Bitola6 PDF

PRIVATIZIRANOTO OBVINITELSTVO I DRUGI
1. Do Op{tinskoto javno obvinitelstvo Bitola na 31.03.1997 isprativ krivi~na pr-

ijava protiv direktorot Vangel Gaga~ev na ZK ″Pelagonija″-Bitola, kade navediv: ″KRI-
VI^NA PRIJAVA″. Zatoa {to od siroma{ko dete koe ìveelo kako kira~ija so ne~esno,
ne~ove~ko i nenarodno odnesuvawe i nanese {teta na dràvata i li~no se obogati.
O b r a z l o ` e n i e.
Vangel Gaga~ev koga postana direktor na ZK ′Pelagonija′- Bitola so falsifikat
uverenie od Op{tinskiot sud- Bitola ja grabna vlasta vo svoi race i sprotivno na zakonite
i ekonomijata gi ostrani site sposobni kadri i taka go douni{ti od nego zapo~natoto od
1977 godina kako pom.dir. po zemjodelie na ZIK ′Pelagonija′- Bitola. Postavi nesposobni i
neobrazovani kadri i taka toj moè{e da go uni{tuva kako stranec Kombinatot. Toga{ toj
postavi negovi rodnini i soselani kako direktori, a tie za nego i za niv ja vodat komerci-
jata i finansiite. So likvidacijata na stru~niot kadar, toj opstoi samiot, sam se dogovara
i ja odreduva cenata na kupenoto i prodadenoto (na primer nivni traktori i druga mehani-
zacija, itn.). Osven toa toj se kupuva mnogu poskapo i ponekvalitetno {to nemoì i nesmee
da kontrolira nikoj, deka Kombinatot postanal negova privatna sopstvennost. Gi isprati
nasila vo penzija site zaslu`ni rabotnici, a saka da go privatizira samo so negovite rodni-
ni i soselani, koi nemaat vrska so Bitola i Bitolsko na koi (sopstvenici od Bitolsko, R.
I.) ne im e vratena nacionaliziranata zemja. Osven {to toj saka da bide sam sopstvenik i
gazda, preku svoi sorabotnici go pla~kaat Kombinatot. Najdobar primer so negoviot prija-
tel so isto poteklo od sel.Buf prof. dr.Eftim An~ev, ~ij sin ima svoja firma, preku koja
kupuva Kombinatot se poskapo. Na takov na~in se pla~ka dràvata i se obogatuvaat so kra-
dewe Vangel Gaga~ev, Eftim An~ev i negoviot sin.
Ovoj kriminal e organiziran koga za minister za zemjodelie postanuva Eftim An-
~ev i toj zaedno so negoviot pomo{nik so isto poteklo Hristo Halevski od Ministerstvoto
gi laàt direktorite na zemjodelskite kombinati. Tie tvrdat deka se dodeluvale stranski
krediti so visoki kamati. Zatoa nieden ~esen i sposoben direktor ne se odlu~il da zemi ta-
kov kredit. Takov zel Vangel Gaga~ev 10.000.000 DM, so {to se zadolìle mladite genera-
cii, a toj so nego go pokrival negovoto nerabotewe i zlo~inot vrz narodot. Kako potkrepa
na navedenoto Vangel Gaga~ev samiot ja priznava navedenata suma. Se znae deka Kombinatot
ne izdvoil ni eden denar za amortizacijata, {to e zakonska obvrska, {to zna~i deka toj bil
nedohodoven zaradi neposobniot i neprijatelski nastroen od nego nazna~en kadar, pa zatoa
Kombinatot odamna bil likvidiran i toj opstojuva na mafija{ki na~in i na {teta na dr-
àvata. Toa e potkrepa deka Kombinatot so nego sekoga{ bil vo zaguba. Iako e toa taka toj
vo stranstvo kupuva preskapo, nekvalitetna i nepotrebna oprema. Istoto samiot toa go po-
tvrduva koga toj izjavuva, izvesteno od novinarkata agronom Marika Vasilevska na 28.03.
1997 na Radio Skopje I vo 15,30 ~asot, deka ZK ′Pelagonija′ Bitola pravel zaguba od 9.000.000
DM, a sega bil vo dobivka 1.000.000 DM. Taka ovie sumi se potvrduvaat so negovata pretho-
dna izjava deka Kombinatot iako nedohodoven kupil oprema vo vrednost od 10.000.000 DM.
(Kako {to ovde se govori za lu|e so isto negovo poteklo, takvite mene me izbrkaa od rabota
vo 1991 godina, tie mene me sudea, duri ne mi dozvolija da se vrabotam vo Univerzitetot vo
Skopje..., {to trae se do denes, site komunisti=SDSM. Ovie od univerzitetite me liki-
vidiraa, a so cel, tie sami da vodat proekti, pa taka da go pla~kaat narodot, R.I.)
Za da se opravda ovoj mafija{ki na~in na pla~kawe na dràvata E.An~ev zedno so
svojot pomo{nik H.Halevski ja laàt Vladata, nedavaj}i pred nea izve{taj koj bil kori-
snik na tie sredstva, Vladata priprema predlog zakon do Parlamentot i toj donesuva zakon
koj vsu{nost se odnesuva samo za zaedni~koto zlo delo vrz narodot na E.An~ev i V.Gaga~ev.
Zatoa i Parlamentot do denes ne dal izve{taj za korisnicite. Taka ponatamu opstoil V.
Gaga~ev, se obogatil na {teta na dràvata, a kako protiv usluga uspe{no raboti firmata na
sinot na ministerot so grabe`.
Kon ovie zlo~ini se nadovrzuva zlo~inot na V.Gaga~ev, koga toj nacionaliziranata
zemja koja e naraspolagawe na Kombinatot kako negova sopstvenost ja prodava na REK ′Bi-
tola′- Bitola i od nea prima ogromna suma za nadohnada, duri so sudska odluka 1.500.000 DM.
Tie ne se koristat namenski, so niv da se kupi nova zemja i vrati na sopstvenicite ili na-
hnadi pari~no nivnata prodadena zemja, tuku toj so niv raboti, ja pokriva zagubata i se pr-
ikaùva kako dobivka od 1.000.000 DM, {to za li~ni celi i grabe` na dràvata se laì ja-
vnosta i vlasta.
Oprema se kupuva, zna~i vo vrednost od 10.000.000 DM, vo stranstvo premu ìro-sme-
tka vo stranstvo i toa se poskapo i za nekvalitetnata i nepotrebna oprema (mehanizacija),
{to e osnov na nezakonsko negovo obogatuvawe. Pa ne e ~udo da se javi kako sopstvenik ili
akcioner na nekoja firma vo dràvata i nejzinoto sosedstvo. [to zna~i ovie zlo dela ne se
poneva`ni od na aferata TAT, {to e mo`no i toj da u~estvuva. Toj ima izo{tren wuh za ta-
kvi dejanija, nego ne go interesira drugo.
Ovie zlodela se prodolùvawa. Toj dobiva stan od GP ′Beton′- Bitola koga uspeval
da ja dogleda negovata ′tetka′ po nejzinata smrt, iako nejziniot imot bil tokmu zaradi nego
dvojno naplaten: edna{ na RO ′Prehrana′, vtorpat na Klanicata- Bitola.
Za nego kra`bite se dar od gospoda, koga toj site prijaviteli za negovite sorabo-
tnici kradci gi kaznuva, zna~i i toj bil so niv vme{an vo kra`bite, a gi {titi kradcite.
Duri prijavitelite partiski gi kaznuva, a kradcite gi unapreduva. Sekako za nego moralo da
vaì gospodovoto, sekoj mora da kradi za drugite i taka }e bide spasen od kaznata. Takov e
primerot so proneveruvaweto na bon~inata od op{testvenata ishrana na negoviot sorabo-
tnik so isto poteklo.
Ova lice kako stranec, moèbi e i Nemakedonec, se e mo`no, koga im se odmazduva i
gi progonuva Makedoncite od vardarskiot del na Makedonija, a gi {titi i unapreduva samo
Makedoncite od egejskiot del na Makedonija, {to e zlo~in i sprotivnost na sekoj ustav vo
bilo koja zemja i pretsedatel, {to ne vaì samo za Idi Amin od Uganda- takva li~nost e V.
Gaga~ev. Taka so niv se likvidira ZIK ′Pelagonija′- Bitola koj be{e jugoslovenski rekor-
der, a so nego toj i ZK ′Pelagonija′- Bitola ne se ni makedonski rekorderi, se privatizira
od niv Kombinatot bez da se po~ituvaat zakonskite regulativi da im se javi na site pravni
naslednici itn, kako najgolema nepravda vrz Bitol~anite i gra|anite od Bitolsko i spo-
sobniot kadar koj go izbrka likvidira i ~ove~no uni{ti ova krvolo~no ìvotno. (Toj yver
do denes ne se promenal, {to za nego e normalno, R.I.)
So ostaveniot nesposoben kadar, mu se nanesuva mnogustruki zlodela na narodot: ne
se kupuvaat lekarstva (i tie sredstva bile ukradeni), pa zatoa obolea preku 100 potro{a~i
od svinsko meso od bolesta stafilokokoza. Ne se kupuva vakcini (i tie sredstva se ukrade-
ni), zatoa sviwarskata farma obole od ~umata i taa 100% e uni{tena. Ne se fakcioniraat
kravite itn. od bruceloza (i tie sredstva se ukradija), }e moè da se pojavi brucelozata. Ne
se vr{i turbekulonizacija na grlata (i tie sredstva se ukradoa), e opasnost za zdravjeto na
ìvotnite i lu|eto. Ne im se dava{e hrana na grlata vo farmata na goveda vo s.Porodin,
tie 100% izumrea od glad i stud. Redovno umiraat uvezenite grla od stranstvo zaradi nera-
botewe i nagon samo na kra`bi. Izumrele po vina na Vangel Gaga~ev mnogu negovi kolegi od
negovoto izìvuvawe, od koi nekoi bea srcevi bolesnici kako neprijatel na ~ove~nosta, a
toj kako ′srcev bolesnik′ ne sakal da sluì vojska za nego stranskata dràva na koja i nanese
i ponatamu }e i nanesuva {teta ovoj neprijatel.
Kon ovaa krivi~na vaàt site dosega podneseni drugi prijavi.
Vo nade` da se prifatat istite se zablagodaruvam, da se kazni ovoj zlo~inec i da se
protera od ovaa dràva koja za nego e stranska i neprijatelska zatoa i nanese ogromna {te-
ta i ja opla~ka. 31.03.1997...″.
Na 03.04.1997 e ispratena:″DOPOLNA na Krivi~na prijava od 31.
03.1997. Kako prilog na mojata krivi~na prijava istata ja dolnuvam:
Vangel Gaga~ev go o{teti i uni{ti ZIK ′Pelagonija′- Bitola od 1977 godina, a so
negovite sou~esnici saka da go privatizira Kombinatot i toa odzemaj}i im go pravoto na
osnova~ite na Kombinatot, tie {to nego go napravija jugoslovenski rekorder, da sega spo-
red klimatskite i po~venite uslovi ne e ni makedonski rekorder. Zatoa toj vo se ja laì ja-
vnosta i dràvata.
So negoto doa|awe od 1977 godina go uni{ti dohodovnoto sto~arstvo, ne see dohodo-
vni kulturi, a see samo nedohodovni (p~enica, ja~men i son~ogled), {to e poznato za celiot
svet neprifateno samo od nego ili pak e neprijatel na dràvata: ne mu go prodava{e son-
~ogledot na Makedonija (Veles), tuku na fabrikata za maslo vo Srbija (Pe}).
Tokmu zaradi nedohodovnata p~enica, ja~men i son~ogled toj ja laì dràvata, zema
kredit za podigawe na farmi, tie ne gi podiga i sredstvata gi prenamenuva za pokrivawe na
zagubite na nedohodovnoto proizvodstvo na p~enicata, ja~menot i son~ogledot. Takov be{e
slu~ajot so novata sviwarska farma za 30.000 goenici godi{no, koja ne se izgradi kako naj-
golemo zlo vrz narodot.
Kako potkrepa na navedenoto na dvapati ja zatvori konzervnata fabrika, bidej}i ne
saka{e da see dohodovni gradinarski kulturi za nejzinite potrebi, {to nemoè drugo da
zna~i osven saboterski ~in.
Koga vo 1990 godina ja baraa negovata ostavka kako nesposoben i nestru~wak (se see-
{e samo nedohodovni kulturi so najniski prinosi- minimalen dohod) kako i vlo{uva~ na
me|u~ove~ki odnosi, toj za da opstoi na {teta na ekonomskata logika i dràvata, prv vo
dràvata go raspadna ZIK ′Pelagonija′ i od nego proizleze ZK ′Pelagonija′. Po odvojuva-
weto na Fabrikata za sto~na hrana s.Radobor nea pove}e ne i go prodava{e ja~menot tuku
von Bitola. Taka taa mora{e istiot da go kupuva von Bitola, samo poskapo za negovite li-
~ni celi. Osven toa malite koli~ini na p~enka vo zrno ne gi su{e{e vo fabrikata, za koja
ZIK ′Pelagonija′ izgradi nova su{ara, za taa da ja zatvori, p~enkata ja nose{e vo Gradsko
na su{ewe.
Istoto se slu~i so [e}erna fabrika, koja be{e osnova~ na ZIK ′Pelagonija′ vo
1962 godina. Kako odmazda za nejzinoto odvojuvawe, nejze i gi namali povr{inite od 2500 ha
na postepeno se do 800 ha. (Denes pove}e ne se see, R.I.) Kako saboter ili tikvar ili drà-
ven neprijatel, go sniì prinosot od 60000 kg po hektar samo na 25000 kg/ha. Taka saka{e da
ja ostvari negovata èlba da ja zatvori [e}ernata fabrika kako stranska firma. Ova go
prave{e, bidej}i toj kako laik misle{e deka {e}ernata repa ne e dohodovna. Koga soznaa
deka e obratno, zapo~naa odmazdite i zatoa gi sniì seidbenite povr{ini samo na 800 ha.
Vakviot zlo~ine~ki ~in be{e poznat od poodamna kogo redovno preostanatata nesobrana
povr{ina na {e}erna repa ja istawira naprolet (sum objavil trud vo Zagreb). Za nego be{e
polesno bezrabota da ìvee na dràvni jasli so p~enica itn.
Toj e nesposoben ili dràven neprijatel koga nemu kako svetsko ~udo mu zamrzna
p~enicata na 20 april 1988 godina i zatoa dobi najniski prinosi samo 2800 kg/ha. Zatoa toj
ja laì dràvata i dokaùva deka su{ata vo taa godina bila najsilna vo poslednite 30 go-
dini, kako {to za 1978 godina go vele{e istoto samo za poslednite 20 godini: LA@GO. Toj
su{ata ja zloupotrebuva za mrazot, {to nevaì za drugite kulturi (ja~menot) itn. Za toa gi
potkupuva lu|eto od Komitetot za zemjodelstvo. (Toj go uni{ti vesnikot na ZIK ″Pela-
gonija″- Bitola i toa samo so edinstvena cel, vrabotenite da ne moàt da znaat {to v{usno-
st se raboti vo bitolskiot op{tonaroden Kombinat, koj postanal nivni- bufski. Ne slu~aj-
no, ìtelite od bitolsko gi mrazat vo du{ata Buf~anite i nivnite bliski, zatoa{to tie
niv gi izbrkale od nivnite nacionalizirani nivi, R.I.)
Taka neseej}i dohodovni kulturi koi zahtevaat navoduvawe, dokaùva deka HMS
′Streèvo′ bilo nepotrebno i saka i nego da go uni{ti, {to e dokaz deka ova lice nema vr-
ska so dràvava i ekonomijata.
Toj e laik za proizvodstvo na p~enica, son~ogled i ja~men. Taka od prinos na p~e-
nicata pred 1977 godina proizvedena na isti povr{ini od 6000 kg/ha, toj go sniùva pri-
nosot na p~enicata me|u 3000- 4000 kg/ha. Za da gi zaskrie lo{ite proizvodstveni rezultati,
toj ne im gi prodava rekoltite na Bitola, ami von nea. Taka ne samo da se krijat prinosite,
polesno se laì dràvata i nea odli~no se kradi: se realizira preku privatni firmi, kako
{to se se vnesuva preku privatni firmi. (Vo 1978 godina son~ogledot ima{e pove}estruko
poniski prinosi, R.I.)
Kako dokaz, deka nego ne go interesira dohodot i Kombinatot e primerot vo 1984 go-
dina koga toj ne dozvoluva Kombinatot da kupi 10 milioni kg p~enka preku OOZT na Kom-
binatot ′Pelagonijakomerc′, tuku preku negovi prijateli od ′Semepanonija′- Subotica. Kako
protiv usluga se vnesuva zapra{ena semenska p~enka so najgolem otrov ìvata od 500 toni
ne za seewe tuku sprotivno na site zakonski normi, vo ishranata na dobitokot, taka se true
dobitokot i lu|eto vo dràvata: super zlo~inec.
Zna~i, toj so negovite prijateli i nivni firmi, pravi se na {teta na dràvata za
negovi li~ni celi i da se obogati. Zatoa toj kupuva se poskapo, ponekvalitetno i nepotre-
bno. Kako moì da se sfati inaku kako e mo`no, se toj {to kupuva od isti kupuva~i se da e
poskapo, a od prodava~ot samiot Kombinat se da e poeftino.
Iako be{e zadolèn da izdvojuva sredstva za fondot za amortizacija, toj toa ne go
~ine{e tokmu zaradi nedohodovnite kulturi. Redovno se laè{e dràvata i taa im dava{e
sredstva za zamena na mehanizacijata. Iako taa be{e nedoiskoristena, za da kupi nova i da
ja opla~ka dràvata, moral da ja prodava postoe~kata mehanizacija, {to bilo uslov da se
dobijat 10.000.000 DM kredit osloboden so zakon od Parlamentot. Zatoa toj oformi komi-
sija da ja oceni postoe~kata mehanizacija. Taa ja oceni povisoko, bidej}i taa ne bila amor-
tizirana i bila neophodna za potrebite na Kombinatot. Koga ne moèl da gi realizira ne-
govite privatni celi da se obogati, ja promenil komisijata i oformil nova. Taka so nea ja
o{tetil dràvata, prodaval na koj saka i kako saka i moral da ima li~en interes. Za ovoj
problem pi{uvaa makedonskite glasila. Vakvata oprema ja frli bez da se materijalizira
nejzinata vrednost, kako {to be{e tokmu od nego kupenata i nepotrebna oprema za navodnu-
vawe ′bumovite′. Nim im bea ukradeni u{te na po~etokot motorite i tie nemoèa da rabo-
tat. Im se kupija novi motori (kradcite ne bea fateni, oti bea negovi lu|e), tie ponatamu
ne rabotat. U{te novi se proglasija nepotrebni, se isekoja za staro èlezo, {to e negov
zlo~in vrz ovaa za nego stranska dràva.
Kako {to se proglasija ′bumovite′ nepotrebni, se kupi nova amerikanska oprema za
navodnuvawe. Taa se instalira na povr{inite pod HMS ′Streèvo′. Bidej}i nejzinite povr-
{ini se seat samo so nedohodovni kulturi (p~enica, son~ogled i ja~men), koi ne se navodnu-
vaat, opremata e kupena samo za da se kupi ne{to, na {teta na dràvata i obogati V. Gaga-
~ev.
[to vaì za amerikanskata oprema za navodnuvawe, vaì nepotrebnoto kupuvawe na
amerikanskite xondiri (traktori) i druga te{ka mehanizacija od stranstvo koga taa ne se
koristi agregatski (orawe, tawirawe, seewe itn. naedna{ kako vo SAD), tuku nivniot efe-
kt e kako na traktorite fergusoni (mali itn.), {to go potvrduva dokazot deka se kupuvalo
skapo vo stranstvo za da se opla~ka dràvata i obogati V.Gaga~ev.
Kako moì inaku da se sfati se {to e kupeno direktno od Kombinatot od stranstvo
(direktno od samite proizvoditeli i toa, R.I.) preku ìro-smetaka (privatna) se da e po-
skapo kupeno otkolku da se kupi preku makedonski posrednik (trgovska firma, R.I.).Se znae
deka od 10.000.000 DM se dobiva 10% marà, zna~i preku taa ìro-smetka vo stranstvo e o{-
teten Kombinatot od 1, pa i pove}e od 3 milioni marki na li~na smetka. (Ova go kaùvaat
trgovcite, koi so godini na Kombinatot se mu prodavale, pa sledi nagla promena od koga Va-
ngel Gaga~ev sakal da stane gazda, R.I.)
Se frla nedoiskoristena oprema za molzewe i toa Alfa- Laval od [vedska i ne se
kupuva direktno od istata firma (taa ima svoj posrednik vo Skopje), tuku od Novi Sad i toa
samo so cel da se pla~ka dràvata.
Ovie se samo nekoi zlodela na V.Gaga~ev. Toj se da realizira na {teta na dràvata,
gi brka od rabota sposobnite, a gi ostava aramiite, koi se snimeni duri na video lenta koga
se tie ~lenovi na negovata banda.
Gi tera pod Trudot licata potrebni na Kombinatot, a ostava nepotrebni. Im dava
li~en dohod (12) i gi ubeduva deka za niv bilo podobro da gi vloàt vo TAT otkolku da ra-
botat badijala vo negoviot bufski Kombinat. Toa go pravat vrabotenite i tie se opla~kani.
Za da ja pla~ka dràvata, e osnova~ na firmata ′Pazar na pari i hartija od vrednost′ vo
Skopje, {to se gleda od vesnikot ′Dnevnik′ od 31.03.1997.
Gi ispra}a vo penzija site vredni, a gi ostava kako nego tikvari. Platite im gi od-
reduva od raka po odanost i simpatii. Site neprijateli na Kombinatot (dràvata) se na ra-
kovodno mesto, so najvisoki li~ni dohodi, a drugite sedat doma a sprotivno na zakonite pri-
maat plata bez rabota itn.″.
Na 05.04.1997 sledi: ″PRILOG. Za Vangel Gaga~ev podnesov krivi~na prijava na den
31.03.1997 i dopolna na den 03.04.1997.
Vo niv navediv kako toj sam ja odreduva cenata bez prethodna presmetka za opravda-
nosta i dohodovnosta na kulturata. Na takov na~in toj gi prodava site proizvodi so najni-
ski ceni i od kupuva~ot ja dobiva razlikata na cena do cenata priznata od dràvata za li-
~no obogatuvawe i o{tetuvawe na dràvata. Koga }e se zemi vo predvid deka Kombinatot za-
radi nestru~nost ima povisoki tro{oci na proizvodstvo, {to zna~i povisoka cena, zloto e
pogolemo.
Toj go likvidira sposobniot kadar, sam odi na pat vo zemjata, sam se dogovora so pro-
dava~i i se sam kupuva poskapo. Razlikata na cenata do poznatata proda`na cena ja prisvoju-
va kako svoja za li~no obogatuvawe. Taka Kombinatot ima na startot za negova li~na korist
i poskapo proizvodstvo.
