Меѓународни норми и стандарди за лицата со хендикеп. Компаративна анализа

Vovedni zabele{ki
M-r @aneta Stojkova
ME\UNARODNI
NORMI I STANDARDI
ZA LICATA SO HENDIKEP
Komparativna analiza
1
Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep
Naslov:
“Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep
- komparativna analiza”
Avtor:
M-r @aneta Stojkova
Izdava~:
Polio Plus - Skopje
Za izdava~ot:
Zvonko [avreski
Lektor:
Slobodan Markovski
Kompjuterska obrabotka:
OZ - Dizajn, Skopje
Dizajn na naslovna:
Keti Zarevska - Gurmi{evska
Tira`:
1 000 primeroci
Pe~at:
Jugoreklam - Skopje
2
Vovedni zabele{ki
Patniku, pati{ta ne postojat.

Tie se sozdavaat so sekoj tvoj ~ekor.
[panska narodna pogovorka
3
4
Vovedni zabele{ki
POLIO PLUS
-dvièwe protiv hendikep-
M-r @aneta Stojkova
ME\UNARODNI
NORMI I STANDARDI
ZA LICATA SO HENDIKEP
Komparativna analiza
Edicija “Justicijana”
Skopje, 2004
5
Ovaa publikacija e poddràna od strana na

Britanskata vlada preku Britanskata ambasada vo Makedonija
6
Vovedni zabele{ki
BLAGODARNOST
Ovaa kniga moèbi nikoga{ nema{e da ja zdogleda svetli-

nata na denot bez nesebi~noto zalagawe na nekoi lu|e i
organizacii (koi isto taka se so~ineti od lu|e, neli).
Polio Plus im dolì golema blagodarnost na:
Britanskata vlada koja preku Britanskata ambasada vo
Skopje, godini po red, iskreno ja poddrùva borbata na licata so
hendikep vo ostvaruvaweto na nivnite prava. Tie, isto taka se naj-
golemite finansiski poddrùva~i na aktivnostite na Inter-
partiskata parlamentarna grupa a so samoto toa i na ovaa
publikacija.
Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka, Hendikep
Internacional, i Europian Disability Forum, koi so svojata zalo`ba za
zajaknuvawe na organizaciite na licata, razmenata na resursi i
informacii pridonesoa za zaìvuvawe na dvièweto na licata so
hendikep i za artikulirawe na nivniot edinstven glas.
Osobena blagodarnost na ekspertite koi direkno ja
pomognaa izrabotkata na ovaa analiza: Dijana Taf~ievska, Slavko
Koteski, Toni Dabeski, Marjan Gavrilovski i sekako na m-r
@aneta Stojkova, koja gi “sudri” obezbedenite materijali, gi
poddrà so primeri od praksata i na “rudarite” od Polio Plus
im pokaà kako treba da se raboti pod pritisok.
I posledno, no moèbi i najva`no, golema blagodarnost do
osnovnata kletka na ovaa akcija - pratenicite ~lenovi na
IPPLG, za nivnata nesebi~na podgotvenost da go vloàt svoeto
vreme, znaewe i status vo unapreduvaweto na polo`bata na licata
so hendikep vo dràvava.
POLIO PLUS
- Dvièwe protiv hendikep -
7
8
Vovedni zabele{ki
PREDGOVOR
Predupreduvawe!!!
Profesorot Stiven Hoking vo svoeto maestralno delo

“Kratka istorija na vremeto”, vo koe na dosega neviden popularen
na~in na {irokata javnost i gi pretstavi najgolemite dilemi na
teoriskata fizika napi{a: “Po cena da gi izgubam polovinata od
~itatelite moram da kaàm deka: E = m x c 2 “. Parafraziraj}i go,
po cena da gi obeskuraìme duri i polovinata od iskrenite
pobornici za pravata na licata so hendikep, mora da potencirame
deka hendikepot e pra{awe na prava i obvrski, a tie pak se
reguliraat so zakonski normi, - da ne re~am formuli.
Hendikep: modeli i grupi - sinxir na povrzanost
Hendikepot kako fenomen ja sledi ~ovekovata civiliza-

cija od nejzinite prapo~etoci do denes. Ne postoi somne` deka
ovoj fenomen, vo o~ekuvawe na futuristi~koto klonirawe, u{te
dolgo }e prodolì da bide aktuelen. Sekoja civilizacija, zaed-
nica, kultura, dràva, pa i poedinci najrazli~no mu prio|ale i go
tretirale ovoj fenomen, iznao|aj}i edno ~udo re{enija, po
pravilo, site do edno - neuspe{ni.
Site priodi istoriski se delat voglavno vo tri ogromni
grupi:
1. Tradicionalnoto gledi{te (model) hendikepot go gleda
kako tovar koj í e nametnat na zaednicata preku nekoj nejzin pri-
padnik. Pri~inite se razli~ni i glavno nerazbirlivi a
re{enieto naj~esto se gleda vo otfrlawe ili izolirawe na pri-
padnikot koj e nositel na problemot.
Ova gledi{te e tolku disperzirano {to ne moè da stane
zbor za svoeviden model bidej}i luta od primitivniot darvinizam
preku religijata i demonologijata do ideologijata i semejnoto
poimawe kako prvata kletka koja se soo~uva, a podocna i go
apsorbira, hendikepot kako pojava.
9
2. Medicinskiot model ja nametnuva definicijata deka

hendikepot pretstavuva naru{ena zdravstvena sostojba. Takvata
sostojba pak, normalno, pretpo~ita pred sî zdravstven tretman. Za
pripadnicite na ova sfa}awe (naj~esto pripadnici na medicin-
skata fela ili roditeli koi ne go sfa}aat faktot i neminov-
nosta na ona {to gi sna{lo) hendikepot e bolest, a kako i sekoja
bolest, za niv, hendikepot moè da se le~i. Zarodi{ot na ova
gledi{te e od zlatnoto vreme na arapskite kalifati koga, za prv
pat, vrz hendikepiranite, namesto tradicionalniot pristap, bil
primenet metodot na izlekuvawe. Zapadnata misla kaska zad niv
skoro eden milenium, no duri i toga{ lutawata se evidentni
(izdvoeni manastirski oddelenija, bolnici na nasukani brodovi
vo Temza ili Sena, ostrovi za leprozni i umobolni, i sl.).
3. Socijalniot model e s# u{te vo svojata primarna faza i
te{ko e da se definira i razgrani~i. Novite gra|anski dvièwa
od po~etokot na 60-tite silno mu pogoduvaat i go razvivaat ova
gledi{te koe, od sredinata na sedumdesettite, dobiva i svoja neza-
visna forma i silni sledbenici. Avtohtonosta na ovie napori
zasluèno gi obeleùva i kako posledno gra|ansko dvièwe za
koe hendikepot ednostavno e - socijalno pra{awe a problemot ne
leì vo poedinecot (liceto so hendikep) tuku vo op{testvoto.
Pripadnicite na ovoj model naj~esto ni doa|aat od tri
grupi. Prvata e grupata na semejstvata na hendikipiranite ili
nivnite nezavisni poddrùva~i vodeni od motivot na milosrdie
(charity). Vtorata grupa se pobornicite za ~ovekovi prava koi
akcentot na svoeto deluvawe go stavaat vrz obezbeduvawe na
pravna ramka za dostoinstven i ramnopraven ìvot na licata so
hendikep, nadevaj}i se deka forsiraweto na pravnite mehanizmi
}e sozdade pogodni uslovi i za brzo menuvawe na mentalitetot na
celokupnata zaednica. Tretata grupa ja so~inuvaat naj~esto
licata so hendikep (poretko nivnite najbliski) koi blagodarenie
na nivnata edukacija i ekonomska nezavisnost (nadgradba i
pridobivki na predhodnite grupi) se osamostoile i celosno se
svesni za nivnite sposobnosti i ograni~uvawa. Nivniot povik e
deka treba da im se sozdadat uslovi za ednakvi mo`nosti so
ostanatata, uslovno re~eno, zdrava populacija, a vo sе drugo treba
da bidat prepu{teni sami na sebe. Najgolem problem pri toa e
{to nivnite barawa, ~estopati, se ogromni i {to e najva`no (i
najnezgodno) od sî - tie toa go baraat sega i vedna{!
Do sega ne postoi op{to prifatena definicija za

hendikepot. Tokmu zatoa i ovaa komparativna analiza vo samiot
10
Vovedni zabele{ki
start go sodrì svojot najgolem hendikep, bidej}i ne e vo mo`nost

da go definira poleto na svojot interes. Hendikepot vo svojata
su{tina (bez ogled na definicijata) e fenomen od fiziolo{ka
priroda (fizi~ka ili mentalna), koja pak rezultira so nemo`nost
ne{tata da bidat izvr{eni (voop{to ili na normalen, sekojdne-
ven na~in). Taa nemo`nost pak direktno predizvikuva otfrlawe
(od strana na okolinata), frustracija (li~na ili na bliskite),
ili pak razvoj na nekoja druga mo`nost t.n. sposobnost (ekonom-
ski kaàno - kompenzacija).
Hendikepot, vulgarno re~eno, e mnogu sli~en na porno-
grafijata! Te{ko e da se definira, no mnogu lesno se prepoznaва.
Osobeno ako se po~uvstvuva na svoja koà. Kako i da e, ovoj feno-
men realno pretstavuva vistinski predizvik, kako za samiot
nositel na hendikepot, za negovite bliski, taka i za celokupnata
zaednica.
Kako dojde do ovaa analiza
Vo Republika Makedonija, do nejzinoto osamostojuvawe, za

licata so hendikep se griè{e socijalisti~kata dràva (vpro~em
kako i za sî drugo). Ovaa grià silno se temele{e vrz medicin-
skiot model i rezultira{e so silna instituciolizacija i tutor-
stvo. Po osamostojuvaweto rabotite trgnaa duri i na polo{o.
Tutorot osiroma{i a licata so hendikep se soo~ija so silna
erozija na svoite dotoga{ni, ve}e steknati prava. Na novi ne se
ni pomisluva{e.
Od po~etokot na noviot milenium, pod vlijanie i pritisok
na organizaciite na licata so hendikep dojde do malo unapre-
duvawe na statusot na licata so hendikep a zaednicata pokaà
senzibilnost i svest za nivnite problemi. Ova rezultira{e so
svoevidna ofanziva na organizaciite na licata so hendikep i niv-
nite poddrùva~i za sozdavawe na nova i moderna zakonska ramka
koja na sistemski na~in }e go re{i pravniot status na licata so
hendikep.
Eden od najzna~ajnite momenti vo ovaa smisla e formira-
weto na Inter partiskata parlamentarna lobi grupa (IPPLG) vo
maj 2003 - Evropska godina na licata so hendikep. Inicijativata
za formirawe na IPPLG be{e prezemena od strana na
asocijacijata Polio Plus, no podocna kon nea se priklu~ija i
site organizacii na licata so hendikep. Tie se vklu~eni vo
rabotata na lobi grupata preku u~estvo vo nejziniot tehni~ki i
11
sovetodaven komitet. Programata za rabota na IPPLG dobi i

finansiska poddr{ka od Britanskata vlada i od Makedonskiot
centar za me|unarodna sorabotka, i se zdobi so silna mediumska
potkrepa vo makedonskite sredstva za informirawe. Ova
otvoreno lobi e sostaveno od (19) ~lenovi -pratenici, koi doa|aat
od site parlamentarni partii vo Sobranieto na Makedonija i koi
dobrovolno se zalagaat za, pred sî, zakonsko sistemsko ureduvawe
na zakonodavnata materija koja se odnesuva na licata so hendikep.
Vredi da se napomene deka osven Disability Intergrup vo Evropskiot
parlament do sega vo evropskite dràvi ne postoi primer za
vakvo organizirano telo.
Lobi grupata vo svojot Dolgoro~en akcionen plan (DAP)
si postavi za cel donesuvawe na sistemski zakon (lex generalis), koj
}e bide osnov za generirajwe na posebni zakoni (lex specijalis) i vo
koj }e bidat inkorporirani elementite za za{tita i implementi-
rawe na donesenite normi. Pri usvojuvaweto na strategijata koja
}e ne dovede do takvo sistemsko re{enie sama po sebe se nametna
potrebata od seriozna komparativna analiza na me|unarodnite
normi i standardi, t.e. na svetskata sostojba i dostignuvawata vo
ovaa oblast. Tokmu zatoa, ovaa analiza (koja ne pretendira da bide
seopfatna, tuku samo namenska) e prvata faza vo patot kon t.n.
sistemski zakon. Po nea }e sleduva analiza (kompendium) na
doma{nite propisi koi gi reguliraat pra{awata va`ni za licata
so hendikep vo Makedonija. Slednata godina }e se izraboti nacrt
na Sistemskiot zakon (so komentari), koj }e bide staven na javna
rasprava i vo Vladina procedura, so {to o~ekuvame deka vo
po~etokot na 2006 godina pred pratenicite }e se najde Predlogot
za donesuvawe na sistemski zakon.
Za analizata
Ovaa analiza e rabotena vo tekot na 2004 godina i vo nea se

koristeni prethodnite iskustva i izvori na Polio Plus kako
~len na EDF (Europian Disability Forum) i DPI (Disable People Interna-
tional). Vo analizata se inkorporirani razmisluvawata od nekolku
eksperti od makedonija i regionov a na kraj m-r @aneta Stojkova
kone~no go voobli~i celokupniot materijal, sporeduvaj}i go i
potkrepuvaj}i go so slu~ai od praksata.
Analizata e podelena vo ~etiri blisko povrzani celini:
12
Vovedni zabele{ki
1. Prviot del nare~en “Osnovni karakteristiki na pravata

na licata so hendikep” gi obrabotuva: legislativniot proces kako
sredstvo za socijalna kontrola, pravnite lekovi, postapka i
pomo{, i sodrì poseben osvrt za obvrskite na dràvata. Proce-
sot na preto~uvawe na vizijata vo konkretna politika i programa
za akcija e individualen i poseben za sekoja dràva, bez razlika
dali stanuva zbor za industriska ili za zemja vo razvoj. Posto-
eweto na principot na pravna ednakvost, pravnite lekovi i
dopolnitelnite akcii koi {to dràvite moàt da gi prezemaat
pretstavuvaat osnova od koja se trgnuva vo podobruvaweto na
situacijata vo koja se nao|aat licata so hendikep.
2. Vtoriot del gi obrabotuva: me|unarodnite normi i
standardi prifateni vo ramkite na sistemot na Organizacijata
na obedinetite nacii na univerzalno nivo, i drugite regionalni
sistemi kako na Evropa (so po{irok osvrt na Sovetot na Evropa i
EU legislativata), no i onie na Amerika, Afrika, Azija i Paci-
fikot kako i na Bliskiot Istok. Tuka ima i prakti~ni informa-
cii koi bi gi pribliìle zalo`bite na me|unarodnata, nacional-
nata i lokalnata zaednica kon celite na me|unarodnite standardi
za pravata na ~ovekot {to se odnesuvaat na licata so hendikep
kako i identifikacijata na pre~kite vo implementacijata na
ovie prava.
3. Delot treti e posveten na “individualnite prava i
slobodi i gi obrabotuva posebno individualnite gra|anski i
politi~ki prava, kako prava koi se uìvaat po avtomatizam (so
samoto postoewe na individuata). Silen akcent e staven na eko-
nomskite, socijalnite i kulturnite prava koi, za razlika od
prvite, pretpostavuvaat podgotvenost i mo`nost na dràvata da
go obezbedi nivnoto uìvawe i za licata so hendikep.
4. êtvrtiot del frla malku pove}e svetlina vrz grupite
koi, pokraj svojot hendikep, se podloèni na pove}ekratna dis-
kriminacija, kako na primer ènite, decata ili begalcite so
hendikep.
Na krajot, za onie koi bi sakale podlaboko da navlezat vo
temata, e pomestena bogata bibliografija, koja za ovaa prigoda ni
stoe{e na raspolagawe, i u{te eden mal pojmovnik na izrazi i
pravni instituti koi }e im ja olesnat upotrebata na site
zainteresirani bez predhodna pravna naobrazba .
Momentum
13
Vnimatelniot ~itatel }e zabeleì deka dokumentite koi

se spomnati vo analizata, a se od postar datum, operiraat so ter-
minot “ili koj bilo drug status”, dodeka podocne`nite izri~ito
gi spomnuvaat licata so hendikep ili hendikepot kako osnov. [to
zna~i deka hendikepot kako osnov i pra{awe na pravna razrabot-
ka e sosema nov moment kako vo me|unarodnite taka i vo nacional-
nite zakonodavstva.
Ovaa analiza e isto taka nov moment za makedonskiot
prostor, no i vo regionov. Se nadevame deka materijalov {to go
nudime najprvin }e posluì za svojata osnovna namena, no i deka
}e pretstavuva osnova za ponatamo{na nadgradba na ovoj proces.
I za kraj, u{te eden nov moment. Vo OON vo tek e postapka
za donesuvawe na Univerzalna deklaracija za pravata i dostoin-
stvoto na licata so hendikep. Vo januari ad hoc komitetot }e ja
ima svojata petta sesija i realno e za o~ekuvawe deka do krajot na
idnata godina Generalnoto sobranie }e ja usvoi ovaa konvencija
(sedma po red vo svojata istorija).
Iskreno se nadevame deka ovaa analiza }e go zabrza pro-
cesot na nejzina ratifikacija i inkorporirawe vo makedonskoto
zakonodavstvo.
Skopje,
25.11.2004
Zvonko [avreski
14
Osnovni karakteristiki na pravata na licata so hendikep
Koga }e otidam vo nekoja zemja jas ne pra{uvam

dali tamu ima dobri zakoni, tuku dali zakonite vo taa
zemja se primenuvaat vo sila, za{to dobri zakoni ima
nasekade.
- Monteskije
15
16
DEL PRVI
OSNOVNI KARAKTERISTIKI
NA PRAVATA
NA LICATA SO HENDIKEP
Voved
Iako pravta na ~ovekot se regulirani na me|unarodno

nivo, sepak dràvite ostanuvaat eden od klu~nite za{titnici i
promotori na istite. Procesot na preto~uvawe na vizijata vo
konkretna politika i programa za akcija e individualen i zaseben
za sekoja dràva, bez razlika dali stanuva zbor za industriska ili
za zemja vo razvoj. Postoeweto na principot na pravna ednakvost,
pravnite lekovi i dopolnitelnite akcii koi {to dràvite
moàt da gi prezemaat pretstavuvaat osnova od koja se trgnuva vo
podobruvaweto na situacijata vo koja se nao|aat licata so
hendikep.
Tokmu ovie zasebni obvrski na dràvite se tema na obra-
botka na prviot del od ovaa analiza. Toj e podelen na tri poglavja.
Poglavjeto I se odnesuva na legislativniot proces kako sredstvo
za socijalna kontrola, vo nego podetalno se obrabotuva principot
na pravna ednakvost i vo tie ramki zabranata na diskriminacija i
afirmativnite akcii. Ponatamu, se zboruva za sporedbata na
zakonite protiv diskriminacijata na licata so hendikep na glo-
balno nivo, so akcent na golemata raznolikost vo zakonskite mo-
deli. Poglavjeto II e posveteno na pravnite lekovi za za{tita na
pravata od povredi, odnosno zakonskata postapka (due process of
law), locus standi, pravnata pomo{ pred nacionalnite sudovi i
postavenosta na redovnite nacionalni sudovi. Poglavjeto III gi
17
opfa}a obvrskite i odgovornostite na dràvite. Posebno se

objasneti nekolkute merki koi gi prezema dràvata so cel da se
pomogne vo podobruvaweto na statusot na licata so hendikep, i
toa: sobiraweto na statisti~ki podatoci; zgolemuvaweto na sves-
ta vo op{testvoto; kreiraweto na politikata i planirawe; i,
obukata na personalot na site nivoa.
Za kraj, objasneti se nakratko i rabotata na Ombudsmanot,
nacionalnite koordinacioni komisii, nevladinite organizacii,
Specijalnite izvestuva~i i nacionalnite soveti ili agencii.
18
Poglavje I
Legislativen proces
Edna od dominantnite karakteristiki na jurisprudenci-
jata na XX vek koja prodolùva i vo XXI vek e priznavaweto na
pravoto kako sredstvo za promena, zatoa {to va`na osobina na
efektivniot praven sistem e negoviot kapacitet da gi reflek-
tira promenite na potrebite i barawata na op{testvoto vo ~ii
ramki funkcionira. Iako legislativata ne e edinstvenoto sred-
stvo za socijalna kontrola, sepka e najmo}no sredstvo za promena
i razvoj. Kontinuiranoto donesuvawe na zakoni stanuva priroden
na~in na reagirawe na razvieniot praven sistem kon novonasta-
natite promeni i potrebi. Denes, site sferi od interes za
nacionalnoto zakonodavstvo se me|uzavisni so me|unarodnoto
pravo za pravata na ~ovekot. Me|utoa, iako me|unarodnite normi
i standardi se va`ni, sepak ne treba da se zanemari i va`nosta na
nacionalnata legislativa koja {to e klu~na vo ispolnuvaweto na
dolunavedenite principi.
1. Principot na pravna ednakvost
Principot na ednakvost pred zakonot se pojavuva kako

fundamentalno pravo na ~ovekot, odnosno da se bide tretiran
ednakvo vo soglasnost so svojata ~ove~ka priroda. Toa pravo1 se
potpira na edna od osnovnite osobini na ~ovekovata priroda,
imeno: ~ovekovite bitija kako li~nosti imaat ednakva vrednost
vo samite sebe, a ne nadvor od sebe vo nekoja druga vrednost, i se
cel samite na sebe. Ponatamu, gra|nsko-politi~kata ednakvost ne
ja isklu~uva eo ipso kategorijata na razli~en tretman, me|utoa
1
Postojat tri teorii za ednakvosta, i toa: prvata se sveduva na strogo ednakov
tretman; vtorata podrazbira ednakov tretman so isklu~ok na biolo{kite
razliki; i, tretata teorija moè da se nare~e- tretman vo soglasnost so site
bitni razliki. Problemot kaj poslednata teorija e {to te{ko moè da se odrì
potreben balans me|u pravnata ednakvost i razli~nite grupni prava. Vidi
podetalno: R. Graycar and J. Morgan, The Hidden Gender of Law, Federation, 1990;
Elizabeth A. Sheeny, Personal Autonomy and Criminal Law, CAC, Toronto, 1987; M.
Gaudron, Equal Rights and Anti-Discrimination Law, The Sir. Richard Blackborn Memorial
Lectures, 1992, Academy of Science, Canberra, Australia.
19
bara da bide zasnovana vrz utvrduvaweto na negovata potreba vo

odreden slu~aj so primena na razumnost, procedura, pravda i
pravi~nost. So toa, ova pravo se definira kako relativna ili
bazi~na ednakvost, koja za svoe sopstveno realizirawe bara
dopolnenie so razli~en tretman za razli~ni realnosti.
Zabranata na diskriminacijata i afirmativnite akcii se
dvete krajnosti na prostorot na protegawe na pravata, odnosno na
akcijata za primena na pravoto za pravata na ~ovekot. Zabranata
na diskriminacija e dolniot prag na principot na ednakvost na
pravoto- ednakvo dejstvo na zakonite sprema site. Bez negovo
postoewe ne moè da se zboruva za principot na pravna ednakvost,
nitu za liberalnata ednakvost i demokratski politi~ki sistem
voop{to. Toj e conditio sine qua non za vladeeweto na pravoto i
pravata na ~ovekot. Od druga strana, institutot afirmativni
akcii na dràvata2 e drugiot pol na protegawe na principot na
pravnata ednakvost vo de facto neednakviot svet na sovremenoto
gra|ansko op{testvo. Od tie pri~ini, paradoksalno afirmativ-
nite pri~ini mu sluàt na principot na ednakvost, preku
voveduvawe na privremena, poedine~na i predmetno ograni~ena
neednakvost na pravata. Zatoa, na afirmativnite akcii treba da
se gleda samo kako na instrumenti vo ostvaruvaweto na principot
na vistinska ili na {to poefikasna pravna ednakvost, za
namaluvawe na procepot me|u “normativnoto i stvarnoto”.
1.1. Zabrana na diskriminacija
Pravnata definicija na diskriminacijata podrazbira

razli~en tretman na individuata, {to vo sebe vklu~uva nerazumni
kvalifikacii i podvojuvawa vo daden praven kontekst3. Diskri-
minacijata moè da bide direktna ili indirektna. Direktnata
diskriminacija se javuva toga{ koga se postavuvaat jasni zakonski
ili prakti~ni razliki i razli~ni standardi za lica ili grupi,
razliki koi ne sodejstvuvaat so na~eloto na pravdata i razumnos-
ta. Indirektnata diskriminacija, e posloèn problem, i se odne-
suva na praktikata koga se sozdavaat razliki vo rezultatot ili vo
2
Afirmativnite akcii na dràvata se poznati kako pozitivna ili obratna
diskriminacija (positive, reverse discrimination), socijalni merki (special measures),
benigna diskriminacija (benign dicrimination), i preodni ili preferentni merki
(transitional preferential measures). Vidi podetalno: Q.D. Fr~koski, Me|unarodno
pravo za pravata na ~ovekot, Magor, Skopje, 2001, str. 56-68.
3
Vidi podetalno: Minority Rights Group International, 1993/95, Manchester Free Press,
UK 12, 13, Asbjorn Eide; article 14 and Protocol No. 12 from European Convention for
protection of Human Rights and Fundamental Freedoms, http://www.coe.int .
20
ishodot od dejstvuvaweto na takvite ednakvi pravila, a toa ne

moè da im se prepi{e na li~nite sposobnosti na licata za koi se
raboti4.
Iako poimot zabrana na diskriminacija e sozdaden zaradi
za{tita i garancija na ednakvosta na site pred zakonot, toj ne
podrazbira poddr{ka na apsolutnata ednakvost, tuku e spoiv so
relativnata ednakvost. Poimot na relativna ednakvost podraz-
bira deka e pravedno ednakvite da se tretiraat ednakvo, a razli~-
nite razli~no. Toa zna~i deka e spoiv so neednakvosti i razliki
toga{ koga tie se pravedni i storeni so cel realizirawe na
praveden tretman na individuite.
1.2. Afirmativni akcii
Institutot na afirmativni akcii vo pravoto pretstavuva

poedine~ni, vremenski ograni~eni akcii na dràvata za potkrepa
na mo`nostite za realizacija na nekoi propi{ani prava za
poedinci ili grupi koi tie samite ne moàt da gi iskoristat
poradi razli~ni socijalni, fizi~ki ili politi~ki hendikepi.
Ultimativnata cel na ovoj institut e da ja namali razlikata me|u
formalnata i stvarnata ednakvost, a ne kreirawe na originerni
novi prava za nekogo ili sozdavawe na privilegirani nositeli na
prava.
Najva`na kriti~na to~ka vo procenkata za vidot i vo
primenata na ovoj praven instrument e pra{aweto na kriteriu-
mite koi se primenuvaat za merewe na ednakvite {ansi i celite
koi sakaat da se postignat.
2. Sporedba na zakonite protiv diskriminacijata na

hendikepot (na globalno nivo)
Na nacionalno nivo, vo poslednive nekolku decenii vo

mnogu dràvi zakonite za hendikep pretrpea zna~ajni promeni.
Denes, 44 od vkupno 189 dràvi- ~lenki na OON ve}e imaat
usvoeno zakoni za antidiskriminacija na licata so hendikep.
Zakonite vo ovie dràvi, se razlikuvaat vo golema mera od aspekt
na domen, koncept za diskriminacija i ednakvost, za{titeni
4
Prvpat za indirektna diskriminacija se zboruva vo presudata na Vrhovniot sud
na SAD vo slu~ajot Griggs v. Duke Power Co. od 1971 godina, vo koj se veli deka
obrazovnite standardi gi hendikepiraat oboenite za vrabotuvawe vo oddelni
sektori na stopanstvoto.
21
grupi, merki za sporoveduvawe i od drugi asekti. Nekoi zakoni ja

definiraat diskriminacijata koja se bazira na hendikep i jasno i
nedvosmisleno gi zabranuvaat tie postapki/akti na diskrimina-
cija; drugi pak go izostavuvaat pra{aweto {to, spored sudovite i
drugite monitoring tela, pretstavuva diskriminacija. Nekoi
zakoni go poddrùvaat principot za ednakvost, no ne davaat jasen
predlog {to treba da bide promeneto za da se postigne taa cel.
I dodeka ovie pra{awa se ~esto re{avani preku posebni
propisi kako amandmani na zakonot, jazikot i strukturata na
zakonot moàt da ja otkrijat negovata namena. Nekoi zakoni odda-
vaat vpe~atok deka, i pokraj toa {to koristat nekakva termino-
logija za antidiskriminacija, tie se pove}e od tipot na zakoni za
socijalno zgriùvawe koi poddrùvaat programi {to nu`no
nemaat za cel potpolna socijalna ednakvost .
Sepak, va`no e da se napomene deka zakonot protiv
diskriminacija na hendikep e navistina nov razvoen momement vo
politikata kon hendikepot niz celiot svet. Ovie zakoni pravno
manifestiraat promena vo paradigmata od medicinski kon
socijalen pristap kon hendikepot. Pravnoto tretirawe na hendi-
kepot kako predmet na diskriminacija podrazbira priznavawe
deka licata so hendikep se lica so prava, a ne problemi. Nekoi od
ovie zakoni protiv diskriminacija na hendikep se strogi, nekoi
pak deluvaat kako “tigar bez zabi”.
êsto, doma{nite organizacii protiv hendikep èstoko se
borea za zakoni za ednakvost i ne bea zadovolni od finalnite
verzii usvoeni od nivnite zakonodavni tela. Istorijata na
zakonot protiv diskriminacija na SAD ni govori deka zakonskata
borba za ednakvost e dolga, i deka od strana na zakonodavecot
treba da bidat usvoeni pove}e zakoni za da se dostigne celta za
seoptfatna za{tita protiv diskriminacija. Od prvite obidi
hendikepot da se vklu~i vo Zakonot za gra|anski prava (Civil Rights
Acts) od 1964 godina pa sé do donesuvaweto i usvojuvaweto na Aktot
za licata so hendikep vo Amerika (Americans with Disabilities Act-
ADA) vo 1990 godina pominaa nekolku decenii. Vo toj period
najmalku pet federalni zakoni protiv diskriminacija vrz osnova
na hendikep5 bea usvoeni od strana na Kongresot.
5
Vidi: The Architectural Barrier Act of 1968, 42 U.S.C.A. §§ 4151-4157; The Rehabilitation
Act of 1973, 29 U.S.C.A. §§ 791,793,794; The Individuals With Disabilities Education Act
(IDEA), 20 U.S.C.A. §§ 1400-1485 (enacted under another name “Education For All
Handicapped Children Act” in 1.975); The Voter Accessibility Act as of 198442 U.S.C.A. §§
1973ee, 1973ee-1 to 1973ee-6, the Fair Housing Act as amended in 198842 U.S.C.A. §§
3610-3614, 3614a.
22
2.1. Golema raznolikost vo zakonskite modeli- razli~ni

pristapi
Zakonite protiv diskriminacijata ne se edinstveniot pat

kon ednakvosta na licata so hendikep, tie se samo eden od
pristapite bazirani na pravata na ~ovekot i prifateni deneska
od mnogu dràvi vo svetot. Dràvite koi do denes imaat usvoeno
nekakov vid na Zakon protiv diskriminacijata koristat razli~en
praven pristap. Se izdvojuvaat ~etri razli~ni pravni pris-
tapi/modeli. Odredbite protiv diskriminacija na licata so
hendikep se regulirani preku:
- krivi~en zakon;
- ustaven zakon- ustav;
- gra|anski zakon; i,
- zakon za socijalna za{tita6.
2.1.1. Krivi~ni zakoni
Francija7, Finska8, [panija9 i Luksemburg10 vo svoite

krivi~ni zakoni propi{uvaat zabrana na diskrimnacija na licata
so hendikep. [panskiot zakon zabranuva diskriminacija poradi
hendikep koga se raboti za horizontalna ili vertikalna promena
na rabotno mesto ili pri postapka za vrabotuvawe ako rabot-
nikot so hendikep e sposoben da ja izvr{uva taa rabota. Luk-
semburg i Francija zabranuvaat diskriminacija poradi hendikep
pri vrabotuvawe, delovni aktivnosti i pri obezbeduvawe na stoki
i uslugi za naselenieto. Kaznata e maksimum od dve do tri godini
zatvor ili pari~na kazna. Finskiot krivi~en zakon predviduva
kazni za diskriminacija po osnov na vrabotuvawe i
diskriminacija vo pogled na stoki i uslugi za celokupnoto
naselenie.
6
Vidi podetalno: Theresia Degener, Disability Discrimination Law: A Global Comparative
Approach, Paper presented at Disability Rights in Europe: From Theory to Practice, 25-26
September 2003, University of Leeds.
7
Vidi: Zakon 90-602 od 12.07.1990- (Loi 90-602 de 12 Juliet 1990).
8
Vidi: Krivi~en zakon od 1995, Glava 11(9) i glava 47(3)- (Penal Code as of 1995,
Chapter 11(9) and Chapter 47 (3)).
9
Vidi: ^len 314 od Krivi~niot zakon- (Art. 314 Criminal Code (Organic Law 10/1995,
23rd November)).
10
Vidi: Del 454-457 od Krivi~niot zakon izmenet vo 1997- (Sec. 454- 457 Criminal
Code as modified in 1997).
23
Drugi dràvi pak, koi imaat usvoeno ne krivi~ni tuku

gra|anski ili socijalni zakoni po odnos na diskriminacija vrz
osnov na hendikep, imaat predvideno krivi~ni i administrativni
kazni vo sklop na tie (gra|anski ili socijalni) zakoni. Na
primer, avstraliskiot zakon protiv diskriminacija go sankci-
onira pottiknuvaweto na diskriminacija ili {ikanira-
we/maltretirawe kako prekr{ok kazniv so {est meseci zatvor
ili pari~na kazna. Zapla{uvaweto na lice koe si gi ostvaruva
pravata propi{ani so zakon isto taka se smeta za prestap11.
Sli~ni odredbi ima i vo Uredbata protiv diskriminacija na
Hong Kong (Hong Kong Discrimination Ordinance). Lice koe
pottiknuva omraza protiv, seriozen prezir za ili ismevawe na
lica so hendikep po~inuva seriozen prekr{ok na nepo~ituvawe i
podleì na pari~na kazna ili kazna zatvo vo traewe od dve
godini.
Zakonot na Mauricius sankcionira izvesni povredi na
odlukite protiv diskriminacija preku krivi~ni ili administra-
tivni kazni12. Istoto vaì i za respektivnite zakoni na Izrael13,
Filipinite14, Zambia15 i Zimbabve16.
2.1.2. Ustavni zakoni
Vo odreden broj zemji postojat ustavni odredbi protiv

diskriminacija koi eksplicitno go naveduvaat hendikepot. Toa
se: Avstrija17 Brazil18, Kanada19, Finska, Fixi20, Gambija21, Gana22,
11
Vidi: Zakon protiv diskriminacija na hendikep 1992, del 42 i 43- (Disability
Discrimination Act 1992, Sec.42 and 43).
12
Vidi: Zakon za obuka i vrabotuvawe na lica so hendikep, 1996, del 18- (The
Training and Employment of Disabled Persons Act, 1996, Sec. 18).
13
Vidi: Zakon za ednakvi prava na licata so hendikep, del 15 i 19(d)- (Equal Rights
for Persons with Disabilities Law, Sec.15 and 19( d)).
14
Vidi: Magna Karta za licata so hendikep, 1992 Glava 4, del 46- (Magna Carta for
Disabled Persons, 1992 Title IV , Sec.46. 20 The Persons with Disabilities Act, 1996, Sec.
32.).
15
Vidi: Zakon za licata so hendikep, 1996, del 32- (Draft of a Constitution for the
Second Republic of Gambia of 1996 (Sec.31 ). It is not certain that the Constitution has been
adopted yet. The draft was released for publication in 1997. 28 Constitution as of 1992
(Art.29)).
16
Vidi: Zakon za licata so hendikep, 1992, del 10 (v)- (Persons with Disabilities Act,
1992, Sec. IO(c)).
17
Vidi: Federalen ustaven zakon so izmenite od 1997 (~len 7)- (Federal
Constitutional Law as amended in 1997 (Art.7)).
18
Vidi: Ustav na Federalna Republika Brazil so izmenite od 1988- (Constitution of
the Federative Republic of Brazil, as of 1993 (Art.7). 24 Charter of Human Rights and
24
Germanija23, Malai24, Nov Zeland25, Ju`na Afrika26, [vajcarija27 i

Uganda28. Ovie klauzuli generalno ja zabranuvaat (negativnata)
diskriminacija na licata so hendikep bez precizno da definiraat
{to to~no se smeta pod poimot diskriminacija. Nekoi klauzuli
za ednakvost spomenuvaat direktni i indirektni formi na dis-
kriminacija29. Osobeno {iroka e klauzulata za ednakvost vo
Ustavot na Fixi, koja pokriva nepravedna direktna ili indi-
rektna diskriminacija i glasi: “... sekoe lice bez diskriminacija
zasnovana na zabrana (kako na primer- hendikep) ima pravo na
pristap do prodavnici, hoteli, ìveali{ta, javni restorani,
javni mesta za zabava, javni transportni uslugi, taksi prevoz i
drugi javni mesta” .
Gorenavedenite ustavi, isto taka, mu ovozmoùvaat ili mu
davaat pravo na zakonodavecot da prezeme afirmativna akcija vo
borbata protiv diskriminacija vrz osnova na hendikep. Afirma-
tivnata akcija, spored toa, celi kon strukturnata diskriminacija,
{to pak e edna od najgolemite pre~ki za izedna~uvawe na mo`nos-
tite na licata so hendikep. Na poleto na vrabotuvaweto, mnogu
dràvi imaat vovedeno kvoti za predimstvo na licata so
hendikep. Vo mnogu zemji rabotodavcite imaat obvrska da vrabo-
tat odreden procent na rabotnici so hendikep. Vo po~etokot, ovie
kvoti za vrabotuvawe, koga bea vovedeni vo politikata kon
hendikep po Vtorata svetska vojna, bea klasi~en primer za
za{titni merki. Tie se zasnovaa na idejata deka licata so
hendikep ne moàt da se natprevaruvaat so realniot svet.
Freedoms as of 1982 (Sec.15). 25 Constitution as amended in 1995 and in 2000 (Sec.6). 26

Constitution as of 1997 (Sec.38)).
19
Vidi: Povelba za pravata na ~ovekot i slobodite, Ustaven akt 1982- (Charter of
Human Rights of Freedoms, Constitution Act 1982).
20
Vidi: Ustav od 1997- (Constitution as of 1997).
21
Vidi: Nacrt Ustav na Vtorata Republika Gambija, 1996- (Draft of a Constitution
for the Second Republic of Gambia (1996)).
22
23
Vidi: Osnoven zakon na Federalna Republika Germanija so izmenite od 1994-
(Basic Law of the Federal Republic of Germany as amended in 1994).
24
Vidi: Ustaven akt na Republika Malai od 1994- (Republic of Malawi (Constitution)
Act 1994).
25
Vidi: Akt za pravata na ~ovekot, 1993- (Human Rights Act 1993).
26
27
28
29
Vidi: Fixi: del 38(2), Ju`na Afrika: del 9( 3,4), Gambia: del 33, Nov Zeland:
del 65.
25
So jaknewe na dvièweto za gra|anski prava vo kontekst na

rasnata i polova pripadnost, politikata na kvoti dobi novo
zna~ewe od aspekt na ednakvosta. Ova, pak, vlijae{e na planira-
weto kvoti na poleto na hendikepot. Od ovoj aspekt, intersno e da
se napomene deka nekoi od gorenavedenite ustavi predviduvaat
planirawe na kvoti na poleto na vrabotuvaweto, kako na primer
Brazil, od aspekt na vrabotuvawe vo javniot sektor (~len 37 od
Ustavot).
Drugi, pak, predviduvaat kvoti od oblasta na politi~ka
pretstavenost i zastapenost. Na primer, Ustavot na Malai
predviduva deka Senatot, koj e zakonodavno telo, treba da vklu~i
pretstavnici od razli~ni interesni grupi, me|u koi i grupi na
lica so hendikep (del 68 (2)). Sli~no na ova, Ustavot na Uganda
propi{uva Parlamentot da vklu~uva odreden broj na pret-
stavnici na licata so hendikep (~len 78 (1) (v)). Vo me|uvreme,
Parlamentot na Uganda ima rezervirano pet mesta za pres-
tavnicite na zaednicata na hendikepirani i prviot minister za
hendikep (èni i stari lica), Florence Nayiga Sekabiro e lice so
hendikep.
Vrz osnova na klauzulata za afirmativna akcija vo
Ustavot, vlastite vo Uganda usvoija nekolku zakoni za pogolema
zastapenost na licata so hendikep vo javniot ìvot. Primer e
Zakonot za lokalna vlast (Local Government Act) od 1997 godina,
spored koj odreden broj na mesta vo izbranite politi~ki tela na
site nivoa se rezervirani za lica so hendikep. Kako rezultat na
toa, na site nivoa, do sega se izbrani pove}e od 2.000 oficijalni
pretstavnici, koi imaat nekakov vid na hendikep30.
U{te eden interesen podatok za ovie ustavi, koi bea
izmeneti za da go vklu~at hendikepot kako osnov za diskri-
minacijata, e toa deka tie go priznavaat pravoto na koristewe na
znakoviot jazik. Finska (del 17), Ju`na Afrika (del 6) i Kanada
(del 14 vo koj e vklu~eno pravoto na tolkuva~ na koja bilo gluva
stranka ili svedok pri zakonska postapka) imaat takvi odredbi vo
svoite Ustavi.
Ustavnite klauzuli protiv diskriminacija se ~ini deka
imaat pogolem efekt otkolku krivi~nite klauzuli protiv
diskriminacija vo zemjite vo tranzicija. Bidej}i vo pove}eto
zemji Ustavot e najvisok zakon vo zemjata, ustavnite amandmani
dobivaat pogolemo javno vnimanie i moàt da gi tolkuvaat
30
Ovie podatoci bea izneseni od Nayiga Sekabiro na Me|unarodniot seminar za
pravata na mladite èni so hendikep odràn vo Wujork od 1-7 juni 2000 godina.
26
poniskite zakoni za protivustavni i nevaè~ki. Ustavnite

amandmani treba, isto taka, da bidat po~ituvani od sudstvoto {to
pak moè da dovede do reformi vo zakonite za hendikepot.
Sepak, postojat pove}e pri~ini zo{to ustavnite zakoni
protiv diskriminacijata na hendikepot imaat limitirani
efekti. Pred sé, vo zavisnost od pravniot sistem, nekoi ustavi ne
davaat nezavisni prava na gra|anite, {to pak zna~i deka liceto so
hendikep ne moè da se povika na klauzulata protiv diskri-
minacija pri sudskata postapka. Potoa, pravata regulirani so
ustavite se primenlivi samo vo takanare~enite vertikalni zako-
ni, odnosno, ustavnite odredbi gi za{tituvaat licata so hendikep
protiv diskriminacijata od strana na dràvnite slu`bi, no ne i
od privatnite lica. Kone~no, ustavnite odredbi naj~esto se
{iroki i neodredeni. Nitu hendikepot nitu diskriminacijata ne
se precizno definirani so koja bilo od ustavnite odredbi, osven
vo Ustavniot zakon na Nov Zeland. Ova im dava golemo
diskreciono pravo na sudovite. Sudskite odluki vo golema merka
se opredeleni od pravnata kultura.
Na primer, vo Germanija ne postoi tradicija na legisla-
tiva za gra|anski prava, a ustavnata klauzula protiv diskri-
minacija so ogled na odlukata na Federalniot Ustaven sud od 1996
godina pretstavuva “tigar bez zabi”. Vo slu~ajot pokrenat od edno
devoj~e vo invalidska koli~ka na koe mu bil onevozmoèn pristap
vo redovno u~ili{te, Sudot odlu~il deka ustavnata klauzula
protiv diskriminacija ne bila povredena od strana na {kolskite
vlasti. Zaklu~okot na germanskiot Federalen Ustaven sud potse-
tuva na slu~ajot koj bil procesuiran pred pove}e od 150 godini od
strana na Vrhovniot sud na SAD a so koj bila poddràna rasnata
poddvoenost vo u~ili{tata.
Kako vo slu~ajot Plessy v Ferguson31 od 1896 godina, ger-
manskiot sud zaklu~il deka obrazovnata segregacija na decata so
hendikep ne e diskriminacija bidej}i toa (obrazovanieto) e
posebno, no ednakvo. Klauzata “posebno no ednakvo” od slu~ajot
Plesi be{e otfrlena vo SAD vo 1954 godina so nova odluka vo
slu~ajot Braun v. Odborot za obrazovanie vo Topeka32 so koja
Vrhovniot sud kone~no prizna deka odvoenite obrazovni ustanovi
vo kontekst na rasnata pripadnost se vo su{tina i vo osnova
neednakvost.
31
Vidi: 163 U.S. 537 (1896).
32
Vidi: Brown v. Board of Education of Topeka, 349 U.S. 294 (1955).
27
Germanskiot Federalen Ustaven sud me|utoa ne be{e volen

da ja tretira ekskluzijata od obrazovanieto vo kontekst na
diskriminacijata. Iako prifati deka bi se smetalo za diskri-
minacija ako na student so hendikep, komu ne mu se potrebni kakvi
bilo prilagoduvawa ili posebni uslugi, mu se odbie priem, Sudot
ne be{e volen tuka da gi vklu~i i studentite so hendikep na koi
im e potrebana pristapna rampa, liftovi, tolkuva~i na znakoviot
jazik, alternativnite formi za ~itawe ili kakvi bilo drugi
posebni edukativni uslugi. Na toj na~in, medicinskiot model na
tretirawe na hendikepot be{e u{te pove}e zajaknat so prvata
odluka vrz osnova na novata germanska klauzula protiv diskrimi-
nacijata na licata so hendikep.
I dodeka ovie nedostatoci na ustavnite odredbi protiv
diskriminacijata naveduvaat na zaklu~ok deka ustavnite amand-
mani se beskorisni, primerot na Irska naveduva tokmu na
sprotivnoto. Bidej}i klazulata za ednakvost vo irskiot ustav
(Irish Constitution) od 1937 godina e osobeno slaba, irskiot Vrhoven
sud vo 1997 godina donese dve zakonski odrebi protiv diskri-
minacijata, vo koi, me|u drugoto, be{e opfaten i hendikepot.
Sudot zaklu~i deka zakonskoto barawe da se obvrzat na razumno
prilagoduvawe na rabotnite prostorii gi povreduva imotnite
prava na rabotodava~ite33. Zakonite treba{e da bidat revidirani
i modifikuvani od aspekt na hendikepot. Spored toa, ustavnite
amandmani bi moèle da posluàt kako va`na osnova za statu-
tarnite antidiskriminacioni zakoni.
Kone~no, pozitiven primer kako da se tolkuva op{tata
ustavna klauzula za ednakvost be{e onoj od 1997 godina po
odlukata na Vrhovniot sud na Kanada. Vo slu~ajot Eldrix v.
Britanska Kolumbija34, tuìtelite go iznesoa nivniot slu~aj
pred Vrhovniot sud na Britanska Kolumbija bidej}i provincijata
(lokalnata zaednica) ne im ovozmoìla usluga za znakova inter-
pretacija pri pruàweto na medicinskata usluga na liceto so
o{teten sluh (tuìtelite). Robin Eldri~ ne bila vo sostojba da
komunicira so svojata doktorka, a Xon i Linda Voren bile
podloèni na maki pri poroduvaweto na nivnite blizna~iwa
33
In the matter Article 26"of the Constitution of Ireland and in the Matter of the Employment
Equality Bill, Judgement of the Supreme Court May 1997; Re Article 26 and the Equal Status
Bill, judgement of the Supreme Court, May 1997. See G Quinn, From Charity to Rights -The
Evolution of the Rights-Based Approach to Disability: International and Irish Perspectives,
CPI Handbook of Services (Dublin, 2000), available at:
http://www.enableireland.ie/accesswest/intros/essayindex.html
34
Vidi: Eldridge v. British Columbia (Attorney General) (1997) 151 D.L.R. (41&) 577
(S.C.C.).
28
bidej}i ne moèle vo celost da go razberat ona {to im go kaù-

vale nivnite doktori i sestri. Tuìtelite ja podvele svojata
tu`ba pod klauzulata za ednakvost (del 15 od Povelbata), tvrdej}i
deka legislativata na lokalnite bolnici vr{i diskriminacija na
licata so o{teten sluh so toa {to ne im obezbeduva tolkuva~i na
znakoviot jazik koga efikasnata komunikacija pretstavuva va`na
i nephodna komponenta za davaweto na medicinskite uslugi.
Dodeka, apelacionite sudovi ja odbile ovaa tu`ba, Vrhovniot sud
na Kanada presudil deka e izvr{ena povreda na klauzulata za
ednakvost.
Tolkuvaj}i ja klauzulata za ednakvost na na~in so koj se
priznava deka odredeni grupi moàt da imaat potreba od nekakvo
prilagoduvawe za da ostvarat ednakvost, slu~ajot Eldrix ja
otvori mo`nosta spored delot 15 od Kanadskata povelba, vladite
da prezemat pozitivni i nezavisni ~ekori so koi, na licata so
hendikep i drugite grupi koi se izloèni na diskriminacija, }e
im se garantira ednakva za{tita i ednakvi beneficii pred
zakonot. Sepak i pokraj ohrabruva~kite tolkuvawa na zabele{-
kite (obiter dicta), Vrhovniot sud na Kanada prodolì da gi ostava
otvoreni pra{awata za pozitivnite obvrski vrz osnova na
klauzulata za ednakvost35.
2.1.3. Gra|anski zakoni
Tretiot pristap opfa}a donesuvawe na gra|anski zakoni

protiv diskriminacijata na licata so hendikep. Odreden broj na
dràvi imaat doneseno vakvi zakoni, i se zabeleùva tendencija
pogolem broj da ja sledat ovaa linija, na primer: Avstrija, Ger-
manija, Holandija, Portugalija i [vajcarija. Dràvi orien-
tirani kon gra|anski zakoni protiv diskriminacija na hendi-
kepot se slednive: Avstralija, Belgija36, Kanada37, île38, Kosta
35
Vriend v. Alberta [1998] 1 S.C.R.493. Za podetalna analiza vidi: B Porter, Substantive
Equality and Positive Obligations After Eldridge and Vriend, (1998) 9/3 Forum
Constitutionnel 71-82; DM Lepofsky, The Charter's Garantee of Equality to People with
Disabilities- How well is it working?, (1998) 16 Windsor Yearbook of Access to Justice 155-
214; M Jackman, Giving real effect to equality: Eldridge v. British Columbia (Attorney
General) and Vriend v. Alberta, (1998) 4/2 Rev of Constitutional Studies 352-71.
36
Vidi: Zakon za borba protiv diskriminacija i dopolnuvawe na Zakonot od 15
fevruari 1993 za formirawe na centar za ednakvi mo`nosti i borba protiv
rasizmot- (Act to Combat Discrimination and to Amend the Act of 15 February 1993 to
Establish a Centre for Equal Opportunity and to Combat Racism).
29
Rika39, Etiopija40, Finska41, Gana42, Gvatemala43, Hong Kong,

Ungarija44, Indija45, Irska46, Izrael, Korea47, Madagaskar48,
Mauricius49, Namibija50, Holandija51, Nigerija52, Filipinite,
Ju`na Afrika53, [panija54, [ri Lanka55, [vedska56, Velika Bri-
tanija57, SAD, Zambia i Zimbabve.
37
Vidi: Kanadski zakon za pravata na ~ovekot, RSC 1985- (Canadian Human Rights
Act, R.S.C. 1985, c. H-6).
38
Vidi: Zakon br.19.284 od 1994- (Act No 19.284 of 1994).
39
Vidi: Zakon 7600 za izedna~uvawe na mo`nostite za lica so hendikep od 1996-
(Law 7600 for Equalization of Opportunities for Persons with Disabilities,1996).
40
Vidi: Prava na licata so hendikep pri vrabotuvawe, Proklamacija
br.101/1004- (The Rights of Disabled Persons to Employment, Proclamation No 101/1994).
41
Vidi: Poglavje 2,del 1 Zakon za dogovori pri vrabotuvawe-55/2001- (Chapt. 2
Sect.1 Employment Contracts Act (55/2001)).
42
Vidi: Zakon za lica so hendikep od 1993- (The Persons with Disabilities Act of 1993).
43
Vidi: Zakon za za{tita na licata so hendikep – Dekret br.135-96 od 1996- (Act
for the Protection of Persons with Disabilities, Decree No.135-96, 1996).
44
Vidi: Zakon br.XXVI od 1998 za Odredbata za pravata na lica koi ~iveat so
hendikep i nivnata ednakvost na mo`nosi- ponatamu imenuvan kako Zakon br
XXVI- (Act. No. XXVI of 1998 on Provision of the Rights ofPersons Living with Disability
and their Equality of Opportunity (hereinafter cited as Act No. XXVI)).
45
Vidi: Zakon za lica so hendikep- za ednakvi mo`nosti, za{tita na pravata i
celosna participacija od 1995- (The Persons with Disabilities (Equal Opportunities,
Protection of Rights and Full Participation) Act, 1995).
46
Vidi: Zakon za ednakvost pri vrabotuvawe od 1998, Zakon za ednakov status od
2000 i Nacionalen zakon za pravata na hendikepirani od 2000- (Employment
Equality Act of 1998, Equal Status Act of 2000 and National Disability Authority Act (2000)).
47
Vidi: Zakon za pottiknuvawe na vrabotuvaweto na hendikepiranite, Zakon br
4129 od 1990 i Specijalen zakon za promovirawe na obrazovanieto od 1994- (Act
Relating to the Employment Promotion, etc of the Handicapped, Law No,4219 (1990) and The
Special Education Promotion Law, 1994).
48
Vidi: Kodeks za trud od 29.09.1994- (Labor Code as of2 9 September 1994).
49
Vidi: Zakon za obuka i vrabotuvawe na licata so hendikep- Zakon br. 9 od 1996-
(The Training and Employment of Disabled Persons Act (Act No.9 of 1996)).
50
Vidi: Zakon za Trud izmenet vo 1992- (Labor Act as amended in 1992).
51
Vidi: Zakon od 3.04.2003 za vospostavuvawe na Zakon za ednakov tretman vrz
osnova na hendikep ili hroni~ni bolesti- (Act of 3 April 2003 to establish the Act on
the Equal Treatment on grounds of Disability or Chronic Illness).
52
Vidi: Dekret za gra|anite so hendikep vo Nigerija od 1993- (Nigerians with
Disability Decree, 1993).
53
Vidi: Zakon za ednakvost pri vrabotuvawe od 1998 i Zakon
zarazvivawe/usovr{uvawe na ve{tini/kvalifikacii od 1998- (Employment Equity
Bill 1998 and Skills Development Bill of 1998).
54
Vidi: Statut za prava na rabotnicite- Kralski zakonodaven dekret 1/1995 od
24.03.1995- (Statute of Workers' Rights (Royal Legislative Decree 1/1995 24th March)).
55
Vidi: Zakon za za{tita na pravata na licata so hendikep, br.28 od 1996-
(Protection of the Rights of Persons with Disabilities Act, No.28 of 1996).
30
So isklu~ok na Zakonot na île, site ovie zakoni

pokrivaat diskriminacija pri vrabotuvawe na lica so hendikep.
Nekoi zakoni se trudovi zakoni i pokrivaat samo diskriminacija
pri vrabotuvawe (Kanada, Etiopija, Irska, Korea, Madagaskar,
Mauricius, Namibija, [panija, Ju`na Afrika i [vedska). Vo
pogled na drugite oblasti, zakonite se razlikuvaat vo golema
merka.
Najseopfatni zakoni protiv diskriminacijata vrz osnov
na hendikepot se onie na Avstralija, Kanada, Hong Kong, Filipi-
nite, Velika Britanija i SAD. Sprotivno na toa, dràvite so
kontinentalen praven sistem nemaat aplikativno iskustvo vo
ovaa oblast za razlika od dràvite so anglo-saksonski praven
sistem. Od tie pri~ini, naporite na organizaciite za pravata na
licata so hendikep vo lobiraweto za donesuvawe na lex generalis
(sistemski zakon) za pravata na licata so hendikep vo Republika
Makedonija e zna~aen inicijalen impuls vo podobruvaweto na
ovaa slika na globalno nivo.
Avstraliskiot Zakon protiv diskriminacija vrz osnov na
hendikepot zabranuva diskriminacija vo oblasta na vrabotuva-
weto, domuvaweto, obrazovanieto, pristapot do imoti, klubovi i
sportski i drugi objekti, poseduvawe na imot i obezbeduvawe na
stoki i uslugi (Del 3, 15, 22-30). Kanadskiot zakon za pravata na
~ovekot od 1985 godina, opfa}a za{tita od diskriminacija pri
obezbeduvawe na stoki, uslugi, objekti ili prilagoduvawa koi im
se dostapni na celokupnata javnost (vklu~uvaj}i go i transport-
ot). Voedno, toj zabranuva diskriminacija pri vrabotuvawe, kupu-
vawe deloven imot ili domuvawe (delovi 5-11).
Uredbata protiv diskriminacijata na hendikepot na Hong
Kong od 1995 godina, gi pokriva oblastite na vrabotuvawe, obra-
zovanie, imot, stoki i uslugi, objekti od javen karakter,
kancelariite na pravobranitelot, klubovi i sport i vladini
aktivnosti (delovi 11-20, 24, 25-29, 33-37). Vo filipinskata Magna
Karta za licata so hendikep od 1992 godina, se zabranuva
diskriminacijata vrz osnova na hendikep na poleto na vrabotu-
vawe, transport, javno smestuvawe i stoki i uslugi (Poglavje III,
56
Vidi: Zakon za zabrana na diskriminacija na licata so hendikep pri
vrabotuvawe, SFS br.1999-132 od 1999- (Prohibition of Discrimination Against Persons
With Disabilities in Employment Act, SFS No: 1999- 132, 1999).
57
Vidi: Zakon protiv diskriminacija na hendikep od 1995 i Zakon za komisija za
pravata na hendikepiranite od 1999- (Disability Discrimination Act 1995 and Disability
Rights Commission Act 1999).
31
glava I-III). Britanskiot Zakon protiv diskriminacija na

hendikepot od 1995 godina, {titi od diskriminacija pri vrabotu-
vawe, pri obezbeduvawe na stoki, objekti (sredstva) i uslugi i vo
odredena mera ja pokriva oblasta na obrazovanieto i javniot
transport (delovi 4, 19, 22, 29, 30, 32-39, 40-47).
Kone~no, amerikanskiot zakon protiv diskriminacijata
vrz osnov na hendikepot od 1990 godina zabranuva diskriminacija
vo oblasta na vrabotuvaweto, vladinite aktivnosti na dràvno i
lokalno nivo (vklu~uvaj}i obrazovanie, transport, socijalni
uslugi.), javni stoki i uslugi, i telekomunikacii (Poglavje I-IV).
Gra|anskite zakoni vo drugite zemji, isto taka, imaat
{irok delokrug, odnosno legislativata pokriva {irok spektar na
oblasti od sekojdnevniot ìvot, me|utoa ne se site oblasti
pokrieni so odredbite od zakonite protiv diskriminacija. Na
primer, Zakonot za ednakvi mo`nosti na licata so hendikep na
Kosta Rika od 1996 godina opfa}a pristap do obrazovanieto,
vrabotuvaweto, javniot transport, javnite uslugi, informaciite
i komunikaciite, kulturnite, sportskite i slobodnite aktiv-
nosti. No, eksplicitno zabraneta e diskriminacijata samo od
aspekt na vrabotuvawe, javni zdravstveni uslugi i participacija
vo kulturni, sportski i slobodni aktivnosti (~len 24, 31 i 55).
Zakonot na Indija za licata so hendikep (ednakvi
mo`nosti, za{tita na pravata i celosna participacija) od 1995
godina se razlikuva od drugite zakoni za gra|anski prava po toa
{to ima dosta slabi odredbi protiv diskriminacijata, no zatoa
pak, obezbeduva kvoti vo razli~nite oblasti. Odredbite protiv
diskriminacijata pokrivaat transport, pati{ta, grade`na sredi-
na i vladino vrabotuvawe (isklu~uvaj}i go procesot na najmuva-
we), (Glava VIII, del 44, 45, 46 i 47). Obvrskite da se ovozmoì
pristap na licata so hendikep se odnesuvaat samo “... vo granicite
na ekonomskite mo`nosti i razvojot” i, spored toa, mnogu lesno
moàt da se izbegnat.
Sistemot na kvoti od 3% se odnesuva na vrabotuvaweto vo
vladinite institucii, obrazovnite institucii poddràni od
vladata i strategijata za olesnuvawe na siroma{tijata (Glava VI,
del 33-40). Sistemot na kvoti za vrabotuvawe vo vladinite
institucii obezbeduva eden procent za lica so hendikep, posebno
gluvost, vizuelen i fizi~ki hendikep (Glava VI, del 33 (1)-(3)).
Interesno e deka sekoe slobodno mesto pod tri procenti od sis-
temot na kvoti za vrabotuvawe vo vladinite institucii }e bide
preneseno vo narednata godina (Glava VI, del 36). Teoretski, ova
32
moè da dovede do situacija vo koja vladinata agencija moè da

vraboti ili da unapredi vraboteni koi imaat hendikep.
Mnogu drugi stranski zakoni imaat odredbi za kvoti,
osobeno pri vrabotuvaweto vo javniot sektor. Kako {to pokaà
kratkiot komparativen pregled na evropskite zakoni za hendikep,
sistemot na kvoti pri vrabotuvaweto ima dolga tradicija i ne
sekoga{ ima vrska so na~elata i principite na anti-diskri-
minacija.
Sporedena so krivi~nite i ustavnite zakoni protiv
diskriminacijata na licata so hendikep, gra|anskata legislativa
protiv diskriminacijata e podetalna vo odnos na domenot na
zakonot. Pove}eto zakoni davaat definicija za toa {to pretsta-
vuva diskriminatorskoto odnesuvawe ili ednakvosta. Osven toa,
site gra|anski zakoni protiv diskriminacijata na hendikepot
imaat odredbi za mehanizmite za sproveduvawe.
2.1.4. Zakoni za socijalna za{tita
Kone~no, nekoi zemji odbrale pristapot kon pra{aweto za

zabranata na diskriminacijata vrz osnov na hendikepot da go
re{avaat na tradicionalen na~in, odnosno preku zakonite za
socijalna za{tita na licata so hendikep. Takvi zemji se: Boli-
vija58, Kina59, Kosta Rika60, Germanija61, Korea62, Nikaragva63,
Panama64 i [panija65. I Republika Makedonija, iako stihijno i
58
Vidi: Zakon br.1678 za Licata so hendikep od 1985- (Act No.1678 on the Person with
Disability, 1985).
59
Vidi: Zakon na Narodna Republika Kina za za{tita na licata so hendikep od
1990- (Law of the People's Republic of China on the Protection of Disabled Persons, 1990).
60
Vidi: Dekret br.119101-S-MEP-TSS-PLAN od 1989- (Decree No. 119101-S-MEP-
TSS- PLAN of 1989).
61
Vidi: Zbornik na zakoni na socijalen zakon-SGB- Kniga devetta-
Rehabilitacija i participacija na licata so hendikep- (Social Law Code (SGB)
Ninth Book (IX) -Rehabilitation and Participation of People with Disabilities).
62
Vidi: Zakon za za{tita na licata so hendikep, Zakon br.4179 od 1989 i Zakon za
unapreduvawe na specijanoto obrazovanie od 1994- (The Welfare Law for Persons with
Disabilities, Law No.4179 (1989) and The Special Education Promotion Law as of 1994).
63
Vidi: Zakon br.202 Propisi i politika vo odnos na licata so hendikep vo
Nikaragva/ Zakon za prevencija, rehabilitacija i izedna~uvawe na mo`nostite
na licata so hendikep vo Nikaragva od 1995- (Act No.202 Regulations and Politics
Regarding Disabled in Nicaragua/Act for the Prevention, Rehabilitation and Equalization of
Opportunities for Persons with Disabilities in Nicaragua, 1995).
64
Vidi: Zbirka zakoni za semejno pravo, Zakon br. 3 izmenet vo 1994- (Family Law
Code, Act No. 3 as amended in 1994).
33
necelosno, sepak moè da se vidi, go ima prifateno tradicional-

niot na~in. Od navedenoto moème da zaklu~ime deka dràvite so
kontinentalen praven system ~esto, inkliniraat kon ovoj na~in
na regulirawe na pra{awata povrzani so hendikepot.
Vo ovie zakoni, odredbite protiv diskriminacija se
nao|aat vedna{ do onie potradicionalnite za prevencija od
hendikep i rehabilitacija. Osven, finskiot Zakon za statusot i
pravata na pacientite od 1992 godina, so koj se garantira deka
sekoj ìtel na Finska ima pravo na zdravstvena i medicinska
grià bez nikakava diskriminacija, glavniot fokus na ovie
zakoni e pove}e naso~en na socijalnite uslugi i na~elata za
integracija otkolku na pravata zasnovani na odredbite protiv
diskriminacijata.
Odredbite protiv diskriminacijata vo legislativata za
socijalna za{tita imaat tendencija da bidat nejasni i se
limitirani na edna oblast- na primer: vrabotuvaweto vo javniot
sektor ili javnoto obrazovanie. Taka, {panskiot Zakon za
socijalna integracija na licata so hendikep od 1982 godina se
zanimava so prevencijata od hendikep, dijagnoza i procenka,
sistem na beneficii vo pari~na i materijalna forma, medicinska
i stru~na rehabilitacija, javni servisi i integracija na rabot-
noto mesto. Edinstvenata odredba protiv diskriminacija veli
deka sekoja diskriminaciona odredba zasnovana vrz hendikep vo
odnos na trudovite uredbi, kolektivnite dogovori, indivi-
dualnite dogovori ili unilateralnite odluki }e bide nevaè~ka
i poni{tena (Poglavje VII, del 38-2).
Zakonot na Narodna Republika Kina od 1990 godina sodrì
klauzula za generalna zabrana na diskriminacijata (Glava I, ~len
3), me|utoa, ne pojasnuva {to zna~i toa od aspekt na organi-
zacijata na op{testvoto. Tekstualnata analiza na Zakonot oddava
vpe~atok deka tradcionalniot medicinski model na hendikepot-
institucionalizacijata i segregacijata, e ramkata na zakonot. Na
primer, vo ~lenot 29 kako osnoven princip se utvrduva praviloto
za koncentrirano vrabotuvawe na licata so hendikep. Toa zna~i
deka mo`nostite za vrabotuvawe se obezbedeni vo specijalnite
za{titni firmi i institucii. Vo ovie specijalni institucii
diskriminacijata na licata so hendikep vo odnos na popolnu-
vaweto na rabotnite mesta, vrabotuvaweto, unapreduvaweto, odre-
65
Vidi: Zakon za socijalna integracija na licata so hendikep od 1982- (Law on the
Social Integration of the Disabled, 1982).
34
duvaweto na profesionalni ili tehni~ki tituli, zarabotuva~-

