Ivan Xeparoski

PESNATA KAKO SLIKA: IKAR, BROJGEL, ODN

Od vremeto na Horatievata Ars Poetica (I vek p.n.e.) i negovoto pro~ueno

opredeluvawe Pesnata e kako slika (Ut pictura poesis) (Horace 1965: 91), zapo~nuva

zasileniot govor za odnosot me|u "sestrinskite umetnosti"- slikarstvoto i

poezijata, odnosno, slikata i tekstot. Vo toj kontekst e i temelnata naso~enost

na ovoj prilog: vrz osnova na kategorijata "ekfrasis" i vrz osnova na analizata

na eden konkreten primer - motivot na Ikar, odnosno kako ovoj motiv, od edna

strana, se pretstavuva vo pro~uenoto slikarsko delo na Piter Brojgel

Postariot "Pejsa` so padot na Ikar" i kako istiot motiv, od druga strana,

ekfrasti~ki se prenesuva vo pesnata na Vinstan Hju Odn "Muzej na ubavite

umetnosti" - da se uka`e na su{testvenata povrzanost i na intermedijalniot

dijalog pome|u slikarstvoto i poezijata.

Vo teorijata na literaturata i vo esteti~kata teorija, a osobeno vo

retorikata, poznata e kategorijata ekfrasis (ekphrasis). Iako interesot za nea

vo minatoto, od teoriska gledna to~ka, i ne e tolku golem, poslednava decenija,

kako povtorno da se vozobnovuva interesiraweto za nea. (Benton 1997; Shaffer

1998) Vo anti~kata retorika ovoj poim se tolkuval kako evokativen opis pri

{to slikata mu prethodi na tekstot, a denes se zdobiva so edno po{iroko

zna~ewe svedeno na kni`evno pretstavuvawe ili podra`avawe na vizuelnata

umetnost. Dvata razli~ni modeli na ekfrasis {to ni doa|aat od antikata

glavno se vrzuvaat, od edna strana, za Homeroviot opis na Ahiloviot me~

sozdaden od Hefajst, od 8 kniga na "Ilijadata", kako i srodniot opis na

Ahiloviot {tit od 18 kniga na "Ilijadata", i, od druga strana, proznite opisi

na Filostrat koj tvori vo Vtoroto sofisti~ko razdobje. Ekfrasata na negovite

"Sliki" (Eikones) se razlikuva od Homerovata, za{to kaj Filostrat se

insistira vrz `ivoto tolkuvawe na slikite pri {to hermenevti~kite aspekti

stanuvaat primarni, dodeka kaj Homer - a toa potem e supsumirano teoriski kaj

Aristotel - ekfrasata se gradi vrz osnova na tradicijata na sestrinskite

umetnosti (poezijata i slikarstvoto) pri {to osnovna povrzuva~ka ni{ka

stanuva podra`avaweto (mimesis) na ~ove~kite dejstva. Opisot kaj Homer

vnimanieto na ~itatelot go sosredoto~uva vrz samata slika na me~ot ili

{titot na Ahil, pri {to e jasno deka podra`avaweto e primarno, dodeka kaj

Filostrat opisot na slikite se sproveduva preku nivnoto vividno tolkuvawe.

Niz istorijata na kni`evnosta mo`at da se poso~at niza primeri na

ekfrasis, no, vo ovaa prigoda }e gi spomenam samo Xon Kitsovata "Oda za

gr~kata urna", kade {to pesnata opi{uva edno ~isto fikcionalno umetni~ko

delo (a taka e i kaj Homer), ta ottamu za ovoj vid mo`eme da ja upotrebime

sintagmata "poimna ekfrasa", ili, pak, pesnata na Vinston Hju Odn "Musée des

Beaux Arts" vo koja se referira kon Brojgelovoto delo "Pejza` so padot na

Ikar". Tokmu kon ovaa relacija e posvetena analizata {to sleduva.

