Чекор напред кон еднакви можности за лицата со хендикеп

Nata{a Postolovska
^ E K O R N AP R E D
kon ednakvi mo`nosti za
licata so hendikep
Preporaki za harmonizacija
na zakonodavstvoto na Republika Makedonija
so zakonodavstvoto na Evropska unija
1
êkor napred kon ednakvi mo`nosti za licata so hednikep
Naslov:
“êkor napred kon ednakvi mo`nosti za licata so hendikep.
Preporaki za harmonizacija na zakonodavstvotot na Republika
Makedonija so zakonodavstvoto na Evropska unija”
Avtor:
Nata{a Postolovska
Izdava~:
Polio Plus, Skopje
Za izdava~ot:
Zvonko [avreski
Lektor:
Slobodan Markovski
Kompjuterska obrabotka:
OZ - Dizajn, Skopje
Dizajn na naslovna:
Elena Ko~oska
Tira`:
400 primeroci
Pe~ati:
Sofija, Bogdanci
2
POLIO PLUS
-dvièwe protiv hendikep-
Nata{a Postolovska
^ E K O R N AP R E D
kon ednakvi mo`nosti za
licata so hendikep
Preporaki za harmonizacija
na zakonodavstvoto na Republika Makedonija
so zakonodavstvoto na Evropska unija
Edicija “Justicijana”
Skopje, 2006
3
Ovaa publikacija e realizirana od strana na:
Polio Plus
Zdruènie na studenti Zdruènie na
- dvièwe protiv
i mladinci so hendikep invalidi “[presa”
hendikep-
Ovaa publikacija e poddràna od strana na:
Deutsche Gesellschaft fur Sektor za

Technische evrointegracija pri
Zusammenarbeit Vladata na Republika
Makedonija (SEI)
4
Blagodarnost
BLAGODARNOST
Ovaa publikacija e rezultat na trudot na mnogu li~nosti, koi

vo periodot na promena na zakonskata regulativa koja se
odnesuva na licata so hendikep posveteno rabotea da gi sogledaat
nedostatocite i da kreiraaat novi pravila...
Sekako, Zdruènieto na studenti i mladinci so hendikep,
Polio Plus i “[presa” im dolàt golema blagodarnost na GTZ,
koj ve}e so godini kontinuirano ja poddrùva na{ata aktivnost,
kako i na Sektorot za evrointegracija, koj{to rabotej}i na
harmonizacija na na{eto zakonodavstvo so zakonodavstvoto na
Evropskata Unija, go zapazi principot: “Ni{to za nas - bez nas”
koj proizleguva od pravoto na licata so hendikep da u~estvuvaat
vo procesite i srde~no ja pre~eka na{ata inicijativa za
vklu~uvawe vo promenite koi idat...
Isto taka, golema blagodarnost do Stamen Filipov, „~uvarot”
na ustavniot poredok na Republika Makedonija za negovite
sesrdni zalagawa i stru~ni soveti pri pregledot na makedonskoto
zakonodavstvo i kreiraweto na pojdovnite odrednici vo ovaa
publikacija.
Na kraj, golema blagodarnost do site onie koi imaa trpenie i
razbirawe pri podgotvkite za ovaa publikacija da ja zdogleda
svetlosta na denot!
Zdruènie na studenti i mladinci so hendikep

Polio Plus - dvièwe protiv hendikep
Zdruènie na invalidi “[presa”
5
Predgovor
PREDGOVOR
Za celite i idealot...
„Evropa ne }e se sozdade za eden den i bez

otpori. Ni{to trajno ne moè da se
postigne na lesen na~in.
I pokraj toa, taa ve}e se dviì napred....
Taa ideja „Evropa” na site }e im gi otkrie
zaedni~kite osnovi na na{ata civili-
zacija i postepeno }e sozadade vrska sli~na
na taa preku koja porano se gradele tatko-
vinite. Taa }e bide sila {to }e gi sovladu-
va site pre~ki.”1
Robert [uman
Vo svoite politi~ki rakopisi, vizionerot za edinstvena, obedi-

neta i silna Evropa i eden od nejzinite kreatori, francuskiot
politi~ar Robert [uman gi dava nasokite na novata politika koja-
{to treba da ja gradi Evropa, politika koja treba da se temeli na
solidarnost i postepeno gradewe doverba...
No sekako, na ovoj proces treba da se raboti etapno, vo oblastite
{to se psiholo{ki sozreani i vo koi postojat odredeni tehni~ki
prednosti koi moàt da dovedat do rezultati. Psiholo{koto sozre-
vawe za kreirawe na politikata na hendikepot i identifikacijata
na potrebata od akcija ne dojdoa preku no}. Toa be{e dolgotraen
proces, koj nikoga{ nema da moè da se kaè deka e zavr{en...
Kontinuiranosta vo podignuvaweto na svesta e ne{to {to treba
da gi podgotvuva mladite generacii za prifa}awe na hendikepot
kako del od ~ovekovata li~nost, od negovata priroda.
A hendikepot ne e vo liceto tuku vo op{testvoto.
`
1
Politi~ki rakopisi “Za Evropa”, Robert [uman
7
Zatoa, pri~inite za prifa}awe ili neprifa}awe na licata so

hendikep treba da se baraat vo naru{enata relacija pome|u liceto
so hendikep i op{testvoto.
Od druga strana, Dràvata e primarno odgovorna za kreirawe
na politika i prezemawe konkretna akcija za obezbeduvawe ednakvi
mo`nosti za site svoi gra|ani.
So unifikacija na pravilata, posebno na pravnite pravila vo site
oblasti, a i vo sferata na hendikepot, }e se kreiraat ednakvi i iden-
ti~ni mo`nosti za site lica so hendikep.
I samo taka }e izgradime:
OP[TESTVO VO KOE SITE LICA SO HENDIKEP

UÊSTVUVAAT CELOSNO KAKO EDNAKVI GRA\ANI
8
Vovedni sogleduvawa
DEL PRVI
Poglavje I
Vovedni sogleduvawa
Na kade odime...
Celta na ovaa publikacija e da se pretstavat osnovite i nasokite
po koi treba da se gradi politikata za hendikepot vo Republika
Makedonija, soglasno me|unarodnite normi i standardi sodràni
vo dokumentite na Organizacijata na obedinetite nacii, Sovetot
na Evropa, Evropskata Unija i Evropskiot forum na organizacii
koi rabotat na poleto na hendikep.
Za da se sogleda sostojbata vo koja se nao|aat licata so hendikep,
prezemeni se pove}e istraùvawa, kako od aspekt na nivnata vklu-
~enost vo site sferi na op{testvenoto ìveewe, taka i od aspekt
na pravnata za{tita koja ja uìvaat vo makedonskoto op{testvo.
Rezultatite pokaùvaat mnogu nisko nivo na inkluzija i potreba
od donesuvawe sistemski re{enija vo zakonodavstvoto. 2
Potreba od akcija
Na svetsko i evropsko nivo, polo`bata na licata so hendikep se
ureduva od aspekt na ~ovekovi prava. Me|utoa, iako pravata na ~ove-
kot se regulirani na me|unarodno nivo, dràvite sepak ostanuvaat
eden od klu~nite za{titnici i promotori na istite, zo{to, ne se ra-
boti za „oktroirawe” na prava, tuku za izedna~uvawe vo mo`nostite.
Vizijata treba da se pretvori vo strategija, a strategijata vo
konkretna akcija.
No, toj proces e dolgoro~en, osobeno koga treba da se kreira kon-
kretna politika koja treba da se operacionalizira i preto~i vo pravna
norma. A toj proces ne ja zaobikoluva Republika Makedonija, koja se
deklarira kako socijalna dràva i dràva koja obezbeduva ednakvi
prava i mo`nosti za site svoi gra|ani.
2
Sogleduvawe na sostojbite i mo`nostite za vklu~uvawe na licata so hendikep vo
op{testvenoto ìveewe, Polio Plus, 2005
9
Makedonija e potpisnik na redica me|unarodni dokumenti koi

pravno ili moralno ja obvrzuvaat da prezeme konkretna akcija vo
ovaa oblast.
Strate{kata opredelba na RM za evroatlansko integrirawe i
nejzinoto ~lenstvo vo Obedinetite nacii, Sovetot na Evropa, kako
i kandidatskiot status za vlez vo EU, nalagaat potreba od harmoni-
zacija na nacionalnoto zakonodavstvo so vaè~kite propisi vo ram-
kite na Unijata. Soglasno ~len 68 od Spogodbata za stabilizacija
i asocijacija me|u RM i ~lenkite na Evropskata unija, Republika
Makedonija MORA da ja sogleda va`nosta od prisposobuvaweto na
postoe~kite zakonski propisi i da go zapazi nivniot trend.
Zna~ewe na harmonizacijata na nacionalnite zakonodavstva

so me|unardnite normi i standardi
Kako {to moè da se vidi od komparativnite iskustva, direkti-

vite treba da bidat celosno integrirani vo nacionalnoto zakonodav-
stvoto zaradi unifikacija na pravilata vo me|unarodnata zaednica
od edna strana, no od druga strana i zaradi kreirawe na op{testvo
vo koe licata so hendikep imaat ednakvi mo`nosti.
Prifa}aweto, po~ituvaweto i implementacijata na ovie na~ela
}e dovede do postignuvawe na zacrtani celi. Rezultatite {to se
o~ekuvaat treba da bidat komplementarni so o~ekuvanite rezultati
vo Svetskata programa za akcija3, kako i vo nacionalnite strategii
za hendikep vo zemjite vo svetot.
Da se obezbedi prakti~na implementacija na preporakite od EU
e predizvik so koj Republika Makedonija vo momentov se soo~uva.
Na{eto nivo na za{tita na pravata na licata so hendikep
Ovaa komparativna analiza dava pregled na konkretni me|unarod-

ni akti {to se odnesuvaat na licata so hendikep. Spored ovie
sogleduvawa se izvedeni zaklu~oci preto~eni vo preporaki koi
ponatamu, }e ñ pomognat na Vladata na RM pri nejzinite napori za
dobliùvawe i usoglasuvawe na makedonskoto zakonodavstvo so
zakonodavstvoto na EU(soglasno preporakite, principite, priorite-
tite i uslovite za ~lenstvo), osobeno na poleto na za{tita na pravata
i dostoinstvoto na licata so hendikep.
3
Istata e elaborirana na str.25
10
Vovedni sogleduvawa
Osnovata za toa i pravecot vo koj treba da se dviì RM se sodr-

àni vo ratifikuvanite konvencii i drugi me|unarodni dokumenti,
no za prakti~nata implementacija na istite e neophodna sorabotka
me|u site relevantni ~initeli vo op{testvoto i voop{to, na site
gra|ani.
Voedno, prifa}aweto na preporakite i nivnata primena vo praktika
}e dovedat do promocija na RM kako lider vo regionot vo sovremeno
re{avawe na problemite na licata so hendikep.
Ovaa publikacija sodrì predlozi za mo`ni zakonski re{enija
soodvetni za makedonskoto podnebje. Istite se izraboteni vrz osnova
na pove}egodi{nite istraùvawa na doma{ni i stranski eksperti
koi rabotat vo oblasta na hendikepot.
Ova e samo mal pridones kon naporite za ispolnuvawe na obvrski-
te i odgovornostite {to gi ima na{ava zemja kon Unijata, no sepak
zna~aen, bidej}i so ureduvaweto na odnosot me|u licata so hendikep
i op{tesvoto direktno se zasegnati 10-15% od vkupnata populacija
vo svetot.4
Vo ponatamo{niot tekst se pretstaveni nasokite i neophodnite
~ekori za harmonizacija na zakonskite propisi koi se odnesuvaat
na licata so hendikep i ednakvite mo`nosti, a istite neizbe`no
treba da bidat prosledeni od strana na zemjite so status na kandidat
za EU, a se izgotveni soglasno prifatenite standardi vo zemjite-
~lenki na OON, Sovetot na Evropa i Evropskata unija.
Vo prviot del e napraven pregled na dokumentite {to go
so~inuvaat univerzalniot sistem na za{tita na pravata na ~ove-
kot, nadopolnet so specifi~nite instrumenti za za{tita na prava-
ta na licata so hendikep vo ramkite na OON, Sovetot na Evropa i
Evropskata unija.
Vo vtoriot del e sodràn pregledot na makedonskata legis-
lativa {to se odnesuva na licata so hendikep, nadopolneta so ko-
mentari, koi se podgotveni soglasno misleweta, stavovite i
predlozite na rabotni grupi po oblasti.
Vo tretiot del se navedeni nasokite za prezemawe konkretna
akcija od strana na site relevantni ~initeli vo makedonskoto
op{testvo, kako i glavnite odrednici za kreirawe na dobra politika
i dobro zakonodavstvo.
4
Ovie podatoci se sodràni vo pove}eto me|unarodni akti, a isto taka soodvet-
svuvaat i so oficijalniot podatok na Svetskata zdravstvena organizacija deka
10% od vkupnata populacija vo svetot e zasegnata so hendikepot.
11
Sistemi na za{tita na pravata na ~ovekot vo svetot
Poglavje II
1. Sistemi na za{tita na pravata na ~ovekot vo svetot
Trgnuvaj}i od faktot deka od edna strana, na svetsko nivo aktiv-

nostite na Organizacijata na obedinetite nacii opfa}aat {irok
spektar, a od druga strana golem broj zemji se ~lenki na OON,
nesporna e univerzalnata uloga na instrumentite za za{tita na
pravata na ~ovekot vaè~ki vo ramkite na OON.
Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot, Me|unaroden
pakt za gra|anski i politi~ki prava i Me|unaroden pakt za ekonom-
ski, socijalni i kulturni prava se trite bazi~ni dokumenti vrz koi
se temeli univerzalniot sistem za za{tita na pravata i slobodite
na ~ovekot.
Pokraj univerzalnosta na ovie instrumenti i principite sodràni
vo niv, sekoe podnebje, zaradi specifikite {to gi ima, gradi sistemi,
soodvetni na potrebite na populacijata koja ìvee na taa teritorija.
Taka, motivot za kreiraweto na regionalniot sistem za za{tita
na pravata na ~ovekot pri Sovetot na Evropa e “da postigne pogolemo
edinstvo me|u negovite ~lenki zaradi obezbeduvawe i ostvaruvawe
na idealite i principite {to se nivno zaedni~ko nasledstvo i zaradi
olesnuvawe na nivniot ekonomski i op{testven progres”.
Evropskata Unija (EU) pretstavuva organizacija vo koja po pat
na postepeno integrirawe na oddelni oblasti doa|a do prenesuvawe
na odredeni dràvni funkcii vrz zaedni~ki organi so supranacio-
nalna vlast.
Za{titata na pravata na ~ovekot pretstavuva eden od temelnite
principi na Unijata i e neophoden preduslov za nejzinata legitimnost.
Vo ramkite na EU se kreira regionalnata politika. Interesno e
toa {to Unijata, isto kako i OON, si postavuva odredena strategiska
cel, za koja ponatamu kreira dolgoro~na strategija i plan za imple-
mentacija za odreden vremenski period.
Pokraj Evropski regionalen sistem, vo Severna i Ju`na Amerika
formirana e Organizacija na amerikanskite dràvi (Organisation of
American States - OAS), ~ii statutarni celi i principi opfa}aat “zacvr-
stuvawe na mirot i bezbednosta, mirno razre{uvawe na sporovite,
13
prezemawe na kolektivni merki vo slu~aj na agresija i promocija na

ekonomskiot, socijalniot i kulturniot razvoj”.
Pokraj evropski i amerikanski regionalen sistem na za{tita na pra-
vata na ~ovekot, postojat i drugi regionalni sistemi, konkretno vo Afri-
ka, Azija i Bliskiot Istok. Vo ramkite na Organizacijata na afrikan-
skoto edinstvo (Organization of African Unity- OAU): koja e osnovana so
Afrikanskata povelba za pravata na ~ovekot i narodot od 1981 godina
(African [Banjul] Charter on Human and Peoples' Rights, adopted 27 June 1981)5
ili Banxulskata povelba. No, Afrikanskata povelba strada od {tetni
nedostatoci, kako {to se ekstenzivnite “povlekuva~ki” klauzuli. 6
Iako afrikanskiot regionalen reìm za pravata na ~ovekot ima
svoi nedostatoci, toj sepak e mnogu ponaprednat od onie vo arapski-
ot svet, vo Azija i na Pacifikot. Azija i Pacifikot so~inuvaat
edna golema i raznolika oblast koja{to ne pretstavuva region nitu
vo op{testvena nitu vo politi~ka smisla. I od tie pri~ini, nedo-
stigot na regionalen reìm za pravata na ~ovekot ne iznenaduva.
Me|utoa, relativno niskoto nivo na aziski ratifikacii na me|unarod-
nite dogovori za pravata na ~ovekot (najnizok procent od koj bilo
drug geografski region) sugerira deka ne se samo goleminata i razno-
likosta tie {to gi popre~uvaat subregionalnite reìmi za pravata
na ~ovekot vo Azija.
Permanentnata arapska komisija za pravata na ~ovekot, vosposta-
vena od strana na Arapska liga vo 1968 godina, be{e vidlivo
neaktivna, osven nekoi povremeni napori da se publikuvaat povre-
dite na ~ovekovite prava vo teritoriite okupirani od strana na
Izrael. Ne postojat duri ni avtoritativni regionalni normi.
Na Bliskiot Istok, isto taka, inicijativite na nevladinite orga-
nizacii se obiduvaat da kompenziraat za otsustvoto na funkcio-
nalen regionalen reìm. Isto taka, ima{e napori od strana na
poedinci muslimani i nevladini organizacii da se formuliraat
islamski normi za pravata na ~ovekot.
Od kratkiot pregled na sistemite na za{tita vo svetot, eviden-
tno e deka sistemite na za{tita vo Evropa se najfunkcionalni i
najnaprednati vo odnos na mehanizmite za za{tita na pravata na
licata so hendikep. Aktivnostite vo ramkite na Sovetot na Evropa
i Evropskata unija nesomneno ja pokaùvaat voljata na dràvite -
~lenki za kreirawe na op{testvo so ednakvi mo`nosti.
5
Vidi podetalno: http://www1.umn.edu/humanrts/instree/z1afchar.htm
6
Vidi podetalno: Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep,Komprativna
analiza, (str. 127) m-r @aneta Stojkova, 2004
14
Sistemi na za{tita na pravata na licata so hendikep vo ramkite na OON
2. Sistem na za{tita na pravata na licata so hendikep vo

ramkite na Organizacijata na obedinetite nacii
Promocija i za{tita na ~ovekovite prava vo ramkite na Organi-

zacijata na obedinetite nacii neminovno vodi i do za{tita i
promocija na pravata na licata so hendikep. Osnova~kite principi,
koi se odnesuvaat na osnovnite slobodi i ednakvosta na site ~ove~ki
su{testva, ja nametnaa potrebata od donesuvawe specifi~ni normi
za pravata na licata so hendikep, od koi najzna~ajno e donesuvaweto
na Standardni pravila za ednakvost na mo`nostite za licata so
hendikep, prifateni od site dràvi-~lenki na OON. Pravilata
sluàt kako instrument za kreirawe na legislativa i ja postavuva-
at osnovata za tehni~kata sorabotka me|u dràvite, OON i drugite
me|unarodni organizacii i nevladini organizacii, sî do donesuvawe-
to na Konvencija za pravata na licata so hendikep vo ramkite na
sistemot na OON.
Na nacionalno nivo, vo poslednive nekolku decenii vo mnogu dr-
àvi zakonite za hendikep pretrpea zna~ajni promeni. Denes, 44 od
vkupno 192 dràvi - ~lenki na OON ve}e imaat usvoeno zakoni za
antidiskriminacija na licata so hendikep. Zakonite vo ovie dràvi
se razlikuvaat vo golema mera od aspekt na domen, koncept za dis-
kriminacija i ednakvost, za{titeni grupi, merki za sproveduvawe
i od drugi aspekti.
Aktivnosta na OON vo sferata na pravata na licata so hendikep
koja zapo~na vo 1970 godina, prodolì i vo slednata dekada so zabr-
zano tempo. 1981 godina be{e proglasena za me|unarodna godina na
licata so hendikep (International Year of Disabled Persons) od strana
na Generalnoto sobranie so Rezolucija 31/123 od 16 dekemvri 1976
godina (General Assembly Resolution 31/123 of 16 December 1976). Vo
sklop na me|unarodnata godina na licata so hendikep, OON formi-
ra fond za licata so hendikep so Rezolucija 32/133 na Generalnoto
sobranie. Podocna, istiot fond bil preimenuvan vo Fond na Obedi-
neti nacii za Dekadata na licata so hendikep (1983-1992)- (Voluntary
Fund for the United Nations Decade of Disabled Persons (1983-1992)).
Aktivnostite {to se prezemaa vo ovaa dekada se odnesuvaa na pot-
polna participacija i ednakvost, sfatena kako pravo na licata so
hendikep na aktivno u~estvo vo op{testvoto, uìvawe na ednakvi
uslovi za ìvot i ednakov udel vo podobruvaweto na uslovite. So
Rezolucijata se proklamira deka 1981 godina }e bide posvetena na
15
celosna integracija na lu|eto so hendikep vo op{testvoto; pottik-

nuvawe na akademski istraùva~ki proekti koi bi pomognale vo
participacijata na licata so hendikep vo sekojdnevniot ìvot;
edukacija na javnosta vo vrska so pravata na licata so hendikep;
razbirawe i prifa}awe na licata so hendikep; i, pottiknuvawe na
licata so hendikep da formiraat organizacii preku koi bi gi artiku-
lirale svoite viduvawa.
Povelbata na Obedinetite nacii (Charter of the United Nations),
ja postavuva osnovata za gradewe na sistemot za za{tita na pravata
na licata so hendikep. Taka, vo ~len 1 (3) predviduva deka celite
na OON se “… ostvaruvawe na me|unarodna sorabotka pri re{ava-
weto na me|unarodnite problemi od ekonomski, socijalen, kulturen
ili humanitaren karakter, kako i pottiknuvawe i razvivawe na
po~ituvaweto na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi za site,
bez ogled na rasa, pol, jazik ili vera.”
Vo ~len 55 se odreduvaat oblastite od poseben interes za postig-
nuvawe na celite na OON. Vo taa smisla, OON }e promovira (a)
“povisok ìvoten standard, potpolna vrabotenost i uslovi za
ekonomski i op{testven napredok i razvoj”. Ponatamu, Obedinetite
nacii }e se zalagaat za (v) “univerzalno po~ituvawe i uvaùvawe
na pravata na ~ovekot, kako i na osnovnite slobodi za site, bez
diskriminacija vo odnos na rasa, pol, jazik ili vera”.
Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot (Universal
Declaration of Human Rights), be{e usvoena od strana na Generalnoto
sobranie na sesijata na 10 dekemvri 1948 godina, po dolgotrajna
diskusija i amandmanski proces i pretstavuva prv seopfaten me|una-
roden dokument za pravata na ~ovekot.
^lenovite 1 i 2 gi utvrduvaat osnovnite principi vrz koi se temeli
Deklaracijata za pravata na ~ovekot. ^lenot 1 ja proklamira filozo-
fijata na Deklaracijata, predviduvaj}i deka: “site ~ove~ki su{tes-
tva se ra|aat slobodni i ednakvi po dostoinstvo i prava ...”. Toa zna~i
deka pravoto na sloboda i ednakvost e vrodeno i neotu|ivo pravo na
sekoe ~ove~ko su{testvo. Principot na sloboda treba da se tolkuva
vo individualisti~ka smisla, vo soglasnost so zapadnata liberalna
misla. Inkorporiraweto na principot na sloboda i na principot na
ednakvost vo Deklaracijata vo univerzalen kontekst pretstavuva
istoriski nastan bez presedan vo razvojot na civilizacijata i toj e
potenciran vo ~lenot 2, vo koj se naveduva deka “site prava i slobodi
navedeni vo ovaa Deklaracija im pripa|aat na site lu|e, bez ogled
na nivnite razliki, kako {to se: rasa, boja, pol, jazik, religija, ... ili
16
drug status”. Ova e prvata antidiskriminatorska klauzula vo me|una-

rodnoto pravo za pravata na ~ovekot7.
^lenovite od 3 do 6 proklamiraat apsolutni prava koi ne
moàt da se derogiraat...“sekoj ima pravo na ìvot, sloboda,
sigurnost ...”, bez nikakvi ograni~uvawa.
Principot na ednakvost vo uìvaweto na pravata na ~ovekot i
osnovnite slobodi (zabrana na diskriminacija) treba da se tolkuva
zaedno so ~lenot 7, koj proklamira deka “... site lu|e se ednakvi pred
zakonot i na site im pripa|a, bez nikakva diskriminacija, ednakva
za{tita so zakon. Na site im pripa|a ednakva za{tita od kakva i da
bilo diskriminacija, {to e vo sprotivnost so ovaa Deklaracija i od
kakvo i da bilo pottiknuvawe na takvata diskriminacija.”
Ovoj ~len gi proklamira principite na: ednakvost pred zakonot;
ednakva za{tita na zakonot i ednakvost pri implementacijata na
zakonot (posledniov e osobeno zna~aen, i ja izrazuva su{tinata na
zabranata na diskriminacija ili eliminirawe na diskriminacijata,
so cel principot na ednakvost od formalen da stane fakti~ki). Vak-
vata interpretacija na principot na ednakvost podrazbira aktivna
uloga na dràvite, merki na afirmativna akcija, {to e jasno prokla-
mirano podocna vo me|unarodnite dogovori {to sleduvaat.
Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava (The Internatio-
nal Covenant on Civil and Political Rights- ICCPR) i Me|unarodniot pakt
za ekonomski, socijalni i kulturni prava (The International Covenant
on Economic, Social and Cultural Rights- ICESCR) usvoeni vo 1966 godina
i Fakultativniot protokol kon Me|unarodniot pakt za gra|anski i
politi~ki prava se dvata osnovni me|unarodni dogovori za pravata
na ~ovekot, koi zaedno so Univerzalnata deklaracija go so~inuvaat
fundamentalniot korpus na me|unarodni dokumenti za pravata na
~ovekot ili Me|unarodnata povelba za pravata na ~ovekot (The
International Bill of Rights).
Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava e pravno-
obvrzuva~ki instrument, usvoen vo 1966 godina, koj vleze vo sila
1976 godina po deponiraweto na 35-tiot instrument za ratifikacija
na istiot. Nekolku ~lenovi od istiot se posebno zna~ajni i za licata
so hendikep.
7
"Univerzalnata osnova na pravata na ~ovekot izrazena niz ovie principi pod-
razbira deka: ~ove~kite su{testva se ednakvi bidej}i ja delat zaedni~kata esencija
na ~ove~koto dostoinstvo, a pravata na ~ovekot se univerzalni, ne poradi voljata
na dràvite ili me|unarodnite organizacii, tuku zaradi nivnata pripadnost kon
~ove{tvoto.", Human Rights Today, a United Nations Priority, 1998.
17
Vo ~lenot 2 (1) se naveduva deka “dràvite - strani na ovoj Pakt

se obvrzuvaat da gi po~ituvaat i da im gi garantiraat na site lica
{to se nao|aat na nivnata teritorija i koi potpa|aat pod nivna
nadle`nost, pravata priznati so ovoj Pakt, bez ogled na rasata,
bojata na koàta, polot, jazikot, verata ... ili sekoja druga okolnost.”
Ovoj ~len, pokraj obvrskata na dràvite, go proklamira i principot
na ednakvost. Proklamiranoto e daleku od antidiskriminatorskata
klauzula vo koja principot na ednakvost bi se etabliral vo pravo
da ne se bide diskriminiran. Toj e naveden vo kontekst na obvrskite
na dràvata-dogovorna strana, so {to e ograni~en na obvrska na
dràvata. Vtor zaklu~ok, {to logi~no proizleguva od takvata limi-
tirana elaboracija, e deka principot na ednakvost se odnesuva na
ednakvoto (nediskriminira~ko) po~ituvawe i garantirawe samo na
pravata predvideni so Paktot, a ne i na pravata predvideni so drugi
pravni akti8.
Ponatamu, vo ~lenot 7 od Me|unarodniot pakt za gra|anski i poli-
ti~ki prava postoi ne{to {to nedostasuva vo ~lenot 3 od EK^P, a
toa e soglasnosta na individuata vo slu~aj na medicinski ili nau~en
eksperiment9.
Eden od najzna~ajnite ~lenovi od Me|unarodniot pakt za gra|anski
i politi~ki prava {to se odnesuvaat na pravata na licata so hendikep
e ~lenot 25, koj glasi: “sekoj gra|anin ima pravo i mo`nost, bez nikakva
diskriminacija spomnata vo ~lenot 2 i bez neosnovani ograni~uvawa:
a) da u~estvuva vo upravuvaweto so javni raboti ...; b) da izbira i da
bide izbran na periodi~ni, avtenti~ni, op{ti, ednakvi i tajni izbo-
ri...; i, v) da bide primen, pod op{ti ednakvi uslovi, vo javnite slu`bi
na svojata zemja.”
Eden od najgolemite is~ekori na Univerzalnata deklaracija za
pravata na ~ovekot e vklu~uvaweto na ekonomskite, socijalnite i
kulturnite prava so {to e formalizirana idejata za univerzalnosta,
8
Principot na nediskriminacija, po dolgotrajno draftirawe, e artikuliran vo
pravo da ne se bide diskriminiran vo noemvri 2000 godina so usvojuvawe na Protoko-
lot 12 na Evropskata konvencija za ~ovekovi prava, koj sé u{te ne e vlezen vo sila.
Vidi podetalno: @. Stojkova, Zabrana na ma~ewe i tortura vo sistemot baziran
vrz EK^P, magisterski trud, Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij", Praven Fakultet,
Skopje, 2003, str.13.
9
Vo svojot izve{taj, Komitetot na eksperti pri izrabotkata na Evropskata
konvencija za ~ovekovi prava i osnovni slobodi, koristej}i se so travaux préparatoires,
zaklu~i deka zna~eweto na ovoj ~len nema za cel da gi zabrani eksperimentite za
op{ti medicinski potrebi ili testovite kako {to e na primer hloriraweto na
vodata za piewe.
18
nedelivosta i me|usebnata zavisnost na pravata na ~ovekot. Sepak,

vakviot formalen konsenzus ne gi pomiril dlabokite nesoglasuvawa
okolu vistinskiot status na ovie prava.10 Su{tinata na odlukata za
dva posebni me|unarodni dogovora proizleguvala od tolkuvaweto na
stepenot na direktnata aplikativnost na dvete razli~ni kategorii
na prava. Toa e jasno pravno artikulirano vo odredbata na obvrskite
na dràvite vo Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni
prava.
Vo ~lenot 2 (1) jasno e predviden programskiot karakter na obvrska-
ta na dràvite-dogovorni strani na ovoj pakt. Za razlika od pravata
predvideni so Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava
koi se klasi~no formulirani, kako prava ~ii titulari se individuite,
normativnite odredbi na Me|unarodniot pakt za ekonomski,
socijalni i kulturni prava jasno se naso~eni kon dràvite-dogovorni
strani, a ne kon individuite kako nivni titulari. So vakviot pristap
se potvrduva tretmanot na gra|anskite i politi~kite prava kako
“legalisti~ki” prava (za ~ija implementacija dovolna e samo nivnata
predvidenost so zakonot), a na ekonomski, socijalni i kulturni prava
kako “programski” prava (za ~ija implementacija pokraj predvidenos-
ta so zakon, potrebna e i kontinuirana promotivna aktivnost na dr-
àvata, no, isto taka, i soodvetni resursi).11
Za licata so hendikep, zna~aen e ~lenot 2 (2) vo koj e artikuliran
principot na ednakvost, na sli~en na~in kako i vo ~lenot 2 (1) od
Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava. ^lenot 2 (2)
glasi: “... dràvite-strani na ovoj pakt se obvrzuvaat da garantiraat
deka site prava {to se navedeni vo nego }e bidat ostvaruvani bez
kakva i da e diskriminacija zasnovana vrz rasa, boja na koà, pol,
jazik, vera ... ili nekoja druga okolnost.” Razlikata e {irinata na
negovata aplikativnost, pri {to, vo ~lenot 2 (2) o~igledno e ispu{-
tena preciznata formulacija “... na site lica {to se nao|aat na
nivnata teritorija i koi potpa|aat pod nivna nadle`nost ... “, a ne-
10
"Ednoto ekstremno gledi{te e deka ovie prava se superiorni vo odnos na gra-
|anskite i politi~kite prava, kako vo smisla na soodvetnata vrednosna hierarhija,
taka i vo smisla na hronolo{kiot red. Drugoto ekstremno gledi{te e deka ekonom-
skite i socijalnite prava ne pretstavuvaat prava (pravilno razbrani) voop{to, i
nivnoto tretirawe kako prava neizbe`no }e go zagrozi uìvaweto na individu-
alnata sloboda, opravduvaj}i golem stepen na dràven intervencionizam i obezbe-
duvaj}i izgovor za namaluvawe na va`nosta na gra|anskite i politi~kite prava.: "
Vidi podetalno: H.J. Steiner, P. Alston, International Human Rights in Context, 1996, str.255.
11
Vidi podetalno: Buergenthal T., International Human Rights, 1988, str.45.
19
govata primena e dopolnitelno ograni~ena so mo`nosta za pomal

