoverna, pravoslavna; akuz. od pravov7rna8. Pr: a

adj. :
pravov7rnu0 veru utvr[жda0qii - a ja potvrdivme pravoslvnata vera (179a).
Izvedenka od pravo, pravo + v7r[n, veren + u0, slo`en sufiks za izveduvawe na
pridavki od odreden vid, nom. ed.

pravov7rn[#i adj. : pravoveren, pravoslaven. Pr: s[#n[ kral8 Uroшa treti8go

narexen[#i pravov7rn[#i - sin na kralot Uro{ Treti, nare~en pravoveren (140a). Se
odnesuva na Stefan Uro{ III Nemawa – De~anski, roden 1276 ili 1282 – 1331, tatko
na car Stefan Uro{ Du{an IV Nemawa. Slo`enata nastavka [#i slu`i za
izveduvawe na pridavki od odreden vid vo nom. za ma{ki rod.

praroditeli n. pl. : praroditeli, predci. Pr: roditeli i praroditeli kral9b[stva

n[#i - roditeli i praroditeli od na{evo kralstvo (169b). Izvedenka od pra, pred +
rodi, infinitivna osnova od roditi, da rodi + tel[, imenski sufiks + i, nastavka za
formirawe mno`inski imenki.

praroditel[ n. : praroditel, predok. Pr: praroditel[ kral9v[stva mi - predok na

kralstvovo moe (230a).

pre pref. : pred, premnogu, do kraj. Pr: I qo se pre cr[kovn[# l0di9 na dvoru
kral(9)v([)stva mi - I od pred toa {to se crkovnite lu|e na dvorot vo moevo
kralstvo (104b).
prev[zl0bl9ni[#m[ adj. : so prevozqubeniot; instr. od prev[zl0bl9n[. Pr: I s[
prev[zl0bl9ni[#m[ mi s[#nom[ - i so mojot prevozquben sin (207b). Izvedenka od pre,
premnogu + v[z, so + l0bl9n[, sakan + i[#m[, pridavski sufiks za odreden vid.

pri praep. : pred ne{to, za vreme na, vo, kaj, kako del od. Pr: 9st[ жe si b[jla i pri
dr7vn[#ih[ car7h[ - kako {to bila i za vreme na predhodnite carevi (178b). Pri
odi so pade`ot lokativ.

Pribca : li~no ime Pribec; akuz. od Pribc[. Pr: Pribca s[ cr[kovi0 Svet[#m[
Gewrg[#9m[ - Pribec so crkvata Sveti \or|ija (92b).

Pribc[ : Pribec. Pr: s[ l0dmi qo priselil[ Pribc[ - so lu|eto koi gi doselil

Pribec (95b). Pokrupen zemjoposednik ~ii celiot negov imot zaedno so negoviot
rod, dvorjanite i zavisniste selani pod negovo vlasni{stvo i bile podareni na
crkvata Sv. Bogorodica. Imeto Pribec e hipokoristik od Prebislav.

103
prib7g[ n. : pribli`uvawe, dobli`uvawe; izvedenka od pri, do, kraj, kon + b7g[,
povle~uvawe. Pr: i vsak[ prib7g[ k teb7 – i sekoe pribli`uvawe kon tebe (216a).
priv[zem[ v. : pridadovme, priklu~ivme, privrzavme; od priv[zati. Pr: car[i
zeml[[ priv[z[m[ silo0 vladik[# mo9go Hrista – priklu~ivme carski zemji so silata
na mojot vladika Hristos (152b). Zborot izveden od pri, pri + v[zati, zeme, odzeme
+ m[, glagolska nastavka za p.l.mn`.od przent.

pridani9m[ n. : pridavawe, dodavawe. Pr: i s[ pridani9m[ sel[[ - i so dodavawe

na sela (115a). Izvedenka od pri, pri + da, prezentska osnova od dati, da dava + i9,
sufiks za glagolska imenka + m[, sufiks za part. na prez. pas.

prid7te v. : pridejte, pridnete; imper. od prid7ti. Pr: prid7te zeml[n[# rukami

pl9quqe – pridnete zemjani pleskaj}i so racete (191a). Obrazuvano od glagolskata
osnova prd7 od prid7ti, da pridne, da donese + te, nastavka za v.l.mn`. za prezent. Vo
staroslovenskiot jazik glagolite od prvata klasa (e) vo mno`ina i vo dvoina se
pi{uvale so vokalot 7 (jat) vo imperativ.

priжene v. : стемни; od prig]nuti. Pr: k[di ga vr7me priжene - kade }e go prinudi

vremeto (123b). Izvedeno od pri, pri + g[nu, od g[nuti, se naveduva, se pribli`uva,
se naklonuva + e glagolska nastavka za t.l.ed.od aorist. Koga vo infinitivot pred
ti stoi glasnata grupa nu taa otpa}a ako pred nea se nao|a vokal, vo ovoj slu~aj
poluglasot [. Po ovaa konstrukcija e dobieno prig[ne, no bidej}i g pred [ se jotuva
vo ж, kone~no e dobiena glagolskata forma priжeне. Smislata stemni се odnesuva
pribli`uvaweto na sonceto pred zao|awe. Vo sovremeniot makedonski jazik ovoj
glagol se izgubil no se zadr`ala pridavkata naglo i imenkata naglost. Vo nekoi
gornopolo{ki govori u{te se zadr`al i participot nagnal i se odnesuva na
pozicijata koga nekoj }e se navene i so seta sila }e zapne da turka ne{to – Si
nagnal k’ vol na yid.

priloжeni[#h[ adj. : od prilo`enite; gen. od priloж[n[. Pr: wt[neti xto wt[ sih[
priloжenn[ih[ - ne{to da odzeme od ovie prilo`eni (220b). Izvedenka od pri, pri,
prefiks + loжen, lo`en, part. pret. pas. izveden od glagolskata osnova loж od
loжiti i sufiksot en[ + i[#h[, sufiks za pridavki od odreden vid.

priloжka n. : zaliha, rezerva; od prilog[, prilog + ka, imenski sufiks za `. rod.

Pr: ne imuqu priloжka slanoga - nemaj}i rezerva od sol (204b). Vokalot ж
dobien so jotacija na g и j ([).

priloжi v. : prilo`i, nabavi; od pri, pri + loжiti, da stavi. Pr: priloжi 9i

kral9v[stvo mi - kralstvovo i prilo`i nejze (205b). Glagolska forma za t.l.ed. od
aorist. izvedeno od glagolskata osnova priloжi od glagolot priloжiti i nulta
sufiksot.

priloжih[ v. : pokloniv, prilo`iv; p.l.ed. od priloжiti. Pr: i priloжih[ planinu

104
Nanov[ Dol[ s[ vs7mi megami wkolnimi - i ja pokloniv planinata Nanov Dol so
site okolni me|i (132b). Glagolska forma za p.l.ed. od prezent. izvedeno od
glagolskata osnova priloжi od glagolot priloжiti i h[ sufiksot.

primi v. : primi; imper. od primiti, da primi. Pr: primi tvoim[ milosrdi9m[ -

primi so tvoeto milosrdie (156b). Glagolska forma za v.l.ed. za imper. od primiti
izvedeno od prezentskata ossnova prim i nastavkata i.

primut([) v. : da ve primat. Pr: da 9gda wskud79te primut([) v[# v[ krov[# svo9

- da ve primat vo svoite krovovi (domovi) koga patite (65a). Glagolska forma za
t.l.mn`. izvedeno od prezentskata osnova prim od glagoloto primiti i sufiksot
ut[.

prinesena8 n. : podaroci, prinesuvawe, pokloni. Pr: Si8 жe vsa prineseni8 mno0

- me|utoa site ovie moi podaroci (144b). Izvedenka od pri, pri + nes, infinitivna
osnova od nesti, da nosi + ena, sufiks za part. pret. pas. za `. rod + 8, anaforska
zamenka za opredeluvawe na odredenosta na pridavkite bidej}i tuka se raboti za
poznati dava~ki koj kral Du{an gi podaril na crkvata.

prinesi v. : prinesi; imper. od prinositi. Pr: i prinesi mnogo preqedromu s[#nu

svo9mu - prinesimu na tvojot predobar sin (157b). Izvedenka od prezentskata
osnova prines od glagolot prinesti + zamenkata i za v.l.ed. za imper. Glagolskata
forma prenesti ozna~uva svr{en vid.

prinesohov7 v. : prinesovme; p.l. dvoina vo aorist od prinesti. Pr: 9din[ dar[

wb[q[ tvo8 wt[ tvoih[ prinesohov7 ti – od tvoite ti prinosime eden zaedni~ki
podarok za tebe (163b).

prinesu v. : prinesuvam; p.l.ed. od prinesti vo prezent. Pr: dostoin[#9 glagoli

prinesu – dostojni zborovi ti prinesuvam (36a).

prinositi v. : da prinese, da dade; izvedenka od pri, pri + nositi, da nosi. Pr:

prinositi slavoslovi9 veliko - da prinese golemo slavoslovie (148a). Infinitivot
prenositi e od nesr{en vid.

prinoшeni9 n. : podarok. Pr: si9 malo9 na0 prinoшeni9 – ova na{e malo
prinosuvawe (218b). Glagolska imenka izvedena od prinos, infinitivna osnova od
prinositi, da prinese + en[, sufiks za part. pret. pas. + i9, sufiks za pridavski
imenki. Glasot s pred vokalot e se omeknal vo ш po praviloto na jotacija.

prinoш0 v. : prinesuvam, p.l. ed. od prinositi. Pr: wt[ mnog[jih[ mala8 prinoш0
ti - od mnogute sitnici koi ti gi принесuvam (154b).

105
priselil[ v. : naselil, doselil. Pr: s[ l0dmi qo 9 priselil[ Pribc[ - so lu|eto
koi gi naselil Pribec (94b). Izvedenka od infinitivnata osnova priseli od
priseliti, da doseli, naseli + l[, sufiks za part. prfekt.

priselice n. : srpska srednovekovna kazna za nadoknada na opla~kan tovar na

trgovcite. Pr: i wsvobodi kral9v[stvo mi wblast[ S(ve)t[#9 B(ogorod)ice
Htetov[sk[#9 wt[ priselice - i ja oslobodiv od priselica oblasta na crkvata Sveta
Bogorodica Tetovska vo moeto kralstvo (212b). Izvedenka od pri, za vreme na +
selitva, prestoj, smestuvawe + ice, imenski sufiks vo gen. od `enski rod.

prisnod7v[# n. : sekoga{ deva; dat. od prisnod7va, izvedenka od pris[no, sekoga{ +

d7va, devica. Pr: 9go matere prisnod7v[# Mari9 - na negovata majka sekoga{ deva
Marija (227a).

pristaniqe n. : pristani{te; izvedeno od pri, pri + stan[, stabilnost, logor, kamp,

za{tita+ iqe, imenski sufiks koj ozna~uva mesto. Pr: tiho9 pristaniqe
vl[n89m[m[ bure0 – mirno pristani{te za burnite branovi (39a).

prihodeqaago adj. : da doa|a, prio|a, pristapuva; akuz. od prihoditi. Pr: ne

prihodeqago k[ vrax[stvu kto uvrax09t[ – ne pristapuva na le~ewe onoj koj le~i
(25a). Od pri + hode, prezentska osnova od hoditi, da odi + qa, sufiks za part. na
prez. akt. + ago, sufiks za gen. mn`. za izveduvawe na glagolski prilog od odreden
vid.

prixestnika n. : pri~estnik; gen. od prix[st[nik[, izvedenka od pri, pri + x[st[, ~est,

po~it + nik[, imenski sufiks. Pr: pr[v[# na desete xas[ prixestnika me 8vi - najavi
me za pri~estnik vo edinaesetiot ~as (67a).

prix([)ten[ adj. : prebroen, odvoen. Pr: da budet[ prix([)ten[ v[ pr7datel0 I0d[

- da bide prebroen kon predavnikot Juda (243b). Glagolska pridavka izvedena od
pri, pri + xit, glagolska osnova od xitati, da ~ita + en[, participska nastavka.
Poluglasot [ vo prix[ten[ vo sredinata na zborot e ispu{ten a koj prettoa nastanal
so redukcija na vokalot i.

pri9ml9 v. : da primi; od primiti. Pr: и xl(o)v(7)kol0bi9m[ 9i gr7ш([)nih[

molitv[# pri9ml9 - i so nejzinata ~ovekoqubivost od gre{nite molitvi primi
(135a). Glagolska forma vo aorist izvedena od prezentskata osnova pri9m od
glagolot priimati, da primi + l, epetentsko l {to se stava posle m i koe se jotuva
+ e, glagolska nastavka za t.l.ed.

pri9mшii v. : primaj}i; part. pret. akt. prvi od primiti. Pr: pri9mшii

blagov7qeni0 - primaj}i go blagovestieto (9a). Izvedenka od glagolskata osnova
106
pri9m od glagolot pr9miti, da primi + шii, participska nastavka za glogolski
prilog vo minato vreme, odreden vid. Glagolot pri9miti nastanal od prefiksot
pri + glagolot imati taka {to prvi~no se pi{uvalo priimati.

pri9mш0 v. : primila; part. pret. akt. prvi, instr. od primiti. Pr: i v7m bo
te Svet[9 Troice xest[ pri9mш0 i roжd[ш0 - i bidej}i znam deka si go primila i
rodila delot od Svetite Trojca (44a). Izvedenka od glagolskata osnova pri9m od
glagolot pr9miti, da primi + ш0, participska nastavka za glogolski prilog vo
minato vreme, odreden vid.

prozebшi8 v. : pronikna, porastena; part. pretr. akt. prvi od proz1bnuti. Pr:

deqi Adaml8 prozebшi8 wtroxe porodi - porasnatata }erka Adamova i dete rodi
(151a). Izvedenka od infinitivnata osnova prozeb + participskiot sufiks шia za
glagolski prilog vo minato vreme, odreden vid. Glasovnata grupa nu otpa|a od
glagolskata osnova.

prozr7ni9 n. : vid, gletka; od pro, pro + zreni9, vid. Pr: sl7porodenn[#m[ prozr7ni9
darova - na sleporodeniot vid mu podari (49a). Izvedenka od pro, pro + zr7 od zr7ti,
da gleda + en[, sufiks za particip + i9, glagolska nastavka.

proizide izleze. Pr: knig[# slova жivotnaago iz loжesn[ proizide - od utroba

v. :
izleze vo knigata na `ivite (189a). Izvedenka od pro, pro + iz, iz + id, prezentska
osnova od glagolot iti, da ide + e, glagolska nastavka za t.l.ed. za aorist.

proklet[ adj. : proklet; od pro, pro + klet[, progon, kazna. Pr: da budet[ proklet[
- da bide proklet (243b).

pronorlivi[#h[ adj. : pakosni, {tetni, opasni; gen. od pronor[liv[. Pr:

navaжdeni9m[ pronorliv[#ih[ i zl[#ih[ xlov7k[[ - so potiknuvawe na pakosnite i
zlite lu|e (120a). Izvedenka od pronor, strmina, jama + liv[, pridavski sufiks +
i[#h[, nastavka za gen.mn`.

propov7dan[naa adj. : propovedеna; od pro, pro + po, po + v7da, infinitivna osnova

od v7dati, da znae + n[, participska nastavka za glagolska pridavka + naa,
pridavski sufiks. Pr: 8жe pr7жde v7k[ prorok[# propov7dan[naa - која predminatite
vekovi od prorocite propovedena (197a).

prorok[# n. pl. : proroci, pretska`uva~и; od prorok[ ili prorox[, izvedenka od pro,

pro + reqi, da re~e. Pr: pr7жde v7k[ prorok[# propov7dan[i8a - pretska`ana od
prorocite pred mnogu vekovi (197a). Vo prorok[# ne do{lo do palatalizacija na k vo
c bidej}i toa pravilo ne va`i za bukvata [# i pokraj toa {to taa ima ista glasovna
vrednost kako vikalot i.

107
proroci n. pl. : prorok, pretska`uva~; od prorok[ ili prorox[, izvedenka od pro, pro
+ reqi, da re~e. Pr: 8ko vsi cari9 i proroci - kako site carevi i proroci (101a).
Zadnonep~anoto k preminuva vo zabnoto c koga senao|a pred vokalot i.

proslavit v. : proslavi; t.l.ed prez. od proslaviti. Pr: w mn7 proslavit se ime

tvo9 sveto9 – vo mene se proslavuva tvoeto svetovno ime (55a). Izvedenka od pro,
pro + slaviti, da slavi.

prostran[stv7 n. : prostranstvo, vselena (v]selena8), svemir (v[s[ mir[), nebo

(nebo), nebesen svod ( kr2жli9) carstvo (boж#%9 car[stvi9); lok. od prostran]stvo. Pr:
V[ prostran[stv7 boж[stv[n[#h] sil[ - vo prostranstvoto na bo`estvenite sili (1a).
Izvedenka od pro, pro + strana, strana, predel + stvo, imenski sufiks. Vo ovoj
kontekst smislata na srednovekovniot koncept prostran[stv7, prostranstvo, e
nerazdvojno povrzana so hristijanskata veronauka spored koja toa edinstveno mo`e
da se razbere kako prostorot na najgorniot sloj na neboto, tamu kade {to `iveat
angelite i ostanatite bo`enstveni sili. Me|utoa zborovite prostor ili nebo
nedvosmisleno podrazbiraat postoewe na tridimenzionalen prostor i vreme taka
{to tuka se pojavuvaat te{kotii kako da se razbere postoeweto na bestelesni
su{testva vo fizi~kiot svet. Za da se izbegne ovaa zabele{ka, naj~esto
religioznata smisla na terminot prostranstvo se objasnuva kako boж#%9 car[stvi9,
bo`e carstvo.

pr[vago adj. : prviot (~as); e vo 7 ~asot nautro i toa vreme se smeta vremeto koga
Isus Hristos bil voden kaj Pilat od zatvorot Kajafa. Pr: aqe i pr[vago i
devetoga xasa: ako i vo prviot i devetiot ~as (66a).

pr[v[# na desete br. : edinaeseti (~as). Pr: da i prvi na desete xas[ prixestnika
me 8vi - prijavi me za pri~esnik vo edinaesetiot ~as (67a). Spored
hristijanstvoto, denot na pokojuvaweto koga du{ata se podgotvuva da go napu{ti
teloto na ~ovekot i da se vrati nazad na Gospod.

pr7v[zl0bl9n([)nomu adj. : na prevozqubeniot, premnogu sakaniot; dat. od

pr7v[zl0bl9nn[j, izvedenka od pr7, pre + v[z, voz + l0b, glagolska osnova od l0biti,
da saka, qubi + en, sufiks za pret. pret. pas. + n + omu, pridavski sufiks. Pr:
mn7 жe i pr7v[zl0bl9n([)nomu s[#nu - mene i na prevozqubeniot sin (159b).

pr7ge adv. : pretoa, porano; od pr7жde. Pr: panag[#r[ 8koжe 9st i wt[ pr7ge b[#l[ -
pana|urot kako {to bil od prettoa (53b).

pr7dan([)n[#ih[ adj. : predanite, dostavenite; od pr7da8ti. Pr: ne razoriti i ne

wt[9ti nixesoжe wt[ sih[ pr7dan([)[#ih[ mno0 - ne ru{ete i ne odzemajte od ovie
na{i podaroci (186b). Izvedenka od pr7, pre + da, prezentska osnova od dati, da
dade + n[#, nas, akuz. od m[# dvoina + ih[, sufiks za pridavki vo genetiv.

108
pr7datel0 n. : na predavnikot; dat. od pr7datel[, izvedenka od pr7, pre + da,
prezentska osnova od dati, da dava + tel[, imenski sufiks. Pr: I da budte[ prixten[
v[ predatel0 I0d7 - I da bide prebrojan kon predavnikot Juda (243b).

pr7da0 v. : predavam, prefrlam, p.l.ed. prez. od pr7dati, predade. Pr: pr7da0 v[

wblasti kral9v[stva mi zeml0 Poloжku0 - i ja prefrliv zemjata polo{ka vo
kralevskata oblast (231a).

pr7dlaga0qa v. : nudej}i, predlagaj}i, od pred[lagati. Pr: tebe pr7dlaga0qa -

tebe nudej}i (165b). Izvedenka od pred], pred + laga0, glagolska osnova od lagati,
da le`i, postavi + qa, sufiks za part. na prez, vo genetiv.

pr7dstatelnica n. : zastapni~ka, pretstavni~ka. Pr: i v[ napasteh tepla8

pr7dstatelnica - vo te{kotijata ne`na zastapni~ka (200a). Izvedeno od pr7d[, pred
+ sta, koren od stati, da zastane, da stoi + tel[, imenski sufiks za ma{ki rod + nica,
imenski sufiks za `enski rod.

pr7d[# adv. : pred, pred toa, od porano. Pr: I utvr[жdeni8 pr7di buduqimi cari
– i potvrdite od predhodnite carevi (238a).
–
pr7d[ adv. : pred. Pr: pr7d[ vrati dvora na0 - pred vratata na dvorot na{ (97a).
Predlogot pred[ odi so pade`ite akuzativ i instrumental.

pr7d[s7deqim[ adj. : pretstoi, ~eka, moli, pita; dat. od pr7d[s7d7ti. Pr:

v[zda8ti brati8m[ b(o)жiim[ ubog[im[ pr7d[s7deqim[ na rasputi8h[ - да im se
podade na bednite bo`ji bra}a naredeni na raskrsnicite (95a). Izvedenka od pr7d[,
pred + s7d7, glagolska osnova od s7d7ti, da stoi, so odbivawe na sufiksot 0t[ za
t.l.mn`. + im[, participski sufiks za dativ vo mno`ina.

pr7d7l7 n. : kraj, predel; lok. od pr7d7l[. Pr: wbr7te v[ pr7d7l7 tom[ m7sto
podobno - odbra pogodno mesto vo toj predel (233a). Izvedenka od pr7, pre + d7l], del
+ 7, nastavka za lokativ, ma{ki rod. –

pr7жde adv. : pretoa, od po~etokot, od predminato vreme. Pr: 8же pr7жde v7k[
prorok[# propov7dan[i8a - koja prorocite ja propovedeja u{te od pred vekovi (197a).

pr7z praep. : na. Pr: pravo niz[ d7l pr7z Veliku – pravo niz dolot na Vardar
(33b).

pr7zre v. : prezira, odstranuva; imper. od pr7zr7ti. Pr: i skr[beqih[ v[zd[#hani8

ne pr7zre - i ne gi preziraj ta`nite vozdivki (136a). Izvedeno od pr7, pre + zr7,
prezentska osnova od zr7ti, da gleda, pogleda.