kata, blagosostojbata i od drugi aspekti, e zabraneta (~len 34).
Zemaj}i predvid deka ova e ednistvenata detalna odredba
protiv diskriminacija vo celiot Zakon, se ~ini deka ovoj zakon
ima dosta neobi~na pretstava za ednakvosta. Pristapot kon medi-
cinskiot model na ovoj zakon se pokaùva i preku nekoi odredbi
vo vrska so obvrskite na licata so hendikep. Spored ~len 10,
ìtel na Kina koj e lice so hendikep “... traba da pokaè opti-
misti~ki i pretpriema~ki duh”, {to pak go implicira sfa}aweto
deka hendikepot generira negativen odnos i depresija.
Nekoi zemji, kako {to se Filipinite, imaat zakoni koi bi
moèle da se karakteriziraat i kako socijalni, no i kako zakoni
za gra|anskite prava. Filipinskata Magna Karta sodrì jasna
postavka koja ja odrazuva namerata na zakonodavecot da premine
od medicinskiot model na tretman na hendikepot kon tretman od
aspekt na pravata na ~ovekot. Poglavjeto 1, Glava 1 del 2 (b) pred-
viduva deka ”... pravata na licata so hendikep ne smeat nikoga{ da
se smetaat kako uslugi na dobro~initelstvo od vladata”.
Istorijata na Zakonot protiv diskriminacija na hendi-
kepot na SAD pokaùva deka dràvite ~esto po~nuvaat so
odredbi protiv diskriminacijata na hendikepot vo zakonite za
socijalna za{tita. Ova e oblasta na zakonodoavstvo vo koja
zakonot za hendikep se razviva. Vo SAD najprvo se zabranija
odredeni formi na diskriminacija na hendikepot vo Zakonot za
rehabilitacija od 1973 godina. Poznatiot del 504 predviduva deka
sekoj entitet koj prima federalna finansiska pomo{ ili e voden
od koja bilo federalna agencija ne smee da vr{i diskriminacija
protiv “... na drug na~in kvalifikuvanoto” lice so hendikep. Vo
1988 godina, amandmanot vo Zakonot za domuvaweto, koj zabranuva
diskriminacija vo oblasta domuvawe, be{e prv ~ekor kon vklu~u-
vaweto na hendikepot vo zakonite za gra|anskite prava vo SAD.
Kone~niot ~ekor vo toj pravec be{e napraven so usvojuvawe na
Amerikanskiot zakon za licata so hendikep (ADA).
Sli~no ne{to imaat Kosta Rika i [panija, kade {to
odredbi protiv diskriminacijata na licata so hendikep ima i vo
zakonite za socijalna za{tita i vo gra|anskite zakoni.
Kako rezime, bi zaklu~ile deka odredbite protiv diskri-
minacijata vo zakonite za socijalna za{tita ne se seopfatni i
reformski orientirani. Pomestuvaweto na paradigmata od medi-
cinskiot model na tretitawe na hendikepot kon tretman od
35
aspekt na pravata na ~ovekot se ~ini pote{ko vidlivo vo vakov

vid na legislativa.
36
Poglavje II
Pravni lekovi za za{tita

na pravata od povredi
Sekoja dràva ima primarna odgovornost vo ramkite na
svojata teritorija da go osigura po~ituvaweto na pravata na
~ovekot, na site gra|ani podednakvo. So potpi{uvaweto i
ratifikuvaweto na me|unarodnite pravni instrumenti, dràvite
se obvrzuvaat, na nacionalno i regionalno nivo, da gi odbegnuvaat
site akcii koi moàt da dovedat do povreda na pravata na
~ovekot. Dopolnitelno, pove}e od ovie obvrski predvideni so
me|unarodnite pravni instrumenti predviduvaat deka dràvite
}e prezemaat ~ekori kon usvojuvawe na afirmativni akcii za
za{tita na pravata na ~ovekot. Tie, isto taka, moàt da ja
naveduvaat potrebata od donesuvawe na soodvetna legislativa i
prezemawe na drugi merki (zakonski, sudski i administrativni)
vo osiguruvaweto na po~ituvaweto na pravata na ~ovekot.
Pove}eto dràvi sozdavaat svoi za{titni sistemi za
pravata na ~ovekot, koi moè vo sebe da vklu~uvaat komisii koi
bi gi razgleduvale naodite za navodnata povreda na pravata na
~ovekot, kako i posebni sudski organi koi bi presuduvale po
opredelenite slu~ai. Isto taka, ovie àlbi moàt da bidat
razgleduvani i pred regularnite sudovi po gra|anski ili
krivi~ni sporovi ili moè da se sozdade ad hoc ili postojana
komisija koja bi vr{ela monitoring i bi izvestuvala za odno-
snite pra{awa.
So cel da se obezbedi po~ituvawe na pravata na ~ovekot,
postojat razli~ni mehanizmi na nacionalno, regionalno i
me|unarodno nivo. Na me|unarodno nivo, kontrolnite mehenizmi
opfa}aat: redovno podnesuvawe na izve{tai, individualni peti-
cii i peticii “dràva protiv dràva”66. Ponekoga{, ovie meha-
nizmi go crpat svojot legitimitet od ustavnata i nacionalnata
legislativa na dràvite, raspolagaat so konkretni i sprovedlivi
pravni lekovi i imaat prioritet vo koristeweto so istite pred
koristeweto na me|unarodnite pravni lekovi.
66
Vidi podetalno podolu: Del II.
37
1. Zakonska postapka (due process of law)
Konceptot na zakonska postapka se odnesuva na postapka

spored koja site prava se implementirani od strana na dràvata.
Pove}eto od formalnata za{tita na zakonskata postapka e
povrzana so ednakvosta pred sudovite.
Spored ~lenot 14 od Me|unarodniot pakt za gra|anski i
politi~ki prava, se predviduva deka “... sekoe lice ima pravo
negoviot slu~aj da bide raspravan pravedno i javno pred nadleèn,
nezavisen i nepristrasen sud, vostanoven so zakon ... sekoe lice
{to e obvineto za krivi~no delo potpolno ramnopravno ima
pravo ... |) da dobie besplatna pomo{ na tolkuva~, ako ne go raz-
bira ili ne go zboruva jazikot na koj se vodi raspravata”. Ovaa
odredba, koga stanuva zbor za hendikepot, e va`na poradi tri
pri~ini, i toa: prvo vo kontekst na gra|anskata obvrska; vtoro vo
kontekst na krivi~nata postapka protiv licata koi imaat
hendikep; i, treto poradi mo`nosta sudot vo ostvaruvaweto na
postapkata da gi {titi i ostanatite prava.
Me|unarodnoto pravo predviduva minimum standardi za
zakonskata postapka za licata vo postapkite pred sudovite.
^lenot 10 od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot
predviduva deka “sekoj ima potpolno ednakvo pravo na pravedno i
javno sudewe pred nezavisen i nepristrasen sud, pri odreduvaweto
na negovite prava i obvrski i vo uslovi na kakvo i da e krivi~no
obvinenie protiv nego”.
2. Locus Standi
Pove}eto od procedurite pred me|unarodnite institucii

predviduvaat od peticionerot da postoi prima facie li~na
involviranost vo slu~ajot. Tvrdeweto na individuata deka e
`rtva na povreda na nekoe pravo e uslov stipuliran vo pove}eto
od me|unarodnite instrumenti za pravata na ~ovekot. Me|utoa,
Komitetot za pravata na ~ovekot, ustanoven so Me|unarodniot
pakt za gra|anski i politi~ki prava, smeta deka locus standi pokraj
individuata koja tvrdi deka e `rtva na povreda na nejzinite prava
ima i liceto koe e ovlasteno da ja zastapuva individuata ili
drugo lice, dokolku e o~igledno deka `rtvata ne moè sama da ja
podnese peticijata, nitu da ovlasti lice {to }e ja zastapuva.
Spored ~lenot 34 na Evropskata konvencija za za{tita na
~ovekovite prava i osnovni slobodi: “Sudot moè da prima àlbi
38
od individui, nevladini organizacii67 ili grupi na individui,

koi tvrdat deka se `rtvi na povredi na pravata stipulirani vo
ovaa Konvencija ili vo protokolite kon nea, storeni od strana na
nekoja dogovorna strana”.
Vo vrska so uslovot `rtva, potrebno e da istakneme deka
vo princip individuata ne moè da podnese actio popularis i da se
àli na pravoto na nekoja visoka strana-dogovorni~ka in abstracto.
No, sudskata praktika pokaà deka pod nekoi opredeleni okol-
nosti imaj}i go predvid principot na efektivnost (l’effet utile) na
sistemot, individuata moè da tvrdi deka e `rtva, poradi
postoeweto na nekoja legislativa vo edna od visokite strani-
potpisni~ki na Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite
prava i osnovni slobodi68. Vo vrska so potencijalna `rtva vidi:
Malone case (Report of 17 December 1982, Application 82 (1984), p.52) i
Marckx case (Judgment of 13 June 1979, Application 31 (1979), p.12-14).
Vo slu~aj koga navodna idna presuda moè da se predvidi,
kako {to e vo slu~ajot Kirkwood69, toga{ Komisijata smeta deka
individualniot peticioner moè da se smeta za `rtva, no koga
ovaa navodna idna presuda ne moè da se predvidi voop{to, toga{
Komisijata ja proglasuva taa peticija kako neprifatliva.
[to se odnesuva do institutot indirektna `rtva, Komi-
sijata ima establirano princip koj í ovozmoùva na individuata
vo poseben slu~aj, da pokrene peticija za povreda na nekoj ~len od
Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni
slobodi protiv drug, iako toj direktno ne pretrpel povreda na
svoite prava i slobodi. Vo ovoj slu~aj, aplikantot mora da ima
blizok kontakt so direknata `rtva koja {to pretrpela povreda na
nekoj ~len od Konvencijata, za da bi se smetal i samiot toj za
`rtva, t.e. deka pretrpel li~na povreda70.
67
Nevladinite organizacii mora da bidat privatni organizacii. Op{tinite na
primer ne se smetaat za takvi. Vidi: Austrian municipalities v. Austria, Yearbook 17
(1974), p. 338 (352).
68
Vidi: Klass v. Federal Rebublic of Germany case, Series A, No.28, Application 5029/71,
Yearbook 17 (1974), p.178 (208); Open Door and Dublin Well Woman case, Series A,
No.246; Yasa case, Judgment of 2 September 1998; Norris case, Series A, No.142; De Jong,
Baljet and van den Brink case, Series A, No.77.
69
Vidi: Kirkwood v. United Kingdom case, Application 10479/83, D&R 37 (1984), p. 158
(182).
70
Vidi: Becker v. Denmark case, Application 7011/75, Yearbook 19 (1976), p. 416 (450),
kade germanski novinar go predizvika re{enieto na danskata vlada za
repatrijacija na 199 vietnamski deca, kako sprotivno na ~len 3 od EK^P.
39
Koga `rtvata sama ne e vo sostojba da prezeme kakva bilo

akcija (lice vo pritvor, pacient vo mentalna institucija ili
mnogu mlado lice), toga{ blizok rodnina, staratel, kurator ili
treto lice moè da prezeme akcija vo negovo ime i za negov
interes71.
Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot
eksplicitno prifa}a actio popularis vo svojot ~len 44 vo koj se
naveduva deka “sekoja individua, grupa na individui ili ne-
vladina organizacija priznata vo edna ili pove}e dràvi- ~lenki
na Organizacijata, moè da podnese àlba pred Komisijata
iznesuvaj}i obvinuvawa ili navodi za povredi na ovaa Konvencija
od strana na dràva- ~lenka”.
Zna~i, individuite na koi im se povredeni pravata se
`rtvi i od tie pri~ini imaat pravo na za{tita na svoite prava
pred sudovite i drugi relevantni sudski institucii. Me|utoa,
nekoi lica so hendikep ne se vo sostojba efektivno da gi za{titat
svoite prava. Praviloto na locus standi moè ekstenzivno da se
tolkuva na na~in koj }e im ovozmoì pristap do sudovite na ovie
individuii koi ne moàt da dojdat pred istite od pri~ini kako
{to se siroma{tijata, socijalniot ili fizi~kiot hendikep. Ova
moè da se ostvari sozdavawe mo`nost individuite ili
nevladinite organizacii koi se zanimavaat so problematikata na
hendikepot da prezemaat akcii vo ime i za smetka na licata so
hendikep ~ii prava bile povredeni.
3. Pravna pomo{ pred nacionalnite sudovi
Postoi mo`nost, licata so hendikep da ne raspolagaat so

sredstva da platat branitel vo sudskata postapka. Deklaracijata
za pravata na licata so hendikep, vo ~lenot 11, predviduva deka
licata so hendikep imaat pravo “da im se obezbedi stru~na pravna
pomo{, potrebna za za{titata na samite lica so hendikep ili
nivnata sopstvenost”. Dràvata e dol`na da obezbeduva besplatna
pravna pomo{ za licata so hendikep, kako i za drugite vulnera-
bilni grupi vo op{testvoto. Edno od re{enijata e zdruùvaweto
na pravnite uslugi i obvrzuvawe na advokatite nekoi slu~ai od
socijalna priroda da gi vodat primaj}i pritoa nezna~itelna suma
na pari za istite.
71
Vidi: X v. Federal Republic of Germany case, Application 155/56, Yearbook 1 (1955-
1957), p. 163.
40
Istoto pravo e artikulirano vo ~lenot 14 stav 3 (g) vo koj

se predviduva deka sekoe lice obvineto za krivi~no delo pot-
polno ramnopravno ima pravo “... da prisustvuva na raspravata i
samoto da se brani ili da ima branitel {to go izbralo; ako nema
branitel, da bide izvesteno za svoeto pravo da go ima i, sekoga{
koga toa go baraat intersite na pravdata, da se dodeli branitel po
slu`bena dol`nost besplatno ako nema mo`not da go plati”.
Vo ~lenot 6 stav 3 (v) od Evropskata konvencija za za{tita
na ~ovekovite prava i osnovni slobodi se naveduva deka sekoj
obvinet ima pravo “... da se brani samiot ili so pomo{ na
branitel po svoj izbor, a dokolku ne raspolaga so sredstva da
plati branitel, da dobie besplaten slu`ben advokat koga toa go
naloùvaat interesite na pravdata”.
Mnogu nevladini organizacii, vklu~uvaj}i i nekolku
nadvor od evropskite zemji, se povikuvaat na slu~aite za povreda
na pravata na ~ovekot presudeni od strana na Sudot za pravata na
~ovekot, kako {to e na primer slu~ajot Airey v. Ireland72. Vo
presudata na ovoj slu~aj, Sudot smeta deka obvrskata na dràvite
da go napravat pristapen i efikasen sudskiot sistem opfa}a i
pravo na besplatna pravna pomo{ vo gra|anskite postapki koga
procedurata e kompleksna i potrebno e pravna pomo{, so cel da se
osigura dostapnost pred sudot. Ovoj presedan i re{enijata {to
sledea, dovedoa do ekstenzivna reforma na nacionalnite pravni
sistemi vo evropskiote dràvi so cel da se za{titi pristapnosta
na sudovite za siroma{nite lica vo gra|anskite pravni postapki.
Kontroverznite pra{awa od oblasta na hendikepot, kako
{to e sterilizacijata na decata so mentalen hendikep potrebno e
da potpa|aat pod jurisdikcijata na specijalnite semejni sudovi.
Potrebno e ovie sudovi neformalno i brzo da gi re{avaat slu~a-
ite od sferata na semejnoto pravo, kade {to moè da u~estvuva i
sovetodavniot personal na semejnite sudovi.
4. Redovni nacionalni sudovi
Pravata na ~ovekot vo prv red treba da bidat ostvareni

preku redovnite doma{ni sudovi. Pri~inite za toa se dvojni:
prvo, dodeka pove}eto me|unarodni instrumenti za pravata na
~ovekot go predviduvaat redovnoto podnesuvawe na izve{tai i
individualnite peticii, retko koi dràvi, so isklu~ok na drà-
72
Vidi podetalno: Airey v. Ireland, presuda od 11 septemvri 1979 godina, Serija A
br. 32.
41
vite- ~lenki na Sovetot na Evropa, gi imaat prifateno fakul-

tativnite klauzuli ili protokoli {to se odnesuvaat na pravoto
na individuite da podnesuvaat peticii pred opredelenite organi;
i vtoro, iako nekoi dràvi- ~lenki ja prifatile jurisdikcijata
na ovie organi sepak ulogata na doma{nite sudovi ostanuva
klu~na, zatoa {to spored op{to prifatenite principi na me|u-
narodnoto pravo ovie organi moè da raspravaat po predmetot
samo koga }e bidat iscrpeni site doma{ni pravni sredstva.
Spored ~lenot 35 od Evropskata konvencija za za{tita na
~ovekovite prava i osnovni slobodi, prviot kriterium za ocenka
na prifatlivosta predviduva deka “... sudot moè da rasprava po
predmetot samo koga }e bidat iscrpeni site doma{ni pravni
sredstva, spored op{to prifatenite principi na me|unarodnoto
pravo i vo rok od {est meseci od datumot na koj e donesena
kone~nata interna odluka”. Koga zboruvame za pravni lekovi,
toa ne né sveduva samo na sudskite pravni lekovi, tuku gi opfa}a
site doma{ni proceduri {to se staveni na raspolagawe na apli-
kantot.
Neiscrpuvaweto na doma{nite pravni sredstva e predmet
na slu~ajot Spenser protiv Velika Britanija73. Komisijata vo
ovoj slu~aj se osvrna na gledi{teto izneseno vo slu~ajot Viner,
deka nepokrenuvaweto postapka za kr{ewe na doverba ne
pretstavuva neiscrpuvawe na pravnite sredstva vo mati~nata
zemja. Vo takvi okolnosti Komisijata smeta deka àlbite na
àlitelite vrz osnova na ~len 8 od Konvencijata se neprifatlivi
spored stariot ~len 27 stav 3 od istata zatoa {to àlitelite ne
gi iscrpile pravnite sredstva pred mati~nite instancii vrz
osnova na stariot ~len 26 od Konvencijata (nov ~len 35).
Ako postojat doma{ni pravni lekovi koi se teoretski
dostapni no postoi nerazumno odloùvawe od strana na
nacionalnite vlasti, toga{ aplikantot ne bi trebalo da bide
kaznet so toa {to bi mu se odbila tu`bata kako neprifatliva
poradi neiskoristuvawe na pravnite srestva, staveni na raspo-
lagawe od strana na dràvata. Op{to prifatliv slu~aj, vo koj
aplikantot ne e obvrzan da prezeme akcija pred doma{nite sudovi,
e onoj vo koj obi~ajnoto pravo ne naveduva na zaklu~ok deka toj
slu~aj nema nikakvi {ansi za uspeh. Problemot se javuva toga{
koga doma{noto pravo ne ni dava jasen odgovor na ovaa pra{awe.
73
Vidi: Spenser v. United Kingdom case, Application 28851/95 and 28852/95, Odluka na
Komisijata od 16 januari 1998 godina, 92-A Odluki i izve{tai na Evropskata
komisija za pravata na ~ovekot 56-75 (mart 1998 godina).
42
Taka, vo slu~ajot Campbell and Fell74, aplikantot uspeal da pokaè

deka pravniot lek {to mu bil staven na raspolagawe ne bil
dovolno o~igleden.
No, vo nekoi drugi slu~ai koga pravoto ne e jasno, kako {to
e slu~ajot Retimag75, od aplikantot se o~ekuva da prezeme akcija
so koja }e ja razjasni pozicijata. Se nametnuva pra{aweto: koj go
nosi tovarot na dokaùvaweto na ovoj uslov za prifatlivost
na aplikacijata pred Komisijata? Dodeka vo minatoto ovoj uslov
be{e dokaùvan samo od strana na aplikantot, deneska tovarot na
dokaùvaweto e podelen. Najprvo, tuènata dràva dokaùva deka
vo nejziniot sistem moàt da se najdat relativno efikasni i
adekvatni pravni lekovi, dodeka ponatamu, aplikantot treba da
dokaè deka tie pravni lekovi se ili iskoristeni ili pak ne se
adekvatni i dovolni.
Pove}eto dràvi imaat nekakov tip na zakoni za za{tita
na pravnite lekovi. Dràvite koi se potpisni~ki na regional-
nite i me|unarodnite instrumenti za pravata na ~ovekot se obvr-
zani so odredbite na istite. Ponekoga{, nacionalnite zakoni
direktno se povikuvaat na pravnite garancii predvideni vo ovie
me|unarodni instrumenti za pravata na ~ovekot. Pove}eto dràvi
sozdavaat svoi za{titni sistemi za pravata na ~ovekot, koi moè
vo sebe da vklu~uvaat komisii za razgleduvawe na naodite za
navodnata povreda na pravata na ~ovekot, kako i posebni sudski
organi za presuduvawe po opredelenite slu~ai.
Vidot na mehanizmi i proceduri variraat od dràva do
dràva. Na primer, vo nekoi dràvi postojat komisii, vo drugi
ovaa pra{awe se re{ava preku ustavnite sudovi, vo treti postojat
administrativni tela koi gi nabquduvaat povredite na pravata na
~ovekot i podnesuvaat àlbi do regionalnite i me|unarodnite
instanci.
[to se odnesuva do pra{aweto na hendikep, doma{nite
sudovi moè da pretstavuvaat promotor i za{titnik na pravata
na licata so hendikep. Sekoe lice, kako i drugite, moè da podne-
se àlba za navodna povreda na svoite prava i moè da bara nado-
mest na {teta. Sudovite vo ramkite na svoite nadle`nosti moè
da gi pottiknuva razli~nite interesni grupi da prezemaat akcii
po odredeni pra{awa.
Nacionalnite sistemi za pravata na ~ovekot se va`ni od
dve pri~ini: tie se polesno pristapni za golem broj na licata so
74
Vidi: Campbell and Fell case, Series A, No. 80, para.61.
75
Vidi: Retimag case, Application 712/60, Yearbook 4 (1961), p. 384.
43
hendikep i interesnite grupi vo razli~nite dràvi; i, koga za

razgleduvawe na tu`ba za povreda na pravata na licata so hendi-
kep e nadleèn povisok sud (na primer, Apelacionen sud ili
Vrhoven sud) i re{enieto e vo polza na licata so hendikep, toa
sozdava pravilo koe moè da se koristi od strana na drugi lica so
hendikep ~ii prava se povredeni na istiot na~in.
Me|unarodnite i regionalnite instrumenti za pravata na
~ovekot moàt da bidat koristeni vo nacionalnite mehanizmi za
istite na pove}e razli~ni na~ini, vklu~uvaj}i:
- zasnovuvawe na àlbata vrz odredbite na me|unarod-
nite i regionalnite instrumenti za pravata na ~ovekot
koi se inkorporirani vo nacionalniot praven sistem;
- koristewe na me|unarodnoto pravo za pravata na
~ovekot pri tolkuvaweto na odredbite od doma{noto
pravo, zatoa {to sudiite vo mnogu dràvi se vodeni od
me|unarodnoto pravo pri nivnata interpretacija za
specifi~nite pravni odredbi;
- potsetuvawe na dràvata deka so ratifikacijata na
me|unarodnite dogovori nacionalnite organi se
obvrzani da go tolkuvaat doma{noto pravo na toj na~in
{to bi bila izbegnata kakva bilo kolizija so obvr-
skite na dràvata spored me|unarodnoto pravo; i
- koristewe na me|unarodnoto pravo za pravata na ~ove-
kot kako minimalen standard za za{tita koj {to
nacionalniot zakon treba da go postigne. Onie {to se
zalagaat za pravni reformi moè da se zalagaat za
doveduvawe na doma{noto pravo vo ista linija so me|u-
narodnite standardi za za{tita na pravata na licata so
hendikep.
Pravata i mehanizmite na dràvite moè da bidat kori-
steni vo podobruvawe na za{titata na pravata na licata so hendi-
kep ispituvaj}i:
- koi odredbi na ustavot i zakonite gi za{tituvaat pra-
vata na licata so hendikep i koi odredbi i legislativa
se va`ni za pravata na licata so hendikep;
- dali postojat posebni ustavni i zakonski odredbi za
pravoto na zabranata od diskriminacija i/ili pravoto
na ednakvost;
- koi me|unarodni instrumenti za pravata na ~ovekot se
ratifikuvani od strana na dràvata i koga istata e
vlezena vo sila vo odnosnata dràva;
44
- dali me|unarodnite instrumenti za pravata na ~ovekot

avtomatski stanuvaat del od nacionalniot praven sis-
tem ili potrebna e dopolnitelna ratifikacija na
istite;
- koi direktni mehanizmi za za{tita na pravata na
~ovekot postojat: ustavni sudovi, kancelarii za gra|an-
ski prava, komisii za pravata na ~ovekot, ombudsman, i
dali nekoj od ovie organi e fokusirana na pravata na
licata so hendikep; i,
- dali se pokrenati slu~ai vo nacionalnite sudovi zasno-
vani na povredata na me|unarodnoto pravo za prava na
~ovekot?
Vo opredeleni dràvi kako {to e île, eden broj na sudski
presedani pokaùvaat deka ~ileanskite sudovi imaat tendencija
da gi zasnovaat svoite presudi na me|unarodnoto pravo. Postojat i
va`ni slu~ai kade avtomatskata inkorporacija na obi~ajnoto me-
|unarodno pravo e prifatena i primeneta od strana na sudovite.
Vo Germanija, me|unarodnoto pravo ~ij izvor ne se me|una-
rodnite dogovori e vovedeno vo nacionalniot praven sistem via
~lenot 25 od Ustavot na Federalna Republika Germanija, vo koj e
vklu~ena slednava klauzula: “op{tite pravila na me|unarodnoto
pravo se integralen del na federalniot praven sistem. Tie imaat
prioritet pred nacionalnite zakoni i direktno sozdavaat prava i
obvrski za gra|anite na teritorijata na Federalna Republika
Germanija”. Zna~i, ne e potrebna dopolnitelna ratifikaciona
procedura.
Od druga strana, vo Japonija potrebna e ratifikacija na
me|unarodnite pravni instrumenti, no vo nejzinata legislativa e
navedeno deka me|unarodnite dogovori imaat prednost pred
nacionalnite zakoni. Iako Japonija nema ratifikuvano golem
broj od me|unarodnite instrumenti za pravata na ~ovekot, sepak
potrebno e da se napomene deka vo izminatite 15 godini japon-
skiot Zakonodaven dom gi ratifikuval najva`nite me|unarodni
instrumenti i go harmoniziral svoeto zakonodavstvo so odred-
bite na istite.
Me|utoa, i nacionalnite sistemi za za{tita na pravata na
~ovekot imaat nekolku zna~ajni ograni~uvawa, kako {to se:
- zavisnosta od politi~koto opkruùvawe, zatoa {to vo
dràva vo koja dràvniot aparat gi povreduva pravata
na svoite gra|ani ne moè da egzistira nitu efikasen
naionalen mehanizam za za{tita na istite;
45
- vo dràva vo koja postojat diskriminira~ki zakoni

nacionalnite mehanizmi ne nudat na~in za za{tita na
pravata na ~ovekot od povredite; i,
- vo dràva vo koja sudovite i drugite dràvni organi ne
funkcioniraat, se korumpirani i dràvnite slu`be-
nici ne se zainteresirani za pravata na ~ovekot ne
moè da se popravi situacijata so povredite na pravata
na ~ovekot na nacionalno nivo.
46
Poglavje III
Obvrski i odgovornosti na dràvite

1. Odgovornosti na dràvite
Me|unarodniot sud za pravdata, vo slu~ajot Barcelona

Traction, ja potencira{e idejata deka osnovnite prava na ~ovekot
sozdavaat erga omnes obvrski. Po donesuvaweto na presudata za
ovoj slu~aj, se zabeleà zgolemeno prifa}awe vo sporedbenoto
me|unarodno pravo na principot za legitimen interes i pravo na
dràvite za protest protiv zagrozuvaweto na pravata na ~ovekot
bez razlika kade ovie zagrozuvawa nastanale. Moè da se kaè
deka kr{eweto na pravata na ~ovekot, osudeno od strana na
Sovetot za bezbednost na OON, pretstavuva me|unarodno kri-
vi~no delo. Nekoi me|unarodni krivi~ni pravni dokumenti
izri~no naveduvaat {to podrazbiraat pod kr{ewe na pravata na
~ovekot, vklu~uvaj}i genocid, ma~ewe, zemawe zalo`nici,
aparthejd, voeni zlostorstva, is~eznuvawe na lica, ropstvo i
nekoi formi na terorizam.
êsto, postoi ~ovekova dimenzija vo me|unarodnite
krivi~ni dela. Evropskiot sud za pravata na ~ovekot, vo slu~ajot
A i B v. Holandija76, smeta{e deka Holandija e odgovorna poradi
nedostatok na pravni sredstva za efektivna za{tita na g-ca B,
odnosno dvete odredbi od Krivi~niot zakonik na Holandija
relevantni za ovoj slu~aj- ~lenot 248 ter i 239 (2) ne í obezbedile
prakti~na i efektivna za{tita poradi pravna praznina.
Pokraj sozdavaweto na forum za adresirawe na pra{awata
za kr{eweto na pravata na ~ovekot, dràvite treba da igraat
aktivna uloga vo za{titata od nastanuvaweto na navedenite
kr{ewa, kako i voveduvawe na za{titni merki za licata so
hendikep.
Implementiraweto na zakonodavstvoto zavisi vo golema
mera od politi~kata volja na dràvite da se pridrùvaat kon
76
Vidi podetalno podolu: Del III (Poglavje VI- Pravo na po~ituvawe na
privatniot i semejniot ìvot).
47
me|unarodnite standardi. Efektivnata implementacija na ovie

me|unarodni normi i standardi vo golema mera zavisi od mreàta
na vladina, nevladina i me|unarodna poddr{ka.
Postojat nekolku merki koi moàt da pomognat vo podo-
bruvaweto na statusot na licata so hendikep, i toa:
- sobirawe na statisti~ki podatoci;
- zgolemuvawe na svesta vo op{testvoto;
- kreirawe na politikata i planirawe; i,
- obuka na personalot na site nivoa.
Vo podobruvaweto na statusot na licata so hendikep, od
zna~itelna pomo{ se i rabotata na Ombudsmanot, nacionalnite
koordinacioni komisii, nevladinite organizacii, i Specija-
lnite izvestuva~i.
1.1. Sobirawe na statisti~ki podatoci
Sobiraweto na informacii i podatoci za licata so

hendikep e neophodno za razbiraweto na situacijata vo koja{to se
nao|aat licata so hendikep vo sekoja dràva. Analizata na ovie
informacii }e im ovozmoì na kreatorite na politikata i na
zakonodavniot dom da dobijat vistinska slika za statusot na
licata so hendikep koja bi im pomognala vo formulacijata na
efektivna politika koja }e go adresira ovaa pra{awe.
Vo praviloto 13 od Standardnite pravila za obezbeduvawe
na podednakvi mo`nosti za licata so hendikep (The Standard Rules
on the Equalization of Opportunities for Persons with Disabilities), se
naveduva deka dràvite ja imaat krajnata odgovornost za
pribirawe i {irewe na informaciite za ìvotniot standard na
licata so hendikep. Ovie informacii potrebno e da se sobiraat
periodi~no, kako del od oficijalniot statisti~ki sistem na
dràvite. Sobranite podatoci moàt da se vklu~at vo materi-
jalite za nacionalniot popis, ovozmoùvaj}i korelacija so poda-
tocite za prihodot, stepenot na obrazovanie i drugi relevantni
kriteriumi77. Ovie informacii, isto taka, moàt da bidat pri-
sobrani i preku anketi na doma}instvata, prezemeni vo sorabotka
so univerzitetite, istraùva~kite instituti i organizaciite na
licata so hendikep.
77
Interesno e da se napomene deka na 8 januari 2001 godina koga se donesuva{e
Zakonot za popis na naselenieto i doma}instvata vo Republika Makedonija,
Polio plus- Organizacija na licata so hendikep, predloì kako 16 to~ka na
popisniot pra{alnik da se vklu~i podatokot za zdravstvenata sostojba.
48
Oddelot za statistika na Sekretarijatot na OON (The

Statistics Division of the United Nations Secretariat), raboti na
izrabotka na realisti~en i prakti~en sistem za pribirawe na
podatocite vo dràvite i vo podgotvuvaweto na tehni~ki
prira~nici i dokumenti za sobiraweto na istite. Komisijata za
statistika na OON odlu~i da go vklu~i hendikepot kako osnov vo
Principite i preporakite za popisite na naselenieto i doma-
}instvata (Principles and Recommendations for Population and Housing
Censuses). Me|utoa, Generalniot sekretar, vo svojot izve{taj od
2000 godina pod naslov “Prgramata za popis na svetskoto
naselenie i doma}instvata” (World Population and Housing Census
Programme), naveduva deka podobro e izveduvawe na specijali-
zirana anketa za licata so hendikep.
Ponatamu, za dràvite od golema korist bi bilo
sozdavaweto na baza na podatoci za hendikepot, vo koja bi bile
vklu~eni informaciite za pridru`nite slu`bi i programi, kako
i statistiki za razli~nite grupi na lica so hendikep. Statis-
ti~kata baza na podatoci za hendikepot na OON pretstavuva
ramka koja{to dràvite moè da ja koristat vo sozdavaweto na
svoi nacionalni statisti~ki bazi na podatoci. Statisti~kata
baza na podatoci za hendikepot na OON e osnovniot izvor na
informacii, koga stanuva zbor za sledeweto na razvojot na statu-
sot na licata so hendikep, ostvaren na me|unarodno nivo.
1.2. Zgolemuvawe na svesta vo op{testvoto
Vo praviloto 1 od Standardnite pravila za obezbeduvawe

na podednakvi mo`nosti za licata so hendikep se naveduva deka
“dràvite treba da prezemaat aktivnosti za zgolemuvawe na
svesta vo op{testvoto za licata so hendikep, nivnite prava,
potrebi, nivnite potencijali i nivniot pridones”. Dràvite,
isto taka, treba da distribuiraat informacii za dostapnite
pridru`ni slu`bi i programi, koi }e bidat korisni i za licata
so hendikep i za op{tata javnost. Ovie informacii treba da
bidat dostapni vo forma koja bi bila razbirliva za licata so
komunikacioni ograni~uvawa.
Potrebno e dràvite da iniciraat informativna kampawa
i programi za obrazovanie na javnosta za pra{awata na hendi-
kepot, stavaj}i akcent na porakata deka licata so hendikep imaat
isti prava i obvrski kako i drugite lica. Zna~ajna komponenta vo
zgolemuvaweto na svesta vo op{testvoto e fokusiraweto na kam-
49
pawata za obrazovanieto na decata, kako na~in za gradewe na

pozitiven stav na idnite generacii kon licata so hendikep.
Ponatamu, spored praviloto 1, dràvite se odgovorni za
podignuvawe na svesta na licata so hendikep za svoite prava i
potencijali, koi bi dovele do iskoristuvawe na mo`nostite dos-
tapni za niv.
Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep
(World Programme of Action Concerning Disabled Persons) vo para-
grafot 154 predviduva deka na licata so hendikep i na nivnite
organizacii treba da im se dozvoli ednakov pristap, resursi i
adekvatna obuka vo vrska so javnite informacii, so cel tie da
moàt slobodno da go prezentiraat svoeto gledi{te i iskustvo
pred op{tata javnost preku mediumite.
1.3. Kreirawe na politika i planirawe
Kreatorite na politikata i zakonodavniot dom polesno gi

izrabotuvaat nacionalnite politiki od interes za licata so
hendikep koga gi imaat site informacii za statusot na istite.
Obezbeduvaweto na vklu~enost na licata so hendikep vo plani-
raweto i kreiraweto na site relevantni politiki e predvideno
so praviloto 14 od Standardnite pravila za obezbeduvawe na
podednakvi mo`nosti za licata so hendikep. Iako dràvite
planiraat politiki za licata so hendikep na nacionalno nivo,
sepak, treba da bidat poddrùvani i akcii na regionalno i
lokalno nivo. Potrebite na licata so hendikep, isto taka, treba
da bidat vklu~eni vo op{tiot plan za razvoj, a ne da se tretiraat
odvoeno.
Nacionalnite dolgoro~ni programi za postignuvawe na
celite na Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep,
potrebno e da bidat integralen del od op{tata politika za
socijalno-ekonomski razvoj na dràvata. Dopolnitelno, ohrab-
ruvaweto na lokalnite zaednici za sozdavawe na programi i
merki za licata so hendikep treba da bide pottiknato od strana
na dràvata.
Potrebno e vklu~uvawe na organizaciite na licata so
hendikep vo site odlu~uvawa za planovite i programite {to se
odnesuvaat na ovie lica ili {to vlijaat na nivniot ekonomski i
socijalen status. Spored praviloto 18 od Standardnite pravila za
obezbeduvawe na podednakvi mo`nosti za licata so hendikep,
dràvite se odgovorni “... za priznavawe na pravoto na organiza-
ciite na licata so hendikep da gi pretstavuvaat ovie lica na
50
nacionalno, regionalno i lokalno nivo. Dràvite- ~lenki

potrebno e da ja priznaat sovetodavnata uloga na ovie organiza-
cii i da ostvaruvaat direkten kontakt so niv. Na ovoj na~in,
organizaciite moàt da vlijaat vrz vladinite politiki i re{e-
nijata vo sferite na nivniot interes.
Na Konsultativniot sostanok na eksperti za pravo i
politikite za hendikepot (Consultative Expert Meeting on Law and
Disability Policies), odràn vo Berkli (SAD) od 8-12 dekemvri 1998
godina, elaborirani se celite koi bi im pomognale na zainteresi-
ranite dràvi podobro da gi planiraat, dizajniraat i implemen-
tiraat akciite {to se odnesuvaat na licata so hendikep, vo
najmalku tri klu~ni oblasti, i toa:
- podobruvawe na formulacijata na legislativnata
ramka, koja bi promovirala koristewe na relevantni
me|unarodni normi i standardi {to se odnesuvaat na
pravata na licata so hendikep;
- zgolemuvawe na svesta i razbiraweto na situacijata vo
koja se nao|aat licata so hendikep, koja bi vlijaela na
re{enijata od strana na kreatorite na politikite i
programite, za vklu~uvawe na me|unarodnite normi i
standardi {to se odnesuvaat na licata so hendikep vo
zakonodavnite tekstovi i praktikata na dràvata; i,
- jaknewe na gra|anskoto op{testvo za da moè aktivno
da u~estvuva vo razgovorite za pravnite i politi~kite
pra{awa {to se odnesuvaat na licata so hendikep.
1.4. Obuka na personal
Obezbeduvaweto na soodvetna obuka na site nivoa na

personalot, koj se zanimava so planirawe i sozdavawe na prog-
rami i uslugi koi se odnesuvaat na licata so hendikep predvideno
e vo praviloto 19 od Standardnite pravila za obezbeduvawe na
podednakvi mo`nosti za licata so hendikep. Potrebno e dràvite
da se osiguraat deka site organi koi {to im ovozmoùvaat davawe
na uslugi vo sferata na hendikepot, imaat personal koj{to e
soodvetno obu~en. Ponatamu, vo izrabotuvaweto na programi za
obuka, potrebno e dràvite da vr{at permanentni konsultacii so
organizaciite na licata so hendikep i dokolku e toa ostvarlivo,
kako obu~uva~i ili sovetnici, potrebno e da u~estvuvaat lica so
hendikep.
51
Obukata na volonterite koi rabotat za dobroto na zaed-

nicata (community workers) vklu~uva razvoj na soodvetni vrednosti
i kompetencii. Dràvata treba da osigura, ovie lica dopol-
nitelno, pokraj specijaliziranite znaewa i ve{tini, da dobivaat
i seopfatni informacii za socijalnite, prehranbenite, zdrav-
stvenite, obrazovnite i profesionalnite potrebi na licata so
hendikep. Volonterite moè da se pogriàt za zadovoluvawe na
potrebite na licata so hendikep, ako se obu~eni adekvatno, ova
moè da bide pozitivno vo nadminuvaweto na nedostatokot na
personal vo site slu`bi koi rabota so licata so hendikep.
Dràvite treba da go pro{irat i znaeweto i odgovornostite na
licata koi rabotat vo sli~ni sferi na interes i koi davaat drugi
uslugi, kako {to se nastavnicite, socijalnite rabotnici, admini-
stratorite i liderite na zaednicite.
2. Organi koi pomagaat vo podobruvaweto na statusot na

licata so hendikep
Obi~no, sproveduvaweto na zakonite e zada~a na usta-

novite na javnata administracija i sudovite. Legislativata koja
te`nee da izvr{i transformacija na op{testvoto vo odredna
oblast, kako na primer pravata na ~ovekot ili zakonite protiv
diskriminacijata, obi~no formira nekakov vid na specijalni
tela za sproveduvawe. Toa moè da bide ombudsmanot, nacional-
nite komisii, nevladini organizacii, specijalni izvestuva~i i
nacionalni soveti ili agencii. Me|u zakonite za hendikep, raz-
gledani pogore, samo gra|anskite ili socijalnite zakoni sodràt
nekakvi odredbi za sproveduvawe ili monitoring na zakonite.
2.1. Ombudsman
[vedskata ideja za visok funkcioner ovlasten da gi

ispituva poplakite za navodnite administrativni povredi i
kr{ewe na pravata na ~ovekot, be{e prifatena vo mnogu delovi
od svetot. Preku neformalnoto istraùvawe, ombudsmanot moè
mnogu pobrzo od sudot da gi ispita i utvrdi navodite na àlbata.
Izve{taite na ombudsmanot, koi se publikuvaat, se isklu~itelno
va`ni za dràvata i vladite se ~uvstvuvaat obvrzani da posta-
puvaat po niv. Ombudsmanot moè da vr{i razli~ni vidovi na
administrativni istragi koi sudovite nerado bi gi prezemale. Od
52
tie pri~ini, ulogata na ombudsmanot78 e klu~na vo razgleduvaweto

na pretstavkite podneseni od strana na licata so hendikep.
2.2. Nacionalni koordinacioni komisii
Hendikepot e pove}edimenzionalno pra{awe koe e od

interes na razli~ni akteri vo op{testvoto i poradi toa potrebna
e koordinacija i sorabotka pome|u site niv. Svetskiot program na
aktivnosti za licata so hendikep i praviloto 17 od Standardnite
pravila za obezbeduvawe na podednakvi mo`nosti za licata so
hendikep, stavaat akcent na potrebata i odgovornista na dràvite
za formirawe i zacvrstuvawe na nacionalnite kooridnacioni
komisii ili sli~ni tela, so cel da stanat centralno mesto za
diskusija na problemite na licata so hendikep.
Na me|unarodniot sostanok za ulogata i funkciite na
nacionalnite kooridnacioni komisii za hendikep vo zemjite vo
razvoj (The International Meeting on the Roles and Functions of National
Co-ordinating Committees on Disability in Developing Countries), odràn
vo Peking od 5-11 noemvri 1990 godina, usvoen e Vodi~ot za
formirawe i razvoj na nacionalnite kooridnacioni komisii za
hendikep ili sli~ni tela (Guidelines for the Establishment and
Development of National Co-ordinating Committees on Disability or Similar
Bodies), koj detalno gi elaborira ulogata i funkciite na
nacionalnite kooridnacioni komisii. Celite na ovoj Vodi~ se
odnesuvaat na razvojot na nacionalni politiki i zakonodavstva za
pra{awata na hendikepot i vo pottiknuvaweto efektivni merki
za prevencija od hendikep, rehabilitacija i aktivno i celosno
u~estvo na licata so hendikep vo socijalniot ìvot i razvojot.
Ovie komisii imaat zna~ajna uloga vo monitoringot na gorena-
vedenite nacionalni politiki, zakonodavstvata i merkite.
Nacionalnite kooridnacioni komisii i sli~ni tela
potrebno e da funkcioniraat na baza na postojanost i da bidat
pravno zasnovani, proprateni so soodvetnata administrativna
regulacija. Funkciite na komisiite se da gi razgleduvaat, koordi-
niraat i sovetuvaat site slu`bi i nevladini organizacii koi
rabotat za dobroto na licata so hendikep, za predvidenite aktiv-
nosti. Za pra{awata {to se odnesuvaat na blagosostojbata na
licata so hendikep, ovie komisii postapuvaat vo svojstvo na
profesionalni sovetodavci vo odnos na vladite i kreatorite na
78
Vidi podetalno za Ombudsmanot na EU: http://www.euro-ombudsman.eu.int
53
politikite vo dràvite. Od tie pri~ini, nacionalnite koordina-

cioni komisii potrebno e da bidat samostojni i da imaat resursi
so koi bi gi ostvaruvale svoite odgovornosti i zada~i.
Ponatamu, ovie komisii treba da se sostojat od pretstav-
nici od razli~nite sferi na op{testvenoto ìveewe, odnosno
vladini pretstavnici od ministerstvata odgovorni za pra{awata
na socijalnata i zdravstvenata za{tita, vrabotuvaweto, tran-
sportot, domuvaweto, obrazovanieto i kulturata, pretstavnici od
nevladinite organizacii i, posebno, pretstavnici od organiza-
ciite na licata so hendikep koi treba da imaat zna~itelno
vlijanie vo ovie komisii so cel da se osigura soodvetnoto adresi-
rawe na pra{awata od niven interes79.
Avstraliskiot zakon protiv diskriminacijata na licata
so hendikep predviduva formirawe na nacionalni komisii (del
67 i 113). Kanadskiot zakon za pravata na ~ovekot se sproveduva
preku Nacionalnata komisijata i Nacionalniot tribunal (del 26
i 48). Vo Izrael sproveduvaweto na Zakonot za ednakvi prava na
licata so hendikep se vr{i preku razli~ni ministerstva i
Nacionalnata komisija (del 20-25). Vo Velika Britanija Komi-
sijata za pravata na licata so hendikep80 e ~uvarot na Zakonot
protiv diskriminacija na licata so hendikep.
2.3. Nevladini organizacii
Edna od najzna~ajnite ulogi na nevladinite organizacii e

monitoriraweto na za{titata na pravata na ~ovekot kako vo
svojata, taka i vo drugite dràvi i zalagaweto i podrùvaweto na
za{titata na istite kaj nacionalnite i me|unarodnite institu-
cii. Ulogata na nevladinite organizacii e esencijalna za efek-
tivnata za{tita na pravata na ~ovekot na nacionalno i na
me|unarodno nivo, zatoa {to tokmu tie ja podignuvaat svesta vo
op{testvoto za pravata na ~ovekot, od edna strana i moàt da se
sprotistavat na kr{eweto na istite od strana na dràvite, od
druga strana.
79
Vo Republika Makedonija vo 2000 godina e formirano vladino (nacionalno)
koordinativno telo za implementirawe na Standardnite pravila na OON, so
koe pretsedava lice so vizuelen hendikep.
80
Komisijata za pravata na licata so hendikep e osnovana spored Zakonot za
komisija za pravata na licata so hendikep od 1999 godina. Ova novo telo go
zameni Nacionalniot sovet za hendikep koj be{e osnovan spored Zakonot protiv
diskriminacija na licata so hendikep (DDA), no se pokaà monogu poslabo.
S.Minti, Introducing UK Disability Rights Commission, vidi: www.disabilityworld.org/June-
July2000/Governance/UKDisabilityRights.htm
54
Zalagaweto i poddrùvaweto, vo najop{ta smisla, opfa}a:

- identifikacija na pra{aweto ili problemot kade {to
akcijata prezemena od strana na gra|anite odigrala
uloga vo negovoto re{avawe;
- ispituvawe na prirodata na problemot; definirawe na
pozicijata i posakuvaniot rezultat (odnosno, artikuli-
rawe na posakuvanite prava i ponuduvawe na politika
ili zakonski predlozi);
- planirawe na strategijata (celite i merkite {to e
potrebno da se prezemat);
- sozdavawe na sojuznici za ostvaruvawe na svoite celi;
i,
- edukacija na po{irokata javnost i lobirawe za
ostvaruvawe na potrebnite promeni.
Na Globalniot sostanok na eksperti (Global Meeting of
Experts), odràn vo Stokholm vo 1987 godina, u~esnicite se slo-
ìja za va`nosta na pottiknuvawata na nevladinite organizacii,
koi ~esto pretstavuvaat inicijalna to~ka za razvojot i istovre-
meno moàt efektivno da vlijaat na opredelenite vladini
re{enija vo razli~nite sferi na op{testvenoto ìveewe. Nevla-
dinite organizacii ne se ograni~eni samo na za{titata na
pravata na ~ovekot, naprotiv, tie prezemaat i drugi aktivnosti,
kako {to e promocijata na podednakvite mo`nosti preku profe-
sionalnata obuka.
Biroto za Evropa i Evroazija na Agencijata za me|una-
roden razvoj na SAD (United States Agency for International
Development- USAID) vo juni ovaa godina go publikuva{e svojot
Indeks za odr`livost na nevladinite organizacii za 2003 godina
(The 2003 NGO Sustainability Index)81, akcentiraj}i ja na dva mesta
kampawata na Polio plus (nevladina organizacija za pravta na
licata so hendikep vo Republika Makedonija) za zgolemuvawe na
jvnata svest vo op{testvoto, iako ovaa organizacija nikoga{ nema
sorabotuvano na proekt na USAID.
Nabquduvaweto na akciite prezemeni od strana na
dràvite i prifa}aweto na obvrskite od ratifikuvanite me|u-
narodni instrumenti, kako i implementacijata na me|unarodnite
81
Vidi podetalno: United States Agency for International Development, Bureau for Europe
and Euroasia, Office of Democracy, Governance and Social Transition, The 2003 NGO
Sustainability Index for Central and Eastern Europe and Euroasia, Seventh Edition, June
2004, dostapno na internet na: http://www.usaid.gov/
55
standardi za pravata na ~ovekot, od strana na nevladinite organi-

zacii, e eden od najva`nite mehanizmi vo za{titata na pravata na
~ovekot. Ova se izvr{uva na sledniov na~in:
a) prepra}awe na nezavisni informacii do ~lenovite na
organite na me|unarodnite organizacii, zatoa {to
izve{taite za dràvite ne moàt da se pregleduvaat
bez povikuvawe i na drugi izvori na informacii;
b) promoviraj}i znaewe i razbirawe na procesot na
izvestuvawe, odnosno podnesuvawe na izve{tai. Nevla-
dinite organizacii igraat najva`na uloga vo pottiknu-
vaweto na individui i grupi vo podnesuvaweto na
informacii za kr{eweto na nivnite prava od strana na
dràvite, i prepra}awe na istite do ~lenovite na orga-
nite na me|unarodnite organizacii; i,
v) nevladinite organizacii se, isto taka, va`ni i za
efektivnosta na procesot na izvestuvawe, zatoa {to
bez nivnoto lobirawe i kampawite za informirawe na
javnosta, postoi opasnost preporakite na organite na
me|unarodnite organizacii ili da ne se implemen-
tiraat ili da se implemenitiraat na pogre{en na~in.
Nevladinite organizacii moè da u~estvuvaat vo
razli~nite fazi na procesot na izvestuvawe: pred podnesuvaweto
na izve{tajot; za vreme na razgleduvaweto od strana na organite
na me|unarodnite organizacii na podneseniot izve{taj; i, vo
procesot na implementiraweto na preporakite.
Golem broj dràvi im go doveruvat monitoringot na
zakonite na pretstavinicite na organizaciite na lica so
hendikep. Na primer, Zakonot na Narodna Republika Kina za
za{tita na licata so hendikep predviduva formirawe Federacija
na licata so hendikep od Kina, koja ja ima odgovornosta da gi
pretstavuva i {titi pravata i interesite na licata so hendikep
vo Kina (~len 8).
2.4. Specijalni izvestuva~i
Kancelarijata na Specijalniot izvestuva~ za hendikepot

(Special Rapporteur on Disability) vo ramkite na Komisijata za soci-
jalen razvoj na OON be{e formirana vo 1994 godina, vo sogla-
snost so Standardnite pravila za obezbeduvawe na podednakvi
mo`nosti za licata so hendikep.
Poslednoto, ~etvrto poglavje od Standardnite pravila go
opi{uva kontrolniot mehanizam dizajniran da ja potpomogne
56
efektivnata implementacija na Pravilata. Paragrafot 2 predvi-

duva deka monitoringot na Pravilata }e bide ostvaruvan vo
ramkite na Komisijata za socijalen razvoj.
Rabotata na Specijalniot izvestuva~ se sostoi vo nadgle-
duvawe na implementacijata na Standardnite pravila preku
direktnata komunikacija so dràvite i nevladinite organizacii
i, voop{to, vo podobruvawe na statusot na licata so hendikep.
Specijalniot izvestuva~ raboti zaedno so panel na eksperti za
pra{awata na hendikepot. Specijalniot izvestuva~, so pomo{ na
Sekretarijatot, }e izgotvuva izve{tai koi bi se podnesuvale do
Komisijata za socijalen razvoj (paragraf 8) i }e dava sovetodavni
uslugi za primenata i kontrolata na Pravilata (paragraf 6).
Prviot Specijalen izvestuva~, Bengt Lindqvist ([vedska),
be{e naimenuvan vo 1994 godina i negoviot mandat be{e dvapati
obnoven, vo 1997 i 2000 godina, so rezolucii na Ekonomsko-soci-
jalniot sovet. Vo periodot 2003-2005 godina, Generalniot sekre-
tar na OON ja naimenuva Ms. Hessa Al-Thani (Katar) za Specijalen
izvestuva~ za hendikep.
2.5. Nacionalni soveti ili agencii
Ungarskiot zakon protiv diskriminacijata predviduva

formirawe na Nacionalen sovet za pra{awata na hendikepot, vo
koj organizaciite na lica so hendikep treba da bidat zastapeni
(del 24). Indiskiot zakon predviduva formirawe na mehanizam za
multisektorsko planirawe i monitoring. Postoi Centralen
koordinativen komitet so glaven na~alnik za licata so hendikep
i nekolku dràvni koordinativni komiteti, koi se odgovorni za
pra{awata na hendikepot na dràvno nivo82. Zakonot propi{uva
deka odreden broj mesta vo sekoj od ovie komiteti treba da bide
popolnet od lica so hendikep (del 3, 9, i 13).
Nigeriskiot Zakon protiv diskriminacijata predviduva
formirawe na Nacionalna komisija za lica so hendikep, ~ij
pretsedatel treba da bide lice so hendikep i vo koj site pogolemi
grupi na lica so hendikep treba da bidat zastapeni (del 14).
Sli~no na ova, Zakonot za lica so hendikep na Gana predviduva
formirawe na Nacionalen sovet na lica so hendikep, vo koj {est
82
Dvièweto protiv hendikep vo Indija e vidno razo~arano od bavnata
implementacija na ovie odredbi. A.Mohit, Govenance & Legislation: Initiatives of the
Government of India to Advance Asia & Pacific Decade of disabled Persons, dostapno na
web stranicata na Internet: www.disabilityworld.org/May2000/Governance/India.htm
57
mesta se rezervirani za pretstavnicite na organizaciite na lica

so hendikep.
Zakonot na Zimbabve predviduva formirawe Odbor za
hendikep, vo koj polovina od mestata moraat da bidat popolneti
od pretstavnici na organizaciite na licata so hendikep (del 4, 5
i 7). Istoto vaì i za Agencijata za lica so hendikep vo Zambija,
koja e telo za sproveduvawe na Zakonot protiv diskriminacijata
na Zambija (del 6 i 25).
Funkciite na ovie monitoring tela se raznovrsni i vari-
raat pome|u sovetodavni i sobirawe informacii za vladite,
preku podigawe na javnata svest do istragi i podnesuvawe àlbi.
Odborot za hendikep na Zimbabve i Agencijata za lica so
hendikep na Zambija imaat ovlastuvawe da izdadat “naredba za re-
gulirawe” so koja }e pobaraat konkretna akcija od sopstvenicite
~ii objekti ili uslugi se nepristapni za licata so hendikep.
58
Sistemi na za{tita
Najtivkite zborovi nosat bura. Mislite {to doa|aat

so ne~uen ~ekor go upravuvaat svetot.
- Ni~e
59
60
Sistemi na za{tita
DEL VTORI
SISTEMI
NA ZA[TITA
Voved
Ovoj del ovozmoùva seopfatna analiza na me|unarodnite
normi i standardi {to se odnesuvaat na licata so hendikep,
prifateni vo ramkite na sistemot na Organizacijata na
obedinetite nacii na univerzalno nivo, i drugite regionalni
sistemi kako na Evropa, taka i na Amerika, Afrika, Azija i
Pacifikot kako i na Bliskiot Istok. Ovoj del, isto taka,
izloùva odredeni prakti~ni informacii koi bi gi pribliìle
zalo`bite na me|unarodnata, nacionalnata i lokalnata zaednica
kon celite na me|unarodnite standardi za pravata na ~ovekot {to
se odnesuvaat na licata so hendikep, identifikacijata na
pre~kite vo implementacijata na ovie prava i vo razvojot na
agenda za “zajaknuvawe” na polo`bata na licata so hendikep.
Delot dva e podelen na tri poglavja. Poglavjeto IV, se
odnesuva na univerzalniot sistem na za{tita na pravata na
~ovekot vo ramkite na OON so poseben osvrt na specifi~nite
me|unarodni normi za pravata na licata so hendikep. Poglavjeto
V, e posveteno na regionalnite sistemi na za{tita na pravata na
~ovekot. Najprvo se obrabotuva evropskiot regionalen sistem,
kako vo ramkite na Sovetot na Evropa, taka i vo ramkite na
Evropskata unija. Ovoj del e od zna~itelen interes za nas, od
pri~ini {to Republika Makedonija e ~lenka na Sovetot na
61
Evropa od edna strana i, ad momentum, zapo~nat e procesot na

aplikacija za polnopravno ~lenstvo vo Evropskata unija od druga
strana. Ponatamu, obraboteni se sistemite za za{tita na pravata
na ~ovekot vo Amerika, Afrika, Azija i Pacifikot kako i na
Bliskiot Istok, so cel da se dobie komparativna slika na
mehanizmite za za{tita na pravata na ~ovekot vo svetot.
62
Sistemi na za{tita
Poglavje IV
Univerzalen sistem na za{tita na pravata na

~ovekot - OON
Organizacijata na obedinetite nacii, od samoto osnovawe

be{e zainteresirana za statusot i pravata na licata so hendikep
i sekoga{ prifa}a{e deka diskriminacijata vr{ena vrz licata
so hendikep direktno vlijae vrz ekonomskiot i socijalniot razvoj
na celata zaednica. OON ja zasnova promocijata na pravata na
licata so hendikep vrz svoite osnova~ki principi, koi se odnesu-
vaat na osnovnite slobodi i ednakvosta na site ~ove~ki su{test-
va. Pokraj op{tite me|unarodni normi, doneseni se i specifi~ni
normi za pravata na licata so hendikep, od koi najva`no e
donesuvaweto na Standardnite pravila za ednakvost na mo`nos-
tite za licata so hendikep (The Standard Rules on the Equalization of
Opportunities for Persons with Disabilities). Iako Pravilata nudat eden
vid na instrument vo racete na licata so hendikep i nivnite
organizacii za sozdavawe na legislativa i prezemawe na aktiv-
nosti i ja davaat osnovata za tehni~kata sorabotka me|u dràvite,
OON i drugite me|unarodni organizacii i nevladinite organi-
zacii, sepak donesuvaweto na Konvencija za pravata na licata so
hendikep vo ramkite na sistemot na OON krajno bi gi razre{ila
site dilemi vo odnos na pra{awata na hendikepot.
1. Op{ti me|unarodni normi za pravata na licata so

hendikep
Povelbata na Obedinetite nacii (Charter of the United

Nations), gi zadolùva dràvite- ~lenki da gi po~ituvaat pravata
na ~ovekot bez nikakva diskriminacija zasnovana vrz rasa, pol,
jazik ili vera i so toa go formira nukleusot za za{tita na prava-
ta na licata so hendikep.
Odredeni ~lenovi od Povelbata ja so~inuvaat osnovata od
koja {to po~nuvaat da se gradat pravata na licata so hendikep.
Ovie ~lenovi se:
63
^len 1 (3) predviduva deka celite na OON se “… da ostva-

ruvaat me|unarodna sorabotka pri re{avaweto na me|unarodnite
problemi od ekonomski, socijalen, kulturen ili humanitaren
karakter, kako i pottiknuvawe i razvivawe na po~ituvaweto na
pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi za site, bez ogled na rasa,
pol, jazik ili vera.”
^len 13 (1) (b) propi{uva deka Generalnoto sobranie gi
pottiknuva prou~uvawata i dava preporaki so cel “… da se una-
preduva me|unarodnata sorabotka na stopansko, op{testveno,
kulturno, vospitno i zdravstveno pole, kako i da pomaga da se
dojde do ostvaruvawe na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi
za site bez ogled na rasa, pol jazik ili vera.”
Vo ~len 55 se odreduvaat oblastite od poseben interes za
postignuvawe na celite na OON. Vo taa smisla, OON }e promo-
vira (a) “povisok ìvoten standard, potpolna vrabotenost i
uslovi za ekonomski i op{testven napredok i razvoj”. Ponatamu,
Obedinetite nacii }e se zalagaat za (v) “univerzalno po~ituvawe
i uvaùvawe na pravata na ~ovekot, kako i na osnovnite slobodi
za site, bez diskriminacija vo odnos na rasa, pol, jazik ili vera”.
Vo politi~kata atmosfera koja í prethodi na Studenata
vojna, koja vo toj period dobila porigidna forma, Generalnoto
sobranie na sesijata vo 1948 godina, po dolgotrajna diskusija i
amandmanski proces83, ja usvoilo Univerzalnata deklaracija za
pravata na ~ovekot (Universal Declaration of Human Rights), na 10
dekemvri 1948 godina so 48 glasovi za, nitu eden protiv i 8 vozdr-
àni84. Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot e prviot
seopfaten me|unaroden dokument za pravata na ~ovekot, funda-
ment na me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot i artikula-
cija na filozofijata za nivna me|unarodna za{tita. Slednive
~lenovi od Deklaracijata ja vospostavile fundamentalnata
83
Tretiot komitet na Generalnoto sobranie (zadolèn za socijalnite i za
humanitarnite pra{awa) posvetil 81 sostanok za da gi razgleda 168-te podneseni
amandmani i soodvetno revidiraniot tekst go dostavil za usvojuvawe. 58 dràvi-
~lenki glasale 1400 pati za sekoj zbor ili klauzula vo tekstot na Deklaracijata.
Mnogubrojnite raspravi ja reflektirale tradicionalnata podelba me|u
dràvite vo odnos na pravata na ~ovekot. Islamskite dràvi, na primer, bile
protiv pravata povrzani so polovata ednakvost (ednakvoto pravo na brak za
maòt i ènata) i pravoto za promena na verskata pripadnost. Zapadnite dràvi
bile protiv vklu~uvaweto na ekonomskite i socijalnite prava. Vidi podetalno:
A.H. Robertson, Human Rights in the World, 1996, str.28; Human Rights Today, a United
Nations Priority, 1998.
84
Vozdràni bile Sovetskiot sojuz zaedno so ~etiri isto~noevropski dràvi i
sovetskite republiki so pravo na glas, Ju`na Afrika i Saudiska Arabija. Vidi
podetalno: H.J. Steiner, P. Alston, International Human Rights in Context, 1996, str.120.
64
Sistemi na za{tita
normativna baza na standardite i celite za idnoto dejstvuvawe

vrz koi po~nale da se razvivaat me|unarodnite normi i standardi
koi se odnesuvaat i na pravata na licata so hendikep:
^lenovite 1 i 2 gi utvrduvaat osnovnite principi vrz koi
se temeli Deklaracijata za pravata na ~ovekot. ^lenot 1 ja pro-
klamira filozofijata na Deklaracijata, predviduvaj}i deka:
“site ~ove~ki su{testva se ra|aat slobodni i ednakvi po dosto-
instvo i prava ...”. Principite na sloboda i ednakvost se osnov-
nite pretpostavki za ostvaruvawe na. Toa zna~i deka pravoto na
sloboda i ednakvost e vrodeno i neotu|ivo pravo na sekoe ~ove~ko
su{testvo. Principot na sloboda treba da se tolkuva vo individu-
alisti~ka smisla, vo soglasnost so zapadnata liberalna misla85.
Inkorporiraweto na principot na sloboda i na principot na
ednakvost vo Deklaracijata vo univerzalen kontekst pretstavuva
istoriski nastan bez presedan vo razvojot na civilizacijata.
Principot na ednakvost e dopolnitelno elaboriran vo
~lenot 2, vo koj se naveduva deka “site prava i slobodi navedeni vo
ovaa Deklaracija im pripa|aat na site lu|e, bez ogled na nivnite
razliki, kako {to se: rasa, boja, pol, jazik, religija, ... ili drug
status”. Ova e prvata antidiskriminatorska klauzula vo me|una-
rodnoto pravo za pravata na ~ovekot86.
^lenovite od 3 do 6 zaedni~ki proklamiraat deka “sekoj
ima pravo na ìvot, sloboda, sigurnost ...”, bez nikakvi ograni-
~uvawa. Pravata koi se odnesuvaat na integritetot na li~nosta
(na ìvot, sloboda i sigurnost, kako i pravata izvedeni od niv:
sloboda od tortura, sloboda od ropstvo, sloboda od arbitrerno
apsewe ili zatvorawe) se, po definicija, apsolutni prava i tie
ne moàt da se derogiraat, za razlika od drugi prava koi moàt da
bidat ograni~eni vo soglasnost so moralnite vrednosti, javniot
red i op{tata blagosostojba vo demokratskoto op{testvo.
85
“Vo ovoj kontekst moàt da se poso~at barem tri od mnogute zna~ewa na poimot
sloboda: da ima{ {irok opseg na zna~ajni opcii i mo`nosti; da se bide
nezavisen od drugite vo odlu~uvaweto za opcijata ili mo`nosta; da bide{
sloboden vo postavuvaweto na sopstvenite vrednosti i prioriteti i da ìvee{
vo soglasnost so niv.” A.Eide, The Historical Significance of the Universal Declaration,
Inernational Social Science Journal, 158, 1998.
86
“Univerzalnata osnova na pravata na ~ovekot izrazena niz ovie principi
podrazbira deka: ~ove~kite su{testva se ednakvi bidej}i ja delat zaedni~kata
esencija na ~ove~koto dostoinstvo, a pravata na ~ovekot se univerzalni, ne
poradi voljata na dràvite ili me|unarodnite organizacii, tuku zaradi nivnata
pripadnost kon ~ove{tvoto.”, Human Rights Today, a United Nations Priority, 1998.
65
Principot na ednakvost vo uìvaweto na pravata na