So vaka likividiran kadar samiot odi na pat vo stranstvo, samiot se dogovara so
stranskiot prodava~. Toj mu ja prodava stokata po negovata cena, a se pravat falsifikat do-
kumenti kako taa da e poskapa. Sporedeno so cenata po koja se prodava na primer istiot tr-
aktor xondir od SAD za agregatska upotreba od na{iot posrednik- prodava~, taa e mnogu
poskapa iako e kupena direktno od proizveduva~ot vo SAD. Taka razlikata vo cenata se pre-
frla na liceto Vangel Gaga~ev preku negova ìro ili na druga ìro-smetka. Ako se zemi vo
predvid deka xondirot ne se koristi agregatski, tuku samo za edna operacija na primer za
seewe, toga{ negoviot efekt e kako na traktorot ferguson, koe e preeftin, zna~i nepotre-
bno kupuvawe na preskapa oprema. Koga bi se razgovaralo so na{ trgovec, so koja cena go pr-
odava istiot tip na xondir i koja e negovata dobivka so raznite deva~ki na dràvata, kri-
minalot e ogromen. Kon ova bi trebalo da se nadovrzat site drugi kupuvawa: drugi traktori,
kombajni, sejalki i druga mehanizacija.
Poznato e koga nekoj kupuva~ kupuva pove}e mehanizacija- oprema od bilo koja fir-
ma, taa mu dava popust na kupuva~ot, kako i nagrada za nivniot deloven odnos. Seto toa e pr-
efleno na liceto V.Gaga~ev, a ne na kupuva~ot ZK ′Pelagonija′- Bitola: kriminal do krimi-
nal.
Se kupuvaat i lesni koli od edna firma itn. od stranstvo- direktno. Se znae deka V.
Gaga~ev vozi samo edna svoja privatna lesna kola i nosi samo edna ventijaga i toa samo so
cel da ja prikrie vistinata za negovite zlo~ini vrz dràvata koga toj nepotrebno se ras-
frla so dràvni pari od slednite mladi generacii za kupuvawe na lesni koli kako nepotre-
bnost koga toa ne go pravi za avtobusi za vrabotenite, koi se proizveduvaat vo dràvata vo
Skopje i toa samo so cel da napravi promet na stranska firma za da ja opla~ka dràvata: ne-
govite slu`beni koli gi menuva sekoj dve godini, a ima privatna kola samo edna. (Sledi toj
da kupuva avtobusi od stranstvo, i toa ne samo von R.Makedonija tuku i von prostorite na
SFRJ, oti ima pregolema devizna dobivka..., R.I.)
So likvidiraweto na kadarot, toj ima svoi nesposobni lu|e da go pokrivaat negovi-
ot kriminal: }e se navedi primerot so m-r Mihajlo Naumovski koj be{e poznat za{titar vo
SFRJ i R.Makedonija. Toj poslednive godini e otfrlen, sedi doma i prima plata {to e spro-
tivno na site zakoni. Negovata dejnost za{tita na rastenijata, za{to Kombinatot izdvo-
juva najgolemi (sredstva za tie, R.I.) tro{oci, mu e predadeno na lica koi nemaat vrska od
taa problematika, me|u koi i sto~ari {to e strogo zabranlivo. Na takov na~in se kupuva
poskapo, nepotrebno i nekvalitetno i taka se pokriva kriminalot od negovite sorabotnici
sou~esnici beznahnada. Istoto se slu~uva so |ubrivata i razni semiwa. Za sto~arstvoto ne-
ma ~ovek, kade se se kradi (vo sviwarskata farma ima pove}e ìvotni od evidencijata, za
polesno da se kradi bez dokumentacija. V.Gaga~ev za takvi dela go izbrkal negoviot pomo-
{nik i kolega zemjodelski tehni~ar Dimo Kosovski, sega go vrati za kra`bi i likvidacija
na kadarot). Ako se zemi vo predvid, deka Kombinatot e so sto~arskopolodelska dejnost, a
nego go rakovodat lozaroovo{tari bez da ja poznavaat dejnosta, e se jasno.
V.Gaga~ev e vinoven za frlenite pari za rekonstrukcijata i pro{iruvaweto na svi-
warskata farma, koja namesto sega da ima kapacitet 8500- 7500 goenici godi{no, taa proiz-
veduva kako pred toa, samo 5000 goenici godi{no. Za ova toj ja laè{e dràvata: toj e pro-
fesionalen la`go.
Toj e vinoven 100% propapa|awe na lozjata, ovo{tarstvoto, hmeqarstvoto, tutunar-
stvoto so negovite su{ari itn. Se {to toj zapo~na za da mu napravi nekomu usluga, sega ne-
govi za{titnici, se uni{ti. Toa mora{e taka da bide koga toj go uni{ti kadarot i Razvoj-
nata slu`ba, {to be{e osnov da se likvidira ZIK ′Pelagonija′ i douni{ti ZK′Pelagonija′.
Toj se rasfrla so drugi pari, koga za generalna direkcija ja osposobuva{e kasarnata
(muzejot), za da izigruva li~nost za nevidenite zlo~ini vrz dràvata.
Nemu sekoj godina mu propa|aat ogromni koli~ini na rekolta. Toa dobro mu doa|a
koga so svoite privrzanici otpi{uva pove}e propadnata rekolte, za pove}e da propadne i
prisvoi dràvni sredstva za negovi celi.
Na ova bi moralo da se nadovrzat i mnogu drugi zlo~ini i kra`bi. 05.04.1997″.
Jas na 15.03.1999 do Republi~kiot javen obvinitel Skopje isprativ Krivi~na prija-
va, so sleden tekst:
″Dosega sum ispra}al krivi~ni prijavi za Vangel Gaga~ev vo koi se govori za zlo-
upotreba na dol`nosta, uni{tuvawe na kadri i li~nosti, nanesuvawe na {teta na dràvata
i li~no obogatuvawe kako ~in na organiziran grabe`. Bidej}i pravosudstvoto so obvinite-
lstvoto im pripa|aa na SDSM kako partija na vlast, sprotivno na zakonite vo dràvata i
osnovniot zakon (ustavot), tie ne bea razgledani. Takov e primerot so moite prijavi od
31.03.1997,03.04.1997 i 03.04.1997. Apsurdot da e pogolem do denes za niv ne sum dobil nikakov
odgovor. Tokmu zatoa }e navedam samo nekoi zlo~ini:
ZIK ′Pelagonija′- Bitola be{e jugoslovenski rekorder. Koga postana direktor vo
Kombinatot ~lenot na SKM, CK SKM i CK SKJ Vangel Gaga~ev od 1977 godina toj so go-
dini prestana da bide rekorder ne samo vo dràvata ami i vo republikata. Zaradi negovite
samovolija i potpopni nepoznavawa od zemjodelieto Kombinatot prv se raspadna i vo 1990
godina od nego se izdvoi samo zemjodelskiot del ZK ′Pelagonija′- Bitola.
Toj kako proizveduva~ na nedohodovni i ekstezivni kulturi (p~enica, ja~men, son~o-
gled) vo sporedba so drugite kombinati be{e najnedohodoven. Osven toa toj nikoga{ ne iz-
dvojuval sredstva za amortizacija. Zatoa toj kako nedohodoven be{e primoran da ja kupuva
celokupnata mehanizacija i oprema so 100% dràvni sredstva.
Vo poslednite godini Kombinite moraat da koristat stara oprema i mehanizacija
{to e normalno od sostojbata vo dràvata. Za àl ova pravilo ne vaì za najnedohodovniot
ZK ′Pelagonija′- Bitola koj 100% poseduva nova i preskapa oprema i mehanizacija. Za da ja
vnese novata oprema i mehanizacija na zlo~ine~ki na~in ja otu|uva postoe~kata, koja e naj-
oderna vo dràvata i nezamisliva za drugite kombinati vo dràvata.
Sevo e mo`no na sledniot zlo~ine~ki na~in: za da mu raboti uspe{no firmata na
miisterot za zemjodelie Eftim An~ev i da se obogati Vangel Gaga~ev ministerot i nego-
iot pomo{nik Hristo Halevski ja laàt dràvata. Na direktorite na kombinatite im se
nudat krediti so visoki kamati. Za da ne se zadolàt podohodovnite kombinati tie ne po-
digaat krediti. Zatoa niv gi podignuva ZK ′Pelagonija′. Toga{ Ministerstvoto za zemjode-
lie ja laè Vladata, a taa go laì Parlamentot. Se donesuva zakon so koj se osloboduvaat
korisnicite na krediti bez kamata. Takvi nema, oti toj e samo ZK ′Pelagonija′- Bitola. Su-
mata koja ja primil Kombinatot e 10.000.000 DM, potvrdeno od Vangel Gaga~ev so negovite
izjavi da e investirano za oprema i mehanizacija 10 milioni DM. (Toj kako najgolem akcio-
ner i ovie gi prisvoi, R.I.)
Vtor zlo~in e so programata FARE: Vladata be{e dol`na da dade izve{taj za kori-
snicite na programata FARE. Parlamentot be{e izlaàn. Toa be{e normalno koga glaven
korisnik be{e samo ZK ′Pelagonija′- Bitola.
Tret zlo~in: ZK ′Pelagonija′- Bitola na REK ′Bitola′ mu prodava nacionalizirana
zemja. Sredstvata, nekoi dobieni i so sudska odluka, ne se koristat namenski za kupuvawe
zemja, koja bi morala da se vrati na sopstvenicite, tuku se raboti kako so nivni sredstva so-
zdadeni od proizvodstvoto.
Taka Kombinatot kako najnedohodoven vo dràvata e opremen so najskapa oprema i
mehanizacija, za{to bi morale da mu zavidat najbogatite i najgolemite svetski proizvo-
ditel, koi proizveduvaat so mnogu postara i polo{a oprema i mehanizacija. Razlikata e vo
toa {to kapitalistot mora da sozdade sredstva za toa {to e ′kupeno′ vo Kombinatot da go
ima, {to ne e mo`no. Seto toa e dobrodojdeno da se kupuva se vo stranstvo poskapo, iako e
direktno kupeno od proizveditelot, otkolku seto toa da se kupi od makedonski trgovec.
Ovie zlodela se odvivale preku stranski ìro-smetki. Zna~i, razlikata {to bi trebalo da
ja dobivaat izvoznicite od stranstvo i trgovcite od R.Makedonija i se pripi{uva na ′so-
pstvenikot′ Vangel Gaga~ev (aramijata).
Na vakov na~in toj e akcinoner na Stopanska banka- Bitola, koja na AD Mlekara i
dava okolu 1,3 milion DM: namesto taa da kupuva kravi ili oprema za mlekarstvoto, Ban-
kata i Mlekarata ja laàt dràvata i se kupuva oprema za proizvodstvo za sokovi vo ista
instalacija, {to zakonski ne e dozvoleno.
Galeni~inata na SDSM izigruvaat manexeri, se pojavuvaat na izborite kako kandi-
dati za pratenici i so dràvni pari se finansiraat izborite za SDSM:pred izborite im se
dodeluvaat priznanici i nagradi 11- ti oktomvri itn. 15.03.1999″.
Sledi odgovor: ″Republika Makedonija Javno obvinitelstvo na R. Makedonija RO.br.
68/99 Skopje, 13.04.1999
DO RISTO IVANOVSKI Ul.′Mihajlo Andonovski′ br.6/21 Bitola
Predmet: Izvestuvawe
Vo vrska so krivi~nata prijava protiv Vangel Gaga~ev, koja od Va{a strana e podne-
sena do ova obvinitelstvo, Ve izvestuvame deka za tekot na postapkata vo vrska so prijavata
moète da barate izvestuvawe od Osnovnoto javno obvinitelstvo vo Bitola.
VT.ZR Zamenik Javen obvinitel Slav~o Stankov″.
Do Osnovnoto javno obvinitelstvo Bitola, na 08.05.1999, e isprateno ″Predmet: Za-
molnica za razgleduvawe na mojata krivi~na prijava za Va{iot Vangel Gaga~ev, direktor na
ZK ′Pelagonija′.
Dosega sum ispra}al so godini krivi~ni prijavi za liceto Vangel Gaga~ev. Takvite,
kako Va{a partiska zavisnost, bez razgleduvawa gi otfrlivte, a za nekoi duri donesovte
re{enie, kako na primer za bezpravno grabnatiot stan na ′tetkamu′, za ~ij imot dvapati e na-
plateno, a toj so Va{a pomo{ uspeal da ja dogleda ′tetkamu′ po smrtta, kako svetsko ~udo i
zlo~in na dràvata.
Za istata cel, za istoto lice do Vas se isprateni krivi~ni prijavi na den 31.03.1997,
Dopolna od 03.04.1997, Prilog od 05.04.1997, za{to do denes ne sum dobil odgovor.
Ako imate ~est, dostoinstvo i elementi na u~tivost, VE ZAMOLUVAM da mi ja-
vite {to stana so moite podneseni prijavi preku po{ta so prepora~ni pisma.
Svesen sum, deka Vie tie bez da gi razgledate }e gi otfrlite, za{to pak se zablago-
daruvam. Va`no e, deka se javivte.
Samo za potsetuvawe: da si postavite pra{awe, kako e mo`no najbogatite zemjode-
lci vo Evropa i Amerika da nemaat kompletna nova oprema i mehanizacija, a taa ja ima ZK
′Pelagonija′, koj proizveduva 100% nedohodovni kulturi, koi ne se navodnuvaat i se najnedo-
hodovni? Ili inaku kaàno, kako e mo`no, site Kombinati, koi proizveduvaat dohodovni
kulturi da se vo lo{a sostojba, a ZK ′Pelagonija′ samo toj da e najdobar ? Zna~i, toj e svet-
sko ~udo, koj opstojuva na dràvni jasli, na dràvata ne i gi pla}a doprinosite itn., za{to
}e morate 100% da gi razgledate negovite smetki, a ne prikazni za li~otijata na uni{tu-
va~ot na ZIK ′Pelagonija′, neprijatelot na R.Makedonija i Makedoncite: R.Makedonija e
dràva na site gra|ani i zemjata od ZK ′Pelagonija′ im pripa|a na prethodnite sopstvenici,
~ija zemja ne im e vratena, kako i na gra|anite od Op{tinata Bitola, a ne na ~edata od Buf
od tipot na V.G. 08.05.1999″.
Od ″Osnovno javno obvinitelstvo RO.br.24/97 i 24/99 od 21.12. 1999 god. Bitola
RP/VJ DO: D- r Risto Ivanovski ul. ′Mihajlo Andonovski′ br. 6/21 Bitola.
PREDMET: Izvestuvawe
Do Osnovnoto javno obvinitelstvo Bitola na den 1.04.1997 god. imate podneseno kri-
vi~na prijava protiv direktorot na ZK ′Pelagonija′ Bitola Vangel Gaga~ev za nekoi ne-
pravilnosti vo negovoto rabotewe.
Na den 4.04.1997 god. e podneseno dopolnuvawe na krivi~na prijava, a na den 7.04.1997
god. prilog kon krivi~nata prijava.
Navodite vo krivi~nata prijava se provereni preku UVR Bitola.
Od podatocite dostaveni od UVR Bitola proizleguva deka vo dejstvijata na prija-
veniot ne se sodràni elementi na nekoe krivi~no delo za koe se goni po slu`bena dol`no-
st, zaradi {to smetame deka nema mesto za javnoobvintelska intervencija. Zam.Osnoven ob-
vinitel Riste Pa{ovski″. (Ako toa bilo kaàno od UVR i UVR-ovcite bile LA@GOVCI,
R.I).
Bidej}i vo Izvestuvaweto ni{to podrobno ne stoi, toa e 100% proizvolno i bez
osnova. Vo Sviwarska farma s.Porodin prasiwata do denes umiraat od auecki, sviwite od
~umata... I kone~no lu|eto moàt da obolat od bruceloza, tuberkuloza, stafilokokoza itn.
Bidej}i umrenite sviwi se zakopuvaat vo masovna grobnica, takva treba da podigni i Van-
gel Gaga~ev da se sotrat izrodite, negovi podrùva~i i sorabotnici. Vakvi se i ovde na-
vedenite obviniteli, a i eden od drugata krivi~na prijava, {to vaì i za drugi. Isto taka, i
za eden, koj denes e advokat, koj duri li~no mi se zakanuva{e, vo pisarnicata na Osnovnoto
javno obvinitelstvo na pragot namerno me sopna, u{te ne me udri. Pa toa se YVEROVI.
Do Vi{oto javno obvinitelstvo Bitola, na den 08.06..1999 podnesov ″@ALBA
Nezadovolen od odnosot na Osnovnoto javno obvinitelstvo na Bitola vo odnos na
mojot predmet od 08.03.1999 ispraten preku po{ta, kako i ovoj predmet, ja ispra}am mojava
àlba, so koja baram da se prevzemat pravni dejstvija i za{tita na dràvata. 08.06.1999″.
Sledi odgovor od ″VI[O JAVNO OBVINITELSTVO RO.br.25 /99 14.07.1999 g.
Bitola Z^/CP
DO G-din RISTO IVANOVSKI ul.′Mihajlo Andonovski′- 6/21 Bitola
Vo vrska so Va{ata prestavka dostavena do ovaa obvinitelstvo, a vo vid na poplaka
na rabotata na Osnovnoto javno obvinitelstvo- Bitola, po Va{ata prijava protiv Vangel
Gaga~ev- direktor na ZK ′Pelagonija′- Bitola, za pove}e krivi~ni dela so zloupotreba na
slu`benata polo-`ba, izvr{ivme uvid i proverka vo tie predmeti, pri {to Ve izvestuvame
za slednoto:
Dve od Va{ite krivi~ni prijavi protiv pogore navedeniot prijaven, vo Osnovnoto
javno obvinitelstvo- Bitola od 5.04.1997 g., se zavedeni pod RO.br.24/97, dodeka najnovite
prijavi za koi i zboruvate vo poplakata, od 8.06.1999 g., se zavedeni vo toa obvinitelstvo pod
RO.br.24/99.
I po dvata ovie predmeti, sme izvesteni deka, prijavite se staveni vo a/a, so kon-
statacija deka nema mesto od Javna obvinitelska intervencija od pri~ina {to navodite bi-
le pau{alni i ne potkrepeni so dokazi, a Vas kako podnesitel na prijavite ne Ve izve-
stuvale od pri~ina {to ne ste bile o{teteni li~no Vie, za da supsidijarno go prodolìte
krivi~noto gonewe. (So negovite zlo~ini narodot ste go stavile vo a/a, R.I.)
Sled uvidot vo ovie predmeti, posebno po posledniot RO.br.24/ 99, dadeni mu se do-
polnitelni instrukcii za proverka na odredeni navodi istaknati vo Va{ite prijavi, na
Osnovnoto javno obvinitelstvo Bitola, sled koe }e sleduva da bideme zapoznati so rezulta-
tite od dopolnitelni-te proverki. (Do denes bez nikakov nitu dopolniteleten odgovor. I
ova e 100% proizvolno i bezosnova, ~in na samovolie i silexistvo, R.I.)
Za toa naknadno }e bidete i Vie pismeno izevsteni (Ni{to, R.I.)
Gornoto primete go na Va{e znaewe.
Zam. VI[ JAVEN OBVINITEL Zdravka îpurovska″.
Sevo navedeno pod to~ka 1., kako krivi~na prijava, na 22.09.2008 go isprativ do Os-
novnoto javno obvinitelstvo vo Bitola. A taa se odnesuva: Protiv: Zlo~inecot so obvini-
telite. Od: Nivniot ve~en neprijatel. So zavr{etok: ″...Zam. VI[ JAVEN OBVINITEL
Zdravka îpurovska.
Bidej}i zlo~inecot ima podr{ka od obinitelite i protiv niv se odnesuva ovaa kri-
vi~na prijava i toa samo so cel da se kaznat. Dràvata e samo na mnozinstvoto, narodot,
uni{tuvan od mnogumaloto mno{tvo na izrodi koe ima partiska mo}...
22.09.2008 D-r Risto Ivanovski ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola″.
Fotokopija isprativ do Premierot na Vladata na R.Makedonija.
″VLADA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
KANCELARIJA NA PRETSEDATELOT NA VLADATA
Br. 07- 2198/7 Skopje, 26.09.2008
Do: G-din Ivanovski Risto Ul.′Mihajlo Andonovski′ br.6/21 ...
Predmet: Odgovor na Va{e barawe Po~ituvan G-din Ivanovski,
Va{iot dopis e razgledan so osobeno vnimanie od strana na nadle`nite slu`bi vo
Kancelarijata na Pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija.
Bi sakale da Ve informirame deka Kancelarijata na Pretesedatelot na Vladata na
Republika Makedonija ostanuva na prethodno dadeni-ot odgovor br. 07-2198/5 od 16.09.2008
godina.
So po~it, KANCELARIJA NA PRETSEDATELOT NA VLADATA″, so pe~at i
potpis D.Trajanovski.
2. Na 12.05.2007 do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti- Skopje isprativ predmet:
Zlodelata na direktorot Vangel Gaga~ev na ZK ″Pelagonija″- Bitola. Tie se sodràni vo
krivi~nata prijava, podnesena na den 14.07.2008. Predmetot i krivi~nata prijava kako fo-
tokopii na den 14.07.2008 se isprateni i do Premierot na Vladata. Na 04.08.2008 sledi moe
dopolnuvawe na krivi~nata prijava od 14.07.2008. Na 04.08.2008 istoto kako fotokopija mu
go isprativ i na Premierot. Isto taka, i na 08.08.2008 sledi moe dopolnuvawe na krivi-
~nata prijava od 14.07.2008 i 04.08.2008. Na istiot den, 08.08.2008, dopoluvaweto kako foto-
kopija e pratena do Premierot. Na 21.08.2008 sledi u{te moja dopolna na krivi~na prijava
od 14. 07.2008. Na 21.08.2008 sledi fotkopija do Premierot. Vkupno se 52 to~ki moi obvine-
nija.
″Osnovno javno obvintelstvo KO.br.407/08, 23.07.2008,Bitola DO: Risto Ivanovski,
′Mihajlo Andonovski′ br. 6/21 Bitola. Vrz osnova na ~l. 56 st. 1 od ZKP, Ve izvestuvame de-
ka krivi~nata prijava- Predlog za krivi~no gonewe podenesen-a, protiv Vangel Gaga~ev od
B-la E OTFRLENA, so re{enie KO.br.407/08. Osnoven javen obvinitel″, ra~en potpis i pe-
~at.
″OSNOVNO JAVNO OBVINITELSTVO
KO.br.407/08
21.07.2008 god.
Bitola BV-AJ Vrz osnova na ~l. 144 st. 1 od ZKP, donesuvam:
RE[ENIE
SE OTFRLA krivi~nata prijava podnesena od Risto Ivanovski od Bitola. PRO-
TIV: VANGEL GAGAÊV od Bitola.
Za krivi~no delo ′Povreda na pravata od raboten odnos′, od ~l. 166 st. 1 od KZ.
Bidej}i postojat okolnosti {to go isklu~uvaat goneweto- zastarenost na krivi-
~noto gonewe od ~l. 107 KZ.
Obrazloènie
Do ova Obvinitelstvo o{teteniot Risto Ivanovski podnese krivi~na protiv Van-
gel Gaga~ev za krivi~no delo ′Povreda na pravata od raboten odnos′ od ~l. 166 st.1 od KZ.