109
pr7loжenu adj. : izmena, promena; dat. od priloж[n[, `. rod. Pr: nixemu pr7loж-
enu b[#ti – ni{to da ne bide izmeneto (242a). Izvedeno od pr7, pre + loжiti, mesti,
postava.

pr7sveta8 adj. : presveta; od pr7, pre + sveta + sveta + 8, zаменски суфикс za t.l.ed.
od `enski rod. Pr: pr7sveta8 vlad[#xice Bogorodice - presveta vladi~ice
Bogorodice (70a).

pr7svet[#9 adj. : presveta; od pr7sveta8. Pr: i az[ s pomoшti0 pr7svet[#9 Bogorodice

- jas so pomo{ta na presveta Bogorodica (a39a). Izvedenka od pr7, pre + sv7ta,
sveti + 9, nastavka za stepenuvawe na pridavkite vo superlativ. Prefiksot pr7
isto taka se upotrebuva za izveduvawe na superlativ.

pr7svet7i adj. : na presvetata; lok. od pr7sv7ta8. Pr: v[ pr7svet7i tvo9i utrob7

– na tvojata presveta utroba (10a). Pogledaj sporedba na pridavkite

pr7stoi n. : otkaz od ro~i{te. Pr: ili 9 kraga ili 9 ruka, ili 9 wtboi, ili 9
udava ili 9 pr7stoi - ili e kra`ba, ili e raka (taksa za garancija), ili e odboj
(odbivawe na presuda), ili e udava (von sudska presuda), ili e prestoj (odsustvo od
ro~i{te) (110b). Izvedenka od pr7, pre + stoi, stoi.

pr7stol[# n. pl. : prestolnica; od pr7stol[. Pr: 9gda pr7stol[# postavet se - koga se

postavi prestolnikot (183a).

pr7stol7 n. : prestolnica; lok. od pr7stol[, izvedenka od pr7, pre + stol[, stol,

stolica. Pr: na pr7stol7 svet[#h[ moih[ praroditel[ - na prestolnicata od moite
sveti praroditeli (229a).

pr7xista adj. : pre~ista; izvedeno od pr7, pre + xist[, ~ist. Pr: da razorit[ Gospod[
Bog[ i pr7xista Bogorodica – da razru{i Gospod Bog i pre~ista Bogorodica (223b).

pr7xista8 adj. : pre~ista; vok. od prexista. Pr: pr7xista8 vladixice Bogorodice –

ti pre~ista vladi~ice Bogorodice (18a). Anaforskata zamenka 8 slu`i za
opredeluvawe na odredeniot vid na pridavkata.

pr7xist[#9 adj. : od pre~istata; superlativ od pr7xista8. Pr: 9goжe is pr7xist[#9

utrob[# porodi - го роди nego od pre~istata utroba (48a). Prefiksot pr7 i
sufiksot
9 i go opredeluvaat stepenot superlativ na pridavkata xist[# vo mno`ina, `. rod.
–
pr7qedromu adj. : predare`liv, predobar; dat. od pr7qedr[. Pr: prinesi mnogo
pr7qedromu s[#nu svo9mu – prinesi mu na tvojot predobar sin (157b). Izvedenka
od pr7, pre + qedr[, dobrar, praveden, gri`liv + omu, imenska nastavka za dativ,
ednina.

110
pr7wsveqa9m[ji9 n. :preosve{teniot. Pr: ukraшenn[#i8 pr7wsveqa9m[#i9
duhom[ - ukrasena so preosvetenieto na duhot (192a). Izvedenka od pr7, pre +
wsv7qa9m[, glagolska forma za p.l.mn`. od wsv7qati, da osveti + m[#i, part. prez.
pas. + 9, imenski sufiks.

psaru n. : hrana za ku~ina; akuz. od p[sar[. Pr: psaru ili vexera ili wb7d, k[di
ga vr7me priжene - psara (hrana za ku~ina) ili ve~era ili ru~ek, kade vremeto se
zatekne (123b).

puti n. : do patot; gen. od put[, od praslovenski pot[. Pr: nad[ Mlaxuc[ wt[
Zakuti8 do l7шkoga puti – nad Mla~ica od Zakutie do le{o~kiot pat (51b).

R (rc[#)

r: r

rabot[ n. : rabota. Pr: osvobodih[ wt[ vsak[#h[ rabot[ malih[ i velik[#h[ - gi

oslobodiv od site raboti, mali i golemi (80b). Izvedeno od rob[, sluga + ota,
imenski sufiks. Skok e so mislewe deka rob[ poteknuva od ie. *orbho i od ovoj koren
se izvedini latinskiot zbor arbus, gotskiot arbaps i gr~kiot ορφανσς, site so
istoto zna~ewe rob, sluga. Ne e dovolno razjasneto dali postoi etimolo{ka vrska
pome|u rab[ i hebrejskiot zbor rav koj ima zna~ewe gospodar, golem ili mnozinstvo.

rab[ n. : sluga. Pr: rab[ tvo9 - tvoj sluga (71a).

raduи v. : raduvaj; imper. od radovati. Izvedeno od staroslovenskiot koren rad[,

vesel. Pr: radui se korene Davidov[ - raduvaj se na korenot Davidov (150a).

razaraite v. : razoruva, uni{tuva; imper. od razarati. Izvedenka od raz, raz +

oriti, da ~isti, da istrebi. Pr: a ne razaite – a ne uni{tuvajte (129a).

razboи n. : nasilstvo, siluvawe, izvedeno od raz, raz + bo\, boj, bitka, tepa~ka. Pr:
takoжde i d7vix[ razbo\ - isto taka i siluvaweto (83b).

razgnut v. : se objasnat, razotkrijat, doznaat; od razg]n2ti, t.l.mn, izvedeno od

raz, raz + ganati, da otkrie. Pr: knig[# razgnut se i taina8 wblixa0t se – knigite
da se objasnat i tajnite se otkrijat (184a).

111
razoriteln[#cu n. : uni{tuva~ka; akuz. od razoritelnica. Izvedenka od raz, raz +
oriti, da ~isti + el[, imenski sufiks + ica, imenski sufiks za `enski rod. Pr:
Bogorodice, razoriteln[#cu i sup[rnicu – Bogorodice, uni{tuva~ke i
protivni~ke (230b).

razoriti v. : da uni{tuva. Izvedenka od raz, raz + oriti, da ~isti. Pr: ne razoriti

i ne wt[9ti nixesoжe - da ne uni{tuva i da ne odzema ni{to (185b).

razorit[ uni{tuva; t.l.ed. od razoriti vo prezent. Pr: kto god7 budet[

v. :
takvago da razorit[ Gospod[ Bog[ - koj i da bide, takviot da go uni{ti Gospod Bog
(222b).

razorihov7 v. : uni{tivme; aorist od razoriti vo dvoina. Pr: Ne razorihov7

nixesoжe da ni wt9sv7 nixesoже - ne uni{tivme ни~ie i ne odzedovme ni~ie (191b).

razuma n. : razum; gen. od razum[, izvedenka od raz, raz + um[, pamet. Pr:
nebesnago razuma - na nebesniot razum (3a).

raspeшe v. : raspnaa; imperf. od raspinati. Pr: i k t7m[ iжe raspeшe Gospoda slav[#
– i kon onoj koj ja raspna slavata Gospodova (244b). Izvedeno od ras, ras + pe,
glagolska osnova od pinati, da tegli + ше, nastavka za t.l.ed. vo minato opredeleno
nesvr{eno vreme.

raspn[# v. : razapni; imper. od raspinati, izvedenka od ras, ras + pinati, se tegli, se

protega. Pr: v[zmi raspn[# – zemi, razpni (246b).

rasputi8h[ n. : raskrsnica; lok. od rasputi9, izvedenka od ras, ras + put[, pat +

i9, imenski sufiks. Pr: ubog[#m[ pr7d[s7deqim[ na rasputi8h[ - na bednite koi
~ekaat na raskrsnicite (95a).
rekшe v. : re~e; imperf. od reqi. Pr: rekшe igumen[ - re~e igumenot (89b).

rekшim[ v. : koi re~e, velej}i; part. na prez. pas. od рекшi. Pr: I rekшim[ kr[v[
9go na nas i na x7dih[ naшih[ - i oni koi rekoja: krvta negova na nas i na na{ite
deca (245b). Glagolska forma od pasiven particip na prezentot za ma{ki rod,
neopredelen vid.

rek[#iv. : velej}i, koga rekol; part. na prez. akt. odreden vid;od rek[. Pr: v[ n9жe
b7dit[ nas[ Bog[ rek[ji - na {to nas Bog ne uveruva velej}i (62a).

rexeta v. : pretska`ana, part. pert. pas. od reqi. Pr: izredna8 kaako rexeta -
prekrasna kako pretska`ana (32a).

112
roжden([)na v. : rodeni, part. pert. pas.od roditi. Pr: sl7pa roжden([)na - slepi
rodeni (27a). Izveden od prezentskata osnova roжd + nastavkata en[ + na, nastavka
za mno`inska forma.

roжdeшi8 v. : која го роди, part. pret. akt. od roditi. Pr: roжdeшi8 bez matern9
slovo i bez[ wt[ca - која go rodi Slovoto bez majka i bez tatko (149a). Izvedenka
od roжde, glagolska osnova od roditi, da rodi + шi8, participska nastavka. Забнata
согласka д пред е се јотува во konsonantskata група жд.

roжdeш0 v. : kaja si rodila; part. pret. od roditi. Pr: i v7m bo te Svet[#9 Troice
xest[ pri9emш0 i roжd[ш0 - i znam deka si go primila i rodila delot od Svetite
Trojca (45a). So nastavkata ш0 se iveduva pade`nata koњjуgаcijа za intrumental.

roжd[stvo n. : ro`destvo, ra|awe. Pr: tvo9 neizrex(e)n([)no9 roжd[)stvo - твоето

неискажано рождество (204а). Izvedeno od roditi, da rodi + [stvo, sufiks za
izveduvawe apstraktni imenki. Konsonantskata grupa жд e dobiena so promena na
zabniot glas d vo prednonep~ano жd so pomo{ na procesot na jotovawe.

roжd[шii v. : kojа go rodi; part. na prez. akt. od roditi. Pr: m(i)l(o)stiva8 ubo
milostivago Gospoda roжd[шii - navistina milostiva koja go rodi milostiviot
Gospod (41a). Sufiksot шии slu`I za iveduvawe na glagolski prilog od odreden
vid.

roda n. : rod; gen. od rod[. Pr: wt([) inogo roda budet[ - da bide od nekoj drug rod
(184b).

roditeli n. pl. : roditeli. Pr:–roditeli kral9v[stva mi - родителите на моето

кралство (90a).

roditel[ n. : roditel; od roditi, da rodi + tel[, imenski sufiks. Pr: i roditel[[ i

uxitel[ i nastavnik[ - i roditel i u~itel i nastavnik (124a).

roditel[[ n. pl. : roditeli. Pr: roditel[[ kral9v[stva mi - родителите на моето

кралство (119a). Dvojnoto [[ e preneseno od praslovenskiot jazik i se ~ita kako
sovremenoto makedonsko i.

rodiшe v. : se rodija; imperf. od roditi. Pr: 8ko i ne rodiшe se - kako i da ne se

rodija (107a).

rodom[ n. : so rodot, instr. od rod[. Pr: s[ rodom[ i s[ dvorani, s[ l0dmi qo 9

priselil[ Pribc[ - so rodot и so poslugata, so lu|eto {to gi naselil Pribec (93b)
Izvedenka od rod[, rod + om[, imenska nastavka za instrumental vo ednina.

113
r~n~br. : transkripcija za brojot 150. Pr: da si uzima vsako godiqe u Svetogo
Serg[#8 r~n spud[ - da se snabduva so 150 spuda (kaci) sol godi{no od Sveti Sergio
(210b).

ruka n. : raka, srednovekovna taksa za jam~ewe. Pr: ili pr7d[ sudi8mi ili pr7d[
in7mi vlast[mi, ili 9 ruka, ili 9 posluh, ili 9 globa ko libo - ili pred sudiite,
ili pred drugite vlasti, ili e raka, ili e svedok, ili bilo kakva globa (86b).

rukami n. pl. : so racete; instr. od r2ka. Pr: prid7te zeml[n[# rukami pl9quqe
- pridnete zemeni pleskaj}i so racete (191a).

r7ke n. : do rekata; gen. od r7ka. Pr: i do r7ke Htetove - i do rekata tetovska (52b).
–
r7kom[ n. : so rekata; instr. od r7ka. Pr: Seliqe Brod s[ r7kom[ - i selceto Brod
so rekata (19b).

r7c7 n. : po rekata; lok. od r7ka. Pr: I dolu na r7c7 Vrutk[ - i dolu na rekata
Vrutok (44b).–

S (slovo)
s :s

s conj. : so. Pr: s past[#ri – so ov~ari (12a).

Sava : Sava, mona{ko ime za Rastko Nemawa, srpski vladika i svetec. Pr: kir
Sava uxit na0 glagol9 - gospodin Сava ne u~i nas зборuvaj}i (126a). Sveti Sava
poteknuva od dinastijata Nemawi}i.

Sav[# : Sveti Sava; gen. od Sava. Pr: i svetago kir Sav[#, prvago nastolnika i
uxitel8 – i svetiot gospodin Sava, prviot nastolnik i u~itel (239b).

samo adv. : samo, edinstveno. Pr: i samo gradiqe Qtenxe - i samo gradi{te Sten~e
(37b).

samodr[жavn[#im[ adj. : nezavisen, samostoen, suveren. Pr: samodr[жavn[#im[ i

samodr[жcem[ - suveren i vrhoven vladar (148b). Izvedenka od samo, samo, сам,
едини + dr[жava dr`ava + n[, pridavska nastavka + #im[, pridavski sufiks za instr.

samodr[ж([)cem[ n. : samovladatel, suveren, vrhoven vladar; instr. od

samodr[ж[c[. Pr: samodr[жcem[ vs7h[ srbs[#h[ zem[l[ - so vrhovniot vladar na site

114
srpski zemji (149b). Izvedenka od samo, samo + drжи, dr`и + шc, sufiks za
izveduvawe na imenki od glagoli + em[, imenska nastavka vo instr.

samodr[ж[c[ n. : monarh, vrhoven vladatel, despot. Pr: samodr[жc[ vs7h[

srb[sk[#ih[ i pomorsk[#ih[ zeml[[ - vrhoven vladatel na site srpski i primorski
zemji (225a). Izvedeno od samo, samo, sam, edinstven + dr[жи, dr`и + [c[, imenski
sufiks. Titulata samodr`ec e pozajmena od gr~kite zborovi avtos, sam, i kratos,
sila, mo}. So imeto samodr`ec se slu`ele srpskite kralevi kako dokaz na
suverinitetot i nepodelivosta na nivnata apsolutna vlast. Isto taka, bez razlika
so koja druga titula se koristele vladatelite, dali toa bilo car, kral, monarh,
knez, ili vladatel, samodr`ec ozna~uvalo deka toj e suveren gospodar, monarh,
avtokrat.

samogo pron. : samiot; akuz. od sam[. Pr: xlov7ka жe kaжet[ samogo S[#na Boжi8 –
me|utoa ~ovekot li~no ka`a za Sinot Bo`ji (60a).

samoi pron. : na samata; lok. od sam[. Pr: uxini globa i na samoi cr[kvi - {to
se napravi {teta na samata crkva (114b).

svetagoadj. : od svetiot; gen. od sv7t[#. Pr: I wt[ svetago Simewna - i od svetiot

Simeon (236b).

Svetago Ili9 : Sveti Ilija; gen. od Sv7t[# Ili8. Pr: da se bran[# Svetago Ili9
l0dmi - da se brani so lu|eto od Sveti Ilija (42b). Is~eznata crkva vo seloto
Sten~e. sveta8 adj. : svetata. Pr: vse da uzima sveta8 cr[k[# - seto da go собира
svetata crkva (110b). So zamenskata nastavka 8 se opredeluva slo`eniot zamenski
vid na pridavkata.

Svetogo Serg[#8 : Sveti Sr|. Pr: da si uzima Svetogo Serg[#8 r~n~ spud[ soli -
da zema 150 spuda (kaci) sol od Sveti Sr| (238a). Srednovekovnata crkva Sveti Sr|
se nao|ala na rekata Bojana na bregot na Jadranskoto more. Na crkvata и bilo
dozvoleno da proizveduva sol. Liceto Sr| (Sergius) bil rimski voen stare{ina koj
se otka`al od titulata i postanal hristijanski monah za vreme na vladeeweto na
rimskiot car Maksimilian.

svetopoxivшimi adv. : svetopo~ineti. Pr: svetopoxivшimi roditeli - moite

svetopo~ineti roditeli (238a). Izvedenka od sv7to, sveto + poxi, infinitivna
osnova od poxivati, odmara + vшиmi, pridavski sufiks za glagolski prilog vo
minato vreme, instr.

svetopoxivшih[ adj. : za svetopo~inetite, lok. od sv7topoxivшi. Pr: pri

svetopoxivшih[ roditel[ kral9vstva - za svetopo~inatite roditeli od kralstvovo
мое (217b). Izvedenka od sv7to, sveto + poxi, infinitivna osnova od poxivati,
odmara + vшиh[, pridavski sufiks za glagolski prilog vo minato vreme.

115
sveto9 adj. : sveto. Pr: w mn7 proslavit se ime tvo9 sveto9 - vo mene se proslavuva
tvoeto sveto ime (55a). Izvedeno od sv7to, sveto + 9, pridavski sufiks za sreden
rod, odreden vid.

Svetu0 Bogorodicu : Sveta Bogorodica, akuz. od Sv7ta8 Bogorodica. Pr:

cr[k[v[ Svetu0 Bogorodicu Ht7tov[sku - crkvata Sveta Bogorodica Tetovska
(130b).

Svet[j Ili8 : Sveti Ilija, is~eznat manastir vo seloto Sten~e, Gorni Polog.
Pr: metoh[ Svet[# Ili8 – metohot Sveti Ilija (28b). Crkvata Sv. Ilija se nao|ala
na gorniot del od seloto na planinata Suva Gora. Vo minatoto pred da se izgradi
nova crkva Sv. Ilija na toa mesto postoele ostatoci od starata crkva (Polog, 160)
i kade selanite od Sten~e odele na denot Sv. Ilija.
–
Svet[# Nikola9 : Sveti Nikola, is~eznata srednovekovna crkva vo Jedoarce, vok.
od Nikola\. Pr: U JAdvarc7h[ cr[kov[ Svet[# Nikola9 - crkvata Sveti Nikola vo
Jedoarce (125b). Nad seloto Jaoarce postoi eden lokalitet koj se vika Crkva i
kade se prepoznavaat ostatoci na srednovekovna crkva (Trifunovski, str. 343).
Me|utoa dosega ne se izvr{eni bilo kakvi istra`uvawa na ovoj istoriski
lokalitet da se doka`e od kakva gradba se tie ostatoci.

svet[#i adj. pl. : svetite; crkovna titula za lice proglaseno za svetec. Pr: svet[#i
roditeli9 kral9v[stva mi – svetite roditeli na moeto kralstvo (89a).

svet[#mi adj. : za svetite; instr. od sv7t[#. Pr: do posl7di8go izd[jhani8 na0

svet[#imi cr[kvami peqi se - }e se gri`ime za svetite crkvi do poslednite na{i
izdi{ki (85a).