stepen na garantirani ekonomski prava na strancite (~len 2 (3)).
Spored Op{tiot komentar br. 3 na Komitetot za ekonomski,
socijalni i kulturni prava, dràvite moraat da prezemat ~ekori
koi se konkretni i naso~eni, i mora tie da bidat prezemeni vo razu-
men vremenski rok po vleguvaweto vo sila na Paktot vo konkretnata
dràva-dogovorna strana. Vo Op{tiot komentar br. 3, isto taka,
se potencira deka, “... duri i vo vreme na seriozni finansiski redu-
cirawa ... pripadnicite na vulnerabilnite kategorii vo op{testvo-
to treba i moraat da bidat za{titeni preku prifa}aweto na celno
naso~enite relativno nisko-buxetni programi”.
Op{tiot komentar br. 5 e celosna analiza na obvrskite na drà-
vite - dogovorni strani, spored Me|unarodniot pakt za ekonomski,
socijalni i kulturni prava, {to se odnesuvaat na hendikepot. Vo
nego se naveduva deka: “... preku zapostavuvawe, neinformiranost,
predrasudi i la`ni pretpostavki, kako i preku ekskluzija, distink-
cija ili separacija, licata so hendikep, ~esto, bile spre~uvani vo
iskoristuvaweto na svoite ekonomski, socijalni i kulturni prava
pod ednakvi uslovi kako i licata bez hendikep. Efektite na diskri-
minacijata zasnovana na hendikepot se zna~itelni vo oblastite na
obrazovanieto, vrabotuvaweto, domuvaweto, transportot, kultur-
niot ìvot, i dostaponosta do javnite mesta i slu`bi” (paragraf
15). Ponatamu, obvrskite na dràvite se regulirani na sledniov
na~in, “... vo otsustvo na intervencija od strana na dràvata,
sekoga{ }e postojat oblasti vo koi dejstvuvawata na pazarnoto
stopanstvo }e predizvikaat nezadovolitelni rezultati za licata
so hendikep, individualno ili kako grupa, i vo takvi okolnosti
dràvata e obvrzana da prezeme soodvetni merki za kompenzacija
na rezultatite producirani od pazarnoto stopanstvo” (paragraf
12).
Dràvite - strani na ovoj Pakt se potiknuvaat da prezemat afir-
mativni akcii, se so cel “... da se reducira strukturalnata neednak-
vost i da im se pruì adekvaten povlasten status na licata so hendi-
kep so cel da se postigne celosno u~estvo i ednakvost vnatre vo
op{testvoto za site lica so hendikep” (paragraf 9). Dopolnitelno,
dràvite “... se obvrzani da prezemat adekvatni merki, ... so koi bi
se ovozmoìlo premostuvawe na kakvi bilo neednakvosti, vo
koristeweto so pravata, specificirani so Paktot, predizvikani
so nivniot hendikep” (paragraf 5). Ponatamu, vo Op{tiot komentar
br. 5 se naveduva: “... potrebno e da se osiguri postoeweto na servis
20
za poddr{ka, vklu~uvaj}i i pomo{ni sredstva za licata so hendikep,

za da im pomagaat vo zgolemuvaweto na nivnata nezavisnost sekoj-
dnevno i vo koristeweto so svoite prava” (paragraf 33).
Preostanatite ~etiri bazi~ni konvencii na OON, koi zaedno
so dvata pakta go ~inat jadroto od 6 fundamentalni me|unarodni
dogovori na OON se: Me|unarodnata konvencija za eliminirawe
na site formi na rasna diskriminacija (The Convention on the Elimina-
tion of All Forms of Racial Discrimination- CERD, 1965); Konvencijata za
eliminirawe na site formi na diskriminacija na ènata (The Con-
vention on the Elimination of All Forms of Discrimination Against Women-
CEDAW, 1979); Konvencijata protiv tortura ili drug surov, nehuman
ili poniùva~ki tretman ili kaznuvawe (The Convention Against Tor-
ture and other Cruel, Inhuman or Degrading Treatment or Punishment- CAT,
1984); i Konvencijata za pravata na deteto (The Convention on the
Rights of the Child- CRC, 1989). Ovoj korpus }e bide nadopolnet so
Konvencijata za za{tita na pravata na licata so hendikep, koja
e vo posledna faza na donesuvawe.
Deklaracijata za pravata na licata so mentalen hendikep e
donesena od strana na Generalnoto sobranie so Rezolucija 2856(XXVI),
na 20 dekemvri 1971 godina.
Ovaa deklaracija predviduva deka zemjite-~lenki na OON }e pre-
zemaat, zaedni~ki i poedine~no, akcii za promovirawe na povisoki
standardi za ìveewe, pristap do vrabotuvawe, kako i uslovi za eko-
nomski i socijalen napredok i razvoj.
Ponatamu, ja afirmira verbata vo osnovnite ~ovekovi prava i
slobodi, vo principite za mir, dostoinstvo i ednakva vrednost i
socijalna pravda za sekoj ~ovek, povikuvaj}i se na principite sodr-
àni vo Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite prava, Me|una-
rodnata konvencija za ~ovekovite prava, Deklaracijata za pravata
na deteto i standardite za socijalen razvoj sodràni vo ustavite
na zemjite, konvenciite, preporakite i rezoluciite na Me|unarod-
nata organizacija na trudot, Svetskata zdravstvena organizacija,
Detskiot fond i drugi relevantni organizacii, a go potencira i
faktot deka vo Deklaracijata za socijalen razvoj se sodràni neop-
hodite ~ekori za za{tita na pravata i osiguruvawe na socijlna
pomo{ i rehabilitacija na fizi~ki i mentalno onevozmoènite
lica.
^len 1 od istata proklamira deka mentalno hendikepiranite
lu|e gi imaat istite prava kako i site drugi ~ove~ki su{testva.
Vo prodolènie, ~lenot 2 opredeluva deka “...mentalno hendikepi-
21
ranite lu|e imaat pravo na adekvatna zdravstvena za{tita i

terapija, kako i na obrazovanie, obuka, rehabilitacija, koja bi im
pomognala vo razvojot na nivnite mo`nosti i maksimalni sposobnos-
ti.„ Ponatamu, tie imaat pravo na ekonomska bezbednost i pristoen
ìvoten standard (~len 3), kako i pravo na za{tita od eksploata-
cija, iskoristuvawe i degradira~ko postapuvawe (~len 6).
Specifikata na konvencijata e vo naso~uvawato kon obezbeduvawe
na soodvetna asistencija na licata so mentalen hendikep, {to }e ovoz-
moì da gi razvijat svoite sposobnosti na razli~ni poliwa i }e se
promovira nivnata celosna integracija vo sekojdneviot ìvot. No,
sepak se zema predvid deka nekoi zemji, soodvetno na stepenot na razvoj,
moàt da vloàt samo odredeni napori.
Isto taka, ja potencira deinstitucionalizacijata, preku ovozmoùva-
we na soodvetna asistencija na semejstvata, dodeka griàta vo zatvoreni
institucii moè da se pruì samo vo slu~ai koga e neophodna, no so
na~in na organizirawe, {to e mo`no poblizok na semejna kletka.
No, u{te pri donesuvaweto na Deklaracijata, Generalnoto sobra-
nie ja potencira va`nosta na potrebata od postoewe na pravni meha-
nizmi za za{tita na licata so mentalen hendikep od zloupotrebi.
Zatoa, sekoja dràva treba vo svoite zakonodavstva poblisku da ja
uredi ovaa materija, soglasno pravilata sodràni vo me|unarodnite
akti.
Ponatamu, va`no e da se napomene deka licata so mentalen hendikep
~esto moàt da bidat diskriminirani vo postapka pred sudovite. Me|u-
narodnoto pravo predviduva minimum standardi za zakonskata postapka
za licata vo postapkite pred sudovite. ^lenot 10 od Univerzalnata
deklaracija za pravata na ~ovekot predviduva deka “sekoj ima potpolno
ednakvo pravo na pravedno i javno sudewe pred nezavisen i nepristrasen
sud, pri odreduvaweto na negovite prava i obvrski i vo uslovi na kakvo
i da e krivi~no obvinenie protiv nego”.
Spored ~lenot 14 od Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki
prava, se predviduva deka “... sekoe lice ima pravo negoviot slu~aj da
bide raspravan pravedno i javno pred nadleèn, nezavisen i nepristra-
sen sud, vostanoven so zakon ... sekoe lice {to e obvineto za krivi~no
delo potpolno ramnopravno ima pravo ... |) da dobie besplatna pomo{
na tolkuva~, ako ne go razbira ili ne go zboruva jazikot na koj se vodi
raspravata”.
Postoi mo`nost, licata so hendikep da ne raspolagaat so sred-
stva da platat branitel vo sudskata postapka. Deklaracijata za
pravata na licata so hendikep, vo ~lenot 11, predviduva deka licata
22
so hendikep imaat pravo “da im se obezbedi stru~na pravna pomo{,

potrebna za za{titata na samite lica so hendikep ili nivnata
sopstvenost”. Dràvata e dol`na da obezbeduva besplatna pravna
pomo{ za licata so hendikep, kako i za drugite ranlivi grupi vo
op{testvoto. Edno od re{enijata e zdruùvaweto na pravnite uslugi
i obvrzuvawe na advokatite nekoi slu~ai od socijalna priroda da gi
vodat primaj}i pritoa nezna~itelna suma na pari za istite.
Istoto pravo e artikulirano vo ~lenot 14 stav 3 (g) vo koj se predvi-
duva deka sekoe lice obvineto za krivi~no delo potpolno ramnopravno
ima pravo “... da prisustvuva na raspravata i samoto da se brani ili da
ima branitel {to go izbralo; ako nema branitel, da bide izvesteno za
svoeto pravo da go ima i, sekoga{ koga toa go baraat interesite na
pravdata, da se dodeli branitel po slu`bena dol`nost besplatno ako
nema mo`not da go plati”.
Vo ~lenot 6 stav 3 (v) od Evropskata konvencija za za{tita na ~ove-
kovite prava i osnovni slobodi se naveduva deka sekoj obvinet ima
pravo “... da se brani samiot ili so pomo{ na branitel po svoj izbor, a
dokolku ne raspolaga so sredstva da plati branitel, da dobie besplaten
slu`ben advokat koga toa go naloùvaat interesite na pravdata”.
Vo na{eto zakonodavstvo ovie odredbi se sodràni vo Ustavot,
Deklaracijata za za{tita i unapreduvawe na pravata na licata so
hendikep i Nacionalnata strategija za licata so hendikep koi{to
se zasnovani na me|unarodnite akti.
Deklaracija za pravata na licata so hendikep ((Declaration on the
Rights of Disabled Persons) e proklami-rana od strana na Generalnoto
sobranie so Rezolucija br. 3447 (XXX) na 9 dekemvri 1875 godina.
Isto kako i kaj Deklaracijata za pravata na licata so mentalen
hendikep i ovaa deklaracija e zasnovana na istite na~ela i principi
za po~ituvawe na osnovnite ~ovekovi prava i fundamentalni slobo-
di, po~ituvawe na mirot, dostoinstvoto i vrednosta na sekoe ~ove~ko
su{testvo i socijalnata pravda proklamirana so aktot. Ponatamu,
taa se povikuva na Rezolucijata 1921 (LVIII) na Ekonomsko-socijal-
niot sovet donesena na 6 maj 1975 godina, koja se odnesuva na preven-
cijata od hendikepot i rehabilitacijata za licata so hendikep.
Deklaracijata povikuva na nacionalna i internacionalna akcija
za da se osigura ramkata za za{tita na pravata na licata so hendikep
i sekojdnevnata primena i po~ituvawe na pravilata i principite
sodràni vo nea.
Tokmu tuka se potencira i za{titata od diskriminacija na licata
so hendikep i nivnite semejstva, kako i po~ituvaweto na dostoinstvo-
23
to, bez razlika na nivnoto poteklo, priroda, serioznost na nivniot

hendikep i onevozmoènost, a se promovira pravoto na ednakvost,
kako osnova za gradewe na pristoen i „normalen” ìvot
^lenot 1 od Deklaracijata za pravata na licata so hendikep,
usvoena 1975 godina, go definira liceto so hendikep kako, “... sekoja
li~nost koja e nesposobna da gi zadovoli svoite potrebi za normalen
individualen/ ili socijalen ìvot, celosno ili delumno, kako
rezultat na nedostatok, vroden ili steknat, na svoite fizi~ki ili
mentalni sposobnosti.” Vo Preambulata na Deklaracijata,
Generalnoto sobranie gi povika “... nacionalnite i me|unarodnite
akcii da go osigurat nivnoto koristewe kako zaedni~ka osnova i
ramka za za{ti-tata na pravata sodràni vo Deklaracijata”.
^lenot 4 osiguruva {iroki socijalni i ekonomski prava za licata
so hendikep i navedu-va decidno deka licata so hendikep gi imaat
istite gra|anski i politi~ki prava kako i drugite ~ove~ki
su{testva. Vo ~lenot 5 se predviduva deka “... licata so hendikep
se {iroko ovlasteni da gi koristat merkite koi se dizajnirani za
da im pomognat da stanat {to e mo`no posamostojni”.
Ponatamu, ~lenot 6 opredeluva deka licata so hendikep imaat
“... pravo na zdravstvena za{tita i terapija, ... zdravstvena i soci-
jalna rehabilitacija, obrazovanie, obuka, pomo{, sovetuvawe, ... koja
bi im pomognala vo razvojot na nivnite mo`nosti i maksimalni
sposobnosti i vo zabrzuvaweto na procesot na nivnata socijalna
integracija i reintegracija.” Vo prodolènie e navedeno deka licata
so hendikep imaat pravo na ekonomska i socijalna bezbednost i pristo-
en ìvoten standard (~len 7), kako i pravo nivnite specijalni potrebi
da se zemat predvid vo site etapi na socijalnoto i ekonomskoto
planirawe (~len 8). Isto taka, vo ~lenot 9 se naveduva deka licata
so hendikep imaat pravo “... da ìveat so svoite semejstva ili starate-
li i da u~estvuvaat vo site socijalni, kreativni ili rekreativni
aktivnosti”.
Deklaracijata ja zabranuva diskriminacijata. ^lenot 10 predviduva
deka “... licata so hendikep }e bidat za{titeni od eksploatacija, i od
site regulativi i postapuvawa koi se od diskriminatorna, isko-
ristuva~ka ili degradira~ka priroda”. Ponatamu, vo Deklaracijata
se neveduva deka licata so hendikep imaat pravo “... da im se obezbedi
stru~na pravna pomo{, potrebna za za{titata na samite lica so hendi-
kep ili nivnata sopstvenost” (~len 11). Bi zavr{ile so ~lenot 13 od
Deklaracijata koj predviduva deka licata so hendikep i nivnite semej-
24
stva imaat pravo da bidat informirani za pravata sodràni vo ovaa

Deklaracija.
Sobranieto na Republika Makedonija, na sednicata odràna na 23
juli 2003 godina, so Odluka br. 07-4008/1 ja donese Deklaracijata za
za{tita i unapreduvawe na pravata na licata so hendikep. So toa,
se obvrza da gi poddrùva site inicijativi i aktivnosti naso~eni kon
podigawe na svesta na gra|anite za pravata, potrebite, potencijalite
i prednostite na licata so posebni potrebi, sledej}i gi me|unarodnite
standardi, da prezeme merki i aktivnosti zaradi sozdavawe uslovi za
dostapna fizi~ka okolina i obezbeduvawe na pristap kon komunikacii
i informacii, za efektivna i dostapna zdravstvena i socijalna
za{tita, za unapreduvawe na procesot na obrazovanie, kako i za pro-
duktivno vrabotuvawe na licata so posebni potrebi, so cel za nivno
vklu~uvawe vo site segmenti na op{testveniot ìvot.
Soglasno ovaa Deklaracija, RM si postavi za zada~a da „se zalaga
pri donesuvaweto na zakonite i drugite akti da vgradi odredbi so
koi }e se uredat pra{awata koi se odnesuvaat na specifi~nite
potrebi na licata so hendikep, posebno preku donesuvawe na zakoni
koi }e se odnesuvaat samo na ovie lica.
Isto taka, Sobranieto }e nastojuva da go zabrza procesot na
harmonizirawe na zakonodavstvoto na Republika Makedonija so me|u-
narodnite akti i standardi vo oblasta na pravata na licata so posebni
potrebi. ” Ovaa Deklaracija ja istaknuva i potrebata od vklu~uvawe
na organizaciite na licata so hendikep pri donesuvawe na zakonite i
drugite akti.
Svetska programa za akcija za licata so hendikep. Osumdesetite
godini od minatiot vek, bea ozna~eni kako premin od model "da se
griìme"vo model na "prava" vo odnos na licata so hendikep. Godi-
nata 1981-va, od strana na Generalnoto sobranie na OON, be{e
proglasena za Me|unarodna godina na hendikepot, pod mototo Celos-
na participacija i ednakvost. Periodot od 1983 do 1992 godina, be{e
proglasen za Me|unarodna dekada na licata so hendikep. General-
noto sobranie ja usvoi Rezolucijata 37/52, na 3 dekemvri 1982 godina.
Svetskata programa pretstavuva prva me|unarodna dolgotrajna
politika vo odnos na licata so hendikep.
Celta na Svetskata programa e promocija na efikasni merki za
prevencijata na hendikepot, rehabilitacija i realizacija na celta
za “celosna participacija” na licata so hendikep vo socijalniot
ìvot i razvojot na “ednakvosta na mo`nostite”za istiot. Vo Pro-
gramata e dodadena i human right dimension preku artikulacijata na
25
“ednakvosta na mo`nostite” kako va`na cel vo ostvaruvaweto na

celosna participacija na licata so hendikep vo site sferi od
ìveeweto. Vo narednata godina po donesuvaweto na Svetskata
programa, Generalnoto sobranie donese Rezolucija za implementa-
cija na Svetska programa na aktivnosti za licata so hendikep (Imple-
mentation of the World Programme of Action Concerning Disabled Persons).
Svetskata programa za akcija(SPA) sodrì dva dela: celi, pri~i-
ni i sostojba, i koncept ( ~len 1-36), momentalna sostojba (~len 37-
81) i imlementacija(~len 82-200). No, vo duhot na Programata se
vtkaeni celite za o~ekuvanite rezultati, poto~no prevencija,
rehabilitacija i ednakvi mo`nosti za licata so hendikep. Prvite
dve celi se tradicionalni i gi nao|ame i vo „nose~kiot model”.
Prisustvoto na tretata cel e dokaz deka, poleka no sigurno, se
preminuva od tradicionalen, vo model na ~ovekovi prava.
Vo ~len 12, SPA gi definira ednakvite mo`nosti kako “proces
preku koj celiot sistem vo op{testvoto, kako {to e fizi~koto i
kulturnoto opkruùvawe, domuvaweto, transportot, socijalnite i
zdravstvenite servisi, obrazovnite i rabotnite mo`nosti, kultur-
niot i socijalniot ìvot, vklu~uvaj}i gi i sportskite i rekreativ-
nite tereni, se napraveni pristapni za site.”
Vo ~len 21, SPA kaùva deka za postignivawe na ednakvost na
mo`nostite, treba da se prezemat neophodni merki koi }e gi zaobikolat
tradicionalno-rehabilitacionite: „Iskustvoto pokaùva deka ima
ne{to po{iroko od opkruùvaweto {to ograni~uva i se odrazuva so
povreda ili onevozmoènost vo sekojdnevnieto na liceto so hendikep.”
Ednakvi mo`nosti podrazbira od edna strana uìvawe na prava,
no sekako deka podrazbira i obvrski. No, za op{testvoto da o~ekuva
od licata so hendikep izvr{uvawe na svoite gra|anski dol`nosti,
najnapred mora da im ovozmoì ednakvost vo mo`nostite kako {to
ovozmoùva za razli~ni kategorii na gra|ani i grupi.
Tretiot del se odnesuva na imlementacijata na Programata. Za
ovaa aktivnost be{e nazna~en Specijalen pretstavnik na Generalni-
ot sekretar, so cel da go sledi progresot na imlementacija na celite
na Dekadata.
Pome|u drugoto, SPA povikuva na razvoj na dolgoro~ni nacional-
ni programi za postignuvawe na celite na Programata (~len
88).Sekoe vladino ministerstvo se o~ekuva da ja prezeme odgovor-
nosta za kreirawe na nacionalen plan, soodvetno na negovata
nadle`nost i kompetentnost.,Soglasno ~len 90, za imlementacija
na SPA }e bide pove}e od neophodno dràvite-~lenki, inter alia:
26
”Da kreiraat, preku zakonodavstvoto, neohodna pravna osnova

i avtoritet za merki preku koi }e se postignat celite;
Da gi osiguraat mo`nosite preku otsranuvawe na barierite
za ednakvo u~estvo;
Da go poddràt vospostavuvaweto i rastot na organizaciite
na lica so hendikep.”
Celta na izedna~uvawe na mo`nostite posebno ja apliciraat
~lenovite 108 -138 „under the headings legislation”, fizi~koto opkrùva-
we, prihodite i socijalnata sigurnost, obrazovanieto i obukite,
vrabotuvaweto, rekreacijata, kulturata, religijata i sportot.
SPA bara periodi~en monitoring (na sekoi pet godini) na nacional-
no, regionalno i me|unarodno nivo. Prviot be{e napraven vo 1987, a
vtoriot vo 1992 godina, no do toga{ ne moè da se zabeleì nekoj po-
golem napredok vo ostvaruvaweto na postavenite celi vo Programata.
Vo 1987 godina vo Stokholm koga be{e izvr{en pregled na imple-
mentacijata na Svetskata programa na aktivnosti za licata so
hendikep, se prepora~a izrabotka na Konvencija za pravata na licata
so hendikep. Me|utoa, be{e ispu{tena ovaa mo`nost da se postigne
konsenzus za donesuvawe na konvencija od ovoj tip. Pove}eto pretstav-
nici na dràvite smetaa deka vo postoe~kite dokumenti za pravata
na ~ovekot ve}e im se garantirani istite prava na licata so hendikep
kako i na site drugi ~ove~ki su{testva. Ponatamu, vo 1989 godina,
Generalnoto sobranie gi usvoi Talinskite vode~ki na~ela za akcija
vo razvojot na ~ovekovite resursi vo oblasta na hendikepot (Tallinn
Guidelines for Action on Human Resources Development in the Field of Disability).
Vode~kite na~ela sozdavaat ramka za obrazovanie i vrabotuvawe na
lica so hendikep na site nivoa vo vladinite ministerstva. Celta na
Talinskite vode~ki na~ela e promocija na razvojot na ~ovekovite
resursi vo oblasta na hendikepot. Vo vode~koto na~elo 6 e navedeno
deka razvojot na ~ovekovite resursi “... e proces fokusiran na li~nosta
koja bara na~ini za realizacija na svoite potencijali i mo`nosti ...”.
Vode~koto na~elo 9 predviduva deka “... mo`nostite na licata so
hendikep i nivnite semejstva treba da bidat pomognati preku dopolni-
telni op{testveni uslugi ovozmoèni od dràvata i od nevladinite
organizacii”. Vode~kite na~ela predviduvaat serija na strategii za
promocija na razvojot na ~ovekovite resursi vo oblasta na hendikepot,
vklu~uvaj}i gi obrazovanieto, obukata i vrabotuvaweto na licata so
hendikep, kako i podignuvaweto na javnata svest. Poto~no, na~eloto
23 predviduva deka “... osnovnoto, srednoto i visokoto obrazovanie treba
da bide dostapno za licata so hendikep vo redovniot obrazoven sistem
27
i vo regularnite u~ili{ta, kako i vo profesionalnite trening

programi”. Ponatamu, na~eloto 33 predviduva deka “... licata so
hendikep imaat pravo da dobivaat obuka i da u~estvuvaat pod ednakvi
uslovi vo regularnata rabotna sila”. Dopolnitelno, “... pokraj formal-
nata obuka i obrazovanie, na licata so hendikep treba da im se ponudi
obuka .... koja bi im pomognala vo nivniot samostoen ìvot” (na~elo
28). Duhot na Talinskite vode~ki na~ela e izrazen vo na~eloto 8, koe
predviduva deka “ licata so hendikep se pove}e zastapnici na svojata
sopstvena sudbina, otkolku predmet na grià ...”.
Vo poslednite dve dekadi golemo vlijanie vrz pravata na licata
so hendikep, odigrale i dve golemi studii. Prvata be{e izve{tajot
nasloven kako “Principi, vode~ki na~ela i garancii za za{titata
na licata pritvoreni na osnova na mentalna bolest ili lica koi
patat od mentalno rastrojstvo” od 1986 godina (Principles, Guidlines
and Guarantees for the Protection of Persons Detained on Grounds of Mental
Ill- Health or Suffering from Mental Disorder), izraboten od Erica- Irene A.
Daes nazna~ena za specijalen izvestuva~ od Podkomisijata za
prevencija od diskriminacija i za{tita na malcinstvata. Vtorata
golema studija, naslovena kako “ôvekovite prava i licata so
hendikep „ od 1993 godina, (Human Rights and Disabled Persons), bila
izrabotena od Leonardo Despouy, specijalen izvestuva~ nazna~en od
Podkomisijata. Ovoj izve{taj gi istraùva zloupotrebite na
pravata na ~ovekot vo oblasta na hendikepot i istraùva nekoi
zloupotrebi na pravata na ~ovekot kako pri~ina za hendikep.
Generalnoto sobranie na OON vo 1991 godina gi usvoi Principi-
te za za{tita na mentalno bolnite lica za podobruvawe na zdrav-
stvenata za{tita (Principles for the Protection of Persons with Mental
Illness for the Improvement of Mental Health Care). Principite gi defi-
niraat bazi~nite prava i osnovnite slobodi na licata so hendikep
i se tretiraat kako nov razvoj vo oblasta na le~eweto na mentalnoto
zdravje. Ponatamu, ovie principi pretstavuvaat minimum standard
na ON za za{tita na osnovnite slobodi i prava na licata so mental-
ni bolesti. Intencijata e da bidat koristeni kako vodi~ od strana
na vladite, specijalnite agencii, nacionalnite i regionalnite orga-
nizacii, me|unarodnite organizacii i nevladinite organizacii.
Vo principot 1 (2) se naveduva deka “... so site lica so mentalna
bolest, ili koi se tretirani kako takvi, }e se postapuva so humanost
i so po~ituvawe na nedelivoto dostoinstvo na ~ove~koto su{tes-
tvo”. Drugite principi se odnesuvaat na po~ituvawe na pravata,
kako {to se za{tita na maloletnicite, opredeluvaweto na mental-
28
nata bolest, medicinskite ispituvawa, tajnost na informaciite,

soglasnost za le~eweto, i pravata i uslovite vo instituciite za
mentalno zdravje. Principot 23 naveduva deka dràvite se obvrzani
da gi implementiraat ovie principi preku soodvetna legislativa,
administrativni, obrazovni i drugi merki. Spored principot 24,
ovie principi vaàt za site lica koi se primeni vo institucija za
mentalno zdravje.
Standardni pravila za izedna~uvawe na mo`nostite za licata
so hendikep
So Rezolucijata 48/98 na Generalnoto sobranie od 20 dekemvri
1993 godina se doneseni Standardnite pravila za ednakvost na mo`-
nostite za licata so hendikep (The Standard Rules on the Equalization of
Opportunities for Persons with Disabilities). Standardnite pravila se ofor-
meni vrz baza na iskustvata zdobieni vo tekot na Dekadata na licata
so hendikep (1983-1992) na OON, Me|unarodnata povelba za pravata
na ~ovekot i Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep,
koi se politi~ka osnova na pravata. Standardnite pravila se sostojat
od ~etiri golemi poglavja, i toa:
1) Pretpostavki za ednakva participacija;
2) Celni oblasti za ednakva participacija;
3) Merki na implementacija i,
4) Kontrolen mehanizam.
Standardnite pravila ja sumiraat porakata na Svetskata progra-
ma na aktivnosti za licata so hendikep, i se dizajnirani so cel da
pretstavuvaat na~ela koi {to }e im pomognat na dràvite vo nivnata
inkorporacija vo nacionalnoto zakonodavstvo. Dolgotrajnata strate-
gija izrabotuva ramka za kolaborativni akcii na nacionalno, regio-
nalno i me|unarodno nivo za postignuvawe na celite izrazeni od
strana na Generalnoto sobranie vo Rezolucijata 48/99 za “op{testvo
za site” do 2010 godina. Iako Standardnite pravila ne se pravno
zadolìtelni, nivnata namena e da posluàt kako pravna ramka,
posebno zaradi faktot deka se prifateni od golem broj dràvi.12
Agenda 22 ... i nejzina primena
Za operacionalizacija na Standardnite pravila za obezbeduvawe

ednakvi mo`nosti za licata so hendikep, be{e kreirana Agenda 22.
Agenda 22 pretstavuva nasoka za realizacija na Standardnite
pravila preku izgotvuvawe na planovi za kreirawe na politika za
12
Soglasno Standardnite pravila se koncipirani i preporakite vo poslednoto poglavje
29
hendikepot. Vsu{nost, ova e ramka za vospostavuvawe na ramnoprav-

no partnersto me|u dràvata, lokalnata samouprava i licata so
hendikep i nivnite organizacii. Agendata e sostavena od ~etiri
dela. Vo prviot del se dadeni karakteristikite na dobar plan za
kreirawe na politika za hendikep; vo vtoriot del se pretstaveni
fazno aktivnostite {to treba da gi otpo~nat kreatorite na politi-
kata za hendikep od aspekt na identifikacija na potrebite i prio-
ritetite, vo tretiot del se dadeni pra{awa koi treba da si gi
postavat avtoritetite koi rabotat na poleto na hendikep, so cel
da napravat uvid na uspe{nosta pri prezemawe konkretni merki za
izedna~uvawe na mo`nostite za licata so hendikep, i ~etvrtiot
del e vsu{nost, nasoka za kreirawe na politikata.
Zemaj}i gi predvid Standardnite pravila, postojat nekolku osnovni
preduslovi za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep:
svesta i podignuvaweto na svesta vo op{tetsvoto, soodvetna
medicinska nega i rehabilitacija, kako i voljata na op{testvoto za
vospostavuvawe servisi za poddr{ka soodvetni na individualnite
potrebi na licata so hendikep. So ogled na toa, aktivnostite koi
treba da gi prezeme dràvata i edinicite na lokalnata samouprava,
no i celata zaednica, se naso~eni kon: kreirawe na op{testvo
dostapno za sekogo (vo fizi~ka i komunikativna smisla); soodvetno
obrazovanie; vrabotuvawe; ostvaruvawe na prihod i socijalna
grià; ìvot vo semejstvo i li~en integritet; pravo na u~estvo vo
kulturni aktivnosti; sport i rekreacija i pravo na religiozno
izrazuvawe.
Za implementacija na ovie aktivnosti neophodno e sproveduvawe
na istraùvawa, za da se dobijat soznanija koi }e posluàt vo proce-
sot na kreirawe na politikata za hendikepot. Va`no e da se vostano-
vi pravna ramka, koja }e bide pojdovna osnova za ponatamo{noto
planirawe i na ekonomskata politika, i voop{to, za koordinirawe
na rabotata i koristewe na raspolo`livite resursi. Organizaciite
na licata so hendikep, kako klu~ni promoteri i za{titnici na
pravata na licata so hendikep, no i davateli na uslugi, igraat
zna~ajna uloga, kako vo za{titata, taka i vo edukacijata na licata
so hendikep i voop{to, na site gra|ani. Ponatamu, tie se javuvaat
kako „~uvar”, postojano sledej}i gi promenite vo politikata
kreirana od dràvata i edinicite na lokalnata samouprava.
13
Vidi: Vodi~ kon idnata implementacija na Zakonot za za{tita na pravata i
dostoinstvoto na licata so hendikep, Primeneta Agenda 22, Polio Plus, 2006
30
Zna~i, ako spored Standardnite pravila treba da se kreira

novata legislativa, toga{ Agenda 22 e patokaz za imlementacija
na istata, a toa neminovno treba da se napravi na lokalno nivo, vo
sredinata vo koja ìvee liceto so hendikep.13
Konvencija za za{tita na pravata na licata so hendikep.
Prethodno spomnatite instrumenti, koi gi poso~uvaat pravata na

licata so hendikep, iako moralno se obrzuva~ki sepak ne se i pravno.
Zatoa, dràvite-~lenki na OON, posebno razvienite zemji, odlu~ija
da prezemat ~ekor vo nasoka na podobruvawe na statusot na licata so
hendikep i ovozmoùvawe na uìvaweto na univerzalnite ~ovekovi
prava i slobodi.
Taka, na 25 avgust 2006 godina, na osmoto zasedanie na ad hock
Komitetot vo Wujork, pretstavnicite na dràvite-~lenki na OON
postignaa soglasnost za tekstot na Konvencijata za za{tita na pra-
vata na licata so hendikep. Generalniot sekretar Kofi Anan, gi
povika site dràvi-~lenki da ja ratifikuvaat Konvencijata za za{-
tita na pravata na licata so hendikep i da ovozmoàt nejzina brza
imlementacija, narekuvaj}i go ovoj dogovor “istorisko dostignuvawe
za 650 milioni lica so hendikep niz celiot svet koi {to nemaa
soodvetna za{tita se do ovoj moment”.
Ovaa Konvencija, koja e prv akt posle 15 godini vo ramkite na
OON, go odbeleì po~etokot na noviot milenium, vo koj licata so
hendikep }e imaat ednakvi mo`nosti za aktivno gra|anstvo, za
celosno u~estvo. Mnogu e va`no toa {to vo procesot na donesuvawe
bea vklu~eni i licata so hendikep. “Ni{to za nas, bez nas” ne e samo
slogan, tuku pravo koe kreira princip i dava nasoka kako treba da se
gradat i nacionalnite zakonodavstva.
Tokmu vo toa e silata na Konvencijata koja, sekako ima pravno
obvrzuva~ka sila za dràvite-~lenki na OON, i po nejzinata rati-
fikacija }e stane del od nacionalnoto zakonodavstvo na RM.
Ovoj instrument ja kreira pravnata ramka za za{tita i promocija
na pravata na licata so hendikep na univerzalno nivo i dràvite
koi }e ja ratifikuvaat konvencijata }e bidat zakonski obvrzani
licata so hendikep da gi tretiraat kako ramnopravni subjekti so
suvereni prava.14
13
Vidi: Vodi~ kon idnata implementacija na Zakonot za za{tita na pravata i
dostoinstvoto na licata so hendikep, Primeneta Agenda 22, Polio Plus, 2006
14
Vidi: Nacrt-tekst na Konvencijata za za{tita na pravata na licata so hendikep,
So komentari, M-r @aneta Stojkova, 2005
31
Strukturata na Konvencijata se sostoi vo preambula i tri dela.