~ovekot i osnovnite slobodi (zabrana na diskriminacija) treba
da se tolkuva zaedno so ~lenot 7, koj proklamira deka, “... site lu|e
se ednakvi pred zakonot i na site im pripa|a, bez nikakva diskri-
minacija, ednakva za{tita so zakon. Na site im pripa|a ednakva
za{tita od kakva i da bilo diskriminacija, {to e vo sprotivnost
so ovaa Deklaracija i od kakvo i da bilo pottiknuvawe na takvata
diskriminacija.”
Ovoj ~len gi proklamira principite na: ednakvost pred
zakonot; ednakva za{tita na zakonot i ednakvost pri implemen-
tacijata na zakonot (posledniov e osobeno zna~aen, i ja izrazuva
su{tinata na zabranata na diskriminacija ili eliminirawe na
diskriminacijata, so cel principot na ednakvost od formalen da
stane fakti~ki). Vakvata interpretacija na principot na ednak-
vost podrazbira aktivna uloga na dràvite, merki na afirma-
tivna akcija, {to e jasno proklamirano podocna vo me|unarodnite
dogovori {to sleduvaat.
Ponatamu, vo ~lenot 25 (1) od Deklaracijata se naveduva
deka sekoj “… ima pravo na osiguruvawe vo slu~aj na nevra-
botenost, bolest, hendikep, ... ili vo drug slu~aj na nedostatok na
sredstva za ìvot poradi okolnosti {to se nadvor od negovata
kontrola.”
Zna~eweto na Univerzalnata deklaracija bi go artiku-
lirale preku misleweto na profesorot Sohn, koj ja definira
pravnata priroda na Deklaracijata kako: “… avtenti~na inter-
pretacija na Povelbata na OON, koja detealno go izrazuva
zna~eweto na frazata pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi
koi {to dràvite, so Povelbata, se soglasija da gi po~ituvaat i
da gi unapreduvaat. UD^P i se pridruì na Povelbata, kako del
od ustavnata struktura na svetskata zaednica. Deklaracijata, kako
avtenti~na lista na pravata na ~ovekot, postana fundamentalna
komponenta na me|unarodnoto obi~ajno pravo, koja gi obvrzuva
site dràvi, ne samo ~lenkite na OON”87.
Pokraj Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot,
postojat i {est drugi konvencii za pravata na ~ovekot, doneseni
vo sistemot na OON na koi, iako se op{ti, licata so hendikep
sepak, moàt da se povikuvaat na niv. Me|unarodniot pakt za
gra|anski i politi~ki prava (The International Covenant on Civil and
Political Rights- ICCPR) i Me|unarodniot pakt za ekonomski, soci-
87
Vidi: Sohn, The New International Law: Protection of the Rights of Individuals rather then
States, AUL Rev. 1982.
66
Sistemi na za{tita
jalni i kulturni prava (The International Covenant on Economic, Social

and Cultural Rights- ICESCR) usvoeni vo 1966 godina i Fakulta-
tivniot protokol kon Me|unarodniot pakt za gra|anski i
politi~ki prava se dvata osnovni me|unarodni dogovori za
pravata na ~ovekot, koi zaedno so Univerzalnata deklaracija go
so~inuvaat fundamentalniot korpus na me|unarodni dokumenti za
pravata na ~ovekot ili Me|unarodnata povelba za pravata na
~ovekot (The International Bill of Rights). Preostanatite ~etiri
bazi~ni konvencii na OON, koi zaedno so dvata pakta go ~inat
jadroto od 6 fundamentalni me|unarodni dogovori na OON vo
ovaa oblast se: Me|unarodnata konvencija za eliminirawe na site
formi na rasna diskriminacija (The Convention on the Elimination of
All Forms of Racial Discrimination- CERD, 1965); Konvencijata za
eliminirawe na site formi na diskriminacija na ènata (The
Convention on the Elimination of All Forms of Discrimination Against
Women- CEDAW, 1979); Konvencijata protiv tortura ili drug
surov, nehuman ili poniùva~ki tretman ili kaznuvawe (The
Convention Against Torture and other Cruel, Inhuman or Degrading
Treatment or Punishment- CAT, 1984); i Konvencijata za pravata na
deteto (The Convention on the Rights of the Child- CRC, 1989).
Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava e
pravno-obvrzuva~ki instrument, usvoen vo 1966 godina, koj vleze
vo sila 1976 godina po deponiraweto na 35-tiot instrument za
ratifikacija na istiot88. Nekolku ~lenovi od istiot se posebno
va`ni i za licata so hendikep.
Vo ~lenot 2 (1) se naveduva deka “dràvite- strani na ovoj
Pakt se obvrzuvaat da gi po~ituvaat i da im gi garantiraat na
site lica {to se nao|aat na nivnata teritorija i koi potpa|aat
pod nivna nadle`nost, pravata priznati so ovoj Pakt, bez ogled na
rasata, bojata na koàta, polot, jazikot, verata ... ili sekoja druga
okolnost.” Ovoj ~len, pokraj obvrskata na dràvite, go prokla-
mira i principot na ednakvost. Proklamiranoto e daleku od anti-
diskriminatorskata klauzula vo koja principot na ednakvost bi
88
So status od 1999 godina, 144 dràvi go ratifikuvale Me|unarodniot pakt za
gra|anski i politi~ki prava. Deklaracijata vo odnos na ~len 41 (prifa}awe na
nadle`nosta na Komitetot za pravata na ~ovekot da prima i razgleduva peticii
“dràva protiv dràva”) dale 46 dràvi. Republika Makedonija e dràva
dogovorna strana na ovoj pakt, no nema dadeno deklaracija vo odnos na ~len 41.
Interesno e deka Grcija go ratifikuva{e ovoj Pakt vo 1997 godina (pod silen
pritisok na me|unarodnata zaednica), pred sé, zaradi klauzulata za malcinski
prava vo ~lenot 27. Edinstvena dràva vo regionot koja ima dadeno deklaracija
vo odnos na ~len 41 od Paktot e Bugarija.
67
se etabliral vo pravo da ne se bide diskriminiran. Toj e naveden

vo kontekst na obvrskite na dràvata-dogovorna strana, so {to e
ograni~en na obvrska na dràvata. Vtor zaklu~ok, {to logi~no
proizleguva od takvata limitirana elaboracija, e deka principot
na ednakvost se odnesuva na ednakvoto (nediskriminira~ko) po~i-
tuvawe i garantirawe samo na pravata predvideni so Paktot, a ne
i na pravata predvideni so drugi pravni akti89.
Ponatamu, zna~aen za licata so hendikep e tretiot del od
Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava, osobeno ~len
6 (pravo na ìvot); ~len 7 (sloboda od tortura, nehumano i poni-
ùva~ko postapuvawe i kaznuvawe); ~len 14 i 15 (ednakov pristap
pred sudovite i pred sudovite na pravdata, vklu~uvaj}i i dobi-
vawe besplatna pomo{ na tolkuva~, ako liceto ne go razbira ili
ne go zboruva jazikot na koj se vodi raspravata).
Tekstot od Univerzalnata deklaracija na OON e iskorsten
vo ~lenot 7 od Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite
prava na OON koj glasi: “... nikoj ne moè da bide podloèn na
ma~ewe ili na svirepi, ne~ove~ni ili poniùva~ki kazni ili
postapki. Posebno e zabraneto nekoe lice da se podloì na medi-
cinski ili nau~en eksperiment bez negova slobodna soglasnost”.
Me|utoa, kako {to moème da vidime, ~lenot 7 od Me|unarodniot
pakt za gra|anskite i politi~kite prava sodrì vtora re~enica
(koja nedostasuva vo ~lenot 3 od EK^P- vidi podolu), a taa se
odnesuva na kriteriumot na slobodna soglasnost na individuata
vo slu~aj na medicinski ili nau~en eksperiment90.
Eden od najzna~ajnite ~lenovi od Me|unarodniot pakt za
gra|anskite i politi~kite prava {to se odnesuvaat na pravata na
licata so hendikep e ~lenot 25, koj glasi: “sekoj gra|anin ima
pravo i mo`nost, bez nikakva diskriminacija spomnata vo ~lenot
2 i bez neosnovani ograni~uvawa: a) da u~estvuva vo upravuvaweto
so javni raboti ...; b) da izbira i da bide izbran na periodi~ni,
89
Principot na nediskriminacija, po dolgotrajno draftirawe, e artikuliran vo
pravo da ne se bide diskriminiran vo noemvri 2000 godina so usvojuvawe na
Protokolot 12 na Evropskata konvencija za ~ovekovi prava, koj sé u{te ne e
vlezen vo sila. Vidi podetalno: @. Stojkova, Zabrana na ma~ewe i tortura vo
sistemot baziran vrz EK^P, magisterski trud, Univerzitet “Sv. Kiril i
Metodij”, Praven Fakultet, Skopje, 2003, str.13.
90
Vo svojot izve{taj, Komitetot na eksperti pri izrabotkata na Evropskata
konvencija za ~ovekovi prava i osnovni slobodi, koristej}i se so travaux
préparatoires, zaklu~i deka zna~eweto na ovoj ~len nema za cel da gi zabrani
eksperimentite za op{ti medicinski potrebi ili testovite kako {to e na
primer hloriraweto na vodata za piewe.
68
Sistemi na za{tita
avtenti~ni, op{ti, ednakvi i tajni izbori...; i, v) da bide primen,

pod op{ti ednakvi uslovi, vo javnite slu`bi na svojata zemja.”
Eden od najgolemite is~ekori na Univerzalnata dekla-
racija za pravata na ~ovekot e vklu~uvaweto na ekonomskite,
socijalnite i kulturnite prava so {to e formalizirana idejata
za univerzalnosta, nedelivosta i me|usebnata zavisnost na
pravata na ~ovekot. Sepak, vakviot formalen konsenzus ne gi
pomiril dlabokite nesoglasuvawa okulu vistinskiot status na
ovie prava.91 Dilemite i nesoglasuvawata okulu prirodata na
ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava kako prava go deter-
minirale procesot na draftirawe i pridonesle kon donesuvaweto
na kone~nata odluka namesto eden, da se podgotvat dva me|una-
rodni pakta za dvete kategorii na prava (gra|anskite i politi~-
kite i ekonomskite, socijalnite i kulturnite). Su{tinata na
odlukata za dva posebni me|unarodni dogovora proizleguvala od
tolkuvaweto na stepenot na direktnata aplikativnost na dvete
razli~ni kategorii na prava.92 Toa e jasno pravno artikulirano vo
odredbata na obvrskite na dràvite vo Me|unarodniot pakt za
ekonomski, socijalni i kulturni prava.
Vo ~lenot 2 (1) jasno e predviden programskiot karakter na
obvrskata na dràvite-dogovorni strani na ovoj pakt. Za razlika
od pravata predvideni so Me|unarodniot pakt za gra|anski i
politi~ki prava koi se klasi~no formulirani, kako prava ~ii
titulari se individuite, normativnite odredbi na Me|unarod-
niot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava jasno se naso-
91
“Ednoto ekstremno gledi{te e deka ovie prava se superiorni vo odnos na
gra|anskite i politi~kite prava, kako vo smisla na soodvetnata vrednosna
hierarhija, taka i vo smisla na hronolo{ki red. Drugoto ekstremno gledi{te e
deka ekonomskite i socijalnite prava ne pretstavuvaat prava (pravilno
razbrani) voop{to, i nivnoto tretirawe kako prava neizbe`no }e go zagrozi
uìvaweto na individualnata sloboda, opravduvaj}i golem stepen na dràven
intervencionizam i obezbeduvaj}i izgovor za namaluvawe na va`nosta na
gra|anskite i politi~kite prava.” Vidi podetalno: H.J. Steiner, P. Alston,
International Human Rights in Context, 1996, str.255.
92
“Onie {to bile za draftirawe na dva posebni pakta tvrdele deka gra|anskite
i politi~kite prava moàt da se izvr{at ili se opravdani ili se od “apsoluten”
karakter, dodeka ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava ne se ili ne bi
moèle da bidat; deka prethodnite se direktno primenlivi, dodeka poslednite
treba da bidat postepeno implementirani; i op{to kaàno, prethodnite se
prava na individuata protiv dràvata, odnosno protiv nezakonska i nepravedna
akcija na dràvata, dodeka poslednite se prava za koi dràvata bi sakala da
prezeme pozitivna akcija da gi promovira.” Vidi podetalno: Q.D. Fr~koski,
Me|unarodno pravo za pravata na ~ovekot, Magor, Skopje, 2001, str.105.
69
~eni kon dràvite-dogovorni strani, a ne kon individuite kako

nivni titulari. So vakviot pristap se potvrduva tretmanot na
gra|anskite i politi~kite prava kako “legalisti~ki” prava (za
~ija implementacija dovolna e samo nivnata predvidenost so
zakonot), a na ekonomski, socijalni i kulturni prava kako “pro-
gramski” prava (za ~ija implementacija pokraj predvidenosta so
zakon, potrebna e i kontinuirana promotivna aktivnost na
dràvata, no, isto taka, i soodvetni resursi).93
Za licata so hendikep, od va`nost e ~lenot 2 (2) vo koj e
artikuliran principot na ednakvost, na sli~en na~in kako i vo
~lenot 2 (1) od Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite
prava. ^lenot 2 (2) glasi: “... dràvite-strani na ovoj pakt se
obvrzuvaat da garantiraat deka site prava {to se navedeni vo nego
}e bidat ostvaruvani bez kakva i da e diskriminacija zasnovana
vrz rasa, boja na koà, pol, jazik, vera ... ili nekoja druga okol-
nost.” Razlikata e {irinata na negovata aplikativnost, pri {to,
vo ~lenot 2 (2) o~igledno e ispu{tena preciznata formulacija “...
na site lica {to se nao|aat na nivnata teritorija i koi potpa|aat
pod nivna nadle`nost ... “, a negovata primena e dopolnitelno
ograni~ena so mo`nosta za pomal stepen na garantirani ekonom-
ski prava na strancite (~len 2 (3)).
Spored Op{tiot komentar br. 3 na Komitetot za
ekonomski, socijalni i kulturni prava, dràvite moraat da
prezemat ~ekori koi se konkretni i naso~eni, i mora tie da bidat
prezemeni vo razumen vremenski rok po vleguvaweto vo sila na
Paktot vo konkretnata dràva-dogovorna strana. Vo Op{tiot
komentar br. 3, isto taka, se potencira deka, “... duri i vo vreme na
seriozni finansiski reducirawa ... pripadnicite na vulnerabil-
nite kategorii vo op{testvoto treba i moraat da bidat za{ti-
teni preku prifa}aweto na celno naso~enite relativno nisko-
buxetni programi”.
Op{tiot komentar br. 5 e celosna analiza na obvrskite na
dràvite- dogovorni strani, spored Me|unarodniot pakt za eko-
nomski, socijalni i kulturni prava, {to se odnesuvaat na hendike-
pot. Vo nego se naveduva deka: “... preku zapostavuvawe, neinfor-
miranost, predrasudi i la`ni pretpostavki, kako i preku
ekskluzija, distinkcija ili separacija, licata so hendikep, ~esto,
bile spre~uvani vo iskoristuvaweto na svoite ekonomski,
socijalni i kulturni prava pod ednakvi uslovi kako i licata bez
hendikep. Efektite na diskriminacijata zasnovana na hendikepot
93
Vidi podetalno: Buergenthal T., International Human Rights, 1988, str.45.
70
Sistemi na za{tita
se zna~itelni vo oblastite na obrazovanieto, vrabotuvaweto,

domuvaweto, transportot, kulturniot ìvot, i dostaponosta do
javnite mesta i slu`bi” (paragraf 15). Ponatamu, obvrskite na
dràvite se regulirani na sledniov na~in, “... vo otsustvo na
intervencija od strana na dràvata, sekoga{ }e postojat oblasti
vo koi dejstvuvawata na pazarnoto stopanstvo }e predizvikaat
nezadovolitelni rezultati za licata so hendikep, individualno
ili kako grupa, i vo takvi okolnosti dràvata e obvrzana da
prezeme soodvetni merki za kompenzacija na rezultatite produ-
cirani od pazarnoto stopanstvo” (paragraf 12).
Dràvite- strani na ovoj Pakt se potiknuvaat da prezemat
afirmativni akcii, sé so cel “... da se reducira strukturalnata
neednakvost i da im se pruì adekvaten povlasten status na
licata so hendikep so cel da se postigne celosno u~estvo i ednak-
vost vnatre vo op{testvoto za site lica so hendikep” (paragraf
9). Dopolnitelno, dràvite “... se obvrzani da prezemat adekvatni
merki, ... so koi bi se ovozmoìlo premostuvawe na kakvi bilo
neednakvosti, vo koristeweto so pravata, specificirani so Pakt-
ot, predizvikani so nivniot hendikep” (paragraf 5). Vo Op{tiot
komentar br. 5 se naveduva: “... potrebno e da se osiguri posto-
eweto na servis za poddr{ka, vklu~uvaj}i i pomo{ni sredstva za
licata so hendikep, za da im pomagaat vo zgolemuvaweto na
nivnata nezavisnost sekojdnevno i vo koristeweto so svoite
prava” (paragraf 33).
Konvencijata protiv tortura ili drug surov, nehuman ili
poniùva~ki tretman ili kaznuvawe od 1984 godina94 e me|una-
roden dogovor ~ij predmet na za{tita e edno od fundamentalnite
prava koi se odnesuvaat na integritetot na individuata (pravo da
ne se bide podloèn na tortura ili sloboda od tortura), i pravno
se nadovrzuva na porano usvoenata Deklaracija za za{tita na site
individui od tortura, drug surov, ne~ove~ki ili poniùva~ki
tretman ili kaznuvawe od 1975 godina. Ovaa Konvencija ima
specifi~no zna~ewe za licata so hendikep, vo sferata na spre~u-
vaweto vo nastanuvaweto na hendikepot kako rezultat na tortura
ili drug surov, nehuman ili poniùva~ki tretman ili kaznuvawe.
94
So status od 1999 godina, 144 dràvi ja ratifikuvale ovaa Konvencija, a
deklaracijata vo odnos na ~len 21 i 22 (prifa}awe na nadle`nosta na Komitetot
protiv tortura da prima i razgleduva peticii “dràva protiv dràva” i
individualni peticii) dale 42 dràvi. Republika Makedonija e dràva
dogovorna strana na Konvencijata i ima dadeno deklaracija vo odnos na ~len 21 i
22 od istata.
71
Pritoa, ~lenot 2 e osobeno relevanten. ^lenot 2 (1) gi oprede-

luva obvrskite na dràvata “... da prezemaat zakonski, admini-
strativni, pravni i drugi efikasni merki za prevencija na aktite
na tortura na teritorijata pod nejzina jurisdikcija.” Merkite
koi gi podrazbira ovaa op{ta odredba se specificirani vo
drugite odredbi na Konvencijata. Vo ~len 2 (2) i (3) se stipu-
liraat dva su{testveni principa95 koi ja potenciraat bazi~nata
priroda na pravoto da ne se bide podloèn na tortura: “se isklu-
~uva mo`nosta na povikuvawe na nekoja isklu~itelna okolnost,
bez ogled na toa dali se raboti za voena sostojba, zakana so vojna,
vnatre{na politi~ka nestabilnost ili koja bilo druga vonredna
sostojba za da se opravda torturata” i “naredbata od pretposta-
veniot ili na javnite vlasti ne moè da se naveduva kako oprav-
duvawe za torturata”. Ovie principi ne dozvoluvaat derogacija na
prezemenite obvrski na dràvite za spre~uvawe na torturata za
vreme na vonredni sostojbi, kako i opravduvawe na aktot na
tortura napraven po naredba. So ova jasno se potencira apsolut-
nosta na pravoto da ne se bide podloèn na tortura.
Konvencijata za eliminirawe na site formi na
diskriminacija na ènata od 1979 godina96 pretstavuva me|una-
roden lex specialis koj na seopfaten na~in gi elaborira klu~nite
pra{awa za eliminirawe na diskriminacijata na ènata. Nejzi-
noto zna~ewe e dopolnitelno potencirano so predvideniot
kontrolen mehanizam za implementacija na prezemenite obvrski
(redovno podnesuvawe na izve{tai). So vleguvaweto vo sila vo
2000 godina na Fakultativniot protokol kon Konvencijata, so koj
se pro{iruva nadle`nosta na Komitetot za eliminirawe na
diskriminacijata na ènata da prima i da razgleduva individu-
alni peticii, kontrolniot mehanizam na Konvencijata e zna~ajno
zacvrsten. Ovaa Konvencija gi za{tituva site èni, bez razlika
dali se hendikepirani ili ne. @enite so hendikep se soo~uvaat so
diskriminacijata na pove}e nivoa, del poradi svojata polova
pripadnost, a del poradi svojot hendikep. Isto taka, odredeni
95
Vidi podetalno: Buergenthal T., International Human Rights, 1988, str.59.
96
So status od 1999 godina, 163 dràvi ja ratifikuvale ovaa Konvencija.
Republika Makedonija e dràva-dogovorna strana na istata. Ovaa konvencija e
me|unaroden dogovor vo oblasta na pravata na ~ovekot so najmnogu izjaveni
rezervi od dr`vite dogovorni strani, t.e. 66 dràvi imaat staveno rezerva vo
odnos na nekoja od odredbite na Konvencijata, a 10 dràvi oficijalno reagirale
vo odnos na nekompatibilnosta na opredeleni rezervi so celite na
Konvencijata.
72
Sistemi na za{tita
kulturi i tradicionalni praktiki vo svetot im predizvikuvaat

dopolnitelni problemi na ènite so hendikep.97
Konvencijata za pravata na deteto od 1989 godina e lex
specialis koj se temeli na faktot deka odredeni prava na ~ovekot
imaat specifi~na aplikacija vo odnos na decata. Takvata apli-
kacija mora da ja reflektira potrebata na decata za specijalna
za{tita i vnimanie, nivnata ranlivost, kako i razlikata me|u
svetot na decata i vozrasnite. Ovaa Konvencija evolutivno se
nadovrzuva na Deklaracijata za pravata na deteto od 1959 godina i
ja izrazuva me|unarodnata gotovnost za reafirmirawe, jaknewe i
implementacija na pravata na decata. Konvencijata za pravata na
deteto98 e najuniverzalno prifaten me|unaroden instrument vo
oblasta na me|unarodno-pravnata za{tita na pravata na ~ovekot.
Za razlika od drugite Konvencii za pravata na ~ovekot,
Konvencijata za pravata na deteto vo ~len 23 direktno se
fokusira na decata so hendikep. Iako ne se nametnuvaat direktni
obvrski za dràvite- dogovorni strani da prezemaat merki za
osiguruvawe na uìvaweto na dostoen ìvot na decata so hen-
dikep, vo uslovi vo koi se obezbeduva nivnoto dostoinstvo, se
pottiknuva samostojnosta i se olesnuva aktivnoto u~estvo na
decata vo zaednicata, sepak ~lenot 23 (1-4) ja identifikuva
va`nosta vo participacijata na decata so hendikep vo obrazo-
vanieto, obukata, uslugite za zdravstvena za{tita, rehabilita-
cijata, podgotvuvaweto za vrabotuvawe i mo`nostite za
rekreacija99. Komitetot za pravata na deteto pojasnuva deka, iako
~lenot 23 se odnesuva na decata so hendikep, sepak pravata na
decata so hendikep ne se ograni~eni samo na ovoj ~len.
Me|unarodnata konvencija za eliminirawe na site formi
na rasna diskriminacija od 1965 godina e prv me|unaroden dogovor
vo ramkite na me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot, koj
predviduva specijalen i seopfaten implementaciski mehanizam
(Komitet protiv rasna diskriminacija). Iskustvoto od negovata
rabota go determiniralo kreiraweto i funkcioniraweto na
97
Vidi podetalno: @. Stojkova, Zabrana na ma~ewe i tortura vo sistemot
baziran vrz EK^P, magisterski trud, Univerzitet “Sv. Kiril i Metodij”,
Praven Fakultet, Skopje, 2003, str.43-47.
98
So status od 1999 godina, 191 dràvi ja ratifikuvale ovaa Konvencija.
Republika Makedonija e dràva-dogovorna strana na istata. SAD e edna od
nekolkute dràvi koi ja nemaat ratifikuvano ovaa Konvencija.
99
Vidi podetalno: ôvekovi prava- temelni dokumenti: pedeset godi{nina od
Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot: 1948-1998, Ministerstvo za
pravda, Skopje, 1998, str.132.
73
sli~nite kontrolni mehanizmi (treaty bodies), predvideni vo pette

fundamentalni konvencii na OON, navedeni pogore. Ovaa
Konvencija ne predviduva garantirawe na odredeni prava, taa
samo bara po~ituvawe i uìvawe na pravata za{titeni od rasnata
diskriminacija100. Kako i Konvencijata za eliminirawe na site
formi na diskriminacija na ènata, celta na ovaa Konvencija e
za{tita od dvojnata diskriminacija. Licata so hendikep koi
pripa|aat na malcinskata grupa se izloèni na pogolem stepen na
diskriminacija, zatoa {to podleàt na diskriminacijata i po
osnov na hendikepot i po osnov na malcinskiot status. Kako {to e
pojasneto vo Op{tata preporaka XXV na Komitetot za elimi-
nirawe na site formi na rasna diskriminacija, ovaa Konvencija
ja opfa}a polovata rasna diskriminacija i, po analogija, moè da
se izvle~e zaklu~ok deka so nejze se opfateni i licata so
hendikep od razli~ni etni~ki grupi.
2. Specifi~ni me|unarodni normi za pravata na licata

so hendikep
Vo izminative nekolku dekadi, Obedinetite nacii

posvetija zna~itelno vnimanie na pravata na licata so hendikep.
Zgolemenot broj na krizni situacii, kako {to se gladot, vojnite i
ekolo{kite katastrofi koi gi potresoa zemjite vo svetot, pri-
donese kon zgolemuvawe na brojot na licata so hendikep. Pokraj
Konvenciite {to se odnesuvaat na pravata na ~ovekot generalno,
OON kreira{e ekstenzivna politika po pra{aweto na hendi-
kepot. Vo 1971 godina od strana na Generalnoto sobranie na OON
be{e potpi{ana, Deklaracijata za pravata na mentalno hendi-
kepiranite lu|e (Declaration on the Rights of Mentally Retarded
Persons). ^len 1 od istata proklamira deka mentalno hendikepi-
ranite lu|e gi imaat istite prava kako i site drugi ~ove~ki su{-
testva. Vo prodolènie, ~lenot 2 opredeluva deka “... mentalno
hendikepiranite lu|e imaat pravo na adekvatna zdravstvena
za{tita i terapija, kako i na obrazovanie, obuka, rehabilitacija,
koja bi im pomognala vo razvojot na nivnite mo`nosti i maksi-
malni sposobnosti”. Ponatamu, tie imaat pravo na ekonomska
bezbednost i pristoen ìvoten standard (~len 3), kako i pravo na
za{tita od eksploatacija, iskoristuvawe i degradira~ko posta-
puvawe (~len 6). Isto taka, Generalnoto sobranie pri
100
Vidi: Vasak K., The International Dimensions of Human Rights, T.C. van Boven, Survey
of International Law of Human Rights, str.95.
74
Sistemi na za{tita
donesuvaweto na Deklaracijata izjavi deka potrebno e postoewe

na pravni mehanizmi za za{tita na mentalno hendikepiranite
lu|e od zloupotrebi.
^lenot 1 od Deklaracijata za pravata na licata so
hendikep (Declaration on the Rights of Disabled Persons), usvoena 1975
godina, go definira liceto so hendikep kako, “... sekoja li~nost
koja e nesposobna da gi zadovoli svoite potrebi za normalen
individualen/ ili socijalen ìvot, celosno ili delumno, kako
rezultat na nedostatok, vroden ili steknat, na svoite fizi~ki
ili mentalni sposobnosti.” Vo Preambulata na Deklaracijata,
Generalnoto sobranie gi povika “... nacionalnite i me|unarod-
nite akcii da go osigurat nivnoto koristewe kako zaedni~ka
osnova i ramka za za{titata na pravata sodràni vo Dekla-
racijata”. ^lenot 4 osiguruva {iroki socijalni i ekonomski
prava za licata so hendikep i naveduva decidno deka licata so
hendikep gi imaat istite gra|anski i politi~ki prava kako i
drugite ~ove~ki su{testva. Vo ~lenot 5 se predviduva deka “...
licata so hendikep se {iroko ovlasteni da gi koristat merkite
koi se dizajnirani za da im pomognat da stanat {to e mo`no
posamostojni”.
Ponatamu, ~lenot 6 opredeluva deka licata so hendikep
imaat “... pravo na zdravstvena za{tita i terapija, ... zdravstvena i
socijalna rehabilitacija, obrazovanie, obuka, pomo{, sovetuvawe,
... koja bi im pomognala vo razvojot na nivnite mo`nosti i
maksimalni sposobnosti i vo zabrzuvaweto na procesot na niv-
nata socijalna integracija i reintegracija.” Vo prodolènie e
navedeno deka licata so hendikep imaat pravo na ekonomska i
socijalna bezbednost i pristoen ìvoten standard (~len 7), kako i
pravo nivnite specijalni potrebi da se zemat predvid vo site
etapi na socijalnoto i ekonomskoto planirawe (~len 8). Isto
taka, vo ~lenot 9 se naveduva deka licata so hendikep imaat pravo
“... da ìveat so svoite semejstva ili starateli i da u~estvuvaat vo
site socijalni, kreativni ili rekreativni aktivnosti”.
Deklaracijata ja zabranuva diskriminacijata. Na primer,
~lenot 10 predviduva deka, “... licata so hendikep }e bidat
za{titeni od eksploatacija, i od site regulativi i postapuvawa
koi se od diskriminatorna, iskoristuva~ka ili degradira~ka
priroda”. Ponatamu, vo Deklaracijata se neveduva deka licata so
hendikep imaat pravo “... da im se obezbedi stru~na pravna pomo{,
potrebna za za{titata na samite lica so hendikep ili nivnata
sopstvenost” (~len 11). Bi zavr{ile so ~lenot 13 od Deklaracija-
75
ta koj predviduva deka licata so hendikep i nivnite semejstva

imaat pravo da bidat informirani za pravata sodràni vo ovaa
Deklaracija.
Aktivnosta na OON vo sferata na pravata na licata so
hendikep koja zapo~na vo 1970 godina, prodolì i vo slednata
dekada so zabrzano tempo. 1981 godina be{e proglasena za me|una-
rodna godina na licata so hendikep (International Year of Disabled
Persons) od strana na Generalnoto sobranie so Rezolucijata 31/123
od 16 dekemvri 1976 godina (General Assembly Resolution 31/123 of 16
December 1976). Vo sklop na me|unarodnata godina na licata so
hendikep, OON formira fond za licata so hendikep so Rezo-
lucija 32/133 na Generalnoto sobranie. Podocna, istiot fond bil
preimenuvan vo Fond na Obedinetite nacii za Dekadata na licata
so hendikep (1983-1992)- (Voluntary Fund for the United Nations Decade
of Disabled Persons (1983-1992)). Temata na aktivnostite {to bi se
prezemale vo ovaa dekada bila potpolnata participacija i
ednakvost, sfatena kako pravo na licata so hendikep na aktivno
u~estvo vo op{testvoto, uìvawe na ednakvi uslovi za ìvot i
ednakov udel vo podobruvaweto na uslovite. So Rezolucijata se
proklamira deka 1981 godina }e bide posvetena na celosna
integracija na lu|eto so hendikep vo op{testvoto; pottiknuvawe
na akademskite istraùva~ki proekti koi bi pomognale vo
participacijata na licata so hendikep vo sekojdnevniot ìvot;
edukacija na javnosta vo vrska so pravata na licata so hendikep;
razbirawe i prifa}awe na licata so hendikep; i, pottiknuvawe
na licata so hendikep da formiraat organizacii preku koi bi gi
artikulirale svoite viduvawa.
Najgolem rezultat vo me|unarodnata godina na licata so
hendikep, 1981, be{e Svetskiot program na aktivnosti za licata
so hendikep (World Programme of Action Concerning Disabled Persons),
prifaten od Generalnoto sobranie so Rezolucijata 37/52 od 3-ti
dekemvri 1982 godina. So toa se istaknaa pravata na licata so
hendikep da imaat isti mo`nosti kako i drugite ~ove~ki
su{testva, da imaat isto u~estvo vo podobruvaweto na ìvotnite
uslovi, a za prv pat hendikepot e definiran kako funkcija na
odnosot me|u licata so hendikep i nivnata okolina. Svetskiot
program prestavuva prva me|unarodna dolgotrajna politika vo
odnos na licata so hendikep. Programot predlaga tri vida na
akcii, i toa:
1. Prevencija od mentalno, fizi~ko i setilno o{tetuvawe;
76
Sistemi na za{tita
2. Rehabilitacija koja bi im pomognala na licata so hendikep

vo ostvaruvaweto na optimumot na nivnite mentalni,
fizi~ki i socijalni mo`nosti; i,
3. Ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep vo sferata
na domuvaweto, transportot, obrazovanieto, socijalnata i
zdravstvenata za{tita i rekreacijata.
Celta na Svetskiot program e promocija na efikasni
merki za prevencijata na hendikepot, rehabilitacija i reali-
zacija na celta za “celosna participacija” na licata so hendikep
vo socijalniot ìvot i razvojot na “ednakvosta na mo`nostite” za
istiot. Vo Programot e dodadena i human right dimension preku
artikulacijata na “ednakvosta na mo`nostite” kako va`na cel vo
ostvaruvaweto na celosna participacija na licata so hendikep vo
site sferi od ìveeweto. Vo paragrafot 12 od Svetskiot program
e definirana “ednakvosta na mo`nostite” kako “proces preku koj
generalniot op{testven sistem, kako {to e fizi~koto i kultur-
noto opkruùvawe, domuvaweto i transportot, socijalnata i
zdravstvenata za{tita, mo`nostite za vrabotuvawe i obrazovnie,
kulturniot i socijalniot ìvot, vklu~uvaj}i gi sportskite i
rekreativnite objekti, }e se napravat pristapni za site”. Vo
narednata godina po donesuvaweto na Svetskiot program, Gene-
ralnoto sobranie donelo Rezolucija za implementacija na
Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep (Implemen-
tation of the World Programme of Action Concerning Disabled Persons).
Vo 1987 godina vo Stokholm be{e izvr{en povtoren
pregled na implementacijata na Svetskiot program na aktivnosti
za licata so hendikep, so preporaka za izrabotka na konvencija za
pravata na licata so hendikep. Me|utoa, be{e ispu{tena ovaa
mo`nost da se postigne konsenzus za donesuvawe na konvencija od
ovoj tip. Pove}eto pretstavnici na dràvite smetaa deka vo
postoe~kite dokumenti za pravata na ~ovekot ve}e im se garan-
tirani istite prava na licata so hendikep kako i na site drugi
~ove~ki su{testva. Ponatamu, vo 1989 godina, Generalnoto
sobranie gi usvoi Talinskite vode~ki na~ela za akcija vo
razvojot na ~ovekovite resursi vo oblasta na hendikepot (Tallinn
Guidelines for Action on Human Resources Development in the Field of
Disability). Vode~kite na~ela sozdavaat ramka za obrazovanie i
vrabotuvawe na lica so hendikep na site nivoa vo vladinite
ministerstva. Celta na Talinskite vode~ki na~ela e promocija na
razvojot na ~ovekovite resursi vo oblasta na hendikepot. Vo
vode~koto na~elo 6 e navedeno deka razvojot na ~ovekovite
77
resursi “... e proces fokusiran na li~nosta koja bara na~ini za

realizacija na svoite potencijali i mo`nosti ...”. Vode~koto
na~elo 9 predviduva deka “... mo`nostite na licata so hendikep i
nivnite semejstva treba da bidat pomognati preku dopolnitelni
op{testveni uslugi ovozmoèni od dràvata i od nevladinite
organizacii”. Vode~kite na~ela predviduvaat serija na strategii
za promocija na razvojot na ~ovekovite resursi vo oblasta na
hendikepot, vklu~uvaj}i gi obrazovanieto, obukata i vrabotu-
vaweto na licata so hendikep, kako i podignuvaweto na javnata
svest. Poto~no, na~eloto 23 predviduva deka “... osnovnoto, sred-
noto i visokoto obrazovanie treba da bide dostapno za licata so
hendikep vo redovniot obrazoven sistem i vo regularnite
u~ili{ta, kako i vo profesionalnite trening programi”. Pona-
tamu, na~eloto 33 predviduva deka “... licata so hendikep imaat
pravo da dobivaat obuka i da u~estvuvaat pod ednakvi uslovi vo
regularnata rabotna sila”. Dopolnitelno, “... pokraj formalnata
obuka i obrazovanie, na licata so hendikep treba da im se ponudi
obuka .... koja bi im pomognala vo nivniot samostoen ìvot”
(na~elo 28). Duhot na Talinskite vode~ki na~ela e izrazen vo
na~eloto 8, koe predviduva deka “ licata so hendikep se pove}e
zastapnici na svojata sopstvena sudbina, otkolku predmet na
grià ...”.
Generalnoto sobranie na OON vo 1991 godina gi usvoi
Principite za za{tita na mentalno bolnite lica za podobruvawe
na zdravstvenata za{tita (Principles for the Protection of Persons with
Mental Illness for the Improvement of Mental Health Care). Principite
gi definiraat bazi~nite prava i osnovnite slobodi na licata so
hendikep i se tretiraat kako nov razvoj vo oblasta na le~eweto na
mentalnoto zdravje. Ponatamu, ovie principi pretstavuvaat
minimum standard na ON za za{tita na osnovnite slobodi i prava
na licata so mentalni bolesti. Intencijata e da bidat koristeni
kako vodi~ od strana na vladite, specijalnite agencii, nacional-
nite i regionalnite organizacii, me|unarodnite organizacii i
nevladinite organizacii.
Vo principot 1 (2) se naveduva deka “... so site lica so
mentalna bolest, ili koi se tretirani kako takvi, }e se postapuva
so humanost i so po~ituvawe na nedelivoto dostoinstvo na ~ove~-
koto su{testvo”. Drugite principi se odnesuvaat na po~ituvawe
na pravata, kako {to se za{tita na maloletnicite, opredelu-
vaweto na mentalnata bolest, medicinskite ispituvawa, tajnost
na informaciite, soglasnost za le~eweto, i pravata i uslovite vo
instituciite za mentalno zdravje. Principot 23 naveduva deka
78
Sistemi na za{tita
dràvite se obvrzani da gi implementiraat ovie principi preku

soodvetna legislativa, administrativni, obrazovni i drugi mer-
ki. Spored principot 24, ovie principi vaàt za site lica koi se
primeni vo institucija za mentalno zdravje.
Najgolemite rezultati od Dekadata na licata so hendikep
(1983-1992) na OON se imenuvaweto na 3-ti dekemvri za Me|una-
roden den na licata so hendikep (International Day of Disabled
Persons) so Rezolucijata 48/98 na Generalnoto sobranie od 20
dekemvri 1993 godina i donesuvaweto na Standardnite pravila za
ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep (The Standard Rules
on the Equalization of Opportunities for Persons with Disabilities). Vo 1990
godina, Generalnoto sobranie formira ad hoc rabotna grupa za
razrabotka na Standardnite pravila za obezbeduvawe na poded-
nakvi mo`nosti za licata so hendikep. Po nekolku posledova-
telni raspravii, na 32-ta sednica na Komisijata za socijalen
razvoj, inicijativata za sozdavawe na Standardni pravila dobi
poddr{ka od golem broj pretstavnici i diskusiite dovedoa do
prifa}awe na Rezolucijata 32/2 od strana na Generalnoto sobra-
nie na 20 fevruai 1991 godina. Standardnite pravila se oformeni
vrz baza na iskustvata zdobieni vo tekot na Dekadata na licata so
hendikep (1983-1992) na OON, Me|unarodnata povelba za pravata
na ~ovekot i Svetskiot program na aktivnosti za licata so hen-
dikep, koi se politi~ka osnova na pravata. Standardnite pravila
se sostojat od ~etiri golemi poglavja, i toa:
1) Pretpostavki za ednakva participacija;
2) Celni oblasti za ednakva participacija;
3) Merki na implementacija; i,
4) Kontrolen mehanizam.
Standardnite pravila ja sumiraat porakata na Svetskiot
program na aktivnosti za licata so hendikep, i se dizajnirani so
cel da prestavuvaat na~ela koi {to }e im pomognat na dràvite
vo nivnata inkorporacija vo nacionalnoto zakonodavstvo. Dolgo-
trajnata strategija izrabotuva ramka za kolaborativni akcii na
nacionalno, reginalno i me|unarodno nivo za postignuvawe na
celite izrazeni od strana na Generalnoto sobranie vo Rezoluci-
jata 48/99 za “op{testvo za site” do 2010 godina. Iako Standard-
nite pravila ne se pravno zadolìtelni, tie se prifateni od
golem broj na dràvi i eo ipso impliciraat moralna i politi~ka
zalo`ba od strana na dràvite da prezemaat merki vo odnos na
celite artikulirani vo istite. Tie pretstavuvaat, vsu{nost, prv
univerzalen instrument koj se odnesuva specifi~no na licata so
79
hendikep, instrument koj {to pravata na ednakvi mo`nosti gi

sfa}a ekstenzivno.
Prvoto poglavje od Standardnite pravila, Pretpostavki
za ednakva participacija, opfa}a ~etiri pretpostavki, i toa:
podignuvawe na svesta (pravilo 1), medicinska za{tita (pravilo
2), rehabilitacija (pravilo 3), i pridru`ni slu`bi (pravilo 4).
Vo praviloto 1 se naveduva deka “... dràvite treba da
prezemaat aktivnosti za zgolemuvawe na svesta vo op{testvoto za
licata so hendikep, nivnite prava, potrebi, nivnite potencijali
i nivniot pridones.” Zna~ajna komponenta vo zgolemuvaweto na
svesta vo op{testvoto e fokusiraweto na kampawata za obrazova-
nieto na decata, kako na~in za gradewe na pozitiven stav na
idnite generacii kon licata so hendikep (pravilo 1 (9)).
Praviloto 2 glasi: “dràvata treba da obezbedi efektivna
zdravstvena za{tita za licata so hendikep”. Praviloto 3 predvi-
duva deka za da im se pomogne na licata so hendikep, “... da go
postignat i odràt optimalnoto nivo na nezavisnost i funkci-
onirawe”, dràvata treba da obezbedi slu`bi za rehabilitacija
na licata so hendikep. Ponatamu, “dràvata treba da obezbedi
razvoj na pridru`nite slu`bi, vklu~uvaj}i gi tuka i tehni~kite
pomagala za licata so hendikep, za da im pomogne vo zgolemu-
vaweto na nivnata nezavisnost vo sekojdnevniot ìvot i za
ostvaruvawe na nivnite prava” (pravilo 4). Celata na poslednite
dva ~lena, zaedno, e ovozmoùvawe na licata so hendikep da go
postignat nivoto na funkcionirawe koe bi im ovozmoìlo da
u~estvuvaat vo op{testvoto.
Vtoroto poglavje od Standardnite pravila gi opfa}a
Celnite oblasti za ednakva participacija (pravilo 5-12).
Selektiranite celni oblasti gi opfa}aat: dostapnosta, obrazo-
vanieto, vrabotuvaweto, prihodite i socijalnoto osiguruvawe,
semejniot ìvot i li~niot integritet, kulturata, sportot i
rekreacijata, i religijata.
Sfa}aweto na dostapnosta opfa}a sozdavawe na fizi~ka
okolina koja e adekvatana za licata so hendikep. Vo ~lenot 5 se
naveduva deka, “... dràvata treba: a) da vovede programi i aktiv-
nosti za da ja napravi dostapna fizi~kata okolina; i, b) da
prezeme merki za obezbeduvawe pristap kon komunikacii i
informacii”. ^lenot 6 od Standardnite pravila stipulira deka
dràvate treba “... da go priznae podednakvoto pravo i mo`nost za
osnovno, sredno i visoko obrazovanie na deca so hendikep, mladin-
cite i vozrasnite. Treba da se obezbedi, obrazovanieto na licata
so hendikep da e sostaven del od obrazovniot sistem”. ^lenot 6 (8)
80
Sistemi na za{tita
predviduva deka vo zemji kade {to redovniot u~ili{en sistem “...

ne gi zadovoluva potrebite na licata so hendikep, moè da se
razmisli za voveduvawe na specijalno obrazovanie.”
Za da ja za~uvaat svojata nezavisnot, neminovno potrebno e
adekvatno vrabotuvawe na licata so hendikep. Taka, praviloto 7
proklamira deka “... dràvata treba da go obezbedi ostvaruvaweto
na pravata na licata so hendikep, osobeno na poleto na vrabotu-
vaweto”. Eden od zna~ajnite aspekti na reformite vo socijalnata
politika vo poslednite godini, e prifa}aweto na faktot deka
licata so hendikep bile isklu~uvani od vrabotuvaweto vo javniot
i privatniot sektor od pri~ini koi ne se povrzani so nivnata
sposobnost da gi izvr{uvaat rabotnite zada~i. Praviloto 7 (1)
predviduva deka zakonot za vrabotuvawe “... ne treba da bide
diskriminatoren po osnov na hendikepot i ne treba da sozdava
pre~ki vo vrabotuvaweto na licata so hendikep”. Vo prodol-
ènie, Standardnite pravila ja pottiknuvaat dràvata za javna
poddr{ka na vrabotuvaweto na licata so hendikep (7 (2)); gi
dizajniraat i prilagoduvaat rabotnite mesta i prostoriite so
cel da stanat dostapni za licata so hendikep (7 (3) (a)); go
podrùvaat koristeweto na novi tehnologii i proizvodstvoto na
pomo{ni sredstva, napravi i oprema (7 (3) (b)); i, obezbeduva
soodvetna obuka ... i ponatamo{na poddr{ka, kako {to e li~na
pomo{ i tolkuva~ki uslugi (7 (3) (v)).
Praviloto 8 se odnesuva na prihodite i socijalnoto
osiguruvawe. Preambulata na ova pravilo predviduva deka drà-
vata e odgovorna za obezbeduvawe na socijalnoto osiguruvawe i
prihodite na licata so hendikep. Praviloto 8 (3) gi pottiknuva
dràvite, isto taka, da obezbedat socijalnoto osiguruvawe i
pomo{ vo prihodi na licata koi se griàt za licata so hendikep.
Me|utoa, vo soglasnost so pravilo 8 (4) i (5), sistemot za
socijalna za{tita treba da vklu~uva sredstva za pottiknuvawe so
cel da se povrati kapacitetot za samostojna zarabotka na licata
so hendikep i sredstva za pottiknuvawe koi bi im pomognale na
ovie lica da najdat vrabotuvawe. Imaj}i go toa predvid, progra-
mite za socijalna za{tita treba da bidat struktuirani da gi
pottiknuvaat licata na vrabotuvawa, i ne treba da bidat sub-
stitut za nevrabotenost.
Vo praviloto 9 e navedeno deka dràvata treba da go
promovira celosnoto u~estvo na licata so hendikep vo semejniot
ìvot. Poto~no, “... treba da se promovira pravoto na li~en
integritet i (dràvata) da obezbedi zakonot da ne vr{i diskri-
81
minacija protiv licata so hendikep vo odnos na seksualnite

odnosi, brakot i sozdavaweto na potomstvo”. Pravilata 10-12
predviduvaat deka, dràvata treba da gi obezbedi ednakvite
mo`nosti za participacija na licata so hendikep vo kulturnite
aktivnosti, sportot i rekreacijata i religiozniot ìvot.
Vo tretoto poglavje od Standardnite pravila se navedeni
Merkite na implementacija {to treba da bidat sledeni od
strana na dràvite. Dràvite se odgovorni:
- Za pribirawe i {irewe na informacii za ìvotniot
standard na licata so hendikep (pravilo 13);
- Za obezbeduvawe na vklu~enosta na licata so hendikep vo
planiraweto i kreiraweto na politikata (pravilo 14);
- Za oformuvawe na zakonskata osnova za merkite za
postignuvawe na celite za polno u~estvo i ednakvost na
licata so hendikep (pravilo 15);
- Za finansirawe na nacionalnite programi i merki za
sozdavawe na podednakvi mo`nosti (pravilo 16);
- Za formirawe i zacvrstuvawe na nacionalnite koordina-
torni komisii ili sli~ni tela, koi bi sluèle kako cen-
tralno mesto za diskusija za problemite na licata so
hendikep (pravilo 17);
- Za priznavawe na pravoto na organizaciite na licata so
hendikep da gi pretstavuvaat licata so hendikep na nacio-
nalno, regionalno i lokalno nivo (pravilo 18);
- Za obezbeduvawe na soodvetna obuka na personalot koj se
zanimava so planirawe i sozdavawe na programi i uslugi
koi se odnesuvaat na licata so hendikep (pravilo 19);
- Za postojano nadgleduvawe i procenka na primenata na
nacionalnite programi i uslugi koi se odnesuvaat na
izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep (pra-
vilo 20);
- Da sorabotuvaat i da prezemat merki za podobruvawe na
ìvotnite uslovi na licata so hendikep vo zemjite vo
razvoj (pravilo 21); i
- Aktivno da u~estvuvaat vo sorabotkata na me|unarodno
nivo koja se odnesuva na izedna~uvawe na mo`nostite za
licata so hendikep (pravilo 22).
Poslednoto, ~etvrto poglavje od Standardnite pravila go
opi{uva kontrolniot mehanizam dizajniran da ja potpomogne
efektivnata implementacija na Pravilata. Paragrafot 2 pred-
viduva deka monitoringot na Pravilata }e bide ostvaruvan vo
ramkite na Komisijata za socijalen razvoj. Vo prodolènie, bi se
82
Sistemi na za{tita
nazna~il specijalen izvestuva~ koj }e go kontrolira prime-

nuvaweto na pravilata. Specijalniot izvestuva~, so pomo{ na Se-
kretarijatot, }e izgotvuva izve{tai koi bi se podnesuvale do
Komisijata za socijalen razvoj (paragraf 8) i }e dava sovetodavni
uslugi za primenata i kontrolata na Pravilata (paragraf 6).
Bi zaklu~ile deka, vaka artikulirani Pravilata nudat
eden vid na instrument vo racete na licata so hendikep i nivnite
organizacii za sozdavawe na legislativa i prezemawe na aktiv-
nosti. Tie ja davaat osnovata za tehni~kata sorabotka me|u drà-
vite, OON, drugite me|unarodni organizacii i nevladinite orga-
nizacii.
Pokraj Rezoluciite na OON za pravata na licata so hendi-
kep, golemo vlijanie vrz ovie prava vo poslednite dve dekadi
odigrale i dve golemi studii. Prvata be{e izve{tajot nasloven
kako “Principi, vode~ki na~ela i garancii za za{titata na
licata pritvoreni na osnova na mentalna bolest ili lica koi
patat od mentalno rastrojstvo” od 1986 godina (Principles, Guidlines
and Guarantees for the Protection of Persons Detained on Grounds of
Mental Ill- Health or Suffering from Mental Disorder), izraboten od Erica-
Irene A. Daes nazna~ena za specijalen izvestuva~ od Podkomisijata
za prevencija od diskriminacija i za{tita na malcinstvata.
Vtorata golema studija, naslovena kako “ôvekovite prava i
licata so hendikep”, od 1993 godina, (Human Rights and Disabled
Persons), bila izrabotena od Leonardo Despouy, specijalen izves-
tuva~ nazna~ena od Podkomisijata. Ovoj izve{taj gi istraùva
zloupotrebite na pravata na ~ovekot vo oblasta na hendikepot i
istraùva nekoi zloupotrebi na pravata na ~ovekot kako pri~ina
za hendikep.
Vo ramkite na Sekretarijatot na OoN, golem broj na
odelenija, isto taka, u~estvuvaat vo koordinacijata na nacional-
nite i me|unarodnite inicijativi vo sferata na hendikepot.
Nekoi od niv se slednive: Odelenieto za pravata na ~ovekot (The
Division of Human Rights- DHR), Otsek za me|unarodni ekonomski i
socijalni raboti (The Department of International Economic and Social
Affairs- DESA), Otsek za informacii so javnosta (Department of
Public Information-DPI), Odelenie za narkoti~ni drogi (The Divison
of Narcotic Drugs-DND), i Konferencijata na OON za trgovija i
razvoj (The United Nations Conference on Trade and Development –
UNCTD).
Vo ramkite na Obedinetite nacii postojat organizacii i
programi koi imaat prifateno nasoki povrzani so razvojot koi se
83
od golemo zna~ewe za Svetskiot program na aktivnosti za licata

so hendikep, inter alia:
- UNICEF (The United Nations Children’s Fund- UNICEF), i
negovite napori da gi zajaknat resursite na zaednicata so
cel da im pomognat na decata so hendikep vo nivnata
sredina;
- Kancelarijata na Visokiot komesar za begalci na OON
(The Office of the United Nations High Commissioner for Refugees-
UNHCR), i negovata rabota so begalcite so hendikep;
- Kancelarijata na Koordinatorot za pomo{ pri kata-
strofi na OON (The Office of the United Nations Disaster Relief
Co-ordinator- UNDRC), ima izraboteno specifi~ni merki za
podgotvenost i za{tita od katastrofi za licata so hen-
dikep i za za{tita od permanentna hendikepiranost kako
rezultat na povreda ili postapuvawe dobieno za vreme na
katastrofa;
- Centarot za ~ovekovi naselbi na OON (The United Nations
Centre for Human Settlements- HABITAT), raboti na otstra-
nuvaweto na fizi~kite barieri i op{tata pristapnost na
fizi~kata sredina.
Specijaliziranite agencii na OON koi se vklu~eni vo
promocijata, poddr{kata i rabotata na teren imaat va`na
sovetodavna uloga. Rabotata na ovie specijalizirani agencii
opfa}a prezentacija, ishrana, higiena, obrazovanie na deca i
vozrasni, profesionalna obuka i iznao|awe na rabotni mesta101.
Ekonomskata komisija za Evropa na OON (United Nations
Economic Commission for Europe)102, e involvirana vo monitoringot
na implementacijata na pravata na licata so hendikep. Ovaa
Komisija go publikuvala “Evropskiot prira~nik za licata so
hendikep”- (“European Handbook for Person with Disabilities”), i e
involvirana vo proekti za rehabilitacija i domuvawe na licata
so hendikep.
101
Vidi podetalno: http://www.un.org
102
Vidi podetalno: http://www.unece.org
84
Sistemi na za{tita
Poglavje V
Regionalni sistemi na za{tita

na pravata na ~ovekot
1. Evropa
Evropskoto pravo za pravata na ~ovekot ja obezbeduva ne

samo najva`nata sodrìna na precedentnoto pravo za su{tinata
na me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot, tuku pretstavuva i
eden od najpottiknuva~kite i najinteresni primeri za efikasen
me|unaroden praven sistem vo sozdavawe. Se razbira deka siste-
mot vo sozdavawe na evropskoto pravo za pravata na ~ovekot ne e
nitu “vrhovna vlast” vo Evropa, nitu, pak, negovite institucii se
del od nekoj vid nadnacionalen sistem na vrhovna vlast koj se
vklopuva vo tesnata Ostinova pozitivisti~ka definicija za “pra-
voto”103. Ova go pravi evropskiot pravo za ~ovekovite prava dobar
model.
1.1. Sovet na Evropa

Sozdaden so potpi{uvawe na Statutot na Evropskiot sovet
od strana na desette dràvi osnova~i vo 1949 godina, Sovetot na
Evropa denes opfa}a 46 dràvi-~lenki104. Toj pretstavuva eden od
najglavnite tvorci na sovremenata evropska arhitektura za
za{tita na pravata na ~ovekot. Osnovniot motiv za negovoto
osnovawe, kako {to e utvrdeno so negoviot Statut e “da postigne
pogolemo edinstvo me|u negovite ~lenki zaradi obezbeduvawe i
ostvaruvawe na idealite i principite {to se nivno zaedni~ko
nasledstvo i zaradi olesnuvawe na nivniot ekonomski i op{test-
103
Vo XIX vek, vode~kiot angliski praven pozitivist Xon Ostin, koj posebno
be{e zainteresiran za vrskata me|u pravilata i nivnata primena, tvrde{e deka
vistinskoto “pravo” naloùva postoewe na vrhovna vlast za da go primenuva toa
pravo i deka, spored toa, bez me|unarodna vrhovna vlast, me|unarodnoto pravo po
definicija ne e “pravo”, tuku edna forma na moralnost.
104
Vidi podetalno: http://www.coe.int
85
ven progres”. Ovaa cel se ostvaruva preku negovite organi105,

preku diskutirawe vo vrska so pra{awata od zaedni~ki interes,
kako i preku dogovori na dràvite-~lenki i zaedni~ka akcija vo
oblasta na ekonomskite, socijalnite, kulturnite, nau~nite, prav-
nite i administrativnite pra{awa, i vo odrùvaweto i natamo-
{noto ostvaruvawe na pravata na ~ovekot i osnovni slobodi.
Negovite statutarni principi se “pluralnata demokratija, po~i-
tuvawe na pravata na ~ovekot i vladeeweto na pravoto”, a spored
~len 3 na negoviot Statut “... sekoja negova ~lenka mora da gi
prifati principite na vladeewe na pravoto i uìvaweto na
~ovekovite prava i osnovni slobodi od strana na sekoj poedinec
vo ramkite na nejzinata nadle`nost”.
U{te od vtorata polovina na XX vek, Sovetot na Evropa
raspolaga so eden unikaten me|unaroden sudski sistem za
kontrola na po~ituvaweto na pravata na ~ovekot i osnovni slobo-
di, {to e zasnovan vrz negovata Evropskata konvencija za za{tita
na ~ovekovite prava i osnovni slobodi 1950, Evropskata socijalna
povelba 1961 i ostanatite 155 konvencii, {to se smetaat za
najgolema mreà {to gi povrzuva evropskite dràvi i op{testva
vo edna ista pravna, kulturna, socijalna i politi~ka celina.
Sovetot na Evropa, sé u{te, nema usvoeno specifi~en instrument
koj bi se odnesuval na pravata na licata so hendikep.
1.1.1. Instrumenti za za{tita na pravata na ~ovekot vo

Sovetot na Evropa
A) Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava

i osnovni slobodi (EK^P)
Na 4 noemvri 1950 godina, zemjite-~lenki na Sovetot na

Evropa ja potpi{aa Evropskata konvencija za za{tita na
~ovekovite prava i osnovni slobodi (European Convention on Human
105
Vnatre{nata struktura na Sovetot na Evropa ja so~inuvaat: Komitetot na
ministri, odlu~uva~ko telo i izvr{en organ na organizacijata; Parl-
amentarnoto sobranie, konsultativno telo na organizacijata koe nema
legislativni ovlastuvawa, vo ~ija rabota u~estvuvaat delegacii na parla-
mentite na dràvite-~lenki na organizacijata; Kongresot na lokalni i regio-
nalni vlasti na Evropa, poluparlamentaren organ vo ~ija rabota u~estvuvaat
delagacii na lokalnite i regionalnite vlasti vo Evropa; Sekretarijatot na
organizacijata i Generalniot sekretar.
86
Sistemi na za{tita
Rights and Fundamental Freedoms), koja stapi vo sila na 3 septemvri

1953 godina, koga bea deponirani 8-te potrebni ratifikacii106.
Izgotvena i prifatena od vladite na evropskite zemji so
“zaedni~ko nasledstvo na politi~ki tradicii, ideali, slobodi
i vladeewe na pravoto”, kako {to se veli vo Preambulata,
EK^P, evoluira{e pod naletot na predizvicite na novoto vreme,
inkorporiraj}i novi prava i slobodi vo nejzinite dopolnitelni
protokoli.
Nejzinata strukturata se sostoi od Preambula i dva dela.
Delot I pod naslov “Prava i slobodi”, gi opfa}a ~lenovite 2-18 i,
gi sodrì pravata i slobodite koi{to se obvrzuvaat da gi
garantiraat dràvite, dodeka Delot II, pod naslov “Evropski sud
za pravata na ~ovekot”, gi opfa}a ~lenovite 19-59 i, ja objasnuva
strukturata na noviot Evropski sud za pravata na ~ovekot. Kon
EK^P se priklu~uvaat i 13 dopolnitelni protokoli. So Delot I
se opfateni slednive prava i slobodi:
• Pravo na ìvot (~len 2);
• Zabrana na tortura ili ne~ove~no ili poniùva~ko
postapuvawe ili kaznuvawe (~len 3);
• Zabrana na ropstvo ili prisilna ili zadolìtelna
rabota (~len 4);
• Pravo na sloboda i sigurnost (~len 5);
• Pravo na fer-sudewe (~len 6);
• Nema krivi~no delo, nema kazna bez zakon (Nullum
crimen, nulla poena sine lege)-(~len 7);
• Pravo na po~ituvawe na privatniot i semejniot
ìvot, domot i korespondencijata (~len 8);
• Sloboda na verata (~len 9);
• Sloboda na izrazuvawe (~len 10);
• Sloboda na sobirawe i zdruùvawe(~len 11);
• Pravo na brak i osnovawe semejstvo (~len 12);
106
Prva zemja koja ja ratifikuva{e EK^P be{e Velika Britanija vo mart 1951.
Vo 1952 godina EK^P be{e ratifikuvana od strana na Norve{ka, [vedska i
Sojuzna Republika Germanija, a potoa slede{e ratifikacijata od strana na
Danska, Island, Irska i Luksemburg. [vedska be{e prvata zemja koja {to go
prifati pravoto na individualna peticija vo fevruari 1952 godina, sledena od
Irska i Danska vo narednata 1953 i Island, Germanija i Belgija vo 1955 godina.
Prifa}aweto na sudskata nadle`nost na Evropskiot Sud be{e zapo~nata od
strana na Irska i Danska vo 1953, sledena od Holandija vo 1954. Do septemvri
1958 godina bea deponirani osumte ratifikacii, potrebni za inaguracijata na
Evropskiot sud za pravata na ~ovekot vo januari 1959 godina.
87
• Pravo na efektivna nacionalna za{tita na pravata

i slobodite (~len 13);
• Zabrana na diskriminacija vo odnos na za{titenite
prava (~len 14);
Vo kontekst na gra|anskite i politi~kite prava, pravata
koi ne se za{titeni so EK^P se za{titeni so Me|unarodniot
pakt za gra|anski i politi~ki prava.
Kon EK^P se priklu~uvaat i 13 dopolnitelni protokoli,
koi pretstavuvaat posebni me|unarodni dogovori otvoreni za
potpi{uvawe, odnosno za pristapuvawe na dràvite na EK^P.
Protokol br. 1
Protokolot br. 1 opfa}a tri novi prava: pravoto na
sospstvenost, obrazovanie i slobodni izbori, i be{e otvoren za
potpi{uvawe na 22 mart 1952 godina. Protokolot br. 1 vleze vo
sila vo maj 1954 godina, koga be{e deponiran 10-ot instrument za
ratifikacija.
Protokol br. 2
Vo noemvri 1959 godina Komitetot dostavi dva izve{taja107
(izraboteni od strana na profesorot Val (Professor Wahl)) do
Sobranieto. Prviot, se odnesuva{e na interpretacija na EK^P,
dovede do donesuvawe na Preporaka 232 (1960). Vo nego se adresira
pra{aweto na sovetodavnoto mislewe (advisory opinions) na
Evropskiot sud za pravata na ~ovekot po barawe na Komitetot na
ministri, toga{ koga se pojavuva pra{awe od praven karakter, bez
razlika dali postoi konkreten slu~aj vo koj ovaa pravno pra{awe
se razgleduva. Vo juli 1961 godina Komitetot na ministri mu
naloì na Komitetot na eksperti da go izrabotat Protokolot br.
2 na EK^P. Ovoj protokol, vo maj 1963 godina, be{e potpi{an i
vleze vo sila vo 1970 godina, otkako be{e ratifikuvan od strana
na site dràvi-potpisni~ki.
Protokol br. 3
107
Vtoriot izraboten izve{taj, koj dovede do donesuvawe na Preporakata 231
(1960) od strana na Sobranieto, predlaga{e izrabotka na multilateralen
dogovor, davaj}i mu nadle`nosti na Sudot da gi interpretira site konvencii
sklu~eni vo ramkite na Sovetot na Evropa, kako i site drugi, me|unarodni
dogovori sklu~eni pome|u dve ili pove}e visoki strani-dogovorni~ki, se dodeka
nivnite odredbi se primenlivi od strana na nacionalnite sudovi. Komitetot na
ministri go razgleda ovoj predlog za uniformna interpretacija na site
evropski dogovori, i go odbi.
88
Sistemi na za{tita
Vo 1963 godina be{e donesen Protokol br. 3, koj se

odnesuva{e na procedurata pred Evropskata komisija za pravata
na ~ovekot t.e. so nego be{e napu{ten sistemot na sub-komisii
(stariot ~len 29 od EK^P). Sub-komisiite sostaveni od 7 ~lena,
imaa za zada~a da gi utvrduvaat faktite za sekoj slu~aj posebno i
da probaat da dojdat do prijatelska spogodba, a ako toa ne e mo`no,
toga{ Komisijata kako celina e obvrzana da napi{e izve{taj za
pra{aweto na naru{uvawe na EK^P. Praksata pokaàla deka
ovoj dvoen sitem bil neefikasen pa zatoa so ovoj protokol e
napu{ten.
Protokol br. 4
Vo 1959 godina, Pravniot komitet dostavi izve{taj do
Sobranieto prepora~uvaj}i izrabotka na novi protokoli so koi
bi se vovele novi prava, koi ne se opfateni so EK^P i Protokol
br. 1. Komitetot na ministri, kako rezultat od Preporakata 234
(1960) nazna~i Ekspertski komitet za pravata na ~ovekot na ~elo
so Ugo Kaldarera (Ugo Caldarera) za da gi prou~i problemite
povrzani so EK^P. Protokolot br. 4 na EK^P koj be{e
potpi{an vo septemvri 1963 godina vovede ~etiri novi prava i
slobodi i toa: zabrana na zatvorawe poradi neispolnuvawe na
dogovorna obvrska; sloboda na dvièwe vo ramkite na dràvata
i sloboda da se napu{ti nejzinata teritorija; pravoto na
dràvjaninot da ne bide proteran od dràvata i pravoto na
vlez vo dràvata; i zabrana na kolektivno proteruvawe na
stranci. Protokolot br. 4 vleze vo sila vo maj 1968 godina.
Protokol br. 5
Donesen 1966 godina, Protokolot br. 5 se odnesuva na
izborot na ~lenovi vo Komisijata i Sudot, osnovani so EK^P.
Celta be{e da gi inkorporira ovie povremeni izbori vo ramkite
na trigodi{niot (triennial) sistem objasnet vo ~len 22 i 40 od
starata EK^P.
Protokol br. 6
Kako rezultat na Preporakite 727 i 891 (1980) dojde do
izgotvuvawe na nov instrument- Protokol br. 6 na EK^P koj vo
dekemvri 1982 godina be{e potpi{an, a stapi vo sila vo mart 1985
godina. So ovoj protokol e zabraneta smrtnata kazna vo vreme na
mir.
Protokol br. 7
89
Vo noemvri 1984 godina e potpi{an Protokolot br. 7 koj

vleze vo sila so sedmata ratifikacija vo noemvri 1988. So nego se
vovedeni 5 novi prava, i toa: proceduralna za{tita vo odnos na
proteruvaweto na stranci; pravo na àlba vo krivi~na
postapka; pravo na kompenzacija za gre{kite na pravdata; ne bis
in idem; i ednakvost me|u sopru`nicite.
Protokol br. 8
Vo septemvri 1983 godina, Sobranieto ja usvoi Prepora-
kata 970, so koja se prepora~uvaat nekolku podobruvawa na
postapkata pred Evropskata komisija za pravata na ~ovekot. Kako
rezultat na toa, Komitetot na ministri vo januari 1985 godina go
prifati tekstot na Protokolot br. 8. Novinata be{e vo toa {to
so ovoj Protokol í se dozvoluva{e na Komisijata da osnova
komisii (Chambers) i komiteti (Committees). Protokolot br. 8
vleze vo sila na 1 januari 1990 godina, koga be{e ratifikuvan od
strana na site visoki strani- dogovorni~ki.
Protokol br. 9
Protokolot br. 9 se odnesuva na locus standi na individuite
vo ramkite na Evropskiot sud za pravata na ~ovekot. Prifaten od
strana na Komitetot na ministri vo oktomvri, Protokolot br. 9
be{e otvoren za pristapuvawe vo noemvri 1990 godina i vleze vo
sila vo 1994, po deponiraweto na 10-ot ratifikacionen instru-
ment. Treba da se napomene deka, imaj}i gi vo predvid izmenite
{to se slu~ija vo SEK^P, Protokolot br. 9 ne e ve}e operativen.
Protokol br. 10
Protokolot br. 10 se odnesuva na Komitetot na ministri
koj e tretiot del na SEK^P. Spored stariot ~len 32 (1), na
Komitetot mu se ovozmoùva da odlu~uva so 2/3 mnozinstvo na
glasovi za toa dali e izvr{ena povreda na EK^P toga{ koga za
toa ne re{ava Sudot. No toga{ koga postoi mnozinstvo, no ne í 2/3
mnozinstvo, i vo toj slu~aj rezolucijata ne moè ni da se donese
ni da se odbie. Namaluvaj}i go rizikot od nedonesuvawe na odluka
(non-decisions), Protokolot br. 10 bara obi~no mnozinstvo za
donesuvawe na rezolucija. Toj be{e otvoren za potpi{uvawe vo
1992 godina, no, be{e onevozmoèno vleguvaweto vo sila na
Protokolot br. 10, so {totoj ostana samo mrtvo slovo na hartija.
Protokol br. 11
90
Sistemi na za{tita
Protokolot br. 11 be{e usvoen vo april 1994 godina i

vleze vo sila vo noemvri 1998 godina. Nagovata glavna cel be{e
zamena na Evropskata komisija i Sud za pravata na ~ovekot so
postojan Evropski sud za pravata na ~ovekot, t.e. zamena na ~le-
novite 19-58, od EK^P so nov set na ~lenovi, kako i protokolite
2 i 9 koi pred sé se odnesuvaat na pra{awata za sovetodavno mis-
lewe i pristapot na individuite kon Sudot.
Dve novini vovedeni so Protokolot br. 11 se dosta va`ni,
i toa: prvo, na poedincite, kako i na dràvite, im se dava{e pravo
da se obratat so molba do Evropskiot sud za pravata na ~ovekot
(noviot ~len 34), i vtoro, osven toa {to Evropskata komisija i
Sudot bea zameneti so nov Evropski sud za pravata na ~ovekot,
va`no e toa {to na Komitetot na ministri (koj, kako {to napome-
navme pogore, go opfa}a{e tretiot del od SEK^P) funkciite vo
odnos na pravata na ~ovekot mu bea zna~itelno namaleni.
Protokol br. 12
Protokolot br. 12 be{e otvoren za potpi{uvawe na 4
noemvri 2000 godina, a }e vleze vo sila po deponiraweto na 10-ot
instrument za ratifikacija. Visokite strani-dogovorni~ki, pre-
zemaj}i idni ~ekori za afirmirawe na ednakvosta na site lu|e, go
donesoa ovoj protokol so koj se zabranuva diskriminacijata.
Protokol br. 13
Ovoj protokol se odnesuva na zabrana na smrtnata kazna vo
kakvi bilo uslovi (ne samo za vreme na mir, kako {to be{e
propi{ano vo Protokolot br. 6). Protokolot br. 13 vleze vo sila
za slednive visoki strani- dogovorni~ki: Andora, Bugarija,
Hrvatska, Kipar, Danska, Irska, Lihten{tajn, Malta, [vajcarija
i Ukraina108.
Dva ~lena od EK^P se posebno interesni za licata so
hendikep. Prviot e ~len 5, spored koj “... sekoj ~ovek ima pravo na
sloboda i na bezbednost. Nikoj ne smee da bide li{en od sloboda,
osven vrz osnova na zakon vo dolu navedenite slu~ai: ... (d) ako se
raboti za pritvor na ... mentalno oboleni lica ...”. Toa zna~i deka
pravoto na sloboda i bezbednost moè da bide ograni~eno na
osnov na mentalen hendikep! Vtoriot se odnesuva na zabranata na
diskriminacija koja e artikulirana vo ~lenot 14: “... uìvaweto
108
Praven Fakultet, Skopje, 2003, str. 7-14.
91
na pravata i slobodite, priznati so ovaa Konvencija, treba da se

