You are on page 1of 77

DOPOLNUVAWE NA PRETHODNITE DOKUMENTI

Vo prethodnite ~etiri (4) dokumenti be{e naveden na~inot na moeto uni{tuvawe...


Ovde se naveduva preostanatoto, ona {to ne e objaveno, i toa samo grupirano po dr`avni
organi i drugo.
1. PRAVOSUDSTVO: a) za sudski spor i b) povtoruvawe istiot.
a) Sudski spor P.br.987/91-92 za disciplinska merka prestanok na raboten odnos od
20.05.1991 i gubewe pravo na vrabotuvawe.
Na 27.12.1997 za P.br.987/91 do REPUBLI^KI SUDSKI SOVET na Sobranieto na
R.Makedonija isprativ predmet: ″@ A L B A
Bev preraspodelen bespravno na nesoodvetno i bez osnova na drugo rabotno mesto vo
ZK ′Pelagonija′- Bitola. Sporot go dobiv i re{enieto go potvrdi Vrhovnniot sud na Make-
donija vo 1991 godina. Sudiite Risto Georgievski, Branko Cokinski, Blagoj Stojkovski i
Vladimir Atanasov- Kapakot go ukinaa re{enieto na Vrhovniot sud i nedozvolija da se iz-
vr{i. Tokmu zatoa za niv podnesov krivi~na prijava i barav nivno izemawe kaj pretseda-
telot na Okru`niot sud Bo`idar Ko~ov za sledniot predmet 987/91, {to sledi potoa.
Se javiv na konkurs za direktor na ZK ′Pelagonija′. Bev odbien i zavediv spor. Su-
dijata be{e \or|i Hristovski. Sporot go izgubiv, bidej}i sudijata be{e la`go: protiv ka-
ndidatot Vangel Gaga~ev nema{e podneseno razvojna programa, a sudijata doka`uva{e deka
negovata bila prifatena i zatoa toj bil izbran za direktor. Za ovaa usluga soprugata na su-
dijata redi unapreduvawa vo ZK ′Pelagonija′. Sledi odmazda i mi montira sudski spor bez
dokazi i fakti. Ova go potvrduva komisijata oformena od Kabinetot na pretsedatelot na
Izvr{niot sovet na SRM, so predmet od 03.05.1991.Za toa be{e povod deka preku 90% vra-
boteni bea potpisnici za da postane Sviwarskata farma kako porano rabotna edinica a da
se izdvoi od sostavot na presmetkovna edinica sto~arstvo na rabotnata edinica ′Kole Ka-
ninski′ s.Porodin. Zatoa zavedivme spor. Sporot go izgubivme kaj sudijata \or|i Hristov-
ski, Risto Georgievski, Branko Cokinski i Nikola Nikolovski- Ko{i. Za sudijata Nikola
Nikolovski- Ko{i do Bo`idar Ko~ov podnesov barawe za izemawe za predmetot 987/91.
Sledi disciplinska merka prestanok na raboten odnos na 20.05.1991 i toa na voda~ot Kitan
Min~evski, koj be{e obvinet za pove}e i pote{ki dela, i mene kako negov podr`uva~. Zave-
divme sudski spor i sudija be{e Hristina Beleva. Protiv nas be{e svedok bratot na sudija-
ta i pretsedatel na Sindikatot, koj ne go zapozna istiot i negoviot stav go proglasi za sin-
dikalen.
Okru`niot sud vo fevruari 1992 godina donesuva re{enie, deka nema dokazi i fa-
kti, procesot bil montiran i nahnadno se pro{ireni obvinenijata. Toa go potvrduva Op-
{tinskiot sud i donesuva vremena merka za li~en dohod do zavr{uvawe na sporot. Risto Ge-
orgievski, Branko Cokinski i Nikola Nikolovski- Ko{i sudat nepre~eno. Go vra}aat pre-
dmetot nazad i gi pro{iruvaat moite obvinenija. Podnesov povtorna krivi~nna prijava pr-
otiv niv i barav pove}e da ne sudat za predmetot.
Bez moe znaewe be{e izemen sudijata (Vasko Radevski, R.I.) vo Op{tinskiot sud i
be{e nazna~en Blagoj Donovski. Toj go potvrdi re{enieto od Okru`niot sud. Go potkupija
na{iot advokat Icko Dimovski i toj ja zakasna na{ata `alba za eden den. Sudiite vo Ok-
ru`niot sud Risto Georgievski, Branko Cokinski i Nikola Nikolovski- Ko{i sudat ne-
pre~eno i go otrlaat predmetot kako neblagovremeno podnesen. Podnesov krivi~na prijava
protiv advokatot. Toj ne be{e kaznet oti za niv ne me o{tetil. Jas kako neuka stranka imav
podneseno istiot den `alba do Vrhovniot sud, koga advokatot go primil re{enieto. Pred-
metot se vrati na povtorno razgleduvawe. Barav izemawe na sudijata Blagoj Donovski. Toj
ponatamu sude{e. Baraweto na advokatot be{e odbieno, a be{e prifateno moeto da se vr-
ati predmetot vo prvobitna sostojba. Predmetot se vra}a vo prvobitna sostojba da se ra-
zgleda vo Okru`niot sud. Toj go prepra}a predmetot do Vrhovniot sud, kade postanal vrho-
ven sudija prviot bratu~ed na direktorot Vangel Gaga~ev sudijata na Okru`niot sud- Bito-
la Vangel Gaga~ev. Po godina se vra}a predmetot so re{enie od sudiite Ranko Maksimov-
ski, Darinka Stojanovska, Petar Golubovski, Ko~o Haxi Lega i Dimitar Uzunov, kade stoi
deka nema dokazi i fakti, predmetot trebalo da go re{ava Okru`niot sud, zo{to do niv se
ispra}a nedozavr{eni predmeti i Okru`niot sud ne si ja obavil rabotata. Se menuvaat su-
diite vo Okru`niot sud i toj nosi re{enie deka nema dokazi i fakti, procesot e montiran
i obvinenijata nahnadno se pro{ireni. Se vra}a predmetot do Op{tinskiot sud i ne be{e
prifateno novoto moe barawe za izemawe na sudijata Blagoj Donovski. Go potkupija Kitan
Min~evski i toj ja povle~e tu`bata, {to be{e nemo`no oti taa be{e zaedni~ka, nego go vr-
atija na isto rabotno mesto, mu go isplatija obe{tetuvaweto i prodol`ija da me sudat samo
mene. Mojata `alba ja otfrlija sudiite Bo`idar Ko~ov, Blagoj Stojkovski i Vladimir
Atanasov- Kapakot, pri {to }erkata na Bo`i-dar Ko~ov be{e sta`antka kaj Blagoj Donov-
ski. Ovde ima i drskost- sudiite ne go prou~ile predmetot: se naveduva pravnata rabota za
tu`itelite Risto Ivanovski i Kitan Min~evski, a se donesuva presuda samo za tu`itelot
(Risto Ivanovski). Predmetot so godini go dr`i vo svojata fioka Vangel Gaga~ev. Dire-
ktorot Vangel Gaga~ev na lokalnite izbori postanuva sovetnik vo Bitola za SDSM i po
nalog na partijata na vlast sudiite Ranko Maksimovski, Kiril ^avdar, Petar Golubovski,
Lubinka Muratovska- Markova i Violeta Josifova donesuvaat presuda, se odbiva revizi-
jata. Odlukata ne e ednoglasna, kade se sre}avaat istite sudii Ranko Maksimovski, Petar
Golubovski koi nesmeat za ist predmet da imaat dva stava, kako i Kiril ^avdar koj glasal
za mene i se borel protiv krvolo~niot Vangel Gaga~ev kako silexija i ~ovek bez op{ta ku-
ltura, koj zloupotrebuva funkcija da go ukradi Kombinatot negoviot prv bratu~ed, za kogo
sum podnesol krivi~na prijava za grabe` od 3,5 milioni germanski marki, {to }e se re{i
koga da e. Toj izdejstvuval da ne se po~ituva zakonot za kamati od Vrhovniot sud {to e kako
predlog do Ustavniot sud od gra|ani na Bitola.
Jas kako stranka ne postojam, kaj site raspravi be{e uni{tuvan predmetot od Kabi-
netot na pretsedatelot. Taka so ovoj sudski spor mu se nanese {teta na Kombinatot: 100%
se likvidira sviwarskata farma od ~umata, 100% umrea kravite od glad i stud, preku 100
potro{a~i na svinsko meso od stafilokokoza itn. Na lu|eto na koi treba da im se sudi za
zlodela Vangel Gaga~ev i drugi positni `ivi su{testva me likvidiraa.
Molam da se po~ituvaat zakonite i prifati mojata `alba″.
Na 04.02.1998 za P.br.987/91 do Republi~kiot sudski sovet- Skopje isprativ predmet:
″Z A M O L N I C A
Na 27.12.1997 isprativ moj predmet, vo koj naveduvav za maratonskiot proces bez do-
kazi i fakti za montiraniot sudski spor. Isto taka, na 28.10.1997 podnesov predmet do na-
dle`niot Naroden pravobranitel koj be{e osnovan za za{tita na gra|anite za nepravdite
napraveni od strana na sudovite. Za nivnata nadle`nost se govore{e nasekade i toj se
osnova na barawe na Evropskata zaednica. Toa dobro go znaeme od izjavata na Elizabet Ren.
Bidej}i Narodniot pravobranitel ne saka{e da prevzemi ba{ ni{to, na 03.01.1998 ispra-
tiv nov predmet za ubrzuvawe na postapkata. Na mojot predmet za ubrzuvawe sledi predme-
tot na Narodniot pravobranitel br.24/1 od 15.01.1998 koj go dobiv na 20.01.1998. Predmetot
be{e ispraten od zamenikot na narodniot pravobranitel Suzana Saliu so telefon da se do-
govorime za razgovor. Bidej}i Narodniot pravobranitel se preselil vo drug objekt, se od-
lo`i raspravata i taa se odr`a na 27.01.1998. Jas i go prilo`iv na S.Saliu mojot predmet
kako dokaz od Kabinetot na Pretsedatelot na Vladata na SRM od 03.05.1991, taa mi soop-
{ti deka toj (Akademik prof. d-r Nikola Klusev) bil partiski premier, {to e drsko koga
toj be{e {ev na ekspetskata vlada. Osven toa, taa mi soop{to deka tie ne bile nadle`ni za
~ovekovite prava i me upati kaj nadle`niot Republi~ki sudski sovet. Jas i soop{tiv deka
do Vas sum ispratil predmet i zo{to me povikuvaat koga ne se nadle`ni. Tokmu zatoa ra-
zgovorot zavr{i. Za moite problemi so privatiziranoto i partisko sudstvo sum pi{uval
pove}e pati. Takov posleden napis e objaven vo ′Delo′ na den 21.01.1998 so naslov ′Gaga~ev gi
uni{ti ZK >Pelagonija< i stru~niot kadar′, za{to nebil nadle`en Narodniot pravobra-
nitel ?!
Kako dokaz deka Narodniot pravobranitel drsko gi odbegnuva negovite nadle`no-
sti, za{to e osnovan po prinuda na Evropskata zaednica, e predmetot od Narodniot pravo-
branitel na S.Saliu so odluka na istiot potpi{ana od Branko Naumovski br.46-24/2 od
02.02.1998,koj go dobiv denes 04.02.1998, kade se naveduva i ′so ogled na toa deka sudovite se
samostojni i nezavisni, Narodniot pravobranitel ne mo`e da se vpu{ta vo toa dali ni-
vnite odluki se pravilni ili nepravilni′. Zna~i, za Narodniot pravobranitel ne e bitno
dali ima dokazi i fakti za izre~enata disciplinska merka prestanok na raboten odnos, koe
se potvrduva so predmetot na Kabinetot na pretsedatelot na Vladata na SRM, odlukata na
Okru`niot i Op{tinskiot sud, kako i Vrhovniot sud, a so izemawe na sudiite kako samovo-
len ~in se menuvaat odlukite i tie postanuvaat kone~no za da se uni{ti li~nosta koja ne
pripa|a vo grupata na dr`avniot neprijatel tikvar i aramija direktorot Vangel Gaga~ev i
negoviot prv bra~ed sudija Vangel Gaga~ev (prvo vreme kako okru`en, a potoa kako vrh-
oven).
Kako obespraven, o{teten i uni{ten gra|anin od semejnata banda Gaga~evi koja go
uni{ti i ukradi ZK ′Pelagonija′- Bitola molam da prezemite pravni dejstvija spored Va-
{ata nadle`nost″.
Na 02.01.1999 do Ministerot za pravda Vlada na R.Makedonija isprativ predmet so
naslov ″SAMOVOLIJATA NA SUDOVITE Toa se ogleda za mojata obespravenost i o{te-
tenost od 1990 godina:
1. Vo 1990 godina bev nasilno premesten na ponisko rabotno mesto vo ZK ′Pela-
gonija′-Bitola. Sporot go dobiv i vo Vrhovniot sud na Makedonija, no toj do denes ne e iz-
vr{en zaradi za{titnata uloga na sudijata Vangel Gaga~ev na negoviot prv bratu~ed i di-
rektor na Kombinatot Vangel Gaga~ev. Osven toa, nasilni~ki dozvoli pretsedatelot na
Okru`niot sud Bo`idar Ko~ov da go vodat bez prekin so godini izvr{niot predmet I.br.
2753/91 sudiite: Risto Georgievski, Branko Cokinski, Blagoj Stojkovski i Vladimir Ata-
nasov.
2. Vo 1990 godina podnesov dokumenti za generalen direktor na Kombinatot i ne-
zakonski postaven za generalen direktor Vangel Gaga~ev. Toj mi montira sudski proces:
100% bez osnova. Na moj protest do Pretsedatelot na Izvr{niot sovet na SRM, od nego-
viot kabinet dobiv predmet od 03.05.1991 vo kogo stoi deka nema dokazi i fakti. Potoa jas i
Kitan Min~evski sme izbrkani od rabota od 20.05.1991. Iako Kitan Min~evski be{e obvi-
net za pove}e i pote{ki dela a tu`bata ni be{e zaedni~ka, toj be{e vraten na rabota i go
primi svoeto obe{tetuvawe. Osven toa, site sudii koi re{avaa vo moja polza, bez izzemeni,
a jas go izgubiv pravoto da bidat izzemeni sudiite: Risto Georgievski, Branko Cokinski,
Nikola Nikolovski vo Okru`niot sud, no i drugi navedeni pod br. 1, za koi duri podnesov i
krivi~ni prijavi. Tie nepre~eno sudat zaedno so sudijata od Op{tinskiot sud Blagoj Dono-
vski (za nego tri pati ne be{e prifateno moeto barawe od pretsedatelot Du{ko Jankulov-
ski). Zna~i, 100% odlukite se nezakonski. Kaj niv postoi samo edna stranka, tu`eniot ZK
′Pelagonija′. Vrhovniot sud raspravaj}i po mojot predmet P.br.987/92 go obvinuva Okru-
`niot sud kako toj ne si ja obavil svojata zada~a, kako deloto e montirano i se ispra}aat
predmeti koi ne se dozavr{eni. Toa se slu~i zaradi potkupuvaweto na na{iot advokat (moj
i na Kitan) Icko Dimovski, koj namerno ja zakasna `albata za da go izgubam sporot. Sudbi-
nata ja zape~ati samo za mene Bo`idar Ko~ov so Blagoj Stojkovski i Vladimir Atanasov.
Taka od vkupno 13 odluki, zapo~nuvaj}i so Hristina Beleva, 7 se na moja {teta, a 6 se vo mo-
ja polza. Zna~i, ist predmet so isti odluki na navedeni i drugi nenavedeni. Kako {to se
iz`ivuvaa za predmetot pod broj 1 blagodarej}i na sudijata Vangel Gaga~ev od Okru`niot
sud, toa va`e{e i za broj 2. No koga toj postana vrhoven sudija, toj se zakanuva{e i morav da
go izgubam predmetot pred sud. So vakov nasilni~ki na~in sum isfrlen na ulica i nemam
sredstva za `iveewe od 20.05.1991. Vo nade` da se po~ituva zakonitosta se obrativ do Naro-
dniot pravobranitel: so negov predmet od 02.02.1998 jas sum odbien, oti mojot predmet ne-
mal vrska za povreda na ~ovekovite prava: takva e sudbinata od takvi lica, koi treba da de-
lat pravda. Molam, samo da se po~ituva zakonot i ~ovekot″.
Na 23.01.1999 isprativ do ″Minister za pravda Vlada na R.Makedonija Predmet: Za-
molnica za protestot ′Samovolijata vo sudovite′ od 02. 01.1999.
Vo vrska so mojot protest od navedeniot datum, vo koj opi{uvav kako jas bez osnova
sum raspodelen na nesoodvetno rabotno mesto, a potoa izbrkan od istoto i toa samo zaradi
moite stavovi za nesposobnosta na direktorot na ZK ′Pelagonija′- Bitola i moeto konkuri-
rawe za generalen direktor, za{to do denes ni{to ne e prevzemeno vo mojata obespravenost
od strana na privatiziranosta na pravosudstvoto.
So zamolnicata molam da se razgleda mojot protest i po~ituvaat zakonite, za{to se
zablagodaruvam″.
Od ″Republika Makedonija Ministerstvo za pravda Br.08/2-9/3 od 24.02.1999 godina
Skopje Do Risto Ivanovski ul.Mihajlo Andonovski br.6/ 21 Bitola.
Vo vrska so Va{ata prestavka, Ministerstvoto za pravda se obrati do Pretsedatel-
ot na osnovniot sud Bitola od kade dobi izvestuvawe deka po predmetot I.br.2753/91 na den
9.02.1999 godina, bilo doneseno re{enie za zapirawe na izvr{uvaweto, a vrz osnova na Va-
{a izjava dadena vo zapisnik pred sudot.
So po~it. Pomo{nik na ministerot za pravda Anica Miftari″.
b) povtoruvawe na politi~kiot sudski proces P.br.987/92.
Na 18.02.1999 za P.br.987/92 do Ministerot za pravda isprativ predmet ″Zamolnica
za povtoruvawe na sudskiot spor.
Vo vrska so mojata prestavka, ispratena do Vas, vo 1999 godina i na 23.01.1999 za pre-
dmetot pod broj 1 I.br.2753/91 i pod broj 2 P.br.987/92, kako i po povod na raspravata kaj iz-
vr{niot sudija, denes dobiv re{enie od izvr{niot sudija za I.br.2753/91, vo koe se nave-
duva re{enieto od 06. 06.1991 se stava von sila i izvr{uvaweto na predmetot. Zna~i, toa ka-
ko pravosilno moralo da se izvr{i, no zaradi samovolijata na pretsedatelot na Okru`niot
sud Bo`idar Ko~ov i negovite izvr{iteli sudiite Risto Georgievski, Branko Cokinski,
Blagoj Stojkovski i Vladimir Atannasov toa ne se izvr{uva i duri so ukinuvaat odluki na
povisok sud, Sudot na zdru`en trud na Makedonija. Taka ovoj predmet ne se izvr{uva iako
P.br. 987/92 ne bil pravosilen.
Predmetot I.br.2753/91 be{e predigra na moeto likvidirawe. Koga se prijaviv na
konkurs za generalen direktor, sledi montiran proces na toga{niot i dene{niot genera-
len direktor Vangel Gaga~ev. Toa se potvrduva so predmetot od Kabinetot na pretsedatel-
ot na Izvr{niot sovet na SRM Nikola Klusev od 03.05.1991. Toa ne im pre~i da bidam jas i
Kitan Min~evski izbrkani na 20.05.1991, {to be{e potvrdeno od sudijkata Hristina Be-
leva, ~ij brat be{e sou~esnik i svedok protiv nas.
Za ovoj predmet br.987/91 go izgubiv pravoto da izemam sudii (ne bea prifateni mo-
ite barawa), site sudii koi re{avaa vo na{a polza site bea izemeni bez moe znaewe, vo re-
{enijata bea navedeni samo iska`uvawata na tu`eniot ZK ′Pelagonija′- Bitola (nie za su-
dovite nepostoevme), od 13 re{enija i odluki 6 se vo na{a polza, a 7 protiv nas, od koi edno
od Vrhovniot sud vo na{a polza, a vtoroto protiv nas (isti sudii i bez ednoglasna odluka
itn.).
Zna~i, ist predmet, a vo zavisnost na sudiite razli~na odluka. Ne samo toa: iako
Kitan Min~evski be{e obvinet za pove}e i pote{ki dela, toj go vratija na rabota i samo za
mene prodol`i sudskata postapka. Koga ne mo`ea da uspeat go potkupija na{iot advokat
Icko Dimovski i toj namerno ja zakasna mojata `alba i toa samo da go izgubam sporot. Jas
kako neuka stranka se `alev privatno i mo`e{e da se vrati predmetot vo prvobitna so-
stojba. Taka, od 100% montiran sudski proces sum bez raboten odnos od 20.05.1991 i toa kako
delo na navedenite sudii, nadopolneti kako sudii na Bo`idar Ko~ov i Nikola Nikolov-
ski.
Protiv advokatot i sudiite imav podneseno krivi~ni prijavi, no bev odbien od Op-
{tinskiot, Okru`niot i Republi~kiot javen obvinitel. Isto taka, podnesov krivi~ni pri-
javi za najgolemiot zlo~in vo dr`avata protiv Ministerot za zemjodelie Eftim An~ev i
negoviot pomo{nik, koi ja la`ea dr`avata. Imeno, za da mu raboti firmata na sinot na mi-
nisterot, toj so Vladata donese zakon da se oslobodat kombinatite od potro{enite krediti
bez kamata, a ne bea korisnici, tuku samo ZK ′Pelagonija′- Bitola. Vladata be{e dol`na da
dade izve{taj, taa go izlaga Sobranieto na dr`avata, {to va`i i za programot FARE. Kon
ova da se nadovrzat i prodavawata na nacionalizirana zemja na REK ′Bitola′, ~ii sredstva
se koristat nenamenski zlo~inot e pregolem. Za toa ne bile nadle`ni Op{tinskiot, Okru-
`niot i Republi~kiot javen obvinitel.
Zaradi se ka`anoto zamoluvam da se obnovi procesot zaP.br.987″.
Na 06.03.1999 za P.br.987/92 do Ministerot za pravda na Vlada na R.Makedonija po-
dnesov ″Predmet: Zamolnica za obnovuvaweto na 100% montiraniot sudski proces kako pa-
rtisko i podmiteno delo.
Kako kandidat za generalen direktor vo ZK ′Pelagonija′- Bitola na likvidatorot
na ZIK ′Pelagonija′- Bitola Vangel Gaga~ev, toj mi montira 100% sudski proces zaradi ne-
govata partiska pripadnost, mo} da potkupi sudii i negoviot prv bra~ed Vangel Gaga~ev
kako akter za izigruvaweto na odlukite vo bitolskite sudovi i Vrhovniot sud na Makedo-
nija.
Kako dokaz deka sudskiot proces be{e 100% montiran se slednite dokazi: Predme-
tot na pretsedatelot na SRM od 03.05.1991 br.K 19-14/8, od 13 sudski odluki 6 se vo moja po-
lza a 7 protiv mene, mojot kolega koj be{e obvinet za pove}e i pote{ki dela iako sporot
be{e na ista tu`ba taa prodol`i da va`i samo za mene a toj go primija na rabota i go dobi
svoeto obe{tetuvawe, go potkupija na{iot advokat Icko Dimovski da ja zakasni `albata za
polesno da go izgubam sporot (toa propadna zaradi moja vtora privatna `alba predmetot se
vrati vo prvobitna sostojba), site sudii koi re{avaat vo moja polza bez moe znaewe bea iz-
zemeni, site sudii koi barav da bidat izzemeni sudea nepre~eno, tie bea Bo`idar Ko~ov,
Risto Georgievski, Branko Cokinski, Nikola Nikolovski, Blagoj Stojkovski i Vladimir
Atanasov (site odluki se neva`e~ki) itn. Zna~i, jas od 20.05.1991 sum bez raboten odnos bez
osnova.
Ova be{e mo`no zaradi ~lenot na SDSM Vangel Gaga~ev, poznat za zlo~ine~ki de-
la na negoviot sorabotnik i minister za zemjodelie Eftim An~ev, na kogo za uspe{no da mu
raboti firmata na sinot ja opla~kaa dr`avata: ministerot gi la`e{e direktorite na Kom-
binatite da se dodeluvaat sredstva so visoka kamata. Tokmu zatoa nikoj nezede kredit, a si-
te gi podigna ZK ′Pelagonija′. Vladata be{e dol`na da mu soop{ti na Sobranieto koi bea
korisnici, tie zaradi firmata na sinot na ministerot go izlagaa Sobranieto, se donese za-
kon za da se oslobodat korisnicite, a korisnik be{e samo ZK ′Pelagonija′- Bitola. Sli~na
laga Vladata {ire{e za programata FARE glaven korisnik pak e ZK ′Pelagonija′, Kom-
binatot na REK ′Bitola′ mu prodava nacionalizirana zemja i so nenamensko koristewe na
sredstvata redovno Kombinatot si raboti. Za ovie zlodela sum objavil pove}e napisi. Taka
od nedohodoven Kombinat, toj so laga opstojuva.
Vo nade` da se prifati mojata zamolnica se zablagodaruvam″.
Od ″Ministerstvo za pravda so br.08/2- 9/8 od 9.03.1999 do Risto Ivanovski,ul. Miha-
jlo Andonovski br.6/21 Bitola, predmet: Izvestuvawe
Ministerstvoto za pravda po razgleduvawe na Va{ata zamolnica za povtoruvawe na
sudskata postapka po predmetot P.br.987/92 Ve izvestuvame deka soglasno odredbite od Za-
konot za procesnata postapka ~len 421 postapkata {to so odluka na sudot e zavr{ena pra-
vosilno mo`e po predlog od strankata da se povtori ako pri donesuvaweto na odlukata u~e-
stvuval sudija, odnosno sudija- porotnik koj spored Zakonot moral da bide izzemen, odnosno
koj so re{enie na sudot bil izzemen ako na nekoja stranka so nezakonito postapuvawe a oso-
beno so propu{tawe na dostavuvaweto ne i bila dostavena mo`nost da rasprava pred sudot,
ako vo postapkata kako tu`itel ili tu`en u~estvuvalo lice koe ne mo`e da bide stranka vo
postapka ili ako strankata koja e pravno lice ne ja zastapuvalo ovlasteno lice ili ako
procesno nesposobna stranka ne ja zastapuva zakonski zastapnik, ili ako zakonskiot zasta-
pnik odnosno polnomo{nikot na strankata nemal potrebno ovlastuvawe za vodewe na pro-
cesot ili za oddelni dejstvija vo postapkata, dokolu vodeweto na procesot podnosno vr{e-
weto na oddelni dejstvija vo postapkata ne bile dopolnitelno odobreno, ako odlukata na
sudot se zasnova vrz isprava {to e falsifikuvana ili vo koja e zaverena nevistinita sodr-
`ina, ako do odlukata na sudot do{lo poradi krivi~no delo na sudijata odnosno na sudi-
jata- porotnik, na zakonskiot zastapnik ili na polnomo{nikot na strankata, na sproti-
vnata stranka ili na nekoe treto lice, ako strankata stekne mo`nost da se upotrebi pr-
avosilnata odluka na sudot koja porano me|u istite stranki e doneseno za isto barawe ako
odlukata na sudot se zasniva vrz druga odluka na sud ili vrz odluka na nekoj drug organ, a
taa odluka }e bide pravosilno preine~ena, ukinata odnosno poni{tena, ako strankata do-
znae za novi fakti ili najde ili stekne mo`nost da upotrebi novi dokazi vrz osnova na koi
za strankata mo`ela da bide donesena popovolna odluka tie fakti ili dokazi da bide
upotrebena vo porane{nata postapka, pri {to soglasno ~len 424 od Zakonot za procesnata
postapka predlogot za povtoruvawe na postapkata se podnesuva sekoga{ do sudot {to ja do-
nel odlukata vo prv stepen. (Pa protiv sudiite koi ne sudea tuku mi gi pro{irija obvine-
nijata, imav podneseno krivi~ni prijavi za tie da bidat izzemeni, {to ne se slu~i. Tokmu
zatoa bea ispolneti uslovite za da se povtori postapkata, R.I.)
Ministerstvoto za pravda isto taka Ve izvestuva deka soglasno ~len 77 od Zakonot
za sudovite ima nadle`nost da gi ispituva prestavkite i poplakite na gra|anite na rabo-
tata na sudovite koi se odnesuvaat na odlo`uvawe na sudskata postapka ili na rabotata na
sudskite slu`bi. (Mojot sudski spor trae{e maratonski: od 1991 se do so 1996 godina, R.I.)
Pomo{nik na ministerot za pravda Anica Miftari″.
Na 17.03.1999 do ministerot na pravda za P.br.987/92 isprativ ″Predmet: Zamolnica
za obnovuvawe na politi~kiot sudski proces.
Na 06.03.1999 se obrativ so moj predmet zamolnica za obnovuvawe na 100% montira-
niot sudski proces kako partisko i podmiteno delo. So Va{ predmet br.08/2-9/8 od 09.03.
1999 mi se objasna pod koi okolnosti e mo `no obnovuvawe na sudskiot proces registrirano
spored zakonskite normi. Sekako, zakonodavecot vo nikoj slu~aj nema doneseno normi pro-
tiv svojata vlast, vo slu~ajot partijata SDSM, ~ij ~len be{e monterot na sudskiot proces,
investitor na izborite za SDSM i nivni kandidat za minister za zemjodelie itn.
Ovoj sudski proces e samo politi~ki i zatoa ja barav Va{ata pomo{ za obnovuvawe
na istiot kako Va{a nadle`nost, za{to gi prilo`uvam slednite dokazi: Jas sum ~len na
VMRO-DPMNE od 1990 godina, bev kandidat za pratenik i sum ~len na Sovetot na VMRO-
DPMNE.
Kako nau~en sorabotnik od Minnhen- Germanija i doktor za nauka od Viena- Avstr-
ija dadov predlog da se spasi sviwarskata farma na ZK ′Pelagonija′- Bitola od likvidaci-
jata. Toj ne se prifati, od svinsko meso obolea preku 100 vraboteni od stafilokokoza, svi-
wite obolea od ~uma (zna~i, taa 100% se likvidira) i od istiot sostav vo presmetkovnata
edinica sto~arstvo izumrea 100% govedata vo govedarskata farma. Ili inaku ka`ano, za-
radi ovoj montiran sudski proces se likvidira sto~arstvoto, jas sum bez raboten odnos od
20.05.1991, zlo~incite na dr`avata se u{te na vlast iako nivnata SDSM nea ja izgubi i jas
so Va{iot predmet br.08/2-9/8 od 09.03.1999 ostanuvam ponatamu bez raboten odnos. Zna~i,
neprijatelite na dr`avata go usmeruvaat pravoto protiv li~nostite koi se borea za inte-
res na opstanokot na R.Makedonija.
Zaradi montiraniot politi~ki sudski proces se obrativ do pretsedatelot na Vla-
data Nikola Klusev i od Kabinetot na pretsedatelot dobiv predmet br K 19-14/8 od
03.05.1991, kade stoi deka nema fakti i dokazi. Zna~i, iako nema dokazi i fakti jas sum bez
raboten odnos od 20.05.1991. No toa neva`i za Kitan Min~evski, koj iako be{e obvinet za
pove}e dela i pote{ko, vo ista tu`ba go vodevme sudskiot spor, toj e vraten na rabota i si
go primi svoeto obe{tetuvawe. Vo predmetot se govori za spasuvawe na farmata da se od-
voi kako porano so vnatre{na organizacija. PRILOG: predmet BR K 19-14/8.
Kako vtor dokaz za politi~kiot sudski proces e predmetot na Narodniot pravobra-
nitel br. 4r-24/2 od 02.02.1998, kade so drsko odnesuvawe se otfrla mojot predmet oti bezra-
botniot odnos ne bilo povreda na osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot itn.
Zna~i, Narodniot pravobranitel e samo ~len na SDSM. PRILOG: predmet br.4r-24/2 od 02.
02.1998.
Kon ova va`at ponatamu mojot predmet od 06.03.1999, 18.02.1999 itn.
Vo nade` da se obnovi politi~kiot sudski proces se zablagodaruvam″.
Na 09.12.1999 do Pretsedatelot na Vrhovniot sud na R.Makedonija podnesov ″Pred-
met: Predlog za povtorna revizija na P.br.987/91-92.
Vo vesnikot ′Nova Makedonija′ od 04. i 05.1999 imav objaveno moj napis pod naslov
′(Ne)pristrasnosta na Vrhovniot sud preku sopstven primer′, koj e posleden od mnogute moi
napisi za politi~kiot sudski proces. So nego mi se nanese ogromna {teta.
Bidej}i Vrhovniot sud e toj koj mo`i po vtor pat da go razgleda na moj predlog moj-
ot sudski predmet, go ispra}am ovoj predlog kako gra|anin i dr`avjanin na R.Makedonija.
Se nadevam, deka mojov predlog }e bide razgledan, a so toa i prifaten, i voedno }e
mi se soop{ti dali mojata revizija po vtor pat e prifatena ili odbiena, za{to se zablago-
daruvam″.
Na 21.12.1999 do Pretsedatelot na R.Makedonija, Ministerot za pravda, Republi~ki
sudski sovet isprativ ″Predmet: Zamolnica za povtorna revizija na montiraniot politi-
~ki sudski proces za predmetot br.987 /91- 92.
Vo vesnikot ′Nova Makedonija′ od 04. i 05. dekemvri 1999 godina imav objaveno moj
napis pod naslov ′Ne-pristrasnosta na Vrhovniot sud preku sopstven primer′, koj e posle-
den od mnogute moi napisi za politi~kiot sudski proces, so koj mi se nanese ogromna {teta.
Seto toa be{e napraveno, zatoa{to jas sum ~len na VMRO-DPMNE od 1990 godina, bev ka-
ndidat za pratenik na prvite parlamentarni izbori i sum ~len na Sovetot na Partijata od
1998 godina.
Predmetot go ispra}am do Vas kako li~nost vo mo`nost za politi~kiot sudski
proces da se ostrani, za{to se zablagodaruvam″.
Na 01.10.2002 za P.br.987/92 do Pretsedatelot na Vrhovniot sud na R.Makedonija
isprativ: ″P O D N E S O K
So politi~ki sudski proces mi e izre~ena disciplinska merka prestanok na rabo-
tniot odnos i do denes nemam pravo na vrabotuvawe. Za mojov slu~aj Vi isprativ moja pre-
stavka na 06.03.2002.
Vo nea napi{av deka mojot predmet e po `alba od 20.09.2001 vo Apelacioniot sud
Bitola za povtoruvawe na postapkata″.
Na 31.08.2006 do Premierot na Vladata na R.Makedonija isprativ ″Predmet: Zamo-
lnica za povtoruvawe na sudskata postapka.
Kako ~len na VMRO-DPMNE vo Bitola, koga vo Partijata ne sakaa da se priklu~at
kadrite, i kandidat za pratenik vo 1990 godina, vo 1991 godina mi be{e montiran sudski
proces. Od 20.05.1991 ostanav bez raboten odnos i pravo na vrabotuvawe. Ova se potvrduva
so toa {to jas do denes vo R.Makedonija sum edinstven koj rabotel ~etiri godini vo nau~na
ustanova vo Germanija, a doktorirav vo Viena 1976 godina. Iako samo jas gi ispolnuvam
uslovite na Zakonot za visoko obrazovanie da bidam nastavnik vo Zemjodelskiot fakultet-
Skopje, Veterinarniot fakultet- Skopje, Institutot za sto~arstvo- Skopje i Vi{ata ze-
mjodelska {kola- Bitola, denes fakultet, samo jas sum bez raboten odnos. Ova se gleda i po
toa {to od 1990 godina jas redovno se prijavuvam na konkursi, koi poradi mene se rasturaat,
duri sum odbivan na najdrzok na~in. Ova najdobro se gleda so sudskiot spor so Zemjodelski-
ot fakultet, koj trae ~etiri godini. Izbraniot nastavnik, veterinaren tehni~ar, vraboten
vo fakultetot,go zavr{il fakultetot i vo nego magistriral, duri doktoriral, so istori-
ska tema za polamatura i matura. Ova toj go dobil od nastavnik koj magistriral i doktori-
ral kaj nastavnik, koj ne bil magister nitu doktor. Se ova bilo povod {to toj nema nieden
samostoen trud, duri nieden samostoen napis. Zatoa toj bil izbran so zaklu~ok, vo koj se na-
vedeni 44 trudovi, svoeviden falsifikat itn. Jas dosega samostojno imam objaveno 18 knigi
so okolu 5000 strani, format A5, i preku 200 trudovi i napisi, objaveni i vo Germanija.
Mno{tvo knigi se istoriski, so biolo{ki metodi (doma{ni `ivotni, DNK, krvni grupi,
pigment, izgled itn.). So niv se potvrduva politi~kiot poim Sloveni, delo na berlinsko-
vienskata {kola, koja }e go uni{ti makedonskiot rod.
Bidej}i mojov predmet e za povtoruvawe na sudskata postapka, P. br.987/92, za nego
prol`uvam. Mene mi be{e montiran sudski proces, vo koj u~estvuva{e Gorica Kotevska, so-
pruga na pratenikot \or|i Kotevski. Kako potvrda deka ovoj be{e protiv mene, koga bev
predlo`en za minister za zemjodelie, toj postavi protiv kandidat (Dragoqub Dimitrovski:
toj bil zemjodelski tehni~ar... i direktor vo ZIK ″Pelagonija″-Bitola. Toj kako tehni~ki-
i direktor Zemjodelski fakultet go zavr{il, tamu magistriral i doktoriral, postanal du-
ri profesor na Vi{ata zemjodelska {kola- Bitola, R.I.). Tokmu zatoa stanal minister
Vladimir Xabirski itn.
Vo sudskiot spor, mo}nikot na SDSM, direktorot na ZK ′Pelagonija′ Vangel Gaga-
~ev, so svoite dva prvi bratu~edi, sudii, me uni{tija. Sporot trae{e maratonski, a jas nego
go izgubiv 7 : 6. Ova se gleda i po toa {to jas isprativ prigovor do Pretsedatelot na Iz-
vr{niot sovet na SRM, akademik prof.d-r Nikola Klusev. Negovata rabotna grupa utvrdi
deka nema fakti i dokazi. Za sudiite ovoj dokaz da go ostranat od sudskata dokumentacija,
redovno be{e uni{tuvan. Poradi ova jas nego redovno go prilo`uvav. Me|utoa, toj vo ni-
edna odluka ne smee{e da se spomene. Vsu{nost, toj za sudiite ne postoe{e. Vo odlukite po-
stoe{e samo edna stranka, tu`eniot. Ne slu~ajno vrhovni sudii stanale: Vangel Gaga~ev,
prviot bratu~ed na direktorot, koj so godini predmetot go dr`e{e vo svojata fioka, Blagoj
Donovski, zatvorski klu~ar koj dobil diploma pravnik itn.
Koga se promena vlasta,se obrativ do Pretsedatelot na Vrhovniot sud, koj be{e nov
pretsedatel, so zamolnica, vo smisol kako {to e ovaa, deka sudskiot spor e politi~ki, koj
mene materijalno...me uni{ti. Pretsedatelot mi izleze vo presret. Dobiv predmet od Vrho-
vniot sud i podnesov barawe da se povtori postapkata.
Bidej}i Aleksandar Pr~evski be{e smenet od Pretsedatel na Osnovniot sud- Bi-
tola, toj kako sudija go zede mojot predmet Ama praksata se povtori. Vo negovata odluka ni-
{to ne stoi {to be{e povod na mojot predmet, jas kako podnesitel i kaj nego ne postoev.
Toj, kako {to go dal Gospod, nikoj drug nego ne mo`e da go promeni, a kogo Gospod nekogo
kaznuva prvo toj nego mu go odzema umot, na najdrzok na~in vrz mene, me odbi ..., ismejuvaj}i
se. Za Makedonija sum se zalo`il, dokaz moite knigi, site posveteni na makedonska Make-
donija i makedonskite Makedonci, anti~ki Makedonci=etni~ki Makedonci. Ama jas osta-
nav neprijatel i kaznenik vo R.Makedonija. Ne e slu~ajno, {to i vo 2005 godina vo MANU
bev napa|an za mojata kniga za `ivotot na tn.Skenderbeg, 334 strani. Moj grev be{e {to jas
po okolu 160 godini, po Grigor Prli~ev, napi{av kniga za ne-go. Ovoj bil samo pravosla-
ven, Makedonec, naslednik na makedonskoto carsko semejstvo Komnen, od Prespa. Pak,
Albanija bila sopstven imot na semejstvoto Komnen. Dosega za negoviot `ivot, na makedon-
ski jazik, nikoj nema objaveno kniga. Ova }e va`i i ponatamu. Grevot e golem, {to toj e Cr-
nogorec, Srbin, Bugarin, Grk, Albanec..., a samo ne Makedonec, so tatko od Debarsko i ma-
jka od Polo{ko. Isto taka, za moite knigi od R.Makedonija bev odbien. Ova be{e povod,
{to za nivnoto pe~atewe potro{iv svoi li~ni 11.000 evra (dosega okolu 15.000 evra, R.I.), a
jas od 20.05.1991 sum bez raboten odnos itn. Vo nade` da se prifati mojov predmet, koj e za-
molnica, se zablagodaruvam. D-r Risto Ivanovski Ul.Mihajlo Andon...″.
(Vangel Gaga~ev ne saka{e da slu`i vojska, a jas duri vo teritorijalnata odbrana na
R.Makedonija od JNA go prevzedov vodovodot na Kasarnata ″Stiv Naumov″- Bitola i tamu
ostanav nekolku nedeli, R.I.)
″Vlada na Republika Makedonija Kancelarija na Pretsedatelot na Vladata 07-
160/3 Skopje, 22.09.2006
Do g-din Risto Ivanovski Bitola Po~ituvani g-din Ivanovski,
Bi sakale vo ovaa prilika da Ve informirame deka Va{eto barawe e razgledano so
dol`na serioznost od strana na nadle`nite slu`bi vo Kabinetot na Presedatelot na Vla-
data na Republika Makedonija.
Soglasno na{ite ingirencii, a so cel Va{iot predmet da dobie pozitiven tretman,
Ve informirame deka istiot e predaden do soodvetnite institucii.
Vo nade` deka Va{iot interes }e bide ostvaren vo celost, a so podr{ka na Va{ite
obidi, ostanuvame.
So po~it, Kancelarija na Pretsedatelot na Vladata″.
″Vlada na Republika Makedonija Kancelarija na Pretsedatelot na Vladata Br.07-
110/2 Skopje, 30.01.2007
Do: D-r Risto Ivanovski Ul.′Mihajlo Andonovski′br.6/21-Bitola
Predmet: Odgovor na Va{e barawe Po~ituvani,
Bi sakale da Ve informirame deka Va{eto barawe e razgledano so dol`na serio-
znost od strana na nadle`nite slu`bi vo Kancelarijata na Pretsedatelot na Vladata na
Republika Makedonija.
Soglsno so ustavniot princip na podelba na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sud-
ska, spored koj sudskata vlast na RM e nezavisna, Ve informirame deka Vladata na Republi-
ka Makedonija nema ingerencii da intervenira vo raboteweto na sudskata vlast. Dokolku
ne ste zadovolni od postapuvaweto na sudot vo Va{iot predmet, Ve sovetuvame da se obra-
tite do Sudskiot sovet, kako telo koe e nadle`no da ja sledi rabotata na sudovite.
So po~it, Kancelarija na Pretsedatelot na Vladata″.
Na 31.01.2007 do premierot na R.Makedonija isprativ ″Predmet: Blagodarnica na
Va{ predmet Br.07-110/2 od 30.01.2007.
Dobivaj}i go Va{iot predmet so navedeniot broj, vo kogo mi uka`uvate da se obra-
tam do Sudskiot sovet, istoto go napraviv. Zatoa istiot predmet, ispraten do Sudskiot so-
vet, go ispra}am do Vas...″.
Na 31.01.2007 do Sudskiot sovet na R.Makedonija isprativ ″Predmet: Zamolnica za
povtoruvawe na postapkata P.br.987/92.
Kako ~len na VMRO-DPMNE vo Bitola i kandidat vo 1990 godi-na, vo 1991 godina
mi be{e montiran sudski proces. Od 20.05.1991 ostanav bez raboten odnos i pravo na vrabo-
tuvawe. Ova se potvrduva so toa {to jas do denes vo R.Makedonija sum edinstven koj rabotel
~etiri godini vo nau~na ustanova, Minhen- Germanija, a vo 1976 godina doktorirav vo Vie-
na- Avstrija. Kako ~len i kandidat za pratenik na VMRO-DPMNE do denes ne sum podoben
na Skopskiot i Bitolskiot univerzitet. Dosega imam objaveno vkupno 19 knigi, so format
A5 so 5400 strani, kako i preku 200 samostojni trudovi i napisi. Ova ne va`i za nastavniot
kadar na dvata univerziteti. 9-ta kniga e Ishranna na govedata, {to dosega na dvata univer-
ziteti nieden nastavnik nema izdadeno. Ova se odnesuva za Zemjodelski fakultet, Veteri-
naren fakultet i Institut za sto~arstvo, site vo Skopje, kako i Vi{ata zemjodelska {kola
-Bitola, denes Biotehni~ki fakultet
Od 1990 godina kaj niv na konkurs redovno bez prekin se javuvam. Tokmu samo poradi
mene tie se rasturaat ili drsko bev odbivan. Zatoa se izbiraat samo interni lica, so {to
dr`avnite ustanovi stanale privatni. Izbranite lica se bez niedna objavena kniga, nitu
eden samostoen trud ili napis. Kone~no se re{iv da tu`am edno podrugo za ist predmet
govedarstvo na Zemjodelskiot fakultet. Predmetot go predava samo penzionirano lice.
Ova kako interno vraboten veterinaren tehni~ar go zavr{il istiot fakultet, duri na nego
′magistriral′ i ′doktoriral′. Toj {to mu dodelil zvawa, sprotivno na Zakonot za visoko-ob-
razovanie, toj go predlaga. Bidej}i nastavnicite bile sli~ni na nego, toj od niv bil izbran
za docent, vonreden i redoven profesor. Se ova bilo iako toj bil bez nieden u~ebnik, nitu
samostoen trud ili napis, tuku samo so interni grupni pisarii. Pa ova ne e vo sklad so Za-
konot za visokoobrazovanie. Isto taka, ovoj ne e vsoglasen so nieden zakon na evropska ze-
mja. Tokmu zatoa toj {tetno se odrazuva vrz zemjata. Za prviot spor Javnoto obvinitelstvo
ja odbi molbata, a za povtorenata postapka 28 P.br.3556/04, kako praksa, go izgubiv sporot i
sega za revizija sum na Vrhovniot sud. Vo ovoj slu~aj ima samo edna stranka, samo tu`eniot.
Pa se ova ne e slu~ajno.
Bidej}i predmetov e za povtoruvawe na sudskata postapka, P.br. 987/92, za nego pro-
dol`uvam:
Vo sudskiot spor, mo}nikot na SDSM, direktorot na ZK ′Pelagonija′ Vangel Ga-
ga~ev so svoite dva prvi bratu~edi, sudii, me uni{tija. Toa be{e mo`no poradi toa {to toj
be{e politi~ki. Ova se potvrduva i so P.br.987/92. Ovoj broj be{e samo na sudijata Stevo
Karamandi. Bidej}i toj mora{e partiski da go re{i, a jas bev drugar na negoviot brat, toj
go predade predmetot i mene mi se izvini, {to ne mo`e da sudi pravosudno.
Predmetot go dobi sudijata Vasko Radevski. Bidej}i toj utvrdi deka nema dokazi i
fakti, ne samo {to donese odluka vo moja polza, tuku go zadol`i ZK ′Pelagonija′ se dodeka
ne se zavr{i sporot, koj be{e samovolen ~in na direktorot na Kombinatot,da mi se ispla}a
li~en dohod.Ova e u{te eden dokaz, sudski spor bez fakti i dokazi. Vo Okru`niot sud od-
lukata be{e ukinata i sudijata be{e smenet. Duri toj poradi mene ne be{e izbran za sudija.
Toj be{e `rtva za mene. Tokmu zatoa tn.sudski spor trae{e maratonski.
Duri ni be{e potkupen advokatot, Icko Dimovski. Toj za eden den ja zakasna `al-
bata, za jas da go izgubam sporot. Podnesov krivi~na prijava, koja od Op{tinskoto i Okru-
`noto javno obvinitelstvo- Bitola be{e otfrleno, {to uka`uva na montiraniot politi-
~ki sudski spor. Jas kako neuka stranka podnesov u{te edna `alba do Vrhovniot sud. Taa
be{e uva`ena i predmetot be{e vraten vo prvobitna sostojba.
So mene be{e izbrkan i drugo lice, moj kolega. Ovoj be{e potkupen, duri so advo-
katot, koj be{e i negov. Iako tu`bata be{e zaedni~ka, a toj be{e porane{en rakovoditel
na Presmetkovna edinica, nego go vratija na rabotno mesto, a toj go dobi i svoeto obe{te-
tuvawe. So toa {to toj vo zaedni~kata tu`ba za brane{e za pove}e dela otkolku jas, zna~i
toj be{e tereten so glavnite dela, a go vratija na rabota, se potvrduva, sudskata postapka
be{e samo partiska. Tokmu zatoa taa samo za mene prodol`i.
Mojot kolega kako porane{en rakovoditel be{e nositel na akcijata na Sindikatot
na vrabotenite na Presmetkovnata edinica, taa kako porano da bide vo Rabotna edinica vo
ramkite na Kombinatot. Cel be{e da se spasi Sviwarska farma vo s.Porodin. Skoro site
vraboteni se potpi{aa. So toa {to akcijata be{e sindikalna, a nas ne izbrkaa od rabota i
toa zatoa {to nie sakavme da ja spasime farmata, ~inot na brkaweto e vo sprotivnost na ce-
lta za koja se sozdadeni sindikatite. Bidej}i voda~ite na sindikalnoto organizirawe bea
izbrkani, se potvrduva, najgolemiot ustaven i zakonski prestap, {to nieden od trite sudovi
ne saka{e da go uva`i. (Pa toj be{e samo sindikalen, ni{to drugo, R.I.)
Vo sudskata postapka ima{e samovolija: Bez moe znaewe be{e izzemen prviot su-
dija, a na moe iznenaduvawe na raspravata se sretnav so nov sudija. Isto taka, bez moe zna-
ewe bea izzemeni sudiite od Okru`niot sud- Bitola. Koga }e nastapea drugi sudii, za niv
postoe{e samo edna stranka, tu`eniot. Taka sudskiot spor trae{e maratonski, so {to tie
sakaa mene spiholo{ki da me uni{tat i sporot zavr{at vo polza na tu`eniot.
Vtoriot sudija i sudiite vo Okru`niot sud- Bitola me opteretuvaa so dejstvija koi
voop{to ne bea predmet na disciplinskata merka prestanok na raboten odnos. Poradi nave-
denoto za sudiite podnesov krivi~ni prijavi. Ne samo {to tie drsko bea odbieni, {to va-
`e{e i za advokatot, sprotivno na zakonitosta tie ponatamu nepre~eno sudea, za tie mene
da me uni{tat, i me uni{tija. Tokmu zatoa jas maratonskiot spor go izgubiv tesno: samo 7 :
6. Rezultatot potvrduva deka sudskiot spor be{e montiran i politi~ki. Tokmu zatoa jas do
denes istanav ne podobna li~nost.
Za potvrda na montiraniot politi~ki spor se i slednive dokazi: moite svedoci ne
bea prifa}ani. Zatoa mene mi be{e odzemeno pravoto jas da se branam. Bea noseni svedoci,
so koi jas nemav kontakt, duri op{ti rabotnici, so {to se navredi ne samo moeto dostoin-
stvo, tuku i na makedonskoto sudstvo. Koga jas so nekoi svedoci, op{ti rabotnici, na pri-
mer Pece, na sudskata rasprava so soo~iv, toj izjavuva{e: ako jas ova ne go ka`am, mi se za-
kanuvaat i }e me izbrkaat od rabota.