Pred trieset i pet godini (1971) dobitnik na Zlatniot venec na

Stru{kite ve~eri na poezijata, za prvpat za poetski opus a ne kako {to dotoga{

vo prethodnite pet godini (1966-1970) se dodeluvaa nagradite - za pesna, stana

anglo-amerikanskiot poet Vinstan Hju Odn (Jork, 1907 - London, 1973). Toga{,
so svoeto prisustvo i so svoite vpe~atlivi nastapi i ~itawa, Odn ja po~esti

poetska Struga, a taa, pak, mu vozvrati so prekrasno gostoprimstvo i mu

"prosti" za neformalnoto odnesuvawe i za pantoflite so koi nastapil na

~itaweto vo Sv. Sofija vo Ohrid. Sepak, ona {to trajno ostana od Odn kaj nas,

osven se}avawata na toga{ prisutnite, e i izborot od negovata poezija

prigotven i prepean na makedonski jazik od strana na negoviot toga{en

najzna~aen doma}in vo Struga, poetot Bogomil \uzel.

Me|u zastapenite pesni vo ovoj izbor (Odn 1971) se nao|a i pesnata {to }e
bide predmet na mojot interes vo kontekst na relacijata slika-pesna. Stanuva

zbor za pesnata pod naslov "Musée des Beaux Arts" ("Muzej na ubavite umetnosti"),

pesna inspirirana od Odnovata poseta na istoimeniot "Muzej na ubavite

umetnosti" vo Brisel, vo 1938 godina.

U~enite poznava~ite na poezijata na Odn, znaat deka ovaa pesna napi{ana

neposredno pred po~etokot na Vtorata svetska vojna se odnesuva na

slikarstvoto na Piter Brojgel Postariot (1525-1569), a osobeno na negovoto

delo pod naslov "Pejsa` so padot na Ikar" (1558). Inaku, ne treba da se izumi

deka edna prekrasna pesna pod istoimeniot naslov na Brojgelovoto platno ima

napi{ano i pro~uenot amerikanski poet Vilijam Karlos Vilijams (1883-1963)

od negovata posledna stihozbirka vo celost posvetena na Brojgelovata

slikarska imaginacija ("Sliki spored Brojgel i drugi pesni", 1962), kniga za

koja Vilijams posthumno ja dobiva i Pulicerovata nagrada (1963).

Sekako, treba da se naspomne deka motivot na Ikar vo svetskata poezija e

osobeno prisuten, no deka ne e za potcenuvawe ni brojot na pesnite {to

pretstavuvaat posreden ili neposreden ekfrasis na Brojgelovoto platno. Pred

dvaeset i pet godini vo tritomnoto delo na G. Kranc "Slikata-pesna: teorija,

leksikon, bibliografija" (1981) se naveduva deka od slikata na Brojgel "Pejsa`

so padot na Ikar" se inspirirani najmalku 41 pesna na poznati ili pomalku

poznati avtori1, me|u koi se spomnuvaat i pesnite na V. H. Odn i na V. K.

Vilijams, no i onie na Ronald Botral: "Ikar", Kalistrat Kosten: "Brojgel",

Fridrih Bi{ov: "Padot na Ikar", Majkl Hamburger: "Stihovi kon

Brojgeloviot Ikar", Albert Vervej: "Brojgeloviot Ikar", Aleksandar Fares:

"Ikar", itn., itn. (Krantz 1981)

Kako i da e, da se prosledat sive ovie avtori i dela e enormno golema

1
Za ovoj podatok mu se zablagodaruvam na poetot i komparatist Vladimir Martinovski koj mi

uka`a na izvornikot na Kranc.

zada~a, vo momentov i nenu`na, no, sevo ova uka`uva na va`nosta na slikata na

Brojgel kako inspiracija za sovremenite avtori ~ij broj od 1981 godina do denes,

verojatno, e i drasti~no zgolemen. No, sepak, da se vratime kon Brojgel i kon

Odn, a govorot za prekrasnata pesna na V. K. Vilijams (Vilijams 1983: 202-203) }e

go ostavime za nekoja druga prigoda!

Nesomneno e deka vrz neobi~nata kompozicija na Brojgelovoto slikovno

pretstavuvawe na Ikaroviot pad imaat vlijanie i poznatite stihovi na Publij

Ovidij Nason (Ovidij 2002) od Osmata kniga na "Metamorfozite", a osobeno

onie koi govorat neposredno za Ikaroviot let i pad:

"Ribar gi vide dur s trepetna jadica love{e riba,

ov~ar so stap gi vide i ora~ potpren na ralo;

sosem stapisani bea, veruvaa deka se bozi

tie {to mo`at da letaat taka niz vozduhot {iren." (8, 224-227)

.........................