obezbedi bez nikakva diskriminacija zasnovana vrz pol, rasa, boja
na koà, jazik, vera, ... ili koj i da e drug status”. Licata so hen-
dikep ne se izri~no spomnati, no tie moàt da se podvedat pod
formulacijata “koj i da e drug status”, na krajot od ~lenot 14.
B) Evropska socijalna povelba
Evropskata socijalna povelba109 (European Social Charter),

pretstavuva komplementaren instrument na EK^P, koja mu
garantira socijalni i ekonomski prava na ~ovekot, koi pretsta-
vuvaat “priroden korespondira~ki del” na gra|anskite i politi~-
kite prava zagarantirani so EK^P. So Povelbata se stipulirani
slednive prava i slobodi: pravo na rabota (~len 1); pravo na
ednakvi uslovi za rabota (~len 2); pravo na za{tita pri rabota
(~len 3); pravo na pravi~na zarabotuva~ka (~len 4); sindikalni
prava (~len 5); pravo na kolektivno pregovarawe (~len 6); pravo
na decata i mladincite na za{tita (~len 7); pravo na za{tita na
vrabotenite èni (~len 8); pravo na profesionalna orientacija
(~len 9); pravo na profesionalna obuka (~len 10); pravo na
zdravstvena za{tita (~len 11); pravo na socijalno osiguruvawe
(~len 12); pravo na socijalna i zdravstvena pomo{ (~len 13); pravo
na pomo{ od slu`bite za socijalni griì (~len 14); pravo na
profesionalno obrazovanie i na profesionalna i socijalna reha-
bilitacija na lica so fizi~ki ili mentalen hendikep (~len 15);
pravo na socijalna, pravna i materijalna za{tita na semejstvoto
(~len 16); pravo na socijalna i materijalna za{tita na majkata i
deteto (~len 17); pravo na angaìrawe vo profitabilno zanimawe
vo teritorijata na drugite dràvi- dogovorni strani (~len 18); i,
pravo na za{tita i pomo{ za rabotnicite migranti i nivnite
semejstva (~len 19)110.
109
Socijalnata povelba be{e donesena vo 1961 godina, a podocna taa be{e
dopolneta so tri protokola, doneseni vo 1988, 1991 i 1995 godina. Vo 1996 godina
Povelbata be{e revidirana so adaptirawe na nejzinite osnovni odredbi spored
osnovnite socijalni promeni. Revidiranata socijalna povelba vleze vo sila na 1
juli 1999 godina.
110
So Protokolot od 1988 godina bea vovedeni slednive ekonomski i socijalni
prava: pravo na ednakvi mo`nosti i tretman pri vrabotuvaweto i vr{eweto na
profesijata bez diskriminacija zasnovana na polot (~len 1); pravo na
informirawe i konsultirawe na rabotnicite (~len 2); pravo na u~estvo vo
utvrduvaweto i vo podobruvaweto na uslovite za rabota i na rabotnata sredina
(~len 3); i, pravo na socijalna za{tita na starite lica (~len 4). Pokraj
amandmanite vrz dotoga{ postojnite prava, so Revidiranata socijalna povelba
92
Sistemi na za{tita
Vo ~lenot 20 se stipulirani dvete osnovni obvrski,

koi{to mora da gi prifati sekoja dràva vo momentot koga taa
stanuva dogovorna strana na Povelbata. Prvo, taa mora da se
obvrze deka prviot del na Povelbata }e go smeta kako deklaracija
na celi, {to }e gi sledi so site soodvetni sredstva. Inaku,
referiranite celi se odnesuvaat na 'ostvaruvawe na uslovite' vo
koi navedenite 19 prava moàt efikasno da se realiziraat. Za
razlika od ovaa obvrska, vtorata e od ~isto praven karakter, koj
se sostoi od prifa}awe na najmalku deset od 19-te ~lenovi na
vtoriot del na Povelbata. Tokmu tuka, prestanuva paralelata
pome|u Povelabata i EK^P: imeno, po~ituvaweto na obvrskite
prezemeni so EK^P be{e vo ramkite na mo}ta na site dràvi
~lenki, a ispolnuvaweto na golem del od ekonomskite i socijal-
nite prava bara “pozitivna vladina intervencija”, {to zavisi od
raspolo`livite ekonomski resursi.
Tri ~lena od Povelbata se posebno va`ni koga stanuva
zbor za pravata na licata so hendikep i toa, ~lenot 11 (pravoto na
zdravstvena za{tita), ~lenot 13 (pravoto na socijalna i zdrav-
stvena pomo{) i ~lenot 15 (pravoto na profesionalno obrazo-
vanie i na profesionalna i socijalna rehabilitacija na lica so
fizi~ki ili mentalen hendikep).
^lenovite 11 i 13 se odnesuvaat na site ~ove~ki su{testva
i se od poseben interes za licata so hendikep. So ~lenot 11 se
predviduva deka “... so cel da obezbedat vistinska primena na
pravoto na zdravstvena za{tita, stranite-dogovorni~ki se obvr-
zuvaat, direktno ili vo sorabotka so javnite i privatnite
organizacii, da prezemat soodvetni merki koi imaat za cel
osobeno: 1. da se eliminiraat, vo ramkite na mo`noto, pri~inite
za slaboto zdravje; 2. da se predvidi formirawe na slu`bi za
konsultacii i obrazovanie zaradi podobruvawe na zdravjeto i
razvoj na ~uvstvoto za li~na odgovornost vo vrska so zdravstve-
nata sostojba; i, 3. da se spre~at, vo ramkite na mo`noto, epide-
mii, endemii i drugi bolesti”.
bea vovedeni slednive novi prava: pravo na za{tita vo slu~ai na prekin na

vrabotenosta (~len 24); pravo na rabotnicite za za{tita na nivnite barawa vo
slu~aj na insolventnost na nivnite rabotodavci (~len 25); pravo na dignitet pri
rabotata (~len 26); pravo na informirawe i konsultirawe vo postapkite na
kolektivno otpu{tawe na rabotnici (~len 29); pravo na za{tita protiv
siroma{tija i socijalno isklu~uvawe (~len 30) i, pravo na stan (~len 31). Vidi
podetalno: ôvekovi prava- temelni dokumenti: pedeset godi{nina od
Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot: 1948-1998, Ministerstvo za
pravda, Skopje, 1998, str. 233-275.
93
Ponatamu, ~lenot 13 propi{uva deka “... so cel da obezbe-

dat vistinska primena na pravoto na socijalna i zdravstvena
pomo{, stranite- dogovorni~ki se obvrzuvaat: 1. da se griàt,
lice, koe ne raspolaga so dovolni izvori na prihodi i koe ne e
sposobno samo da gi obezbedi tie prihodi ili da gi dobie od drug
izvor, kako {to e pomo{ vo ramkite na sistemot na socijalno
osiguruvawe, da moè da dobie soodvetna pomo{, a vo slu~aj na
bolest, neophodna nega vo zavisnost od negovata zdravstvena
sostojba; 2. da se griàt, na licata koi koristat takva pomo{ od
taa pri~ina, da ne im bidat namaleni politi~kite i socijalnite
prava; 3. da predvidat deka sekoe lice moè da gi dobie, preku
nadle`nite javni ili privatni slu`bi, site potrebni soveti i
seta li~na pomo{ za da se spre~i, otstrani ili da se namali
li~nata ili semejnata potreba za pomo{; i, 4. da gi primenuvaat
odredbite od stav 1, 2 i 3 od ovoj ~len, na ramnopravna osnova, na
svoite dràvjani, kako i na dràvjanite na drugite strani- dogo-
vorni~ki koi legalno se nao|aat na nivnata teritorija, soglasno
obvrskite prezemeni so Evropskata konvencija za socijalna i
zdravstvena pomo{, potpi{ana vo Pariz na 11 dekemvri 1953
godina.”
Vo soglasnost so ~lenot 15, stranite- dogovorni~ki, so cel
da obezbedat vistinska primena na pravoto na pomo{ od slu`bite
za socijalni griì, se obvrzuvaat da prezemat soodvetni merki za,
“1. ... da im se stavat na raspolagawe na zainteresiranite sredstva
za profesionalno obrazovanie, vklu~uvaj}i, ako za toa ima
potreba, i specijalni institucii od javen ili privaten karakter;
i, 2. ... vrabotuvawe na lica so hendikep, osobeno so pomo{ na
specijalizirani slu`bi za vrabotuvawe, preku koristewe na
mo`nostite na za{titnite rabotilnici i merki so koi se
pottiknuvaat rabotodava~ite da vrabotuvaat lica so hendikep.”
Kako {to moè da se zabeleì od gorenavedenite ~lenovi
od Povelbata, konceptot na ~ovekovite prava i hendikepot e
baziran na tradicionalniot institucionalen pristap kon hen-
dikepot. So cel da se dopolnat i prilagodat kon funadamen-
talnite socijalni promeni na dene{ninata, koi nastanaa po
usvojuvaweto na Povelbata, delovi od nea bea revidirani. Noviot
~len 15 od Revidiranata evropska socijalna povelba, usvoena od
Sovetot na Evropa na 3 maj 1996 godina, glasi: “... so cel da se
obezbedat, za licata so hendikep, bez ogled na vozrasta i priro-
data i potekloto na nivniot hendikep, efikasno praktikuvawe na
pravoto na nezavisnost, socijalna integracija i u~estvo vo ìvo-
tot na zaednicata, dogovornite strani posebno se obvrzuvaat:
94
Sistemi na za{tita
1. da gi prezemat potrebnite merki za licata so hendikep

da obezbedat naso~uvawe, edukacija i profesionalna obuka vo
ramkite na op{tite {emi sekade kade e mo`no ili kade toa ne e
mo`no, preku specijalizirani tela, javni ili privatni;
2. da promoviraat niven pristap do vrabotuvaweto preku
site merki ~ija cel e pottiknuvawe na rabotodava~ite da vra-
botuvaat i zadràt na rabota lica so hendikep vo sekojdnevnata
rabotna sredina i da gi prilagodat rabotnite uslovi spored
potrebite na licata so hendikep ili, kade {to ne mo`no zaradi
hendikepot, so rasporeduvawe i sozdavawe na za{titno rabotno
mesto spored stepenot na hendikepot. Vo odredeni slu~ai za tak-
vite merki moè da bide potrebno pribegnuvawe kon specija-
lizirani slu`bi za vrabotuvawe i poddr{ka; i,
3. da promoviraat nivno celosno socijalno integrirawe i
u~estvo vo ìvotot na zaednicata, osobeno preku merki, vklu~i-
telno i tehni~ki pomagala, so cel da se nadminat barierite vo
komunikacijata i mobilnosta i ovozmoùvawe pristap do prevoz,
domuvawe, kulturni aktivnosti i zabava”. Ovaa verzija na ~lenot
15 e pocelesoobrazna od prethodnata i e bazirana na pristapot
zasnovan na pravata na ~ovekot. ]e vleze vo sila koga “... tri
dràvi-~lenki na Sovetot na Evropa }e ja izrazat svojata
soglasnost da bidat obvrzani so ovaa Povelba.” (~len K)
V) Drugi pravni akti na Sovetot na Evropa
Pokraj gorenavedenite pravni akti, postojat i nekolku

drugi instrumenti na Sovetot na Evropa koi se odnesuvaat
pospecifi~no na licata so hendikep, vklu~uvaj}i gi i slednive:
- Preporaka kon situacijata na mentalno bolnite lica
(Preporaka 818)- (Recommendation on the Situation of the Men-
tally Ill- EC Recommendation No.818);
- Preporaka kon politikata za rehabilitacija na licata so
hendikep, 1992 (Preporaka 1185)- (Recommendation on
Rehabilitation Policies for the Disabled- EC Recommendation
No.1185);
- Preporaka kon koherentnata politika za rehabilitacija
na licata so hendikep (Preporaka (92) 6)- (Recommendation
on a Coherent Policy for the Rehabilitation of People with Disa-
bilities- EC Recommendation No. (92) 6);
- Preporaka kon celosno op{testveno vklu~uvawe na licata
so hendikep (Preporaka 1592 (2003) 1)- (Recommendation
95
Towards full social inclusion of people with disabilities-

Recommendation 1592 (2003));
- Preporaka kon zaedni~kite napori za le~eweto na povre-
data na 'rbetniot mozok (Preporaka na Parlamentarnoto
sobranie 1560 (2002))- (Recommendation Towards concerted
efforts for treating and curing spinal cord injury- Parliamentary
Assembly Recommendation 1560 (2002));
- Rezolucija za celosno gra|anstvo na licata so hendikep
preku integrativni novi tehnologii (Rezolucija ResAP
(2001) 3)- (Towards full citizenship of persons with disabilities
through inclusive new technologies Resolution, ResAP (2001) 3);
- Rezolucija za povelbata za stru~na procenka na licata so
hendikep (Rezolucija AP (95) 3)- (Resolution on a Charter on
the Vocational Assessment of People with Disabilities- AP (95) 3).
Preporakata kon politikata na rehabilitacija na licata

so hendikep od 1992 godina e privrzanik na principot na samo-
stojno ìveewe i celosna integracija vo op{testvoto. Ovaa
preporaka e progresiva vo nejzinata ideja {to ja promovira, a toa
e prepoznavawe na pravoto na “razli~nost” na licata so hendikep.
Taa e prviot me|unaroden regionalen instrument, koj go prime-
nuva pravoto na “razli~nost” vrz licata so hendikep, vo vrska so
procesot na rehabilitacija.
1.1.2. Mehanizmi za za{tita na pravata na ~ovekot vo

Sovetot na Evropa
A) Sistemot baziran vrz Evropskata konvencija za

za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi so
sedi{te vo Strazbur
Noseni od eden edinstven filozovski impuls, a toa e:

idejata za moralna individua ~ii prava, bilo da se tie od gra|a-
nskata i politi~kata sfera, ili od ekonomskata, socijalnata i
kulturnata sfera, treba da bidat me|unarodno za{titeni, dojde do
formirawe na SEK^P.
Me|unarodniot praven sistem vospostaven so EK^P, vo
koja formalno pravnite strukturi, t.e. Evropskiot sud za pravata
na ~ovekot i, sî do nejzinoto spojuvawe so Sudot vo 1999 godina,
Evropskata komisija za pravata na ~ovekot vo Strazbur, izvr{uva
vistinska sudska vlast. Nivnata dokaàna efikasnost e nespo-
redliva na me|unaroden plan, osven moèbi so drugite evropski
96
Sistemi na za{tita
pravni institucii, kako {to se Sudot na pravdata na Evropskata

unija i Prvostepeniot sud vo Luksemburg.
No, zo{to e toa taka?? Generalno zemeno, zatoa {to
visokite strani-dogovorni~ki bea soglasni da sorabotuvaat so
organite establirani vo SEK^P, od edna strana i bea spremni da
ja obezbedat efektivnata za{tita na pravata na ~ovekot na
nivnata teritorija, od druga strana.
Sé do 1999 godina, Sudot postoe{e paralelno so
Evropskata komisija za pravata na ~ovekot, pri {to i dvete
institucii bea osnovani so ~len 19 od Konvencijata so cel “... da
se obezbedi ispolnuvawe na obvrskite prezemeni od strana na
visokite strani-dogovorni~ki vo sega{nata Konvencija”.
Tretiot element vo sistemot, pokraj Komisijata i Sudot, go
so~inuva Komitetot na ministri na Sovetot na Evropa.
Od noemvri 1998 godina, Sudot zna~itelno e reorganiziran
spored uslovite na Protokolot br. 11, so koj Evropskata komisija
za pravata na ~ovekot se spoi so Sudot a mehanizmite na Konven-
cijata za primenuvawe vo sila bea transformirani. Pritoa, vo
~len 5 od Protokolot br. 11 se postavija serija na tranzicioni
re{enija, koi }e pomognat vo procesot na tranzicijata.
I. Organizaciona postavenost na Sistemot
a) Evropska komisija za pravata na ~ovekot
U{te od samiot nejzin po~etok, Evropskata komisija za

pravata na ~ovekot be{e istovremeno blagoslovena i kazneta so
svojata “posredni~ka pozicija” vo sistemot na Evropskoto pravo
za pravata na ~ovekot. Od edna strana, Komisijata treba{e da go
{titi Sudot od mo`nata preplavenost so individualni àlbi,
funkcija koja isto taka go za{tituva{e tradicionalniot suvere-
nitet na visokite strani-dogovorni~ki. Od druga strana, Komisi-
jata treba{e da sluì kako me|unarodna institucija do koja
poedincite moèa da imaat pristap, {to pretstavuva{e radikal-
no otstapuvawe od tradicionalniot praven proces koj be{e
svrten kon dràvite. Sozdadena da dejstvuva na kompromisen
na~in, Komisijata dejstvuva{e kako posrednik ne samo me|u
poedinci i vladi, tuku i me|u poedinci i Strazbur{kiot sud111.
111
Ser Hamfri Voldok vo 1960 godina, koj pred Sudot se pojavi vo ime na
Komisijata, vo negoviot prv slu~aj Loles izjavi: “... Komisijata u~estvuva vo
postapkata i se nao|a vo posredni~ka pozicija me|u vladata i poedinecot.
97
^lenovite na Komisijata, ~ij broj be{e ednakov so brojot

na visokite strani-dogovorni~ki na EK^P, bea izbirani od
strana na Komitetot na ministri na Sovetot na Evropa od
izborni listi sostaveni od strana na Sovetodavnoto sobranie so
{estgodi{ni obnovlivi mandati. Komisijata se sostanuva na
barawe na Pretsedatelot ili na barawe na 1/3 od nejzinite
~lenovi.
Poradi nepostojaniot karakter na Komisijata, nejziniot
Sekretarijat igra va`na uloga, kako postojan faktor, vo celiot
sistem. Sekretarijatot se sostoi od Generalniot sekretar na
Sovetot na Evropa i nekolku desetici kvalificirani pravnici
od visokite strani-dogovorni~ki. Vo nadle`nost na Sekreta-
rijatot spa|a: odrùvawe na korespondencijata pome|u individu-
alnite aplikanti i zainteresiranite dràvi; podgotvuvawe na
slu~aite za razgleduvawe; dostavuvawe izve{tai do Komisijata za
pra{awa {to se odnesuvaat na nacionalnoto pravo kako i na
pravoto na EK^P; kako i, pomagawe na Komisijata pri izrabot-
kata na odluki i izve{tai (Pravilo 12).
Evropskata komisija za pravata na ~ovekot ima ~etiri
funkcii i toa: prvo, da re{ava za prifatlivosta na àlbata;
vtoro, da gi utvrduva faktite na konkretniot slu~aj; treto, da
im pomaga na stranite da dojdat do prijatelsko re{enie; i
~etvrto, da gi formulira svoite zaklu~oci. Od 1999 godina,
trite glavni funkcii na Komisijata, bea prezemeni vo celost od
strana na reformiraniot Evropski sud za pravata na ~ovekot.
êtvrtata i posledna funkcija, e obajsneta vo stariot ~len
31 (1), vo koj se naveduva deka Komisijata treba da izgotvi
izve{taj vo koj }e navede dali e izvr{ena povreda na Konven-
cijata. Izve{tajot se dostavuva do Komitetot na ministri i do
dràvata/dràvite zainteresirani, i toj se tretira kako dover-
liv112. ^lenot 31 (3) od Konvencijata ja ovlastuva Komisijata da
dade preporaki (naj~esto da sugerira soodveten iznos na adekvatna
kompenzacija), toga{ koga slu~aite vo koi do{lo do naru{uvawe
na Konvencijata se nao|aat pred Komitetot na ministri. Po pra-
{aweto dali Komisijata isto taka moè da dade svoja preporaka
Nejzinata funkcija ne e da pokrenuva postapki- taa e administrativna. Na{ata

funkcija ne e da go branime pred Sudot bilo slu~ajot na poedinecot kako takov,
nitu na{eto sopstveno mislewe, ednostavno kako takvo. Na{ata funkcija,
spored na{eto veruvawe, e pred vas da gi stavime site elementi na slu~ajot koi
se relevantni za negovo re{avawe od strana na Sudot.”
112
Vo slu~ajot Lawless, Komisijata odlu~i deka izve{tajot moè da im bide
pokaàn i na individualnite peticioneri koi se zainteresirani za nego.
98
Sistemi na za{tita
vo slu~ai vo koi ne e izvr{eno naru{uvawe na Konvencijata,

Komitetot na ministri odlu~i deka toa ne e mo`no113.
b) Evropski sud za pravata na ~ovekot
Za da se osnova Evropskiot sud za pravata na ~ovekot 114,

potrebna be{e ratifikacija od strana na osum dràvi i vo 1950
godina “postoe{e op{to somnevawe deka do toa voop{to }e dojde”.
Me|utoa, do 1958 godina, osum dràvi ja prifatija nadle`nosta na
Sudot115 koj, na 3 septemvri istata godina, stana oficijalno nad-
leèn da rasprava za sporovi.
^lenot 20 od EK^P nalaga brojot na sudiite vo Evrop-
skiot sud za pravata na ~ovekot da e ednakov na brojot na visokite
strani-dogovorni~ki na Konvencijata. Sudiite treba da imaat
visok moralen karakter i da gi ispolnuvaat uslovite neophodni
za vr{ewe na visoki sudski funkcii ili da bidat pravni stru~-
waci so priznata kompetentnost. Sudiite zasedavaat vo Sudot vo
li~no svojstvo, t.e. ne kako pretstavnici na dràvi. Sudiite se
izbiraat od strana na Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na
Evropa so obnovlivi {estgodi{ni mandati, me|utoa tie mora da
se penzioniraat na vozrast od 70 godini (~len 23). Sudot ima
Registar i na raspolagawe mu stojat i pravni sovetnici t.e. sudski
slu`benici.
Sudot kako celina e nare~en “Plenaren sud”, koj izbira
svoj pretsedatel, dvajca potpretsedateli, sekretar i eden ili
pove}e negovi pomo{nici.
113
Vidi: Austria v. Italy case, Application 788/60, Yearbook 4(1961),116 (prifatlivost);
6(1963)-(izve{taj na Komisijata).
114
Sudot be{e osnovan vo 1958 godina i samo edna àlba be{e proglasena za
prifatliva od strana na Komisijata na 2 juni 1956 god. (podnesena od strana na
Grcija protiv Velika Britanija, a vo vrska so Kipar). Vo pedesettite godini- 5
àlbi bea oceneti kako prifatlivi. Sudot ne rasprava{e za nieden slu~aj. Vo
{eesetite godini- brojot na àlbite primeni od Komisijata dostigna 54, a Sudot
gi donese prvite svoi 10 presudi. Vo sedumdesettite godini- od 168 àlbi koi
Komisijata gi oceni kako prifatlivi, Sudot donese 26 presudi. Vo osum-
desettite- od 455 prifateni àlbi, 169 presudi bea doneseni od strana na Sudot.
Vo devedesettite godini - primeni àlbi ima{ vkupno 3.491 a Sudot izre~e 818
presudi.
115
Spored stariot ~len 46 “... sekoja od visokite strani-dogovorni~ki moè vo
koe bilo vreme da izjavi deka ja priznava kako zadolìtelna, ipso facto i bez
poseben dogovor, nadle`nosta na Sudot po site pra{awa koi se odnesuvaat na
tolkuvaweto i primenata na sega{nata Konvencija.”
99
Sudot zasedava vo odbori od po trojca sudii so zada~a da ja

utvrduva prifatlivosta na àlbite podneseni od strana na
poedinci. Sudot, isto taka, zasedava vo sudski soveti od po sedum
sudii, voobi~aenata sudska porota, kako i vo Golemi sudski
soveti116 od po 17 sudii i specijalni sudski poroti za pova`ni
slu~ai. Vo ~lenot 30 e predvideno deka, Sudskiot sovet treba da
mu ja prepu{ti nadle`nosta na Golemiot sudski sovet dokolku
slu~ajot {to e na razgleduvawe “... predizvikuva seriozni pra{a-
wa vo vrska so tolkuvaweto na Konvencijata ili na nejzinite
protokoli, ili dokolku re{enieto na nekoe pra{awe pred
sudskiot sovet moè da vodi do kontradikcija na odlukata {to
Sudot prethodno ja donel”.
Koga se pojavuva slu~aj pred Golemiot sudski sovet, vo
vrska so ~len 43, nitu eden sudija od Sovetot, koj ja donel odlu-
kata, ne moè da odlu~uva vo Golemiot sudski sovet, osven
Pretsedatelot na Sudot i sudijata na zainteresiranata dràva.
Ova moè da predizvika problem, zatoa {to ovie dvajca sudii
moàt da se javat kako pristrasni117 vo odnos na odlukata koja ja
donel prviot sovet, zatoa {to tie samite u~estvuvale vo negovata
rabota. Ako nekoj sudija smeta deka ne bi trebalo da bide
involviran vo razgleduvaweto na konkreten slu~aj poradi svoj
li~en interes, za toa treba da go informira Pretsedatelot na
Sudot, koj{to }e go izzeme od ponatamo{noto razgleduvawe na
konkretniot slu~aj.
Ponekoga{, se pojavuvaat slu~ai koi sé u{te ne se raz-
gledani od strana na Sudot, vo koi aplikantot e vo seriozna
opasnost i potrebna e negova urgentna za{tita. Vo vakvi slu~ai,
potrebno e da bidat prezemeni privremeni merki118. Za àl,
Konevncijata ne propi{uva vakvi ovlastuvawa za Sudot, me|utoa,
ova pra{awe e pokrieno so Praviloto 39 (1), ovozmoùvaj}i mu na
Sovetot da izre~e privremeni merki. Za sekoja izre~ena
privremena merka treba da se izvesti Komitetot na ministri
(Pravilo 39 (2)). Sovetot moè da pobara informacija od stran-
116
Golemiot sudski sovet (Grand Chamber), se sostoi od 17 sudii i trojca sudii-
zamenici (~len 27 (1) i pravilo 24 (1)), vo vremetraewe od tri godini. Se sostoi
od Pretsedatelot na Sudot i negovite dvajca zamenici, Pretsedatelot na
Oddelot zaedno so sudijata/sudiite na zainteresiranite dràvi, a drugite sudii
se biraat spored principot na rotacija, na sekoi devet meseci, podeleni vo dve
grupi (Pravilo 24 (3)).
117
Na nacionalno nivo, ova bi moèlo da se protolkuva kako zagrozuvawe na
~len 6 od EK^P (pravo na fer sudewe).
118
Privremeni merki se takov vid na merki koi se vo uloga na za{tita na
aplikantot privremeno, dodeka ne bide razgleduvan slu~ajot pred Sudot.
100
Sistemi na za{tita
kite vo vrska so implementacijata na sekoja privremena merka

(Pravilo 39 (3)). Iako izre~enite privremeni merki se po~itu-
vani od strana na dràvite, sepak tie imaat status samo na
preporaki i poradi toa ne se tehni~ki obvrzuva~ki119.
v) Komitet na ministri
Komitetot na ministri e osnovan so Statutot na Sovetot na

Evropa vo maj 1949 godina. Komitetot, formiran kako kompromis
pome|u dvete strui koi se javija pri izrabotkata na EK^P:
ednata, zainteresirana da sozdade Sud so jaki ovlastuvawa; a
drugata, zainteresirana za nadgleduva~kata (kontrolnata) funk-
cija na Komitetot na ministri, stana tretiot del od Sistemot. So
voveduvawe na Protokolot br. 11, t.e. so reformite na SEK^P,
funkciite na Komitetot na ministri zna~itelno se reduciraa.
Kako politi~ko telo, sostaveno od ministrite za nadvo-
re{ni raboti na visokite strani-dogovorni~ki, zastapuvani od
postojani delegati vo Strazbur, Komitetot na ministri izveduva
tri tipa na funkcii i toa: prvo, administrativna funkcija;
vtoro, sudska ili kvazi-sudska funkcija (stariot ~len 32 od
EK^P); i treto, nadgleduva~ka funkcija (stariot ~len 54 od
EK^P).
1. Administrativnata funkcija na Komitetot na
ministri, opfa}a: izbor na ~lenovi na Evropskata komisija za
pravata na ~ovekot; supervizija vrz rabotata na Sekretarijatot na
Komisijata i na sudskiot registar; i obezbeduvawe na forum vo
koj bi se razgleduvale pra{awa od op{ta va`nost za EK^P.
2. Sudska ili kvazi-sudska funkcija (stariot ~len 32 od
EK^P). Vtorata funkcija na Komitetot se pojavuva ako nekoj
slu~aj ne bil upaten do Sudot vo rok od tri meseci od podne-
suvaweto na izve{tajot od Komisijata do Komitetot na ministri
na Sovetot na Evropa. Toga{, Komitetot na ministri steknuva
pravo preku dvotretinsko (2/3) mnozinstvo od glasovi da odlu~i
dali e napraveno prekr{uvawe na Konvencijata. Vo slu~aj da ne se
postigne 2/3 mnozinstvo od glasovite, Komitetot na ministri
ednostavno odlu~uva da ne prezema nikakvi ~ekori. Ovaa be{e
zna~itelna pre~ka vo rabotata na Komitetot pa zatoa namaluvaj}i
go rizikot od ne-donesuvawe na odluka (non-decisions), vo 1992
119
Posledicite od neobvrzuva~kiot karakter na preporakite za izre~enite
privremeni merki, moè da se vidat vo Cruz Varas case, Series A, No.201.
101
godina be{e otvoren za potpi{uvawe Protokolot br. 10 koj bara

obi~no mnozinstvo za donesuvawe na rezolucija.
Ponekoga{, strankite postignuvale spogodba pred da bide
razgleduvan slu~ajot od strana na Komitetot na ministri. Vo tie
slu~ai, Komitetot razvil praksa na neprodolùvawe na
ponatamo{noto ispituvawe na slu~ajot bez da donese odluka po
pra{aweto na naru{uvawe na EK^P120.
Komitetot na ministri, za razlika od Evropskiot sud za
pravata na ~ovekot, odbi da im dade na individulanite aplikanti
duri i minimum locus standi, vo slu~aite koi toj gi razgleduval.
3. Nadgleduva~ka (kontrolna) funkcija (stariot ~len 54
od EK^P), se javuvala vo dva slu~ai. Prvo, toga{ koga Sudot
donel presuda i dosudil pravedna satisfakcija (“just satisfaction”),
pa trebalo da bide nadgleduvana isplatata na sredstvata od strana
na Komitetot na ministri. I, vtoro, toga{ koga Sudot donel
presuda vo koja ne dosudil kompenzacija, no sepak potrebno e
nadgleduvawe na preventivnite merki, koi gi prezema dràvata za
vo idnina. Komitetot na ministri formalno gi zabeleùval pre-
zemenite nacionalni merki od strana na dràvite, no ne komenti-
ral za nivnata adekvatnost, so {to ovoj sistem se okarakterizira
kako nerigorozen.
Karakteristi~no za pra{aweto koi kriteriumi gi
primenuva Komisijata koga eden slu~aj mu go prepu{ta na
re{avawe na Sudot, a ne na Komitetot na ministri, e {to ova
pra{awe ne e adresirano ni vo EK^P nitu pak vo Procedu-
ralnite pravila na Komisijata. Me|utoa, imaj}i ja predvid
dosega{nata praksa na Komisijata, treba da se napomene deka
prirodata na slu~ajot e eden od faktorite koi igraat va`na
uloga vo toa na koja strana }e nate`ne presuduvaweto, dali na
stranata na Sudot ili pak na stranata na Komitetot na ministri.
Znaej}i deka Evropskiot sud za pravata na ~ovekot e sudskata
“raka” na EK^P toga{ ne bi né iznenadilo ako toj í gi re{ava
onie slu~ai vo koi se pojavuva pra{aweto na interpretacija na
~lenovite od EK^P. Drug faktor e stepenot na podelenost na
mislewata koi gi predizvikuva opredelen slu~aj vo ramkite na
Komisijata. Kolku i da e jasno pravoto, sepak negovata aplikacija
na faktite vo konkretniot slu~aj moè da predizvika razli~na
interpretacija, pa zatoa Sudot e toj koj {to e najkompetenten da
120
Ovaa praktika za prv pat be{e vostanovena vo dvata slu~ai koi gi podnese
Grcija protiv Velika Britanija vo vrska so Kipar vo 1956 i 1957 godina. Vidi:
Greece v. United Kingdom case (over Cyprus), Yearbook 2 (1958-59), 174-8 and 186, and
178-80 and 196.
102
Sistemi na za{tita
presudi ako se pojavi vakva situacija. I, na kraj, tretiot faktor

bi bil va`nata politi~ka implikacija koja {to bi moèl da ja
ima nekoj slua~aj. Ovie slu~ai se ostavaat da bidat re{eni od
strana na Komitetot na ministri. Ilustracija na gorekaànoto
bi bilo toa {to samo eden me|udràven slu~aj121 mu be{e dostaven
na Sudot za re{avawe.
II. Postapka vo ramkite na Sistemot
Pravoto na àlba, spored EK^P, e pravo na prezemawe na

inicijativa za poveduvawe na àlbena postapka ovozmoèna so
Konvencijata, na osnova na navodna povreda na ~lenovi od EK^P
od strana na nekoja od visokite strani- dogovorni~ki. Konven-
cijata, pravi razlika pome|u dve postapki i toa: prvo, postapka po
individualna peticija; i vtoro, postapka pokrenata od strana na
visoka strana-dogovorni~ka.
a) Individualni peticii122
Spored ~lenot 34 na EK^P: “Sudot moè da prima àlbi

od individui, nevladini organizacii123 ili grupi na individui,
koi tvrdat deka se `rtvi na povredi na pravata stipulirani vo
ovaa konvencija ili vo protokolite kon nea, storeni od strana na
nekoja dogovorna strana. Dogovornite strani se obvrzuvaat na
nieden na~in da ne go spre~uvaat efikasnoto ostvaruvawe na ova
pravo124”.
Vo vrska so uslovot `rtva, potrebno e da istakneme deka
vo princip, individuata ne moè da podnese actio popularis i da se
121
Vidi: Irish case, Yearbook 19 (1976) 512 and Judgment in 1978, Series A, No. 25, koj
be{e dostaven do Sudot od strana na irskata vlada.
122
Za razlika od Statutot na Me|unarodniot sud na pravdata (~len 34), stariot
~len 25 od EK^P predviduva{e deka edna dràva moè da se soglasi da im
dozvoli na privatnite stranki sami da podnesuvaat barawa za pomo{ do
Komisijata. Komisijata stana pravno nadle`na da prima individualni àlbi vo
1955 godina. Do 28 juli 1994 godina, site 30 dràvi koi do toa vreme bea
potpisni~ki na EK^P se imaa soglaseno da ja priznaat prifatlivosta na
privatnite èlbi.
123
Nevladinite organizacii mora da bidat privatni organizacii. Op{tinite, na
primer, ne se smetaat za takvi. Vidi: Austrian municipalities v. Austria, Yearbook 17
(1974), p. 338 (352).
124
Vidi: Evropskata spogodba {to se odnesuva na licata koi participiraat
vo procedurite pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava- text in Council of Europe,
Human Rights Information Sheet No.38 (Strasbourg, 1996), p.176.
103
àli na pravoto na nekoja strana- dogovorni~ka in abstracto. No,

sudskata praktika pokaà deka pod opredeleni okolnosti, imaj}i
go predvid principot na efektivnost (l’effet utile) na sistemot,
individuata moè da tvrdi deka e `rtva, poradi postoeweto na
nekoja legislativa vo edna od visokite strani-potpisni~ki na
EK^P125.
Vo vrska so potencijalna `rtva vidi: Malone case, Report of
17 December 1982, Application 82 (1984), p.52 i Marckx case, Judgment of
13 June 1979, Application 31 (1979), p.12-14.
Vo slu~aj koga navodna idna presuda moè da se predvidi,
kako {to e vo slu~ajot Kirkwood126, toga{ Komisijata smeta deka
individualniot peticioner moè da se smeta za `rtva, no koga
ovaa navodna idna presuda ne moè da se predvidi voop{to, toga{
Komisijata ja proglasuva taa peticija kako neprifatliva.
[to se odnesuva do institutot indirektna `rtva, Komi-
sijata ima establirano princip koj í ovozmoùva na individuata,
vo poseben slu~aj, da pokrene peticija za povreda na nekoj ~len od
EK^P protiv drug, iako toj direktno ne pretrpel povreda na
svoite prava i slobodi. Vo ovoj slu~aj, aplikantot mora da ima
blizok kontakt so direknata `rtva koja {to pretrpela povreda na
nekoj ~len od EK^P, za da bi se smetal i samiot toj za `rtva t.e.
da pretrpel li~na povreda127.
Koga `rtvata sama ne e vo sostojba da prezeme kakva bilo
akcija (lice vo pritvor, pacient vo mentalna institucija ili
mnogu mlado lice), toga{ blizok rodnina, staratel, kurator ili
125
Vidi: Klass v. Federal Rebublic of Germany case, Series A, No.28, Application 5029/71,
Yearbook 17 (1974), p.178 (208); Open Door and Dublin Well Woman case, Series A,
No.246; Yasa case, Judgment of 2 September 1998; Norris case, Series A, No.142; De Jong,
Baljet and van den Brink case, Series A, No.77.
126
Vidi: Kirkwood v. United Kingdom case, Application 10479/83, D&R 37 (1984), p. 158
(182). Aplikantot izjavuva deka, negovata ekstradicija od Velika Britanija vo
Kalifornija, }e pridonese kon ne~ove~ko i poniùva~ko postapuvawe,
sprotivno na ~len 3 od EK^P, zatoa {to ako e ekstradiran vo Kalifornija tamu
}e bide suden i osuden na smrtna kazna poradi dve ubistva i eden obid za ubistvo.
Procedurata na obàluvawe na presudata i voop{to “death row” voobi~aeno se
prolongiraat nekolku godini, {to }e vlijae na aplikantot i sigurno }e
predizvika ne~ove~ko i poniùva~ko postapuvawe, sprotivno na ~len 3 od
EK^P.
127
Vidi: Becker v. Denmark case, Application 7011/75, Yearbook 19 (1976), p. 416 (450),
kade Germanski novinar go predizvika re{enieto na danskata vlada za
repatrijacija na 199 Vietnamski deca, kako sprotivno na ~len 3 od EK^P.
104
Sistemi na za{tita
treto lice moè da prezeme akcija vo negovo ime i za negov

interes128.
Za prifatlivosta na individualnata peticija ne e potre-
bno aplikantot da dokaè deka toj e `rtva na navodna povreda na
~len/~lenovi na EK^P, tuku potrebno e samo da tvrdi deka e
`rtva na navodna povreda na ~len/~lenovi na EK^P (“qui se
pretend victime”).
Izborot na àlbata se vr{i spored kriteriumi za ocena
na nivnata prifatlivost (~len 35 od EK^P).
Vo odnos na individualnite àlbi, ~lenot 28 od Konven-
cijata predviduva Komitet od trojca ~lenovi na Sudot da moè so
ednoglasna odluka da oceni deka nekoe barawe e neprifatlivo
ili da simne od svojot spisok na predmeti nekoja àlba koja bila
podnesena vrz ~len 34, pri {to takvata odluka moè da bide
donesena bez natamo{no razgleduvawe. Odlukata }e se smeta za
kone~na. Ako ne bide donesena nikakva odluka od strana na
Komitetot, deka nekoja privatna àlba e neprifatliva, na pri-
mer, ako Komitetot sostaven od trojca sudii pretpo~ita prifa-
}awe na individualnata àlba ili ne moè da postigne
ednoglasna soglasnost za neprifatlivosta, toga{ odlukata za
prifatlivosta ja donesuva Sudskiot sovet sostaven od sedum
sudii. Ovoj Sovet moè, istoa taka, da odlu~uva i za osnovanosta
na individualnata àlba, {to obi~no se pravi so edna podoc-
ne`na odluka.
b) Me|udràvni slu~ai129
Spored noviot ~len 33 od EK^P: “Sekoja dogovorna strana

moè da iznese pred Sudot kakva bilo navodna povreda na
odredbite od Konvencijata ili na nejzinite protokoli od strana
na druga dogovorna strana”.
Dràvata moè da podnese àlba poradi povreda na
pravata, ne samo na svoite dràvjani, tuku í na lica koi ne se
dràvjani na niedna od visokite strani- dogovorni~ki ili se
apatridi, pa duri i vo ime na lica koi se dràvjani na dràvata
protiv koja e pokrenata postapkata pred Sudot. Vo slu~ajot na
128
Vidi: X v. Federal Republic of Germany case, Application 155/56, Yearbook 1 (1955-
1957), p. 163.
129
Komisijata, koja vo 1953 godina stana nadle`na da razgleduva me|udràvni
sporovi (vrz osnova na stariot ~len 24), za prvpat rasprava{e za takvi slu~ai vo
1955 godina. Vidi: Greece v. United Kingdom (over Cyprus), Yearbook 2 (1958-59).
105
me|udràvnite sporovi, dogovornata strana-tuìtel moè da ja

osporuva legislativata ili, pak, administrativnata praksa na
nekoja druga dogovorna strana, koja{to ~ini povreda na pravoto130,
bez pritoa da naveduva konkretni primeri na takva povreda, t.e.
aplikacii in abstracto131.
Objektivniot karakter na me|udràvnite slu~ai, se sostoi
vo toa {to celta e dopolnitelna i objektivna za{tita na ~oveko-
vite prava. Tokmu zatoa, i koga aplikantot ne pokaùva interes
za prodolùvawe na postapkata, toa sepak ne ja li{uva Komisi-
jata od pravoto da prodolì so postapkata vo javen interes132.
Procedurata e bazirana na sistemot na kolektivna garan-
cija na ~ovekovite prava, pa zatoa ne e slu~ajno {to nekoi visoki
strani-dogovorni~ki podnesuvaat aplikacii protiv drugi
dogovorni strani vo ime na javen interes133. Me|utoa, treba da se
napomene deka vo praksa ova pravo dogovornite strani retko go
koristat, poradi dopolnitelni politi~ki implikacii. Idejata
sodràna vo preambulata, i koja dopolnitelno be{e spomeneta vo
slu~ajot Pfunder, t.e. kolektivna za{tita na pravata notirani vo
EK^P od strana na dogovornite strani, se pokaà ne tolku
efikasna od nekolku pri~ini. Visokite strani-dogovorni~ki ne
pokaàa volja da podnesuvaat àlbi sprema drugi dogovorni
strani, ako nivniot interes ne bil involviran. Od druga strana,
ako edna dogovorna strana pokaè kakov bilo interes vo
re{avaweto na nekoj me|udràven slu~aj, isto taka moè da ima
negativen efekt, t.e. koristej}i gi zborovite na Polak, ~len na
Evropskata komisija za pravata na ~ovekot: “podignuvaweto na
me|udràvna aplikacija dejstvuva kako oru`je koe {to ~esto ne
pridonesuva vo re{avaweto na politi~kiot spor za koj{to sta-
nuva zbor”.
Da zaklu~ime, vo sporedba so me|udràvnite slu~ai,
individualnite peticii ja imaat taa prednost {to vo generalna
politi~ka konotacija ne moàt da igraat va`na uloga.
Spored Komisijata, za me|udràvnite aplikacii ne e
potrebno nitu prima facie dokazi vo fazata na ocena na nejzinata
130
Za razlika od pravoto na àlba na individuite, {to e ograni~eno samo na
povredite na pravata utvrdeni so EK^P, kaj me|udràvnite slu~ai, àlbata
moè da se odnesuva na site odredbi na EK^P i na nejzinite protokoli.
131
Vidi: Irish case, Yearbook 19 (1976) 512 and Judgment in 1978, Series A, No. 25.
132
Vidi: Gericke v. Federal Republic of Germany, Application 2294/64, Yearbook 8 (1965).
133
Vidi: Denmark, Norway, Sweden v. Greece, Application 4448/70, Yearbook 13 (1970); i
Denmark, Norway, Sweden and the Netherlands v. Greece, Application 3321-3323 and
3344/67, Yearbook 11 (1968).
106
Sistemi na za{tita
prifatlivost. Ispituvaweto na meritumot na me|udràvnite

aplikacii, e celosno rezervirano za post-prifatlivata faza.
Za prifatlivosta na slu~ai na sporovi me|u dràvi, odlu-
~uvaat sudski soveti od po sedum sudii, a ne komiteti od po trojca
sudii.
Vo celata istorija na Evropskata komisija za pravata na
~ovekot t.e. sé do nejzinoto obedinuvawe so Sudot vo noviot
Evropski sud za pravata na ~ovekot (noemvri 1998 godina), taa
primi samo 13 me|udràvni aplikacii koi se rasporedeni vo {est
grupi. Prvata grupa ja so~inuvaa dva slu~ai podneseni od Grcija
protiv Velika Britanija vo 1956 i 1957 godina, vo vrska so Kipar
(vo toa vreme Kipar be{e Britanska kolonija)- Greece v. United
Kingdom (over Cyprus), Yearbook 2 (1958-59). Vtorata grupa go
opfati slu~ajot podnesen od strana na Avstrija protiv Italija vo
1960 godina, vo vrska so sudeweto za ubistvo na {est mladi
mom~iwa, pripadnici na malcinstvoto koe zboruva germanski, vo
Juèn Tirol- Pfunders case i.e. Austria v. Italy, Application 788/60,
Yearbook 4 (1961). Ponatamu, tretata grupa se sostoe{e od dva
slu~ai protiv Grcija podneseni posle coup d’etat vo april 1967-
Denmark, Norway, Sweden v. Greece, Application 4448/70, Yearbook 13
(1970), i Denmark, Norway, Sweden and the Netherlands v. Greece,
Application 3321-3323 and 3344/67, Yearbook 11 (1968). êtvrtata
grupa gi ima{e za predmet dvata slu~ai podneseni od Irska
protiv Velika Britanija vo 1971 i 1972 godina, vo vrska so
situacijata vo Severna Irska- Irish case, Yearbook 19 (1976) 512 and
Judgment in 1978, Series A, No. 25. Petata grupa gi opfa}a ~etirite
slu~ai podneseni od Kipar protiv Turcija vo 1974, 1975, 1977 i
1994 godina, vo vrska so situacijata vo Kipar po Turskata
intervencija vo 1974 godina- Cyprus v. Turkey, Application 6780/74 and
6950/75, Yearbook 18 (1975); Application 8007/77, Cyprus v. Turkey, D&R
13 (1979). I, {estata grupa, ja so~inava{e slu~ajot podnesen od
Danska, Francija, Holandija, Norve{ka i [vedska protiv
Turcija vo 1982 godina, vo vrska so situacijata vo taa zemja pod
voeniot reìm- France, Norway, Denmark, Sweden and the Netherlands
v. Turkey, Application 9940/82-9944/82, D&R 35 (1984); i podocna kon
nego be{e dodaden u{te eden slu~aj podnesen od Danska protiv
Turcija, vo vrska so navodna tortura {to bila prezemena od
strana na Turskite vlasti sprema Danski dràvjanin koj se nao|al
vo pritvor vo turski zatvor.
Dokolku Sudot konstatira deka postoi prekr{uvawe na
Konvencijata ili na nejzinite protokoli, i ako vnatre{noto
107
pravo na odnosnata visoka strana- dogovorni~ka dozvoluva da se

obezbedi samo delumno obe{tetuvawe, Sudot, ako e potrebno, }e
odobri pravedna satisfakcija za o{tetenata stranka. Po done-
suvaweto na svojata presuda za osnovanosta na baraweto, Sudot
ponekoga{ go odloùva donesuvaweto na odluka za pravi~na
satisfakcija, dozvoluvaj}i í na odnosnata dràva da go re{i
obezbeduvaweto nadomest ili drug vid obe{tetuvawe vo dogovor
so privatniot baratel.
Prvoto, i moèbi najzna~ajno pra{awe, koga mu se dode-
luva finansiska kompenzacija na aplikantot koj bil `rtva na
prekr{uvawe na EK^P e distinkcijata pome|u pari~nata i
nepari~nata zaguba.
Kaj pari~nite zagubi134, treba da se dokaè deka: prvo,
zagubata e nastanata i vtoro, deka taa nastanala kako posledica
na prekr{uvaweto na EK^P.
Kaj nepari~nite zagubi ili moralnite {teti, kako {to
nekoi gi narekuvaat, se pojavuva va`no pra{awe. Dali prona-
o|aweto na prekr{uvaweto na EK^P treba da bide nagradeno so
kompenzacija, ili pak pronao|aweto na ova prekr{uvawe na
EK^P, samo po sebe, e dovolna satisfakcija, a finansiskata kom-
penzacija moè da bide rezervirana samo za posebni slu~ai. Prak-
sata135 pokaùva deka naj~esto e prifateno vtoroto gledi{te.
Presudite na sudskite soveti se kone~ni, osven koga
àlbata e upatena i prifatena od strana na Golemiot sudski
sovet, za {to odluka treba da donese telo od pet sudii pri
Golemiot sudski sovet. Presudite doneseni od Golemiot sudski
sovet se kone~ni. Kone~nite presudi na Sudot se obvrzuva~ki za
dràvite koi se strani vo sporot. Kone~nite presudi na Sudot se
dostavuvaat do Komitetot na ministri, koj go nadgleduva nivnoto
izvr{uvawe.
Op{to gledano, dràvite dobrovolno gi po~ituvaat presu-
dite na Sudot. Takvoto po~ituvawe moè da vklu~uva pla}awe na
134
Vidi: Campbell and Cosans case, Series A, No.60; i Albert and Le Compte case, Series
A, No.63.
135
Vidi: Minelli case, Series A, No.62; Pakelli case, Series A, No.64; i Zimmerman and
Steiner case, Series A, No.66.
108
Sistemi na za{tita
obe{tetuvawe na o{tetenata strana136, kako i izmena na nacional-

noto pravo137.
Sistemot baziran vrz Evropskata konvencija za za{tita na
~ovekovite prava i osnovni slobodi so sedi{te vo Strazbur
(SEK^P) moè da se opi{e na sledniov na~in: postojat prv-
ostepeni pravila, posebno osnovnite normi na ~ovekovite prava
vo EK^P i vtorostepeni pravila, vklu~uvaj}i gi i pravilata na
Konvencijata so koi se ustanovuva me|unarodniot sistem na
Strazbur{kiot sud i komisija, i po donesuvaweto na Protokolot
br. 11, na noviot Evropski sud za pravata na ~ovekot, za sprove-
duvawe vo sila, ~ija zada~a e primena, tolkuvawe i donesuvawe
sudski odluki spored prvostepenite pravila vo odnos na visokite
strani-dogovorni~ki. Bi zaklu~ile deka: ona {to go pravi
SEK^P potemelen me|unaroden praven sistem od, da re~eme,
pravoto za ~ovekovite prava na OON, e toa {to toj pokaùva
mnogu postabilen i prifaten sistem na vtorostepeni pravila i
institucii.
136
Na primer, me|u 1959 i 1989 godina, Sudot dosudi 'pravedna satisfakcija' vo
85 slu~ai. Iznosite na pari~nite obe{tetuvawa se dvièa od 100 holandski
guldeni vo slu~ajot Engel (okolu 40$), do 1.150.000 {vedski kruni (okolu
160.000$) vo slu~ajot Sperong i Lonurot v. [vedska.
137
Primeri na dràvi koi prezele dejstvija po presudite na Sudot, i toa:
Avstrija go izmeni zakonot za postapuvawe so zatvorenicite vo du{evnite
bolnici i obezbedi itni sredstva za socijalna za{tita za stranskite ìteli;
Belgija go izmeni zakonot za bezdomnicite i usvoi merki so koi se eliminira
kakva bilo diskriminacija na vonbra~nite deca; Bugarija go ukina pravoto na
obvinitelite da mu naredat pritvor na osomni~eniot vo o~ekuvawe na sudskata
postapka; Danska go izmeni zakonot vo vrska so pritvorot pred sudeweto; Finska
go izmeni zakonot za staratelstvo na deca i pravoto na posetuvawe; Francija,
[panija i Obedinetoto Kralstvo donesoa zakoni protiv prislu{kuvawe na
telefonski razgovori; Grcija gi izmeni zakonite za pritvorawe na licata vo
o~ekuvawe na sudewe; Italija usvoi pravila so koi advokatite na odbranata gi
obvrzuva da se pojavat pred Kasacioniot sud; Holandija go izmeni zakonot za
pritvorawe na pacienti so mentalni bolesti; Portugalija go reformira{e
sistemot na administrativni sudovi i go zgolemi brojot na sudiite; Romanija go
pro{iri pravoto na àlba protiv odlukite na obvinitelot vo odnos na
imotnite prava; [vedska go izmeni zakonot za obvrzna religiozna nastava;
[vajcarija go revidira{e sistemot na krivi~ni sudovi i krivi~na postapka;
Turcija go namali maksimalnoto traewe na policiski pritvor; i Obedinetoto
Kralstvo ja zabrani telesnata kazna vo u~ili{tata.
109
B) Kontrolirawe na implementacijata na Evropskata

socijalna povelba
Kontrolnata ma{inerija za primena na Povelbata be{e

predmet na temelna revizija kako sostaven del na revitalizira-
weto na samata Povelba so Protokolot od 1991 godina. Vo ovaa
smisla posebno zna~ewe ima Protokolot od 1995 godina, koj go
vovede sistemot na kolektivni àlbi. Generalno, ovoj sistem na
kontrola nema sudski karakter i ne vklu~uva pravo na indivi-
dualna àlba, kako {to e predvidena so EK^P.
Imeno, celiot sistem na kontrola e zasnovan vrz nacio-
nalnite izve{tai138 od dràvite- dogovorni strani na Povelbata.
Ovie izve{tai, najprvo se ispituvaat od strana na Komitetot na
nezavisni eksperti, etabliran vrz osnova na ~lenot 21 na
Povelbata, koj potoa usvojuva soodvetni zaklu~oci vo vrska so
niv. Ovie izve{tai na dogovornite strani, zaedno so zaklu~ocite
na gorenavedeniot Komitet, vo soglasnost so ~lenot 27 (1) na
Povelbata, se dostavuvaat na ispituvawe do eden poseben pod-
komitet na me|uvladiniot Socijalen komitet na Sovetot na
Evropa. Ova ispituvawe zavr{uva so izrabotka na poseben izve{-
taj, {to se dostavuva do Komitetot na ministri, koj spored ~len
29 na Povelbata usvojuva soodvetni preporaki upateni do
konkretnata dràva- dogovorna strana. Ovie preporaki iako ne se
obvrzuva~ki, sepak treba da bidat soodvetno razgledani od strana
na samite dràvi.
Voveduvaweto na sistemot na kolektivni àlbi so
Protokolot od 1995 godina, be{e so cel da se zgolemi efikas-
nosta na nadzornata ma{inerija i na nego treba da se gleda kako
dopolnuvawe na kontrolniot mehanizam. Spored ~lenot 1 na
Protokolot, àlba moàt da podnesat: me|unarodni organizacii
na rabotodavci i sindikati, koi moàt da u~estvuvaat vo rabotata
na gorenavedeniot Vladin komitet; drugi me|unarodni nevladini
organizacii, koi imaat konsulativen status vo Sovetot na Evropa
i koi se staveni na listata sostavena za taa cel od strana na
138
Vo soglasnost so ~lenot 21, dràvite- dogovorni strani moraat da dostavat
izve{taj vo pogled na primenata na onie odredbi od vtoriot del na Povelbata,
{to gi prifatile tie (t.n. “izve{tai za prifatenite odredbi”), a vo soglasnost
so ~lenot 22, po barawe na Komitetot na ministri na Sovetot na Evropa, vo
soodvetni vremenski intervali, dràvite- dogovorni strani moraat da dostavat
i izve{tai vo pogled na primenata na drugite odredbi {to ne se prifateni od
nivna strana (t.n. “izve{tai za neprifatenite odredbi”). Vidi podetalno: Q.D.
Fr~koski, Me|unarodno pravo za pravata na ~ovekot, Magor, Skopje, 2001,
str.215.
110
Sistemi na za{tita
Vladiniot komitet; i, reprezentativni nacionalni organizacii

na rabotodavci i sindikati vo ramkite na dràvata, protiv koja
tie podnesle àlba139.
Kolektivnata àlba se razgleduva od strana na Komitetot
na nezavisni eksperti, koj najprvo donesuva odluka vo pogled na
dopu{tenosta na àlbata140. Po razgleduvaweto na argumentite vo
pogled na osnovanosta na dopu{tenata aplikacija, Komitetot na
nezavisni eksperti mora da sostavi izve{taj vo koj gi prezentira
svoite zaklu~oci vo pogled na primenata na Povelbata vo konk-
retniot slu~aj. Ovoj izve{taj mu se dostavuva na Komitetot na
ministri, koj vrz osnova na izve{tajot postapuva spored negovata
nadle`nost utvrdena so ~lenot 9 od Protokolot. Ako so izve{-
tajot e utvrdena “nezadovoluva~ka primena na Povelbata”, toga{
toj donesuva preporaka so koja se zavr{uva samata postapka.
Sekoja preporaka ne e pravnoobvrzuva~ka, no dogovornite strani
moraat vo nivniot nareden nacionalen izve{taj vo vrska so
~lenot 21 na Povelbata, “da ja obezbedat sekoja informacija vo
vrska so prezemaweto na merkite, {to im se prepora~ani so
preporakata na Komitetot na ministri”.
Bi zaklu~ile deka, imaj}i ja predvid politi~kata volja
potrebna za funkcionirawe na reviziranite aran`mani, izgle-
dite za efikasna primena na Socijalnata povelba denes se zna~i-
telno po{iroki, otkolku vo vremenskiot period od samo nekolku
godini pred iniciraweto na procesot na nejzinoto “revita-
lizirawe”.
Sistemot na Sovetot na Evropa gi vklu~uva i Evropskiot
komitet za ednakvost me|u maìte i ènite, Centarot za doku-
mentacija za ~ovekovite prava i Inicijativniot komitet za
~ovekovi prava (so tri ekspertski komiteti koi{to rabotat na
ponatamo{en razvoj na normite za pravata na ~ovekot, na unapre-
duvawe na procedurite i promocija, edukacija i informirawe).
Vo devedesettite, na Sistemot mu bea dodadeni Evropskata
komisija za demokratija preku zakonite (Veneciskata komisija),
Evropskata komisija protiv rasizam i netolerancija, i ad hoc
Komitetot za za{tita na nacionalnite malcinstva. Isto taka,
139
Spored ~lenot 23 na Povelbata, sekoja dogovorna strana mora da dostavi
kopija na svojot izve{taj do nekoi od nejzinite nacionalni organizacii na
rabotodavci i sindikati.
140
Ovie kriteriumi ne se formalno propi{ani, niv treba da gi razvie samiot
Komitet vo negovata praktika.
111
postojat dobro razvieni proceduri za u~estvo na nevladinite

organizacii.
1.2. Evropska unija

Evropskata zaednica (EZ) pretstavuva organizacija vo koja
po pat na postepeno integrirawe na oddelni oblasti doa|a do
prenesuvawe na odredeni dràvni funkcii vrz zaedni~ki organi
so supra-nacionalna vlast. Na toj na~in, Zaednicata postepeno
prerasnuva vo realna unija, {to e i kone~no potvrdeno vo Dogo-
vorot od Mastrih (1991), vo koj se preimenuva kako Evropska unija
(EU). Od inicijalnite {est dràvi osnova~i, vo EU denes ~lenu-
vaat 25 dràvi a so konvencijata od Lome 1979 godina, 69 dràvi
od Afrika, Azija, Karibite i Pacifikot (glavno, porane{ni
kolonii na dràvite-~lenki) imaat poseben odnos so EU (posilen
od asocijativniot), {to e potvrdeno i so Dogovorot od Mastrih.
Glavnata institucionalna struktura na EU ja so~inuvaat:
Evropskiot parlament, Evropskiot sovet, Sovetot na ministri,
Komisijata, Evropskiot sud na pravdata, Sudot na revizori,
Ekonomskiot i socijalniot komitet, i, Komitetot na regioni.
Za{titata na pravata na ~ovekot pretstavuva eden od
temelnite principi na Unijata i neophoden preduslov za nejzi-
nata legitimnost. Prviot paragraf na ~lenot 6 (porane{en ~len
F) na Dogovorot na EU veli deka, “... Unijata e zasnovana vrz
principot na slobodata, demokratijata, po~ituvaweto na pravata
na ~ovekot i osnovnite slobodi, i vladeeweto na pravoto, {to se
zaedni~ki na dràvite-~lenki”, a vtoriot paragraf na toj ~len
veli deka, “... Unijata }e gi po~ituva osnovnite prava, {to se zaga-
rantirani so Evropskata konvencija za pravata na ~ovekot i
osnovnite slobodi od 1950 godina, kako i onie {to proizleguvaat
od zaedni~kite ustavni tradicii na dràvite-~lenki i op{tite
principi na pravoto na Zaednicata”.
Vo ovoj pogled, Dogovorot od Amsterdam, koj vleze vo sila
na 1 maj 1999 godina, utvrdi serija na odredbi vo pogled na pove}e
aspekti na za{titata na pravata na ~ovekot vo pravniot poredok
na Unijata: horizontalnata klauzula vo vrska so ednakvosta na
polovite, klauzulata na nediskriminacija, borbata protiv rasiz-
mot, za{titata na li~nite podatoci, kulturnata raznolikost,
reìmot na religiite i veroispovedta, socijalnite prava so
izri~na referenca sprema Evropskata socijalna povelba, i nad-
le`nosta na Luksembur{kiot sud na pravdata na EU.
112
Sistemi na za{tita
Ekonomskata integracija vo poslednite godini be{e

prosledena so napori za harmonizirawe na socijalnata politika.
Ova ~estopati ima{e pozitivno vlijanie vrz ekonomskite i
socijalnite prava zatoa {to politikite bea prete`no usogla-
suvani ne spored najniskiot zaedni~ki sodràtel, tuku vrz osnova
na prose~nata praktika. Evropskata unija, isto taka, gi
vklu~uva{e pra{awata vo vrska so pravata na ~ovekot i vo svoite
nadvore{ni odnosi141. Slabi odredbi za pravata na ~ovekot bea
vklu~eni vo Lome konvenciite, koi u{te od sedumdesettite obez-
beduvaa stranska pomo{ za pove}e od pedeset zemji koi{to bea
porane{ni kolonii na zemjite ~lenki na Zaednicata. Vo noemvri
1991 godina ES odlu~i da ja vklu~i uslovenosta so pravata na
~ovekot za site idni alokacii na pomo{.
Taka postepeno, pra{aweto vo vrska so pravata na ~ovekot
stanuva conditio sine qua non za sekoj razvoj na ekonomskite i na
politi~kite odnosi so Unijata. Vo ovaa smisla, procesot na pro-
{iruvawe na EU e soodveten dokaz za faktot deka pra{aweto vo
vrska so demokratskite institucii, pravata na ~ovekot i pravnata
dràva vo dràvite kandidati na EU ostanuva fundamentalen
preduslov za nivno priklu~uvawe kon Unijata, {to mora da bide
ispolnet na zadovoluva~ki na~in.
[to se odnesuva do pra{awata vo vrska so hendikepot,
pove}eto od niv se re{avaat vo ramkite na socijalnata politika,
so akcent staven, pred sé, na vrabotuvaweto. Rezolucijata na
Sovetot za potiknuvawe na vrabotuvaweto i socijalnata integra-
cija na licata so hendikep od 15 juli 2003 godina (Council Resolution
on promoting the employment and social integration of people with
disabilities of 15 July 2003)142, “... ja promovira celosnata integracija
i participacija na licata so hendikep vo site sferi na op{te-
stvenoto ìveewe, priznavaj}i deka tie imaat ista prava kako i
drugite gra|ani”. Ponatamu, vo nea izri~no e navedeno vklu~u-
vawe na pra{awata od oblasta na hendikepot pri izrabotkata na
idnite nacionalni planovi na dràvite-~lenki povrzani so
socijalnite pra{awa i siroma{tijata, kako i posvetuvawe na
141
Na primer, socijalnata spogodba me|u Grcija i EES be{e suspendirana od
1967 do 1974 godina, {to ekonomski ja ~ine{e Grcija, vo znak na protest protiv
voenata uprava.
142
Za site navedeni rezolucii, preporaki, soop{tenija i re{enija doneseni vo
ramkite na Evropskata Unija vidi podetalno: http://europa.eu.int/eur-
lex/en/lif/reg/en_register_1640.html
113
posebno vnimanie na pra{awata {to se odnesuvaat na ènite so

hendikep.
Eden od najzna~ajnite pravni akti na Unijata e Direk-
tivata na Sovetot 2000/78/ES za vospostavuvawe na op{ta ramka
za ednakvo postapuvawe pri vrabotuvaweto i profesijata od 27
noemvri 2000 godina (Council Directive establishing a general framework
for equal treatment in employment and occupation of 27 November 2000).
Ovaa direktiva se povikuva na Vode~kite na~ela za vrabotuvawe
od 2000 godina doneseni od strana na Evropskiot sovet vo
Helsinki na 10-11 dekemvri 1999 godina (The Employment Guidelines
for 2000, European Council, Helsinki on 10 and 11 December 1999), koi ja
potenciraat potrebata od sozdavawe na pazar na trud koj bi ja
pottiknal socijalnata integracija po pat na formulacija na
koherentna politika za borba protiv diskriminacijata na grupi
lu|e kako {to se licata so hendikep.
Ponatamu, vo direktivata se naveduvaat i Preporakata
86/379/EES za vrabotuvaweto na licata so hendikep vo Zaednicata
od 24 juli 1986 godina (Recommendation 86/379/EES on the employment
of disabled people in the Community of 24 July 1986) i Rezolucijata za
ednkavi mo`nosti za vrabotuvawe na licata so hendikep od 17 juni
1999 godina (Resolution on equal employment opportunities for people with
disabilities of 17 June 1999), koi ja afirmiraat va`nosta na
posvetuvaweto vnimanie inter alia na obukata i obrazovanieto na
licata so hendikep. Vo ~lenot 1 od Direktivata se naveduva celta
na istata, “... vospostavuvawe na op{ta ramka za borba protiv
diskriminacijata na osnov na ... hendikep, ... {to se odnesuva na
vrabotuvaweto i profesijata”. ^lenot 5 posebno se odnesuva na
licata so hendikep, i glasi: “so cel da se postigne soglasnost so
principot na ednakvost pri postapuvaweto so licata so hendikep,
potrebno e obezbeduvawe na soodvetna akomodacija: ova zna~i deka
rabotodavecot treba da prezeme soodvetni merki, da im ovozmoì
na licata so hednikep pristap, u~estvo i napreduvawe vo vrabotu-
vaweto ili obukata, so isklu~ok, ako takvite merki bi pretstavu-
vale disproporcionalen tro{ok vrz rabotodavecot ...”. Zna~e-
weto na Direktivata e artikulirano vo ~lenot 9, odnosno, vo nego
e navedeno deka dràvite-~lenki treba da osiguraat dostapnost na
sudska i/ili administrativna procedura za site lica koi {to se
smetaat za o{teteni poradi neprimenuvawe na principot za
ednakvo postapuvawe, duri i toga{ koga diskriminatorskata
situacija e ve}e zavr{ena.
Koga stanuva zbor za vrabotuvaweto na licata so hendikep,
neminovno e potrebno da se spomne Zaedni~kata deklaracija
114
Sistemi na za{tita
donesena na sostanokot na Komitetot za socijalen dijalog na 19