Svet[#m[ Gewrg[j9m[ : Sveti \or|i, is~eznata crkva vo nepoznatoto selo Krpena;

instr. od Svet[j Gewrgi9. Pr: Pribca s[ crkovni0 Svet[#m[ Gewrg[#9m[ - i Pribec
so crkvata Sveti \or|i (93b). Imeto Gewrgi9 e od gr~ko poteklo i zna~i
zemjodelec. Postoi mislewe deka ovaa crkva Pribec ja izgradil vo seloto Krpena
taa e istata obnovena crkva vo dene{noto selo Nepro{teno (Petru{evski, 69).
Bukvata w e pozajmena od gr~kata azbuka i se pi{uva vo vo pozajmenite gr~ki
zborovi kade treba da stoi vokalot o.

svet[#teli9 n. pl. : svetiteli; nom. od sv7titel[. Pr: i svet[#teli9 s[mr[ti0 skonxaшe

se – i svetitelite so smrt zavr{ija (102a). Izvedenka od sv7t[j, sveti + teli,
imenski sufiks za mno`ina + 9, nastavka za obrazuvawe pridavski imenki.

svet[#teli9m[ n. pl. :na svetitelite; dat. od sv7titel[. Pr: svet[#teli9m[

blagobo8zniv[#im[ - na blagobojazlivite roditeli (170a).

116
svet[#h[ adj. : od svetite; gen. od sv7t[j. Pr: I wt[ t~i~#~ svet[#h[ wt[c[ iжe v[ Nikei
- i od trista osumnaesete sveti oci od Nikea (235b). svet[#9 adj. : svetata; gen.
od sv7ta8. Pr: wt[stupila sut[ b[#la wt[ svet[#9 cr[kve - se odale~ile od svetata
crkva (123a).

Sveti9 Bogorodice : Sveta Bogorodica, lok. od Sv7ta8 Bogorodica. Pr: v[

hrisovuli Sveti9 Bogorodice Ht7tov[sk[#9 - vo hrisovulata na Sveta Bogorodica
(148a).

Svet[#9 Ned7l9 : Sveta Nedela, vozobnavena crkva vo seloto Tenovo vo Dolni

Polog e vedna{ do seloto Sten~e; gen. od Ned7l8, od ne, ne + d7l8, raboti. Pr: do
metoh[j Svet[#9 Ned7l9 - do metohot Sveta Nedela (32b). Metohot Sv. Nedela se
nao|ala vo sosednoto selo Tenovo na granicata so Sten~e. Vo toa selo, spored Jovan
F. Trifunovski (Polog, 406), na ridot Gorica postoele urnatini od edna crkva i
manastir. Manastirot bil posveten na Sv. Nedela i hristijanite odele na mestoto
dva pati godi{no da palat sve}i i da razdadat jadewe za du{a. Crkvata Sv. Nedela
e obnovena i hristijanskite makedonci od Tenovo ja prodol`ile trdicijata da se
sobiraat tamu na denot 20 juli posveten na Sv. Ma~enica Nedela, denot koga vo 289
godina taa bila ma~eni~ki pogubena od vojnicite na upravitelot Apolonij od
Vitanija.

Svet[#9 Troice : Sveti Trojca. Pr: te Svet[9 Troice xest[ pri9mш0 i roжd[ш0
- go primi и go rodi delot od Svetite Trojca (44a). Spored hristijanskata vera,
Bog e edno su{testvo so~ineto od Господ - Отец, Sinot Исус Христос i Svetiot Duh,
kako {to e sonceto edno telo koe e istovremeno trkalezno, sveti i dava toplina.

svobodna adj. : slobodna. Pr: svobodna si8 cr[kov[ - slobodna seta crkva (179b).
Izvedeno od imenkata svoboda, sloboda + na, pridavski sufiks za `enski rod.

svobodnu adj. : slobodna; akuz. od svobodna. Pr: svobodnu b[#ti domu – da bide
slobodna doma (77b).

svobod7 n. : na sloboda; lok. od svoboda. Pr: da sut[ u vsa svobod7 wt[ vsakago
nasili8 - da se на слобода od sekoe nasilstvo (173b).

svoi pron. : svoj; nom. od svo\. Pr: Selo Sedlarevo, qo dal Isaha za svoi postrig[
- Selo Sedlarevo koj go dal Isak za svoeto stri`ewe (65b).

svo8 pron. : svoja; nom. m. rod. mn. Pr: t[kmo d7la svo8 dobraa жe i zla8 – samo
svoite dobri i lo{i dela (106a).

svo9 pron. : svoite; nom. sr. rod. Pr: da 9gda wskud79te primutv[# v[ krov[# svo9
- da ve primat pod svoot krov koga patite (64a).
117
svo9ga pron. : za svojot; akuz. od svo\. Pr: I za svo9ga podruжi8 - i za svojata
sopruga (67b).

svo9mu pron. : na svojot; dat. od svo\. Pr: pr7qedromu s[#nu svo9mu - na svojot
predobar sin (157b).

svrшati v. : svr{i, zavr{i; od s], s + vr[шati, da raboti, da vr{i. Pr: I ne

dostigoшe svrшati - i ne dostignaa da zavr{at (88a).

sv7tlo n. : svetlo, videlo, jasno; od sv7t[, mir, vasiona, vselena, svemir. Pr: da
lik[stvu0t[ sv7tlo cr[kv[# - da zaigrate na crkovnoto svetlo (192a).

sv7tl[ adj. : svetel, osveten; od sv7t[, mir, vasiona, vselena, semir. Pr: sv7tl[
xr[tog[ - осветлена soba (189a). So sufiksot l[ pokraj pridavkite I participot
se izveduvaat i imenki.

se part. : se. Pr: diveqe se - ~udej}i se (9a).

seb7 pron. : sebe; dat. od sebe. Pr: stvorite seb7 drug[j wt mamon[# nepravedn[#9 -
napravete sebisi пријател od nepravednata mamona (63a).

Sedlarevo : Sedlarevo, selo na planinata Suva Gora vo Republika Makedonija.

Pr: Selo Sedlarevo, qo dal Isaha – selo Sedlarevo koe go dal Isak (65b). Lidija
Slaveva pogre{no go identifikuva Sedlarevo so seloto Sedlarce koe go smestuva
na planinata Suva Gora i na polovina pat pome|u Tetovo i Gostivar (Slaveva, 315).
Ovaa mestopolo`ba ne mo`e da bide to~na bidej}i seloto Sedlarevo postoi i
deneska i e smesteno na Suva Gora a ne na patot pome|u Tetovo i Gostivar. Seloto
Sedlarce, ako Slaveva misli na Gorno Sedlarce bidej}i Dolno Sedlarce e
pripoeno vo naslbata Brvenica, se nao|a na patot Tetovo – Gostivar me|utoa toa e
vo polo{kata kotlina a ne na planinata Suva Gora toa zna~i deka tuka se raboti
za dve sela koi se edno od drugo odale~eni okolu 6-7 kilometri. Istata ovaa gre{ka
ja pravi i avtorkata Marija Koprivnica koja naveduva deka seloto Sedlarevo
deneska e seloto Sedlarce koe se nao|a na planinata Suva Gora (Koprivnica, 177).
Za to~nata mestopolo`ba na seloto Sedlarevo Radoslav M. Gruji} sosema
pravilno go smestuva na planinata Suva Gora jugoisto~no od Tetovo i dodava deka
Gorno i Dolno Sedlarce se novonastanati sela so preseluvawe na nekoi od
rodovite od Sedlarevo. Me|utoa negovata pretpostavka za nastanuvaweto na Gorno
i Dolno Sedlarce ne mo`e da se zeme za verodostojna bidej}i ovie dve sela se
zavedeni u{te vo prviot turski popis od 1452 godina so imiwata Golemo i Malo
Sedlarce, zna~i samo nekolku decenii posle ovaa Du{anova povelba. Mo`ebi taa
preselba se obvistinila u{te pred 1343 godina koga kral Du{an ja izdal povelbata
za Sv. Bogorodica me|utoa Radoslva M. Grui} za toa kako do{lo do naseluvaweto
na ovie dve sela ne dava bilo kakvo obrazlo`enie.

118
 Imeto na seloto Sedlarevo poteknuva od st. slo. zbor sedlo, mesto na {to
se sedi ili mesto kade se `ivee. Ova ime seloto go dobilo poradi toa {to to e
smesteno vo edna vdlabnatina na planinata Suva Gora {to mlogu li~i na sedelo,
odnosno vo vid na planinski amfiteatar ili zanoga.

sedma adj. : sedma. Pr: sedma xest[ qo dade Varnava za duш0 - edna sedmina {to
ja podari Вarnava za du{a (49b). Vo kontekstot sedma e upotrbena vo smisla na
pridavka.

sego pron. : od ovoj; gen. od se\. Pr: i nixesoжe ne wtnesoшe wt[ sego mira - i ni{to
ne odnesoa od ovoj svet (104a).

sela n. pl. : selo, ном. od selo. Pr: sela s[ vs7mi pravinami - selата so site prava
(244a).

seliqe : selce, malo ili napu{teno selo. Pr: Seliqe Brod s[ rekom[ - selceto Brod
so rekata (19b). Izvedenka od selo, selo + iqe, imenski sufik {to ozna~uva mesto.

Seliqe Brod : nepoznato selo pokraj rekata Vardar vo Polog. Pr: Seliqe Brod s[
rekom[ - seloto Brod so rekata (19b). Imenkata brod e izvedena od od glagolot
bresti, da premine, plovi, pregazi. Prvi~no zna~elo mesto vo voda, obi~no reka ili
ezero, kade mo`elo da se pregazi ili pomine so kola ili stoka, me|utoa so vreme
zna~eweto preminalo na most. Za to~nata mestopolo`ba na ova is~eznato
srednovekovno selo postojat nekolku verzii. Toa {to e poznato od podatocite vo
povelbata e deka ova is~eznato selo se nao|alo na slivot na nekoja neimenuvana
reka i Vardar i deka na rekata postoelo lovi{te za ribi, vodenici i zaseci za
brazdi za navodnuvawe na poleto. Etnografot A.M. Seli{~ev bil prviot koj se
potrudil da ja otkrie mestopolo`bata na ova selo. Spored nego, Seliqte Brod bilo
smesteno na slivot na rekata Pena i Vardar, vo predelot kade sega e se nao|a seloto
Sara}ino. Me|utoa ovaa pretpostavka se soo~uva so dva oroblemi. Prvo, vo
povelbata ne pi{uva deka selceto Brod se nao|alo pome|u Vardar i Pena na sliv
na nekoja nenazna~ena reka koja se vlevala vo Vardar. Sekako deka toa mo`elo da
bide i tetovskata reka no ovaa zabele{ka ne e opravdana, bidej}i vo povelbata
sekoga{ koga kral Du{an mestata {to gi podaril i koi se nao|ale vo blizinata na
tetovskata reka (rek Hte7tov7) toj toa sekoga{ go definiral. Taka na primer koga
se opredeluva podareniot imot nad seloto Mla~ice e zabelew`ano i do r7ke
Htetov7. Vtoro, selceto Brod ne mo`elo da bide smesteno na slivot na Pena i
Vardar bidej}i na toj prostor bilo seloto Mla~ice. Ovaa pretpostavka ja
prifatil i srpskiot istori~ar Radoslav M. Gruji} me|utoa bez dodatni podatoci
i argumenti so {to bi se dobila verodostojnosta na predlo`enata pretpostavka.
Nasproti ovaa pretpostavka, Jovan Trifunovski smetal deka nekoga{noto
selo Brod e sega{nosto {arplaninsko selo Brodec, verovatno vrz osnova na
sli~nosta na imeto, no bez da obrne vnimanie dali seloto Brodec gi ispolnuva
uslovite koi se dadeni vo povelbata, odnosno deka toa se nao|alo na slivot na
nekoja reka i Vardar i kade postoele vodenici, lovi{te za ribi i pole koe se
119
navodnuvalo so zaseci od rekata. Navistina vo Brodec odsekoga{ postoele
vodenici me|utoa toa e planisko mesto i kako takvo nemalo nitu pole nitu pak
tuka mo`elo da postoi lovi{te za ribi. A toa {to e najva`no, Brodec e najmalku
10 kilometri odale~en od slivot na Pena i Vardar.
I pokraj ovie nelogi~nosti, Lidija Slaveva sepak ja prifa}a
pretpostavkata na Trifunovski i smeta deka dene{noto selo Brodec e
nekoga{noto Seliqe Brod. Spored nea, pogre{no e da se tolkuva odredenicata 8ko
utixe u Veliku deka taa se odnosi na slivot na Pena i Vradar bidej}i vo
povelbata toa se odnesuva na pravata i me|ite na imotite koi crkvata gi dobila
koi se nao|ale na celiot tek na tetovskata reka, od nejziniot po~etok na planinata
se do nejzinot sliv vo Vardar. Me|utoa tuka i Slaveva ja pravi istata gre{ka kako
Seli{~ev i Gruji} koga prezimira deka odredinicata s[ r7kom[ se odnesuva na r7ke
Htetov7 bez da prilo`i bilo kakvi podatoci ili arumenti vo odbrana na taa
prepostavka. Isto taka, Slaveva voop{to ne obrnuva vnimanie na dadenite
podatoci za selceto Brod koi se dadeni vo povelbata, pa zatoa nejzinata
pretpostavka deka dene{noto selo Brodec e vistinskoto Seliqte Brod ostanuva
neprifatliva.
Kako posebna alternativa za mestopolo`bata na selceto Brod, avtorot
Ilija Petru{evski go smestuva vo dene{noto selo Jegunovce. Spored nego, vo
turskite popisi od 1568/69 godina stoi deka zemjata na napu{tenoto selo Vrbica
vo blizinata na dene{noto Jegunovce ja obrabotuvale lu|eto od selata Tearce,
Out{i{te, Podbre|e, Pr{ovce i Brodec, no ne i `itelite na seloto Jegunovce i
pokraj toa {to tie bile vo neposredna blizina edno do drugo. Toa se objasnuva so
podatokot deka Jegunovce u{te ne postoelo kako selo vo vremeto koga tie turski
popisi bile izvr{eni. Ponataka spored Petrru{evski, dene{noto
{arplaninskoto selo Brodec ne bi mo`elo da se identifikuva so seloto Brodec
od turskite zapisi bidej}i toa e okolu 20 km odale~eno od nekoga{noto selo
Vrbica pa zatoa ne e razumno poradi golemata dale~ina da se poveruva deka lu|eto
od toa planinsko selo bile vo sostojba da ja obrabotuvaat zemjata na napu{tenoto
selo Vrbica. Zatoa Petru{evski smeta deka seloto Brodec koe se spomenuva vo
turskite zapisi bilo dene{noto selo Jegunovce koe go prominilo svoeto prvi~no
ime. Petru{evski ponataka naveduva deka vedna{ pod seloto postoi eden
lokalitet koj se narekuva Star Most {to zna~i isto {to i staroslovenskiot
zanor brod[, premin ili most na reka.
Navistina lokalitetot Star Most se nao|a na okolu 500 metri
odale~enost od dene{noto korito na rekata Vardar {to dava eden izvesen somne`
vo ovaa pretpostavka me|utoa Vardar se do pred nekolku vekovi pominuval vedna{
pod seloto kade se nao|a ovoj lokalitet i kade rekata Bistrica se vlevala vo
Vardar. Deneska nekoga{noto korito na Vradar vo Jegunovce e poznato pod imeto
Vardari{te i se do nekolku decenii koga vodata od Vardar se izlevala od negovoto
dene{no korito toa se ispolnuvalo so re~nata voda ova i tuka se zatrapuvale
golemi koli~ini na riba. Toa {to e dopolnitelno va`no, mestoto vo atarot na
120
seloto Jegunovce kade rekata Bistrica, poznata isto taka i kako Teare~ka
Bistrica, se vleva vo Vardar, e plodno pole koe se navodnuva so brazdi izvedeni od
rekata Bistrica, kade postoele nekolku vodenici i mnogo plodno lovi{te za ribi.
Ovaa pretpostavka na Petru{evski dopolnitelno se podr`uva i so podatokot
bidej}i reonot pod seloto od Star Most do rekata Bistrica, pokraj atarot eloto
Podbre|e, se narekuva seliqe koe mnogu poverlivo uka`uva na pretpostavkata deka
tuka nekoga{ postoelo nekoe malo selce, a toa verovatno bilo staroto Seliqte
Brod. Spored ovaa pretpostavka, najverovatno imeto Brod preminalo vo Brodec
bidej}i pod seliqe se podrazbira malo selo od 2 – 3 ku}i pa zatoa nastanal
deminutivot brodec.

selo n. : selo. Pr: Selo Htetova, v[ n9mжe manastir[ - Selo Tetovo, so manastirot
vo nego (3b). Nema potvrdena pretpostavka za potekloto na zborot selo, sepak
njaprifatliвa e tezata deka ovoj zbor poteknuva od i.e. koren *sel, livada ili prazen
prostor pred srednovekovnite tvrdini kade obi~no `ivele lu|eto koi ne bile
smesteni vo za{titenite dvorovi. Vo srednovekovnoto vreme selata obi~no bile
imoti na golemite zemjoposedelnici kade `iveele nekolku familii koi se
gri`ele za doma[niot dobitok i go obrabotuvale zemji{teto.

sel[[ n. pl. : sela; od selo. Pr: hoteqa 0 wbnoviti s[ zidani9m[ i s[ pridani9m[

sel[[ - sakaj}i da ja obnovam so yidawe i so придавање na sela (117a). So dvojnite
bukvi [[, eri, se izveduval praslovenskiot glas i (i).

sem[ pron. : ovoj, ovaa, ova; lok. od se\, sj\. Pr: I sia v([)sa zapisan([)na i
utv[жdennaa v[ hrisovuli sem[ - I se ova zapi{ano i potvrdeno vo ovaa hrisovula
(173b).

si pron. : ovoj, ova, ovaa, s[, si, se. Pr: si hrusovul[ uspomenuti9m[ gr7шnago
xr[norizca Arseni8 - ovaa hrisovula za uspomena na gre{niot crnorezec Arsenie
(250b). –

sii ovој. Pr: sii d[n[ gospod[n[ - ovoj gospodski den (187a). Vo
pron. :
hristijanstvoto sii d[n[ gospod[n[ go ozna~uva denot Nedela, denot vo sedmicata
{to, nasproti evrejskiot obi~aj, Bog go odredil toj den za odmor namesto sabota.
Nedelata isto taka se smeta za prviot den od sedmicata i na toj den se vr{i svetata
slu`ba za potsetuvawe na Hristovoto Vaskrsenie so prinesuvawe na evharisti~ki
`rtvi, bogoslu`ewe i ~itawe na Bo`jite tajni. Vo tekstov najverovatno ovaa
gramota karal Du{an ja sostavil vo denot nedela bidej}i samiot toa ni go ka`uva
so zborovite ovoj sveti den, odnosno, ovoj nedelen den.

sili n. pl. : sili, snagi. Pr: Kto dovoln[ izglagolati sili Gospodn9 - koj dovolno
da ja iska`е silata Gospodova (153).

silo0 n. : so sila; instr. od sila. Pr: zeml[[ priv[z[m[ silo0 vladik[# mo9go
Hrista

121
- zemjite koi gi osvoiv so silata na mojot vladika Hristos (152b).

sil[n. pl. : sila, snaga; nom. od sila. Pr: boж[stv[n[#ih[ sil[ nebesnago razuma - na
бoжествените sili od nebesniot razum (2a).

Simewna : Sveti Simeon; gen. od Simewn. Pr: I wt[ svetago Simewna - i od

svetiot Simeon 237b). Mona{ko ime na ra{kiot `upan Stevan Nemawa,
rodoosnivatelot na srpskata dinastija Nemawi}i i tatko na Sv. Sava, prviot
patrijarh na srpskata pravoslavna crkva. Sveti Simeon e poznat i kako Sveti
Simeon Miroto~iv zo{to se veruva deka posle negovata smrt okolu 1199 godina od
negovite koski proteklo miro. Samo edna godina podocna od sve{teni{tvoto na
Hilander Simeon bil kanoniziran vo svetec.

Sina Boжi8 : Sin Bo`ji; akuz. od S[jn Boжi[#. Pr: xl(o)v(e)ka жe kaжet[ samogo
S[#na Boжi8 - me|utoa ~ovekot go ka`a samiot Sin Bo`ji (60a).

sic7 adv. : vakov, takov. Pr: diveqe se sic7 v[p9m[ - divej}i se na vakvoto
izvikuvawe (166a).

sih[ pron. : od ovie; gen. mn. od sii. Pr: V[ sih жe nedostat[xstvu9 wkan[n[# az[
x([)to stvor0 - me|utoa za site bedni nedostatoci koi jas gi ~inam (34a).

si8 pron. : ovie; akuz. od sii. Pr: I si8 vsa malaa i velikaa wgledav[ - i site
ovie mali i golemi gi pregledav (73b).

si9 pron. : ova; sr. rod. Pr: I si9 malo9 na0 prinoшeni9 - i ovа na{е malо
принесување (218b). –

skvr[nn[#9 adj. : bogohulni, nevernici, valkani, ne~isti; od skvr]na, ne~ista + n[#9,

pridavski sufiks. Pr: skvr[nn[#9 usti[# imuqa posr7d7 l0d[#i - valkani usti
ima{e pome|u lu|eto (21a).

skonxaшe v. : zavr{i; od s[kon[xati. Pr: i svet[#teli9 s[mr[ti0 skonxaшe se – i

svetitelite zavr{ija so smrt (102a). Glagolski prilog za minato opredeleno
svr{eno vreme izveden od infinitivot skonxa, zavr{i + шe, sufiks za part. pret.
akt. prvi.

skorago adj. : brzo, navremeno; akuz. od skoro.