Kon prijavata se priloèni odluki na Osnovniot sud na Zdruèniot trud Bitola
RO br.1110/90, re{enie na ZIK ′Pelagonija′- Bitola D br. 04- 362 od 4.08.1987 godina, odluka
za rasporeduvawe na rabotnici na drugi raboti i rabotni zada~i od 6.7.1990 godina, odluka
po prigovor od 30.7.1990 godina, re{enie I.br. 9/92, 6925/92 na Op{tinskiot sud Bitola,
izve{taj po naredba I.br. 6925/92, Presuda na Op{tinskiot sud Bitola P. br.987/92- I, re-
{enie na Centarot za vrabotuvawe Bitola od 17.1.2005 godina, potvrda za priem na pratka i
zaklu~ok na Centarot za vrabotuvawe br.03/413.
Vo prijavata se naveduva deka Vangel Gaga~ev u{te od 1987 godina do 1995 godina
sproveduval postapki protiv prijaveniot i go rasporedu-val na rabotni mesta namaluvaj}i
mu gi bodovite za plata, {to zna~i deka prijavitelot bil o{teten od takvite postapki.
Javniot obvinitel re{avaj}i po prijavata najde deka od samata prijava proizleguva
deka postojat okolnosti {to go isklu~uvaat krivi~noto gonewe od slednite pri~ini:
Soglasno ~l. 166 od KZ za krivi~no delo ′Povreda na pravata od raboten odnos′ e pr-
edvidena pari~na kazna ili zatvor do 1 godina. Soglasno ~l. 107 st.1 t.6 od KZ nastanuva za-
starenost na krivi~noto gonewe koga }e pomine rokot od 2 godini od izvr{uvaweto na kri-
vi~no delo za koe spored zakonot moè da se izre~e zatvor do 1 godina ili pari~na kazna.
So ogled deka vo krivi~nata prijava se navedeni dejstvija vo period od 1987 godina
do 1995 godina, a istata e podnesena na 15.07.2008 godina, nastapena e zastarenost na krivi-
~noto gonewe za ovie dela, bidej}i e pominat podolg rok od dve godini, {to zna~i postojat
okolnosti {to go isklu~uvaat goneweto.
Od tie pri~ini se odlu~i kako vo izrekata.
Javen obvinitel Antonio Jolevski
POUKA: Se izvestuva o{teteniot Risto Ivanovski od Bitola ul. ′Mihajlo Andono-
vski′ br. 6/21, deka soglasno ~l. 56 st.2 od ZKP ima pravo da go prezeme goneweto i vo rok od
8 dena od koga }e go primi izvestuvaweto da podnese Obvinitelen predlog do Osnovniot sud
Bitola″.
Na 25.08.2008 do Vi{oto javno obvinitelstvo Bitola isprativ: ″PROTEST. Na den
14.07.2008 podnesov krivi~na prijava, vo koja se navedeni 9 to~ki. Sledi na 04.08.2008 do-
polna na krivi~na prijava so to~ki od 10 do so 35. Pa na 08.08.2008 dopolna na krivi~na pri-
java od 36 do so 45. Kako i na 21.08.2008 dopolna na krivi~na prijava so to~ki od 46 do so 52.
Me|utoa, Va{eto Obvinitelstvo mojata krivi~na prijava so vkupno 52 to~ki ja sve-
lo samo na edna to~ka, a taa bila samo onaa pod broj 3. So toa se potvrdi, deka mojata kri-
vi~na prijava kako samovolen ~in, bez nikakva zakonska i pravna osnova, e otfrlena. Tokmu
zatoa vo poukata ne postoi pravo da se obratam do Vi{oto javno obvinitelstvo. Zna~i, se
{to e izvr{eno, e samo dogovorno.
Vo prate~koto pismo sledi odgovor: ′Vrz osnova na ~l. 56 st. 1 od ZKP, Ve izvestu-
vame deka krivi~nata prijava- Predlog za krivi~no gonewe podnesen-a, protiv...E OTFRLE-
NA, so re{enie KO.br.407/08′. Pak, Javen obvinitel bil nekoj si Antonie Jolevski.
Vakvo odnesuvawe od Va{eto obvinitelstvo ne e prvo, vsu{nost bezbrojno, a takov
slu~aj e naveden i to~ka pod broj 2. Bidej}i Vie dozvolivte V.G. da bide izbran za generalen
direktor, Vie ste vinovni za likvidacijata i uni{tuvaweto na Kombinatot, ~ija zemja e pr-
ivatna, a so nea gospodari samobendisaniot...
Za dopolnuvawe, kako Va{eto Obvinitelstvo samovolno dejstvuva, se primer i sle-
dnite moi krivi~ni prijavi:
Od Vas dobiv izvestuvawe RO.br.24/97 i 24/99 od 21.12.1999 od Zam .Osnoven javen ob-
vinitel Riste Pa{ovski, vo koe stoi i: ′Od podatocite dostaveni od UVR Bitola...′.
Me|utoa, Vie Va{ata obvrska za site 52 to~ki ne ja ispolnivte, zatoa{to mojata kr-
ivi~na prijava so nejzinite dopolni ne bea isprateni do MVR za da se utvrdi, dali vo niv
ne{to postoi vistinsko. Pa Vas toa i ne ve interesira...
Za Va{eto deluvawe u{te eden dokaz: Od Vi{oto javno obvinitelstvo dobiv pred-
met RO.br.25/99 od 14.07.1999, od Zam.Vi{ javen obvinitel Zdravka îpurovska, vo koe stoi
i: ′...a Vas kako podnesitel na prijavite ne Ve izvestuvale od pri~ini {to ne ste bile o{te-
teni li~no Vie, za da supsidijarno go prodolìte krivi~noto gonewe′.
Iako ovde sum o{teten, Vie ni{to ne prevzemate. Za toa jas li~no trebalo da gonam.
Me|utoa, koj nego }e go goni za mnogu vraboteni, za koi stoi pod to~ka 4, kako i za site vku-
pno 52 to~ki ? A jas navediv: likviditar, uni{tuva~, la`go, aramija, ubiec...
Na~inot kako Vie rabotite najdobro se gleda tokmu vo Va{eto Re{enie KO.br.407/
08 od 23.07.2008, koe go dobiv denes na 25.08.2008. A vo nego stoi i:
′Soglasno ~l. 166 od KZ za krivi~no delo >Povreda na pravoto od raboten odnos< e
predvidena pari~na kazna ili zatvor do 1 godina. Soglasno ~l. 107 st. 1 t.6 od KZ nastapuva
zastarenost na krivi~noto gonewe koga }e pomine rokot od 2 godini od izvr{uvaweto na kr-
ivi~noto delo za koe spored zakonot moè da se izre~e zatvor do 1 godina ili pari~na ka-
zna.
So ogled deka vo krivi~nata prijava se navedeni dejstvija vo period od 1987 godina
do 1995 godina, a istata e podnesena na 15.07.2008 go-dina, nastapena e zastarenost na krivi-
okolnosti {to go isklu~uvaat goneweto′.
Pa Vie ne sakate da gi pro~itate moite predmeti. Tokmu zatoa da Vi ukaàm rokot
ne e nadminat. Pod to~ka 3, na str. 3 od krivi~nata prijava stoi: ′...Koga gi sobirav moite
dokumenti, dvete posledni godini ZK >Pelagonija< penziskoto osiguruvawe ne go ispla-
til...
Br.03- 413
26.12.2006...ZAKLUÔK
SE DOZVOLUVA obnova na postapka i SE PONI[TUVA re{enie br.0306-04 od
17.01.2005 god. na ZVRM Biro za vrabotuvawe Bitola...′.
Isto taka, za~uduva Va{eto odnesuvawe.Se istakna: ′Na den 14.07. 2008 podnesov kri-
vi~na prijava...Kako i na 21.08.2008 dopolna na krivi~na prijava...′. A sledi KO.br.407/08 od
21.07.2008 i isprateno so KO.br.407/08 od 23.07.2008. Zna~i, mojot posleden predmet be{e na
21.08.2008, {to se sovpa|a so Va{iot datum 21.07.2008, {to se menalo na 23.07.2008. Me|utoa,
Vie pi{ite juli, a mislite avgust. Pa ÔVECI denes e 25 avgust 2008 go-dina. Taka so eden
poteg ste go spasile Va{iot {titenik (V.G.). Pa gospoda ÔVECI, edna{ i zasekoga{ ~o-
ve~ki bidete mi i mene za{titnik. Dosta od Vas stradam od 1990 godina, to~ka 2...
PaVie edna{ treba da znaete {to pi{ete. Eve goVa{eto pi{ewe:
′OSNOVNO JAVNO OBVINITELSTVO
KO.br.407/08
21.07.2008
Bitola
BV-AJ
Vrz osnova na ~l.144 st. 1 od ZKP, donesuvam:
RE[ENIE
SE OTFRLA krivi~nata prijava podnesena od Risto Ivanovski od Bitola.
Protiv: VANGEL GAGAÊV od Bitola.
Za krivi~no delo >Povreda na pravata od raboten odnos<, od ~l. 166 st. 1 od KZ.
- Bidej}i postojat okolnosti {to go isklu~uvaat goneweto- zastarenost na krivi-
~noto gonewe od ~l. 107 KZ′.
ABE ÔVECI, jas nemam podneseno vakva krivi~na prijava. ABE ÔVECI, Vie
ste la`govci. Mojata krivi~na prijava govori deka samobendisaniot e likvidator na Kom-
binatot, negovoto zemjodelstvo, aramija, la`go, ubiec...
So toa {to Vie ÔVECITE zedovte samo edna to~ka od mojata krivi~na prijava,
Vie ne~ove~ki ste negovi sou~esnici za: >samobendisaniot e likvidator na Kombinatot, ne-
govoto zemjodelstvo, aramija, la`go, ubiec...<
Ova se potvrduva i so Va{iot navod, falsifikat: ′zastarenost na krivi~noto gone-
we od ~l. 107 KZ′. Me|utoa, rokot se u{te ne e nadminat. Toa e samo po 26.12.2008.
ABE ÔVECI, Gospod neka Vie na pomo{. Nekoga{ }e dobiete ne{to ~ove~ko...
Vam vo Obvinitelstvoto Vi preostanuva ~ove~ki da si ja zavr{ite svojata rabota.
Vreme e da se raboti ~esno i dostojno.
Inaku istoriski obvinitelstvata na Grcija, Srbija, Bugarija i Albanija od 1913 go-
dina se nositeli na zloto vrz Makedoncite. Toa najo~igledno prodolì po Vtorata svetska
vojna vo mojava NR (SR) Makedonija, i R.Makedonija po 1990 godina, {to vaì i do denes. Da-
li taa i Va{a e, ne bi moèl da tvrdam. Vo site moi knigi na krajot, posebno od avtorot, za
mene, gi naveduvam site yverstva izvr{eni vrz mene od korumpiranoto Pravosudstvo, pri-
vatiziranoto Javnoobvinitelstvo i nenarodniot Pravobranitel.Mojata krivi~na prijava
so silexiskoto odnesuvawe na Javnoto obvinitelstvo, nositel na zloto vrz site makedonski
dejci po Vtorata svetska vojna, }e bide navedena vo mojata 28- kniga.
Gospod koga nekogo kaznuva mu go odzema pametot. Potoa toj stanuva kodo{, aramija,
i {to ne drugo.
Takva bila sudbinata na na{iot napaten makedonski narod.
25.08.2008 Bitola D-r Risto Ivanovski Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola″.
Na 25.08.2008 do Premierot na Vladata na R.Makedonija isprativ predmet, nazna~en
so ispra}awe na Re{enie od Osnovnoto javno obvinitelstvo i mojot protest/odgovor do Vi-
{oto javno obvinitelstvo Bitola.
Sledi odgovor od ″VI[O JAVNO OBVINITELSTVO
RO.br.22/08 19.09.2008 g. Bitola
DO RISTO IVANOVSKI ul.′Mihajlo Andonovski′-br.6/21B-la.
Od Va{a strana do ova obvinitelstvo podneseno be{e podnesok vo koj izrazuvate ne-
zadovolstvo od donesenoto re{enie Ko.br.407/08 od 21.07.2008 g., so koe be{e otfrlena Va-
{ata krivi~na prijava podnesena protiv Vangel Gaga~ev od Bitola za kr. delo povreda na
pravata od raboten odnos od ~l.166st.1 od KZ.(Vakva krivi~na prijava ne sum podnel,R.I.)
Vo vrska so Va{iot podnesok od OJO- Bitola go pribavivme pogore navedeniot pr-
edmet i sled ocenka na spomenatoto re{enie, zaedno so spisite kon krivi~niot predmet,
smetame deka donesenoto re{enie e pravilno i na Zakon zasnovano, a ova od slednite pri-
~ini:
Vo prijavata se naveduva deka prijaveniot Vangel Gaga~ev u{te od 1987 g., do 1995 g.
sproveduval postapki protiv Vas i Ve rasporeduval na rabotno mesto namaluvaj}i Vi gi bo-
dovite za plata, {to zna~i ste bile o{teteni od takvite postapki. (Toa be{e samo eden pri-
mer so dokazi. Me|utoa, se raboti za mnogu takvi lu|e od to~ka 4, a vkupno se 52 to~ki, R.I.)
So ogled da se raboti za krivi~no delo povreda na raboten odnos e predvidena pari-
~na kazna ili zatvor do 1 godina. Soglasno ~l. 107 st. 1 od KZ nastapuva zastarenost na kri-
vi~noto gonewe.
Soglasno dadenata pouka od strana na OJO- Bitola, vo re{enieto za otfrlawe na
krivi~nata prijava, dokolu ste smetale deka ste vo pravo, ste moèle da go prodolìte su-
psidijarno krivi~no gonewe.
DL/CP Javen obvinitel Dimitar Lazarevski″.
″REPUBLI^KO JAVNO OBVINITELSTVO-SKOPJE
Predmet: Prigovor
Do Osnovnoto javno obvinitelstvo podnesov krivi~na prijava protiv Vangel Gaga-
~ev, so vkupno 52 to~ki.
Osnovnoto javno obvinitelstvo Bitola ja odbi mojata krivi~na prijava raspravaj}i
samo za edna to~ka pod broj 3, kako drugite 51 to~ki da ne postojat. Duri mi dade pouka jas za
nego li~no da podnesam obvinitelen predlog samo za to~ka 3, zatoa{to rokot bil nadminat.
Isto taka, ova go povtori i Vi{oto javno obvinitelstvo- Bitola, Javen obvinitel Dimitar
Lazarevski.
Bidej}i sostojbata e sosem druga, do Vas podnesuvam prigovor:
Jas istaknav: ″Va{eto Obvinitelstvo mojata krivi~na prijava so vkupno 52 to~ki ja
svelo samo na edna to~ka, a taa bila samo onaa pod broj 3. So toa se potvrdi, deka mojata kri-
vi~na prijava kako samovolen ~in, bez nikakva zakonska i pravna osnova, e otfrlena″.
Ova se potvrduva i so odgovorot na Vi{oto javno obvinitelstvo, RO.br.22/08 od
19.09.2008. Ova se odnesuva samo za raboten odnos. Pa vakva krivi~na prijava jas nemav. Mo-
jata krivi~na prijava ima vkupno 52 to~ki, a takva e i to~kata pod 4 kade se govori za lica
koi li~no od nego se izigrani. Zna~i, ne se raboti samo za mojot li~en dohod (primer).
″So ogled deka vo krivi~nata prijava se navedeni dejstvija vo period od 1987 godina
do 1995 godina, a istata e podnesena na 15.07.2008 godina, nastapena e zastarenost na krivi-
okolnosti {to go isklu~uvaat goneweto″.
I ova ne e taka {to se gleda pod to~ka 3, na str. 3 od krivi~nata prijava stoi: ″...Ko-
ga gi sobirav moite dokumenti, dvete posledni godini ZK ′Pelagonija′ penziskoto osiguru-
vawe ne go isplatil...
Br.03- 413
26.12.2006...ZAKLUÔK...″.
Zna~i, nema ″zastarenost na krivi~noto gonewe od ~l. 107 KZ″, zatoa{to rokot se
u{te ne e nadminat. Toa e samo po 26.12.2008.
Od Vi{o javno obvinitelstvo- Bitola sledi odgovor, so predmet RO.br.22/08 od
19.09.2008. Vo nego stoi: ″...Vo vrska so Va{iot podnesok od OJO- Bitola go pribavivme po-
gore navedeniot predmet i sled ocenka na spomenatoto re{enie, zaedno so spisite kon kri-
vi~niot predmet, smetame deka donesenoto re{enie e pravilno i na Zakon zasnovano...na ra-
botno mesto namaluvaj}i Vi gi bodovite za plata...″.
Me|utoa, jas nikoga{ ne sum podnel krivi~na prijava za da se razre{i mojot prob-
lem, tuku krivi~nata prijava pod to~ka 3 e samo moj primer, a vo to~ka 4 sledat mno{tvo dr-
ugi li~nosti, od nego izigrani. Na ovie li~nosti, ~ii imiwa i prezimiwa jas ne gi navediv,
od VAS ne bea pobarani nivnite imiwa i prezimiwa so odresi, za VIE i nim da im isprati-
te ona {to mene mi go isprativte. A kade se drugite 51 to~ki ?!
Vo nade` da se prifati krivi~nata prijava vo celost, i da se rasprava za site na-
vedeni poedine~ni 52 to~ki, se zablagodaruvam.
27.09.2008 Risto Ivanovski
Bitola Ul. Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola″.
″DO PREMIEROT NA VLADA NA R.MAKEDONIJA
Predmet: Ispra}awe na moj prigovor
do Republi~koto javno obvinitelstvo.
Jas imav isprateno krivi~na prijava do Osnovnoto javno obvinitelstvo- Bitola.
Bidej}i toa nea ja svel od 52 to~ki samo na edna, samo pod to~ka 3, ja odbi.
Sledi da protestiram do Vi{oto javno obvinitelstvo.
Bidej}i so nego istoto se povtori, podnesov prigovor i do Republi~koto javno ob-
vinitelstvo.
27.09.2008 Risto Ivanovski
Bitola Ul. Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola″
3. Na 26.08.2008 do Osnoven sud Bitola isprativ Obvinitelen predlog, kako {to be-
{e navedeno vo Re{enieto KO.br.407/08 od 21.07.2008. Toj se odnesuva{e samo za to~ka 3 od
krivi~nata prijava od 14.07.2008.
″O B V I N I T E L E N P R E D L O G
Na 25.08.2008 go dobiv Re{enieto KO.br.407/08 od 21.07.2008 od Osnovnoto javno ob-
vinitelstvo- Bitola, vo koe kako pouka stoi: ″Se izvestuva o{teteniot Risto Ivanovski od
Bitola ul. ′Mihajlo Andonovski′ br. 6/21, deka soglasno ~l. 56 st. 2 od ZKP ima pravo da go
prezeme goneweto i vo rok 8 dena od koga }e go primi izvestuvaweto da podnese Obvini-
telen predlog do Osnovniot sud Bitola″.
Obrazloènie
Na 14.07.2008 podnesov krivi~na prijava. A pod to~ka 3 navediv: ″Direktorot Van-
gel Gaga~ev samovolno i nasilni~ki mi go namali li~niot dohod. Ova se gleda vo Re{e-
nieto D.br.04-362 od 04.08.1987 od ZIK ″Pelagonija″- Bitola RZ za unapreduvawe i razvoj na
zemjodelieto. Vo nego stoi: Risto Ivanovski ″Sam.stru~.sov.za ishrana na stokata″ so ″star-
tna osnova, 3.100 boda so zborovi (tri iqadi i sto boda) a po kriteriumot rabotno iskustvo,
za sekoja godina priznat raboten sta` po 0,5% a najmnogu od 20% vo odnos na li~niot dohod
po drugite osnovi od tekovniot trud″ ...″od 01.07.1987 godina″: Zna~i, 3.100 boda + raboten
sta` za sekoj godina dopolnitelno u{te 0,5% vo godinata. Tokmu zatoa site sovetnici ze-
male li~en dohod vo zavisnost na rabotniot sta`, site so startna osnova 3.100 boda. Onie
koi od mene bea postari zemaa zna~ajno pove}e.
Me|utoa, so Odluka br. 27.02 32/6 od 06.07.1990 god od Pretprijatie vo op{testvena
sopstvenost stoi: ″Rabotnikot RISTO IVANOVSKI na raboti i rabotni zada~i stru~en
sovetnik vo Zavod za unapreduvawe i raz.s.Novaci se rasporeduva na raboti i rabotni za-
da~i stru~en sorabotnik vo RE ′Kole Kaninski′ s.Porodin pri POS ZIK ′Pelagonija′- Bi-
tola, po~nuvaj}i od 09.07.1990 god, odnosno po kone~nosta na odlukata″.
Mene mi se vele{e, nema da mi se namalat bodovite. Bidej}i jas ne mu veruvav na Va-
ngel Gaga~ev, ja iskoristiv pravnata pouka, koja glase{e: ″Imenovaniot ima pravo na pri-
govor vo rok od 15 dena od denot na priemot na odlukata do Rabotni~kiot sovet na POS
ZIK ′Pelagonija′- Bitola″. Po mojot prigovor sledi O D L U K A: ″Prigovorot br.26-03-
146 od 20.07.1990 godina na rabotnikot Risto Ivanovski, vraboten vo POS ZIK ′Pelago-
nija′-Bitola, Zavod za unapreduvawe i razvoj, protiv Odlukata br. 27-02-32/6 od 06.07.1990
god. SE ODBIVA kako NESNOVANA.
Odlukata br.27-02-32/6 od 06.07.1990 godina, so koja {to na imenuvaniot rabotnik se
rasporeduva na rabotno mesto stru~en sorabotnik vo RE ′Kole Kaninski′ se potvrduva i
istata stanuva kone~na″.
Za ova podnesov sudski spor, dobivaj}i go istiot...
Me|utoa, vo obrazloènieto se naveduva: ″Soglasno na ~l.17 od ZOPRO i ~l.65 i 68
od Pravilnikot za rabotni odnosi, rabotnikot moè da bide rasporeden na drugo rabotno
mesto koe e soodvetno na negovata {kolska podgotovka i sposobnost steknati so rabota {to
e slu~aj so rasporeduvaweto na imenuvaniot, bidej}i istiot se rasporeduva na rabotno me-
sto a koe se bara ista {kolska sprema kako i za rabotnoto mesto {to go obavuva rabotni-
kot i so ist starten broj na bodovi na ime tekoven trud i rabotno mesto na koe imenovaniot
rabotnik pred rasporeduvaweto″. Zna~i, so startna osnova 3.100 boda, ″za sekoja godina pri-
znat raboten sta` po 0,5%″. Za najmladiot 3.100 bodovi i godinite, {to vaì i za najstari-
te. So toa {to vo prvo vreme samo jas bev doktor na nauka, a ima{e postar i magister, samo
mojot doktorat ne be{e zemen vo predvid. Toj im pre~el.