Kako potvrda deka sudskiot spor be{e politi~ki i montiran, zatoa 100% bez doka-
zi, e navodot, {to jas isprativ prigovor do pretsedatelot na Izvr{niot sovet na SRM, aka-
demik prof. d-r Nikola Klusev. Be{e zadol`ena Trudovata inspekcija, koja utvrdi deka ne-
ma fakti i dokazi. Iako vakva be{e sostobata jas od 20.05.1991 godina ostanav bez raboten
odnos i pravo na vrabotuvawe.
Ovde e najbitno {to od sudiite vo site sudovi dokazot od Trudovata inspekcija- Bi-
tola nikoga{ ne be{e naveden, duri toj od sudiite be{e uni{tuvan. Poradi ova jas na se-
koja nova rasprava odnovo dokazot go prilo`uvav. Se be{e zaludno, toj za niv ne postoe{e.
Za sudovite postoe{e samo edna stranka, tu`eniot. Ne slu~ajno, vrhovni sudii stanale:
okru`niot sudija Vangel Gaga~ev. Toj be{e prv bratu~ed na direktorot. Zatoa toj vo Vrho-
vniot sud so godini predmetot go dr`e{e vo svojata fioka. Blagoj Donovski, koj rabotel
zatvorski klu~ar..., be{e vtoriot sudija vo Op{tinskiot sud. I Vladmir Atansovski- Ka-
pakot, koj be{e okru`en sudija, moj sokividator. Eden sudija na Vrhovniot sud koj sude{e
vo moja polza, bidej}i odlukata vo Vrhovniot sud ne be{e ednoglasna, predvremeno se pe-
nzionira. Kako dokaz ovde e vme{ana politikata, Narodniot pravobranitel, Naumovski,
pismeno mi soop{ti, rabotniot odnos ne bilo ~ovekovo pravo i toj za mojot predmet ne bil
nadle`en. U{te na samiot po~etok, nadle`nata na predmetot, Albanka, usno mi soop{ti
deka predmetot na Nikola Klusev bil partiski. Me|utoa, Trudovata inspekcija be{e samo
op{tinska. Zatoa samo partiski mene me likvidiraa. Naumovski kako partiski izvr{itel
bil partiski unapreden.
Koga se promena vlasta, se obrativ do Pretsedatelot na Vrhovniot sud, koj be{e
nov pretsedatel, so zamolnica, deka sudskiot spor e politi~ki, koj mene materijalno...me
uni{ti. Pretsedatelot mi izleze vo presret. Dobiv predmet od Vrhovniot sud i podnesov
barawe da se povtori postapkata.
Bidej}i Aleksandar Pr~evski be{e smenet od Pretsedatel na Op{tinskiot sud-
Bitola, toj kako sudija go zede mojot predmet. Ama praksata se povtori. Vo negovata odluka
ni{to ne stoi {to be{e povod na mojot predmet, jas kako podnesitel i kaj nego ne postoev.
Toj koga stana Javen obvinitel, na mojot predmet molba za revizija do Vrhovniot sud na mo-
jata tu`ba protiv Zemjodelskiot fakultet- Skopje, na kogo predava penzionirano lice,
molbata drsko ne be{e uva`ena. Ova e samo u{te eden dokaz za politi~kiot maratoinnski
sudski spor.
Za mojot predmet sum baral pomo{ i od premierot Branko Crvenkovski. Pokraj
moite zamolnici, toj ne se javi. Istoto se slu~i i so Bu~kovski. Ova go napraviv na 31.08.
2006 do Premierot Nikola Gruevski. Od kancelarijata na pretsedatelot na Vladata dobiv
predmet 07-116/3 od 22. 09.2006. Bidej}i jas kako ~ovek sum navreden, poni`en, materijalno...
uni{ten, pove}e pati se obra}av do pretsedatelot. Od kancelarijata denes dobiv predmet
br.07-110/2 od 30.01.2007. Predmetot zavr{uva: ′...Ve sovetuvame da se obratite do Sudskiot
sovet, kako telo koe e nadle`no da ja sledi rabotata na sudovite′.
Vo nade` da se prifati mojata Zamolnica za povtoruvawe na sudskata postapka
P.br.987/92, se zablagodaruvam″.
″Vlada na Republika Makedonija Kancelarija na pretsedatelot na Vladata Br.07-
432/4-06 Skopje, 23 fevruari 2007
Do: Risto Ivanovski ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola
Predmet: Odgovor na Va{e barawe.
Po~ituvani
Bi sakale da Ve informirame deka Va{eto barawe e razgledano so dol`na serio-
znost od strana na nadle`nite slu`bi vo Kancelarijata na Pretsedatelot na Vladata na
Republika Makedonija.
Vo vrska so Va{eto barawe Ve izvestuvame deka spored ustavniot princip na pode-
lba na vlasta na zakonodavna,izvr{na i sudska, Vladata na Republika Makedonija nema in-
gerencii da intervenira vo rabotata na sudovite i voedno Ve informira deka baraweto za
za{tita na zakonitosta do osnovnoto javno obvinitelstvo spored Zakonot za pari~na po-
stapka se podnesuva li~no.
So po~it, [ef na kancelarijata m-r Martin Proto|er″.
″Republika Makedonija Sudski sovet na Republika Makedonija
Br.07-369/4 1.3.2007 Skopje
Do d-r Risto Ivanovski ul.′Mihajlo Andonovski′ br.6/21 Bitola
Predmet: izvestuvawe
Vo vrska so Va{ata prestavka, Sudskiot sovet na Republika Makedonija, pobara iz-
vestuvawe od Pretsedatelot na Osnovniot sud-Bitola, spored koe predmetot P.br.987/92
bil zavr{en i arhiviran, posle odlukata na Vrhovniot sud na Republika Makedonija od
14.01.2004 godina, so koja revizijata e odbiena.
Sudski sovet na Republika Makedonija ^len Vedat Veli″.
Na 05.03.2007 do Sudskiot sovet isprativ ″Predmet: Povtorena Zamolnica za povto-
ruvawe na sudskata postapka P.br.987/92.
Kako ~len na VMRO-DPMNE vo Bitola i kandidat za pratenik vo 1990 godina, vo
1991 godina mi be{e montiran sudski proces za prekin na raboten odnos. Bidej}i bea sobi-
rani potpisi od vrabotenite, {to be{e sindikalna rabota, se obrativme do Sindikatot vo
Bitola. Toj kako partiska ispostava, ni{to ne prezede. Svesen na nastanatata sostojba, se
obrativ do Pretsedatelot na Vladata na R.Makedonija. Od Kabinetot na Pretsedatelot do-
biv predmet Br K 19-14/8 od 03.05.1991. Vladata go prilo`i Izvestuvaweto br.08-1721 od
30.04.1991 na Ministerstvoto za trud i socijalna politika. Za povredite na rabotnite ob-
vrski vo nego stoi: ′na glavnata rasprava vodena od disciplinskata komisija ne se doka`ani
so fakti i dokazi deka istite gi storile...′. Ova ne mu pre~e{e, da mi se izre~i discipline-
ska merka prestanok na raboten odnos. Taka od 20.05.1991 ostanav bez raboten odnos i pravo
na vrabotuvawe. Za ova, kako i ona {to jas Vi pi{ev na 31.01.2007, {to va`i i za drugi ra-
boti, op{irno sum pi{el vo javni glasila.
Postapkata kako partiska trae{e maratonski. Taa zavr{i vo Vrhoven sud Rev. 81/96
na 21.11.1996.
Bidej}i be{e osnovan Naroden pravobranitel, podnesov prestavka na 01.12.1997.
Narodniot pravobranitel mi dostavi odluka br. 73/1/97 na 28.01.1998, potpi{ana od Zame-
nik na narodniot pravobranitel Suzana Saliu. Odlukata e dostavena pod Br. 4P-24/2 od
02.02.1998, potpi{ana od Narodniot pravobranitel Branko Naumovski. Vo nea stoi: ′Se
OTFRLA prestavkata podnesena od Risto Ivanovski od Bitola, bidej}i od iznesenite po-
datoci proizleguva deka ne se raboti za povreda na osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i
gra|aninot...Narodniot pravobranitel ne e nadle`en da postapuva′. Zna~i, spored nego, ra-
botniot odnos koj e najosnovno ~ovekovo pravo, za nego toa ne e, nitu toj bil nadle`en.
So promena na vlasta, dobiv predmet od Vrhovniot sud da se povtori postapkata. Na
najdrzok na~in sudijata Pr~evski od Osnovniot sud od 05.09.2001 go odbi mojot predmet.
Pri toa vo negovoto re{enie, nitu vo re{enieto na Apelacioniot sud od 17.09.2002 i Vrho-
vniot sud od 14.01.2004 postoe{e, {to vsu{nost jas vo mojot predmet barav, samo da se povto-
ri postapkata na politi~kiot sudski proces, so kogo bev likvidiran i uni{ten.
Od Sudskiot sovet na R.Makedonija dobiv, predmet izvestuvawe, br.07-369/4 od 01.03.
2007, potpi{ano od ~lenot Vedat Veli,so sleden tekst: ′vo vrska so Va{ata prestavka, Sud-
skiot sovet na Republika Makedonija pobara izvestuvawe od Pretsedatelot na Osnovniot
sud- Bitola, spored koe predmetot P.br.987/92 bil zavr{en i arhiviran, posle odlukata na
Vrhovniot sud na Republika Makedonija od 14.01.2004 godina, so koja odluka revizijata e
odbiena′.
Bidej}i mojot predmet be{e samo ′Zamolnica za povtoruvawe na sudskata postapka
P.br.987/92′, istata ja povtoruvam″,
Na 05.03.2007 do Premierot na Vladata na R.Makedonija isprativ: ″Predmet: Izve-
stuvawe.
Vi blagodaram na Va{iot predmet br.07-432/06 od 23.02.2007.
Bidej}i dobiv predmet od Sudskiot sovet na R.Makedonija, na {to odgovoriv, kako
SOOP[TENIE Vi go ispra}am predmetot na Sudskiot sovet i mojot povtoren predmet do
Sudskiot sovet″.
″Republika Makedonija Sudski sovet na Republika Makedonija
Br.07-652/2 16.03.2007 god. Skopje
Do dr Risto Ivanovski ul.′Mihajlo Andonovski′ br.6/21 Bitola
Predmet: Izvestuvawe
Sudskiot sovet na Republika Makedonija go primi Va{iot dopis nasloven kako
′Povtorena Zamolnica za povtoruvawe na sudskata postapka P.br.987/92 i vo koj barate Sud-
skiot sovet na Republika Makedonija da izvr{i povtoruvawe na sudskata postapka po nave-
deniot predmet, Ve izvestuvame deka ne se najdeni osnovi za postapuvawe na Sudskiot sovet
na Republika Makedonija, od pri~ini {to odredbite za koristewe na vonreden praven lek-
barawe za povtoruvawe na postapkata se sodr`ani vo ~len 392 do 400 od Zakonot za pari~na
postapka.
Pome|u drugoto, soglasno ~len 395 od navedeniot Zakon, predlogot za povtoruvawe
na postapkata se podnesuva sekoga{ do sudot {to ja donel odlukata vo prv stepen.
Od dadenite pri~ini, Sudskiot sovet na Republika Makedonija nema nadle`nost da
postapuva po Va{eto barawe za povtoruvawe na postapkata.
Sudski sovet na Republika Makedonija ^len Vedit Veli″.
Na 23.03.2007 do Premierot na vladata na R.Makedonija isprativ ″Predmet: Izve-
stuvawe.
Dobiv predmet od Sudskiot sovet, koj Vi go prilo`uvam na uvid″.
Na23.03.2007 do Osnovniot sud e ispraten predmet za ″P.br.987/92 OSNOVEN SUD
TU@ITEL: Risto Ivanovski ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola TU@EN: ZK ′Pela-
gonija′-Bitola PREDMET: Poni{tuvawe odluka P R E D L O G na tu`itelot za povtoru-
vawe na postapkata
Kako ~len na VMRO-DPMNE, kandidat za pratenik i protiv kandidat za generalen
direktor, se ova vo 1990 godina, vo 1991 godina od mo}nikot na SDSM, direktor na Kombi-
natot, mi be{e izre~ena disciplinska merka prestanok na raboten odnos. Od 20.05.1991 go-
dina ostanav bez rabota i pravo za vrabotuvawe.
Postapkata be{e vo potpolnost montirana, potvrdena so predmetot na Pretseda-
telot na Vladata, kako i izgubeniot sudski spor, tesno 7 : 6. Vo ova doprinesoa i sudiite vo
Osnovniot i Apelacioniot sud, koi mesto da sudat spored navodite na Disciplinskata ko-
misija, tie mi gi pro{iruvaa obvinenijata, koi nemaat vrska so disciplinskata merka pre-
stanok na raboten odnos. Sledi protiv niv da podnesam krivi~na prijava. Me|utoa, tie po-
natamu sudea, pa morav da go izgubam montiraniot sudski spor.
Po dobivaweto na Presudata od 21.12.1996 godina od Vrhovniot sud na Makedonija
se obrativ do Narodniot pravobranitel. Vo fevruari 1998 godina dobiv re{enie, toj ne
bil nadle`en za ovaa rabota. Potoa podnesov tu`ba vo Strasburg. Od tamu mi be{e javeno
deka R.Makedonija ne bila potpisnik i toj sud ne }e mo`e da rasprava. Bev zamolen da po-
~ekam za toa da go re{i komisijata. Potoa se potvrdi, ona {to odnapred mi be{e ka`ano.
Kako o{teten redovno se obra}av do Pretsedatelot na dr`avata, Premierot na
Vladata i Ministerot za pravosudstvo, kako i do Pretsedatelot na Vrhovniot sud, da mi se
uka`e na pravoto da ja povtoram postapkata. Nikoj ne mi izleze vo presret.
Koga se promena Pretsedatelot na Vrhovniot sud, nego mu se obrativ. Od Vrhovniot
sud dobiv predmet br.12-202/01 od 03.05.2001, so kogo se bara{e da objasnam. Potoa od Vrho-
vniot sud sledi predmet br.12-202/01 od 24.05.2001 godina. Vo nego stoi: ′...Raspolagate so vo-
nrednoto pravno sredstvo barawe za povtoruvawe na postapkata vo uslovi i vo postapka
propi{ana so zakon′. Na 19.06.2001 podnesov Predlog za povtoruvawe na postapkata. Od su-
dijata Aleksandar Pr~evski na 5.09.2001 se otfrla kako nenavremen, bez toj da navede bilo
{to, {to jas imav pi{ano vo predlogot: montiraniot proces be{e politi~ki. Na 17.09.2001
Re{enieto be{e potvrdeno od sudijata Qube Nedelkovski. Istoto se potvrdi na 14.01.2004
vo Vrhovniot sud od sudiite: Qubinka Muratovska- Markova, Stefka Ristevska, Safet
Aliu, Vasil Griv~ev i Ajet Mehmeti. (Odgovor=Sudija, R.I.)
Prodol`i redovno da se javuvam do Pretsedatelot na dr`avata, Premierot na Vla-
data i Ministerot za pravosudstvo. Se ova e navedeno vo moite predmeti, isprateni do Sud-
skiot sovet na R.Makedonija od 31.01. 2007 i 05.03.2007. So cel da ne se povtoruvam, dvata
predmeti se sostaven del na Predlogov, za{to gi prilo`uvam.
Vo vrska so vtoriot moj predlog do Sudskiot sovet na R.Makedonija, denes 23.03.
2007, od nego dobiv predmet br.07-625/2 od 16.03.2007, vo koe stoi: ′...soglasno ~len 393 od na-
vedeniot Zakon, predlogot za povtoruvawe na postapkata se odnesuva sekoga{ do sudot {to
ja donel odlukata vo pev stepen′. I ovoj go prilo`uvam. (^esniot odgovor za vo ~esen sud,
R.I.)
Bidej}i mojot predmet, koj ne e od redovna sudska postapka, tuku samo politi~ka, so
koja mi e uni{ten `ivotot, podnesuvam predlog za povtoruvawe na postapkata, koja nema
ni{to zaedni~ko so da ′se otfrla kako nenavremen′. Ova se obrazlo`uva so toa {to jas ne
bev ostranet od rabota so ′nenavremena′ postapka, so koja ne mo`e da se uni{ti ~ove~ki `i-
vot, tuku samo so ′navremena′ postapka.
[to se odnesuva dali imalo promeni ili novosti vo predmetot e toa {to so mene
be{e izbrkan Kitan Min~evski. Iako kaj nego bea navedeni mnogu pove}e obvinenija, toj
be{e vraboten na rabotnoto mesto i go primi obe{tetuvaweto. So toa {to dvata imavme
zaedni~ka tu`ba, a samo samo za mene prodol`i sudeweto, vidlivo e deka sudskata postapka
be{e partiska, a i samata trae{e maratonski, duri ne se istrebi du{manot od drugata par-
tija. Toa bev jas, a direktorot od 2500 vraboteni na rabotni mesta ostavi samo 600, so mnogu
niski dohodi i vrabotenite stanale robovi vo svojot Kombinat″.
Na 11.09.2007 vo Osnovniot sud e podnesena do ″Pretsedatel na Osnovniot sud ZA
MOLNICA
Na 23.03.2007, do Va{iot sud, preku po{ta, be{e ispratena prepora~ana pratka.
Taa se odnesuva{e za mojot predmet, P.br.987/92: PREDLOG na tu`itelot za povtoruvawe
na postapkata.
Me|utoa, do denes nemam dobieno nikakov odgovor.
Tokmu zatoa Ve zamoluvam da se ubrza postapkata, za{to se zablagodaruvam″.
Na 02.10.2007 podnesov do ...″Apelacioniot sud Bitola...@ALBA
Vo Re{enieto P.br.987/92 od 21.09.2007 ne stoi ni{to od ona {to tu`itelot navel,
za{to podnel predlog za povtoruvawe na postapkata. Taa e samo edno- edinstveno, tu`itel-
ot kako VMRO-DPMNE-ec bil izbrkan od rabota i od 20.05.1991 e bez raboten odnos. Pora-
di neu~tivosta na sudivkata taa politi~koto ne go navela. So ova se potvrduva, sudot e samo
partiski. Vo nade` toj kone~no da postane naroden, tu`itelot ja podnesuva `albata, so
koja bara da se uva`i predlogot na tu`itelot za povtoruvawe na postapkata.
Obrazlo`enie
Na 23.03.2007 be{e podnesen predlog na tu`itelot za povtoruvawe na postapkata.
Toj zapo~nuva so: ′Kako ~len na VMRO-DPMNE, kandidat za pratenik i protiv kandidat za
generalen direktor, se ova vo 1990 godina, vo 1991 godina od mo}nikot na SDSM, direktor
na Kombinatot, mi be{e izre~ena disciplinska merka prestanok na raboten odnos. Od 20.
05.1991 godina ostanav bez raboten odnos i pravo za vrabotuvawe.
Postapkata be{e vo potpolnost montirana, potvrdeno so predmetot na Pretseda-
telot na Vladata, kako i izgubeniot sudski spor, tesno 7 : 6. Vo ova doprinesoa i sudiite vo
Osnovniot i Apelavionen sud, koi mesto da sudat spored navodite na Disciplinskata komi-
sija, tie mi gi pro{iruvaa obvinenijata, koi nemaa vrska so disciplinskata merka prestan-
ok na raboten odnos. Sledi protiv niv da podnesam krivi~na prijava. Me|utoa, tie pona-
tamu sudea, pa morav da go izgubam montiraniot sudski spor...′. So toa {to ova ne e navedeno
vo Re{enieto od 21.09.2007, se potvrduva, Pravosudstvoto u{te ne stanalo narodno, tuku
partisko, na li~nosti koi partiski go pla~kaat narodot itn.
Za ova da se potvrtdi, Predlogot be{e podnesen na 23.03.2007. No toa po partiska
preporaka ostanuva skrien za partiski celi. Sledi tu`itelot na 11.09.2007, do Pretsedate-
lot na Osnovniot sud Bitola, da podnese Zamolnica. Vo nea stoi: ′Na 23.03.2007, do Va{iot
sud, preku po{ta, be{e ispratena prepora~na pratka. Taa se odnesuva{e za mojot predmet,
P. br.987/92 na tu`itelot za povtoruvawe na postapkata. Me|utoa, do denes nemam dobieno
nikakov odgovor. Tokmu zatoa Ve zamoluvam da se ubrza postapkata, za{to se zablagoda-
ruvam′.
Taa ne se ubrza za politi~kiot proces 987/92, tuku se povtori postapkata so pre-
stavkata na tu`itelot do Sudskiot sovet, koj do denes e partiski. Tokmu zatoa toj ne e do-
ofrmen, ima protivewe da bide SDSM-ovski
′Sudskiot sovet na Republikata pobara izvestuvawe od Pretsedatelot na Osnovniot
sud- Bitola, spored koe predmetot P.br.987/92 bil zavr{en i arhiviran, posle odlukata na
Vrhovniot sud na Republika Makedonija od 14.01.2004 godina, so koja odlukata revizija e od-
biena′. Od ~lenot Vedat Veli, isprateno do tu`itelot predmet br.07-363/4 od 1.3.2007. Vid-
liv e odgovorot na politi~kiot Sudski sovet. Tokmu zatoa vo Re{enieto od 21.09.2007 e po-
tpi{ano od ′Pretsedatelot na sovetot Sudija Slavica Mikovska′. Verojatno, taa }e bide
unapredena, kako {to be{e Aleksandar Pr~evski, so te{ki posledici vrz narodot.
Sledi sudivkata, drsko, kako {to partiskiot Javen obvinitel Pr~evski, ni{to da
ne navede od ona {to po koj povod e podnesen predlogot, a toa e samo vo vrska so VMRO-
DPMNE, ni{to drugo.
Taa, hronolo{ki, ne{to pove}e, od predmetot na Sudskiot sovet od 01.03.2007, vo
Re{enieto, koe gi {titi interesite na partiskoto privatizirawe na ZK ′Pelagonija′- Bi-
tola, koj e uni{ten i opla~kan, i partiskiot P.br.987/92. Zna~i, partiski poln pogodok,
protiv narodot.
Sledi taa da navede samo edno: ′Tu`itelot na 23.03.2007 god., do ovoj sud povtorno
podnese predlog za povtoruvawe na postapkata so navodi deka {to se odnesuva dali imalo
promeni ili novosti po predmetot P. br.987/92 e toa {to drugiot rabotnik koj bil izbrkan
zaedno od rabota so tu`itelot a toa bil rabotnikot Kitan Min~evski toj bil vraboten na
rabotno mesto i primil obe{tetuvawe′.
Od navodite na li~nosta koja e sudija se gleda deka taa namerno go odbegnuva gla-
vnoto, deka predlogot e za politi~ki sudski postapok, a ona {to e navedeno za Kitan Min-
~evski be{e samo sporedno. Me|utoa, glavno so predlogot be{e, {to toj ne be{e ~len na
VMRO-DPMNE, pa poradi toa be{e vraten na rabota i go primi obe{tetuvaweto. Duri li-
ceto potpisnik na Re{enieto postapuva ne~esno, oti tu`itelot i Kitan Min~evski podne-
le zaedni~ki predmet, a postapkata prodol`ila samo za tu`itelot. Inaku Kitan Min~ev-
ski na sudskata rasprava, iako obvinet so pove}e dela otkolku tu`itelot, be{e potkupen i
protiv tu`itelot. Vakvi zlostorni~ki dejstvija vo i von Pravosudstvoto se poznati.
Najdrsko e ona {to, taa, se povikuva: ′Soglasno ~l.423 st.3 od ZPP, koj be{e vo pri-
mena vo vremeto koga se vode{e postapkata po predmetot po istekot na rokot od 5 god., od
denot koga odlukata stanala pravosilna...′. Tokmu ova i bilo {to drugo nema vrska so pred-
logot na tu`itelot, a toj e eden i edinstven: politi~ki sudski spor. Ova se potvrduva i so
navodot, {to kodo{ot Kitan Min~evski ne e na rabota samo 5 godini, tuku preku 16 godini:
zema li~en dohod od Kombinatot itn., itn.
Pa zatoa Re{enieto 987/92 od 21.09.2007 e 100% POLITI^KO, {to nema vrska so
Pravosudstvoto, koe mora da e narodno. Toa edna{ }e go ostavari napateniot makedonski
narod, koj nenarodno bil ubivan, osuduvan..., samo od Nemakedonci i makedonski izrodi.
Poradi ka`anoto, ne molam, nitu velam deka treba, tuku mora da se prifati predlo-
got na tu`itelot, i edna{ zasekoga{ da prekinat sudskite yverstva vrz Makedoncite″.
Na 03.10.2007 do Premierot na Vladata na R.Makedonija isprativ ″Predmet: Zapo-
znavawe so SDSM-vskoto Pravosudstvo.
Vo @albata se gleda, sudijata go pi{i Re{enieto, koe nema vrska so Tu`bata na po-
dnesitelot″.
Na03.10.2007 do Sudski sovet na R.Makedonija isprativ ″Predmet: ″Zapoznavawe so
SDSM-vskoto Pravosudstvo.
Vo @albata se gleda, sudijata go pi{i Re{enieto, koe nema vrska so Tu`bata na po-
dnesitelot″.
″Republika Makedonija Sudski sovet na Republika Makedonija
Br.07-2206/4 16.10.2007 Skopje
Do Risto Ivanovski Ul.′Mihajlo Andonovski′ br.6/21 Bitola
Predmet: Izvestuawe
Vo vrska so Va{ata prestavka dostavena do Sudskiot sovet na Republika Makedo-
nija, vo koja izrazuvate nezadovolstvo od postapkata na sudot, Sudskiot sovet na Republika
Makedonija po prou~uvaweto na navodite vo prestavkata i soodvenite propisi vo konteks
na svojata nadle`nost, Ve izvestuva slednovo:
Soglasno ~l. 1 st. 2 od Zakonot na sudovite, sudovite se samostojni i nezavisni dr-
`avni organi.
Soglasno ~l. 2 od Zakonot na Sudskiot sovet na Re{ublika Makedonija, Sovetot ja
obezbeduva i garantira samostojnosta i nezavisnosta na sudskata vlast, preku ostvaruvawe
na svoite funkcii soglasno so Ustavot i zakonite.
Soglasno Zakonot za sudovite, nikoj ne mo`e da vlijae vrz sudijata vo vrska so su-
deweto, sudskata odluka ima neprikosnoveno dejstvo i istata mo`e da ja ispituva, menuva
ili ukiniva samo nadle`en sud i vo postapka propi{ana so zakon.
Spored toa, Sudskiot sovet na Republika Makedonija nema ovlastuvawe da se me{a
vo rabota na sudovite, da gi preispituva sudskite odluki, pa bara nivno izmenuvawe ili
ukinivawe, nitu ima ovlastuvawe da go spre~i izvr{uvaweto na sudskite odluki.
Ottuka kako nesporno proizleguva deka Sudskiot sovet na Republika Makedonija
nema zakonska nadle`nost da se vpu{ta vo utvrduvawe-to na fakti~kata sostojba, nema na-
dle`nost da vr{i preispituvawe na presudata, nitu pak da vlijae na sudijata za donesuvawe
kakva bilo odluka.
Vo konkretniot slu~aj, za odlu~uvawe po `alba, nadle`en e Apelacioniot sud Bi-
tola.
Na osnova na poroiznesenoto, soglasno ~l. 105 od Ustavot na Republika Makedonija,
Sudskiot sovet na Republika Makedonija ne najde okolnosti koi uka`uvaat na negovata nad-
le`nost.
Sudski sovet na Republika Makedonija ^len Vedit Veli″.
Na 26.10.2007 do Premierot na Vladata na R.Makedonija podnesov ″Predmet: Zapo-
znavawe so SDSM-ovski Sudski sovet.
Od Izve{tajot na Sudski sovet se gleda, negoviot ~len go pi{i Ive{tajot, koj nema
vrska so predmetot na podnesitelot″.
Na 26.10.2007 do Sudskiot sovet na R.Makedonija isprativ ″Predmet: Prigovor na
Izvestuvaweto od ~lenot na Sudskiot sovet.
Na 03.10.2007 do Sudskiot sovet na R.Makedonija isprativ pismo vo koe navediv ′Pr-
edmet: Zapoznavawe so SDSM-vskoto Pravosudstvo′. So sleden tekst: ′Vo `albata se gleda,
sudijata go pi{i Re{enieto, koe nema vrska so tu`bata na podnesitelot′. Vo prilog na pre-
dmetot e prilo`ena i `albata. Vo obrazlo`enieto se naveduva: ′Na 23.03.2007 be{e pod-
nesen predlog na tu`itelot za povtoruvawe na postapkata′. Vo nego stoi: ′Kako ~len na
VMRO-DPMNE, kanidat za pratenik i protiv kandidat za generalen direktor, se ova vo
1990, vo 1991 godina od mo}nikot na SDSM, direktor na Kombinatot, mi be{e izre~ena dis-
ciplinska merka prestanok na raboten odnos. Od 20.05.2001 godina ostanav bez raboten od-
nos i pravo na vrabotuvawe′
Vo nade`, kone~no da prekini da se sudi protiv Makedoncite, i toa kako ~lenovi i
simpatizeri na VMRO do 1990 godina, a ottoga{ na VMRO-DPMNE, se obrativ do Sudskiot
sovet. Tokmu toj e nadle`en. Pravosudstvoto pove}e da ne e partisko, kako i od makedon-
skite du{mani da se prekini da se progonuvaat i doistrebuvaat Makedoncite vo Makedoni-
ja, koi druga nemaat, kade tie da begaat.
Na moe razo~aruvawe na 25.10.2007 dobiv predmet Izvestuvawe od Sudskiot sovet
br.07-2206/4 od 16.10.2007, od ~lenot na Sudskiot sovet Vedat Veli.
Vo nego stoi: ′Vo vrska so Va{ata prestavka dostavena do Sudskiot sovet na Repu-
blika Makedonija, vo koja izrazuvate nezadovolstvo od postapuvaweto na sudot, Sudskiot
sovet na Republika Makedonija po prou~uvaweto na navodite vo prestavkata i soodvetnite
propisi vo konteks na svojata nadle`nost, Ve izvestuvame slednoto:
Soglasno ~l. 1 st. 2 od Zakonot na sudovite, sudovite se samostojni i nezavisni dr-
`avni organi. (Sudovite se samo SDSM-ovski, R.I.)
Soglasno ~l. 2 od Zakonot na Sudskiot sovet na Re{ublika Makedonija, Sovetot ja
obezbeduva i garantira samostojnosta i nezavisnosta na sudskata vlast, preku ostvaruvawe
na svoite funkcii soglasno so Ustavot i zakonite.
Soglasno Zakonot za sudovite, nikoj ne mo`e da vlijae vrz sudijata vo vrska so sude-
weto, sudskata odluka ima neprikosnoveno dejstvo i istata mo`e da ja ispituva, menuva ili
ukiniva samo nadle`en sud i vo postapka propi{ana so zakon. (Ve}e ka`ano vo ~len 1 i 2, a
po zapoved, R.I.)
Spored toa, Sudskiot sovet na Republika Makedonija nema ovlastuvawe da se me{a
vo rabota na sudovite, da gi preispituva sudskite odluki, pa bara nivno izmenuvawe ili
ukinivawe, nitu ima ovlastuvawe da go spre~i izvr{uvaweto na sudskite odluki.
Ottuka kako nesporno proizleguva deka Sudskiot sovet na Republika Makedonija
nema zakonska nadle`nost da se vpu{ta vo utvrduvaweto na fakti~kata sostojba, nema nad-
le`nost da vr{i preispituvawe na presudata, nitu pak da vlijae na sudijata za donesuvawe
kakva bilo odluka.
Vo konkretniot slu~aj, za odlu~uvawe po `alba, nadle`en e Apelacioniot sud Bi-
tola.
Na osnova na poroiznesenoto, soglasno ~l. 105 od Ustavot na Republika Makedonija,
Sudskiot sovet na Republika Makedonija ne najde okolnosti koi uka`uvaat na negovata
nadle`nost′.
Iznesenoto od ~lenot na Sudskiot sovet ne e vo vrska so na podnesitelot ′Predmet;
Zapoznavawe so SDSM-ovskoto Pravosudstvo′. So sleden tekst: ′Vo `albata se gleda, sudi-
jata go pi{i Re{enieto, koe nema vrska so tu`bata na podnesitelot′.
Bidej}i vo Ustavot i zakonite na R.Makedonija ne smeat da se likvidiraat lica so
druga partiska pripadnost, {to va`i i vo Obedineta Evropa, podnesitelot prodol`uva da
se bori za svojata pravda, {to va`elo so vekovi za istrebuvanite Makedonci. Tokmu zatoa
vrz ~lenovite i simpatizerite na VMRO do 1990 godina i ottoga{ naVMRO-DPMNE edna{
zasekoga{ mora da se prekini nivnoto progonuvawe od Nemakedonci i Srbomani i toa od
srpskata i antimakedonskata SKM=SDSM, ~ie e Pravosudstvoto.
Vo nade`, edna{ zasekoga{ makedonska R.Makedonija da stane i ostane na makedon-
skite Makedonci, se zablagodaruvam.
D-r Risto Ivanovski Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola
PS: Jas sum avtor na dvaeset~etiri (24) knigi za makedonska Makedonija i makedonski Ma-
kedonci. Kako dodatok na knigite, OD AVTOROT gi registriram Nemakedoncite i make-
donski izrodi u~esnici vo likvidacijata na makedonskite Makedonci, od koi jas sum redok
i edinstven primer od 1990 godina i toa kako ~len i kandidat za pratenik na VMRO-
DPMNE″. (Proklet da e Lup~o Georgievski {to vo partijata ispika bugara{i, R.I.)
Na 23.11.200 sledi za ″P.br.987/92 Preku: Osnovniot sud- Bitola Do: Vrhovniot sud-
Skopje Tu`itel: Risto Ivanovski Tu`en: ZK ′Pelagonija′- Bitola Predmet: Poni{tuvawe
odluka za otkaz Vrednost: Neopredelena, dolu obrazlo`ena. PREDLOG ZA REVIZIJA
So Re{enie RO@.br.1022/20007 od 09.11.2007, koe go dobiv na 22. 11.2007,od Apelaci-
oniot sud- Bitola, se potvrdi, deka vo sudskata rasprava postoa samo edna stranka, tu`eni-
ot. Ova se gleda vo Re{enieto, vo koe ni{to ne se naveduva od mojata `alba od 02.10.2007.
Me|utoa, vo nego se naveduva samo ′istekol rokot od 5 god., na predlog za povtoru-
vawe na postapkata ne mo`e da se podnese′. Ova ne e vistina. Jas od pred da bidam izbrkan
od rabota, i toa bez prekin, se obra}av do vlasta, za da ne izgubam nieden rok. Na ova vo pr-
esret mi izleze Premierot, Nikola Klusev, i toa pred da bidam izbrkan. Sledi Trudovata
inspekcija da utvrdi, se bilo bez osnova. Tokmu zatoa krumpiranite sudii vo site tri sud-
ovi go otfrlaat predmetot na Premierot, a postoe{e samo edna stranka, tu`eniot. Jas po-
natamu redovno pi{uvav i molev da mi se izleze vo presret. Samo so promena nna vlasta se
javi Pretsedatelot na Vrhovniot sud i odma se prijaviv. Sledi odgovor na SDSM-ovskiot
xelat Aleksandar Pr~evski. Prodol`iv ponatamu da pi{uvam. Pak, so promena na vlasta,
povtorno se prijaviv vo sudot, predmet na Predlog za ravizija, no xelatite znaat samo pet
godini, a jas sekoj godina se javuvav do pretsedatelot i premierot na dr`avata, pretsedatel-
ot na Vrhovniot sud. Zna~i, dvapati dobiv odgovor, dvapati se prijaviv i dvapati xeladski
izgubiv. Tokmu zatoa navedenite 5 godini se vkupno 16 xeladski sudski godini.
Vo `albata istaknuvam, samo edno: sudskiot spor bil samo politi~ki. Toa bilo pr-
otiv mene i toa kako ~len na VMRO-DPMNE, kandidat za pratenik na VMRO-DPMNE vo
1990 godina i vo istata godina protivkandidat za generalen direktor na Vangel Gaga~ev,
monter na sudskiot spor, denes gazda na od nego uni{teniot i opla~kaniot Kombinat, mo}-
nikot od SDSM.
Tokmu zatoa toj so op{testveni sredstva se potkupil, a so toa ne mi dozvoli da go
dobijam sudskiot spor, nitu da se vrabotam vo dvata makedonski univerziteti, za{to redo-
vno gi gubam i tie sudski sporovi. Bidej}i samo jas sum rabotel vo nau~na ustanova i do-
ktoriral vo Germanija i Avstrija, tokmu samo jas gi ispolnuvam uslovite za nastavnik vo
dvata univerziteti, spored zakonite za visoko obrazovanie vo Evropa, a ne na{iot, sekoj
~len vo tri stava. Za ova da bide poprestavitelno, vo prviot e predviden obrazovan, vtor-
iot poluobrazovan i tretiot neobraovan. Pa sekade e obrazovan, uslovot bil ispolnet. To-
kmu zatoa sekoe interno lice so magisterium i doktorat so tema za polamatura i matura gi
ispolnuva uslovite. Samo najgolemata `elba na tikvarot Vangel Gaga~ev ne mu uspeala, toj
ne doktoriral. Me|utoa, toj kako takov tolku ne e glup se da ne potkupi i naplati, tradi-
cija na dr`avata. Zna~i, korumpiranosta opstoila vo najvisok stepen.
Ova se potvrduva i so navodot, so mene be{e izbrkano i drugo lice, koe be{e prvo-
glavno i optereteno so pove}e dela. Dvata bevme so edna tu`ba. Bidej}i toj ne be{e ~len na
VMRO-DPMNE sudskiot spor prodol`i samo za mene, toj se vrati na svoeto rabotno mesto,
duri toj napolno be{e obe{teten.
Toj so advokatot, koj be{e na{, zaedni~ki, od Vangel Gaga~ev, kako sudija, bea pot-
kupeni, pa sledi advokatot da ja zakasni `albata samo za eden den, za samo jas da go izgubam
sporot. Tokmu zatoa jas protiv nego podnesov krivi~na prijava. Me|utoa, korumpiranoto
Obvinitelstvo ja otfrli mojata krivi~na prijava. Istoto korumpirano Obvinitelstvo gi
otfrli moite krivi~ni prijavi, podneseni protiv sudiite, koi mesto da sudat spored ona za
{to bev izbrkan, vo sudskite raspravii tie me opteretuvaa so raboti, za koi nikoga{ ne
padna zbor. Duri korumpiranoto sudstvo bez moe znaewe gi izzema{e sudiite koi sudea vo
moja polza, a gi postava{e sudiite, kako eden zatvorski klu~ar, Blagoj Donovski, denes du-
ri vrhoven sudija, sram za Pravniot fakultet, pravosudstvoto i R.Makedonija. Duri vo toa
korumpirano sudstvo sudea sudiite, za koi imav podneseno krivi~ni prijavi. Sledi da zagu-
bam pretesno, so edna razlika: 7 izgubeni, a 6 dobieni. Toa be{e so maratonskiot politi-
~ki sudski spor: operacijata uspe{na i pacientot po~ina. Vaka do denes se deluva, i toa
preuspe{no, se sudii so godini, dodeka tu`itelite iz~eznat od `ivite.
Toa bilo mo`no samo od partiski mo}nici, kako {to opstoil generalniot direktor
na Kombinatot. Toj bil i e bitolski najmo}nik vo SDSM. SDSM partiski gi privatize-
rala pretprijatijata i partiski vrabotenite gi izbrkala na ulica, poradi{to tie gi prevr-
tuvaat |ubriwata vo kontewerite.(Aramiskitebogata{i se |ubri{te za vo konteweri,R.I.)
Deka ova ne e slu~ajno, se naveduvaat sudiite: Qube Nedelkovski- pretsedatel, Qu-
ben Ne{kovski i Sne`ana Bogdanovska. Pa ovie se istite sudii, koi vo istiot sud sudea za
istiot predmet so Re{enie G`.br.1743 /2002 od 17.10.2002: Quben Nedelkovski- pretsedatel,
Aleksandar Filipov i Sne`ana Bogdanovska. Ovie sudii go potvrdija Re{enieto na sudija-
ta, Aleksandar Pr~evski, od 05.09.2001.
So toa {to sudea istite sudii za politi~kiot sudski spor, {to e sprotivno na
Ustavot na R.Makedonija i zakonite, se potvrduva, Pravosudstvoto vo R.Makedonija ostana-
lo partisko. Tokmu SDSM niv gi predlo`i, izbra i postavi na tie sudski mesta. Pa zatoa
tie ponatamu samo go prodol`ija xeladstvoto vrz Makedoncite, koi ne ~lenuvale i ne bile
simpatizeri na SDSM-ovskoto Pravosudstvo, nasledstvo od srpskiot re`im po pu~ot na
ASNOM i likvidiraweto do denes na site kadri, na koi im le`ela makedonska Makedo-
nija.
So Predlogot za ravizija se zalo`uvam, da prekini progonuvaweto na makedonskite
Makedonci, za niv da va`at Ustavot i zakonite so koi ravnopravno }e im se sudi, samo spo-
red deloto i dokazite, a ne spored partiskata pripadnost, povrzana so predavnni~kata ulo-
ga na prosrpskiot re`im, od kogo do denes se sudii.
So Predlogot za revizija treba da se poni{ti odlukata za otkaz, a so toa povrati od
1991 godina se ona {to mene kako ~len na VMRO-DP-MNE, kandidat za pratenik na istata
partija i protivkandidat za generalen direktor na Kombinatot.
Vrednosta na predmetot e ogromna. Se raboti za o{teta na uni{ten `ivot..., i toa
samo poradi stru~nosta, makedon{tinata...od 20.05.2001, od koga bev isfrlen od rabota od
SDSM-ovskoto prosrpsko=xeladsko Pravousudstvo″.
Na 23.11.2007 do Premierot na R.Makedonija i Sudskiot sovet na R.Makedonija
isprativ: ″Predmet: Predelog za revizija do Vrhovniot sud.
So predmetot kako prilog Vi go ispra}am Predlogot za revizija, so koja }e se vidi,
vo R.Makedonija ponatamu prodol`uva partiskoto progonuvawe, {to trae do denes.
Vo nade`, deka istoto edna{ zasekoga{ }e se prekini, se zablagodaruvam″.
″Republika Makedonija Sudski sovet na R.Makedonija Br.07-2512/ 2 29.11.2007 god.
Skopje.
Do Risto Ivanovski Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21, Bitola
Predmet: Izvestuvawe (Povtoruva istoto kako prethodnoto,R.I.)
Vo vrska so Va{ata prestavvka dostavena do Sudskiot sovet na Republika Makedo-
nija, vo koja izrazuvate nezadovolstvo od postapuvaweto na sudot, Sudskiot sovet na Repu-
blika Makedonija po prou~uvaweto na navodite vo prestavkata i soodvetnite propisi vo
konteks na svojata nadle`nost, Ve izvestuvame slednoto:
Soglasno ~l. 1 st. 2 od Zakonot na sudovite, sudovite se samostojni i nezavisni dr-
`avni organi.
Soglasno ~l. 2 od Zakonot na Sudskiot sovet na Re{ublika Makedonija, Sovetot ja
obezbeduva i garantira samostojnosta i nezavisnosta na sudskata vlast, preku ostvaruvawe
na svoite funkcii soglasno so Ustavot i zakonite.
Soglasno Zakonot za sudovite, nikoj ne mo`e da vlijae vrz sudijata vo vrska so sude-
weto, sudskata odluka ima neprikosnoveno dejstvo i istata mo`e da ja ispituva, menuva ili
ukiniva samo nadle`en sud i vo postapka propi{ana so zakon.
Spored toa, Sudskiot sovet na Republika Makedonija nema ovlastuvawe da se me{a
vo rabota na sudovite, da gi preispituva sudskite odluki, pa bara nivno izmenuvawe ili
ukinivawe, nitu ima ovlastuvawe da go spre~i izvr{uvaweto na sudskite odluki.
Voedno Ve izvestuvame deka ne se najdeni osnovi za postapuvawe na Sudskiot sovet
na Republika Makedonija.
Na osnova na prediznesenoto, soglasno ~l. 105 od Ustavot na Republika Makedonija,
Sudskiot sovet na R.Makedonija ne najde okolnosti koi uka`uvaat na negova nadle`nost.
Sudski sovet na Republika Makedonija ^len Vasil Gr~ev″.
Na 04.12.2007 do Sudski sovet i Premierot na Vladata podnesov ″Predmet: Prigo-
vor na Izvestuvaweto od ~lenot na Sudskiot sovet.
Naslovov na predmetov se odnesuva{e koga jas na 26.10.2007 vakov predmet isprativ
do Sudskiot sovet. Toj be{e po povod na mojata obespravenost kako Makedonec, koj stanal
`rtva od 1990 godina, kako gre{ka, {to toj vo postsrpskiot re`im postanal ~len i kandid-
at za pratenik na VMRO-DPMNE. Tokmu vo imeto i ideite na VMRO od srpskiot i prosrp-
skiot re`im stradale bezbrojni Makedonci, komunisti i nekomunisti, duri i sve{tenici.
Toa {to bilo prodol`ilo kako del na Makedoncite i makedonski izrodi. Ova se gleda i vo
predmetot na Sudskiot sovet, koj ne bil nadle`en vo ~istkata na makedonskite kadri. Ova
bilo povrzano, so toa {to sudovite bile samostojni vo likvidacijata na Makedoncite. To-
kmu zatoa na mojot prigovor ~lenot Vedat Veli ne odgovoril.
Po likvidacionoto Re{enie od Apelacioniot sud, jas podnesov Predlog za revizija
do Vrhovniot sud na Makedonija. Vakov primer, so kopija na navedenoto Re{enie, isprativ
i do Sudskiot sovet. Od nego na 04.12.2007 dobiv predmet br.07-2512/2, od 29.11.2007 Izvestu-
vawe, istoto, koe vo ni{to ne ostapuva od ona na Vedat Veli, od kogo dosega gi dobivav od-
govorite. Me|utoa, sega za prv pat se javuva Vasil Gr~ev. I ovoj, kako prethodniot, ne e nad-
le`en, i ovoj na prigovorot nema da odgovori.
Taka, tie dvata si ja zavr{ile rabotata, a samo vo slu`ba na neprijatelite na R.Ma-
kedonija, koi se vnatre{ni i samo vnatre{ni, da se likvidiraat samo Makedonci, koi bez
poznati vo nau~nata i stru~nata javnost von Makedonija. Tokmu ovaa jadnata, po nejzinata
podelba od 1913 godina, stanala pozaostanata od sosedite, a spored patepiscite taa od niv
bila mnogu ponapredna i so povisok standard. Ova prodol`ilo od licata, na koi nikoga{
ne im le`ela Makedonija. Tie nea samo si ja pla~kale, kako {to SDSM po 1990 godina par-
tiski si ja opla~kale, Makedoncite gi izbrka od rabota, ostanuvaj}i bez pravo na vrabo-
tuvawe. Za vakov slu~aj bea i se moite predmeti.
Verojatno,R.Makedonija nekoga{ }e stane i makedonska″.
2. OBVINITELSTVO:
Na 18.12.2000 do Javniot obvinitel na R.Makedonija- Skopje e ispraten ″Predmet:
Predlog za revizija na P.br.987/91
Kako nau~en sorabotnik od Germanija i doktor po nauka od Avstrija se vrabotiv vo
jugoslovenskiot rekorder ZIK ′Pelagonija′-Bitola. So vrabotuvaweto na Vangel Gaga~ev
se upropasti Kombinatot i toj prv se raspadna vo dr`avata vo 1990 godina, od kogo od zemjo-
delskite OOZT-ina se sozdade ZK ′Pelagonija′- Bitola so generalen, navedenata li~nost.
Do denes toj pove}e ne e ni dr`aven rekorder i `ivee na dr`avni jasli: dobi sredstva od dr-
`avata od preku 10 milioni DEM (taa go oslobodi da gi vrati), ja prodava nacionalizi-
ranata zemja (ima sudski re{enija), zema najpove}e sredstva od FARE (so niv se rasfrluva),
ja otu|uva odli~nata oprema i mehanizacija (grabe` na imotot) itn. Pokraj ova postojat ma-
sovni kra`bi, a voda~ e tokmu V.G., koj kupuva oprema i mehanizacija direktno od kupuva~ot
i toa poskapo ili so istata cena od na{ trgovec: ovde postoi organizirano kradewe na dr-
`avata. Za ova imam objaveno premnogu napisi, a toj ponatamu opstojuva, oti toj so dr`avni
pari se potkupil. Takvo antinarodno potkupuvawe napravi vo Pravosustvoto, kade be{e su-
dija negoviot prv bratu~ed Vangel Gaga~ev: ovoj e vinoven {to go izgubiv sporot vo Okru`-
niot sud (be{e okru`en sudija), i koga toj stana vrhoven, toa vo Vrhovniot sud mora{e da se
povtori.
Za da ja spasime Sviwarska farma biv{iot rakovoditel Kitan Min~evski gi orga-
nizira vrabotenite. Toj gi sobra potpisite i be{e organizator. Jas nego go podr`av, oti
bev svesen deka taa }e se likvidira. Po na{eto brkawe, taa se upropasti: od svinskoto meso
obolea preku 100 vraboteni od stafilokokoza, farmata ja zafati ~umata (za nea nema lek i
denes sviwite se bolni), umrea od glad i stud govedata vo farmata (100% se uni{ti), a samo
nie sme kazneti, oti sakavme da ja spasime farmata.
Nie bevme tereteni deka sme gi organizirale vrabotenite za Sviwarskata farma
od posebna presmetkovna edinica da ja izdvoime kako posebna rabotna edinica, vo sostav na
Kombinatot, {to ne e nikakov prekr{ok, oti taa toa be{e. So predmet od Kabinetot na
Premierot od 03.05. 1991 se potvrdi deka organiziraweto na posebna rabotna edinica ne e
prekr{ok i deka za Kitan Min~evski i Risto Ivanovski bez materijalni dokazi se vodi di-
sciplinska merka. Za niv toa ne be{e ni{to, nie od 20. 05.1991 bevme izbrkani od rabota.
Bidej}i jas bev i kandidat za generalen direktor, zna~i, konkurent na V.G. samo jas
do denes ostanav bez rabota. Ovde be{e zloupotrebena mojata partiska pripadnost kako
~len na VMRO-DPMNE (vo 1990 godina bev kandidat za pratenik i izgubiv za 166 glasovi
od Jakim Ivanovski),
Ni se montiraa dela, koi ne se doka`ani. Bev proglasen kako neprijatel na Make-
doncite od Egejskiot del na Makedonija. Od ova samovolie imav {teta. Pak, vo Obvinitel-
stvoto imav eden kup prijavi za V.G, kako na primer, deka toj ′uspeal′ da ja dogleda ′tetkamu′
po nejzinata smrt i od nea zel stanovi za imot, koj e dva pati isplaten, kako masoven zlo~in
na dr`avata.
Toa se potvrdi vo Pravosudstvoto, kade izvr{en predmet ne saka{e da se izvr{i.
Toj be{e zaradi nasilnoto premestuvawe od moeto rabotno mesto od Razvojnata slu`ba vo
Sviwarskata farma. Zna~i, jas sum bil protiv Egejci.