Pr: tvo99 pomoqi i skorago
zastupl9ni8 - tvojata pomo{ i navremenoto zastapuvawe (227b).

skoru0 adj. : брза, navremena; akuz. od skoro. Pr: tvo0 skoru0 pomoq[ - tvojata
navremena pomo{ (73a).

122
skr[beh[ n. pl. : skrb, jad, du{evna bolka; lok. od skr]b[. Pr: v[ skr[beh[ pomoqnica
- vo makite pomagatelka (200a).

skr[beqih[ adj. : ta`livi, `alostivi. Pr: I skr[beqih[ v[zd[#hani8 ne prezre - i

ne gi презирај ta`livite izdivki (136a). Izvedeno od skr]be, glagolska osnova
dobiena so otfrlawe na nastavkata ut[ od glagolot skr[b7ti, da `ali + qih[,
sufiks za part. na prez. akt. za lok. Iako spored gramati~kata konstrukcija
skr[beqih[ e glagolski prilig vo sega{no vreme, vo kontekstot na re~enicata
edinstveno mo`e da se prevede kako pasiven paricip pretrit, odnosno glagolska
pridavka.

sk[#petri n.pl. : skiptri, carski `ezol; od sk[#ptr]. Pr: Tobo0 bo sk[#p9tri kral0
naшemu utvr[жa0t([) se - bidej}i so tebe se utvrduva `ezloto na na{iot kral
(214a). Imenktata skiptr[ poteknuva od gr~kiot zbor σκηπτρο i se odnesuva na
posebno izraboten i ukrasen stap koj carevite go nosat na sve~enite proslavi kako
simbol na nivnata vlast.

slavoslovni9 n. : slavoslovie; od slava, slava + slovo, slovo + i9, imenski sufiks.

Pr: s past[#ri slavoslovni9 splet[шe - so ov~arite slavoslovie ispletea (12a).

slavu n. : slava, poznat, pro~uen, crkoven praznik; akuz. od slava. Pr: slavu
v[silati 9mu – da se zajaknuva negovata slava (84a).

slav[# n. : slava; akuz. od slava. Pr: I k t7m[ iжe raspeшe Gospoda slav[# - i onie
koi mu ja razapnaa slavata na gospod (244b).

slanoga adj. : od soleniot, sol; gen. od slan[. Pr: ne imuqu priloжka slanoga -
nema{e rezerva od sol (204b).

slova n. pl. : slova, bukvi; od slovo. Pr: knig[# slova жivotnaago iz loжesn[ proizide
–od pazuvkata izleze vo knigata od slovata na `ivite (189a).

slovo n. : slovo. Pr: roжdeшi8 bez matern9 slovo - si go rodila bez maj~ino znaewe
(149a). Slovo e osnovniot i nedeliviot simbol, znak, so koj se izveduvaat
zborovite. Vo ovoj konteks slovo (gr~koto λογος) se odnesuva na vtoroto licie od
Svetite Trojca, Sinot Bo`ji, bidej}i Bog e slovoto, slovoto e Bog i se po~nuva od
slovoto.

sl7pa n. : slep, gen. od sl7p[. Pr: sl7pa roжdenna - слепи родени (27a).

sl7poroжdenn[#m[ adj. : na sleporodenite, dat. od sl7poroжden[. Pr:

sl7poroжden([)n[#m[ prozr7ni7 darova - na sleporodenite vid im podari (49a).
Izvedenka od sl7p[, slep + roжden[, roden + [jm[, pridavski sufiks.

123
smr[deqe9 adj. : smrdlivite, po~inatite. Pr: smr[deqe9 v[skr7s[#i - po~inatite
voskrsnaa (51a). Izvedenka od smr[de, glagolska osnova od smr[d7ti, da smrdi + qe,
sufiks za part. pret. akt. + 9, sufiks za mn`.

smr[ti n. : smrt; gen. od s]mr[t[. Pr: I tuzi kalugericu Isaшinu hrani cr[k[v[
do smr[ti - i taa Isa{inova kalu|erica da ja hrani crkvata do smrt (71b).
Poteknuva od ie koren *mrtis so zna~ewe, zlo, da se istrie.

soizi pron. : onaa, taa. Pr: da n7st[ suzi cr[kvi voiske - да нема војска od taa
crkva (119b). soli n. : sol, gen. od sol[. Pr: р~n~ spud[ soli – stopedeset spudi
(kaci) sol (210b).

spaseni8 n. pl. : spasenija. Pr: na0 spaseni8 i ispravl9ni8 - na{eto spasenie i

ispravawe (166b). Izvedenka od s[pase, glagolska osnova od spasiti, da spasi + n[,
sufiks za part. pret. pas. + i8, sufiks za glagolska imenka.

spaseni9 n. : spasenie. Pr: na spaseni9 vs7m[ nam[ - za spasenieto na site nas

(153a). Hristijansko veruvawe deka edinstveno preku Hristovoto u~ewe se doa|a
do ve~en `ivot. Izvedenka od s[pase, glagolska osnova od spasiti, da spasi + n[,
sufiks za part. pret. pas. + i9, sufiks za glagolska imenka.

splet[шe v. : spletea, ispletea, imperef. od s[pl7tati. Pr: s past[#ri slavoslovni9

splet[шe - so ov~arite slavoslovie spletea (12a). Izvedenka od s[, so + pl7tati, da
plete. Korenot plet[ poteknuva od i.e. zbor *plekt i so redukcija na glasot k vo
staroslovenskata samoglasni~kaa grupa kt.

spodobi n. : slebdenik, imitator; od s[, so + podobit[, privrzanik. Pr: dostoina

spodobi me b[#ti – dostoen sledbenik da bidam (228a).

spud[ n. : drven sad za sol, od spud[. Pr: r~n~ spud[ soli – stopedeset spudovi so
sol (209b). Sadot spud bil srenovekovna merka za sol i te`el okolu 40 oka, odnosno
okolu 60 kg (K.Kosti}, 177). To~no za kakov vid na sad tuka se raboti ne postojat
podostapni podatoci, nitu pak takvo objasnuvawe postoi vo literaturata. Spudot
bil pogolem od turskiot {inik koj sodr`el 12 oka ili okolu 16 kg. Po etimolo{ka
linija i spored vkupnata zapremina, {inikot e sli~en na ruskata merka pud, od
staroslovenskiot p2d[, koj te`el 16 kg. Ako se prsmeta te`inata na spodot da
iznesuva 40 kg, toga{ 150 spudovi iznesuvaat 6,000 kg sol {to i bilo dozvoleno na
crkvata Sv. Bogorodica da se snabduva godi{no od solarnicata na Sv. Serg.
Koprivnica smeta deka taa koli~ina na sol bila isklu~itelno golema za
potrebite na metohot na tetovskiot manastir pa zatoa taa do{la do zaklu~ok deka
vo prepisot na ovaa povelba do{lo do gre{ka vo odnos na vkupnata koli~ina na
sol. Me|utoa Koprivnica zaboravila da se potseti deka taa koli~ina na sol koja
i bila podarena na crkvata ne bila namenata samo za uporeba na lu|eto koi bile
pod nejzina jurisdikcija. Kako {to se doznava od ovaa povelba, seloto Tetovo

124
imalo redoven pazar koj bil vo celosna kontrola na crkvata Sv. Bogorodica {to
zna~i deka taa imala pravo da ja iznesuva solta za prodavawe bez bilo kakva
restrikcija. Isto taka, solta bila neophodna i za doma{nite `ivotini i tie
morale sekoja godina da se krmat so sol, a se znae deka na [ar Planina i okolnite
pasi{ta vo sredniot vek se odgleduvale na stotici iljadi ovci, goveda i kowi.
Zatoa vrz osnova na ovie dodatni podatoci toga{ podarenata koli~ina od 150 spudi
sol ne bila tolku golema.
Sepak zabele{kata na Koprivnica naveduva na razmisluvawe kolku
navistina iznesuvala podarenata sol. Samata Koprivnica ne ja pretvora
koli~inata na solta vo kilogrami nitu pak taa objasnuva kolku koli~ina na sol
iznesuval eden spud pa zatoa ne e jasno po koja metoda taa do{la do toj zaklu~ok.
Najverovatno Koprivnica ja prifatila merkata od 40 oka po eden spud {to se
smeta kako proveren i potvrden podatok. Toa se gleda vo tekstot na Lidija Slaveva
koja pi{uva vo fusnotata deka eden spud te`i pribli`no 40 oka (Slaveva, 330), a
taa pak se bazira vrz podatocite na Milan Vlajinac (Vlajinac, 860). Me|utoa ovoj
podatok na Vlajinac, spored Berislav [ibe{i} ([ibe{i}, 129) ne e potpolno
proveren i doka`an, pa zatoa ne mo`e da se zeme kako merodavna merka. Se ~ini
deka pretopostavkata deka eden spud sodr`el 40 oka e prevzemena od Kosta N.
Kosti} (Kosti}, 177) koj po zapremina ja izedna~il dubrova~kata merka za sol star
so dubrova~kiot spud vrz nepotpolnite podatoci izneseni vo re~nikot na Vuk S.
Karaxi} (Rje~nik, 735). Zatoa po se izgledi zbrkata okolu toa kolku koli~ina na
sol iznosuvala merkata spud nastanala od misleweto na Kosti}. No bidej}i
trgovinata so sol vo srednovekovna Srbija prete`no zavisela i bila
kontrolirana od Dubrovnik, logi~no e da se pretpostavi deka i merkite za solta
vo Srbija bile prezemeni od dubrova~kata dr`ava. Vo Dubrovnik osnovnata merka
za sol bil modium i te`el pome|u 42 - 43 kg, a ne 40 oka (Lu~i}, 135). Spored toa, so
pravo mo`e da se o~ekuva deka i srpskiot spud te`el isto kolu i dubrova~kiot
modium.
Potekloto na imeto spud doa|a od latinskiot zbor pundus {to zna~i te`ina,
me|utoa po koja jazi~na vrska vlegol vo srednovekovniot srpski jazik ne e dobro
razjasneto.

sr[bsk[#i9 adj. : na srpskata; lok. od sr[bsk[#. Pr: novago mirotoxca srpbsk[#i9 zeml9
– noviot miroto~ec na srpskata zemja (237b).

sr[bsk[#h[ adj. : srpski; lok. od sr[bsk[j. Pr: sr[bsk[#h[ zem[l[ i pomorsk[#ih[ -

srpskite zemji i primorskite (125a).

sr[b[sk[#ih[ adj. : na srskite; lok. od sr[bsk[j. Pr: v[ syh[ sr[bsk[#ih[ i pomorsk[#ih[

zeml[[ - vo site srpski i primorski zemki (225a).

Staro Жel[#n9 : @elino, selo vo Polog, jugoisto~no od Tetovo. Pr: Selo Staro

125
Жel[#n9 i cr[kov[ - Staro @elino so crkvata (100b). Vo povelbava kral Du{an gi
narekuva seloto Staro @elino i mostot na rekata Vradar star `elinski most.
Sigurno so toa toj uka`uva deka seloto i mostot postoele od mnogu porano oti
nikade vo negovite i ostanatite srdnovekovni napisi ne se spomenuva deka
postoele Novo @elino i nov `elinski most. So ogled na toa {to seloto @elino
e smestono na preminot od polo{kata kotlina od kade patot vodi za Skopje, i
vedna{ do rekata Vardar, nema pri~ini da se somneva deka vo antikata tuka
postoela naselba i deka na Vardar tuka bil izgraden most.

staroga adj. : od stariot; gen. od star[. Pr: wt([) staroga broda жelinsk[skoga – od
stariot `elinski most (16b). Nema dostapni podatoci dali pokraj ovoj star most
postoel i drug, ponov most na rekata Vardar. Po se izgledi toj bil graden od
rimjanite i kako takov bil poznat kako star most.
–
Stepan[ : Stefan Uro{ IV Du{an Nemawa. Pr: gospodin kral[ Stepan[ sp s[#nom[
si Uroшem[ - gospodin kral Stefan so sinot Uro{ (253b).

stl[pe n. : stolb, potpor. Pr: nepokol7bim[#i stl[pe - nepokolebliv stolb (172a).

straши7m[ adj. : na stra{niot; lok. od straш[n[. Pr: na straши7m[ sudiqi s[#na
tvo9go – na stra{niot sud na tvojot sin (230b).

straшnaago adj. : stra{niot; gen. od straш[n[. Pr: v[ d[n[ straшnaago suda - na

denot na stra{niot sud (201b).

straшn[#i adj.: stra{en; od strah, strav + [n, pridevski sufiks + [#i, sufiks za
mn`. vo odreden vid. Pr: straшn[#i i neispov7dim[#i xas[ s[mr[tn[#i - stra{niot i
neispovedliviot smrtonosen ~as (100a). Spored hristijanskata vera, toa e denot
koga na po~inatiot }e mu se sudi i dali Gospod }e mu gi oprosti grevovite i }e mu
podari ve~en `ivot vo rajot ili pak }e bide kaznet, ispraten vo pekolot.

stvori v. : u~ini, napravi, stori; t.l.ed. od aorist. Pr: Xlove7k[ 9ter[ stvori
vexer0 veli0 - nekoj ~ovek направи golema ve~era (59a).

stvorite v. : napravete, storete; imper. za v.l.mn. od s]toriti. Pr: stvorite seb7

drug[# wt([) mamon[# nepravedn[#9 - направете си sebisi пријател od неправедната
mamonа (63a).

stvor0 v. : stori, ~ini, pravi; p.l.ed. od s]tvoriti. Pr: az[ xto stvor0 - jas {to
~inam (34a).

st7no n. : stena, golema karpa ili kamen; vok. od st7na. Pr: ne wborima8a st7no -
ne oborliva steno (173a). Sli~no so germanskiot zbor Stein, kamen.

126
St7panom[ : so Stefan; instr. od St7pan[. Pr: mno0 kral9m[ Stepanom[ - so
mojot kral Stefan (185b).

St7pan[ : Stefan Uro{ IV Du{an Nemawa. Pr: hristol0biv[#i kral[ Stepan[ -

hristoqubiviot kral Stefan (142a). Imeto St7pan[ e od gr~kiot jazik Στεφανος,
venec, kruna. Srpskite careve od dinastijata Nemawa obi~no go zemale imeto
Stefan kako carsko, titularno ime.

su pron. : seta; akuz. od vs8 za `. rod. Pr: i v su nadeжd0 - i na seta nade`d

(108a).

suda n. : sud, presuda; gen. od sud[. Pr: v[ d[n[ straшnaago suda - na denot na
stra{niot sud (202b). Tuka sud[ ne se odnesuva na dr`avno-pravnata institucija
tuku na sudot bo`ji. Spored hristijanskata vera, denot na stra{niot sud e koga
Isus Hristos povtorno }e sleze od neboto na zemjata i }e im sudi na `ivite i
mrtvite. Po sudot pravednite }e bidat isprateni vo ve~niot raj a gre{nicite }e
bidat osudeni za ve~en `ivot vo pekolot.

sudiqi v. : sudej}i; part. na prez. od sud[, sud + qe, nastavka za part. na prez. Pr:
na straшni7m[ sudiqi s[#na tvo9go - na stra{noto sudewe na tvojot sin (230b). Se
odnesuva na sudeweto na Isus Hristos na pravednite i gre{nite.

sudi8mi n. pl. : sudiite; instr. od sudi8. Pr: ili pr7d[ sudi8mi - ili pred
sudiite (86b).

sudn[#i adj. : sudniot, presudniot. Pr: da izbavit n[# v[ d[n[ sudn[#i - da ne

izbaviш nas на presudniot den (186a). Izvedenka od sud[, sud + en[#i, pridavska
nastavka za odreden vid.

sudom[ n. : so sudot; instr. od s2d[. Pr: ili sudom[ Boж9m[ - ili so Bo`jiot
sud (183b). Tuka sud Bo`ji se odnesuva na bo`jata volja po koja idniot car }e go
nasledi car Du{an na srpskiot prestol.

sup[rnicu n. : protivni~ka, neprijatelka; od su, so + p[rn[, razdor,

nesoglasuvawe + icu, imenski sufiks vo akuz. Pr: razoriteln[#cu i sup[rnicu
– uni{tuva~ka i protivni~ka (230b). Kaj hristijanite postoelo veruvawe deka Sv.
Bogorodica kako majka Bo`ja imala golem ugled kaj svojot sin pa hristijanite i se
molele da im bide za{titni~ka na sudot ili pak da im bide protivni~ka na onie
koi im ~inele zlo.

surodnik[ n. : srodnik, rodbina; od su, so + rod[, rod + nik[, imenski sufiks. Pr:
surodnik kral9vstva mi - rodbina од kralstvovo moe (60b).

127
sut[ v. : se; tr. l. mn. od pomo{niot glagol 9sem[ vo prezent. Pr: 8жe sut[ b[#la
i pri cariih[ gr[xk[#h[ - kako {to bile i za vreme na gr~kite carevi (118a).

Suhoi Gor7 : Suva Gora; lok. od Suha Gora. Pr: na Sohoi Gor7 planina s[ s7nokosi
- na Suva Gora planinata so senokosite (39b). Planinata Suva Gora e smestena
pome|u polo{kata kotlina i rekata Treska, na severnata strana po~nuva od
`elinskiot premin {to ja odvojuva od planinata @eden a na ju`nata strana
zavr{uva kaj planinata Osoj.

s[#na n. : od sinot; акуз. od s[jn[. Pr: po milosti tvo9ga s[#na i tebe - po milosta
na tvojot sin i tebe (73a).

s[#nom[ n. : so sinot; instr. od s[jn[. Pr: i s[ s[#nom[ moim[ - i so mojot sin (75a).
s[#nu n. : na sinot; dat. od s[jn[. Pr: k[ s[#nu si - кон sinot tvoj (186a).

s[#n[ n. : sin. Pr: s[#n[ kral8 Uroшa treti8go - sin на kralot Uro{ treti (142a).
s[ praep. : so. Pr: i s[ s[#nom moim[ Uroшem[ - i so mojot sin Uro{ (75a).

s[branago adj. : sobran; gen. od s[br[n[. Pr: s[branago gr7hmi - od sobraniot grev
(92a). Izvedenka od s[, so + bran, beren + ago, pridavski sufiks.

s[vr[шati v. : da zavr{i, dovr{i. Pr: i не достигоше s[vr[шati - i ne dostignaa

da zavr{at (88a).Izvedenka od s[, s + vr[шiti, vr{i.

s[gr7ш[шa adj. pl. : najgre{niot; od s[, so + gr7ш, pridavska osnova od gr7шiti,

gre{i, + [ш, pridavski sufiks za суперлатив + a, nastavka za genetiv. Pr: mene
pomilui paxe vs7h[ s[gr7ш[шa - mene najgre{niot pomiluvaj me pove}e od site
(42a).

s[zdan[ adj. : sozdaden, izgraden. Pr: s[zdan[ v[ ime - izgraden vo ime (235a).
Izvedenka od s[, so + zdan], gradba, yid + n[, pridavski sufiks.

s[mr[ti0 n. : so smrt; instr. od s]mr]t[. Pr: i svet[#teli9 s[mr[ti0 skonxaшe se

– и svetitelite so smrt zavr{ija (103a). Pade`na forma izvedena od s[mr[t], smrt
+ i0, sufiks za instrumental.

s[mr[tn[#i smrten; od s[mr[t[n[. Pr: neispov7dim[#i xas[ s[mr[tn[#i -

adj. :
neispovedliviot smrten ~as (100a). Derivat od s[mr[t], smrt + n[#i, pridavska
zamenka.

s[stoit[ v. : sostoi; t.l.ed. prezent od s[sta8ti. Pr: Tobo0…pravov7rna8 v7ra

s[stoit[ - so tebe… opstojuva pravoslavnata vera (215a).

128
s7daliqe n. : prestolbina, `iveali{te. Pr: carevo s7daliqe - careva prestolnina
(210a). Derivativ od s7dalo, sedalo + iqe, imenski sufiks za mesto.

s7nokosi n. pl. : livadi, senokosi. Pr: na Sohoi Gor7 planina s[ s7nokosi - na

planinata Suva Gora so senokosite (39b). Izvedenka od s7no, seno + kos[, mesto kade
se kosi treva.

T (tverdo)

t : t

t~ br. : deset. Bukvata t so titla (~) nad nea ozna~uva broj 10. Pr: Kto li se naide
zabavl89 na toi planin7 da plati kralb]stvo mi t~ perpera – koj li }e se najde
zate~en na taa planina da plati deset perperi (139b).
–
t~i~#~ br. : trista osumnaesete (318) vladici koi zele u~estvo na prviot Vselenski
Sobor vo Nikea vo 325 godina. Pr: i wt[ t~i#~ svet[#h[ wt[c[ iжe v[ Nikei - i od
318 sveti otci koi (bea) vo Nikea (235b).

taina8 n : tajna. Pr: i knig[# razgnut se i taina8 wblixa0t se - i knigite se

otvoraat i tajnata se otkrie (184a). Vo ovoj konteks tainaja se odnesuva na bo`jata
tajna koja ne e dostapna na ~ove~kiot razum. Spored hristijanskata vera, tajnata e
akt so koj ~ovekot se preobrazuva preku kr{tevaweto, miroma~kaweto, pokajanie,
sve{tenstvoto ili pri~esnata. Zborot taina poteknuva od i.e. koren *(s)tai {to
zna~i da krade, da krie.

tain[stvu n. : tajnost; dat. od tain[stvo. Pr: hvalim[ te vsi tain[stvu tvo9mu

- te falime za seta tvoa tajnost (165a). Izvedenka od taina, tajna + stvo, imenski
sufiks.

takvago pron. : takоv; akuz. od takov[. Pr: kto god7 budet[ takvago da razorit[ -
koj i da bide takov da go uni{ti (222b).

takovaago pron. : takvo; akuz. od takov[. Pr: gde takovaago bogat[stvia wbr7sti -
kade da se sobere takvo bogatstvo (22a).

takoжde con. : isto taka. Pr: takoжde i d7vix[ razboi - isto taka i siluvawe (83b).

tak[#i9 pron. : takva, isto {to i tak[j9. Pr: i tak[#i9 nadeжde - i takva nade`d
(24a).