Iako vo su{tinata na sekoja preambula leì deklarativniot ka-
rakter, sepak treba da se napomene deka taa nudi korisen istoriski
kontekst za odnosot kon licata so hendikep i ja objasnuva opravda-
nosta za donesuvawe na ovoj instrument za pravata na ~ovekot vo
me|unarodnoto pravo. Ostanatite delovi go pretstavuvaat opera-
tivniot tekst od me|unarodniot dogovor, so toa {to del IV gi obedinuva
tehni~kite normi so koi se reguliraat pra{awata na potpi{uvawe,
pristapuvawe, ratifikuvawe i vleguvawe vo sila na Konvencijata,
kako i odredbite za nejzinite rezervi i izmeni i dopolnuvawa.
Vo strukturata ne postoi rigidna demarkacija pome|u gra|anskite
i politi~kite prava, od edna strana i ekonomskite, socijalnite i kul-
turnite prava, od druga strana. Ova e posebno va`no zatoa {to pove-
}eto ~lenovi od Konvencijata imaat hibriden karakter, a i dràvite-
u~esni~ki se zalagaa za izbegnuvawe na navodnoto sozdavawe na
hierarhija me|u razli~nite generacii na ~ovekovi prava.
Pri kreiraweto na odredbite, dominiraa dva pristapa, edniot
poddràn od razvienite zemji a drugiot od zemjite vo razvoj. Imeno,
zemjite vo razvoj smetaa deka Konvencijata treba da sozdava novi
prava ili da gi redefinira ve}e postoe~kite prava stavaj}i posebna
specifika na hendikepot. Sprotivno na ova, razvienite dràvi
smetaa deka ulogata na ovaa konvencija ne e da formira novi prava
ili da gi redefinira postoe~kite, naprotiv nejzinata uloga e da
predvidi merki koi }e im ovozmoàt na licata so hendikep da se
koristat vo celost so ~ovekovite prava garantirani so me|unarodno-
to pravo. Na kraj, se zaklu~i deka vtoriot pristap, predloèn od
strana na razvienite dràvi, e onoj {to najmnogu í sluì na celta
na Konvencijata i treba da bide prifaten.
Va`no da se napomene e deka referencata na progresivnoto postig-
nuvawe na celosnata realizacija na navedenite ekonomski, socijalni
i kulturni prava, maksimalno iskoristuvaj}i gi nacionalnite
raspoloìvi resursi i koga e potrebno i vo ramkite na me|unarodnata
sorabotka (doktrinata na progresivna realizacija), se najde vo op{tite
obvrski. Dopolnitelno, se naveduva deka edinstveniot isklu~ok za
progresivnata realizacija se odredbite koi se odnesuvaat na zabranata
na diskriminacijata vrz osnova na hendikepot.
Denes, iako site sferi od interes za nacionalnoto zakonodavstvo
se me|uzavisni so me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot, sepak
ne treba da se prenebregne i va`nosta na nacionalnata legislativa
koja{to e klu~na vo ispolnuvaweto na principot na pravna ednak-
vost.
32
Sistemi na za{tita vo ramkite na Sovetot na Evropa

ramkite na Sovetot na Evropa
Zemjite-~lenki na Sovetot na Evropa ja potpi{aa Evropskata
konvencija za ~ovekovi prava na 4 noemvri 1950 godina(European
Con-vention on Human Rights and Fundamental Freedoms), a istata stapi
vo sila na 3 septemvri 1953 godina, koga bea deponirani 8-te
potrebni ratifikacii 15. Nejzinata struktura se sostoi od
Preambula i dva dela.
Pravoto na sloboda i sigurnost (~len 5) i Zabrana na
diskrimina-cija vo odnos na za{titenite prava (~len 14) se pred-
met na ovaa analiza. Vo kontekst na gra|anskite i politi~kite
prava, pravata koi ne se za{titeni so EK^P se za{titeni so Me|u-
narodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava.
Kon EK^P se priklu~uvaat i 13 dopolnitelni protokoli, koi
pretstavuvaat posebni me|unarodni dogovori otvoreni za potpi-
{uvawe, odnosno za pristapuvawe na dràvite na EK^P.
Protokolot br. 12, koj se odnesuva na zabranata na diskriminacija,
be{e otvoren za potpi{uvawe na 4 noemvri 2000 godina, a }e vleze
vo sila po deponiraweto na 10-ot instrument za ratifikacija.
Evropskata socijalna povelba 16, (European Social Charter), e
donesena vo 1961, i pretstavuva komplementaren instrument na
EK^P, koja mu garantira socijalni i ekonomski prava na ~ovekot,
koi pretstavuvaat “priroden korespondira~ki del” na gra|anskite
i politi~kite prava zagarantirani so EK^P.
Vo ~lenot 20 se stipulirani dvete osnovni obvrski, koi{to mora
da gi prifati sekoja dràva vo momentot koga taa stanuva dogovorna
strana na Povelbata. Prvo, taa mora da se obvrze deka prviot del
15
Prva zemja koja ja ratifikuva{e EK^P be{e Velika Britanija vo mart 1951. Vo
1952 godina EK^P be{e ratifikuvana od strana na Norve{ka, [vedska i Sojuzna
Republika Germanija, a potoa slede{e ratifikacijata od strana na Danska, Island,
Irska i Luksemburg. [vedska be{e prvata zemja koja{to go prifati pravoto na
individualna peticija vo fevruari 1952 godina, sledena od Irska i Danska vo
narednata 1953 i Island, Germanija i Belgija vo 1955 godina. Prifa}aweto na sudskata
nadle`nost na Evropskiot sud be{e zapo~nato od strana na Irska i Danska vo 1953,
sledena od Holandija vo 1954. Do septemvri 1958 godina bea deponirani osumte
ratifikacii, potrebni za inaguracijata na Evropskiot sud za pravata na ~ovekot vo
januari 1959 godina.
16
Socijalnata povelba be{e donesena vo 1961 godina, a podocna taa be{e dopolneta so
tri protokola, doneseni vo 1988, 1991 i 1995 godina. Vo 1996 godina Povelbata be{e
revidirana so adaptirawe na nejzinite osnovni odredbi spored osnovnite socijalni
promeni. Revidiranata socijalna povelba vleze vo sila na 1 juli 1999 godina.
33
na Povelbata }e go smeta kako deklaracija na celi, {to }e gi sledi so

site soodvetni sredstva. Inaku, referiranite celi se odnesuvaat na
'ostvaruvawe na uslovite' vo koi navedenite 19 prava moàt efikasno
da se realiziraat. Za razlika od ovaa obvrska, vtorata e od ~isto
praven karakter, koj se sostoi od prifa}awe na najmalku deset od 19-
-te ~lenovi na vtoriot del na Povelbata. Tokmu tuka, prestanuva
paralelata me|u Povelabata i EK^P: imeno, po~ituvaweto na obvr-
skite prezemeni so EK^P be{e vo ramkite na mo}ta na site dràvi
~lenki, a ispolnuvaweto na golem del od ekonomskite i socijalnite
prava bara “pozitivna vladina intervencija”, {to zavisi od raspolo`-
livite ekonomski resursi.
Tri ~lena od Povelbata se posebno va`ni koga stanuva zbor za pra-
vata na licata so hendikep .
^lenovite 11 i 13 se odnesuvaat na site ~ove~ki su{testva i se od
poseben interes za licata so hendikep. So ~lenot 11 se predviduva
deka “... so cel da obezbedat vistinska primena na pravoto na zdravstvena
za{tita... da se eliminiraat, vo ramkite na mo`noto, pri~inite za
slaboto zdravje; da se predvidi formirawe na slu`bi za konsultacii
i obrazovanie zaradi podobruvawe na zdravjeto i razvoj na ~uvstvoto
za li~na odgovornost vo vrska so zdravstvenata sostojba; i da se spre~at,
vo ramkite na mo`noto, epidemii, endemii i drugi bolesti”.
Ponatamu, ~lenot 13 propi{uva deka “... so cel da obezbedat vistin-
ska primena na pravoto na socijalna i zdravstvena pomo{, stranite-
dogovorni~ki se obvrzuvaat da se griàt, lice, koe ne raspolaga so do-
volni izvori na prihodi i koe ne e sposobno samo da gi obezbedi tie
prihodi ili da gi dobie od drug izvor, da moè da dobie soodvetna
pomo{, a vo slu~aj na bolest, neophodna nega; da se griàt, na licata
koi koristat takva pomo{ od taa pri~ina, da ne im bidat namaleni
politi~kite i socijalnite prava; i da predvidat deka sekoe lice moè
da gi dobie, preku nadle`nite javni ili privatni slu`bi, site potrebni
soveti i seta li~na pomo{ za da se spre~i, otstrani ili da se namali
li~nata ili semejnata potreba za pomo{...”
Kako {to moè da se zabeleì od gorenavedenite ~lenovi od Povel-
bata, konceptot na ~ovekovite prava i hendikepot e baziran na tradi-
cionalniot institucionalen pristap kon hendikepot. So cel da se
dopolnat i prilagodat kon funadamentalnite socijalni promeni na
dene{ninata, koi nastanaa po usvojuvaweto na Povelbata, delovi od
nea bea revidirani. Noviot ~len 15 od Revidiranata evropska soci-
jalna povelba, usvoena od Sovetot na Evropa na 3 maj 1996 godina, glasi:
“... so cel da se obezbedat, za licata so hendikep, bez ogled na vozrasta
34
i prirodata i potekloto na nivniot hendikep, efikasno praktikuvawe

na pravoto na nezavisnost, socijalna integracija i u~estvo vo ìvotot
na zaednicata, dogovornite strani posebno se obvrzuvaat:
1. da gi prezemat potrebnite merki za licata so hendikep da obez-
bedat naso~uvawe, edukacija i profesionalna obuka vo ramkite na
op{tite {emi sekade kade e mo`no ili kade toa ne e mo`no, preku
specijalizirani tela, javni ili privatni;
2. da promoviraat niven pristap do vrabotuvaweto preku site merki
~ija cel e pottiknuvawe na rabotodava~ite da vrabotuvaat i zadràt
na rabota lica so hendikep vo sekojdnevnata rabotna sredina i da gi
prilagodat rabotnite uslovi spored potrebite na licata so hendikep
ili, kade {to ne e mo`no zaradi hendikepot, so rasporeduvawe i sozda-
vawe na za{titno rabotno mesto spored stepenot na hendikepot. Vo
odredeni slu~ai za takvite merki moè da bide potrebno pribegnuvawe
kon specijalizirani slu`bi za vrabotuvawe i poddr{ka; i
3. da promoviraat nivno celosno socijalno integrirawe i u~estvo vo
ìvotot na zaednicata, osobeno preku merki, vklu~itelno i tehni~ki
pomagala, so cel da se nadminat barierite vo komunikacijata i mobil-
nosta i ovozmoùvawe pristap do prevoz, domuvawe, kulturni aktivnosti
i zabava”. Ovaa verzija na ~lenot 15 e pocelesoobrazna od prethodnata
i e bazirana na pristapot zasnovan na pravata na ~ovekot. ]e vleze vo
sila koga “... tri dràvi-~lenki na Sovetot na Evropa }e ja izrazat
svojata soglasnost da bidat obvrzani so ovaa Povelba.” (~len K)
Sistemot na kontrola e zasnovan vrz nacionalnite izve{tai17
od dràvite- dogovorni strani na Povelbata.
Dopolnuvawe na kontrolniot mehanizam se postigna so voveduva-
weto na sistemot na kolektivni àlbi so Protokolot od 1995
godina. Ako so izve{tajot e utvrdena “nezadovoluva~ka primena
na Povelbata”, toga{ toj donesuva preporaka so koja se zavr{uva
samata postapka. Sekoja preporaka ne e pravnoobvrzuva~ka, no
dogovornite strani moraat vo nivniot nareden nacional-en izve{taj
vo vrska so ~lenot 21 na Povelbata, “da ja obezbedat sekoja
17
Vo soglasnost so ~lenot 21, dràvite- dogovorni strani moraat da dostavat
izve{taj vo pogled na primenata na onie odredbi od vtoriot del na Povelbata, {to
gi prifatile tie (t.n. "izve{tai za prifatenite odredbi"), a vo soglasnost so
~lenot 22, po barawe na Komitetot na ministri na Sovetot na Evropa, vo soodvetni
vremenski intervali, dràvite- dogovorni strani moraat da dostavat i izve{tai
vo pogled na primenata na drugite odredbi {to ne se prifateni od nivna strana
(t.n. "izve{tai za neprifatenite odredbi"). Vidi podetalno: Q.D. Fr~koski, Me|u-
narodno pravo za pravata na ~ovekot, Magor, Skopje, 2001, str.215
35
informacija vo vrska so prezemaweto na merkite, {to im se

prepora~ani so preporakata na Komitetot na ministri”.
Sepak, klu~na ostanuva politi~kata volja na vladite na zemjite,
i RM, kako zemja-~lenka na Sovetot na Evropa, treba da se pridr-
ùva i da gi implementira preporakite od Sovetot.
Republika Makedonija ja ima ratifikuvano Evropskata socijalna
povelba18, go ima ratifikuvano Protokolot so koj se vr{i izmena i
dopolnuvawe na Evropskata socijalna povelba, no iako go ima potpi-
{ano19, go nema ratifikuvano Dopolniteloniot protokol kon istata.
Ovoj dokument sî u{te ne e vlezen vo sila.
Pokraj prethodno navedenite op{ti normi i standardi, postojat
i pospecifi~ni, koi{to se odnesuvaat na konkretni ~ekori i sluàt
kako vodi~ pri kreirawe na specifi~ni normi vo odredena oblast.
Preporakata za za{tita na licata so mentalen hendikep (1977)
(Recommendation on the Situation of the Mentally Ill- EC Recommendation
No.818), e donesena od strana na Parlamentarnoto sobranie na Sovetot
na Evropa, na negovoto 29-to zasedanie na 8.10.1977 godina, kako del
od aktivnostite na Me|unarodnata organizacija na trudot.
Vo prviot del od ovaa preporaka, Komitetot na ministri gi
povikuva vladite na zemjite-~lenki „... da napravat pregled na niv-
noto zakonodavstvo i administrativni pravila vo vrska so licata
so mentalen hendikep (I (1))...da se osiguraat deka odlukite na sudot
ne se doneseni samo vrz osnova na medicinskiot izve{taj, tuku deka
na lice so mentalen hendikep, kako i na sekoe drugo lice, celosno
mu e da dadeno pravoto da bide soslu{ano, vo slu~ai koga e obvineto
i vo prisustvo na advokat (I (3)).. da gi promeni pravilata koi se
odnesuvaat za delovna sposobnost za lica so mentalen hendikep, so
cel da osigura deka hospitalizacijata ne podrazbira avtomatsko
ograni~uvawe (odzemawe) na delovnata sposobnost, bidej}i toa
reflektira problemi vo vrska so steknuvawe na sopstvenost i drugi
ekonomski prava (I (4)).....”
Isto taka, Preporakata go stava akcentot na pravoto na glas i
asistencija pri glasawe, koe ne treba da mu bide ograni~eno na lice
koe moè da go razbere „ zna~eweto na glasaweto”.
Vo vtoriot del se odnesuva na aktivnosta na dràvata vo smisla
na kreirawe na politika i reducirawe na institucionalizacijata,
18
Evropskata socijalna povelba e potpi{ana na 05.05.1998 godina, no e ratifikuvana
na 07.12.2004 godina
19
Protokolot so koj se vr{i izmena i dopolnuvawe na Evropskata socijalna povelba
e potpi{an na 05.05.1998 godina, no e ratifikuvan na 07.12.2004 godina
36
a vospostavuvawe na centri za poddr{ka „ community based services”,

na principot na semejno ìveewe...
Ponatamu, se prepora~uva aktivno vklu~uvawe na lokalnite
avtoriteti i celata sredina vo procesot na rehabilitacija i
resocijalizacija na licata so mentalen hendikep, kako i kreirawe
na programi ...
Vo na{eto zakonodavstvo ova e uredeno so Zakonot za socijalna
za{tita i MTSP ima prezemeno konkretni ~ekori vo borbata za
deinstitucionalizacija kako {to e otvorawe na dnevni centri za
poddr{ka na semejstvata, no sepak, slabosta e vo toa {to gi nema
vo site regioni na RM. [to se odnesuva do zatvorenite innstutucii,
realnosta svedo~i deka istite ne se uredeni po principot prikaàn
vo ovaa preporaka.
Odzemaweto na delovnata sposobnost, {to povlekuva i neuìva-
we na pravoto na steknuvawe na sopstvenost i pravo na glas, e sî
u{te edna od mnogute slabosti na na{iot praven sistem gledano
od aspekt na licata so mentalen hendikep.
Preporaka kon politikata za rehabilitacija na licata so
hendikep, 1992 (Recommendation on Rehabilitation Policies for the
Disabled- EC Recommendation No.1185);20
Preporakata kon politikata za rehabilitacija na licata so hendi-
kep od 1992 godina go potencira principot na samostojno ìveewe i
celosna integracija vo op{testvoto. Ovaa preporaka ja promovira
idejata za prepoznavawe na pravoto na “razli~nost” na licata so
hendikep. Taa e prviot me|unaroden regionalen instrument, koj go
primenuva pravoto na “razli~nost” vrz licata so hendikep, vo vrska
so procesot na rehabilitacija.
Preporakata veli „..za ma` ili èna so hendikep, da se bide
nezavisen zna~i da se ìvee kako i sekoj gra|anin, toa ne podrazbira
samo da se bide pasiven prima~ na asistencija, tuku da se ima {irok
izbor na mo`nosti i da se bide odgovoren za svojot ìvot...”
Ponatamu,go potencira problemot so nemawe na statistika vo
pove}eto zemji i im prepora~uva na vladite i na odgovornite agencii
(a voedno i na lokalnite vlasti), da gi zemat predvid interesite i
potrebite na licata so hendikep, da vospostavat oddelenie pod
nadle`nost na MTSP, no da osiguraat i koordinacija so celnata
grupa, a ne samo da ovozmoàt dostapnost na servisi i da prezemaat
20
Assembly debate on 7 May 1992 (6th Sitting) (see Doc. 6581, report of the Social, Health and
Family Affairs Committee, Rapporteurs : Mr Foschi and Mr Schwimmer).
37
inicijativi pod direktna nadle`nost na dràvata.(6). Isto taka,

treba da se ohrabruvaat licata so hendikep za ìvot vo semejstvo i
celosna participacija vo site sferi na op{testvoto. Gledano preku
ovaa prizma, Preporakata gi spomnuva i obrazovanieto i dostapnosta,
kako fizi~ka taka i informativna, kako neophodnost za implementa-
cija na istata.
Dokolku RM saka da ja primeni ovaa Preporaka, neophodno e da
go prezeme prviot ~ekor, a toa e kreirawe na baza na statisti~ki
podatoci za vidot, stepenot i, voopo{to, brojot na licata so hendi-
kep koi ìveat na nejzina teritorija. Vo momentot, podatoci za
istoto moàt da se pronajdat samo preku brojot na lica koi primaat
postojan pari~en nadomestok, {to pak, spored neoficijalnite
informacii od organizaciite koi rabotat na teren, ne se realni.
Zatoa se prepora~uva pri sproveduvawe na popisot na naselenie
i doma}instva da se proveri brojot na licata so hendikep preku poseb-
na grafa kade gra|aninot }e moè da se izjasni za vidot i stepenot
na negoviot hendikep..
Po dobivawe na oficijalnata brojka, RM }e moè realno da gi
aplicira potrebite na licata so hendikep, soglasno nivnata terito-
rijalna raspredelenost.
Koherentnata politika za rehabilitacija na licata so hendi-
kep (Preporaka br. R (92) 6), (A Coherent policy for the rehabilitation
of people woth disability) be{e usvoena od Komitetot na ministri na
9 april 1992 godina, na 474-tata sredba na zamenici ministri i
pretstavuva delumen dogovor vo oblasta na socijalnite raboti i
zdravstvoto i model programa za rehabilitacija i intergirawe
za nacionalnite vlasti.
Celta na Sovetot na Evropa e da se postigne pogolemo edinstvo
me|u negovite ~lenki za za{tita i realizirawe na idealite i prin-
cipite koi se zaedni~ko nasledstvo i za favorizirawe na nivniot
ekonomski i op{testven progres.
Komitetot za rehabilitacija i integrirawe na licata so hendi-
kep21 (Delumen dogovor) gi utvrdi op{tite principi na politikata za
rehabilitacija i integrirawe na licata so hendikep i predloì
odreden broj na specifi~ni preporaki do vladite.
Po povod Me|unarodnata godina na licata so hendikep (1981),
Komitetot po~uvstvuva potreba da gi sintetizira site postoe~ki
21
Vo soglasnost so filozofijata na negovata rabota, Komitetot za rehabilitacija
i integracija na licata so hendikep odlu~i na svojata ~etirinaesetta sednica da se
preimenuva vo "Komitet za rehabilitacija i integrirawe na lica so hendikep".
38
rezolucii i na 17 septemvri 1984 god., Komitetot na ministri ja usvoi

Rezolucijata AP (84) 3, vo koja e sodràna kompletnata programa za
koherentna politika za rehabilitacija, kako i op{tite principi,
prakti~nite merki i posebnite uslovi za edna takva politika.
Se pojavi potreba da se adaptira koherentnata politika i Komite-
tot za rehabilitacija i integrirawe na licata so hendikep donese
odluka da konstituira ekspertska komisija za da ja revidira Rezoluci-
jata AP (84) 3 so instrukcii da se zeme predvid rabotata pri obukata
na nemedicinski personal, tehni~ki pomo{ni sredstva, merki za
promovirawe na op{testvenata rehabilitacija na licata so mentalen
hendikep, odredbite za sport vo “ Evropskata povelba za sport za
site lica so hendikep”, i prakti~ni merki koi se odnesuvaat na
vrabotuvaweto i socijalnata za{tita na licata so hendikep.
Vo kone~nata deklaracija ministrite donesoa odluka za poddr{ka
na edna koherentna politika za licata so hendikep i upatija barawe
do Komitetot na ministri da go usvoi predlogot na Komitetot za re-
habilitacija i integrirawe na licata so hendikep, kako tekst model.
Ovoj tekst be{e usvoen kako Preporaka br. R (92) 6.
Samostojnosta zna~i steknuvawe {to pogolem stepen na avtonom-
nost, a toa moè da se postigne preku merkite sodràni vo procesot
na rehabilitacija. So cel da bide {to ponezavisno i ve}e da nema
vtorostepena uloga vo op{testvoto, liceto so hendikep treba da
ima aktivno u~estvo vo negovata rehabilitacija. Se raboti za ten-
dencija koja izgleda sî poo~igledna vo site fazi na procesot na
rehabilitacija. Moè da se zabeleì deka ima tranzicija od eden
sistem na rehabilitacija, vo ustanova koja se bazira na zavisnosta
na liceto so hendikep kon sistem kade {to akcentot se stava na
davawe {to pogolema samostojnost, {to proizleguva od celosnoto
priznavawe na pravoto da se bide razli~en. Op{testvoto ima dol`-
nost da se prisposobi na posebnite potrebi na licata so hendikep.
Dene{niot koncept na rehabilitacija bara pogolemo involvirawe
na individuata vo utvrduvaweto i izborot na sopstveniot proces na
rehabilitacija, vo procenkata na rezultatite od raznite fazi na
rehabilitacijata i vo sekakvi prisposobuvawa ili izmeni na ovoj
proces.
Upotrebenite tehni~ki i finansiski sredstva i metodi, mora
da bidat naso~eni kon postavenite celi.
[to se odnesuva do tehni~kite sredstva, va`no e procesot da se
odviva bez problemi, so cel da se postigne harmonija me|u utvrdenata
programa i negovata implementacija. Vakvata harmonija se obezbeduva
39
poradi op{tata organizacija na javnite ustanovi odgovorni za utvr-

duvawe i primena na nacionalnoto zakonodavstvo za rehabilitacija
kako i na privatnite ustanovi {to u~estvuvaat vo negovata implemen-
tacija.
Obukata na personalot koj u~estvuva vo rehabilitacijata treba
da se osnova i razviva so cel integrirawe na liceto so hendikep.
[to se odnesuva do finansiskite sredstva, celta na integriraweto
posebno bara da bidat na rapolagawe soodvetni i dovolni sredstva.
Nacionalnite programi i zakonodavstvoto povrzani so rehabili-
tacijata treba da stavat posilen akcent na preventivata i ranoto
intervenirawe na pre~kata, popre~enosta i hendikepot i na~inot da
mu se ovozmoì na liceto so hendikep celosno u~estvo vo procesot
na rehabilitacija. Ovie programi treba da gi zemat predvid endogen-
skite i egzogenskite faktori koi vlijaat na individuata, kako i na
negoviot hendikep.
Celta na preventivata e da se eliminira rizikot ili da se ogra-
ni~at posledicite od pre~kata ili hendikepot.
Medicinskata rehabilitacija e zna~ajna etapa vo procesot na
rehabilitacija i mora da bide tesno koordinirana so obrazovni,
profesionalni i drugi merki koi se del od procesot. Medicinskata
rehabilitacija se temeli na detalno dijagnosticirawe, koe treba
{to poskoro da se napravi, i redica specijalizirani tretmani i
sigurni tehniki.
Zapoznavaweto na op{tata javnost so situacijata vo pogled na
licata so hendikep preku informirawe i kampawi za podignuvawe
na svesta za rehabilitacijata ima dvoen efekt na prenesuvaweto
na soznanija za te{kotiite so koi se soo~uvaat licata so hendikep
vo pogled na nivnite potencijalni sposobnosti i na obezbeduvaweto
javna poddr{ka za naporite za idna rehabilitacija i integrirawe.
Integriraweto bara od op{tata javnost, nastavnicite, socijalni-
te partneri i drugi, osobeno semejstvoto na liceto so hendikep, da
imaat sî pozna~ajna uloga, preku sopstvenite napori, vo poddr{kata
na naporite napraveni od liceto so hendikep. Ulogata na semejstvoto
e osobeno zna~ajna i treba da se obezbedi soodvetna pomo{ za sekoe
semejstvo koe se griì za lice so hendikep.
Vrabotuvaweto na licata so hendikep vo redovna rabotna sredina
go garantira nivnoto ispolnuvawe. Nivnoto vrabotuvawe treba da
se olesni preku {koluvawe i obrazovno naso~uvawe, osobeno pri-
druèno so fizi~ka rehabilitacija, stru~no naso~uvawe i obuka i
rehabilitacija. Osven toa, treba da se prezemat site tehni~ki i
40
drugi merki so cel da se prisposobi rabotnata sredina na potrebite

na licata so hendikep.
Koordiniraweto ima zna~ajna uloga vo koherentnata politika za
rehabilitacija. Ova treba da se ohrabruva na nacionalno, regionalno
i lokalno nivo so posebno vnimanie kon u~estvoto na samoto lice so
hendikep, na negovoto semejstvo i zainteresiranite zdruènija.
Isto taka, procesot na rehabilitacija treba da se odviva bez
problemi i deka optimalno da se koristat raspoloìvite sredstva
vo zaednicata.
Vo vrska so toa, tendencijata {to preovladuva vo nekoi zemji, da
se pomine od eden sistem na institucionalna rehabilitacija kon
posamostoen ìvot, podrazbira zna~ajna promena vo sistemot na
za{tita na licata so hendikep. Ovaa promena bara slu`bite dostapni
za niv da bidat prisposobeni na ovaa nova potreba.
Nacionalnite politiki treba da imaat za cel tranzicija od pre-
te`no institucionalizirana za{tita kon pove}e voninstitucionalna
ili otvorena za{tita. Treba da se slu~i promena od specijalizirana
za{tita za lica so hendikep kon eden sistem na za{tita od poop{ta
priroda, osobeno so predviduvawe na zaemna i dobrovolna pomo{, za
da se nadopolni neophodnata profesionalna za{tita. Samite lica
so hendikep treba da u~estvuvaat vo sopstveniot proces na rehabili-
tacija, vo upravuvaweto na slu`bite i vo sistemot koj ja kreira poli-
tikata.
Komitetot na ministri smeta deka, soglasno ~len 15 (b) od Statu-
tot na Sovetot na Evropa, ovaa cel moè da se postigne, me|u drugoto,
so usvojuvawe na zaedni~ki propisi vo oblasta na rehabilitacijata i
rehabilitacijata na licata so hendikep, poradi ekonomskoto i op{te-
stvenoto intregrirawe {to go ostvaruva, e dol`nost na zaednicata,
koja go garantira dostoinstvoto na ~ovekot i gi olesnuva te{kotiite
koi proizleguvaat od op{testvoto, so koi se soo~eni licata so hendi-
kep, i {to treba da se vklu~i vo prioritetnite celi na sekoja socijal-
na politika.
So ogled deka neuspehot da se za{titat pravata na gra|anite so
hendikep i da se podobrat nivnite mo`nosti pretstavuva povreda na
dostoinstvoto na ~ovekot i predizvikuva golem finansiski tovar,
stav koj rezultira so toa {to golem broj na lica nepotrebno postanu-
vaat zavisni od drugite i se nesposobni za kakva bilo ekonomska i
op{testvena produktivna dejnost, a re{enijata na ovaa zavisnost
~esto izgledaat samo finansiski, a pridonesite nameneti za kompen-
41
zirawe na popre~enosta se samo eden aspekt od sekoja politika vo

korist na licata so hendikep .
Zatoa, se prepora~uva vladite na dràvite ~lenki da gi sledat
principite i merkite sodràni vo Aneksot 22 na ovaa preporaka pri
utvrduvawe na nivnite programi za rehabilitacija; da osigurat
{iroko distibuirawe na ovaa preporaka vo javnite i privatnite
krugovi zasegnati so rehablitacijata na licata so hendikep; i da
predvidat periodi~en osvrt vo forma na aùrirawe na izve{tajot
za zakonodavstvoto {to se odnesuva na rehabilitacijata na licata
so hendikep, vlu~uvaj}i i primeri na konkretni postignati rezultati .
Za da se napravi globalna sporedba za sostojbata vo RM, neophod-
no e da se sprovedat istraùvawa i analizi vo site oblasti na
intervencija, i soglasno ovaa politika da se izgotvi nacionalna
politika za hendikep.
Preporakata kon celosno gra|anstvo na licata so hendikep preku
inovativni novi tehnologii (Rezolucijata ResAP (2001)323)(Towards
full citizenship of people with disabilities trough inclusive new-technologies),
be{e usvoena od Komitetot na ministri na 24 oktomvri 2001 godina
na 770-tata sredba na Delegatite na ministri pretstavuva Delumen
dogovor vo oblasta na socijalnite raboti i zdravstvoto.24 Istata e
zasnovana vrz postoe~kite rezolucii, preporaki, deklaracii i kon-
vencii, kako i vrz Standardnite pravila. Vo aneksot na ovaa rezolucija
se prepora~uva pri kreiraweto na nacionalna strategija i akcionen
plan, od aspekt na upotebata na novite tehnologii, da se imaat predvid
potrebite na licata so hendikep.
Razrabotuvaj}i gi ponatamu principite spored koi se ocenuva
dostapnosta, pristapnosta, svesta i predznaeweto za upotreba na tehno-
logiite, se opredeluvaat i prioritetnite oblasti na politikata na
hendikepot: obrazovanieto, stru~noto osposobuvawe i obuka, vrabotu-
vaweto, op{testvenoto integrirawe, prevencijata i medicinskata
rehabilitacija, istraùvawata i razvojot i elektronskata adminis-
22
Preporakite sodràni vo Aneksot se zemeni vo predvid pri kreiraweto na
nasokoite i preporakite za harmonizacija na nacionalnoto zakonodavstvo so
zakonodavstvoto na EU
23
Tekstot na Rezolucijata ResAP(2001)3 e dostapen na:http://cm.coe.int/stat/E/Public/
2001/adopted_texts/resAP/2001xp3.htm
24
Dokolku samo odreden broj dràvi posakuvaat da se angaìraat vo nekoe delu-
vawe vo koe ne site nivni partneri od Sovetot na Evropa sakaat da im se pridruàt,
tie moàt da sklu~at Delumen dogovor.
42
tracija od aspekt na upotrebata na novi tehnologii.25 Instrument za

obezbeduvawe primenlivost na ovaa preporaka e donesuvawe na
soodvetno zakonodavstvo i propisi (del 5).
Stavovite vo Preporakata ja sledat standardnata praktika vo
Sovetot na Evropa. Podelbata na odgovornostite me|u vlastite i
drugite tela varira od zemja do zemja i vo tekot na vremeto. Ovaa re-
zolucija ne se obiduva da ja harmonizira praktikata vo pogled na ova
pra{awe i e formulirana na toj na~in da vodi smetka za postoe~kata
raznoobraznost. Nadle`nostite na vlastite moàt na primer da bidat
ograni~eni koga odredeni pra{awa navleguvaat vo ramkite na drugi
samostojni tela koi{to donesuvaat odluki (na pr: univerziteti). Sepak,
razni upravuva~ki instrumenti im ovozmoùvaat na vladite da
prevzemat ~ekori kako {to e predloèno vo stav (b)., vo nasoka na
primenata na principite i merkite postaveni vo aneksot, duri i koga
pravnata odgovornost se nao|a kaj nevladini institucii ili posredni
tela.
Kon celosno op{testveno vklu~uvawe na licata so hendikep (Pre-

poraka 1592 (2003)1). Sobranieto prepora~uva, vo tekot na Evropska-
ta godina na licata so hendikep 2003, Komitetot na ministri da gi
pokani site dràvi ~lenki redovno da podnesuvaat izve{tai za
napredokot koj{to }e go postignat vo implementacijata na Prepora-
kata br. R (92) 6 za koherentna politika za licata so hendikep.
Ponatamu, treba da zapo~nat vedna{ so podgotvuvawe na konvencija,
so koja }e se vospostavi minimum kvota za regrutirawe na lica so
hendikep vo onie kompanii koi imaat pove}e od pedeset vraboteni
lica, so obvrska firmite za koi{to e izvesno deka ne se vo sostojba da
ja postignat taa kvota da upla}aat pridones vo poseben fond koj{to
}e se koristi za site lica so hendikep kako i stimulativni merki i
pogodnosti za onie koi }e vrabotat. Isto taka se potencira podgotov-
kata na nacionalen plan, pristapnosta do informacii i sli~no.
Interesno vo ovaa preporaka e pokanata do Razvojnata banka na
Sovetot na Evropa da insistira na po~ituvawe na uslovite za pris-
tapnost pri davaweto krediti za gradba.
Vo makedonskoto zakonodavstvo vakvi odredbi ne postojat.
25
Zbirka dokumenti na Sovetot na Evropa koi se odnesuvaat na hendikepot, Polio
Plus, 2003
43
Za{tita na jazicite na znaci vo dràvite ~lenki na Sovetot

na Evropa(Preporaka 1598 (2003)26. Parlamentarnoto sobranie ja
donese ovaa preporaka povikuvaj}i se na Preporaka 1492 (2001) za
pravata na nacionalnite malcinstva.
Sobranieto oficijalnoto gi priznava jazicite na znaci kako
celosni i prirodni sredstva za komunikacija na gluvite lica, go
potvrduva zna~eweto na iscrpna studija na potrebite, koja{to
neophodno treba da mu prethodi na formuliraweto kakva bilo poli-
tika za jazicite na znaci i ja potencira potrebata od vklu~uvawe na
korisnicite na ovie jazici vo ovoj proces.
Ponatamu, Sobranieto zabeleùva deka odreden broj dràvi ~lenki
imaat vovedeno programi za poddr{ka na jazicite na znaci. Iako site
dràvi se soo~uvaat so nedostig na tolkuva~i na jazikot na znaci, ova
ja pokaùva silinata na potrebata i pozitivnite i integrativnite
op{testveni prednosti koi vakvite uslugi gi obezbeduvaat.
Dopolnitelno, Sobranieto ima predvid deka samo akcija na evrop-
sko nivo }e ponudi re{enie za ovoj problem i mu prepora~uva na
Komitetot na ministri da pronajde poseben praven instrument za
pravata na korisnicite na jazikot na znaci i soodvetno.
Kako {to e navedeno vo preporakata, RM e neophodno da izgotvi
studija, za da moè da se napravi identifikacija na potrebite,
kako od tehnologija, taka i od preveduva~i i dostapna literatura.
Podobruvawe na statusot na mnogute napu{teni deca vo insti-
tuciite (Preporaka 1601 (2003)27. Vo nekoi zemji, koi{to sega se
dràvi ~lenki na Sovetot na Evropa, napu{taweto na deca -
naj~esto na deca so hendikep i “ekonomski sira~iwa” i nivnoto
smestuvawe vo institucii se prifa}a{e kako voobi~aena praktika
ili vrz osnova na obrazloènieto deka toa bilo edinstvenoto mo`-
no re{enie.
Sobranieto mu prepora~uva na Komitetot da gi pottikne zasegna-
tite dràvi ~lenki da promoviraat, vo sorabotka so gra|anskoto
26
Raspravata na Sobranieto se odrà na 1 april 2003 godina (11-to zasedanie) (Vidi
Dok. 9738, izve{taj na Komitetot za pravni pra{awa i ~ovekovi prava, izves-titel:
g-din Brus; i Dok. 9765, mislewe na Komitetot za socijalni, zdravstveni i semejni
pra{awa, izvestitel: Barones Najt).
Tekstot e usvoen od Sobranieto na 1 april 2003 godina (11-to zasedanie).
27
Raspravata na Sobranieto se odrà na 2 april 2003 godina (13-to zasedanie)
(Vidi Dok. 9692, izve{taj na Komitetot za socijalni, zdravstveni i semejni pra{awa,
izvestitel: Hankok).
Tekstot e usvoen od Sobranieto na 2 april 2003 godina (13-to zasedanie).
44
Sistemi na za{tita vo ramkite na Evropska Unija
op{testvo, da kreiraat aktivna politika za otstranuvawe na deca-

ta od instituciite i vozoobnovuvawe na semejnite vrski preku
voveduvawe alternativni aran`mani, a posebno so vra}awe na deca-
ta vo nivnite semejstva, nivno smestuvawe vo prifatni semejstva
ili vo semejno-orientirani domovi, osnovawe dnevni centri,
podobruvaawe na obukata na personalot koj{to raboti vo instituci-
ite za da se obezbedi nivna soodvetna kvalifikuvanost, da vovedat
politiki na pruàwe pomo{ na onie semejstva koi{to se soo~uvaat
so pote{kotii ili na onie semejstva koi{to imaat dete so hendikep,
za da se spre~i napu{taweto na decata.
Isto taka, Sobranieto mu prepora~uva na Komitetot na ministri
da pobara od zasegnatite dràvi ~lenki da obezbedat: dijagnostici-
raweto na hendikepot, odnosno na popre~enostite na decata i odlu-
kata za nivno smestuvawe vo institucii se pridruèni so celosni
garancii za po~ituvawe na fundamentalnite prava na decata i
vklu~uvaat redovna periodi~na procenka, kako i postoewe na àlbe-
na postapka.
Sobranieto mu prepora~uva Komitetot na ministri da vospostavi
programi za me|uvladini aktivnosti vo najnovite dràvi ~lenki vo
potkrepa na decata koi ìveat vo institucii i vo sorabotka so Evrop-
skata unija, UNICEF i Svetskata banka, me|u drugoto, za da se
izbegne dupliraweto vo rabotata, da se spre~i prezemawe napori na
parcijalen na~in i da se obezbedi maksimalna efikasnost vo {to e
mo`no pokratok vremenski period.