"Mom~eto toga{ na smeliot let da se raduva po~na,

vo`dot go napu{ti svoj i od silen kopne` po nebo

letna povisoko. Bliskosta pak na `arkoto sonce

mirizliviot vosok, {to vrzuva perja, go smekna;

Vosokot ve}e se stopi, toj mafta so golite race,

nema so {to da leta, ni vozduh da zagrabi mo`e;

naprazno mom~eto s usni izvikuva tatkovo ime,

sinoto more go goltna i ime dobi po nego." (8, 231-237)

Ona {to e interesno vo Brojgeloviot prikaz na Ikaroviot pad e

inverzijata vo odnos na na~inot na koj Ovidij gi pretstavuva letot i padot. Ona

{to kaj Ovidij e pretstava za letot (ribarot, ov~arot i ora~ot {to se

voodu{evuvaat na letot i smetaat deka Dedal i Ikar se sli~ni na Bogovi vo

nivniot let), toa kaj Brojgel e pretstava za padot. Vo Brojgelovata celosno

desakralizirana i demitologizirana slikovna pretstava padot na Ikar

ostanuva nezabele`an od strana na ribarot, ov~arot i ora~ot koi nepre~eno

prodol`uvaat da se zanimavaat so svoite rabotni obvrski. Ova e vo kontekst,

kako {to veli ser Ernst Gombrih vo "Prikaznata za umetnosta" ("The Story of

Art"), i na sevkupnata preokupacija na Brojgel so "scenite od selskiot `ivot.

Slikal selani koi se veselat, slavat i rabotat, pa taka lu|eto za nego po~nale

da mislat kako za flamanski selanec." (Gombrih 2003: 381) No, Brojgel voop{to

ne e selanec, tuku e ~ovek od gradot, no i istra`uva~ na seloto koe mu

ovozmo`uva podirektno i ponezatskrieno da ja prika`e bednata priroda na

~ovekot, negovata nezainteresiranost za herojskite dela, negovata egoisti~ka

bes~uvstvitelnost za nesre}ata na Drugiot, pa makar toj bil i mitskiot Ikar,

od deloto "Pejsa` so padot na Ikar" (1558), ili, pak, duri i samiot Isus od

deloto "Hristos na Kalvarija" (1564).

Kako {to vo teorijata i vo hermenevtikata e voobi~aeno, postojat

pogolem broj razli~ni pristapi kon Brojgelovata slika. ]e uka`am na dva

temelni pristapa kon koi inkliniraat site drugi, a potem }e se prefrlam kon

pesnata na Odn za da utvrdam koj pristap vo is~ituvaweto na Brojgel mu e

poblizok na poetot.

Vo poglavjeto "Prirodata kako ~ovekova prirodna sredina" (Nature as

Man's Environment) od monografija posvetena na Brojgelovoto sevkupno

slikarsko delo, avtorite Rozmari i Rajner Hagen uka`uvaat na vlijanieto na

stoi~kata filozofska {kola vrz Brojgeloviot pristap kon `ivotot i kon

~ovekot. Stoi~arite, i vo Grcija i vo Rim, go tolkuvaat svetot kako sovr{ena

sredenost vo koja sekoja stvar si ima svoe odnapred opredeleno mesto. Vo toj i

takov svet vladee sudbinskata predodredenost kon koja mora da se povinuvame.

Za avtorite Rozmari i Rajner Hagen ne postoi somne` deka Brojgel e pod

osobeno vlijanie na ovie stoi~ki stavovi "za racionalniot univerzum, i

postojat indicii deka ne{to od niv, ili od stoi~kiot `ivoten stil si go na{lo

svojot pat - svesno ili ne - vo negovite sliki." (Rose-Marie and Rainer Hagen

2004:57)

Obidot na ~ovekot da im se sprotivstavi na prirodata i na kosmosot za

Brojgel, spored vakvoto tolkuvawe, e bezuspe{en. Deka e toa taka ni

posvedo~uvaat i nekolku drugi negovi sliki vo koi dominira besmislenosta na

sprotivstavuvaweto i na hibrisot, kako na primer, "Samoubistvoto na Saul"

(1562), "Triumfot na smrtta" (1562) ili "Vavilonskata kula" (1563). Sevo ova e

voo~livo i vo negovata slika "Pejsa` so padot na Ikar", delo koe{to dava edna

poinakva slika za mitskiot potfat da se osvoi neboto i da se dopre sonceto,

odnosno platonovsko-plotinovskata svetlina.