Jas imav zavedeno sudski spor. So I.br. 6925/92 ″OP[TINSKIOT SUD VO BITO-
LA, so sudijata poedinec Dragomir Todorovski, po izvr{niot predmet na doveritelot Ri-
sto Ivanovski od Bitola protiv dol`nikot ZK ′Pelagonija′ RE ′Kole Kaninski′ od s.Poro-
din, za pari~no pobaruvawe denes na 28.01.1993 godina donese
RE[ENIE
Vrz osnova na re{enieto P.br.987/92 od 3.11.1992 godina se opredeluva izvr{uvawe
vrz pari~nite sredstva na dol`nikot zaradi naplata na vkupna suma od 804.911,00 denari.
Re{enieto }e go sprovede SOK Bitola na na~in {to od smetkata na dol`nikot ZK
′Pelagonija′ RE ′Kole Kaninski′ od s.Porodin br. 40300-601-8878 }e go naplati gorenavede-
niot iznos i }e go isplati kako sleduva:
-Na Risto Ivanovski od Bitola ul. ′Mihajlo Andonovski′ br. 6/21 iznos od 256.445,00
denari na ime li~en dohod za dekemvri i razlika za prethodnite meseci, kako i 16.900,00 de-
nari na ime izvr{ni tro{oci;
- Iznos od 20.000,00 denari za ve{toto lice Du{an Bakrevski ul. ′Stiv Naumov′ br.
109 na smetka br.40300-623-16-6718-89 kaj Stopanska banka Bitola...″.
Od ve{toto lice Dipl.ek.Du{an Bakrevski sledi ″I.br.6925/92
TU@ITEL: Risto Ivanovski
TU@EN: ZK ′Pelagonija′- Bitola
OSNOV: Isplata na plata
IZVE[TAJ PO NAREDBA...
1. Juli 1992 godina: Tuìtelot imal startni bodovi 2900,00 a rabotno iskustvo vku-
pno 14 godini, osnoano za sekoja godina po 0,5% bodovi se nagolemuvaat vkupno za 7%, odno-
sno za 203 boda, ili vkupno mu sleduvaat, vklu~uvaj}i go i minatiot trud 3103 boda″.
Vidlivo e doteruvaweto, {to ne se sovpa|a so kaànoto: ″startna osnova, 3.100 boda
so zborovi (tri iqadi i sto boda) a po kriteriumot rabotno iskustvo, za sekoja godina pri-
znat raboten sta` po 0,5% a najmnogu od 20% vo odnos na li~niot dohod po drugite osnovi
od tekovniot trud″.
Vo presmetkite ja ima samo startnata osnova 3.100 boda, no bez minal trud, kako
{to stoe{e: ″rabotno iskustvo vkupno 14 godini″. Ve{toto lice od edna strana ja izvr{il
sudskata naredba, ama i èlbata na Vangel Gaga~ev, jas da bidam stru~en sorabotnik so sta-
rtna osnova 2.900. Negovi samovolija i èlbi jas gi obàliv, sledi startna osnova 3100 bo-
da.
″OP[TINSKIOT SUD VO BITOLA... sudijata Blagoj Donovski...na 27.06.1994
god. ja donese slednava
PRESUDA
Tu`benoto barawe na tuìtelot Risto Ivanovski za da se poni{ti odlukata na dis-
ciplinskata komisija na tuèniot POS ZIK ′Pelagonija′ Bitola RE ′Kole Kaninski′ s.
Porodin br.04-225/2 od 13.05.1991 god. so koja e oglasen za vinoven za storena pote{ka po-
vreda na rabotnata obvrska i mu e izre~ena disciplinska merka prestanok na rabotniot
odnos, pa da se zadolì tuèniot da go vrati tuìtelot na rabotno mesto sovetnik vo PE
sto~arstvo vo rok od 8 dena po priemot primerok od presudata, SE ODBIVA.
RE[ENIE
Predlogot na tuìtelot, za da sudot izdade vremena merka so koja {to }e se zado-
lì tuèniot da mu isplatuva po 10.000 den. mese~no vo vid na nadomest na li~en dohod sme-
tano od 1.05.1994 god. pa do pravosilnoto okon~uvawe na sporot, SE ODBIVA″.
Pa visinata na li~en dohod, koja toga{ ja barav, bila samo 10.000 denari mese~no.
Taa bila onaka kako {to presmetal ve{toto lice Du{an Bakreski, {to bilo za mesec: ″Ju-
li 1992 godina: Tuìtelot imal startni bodovi 2900,00 a rabotno iskustvo vkupno 14 go-
dini, osnoano za sekoja godina po 0,5% bodovi se nagolemuvaat vkupno za 7%, odnosno za 203
boda, ili vkupno mu sleduvaat, vklu~uvaj}i go i minatiot trud 3103 boda″.
Ama ova bilo spored I.br.6925/92 od 28.01.1993, {to sledelo po P. br.987/92-I od 3.11.
1992, so re{enie, koe glasi: ″SE ZADOL@UVA tuèniot ZIK Pelagonija AD Bitola RE
′Kole Kaninski′ s.Porodin na tuìtelot Risto Ivanovski i Kitan Min~evski da im ispla-
}a nadomestok na li~en dohod {to bi go ostvaruvale do kolku bea na rabota po~nuvaj}i od
1.7.1992 god. pa do pravosilnoto okon~uvawe na sporot pod strav na krivi~na i materijalna
odgovornost″.
3100 boda bile 10.000 denari, dopolnitelno 14 godini minal trud.
Me|utoa, izigruvaweto od nego ne zavr{ilo, toj odi da me uni{ti.
Bidej}i od 20.05.1991 ostanav bez raboten odnos i go izgubiv pravoto na vrabotu-
vawe, go iskoristiv zakonot so kogo se predviduva{e kako tehnolo{ki vi{ok vo Agencija
za vrabotuvawe na Republika Makedonija Centar za vrabotuvawe- Bitola da dobivam nado-
hnada se do moeto penzionirawe. Koga gi sobirav moite dokumenti, dvete poslednite godi-
ni ZK ″Pelagonija″ penziskoto osiguruvawe za mene ne go isplatil. So moi li~ni molbi,
kako i od Agencijata, toa se izvr{ilo. Me|utoa, toa ne bilo, kako {to bilo predvideno
spored zakonot, tuku silexiski, po èlba.
Ova se potvrduva so dokazot od AGENCIJA ZA VRABOTUVA-WE... RE[ENIE
broj 0306/2999-04 od 17.01.2005 god. Stoi pod to~ka 5: ″Vrz osnova na potvrdata br.sl od 29.
12.2004 god., obrazec M-4 kako i iz-vr{eniot uvid, vistinata na mese~niot PN za vreme na
nevrabotenost e utvrdena na osnova presmetanite i isplatenite plati kaj rabotodavecot,
soglasno so zakon i kolektiven dogovor i iznesuva 50% od prose~nata mese~na plata na ra-
botnikot za poslednite 24 meseci za lice koe ima PN do 12 meseci, odnosno 40% za osta-
natite meseci, koj prosek iznesuva 2797 den.″. Zna~i, vakov li~en dohod jas sum nemal. Toj
bil ~etiri pati pogolem.
Tokmu zatoa jas toa re{enie na 07.02.2005 so pismo go obàliv.
″AGENCIJA ZA VRABOTUVAWE
NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Centar za vrabotuvawe
Br.03-413
26.12.2006...Z A K L U ^ O K
SE DOZVOLUVA obnova na postapka i SE PONI[TUVA re{enieto br.0306/2999-
04 od 17.01.2005 god. na ZVRM Biro za vrabotuvawe BITOLA
SE PRIZNAVA pravo na pari~en nadomestok na Ivanovski Risto od Bitola ul. M.
Andonovski br.6/21 po~nuvaj}i od 30.12.2004 god. do vrabotuvawe. Visinata na pari~niot na-
domestok za prvite 12 meseci iznesuva 7560 den mese~no, a preostanatoto vreme na kori-
stewe iznesuva 6048 den. mese~no.
OBRAZLO@ENIE
So re{enie br.0306-2999 od 17.01.2005 god. na AVRM Centar za vrabotuvawe Bitola
na Ivanovski Risto mu e priznato pravo na pari~en nadomestok vo traewe od 30.12.2004 god.
do vrabotuvawe vo iznos od 1398, 50 den. mese~no za prvite 12 meseci, a za preostanatoto
vreme na koristewe iznesuva 1118,80 den. mese~no″.
Vo prilog e re{enieto, so obrazloènie: ″Ivanovski Risto podnese predlog za ob-
nova na postapka zaveden pod br. 03-413 od 30.11.2006 god. Koja e okon~ana so re{enie br.
0306/2999-04 od 17.01.2005 god.
Vo predlogot naveduva da mu se priznae pravo na pari~en nadomestok po valori-
zirani prose~ni plati od 1989 god. i 1990 god...″.
Vangel Gaga~ev so 15.120 denari li~en dohod me svrstil kako kvalikuvan rabotnik
sviwar ili govedar, ne{to pove}e od op{ rabotnik.
Da ne se izumi, toga{ mojot li~en dohod imal startna osnova so 3.100 boda, kako na
tehni~ki direktor na sekoj Rabotna edinica (RE). Na takvi rabotni mesta denes se dobiva
po 40.000 denari. Dopolnitelno, kako taen li~en dohod, za kogo se pravi zakonski prestap,
na nego ne se pla}a danok, kako nagrada e u{te okolu 40.000 denari. Zna~i, li~niot dohod
koj mene bi mi se daval na istoto rabotno mesto, so startna osnova 3100 boda, bi iznesuval
60.000 denari, na {to }e sledi da se plati danok, a ne da se laè i krade dràvata. Kako do-
kaz e i slednovo: dene{niot kadar od mene e pomlad. Tokmu zatoa toj bi imal ponizok minal
trud. Od druga strana, kadarot, koj Vangel Gaga~ev moè da go vladee e mnogu poslab od ot-
pu{tenite″.
Prilozi:
Re{enie KO.br.407/08 od 21.07.2008 od Osnovno javno obvinitelstvo- Bitola;
Odluka RO.br.1110/90 od 14.02.1991 od Osnovniot sud za zdruèn trud vo Bitola;
Re{enieto D.br.04-362 od 04.08.1987 od ZIK ″Pelagonija″- Bitola;
Odluka br. 27.02 32/6 od 06.07.1990 god od Pretprijatie vo op{testvena sopstvenost;
Odluka od POS ZIK ′Pelagonija′-Bitola za startna osnova 3100 boda;
Re{enie I.br. 6925/92 od 28.01.1993 od Op{tinski sud vo Bitola;
Izve{taj po naredba od ve{toto lice Dipl.ek.Du{an Bakrevski;
Presuda i re{enie od 27.06.1994 od Op{tinskiot sud vo Bitola;
Re{enie br.0306/2999-04 od 17.01.2005 od Agencija za vrabotuvawe;
Prigovor od na 07.02.2005, ispraten preku po{ta;
Zaklu~ok br.03-413 od 26.12.2006 od Agencija za vrabotuvawe, dopolnitelno i re{e-
nie.
D-r Risto Ivanovski Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola″.
Navedenite prilozi se priloèni vo Baraweto od 14.07.2008.
4. A na 30.08.2008 se podnesuva i tu`ba do Osnovniot sud Bitola.
″OSNOVEN SUD BITOLA
Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21
Bitola.
TU@EN: ZK″Pelagonija″- Bitola
VREDNOST: Neopredelena
TU@BA
primeroci 2, so prilozi pod broj.
Direktorot Vangel Gaga~ev samovolno i nasilni~ki mi go namali li~niot dohod.
Ova se gleda vo Re{enieto D.br.04-362 od 04.08.1987 od ZIK ″Pelagonija″- Bitola RZ za una-
preduvawe i razvoj na zemjodelieto. Vo nego stoi: Risto Ivanovski ″Sam.stru~.sov.za ishr-
ana na stokata″ so ″startna osnova, 3.100 boda so zborovi (tri iqadi i sto boda) a po krite-
riumot rabotno iskustvo, za sekoja godina priznat raboten sta` po 0,5% a najmnogu od 20%
vo odnos na li~niot dohod po drugite osnovi od tekovni-ot trud″...″od 01.07.1987 godina″:
Zna~i, 3.100 boda + raboten sta` za sekoj godina dopolnitelno u{te 0,5% vo godinata. To-
kmu zatoa site sovetnici zemale li~en dohod vo zavisnost na rabotniot sta`, site so star-
tna osnova 3.100 boda. Onie koi od mene bea postari zemaa zna~ajno pove}e.
Me|utoa, so Odluka br. 27.02 32/6 od 06.07.1990 god od Pretprijatie vo op{testvena
sopstvenost stoi: ″Rabotnikot RISTO IVANOVSKI na raboti i rabotni zada~i stru~en
sovetnik vo Zavod za unapreduvawe i raz.s.Novaci se rasporeduva na raboti i rabotni za-
da~i stru~en sorabotnik vo RE ′Kole Kaninski′ s.Porodin pri POS ZIK ′Pelagonija′- Bi-
tola, po~nuvaj}i od 09.07.1990 god, odnosno po kone~nosta na odlukata″.
Mene mi se vele{e, nema da mi se namalat bodovite. Bidej}i jas ne mu veruvav na Va-
ngel Gaga~ev, ja iskoristiv pravnata pouka, koja glase{e: ″Imenovaniot ima pravo na pri-
govor vo rok od 15 dena od denot na priemot na odlukata do Rabotni~kiot sovet na POS
ZIK ′Pelagonija′- Bitola″. Po mojot prigovor sledi O D L U K A: ″Prigovorot br.26-03-
146 od 20.07.1990 godina na rabotnikot Risto Ivanovski, vraboten vo POS ZIK ′Pelagoni-
ja′-Bitola, Zavod za unapreduvawe i razvoj, protov Odlukata br. 27-02-32/6 od 06.07.1990 god.
SE ODBIVA kako NESNOVANA.
Odlukata br.27-02-32/6 od 06.07.1990 godina, so koja {to na imenuvaniot rabotnik se
rasporeduva na rabotno mesto stru~en sorabotnik vo RE ′Kole Kaninski′ se potvrduva i
istata stanuva kone~na″.
Za ova podnesov sudski spor, dobivaj}i go istiot...
Me|utoa, vo obrazloènieto se naveduva: ″Soglasno na ~l.17 od ZOPRO i ~l.65 i 68
od Pravilnikot za rabotni odnosi, rabotnikot moè da bide rasporeden na drugo rabotno
mesto koe e soodvetno na negovata {kolska podgotovka i sposobnost steknati so rabota {to
e slu~aj so rasporeduvaweto na imenuvaniot, bidej}i istiot se rasporeduva na rabotno me-
sto a koe se bara ista {kolska sprema kako i za rabotnoto mesto {to go obavuva rabotni-
kot i so ist starten broj na bodovi na ime tekoven trud i rabotno mesto na koe imenovaniot
rabotnik pred rasporeduvaweto″. Zna~i, so startna osnova 3.100 boda, ″za sekoja godina pri-
znat raboten sta` po 0,5%″. Za najmladiot 3.100 bodovi i godinite, {to vaì i za najstari-
te. So toa {to vo prvo vreme samo jas bev doktor na nauka, a ima{e postar i magister, samo
mojot doktorat ne be{e zemen vo predvid. Toj im pre~el.
Kako potvrda deka jas neprekinato sum bil vo raboten odnos od 01.01.1978 se do
21.05.1991 samo vo Rabotnata zaednica za unapreduvawe i razvoj na zemjodelieto- Novaci
(Zavod za URZ) se gleda vo rabotna kni{ka str. 6 i 7. Zna~i, jas za navedeniot period sum
bil na isto rabotno mesto i sum imal samo 3.100 boda, ni{to pomalku i ″za sekoja godina pr-
iznat raboten sta` po 0,5%″. Tokmu zatoa nikade ne stoi na rabotno mesto stru~en sora-
botnik vo RE ″Kole Kaninski″- s.Porodin. Ova e samo li~no samovolie. (Pravni~kata, koja
go zastapuva{e Kombinatot vo site sporovi koi gi izgubiv protiv YVEROT, nejzin nared-
bodava~, ostana predrska,R.I.)
Jas imav zavedeno sudski spor. So I.br. 6925/92 ″OP[TINSKIOT SUD VO BI-
TOLA, so sudijata poedinec Dragomir Todorovski, po izvr{niot predmet na doveritelot
Risto Ivanovski od Bitola protiv dol`nikot ZK ′Pelagonija′ RE ′Kole Kaninski′ od s.Po-
rodin, za pari~no pobaruvawe denes na 28.01.1993 godina donese
RE[ENIE
Vrz osnova na re{enieto P.br.987/92 od 3.11.1992 godina se opredeluva izvr{uvawe
vrz pari~nite sredstva na dol`nikot zaradi naplata na vkupna suma od 804.911,00 denari.
Re{enieto }e go sprovede SOK Bitola na na~in {to od smetkata na dol`nikot ZK
′Pelagonija′ RE ′Kole Kaninski′ od s.Porodin br.40300-601-8878 }e go naplati gorenavede-
niot iznos i }e go isplati kako sleduva:
- Na Risto Ivanovski od Bitola ul. ′Mihajlo Andonovski′ br.6/21 iznos od 256.445,00
denari na ime li~en dohod za dekemvri i razlika za prethodnite meseci, kako i 16.900,00
denari na ime izvr{ni tro{oci;
- Iznos od 20.000,00 denari za ve{toto lice Du{an Bakrevski ul. ′Stiv Naumov′ br.
109 na smetka br.40300-623-16-6718-89 kaj Stopanska banka Bitola...″.
Od ve{toto lice Dipl.ek.Du{an Bakrevski sledi ″I.br.6925/92
TU@EN: ZK ′Pelagonija′- Bitola
OSNOV: Isplata na plata
IZVE[TAJ PO NAREDBA...
1. Juli 1992 godina: Tuìtelot imal startni bodovi 2900,00 a rabotno iskustvo vku-
pno 14 godini, osnoano za sekoja godina po 0,5% bodovi se nagolemuvaat vkupno za 7%, odno-
sno za 203 boda, ili vkupno mu sleduvaat, vklu~uvaj}i go i minatiot trud 3103 boda″.
Vidlivo e doteruvaweto, {to ne se sovpa|a so kaànoto: ″startna osnova, 3.100 boda
so zborovi (tri iqadi i sto boda) a po kriteriumot rabotno iskustvo, za sekoja godina pri-
znat raboten sta` po 0,5% a najmnogu od 20% vo odnos na li~niot dohod po drugite osnovi
od tekovniot trud″.
Vo presmetkite ja ima samo startnata osnova 3.100 boda,no bez minal trud, kako {to
stoe{e: ″rabotno iskustvo vkupno 14 godini″. Ve{toto lice od edna strana ja izvr{il sud-
skata naredba, ama i èlbata na Vangel Gaga~ev, jas da bidam stru~en sorabotnik so startna
osnova 2.900. Negovi samovolija i èlbi jas gi obàliv, sledi startna osnova 3100 boda.
″OP[TINSKIOT SUD VO BITOLA... sudijata Blagoj Donovski...na 27.06.1994
god. ja donese slednava
PRESUDA
Tu`benoto barawe na tuìtelot Risto Ivanovski za da se poni{ti odlukata na dis-
ciplinskata komisija na tuèniot POS ZIK ′Pelagonija′ Bitola RE ′Kole Kaninski′ s.
Porodin br.04-225/2 od 13.05.1991 god. so koja e oglasen za vinoven za storena pote{ka pov-
reda na rabotnata obvrska i mu e izre~ena disciplinska merka prestanok na rabotniot od-
nos, pa da se zadolì tuèniot da go vrati tuìtelot na rabotno mesto sovetnik vo PE
sto~arstvo vo rok od 8 dena po priemot primerok od presudata, SE ODBIVA.
RE[ENIE
Predlogot na tuìtelot, za da sudot izdade vremena merka so koja {to }e se zado-
lì tuèniot da mu isplatuva po 10.000 den. mese~no vo vid na nadomest na li~en dohod sme-
tano od 1.05.1994 god. pa do pravosilnoto okon~uvawe na sporot, SE ODBIVA″.
Pa visinata na li~en dohod, koja toga{ ja barav, bila samo 10.000 denari mese~no.
Taa bila onaka kako {to presmetal ve{toto lice Du{an Bakreski, {to bilo za mesec: ″Ju-
li 1992 godina: Tuìtelot imal startni bodovi 2900,00 a rabotno iskustvo vkupno 14 godi-
ni, osnoano za sekoja godina po 0,5% bodovi se nagolemuvaat vkupno za 7%, odnosno za 203
boda, ili vkupno mu sleduvaat, vklu~uvaj}i go i minatiot trud 3103 boda″.
Ama ova bilo spored I.br.6925/92 od 28.01.1993, {to sledelo po P. br.987/92-I od 3.11.
1992, so re{enie, koe glasi: ″SE ZADOL@UVA tuèniot ZIK Pelagonija AD Bitola RE
′Kole Kaninski′ s.Porodin na tuìtelot Risto Ivanovski i Kitan Min~evski da im ispla-
}a nadomestok na li~en dohod {to bi go ostvaruvale do kolku bea na rabota po~nuvaj}i od
1.7.1992 god. pa do pravosilnoto okon~uvawe na sporot pod strav na krivi~na i materijalna
odgovornost″.
3100 boda bile 10.000 denari, dopolnitelno 14 godini minal trud.
Me|utoa, izigruvaweto od nego ne zavr{ilo, toj odi da me uni{ti.
Bidej}i od 20.05.1991 ostanav bez raboten odnos i go izgubiv pravoto na vrabotu-
vawe, go iskoristiv zakonot so kogo se predviduva{e kako tehnolo{ki vi{ok vo Agencija
za vrabotuvawe na Republika Makedonija Centar za vrabotuvawe- Bitola da dobivam nadoh-
nada se do moeto penzionirawe. Koga gi sobirav moite dokumenti, dvete poslednite godini
ZK ″Pelagonija″ penziskoto osiguruvawe za mene ne go isplatil. So moi li~ni molbi, kako
i od Agencijata, toa se izvr{ilo. Me|utoa, toa ne bilo, kako {to bilo predvideno spored
zakonot, tuku silexiski, po èlba.
Ova se potvrduva so dokazot od AGENCIJA ZA VRABOTUVAWE... RE[ENIE br-
oj 0306/2999-04 od 17.01.2005 god. Stoi pod to~ka 5: ″Vrz osnova na potvrdata br.sl od 29.12.
2004 god., obrazec M-4 kako i izvr{eniot uvid, vistinata na mese~niot PN za vreme na ne-
vrabotenost e utvrdena na osnova presmetanite i isplatenite plati kaj rabotodavecot, so-
glasno so zakon i kolektiven dogovor i iznesuva 50% od prose~nata mese~na plata na rabo-
tnikot za poslednite 24 meseci za lice koe ima PN do 12 meseci, odnosno 40% za ostana-
tite meseci, koj prosek iznesuva 2797 den.″.Zna~i, vakov li~en dohod jas sum nemal. Toj bil
~etiri pati pogolem.
Tokmu zatoa jas toa re{enie na 07.02.2005 so pismo go obàliv.
″AGENCIJA ZA VRABOTUVAWE
NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Centar za vrabotuvawe
Br.03-413
26.12.2006...Z A K L U ^ O K
SE DOZVOLUVA obnova na postapka i SE PONI[TUVA re{enieto br.0306/2999-
04 od 17.01.2005 god. na ZVRM Biro za vrabotuvawe BITOLA
SE PRIZNAVA pravo na pari~en nadomestok na Ivanovski Risto od Bitola ul.M.