129
tak[#9 pron. : takva. Pr: ( гд7) ima жe i tak[#9 krasot[# dozr7ti - a (kade) ima da
se vidi takva ubavina (27a).

tvoi pron. : tvoj. Pr: Az[ жe gr7шni rab[ tvoi - me|utoa jas tvojot gre{en sluga
(69a).
tvoim[ pron. : so tvoeto; inst. od tvoi. Pr: primi tvoim[ milosrdi9m[ - primi
so tvoeto milosrdie (156b).

tvoih[ pron. : tvoite; gen. od tvoi. Pr: wt[ tvoih[ prinesohov7 ti - од твоите што
ти принесовме (164b).

tvo8 pron. : tvoite; dvoina tvo8 vo mno`. Pr 9din[ dar[ wb[q[ tvo8 - eden dar
od твоиte dvajca (163b).

tvo9 pron. : tvoe; nom. sr. rod. Pr: w mn7 proslavit se ime tvo9 sveto9 - vo mene
da se proslavi ime tvoe (55a).

tvo9ga pron. : od tvojot; акуз. od tvoi. Pr: po milosti tvo9ga s[#na i tebe – po
milosta нa sinot tvoj i tebe (73a).

tvo9go pron. : tvojot; akuz. od tvoi. Pr: da wbr7qet[ ta na straшni7m[ sudiqi

s[#na tvo9go - da gi збри{e{ нив na stra{ната пресуда na твојот син (230b).

tvo9e pron. : tvojata. Pr: i vsak[ prib7g[ k teb7 ne liшit se pomoqi tvo9e - i ne
se otka`uvaj od tvojata pomo{ na sekoe приближување kon tebe (216a).

tvo9i pron. : tvoja; dat. od tvo8. Pr: pr7svet7i tvo9i utrob7 - во tvojata presveta
utroba (10a).

tvo9mu pron. : tvoe; dat. od tvo9. Pr: hvalim[ te vsi tain[stvu tvo9mu - te
falam зa sета твоја тајна (165a).

tvo99 pron. : na tvoja; akuz. od tvo8. Pr: v[ m7sto wb[#xn[#7 tvo99 pomoqi skorago
zastupl9ni8 - na mesto твоjata voobi~aeнa poмoш и брзо преtставување (227b).

tvo90 pron. : tvoeto; instr. od tvo8. Pr: iжe krovom[ krilu tvo90 pokr[#va0 - koj
se pokrivam pod krovot na tvoeto крилo (206a).

tvo0 pron. : твојата; instr. od tvo8. Pr: tvo0 skoru0 pomoq[ - tvojata navremena
pomo{ (73a).

te pron. : te; kratka forma od ti. Pr: i v7m bo te Svet[9 Troice xest[ - i znam
deka ti si едeн del od Svetite Trojca (44a).
130
tebe pron. : tebe; gen. od t[j. Pr: po milosti tvo9ga s[#na i tebe - po milosta na
sinot tvoj i tebe (73a).

teb7 pron. : tebe; gen. od t[#. Pr: i vsak[ prib7g[ k teb7 – i sekoj pristap kon tebe
(216a).

telom[ n. : so telo; instr. od t7lo. Pr: misleqa duшe0 i t7lom[ - misleјќи so

du{aта i teloто (79a).

teplago adj. : toplata; akuz. od topl[. Pr: teplago ti zastupl9ni8 n[ жela9ma8

uluxit[ - odgovori im na `elbite so toplaта podr{ka (218a).

tepla8 adj. : topla. Pr: i v[ napasteh tepla8 pr7dstatelnica - i vo неволја topla

pretstavni~ka (200a).

ti pron. : ti; dat. od t[j. Pr: sveto9 ti uspeni9 - svetoto ti uspenie (164a).

tiho9 adv. : tivko, mirno; od tiho. Pr: tiho9 pristaniqe vl[n89m[m[ bure0
gr7ovno0 - tivko pristani{te za burnite branovi na grevot (39a). Nastavkata 9
slu`i za opredeluvawe na odredeniot vid na pridavkite od sreden rod.

tobo0 pron. : so tebe; instr. od t[j. Pr: tobo0 bo pad0t vraz[# pod noz7 kral9m[
naшim[ - so tebe pa|aat vragovite pred nozete na na{iot kral (175a).

toi pron. : taa. Pr: кto li se naide zabavl89 na toi planin7 - koj ли }e се najde da
se zadr`uva na taa planina (139b).

tolic7h[ pron. : za tolkute; lok. od tolik[. Pr: diveqa se i veseleqa se w tolic7h[

boжiih[ darov[[ - voshituvaјќи се и veseleјќи се na tolkute bo`ji darovi (77a).
Koga zadnonep~aniot glas k stoi pred 7 toj pominuva vo zabniot glas c.

tomu pron. : na toa; dat. od toe, to. Pr: narekohov[ se htitora m7stu tomu – se
narekovme ktitori na toa mesto (196b).

tom[ pron. : toa; lok. od toe, to. Pr: i kral9v[stvo mi wbr7te v[ pr7d7l7 tom[
m7sto podobno - i kralstvovo odbra pogodno mesto vo toj predel (233a).

travnixar[ n. : dano~nik za travarina, seno. Pr: da 0 ima sveta8 cr[k]v[# i da

ne meteha nikto…ni travnixar[, ni Arbanasin[, ni vlah – da ja ima svetata crkva i
da ne navleguva nikoj … ni travni~ar, ni Albanec, ni Vlav (135b). Izvedenka od
trava, treva + nik, sufiks za izveduvawe na imenki {to ozna~uvaat lica + ar[,
imenski sufiks. Zadnonep~aniot glas k pominuva vo prednonep~an koga se nao|a
131
pred a, i, 7 i e. Ova e edinstvenata povelba kade se spomenuva ovoj vid na
srednovekoven danok. travom[ n. : so treva; instr. od trava. Pr: na Suhoi Gor7
planina s[ s7nokosi, s travom[ - Na Suva Gora planina so senokosi, so treva (40b)

trapez[# n. : trpeza, sofra, masa, stolica; gen. od trapeza. Pr: kivota zav7tnago
trapez[# - od trpezata na zavetniot kov~eg (7a). Zborot trpeza poteknuva od
gr~kiot zbor τραπεζα. Zavetniot kov~eg vo koj se ~uvale desette bo`ji zapovedi bil
smesten na trpezata vo hramot erusalimski.

treti8go adj. : tretiot; od tretii. Pr: s[jn[ kral8 Uroшa treti8go narexen[#i
pravov7rn[#i - sin na kralot Uro{ treti, nare~en pravoverni (140a).

tri br. : tri. Pr: krina 9edna i tri wglavi - edna krina (vr~va) i tri oglava,
(snop) (122b).

tr[gov7h[ n. : pazari; lok. od tr[g[. Pr: I na vs7h[ tr[gov7h[ kral9vstva mi - i

na site pazari vo kralstvovo (54b).

tr[g[ n. : pazar, saem, pana|ur, mesto za trgovija. Pr: I tr[g[ qo 9st[ u Htetovoi
- i pazarot koj e vo Tetovo (60b). Za potekloto na zborot trg dosega ne e utvrdeno
nekoe prifatlivo objasnuvawe. Petar Skok e so mislewe deka zborot do{ol od
praslovenskiot *twgb od kogo nastanal staroslovenskiot t[rg[ so zna~ewe “stoka
koja se prodava” ili “mesto kade se prodava”, odnosno mesto kade se razmenuva stoka
preku dogovori na kupo-prodavcite. Toj e so mislewe deka zborot trg navlegol vo
ju`noslovenskite jazici preku albanskiot zbor trege vo petiot vek koj zna~i isto
{to i trg. Spored Skok, terge se pro{iril vo mediteranskiot i ilirskiot jazi~en
bazen od asirisko-babilonskiot zbor tamgaru, koj zna~i kupuva~. Me|utoa Skok
tuka pravi edna neoprostiva kulturna asumpcija deka starite iliri koi prete`no
bile ov~ari i ne se bavele so trgovija na nekoj na~in go prifatile zborot terge i
go za~uvale vo nivniot jazik. Toa se odnesuva i na praslovenite bidej}i neposojat
bilo kakvi indicii oti tie imale razviena trgovska kultura.
Za potekloto na trg vo nedomica bil i Александар Loma koj smeta deka
mo`ebi “teraweto na govedata” na proda`ba na pazarite bilo pri~inata za
postanokot na зборот.
Me|utoa potekloto na trg najopravdano se povrzuva so vagata. Ovaa naprava
za merewe, koja bila vo upotreba u{te i vo anti~koto vreme, e napravena od edna
`elezna pra~ka koja na pokratkiot kraj ima edna pomala dupka niz koja e protnato
edno kratko cilindri~no par~e i koe e zacvrsteno za edna kukalka. Na pokratkiot
kraj na pra~kata se zaka~uva stokata za merewe, dodeka na podolgiot kraj na
pra~kata, koja e gravirana, se obesuva teg koj ra~no se pomera levo ili desno za da
se najde ramnote`a pome|u stokata i tegot. Koga najprvin stokata se zaka~uva za
pоkratkiot kraj, drugiot kraj ne e vo horizontalna linija, pa за да се дојде до
рамнотежа tegot se trga od mirnata polo`ba po жeleznata pra~ka kon drugiot

132
kraj. Trgaweto na tegot na pra~kata ja odmeruva te`inata na stokata. So ovie
napravi se slu`ele trgovcite koga se prodavalo i kupuvalo nekakva stoka.
Trgovijata vo sredniot vek bila strogo regulirana od dr`avnite vlastи i
taa trgovija mo`ela da se odviva edinstveno na mestaта odobreni od vlastite.
Spored toa mestata kade se merela stokata, odnosno kade se trgalo na vagite, go
dobile imeto trgovi{te, mesto kade se trga, meri. Ova moжe da se potvrdi i so
faktot {to zborot merewe poteknuva od latinskiot zbor mercatum, mesto kade se
meri stokata, poznato vo makedonskoto jazi~no podra~je kako pazar, od persiskiot
bazaar, dodeka zborot merka ozna~uva edinica za merewe na stoka. Во полошкиот
крај уште е во употреба изреката “Тргни го кантарот (турц. за вага)“ што значи
“измери ја stokata“. Spored ova mislewe, staroslovenskiot zbor t[rg[ prvi~no
zna~el da tegli, da vle~e ili da se odvojuva, pa od ovoj koren se izvedeni st.sl.
zborovi tr]gn2ti, tr]gati.

tuzi pron. : taa, onaa. Pr: I tuzi kalugericu Isaшinu hrani cr[k[v[ - i onaa
Isahova Kalu|erica da ja hrani crkvata (71b).

t[kmo conj. : tokmu, samo. Pr: t[kmo blagodareni9 - tokmu blagodarenie (82a).

t7lesu n. : tela; gen. vo dvoina od t7lo. Pr: duшa 9dina v[ dvo0 t7lesu - edna
du{a vo dve tela (162b). Za etimolo{koto poteklo na telo ne posti potvrdena i
prifatliva pretpostavka.

t7lom[ n. : so telo. Pr: m[#sleqa duшe0 i t7lom[ - mislej}i so du{a i telo

(79a).

t7m pron. : toj; instr. od t]. Pr: t7m жe i ne posrami xa8ni8 mo9go - zatoa ne
go zastramuvaj moeto isku{enie (55a). Ispu{tena e bukvata [ (eri) na krajot na
zborot.

t7mжe conj. : zatoa, i taka, spored toa, odtamu, od tuka, zatoa. Pr: t7mжe i az[
gr7шni[# rab[ - zatoa i jas gre{eniot sluga (157a).

t7m[ pron. : toj, onoj; instr. od t[]. Pr: I k t7m[ iжe raspeшe Gospoda – i kon toj
koj go razapna Gospod (244b).

U (uk[)

u : u

u conj. : v, vo, dodeka u samo vo dijalektite. Pr: monast[#r[ u Htetov7 - manastir

vo Tetovo (234a). Kako predlog stoi so genetiv, akuzativ i lokativ, a se upotrebuva

133
i kako glagoslki (u~i), imenski (uvid) i pridavski (ubeden) prefiks. Glasot u
nastanal od vokalot ] vo zborovite koi po~nuvale so zabnite kononanti d, t, i i
ili usnenite konsonanti p, b i m (Skok 533). Bukvata u e prezemena od
zapadnoslovenskata latinica no ne e potvrdeno koga toa nastanalo. Vo tekstot za
tetovskiot manastir bukvata u e zabele`ana nekolku pati istovremeno so
predlogot v[.

ubo conj. : zatoa, pokraj toa, od toa, zo{to. Pr: gr7шnaago ubo duшa i
skvr[n([)n[#9 ustn[# imuqa posr7d7 l0d[#i - zaradi du{ata na gre{niot i
iskriveni usti ima{e me|u lu|eto (20a).

ubog[#m[ adj. pl. : siroma{nite; dat. od ubog[. Pr: ubog[im[ pr7d[s7deqim[ na

rasputi8h[ - na siroma{nite koi stojat na raskrsnicite (95a). Derivativ od u, v,
vo + Bog[. Etimolo{koto poteklo na ubog[ ne e razjasneto. Sepak zemja}i go vo
predvid srenovekovniot feudalen sistem mo`e da se pretpostavi deka klasata na
siroma{nite se sostoela od lu|eto koi ne bile zgri`eni, odnosno tie nitu imale
sopstvenici da se gri`at za niv nitu pak imale nekakov drug izvor za egzistencija.
Kako neza{titeni bezku}nici tie bile primorani da se bavat so prosewe za da
opstanat vo `ivotot. Vo taa smisla tie bile ostaveni na Bog za nivniot opstanak,
odnosno nivnata sudbina bila vo racete na Bog, u Bog[, i od tuka ubog[.

uvrax09t[ v. : izle~i; prezent za t.l. ed. Pr: ne prihodeqago k[ vrax[stvu kto

uvrax09et[ – koj da gi izle~i tie koi ne odat na lekar (25a). Derivacija od u, u +
vrax[, lekar, vra~ar + 09t[, slo`ena glagolska nastavka.

ugodivшih[ v. : ugodливи; part. pret. akt, za lok. od ugoditi. Pr: i wt[ vs7h[
svetih[ Bogu ugodivшih[ - i od site svetii koi mu ugodiја na Bog (241b). Izvedenka
od u, у + godити, да годи, одговара + vшih[, наставка za part. pret. akt.

udava n. : odmazda, liчna odmazda bez sudska presuda. Pr: ili 9 kraga ili 9
ruka, ili 9 wtboi, ili 9 udava ili 9 prestoi - ili e kra`ba, ili e rаka (kazna so
se~ewe na raka), ili e odboj (ne po~ituvawe na presudata), ili e udava (von sudska
presuda), ili e prestoj (ne doa|awe na ro~i{te) (110b).

uzima v. : zema, prisvojuva, odzema; imper. Pr: da se ne uzima cr[kovn[#m[

l0dem[ carina - da ne im se odzema carina od crkovnite lu|e (57b).

ukraшen([)n[#i9 n. pl. : ukras, dekoracija. Pr: da lik[stvu0t[ sv7tlo cr[kv[#

ukraшen([)n[#i9 pr7wsveqa9m[#i9 duhom[ - da се веселi svetloto vo ukrasenite
crkvi so duhovnoto preosve{tenie (192a). Izvedenka od u, u + krase, glagolski
koren od krasiti, da krasi + n[, sufiks za part. pret. pas. + [#i9, sufiks za glagolski
imenki.

134
uluxiti v. : da dobie, ispolni, pobedi, osvoi, zadovoli. Pr: i wnamo pak[#
uluxiti жela9m[#h[ v7xnih[ blag[ - i pak tamu zadovoli im na `elbite za ve~nite
dobra (167b). Derivacija od u, u + luxiti + naide, dobie, vredi, sretne.

uluxit[ v. : dobi, ispolni, pobedi, osvoi, zadovoli; t.l.edn. Pr: n[ жela9ma8

uluxit[ - no gi ispolnuva `elbite (218a).

umom[ n. : um, pamet; instr. Pr: misleqa duшe0 i t7lom[ i v[ s7m[ umom[ -
mislej}i so du{ata i teloto i so siot um (80a).

um[ n. : um, pamet. Pr: i pak[# v[ um[ - i pak na um (99a).

upvani8 n . : doverba, bezbednost. Pr: takovaago upvani8 – kakva doverba (23).

Derivacia od u, u + p]va, prezentska osnova od od p]vati, da veruva + n[, sufiks za
part.pret.pas. + i8, imenski sufiks.

Uroшa : Uro{; gen. Pr: s[jn[ kral8 Uroшa treti8go narexen[ji pravov7rn[ji - sin
na kralot Uro{ Treti nare~en pravoverni (140a). Se odnesuva na Stefan Uro{
III, ili popularno poznat kako Stefan De~anski, tatko na car Du{an. Imeto Uro{
e od ungarsko poteklo i e sostaveno od ur, {to zna~i gospodin, i nastavkata o{,
deminutiv pozajmen od slovenskiot jazik, a so zna~ewe gospodarevo dete. Ova ime
vo srednovekovna Srbija, osobeno vo dinastijata na Nemawa se smetalo za carsko
ime i so nego se slu`ele Stefan Uro{ I – Veliki, Stefan Uro{ II – Milutin,
Stefan Uro{ III – De~anski, Stefan Uro{ IV – Du{an Silni i Stefan Uro{ V
Nesilni, pa zatoa dolgo vreme na decata vo Srbija, rodeni od obi~nite lu|e, im se
davalo imeto Uro{.

Uroшem[ : Uro{, instr. Pr: s[#nom[ mlad[#m[ kral9m[ Uroшem - so sinot, mladiot
kral Uro{ (144a). Stefan Uro{, sinot na car Du{an i kral na srpskoto carstvo
od 1355 – 1371 godina. Stefan Uro{ e posledniot kral na srednovekovnoto srpsko
carstvo od dinasijata na Nemawa, a vo istorijata e poznat kako Uro{ Nesilni
(Nejaki).

Uroш0 : dat. od Uro{. Pr: mladomu kral0 Uroш0 - na mladiot kral Uro{
(161b).

uspeni9 n. : uspenie, vozdigawe, dvanaesetti Bogorodi~en praznik. Pr: sveto9 ti

uspeni9 - svetoto tvoe uspenie (164a). Izvedeno od u, voz + sp7, prezentska osnova
od glagolot sp7ti, pristapuva, uspeva, postiga + n[, participska nastavka + i9,
sufiks za glagolska imenka. Spored pismoto, na tretiot den posle nejzinata smrt
apostolot Toma do{ol da ja poseti grobnicata na Sv. Bogorodica Pre~ista no
nejzinoto telo ve}e ne bilo vo grobnicata. Poradi toa hristijanite veruvaat deka
na denot koga i se predvidela nejzinata smrt Gospod gi ispratil angelite vo
Erusalem i tie go vozdignale nejzinoto telo vo nebesnoto carstvo.