Voobi~aeno e da se smeta, kako {to smeta i Andre Kont-Sponvil, vo

negovata kniga "Mitot za Ikar"(1984), deka Ikar so svojot obid da gi pomesti

granicite na doseglivoto, odnosno na znaewoto, e herojska figura koja treba da

se po~ituva i falbospeva. Negovoto "izvi{uvawe", negovoto dvi`ewe

"odozdola nagore" (Kont-Sponvil 1996: 21-22) e i materijalno no i duhovno

izvi{uvawe, no, sepak, Brojgeloviot Ikar e prestaven sosem poinaku. Se {to na

Brojgelovot platno mo`e da se vidi a se odnesuva na Ikaroviot potfat e

marginaliziranosta na negoviot pad, faktot deka mo`eme vo desniot dolen agol

od platnoto da gi zabele`ime samo negovite noze koi sosem ne-herojski,

bespomo{no, ta duri i sme{no, propa|aat vo modro-zelenata voda i so nea kako

da se slevaat. Se drugo na slikata e pretstava na eden idili~en pejsa` vo koj

sekoj si ja vr{i svojata rabota bez nimalku da se gri`i za drugiot. Ora~ot si

ora, ov~arot - koj edinstveno gleda nagore no, ironi~no, vo sosem sprotivna

nasoka od padot na Ikar - prodol`uva da gi napasuva ovcite i ostanuva so svoeto

stado, a ribarot so jadicata, koj e prostorno najblisku do padnatiot Ikar,

prodol`uva smireno da lovi riba. Brodot otplovuva i se oddale~uva od

nastanot, i sé na slikata kako da go odvra}a svojot pogled od tragi~niot nastan.

Spored tolkuvaweto na Rozmari i Ronald Hagen, vakvoto slikovno

pretstavuvawe vo deloto na Brojgel e celosno vo duhot na filozofijata na

stoicizmot. I ora~at, i ov~arot i ribarot, site tie "gi po~ituvaat zakonite na

kosmosot i go ostavaat kr{itelot na zakonite vo negovata verojatno pravedna

sudbina". (R-M. and R. Hagen 2004: 61) Vakvoto tolkuvawe, nesomneno, se potpira

vrz filozofijata na stoicizmot, spored koja prirodata e harmoni~na i vo nea sé

se razviva spored propi{anite zakoni i racionalno, i nema mesto za

slu~ajnosti, za{to sé {to se slu~uva ima svoja pri~ina i cel, zasnovanost i

bitnost. Za vakviot pristap, ottamu, e paradigmatska mislata na Seneka: "Ducunt

volentem fata, nolentem trahunt", odnosno "Sudbinata gi vodi onie {to sakaat, a gi

vle~e onie {to ne sakaat." Opravduvaweto za nedejstvuvaweto na prisutnite

lica na platnoto (ora~ot, ov~arot i ribarot) se bara, na toj na~in, vo stoi~kiot

fatalizam i vo povinuvaweto kon kosmi~kite zakoni koi se posilni od koj i da

e individualen hibris.

Da premineme sega kon vtoroto paradigmatsko tolkuvawe na slikata na

Brojgel. Stanuva zbor za tolkuvaweto od poglavjeto "Smrtta na Ikar" od

pro~uenoto delo na Ri~ard Senet "Plotnost i kamen: teloto i gradot vo

Zapadnata civilizacija" (1996) Pod silno vlijanie na prijatelot Mi{el Fuko,

no i na Jirgen Habermas, avtorot Ri~ard Senet govori za sudirot pome|u

religijata i ekonomijata, odnosno za sostojbata vo koja "dodeka hristijanskite

vreme i prostor vle~at kon telesnite mo}i za so~uvstvo, ekonomskoto vreme i

prostor vle~at kon svoite mo}i za agresija." (Sennett 1996: 188) Vrz osnova na

negovoto tolkuvawe na "ekonomskiot prostor" i na "ekonomskoto vreme" na

preminot od feudalizmot kon kapitalizmot, na faktot deka postojat i edno

ekonomsko vreme i edno hristijansko vreme, i eden ekonomski prostor i eden

hristijanski prostor, Senet uka`uva na ra|aweto na eden nov homo economicus,

no i na destruktivnite mo}i na raniot kapitalizam koi paralelno se razvivat.