ramkite na Evropskata unija
Dogovorot od Amsterdam, koj vleze vo sila na 1 maj 1999 godina,
utvrdi pove}e aspekti na za{titata na pravata na ~ovekot vo prav-
niot poredok na Unijata, me|u koi i klauzulata na nediskriminacija
i socijalnite prava soglasno Evropskata socijalna povelba.
Ekonomskata integracija vo poslednite godini be{e prosledena
so napori za harmonizirawe na socijalnata politika. Ova ~estopati
ima{e pozitivno vlijanie vrz ekonomskite i socijalnite prava
zatoa {to politikite bea prete`no usoglasuvani ne spored najnis-
kiot zaedni~ki sodràtel, tuku vrz osnova na prose~nata praktika.
Pozna~ajni rezolucii doneseni od strana na Evropskiot parla-
ment se Rezolucija za pravata na licata so hendikep- (Resolution on
the rights of Disabled People) i Rezolucija za ~ovekovite prava na licata
so hendikep- (Resolution on the human rights of disabled people).
45
Po predlog na Komisijata i po dadenoto mislewe od strana na

Evropskiot parlament, Ekonomskiot i socijalniot komitet i,
Komitetot na regioni, Sovetot donese Re{enie (2001/903/ES) od 3-
ti dekemvri 2001 godina28 za vospostavuvawe na 2003-ta za Evropska
godina na licata so hendikep (~len 1). Celite na Evropska godina na
licata so hendikep se navedeni vo ~lenot 2, od niv posebno se
potencira “... podignuvaweto na svesta za pravata na za{tita od
diskriminacija na licata so hendikep i uìvawe vo celost na nivnite
prava (a); ... podignuvaweto na svesta za heterogenosta na licata so
hendikep i za razli~nite vidovi na hendikep (|); ... podignuvaweto
na svesta za pove}estranata diskriminacija so koja se sudiraat
licata so hendikep (e)”. ^lenot 5 predviduva deka “... sekoja dràva-
~lenka e odgovorna za koordinacijata i implementacijata na merkite
propi{ani so ova re{enie (~lenot 3) na nacionalno nivo”.
Madridska deklaracija29. Preku 600 u~esnici, od 20-23 mart 2002
godina, se sobraa vo Madrid na Evropski kongres na lica so hendikep
pod moto: “Nediskriminacija, zaedno so pozitivna akcija vodi do
soci-jalna inkluzija". Na ovaa sredba ja donesoa Madridskata
deklaracija, stavaj}i ja vo tekstot na istata svojata vizija, od koja
treba da proizleze konceptualna ramka za akcija na nacionalno,
regionalno i lokalno nivo. Evropskiot parlament na lica so hendikep
ja prifa}a ovaa Deklaracija kako relevantna ramka za dizajnirawe
na politika na hendikepot.
Madridskata deklaracija vo svojata Preambula go potencira
pristapot kon hendikepot od aspekt na ~ovekovi prava, neophodnosta
za ednakvi mo`nosti na licata so hendikep (ne milosrdie), organizi-
rawe na op{testvoto za otstranuvawe na barierite za otstranuvawe
na pri~inite za socijalna isklu~enost, razbivawe na sterotitpite i
predrasudite kon „nevidlivite gra|ani”, prifa}awe na razli~nosta
i spravuvawe so dvojnata diskriminacija (èni so hendikep, pripad-
nici na etni~ki grupi so hendikep), i kako rezultat na sintezata na
sevo ova, doa|awe do socijalna inkluzija. Imlementacijata na vizi-
jata treba da dovede do op{testvo vo koe site ednakvo }e bidat
vklu~eni, bez razlika na nivniot hendikep, socijalna polo`ba, pol
ili etni~ka pripadnost.
28
Vidi podetalno: Council Decision (2001/903/EC) on the European Year of People with Disability
2003 of 3 December 2001.
29
Pri elaboracijata na me|unarodnite normi i instrumenti e zemen predvid stavot
na Evropskiot parlament za licata so hendikep i negovite rezolucii, predlozi i
specifi~ni direktivi.
46
Izloènata programa gi dava nasokite vo koi treba da se dviàt

dràvite i koi merki treba da gi prezemat:
1. Zakonski merki;
2. Promena na stavovite kon licata so hendikep;
3. Servisi koi go promoviraat nezavisnoto ìveewe;
4. Poddr{ka na semejstvata;
5. Posebno vnimanie na èni so hendikep;
6. Vklu~uvawe na hendikepot vo glavnite tekovi;
7. Vrabotuvaweto kako klu~ za socijalna vklu~enost;
8. „ Ni{to za licata so henedikep, bez licata so hendikep”.
Sugestiite za akcija kon klu~nite kreatori na politikata se
slednive:
Najprvo, evropskite i nacionalnite strukturi, kako od zemjite
~lenki, taka i zemjite so kandidatski status treba:
- da napravat pregled na nacionalnata pravna ramka za za{tita
od diskriminacija na poleto na obrazovanieto, pri vrabotuvawe i
pristap kon dobra i uslugi;
- da iniciraat istraùvawa za identifikacija na barierite
koi gi onevozmoùvaat licata so hendikep za celosna participacija
vo op{testvoto i da gi prezemat neophodnite merki za otstranuvawe
na istite;
- da napravat pregled na uslugite i korista od istite za licata
so hendikep od aspekt na stimulacijata za celosno u~estvo, kako i da
prezemt neophodni merki za podobruvawe na isite;
- da sproveduvaat istragi na nasilstvo i zloupotreba, so posebno
vnimanie na onie lica so hendikep koi ìveat vo zatvoreni institucii;
- da ja podobrat legislativata za pristapnost, so cel da go osigu-
raat ednakvoto pravo na pristap kako i na ostanattite gra|ani;
- da pridonesat za promocija na ~ovekovite prava na licata so
hendikep na svetsko nivo preku svojata aktivna participacija vo pod-
gotovkata na Konvencijata za pravata na licata so hendikep;
-da pridonesat za podobruvawe na statusot na licata so hendi-
kep vo zemjite vo razvoj za nivna socijalna vklu~enost, postavuvaj}i
ja kako prioritetna cel za sorabotka vo razvojot na Evropskata unija.
Vtoro, lokalnite avtoriteti, kako akteri koi se vo neposreden
kontakt so samite lica so hendikep, treba da vloàt napor za integri-
rawe na licata so hendikep, po~nuvaj}i od kreiraweto na lokalnata
politika, preku obrazovanieto, vrabotuvaweto, domuvaweto, tran-
sportot, zdravstvoto, socijalnata za{tita, pa sî do kreiraweto na
47
lokalni akcioni planovi za hendikep30 i pri toa da gi vklu~at licata

so hendikep so vospostavuvawe na telo vo ~ija nadle`nost }e bide
realiziraweto na odredeni aktivnosti.
Treto, organizaciite na lica so hendikep, kako primarno odgovor-
ni za realizacijata na aktivnostite predvideni za Evropskata godina
za lica so hendikep, treba proaktivno da se vklu~at i da prezemat
merki za gradewe na dolgotrajno partnerstvo so relevantnite strani,
dokolku istoto ne postoi.
êtvrto, rabotodavcite treba da ovozmoàt ednakov pristap do
vrabotuvawe, kako i da pridonesat vo naporite za sobirawe na pri-
meri „best practice”, dokolku takvi postojat.
Petto, Sindikatot treba poaktivno da se vklu~i vo podobruva-
we na uslovite za pristap kon vrabotuvawe na licata so hendikep,
ednakvite mo`nosti za stru~no osposobuvawe, kako i nivna reprezen-
tativnost vo strukturite na Sindikatot.
[esto, mediumite bi trebalo da vospostavat i da go jaknat partner-
stvoto so organizaciite na licata so hendikep, kako bi pridonele vo
procesot na gradewe na pozitien imix vo javnosta.
Sedmo, u~ili{ttata treba da ja prezemat vode~kata uloga za ispra-
}awe na porakata za razbirawe i prifa}awe na licata so hendikep.
Osmo, treba da vloìme zaedni~ki napori kolku moème, za da pri-
doneseme za socijalna inkluzija na licata so hendikep. Tuka moàt da
se vklu~at: Organizacijata na potro{uva~i, mladinski organizacii,
religiozni dru{tva, kulturni organizacii, kako i drugi organizacii
koi pretstavuvaat specifi~ni grupi. Isto taka e zna~ajno da se vklu-
~at mesta kako {to se: muzei, teatri, kina, parkovi, stadioni, tragovski
centri, po{ti i sl.
Rezolucija od Malaga, Politi~ka deklaracija za unapreduvawe
na kvalitetot na ìveewe na licata so hendikep: podobruvawe na
Koherentnata politika za i preku celosno u~estvo, be{e usvoena
na Vtorata evropska konferencija na ministri odgovorni za inte-
gracionite politiki za licata so hendikep vo 2003 godina odràna
7-8 maj 2003 godina vo Malaga, [panija.
Vtorata evropska konferencija na ministri odgovorni za integra-
cionite politiki za licata so hendikep, na tema „Unapreduvawe na
kvalitetot na ìveewe na licata so hendikep: podobruvawe na Kohe-
rentnata politika za i preku celosno u~estvo”, ima{e za glavna cel
postavuvawe na zaedni~ki principi koi treba da prodiraat vo
30
Soglasno Agenda 22
48
idniot razvoj na politikata za licata so hendikep i obezbeduvawe

na javni uslugi. Za taa cel, ministrite gi razgledaa postignuvawata
i nedostatocite na neodamne{nite i tekovnite integracioni poli-
tiki za licata so hendikep, kako i na~inite da se odgovori na novite
predizvici. Tie razmenija idei, spodelija iskustva i razgovaraa za
prezemenite merki, ili za merkite koi treba da se prezemat, na
nacionalno, evropsko i me|unarodno nivo so cel da se unapredi kva-
litetot na ìveewe na licata so hendikep.
Ishodot na ovaa debata, „ Ministerskata deklaracija od Malaga
za licata so hendikep: „ Napreduvawe kon celosno u~estvo kako gra|a-
ni „ inicira izrabotka na ambiciozen, detalen, no fleksibilen Evrop-
ski akcionen plan za sproveduvaweto na nacionalno i me|unarodno
nivo na principite spomnati na ovaa Vtora evropska konferencija.
Na Konferencijata bea prisutni ministrite odgovorni za inte-
gracionite politiki za licata so hendikep na dràvite ~lenki i
dràvite nabquduva~i na Sovetot na Evropa, ili nivnite pretstav-
nici.31 Isto taka bea prisutni pretstavnici na Komitetot na
ministri, Parlamentarnoto sobranie, Kongresot na lokalni i regio-
nalni vlasti na Evropa (CLRAE) na Sovetot na Evropa, Komesarot
za ~ovekovi prava na Sovetot na Evropa, pretstavnici od Bankata
za razvoj na Sovetot na Evropa i pretstavnici na nekolku rakovodni
komiteti na Sovetot na Evropa, pretstavnik na Komisijata na
evropskite zaednici, i nabquduva~i od Me|unarodnata organizacija
na trudot (ILO), Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj
(OECD) i me|unarodni nevladini organizacii. 32
Prvata tema be{e Promovirawe na gra|anstvoto i celosnoto
u~estvo preku razvojot na efikasni zakonski odredbi i politika
so cel da im se obezbedi ednakvost na mo`nosti na licata so hendi-
31
Albanija, Andora, Ermenija, Avstrija, Belgija, Bosna i Hercegovina, Bugarija,
Hrvatska, ê{kata Republika, Danska, Estonija, Finska, Francija, Germanija, Grcija,
Svetata Stotica, Ungarija, Irska, Italija, Letonija, Litvanija, Luksemburg, Malta,
Meksiko, Holandija, Norve{ka, Polska, Portugalija, Romanija, Rusija, Srbija i Crna
Gora, Slova~ka, Slovenija, [panija, [vedska, [vajcarija, Ukraina, Obedinetoto
Kralstvo na Velika Britanija i Severna Irska, Soedinetite Amerikanski Dràvi.
32
Evropska akcija na licata so hendikep (European Action of the Disabled (AEH)),
Evropski sojuz na slepite (European Blind Union (EBU)), Evropski forum za hendikep
(European Disability Forum (EDF)),Evropski sojuz na gluvite (European Union of the Deaf
(EUD)), Me|unarodna asocijacija autizam Evropa( International Association Autism Europe
(IAAE)), Me|unarodna federacija na licata so fizi~ki hendikep (International Federation
of Persons with Physical Disability (FIMITIC)), Mentalno zdravje Evropa (Mental Health
Europe (MHE)).
49
kep ,a vtorata, Razvoj na inovativni pristapi za uslugite, namene-

ti da odgovorat na potrebite na licata so hendikep kako potro{u-
va~i . Predlozite za podobruvawe na integriraweto na ènite so
hendikep i licata so hendikep koi imaat potreba od visok stepen
na poddr{ka bea razgledani kako transverzalni temi.
Prisutnite se obvrzaa da rabotat vo ramkite na ~ovekovite prava
i borbata protiv diskriminacijata kon integrirawe na ednakvite
mo`nosti za licata so hendikep vo site oblasti na dejstvuvawe;
- da ne vr{at diskriminacija vrz osnova na potekloto na hendi-
kepot ili identitetot na liceto so hendikep;
-da gi podobrat mo`nostite na licata so hendikep da vodat neza-
visen ìvot, vo zaednicata, preku progresivno usvojuvawe na
principi na integracioni tehnologii i univerzalna koncepcija, me|u
drugoto vo izgradbata na sredinata, javnite objekti, komunikaciskite
sistemi i stanovite;
- da rabotat kon zacvrstuvawe na sorabotkata preku i me|u
vladinite slu`bi;
- so poseben anga`man kon promoviraweto na pravi~nosta vo
obezbeduvaweto na glavnite uslugi, zdrastvenata za{tita i prav-
niot sistem, kako i podobruvawe na odgovornosta na lokalno, regio-
nalno i nacionalno nivo;
- da go unapredat obezbeduvaweto na kvalitetni uslugi, koi{to
odgovaraat na potrebite na poedincite so hendikep, koi se dostapni
preku objaveni kriteriumi za podobnost, osnovani na temelna i pravi~-
na ocenka, utvrdeni od liceto so hendikep spored sopstvenite izbori,
samostojnost, blagosostojba i pretstava, so soodvetni garancii, propi-
si i dostapnost do nezavisno sudsko razgleduvawe na àlbite, i da
gi zacvrstime postoe~kite merki;
- da se borat za integriraweto na licata so hendikep vo site
domeni na ìvotot preku obrazovanieto i so anga`man kon licata so
hendikep kako gra|ani koi{to go kontroliraat nivniot ìvot;
- da go podobrat integriraweto na licata so hendikep na pazarot
na trudot stavaj}i akcent vrz ocenkata na sposobnostite, osobeno na
profesionalnite sposobnosti, i pogolema dostapnost kon stru~noto
naso~uvawe i obuka, kako i kon vrabotuvaweto;
- celosno da gi zemat predvid potrebite na decata so hendikep i
nivnite semejstva, kako i na starite lica so hendikep bez da se na-
malat aktuelnite anga`mani kon vozrasnite lica so hendikep ~ija{to
vozrast im ovozmoùva da rabotat, bez razlika dali se ili ne se vra-
boteni, zabeleùvaj}i deka vrabotuvaweto ne moè da se smeta kako
50
edinstven kriterium za gra|anstvo, edinstvenomesto za u~estvo i

edinstven pat kon dostoinstvoto;
- da prodolàt so poddr{kata na osnovnoto i primenetoto
nau~no istraùvawe osobeno vo oblasta na novite informativni i
komunikaciski tehnologii, so cel da se podobrat pomagalata koi{to
ovozmoùvaat interaktivno u~estvo vo site oblasti na ìvotot;
- da gi sprovedat sredstvata neophodni za efikasna ramnote`na
na mo`nostite me|u maìte i ènite i aktivno u~estvo na licata so
hendikep, so posebno vnimanie kon ènite i devojkite vo oblasta na
obrazovanieto i obukata, vrabotuvaweto, socijalnata politika, u~estvo-
to i odlu~uvaweto, seksualnosta, op{testvenata zastapenost, maj~in-
stvoto, domot i semejniot ìvot, i kon spre~uvaweto na nasilstvoto;
- da sprovedat ponatamo{ni analizi na domenot na merki i
odredbi koi efikasno bi go unapredile op{testvenoto ìveewe za
licata so hendikep koi imaat potreba od pogolem stepen na poddr{ka,
i da obezbedime statisti~ki podatoci neophodni za definiraweto i
evaluacijata na politikite za lica so hendikep;
- da izvr{at vnimatelno ocenuvawe na potrebite na semejstvata
na decata so hendikep od strana na nadle`nite vlasti so cel da im se
obezbedat merki na poddr{ka za da im se ovozmoì na decata da rastat
so nivnite semejstva, da se vklu~eni vo lokalniot ìvot na decata i
da dobijat obrazovanie;
- da izvr{at temelno ocenuvawe na potrebite na semejstvata
koi{to obezbeduvaat neformalna nega, osobeno na semejstvata so
deca so hendikep ili koi se griàt za lica so potreba od visok stepen
na poddr{ka, so cel da se obezbedat merki za informirawe, obuka i
pomo{, vklu~uvaj}i i psiholo{ka poddr{ka, da se ovozmoì ìvotot
vo semejstvoto;
- da rabotat na razvojot na programi i resursi za da se odgovori
na potrebite na licata so hendikep kako {to stareat;
- da go pottiknat naselenieto na zdravi naviki i uslovi na ìve-
ewe od rana vozrast, za da se postigne aktivno stareewe so najvisoko
ostvarlivo nivo na fizi~ko i mentalno zdravje;
- da rabotat kon razvojot na pozitivna pretstava za licata so
hendikep vo sorabotka so razni strani, kako i so mediumite;
- da gi vklu~at licata so hendikep vo odlu~uvawata koi se odnesu-
vaat li~no na niv, i organizaciite na licata so hendikep vo kreiraweto
na politikata, so posebno vnimanie na licata so pove}e hendikepi ili
sloèni naru{uvawa i onie koi ne se vo mo`nost samite sebe da se
zastapuvaat;
51
- da go promoviraat u~estvoto i sorabotkata na socijalnite

partneri i na site drugi javni ili privatni strani i akteri vklu~eni
vo kreiraweto na politikata.
Ovaa Deklaracija povlekuva golema odgovornost bidej}i ja
izrazuva politi~kata volja na potpisnicite na istata. Republika
Makedonija e ~lenka na Sovet na Evropa i sekako deka treba da
pokaè volja za kreirawe na politika soglasno nasokite dadeni kako
vo ovaa Deklaracija, taka i vo drugite akti na Sovetot i na Unijata.
Vo ramkite na Evropskata unija soglasno so Standardnite pra-
vila na OON, Komisijata izraboti i usvoi Strategija za hendikep
na EU (The European Union Disability Strategy)33, koja podocna bila
implementirana vo Rezolucija na Sovetot na ministri od 20 dekem-
vri 1996 godina. Reflektiraj}i ja idejata artikulirana vo Standard-
nite pravila na OON, ovaa strategija ja potencira potrebata od
nov pristap, koj se fokusira na identifikacijata i otsranuvaweto
na razli~nite pre~ki koi go onevozmoùvaat ostvaruvaweto na ed-
nakvite mo`nosti i celosnoto u~estvo na licata so hendikep vo
site aspekti od socijalniot ìvot.
Cel na Evropskata unija e kreirawe na op{testvo otvoreno i
dostapno za site. Barierite treba da bidat identifikuvani i
otstraneti. Ovoj pristap be{e stimuliran od prifa}aweto na Stan-
dardnite pravila za obezbeduvawe na ednakvi mo`nosti za licata
so hendikep.
Strategijata za hendikep na Evropska unija e fokusirana na tri
poliwa:
- Sorabotka me|u Evropskata komisija i zemjite ~lenki na
Evropskata unija;
- Celosno u~estvo vo op{testvenite aktivnosti na licata so
hendikep;
- Kreirawe na politika za hendikep za vklu~uvawe vo glavnite
tekovi.
Zemjite-~lenki na Unijata sluàt za pozitiven primer na krei-
rawe na op{testvo na ednakvi mo`nosti. So operacionalizacija
na postavenite celi, nesomneno go potvrduvaat faktot deka, {to
moè da se postigne na nacionalno nivo, treba da bide prezemeno
na nacionalno nivo. No, iako vo ovoj slu~aj dràvite se glavni
kreatori na politikata i merkite koi se prezemaat, sepak, Komi-
sijata igra aktivna uloga, i e naso~ena kon zacvrstuvawe na sorabotka-
33
Vidi podetalno: http://europa.eu.int/comm/employment_social/soc-prot/disable/strategy_en.htm
52
ta me|u zemjite ~lenki, pribirawe i razmena na statisti~ki podatoci

i informacii, kako i kon promovirawe na „best practise” primeri za
podignuvawe na svesta na gra|anite. Isto taka, potenciraj}i go feno-
menot na hendikepot pri kreiraweto na evropskoto zakonodavstvo,
Komisijata se javuva kako silen faktor vo dvièweto protiv hendi-
kep i glaven naso~uva~ pri naporite na evropskite zemji, vo ~ija agen-
da e harmonizirawe na nacionalnoto zakonodavstvo i ispolnuvawe
na kriteriumite za ~lenstvo vo Unijata.
Razmenata na informacii i iskustva se vr{i na redovnite sosta-
noci na telo, formirano od pretstavnici na site zemji-~lenki.34
Imaj}i vo predvid deka licata so hendikep treba da bidat invol-
virani vo planiraweto, sledeweto i procenkata pri kreiraweto na
politikite, praktikata i programite vo ramkite na Unijata, Komi-
sijata sorabotuva so Evropskiot forum na organizacii na lica so
hendikep.35 Ponatamu, Komisijata se obvrza da gradi socijalno
partnerstvo36 i da vloì napor za integrirawe na licata so hendikep
na pazarot na trudot. Socijalnite partneri, ETUC, UNICE I CEEP, ja
usvoija Deklaracijata za vrabotuvawe na lica so hendikep na
sostanokot na Komitetot za socijalen dijalog37, vo maj 1999 godina.
Pri pregledot na agendata i aktivnostite na Komitetot, se potvrduva
odgovornosta na celoto op{testvo za prezemawe na pozitivna akcija
za celosna integracija na licata so hendikep.
Pri kreiraweto na politikata, Evropskata komisija gi zema pred-
vid potrebite i pravata na licata so hendikep, so poseben osvrt na
socijalno-ekonomskata sfera. Site strategiski razmisluvawa za pro-
meni vo op{testvoto treba da go inkorporiraat iskustvoto na licata
so hendikep. Od tie pri~ini, imaj}i ja predvid vtorata zada~a na
Strategijata, zgolemuvawe na u~estvoto na licata so hendikep, EU
prezema ~ekori so koi na organizaciite na lica so hendikep im se
ovozmoùva pogolem pristap kon informacii i pogolem prostor vo
34
High Level Group of Member States’s Representatives on Disability
35
Evropskiot Forum na organizacii na lica so hendikep,( Europrean Disabilty Forum
(EDF), pretstavuva ~ador organizacija i e pretstavnik na Nacionalnite soveti na
organizacii na lica so hendikep vo Evropskiot parlament.
36
Partneri vo EU: ETUC (European Trade Union Cofderation), UNICE (The Confederation of
European Bussines), CEEP (European Centre of Enterprises with Public Participation and of
Enterprises of General Economic Interest).
37
Komitetot za socijalen dijalog, vo 2001 godina, formira rabotna grupa, koja ima
za cel da im pomogne na novite zemji ~lenki i kandidati za EU vo gradewe na
socijalen dijalog i da gi naso~i kon prezemawe na korporativna odgovornost i
kreirawe merki za ednakvi mo`nosti za vrabotuvawe na licata so hendikep.
53
koristeweto so sredstvata od fondovite na EU. Isto taka, Unijata

go pomaga Evropskiot forum za hendikep (European Disability Forum),
koj gi obedinuva organizaciite na lica so hendikep od site dràvi-
~lenki koi gi pretstavuvaat mnozinstvoto od interesite na ovie lica
vo EU.
Pra{awata vo vrska so hendikepot se re{avaat vo ramkite na
socijalnata politika, so akcent staven, pred sé, na vrabotuvaweto.
Rezolucijata na Sovetot za pottiknuvawe na vrabotuvaweto i
socijalnata integracija na licata so hendikep od 15 juli 2003 godina
(Council Resolution on promoting the employment and social integration of
people with disabilities of 15 July 2003)38, “... ja promovira celosnata
integracija i participacija na licata so hendikep vo site sferi na
op{testvenoto ìveewe, priznavaj}i deka tie imaat isti prava kako
i drugite gra|ani”. Ponatamu, vo nea izri~no e navedeno vklu~uvawe
na pra{awata od oblasta na hendikepot pri izrabotkata na idnite
nacionalni planovi na dràvite-~lenki povrzani so socijalnite
pra{awa i siroma{tijata, kako i posvetuvawe na posebno vnimanie
na pra{awata {to se odnesuvaat na ènite so hendikep.
Eden od najzna~ajnite pravni akti na Unijata e Direktivata na
Sovetot 2000/78/ES za vospostavuvawe na op{ta ramka za ednakvo
postapuvawe pri vrabotuvaweto i profesijata od 27 noemvri 2000
godina (Council Directive establishing a general framework for equal treatment
in employment and occupation of 27 November 2000). Ovaa direktiva se
povikuva na Vode~kite na~ela za vrabotuvawe od 2000 godina doneseni
od strana na Evropskiot sovet vo Helsinki na 10-11 dekemvri 1999
godina (The Employment Guidelines for 2000, European Council, Helsinki on
10 and 11 December 1999), koi ja potenciraat potrebata od sozdavawe
na pazar na trud koj bi ja pottiknal socijalnata integracija po pat
na formulacija na koherentna politika za borba protiv diskrimina-
cijata na grupi lu|e kako {to se licata so hendikep.
Ponatamu, vo direktivata se naveduvaat i Preporakata 86/379/
EES za vrabotuvaweto na licata so hendikep vo Zaednicata od 24
juli 1986 godina (Recommendation 86/379/EES on the employment of disabled
people in the Community of 24 July 1986) i Rezolucijata za ednakavi
mo`nosti za vrabotuvawe na licata so hendikep od 17 juni 1999 godina
(Resolution on equal employment opportunities for people with disabilities of
38
Za site navedeni rezolucii, preporaki, soop{tenija i re{enija doneseni vo ram-
kite na Evropskata unija vidi podetalno: http://europa.eu.int/eur-lex/en/lif/reg/
en_register_1640.html
54
17 June 1999), koi ja afirmiraat va`nosta na posvetuvaweto vnimanie

inter alia na obukata i obrazovanieto na licata so hendikep. Vo ~lenot
1 od Direktivata se naveduva celta na istata: “... vospostavuvawe na
op{ta ramka za borba protiv diskriminacijata na osnov na ... hen-
dikep, ... {to se odnesuva na vrabotuvaweto i profesijata”. ^lenot
5 posebno se odnesuva na licata so hendikep, i glasi: “, {to zna~i
deka rabotodavecot treba da prezeme soodvetni merki, da im ovozmo-
ì na licata so hednikep pristap, u~estvo i napreduvawe vo vrabotu-
vaweto ili obukata, so isklu~ok, ako takvite merki bi pretstavuvale
disproporcionalen tro{ok vrz rabotodavecot ...”. Zna~eweto na
Direktivata e artikulirano vo ~lenot 9, odnosno, vo nego e navedeno
deka dràvite-~lenki treba da osiguraat dostapnost na sudska i/ili
administrativna procedura za site lica koi{to se smetaat za
o{teteni poradi neprimenuvawe na principot za ednakvo postapuva-
we, duri i toga{ koga diskriminatorskata situacija e ve}e zavr{ena.
Koga stanuva zbor za vrabotuvaweto na licata so hendikep, nemi-
novno e potrebno da se spomne Zaedni~kata deklaracija donesena na
sostanokot na Komitetot za socijalen dijalog na 19 maj 1999 godina
(Joint Declaration on the employment of people with disability, at a meeting of
the Social Dialogue Committee on 19 May 1999)39, vo koja se identifi-
kuvani re{enijata na predizvicite nametnati i na rabotodavcite i
na rabotnicite vo vrska so profesionalnata integracija na licata
so hendikep. Vo nea se naveduva deka, “diskriminacijata bazirana na
pri~ini koi se irelevantni za vr{eweto na rabotnite zada~i e
socijalno neprifatlivo i ekonomski neprikladno”. Ponatamu, se
proklamira principot, pri vrabotuvaweto akcentot da se stava na
kriteriumite za selekcija zasnovani na mo`nostite, a ne na hendi-
kepot na licata, i se zalaga za ovozmoùvawe na ednakvi mo`nosti
za napredok vo karierata na licata so hendikep kako i na drugite
vraboteni. Socijalnite partneri, isto taka, se zalagaat za sozdavawe
na mehanizmi za ovozmoùvawe na poddr{ka na vrabotenite so hen-
dikep ili mo`nost da se prekvalifikuvaat za drugo rabotno mesto
koe }e korespondira so nivnoto iskustvo i mo`nosti.
Novata Strategija na Evropskata unija, usvoena na 01.07.2005 god-
ina od Evropskata komisija e vsu{nost Strategija za vrabotuvawe
na licata so hendikep. (EMCO/11/290605). Ovaa strategija predvi-
duva vklu~uvawe na hendikepot vo glavnite tekovi pri planirawe
39
Vidi: http://europa.eu.int/comm/employment_social/soc-dial/social/news/declaration_en.htm
55
na Evropskata strategija za vrabotuvawe. Kreirawe na politiki za