Andonovski br.6/21 po~nuvaj}i od 30.12.2004 god. do vrabotuvawe. Visinata na pari~niot na-
domestok za prvite 12 meseci iznesuva 7560 den mese~no, a preostanatoto vreme na kori-
stewe iznesuva 6048 den. mese~no.
OBRAZLO@ENIE
So re{enie br.0306-2999 od 17.01.2005 god. na AVRM Centar za vrabotuvawe Bitola
na Ivanovski Risto mu e priznato pravo na pari~en nadomestok vo traewe od 30.12.2004 god.
do vrabotuvawe vo iznos od 1398, 50 den. mese~no za prvite 12 meseci, a za prerostanatoto
vreme na koristewe iznesuva 1118,80 den. mese~no″.
Vo prilog e re{enieto, so obrazloènie: ″Ivanovski Risto podnese predlog za ob-
nova na postapka zaveden pod br. 03-413 od 30.11.2006 god. Koja e okon~ana so re{enie br.
0306/2999-04 od 17.01.2005 god.
Vo predlogot naveduva da mu se priznae pravo na pari~en nadomestok po valori-
zirani prose~ni plati od 1989 god. i 1990 god...″.
Vangel Gaga~ev so 15.120 denari li~en dohod me svrstil kako kvalikuvan rabotnik
sviwar ili govedar, ne{to pove}e od op{ rabotnik.
Da ne se izumi, toga{ mojot li~en dohod imal startna osnova so 3.100 boda, kako na
tehni~ki direktor na sekoj Rabotna edinica (RE). Na takvi rabotni mesta denes se dobiva
po 40.000 denari. Dopolnitelno, kako taen li~en dohod, za kogo se pravi zakonski prestap,
na nego ne se pla}a danok, kako nagrada e u{te okolu 40.000 denari. Zna~i, li~niot dohod
koj mene bi mi se daval na istoto rabotno mesto, so startna osnova 3100 boda, bi iznesuval
60.000 denari, na {to }e sledi da se plati danok, a ne da se laè i krade dràvata. Kako do-
kaz e i slednovo: dene{niot kadar od mene e pomlad. Tokmu zatoa toj bi imal ponizok minal
trud. Od druga strana, kadarot, koj Vangel Gaga~ev moè da go vladee e mnogu poslab od ot-
pu{tenite.
Tu`bata e edinstveniot na~in da se izvr{i zakonskata obvrska za pla}awe na pri-
dones za PIO. Bidej}i tuìtelot ima praven interes ja podnesuva ovaa tu`ba i mu preda-
laga na sudot da zakaì i odrì rasprava a sled toa ja donese slednava,
PRESUDA
Se uvaùva tu`bata i tu`benoto barawe na tuìtelot Risto Ivanovski so ul. Mi-
hajlo Andonovski br. 6/21, Bitola.
Se zadolùva tuèniot ZK ″Pelagonija″- Bitola da mu gi doisplati na tuìtelot
pridonesite od plata vo Fondot na PIOM, so {to jas kako tuìtel }e imam ″li~niot do-
hod koj mene bi mi se daval na istoto rabotno mesto, so startna osnova 3100 boda, bi izne-
suval 60.000 denari″. Toa treba da bide na osnovica koja }e se precizira po ve{ta~eweto i
vo kone~na presmetka na Fondot na denot na isplatata, kako i da mi gi nadomesti proce-
snite tro{oci koi nahnadno }e se preciziraat se vo rok od 8 dena po pravosilnosta na pre-
sudite.
Prilozi:
Re{enieto D.br.04-362 od 04.08.1987 od ZIK ″Pelagonija″- Bitola;
Odluka br. 27.02 32/6 od 06.07.1990 god od Pretprijatie vo op{testvena sopstvenost;
Odluka od POS ZIK ′Pelagonija′-Bitola za startna osnova 3100 boda;
Rabotna kni{ka str. 6 i 7, od 01.011978 se do 21.05.1991.
Re{enie I.br. 6925/92 od 28.01.1993 od Op{tinski sud vo Bitola;
Izve{taj po naredba od ve{toto lice Dipl.ek.Du{an Bakrevski;
Re{enie br.0306/2999-04 od 17.01.2005 od Agencija za vrabotuva-we;
Prigovor od na 07.02.2005, ispraten preku po{ta;
Zaklu~ok br.03-413 od 26.12.2006 od Agencija za vrabotuvawe, dopolnitelno i re-
{enie.
D-r Risto Ivanovski Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola″
5. Bidej}i to~kata 3 be{e odvoena kako Obvinitelen predlog i tu`ba, to~kata 3 se
dooformi nova, pa sledi nova krivi~na prijava.
″OSNOVNO JAVNO OBVINTELSTVO
BITOLA
PODNESITEL: Risto Ivanovski
Ul. ″Mihajlo Andonovski″ br.6/21
Bitola
PROTIV: Vangel Gaga~ev
ZK ″Pelagonija″ Bitola
KRIVI^NA PRIJAVA
1. Partiskiot funcioner Vangel Gaga~ev od Lazar Koli{evski bil postaven da se
likvidira kadarot na Krste Crvenkovski. Gaga~ev bil likvidator na negoviot kadar so na
~elo Gogo Petkovski, generalen direktor. Tokmu so ovoj Kombinatot stanal jugoslovenski
rekorder. So partiskata naredba kadarot bil promenet, a Vangel Gaga~ev be{e postaven za
pomo{en generalen direktor po zemjodelie. So negovoto nastapuvawe od 1978 godina zemjo-
delstvoto i sto~arstvo na Kombinatot bile uni{teni, ovo{tarstvoto iskr~eno itn. Sledi
toj vo 1990 godina prv da se raspadne vo dràvava na nezemjodelski dejnosti i zemjodelska
dejnost (ZK ″Pelagonija″- Bitola). Bidej}i jas sakav Kombinatot da go spasam od stopan-
skiot {tetnik i uni{tuva~ na Kombinatot se prijaviv na konkurs za generalen direktor,
protivkandidat na V.Gaga~ev.
2. Sledi da podnesuvam krivi~ni prijavi protiv likvidatorot na ZIK ″Pelagoni-
ja″ i uni{tuva~ot na ZK ″Pelagonija″- Bitola, Vangel Gaga~ev. Site tie bile odbivani. Bi-
dej}i moeto uni{tuvawe toj go prodolìl so moeto konkurirawe za generalen direktor na
Kombinatot, negov protivkandidat, naveduvam {to stoi vo Odluka RO.br.1110/90 od Osnov-
niot sud na zdruèn trud vo Bitola. Sudijata \or|i Hristovski, ~ija sopruga vo Kombina-
tot postignala golemo unapreduvawe, vo obrazloèniot naveduva: ″...poradi pogre{na kadr-
ova politika i pogre{na razvojna programa kombinatot potpadnal pod hipoteka na Stopa-
nska banka...Protiv izbraniot kandidat ima krivi~na prijava do Op{tinskoto javno obvi-
ntelstvo...krivi~nata prijava do Op{tinsko javno obvintelstvo od 07.12.1990 godina, re{e-
nieto na Op{tinskiot sud K.br.380/90 od 12.12.1990, pokanite do M-r Mihajlo Naumovski od
SVR voden pod br.09-4136 od 09.01.1990 godina, tu`bata do Op{tinskiot sud Bitola od 03.08.
1990 godina...″.
3. Direktorot Vangel Gaga~ev samovolno i nasilni~ki na kogo saka mu go namaluva
li~niot dohod. Bidej}i negovite kaznenici ne se mo}ni vo Pravosustvoto i Javnoto obvini-
telstvo, tie ne tuàt i ne podnesuvaat krivi~ni prijavi, kako zaludnost. Duri negovite
zlostorstva so ova ne zavr{uvaat, toj poslednite godini im pla}a za penzisko i invalidsko
osiguruvawe onolku kolku {to toj saka. Taka site onie koi nego ne mu se dopa|aat,toj niv gi
kaznuva se do nivnata smrt, duri po nivnata smrt, koga po smrtta PIO go prevzema bra~ni-
ot partner na po~inatiot. Kaj nego nema zastanuvawe se dodeka ne odi na drugiot svet, a ne-
go kako zlostornik tamu mu e mestoto u{te od 1978 godina.
4. Toj koj saka i koga saka go pu{ta vo penzija, duri od nego pomladi. Koga se ispra}a
vo penzija, ~ove~no e da se izdejstvuva, taa da se zgolemi. Ako toa ne e mo`no, barem taa da
ostane na isto nivo kako {to se odvojuvalo za vrabotenite. Naprotiv, toj izìvuvaj}i se
vrz vrabotenite, samovolno mu ja namaluva penzijata, so koja vrabotenite treba da proìve-
at do krajot na svojot ìvot, a ne da bidat stradalnici i da go mrazat svojot dolgogodi{en
doprinos vo pretprijatieto i dràvata. Duri toj na lu|eto koi se tehnolo{ki vi{ok ili vo
penzija dvete posledni godini im pla}a, kako {to toj saka, i na koj saka. Za nego ne vaàt
zakoni. Toa toj za site go pravi so ″presmetki″, od svojot xep, za svoj xep, poradi{to toj ima
najgolem broj akcii. Samo za primer: se skaral so eden so zavr{en Zemjodelski fakultet-
Skopje, koj bil rakovoditel, nego mu dal pomala penzija od negoviot zamenik so Vi{a ze-
mjodelska {kola- Bitola. So eden tret, poradi li~ni pobudi, magacioner mu dodelil pogo-
lema penzija od dvata prethodni. Eden miren agronom go pu{til vo penzija so najniska na-
hnada, oti toj ne ″kasal″. Negoviot kolega mu se zakanil na Vangel Gaga~ev, deka toj kako
pomlad od nego }e odi vo penzija najmalku eden den po nego. Pomladite od nego oti{le vo
penzija, toj ne odel, toj }e odel vo penzija vo dlaboka starost kako sopstvenikot na ″Fiat″
itn. Najdobar primer sum jas. Jas kako sovetnik zemav li~en dohod kako tehni~ki direktor,
a kako tehnolo{ki vi{ok pred penzija ne zemav kako tehni~ki direktor, nitu kako rakovo-
ditel, nitu kako negoviot zamenik, nikako kako magacioner, tuku kako ″sviwar″, oti toj ta-
ka sakal. Zatoa toj deli li~en dohod vo plik zatvoren, boèm so nagrada, od nego odredena,
so {to ne se pla}a doprinos ...za li~en dohod. Pa toj samo ja laè dràvava.
5. Koga toj nekoj saka da go izbrka od rabota, so meseci go pra}a na prinudni rabo-
tni akcii, so rabotno vreme koe samo toj go odreduva. Tokmu zatoa toj e vinoven za mnogu
smrtni slu~aevi, na svoi kolegi, duri srcebolesno. Samo tokmu zatoa mnogu go napu{tija
Kombinatot. Za niv pla}a dràvata, a toj nivniot dohod go prisvojuva, kako {to saka, a za
niv rabotat akcia{ite na negovite SS- trupi. Sledi, toj negovite da ne gi brka od rabota,
tuku toj niv gi pu{ta so nagrada, za koja isto taka toj ne pla}a danok. Negovite samovolija i
bezzakonija ne se merlivi: zlostori...
6. So vakva kadrova politika Kombinatot e uni{ten. Ova se potvrduva so nivnite
najniski prinosi so nedohodovno zemjodelsko proizvodstvo, za koe ne se koristi hidrome-
liorativniot sistem ″Streèvo″, so mo} na povr{ina 20.400 ha. Na nego Vangel Gaga~ev ne
see kulturi koi baraat navodnuvawe, tuku samo ekstezivni kulturi p~enica, ja~men..., na
koi ne im e potrebno navodnuvaweto. Mesto da se dobiva p~enica 6.000 kg/ha, so nego denes
se proizveduva samo okolu 4.000 kg/ha...
7. Kako dokaz, deka Vangel Gaga~ev nema odlika na ~ovek, toj mora{e po slu`bena
dol`nost da dozvoli mene da mi se dodelat moite akcii. Toa toj do denes ne go dozvolil.
Istoto vaì i za drugite. Namesto toa toj vrabotenite gi ucenuva tie da kupuvaat akcii.
Duri od niv toj poeftino gi kupuva. Sledat tu`bi...
8. Pa Vangel Gaga~ev, koj go likvidiral ZIK ″Pelagonija″, a vo ZK ″Pelagonija″ go
uni{ti polodelstvoto i sto~arstvoto, go iskr~i ovo{tarstvoto i lozarstvoto, treba da se
protera od Kombinatot, nikako toj ne smee da ima nitu edna edinstvena akcija. Naprotiv,
toj stanal najgolem akcioner. Pa toj ja uni{tuva dràvava, koja treba samata da se obe-
{teti.
9. Za ova sum pi{el vo javni glasila, a bilo prijavuvano vo Policijata. Isto taka,
bile podnesuvani krivi~ni prijavi. Ova go pravele i drugi. Nego kako mo}nik nikoj ni{to
ne mu moèl.
10. Toj bil sklon na uni{tuvawe na dokumenti. Najdobar primer bil vesnikot na Ko-
mbinatot ″Pelagonija″, koj bil ukinat tokmu od nego. Toj toa go pravel so cel samo da ja za-
skrie vistinata od javnosta. Za fizi~kiot obem ima podatoci vo Statistika itn.
11. Toj kako nositel na se vo Kombinatot, toj od stranstvo se kupuva{e i kupuva i
toa direktno od proizveditelite, a za istoto se ispla}a poskapo otkolku {to se toa da ku-
pi od trgovski firmi vo dràvata, {to zna~i i vo Bitola. Taka, toj razlikata na cenata ja
prisvojuva i nea ja izliva vo stranstvo. Vakvi stoki se traktori Xondiri..., avtobusi..., si-
stem za molzewe..., itn. Isto taka e poznato, pri masovno kupuvawe, prodava~ot za kupu-
va~ot dava popust, a toj moè da se isplati vo dopolnitelno na u{te nekoja istovetna ma-
{ina/oprema ili vo vid na kola. Se ova stanuva privatno na direktorot...
12. Isto taka, toj prodava{e i prodava se kako {to saka i na kogo saka. Ovde se ra-
zni upotreblivi osnovni sredstva, duri novi. Ova vaì i za se drugo. Pa za ova dovolno znae
javnosta. Toa toj go pravi direktno vo ~etiri o~i, zatoa{to toj e nositel na zloto vo Kom-
binatot, samo toj najpove}e da se obogati.
13. Toj e likvidator na sto~arstvoto. Ova proizleguva poradi toa {to toj tvrde{e
deka sto~arstvoto ne bilo dohodovno. Toj ova sekoga{ javno go izjavuva{e. Deka ova ne e bez
osnova, vo govedarskata farma s.Porodin poradi nemawe na dobito~na hrana od glad iz-
umrele govedata. Umirawata prodolùva. Ova i denes se potvrduva, so visoka smrtnost.
14. Me|utoa, pogolemo zlo e {to toj na dràvite im go ~isti sto~niot fond, so {to
gi {iri bolestite vo Kombinatot: ~uma, bruceloza itn. Za vo ova toj da uspee, go otu|il ve-
terinarniot kadar, a se pravi privatni zdelki na {teta na dràvata.
Poradi vakvite samovolija, sledat oboluvawe na preku 100 vraboteni vo Kombi-
natot od stafilokokoza, a ènski dve pote{ko bolni, me|u koi soprugata na porane{niot
minister @ivko Jankulovski i na {umarot Zoran Stani}. Samo so mo} se odbegnuva o{te-
tata. Vakva e i bolesta auecki i ~umata.
Duri vo polza na Vangel Gaga~ev direktorot na Veterinarniot institut- Skopje
\or|i Mickovski- Grkot laè, vo cel svet ~umata ja ima, ne samo vo R.Makedonija so Svi-
warska farma s.Porodin. Ova e samo zaradi dobivka, {to vaì i so kontrolata na kvalite-
tot na hranata, vr{ena kaj niv. Pa tokmu ova ne e nivna dejnost, za{to taa treba da bide sa-
mostojna, nikako zdelki na grupa gra|ani. Deka tie so mo} se pravat e potvrda so odbeleù-
vawe na sto~arstvoto so u{ni markici..., prigrabeno od niv, a toa e dejnost samo na In-
stutot za sto~arstvo- Skopje...Se se raboti samo za da se dojde do pove}e zarabotuvawe, duri
od nenadle`ni, samo na {teta na dràvava.
Zna~i, toj kako svetski ~udo tvrdi, ~umata so vakcina tie ja iskorenile od drà-
vava. Sledi toj kako potkupen od V.Gaga~ev mene da me negira, tvrdej}i deka jas sum govorel
proizvolno, vo farmata nemalo ~uma, taa bila izle~ena od fakcinite, so koi zarabotuval
negoviot instutut. Ova be{e po povod na moeto intervju vo vesnikot ″Dnevnik″, {to toj me-
ne me negira{e, a mojot demant ne be{e objaven, se bilo za dobivka. Isto taka, \or|i Mi-
ckovski na bitolskata televizija ″Tera″ mene me negira{e. Negovite izjavi ostanale sve-
tsko ~udo, oti vo svetot sviwite se uni{tuvaat. Bidej}i negovoto obrazovanie ne bilo sve-
tsko, a Srbija saka da stane svetska, taa re{ila da ja iskoreni samo so uni{tuvawe na svi-
wite, a bolni }e ostanat samo sviwite vo R.Makedonija i toa poradi zlo~inot na Veterina-
rniot instutut, so negoviot pulen \or|i Mickovski, sorabotnik na Vangel Gaga~ev. Novi-
narot bitol~anec na ″Dnevnik″ po~inal, {to ne vaì za eden drug bitol~anec, koj ne go ob-
javi moeto intervju vo ″Fokus″ protiv yverot Vangel Gaga~ev, na mene se zarabotuvalo, {to
trae se do denes. Pa Vangel Gaga~ev li~nostite na glasilata si gi potkupil i toa na {teta
na dràvata, a samo toj da ostane negibnat gazda. Ova se naveduva samo so cel da se objasni,
toj so dràvni pari se potkupil za da opstojuva. Ova stanalo od 1990 godina koga dràvata
stanala nenarodna, tuku samo partiska, samo SDSM-ovsko privatizirana. Deka toa e taka, e
slu~ajot so stafilokokoza vo druga bitolska firma od sviwi od druga farma. Od Veteri-
narniot institut se tvrde{e, toa ne bilo od stafilokoki, tuku od prevozot poradi drugi
predizvikuva~i, nivna laga, za tie da zarabotat- samo za sorabotka. A e i sleden slu~aj, tru-
eweto od nitrat-nitrit od raspadnatata organska materija na treva, koja se najduva vo tiwa
na ribnik ili ezero, kako {to bilo so branata ″Matka″ otruenite ribi vo Vardar, i toa sa-
mo kako posledica na nedostatok na kislorot, a ne spored niv od mehani~ko povredi... Ili
so sodrìna na mleko vo prav vo bitolskata ″Mlekara″ vo posledno vreme koga ima najniska
sodrìna na mleko vo prav. Ova se istaknuva, so cel da se objasni, deka Vangel Gaga~ev so
dràvni pari se potkupil i spored stepenot na potkupuvawe, toj e vo sostojba se da potku-
pi, samo toj da bide pobednik, a gubitnik e samo dràvava.
15. Isto taka, vo s.Porodin vo Sviwarska farma za negovo vreme se izvr{eni pro-
padnati rekonstrukcii za privatni celi, {to vaèlo za celiot Kombinat, u~esnicite gra-
dele ku}i...Da ne se izumi so rekonstrukcijata na govedarska farma vo s.Radobor...(Nadyor-
nikot ja poseti Sviwarska farma koga vo nea se be{e zavr{eno. Istata grade`na firma od
Ohrid vo Ohrid ja izgradi ku}ata na rakovoditelot na Sviwarska farma, R.I.)
16. Iako toj go likvidira sto~arstvoto, toj za da se obogati kupuva oprema i dobi-
tok od stranstvo, za{to pla}a poskapo. Tokmu zatoa za àlewe e koga mle~niot sistem na
odgleduvawe na kravite i nivno molzewe se uni{til vo site govedarski farmi, menuvaj}i
go sistemot od poedine~no drèwe na kravite vo grupno drèwe i molzewe. A ova se vr{i
samo za perewe na pari, kupuvaj}i direktno od stranstvo poskapo otkolku preku trgovska
ku}a vo dràvava.
Za se ova, kako i za bezbroj drugo, {to ovde ne e navedeno, protiv nego od mene i dru-
gi lica bea podnesuvani krivi~ni prijavi. Me|utoa, partiskoto Obvinitelstvo niv gi ot-
frla{e, samo taka toj be{e {titen. Se tvrde{e, toj mene li~no ne mi nanel {teta. Pa toj
samovolno i bez osnova me izbrka od rabota, duri na silexiski na~in li~niot dohot od 1989
i 1990 godina ~etiri pati vo 2006 godina mi go namali so kogo }e ìveam do mojata smrt,
navedeno pod to~na broj 3. Isto taka, protiv nego bea podnesuvani privatni tu`bi. I Pra-
vosudstvoto bilo partisko. Samo taka toj postanal gazda na Kombinatot i toj kako pla~ka{
da se obogati. Samo taka dràvava be{e mo`no da se opla~ka, a nejziniot kapital koj se so-
zdaval po 1945 da bide opla~kan samo po 1990 godina, {to e najgolem zlostor. Samo taka toj
kapitalot go iznese vo stranstvo i stavi vo dràvata na li~na smetka. Sledi negovite deca
da vozat najskapi vozila, a toj kako bednik se do 1990 godina nose{e samo edna òltenikava
ventijaga, so koja ode{e i na priemi...
17. Pa toj e samo neprijatel na Makedonija i Makedoncite, likvidator na zemjodel-
stvoto i sto~arstvoto, tikvar, du{evno rastroena li~nost, profesionalen ubiec, kodo{ i
aramija. Ovde e najbitno da se istakne, deka toj bil ″profesionalen ubiec″. Toj kako ″srcev
bolesnik″ ne sluèl vojska, {to go pravele i pravat Makedoncite. Sledi toj kako krvolo-
~en yver profesionalno da gi ubie srcevite bolni, negovi kolegi..., i toa na negovite yver-
ski prinudni akcii so meseci... Ama toj proumrel i zdravi...
Za potvrda deka toj moral da bide krupen aramija, e dokazot koga toj si dozvolil si-
tnite aramiv~iwa da gi brka od rabota, {to ne vaì za negovite krupni aramii, negovi so-
rabotnici, rakovoden kadar. Tie kradele na krupno, kombinatski rekolti se predavale pri-
vatno. Duri pronevera na bon~iwa za op{testvena ishrana. Od obvinenieto nositelot na
proneverata toj go oslobodil. Za se ova gi {titela nivnata SKM, denes SDSM. Toj kako
Vangel Gaga~ev bil sopartiec, denes bogata{...
18. Samo taka toj stanal gazda na Kombinatot, {to nego Pravosustvoto kako anti-
sudsko mu dozvoli toj da bide izbran direktor na Kombinatot, koj tokmu poradi nego be{e
pod hipoteka..., {to se navede pod to~ka 2. Pa toj e samo neprijatel na R.Makedonija i nejzi-
nite Makedonci, likvidator na zemjodelstvoto i sto~arstvoto...