Tokmu od edna vakva izlezna pozicija Senet go tolkuva i deloto na

Brojgel "Pejsa` so padot na Ikar". Toj se povikuva na edna poznata izreka od

vremeto na Brojgel: "niedno ralo ne zapira poradi ~ovekot {to umira", ta zatoa

i lu|eto vo pejsa`ot na Brojgel ne obrnuvaat nikakvo vnimanie vo odnos na

neobi~niot i tragi~en nastan {to se slu~uva neposredno pred niv. Site kako da

odbegnuvaat da gledaat kon Ikar postapuvaj}i napolno egoisti~no i bez nikakvo

~uvstvo za sostradanie. Pa sepak, spored Senet, "platnoto e edno od najne`nite

pejsa`i {to Brojgel koga i da e gi sozdal; toa zra~i so spokojstvo. Ruralnata

scena e tolku ubava {to na{ite o~i se odvra}aat od prikaznata; pove}e gi

gledame boite otkolku smrtta; ubavinata na slikarskoto platno e represivna.

(...) Pejsa`ot so padot na Ikar ne frla nas vo sprotivnostite na ubavinata i

na u`asot koi{to se bezvremeni." (Sennett 1996: 210-211) A tokmu vakviot

pristap kon motivot Ikar, Senet go nao|a ovoploten i vo pesnata na Vinstan

Hju Odn "Muzej na ubavite umetnosti", a osobeno vo odnos na ~ovekovata

bes~uvstvitelnost kon stradawata na drugiot ~ovek.

]e ja navedam celata pesna na Odn, spored prevodot na Bogomil \uzel

(Odn 1971: 19), iako vo dadeniov slu~aj za nas se su{testveni prvite ~etiri i

poslednite osum stihovi, na koi najmnogu treba da im se obrati vnimanie.

MUSÉE DES BEAUX ARTS

Za stradaweto bea sekoga{ bez gre{ka,

Tie Stari Majstori: kolku dobro ja razbiraa

Negovata ~ove{tina; kako se slu~uva

Dur nekoj drug jade ili otvora prozorec il samo tromo ot~ekoruva;

Kako, koga ostarenite smerno i strastno ~ekaat

Na ra|awe ~udotvorno, mora sekoga{ da ima

Deca koi ne sakaat mnogu toa da se slu~i, lizgaj}i

Se na ezerceto na rabot od {umata:

Ne zaboravija nikoga{

Deka dur i stra{noto ma~eni{tvo mora da si ima svoj tek

Sekako vo nekoj agol, nekoe neuredno kat~e

Kaj{to ku~iwata si go vrvat ku~e{kiot `ivot i kaj kowot na ma~itelot

Go ~e{ka od drvo svojot nevin zadnik.

Vo Brojgeloviot Ikar, na primer: kako se{to se odvra}a

Sosem le`erno od katastrofata; ora~ot mo`e

Da go ~ul pliskotot vo voda, napu{teniot krik

No za nego toa ne e va`en propust; sonceto svete{e

Po svoemu vrz belite noze {to is~eznuvaa vo zelenata

Voda; a skapiot delikaten korab {to moral da vidi

Ne{to v~udovideno, mom~e {to pa|a od nebo,

Treba{e nekade da vtasa i mirno otplovi."

Od gledna to~ka na sevkupnoto poetsko tvore{tvo na Odn, ovaa negova

rana pesna gi sodr`i vo sebe vo zarodi{ klu~nite odliki na negovata poetika

na koi precizno uka`uva i \uzel vo predgovorot kon Odnovata poezija:

"Epigramskiot stih e zamenet so dolgiot razgovoren, rimata po~esto so

aliteracijata od staroangliskata poezija, suvata udarna ironija kon edna

odredena op{testvena pojava so precizna opservacija na poedine~noto, no vo

pozadina na edna op{ta ~ove~ka situacija." (\uzel 1971: 7)

Pri sevo ova, Odn isistira vrz indiferentnosta i apatijata {to postojat

kaj lu|eto vo odnos na ~ove~kite stradawa, ne{to {to nesomneno emanira od

slikata na Brojgel, i so srodni sredstva se obiduva da go postigne posakuvaniot

vpe~atok. Ako perspektivata kaj Brojgel e pti~ja i vrz nastanot se gleda

odozgora, pri {to samiot nastan se minimizira, i kaj Odn vo poetskata

invokacija vrzana za Brojgelovoto delo se trgnuva odozgora i odokolu: od

Starite Majstori koi, ironi~no, "Za stradaweto bea sekoga{ bez gre{ka", koi

dobro ja "razbiraat" negovata prividna ~ove{tina, i koi "Ne zaboravija

nikoga{ / Deka dur i stra{noto ma~eni{tvo mora da si ima svoj tek / Sekako vo

nekoj agol, nekoe neuredno kat~e".