vklu~uvawe vo glavnite tekovi e pristap koj }e osigura ednakvost i
nediskriminacija. Ponatamu, vo vtoriot del od strategijata se sodr-
àni novite nasoki za vrabotuvawe vo periodot 2005-2008 godina i
nivniot potencijal za vklu~uvawe na hendikepot vo glavnite tekovi,
kako i identifikuvanite prioretni oblasti za deluvawe.
56
Zakonodavstvoto ns Republika Makedonija za licata so hendikep
DEL VTORI
Poglavje III
1. Zakonodavstvoto na Republika Makedonija za licata so

hendikep
Momentum
Vladata na Republika Makedonija, za celosno i efikasno sprove-

duvawe na procesot na harmonizacija na pravoto, ja ima identifikuvano
potrebata za vospostavuvawe na sistem, poto~no mehanizmi, ~ija
edinstvena zada~a }e bide harmonizacijata. Oddelenieto za pribliù-
vawe kon evropskoto zakonodavstvo pri Sektorot za evropska integra-
cija ja ima podgotveno metodologijata (pristapot) za istoto, pri {to
se podgotvuva baza na podatoci na site zakonski akti, nivnata usoglase-
nost i dinamika na usoglasuvawe, kako i potrebata od podgotovka na
novi. Vo slu`ba na ovaa aktivnost e osnovaweto na Tehni~kiot komitet
za evropska integracija, koj }e ja ima ulogata na Podkomitet za harmoni-
zacija i ja ima obvrskata da izgotvi Nacionalen plan soglasno predlo-
zite za prioritetite {to }e gi dobiva od rabotnite grupi po oblasti
od resornite ministerstva.
Analiziraj}i ja vklu~enosta i dinamikata na predlozite od Minis-
terstvoto za trud i socijalna politika, za potencirawe e deka od
samiot po~etok na konstituirawe na timot za vklu~uvawe na rabota-
ta na SEI, nema vklu~eno lice od Ministerstvoto kako nacionalen
ekspert od oblasta na hendikepot, soglasno predloèniot pristap
sodràn vo Upatstvoto za odgovarawe na pra{alnikot na EK za
podgotvuvawe na mislewe po baraweto za ~lenstvo na RM vo EU40,
kade predviduva nazna~uvawe na odgovorno lice od MTSP po pra{a-
we, {to go podrazbira i hendikepot kako posebna oblast. Od edna
strana, nacionalniot ekpert treba da go utvrdi stepenot na usogla-
senost na na{ite zakoni i da dade mislewe za potrebni izmeni i
dopolnuvawa, da dade predlog za donesuvawe na novi, usoglaseni zako-
40
Br. 23/3498/1 od 27.09.2004 godina
57
ni, kako i moèn na~in za implementacija na istite, a od druga strana

da sorabotuva so zainteresirani subjekti koi bi u~estvuvale vo
rabotata na Rabotnata grupa formirana za kreirawe na politika za
hendikep.41
Zatoa, neophodno e itno vklu~uvawe na nacionalni eksperti vo
oblasta na hendikepot, kako i konsultacii so stranski ekperti.
Vo period koga vo sobraniska procedura se nao|a Predlog na
zakon za za{tita na pravata na licata so hendikep, za vospostavu-
vawe na sistem i mehanizmi za kreirawe na nacionalna politika
za hendikep, potrebno e da se konsultira predlog-tekstot i negovata
harmoniziranost so Evropskoto zakonodavstvo.42
Vo kontekst na istiot, moè da se razgleda i kreiraweto na
Nacionalen plan za oblasta hendikep i dinamikata na implementi-
rawe na predloènite odredbi.
Ponatamu, vo Predlog nacionalnata programa za usvojuvawe na
pravoto na EU, kako i spisokot na pravni propisi za harmonizacija,
rasporedeni po struktura, voop{to ne e predvideno donesuvawe na
poseben zakon. Vo slu~ajot, se prepora~uva donesuvaweto na zakonot
da se vklu~i vo procesot, soglasno preporakite i kriteriumite
sodràni vo Analiti~kiot izve{taj.
Soglasno ratifikuvanite konvencii i prifateni preporaki za
ednakvi mo`nosti na licata so hendikep vo site sferi na op{tes-
tvenoto ìveewe, RM e obvrzana da prezeme konkretna akcija na
poleto na hendikep.
Od druga strana, vo Akciskiot plan za Evropsko partnerstvo 2005,
se predviduva usoglasuvawe na nacionalnato zakonodavstvo so zako-
nodavstvoto na EU na poleto na antidiskriminacija i ednakvite mo`-
nosti.
Republika Makedonija sî u{te nema doneseno Zakon za za{tita
od diskriminacija. Vo vtoriot kvartal od 2006 godina, soglasno
Akcioniot plan za Evropsko partnerstvo od 2005 godina e predvide-
no usoglasuvawe na nacionalnoto zakonodavstvo so zakonodavstvoto
na EU na poleto na antidiskriminacijata i ednakvite mo`nosti.
So ogled na faktot deka na poleto na rodovata ednakvost Minister-
stvoto za trud i socijalna politika ve}e ima izvr{eno i revidiriwe
41
Soglasno Metodologijata za harmonizacija na zakonite i tehni~kata regulativa na
RM so onie na EU, april 2000
42
Tekstot na predlogot za donesuvawe na zakon za za{tita na pravata na licata so
hendikep e konsultiran pri formulirawe na preporakite i zaklu~ocite sodràni
vo ovaa publikacija.
58
Pregled na sostojbite vo zakonodavstvoto na Republika Makedonija
na Nacionalniot akcionen plan za polova ednakvost 43(maj 2006 godina),

neophodno e istite ~ekori da se prezemat i na poleto na hendikep.
No, sekako, najprvo treba da bide revidirana postoe~kata Strate-
gijata za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep („Slu`-
ben vesnik na RM” br. 101/01), i spored istata, treba da se podgotvi
nacionalen akcionen plan. Iako ovoj ~ekor e dosta zna~aen, toa ne
podrazbira deka treba najprvo da bide prezemen. Sepak, donesuvawe
na soodvetno zakonodavstvo koe }e gi tretira licata so hendikep od
perspektiva koja e trend vo svetot, a toa e hendikepot kako pra{awe
na ~ovekovi prava, neminovno treba da bide celosno zaokruùvawe
na dvièweto protiv hendikep vo Republika Makedonija, proces koj
e ve}e e otpo~nat, i sogleduvawata i zaklu~ocite se pretstaveni vo
vtoriot del od ova poglavje.
Ova e posebno zna~ajno, od pri~ina {to dràvite ~lenki na OON
se soglasija za tekstot na Konvencijata za za{tita na pravata na lica-
ta so hendikep i novata (revidiranata) Strategija treba da se izgotvi
soglasno istata. Vo sporedba so drugite zemji, posebno razvienite,
Makedonija e ~ekor nazad, no so vodewe na dobra politika, kreirawe
na dobro zakonodavstvo i sorabotka so organizaciite na licata so
hendikep (so celosen respekt kon principot „Ni{to za nas, bez nas!”),
}e moè da bide primer na brzo i efikasno imlementirawe na obvr-
skite na dràvite {to }e proizlezat so ratifikacija na Konvencijata.
2. Pregled na sostojbite vo zakonodavstvoto na Republika

Makedonija
Vo ~len 1 od Ustavot na Republika Makedonija, Republika Makedo-

nija, osven {to e definirana kako suverena, samostojna i demokratska,
taa e definirana i kako socijalna dràva.
Vo ~len 35 stav 3 od Ustavot na Republika Makedonija e utvrdeno
deka Republikata se griì za socijalnata za{tita i socijalnata
sigurnost na gra|anite, go garantira pravoto na pomo{ na nemo}nite
i na nesposobnite za rabota gra|ani i obezbeduva posebna za{tita
za licata so hendikep i uslovi za nivno celosno vklu~uvawe vo op{te-
stveniot ìvot. Ovie ustavni odredbi prakti~no zna~at obvrska na
dràvata, vo ramkite na socijalno politi~kite merki i sevkupnata
normativno pravna aktivnost, da vodi smetka za formalnata ednakvost
na licata so hendikep so drugite gra|ani, taka {to osven za op{tite
43
Zakon za ednakvi mo`nosti na ènite i maìte, („Slu`ben vesnik na RM” br. 66/2006)
59
potrebi treba da vodi smetka i za nivnite specifi~ni potrebi koi

prizleguvaat od nivnata onevozmoènost.
Makedonija, po Vtorata svetska vojna, vospostavuva sistem na
za{tita na licata so hendikep koj poa|a od medicinskoto gledi{te
vrz hendikepot i e silno institucionaliziran. Po osamostujuvaweto
na Makedonija, i vo procesot na tranzicija, dojde do osiroma{uvawe
na socijalniot sektor, a so toa i namaluvawe na griàta i benefi-
ciite koi gi uìvaa licata so hendikep. Vo isto vreme na svetsko
ramni{te doa|a do zasiluvawe na dvièweto na licata so hendikep
i nivnite zastapnici kako i do prefrlawe, od dotoga{niot medicin-
ski model, kon afirmacija na socijalniot model i gledawe na hendi-
kepot kako pra{awe na ~ovekovi prava. Ova ja dovede Makedonija od
relativno napredna zemja, so solidno zaokruèn sistem koj se griì
za site svoi gra|ani, vo zemja koja zapo~na zna~itelno da zaostanuva
vo svetski ramki, i vo koja marginalizacijata na licata so hendikep
sî pove}e se zgolemuva.
Makedonija e potpisnik na redica me|unarodni dokumenti koi
pravno ili moralno ja obvrzuvaat da prezeme konkretna akcija vo
ovaa oblast i ovie generalno prezemeni obvrski ja nametnuvaat pot-
rebata za nivna operacionalizacija.
Gledano kvantitativno, elaborirano vo analizata “Zbirka make-
donski propisi za licata so hendikep”, (edicija “Justicijana”, 2005,
ISBN 9989-2357-1-6), 26 zakoni i redica podzakonski akti, vo pogolem
ili pomal obem ja ureduvaat ovaa oblast. Stepenot na involviranost
i “zafa}awe” na pozitivnata legislativa se dviì od fragmentarno
spomnuvawe na licata so hendikep, do postoewe na poseben “Zakon za
vrabotuvawe na invalidni lica” kako lex specialis na Zakonot za rabot-
nite odnosi. Vremenskata ramka na ovie zakoni e relativno golema i
opfa}a zakoni doneseni vo vremeto od 1966 (pr: Zakon za opre-
deluvawe povlastici vo javniot patni~ki soobra}aj - „Slu`ben vesnik
na SRM” 38/66, 18,77 i 10/79) pa do najnovite izmeni na Zakonot za
socijalna za{tita i Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica. Vis-
tinskiot problem vo postoe~kata zakonska regulativa e toa {to taa
e nosena od strana na razli~en zakonodavec (duri i od razli~ni dràvi
- SFRJ, SRM), i nekoegzinstentnosta ne se sostoi samo vo nejasnosta
na definiraweto na fenomenot hendikep i negovoto imenuvawe, tuku
vo su{tinskite na~ela, involvirani instituti i celi na zakonite.
So tek na vreme ova sozdade situacija na izumirawe (fakti~ko
nefunkcionirawe) na odredeni mehanizmi i instituti (primer:
komisiite za utvrduvawe na hendikep koi Vladata nitu so tri
60
odvoeni zaklu~oci ne moè da gi ubedi da prorabotat), a vo isto

vreme ne se sozdadoa novi.
Pri ocenkata na sostojbite mora da se spomene i obvrskata na
dràvata da vodi smetka, pri donesuvawe na zakonite i utvrduvaweto
na pravata i obvrskite na gra|anite, za (ne)ednakvosta vo mo`no-
stite za uìvawe i ispolnuvawe na istite. Zatoa, kako mehanizam
koj }e í ovozmoì izgradba na sovremeno zakonodavstvo i monitoring
vrz implementacija na istoit e participacijata na samite lica,
nivnite semejstva i organizaciite koi rabotat na poleto na hendikep.
Mototo“Ni{to za nas, bez nas” ne e samo slogan, tuku obvrska i
za{titen mehanizam, koj vo postoe~koto makedonsko zakonodavstvo
implicitno ne se spomenuva, a se primenuva samo fragmentarno,
blagodarenie samo na nekoi funkcioneri so napredni razmisluvawa.
Dràvata ~ini sekojdnevni napori da go usovr{i ovoj zakonski
korpus, no uspesite se nezna~itelni, pa duri i kontradiktorni.44
Za detelen elaborat na izmena i dopolnuvawe na postoe~kata
zakonska regulativa ili donesuvawe na nova, koja direktno }e gi
uredi oblastite na za{tita samo za licata so hendikep, neophodno
e vo procesot na menuvawe na istata da se vklu~at pove}e institu-
cii, organizacii i eksperti po odnosnite oblasti.
Zatoa, ponatamu vo tekstot e daden detalen pregled samo na onoj
del od legislativata na ~ija promena ve}e podolgo vreme raboti
tim na eksperti i nivnite predlozi, izraboteni soglasno me|unarod-
nite normi i standardi i adaptirani na makedonskoto zakondavstvo
se integralen del od preporakite i nasokite sodràni vo ovaa pub-
likacija.
2.1.Socijalna za{tita
Zakonot za socijalnata za{tita („Slu`ben vesnik na RM” br.

119/05, Pre~isten tekst), pretstavuva fundamentalen akt koj kako
nositel na socijalnata za{tita ja imenuva Republikata koja so
Zakonot go vospostavuva, organizira i obezbeduva sistemot na ovaa
za{tita.
Soglasno ~len 28 od Zakonot za socijalnata za{tita, pravo na
pari~na pomo{ ima lice nesposobno za rabota i socijalno neobezbedeno,
44
Primer za ova se i najnovite izmeni na Zakonot za vrabotuvawe na invaldini lica
(koj na{ata zemja ja izdvojuva kako lider vo regionov pri re{avaweto na ova pra{a-
we),kade intencijata za stesnuvawe na zloupotrebite na sredstvata od Posebniot
fond za obezbeduvawe uslovi za vrabotuvawe na invalidnite lica vo su{tina otvori
samo u{te edna, pogolema, vrata za istite manipulacii.
61
koe ne moè da obezbedi sredstva za svojata egzistencija vrz osnova

na drugi propisi. Ponatamu ~lenovite 29 i 30 go utvrduvaat slednoto:
Nesposobnosta za rabota vo smisla na ~len 29 stav 1 alineja 1 od
ovoj ~len ja utvrduva stru~en organ koj vr{i ocena na specifi~nite
potrebi na licata so pre~ki vo intelektualniot ili fizi~kiot razvoj
do 26 godi{na vozrast, pod uslovi i na na~in utvrdeni so posebni
propisi, odnosno stru~en organ za ocena na rabotnata sposobnost na
Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija za lica
postari od 26 godini.
Kako prihod vo smisla na ~len 30 stav 1 na ovoj ~len, ne se smeta
pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice i poseben dodatok
ostvaren vrz osnova na drugi propisi. Ako hronolo{ki gi sublimira-
me i analizirame gorecitiranite ~lenovi moème da konstatirame
deka licata "so umereni, te{ki i najte{ki pre~ki vo intelektual-
niot razvoj i lice so drugi pre~ki vo razvojot, koe zaradi stepenot
na popre~enosta ne moè da se steknuva so obrazovanie, kako i lice
koe po razvojniot period steknalo telesna popre~enost, poradi koja
e nesposobno za rabota" pravoto na postojana pari~na pomo{ ne go
steknuvaat zaradi svojata nesposobnost za rabota, koja za àl ne e
dovolen uslov, tuku toa pravo e usloveno i od u{te eden uslov koj
treba da se ispolni, a toa e materijalnata obezbedenost na semejstvo-
to i prihodite na istoto.
Vakvoto definirawe na pravoto na socijalna pomo{ za liceto
nesposobno za rabota vo slu~aite od ~len 29 stav 1 alineja 1, koe vo
zavisnost od prihodite na celoto semejstvo (~len 30 stav 1) se uslo-
vuva za da moè da go ostvaruva pravoto, ne korespondira so ustavno
garantiranoto pravo na pomo{ na nemo}ni i nesposobni za rabota
gra|ani, griàta za socijalna za{tita i sigurnost, nitu so na~eloto
na socijalna pravi~nost. Ova pravo spored Ustavot se garantira
kako li~no pravo i istoto ne treba da se ostvaruva preku semejs-
tvoto, a u{te pove}e da se uslovuva preku materijalnata sostojba
na istoto.
Prakti~no na ovoj na~in, liceto na koe zaradi negoviot hendikep
ne mu se dostapni, odnosno ne e vo mo`nost da gi koristi i uìva
svoite ustavno garantirani prava na obrazovanie i na rabota i
zarabotuva~ka, se diskriminira i po ovoj osnov so uskratuvawe na
pravoto na socijalna za{tita i sigurnost i istoto ne moè da
ostvaruva pravo na socijalna pomo{ dokolku semejstvoto ostvaruva
prihod.
62
[to se odnesuva do samata visina na pravoto na pari~en nadomes-

tok, istata varira po~nuvaj}i od donesuvaweto na ZSZ vo 1997 godina.
So Pravilnikot za sodrìna na obrazecot za izdavawe na naod, ocena
i mislewe za utvrduvawe na potrebata za pomo{ i nega od drugo li-
ce, potrebnata medicinska i druga dokumentacija, na~inot na ostvaru-
vawe, kriteriumite za utvrduvawe na visinata i visinata na iznosot
na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice
(„Slu`ben vesnik na RM", br. 88/2004god.) koj se primenuva{e od prvi
januari 2005 god. visinata na pravoto na pari~en nadomestok za
pomo{ i nega od drugo lice vo zavisnost od kategorijata na bolesta
odnosno zdravstvenata sostojba iznesuva 26% i 23% od prose~nata
neto plata po rabotnik vo RM ostvarena vo poslednite tri meseci.
Ovoj Pravilnik, so Odluka br. 170/2005 na Ustavniot sud na RM
be{e ukinat so obrazloènie deka Pravilnikot ne e vo soglasnost so
vladeeweto na pravoto kako temelna vrednost na ustavniot poredok
na RM, bidej}i vo pravniot poredok moàt da egzistiraat podzakonski
akti {to imaat osnov vo vaè~ka zakonska odredba, {to ovde ne e
slu~aj, bidej}i Ministerot, soglasno svoite ovlastuvawa45, go ima
doneseno ovoj Pravilnik no, so ogled na faktot deka pravniot osnov
za donesuvawe na istiot be{e ~len 31 stav 6 od Zakonot za socijalna
za{tita, a so izmenite i dopolnuvawata na Zakonot46 ovoj stav be{e
ukinat, Pravilnikot pretstavuva razrabotka na nepostoe~ka zakonska
odredba. Za smetka na toa, vo ~len 12 od Zakonot za izmeni i
dopolnuvawa na Zakonot za socijalna za{tita se utvrduva iznosot na
ovoj pari~en nadomestok. Toa zna~i deka Ministerot za trud i socijalna
politika ve}e nema ovlastuvawe poblisku da gi utvrduva kriteriumite
za utvrduvawe na visinata na pari~niot nadomestok.
Koga }e rezimirame, evidentno e deka visinata na procentualniot
iznos na ovoj pari~en nadomestok, namesto nagorna linija, za àl,
pokaùva opa|awe. Vo ovoj kontekst sogleduvawata na realnata
sostojba locirana kako vo normativno-socijalnata sfera, taka i vo
prakti~nata primena na odredeni socijalni instituti od dosega{ni-
te soznanija i iskustva, se sveduvaat na nekolku problemi povrzani
so:
- na~inot na steknuvawe pravo na nadomestok za tu|a nega -
komplicirana i skapa procedura za obezbeduvawe na seta potrebna
45
Soglasno ~len 55 stav 1 od Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr‘avnata
uprava, „Slu`ben vesnik na RM“, br.58/2000, 44/2002
46
Zakon za izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za socijalnata za{tita „Slu`ben vesnik
na RM“, br. 62/2005
63
dokumentacija; dolg period na ~ekawe za utvrduvawe na fakti~kata

sostojba od komisiite za naod i ocenka; i neopfatenost na site lica
so intelektualna popre~enost nad 26 godini;
- na~inot na kontrola i revizija na pravoto na nadomestokot -
ne e potrebna revizija na sekoi 6 meseci kaj lica so traen hendikep.
Ovaa sostojba treba da se razlikuva od potreba za tu|a nega i pomo{
po soobra}ajna nesre}a, po mozo~en udar i sli~no, koga taa pomo{ e
od privremen karakter i treba da se utvrdi sostojbata po {est mese-
ci; ukinuvawe na nadomestokot vedna{ po izvr{enata revizija,
spored subjektiven naod; ukinuvawe na nadomestokot poradi toa
{to korisnikot ne e zateknat doma;
- visinata na nadomestokot - nadomestokot e nerealno nizok i
ima potreba od izdràna kategorizacija na nadomestocite spored
potrebata od tu|a nega.
Sekako, soglasno prezemenite obvrski so ratifikacija i prifa}a-
we na me|unarodnite normi, RM e dol`na da vospostavi sistem na
za{tita koj }e go ovozmoì uìvaweto na pravata spomnati vo ovaa
analiza. Zatoa, se predlaga vospostavuvawe na nov sistem na socijalna
za{tita, koj }e dovede do socijalna sigurnost, }e vospostavi mehaniz-
mi za sledewe na promenite, procenka i kontrola na imlementacijata
na odredbite vo kontekst na vostanovenite kriteriumi, a seto toa
}e mora da se napravi so utvrduvawe na prioritetite i plan za re{a-
vawe na problemite, so precizno utvrdeni vremenski rokovi.
Dokolku prviot ~ekor e identifikacija na vkupniot broj lica koi
imaat potreba na koristewe na pari~na pomo{ po osnov na hendikep,
toga{ strukturalnite promeni treba da bidat postaveni po model
na razvienite zemji vo svetot.
Vo ovoj kontekst mora da go spomneme i li{uvaweto od delovnata
sposobnost na licata so mentalen hendikep. 47
Konkretno, delovnata sposobnost ne moè da bide odzemena ili
ograni~ena, osven vo postapka opredelena so zakon.48 Dali ima
potreba od ograni~ivawe na ovlastuvaweto na Ministerot za trud
i socijalna politika, bidej}i spored vaè~kite propisi, Minis-
terot so upraven akt go donesuva re{enieto za smestuvawe na lice
so mentalen hendikep vo soodvetna institucija, a postapkata za
utvrduvawe na hendikepot se vodi spored Pravilniokot za ocena
47
Postapkata za li{uvawe od delovna sposobnost se vodi spored Zakonot za vonpro-
cesnata postapka (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 19/79), ~len 34-57.
48
Vidi: Recommendation on the Situation of the Men-tally Ill- EC Recommendation No.818
64
na speci-fi~nite potrebi na licata so pre~ki vo fizi~kiot ili

psihi~kiot razvoj.49
Kako poddr{ka na potrebata od iznao|awe na soodvetno re{enie
za delovnata sposobnost za licata so mentalen hendikep, }e povle~eme
edna paralela so nazna~uvaweto na staratel na licata bez delovna
sposobnost.
Vo ~len 41 od Zakonot za vonprocesnata postapka se veli deka „...nazna-
~uvaweto na privremen zastapnik se zapi{uva vo javnite knigi vo koi
se zapi{uvaat pravata vrz nedvi‘nosti.” Vo Komentarot kon ovoj
~len50se obrazloùva deka na ovoj na~in, zainteresiranite lica se
informiraat za su{tetsvenata promena vo pravniot kapacitet na liceto.
Toa podrazbira deka ovaa odredba e vo smisla na za{tita na u~esnicite
vo pravniot promet, zna~i se {titi sopstvenosta kako institut. Dali
neopravdano bi se zapra{ale za mo`nostite za ostvaruvawe na pravoto
na sopstvenost vrz stvarite vo li~na upotreba na licata so mentalen
hendikep na koi im e odzemena delovnata sposobnost?
Iako ova pravo e uredeno so ~len 14 to~ka 7 od noviot Zakon za
mentalno zdravje („Slu`ben vesnik na RM”, br.71/06), sepak, ponatamu,
Zakonot vo ~len 39 veli deka „Vo vr{ewe na nadzorot od ~len 38 stav
2 na ovoj zakon Dràvniot sanitaren i zdravstven inspektorat ima
pravo i dol`nost da naredi da se ovozmoì na lice so mentalen hen-
dikep poseduvawe na predmeti vo li~na upotreba za oblekuvawe,
obezbeduvawe na li~na higiena...vo soglasnost so sostojbata na negovo-
to mentalno zdravje.”
Dokolku „ ima pravo da naredi i ovozmoì” se nametnuva pra{aweto
dali so ova ne se povreduva dostoinstvoto na liceto, vo slu~aj da oceni
deka ne treba da se ovozmoì. Iako intencijata na zakonodavecot e
jasna, celi da go za{titi i samoto lice i licata koi se vo negovata
okolina, sepak ovaa odredba e diskriminatorska.
Odredena zakonska promena treba da se napravi vo nasoka da im
se ovozmoì na licata so mentalen hendikep vra}awe na dostoin-
stvoto, bidej}i so momentalnata postavenost, individuata se degradi-
ra, nema pravo na sopstvenost nitu vrz stvarite vo li~na upotreba,
49
Broj na Slu`ben vesnik 8/81. Donesen vrz osnova na ~len 102 stav 3 od Zakonot za
socijalna za{tita (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 50/97), od strana
na Ministerot za trud i socijalna politika, vo soglasnost so Ministerot za
obrazovanie i Ministerot za zdravstvo.
50
Vidi: Komentar na Zakonot za vonprocesna postapka, Prof. D-r. Stefan Georgi-
evski, Kultura, 1980
65
nema pravo na li~ni dokumenti, pravo na nasleduvawe, u~estvo vo

politi~kite procesi itn.
Isto taka, pozadi ovie odredbi iako stoi pari~na sankcija vo
slu~aj na diskriminatorsko odnesuvawe kon lica so mentalen
hendikep, sepak, ako gi zememe vo predvid site pogorespomnati raboti,
Zakonot ostava nekoi nedore~enosti.
Od druga strana, asistencijata vo ostvaruvaweto na delovnata
sposobnost(soodvetna na nivnite potrebi), treba da se opredeluva
individualno, so poseben akt od nadleèn organ.
Zna~i, potrebni se ~ekori vo dve nasoki: prvo, priznavawe na
postoeweto na pravna sposobnost na site lica so hendikep i vtoro,
koristewe na istata za koja vo nekoi slu~ai potrebna e asistencija
(sli~no kako i ~len 15 (2) od Me|unarodnata konvencija za elimina-
cija na site formi na diskriminacija na ènata). Pri asistencijata,
pretpostavka e deka delovnata sposobnost ostanuva nepovredena, a
istata podleì na redovno i nezavisno preispituvawe od strana
na kompetentna, neutralna i nezavisna komisija. 51
Isto taka, mora da se imaat predvid i vidovite na pravna kontro-
la koi bi se koristele vo situacii koga liceto so hendikep ne moè
vo celost da ja ostvari svojata pravna sposobnost, osobeno koga
stanuva zbor za lice so mentalen hendikep52.
2.2. Vrabotuvawe
Zakon za rabotnite odnosi (Slu`ben vesnik na RM, br. 80/2003)

e lex generalis od koj proizleguva edinstveniot lex specialis za licata
so hendikep vo RM.
Odredbite koi se odnesuvaat na licata so hendikep se sodràni
vo nekolku ~lena. Taka, vo ~len 9 se zabranuva diskriminacijata na
lice so hendikep pri vrabotuvawe, dodeka vo ~len 14 e dadena osnovata
za donesuvawe na poseben zakon za vrabotuvawe na lica so hendikep.
Ponatamu, vo ~len 68 e predvideno pravoto na eden od roditelite
na pote{ko hendikepirano dete da raboti so polovina od polnoto ra-
botno vreme, so ~len 74 e zagarantirano pravoto na invalid na trudot
na skrateno rabotno vreme, rasporeduvawe, odnosno vrabotuvawe na
51
Predloènite izmeni se vo soglasnost so nacrt-~lenot 12 na Konvencijata za za{tita
na licata so hendikep, koj se odnesuva na ednakvo priznavawe na pravniot subjektivitet.
52
Vidi: Principles for the Protection of Persons with Mental Illness and the Improvement of Mental
Health Care, Pinciple 1 (6).
66
druga soodvetna rabota, prekvalifikacija ili dokvalifikacija, kako

i pravo na soodveten pari~en nadomestok vo vrska so koristewe na
tie prava, vo soglasnost so propisite za penziskoinvalidsko osigu-
ruvawe.
Isto taka, vo ~len 154 e predvidena sankcija, pari~na kazna za
prekr{ok dokolku rabotodavecot ne go rasporedi invalidot na tru-
dot na soodvetno rabotno mesto.
Donesuvaweto na Zakon za vrabotuvawe na invalidni lica
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 44/00; 16/04; 62/05;
113/05) e ~ekor vo vistinska nasoka, sekako dokolku merkite {to se
predvideni go obezbeduvaat vrabotuvaweto na onie za koi e donesen.
Od negovoto donesuvawe do denes, Zakonot pretrpe pove}e izmeni,
detalno elaborirani podolu53.
Isto taka, vrz osnova na ~len 12 od Zakonot za vrabotuvawe na
invalidni lica ("Slu`ben vesnik na RM" br. 44/2000 i 16/2004) i ~len
90 stav 1 alineja 1 od Zakonot za vrabotuvaweto i osiguruvawe vo
slu~aj na nevrabotenost ("Slu`ben vesnik na RM" br. 37/97, 25/00, 101/
00, 50/01, 25/03 i 37/04), Upravniot odbor na Agencijata za vrabotuvawe
na Republika Makedonija, donese Pravilnik za rabotno osposobuvawe
na invalidni lica (“Slu`ben vesnik na RM” br..54/04), dodeka vrz
osnova na ~len 4 od Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica Minis-
terot za trud i socijalna politika donese Pravilnik za kriteriumite
i na~inot na dodeluvawe na nepovratni sredstva od Posebniot fond
za podobruvawe na uslovite za vrabotuvawe i rabotewe na invalid-
nite lica (“Slu`ben vesnik na RM” br. 85/05).
Treba da se napomene deka vo procesot na formulirawe na izme-
nite na ovoj zakon pretstavnicite na Ministerstvoto za trud i soci-
jalna politika gi konsultiraa organizaciite na licata so hendikep.
Pokraj nekolkute zna~ajni podobruvawa, koi predlaga~ot gi ima{e
obrazloèno vo predlogot za izmeni, se u{te ostanuvaat nere{eni
nekoi od prvi~nite dilemi od koi pate{e i osnovniot tekst na
zakonot.
Se u{te nedostasuva poseben i efikasen mehanizam na kontrola
vo sproveduvaweto na zakonot. Vo eden vakov redok slu~aj kade fi-
nansiskoto obezbeduvawe na sproveduvaweto na zakonot ne e problem
treba da se napravi ne{to pove}e na poleto na vostanovuvawe na
posebno telo i mehanizam za negova za{tita. Eden mal del od sred-
stvata moè da se namenat za funkcionirawe na toa.
53
Komentarot se bazira vrz osnova na detalnata analiza na ekpertski tim.
67
Ne se razgledani nitu ostanatite elementi na za{tita kako:

sukcesivnost pri ispla}aweto na stimulot od 30 plati, hipotekarno
obezbeduvawe, zadolìtelna revizija na finansiskoto rabotewe
na firmite korisnici, za{titna merka kako alternativa na malite
i neefikasni sankcii itn.
Moèbi del od niv }e se vnesat vo izmenite na Pravilnikot koj
go sledi ovoj zakon, no ne e pogre{no ako zakonot gi postavi
osnovnite parametri.
Neizedna~enost na sektorite. Zakonot silno gi stimulira
“gazdite” t.e. pretstavnicite na biznis sektorot, da gi iskoristat
prednostite (parite) koi gi dava zakonot kako i dano~nite benefi-
cii. No nitu vo stariot, nitu noviot tekst na izmenite ne e storeno
ni{to za stimulirawe na vrabotuvaweto na invalidite vo javniot
(dràven) sektor.
Ako trgneme po analogija na generalniot zakon, Zakonot za
rabotni odnosi, stranite vo Zakonot za vrabotuvawe na invalidni
lica (kako negov lex specialis) se 1. Dràvata (so svojot jasen interes
za zgolemuvawe na vrabotenosta na licata so hendikep), 2. Firmite
(koi se stimulirani da gi iskoristat beneficiite) i 3. Licata so
hendikep (koi imaat èlba i potreba da rabotat).
No, dodeka vo prviot slu~aj (kaj lex generalis), stranite se jasno
definirani: (Dràva, Stopanska komora i Sindikat), vo specijalisot
tretata strana voop{to ne postoi. Problemot e dotolku pogolem
{to na prvata strana (Dràvata) stoi kako partner Zaednicata na
za{titni dru{tva. Nivnata pozicija i interes se dopolnitelno
zgolemeni so ulogata na nadzor i filter vrz za{titnite dru{tva.
Ne treba da bide ostaveno stranata koja ima najgolema mo`nost da
go izigra zakonot samata sebe da se kontrolira. Del od ovaa uloga bi
moral da premine vrz zakonski nepostoe~kata treta strana.
Intencijata na zakonodavecot e jasna: stimulirawe na vrabotuva-
weto na licata so hendikep, a so toa i podobruvawe na uslovite za
ìvot. I tuka nema nikakvi dilemi. No vo procesot na usoglasuvawe
i primena na Zakonot ovaa linija kako da se gubi. Ova jasno se gleda
preku te`neeweto za zgolemuvawe na ednokratnite isplati i
postojaniot pritisok na Zaednicata na za{titni firmi delot za
investicii (sega do 50 plati) da se zgolemi duri i desetkratno. Zatoa,
vo noviot tekst na zakonot ovaa intencija treba da bide u{te pojasno
izrazena preku vmetnuvawe na soodvetni zakonski odredbi.
Isto taka i prakti~nata primena na Zakon za vrabotuvawe na
invalidni lica jasno pokaùva postoewe na nedore~enosti koi
68
baraat izmenuvawe i dopolnuvawe na postojniot zakonski tekst,