maj 1999 godina (Joint Declaration on the employment of people with
disability, at a meeting of the Social Dialogue Committee on 19 May
1999)143, vo koja se identifikuvani re{eniejata na predizvicite
nametnati i na rabotodavcite i na rabotnicite vo vrska so
profesionalnata integracija na licata so hendikep. Vo nea se
naveduva deka, “diskriminacijata bazirana na pri~ini koi se
irelevantni za vr{eweto na rabotnite zada~i e socijalno nepri-
fatlivo i ekonomski neprikladno”.
Ponatamu, se proklamira principot, pri vrabotuvaweto
akcentot da se stava na kriteriumite za selekcija zasnovani na
mo`nostite, a ne na hendikepot na licata, i se zalaga za ovozmo-
ùvawe na ednakvi mo`nosti za napredok vo karierata na licata
so hendikep kako i na drugite vraboteni. Socijalnite partneri,
isto taka, se zalagaat za sozdavawe na mehanizmi za ovozmoùvawe
na poddr{ka na vrabotenite koi se zdobile so hendikep ili
mo`nost da go zadràt svoeto rabotno mesto ili da se prekvali-
fikuvaat na drugo rabotno mesto koe }e korespondira so nivnoto
iskustvo i mo`nosti.
Rezolucijata na Sovetot i na prestavnicite na vladite na
dràvite-~lenki od sostanokot vo ramkite na Sovetot od 20
dekemvri 1996 godina za ednakvost na mo`nostite za licata so
hendikep- (Resolution of the Council and of the Representatives of the
Governments of the Meber States meeting within the Council of 20 December
1996 on equality of opportunity for people with disabilities) i Rezolucijata
na Sovetot 1999/S 186/02) od 17 juni 1999 godina za ednakvi
mo`nosti za vrabotuvawe na licata so hendikep- (Council Resolution
(1999/ C 186/02) of 17 June 1999 on equal employment opportunities for
people with disabilities), go reafirmira osnovnoto pravo na licata so
hendikep- ednakov pristap kon socijalnite i ekonomskite
mo`nosti. Ponatamu, vo to~kata 7 od ovaa Rezolucija se navedu-
vaat oblastite za koi e predvidena soodvetna pomo{, i toa, “...
prilagoduvaweto na rabotnoto mesto, so tehni~ka oprema koja
vklu~uva pristap kon novite informativni tehnologii;
pristapnost kon rabotnoto mesto; kvalifikaciite i ve{tinite
potrebni za rabota; i, pristap kon slu`bite za vrabotuvawe.”
Povelbata na Zaednicata za fundamentalnite socijalni
prava na rabotnicite od 9 dekemvri 1989 godina (Community Charter
143
Vidi: http://europa.eu.int/comm/employment_social/soc-
dial/social/news/declaration_en.htm
115
on the fundamental social rights of workers of 9 December 1989), vo

to~kata 26 predviduva deka “... site lica so hendikep, bez razlika
na potekloto i prirodata na nivniot hendikep, mora da imaat
pravo na dopolnitelni konkretni merki so cel podobruvawe na
socijalnata i profesionalnata integracija. Ovie merki, se
odnesuvaat, pred sé, na profesionalniot trening, pristapnosta,
mobilnosta, sredstvata za transport i domuvaweto”.
Preporakata na Sovetot (86/379/EES) za vrabotuvawe na
licata so hendikep vo Zaednicata od 24 juli 1986 godina (Council
Recommendation (86/379/EEC) on the employment of disabled people in the
Community of 24 July 1986), se povikuva na Rezolucijata na Sovetot
za programa za socijalna akcija od 21 januari 1974 godina (Council
Resolution on social action programme of 21 January 1974), Rezolucijata
na Sovetot od 27 juni 1974 godina (Council Resolution of 27 June 1974)
so koja se formira programa za akcija na Zaednicata za profesi-
onalna rehabilitacija na licata so hendikep, i na Rezolucijata na
Sovetot i na prestavnicite na vladite na dràvite-~lenki od
sostanokot vo ramkite na Sovetot od 21 dekemvri 1981 godina za
socijalnata integracija na licata so hendikep (Resolution of the
Council and of the Representatives of the Governments of the Meber States
meeting within the Council of 21 December 1981 on the social integration of
handicapped people). So ovaa Preporaka se opfateni site aspekti
{to se odnesuvaat na rabotata na licata so hendikep: sozdavaweto
na rabotni mesta; specijalni vrabotuvawa; profesionalna reha-
bilitacija i obuka; zaposluvawe i procenuvawe; i, organizacii na
rabotnicite i rabotodavcite.
Evropskiot sovet, Komisijata i Sovetot na ministri usvo-
ija razli~ni rezolucii za adekvatana politika za rehabilitacija
na licata so hendikep, vo koj se povikani dràvite- ~lenki da
prevzemat preventivni akcii za eliminacijata na o{tetuvawata i
hendikepot, da implementiraat celesoobrazna i koordinira~ka
politika za rehabilitacija, i da ja pottiknuvaat celosnata par-
ticipacija na licata so hendikep vo procesot na rehabilitacija i
vo op{testveniot ìvot.
Pokraj vrabotuvaweto, Unijata ima doneseno pravni akti i
vo oblasta na obrazovanieto. Rezolucija na Sovetot i na mini-
strite za obrazovanie od sostanokot vo ramkite na Sovetot od 31
maj 1990 godina {to se odnesuva na integracijata na decata i
mladite so hendikep vo regularniot sistemot na obrazovanie-
(Resolution of the Council and the Ministers for Education meeting within
the Council of 31 May 1990 concerning integration of children and young
people with disabilities into ordinary systems of education), potencira
116
Sistemi na za{tita
deka, dràvite-~lenki se soglasile da gi intenziviraat, kade {to

e potrebno, svoite napori vo vrska so integriraweto ili vo
potiknuvaweto na integriraweto na decata i mladite so hendi-
kep, vo site prikladni slu~ai, vo regularniot sistemot na
obrazovaie. Isto taka, se naveduva deka rabotata na specijalnite
u~ili{ta i centri za decata i mladite so hendikep treba da bide
komplementarno so rabotata vo regularniot sistemot na obra-
zovanie.
Vo ovaa Rezolucija se zaklu~uva deka, neminovno e
potrebna sorabotka pome|u obrazovanieto i drugite slu`bi, kako
{to e zdravstvoto i socijalnite raboti, vo podgotvuvaweto i
promocijata na kontinuirana integrira~ka programa za licata so
hendikep. Ponatamu, Rezolucijata na Sovetot za ednakvi
mo`nosti za obrazovanie i obuka za u~enicite i studentite so
hendikep od 5 maj 2003 (Council Resolution on equal opportunities for
pupils and students with disabilities in education and training of 5 May
2003), povikuvaj}i se na praviloto 6 od Standardnite pravila na
ON previduva, “... prevzemawe na soodvetni merki za zgolemuvawe
na pristapot kon doìvotnoto u~ewe za licata so hendikep i, vo
ovoj kontekst, im se dava posebno vnimanie na koristeweto so no-
vite multimedialni tehnologii i Internet ... (e-u~ewe)”. So ovaa
Rezolucija se pottiknuva razmenata na informacii i iskustva za
ovie pra{awa na evropsko nivo, involviraj}i gi Evropskite
organizacii i mreì so soodvetno iskustvo vo ovaa oblast.
Ponatamu, Unijata raboti i na zgolemuvawe na pristap-
nosta na infrastruktura i aktivnostite vo oblasta na kulturata
za licata so hendikep. Za taa cel, Sovetot donese Rezolucija na 6
maj 2003 godina, koja povikuvaj}i se na praviloto 10 od
Standardnite pravila na OON, gi pottiknuva dràvite-~lenki i
Komisijata vo ramkite na svoite kompetencii “... da iznao|aat
na~ini za integracija na licata so hendikep vo oblastite na
umetnosta i kulturata i da promoviraat ednakvost na mo`nostite
vo promocijata na nivnite dela”, “zgolemuvawe na pristapot kon
kulturnite nastani i izlo`bi” i “snabduvawe so informacii via
modernata informati~ka tehnologija”.
Rezolucijata na Sovetot od 6 fevruari 2003 godina se
odnesuva na “e-Dostapnosta”, t.e. podobruvawe na pristapot za
licata so hendikep vo op{testvo bazirano na znaewe- (Council
Resolution of 6 February 2003 “eAccessibility”- improving the access of
people with disabilities to the knowledge based society). Ovaa rezulucija e
donesena povikuvaj}i se na Rezolucijata na Sovetot od 17
117
dekemvri 1999 godina za vrabotuvaweto i socijalnata dimenzija vo

informati~koto op{testvo (Resolution of the Council and of the
Representatives of the Governments of the Meber States meeting within the
Council of 17 December 1999 on the employment and social dimension of the
information society), “e-Evropa akcionen plan 2002” odobren od
Evropskiot sovet vo Feira od 19-20 juni 2000 godina (“eEurope
2002 Action Plan”- Feira European Council of 19 and 20 June 2000) za
u~estvo na site vo ekonomijata bazirano na znaewe, Rezolucijata
na Sovetot za “e-inkluzija”- istraùvawe na mo`nostite na
informati~koto op{testvo za socijalna inkluzija (Council
Resolution on “e-Inclusion”- exploiting the opportunities of the Information
Society for social inclusion), i Rezolucijata na Sovetot za pristap-
nost na javnite web-strani i nivnata sodrìna od 20 mart 2002
(Council Resolution on the accessibility of public web sites and their content
of 20 March 2002). Ovaa rezolucija predviduva prezemawe na merki
vo oblasta na: “... 1. standardnite tehni~ki instrumenti; 2. pottik-
nuva~kite instrumenti i/ili pravnite merki; i, 3. obrazovnite i
informativnite instrumenti”.
Soop{tenieto na Komisjata od 10 maj 2000 so naslov “Kon
oslobodena od pre~ki Evropa za licata so hendikep” (Commission
communication “Towards a barrier-free Europe for people with disability”,
10 May 2000), go artikulira pra{aweto za razvojot na integra-
tivna strategija za razre{uvawe na socijalnite i fizi~kite
pre~ki koi go onevozmoùvaat pristapot za licata so hendikep.
Za istoto pra{awe, Evropskiot parlament ima usvoeno sli~na
rezolucija.
Pottiknata od Rezolucijata donesena na Evropskata
konferencija na ministrite za transport od 22 april 1997 godina,
koja go pottiknuva reciprocitetnoto priznavawe na kartite za
parkirawa na licata so hendikep (European Conference of Ministers of
transport Resolution of 22 April 1997), i imaj}i predvide deka treba da
im seovozmoì na licata so hednikep da parkiraat najblisku do
svojata destinacija, Sovetot donese Preporaka (98/376/ES) za
karta za parkirawe za licata so hendikep na 4 juni 1998 godina
(Council Recommendation (98/376/EC) on a parking card for people with
disabilities of 4 June 1998). Vo aneksot na ovaa Preporaka moè da se
najdat proviziite koi vo detal go objasnuvaat modelot na kartata
za parkirawe na Zaednicata za licata so hendikep.
Druga zna~ajna rezolucija bila usvoena od Evropskiot
parlament vo april 1993 godina, pottiknata od zgolemuvaweto na
nasilstvoto protiv licata so hendikep (Official Journal of the EC No.
C 150/270).
118
Sistemi na za{tita
Unijata, isto taka, ima postignato dosta na poleto na

zabranata na diskriminacijata na licata so hendikep. Vo ~len 13
od Dogovorot od Amsterdam se naveduva deka, “... vo soglasnost so
drugite odredbi na ovoj dogovor i vo ramkite na svoite ovlastu-
vawa delegirani od strana na Zaednicata, Sovetot ednoglasno,
postapuvaj}i po predlog od Komisijata i po konsultiraweto so
Evropskiot parlament, moè da prezeme soodvetni merki za borba
protiv diskriminacijata zasnovana na pol, rasa ili nacionalno
poteklo, jazik, religija ili veruvawe, hendikep, starosna ili
seksualna orientacija.”
Antidiskriminira~kata klauzula e artikulirana vo
~lenot 21 paragraf 1 od Povelbata na Evropskata unija za osnov-
nite prava, formalno usvoena na Samitot na EU vo Nica144, koj
glasi, “... sekoja diskriminacija zasnovana na pol, rasa boja na
koàta, nacionalno ili socijalno poteklo, genetski karakteri-
stiki, jazik, religija ili veruvawe, politi~ko ili koe i da e
mislewe, pripadnik na nacionalno malcinstvo, materijalna po-
lo`ba, poteklo spored ra|awe, hendikep, starosna ili seksualna
orientacija }e bide zabraneta.” Progresivnosta na Unijata, {to
se odnesuva do pravata na licata so hendikep, se odnesuva do
izri~nata navedenost na hendikepot kako eden od osnovite na koi
moè da se zasnova diskriminacijata (vidi pogore citiranite:
~len 21 od Povelaba i ~len 13 od Dogovorot od Amsterdam).
Ponatamu, se pravi u{te eden is~ekor so vodeduvawe na ~lenot 26
od Povelbata na Evropskata unija za osnovnite prava, koj predvi-
duva deka “Unijata go prepoznava i po~ituva pravoto na licata so
hendikep da gi uìvaat merkite dizajnirani so cel obezbeduvawe
na samostoen ìvot, socijalna i stanbena integracija i u~estvo vo
ìvotot na zaednicata”.
Vo pogled na opfatot na garantiranite prava so Povel-
bata, samata Povelba veli deka priznatite prava koi se zasnovaat
144
Povelbata be{e usvoena vo kontekst na usvojuvaweto na Dogovorot na EU (na
7-9 dekemvri 2000, Nica), {to be{e potpi{an na 26 fevruari 2001-ta godina.
Usvojuvaweto na Povelbata ja ozna~uva definitivnata promena vo Zaednicata,
preseluvaj}i se od su{tinski ekonomskata osnova na nejzinoto poteklo vo pravec
na nejzino etablirawe kako celosna politi~ka Unija. Povelbata e najsilen
izraz na nedelivosta na pravata, zatoa {to taa prestanuva so dosega{nata
distinkcija {to e napravena vo evropskite i vo me|unarodnite dokumenti me|u
gra|anskite i politi~kite prava od edna strana, i ekonomskite, socijalnite i
kulturnite od druga, nabrojuvaj}i gi site prava okolu nekolku glavni principi:
~ove~kiot dignitet, osnovnite slobodi, ednakvosta, solidarnosta, dràvjan-
stvoto (t.e. prava na gra|aninot) i pravdata.
119
vrz dogovorite na Zaednicata ili, pak, vrz Dogovorot na Evrop-

skata unija, }e se ostvaruvaat spored uslovite i vo ramkite na
limitite definirani so tie dogovori, a vo odnos na zna~eweto i
dosegot na onie nejzini prava, koi korespondiraat so zaga-
rantiranite prava so EK^P. Povelbata izri~no veli deka tie }e
bidat sosema isti kako onie {to se utvrdeni so EK^P, no toa ne
ja spre~uva Unijata da go obezbedi ona pravo koe{to obezbeduva
pogolema za{tita (~len 52 na Povelbata). Istovremeno, Povel-
bata ne moè da se tolkuva kako ograni~uva~ka za ve}e postoe~ki-
te priznati prava vo EU, nitu pak za onie {to se ve}e priznati so
me|unarodnoto pravo i me|unarodnite dogovori (vklu~uvaj}i ja
tuka i EK^P), kade {to kako dogovorna strana se pojavuvaat
Unijata, Zaednicata ili site dràvi-~lenki, a istoto vaì i vo
pogled na pravata utvrdeni so ustavite na dràvite-~lenki na
Unijata (~len 53 na Povelbata).
Pokraj gorenavedenite ~lenovi od Dogovorot od Amster-
dam i Povelbata za osnovnite prava, i instituciite na Evrop-
skata unija, posebno Sovetot na ministri i Evropskiot parla-
ment, imaat doneseno nekolku preporaki, rezolucii i re{enija
koi se odnesuvaat na zabranata na diskriminacijata na licata so
hendikep vo razli~ni oblasti, kako {to se obrazovanieto,
vrabotuvaweto i pristap kon informati~kite tehnologii. Edna
od niv e Re{enieto na Sovetot 2000/750/ES za vospostavuvawe na
programa za akcija na Zaednicata vo borbata protiv diskrimi-
nacijata (2001-2006) od 27 noemvri 2000 (Council Decision
2000/750/EC establishing a Community action programme to combat
discrimination (2001 to 2006) of 27 November 2000), vo koja se naveduva
deka “… razli~nite formi na diskriminacija ne moàt da bidat
rangirani: site se podednakvo nepodnoslivi”. So nego se formira
Komitet (~len 6), koj }e bide informiran od strana na Komisi-
jata za drugite akcioni programi na Zaednicata koi bi moèle da
pomognat vo borbata protiv diskriminacijata. Vo aneksot kon ova
re{enie, navedeni se oblastite vo koi se primenuva programata, i
toa: javnata administracija, mediumite, transportot, domuvaweto,
kulturata, sportot i rekreacijata ...”.
Pozna~ajni rezolucii doneseni od strana na Evropskiot
parlament se slednive:
- Rezolucija za pravata na licata so hendikep- (Resolution on
the rights of Disabled People);
- Rezolucija za ~ovekovite prava na licata so hendikep-
(Resolution on the human rights of disabled people).
120
Sistemi na za{tita
Po predlog na Komisijata i po dadenoto mislewe od strana

na Evropskiot parlament, Ekonomskiot i socijalniot komitet, i,
Komitetot na regioni, Sovetot donese Re{enie (2001/903/ES) od
3-ti dekemvri 2001 godina145 za vospostavuvawe na 2003 za Evrop-
ska godina na licata so hendikep (~len 1). Celite na Evropska
godina na licata so hendikep se navedeni vo ~lenot 2, od niv
posebno se potencira “... podignuvaweto na svesta za pravata na
za{tita od diskriminacija na licata so hendikep i uìvawe vo
celost na nivnite prava (a); ... podignuvaweto na svesta za hetero-
genosta na licata so hendikep i za razli~nite vidovi na hendikep
(|); ... podignuvaweto na svesta za pove}estranata diskriminacija
so koja se sudiraat licata so hendikep (e)”. ^lenot 5 predviduva
deka, “... sekoja dràva-~lenka e odgovorna za koordinacijata i
implementacijata na merkite propi{ani so ova re{enie (~lenot
3) na nacionalno nivo”.
Vo ramkite na Evropskata unija soglasno so Standardnite
pravila na OON, Komisijata izrabotila i usvoila Strategija za
henidkep na EU (The European Union Disability Strategy)146, koja
podocna bila implementirana vo Rezolucija na Sovetot na mini-
stri od 20 dekemvri 1996 godina. Reflektiraj}i ja idejata arti-
kulirana vo Standardnite pravila na OON, ovaa strategija ja
potencira potrebata od nov pristap, koj se fokusira na identi-
fikacijata i ostranuvaweto na razli~nite pre~ki koi go
onevozmoùvaat ostvaruvaweto na ednakvite mo`nosti i celos-
noto u~estvo na licata so hendikep vo site aspekti od socijalniot
ìvot. Strategijata se bazira na slednive tri zada~i: zacrvrs-
tuvawe na sorabotkata kako pome|u dràvite-~lenki taka i
pome|u Unijata i nejzinite dràvi- ~lenki; zgolemuvawe na u~es-
tvoto na licata so hendikep; i, artikulacijata na hendikepot vo
glavni politi~ki i ekonomski tekovi na Unijata.
Komisijata se zalaga za razmena na “dobrite iskustva”,
podobruvawe na sobiraweto i koristeweto na komparativnite
informacii za pra{awata na hendikepot i identifikacija na
efektivnite politi~ki re{enija, vo ostvaruvaweto na prvata
gorenavedena zada~a. Za taa cel, Komisijata ja formirala Grupata
na visoki prestavnici za hendikep na dràvite-~lenki (High Level
145
Vidi podetalno: Council Decision (2001/903/EC) on the European Year of People with
Disability 2003 of 3 December 2001.
146
Vidi podetalno: http://europa.eu.int/comm/employment_social/soc-
prot/disable/strategy_en.htm
121
Group of Member States’ Representatives on Disability), koja gi razgle-

duva politikite i prioritetite na vladite {to se odnesuvaat na
licata so hendikep, doa|a do informacii i vr{i sovetuvawe za
metodite na izvestuvawe za generalnata situacija na hendikepot
vo Evropa, vo idnina. Ovaa Grupa posvetuva posebno vnimanie na
implementacijata vo dràvite-~lenki na Rezolucija na Sovetot i
na pretstavnicite na vladite na dràvite-~lenki od sostanokot
vo ramkite na Sovetot od 20 dekemvri 1996 godina za ednakvost na
mo`nostite za licata so hendikep.
Site strategiski razmisluvawa za promeni vo op{testvoto
treba da go inkorporiraat iskustvoto na licata so hendikep. Od
tie pri~ini, imaj}i ja predvid vtorata zada~a na Strategijata,
zgolemuvawe na u~estvoto na licata so hendikep, EU prezema
~ekori so koi na organizaciite na hendikepiranite lica im se
ovozmoùva pogolem pristap kon informacii i pogolem prostor
vo koristeweto so sredstvata od fondovite na EU. Isto taka,
Unijata go pomaga Evropskiot forum za hendikep (European Disab-
ility Forum), koj gi obedinuva organizaciite na lica so hendikep od
site dràvi-~lenki koi gi pretstavuvaat mnozinstvoto od
interesite na ovie lica vo EU.
Vo realiziraweto na tretata zada~a, Komisijata e posve-
tena na revidiraweto na svoite socio-ekonomski politiki,
programi i proekti so cel da sogleda na koj na~in se tretirani
potrebite i pravata na licata so hendikep, kako i da izraboti
sostaven del na nivnite socio-ekonomski politiki, programi i
proekti koi }e se odnesuvaat na hendikepot. Za ostvaruvawe na
ovaa cel, Komisijata prezela ~ekori vo zajaknuvaweto na svojata
vnatre{na organizacija i vo vklu~uvaweto na site relevantni
direktorati vo edna Me|uservisna grupa za hendikep (Inter Service
Disability Group). Celta na postoeweto na ovaa grupa e podignuvawe
na svesta za pra{awata na hendikepot i pottiknuvawe na
pogolema me|u-sektorska sorabotka vo ramkite na samata Komisi-
jata za gorenavedenite pra{awa.
2. Severna i Ju`na Amerika

So Povelbata na Organizacijata na amerikanskite dràvi
(Charter of the Organisation of American States), formirana e Organi-
zacijata na amerikanskite dràvi (Organisation of American States-
OAS), ~ii statutarni celi i principi opfa}aat “zacvrstuvawe na
mirot i bezbednosta, mirno razre{uvawe na sporovite, prezemawe
122
Sistemi na za{tita
na kolektivni merki vo slu~aj na agresija i promocija na eko-

nomskiot, socijalniot i kulturniot razvoj”. Isto taka, gi prokla-
mira osnovnite prava na individuata bez distinkcija vrz osnov na
rasa, neacionalnost, veroispoved ili pol. Tokmu vo ramkite na
Organizacijata na amerikanskite dràvi formirana e Inter-
amerikanska komisija za pravata na ~ovekot i vo nejzini ramki
elaborirani se Amerikanska deklaracija za pravata na ~ovekot od
1948 godina i Amerikanska konvencija za pravata na ~ovekot od
1969 godina.
Vo Povelbata na Organizacijata na amerikanskite dràvi
ne postoi referenca {to se odnesuva na pravata na licata so
hendikep, me|utoa, nekoi ~lenovi koi se odnesuvaat na pravata na
site ~ove~ki su{testva se dosta va`ni i za pravata na licata so
hendikep. Spored ~lenot 2, “Organizacijata na amerikanskite
dràvi so cel da gi implementira principite na koi se bazira i
da gi ispolni regionalnite obvrski spored Povelbata na OON, gi
proklamira slednive esencijalni celi: ... (|) promocija na
ekonomskiot, socijalniot i kulturniot razvoj preku kooperativ-
ni akcii”.
Ponatamu, ~lenot 31 predviduva deka “... za da go zabrzaat
svojot ekonomski i socijalen razvoj, dràvite-~lenki se soglasi-
le da gi posvetat site svoi napori vo ostvaruvaweto na slednive
osnovni celi: ... (e) fer nadomestok, mo`nosti za vrabotuvawe i
prifatlivi uslovi za rabota za site podednakvo; (`) celosno
namaluvawe na nepismenosta i pro{iruvawe na mo`nostite za
obrazovanie za site podednakvo; (z) za{tita na ~ove~kite
potencijali preku primena na modernata medicinska nauka; (i)
soodvetno domuvawe za site delovi od populacijata; (j) urbani
uslovi koi ovozmoùvaat pogolemi mo`nost za zdrav i produk-
tiven ìvot”.
2.1. Instrumenti za za{tita na pravata na ~ovekot vo

Severna i Ju`na Amerika
A) Amerikanska deklaracija za pravata i dol`nostite na

~ovekot, 1948 godina
Dva ~lena od Amerikanska deklaracija za pravata i dol`-

nostite na ~ovekot od 1948 godina (American Declaration on the Rights
123
and Duties of Man), koi se odnesuvaat na pravata na site ~ove~ki

su{testva se va`ni i za pravata na licata so hendikep. ^lenot 1
glasi: “sekoe ~ove~ko su{testvo ima pravo na ìvot, sloboda i
sigurnost”. Ponatamu, ~lenot 2 predviduva deka “site lu|e se edna-
kvi pred zakonot i imaat prava i dol`nosti predvideni so ovaa
Deklaracija bez razlika na rasata, polot, jazikot, veroispovedta
ili nekoj drug osnov”. Dva drugi ~lena od Amerikanska dekla-
racija za pravata i dol`nostite na ~ovekot se, isto taka,
relevantni. ^lenot XI predviduva deka “sekoj ima pravo na
za{tita na svoeto zdravje preku sanitarni i socijalni merki
povrzani so hrana, obleka, domuvawe i medicinska za{tita, vo
ramkite dozvoleni so javnite i op{testvenite resursi”. Vo pro-
dolènie, vo ~lenot XVI se predviduva pravoto na sekoj da uìva
za{tita od strana na dràvata od posledicite na “... nevra-
botenosta, starosta ili hendikepot koi nastanuvaat od pri~ini
koi se nadvor od negova kontrola i toj e nesposoben, fizi~ki ili
mentalno, da zarabotuva za ìvot”.
B) Amerikanska konvencija za pravata na ~ovekot, 1969

godina
Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot od 1969

godina (The Inter American Convention on Human Rights) izri~no ne gi
spomnuva pravata na licata so hendikep. Me|utoa, vo nea se vklu-
~eni op{tite garancii na pravata na ~ovekot koi spored ~lenot
27 (2) “ja zabranuvaat suspenzijata na garanciite za apsolutno
za{titenite prava na ~ovekot (ne-derogira~kite), me|u koi e
vklu~eno pravoto na ìvot (~len 4 (1))”.
^lenot 18 od Fakultativniot protokol kon Amerikanska-
ta konvencija za pravata na ~ovekot vo oblasta na ekonomskite,
socijalnite i kulturnite prava (Protokolot od San Salvador)
specifi~no se odnesuva na pravata na licata so hendikep. Vo nego
se naveduva deka licata so hendikep imaat pravo na posebno vni-
manie koe bi im pomognalo da go dostignat najgolemiot razvoj na
svojata li~nost. Vo soglasnost so ~lenot 18, dràvite-~lenki se
soglasile da izgotvat programi so cel da im pomognat na licata so
hendikep vo iznao|aweto na resursi koi bi im pomognale vo
dostignuvaweto na razvojot na nivnata li~nost. Vo prodolènie,
dràvite-~lenki se soglasile i da obezbedat specijalna obuka za
semejstvata na licata so hendikep.
124
Sistemi na za{tita
V) Interamerikanska konvencija za eliminacija na site

formi na diskriminacija na licata so hendikep
Interamerikanskata konvencija za eliminacija na site

formi na diskriminacija na licata so hendikep (Inter-American
Convention on the Elimination of all forms of Discrimination against
Persons with Disabilities), be{e usvoena od strana na Generalnoto
sobranie na Organizacijata na amerikanskite dràvi vo 1999
godina i vleze vo sila vo 2001 godina. Konvencijata se sostoi od
~etiri dela, i toa:
1. celite {to se odnesuvaat na za{titata i eliminacija na
diskriminacijata i integracijata na licata so hendikep vo op{-
testvoto;
2. obvrskite na dràvite-~lenki;
3. definnicii za diskriminacijata i hendikepot; i,
4. mehanizmi za implementacija.
2.2. Mehanizmi za za{tita na pravata na ~ovekot vo

Severna i Ju`na Amerika
Interamerikanskiot reìm na za{tita na pravata na

~ovekot se sostoi od dva dela, Interamerikanski sud za pravata na
~ovekot i Interamerikanska komisija za pravata na ~ovekot.
A) Interamerikanska komisija za pravata na ~ovekot
Vistinskoto srce na reìmot e sedum~lenata Interameri-

kanska komisija za pravata na ~ovekot (IACHR). Osnovana e vo 1959
godina kako del od Organizacijata na amerikanskite dràvi,
mandatot na Interamerikanskata komisija se zasnovuva vrz Po-
velbata na Organizacijata na amerikanskite dràvi, a ne vrz
poseben dogovor za pravata na ~ovekot (iako postoi Amerikanska
deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948 godina i Amerikanska
konvencija za pravata na ~ovekot od 1969 godina). Kako {to e
slu~ajot so Komisijata za pravata na ~ovekot pri ON, site zemji
koi{to se ~lenki na organizacijata moàt vo princip da stanat
predmet na razgleduvawe. Spored ~lenot 41 od Amerikanskata
konvencija za pravata na ~ovekot, ovlastuvawata na Komisjata
opfa}aat: promovirawe i razvivawe na svesta za pravata na
~ovekot, izgotvuvawe na preporaki za vladite na dràvite-~len-
ki, podgotvuvawe studii i izve{tai, razgleduvawe na indivi-
125
dualni peticii i sproveduvawe na istragi na samoto mesto niz

zapadnata hemisfera.
Vo 1965 godina, Komisijata bila izri~no ovlastena za
razgleduvawe na poplaki ili peticii za individualni slu~ai na
povredi na pravata na ~ovekot. Do 1997 godina, Komisijata imala
dobieno iljadnici slu~ai od koi, do denes, bile razgledani ili
momentalno se razgleduvaat 12.000 slu~ai. Me|utoa, individual-
nite peticii regulirani so Amerikanskata konvencija za pravata
na ~ovekot od 1969 godina (~len 44-51) ne se centralni vo rabotata
na Komisijata. Iako taa godi{no dobiva nekolku stotici poplaki
i izvestuvawa, i e ovlastena da iznao|a informacii za istite,
nejzinite odluki retko se implementiraat.
Isto taka, iako so ~lenot 44 e dozvoleno “sekoe lice ili
grupa na lica ili nevladina organizacija ... da podnese peticija do
Komisijata”, sepak Komisijata “... ne moè da prifati peticija
protiv niedna dràva-~lenka koja nema podneseno deklaracija (so
koja ja prifa}a nadle`nosta na Komisjata da dobiva i razgleduva
individualni peticii protiv istata dràva-~lenka)” (~len 45
(2)). Imaj}i predvid deka, pove}eto dràvi na amerikanskiot
kontinent bea vodeni od diktatorski vladi, ne iznenaduva faktot
{to naodite na Komisijata za individualnite slu~ai obi~no se
ignoriraat.
Soo~ena so sistematski povredi, najgolemoto vlijanie na
Interamerikanskata komisija se vr{i preku studiite i izve{-
taite147 za situaciite so pravata na ~ovekot vo nad dvaeset zemji
na amerikanskiot kontinent. Izve{taite na Komisijata, koi
obi~no se povikuvaat na individualnite slu~ai i poseti na samo-
to mesto so cel da se dokumentiraat povredite, ~esto se vaèn del
na me|unarodnite napori da se objavat povredite148.
B) Interamerikanski sud za pravata na ~ovekot
Vtoriot del od Interamerikanskiot reìm na za{tita na

pravata na ~ovekot e Interamerikanskiot sud za pravata na
~ovekot. Devetata Me|unarodna konferencija na amerikanskite
147
Principot izvle~en od slu~ajot Velasquez-Rodriguez im naloùva na vladite
na dràvite- ~lenki pozitivna pravna obvrska da gi istraùvaat, progonuvaat i
kaznuvaat licata koi vr{at povredi na pravata na ~ovekot (vklu~uvaj}i gi i
licata koi ne se dràvni slu`benici) vo ramkite na svojot nacionalen sudski
sistem.
148
Vidi podetalno za jakite i slabite strani na ovoj proces koi se ilustrirani
so reakcijata na Interamerikanskata komisija na voenata diktatura vo île vo:
Jack Donnelly, International Human Rights, Westview Press, 1998, str.71-73.
126
Sistemi na za{tita
dràvi odràna vo Bogota, vo svojata Rezolucija XXXI so naslov

“Interamerikanskiot sud za pravata na ~ovekot”, smeta deka
za{titata na ovie prava “... treba da bide garantirana od strana
na sudski organ, zatoa {to niedno pravo ne e izvorno obezbedeno
sé dodeka ne e za{titeno od nadleèn sud” i “... koga stanuva zbor
za me|unarodno priznati prava efektivnata sudska za{tita treba
da proizleguva od me|unaroden organ”. Generalnoto sobranie na
Organizacijata na amerikanskite dràvi vo 1979 godina go
odobri Statutot na Sudot so Rezolucijata 448. ^lenot 1 od istiot,
go definira Sudot kako, “avtonomna sudska institucija ~ija cel e
primena i tolkuvawe na Amerikanskata konvencija za pravata na
~ovekot”. So poglavjeto VIII od Amerikanskata konvencija (~len
52-69) e regulirana rabotata na Interamerikanskiot sud za
pravata na ~ovekot, koj zasedava vo San Hoze, Kostarika. Spored
~len 61, samo dràvite-~lenki i Komisijata imaat pravo da
podnesuvaat slu~ai za razgleduvawe pred Sudot, a toj moè da gi
rezgleduva slu~aite i da presudi pravi~en nadomestok ili, vo
ekstremni slu~ai, privremeni merki vo odnos na stranite {to ja
priznavaat negovata jurisdikcija. Me|utoa, otkako po~na so
svojata rabota vo 1980 godina, Sudot ima re{eno samo mal broj na
slu~ai.
3. Afrika, Azija i Bliskiot Istok

Pokraj, evropskiot i amerikanskiot regionalen sistem na
za{tita na pravata na ~ovekot, postoi i tret, vo ramkite na
Organizacijata na afrikanskoto edinstvo (Organization of African
Unity- OAU) koj e osnovan so Afrikanskata povleba za pravata na
~ovekot i narodot od 1981 godina (African [Banjul] Charter on Human
and Peoples' Rights, adopted 27 June 1981)149 ili Banxulskata povelba,
kako {to ~esto se narekuva spored mestoto na nejzinoto prifa-
}awe (Banxul, Gambija). Banxulskata povelba osobeno gi naglasu-
va kolektivnite ili narodnite prava i individualnite obvrski.
Me|unarodnite dogovori na pravata na ~ovekot im go priznavaat
pravoto na narodite na samoopredeluvawe. Me|utoa, Banxulskata
povelba gi dodava pravata na razvoj i mir. Narodnite prava se
koncentriraat na kolektivnata dimenzija na pravata na ~ovekot i
na vrskata me|u kolektivnite dobra na mirot i razvojot i na
potradicionalnite individualni ~ovekovi prava.
149
Vidi podetalno: http://www1.umn.edu/humanrts/instree/z1afchar.htm
127
Afrikanskata povelba strada od {tetni nedostatoci, kako

{to se ekstenzivnite “povlekuva~ki” klauzuli. Na primer, ~len 6
go priznava pravoto na sloboda i sigurnost na li~nosta, no
ponatamu veli, “nikomu ne moè da mu bide odzemena slobodata
osven poradi pri~ini i uslovi prethodno izneseni vo zakonite”.
Bidej}i ne postojat restrikcii na takvite pri~ini i uslovi, ova
im ovozmoùva na dràvite celosna sloboda samo dokolku se
potrudat da donesat zakoni koi{to }e gi suspendiraat ili ukinat
ovie prava150.
Kone~no, merkite za implementacija na Banxulskata
povelba se neobi~no slabi. Edinaeset~lenata Afrikanska komi-
sija za pravata na ~ovekot i narodot osnovana vo ramkite na
Organizacijata na afrikanskoto edinstvo (~len 30), pokraj
razgleduvaweto izve{tai, vo ramkite na svoite kompetencii
moè da razgleduva i poplaki. Me|utoa, moè da bidat diskuti-
rani samo situacii, a ne individualni slu~ai. A, za da se izvr{i
prodlabo~ena studija na situacijata, potrebna e dozvola od
Sobranieto na {efovite na dràvite i vladite na Organizaci-
jata na afrikanskoto edinstvo. Ovaa procedura (~len 46-59) e
mnogu pove}e ispolitizirana od site drugi multilateralni
proceduri. Kako i da e, se ~ini deka Afrikanskata komisija í
prio|a na svojata rabota so serioznost i energija. Taa ne samo {to
dozvoli, tuku i ohrabruva{e u~estvo na nevladinite organizacii.
Imaj}i predvid deka afrikanskite gra|anski op{testva obi~no
se slabi i deka postoi nedostig na tradicija na nezavisni
nevladinite organizacii za pravata na ~ovekot, ova moè da se
pokaè kako zna~aen pridones.
Kakva i da e krajnata sudbina na afrikanskiot regionalen
reìm za pravata na ~ovekot, toj sepak e mnogu ponaprednat od
onie vo arapskiot svet, vo Azija i na Pacifikot. Azija i Paci-
fikot so~inuvaat edna golema i raznolika oblast koja{to ne
pretstavuva region nitu vo op{testvena nitu vo politi~ka
slisla. I od tie pri~ini, nedostigot na regionalen reìm za
pravata na ~ovekot ne iznenaduva. Me|utoa, relativno niskoto
nivo na aziski ratifikacii na me|unarodnite dogovori za
pravata na ~ovekot (najnizok procent od koj bilo drug geografski
region) sugerira deka ne se samo goleminata i raznolikosta tie
{to gi popre~uvaat subregionalnite reìmi za pravata na ~ove-
kot vo Azija. Me|unarodnite nevladini organizacii se dviè~-
150
Vidi podetalno: Jack Donnelly, International Human Rights, Westview Press, 1998,
str.75.
128
Sistemi na za{tita
kata sila na inicijativata za pravata na ~ovekot vo Azija, pa duri

i vo ekstremno represivnite zemji, kade {to Human Rights Watch
Asia vredno rabotat za da ne se ignoriraat povredite na pravata na
~ovekot od strana na me|unarodnata zaednica.
Permanentnata Arapska komisija za pravata na ~ovekot,
vospostavena od strana na Arapskata liga vo 1968 godina, be{e
vidlivo neaktivna, osven nekoi povremeni napori da se publi-
kuvaat povredite na ~ovekovite prava vo teritoriite okupirani
od strana na Izrael. Ne postojat duri ni avtoritativni regio-
nalni normi. Na Bliskiot Istok, isto taka, inicijativite na
nevladinite organizacii se obiduvaat da kompenziraat za otsu-
stvoto na funkcionalen regionalen reìm. Na primer, Arapskata
organizacija za ~ovekovi prava (Arab Organization for Human Rights-
AOHR)151, osnovana vo 1983 godina, izdava godi{ni izve{tai za
sostojbite na ~ovekovite prava vo zemjite od arapskiot svet. Vo
1989 godina, preku zaedni~ka inicijativa na Arapskata unija na
pravnici, AOHR i Tuniskata liga za ~ovekovi prava so poddr{ka
od Centarot za pravata na ~ovekot pri OON, be{e vospostaven
Arapskiot institut za pravata na ~ovekot so sedi{te vo Tunis,
~ija namena be{e da obezbeduva informacii za sostojbite so
pravata na ~ovekot i obuka za vladin i nevladin kadar poded-
nakvo. Isto taka, ima{e napori od strana na poedinci muslimani
i nevladini organizacii da se formuliraat islamski normi za
pravata na ~ovekot.
151
Vidi podetalno: http://www.aohr.org
129
130
Sistemi na za{tita
Vo multikulturno op{testvo sekoj gra|anin posakuva

“ednakvost”, no ne i “uniformnost”.
- Albert V. Dajsi
131
132
Individualni prava i slobodi
DEL TRETI
INDIVIDUALNI PRAVA I
SLOBODI
Voved
Voved
Postojat brojni teoretski raspravi za toa kako se
definirani ~ove~kite su{testva i {to vsu{nost “leì” vo
su{tinata na pravata na ~ovekot. Univerzalistite i kulturnite
relativisti imaat razli~ni mislewa za ova pra{awa i se sudi-
raat na terenot na pravata na ~ovekot. Me|utoa, jasno vidlivo e
deka po~ituvaweto na ~ove~kite su{testva ne povlekuva samo po
sebe po~ituvawe i na nivnata kultura, zatoa {to vtorava podocna
moè da pokaè nepo~ituvawe na ~ove~kite su{testva. Vo pokre-
nuvaweto na koe bilo pra{awe, ramkata na koja treba da se
potpirame se standardite vo sistemot na me|unarodnite prava na
~ovekot, pove}e otkolku kulturnite normi na mnozinstvoto. Samo
na toj na~in se dviìme vo vistinska nasoka, zatoa {to vo
sprotivno bi do{lo do pojava na kulturna hegemonija vo ramkite
na granicite na dràvata i imperijalizam nadvor od granicite na
dràvata. Me|utoa, do ovaa cel treba da se dojde imaj}i ja vo
predvid za{titata na pravata na ~ovekot od edna strana, no i so
doza na senzitivnost i po~it za identitetot i dignitetot na site
~ove~ki su{testva nasekade, od druga strana.
Imaj}i go vo predvid planot za “Grand Design” na profe-
sorot Maks Sorensen (Prof. Max Sørensen), i znaej}i deka rabotata
na podobruvaweto na situacijata so pravata na ~ovekot vo svetot
133
nikoga{ nema da zavr{i, treba da napomeneme deka, ponekoga{, za

da vidime kade odime, esencijalno e da znaeme kade sme. Od tie
pri~ini, vo ovoj del zna~itelno mesto im se otstapuva tokmu na
individualnite prava i slobodi na ~ovekot, odnosno tretiot del,
koj e podelen na dve poglavja. Poglavjeto VI, se odnesuva na
individualnite gra|anski i politi~ki prava i slobodi koi se od
poseben interes za licata so hendikep, dodeka Poglavjeto VII, e
posveteno na individualnite ekonomski, socijalni i kulturni
prava i slobodi koi se, isto taka, od poseben interes za licata so
hendikep.
134
Poglavje VI
Gra|anski i politi~ki prava i slobodi
1. Pravo na sloboda i bezbednost
Pravoto na poedinecot na fizi~ka sloboda i bezbednost na

negovata li~nost e vgradeno vo centarot na sekoj dràven sistem
koj tvrdi deka go po~ituva vladeeweto na pravoto. Vo Magna Carta
Libertatum od 1215 godina, vo slavnoto poglavje 39 se proklamira
deka “nieden sloboden ~ovek ne smee da bide zaroben ili zatvoren
... osven so zakonska presuda od strana na negovite gospodari ili
spored zakonot na zemjata” (Nullus liber homo capiatur, vel impriso-
netur, … nisi per legale judicium parium suorum vel per legem terrae).
Pravoto na “ìvot, sloboda i sigurnost” na sekoj
predvideno e so ~lenot 3 od Univerzalnata deklaracija za pravata
na ~ovekot, kade {to so ~lenot 9 se zabranuva “proizvolnoto apse-
we, pritvor ili progonuvawe”. Ovie ~lenovi se od golema va`-
nost za licata so hendikep koi se subjekt na nezakonsko pritvo-
rawe. Dopolnitelno, so ~lenovite 9 i 10 od Me|unarodniot pakt
za gra|anski i politi~ki prava se sozdava osnovata za pravoto na
sloboda i za{tita od proizvolno li{uvawe od sloboda “... osven
od pri~ina i soglasno so postapkata {to e predvidena so zakon”.
^lenot 9 od Konvencijata za pravata na deteto zabranuva
odvojuvawe na deteto od negovite roditeli, osven koga toa e
neophodno i vo najdobar interes za deteto152. Se smeta deka i
deteto so hendikep ne treba da bide odvoeno od svoite roditeli so
cel da posetuva specijalizirana ustanova ako toe ne e apsolutno
potrebno. Vo ~lenot 20 se naveduva deka semejnoto opkruùvawe e
najdobrata ramka za slobodata i bezbednosta, kako za licata so
hendikep taka i za ostanatite.
152
Takvata odluka moè da bide neophodna vo opredelen slu~aj, kako na primer
maltretirawe ili zanemaruvawe na deteto od strana na roditelite ili ako
roditelite ìveat odvoeno pa mora da se donese odluka za mestoto na domuvawe
na deteto. Vidi podetalno: ôvekovi prava- temelni dokumenti: pedeset
godi{nina od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot: 1948-1998,
Ministerstvo za pravda, Skopje, 1998, str.125.
135
^lenot 4 od Deklaracijata za pravata na mentalno hendike-

piranite lu|e predviduva obvrska da se obezbedi normalen semeen
ìvot na mentalno hendikepiranite lica, i tie da moàt da
ostanat vo ramkite na svoite semejstva. Vo ~lenot 9 od istata se
predviduva pravoto na ìvot vo ramkite na svoeto semejstvo, “...
osven vo slu~ai na lica so hendikep so posebni zdravstveni
potrebi”.
Na regionalno nivo, pravoto na sloboda i bezbednost e
artikulirano vo ~lenot 5 od Evropskata konvencija za za{tita na
~ovekovite prava i osnovni slobodi. Spored ~len 5 (1) (d), “...
sekoj ~ovek ima pravo na sloboda i na bezbednost. Nikoj ne smee da
bide li{en od sloboda, osven vrz osnova na zakon vo dolu
navedenite slu~ai: ... d) ako se raboti za pritvor na ... mentalno
oboleni lica ...”. Principite primeneti vo slu~aevite Van
Drugenbrek153, Viks154, Tin, Vilson i Ganel155, se relevantni i za
postapuvaweto so du{evno bolni lica koi se ~uvstvitelni na
rizikot da bidat li{eni od nivnata sloboda na podolgi vremen-
ski periodi.
Principot na “zakonskoto zatvorawe na du{evno bolnite
lica” e razraboten vo slu~ajot Vinterverp v. Holandija156, kade
{to gospodinot Vinterverp bil prisilno zatvoren vo tekot na
eden podolg period me|u 1968 i 1978 godina, prvobitno po barawe
na negovata sopruga vrz osnova na Zakonot za du{evno bolni lica
od 1884 godina. Vo svojata presuda vo ovoj slu~aj, Sudot vo
Strazbur nevede tri minimalni uslovi koi treba da bidat ispol-
neti za da ima “zakonsko zatvorawe na du{evno bolno lice”
spored ~lenot 5 (1) (d): osven vo itni slu~ai, za odnosniot
poedinec mora sigurno da se dokaè deka e du{evno bolen, odnos-
no, mora da se utvrdi vistinska du{evna bolest pred nadleèn
organ na vlasta, vrz osnova na objektivna medicinska ekspertiza;
du{evnata bolest mora da bide od takov vid ili stepen koj }e
opravduva prisilno zatvorawe; va`nosta na prodolèniot zatvor,
isto taka, zavisi od upornosta na takvoto zaboluvawe. Dopolni-
153
Vidi podetalno: Van Drugenbrek v. Belgija, presuda od 24 juni 1982 godina (Br.
50), 4 Izve{taj 443.
154
Vidi podetalno: Viks v. Velika Britanija, presuda od 2 mart 1987 godina (Br.
114), 10 Izve{taj 293.
155
Vidi podetalno: Tin, Vilson i Ganel v. Velika Britanija, presuda od 25
oktomvri 1990 godina (Br. 190), 13 Izve{taj 666.
156
Vidi podetalno: Vinterverp v. Holandija, presuda od 24 oktomvri 1979 godina
(Br. 33), 2 Izve{taj 387.
136
telno, spored istiot ~len, se povedeni i slu~aevite X v. Velika

Britanija157 i Xonson v. Velika Britanija158.
Ponatamu, istoto pravo e osnovata na ~lenot 7 od Ameri-
kanskata konvencija za pravata na ~ovekot i ~lenot 6 od
Afrikanskata povelba za pravata na ~ovekot i narodot. Kako {to
ve}e navedovme pogore159, ~lenot 6 od Afrikanskata povelba go
priznava pravoto na sloboda i sigurnost na li~nosta, no
ponatamu veli, “... nikomu ne moè da mu bide odzemena slobodata
osven poradi pri~ini i uslovi prethodno izneseni vo zakonite”.
Bidej}i ne postojat restrikcii na takvite pri~ini i uslovi, ova
im ovozmoùva na dràvite celosna sloboda samo dokolku se
potrudat da donesat zakoni koi{to }e gi suspendiraat ili ukinat
ovie prava.
2. Zabrana na ma~ewe
Idejata deka dràvata moè da ja zloupotrebi svojata

vlast so primenuvawe na neopravdano nanesuvawe bolka e mnogu
stara. Nanesenite povredi pri namernoto kaznuvawe i drugite
sli~ni postapuvawa se edna od pri~inite za hendikepot. Ova
postapuvawe spa|a vo onoj vid na praktiki koi se identifikuvani
kako seriozno naru{uvawe na me|unarodnoto pravo, vklu~uvaj}i
gi i pravata na ~ovekot. Slednive praktiki spa|aat vo seriozni
naru{uvawa na pravata na ~ovekot, i toa: amputacijata kako vid
na kazna, institucionalna zloupotreba, nasilna sterilizacija,
kastracija ili obreùvawe kaj ènata160, i oslepuvawe na pritvo-
renite lica.
Nitu edno kulturolo{ko na~elo ili praktika ne moè da
go opravda ovoj vid na postapuvawa. Tie se sprotivni na osnovnite
prava na ~ovekot i na pravoto na ednakva vrednost i dostoinstvo
157
Vidi podetalno: X v. Velika Britanija, presuda od 24 oktomvri 1981 godina
(Br. 46), 4 Izve{taj 188.
158
Vidi podetalno: Xonson v. Velika Britanija, presuda od 24 oktomvri 1997
godina, Izve{tai, 1997-VII 2391, 27 Izve{taj 296.
159
Vidi pogore: Poglavje V- Regionalni sistemi na za{tita na pravata na
~ovekot (Afrika, Azija i Bliskiot Istok).
160
Obreùvawe kaj ènite (female circumcision) se pojavuva vo tri formi i toa: 1).
Sunna ili “tradicionalno” obreùvawe; 2). Excision ili clitoridectomy; 3).
Infibulation ili Pharaonic circumcision. Vidi podetalno: Nussbaum C. Martha, Judging
other culture: The case of Female Genital Mutilation, Sex and Social Justice, pp.118-129;
403-406; Shmeder Richard, What about FGC? And why understanding culture matters in the
first place?, Daedalus volume 129, number 4 (Fall 2000), pp.209-232.
137
na site ~ove~ki su{testva, kako i na integritetot na teloto. Od

tie pri~ini, opredeleni kazni, koi se namerno prezemeni za da ja
onesposobat individuata, se sprotivni na me|unarodnoto pravo za
pravata na ~ovekot i humanitarnoto pravo.
Od instrumentite za za{tita na pravata na ~ovekot,
posebno na zabranata na ma~eweto, ne~ove~noto ili poniù-
va~koto postapuvawe ili kaznuvawe na univerzalno nivo, od
poseben interes, pokraj Angliskata povelba za pravata od 1689
godina161 i Amerikanskiot ustav162, e ~lenot 5 od Univerzalnata
deklaracija za pravata na ~ovekot koj glasi deka, “... nikoj nema da
bide podloèn na ma~ewe ili na surovo, ne~ove~no ili poniù-
va~ko postapuvawe ili kazna”.
Tekstot od Deklaracijata e iskorsten vo ~lenot 7 od Me|u-
narodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava, koj sodrì
vtora re~enica, a taa se odnesuva na kriteriumot na slobodna
soglasnost na individuata vo slu~aj na medicinski ili nau~en
eksperiment. Treba da se napomene deka, Me|unarodniot pakt za
gra|anskite i politi~kite prava odi podaleku od Univerzalnata
deklaracija zatoa {to, dodeka nejzinite ~lenovi se formulirani
kako zabrani, Paktot im nametnuva pozitivni obvrski na
dràvite-potpisni~ki, barem vo odnosot na onie lica koi se
li{eni od sloboda. Ovaa moè da se vidi od ~lenot 10 (1) koj
glasi: “... so sekoe lice {to e li{eno od sloboda se postapuva
humano i so po~ituvawe na dostoinstvoto nedelivo od ~ove~kata
li~nost”.
Ponatamu, Konvencijata na ON protiv ma~eweto i drugite
surovi, ne~ove~ni ili poniùva~ki kazni ili postapki, posebno
~lenot 1 e od zna~itelen interes, zatoa {to so nego se definira
terminot “ma~ewe”. Toj glasi: “... 1. Za celite na ovaa Konvencija,
izrazot “ma~ewe” go ozna~uva sekoj akt so koj namerno na nekoe
lice mu se nanesuva golemo stradawe, fizi~ko ili du{evno, so
cel od nego ili od nekoe treto lice da se dobie izvestuvawe ili
priznanie, da se kazni za nekoe delo koe toa ili nekoe treto lice
161
Vo ~lenot 10 od Angliskata povelba za pravata od 1689 godina be{e vklu~ena
izjavata deka “... ne treba da se bara prekumerna kaucija, nitu da se nametnuvaat
prekumerni pari~ni kazni, nitu, da se izvr{uvaat svirepi i nevoobi~aeni
kaznuvawa”. ^lenovite na Parlamentot posebno ja imaa predvid kaznata koja mu
be{e dosudena na sve{tenikot Tit Outs vo 1686 godina za negovoto u~estvo vo
kovaweto na “Popskata zavera”. Outs be{e osuden na pari~na kazna, kam{i-
kuvawe, razmona{uvawe, doìvotna robija i javno izloùvawe na potsmev
~etiri pati godi{no do krajot na negoviot ìvot.
162
Sli~na odredba, kako vo Angliskata povelba za pravata, be{e vnesena kako
Osmi amandman kon Ustavot na SAD.
138
go storilo ili ima somnevawe deka go storilo, da se zapla{i ili

vrz nego da se izvr{i pritisok, ili od koj bilo drug motiv
zasnovan vrz kakva bilo forma na diskriminacija, koga takvata
bolka ili stradawe gi nanesuva nekoj agent na javnata slu`ba ili
nekoe drugo lice koe dejstvuva po slu`bena dol`nost ili vrz
osnova na izre~en nalog ili soglasnost na slu`beno lice. Toj
izraz ne se odnesuva na bolkata i stradaweto koe proizleguvaat
isklu~itelno od zakonskite kazni, nedelivi se od niv ili so niv
se predizvikani; 2. Ovoj ~len ne ograni~uva nieden me|unaroden
instrument ili nacionalen zakon koj sodrì ili moè da sodrì
odredbi od po{irok doseg”. Posebno, treba da se obrne vnimanie
na uslovot vo definicijata vo ~lenot 1 od Konvencijata na OON
deka “ma~ewe” treba da bide primeneto namerno.
Kako {to spomnavme i pogore, na regionalno (evropsko)
nivo, koga zboruvame za instrumenti za za{tita na pravata na
~ovekot, posebno na zabranata na ma~eweto, ne~ove~noto ili
poniùva~koto postapuvawe ili kaznuvawe najva`no e da se
osvrneme vrz ~lenot 3 na Evropskata konvencija za za{tita na
~ovekovite prava i osnovni slobodi i na Evropskata konvencija
za zabrana na ma~eweto, ne~ove~noto ili poniùva~koto posta-
puvawe ili kaznuvawe, koja {to pretstavuva va`no dopolnuvawe
na sistemot na za{tita stipuliran so EK^P163.
^lenot 3 od EK^P e glavnata ideja {to se nao|a vo
zadninata na donesuvaweto na Evropskata konvencija za zabrana
na ma~eweto, ne~ove~noto ili poniùva~koto postapuvawe ili
kaznuvawe, koja be{e otvorena za potpi{uvawe na 26 noemvri 1987
i vleze vo sila na 1 fevruari 1989 godina164. So ovaa Knvencijata,
koja e pravna osnova za osnovawe na Evropskiot komitet za
zabrana na ma~eweto, ne~ove~noto ili poniùva~koto postapuva-
we ili kaznuvawe, se obezbeduva ne-sudskiot mehanizam za za{ti-
ta na pravata na ~ovekot na evropska po~va. Celta na Konvencija-
ta e da sozdade procedura za nadgleduvawe (supervizija) na
postapuvaweto so licata li{eni od nivnata sloboda, i da ja
zajakne, ako e potrebno, za{titata na tie lica od ma~ewe i drugi
formi na lo{o-postapuvawe. Zatoa, Komitetot preku svoi poseb-
163
Praven Fakultet, Skopje, 2003, str.52-107.
164
Vidi: European Convention for the Prevention of Torture and Inhuman or Degrading
Treatment or Punishment, text in P.R.Ghandhi, International Human Rights Documents
(London, 1995), p.141.
139
ni delegacii vr{i poseti na zatvori, policiski stanici i

psihijatriski bolnici vo dràvite-dogovorni strani, so cel da go
utvrdi na~inot na tretirawe na licata li{eni od sloboda165.
Zabranata na ma~eweto, ne~ove~noto ili poniùva~koto
postapuvawe ili kaznuvawe e predvidena i so ~lenot 5 od Ameri-
kanskata konvencija za pravata na ~ovekot, ~lenot 5 od Afrikan-
skata povleba za pravata na ~ovekot i narodot i ~lenovite 16 i 17
od Afrikanskata povelba za decata (African Children’s Charter).
Drugi ~lenovi koi se povrzani so zabranata na ma~eweto,
ne~ove~noto ili poniùva~koto postapuvawe ili kaznuvawe, se
~lenot 4 od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot i
~lenot 8 od Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite
prava so koi se zabranuva ropstvoto, pot~inetosta i trgovijata so
robje vo sekoja forma kako i prisilnata i zadolìtelna rabota.
Dopolnitelnite protokoli kon Amerikanskata i Evrop-
skata konvencija za pravata na ~ovekot, kako i kon Me|unarodniot
pakt za gra|anskite i politi~kite prava, ja zabranuvaat smrtnata
kazna (Protokolot kon Amerikanskata konvencija za pravata na
~ovekot za abolicija na smrtnata kazna usvoen na 8 juni 1990
godina (OAS Treaty Series No. 73 (1990)- (Protocol to the American
Convention on Human Rights to Abolish the Death Penalty), Protokolot 6
kon Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i
osnovni slobodi od dekemvri 1982 godina so koj se zabranuva
smrtnata kazna za vreme na mir i Protokolot 13 koj ja zabranuva
smrtnata kazna vo kakvi bilo uslovi i, vtoriot Fakultativen
protokol kon Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite
prava koj vleze vo sila na 11 juli 1991 godina). Site ovie pravni
tekstovi se vo tesna vrska so pra{awata na hendikepot.
3. Pravo na sloboda na izrazuvawe
Slobodata na izrazuvawe na svoeto mislewe verojatno e

najuniverzalno priznato166 pravo na ~ovekot. Razli~ni verzii na
165
Od 1989 godina do fevruari 2002 godina, Komitetot izvr{il 130 poseti na
dràvi-~lenki na Konvencijata, vklu~uvaj}i periodi~ni i ad hoc inspekcii. Vo
2002 godina ekspertite na Komitetot posetija 16 dràvi i toa: Ermenija,
Azerbexan, Bugarija, Republika ê{ka, Danska, Francija, Irska, Latvija,
Republika Makedonija, Holandija, Portugalija, Romanija, Ruskata Federacija,
Turcija, Ukraina i Velika Britanija.
166
Eden pregled napraven vo 1978 godina na 142 svetski ustavi, pokaà deka 124
od niv, ili 87,3% sodrèa garancija za slobodata na izrazuvawe (nasproti toa,
samo 66, odnosno 46,5% zabranuvaa ma~ewe ili surovo, ne~ove~no ili
poniùva~ko postapuvawe).
140
ova pravo bea otkrieni vo prvite sovremeni ustavi, vklu~uvaj}i i

nekolku ustavi na amerikanskite dràvi od devetnaesettiot vek,
~lenot 11 od Francuskata deklaracija za pravata na ~ovekot i
gra|aninot, kako i Prviot amandman na Ustavot na SAD.
Sekoj ima pravo na sloboda na mislewe i izrazuvawe. Ova
pravo vklu~uva vo sebe sloboda na mislewe bez nikakvo vlijanie i
pravo da se bara, prima i prezentira informacii i idei preku
mediumite. Isto taka, go vklu~uva i pravoto na sloboda na misla-
ta, na sovesta i na veroispovesta. Ponatamu, ova pravo ja podraz-
bira slobodata na ispoveduvaweto i na primaweto na vera ili
ubeduvawe po svoe nao|awe, kako i slobodata taa vera ili ube-
duvaweto da go manifestira poedine~no ili zaedno so drugi, kako
javno, taka i privatno, preku kult, preku vr{ewe na verski i
ritualni obredi i preku veronauka. Licata so hendikep go imaat
istoto pravo na sloboda na izrazuvawe kako i site drugi ~lenovi
na op{testvoto.
^len 19 od Univerzalnata deklaracija za pravata na
~ovekot go predviduva pravoto na sloboda na mislewe i izra-
zuvawe, i slobodata da se zastapuva odredno mislewe bez nikakvo
vme{uvawe.
Pravoto na sloboda na izrazuvaweto e artikulirano i vo
~lenot 19 od Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava.
Ova pravo, bez ogled na granicite, ja podrazbira slobodata na
iznoa|awe, primawe i {irewe na informacii i idei od site
vidovi vo usmena, pismena, pe~atena ili umetni~ka forma, ili na
koj i da e na~in po sloboden izbor. Ponatamu, ostvaruvaweto na
gorenavedenite slobodi opfa}a posebni dol`nosti i odgovor-
nosti. Sledstveno na toa, toa moè da bide podloèno na izvesni
ograni~uvawa {to moraat, me|utoa, da bidat odredeni so zakon, a
se potrebni od pri~inite: po~ituvawe na pravata ili ugledot na
drugi lica i za{tita na dràvnata bezbednost, na javniot red, na
javnoto zdravje i na moralot.
Vo prodolènie, vo ~lenot 20 e predvideno ograni~uvawe
na slobodata na govor, i isto taka, sekoja dràva-~lenka zabra-
nuva sekakov vid na propagirawe na vojna i sekoj povik na
nacionalna, rasna ili verska omraza, {to pretstavuva pottik-
nuvawe na diskriminacija, neprijatelstvo ili nasilstvo, so
zakon. Hendikepot ne e izri~no vklu~en kako osnov za pottik-
nuvawe na nacionalna, rasna ili verska omraza, me|utoa zab-
ranata na diskriminacijata moè da se protegne í na ovaa
pra{awe.
141
Praviloto 1 od Standardnite pravila za obezbeduvawe na

podednakvi mo`nosti za licata so hendikep predviduva deka “...
dràvite treba da iniciraat i poddrùvaat informativna
kampawa {to se odnesuva na licata so hendikep.” Predviduva deka
licata so hendikep se gra|ani kako i site ostanati, so prava i
obvrski. Praviloto 12 predviduva deka dràvite treba da gi
ohrabruvaat merkite za ramnopravno u~estvo na licata so hendi-
kep vo religiozniot ìvot na nivnata zaednica. Vo prodolènie,
zabraneta e kakva bilo diskriminacija vrz osnova na fizi~kiot
aspekt za da bi moèlo nekoe lice da stane sve{tenik vo koja
bilo religija.
^lenot 14 (1) od Konvencijata za pravata na deteto, go
proklamira pravoto na deteto na sloboda na mislata, sovesta i
veroispovesta. Ponatamu, ~lenot 14 (2) se odnesuva na pravata i
dol`nostite na roditelite i, kade {to e takov slu~ajot, na
zakonitite starateli da go naso~uvaat deteto vo ostvaruvaweto na
negovoto pravo na na~in koj{to e vo soglasnost so razvojot na
negovite sposobnosti.
^lenot 12 od Amerikanskata konvencija za pravata na
~ovekot se odnesuva na pravoto na sloboda na sovesta i verois-
povesta. Go predviduva istoto pravo kako i Univerzalnata
deklaracija za pravata na ~ovekot, samo na regionalno nivo.
Ograni~uvawata na ova pravo ne se dozvoleni, so isklu~ok na onie
predvideni so zakon a koi vo edno demokratsko op{testvo
pretstavuvaat merki neophodni za javnata bezbednost, za{titata
na redot, zdravjeto ili moralot, ili pravata na drugite lu|e.
Sli~na odredba vklu~uva i Evropskata konvencija za
~ovekovite prava i fundamentalnite slobodi. ^lenot 10 go
za{tituva izrazuvaweto vo op{ta smisla, izraz za koj moèbi se
mislelo deka e dovolno {irok da go opravda izostavuvaweto na
upatuvaweto na mediumite, {to e vklu~eno vo Univerzalnata
deklaracija za pravata na ~ovekot. Evropskiot sud za pravata na
~ovekot insistira{e na misleweto deka slobodata na izrazu-
vaweto “... pretstavuva eden od osnovnite temeli na demokrat-
skoto op{testvo i eden od osnovnite uslovi za negov napredok i za
samoispolnuvawe na sekoj poedinec”. Prirodata na “izrazuva-
weto”, koe e za{titeno so ovoj ~len, ne e sekoga{ o~igledna.
Problemite moàt da nastanat posebno pri razgrani~uvaweto na
izrazuvaweto od dejstvuvaweto {to e povrzano so iskaùvawe na
opredeleno gledi{te.
Sudot pointenzivno se zafati so pra{aweto za toa koga
dozvolenoto me{awe na javnata vlast vo izrazuvaweto moè da se
142
smeta za dopustlivo spored ~len 10. Vo nego e navedena podolga

lista od mo`ni ograni~uvawa na ovaa pravo i toa: “... ostvaru-
vaweto na ovie slobodi, koe{to vklu~uva obvrski i odgovornosti,
moè da bide pod opredeleni formalnosti, uslovi, ograni~uvawa
i sankcii predvideni so zakon, koi vo edno demokratsko op{te-
stvo pretstavuvaat merki neophodni za dràvnata bezbednost,
teritorijalniot integritet i javnata bezbednost, za{titata na
redot i spre~uvaweto na neredi i zlostorstva, za{titata na
zdravjeto ili moralot, ugledot ili pravata na drugite; za
spre~uvawe na {ireweto na doverlivi informacii ili za za~u-
vuvawe na avtoritetot i nepristrasnosta na sudeweto”. Vo vrska
so granicite na ograni~uvaweto na pravoto stipulirano vo
~lenot 10 moè dopolnitelno da se razgledaat presudite na
Evropskiot sud za pravata na ~ovekot vo slu~ajot Spajke~er
(Obzerver i Gardijan v. Velika Britanija) i slu~ajot Sandej
Tajms167.
Vo ~lenot 9 od Afrikanskata povelba za pravata na
~ovekot i narodot, se naveduva pravoto na sekoja individua da
prima informacii i da go prezentira svoeto mislewe, vo ramkite
na zakonot.
4. Sloboda na sobirawe i zdruùvawe
Blisku povrzana so pravoto na izrazuvawe e slobodata na

sobirawe i zdruùvawe, odnosno tie se odnesuvaat kako lex gene-
ralis i lex specialis.
Sekoj ima pravo na sloboda na sobirawe i zdruùvawe, i
nikoj ne moè da bid prinuden da ~lenuva vo nekoe zdruènie.
Drug aspekt na ova pravo e pravoto da se u~estvuva vo dràvniot
aparatus, direktno ili preku izbrani pretstavnici.
Ovaa sloboda e artikulirana vo ~lenot 20 od Univerzal-
nata deklaracija za pravata na ~ovekot, koe glasi: “1. sekoj ima
pravo na sloboda na mirni sobiri i zdruùvawe; i, 2. nikoj ne
moè da bide prinuden da ~lenuva vo nekoe zdruènie”.
So ~lenot 21 od Me|unarodniot pakt za gra|anski i
politi~ki prava se priznava pravoto na mirno sobirawe, no se
naveduva, dopolnitelno, deka vr{eweto na ova pravo moè da bide
predmet na ograni~uvawa, nameneti vo soglasnost so zakonot, a
koi se potrebni vo edno demokratsko op{testvo vo interes na
167
Vidi podetalno: slu~ajot Sandej Tajms, presuda od 26 april 1979 godina (Br.
30), 2 Izve{taj 245.
143
nacionalnata bezbednost, na javnata bezbednost, na javniot red

ili zaradi za{tita na javnoto zdravje, na moralot ili na pravata
i slobodite na drugite lica. ^lenot 22 go predviduva pravoto na
slobodno zdruùvawe, vklu~uvaj}i go i pravoto na osnovawe na
sindikati i za~lenuvawe vo istite. Akcentot se stava na ulogata
na sindikatite vo za{titata na interesite na rabotnicite. Ako
ekstenzivno go tolkuvame ovoj ~len, pod nego moè da se podvede i
za{titata od sekoj vid na hendikep koj moè da nastane poradi
neadekvatnite uslovi na rabotnoto mesto.
^lenot 15 od Konvencijata za pravata na deteto gi
obvrzuva dràvite-~lenki da go osiguraat pravoto na slobodno
iskaùvawe na svoite pogledi. Ova posebno e va`no za decata so
mentalen hendikep poradi nivnata mentalna zrelost. Ponatamu,
ovoj ~len predviduva obvrska za dràvite- ~lenki da go priznaat
pravoto na deteto na sloboda na zdruùvawe i sloboda na mirno
sobirawe, bez da se nametnuvaat nikakvi ograni~uvawa na ostva-
ruvaweto na ovie prava, osven onie {to se vo soglasnost so
zakonot.
Na regionalno nivo, ~lenot 11 od Evropskata konvencija za
za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi go obezbeduva
pravoto na sloboda na mirno sobirawe i zdruùvawe. Me|utoa,
eksplicitno ne go opfa}a pravoto na ednakov pristap kon
dràvnite slu`bi. Vo svojata jurisprudencija, Evropskiot sud za
pravata na ~ovekot ja razgleduva slobodata na zdruùvawe vo
vrska so politi~kite partii (slu~ajot Obedinetata komunis-
ti~ka partija v. Turcija), drugi vidovi na zdruènija (slu~ajot
Sidiropulos v. Grcija), pa se pro{iri i podaleku od za{titata na
tradicionalnite dobrovolni grupi (slu~ajot [asawu i drugi v.
Francija).
Vo ~lenot 11 izri~no e spomnata samo edna forma na
zdruùvawe- sindikatite. Vo nekolku slu~ai be{e raspravano za
barawa deka, spored ~lenot 11, dràvite se dol`ni da sora-
botuvaat so sindikatite i da se vozdrùvaat od postapki so koi
moè da se kaznuva ~lenstvoto vo sindikatot ili u~estvoto vo
sindikalnite aktivnosti. Evropskiot sud ne odobruva{e takvo
{iroko tolkuvawe na pravoto na zdruùvawe. Vo slu~ajot
Nacionalen sindikat na belgiskata policija v. Belgija, toj
konstatira deka, iako ~lenot 11 navistina sodrì pravo na
144
za~lenuvawe i osnovawe na sindikati, vo istiot ne postoi

sodràno pravo na posebno postapuvawe od strana na dràvata168.
~ovekot go predviduva pravoto na sloboda na mirno sobirawe,
ograni~eno samo so zakonskite merki. Ponatamu, ~lenot 16 se
nadovrzuva na prethodniot i so nego se regulira slobodata na
zdruùvawe, isto taka, ograni~ena samo so zakonski merki.
Pravoto na sobirawe e regulirano so ~lenot 11 od Afri-
kanskata povelba za pravata na ~ovekot i narodot, so ovoj ~len e
napraven eden is~ekor, predviduvaj}i go vo listata na ogra-
ni~uvawa interesot na etikata, koja e zna~aen ~ekor vo priznava-
weto na pravata na licata so hendikep.
5. Pravo na po~ituvawe na privatniot i semejniot ìvot
Za{titata na privatnosta i na semejniot ìvot go odra-

zuva zastra{uva~koto iskustvo na svetot od fa{izmot vo trie-
settite i ~etiriesettite godini od minatiot vek, odnosno
zadiraweto na fa{isti~kata dràva vo intimnite odluki na
semejstvoto, vklu~uvaj}i gi i rasno-restriktivnite nacisti~ki
zakoni za brakot i politikata na totalitarnite vladi na otu|u-
vawe na decata od nivnite roditeli zaradi politi~ko indoktri-
nirawe.
^lenot 16 od Univerzalnata deklaracija za pravata na
~ovekot, predviduva deka polnoletnite maì i èni, bez nikakvi
ograni~uvawa vrz osnova na rasata, nacionalnosta ili religijata,
imaat pravo da stapat vo brak i da osnovaat semejstvo. Semejstvo-
to se smeta deka e “prirodna i osnovna }elija na op{testvoto” i
ima pravo na za{tita od strana na op{testvoto i dràvata.
Ponatamu, vo ~lenot 16 (2) se naveduva deka brakot moè da se
sklu~i samo so slobodna i celosna soglasnost na idnite bra~ni
drugari. ^lenot 23 od Me|unarodniot pakt za gra|anski i poli-
ti~ki prava go reafirmira istoto pravo, so dopolnenie, “vo
slu~aj na raskinuvawe na brakot, se prezemaat merki za obezbe-
duvawe na potrebnata za{tita na decata”.
Ova pravo e predvideno isto taka, so ~lenot 16 od
Konvencijata za pravata na deteto. Vo prodolènie, ovaa konven-
cija gi objasnuva pravata na deteto na semeen ìvot i kontakti so
semejstvoto vo ~lenovite: 6, 8, 9, 10, 22, i 37.
168
Vidi podetalno: M.W. Janis, R.S. Kay, A.W. Bradly, European Human Rights Law,
Oxford University Press, 2000, pp.170-268.
145
Vo praviloto 9 od Standardnite pravila za ednakvost na

mo`nostite za licata so hendikep e navedeno deka dràvata treba
da go promovira celosnoto u~estvo na licata so hendikep vo semej-
niot ìvot.
Vo principot 7 od Principite za za{tita na licata so
mentalen hendikep i podobruvawe na zdravstvenata za{tita se
podvlekuva ulogata na zaednicata, naveduvaj}i deka sekoj pacient
}e go ima pravoto da se le~i, ako e dozvoleno, vo zaednicata vo
koja {to ìvee.
^lenot 8 od Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovi
prava i osnovni slobodi se odnesuva na ova pravo. Iako Evrop-
skiot sud nikoga{ ne opfatil {iroka definicija, toj ova pravo
go razbira kako sloboda za pravewe svoj li~en ìvoten izbor,
posebno vo odnos na seksualnoto odnesuvawe. Vo stavot 2 na
istiot ~len, se naveduva deka javnata vlast ne smee da se me{a vo
ostvaruvaweto na pravoto, osven ako toa me{awe e predvideno so
zakon ili so principite na demokratskoto op{testvo. Sepak, vo
nekoi slu~ai, sudot oceni deka po~ituvaweto na privatniot
ìvot moè da bara mnogu formalni i javni postapki. Vo
slu~ajot Geskin v. Velika Britanija, sudot oceni deka ~lenot 8 e
prekr{en od strana na edna agencija koja odbi na àlitelot da mu
ja pokaè sodrìnata na doverlivite podatoci koi se odnesuvaa
na negovoto detstvo, dodeka toj bil zgrièn vo ustanova od strana
na dràvata.
Za licata so hendikep, zna~aen e slu~ajot A i B v.
Holandija169, kade {to }erkata B na gospodinot A e mentalno
hendikepirana i od 1970 godina ìveala vo privatna institucija
za mentalno hendikepirani deca. Gospodinot V go prisilil
devoj~eto da ima seksualen odnos so nego, incident koj ostavil
traumatski posledici kaj nea, predizvikuvaj}i seriozno mentalno
rastrojstvo. Poradi nedostatok na pravni sredstva za efektivna
za{tita na g-ca B (dvete odredbi od Krivi~niot zakonik na
Holandija relevantni za ovoj slu~aj- ~lenot 248 ter i 239 (2) ne í
obezbedile prakti~na i efektivna za{tita poradi pravna praz-
nina), sudot, vodej}i smetka za prirodata na predmetnoto zlodelo,
zaklu~il deka taa e `rtva na povreda na ~lenot 8 od Konvencijata.
^lenot 12 go predviduva pravoto na brak, koe {to e univerzalno i
ne moè da mu se uskrati na liceto po osnov na negoviot hendikep.
Vo vrska so jurisprudencijata proizlezena od ovoj ~len moè do-
169
Vidi podetalno: slu~ajot A i B v. Holandija, presuda od 26 mart 1985 godina
(Br. 91), 8 Izve{taj 235.
146
polnitelno da se razgledaat presudite na Evropskiot sud za pra-

vata na ~ovekot vo slu~ajot Ejri v. Irska i slu~ajot Xonston.
[to se odnesuva na drugite regionalni sistemi na za{tita
na pravata na ~ovekot, vo ~lenot 17 od Amerikanskata konvencija
za pravata na ~ovekot se artikulira istoto pravo, dodavaj}i deka
ovaa pravo se priznava ako se ispolneti uslovite predvideni vo
doma{niot zakon, sé dodeka tie uslovi ne vlijaat na anti-
diskriminatorskiot princip predviden so ovaa konvencija. Pona-
tamu, vo ~lenot 11 (2) se zabranuvaat samovolni ili nezakoniti
me{awa vo privaten ìvot na liceto, vo negoviot stan ili
negovata prepiska.
Vo ~lenot 18 od Afrikanskata povelba za pravata na
~ovekot i narodot predvideno e istoto pravo, vo koe se naveduva
deka “... dràvata }e ja osiguri eliminacijata na diskrimina-
cijata protiv ènite ili decata” (~len 18 (3)).
6. Pravo na ednakva za{tita pred zakonot