Deka toa ne e to~no e sledniot dokaz: jas vo svojata kniga ′Sredozemjeto pradomo-
vina na Evropjanite′ doka`uvam deka Grcite bile ve{ta~ki narod, ~ij jazik vo 1830 godina
bil Homerov (tn.slovenski), a noviot gr~ki jazik bil samo reformiraniot jazik koine na
Aleksandar Makedonski, delo na Korais po 1830 godina (toj bil roden vo Smirna, a `iveel
vo Paris). Knigata do`ivea tri izdanija, sledi kniga za Skenderbeg (toj e napraven 10 godi-
ni pomlad za da bide obre`an i roden vo Kruja: toj mo`el da bide roden samo vo Debarsko i
Polo{ko) i slednata kniga Odroduvawe na Makedoncite e pri kraj; u{te i 68 napisi.
Kako potvrda deka V.G. bil zlo~inec e dokazot, deka toj e vinoven za uni{tuvaweto
na mnogu semejstva i smrtni slu~aevi. Toj na prinudni rabotni akcii gi proumre srcevite
bolesnici. Takvi se eden kup agronomi. Ama bidej}i dr`avava nego ne go kaznuva, toj toa go
prodol`uva. Deka toj e neprijatel na Egejcite e sledniot primer: toj e vinoven za dvajca sr-
cevi bolesnici: Vangel Xuklevski i Irakli Durlov (prviot go ismejuva{e kako tehni~ki
direktor, a vtoriot na rabotna akcija so meseci kade nema ni voda ni prevoz).
Zna~i, od vkupno 13 sudski odluki 6 bea vo moja polza, a 7 protiv. Za narodniot pra-
vobranitel brkaweto od rabota bez osnova ne bilo kr{ewe na ~ovekovite prava. Vo Evrop-
skiot sud vo Strasburg bev primen, no bidej}i mojot predmet od Vrhovniot sud be{e vo noe-
mvri 1996 godina, a R.Makedonija be{e potpisnik na 7.04.1997, Sudot ne mo`el da donese od-
luka.
Bidej}i jas bev ~len na VMRO-DPMNE, kandidat za generalen direktor i prijavu-
va~ na neprijatelot na Makedonija i Makedoncite, tikvar (najslabi prinosi od koga toj
dojde, od 1977 godina) i aramija (od bednik stana kapitalist), a samo jas ostanav bez rabota
(samo za mene se vode{e sudskiot spor):
Organizatorot na vrabotenite i sobira~ot na potpisite Kitan Min~evski be{e
vraten na istoto rabotno mesto, iako toj be{e pote{ko i za pove}e dela tereten. Samo so
ovoj navod se doka`uva deka ovde postoi samovolie.
Isto taka, advokatot Icko Dimovski be{e potkupen, toj ja zakasna `albata i taa
be{e otfrlena. Bidej}i jas kako neuka stranka imav podneseno vtora `alba, predmetot se
vrati vo prvobitnata sostojba. Advokatot na mojata krivi~na prijava be{e osloboden, {to
samo po sebe govori deka jas morav da go izgubam sporot.
Site sudii, koi me sudea, jas za niv kako monteri imav podneseno krivi~ni prijavi.
Tie nepre~eno sudea i mene 100% me likvidiraa. Sudiite, koi re{avaa (vo moja polza) bea
izemeni moe znaewe, a jas ne mo`ev da gi izemam onie (sudii) za koi imav podneseno krivi-
~ni prijavi, koi 100% go sudea sporot. (I niv gi oslobodi Obvinitelstvoto, R.I.)
Vo nade` da se prifati mojot predmet, kade se vode{e sudskiot spor samo za mene, a
ne za Kitan Min~evski itn., se zablagodaruvam″.
Na 21.02.2003 do Javniot obvinitel na R.Makedonija- Skopje se obrativ:″Predmet:
Po~ituvawe na zakonite i prekinuvawe na politi~ki progoni.
Kako dodatok na mojata ~etvrta objavena kniga isprativ prestavka, so sleden tekst:
′Kako ~len i kandidat za pratenik vo 1990 godina na partijata VMRO-DPMNE od selskata
dinastija na SDSM mi se montira sudski proces, so kogo od 1991 godina sum bez raboten od-
nos i pravo na vrabotuvawe. Toa va`i za univerzitetite, koi se privatizirani od vrabote-
nite kako nivno nasledno pravo.
Za sudskiot spor e podnesen predmet za poni{tuvawe na odluka za otkaz, koja sega e
po moja `alba od 20.09.2001 vo Apelacioniot sud. Predmetot e P.br.987/92.
Dosega za mene sum pi{el vo pove}e glasila. Istoto go objaviv vo mojata ~etvrta
kniga, {to go prilo`uvam vo prestavkata′. Datum 06.03.2002.
Vo prilog od mojata sedma kniga od 01.10.2002, ispraten do Vas, e sledniot tekst na
mojot podnesok: ′Na 06.03.2002 Vi podnesov prestavka so koja uka`av na grupa na lu|e vo dr-
`avata nea i nanesoa ogromna {teta. Pri toa mene mi be{e izre~ena disciplinska merka
prestanok na raboten odnos, jas ne mo`am da se vrabotam vo privatiziranite univerziteti
koe go nema vo niedna zemja i ponatamu sum otfrlen. Vo prilog Vi isprativ za sudskiot
spor P.br.987/92 i univerzitetite. Vo edno uka`av deka mojot predmet e po `alba od 20.09.
2001 vo Apelacioniot sud- Bitola. Za istoto Vi isprativ u{te eden prilog′. Datum:
01.10.2002.
Nezadovolen od Javniot obvinitel na VMRO-DPMNE, koj ne saka{e ni{to da pre-
zemi kako nepoznata li~nost (jas) na partijata, {to go objasnav, Ve zamoluvam kako Javen
obvinitel na SDSM da prezemete pravni dejstvija spored zakonite i edna{ zasekoga{ da
prekinat partiskite progoni.
Ne samo toa, bidej}i ovoj zlostor e podr`an od SDSM, molam i baram samata par-
tija da go prekini, taa da po~ne da gi po~ituva pravata i ~esta na sekoja li~nost poedine-
~no. Ova e neophodno, oti dr`avata e narodna.
Vo nade` da se razre{at moite obespravuvawa od lica naprijateli na dr`avata R.
Makedonija, tikvari i aramii, se zablagodaruvam″.
Na 01.10.2002 do Republi~ki javen obvinitel i Republi~ki naroden pravobranitel
isprativ: ″P O D N E S O K
Na 06.03.2002 Vi podnesov prestavka so koja uka`av na grupa na lu|e vo dr`avava nea
i nanesoa ogromna {teta. Pri toa mi be{e izre~ena (disciplinska merka) prestanok na
raboten odnos, jas ne mo`am da se vrabotam od privatiziranite univerziteti koe go nema vo
niedna zemja i ponatamu sum otfrlen. Vo prilog Vi isprativ za sudskiot spor P.br.987/92 i
univerzitetite. Voedno uka`av deka mojot predmet e po `alba od 20.09.2001 vo Apelaci-
oniot sud- Bitola.
Za istoto vi isprativ u{te eden prilog″.
Na 29.03.2003 do Javno obvinitelstvo na R.Makedonija- Skopje i Naroden pravobra-
nitel na R.Makedonija-Skopje isprativ: ″PRESTAVKA
Kako dr`avjanin na R.Makedonija sum obespraven i toa poradi mojata partiska pri-
padnost.
Tokmu zatoa Vi ja ispra}am prestavkata so dodatokot vo mojata po red devetta obja-
vena kniga.
Vo nade` da prezemite ne{to se zablagodaruvam″.
3. NARODEN PRAVOBRANITEL NA R.MAKEDONIJA
Vo vrska na P.br.987/92 podnesov prestavka do Narodniot pravobranitel. Potoa
sledi moj predmet do Republi~kiot javen obvinitel na R. Makedonija, pa moja zamolnica od
20.05.1997, potvrdeno so moj plik, taa kaj niv na 21.05.1997 zaverena pod JO VO/97 revizija,
za so GO 22.05.1997, so potpis, naveduvam: ″ZAMOLNICA
Vo vrska so mojot montiran sudski proces za kogo sum go dobil kone~noto re{enie
od Vrhovniot sud na R.Makedonija, so {to mojot predmet revizija be{e odbien, se obrativ
do Vas so celata dokumentacija na mojot predmet P.br.987/91. Isto taka, po povod na mojata
prestavka do Pretsedatelot na Republika Makedonija dobiv odgovor od Anica Miftari ka-
de se naveduva deka mojot predmet ne e re{en.
Zatoa zamoluvam da se ubrza postapkata za {to se zablagodaruvam
PS: Za mojot predmet sum objavil pove}e moi pisma vo vesnikot ′Delo′,a takvo be{e
moeto posledno objaveno pismo vo ′Delo′od 15.maj 1997 so naslov ′podmiteno sudstvo′. Za
zlodelata na monterot na cel sudski proces direktorot na ZK ′Pelagonija′- Bitola Vangel
Gaga~ev podnesov krivi~na prijava do Osnovnoto javno obvinitelstvo vo Bitola.
20.05.1997 Bitola D-r Risto Ivanovski ul.Mihajlo Andonovski br.6/21...″.
Na 28.10.1997 do Narodniot pravobranitel na R.Makedonija- Skopje isprativ pre-
dmet: ″Po~ituvani Naroden pravobranitel
Vo vrska so mojot maratonski sudski spor za montiran proces isprativ `alba do Re-
publi~kiot javen obvinitel, koj se oglasi za nenadle`en. Toa go povtoriv i do Javnoto pra-
vobranitelstvo na Makedonija i dobiv odgovor br.9-208/97 od 03.10.1997, koj se oglasi isto
taka za nenadle`en. Celata dokumentacija zaedno so `albata ispratena do Republi~kiot
javen obvinitel koja e predmet na moeto obra}awe do Vas, go prepra}am do Vas za ponata-
mo{na postapka.Se nadevam deka nema da go {titite ponatamu masovniot kradec Vangel
Gaga~ev za kogo sum pi{uval i imam podneseno krivi~na prijava za grabe` od okolu 3,5 mi-
lioni germanski marki kako razlika na cena za kupenite opremi direktno od proizvedu-
va~ot koi se poskapo kupeni otkolku da se kupeni od na{ trgovec vo dr`avata. Toj so takvi-
ot grabe` go potkupi celo pravosudstvo.
Vo nade` da postapuvate spored zakonot, se zablagodaruvam″.
Na 03.01.1998 do Narodniot pravobranitel na R.Makedonija- Skopje isprativ ″Pre-
dmet: Ubrzuvawe na postapkata za P.br.987/91.
Na 28.10.1997 ja isprativ dokumentacijata za navedeniot predmet. Svesen sum za Va-
{ata preopteretenost so predmeti od dr`avata i molam da se ubrza postapkata, za{to se za-
blagodaruvam...″.
Na 04.01.2000 do Pretsedatelot na R.Makedonija, Premier na Vlada, Minister na
pravda, Pretsedatel na Vrhoven sud i Pretsedael na sudski sovet isprativ ″Predmet: Zamo-
lnica za povtorna revizija na monti-raniot politi~ki sudski proces za predmetot br.
987/91-92.
Vo vesnikot ′Nova Makedonija′ od 04. i 05. dekemvri 1999 godina objaviv napis pod
naslov ′Ne-pristrasnosta na Vrhovniot sud preku sopstven primer′, so koj mi se nanese ogr-
omna {teta: sum bez raboten odnos od 1991 godina.
Mojot predmet be{e ispraten do Vas. Bidej}i dosega ne dobiv odgovor, go povto-
ruvam predmetot. Vo nade` da se prezemat dejstvija spored Ustavot i zakonite na dr`avata,
se zablagodaruvam″.
″Republika Makedonija Ministerstvo za pravda
Br.08/2-10/2 od 01.02.2000 godina Skopje
Do Risto Ivanovski ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola
Vo vrska so Va{ata prestavka, Ministerstvoto za pravda, so pismo od 24.02.1999 go-
dina Ve izvesti deka se obrati do Pretsedatelot na Osnovniot sud Bitola od kade dobi iz-
vestuvawe deka po predmetot I.br. 2753/91 bilo doneseno re{enie za zapirawe na postapka-
ta se do okon~uvawe na predmetot P.br.987/92.
Vidno od Va{ata prestavka, Vie barate povtorna revizija vo predmetot P.br.987/92
zaradi {to e potrebno da se obratite do nadle`niot sud od pri~ini {to Ministerstvoto
za pravda soglasno svojata nadle`nost opredelena vo ~lenot 77 od Zakonot za sudovite
(′Slu`ben vesnik na RM.′ br.36/95 i 45/95) ima nadle`nost da postapuva po poplakite i pre-
stavkite na gra|anite na rabotata na sudovite dokolku istite se odnesuvaat na rabotata na
sudskite slu`bi ili na odlo`uvawe na sudskite postapki i istoto nema nadle`nost da gi
preocenuva ili preispituva sudskite postapki i odluki.
Imeno strankata koja ne e zadovolna od sudskata odluka istata mo`e da ja pobie sa-
mo vo postapka pred nadle`en sud so upotreba na dozvoleni pravni sredstva. So po~it, Po-
mo{nik na ministerot za pravda″AM
Na 11.02.2000 do Pretsedatelot na Osnovniot sud- Bitola podnesov ″Predmet: Po-
vtoruvawe na postapkata na montiraniot politi~ki i potkupen sudski proces za P.br.
987/92
Vo vrska so potkupeniot politi~ki 100% montiran sudski proces, kako delo na ap-
solutisti~ki pravni sistemi, dosega sum se obra}al vo mnogu javni glasila. Bidej}i pro-
zvanite vo vesnicite ne se javija toa da go osporat, se potvrduva 100% montiraniot sudski
proces od li~en interes na poedinec koj so dr`avni sredstva gi potkupil ~lenovite na sud-
skite soveti i mi se nanese nepravda ne samo mene tuku i na cel praven sistem. Ova se po-
vtori vo dnevnikot ′Nova Makedonija′ od 04. i 05. dekemvri 1999 godina, kako i vo need-
lnikot ′Delo′, koi do denes ne se demantirani.
Bidej}i Va{iot sud e nadle`en sud vo koj zapo~na montiraniot sudski proces, se
obra}am do Vas i vo nade` da se ostranat nepravdite, se zablagodaruvam i ve pozdravuvam″.
Na 11.02.2000 do Republi~kiot sudski sovet na R.Makedonija- Skopje isprativ ″Pr-
edmet: Povtoruvawe na postapkata na montiraniot politi~ki i potkupen sudski proces za
P.br.987/92.
Vo vrska so potkupeniot politi~ki 100% montiran sudski proces,kako delo na mi-
natoto {to ne e predvideno so nieden zakon za povtoruvawe na postapkata, dosega sum se ob-
ra}al vo mnogu javni glasila. Bidej}i prozvanite i nadle`nite ne se javija toa da go ospo-
rat, se potvrdi 100% montiraniot sudski proces od li~en interes na monterot Vangel Ga-
ga~ev, koj so dr`avni sredstva gi potkupil ~lenovite na sudskite soveti i mi se nanese ne-
pravda. Ova se povtori vo dnevnikot ′Nova Makedonija′ od 04. i 05. dekemvri 1999 godina,
kako i vo nedelnikot ′Delo′, koi do denes ne se demantirani.
D-r Risto Ivanovski ul.Mihajlo Andonovski br.6/21,97000 Bitola
PS: Vo postapkata na predmetot kako ~len na sudskiot sovet be{e i Va{iot ~len
K.^avdar, koj e dobro zapoznaet za ovoj predmet″.
″RS@.br.1022/2007 APELACIONINOT SUD VO BITOLA, vo sovet od sudiite
M-r Qube Nedelkovski- pretsedatel, Quben Ne{kovski i Sne`ana Bogdanoska- ~lenovi na
sovetot, vo pravna rabota na tu`itelot Risto Ivanovski od Bitola, protiv tu`eniot ZK
′Pelagonija′ Bitola, kako praven sledbenik na ZIK ′Pelagonija′ RE ′Kole Kaninski′ s.Po-
rodin, za poni{tuvawe na odluka, odlu~uvaj}i po `albata na tu`itelot, protiv re{enieto
na Osnovniot sud vo Bitola, P.br.987/92 od 21.09.2007 god., na sednica na sovetotna sedni-
cata na sovetot odr`ana na 09.11.2007 god., donese R E [ E N I E
@albata na tu`itelot SE ODBIVA, kako neosnovana.
Re{enieto na Osnovniot sud vo Bitola, P.br.987/92 od 21.09.2007 god., SE POTVR-
DUVA. O b r a z l o ` e n i e
So ob`alenoto re{enie, predlogot na tu`itelot za povtoruvawe na postapkata po
predmetot na Op{tinskiot sud Bitola, P.br.987/92, pravosilno zavr{ena, e otfrlen.
Protiv vaka donesenoto re{enie, vo zakonskiopredeleniot rok vlo`i tu`itelot,
poradi nezakonitost na re{enieto, so predlog `albata da se uva`i, ob`alenoto re{enie
da se ukine i predmetot da se vrati na prvestepeniot sud na povtorno odlu~uvawe.
Ovoj sud, odlu~uvaj}i po `albata, go ispita ob`alenoto re{enie soglasno ~l. 371
od ZPP, po ocena na `albenite navodi i spisite vo predmetot, najde deka: @albata ne e
osnovana.
Prvestepeniot sud izvr{uvaj}i uvid vo spisite na predmetot P. br.987/92, utvrdi
deka vo vremeto koga se vodela postapkata odnosno odlukata so koja bilo odbieno tu`be-
noto barawe na tu`itelot stanala pravosilna, istekol rokot od 5 god., pa predlog za povto-
ruvawe na postapkata ne mo`e da se podnese. Od predlogot na povtoruvaweto na postapkata
od 23.03.2007 god., tu`itelot ne bara povtoruvawe na postapkata od pri~inite navedeni vo
~l.421 t.2 i 3 od ZPP.
U{te pove}e, istite pri~ini tu`itelot ve}e edna{ gi ima podneseno so predlogot
za povtoruvawe na postapkata od 19.06.2001 god., pa prvostepeniot sud imal odlu~eno so re-
{enie na Op{tinskiot sud Bitola, P.br.987/92 od 05.09.1991 god., koe stanalo pravosilno.
Zaradi toa, vo konkretniot slu~aj, pravilno prvostepeniot sud postapil, koga pred-
logot na tu`itelot za povtoruvawe na postapkata po predmetot na Op{tinskiot sud Bi-
tola, P.br.987/92, pravosilno zavr{ena, go otfrli.
Ovoj sud, gi cene{e navodite istaknati vo `albata, oceni deka istite ne se od vli-
janie za utvrduvawe poinakva fakti~ka sostojba, od ve}e utvrdenata od strana na prvostepe-
niot sud i ne pridonesuvaat za poinakvo odlu~uvawe.
Predvid na se gore izneseno, sleduva{e ovoj sud da odlu~i kako vo izrekata, sogla-
sno ~l. 371 st. 1 t.1 od ZPP.
LE/JS Pretsedatel na sovetot-sudija M-r Qube Nedelkovski,s.r″.
4. PRETSEDATELOT NA R.MAKEDONIJA
Na 05.02.2000 do Pretsedatelot na Republika Makedonija isprativ predmet ″Po~i-
tuvane Pretsedatele
Kako ~len na VMRO-DPMNE od 1990 godina i kandidat za pratenik na prvite par-
lamentarni izbori, no i ~len na Sovetot na Partijata, sum obespraven i na silexiski na-
~in na ulica isfrlen, kako metod od minatoto, a za mene so trajni posledici:od1991 godina
sum bez raboten odnos.
Za ova Vi pi{uvav i na 04.01.2000, koga go spomnav mojot napis objaven vo ′Nova Ma-
kedonija′ na 04. i 05. dekemvri 1999 po povod na Pretsedatelskite izbori na R.Makedonija.
Se raboti za P.br.987/91- 92 100% montiran so potkupeni sudii, a Vrhovniot sud nesaka da
izleze vo presret kako sud na minatoto, vo koj se sudeni mnogu politi~ki nepodobni li~no-
sti. (Bi bil presre}en ako jas bidam posledniot, R.I.)
Kako potvrda deka za se e vinovna partijata na koja i pripa|am e i sledniot pri-
mer: jas sum edinstven koj sum rabotel vo Germanija kako nau~en sorabotnik ~etiri godini,
doktorirav vo Viena Avstrija, samo jas imam objavuvano trudovi von dr`avata i toa samo-
stojni, imam izdadeno skripta i kniga, zna~i samo jas vo dr`avata mo`am da predavam na Ze-
mjodelski i Veterinaren fakultet i nivnite instituti,kako i na Vi{ata zemodelska {ko-
la vo Bitola, od 1990 godina se javuvam redovno na konkurs, sekoga{ sum odbien, a se pri-
meni interni lica bez samostojni trudovi, nemaat skripta ni kniga. Toa se vr{i i od odma-
zda od ′recezenti′ za koi se odnesuvaat moite trudovi i mnogu napisi vo ′Nova Makedonija′
objaveni samo do 1990 godina. Taka jas ponatamu sum bez raboten odnos, a Makedonija vo
SFRJ be{e pred Kosovo, a denes e samo pred Albanija.
Vo nade` da se razre{i politi~kata nepodobnost, se zablagodaruvam″.
″Pretsedatel na Republika Makedonija Kabinet Br.11-283 01.3. 2000 Skopje Do G-
din Risto Ivanovski ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 ...
Vo vrska so Va{ata prestavka upatena do Pretsedatelot na Republikata vo koja iz-
razuvate nezadovolstvo od rabotata na sudovite vo vrska so sporovite {to ste gi vodele pr-
ed niv istovremeno izrazuvaj}i i nezadovolstvo od na~inot na koj e vr{en izbor na pro-
fesori vo Zemjodelskiot i Veterinarniot fakultet vo Bitola (Skopje, R.I.) Ve izve-
stuvame za slednoto:
Sudovite soglasno svojata zakonska i ustavna postavenost se nezavisni i samostojni
vo donesuvaweto na svoite odluki, presudi i re{enija, taka {to drugite organi nemaat
ovlastuvawa i zakonski mo`nosti da vlijaat na nivnata rabota. Opravdanosta na nivnite
odluki, presudi i re{enija mo`at da gi ocenuvaat povisokite sudovi vo redovna i vonredna
postapka pred niv, {to Vie go imate storeno.
[to se odnesuva do Va{eto uka`uvawe za na~inot na koj e izvr{en izborot na pro-
fesori vo Zemjodelskiot i Veterinarniot fakultet istiot e izvr{en soglasno odredbite
na Zakonot za naso~eno obrazovanie (′Slu`ben vesnik na SRM′ 16/85, 2/86, 29/86, 7/88,18/89,
29/89, 29/90, 11/91, 40/91 i 14/95) i Zakonot za rabotni odnosi (′Slu`ben vesnik na SRM′
80/93. 14/95, 53/97 i 21/98) soglasno koi, za vrabotuvaweto samostojno odlu~uva rabotodave-
cot a dr`avnite i drugite organi pritoa nemaat nikakvi prava i ovlastuvawa. (Zakonot za
naso~eno obrazovanie ne e vo soglasnost na evropskite..., R.I.)
Imaj}i razbirawe za Va{ata sostojba drugi mo`nosti soglasno zakonot nema zaradi
{to Ve molime gornoto primete go kako odgovor na Va{ata prestavka.
Komsija za prestavki i `albi na Pretsedatelot na Republika Makedonija Sekretar
Evica Lazarova″.
Na04.03.2000 do pretsedatelot na R.Makedonija isprativ predmet:
″Po~ituvani Pretsedatele
Vi se obrativ so pismo na 05.02.2000, vo koe protestirav deka vo dr`avata ne se po-
~ituvaat Ustavot i zakonite. Tokmu zatoa jas kako ~len na VMRO-DPMNE sum obespraven
i uni{ten, so 100% montiran sudski proces vo polza na ~len na SDSM sum bez raboten od-
nos od 20.05.1991 i od 1990 godina koga postanav ~len na VMRO-DPMNE i kako kandidat za
pratenik na prvite pove}epartiski izbori go izgubiv pravoto da se vrabotam spored Zako-
not za visokoobrazovanie vo dr`avata iako samo jas sum rabotel i doktoriral vo nau~na
ustanova vo Evropa vo koja saka da vleze dr`avata, samo jas imam izdadeno trudovi von dr-
`avata, site samostojni, sum izdal kniga i skripta, itn.
Od Va{iot Kabinet dobiv predmet Br.11-223 od 01.03.2000 so koe se povikuva na sa-
mostojnosta na sudovite i univerzitetite, a tie se privatizirani od lica vraboteni vo
ustanovite, koi zaradi li~ni interesi i zavisnost na vladee~kata SDSM mi go odzede pra-
voto spored Ustavot i zakonite da se opstojuva vo dr`avata.
Tokmu zatoa bi trebalo da se preispita mojata prestavka, da se po~ituva Ustavot i
zakonite vo dr`avata spored koi site gra|ani se ravnopravni, so prednost na posposobnite
od koi }e proizleze napredokot na dr`avata: so dosega{niot kadar R.Makedonija e samo pr-
ed Albanija, {to samo po sebe mnogu govori- ne se soodvetni lica na soodvetni mesta.
I vo nade` da mi se proizleze vo presret so razgleduvawe na predmetot, se zablago-
daruvam″.
″Pretsedatel na Republika Makedonija Kabinet Br.11-223/1 17. 03.2000 Skopje Do G-
din Risto Ivanovski ul.Mihajlo Andonovski br.6/21...
Vo vrska so Va{ata povtorena prestavka upatena do pretsedatelot na Republika
Makedonija vo koja izrazuvate nezadovolstvo od rabotata na sudovite vo vrska so sporovite
{to ste gi vodele pred niv Ve izvestuvame za slednoto:
So na{e pismo 11-223 od 18.02.2000 Vi e daden odgovor po navodite izneseni vo Va-
{ata povtorena prestavka.
Zaradi toa soglasno ~len 10-a od Zakonot za postapuvawe po prestavki i predlozi
(′Sl.vesnik na SRM′ br.36/77, 12/89 i 19/90) nema osnov za povtorno postapuvawe.
Komsija za prestavki i `albi na pretsedatelot na Republika Makedonija, sekretar
Evica Lazarova″.
Na 20.03.2000 do pretsedatelot na R.Makedonija isprativ: ″Predmetot e kako zamo-
lnica za revizija, Br.11-223/1 od 17.03.2000.
Kako ~len na VMRO-DPMNE i kandidat na prvite pove}epartiski izbori SDSM
mi montira sudski proces, so koj sum bez raboten odnos i sredstva za `iveewe od 1991 godi-
na. Za montiraweto na sudskiot proces se navedeni dokazite od predmetot na premierot od
1991 godina i od 13 sudski odluki 7 se protiv mene a 6 za mene: mi be{e odzemeno pravoto da
izemam sudii, toa pravo go imav izgubeno; me sudea sudii za koi imav podneseno krivi~ni
prijavi; so mene be{e izbrkan eden moj kolega koj iako be{e voda~ za se i be{e obvinet za
pote{ki i pove}e dela kako ne ~len na VMRO-DPMNE go vratija na rabotno mesto; tu-
`bata be{e za dvata edna i ista i zatoa politi~kiot sudski proces prodol`i samo za mene
da me likvidiraat kako delo vo 21 vek kako najgolem sram i ~in na prodol`uvawe na zlo~i-
nite vr{eni na Makedoncite od neprijatelite na Makedoncite.
Za ovie zlo~ini se obrativ do Evropskiot parlament vo 1993 godina. Toj toga{ ne-
mo`e{e na R.Makedonija da deluva kako ne~lenica i nepotpisnik. Predmetot zavr{i vo
Vrhovniot sud vo noemvri 1996 godina i Narodniot pravobranitel vo fevruari 1998 godi-
na, a R.Makedonija e potpisnik od 10.04.1997. Mojata `alba be{e prvata protiv vladeeweto
na SDSM vo dr`avata. Tie taa ja primija, ja regististriraa i sudskiot proces 100% }e go
dobiev {to i samite go potvrdija. Pra{aweto ostana za razre{uvawe za postarata moja po-
sledna odluka od Vrhovniot sud pred 10.04.1997. Se ostana dali }e go prifati sudot samo-
volieto na Narodniot pravobranitel, negovata odluka so koja toj ka`uva deka brkaweto od
rabota ne bilo povreda na ~ovekovoto pravo: vo civiliziraniot svet toa e ~ovekovo pravo
broj eden.
Bidej}i vo sekoj dr`ava pretsedatelot go ima pravoto za revizija na predmetot, to-
kmu zatoa jas se obrativ kaj pretsedatelot na R.Makedonija. Ako se zemi vo predvid deka
ovoj e 100% politi~ki i 100% montiran sudski proces, sum siguren deka ovoj predmet }e bi-
de razgledan, prifaten i podnesen na revizija, za{to za pomo{ta se zablagodaruvam. Se na-
devam deka jas }e bidam posledniot za zlo~ine~koto deluvawe vrz Makedoncite, koi se bo-
rea i borat za svojata dr`ava: mene me izbrkaa a od ~uma 100% propadna sviwarska farma,
100% izumrea kravite, preku 100 potro{a~i od svinsko meso obolea od stafilokokoza itn.
vo ZK ′Pelagonija′- Bitola koj go vodi neprijatelot na Makedoncite, tikvar i aramija,~len
na SDSM (odbornik vo Bitola i kandidat za pratenik) i prv bratu~ed na sudijata Vangel
Gaga~ev (sudija vo Okru`niot i Vrhovniot sud, vinovnik za mojot propast) direktorot Va-
ngel Gaga~ev″.
Do pretsedatelot na R.Makedonija na 28.03.2001 isprativ: ″Predmet: Zamolnica.
Od Zemjodelskiot fakultet- Skopje bev ispraten vo Germanija i tamu rabotev kako
nau~en sorabotnik od 02.11.1972 do 04.11.1976. Doktorirav i se vrativ vo dr`avata. Se pri-
javiv na Zemjodelskiot fakultet za vrabotuvawe. Bidej}i fakultetot gi razre{uval semej-
nite problemi na vrabotenite, go izgubiv pravoto na vrabotuvawe.
Na 24.01.1977 se vrabotiv vo ZIK ′Pelagonija′. Vo 1990 godina podnesov prijava za
generalen direktor. Vo 1991 godina mi se montira sudski proces i od 20.05.1991 sum bez ra-
boten odnos. Za povod be{e iskoristeno moeto ~lenstvo vo VMRO-DPMNE, a vo prvite pa-
rlamentarni izbori bev kandidat za pratenik.
Go izgubiv pravoto za izzemawe na sudii, a site koi re{avaa vo moja polza, bea iz-
zemeni. Od 13 sudski odluki 6 bea vo polza za mene, a 7 protiv. Kako potvrda za montiranost
na procesot e dokazot i toa deka od 03.05.1991 dobiv predmet od Kabinetot na Premierot,
vo koj stoe{e deka nema dokazi i fakti. So mene be{e izbrkano drugo lice, koe be{e so po-
te{ki dela, toa be{e vrateno i go dobi svoeto obe{tetuvawe, a procesot prodol`i samo za
mene.
Vo 1990 godina se javiv na konkurs za nastavnik vo Zemjodelskiot fakultet. Izbor-
ot ne be{e izvr{en. Povod be{e moeto prijavuvawe. Bidej}i do denes nema kadar, toj osta-
na bez nastavnik. Predmetot sviwarstvo sega go predava nastavnik od predmetot meso...i
toa se dodeka nivno lice ne dobie zvawe doktor na nauka.
Sekoj godina se prijavuvam na konkurs na Zemjodelskiot fakultet, Veterinarniot
fakultet, Institutot za sto~arstvo site vo Skopje i Vi{ata zemjodelska {kola. Sekoga{
sum odbien. Recenzionite komisii ne vr{at recenzii tuku samo samovolno i bez stru~no-
nau~no razgleduvawe na dejnosta na kandidatite nasilni~ki sum odbien. Zna~i, tie predla-
gaat samo nivni vnatre{en kadar, so interni disertacii so istoriski temi bez va`nost na
strukata i naukata. Duri tie predlagaat nivni kandidat bez da izvr{at recenzija. Seto toa
nema vrska so pravnata dr`ava, tuku samo nasilie. Tie imaat smelost duri voop{to da ne ja-
vat za izborot. Takov e slu~ajot so Zemjodelskiot fakultet, za predmetot govedarstvo dve
godini ni{to ne javuvaat. Za vakvi samovolija nikoj ni{to ne im mo`i, {to e {tetno za
stopanstvoto koe be{e pred Kosovo vo SFRJ, a sega samo pred Albanija. So poslednovo sli-
kata najdobro e prika`ana.
Kandidatite, koi se izbrani, nemaat samostojni trudovi, knigi i u~ebnici. Napro-
tiv, jas imam samostojni trudovi objaveni samo von R.Makedonija, skripta Ishrana na gove-
data. Pokraj toa imam objaveno dve knigi: Sredozemjeto pradomovina na Evropjanite, Nov
Aleksandar Makedonski (Skenderbeg) i 69 napisi so koi ja branam Makedonija i Makedon-
cite.
Kako obespraven Makedonec i gra|anin na R.Makedonija, kaznet samo poradi VMRO
-DPMNE, bez pravo na vrabotuvawe od 21.05.1991, se obra}am za razre{uvawe na mojot pro-
blem. Ova se odnesuva poradi toa {to univerzitetite se dr`avni institucii i sudstvoto ne
smee da vodi partiski sporovi.
Vo nade` da se razre{i mojot problem se zablagodaruvam″.
Do pretsedatelot na R.Makedonija na 30.11.2001 isprativ:
″Predmet: @alba za moeto deset godi{no obespravuvawe.
Kako gra|anin na R.Makedonija dojdov do `alba do Evropskata komisija vo Brisel.
Taa so pismo mi se javi na den 13.11.2001, vo koe stoi: na 9 april 2001 na{ata dr`ava go po-
tpi{ala dogovorot za stabilizacija i asocijacija so koj taa se zadol`uva da gi po~ituva de-
mokratskite principi i ~ovekovite prava. Ova bil preduslov za ponatamo{no izgraduvawe
na odnosite me|u na{ata zemja i Evropskata zaednica. Ova be{e povod mojata prestavka:
Kako kandidat za pratenik na opozicionata partija VMRO- DP-MNE vo 1991 godi-
na mi se montira sudski proces. Zatoa od 20.05.1991 os-tanav bez raboten odnos. Od vkupno
13 sudski odluki izgubiv 7 : 6. Zatoa se `alev do Narodniot pravobranitel, koj so predmet
broj 24-02 od 02.02.1998 se izjasna za nenadle`en. Mi preostana da se javam do Evropskiot
sud. Bidej}i predmetot be{e postar so poslednata odluka na Vrhovniot sud za {est meseci,
za nego ne se re{ava{e. Ama jas go izgubiv pravoto za vrabotuvawe.
Jas sum edinstveniot vo dr`avata koj bil 4 godini kako vraboten vo Germanija i na-
u~en sorabotnik. Samo jas imam doktorirano na Zapad. Imam objaveno samostojni trudovi
von dr`avata (vo dr`avata ne mi se dozvoluva{e), so objavena kniga ′Ishrana na govedata′,
tri istoriski knigi i preku 150 drugi napisi. Naprotiv, drugite se so interni disertacii
so istoriski temi vo sto~arstvoto, bez va`nost za praksata i naukata. Vakvite lica gi dr-
`at mestata, a jas kako edinstven koj mo`e nepre~eno da bide vraboten vo Zemjodelskiot
fakultet, Veterinarniot fakultet i Institutot za sto~arstvo vo Skopje, kako i Vi{ata
zemjodelska {kola (Biotehni~ki fakultet) Bitola, sum proglasen za nepo`elen.
Imeno, jas skoro sekoj godina se javuvav na konkurs, na silexiski na~in sum odbivan,
a primenite kandidati se nivni interni vraboteni koi ne gi ispolnuvaat uslovite spored
zakonot za visoko obrazovanie: nemaat izdadeno niedna kniga-u~ebnik, nemaat samostojni
trudovi (toe se grupni- se izigruva dr`avata i nejzinite zakoni, nanesuvaj}i i {teta) i ni-
koga{ ne se bavele so dejnosta za koj se vr{i izborot. Duri predmetot sviwarstvo na kogo
se javiv na konkurs vo 1990 godina, toj do denes nema nastavnik i toa samo za jas da ne bidam.
Isto taka, ve}e dve godini se javiv na konkurs za predmetot govedarstvo na istiot, Zemjode-
lski fakultet, postapkata e ista kako za prethodniot predmet.
Ova se pravi i od li~na amraza: za ~lenovite na recenziite, a tie se isti, imam ob-
javeno trudovi i napisi, deka tie se uni{tuva~i na sto~arstvoto i niv treba da im se za-
brani nivnoto ponatamo{no deluvawe. Tie sega se odmazduvaat, zemaat pari na potkupa od
primenite kandidati i direktorot koj mi montira sudski proces so negovite prvi bra~edi
sudii, ~lenovi na SDSM.
Se nadevam, }e prekini da se privatizira sudstvoto, da se povtori sudskata po-
stapka, da gi povratam neopravdano izgubenite 10 godini vo `ivotot, da se vrabotam kako
nastavnik vo navedenite ustanovi (vo Zemjodelski fakultet postoi slobodno mesto- na-
stavnik po sviwarstvo od konkursot od 1990 godina) i }e mo`am da doprinesuvvam za sto~a-
rstvoto. Toa zna~i, ponatamu da se boram protiv recenzetite, uni{tuva~ite na sto~arstvo-
to na dr`avata.
Za pozitivniot odgovor na mojata `alba se zablagodaruvam″.
Od Pretsedatelot na Republika Makedonija dobiv predmet broj 11-413/2 od 28.12.
2001: ″G-din Risto Ivanovski ul.′Mihajlo Andonovski′ br. 6/21 Bitola
Vo vrska so Va{ata pretstavka upatena do pretsedatelot na Republika Makedonija
vo koja me|u drugoto go izrazuvate svoeto nezadovolstvo poradi toa {to iako redovno kon-
kurirate za priem na Zemjodelskiot fakultet se u{te ne ste primeni za nastavnik Ve iz-
vestuvame deka:
Pretsedatelot na Republika Makedonija soglasno svojata ustavna nadle`nost nema
ingerencija vo oblasta na obrazovanieto. Za priemot na nastavnite kadri samostojno odlu-
~uvaat fakultetite.
Drugi mo`nosti soglasno zakonot nema, poradi {to Ve molime, gornoto primete go
kako odgovor na Va{ata prestavka.
Komsija za prestavki i predlozi na pretsedatelot na Republika Makedonija, sekre-
tar Evica Lazarova″.
Na 12.01.2002 do Pretsedatelot na R.Makedonija isprativ:
″Predmet: Odgovor na Va{ predmet br.11-413/2 od 28.12.2001.
Kako ~len na VMRO- DPMNE i kandidat za pratenik vo 1990 godina SDSM vo 1991
godina mi montira sudski proces, me izbrka od rabota od 20.05.1991 i mi zabrani da se vra-
botam vo visoko nau~nite ustanovi vo dr`avata.
Za mojata obespravenost se `alev do pretsedatelot Kiro Gligorov. Toj gi ispora-
}a{e moite prestavki do nadle`nite ministerstva za pravda i obrazovanie. Potoa od niv i
od Kabinetot dobiva odgovor za prezemenite dejstvija. Vsu{nost, ni{to ne be{e prezemeno
kako ~len na VMRO- DPMNE.
Dosega sum se obratil na pretsedatelot Boris Trajkovski. Sekoga{ sum dobival od-
govor, deka toj ne e nadle`en. Ne se slu~ilo od negoviot Kabinet da se preprati mojata pre-
stavka do nadle`niot ministrer, {to sum ve}e zagri`en.
Bidej}i jas sum edinstvven vo dr`avata so edinstveno nau~no iskustvo od Zapad i
edinstven doktor koj doktoriral vo Zapad, kako i edinstven ~ovek koj ima samostojni tru-
dovi, u~ebnik po ishrana i tri objaveni knigi (Sredozemjeto pradomovina na Evropjanite,
Nov Aleksandar Make-donski za tn.Skenderbeg i Odroduvawe na Makedoncite), kako i ~et-
vrta kniga Vozobnovuvawe na anti~kite Makedonija, a od Vas dobiv odgovor za nenadle-
`nost, e ne{to drugo posredi:
Od Narodniot pravobranitel kako SDSM-ovska institucija bev odbien. Zatoa jas
se `alev do Evropskata komisija vo Brisel, koja pi{i deka dr`avata treba da gi po~ituva
~ovekovite prava, na {to sledi moja prestavka do pretsedatelot na dr`avata. Vo nea go na-
pi{av moeto obespravuvawe od pravosudstvoto i visokoto obrazovanie. Vie napi{avte de-
ka ne ste nadle`ni za vrabotuvawe, {to ne be{e predmet na moeto barawe.
Spored Ustavo pravosudstvoto i visokoobrazovnite institucii se dr`avni, a ne sa-
moupravni privatni institucii. Prema toa, pretsedatelot e toj koj preku svoite dr`avni
institucii mo`i da dojde do ispolnuvaweto na ~ovekovite prava: sekoj ~ovek da go dobie
svoeto mesto vo dr`avata. Bidej}i jas sum edinstven ~ovek vo dr`avata kaznet od SDSM, a
VMRO- DPMNE nema sluh, kako {to va`i za pretsedatelot na dr`avata, mene mi preosta-
nuva samo edno: SAMO PORADI MOITE NAPISI I KNIGI PROTIV BUGARITE
JAS SUM PROGLASEN ZA ANTIBUGARA[. TOKMU PORADI MOJATA ANTIBU-
GARA[TINA IMAV SUDIRI VO 1990 I 1991 GODINA. ZNA^I, jas cel `ivot se bo-
rev protiv neprijatelkite na Makedeonija, sega sum kaznet i za antibugara{ a i za anti~ka
Makedonija. BLAGODARAM, se e jasno″.(Pretsedatelot ne bil nadle`en za ~ovekovite pr-
ava...Me|utoa, tie se mnogu pomal prestap otkolku da se izvr{i predavstvo: Ramkoven dogo-
vor vo R.Makedonija bez nikakva recipro~nost na 100% obespravenite Makedonci vo make-
donska i brzja~ka Arbanija=Albanija i po{iroko Epir...Nikade ne postoi Finansiska ra-
mka bez koja ne va`i Ramkovniot dogovor...Vo Albanija ima Albanci, a vo Makedonija Ma-
kedonci: slovenski Makedonci i albanski Makedonci...Zna~i, pove}e nema Makedonci tuku
Sloveni.So Ramkovniot dogovor se potvrdi Bukre{tanskiot dogovor: nema Makedonija, bez
koja ne mo`e da ima Makedonci. Tokmu zatoa se zalo`bite na Grcija,bez MK, ...,R.I.)
Na 31.01.2005 do Pretsedatelot na R.Makedonija isprativ ″Predmet: Prestavka za
partisko obespravuvawe.
Kako ~len na VMRO-DPMNE bev likvidiran- bez pravo na vrabotuvawe do denes.
Tokmu zatoa vo mojata 15-ta kniga ′Homerova Troja na domorodci-tn.Sloveni′ (vo od avtor-
ot, R.I.) go naveduvam moeto obespravuvawe. (Toa mu go prilo`iv vo pismovo, R.I.)
Do Pretsedatelot na dr`avava koj e nadle`en za ~ovekovi prava, ja podnesuvam ovaa
prestavka za toj da prezemi pravni dejstvija za da prekinat obespravuvawata vr{eni vrz me-
ne, za{to se zablagodaruvam″.
5. PREMIER NA VLADA NA R.MAKEDONIJA
Na 09.07.1998 do Pretsedatelot na R.Makedonija i Premierot na Vladata na R.Make-
donija se javiv so ″Privatiziranosta na univerzitetite
Univerzitetite kako dr`avni institucii moraat da doprinesuvaat za razvitokot
na dr`avata, {to va`i za sekoja dr`ava. Za nesre}a na R.Makedonija toa ne e taka. Tokmu
zatoa taa be{e i e pretposledna vo SFRJ pred Kosovo i vo Evropa pred Albanija. Ova mo`e
da se vidi vo razvitokot na zemjodelstvoto, sto~arstvoto i veterinarstvoto so svojot naj-
nizok stepen na razvitok i so masovnite zaboluvawa kako {to se ligavkata so {apot, bru-
celozata, svinskata ~uma, stafilokokozata na sviwite i lu|eto itn.
Seto proizleguva od toa da nastavniot kadar e so interni doktorati so temi za ma-
tura i so istorisko zna~ewe za vovedot na trudot koj kaj nas e nau~no zvawe doktor na nauka.
Doktoratite se steknati kaj kadar i ustanova koi nikoga{ ne se bavele so nauka, koga se
znae deka za nauka e potrebno kapital koj go nema dr`avata, a doktoratot e nau~no zvawe.
Za izbor na nastavnite zvawa se potrebni nau~ni i stru~ni trudovi koi treba da bidat ob-
javeni vo nau~ni ~asopisi {to neva`i kaj nas. Tokmu zatoa trudovite se interni objaveni
vo spisanija na fakultetite, bez nau~na i stru~na osnova, {to e lesno da se objavat koga sa-
mite se avtori i izdava~ki odbor. Taka na lesen na~in dospevaat do redoven profesor, pro-
dol`uvaj}i ja tragedijata za ponatamo{nite zaostanuvawa na navedenite oblasti
Zaradi nemawe na kadar bev ispraten od Zemjodelskiot fakultet - Skopje na do{ko-
luvawe vo razvieniot svet, kade ima kapital i se bavat so nauka. Rabotev ~etiri godini (od
02.11.1972 do 03.11.1976) kako nau~en sorabotni vo Bavarskiot zavod za sto~arstvo Grub kaj
Minhen SR Germanija. Doktorirav na 04.11.1976 vo Univerzitetot za zemjodelski nauki vo
Viena- Avstrija i istiot den trgnav za R.Makedonija. Pak, za do postoi mo`nost za nau~en
trud doktorat kandidatot mora da ima objaveno dva nau~na truda. Toa go napraviv vo Ger-
manija i steknav pravo za doktorat i doktorirav.
Na 07.11.1976 se prijaviv vo Zemjodelskiot fakultet i Zavodot za sto~arstvo i ve-
terinarstvo, no zaradi nivna fuzija ne bev primen. Taka mi be{e odgovoreno. No toa vsu-
{nost be{e sosem drug problem: tie bile privatizirani za vnatre{niot kadar koj nikoga{
ne se bavel so nauka. Tokmu zatoa do denes ne mi e dozvoleno da objavuvam kaj niv trudovi
{to prodol`iv da go pravam vo Germanija i jugoslovenskiot ~asopis za sto~arstvo ′Sto~ar-
stvo′- Zagreb, kako i vo ′Nova Makedonija′ so obrazlo`uvawa kako vo dr`avata od nesposo-
bniot kadar strada stopanstvoto i dr`avata. Vkupno sum objavil trudovi i razni napisi pr-
eku 100 (sto).
Za licata za koi sum pi{uval za nivnite zlo~ini i nivnata nestru~nost (Ta{ko To-
kovski, Nikola Popovski, Nikola Todorovski, Risto Ilkovski itn.), tie mi bea recezenti,
mene me odbija i nestru~no gi izvr{ija recenziite, a i li~no me navreduvaa. Tie gi predlo-
`ija licata koi kaj niv magistriraa so temi za polamatura i doktoriraa so temi za matura.
Toa bea Tanas Trajkovski, Bone Pala{ovski i Vladimir Xabirski vo Zemjodelskiot faku-
ltet i Institutot za sto~arstvo, kako i Risto Prodanov vo Veterinarniot fakultet, kako
i Petar Bogdanov i Mitre Stojanovski vo Vi{ata zemjodelska {kola vo Bitola:
- Vo 1979 godina bev odbien od Vi{ata zemjodelska {kola za predmetot za koj sum
doktoriral, a be{e primeno lice samo so zavr{en zemjodelski fakultet bez da ima obja-
veno nieden trud;
- Vo 1990 godina be{e objaven konkurs za predmetot sviwarstvo. Se prijaviv jas. Za-
radi mene ne se izvr{i izborot, do denes nema nastavnik i toa mesto }e se potpolni koga }e
doktorira nivno lice za maturski trud. Toa mora{e taka da bide koga recezent be{e Ta{ko
Tokovski od mene mnogu postar, no pomlad doktor, doktoriral so interen doktorat, bez tru-
dovi e nastavnik vo Zemjodelskiot fakultet i se odnesuva kako gazda vo fakultetot;
- Vo 1995 godina bev odbien od Zemjodelskiot fakultet po predmetot govedarstvo, a
be{e primeno lice koe rabotelo kaj niv kako veterinaren tehni~ar Tanas Trajkovski, pa
zavr{il vonredno Zemjodelski fakultet so 50% od nastavnata programa na redovnite stu-
denti, magistriral i doktoriral so temi za pola i matura, nema objaveno nieden samostoen
trud i nepoznava stranski jazik. Toa e normalno koga e recezent Ta{ko Tokovski, koj duri e
drzok: mojot trud objaven vo Zagreb go napa|a, a trudot na Petar Micevski kako magister-
ska rabota i plagijat od mojot trud go veli~i;
- Vo 1996 godina bev odbien od Institutot za sto~arstvo, a be{e primen Bone Pala-
{ovski, koj be{e moj pomo{nik, nema objaveno nieden samostoen trud i magistriral i do-
ktoriral so temi za pola matura vo Zemjodelski fakultet. Recezenti kako prethodniot pr-
edmet govedarstvo- ovoj izbor e govedarstvo;
-Vo 1997 godina bev odbien od Zemjodelskiot fakultet, a be{e primen Vladimir
Xabirski koga recezenti bea Nikola Todorovski i Risto Ilkovski. Predmetot be{e ov~a-
rstvo, za {to ima magistrirano i doktorirano kaj N.Todorovski i T.Tokovski so temi za
polamatura i matura. Toj nema objaveno nieden samostoen trud; Ako se zemi vo predvid deka
mentorite (Todorovski i Tokovski) nesmeat da bidat recenzenti, izborot neva`i;
- Vo 1997 godina ne bev primen vo Vi{ata zemjodelska {kola po predmetot sviwar-
stvo, a be{e nazna~eno liceto Mitre Stojanovski, koj magistriral i doktoriral vo Zemjo-
delskiot fakultet so temi za pola i matura, a nema objaveno nieden samostoen trud. (Vo
[kolata za se e glaven nositel vet.lekar Boris Angelkov poradi koga se trujat studentki
...,R.I.)
Osven toa, imam podneseno drugi barawa za priem vo Zemjodelskiot i Veterinar-
niot fakultet, kako i Vi{ata zemjodelska {kola. No na niv ne sum dobil odgovor. Ova e
potkrepa za privatiziranosta na ovie institucii.
Sum izdal skripta za govedata, izleguva od pe~at mojata kniga za potekloto na naro-
dite i se priprema nova: moj napis vo ′Ve~er′ od 05.05. 1998, kade stoi nema Sloveni, Ale-
ksandar Makedonski go sozdal koine (starogr~kiot jazik), Homer pi{el na slovenski jazik,
Kiril go reformiral koine i toj ne sozdal novo pismo (prevodot falsifika)- nie sme av-
tohton narod itn.″.
″Republika Makedonija Vlada na Republika Makedonija- Slu`ba za pretstavki-
Br.11-571/3 29.07.1998 Skopje
Do G-din. Risto Ivanovski ul.Mihajlo Andonovskibr.6/21 Bitola
Vo vrska so Va{ata informacija upatena do pretsedatelot na Republikata koja e
dostavena na postapuvawe na ovaa Slu`ba istata ja dostavivme za informirawe i postapu-
vawe do Republi~kata prosvetna inspekcija so cel soglasno nivnite zakonski ovlastuvawa
i mo`nosti a vo zavisnost od osnovanosta, soglasno Zakonot, za nivnoto postapuvawe da bi-
dete izvesteni. Rakovoditel Dobrosav Ku~era″ (Od nea, kako i Premierot ni{to ne dobiv.
Problemot bil eden: jas sum bil Makedonec, R.I.)