19. Za potvrda, deka toj ne moè dobro da proizveduva, toj go {eta rakovodniot ka-
dar, na odgovorni mesta postava nesoodvetni lica, so drug smer na Zemjodelski fakultet-
Skopje. Duri toj go negira zemjodelskiot kadar, koga nivnite rabotni mesta gi prevzemaat
vraboteni so Vi{a zemjodelska {kola- Bitola. Ama ne samo toa, sledi toa da bide so drug
fakultet/vi{a {kola...Za nego e bitno, da bide potpolneto mestoto, oti toj se znael...Toj
odvaj magistriral, a nikoga{ ne moèl da doktorira.
20. Toj ja vodi kadrovata politika. Za toj kako tikvar da se odrì, a samiot kako ga-
zda da go opla~ka Kombinatot, najslabite studenti, od nego mnogu potikvari, si gi izbira
za sorabotnici, toj niv im ovozmoùva tie da magistriraat i doktoriraat. Zatoa toj na pro-
fesorite skapo im pla}a. Me|utoa, koga tie }e stanat profesori na fakulteti i direkto-
ri na instituti, dràvava se douni{tuva. Sledi taa po zemjodelstvo, sto~arstvo i veteri-
narstvo da e samo na opa{kata. A tokmu toj so nea si ja pla~ka opa{nata ni dràva.
21. Ova se potvrduva so toa {to toj Kombinatot go prevzede, so obvrska, brojot na
vrabotenite vo nikoj slu~aj da ne se namali, kako i vo nikoj slu~aj nivniot li~en dohod.
Me|utoa, sostojbata e zastra{uva~ka, toj brojot na vrabotenite mnogustruko go namali, {to
vaì i za nivniot li~en dohod. Za negovite zlo~ine~ki zamisli toj da gi ostvari na vrabo-
tenite im gi menuva rabotnite mesta, niv gi delvavira i strozuva so najniski li~ni dohodi.
Ne smee da se izumi deka vo zemjodelskiot del rabotele okolu 2.700 vraboteni, u{te
tolku sezonski. Od nego ìvee{e bitolsko, a sega ne, tuku samo dràvniot i makedonski ne-
prijatel, direktorot so negovata banda. Sli~no izjavi od Ministerstvoto, podra~na edini-
ca Srbinovski, na bitolskata televizija ″Tera″, na 23.11.2006, od 5.000 vraboteni 500.
22. So toa {to toj go namali brojot na vraboteni i se sniì li~niot dohod na vra-
botenite, nego itno treba da mu se odzemi Kombinatot i toj ponudi na lica koi pove}e }e
vrabotat, a na vrabotenite }e im go zgolemat li~niot dohod. Se naveduva primerot vo Ger-
manija. Po obedinuvaweto na Isto~na Germanija, nejzinite firmi bea prodavani za edna
germanska marka. Niv gi dobile samo onie lica koi predloìle najdobri programi: naj-
golem broj na vraboteni so nivni najgolem li~en dohod. Zatoa ne e bitno ~ija e firmata, tu-
ku samo da bide zgolemen brojot na vrabotenite i nivniot li~en dohod. Vo sprotivno,
firmite }e bile povrateni. Toa {to vo dràvava se nosele zakoni za da se opla~ka naro-
dot, tie ne se merodavni. Tie se nosat samo za dobrobit na narodot, a ne so niv da se po-
drùvaat aramii, vo prav smisol.
23. Taka ìtaricite kako ekstezivni kulturi bea seani, a i denes se seat na inte-
zvni povr{ini na HMS ″Streèvo″, kade bea predvideni dve kulturi vo godinata, a ne edna-
ìtarica. Kon ova se dodava, p~enicata se see i na ridovi, koi se samo za ekstezivno proiz-
vodstvo, za{to tie i se ugarat. Pak, vo SAD na povr{ini so prinosi do 800 kg/ha ne se
ispla}a naftata za ètva. Isto taka, poimot Ov~e Pole e samo pole za ovci, {to nikoga{
ne bilo so Pelagonija. Sledi da se priznat prinosite od dràvata. Tokmu zatoa taa za p~e-
nicata samo se laè, {to e vo polza na Ov~e Pole..., ama na {teta na dràvata. Zna~i, ne se
pravel vistinski tro{ok, tuku samo priznat.
24. Za samovolijata na direktorot treba da se dodade, Kombinatot imal okolu 27.000
ha. Pak, za da se zaskrie neraboteweto, vo javnosta se govore{e za okolu 25.000 ha, {to od
dràvata be{e priznato. Vsu{nost, toj toa go izdejstvuva{e kako mo}nik na OK na SKM-
Bitola, {to vaè{e i vo CK na SKM, {to opstoilo vo SDSM, ~ij odbornik bil. Me|utoa,
sega se govori samo za 16.000 ha. Pa nedostasuvaat u{te 9.000 ha. Isto taka, Srbinovski iz-
javi: Vo Kombinatot vkupno ima 25.000 ha, a }e ima 10.000 ha esenski i 6.000 ha proletni. Pa
toa se vkupno 16.000 ha. Kade se 9.000 ha ? Deka ova se sovpa|a, od ZK ″Pelagonija″- Bitola
Tode agronomot na 18.11.2006 na bitolskata televizija ″Orbis″ za Kombinatot izjavi, deka
vo seidbata vo 2006/2007 godina }e zaseale okolu 10.000 ha esenski, a okolu 6.000 ha prole-
tni, ili vkupno 16.000 ha. Istoto vaì i za 2007/2008 godina, a }e bide i za 2008/2009 godina.
Pa kade se drugite povr{ini ? Vo privaten xep. Zna~i, vidliv e zlostorot, koga postoi
priznat visok tro{ok, a toj odi samo za li~ni celi.
25. Za da ova se potvrtdi, se izdava zemja von Kombinatot, taa se obrabotuva na tro-
{ok na Kombinatot, a se obogatuvaat poedinci. Ova proizleguva poradi toa {to razlikata
e ogromna, sledi taa da se izliva vo privatni xepovi. Tokmu zatoa se laè samo dràvata, i
toa vo polza na gazdata, so najgolem udel na akcii, opla~kani od narodot.
26. Najbitno e {to fizi~kiot obem na proizvodstvo e se pomal. Toa po~nalo od 1978
godina, koga dràvniot {tetnik stanal zamenik generalen direktor po zemjodelie, a od
1990 godina i generalen direktor na Kombinatot, {to e navedeno vo to~ka 2 Od toga{ po-
~nal Kombinatot masovno da se uni{tuva, duri privatizira. Vsu{nost, opla~ka. Vo ovaa
igra najdobro bile iskoristeni vkupnite zemjodelski povr{ini i fizi~kiot obem po se-
koja kultura. Me|utoa, vkupnoto proizvodstvo (povr{ini so prinos po hektar) na sekoja
kultura bilo se pomalo i pomalo. Najàlosno postoi duri iz~eznuvawe na kulturite. Ova e
objasnivo, zatoa{to Vangel Gaga~ev kako potpolno nesposoben najdobro se snajduva samo so
pomal broj kulturi. Tokmu za niv se potrebni pomalku povr{ini, a so nivni niski prinosi,
{tetnikot stanal {tetni~ki gazda.
27. Za da se utvrdi deka se seat mnogu pove}e povr{ini od 16.000 ha, vo posmatrawe
treba da se zemat tokmu samo od nego dadenite potro{eni prose~ni koli~ini po hektar na
nafta, maslo, seme, |ubre, za{titni sredstva itn. Pa tie ne se sovpa|aat so tro{ocite koi
se priznati vo Evropa i SAD, tuku so negova mo} toj izdejstvuval tie od nadle`nite zemjo-
delski lica vo dràvava, {to isto taka vaì za vo sto~arstvoto i veterinarstvoto, da se
utvrdeni mnogu povisoko, {to im gi priznala dràvata, za taa nim da im go pokriva nere-
ntabilnoto proizvodstvo vo sporedba so svetskoto. Tokmu zatoa ne smee da im se veruva na
kadrite po zemjodelstvo, sto~arstvo i veterinarstvo od istoimenite institucii, koi bez
rabota ìveat na dràvni jasli. Samo ako se sporedat svetskite priznati prose~ni tro-
{oci po hektar vo zemjodelsko proizvodstvo }e se utvrdi, vo Kombinatot se seat mnogu po-
ve}e iljadi hektari, a ne samo 16.000 ha. Tokmu vi{okot hektari preku 16.000 ha e ~ist gra-
be` od Vangel Gaga~ev so bandata vo R.Makedonija. A taa e prejaka, koja go ni{ti zemjo-
delstvoto i sto~arstvoto na dràvava.
28. Za se ovde navedeno da se zaskrie, vo Kombinatot bila uni{tena dokumentacija-
ta. Ova moè da se vidi posebno so ona so koja se kupuvalo vo stranstvo i prodavalo vo dr-
àvata. Isto taka, predavalo p~enica... na firmi so cena koja se saka, a ne tro{kovno-doho-
dovno, koja toj bara da ja priznae dràvata, duri dopolnitelno i nivnite premii. Za do-
lgoto so meseci koristewe p~enica... ne se presmetuvalo... kamata. Ova bilo zatoa {to toa
bilo na negovi lica, vzaemen dogovor, za zaedni~ki grabe`, so najgolem interes na GA-
ZDATA, Vangel Gaga~ev, siroma{koto deti{te so ismaslenoto òltenasto ventijag~e, a
sega bogata{. Delumno vistinata moè da se uvide, vo podatocite na Statistika, spomenata
i pod to~ka 9.
29. Tokmu jas bev nositel na sto~arstvoto, a ja kritikuvav nesposobnosta na sto~ar-
skiot, veterinarniot i zemjodelskiot kadar. Tokmu zatoa jas redovno se javuvav vo ″Nova
Makedonija″. Isto taka, pi{ev za reonizacijata. Ov~e Pole e samo ov~e pole, a ne p~eni-
~no. Pelagonija ima sistem za navodnuvawe od 20.400 ha, po krava najmalku 4.000 litri kon-
zumno mleko, a R.Makedonija nikoga{ nema vi{ok, tuku samo nedostatok, norma po ìtel
0,5 litar, streèvskite povr{ini i onie pokraj Crna Reka }e doprinesat mnogu da se podo-
bri mlekosnabduvaweto i spre~i uvozot. ″Mlekarata″ da bide na akcionerite mlekoproiz-
vediteli, a ne na vrabotenite, koi mesto da bidat vo slu`ba na mlekoproizvodstvoto, kade
se sozdava kapitalot, kako nejzini akcioneri gi pla~kaat mlekoproizvoditelite. Ako ovie
postanat sopstvenici, tie kako neproizvediteli }e se bogatat, duri stranci, tragedija za
dràvata. So toa {to taa se prodade na stranci, se potvrdi, kadarot na ″Mlekarata″, po-
staven od Vangel Gaga~ev, {to vaì za vo Fabrikata za dobito~na hrana s.Radobor..., bil
napolno nesposoben toj so generacii da upravuva, {to vaì i li~no za nego. Mariovo da
bide za goewe na govedata, so kus goidben period. Kon ova da se dodade, deka niz Evropa od
vkupnata povr{ina okolu 50% se pasi{ta. Vo Evropa od vkupniot dohod vo zemjodelstvoto
samo na sto~arstvoto otpa|a okolu 70%, od koi polovinata na govedarstvoto, a na ìtata
samo okolu 10%. Pak, vo Kombinatot e obratno, so ìtarici p~enica i ja~men, duri kako m-
onokultura, {to e potvrda, deka Vangel Gaga~ev e samo laik.
30. Za gore navedenoto da se potvrdi, do 1963 godina postoe{e Bitolsko Blato, vo
koe so mileniumi bez vloùvawe se dobiva{e po 2 toni/ ha riba, trska, {amok itn., a se lo-
vele i ptici. Denes na povr{inite kade be{e Blatoto, denes pod HMS ″Streèvo″ ostanuva
mnogu nizok ~ist dohod, so {to se izigruva dràvnata investicija.
31. Ako se znae deka ima okolu 2.000- 4.000 ha soleni povr{ini, so prinosi kako
ov~epolskite, laèweto na dràvata za priznat prose~en prinos e ogromno. Pa tie da se
povratat samo vo ezera=ribnici. Taka }e se zgolemi relativnata vlaga na vozduhot, a so toa
i tie zemjodelskite prinosi. Bidej}i Bitolskoto Blato bilo na patekite ptici selnici, a
za da se smali nivnata smrtnost, R.Makedonija }e dobie investicii za vozobnovuvawe na
Blatoto. ]e sledi razvitok na turizmot...
32. Se kaà 27.000- 25.000 ha, a Bitolskoto Blato be{e na okolu 4.000 ha. So ova se
objasnuva, neblatnite povr{ini bile sopstvenost na ìtelite. Tie ìveele od blatoto i
zemjodelskoto proizvodstvo.Nikoj ne oti{ol vo stranstvo, oti nikoj ne bil bez rabota. Ze-
mjata bila nacionalizirana i so sila bezplatno odzemena so se objekti. Se ova bilo bra-
neto so pu{ki. U~esnik bil i Mila~ko Stamenkov, koj za da ne trpi proizvodstvoto so
vrabotenite zaedno rabotel, duri toj prikolicata ja pridrùval na ramo i toa za da se za-
meni nejzinata guma... Sledi toj od Vangel Gaga~en da bide izbrkan od rabota, poradi {to
toj srcevo obolel i umrel, {to vaèlo za mnogu drugi. Pak, Vangel Gaga~ev, koj nemal vrska
so Bitolska okolija, narodnoto go grabnal i go napravil svoe. Zna~i, toj kako dojdenec vo
bitolsko go prisvoil bitolskiot imot na selanite. Tie bile vraboteni vo nivniot Kom-
binat. Tie bile izbrkani od narodniot du{man Vangel Gaga~ev, a nivnite deca begaat vo
stranstvo vo potraga za korka leb, koja krvnikot taa i se drugo im ukral. Se ova nego ne mu
pre~i, negovite dve deca da rabotat vrz nivnata tragedija vo Stopanska banka- Bitola i
″Mlekara″- Bitola, {to vaì i za nivnite bra~ni partneri, kade toj so parite na protera-
nite selani stanel dvoen akcioner, duri od ″Mlekara″ si gi povlekol akciite, koi bile so
potna krv platena od izbrkanite selani.
33. Ovde se govori za Mila~ko Stamenkov. Toj mi kaùva{e deka imal dokumenti
kako i koj kradel vo Kombinatot. Ako negova sopruga ne ja potkupi GAZDATA, taa }e moè
niv da gi priloì. Takvi ima i drugi, koi nemaat smelost, se pla{at od negovata mo}, se toj
da potkupi i uni{ti. Me|utoa, koga toj }e umre, vo bitolsko }e se slavi. Na negoviot grob
}e se vr{i golema nu`da, {to se pravelo vrz komunisti~ki mo}nici, narodni neprijateli.
Pa vrz vakvi yverovi tolku narodot moèl i tolku napravil. Takva e nenarodnata vlast.
Vakov e srcebolesniot KRVNIK.
34. Me|utoa, na Vangel Gaga~ev nikoj ni{to ne mu moèl. Toa se potvrduva so navo-
dot, koga toj so svojata banda go organizira{e trueweto na dobitokot so zapra{ena p~enka
so najgolemiot otrov ìva, a so toa i na lu|eto potro{a~i na ìvotinska hrana, nego vla-
kno ne mu fale{e. Isto taka,negovite sorabotnici Petar Micevski i Bone Pala{evski,na
koi im kupi magistraturi i doktorati, so niv toj mene pobrzo me likvidira. Duri moeto
mesto mu go predade na Boneta... Naprotiv, koga vo Skopje vrz Kiro Gligorov be{e izvr{en
atentat, zaginal Hristo Hristomanov, potpisnikot deka nemalo truewe so ìva, za{to sum
pi{el vo glasilata, od nikoj nedemantirano, toj be{e kaznat od semo}niot Bog. Isto taka,
po~ina i Petar Micevski. Nema dobro da zavr{i ni Boneta...
35. Toj e svesen za svoite grevovi. Za tie nego od Boga da mu bidat oprosteni toj po-
dignal crkva na Kajmak~alan, duri pomaga za crkvata vo selo Drago{. Me|utoa, Bogot ne op-
rostuva ukradeni pari, od narodot grabnati pari. Bogot sekoga{ gi kaznuval kleptomanite.
Toj so kleptomanski pari dava jadewe oti se spasil od smrt. Deka toj ja mrazi crkvata e do-
kaz, koga sve~eno ja otvoral crkvata na Kajmak~alan, priemot ne bil op{tonaroden, tuku
samo za negovite prijateli, banditi, a narodot bil izbrkan. Bogot takvite }e gi kazni so
nivnite semejstva, i toa pove}e generacii, se dodeka nivnite semejstva gi tro{at od naro-
dot ukradeni sredstva. Na takvi yverovi nema da im pomogne ni nivnoto prevrtuvawe vo gr-
ob za zlodelata izvr{eni vrz narodot. Istoto vaì za site sudii, obviniteli i pravobra-
niteli, koi im pomognuvaat na arami{tata se od narodot da se ukradi.
36. Za spas na Kombinatot toj itno da se izbrka od nego, a i od dràvata, {to vaì za
site negovi sorabotnici i podrùva~i.
37. Na navedenite datumi isprativ krivi~na prijava so nejzino dopolnuvawe za de-
ti{teto, bri~ko, koj stanal komunisti~ki gazda=arami-ja. Toj toa postanal samo so toa {to
toj na vrabotenite im pla}al i pla}a najniski li~ni dohodi, vrabotenite gi izbrkal od ra-
bota. Samo taka toj se nivno prosvoil=ukral i stanal duri nivni gazda=aramija.
38. So li~en dohod kako i pla}awe na doprinosi na li~en dohod za vo penzija vo po-
slednite godini na rabotniot sta` kako toj {to saka i na kogo saka negoviot aramiluk si
go zgolemil.
39. So toa {to toj ja zapoznava javnosta deka toj seel samo 16.000 ha, od koi esenski
kulturi p~enica i ja~men 10.000 ha, ~ija nedohodovnost ja pokriva dràvata, kako i 6.000 ha
proletni kulturi, toj ne moèl da stane golem gazda, zatoa{to tie nemaat vidna akumula-
cija, koga kaj nego nema dve kulturi za{to e predviden i HMS ″Streèvo″. Da ne se izumi,
deka pred nego so navodnuvawe preku Crna Reka i so kanali, koi bednikot gi zatrpal sozda-
vaj}i uslovi za nemo`no podohodovno proizvodstvo, bea navodnuvani vkupno pove}e povr-
{ini otkolku so nego so HMS ″Streè-vo″. Ova se istaknuva samo so cel da se objasni, deka
toj see mnogu pove}e iljadi hektari povr{ini. Toa moè da se potvrdi, ako se pregledaat
site povr{ini koi im pripa|aat na Kombinatot. Pa tie se site poseani, a ne samo 16.000 ha,
kolku {to toj saka da prikaè. [to ova zna~i ? Samo edno, toj vodi dvojna dokumentacija:
edna za da se laè dràvata, toj seel samo 16.000 ha. Me|utoa, toj za tie 16.000 ha potro{il
po hektar tolku procenti pove}e nafta, maslo, seme, |ubre, za{titni sredstva...kolku {to
procenti imal poseeno pove}e povr{ina. Ama taa vkupna povr{ina iznesuva pove}e od
25.000 ha. Tokmu zatoa toj so dvojnata dokumentacija gospodari so onie pove}e od 9.000 ha
koi toj ne gi prikaùva. Taka toj so prinosite na vtorite dokumentirani povr{ini vo prav
smisol stanal gazda.
40. Za dokaz deka toj gi see site kombinatski povr{ini e dokazot, toj na individual-
lniot sektor, na selanite, im predal dvojno pove}e povr{ina za tie so niv da stopanisuvaat
otkolku {to dràvata od nego barala. Me|utoa, site tie bile zafrleni povr{ini, a ne gr-
upirani vo parceli.Toj nim im gi dal onie povr{ini koi za nego ne igrale uloga toj od niv
mnogu da dobie. Za ova da se doobrazloì se naveduva i dokazot, vo od nego predvidenite po-
vr{ini ima samo posledna klasa na zemja, a nikako prva, vtora...Taka toj ja izigruva Vlada-
ta i nejzinoto Ministerstvo za zemjodelie...
41. Za navedenoto da se doobrazloì, toj vo nikoj slu~aj samo so 16.000 ha seidbena
povr{ina i likvidirano sto~arstvo ne moèl da stane akcioner na bitolskata ″Mlekara″,
a akcite si gi povlekol, nitu vo 2008 godina da mu prefrli sredstva za li~en dohod na REK
″Bitola″, {to samo po sebe mnogu za~uduva.
42. Za da se potvrdi, deka toj prikaùva mnogu pomali povr{ini otkolku {to se vi-
stinskite, e dokazot, na 06.08.2008 novinarot od Bitola Bobi Siljanovski preku makedon-
skoto radio, prva programa, vo vestite 15,30 ~asot (15,52 ~.), soop{ti, vkupno bile o`nieni
7.000 ha p~enica so 30.000 milioni toni. So ova se potvrduva, toj za javnosta uporno doka-
ùva, toj esenski kulturi (p~enica i ja~men) seel 10.000 ha. Me|utoa, mesto toj da dobie od
ravni~arskite povr{inite, a vakvi se onie od nego navedeni, vo prosek po 6.000 kg/ha, kako
{to be{e pred nego, negoviot prosek e samo 4.286 kg/ha.
43. Kako potvrda deka toj e dràven saboter, uni{tuva~ na narodniot imot, nego po-
radi li~ni celi mu zamrznala p~enicata. Toj na esen poseal sorta p~enica koja bila pove}e
proletna, i taa vo proletta mu zamrzna, kako i poradi gusta seidba taa mu polegna, pa skapa.
Tokmu zatoa nejziniot prinos iznesuva{e samo 2.800 kg/ha. Ova ne e se. Toj za doktorira vo
Novi Sad, vo 1978 godina poseal hibridi son~ogled. Taka mesto da bide prosekot 2.700 kg/ha,
toj dobil pomalku od 800 kg/ha. Pak, {e}erna repa mesto 60.000 kg/ha samo okolu 25.000 kg/ha.
Me|utoa, saboter=saboter. Tokmu ova se sovpa|a so kumunisti~ki=aramiski gazda.
44. Toj kako mo}nik mu ovozmoìl na negoviot sopoteklovec i sopartiec na SKM=
SDSM, za kogo navediv pod to~ka 16, toj kako nego da stane gazda vo ″Pelagonijakomerc″.
Ovoj ~ovek bil od kadrovata politika na makedonomrazecot, gazdata=aramijata na ZK ″Pe-
lagonija″.