135
uspomenuti9m[ n. : за успомена; instr od uspomen2ti. Pr: si hrusovul[
uspomenuti9m[ gr7шnago xr[norizca Arseni8 - ovaa povelba da se potsetime na
gre{niot Arsenie crnorizec (250b). Izvedenka od u, prefiks u, v, voz +
spomenuti + pameti, potsetuva + 9m[, glagolska nastavka za p.l.mn` vo prezent.
Glagolskata gradba uspomenuti9m[ e nevoobi~aena bidej{i infinitnata
nastavka ti se zadr`ala vo glagolot i glasovnata grupa nu ne e otfrlena od
glagolskata osnova.

usti[# n. pl. : usti. Pr: skvr[nn[j9 usti[# imuqa posr7d7 l0d[#i - iskriveni
usti ima{e me|u lu|eto (21a).

uta9nna n. : zataena, skriena. Pr: angelom[ uta9nna i xlov7kom[ naispov7dimaa

– od angelite zataena i na ~ovekot neobjesniva (155a). Izvedenka od u, prefiks u
+ ta8ti, da krie + na, imenski sufiks za `enski rod.

utvrжdenia n. : zave{tanie, potvrda, odredba. Pr: utvrжdenia pr7d[j buduqimi

cari i svetopoxieшi mi roditeli - zave{tanija od porane{nite carevi i moite
svetopo~ineti roditeli (238a). Izvedenka od u, vo + tvr]d, prezentska osnova od
tvr]diti, da tvrdi + n[, pridavski sufiks part.na prez. pas. + ia (8) sufiks za
glagolski imenki vo mno`ina. Po praviloto na jotacija, soglaskata d se omeknala
vo konsonatskata grupa жd во зборот тврд[.

utvrжdeniaa n. : potvrda, zave{tanie. Pr: & si8 vsa zapisanna i utverжdeniaa

- i site ovie zapisi i потврди (171b). Derivativ od u, vo + tvr]d, prezentska
osnova od tvr]diti, da tvrdi + n[, pridavski sufiks part.na prez. pas. + iaa (8)
sufiks za glagolski imenki, odreden vid. Po praviloto na jotacija, konsonantot
d se omeknal vo жd во зборот твр]д[.

utvr[dih[ v. : potvrdi, ozakoni, p.l.ed. vo aorist. Pr: zapisah[ vsa i utvr[dih[

da 9 nepokol7bimo - i zapi{av se i potvrdiv deka e neotpoviklivo (75b).

utvr[жda0t v. : se zacvrstuvaat, utvrduvat, t.l.mn. prezent. Pr: tobo0

utvr[жda0t sew zeml9 naше - so tebe se zcvrstuvaat na{ite zemji (177a).

utvr[жda0qii v. : zacvrstuvaj}i, utvrduvaj}i. Pr: a pravov7rnu0 veru

utvr[жda0qii – a zacvrstuvaj}i ja pravoslavnata vera (179a). Izvedenka od u,
prefiks + tvr]жda, prezentska osnova od tvr]diti, da tvrdi + 0t, sufiks za t.l.mnw.
koj slu`i za izveduvawe pas. part. na prez. + qii, participska nastavka za odreden
vid.

utixe v. : se vleva, se pripojuva, se sliva. Pr: i gd7 utixe u Veliku - i kade se

sliva vo Vardar (18b). – Izvedeno od u, vo + tek], tek, te~e.

136
utrobo n. : utroba, materica; imper. od utroba. Pr: њ bl(а)жena8 utrobo - о
bla`ena utrobo! (147a).

utrob[# n. : utroba, materica; gen. od utroba. Pr: 9goжe is pr7xist[#9 utrob[#

porodi - nego od pre~istata utroba go porodi (48a). Poteknuva od praslovenskiot
jazik od zborot *vnotre ~ie zna~ewe bilo vnatre (vo stomakot). Derivacija od v[,
vo + nutr[, vnatre.

utrob7 n. : utroba; lok. od utroba. Pr: pr7svet7i tvo9i utrob7 - нa tvojata

preсвета utroba (10a).

uxini v. : stori, napravi, u~ini; aorist od uxiniti za t.l.ed. Pr: i qo se uxini

vraжda megu cr[kovn[#mi l0dmi da uzima cr[kov[ - i koga se napravi krvnina
me|u crkovnite lu|e, (globata) da ja sobira crkvata (81b). Derivacija od u, u +
xiniti, da ~ini.

uxitel[ n. : u~itel. Pr: i roditel[[ i uxitel[ i nastavnik[ - i roditel i u~itel

i nastavnik (124a). Izvedenka od uxiti, u~i + tel[, imenski sufiks.

uxit([) v. : u~i; t.l. ed. od uxiti. Pr: kir Sava uxit na0 glagol9 - gospodin
Sava ne u~i nas so zborovite (126a). Poteknuva od staroslovenskiot koren uk[,
nauka, znaewe.

H (h7r[)

H : h

hvalim([) v. : falime; prez. tr. l. mn. Pr: sveto9 ti uspeni9 hvalim - go falime
tvoeto uspenie (165a).

hvalim[ v. : falime; od p.l.mn`. od hvaliti. Pr: hvalim[ te vsi tain[stvu

tvo9mu - te falime za seta tvoja tainstvenost (165a). Izvedenka od glagolskata
osnova hvali od hvaliti + im[, glagolska nastavka za prezent.

Hvaliшe : Fali{e, srednovekovno selo vo Polog, 2-3 kilometri jugoisto~no od

Tetovo i od levata strana na Vardar. Pr: wt[ Hvaliшe sedma xest[ qo dade Varnava
za duш0 - edna sedmina od Fali{e {to ja dade Varnava za du{a (49b). Lidija
Slaveva (Spomenici, str. 314) i Marija Koprivnica (Hrisovuqa, str. 1177) smetaat
deka ova srednovekovno selo se odnesuva na dene{noto selo Fali{e vo Polog.
Me|utoa vrz osnova na istoriskite podatoci za seloto Fali{e, dene{noto selo e

137
ponova naselba i poteknuva od sredinata na 19 vek (Jovan F. Trifunovski, str. 430).
Srednovekovnoto selo Fali{e koe kral Du{an go podaril na manastirot Sv.
Bogorodica vo Tetovo bilo uni{teno vo 1763 godina od albanski odmetnici od
okolinata na Debar (Ilija Petru{evski, Is~eznati selski naselbi, str. 24).
Toga{ vrz `itelite na seloto e izvr{en etni~ki genocid koj se potvrduva so
faktot deka na okolu 15 minuti odewe isto~no od seloto na mstoto Tumba vo
pedesetite godini od minatiot vek se otkrieni masovni grobnici so obezglaveni
skeleti vo vertikalna polo`ba. Ostanatite `iteli na prvi~nata naselba se
raselile od seloto i toa ostanalo zapusteno. Toa mesto kaj dene{nite selani e
poznato pod imeto Staro Fali{e. Spored ovie soznanija, dene{noto selo Fali{e
go nasledilo imeto na nekoga{noto srednovekovno selo, me|utoa negoviot
istoriski kontinuitet bil prekinat vo vremeto na turskoto vladeewe.

Hvaliшi : Fali{e; лок. Pr: u Hvaliшi nivi9 - nivi vo Fali{e (47b).

hleba n. : leb; gen. od hleb, bez dokazano etimolo{ko poteklo. Pr: nebesnago hleba
pri8mшii - оd nebesniot leb primija (8a).

hoteqa v. : sakaj}i; akt. part. na prez.od hot7ti. Pr: hoteqa 0 wbnoviti s[

zidani9m[ i s[ pridani9m[ sel[[ - sakaj}i da ja obnovime so gradewe i so
priklu~uvawe na sela (115a).

hoteqih[ v. : sakaj}i; glagolski prilog, lok. od hot7ti. Pr: I po nas[ hoteqih[

b[#ti ih e izberet[ Bog[ - i po nas kogo Bog }e saka da izbere (180b).

hrani v. : hrani; imper. od hraniti. Pr: I tuzi kalugericu Isaш[inu hrani

cr[k[v[ do smrti - i taa Isahinova kalu|erica da ja hrani crkvata do smrta (71b).

Hraqani : Hra{tani, is~eznato selo na [ar Planina vo blizinata na Tetovo,

Republika Makedonija. Pr: Selo Hraqani s vs7mi meg8mi i pravinami, i s[ mlini
– selo Hra{tani so site me|i i prava, i so vodenicite (7b). Istoto selo se
spomenuva i vo povelbata izdadena na manastirot Sveti Arharangel vo Prizren
koe car Du{an mu go podaril na hilandarskiot manastir. Srpskiot istori~ar
Radoslva M. Gruji} (Glasnik, str. 48) go smestuva ova is~znato selo vo predelot
pome|u {arplaninskite sela Selce, Brodec i Gajre, spored redosledot kade toa
selo se nabrojuva vo povelbata na tetovskiot manastir. Navistina od desnata
strana na rekata Pena i vo triagolnikot na ovie tri sela postoi edna ramnina na
koja bi mo`elo da postoi edno selo od desetina ku}i. Ako se zeme vo obzir deka
imeto na seloto Hra{tani poteknuva od staroslovenskiot zbor hrast[, dab, i
faktot deka na taa nadmorska visina dabovoto drvo mnogu uspeva, toga{
pretpostavkata na Gruji} ne e sosema bez razumna osnova.
Sepak pretpostavkata na Gruji} ne treba da se zeme kako ispravna zatoa {to
dosega voop{to ne se otkrieni bilo kakvi istoriski podatoci so {to taa bi se

138
opravdala. Isto taka, na mestoto koe toj go predlaga kako mo`noto postoewe na
Hra{tani se nao|a seloto [ipkovica. Ova selo postoelo u{te i za vreme na
prviot turski popis od 1452 godina, a toa zna~i samo eden vek podocna od
objavuvaqeto na povelbata, toa mnogu silno uka`uva deka [ipkovica bila tuka i
vo vremeto koga seloto Hra{tani i bilo podareno na crkvata Sv. Bogorodica.
Mo`ebi seloto Hra{tani bilo okolu 500 – 600 metri pogore od [ipkovica vo
predelot kade {to sega se nao|aat selata Brodec i Vejce imaj}i vo predvid deka
pome|u ovi dve sela u{te i deneska postoi edno pogolemo {umsko mesto koe deneska
na albanski se narekuva du{k, dabova {uma. Selata Brodec i Vejce ne se
zabele`ani vo turskite popisi pa toj podatok dopolnitelno ja podr`uva mo`nosta
deka Hra{tani se nao|alo na ednoto od ovie dve mesta. Sepak i tuka se frla malku
senka na ovaa pretpostavka bidej}i vo Brevnoto za Sv. Bogorodica Tetovska e
zabele`eno seloto Brodci (9dna na Brodci) {to e lokativ od Brodec, me|utoa i
tuka ne se znae dali ova ime e odredenica za seloto Brodec ili pak na preminot na
rekata Pena.

hrisovuli n. : zlatna kniga, hrisovula, gramota, edikt, ukaz, naredba, povelba,

akuz. od hrisovula. Pr: zapisani8 v[ hrisovuli - zapisite vo ovaa gramota (240a).
Poteknuva od gr~kiot zbor chrys, zlato + bulla, pe~at. Kralskite srednovekovni
akti se potvrduvale so zlaten pe~at.

hrиsovul[ n. : gramota, zlatna kniga, krisovula, gramota, edikt, ukaz, naredba.

Isto {to i hrisovula. Pr: si hrusovul[ uspomenuti9m[ gr7шnago xr[norizca
Arseni8 - ovaa hrisovula za uspomena na gre{niot monah Arsenie (250b).

Hrista : Isus Hristos, Sin Bo`ji; poteknuva od gr~kiot zbor christos, poma~kan
so miro. Pr: car[i zeml[[ priv[z[m[ silo0 mo9go vladik[# Hrista - carskite zemji
koi gi priklu~iv so silata na mojot vladika Hristos (152b).

hristi8nom[ n. pl. : hristijani; dat. od hristi8ni. Pr: pon9жe zasatupnica 9si

hristi8nom[ - bidej}i ti si zastapnica na hristjanite (38a). Derivativ od hristi,
pridavska osnova + [n[, pridavska nastavka + om[, sufiks za dat.

hristol0biv[#i adj. : hristoqubiv; zameni~ka promena vo nom. Pr: hristol0biv[#i

kral[ Stepan[ - hristoqubiviot kral Stefan (142a). Derivativ od hristo, imenski
apelativ + l0bi, glagolska osnova od l0biti + v[#i, sufiks za glagolski prilog vo
minato vreme.

hristol0biv[#m[ adj. : so hristoqibiviot; instr. od hristol0biv[#i. Pr:

hristol0biv[#m[ kral9m[ naшim[ - so na{iot hristoqubiv kral (67a). Derivativ
od hristo, imenski apelativ + l0bi, glagolska osnova od l0biti + v[#m[, sufiks za
glagolski prilog vo minato vreme.

139
Htetova : Tetovo; gen. od Htetovo. Pr: I na m7st7 naric89m7m[–Arh]#mudrit8a
Htetova – I na mestoto nare~eno Tetovska arhimandritija (111a).

Htetove : при (кај) Тetovо, se odnesuva na rekata Pena (Tetovska Bistrica); лок,
од Tетово. Pr: i do Kruшnica, i do r7ke Htetove - i do Kru{nica, i do rekata
Tetovska (52b).

Htetovoi : Tetovo; akuz. od Htetovo. Pr: I tr[g[ qo 9st[ u Htetovoi - i pazarot

koj e vo Tetovo (60b).

ht7ni9m[ v. : so volja, od instr. od ht7ti, so `elba. Pr: pot[qahov7 se s[

ht7ni9m[ - se pobrzavme so `elba (114a). Deravitiv od ht7, glagolska osnova od
ht7ti + n[, pridavski sufiks + i9, glagolska imenka + 9m[, nastavka za instr.
Ednot 9 vo ht7ni9m[ e sleano vo vtoroto bidej}i vo staroslovenskiot jazik dva isti
konsonanti ne mo`at da stojat eden do drug.

Ht7tovo : Tetovo, grad vo Republika Makedonija. Pr: Selo Htetova, v[ n9mжe

manastir[ svet[#9 Bogorodice i x0dotvorice hteto[sk[#9 s[ vs7mi med8mi –
pravinami, i s[ mlini, i s[ panag[#rom[ - seloto Tetovo, so manastirot vo nego
Sveta Bogorodica i tetovska ~udotvorica, so me|ite, so pravata, i so vodenicite
i pana|urot (3b). Vo vremeto koga bila pi{uvana ovaa gramota Tetovo bilo selo a
toa se potvrduva i eden vek podocna so turskiot popis od 1452 godina koga
naselbata broela okolu 180 smejstva. Dene{niot grad Tetovo nastanal od toa
srednovekovno selo. Potekloto na imeto na gradot Tetovo e bez prifatliva i
utvrdena osnova. Se spomenuva imeto na nekoj srednovekoven vladar Htet ili
staroslovenskite zborovi hoteti, da saka, i tetiva, `ica, no site ovi pretpostavki
se bez prifatlivi i validni etimolo{ki argumenti i istoriski podatoci. Ovie
pretpostavki najverovatno nastanale bidej}i koga od imeto Tetovo se odzeme
op{tata slovenska nastavka ovo apelativot tet po zvu~nost e mnogu sli~en na
predlo`enite zborovi.
Sepak ako se zeme apelativot tet za osnovata na potekloto na imeto
Tetovo odgovorot treba da se bara vo gr~kiot zbor κτητ, sopstvenost, imot. Ova
mislewe vo osnova se nosi so idejata deka mestoto kade se nao|alo seloto Tetovo
bil imot na nekoj gr~ki zemjoposednik, verovatno nekade vo 10-iot ili 11-iot vek,
bidej}i to~no se znae koga srpskiot `upan Stefan Nemawa vlegol i go opqa~kal
Polog toga{ manastirot v. Bogorodica bil pod gr~ka jurisdikcija. Isto taka, vo
ovaa povleba i kral Du{an naveduva deka metohot na tetovskiot manastir postoel
u{te od vremeto na gr~kite carevi (193b). Zatoa, spored ovie istoriski podatoci,
ubedlivo se nametnuva pretpostavkata deka manastirot bil podignat na ktit,

140
imot, na nekoj gr~ki ktitor. Verovatno na slovenskoto naselenie gr~kata zvu~na
grupa κτ im bila te{ka za izgovor pa tvrdoto κ preminalo vo staroslovenskoto
meko h. Spored ovaa pretpostavka imeto na Tetovo poteknuva od gr~kiot apelativ
ktit i staroslovenskiot sufiks ovo vo prvobitna forma Htitovo. Podocna pod
pritisokot na akcentot na makedonskiot jazik i lokalniot dejalekt, grlenoto h
otpadnalo i do{lo do promena na glasot i vo e so {to nastanalo dene{noto ime
Tetovo.

Ht7tov([)qice n. : reka Pena, Tetovska Bistrica; gen. od Ht7tov([)qica. Pr: kako

ishodi potok[ wt[ Ht7tov([)шtice - kade se izliva potokot od tetovska Bistrica
(18b). Izvedeno od Htetovo, Tetovo + [q[, deminutivna nastavka + ica, sufiks za
izveduvawe na imenki od `enski rod.

htetov[skaago adj. : na tetovskiot. Pr: igumena ht7tov[skaago napisa – igumen na

tetovskiot napis (252b). Derivativ od Htetovo + [sk[, sekundarna nastavka za
izveduvawe pridavki od imenki + aago, slo`ena pridavska nastavka za odreden vid
za akuzativ.

ht7tov[skoi adj. : tetovska. Pr: narekohova se htitora arhimudritii Ht7etov[skoi

- se narekov ktitor na tetovskata arhimudritija (145a). Tvrda pridavska promena
od odreden vid vo dat. so zamenskata nastavka o\ od ht7tov[skа.

htetov[sku adj. : tetovskata; akuz. od htetov[ska. Pr: I v7de…Svetu0 Bogorodicu

Ht7tov[sku ne imoqu planine - i vidov deka Sveta Bogorodica tetovska nema{e
planini (130b).

ht7tov[sk[#9 adj. : tetovska; gen. od ht7tov[skа. Pr: zapisani8 v[ hrisovuli Sveti9

Bogorodice ht7tov[sk[#9 - zapisite vo gramotata na Sveta Bogorodica tetovska
(241a).

Ht7tov7 : Tetovo; lok. od Htetovo. Pr: monast[#r[ u Ht7tov7 – manastir vo

Tetovo (234a).

htitora n. : ktitor; akuz. od htitor[. Pr: vid7vшe 0 ne imoqu htitora - gledaj}i

ja oti nema ktitor (113a). Od gr~ki κτητωρ – osnova~ na manastir ili crkva,
za{titnik, golem daritel.

141
W (wmega)
w : o, se pi{uva sekoga{ na po~etokot na zborot.

w conj. : za, preku, vo. Pr: w mn7 proslavit se ime tvo9 sveto9 - preku mene da se
proslavi tvoeto sveto ime (55a).

wbaxe adv. : sepak, naprotiv, tuku pak, me|utoa. Pr: n[ wbaxe vid7vшe – i sepak
vide (11a).

wbeqahov7 v. : vetivme, obetivme. Pr: wbeqahov7 se pon7 n7ku0 malu0 xest[

v[zda8ti – vetuvame, da podarime makar i eden pomalav del (243a). Derivativ od od
њb7qa, prezentska osnova od њb7qati, vetuva + hov7, glagolska nastavka za pr.l.mn.
dvoina, aorist.

wblasti n. :oblast, dr`avno-administrativna teritorija, jurizdikcija,

nadle`nost; gen. od oblast[. Pr: prida0 v[ wblasti kral9v[stva mi zeml0
Poloжku0 - ja pridadov polo{kata zemja vo oblasta na moeto carstvo (231a).

wblast[# n. pl. :
oblast, dr`avno-administrativna teritorija, jurisdikcija,
pravo, nadle`nost ili ovlastuvawe. Pr: wblast[# Svet[#9 Bogorodice Ht7tovv[sk[#9
- vo oblasta na Sveta Bogorodica Tetovska (78b). Izvedenka od њ, o(b) + vlast[,
vlast, i so gubewe na konsonantot b. Najverovatno tuka oblast[# se odnesuva na
mestata, selata i ostanatite posedi {to bile pod jurizdikcija na crkvata Sv.
Bogorodica.

wblixa0t v. : otkrijat, poka`at, voobli~at; t.l.mno`. aorist od wblixati. Pr: i

knig[# razgnut se i taina8 wblixa0t se - i koga knigite se objasnat i tajnite se
voobli~at (184a). Izvedenka od w, ob, prefiks, + lixi, prezentska osnova od lixiti,
da li~i + 0t[, glagolska nastavka za t.l.mn. vo prezent. Glagolot lixiti nastanal
od imenkata lice, lice.

wbnoviti : obnovi. Pr: hoteqa 0 wbnoviti s[ zidani9m[ i s[ pridani9m[ sel[[ -

sakaj}i da ja obnovime so gradewe i so priklu~ok na sela (115a). Apelativot nov[ vo
infinitivot obnoviti poteknuva od i.e. koren *new, novo.

wborima8 adj. : oborliva, uni{tiva. Pr: ne wborima8 st7no - ne uni{tliva steno

(173a). Slo`ena, zameniska promena izvedena od њ, o(b) + bori, glagolska osnova od
boriti, da se bori + m[, sufiks za part. na prez. pas. + a8, pridavska nastavka za
odreden vid.

wbr7sti v. : sobere, najde, pronajde, obere, nabavi; od њ, o(b) + br7sti, bere. Pr: gde
142
takovaago bogat[stvia wbr7sti - kade da se obere takvo bogatstvo (22a).

wbr7te v. : najde, odbra. Pr: i kral9v[stvo mi wbr7te v[ pr7d7l7 tom[ m7sto

podobno - i kralstvovo odbra pogodno mesto vo toj predel (233a). Glagolska forma
aorist za t.l.ed. glagolot obr7sti.

wbr7qet[ v. : da napu{ti, otka`e, zapostavi. Pr: Bogorodice razoriteln[jcu i

sup[rnicu da wbr7qet[ ta na straшni7m[ sudiqi s[#na tvo9go – Bogorodice
razru{uva~ke i protivni~ke, izbri{i gi niv pred stra{nata presuda od tvojot sin
( 230b). Izvedeno od prezentskata osnova ob, od, sproti + br7q, glagolska osnova od
breqi, da fali, da proslavi + et[, nastavka za t.l.ed. vo prezent.

wb[#xn[#9 adj. : vobi~aeno, normalno. Pr: v[ m7sto wb[#xn[#9 tvo99 pomoqii -

namesto tvojata voobi~aena pomo{ (227b). Izvedeno od ob[#x[n[, obi~an + [#9,
pridavski sufiks za sreden rod.

wb7d[ n. : obed, ru~ek. Pr: ili vexera ili wb7d[, k[di ga vr7me priжene - ili ve~era
ili ru~ek, kade vremeto }e go zate~e (123b). Obi~no ru~ekot se daval na pladne.
Zborot obed e crkovnoslovenski termin od latinskiot jazik obedience i ozna~uva
pot~inenost. Posle slu`bata vo crkvata, koj zavr{uva na pladne, vo sredniot vek
vernicite razdavale jadewe eden na drug vo znak na pot~inenost na Isus Hristos.

wvcam[ n. pl. : ovci; dat. od ovce. Pr: da si ima zimoviqe kobilam[ i wvcam[ - da
si ima zimuvali{te za kobilite i ovcite (143).

wb[q[ adj. : dvajcata, obajca. Pr: 9din[ dar[ wb[q[ tvo8 - eden dar od tvoite dvajca
(163b).

wglavi n. pl. : oglav, od wglav[. Pr: krina 9dna i tri wglavi – edna krina i tri
oglava (121b). Ne e razjasneto kakva dava~ka bila srednovekovniot carski danok
oglav. Nekoi lingvisti i istori~ari koi se zanimavaat so srednovekovnata
literatura se ~ini deka se vo soglasnot deka krina i oglav se hrana za carskite kowi
(Slaveva, 304) dodeka pove}eto od niv premol~uvaat da posvetat vnimanie na
zna~eweto na ovoj termin. Ako se zeme vo predvid deka srednovekovnata krina bila
merka za `ito, vo ovoj slu~aj merka za pozob so {to bile obvrzani selata, toga{
sosema opravdano se nametnuva pretpostavkata deka i oglav bil nekoj vid
srednovekovna merka za hrana na kowite. Me|utoa tuka vedna{ e nejasno vo koja
smisla ovoj zbor mo`e da se odnesuva na hrana za kowi koga se znae deka oglavot e
del od kowska oprema, odnosno oglavot slu`i za vodewe, javawe i vrzuvawe na
kowite. Mo`ebi oglav bil merka za koli~inata na senoto ili slamata koja mo`ela
da se zavrze so kratko ja`e koe e po dol`ina ednakvo so oglavot. Takva merka za seno
ili za slama vo polo{kiot kraj e poznata pod imeto snop, zavrzan kup koj mo`e da se
pregrne so racete. Me|utoa nitu senoto nitu pak slamata vo srednovekovnoto vreme
se sobirale vo snopovi pa zatoa ovaa pretpostavka e bez solidna osnova.