{to bi odelo vo prilog na pocelosna za{tita na licata so hendikep
i eliminirawe na mo`nosta od eventualna zloupotreba. Me|utoa,
nitu so poslednite izmeni i dopolnuvawa ne se podobruva zna~i-
telno polo`bata na licata so hendikep zatoa {to povtorno, kako i
vo prethodnite zakonski tekstovi, akcentot se stava na ureduvaweto
na statusot na trgovskite dru{tva za vrabotuvawe na lica so
hendikep odnosno stimuliraweto na malite trgovski dru{tva (rabo-
todavcite) koi bi vrabotuvale lica so hendikep.
Ponatamu, izmeni se neophodni i vo pogled na odr`livosta na
vrabotuvaweto na licata so hendikep, bidej}i se dava poddr{ka i
pomo{ na rabotodavcite koi bi vrabotuvale lica so hendikep, a
pritoa ne postoi za{titen mehanizam za garantirawe na gorenavede-
nata odr`livost.
Pri postoewe na politi~ka volja za globalna promena na situaci-
jata so licata so hendikep vo oblasta na vrabotuvaweto potrebno e
da se napravi obid za dopolnuvawe (unapreduvawe) na postoe~kiot
Zakon za vrabotuvawe na invalidni lica, so:
1. Vospostavuvawe na kvoti za vrabotuvawe na lica so hendikep
vo javniot sektor e pove}e od potrebno i istovremeno e obvrska na
dràvata. Voveduvaweto na kvota (procent) koja bi se dogovorila
vo sorabotka so organizaciite na licata so hendikep i koja bi bila
proporcionalna (sistem “prazna stolica”) }e re{i edno od najgorli-
vite pra{awa so koe se sudiraat sekojdnevno licata so hendikep
vo Republika Makedonija.
2. Vospostavuvawe na mehanizam za stimulirawe na golemite
pretprijatija za vrabotuvawa na lica so hendikep (corporate respon-
sibilities);
Sledniot nedostatok na gorenavedenite zakonski re{enija, e i
toa {to Zakonot voop{to ne go stimulira a ne go ni planira vrabotu-
vaweto na lica so hendikep vo golemite pretprijatija, i ne go
pottiknuva razvivaweto na takanare~ena korporativna, socijalna
odgovornost na golemite firmi i pretprijatija ili na golemite
korisnici na prirodni bogatstva (za {to kako primer e zemen USJE).
Golemite pretprijatija ne se obvrzani so odredbite od Zakonot za
vrabotuvawe na invalidni lica zatoa {to ne gi ispolnuvaat kriteri-
umite od ~len 9 na istiot vo koj e navedeno deka, “... za{titno dru{tvo
moè da se osnova ako vrabotuva najmalku 5 lica od koi najmalku
40% invalidni lica od vkupniot broj na vraboteni ....”. Od napred
navedenata pri~ina se predlaga iznao|awe na mehanizam so koj }e se
69
stimuliraat i golemite trgovski dru{tva da vrabotuvaat lica so

hendikep (na primer: dobivawe na opredeleni bodovi pri konkurirawe
za tenderi, bodovi pri birawe na banka na godinata i sli~no).
Isto taka, so izmenite se predviduva od 01.01.2007 godina
Posebniot fond da se namali za polovina. 54 Treba da se napomene
deka ova direktno se odrazuva na sredstvata za koristewe - Zakonot
predviduva 2 procenti da odat za potrebite za realizirawe na ovoj
Zakon, odnosno za tie {to se vme{ani vo negovoto sproveduvawe
kakov {to e Agencijata za vrabotuvawe, a sega tie se namaluvaat za
eden procent, iako se akcentira zasiluvaweto na kontrolata. MTSP,
spored nego, ne objasnuva kako planira da ja zasili kontrolata pri
namaluvawe na sredstvata potrebni za sproveduvawe i kontrola na
Zakonot i koi se ve}e obezbedeni za taa namena.
2.3. Zdravstvo
Politikata na dràvata vo sozdavawe na zakonski uslovi za podob-

ruvawe na kvalitetot na ìvotot na licata so hendikep treba da stane
aplikativna i vo oblasta na zdravstvenata za{tita.
Osobeno zagriùva nadolniot trend na za{tita na gra|anite i
minimumot egzistencijalni uslovi koi se neophodni za dostoinstven
ìvot. Temelnite vrednosti na Ustavniot poredok na Republika
Makedonija za osnovnite prava na ~ovekot i gra|aninot priznati i so
me|unarodnoto pravo i zagarantirani so Ustavot, humanizmot, socijal-
nata pravda i solidarnosta se efektuiraat i vo pravoto na gra|aninot
na garantirana zdravstvena za{tita kako i pravo i dol`nost da go
~uva i unapreduva sopstvenoto zdravje i zdravjeto na drugite.
Zakon za zdravstvenoto osiguruvawe
(“Slu`ben vesnik na Republika Makedonija”, br. 119/05,
Pre~isten tekst)
Zakonot gi ureduva zdravstvenoto osiguruvawe na gra|anite, pra-
vata i obvrskite kako i na~inot na sproveduvawe na zdravstvenoto
osiguruvawe, a koe prakti~no se odnesuva na pravoto na zdravstveni
uslugi, pari~nite nadomestoci, u~estvoto na osigurenite lica vo
koristeweto na zdrvstvenite uslugi i lekovi i drugi pra{awa zna~aj-
ni za sproveduvawe na ovaa oblast. Me|utoa, socijalnite krizi na
op{testvoto se manifestiraat i vo zdravstvenata negrià koja od
54
Vo Posebniot fond godi{no se slevaat okolu 6 milioni evra.
70
druga strana direktno gi pogoduva ìvotot i zdravjeto na licata so

hendikep.
Imaj}i gi vo vid sostojbite vo RM, na golem broj lica, kako posle-
dica na razli~ni okolnosti im e uskrateno pravoto da koristat
zdravstvena za{tita.
Vo semejstvata so lica so hendikep, toa e dosta nepoèlno, so
ogled na faktot deka istite imaat postojana potreba od dopolnitel-
na zdravstvena nega, intervencii, lekovi, ortopedski pomagala.
Poslednive godini se ~uvstvuva blaga nagorna linija vo svesta
za podobruvawe na sostojbite na planot na zdravjeto na licata so
posebni potrebi i pogolemo ~uvstvo za nivnite specifi~ni potrebi.
Vo ovoj kontekst, sepak treba da se potencira kako pozitivno
donesuvaweto na izmenite i dopolnuvawata na Pravilnikot za
indikaciite za ostvaruvawe na pravo na ortopedski i drugi pomagala
vo 2003 godina vo koi kako najzna~ajno bi go istaknale namaluvaweto
na participacijata (tamu kade {to se bara{e) od 40% na 10% za
ortopedskite pomagala, a kaj slu{nite pomagala korisnicite celos-
no se oslobodeni od istata.
Isto taka, navedenite izmeni donesoa i odredeni drugi benefi-
cii vo obezbeduvawe na po~esto zamenuvawe na pomagalata ili skra-
tuvawe na rokot na nivnoto traewe odnosno zamena na pomagaloto so
novo odobreno kaj protezite za race i noze, ortozite, opredeluvawe
na standardi za invalidskite koli~ki i sli~no.
Ne potcenuvaj}i gi citiranite noviteti vo Pravilnikot, se
postavuva pra{aweto dali sega{nite re{enija vo zakonskite i pod-
zakonskite normi ne moàt da se inoviraat i da obezbedat pogolema
ili podobrena zdravstvena za{tita?
Ova osobeno e va`no vo delot na u~estvoto na osiguranite lica
so li~ni sredstva pri koristewe na zdravstvenite uslugi i lekovi
i mo`nosta za osloboduvawe od u~estvo na licata so hendikep.
Nivnata zdravstvena nega e mnogu pointenzivna i ~esta, za razlika
od drugite lica, istite se podlo`ni na ~esti zaboluvawa i
komplikacii vo zdravstvenata sostojba, taka {to tie za àl se najre-
dovni korisnici na ovie uslugi i konzumenti na lekovi.
Soglasno ~lenovite 32 i 33 od Zakonot za zdravstveno osiguru-
vawe se osloboduvaat od u~estvo odredeni kategorii, no moèbi
odredeni sumi za nekoi i ne bi bile diskutabilni i se lesno plativi,
no vo kontekstot na sekojdnevnite potrebi i tro{oci na licata so
hendikep, sekoj li~en tro{ok odnosno na semejstvoto e pove}e od
golem i e u{te edna alka vo nizata na ekstra izdatoci. Za edno
71
lice koe bez soodvetno pomagalo ne moè da funkcionira odnosno

da se dviì, ako e rabotno nesposobno ili nevraboteno odnosno e na
socijalna pomo{ ovaa participacija e vistinski pari~en problem.
Sekako deka donesuvaweto na ovaa Odluka }e gi neutralizira"
igrite so najpovolnite ponuduva~i"na najniskata cena na pomagalata,
a so koi Fondot sklu~uva dogovor za nivno proizvodstvo ili nabavka.
Po malku e nejasno zo{to Fondot za zdravstveno osiguruvawe ne gi
definiral pokonkretno i drugite kriteriumi za nabavka na ortoped-
ski pomagala, a pred se nivniot kvalitet, potreben stru~en kadar,
soodveten prostor i oprema za izrabotka. Ova e osobeno zna~ajno so
ogled deka izrabotkata na pomagalata e mnogu specifi~na kreacija,
bidej}i ne se raboti za serisko, tuku za individualno proizvodstvo
adaptirano za sekoj korisnik posebno.
Diskutabilno i ponatamu ostanuva pra{aweto za vremetraeweto
na soodvetni ortopedski pomagala iako vo poslednite izmeni na
Pravilnikot se napraveni soodvetni korekcii i po ova pra{awe.
Na krajot bi rezimirale deka dràvata preku svoite institucii
treba kontinuirano da gi sogleduva realnite potrebi na licata so
hendikep ~ija sostojba pod tovarot na sekojdnevieto, a u{te pove}e
zaradi nemawe na planska strategija i sluh za nivnite potrebi,
drasti~no se vlo{uva. Potrebno e da se obezbedi eden sovremen,
prifatliv i primenliv akt zatoa {to sekoj den za ovie lica zna~i
pove}e ili pomalku prodolùvawe ili olesnuvawe na nivnoto
ìveewe i integrirawe vo op{testvoto.
2.4. Obrazoven sistem
Republika Makedonija, kako zemja vo razvoj, se soo~uva so problemi

kako i drugite tranzicioni zemji. Toa moè i da se smeta za logi~no
so ogled na celokupniot kontekst na istoriski, socijalni, zdravstveni
i obrazovni problemi {to Makedonija gi nasledi po osloboduvaweto,
a koi ne bile vo dovolna mera organizirano i sistemski re{avani.
Denes koga so mnogu i razli~ni dokumenti na organite na specija-
liziranite agencii na OON se bara od nejzinite ~lenki prezemawe
na merki za seopfatnost na licata so hendikep i obezbeduvawe na
neophodni uslovi za institucionalizacija na sovremenata praktika
za integralno osposobuvawe i rehabilitacija, kako i sozdavawe
uslovi za obrazovanie na soodvetni kadri, treba da se napomene
deka vo postojnite zakonski i podzakonski akti od oblasta na za{ti-
tata, obrazovanieto i zdravstvoto pogolem broj na pra{awa od bitno
72
zna~ewe za razvojot na za{titata i rehabilitacijata ne se soodvet-

no re{eni.
Soglasno Zakonot za osnovnoto obrazovanie (“Slu`ben vesnik
na RM” br.44/95; 24/96; 34/96; 35/97; 82/99; 29/02; 52/02; 40/03; 42/03;
63/04; 82/04; 55/05; 81/05; 113/05; 52/06), Zakonot za srednoto
obrazovanie (“Slu`ben vesnik na RM” br.44/95; 24/96; 34/96; 35/97;
82/99; 29/02; 52/02; 40/03; 42/03; 67/04; 55/05; 113/05; 35/06) i Zakonot
za visokoto obrazovanie (Slu`ben vesnik na RM br.64/2000 od
03.08.2000 i br. 49/03) od strana na rabotna grupa se sogledani
odredeni nedostatoci i se predloèni konkretni, generalni izmeni
vo oblasta na obrazovanieto. Ovie zabele{ki i preporaki se vo nasoka
na podobruvawe na pristapot do obrazovanieto, voop{to do site
instanci, no i poedine~no, do osnovnoto, srednoto i visokoto
obrazovanie.
Kaj osnovnoto obrazovanie, edukativnata komponenta ne e na sood-
vetno organizacisko, tehnolo{ko, programsko i funkcionalno nivo
za site kategorii na hendikepiranost. Nu`no e da se navedat sled-
nite bitni nedostatoci:
- Ne e konstituirano i institucionalizirano predu~ili{noto
vospitanie i obrazovanie. Postoi incidentna praktika bez koncept,
programa i povrzanost so ran obrazoven tretman.
- Osnovnoto obrazovanie na site kategorii na deca so hendikep
e optovareno so pove}e nedostatoci koi organizaciski, koncepciski,
programski i tehnolo{ki se zadràni na odamna nadminati osnovi.
- Ne e postaveno na rehabilitaciski, tuku na klasi~no obrazovni
osnovi. Vo odnos na fizi~kiot, mentalniot i socijalniot status vo
site oddelenija i paralelki postoi golemo {arenilo.
Vklu~uvaweto na decata so pre~ki vo razvojot vo redovnite u~ili{-
ta pretstavuva imperativ i potreba na vremeto i ~ovekot, no za negovoto
oìvotvoruvawe se nu`ni opredeleni preduslovi. Pred se, redovnoto
u~ili{te treba da se podgotvi za prifa}awe na decata i za ostvaruvawe
na site oblici i fazi na integrativniot (inkluzivniot) proces.
Postojniot sistem i praktika na obrazovanie na licata so hendikep
koi gi karakterizira rascepkanost, izoliranost, nepovrzanost i {to
e najlo{o, neefikasnost, treba na institucionalen, organizaciski,
koncepciski, programski tehnolo{ki, kadrovski i prostoren plan da
se integriraat na na~in i vo mera koi, od edna strana se mo`ni i nu`ni,
a od druga strana }e ovozmoàt ne samo racionalnost, tuku i
maksimalna mo`na efikasnost.
73
Trgnuvaj}i od faktot deka vo ramkite na socijalnata za{tita

centrite za socijalna rabota vr{at koordinacija na sproveduvawe
na lista na specifi~ni potrebi za decata i licata so hendikep,
odnosno nivnite ìvotni problemi vo dolg vremenski period, bez
nikakvi dilemi se nametnuva potrebata od poorganizirana i posto-
jana podgotovka na sredinata za nivno prifa}awe i pobrza adaptacija.
Vo taa smisla centrite vo ramkite na svoite zakonski nadle`-
nosti imaat mo`nost da prezemat niza od socijalno-ekonomski merki
za sanirawe na odredeni sostojbi kako {to se materijalno obezbedu-
vawe, pod uslovi utvrdeni so zakon, i pomo{ pri re{avaweto na
semejnite problemi koga tie se javuvaat
Posebno zna~aen segment od ìvotot na licata so hendikep pret-
stavuva koristeweto odnosno organizacijata na nivnoto slobodno
vreme, poto~no re~eno kulturno-zabavniot i sportsko-rekreativ-
niot ìvot. Ovoj problem, koga se vo pra{awe licata so hendikep,
neodminlivo treba da se gleda ne samo od human, zdravstveno-socija-
len i ekonomski aspekt tuku mnogu po{iroko.
Egzistencijata na licata so hendikep e neraskinlivo povrzana
so zadovoluvaweto ne samo na nivnite ìvotni sekojdnevni potrebi
tuku, kako {to ve}e naglasivme, i so celokupnite potrebi na nivnite
semejstva. Toa dotolku pove}e {to vo sega{ni priliki na ekonomska
kriza zaradi niza objektivni i subjektivni faktori invalidnite
lica se nao|aat vo zna~itelno ponepovolni uslovi za ìveewe za
razlika od drugite gra|ani.
Osnovnoto obrazovanie vo na{iot sistem ima zadolìtelen
karakter i vrz osnova na toa e najmasovno i seopfatno vo odnos na
decata, razli~ni vo razvojot, nivniot socio-ekonomski status,
intelektualni potencijali, etni~ka i verska pripadnost. Vo taa
smisla osnovnoto obrazovanie svojata dejnost treba da ja bazira i
razviva vrz principite na otvorenost kon potrebite, uslovite i
mo`nostite na decata i vo duhot na me|unarodnite standardi i
konvencii za ostvaruvawe na pravata na deteto koi se odnesuvaat na
sozdavaweto ednakvi i posebni uslovi i {ansi za razvoj, pottiknu-
vawe na razvojot, vrsni~kata sorabotka i pou~uvawe i kooperativ-
noto u~ewe kako mo`nost za razmena na iskustva i predznaewa.
So takvite karakteristiki osnovnoto obrazovanie }e ja ispolni
i svojata op{testvena misija kako dejnost so dlaboko humanisti~ki
dimenzii i afirmacija na sevkupnite civilizaciski, no i potrebnite
stru~ni pridobivki niz procesot na obrazovanie, nastava i rehabi-
litacija.
74
Imaj}i go predvid navedenoto, se istaknuva neophodnata potreba

od preispituvawe i pro{iruvawe na slednive su{testveni aspekti
na dejnosta na osnovnoto obrazovanie:
- Precizirawe i zbogatuvawe na formalno-pravnite dimenzii
koi gi reguliraat pravata na decata so posebni vospitno obrazovni
potrebi i pravata i obvrskite na instituciite od oblasta na obrazo-
vanieto: izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za za{tita na decata,
Zakonot za osnovno obrazovanie, Zakonot za sredno obrazovanie i
Zakonot za visoko obrazovanie kako i izrabotka na podzakonski akti
koi }e ja zajaknat i poddràt pozicijata i ulogata na ovie obrazovni
ustanovi vo nasoka na prifa}awe i soodveten tretman na decata so
posebni vospitno obrazovni potrebi;
- Redizajn, modernizacija i fleksibilnost na procesnite dimenzii
na obrazovanieto (vospitanie, nastava, rehabilitacija, vonnastavni
i voninstitucionalni aktivnosti) koi se odnesuvaat na adaptibil-
nosta i soobrazenosta na vospitno-obrazovniot proces so potrebite
na decata so posebni vospitno obrazovni potrebi: afirmacija na
metodi~kiot polimetodizam vo smisla na naglasena individualna i
diferencirana rabota so decata, modeli na rabota koi gi poddrù-
vaat razli~nite nivoa na postigawa, razvoj na analiti~ko sledewe i
ocenuvawe na postigawata na decata, kooperativno u~ewe i zboga-
teni izbori na znaewa prilagodeni na decata so posebni vospitno-
obrazovni potrebi, sozdavawe na pozitivna klima na prifa}awe na
ovie deca od strana na nastavnicite, vrsnicite i nivnite roditeli;
- Subjektivno-profesionalni aspekti koi se odnesuvaat na obuka,
reobuka, profesionalen razvoj i napreduvawe na nastavnicite koi
vo redovnoto obrazovanie rabotat so deca so posebni obrazovni potre-
bi: afirmacija na timskoto rabotewe na nastavnicite i stru~nite
slu`bi vo obrazovnite institucii, osobeno na stru~nodefektolo{-
kata rabota, pe~atewe na stru~no-pedago{ka defektolo{ka litera-
tura, razvoj na modeli za sorabotka so roditelite na decata so poseb-
ni vospitno obrazovni potrebi i nivna edukacija od strana na obrazov-
nite institucii i sli~no;
- Sozdavawe na prostorno-arhitektonska pristapnost i dostapnost
na obrazovnite institucii: adaptacija i rekonstrukcija na postoj-
nioit prostor, gradewe na novite objekti spored vostanoveni stan-
dardi za dostapnost, kako i obezbeduvawe na tehni~ko-tehnolo{kite
audio-vizuelni sredstva za potrebite spored vidot i stepenot na
popre~enosta na decata so posebni vospitno-obrazovni potrebi;
75
- Standardizirawe na teoretsko-nau~nata i zakonskata termino-

logija koja se odnesuva na ovaa oblast i nejzino precizirawe.50
Srednoto obrazovanie na decata so hendikep gi nosi site belezi
na postojnoto osnovno obrazovanie. Mladite so hendikep, bez ogled
na nivnite psihofizi~ki potencijali, sî u{te se predodredeni za
manuelni zanaeti. Ova od pri~ina {to postojniot sistem i
praktikata sî u{te ja nemaat probieno barierata na zanaet~iskoto
osposobuvawe.
Vo vrska so visokoto obrazovanie na licata so hendikep naprave-
ni se odredeni istraùvawa od koi moàt da se izvle~at odredeni
zaklu~oci i da se sogleda fakti~kata situacija za obrazovni
mo`nosti na licata so hendikep.
Taka, Zdruènieto na studenti i mladinci so hendikep sprovede
istraùvawe na dràvnite univerziteti vo Makedonija, so cel da
se utvrdat stavovite i polo`bata na studentite so hendikep vo
odnos na studiite i pristapnosta na studiite vo odnos na nivniot
hendikep, kako i da se otkrijat osnovnite tendencii na dvièwe na
motiviranosta vo krugot na privatniot i socio-emocionalniot
ìvot na studentite so hendikep vo Makedonija, kako i pristapnosta
na fizi~kata okolina i pristapni sodrìni.
Univerzitetot „Jugoisto~na Evropa” vo Tetovo be{e zemen kako
sporedba na uslovite i mo`nostite za studirawe na studentite so
hendikep.
So to~na informacija za brojot na studenti so hendikep na dvata
dràvni univerziteti “Sv.Kiril i Metodij” vo Skopje i ”Sv. Kli-
ment Ohridski”vo Bitola raspolaga Zdruènieto na studenti i
mladinci so hendikep, koi ve}e podolgo vreme prezemaat konkretni
aktivnosti za podobruvawe na uslovite za studirawe na licata so
hendikep na istite.
Na „Tetovskiot univerzitet” isto taka, raspolagaat so informa-
cii za brojot na studenti so hendikep i mo`nost za direkten kontakt
so niv.
[to se odnesuva do pristapnost do informaciite i tuka postoi
nedostatok na literatura pe~atena na Braevo pismo za slepite i
slabovidite studenti,kako i tolkuva~ na gestoven jazik za studen-
tite so o{teten sluh.
55
Ovie sogleduvawa i preporaki se podgotveni od strana na eksperski tim. Vidi:
Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep, Edicija Justicijana, 2005
76
Najgolem problem, so ogled na toa deka pove}eto studenti se so

telesen hendikep, pretstavuva celosno nepristapniot objekt vo koj
se izveduva nastavata(i nadvore{en i vnatre{en prostor) iako
objektot e pu{ten vo upotreba pred relativno kratok vremenski
period.
Za razlika od site tri dràvni univerziteti Univerzitetot „Ju-
goisto~na Evropa” e pristapen od pove}e aspekti: trgnuvaj}i od
fizi~kata, pa sî do pristapot do informacii; literatura (predava-
wata i knigite na studentite so hendikep im se dostapni vo elek-
tronska forma), odnosite profesor - student se na visoko nivo i po
ocenkata na Zdruènieto, ovoj univerzitet e celosno pristapen,
gledano od aspekt na po~ituvaweto na me|unarodnite standardi.
Isto taka, edna od pozna~ajnite aktivnosti vo nasoka na izmeni
i dopolnuvawa na Zakonot za visokoto obrazovanie be{e pravnata
analiza napravena od strana na Zdruènieto na studenti i mladin-
ci so hendikep koe, vo sorabotka so pretstavnici od Univerzitetot
„Sv.Kiril i Metodij” – Skopje, Ministerstvoto za obrazovanie i
nauka, Univerzitet „Sv.Kliment Ohridski” – Bitola, nevladinite
ogranizacii koi rabotat na poleto na hendikep, Sojuz na studenti
pri UKIM, kako i studenti so hendikep, donesoa nekolku zaklu~oci
vo nasoka na izmeni na Zakonot i uslovite za studirawe na licata
so hendikep vo RM.
Vo Zakonot za visokoto obrazovanie na Republika Makedonija,
postoi kratko objasnuvawe za pravoto na pogodnosti koi gi “ uìvaat
“ studentite so posebni potrebi:
„Studentite, doktorantite i specijalizantite bez roditeli, sle-
pi i gluvi, invalidi od prva i vtora grupa, majki so deca do {est
godi{na vozrast i hospitaliziranite imaat pravo na posebni pogod-
nosti utvrdeni so Statutot na visokoobrazovnata ustanova”.
Zakonot za visoko obrazovanie i statutite na fakultetite pri
univerzitetite vo Republika Makedonija, sodràt vo svojot sostav
(barem pogolemiot del od niv) odredbi i stavovi koi go reguliraat
pra{aweto na studentite so posebni obrazovni potrebi, no toa vo
formata, oblikot i stepenot vo koj se zastapeni ne e ni daleku od do-
volno za normalno i kvalitetno studirawe na studentite koi se na{a
celna grupa, a {to ponatamu }e bide osnova za nivno pogolemo socija-
lizirawe vo op{testvoto, i osnova za postignuvawe na posakuvanite
celi i uspesi vo ìvotot.
Re~isi vo site statuti na fakultetite pri Univerzitetot
„Sv.Kiril i Metodij” koi bea predmet na analiza od strana na ZSMH,
vo pravata i obvrskite koi se odnesuvaat na studentite stoi odredbata
77
”... studentot ima pravo da gi koristi bibliotekata i bazite na poda-

toci, prostorot i opremata (pomagalata za u~ewe), softverot i druga
nau~na i stru~na infrastuktura na fakultetot; i redovnoto posetu-
vawe i aktivno sledewe na nastavata preku razli~ni oblici, modeli i
tehniki za izveduvawe na nastavata e zadolìtelna obvrska za redov-
niot student i e uslov za ostvaruvawe na potrebniot kredit na nastav-
ni predmeti i za proverka na znaeweto na studentot, “(a sekako i za
dobivawe i potpis od predmetniot profesor i sorabotnik-asistent).
Ottuka proizleguvaat dve pra{awa: dali eden student so posebni
obrazovni potrebi moè delumno ili vo celost da gi koristi ovie
svoi zakonski i statutarno zagarantirani prava i obvrski, od pri~ina
{to najgolemiot broj na fakultetski infrastrukturi, prostor, bib-
lioteki, u~ebni pomagala i druga oprema koja e neophodna za normalno
odvivawe na nastavata, se nedovolno ili ne se voop{to prisposobeni
za koristewe od strana na student koj ima posebni potrebi (hendikep),
pa taka naj~esto ovie svoi prava ovie studenti gi ostavaat neiskoris-
teni, i dali redovniot student so posebni obrazovni potrebi e vo
mo`nost redovno i vo celost da ja posetuva nastavata, ve`bite i
seminarite, koi se uslov za dobivawe na potpis.
Sepak, neophodno e regulirawe na ovie odnosi so zakonski odredbi.
Statutite se i treba da bidat samo operacionalizacija na zakonskite
odredbi, poblisku ureduvawe na uslovite i na~inot na koj sekoja
obrazovna institucija }e ovozmoì pristapnost na licata so hendikep.
Ponatamu, vo konkursot za zapi{uvawe na studenti vo prva godina,
se objavuvaat podatoci za brojot na studenti za priem na fakultetite,
vidovite na studii koi }e bidat zastapeni vo u~ebnata godina, infor-
macii okolu priemnite ispiti i finansiraweto odnosno kofinansi-
raweto na studentite i uslovite i kriteriumite za zapi{uvawe. Vo
ovie uslovi i kriteriumi povtorno ne se spomenuvaat licata so poseb-
ni obrazovni potrebi, nitu pak se ovozmoùva polagawe na priemen
ispit soglasno nivnite mo`nosti.
Eve nekolku glavni zaklu~oci i sogleduvawa vo vrska so promenite
koi treba da sledat:
- Vo pogled na arhitekturata i grade`nite re{enija na visoko
obrazovnite institucii, Odborot za akreditacija na visoko obrazov-
nite institucii, vo idnina da vodi smetka, objektite na fakultetite
i drugite visoko obrazovni ustanovi, bilo dràvni ili privatni da
imaat soodvetni standardni pristapni uslovi kako na vlezovite taka
i vo vnatre{nosta;
- Obezbeduvawe na tehni~ki pomagala, so pomo{ na koi moè da
se olesni studiraweto na studentite so hendikep; univerzitetite,
78
od sredstvata dobieni od participacija, treba da izdvojat del so koj

}e se obezbeduvaat pomagala i drugi informati~ko - tehni~ki sred-
stva prilagodeni za upotreba od strana na lica so hendikep.
- Dràvata i univerzitetite treba da zapo~nat so vodewe osnovni
statisti~ki podatoci vo vrska so licata so hendikep vklu~eni vo
nivnite procesi, koi }e bidat osnova za ponatamo{no kreirawe na
programite i strategiite za podobruvawe na op{tite uslovi, kako
i uslovite za obrazovanie na licata so hendikep.
- Obezbeduvawe uslovi i sredstva za poddr{ka na konkretni
zna~ajni aktivnosti i proekti na instituciite i organizaciite za
poddr{ka na studentite i mladite so hendikep, od tipot na obezbe-
duvawe pristapen prevoz, funkcionirawe na uslu`ni servisi za
studentite i mladite so hendikep, obezbeduvaweto personalni asis-
tenti za onie studenti i mladi so hendikep na koi toa im e neophodno,
i nivno pretopuvawe vo uslugi koi Dràvata i univerzitetite
trajno }e gi obezbeduvaat kako od Republi~kiot buxet, taka i od
sredstvata so koi raspolagaat univerzitetite.
- Vo vrska so ~len 9 od Predlogot za izmeni i dopolnuvawa, se
zaklu~i deka Univerzitetot ili Fakultetot treba da obezbeduva
glasovno snimawe na predavawata za studentite so hendikep na koi
toa im e neophodno za kontinuirano studirawe, so ogled na minimal-
nite sredstva koi se potrebni za realizirawe na taa aktivnost.
- Vo vrska so ~len 11 od Predlogot za izmeni i dopolnuvawa,
potrebno e angaìrawe/vrabotuvawe na oficijalen tolkuva~ na ges-
toven jazik na univerzitetite spored potrebite, koj }e bide ovlasten
za preveduvawe, tolkuvawe na studentite so o{tetuvawe na sluhot
ili gluvite studenti za vreme na ispitite, predavawata itn.
- Sistemsko, povrzano re{avawe na problematikata vo Zakonot
za visoko obrazovanie, podzakonskite akti i statutite na univerzi-
tetite i fakultetite so cel sozdavawe ednakov pristap, ednakvo
re{enie za visokoto obrazovanie za studentite i mladite so hendi-
kep vo dràvata.
2.5. Arhitektonska pristapnost
Zabele{kite na zakonite koi se va`ni za re{avawe na problemot

so pristapnosta na objektite, se deka ne treba samo da se vospostavat
standardi za planirawe i gradewe, tuku deka istite treba da bidat
preto~eni vo norma zad koja }e stoi sankcija. Toa podrazbira
spre~uvawe na gradewe na objekti koi ne se pristapni za lica so
razli~en hendikep. Opravdanosta na ova barawe e vo tro{ocite na
79
~inewe dokolku se kreira pristapna okolina pri planirawe,

sporeddeno so dopolnitelna adaptacija.
Vo studijata napravena vo SAD ([reder i Stainfeld, 1979) pos-
toe~ki objekti za razli~na namena se podloèni na dvata na~ina na
sporedba. Rezultatite pokaàle deka presmetanite tro{oci na ~ine-
we potrebni za postadaptacii na tie objekti za da se napravat
pristapni, sporedeni so prvi~nite po~etni tro{oci na izgradba izne-
suvale od 5% do 12%. Drugata sporedba, kolku bi ~inelo objektite
vo samata izgradba da bile dizajnirani spored standardite za pristap-
nost, pokaàla minorni 0,006% zgolemeni tro{oci koga se raboti
za trgovski centri, odnosno 0,13% za edna {kolska u~ilnica.
Stanbenite objekti vklu~uvaat pove}e funkcii otkolku delov-
nite objekti, u~ilnicite ili supermarketite. Isto taka, vakvite
objekti se so pomali dimenzii i elementite za pristapnost zafa}a-
at pogolem del od vkupnata cena na ~inewe na objektot.
[to se odnesuva do golemite stanbeni objekti, francuskata stu-
dija na Armani od 1984 godina presmetuva dopolnitelni tro{oci
na ~inewe od 0,5% do 1,0% od vkupnata vrednost na objektot dokolku
objektot e od samiot po~etok dizajniran da gi zadovoli standardite
za pristapnost. Sli~ni presmetki se napraveni i vo [vedska od
strana na [vedskiot sovet za grade`ni istraùvawa. Rezultatite
dobieni od istraùvawata sprovedeni vo Avstralija vo 1989 god-
ina, od strana na Raitson i Poup, bile skoro identi~ni so onie od
Francija. Vo zabele{kite, ovie dvajca eksperti navele deka tro{o-
cite za identifikuvawe na dopolnitelnite tro{oci koi bi go optova-
rile ~ineweto na eden nov objekt dokolku istiot se napravi pristapen
se pogolemi od onie za vremeto potrebno elementite za pristapnost
da bidat dizajnirani i ednostavno vklu~eni vo planot.
Kako rezultat od ovie studii proizleguva deka renovirawe i adapti-
rawe na postoe~ki objekt e poskapo otkolku istiot da se izgradi odnovo
kako objekt bez barieri. Ova vtoroto e od 4 do 35 pati poevtino.
Standardite za materijali, kako na primer za vratite, i na~i-
not na planirawe i gradewe }e se promenat za da gi zadovolat novite
propisi. Toga{ razlikata na ~inewe na proizvodite spored starite
i novite standardi }e stane zanemarliva. Vrata so {irina od 90 sm
ne ~ini mnogu pove}e od vrata od 70sm. Kone~no, po{iroka vrata
zna~i pomalku cigli za yidawe, i razlikata vo ceni iz~eznuva.
Od gore prezentiranite studii moè da se zaklu~i deka zakonskata
regulativa za kreirawe pristapna sredina vo prosek bi gi zgolemila
tro{ocite za izgradba na javnite objekti za pomalku od 0,1%, a za go-
80
lemite stanbeni blokovi, kako i za individulanite (prizemni) stanbe-

ni objekti do 3% od nivnata vkupna cena na ~inewe. Sosema e opravda-
no da se kaè deka {tom edna{ arhitektite, grade`nicite i proizvo-
ditelite }e gi sogledaat prednostite na univerzalniot dizajn povrzan
so pristapnosta, cenite na ~inewe }e se namalat u{te pove}e.
Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe

(Slu`ben vesnik na RM, br. 51/05)
Vrz osnova na ~len 25 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko
planirawe se doneseni dva podzakonzki akti koi tretiraat odrede-ni
pra{awa za pristapnosta, odnosno kako treba da bide normirana ovaa
oblast za odredeni objekti da moàt da bidat iskoristeni za potrebite
na licata so hendikep; Pravilnikot za standardi i normativi za
ureduvawe na prostorot (“Slu`ben vesnik na RM” br.2/02), i
Pravilnikot za standardi i normativi za proektirawe na objekti.
Izmeni i dopolnuvawa na ovoj zakon bea predloèni od strana na
Inter-partiskata parlamentarna lobi grupa za pravata na licata
so hendikep i zna~ajno e toa deka pogolem del od niv bea prifateni.56
No sepak, vo delot na kaznenite odredbi, kade se predlagaa postrogi
sankcii za nepo~ituvaweto na predvidenite standardi i normativi
(izgradba na pristapni rampi, parkirali{ta i dr.) ne bea prifateni.
Zakon za gradewe
(Slu`ben vesnik na RM, br. 51/05)
Izmeni i dopolnuvawa na ovoj zakon bea predloèni isto taka od
strana na Inter-partiskata parlamentarna lobi grupa za pravata
na licata so hendikep, no bea prifateni samo onie koi ne sodrèa
za{titni merki.
Konkretno, odzemaweto na ovlastuvaweto za nostrifikacija t.e.
odzemaweto na dozvolata za vr{ewe na dejnost na izveduva~ot se
klu~ni sankcii koi, dokolku postojat, }e ja garantiraat arhitekton-
skata pristapnost na site gradbi vo idnina. Prekr{uvaweto na
osnovnite prava na dvièwe i dostapnost ima celosna teìna da
bide osnov za gubewe i odzemawe na soodvetnite dozvoli.
Takvata sankcija }e go zasili ostvaruvaweto na ovie prava na
licata so hendikep. Vmetnuvaweto na vakvi odredbi e zna~ajno
dotolku pove}e {to samite pari~ni kazni, predvideni vo Zakonot,
56
Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep, str. 286
81
vo nekoi slu~ai se daleku pomali vo sporedba so eventualnite

tro{oci koi adekvatnata primena na ~len 11 moè da gi nametne.
Na kratko, so izmena na ovoj Zakon }e se vnesat pozitivni promeni,
sekako dokolku negovite odredbi se po~ituvaat i soodvetno
implementiraat.
2.6. Drugi oblasti vo koi ima potreba od izmeni i dopolnuvawa
na zakonite
Pregledot na makedonskoto zakonodavstvo vo odnos na licata so
hendikep pokaùva deka dosega se nema mnogu napraveno. Dosega{-
nite analizi i inicijativi za promeni, iako bile vo nasoka na ized-
na~uvawe na mo`nosite za licata so hendikep vo odredeni oblasti,
sepak se predlagani poedine~no, naj~esto od strana na organizaciite
na lica so hendikep. No, iako organizaciite preku svoite ~lenovi
imaat mo`nost da gi identifikuvaat konkretnite potrebi i vrz baza
na toa da gi opredelat prioritetnite oblasti za akcija, sepak,
neophodno e kreirawe na edna zaedni~ka strategija, kade Dràvata
kî ja ponese svojata primarna odgovornost za kreirawe na politika i
predlagawe i vostanovuvawe na mehanizmi i merki za implemen-
tacija na konkretnata politika.
Sepak, za iscrpna analiza na makedonskoto zakonodavstvo }î mora
da se vklu~at i drugi relevantni avtoriteti.
Zakoni i drugi propisi koi treba da se zemat predvid pri detal-
nata analiza se:
1. Ustav na Republika Makedonija
2. Deklaracija za za{tita i unapreduvawe na pravata na lica-
ta so posebni potrebi
3. Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na lica-
ta so hendikep vo Republika Makedonija
4. Zakon za socijalnata za{tita
5. Pravilnik za ocena na specifi~nite potrebina licata so
pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj
6. Pravilnik za sodrìna na obrazecot za izdavawe na naod,
ocena i mislewe zautvrduvawe na potrebata za pomo{ i nega
od drugo lice
7. Zakon za rabotnite odnosi
8. Zakon za vrabotuvawe na invalidni lica
9. Pravilnik za rabotno osposobuvawe na invalidni lica
10. Pravilnik za kriteriumite i na~inot na dodeluvawe na
sredstva od posebniot fond za obezbeduvawe uslovi za vrabo-
tuvawe i rabotewe na invalidnite lica
82
11. Zakon za za{tita pri rabota

12. Zakon za zdravstveno osiguruvawe
13. Pravilnik za indikaciite za ostvaruvawe na pravo na
ortopedski i drugi pomagala
14. Zakon za osnovnoto obrazovanie
15. Zakon za srednoto obrazovanie
16. Zakon za visokoto obrazovanie
17. Zakon za penzisko i invalidsko osiguruvawe
18. Zakon za osiguruvawe
19. Zakon za obligacionite odnosi
20. Zakon za semejstvo
21. Zakon za za{tita na decata
22. Zakon za javnite pati{ta
23. Zakon za bezbednosta na sobra}ajot na pati{tata
24. Pravilnik za posebniot znak za ozna~uvawe na voziloto
so koe upravuva lice na koe mu se o{teteni ekstremitetite
bitni za upravuvawe so voziloto
25. Krivi~en Zakonik
26. Zakon za krivi~na postapka
27. Zakon za vonprocesna postapka
28. Zakon za pravata na voenite invalidi i ~lenovite na nivnite
semejstva i na ~lenovite na semejstvata na padnatite borci
29. Zakon za civilni invalidi od vojnata
30. Zakon za posebnite prava na pripadnicite na bezbednosnite
sili na Republika Makedonija i na ~lenovite na nivnite semej-
stva
31. Zakon za domuvawe
32. Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe
33. Zakon za gradewe
34. Zakon za dodadena vrednost
Vo ramkite na istraùvaweto na faktografijata na makedonska-
ta legislativa vo odredeni oblasti ne se pronajdeni odredbi koi se
odnesuvaat na pravata ili izedna~uvaweto na pravata na licata so
hendikep.
Iako sporedbeno so nekoi sosedni zemji, Makedonija ima mo{ne
obemno zakonodavstvo vo pogled na licata so hendikep, sepak klu~na
ostanuva doslednosta pri nivnata primena.
83
84
Nasoki na izgradba na sistemsko zakonodavstvo
DEL TRETI
Poglavje IV
êkor napred kon ednakvi mo`nosti za licata so hendikep vo

makedonskoto op{testvo
1. Nasoki za izgradba na sistemsko zakonodavstvo
Nasokite i preporakite sodràni vo ovaa publikacija se vo

soglasnost so me|unarodnite normi i standardi koi se odnesuvaat
na licata so hendikep, obraboteni i spomnati vo ovaa publikacija.
Poa|aj}i od faktot deka Standardnite pravila se eden vid na
pravna ramka spored koja treba da se kreira nacionalnoto zakono-
davstvo koe se odnesuva na licata so hendikep, kreirani soglasno
istite, tuka se prezentirani klu~nite stavovi i pojdovni osnovi
za kreirawe na sistemsko zakonodavstvo.
Ova se prakti~ni ~ekori koi mora da se prezemat, no nivnata
posledovatelnost zavisi od rezultatite na prethodno sprovedeni
istraùvawa od aspekt na potrebite na licata so hendikep koi
ìveat na edno podnejbje, no i od aspekt na razvienosta, kapacite-
tot i politi~kata volja na dràvata. Sekako, tuka se e mentali-
tetot, kulturnite obele`ja, nivoto na svest i pristapot kon
hendikep.
Sepak, klu~na ostanuva voljata na celokupnoto op{testvo za
prifa}awe na hendikepot i vklu~uvawe vo glavnite tekovi.
Cel koja treba da se postigne:
OP[TESTVO VO KOE SITE LICA SO HENDIKEP

UÊSTVUVAAT EDNAKVO KAKO EDNAKVI GRA\ANI
85
êkor 1: Na hendikepot treba da se gleda od aspekt na ~ovekovi

prava
Predmet na za{tita treba da bidat pravata i dostoinstvoto na
licata so hendikep a ne samoto lice so hendikep, bidej}i „hendikepot
ne e vo liceto tuku vo relacijata so op{testvoto.” Ovoj pristap kon
hendikepot e pove}e od opravdan, so ogled na dimenzijata od koja se
trgnuva vo prethodno spomnatite me|unarodni akti.
Donesuvaweto na praven akt so koj se dizajnira nov seopfaten
sistem pretstavuva pojdovna osnova, pravna ramka za sozdavawe na
preduslovi za menuvawe na svesta kaj po{irokata populacija i promo-
cija na pozitivni stavovi sprema licata so hendikep koi ponatamu
}e rezultiraat so pogolema otvorenost na zaednicata i celosno
vklu~uvawe na licata so hendikep vo op{testveniot ìvot.57
Od druga strana, mora da se zeme predvid i fakti~kata sostojba
vo koja se nao|aat licata so hendikep.58
Podignuvaweto na svesta i promenata na zakonskata regulativa
treba da bidat dvete paraleli na dejstvuvawe za kreirawe na make-
donskoto op{testvo kako op{testvo koe nudi ednakvi mo`nosti za
participacija na licata so hendikep vo site sferi od op{testvenoto
ìveewe.
êkor 2: Obezbeduvawe na efektivna medicinska za{tita
Iskustvata od sovremenite dràvi pokaùvaat deka efektivna
medicinska za{tita se ostvaruva preku kreirawe na programi i
formirawe na multidisciplinarni timovi vo sekoja edinica na lo-
kalnata samouprava so cel rano otkrivawe i sledewe na hendikepot.
Osven aktivnosta na dràvata so kreiraweto programi, za pri-
marna i sekundarna preventiva od aspekt na medicinskata za{tita,
klu~ni ostanuvaat redoven tretman i dobivawe na lekarstva koi im
se potrebni za da gi odràt i podobrat svoite funkcii, kako i obukata
na timovi na lokalno nivo.59 Isto taka, vaèn element e i slobodata
57
Pravilo1,Standardni pravila na ON za izedna~uvawe na mo`nostite za licata so hen-
dikep (od 1993 godina, Rezolucija 48/49)
58
Za pojasnuvawe na slikata vo ovaa oblast treba da se spomene i istraùvaweto vrz re-
prezentativen primerok 67% od ispitanicite smetaat deka spored mestoto i statusot
vo op{testvoto, licata so hendikep se celosno marginalizirani. Od ovie 67%, 47%
smetaat deka postoi celosna marginalizacija vo site sferi na op{testvenoto ìveewe,
a 20% smetaat deka iako se marginalizirani, nema {to da se pravi. Deka voop{to ne se
marginalizirani smetaat samo 4%.Pove}e od jasno e deka gra|anite vo RM se svesni za
polo`bata na licata so hendikep vo zemjava i {to e mnogu va`no, postoi povisoko nivo
na svest za nivnite potrebi.
59
^len 22, to~ka 9, Zakon za lokalna samouprava, Slu`ben vesnik na RM br.5 od 29 januari
2002 godina
86
na izbor na licata so hendikep, odnosno mo`nosta da prifatat ili

da odbijat opredelen medicinski tretman.
êkor 3: Rehabilitacijata e preduslov za kvaliteten ìvot 60.
Obezbeduvawe na slu`bi za rehabilitacija i odrùvawe na
optimalno nivo na nezavisnost i funkcionirawe.
Dràvata treba da razvie nacionalni programi za rehabilitacija,
bazirani na potrebite na licata so hendikep i nivnite semejstva, da
ovozmoì pristap do nea, mo`nost da u~estvuvaat vo sozdavaweto i
organizacijata na slu`bite za rehabilitacija, koi postojat za niv,
da se ohrabrat da zemat u~estvo vo rehabilitacionite programi, ka-
ko na primer da gi obu~i za nastavnici, instruktori ili sovetnici.
êkor 4: Razvoj na pridru`ni slu`bi, tehni~ki pomagala i
nezavisno ìveewe.61
Mo`nosta ili nemo`nosta licata so hendikep aktivno da u~estvu-
vaat vo sekojdnevniot ìvot na zaednicata zavisi od pove}e faktori:
od (ne)postoeweto servisi za poddr{ka, pristapnosta na okolinata,
obrazovanieto, vrabotuvaweto i sli~no.
Dràvata treba da obezbedi nabavka na pomagala i oprema, li~na
pomo{ i preveduva~ki uslugi, da go pottikne razvojot, proizvodstvoto,
distribucijata i servisiraweto na pomagalata i opremata, kako i
dostapnost na visoka tehnologija. Site ovie lica, koi imaat potreba
od ovie pomagala, treba da gi dobijat, i toa po pristapni ceni. Ova
moè da zna~i ovie pomagala da se nudat besplatno ili po taka niski
ceni {to licata so hendikep ili nivnite semejstva }e moàt da si gi
dozvolat.
Kolku pove}e se podrùva razvojot i obezbeduvaweto na personal-
nata asistencija i preveduva~ki uslugi, posebno za licata so te{ki
i/ili pove}ekratni o{tetuvawa, dotolku pove}e vakvite programi
bi go zgolemile nivoto na u~estvo na licata so hendikep vo sekojdnev-
niot ìvot i vo domot, na rabota, na u~ili{te i za vreme na slobod-
nite aktivnosti.
êkor 5: Dostapna fizi~ka okolina, no i dostapnost na
informacii i tehnologii.
Va`no e da se napomene deka arhitektite i izveduva~ite treba
da bidat kontinuirano informirani za politikata koja ja vodi drà-
60
Pravilo 3, Standardni pravila na ON za izedna~uvawe na mo`nostite za licata
so hendikep (od 1993 godina, Rezolucija 48/49)
61
Pravilo 4, Standardni pravila na ON za izedna~uvawe na mo`nostite za licata
so hendikep (od 1993 godina, Rezolucija 48/49)
87
vata i lokalnata vlast vo vrska so otstranuvaweto na fizi~kite ba-

rieri, soglasno vaè~kata zakonska regulativa.
Dràvata treba da gi pottiknuva mediumite, posebno televizi-
jata, radioto i pe~atenite mediumi, da gi napravat dostapni svoite
uslugi.
Organizaciite na licata so hendikep treba da se konsultiraat koga
se razvivaat merki za prisposobuvawe na informativniot sistem.
êkor 6: Priznavawe na pravoto i mo`nosta za osnovno, sredno
i visoko obrazovanie vo ramkite na redovniot obrazoven sistem.
Mora da se ima jasna politika, koja e prifatena i razbrana na
nivo na u~ili{ta i vo po{irokata zaednica, da se kreira fleksi-
bilna nastavna programa i promeni, kako i da se obezbedi kvaliteten
materijal, kontinuirana obuka na nastavnici i poddr{ka.
Samo vo slu~aite koga op{tiot obrazoven sistem ne gi zadovolu-
va adekvatno potrebite na site lica so hendikep, treba da se razmi-
sluva za specijalno obrazovanie. Celta na ova obrazovanie treba
da bide podgotvuvawe na u~enicite za obrazovanie vo op{tiot obra-
zoven sistem.
Obrazovanieto vo redovnite u~ili{ta pretpostavuva postoewe
na preveduva~ ili drugi soodvetni pomagala, soodvetni pridru`ni
uslugi ili slu`bi kako i fizi~ka dostapnost, a seto toa treba da e
organizirano vo soglasnost so potrebite na razli~nite vidovi
nedostatoci i o{tetuvawa.
êkor 7: Donesuvawe na zakonska regulativa na poleto na
za{tita od diskriminacija pri vrabotuvawe
Dràvata aktivno treba da ja podrùva integracijata na liceto
so hendikep vo redovnoto vrabotuvawe.
Kako rabotodavec, dràvata treba da sozdava pogodni uslovi za
vrabotuvawe na licata so hendikep vo javniot sektor, ednakvi uslo-
vi za rabotewe i vrabotuvaweto i raboteweto na licata so hendikep
treba vo najgolema mera da se ostvaruva na otvoreniot pazar na
trudot, a samo isklu~itelno vo mali za{titni rabotilnici.
Vo programite za preobuka treba da se vklu~at i licata so hendi-
kep, kako zgolemuvawe na nivnata fleksibilnost vo odnos na vrabo-
tuvaweto.
êkor 8: Prezemawe na odgovornosta za obezbeduvawe na
socijalna sigurnost
Dràvata treba da obezbedi odreden prihod za licata so hendikep
na koi, poradi nivniot hendikep i negovite posledici, privremeno im
e stopiran ili namalen prihodot, ili na koi im e ukinata mo`nosta za
88
vrabotuvawe. Dràvata treba da vodi smetka ovaa materijalna pomo{

da e vo soglasnost so tro{okot koj {to liceto so hendikep i negovata
familija go trpat kako rezultat na negovata onesposobenost.
Dràvata, isto taka treba, da obezbedi odredena materijalna
pomo{ za liceto koe ja prevzemalo griàta za liceto so hendikep.
Sistemot na socijalno osiguruvawe treba da go pottikne liceto
so hendikep da gi povrati svoite rabotni sposobnosti.
êkor 9: U~estvo vo semejniot ìvot, li~en integritet, i
zabrana na diskriminacija vo odnos seksualnost, brak i formirawe
na semejstvo.
Licata so hendikep treba da ìveat so svoeto semejstvo. Za taa
cel, treba da se obezbedi organizirawe na soodvetni sovetuvawa
koi }e se odnesuvaat na hendikepot i negovite efekti vrz semejniot
ìvot i treba da se organiziraat slu`bi za povremena nega i pomo{.
êkor 10: Obezbeduvawe na u~estvo vo kulturni aktivnosti.
Dràvata treba da obezbedi liceto so hendikep da ima mo`nost
da gi iskoristi negovite kreativni, artisti~ki i intelektualni
potencijali, ne samo za li~na korist i da obezbedi pristap do
kulturnite manifestacii, teatri, muzei, kina i biblioteki.
êkor 11: Obezbeduvawe na u~estvo vo sportski i rekreativni
aktivnosti.
Dràvata treba da e inicijator na merki za obezbeduvawe rekrea-
tivni prostori, sport, hoteli, plaì, sportski areni, gimnasti~ki
sali i sl. koi se dostapni do liceto so hendikep.
Sportskite organizacii treba da se ohrabrat da razvijat mo`nost
za u~estvo na liceto so hendikep vo sportskite aktivnosti i da dade
poddr{ka na u~estvo na liceto so hendikep vo nacionalnite i
internacionalnite sportski manifestacii.
êkor 12: Ohrabruvwe na merki za ramnopravno u~estvo vo
religiozniot ìvot.
Dràvata treba da gi ohrabruva, vo konsultacija so verskite
zaednici, merkite za otstranuvawe na diskriminacija i da gi napra-
vi religioznite aktivnosti dostapni.
êkor 13: Odgovornost za pribirawe i {irewe na informacii
za ìvotniot standard i pre~kite koi vlijaat vrz ìvotnite
uslovi.
Dràvata treba, vo redovni intervali, da pribira specifi~ni
statisti~ki i drugi informacii i da formira banka na podatoci
koja bi vklu~uvala statisti~ki podatoci za dostapnite uslugi i
programi, kako i za razli~nite grupi na lica so hendikep.
89
êkor 14: Vklu~uvawe na hendikepot kako fenomen vo planira-

weto i kreiraweto na nacionalnite politiki.
Dràvata treba da zapo~ne so planirawe na soodvetna politika
za licata so hendikep na nacionalno nivo i da gi vklu~i organizaci-
ite na licata so hendikep vo procesot na planirawe i pravewe
programi koi se odnesuvaat na niv, ili koi vlijaat vrz nivniot eko-
nomski i socijalen status.
Dràvata treba da go olesni sozdavaweto na programi i merki
za ovie lica od strana na lokalnite zaednici. Del od na~inite ova
da se napravi e da se napravi eden prira~nik ili lista i da se obez-
bedi obuka za lokalniot personal.
êkor 15: Formirawe zakonska osnova za merkite za postig-
nuvawe na celite za celosno u~estvo i ednakvost.
Zakonite koi se odnesuvaat na licata so hendikep moàt da se
pojavat vo dve formi. Pravata i obvrskite moàt da bidat vklu~eni
vo postojnite zakoni ili da postoi poseben zakon.
Dràvata mora da oformi posebni mehanizmi za za{tita na
interesite na licata so hendikep.
êkor 16: Finansiska odgovornost za nacionalnite programi i
merki za sozdavawe na podednakvi mo`nosti na licata so hendikep.
Dràvata treba da gi vklu~i potrebite na licata so hendikep
vo Buxetot na site nacionalni, regionalni i vladini tela.
Dràvata treba da razmisli za donesuvawe na ekonomski merki
(zaemi, osloboduvawe od dava~ki, subvencii, posebni fondovi i sl.)
za stimulirawe i poddr{ka na programata za podednakvo u~estvo
na licata so hendikep.
Vo pove}e zemji moèbi }e se pokaè korisno da se oformi eden
specijalen fond za licata so hendikep koj }e finansira i pomaga
razni pilot-programi i samostojni programi koi se vo po~etna faza.
êkor 17: Formirawe na nacionalni komisii.
Nacionalnata komisija ili sli~no telo treba da e postojana i da
se bazira vrz zakonski i soodvetni administrativni regulativi.
Taa treba da ima dovolno avtonomija i sredstva za da gi ispolni
svoite obvrski vo donesuvaweto odluki i redovno da podnesuva izve-
{taj do najvisokite vladini organi.
êkor 18: Priznavawe na reprezentativnosta i sovetodavnata
funkcija na organizaciite na licata so hendikep za pretstavuvawe
na nacionalno, regionalno i lokalno nivo.
Ulogata na ovie organizacii treba da bide: identifikacija na
prioritetni potrebi, u~estvo vo planiraweto, primenata i procen-
90
kata na uslugite i merkite koi se prezemaat za podobruvawe na ì-

votot na licata so hendikep, pridones za razvojot na svesta na okoli-
nata i da se zastapuvaat za nejzina promena.
êkor 19: Soodvetna obuka na personalot za planirawe i sozda-
vawe programi i uslugi.
Dràvata treba obukata da ja organizira vo sorabotka so organi-
zacii na licata so hendikep, a licata so hendikep treba da bidat
vklu~eni kako predava~i, instruktori ili sovetnici vo ovaa obuka
na vrabotenite.
Obukata na rabotnicite vo socijalnite ustanovi e od posebno
zna~ewe, osobeno vo zemjite vo razvoj.
êkor 20: Monitoring i procenka na primenata na nacionalnite
programi i uslugi koi se odnesuvaat na izedna~uvawe na mo`nos-
tite.
Dràvata periodi~no i sistematski treba da gi ocenuva nacio-
nalnite programi za licata so hendikep i da gi {iri informaciite
za rezultatite od tie procenki.
Procenkata na programite na poleto na hendikep treba da se
predvidi u{te od najranata faza na planiraweto, taka da moè da
se proceni celosnata efikasnost na celite na politikata.
êkor 21: Sorabotka i podobruvawe na ìvotnite uslovi na
licata so hendikep vo zemjite vo razvoj.
Merkite za postignuvawe na podednakvi mo`nosti za licata so
hendikep, treba da bidat del od op{tiot program za razvoj i da se
sostaven del na tehni~kata i ekonomskata sorabotka, bilateralnata,
multilateralnata, vladina i nevladina sorabotka. Dràvite treba
da gi pokrenuvaat pra{awata za licata so hendikep pri razgovorite
za vakva me|usebna sorabotka.
êkor 22: Aktivno u~estvo na me|unarodno nivo
Vo ramkite na me|unarodnite organizacii i nistitucii, kako i
specijaliziranite agencii i drugi vladini organizacii, Dràvata
treba da u~estvuva vo razvojot na politikata na licata so hendikep.
Me|unarodnite i regionalnite instrumenti za pravata na ~ovekot
moàt da bidat koristeni vo nacionalnite mehanizmi.Onie {to se
zalagaat za pravni reformi moè da se zalagaat za doveduvawe na
doma{noto pravo vo ista linija so me|unarodnite standardi za za{ti-
ta na pravata na licata so hendikep.
91
2. Politika i principi pri kreirawe na sistemsko

zakonodavstvo
Hendikepot kako fenomen koj go sledi sevkupnoto ~ovekovo pos-

toewe izmina dolg pat od tradicionalnoto, preku medicinskoto
gledi{te za da se pozicionira vo socijalno pra{awe. Vnatre vo
toj sektor, poslednive dvaesetina godini (gledano na svetsko nivo)
licata so hendikep uspe{no se borat za preformulirawe na stereo-
tipijata na hendikepot od socijalno pra{awe vo pra{awe na ~oveko-
vi prava.
Zna~i, hendikepot ne leì vo poedinecot (so hendikep) tuku vo
op{testvoto. Hendikepot e naru{ena komunikacija me|u pravata na
poedinecot i obvrskata na zaednicata da obezbedi ednakvi mo`nosti
na site svoi ~lenovi za participacija vo op{testvenoto ìveewe.
2.1. Osnovni principi za izedna~uvawe na mo`nostite na licata

so hendikep
ôvekovite prava se isti za site bez obyir na li~nosta i proiz-

leguvaat od Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava. Toa e t.n.
prva generacija ~ovekovi prava. No koga se razmisluva za pravata na
licata so hendikep vo zemjite vo razvoj “vtorata generacija” ~ovekovi
prava (kako {to e pravoto na hrana, domuvawe...) se od osobena va`-
nost za licata so hendikep od siroma{nite sloevi i mora da se gledaat
vo tesna povrzanost so gra|anskite i politi~kite prava.
Sepak, klu~noto pra{awe ne e vo toa dali na liceto tie prava
mu pripa|aat, tuku dali istite navistina moè da gi uìva.
Za da moè ovaa determinanta da se obezbedi vo eden zakonski
tekst ,potrebno e da se sledat nekolku vode~ki principi:
1. Ednakva vrednost i dostoinstvo za site ~ove~ki su{testva;
2. Avtonomija i nezavisnost na ~ovekovata li~nost;
3. Ne-diskriminacija.
4. Pravo na pristap - fizi~ki, su{tinski i kon servisite i
kon uslugite;
5. Pravo da se ìvee vo svojata zaednica i zaedno so svoeto
semejstvo;
6. Pravo na socijalna integracija i celosna participacija vo
zaednicata;
7. Po~it kon razli~nosta;
8. Izedna~uvawe na mo`nostite;
92
Politika i principi pri kreirawe na sistemsko zakonodavstvo
9. Pravo na u~estvo vo politi~kiot ìvot na zaednicata;

10. Pravo na sloboda na zdruùvawe.
Za po~ituvawe na ovie principi voop{to ne treba da se diskutira.
Ova ne zna~i deka potvrduvame nekakva si dogma ili aksiom, samo
potsetuvame na site dokumenti, navedeni i konsultirani pogore, koi
ja potvrduvaat nivnata upotrebna vrednost na nivo na postulat kon
ovaa publikacija.
1. Ednakva vrednost i dostoinstvo. Principot na tretirawe
na licata so hendikep kako lica so ednakva vrednost i dostoinstvo
e zacrtan vo site me|unarodni i doma{ni akti koi se odnesuvaat na
~ovekovite prava. Principot na ednakvost pred zakonot se pojavuva
kako fundamentalno pravo na ~ovekot. Postojat tri tolkuvawa na
konceptot za ednakvosta od aspekt na vrednosnite razliki.
Prvoto tolkuvawe e fokusirano na potrebata od poddr{ka pri
kreiraweto na politikata od strana na parlamentot, poto~no,
neminovno razgrani~uvawe na pravoto i politikata. Ova tolkuvawe
na formalna i pravna ednakvost e sekako od vitalno zna~ewe i pona-
tamu }e prodolì da go formira vo zavisnost od razbiraweto
(svesta) za ednakvosta.
Vtoroto tolkuvawe na ednakvosta e „ednakvost na mo`nosti”. Mo-
dernoto sfa}awe go prifa}a ovoj model kako najsoodveten vo kontekst
na hendikepot. Soglasno ovaa filozofija, pri~inite zaradi koi
li~nosta nema kontrola i koi se „samovolnost od moralna gledna to~ka”
ne treba da go diktiraat ìvotot na liceto so henidkep. Poznati
primeri za toa se socijalniot status, boja na koà, pol i hendikep.
Tretoto razbirawe e fokusirano na „ednakvost vo rezultatite”
koi voobi~aeno se zemaat kako pokazatel za mo`nosta za kontribu-
cija na lice so hendikep,soodvetno na negovite kapaciteti. Sekako,
ova pretstavuva trend vo svetot. Ednakvosta vo mo`nostite be{e
poblisku definirana vo 1982, vo Svetskata programa za akcija za
licata so hendikep.
Priznavaweto na vrednosta na ~ovekovoto dostoinstvo sluì
kako mo}en potsetuva~ deka na licata so hendikep treba da se gleda
kako na subjekti, a ne kako na objekti. Dostoinstvoto kako vrednost,
be{e krucijalen faktor za preminot od medicinski kon model na
~ovekovi prava. 62
62
Vidi podetalno:The current use and future potential of United Nations human rights instruments
in the context of disability, 14-22, Gerard Quinn and Theresia Degener, United Nations, New York
and Geneva, 2002
93
2. Zabrana na diskriminacija. Pravnata definicija na diskrimi-

nacijata podrazbira razli~en tretman na individuata, {to vo sebe
vklu~uva nerazumni kvalifikacii i podvojuvawa vo daden praven
kontekst63. Diskriminacijata moè da bide direktna ili indirektna.
Direktnata diskriminacija se javuva toga{ koga se postavuvaat jasni
zakonski ili prakti~ni razliki i razli~ni standardi za lica ili
grupi, razliki koi ne sodejstvuvaat so na~eloto na pravdata i razum-
nosta. Indirektnata diskriminacija e posloèn problem i se odnesu-
va na praktikata koga se sozdavaat razliki vo rezultatot ili vo is-
hodot od dejstvuvaweto na takvite ednakvi pravila, a toa ne moè
da im se pripi{e na li~nite sposobnosti na licata za koi se raboti64.
Iako poimot zabrana na diskriminacija e sozdaden zaradi za{tita
i garancija na ednakvosta na site pred zakonot, toj ne podrazbira
poddr{ka na apsolutnata ednakvost, tuku e spoiv so relativnata edna-
kvost. Poimot na relativna ednakvost podrazbira deka e pravedno
ednakvite da se tretiraat ednakvo, a razli~nite razli~no. Toa zna~i
deka e spoiv so neednakvosti i razliki toga{ koga tie se pravedni i
storeni so cel realizirawe na praveden tretman na individuite.
Pravnoto tretirawe na hendikepot kako predmet na diskrimina-
cija podrazbira priznavawe deka licata so hendikep se lica so prava,
a ne problemi. Nekoi od ovie zakoni protiv diskriminacija na
hendikep se strogi, nekoi pak deluvaat kako “tigar bez zabi”.
3. Pozitivna diskriminacija. Institutot na afirmativni akcii
vo pravoto pretstavuva poedine~ni, vremenski ograni~eni akcii na
dràvata za potkrepa na mo`nostite za realizacija na nekoi
propi{ani prava za poedinci ili grupi koi tie samite ne moàt da
gi iskoristat poradi razli~ni socijalni, fizi~ki ili politi~ki
hendikepi. Celta na ovoj institut e da ja namali razlikata me|u for-
malnata i stvarnata ednakvost, a ne kreirawe na originerni novi
prava za nekogo ili sozdavawe na privilegirani nositeli na prava.
Najva`na kriti~na to~ka vo procenkata za vidot i vo primenata
na ovoj praven instrument e pra{aweto na kriteriumite koi se
63
Vidi podetalno: Minority Rights Group International, 1993/95, Manchester Free Press, UK
12, 13, Asbjorn Eide; article 14 and Protocol No. 12 from European Convention for protection of
Human Rights and Fundamental Freedoms, http://www.coe.int
64
Prvpat za indirektna diskriminacija se zboruva vo presudata na Vrhovniot sud
na SAD vo slu~ajot Griggs v. Duke Power Co. od 1971 godina, vo koj se veli deka obra-
zovnite standardi gi hendikepiraat oboenite za vrabotuvawe vo oddelni sek-tori
na stopanstvoto.
94
primenuvaat za merewe na ednakvite {ansi i celite koi sakaat da

se postignat.
So jaknewe na dvièweto za gra|anski prava vo kontekst na ras-
nata i polova pripadnost, politikata na kvoti dobi novo zna~ewe
od aspekt na ednakvosta. Ova, pak, vlijae{e na planiraweto kvoti
na poleto na hendikepot. Od ovoj aspekt, interesno e da se napomene
deka nekoi ustavi predviduvaat planirawe na kvoti na poleto na
vrabotuvaweto, kako na primer Brazil, od aspekt na vrabotuvawe vo
javniot sektor. Drugi, pak, predviduvaat kvoti od oblasta na poli-
ti~ka pretstavenost i zastapenost. 65
Mnogu drugi stranski zakoni imaat odredbi za kvoti, osobeno
pri vrabotuvaweto vo javniot sektor. Kako {to pokaà kratkiot
komparativen pregled na evropskite zakoni za hendikep, sistemot
na kvoti pri vrabotuvaweto ima dolga tradicija i ne sekoga{ ima
vrska so na~elata i principite na anti-diskri-minacija.
Ostanatite principi {to ne se elaborarirani detalno vo ovoj
del (Avtonomija i nezavisnost na ~ovekovata li~nost; Pravo na arhi-
tektonska i informati~ka; Pravo da se ìvee vo svojata zaednica i
zaedno so svoeto semejstvo; Pravo na socijalna integracija i celosna
participacija vo zaednicata; Po~it kon razli~nosta; Izedna~uvawe
na mo`nostite; Pravo na u~estvo vo politi~kiot ìvot na zaedni-
cata; Pravo na sloboda na zdruùvawe), se isprepleteni preku site
normi, standardi instrumenti, vpro~em, za da se obezbedi nivnoto
po~ituvawe se predloèni i kreirani site merki poso~eni i predlo-
èni vo ovaa analiza...
Principite pogore se jasna odrednica za celta koja sakame da ja
postigneme, no vo isto vreme ne se dovolni za da odgovorat na
pra{aweto: kako da se zafatime so rabotata. Za site onie koi }e
posakaat da se vklu~at vo izgradba, komentar ili osporuvawe na
seopfatno i sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep treba
da gi imaat na um i slednite 20 vodilki.
65
Ustavot na Malai predviduva deka Senatot, koj e zakonodavno telo, treba da vklu-
~i pretstavnici od razli~ni interesni grupi, me|u koi i grupi na lica so hendikep
(del 68 (2)). Sli~no na ova, Ustavot na Uganda propi{uva Parlamentot da vklu~uva
odreden broj na pretstavnici na licata so hendikep (~len 78 (1) (v)). Vo me|uvreme,
Parlamentot na Uganda ima rezervirano pet mesta za prestavnicite na zaednicata
na hendikepirani i prviot minister za hendikep (èni i stari lica), Florence
Nayiga Sekabiro e lice so hendikep.
95
2.2. Vode~ki odrednici kon politika koja efektivno kreira