Potem, sprotivstavuvaweto na obi~nite nastani so krajno neobi~nite:

ploveweto, oraweto, napasuvaweto i ribolovot, od edna strana, i vozvi{eniot i

tragi~en pad na Ikar, od druga strana, kaj Brojgel e celosno vo polza na

obi~noto, a vakviot pristap go sledi i Odn neobvrzno pristapuvaj}i kon temata,

koristej}i kolokvijalen izraz i sakaj}i celosno da go depoetizira i

desakralizira nastanot. Za nego prikaznata za Ikar e samo eden od bezbrojnite

primeri za le`ernoto odvra}awe na pogledot od katastrofata, za nego

odnesuvaweto na prisutnite i ne e nekoj "propust" ili gre{ka. Na toj na~in i

edniot i drugiot, i Brojgel i Odn, obi~noto go oneobi~uvaat i sozdavaat

umetni~ki dela so nesomnena transistoriska vrednost.

Kon vakvite tolkuvawa se priklu~uva i ona na amerikanskiot esteti~ar

Artur K. Danto od negovata poznata kniga "Preobrazbata na obi~noto" (1981),

kade{to vo pettoto poglavje pod naslov "Tolkuvawe i identifikacija" toj se

zafa}a so analizata na Brojgelovoto delo, no od gledna to~ka na negovata

institucionalna esteti~ka teorija.2

Pritoa Artur Danto uka`uva deka Brojgel svesno i ne slu~ajno go odbral

vakviot pristap: "Da zapo~neme so toa deka nozete lesno mo`ele da se previdat,

i oti e toa o~igledno namerata na Brojgel, a negoviot naslov, koj{to ni govori

deka se raboti za Ikaroviot pad, né upatuva kon potraga koja zavr{uva so toa

{to nekoj }e uka`e na nozete, koi{to samite po sebe se navistina neva`ni,

2
Za institucionalnata esteti~ka teorija na Artur Danto, kako i za onaa na Xorx Diki pi{uvav

poobemno vo poglavjeto "Umetni~koto delo kako artefakt vo svetot na umetnosta: Artur

Danto i Xorx Diki" od mojata kniga Umetni~koto delo (Xeparoski 1998: 59-71)
velej}i: ova mora da e Ikar! Najnakraj, ova e edna maniristi~ka slika, a eden od

belezite na manirizmot e tokmu ovoj: zna~eweto na predmetot e obratno na

negoviot razmer." (Danto 1981: 116-117) Danto potem uka`uva deka vakviot

manirizam zapo~nuva so Rafael, deka nego go nao|ame kaj Brojgel ne samo vo

"Pejsa`ot so padot na Ikar" tuku i vo mnogu drugi negovi dela, kako na primer

vo "Selskata svadba" (1568) za{to i vo nea e mo{ne te{ko da se identifikuva

mlado`enecot, "isto kako {to potrebno dolgo da se gleda za da mo`e vo

Ensorovoto moderno maniristi~ko delo Isusovoto triumfalno vleguvawe vo

Brisel da se locira Isus. Ovie sliki se bukvalni otelotvoruvawa na tezata

deka prviot }e bide posleden a posledniot prv." (Danto 1981: 117) Sepak, i Danto

smeta deka pri tolkuvaweto treba da se razmisluva vo nasoka na "dlabokoto

zna~ewe na ramnodu{nosta, a ottamu i za vrskata pome|u kompoziciski

dominantnite i kognitivno dominatnite figuri, vo svetlinata na Odnovata

izvonredna pesna za ovaa slika." (Danto 1981: 117)