Na 21.12.1998 do Premierot na R.Makedonija isprativ ″Protest za samovolijata na
SDSM.
Kako ~len na VMRO-DPMNE i kandidat za pratenik od 1990 go-dina sum obespra-
ven, o{teten i uni{ten. Toa se ogleda za slednite tri nepravdi za koi vlasta na SDSM ne-
ma{e sluh za nivnoto sproveduvawe:
1. Vo 1990 godina bev nasilno premesten na ponisko rabotno mesto vo ZIK ′Pela-
gonija′- Bitola za moite protesti za uni{tuvaweto na Kombinatot od 1977 godina od strana
na ~lenot na CK SKJ i CK SKM Vangel Gaga~ev, za kogo sum pi{uval vo mnogu napisi, a po-
sledniot be{e vo ′Makedonija denes′ vo neomvri 1998 godina, zlostor za Oktomvriskata na-
grada. Sporot go dobiv i vo Vrhovnniot sud na Makedonija, no toj do denes ne e izvr{en za-
radi nasilni~kiot odnos na pretsedatelot na Okru`niot sud Bo`idar Ko~ov i negovite
sopariski izvr{iteli: Risto Georgievski, Branko Cokinski, Blagoj Stojkovski i Vladi-
mir Atanasov.
2. Vo 1991 godina podnesov dokumenti za generalen direktor na Kombinatot i neza-
konskiot postaven za generalen direktor, Vangel Gaga~ev, mi montira sudski proces, koj
100% e bez osnova. Zatoa protestirav do Pretsedatelot na Izvr{niot sovet na SRM, akade-
mik prof. dr. Nikola Klusev, a od negoviot kabinet dobiv predmet od 03.05.1991 vo koi stoi
deka nema dokazi i fakti. Toa ne im pre~i i jas zaedno so rakovoditelot na farmata sum
izbrkan od rabota. Iako rakovoditelot na farmata be{e obvinet za pote{ki i pove}e de-
la, toj be{e primen na rabota na isto rabotno mesto i go primi svoeto obe{tetuvawe, {to
za mene ne va`e{e, oti sudiite koi go re{avaa sporot vo moja polza bea site izemeni, a jas
go izgubiv pravoto nasilnicite da baram da bidat izemeni. Nasilnici bea: Risto Geor-
gievski, Branko Cokinski, Nikola Nikolovski vo Okru`niot sud, no i drugite navedeni
pod br.1, za koi duri podnesov krivi~na prijava. Toa nim ne im pre~i i zaedno so sudijata od
Op{tinskiot sud Blagoj Donovski, za kogo tri pati ne be{e prifateno moeto barawe za iz-
emawe od pretsedatelot na Op{tinskiot sud Du{ko Jankulovski, toj nepre~eno sudi. @alo-
sno e da se vidi kako vo nivnite re{enija postoi samo edna stranka, Kombinatot, a jas vo
op{to kako da ne postojam. Tragedijata da e pogolema, Vrhovniot sud raspravaj}i po mojot
predmet, toj go obvinuva Okru`niot sud kako toj ne si ja obavil svojata zada~a, kako deloto
e montirano i se ispra}aat predmeti koi ne se dozavr{eni. Toa se slu~i zaradi potkupu-
vawe na na{iot advokat Icko Dimovski, koj namerno ja zakasna `albata za da go izgubam
sporot. Za nego podnesov krivi~na prijava, no za obvinitelstvoto toj ni{to lo{o ne napra-
vil. Na krajot ja zape~ati mojata sudbina pretsedatelot Bo`idar Ko~ov, koj kako sudija e
predrzok. Od vkupno 13 re{enija, zapo~nuvaj}i od Hristina Beleva, 7 se vo moja {teta, a 6
vo moja polza. Zna~i, ist predmet za razli~ni ispolitizirani sudii sprotivni odluki. Toa
e normalno koga direktorot ima svoj prv bra~ed sudija vo Okru`niot sud, a potoa vo Vrho-
vniot sud nasilnikot Vangel Gaga~ev, koj mi se zakanuva{e za{to javno sum go napa|al ne-
goviot bra~ed, direktorot. Zna~i, jas bez osnova sum isfrlen na ulica bez sredstva za `i-
veewe od 20.05.1991.
3. Kako nau~en sorabotnik vo Minhen i doktor na nauki od Viena, se vrativ vo dr-
`avata da i pomognam, koja e zaostanata, nema kadar i se nao|a{e vo SFRJ samo pred Ko-
sovo, a denes e samo pred Albanija. Mojata diploma i iskustva bea osnova za pre~ka na moja-
ta ponatamo{na dejnost. Vo 1977 godina bev odbien od Zemjodelskiot fakultet i negoviot
sto~arski institut. Za da ne mo`am da napreduvam ne mi dozvolija da objavuvam trudovi vo
nivnoto spisanie, pa zatoa objavuvav vo Germanija i jugoslovenskiot ~asopis ′Sto~arstvo′
od Zagreb. Osven toa pi{uvav vo ′Nova Makedonija′ do 1990 godina(potoa bev nepo`elen ka-
ko ~len na VMRO-DPMNE, od 1998 godina sum vo negoviot sovet) za propadnatite investi-
cii i zo{to Makedonija e na najnisko ravni{te. Se borev protiv vinovnicite za nesre}no-
to sto~arstvo: Kiril Ristevski, Nikola Todorovski, Zora Xabirska, Nikola Popovski,
Boris Angelkov, Risto Ilkovski, Ta{ko Tokovski itn. Tie se vinovnici za nejzinata za-
ostanetos. No tie mi se odmazduvaat: vo 1990 godina bev odbien od Zemjodelskiot fakultet
po predmetot sviwarstvo, predmet koj do denes nema nastavnik. Recezent be{e Ta{ko Toko-
vski. Vo 1995 godina bev odbien pak vo Zemjodelskiot fakultet, a be{e primeno vnatre{no
lice Tanas Trajkovski bez nieden samostoen trud. Recezent be{e Ta{ko Tokovski. Vo 1996
godina bev odbien po istiot predmet govedarstvo no sega vo institutot za sto~arstvo bez da
se izvr{i recenzija. Zna~i, se prifa}a na Ta{ko Tokovski, a be{e primen mojot pomo{nik
Bone Pala{ovski. Toj nema nieden samostoen trud. Vo 1997 godina bev odbien od Veteri-
narniot fakultet za predmetot na koj sum doktoriral vo Viena ishrana, a e primeno vna-
tre{no lice koe nema vrska so ishrana, Risto Prodanov i toj nema objaveno nieden samo-
stoen trud. Recezent be{e Nikola Popovski koj kako agronom predava predmet za veteri-
naren lekar. Koga toj mo`i, mo`i i nesoodvetno lice da predava ishrana. Vo 1998 godina vo
Zemjodelskiot fakultet bev odbien od ov~arstvo a be{e primen sinot na Zora Xabirska,
Vladimir Xabirski, koj (magistriral i) doktoriral vo 1998 godina kaj Nikola Todorovski
i Ta{ko Tokovski, a recezenti mu bea dvata navedeni i Risto Ilkovski. Zna~i, toa {to ne
e dozvoleno so zakonot. Toj nema objaveno nieden samostoen trud. Vo 1998 godina bev odbien
od Veterinarniot fakultet, a be{e primen za specijalno sto~arstvo Mihajlo Adamov dete
na generalen direktor na ′Skopsko pole′ mnogu slab student, nema objaveno nieden samo-
stoen trud i doktoratot nema vrska so predmetot. Ovde recezenti bea Nikola Popovski,
Risto Ilkovski. Tie ne izvr{ija recenzija (tuku samo gi navedija naslovite na zaedni~kite
pisanija, R.I.), jas sum odbien, a primija vnatre{no lice. Vo Vi{ata zemjodelska {kola vo
Bitola sum odbien vo 1979 i 1997 godina, a zaradi Boris Angelkov se primeni agronomot
bez nieden trud Petar Bogdanov i d-r Mitre Stojanovski so interen doktorat kako drugite
navedeni koi doktorirale na Zemjodelskiot fakultet. Zna~i, se primeni lica so interni
doktorati i bez objaven nieden samostoen trud. Nivnite doktorati se so tema za matura i
zatoa se krijat kako patenti od javnata stru~na i nau~na sredina. Koga tie ne se objaveni,
tie ne se doktori na nauka. Zna~i, moeto odbivawe e samo nasilni~ki ~in. Za toa sum pro-
testiral do univerzitetite, sum objavuval napisi. Moite protesti do Pretsedatelot na dr-
`avata i Vladata zavr{uvale kaj ministerstvoto za obrazovanie. Za primer }e go navedam
moeto posledno pismo isprateno do Pretsedaelot na R.Makedonija (istoto go dobil i pre-
mierot Lup~o Georgievski, Makedonomrzec, R.I.), koe e preprarteno do Vladata.Taa so pre-
dmet br.II-571/3 od 29.07.1998 mi soop{tuva kako mojot predmet bil ispraten do Republi-
~kata prosvetna inspekcija, od koja do denes nemam dobieno odgovor. (Kako i od Vladata na
Makedonomrzecot, R.I.)
Kako pod broj 4 bi go navel predmetot so inspekcijata za urbanizam i grade`ni-
{tvo, kako mojot sosed go ru{i yidot na na{ata ku}a, na na{e mesto gradi svoj objekt, za-
{to nema dozvola za gradba i tamu toa ne e dozvoleno. Taka toj objekt ne e ru{en, pozadi na-
{ata ku}a }e gradi drug objekt, za{to nie }e morame na{ata ku}a da ja pomestime po na
istok za pola metar, zna~i taa da ja krenime na ramo, {to }e ovozmo`i ispolnuvawe na
uslovite na gradba. Za istoto e ispraten moj predmet do Va{iot minister za urbanizam.
Dosega sum gi registriral zlo~incite vo dr`avata, koi go uni{tija zemjodelstvoto,
sum objavil samo samostojni trudovi, sum izdal skripta za ishrana na govedata i vo avgust
izleze mojata kniga′Sredozemjeto pradomovina na Evropjanite′(nikoga{ nemalo Sloveni...)
Vo nade` da se po~ituvaat zakonite, se zablagodaruvam″.
Na 23.01.1999 do Premierot na Vlada na R.Makedonija isprativ ″Predmet: Zamo-
lnica za mojot protest od 21.12.1998.
Na 21.12.1998 Vi isprativ protest pod naslov protest za samovolijata na SDSM. Vo
nego navediv kako jas kako ~len na VMRO-DPMNE i kandidat za pratenik od 1990 godina
sum obespraven, o{teten i uni{ten. Isto taka, jas sum edinstven vo dr`avata koj sum dobra-
zovan vo Evropa, vo koja se nastojuva taa da vleze: vo Minhen sum rabotel ~etiri godini ka-
ko nau~en sorabotnik i doktorirav vo Viena na Univerzitetot za zemjodelski nauki. Toa
zna~i, samo jas vo dr`avata gi ispolnuvam uslovite za razre{uvawe na problemite vo zemjo-
delstvoto, za{to sum pi{uval vo moite samostojni trudovi i napisi vo dr`avata Hrvatska
i Germanija.Tokmu moeto evropsko obrazovanie mi sozdade mnogu `ivotni problemi. Toa
zaedno so moeto ~lenstvo vo VMRO-DPMNE i od 1998 godina ~lenuvaweto na sovetot vo
ista partija mi go ote`naa moeto ponatamo{no `iveewe.
Za moite stavovi kako treba da se razviva evropskoto zemjodelstvo mo`e da se vidi
vo preku 100-te objaveni vo javnosta moi stavovi, koi za `al ne se prifa}a od dosega{noto
socijalisti~ko viduvawe na stopanstvoto, komunisti~ko odnesuvawe i sproveduvawe na ne-
nacionlna ekonomija. (Toj go mrazel makedonskoto, nacionalnoto..., R.I.)
Osven toa, imam izdadeno skripta za ishrana na govedata. Govedarstvoto e osnova za
progresot na dr`avata: najdobar reon osven stre`evskiot za proizvodstvo na mleko i meso
e mariovskiot za proizvodstvo za meso itn. Ovaa postoi vo drugi reoni. Sledi sviwar-
stvoto. Ov~arstvoto e dokaz na zapostanatost, a proizvodstvotoa na jajca e nepo`elno kako
konkurencija na ishrana na ~ovekot.
Sum objavil kniga za potekloto na narodite ′Sredozemjeto pradomovina na Evropja-
nite′ vo 1998, a ovaa godina izleguva vtoro izdanie: knigata Vi ja isprativ so posveta. Vo
nea se gleda kako nepostoj nacionalen gen i narodite se ve{ta~ka tvorba na interesni sfe-
rni vlijanija so zlo~ine~ki dela. (Toj bil Makedonomrzec, R.I.)
Vo edno ne sakam da gi prifatam stavovite na jugoslovenot \or|i Kotevski, koj Ma-
kedoncite go brkaa vo Avstralija, koj e najglasno govornik protiv mene vo partijata. Toj
postana ~len na VMRO-DPMNE kako semejna `drepka na bra}ata. Toj ima li~en interes da
bide protiv mene: negovata sopruga be{e incijator da mu izbrkaat od ~lenstvoto na SKM,
taa e sou~esnik za moeto brkawe od rabota od ZK ′Pelagonija′ (taa kako ~len na Rabotni-
~kiot sovet zboruva{e se najlo{o i glasa{e da me izbrkaat). Taa e najslab student, nikakov
rabotnik, magistrira so tema za pola matura i (po moeto brkawe, R.I.) doktorira so tema za
matura na Zemjodelskiot fakultet,{to e praksa vo toj fakultet, koalicirale so sega{niot
minister za zemjodelie za koj sum pi{el i zaedno se moi neprijateli. Taa e Gorica Kotev-
ska, direktor na Tantarovata agencija za zemjodelstvo, vo Bitola. (Taa vo nea ne saka{e da
me vraboti, da se istrebam...,R.I.). Isto taka, neprifa}am proizvolni kleveti od semejniot
komitet na VMRO- DPMNE. Od niv, kako od Gorica Kotevska, }e ima {teta samo dr`vata.
(Niv gi interesiralo i denes niv gi zanima samo li~noto, R.I.)
Vo nade` da se razgleda mojot protest od 21.12.2008 blagodaram″.
Na 18.03.1999 do Premierot na Vlada na R.Makedonija isprativ pismo, so sleden te-
kst: ″Po~ituvani Premiere
Vo 1999 godina, koga se sozdava{e partijata VMRO-DPMNE nieden od kadrite ne
saka{e da se vklu~i vo taa partija. Jas dobrovolno pristapiv vo partijata i bev i sum edi-
nstven koj sum doktoriral vo Viena Avstrija a rabotev ~etiri godini kako nau~en sorabo-
tnik vo Minhen. Isto taka, jas bev kandidat za pratenik vo 1990 godina. Koga se sozdava{e
sovetot na partijata vo 1998 godina se priklu~iv isto taka vo nego.
Ne me za~uduva {to ne bev predlo`en i izbran za minister po zemjodelie, a toa po-
stana doktorot na nauka so tema za matura Vladimir Xabirski, koj doktorira vo 1998 go-
dina i tek toga{ postanal ~len na sovetot na partijata, koj nema samostojni trudovi, nitu
kniga izdadeno (jas imam samostojni trudovi objaveni von dr`avata, imam izdadeno dve kni-
gi: skripta za ishrana na govedata, Sredozemjeto pradomovina na Evropjanite - taa ja dobi-
vte od mene. Osven toa imam svoi proizvodi vo ′Bentomak′- Kriva Palanka, na moj predlog
se podigna od mojot prv bratu~ed fabrika za dobito~na hrana vo s.Dolenci- Demir Hisar
(bidej}i toj samiot se samovlno rabote{e, propadna, R.I.) i na moj predlog se spravuva
′Kvasko′, preparat za podsiruvawe na mleko vo AD Fabrika za kvasec i alkohol- Bitola.
Tokmu zaradi ministerot farmite ostanaa bez p~enka, {to dosega ne be{e slu~aj itn. Isto
taka, ne se lutam {to se prifati da bide direktor soprugata na jugoslovenot \or|i Kotev-
ski vo Tantarovata agencija. Nitu {to ne sum vklu~en vo ni{to vo Va{ite kombinatoriki.
Jas se obrativ do Vas so moi predmeti, so koi samo barav da se po~ituva zakonot, da
prekine da bidam obespraven i bez rabota od 1991 godina tokmu samo kako ~len na VMRO-
DPMNE, {to va`i i za mojata nepo`elnost vo privatiziranite univerziteti od vrabote-
nite kako nivno nasledno pravo. Za istoto se obra}am do Ministrstvoto za pravda i obra-
zovanie. Tie, kako {to me odbivaa od SDSM kako ~len na VMRO-DPMNE, toa samo prodo-
l`uva i se zapra{uvam dali vo ovaa dr`ava postoi pravda i ~ove~nost. Se nadevam da ova ne
e problem so moite stavovi objaveni napisi i izdadeni knigi za ve{ta~kite narodi, koi do
denes i nanesuvaat zlo na Makedoncite i Makedonija. (Lup~o Georgievski gi mrazel make-
donskite Makedonci, toj bil samo Bugarin, ima bugarsko dr`avjanstvo, R.I.)
Vo nade` da prezeme dejstvija ministerot za pravda i obrazovanie,sekako vo sklad
so zakonite i interes na dr`avata, se zablagodaruvam″
Na 25.09.1999 do ministerot za odbrana, koj kako VMRO-DPMNE -ec be{e prv pre-
mier vo dr`avata i pretsedatel na Sovetot na partijata, isprativ pismo do nego. Toa be{e
nazna~eno do pretsedatelot na Sovetot na VMRO-DPMNE Akad. prof. dr. Nikola Klusev.
Toj be{e ispraten na Goli Otok, a spored negovata izjava toj i ne znael zo{to toa se slu-
~ilo:
″Po~ituvani Ministar za odbrana
Vi se obra}am kako ~len na Sovetot na VMRO-DPMNE i ~len na istata partija od
1990 godina, koga bev i kandidat za pratenik, a izgubiv od Jakim Ivanovski za 166 glasovi.
Mojata aktivnost mi donese golemi nezgodi i nepravdi: I ostanav bez rabota od 1991 godina
i II nemam pravo na vrabotuvawe.
Vo 1991 godina podnesov dokumenti za generalen direktor na ZK ′Pelagonija′- Bi-
tola. Direktorot Vangel Gaga~ev mi montira sudski proces. Bidej}i jas znaev deka }e bidam
izbrkan od rabota, Vi se obrativ kako na Pretsedatel na Izvr{niot sovet na SRM. Od Va-
{iot kabinet be{e soop{teno, deka nema fakti i dokazi. Jas bev izbrkan i vo sudskiot
proces koj trae{e do noemvri 1996 godina predmetot od Va{iot kabinet be{e ′zaginuvan′,
pa zatoa jas nahnadno bev primoran toj da go prilo`uvam. Sudskiot proces go izgubiv koga
Vangel Gaga~ev postana sovetnik od SDSM vo Gradskoto sobranie Bitola i negoviot prv
bra~ed e vrhoven sudija: od 13 odluki 6 se vo moja polza i 7 se protiv mene, oti go izgubiv
pravoto da izzemam sudii, a site sudii koi re{avaa vomoja polza bea promeneti. Imav pod-
neseno tu`ba vo Strazburg kako prv od dr`avata, no mojot predmet e postar 6 meseci (za R.
Makedonija va`i 10.april 1997 godina) i zatoa bev odbien godinava.
Jas doktorirav vo Viena Avstrija i rabotev nau~en sorabotnik vo Minhen od 02.11.
1972 do 04.11.1976. Bidej}i dr`avata toga{ i denes nema kadar na Zemjodelski fakultet, od
kogo bev ispraten na dousovr{uva-we, se vrativ vo dr`avata na 07.11.1972. Se prijaviv vo
fakultetot i nivniot institut, no bev odbien, pa morav da se vrabotam vo Kombinatot na
24.01.1977 godina.
Vo 1979 godina bev odbien od konkursot od Vi{ata zemjodelska {kola vo Bitola,
1990 godina na Zemjodelskiot fakultet, 1995 godina na istiot, pa sledat 1996 na Zemjodel-
skiot, 1996 godina na Veterinarniot, 1997 godina na Zemjodelskiot, 1997 godina na Zemjode-
lskiot fakultet i Institutot za sto~arstvo, 1998 godina na Zemjodelskiot i Veterinar-
niot fakultet. Sekoga{ sum nepo`elen, iako primenite kandidati se vnatre{ni lica, so
interni i neobjaveni doktorati so istoriski temi, nemaat objaveni trudovi von ustanovata
kade rabotat i nivnite ′trudovi′ se samo istoriski i voglavno soop{tenija, nemaat obja-
veno niedna skripta nitu kniga: jas sum objavuval samo vo Germanija i Hrvatska (ne mi be{e
dozvoleno da objavuvam vo dr`avata), imam izdadeno skripta ′Ishrana na govedata′, kniga
′Sredozemjeto pradomovina na Evropjanite′ (Vi ja isprativ po pratenikot Vesna vo 1998 go-
dina) i imam objaveno istoriski napisi. Samo za napomena: koga se javiv na konkurs vo 1990
godina za sviwarstvo, zaradi mene ne be{e izvr{en izborot i zatoa do denes predmetot ne-
ma nastavnik i sega sum na konkurs za predmetot po govedarstvo na Zemjodelskiot fakultet.
Molam da mi se pomogni za obnovuvawe na procesot i primawe na rabota″. (Ovoj bil
kako pretsedatelot na VMRO-DPMNE. Pretsedatelot go sru{il i prviot premier, duri i
vo polza na SDSM partijata VMRO-DPMNE izleze od parlamentot, i toa za da se opla~ka
narodot. Sledi da gi kazni ~lenovite na VMRO-DPMNE koi protestirale protiv Bukr-
e{tanskiot dogovor. Pa Lup~o Georgievski bil Bugarin a i arami{te, R.I.)
Na 10.12.1999 do premierot imav ″Predmet: Molba za razre{uva-we na mojata obe-
spravenost od 1990 godina kako ~len na VMRO-DPMNE.
Koga se osnova{e partijata VMRO-DPMNE vo 1990 godina, koga ne sakaa da i se
priklu~at visokoobrazovani kadri, jas dobrovolno se priklu~iv, bev kandidat za pratenik
na Parlamentarnite izbori vo 1990 godina i od 1998 godina ~len na Sovetot na partijata.
Samata 1990 godina za mene postana nesre}na, oti kako ~len na VMRO-DPMNE bev
poni`en i bez osnova preraspodelen na ponisko rabotno mesto kako kazna za moeto ~len-
stvo. Slednata godina mi se montira sudski proces i od taa godina sum bez raboten odnos,
bez mo`nost kako ~len na partijata da se vrabotam. Za ova pi{uvav vo vesnikot ′Nova Ma-
kedonija′ na 4 i 5 dekemvri 1999 godina.
Istata 1990 godina se javiv na konkurs vo Zemjodelski fakultet- Skopje, od koj bev
ispraten na do{koluvawe vo Germanija i Avstrija, bev odbien i nepo`elen kako ~len na
partijata. Toa se povtori vo site sledni godini vo istiot fakultet, Veterinarniot fakul-
tet, Institutot za sto~arstvo, no i so tajnite konkursi na Vi{ata zemjodelska {kola- Bi-
tola tamu bev nepo`elen.
Ovde se izbiraa lica so interni doktorati so istoriski temi za doktorat, koi ne se
objaveni za da bidat dostapni do nau~nata i stru~nata javnost, so toa da bidat priznati ka-
ko doktorati i nemaat objaveno nitu eden samostoen trud: site nivni ′trudovi′ se objaveni
samo vo nivni spisanija. Jas doktorirav vo Viena 1976 po ~etirigodi{noto rabotewe kako
nau~en sorabotnik vo Minhen, doktoratot mi e objaven vo Minhen, sum avtor na samostojni
trudovi site objaveni von dr`avata (vo dr`avata ne mi e dozvoleno da objavuvam), imam iz-
dadeno skripta ′Ishrana na govedata′ (drugite kandidati i recenzenti nemaat izdadeno bi-
lo kakva skripta ili kniga) i sum avtor na knigata ′Sredozemjeto pradomovina na Evropja-
nite′ (taa Vi ja imam isprateno).
Jas sum odbien,a se primeni vnatre{ni lica i neprijateli na knigata: Risto Pr-
odanov (Veterinaren fakultet), Mihajlo Adamov (Veterinaren fakultet), Tanas Trajkov-
ski (Zemjodelski fakultet), Vladimir Xabirski (Zemjodelski fakultet), Bone Pala{ov-
ski (Institut za sto~arstvo), Mitre Stojanovski (Vi{a zemjodelska {kola) itn. Ova se
ostvaruva, bidej}i ovie recenzenti se potkupeni od strana na direktorot na ZK ′Pelago-
nija′- Bitola za kogo sum podnesuval mnogu krivi~ni prijavi kako uni{tuva~ na Kombina-
tot, no i samite recezenti se li~no protiv mene, oti niv gi registrirav so svoi trudovi i
napisi kako vinovnici za site propadnati investicii vo sto~arstvoto, koi nikoga{ ne se
bavele so nauka i struka, do denes tie se profesori vo navedenite institucii, a dr`a-vata
vo SFRJ be{e samo pred SAP Kosovo i denes e samo pred Albanija. Ovie lica obrazuvaat
novi kadri, kaj niv steknuvaat magistraturi i doktorati, a seto toa e tragedija. Toe se sle-
dnite uni{tuva~i na sto~arstvoto, na koi }e mora da im se zabrani so nivnata ponata-
mo{na dejnost: Na Zemjodelski fakultet Nikola Todorovski i Ta{ko Tokovski, na Vete-
rinarniot fakultet Nikola Popovski i Risto Ilkovski. Ovie se javuvaat vo sekoja recen-
zija, koi se la`govci i podmitlivi. Tie so toa samo steknuvaat i dobivaat pari od niv pred-
lo`eniot kandidat. Zna~i, recenziite i izborot se samo privatni, a ne dr`avni.
Kon ovie bi se nadovrzal i Pretsedatelot na Institutot za sto~arstvo koj e vino-
ven za nemaweto kadar vo taa ustanova, direktorot na Veterinarniot institut kako sou~e-
snik za ra{ireni bolesti kaj `ivotnite i veterinarniot lekar Boris Angelkov vo Vi{ata
{kola Bitola, koj ne uspeal da specijalizira vo Belgrad, ni da magistrira vo Zagreb, a sega
′doktoriral′ vo Zagreb {to e sram za nau~nata i stru~nata misla.
Zna~i, jas sum uni{ten od ovie totalni nesposobni lica kako nivni li~en stav i ko-
rist so interes, a jas toa nemo`am da go spre~am tokmu zaradi mojata povrzanost so parti-
jata od 1990 godina.
Vo nade` da se prezemi ne{to vo vrska so mojata molba, se zablagodaruvam″.
Na 09.09.2006 isprativ do ″Javen obvinitel na R.Makedonija Za: Falsifikatorite
(la`govcite) vo Zemjodelski fakultet Skopje Od: D-r Risto Ivanovski Ul.Mihajlo
Andonovski br.6/21...KRIV^NA PRIJAVA
Za liceto Tanas Trajkovski, koj kako vr{itel na nastavnik vo Zemjodelski fakul-
tet- Skopje, ne gi ispolnuva uslovite predvideni vo Zakonot za visoko obrazovanie na R.
Makedonija. Isto taka, za toj da bide predlo`en i izbran nastavnik vo istiot fakultet,
toa se vr{i so falsifikat. Imeno, toj nema objaveno nieden samostoen trud, nitu eden sa-
mostoen napis, a toj e predlo`en i izbran so falsifikat, vo kogo stojat ~etirieset i ~e-
tiri (44) trudovi. So krivi~nata prijava se predlaga na liceto Tanas Trajkovski da mu
prestani rabotniot odnos nastavnik po site zvawa, kaznat soou~esnicite za napraveniot
falsifikat so kogo toj e predlo`en i izbran za nastavnik. So ova }e prekinat da mu se na-
nesuvaat {teti na makedonskoto stopanstvo, koi poradi li~ni celi toj se najduva na naj-
nisko mesto. O b r a z l o ` e n i e
Liceto Tanas Trajkovski bilo vraboteno kako veterinaren tehni~ar vo Zemjodels-
koto stopanstvo na Zemjodelskiot fakultet- Skopje. Ova bilo povod toj da zavr{i Zemjode-
lski fakultet. Od ova toj ne bil zadovolen, toj magistriral i doktoriral za tema za pola-
matura i matura. Kako potvrda za navedenoto, negovata magisterska i doktorska rabota ne
bile objaveni. So toa {to tie ne bile javni, zna~i objaveni, {to bile osnov za steknuvawe
na nau~nite zvawa magister i doktor, toj ne magistriral, nitu doktoriral. Tokmu zatoa ne-
govite ′trudovi′ kako takvi se krijat od nau~nata i stru~nata javnost. Vsu{nost, tie bile i
se samo interni pisarii, kako {to bile i se nositelite na tie zvawa. Vakov bilo liceto
Risto Ilkovski.
Ovoj magistriral i doktoriral kaj nastaven predmet kogo go predavalo lice, koj ne
bil magister, nitu doktor. Vsu{nost, toj bil samo so zavr{en Zemjodelski fakultet. Bidej-
}i Zemjodelski fakultet za predmetot nemalo nastaven kadar, toj ne mo`el da bide magi-
ster i doktor. Ova nego ne mu pre~i, kaj nego da magistrira i doktorira Tanas Trajkovski,
so {to se privatizirala kadrovata politika na Zemjodelskiot fakultet samo za li~ni ce-
li. Ova bilo osnov na dr`avata da i se nanesuvaat {teti od lica laici vo strukata i nauka-
ta, poradi{to R.Makedonija e na najnisko ravni{te vo govedarstvoto, so te{ki posledici.
Postapkata e najednostavna. Iako liceto Risto Ilkovski bil ′tatko′ na magistra-
terata i doktoratot na liceto Tanas Trajkovski, nego ne mu pre~i i toa samo za li~ni celi,
toj Tanas Trajkovski vo 1995 godina da go predlo`i za docent i da bide izbran. Naprotiv,
podnesitelot na krivi~nata prijava koj rabotel 4 godini vo nau~na ustanova vo Germanija i
doktoriral vo Viena Avstrija da go odbie.Ovoj do denes ima objaveno osumnaeset knigi so
okolu 5000 strani i preku 200 trudovi i napisi: trudovite i napisite se objaveni vo Germa-
nija i Hrvatska,oti nego vo R.Makedonija ne mu bilo dozvoleno da objavuva, {to pismeno mu
go soop{til Risto Ilkovski. Vakvata postapka bila osnova, vnatre{nite lica me|usebno
sami da se predagaat: jas tebe, ti mene.
Tanas Trajkovski, bez toj ni{to da ne raboti, na ist na~in bil predlo`en i izbran
za vonreden profesor.
Na 13.11.2002 be{e objaven konkurs za istiot predmet. Bidej}i na nego se prijavil i
podnesitelot na krivi~nata prijava, konkursot bil rasturen, praksa {to se sproveduva od
istiot fakultet redovno od 1990 godina. Na 10.10.2003 e podnesena tu`ba P.br.3555/03 vo
Osnovniot sud Skopje I Skopje, a go sudi sudivkata Dragica Sapunxiska...Bidej}i konkursi-
te bile samo od formalen karakter, podnesitelot na krivi~nata prijava nema {to da bara.
Zemjodelski fakultet bil samopupravna intersna zaednica, koja ne bila i ne e vo sostojba
da se natprevaruva, opstojuvaj}i samo socijalna ustanova za zgri`uvawe na nedooformeni
li~nosti, koi ne se vo sostojba da se nosat so problemite vo sto~arstvoto.
Sledi nov konkurs na 02.04.2004, pa tu`ba P.br.3556/04, so prva rasprava duri na
31.10.2005, kaj sudijata Vlatko Samarxiski. Na 07.09.2006 tu`itelot dobil Presuda, so koja
go izgubil sporot. Istiot den bila ispratena `alba na tu`itelot, vo koja e navedeno, vo
Presudata ima samo edna stranka, tu`eniot. Tokmu vo ovaa sudska postapka se utvrdi, deka
Tanas Trajkovski bil izbran so falsifikat. Toj nemal nieden samostoen trud, nitu sa-
mostoen napis. Duri toj nemal nieden grupen trud, nitu grupen napis. Vo Biltenot na Uni-
verzitetot ′Sv.Kiril i Metodij′ vo Skopje br. 854, od 10 juni 2004 godina ima grupni pi-
sarii objaveni vo negoviot fakultet, site za osnovno osmogodi{no u~ili{te. Pod broj 3 go
nema (se la`e), pod 6 vo pe~at, pod 9 vo pe~at, pod 10 vo pe~at, pod 11 vo pe~at. Vo listata se
naredeni po red do (so) broj 11. Za niv nema nikakva recenzija. Ova bilo poradi toa{to vo
niv nema ni{to uka i nauka, tuku samo interni pisarii. Najbitno e {to toj kone~no sfatil
deka toj kako penzioner trebalo ne{to da raboti, pa sklepale pisarii, samo site vo pe~at.
Bitni se samo objavenite. Ovie zaedno se samo 6 pisarii. Zna~i, penzioniraniot veteri-
naren tehni~ar so svoite sopisarxii objavile samo 6 pisarii. Tokmu so vakvi pisarii se
izigruva Zakonot za visokobrazovanie. Ova se povrduva so toa {to ako pet avtori imaat po
pet pisarii, vkupno se dvaeset i pet: 5 h 5 = 25. Ovde sostojbata e sosema druga. Site tie pet
pisarxii, vkupno imaat samo pet pisarii. So ovie vkupno pet pisarii pisarxiite bile za-
dovolni, {to va`i i za Zakonot za visokobrazovanie, a otsekoga{ e izigrana dr`avata.
I ovde se javuva Risto Ilkovski. Bidej}i toj na Tanas Trajkovski mu bil ′tatko′ na do-
ktoratot, toj ne smeel da bide recezent. Samo koga se e samo od interes, toj i ovde e receze-
nt, pretsedatel. Zatoa samo od li~ni interesi vo zaklu~okot i predlogot stoi: ′Vrz osnova
na dosega{nata celokupna aktivnost na d-r Tanas Trajkovski vo oblasta na nastavnata, na-
u~nata i aplikaciona dejnost i objavenite trudovi do izborot docent i vonreden profesor
i potoa do denes (44 trudovi), imaj}i go predvid Zakonot za visoko obrazovanie, Pravilni-
kot za izbor na nastavnici pri Univerzitetot >Sv.Kiril i Metodij< vo Skopje, Statutot
na Zemjodelskiot fakultet, objaveniot konkurs i prijavenite kandidati, ~lenovi na Recen-
zovata komisija imaat osobena ~est i zadovolstvo da mu predlo`at na Nastavno- nau~niot
sovet na Zemjodeskiot fakultet, da go izbere d-r Tanas Tr-ajkovski, dosega{en vonreden pr-
ofesor, vo zvaweto redoven profesor po predmetot goverdarstvo′.
Se gleda, ′tatenceto′ si go izbira ′detenceto′. Bidej}i na podnesitelot na krivi~na-
ta prijava ′tatkovcite′ bile vo Germanija i Avstrija, toj (kako sirak) go izgubil pravoto da
bide izbran. Ama koga podnesitelot na krivi~nata prijava vo Viena polaga{e zakletva, de-
ka ako doktorot la`e..., nego }e mu se odzeme doktoratot. Bidej}i Tanas Trajkovski la`e,
toj ne mo`e i ne smee da bide doktor. Pa toj i ne e doktor. Koga negoviot doktorat se krie,
i negoviot doktorat e skrien- go nema.
Ova toj samiot ne go pravi. Falsifikatot e na recenzentot...Tokmu zatoa, Tanas Tr-
ajkovski mora da go izgubi svoeto rabotno mesto, koe nikoga{ ne go zaslu`uval, i kaznat so-
u~esnicite.
09.09/2006 Bitola D-r Risto Ivanovski Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21...″.
Na 09.09.2006 podnesov za ″P.br.3556/2004 Osnoven sud Skopje I Skopje Predmet:
Prilog kon @albata do Apelacioniot sud od 07.09.2006
Vo @albata navediv za moite za moite barawa da bidam osloboden od tro{ocite za
sudot i zastapnikot i toa do moeto vrabotuvawe. Sudijata ne mi uka`a {to jas trebada pri-
lo`am, {to e negova obvrska...Vo sudskata postapka se odr`a samo edna rasprava, drugite
bea samo li~ni sretnuvawa- gubewe vreme. Poradi navedenoto, jas priznavam samo edna ra-
sprava, na koja se donese ona {to be{e soop{teno na 03.05.2006, samo za edna strana- tu`e-
niot.
Vo prilog ja prilo`uvam krivi~nata prijava″.
Na 16.09.2006 do Premierot na Vladata na R.Makedonija isprativ ″Predmet: Prilog
kon Zamolnicata i Krivi~na prijava.
Na 31.08.2006 Vi isprativ Zamolnica za povtoruvawe na sudskata postapka P.br.987/
92 i na 09.09.2006 Krivi~na prijava.
Vo prilog ja ispra}am Dopolna na `alba na tu`itelot.
Iako samo jas sum bil nau~en sorabotnik na Zapad, kade jas i doktorirav, samo jas
sum bez raboten odnos. Isto taka, iako samo jas gi ispolnuvam uslovite da bidam nastavnik
vo Veterinarniot i Zemjodelskiot fakultet vo Skopje, Vi{ata zemjodelska {kola- Bito-
la, denes duri fakultet, i Institutot za sto~arstvo- Skopje, samo jas sum nepodoben i bez
raboten odnos. (Ova e dokaz, verojatno, deka samo jas sum najpodobniot...,R.I.)
Vo nade` da se prevzemat pravni dejstvija, se zablagodaruvam″.
Na 16.09.2006 isprativ ″Do Rektorot na Univerzitetot ′Sv.Kiril i Metodij′ Skopje
Predmet: Prilog kon Zamolnicata vo Zemjodelskiot fakultet.
Na 09.09.2006 Vi ja isprativ Krivi~nata prijava.
Vo prilog e Dopolna na `alba na tu`itelot.
Vo nade` da se prevzemat pravni dejstvija, se zablagodaruvam″.
Na 16.09.2006 isprativ ″Do Javniot obvinitel na R.Makedonija Skopje Predmet: Pr-
ilog kon Krivi~na prijava od 09.09.2006.
Na 09.09.2006 Vi ja isprativ Krivi~nata prijava.
Vo prilog e Dopolna na `alba na tu`itelot.
Vo nade` da se prevzemat pravni dejstvija, se zablagodaruvam″.
Na 26.09.2006 isprativ ″Do Premierot na Vladata na R.Makedonija Skopje Predmet:
Prilog kon Zamolnicata, Krivi~na prijava i Dopolna na `alba na tu`itelot.
Vo prilog Vi ispra}am predmet za samovolijata izvr{eni vrz mene samo za li~ni
celi, a na {teta na dr`avava″.
Na 26.09.2006 isprativ ″Do Janoto obvinitelstvo na R.Makedoni-ja Skopje Predmet:
Prilog kon Krivi~nata prijava i Dopolna na `alba na tu`itelot.
Vo prilog Vi ispra}am predmet za samovolijata izvr{eni vrz mene samo za li~ni
celi, a na {teta na dr`avava″.
Na 26.09.2006 isprativ ″Do Rektorot na Univerzitetot ′Sv.Kiril i Metodij′ Skopje
Predmet: Prilog kon Krivi~nata prijava i Dopolna na `alba na tu`itelot.
Vo prilog Vi ispra}am predmet za samovolijata izvr{eni vrz mene samo za li~ni
celi, a na {teta na dr`avava″.
Na 07.10.2006 do Premierot na Vladata na R.Makedonija podnesov ″Predmet: Prilog
kon Zamolnicata, Krivi~na prijava, Dopolna na `alba i Predmet od 26.09.2006.
Kako ~len na VMRO-DPMNE i kandidat za pratenik od 1990 go-dina Vi soop{tiv
deka \or|i Kotevski so negovata sopruga deluvale {tetno vrz R.Makedonija. Ova se potvr-
di, {to dvata go prifatija ~ovekot na SDSM Bone Pala{ovski da bide direktor na Insti-
tutot za sto~arstvo-Skopje.(Toj e od mafijata na Nikola Popovski, Boris Angelkov..., R.I.)
Vo prilog Vi go ispra}am predmetot ispraten do Sudot″.
Na 07.10.2006 isprativ ″Do Javnoto obvinitelstvo na R.Makedonija Predmet: Pri-
log kon Krivi~nata prijava, Dopolna na `alba i Predmetot od 26.09.2006.
Vi go prilo`uvam″.
Na 07.10.2006 isprativ ″Do Rektorot na Univerzitetot ′Sv.Kiril i Metodij′ Skopje
Predmet: Prilog kon Krivi~nata prijava, Dopolna na `alba i Predmetot od 26.09.2006 Vi
go prilo`uvam″.
Na 21.12.2006 za P.br.3556/04 do Javnoto obvinitelstvo na R.Makedonija- Skopje
isprativ ″M O L B A
Od tu`itelot Risto Ivanovski... Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21
So re{enie na Osnovniot sud Skopje I Skopje P.br.3556/04 od 3.5. 2006, potvrdena so
re{enie na Apelacioniot sud Skopje G`.br.7667/06 od 30.11.2006, dobieno denes 21.12.2006,
otfrlena e tu`bata na tu`itelot Risto Ivanovski od Bitola protiv tu`eniot Zemjodel-
ski fakultet Skopje, {to e povtorena istata postapka za P.br.3555/03 od 11.12.2003 i G`.br.
1427 /04 od 24.03.2004, {to ozna~uva da se izbiraat lica so interni zvawa, duri so neobja-
veni trudovi za zvawa, zna~i, neva`e~ki. Ova ne e vo soglasnost so Zakonite za visoko ob-
razovanie na Evropa, sram za R.Makedonija. Isto taka, tu`itelot tokmu od Fakultetot bil
ispraten na dousovr{uvawe vo Germanija, kade toj ~etiri godini rabotel kako nau~en sora-
botnik i doktoriral vo Viena na 04.11.1976. Dosega vakov nema vo navedeniot fakultet. Toj
ima objaveno 19 knigi, format A5 so okolu 5400 strani, i preku 200 trudovi i napisi vo Ge-
rmanija, Hrvatska i Makedonija. Ova ne va`i za izbraniot, koj nema objaveno nieden samo-
stoen trud nitu napis. Toj doktoriral duri vo 1995 godina, {to e navreda na strukata i na-
ukata na R.Makedonija.Ova e povod, {to R.Makedonija po sto~arstvo e samo pred Albanija.
Dvata sudovi napravija su{testveni povreda na odredbite od pari~nata postapka,
bidej}i pogre{no i necelosno ja utvrdija fakti~kata sostojba. Imeno i prvostepeniot i
vtorostepeniot sud ne go zede vo predvid faktot {to postapkata pred nadle`niot sud tu-
`itelot ja povede kako gra|anin na koj mu e onevozmo`eno da u~estvuva na konkurs za izbor
na nastavnik so site zvawa. Jas bev odbien poradi toa {to jas na konkursot sum nemal kom-
plet dokumenti, {to ne e vistina. Ova se gleda i so toa {to, jas redovno konkuriram od 1990
godina. Nikoga{ moite dokumenti nazad ne gi vratija. Ova bilo poradi toa {to so nivniot
odgovor sum steknuval pravo na tu`ewe. Iako jas gi barav dokumentite, so koi bea prilo-
`eni trudovite, po eden primer od sekoj trud, ni{to ne mi be{e vrateno. Ova bez prekin
trae se do za P.br.3556/04.
Na 15.09.2006 vo Dopolna na `alba na tu`itelot, pod to~ka 11, za P.br.3555/03, koj
prethode{e za P.br.3556/04, napi{av: ′Na 13.11.2002 vo vesnikot ′Nova Makedonija′ be{e
objaven konkurs za nastavnik vo site zvawa, vo predmetot govedarstvo. Ova e povtoruvawe
na istiot konkurs od 14 juli 1999 godina, na kogo isto taka se prijaviv so svoj predmet od
14.07.1999. Bidej}i izborot ne be{e izvr{en, istiot nastavnik prodol`i da dr`i preda-
vawa. Jas za ova ni{to ne bev informiran. Na 19.11.2000 itn. isprativ predmet Molba za
ispra}awe na recenzijata. Do denes gi nemam dobieno svojata Molba so dokumentite i pri-
lozite navedeni po reden broj od 1- 7. Pokraj moite molbi, od Vas do denes sum bez odgovor.
Se prijavata za objaveniot konkurs od 13 noemvri 2002 godina se prijaviv na konkur-
sot na predmetot govedarstvo. Vo prilog mo`at da se koristat mojata prijava so od 1- 7 do-
kumenti i prilozi, koi od 14.07.1999 se kaj Vas. Isto taka, site prijavi za izbor na na-
stavnici na koi sum odbivan, ama i ne izvr{eniot izbor po predmetot sviewarstvo vo 1990
godina. Pokraj toa, se prijaviv do Vas na konkurs za predmetot sto~arstvo na 18 juli 1997
godina za{to nemam dobieno odgovor. Vo prilog mo`at da se koristat predmetot ispraten
do Dekanot na Zemjodelskiot fakultet od 06. 03.2002...
Kako potvrda deka ne e vistina deka jas sum nemal kompletni dokumenti, se gleda
spored mojot navod od mojot prilog od 26.09.2006, pod broj 4, stoi: ′za mene dosega se izvr{e-
ni dve recenzii′. Prvata be{e tokmu za predmetot, za koga se rasprava. Se ova govori, ova
nema vrska so nauka i struka, nikako so nekakov zakon, tuku ova e samo samovolen ~in. Ova
se gleda i po toa {to, ovoj predmet mora{e da se zavr{i samo so edna rasprava. Me|utoa, su-
dijata se gri`el da zaraboti advokatot. Jas ne priznavam pove}e od edna rasprava i barav da
bidam osloboden se dodeka ne se vrabotam, prilo`uvaj}i i potvrda deka sum bez prihodi.
Dvata suda toa ne go prifatija, pa sum zadol`en da go platam advokatot vo iznos 22.620,00
denari, {to e sramota. So ova se potvrduva, odezemenoto pravo na sekoj gra|anin da konku-
rira, {to e negovo ustavno pravo, {to va`i i nepo~ituvaweto na Zakonot za visoko obrazo-
vanie, koe mora da bide vo sklad so normite koi vladeat vo Evropa, prednost da imaat samo
onie koi gi ispolnuvaat uslovite. Tokmu ova ne va`i so reizbraniot penzioniran veteri-
naren tehni~ar. Ovoj interno go zavr{il navedeniot fakultet, kaj nego magistriral so te-
ma za polamatura i doktoriral so tema za matura. Isto taka, toj bez nieden objaven samo-
stoen trud i samostoen napis prvo bil izbran za docent, potoa za vonreden, a so posledniov
konkurs za redoven nastavnik
So ogled na seto pogore iznesenoto smetam deka ima mesto da se ukinat dvete re{e-
nija (na dvata sudovi) i predmetot da se vrati na prvostepeniot sud na povtorno sudewe,
poradi{to, molam da podnesete barawe za za{tita na zakonitosta do Vrhovniot sud na Re-
publika Makedonija vo smisla na odnapred izlo`enoto, soglasno so odredbite na ~len 387-
394 od ZPP.
Prilog: fotkopija na Presuda G`.br.3667/06. Isto taka, do Vas sum gi ispratil:
Krivi~na prijava na 09.09.2006, Dopolna na `alba na tu`itel od 15.09.2006, do Vas na 16.09.
2006, Prilog...od 26.09.2006 i Prilog... od 07.10.2006.
21.12.2006 Risto Ivanovski Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola″.
Na 21.12.2006 do Premierot na Vladata isprativ ″Predmet: Prilog kon Zamolni-
cata, Krivi~na prijava, Dopolna na `alba, Predmet od 26 .09.2006 i Predmet od 07.10.2006.
Vo prilog Vi ja ispra}am mojata molba do Javniot obvinitel na R .Makedonija, mo-
jata tu`ba da bide prepratena na revizija vo Vrhovniot sud, za sporot koj kako ~len na
VMRO-DPMNE go izgubiv, {to za mene e normalna praksa.″
″Republika Makedonija Javno obvinitelstvo na Republika Makedonija GO.br.1125/
2006 Skopje, 3.1.2007 godina
Do Risto Ivanovski Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola
Vo vrska so Va{ata incijativa upatena do ova javno obvinitelstvo so koja inici-
ravte podignuvawe na barawe za za{tita na zakonitosta protiv presudata G`.br.7667/06 od
30.11.2006 godina na Apelacioniot sud vo Skopje so koja e potvrdena presudata P.br.3556/04
od 3.5.2006 godina na Osnovniot sud Skopje 1, Ve izvestuvame deka po izvr{eniot uvid na
sudskite spisi i ocenkata na navodite vo podavkata Javniot obvinitel na Republika Make-
donija utvrdi deka soglasno noviot ZPP (Sl.vesnik na RM br.79 od 21.9.2005 godina) barawe
za za{tita na zakonitosta nemo`e da se podnese za pravosilna odluka donesena posle 29.12.
2005 godina.
/b| Zamenik javen obvinitel Voislav Gavrovski″.
Na 09.01.2007 do Premerot na Vladata na R.Makedonija podnesov ″Predmet: Prilog
kon Zamolnicata, Krivi~na prijava, Dopolna na `alba, Predmet od26.09.2006, Predmet od
07.10.2006 i Molba do Javniot obvinitel
So Molbata do Javniot obvinitel barav da mi se ovozmo`i da imam pravo na Revi-
zija pred Vrhovniot sud na Makedonija, so {to ponatamu sum obespraven, kako ~len na
VMRO-DPMNE. Bidej}i Javniot obvinitel mi soop{ti deka toj ne e nadle`en, se obrativ
do Vrhovniot sud. Do nego ja isprativ Revizijata.
Vo nea }e se vidi, primeniot kandidat od 2004 godina e vo penzija, a Zemjodelskiot
fakultet- Skopje vo 2004, 2005, 2006 i 2007 godina go vodi sporot, samo jas da ne bidam.
Vo nade` da se prezemi ne{to se zablagodaruvam″.
Na 18.06.2007 do Premierot na Vladata na R.Makedonija isprativ ″Predmet: Pre-
stapka za obespravuvawe od 1990 godina se do denes.
1. Za montiraweto na sudskiot spor od 1991 godina i ostanuvaweto bez raboten
odnos se do denes vodev sudski spor P.br.987/92. Ovoj go izgubiv tesno, 7 : 6. Podnesov Pred-
log za povtoruvawe na postapkata, a predlogot be{e odbien od sudijata Aleksandar Pr~ev-
ski. Potoa se obrativ do Vas i po pove}epati dopi{uvawe so ...Sudskiot sovet mi be{e so-
vetuvano da se obratam do nadle`niot sud. Na 23.03.2007 do Osnovniot sud Bitola podnesov
Predlog na tu`itelot za povtoruvawe na postapkata, protiv tu`eniot ZK ′Pelagonija′-
Bitola. Me|utoa, do denes se u{te nemam dobieno nikakov odgovor.
2. Od 1990 godina redovno se javuvam na konkursi vo dvata makedonski univerziteti.
Redovno bev odbivan. Kone~no se re{iv da tu`am. Toa go napraviv so Zemjodelski fakul-
tet- Skopje, so P.br.35555/03. Javnoto obvinitelstvo na Aleksandar Pr~evski so Go.br.1026/
04 od 05.07.2004 ne mi dozvoli da se obratam do Vrhovniot sud na Makedonija.