45. I kone~no, toj go upravuval i privatiziral Kobinatot so negovite soselani i
rodnini Buf~ani, kade kako planinsko mesto ne e za zemjodelsko proizvodstvo, tuku samo
gu{tersko. So niv toj se napravil, kako {to samo toj sakal. Ama ima u{te eden Mariovec,
negov {kolski, agronom, koj se u~i napamet, toj samo toa moèl. Ovoj koga so Buf~anecot,
gazda, razgovata telefonski, duri na oddale~enost 10 km, stoi prostum i vo stav mirno. Ako
nekoj na gazdata mu mrdne, toj nego go brka od rabota. Od gazdata ovoj be{e postaven za dire-
ktor na Fabrikata za dobito~na hrana s.Radobor, potoa stanal duri negov komercijalen. Se
po kontrola. Me|utoa, kako {to na gazdata deti{te sinot deti{te vo ″Mlekara″ stanal tr-
govski patnik i sinot na Mariovecot zarabotuva od mlekoto...
45. Negovi najbliski agronomi bile negovite soselani \or|i Vol~evski i Dim~e
Asprovski. Prviot bil vo se so nego. So tekot na vremeto toj sfatil deka negoviot sosela-
nec i negov gazda se storil samo li~no za sebe. Pa toj po~nal da se zalaga za pravdina. Iako
celo vreme so svojot soselanec bil direktor, do pred nekoja godina, padnal vo milost i ne-
milost, moral da si odi, da spasi {to moè da si spasi. Naprotiv, Dim~e Asprovski si ja
sfatil i sprovel svinskata. Tokmu zatoa svinski si go pominal ìvotot. Celo vreme so
gazdata bil direktor, kako svin~e ubavo nagraden: zel pari~na nagrada za vo penzija, kola...
Ama i kolata ima svoja vrednost koja se izrazuva vo pari. I za ova gazdata ne platil danok.
Pa zo{to toj na R.Makedonija da i plati danok: koj aramija pla}a danok ?
46. Vakvi pari~ni nagradi dobivaat i drugi, {to ja odreduva i dava samo gazdata, a
negovite samovolija gi pokrivaat negovite izvr{niteli. Taka so gazdata i ovie slepi iz-
vr{iteli go pla~kaat narodot, koj ne e nivni.
47. Gazdata gi brka od rabota onie koi ne gi saka. Toj kako netuka{en tuka{nite ne
gi saka. Sledi vo Kombinatot izbrkanite tuka{ni od du{ata da gi mrazat netuka{nite. So
vakvite zlostori toj sozdava razdor me|u narodot, tuka{ni i netuka{ni. Izbrkanite od ne-
go kako tehnolo{ki vi{ok, koj se presmetuva i za vo penzija, e so danokot na site gra|ani, a
ne na negovite vraboteni da rabotaat kako vojni robovi so rabotno vreme i teìna samo ka-
ko toj {to saka. Toj so negovoto la`no bolno srce, samo da ne sluì vojska, nema da izdrì
nitu eden den, kamoli so godini dodeka kutrite }e morat da si zaminat. Za ovie ne sledi ni-
kakva nagrada, nitu i taa koja im sledi kako na sekoj smrtnik: ispra}awe na posmrtnite os-
tatoci. Za negovite puleni se pla}a duri kako za posmrtna svadba, a takva samo toj od 1978
godina najpove}e ja zasluùva.
48.Se istakna, Kombinatot imal 27.000 ha, a vo javnosta se znae{e za 25.000 ha, {to
be{e samo so cel so prinosite od razlikata na hektarite da se zgolemi prinosot po ha. Me-
|utoa, tro{okot za proizvodstvo po ha be{e zgolemen za tolku procenti kolku {to bea za-
skrieni ha (2000). Za ova da se potvrdi se kaà, deka Vladata ima{e predvideno Kombi-
natot da odvoi povr{ini od site klasi i kako takvi da im bidat dodeleni na lica koi se ba-
vat ili sakat da se zanimavaat so zemjodelsko proizvodstvo. Ovde Vladata be{e izigrana,
gazdata- mo}nik im dal pove}e povr{ina otkolku {to bilo barano od Vladata. Tie povr-
{ini imale najlo{a zemja, nikakva klasa, duri takva i ne postoi vo zemjodelskata klasi-
fikacija. Povr{inite bile na kraevite na kombinatskite povr{ini, kade nemalo pati{ta
itn. So ova se objasnuva, dosega nikoj ne gi izmeril povr{inite na Kombinatot. Tie se mno-
gu pove}e od prikaànite. Tokmu zatoa so niv mnogu pove}e se laè dràvata, mnogu pove}e
se pla~ka narodot.
49. Dràvata dodeluva{e premija za zemjodelsko proizvodstvo. Me|utoa, so nea la-
`no se zgolemuva{e prinosot. Pak, koga toj stana gazda, taa cela se prisvojuva, i toa bez da
bide la`no zgolemeno proizvodstvoto po ha zemjodelska povr{ina. Ova govori za mo`no-
sta, laèweto so prinosot i povr{inite se ogromni. A pri toa se pla~ka samo narodot.
50. Dràvata dodeluva{e i dodeluva premija. Nejzinata cel be{e, i e strogo odrede-
na, i toa samo za unapreduvawe na zemjodelskoto i sto~arskoto proizvodstvo. Me|utoa, toa
ima obraten trend. Ova ni objasnuva, deka premijata nema namenska primena. Tokmu zatoa
taa se pla~ka i stanuva sopstvenost na gazdata. Taka toj mesto so nea da go unapredi, {to
zna~i zgolemi, proizvodstvoto, toj si go unapreduva, zgolemuvam pla~kaweto na narodot, koj
nikoga{ ne bil negov: od ovoj slabosrcev ubiec se uni{teni i likvidirani lica so ~eli~ni
srca.
51. I kone~no, kako se pla~ka narodot e dokaz so cenata na mlekoto. Dràvata im
odredi cena na mlekoto, so koja mlekoproizvoditelite bea zadovolni, se po~na da se razmi-
sluva za zgolemuvawe na brojot na kravi, duri so povisoka mle~nost... Kako {to Mlekarite
vo dràvava gi pla~kaa farmerite, kako {to gazdata od 1978 godina go pla~ka{e sto~ar-
stvoto vo polza na negovoto ekstezivno i nedohodovno p~eni~no- ja~menovo proizvodstvo,
potpolen laik za dohodovno proizvodstvo kako {to e mlekoproizvodstvoto..., v~era mleko-
proizvoditelite protestiraa, zatoa {to Mlekarite me|usebno se dogovorile da go uni{tat
mlekoproizvodstvoto, koe ne e nivno. Ova be{e povod {to pod to~ka 28. istaknav, mleka-
rata da bide akcionersko dru{tvo na mlekoproizvoditelite, a ne na zelena{ite, koi ni ja
uni{tuvaat dr`vava.
52. Izme}arot na gazdata Bone Pala{evski, slabiot student so zvawa so polamatura
do magister i so matura do doktor, plateni od gazdata, direktor na Institutot za sto~ar-
stvo- Skopje, neizjavi stru~no, stru~no potvrdeno, tuku toj govori za razlikata koja bila
ogromna od ona predvidena od Vladata i dadenata od Mlekarite. Zna~i, gazdata go pla~ka
narodot za 9000 i pove}e ha, so priznati tro{oci koi se dovolni da se poseat site postoe-
~ki povr{ini. Pa od prikaànite hektari 100% pari se upotrebuvaat da se preflat na
privatni smetki, so koi se kupuvaat akcii i se drugo {to saka gazdata, srcesakatiot, koj
mnogu srcevito go osakati i opla~ka narodot.
Takva sudbina gi zadesila bitol~anite i po{iroko bitolsko...
01.09.2008 D- r Risto Ivanovski
Bitola Ul.Mihajlo Andonovski br. 6/21 Bitola″.
Isto taka, na 01.01.2008 do Premierot isprativ predmet: Ispra}awe na krivi~na
prijava i za istoto mu objansnav.
Dobiv od odgovor od ″Vlada na Republika Makedonija
Kancelarija na Pretsedatelot na Vladata
Br. 07-2198/ 5 Skopje, 16.09.20008 Do:
G-din Risto Ivanovski ul.′Mihajlo Andonovski′ br.6/21 Bitola
Predmet: Odgovor na Va{ dopis
Po~ituvani g-din Ivanovski,
Imaj}i ja predvid sodrìnata na Va{iot dopis, Ve izvestuvame deka soglasno
Ustavot na Republika Makedonija, Vladata na Republika Makednnija kako nositel na izvr-
{nata vlast, nema nadle`nost da utvrduva ne~ija krivi~na odgovornost.
Istovremeno, Ve informirame deka edinstveno nadleèn da postapuva po podnese-
nite krivi~ni prijavi e Javnoto obvinitelstvo, koj soglasno Ustavot na Republika Make-
donija i Zakonot za Javno obvinitelstvo e edinstven i samostoen dràven organ koj gi goni
storitelite na krivi~nite dela i na drugi so zakon utvrdeni kaznivi dela.
Vo taa smisla, Ve upatuvame dopolnuvaweto na krivi~nata prijava da go podnesete
do nadle`noto Osnovno javno obvinitelstvo- Bitola.
Vi blagodarime na razbiraweto.
So po~it, Kancelarija na Pretsedatelot na Vladata″, potpis.
6. Za da se potvrdi mo}nosta na makedonomrazecot Vangel Gaga~ev,e dokazot {to toj
so organite na dràvata mi nanese ogromno zlo. Vo prilog e problem so na{ata semejna ku-
}a. Na 30.06.1999 isprativ predmet:
″Do: Naroden pravobranitel na Republika Makedonija
Od: Risto Ivanovski, ul. ′Mihajlo Andonovski′ br. 6/21 Bitola...
Predmet: Barawe za ispituvawe na fakti~kata sostojba po Re{enie br. 31-1471 od
26.05.1999 od Vtorostepenata komisija na Vladata R.M.
Vo 1994 godina sosedot Stev~e Stan~evski (′Rie~ka′ br. 7 Bitola) podigna traen ob-
jekt. Za nego Podra~nata edinica na Min. za urbanizam i grade`ni{tvo Bitola, ima done-
seno zapisnik, re{enie i zaklu~ok za urivawe. Do denes, urivaweto ne e izvr{eno. Toj obje-
kt e od ju`na strana na na{ata ku}a (ul. ′Rie~ka′ br. 9 Bitola), a sega od zapadna strana, na
istoto lice, Penka Matovska, referent pri Podr~nata edinica na Min. za urbanizam i gra-
de`. mu izdava ′uslovi za gradba′ bez da ja utvrdi fakti~kata sostojba. A, za da se ispolneti
tie uslovi, nie }e mora da go urnime postoe~kiot yid od ku}ata koj e so vekovi na isto mesto
(!?), nego da go pomestime 60 sm. kon istok za da se ispolnat uslovite za da moè da gradi so-
sedot Stev~e Stan~evski. Bez utvrduvawe na fakti~kata sostojba, Vtorostepenata komisija
na Vladata go odbi àlbenoto barawe i sega toj predmet se nao|a vo Vrhovniot sud. Ako Vr-
hovniot sud gi potvrdi ′dokazite′ na Penka Matovska, koja postapuva{e po predmetot, }e mo-
ra da se urne yidot i toj da se pomesti 60 sm. kon istok za da se zadovoli nejzinoto re{enie.
Risto Ivanovski (potpis, R.I.) 30.06.1999 g. Bitola″.
″Republika Makedonija
NARODEN PRAVOBRANITEL
NP Br. 07- 731/99
05.08.1999 godina
Skopje
Predemet: Izvestuvawe
Vo vrska so Va{ata prestavka podnesena do Narodniot pravobranitel koja se odne-
suva na podigawe na traen objekt od strana na Sosedot, Ve izvestuvame za slednoto.
Po razgleduvawe na prestavkata Narodniot pravobranitel utvrdi od Va{ite navodi
deka se raboti za postapka koja se vodi pred sudski organi, odnosno deka predmetot se nao|a
na odlu~uvawe pred Vrhovniot sud na Republika Makedonija.
Spored ~len 98 od Ustavot na Republika Makedonija, sudovite se samostojni i neza-
visni vo odlu~uvaweto, a spored ~len 14, stav 2 od Zakonot za sudovite, pri odlu~uvaweto
vrz sudovite ne moè da se vr{i kakvo i da e ograni~uvawe, vlijanie, pottiknuvawe, priti-
sok, zakana ili me{awe direktno ili indirektno od koj i da e subjekt i poradi koja i da e
pri~ina. Spored ~len 14 od istiot Zakon, sudijata donesuva nepristransni odluki vrz osno-
va na slobodna ocena na dokazi i primena na zakoni.
Soglasno ~len 2 od Zakonot za narodniot pravobranitel, Narodniot pravobranite
e nadleèn da gi {titi ustavnite i zakonskite prava na gra|anite koga im se povredeni od
organite na dràvnata uprava ili od drugi organi i organizacii {to imaat javni ovla-
stuvawa. Pritoa, Narodniot pravobranitel nema ovlastuvawe da ja ocenuva ispravnosta na
rabotata na sudovite nitu da gi menuva nivnite odluki.
Spored ~len 11 od Zakonot za narodniot pravobranitel (′Slu`ben vesnik na RM′
br.7/79), Narodniot pravobranitel ne postapuva po predmetite za koi e vo tek sudska po-
stapka.
So ogled na toa {to vo konkretniot slu~aj se raboti za postapka koja se vodi pred
sudskite organi, Narodniot pravobranitel ceni deka nema mesto za negovo postapuvawe po-
radi {to ja otfrla prestavkata.
Imeno, spored ~len 11 i ~len 16, alineja 3 od Zakonot za narodniot pravobranitel,
Narodniot pravobranitel }e ja otfrli pretstavkata ako od podatocite {to mu stojat na ra-
spolagawe proizleguva deka predmetot e vo postapka pred sudski organi.
KE/NK Naroden pravobranitel Branko Naumoski″, potpis.
Na 12.08.1999 isprativ predmet: ″N.P.Br. 07-731/09 od 05.08.1999
NARODEN PRAVOBRANITEL SKOPJE
Predmet: Odgovor na Va{e izvestuvawe.
Na 30.06.1999 Vi isprativ moj predmet za ispituvawe na fakti~kata sostojba po re-
{enie br. 31-1471/1 od 26.05.1999 od Vtorostepenata komisija na Vladata na R.Makedonija.
Bidej}i Komisijata na Vladata e organ na dràvnata uprava, {to se sovpa|a vo soglasnost so
~lenot 2 od Zakonot za narodniot pravobranitel, jas go isprativ moeto barawe. Tokmu toa
Vie vo Va{eto pismo kako predmet NP.Br.07-731 od 05.08.1999 mi go izvestuvate.
Zna~i, moeto barawe e da mu pomognite na Sudot za napravenata nepravda od Mini-
sterstvoto za urbannizam i grade`ni{tvo- Podra~na edinica, koe kako nadle`no za izdava-
we dozvoli za gradba na objekt e dol`no:
1. Da ja ispita fakti~kata sostojba i
2. Da bara dozvola za gradba od sosedot.
Podra~nata edinica gi izlaga Komisijata na Vladata po osnova deka ne e utvrdena
fakti~kata sostojba i ne e barana dozvola od nas kako sosed, za{to e najneophodno za da se
dobie dozvola za gradba.
Tokmu zaradi ovie zloupotrebi na Podra~nata edinica jas kako gra|anin se obrativ
i toa go povtoruvam so ovoj predmet da postapite spored Zakonot vo za{tita na samovo-
lijata na dràvniot organ, Vie da mu pomognete na Sudot toj da ne bide izlagan, kako {to
dosega bea izlagani dosega{nite komisii
Vo nade` da se prifati mojot predmet i postapi spored Zakonot se zablagodaruvam
i Ve pozdravuvam.
12.08.1999 Risto Ivanovski ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola″.
NIKAKOV ODGOVOR OD NARODNIOT PRAVOBRANITEL
Deka Vrhovniot sud na R.Makedonija i Narodniot pravobranitel ne bile narodni,
tuku samo edno partiski, se potvrdi so postapkata {to ja napravi i samiot sosed. Toj go ku-
pil siot gradeèn materijal, koj bil donesen za da zapo~ne podignuvaweto na negoviot ob-
jekt. Bidej}i nie na{ata ku}a ne moèvme kon istok da ja pomestime, nitu sakavme yidot da
go ru{ime, koga toj se ubedi, tamu nemalo mesto za gradewe drug grade`, za{to raspravale i
Vrhovniot sud so Narodniot pravobranitel, od koi moite predmeti bea odbieni, se potvrdi:
TIE NIKOGA[ NE BILE NARODNI. Toj pobaral i dobil dozvola da gradi vo negoviot
dvor. Grade` izgradil...
″MINISTERSTVO ZA TRANSPORT I VRSKI GRADE@EN INSPEKTORAT
ZA GRADE@NI[TVO I URBANIZAM- SKOPJE
OP[TINA BITOLA - PODRA^NA EDINICA GRADE@NI[TVO I URBA-
NIZAM- BITOLA
Predmet: Neizvr{eno Re{enie i zataen predmet.
Do denes ne e sprovedeno Re{enie Up.br.2-15/263 od 11.04.1994, a se raboti za podi-
gnat objekt bez dozvola i na tu| prostor na ul. Rie~ka br. 9 i toa od strana na sosedot na ul.
Rie~ka br. 7. Pa taka toj kako traen objekt do denes si ja obavuva svojata namena,
Isto taka, drugiot sosed na ul. Rie~ka br. 11, na drugiot yid ima podignato traen ob-
jekt bez dozvola itn. Potoa toj istiot ku}en yid go ru{il, {to be{e povod na{ata ku}a po-
brgi da se raspadne. Samo taka toj ja promenal fakti~kata sostojba. Ova nego ne mu be{e
dovolno, toj za da go prisvoi na{iot prostor, na mesto na ru{eniot yid podignal nov, no ne
kako {to be{e, tuku so pogolema dlabina, kako {to toj si sakal. Za ova na 30.12.2005 so pre-
pora~ano pismo i se javivme na Podra~nata edinica vo Bitola. So toa zamislata da se pro-
meni fakti~kata sostojba toj celosno ja ostvaril.
Tokmu poradi ovie nerazre{eni sporovi, ku}ata so dvorniot yid se raspa|aat, so
{to sme spre~eni da prezemime grade`ni zafati itn.
Vo vrska so na{iot predmet ′Neizvr{eno Re{enie i zataen predmet′, redovno i se-
koj godina, Vi se obra}ame.
Vo nade` da se prevzemat pravni dejstvija, se zablagodaruvame. 25.01.2008
Risto Ivanovski
Bitola Ul. Mihajlo Andonovski br. 6/21
Bitola″.
Kako po norma Vrhovniot sud predmetot go potvrdi, i severniot sosed go ru{i se-
verniot yid i toj vleze vnatre vo na{iot imot, kako {to vleze od jug navedeniot sosed. Bi-
dej}i Ministerstvoto za urbanizam i grade`ni{tvo ni{to ne prevzema, nie ni{to ne mo-
èvme da napravime, ku}ata i nadvore{niot yid od istok se raspa|aat. Ju`niot sosed na
Stev~e Stan~evski,sopstvenik na bitolskata televizija ″Orbis″ vo avgust i septemvri 2008
godina ja prikaùva na{ata ku}a, kako bitolski problem, a ne ona {to toj pravi...
7. Mojata ponatamo{na borba za mojata obespravenost ja prodolìv na 22.09.1997 na
tek toga{ osnovan ″Republi~ki javen pravobranitel-Skopje. @ A L B A
Kako kandidat za generalen direktor na ZK ′Pelagonija′- Bitola dràvniot nepri-
jatel neznalica i aramija Vangel Gaga~ev mi montira sudski proces so neobrazovani i ne-
pismeni lica. Zatoa premierot prof.dr. Nikola Klusev formira svoja komisija. Taa soop-
{ti deka sudskiot proces e bez fakti i dokazi. Toa nemu ne mu pre~e{e da mi izre~e dis-
ciplinska merka prestanok na raboten odnos. Tokmu zatoa sum bez raboten odnos od 21.05.
1991. Toa be{e mo`no koga go potkupil pravosudstvoto so dràvni sredstva i toa ne gi pri-
znava{e moite svedoci, mi gi odzede pravoto da izemam sudii, sudiite koi re{avaa vo moja
polza bez moe znaewe gi izemaa, vo presudite i re{enijata postoi samo edna stranka tuè-
niot ZK ′Pelagonija′, {to e drskost i neu~tivost i vo sekoj rasprava go kinea dokazot od
premierot prof. d-r. Nikola Klusev i nikade ne be{e naveden kako toj da nepostoi.
Kako potkrepa deka nema dokazi i fakti e re{enieto za vremena merka, re{enijata
na Op{tinskiot sud- Bitola kade stoi nema dokazi i fakti- li~na presmetka so Vangel Ga-
ga~ev, toa be{e potvrdeno od Okru`niot sud- Bitola pove}e pati. Kako dokaz za podmite-
nosta na pravosustvoto e navodot od Vrhovniot sud- Skopje vo koe se gleda deka nema dokazi
i fakti, kako i Vrhovniot sud go obvini Okru`niot sud deka toj ne si ja obavil svojata ra-
bota.
Ovoj proces trae{e dolgo zaradi negoviot prvbratu~ed ′sudija′ Vangel Gaga~ev, koj
kako okruèn sudija se izìvuva{e, {to go prodolì i vo Vrhovniot sud- go drè{e mojot
predmet vo negovata fioka so godini. Koga direktorot Vangel Gaga~ev postana sovetnik na
SDSM za Bitola negovata partija dade nalog da se donese kone~no re{enie vo koe stoi sa-
mo edna stranka ZK ′Pelagonija′- Bitola. Pri toa istite sudii vo ova re{enie si go negi-
raa prethodnoto, {to zna~i pokaùvaat svoja sila.
Kako potkrepa na izloènoto e i sledniot dokaz: so ist predmet P.br.987/91 bevme
ostraneti od rabota jas i Kitan Min~evski. Iako Ki-tan be{e obvinet so pove}e i pote{-
ki dela, sudot go oslobodi i toj e ponatamu na isto rabotno mesto. Toa zna~i samovolijata
se do izraz. Za se gore navedenoto sum pi{uval pove}e pati vo ′Delo′.
Po odbivaweto na mojata revizija od Vrhovniot sud- Skopje mojot predmet go ispra-
tiv do Javnoto obvinitelstvo na Makedonija. Toa se oglasi kako nenadle`no soglasno ~l.
401 od ZPP i so predmet go.br.32/97 od 05.06.1997 mi gi vrati moite dokumenti.
22.09.1997 @alitel D-r Risto Ivanovski...″.
″Republika Makedonija NARODEN PRAVOBRANITEL
Br. 24/1 15.01.1998 godina Skopje
DO RISTO IVANOVSKI Ul.Mihajlo Andonovski br.66/21 B-la
PREDMET: Pokana za razgovor VRSKA: Na{ broj 73/1/97
Vo vrska so Va{ata prestavka dostavena do Narodniot pravobranitel Ve molime da
dojdete na razgovor zaradi odredeni ukaùvawa vo prestavkata.
Za terminot na razgovorot da se javite na tel. 224- 576 so cel da se dogovorime za
najpogodno vreme za odrùvawe na razgovor.
/DV Zamenik na Narodniot pravobranitel Suzana Saliu″,potpis.