So vakvoto tolkuvawe na slikata na Brojgel, pa duri i niz prizmata na

Odn, samata slika dobiva, iako, navidum, so dislociraweto na glavniot motiv,

so marginaliziraweto na Ikar, kako taa da gubi od svojata naglednost. Na toj

na~in slikata se preobrazuva i stanuva ne{to drugo od ona {to prvi~no bi

mo`ela da bide, ako ne go zabele`evme sitniot detaq, ako ne gi zabele`evme

nozete na Ikar koi{to yirkaat od moreto. Kako {to veli Danto: "Da se vidi
slikata na toj na~in, ako ve}e prethodno ne sme ja videle taka, zna~i da se

preobrazi celata kompozicija, da se sklopi vo poinakov oblik, i ottamu da se

konstituira delo razli~no od ona {to bi go konstituirale bez pridonesot na

tolkuvaweto. Slikata odedna{ zapo~nuva da se organizira okolu Ikar i na

povr{ina izleguvaat tipovi na odnosi koi ednostavno ne mo`ele da postojat

pred toa identifikuvawe." (Danto 1981: 119)

Vsu{nost, Danto vo duhot na svojata esteti~ka teorija saka da poka`e

deka vrednosta na edno umetni~ko delo se potvrduva preku tolkuvaweto, deka

edno umetni~ko delo e umetni~ko delo samo ako postoi tolkuvawe za nego,

odnosno, u{te pokonkretno ka`ano, "deka reagiraweto kon edna slika go

nadopolnuva nejzinoto sozdavawe, i deka gleda~ot e postaven vo odnos na

umetnikot, kako {to ~itatelot e postaven kon pisatelot, vo vid na nekoja

spontana sorabotka." (Danto 1981: 119)

Bi mo`ele, sega, napolno vo duhot na @ak Derida, da govorime i za

dekonstrukcija na tragi~noto i na vozvi{enoto, i vo vistinita na slikata na

Brojgel, i vo vistinata na pesnata na Odn. Bi mo`ele, isto taka, napolno vo

duhot na @an-Fransoa Liotar, da govorime i za postmodernoto vozvi{eno koe

pretstavuva dvosmislena afekcija na zadovolstvo i bolka: zadovolstvo od

ubavinata na slikata, na boite i na pejsa`ot, a bolka od prikaznata {to se

raska`uva i od tragizmot na nevozmo`nosta od izvi{uvawe. A zarem ova ne e

napolno voo~livo i vo platnoto na Brojgel i vo pesnata na Odn? Bi mo`elo

sevo ova dopolnitelno teoriski i hermenevti~ki da se prodlabo~uva so

uka`uvawa za odnosite me|u slikarstvoto i poezijata, so mo`nosta Lesingoviot

Laokoon da se preposeti, so mo`nosta da se odi duri otade opozicijata zbor-

slika, kako {to se obiduva da go stori toa Mike Bal (Bal 1991), ili, pak,

povtorno so pomo{ na Mike Bal da se problematiziraat pra{awata "kako da se

~ita vizuelno" i, sledstveno, "kako da se gleda diskurzivno". (Bal 2005) No,

dovolno e ovde da se zastane, ostavaj}i go problemot za odnosite me|u

"sestrinskite umetnosti" nastrana i za nekoja druga prigoda.

A vo odnos na dilemata koj pristap e poblizok do izvornata ideja na

Brojgel, onoj na semejstvoto Hagen ili pak onoj na Senet, odgovorot e deka,

sepak, Senet vo svoeto tolkuvawe e poblisku i do Brojgel i do Odn, a deka

temata na sostradanieto i na solidarnosta, odnosno na nivnoto nepostoewe ili

is~eznuvawe vo svetot na ekonomijata, na kapitalot i na Drugosta, e tema

su{testvena i den-denes, tema koja Ri~ard Rorti vo poslednoto poglavje od

svojata kniga "Kontingencija, ironija i solidarnost" (1989) ja doobrazlo`uva

uka`uvaj}i na tragi~niot i ta`en fakt deka: "Da bevte Evrein vo vremeto koga

vozovite brzaa kon Au{vic, va{ite {ansi da bidete skrieni od qubeznite

sosedi }e bea pogolemi ako `iveevte vo Danska ili Italija odo{to ako

`iveevte vo Belgija. Voobi~aen na~in na opi{uvawe na ovaa razlika e da se

ka`e deka mnogumina Danci i Italijani poka`ale uset za ~ovekovata

solidarnost koja im nedostasuvala na mnozina Belgijci." (Rorti 2001: 287)

Mo`ebi, pri~inata za vakvoto odnesuvawe e damne{na i uspe{no voo~ena i od

Brojgeloviot "Pejsa` so padot na Ikar" i od Odnovata pesna "Musée des Beaux

Arts" ("Muzej na ubavite umetnosti").