ednakvi mo`nosti za licata so hendikep
Bez oyzir na politi~kiot pristap kon obezbeduvawe na ~oveko-
vite prava za licata so hendikep mora da se ima predvid maksimata
deka “sekoja politika e onolku dobra kolku {to e dobar impaktot
na nejzinata implementacija”.
Bez obyir na razlikata me|u statusot i celta na sekoj od pravnite
dokumenti koi ja reguliraat ovaa materija najva`ni se sodrìnata
i pristapot kon definirawe na na~inot na uìvawe na ovie prava.
Pred da se pojde vo odrednici mora da se postavi osnovniot postu-
lat, aksioma, pozicija ili barikada od koja licata so hendikep ne
smeat da otstapat. “Non pasarant” e pozicijata za lokacijata na hendi-
kepot. Zna~i, hendikepot ne e vo liceto so onevozmoènost. Toa lice,
kako i site drugi, e samo ~ovek so svoe dostoinstvo i prava. Hendike-
pot se nao|a vo relacijata (komunikacijata) me|u liceto so (onevozmo-
ènost) i zaednicata. Taa izmestena relacija i pogre{na komunika-
cija treba povtorno da se vospostavi i obnovi. Toa se pravi so
pozitivni akcii na organiziranata zaednica - dràvata.
Samo od tuka moè da trgne dobra definicija na hendikepot i
samo od ovaa to~ka moè da se kreira dobra politika i dobro zakono-
davstvo.
Glavni pojdovni odrednici kon nivno definirawe treba da bidat:
1. Pra{awe na ~ovekovi prava. Dobrata politika mora da go

potencira nedovolnoto uìvawe na ~ovekovite prava od strana na
licata so hendikep i da ja reflektira povrzanosta pri realizacijata
na ~ovekovite i politi~kite so socijalnite prava.
Vo svetot postojat razli~ni pristapi kon fenomenot hendikep.66,
a vo osnova se raboti za postoewe na tri golemi grupi, i gledi{ta na
tie grupi, t.e. obidi za definicii.(tradicionalen, medicinski i
socijalen)67.
Sovremenite op{testva go prifa}aat socijalniot model i prave-
cot na ~ovekovite prava koj go objasnuva hendikepot kako naru{ena
relacija me|u individuata i op{testvoto. Pripadnicite na ova
gledi{te akcentot na svoeto deluvawe go stavaat vrz obezbeduvawe
na pravna ramka za dostoinstven i ramnopraven ìvot na licata so
66
Vidi:Definicion of disabilty in Europe,Comparative analyses, Brunel University, 2002.Analiza
na izve{taite dostaveni do Evropskata Komisija od 15 zemji, ~lenki na EU.
67
Vidi: "Hendikep-izbrani viduvawa" , Polio Plus
96
hendikep, nadevaj}i sepri toa deka pravnata ramka }e sozdade

pogodni uslovi i za brzo menuvawe na mentalitetot na celokupnata
zaednica.
No, samo za sporedba, postojat zemji vo svetot koi se u{te go
imaat tradicionalniot pristap i hendikepot go sfa}aat kako “ bo`ja
kazna”.68
2. Op{testvo za site. Politikata na vklu~uvawe mora jasno da
go definira inkluzivnoto op{testvo i ulogata na licata so
hendikep vo nego.69
Ovaa vizija “Nediskriminacija + pozitivna akcija = socijalna
inkluzija” e osnovata za kreirawe na globalnata politika za
hendikepot.70
3. Hendikepot vo glavnite tekovi. Pojdovnata politika na site
dokumenti koi go reguliraat pra{aweto na hendikepot treba da
bide celosno vklu~uvawe na licata so hendikep, na nivnite
potencijali i sposobnosti kako integralen del od sevkupniot
~ovekov potencijal na zaednicata.71
Komparativnite iskustva pokaùvaat deka samo so postavuvawe
na dolgoro~na cel, kreirawe na programa, strategija, }e moè da se
dojde do posakuvanite rezultati.
Primeri za toa se donesuvaweto na Svetskata programa za
akcija72 i Strategijata na Evropska unija za licata so hendikep. I
dvete programi, dolgoro~no i etapno, predviduvaat otstranuvawe
na barierite i vklu~uvawe na licata so hendikep vo glavnite
tekovi. Vrz osnova na analizite za nivna implementacija, se
podgotvuaat i akcionite planovi.
4. “Ni{to za nas - bez nas”. Nitu eden politi~ki pristap kon
hendikepot nema da moè da bide seopfaten i dovolno dlabok bez
aktivno u~estvo na samite lica so hendikep, osobeno onie nivni
grupi podlo`ni na isklu~uvawe (ènite i decata so hendikep,
licata so mentalen hendikep).
68
Vo Madagaskar vo 2004 godina nacionalnite organizacii na lica so hendikep
donesoa Rezolucija spored koja hendikepot go tretiraat kako medicinski problem,
sprotivno na dotoga{niot stav deka e „bo`ja kazna".
69
Vidi:Preporaka 1592 (2003)1 str. 43
70
Vidi: UK DRC Debate
71
Vidi: Strategija za hendikep na Evropska Unija str.52
http://europa.eu.int/comm/employment_social/soc-prot/disable/strategy_en.htm
72
Vidi str 25
97
Dokolku vo kreiraweto na politikata i merkite se vklu~eni

samite lica so hendikep, dotolku podobro za niv. A koj bi moèl da
gi znae barierite i re{enijata podobro od onie za koi se nameneti?
5. Ne-diskriminacija73. Mora da se dizajniraat merki koi nema da
ostavat pravni praznini za tolerirawe na kakva bilo diskrimi-
nacija po osnov na hendikep;74
6. Pozitivna diskriminacija. Dobrata politika mora da predvidi
silni i seopfatni konkretni merki na dràvata koi }e obezbedat
preferiran status na licata so hendikep - stavawe vo popovolna
polo`ba so cel izedna~uvawe na mo`nostite no za vreme dodeka ima
potreba od takva akcija 75;
7. Inter-diskriminacija. Merkite protiv diskriminirawe po osnov
na hendikep, kako naj~esto naru{uvawe na ~ovekovite prava dobrata
politika mora da gi izbalansira i so merki protiv t.n. inter-
diskriminacija, izedna~uvawe na tretmanot po osnov na hendikep, a ne
po pri~inata za zdobivawe76. Pri~inata moè da bide relevantna samo
pri kreiraweto na preventivnata uloga na dràvata;
Dokolku postoi odredena pri~ina za stavawe vo popovolna polo`-
ba edna grupa na lica so hendikep, a taa ne e generi~ka, toga{ drà-
vata treba da najde na~in da ja nadomesti razlikata za stavawe vo
„popreferira~ki status”na taa grupa.77
8. Siroma{tijata i hendikepot. Dobrata politika mora da ja sfa-
ti pri~insko-posledi~nata vrska me|u siroma{tijata i hendikepot.
Licata so hendikep mora da se najdat vo strategiite za namaluvawe
na siroma{tijata i da se rasvetli nivnata pozicija kako pri~ina, no
i posledica na siroma{tijata.78
Soodveten primer imame vo na{iot sistem na socijalna za{tita.
Me|uzavisnosta koja e sozdadena me|u licata so hendikep i nivnite
semejstva, moè da se raskine samo dokolku go promenime celiot sistem.
73
Vidi: Degener Theresia: —Disability Discrimination Law: A Global Comparative Approach,
Paper presented at Disability Rights in Europe: From Theory to Practice, 25-26 September 2003,
University of Leeds;
74
Vidi: Definicion of disabilty in Europe,Comparative analyses, Brunel University, 2002, str. 68,
Definition and concept of equality
75
Vidi: str. 94
76
Primer za toa e Zakonot za pravata na voenite invalidi i ~lenovite na nivnite
semejstva i na ~lenovite na padnatite borci
77
Vo Hrvatska na voenite invalidi im se opredeleni prihodi vo vid na dividenda,
koja ja zaemaat po odlukata na Parlamentot da dodeli odreden broj na akcii pri
privatizacijata na telefonskiot operator
78
Vo Ramkite na sistemot na OON I EU se doneseni strategii za borba protiv
socijalnata isklu~enost i siroma{tijata
98
9. Konkretna akcija od socijalen aspekt. Dobriot politi~ki

pristap mora da ima ras~isteno so faktot koj ja diskriminira
relacijata me|u li~nosta so hendikep i op{testvoto i da se foku-
sira na barierite koi mora da bidat prevenirani i otstraneti.
Taka, vo noemvri 2001 godina, Evropskiot parlament donese odlu-
ka avtobusite koi soobra}aat vo javniot prevoz vo zemjite ~lenki
na Unijata zadolìtelno da bidat opremeni so pristapni platfor-
mi, za licata so hendikep da go koristat javniot prevoz. Periodot
za implementacija na ovaa odluka be{e samo 18 meseci!
10. Dostapnost. Politikata koja }e se zafati so obezbeduvawe
na participacija na licata so hendikep vo op{testvenoto ìveewe
vo samiot start }e treba da ras~isti so obezbeduvaweto na pris-
tap kon site razli~ni formi na ìveewe i komunicirawe.
Modernite tehnologii go olesnuvaat prakti~noto ispolnuvawe
na ovie akcii no vo isto vreme otvoraat i novi pra{awa i formi na
zadovoluvawe na ovaa opredelba.
11. Dvostran pristap. Dobrata politika mora da vodi smetka za
dvete strani na ovaa pojava. Treba, vo isto vreme, da se napravi
balans pome|u potrebata od posebni merki i mehanizmi za licata so
hendikep, od edna strana, kako i od potrebata za nivna integracija
i izedna~uvawe so drugite sektori vo op{testvoto. Ova ne e voop-
{to lesno da se izbalansira i treba da se ima predvid deka i najdob-
rite nameri za inkluzija moàt da zavr{at kako dodatna pri~ina
za ponatamo{no isklu~uvawe na licata so hendikep79.
Posebnite merki treba da posluàt samo za asistencija za funk-
cionirawe na liceto so hnedikep pri u~estvoto vo op{testvenite
aktivnosti. Toa ne se ekskluzivni prava, tuku samo korektiv za nadmi-
nuvawe na razlikite vo mo`nostite poradi razli~noto zadovoluvawe
na potrebite. Potencirawe na posebnosta (Primer: posebna lista
kandidati za izbori), e opasnost koja moè da go zabavi procesot na
vklu~uvawe vo glavnite tekovi.
12. Celesoobrazni i prakti~ni strategii. Politikata mora da
referira i da se potpira na izvoren model i strategija koja bazata
ja ima vo duhot, razvojot i razbiraweto na zaednicata a ne vo
nekakov uvezen model od razvienite zemji.
Sekoe podnebje ima svoi kulturni razliki, razli~en mentalitet,
pristap kon rabotite i porazli~ni potrebi. Strategiite sekoga{
79
Dokolku so najdobra namera se izgradi nov, pristapen grad, sepak toa e getoizirawe
i e sprotivno na edna od osnovnite celi na Strategijata za vklu~uvawe vo glavnite
tekovi na licata so hendikep. Vidi str.52
99
treba da se kreiraat spored potrebite na onie za koi se kreiraat,

no mora da se vnimava na mo`nosite za prakti~na primena na predlo-
ènite merki.80
13. Pove}ekraten hendikep. Dobrata politika mora da go predvi-
di faktot deka licata so hendikep ne se edna edinstvena homogena
grupa i deka nekoi od tie lica se osobeno podlo`ni na marginali-
zacija i diskriminacija Primeri za toa se ènite i decata so hendi-
kep, kako i pripadnicite na malcinski grupi.
@enite so hendikep se soo~uvaat so diskriminacijata na pove}e
nivoa, del poradi svojata polova pripadnost, a del poradi svojot
hendikep. 81
Licata so hendikep koi pripa|aat na malcinskata grupa se izloèni
na pogolem stepen na diskriminacija, zatoa {to podleàt na diskrimi-
nacija i po osnov na hendikepot i po osnov na malcinskiot status. 82
14. Locirawe na nositelot. Dobrata politika mora to~no i
nedvosmisleno da go locira nositelot na za{tita na pravata i
dostoinstvoto na licata so hendikep. Dràvata ne smee da bide
amnestirana pri toa i ne smee da se krie zad negativniot sudir na
nadle`nost na svoite institucii i organi. Ova istovremeno se
odnesuva i na op{tiot no i na konkretnite nositeli na sekoja
poedine~na akcija.
Poa|aj}i od sodrìnata na me|unarodni akti koi RM gi ima rati-
fikuvano, preku politi~kite odluki koi se nosat vo ramkite na
Evropskata unija, Makedonija }e mora da ja ponese odgovornosta za
prezemawe ili neprezemawe konkretna akcija soodvetna na evrop-
skite trendovi.83
15. Buxet. Raspolo`livite buxetski sredstva mora da stanat
dostapni i za vklu~uvawe na licata so hendikep vo glavnite tekovi
na op{testvenoto ìveewe. Ovaa dostapnost treba da bide
strate{ki i programski postavena, transparentna i ot~etna.
80
Za vreme na draftuvaweto na tekstot na Konvencijata za pravata na licata so hen-
dikep pove}e pretstavnici od afrikanskite dràvi insistiraa da se dodade poseben
~len koj }e go regulira pravoto na nepre~en pristap do voda za piewe za licata so
hendikep. Sekako, ova barawe zvu~i ~udno za nas od evropskiot kontinet bidej}i
imame voda vo izobilstvo!
81
Konvencijata za eliminirawe na site formi na diskriminacija na ènata
82
Me|unarodnata konvencija za eliminirawe na site formi na rasna diskri-
minacija
83
Preku nacionalnite izve{tai, EU vr{i monitoring i ocenka na po~ituvaweto
na odredbite sodràni vo instrumentite za implementicija
100
Pozitiven primer za koristewe na tekovnite sredstva kon ot-

stranuvawe na barierite vo makedonskoto op{testvo, be{e odlukata
na Pretsedatelot na Sobranieto na RM za pristapno Sobranie. Taka,
denes imame moèbi eden od najpristapnite parlamenti vo svetot!
16. Finansiska odgovornost. Dobrata politika ne smee da dozvo-
li pokrivaweto na tro{ocite za nejzinoto sproveduvawe da bide
ostaveno na nekoj drug ili na nekoja druga politika i strategija.
Stranskite donacii i razvojni programi se so ograni~en efekt i
vremetraewe. Potpiraweto vrz sopstvenite izvori e dolgoro~no
i su{tinski odr`livo.
Problemot vo kreirawe na merki za implementacija realno postoi
vo pove}eto nerazvieni i zemji vo razvoj. No, ne moè na Evropa da í
pokaème samo politi~ka volja za harmonizacija na makedonskoto so
zakonodavstvoto na EU, tuku mora da pokaème rezultati, da prika-
ème vo nacionalnite izve{tai deka sme prezemale konkretna akcija.
17. Plan. Dobrata politika osven vo preto~uvawe vo dobra
strategija mora da ima svoja operacionalizacija vo efektiven plan
za akcija. Planot mora da bide vremenski opredelen, jasen vo pozici-
ite i odgovornosta na nositelite i finansiski pokrien. Strate-
gija bez akcionen plan, nositeli i rokovi e samo gola pozicija.
Nacionalnata srategija za izedna~uvawe na pravata na licata
so hendikep vo RM e donesena vo 2000-ta godina, no nikoga{ ne e
revidirana. Plan za implementacija na istata, ne e donesen. 84
Donesuvawe na nacionalen akcionen plan e prviot ~ekor napred.
18. Monitoring (Watchdog). Organizaciite na lica so hendikep
se edinstven subjekt na koj moè da se smeta deka }e ostane buden
vo nadgleduvawe na procesite na implementacija na dobroto zako-
nodavstvo. Sepak ova ne se slu~uva po avtomatizam. Toj proces
treba da se inicira, da se obezbedi ekspertiza i poddr{ka. Samo
toga{ }e moè da se obezbedi efektivno prefrlawe na nacionalni-
te inicijativi na lokalno nivo, i obratno.
No, edna lastovi~ka ne nosi prolet. Zatoa se preporakite od
Evropski-ot forum na organizacii na lica so hendikep raboti na
organizirawe na nacionalnite organizacii vo soveti koi }e istapuvaat
zaedno vo barawata (Unified Voice) i ja imaat ulogata na “~uvari.”
84
Za ilustracija vidi: European Union Dissability Action Plan, Equal opportinities for people
with disabilities, (2004-2010)
101
19. Pravna dràva. Bez obyir kolku dobro politikata e preto-

~ena vo efektivni pravni normi, nivnata implementacija sekoga{
}e zavisi od silata na dràvata da gi nametne vo sekojdnevieto.
Ovoj element ne zavisi od hendikepot, no kako globaalno pra{awe
za koe odnapred postoi visok konsenzus na glavnite politi~ki subje-
kti moè da se iskoristi za zasiluvawe i humanizirawe na zakono-
davstvoto.
Voljata za preto~uvawe na normite i standardite sodràni vo
me|unarodnite dokumenti ne treba da bide rezultat na dnevnata
politika, tuku platforma koja }e vospostavi antidiskriminacioni
odredbi i pozitivni merki.85
20. Menuvawe na svesta. Nitu edna politika i zakonodavstvo
nema da leì na cvrsto tlo dodeka ne se obezbedi kriti~no nivo na
javna svest za potrebata od op{testveno vklu~uvawe na licata
so hendikep vo zaednicata. Sekoja politika i zakonodavstvo kako
i subjektite koi go vodat toj proces mora da smetaat na ovoj zna-
~aen sojuznik ili lut protivnik.
Samo so kontinuirani kampawi koi }e gradat pozitivni stavovi
kon licata so hendikep i }e go prifatat kako del od ~ovekovata
priroda }e postigneme rezultati.86
85
Vidi: Antidiskriminacija i pozitivna diskriminacija, str.94
86
Vo 2003 godina kampawata "Nobody is pefect" be{e proglasena za najdobra kampawa
na godinata od strana na monitoring mreàta na gra|anski organizacii CIVICUS
102
Namesto zaklu~ok...
Ovaa publikacija treba da gi inspirira, motivira, naso~i, ubedi,

site aktivni, pasivni i slu~ajni kreatori na politikata na hendikep
vo Republika Makedonija.
Za inspiracija - verbata deka makedonskoto op{testvo moè da
se izgradi po terk na evropskite zemji.
Za motivacija - faktot deka procestot e otpo~nat, no i licata so
hendikep treba da se vklu~at i da gi donesat promenite.
Za nasoka - kon site koi jasno izrazuvaat volja da u~estvuvaat vo
kreiraweto na politika koja }e ovozmoì Makedonija da otide ~ekor
napred kon ednakvi mo`nosti za site svoi gra|ani.
Za ubeduvawe - do site skepti~ni za voljata i kapacitetite na
makedonskoto op{testvo, na Dràvata, licata so hendikep i nivnite
organizacii.
Vo ovaa publikacija e daden kratok pregled na zakonodavstvoto
vo svetot na poleto na za{tita na ~ovekovite prava i hendikepot
(faktografija) i se sodràni samo mal del od zalo`bite i viziite
na dvièweto protiv hendikep celosno uvaùvaj}i go na~eloto -
Ni{to za nas bez nas!
So najmala intencija da kritikuvame, a so namera da ja postigneme
celta, kritikite sodràni vo ovaa publikacija nikogo ne go poviku-
vaat na odgovornost.
I po sekoj obid, ne se stra{ni gre{kite, vpro ~em na niv se u~ime.
Stra{no bi bilo koga ne bi gi priznavale i ni{to ne bi prezele.
Zatoa, ~itatelot treba da razbere deka dadenite predlozi i
razmisli ne se sovr{eni... Predlozite se otvoreni za diskusija za
sekoj koj nao|a za potrebno da go izrazi svoeto mislewe. Ova e apel
do instituciite, organizaciite, gra|anite...
... apel za da istapime ~ekor napred za ednakvi mo`nosti za licata
so hendikep.
103
SELEKTIRANA BIBLIOGRAFIJA
1. Beddard R.: Human Rights and Europe, Grotius Publishers, 1993;

2. Brownlie Ian, Guy S. Goodwin-Gill: Basic Documents on Human Rights, Oxford,
OUP, 2002;
3. Buergenthal T.: International Human Rights, 1988;
4. Council of Europe: A Coherent Policy for the Rehabilitation of People with
Disabilities, Council of Europe Publishing, Strasbourg, 1999;
5. Degener Theresia: Disability Discrimination Law: A Global Comparative Approach,
Paper presented at Disability Rights in Europe: From Theory to Practice, 25-26 September
2003, University of Leeds;
6. Dictionary of Law, Oxford University Press,1997;
7. Eide A.: The Historical Significance of the Universal Declaration, Inernational
Social Science Journal, 158, 1998;
8. Gaudron M.: Equal Rights and Anti-Discrimination Law, The Sir. Richard Blackborn
Memorial Lectures, 1992, Academy of Science, Canberra, Australia;
9. Harris A., Enfield S.: Disability, Equality and Human Rights, A Training Manual for
Development and Humanitarian Organisations, Oxfam GB, Action on Disability and
Development, 2003;
10. Jackman M.: Giving real effect to equality: Eldridge v. British Columbia (Attorney
General) and Vriend v. Alberta, (1998) 4/2 Rev of Constitutional Studies 352-71;
11. Jacobs F.: The European Convention on Human Rights, Oxford, OUP, 1975;
12. Janis M.W., Kay R.S., Bradly A.W.: European Human Rights Law, Oxford University
Press, 2000;
13. Lepofsky D.M.: The Charter’s Guarantee of Equality to People with Disabilities-
How well is it working?, (1998) 16 Windsor Yearbook of Access to Justice 155-214;
14. Lucas Erika, Adjusting to disability rules, Professional Manager Magazine, Volume
13, Issue 5, September 2004;
15. Merrills J.: The Development of International Law by the European Court of Human
Rights, New York, Manchester University Press, 1993; with Robertson A.: Human Rights
in the World, New York, Manchester University Press, 1989;
16. Minority Rights Group International, 1993/95, Manchester Free Press, UK 12, 13,
Asbjorn Eide;
17. Nussbaum C. Martha: Judging other culture: The case of Female Genital
Mutilation, Sex and Social Justice;
18. Polio Plus: Zbirka dokumenti na Sovetot na Evropa koi se odnesuvaat
na hendikepot, Jugoreklam, Skopje, 2002;
19. Quinn G.: From Charity to Rights -The Evolution of the Rights-Based Approach to
Disability: International and Irish Perspectives, CPI Handbook of Services (Dublin, 2000);
104
Selektirana Bibliografija
20. Robertson A.H.: Human Rights in the World, 1996, str.28; Human Rights Today, a
United Nations Priority, 1998;
21. Robertson A.H.: The Council of Europe, London, Stevens, 1961;
22. Save the Children, Children’s Rights: Reality or Rhetoric?, The UN Convention on
the Rights of the Child: the first ten Years;
23. Sheeny Elizabeth A.: Personal Autonomy and Criminal Law, CAC, Toronto, 1987;
24. Shmeder Richard: What about FGC? And why understanding culture matters in
the first place?, Daedalus volume 129, number 4 (Fall 2000);
25.Sohn: The New International Law: Protection of the Rights of Individuals rather
then States, AUL Rev. 1982;
26. Stojkova @.: Zabrana na ma~ewe i tortura vo sistemot baziran vrz
EK^P, magisterski trud, Univerzitet “Sv. Kiril i Metodij”, Praven Fakul-
tet, Skopje, 2003;
27. United States Agency for International Development, Bureau for Europe and Euro-
asia, Office of Democracy, Governance and Social Transition, The 2003 NGO Sustainability
Index for Central and Eastern Europe and Euroasia, Seventh Edition, June 2004;
28. Van Dajk P., G. J. H. van Hoof: Theory and Practice of the European Convention on
Human Rights, 1990, Kluwer Law and Taxation Publishers;
29. Vasak K.: The International Dimensions of Human Rights, T.C. van Boven, Survey
of International Law of Human Rights;
30. Gerard Quinn and Teresia Degener, The current use and future potencila of United
Nations human rigts instruments in the context of disabilty, United Nations, New York and
Geneva, 2003
31. Rabotni materijali, Pravna polo‘ba, rehabilitacija i socijalno vklu-
~uvawe na licata so hendikep vo Republika Hrvatska, 2003
32. ôvekovi prava- temelni dokumenti: pedeset godi{nina od Univerzal-
nata deklaracija za pravata na ~ovekot: 1948-1998, Ministerstvo za pravda,
Skopje, 1998;
33. Dijana Tav~ievska i Trpe Stojanovski, Pregled na makedonskata i
stranskata ligislativa {to se odnesuva na licata so hendikep, 2001
34. M-r @aneta Stojkova, Me|unarodni normi i standardi za licata so
hendikep, Komparativna analiza Edicija Justinijana, 2004
35. Dijana Tav~ievska, Zbirka makedonski propisi za licata so hendiep, so
kometari, Edicija Justinijana, 2005
36. M-r @aneta Stojkova, Od ideja do realnost, Seopfatna I integralna
me|unarodna konvencija za za{tita i unapreduvawe na pravata i dostoin-
stvoto na licata so hendikep, Nacrt-tekst so komentari, Edicija Justici-
jana, 2004
37. Zbirka dokumenti na Sovetot na Evropa koi se odnesuvaat na hendikepot,
Polio Plus, 2003
105
Literatura dostapna na Internet
1. http://www.un.org
2. http://www.unece.org
3. http://www.coe.int
4. http://www.echr.coe.int
5. http://www.echr.coe.int/eng/Jtm
6. http://europa.eu.int/eur-lex/en/lif/reg/en_register_1640.html
7.http://europa.eu.int/comm/employment_social/socdial/social/news/declaration_en.htm
8. http://europa.eu.int/comm/employment_social/socprot/disable/strategy_en.htm
9. http://www.aohr.org
10. http://www.enableireland.ie/accesswest/intros/essayindex.html
11. http://www.euro-ombudsman.eu.int
12.http://www.disabilityworld.org/JuneJuly2000/Governance/UKDisabilityRights.htm
13. http://www.usaid.gov/
14. http://www.disabilityworld.org/May2000/Governance/India.htm
15. http://www1.umn.edu/humanrts/instree/z1afchar.htm
16. http://www.unhchr.ch/html/menu3/b/o_c_ref.htm
17. http://www.fao.org
18. http://www.hrw.org/
106
Sodrìna
SODR@INA
DEL PRVI
Poglavje I
Vovedni sogleduvawa ...................................................................................... 9
Poglavje II
1. Sistemi na za{tita na pravata na ~ovekot vo svetot ........................ 13
2.Sistem na za{tita na pravata na licata so
hendikepvo ramkite na Organizacijata na obedinetite nacii ......... 15
3. Sistem na za{tita na pravata na licata so hendikep
vo ramkite na Sovetot na Evropa ........................................................... 33
ramkite na Evropskata unija ................................................................... 45
DEL VTORI
Poglavje III
1. Zakondavstvoto na Republika Makedonija za
licata so hendikep ...................................................................................... 57
2. Pregled na sostojbite vo zakonodavstvoto na
Republika Makedonija .............................................................................. 59
2.1.Socijalna za{tita ................................................................................... 61
2.2. Vrabotuvawe ............................................................................................. 66
2.3. Zdravstvo .................................................................................................. 70
2.4. Obrazoven sistem .................................................................................... 72
2.5. Arhitektonska pristapnost .................................................................. 79
2.6. Drugi oblasti vo koi ima potreba od izmeni i
dopolnuvawa na zakonite ....................................................................... 82
DEL TRETI
Poglavje IV
1. êkor napred kon ednakvi mo`nosti za licata so
hendikep vo makedonskoto op{testvo ................................................... 85
2. Politika i principi pri kreirawe na sistemsko zakonodavstvo .... 92
2.1. Osnovni principi za izedna~uvawe na mo`nostite
na licata so hendikep ................................................................................ 92
2.2. Vode~ki odrednici kon politika koja efektivno kreira
ednakvi mo`nosti za licata so hendikep ............................................. 96
Namesto zaklu~ok... ...................................................................................... 103

Selektirana Bibliografija ...................................................................... 104
107
CIP - Katalogizacija vo publikacija

Narodna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski“,Skopje
342.72 / .73-056.26:340.13 (497.7:4-672EU)

POSTOLOVSKA, Nata{a
êkor napred kon ednakvi mo`nosti za licata so hendikep /
Nata{a Postolovska: preporaki za harmonizacija na
zakonodavstvoto na Republika Makedonija so zakonodavstvoto
na Evropska unija - Skopje:
Polio Plus, 2006 - 107str. - (Edicija Justicijana)
Fusnoti kon tekstot, - Bibliografija: str.104 - 106
ISBN 9989 - 2357 - 8 - 3
a) Pravo na hendikepirani lica - Zakonodavstvo - Makedonija -
Usoglasuvawe - Evropska Unija
COBISS.MK-ID 66947850
108

Чекор напред кон еднакви можности за лицата со хендикеп

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Чекор напред кон еднакви можности за лицата со хендикеп

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Nata{a Postolovska

Ovaa publikacija e realizirana od strana na:

Ovaa publikacija e poddr`ana od strana na:

Deutsche Gesellschaft fur Sektor za

Ovaa publikacija e rezultat na trudot na mnogu li~nosti, koi

Zdru`enie na studenti i mladinci so hendikep

„Evropa ne }e se sozdade za eden den i bez

Vo svoite politi~ki rakopisi, vizionerot za edinstvena, obedi-

Zatoa, pri~inite za prifa}awe ili neprifa}awe na licata so

OP[TESTVO VO KOE SITE LICA SO HENDIKEP

Makedonija e potpisnik na redica me|unarodni dokumenti koi

Zna~ewe na harmonizacijata na nacionalnite zakonodavstva

Kako {to mo`e da se vidi od komparativnite iskustva, direkti-

Na{eto nivo na za{tita na pravata na licata so hendikep

Ovaa komparativna analiza dava pregled na konkretni me|unarod-

Osnovata za toa i pravecot vo koj treba da se dvi`i RM se sodr-

1. Sistemi na za{tita na pravata na ~ovekot vo svetot

Trgnuvaj}i od faktot deka od edna strana, na svetsko nivo aktiv-

prezemawe na kolektivni merki vo slu~aj na agresija i promocija na

2. Sistem na za{tita na pravata na licata so hendikep vo

Promocija i za{tita na ~ovekovite prava vo ramkite na Organi-

celosna integracija na lu|eto so hendikep vo op{testvoto; pottik-

drug status”. Ova e prvata antidiskriminatorska klauzula vo me|una-

Vo ~lenot 2 (1) se naveduva deka “dr`avite - strani na ovoj Pakt

nedelivosta i me|usebnata zavisnost na pravata na ~ovekot. Sepak,

govata primena e dopolnitelno ograni~ena so mo`nosta za pomal

za poddr{ka, vklu~uvaj}i i pomo{ni sredstva za licata so hendikep,

ranite lu|e imaat pravo na adekvatna zdravstvena za{tita i

so hendikep imaat pravo “da im se obezbedi stru~na pravna pomo{,

to, bez razlika na nivnoto poteklo, priroda, serioznost na nivniot

stva imaat pravo da bidat informirani za pravata sodr`ani vo ovaa

“ednakvosta na mo`nostite” kako va`na cel vo ostvaruvaweto na

”Da kreiraat, preku zakonodavstvoto, neohodna pravna osnova

i vo regularnite u~ili{ta, kako i vo profesionalnite trening

nata bolest, medicinskite ispituvawa, tajnost na informaciite,

Agenda 22 ... i nejzina primena

Za operacionalizacija na Standardnite pravila za obezbeduvawe

hendikepot. Vsu{nost, ova e ramka za vospostavuvawe na ramnoprav-

Zna~i, ako spored Standardnite pravila treba da se kreira

Prethodno spomnatite instrumenti, koi gi poso~uvaat pravata na

Strukturata na Konvencijata se sostoi vo preambula i tri dela.

3. Sistem na za{tita na pravata na licata so hendikep vo

na Povelbata }e go smeta kako deklaracija na celi, {to }e gi sledi so

i prirodata i potekloto na nivniot hendikep, efikasno praktikuvawe

informacija vo vrska so prezemaweto na merkite, {to im se

a vospostavuvawe na centri za poddr{ka „ community based services”,

inicijativi pod direktna nadle`nost na dr`avata.(6). Isto taka,

rezolucii i na 17 septemvri 1984 god., Komitetot na ministri ja usvoi

poradi op{tata organizacija na javnite ustanovi odgovorni za utvr-

drugi merki so cel da se prisposobi rabotnata sredina na potrebite

zirawe na popre~enosta se samo eden aspekt od sekoja politika vo

tracija od aspekt na upotrebata na novi tehnologii.25 Instrument za

Kon celosno op{testveno vklu~uvawe na licata so hendikep (Pre-

Za{tita na jazicite na znaci vo dr`avite ~lenki na Sovetot

op{testvo, da kreiraat aktivna politika za otstranuvawe na deca-

4. Sistem na za{tita na pravata na licata so hendikep vo

Po predlog na Komisijata i po dadenoto mislewe od strana na

Izlo`enata programa gi dava nasokite vo koi treba da se dvi`at

lokalni akcioni planovi za hendikep30 i pri toa da gi vklu~at licata

idniot razvoj na politikata za licata so hendikep i obezbeduvawe

kep ,a vtorata, Razvoj na inovativni pristapi za uslugite, namene-

edinstven kriterium za gra|anstvo, edinstvenomesto za u~estvo i

- da go promoviraat u~estvoto i sorabotkata na socijalnite

ta me|u zemjite ~lenki, pribirawe i razmena na statisti~ki podatoci