~ovekot naveduva deka “sekoj ima pravo nasekade da bide priznaen
kako li~nost pred zakonot”. Zna~i, toj se fokusira na pravniot
subjektivitet na li~nosta i naveduva deka sekoj go ima ova pravo,
pa i licata so hendikep, iako ne se izri~no navedeni. Ponatamu,
so ~lenot 7 se zacvrstuva gorenavedenata odredba, so toa {to se
predviduva deka “... site lu|e se ednakvi pred zakonot i na site im
pripa|a, bez nikakva diskriminacija, ednakva za{tita so zakonot.
Na site im pripa|a ednakva za{tita od kakva i da e
diskriminacija, {to e vo sprotivnost na ovaa Deklaracija i od
kakvo i da e pottiknuvawe na takva diskriminacija”.
Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava vo
svojot ~len 16 go priznava pravniot subjektivitet na sekoe lice
na sekoe mesto, a vo ~lenot 26 se predviduva deka “... zakonot mora
da ja zabranuva sekoja diskriminacija i da im osigura na site lica
podednakva i uspe{na za{tita protiv istata, osobeno vo pogled
na ... sekoja druga sostojba”. Iako hendikepot kako osnov za
diskriminacija ne e izri~no vmetnat vo formulacijata na ~lenot
26, sepak moè da bide vklu~en pod sekoja druga sostojba, nave-
dena na krajot na ~lenot.
Principot na ednakvost pred zakonot i ednakva za{tita
pred zakonot bez diskriminacija e artikuliran i vo ~lenot 24 od
Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot.
147
Vo evropskiot sistem na za{tita na pravata na ~ovekot, so

~lenot 14 od Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite
prava i osnovni slobodi se obezbeduva uìvaweto na pravata i
slobodite priznati so Konvencijata, bez nikakva diskriminacija
zasnovana na koj i da e status.
7. Pristap do sudskiot sistem
Se smeta deka pravoto na dobivawe na pravna pomo{ e

osnova na koja se gradat nekoi drugi prava na ~ovekot. Ova pravo e
sostaven element na po{irokoto pravo na fer sudewe. Iako ne
postoi izri~na odredba vo dogovorite za pravata na ~ovekot koja
bi go predvidela pristapot do sudot kako princip na me|una-
rodnoto pravo za pravata na ~ovekot, ovoj koncept se smeta deka e
opfaten so izjavata deka “... site lu|e se ednakvi pred sudovite i
tribunalite”, koja moè da se najde vo pogolem broj na dogovori za
pravata na ~ovekot.
Vo ~lenot 14 (3) od Me|unarodniot pakt za gra|anski i
politi~ki prava se naveduva deka “... sekoe lice ima pravo na
slednite garancii: ... g) da prisustvuva na raspravata i samoto da
se brani ili da ima branitel {to go izbralo; ako nema branitel,
da bide izvesteno za svoeto pravo da go ima i, sekoga{ koga toa go
baraat intersite na pravdata, da mu se dodeli branitel po slu`-
bena dol`nost besplatno ako nema mo`not da go plati”.
Dopolnitelno, na me|unarodnite dogovori za pravata na
~ovekot i na rabotata na me|unarodnite krivi~ni tribunali, ON
be{e posebno aktivna vo usvojuvaweto na detalni standardi vo
krivi~nata oblast, preku rabotata, pred sî, na Programata na ON
za prevencija od kriminal (United Nations Crime Prevention and
Criminal Justice Program).
8. Sloboda na veroispovest (religija)
Pravoto na sloboda na veroispovest e sodràno vo Uni-

verzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot. ^lenot 18 predvi-
duva deka “... sekoj ima pravo na sloboda na religijata. Ova pravo
ja vklu~uva i slobodata - ~ovekot da ja promeni svojata religija
ili ubeduvawe, kako i slobodata - ~ovekot, individualno ili vo
zaednica so drugi lu|e, privatno ili javno, da ja manifestira
svojata religija ...”. Istoto pravo se sostoi i vo ~lenot 18 od
Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava. Ova pravo ja
podrazbira slobodata na ispoveduvaweto i na primaweto na vera
148
ili ubeduvawe po svoe nao|awe, kako i slobodata taa vera ili

ubeduvaweto da se manifestira poedine~no ili zaedno so drugi,
kako javno, taka i privatno, preku kult, preku vr{ewe na verski i
ritualni obredi i preku veronauka.
^lenot 14 od Konvencijata za pravata na deteto go
predviduva pravoto na deteto na sloboda na veroispoved. Kako i
vo drugite konvencii, slobodata na projavuvawe veroispoved ili
ubeduvawe moè da podleì samo na onie ograni~uvawa {to se
propi{ani so zakon i {to se neophodni zaradi za{tita na javnata
sigurnost, redot, zdravjeto ili moralot ili na osnovnite prava i
slobodi na drugite.
Vo paragrafot 48 od Pravilata na ON za za{tita na
maloletnicite li{eni od sloboda (United Nations Rule for the
Protection of Juveniles Deprived of their Liberty), se naveduva deka, na
sekoj maloletnik treba da mu se dozvoli da gi zadovoli potrebite
na svojot religiozen ili duhoven ìvot.
Praviloto 12 od Standardnite pravila za ednakvost na
mo`nostite za licata so hendikep predviduva deka dràvata
treba da gi obezbedi ednakvite mo`nosti za participacija na
licata so hendikep vo religiozniot ìvot na svojat zaednica.
Paragrafot 136 od Svetskiot program na aktivnosti za
licata so hendikep, im nalaga obvrska na dràvite da gi osiguraat
site mo`nosti licata so hendikep slobodno i potpolno da
u~estvuvaat vo religiozniot ìvot na svojata zaednica.
Na regionalno nivo, ova pravo e artikulirano vo ~lenot 12
od Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot, kako i vo
~lenot 8 od Afrikanskata povleba za pravata na ~ovekot i
narodot, i ~lenot 9 od Evropskata konvencija za za{tita na
~ovekovi prava i osnovni slobodi170.
9. Pristap do informacii
170
Iako, Republika Makedonija ja ima ratifikuvano EK^P, sepak postojat
primeri na povreda na ova pravo. Osobeno negativen e primerot, koga vo 2001
godina aktivistite na Fondacijata “Blagovestie” organiziraj}i izlet za deca i
mladinci od specijalni institucii na Dojranskoto ezero go iskoristija
momentot za grupno pokrstuvawe na {titenicite, ne vodej}i smetka za
razli~noto etni~ko i konfesionalno poteklo, i bez soglasnost od soodvetnite
zastapnici, tutori ili institucii na {titenicite.
149
Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot, vo

~lenot 19 predviduva deka sekoj ima pravo na sloboda na mislewe
i izrazuvawe, kako i sloboda da prima i da dava informacii. Ova
pravo e va`no za licata so hendikep, zatoa {to tie, vo sekojdnev-
niot ìvot, imaat postojan problem so dostapnosta na informa-
ciite i mediumite. ^lenot 19 od Me|unarodniot pakt za gra|anski
i politi~ki prava dodava deka ostvaruvaweto na ovie slobodi
opfa}a posebni dol`nosti i odgovornosti.
Ova pravo e predvideno i so ~lenot 13 od Konvencijata za
pravata na deteto, povrzuvaj}i go so pravoto na sloboda na mis-
lata i izrazuvaweto.
Principot 13 od Principite za za{tita na licata so
mentalen hendikep i podobruvawe na zdravstvenata za{tita, koj
gi predviduva pravata i uslovite vo zdravstvenite ustanovi koi se
zanimavaat so mentalno bolni lica, go predviduva pravoto na
pacientite da kupuvaat ili dobivaat predmeti za rekreacija i
komunikacija. Ja vklu~uva komunikacijata kako osnovna potreba
na licata so hendikep. Ponatamu, principot 11 preddviduva slo-
bodna soglasnost za lekuvawe na pacinetot koj e lice so mentalen
hendikep. Pacinetot treba da bide informiran za sostojbata vo
koja se nao|a za da moè da dade svoja soglasnost za ponatamo{no
lekuvawe. Soglsnosta se dava slobodno, bez pritisok a po sood-
vetnoto objasnuvawe na pacientot na informaciite za negovata
sostojba, vo forma i na jazik razbirliv za nego.
Vienskata deklaracija i Programa na akcija gi povikuva
vladite, kade e potrebno, da usvojat ili da gi usoglasat zakonite
za da obezbedat pristap do pravata na licata so hendikep. Treba
da bidat dostapni ustanovi i programi za licata so hendikep i
adekvatni informacii za nivnite potrebi.
~ovekot go predviduva ovaa pravo, i vo ~lenot 13 (2) ja zabranuva
cenzurata. Isto taka, gi zabranuva “... metodite i sredstvata, kako
{to se zloupotreba na pozicijata ili li~na kontrola nad opre-
mata koja se koristi za diseminacija na informaciite”. Akcentot
e staven na zabranata na popre~uvawe na komunikacijata i
cirkulacijata na idei i mislewa. Zana~i, so toa e dozvoleno sekoj,
vklu~uvaj}i gi i licata so hendikep, da ima ednakov pristap do
informaciite.
10. Sloboda na dvièwe
150
Sekoe lice ima pravo slobodno da se dviì i slobodno da

go izbere svoeto mesto na ìveewe vo granicite na svojata
dràva, pravo da ja napu{ti i da se vrati vo koja i da e zemja,
vklu~uvaj}i ja i svojata, i pravo da bara azil od progonuvawe vo
koja bilo druga zemja. Sostavuva~ite na Me|unarodniot pakt za
gra|anski i politi~ki prava izvr{ija restrikcija na ovaa
odredba zatoa {to mnogu dràvi protestiraa vo vrska so nea. Od
tie pri~ini, ~lenot 12 od Paktot go ograni~uva pravoto na dviè-
we i ìveewe na liceto “... {to legalno se nao|a na teritorijata
na nekoja dràva”, i voveduva ograni~uvawa na pogore navedenite
prava koi se “... predvideni so zakon, ako tie se potrebni zaradi
za{tita na nacionalnata bezbednost, na javniot red, na javnoto
zdravje, moralot ili na pravata i slobodite na drugite lica ... ”.
~lenot 3 go vklu~uva vo op{ti uslovi pravoto na sekoe lice
slobodno da se dviì.
Konvencijata za pravata na deteto vo ~lenot 10 predviduva
deka barawata na deteto ili na negovite roditeli da vlezat vo
dràvata ~lenka ili da ja napu{tat zaradi spojuvawe na
semejstvoto, dràvite ~lenki }e gi re{avaat na pozitiven, human
i ekspeditiven na~in. Dopolnitelno, akcentot se stava na
pravoto na deteto da odrùva li~ni vrski i neposredni kontakti
so obata roditeli koi ìveat vo razli~ni dràvi, vrz postojana
osnova, osven pod isklu~itelni okolnosti. Pravoto na napu{tawe
na sekoja zemja podleì samo na onie ograni~uvawa {to se
propi{ani so zakon i {to se potrebni zaradi za{tita na nacio-
nalnata bezbednost, javniot red (ordre public), javnoto zdravje i
moral ili pravata i slobodite na drugite.
Edno od pravata od poseben interes za licata so hendikep e
pravoto na pristapnost, koe e izvedeno od pravoto na sloboda na
dvièwe. “Pravoto slobodno da se dviì”, na liceto so fizi~ki
hendikep e celosno determinirano od uslovite koi{to dràvata
gi postavuva, odnosno od pristapnosta na fizi~kata sredina. Vo
praviloto 5 od Standardnite pravila za ednakvost na mo`nostite
za licata so hendikepp, se naveduva deka “... dràvata treba: a) da
vovede programi i aktivnosti za da ja napravi dostapna fizi~kata
okolina; i, b) da prezeme merki za obezbeduvawe pristap kon
komunikacii i informacii”. Ponatamu, na regionalno nivo
Evropskata unija raboti aktivno na zgolemuvaweto na pris-
tapnosta na infrastrukturata i aktivnostite vo oblasta na
kulturata za licata so hendikep. Za taa cel, Sovetot donese
151
Rezolucija na 6 maj 2003 godina, gi potiknuva dràvite-~lenki i

Komisijata vo ramkite na svoite kompetencii “... da iznao|aat
na~ini za integracija na licata so hendikep vo oblastite na
umetnosta i kulturata i da promoviraat ednakvost na mo`nostite
vo promocijata na nivnite dela”, “zgolemuvawe na pristapot kon
kulturnite nastani i izlo`bi” i “snabduvawe so informacii via
modernata informati~ka tehnologija”.
11. Zabrana na diskriminacija
Zabranata na diskriminacija e eden od osnovnite principi

na pravata na ~ovekot, koj se zasnova na ednakvata vrednost i
dostoinstvo na site ~ove~ki su{testva. Ovoj princip e artiku-
liran vo site me|unarodni i regionalni instrumenti za pravata
na ~ovekot. ^len 1 od Univerzalnata deklaracija za pravata na
~ovekot glasi: “... site ~ove~ki su{testva se ra|aat slobodni i
ednakvi po dostoinstvo i prava. Tie se obdareni so razum i sovest
i treba da se odnesuvaat eden kon drug vo duhot na op{tata
~ove~ka pripadnost.” Vo prodolènie, ~lenot 2 predviduva deka
“... site prava i slobodi navedeni vo ovaa Deklaracija im
pripa|aat na site lu|e, bez ogled na niedna razlika...”. Ova pravo
e zajaknato so ~lenot 7 koj glasi: “site lu|e se ednakvi pred
zakonot i na site im pripa|a, bez nikakva diskriminacija, ednakva
za{tita so zakon. Na site im pripa|a ednakva za{tita od kakva i
da e diskriminacija, {to e vo sprotivnost na ovaa Deklaracija i
od kakvo i da e pottiknuvawe na takva diskriminacija”.
Ponatamu, so ~lenot 16 se ovozmoùva polnoletnite maì
i èni, bez nikakvi ograni~uvawa vrz osnova na rasata, nacional-
nosta ili religijata, da imaat pravo da stapat vo brak i da osno-
vaat semejstvo. ^lenot 23 (2) predviduva deka “... sekoj, bez kakva i
da e diskriminacija, ima pravo na ednakva plata za ista rabota”.
^lenot 25 e od poseben interes za licata so hendikep,
posebno za ènite so hendikep: “... sekoj ima pravo na ìvoten
standard {to nemu i na negovoto semejstvo }e im obezbedi zdravje
i dobrobit, vklu~uvaj}i hrana, obleka, ìveali{te i medicinska
grià i neophodni socijalni uslugi, i pravo na osiguruvawe vo
slu~aj na nevrabotenost, bolest, invalidnost, vdovstvo, starost
ili vo drug slu~aj na nedostato~ni sredstva za ìvot poradi
okolnosti {to se nadvor od negovata kontrola”. Ponatamu, dva
drugi ~lena od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot
predviduvaat, odvoeno, deka sekoj ima pravo na obrazovanie (~len
26) i sekoj ima pravo slobodno da u~estvuva vo kulturniot ìvot
152
na zaednicata, da uìva vo umetnosta i da go spodeluva nau~niot

napredok i negovite blagodeti (~len 27).
Vo ~lenot 14 od Evropskata konvencija za ~ovekovite
prava i fundamentalnite slobodi se naveduva deka “... uìvaweto
na pravata i slobodite, priznati so ovaa Konvencija, treba da se
obezbedi bez nikakva diskriminacija zasnovana vrz pol, rasa, boja
na koàta, jazik, vera, politi~ko ili koe i da e drugo mislewe,
nacionalno ili socijalno poteklo, pripadnost na nacionalno
malcinstvo, materijalna polo`ba, poteklo po ra|awe ili koj i da
e drug status”.
Vo ~lenot 1 od Amerikanskata konvencija za pravata na
~ovekot, navedeni se slednive osnovi na koi bi moèlo da se
zasnova diskriminacijata, a koi se zabraneti: rasa, boja na
koàta, pol, jazik, vera, politi~ko ili koe i da e drugo mislewe,
nacionalno ili socijalno poteklo, materijalna polo`ba, poteklo
po ra|awe ili koj i da e drug status. Vo ~lenot 1 (2) se objasnuva
deka pod terminot “li~nost” se podrazbira sekoe ~ove~ko
su{testvo.
^lenot 2 od Afrikanskata povleba za pravata na ~ovekot i
narodot zabranuva sekakva distinkcija na osnova na rasa, etni~ko
poteklo, boja na koàta, pol, jazik, vera, politi~ko ili koe i da e
drugo mislewe, nacionalno ili socijalno poteklo, materijalna
polo`ba, poteklo po ra|awe ili koj i da e drug status. Ponatamu,
spored ~lenot 28, “... sekoj ima obvrska da go po~ituva drugiot bez
diskriminacija i da odrùva vzaemni odnosi so cel da ja
promovira, ~uva i pottiknuva vzaemnata doverba i tolerancija”.
Sli~na odredba, kako i vo gorenavedenite regionalni
instrumenti za za{tita na pravata na ~ovekot, e artikulirana i
vo ~lenot 2 od Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki
prava i Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni
prava. Iako vo nieden od ovie instrumenti ne e spomnat hendi-
kepot poedine~no, sepak moè da bide vklu~en pod “koj i da e
drug status”.
Konvencijata za pravata na deteto e edinstveniot
me|unaroden instrument za pravata na ~ovekot vo koj{to izri~no
e spomenata diskriminacijata na osnov na hendikepot vo ~lenot 2
(1), koj glasi: „dràvite ~lenki na ovaa Konvencija gi po~ituvaat
i obezbeduvaat pravata sodràni vo Konvencijta na sekoe dete pod
nivna jurisdikcija, bez nikakva diskriminacija i bez ogled na
rasata, bojata na koàta, polot, jazikot, veroispovedta, politi~-
koto ili drugo ubeduvawe, nacionalnoto, etni~koto ili socijal-
153
noto poteklo, imotnata sostojba, hendikepot, ra|aweto ili drug

status na deteto ili na negoviot roditel ili zakonit staratel“.
Postojat i drugi me|unarodni instrumenti {to se
odnesuvaat na zabranata na diskriminacijata posebno po osnov na
hendikepot, na primer onie vo oblasta na vrabotuvaweto. Konven-
cijata {to se odnesuva na profesionalnata rehabilitacija i
vrabotuvawe na licata so hendikep (The Convention concerning
Vocational Rehabilitation and Employment of Disabled Persons), nalaga
deka licata so hendikep ne smeat da bidat predmet na diskri-
minacija pri vrabotuvaweto. Vo ~lenot 4 od istata se naveduva
deka “... profesionalnata rehabilitacija i politikata na vrabo-
tuvawe treba da bidat zasnovani na principot na ednakvi
mo`nosti pome|u rabotnicite so hendikep i rabotnicite voop-
{to ... posebnite afirmativni akcii prezemeni so cel da se
ostvari efektivnata ednakvost na mo`nostite pome|u rabot-
nicite so hendikep i drugite rabotnici nema da se smetaat za
diskriminacija protiv drugite rabotnici”.
Me|unarodnata organizacija na trudot (International Labour
Organisation-ILO), isto taka, usvoila Konvencija za za{tita od
diskriminacijata vo odnos na vrabotuvaweto i profesijata, koja
{to se zanimava so diskriminacijata protiv licata so hendikep
vo oblasta na vrabotuvaweto. Vo ~lenot 1 (1) od ovaa Konven-
cijata se sodrì definicijata za toa {to pretstavuva diskrimi-
nacijata. Anti-diskriminatorna klauzula, sodrì i ~lenot 1 (5)
od Konvencijata {to se odnesuva na profesionalnoto vodewe i
profesionalnata obuka vo razvojot na ~ovekovite resursi
(Convention concerning Vocational Guidance and Vocational Training in the
Development of Human Resources). Drug obvrzuva~ki praven akt
donesen vo ramkite na Me|unarodnata organizacija na trudot e
Preporakata {to se odnesuva na profesionalnata rehabilitacija
i vrabotuvawe na licata so hendikep. Paragrafot 7 od ovoj
instrument predviduva deka “... licata so hendikep treba da uì-
vaat ednakvi mo`nosti vo odnos na pristapot i napreduvaweto vo
rabotata koja korespondira so nivniot izbor, pritoa imaj}i gi
predvid individualnite sposobnosti na licata za opredelenoto
vrabotuvawe”. Ponatamu, vo paragrafot 4 se naveduva deka “...mer-
kite za profesionalna rehabilitacija treba da bidat dostapni za
site kategorii na lica so hendikep”.
Paragrafot 2 od Deklaracijata za pravata na licata so
hendikep, predviduva deka uìvaweto na site prava predvideni so
Deklaracijata i povrzani so vrabotuvaweto “... bez razlika ili
diskriminacija ... }e bide ostvareno ili od strana na liceto so
154
hendikep ili od strana na negovoto semejstvo”. Vo paragrafot 10

se naveduva pozitivnata obvrska za dràvite-~lenki da gi
prifatat potrebnite merki za za{tita na licata so hendikep od
“... postapuvawa koi se od diskriminatorna, zloupotrebuva~ka ili
poniùva~ka priroda”.
Ponatamu, Standardnite pravila za obezbeduvawe na
podednakvi mo`nosti za licata so hendikep, se vaèn vodi~ za
zabranata na diskriminacijata na licata so hendikep vo oblasta
na vrabotuvaweto. Praviloto 7 (1) predviduva deka zakonot za
vrabotuvawe “... ne treba da bide diskriminatoren nitu da sozdava
pre~ki vo vrabotuvaweto na licata so hendikep.”
Paragrafot 63 od Vienskata deklaracija i Programa za
akcija (Vienna Declaration and Programme of Action), potvrduva deka
site prava na ~ovekot i osnovni slobodi se univrzalni, i deka “...
sekoe lice e rodeno ramnopravno i gi ima istite prava na ...
rabota, nezavisen ìvot i aktivna participacija vo site aspekti
na op{testvoto. Sekakva direktna diskriminacija ili drug
diskriminatorski tretman na hendikepiranoto lice, spored toa
pretstavuva kr{ewe na negovite/nejzinite prava. Svetskata
konferencija za pravata na ~ovekot gi povikuva vladite, kade e
potrebno, da usvojat ili da gi usoglasat zakonite za da obezbedat
pristap na ovie i na drugi prava na hendikepiranite”. Ponatamu,
Deklaracijata se povikuva na Standardnite pravila za obezbedu-
vawe na podednakvi mo`nosti za licata so hendikep, i naveduva
deka “... na licata so hendikep treba da im se garantira ednakva
{ansa preku eliminicijata na site op{testveno postaveni
barieri, bez razlika dali se fizi~ki, finansiski, socijalni ili
psiholo{ki, koi ja isklu~uvaat ili ograni~uvaat celosnata
participacija vo op{testvoto”.
12. U~estvo vo politi~kiot ìvot

~ovekot predviduva deka “... 1. sekoj ima pravo da u~estvuva vo
upravuvaweto so negovata zemja, neposredno ili preku slobodno
izbrani pretstavnici ; 2. sekoj ima pravo na ednakov pristap kon
javnite slu`bi vo negovata zemja ; i, 3. voljata na narodot }e bide
osnovata na vlasta, i }e se izrazuva na povremeni i avtenti~ni
izbori, {to }e se odrùvaat, so univerzalno i ednakvo pravo na
glas i so tajno glasawe ili spored soodvetnite proceduri na
155
slobodno glasawe ”. Isto taka, mestata za glasawe treba da bidat

celosno pristapni za licata so hendikep.
Vo ~lenot 25 od Me|unarodniot pakt za gra|anski i
politi~ki prava se naveduva deka sekoj gra|anin ima pravo i
mo`nost, bez nikakva diskriminacija i bez neosnovani ograni~u-
vawa da u~estvuva vo upravuvaweto so javni raboti, ili neposred-
no ili preku slobodno izbrani pretstavnici; da izbira i da bide
izbran na periodi~ni, avtenti~ni, op{ti, ednakvi i tajni izbori,
{to obezbeduvaat slobodno izrazuvawe na voljata na izbira~ite;
i, da bide primen, pod op{ti ednakvi uslovi, vo javnite slu`bi na
svojata zemja.
So ~lenot 16 od Evropskata konvencija za ~ovekovite
prava i fundamentalnite slobodi se za{tituvaat isto taka i
strancite od nametnatite ograni~uvawa na nivnoto politi~koto
dejstvuvawe.
~ovekot go predviduva pravoto na u~estvo vo politi~kiot ìvot
na sekoj gra|anin. Ponatamu, paragrafot 2 ja predviduva pravnata
regulativa na uslovite za ostvaruvawe na ovaa pravo, povrzani so
godinite, dràvjanstvoto, jazikot, obrazovanieto, gra|anskiot i
mentalniot kapacitet. Na licata so mentalen hendikep ne moè
da im se uskrati pravoto na u~estvo vo politi~kiot ìvot,
sledej}i gi proviziite na ovaa Konvencija.
Me|utoa, op{tata praktika pokaùva nedoslednosti po
osnov na ova pra{awe, i eo ipso se nametnuva pra{aweto za
u~estvoto na licata so mentalen hendikep vo politi~kiot
ìvot,od edna strana, i odzemaweto na delovnata sposobnost od
pri~ini na mentalen hendikep, od druga strana. Dilemata e: kade
se povlekuva granicata, odnosno, kade e op{testveno korisno da se
povle~e granicata i pritoa da ne se povredat pravata na edna
zna~itelna grupa na lica?! Praksata, do sega, ne dava odgovor na
istoto.
Vo ~lenot 13 od Afrikanskata povleba za pravata na
~ovekot i narodot se naveduva deka sekoj gra|anin ima pravo na
u~estvo, slobodno, vo politi~kiot ìvot na svojata zemja.
13. Pravo na sopstvenost
Pravoto na sopstvenost, koe se povrzuva so site lu|e

podednakvo vklu~uvaj}i gi i licata so hendikep, predvideno e vo
site regionalni instrumenti za pravata na ~ovekot.
156
Na evropsko nivo, toa e ostvareno so Protokolot 1 kon

Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovi prava i osnovni
slobodi, ~ij ~len 1 (1) glasi: “... sekoe fizi~ko ili pravno lice
ima pravo na mirno uìvawe na svojot imot. Nikoj ne moè da
bide li{en od svojot imot, osven vo javen interes i pod uslovi
predvideni so zakon i so principi na me|unarodnoto pravo”.
Vo ~lenot 21 od Amerikanskata konvencija za pravata na
~ovekot se predviduva deka “... sekoj ima pravo na mirno uìvawe
na svojot imot. So zakon moè da se ograni~i toa uìvawe vo
interes na op{testvoto”.
^lenot 15 od Afrikanskata povleba za pravata na ~ovekot
i narodot naveduva deka “... pravoto na mirno uìvawe na svojot
imot e zagarantirano. Ovaa pravo moè da bide ograni~eno od
pri~ini na javen ili op{t interes na zaednicata i vo soglasnost
so soodvetniot zakon”.
Mnogu ~esto, razlikata pome|u duhot na odredbite inkor-
porirani vo me|unarodnite instrumenti za pravata na ~ovekot i
nivnata prakti~na primena e zagriùva~ka. Na primer, vo
Makedonija pravoto na li~na sopstvenost vo instituciite koi
zgriùvaat lica so mentalen hendikep, generalno, ne postoi. Ovie
lica nemaat sopstvenost duri ni na li~nata obleka koja ja nosat
(t.e. pravo da ja dobijat nazad posle perewe). Interesen e slu~ajot
koga aktivistite na Polio Plus odlu~ija da mu kupat velosiped
na Ali Turkjan, {titenik na Specijalniot zavod vo Demir Kapija,
kako nagrada za negoviot trud vo Kreativnata rabotilnica koja
funkcionira vo ramkite na Zavodot, so parite dobieni od pro-
da`bata na rakotvorbite koi Ali gi izrabotil. Dve godini
trae{e procesot na “ubeduvawe” na vrabotenite vo Zavodot, deka
velosipedot e sopstvenost na Ali a ne na Zavodot.
11. Pravo na azil

~ovekot, predviduva deka “... sekoj ima pravo vo druga dràva da
bara i da uìva azil poradi progonuvawe. Lu|eto ne moàt da se
povikaat na ova pravo vo slu~aj na progonuvawe {to proizleguva
od nepoliti~ki zlostorstva ili od dejstvija {to se sprotivni na
celite i na~elata na Obedinetite nacii”. Progonuvaweto vrz
osnova na hendikepot na smee da bide dozvoleno. Me|utoa, ovoj
instrument ne go regulira pra{aweto dali na liceto }e mu bide
157
daden azil ili ne, tuku samo go predviduva pravoto na liceto da

bara azil.
Vo ~lenot 22 (7) od Amerikanskata konvencija za pravata
na ~ovekot, se regulira pravoto na sekogo da bara i da dobie azil
“... vo soglasnost so legislativata na dràvata i me|unarodnite
konvencii, koga progonuvaweto proizleguva od politi~ki zlos-
torstva ili sli~ni dela”.
Konvencijata za statusot na begalcite na OON od 1951
godina171 (Convention Relating to the Status of Refugees), vo svojot ~len
33 (1) predviduva deka niedna dràva ~lenka ne smee da go progoni
ili vrati (“refouler”) begalecot na teritorijata na dràvata kade
{to negoviot ìvot ili sloboda bi bile zagrozeni.
^lenot 23 od Vienaskata deklaracija i Programa na akcija,
povtoruva deka “... sekoe lice, bez razlika na rasata na koja
pripa|a, ima pravo da bara i dobie, vo drugi zemji, azil poradi
progonstvo, kako i na pravoto na vra}awe vo sopstvenata zemja”.
Treba da se napomene deka zagrozuvawata na pravata na ~ovekot,
posebno za vreme na voenite konflikti, se edna od pri~inite za
hendikepot.
171
Vidi podetalno: http://www.unhchr.ch/html/menu3/b/o_c_ref.htm
158
Poglavje VII
Ekonomski, socijalni i kulturni

prava i slobodi
1. Pravo na rabota
1.1. Op{ti odredbi za pravoto na rabota
Mnogu lica so hendikep ne se vrabotuvaat, ili im se davaat

samo neugledni ili slabo plateni rabotni mesta. Ova e
vistinito, iako moè da se pokaè deka so soodvetna pomo{,
obuka i rasporeduvawe, pogolemiot del od licata so hendikep
moàt da obavuvaat golem obem na zada~i, vo soglasnost so
vaè~kite rabotni normi. Vo vreme na nevrabotenost i eko-
nomski nepriliki, licata so hendikep obi~no se prvite koi se
otpu{taat i poslednite koi se vrabotuvaat. Poradi toa, potrebni
se merki koi }e obezbedat licata so hendikep da imaat ednakvi
mo`nosti za produktivno i dohodovno vrabotuvawe na slobodniot
pazar na trudot.
^lenot 6 od Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni
i kulturni prava odreduva deka ”... dràvite-potpisni~ki na ovoj
Pakt go priznavaat pravoto na rabota, koe vklu~uva pravo sekoj da
ima mo`nost da ja obezbedi svojata egzistencija so rabota koja
samiot slobodno ja izbral ili prifatil”.
Pravoto na rabota e sodràno i vo regionalni instru-
menti. ^lenot 1 od Evropskata socijalna povelba predviduva
deka: ”... sekoe lice }e ima mo`nost da zarabotuva za ìvot so
zanimaweto koe slobodno go odbral”.
^lenot 6 od Dopolnitelniot protokol kon Amerikanskata
konvencija za pravata na ~ovekot vo oblasta na ekonomskite,
socijalnite i kulturnite prava (Additional Protocol to the American
Convention on Human Rights in the Area of Economic, Social and Cultural
Rights), naveduva deka ”... sekoj ima pravo da raboti”.
i narodot go predviduva kako osnovno “... pravoto na rabota ... za
sekogo”.
159
[to se odnesuva za licata so hendikep konkretno, Dekla-

racijata za pravata na licata so mentalen hendikep, vo paragra-
fot 3, veli deka licata so hendikep imaat “... pravo da izvr{uvaat
produktivna rabota ili da bidat angaìrani vo koja bilo druga
osmislena profesija do krajnite mo`nosti na nivnite spo-
sobnosti”.
Sli~no, paragrafot 7 od Deklaracijata za pravata na
licata so hendikep veli deka licata so hendikep imaat “... pravo,
soglasno so nivnite sposobnosti, da obezbedat vrabotuvawe ili
anga`man vo korisno, produktivno i dohodovno zanimawe ...”.
mo`nostite za licata so hendikep, propi{uva, pod naslovot
Vrabotuvawe, deka dràvite-~lenki “... treba da go priznaat
principot deka licata so hendikep moraat da bidat ovlasteni da
gi ostvaruvaat svoite ~ovekovi prava, posebno na poleto na
vrabotuvaweto”. Ovaa izjava pojasnuva deka licata so hendikep
imaat fundamentalno pravo na rabota. Praviloto 7 isto taka
naglasuva deka ”... i vo ruralnite i vo urbanite sredini tie
(licata so hendikep) mora da imaat ednakvi mo`nosti za
produktivno i dohodovno vrabotuvawe na pazarot na trudot.”
Na regionalno nivo, eden od najzna~ajnite pravni akti na
Evropskata unija e Direktivata na Sovetot 2000/78/ES za vospo-
stavuvawe na op{ta ramka za ednakvo postapuvawe pri
vrabotuvaweto i profesijata od 27 noemvri 2000 godina, koja vo
svojot ~len 5, koj posebno se odnesuva na licata so hendikep,
naveduva deka “... rabotodavecot treba da prezeme soodvetni mer-
ki, so cel da im se ovozmoì na licata so hednikep pristap,
u~estvo i napreduvawe vo vrabotuvaweto, ili obukata, so isklu-
~ok, ako takvite merki bi prestavuvale disproporcionalen tro-
{ok vrz rabotodavecot ...”172.
So vleguvaweto vo sila na 1 oktomvri 2004 godina na
revidiraniot Akt protiv diskriminacijata na licata so hendikep
(Disability Discrimination Act) od 1995 godina, deklarativno predvi-
denoto pravo na rabota e preto~eno vo praksa. Vo nego se naveduva
deka slu`bite koi davaat nekakvi uslugi treba da gi prilagodat
svoite prostorii so cel da se pristapni i za licata so hendikep.
Ponatamu, site pretprijatija, nezavisno od svojata golemina i
kapacitet, treba da predvidat konkretni planovi na akcija i
merki koi treba da bidat prezemani, i vremenska ramka koga tie
}e bidat prezemeni. Tie moàt da bidat izemeni od ova pravilo,
172
Vidi podetalno pogore: Poglavje V, (Evropska unija).
160
samo vo slu~aj koga ovie akcii i merki bi go zagrozuvale zdravjeto

i bezbednosta na licata vo slu~aj na evakuacija poradi poàr.
Isto taka, izri~no e zabraneta diskriminacijata na licata so
hendikep od strana na rabotoidavecot pri vrabotuvaweto,
unapreduvaweto ili otpu{taweto od rabota173.
1.2. Pravo na razvivawe na rabotnite ve{tini
Razvivaweto na rabotnite ve{tini e va`no za licata so

hendikep, od aspekt {to podobruvaweto na rabotnite ve{tini ja
zgolemuva nezavisnosta i ja izgraduva samopo~itta. Nepotrebno e
da se kaè deka razvojot na ve{tinite preku stru~na obuka gi
zgolemuva mo`nostite na licata so hendikep, gi pravi konkurent-
ni na pazarot na trudot.
licata so hendikep sodrì lista na uslugi {to dràvite treba da
gi obezbedat za da im obezbedat na licata so hendikep ednakvi
mo`nosti za produktivno i dohodovno vrabotuvawe. Vakvite
uslugi treba da vklu~uvaat stru~na pomo{ i naso~uvawe, profesi-
onalna obuka, postavuvawe i zadrùvawe na pozicijata.
Talinskite vode~ki na~ela za akcija vo razvojot na
~ovekovite resursi vo oblasta na hendikepot, vo paragrafot 33,
predviduvaat deka “... licata so hendikep imaat pravo da dobivaat
profesionalna obuka i da rabotat pod isti uslovi kako i drugata
rabotna sila”.
hendikep, predviduva deka, “... licata so hendikep imaat pravo na
... obrazovanie, stru~na obuka i rehabilitacija ... koi }e gi
osposobat da gi razvijat svoite sposobnosti i ve{tini do mak-
simum i }e go zabrzaat procesot na nivna op{testvena integracija
i reintegracija”.
Spored ~lenot 1 (5) od Konvencijata {to se odnesuva na
profesionalnoto vodewe i profesionalnata obuka vo razvojot na
~ovekovite resursi (ILO Convention No. 142), od dràvite se
o~ekuva da implementiraat programi i politiki za “... ohrabru-
vawe i osposobuvawe na site lica, na ednakva osnova i bez kakva i
da e diskriminacija, da gi razvivaat i koristat svoite sposob-
nosti za rabota ...” Pokonkretno, Konvencijata predviduva deka
173
Vidi podetalno: Erika Lucas, Adjusting to disability rules, Professional Manager
Magazine, Volume 13, Issue 5, September 2004.
161
dràvite }e “ ... usvojat i razvijat sestrani i koordinirani

politiki i programi za stru~no naso~uvawe i stru~na obuka”
(~len 1). ^lenot 3 (1) konkretno se odnesuva na licata so
hendikep, vo nego se naveduva deka ”... sekoja ~lenka postepeno }e
gi pro{iruva svoite sistemi za stru~no naso~uvawe, vklu~uvaj}i
go i postojanoto informirawe za vrabotuvawe, so cel obezbe-
duvaweto na iscrpnite informacii i naj{irokoto mo`no naso-
~uvawe, da im bide dostapno na ... licata so hendikep.”
Preporakata {to se odnesuva na profesionalnata
rehabilitacija na licata so hendikep (The Recommendation
concerning Vocational Rehabilitation of the Disabled Persons)- (ILO
Recommendation No.99), podvlekuva razli~ni principi i metodi za
stru~no naso~uvawe, stru~na obuka i vrabotuvawe na licata so
hendikep. Paragrafot 2 odreduva deka slu`bite za profesional-
na rehabilitacija treba da bidat dostapni za site lica so
hendikep. Paragrafot 3 veli deka: ”... site potrebni i primenlivi
merki treba da bidat prezemeni, za da se vospostavi ili razvie
specijalizirana slu`ba za stru~no naso~uvawe na licata so
hendikep na koi im e potrebna pomo{ vo izborot ili promenata
na nivnoto zanimawe.” Paragrafot 5 predviduva deka principite,
merkite i metodite za stru~na obuka, koi generalno se prime-
nuvaat vo obu~uvaweto na licata bez hendikep, treba da se
primenat i so licata so hendikep, dokolku zdravstvenite i
obrazovnite uslovi toa go dozvoluvaat.
Preporakata {to se odnesuva na profesionalnata reha-
bilitacija i vrabotuvawe na licata so hendikep (The Reco-
mmendation concerning Vocational Rehabilitation and Employment of
Disabled Persons), ima za cel da gi ohrabri ~lenkite da ja podobrat
profesionalnata rehabilitacija i pomo{ta pri vrabotuvaweto
na licata so hendikep. ^lenot 15 i ~lenovite od 31 do 37 go
naglasuvaat zna~eweto na organizaciite na rabotodavcite i
organizaciite na rabotnicite, kako i na samata zaednica, vo
profesionalnata rehabilitacija i pomo{ta pri vrabotuvaweto.
^lenot 20 odreduva deka posebni napori treba da se vloàt za da
se obezbedi, slu`bite za profesionalna rehabilitacija da bidat
dostapni i za licata so hendikep vo ruralnite sredini i odda-
le~enite zaednici, na nivo i pod isti uslovi kako i vo urbanite
sredini. Delot VII se odnesuva na pridonesot na licata so hendi-
kep i nivnite organizacii vo razvojot na slu`bite za
profesionalna rehabilitacija. ^lenot 38 ja potencira potrebata
od prezemawe na merki za vklu~uvawe na licata so hendikep i
162
nivnite organizacii vo razvojot na slu`bite za profesionalna

rehabilitacija.
Praviloto 19 (3) od Standardnite pravila za obezbeduvawe
na podednakvi mo`nosti za licata so hendikep, odreduva deka: ”...
dràvite treba da razvivaat programi za obuka vo dogovor so
zdruènijata na licata so hendikep, a licata so hendikep treba da
bidat vklu~eni kako nastavnici, instruktori ili sovetnici vo
programite za obuka na personalot”.
Paragrafot 4 (1) od Konvencijata {to se odnesuva na
profesionalnoto vodewe i profesionalnata obuka vo razvojot na
~ovekovite resursi (ILO Recommendation No. 150), predviduva deka
“... ~lenkite treba da usvojat i razvijat komparativni i
koordinirani politiki i programi za stru~no naso~uvawe i
stru~na obuka, koi se tesno povrzani so vrabotuvaweto, posebno
preku javnite slu`bi za vrabotuvawe.” Ponatamu, paragrafot 5
(1) odreduva deka dràvite ~lenki treba da vospostavat i razvijat
otvoreni, fleksibilni i komplementarni sistemi za op{to,
tehni~ko i stru~no obrazovanie; obrazovno i stru~no naso~uvawe
i stru~na obuka, bilo ovie aktivnosti da se odvivaat vo ramkite
na formalniot obrazoven sistem ili nadvor od nego. Paragrafot
5 (2) utvrduva deka site imaat pristap do stru~noto naso~uvawe i
stru~nata obuka. Dopolnitelno, paragrafot 7 (1) odreduva deka
~lenkite treba da se stremat kon obezbeduvawe na soodvetni
programi za site lica so hendikep. Posebno vnimanie na licata so
hendikep e obrateno vo Glava VII: ”Sekoga{ koga moàt da imaat
korist od toa, licata so hendikep treba da imaat pristap do
programite za stru~no naso~uvawe i stru~na obuka predvideni za
op{tata populacija. Vo sprotivno, treba da im bidat obezbedeni
specijalno prilagodeni programi.”
^lenovite 9, 10, 15 od Evropskata socijalna povelba pred-
viduvaat pravo na stru~no naso~uvawe i obuka. ^lenot 9 odreduva
deka dràvite treba “... da obezbedat ili promoviraat, po
potreba, slu`ba koja }e im pomaga na site lica, vklu~uvaj}i gi i
hendikepiranite, da gi re{at problemite povrzani so izborot na
zanimaweto i napreduvaweto, po~ituvaj}i gi individualnite
karakteristiki i nivniot odnos so mo`nite profesii ...”. Ovaa
pomo{ treba da bide besplatna, kako za mladite, vklu~uvaj}i gi i
u~enicite, taka i za vozrasnite. ^lenot 10 naveduva deka ”... dogo-
vornite strani se obvrzuavaat: ... da obezbedat ili promoviraat,
po potreba, tehni~ka i stru~na obuka za site lica, vklu~uvaj}i gi
i hendikepiranite, vo dogovor so organizaciite na rabotodavcite
163
i organizaciite na rabotnicite, i da garantiraat olesnuvawa na

pristapot do povisokoto tehni~ko i univerzitetsko obrazovanie,
bazirano edinstveno na individualnite mo`nosti”. ^lenot 15 go
istaknuva pravoto na licata so fizi~ki ili mentalen hendikep na
stru~na obuka, rehabilitacija i socijalno prisposobuvawe.
1.3. Merki i politiki za ramnopravna zastapenost
Politikite za pravedno vrabotuvawe mora da ja vklu~uvaat

zastapenosta na licata so hendikep. Vrabotuvaweto na licata so
hendikep ja ovozmoùva potrebata ovie lica da rabotat na nivo
{to odgovara na nivnite sposobnosti i vnimanie, koe bi pomog-
nalo vo nivnata (re)integracija vo rabotnata sila. Ova treba da
vklu~uva merki so koi }e se obezbedi pristap do vrabotuvaweto so
direktna zastapenost i da obezbedi pogolem broj na rabotnici so
hendikep na pazarot na trudot.
So cel politikite na zastapenost da bidat fer {to se
odnesuva do licata so hendikep, tie moraat pozitivno da go
ohrabruvaat nivnoto vrabotuvawe. Vsu{nost, politikite na
afirmativni akcii se potrebni merki, vo nasoka na obezbeduvawe
na ednakvi mo`nosti za licata so hendikep da se natprevaruvaat
na ista osnova so licata bez hendikep.
Definicijata za diskriminacijata, zastapena vo ~lenot 1
od Konvencijata {to se odnesuva na diskriminacijata vo odnos na
vrabotuvaweto i zanimaweto (Convention concerning Discrimination in
Respect of Employment and Occupation)- (ILO Convention No. 111), ne go
vklu~uva hendikepot kako osnov za diskriminacijata. Me|utoa, vo
~lenot 1 (2) e navedeno deka pod terminot diskriminacija se
vklu~uva “.... sekoe drugo razlikuvawe, isklu~uvawe ili prefe-
rirawe koe rezultira so poni{tuvawe ili so neednakvost na
mo`nostite ili tretmanot pri vrabotuvaweto ili vo zanimaweto,
koe moè da bide odredeno od odnosnata ~lenka, po konsultacija
so pretstavnicite na organizaciite na rabotodavcite i organi-
zaciite na rabotnicite ...“. Zna~i, diskriminacijata po osnov na
hendikepot moè da bide me|u odredbite na ovaa Konvencija, ako e
toa odredeno od samata ~lenka.
^lenot 5 od Konvencijata go naglasuva prezemaweto na
specijalni merki za za{tita na licata so hendikep pri
vrabotuvaweto. Zna~i, ”... koja bilo dràva- ~lenka moè, po kon-
sultacii so pretstavnicite na organizaciite na rabotodavcite i
organizaciite na rabotnicite, kade {to takvi postojat, da odredi
posebni merki sozdadeni da gi zadovolat barawata na licata, koi
164
od pri~ini kako {to e ... hendikepot ... imaat potreba od posebna

za{tita ili pomo{, i tie nema da se smetaat za diskriminacija.”
Konvencijata {to se odnesuva na profesionalnata rehabi-
litacija i vrabotuvawe na licata so hendikep (ILO Convention No.
159), go podvlekuva pravoto na soodvetna obuka i vrabotuvawe na
licata so hendikep, ne samo vo specijalizirani institucii i
rabotilnici, tuku i vo centrite za obuka i na slobodniot pazar na
trudot, zaedno so licata bez hendikep (~len 3). Konvencijata
stipulira deka organizaciite na rabotodavcite i organizaciite
na rabotnicite, zaedno so vladite i organizaciite na licata so
hendikep, ja snosat odgovornosta za pomagawe na ovie lica vo
ostvaruvaweto na svoite prava. ^lenot 7 veli: ”... nadle`nite
organi }e prezemat merki so cel da obezbedat i razvijat drugi
srodni slu`bi koi }e obezbeduvaat vrabotuvawe za licata so
hendikep, zadrùvawe na rabotnoto mesto i napreduvawe ...”.
^lenot 4 pojasnuva deka pozitivnite dejstva prezemeni za
izedna~uvawe na mo`nostite za hendikepiranite rabotnici ne
moàt da se smetaat za diskriminacija na rabotnicite bez
hendikep. ^lenovite 2 i 5 predviduvaat konsultacija so organi-
zaciite na rabotodavcite i organizaciite na rabotnicite, pri
implementacijata na nacionalnite politiki za profesionalna
rehabilitacija i vrabotuvawe na licata so hendikep. Vo ~lenot 8
se naveduva deka }e se prezemat merki za promocija na vostano-
vuvaweto i razvojot na slu`bite za profesionalna rehabilita-
cija i vrabotuvawe na licata so hendikep i vo ruralnite sredini
i vo izoliranite zaednici. Ovaa konvencija sodrì i opis na
politikite za zastapenost.
Isto taka, Preporakata {to se odnesuva na profesio-
nalnata rehabilitacija i vrabotuvawe na licata so hendikep,
propi{uva obvrska za dràvite da go poddràt celosniot pristap
do slobodniot pazar na trudot preku politikite na zastapenost
(paragraf 11 (a)). Isto taka, priznava deka ova ne e sekoga{
mo`no i vklu~uva ”... soodvetna vladina poddr{ka za vostanovu-
vawe na razni vidovi specijalni vrabotuvawa za licata so
hendikep, na koi ne e primenliv slobodniot pristap do vrabo-
tuvaweto” (paragraf 11 (b)).
^lenot 15 (2) od Evropskata socijalna povelba predviduva
deka dràvite- potpisni~ki moraat da obezbedat ”... adekvatni
merki za vrabotuvawe na licata so hendikep, kako {to se specija-
lizirana slu`ba za vrabotuvawe, ustanovi za specijalnite vrabo-
165
tuvawa i merki za ohrabruvawe na rabotodavcite da vrabotuvaat

lica so hendikep”.
Preporakata {to se odnesuva na profesionalnata reha-
bilitacija na licata so hendikep, istaknuva razli~ni metodi za
pro{iruvawe na mo`nostite za vrabotuvawe i specijalno vrabo-
tuvawe na licata so hendikep. Vo paragrafot 28 se naveduva deka
”... trba da se prezemat merki, vo tesna sorabotka so
organizaciite na rabotodavcite i organizaciite na rabotnicite,
da se promoviraat maksimalnite mo`nosti za vrabotuvawe na
licata so hendikep i za zadrùvaweto na nivnoto vrabotuvawe”.
Paragrafot 29 veli deka merkite treba da se baziraat na slednive
principi, i toa: “... na licata so hendikep treba da im bidat
pruèni ednakvi mo`nosti za vrabotuvawe na pozicija za koja se
kvalifikuvani, kako i na licata bez hendikep; licata so hendikep
treba da imaat mo`nost da prifatat soodvetno vrabotuvawe po
niven izbor; akcent treba da bide staven na sposobnostite i
kapacitetite za rabota na licata so hendikep, a ne na samiot
hendikep.” Paragrafot 30 precizira deka merkite {to }e bidat
prezemeni treba da vklu~uvaat istraùvawe dizajnirano za
ponatamo{na analiza i demonstracija na rabotnite kapaciteti na
licata so hendikep i zgolemuvawe i odrùvawe na publicitetot.
Paragrafite 32 i 35 se odnesuvaat konkretno na specijalnite
vrabotuvawa.
Paragrafot 35 od Talinskite vode~ki na~ela za akcija vo
razvojot na ~ovekovite resursi vo oblasta na hendikepot pred-
viduva deka mo`nostite za vrabotuvawe ”... moàt da bidat pro-
movirani prvenstveno, so merki koi se odnesuvaat na standardite
za vrabotuvawe i plati, koi se primenuvaat za site rabotnici, a
sekundarno so merki koi nudat posebna poddr{ka i stimulacii.
Vo dopolnenie na formalnoto vrabotuvawe, mo`nostite treba da
bidat pro{ireni i na samovrabotuvaweto i kooperativi i drugi
grupni {emi koi nosat prihodi”. Paragrafot prodolùva, ”...
kade {to se zapo~nati posebnite nacionalni kampawi za vrabo-
tuvawe na mladincite i nevrabotenite, treba da bidat vklu~eni i
licata so hendikep. Tie treba da bidat aktivno zastapeni, i koga
}e se pojavi slu~aj kade {to hendikepiran i nehendikepiran
kandidat se ednakvo kvalifikuvani, hendikepiraniot kandidat
treba da bide izbran.”
Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep vo
paragrafot 128 veli deka dràvite ~lenki treba “... da usvojat
politika i da sozdadat struktura od slu`bi za poddr{ka, so koi
bi im ovozmoìle na licata so hendikep, i od urbanite i od
166
ruralnite sredini, da imaat ednakvi mo`nosti za produktivno i

dohodovno vrabotuvawe na slobodniot pazar na trudot”. Pona-
tamu, vo paragrafot 129 se navedeni predloènite metodi so koi
dràvite moàt da ja poddràt integracijata na licata so
hendikep vo slobodnoto vrabotuvawe. Paragrafot 131 se odnesuva
na sorabotkata na centralno i lokalno nivo pome|u Vladata i
organizaciite na rabotodavcite i organizaciite na rabotnicite,
“... so cel da razvijat zaedni~ka strategija i zaedni~ka akcija za
obezbeduvawe na pove}e i podobri mo`nosti za vrabotuvawe na
licata so hendikep. I, ... koga se vo svojstvo na rabotodavci,
centralnite i lokalnite vlasti treba da go promoviraat vrabo-
tuvaweto na licata so hendikep vo javniot sektor. Zakonite i
regulativite ne treba da sozdavaat pre~ki za vrabotuvaweto na
licata so hendikep.” (paragraf 133).
Standardnite pravila za ednakvost na mo`nostite za
licata so hendikep, baraat od dràvite i drugite organizacii da
go poddràt ostvaruvaweto na politikite za zastapenost na
licata so hendikep. Ponatamu vo paragrafot 7 (2) se predviduva
deka dràvite treba aktivno da ja poddràt integracijata na
licata so hendikep vo slobodnoto vrabotuvawe, i naveduva na~ini
na koi dràvite treba da ja ispolnat ovaa cel. Vo praviloto 7 (6)
se naveduva deka ”... dràvite, organizaciite na rabotnicite i
rabotodavcite treba da sorabotuvaat za da obezbedat ednakva
zastapenost i promotivni politiki ...“. Praviloto 7 (7) sumira:
”... celta treba da bide licata so hendikep da dobijat vrabotuvawe,
malite edinici na specijalnite i poddrànite vrabotuvawa
moàt da bidat alternativa. Va`no e, kvalitetot na vakvite
programi da bide cenet preku nivnata relevantnost i dovolnost.”
Praviloto 7 (8) dodava deka “... treba da bidat prezemeni merki za
vklu~uvawe na licata so hendikep vo obuki i programi za vrabo-
tuvawe vo privatniot i neformalniot sektor.”
1.4. Fer i ednakvi uslovi za vrabotuvawe
Za postignuvawe na ednakvi prava za licata so hendikep,

osobeno vo oblasta na vrabotuvaweto, neophodno e da stapat vo
sila me|unarodnite normi koi se odnesuvaat na ednakvite uslovi
za vrabotuvawe i fer plati. Ednakvite uslovi za vrabotuvawe
vklu~uvaat specijalni merki so koi im se garantiraat mo`-
nostite na licata so hendikep, vo soodvetni uslovi, da ja obavu-
vaat svojata rabota, efektivno i bezbedno.
167
Paragrafot 7 od Preporakata {to se odnesuva na profe-

sionalnata rehabilitacija i vrabotuvawe na licata so hendikep,
odreduva deka ”... licata so hendikep treba da uìvaat ednakvost
vo mo`nostite i tretmanot vo odnos na pristapot do vrabotu-
vaweto, zadrùvaweto na rabotnoto mesto, kako i napredu-
vaweto”. Ponatamu, paragrafot 10 proklamira deka ”... treba da se
prezemat merki za promovirawe na mo`nostite za vrabotuvawa na
licata so hendikep, koi (vrabotuvawa) gi zadovoluvaat stan-
dardite za vrabotuvawe i plati, koi se primenuvaat na rabot-
nicite voop{to“. Paragrafot 11 predviduva {irok opseg na
mo`ni merki koi bi trebalo da bidat usvoeni.
Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni
prava, vo ~lenot 7, odreduva deka dràvite sekomu mu go priz-
navaat pravoto na ostvaruvawe na pravedni i povolni rabotni
uslovi. Ova vklu~uva 4 glavni komponenti: pari~en nadomest;
bezbedni i zdravi rabotni uslovi; ednakva mo`nost za unapre-
duvawe na soodvetno povisoko nivo; i, promisleno i razumno
ograni~uvawe na rabotnoto vreme, kako i periodi~en platen
odmor i nadomest za dràvnite praznici.
Za{titata na uslovite za rabota e predvidena i vo
Evropskata socijalna povelba, vo ~lenovite 2 i 3, kako i vo
~lenot 7 od Protokolot od San Salvador (The Protocol of San
Salvador).
Preporakata {to se odnesuva na profesionalnata
rehabilitacija na licata so hendikep, vo paragrafot 25, veli deka
licata so hendikep ne treba da bidat diskriminirani vo odnos na
platite i drugite uslovi za vrabotuvawe, ako nivnata rabota e
identi~na so onaa rabota koja ja vr{at licata bez hendikep.
licata so hendikep, vo praviloto 7, predviduvaat nekolku razli~-
ni merki koi treba da se usvojat za da se ostvarat i obezbedat fer
i ednakvi uslovi pri vrabotuvaweto. Praviloto 7 (3) predviduva
deka programite za akcija na dràvite treba da vklu~uvaat “...
merki za sozdavawe i adaptirawe na rabotnite mesta i rabotnite
prostorii so cel da stanat dostapni za licata so razli~ni
hendikepi; poddr{ka za koristewe na novi tehnologii, i razvoj i
proizveduvawe na pomagala, alatki i oprema za licata so hendi-
kep koi }e im ovozmoàt da dobijat vrabotuvawe i da go zadràt;
obezbeduvawe na soodvetna obuka, vrabotuvawe i tekovna poddr-
{ka, kako na primer: li~ni pomo{nici i uslugi za tolkuvawe”.
Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep gi
povrzuva politikite na zastapenost so “... merkite za podobruvawe
168
na rabotnata sredina” (paragraf 131). Vo nekolku paragrafi