3. U{te ne zavr{en sudskiot spor P.br.3555/03 slu~ajno go vidov povtoreniot kon-
kurs za istiot predmet na istiot fakultet i se javiv na istiot. Samovolno bev odbien i po-
dnesov Tu`ba P.br.3556/04, pod ist broj itn. Za nego na 09.01.2007 do Vrhovniot sud na Ma-
kedonija, preku Osnovniot sud Skopje I, podnesov Revizija od tu`itelot. Do denes nemam do-
bieno odgovor.
4. Za gore navedenoto na 02.05.2007 do Ministerstvo za obrazovanie Skopje podnesov
predmet: Samovolijata vo Zemjodelskiot fakultet- Skopje. Do denes nemam dobieno odgo-
vor.
5. Bidej}i bez prekin sum odbivan od dvata makedonski univerziteti, a doa|a vre-
meto na moeto penzionirawe, samo za da primam dostojna penzija, re{iv da se prijavam i na
tretiot makedonski univerzitet ′Goce Del~ev′- [tip. Toa be{e na 01.06.2007. Od nego dobiv
pismo, isprateno na 15.06.2007, neprepora~ano...vo koga be{e vrateno moeto pismo, a vo nego
samo edno liv~e {iroko-dolgo 4-10 sm, so tekst: ′Va{ata po{ta e pristignata posle rokot
odreden za `albi′. Bidej}i moeto pismo be{e vrateno, zatvoreno, ako tie pismoto ne go pr-
o~itale, tie ne mo`ele da znaat, {to vsu{nost jas vo nego imam pi{ano. Ne bilo mo`no da
bidat potpolneti site nastavni predmeti, poradi{to bilo pismoto vrateno, ′nepro~itano′.
Koga vo dr`avata nema soodveten kadar za dvata univerziteti, odpa|a mo`nosta i za tre-
tiot. Se ova govori konkursite ne bile vo funkcija na stopanstvoto. Ispra}am fotokopija
so na prva strana moeto pismo do Univerzitetot... i negovoto do mene, so liv~e {iroko-do-
lgo 4-10 sm. Na vtora strana e ispra}a~ot do Univerzitetot...i od nego do mene. So toa {to
pismoto ne bilo vrateno u{te na istiot den se potvrduva, konkursite se objavuvaat forma-
lno za poznati lica, na koi im bilo ka`ano vo koj vesnik i koga se objaveni, vo sprotivnost
nepodobnata li~nost, vo slu~ajot jas, ne mo`ev so denovi, nedeli i meseci da gi vrtam ve-
snicite, i toa samo so edinstvena cel da go iskoristam svoeto gra|ansko pravo, koe u{te od
1977 godina mi be{e uskrateno, odma po vra}aweto od Germanija. Se ova govori, konkursite
i ne se bitni, tuku samo izbirawe na soodvetni kadri, a ne kako {to be{e dosega, poradi-
{to makedonskoto zemjodelstvo, sto~arstvo i veterinarstvo e samo pred Kosovo i Alba-
nija.Ako jas bev izbran, imav mo} da im ovozmo`am na mnogu mladi kadri da se doobrazuvaat
vo Avstrija i Germanija, da doktoriraat, a ne kako {to se makedonskite kadri so vnatre-
{ni nau~ni zvawa magisterium i doktorat so istoriski temi za polamatura i matura, sram
na strukata i naukata. Tokmu vakvi kadri predavaat i }e predavaat na trite navedeni uni-
verziteti, ~ii zvawa otsekoga{ sum gi osporuval: tie do denes se krijat kako tajni patenti.
Bidej}i tie ne se dostapni do nau~nite lica, tie ne se javni. Pa tie ne se priznati. Isto ta-
ka, izborot ne se vr{i spored zakon za visoko obrazovanie, koj e vo sklad so evropskite.
Poprestavitelno: za izbor nastavnik vo prviot stav se predviduva obrazovan, sledniot stav
poluobrazovan i tretiot stav neobrazovan. (Bidej}i sekade stoi obrazovan, site kandidati
gi ispolnuvaat uslovite). Tokmu zatoa sostojbata so makedonsko stopanstvo e takvo kakvo
{to e univerzitetskoto.
Vo ponatamo{na postapka Vi ja ispra}am mojata Prijava, koja be{e vo pismoto do
Univerzitetot ′Goce Del~ev′- [tip, kako i navedenata kopija.
Za prevzemenite dejstvija se zablagodaruvam.
18.06.2007 Bitola D-r Risto Ivanovski Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21...″.
6. MINISTER PO ZEMJODELSTVO:
Na 20.05.1999 do Ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo- Skopje
isprativ predmet: ″Po~ituvani Minister
Vi go ~estitam izborot za minister po zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo i
voedno kako ~len na VMRO-DPMNE od 1990 godina, kandidat za pratenik vo istata godina
i ~len na sovetot na VMRO-DPMNE vo 1998 godina ve zamoluvam za slednoto:
Kako najobrazovan vo ZIK ′Pelagonija′- Bitola ~lenot na CK SKJ i CK SKM Van-
gel Gaga~ev mi montira sudski proces vo 1991 godina. Kako ~len na VMRO- DPMNE morav
da go izgubam sudskiot spor, oti toj 100% be{e montiran. Zatoa se slednite dokazi: predme-
tot na premierot Nikola Klusev od 03.05.1991, od 13 sudski presudi 6 se vo moja polza, a 7 se
protiv mene, so ista tu`ba go vodevme sporot so mojot kolega (toj be{e pote{ko i za pove}e
dela opteretet), toj be{e vraten na rabota i go vrati svoeto obe{tetuvawe itn. Naprotiv,
jas sum bez raboten odnos od 20.05.1991
Jas sum edinstveniot vo dr`avata koj sum bil nau~en sorabotnik vo Germanija 4 go-
dini i sum doktoriral vo Viena na Univerzitetot za zemjodelski nauki. Isto taka, jas sum
edinstveniot koj sum objavil sam samostojni trudovi vo stranstvo (Germanija i Hrvatska,
vo R.Makedonija ne mi e dozvoloeno), imam izdadeno skripta za ishrana na goveda, sum obja-
vil 45 napisi za istorija i sum izdal svoja kniga ′Sredozemjeto pradomovina na Evropja-
nite′, vo koja so bilo{ki metodi gi objasnuvam kako site balkanski narodi se ve{ta~ki.
Vo 1978 godina sum odbivan bez osnova i nasilni~ki na~in od Vi{ata zemjodelska
{kola- Bitola, Zemjodelskiot fakultet vo 1990, 1995, 1996 i 1997 godina, Veterinarniot
fakultet vo 1996 i 1997 godina i Institutot za sto~arstvo vo 1996 godina. Jas sum odbivan a
se primeni lica so interni disertacii so tema za matura, nemaat objaveno nieden samosto-
en trud, nikakvo iskustvo vo strukata i se sou~esnici za zaostanatosta na sto~arstvoto na
R.Makedonija i toa samo pred Albanija. Duri bez da bidat izvr{eni recenzii na dva pati
sum odbien od Institutot za sto~arstvo i Veterinarniot fakultet, {to proizleguva od
slednoto:
Od 1977 godina sum pi{uval za vinovnicite za zaostanatosta na sto~arstvoto, a tie
se profesori na navedenite fakulteti, tie se ′tatkovci′ na doktori za nauka kako sram za
nau~nata misla, a tie kako recezenti se iz`ivuvaat vrz mene, no i go uni{tija sto~arstvo-
to. Namesto nim da im se sudi kako dr`avni neprijateli, tie do denes go vodat sto~arst-
voto vo propast, a samo jas kako ~len na VMRO- DPMNE sum kaznet bez sredstva za `ivee-
we od 1991 godina.
Vo nade` da go razgledate moeto pismo se zablagodaruvam″.
Na 08.11.2001 do Ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo- Skopje
isprativ:
″Predmet: Prestavka za mojata obespravenost.
Kako Minister po zemjodelstvo se obra}am za mojata obespravenost od 1977 godina.
Imeno od Zemjodelskiot fakultet- Skopje vo 1972 godina, po zavr{uvaweto oddel na sto~a-
rstvo, bev ispraten za negovite potrebi vo Germanija. Tamu rabotev 4 godini kako nau~en
sorabotnik, a doktorirav vo Viena. Dosega sum objavil mno{tvo samostojni trudovi, imam
mnogu napisi za{to makedonskoto sto~arstvo i zemjodelstvo bea i se pred Kosovo vo SFRJ
i pred Albanija vo Evropa. Sum izdal Ishrana na goveda, tri istoriski knigi: Sredoze-
mjeto pradomovina na Evropjanite, Nov Aleksandar Makedonski (tn.Skenderbeg) i Odrodu-
vawe na Makedoncite. Se vkupno objaveni preku 150 naslovi.
Bidej}i jas sum edinstven nau~en sorabotnik od Germanija i doktor na nauka od Av-
strija, kako i avtor na mnogu kriti~ki naslovi protiv licata koi se vinovni za zaostanato-
sta na makedonskoto sto~arstvo, tie mene me likvidiraa i od 1991 godina sum bez raboten
odnos. Za ova be{e povod moeto ~lenstvo vo partijata VMRO- DPMNE, a jas bev kandidat
za pratenik vo 1990 godina.
Vo 1977 godina se prijaviv na Zemjodelskiot fakultet. Ne bev prifaten oti toj sta-
nal semejna i privatna institucija. Zatoa se vrabotiv vo ZIK ′Pelagonija′- Bitola. Vo
1991 godina mi se montira sudski proces bez dokazi i go izgubiv sporot duri vo 1996 godina:
od 13 raspravii (odluki, R.I.) izgubiv 7 : 6.
Skoro sekoj godina se javuvam na konkursi na Zemjodelskiot, Veterinarniot fakul-
tet, Institutot za sto~arstvo i Vi{ata zemjodelska {kola- Bitola. Sekoga{ sum odbien, a
se primeni lica so interni doktorati so temi za matura, koi nemaat samostojni trudovi,
tuku grupni, so {to se izigruvaat zakonite a dr`avata so nesposoben kadar prodol`uva da
bide samo predposledna.
Tokmu poradi mene predmetot po sviwarstvo do denes e bez nastavnik: jas se javiv na
konkurs, toj se rasturi i do denes ne se objavuva konkurs za da ne se javam. Na istiot Zemjo-
delski fakultet sum prijaven na konkurs ve}e dve godini, za toa se mol~i kako oberspraven
za govedarstvo itn.
Predmetov go ispra}am za moe vrabotuvawe vo navedenite institucii, Va{eto Mi-
nisterstvo i drugi zemjodelsko- sto~arski institucii.
Vo nade` da mi se izleze vo presret, se zablagodaruvam″.
7. MINISTEROT ZA OBRAZOVANIE.
Na 04.01.1999 do Ministerot za obrazovanie isprativ predmet ″Samovolijata vo
univerzitetite na R.Makedonija.
Kako nau~en sorabotnik od Minhen i doktor na nauka od Viena se vrativ vo dr`a-
vata za da i pomognam: taa vo SFRJ se nao|a{e samo pred Kosovo i denes e samo pred Al-
banija. Mojata diploma i iskustva bea pre~ki na mojata ponatamo{na delatnost. Vo 1977 go-
dina bev odbien od Zemjodelskiot fakultet i negoviot sto~arski institut. Vo 1979 godina
bev odbien od Vi{ata zemjodelska {kola od predmetot za koj sum doktoriral a be{e pri-
men Petar Bogdanov samo so zavr{en fakultet i bez nieden objaven trud. Toa be{e odmazda
od strana na Boris Angelkov za kogo sum pi{uval za negovite neuspesi: toj ima{e prija-
veno magistratura vo Zagreb, a taa ja proglasil za doktorat ?!
Za da me spre~at vo ponatamo{noto moe unapreduvawe mi be{e zabraneto da objavu-
vam trudovi vo Makedonija i zatoa jas bev primoran da objavuvam trudovi i samostojno vo
Germanija i Hrvatska- Zagreb. Osven toa pi{uvav vo ′Nova Makedonija′ za vinovnicite za
propadnatite investicii: Nikola Todorovski, Zora Xabirska, Nikola Popovski, Boris
Angelkov, Risto Ilkovski, Ta{ko Tokovski itn. Zatoa tie se odmazduvaat:
Vo 1990 godina bev odbien od Zemjodelskiot fakultet po sviwarstvorecezent be{e
Ta{ko Tokovski i do denes nema nastavnik predmetot
Vo 1995 godina bev odbien od Zemjodelski fakultet po govedarstvo, a be{e primeno
vnatre{no lice so sredna stru~na {kola: toa vnatre{no zavr{ilo vonredno fakultet (vo-
nredno polagaat samo 50% od redovnite), magistriralo kaj negoviot pretpostaven, {to va-
`elo i za doktorat, kaj Risto Ilkovski. Taka veterinarniot tehni~ar bez nieden samosto-
en trud i recenzentot Ta{ko Tokovski postanuva nastavnik.
Vo 1996 godina bev odbien za istiot predmet vo Institutot za sto~arstvo bez da se
izvr{i recenzija, a nezakonski be{e primen mojot pomo{nik i lo{ rabotnik Bone Pala-
{ovski: toj nema nieden samostoen trud. (Toj bil i ostanal najslabata li~nost po sto~ar-
stvo vo dr`avava, R.I.)
Vo 1997 godina bev odbien od Veterinarniot fakultet za predmetot na kogo sum do-
ktoriral vo Viena (ishrana), a e primeno vnatre{no lice Risto Prodanov, koe nikoga{ ne
se bavelo so ishrana i nema objaveno nieden samostoen trud. Toa ne e problem koga recezent
be{e Nikola Popovski, koja kako agronom predava predmet za veterinaren lekar. Zatoa,
koga toj mo`i, mo`i i R.Prodanov.
Vo 1998 godina bev odbien od Zemjodelskiot fakultet po ov~arstvo, a be{e primen
sinot na Zora Xabirska, Vladimir Xabirski. Toj magistriral i doktoriral kaj Nikola To-
dorovski i Ta{ko Tokovski, a recezenti bea navedenite i Risto Ilkovski (ne go poznava
ov~arstvoto). Toa e spritivno na zakonot. Ne samo toa, toj nema objaveno nieden samostoen
trud.
Vo 1998 godina bev odbien od Veterinarniot fakultet za specijalno sto~arstvo, a
be{e primen propadnat student Mihajlo Adamov bez nieden samostoen trud so doktorat bez
vrska so predmetot. Ovde e recezenti bea Nikola Popovski i Risto Ilkovski. Tie ne iz-
vr{ija recenzija a go primija vntre{noto lice.
Toa {to va`i dosega ka`anoto, zaradi Boris Angelkov, koj ne uspeal da specijali-
zira vo Belgrad (prijavil magistratura vo Zagreb), jas sum odbien o Vi{ata zemjodelska
{kola vo Bitola, a e primeno po sviwarstvo vnatre{no lice Mitre Stojanovski so inte-
ren doktorat od Zemjodelski fakultet i nema nieden samostoen trud.
Magisterskite i doktorskite raboti se interni na Zemjodelski fakultet, tie se so
temi za pola i matura. Bidej}i se sramat od svetskata stru~na i nau~na misla, nivnite ′na-
u~ni′ trudovi se krijat kako patenti. Bidej}i nau~nite zvawa se javni, se dodeka tie ne se
objavat, navedenite lica ne se magistri i doktori.
Za ovie samovolija sum protestiral do pretsedatelot, premierot, ministerot za ob-
razovanie, rektorite na univerzitetite i navedenite ustanovi. So toa zapo~nala postap-
kata za javnosta na nivnite zvawa: ne se po~ituvaat nivnite trudovi kako javni i podle`ni
na kritika. Za moite protesti go naveduvam mojot predmet, ispraten do pretsedatelot na
dr`avata, preprateno do Vladata, a toa so predmet br.II-571/3 od 29.07.1998 e preprateno do
Republi~kata prosvetna inspekcija, od koja ne sum dobil odgovor.
Osven moite trudovi, objaveni napisi za propadnatite investicii (sum gi registri-
ral zlo~incite na dr`avata, moi recezenti), imam objaveno skripta Ishrana na govedata i
vo 1998 godina svoja kniga za poteklo na narodite ′Sredozemjeto pradomovina na Evropja-
nite′.
Vo nade` da se po~ituvaat zakonite i unapredi na zemjodelstvoto vo dr`avata se
zablagodaruvam″.
Na 23.01.1999 do Ministerot za obrazovanie isprativ ″Predmet: Zamolnica za pro-
testot ′Samovolijata vo univerzitetite na R.Makedonija′ od 04.01.1999.
Na navedeniot datum isprativ moj protest do Vas, vo koj navediv kako jas sum nepo-
`elen od semejnite univerziteti na vrabotenite, koi tamu zavr{ile, tamu dobile nau~ni
zvawa, tamu objavuvale svoi napisi i tie bile osnova da unapreduvaat so redoven profesor.
Naprotiv, jas kako vraboten ~etiri godini vo Minhen kako nau~en sorabotnik, do-
ktor na nauka od Viena i sum objavuval samo vo stranstvo trudovi (vo internite vo R.Ma-
kedonija mi be{e zabraneto sum nepo`elen): vo 1977 godina bev odbien, a od 1990 godina sum
nepo`elen i drsko navreden.
Vo nade` da se po~ituvaat zakonite se zablagodaruvam″.
Na 13.02.1999 do Ministerot za obrazovanie na Vlada na R.Makedonija isprativ
″Predmet: Zamolnica za moe vklu~uvawe kako nastavnik spored mojata naobrazba, soznanija
i trudovi.
Po povod na moite protesti do organite na dr`avata za moeto odbivawe na nasta-
vnik od univerzitetite vo dr`avata kako sprotivnost na zakonot za obrazovanie i samovo-
lijata na vrabotenite vo fakultetite i institutite kako nivno nasledno pravo, Vladata na
R.Makedonija so predmet br.II-571/3 od 29.07.1998 mi soop{tuva kako Republi~kata prosve-
tna inspekcija treba da gi ispita moite navodi, da prezeme za istite ne{to i za toa da bi-
dam izvesten.
Dosega ni{to ne e javeno. Zatoa sledat moi protesti do Premierot od 21.12.1998,
ministerot za obrazovanie od 04.01.1999, premierot od 23.01.1999 i ministerot za obrazova-
nie od 23.01.1999.
Vo moite predmeti naveduvam kako se izvr{eni falsifikati recenzii ili bez re-
cenzii sum odbien, a se primeni lica so interni doktorati, so grupni i istoriski trudovi,
koi nemaat zna~ewe za stopanstvoto na dr`avata. Osven toa, jas sum odbien so objaveni sa-
mostojni trudovi von Makedonija (vo Makedonija mi be{e odzemeno pravoto da objavuvam),
imam izdadeno samo jas vo dr`avata skripta za ishrana na govedata, vo avgust 1998 godina
izleze od pe~at mojata kniga ′Sredozemjeto pradomovina na Evropjanite′ so biolo{ki i
sto~arski metodi (sledi ovaa godina vtoro izdanie) i sum objavil 43 napisi po istorija (vo
Evropa i Mala Azija `ivee samo eden biolo{ki narod, dene{nite se samo ve{ta~ka tvorba
na interesnite sferi).
Zna~i, jas sum odbivan zapo~nuvaj}i od 1978 godina i toa po vra}awe kako ~etirigo-
di{en vraboten nau~en sorabotnik vo Minhen i doktoriraweto vo Viena.
Kako potrkepa za privatiziranosta na izbor na nastavnik bi go navel posledniot
primer: vo 1990 godina se prijaviv na konkurs za nastavnik po predmetot sviwarstvo, izbor-
ot ne se izvr{i, do denes od 1990 godina nema nastavnik po predmetot i koga }e zavr{i (do-
ktorira) nivni asistent toj }e postane nastavnik po sviwarstvo. Zna~i, postoi slobodno
mesto, ne se gledaat interesite na dr`avata, tuku samo na vrabotenite kako privatizirano-
st na Zemjodelskiot fakultet, koj nema kadar po nieden predmet za sto~arska dejnost.
Vo nade` da se prou~i mojot predmet i prezemat merki se zablagodaruvam″.
″Republika Makedonija Ministerstvo za obrazaovanie broj: 12- 953/2 od 22.02.1999
god. Skopje
Do D-r Risto Ivanovski ul.′Mihajlo Andonovski′ br.6/21, Bitola.
Vo vrska so va{ata molba za vklu~uvawe kako nastavnik na visokoobrazovna usta-
nova, Ve izvestuvam deka izborot na nastavnici e vo nadle`nost na fakultetite i vi{ite
{koli, koi ja sogleduvaat potrebata od vakov kadar i donesuvaat odluka za niven izbor.
Potsekretar m-r Van~o \or|iev″.
Na 18.03.1999 do Minister za obrazovanie na Vlada isprativ ″Predmet: Univerzite-
tite ne se nasledna sopstvenost na vrabotenite.
Kako ~len na VMRO-DPMNE od 1990 godina, kandidat za pratenik vo istata godina
koga se pla{ea kadrite da postanat ~lenovi na taa partija i ~len na sovetot na istata par-
tija od 1998 godina koga se priklu~ija pove}e kadri jas sum obespraven. Moeto obespravuva-
we se odnesuva samo zaradi zloupotrebata na dr`avnite univerziteti za li~ni celi na vra-
botenite kako nivno nasledno pravo. Tie so nivni interni doktorati so istoriski temi za
matura postanuvaat docenti se do redovni nastavnici. Nemaat izdadeno u~ebnnici i stude-
ntttite gi izu~uvaat predmetite na tu|i jazici ili od tetratki od predavawa. Kako nasta-
vnici imaat objaveno interni trudovi bez nau~na i stru~na va`nost za makedonskoto sto-
panstvo. Tokmu zatoa zemjodelstvoto, sto~arstvoto i veterinarstvoto na R. Makedonija se
nao|a samo pred Albanija.
Sevo govori deka vo dr`avata nema kadar da gi podigni na povisoki ravni{ta Ze-
mjodelskiot, Vi{ata zemjodelska {kola, noviot Veterinaren fakultet i nivnite institu-
ti. Toa se potvrduva so moeto odbivawe na navredliv i drzok na~in od 1976 godina koga se
vrativ od Germanija po doktoriraweto i raboteweto ~etiri godini kako nau~en sorabot-
nik. Ova e problem za mene od 1990 godina, koga sekoja godina se prijavuvav na konkurs i ne
bev prifaten: imam objaveno samostojni trudovi von R.Makedonija (vo dr`avata ne mi be{e
dozvoleno da objavuvam oti taa im pripa|ala kako nasledno pravo na vrabotenite vo unive-
rzitetite), imam izdadeno skripta Ishrana na govedata i svoja kniga Sredozemjeto prado-
movina na Evropjanite- so biolo{ki metodi poznati vo sto~arstvoto (sum objavil 43 napi-
si za istoriski temi) itn.
Za mojata dejnost se moite proizvodi koi se pripremaat vo ′Bentomak′- Kriva Pala-
nka (za niv sum objavil trudovi), Fabrika za dobito~na hrana... i na moj predlog proizvodot
za potsiruvawe na mleko ′Kvasko′
Koga se promena vlasta, si zamina SDSM i nastapi VMRO-DPMNE so nadevav }e
pobedi pravdata i }e ima progres dr`avata. Tokmu zatoa se obrativ do Vas na 23.01.1999 so
Zamolnica za protestot samovolijata na univerzitetite na R.Makedonija od 04.01.1999 i
zamolnica za moe vklu~uvawe kako nastavnik spored mojata naobrazba, soznanija i trudovi
od 15.02.1999. Vo ovoj navediv kako Vladata na R.Makedonija so predmet br.II-571/3 od 29.
07.1999 mi soop{tuva kako Republi~kata prosvetna inspekcija treba da gi ispita moite
navodi, zatoa da prezeme ne{to itn. Za moja nesre}a kako dr`aven neprijatel i stranec vo
ovaa dr`ava (toa ne bev vo Germanija) so predmet od Ministerstvoto za obrazovanie br/12-
953/2 od 22.02.1999, sprotivno na sopstvenosta na dr`avnite univerziteti mi se javuva za na-
slednoto pravo na vrabotenite, {to e drsko i {tetno za dr`avata″.
Na 11.12.1999 do Ministerot za obrazovanie na Vladata na R.Makedonija isprativ
″Predmet: Mojata obespravenost na univerzitetite kako ~len na VMRO-DPMNE.
Kako ~len na VMRO-DPMNE od 1990 godina, kandidat za pratenik i ~len na Sove-
tot, sum bez raboten odnos od 1991 godina, zatoa pi{uvav vo ′Nova Makedonija′ na 4 i 5 deke-
mvri 1999 godina protiv Vrhovniot sud na Makedonija.
Od 1990 godina sum nepo`elen i bev odbien od predmetot sviwarstvo, zaradi mene
se rasturi konkursot, do denes nema nastavnik, predmetot go predava nastavnik na drug pr-
edmet, {to }e trae se dodeka ne doktorira interno nivniot asistent. Ova praksa vo Zemjo-
delskiot fakultet- Skopje e otsekoga{, iako jas od niv bev ispraten vo Germanija na do-
usovr{uvawe, tamu od 1972- 1976 godina rabotev kako nau~en sorabotnik, doktorirav vo Av-
strija. I od 07.11.1976, koga se prijaviv na Zemjodelski fakultet, ne mi se dozvoluva{e da
objavuvam moi trudovi. Imam izdadeno skripta Ishrana na govedata i kniga ′Sredozemjeto
pradomovina na Evropjanite′.
Vakvoto samovolie tamu prodol`i, no i na Veterinarniot fakultet, Institutot za
sto~arstvo, Vi{ata zemjodelska {kola- Bitola kako nasledno pravo na vrabotenite so
interni magistraturi so temi za pola matura i doktorati so temi za matura. Bidej}i se
sramat za nivnite istoriski temi, tie ne se objavuvaat da bidat dostapni za stru~nata i na-
u~nata javnost, a so toa ne smeat da bidat priznati, koga tie ne se doktorati ami ′patenti′.
Jas sekoga{ sum odbivan, a se primeni: Risto Prodanov na Veterinarniot fakultet,
Mihajlo Adamov na Veterinarniot fakultet, Tanas Trajkovski na Zemjodelskiot fakultet,
Vladimir Xabirski na Zemjodelski fakultet, Bone Pala{ovski na Institutot za sto~ar-
stvo, Mitre Stojanovski vo Vi{ata zemjodelska {kola. Ovie namaat objaveno nieden samo-
stoen trud, nemaat izdadeno ni skripta ili u~ebnik, {to va`i za nivnite recezenti, koi se
potkupeni i mi se odmazduvaat oti jas za niv imam objaveno trudovi i napisi kako uni{tu-
va~i na sto~arstvoto vo dr`avata R.Makedonija, a taa vo SFRJ be{e samo pred Kosovo, a de-
nes e samo pred Albanija, na koi treba da im se zabrani ponatamo{noto deluvawe. Toa bea:
Nikola Todorovski i Ta{ko Tokovski od Zemjodelski fakultet, Nikola Popovski i Risto
Ilkovski od Veterinarniot fakultet. Taka so niv recenziite ne se dr`avni, tuku samo
privatni za privatni celi, na {teta na dr`avata. Istoto }e se povtori i ovaa godina za
predmetot govedarstvo na Zemjodelskiot fakultet, a od tamu u{te nemam odgovor i }e dobi-
jam po zapo~nuvawe na nastavata so od niv izbraniot nastavnik, ~len na nivnata grupacija
sopstvenici na ustanovite. Nivni sou~esnici se: Pretsedatelot na Instutot za sto~arstvo
Kire Filev, koj go ostavi bez kadar institutot i nego go prenameni za `ivinarstvo so ne-
goviot privaten biznis, direktorot na Veterinarniot institut kako vinovnik za {irewe
na bolestite i nastavnikot ′tatko′ na Vi{ata zemjodelska {kola veterinarniot lekar Bo-
ris Angelkov, koj ne uspeal da specijalizira vo Belgrad, ni magistrira vo Zagreb, a sega
′doktoriral′ vo Zagreb, {to e sram za nau~nata i stru~nata misla.
Sevo se pravi od 1990 godina koga postanav ~len na partijata, a 1991 godina sum
isfrlen na ulica bez sredstva za `iveewe.
Se nadevam, deka }e mi se pomogne spored zakonite za moe vrabotuvawe, a toa e vo
poslednata postapka po konkursot za govedarstvo, ili pak ako taa e zavr{ena, toga{ treba
da bidam vraboten na praznoto rabotno mesto po sviwarstvo za kogo mo`i da va`i konkur-
sot od 1990 godina ili pak potoa da se objavi vtor konkurs i po nego da se postapi bez opa-
snost da bide drug predlo`en oti vo dr`avata na ovie navedeni ustanovi nema nieden na-
stavnik koj spored zakonite vo Evropa bi mo`el da predava i vospituva mladi kadri.
Vo nade` da se razgleda i prifati mojava molba, se zablagodaruvam″.
Na 05.01.2000 do Ministerot za obrazovanie i Rektorot na Univerzitetot ″Sv.Kir-
il i Metodij″ isprativ ″Predmet: Mojata obespravenost na Univerzitetot ′Sv.Kiril i Me-
todij′.
Po zavr{uvawe na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje bev ispraten na do{koluvawe
vo Germanija. Vo Minhen rabotev ~etiri godini i doktorirav vo Viena. Se vrativ i bev od-
bien od fakultetot, oti toj gi razre{uval vnatre{ni i semejni problemi. Od 1990 godina
redovno se prijavuvam i sekoga{ me odbivaat bez obrazlo`enie, oti tie si gi razre{uvaat
ponatamu vnatre{nite problemi so interni lica, koi interno magistrirale i doktorirale
kaj lica koi ja vr{at recenzijata {to e sprotivno na zakonitosta, nemaat objaveno nieden
samostoen trud, nemaat napi{ano ni skripta ni kniga: jas sum objavuval samostojno vo stra-
nstvo (Hrvatska, Germanija)- vo R.Makedonija ne mi e dozvoleno da objavuvam vo internite
spisanija kako nasledno pravo na vrabotenite, sum objavil skripta i kniga.
Dosega{nite obespravuvawa od Zemjodelskiot i Veterinarniot fakultet, kako i od
Institutot za sto~arstvo, ne sakam da gi spomenuvam: licata koi se izbrani duri bez rece-
nzija, recenzijata od li~na odmazda i nivnata potkupenost itn., za{to sum pi{el i vo ve-
snici.
Mojov predmet se odnesuva za poslednite zbivnuvawa vo Zemjodelski fakultet: be-
{e objaven konkurs za predmetot govedarstvo, do denes ni{to ne e javeno, nitu }e se javi, a
toa }e bide po zapo~nuvawe na nastavnata godina kako nivna praksa. Ako so predmetot e za-
vr{ena postapkata, ne bi sakal za toa da vodam spor, ama postoi druga mo`nost da bidam
primen na drug predmet sviwarstvo, koj do denes nema nastavnik, a predmetot go predava ne-
soodvetno lice. Toa mesto }e se potpolni samo so interno lice kogo toa interno lice }e
doktorira, {to va`i dosega ka`anoto.
Bidej}i jas se javiv na konkurs i za toj predmet vo 1990 godina, tamu ne be{e izvr-
{en izborot, od ve}e navedenite pri~ini. Toa mesto mo`am da go prifatam, nahnadno da se
objavi konkurs i nikoj nemo`i drug da go prezemi bilo koe mesto, oti R.Makedonija do de-
nes nema kadar za navedenite ustanovi i dr`avata za tie oblasti e samo pred Albanija.
Vo nade` da se razgleda predmetov i prezemi soodvetno, se zablagodaruvam i ve po-
zdravuvam″.
Na 27.06.2001 do Ministerot za obrazovanie Vlada na R.Makedonija isprativ ″Pred-
met: Privatizirawe na univerzitetite i samovolijata pri izborot na nastavnik.
Od Zemjodelskiot fakultet vo 1972 godina bev ispraten vo Germanija. Tamu rabotev
kako nau~en sorabotnik do 1977 godina i vo Avstrija doktorirav. Dosega imam objaveno sa-
mostojni trudovi vo Germanija i Jugoslavija, kako i skripta ′Ishrana na govedata′. Pokraj
toa, sum objavil knigi: ′Sredozemjeto pradomovina na Evropjanite′ vo tri izdanija (340, 520
i 980 stranici), ′Nov Aleksandar Makedonski′ (kniga za tn.Skender-beg) i vo pe~at e ′Odro-
duvawe na Makedoncite′. Vkupno sum objavil 72 istoriski napisi, sum doprinesol za pro-
izvodstvo na preparati za ishrana kaj pre`ivni `ivotni vo RO ′Bentomak′- Kriva Palanka
i na moj predlog se spravuva preparatot ′Kvasko′ od Fabrikata za kvasec i alkohiol vo Bi-
tola za potsiruvawe na mlekoto.
Od 1977 godina rabotev kako sovetnik po sto~arstvo vo ZK ′Pelagonija′- Bitola. Vo
1990 godina postanav ~len na VMRO-DPMNE i kandidat za pratenik vo istata godina. Po
kazna na SDSM bev smenet od rabota i od 1991 godina sum bez raboten odnos bez pravo na
vrabotuvawe. Kombinatot postanal svoina na soselani i rodnini od s.Buf, Egejskiot del na
Makedonija.Sudiskiot spor go izgubiv od sudii od Egejskiot del na Makedonija, oti bev pr-
oglasen neprijatel na Egejcite. Site tie bea potkupeni, kako {to bea recenzentite Nikola
Popovski na Veterinarniot fakultet i Ta{ko Tokovski na Zemjodelskiot fakultet, dvata
Egejci, kako {to va`i za direktorot na Vetrerinarniot institut \or|i Mickovski, dire-
ktorot na Institutot za sto~arstvo Cilevski, pretsedatelot na nastavni~kiot sovet na Ze-
mjodelskiot fakultet Lazo Sivakovski, dekanot na Zemjodelskiot fakultet i minister za
zemjodelile Eftim An~ev koj go obvinuvam za grabe` so direktorot na Kombinatot i nego-
viot brat rektor An~evski. (Samo komunisti, koi ja mrazat VMRO- DPMNE, R.I.)
Jas izgubiv pravo da bidam predlo`en za nastavnik, a se primeni lica bez soodvetni
recenzii, bez recenzija, kandidati bez samostojni trudovi, koi nemaat izdadeno nieden u~e-
bnik, nitu kniga, doktorirano interno, kako {to va`i za recenzentite. Ovie dvojno dobija
potplati: od kandidatite i direktorot na Kombinatot. Toj kako site drugi se ~lenovi na
SDSM.
Vo 1990 godina na Zemjodelskiot fakultet be{e objaven konkurs po sviwarstvo.
Sledea po govedarstvo i ov~arstvo. Tokmu zaradi mene do denes ne e zavr{en izborot po
sviwarstvo i predmetot nema nastavnik. Po drugite dva predmeti bea izbrani veterinary-
niot tehni~ar koj zavr{il ve~erno se vo fakultetot Tanas Trajkovski i Vladimir Xabir-
ski: ovie nikoga{ ne se bavele so struka i nauka. Na Institutot po sto~arstvo be{e izbran
Bone Pala{ovski, na kogo mu bev pretpostaven i toj be{e slab student i nikakov rabotnik.
Ve}e dve godini sum na konkurs povtorno za govedarstvo i za se mol~i, oti jas nemam pravo
da bidam predlo`en i izbran. Do denes nema nastavnik po sviwarstvo, a sega po~ina i rece-
zentot, pa zatoa i negovoto mesto ostana prazno.
Istoto se slu~i vo Veterinarniot fakultet: po ishrana e izbran Risto Prodanov,
koj nikoga{ ne se bavel so ishrana, {to va`i do denes, i po op{to sto~arstvo Mihajlo Ada-
mov koj studira{e so mene, be{e propadnat student i vo Zemjodelskiot fakultet odvaj za-
vr{i.
Vo Vi{ata zemjodelska {kola- Bitola, koja denes so falsifikat se narekuva faku-
ltet, sostojbata e u{te polo{a: tamu nema sto~arski kadar, a kamo li za mlekarstvo ili me-
sarstvo. Ovde sum odbien od veterinarniot lekar Boris Angelkov, koj vo Belgrad neuspeal
da specijalizira i niti vo Zagreb da magistrira. Sega toj raboti kako zagreba~ki doktor,
{to e sramota za strukata. Jas nego go obvinuvav i progonuvav kako zlo~inec vo sto~arstvo
vo Kombinatot, {to va`i za Nikola Popovski i drugite.
Zna~i, jas sum kaznet, a neprijatelite na sto~arstvoto i veterinarstvoto gi vodat
dejnostite. Zatoa bevme vo SFRJ samo pred Kosovo, a sega samo pred Albanija.
Vo nade` da se po~ituvaat zakonite i izvr{uvaat pravilnite izbori, se zablago-
daruvam″.
Na 02.05.2007 isprativ ″Do Ministerstvo za obrazovanie Skopje ″Predmet: Samovo-
lijata vo Zemjodelskiot fakultet- Skopje.
Od 1990 godina redovno se prijavuvam na konkursite, objaveni od Zemjodelskiot fa-
kultet- Skopje. Me|utoa, redovno sum odbivan. Bidej}i doa|a vozrasta za penzionirawe, ko-
ne~no re{iv da tu`am. Preku Osnovniot sud I- Skopje do Vrhovniot sud na R.Makedonija
podnesov predmet za Revizija. Toa be{e na 09.01.2007. Do denes nemam dobieno nikakov odgo-
vor. Taa vo celost ja prenesuvam:
′Protiv Presudata na Apelacioniot sud Skopje G`.br.7667/06 od 30.11.2006, vo koi
postoi samo edna stranka, samo tu`eniot, bez da se prifati bilo {to na tu`itelot. Bidej-
}i tu`eniot ne prilo`i nieden dokaz za se ona {to pi{uvam vo tu`bata za P.br.3556/04, ka-
ko i deka predlo`eniot i izbraniot kandidat ne gi ispolnuva uslovite za nastavnik po si-
te zvawa, spored zakon za visoko obrazovanie, vsoglasen vo se so evropskite, a toj ve}e e vo
penzija, so Revizijata ne samo da baram da se povtori postapkata, tuku da se preina~i odlu-
kata, da se izvr{i izbor samo od preostanatite kandidati, a ne od izbraniot kandidat, koj e
sram za naukata i strukata. O b r a z l o ` e n i e
So re{enieto na Osnovniot sud Skopje I Skopje P.br.3556/04 od 3.5.2006, potvrdeno
so re{enie na Apelacioniot sud Skopje G`.br.7667/06 od 30.11.2006, dobieno 21.12.2006, ot-
frlena e tu`bata na tu`itelot Risto Ivanovski od Bitola protiv tu`eniot Zemjodelski
fakultet Skopje. Ova e samo povtorena ista postapka za P.br.3555/03 od 11.12.2003 i G`.br.
1427/ 04 od 24.03.2004, da se izbiraat samo lica so interni zvawa, duri so neobjaveni trudovi
za zvawata, zna~i, neva`e~ki. Ova ne e vo soglasnost so Zakonite za visoko obrazovanie na
Evropa, sram za R.Makedonija. Isto taka, tu`itelot tokmu od Fakultetot bil ispraten na
dousovr{uvawe vo Germanija, kade toj ~etiri godini robotel kako nau~en sorabotnik i do-
ktoriral vo Viena na 04.11.1976. Dosega vakov nema vo navedeniot fakultet. Toj ima objave-
no 19 knigi, format A5 so okolu 5400 strani, i preku 200 trudovi i napisi vo Germanija,
Hrvatska i Makedonija. Ova ne va`i za predlo`eniot i izbran kandidat, koj nema objaveno
nieden samostoen trud nitu napis. Se toj {to objavil bile samo interni grupni pisarii,
{to go ru{i dostoinstvoto na nau~noto zvawe doktor na nauka.
Pri predlogot i izborot na internoto lice se pravi najgolem prestap: Risto Il-
kovski, nastavnik na Zemjodelski fakultet- Skopje, koj na veterinarniot tehni~ar mu gi
dodelil site zvawa (diplomiran in`iner, magister i doktor), e istoto toa lice koe e i gla-
ven recezent veterinarniot tehni~ar da bide predlo`en vo site zvawa (docent, vonreden i
redoven profesor). Za ova nastavnikot ubavo si zarabotil. Ako kon ova se dodade, deka
istiot toj nastavnik e recezent i na drugo lice, koe isto taka kako veterinaren tehni~ar
gi dobil site zvawa, a od nego kako recezent bil predlo`en vo Veterinarniot fakultet-
Skopje, navistina ′tatkoto′ na ovie laici, vo prav smisol, so mene mnogu zarabotil, ama ja
o{tetil dr`avata. Duri Risto Ilkovski magistriral i doktoriral na predmetot govedar-
stvo kaj nastavnik samo so zavr{en Zemjodelski fakultet. Vo slu~ajov, isto taka, i kaj dva-
ta kandidati, koi gi predlagal Risto Ilkovski. Pa ovoj ne mo`el da magistrira i dokto-
rira kaj diplomiran in`iner, agronom. Se ova govori, izborite na dvete negovi ′detenca′
bile samo za li~ni celi, samo na {teta na dr`avata. Ova se gleda i po toa {to veterinary-
niot tehni~ar pred penzioniraweto doktoriral vo 1995 godina, a vo ist mig bil predlo`en
i izbran za docent bez nieden objaven samostoen trud i napis. Ova e navreda vo strukata i
naukata na R.Makedonija. Ova e povod, {to R.Makedonija po sto~arstvo e samo pred Alba-
nija.
Za ova da se spre~i, jas vo 1995 godina se raspravav za predlogot i izborot na vete-
rinarniot tehni~ar. Bidej}i jas vo Viena, spored Zakonot za visoko obrazovanie, polagav
zakletva, deka dobieniot stepen doktor mo`e da se odzeme vo pove}e slu~aevi, kako i deka
sekoe znau~no zvawe e javno, sekoj gra|anin ima pravo da pokrene postapka, da se preispita
kako se do{lo do toa zvawe, kako {to e vo slu~ajot so navedeniot veterinaren tehni~ar.
Bidej}i jas postapkata u{te toga{ ja zapo~nav, a se dodeka za taa prozvanoto lice i Faku-
ltet ne sakaat da raspravaat, postapkata ne e zavr{ena. Zna~i, dodeka taa ne zavr{i, liceto
ne e doktor na nauka. Se ova govori, toj dodeka ovoj spor ne go zavr{i, ne gi ispolnuva uslo-
vite, koi bea navedeni vo konkursot, koj se objavuva spored Zakonot za visoko obrazovanie.
Tokmu Zakonot najpove}e mora da go po~ituva i Fakultetot.
Kako potvrda, deka veterinarniot tehni~ar ne e doktor na nauka, toj so doktor na
nauka, von Zemjodelskiot fakultet- Skopje, ima fabrika za dobito~na hrana. Bidej}i vete-
rinarniot tehni~ar si bil i si ostanal samo tehni~ar, toj so nego ima doktor. Doktorot vo
fabrikata za se odgovara, a tehni~arot e samo potr~ko. Bidej}i tehni~arot e osnova~ na
firma, se potvrduva, toj ne e kriv {to toj ne se usovr{il, tuku ne postoi zakon, so kogo toj
}e bide prinuden, toj da se usovr{uva, ne{to pove}e da nau~i od ona {to go znae kako tehni-
~ar: ve{ta~ko osemenuvawe...Toj kako tehni~ar obrazuva lo{i kadri, a toj so negovata fi-
rma si profitira. Zatoa negoviot Fakultet nego samo mu obezbeduva edna socijalna gri`a,
na sigurnost, u{te edno lice da izdr`uva, a na nekoj ~esen ~ovek, koj saka da i se posveti sa-
mo na naukata, a so toa da se gri`i za svoeto semejstvo..., ova pravo mu e odzemeno, i toa na
{teta na dr`avata. Pa na vakvo lice, od samiot po~etok, koga toj stanal soosnova~ na fir-
ma, po slu`bena dol`nost itno mora{e da mu prestane rabotniot odnos. So toa {to ova vo
Fakultetot se podr`uva, vo nego ima mra~ni sliki, samo za li~ni celi, na {teta na dr`a-
vata.
Deka kadarot na Zemjodelski fakultet ne e sposoben da se soo~i so problemot po
sto~arstvo e dokazot, {to od negoviot kadar be{e predlo`en preparat, na baza ura, za ishr-
ana na pre`ivni `ivotni. Ovoj se proizveduva{e vo RO ′Bentomak′- Kriva Palanka. Bidej-
}i toj be{e otroven, dojde do masovni truewa. Bidej}i jas firmata i fakultetot gi spasiv
od likvidacija, koi pri pomasovna upotreba na preparatot }e morale da gi nadohnadat ogro-
mnite {teti, jas nego go prezedov, a ottoga{ toj pove}e ne- be{e otroven. Isto taka, na moj
predlog be{e napraven drug preparat za apsorcija na otrovi itn., so koi Rafinerijata
INA- Zagreb be{e potisnata od Srbija i Makedonija...Vo Fabrikata za kvasec i alkohol-
Bitola na moj predlog be{e prifaten preparatot ′Kvasko′ za potsiruvawe na mleko itn.
Tokmu ovie moi aktivnosti se povod, jas za niv da ne bidam po`elen.
Tie ne sakaat da ima konkurencija, tie vo nea }e se izgubat. Pa tie si predlo`ile i
si izbrale veterinaren tehni~ar, nivna slika. So stariot zakon toj gi ispolnuva{e uslo-
vite za vo penzija. Pa sledi konkurs. Se promena zakonot, i so nego e ve}e vo penzija. Vo Bi-
ltenot br.852, od 1 juni 2004 godina, e izve{tajot za veterinarniot tehni~ar, Tanas Trajko-
vski. Toj se vrabotil pred 1961 godina. Do 2001 godina toj ve}e imal 40 godini raboten sta`.
Toj bil roden na 14.09.1940 godina. Toj do istiot datum vo 2004 godina bil vo penzija. Kon-
kursot bil objaven na 02.04.2004, a na 29.04.2004 e izvr{en izbor na Recenzova komisija. Toj
gi ispolnuval uslovite za vo penzija na 14.09.2004 godina. Sudot vo 2005 godina ja razgle-
duval sudskata rasprava, duri vo cela 2006 godina. Taka toj sprotivno na zakonot }e raboti,
se dodeka ne se objavi nov konkurs, vo nekoe glasilo, koe ne pristiga vo Bitola ili bilo
koe, {to jas nema da go vidam. Taka tehni~arot }e proizveduva tehni~ari na fakultetot.
Ovoj poradi li~ni celi nema da ima svoj kadar, {to va`i za dr`avata. Se ova {to e nave-
deno i {to sledi e navedeno vo moite predmeti na postapkata.
Dvata sudovi napravija su{testvena povreda na odredbite na parni~nata postapka,
bidej}i pogre{no i necelosno ja utvrdija fakti~kata sostojba. Imeno i prvostepeniot i
vtorostepeniot sud ne go zede vo predvid faktot {to postapkata pred nadle`niot sud tu-
`itelot ja povede kako gra|anin na koj mu e onevozmo`eno da u~estvuva na konkurs za izbor
na nastavnik so site zvawa. Jas bev odbien poradi toa {to jas na konkursot sum nemal kom-
plet dokumenti, {to ne e vistina. Ova se gleda i po toa {to jas redovno konkuriram od 1990
godina. Nikoga{ moite dokumenti nazad ne mi gi vratija. Ova bilo poradi toa {to so ni-
vniot odgovor sum steknuval pravo na tu`ewe. Iako jas gi barav dokumentite, so koi bea
prilo`eni trudovite, po eden primer od sekoj trud, ni{o ne mi be{e vrateno. Ova bez pre-
kin trae se do za P.br.3556/04.
Na 15.09.2006 vo Dopolna na `alba na tu`itelot, pod to~ka 11, za P.br.3555/03, koj
prethode{e za P.br.3556/04, napi{av: ′Na 13.11.2002 vo vesnikot >Nova Makedonija< be{e
objaven konkurs za nastavnik vo site zvawa, po predmetot govedarstvo. Ova e povtoruvawe
na istiot konkurs od 14 juli 1999 godina, na kogo isto taka se prijaviv so svoj predmet od
14.07.1999. Bidej}i izborot ne be{e izvr{en, istiot nastavnik prodol`i da dr`i preda-
vawa. Jas za ova ni{to ne bev informiran. Na 19.11.2000 itn. isprativ predmet Molba za is-
pra}awe na recenzijata. Do denes gi nemam dobieno svojata prijava so dokumentite i prilo-
zite navedeni po reden broj od 1- 7. Pokraj moite molbi, od Vas do denes sum bez odgovor.
So prijavata za objaveniot kokurs od 13 noemvri 2002 godina se prijaviv na predme-
tot govedarstvo. Vo prilog mo`at da se koristat mojata prijava so od 1- 7 dokumenti i pri-
lozi, koi od 14.07.1999 se kaj Vas. Isto taka, site prijavi za izbor na nastavnici na koi sum
odbivan, ama i ne izvr{eniot izbor po predmetot sviwarstvo vo 1990 godina. Poraj toa, se
prijaviv do Vas na konkursot za predmetot sto~arstvo na 18 juli 1997 godina za{to nemam
dobieno odgovor. Vo prilog mo`at da se koristat predmetot ispraten do Dekanot na Ze-
mjodelskiot fakultet od 06.03.2002...′.
Ova ni{to ne se prifa}a, a veterinarniot tehni~ar so godini predava bez toj da bi-
de predlo`en i izbran, potvrduvaj}i se deka vo Fakultetot ne se po~ituvat Ustavot i zako-
nite na dr`avata. Pa toj bil samo za vnatre{ni lica, nesposobni na pazarot da se ponudat
kako stru~ni lica, nikako kako nau~ni. Zatoa nikoj od niv ni{to nema izneseno ili obja-
veno von nivniot Fakultet, samo za interni upotrebi.
Kako potvrda deka ne e vistina deka jas sum nemal kompletni dokumenti, se gleda
spored mojot navod od mojot prilog od 26.09.2006, pod br-oj 4, stoi: ′za mene dosega se izvr{e-
ni dve recenzii′. Prvata be{e vo 1995 godina. Taa be{e tokmu za predmetot, za kogo se ra-
sprava. Se ova govori, ova nema vrska so nauka i struka, nikako so nekakov zakon, tuku ova e
samo samovolen ~in. Ova se gleda i po toa {to, ovoj predmet mora{e da se zavr{i samo so
edna rasprava. Me|utoa, sudijata se gri`el da zaraboti advokatot. Jas ne priznavam pove}e
od edna rasprava i barav da bidam osloboden (od pla}awe) se dodeka ne se vrabotam, prilo-
`uvaj}i i potvrda deka sum bez prihodi. Dvata suda toa ne go prifatija, pa sum zadol`en da
go platam advokatot vo iznos 22.620,00 denari, {to e sramota. Za potvrda, deka moive navodi
ne se proizvolni, e dokazot, {to Recenzijata e pi{ena na ist komjuter od lice, koja ja kor-
isti Vukovata bukva }, vsu{nost ovaa se sre}ava i pred Vuk Karaxi}, kaj na{iot \ur~in
Kokale, a od toa isto lice, sekretarot na Fakultetot, e ispraten i edinstveniot predmet i
toa preku advokatot, {to jas go dobiv preku Sudot.