A mo`ebi, toa e samo u{te edna dekonstrukcija na mitot za Ikar, i

voop{to dekonstrukcija na stvarnosta, pri{to dodeka ora~ot-ora a ov~arot-

ov~aruva, dodeka ribarot-ribari a brodot-brodi, vozvi{eniot Ikar prisutno-

otsutno se davi vo civilizaciskiot egoizam.

No, sepak, paradoksalno, Ikaroviot pad ne ostanuva nezabele`an, i od

Brojgel i od Odn, i od mno{tvoto qubiteli na umetnosta i od mno{tvoto

tolkuva~i na nivnite dela, i zatoa Ikar, sli~no na Kamieviot Sizif, treba da

si go zamislime sre}en!

REZIME

Temelnata naso~enost na ovoj tekst e da uka`e na su{testvenata

povrzanost i na intermedijalniot dijalog pome|u slikarstvoto i poezijata.

Pristapot se potpira vrz kategorijata "ekfrasis" i vrz osnova na analizata na

motivot na Ikar, odnosno kako ovoj motiv, od edna strana, se pretstavuva vo

pro~uenoto slikarsko delo na Piter Brojgel Postariot "Pejsa` so padot na

Ikar" i kako istiot motiv, od druga strana, ekfrasti~ki se prenesuva vo

pesnata na Vinstan Hju Odn "Muzej na ubavite umetnosti". Na toj na~in se

rasvetluva eden biten esteti~ki aspekt od zaemnite odnosi me|u umetnostite.

Bibliografija:

Bal, M. (1991) Reading 'Rembrandt': Beyond the Word-Image Opposition, Cambridge: Cambridge University
Press.

Bal, M. (2005) [aren ekran: vizuelno ~itawe na Prust, Skopje: Sigmapres.

Benton, M. (1997) "Anyone for Ekphrasis?", British Journal of Aesthetics, Vol. 37, No. 4, pp. 367-376.

Vilijams, K.V. (1983) Izabrane pesme, Beograd: Nolit.

Gombrih, E.H. (2003) Umetnosta i nejzinata istorija, Skopje: Tabernakul.

Danto, A.C. (1981) The Transfiguration of the Commonplace, Cambridge, Massachusetts-London: Harvard
University Press.

\uzel, B. (1971) "Vinstan Hju Odn - dolgo tragawe po pravedniot grad", Predgovor kon: V.H.Odn,
Pesni, Skopje: Fakel.

Kont-Sponvil, A. (1996) Mitot za Ikar, Skopje: Zumpres.

Kranz, G. (1981) Das Bildgedicht: Theorie, Lexikon, Bibliographie. Literatur und Leben, N.S. 23., 3 Vols,
Cologne: Böhlau.

Ovidij Nason (2002) Preobrazbi, (prevod QubinkaBasotova), Skopje: Tri.

Odn, V.H. (1971) Pesni, (izbor i prevod Bogomil \uzel), Skopje: Fakel.

Rorti, R. (2001) Kontingencija, ironija i solidarnost, Skopje: Templum.

Sennett, R. (1996) Flesh and Stone: The Body and the City in Western Civilization, New York-London:
W.W.Norton & Company.

Shaffer, D. (1998) "Ekphrasis and the Rhetoric of Viewing in Philostratus's Imaginary Museum", Philosophy and
Rhetoric, Vol. 31, No. 4, pp. 303-316.

Hagen, R-M. and R. (2004) Bruegel: The Complete Paintings, Köln-London-Los Angeles-Madrid-Tokyo:
Taschen.

Horace (1965) "On the Art of Poetry" (Translated with an introduction by T.S.Dorsch) in: Aristotle, Horace,
Longinus: Classical Literary Criticism (Aristotel: On the Art of Poetry; Horace: On the Art of Poetry; Longinus:
On the Sublime), Harmondsworth: Penguin Books.

Xeparoski, I. (1998) Umetni~koto delo, Skopje: Kultura.

Prilog:

Slika br. 1

Piter Brojgel: Pejsa` so padot na Ikar (1558)