Programata opi{uva merki koi treba da bidat usvoeni za da se
obezbedi za{titata pri rabota i da se izbegnat povredite na
rabotnoto mesto/bolesti. Paragrafot 95 od Programata veli deka
“... tehnologijata za prevencija i kontrola na pove}eto hendikepi
e dostapna i se usovr{uva, me|utoa ne e sekoga{ celosno isko-
ristena. Dràvite- ~lenki treba da prezemat soodvetni merki za
prevencija od invaliditet i da obezbedat {irewe na relevant-
nite soznanija i tehnologija”.
Izve{tajot so naslov “Prevencija i rehabilitacija na
hendikepot” (Disability prevention and rehabilitation)- (Outcome of the
WHO Expert Committee on Disability Prevention and Rehabilitation, WHO,
Geneva 1981), dava pregled na rehabilitacionite uslugi, rehabi-
litacionata tehnologija i na problemite koi se povrzni vo
ostvaruvaweto na vakvite zada~i, na primer, od organizaciona,
kadrovska ili administrativna priroda.
2. Pravo na obrazovanie
Licata so hendikep ~esto se isklu~eni od redovnoto obra-

zovanie. Bidej}i obrazovanieto e su{testveno za vrabotuvawe vo
mnogu sferi i e preduslov za ekonomska nezavisnost, pravoto na
obrazovanie e od posebno zna~ewe za licata so hendikep.
Obrazovanieto e isto taka vaèn del od rehabilitacioniot pro-
ces, zatoa {to licata so hendikep gi razvivaat svoite kapaciteti
za da bidat ponezavisni i da se integriraat vo op{testvenite
tekovi.
Najva`niot ~ekor za integracija na licata so hendikep vo
glavnite op{testveni tekovi e preku obrazovanieto. Zakonskoto
predviduvawe na op{toto pravo na obrazovanie ima malo zna~ewe
ako, dopolnitelno, ne se prezemaat pozitivni merki za obezbe-
duvawe na pristap do kvalitetno osnovno, sredno i visoko
obrazovanie za decata, mladincite i vozrasnite so razli~ni
vidovi i stepeni na hendikep. Va`no e da ne postojat pre~ki-
pravni, fizi~ki ili psiholo{ki, koi bi go popre~uvale
pristapot na licata so hendikep do obrazovanieto, da im se obez-
bedi specijalno obrazovanie koga toa e potrebno, i obrazo-
vanieto, dokolku e toa vozmo`no, da im se pruì vo integralno
opkruùvawe. Neophodno e, da se zemat predvid specijalnite
obrazovni potrebi na licata so hendikep i socio-politi~kata
realnost na sekoja dràva.
169
Isto taka, va`no e da se istakne zna~eweto na

obrazovanieto ne samo kako del od rehabilitacijata, tuku i kako
del od prevencijata. Visok procent na hendikepite se direkten
rezultat na nedostatokot na informacii, siroma{tijata i
lo{ite zdravstveni uslovi, koi moàt da se spre~at so adekvatno
obrazovanie.
2.1. Pristap do obrazovanieto
Pristapot do obrazovanieto e najosnovniot aspekt na

pravoto na obrazovanie. Zatoa e va`no da se obezbedi otstra-
nuvawe na site pravni i tehni~ki pre~ki, i da se prezemaat
pozitivni merki za olesnuvawe na pristapot do obrazovanie za
site lica so hendikep. Nekolku me|unarodni instrumenti povi-
kuvaat na ednakov pristap do obrazovanieto za licata so hendi-
kep. Op{ti odredbi vo vrska so gorenavedenoto pra{awe moàt
da se sretnat vo ~lenot 1 od Konvencijata protiv diskriminacija
vo obrazovanieto (Convention against Discrimination in Education),
paragrafot 2 od Izjavata od Salamanka (The Salamanca Statement),
~lenot 1 od Deklaracijata od Sandberg (Sundberg Declaration), i vo
zalo`bata 6 od Deklaracijata od Kopenhagen i Programata za
akcija (The Copenhagen Declaration and Programme of Action). Celta
na ovaa obvrska za univerzalen pristap do obrazovanieto e
iskoristuvawe na siroma{tijata, promovirawe na celosno i
produktivno vrabotuvawe i pottiknuvawe na op{testvenata
integracija.
Konvencijata protiv diskriminacijata vo obrazovanieto
sovetuva cela niza dol`nosti za dràvite so cel da se eliminira
i spre~i diskriminacijata vo obrazovanieto. Iako hendikepot
kako osnov po koj e zabraneta diskriminacijata ne e eksplicitno
spomenat vo ~lenot 1, sepak toj moè da se smeta za eden od
faktorite koi go odreduvaat socijalnoto poteklo na li~nosta, a
razlikuvaweto vrz osnova na socijalnoto poteklo e izr~no
zabraneto so istiot. ^lenot 3 gi obvrzuva dràvite potpisni~ki
da ja spre~at i eliminiraat diskriminacijata vo obrazovanieto.
Vo ~lenot 4 se bara od dràvite- ~lenki da promoviraat ednak-
vost na mo`nostite za obrazovanie.
Nekoi me|unarodni instrumenti predviduvaat
pokonkretni nasoki i oblasti na interes vo vrska so pristapot do
obrazovanieto. Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot
(~len 26) povikuva na besplatno i zadolìtelno obrazovanie ”...
barem vo osnovnite i fundamentalni fazi”, a ~lenot 13 od
170
Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava

dodava deka “... srednoto obrazovanie vo svoite razni vidovi,
vklu~uvaj}i go tuka i sredno-tehni~koto i stru~noto {koluvawe,
treba da bide op{to i dostapno za site preku soodvetni merki, a
osobeno preku postepeno voveduvawe besplatno {koluvawe”. Kon-
vencijata za pravata na deteto, vo ~lenot 23, isto taka, ja
istaknuva potrebata od “... besplatni uslugi, sekoga{ koga toa e
mo`no, i zemawe predvid na prihodite na roditelite ili stara-
telite na deteto”.
^lenot 13 od Dodatniot protokol kon Amerikanskata
konvencija za pravata na ~ovekot vo oblasta na ekonomskite, so-
cijalnite i kulturnite prava predviduva op{to pravo na obrazo-
vanie, vklu~uvaj}i besplatno i zadolìtelno osnovno obrazova-
nie. Ponatamu, so ~lenot 13 (3) (e) se bara dràvite potpisni~ki
da obezbedat sredstva za programite za specijalno obrazovanie,
koi se prisposobeni na specijalnite potrebi na licata so
hendikep.
i narodot, sovetuva deka sekoja individua trba da ima pravo na
obrazovanie.
Vo praviloto 6 od Standardnite pravila za ednakvost na
mo`nostite za licata so hendikep, se naglasuva deka dràvite
treba da obrnat posebno vnimanie na odredeni ranlivi grupi na
licata so hendikep, kako {to se: mnogu malite deca, devojkite,
ènite i licata so najseriozen hendikep.
^lenot 3 (1) od Svetskata deklaracija za obrazovanie za
site (The World Declaration on Education for all-Meeting Basic Learning
Needs), go istaknuva principot deka osnovnoto obrazovanie treba
da im se obezbedi na site deca, mladinci i vozrasni lica.
Osobeno, vo ~lenot 3 (5) se odreduva deka potrebite za u~ewe na
licata so hendikep baraat posebno vnimanie, i treba da se
prezemat ~ekori za da se obezbedi ednakov pristap do obrazo-
vanieto za site kategorii na lica so hendikep, kako sostaven del
na obrazovniot sistem.
Posebnoto vnimanie za razli~nite grupi na lica so
hendikep, implicira deka ednakvite mo`nosti treba da im bidat
dostapni vo site stepeni na obrazovanieto, i toa: predu~ili{no
obrazovanie, osnovni, sredni u~ili{ta, univerziteti i obrazovni
programi za vozrasni. Ova e eden od problemite opfateni so
Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep. Svet-
skiot program, isto taka, apelira na licata so hendikep vo rural-
171
nite sredini da im se posveti posebno vnimanie i gi poso~uva

problemite predizvikani od oddale~enosta.
Pravoto na obrazovanie na decata e naglaseno od strana na
Me|unarodnata konferencija za pravata na deteto na obrazovanie
(The International Conference on Children’s Rights in Education- Convened
by the Danish Ministry of Education , Copenhagen (Denmark) 26-30 April
1998), koja se bazira na Konvencijata za pravata na deteto.
Konvencijata gi razrabotuva slednive pra{awa koi posebno se
odnesuvaat na decata so hendikep, i toa:
• Obrazovanieto e pravo, a ne privilegija;
• U~estvoto na decata i nivniot celosen razvoj mora da
bide poddràno vo site obrazovni ramki i praktiki;
• Postoe~kite barieri vo implementacijata na pravata
na decata na obrazovanie moàt da bidat nadminati; i
• Obrazovanieto mora da gi po~ituva individualnite,
kontekstualnite i kulturolo{kite razliki.
Deklaracijata od Sandberg se odnesuva na obrazovanieto
na licata so hendikep. ^lenot 1 odreduva deka ”... na sekoe lice so
hendikep mora da mu se obezbedi ostvaruvawe na svoeto osnovno
pravo da ima celosen pristap do obrazovanie, obuka, kultura i
informacii”. ^lenot 2 predviduva deka dràvite, nacionalnite i
me|unarodnite organizacii moraat da prezemat efikasni akcii za
da obezbedat najgolemo mo`no u~estvo na licata so hendikep.
Ponatamu, vo ~lenot 5 se naveduva deka licata so hendikep treba
da imaat pristap do obrazovnite programi, prilagodeni na
nivnite posebni potrebi. Soglasno ~len 11, na licata so hendikep
mora da im bidat obezbedeni ustanovi i oprema potrebna za
edukacija i obuka.
2.2. Kvalitet na obrazovanieto
Kvalitetot na obrazovanieto na licata so hendikep treba

da bide ist kako i kvalitetot na obrazovanieto na licata bez
hendikep, i treba da im izleze vo presret na posebnite potrebi na
istite. Sli~no, kvalitetot na obrazovanieto treba da bide ist
bez ogled na polot, vozrasta ili stepenot na hendikepot.
Me|unarodnite instrumenti ja podvlekuvaat potrebata za
garancii na visokite obrazovni standardi za site podednakvo, vo
Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot (~len 26 (2)) i
Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava
(~len 13 (1)) koi predviduvaat deka: “... obrazovanieto }e bide
naso~eno kon celosen razvoj na ~ovekovata li~nost”. Vo taa
172
smisla, Deklaracijata od Sandberg veli deka obrazovanieto treba

da go promovira sebeispolnuvaweto na site lica so hendikep i
nivnoto celosno u~estvo vo op{testveniot ìvot.
Konvencijata za pravata na deteto vo svojot ~len 23 (3)
naveduva deka “... deteto so hendikep ima efekasen pristap i do-
biva obrazovanie ... na na~in koj {to pridonesuva za ostvaruvawe
na {to pocelosna op{testvena integracija i individualen razvoj
na deteto, vklu~uvaj}i kulturen i duhoven razvoj”. ^lenot 6 od
Konvencijata protiv diskriminacijata vo obrazovanieto gi
izloùva celite na obrazovanieto, koi vklu~uvaat potpoln razvoj
na ~ovekovata li~nost, jaknewe na po~ituvaweto na pravata na
~ovekot i promocija na razbirawe, tolerancija i prijatelstvo
me|u site nacii.
Izjavata od Salamanka predviduva dràvite- ~lenki “... da
mu dadat najvisok politi~ki i buxetski prioritet na podob-
ruvaweto na svoite obrazovni sitemi ...” (to~ka 3). Sodrìnata na
obrazovnite programi treba da bide usoglasena so visokite
standardi i potrebite na individuite so cel- nivno osposobuvawe
za celosno u~estvo vo razvojot na op{testvoto.
Praviloto 6 od Standardnite pravila za ednakvost na mo`-
nostite za licata so hendikep odreduva deka “... kvalitetot na
obrazovanieto treba da gi odrazuva istite standardi kako i
op{toto obrazovanie, i treba da bide tesno povrzano so nego”.
Vo paragrafot 122 od Svetskiot program na aktivnosti za
licata so hendikep se naveduva deka obrazovnite uslugi za decata
so hendikep i vozrasnite treba da bidat sestrani, individua-
lizirani, odnosno da vodat kon predvidenite celi, koi redovno se
pregleduvaat i revidiraat, i da nudat paleta na izbori spored-
livi so paletata na specifi~ni potrebi vo koja bilo zaednica.
mentalen hendikep go predviduva pravoto na licata so mentalen
hendikep da se obrazuvaat na na~in koj }e im ovozmoì da gi
razvijat svoite sposobnosti i maksimalniot potencijal.
hendikep veli deka licata so hendikep imaat pravo na obrazo-
vanie, koe }e im ovozmoì da gi razvijat svoite sposobnosti i
ve{tini i }e go zabrzaat procesot na nivnata op{testvena
integracija ili reintegracija.
Talinskite vode~ki na~ela za akcija vo razvojot na
~ovekovite resursi vo oblasta na hendikepot, vo paragrafite 27 i
28, predviduva deka kvalitetot i sodrìnata na obrazovanieto
173
treba da go podgotvat u~enikot so hendikep za samostoen ìvot i

za vklu~uvaweto vo ekonomskite tekovi na op{testvoto.
2.3. Integrirano obrazovanie
Integriranoto obrazovanie zna~i deka licata so hendikep

imaat pravo da se obrazuvaat vo istite u~ili{ta i da ja sledat
istata nastava kako i u~enicite bez hendikep. Integriranoto
obrazovanie moè da vklu~uva specijalno obrazovanie, ako toa
obrazovanie se ostvaruva vo posebni odelenija vo redovnite
u~ili{ta ili kako pridru`ni predavawa vo redovnite odelenija.
Integriranoto obrazovanie e klu~ot za ednakvi obrazovni
mo`nosti za licata so hendikep. Toa gi maksimizira mo`nostite
na licata so hendikep za u~estvuvawe vo op{testvoto i go
olesnuva preminot od u~ili{tata na rabotnite mesta.
Mnogu me|unarodni instrumenti se fokusiraat na
integrativnata funkcija na obrazovanieto. Spored Deklaracijata
od Sandberg (~len 6), ”... obrazovnite, kulturnite i infor-
mativnite programi i programite za obuka mora da celat kon
integrirawe na licata so hendikep vo ìvotnata i rabotnata
sredina”. Konvencijata za pravata na deteto, isto taka, go poddr-
ùva vklu~uvaweto na decata so hendikep vo redovnite obrazovni
sistemi i socijalnite sredini.
Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep, vo
paragrafot 120, gi povikuva dràvite da usvojat politiki “... koi
go priznavaat pravoto na licata so hendikep na obrazovni mo`-
nosti ednakvi so mo`nostite na drugite lica”. Poeksplicitno,
veli deka “... obrazovanieto na licata so hendikep treba, {to e
mo`no pove}e, da se odviva vo redovniot u~ili{en sistem”.
Izjavata od Salamanka za obrazovanie na licata so
posebni potrebi povikuva na vklu~uvaweto na decata so hendikep
vo redovniot obrazoven sistem, da pretstavuva norma vo
obrazovanieto na site deca so hendikep. Soglasno so izve{tajot
na programata za akcija (The Framework of Action), site deca, bez
ogled na nivnata fizi~ka, intelektualna, socijalna, emocionalna
ili druga sostojba, treba da posetuvaat redovni u~ili{ta. Pona-
tamu, se dodava deka “... redovnite u~ili{ta vo koi e vklu~ena
ovaa inkluzivna orientacija, se najefikasnite sredstva za borba
so diskriminatorskite stavovi, vo sozdavaweto na priemlivi
zaednici, vo izgradbata na inkluzivno op{testvo i postignuva-
weto na obrazovanie za site. U{te pove}e, tie obezbeduvaat
efikasno obrazovanie za pogolemiot del od decata i ja podo-
174
bruvaat efikasnosta i, vo krajna linija, ekonomi~nosta na celiot

obrazoven sistem”.
licata so hendikep, isto taka, go poddrùvaat integriranoto
obrazovanie. Praviloto 6 predviduva deka “... dràvite treba da
go prifatat principot na ednakvi mo`nosti na osnovno, sredno i
visoko obrazovanie za decata, mladincite i vozrasnite so
hendikep, vo integralni ramki ...” i deka “... obrazovanieto na
licata so hendikep treba da pretstavuva sostaven del od nacio-
nalniot obrazoven plan, razvojnata programa i u~ili{nata orga-
nizacija”.
Detskiot fond na ON (The United Nations Children’s Fund),
procenuva deka 90% od decata so hendikep moè da se priklu~at
kon redovnite nastavni programi, ako se ispolnat odredeni
preduslovi. Od redovnite u~ili{ta se o~ekuva da gi obrazuvaat
decata so lesen hendikep, na koi im e potrebna mala poddr{ka, no
podobro e ako moàt site deca da imaat pristap do redovniot
u~ili{en sistem. Ova, se razbira, bara specijalni merki, so cel
da se zadovolat potrebite na u~enicite so hendikep.
Najprvo, kako {to e istaknato vo Standardnite pravila za
ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep, vo praviloto 6,
neophodno e dràvite da imaat jasna politika, koja }e bide
razbrana i prifatena na nivo na u~ili{tata i na nivo na
po{irokata zaednica. Ovie politiki i finansiski aran`mani
treba da go ohrabrat i olesnat razvojot na inkluzivnite u~ili{ta
i otstranuvaweto na barierite koi go spre~uvaat preminot od
specijalni vo redovni u~ili{ta. Nastavnite planovi treba da gi
zemaat predvid individualnite razliki i okolnosti i da im
obrnuvaat posebno vnimanie na decata i mladite so teòk i
pove}ekraten hendikep.
Soglasno so Izjavata od Salamanka i nejzinata Programa
za akcija, neophodno e da se napravat izmeni na u~ili{niot mena-
xment. Na lokalnite administratori i direktori na u~ili{tata
treba da im se dade potrebniot avtoritet i adekvatnata obuka za
da imaat odlu~uva~ka uloga. Tie treba da razvivaat pofleksi-
bilni upravuva~ki proceduri, da angaìraat resursi, da razvijat
razli~ni opcii za u~ewe, da ja mobiliziraat pomo{ta “dete na
dete”, da ponudat poddr{ka na decata koi imaat pote{kotii i da
razvivaat tesni vrski so roditelite i zaednicata. Direktorite
treba da bidat primarno odgovorni za promoviraweto na pozi-
tivnite stavovi {irum u~ili{nata zaednica kako i za ostva-
175
ruvaweto na efikasna sorabotka pome|u nastavnicite i pomo{-

niot personal.
Me|unarodnite instrumenti, isto taka, ja istaknuvaat
potrebata od programska fleksibilnost, dopolnuvawe i adap-
tacija. Programata treba da bide prilagodena na detskite
potrebi, spored principot deka na site deca treba da im se
obezbedi isto obrazovanie, koe }e odgovara na razli~nite indi-
vidualni potrebi.
Slu`bite za poddr{ka se potrebni za da gi osposobat
decata so hendikep da se zdobijat so istoto obrazovanie kako i
decata bez hendikep vo redovnite u~ili{ta. Olesnuvawata i
opremata potrebna za zadovoluvawe na potrebite na u~enicite so
hendikep se opi{ani vo me|unarodnite instrumenti. Standard-
nite pravila za ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep,
isto taka spomenuvaat i obvrska za obezbeduvawe na uslugi za
tolkuvawe.
Izjavata od Salamanka i nejzinata Programa za akcija, ja
pokaùva potrebata od specijalni sredstva i nastavnici za
poddr{ka. Vo u~ili{tata treba da ima programi za poddr{ka i,
kade {to e toa potrebno, obezbeduvawe na pomo{ od stru~ni
nastavnici i nadvore{en pomo{en personal. Soodvetnata i
dostapnata tehnologija treba da se koristi koga e potrebno da se
postigne podobar uspeh, da se podobri komunikacijata, mo-
bilnosta i u~eweto. Instituciite za obuka i posebnite u~ili{ta
se isto taka mo{ne korisni za olesnuvawe na obezbeduvaweto na
poddr{kata. Tie moàt da obezbedat pristap do novi, inovativni
metodi, kako i do posebnite pomagala, koi ne se obezbedeni vo
redovnite u~ilnici. Vo ~lenot 11 od Deklaracijata od Sandberg,
vo odnos na dostapnosta na neophodnata oprema, se istaknuva
va`nosta na ovozmoùvaweto na zemjite vo razvoj da proizve-
duvaat takva oprema.
2.4. Specijalno obrazovanie
Me|utoa, site lica so hendikep ne moàt da sledat nastava

vo redovnite u~ili{ta. Zatoa, potrebna im e posebna forma na
obrazovanie. Ova specijalno obrazovanie moè da se obezbedi vo
specijalni internati ili vo specijalni dnevni u~ili{ta i da
176
bide podeleno vo razli~ni kategorii, soglasno so specifi~nite

potrebi na licata so hendikep so razli~ni o{tetuvawa.
Celta na specijalnoto obrazovanie e da dozvoli “... site
lica so hendikep, posebno onie so problemi vo komunikacijata”
da imaat pristap kon obrazovnite programi, prilagodeni na
nivnite specifi~ni potrebi, “... so cel da se stavi nivniot mak-
simalen kapacitet vo slu`ba na op{testvoto” (~len 5 od
Deklaracijata od Sandberg). Kako и da e, specijalnoto obra-
zovanie treba da bide naso~eno samo kon u~enicite so seriozni и
pove}ekratni hendikepi, и trba da celi kon nivno podgotvuvawe
za obrazovanie vo redovniot u~ili{en sиstem, preku integrirawe
na specijalnite obrazovni uslugi vo redovnoto obrazovanie
(pravilo 6 (8) od Standardnite pravila za ednakvost na mo`-
nostite za licata so hendikep).
Spored Standardnite pravila za ednakvost na mo`nostite
za licata so hendikep, praviloto 6 (9) veli deka specijalnoto
obrazovanie moè da bide adekvatno, posebno za gluvite и/ili
slepite lu|e, poradi nivnite posebni komunikaciski potrebi.
Ova obrazovanie moè da se obezbedi vo specijalni u~ili{ta ili
vo specijalni odelenija vo redovnite u~ili{ta. Vo sekoj slu~aj,
specijalnoto obrazovanie ne treba da gi spre~uva licata vo
sledeweto na redovnite nastavni programi, iako e va`no vo
raniot stadium da se posveti vnimanie na instrukciite “... koi }e
rezultiraat so efektivni komunikaciski ve{tini”.
Pravilata na OON za za{tita na maloletnicite li{eni
od svojata sloboda garantiraat deka sekoj mladinec, na vozrast
koga treba da posetuva zadolìtelno obrazovanie, ima pravo na
obrazovanie koe e soodvetno na negovite/nejzinite potrebi и
sposobnosti и koe e sozdadeno da go podgotvi/da ja podgotvi za
reintegracija vo op{testvoto. Pravo na specijalno obrazovanie
isto taka treba da go imaat i mladincite koi se nepismeni ili
imaat pote{kotii so sfa}aweto i u~eweto. Se razbira i tuka
praksata zboruva ne{to drugo.
2.5. Obuka za nastavnici
Obukata za nastavnici e posebno potrebna za da im

ovomoì na decata i mladincite so hendikep celosno da uìvaat
vo prednostite na redovniot obrazoven sistem. Izjavata od
Salamanka bara od dràvite obezbeduvawe na programi za obuka
na nastavnicite, koi }e se odnesuvaat na obezbeduvaweto na
177
obrazovanie za specijalnite potrebi vo inkluzivnite u~ili{ta.

Deklaracijata od Sandberg, vo svojot ~len 9, naveduva deka
rabotnicite vo obrazovanieto i drugite profesionalci odgo-
vorni za obrazovnite programi moraat da bidat kvalifikuvani za
da se spravat so specifi~nite situacii i potrebite na licata so
hendikep. “Nivnata obuka mora, konsekventno, da go ima predvid
ova barawe i redovno da se nadopolnuva”. Po odnos na istoto
pra{awe, Standardnite pravila za ednakvost na mo`nostite za
licata so hendikep (Pravilo 6 (6) (v)), gi povikuvaat dràvite da
obezbedat postojana obuka i poddr{ka za nastavnicite, so cel da
se osiguri deka obrazovanieto na licata so hendikep e integralen
del na obrazovniot sistem.
Isto, Talinskite vode~ki na~ela za akcija vo razvojot na
~ovekovite resursi vo oblasta na hendikepot, vo paragrafot 29,
odreduvaat deka generalnata programa za obuka na nastavnici
treba da sodr`и kurs za izu~uvawe na ve{tinite za predavawe na
deca и mladinci so hendikep vo redovnite u~ili{ta. Ponatamu,
paragrafot 30 bara od dràvite da razvijat nacionalni planovi
za obuka и vrabotuvawe na soodvetniot broj na personal, vklu~u-
vaj}i i lica so hendikep.
Razli~nite programi za obuka im obezbeduvaat na site
u~enici и nastavnici orientacioni znaewa za hendikepot.
Baranite znaewa и ve{tini vklu~uvaat: procenka na specijalnite
potrebi, prilagoduvawe na nastavnata programa, upotrebuvawе na
pomo{nata tehnologija, individualizacija na nastavnite proce-
duri itn., ne zaboravaj}и deka prioritet e ispolnuvawe na potre-
bite na u~enicite. Specijaliziranata obuka za obrazovanieto za
specijalni potrebi treba da gi opfati site vidovi na hendikep,
do ponatamo{nata specijalizacija vo edna ili pove}e specifi~ni
oblasti na hendikepot.
Univerzitetite treba da odigraat golema uloga {to se
odnesuva na istraùvaweto, ocenkata, podgotovkata na nastavni-
cite- obu~uva~i i sozdavaweto na programi za obuka i drugi
vidovi na materijali. Podgotovkata na u~ebnici i organizi-
raweto na seminari za lokalnite administratori, supervizori,
direktori и postari nastavnici e neminovno potrebno za da gi
razvijat svoite kapaciteti, da bidat voda~и vo ovaa oblast и da
obezbedat poddr{ka и obuka za poneiskusniot nastaven kadar.
Isto taka, potrebno e kako vospostavuvawe na sorabotka pome|u
nastavnicite, specijalistite i roditelite, taka i vklu~uvawe na
licata so hendikep vo istraùvawata и obu~uvawata. Ponatamu,
va`no vo obrazovnite sistemi e zastapenosta na obrazoven
178
personal so hendikep, koj }e im dade na u~enicite so hendikep

primeri za nadminuvaweto na istiot.
2.6. Stru~na obuka
Za da se obezbedi ednakov pristap na licata so hendikep do

stru~nata obuka, potrebno e da postojat odredbi vo zakonskite
tekstovi. Preminot od u~ili{teto na rabotnoto mesto e najus-
pe{en koga ve}e e inkorporiran vo obrazovnata programa. Vo taa
smisla, na pravoto na obrazovanie moè da se gleda kako na prv
~ekor do pravoto na vrabotuvawe.
Normite и standardite za stru~nata obuka vo poleto na
vrabotuvaweto na licata so hendikep se objasneti pogore174.
Specifi~ni instrumenti vo ovaa oblast se: Konvencijata {to se
odnesuva na profesionalnata rehabilitacija i vrabotuvawe na
licata so hendikep i Preporakata {to se odnesuva na profesio-
nalnoto vodewe i obuka vo razvojot na ~ovekovite resursi.
3. Pravo na zdravstvena za{tita
Legislativata treba da te`и kon obezbeduvawe na efek-

tivno ostvaruvawe na pravoto na zdravstvena za{tita, bez kakva
bilo diskriminacija. Site lica treba da imaat zdravstveno
osiguruvawe и neophodna pomo{ na raspolagawe, bez finansiski
barieri.
Vladite, vo nivnite nacionalni sistemi na zdravstvena
za{tita, treba da im dadat prioritet na specijalnite potrebi na
licata so hendikep. Odgovornosta mora da se prifati na site
nivoa na sozdavaweto na politikata, so cel prioritetite vo
sevkupniot nacionalen razvoj da gi zemat predvid ovi potrebi и
da gi zajaknat aspektite od ìvotot koi se preduslov za zdravjeto.
Pred po~etokot na reformiraweto na svoite nacionalni sistemi
za zdravstvena za{tita, dràvite treba da odredat koi tipovi na
finansirawe na zdravstvenata za{tita }e gi koristat, za da gi
zgolemat resursite locirani vo zdravstvoto.
Potrebno e postoewe na javno и privatno finansirawe.
Nacionalniot sistem za zdravstvena za{tita treba da go ohra-
bruva u~estvoto na javnite agencii, privatnite и nevladinite
174
Vidi podeatlno: Del III, Poglavje VII, (Pravo na rabota- Pravo na razvivawe
na rabotnite ve{tini).
179
organizacii, vo planiraweto и sledeweto na negovoto izvr{u-

vawe и koristewe.
Sistemot na primarna zdravstvena za{tita treba da
obezbeduva {irok obem na uslugi za le~ewe, rehabilitacija и
druga poddr{ka za ostvaruvawe na osnovnite zdravstveni potrebi
na naselenieto i da obrnuva posebno vnimanie na ranlivite
grupi, kako {to se licata so hendikep.
Vo ~lenot 25 od Univerzalnata deklaracija za pravata na
~ovekot, se naveduva deka sekoe lice ima “... pravo na osiguruvawe
vo slu~aj na ... bolest ...”. ^lenot 10 (|) od Dopolnitelniot
protokol kon Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot vo
oblasta na ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava, bara od
dràvite da gi zadovolat zdravstvenite potrebi na najrizi~nite
grupi, и na onie ~ija {to siroma{tija gi pravi najranlivi.
^lenot 18 (4) od Afrikanskata povleba za pravata na
~ovekot i narodot veli deka licata so hendikep treba da imaat
pravo na specijalni merki na za{tita vo odrùvaweto na nivnite
fizi~ki potrebi.
Vo ~lenot 13 od Evropskata socijalna povelba se
precizira potrebata dràvite na sekoj {to e bez adekvatni
pari~ni sredstva и ne e vo mo`nost da obezbedi takvi sredstva, da
mu obezbedat adekvatna pomo{ и neophodna nega vo slu~aj na
bolest.
i kulturni prava go priznava pravoto na sekoe lice na najdobro
fizi~ko и mentalno zdravje {to moè da se postigne. Toa sozdava
obvrska za dràvite da sozdadat uslovi koi }e obezbedat
medicinski uslugi и grià za sekogo, vo slu~aj na bolest.
So ~lenot 23 (3) od Konvencijata za pravata na deteto, se
predviduva deka sekoga{, koga e mo`no, na deteto so hednikep
treba da mu se obezbedat besplatni zdravstveni uslugi.
^lenot 7 od Konvencijata {to se odnesuva na promo-
viraweto na vrabotuvaweto i za{titata od nevrabotenost (The
Convention concerning Employment Promotion and Protection against
Unemployment), naveduva deka dràvite im obezbeduvaat na licata
nadomest, vo situaciite koi baraat medicinska nega od preven-
tivna ili lekuva~ka (kurativna) priroda. Spored ~lenot 10,
beneficiite vklu~uvaat: (a) primarna zdravstvena za{tita:
a) specijalisti~ka za{tita vo bolnici;
b) neophodnite lekovi; i,
v) hospitalizacija.
180
Ponatamu, vo ~lenot 13 se bara dràvite da im obez-

beduvaat na licata nadomest vo slu~aj na bolest. Spored ~lenot
16, nadomestokot vo slu~aj na bolest }e bide vo forma na
periodi~na isplata.
^lenot 5 (4) od Konvencijata gi ohrabruva dràvite da
obezbedat koristewe na zdravstvena za{tita za licata koi
primaat nadomest vo slu~aj na nevrabotenost, kako i za licata koi
tie gi izdrùvaat. ^lenot 23 zabeleùva deka dràvata ~ija
legislativa go predviduva pravoto na medicinska za{tita и go
pravi direktno ili indirektno zavisno od profesionalnata
aktivnost, }e nastojuva da obezbedi koristewe na zdravstvena
za{tita za licata koi primaat nadomest vo slu~aj na nevra-
botenost и licata koi tie gi izdrùvaat.
^lenot 7 od Konvencijata {to se odnesuva na zdravstvenata
za{tita i nadomestoci vo slu~aj na bolest (The Convention
concerning Medical Care and Sickness Benefits), predviduva deka
tro{ocite predvideni so Konvencijata treba da gi vklu~uvaat:
a) potrebite za zdravstvena za{tita od kurativna i
preventivna priroda; i,
b) nesposobnosta za rabota, koja e posledica na bolest i
vklu~ena suspenzija za zarabotuva~ka, kako {to e definirana so
nacionalnata legislativa.
Ponatamu, vo ~lenot 8 se naveduva deka, zdravstvenata
za{tita }e opfa}a:
a) primarna zdravstvena za{tita;
b) specijalisti~ka za{tita vo bolnici;
v) neophodnite lekovi;
g) hospitalizacija; i,
d) zdravstvena rehabilitacija.
So ~lenot 18 se predviduva deka nadomestokot vo slu~aj na
bolest e periodi~en. Pod “bolest” se podrazbira sekoja nezdrava
sostojba, bez ogled na predizvikuva~ot na istata. ^lenovite 22 i
23 velat deka periodi~nata isplata }e bide takva {to }e dostigne
barem 60% od vkupniot prethoden dohod na korisnikot ili 60%
od platata na prose~en vozrasen rabotnik. ^lenot 29 naveduva
deka baratelot na nadomestokot ima pravo da se àli vo slu~aj
negovoto barawe da e odbieno, kako i pravo na àlba za kvali-
tetot i kvantitetot na nadomestokot.
Paragrafot I od Deklaracijata od Alma-Ata (Declaration of
Alma-Ata), predviduva deka zdravjeto, koe e sostojba na celosna
fizi~ka, mentalna i socijalna blagosostojba, e osnovno pravo na
181
~ovekot. Paragrafot II se odnesuva na postoe~kite “... zna~itelni

neednakvosti vo zdravstveniot status ...“ na lu|eto, kako pome|u
razvienite i zemjite vo razvoj, taka i vo samite razvieni zemji.
^lenot V naveduva deka vladite se odgovorni za zdravjeto na svo-
jot narod, koe moè da se dostigne so obezbeduvawe adekvatni
zdravstveni i socijalni merki. Glavnata op{testvena cel e
obezbeduvawe na nivo na zdravje za site lu|e, koe }e im ovozmoì
da vodat op{testveno i ekonomski produktiven ìvot. ^lenot VII
(6) veli deka “... tie {to imaat nu`da, treba da imaat prioritet
vo zdravstvenata za{tita”, a ~lenot VII predviduva formulirawe
na nacionalni politiki, strategii и planovi za akcija od strana
na vladite, za otpo~nuvawe и poddrùvawe na primarnata zdrav-
stvena za{tita kako del od opse`niot nacionalen sиstem za
zdravstvena za{tita, vo koordinacija so drugite sektori. Dekla-
racijata e zna~ajna za licata so hendikep, zatoa {to promocijata
na primarnata zdravstvena za{tita }e rezultira so prevencija na
hendikepite i so podobruvawe na rehabilitativnite uslugi za
ovie lica.
^lenot 10 (d) od Deklaracijata za socijalen napredok i
razvoj (The Declaration on Social Progress and Development), predvi-
duva socijalniot napredok и razvoj da celi kon postignuvawe na
najvisoki zdravstveni standardi i obezbeduvawe na zdravstvena
za{tita za celata populacija. Vo dopolnenie, ~lenot 19 zabele-
ùva deka besplatnite zdravstveni uslugi i adekvatnite preven-
tivni и kurativni olesnuvawa se sredstvo za postignuvawe na
gorenavedenite celi.
licata so hendikep, gi ohrabruva vostanovuvaweto и razvojot na
javniot sistem na socijalna grià и zdravstvena za{tita.
Paragrafot 96 bara dràvite da koordiniraat programi za pre-
vencija na hendikepite, koi vklu~uvaat sistemi na primarna
zdravstvena za{tita, koi gi opfa}aat site segmenti na popula-
cijata, kako i javni zdravstveni aktivnosti koi }e im pomognat na
lu|eto vo dostignuvaweto na na~in na ìvot, koj }e im ovozmo`и
maksimalna za{tita od pri~inite poradi koi moè da nastane
nekoj vid na o{tetuvawe.
4. Pravo na socijalno osiguruvawe i socijalna za{tita
4.1. Pravo na socijalno osiguruvawe
182
Sistemot na socijalno osiguruvawe na edna dràva e

primarniot na~in vo administriraweto na ekonomskite bene-
ficii. Programite za socijalno osiguruvawe, kako {to se
obe{tetuvaweto na rabotnikot, osiguruvaweto od povreda i
osiguruvaweto vo slu~aj na nevrabotenost, se predvideni da
sozdadat mreà na socijalna bezbednost za licata so hendikep,
koi ne se sposobni da gi zadovolat svoite potrebi. Javnite
fondovi treba da se raspoloìvi za pokrivawe na vonrednite
tro{oci za specijalno dizajniranite ìveali{ta, transportot,
medicinskata и zdravstvenata za{tita, hranata и drugite
pogodnosti za normalen ìvot, rabota i rekreacija na licata so
hendikep.
Sistemite na socijalno osiguruvawe ne treba da gi
diskriminiraat licata so hendikep, vo sprotivno, treba da
obezbeduvaat uslugi za spravuvawe so posebnite potrebi na
licata so hendikep, posebno na pazarot na trudot, so cel da se
pottikne politikata za ramnopravno vrabotuvawe.
^lenot 9 (1) od Dopolnitelniot protokol kon Amerikan-
skata konvencija za pravata na ~ovekot vo oblasta na ekonomski-
te, socijalnite i kulturnite prava sovetuva deka ”... sekoj ima
pravo na socijalno osiguruvawe koe }e go {titi od posledicite ...
od nemo}, koja go spre~uva, fizi~ki ili mentalno, da obezbedi
sredstva za dostoinstven i pristoen ìvot”.
^lenot 9 od Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i
kulturni prava odreduva deka “... sekoj ima pravo na socijalno
obezbeduvawe, vklu~uvaj}i go tuka socijalnoto osiguruvawe”.
^lenot 26 (1) od Konvencijata za pravata na deteto, go
uvaùva pravoto na sekoe dete da koristi socijalna za{tita,
vklu~uvaj}i i socijalno osiguruvawe.
Vo poglavjeto II, Op{ti principi, paragraf 1, od
Deklaracijata od Vankuver za ~ovekovite naselbi (The Vancouver
Declaration on Human Settlements), se naveduva deka podobruvaweto
na kvalitetot na ìvotot na lu|eto, preku zadovoluvaweto na
osnovnite potrebi, vklu~uva socijalno osiguruvawe bez diskri-
minacija.
licata so hendikep veli deka kade {to postoi socijalno
osiguruvawe za op{tata populacija, toa ne treba da gi isklu~uva
ili diskriminira licata so hendikep. Istata izjava e vklu~ena i
vo praviloto 8 (2) od Standardnite pravila za ednakvost na
mo`nostite za licata so hendikep.
183
So ~lenot 6 od Konvencijata {to se odnesuva na

promoviraweto na vrabotuvaweto i za{titata od nevrabotenost,
se predviduva obvrskata na dràvite da obezbedat ednakvost vo
tretmanot na site lica vo ispla}aweto na socijalnite beneficii,
bez diskriminacija na osnova na hendikepot. Prethodno kaàno-
to, ne treba da go spre~i usvojuvaweto na specijalni merki za
ostvaruvaweto na specijalnite potrebi na licata koi imaat
problemi na pazarot na trudot, posebno hendikepiranite grupi.
Paragrafot 29, Preporakata 2 (d) od Deklaracijata od
Kopenhagen i Programata za akcija, prepora~uvaat implementira-
we na politiki, koi obezbeduvaat adekvatna ekonomska и socijal-
na za{tita za vreme na nesposobnost, za site lu|e podednakvo.
So paragrafot 23 od Preporakata {to se odnesuva na
profesionalnata rehabilitacija na licata so hendikep, se
predviduva deka “... na licata so hendikep treba da im se ovozmo`и
da gi koristat site rehabilitaciski uslugi, bez da izgubat kakvi
bilo beneficii od socijalnoto osiguruvawe, koi ne se povrzani
so nivnoto u~estvo vo ovie uslugi”.
Vo paragrafot 7 od Deklaracijata za pravata na licata so
hendikep se naveduva deka licata so hendikep imaat pravo na
ekonomska и socijalna sigurnost.
4.2. Socijalna bezbednost i osiguruvawe povrzano so

vrabotuvaweto
Treba da ima silna obvrzanost za donesuvawe na legi-

slativa koja gi izedna~uva mo`nostite za vrabotuvawe na licata
so hendikep. Donesuvaweto na legislativa koja obezbeduva
mo`nosti za vrabotuvawe }e bide isplatlivo na dolgoro~en plan,
zatoa {to licata so hendikep so tek na vreme bi stanale
samostojni. Odredbite za obnovuvawe na prihodite za licata so
hendikep se vklu~eni vo praviloto 8 od Standardnite pravila za
ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep, koe odreduva deka
“... dràvite se odgovorni za socijalnoto osiguruvawe и prihodite
za izdrùvawe na licata so hendikep”. Ponatamu, praviloto 8 (4)
veli deka “... sistemite za socijalno osiguruvawe treba da
vklu~uvaat pottiknuvawe na vospostavuvaweto na kapacitetite za
zarabotuvawe na licata so hendikep.” Vo dopolnenie, praviloto 8
(5) zabeleùva deka “... programite za socijalno osiguruvawe
treba da gi pottiknuvaat licata so hendikep da baraat rabota, so
cel vospostavuvawe ili obnovuvawe na nivniot kapacitet za
zarabotuvawe”.
184
Dràvite treba da ja ohrabruvaat implementacijata na

merkite и programite koi ovozmoùvaat obezbeduvawe na ovla-
stuvawa za licata so hendikep ednakvi kako i ovlastuvawata na
ostanatite lica. Ovie merki treba da vklu~uvaat obe{tetuvawe,
osiguruvawe od povreda i vo slu~aj na nevrabotenost.
Va`no e da se obezbedi sistemite za socijalno osiguruvawe
da obezbeduvaat pomo{ pri vrabotuvaweto и ekonomska poddr{ka
za onie koi se nevraboteni protiv svojata volja. Nevrabotenosta e
mnogu ra{irena me|u licata so hendikep. Osiguruvaweto vo slu~aj
na nevrabotenost }e im pomogne na licata so hendikep da najdat
rabota preku specijalnite programi prilagodeni na nivnite
posebni problemi, obezbeduvaj}и im vo me|uvreme ekonomska
poddr{ka.
Drugi specijalni merki sozdadeni za ostvaruvaweto na
posebnite potrebi na licata so hendikep, koi imaat poseben
problem so vklu~uvaweto vo pazarot na trudot, treba da go
opfa}aat slednovo:
a) dolgoro~ni pari~ni beneficii za kompenzirawe na
zagubata na prihodite, koja se dol`и na hendikepot;
b) finansiska pomo{ kako nadopolnuvawe, vo slu~aj na
niski prihodi, koi se posledica na hendikepot;
v) prihodi za izdrùvawe za vreme na periodot na
rehabilitacija; i,
g) dopolnitelni ili specijalni beneficii, pari~ni ili od
drug vid, za nadomestuvawe na vonrednite tro{oci za vreme na
nesposobnosta.
Koga povredata ili o{tetuvaweto se predizvikani od
povreda na rabotnoto mesto ili profesionalno zaboluvawe,
nadomestot se ispla}a od:
1) privatnoto osiguruvawe;
2) socijalnoto osiguruvawe; i,
3) gra|anskata odgovornost i nadomest na {tetata.
Licata so hendikep treba da moàt da bidat obes{teteni
po koj bilo od ovie osnovi, ili pak po site. Kako i da e,
obe{tetuvaweto na rabotnikot e najlesniot i najeftiniot na~in
za koristewe od strana na licata so hendikep. Vo pravnite akti
koi }e se donesat vo idnina, treba da bidat opfateni nekolku
pra{awa, kako na primer: kako da se opredeluva pridonesot vo
fondovite za obe{tetuvawe na rabotnikot, и kako }e se
raspredeluva dobivkata.
185
Osiguruvaweto od povreda obezbeduva ekonomska и

socijalna za{tita za vreme na povredata. Zakonodavcite mora da
odredat koi vidovi na uslugi }e bidat pokrieni so osiguruvaweto,
t.e. medicinskite tretmani, rehabilitacijata и vospostavuvaweto
na kapacitetot za zarabotuvawe.
Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot vo ~len
25 veli deka sekoj ~ovek ima pravo na sigurnost vo slu~aj na
okolnosti {to se nadvor od negovata kontrola, a koi vlijaat na
negovoto izdrùvawe. ^lenot XVI od Amerikanskata deklaracija
za pravata na ~ovekot go proklamira pravoto na sekoj na dràvna
za{tita.
^lenot 19 od Dopolnitelniot protokol kon Amerikan-
skata konvencija za pravata na ~ovekot vo oblasta na eko-
nomskite, socijalnite i kulturnite prava predviduva deka
pravoto na vrabotenite lica na socijalno osiguruvawe ja pokriva
medicinskata nega и nadomest ili penziski beneficii vo slu~aj
na povreda pri rabota ili profesionalno zaboluvawe.
^lenot 11 od Konvencijata za eliminacija na site formi
na diskriminacija na ènata, naveduva deka dràvite gi
prezemaat site soodvetni merki zaradi eliminacija na diskrimi-
nacijata na ènite vo oblasta na vrabotuvaweto. Ponatamu,
~lenot 11 (1) (d) veli deka “... takvi merki se prezemaat so cel da
se osigura pravoto na socijalna za{tita posebno vo slu~aj na ...
nesposobnost za rabota”.
^lenot 31 od Konvencijata {to se odnesuva na minimum
standardite za socijalna za{tita (The Convention concerning
Minimum Standards of Social Security), bara od dràvite da im
obezbedat na vrabotenite obe{tetuvawe. Spored ~lenot 34,
beneficiиte treba da vklu~uvaat op{ta и specijalisti~ka nega,
neguvatelska nega, medicinski и farmacevtski nabavki и hos-
pitalizacija. ^lenot 35 predviduva deka dràvnite slu`bi za
medicinska za{tita }e sorabotuvaat so op{tite stru~ni slu`bi
za rehabilitacija, so cel licata so hendikep da se vrabotat na
soodvetni rabotni mesta.
So ~lenot 4 od Konvencijata {to se odnesuva na za{titata
vo slu~aj na povreda pri rabota (The Convention concerning Benefits in
the Case of Employment Injury), se predviduva deka nacionalnata
legislativa {to se odnesuva na za{titata vo slu~aj na povreda na
rabotno mesto, gi za{tituva site vraboteni vo javniot и
privatniot sektor. Vo ~lenot 6 se navedeni tro{ocite koi se
pokrieni vo slu~aj na povreda na rabotno mesto, i toa:
a) bolest;
186
b) nesposobnost za rabota kako rezultat na bolest, koja

vklu~uva prestanok na zarabotuva~kata, predvideno so nacional-
noto zakonodavstvo;
v) celosna zaguba na sposobnosta za zarabotuvawe ili
delumna zaguba na sposobnosta za zarabotuvawe vo povisok, od
predvideniot stepen, so verojatnost da bide trajna ili soodvetna
zaguba na sposobnosta; i,
g) zaguba na izdr{kata, kako rezultat na smrt na
hranitelot od propi{anite kategorii na korisnici.
Ponatamu, ~lenovite 7 и 8 odreduvaat dràvite da defi-
niraat {to podrazbiraat pod “industriska nezgoda” i da odredat
lista na bolesti koi }e se smetaat za profesionlni zaboluvawa
vo nivnoto zakonodavstvo. Dopolnitelno, ~lenot 9 odreduva deka
dràvite na za{titenite lica }e im obezbedat:
a) medicinska za{tita и srodni beneficii koi se
odnesuvaat na bolest; i,
b) pari~ni beneficii koi se odnesuvaat na slu~aite
specificirani vo ~lenot 6 (b), (v) и (g).
^lenot 9, isto taka, veli deka podobnosta za beneficii
moè da ne zavisi od staòt, traeweto na osiguruvaweto ili od
pla}aweto na pridonesite, и deka beneficiиte }e bidat odobreni
vo sekoj slu~aj. Vo ~lenovite 13 i 14 se naveduva deka pari~nite
beneficii ili periodi~nite isplati }e se isplatat vo slu~aj na
privremena zaguba na kapacitetot za zarabotuvawe ili po~etna
zaguba na zarabotuva~kata, so verojatnost da bide postojana.
Dopolnitelno, ~lenot 16 odreduva deka dodatokot na periodi~-
nite isplati ili drugi dopolnitelni ili specijalni beneficii
}e im bidat obezbedeni na licata so hendikep koi imaat potreba
od postojana pomo{ ili nega od drugo lice.
So ~lenovite 19 i 20 se predviduva deka “... vo slu~aj na
periodi~na isplata, iznosot na beneficijata treba da bide takov
{to }e go dostigne, vo odnos na slu~ajot za koj stanuva zbor, za
prose~en primatel, najmalku nazna~eniot procent, od iznosot na
prethodnite zarabotuva~ki na primatelot na beneficiite, ili
najmalku nazna~eniot procent, od sumata na platata na prose~no
vozrasen rabotnik”. ^lenot 23 (1) veli deka “... sekoj pobaruva~ }e
ima pravo na àlba vo slu~aj na odbivawe na negovoto barawe, ili
pravo na àlba za kvalitet ili kvantitet na istoto”.
Konvencijata {to se odnesuva na promocija na vrabotuva-
weto i za{tita od nevrabotenosta, ja priznava va`nata uloga koja
sistemite za socijalno osiguruvawe ja imaat pri obezbeduvaweto
187
na pomo{ pri vrabotuvaweto i ekonomskata poddr{ka za onie koi

protiv svojata volja se nevraboteni. ^lenot 2 bara od dràvite da
prezemat ~ekori za koordinirawe na nivnite sistemi za za{tita
od nevrabotenost i politikite za vrabotuvawe. Potrebno e sis-
temite za za{tita od nevrabotenost, a osobeno metodite za
obezbeduvawe na beneficii vo slu~aj na nevrabotenost, da prido-
nesat za celosno, produktivno i slobodno izbrano zanimawe i da
ne gi obeshrabrat rabotodavcite da nudat, a rabotnicite da
baraat produktivni vrabotuvawa.
So ~lenot 7 se ohrabruvaat dràvite za prioritetna cel da
ja proglasat politikata sozdadena da promovira celosno, produk-
tivno i slobodno izbrano vrabotuvawe, so site soodvetni
sredstva, vklu~uvaj}i í socijalna za{tita. Ovie sredstva treba da
gi vklu~uvaat slu`bite za vrabotuvawe, stru~nata obuka i
stru~noto naso~uvawe. ^lenot 8 dodava deka dràvite treba da
vospostavat specijalni programi koi }e promoviraat dopolni-
telni mo`nosti za vrabotuvawe i pomo{ pri vrabotuvaweto, i da
go ohrabruvaat slobodno izbranoto i produktivno vrabotuvawe za
licata koi se vo ponepovolna polo`ba i koi imaat ili moàt da
imaat pote{kotii pri nao|aweto na trajno vrabotuvawe, kako
{to se licata so hendikep. Ponatamu, ~lenot 24 predviduva deka
pri propi{uvaweto na beneficiite vo slu~aj na nevrabotenost i
periodot na nivnata isplata, dràvata vo svoite presmetki treba
da go ima predvid vidot na hendikepot.
^lenot 27 odreduva deka “... vo slu~aj na odbivawe, povle-
kuvawe, suspenzija ili namaluvawe na nadomestokot ili spor vo
odnos na sumata, pobaruva~ot ima pravo na àlba do slu`bata
odgovorna za {emata na beneficii, a potoa i do nezavisno telo”.
@albenata postapka }e mu ovozmoì na baratelot da bide
pretstavuvan ili da dobiva pomo{ od kvalifikuvano lice po
negov izbor ili od delegat koj ja pretstavuva organizacijata na
rabotnicite, ili od delegat koj ja pretstavuva organizacijata na
za{titenite lica.
So ~lenot 21 (b) od Preporakata {to se odnesuva na
profesionalnata rehabilitacija na licata so hendikep se
predviduva deka finansiskata pomo{ e soodvetnata merka koja bi
im ovozmoìla na licata so hendikep celosno da gi koristat site
uslugi za stru~na rehabilitacija. U{te pove}e, vo paragrafot 22
(1) se naveduva deka treba da se obezbedi finansiska pomo{, so
cel da se olesni podgotovkata za, i zadrùvaweto na soodvetnoto
vrabotuvawe.
188
Vo ~lenot 11 (a) od Deklaracijata za socijalen napredok i

razvoj se naveduva deka “... socijalniot napredok i razvoj celi kon
implementacija na {emite za obezbeduvawe na site lica, koi
poradi bolest, hendikep ili starost se privremeno ili trajno
nesposobni da zarabotuvaat za ìvot”.
Praviloto 8 (1) od Standardnite pravila za ednakvost na
mo`nostite za licata so hendikep predviduva deka izdr{kata
treba da se pro{iri i na licata koi se griàt za licata so
hendikep, a izdr{kata treba da bide namalena ili ukinata vo
slu~aj na postignuvawe na adekvaten i siguren prihod od strana na
licata so hendikep.
licata so hendikep ja ohrabruva sorabotkata na centralno i
lokalno nivo pome|u vladite i organizaciite na rabotodavcite i
organizaciite na rabotnicite, so cel da se razvijat merki za
rehabilitacija na vrabotenite koi bile povredeni na rabotnoto
mesto.
4.3. Socijalni uslugi
Va`no pra{awe e organizacijata na socijalnite slu`bi za

licata so hendikep na nivo na op{tinite i na dràvno nivo.
Dràvata ima glavna odgovornost za obezbeduvawe na socijalnite
uslugi, no moè da gi ohrabruva i op{tinite da go pravat istoto,
posebno preku finansiska pomo{.
Zajaknuvaweto na op{tinskite programi za licata so
hendikep treba da bide nacionalen prioritet, zatoa {to rabo-
teweto preku op{tinite pomaga licata so hendikep da se integri-
raat vo op{testvoto, i zaednicata da ja razbere nezavidnata
polo`ba vo koja se nao|aat istite. Va`no e da se obezbedi aktivno
u~estvo na lokalnite vlasti i op{tinskite organizacii, kako
{to se zdruènijata na gra|ani, stopanskite zdruènija, orga-
nizaciite na ènite, organizaciite na potro{uva~ite, reli-
gioznite tela, politi~kite partii i zdruènijata na roditelite,
vo priznavaweto i zajaknuvaweto na pravata na licata so
hendikep.
Paragrafot 17 od Preporakata {to se odnesuva na
profesionalnata rehabilitacija i vrabotuvawe, predviduva
op{tinite da sorabotuvaat so vladinite pretstavnici vo
identifikuvaweto na potrebite na licata so hendikep vo
zaednicata, i, sekoga{ koga toa e vozmo`no, vklu~uvaweto na
189
licata so hendikep vo aktivnostite i uslugite, koi se generalno

dostapni. Spored paragrafot 18, ”... stru~nata rehabilitacija i
slu`bite/uslugite za vrabotuvawe za licata so hendikep treba da
bidat vklu~eni vo op{tite tekovi na razvojot na zaednicata i,
kade e soodvetno, da primaat finansiska ... poddr{ka”.
Delovi od Svetskiot program na aktivnosti za licata so
hendikep, se odnesuvaat na dejstvuvaweto na op{tinata. Dràvite
se ohrabruvaat da obezbeduvaat finansiska pomo{ za lokalnite
op{tini za razvoj na programi koi im pomagaat na licata so
hendikep i ja ohrabruvaat sorabotkata pome|u lokalnite
zaednici, so cel da se olesni razmenata na informacii. Pona-
tamu, se zabeleùva va`nosta na vklu~uvaweto vo aktivnoto
u~estvo na op{tinskite organizacii.
Paragrafot 41 od Talinskite vode~ki na~ela za akcija vo
razvojot na ~ovekovite resursi vo oblasta na hendikepot veli
deka “... specifi~ni strategii za za{tita od hendikep treba da se
vklu~eni vo op{tinskite programi za podigawe na svesta”. Isto,
naporite na dràvata naso~eni kon ranata identifikacija,
intervencija i prevencija, treba da bidat zajaknati preku
podignuvaweto na javnata svest za hendikepot.
Dràvnite slu`bi se neophodno potrebni, vo dopolnenie
na onie koi se organizirani vo op{tinite. Dràvite treba da
obezbeduvaat uslugi koi }e gi namalat hendikep-efektite na
fizi~kite o{tetuvawa i }e im pomognat na licata so hendikep da
funkcioniraat najdobro {to moàt. Ponatamu, tie moraat da ja
priznaat esencijalnata uloga na lokalnite vlasti vo obezbe-
duvaweto na uslugite i potiknuvaweto na lu|eto da rabotat za
zaedni~ki ekonomski razvoj i socijalna blagosostojba za nivnite
op{tini, i ulogata na me|unarodnata sorabotka pome|u lokalnite
vlasti. Dràvite treba da vovedat soodvetni merki za reali-
zirawe na politikite na ednakvi mo`nosti i za{tita od uslovi
koi moàt da dovedat do hendikep.
5. Pravo na soodveten ìvoten standard
Tretiraweto na licata so hendikep spored medicinskiot

ili modelot na milosrdie, gi pravi zavisni od konkretni
(nehendikepirani) lica i gi oddeluva od ostanatite vo op{tes-
tvoto. Modelot na nezavisno ìveewe ja izrazuva vistinskata
priroda na hendikepot: problem ne e individuata nitu nego-
viot/nejziniot nedostatok. Problemot na hendikepot leì vo toa
kako op{testvoto odgovara (reagira) na nedostatokot na indivi-
190
duata i kako toa go pravat fizi~kite i socijalnite opkruùvawa.

Socijalniot model, od tie pri~nni, moè da im bide polezen
instrument na licata so hendikep i nivnite partneri da napravat
pozitivni promeni vo svojot ìvot, a nehendikepiranite podobro
da go razberat hendikepot175.
Od tie pri~ini, na ova pravo mu se pridava golema va`nost
i e artikulirano vo ~lenot 25 od Univerzalnata deklaracija za
pravata na ~ovekot, ~lenot 11 od Me|unarodniot pakt za ekonom-
ski, socijalni i kulturni prava i ~lenot 27 od Konvencijata za
pravata na deteto. Pravoto na soodveten ìvoten standard
vklu~uva, pome|u drugoto, i pravo na hrana, obleka i ìveali{te.
Toa e tesno povrzano so pravoto na socijalna za{tita i socijalni
uslugi.
5.1. @iveali{te
Soodvetnoto zasolni{te e va`na komponenta na ekonom-

skite i socijalnite prava. Neadekvatnoto ili nedostigot na
zasolni{te pridonesuva za zaguba na zdravjeto, bezbednosta i
dostoinstvoto. Dràvite razvivaat politiki i nasoki i
obezbeduvaat uslugi koi }e im obezbedat na licata so hendikep da
ìveat vo soodvetni uslovi.
i kulturni prava priznava deka “... sekoj ima pravo na soodveten
ìvoten standard, dovolen za samiot nego i za negovoto semejstvo
... vklu~uvaj}i i ìveali{te. Dràvite- ~lenki }e prezemat
soodvetni merki zaradi obezbeduvawe na ostvaruvaweto na ova
pravo ... “.
^lenot 27 (3) od Deklaracijata za socijalen napredok и
razvoj gi pottiknuva dràvite da obezbeduvaat programi za
pomo{, kako {to se ìveali{ta za roditelite и za staratelite.
Ponatamu, ~lenot 18 (g) ja priznava implementacijata na progra-
mite za eftini ìveali{ta vo ruralnite и urbanite sredini,
kako prikladno sredstvo vo obidot da se postignat celite na
socijalniot napredok и razvoj.
Op{tiot princip I paragraf 1 od Preporakata {to se
odnesuva na ìveali{tata za rabotnicite (The Recommendation
175
Za trite modeli vidi podetalno: Harris, A. Enfield S., Disability, Equality and
Human Rights, A Training Manual for Development and Humanitarian Organisations, Oxfam
GB, Action on Disability and Development, 2003, pp.169-172.
191
concerning Workers’ Housing), naveduva deka preporakata se odnesuva

na ìveali{tata za rabotnicite, vklu~uvaj}и gi i licata so
hendikep. Ponatamu, op{tiot princip II paragrafot 1-5
predviduva deka dràvite }e promoviraat, vo ramkite na op{tata
stanbena politika, izgradba na ìveali{ta и sli~ni objekti, so
cel obezbeduvawe na soodvetni и pristojni ìveali{ta и pogodna
ìvotna sredina za site rabotnici и nivnite semejstva. Prio-
ritet im se dava na onie ~ii potrebi se najurgentni; odrùvawe-
to, podobruvaweto и moderniziraweto na postoe~kite ìveali{-
ta и sli~nite objekti; obezbeduvawe na soodvetno и pristojno
ìveali{te, koe nema da go ~ini rabotnikot pove}e od eden
razumen del od negoviot prihod, bilo za kirija, bilo za isplata za
kupuvawe na odnosnoto smestuvawe; и, implementacija na stanbeni
programi koi obezbeduvaat soodvetno pole za rabota za privat-
nite, me{ovitite и javnite pretprijatija vo grade`ni{tvoto.
So Op{tiot princip III paragraf 8 se ohrabruvaat drà-
vite da formiraat centralno telo koe vo sebe }e gi obedinuva
site javni slu`bi koi imaat nekakva odgovornost povrzana so
domuvaweto. Odgovornostite na toa telo treba da vklu~uvaat
prou~uvawe и procenka na potrebite za rabotni~ki ìveali{ta и
sli~ni objekti, и formulirawe na programi za rabotni~ki
ìveali{ta. Vo Op{tiot princip V paragrafite 13-17, se
razgleduvaat metodite na finansirawe. Od dràvite se bara da
obezbedat dostapnost na privatnite и javnite objekti preku zaemi
so umereni kamatni stapki и dopolnuvawe na ovie olesnuvawa so
drugi soodvetni metodi na direktna и indirektna finansiska
pomo{. Ova treba da vklu~uva subvencii, dano~ni koncesii,
namaluvawe na visinata na danokot za opredeleni privatni,
me{ani и javni sopstvenici na stanbenite objekti, so cel da gi
ohrabrat me{anite и sli~nite neprofitni stanbeni-dru{tva.
Od dràvite, isto taka, se bara: da obezbedat dostapnost na
privatnite i javnite objekti za zaemi pod razumni uslovi za
rabotnicite koi sakaat da poseduvaat ili gradat sopstveni
ìveali{ta, prezemawe i na drugi ~ekori koi }e go olesnat pose-
duvaweto na dom; vostanovuvawe nacionalen sistem na obez-
beduvawe so hipoteka ili javni garancii za privatnite hipoteki,
kako sredstva za promocija na gradeweto na ìveali{ta za
rabotnicite; и stimulirawe na {tedeweto и ohrabruvawe na
investiraweto.
Paragrafite od 19 do 25 od Predlozite {to se odnesuvaat
na metodite za aplikacija (Suggestions Concerning Methods of
Application), spomenuvaat drugi {emi na finansirawe, kako {to e
192
ohrabruvaweto na {tednite fondovi и slu`bite za socijalno

osiguruvawe da gi koristat svoite raspolo`livi rezervi za
dolgoro~no investirawe. Ponatamu, {emite vklu~uvaat obezbedu-
vawe na olesnuvawa na zaemite za ìveali{tata na rabotnicite i
davawe na specijalna finansiska pomo{ na rabotnicite koi ne
moàt da zadràt soodvetno smestuvawe poradi nesoodvetni
prihodi.
Delot III, paragrafot 24 od Agendata za domuvawe (The
Habitat Agenda), ja priznava obvrskata na dràvite da im
ovozmoàt na licata da go zadràt zasolni{teto i da gi za{titat
и podobrat ìveali{tata и naselbite. Paragrafot 25 bara od
dràvite da obezbedat postojanost и koordinacija na makro-
ekonomskata и stanbenata politika, kako socijalen prioritet vo
ramkite na nacionalnite programi za razvoj и urbanite politiki.
Ponatamu, da promoviraat {irok, ne-diskriminatorski pristap
do otvoreno, uspe{no, efikasno и soodvetno finansirawe za site
lu|e, vklu~uvaj}и mobilizirawe na inovativnite finansiski и
drugi resursi-javni и privatni- za razvoj na op{tinite. Zgolemu-
vaweto na dostapnite stanbeni prostori preku soodvetni
regulatorni merki и stimulacii na pazarot (P.44) и promo-
viraweto na zasolni{ta i uslu`ni slu`bi za licata so hendikep,
se isto taka obvrska na dràvite spored paragrafot 25 od
Agendata za domuvawe.
Vo paragrafot 30 se naveduva deka dràvite treba da gi
zajaknat postoe~kite finansiski mehanizmi, so cel finansirawe
na zasolni{ta и naselbi. Paragrafot 31 (g) predviduva deka “...
dràvite }e ja pottiknat pristapnosta na pazarot za onie koi se
pomalku organizirani и informirani, ili na drug na~in
isklu~eni od u~estvoto, obezbeduvaj}и poddr{ka, kade e soodvet-
no, и promovirawe na kreditnite mehanizmi и drugi instrumenti
koi se odnesuvaat na nivnite potrebi”. Paragrafot 44 (6) bara od
dràvite da sozdadat и promoviraat pazarno-orientirana sti-
mulacija za ohrabruvawe na privatniot sektor za ispolnuvawe na
potrebata za pristapni iznajmeni и sopstveni ìveali{ta. Para-
grafot 49 (d) gi ohrabruva dràvite da koristat javni politiki,
kako {to se potro{uva~kata, dano~nata, monetarnata politika и
politikata na planirawe, za stimulirawe na odr`livite pazari
na stanovi.
Paragrafot 51 predviduva deka dràvite treba da usvojat
politiki koi }e osiguruvaat pristap do novite javni zgradi ili
objekti, и javni ìveali{ta za licata so hendikep. Ponatamu, se
193
predviduva deka za vreme na renoviraweto na postoe~kite zgradi,

sli~ni merki treba da bidat usvoeni. Finansiskite institucii za
domuvawe go opsluùvaat konvencionalniot pazar, no, ne sekoga{
odgovaraat soodvetno na razli~nite potrebi na golem segment od
populacijata, posebno na onie koi pripa|aat na ranlivite grupi и
grupite vo nezavidna situacija, kako {to se licata so hendikep.
Za da se podobrat postojnite sistemi za finansirawe na
stanbenite objekti, paragrafot 61 predviduva deka dràvite
treba:
1) da usvojat politiki koi }e ja zgolemat mobilnosta na
stanbenoto finansirawe i }e go pro{irat davaweto na krediti
na pove}e lu|e koi ìveat vo siroma{tija, odrùvaj}i ja
solventnosta na kreditnite sistemi;
2) da vospostavat sestran, detalen korpus na pravoto na
sopstvenost;
3) da go ohrabrat privatniot seкtor da gi mobilizira
resursite za ostvaruvawe na razli~nite barawa za ìveewe,
vklu~uvaj}i izdavawe na stanovi, odrùvawe i rehabilitacija; i,
4) da go decentraliziraat iskoristuvaweto na zaemite na
pazarot na hipoteki i da go ohrabrat privatniot sektor da go
stori istoto, so cel da obezbedat pogolem realen pristap do
kreditite.
Paragrafot 68 veli deka so podobruvaweto na kvalitetot
i namaluvaweto na tro{ocite na izgradba, stanbenite objekti i
drugite strukturi }e traat podolgo, }e bidat podobro za{titeni
od katastrofi, }e bidat dostapni za populacijata so niski
prihodi i }e bidat pristapni za licata so hendikep, so {to }e se
obezbedi podobra sredina za ìveewe.
Paragrafot 8 od Deklaracijata od Vankuver za ~ovekovite
naselbi, predviduva deka ”... soodvetnoto zasolni{te i uslugite se
osnovno pravo na ~ovekot, koe sozdava obvrska za dràvite da
obezbedat negovo ostvaruvawe za site lu|e, zapo~nuvaj}i so
direktna pomo{ na onie koi se vo najnezavidna polo`ba, preku
naso~eni programi za samopomo{ i zaedni~ka akcija“ (Del III,
Guidelines for Action).
Vo Op{tata strategija za domuvawe do 2000 godina (Global
Strategy for Shelter to the year 2000), vo Annex 1, se izlagaat vode~kite
nasoki, koi dràvite treba da gi imaat predvid pri formuli-
raweto na nacionalnite strategii za domuvawe. Kratok opis na
ovie nasoki e daden podolu:
1. Nacionalnata strategija za domuvawe treba da dade jasni
operativni celi za razvojot na uslovite za domuvawe,
194
kako vo uslovi na izgradba na novi domovi, taka i vo

uslovi na nadogradba i odrùvawe na postojnite do-
movi, infrastruktura i uslugi.
2. Soodvetniot standard kon koj se celi, treba da bide
identifikuvan na osnova na analizi na standardot i
mo`nostite dostapni za celnata populacija.
3. Celite na politikata za domuvawe treba da bidat
povrzani so celite na sevkupnata ekonomska politika.
4. Direktnata vladina poddr{ka treba, glavno, da bide
naso~ena kon onie populaciski grupi na koi im e naj-
potrebna.
5. Javniot sektor e odgovoren za razvojot i implementira-
weto na merkite od nacionalnite politiki za domuva-
we i za usvojuvaweto na merkite koi }e ja stimuliraat
posakuvanata aktivnost kaj drugite sektori.
6. Razvoj na administrativnite, institucionalnite i
legislativnite zada~i, koi podpa|aat pod direktnata
odgovornost na dràvata, kako na primer registra-
cijata na zemji{teto и regulacijata na izgradbata.
7. Analizite na dostapnosta }e obezbedat kriteriumi za
definirawe na vistinskite prioriteti i soodvetni
pristapi za angaìrawe na javniot sektor.
8. Treba da se razvijat mehanizmi za koordinacija na
aktivnostite pome|u agenciite i vnatre{nite aktiv-
nosti na agenciite. Isto taka, potrebno e razvivawe na
re{enija za postojano sledewe, proverka i revizija na
strategijata.
5.2. Hrana
Nacionalnite zakonodavstva treba da sodràt odredbi koi

bi pomognale vo zgolemuvaweto na proizvodstvoto i podobruva-
weto na distribucijata na hrana. Dràvite moàt da go zgolemat
pristapot do hranata preku pribliùvaweto na primarnata
zdravstvena za{tita. Gladta e eden od glavnite faktori odgovor-
ni za zgolemeniot broj na licata so hendikep, i zgolemuvaweto na
pristapot do hranata preku merki kako {to se subvencii vo
ruralnite sredini za zgolemuvawe na proizvodstvoto, trgovijata,
dostapni ceni i drugi merki, }e pomognat vo spre~uvaweto na
hendikepot.
195
Postignuvaweto na obezbedenost so hrana vklu~uva elimi-