143
 Druga mo`na zamenka za oglav bi mo`ela da bide napravata ko{. Vo
polo{kiot kraj voobi~aeno e kowite, i ostanatite doma{ni `ivotini koi se hranat
so treva, seno ili slama, hranata se nosela vo ko{evi pred do jaslite. Zavisno od toa
kolku kowi i goveda trebalo da se nahranat, hranata se merela so ko{evite. Zatoa
ko{ot se smetal kako osnovna merka za merewe na senoto ili slamata. Me|utoa sepak
ostanuva nejasna etimolo{kata vrska pome|u zborovite ko{ i oglav. Merkata ko{ e
pogolema cilindri~na naprava izrabotena so prepleteni pra~ki i e otvorena na
gorniot kraj i ne e vo nikakvo srodstvo so oglavot.
Mo`ebi problemot so tolkuvaweto na zna~eweto na zborot oglav se sostoi vo
tendencijata na istori~arite i lingvistite toj zbor da se identifuikuva kako
merka za hrana na kowite. Od tuka, intuitivno se razmisluva deka i oglavot bil
nekakva srednovekovna merka za senoto ili slamata, me|utoa toa e pogre{no, a
te{ko e da se pronajde na {to se odnesuva zborot oglav. Zatoa i poznatiot srpski
lingvist \ura Dani~i} zabele`al vo negoviot Re~nik deka ne mu e poznato {to
zna~i oglav (Dani~i}, 205). Koga kowite se ranat tie se vrzuvaat za jaslite kade im
se stava hranata. Pri~inata {to tie se vrzuvaat so oglavite za jaslite e da mo`at
nesmetano da se hranat od nivniot del od hranata i da ne se voznimiruvaat eden so
drug. Ako se pojde od o~igledniot fakt eden kow, eden oglav, toa zna~i deka so eden
oglav se vrzuval eden kow za jaslite, dva oglava zna~i vrzuvawe na dva kowa za
jaslite, a tri oglava zna~i tri kowa. Vo ovoj slu~aj, carskata obvrska od tri oglava
zna~elo selata bile obrzani da hranat tri kowa. Toa zna~i deka zborot oglav ne se
odnosuval na merka za hrana tuku na hranewe na tri kowa koi bile vo sostav na
carskata povorka.

wgledav[ : pregledaj}i go, otkako pregleda. Pr: I si8 vsa malaa i velikaa wgleda
v[ kral8v[stvo mi - i otkako go pregleda carstvoto se ova malo i golemo (73b).
Деривација од њ, о(б), u, v + глeda, да гледа od infinitivot глed7ти + v[, participski
sufiks za glagolski prilog vo minato vreme.

wgradi9m[ n. pl. : ograda, gradinka, bav~a. Pr: s[ wgradi9m[ i s[ vs7mi pravinami

- so ogradite i so site prava (70b). Izvedenka od w, o(b), okolu + grad[, grad, gradba
+ n9m[, pridavski sufiks od instr. za zbirni imenki so meka promena.

wkolnimi adj. : okolni, okolnite. Pr: i priloжih[ planinu Nanov[ Dol[ s[ vs7mi
megami wkolnimi - i ja prilo`iv planinata Nanov Dol so site okoloni me|i (132b).
Izvedeno od њ, o(b) + kolo, trkalo, vrti vo krug + [n + pridvski sufiks + mi, slo`ena
pridavska nastavka za instr.

wkoln[#ih[ adj. : okolnite; lok. od wkol[n[. Pr: i paxe жe i wkoln[#ih[ - i duri pak
i okolnite (150b).
144
wkan[n[# adj. pl. : beden, o~aen. Pr: V[ sih жe nedostat[xstvu9 wkan[n[# az[ xto
stvori0 - za site nepravdini koi jas bedniot gi ~inam (34a). Derivacija od oka8n[,
bedno + n[j, pridavski sufiks.

wnamo adv. : tamu. Pr: I wnamo pak[# uluxiti жela9m[#h[ v7xnih[ blag[ - i tamu
pak zadovoli im na `elbite za ve~nite blaga (167b).

wpkine v. : otkine, odzeme; imper. za t.l.ed. Pr: da ne ima nikto wpkine s[ nim[ -
da nema nikoj da otkine od nego (54b). Derivativ od wp (wb), od + kine, prezentska
osnova od kinuti, da raste.

wrani8 n. : orawe. Pr: da n7st[ suzi cr[kvi voiske, ni wrani8 - da nema od ovaa
crkva ni vojska ni orawe (119b).

wsvobodi v. : oslobodi; aorist za t.l.ed. Pr: I wsvobodi kral9v[stvo mi wblast[ -

i kralstvovo ja oslobodi oblasta (211b).

wskvr[n9n7i adj. : nakleveten, obvinet, napadnuvan; lok. od wskvr[n9n[. Pr: i

wtnud[ wskvr[n9n7i lanit7 pohvalu d(7)v[stva x(i)stoti tvo9 izred([)na8 kako r(e)xeta
- i te falam tokmu poradi kleveteweto na liceto za tvojata nevidena devstvena
~istota kako {to be{e predka`ana (30a). Izvedenica od w, od, okolu + skvr[n[n[,
ne~ist + n7i, pridavski sufiks.

wskud79te Pr: da 9gda wskud79te primutv[# v[ krov[# svo9

v. : oskudeva, pati.
- da da ve primat vo svojot dom koga patite (64a). Derivativ od wskud7, glagolska
osnova od glagolot oskud7ti, oskudeva + 9te, nastavka za v.l.mn`. vo prezent.

wsnovani8 n. : osnova, temel. Pr: padoш0 se do wsnovani8 - padnata se do temel

(138a).

wstah[ v. : ostanav. Pr: v[ x[st[ pomilovani8 tvo9go carstv[#8 wstah[ - ostanav vo

~est na pomiluvaweto na tvoeto carstvo (54a). Derivativ od osta, glagolska osnova
od ostati, da ostane + h[, nastavka za pr. l. ed. od prezent.

ws7nit[ v : zaseni. Pr: da ws7nit[ na v[ d[n[ vran[# nad glavo0 na0 - da zaseni
nad na{ite glavi na crniot den (199b). Derivati od w. o, za + s7ni, glagolska osnova
od s7niti, da seni + it[, glagolska nastavka za t.l.ed. vo prezent. Deklarativniot
svrznik da slu`i za formirawe glagolski formi vo imperativ.

wt conj. : od. Vidi wt[.

145
wtboi n. : nepo~ituvawe na presudata na sudot (Du{anov zakonik, ~l. 107). Pr: ili
9 kraga ili 9 ruka, ili 9 wtboi, ili 9 udava ili 9 prestoi – ili e kra`ba, ili e
raka, ili e otboj, ili e udava, ili e prestoj (110b).

wtnesoшe v. : odnesoa. Pr: i nixesoжe ne wtnesoшe wt[ sego mira - i ni{to ne

odnesoa od ovoj svet (104a). Izvedenka od wtneso, prezentska osnova od wt]nesti, da
odnese + шe, glagolska nastavka. Наставката ше e za t.l.ed. vo imeperfekat me|utoa
tuka se raboti za t.l.mn`. a za ova lice va`i nastavkata хџ. За т.л.мн`. во аорист
ва`и наставката ша, vo ovoj slu~aj toa bi bila namenetata konjugacija.

wtnud[ i wtnud[ wskvr[n9n7i lanit7

adv. : tokmu taka, tokmu poradi toa. Pr:
pohvalu - i tokmu onaka te pofalev na valkanoto lice (30a).

wtroxe n. : dete; deminutiv ot otrok[. Pr: deqi Adaml8 prozebшi8 wtroxe porodi -
procveta ќерката Адамова и dete porodi (151a).

wt[ conj. : od. Pr: n[ wt[ gr7[n[#ih[ xesti pod7li8 - ni od ~estite gre{ni postapki
(45a).

wt[neti : da odzeme, da otme. Pr: wt[neti xto wt[ six[ priloжenn[#h[ - koi odzemaat
od site prilo`enija (220b). Bukvata s e ispu{teno od infinitivot ot[nesti.

wt[stupila v. : otstapila, otstapi. Pr: wt[stupila sut[ b[#la wt[ - be{e si

otstapile od (122a). Izvedeno od wt[, od + stupi, da ~ekori + la, nastavka za
glagolska pridavka. Nastavkata la slu`i za izveduvawe na glagolski pridavki vo
dvoina dodeka za mno`ina se upotrebuva li.

wt[ca n. : otec, tatko; gen. od wt[c[. Pr: roжdeшi8 bez([) matern9 slovo i bez[
wt[ca s[#na – rodi sin bez maj~ino znaewe i bez tatko (149a).

wt[c[ n. pl. : oci, tatkovci; nom. od wt[c[. Pr: I wt[ t~i~#~* svet[#h[ wt[c[ iжe v[
Nikei - i od trista osumdesetite sveti otci koi vo Nikea (235b). Vo ovoj kontekst
ot[c[ se odnesuva na vladicite koi zele u~estvo na prviot, golemiot vseleniski
sobor vo Nikea, srednovekoven grad vo dene{na Turcija.

wt[xa n. : otec; gen.od wt[c[. Pr: neporoxna8 nev7sta wt[xa wt kor7ne I9sewva
proizide - neporo~na O~eva nevesta od korenot Isaejev izleze (194a).

wt9sv7 v. : odzedovme; pr. l. dvoina od wt[9ti. Pr: Ne razorihov7 nixesoжe da ni

wt9sv7 nixesoжe - ni~ie ne razorivme nitu pak odzedovme ne~ie (191b). Nastavkata
9sv7 e glagolska forma za p.l. dvoina od pomo{niot glagol 9sm[.

146
wt[9ti v. : odzema. Pr: ne wt[9ti nixesoжe - da ne se odzema ni~ivo (185b).

C (c[#)

c : c

carevo adj. : carevo. Pr: carevo s7daliqe – carevo sedi{te (210a). Izvedeno od
car[, car +evo, nastavka za formirawe na prisvojni pridavki od sreden rod.

cari n. pl. : carevi; od car[. Pr: utvrжdenia pr7d[# buduqimi cari i svetopoxivшi
mi roditeli - zavetite od craskite pretci i moite svetopo~inati roditeli (238a).

cariih[ n. pl. : carevi; lok. od car[. Pr: 8`e sut[ b[#la i pri cariih[ gr[xk[#h[ -
kako {to bile i od gr~kite carevi (118a).

carina n. : danok od trgovina, dr`avna zemja. Pr: da se ne uzima cr[kovn[#m[ l0dem[

carina - da ne im se napla}a carina na crkovnite lu|e (57b). Izvedenka od car[, car
+ ina, imenski sufiks.

carica n. : carica. Pr: carica krasna8 - prekrasna carica (194a). Izvedenka od

car[, car + ica, sufiks za izveduvawe imenki od `enski rod.

cari9 n. : carevi. Pr: 8ko vsi cari9 i proroci - kako site carevi i proroci
(101a).Izvedenka od car[, car +9, je, sufiks za izveduvawe na koli~inski imenki.

car[ n. : car, vladarska titula dobiena so krunisuvawe od pravoslaven vladika. Pr:

wt[ dr7vn[#h[ car[ gr[xk[#h[ - od porane{nite gr~ki carevi (193b). Titulata kral se
odnesuva na vladarite krunisani od papata ili katoli~kite vladici. Vo vremeto
koga ovaa hrisovula e sostavena Stefan Uro{ IV Du{an u{te ne bil krunisan za car
i se narekuval kral Du{an. Imeto car e vizantiska titula od Cezar (Cesar[), dodeka
kral e od germanskiot jazik Kajzer za Cezar. Du{an Nemawa se krunisal za car na
Veligden, 16 april, 1346 godina vo Skopje.

car[stvo n. : carstvo. Pr: nudeqih[ vs7h[ kupiti cars[stvo nebesno9 - ponuduvaj}i

im na site da otkupat od nebesnoto carstvo (98a). Izvedenka od car[, car + stvo,
imenski sufiks za apstraktni imenki.

car[stv[#8 n. : carstvo; gen. od car[stvi9. Pr: Az[ же posl7n88 vr7mena v[ x[st[

pomilovani8 tvo9go carstv[#8 wstah[ - me|utoa jas vo posledno vreme ostanav vo
~esta na pomiluvaweto na tvoeto carstvo (54a).
147
car7h[ n. pl. : carevi; lok. od car[. Pr: 9ako жe si b[#la i pri dr7vn[#ih[ car7h[ -
kako {to bila i za vreme na drevnite carevi (178b).

cr[kvami n. pl. : za crkvite; instr. od cr[k[v[. Pr: do posl7di8go izd[#hani8 na0

svet[#imi cr[kvami peqi se - do poslednata na{a izdivka ke se gri`ime za svetite
crkvi (85a).

cr[kvam[ n. : so crkvite; dat. od cr[kv[. Pr: radui se cr[kvam[ naшim[ - raduvaj

se so na{ite crkvi (171a).

cr[kvi n. : na crkvata; akuz. od cr[kv[. Pr: & aqe uxini globa i na samoi cr[kvi - i
ako i se napravi {teta na samata crkva (114b).

cr[kv[ n. : crkva. Pr: cr[k[v[ svetago Jwana Zlatoustago - crkvata Sveti Jovan
Zlatoust (11b). Imenkata cr[k[v[ poteknuva od gr~kiot zbor kyriakon (κυριακος) koj
zna~i ku}a na gospodin.

cr[kovi0 n. : so crkvata; instr. od cr[kov[. Pr: Pribca s[ crkovi0 Svet[[#m[

Gewrg[#9m[ - Pribec so crkvata Sveti \or|ija (93b).

cr[kovnaga adj. : od crkovno; od cr[kov[, crkva + aga, nastavka za gen. Pr: wt[
коегажде села цршквенога – od bilo koe crkovno selo (121b).

cr[kovn[#jmi adj. : crkovnite; instr. od cr[kovn[#. Pr: I qo se uxini vraжda megu

cr[kovn[#mi l0dmi da uzima cr[kov[ - i koga se napravi krvnina me|u crkovnite
lu|e da zema crkvata (81b).

cr[kovn[#m[ n. : od crkovnite; dat. od cr[k[v[. Pr: da se ne uzima cr[kovn[#m[

l0dem[ carina – da ne im se naplatuva carina na crkovnite lu|e (57b).

cr[kov[ n. : crkva. Pr: t[kmo 9dina cr[kov[ Bogorodica Htetov[ska - tokmu samo
crkvata Bogorodica tetovska (58b).

cr[k[v[ n. : crkva; od gr~ki kyriakon, gospodarov trem, gospodov dom. Pr: I tuzi
kalugericu Isaшinu hrani cr[k[v[ do smr[ti - i taa Isahinova kalu|erica da ja
hrani crkvata se do smrt (71b).

c7stu n. : na patot; akuz. od c7sta. Pr: na c7stu u Xr[veni Br7g[ - na patot za

Crven Breg (35b).

X (xerv[)
148
x : ~

xasa n. : ~as; akuz. od xas[. Pr: aqe i pr[vago i devetoga xasa - ako i vo prviot i
devetiot ~as (66a).

xas[ n. : ~as. Pr: pr[v[# na desete xas[ prixestnika me 8vi - Najavime za pri~esnik
vo edinaesetiot ~as (67a). Се однесува на последниот час od `ivotot na lu|eto, во
метафорична смисла, што им преостанува на земјава za да се покајат i Бог da im se
sмилuva.

xa8ni8 n. : is~ekuvawe, nadевање; gen. od xa8ti, da se nadeva. Pr: t7m жe i ne

posrami xa8ni8 mo9go - zatoa, ne go zastramuvaj moeto isku{enie (55a). Izvedenка
od glagolot xa8, glagolska osnova + n[, nastavka za part. pret. pas. + i9, nastavka za
glagolska imenka.

xedih[ n. pl. : ~eda; lok. mn. od xado (x1do). Pr: kr[v[ 9go na nas i na xed7h[ naшih[
- negovata krv na nas i na na{ite ~eda (245b). Derivativ od imenskata osnova xed od
xedo + pade`niot sufiks ih].

xedca n. pl. : ~eda; imper. od xeda (x1do), дeminutiv od xedo. Pr: Xedca mo8 - ~eda
moi (128a).

xelopexke pron. : ~elope~ka, gen. od xelopexka, selo ^elopek vo Dolni Polog,

Republika Makedonija. . Pr: do lokve xelopexke - do mlakata ~elope~ka (41b). Me|a
na livadite na planinata Suva Gora koj kral Du{an im gi podaril na crkvata vo
Tetovo. Izvedenка od xelo, ~elo + pek[, pe~e + ka, imenski sufiks.

Xerveni Br7g[ : Crven Breg, nepoznat toponim i me|a na atarot na seloto Sten~e.
Pr: c7stu u Xr[veni Br7g[ - po patot vo Crven Breg (35b). Zborot br7g[ poteknuva
od praslovenskiot berg[, vozvi{ena re~en breg. Pridavkata Xr[veni najverovatno se
odnesuva na bojata po~vata od bregot, odnosno na crvenikata.