So ova se potvrduva, odzemeneto pravo na sekoj gra|anin da konkurira, {to e negovo
ustavno pravo, {to va`i i nepo~ituvaweto na Zakonot za visoko obrazovanie, koj mora da
bide vo sklad so normite koi vladeat vo Evropa, prednost da imaat samo onie koi gi ispo-
lnuvaat uslovite Tokmu ova neva`i so reibraniot penzioniran veterinaren tehni~ar. Ovoj
interno go zavr{il navedeniot fakultet, kaj nego magistriral so tema za polamatura i do-
ktoriral so tema za matura. Bidej}i zvawata se javni, a tie nikade ne se objaveni, zna~i, tie
se krijat od nau~nata i stru~nata javnost, tie samite se sramat i pla{at, zawata nikako ne
se va`e~ki. Isto taka, toj bez nieden objaven samostoen trud i samostoen napis prvo bil iz-
bran za docent, potoa za vonreden, a so posledniot konkurs za redoven nastavnik. Pa toj
nema izdadeno nieden u~ebnik, {to e osnov, toj da bide predlo`en, a tek potoa izbran. Ovoj
od 1995 godina obrazuva kadar vo dr`avava, i nea samo i nanesuva {teta, bez nieden za toa da
ne odgovara. Tokmu poradi ova, vo mojata 9-ta kniga ′Ishrana na govedata′, dosega na Fakult-
etot nikoj ne izdal kniga za ishrana, na zadnata korica navediv, spored patepiscite, Make-
donija do 1913 godina bila pred sosedite, a denes e samo pred Albanija. @alosno i sramno.
So ogled na seto gore izneseno smetam deka ima mesto da se ukinat dvete re{enija
(na dvata suda) i predmetot da se vrati na prvostepeniot sud na povtorno sudewe, poradi-
{to, molam da podnesete barawe za za{tita na zakonitosta do Vrhovniot sud na Republika
Makedonija vo smisol na odnapred izlo`enoto, soglasno so odredbite na ~len 387- 394 od
ZPP. Ova be{e isprateno do Javnoto obvinitelstvo na 21.12.2006. Od nego na 06.01.2007
dobiv predmet GO.br.1125/2006 od 03.01.2007, isprateno preku po{ta na 05.01.2007. Toj ne
bil nadle`en. Isto taka, do nego sum ispratil: Krivi~na prijava na 09.09.2006, za se {to
ovde e navedeno itn., Dopolna na `alba na tu`eniot od 15.09.2006, do nego ispratena na
16.09.2006, Prilog... od 26.09.2006 i Prilog...od 07.10.2006′.
Predmetot Revizija e od 09.01.2007. Pa jas na konkursi od 1990 godina redovno se
prijavuvam na Zemjodelski fakultet, Veterinaren fakultet...Ve}e minuvaat 17 godini, po
nekoja godina }e bidam za penzija, a uli~ari obrazuvaat kadri.
02.05.2007 Bitola D-r Risto Ivanovski Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21...″.
8. REKTOROT: Na 11.05.2001 isprativ predmet do Rektorot na Univerezitetot ″Sv.
Kiril i Metodij″- Skopje, so sleden tekst:
″Predmet: obespraven na Va{iot Univerzitet od Egejcite kako Vardarec.
Od 1972- 1976 godina rabotev nau~en sorabotnik vo Germanija i doktorirav vo Av-
strija. Se vrativ vo dr`avata, koja do denes nema kadar. Taa vo sto~arstvoto so veterinary-
stvoto, i po{iroko, vo SFR Jugoslavija be{e samo pred Kosovo, a denes e samo pred Alba-
nija.
Se vrativ vo Zemjodelski fakultet- Skopje, od kade bev ispraten. Tamu bev odbien,
oti toj se privatiziral od vrabotenite. Zatoa morav da se vrabotam vo Bitola, vo ZIK ′Pe-
lagonija′- Bitola.
Bidej}i podnesov dokumenti za direktor, kako protiv kandidat na direktor, toj mi
montira sudski proces. Kako dokaz deka toj bil montiran e predmetot na premierot od
03.05.1991, vo koj stoi deka nema dokazi i fakti. Toa se potvrdi i so sudskita raspravi (od-
luki, R.I.), od vkupno 13 6 se za, a 7 protiv. Isto taka, so mene be{e izbrkan i drug, toj be{e
vraten na rabotnoto mesto i go primi obe{tetuvaweto. Bidej}i toj be{e obvinet za pove}e
i pote{ki dela, a be{e primen, se gleda deka toa be{e samo za odmazda deka se prijaviv za
direktor vo Kombinatot, koj stanal egejski, na negovi soselani i rodnini.
Taka sudot be{e izguben i jas ostanav bez pravo na vrabotuvawe od 20.05.1991. Toa
be{e delo na Egejci, pretsedatel na sudot Egejec, sudii Egejci i obviniteli. Ama ovie zlo
dela prodol`ija na Va{iot Univerzitet, za {to vi pi{av, a Vie ne odgovorivte i ni{to
neprezedovte:
Vo 1990 godina se javiv na konkurs za predmetot sviwarstvo na Zemjodelskiot faku-
ltet. Recezent be{e Egejecot Ta{ko Tokovski. Do denes izborot ne e izvr{en i do denes
predmetot nema nastavnik. Istiot recezent se javuva u{te nekolku pati: govedarstvo vo Ze-
mjodelskiot fakultet i govedarstvo vo Institutot za sto~arstvo. Ovde bea bitni pak Egej-
ci, Eftim An~ev i Cilevski. Bea izbrani nesoodvetni lica so interni zvawa so temi za
matura bez samostojni trudovi i knigi.
Vakvata drskost prodol`i za predmetot ov~arstvo, kade pak e recezent istiot Egej-
ec, {to e navreda ba{ toj da mi bide recezent koga toj nikoga{ ne se bavel so nauka i stru-
ka, nema samostojni trudovi, ni u~ebnici, i za nego imam pi{eno mnogu trudovi i napisi.
Site tie se vkupno 150, kako i Ishrana na govedata i dve istoriski knigi. Jas bev odbien za
lice, koe kaj nego promoviralo, bez samostojni trudovi. Sekako, tie dvata se isti.
Ve}e dve godini sum javen na konkursot za govedarstvo, nikoj ne saka da se javi {to
stanuva so izborot. Toa se gleda i vo toa {to dosega ne mi e odgovoreno na moite protesti:
fakultetot bil privatna sopstvenost.
Zlo~inite od Egejcite ne zapiraat: tie se pretsedateli, kako vo Zemjodelskiot fa-
kultet itn., ama i profesori na Veterinarniot fakult-et (Nikola Popovski) i Direktor
(\or|i Mickovski) na Veterinarniot institut. Za ovie zlo~ini sum pi{uval mnogu:
Na izborot po predmetot ishrana, na koja sum doktoriral, e primeno lice koe niko-
ga{ ne se bavelo so ishrana, {to prodol`uva do denes. Toa be{e normalno pojava koga rece-
zent be{e Egejecot Nikola Popovski. Ovoj zlo~in be{e povtoren za predmetot specijalno
sto~arstvo. Be{e primen propadnat student, a jas odbien koga recezent se javuva povtorno
istiot Egejec Nikola Popovski. Toj da mi bide recezent za mene e navreda, nego treba da mu
se sudi za negovite zlo~ini, a ne toj da vr{i recenzii za drugi kadri.
Od druga strana, ovie recenzenti se podmiteni: od edna strana primaat pari od di-
rektorot koj me izbrkal (so toa me izoloira ni{to pove}e protiv nego da prezemam) i od
primenite kandidati, {to e drskost i ne~ove~nost.
So toa imale dobivka podmituva~ite i podmitenite, a {teta samo za mene i makedo-
nskoto stopanstvo.
Vo nade` da se prezemi ne{to, Univerzitetot da ostane dr`aven, a ne privaten na
vnatre{ni kadri, se zablagodaruvam″.
Na 01.10.2002 do Rektorot na Univerzitetot ″Sv.Kiril i Metodij″ isprativ:
″P O D N E S O K
Na 06.03.2002 Vi isprativ prestavka so prilog za privatizirawe na nastavnite usta-
novi na Va{iot univerzitet.
I ovoj slu~aj vi podnesuvam prilog.
Vo nade` da se prezemi ne{to, se zablagodaruvam″.
Na 01.10.2002 do Dekanot na Zemjodelski fakultet i dekanot na Veterinarniot fa-
kultet isprativ: ″P O D N E S O K
Na 06..03.2002 Vi isprativ prestavka so prilog za privatizirawe na Va{iot fa-
kultet, so {to sprotivno na zakonot za visoko obrazovanie mi be{e odzemeno pravoto da
zasnivam raboten odnos.
I ovoj slu~aj Vi podnesuvam prilog.
Vo nade` da se prezemi ne{to, se zablagodaruvam″.
Na 09.09.2006 do Premierot na Vladata na Republika Makedonija podnesov ″Pred-
met: Prilog kon Zamolnicata za povtoruvawe na sudskata postapka P.br.987/92.
Na 31.08.2006 kako ~len na VMRO-DPMNE Vi se obrativ so Zamolnica, vo koja na-
veduvav za moite stradawa I brkawa od rabota kako neprijatel na makedonskiot narod.
Vo prilog ja ispra}am krivi~nata prijava.
Vo nade` da se prevezemat pravni dejstvija, se zablagodaruvam″.
Na 09.09.2006 do Rektorot na Univerzitetot ″Sv.Kiril i Metodij″- Skopje isprativ
″Predmet: Samovolijata vo Zemjodelski fakultet.
Za ova so nego vodam rasprava od 1990 godina, duri sudski sporovi.
Vo prilog e krivi~nata prijava.
Vo nade` da se prevzemat pravni dejstvija, se zablagodaruvam″.
Na 09.09.2006 do Dekanot na Zemjodelski fakultet Skopje isprativ ″Predmet: Samo-
volijata vo Va{iot fakultet.
Za ova so nego vodam rasprava od 1990 godina, duri sudski sporovi.
Vo prilog e krivi~nata prijava.
Vo nade` da se prevzemat pravni dejstvija, se zablagodaruvam″.
9. DOKTORATI. Ovie ne se nau~ni zvawa, tuku formalni...
Do Policijata i Ministerstvo za obrazovanie Skopje na 12.01. 1993 isprativ pred-
met ″Do koga }e bide nastavnik vo Vi{ata zemjodelska {kola- Bitola lice so zavr{en ve-
terinaren fakultet″. Predmetot e so sleden tekst:
″Do 1978 godina uspe{no predavaa nastavnicite vo Vi{ata zemjodelska {kola- Bi-
tola, koi oformija stru~en kadar za na{eto stopanstvo.
Poradi uni{tuvaweto na govedarstvoto na ZIK ′Pelagonija′- Bitola od pogre{ni-
ot ideen proekt i stru~ni napastvija na dipl.veter. Boris Angelkov istiot mora{e da go
napu{ti Kombinatot i najde politi~ko pribe`i{te ~lenot na Op{tinskiot komitet na
SKM- Bitola vo taa {kola.
Bidej}i be{e politi~ki i op{testveno aktiven bez trudovi i stru~no iskustvo na-
edna{ postana profesor.
Ova sprotivnost ne mu be{e dovolna, pa postana direktor na [kolata, iako tamu
rabotea postari profesori i imaa stru~ni soznanija.
Postarite profesori bea nepo`elni i toj vraboti mladi nastavnici so samo za-
vr{en fakultet, bidej}i sakal da im bide stare{ina i do`ivotno direktor- apsolutisti-
~ki.
Starite si otidoa, mladite za nego polo{i i poni`uvani magistriraa i dodeka go
postignaa toj stepen na obrazovanie bea samo predava~i.
^lenot na OK SKM dipl.veter. Boris Angelkov vo 1977 godina ima{e zapi{ano
specijalizacija vo Belgrad /ne ja zavr{i/, se zapi{al na magistratura vo Zagreb /i nea ne ja
zavr{il/ i sega sprotivno na zakonot (Hrvatska be{e vo SFRJ koga prijavi doktorat/ saka
da doktorira vo Zagreb bez da magistrira, }e mu bile priznaeti trudovite kako go likvidi-
ral govedarstvoto vo Makedonija/za toa imam objaveno trudovi vo jugoslovenskiot ~asopis
′Sto~arstvo′- Zagreb itn/.
Sprotivno na logikata za unapreduvawe, toj dolgo godini be{e profesor bez nika-
kvo zvawe, da duri ovaa godina postani predava~, koe go zaslu`uva{e samo kratko vo 1978
godina, koga zapo~na i mora{e da bide otpu{ten, kako nepotreben i {teten.
Negovata {tetnost se sostoi vo slednoto:
Mene kako 4 godi{no vraboten nau~en sorabotnik vo Minhen i doktor na nauka od
Viena, so stru~ni i nau~ni kako i napisi (trudovi), objaveni vo Germanija, Jugoslavija i
Makedonija, ne mi dozvoli da bidam izbran za nastavnik, tuku samo so zavr{en fakultet,
sega e magister. (Negov sou~enik P.Bogdanov od sredno veterinarno u~ili{te, Egeec, R.I.)
Na negov predlog sum izbri{an od Dru{tvoto za nauka i umetnost Bitola, bidej}i
ako ne be{e taa li~nost, ne }e mo`ev da bidam poznat vo Jugoslavija i po{iroko za objave-
nite trudovi od negovite nepoznavawa, za{to vr{i odmazda. DURI GO NEGIRA[E MOJ-
OT DOKTORAT, SUM GO KUPIL ?
Vo nade` da prevzemite protiv ova lice pravni dejstvija i spasite Vi{ata zemjode-
lska {kola- Bitola od douni{tuvawe, se zablagodaruvam. D-r Risto Ivanovski...″.
Podnesok do Univerzitetot vo Bitola- Bitola: 03-124/1 15.03.93.
″Vi{ata zemjodelska {kola vo Bitola e so sto~arska dejnost i za takov kadar. Toj
treba da e sposoben da doprinesi za nejzinoto unapreduvawe samo za sto~arski (zootehni-
~ki) fakultet, za{to }e mora da odlu~i samo kvalitetot na nastavnicite samo za taa dejno-
st, najglavna vo zemjodelstvoto.
Za `al ne e taka, bidej}i vo nea ima nastavnik dipl.veter. Boris Angelkov samo so
zavr{en Veterinaren fakultet, koj ne uspeal od 1977 godina vo prvo vreme da specijali-
zira vo Belgrad, pa da magistrira dosega vo Zagreb, so {to go izgubil pravoto da doktorira
{to bilo spored zakonot vo nekoga{na SFRJ. Ne samo toa, ova lice prodol`uva da bide
sprotivno na zakonot profesor- duri prima takov li~en dohod i ne slu~ajno se bavi samo so
folklorna dejnost vo Va{iot Univerzitet.
So negovoto doa|awe vo Vi{ata zemjodelska {kola sprotivno na zakonot postanuva
profesor i direktor na [kolata (nema{e rabotno iskustvo i ima{e postari od nego pro-
fesori), taka go promena na negov sopstven na~in nejziniot star so nov kadar, od nego pom-
lad za polesno rakovodewe i samo toj da bide stare{ina (sprotivnost so Visokoto {kolsko
obrazovanie), pre~ej}i i im za samostojno tvorewe i nivno usovr{uvawe.
No za negova nesre}a site osven nego magistriraat i ne sakaat sa go izigrat zakonot
za da doktoriraat kako nego.
Ovoj moj podnesok e ′sli~en′ na negovite ka`uvawa, toj ispratil pisma do Viena i
Minhen, {to la`e{e, kade doktorirav i rabotev 4 godini kako nau~en sorabotnik, preku
{to bev poni`uvan i navreduvan, iako ne stru~en, ni obrazovan i za nego e strano telo toj
da objavi stru~en i nau~en trud.
Negovata uni{tuva~ka dejnost be{e zabele`ana vo Govedarskata farma s.Radobor
na ZIK ′Pelagonija′- Bitola, vo koja go uni{ti govedarskiot fond na Kombinatot i 6,5
godini ja zagaduva{e ~ovekovata okolina so nekoristeweto na arskoto |ubre niz Crna Re-
ka. Pokraj toa e sou~esnik za likvidacijata na ovcite od rasata avasi (Izrael).Za niv imam
objavuvano trudovi, so koi bev poznat vo SFRJ i stranstvo, kako i napisi vo vesnici vo
SRM.
Ima i drugi podrobnosti, no tie ne se vo delokrug na mojata dejnost i ne sakam da se
vpu{tam ponatamu, koe nemu mu pre~e{e i se kosi so zakonot da bide nastavnik i Va{ ~len.
Vo nade` da se prifati mojot podnesok se zablagodaruvam″.
Do Ministerot vo Ministerstvo za obrazovanie- Skopje na 26.03. 1994 isprativ so
sleden tekst: ″P R E S T A V K A
Liceto Boris Angelkov iako nema{e specijalizirano ni magistrirano be{e ne sa-
mo nastavnik vo Vi{ata zemjodelska {kola- Bitola, tuku i direktor: tamu ima{e poobra-
zovani i poiskusni.
Negovite zalo`bi da specijalizira (Belgrad) i magistrira (Zagreb) bea neuspe{ni.
Zatoa odamna nesmee{e da bide ponatamu nastavnik.
Pred raspa|awe na SFRJ prijavil magistrirawe, koe se iskoristi po raspa|awe na
SFRJ za doktorat, ′imalo′ pogolem broj probi i toa ′odlu~ilo′ da doktorira vo juni 1993 go-
dina, doktorat nepoznat od javnosta i bez mo`nost da go razgledam, kako pravo na sekoj gr-
a|anin.
Brojot na probite ne smeat da bidat merodavni (probite mora da se obraboteni bio-
metriski-zna~i ne e va`en brojot), tie se rutinska rabota za sekoe klini~ko ispituvawe
(laborantot so niv najprvo bi doktoriral), so niv nemo`i da doktorira, nikoj ne proveru-
val za nivniot broj (nivna ispravnost, nivno zemawe), temata ima istorisko zna~ewe. Zna-
~i, nemo`i da doktorira.
′Mo`el′ da doktorira bez magistrirawe oti ′imal′ dovolen broj trudovi, nikoga{
neprovereni za nivnata ′ispravnost′, duri se gordee za nivniot ′uspeh′, kako na primer za od
nego likvidiraweto na dve farmi (Ov~arskata farma s.Porodin i Kravarskata farma s.Ra-
dobor), za koi objaviv dva truda tokmu vo Zagreb i zatoa mora da mu se sudi.
Vi{ata zemjodelska {kola mora da se zapra{a, dali mo`i da bide nekoe lice (toj)
nastavnik, so prose~en li~en dohod bez da bil vo stranstvo i bez nasledstvo da ima takov
imot: voda~ na neuspe{na investicija, kupuva~ na stranska neuspe{na oprema, kupuva~ na
germanski i belgradski junici site bolni od leukoza i site likividirani, u~esnik vo afe-
rata JIK-Banka, zeleniot plan neobelodenet, dela~ na placevi za ku}i itn. Za ova se obja-
veni napisi vo mnogu vesnici i trudovi.
Bidej}i ne mi e javeno od Vas na moeto pismo od 12.01.1993 kako i od Rektoratot na
Univerzitot vo Bitola- Bitola od 15.03.1993 broj 03-124/1, molam da mi se odgovori: ne smee
da se nostrificira negoviot doktorat bez da bide magister, ja prijavil svojata magisterska
rabota koga Hrvatska be{e vo SFRJ″.
Do Rektorat na Bitolskiot univerzitet ″Sv.Kliment Ohridski″ Bitola, podnesok
broj 03-286/1 od 04.05.1994 g.
″Predmet: Prestavka za nastavnikot B.Angelkov.
Veterinarniot lekar Boris Angelkov bez specijalizacija nitu magistratura od
1978 godina e nastavnik vo Vi{ata zemjodelska {kola- Bitola, duri bez nastavna praksa po-
stanal i direktor, navreduvaj}i gi postarite.
Negovite zalo`bi da specijalizira vo Belgrad i magistrira vo Zagreb od 1977 godi-
na bea neuspe{ni. Zatoa od 1980 godina nesmee{e da bide ponatamu nastavnik, koe e predvi-
deno vo Zakonot za visoko obrazovanie.
Pove}e godini pred da se raspadne SFRJ prijavil magistrirawe i toa ne uspeal da
go zavr{i. Po raspa|aweto na SFRJ istata tema i istiot materijal ′imale pogolem broj na
probi′ i tie ′odlu~ile′ da doktorira vo juni 1993 godina, doktorat nepoznat od javnosta i
bez mo`nost da ja razgledam, pravo na sekoj gra|anin; bez navedenoto ne se priznava dokto-
rat.
Brojot na probite ne smeat da bidat merodavni, tie i za diplomska rabota mora da
se dovolni, vo sprotivnost nemo`at da se obrabotat biometriski i nema va`nost nieden
trud. Negovite probi se rutinska rabota za sekoj ispituvawe i so niv prv bi doktoriral la-
borantot: ne e mo`no doktorirawe. Nikoj ne proveruval za nivniot broj, nivna to~nost, ni-
vna ispravnost (samiot mo`i da gi izme{a, na toa bilo sklon), temata ima istorisko zna-
~ewe i nema osnova za doktorirawe.
′Mo`el′ da doktorira bez magistrirawe oti ′imal′ dovolen broj trudovi, nikoga{
neprovereni za nivnata ′ispravnost′ (toj la`i), duri se gordee za nivniot ′uspeh′, kako na
primer od nego likvidiraweto na dve farmi (Ov~arskata farma s.Porodin i Kravarskata
farma s.Radobor), za niv objaviv trudovi i nemu zatoa mora da mu se sudi. Se naveduva ne-
kakov negov uxbenik, iako toj ne e za sredna {kola, kamoli da bide vrednuvan za doktorat:
toj ne e nau~en (bez niv nemo`i da doktorira), a dali e stru~en ?!.
Vi{ata {kola mora da se zapra{a, dali mo`i da bide nekoe lice (toj) nastavnik, so
prose~en li~en dohod bez da bil vo stranstvo i bez nasledstvo da ima takov imot: voda~ na
neuspe{na investicija, kupuva~ na stranska neuspe{na oprema, kupuva~ na germanski i bel-
gradski junici site bolni od leukoza i zatoa site zakonski likvidirani, dvoen u~esnik vo
aferata na JIK ′Banka′, zeleniot plan neobelodenet, dela~ na placevi za ku}i itn. Za ova
se objaveni mnogu napisi i trudovi: nemo`i da doktorira i da e nastavnik.
Bidej}i ne mi e javeno od Ministerstvoto za obrazovanie od 12.01 .1993, od Rektora-
tot na Univerzitetot vo Bitola- Bitola od 15.03.1993 br-oj 03-124/1 i od Ministerot vo Mi-
nisterstvoto za obrazovanie od 26.03. 1994 molam da mi se odgovori i da mi se isprati ne-
goviot doktorat. Vo edno naveduvam, deka ne smee da se nostrificira negoviot doktorat bez
da bide magister, bidej}i ja prijavil svojata magisterska rabota koga Hrvatska be{e vo so-
stav na SFRJ: toj mnogu ubavo znae, kako be{e moj protivnik za nostrifikacijata na mojata
diploma od Viena vo 1976 godina, se ismejuva{e na mojot izbor za nau~en sorabotnik vo na-
u~na ustanova vo Minhen (taa mo`nost nema da ja do`ivee), be{e glaven akter da ne bidam
izbran za nastavnik vo Vi{ata zemjodelska (sto~arska) {kola, a za nego nema mesto vo taa
{kola kako veterinar, drug gi predava negovite predmeti) i e vinovnik za isklu~uvaweto
na moeto ~lenstvo od DNU- Bitola″. (Negoviot doktorat do denes nikoj vo R.Makedonija ne
go nostroficiral, oti takov nikoga{ nemalo, toj oti{ol vo penzija kako vet.lekar, R.I.)
Na 20.10.1997 doMinisterstvo za vnatre{ni raboti Bitola isprativ ″P R I J A V A
Veterinarniot lekar Boris Angelkov vo 1978 godina se vraboti kako nastavnik po
anatomija so fiziologija vo Vi{ata zemjodelska {kola- Bitola. Bidej}i zakonot za visoko
obrazovanie zahteva nastavnikot da ima najmalku zvawe magister, toj ima falsifikat di-
ploma za doktor po nauka. Obrazlo`enie
Toj se prijavil za specijalizacija vo Veterinarniot fakultet vo Belgrad vo 1977
godina. Istata ne ja zavr{il. Tokmu zatoa se zapi{al da magistrira vo Veterinarniot fa-
kultet vo Zagreb. Taa e nau~no zvawe, koe e ponisko od doktor po nauka. Toa zna~i, deka te-
mata za magistratura nema te`ina so nea da se doktorira {to go predviduva i zakonot. So
drugi zborovi ne e mo`no temata od magistraturata da se priznae za doktorirawe. Isto ta-
ka, za da se doktorira vo toga{nite uslovi pred da se raspadni SFRJ, koe va`i i denes vo
R.Makedonija, prethodno mora da se magisrira. Toa sum go prijavuval vo Ministerstvoto za
obrazovanie i Rektoratot na Univerzitetot vo Bitola. Bidej}i se slu{na deka toj dokto-
riral vo Zagreb barav toa da se proveri. Poznato e deka na sekoe nau~no zvawe kako javno
zvawe sekoj gra|anin mo`i toa da go zahteva, molev da mi se dade toa na uvid. Sprotivno na
zakonot jas toa ne go dobiv. Osven toa, zvaweto mora da bide nostrificirano vo R.Makedo-
nija. (Vo Zagreb nema doktorat, R.I.)
Bidej}i ni{to ne e izvr{eno i ispolneto, jas napi{av napis vo vesnikot ′Nova Ma-
kedonija′ deka toj nespecijaliziral, a ni magistriral, a sega e doktor po nauka ?! No za `al
i na toa nema oglas, iako toj na toa be{e obvrzan. Zna~i, toj nema doktorirano.
Prevzemite pravni dejstvija kako Va{a nadle`nost″.
Na 18.11.1997 do Ministerstvo za vnatre{ni raboti- Bitola isprativ
″P R I J A V A- 2
Na 20.10.1997 isprativ prijava vo koja navediv deka nastavnikot vo Vi{ata zemjo-
delska {kola- Bitola veterinarniot lekar Biris Angelkov vo Belgrad ne uspeal da spe-
cijalizira, ni vo Zagreb da magistrira, a sega ima falsifikat diploma za doktor, koja ne e
nostrificirana, {to e osnova da bide nastavnik vo [kolata.
Bidej}i dosega ne se prevzemeni pravni dejstvija ja povtoruvam″.
Na 19.11.1997 do Ministerstvoto za obrazovanie- Skopje podnesov ″P R I J A V A
Na 12.01.1993 isprativ predmet do Va{eto Ministerstvo deka veterinarniot lekar
Boris Angelkov, nastavnik na Vi{ata zemjodelska {kola vo Bitola ne mo`e da doktorira.
Sledi drug predmet na 26.03.1994. Od Va{eto Ministerstvo ni{to ne be{e prevzemeno.
Zatoa vo 1997 godina vo vesnikot ′Nova Makedonija′ napi{av deka toj neuspeal da
specijalizira vo Belgrad, ni da magistrira vo Zagreb. Sega toj doktoriral ?!
Negovata diploma e falsifikat i taa ne e nostrificirana. No tokmu so nea pona-
tamu, sprotivno na zakonot, e nastavnik (profesor) na taa {kola.
Molam da se po~ituvaat zakonite″. (I denes toj ne e doktor, R.I.)
Kako {to gi navediv dvata sou~enici so sredno veterinarno u~ili{ta, sledat i
drugi: Nikola(Kole) Popovski e sozlo~inec za ovcite avasi...,a i voda~ na mafijata koja na
Makedonija i nanese ogromno zlo. Negov sorabotnik e negoviot sou~enik \or|i Micevski,
dvata se so isto poteklo kako Petar Bogdanov. Ovie bea nositeli vo Veterinarniot insti-
tut- Skopje soVeterinarniot fakultet- Zagreb da otvoraat specijalizacija po `ivinar-
stvo, iako toa vo Hrvatska ne be{e razvieno. Se mislelo samo da se zaraboti na sekoj spe-
cijalist, a na {teta na R.Makedonija. Vo Veterinarniot fakultet- Zagreb doktoriral na
veterinarstvo agronomot Nikola Popovski, koj zavr{il Zemjodelski fakultet- Skopje i
na nego magistriral po govedarstvo. Ova e samo dokaz, deka nau~nite zvawa magister i dok-
tor bile samo zdelki, bez bilo kakva nauka vo veterinarstvoto. Tokmu zatoa pove}e nasta-
vnici od Veterinarniot fakultet- Skopje so svojot Veterinaren institut- Skopje vo Za-
greb magistrirale i doktorirale.
Za da se potvrdi nivnata potpolna nesposobnost, se naveduva {to pi{at na 22.05.
1994 vo ″Nova Makedonija″ Kiril Ristevski (glaven na mafijata pred Nikola Popovski,
R.I.) i Karanfilovski: ″Vo na{ata Republika izgradeni se vo izminatiot period brojni
moderni objekti za organizirano odgleduvawe na razli~ni vrsti dobitok. Koga tie bi pro-
rabotile vo granicite na vgradenite kapaciteti, bi otpadnala potrebata od sto~ni proiz-
vodi odnadvor. Da potsetime deka op{testveniot sektor vo Republikata raspolaga so: kra-
varski farmi za 15.000 molzni kravi i dnevna produkcija od 150.000 litri mleko; desetina
goili{ta za mladi goveda so godi{en kapacitet od 25.000 grla; 10 sviwarski farmi so go-
di{en kapacitet od 180.000 goenici; brojlerski centri za organizirano proizvodstvo na
brojleri vo milionski iznos; `ivinarski farmi za 2,5 milioni nosilki; ov~arski farmi
za 250.000 ovci.
Kon navedeniot kompleks objekti za primarno proizvodstvo treba da dodadat i br-
ojni objekti od prerabotuva~kata industrija, ~ija aktivnost e neposredno zavisna od sostoj-
bite na primarnoto proizvodstvo. Taka, vo na{ata Republika se izgradeni {est fabriki za
sto~na hrana, mesna industrija, destina mlekarnici, golem broj klanici i sl.″.
Tie se nositeli na nefunkcionalni farmi, poradi{to tie ne mo`ele normalno da
rabotat. Nivnata mafija do denes ostavila posledici.
10. UNIVERZITETI. Tie }e se prika`at i preku sudski spor.
Po ~etirigodi{noto vrabotuvawe vo Germanija kako nau~en sorabotnik i po pri-
maweto na diplomata doktor na nauka vo Viena, na 04.11.1976, istiot den trgnav za nazad i
koga stignav odma se prijaviv vo Zemjodelskiot fakultet- Skopje, otkade vo kapitalisti-
~kiot svet bev ispraten na do{koluvawe. Na moe iznenaduvawe ne bev prifaten, oti faku-
ltetot stanal samoupravna interesna zednica na vrabotenite, so interni trudovi i interni
zvawa. Od 1990 godina na konkursi redovno se prijavuvam, i kako praksa odbivan ili zaradi
mene ne be{e izvr{en izborot. Toa se slu~uva{e i vo Veterinarniot fakultet- Skopje i
Institutot za sto-~arstvo- Skopje pri Univerzitetot ″Sv.Kiril i Metodij″- Skopje, {to
va`e{e i za Vi{a zemjodelska {kola-Bitola, koja prerasna vo Biotehni~ki fakultet, pri
Univerzitetot ″Sv.Kliment Ohridski″- Bitola.
Na 14.11.2002 do Zemjodelski fakultet podnesov ″PRIJAVA
Na 13.11.2002 vo vesnikot ′Nova Makedonija′ be{e objaven konkurs za nastavnik vo
site zvawa, vo predmetot govedarstvo. Ova e povtoruvawe na istiot konkurs od 14 juli 1999
godina, na kogo isto taka se prijaviv so svoj predmet od 14.07.1999. Bidej}i izborot ne be{e
izvr{en, istiot nastavnik prodol`i da dr`i predavawe. Jas za ova ni{to ne bev infor-
miran. Na 19.11.2000 itn. isprativ predmet Molba za ispra}awe na recenzijata. Do denes gi
nemam dobieno svojata prijava so dokumentite i prilozite navedeni pod reden broj od 1-7.
Pokraj moite molbi, od Vas do denes sum bez odgovor.
So prijavata za objaveniot konkurs od 13 noemvri 2002 godina se prijavuvam na kon-
kursot po predmetot govedarstvo. Vo prilog mo`at da se koristat mojata prijava so od 1- 7
dokumenti i prilozi,koi od 14.07.1999 se kaj Vas. Isto taka, site prijavi za izbor na na-
stavnici na koi sum odbivan, ama i ne izvr{eniot izbor po predmetot sviwarstvo vo 1990
godina. Pokraj toa, se prijaviv do Vas na konkurs za predmetot op{to sto~arstvo na 18 juli
1997 godina za{to nemam dobieno odgovor. Vo prilog mo`at da se koristat predmetot ispr-
aten do Dekanot na Zemjodelskiot fakultet od 06.03.2002 so naslov Od avtorot, od objave-
nata moja ~etvrta kniga, kako i isto taka isprateniot predmet na Dekanot na Zemjodel-
skiot fakultet od 01.10.2002 so naslovot Od avtorot- od objavenata sedma kniga.
Dosega sum objavil sedum knigi:
1. Sredozemjeto pradomovina na Evropjanite;
2. Nov Aleksandar Makedonski (tn.Skenderbeg);
3. Odroduvawe na Makedoncite;
4. Vozobnovuvawe na anti~ka Makedonija;
5. Kavkazko- crnomorski Albanci- Arnauti;
6. Vlasite-tn.Sloveni
7. Zavera protiv anti~kite Makedonci.
Vo nade` da se zemi vo predvid mojata prijava, se zablagodaruvam. 14.11.2002, D-r
Risto Ivanovski, Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21, Bitola. PS: Spremen sum na Va{e
barawe da ispratam dopolnitelno {to Vie }e pobarate, kako i spiskovi na moite objaveni
trudovi i napisi, vkupno preku 150- nivnata lista e navedena vo mojata kniga Nov Aleksa-
ndar Makedonski″.
Na 10.10.2003 do Osnoven sud Skopje I Skopje podnesov ″TU@BA
Za svoi potrebi tu`eniot ima{e raspi{ano konkurs za izbor na nastavnici vo site
nastavno-nau~ni i naslovni zvawa po pove}e predmeti.
Koknursot be{e objaven vo vesnikot ′Nova Makedonija′ od 13.11. 2002 godina.
DOKAZ: konkurs kopija vo prilog.
Tu`itelot na ovoj konkurs bidej}i gi ispolnuva{e uslovite imeno e doktor a i dru-
gite uslovi od zakonot gi ispolnuva{e, objaveno pove}e trudovi i sli~no se prijavi na kon-
kursot po predmetot nastavnik vo site zvawa po predmetot govedarstvo.
DOKAZ: Prijava vo kopija vo prilog.
Isto taka tu`itelot kaj tu`eniot se ima{e prijaveno i po konkurs od 14.07.1999
godina.
DOKAZ: Prijava kaj tu`eniot da se pribavi odnosno da se zadol`i da ja donesi na
rasprava.
Tu`eniot i na dvata konkursi ne izvr{i izbor na prijavenite kandidati nitu pak
kandidatite se izvesteni za svojata odluka.
Vo konkursot e naveden samo rokot na prijavuvawe na kandidatite ne i rokot na
izborot.
So ogled na toa deka od objavuvaweto na konkursot pomina podolgo vreme deka se
izminati site zakonski i drugi rokovi za izbor.
Predlagam na sudot da zaka`i i odr`i rasprava, gi izvede dokazite a sled toa da ja
donese slednata, P R E S U D A
Se uva`uva tu`bata i tu`benoto barawe na tu`itelot.
Se zadol`uva tu`eniot da izvr{i izbor na kandidatite prijaveni na konkursot
objaven vo vesnikot ′Nova Makedonija′ od 13.11.2002 godina vo rok od 8 dena na pravosilno-
sta na presudata.
Se zadol`uva tu`eniot da mu gi plati tro{ocite na tu`itelot koe }e se precizira
na rasprava. TU@ITEL Risto Ivanovski″.
Na 12.02.2004 za P.br.3555/03,preku Osnovniot sud Skopje ISkopje, do Apelacioniot
sud Skopje be{e podneseno″@ALBA NA TU@ITELOT
Protiv presudata na Osnovniot sud Skopje I Skopje P.br.3555/03 od 11.12.2003 go-
dina.
Tu`itelot vo celost ja napa|a ppresudata na Osnovniot sud Skopje I Skopje P.br.
3555/03 od 11.12.2003 godina poradi:
Su{testveni povredi na odredbite na pari~nata postapka;
Pogre{no i necelosno utvrdena fakti~ka sostojba;
Pogre{na primena na materijalnoto pravo.
Obrazlo`enie
Stojat povredite od ~len 340 stav 2 to~na 13 od ZPP bidej}i presudata ima ima ta-
kvi nedostatoci poradi koi istata ne mo`e da se ispita. Imeno, u{te vo uvidot na presu-
data sudot go opredeluva kako poni{tuvawe na konkurs, {to ne e to~no, bidej}i tu`itelot
go bara{e tokmu sprotivnoto: konkursot da se sprovede do kraj. Ponatamu, sudot tu`bata na
tu`itelot ja otfrla, pri {to svojata odluka ja zasnova na pravilata od ~len 143 od Zakonot
za rabotni odnosi, citiraj}i ja taa odredba kako ostvaruvawe na poedine~ni prava od rabo-
ten odnos, pri {to naveduvaj}i deka rabotnikot imal pravo da bara: ′pravo kaj rabotodavec-
ot, kaj nadle`niot sud, sindikatot, inspekciskite organi i drugi organi vo soglasnost so
zakon′,a soglasno ~len 144 od istiot zakon, rabotnikot imal pravo da podnese barawe za za-
{tita na svoeto pravo od raboten odnos, kako i pravo na prigovor protiv odluka donesena
vo vrska so negovite prava, obrski i odgovornosti, a rokot za podnesuvawe na takvo barawe
bil 15 dena od denot na vra~uvawe na odluka so koe e povredeno negovoto pravo... da posle
(soglasno odredbata od ~len 147) rabotnikot koj bil nezadovolen od kone~nata odluka na
nadle`niot organ ili ako toj organ ne donel odluka vo rok od 15 dena od podnesuvaweto na
baraweto, odnosno prigovorot, imal pravo vo naredniot rok od 15 dena da bara za{tita na
svoite prava pred nadle`niot (organ?!!!) verojatno se misli na sud... Pra{aweto poradi
koe tu`itelot ja povede ovaa postapka e: zo{to ne e zavr{ena postapkata po konkursot,
{to go raspi{a tu`eniot i istiot da bide zadol`en da izvr{i izbor od prijavenite kandi-
dati. Ova, kako {to znaeme, e regulirano so Zakonot za visokoto obrazovanie (kako speci-
jalen zakon) i sudot treba{e da ja sprovede ovaa postapka i da utvrdi dali e osnovano tu`-
benoto barawe i da ja donese odlukata so primenata na odredbite od toj zakon. Tu`itelot
nema{e zasnivan raboten odnos i ne mo`e negoviot slu~aj da se povede po odredbite na
ZRO, odnosno da gi ostvaruva svoite prava kako lice vo raboten odnos. Vpro~em tu`itelot
na dva pati se obrati do tu`eniot DA PRIGOVARA za nastanatata sostojba, no za toa ne
be{e udostoen sonekakov odgovor ili odluka, pa mora{e, poradi vakvoto ′mol~ewe′ na tu-
`eniot da povede postapka. Zatoa tu`itelot smeta deka stojat povredite pogore izneseni.
Zna~i, tu`itelot smeta deka prvostepeniot sud pogre{no utvrdi deka ovde se rabo-
ti za ostvaruvawe na prava od raboten odnos (raboten spor), bidej}i tu`itelot voop{to ne
e vraboten nitu pak negoviot problem mo`e da se povede pod ZRO. Ovde e sosema jasno, a i
sudot treba{e da obrne vnimanie: dali tu`itelot, otkako go objavi oglasot za izbor na na-
stavnik, dali se pridr`uval vo ramkite na regulativata za sproveduvawe na izbor na na-
stavnik i dali so sproveduvaweto na postapkata gi povredil pravata na tu`itelot, a imaj-
}i gi vo predvid i odredbite na statutot na tu`eniot, statusot na postojnite izvr{iteli
koi ja izvr{uvaat nastavata po predmetite od sporniot konkurs, zo{to postapkata ne e ce-
losno sprovedena i zavr{ena i site drugi dejnosti {to proizleguva od Zakonot za visoko
obrazovanie. Prvostepeniot sud ova voop{to ne go utvrdil. Zatoa tu`itelot smeta deka
stojat i povredite od ~len 341 od ZPP.
Tu`itelot smeta deka ovaa presuda e donesena i vrz pogre{na primena (odnosno ne
primena) na odredbite na Zakonot za visokoto obrazovanie, koi ja reguliraat materijata i
postapkata za izbor na nastavnici vo visokoto obrazovanie. Primenata na odredbite od
ZRO e pogre{na, poradi {to i na celata presuda mu dava status na manliv akt, a seto ova
pak e vo sprotivnost (i e povreda) na pravilata od ~len 342 od ZPP.
Poradi seto ova, tu`itelot ja podnesuva ovaa `alba i na vtorostepeniot sud mu pre-
dlaga da ja usvoi istata, prvostepenata presuda da ja ukine i predmetot da go vrati na po-
vtorno odlu~uvawe i presuduvawe, so napastvija za ostranuvawe na site propusti i zabele-
{ki iznseni vo `albata. Za tu`itelot- polnomo{nik advokat Tome A.″.(Samovolie,R.I.)
Na 03.04.2004 za XII P.br.3555/03 do Osnoven sud Skopje I Skopje podnesov
″P O D N E S O K
Kaj Vas se vodi sudski spor pod navedeniot broj, koj e po moja `alba vo Apelaci-
oniot sud.
Iako sudskiot spor ne e zavr{en, Zemjodelski fakultet- Skopje objavi konkurs za
istiot predmet za koj se vodi spor.
Tokmu zatoa jas Vas vi se obra}am so mojot podnesok koj treba da bide zemen vo pre-
dvid deka Fakultetot objavil nov konkurs.
Isto taka, zamoluvam da se ubrza postapkata, za{to se zablagodaruvam.
D-r Risto Ivanovski Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola″.
Na 05.06.2004 za P.br.3555/03 do Javnoto obvinitelstvo na Republika Makedonija
Skopje od tu`itelot- polnomo{nik be{e podnesena i ″M O L B A Od tu`itelot Risto
Ivanovski od Bitola Ul.Mihajlo Andovski br.6/21, Bitola.
So re{enie na Osnovniot sud Skopje I Skopje P.br.3555/03 od 11. 12.2003 godina, po-
tvrdeno so re{enie na Apelacioniot sud Skopje G`.br. 1427/2004 od 24.03.2004 godina otfr-
lena e tu`bata na tu`itelot Risto Ivanovski od Bitola protiv tu`eniot Zemjodelski fa-
kultet Skopje i utvrdeno e deka tu`itelot ne postapil soglasno odredbite na ~len 143, 144
i 147 od Zakonot za rabotni odnosi.
Dvata sudovi napravija su{testveni povredi na odredbite od pari~nata postapka od
~len 340 stav 1 i 2 to~ka 13 od ZPP, bidej}i pogre{no i necelosno ja utvrdija fakti~kata
sostojba. Imeno i prvostepeniot i vtorostepeniot sud ne go zedoa vo predvid faktot {to
postapkata pred nadle`niot tu`itelot ja povede kako gra|anin na koj mu e onevozmo`eno
da u~estvuva na konkurs za izbor na profesor. Toj ne be{e vo raboten odnos i negoviot slu-
~aj ne mo`e da se podvede pod odredbite na ZRO. Vpro~em tu`itelot na dva pati se obrati
do tu`itelot DA PRIGOVARA za nastanatata sostojba, no za toa voop{to ne be{e udosto-
en so nekakov odgovor ili odluka, pa mora{e, poradi vakvoto ′mol~ewe′ na tu`eniot da po-
vede postapka. Po~ituvani, ovde dvata sudovi trebaa da obrnat vnimanie: DALI TU@E-
NIOT, OTKAKO GO OBJAVI OGLASOT ZA IZBOR NA NASTAVNIK, DALI SE PR-
IDR@UVAL VO RAMKITE NA REGULATIVATA ZA SPROVEDUVAWE NA IZBOR
NA NASTAVNIK I DALI SO NESPROVEDUVAWETO NA POSTAPKATA GI PO-
VREDIL PRAVATA NATU@ITELOT, A IMAJ]I GI VO PREDVID I ODREDBITE
NA STATUTOT, NA TU@ENIOT, STATUSOT NA POSTOJNITE IZVR[ITELI
KOI JA IZVR[UVAAT NASTAVATA PO PREDMETITE OD SPORNIOT KONKURS,
ZO[TO POSTAPKATA NE E CELOSNO SPROVEDENA I ZAVR[ENA I SITE DR-
UGI DEJNOSTI [TO PROIZLEGUVAAT OD ZAKONOT ZA VISOKOTO OBRAZO-
VANIE. Dvata sudovi ova voop{to ne go utvrdija, nitu se vpu{tija vo utvrduvawe na toa.
So ogled na iznesenoto i primenata, odnosno neprimenata na odredbite na Zakonot
za visokoto obrazovanie, koi ja reguliraat materijata i postapkata za izbor na nastanici
vo visokoto obrazovanie se javuva kako povreda na pravilata od ~len 342 od ZPP, poradi
{to dvete presudi dobivaat na manlivi akti.
So ogled naseto pogore izneseno smetame deka ima mesto da se ukinat dvete re{e-
nija (na dvata sudovi) i predmetot da se vrati na prvostepeniot sud na povtorno sudewe, po-
radi {to, molime da podnesete barawe za za{tita na zakonitosta do Vrhovniot sud na Re-
publika Makedonija vo smisla na odnapred izlo`enoto, soglasno so odredbite na ~len 387-
394 od ZPP.
Podnesitel...za tu`itelot- polnomo{nik...″.
Na 01.06.2004 do Nastavno- nau~niot sovet na Zemjodelski fakultet-Skopje i do Re-
ktorot na Univerzitetot ″Sv.Kiril i Metodij″- Skopje isprativ predmet: ″NA ZEMJODE-
LSKI FAKULTET PROFESOR SAMO VETERINAREN TEHNI^AR, BEZ NIEDEN
OBJAVEN TRUD...
Do denes R.Makedonija nema sto~arski kadar. Za ova cel Zemjodelskiot fakultet-
Skopje ispra}al svoi li~nosti koi trebalo da se usovr{at i steknat zvawe doktor. Kako
{to tie odele,site nazad se vratile. Vakov be{e i agronomot Risto Ilkovski, koj ne uspeal
da doktorira vo Germanija. Ama toj toa go ostvaril vo Zemjodelski fakultet po predmetot
govedarstvo, a profesor po predmetot be{e samo agronom. [to Risto Ilkovski postignal
vo sto~arstvoto i kakov kadar za potrebite na sto~arstvoto od nego bil obrazuvan sledi do-
lu.
Isto taka, od Zamojodelskiot fakultet i jas roden 1945 godina bev ispraten vo Ger-
manija, 4 godini rabotev vo nau~na institucija za sto~arstvo i vo 1976 godina doktorirav.
Odma se vrativ vo R.Makedonija, nea da i pomognam. Odma bev odbien, oti tie ne sakale kon-
kurencija. Inaku, vo Germanija objaviv svoi trudovi, {to prodol`iv vo SFR Jugoslavija.
Bidej}i na Zemjodelskiot fakultet Biltenot bil samo za vrabotenite, ~udo nevideno, bev
odbien vo nego da objavuvam. Za ova imav dobieno predmet pod br.04-81/2 od 12.03.1984, vo ko-
go stoi deka Biltenot prestavuval ′edicija na nau~ni trudovi na vrabotenite na fakultet-
ot′, potpi{ano od Risto Ilkovski. Tokmu zatoa jas bev primoran da objavuvam vo jugoslove-
nskiot ~asopis po sto~arstvo ′Sto~arstvo′. Tokmu kadarot na Zemjodelski fakultet si ob-
javuva{e vo svojot Bilten, no i vo nekoi drugi vo dr`avava bez nikakva va`nost za sto-
~arskata struka, ne daj bo`e nauka. Bidej}i vo R.Makedonija do denes nema apsolutno nika-
kov sto~arski kadar, jas objaviv preku 150 napisi so koi uka`uvav dek kadarot e nikakov,
tie na sto~arstvoto mu nanesuvaat ogromni {teti itn. Ne samo toa, dosega sum objavil 12
(dvaneset) knigi, a 13-ta izleguva do 15 juni 2004 godina.
Bidej}i ovde se raboti za fakultetot, go naveduvam `alosniot slu~aj: spored ni-
vniot preparat be{e izgotven preparat za ishrana na goveda vrz osnova na urea. Poradi ne-
stru~nost preparatot predizvika masovno truewe. Jas toj go doterav, ottoga{ nikoga{ ne-
ma{e truewe, a preparatot na ′Bentomak′- Kriva Palanka od Srbija so Makedonija go isti-
sna preparator na Rafinerijata INA na Hrvatska. Tokmu ova ja zgolemi mojata nepo`el-
nost. Vsu{nost, mesto jas dabidam nagraden {to jas od propasta gi spasiv vinovnicite so
fakultetot, stanav nepodoben.
Bez prekin na ovoj fakultet se javuvam na konkursi. Bidej}i toj bil sopstvenost na
vrabotenite, redovno na najgnasen na~in sum odbivan. Tokmu poradi mene predmetot po svi-
warstvo od 1990 godina e bez nastavnik, a nego ovie godini go predava Stojan Beli~ovski
koj nikoga{ ne se bavel so taa problematika i zatoa za sviwarstvo toj nema objaveno nieden
nikakov trud von vnatre{nite makedonski ′stru~ni′, nikako nau~ni, spisanija. Tokmu magi-
straturata i doktoratot se nau~ni zvawa, a do niv se doa|a so temi za pola- i matura, sram za
strukata i naukata. Ova mo`e da se obrazlo`i na najednostaven na~in: nau~nite zvawa se ja-
vni. Ova govori deka tie moraat da bidat objaveni. Samo taka tie }e bidat dostapni do stru-
~nata i nau~nata javnost. Za `al, ova ne e taka: nivnite ′trudovi′ se ~uvaat vo fioki kako
tajni patenti.
Najdobar primer e veterinarniot tehni~ar Tanas Trajkovski. Toj bil roden vo 1940
godina i kako veterinaren tehni~ar raboti od 1961 godina. Bidej}i toj bil vraboten vo ze-
mjodelskoto stopanstvo na navedeniot fakultet toj pominal niz fakultetskite prostorii.
Taka toj si go zavr{il ne samo fakultetot, duri magistriral i doktoriral. Tuka bil Risto
Ilkovski nepoznata li~nost za sto~arstvo vo SFRJ. Taka Tanas Trajkovski magistriral vo
1982 godina i doktoriral vo 1995 godina. Temite bile samo za pola- i matura. Sekako, dali
ova mo`e da se potvrdi ? Ako ovie bi imale bilo kakva stru~na i nau~na namena, tie bi mo-
rale da bidat objaveni so {to tie bi bile dostapni na sto~arite vo dr`avava i stru~nite i
nau~ni kadri von R.Makedonija. Vo negovata lista na napisi ovie nikade gi nema. Pa kako
niv }e gi ima ? Ovie ne se temi za nau~ni zvawa, tuku istoriska lakrdija za vo sredno sto-
~arska {kola.
Koga se objavi konkurs za predmetot govedarstvo vo 1995 godina jas bev odbien, a be-
{e primen navedeniot veterinaren tehni~ar. Na~not na odbivaweto be{e yverski, a jas li-
~no navreden, duri poni`en tokmu poradi ovaa li~nost koja e samo veterinaren tehni~ar.
Toga{ uka`av deka toj so vakvi temi nema magistrirano nitu doktorirano. Bidej}i na-
u~nata rabota e javna, sekoj gra|anin ova mo`e da go pokrene. Sekako, ako podnesitelot vo
ne{to pretera ima sudovi itn. Kako potvrda deka jas za nego ova sum go napravil e pred-
metot od fakultetot br.08-1989/1 od 27.09. 1995. Zna~i, od 1995 godina toj ne mo`e da ima na-
u~no zvawe so istoriski temi na neobjaveni trudovi i toa tokmu poradi toa {to so niv }e
se sramat akterite.