Na plikot sum zapi{al, pismoto bilo primeno na 20.01.1998, a raspravata bila na
27.01.1998 godina. A toga{ taa go negira{e predmetot na Komsijata, {to ja oformil pre-
mierot prof. d-r Nikola Kluzev, zatoa{to spored nea, taa bila partiska na VMRO-
DPMNA, iako taa kako Albanka so nejzina partija bila vo koalicija so SDSM, koi koali-
ciski vojuvale...
Vo prilog e plikot na pismoto pod Br.NP-24/02 od 02.02.1998, so tekst od Baraweto
od 14.07.2008, {to e navedeno na strana 25:
″Republika Makedonija
NARODEN PRAVOBRANITEL
Br. NP-24/2 02.02.1998 godina Skopje
Do Risto Ivanovski ul.′Mihajlo Andonovski′ br.6/21 Bitola
PREDMET: Dostavuvawe na odluka
Vo prilog Vi ja dostavuvame Odlukata na Narodniot pravobranitel vo vrska so
Va{ata prestavka br.73/1/97 donesena na 28.01.1998 godina, podnesena na 01.12.1997 godina.
Zamenik na narodniot pravobranitel Suzana Salihu″.
NP Br. 07- 731/99 24.08.1999 godina Skopje
Do: Risto Ivanovski ul. ′Mihajlo Andonovski′ br. 6/21 Bitola
Vo vrska so povtorno dostavenata prestavka do Narodniot pravobranitel Ve izve-
stuvame deka Narodniot pravobranitel ne e ovlasten da se me{a vo rabotata na sudot, od-
nosno Narodniot pravobranitel, spored Ustavot i Zakonot za narodniot pravobranitel,
svoite raboti gi vr{i vo ramkite na Ustavot i zakonot. Spored toa, Narodniot pravo-
branitel ne moè da prezema dejstvija nadvor od negovite ustavni i zakonski ovlastuvawa,
a kako {to Vi navedovme vo prethodniot odgovor, spored Zakonot Narodniot pravobra-
nitel ne postapuva po predmetite za koi e vo tek sudska postapka i ne moè da vlijae na ra-
botata na sudot.
Ponatamu, spored ~len 13 od Zakonot za narodniot pravobranitel, prestavkata po-
kraj li~nite podatoci na podnesitelot treba da gi sodrì okolnostite, faktite i dokazite
vrz koi se temeli prestavkata. Vo prilog na Va{ata prestavka ne se dostaveni nikakvi do-
kazi vrz koi ja temelite Va{ata prestavka.
Voedno, Ve izvestuvame deka dokolku Vrhovniot sud na Republika Makedonija ja pr-
ifati Va{ata tu`ba, a nadle`nite organi ne postapat po presudata na Vrhovniot sud, mo-
ète povtorno da se obratite do Narodniot pravobranitel zaradi prezemawe na soodvetni
merki prema nadle`nite organi zaradi postapuvawe po ukaùvawe na Sudot.
NK Naroden pravobranitel Branko Naumoski″, potpis so pe~at.
Poradi mojata ponatamo{na obespravenost na 10.09.2001 se obrativ do: ″Republika
Makedonija Naroden pravobranitel Skopje
Predmet: Prestavka
Kako kandidat za direktor vo 1990 godina na ZK ′Pelagonnija′- Bitola i kandidat
za pratenik na VMRO- DPMNE vo 1991 godina mi se montira 100% sudski proces od dire-
ktorot na ZK ′Pelagonija′- Bitola Vangel Gaga~ev i aktivist na SDSM. Za potvrda deka
nema dokazi i fakti e predmetot od Kabinetot na pretsedatelot na Izvr{niot sovet na
SRM od 03.05.1991. Ovoj predmet od sekoj sudski postapok be{e uni{tuvan, a jas morav na-
hnadno da go priloàm. Tokmu zatoa jas ostanav bez raboten odnos od 20.05.1991.
Jas morav da go izgubam sudskiot proces oti jas bev proglasen neprijatel na Egej-
cite. Zatoa najaktivni bea prvite bratu~edi na direktorot, bra}a, dvata Egejci od isto se-
lo Buf, Vangel Gaga~ev i negoviot brat Gaga~ev, pa mene me likvidiraa kako Vardarec dva-
jca sudii Egejci: Risto Georgievski i Branko Cokinski. Za potvrda deka spored se se odvi-
va{e po pora~ka e dokazot, deka jas protiv sudiite podnesov krivi~ni prijavi, kako i pro-
tiv direktorot Vangel Gaga~ev, od Okru`noto obvinitelstvo se javuva{e Egejecot Pr~kov-
ski. Zatoa jas go izgubiv pravoto da izemam sudii, a bez moe znaewe sudiite koi re{avaa vo
moja polza bez izemeni. Od nastanatata sostojba od 13 sudski odluki jas izgubiv 7 : 6. Samiot
rezultat govori deka sudskiot spor 100% bil montiran. Toa se potvrduva i so toa, deka so
mene so ist predmet i ista àlba bevme izbrkani i se sudevme so akterot za sobirawe na
potpisi i odvojuvawe na Sviwarska farma kako posebna rabotna edinica kako {to be{e
porano, zna~i sudskiot proces be{e sindikalen. Toa be{e porane{niot rakovoditel na fa-
rmata Kitan Min~evski. Iako toj be{e optuèn za pove}e i pote{ki dela, toj be{e vraten
na rabota, go primi svoeto obe{tetuvawe, a predmetot prodolì da se vodi samo za mene i
toa kako neprijatel na Egejcite. So ovoj predmet Vie ste zapoznati, so Va{ predmet br. 24-
2 od 02.02.1998: vie ne ste bile nadle`ni, oti ne se ′rabotelo za povreda na osnovnite slo-
bodi i prava na ~ovekot i gra|aninot′.
Ama kako neprijatel na Egejcite jas sum nepoèlen vo Univerzitite vo dràvata,
iako samo jas gi ispolnuvam uslovite da bidam izbran nastavnik vo niv: jas sum rabotel na-
u~en sorabotnik 4 godini vo Germanija, sum doktoriral vo Avstrija, imam samostojni tru-
dovi objaveni von R.Makedonija, imam objaveno kniga Ishrana na govedata i tri istoriski
knigi. Naprotiv, primenite kandidati so konkurs se so interni disertacii so istoriski
temi za matura, nemaat izdadeno nieden u~ebnik i kniga, nemaat objaveno samostojni trudo-
vi i nivnite pisarii se zedni~ki: na takov na~in go izigruvaat zakonot i {kolstvoto.
Seto ova proizleguva deka recezenti se Egejci: Nikola Popovski i Ta{ko Tokov-
ski. Ova go pravat kako Egejci, potkupeni od direktorot, li~na odmazda oti za nivnoto ne-
poznavawe imam objaveno trudovi i napisi, kako i so moeto likvidirawe tie pravat pro-
ekti i gi materijaliziraat svoite nepoznavawa. Vo ovaa uni{tuva~ka ekipa pripa|a i vete-
rinarniot lekar Boris Angelkov vo Vi{ata zemjodelska {kola-Bitola, vo koja od nego ne
moàm da bidam primen, a toj ne e Egeec: jas sum negov prijavuva~ za negovite direktni
{teti vo sto~arstvoto. Site ovie ne smeat da se bavat so sto~arska dejnost, a tie se gla-
vnite nositeli na uni{tuvaweto na sto~arstvoto.
Kako Egejci, moi neprijateli se: direktorot na Institutot za veterinarstvo \or|i
Mickovski, direktorot na Institutot po sto~arstvo Apostol Cilevski, nastavnikot i mi-
nister Eftim An~ev, pretsedatel na nastavni~kiot sovet na Zemjodelskiot fakultet Lazo
Sivakovski itn.
Tokmu poradi mene vo 1990 godina ne se izvr{i izbor po sviwarstvo na Zemjodel-
skiot fakultet, do denes nema nastavnik i ne se potpolnuva. Sledi 1995, 1996 itn. Jas ne sum
primen po govedarstvo a e primeno interno lice veterinaren tehni~ar Atanas Trajkovski:
ovoj ve~erno zavr{il fakultet, magistriral i doktoriral a nema{e nieden trud. Po vtor-
pat od 1999 godina e objaven konkurs, do denes se mol~i. Ova e dokaz za samovolijata na Fa-
kultetot. Isto taka, toa be{e i vo Institutot za sto~arstvo za istiot predmet koga be{e
primen Bone Pala{ovski, moj pot~inet. Toa se povtori za izborot za predmetot po ov~ar-
stvo, a be{e primen Vladimir Xabirski. Inaku, pri site izbori, nastavnikot kaj koj se pr-
omovira, istiot se javuva i kako recezent, {to e sprotivno na zakonot za visokoobrazo-
vanie.
Istoto vaì i za Veterinarniot fakultet: jas bev odbien po ishrana, a e izbrano
lice Riste Prodanov koe nikoga{ ne se bavelo so ishrana, {to prodolùva do denes. Po
sto~arstvo e izbran propadnatiot student Mihajlo Adamov, a jas odbien. Vakvata postapka
im e vo interes na recenzistite, oti tie na takov na~in se voda~i vo sto~arstvoto vo drà-
vata, taa be{e samo pred Kosovo vo SFRJ, a sega e samo pred Albanija vo Evropa. Dràvata
strada, a profitiraat akterite, materijaliziraj}i gi svoite nepoznavawa.
Vo nade` da se po~ituva pravdata i prekinam da bidam bez raboten odnos od 20.05.
1991, se zablagodaruvam.
D- r Risto Ivanovski ul. Mihajlo Andonovski br. 6/21 Bitola″.
″Republika Makedonija NARODEN PRAVOBRANITE
NP.Br. 07- 830/01 18.09.2001 Skopje
Do: Risto Ivanovski ul. Mihajlo Andonovski br.6/21 BITOLA
Predmet: Izvestuvawe Po~ituvani gospodine,
Vo vrska so Va{ata prestavka vo koja naveduvate deka kako vraboten vo ZK ′Pelago-
nija′- Bitola na 20.05.1991 god. Vi prestanal rabotniot odnos, a voedno barate Narodniot
pravobranitel da prezeme soodvetni dejstva so cel povtorno da zasnovate raboten odnos, Ve
izvestuvame za slednoto:
Soglasno ~len 10 od Zakonot za naroden pravobranitel (′Slu`ben vesnik na RM′ br.
7/97), Narodniot pravobranitel vo vr{eweto na svojata funkcija prezema dejstva za koi e
ovlasten so ovoj zakon zaradi za{tita na ustavnite i zakonskite prava na gra|anite povre-
deni od strana na organite i organizaciite {to imaat javni ovlastuvawa.
Od navodite vo prestavkata proizleguva deka Vie ne se poplakuvate na rabotata na
organite na dràvnata uprava i od drugi organi i organizacii {to imaat javni ovlastuva-
wa, tuku barate prezemawe soodvetni dejstva so cel povtorno da zasnovate raboten odnos, za
{to Narodniot pravobranitel nema nadle`nost da postapuva.
Vo smisla na seto pogore izneseno Narodniot pravobranitel Ve izvestuva deka na
konkretniot slu~aj nema mesto za pokrenuvawe na postapka poradi {to soglasno ~len 16,
alineja 1 od Zakonot za narodniot pravobranitel ja otfrla Va{ata prestavka i istata se
smeta za zavr{ena.
MH/QI Naroden pravobranitel Branko Naumoski″.
Zna~i, Branko Naumoski se javil samo za negoviot zlo~ine~ki predmet, koj samo si
go dopotvrdil. Me|utoa, nema nieden zbor za Univerzitite, koi stanale sopstvenost na vr-
abotenite, kako nivno nasledno samoupravno pravo. So toa {to tie bile i ostanele samo
dràvni, zlostorot e ogromen. Ama toj bil i na Branko Naumoski so mnogu drugi kako nego
″Republika Makedonija Naroden pravobranitel Skopje
Predmet: Odgovor na Va{ predmet br.07- 830/01 od 18.09.2001.
So mojata prestavka se obrativ za da se pomogne vo odnos na obespravenosta od
strana na Pravosudstvoto i Univerzitete vo R.Makedonija. Zatoa prestavkata se sostoi od
dva dela:
1. Povtoruvawe na maratonskiot sudski spor, koj 100% be{e montiran. So toa sakav
da gi povratam site svoi prava povrzani so vrabotuvaweto. Toa moè da se napravi so Va{a
pomo{ pred sudovite vo dràvata.
2. Vrabotuvaweto vo Univerzitetite vo Skopje i Bitola, za koi gi ispolnuvam uslo-
vite. Ne samo toa, samo jas gi ispolnuvam so nau~no zvawe dobieno vo Germanija i Avstrija,
so svoj u~ebnik, tri objaveni istoriski knigi i samostojni trudovi. Vi poso~iv, deka pora-
di mene od 1990 godina predmetot nema nastavnik i po vtor predmet se objavi konkurs vo
1999 godina za kogo se mol~i, bez da se odgovori na moite predmeti.
Vo nade` da se po~ituva ~ovekovoto pravo, zakonite i da mi se izleze vo presret, se
zablagodaruvam.
21.09.2001 D-r Risto Ivanovski ul.Mihajlo Andonovski br.6/21...″.
″Republika Makedonija Naroden pravobranitel Skopje
Predmet: Moja àlba za od 18.09.2001 br. 07- 830/01
Na 10.09.2001 vi isprativ prestavka- àlba, a od Vas dobiv odgovor so br. 07- 830/01
od 18.09.2001. Nezadovolen od Va{iot predmet, jas se javiv so moj sleden predmet od 21.09.
2001. Bidej}i na toj ne be{e odgovoreno se àliv do Evropskata komisija vo Brisel, i taa
mi soop{ti na den 13.11.2001:
Na 09.april 2001 godina na{ata dràva go potpi{ala dogovorot za stabilizacija i
asocijacija, so koj taa se obvrzuva da gi po~ituva demokratskite principi i ~ovekovite pr-
ava. Ova bilo preduslov za ponatamo{noto izgraduvawe na odnosite me|u na{ata zemja i
Evropskata zaednica.
Mojata àlba se odnesuva{e na povtoruvawe na montiraniot sudski proces, koj
100% be{e privatiziran, i vrabotuvawe na instituciite, navedeni vo mojot predmet: po-
stoi slobodno mesto od 1990 godina predmet sviwarstvo.
Vo nade` da se po~ituvaat moite ~ovekovi prava, se zablagodaruvam.
30.11.2001 D-r Risto Ivanovski ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola″.
NP Br. 07- 830/01 17.01.2002 godina Skopje
Do: Risto Ivanovski ul. Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola.
Vo vrska so Va{ite dopisi vo koi reagirate na Izvestuvaweto pod gorniot broj od
18.09.2001, Ve izvestuvame slednoto.
Narodniot pravobranitel soglasno ~len 10 od Zakonot na narodniot pravobranitel
(′Slu`ben vesnik na RM′ br.7/97) vo vr{eweto na svojata funkcija prezema dejstva za koi e
ovlasten so svoj zakon zaradi za{tita na ustavnite i zakonskite prava na gra|anite povre-
deni od strana na organite na dràvnata uprava idrugi organi i organizacii {to imaat
javni ovlastuvawa.
Od navodite vo Va{ite dopisi vo Va{ite dopisi proizleguva deka Vie ne se po-
plakuvate na rabotata na organite na dràvnata uprava i od drugi organi i organizacii
{to imaat javni ovlastuvawa, tuku barate da prezememe soodvetni dejstva so cel povtorno
da zasnovate raboten odnos vo ZK ′Pelagonija′- Bitola, za {to Narodniot pravobranitel
nema nadle`nosti da postapuva. (Nikade ne se navedeni Univerzitetite,R.I.)
Ova od pri~ina {to soglasno odredbite od ~len- 9, stav 1 od Zakonot za rabotnite
odnosi (′Slu`ben vesnik na RM′ br.4/94, 14/95, 53/97, 59/97, 25/2000, 3/2001 i 50/2001), odluka
za zasnovawe na raboten odnos donesuva rabotodavecot, organot ili rabotnikot kogo toj }e
go ovlasti.
Vo odnos na delot od Va{ite navodi vo koi se poplakuvate na sudskata odluka, pa vo
taa smisla barate da prezeme dejstva vo smisla na povtoruvawe na sudskata postapka Vi
ukaùvame na slednoto.
Narodniot pravobranitel nema zakonski ovlastuvawa da gi preispituva sudskite
odluki.
Ova od pri~ini {to soglasno ~len 2 od Zakonot za sudovite (′Slu`ben vesnik na
RM′ br.36/95), sudovite se samostojni i nezavisni dràvni organi koi sudat vrz osnova na
Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot i ja
obezbeduvaat prime-nata na pravoto i za{titata na ~ovekovite slobodi i prava.
Ponatamu, soglasno ~len 16.stav 3 od Zakonot za sudovite, sudskata odluka moè da
ja menuva ili ukinuva samo nadleèn sud i vo postapka propi{ana so zakon. Od druga strana
soglasno ~len 11 od Zakonot za narodniot pravobranitel ne postapuva po predmetite za koi
e vo tek sudska postapka.
Imaj}i go predvid seto pogore izneseno Narodniot pravobranitel u{te edna{ Ve
izvestuva deka po povod Va{ata prestavka nema mesto za pokrenuvawe na postapka.
MH Zamenik naroden pravobranitel Qup~o Ivanovski″.
O M B U D S M A N Republic of Macedonia
NP.Br. 07- 204/02 18.03.2002 god.
Do: Risto Ivanovski ul. ′Mihajlo Andonovski′ br. 6/21 Bitola
PREDMET: Izvestuvawe Po~ituvani gospodine,
Vo Va{ata prestavka dostavena do Narodniot pravobranitel naveduvate deka od
1992 godina vodite raboten spor za povtorno zasnovawe na raboten odnos i postapkata po
Va{ predlog za povtoruvawe na postapkata podnesen na 20.09.2001 godina e vo tek pred Ape-
lacioniot sud Bitola, poradi {to barate intervencija na Narodniot pravobranitel za os-
tvaruvawe na Va{ite prava.
Vrz osnova na navodite vo prestavkata Ve izvestuvame deka Narodniot pravobrani-
tel, soglasno ~len 11 od Zakonot za narodniot pravobranitel (′Slu`ben vesnik na RM′
br.7/97) ne postapuva po predmeti za koi e vo tek sudska postapka. Voedno, Ve izvestuvame
deka, soglasno ~len 98 od Ustavot na Republika, sudovite se samostojni i nezavisni i sudat
vrz osnova na Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so
Ustavot. Vo ~len 14 od Zakonot za sudovite (′Slu`ben vesnik na RM′br.36/95) e predvideno
deka sudijata donesuva nepristrasni odluki vrz osnova na svoja slobodna ocena na dokazite
i primena na zakonot i pri odlu~uvaweto vrz sudijata ne moè da se vr{at kakvi i da se
ograni~uvawa, vlijanija, pottiknuvawa, pritisok, zakana ili me{awe direktno ili indire-
ktno, od koj i da e subjekt i poradi koja i da e pri~ina. Soglasno ~len 11 od Zakonot, se za-
branuva sekoj oblik na vlijanie vrz sudijata vo vrska so sudeweto.
So ogled na takvata zakonska postavenost, Narodniot pravobranitel vo konkret-
niot slu~aj nema mo`nosti da prezeme dejstvija vo funk-cija na ostvaruvawe na Va{ite ba-
rawa izneseni vo prestavkata, odnosno ne moè da se vme{a vo tekot na postapkata pred
Apelacioniot sud Bitola nitu da gi ispituva donesenite sudski odluki ili da vr{i nivno
tolkuvawe ili da bara od drug organ ili od sudovite da vr{at nivno tolkuvawe ili pre-
ispituvawe, {to bi zna~elo me{awe vo rabotata na Sudot i direkten atak vrz, so Ustavot
na Republika Makedonija, zagarantiranata nezavisnost i samostojnost na sudovite kako tr-
eta vlast vo Republika Make-donija. (So Ustavot se garantirani pravata na site gra|ani da
se vo raboten odnos, nikoj ne smee bez fakti i dokazi da bide izbrkan od rabota, za la`gov-
cite...aramiite...samo zatvor, da se izbiraat nastavnici samo koi gi ispolnuvaat uslovite
navedeni vo Zakonot za visokoobrazovanie, a ne samo so interni zvawa so tema za pola- i
matura i toa bez nieden samostoen trud, dopolnitelno u~ebnik... Sledi R.Makedonija da za-
ostani, R.I.)
So ogled na iznesenoto, a soglasno ~len 16, alineja od Zakonot za naroden pravobra-
nitel, Narodniot pravobranitel konstatira deka nema osnov za ponatamo{no vodewe na
postapkata po Va{ata prestavka i istata se smeta zavr{ena. (Tipi~en partiski izvr{itel,
R.I.)
IK/TT NARODEN PRAVOBRANITE Branko Naumoski″.
Vsu{nost toj i nikoga{ ne bil naroden, tuku samo partiski.
A Branko Naumoski poznava samo mnogu ~lenovi i kako SDSM -ovec toj za ni{to ne
e nadleèn vo odnos na mene, samo kako VMRO-ovec.
Na 21.03.2002 do Narodniot pravobranitel isprativ predmet:
″NP.br. 07- 204/02 Naroden pravobranitel Skopje
Predmet: Odgovor na Va{ predmet NP.br.07-204/02
Na 06.03.2002 do Vas ja isprativ mojata prestavka so sleden tekst:
′Kako ~len i kandidat za pratenik vo 1990 godina na partijata VMRO- DPMNE od
selskata dinastija na SDSM mi se montira sudski spor, so kogo od 1991 godina sum bez ra-
boten odnos i pravo na vrabotuvawe. Toa vaì za univerzitetite, koi se privatizirani od
vrabotenite kako nivno nasledno pravo...′.
Na ovaa moja prestavka od Vas dobiv Va{ odgovor NP.br.07-204/ 02 od 18.03.2002, koj
go dobiv deneska na 21.03.2002.
Sporeduvaj}i gi moite navodi i odgovorot na Va{iot predmet ne se sovpa|aat. Zna-
~i, Va{iot odgovor nema vrska so mojata prestavka...
21.03.2002″. (Pa toa e na~in na rabota, samo da se odgovori...,R.I.)
Pa tokmu zatoa Branko Naumoski kako partiec SDSM- ovec bil unapreden. Zna~i,
toj bil izvonreden izvr{itel, za{to toj mnogu zarabotil
Inaku imam u{te mnogu predmeti so koi sum se obra}al: do Sudskiot sovet, mini-
sterot za pravda, ministerot za obrazovanie, ministerot za urbanizam...,pretsedatelot na
dràvata, premierot na Vladata...Ovde se navedeni samo poglavnite, so koi ima pove}ever-
menska povrzanost itn.
Toa {to ovde se sre}avaat predmeti koi ne se odnesuvaat za Obvinitelot, toa e za-
toa{to tie ne sum gi objavil vo prethodnite objavenija na ovaa vebstrana.

Bitola6 PDF

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Bitola6 PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

PRIVATIZIRANOTO OBVINITELSTVO I DRUGI

1. Do Op{tinskoto javno obvinitelstvo Bitola na 31.03.1997 isprativ krivi~na pr-

You might also like