Xervenoga Br7ga : gen; od Crven Breg. Pr: a od Xervenoga Br7ga pravo na Glogovnik[
- a od Crven Breg pravo na Glogovnik (36b).

xesti adj pl. : ~esti, mnogu; od x1st[. Pr: ni wt[ gr7шnih[ xesti pod7li8 - ni od
~estite gre{ni prestapki (46a).

xest[ adj. : del; od x1st[. Pr: wt[ Hvaliшe sedma xest[ qo dade Varnava za duш0
- edna sedmina od Fali{e koj ja dade Varnava za du{a (49b).

xetvr[tu adj. : ~etvrtina; akuz. od xetvr]t[. Pr: xetvr[tu xest[ vsego sela – edna
~etvrtina od celoto selo (68b).
149
xini v. : ~ini, pravi, sostavi, izraboti; od xiniti. Pr: qo se xini globa - i {to se
~ini {teta (108b).

xista8 adj. : ~ista. Pr: is tebe xista8 - od tebe ~ista (150a). Izvedenka od xist[,
~ist + a8, polna zamenska promena za nom. od `enski rod.

xistot[# n. pl. : ~istota; dat. od xistota. Pr: takv[#9 xistot[# pak[# жe nexist7i - od
takvata ~istota pak ne~isti (29a). Izvedenka od xist[, ~ist + ota, imenski sufiks.

xlovek[[ n. pl. : lu|e, pove}e od eden ~ovek, lice. Pr: ihжe navaжdeni9m[
pronorliv[#ih[ i zl[#ih[ xlov7k[[ - so izmama na pakosnite i zlite lu|e (120a). Vo
sovremeniot makedonski jazik imenkata ~ovek ja izgubila mo`nosta da formira
mno`ina, pa imame nepravilna forma lu|e.

xlov7kol0bi8 adj. pl. : ~ovekoqubie. Pr: milosti, qedrot[[, xlov7kol0bi8 – milost,

po{teda, ~ovekoqubiva (16a). Izvedenka od xlovek, ~ovek + l0biti + da qubi + i8,
pridavska nastavka. Derivativ od xlov7ko, ~ovek + l0b imenski koren od l0biti +
i8, nastavka za glagolska imenka.

xlov7kol0bi9 n. :~ovekoqubie. Pr: velixa0 tvo9 veli9ko xlov7kol0bi9 - go

veli~am tvoeto ~ovekoqubie (205a). Derivativ od xlov7ko, ~ovek + l0b, imenski
koren od l0biti + i8, nastavka za glagolska imenka.

xlov7kol0bi9m[ n. : ~ovekoqubie; instr. od xlov7kol0bi9 so dodatok na nastavkata

9m[. Pr: xlov7kol0bi9m[ 9i gr7шn[#h[ molitv[# pri9ml9 - so nejzinoto ~ovekoqubie
gi primi molitvite na gre{nite (134a). Derivativ od xlov7ko, ~ovek + l0bi, imenska
osova + 9m[, pade`en sufiks od intrumental za imenki od sreden rod.

xlov7ka n. : ~ovek; gen. od xlov7k[. Pr: xlov7ka жe kaжet[ samogo S[#na Boжi8 - od
~ovekot koj propoveda{e za sinot bo`ji (60a).

xlov7kom[ n. : so ~ovekot; instr. od xlov7k[. Pr: xlov7kom[ nesipov7dimaa - za

lu|eto neobjaniva (156a).

xlov7k[ n. : ~ovek, lice. Pr: Xlove7k[ 9ter[ stvori vexer0 veli0 - nekoj ~ovek
podgotvi golema ve~era (59a). Ne postoi utvrdena teorija za potekloto na zborot
~ovek.

xr[norizca monah, sve{teno lice, crnorizec; akuz. od xr]noriz[c[. Pr: I

n. :
hrisovul[ uspomenuti9m[ gre[nago xr[norizca Arseni8 – ovaa hriisovula za spomen
na crnorizecot Arsenie (250b). Postoi nepotvrdena pretpostavka koj ja promoviral
Radoslav M. Grui} deka igumenot Arsenie podocna bil episkopot zletovski kade
bil naslikan na edna freska vo pridru`ba so drugi monasi od lesnovskiot manastir.

150
Izvedenka od xr]no, crno + riza, dolama, ko{ula + [c, (v)ec, imenski sufiks.
Crnorizec zna~i onoj koj nosi crna mantia, odnosno kalu|er.

xr[tog[ n. : palata, rasko{na ku}a, bra~na odaja. Pr: sv7tl[ xr[tog[ - osvetlena
odaja (189a). Imenkata xr[tog[ vo ovoj kontekst se odnesuva na utrobata na Sv.
Bogorodica bidej}i od nejzinata utroba se rodil Sinot Bo`ji, ~ove~kata svetlina.

xudeqe v. : ~udej}i se; part. na prez, akt. Pr: aqe zv7zdoш[stvi0 s[ vl[hv[# x0deqe
se - koga glasnicite ~udej}i se na dvi`eweto na yvezdite (14a). Derivativ od xudi,
prezentska osnova od xuditi, da se ~udi + qe, sufiks za glagolski prilog.

xudotvorice n. :– ~udotvorica; gen. od xudotvorica, Sv. Bogorodica ^udotvorka.

Pr: manast[#r[ svet[#9 Bogorodice i xudotvorice htetovsk[#9 – manastir na Sveta
Bogorodica i ~udotvorica tetovska (4b). Derivacija od xudo, ~udo + tvori, imenska
osnova od tvoriti, da sozdava, raboti + ica, sufiks za izveduvawe na imenki od
`enski rod.

xudotvorici n. : ~udotvorka; dat. od xudotvorica. Pr: pr7xist7i Bogorodici

Bogomater[# i xudotvorici - na pre~ista Bogorodica Bogomajka i ~udotvorka (110a).

x[stna8 adj. : ~estna; od x[st[, ~est + a8, pridavska nastavka za izveduvawe slo`ena
zamenska promena. Pr: radui se pohvalo x[stna8 sv[titel9m[ blagobo8zniv[#im[ -
raduvaj se na ~esnata pofalba na blagobojazlivite svetiteli (170a).

x[stn[# adj. : ~esen; od xest[n[. Pr: Radui se x[stn[# v7nxe - Raduvaj se ~esno ven~e
(67a).

x[st[nago adj. : ~esniot; od x[st[n[, ~esen + ago, pridavska nastavka za gen. Pr: da ga
porazi sila x[st[nago i жivotvoreqago kr[sta Gospodn8 – da go uni{ti silata na
~estniot i Gospodoviot `ivototvoren krst (233b).

x([)to pron. : {to. Pr: V[ sih жe nedostat[xstvu9 wkan[n[# az[ xto stvori0 - kako
i za site bedni nedela koi gi ~inam jas ( 34a).

Ш (ша)
ш: {

151
Q (шta)

Q : {t

qедрот[[ n. pl. : dobrota, {tedlivost, dare`livost. Pr: milosti, qedrot[[,

xlov7ko0bi8 – milost, dobrota, ~ovekoqubiva (16a). Izvedenka od qedr[, dare`liv +
ota, imenski sufiks koj slu`i za izveduvawe apstraktni imenki.

Qenxe : Sten~e, selo vo Gorni Polog, Republika Makedonija, vo podno`jeto na

planinata Suva Gora od desnata strana na Vardar. Pr: Qenxe s vs7mi megiami i
pravinami – Sten~e so site me|i i prava (29b). Zborot st7nxe e deminutiv od st7na,
karpa, stena + xe, sufiks za izveduvawe na deminutivi. Seloto Sten~e vo sredniot
vek bil golem grad za {to svedo~i faktot deka vedna{ do nego na mestoto Staro
Gradi{te se nao|aat ru{evini od star grad.

qit[ n. : {tit, za{tita. Pr: nad glavo0 na0 qit[ netukotvorenn[#i – nerakotvoren
{tit nad glavite na{I (200b). Tuka qit[ e upotreben vo figurativna smisla kako
za{titnik. qo pron. : {to. Pr: qo 9 b[#lo carevo – {to bilo carevo (37b).

] (er[)
] : bezglasen vokal

Y (9r[#)
[# : i

[ (9r[)

[ : bezglasen vokal. Vo staroslovenskiot jazik bukvata [ neikoga{ ne se pi{uva nap

o~etokot na zborovite.

152
7 (8t[)
7 : je, e. Vo staroslovenskiot jazik bukvata 7 ne pi{uva vo po~etokot na zborovite
i po konsonatite k, g, h, x, ж и ж.

0 (#o)
0 : ju, u

0 pron. : nea, ja; t.l.ed.`.r. od ona. Pr: vid7vшe 0 ne imoqu htitora - ja vidov oti
nema ktitor. 113a

&A (#a)

8 : ja
8vi v. : javi, najavi; imper. od 8viti. Pr: pr[v[# na desete xas[ prixestnika me 8vi -
najavi me za pri~estnik vo edinaesetiot ~as (67a).

8vl[шi n. : se javuva{e; od 8vl8ti. Pr: posl7dn88 l7ta 8vl[шi se - vo posledinte

godini se javuva{e (198a). Glagolski prilog izveden od 8vl[, glagolska osnova od
8vl8ti, se javuva + шi, sufiks za part.pret.akt. Ovoj particip se izveduva od
infinitvnata osnova na glagolite pa po toa pravilo vo participot 8vl[шi namesto
[ bi trebalo d stoi 8.

JAdvarc7h[ : Jedoarce, selo vo Polog, Republika Makedonija, na padinite na

[ar Planina severozapadno od Tetovo. Pr: U JAdvarc7h[ cr[kov[ Svet[j Nikola9 -
Vo Jedoarce crkva Sveti Nikola (125b). Spored predanieto, `itelite na ova selo
se doseleni od nekoe mesto Kalis vo Grcija (nema to~ni informacii za mesto so
vakvo ime vo Grcija) koi prvi~no doa|ale na [ar Planina vo prolet kade gi nosele
nivnite stada so ovci. Momentot na nivnoto doa|awe se sovpa|a i so po~etokot na
proletta a toa zna~elo preodniot period pome|u ladnata zima i toploto leto. Od
tuka edna razumna pretpostavka bi bila deka ov~arite so niv go nosele toploto
vreme, odnosno tie bile znakot deka istovremeno so niv pristiga i toplinata. Ovaa
pretpostavka se potkrepuva so podatokot deka vo seloto postoi toponim so imeto
Grki (gr~ki) Dol (Trifunovski, str. 343). Imeto na seloto poteknuva od

153
staroslovenskite zborovi 8d[, nosi + var[, toplina + ce, imenski sufiks so koj se
ozna~uva malo mesto, koe bi zna~ilo nosi toplina.

8жe pron. : koja. Pr: 8жe v[ pr7svet7i tvo9i utrob7 – koja vo tvojata presveta
utroba (10a).

8koжe pron. : kako {to. Pr: panag[#r[ 8akoжe 9st i wt[ pr7ge b[#l[ - pana|urot
kako {to bil i od porano (53b).
8ko pron. : kako, deka, kako {to, taka da, koga. Pr: 8ko vsi cari9 i proroci - kako
site carevi i proroci (101a).

8sleh[ n. : jasli. Pr: mlad7nc[v[ 8sleh] leжeq[ - mladenec vo jasli le`e{e (15a).

&E (9)

9 : je

9 v. : e, sega{no vreme od pomo{niot glagol sum; t. l. ed. od b[jti, da bide. Pr: ili
9 pol9, ili 9 br[do, ili 9 drvo – ile e pole, ili e brdo, ili e drvo (38b).

9vangelist[ n. : evangelist, propovednik. Pr: d~ 9vangelist[ - ~etirite evangelisti

(234b). Prvi~no se odnesuvalo na ~etirite apostoli Matej, Jovan, Luka i Marko, no
podocna vo protestantskata vera smislata se prenela i na propovednicite koi
dr`at govori na javni mesta so namera da gi pridobijat vo nivnata vera nevernicite
i pripadnicite na drugite religii. Poteknuva od gr~kiot jazik euangelistes,
propovednik na hristijanstvoto, od eu, dobro,+ angellein (angelos), objavuva, glasnik.

9gda conj. : koga, edna{, nekoga{, dodeka. Pr: da 9gda wskud79te primutv[# v[
krov[# svo9 - koga patite da ve prifati pod svojot krov (64a).

9go pron. : negov, negova, negovo; gen. od on[. Pr: pr7xist7i 9go materi - negova
pre~ista majka (82a).

9goжe pron. : kogo, nego. Pr: 9goжe is pr7xist[#9 utrob[# porodi - nego od pre~istata
utroba go porodi (48a).

9dina adj. : samo, edinstveno. Pr: t[kmo 9dina cr[kov[ Bogorodica Htetov[ska -
tokmu samo crkvata Bogorodica Tetovska (58b).

154
9dini adj. : edinstven, sam, osamen, pridavka od 9din[. Pr: na Dub[ 9dini - na Dab
edinstven (33b). Referenca za me|ata Dub[ 9edini pome|u atarite na selata Sten~e
i Mogilica, sega nepoznato selo. Ne e poznato dali na mestoto u{te postoel dabot
koga bil sostaven tekstot ili pak toa bilo samo imeto na lokalitetot. Vo sredinata
od minatiot vek vo seloto Sten~e avtorot Jovan Trifunovski zabele`al eden mikro
lokalitet dab~e, mal dab, no nema podatoci dali tuka se raboti za istoto mesto.

9din[ num. : eden. Pr: 9din[ dar[ wb[q[ tvo8 - eden dar od tvoite dvajca (163b).

9dna num. : edna. Pr: krina 9dna i tri wglavi – edna krina i tri oglava (121b).

9e pron. : nea, nejzin; gen. od ona. Pr: nareqi se htitora 9e – i se narekov nejzin
Ktitor (115a).

9i pron. : nejzini; dat od ona. Pr: i xl(o)v(7)kol0bi9m[ 9i gr7шn[#h[ m(o)l(i)tv[#

pri9ml9 - i so nejzinoto ~ovekoqubije gre{nite ja primija molitvata (134a).

9ksarha n. : upravnik na oblast, zamenik na patrijarh. Pr: da n7st[ tuzi cr[kvi

voiski, ni wrania, ni 9ksarha, ni podavka ko9ga bilo – da nema od taa crkva vojska,
ni orawe, ni ekzarh, ni bilo koi drugi dava~ki (119b). Poteknuva od gr~kiot zbor
exarchos, vladar, glaven, voda~.

9mu pron. : nemu; dat. od toj. Pr: slavu v[silati 9mu – nemu slavata da mu se
uveli~i (84a).

9sv7 v. : nie sme; dvoina od 9sm[. Pr: aqe gr7шna 9sv7 - ako sme gre{ni (133a).

9si v. : si; vt.l. ed. od b[jti. Pr: zastupnica 9si hristi8nom[ - ti si zastapnica na
hristijanite (38a).

9st v. : e; t.l.e. sega{no vreme od b[jti. Pr: panag[#r[ 8akoжe 9st i wt[ pr7ge b[#l[
- i manastirot kako {to bil od porano (53b).

9ter[ pron. : nekoj. Pr: Xlove7k[ 9ter[ stvori vexer0 veli0 - nekoj ~ovek pripremi
golema ve~era (59a).

90жe pron. : so koja; instr. za `.r. Pr: 90жe v[shodeqe nebesna dostizan9m[ - so koja
se stasuva do nebesnoto dofat (212a).

155
 BIBLIOGRAFIJA
1. Arheolo{ka Narta na Republika Makedonija, Makedonska Akademija na Naukite i
Umetnostite, Skopje 1996
2. Blagojevi} Milo{, Zemqoradwa u Sredwovekovnoj Srbiji, Istorijski Institut,
Posebna Izdawa kw. 15, Beograd 1979
3. Budmani P., Rje~nik Hrvatskoga ili Srpskoga Jezika, Jugoslovenska Akademija
Znanosti i Umjetnosti, u Zagrebu 1887 – 18901
4. Valpy F.E.J., A.M., Etymological Dictionary of the Latin Language, London 1828
5. Veliki Pravoslavni Bogoslovski Enciklopedijski Re~nik, Tom I i II Pravoslavna
Re~, Novi Sad
6. Vlajinac Milan, Re~nikNa{ih Starih Mera u Toku Vekova, Sveska III, Srpska
Akademija Nauke i Umetnoskti, Beograd, 1968
7. Gluhak Alemko, Hrvatski Etimoloski Rječnik, August Cesarec, Zagreb 1993
8. Grui} M. Radoslav, Polo{ko-tetovska Eparhija i Manastir Le{ok,
GlasnikSkopskog Nau~nog Dru{tva, Kniga XII, Odeqewe Dru{tvenix Nauka, Skopje
1933
9. Dani~i} \ura, Rje~nik iz Kwi`evnih Starina Srpskih, u Biogradu 1863
10. Digitalen Re~nik na Makedonskiot Jazik, www.makedonski.info
11. \or|i} Petar, Staroslovenski Jezik, Matica Srpska, 1973
12. @ivanovi} Jovan, Stara Slovenska Gramatika za Bogoslovije i Gimnazije, Tre}e
Izdawe, Naklada Kni`are Bra}e Jovanovi}a, Pan~evo 1880
13. @ivojinovi} Dragi}, O Caru Petru iz Poveqa Svetom \or|u Skopskom, Istoriski
^asopis (Historical Review), kw. LXIV (2015) str.43 – 53, http://www.academia.edu
14. @ivojinovi} Dragi}, Poveqa kraqa Milutina Predhodno Prepisivana Wegovom
Bratu Dragutinu, Stari Srpski Arhiv, kw.9, str. 3-17, Istoriski Institut
Beograd, http://www.academia.edu
15. Jire~ek Konstantin, Istorija Srba, Prva kwiga do 1527 godine, Nau~na Kwiga,
Beograd 1952
16. Karaxi} Stefanovi} Vuk, Srpski Rje~nik Istuma~en Wema~kijem i Latinskijem
Rije~i, Vindobonae, U be~u 1852
17. Koneski Bla`e, Gramatika na Makedonskiot Literaturen Jazik, Del I i II,
Kultura, Skopje 1976
18. Koprivnica Maria, Hrisovuqa Kraqa Stefana Du{ana Htetovskom Manastiru
1343, Filozofski Fakultet Univerzitet u Beogradu
19. Kosti} N. Kosta, Stara Srpska Trgovina i Industrija, 102 Izdawe Zadu`bine
Ilije M. Kolarca, [tamparija Svetozara nikoli}a, Beograd 1904
20. Loma Aleksandar, Toponomija Bawske Hrisovuqe, Srpska Akademija Nauka i
Umetnosti, Kwiga 2, Beograd 2013
21. Lučić Josip, Knjiga Odredbe Dubrovačke Carinarnice 1277, Historiski Arhiv Dubrovnik,
Dubrovnik 1989
22. Makarijoska Liljana i Pavleska-georgievska Bisera, Makedonska Leksika niz
Vekovite, Skopje 2013
23. Miklosich von Franz, Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum, Scientia Verlag Aalen,
2.Neudruck Der Ausgabe Wien, 1862-65

156
24. Murgoski Zoze, Tolkoven Re~nik na Sovremeniot Makedonski Jazik, Filolo{ki
Fakultet “Bla`e Koneski”, Skopje 2011
25. Nikoli} Svetozar, Staroslovenski Jezik i Pravopis-Glasovi-Oblici, Drugo
Izdawe, Nau~na Kwiga, Beograd 1981
26. Novakovi} Stojan, Zakonik Stefana Du{ana, cara srpskog 1349 – 1354, Izdawe
Zadru`enije Ilije M. Kolarca, u Beogradu 1908
27. Novakovi} Stojan, Zakonski Spomenici Srpskih Dr`ava Sredweg Veka, Srpska
Kraqevska Akademija, u Beogradu 1912
28. Petru{evski Ilija, Is~eznati Selski Naselbi i Sela so Promeneti Imiwa vo
Polog, Skopje 2009
29. Petru{evski Ilija, Razurnati i Nerazurnati Manastiri i Crkvi vo Polog,
Zdru`enie Le{ok, Sv. Trifun, 2007 Skopje
30. Petru{evski Ilija, Seloto Le{ok Tetovsko, Mi- An, Skopje 2004
31. Rankovi} Zoran, Crkvenoslovenski Jezik, Izgovor i Glasovi, Oblici, Hrestomatija,
Beograd 2015
32. Re~nik Srpskohrvatskoga Jezika, Matica Srpska – Matica Hrvatska, Beograd –
Zagreb 1967
33. Root Words & Prefixes: Quick reference, http://www.learnthat.org
34. Seli{~ev A.M., Polog i Negovoto Blgarsko Naselenie, Nauka i Iskustvo, Sofija,
1981
35. Skok Petar, Etimologijski Rječnik Hrvatskoga ili Srpskoga Jezika, Jugoslovenska Akademija
Znanosti i Umetnosti, Zagreb 1971
36. Slaveva Lidija i Miqkovi}-Pepek, Urednik Mo{in Vladimir, Spomenici na
Srednovekovnata i Ponovata Istorija na Makedonija, Tom III, Arhiva na
Makedonija, Skopje 1980
37. Sofronievski B. - Petrovski B., Sinodalniot akt no. 94 od zbirkata na
38. Homatijan kako izvor za istorijata na Polog, http://makedonika.org
39. Stojanovi} Qubomir, Stari Srpski Zapisi i Napisi 1902 Godine, Zbornik za
Istoriju, Jezik i Kni`evnost Srpskoga Naroda, Spomenici na Srpskom Jeziku,
Kwiga I, Beograd 1902
40. Takovski Jovan, Crkovnoslovenska Gramatika, Bogoslovski Fakultet “Sveti
Kliment Ohridski”, Skopje 1979
41. Taranovski Teodor, Istorija Srpskoga Prava u Nemawi~koj Dr`avi, Lirika
42. Tetovo i Tetovsko niz Istorijata, Kniga I, Od Preistorijata do Krajot na Prvata
Svetska Vojna, Tetovo 1982 Godina
43. Tomovski T., Prilog kon Ubikacijata na Modri~kiot Manastir, Godi{en Zbornik
na Filozofskiot Fakultet, kn. 23, Univerzitet Kiril i Metodi, Skopje 1971
44. Trifunovски Ф. Jovan, Polog, (antrppografska prou~avawa), Srpski Etnografski
Zbornik, Srpska Akademija Nauke i Umetnosti, Beograd 1976
45. Hamm Josip, Staroslovenska Gramatika, Školska Knjiga, Zagreb 1974
46. Hrvatski Jezični Portal, http://hjp.znanje.hr
47. ]irkovi} Sima, Srbi u Sredwem Veku, Izdava~ka Zadruga Idea, Beograd 1995
48. ]irkovi} Sima i Mihaqi} Rade, Leksikon Srpkog Sredweg Veka, Beograd 1999
49. Šibečić Berislav, O Trgovini Bitumenom u Dalmaciji od XIII do XVIII Stoljeća, Rudarsko-
geolosko Naftni Zbornik,Vol.8, Zagreb, 1996

157
158