Ama dali se ova e vaka ? Vo listata so napisi se navedeni 10 napisi, od koi samo 5 se
objaveni, eden la`en broj i 4 vo pe~at kaj nego vo fiokata. Ne samo ova, toj ima samo eden
samostoen napis, oti toj kako sto~ar e nepismen: toj se javuva kako prv avtor vo pod reden
broj 1 so u{te dvajca, 2 samiot, 3 nema (se la`e vo broeweto), 4 so u{te eden, 5 so u{te dvaj-
ca, 6 vtor e R.Ilkovski a tret toj, 7 toj e vtor, R.Ilkovski tret u{te ~etvorica, toa e se.
Ovde se bitni godinite: prviot objaven vo 2000 godina. Pa kade ovie se objaveni i za koi tie
bile nameneti ? Tie ne se objaveni vo Biltenot koj bil namenet za naukata. Pa kaj se ob-
javeni ? Ovie se objaveni vo dr`avava, a se po povod na nekoe sretnuvawe, dobro bi do{la
~a{ka `estok pijalok za `estoko osakatenoto sto~arstvo od neprijatelite na strukata i
naukata. Toj nikoga{ ne gi zaboravil svoite kolegi so sredna stru~na sprema. Kutriot, toj
ni{to vo sto~arstvoto ne rabotel. Vsu{nost, toj ima privaten biznis, se bavi so sto~na hr-
ana. Bidej}i toj e nepismen, ova dejnost ja vodi lice koj e doktor na nauka. [to ovde ima su-
{tinsko ? Za tie da se steknat do zvawa, se potrebni napisi. Za tie da si gi zadr`at pri-
vatnite rabotni mesta preskapo od dr`avata plateni, objavuvaat zdru`eni napisi. So sto-
~arski jazik: buluk ′avtori′. Taka ov~arot zadovolen, a ovcite siti i na broj. Toa {to ovde
se izigruva Zakonot za visoko obrazovanie i da se pravi na {teta na dr`avata, za niv ne e
bitno. [to treba da se napravi ? Pod itno da se donese evropski zakon za visoko obrazo-
vanie koj vo potpolnost treba da bide prepi{an, vo kogo treba da se vnesi mo`nost: rabo-
tnite mesta da se slobodni se dodeka ne se najdat lica koi vo potpolnost }e gi ispolnuvaat
uslovite. Se dotoga{ rabotnite mesta da gi dr`at samo izvr{iteli, a ne ve~ni lica kako
veterinarniot tehni~ar.
Tokmu ovoj treba{e da odi vo penzija. Ova be{e povod da se objavi konkurs. Kako
praksa jas se prijaviv. Praksata si prodol`i: toj prodol`i da predava, jas ne dobiv odgo-
vor. Koga po~na nastavnata godina jas niv im se obrativ i im dadov rok 8 dena. Bidej}i ni-
{to ne mi be{e odgovoreno, jas tu`iv. Tu`bata e pod P.br.3555/03. Iako taa od 1993 godina
e vo tek, be{e objaven konkurs na 02.04.2004, na kogo se prijaviv. Vo prijavata navedov deka
seta dokumentacija e kaj niv od prethodniot konkurs i imam objaveno 12 knigi itn. Isto ta-
ka, ja spomnav i tu`bata.
Se ova nema kraj:jas povtorno na yverski na~in od Recenzentskata komisija vo so-
stav Ilkovski, Georgi Antov (ne poznat za sto~arskata javnost na Balkanot) i Beli~kovski
sum odbien, a predlo`en veterinarniot tehni~ar. Vo nivniot zaklu~ok i predlog {to samo
toj se ~ita pred sovetot stoi: ′Vrz osnova na dosega{nata i celokupna aktivnost na d-r Ta-
nas Trajkovski vo oblasta na nastavata, nau~nata i aplikacionata dejnost i objaveni trudo-
vi do izborot za docent i vonreden profesor do denes (44 trudovi), imaj}i gi vo predvid Za-
konot za naso~eno obrazovanie, Pravilnikot za izbor na nastavnici pri Univerzitetot
>Sv.Kiril i Metodij< vo Skopje, Statutot na Zemjodelski fakultet, objaveniot konkurs i
prijavenite kandidati, ~lenovite na Recenzetskata komisija imaat osobena ~est i zadovol-
stvo da mu predlo`at na Nastavno- nau~niot sovet na Zemjodelski fakultet, da go izbere d-
r Tanas Trajkovski, dosega{en vonreden profesor, so zvawe redoven profesor po predmet-
ot govedarstvo′.
Se gleda deka ovde mnogu struko se la`e, {to ne e badijala. Isto taka najgolem za-
konski prestap i drskost e u~itelot da ja ocenuva rabotata na negoviot u~enik koj kako ne-
go treba da gi vosituva u~enicite. Odgovorot e jasen: kakov u~itel takov u~enik. U~itelot
nikoga{ ne izdal u~ebnik koga toj za toa ne bil sposoben. Zatoa negoviot u~enik ostanal
nepismen. A se ova kako bi mo`elo da bide bez potkup koga za eden veterinaren tehni~ar
bez nieden objaven trud da se govori ′44 trudovi′, a tokmu od 1961 godina ima skoro 44 godini
raboten sta`.
Ovde e bitno {to za mene stoi: ′Prijaveniot kandidat d-r Risto Ivanovski, na kon-
kursot za izbor na nastavnik po predmetot govedarstvo na Zemjodelskiot fakultet vo Sko-
pje, ima prijaveno nekompletna dokumentacija, pa zatoa negovata prijava ne e zemena vo pre-
dvid′ . Kako nivna redovna praksa, ova e se. Ama ove se ne e bez pari. Veterinarniot tehni-
~ar bil preuspe{en, se potkupil. (Za P.br.3555/03 sudovite re{ile inaku, kako {to tie si
sakale. Zna~i, ne bil problem nekompletni dokumenti, tuku toa sum bil samo jas nepodoben:
podobriot od niv nepo`elen, R.I.)
Se gleda deka potplatenata trojka 100% la`e. Ve}e istaknav deka za istiot pred-
met se vodi sudski spor, a seta moja dokumentacija e kaj ovaa matrapaska drska razbojni~ka
grupa. Ne samo toa: kaj niv ima dva primeroci od prvata moja kniga koja do`ivea dve iz-
danija (354 i 519 strani, za tretoto so 629 strani se ~ekana sponzor) se navedeni biolo{ki
metodi za poteklo na ~ovekot (DNK, doma{ni `ivotni itn.), se naveduva vtorata kniga so
dve izdanija (159 i 334 strani) kade se navedeni moite trudovi i preku 150 objaveni napisi,
devettata kniga Ishrana na govedata e ispratena, deseta i edinaeseta kniga za poteklo i
evolucijata, vo prijavata ja navediv dvanaeseta za ishrana so krvni grupi od mart 2004 go-
dina so 334 strani i ovde ja naveduvam trinesetata kniga so 331 strana koja treba da se ob-
javi do 15 april 2004 so koja sekoj Makedonec treba da e gord {to e Makedonec. (Zna~i, ne-
kompletnosta bila poradi mojata kompletnost, R.I.)
Bidej}i siot svoj `ivot sum go posvetil na mojata Makedonija, so nea zavr{uvam: ve-
terinarniot tehni~ar ako fizi~ki ne e sposoben da ja vr{i svojata dejnost, mo`e da bide
doma}in na fakultetot. Bidej}i vo fakultetot se prilo`eni dva primeroci od prvata kni-
ga, ishranata e ispratena i do profesorot po ishrana, a dvete drugi knigi i do profesorot
po genetika, tie za knigite mo`at da ka`at po nekoj zbor, a mojot `ivot e samo privaten.
Se nadevam deka kaj niv i drugi ima iskrenost koi ja sakaat nivnata Makedonija, za{to im
posakuvam se najubavo. Inaku po pravilo natrapnicite se kaznuvaat i se strpuvaat vzato-
vor″.
Na 17.09.2004 do Nastavno- nau~niot sovet na fakultetot sledi ″Predmet: Prigovor
za izbor nastavnik po predmetot govedarstvo.
Od Va{iot fakultet bev ispraten na doobrazuvawe vo kapitalisti~kiot svet, kade
doktorirav i odma se vrativ da i pomognam na R.Makedonija, koja za `al do denes nema ka-
dar. Kako mene od Va{iot fakultet bea pove}e isprateni. Tie kako {to ojdoa, doma si dojd-
oa. Vakov be{e i bezvrednikot Risto Ilkovski. Toj doktoriral na predmet kade nema{e na-
stavnik doktor na nauka, sram za naukata i strukata. Toj cel `ivot si go pominal, bez bilo
{to da raboti. Ama kako recezent be{e protiv mene na Va{iot fakultet, Veterinarniot
fakultet itn. So toa toj na moja smetka zarabotil, oti bil potkupen jas da bidam odbien, a
primeni kako nego natrapnici, op{testveni izme}ari itn.
Na Va{iot fakultet redovno se javuvam na konkurs.Ama isto taka, redovno odbivan.
Primenite kandidati so so zvawa dobieni na Va{iot fakultet so temi za polamatura i ma-
tura, zlostor vrz naukata i strukata. Dosega pove}e pati poradi mene ne be{e izvr{en iz-
borot- se rasturi konkursot. Takov be{e po predmetot govodarstvo za kogo vodev i sudski
spor.
Inaku na prviot konkurs po govedarstvo se prijavi i vetrinarniot tehni~ar Tanas
Trajkovski. Toj na poklon dobi zvawe od R.Ikovski, so istoriski temi koi ne so za vo voved-
ot na bilo kakov stru~en trud. Sprotivno na zakonot, so zarabotuvawe, toj mene me odbi, a
go predlo`i negovoto plateno galeni~e za vo penzija, ~ie zvawe bi bilo dobro dojdeno za na
nadgrobnata plo~a.
Za neizvr{eniot izbor i vodeniot sudski spor vo ′Dnevnik′ se povtori konkursot.
Jas se prijaviv, kade navediv, deka za predmetot se vodi sudski spor i za navedeniot konkurs
seta dokumentacija so objaveni trudovi i nivni primeri se vo Va{iot fakultet od kogo ne
dobiv odgovor i zatoa zvediv sudski spor. Nasproti ova za izbor na nastavnik podnesuva iz-
ve{taj so nevistina so potkup agronomot Risto Ilkovski i dr. naveduvaj}i proizvolnosti
za T.Trajkovski lice bez nieden objaven trud, u~ebnik i kniga, a za mene samo edna re~eni-
ca, ′nekompletna dokumentacija′. So toa se zaraboti i Tanas ′pobedi′.
Pri toa se napravi povreda za zakonski izbor, kade bezakonski i na nasilni~ki na-
~in sum odbien. Pokraj toa R.Ilkovski kako nositel na negovite ′zvawa′ ne smee da bide
~len na Recezentskata komisija, duri toj e pretsedatel itn. Za ova do Vas isprativ prigo-
vor za veterinarniot tehni~ar bez nieden objaven trud, a jas dosega sum objavil vkupno 14
(~etirinaeset) knigi. Na 16.09.2004 dobiv Va{ predmet od 14.09.2004 br.02-1745/2 so Odluka
od 8.09.2004 kade e izbran T. Trajkovski za nastavnik, duri redoven profesor. Za ova se na-
pravija dve povredi: jas ovde nepostojam {to e sprotivno za pravilen izbor i reizbor, duri
zvaweto nastavnik redoven profesor e navreda za nastavni~kiot kadar oti vo nego ima spo-
sobni i po~ituvani nastavnici koi }e moraat da bidat na isto nivo so veterinarniot te-
hni~ar bez nieden trud. I na krajot postapkata namerno ja razvlekuvavte za toj da bide na-
stavnik. Zatoa so prigovorot da se povtori izborot a veterinarniot tehni~ar da prodol`i
da si raboti so svojata veterinarna struka-tehni~ar″.(Ve{ta~ko osemenuvawe a i bukawe,
...,R.I)
Na 14.10.2004 do Osnovniot sud Skopje ISkopje podnesov ″TU@BA
Sostavuvaweto na Recenzetskata komisija, nejziniot izve{taj za predlog i izvr{e-
niot izbor za nastavnik po predmetot govedarstvo ne se vr{eni spored Zakonot za visoko
obrazovanie i Zakonot za rabotni odnosi koi se navedeni vo Odlukata na Nastavno- nau~-
niot sovet na Zemodelskiot fakultet. Se ova e napraveno na silexiski na~in, so nevi-
stini i nepo~ituvawe na principite pri izborot kade treba da se izbiraat samo lica koi
gi ispolnuvaat uslovite za stru~na i nau~na dejnost. Izbranoto lice e bez nau~no zvawe i
bez stru~ni i nau~ni trudovi {to se priznava vo Evropa. Liceto go dr`i rabotnoto mesto
samo kako nasledno pravo {to toj cel raboten vek bil vraboten vo Zemjodelskiot fakul-
tet- Skopje. Poradi ova so tu`bata baram da se poni{ti izborot i toa da se povtori od pre-
ostanatite kandidati. O b r a z l o ` e n i e
Jas od Zemodelskiot fakultet- Skopje bev ispraten na dousovr{uvawe vo Germanija
i Avstrija. Tamu rabotev kako nau~en sorabotnik 4 godini, doktorirav i odma se vrativ vo
dr`avata. Taa do denes nema sto~arski kadar i zatoa taa vo Evropa e posledna. Bidej}i fa-
kultetot stanal institucija za vnatre{ni lica, jas ne bev prifaten. Inaku dosega sum ob-
javil preku 150 trudovi, napisi itn. Isto taka, sum objavil ~etirinaeset (14) knigi. Od niv
mno{tvo bea isprateni za izbor na nastavnik, {to va`i i so mojata devetta kniga ′Ishrana
na govedata′. Inaku mene ne mi be{e dozvoleno da objavuvam vo Zemjodelskiot fakultet,
oti nivnoto spisanie bilo interno samo na vrabotenite kako {to va`i zvaweto doktor na
nauka. Tokmu za interni lica so vakvo interno zvawe i nivni interni pisarii sum odbivan.
Vakov be{e izbraniot kandidat i negoviot ′tatko′ doktor.
Risto Ilkovski od istiot Fakultet be{e ispraten vo Germanija. Bidej}i toj za toa
ne be{e sposoben, se vrati nazad i ′doktorira′ po predmetot govedarstvo {to go predava{e
nastavnik koj be{e samo so zavr{en Zemjodelski fakultet. Ova ne mu pre~i na Risto Il-
kovski kaj nego da magistriraat i doktoriraat lica ikako toj nema objaveno nitu edna kni-
ga i e bez trudovi objaveni von fakultetot kako {to jas go pravev vo Germanija, Hrvatska
itn. Zatoa toj negovite ′detenca doktori′ kako recezent gi predlaga. So toa {to toj toa go
prave{e za Zemjodelski i Veterinaren fakultet- Skopje, {to va`i i za Sto~arskiot ins-
tutut- Skopje, toj nema da si dozvoli niv da gi predalaga bez toj na niv da ne zaraboti. Isto-
to va`i za predlo`eniot kandidat za kogo e tu`bata. Ova govori, deka najgolem zakonski
prestap e toj {to ′tatkoto na doktorot′ da go predlaga sovoeto ′detence doktor′ koe u{te
neproodelo, a ve}e navr{i 40 godini raboten sta` kako veterinaren tehni~ar. Negovite
zvawa magister i doktor so temi za pola- i matura dobre }e mu dojdat po negovata smrt {to
go ~eka sekoj smrtnik zvaweto da bide napi{ano na nadgrobnata plo~a na koja nieden stude-
nt nema potreba da mu se pokloni koga toj nikoga{ i ne bil za nauka i struka, tuku samo za
privaten biznis i toa za proizvodstvo na dobito~na hrana. Bidej}i toj i za ova ne e obra-
zovan toj zema sodelnici obrazovani lu|e doktori na nauka.
Tokmu R.Ilkovski be{e vinoven {to Tanas Trajkovski kako veterinaren tehni~ar
pred penzija kaj nego ′magistrira′ i ′doktorira′, zna~i, dobi zvawe kako tragikomedija za
strukata i naukata. Toj od nego be{e predlo`en, potoa izbran, a jas odbien itn.
Bidej}i vet.tehn.Tanas Trajkovski treba{e da si odi vo penzija, vo 2002 godina se
objavi konkurs za istiot predmet. Jas se prijaviv, izborot ne se izvr{i tokmu poradi mene,
kako {to go pravat mnogu ~esto. Zatoa jas vo Va{iot sud zavediv sudski spor XIII P.br.
3555.03. Konkursot be{e vo ′Nova Makedonija′. Iako sudskiot spor be{e vo tek, go pro-
menaa vesnikot. Se povtori konkursot vo vesnikot ′Dnevnik′ na 2 april 2004 godina. Na 3
april 2004 se prijaviv. Vo prijavata navediv deka za istiot predmet ′se vodi sudski spor
P.br.3555/03′, kako i deka seta dokumentacija, lista na trudovi, site trudovi i knigi koi gi
ispra}av se dodeka ne podnesov tu`ba, se najduvaat vo Zemjodelski fakultet.
Na scena stapuva Risto Ilkovski nastavnik vo penzija `eden za zarabotka, koga toj
se slu`i so nevistini i kako ′recezent′ naveduva vo referatot: ′se prijavija kandidatite: d-
r Tanas Trajkovski, vonreden profesor na Zemjodelski fakultet vo Skopje i d-r Risto
Ivanovski′. Vo izve{tajot za veterinarniot tehni~ar se gleda deka kutriot ni{to ne ra-
botel i zatoa ni{to samiot ne objavil. Pa kako e mo`no ova ? Narodot rekol, ako nekoj ti
pre~i nego postavi go nastavnik, toj samo }e predava, drugo ni{to nema da raboti... Bidej}i
R.Ilkovski i toj ni{to nikoga{ ne rabotele, toj nego go predlo`i. Za toj da ja svr{i
rabotata, dobro da zaraboti kako odli~no potkupeno deri{te, za mene soop{tuva: ′Prijave-
niot kandidat d-r Risto Ivanovski, na konkurs za izbor na nastavnik po predmetot gove-
darstvo na Zemjodelski fakultet vo Skopje, ima prijaveno nekompletna dokumentacija, pa
zatoa negovata prijava ne e zemena vo predvid′. Vsu{nost, toj i negoviot podmitant nikoga{
ne bile kompletni za sto~arskata dejnost zatoa makedonskoto sto~arstvo e posledno vo
Evropa koga nego go vodat laici.
Jas ova go ob`aliv i dobiv odluka na 16.03.2004 so koja se potvrdi izborot. Po~itu-
vaj}i ja nivnata pravna pouka na 17 septemvri podnesov `alba. Bidej}i do denes ne dobiv od-
govor, ja podnesov tu`bata.
Isto taka, naveduvam deka protiv liceto R.Ilkovski, Tanas Trajkovski itn. imam
objaveno napisi vo koi istaknuvam tie nikoga{ ne se bavele so struka i nauka, na makedon-
skoto sto~arstvo mu nanele ogromno zlo i zatoa niv treba da im se zabrani so nivno pona-
tamo{no deluvawe. Za da se spasi R.Makedonija od zaostanatost, treba da se prifati bilo
koj zakon za visoko obrazovanie od Evropa kade dobivaat rabotni mesta samo najdobrite i
najsposobnite, a ne natrapnicite. Bidej}i univerzitetite se dr`avni, ne e dozvoleno nivno
privatizirawe, za{to do denes strada dr`avata. Vo nea site gra|ani gi imaat site prava: da
bidat birani i da birat. Vo slu~ajot e samo silexiski ~in. Zatoa zavr{uvam so po~etokot,
ovie laici nemaat nikakvo stru~no i nau~no zvawe, tuku toa e samo nivno socijalisti~ko
samoupravno pravo od koe R.Makedonija i nejzinoto sto~arst-vo nikoga{ nema da se oslobo-
di. Zna~i, nikoga{ nema da se unapredi.
Prilog: Prigovor za izbor nastavnik po predmetot govedarstvo od 17.09.2004. Tu-
`itel″. (Edna cela godina od sudot nema odgovor, R.I.)
Na 01.11.2005 do Osnoveniot sud sledi ″PRILOG KON TU@BA
Vo tu`bata navediv: ′so tu`bata baram da se poni{ti izborot i toj da se povtori od
preostanatite kandidati′. Ova se istaknuva samo poradi toa {to spored zakonite i normite
za nauka i struka vnatre{noto izbrano lice ne smeelo da bide izbrano za nastavnik vo Ze-
mjodelski fakultet- Skopje koga toa samostojno nema objaveno nieden trud. Ova se gleda vo
′Referat za izbor na nastavnik po predmetot govedarstvo na Zemjodelskiot fakultet vo
Skopje′. Tokmu so ova e napraven najgolem prestap. Ovoj duri e zgolemen koga toj bez nieden
samostoen trud i nikakov u~ebnik koj mora da bide samo na makedonski jazik, slu`ben jazik
vo R.Makedonija, od vonreden profesor e unapreden ′vo zvaweto redoven profesor po pred-
metot govedarstvo′. Ova e navedeno na krajot na zaklukot i predlogot.
Vo zaklu~okot i predlogot na str. 6 se navedeni nevistini. Od ova se istaknuva samo
izvadok: ′Vrz osnova na dosega{nata celokupna aktivnost na d-r Tanas Trajkovski vo obla-
sta na nastavnata, nau~nata i aplikativnata dejnost i objavenite trudovi vo izborot za do-
cent i vonreden profesor do denes (44 trudovi), imaj}i gi vo predvid Zakonot za naso~eno
obrazovanie, Pravilnikot za izbor na nastavnici pri Univerzitetot >Sv.Kiril i Meto-
dij< vo Skopje, Statutot na Zemjodelskiot fakultet...′.
Nevistinata se gleda vo negovata prilo`ena lista na trudovi vo 2000, 2001, 2002,
2002, 2003, 2003 godina, a na str. 2, 3, 4 i 5 se navedeni objaveni napisi na pove}e avtori pod
broj: 1, 2, 4, 5, 7, 8 kako i neobjaveni na pove}e avtori pod broj 6 (2003 godina koj bil vo pe-
~at duri vo april 2004 godina koga bil objaven konkursot), 9 (ovoj bil vo 2004 vo pe~at), 10
(2004 godina vo pe~at), 11 (2004 godina vo pe~at). Duri go nema brojot 3 (tri).
Se zaklu~uva, vnatre{niot izbran nastavnik kako profesor vo 2000, 2001 i 2003 go-
dina vkupno koavtorite objavile 6 napisi, a samo vo 2004 ostanalo da se objavat vkupno 4 na-
pisi. Ako se zemi vo predvid deka tie site bile vo R.Makedonija, zna~i, interni, se gleda
kako se izbiraat nastavnici.
Mora da se istakne kako se izigruva konkursot. Vo ′Dnevnik′ na 02 april 2004 godi-
na se naveduva: ′...Kon prijavite kandidatot treba da prilo`i: diploma, kusa biografija,
spisok na nau~ni i stru~ni trudovi i po eden primerok od trudovite...′. Ovde stoi spisok na
trudovite. Vakov avtorot nema. Kako {to niv gi nema, gi nemal prilo`eno ′po eden pri-
merok od trudovite′ site pred 2000 godina, zna~i, razlikata od ′44 trudovi′. Navedenite na-
pisi od 2000 i 2003 godina ne se spisok, nitu ′44 trudovi′. Ovoj treba da gi opfa}a site ′44
trudovi′. Ovie bile objaveni, {to vo referatot nikade ne mo`e da se vidi. Bidej}i kandi-
datot ne ja podnesol listata na objavenite trudovi, nitu niv site poedine~no, a jas si zemam
za pravo da istaknam napisi objaveni samo vo R.Makedonija, a ne von nea, kako {to va`elo
za mene trudovi vo Germanija i Hrvatska, toj ne smeel da bide kandidat, oti toj ′ima prija-
veno nekompletna dokumentacija′, {to va`elo samo za mene. Toa {to jas ovde kaj mene ne ja
naveduvam R.Makedonija ne e slu~ajno. Tokmu mene Zemjodelski fakultet- Skopje ne mi do-
zvoluva{e kaj nego da objavuvam, negoviot Bilten bil samo za vnatre{ni lica. Samo taka
tie mo`ele da unapreduvaat, mo`nost koja mene ne mi be{e dozvoleno. Navedenoto se ista-
knuva vo mojata objavena kniga ′Ishrana na govedata′, ispratena do navedeniot fakultet. Za
povredite se govori vo mojot prigovor za izbor nastavnik po predmetot govedarstvo od
17.09.2004, {to be{e prilog na mojata tu`ba.
Inaku vo tu`bata imav navedeno: ′...dosega sum objavil preku 150 trudovi, napisi
itn. Isto taka, sum objavil ~etirinaeset (14) knigi. Od niv mno{tvo bea isprateni za iz-
bor na nastavnik, {to va`i i so mojata devetta kniga >Ishrana na govedata<. Inaku mene ne
mi be{e dozvoleno da objavuvam vo Zemjodelski fakultet...′. Samo da dodadam: na krajot na
januari 2005 godina ja objaviv petnaesetta kniga so preku 330 strani, vo april 2005 godina
{estnaesetta kniga so 414 strani i vo oktomvri sedumnaesetta kniga so 417 strani. Ako se
najdat sredstva, do dekemvri 2005 }e bide objavena osumnaesetta kniga so preku 230 strani.
Site knigi, trudovi i napisi se samo moi, samostojni.
Se gleda ogromna razlika me|u mene i izbranoto lice. Jas se boram da opstojam vo
polza na mojot makedonski narod, a nego nesoodvetni lica mu nanesuvaat {teta.Tokmu zatoa
jas se boram protiv site neprijateli na mojot makedonski narod, negovoto sto~arstvo itn.
Sekoj koj nego }e go navredi i povredi, duri stopanski o{teti, }e go navreduvam i poni`u-
vam. Nasproti ova, od navedeniot fakultet ne sum prifaten i navreduvan. Bidej}i uredno
sakam da ja vodam postapkata, vo slu~ajov gi naveduvam faktite koi se barani od mene.
Se navede, nastavnikot ne podnel lista na trudovi i poedine~no po eden primerok
od site trudovi. Spored konkursot ′nekompletnite i nenavremenite dostaveni dokumenti
nema da se zemat na razgleduvawe′. Bidej}i nastavnikot ne ja podnel listata na trudovi i po
eden primerok od site ′44 trudovi′, negovata prijava mora{e da bide otfrlena. Tokmu zatoa
toj ne smee{e da bide izbran.
Iako sostojbata e vakva, toj ne be{e odbien, a vo referatot na str. 5 stoi: ′...Prija-
veniot kandidat d-r Risto Ivanovski, na konkursot za izbor na nastavnik po predmetot go-
vedarstvo na Zemjodelski fakultet vo Skopje, ima prijaveno nekompletna dokumentacija,
pa zatoa negovata prijava ne e zemena vo predvid′.
Ova ne e vistina, zatoa {to vo mojata prijava od 03.04.2004 navediv: ′PRIJAVA. So
nea se prijavuvam za Va{iot konkurs za izbor na nastavnik vo site nastavno- nau~ni zvawa,
po predmetot govedarstvo. Bidej}i kaj Vas sum redoven kandidat, redovno ispra}am prijavi
so seta dokumentacija, {to ja barate vo kokursot objaven vo Dnevnik na 02.april 2004 go-
dina, soop{tuvam samo ona {to stoi vo prijavata za istiot predmet, za koj se vodi sudski
spor P.br.3555/03 vo Osnovniot sud Skopje I vo Skopje... Vo kolku e neophodno, stojam na ra-
spolagawe dopolnitelno da ispratam se {to }e pobarate...′. Se gleda, sudskiot spor za is-
tiot predmet u{te bil vo tek, seta dokumentacija bila vo navedeniot fakultet. Tokmu za-
toa ne bilo mo`no taa da bide povle~ena i povtorno podnesena na konkursot. Kako {to vo
prethodnite konkursi dokumentacijata ne bila vratena, istoto va`elo za predmetot za ko-
go se vodel sudskiot spor P.br.3555/03. Se ova ne e slu~ajno.
Ova se obrazlo`uva: jas sum roden na 04.10.1945 godina, doktorirav vo Viena na
04.11.1976 godina. Imam raboten sta` od 04.11.1972 do 20. 05.1991 godina. Potoa izgubiv pra-
vo navrabotuvawe. Vo referatot za nastavnikot stoi: toj bil roden na 14.09.1940 godina. Go
zavr{il Sredno veterinarno u~ili{te. Drugoto vo referatot ne e vistina. Toj po zavr{u-
vaweto se vrabotil samo kako veterinaren tehni~ar. Rabotel vo samiot fakultet, kade do-
{ol do se ona {to e, redoven profesor. So to toj kako veterinaren tehni~ar ispolnil 40
godini raboten sta`: 1940 godina + 20 godini po sredna {kola = 1960 godina + 40 godini ra-
boten sta` = 2005 godina.
Toa {to jas sum nepo`elen vo Zemjodelskiot fakultet e i poradi presti`. Na fa-
kultetot be{e odbien programot za RO ′Bentomak′- Kriva Palanka, a prifaten mojot. So
nego moite proizvodi gi istisnale onie na rafinerijata INA od Hrvatska. Ova be{e po-
vod, nie nea da ja istisneme od Makedonija, Srbija itn. Na moj predlog vo AD Kvasara- Bi-
tola se spravuva preparat za potsiruvawe na mleko itn. Pa se ova e povod, za{to jas sum ne-
po`elen, a ne deka jas gi navreduvam neprijatelite na makedonskoto stopanstvo so interni
zvawa, so va`nost samo vo R.Makedonija. Za `al vakva e vistinata.
Samo da dopolnam za izbor na nastavnici od slednite konkursi: Vo 1990 godina se
prijaviv na konkurs. So predmet br.03-503 od 23.03.1990 mi se soop{ti, ne se izvr{il izbor.
Sekako, vinoven sum bil samo jas. Tokmu samo poradi mene predmetot nema{e nastavnik.
Sega nego go predava lice, koe kako recezent e tret po red vo referatot od 2004 godina, pr-
edmet na prilogov.
Vo 1995 godina, odma po dobivaweto zvawe doktor na nastavnikot protiv kogo e tu-
`bata, so ist recezent za koj podolu se govori, koj e prv vo referatot za kogo e tu`bata, toj
be{e izbran, a jas odbien. Iako jas morav da go dobijam referatot, toa ne se slu~i.Ova bilo
neophodno jas da ne ja soznam vistinata deka nastavnikot nemal objaveni samostojni trudo-
vi, {to va`i i denes, vneseno pogore. Na ova samovolie protestirav. Nivniot odgovor bil
deka jas sum bil tendecionalen i navreduvam. Neka bide taka, toj i vo 2004 godina bez ni-
eden samostoen trud e reizbran za nastavnik. Iako sprotivno na zakonite za visoko obrazo-
vanie koi va`at vo Evropa, no ne kaj nas so samoupravni zakoni, jas navreduva~ot sum na
ulica, {to neva`i za navreduvaniot reizbran nastavnik i onie koi nego go predlo`ija i
izbrale. Vo referatot postoi recenzija za moite objaveni trudovi.
Vo 1996 godina jas bev odbien, a primeno vnatre{no lice bez samostojni trudovi
objaveni vo R.Makedonija. Vo istiot referat se navedeni moite trudovi objaveni samo vo
stranstvo. Se gleda, za mene nema{e potreba da se vr{i recenzija, taa vtorpat bila izvr-
{ena itn. Ovde e istiot recezent, za prilogov na tu`bata prv recezent.
Od izlo`enoto baram, kako {to navediv na po~etokot na prilogov: ′So tu`bata ba-
ram da se poni{ti izborot i toa da se povtori od preostanatite kandidati′.
01.11.2005 Bitola D-r Risto Ivanovski Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21...
Prilog: Referat za izbor na nastavnik po predmetot govedarstvo na Zemjodelskiot
fakultet vo Skopje (fotokopija)″.
Na 27.12.2005 do Osnoven sud Skopje I Skopje, za P.br.3556/04, isprativ ″DODATOK
KON TU@BATA
Vo vesnikot ′Dnevnik′ na 2.04.2004 be{e objaven konkurs, a na o1. 10.2005 zapo~na na-
stavata. Na 31.10.2005 i 26.12.2005 ima{e dve sretnuvawe po 4 minuti, bez da se odr`i ra-
sprava. Tu`itelot kako gubitnik, obespravni~ko iskustvo, nema da mu plati na zastapnikot
samo za srettnuvawe i negovi formalnosti za razvlekuvawe na sudskata rasprava i toa samo
za li~ni celi, samo na {teta na sto~arstvoto od nesoodvetnno lice, poradi{to e tu`bata.
Tu`itelot }e plati samo edna rasprava. Isto taka, tu`itelot predaga da bide osloboden od
tro{oci za sudeweto i za zastapnikot, i toa se dodeka toj ne se vraboti. Poradi material-
nata sostojba natu`itelot postoi mo`nost, toj na 06.03.2006, vo 9,20 ~asot, da ne u~estvuva.
Poradi ova raspravata da se odr`i i bez prisustvo na tu`itelot.
Zastapnikot prvoto sretnuvawe go zloupotrebi za doprecizirawe na tu`bata: taa e
najprecizna vo Zemjodelskiot fakultet- Skopje {to toj go zastapuva.Tu`itelot do denes ne
smee da gi doprecizira silexiskite dejanija na Zemjodelskiot fakultet vr{eni samo vrz
tu`itelot. Tokmu ovoj uspeal da bide nau~en sorabotnik od 02.11.1972 do 04.11.1976 vo Ger-
manija, a vo Avstrija da doktorira. Ova e vosprotivnost na onie od Zemjodelskiot fakult-
et, koi tamu otidoa, prestojuvale i kako takvi se vratija. Za niv bea uspeh samo devizni dne-
vnici. Na vtoroto sretnuvawe na zastapnikot mu nedostasuvale konkursot na Zemjodelski-
ot fakultet, {to go zastapuva. Ako tu`itelot go nema konkursot, toj mora da go izgubi spo-
rot. Duri toj ne go dobil prigovorot. Ako tu`itelot go izgubil prigovorot, a tu`bata na
tu`eniot bi bila toj da ne bide ubien, bez prigovorot sudot na tu`itelot glavata }e mu ja
otse~i. Tokmu ova go bara zastapnikot. Ako toj kako zastapnik ne si gi nasobral potre-
bnite dokumenti od onoj {to go zastapuva, negovata zalutanost eogromna. Duri prilogot do
sudot Prigovor za izbor nastavnik po predmetot govedarstvo od 17.09.2004 ne bil biten.
Na 26.12.2006 tu`itelot zamoli da se odr`i rasprava, a konkursot i prigovorot na-
hnadno }e go isprati. Ova ne go prifati zastapnikot. Kako od pu{ka ovoj odgovori: ′Koga
}e gi dobijam konkursot i prigovorot, na se }e dadam odgovor′. Me|utoa, toj mo`e da gi od-
govori samo pravni~kite raboti, ni{to drugo. Tokmu toj za nepravni~kite raboti ne e nad-
le`en i ne e dostoen da odgovori. Istoto va`i za nastavnicite, koi doktorirale so isto-
riski temi, bez bilo kakva vrska za nauka, za{to tu`itelot ima pi{uvano vo javni glasila.
Bidej}i dosega tu`itelot nikoj ne go tu`il, se e jasno. Isto taka, samo tu`itelot ima ra-
boteno vo nau~na ustanova vo Germanija, doktoriral vo Avstrija, objavuval trudovi von Ma-
kedonija, ima mno{tvo knigi itn., {to ne va`i za nastavnicite vo Zemjodelski i Veterina-
ren fakultet vo Skopje, Vi{ata zemjodelska {kola- Bitola i stru~nite lica vo Institut-
ot za sto~arstvo. Iako vo ovie ustanovi samo tu`itelot gi ispolnuva uslovite za nau~na i
stru~na rabota, samo toj e bez rabota. Ova e povod zastapnikot da donese samo materijalni
dokazi od pravni~kiot delokrug, a ne drdorewe za nauka i uka za sto~arstvo i veterinary-
stvo. Tokmu ovoj so toa nikoga{ ne se bavel.
Zastapnikot ne smee da izumi, fakultetite se samo nastavni, institutite samo na-
u~ni ustanovi. Bidej}i zvaweto doktor e nau~no, toa mo`e da go dodelat fakultet i insti-
tut. So toa {to sto~arskata katedra e vo Zemjodelskiot fakultet, Institutot za sto~ar-
stvo posebna ustanova, a zvaweto doktor go dodeluva samo Zemjodelskiot fakultet, ovoj ne
va`i. Isto taka, bidej}i Institutot za sto~arstvo nema sto~arski kadar da se bavi so na-
uka, toj ne mo`e da u~estvuva vo dodeluvawe zvawa doktor. Ova se potvrduva so toa {to toj
dosega nikoga{ ne se bavel so nauka. Ova se obrazlo`uva i so toa {to po predmetot gove-
darstvo na navedeniot fakultet bil nastavnik samo lice so zavr{en Zemjodelski fakul-
tet. Na negoviot predmet doktorirale prviot ~len na Recenzovata konisija (predmet na
tu`bata), od ovoj izbraniot nastavnik (predmet na tu`bata) i magistrite i doktorite po
govedarstvo vo Institutot za sto~arstvo so temi za polamatura i matura, sram za naukata.
Tokmu zatoa nieden trud ne e objaven. Pa tie se sramat od zvawata koi se samo so formalen
karakter itn. I na krajot u~ebnik po govedarstvo ima izdadeno samo nastavnikot so zavr-
{en Zemjodelski fakultet, a ne ~lenovite na komisijata za recenzii od Zemjodelskiot fa-
kultet, nitu izbraniot kandidat, nikako licata od Institutot za sto~arstvo.Vsu{nost, tie
ni{to nemaat napi{ano. Tie si pominale ubav `ivot, bez uka i nauka.
Bidej}i postoi mo`nost, tu`itelot da ne bide prisuten na edinstvenata rasprava,
toj so dodatokov ja zavr{uva raspravata.
Predlogot i izborot za nastavnik kako docent, vonreden i redoven profesor ne e
izvr{en spored ~len 133, od Zakonot za visokoobrazovanie. Za docent se bara, kandidatot
da e doktor. Bidej}i zvaweto doktor e nau~no, trudot mora da bide objaven. Samo taka, nego-
vite istra`uvawa }e bidat dostapni za nau~nata i stru~nata javnost. Bidej}i trudot ne e
objaven, toj e tajna za licata koi treba da znaat dali liceto se bavele so nauka. Tokmu zatoa
negovoto zvawe e fakultetska tajna, bez va`nost za na konkurs. Isto taka, se baraat trudo-
vi. Toj takvi nema. Negovite se samo pisarii, duri polo{i od na novinari ~itani od ku-
puva~ite na novini. Za vonreden profesor se bara samostojni trudovi. Vakvi toj nema. Isto
taka, toj nema ni samostojni pisarii. Za ova zvawe nastavnikot treba da ima objaveno, vo
mno`ina, u~ebnici. Vakvo ne{to toj nema. Drugoto navedeno, za nastavnikot e izli{no itn.
Za redoven profesor se bara u{te pove}e. Iako toj ne gi ispolnuva uslovite za docent, toj
bil predlo`en i izbran za redoven profesor.
Se potsetuva zastapnikot, tu`itelot na silexiski na~in e odbien. Ova proizleguva
poradi toa {to toj po red ispra}al komplet dokumenti i poedini knigi, a tie nazad ne se
vra}ale. Za tu`itelot vo Zemjodelskiot fakultet se izvr{eni recenzii. Duri za istiot
predmet- govedarstvo, na ist konkurs, za tu`itelot i predlo`eniot-izbraniot. Zna~i, za
tu`itelot e se zavr{eno. Vo prednost e samo tu`itelot. Ovoj objavuval knigi (ishrana, dve
za evolucija, drugi so doma{ni `ivotni itn., site isprateni do Fakultetot, navedeno vo
prijavite), trudovi i napisi. Bidej}i tu`itelot ne e izbran, zastapnikot mora da obrazlo-
`i samo za izbraniot penzioner. Nikoj ne mo`e nego da mu go osporuva pravoto toj da govo-
ri za konkursot, prigovorot i komplet dokumenti. Ako va`at normite vo Evropa samo tu-
`itelot }e be{e izbran, nieden nastavnik po sto~arastvo na Zemjodelski fakultet. Kon-
kursite se samo zloupotreba da se izbere ~len na samoupravniot fakultet. Za nego inve-
stira dr`avata, a ne nastavnicite, koi samite si se predlagaat i izbiraat. Koga vo dr`a-
vata }e va`i ist evropski zakon za visoko obrazovanie, se }e se razre{i.
Samo da se povtori: na tu`itelot ne mu se ispra}ale dokumenti-te, za toj da ne tu-
`i. So vakva kadrova politika nema uka nitu nauka. Zatoa R.Makedonija zaostana vo sto~a-
rstvoto; so preporakata se izigruva Nastavno- nau~niot sovet (se {irat nevistini); so nea
toj se izlaga, nastavnikot nema nieden trud, a ne 44; nema recenzija, {to se gleda {to za ni-
eden napis nema cel i efekt na pi{anoto- samo lista so svoj redosled na zaedni~ki napisi;
zbirni napisi, so {to se izigruva zakonot (primer: 5 h 5 = 25. Vo slu~ajov 5 avtori nemaat
vkupno 25 napisi, tuku samo 5); nastavnikot koj dodeluva zvawe go predlaga svojot milenik-
neozbilni dejstvija na {teta na dr`avata itn.
Zavr{en zbor, {to vo dvata predmeti be{e napi{ano: ′so tu`bata baram da se poni-
{ti izborot i toa da se povtori od preostanatite kandidati′... Podnesitel...Prilog: kon-
kurs i prigovor″.
″Vrska: P.br.3556/04 PRIMENO 30.01.2006 OSNOVEN SUD Skopje I...
nasro~en za 06.03.2006 g. DO OSNOVNIOT SUD SKOPJE I
Tu`itel: Risto Ivanovski Ulo.Mihajlo Andonovski br.6/21
Tu`en: Fakultet za zemjodelski nauki I hrana Î Skopje
zastapuvan od RadeJov~evski advokat od Skopje Ul,11 Oktomvri...
Osnov: raboten spor ODGOVOR NA TU@BA
Tu`eniot Fakultet za zemjodelski nauki i hrana go osporuva tu`benoto barawe na
tu`itelot Risto Ivanovski vo celost od slednite pri~ini:
Navodite na tu`itelot izneseni vo tu`bata so koi tvrdi deka tu`eniot ja povredil
postapkata na izbor na nastavnik po predmetot govedarstvo po konkursot od 02.04.2004 g. ne
se osnovani bidej}i izborot e izvr{en vo soglasnost so Zakonot za rabotni odnosi, Zako-
not za visokoto obrazovanie i Edinstvenite kriteriumi za izbor na nastavno- nau~eni, na-
stavni, nastavno- stru~ni i sorabotni~ki zvawa doneseni od Interuniverzitetskata kon-
ferencija na Republika Makedonija na 20.02.2003 g.
Dokaz: Uvid vo dokumentite na tu`eniot za izvr{eniot izbor po konkur-
sot od 02.04.2004 g., vo prilog.
Vo tu`bata tu`itelot kako glaven argument za osporuvawe na izborot na izbraniot
kandidat ja naveduva negovata stru~nost.
Tu`itelot nema zakonsko pravo da go osporuva izvr{eniot izbor od vakvi pri~nin
nitu pak sudot mo`e da ja utvrd stru~nosta na izbraniot kandidat. (Samo spored trudovi...
knigi..., predvideno so Zakonot..., R.I.)
Dali izbraniot kandidat gi ispolnuval uslovite od konkursot vo delot na negovata
stru~nost bilo predmet na utvrduvawe na recenzentskata komisija po ~ij predlog Nasta-
vno- nau~niot sovet na tu`eniot ja donel odlukata za izbor. (Sprotivno na Ustavot, Zakon-
ot zavisoko obraz...,R.I.)
Od tie pri~ini mu predlagame na sudot otkako }e gi izvede predlo`enite dokazi da
donese odluka so koja tu`benoto barawe na tu`itel-ot Risto Ivanovski od Bitola }e go od-
bie neosnovano/ I }e go zadol`I istiot da gi nadomesti tro{}ocite na postapkata na tu-
`eniot″.
Zastapnikot gi prilo`i konkursot, Odlukata za izbor na nastavnik, re{enie za ra-
sporeduvawe na rabotno mesto, Bilten br.852 od 1 juni 2004 za referatot za kogo e izvr{en
izborot so grupnite pisarii i Univerzitetski glasnik br.25 od 7 mart 2002 godina. Ovoj toj
ne go ispolnil.
Na 22.02.2006 do Osnovniot sud Skopje I Skopje isprativ predmet ″ODGOVOR NA
ODGOVOR NA TU@BA
Denes, 22.02.2006, go dobiv odgovorot na tu`ba. So nea se potvrduva deka tu`itelot
e vo pravo koga toj ka`uva deka izbraniot nema magistrirano nitu doktorirano. Ova se gle-
da po toa {to negovite trudovi za magistratura se istoriski, koi ne se za diplomski rabo-
ti, kamo li za nau~no zvawe: magister i doktor. Ova se gleda po toa {to toj magistriral na
15.05.1982 i doktoriral na 09.04.1993. Nikade ne stoi kade toj niv gi objavil. Bidej}i na-
u~nite zvawa se javni, koi moraat da bidat objaveni i na uvid na str~nata i nau~nata javno-
st, toj nema magistrirano i doktorirano. Ova e povod {to negovite trudovi kako takvi se
krijat vo fiokite kako negova i fakultetska tajna, {to ne mo`e da ima vrska so struka i
nauka.
Advokatot navede deka nikoj ′nema zakonsko pravo da go osporuva izvr{eniot izbor′
i ′negovata stru~nost′. Pa tokmu spored niv se izvr{uva izbor: nau~no zvawe i objaveni tru-
dovi. Tu`itelot koga doktorira{e vo Viena, toj pro~ita zakletva, so koja istakna deka ve-
rno }e i slu`i na naukata, nema da se slu`i so falsifikati, inaku zvaweto doktor }e mu
bide odzemeno...[to zna~i, za nekoj da se bavi so nauka, toj mora da go ima objaveno svojot
nau~en trud so {to }e mo`e da se vidi deka toj se slu`i so vistina, samo so vistina, a ne so
falsifikati. So toa {to na izbraniot ′nau~nite′ trudovi ne se objaveni, ne mo`e da se vi-
di deka toj ne{to rabotel ili toa e samo plagijat na nekoj drug avtor. Tokmu zatoa na-
u~noto zvawe e predmet na osporuvawe, a ne li~no zvawe koe }e bide napi{ano na nadgro-
bnata plo~a na mrtovecot, oti toj samo kako doktor umrel, ama ne nau~nik. Istoto va`i i
za tu`itelov so izbraniot penzioniran veterinaren tehni~ar. Vtoriov kako vraboten vo
Zemjodelskiot fakultet od nego dobil diploma za zavr{en fakultet, za magister i doktor,
duri stanal nastavnik so site zvawa, privilegija {to ja nema sekoj gra|anin, so isti prava
kako penzioniraniot veterinaren tehni~ar bez objaven nieden nau~en trud spored kogo se
vr{i izbor itn. Zna~i, ako toj ne bil privilegiran, toga{ toj zvawata gi kupil. Ne slu~aj-
no, tu`itelot pri prviot konkurs, vo 1995 godina, go osporuva{e negoviot doktorat. Ova
ostanuva na sila zatoa{to sekoj gra|anin mo`e da osporuva nau~no zvawe. Ako ova ne e ta-
ka, toa ne e nau~no, tuku samo silexisko zvawe. Ova se gleda i po toa {to zvawata se dode-
leni od lice koe doktoriralo kaj predmet so nastavnik koj ne bil doktor. Duri se pravi naj-
golem prestap, koga ′tatkoto′ na doktorot go predlaga svojot pulenik, vo referatot: Risto
Ilkovski- pretsedatel na Recezentskata komisija itn.
Se gleda deka vo predmetot na advokatot stoi } na Gali~anecot \ur~in Kokale, koj
e poznat kako Vukov, koj se najduva vo Biltenot na referatot, na str.86 na prvata pisarija
na izbraniot. Se gleda deka direkt-no postapkata ja vodi Zemjodelski fakultet. Isto taka,
na Biltenot so hemisko stoi: prof.dr.Tanas Trajkovski. Zna~i, zbirna odbrana: na Faku-
ltetot i izbraniot, protiv tu`itelot poradi kogo po red od 1990 godina se rasturaat kon-
kursi i se izbiraat interni lica so interni zvawa, nikade ne objaveni- tajni za nau~no-
stru~nata javnost. (Patenti na Tesla, R.I.)
Vo odgovor na tu`bata stoi i: ′...Edinstvenite kriteriumi za izbor na nastavno- na-
u~ni, nastavni, nastavno- stru~nite i sorabotni~ki zvawa doneseni od Interuniverzitet-
skata konferencija na Republika Makedonija na 20.02.2002 g.′. Ova e vo sprotivnost, {to jas
go prilo`iv vo dodatok kon tu`bata. Bitno e edno, za izbor na nastavnik va`at onie po-
starite kriteriumi koi va`ea koga postoe{e SFRJ so mnogu posoodveten odnos otkolku
{to e slu~aj za vnatre{nite izbori so nikakvi kriteriumi. Bidej}i R.Makedonija saka da
vleze vo Evropska zaednica, va`at nejzinite zakoni spored koi ne mo`e da bide izbran za
nastavnik lice bez me|unarodno priznat doktorat, za kogo vo Evropa negoviot trud mora da
e dostapen, a ne za vo fioka. (Da ne mu gi ukradat patentite na N.Tesla, R.I.)
Pa tokmu i ′Edinstvenite kriteriumi′ kako takvi izbraniot ne gi ispolnuva za do-
cent. Vo referatot, pod 3, se navedeni pisarii objaveni: 1) vo Fakultet i Stopanstvo- Sko-
pje (ne e nau~en, samo informacija); 2) vo Struga, simpozium (isto kako pod 1); 3. go nema; 4)
(informaci-ja za V.Britanija); 5. (samo informacija); 6. (informacija za Norve{ka); 7.
(informacija); 8. (informacija za ′kaj nas i vo svetot′); 9 (samo...samo informacija, ni{to
pove}e); 10. (informacija za rasoviot sostav vo R. Makedonija, ni{to i sekoga{ ni{to po-
ve}e) i 11. (informnacija za ′tehnologijata′, nikako i nikoga{ pove}e). Sive ovie pisarii
se na pove}e avtori Primer, mesto 5 lica po 5 pisarii vkupno da imaat 25 pisarii tie za-
edno se 11, bez pod broj 3- samo 10. Zna~i, izbraniot penzioniran veterinaren tehni~ar
nema niedna samostojna pisarija. Nikade ne pa|a zbor za stru~ni i nau~ni trudovi.
Tokmu zatoa izbraniot ne gi ispolnuva ′Edinstvenite kriteriumi za izbor vo na-
stavno- nau~ni, nastavni, nastavno- stru~ni i sorabotni-~ki zvawa′, prilo`eno kon odgovor
na tu`ba. Kaj ′Edinstveni kriteriumi′ za izbor vo zvawe a) Nastavno nau~ni zvawa, pod
~len 7 stoi: ′nau~en stepen doktor na nauka′ vo osporitelna postapka od strana na tu`itel-
ot od 1995 godina koj bil izbran za docent bez nieden trud, oti prvata negova pisarija bila
od 2000 godina (Bilten). So ova dr potvrduva, toj nikoga{ ne se bavel so struka i nauka, po-
tvrdeno do denes. Ova e povod, {to toj ne go ispolnuva vtoriot stav od ~len 7 ′objaveni naj-
malku 3 nau~ni trudovi′. So toa toj toj ne go ispolnal tretiot stav. Kako }e gi ispolnuva
koga toj treba da ima izdadeno spored ~etvrti stav ′izdadeno interna skripta od ve`bi ili
praktikum, ili najmalku 10 stru~ni (nau~no- popularni) trudovi′, a toj ima samo zbirni pi-
sarii, NI[TO DRUGO; toj kako vakov ne e sposoben da go ispolnuva i posledniot stav u~e-
stvo...Se ova se potvrduva so ona {to sledi: ′Nau~nite trudovi od stav 1 na ovoj ~len treba
da bidat vode~ki (glaven) avtor (samo 6 pisarii na kolektiv pisari, a ne samo negovi info-
rmativni napisi koi ne se za dnevni vesnici), treba da bidat objaveni (vakvo ne{to ne po-
stoi) ili prestaveni (pred nenau~ni lica od farmite vo koi ima agronomi i tehni~ari) na
na~in na koj strukata mu priznava me|unarodno zna~ewe (samo vo R.Makedonija, nikade von
nea) ili zna~ewe za nacionalnata ili za dr`avnata samobitnost ili kultura (za op{te-
stveni nauki)′.
Zna~i, toj ne bil magister nitu doktor na nauka i ne gi ispolnil uslovite da bide
izbran za docent na Zemjodelski fakultet.
So prilo`enoto se gleda, izbraniot za nastavnik so lagi bil izbran za nastavnik
od 1995 godina. Ova se gleda po toa {to toj nema objaven nieden trud. Naprotiv, vo Bilte-
not postoi zaklu~ok i predlog so kogo penzioniraniot veterinarentehni~ar ne bil izbran
za ona {to ima zavr{eno, a vo nego se LA@I: Toj ′oblasta na nastavata, nau~nata i aplika-
tivnata dejnost i objavenite trudovi do izborot na docent i vonreden profesor i potoa do
denes (44 trudovi)...′. Bidej}i toj nema nieden trud, a ne 44, ′Nastavno- nau~niot sovet na Ze-
mjodelskiot fakultet′, vo kogo ima i nadvore{ni lica, e izlagan, Recenzovata komisija tr-
eba da se goni po slu`bena dol`nost. [to toa do denes ne e napraveno, verojatno vakvata
postapka se upotrebuva za drugi lica.
Bidej}i za mene ima recenzija vo 1995 godina koga jas prilo`iv trudovi, a toj toga{
se do 2000 godina nema{e ni edna objavena pisarija, nema zbor za nekompletni dokumenti.
Tokmu vakvi vo Fakultetot ima mnogu moi kompletni nevrateni dokumenti, so mno{tvo
knigi: ishrana na goveda, evolicija itn.
Tokmu poradi od 1995 godina izbraniot laik, vo prav smisol, jas sum navreden, po-
ni`en, materijalno o{teten i stru~no- nau~no uni{ten. Iako vakva e sostojbata, jas ob-
javiv vkupno osumnaeset (18) knigi, so okolu 4000 strani, format A5. Naprotiv, izbraniot
veterinaren tehni~ar nema ni{to objaveno, a do denes predmetot koj go predava, potkupu-
vaj}i ja Recenzovata komisija, so ist ~len za kogo se vodi sporot koj isto taka ni{to nema
objaveno, dvata predmetot go predavaat spored nastavnik samo so zavr{en Zemjodelski fa-
kultet. Zna~i, ovoj ispolnil nekoi uslovi, a recenzentot i izbraniot nieden. Se drugo {to
be{e navedeno vo prethodnite predmeti va`i. Za niv prestavnikot ne prilo`i nieden do-
kaz. Ova va`i i da bidam osloboden od tro{ocite, se dodeka ne se vrabotam, {to go imam
toa gra|ansko pravo. Ova e povod da ne zemam advokat, a ne takov da pla}am na tu`eniot koj
namerno ja razvlekuva postapkata.
Poradi se ka`anoto, baram da se ukini izborot i izvr{i izbor od preostanatite
kandidati.
Moeto vakvo vodewe na postapkata e poradi toa {to kako nevraboten nemam sred-
stva za patni i dnevni tro{oci. Poradi ova postoi mo`nost, na raspravata nema da dojdam.
Ako jas ne dojdam, molam taa da se odr`i vo moe otsustvo, za{to se zablagodaruvam. Tu`i-
tel...″.
Na 31.03.2006 e ″Predmet: Zakasnat ili namerno zataen odgovor.
Na 06.03.2006 be{e dogovoreno, Zemjodelskiot fakultet da se proiznese na mojot
Odgovor na odgovor na tu`ba, {to be{e izjaveno od strana na tu`eniot. Bidej}i do denes,
31.03.2006, ne dobiv odgovor, moite navodi vo site moi predmeti 100% se potvrduvaat. So
cel na 19.04.2006, 11, 20 ~asot, kone~no da se zavr{i raspravata, za sudskiot spor so kogo ve-
}e odminaa dve nastavni godini, go prilo`uvam mojot predmet. Zastapnikot na Zemjodelski
fakultet, vo kolku i ovoj predmet ne go dobie, istiot e moja izjava. Ova e samo poradi toa
{to,jas i ako dojdam, so ovoj predmet, koj se nadovrza na prethodniot, voglavno se e ka`ano.
Za preostanatoto stoi vo tu`bata itn.
Ovde istaknuvam samo ne{to:
1. Od 1995 godina go osporuvam negovoto zvawe magister i doktor. Ova pravo go ima
sekoj gra|anin. Ova proizleguva poradi toa {to ovie zvawa kako nau~ni se javni. Ova se po-
tvrduva po toa {to zvawata ne se objaveni. Poradi toa tie ne postojat, ili se falsifikati
ili plagijati. Nivnoto osporuvawe do denes va`i. Toa {to Zemjodelskiot fakultet ne po-
dnel krivi~na prijava za zlupotreba na zvawata samo za privatni celi e potvrda deka ova
lice ne e edinstveno.
2. ′Tatko′ na zvawata e i recezent, dve raboti nespoivi i nezakonski. Bidej}i ova e
vaka, koga ima interes ima potkup. Ova be{e vo 1995 godina koga toj be{e izbran za docent,
{to se povtori koga toj be{e izbran za vonreden profesor, a se zavr{i vo slu~ajov za redo-
ven profesor. Zna~i, ni{to ne e slu~ajno.
3. Primeniot kandidat ne e doktor. Poradi toa toj ne gi ispolnuva uslovite za do-
cent, a toj e izbran za redoven profesor. Ova se potvrduva i po toa {to toj nema nieden sa-
mostoen trud, nitu u~ebnik. Zatoa toj 100% ne gi ispolnuva uslovite za izbor i reizbor na
nastavnik.
4. Ova se potvrduva po toa {to toj e izbran so NEKOMPLETNI DOKUMENTI,
nedostasuvaat dva dokumenti:
a) Vo recenzijata nema 44 poedine~ni trudovi.
b) Vo recenzijata nema lista so vkupno 44 truda.
5.Toj e izbran samo so laga. Imeno, Recenzovata komisija go izlaga Nastavno-na-
u~niot sovet. Nejziniot pretsedatel, moj recezent i likvidator, pro~ita deka toj imal 44
truda, a toj nema nieden, tuku samo 10 interni pisarii so odlika na veterinaren tehni~ar,
koj nikoga{ i drugo ne bil. Toa {to Fakultetot ne podnel krivi~na prijava, i toa po slu-
`bena dol`nost, e potvrda deka vo nego ima drugi kako nego.
6. Jas imam pove}e kompleti na dokumenti koi nazad ne se vrateni. Zna~i, proble-
mot za nekompletni dokumenti e izmislen.
7. Za mene od 1995 godina ima izvr{ena recenzija. Taa e vr{ena od ist recezent, koj
e i sega. Kako praksa na Fakultetot, jas recenzijata ne ja dobiv. Iako toa go barav pismeno,
za mene taa ne be{e dostapna. So ova se potvrduva na ne~esnoto dejstvuvawe na li~nostite
na Fakultetot, koi nego go privatizirale, a toj ne e privaten, tuku dr`aven. Dr`avata so
dr`avni sredstva finansira nerabotewe, {to se odrazuva {tetno vrz dr`avata, {to e
kaznivo.
8. Recenzijata pokraj za mene va`e{e i za primeniot kandidat. Ovde postoi samo
edna razlika: toj od 1995 godina nema objaveno nieden samostoen trud. Isto taka, toj nema
objaveno nieden samostoen napis, {to va`i i za pisarii. Toj ima samo 10 grupni pisarii,
objaveni vo negoviot Fakultet. Naprotiv, jas sum objavil samostojno 18 knigi, preku 200
trudovi i napisi. Ovie se objaveni von Zemjodelskiot fakultet, kade mi e zabraneto da
objavuvam- da ne napreduvam so fakultetski pisarii. Isto taka, sum objavuval vo Germanija
i Hrvatska.
9. Vo R.Makedonija mi e zabraneto da objavuvam. Ovaa zabrana se gleda i od slu`be-
niot predmet ispraten li~no do mene od Recenzentot. Ovoj naveduva deka Biltenot na Ze-
mjodelskiot fakultet- Skopje bil samo za vrabotenite na Fakultetot. Vraboten do denes e
primeniot kandidat, koj do denes ni{to nema objaveno. Za predmetot od Recenzentot pi-
{uvam vo mojata kniga, Ishrana nagovedata. Tokmu ovaa e ispratena do Fakultetot, {to go
pravev na konkurs, {to va`i i za tri drugi knigi: vo niv se pi{i za poteklo, evolucija itn.
Prvata moja kniga, od 1998 godina, e ispratena duri na dvapati.
10. Sledej}i gi spisanijata i ~asopisite po sto~arstvo vo SFR Jugoslavija, kako
{to e Biltenot na Zemjodelski fakultet- Skopje, nikade ne sum videl objaven trud ili na-
pis na primeniot kandidat. Ova govori, deka toj ni{to ne rabotel, sladok `ivot si pomi-
nal, nanesuvaj}i i {teta na makedonskoto sto~arstvo, direktno od nego, i indirektno so od
nego proizvedeniot kadar koj ne mo`el da bide podobar od nego.
Kako {to be{e, istoto e i denes. Ova e `alosno, koga se toa se pravi bez bilo kakva
promena. Ova se potvrduva i denes {to se gleda so sega{niot zdru`en zagovor: Zastapnik,
Zemjodelski fakultet i Nastavnik
Tie dogovorno go odvlekuvaat sudeweto. Ova e vo polza na penzioniraniot vete-
rinaren tehni~ar, koj nepre~eno predava edna godina so prethodniot sudski spor i dve go-
dini so ovoj sudski spor. Zna~i, celi tri godini.
Tokmu zatoa, bilo kako bilo, pove}e nema odlagawe.
Z a v r { e n z b o r: Ukini izborot i izvr{i povtoren izbor od preostanatite
kandidati.
Isto taka, da bidam osloboden od sudski tro{oci se dodeka ne se vrabotam. Ne pri-
znavam tro{oci za zastapnik, koj e na {teta na naukata i strukata, zna~i na dr`avata, a vo
polza na neprijateli na makedonskoto stopanstvo, protiv koi otsekoga{ se boram. Zasta-
pnikot li~no neka si go plati veterinarniot tehni~ar, koj ni{to ne raboti. Toj ima i dr-
ugi sredstva. Toj duri privatno proizveduva dobito~na hrana, {to e kaznivo. Bidej}i toj e
svesen deka toj ne e obrazovan za ishrana, {to va`i za predmetot koj go predava itn., so sebe
kako sosopstvenik zel doktor na nauka (akademik prof. d-r \.Efremov, R.I.), koj ne do-
ktoriral vo Makedonija. Istoto va`i i za mene: jas imav svoi proivodi vo RO ′Bentomak′-
Kriva Palanka vo Fabrika za dobito~na hrana so 50 vraboteni; na moj predlog e preparatot
′Kvasko′ za potsiruvawe na mleko vo Fabrika za kvasec i alkohol- Bitola; na moj predlog se
podigna fabrika za dobito~na hrana vo Demir Hisat. Tokmu mojata aktivnost e vinovna, jas
da bidam nepodoben. Jas ponatamu rabotam i tvoram, ne sum na dr`avni jasli, kako onie od
koi sum progonuvan.
Bidej}i sostojbata e vakva, po zavr{uvawe na sudskiot spor, }e podnesam krivi~na
prijava i tu`ba protiv Recezentot i Zamjodelski fakultet. (Bidej}i ne sum materijalno
sposoben se otka`av, R.I.) Poradi niv i sli~ni na niv, Makedonija do 1913 godina be{e
pred sosedite, potvrdeno od patepisci, a denes taa e posledna″.
Na 13.06.2006 do Osnovniot sud Skopje I Skopje isprativ predmet za 28 P.br.3556/
2004 ″Z A M O L N I C A
Na 19.04.2006 be{e odr`ana usnata glavna rasprava. Od zastapnikot na tu`eniot
be{e daden pismen odgovor. Bidej}i jas toj ne go dobiv, ne vidov dali vo nego ima proizvo-
lnosti. So ova se potvrduva, za predmetot be{e dovolno samo za edna rasprava. Ova govori,
samo za edno zastapuvawe, koe jas bi go isplatil po moeto vrabotuvawe. Istoto va`i za sud-
skite tro{oci- vo ponatamo{na postapka. Svoeto pravo zastapnikot na tu`eniot go zlou-
potrebi.
Isto taka, vo dadeniot pismen odgovor od strana na zastapnikot na tu`eniot ne be-
{e prilo`en nieden materijalen dokaz, koj bi gi osporil moite navodi. Najbitna be{e za-
verenata komjuterska lista za penziski sta`, duri i fotokopija na rabotni~kata kni{ka
koja lesno se falsifikuva, na penzioniraniot nastavnik, i toa samo jas da ne bidam izbran
nastavnik vo Zemjodelskiot fakultet, so kogo bes prekin se sporam od 1990 godina.
Na usnata glavna rasprava, vo zapisnikot od 19.04.2006 stoi: ′donesuvaweto i objavu-
vaweto na odlukata se odlaga za 03.04.2006 godina vo 09,30 ~asot. Se soop{tuva na strankite
deka objavuvaweto }e se odr`i i vo otsustvo na strankite′.
Jas zamoliv, poradi tro{oci ne sum vo sostojba da dojdam. Isto taka, i zastapnikot
izjavi, poradi zafatenost i toj nema da bide prisuten.
Zamolnicata ja pi{am samo poradi toa {to jas dosega ne sum dobil re{enie. Ova go
pi{am so edinstvena cel, da ne bidam vinovnik-poradi otsustvo itn.- ne sum dobil re{enie.
Vo ovaa prigoda soop{tuvam, od Bitola nikoga{ ne sum bil otsuten.
Vo nade`, da se prifati zamolnicata, se zablagodaruvam″.
Na 29.08.2006 do Osnovniot sud Skopje I Skopje isprativ predmet
″Z A M O L N I C A- povtorena.
Na 03.04.2006 godina vo 09,30 ~asot se donese i objavi odlukata za 28 P.br.355/62004.
Na 13.06.2006 se obrativ so Zamolnica, so koja zavr{iv:
′Zamolnicata ja pi{am samo poradi toa {to jas dosega ne sum dobil re{enie. Ova go
pi{am so edinstvena cel, da ne bidam vinovnik-poradi otsustvo itn.- ne sum dobil re{enie.
Vo ovaa prigoda soop{tuvam, od Bitola nikoga{ ne sum bil otsuten.
Vo nade`, da se prifati zamolnicata, se zablagodaruvam′.
Bidej}i do denes od Va{iot sud ni{to nemam dobieno, ja povtoruvam zamolnicata.
Isto taka, naveduvam, od 01.10.2006 godina po~nuva tretata nastavna godina za istiot pred-
met, na {to mu prethode{e prethodniot voden vo istiot Sud.
Se nadevam, ova }e bide zemeno vo predvid, so zavr{uvawe na postapkata do slednata
nastavna godina.
Za navedenoto se zablagodaruvam″.
Na 07.09.2006 za P.br.3556/04, preku Osnovniot sud Skopje I- Skopje, do Apelacio-
niot sud Skopje isprativ ″@ALBA OD TU@ITELOT
Protiv presudata na Osnovniot sud Skopje I Skopje P.br.3556/04 od 03.05.2006.
Tu`itelot vo celost ja napa|a presudata na Osnovniot sud I Skopje P.br.3556/04 od
03.05.2006 poradi:
Su{testveni povredi na pari~nata postapka;
Pogre{na i necelosna utvrdena fakti~ka sostojba;
Pogre{no primena na materijalno pravo O b r a z l o ` e n i e
Koga od 1990 godina postanav ~len na VMRO-DPMNE i nejzin kandidat za prate-
nik, po~naa moite stradawa. Duri so montiran maratonski sudski spor, koj go izgubiv 7 : 6
ostanav bez raboten odnos...Istoto va`i so sudskiot spor so Zemjodelskiot fakultet, za ~ij
nastaven predmet se vode{e i vodi sudski spor ve}e ~etiri godini. Za vtoriov, P.br.3556/
04, od 01.10.2006 po~nuva treta nastavna godina.
Iako samo jas imam raboteno vo nau~na ustanova 4 godini vo Germanija i doktori-
rano vo Avstrija, kako sprotivnost na kadrite vo Zemjodelskiot fakultet- Skopje samo so
interni zvawa, sum nepodoben. Jas redovno se javuvam na konkursite. Tokmu poradi mene ko-
nkursite redovno se rasturaat...
Vakov be{e slu~ajot za P.br.3555/03, voden vo Va{iot sud. Sledi Presudata od
Osnovniot sud P.br.3556/04 vo koja se odbegnuvaat dokazite:
Vo Zamolnicata od 13.06.2006 navediv: ′Na 19.04.2006 be{e odr`ana usnata glavna
rasprava. Od zastapnikot na tu`eniot be{e daden pismen odgovor. Bidej}i jas toj ne go do-
biv, ne vidov dali vo nego ima proizvolnosti. So ova se potvrduva, za predmetot be{e do-
volno samo za edna rasprava. Ova govori, samo za edno zastapuvawe, koe jas bi go isplatil
po moeto vrabotuvawe. Istoto va`i za sudskite tro{oci- vo ponatamo{na postapka. Svoe-
to pravo zastapnikot na tu`eniot go zloupotrebi.
Isto taka, vo dadeniot pismen odgovor od strana na zastapnikot na tu`eniot ne be-
{e prilo`en nieden materijalen dokaz, koj bi gi osporil moite navodi. Najbitna be{e
zaverenata komjuterska lista za penziski sta`, duri i fotokopija na rabotni~kata kni{ka
koja lesno se falsifikuva, na penzioniraniot nastavnik, i toa samo jas da ne bidam izbran
nastavnik vo Zemjodelskiot fakultet...′.Vtora zamolnica be{e na 29.08.06
Najbitno e {to Presudata P.br.3556/04 e preselektivna. Izbraniot, veterinaren
tehni~ar, vraboten vo fakultetot, go zavr{il fakultetot i vo nego magistriral, duri do-
ktoriral, so istoriska tema za polamatura i matura. Ova toj go dobil od nastavnik koj ma-
gistriral i doktoriral kaj nastavnik, koj ne bil magister nitu doktor. So toa {to ovoj bil
i negov recezent, se potvrduvaat samovolijata i li~nite interesi, nedozvoleno samiot
sebesi da si se izbira. Se ova bilo povod {to toj nema nieden samostoen trud, duri nieden
samostoen napis. Zatoa toj bil izbran so zaklu~ok, vo koj se navedeni 44 trudovi, svoeviden
falsifikat itn. Tokmu so falsifikatot e predlo`en i izbran nastavnikot. Zna~i, Presu-
data e donesena vo {teta na dr`avata. Vo nea namerno se odbegnuva najgolemoto dr`avno
zlo, falsifikatot.
Deka vo Presudata ne se zemeni moite navodi, e dokaz mojot predmet, Zakasnat ili
namerno zataen odgovor, od 31.03.2006, vo 10 to~ki itn. Od ovoj, {to va`i i za prethodnite
predmeti, isprateni samo poradi toa {to imalo potreba da ima pove}e raspravi, a ne samo
edna, koga advokatot ni{to ne izjavuva{e i prilo`uva{e, vidlivo e deka vo Presudata ima-
lo samo edna stranka: izbraniot kandidat, koj ne gi ispolnuval uslovite za nastavnik. Za-
toa postapkata za predlagawe i izbor bile samo so edinstven falsifikat, bez nieden trud
da stane duri redoven profesor. So ova se potvrduva, privatizirawe na konkursite, a vakvi
se dva, eden po drug, za istiot predmet, voden vo Va{iot sud.
Poradi navedenoto, tu`itelot ja podnesuva ovaa `alba i na vtorostepeniot sud mu
predlaga da ja usvoi istata, prvostepenata presuda da ja ukine i predmetot da go vrati na
povtorno odlu~uvawe i presuduvawe, so napastvija za ostranuvawe na site propusti i zabe-
le{ki izneseni vo `albata. Vo tu`bata se bara{e da se ukini izborot na liceto koe ne gi
ispolnuva uslovite za nastavnik, za{to od li~en interes na predlaga~ite sledel i falsi-
fikat. Potoa da se izvr{i izbor samo od preostanatite kandidati″.
Na 26.09.2006 preku Osnovniot sud Skopje I Skopje za P.br.3556/04 do Apelacioniot
sud isprativ ″Predmet: Prilog kon `albata od tu`ite-lot od 07.09.2006 i Dopolna na `a-
lba na tu`itelot od 15.09.2006.
Na 21.09.2006 od Osnovniot sud Skopje I be{e ispraten predmet za navedeniot pre-
dmet za da platam sudski taksi 4700 denari, so naveduvawe: sredstvata da gi uplatam ′vo rok
od 15 dena po priemot na ovaa opomena na `iro smetka i toa za′ smetkata 840-033-03359.
Odma otidov da ja uplatam pobaranata suma. Izgubiv denovi, a Po{tata ne saka{e
da ja primi uplatata. Ova bilo poradi toa {to smetkata bila stara...da go zakasni rokot...
Bidej}i za vakvi ne~esni dejstvija ne sakam da gubam vreme za pi{ewe na predmeti,
nitu da pla}am po{tarina, so predmetot dodavam:
1. Vo prilog kon tu`bata od 01.11.2005 navediv: ′Vo referatot za nastavnik stoi: toj
bil roden na 14.09.1940 godina. Go zavr{il Sredno veterinarno u~ili{te. Drugoto vo re-
feratot ne e vistina...toj kako veterinaren tehni~ar ispolnil 40 godini raboten sta`...′.
Tu`eniot ne dade pismen dokaz, zaverena kompjuterska lista za penziskiot sta`.
2. Vo P.br.3556/04 se govore{e kako poradi mene se rasturaat konkursi, i kako za
predmetot govedarstvo vo 1995 godina sum odbien. Tn.recenzija be{e za dvata kandidati: pr-
edlo`eniot i za mene. Recezent be{e Risto Ilkovski. Ovoj doktoriral na predmetot gove-
darstvo, koj go predaval agronom. Tokmu zatoa toj nikoga{ ne mo`el da bide doktor. Sle-
dniot nastavnik recezent, od istiot fakultet, nikoga{ ne se bavel so govedarstvo. Ova go-
vori, tn.recenzija bila od nesoodvetni lica. Poradi toa, tie ne dale recenzija, tuku tie sa-
mo opi{ale {to bilo vo zaedni~kite pisarii.
3. Veterinarniot tehni~ar, koj zavr{il interen Zemjodelski fakultet, od nego do-
bil zvawe magister i doktor kaj Risto Ilkovski, bil izbran za docent vo 1995 godina. To-
ga{ so silexiski ~in jas bev odbien. ^lenovi na Recezentska komisija bile Ta{ko Toko-
vski, Nikola Todorovski i Risto Ilkovski. Prviot i vtoriot nikoga{ ne se bavele so go-
vedarstvo. Cela postapka bila samo za li~ni celi, na predlo`eniot i Risto Ilkovski, koj
na moja smetka zarabotil. Od Zemjodelskiot fakultet go dobiv P.br.08-1989/1 od 27.09.1995,
vo koj se gleda deka jas ja zapo~nav postapkata ′za preispituvawe na magisterskite i doctor-
skite disertacii′. Se dodeka postapkata ne zavr{i, se zapira izborot. Iako vakva e sostoj-
bata, predlo`eniot e izbran i do denes predava...Pokrenuvawe postapka za nekoj da ne mo`e
da ima nau~no zvawe e gra|ansko pravo na sekoj gra|anin. Ova proizleguva poradi toa {to
od nesoodvetni lica se dodeluvaat zvawa, so istoriski temi za polamatura i matura. Duri
toj od najnesoodvetni lica se predlaga za nastavnik, i toa so nevistina i samo na {teta na
dr`avata. Vo istiot predmet za mene se naveduva: ′Dopisite se pi{uvani nevoobi~aeno i te-
ndenciozni so {to se navreduva ugledot na Zemjodelskiot fakultet i negovite profesori
bez da se navedat posebni fakti za {to istite se neprifatlivi′. Koga bez nieden objaven
samostoen trud kandidatot se predlaga i izbira za nastavnik, duri so nevistini, e zagrozen
′ugledot na Zemjodelskiot fakultet i negovite profesori′. Ako ovie bi imale nekakov
ugled nema{e da si dozvolat jas da ne bidam predlo`en i izbran. Ako kon ova se dodade deka
jas vo Germanija bev ispraten od Zemjodelskiot fakultet, i toa za negovite potrebi, a samo
jas sum odbivan i navreduvan, kadrite vo Fakultetot se ′nevoobi~aeno i tendenciozni′, bez
samostojni trudovi, u~ebnici i knigi. Poradi ova studentite studiraat studeno kako vo 19
vek i toa kaj nastavnici vo 21 vek, {to e sramno i neizdr`livo. (Duri tie u~at na stranski
jazici: srpski, bugarski..., R.I.)
4. Jas recenzijata od 1995 godina nikoga{ ne ja dobiv. Ova se potvrduva so P.br.08-
1989/1 od 27.09.1995, vo koj stoi: ′fakultetot nema obvrska da gi dostavuva recenziite′, {to
e samovolen ~in, neprimeren vo niedna zemja. Vo drug slu~aj, za konkursot od 18.07.1996, za
izbor na nastavnik po predmetot ov~arstvo, jas bev odbien, a be{e primeno interno lice
Vladimir Xabirski,so interen magistrat i doktorat dvata neobjaveni. Zatoa toj nemagi-
striral nitu doktoriral. Toj samostojno ni{to nema objaveno: toj e prv pod broj 2 i 3 i pod
2. Toa ne pre~i, toj da bide predlo`en od Ta{ko Tokovski, Nikola Todorovski i Risto Il-
kovski. Ovde se sre}ava Risto Ilkovski, koj nikoga{ ne se bavel so ov~arstvo. Inaku toj na
moja smetka mnogu zarabotil, {to istoto se slu~ilo vo Veterinarniot fakultet itn. Pr-
viot iako mnogu postar od mene doktoriral po mene, koj bez trudovi doktoriral kaj vto-
riot. Kaj ovie dvava doktoriral Vladmir Xabirski, a istite se sre}avaat kako recezenti.
Vidlivo e nepo~ituvawe na nikakva zakonitost, {to e samovolen ~in. Bidej}i se nadevam
deka edna{ vo Zemjodelskiot fakultet }e se najdat lu|e so ~ove~nost i dostoinstvo ne tu-
`iv. Zatoa se izlagav. Va`no e deka pri ovoj konkurs, za mene ima recenzija. Ovde postoi
razlika. Jas sum objavil sedumnaeset trudovi: pod 1. po mojot profesor vo Viena i direktor
vo Minhen jas sum vtor; pod 2. mojot profesor...sum tret; pod 3. sum sam; pod 4. jas sum prv...
profesorot e tret. Ovie se objaveni vo Germanija. Eden e objaven vo Bitola, jas sum prv, a
ima u{te eden koator. Site drugi samostojno se objaveni vo jugoslovenskiot ~asopis ′Sto-
~arstvo′- Zagreb. Mene ne mi be{e dozvoleno da objavuvam vo SR Makedonija, {to opstoi do
denes, od lica koi na dr`avava i nanesi ja {teti, poradi{to se sudam i pla}am za se i se-
{to.
5. ZA MENE DOSEGA SE IZVR[ENI DVE RECENZII. So ova se potvrduva, mo-
eto odbivawe e li~na cel na grupa lu|e koi po sekoja cena opstojuvaat samo na {teta na dr-
`avava. Jas imam prekompletni dokumenti i knigi od 1990 godina, duri dve recenzii, a ve-
terinarniot tehni~ar se do objavuvawe na konkursot za P.br.3556/04 samo edna tn.recenzija
od nerecenzirani doktori spored zakonite za visoko obrazovanie, koi va`at vo Evropa.
Ovie ne va`at kaj nas. Pa kako }e va`at, koga nieden nastavnik ne ispolnuva nieden uslov
za da bide predlo`en i izbran. Sledniot stav go poprava prethodniot, a so posledniot stav
se izbira sekoj koj se saka, iako bez nieden trud...″.
Na 07.10.2006 preku Osnovniot sud Skopje I Skopje do Apelacioniot sud isprativ
″Predmet: Prilog kon `albata od tu`itelot od 07.09. 2006. Dopolna na `alba na tu`itelot
od 15.09.2006. Prilog kon dvata predmeto od 26.09.2006.
Predmetot na tu`bata i `albata be{e samovolno izbraniot veterinaren tehni-~ar.
Toj bez nikava rabota bil predlo`en i izbran za vonreden profesor i toa samo so povto-
rena recenzija na nerabotnikot Risto Ilkovski, za istiot predmet. Tokmu zatoa kaj dvete
lica po struka i nauka nemalo nikoga{ napredok. Ova va`elo vo Zemjodelskiot fakultet-
Skopje, so negoviot kadar izbiran samiot od sebesi. Taka toj do denes se odr`al, no ne sto-
~arstvoto. Ova be{e upropasteno.
Bidej}i Fakultetot nema{e kadar, {to va`i se do denes, prodol`uvaj}i do na vek,
vo Zapadna Germanija bea isprateni na doobrazuvawe. Pred mene ima{e prethodnici. Tie
kako oti{le, taka doma si do{le. Vakov be{e i Risto Ilkovski. Za nego negoviot fakultet
mu stokmil zvawe koe prilega na nego, so negovata nastavna pridru`ba.
1. Vakov bil veterinarniot tehni~ar, vnatre{en kadar, predmet na tu`bata, {to
va`elo i za drugi tehni~ari, so pokloneti zvawa, denes duri redovni profesori, sram za
strukata i naukata.
2. Za vakviot kadar zvawata bile dodeluvani od nastavnici, koi nemale izdadeno
u~ebnici. Spored Zakonot za visoko obrazovanie na Evropa, na primer Germanija i Avstri-
ja, za docent da ima izdadeno kniga, za vonreden profesor u~ebnik, a za redovni profesori
u~ebnici. Tokmu zatoa vo Fakultetot licata koi nemaat knigi i u~ebnici ne smeat da bi-
dat nastavnici. Istoto va`i i za drugite navedeni institucii.
3. Vo Fakultetot dobile zvawa lica, koi mo`at da bidat samo pomo{en personal na
Fakultetot, istovetni se dela~ite na zvawata. Kaj ovie magistrirale i doktorirale so te-
mi za polumatura i matura licata Bone Pala{ovski, Petar Micevski, Mitre Stojanovski,
Mihajlo Adamov itn. Duri vtoriot magistriral so plagijat na moj trud objaven vo jugoslo-
venskiot ~asopis za sto~arstvo ′Sto~arstvo′- Zagreb. Poradi prviot izgubiv pravo da se
vrabotam vo Institutot za sto~arstvo- Skopje, koj be{e i e direktor, a duri go izbrale na-
stavnik vo Vi{ata zemjodelska {kola-Bitola, denes fakultet, a taa kako nepotrebna tre-
ba{e da se ukine po 1980 godina. Vo nea tretiot stanal nastavnik, a ~etvrtiot vo Veterina-
rniot fakultet- Skopje. Glaven recezent bil. koj drug ako ne Risto Ilkovski. Bidej}i toj
na mene mnogu zarabotil, barem edna{ da mi se zablagodare{e. Pa jas ne baram ni eden de-
nar negova zarabotka.
4. Kako potvrda deka vakviot fakultetski kadar e ni{to`en, e primer izbraniot
docent, vonreden i redoven profesor, liceto, koe redovno zavr{il samo sredno Veterinar-
no u~ili{te-Bitola, predmet na tu`bata. Sprotivno na zakonite vo dr`avata toj brka pri-
vaten biznis, sprema proizvodi za me{awe vo fabriki za dobito~na hrana. So nego glaven
nositel e lice koe redovno zavr{ilo fakultet, redovno magistriralo i doktoriralo, re-
dovno sekoga{ rabotelo i tokmu zatoa redovno vo strukata i naukata se postignalo.
5. Deka se ova e i odmazda, e i dokazot, {to Zemjodelskiot fakultet- Skopje so In-
stitutot za sto~arstvo- Skopje za RO ′Bentomak′- Kriva Palanka napravil preparat za ish-
rana na goveda na baza na urea. Bidej}i toj be{e mnogu otroven, jas ja prezedov nivnata dej-
nost. Be{e prezemen pazarot na INA- Kutina (Hrvatska), ~ij pazar be{e vo Srbija i Make-
donija, me|u Subotica se do so Bitola. Samo taka fakultetot go spasiv od najgolem sram i
rabotnata organizacija od nejzina likvidacija. Me|u nas postoe{e dogovor vo ustanovata
nadle`na za avtorstva. So raspadot na SFRJ sostojbata se promena. Zatoa od Fakultetot
treba{e da dobijam najgolema blagodarnost, a ne najgnasni yverstva i odmazda.
So toa {to jas vo R.Makedonija sum nepodoben i toa za zlostornici i ni{to`nici
koi na dr`avi~kata i nanesle ogromni {teti, za{to vo Obvinitelstvoto sum prijavuval i
pi{el, mnogu zagri`uva i zastra{uva″.
Na 09.01.2007 sledi za ″P.br.3556/04 Preku: Osnovniot sud Skopje I- Skopje Do: Vr-
hovniot sud na Makedonija- Skopje Tu`itel: Risto Iva-novski od Bitola Ul.Mihajlo Ando-
novski br.6/21 Tu`en: Zemjodelski fa-kultet- Skopje
R E V I Z I J A OD T U @ I T E L O T
Protiv Presudata na Apelacioniot sud Skopje G`.br.7667/06 od 30.11.2006, vo koi
postoi samo edna stranka, samo tu`eniot, bez da se prifati bilo {to na tu`itelot. Bidej-
}i tu`eniot ne prilo`i nieden dokaz za se ona {to pi{uvam vo tu`bata za P.br.3556/04, ka-
ko i deka predlo`e-niot i izbraniot kandidat ne gi ispolnuva uslovite za nastavnik po si-
te zvawa, spored zakon za visoko obrazovanie, vsoglasen vo se so evropskite, a toj ve}e e vo
penzija, so Revizijata ne samo da baram da se povtori postapkata, tuku da se preina~i odlu-
kata, da se izvr{i izbor samo od preostanatite kandidati, a ne od izbraniot kandidat, koj e
sram za naukata i strukata. O b r a z l o ` e n i e
So re{enieto na Osnovniot sud Skopje I Skopje P.br.3556/04 od 3.5.2006, potvrdeno
so re{enie na Apelacioniot sud Skopje G`.br.7667/06 od 30.11.2006, dobieno 21.12.2006, ot-
frlena e tu`bata na tu`itelot Risto Ivanovski od Bitola protiv tu`eniot Zemjodelski
fakultet Skopje. Ova e samo povtorena ista postapka za P.br.3555/03 od 11.12.2003 i G`.br.
1427/ 04 od 24.03.2004, da se izbiraat samo lica so interni zvawa, duri so neobjaveni trudovi
za zvawata, zna~i, neva`e~ki. Ova ne e vo soglasnost so Zakonite za visoko obrazovanie na
Evropa, sram za R.Makedonija. Isto taka, tu`itelot tokmu od Fakultetot bil ispraten na
dousovr{uvawe vo Germanija, kade toj ~etiri godini robotel kako nau~en sorabotnik i do-
ktoriral vo Viena na 04.11.1976. Dosega vakov nema vo navedeniot fakultet. Toj ima obja-
veno 19 knigi, format A5 so okolu 5400 strani, i preku 200 trudovi i napisi vo Germanija,
Hrvatska i Makedonija. Ova ne va`i za predlo`eniot i izbran kandidat, koj nema objaveno
nieden samostoen trud nitu napis. Se toj {to objavil bile samo interni grupni pisarii,
{to go ru{i dostoinstvoto na nau~noto zvawe doktor na nauka.
Pri predlogot i izborot na internoto lice se pravi najgolem prestap: Risto Il-
kovski, nastavnik na Zemjodelski fakultet- Skopje, koj na veterinarniot tehni~ar mu gi
dodelil site zvawa (diplomiran in`iner, magister i doktor), e istoto toa lice koe e i gla-
ven recezent veterinarniot tehni~ar da bide predlo`en vo site zvawa (docent, vonreden i
redoven profesor). Za ova nastavnikot ubavo si zarabotil. Ako kon ova se dodade, deka is-
tiot toj nastavnik e recezent i na drugo lice, koe isto taka kako veterinaren tehni~ar gi
dobil site zvawa, a od nego kako recezent bil predlo`en vo Veterinarniot fakultet-Sko-
pje, navistina′tatkoto′ na ovie laici, vo prav smisol, so mene mnogu zarabotil, ama ja o{te-
til dr`avata. Duri Risto Ilkovski magistriral i doktoriral na predmetot govedarstvo
kaj nastavnik samo so zavr{en Zemjodelski fakultet. Vo slu~ajov, isto taka, i kaj dvata ka-
ndidati, koi gi predlagal Risto Ilkovski. Pa ovoj ne mo`el da magistrira i doktorira kaj
diplomiran in`iner, agronom. Se ova govori, izborite na dvete negovi ′detenca′ bile samo
za li~ni celi, samo na {teta na dr`avata. Ova se gleda i po toa {to veterinarniot tehni-
~ar pred penzioniraweto doktoriral vo 1995 godina, a vo ist mig bil predlo`en i izbran
za docent bez nieden objaven samostoen trud i napis. Ova e navreda vo strukata i naukata na
R.Makedonija. Ova e povod, {to R.Makedonija po sto~arstvo e samo pred Albanija.
Za ova da se spre~i, jas vo 1995 godina se raspravav za predlogot i izborot na vete-
rinarniot tehni~ar. Bidej}i jas vo Viena, spored Zakonot za visoko obrazovanie, polagav
zakletva, deka dobieniot stepen doktor mo`e da se odzeme vo pove}e slu~aevi, kako i deka
sekoe znau~no zvawe e javno, sekoj gra|anin ima pravo da pokrene postapka, da se preispita
kako se do{lo do toa zvawe, kako {to e vo slu~ajot so navedeniot veterinaren tehni~ar.
Bidej}i jas postapkata u{te toga{ ja zapo~nav, a se dodeka za taa prozvanoto lice i Fakul-
tet ne sakaat da raspravaat, postapkata ne e zavr{ena. Zna~i, dodeka taa ne zavr{i, liceto
ne e doktor na nauka. Se ova govori, toj dodeka ovoj spor ne go zavr{i, ne gi ispolnuva uslo-
vite, koi bea navedeni vo konkursot, koj se objavuva spored Zakonot za visoko obrazovanie.
Tokmu Zakonot najpove}e mora da go po~ituva i Fakultetot.
Kako potvrda, deka veterinarniot tehni~ar ne e doktor na nauka, toj so doktor na
nauka, von Zemjodelskiot fakultet- Skopje, ima fabrika za dobito~na hrana. Bidej}i vete-
rinarniot tehni~ar si bil i si ostanal samo tehni~ar, toj so nego ima doktor. Doktorot vo
fabrikata za se odgovara, a tehni~arot e samo potr~ko. Bidej}i tehni~arot e osnova~ na
firma, se potvrduva, toj ne e kriv {to toj ne se usovr{il, tuku ne postoi zakon, so kogo toj
}e bide prinuden, toj da se usovr{uva, ne{to pove}e da nau~i od ona {to go znae kako tehni-
~ar: ve{ta~ko osemenuvawe...Toj kako tehni~ar obrazuva lo{i kadri, a toj so negovata fir-
ma si profitira. Zatoa negoviot Fakultet nego samo mu obezbeduva edna socijalna gri`a,
na sigurnost, u{te edno lice da izrd`uva, a na nekoj ~esen ~ovek, koj saka da i se posveti sa-
mo na naukata, a so toa da se gri`i za svoeto semejstvo..., ova pravo mu e odzemeno, i toa na
{teta na dr`avata. Pa na vakvo lice, od samiot po~etok, koga toj stanal soosnova~ na fi-
rma, po slu`bena dol`nost itno mora{e da mu prestane rabotniot odnos. So toa {to ova vo
Fakultetot se podr`uva, vo nego ima mra~ni sliki, samo za li~ni celi, na {teta na dr`a-
vata.
Deka kadarot na Zemjodelski fakultet ne e sposoben da se soo~i so problemot po
sto~arstvo e dokazot, {to od negoviot kadar be{e predlo`en preparat, na baza ura, za ishr-
ana na pre`ivni `ivotni. Ovoj se proizveduva{e vo RO ′Bentomak′- Kriva Palanka. Bidej-
}i toj be{e otroven, dojde do masovni truewa. Bidej}i jas firmata i fakultetot gi spasiv
od likvidacija, koi pri pomasovna upotreba na preparatot }e morale da gi nadohnadat ogr-
omnite {teti, jas nego go prezedov, a ottoga{ toj pove}e ne-be{e otroven. Isto taka, na moj
predlog be{e napraven drug preparat za apsorcija na otrovi itn., so koi Rafinerijata
INA- Zagreb be{e potisnata od Srbija i Makedonija...Vo Fabrikata za kvasec i alkohol-
Bitola na moj predlog be{e prifaten preparatot ′Kvasko′ za potsiruvawe na mleko itn.
Tokmu ovie moi aktivnosti se povod, jas za niv da ne bidam po`elen.
Tie ne sakaat da ima konkurencija, tie vo nea }e se izgubat. Pa tie si predlo`ile i
si izbrale veterinaren tehni~ar, nivna slika. So stariot zakon toj gi ispolnuva{e uslo-
vite za vo penzija. Pa sledi konkurs. Se promena zakonot, i so nego e ve}e vo penzija. Vo Bi-
ltenot br.852, od 1 juni 2004 godina, e izve{tajot za veterinarniot tehni~ar, Tanas Trajkov-
ski. Toj se vrabotil pred 1961 godina. Do 2001 godina toj ve}e imal 40 godini raboten sta`.
Toj bil roden na 14.09.1940 godina. Toj do istiot datum vo 2004 godina bil vo penzija. Konku-
rsot bil objaven na 02.04.2004, a na 29.04.2004 e izvr{en izbor na Recenzova komisija. Toj gi
ispolnuval uslovite za vo penzija na 14.09.2004 godina. Sudot vo 2005 godina ja razgleduval
sudskata rasprava, duri vo cela 2006 godina. Taka toj sprotivno na zakonot }e raboti, se do-
deka ne se objavi nov konkurs, vo nekoe glasilo, koe ne pristiga vo Bitola ili bilo koe,
{to jas nema da go vidam. Taka tehni~arot }e proizveduva tehni~ari na fakultetot. Ovoj
poradi li~ni celi nema da ima svoj kadar, {to va`i za dr`avata. Se ova {to e navedeno i
{to sledi e navedeno vo moite predmeti na postapkata.
Dvata sudovi napravija su{testvena povreda na odredbite na parni~nata postapka,
bidej}i pogre{no i necelosno ja utvrdija fakti~kata sostojba. Imeno i prvostepeniot i
vtorostepeniot sud ne go zede vo predvid faktot {to postapkata pred nadle`niot sud tu-
`itelot ja povede kako gra|anin na koj mu e onevozmo`eno da u~estvuva na konkurs za izbor
na nastavnik so site zvawa. Jas bev odbien poradi toa {to jas na konkursot sum nemal kom-
plet dokumenti, {to ne e vistina. Ova se gleda i po toa {to jas redovno konkuriram od 1990
godina. Nikoga{ moite dokumenti nazad ne mi gi vratija. Ova bilo poradi toa {to so ni-
vniot odgovor sum steknuval pravo na tu`ewe. Iako jas gi barav dokumentite, so koi bea
prilo`eni trudovite, po eden primer od sekoj trud, ni{o ne mi be{e vrateno. Ova bez pr-
ekin trae se do za P.br.3556/04.
Na 15.09.2006 vo Dopolna na `alba na tu`itelot, pod to~ka 11, za P.br.3555/03, koj
prethode{e za P.br.3556/04, napi{av: ′Na 13.11.2002 vo vesnikot >Nova Makedonija< be{e
objaven konkurs za nastavnik vo site zvawa, po predmetot govedarstvo. Ova e povtoruvawe
na istiot konkurs od 14 juli 1999 godina, na kogo isto taka se prijaviv so svoj predmet od
14.07.1999. Bidej}i izborot ne be{e izvr{en, istiot nastavnik prodol`i da dr`i preda-
vawa. Jas za ova ni{to ne bev informiran. Na 19.11.2000 itn. isprativ predmet Molba za is-
pra}awe na recenzijata. Do denes gi nemam dobieno svojata prijava so dokumentite i pri-
lozite navedeni po reden broj od 1- 7. Pokraj moite molbi, od Vas do denes sum bez odgovor.
So prijavata za objaveniot kokurs od 13 noemvri 2002 godina se prijaviv na pred-
metot govedarstvo. Vo prilog mo`at da se koristat mojata prijava so od 1- 7 dokumenti i
prilozi, koi od 14.07.1999 se kaj Vas. Isto taka, site prijavi za izbor na nastavnici na koi
sum odbivan, ama i ne izvr{eniot izbor po predmetot sviwarstvo vo 1990 godina. Poraj toa,
se prijaviv do Vas na konkursot za predmetot sto~arstvo na 18 juli 1997 godina za{to nemam
dobieno odgovor. Vo prilog mo`at da se koristat predmetot ispraten do Dekanot na Zemjo-
delskiot fakultet od 06.03.2002...′.
Ova ni{to ne se prifa}a, a veterinarniot tehni~ar so godini predava bez toj da bi-
de predlo`en i izbran, potvrduvaj}i se deka vo Fakultetot ne se po~ituvat Ustavot i zako-
nite na dr`avata. Pa toj bil samo za vnatre{ni lica, nesposobni na pazarot da se ponudat
kako stru~ni lica, nikako kako nau~ni. Zatoa nikoj od niv ni{to nema izneseno ili objave-
no von nivniot Fakultet, samo za interni upotrebi.
Kako potvrda deka ne e vistina deka jas sum nemal kompletni dokumenti, se gleda
spored mojot navod od mojot prilog od 26.09.2006, pod broj 4, stoi: ′za mene dosega se izvr-
{eni dve recenzii′. Prvata be{e vo 1995 godina. Taa be{e tokmu za predmetot, za kogo se
rasprava. Se ova govori, ova nema vrska so nauka i struka, nikako so nekakov zakon, tuku ova
e samo samovolen ~in. Ova se gleda i po toa {to, ovoj predmet mora{e da se zavr{i samo so
edna rasprava. Me|utoa, sudijata se gri`el da zaraboti advokatot. Jas ne priznavam pove}e
od edna rasprava i barav da bidam osloboden (od pla}awe) se dodeka ne se vrabotam, prilo-
`uvaj}i i potvrda deka sum bez prihodi. Dvata suda toa ne go prifatija, pa sum zadol`en da
go platam advokatot vo iznos 22.620,00 denari, {to e sramota. Za potvrda, deka moive navodi
ne se proizvolni, e dokazot, {to Recenzijata e pi{ena na ist komjuter od lice, koja ja kori-
sti Vukovata bukva }, vsu{nost ovaa se sre}ava i pred Vuk Karaxi}, kaj na{iot \ur~in Ko-
kale, a od toa isto lice, sekretarot na Fakultetot, e ispraten i edinstveniot predmet i
toa preku advokatot, {to jas go dobiv preku Sudot.
So ova se potvrduva, odzemeneto pravo na sekoj gra|anin da konkurira, {to e negovo
ustavno pravo, {to va`i i nepo~ituvaweto na Zakonot za visoko obrazovanie, koj mora da
bide vo sklad so normite koi vladeat vo Evropa, prednost da imaat samo onie koi gi ispo-
lnuvaat uslovite. Tokmu ova neva`i so reizbraniot penzioniran veterinaren tehni~ar.
Ovoj interno go zavr{il navedeniot fakultet, kaj nego magistriral so tema za polamatura
i doktoriral so tema za matura. Bidej}i zvawata se javni, a tie nikade ne se objaveni, zna~i,
tie se krijat od nau~nata i stru~nata javnost, tie samite se sramat i pla{at, zvawata nika-
ko ne se va`e~ki. Isto taka, toj bez nieden objaven samostoen trud i samostoen napis prvo
bil izbran za docent, potoa za vonreden, a so posledniot konkurs za redoven nastavnik. Pa
toj nema izdadeno nieden u~ebnik, {to e osnov, toj da bide predlo`en, a tek potoa izbran.
Ovoj od 1995 godina obrazuva kadar vo dr`avava, i nea samo i nanesuva {teta, bez nieden za
toa da ne odgovara. Tokmu poradi ova, vo mojata 9-ta kniga ′Ishrana na govedata′, dosega na
Fakultetot nikoj ne izdal kniga za ishrana, na zadnata korica navediv, spored patepiscite,
Makedonija do 1913 godina bila pred sosedite, a denes e samo pred Albanija. @alosno i sra-
mno.
So ogled na seto gore izneseno smetam deka ima mesto da se ukinat dvete re{enija
(na dvata suda) i predmetot da se vrati na prvostepeniot sud na povtorno sudewe, poradi-
{to, molam da podnesete barawe za za{tita na zakonitosta do Vrhovniot sud na Republika
Makedonija vo smisol na odnapred izlo`enoto, soglasno so odredbite na ~len 387- 394 od
ZPP. Ova be{e isprateno do Javnoto obvinitelstvo na 21.12.2006. Od nego na 06.01.2007 do-
biv predmet GO.br.1125/2006 od 03.01.2007, isprateno preku po{ta na 05.01.2007. Toj ne bil
nadle`en. Isto taka, do nego sum ispratik: Krivi~na prijava na 09.09.2006, za se {to ovde e
navedeno itn., Dopolna na `alba na tu`eniot od 15.09.2006, do nego ispratena na 16.09.2006,
Prilog... od 26.09.2006 i Prilog...od 07.10.2006″.
11. POLICISKO DOSIE: Otkoga se vrativ od Germanija bev na dneven red, za me-
ne se vode{e i evidencija. Kodo{ite opstoile od pred 1913 godina se do denes.
Vakvite kodo{i izvestuvaa vo policijata, mi go polnea moeto dosie. Takov be{e i
Nikola Lazarevski, Kolarov, koj mi be{e blagajnik vo Razvojnata slu`ba na ZIK ″Pelago-
nija″... Toj ima{e kodo{eno a i vo 1985 godina za granata, postavena vo pe~ka vo OOZT ″Nov
`ivot″ s.Kremenica za da bide ubien Vangel Gaga~ev. Me|utoa, mesto taa da go ubie V.Gaga-
~ev, taa po zapaluvawe na pe~kata ubila drug.
12. Moeto uni{tuvawe prodol`i i von Kombinatot...Duri vo MANU. Vo nego vo
2005 godina bev nare~en i laik. Ova bilo samo poradi toa {to jas bev i ostanav edinstven
avtor koj po Grigor Prli~ev ima pi{uvano i objaven kniga za `ivotot na Geogri Kastriot,
tn.Skenderbeg...
13. PO[TA: Moite pratki ne stigaat vo Skopje, vo ^air...