nirawe na aktuelnata glad, so koja denes se soo~uvaat stotici
milioni lu|e, i namaluvawe na rizicite od ponatamo{na glad.
Treba da se prezeme sekakov vid na napor, koj }e se odnesuva i na
simptomite i na pri~inite za gladta.
Pomo{ta vo hrana e esencijalna za za~uvuvawe i
odrùvawe na ìvotot. Kako i da e, direktniot transfer na hrana
mora da bide sleden so aktivnosti naso~eni kon post-kriznata
rehabilitacija na pogodenite doma}instva. Pogolemo vnimanie
treba da se obrati na vospostavuvaweto na podobreni mehanizmi
na podgotvenost za idni katastrofi i soodvetni investicii
nameneti za namaluvawe na ranlivosta vo krizni situacii.
Nedostigot na hrana mora da bide nadopolnet so napori vo
oblastite kako {to se ishranata, zdravjeto, obrazovanieto,
usovr{uvaweto, reproduktivnoto zdravje, sozdavawe na imot i
generirawe na prihodot, t.e. so investirawe vo lu|eto. Pomo{ta
vo hrana moè da obezbedi direktna pomo{ za lu|eto koi nemaat
kupovna mo} i moè da ja zajakne trgovijata preku gradewe na
transportna infrastruktura, ili da gi zgolemi pazarnite sistemi
preku lokalnata magnetizacija i lokalnata nabavka na hrana.
~lenot 25, go priznava pravoto na hrana.
^lenot 12 od Dopolnitelniot protokol kon Amerikanska-
ta konvencija za pravata na ~ovekot vo oblasta na ekonomskite,
socijalnite i kulturnite prava, veli deka “... sekoj ima pravo na
soodvetna ishrana, koja garantira mo`nost za uìvawe na
najvisoko nivo na fizi~ki, emocionalen и intelektualen razvoj”.
Vo dopolnenie, ~lenot 12 predviduva obvrska za dràvite da ja
podobrat distribucijata na hranata.
i kulturni prava, naveduva deka sekoj ima pravo na soodvetna
hrana и e osloboden od glad, “... dràvite }e donesat poedine~no
ili preku me|unarodna sorabotka potrebni merki za za{tita na
ovaa pravo, vklu~uvaj}i gi tuka i konkretnite programi”. Mer-
kite vklu~uvaat specifi~ni programi koi gi podobruvaat
metodite na proizvodstvo, za~uvuvawe i podelba na prehranbenite
proizvodi preku celosno koristewe na tehni~kite и nau~nite
soznanija, celosno {irewe na vospitnite principi za ishranata и
so razvivawe ili reforma na agrarnite sistemi, na na~in {to bi
obezbedil kolku e mo`no podobro osposobuvawe i iskoristuvawe
na prirodnite bogatstva.
196
So ~lenot 27 (3) od Konvencijata za pravata na deteto se

predviduva obezbeduvawe na materijalna pomo{ i programi za
potpora od strana na dràvata, posebno vo pogled na ishranata, so
cel da im pomognat na roditelite и na drugite lica odgovorni za
deteto.
^lenot 10 (b) od Deklaracijata za socijalen napredok i
razvoj ja odreduva eliminacijata na gladta i na lo{ata ishrana
kako edna od celite za socijalniot napredok i razvoj.
Paragrafot 4 od Univerzalnata deklaracija za iskore-
nuvaweto na gladot i lo{ata ishrana (The Universal Declaration on
the Eradication of Hunger and Malnutrition), predviduva deka sekoja
dràva treba da gi otstrani pre~kite za proizvodstvo na hrana и
treba da obezbedi soodvetni stimulacii za zemjodelcite.
Potrebno e implementirawe na efektivnite merki, kako {to se
reformite na agrarnata, dano~nata, kreditnata i investicionata
politika. U{te pove}e, paragrafot 11 bara od dràvite da gi
prilagodat svoite zemjodelski politiki i da mu dade prioritet na
proizvodstvoto na hrana.
Svetskiot samit na Afrika za hranata (The World Food
Summit of Africa-WFS), koj {to proizleze kako zaklu~ok od Regio-
nalnata konferencija za Afrika na Organizacijata za hrana i
agrikultura na ON (Food and Agriculture Organization- FAO176) vo
1996 godina, preku svoite Politi~ki izjavi gi povikuva site
dràvi da ja potvrdat svojata obvrzanost kon politikite koi }e
obezbedat dostapnost i postojanost na nabavkite na soodvetna
hrana, kako i pristap do soodvetnata ishrana za site. Programata
na akcija na ovoj samit ja naglasuva potrebata sekoja dràva da ja
izbere sopstvenata strategija za odrùvawe na obezbedenosta so
hrana, poradi varira~kite individualni okolnosti. Me|utoa, vo
sekoj slu~aj, treba da se dostignat slednive celi, i toa:
a) ovozmoùvawe na politi~ka i ekonomska sredina za
obezbedenosta so hrana;
b) podobruvawe na pristapot do hrana za siroma{nite i
ranlivite grupi;
v) zabrzuvawe na zemjodelskiot i ruralniot razvoj;
g) obezbeduvawe adekvatna i navremena pomo{ vo hrana i
pomo{ vo itni slu~ai;
d) zgolemuvawe na kapacitetot za doma{no snabduvawe so
hrana; i,
176
Vidi podetalno: FAO- Food and Agricultural Organization, http://www.fao.org
197
|) zgolemuvawe na kapacitetot za prihodi od izvoz, zaradi

zadovoluvawe na uvoznite potrebi.
Na Svetskiot samit na Evropa za hranata (The World Summit
of Europe), odràn vo 1996 godina vo Tel Aviv, se naglasuvaat
nekolku celi, vklu~uvaj}i gi i slednive:
a) obezbeduvawe na politi~ka i ekonomska sredina za
obezbedenosta so hrana;
b) obezbeduvawe na odr`livi sigurnosni mreì i sistemi
na socijalna poddr{ka za nedostigot na hrana;
v) obezbeduvawe na dostapnosta na soodvetnata snabdenost
so hrana; i,
g) zajaknuvawe na ulogata na Evropa vo podobruvaweto na
globalnata snabdenost so hrana.
5.3. Transport
Podvi`nosta e eden od najzna~ajnite faktori vo reha-

bilitacijata na licata so hendikep. Taa pridonesuva za niven
dostoinstven ìvot i ìvoten standard. Taa e povrzana so
op{tata pristapnost na okloinata. Diskriminacija na licata so
hendikep vo obezbeduvaweto na uslugite na javniot prevoz ne smee
da postoi, treba da postojat posebni merki koi }e im ovozmoàt
slobodno dvièwe i pristap do rabotnite mesta i ostanatite
javni mesta na site lica so hendikep.
Dràvite treba da donesat legislativa koja obezbeduva
pristap do transportnite uslugi za licata so hendikep. Ovie
vladini inicijativi se vitalni za integracijata na ovie lica vo
op{tite op{testveni tekovi i za efektuirawe na pravoto na
rabota.
Vladite moàt da gi obezbedat ovie uslugi na razli~en
na~in, kako na primer: pravewe na javniot transport dostapen,
remodelirawe na pe{a~kite pateki, so cel da se napravat
dostapni za licata so hendikep, posebno za onie koi koristat
invalidski koli~ki ili za licata so vizuelen hendikep; parking
so pravo na prvenstvo za licata so hendikep; ili, obezbeduvawe
pottik za rabotodavcite i op{tinskite organizacii da obezbedat
prevoz.
Drugi merki kako {to se: pari~ni subvencii, podobruvawe
na postoe~kite javni transportni sistemi, specijalno adaptirani
avtomobili i transferot na novite trnsportni tehnologii, se
isto taka va`ni za obezbeduvaweto na integracijta na licata so
hendikep vo op{tite tekovi na op{testvoto.
198
^lenot 18 (d) od Deklaracijata za socijalen napredok i

razvoj go ohrabruva razvojot i pro{iruvaweto na transportnite
sistemi, posebno vo zemjite vo razvoj.
Vo paragrafot 11 (`) od Preporakata {to se odnesuva na
profesionalnata rehabilitacija i vrabotuvawe, se predviduva
deka na licata so hendikep treba da im se obezbedat soodvetni
transportni sredstva do i od mestata za rehabilitacija i rabota.
Paragrafot 104 (a) od Agendata za domuvawe, veli deka
dràvite treba da go poddrùvaat pristapot na politikata na
integriran transport, koj go istraùva celoto pole na tehni~ki i
menaxmentski mo`nosti i obrnuva potrebno vnimanie na
potrebite na site populaciski grupi, posebno na onie ~ija
podvi`nost e namalena poradi hendikep, starost, siroma{tija
ili nekoja druga pri~ina.
licata so hendikep, gi ohrabruva dràvite vo nivnite napori da
osiguraat pristap do site novi javni transportni sistemi za
licata so hendikep. Dopolnitelno, na dràvite im se prepora~uva
usvojuvawe na merki koi }e go ohrabrat pristapot do postoe~kite
javni transportni sistemi za licata so hendikep.
Na regionalno nivo, EU ima doneseno nekolku pravni
dokumenti vo vrska so ova pra{awe, i toa: potiknata od Rezolu-
cijata donesena na Evropskata konferencija na ministrite za
transport od 22 april 1997 godina, koja go pottiknuva recipro-
citetnoto priznavawe na kartite za parkirawe na licata so
hendikep, imaj}i predvide deka, treba da im seovozmoì na licata
so hednikep da parkiraat najblisku do svojata destinacija,
Sovetot donese Preporaka (98/376/ES) za karta za parkarawe za
licata so hendikep na 4 juni 1998 godina.
Dopolnitelno e doneseno Soop{tenieto na Komisjata od
10 maj 2000 so naslov “Kon Evropa oslobodena od pre~ki za licata
so hendikep”, vo koe se artikulira pra{aweto za razvojot na
integrativna strategija za razre{uvawe na socijalnite i
fizi~kite pre~ki koi go onevozmoùvaat pristapot za licata so
hendikep. Za istoto pra{awe, Evropskiot parlament ima usvoeno
sli~na rezolucija.
Bi zaklu~ile deka so predvidenoto pravo na soodveten
ìvoten standard se odreduvaat ramkite vo koi moè da se opfati
razli~na sodrìna, vo zavisnost od op{testvenite pretpostavki.
Eden od najnovite i najrevolucionernite principi e principot
na univerzalen dizajn (Universal Design), odnosno “dizajn za site”.
199
Vo su{tinata na istiot leì seopfatnoto ureduvawe na

op{testvoto koe gi zema predvid razli~nite mo`nosti i potrebi
na licata. Dopolnitelno, doslednata prakti~na primena na ovoj
princip }e zna~i otstranuvawe na preprekite i sozdavawe na
preduslovite potrebni za celosno po~ituvawe na pravata na site
podednakvo.
Vo april 1993 godina vo Dablin, Irska osnovan e
Evropskiot institut za dizajn i hendikep, specijalizirana
evropska institucija koj gi postavi temelite na konceptot na
univerzalen dizajn. Po donesuvaweto na Deklaracijata od
Me|unarodnata konferencija za univerzalen dizajn vo 2002 godina
vo Jokohama, Japonija, na univerzalno nivo, vo 2003 godina na
regionalno nivo, Sovetot na ministri na EU pristapi kon done-
suvawe na Rezeloucija za voveduvawe na principot na univerzalen
dizajn vo programite na site profesii koi rabotat so urbanizam i
prostorno planirawe, so koja se ovozmoì studentite na ovie
fakulteti da go razberat principot na univerzalen dizajn vo
negoviot vistinski kontekst177.
6. Pravo na socijalna integracija
Sevkupnata cel na politikata za hendikepot e da ja

promovira socijalnata integracija na licata so hendikep. Zatoa,
principot na socijalnata integracija, zaedno so celta- sozdavawe
na ednakvi mo`nosti za site, e inkorporiran vo site pova`ni
instrumenti povrzani so pra{awata za hendikepot.
hendikep predviduva deka ovie lica imaat pravo da ìveat so
svoite semejstva ili so svoite posvoiteli i da u~estvuvaat vo site
socijalni aktivnosti. ^lenot 23 od Konvencijata za pravata na
deteto bara od dràvite- ~lenki da obezbedat decata so hendikep
da imaat uslovi koi go olesnuvaat aktivnoto u~estvo na decata vo
zaednicata.
So zalo`bata 4 od Deklaracijata od Kopenhagen i Progra-
mata za akcija, dràvite se obvrzuvaat da promoviraat socijalna
integracija. Dopolnitelno, so zalo`bata 1, dràvite se obvrzu-
177
Vidi podetalno: The Center for Universal Design N.C. U.S.A. publication; Informativni
centar za osobe sa invaliditetom “Lotos”, Tuzla.
200
vaat da sozdadat pristapnost na socijalnata okolina za licata so

hendikep.
Paragrafite 22 i 63 od Vienskata deklaracija i Progra-
mata za akcija, predviduvaat deka “... dràvite go obezbeduvaat
aktivnoto u~estvo na licata so hendikep vo site sferi na op{te-
stvenoeto ìveewe”.
Sevkupnata cel na Standardnite pravila za ednakvost na
mo`nostite za licata so hendikep e socijalna integracija na
licata so hendikep, preku sozdavawe na ednakvi mo`nosti na site
op{testveni poliwa. Isto taka, glavna cel na Svetskiot program
na aktivnosti za licata so hendikep e sozdavaweto na ednakvi
mo`nosti za licata so hendikep i, preku toj proces, da se dojde do
nivno celosno integrirawe vo op{testvoto.
7. Pravo na u~estvo vo kulturnite aktivnosti
Pravoto na u~estvo vo kulturnite aktivnosti treba da se

primenuva na site lica, vklu~uvaj}i gi í licata so hendikep. Vo
realnosta, kako i da e, na ovie lica ~esto im se uskratuva mo`-
nosta za celosno u~estvo vo kulturniot ìvot na zaednicata na
koja i pripa|aat. Ova li{uvawe se izrazuva preku fizi~kite i
socijalnite barieri koi proizleguvaat od neinformiranosta,
ramnodu{nosta i stravot.
~ovekot, predviduva deka “... sekoj ima pravo slobodno da
u~estvuva vo kulturniot ìvot na zaednicata ...”. ^lenot 15 (1) (a)
od Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava,
go priznava pravoto na sekoj da u~estvuva vo kulturniot ìvot.
Ova pravo e povredeno, na primer, koga ne e ovozmoèn pristap do
objektite vo koi se odrùvaat kulturnite aktivnosti (kina,
teatri, biblioteki, sportski stadioni, muzei i sl.), i koga licata
so hendikep se isklu~eni poradi predrasudite za nivnata
sposobnost da u~esvuvaat.
Pravoto na u~estvo vo kulturniot ìvot e sodràno i vo
regionalnite instrumenti na za{tita na pravata na ~ovekot.
Taka, Dopolnitelniot protokol kon Amerikanskata konvencija za
pravata na ~ovekot vo oblasta na ekonomskite, socijalnite i
kulturnite prava vo svojot ~len 14 go podvlekuva pravoto na sekoj
da u~estvuva vo kulturniot i umetni~kiot ìvot na zaednicata.
Ponatamu, so ~lenot 17 (2) od Afrikanskata povleba za pravata na
201
~ovekot i narodot se garantira pravoto na sekoja individua da

u~estvuva vo kulturniot ìvot na svojata zaednica.
mo`nostite za licata so hendikep, predviduva deka dràvite mora
da obezbedat licata so hendikep da se integrirani i da moàt da
u~estvuvaat vo kulturnite aktivnosti pod ednakvi uslovi kako i
drugite lica.
Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep, vo
svojot paragraf 135, odreduva deka dràvite treba da obezbedat
licata so hendikep da imaat mo`nosti da go koristat svojot
kreativen, umetni~ki i intelektualen potencijal vo celost, ne
samo vo svoja korist, tuku i za zbogatuvawe na zaednicata. Zatoa,
treba da im bide obezbeden pristapot do kulturnite aktivnosti.
8. Pravo na pristapna fizi~ka i informaciona okolina
Za licata so hendikep, pove}eto prava na ~ovekot, vklu-

~uvaj}i ja i slobodata da primaat informacii, slobodata na
dvièweto, pravoto na rabota ili pravoto na socijalna integra-
cija se vo tesna zavisnost od pristapnosta. Mnogu lica so
hendikep se isklu~eni od aktivnoto u~estvo vo op{testvoto zatoa
{to vleznite vrati se premnogu tesni za invalidskite koli~ki,
skalite koi ne moàt da gi iska~at vodat do zgradite, avtobusite,
vozovite i avionite; telefonite i prekinuva~ite za struja koi ne
moàt da bidat dosegnati; sanitarnite objekti koi ne moàt da
bidat koristeni. Sli~no i drugi vidovi na barieri moàt da gi
isklu~at licata so hendikep, kako na primer usmenata komuni-
kacija, koja gi ignorira potrebite na gluvite lica i pi{anata
komunikacija, koja gi ignorira potrebite na slepite lica. Ovie
barieri se rezultat na neznaewe i nedostig na obyiri, tie
postojat i nasproti faktot deka pove}eto od niv, so vnimatelno
planirawe, moàt da se izbegnat bez nekoi pogolemi tro{oci.
Iako nekoi zemji donesoa legislativa i zapo~naa kampawi
za javna edukacija, zaradi eliminirawe na ovie pre~ki, sepak
problemot ostanuva da bide krucijalen. Potrebna e legislativa
koja }e postavi standardi za pristap do informati~kata
tehnologija i do javnite mesta koi vodat smetka za potrebite na
licata so hendikep.
8.1. Informacii za standardite na dostapnost
202
Pove}eto od informaciite i izvorite koi gi navedovme se

bazirani na iskustvata na industriskite dràvi. Kako {to drà-
vite- ~lenki gi usvoija inicijativite na OON za implementira-
we na prioritetite po pra{aweto na dostapnosta, izloèni vo
Standardnite pravila, pokraj drugite dokumenti, taka postoi i
evidentna potreba za pro{iruvawe na tradicionalnite defini-
cii na re{enijata za dostapnost i razvivawe na efektivni i
realni mo`nosti za politikata na pristapnost za zemjite vo
razvoj. Vrz osnova na na{ite istraùvawa, veruvame deka mora da
se vospostavi virtuelen pat {to }e ja olesni razmenata na
inforamacii pome|u onie koi ja sozdavaat politikata, zaednicata
na licata so hendikep i grade`nata industrija, po pra{awata na
dostapnosta, zaradi istraùvawe na posebnite barawa za
sozdavawe na sredini bez ograni~uvawe nasekade.
8.2. Pristap do javni mesta
Isto taka, potrebna e legislativa {to }e vospostavi stan-

dardi za gradewe i na privatni i na javni objekti koi }e vodat
smetka za potrebite na licata so hendikep. Fizi~kite barieri
~estopati se pre~ka za celosna integracija na licata so hendikep
vo javniot ìvot.
Deklaracijata od Kopenhagen i Programata za akcija, vo
delot B 26 (1), odreduva deka dràvite treba da storat napor da ja
napravat fizi~kata okolina pristapna za licata so hendikep. Vo
ovaa deklaracija naglaseni se slednive temi:
a) pravilata za pristapnost, kako arhitektonski grade`ni
pravila;
b) javnite ìveali{ta, kako zasolni{ta za bezdomnici; i,
v) javniot prevoz, kako patuvawe so patnici so hendikep.
U{te pove}e, vodi~ot pod naslov “Dizajnirawe so grià:
Vodi~ za adaptacija na izgradenata okolina za licata so hen-
dikep” (Designing with Care: A guide to Adaptation of the built
Environment for Disabled People), (Me|unarodna godina za licata so
hendikep na ON (IYDP), 1981), predviduva tehni~ki i
arhitektonski nasoki za gradewe i vo privatniot i vo javniot
sektor, so posebno vnimanie za licata so hendikep.
Paragrafot 11 (д) od Preporakata, {to se odnesuva na
profesionalnata rehabilitacija i vrabotuvawe, predviduva deka
site barieri i pre~ki koi se odnesuvaat na prevozot na licata so
hendikep i pristapot i slobodnoto dvièwe vo rabotnite pros-
203
torii za vreme na nivna obuka i vrabotuvawe treba da bidat

eliminirani.
Paragrafot 17 od Agendata za domuvawe, veli deka edna od
celite na Agendata e da se zgolemi pristapot na licata so
hendikep do stanbenite objekti, preku podobruvawe na kvalitetot
na nivnoto ìveewe. Vo delot III, se naveduva deka standardite za
pristapnost treba da se vo soglasnost so Standardnite pravila za
ednakvost na mo`nostite za licata so hendikep.
Paragrafot 23 od Svetskiot program na aktivnosti za li-
cata so hendikep odreduva deka “... sekoj {to e odgovoren, vo koj
bilo vid, na pretprijatie, treba istoto da go napravi pristapno
za lica so hendikep”. Ova vklu~uva javni agencii, nevladini
organizacii i privatni firmi i individui. Vo prodolènie,
paragrafot 113 veli deka dràvite treba da usvojat politika za
prou~uvawe na aspektite na pristapnosta vo planiraweto na
~ove~kite ìveali{ta, vklu~uvaj}i gi i ruralnite oblasti na
zemjite vo razvoj.
9. Me|unarodna sorabotka
Za implementacijata na ekonomskite, socijalnite i kul-

turnite prava se potrebni sredstva. Vsu{nost, i za implementa-
cijata na gra|anskite i politi~kite prava se potrebni sredstva,
zatoa {to tie prava baraat, na primer, vospostavuvawe na funk-
cionalen pravosuden sistem ili obezbeduvawe na pristapni
informacii za licata so hendikep. ^lenot 2 od Me|unarodniot
pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava, predviduva deka
“... sekoja dràva- ~lenka se obvrzuva i poedine~no i preku me|u-
narodnata pomo{ i sorabotka, osobeno na ekonomsko i tehni~ko
pole, a koristej}i gi vo najgolema mo`na mera svoite raspo-
lo`livi izvori, da prezema ~ekori za da se postigne postepeno
potpolno ostvaruvawe na pravata priznati vo ovoj pakt so site
soodvetni sredstva, vklu~uvaj}i go posebno donesuvaweto na
zakonskite merki”.
Konvencijata za pravata na deteto, isto taka, povikuva na
sorabotka vo implementacijata na specifi~nite pridobivki,
kako ~lenot 4 koj se odnesuva na implementacijata na ekonomski-
te, socijalnite i kulturnite prava, ili ~lenot 23 koj se odnesuva
na {ireweto na informaciite koi se odnesuvaat na zdravstvenata
za{tita, rehabilitacijata, obrazovnite i stru~nite uslugi za
decata so hendikep.
204
Na Svetskiot samit za socijalen razvoj (World Summit on

Social Development), be{e dogovoreno deka Deklaracijata od
Kopenhagen i Programata za akcija }e bidat implementirani so
pomo{ na Inicijativata 20/20, od koi 20% od nacionalnite
buxeti i 20% od pomo{ta za razvoj }e bidat alocirani na
osnovnite socijalni uslugi.
Za da se postigne napredok vo site delovi na svetot,
sorabotkata e klu~na. Sorabotkata treba da postoi na site nivoa,
vklu~uvaj}i ja:
a) sorabotkata i koordinacijata pome|u dràvite;
b) agenciite za multilateralna i bilateralna pomo{;
v) me|unarodnite finansiski institucii, kako {to e
Svetskata banka i regionalnite banki za razvoj;
g) me|unarodnite organizacii i razli~nite specijali-
zirani agencii i organi od sistemot na Obedinetite nacii;
d) vklu~uvaj}i Jug-Jug, Sever- Jug i Jug-Sever razmena na
najdobrite praktiki; i,
|) postojan razvoj na instrumentite za politikite,
planiraweto i menaxmentot.
Bilateralnite i multilateralnite donori treba da od-
vojat soodvetni sredstva za komponentata na hendikepot vo
nivnata finansiska pomo{. Isto taka, donatorite moàt da ja
vrzat svojata pomo{ za proekti za lica so hendikep178. Me|utoa,
iskustvata od donatorite koi finansiraat vo podobruvawe na
op{tata situacija so hendikepot vo zemjite vo razvoj, se spro-
tivni na goreiznesenoto. êsto, se pojavuva diskrepanca pome|u
“deklarativnoto” i “stvarnoto”, {to né doveduva do zaklu~ok deka
postojat dvojni standardi spored koi se rakovodat golem broj na
donatori, me|u razvienite dràvi i zemjite vo razvoj.
Agenciite-donatori moraat da vospostavat delovni vrski
so licata so hendikep i/ili nivnite organizacii. Personalot vo
ovie agencii treba da bide osetliv za problemite na ovie lica.
Eden metod bi bil da se organiziraat zaedni~ki rabotilnici, koi
}e ja olesnat implementacijata na nasokite na politikata, koi
adekvatno vodat smetka za problemite na licata so hendikep.
Paragrafot 12 od Vienskata deklaracija i Programa za
akcija ja pottiknuva me|unarodnata zaednica da pomogne vo
178
Na primer, donatorot }e isprati finansiska pomo{ ako odreden
procent od pomo{ta bide upotrebena za zadovoluvawe na potrebite na
licata so hendikep.
205
namaluvaweto na dolgot na zemjite vo razvoj, so cel da im pomogne

na ovie zemji da ovozmoàt/odràt potpolno ostvaruvawe na
ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava na svojot narod.
Vo ~lenot 23 od Deklaracijata za socijalen napredok и
razvoj se predviduva deka postignuvaweto na celite na socijalni-
ot napredok и razvoj bara implementacija na odredbite za
tehni~ka, finansiska и materijalna pomo{, i bilateralno i
multilateralno, vo najgolem moèn opseg и pod povolni uslovi, и
podobrena koordinacija za postignuvawe na socijalnite celi
implementirani vo nacionalnite planovi za razvoj.
Vo paragrafot 7 od Univerzalnata deklaracija za iskore-
nuvaweto na gladot i lo{ata ishrana se zabeleùva deka, so cel da
se pottikne proizvodstvoto na hrana vo zemjite vo razvoj, treba da
se prezemat me|unarodni akcii so cel da im se obezbedi postojana
dopolnitelna tehni~ka и finansiska pomo{. Vo dopolnenie, site
dràvi- donatori treba da implementiraat koncept na planirawe
na pomo{ta vo hrana odnapred и da gi storat site napori za obez-
beduvawe na artikli и/ili finansiska pomo{.
Paragrafite 147 i 148 од Agendata za domuvawe,
predviduvaat deka me|unarodnata zaednica treba da gi poddr`и
dràvite. Taa treba da promovira:
a) koordinacija na makro-ekonomskite politiki na site
nivoa za ostvaruvawe na me|unaroden finansiski sistem {to vodi
kon ekonomski и socijalen razvoj, kako komponenti na postojaniot
razvoj;
b) ambient vo dràvite {to privlekuva direktni stranski
investicii и go ohrabruva {tedeweto и doma{nite investicii;
v) gradewe na kapacitetite vo site zemji vo razvoj;
g) finansiska pomo{ za zemjite vo razvoj, za zabrzuvawe na
postojaniot razvoj; i,
d) olesnet pristap do me|unarodnite finansiski resursi
za site zemji vo razvoj, da profitiraat od raste~kite me|unarodni
finansiski pazari so cel da go zabrzaat svojot razvoj.
licata so hendikep veli deka dràvite-donatori treba da imaat
razbirawe za barawata za pomo{ vo oblasta na hendikepot. Od niv
se bara da ja vklu~at pomo{ta za licata so hendikep vo svoite
bilateralni и multilateralni programi za pomo{. Ponatamu, vo
paragrafot 174 se predviduva me|unarodnite organizacii ili
multilateralnite finansiski institucii, koi sorabotuvaat so
dràvite- ~lenki vo finansiskite rizici, da im dadat prednost
na programite koi im pomagaat na licata so hendikep. Multila-
206
teralnite и bilateralnite agencii za pomo{ vo svoite programi

treba da vklu~at merki koi obezbeduvaat alokacija na zgolemeni-
te resursi и za periodi~no pro{iruvawe na uslugite povrzani so
prevencijata, rehabilitacijata и izedna~uvaweto na mo`nostite.
Vo paragrafot 53 od Talinskite vode~ki na~ela za akcija
vo razvojot na ~ovekovite resursi vo oblasta na hendikepot se
naveduva deka me|unarodnite programite treba da obezbeduvaat
u~estvo na licata so hendikep vo vakvite {emi.
Na kraj, bi potencirale deka za podobruvawe na statusot
na licata so hendikep ne e potrebna samo finansiska pomo{ od
strana na bilateralnite i multilateralnite donori, naprotiv,
potrebno e postoewe na edinstven standard pome|u industris-
kite dràvi i zemjite vo razvoj. Dopolnitelno, pristapuvaweto
od strana na donorot kon situacijata so hendikepot vo zemjite vo
razvoj i “ocenkata” za aktivnostite na organizaciite na licata so
hendikep, potrebno e da bide ostvareno so doza na senzitivnost.
Vo sprotivnost, bi bile svedoci na efektot na “slon koj {to se
dviì vo prodavnica so delikaten kineski porcelan”.
207
208
Pove}ekraten hendikep - prava na posebnite grupi
Po~ituvaweto sprema ~ovekot, qubovta kon bli`niot

treba da bide konstruktivna sila, a ne filantropska
slabost.
- Komt
209
210
DEL ÊTVRTI
POVE]EKRATEN HENDIKEP
- PRAVATA NA
POSEBNITE GRUPI
Voved
Glasovite na protestot protiv ugnetuvaweto se slu{ale vo

site istoriski epohi, i sekoj stadium od istorijata gi nadminuval
sopstvenite vizii za slobodata na ~ovekot. Dvièj}i se kon
idninata, kon modernoto vreme, ovie glasovi i vizii se preto-
~uvale vo programi za op{testvena akcija.
Minimumot univerzalni vrednosti, na koi {to legitimno
moème da insitirame, spored svojata priroda se op{ti i
potrebno e da bidat interpretirani vo soglasnost so lokalnite
uslovi, i povrzani so moralnata i kulturnata struktura na zaseg-
natite op{testva. Me|utoa ovaa senzitivnost kon op{testvenite
slu~uvawa vo globala ne smee da predizvika pojavuvawe na pove}e-
strana diskriminacija. No dinami~niot na~in na ìvot ne
sekoga{ go dozvoluva toa. Od tie pri~ini, ~etvrtiot del na ovaa
komparativna analiza go stava akcentot na situacijata vo koja se
nao|aat ranlivite grupi, posebno tie koi se diskriminirani po
pove}e osnovi od koi eden e hendikepot.
Ovoj del e podelen na tri poglavja.
Poglavjeto VIII se odnesuva na individualnite gra|anski i
politi~ki prava, i ekonomski, socijalni i kulturni prava na
ènata so poseben interes za ènite so pove}ekraten hendikep
koi se sudiraat so diskriminacijata po pove}e osnovi, kako po
osnov na polot taka i po osnov na svojot hendikep.
211
Vo poglavjeto IX se obrabotuvaat individualnite

gra|anski i politi~ki prava i ekonomski, socijalni i kulturni
prava na decata so hendikep koi se sudiraat so diskriminacijata
po pove}e osnovi.
Poglavjeto X se odnesuva na pravata i slobodite na
mladite, starite, siroma{nite, domorodnite narodi (indigenous
people), begalcite i etni~kite malcinstva koi se sudiraat so
diskriminacijata po pove}e osnovi.
212
Poglavje VIII
Prava na ènite so hendikep

1. Sostojba
@enite so hendikep stradaat od dvojna diskriminacija,

kako po osnov na polot taka i po osnov na svojot hendikep. Toa
pridonesuva na mnogu èni i mladi devojki da im bidat odzemeni
osnovnite prava. Kombinacijata na dominacijata na maìte vo
mnogu kulturi od edna strana, kako i op{to prifateniot negativ-
en stav kon hendikepot od druga strana, moè da bide katastro-
falno negativna za ènite so hendikep. Edna od zagriùva~kite
temi za ènite so hendikep pretstavuva selektivniot abortus,
povrzan so pravoto na reprodukcija. Denes, kako vo visoko razvie-
nite zemji, taka i vo zemjite vo razvoj koi raspolagaat so
reproduktivna tehnologija moè lesno da se upotrebi selektiv-
niot abortus, dokolku se smeta deka fetusot e nesovr{en, spored
medicinskite i op{testvenite standardi. Zakonodavstvata koi
dozvoluvaat sterilizacija na licata so hendikep, go zagrozuvaat
pravoto na reprodukcija na ènite so hendikep i opstanokot na
decata rodeni so hendikep. Vo odredeni zemji postojat zakoni so
koi se ovozmoùva, odnosno se dozvoluva, pravo na sterilizacija
na licata so geneti~ki problemi179.
Vo zemjite vo razvoj, na ènite ~esto ne im se dozvoleni
pravata na obrazovanie, rehabilitacija, za{tita pri rabota i
zdravstvena za{tita, poradi kulturata na dominacija na maòt.
Se dobiva vpe~atok deka vo ovie zemji, se smeta za zaludno
tro{ewe na sredstvata ako celta e vklu~uvawe na ènite so
hendikep vo op{testvoto. Sledstveno, ènite so hendikep se
posledniot prioritet vo ovie op{testva, i istite se osudeni da go
ìveat ìvotot znaej}i deka tie uslovi nema da se podobrat.
Nedostigot na pristap do zdravstvenata za{tita za ènite so
179
Vo 1996 godina Amerikanskiot kongres izvr{i amandmanski dopolnuvawa na
zakonot, so {to ja vklu~i nasilnata sterilizacija kako osnov za dobivawe na
status na begalec.
213
hendikep samo go zagolemuva nivniot hendikep i go ote`nuva

procesot na nivnata rehabilitacija.
Edna od najgolemite pri~ini za hendikepot na ènite vo
zemjite vo razvoj se nasilstvata izvr{eni vrz niv. Dopolnitelno,
ènite so hendikep se podloèni na pove}e nasilstva. Siluva-
weto na ènite i devojkite vo uslovi na vooruèni konflikti,
bilo toa da se gra|anski ili me|unarodni, pretstavuva po defi-
nicija krivi~no delo i povreda na me|unarodnoto pravo za
pravata na ~ovekot i humantitarnoto pravo. ^lenot 27 od ~etvr-
tata @enevska konvencija (Fourth Geneva Convention) predviduva
deka “... ènata treba da bide za{titena od kakov bilo napad na
nejzinata ~est, imeno da bide za{titena od siluvawe, prisilna
prostitucija ili od kakov bilo vid na nepristoen akt”. Ponatamu,
so ~lenot 147 se prodolùva listata na dela koi pretstavuvaat
povredi na Konvencijata, so slednovo: “... namerno nanesuvawe na
seriozni povredi na teloto ili zdravjeto”.
Ovie nasilstva pridonesuvaat za mobilizirawe na ènite
so hendikep za edna zaedni~ka cel. Za prv pat iljadnici èni so
hendikep im se pridruìja na ènite od Peking, Кина na 4-ta
Svetska konferencija na ènite na OON, kade {to poseben osvrt
be{e daden na pra{awata od poseben interes za ènite so
hendikep. 200 èni so hendikep i nivni istomislenici od 30-tina
zemji se sobraa na prviot Me|unaroden simpozium za pra{awa od
poseben interes za ènite so hendikep (First International Symposium
on Issues of Woman with Disability), den pred otvoraweto na ceremo-
nijata na NVO forumot. Ovoj sobir go odbeleà dosega najgo-
lemoto sobirawe na ènite so hendikep, voop{to. Vooruèni so
idejata za vklu~uvawe, sloboda i nezavisnost na ènite so
hendikep aktivistite rabotea na preto~uvawe na rabotnata
strategija za promeni vo aktivnosti. Vo tekot na NVO forumot
bea formirani me|unarodni grupi kako {to e Women’s International
Linkage on Disability (WILD), koi rabotat za pravata na ènite so
hendikep, na lokalno i me|unarodno nivo.
Voedno bea prifateni í me|unarodnite instrumenti, vo
niv eden od najgolemite predizvici be{e soglasnosta za
zaedni~kata definicija na toa {to pretstavuva diskrimina-
cijata na ènite, zatoa {to site zemji ~lenki ne se soglasuvaa za
“sodrìnata” na diskriminacijata. Ulogite koi se odnesuvaat na
ènite otstapuvaat od edna do druga kultura, me|utoa ovie
razli~ni ulogi vo razli~nite kulturi moèbi, ne mora da bidat
diskriminatorni za ènite.
214
2. Me|unarodni instrumenti koi se odnesuvaat na pravata

na ènite
Praviloto 9 (3) od Standardnite pravila za ednakvost na

mo`nostite za licata so hendikep predviduva deka dràvite-
~lenki “... treba da promivraat merki za promena na negativnite
mislewa vo odnos na brakot, seksualnosta i roditelstvoto na
licata so hendikep, posebno na devojkite i ènite so hendikep,
koi sé u{te se predominantni vo op{testvoto”.
^len 45 od Svetskiot program na aktivnosti za licata so
hendikep zboruva za posebnata sostojba vo koja se nao|aat ènite
so hendikep. Posebno vnimanie se obra}a na socijalnite,
kulturnite i ekonomskite pre~ki koi {to vlijaat na zdravjeto na
ènata. Na ènite so hendikep im nedostasuva pristap kon zdrav-
stvenata za{tita, profesionalnata obuka i vrabotuvaweto.
Na ènite so hendikep im se dostapni pove}eto instru-
menti za pravata na ~ovekot voop{to, kako i drugite instrumenti
koi se odnesuvaat na ènite.
Preambulata na Povelbata na OON ja artikulira verbata
na narodite na OON “... vo osnovnite prava na ~ovekot, vo dosto-
instvoto i vrednosta na ~ovekovata li~nost i vo ednakvite prava
na maìte i ènite ...”. Dopolnitelno, ~lenot 1 (3) ukaùva na
edna od glavnite celi na OON: “... promovirawe i pottiknuvawe
na po~ituvaweto na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi za
site bez diskriminacija po osnov na ... pol ...”. Ponatamu, ~lenot
13 go povikuva Generalnoto sobranie da inicira studii i da dade
preporaki, sé so cel “... pomo{ pri realiziraweto na pravata na
~ovekot i osnovnite slobodi za site bez diskriminacija na osnov
na ... pol ...”.
Vo ~lenot 55 (v) se naveduva deka OON }e promovira “...
univerzalno po~ituvawe na pravata na ~ovekot i osnovnite slo-
bodi za site bez diskriminacija po osnov na ... pol ...”. Ponatamu,
~lenot 56 predviduva deka “... site dràvi- ~lenki vetuvaat deka
}e se pridruàt i }e prezemaat zaedni~ki i odvoeni akcii vo
sorabotka so OON so cel da se postignat celite predvideni vo
~lenot 55”. Kako {to se naveduva vo Deklaracijata za principite
na me|unarodnoto pravo od 1970 godina (Declaration on Principles of
International Law, 1970), ova sozdava obvrska za po~ituvawe na
pravata na ~ovekot bazirana vrz Povelbata na OON.
Preambulata na Konvencijata za eliminacija na site
formi na diskriminacija na ènite potsetuva deka “... so
215
diskriminacijata na ènite se kr{at na~elata na ramnopravnost

i po~ituvawe na dostoinstvoto na ~ovekot, toa pretstavuva
pre~ka za ramnopravno u~estvo na ènite vo politi~kiot, op{te-
stveniot, ekonomskiot i kulturniot ìvot na nivnite zemji, go
sopira natamo{niot napredok na op{testvoto i na semejstvoto i
go ote`nuva celosniot razvoj na sposobnosta na ènite da
u~estvuvaat vo slu`ba na svoite zemji i na ~ove{tvoto”.
Konvencijata, isto taka, posvetuva posebno vnimanie na
siroma{nite ènite koi imaat najmal procent na pristapnost do
hrana, zdravstvo, obrazovanie, obuka, mo`nosti za vrabotuvawe,
kako i drugi potrebi. Vo ~lenot 1, za celite na ovaa konvencija se
dava definicija na izrazot “diskriminacija na ènite” koj ja
ozna~uva “... sekoja razllika, isklu~uvawe ili ograni~uvawe vo
pogled na polot, {to ima za posledica ili cel da go zagrozi ili
onevozmoì priznavaweto, ostvaruvaweto ili vr{eweto od
strana na ènite na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi na
politi~ko, ekonomsko, op{testveno, kulturno, i gra|ansko ili
drugo pole, bez ogled na nivnata bra~na sostojba, vrz osnova na
ramnopravnost na maìte i ènite”.
Obvrskite na dràvite- dogovorni strani se stipulirani
vo ~lenot 2. Odredbata ja predviduva obvrskata dràvite da
prezemat soodvetni merki za promocija na principot na polova
ednakvost vo ostvaruvaweto na pravata. Pokraj obvrskata da ja
osudat diskriminacijata sprema ènata, dràvite inter alia se
obvrzuvaat, spored ~lenot 2 (b), “... da go inkorporiraat ovoj
princip vo nacionalnite ustavi i vo soodvetnata legislativa” i
da prezemaat i drugi merki (zakonski, sudski i administrativni).
Ratio legis na odredbata podrazbira deka ne e dovolno da se inkor-
porira soodvetniot princip vo zakonskata ramka, tuku neophodno
e prezemawe i na dopolnitelni merki za postignuvawe na de facto
ednakvost “... vklu~uva}i i soodvetni sankcii, tamu kade {to e
potrebno, zabranuvaj}i ja diskriminacijata sprema ènata” i
obezbeduvawe na soodvetna pravna za{tita pred kompetentni
tela. Vo konvencijata se opfateni razli~ni oblasti od inters na
ènata, i toa: obrazovanieto (~len 10), vrabotuvaweto (~len 11),
pristapot do zdravstenata za{tita (~len 12), i gra|anskite prava
(~len 15).
Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava, vo
svoite odredbi ja garantira ednakvosta na polovite predviduvaj}i
zabrana na diskriminacijata bazirana na polot. Vo ~lenot 2 se
predviduva deka dràvite se obvrzuvaat da gi po~ituvaat i da im
gi garantiraat pravata priznati od ovoj pakt, “... bez razlika na ...
216
polot, ... ili koj bilo drug status”. Iako so ovaa odredba direktno
ne se tretira hendikepot kako osnov za diskriminacijata, sepak
treba da se napomene deka, hendikepot moè da se podrazbere pod
terminot koj bilo drug status. Ponatamu, ~lenot 3 naveduva deka
dràvite se obvrzuvaat da im obezbedat podednakvo pravo na
maìte i ènite da gi uìvaat site prava izneseni vo ovoj pakt.
Dopolnitelno, ~lenot 26 ukaùva na toa deka site lica se ednakvi
pred zakonot i imaat pravo “... bez diskriminacija na ednakva
za{tita pred zakonot”.
Vo vtoriot del od Me|unarodniot pakt za ekonomski,
socijalni i kulturni prava, vo ~lenot 2 (2), artikuliran e
principot na ednakvost, koj glasi: “dràvite-strani na ovoj pakt
se obvrzuvaat da garantiraat deka site prava {to se navedeni vo
nego }e bidat ostvaruvani bez kakva i da e diskriminacija
zasnovana vrz rasa, boja na koà, pol, jazik, vera ... ili nekoja
druga okolnost.” ^len 3, isto kako i vo Me|unarodniot pakt za
gra|anski i politi~ki prava, naveduva deka dràvite se obvr-
zuvaat da im obezbedat ednakvo pravo na maìte i ènite da gi
uìvaat site prava izneseni vo ovoj pakt. Ponatamu, ~lenot 7
predviduva “... pravedna zarabotuva~ka i ednakva nagrada za rabota
od ista vrednost, bez kakva i da e razlika; posebno ènite mora da
imaat garancija deka uslovite na nivnata rabota ne se polo{i od
uslovite {to gi uìvaat maìte, i da primaat ista nagrada za
istata rabota”. So ~lenot 10 se potvrduva posebnata za{tita {to
im se dava na majkite pred i po ra|aweto na decata.
Vo Preambulata na Deklaracijata za eliminacija na
nasilstvoto protiv ènite (Declaration on the Elimination of Violence
Against Women), se naveduva deka "... nekoi grupi na èni, osobeno
ènite koi pripa|aat na domorodnite narodi, malcinskite grupi,
begalci, migranti, siroma{nite, ènite koi ìveat vo ruralnite
ili odale~enite zaednici, ènite vo penalnite institucii i vo
pritvor, ènskite deca, ènite so hendikep, starite èni, kako i
ènite koi se nao|aat vo situacii na vooruèn konflikt, se
osobeno podlo`ni na nasilstva”. ^lenot 4 ukaùva deka dràvite
treba da go osudat nasilstvoto protiv ènite. Nasilstvoto
protiv ènite e definirano kako “... sekoj akt na rodovo nasil-
stvo koe {to predizvikuva ili moè da predizvika fizi~ka,
seksualna ili psihi~ka povreda ili stradawe na ènata, vklu-
~uvaj}i gi zakanite za takvi dela, prinudata ili li{uvaweto od
slobodata, bez razlika dali se pojavuvaat vo javniot ili
privatniot ìvot” (~len 1).
217
Deklaracijata od Peking (Beijing Declaration), gi promovira

osnovnite prava na ènite. ^lenot 9 ukaùva na toa deka
dràvite treba da “... ovozmoàt celosna implementacija na
pravata na ènite i na ènskite deca kako neotu|iv, nedeliv i
integralen del od pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi ...”.
Dodeka, ~lenot 13 zboruva za celosnata participacija na ènite
vo site sferi na op{testvenoto ìveewe, ~lenot 14 ukaùva deka
pravata na ènite se ~ovekovi prava. ^len 17 e od golema va`-
nost, zatoa {to so nego se prepoznava pravoto na ènata da gi
kontrolira site aspekti od svoeto zdravje.
Vo ~lenot 26 se obra}a vnimanie na problemite na ènata
i siroma{tijata, odnosno ukaùva na toa deka dràvite se
orientirani kon “... iskorenuvawe na postoe~kiot i zgolemeniot
tovar na siroma{tijata vrz ènite”. ^lenot 29 od Deklaracijata
e fokusiran na za{titata i eliminacijata na site formi na
nasilstvo protiv ènite i devojkite. ^len 32 ukaùva na toa deka
dràvite se naso~eni kon “... intenzivirawe na naporite za
obezbeduvawe na ednakvoto uìvawe na pravata i slobodi za site
èni i devojki koi se soo~uvaat so barieri od nivnata sredina
poradi faktori kako {to e ... hendikepot”.
^lenot 2 od Platformata za akcija od Peking (Beijing
Platform for Action), predviduva deka “... pravata na ènite i
ènskite deca se neotu|iv, nedeliv i integralen del od
univerzalnite prava ... Platformata ima za cel da go promovira i
da go obezbedi celosnoto uìvawe na pravata i osnovnite slobodi
na site èni za vreme na celiot niven ìvoten ciklus”. Vo delot
IV, ~len 46, se naveduva deka ènite “... se soo~uvaat so barierite
za celosnata ednakvost od pri~ini kako {to e nivniot ... hen-
dikep”.
Paragrafot 5 od Vienskata deklaracija i Programata za
akcija ukaùva deka pravata na ~ovekot se univerzalni, nedelivi,
me|uzavisni i me|usebno povrzani. Vo paragrafot 18 se zboruva za
eliminacijata na nasilstvoto vrz osnova na polot i site formi
na seksualna zloupotreba i eksploaticija. Dopolnitelno, se povi-
kuva na iskorenuvaweto na site formi na diskriminacija po
osnov na polot.
Vo Deklaracijata od Kopenhagen i Programata za akcija,
vo prodolènie na Zalo`bata 5, se naveduva deka dràvite- ~len-
ki se zalagaat za postignuvawe na ednakvost i pravi~nost pome|u
maìte i ènite. Na nacionalno nivo, dràvite }e “... promo-
viraat promeni vo stavovite, strukturata, politikata, zakonite i
praksata vo nasoka na eleminacijata na site pre~ki kon ostvaru-
218
vaweto na dostoinstvoto, ednakvosta vo semejstvoto i op{te-

stvoto, kako i celosno i ednakvo u~estvo na ènite od urbanite i
ruralnite sredini i ènite so hendikep, vo socijalniot,
ekonomskiot i politi~kiot ìvot vklu~uva}i gi vo izrabotkata,
implementacijata i sledeweto na javnata politika i programite
...”. Zalo`bata 6 predviduva obvrzuvawe od strana na dràvite-
~lenki vo obezbeduvaweto na celosen i ednakov pristap do
obrazovanieto za devojkite i ènite, vo nasoka na postignuvawe
na socijalnata ednakvost.
3. Regionalni instrumenti koi se odnesuvaat na pravata

na ènite
Regionalnite konvencii za pravata na ~ovekot imaat

pomala primena vo korelacija so pra{awata koi se odnesuvaat na
pravata na ènite. Me|utoa, postojat nekolku prednosti koi se
dostapni na regionalno nivo, a koi ne moàt da se primenat na
univerzalno nivo, kako {to e geografskata blizina, kulturnite
sli~nosti i ekonomskata me|uzavisnost. Regionalnite sistemi
moè da imaat stru~ni slu`bi koi se zanimavaat so pravata na
ènite so hendikep, kako {to e Komitetot za ednakvost pome|u
maìte i ènite vo ramkite na Sovetot na Evropa, kako i
Komisijata za ènite vo ramkite na Organizacijata na ameri-
kanskite dràvi.
Evropskata socijalna povelba gi obvrzuva dràvnite-
~lenki so ~lenot 4, da im go priznaat na rabotnicite maì i èni
pravoto na ednakva zarabotuva~ka za ednakvata rabota. ^lenot 8
se zanimava so pravoto na za{tita na vrabotenite èni. Vo
~lenot 17 se ukaùva na pravoto na majkata i na deteto na so-
cijalna i materijalna za{tita. Ponatamu, so ~lenot 1 od
Dopolnitelniot protokol na Evropskata socijalna povelba
(Additional Protocol to the European Social Charter), se zabranuva dis-
kriminacija po osnov na polot vo delot na vrabotuvawata.
~ovekot i ~lenot 3 od Dopolnitelniot protokol kon Amerikan-
skata konvencija za pravata na ~ovekot vo oblasta na ekonom-
skite, socijalnite i kulturnite prava, predviduvaat deka drà-
vite- ~lenki se obvrzani da gi garantiraat pravata predvideni so
ovaa konvencija, “... bez kakva bilo diskriminacija vrz osnova na
... polot ...”. ^lenot 17 od Konvencijata, koj se zanimava so pravoto
na semejstvo ukaùva na toa deka “... pravoto na polnoletnite
219
maì i èni da sozdadat semejstvo e priznato” i “... ne moè da se

sklu~i brak bez slobodna i celosna soglasnost na sopruìncite”.
Vo ~lenot 6 od Dopolnitelniot protokol se naveduva deka
dràvite- ~lenki treba da “implementiraat zajaknati programi
koi }e ovozmoàt soodvetna semejna nega, so cel ènite da
uìvaat vo mo`nostite na realizacija na pravoto na rabota”.
^lenot 9 se zanimava so porodilnoto otsustvo, dodeka pak, so
~lenot 15 (3) (a) se ukaùva na potrebata dràvite- ~lenki da
ovozmoùvaat specijalna nega i pomo{ na majkite pred i po
poroduvaweto.
^lenot 18 (3) od Afrikanskata povelba za pravata na
~ovekot i narodot, sodrì antidiskriminatorna klauza, koja
predviduva deka “... dràvata obezbeduva eliminacija na sekoj vid
na diskriminacija protiv ènata, i obezbeduva za{tita na pra-
vata na ènite i decata, predvideno so me|unarodnite deklaracii
i konvencii”.
220
Poglavje IX
Prava na decata
Edna od najranlivite grupi pome|u licata so hendikep se
decata. Tie se najranliva grupa vo slu~aj na vojni, eksploatacii,
lo{a ishrana, fizi~ki i psihi~ki ne~ove~ni postapuvawa,
trgovijata so lu|e itn. Dopolnitelno, tie zavisat od poddr{kata
na vozrasnite vo implementacijata na mehanizmite za za{tita na
svoite prava.

na deteto
Konvencijata za pravata na deteto e lex specialis, komletna

izjava za pravata na deteto i dokument koj dava sila na me|u-
narodno regulirano pravo. Pod terminot “dete”, definarano so
ovaa konvencija, se podrazbira sekoe ~ove~ko su{testvo koe ne
napolnilo 18 godini vozrast, dokolku vrz osnova na zakonot koj se
odnesuva na deteto polnoletstvoto ne se steknuva porano. Vo ~len
2 se ukaùva na toa deka dràvite- ~lenki gi po~ituvaat i obez-
beduvaat pravata od konvencijata “... bez nikakva diskriminacija
vrz osnova na, ... hendikepot ...”. Ponatamu, ~lenot 19 (1) pred-
viduva deka deteto treba da bide za{titeno od “... site formi na
fizi~ko ili mentalno nasilstvo, povredi ili zloupotreba,
zapostavuvawe ili negrià, maltretirawe ili eksploatacija,
vklu~uvaj}i ja i seksualnata zloupotreba ...”.
Iako ne se nametnuvaat direktni obvrski za dràvite-
dogovorni strani da prezemaat merki za osiguruvawe na
uìvaweto na dostoen ìvot na decata so hendikep, vo uslovi vo
koi se obezbeduva nivnoto dostoinstvo, se pottiknuva samostoj-
nosta i se olesnuva aktivnoto u~estvo na decata vo zaednicata,
sepak ~lenot 23 (1-4) ja identifikuva va`nosta vo participa-
cijata na decata so hendikep vo obrazovanieto, obukata, uslugite
za zdravstvena za{tita, rehabilitacijata, podgotvuvawe za
vrabotuvawe i mo`nostite za rekreacija. Komitetot za pravata na
221
deteto, pojasnuva deka, iako ~lenot 23 se odnesuva na decata so

hendikep, sepak pravata na decata so hendikep ne se ograni~eni
samo na ovoj ~len.
Konvencijata za pravata na deteto e dopolneta so dva
protokola, i toa: Dopolnitelniot protokol za vklu~enost na
decata vo vooruènite konflikti (Optional protocol on the
involvment of children in armed conflict) i Dopolnitelniot protokol za
proda`ba na decata, detska prostitucija i detska pornografija
(Optional protocol on the sale of children, child prostitution and child
pornography) od 2000 godina.
Drug instrument vo koj se vklu~eni odredbi za pravata na
decata e Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot, koja vo
svojot ~len 25 (2) ukaùva na toa deka “... maj~instvoto i decata se
podlo`ni na specijalna nega i pomo{. Site deca, bilo da se
rodeni vo semejstvo ili vonbra~no, }e uìvaat ista socijalna
za{tita”.
Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava, vo
~lenot 24 (1) ukaùva na toa deka “sekoe dete, bez diskriminacija
zasnovana na rasata, bojata, polot, jazikot, verata, nacionalnoto
ili socijalnoto poteklo, imotnata sostojba ili ra|aweto ima
pravo negovoto semejstvo, op{testvo i dràvata da mu ukaùvaat
za{tita {to proizleguva od negoviot status na maloletnik”.
^lenot 10 od Me|unarodniot pakt za ekonomskite, socijalnite i
kulturnite prava predviduva deka “... treba da se obezbedi
specijalna za{tita na majkite pred i posle ra|aweto na deteto.
Treba da se prezemaat posebni merki za za{tita i pomo{ vo
korist na decata i mladite lu|e, bez kakva i da e diskriminacija.
Decata i mladite lu|e, isto taka, se za{titeni i od ekonomska i
socijalna eksploatacija.
So zakon treba da se sankcionira vrabotuvaweto na
rabotni mesta {to se od takva priroda {to moàt da go izloàt
na opasnost nivniot moral ili zdravje, da go dovedat vo opasnost
nivniot ìvot ili da mu na{tetat na nivniot moralen razvoj.
Dràvite, isto taka, treba da gi utvrdat granicite na vozrast pod
koi platenoto vrabotuvawe na detska rabotna sila e so zakon
zabraneto i sankcionirano”.
So paragrafot 21 od Vienskata deklaracija i Programata
za akcija, se pozdravuva brzata ratifikacija na Konvencijata za
pravata na ~ovekot od strana na golem broj na dràvi i se
zagovara univerzalna ratifikacija na istata do 1995 godina i
nejzina efikasna implementacija od strana na dràvite- ~lenki
preku usvojuvaweto na neophodnata legislativa, administrativni
222
i drugi merki i maksimalno raspredeluvawe na raspoloìvite

resursi. Dopolnitelno se naveduva deka vo site akcii vo odnos na
decata, nediskriminacijata i najdobriot interes na decata treba
da bidat primarni vo razmisluvawata, i na stavovite na decata da
im se dade zasluèno vnimanie.
Protokolot 2, koj e dopolnenie na @enevskata konvencija
od 21 avgust 1949 godina, vo vrska so za{titata na `rtvite od
vooruènite konflikti koi ne se me|unarodni, vo delot 2,
odnosno vo ~lenot 4 (3) (a), predviduva deka decata “... treba da
dobijata obrazovanie, vklu~uvaj}i ja veroispovedta i moralnoto
obrazovanie, spored èlbite na roditelite ili, vo otsustvo na
nivnite roditeli, na onie koi se nadle`ni za nivnata grià”.
^len 4 (3) (b) ukaùva deka treba da se prezemat site soodvetni
merki za soedinuvawe na privremeno razdvoenite semejstvata. Vo
~lenot 4 (3) (v) se naveduva deka “... decata koi ne napolnile 15
godini ne smeat da bidat regrutirani vo vojska nitu pak da zemaat
u~estvo vo nasilstvata”. Ponatamu, ~lenot 4 (3) (g) utvrduva deka
“... treba da bidat prezemeni merki, dokolku e potrebno i koga e
mo`no, vo soglasnost so roditelite ili licata koi spored zako-
not se nivni starateli, za privremeno otstranuvawe na decata od
oblastite na nasilstvo vo sigurnosni zoni vo zemjata pridruùva-
ni od lica koi }e se griàt za nivnata bezbednost i blagosostoj-
ba”.
Ostanati me|unarodni instrumenti koi {to se odnesuvaat
na pravata na decata se:
• Svetskata deklaracija za opstanokot, za{titata i razvojot
na decata i Planot za akcija (World Declaration on the Survi-
val, Protection and Development of Children and its Plan of Action),
prifatena vo 1990 godina na Svetskiot samit za decata
(World Summit for Children);
• Izve{tajot od Specijalnata sesija za decata na Gene-
ralnoto sobranie na OON ("A World Fit for Children");
• Prodolènieto na sostanokot na Svetskiot samit za de-
cata;
• Vodi~ot na OON za prevencija od maloletni~kata deli-
kvencija od 1990 godina ("Riyadh Guidelines");
• Standardnite minimum pravila za utvrduvawe na pravdata
za maloletnicite na OON od 1985 godina ("Beijing Rules");
• Pravilata za za{tita na maloletnicite koi se li{eni od
sloboda na OON od 1990 godina;
223
• Me|unarodnata konvencija za potisnuvawe na trgovijata so

èni i deca od 1921 godina (International Convention for the
Suppression of Traffic in Women and Children);
• Konvenciite na Me|unarodnata organizacija na trudot, i
toa:
o za minimalnata godi{na granica: (Industrija- Br.
5, 1919 i Br. 59, 1937); (More- Br. 7, 1920 i Br. 58,
1936), (Zemjodelie- Br. 10, 1921); (Trimmers and St-
okers- Br. 15, 1921); (Vrabotuvawe vo neindustri-
skiot sektor- Br. 33, 1932 i Br. 60, 1937); (Ribolov-
Br. 112, 1959); (Podzemni raboti- Br. 123, 1965);
(Minimalna godi{na granica- Br. 138, 1973).
o za no}na rabotna smena za mladite lu|e (Industrija-
Br. 6, 1919 i Br. 79, 1946); (Vrabotuvawe vo neindus-
triskiot sektor- Br. 90, 1948).
o za medicinskite ispituvawa na mladite lu|e
(Vrabotuvawe vo neindustriskiot sektor- Br. 79,
1946); (Podzemni raboti Br. 124, 1956).
o i, Konvencijata za najlo{ite formi na detska
rabotna sila trudot (Br. 182, 1999).

na deteto
Evropskata socijalna povelba vo ~lenot 7 predviduva deka

decata i mladincite imaat pravo na za{tita. “So cel da obezbedat
vistinska primena na pravoto na decata i mladincite na za{tita,
stranite dogovorni~ki se obvrzuvaat:
1. da ja utvrdat na 15 godini minimalnata vozrast za
vrabotuvawe, so toa {to isklu~oci, sepak, se dozvoleni za deca
vraboteni na opredeleni lesni raboti bez rizik po nivnoto
zravje, moral i obrazovanie;
2. da utvrdat povisoka minimalna vozrast za vrabotuvawe
na oddelni utvrdeni rabotni mesta koi se smetaat za opasni;
3. da zabranat decata, koi sé u{te podleàt na zadol-
ìtelno obrazovanie, da bidat vrabotuvani na rabotni mesta
koi{to im onevozmoùvaat steknuvawe na celosno obrazovanie;
4. da ja ograni~at dolìnata na rabotata na rabotnicite
pomladi od 16 godini so cel taa da odgovara na barawata na
nivniot razvoj i osobeno na potrebite na nivnoto profesionalno
obrazovanie; ...
224
9. da predvidat, rabotnicite pomladi od 18 godini,

vraboteni na nekoi rabotni mesta, opredeleni so vnatre{nite
zakonski ili drugi propisi, da bidat zadolèni na redovna
lekarska kontrola; i,
10. da obezbedat posebna za{tita od fizi~ki i moralni
opasnosti na koi se izloèni decata i mladincite i osobeno od
onie koi se neposredna ili posredna posledica od nivnata
rabota”.
^lenot 17 gi obvrzuva dràvite- ~lenki da prezemat merki
za obezbeduvawe na ekonomskata i socijalnata za{tita na decata,
odnosno “... so cel da obezbedat vistinska primena na pravoto na
majkite i na deteto na socijalna i materijalna za{tita, dràvite-
~lenki }e gi prezemat site potrebni i soodvetni za taa cel merki,
vklu~uvaj}i go i formiraweto i poddr{kata na soodvetnite
institucii ili slu`bi”.
Iako ne postojat fundamentalni promeni vo revidiranata
Evropska socijalna povelba, sepak, vo ~lenot 7 e zgolemena
granicata na godinite od 16 na 18 godini i se predviduva “... so cel
da se obezbedi efektivna upotreba na pravata na decata i
mladincite da izrasnat vo okolina koja {to }e obezbeduva
celosen razvoj na nivnata individua i na nivnite fizi~ki i psi-
hi~ki kapaciteti, ~lenkite prezedoa obvrska, direkno ili vo
sorabotka so javnite i privatnite organizacii, da prezemat neop-
hodni merki za:
1. a) da se osigura deka decata i mladincite, imaj}i gi
predvid pravata i obvrskite na nivnite roditeli, dobivaat
grià, pomo{, potrebno obrazovanie i obuka, odnosno, osnovawe i
odrùvawe na instituciite i slu`bite dovolni i soodvetni za
taa namena;
b) da se za{titat decata i mladincite od nebre`nost,
nasilstvo i eksploatacija; i,
v) da se obezbedi za{tita i specijalna pomo{ od strana na
dràvite- ~lenki nameneta za decata i mladincite koi se li{eni
od poddr{kata na nivnite semejstva, privremeno ili postojano; i,
2. da se obezbedi besplatno osnovno i sredno obrazovanie
za decata i mladincite, kako i da se pottikne redovnoto prisustvo
vo u~ili{tata”.
^len 19 od Amerikanskata konvencija za pravata na
~ovekot predviduva deka “... sekoe dete ima pravo na za{tita sog-
lasno negovata sostojba kako maloletnik, od strana na negovoto
semejstvo, op{testvoto i dràvata”. Dopolnitelniot protokol
225
kon Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot vo oblasta

na ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava, vo ~lenot 15 (3)
(b) i (g) proklamira deka dràvite- ~lenki treba da prezemat
soodvetni merki za obezbeduvawe na ishranata na decata, i
pomagawe vo sozdavaweto na okolina kade {to decata }e dobivaat
i }e gi razvivaat vrednostite na razbirawe, solidarnost, po~itu-
vawe i odgovornost. Ponatamu, ~lenot 16 predviduva spisok na
prava na decata, vklu~uva}i gi pravata za specijalna za{tita,
pravoto na malite deca da ne se odeluvaat od majkite, pravata na
decata da ostanat pod za{tita na nivnite roditeli, kako i
pravoto na zadolìtelno obrazovanie.
^lenot 18 (3) od Afrikanskata povelba za pravata na
~ovekot i narodot predviduva deka “... dràvite- ~lenki treba da
obezbedat eliminacija na sekoj vid na diskriminacija protiv
ènite kako i da obezbedat za{tita na ènata i deteto, kako {to
e navedeno vo me|unarodnite deklaracii i konvencii ...”.
Postojat i pove}e specifi~ni instrumenti na regionalno
nivo koi se odnesuvaat na ovaa problematika. Prviot e
Afrikanskata povelba za pravata i blagosostojbata na deteto (The
African Charter on the Rights and Welfare of the Child) koja e zasnivana
vrz Konvencijata za pravata na deteto, me|utoa, prilagodena na
regionalniot kontekst. Vtoriot instrument e artikuliran vo
odredbite na Evropskata konvencija za uìvaweto na pravata na
decata koja se fokusirana na proceduralnite aspekti vo sprovedu-
vaweto na postoe~kite prava na decata.
Drugite instrumenti inter alia se slednive: Ha{kata kon-
vencija za za{tita na decata i sorabotka vo odnos na posvoju-
vaweto pome|u dràvite od 1993 godina (Hague Convention on the
Protection of Children and Co-operation in Respect of Intercountry
Adoption, 1993); Konvencijata za gra|anskite aspekti na kidnapi-
raweto na decata od 1980 godina (Convention on the Civil Aspects of
Child Abduction, 1980); Evropskata konvencija za pravniot status na
vonbra~nite deca od 1975 godina (European Convention on the Legal
Status of Children Born out of Wedlock, 1975); i, Evropskata konvencija
za priznavaweto i sproveduvaweto na re{enijata {to se odnesuva-
at na staratelstvoto vrz decata i na obnovuvaweto na staratel-
stvoto vrz decata od 1980 godina (European Convention on the
Recognition and Enforcement of Decision Concerning Custody of Children
and on the Restoration of Custody of Children). Me|utoa, treba da se
napomene deka pove}eto od ovie instrumenti se del od me|una-
rodnoto privatno pravo koj se zanimava so pra{awata na
jurisdikcijata.
226

na decata so hendikep
Konvencijata za pravata na deteto e prviot me|unaroden

praven akt koj se zanimava so pravata na decata so hendikep. Eden
od najva`nite ~lenovi koi se odnesuvaat na za{titata na decata
so hendikep e ~lenot 23 Toj vo stav 1 predviduva deka “... dràvite-
~lenki priznavaat deka deteto so mentalen ili fizi~ki hendikep
treba da uìva poln i dostoen ìvot, vo uslovi so koi se obez-
beduva negovoto dostoinstvo, se pottiknuva samostojnosta i se
olesnuva aktivnoto u~estvo na deteto vo zaednicata”.
Ponatamu, vo ~lenot 23 (2) se naveduva deka “... dràvite-
~lenki go uvaùvaat pravoto na deteto so hendikep na posebna
nega i }e pottiknuvaat i obezbeduvaat pomo{ na deteto koe za toa
gi ispolnuva uslovite i na onie koi se odgovorni za griàta za
nego, za koja e podneseno barawe, vo zavisnost od raspoloìvite
sredstva, a {to odgovara na sostojbata na deteto i na uslovite na
roditelite ili na drugite lica koi se griàt za deteto”.
^lenot 23 (3) ukaùva na toa deka “... uvaùvaj}i gi
posebnite potrebi na deteto so hendikep, pomo{ta vo soglasnost
so stavot 2 se dava besplatno sekoga{ koga e toa mo`no, imaj}i gi
predvid finansiskite sredstva na roditelite ili na drugite lica
koi se griàt za deteto i koja e osmislena taka {to deteto so
hendikep da ima efikasen pristap i da dobiva obrazovanie, obuka,
uslugi na zdravstvena za{tita, rehabilitacija, podgotovka za
vrabotuvawe i mo`nosti za rekreacija na na~in koj {to prido-
nesuva za ostvaruvawe na {to pocelosna op{testvena integracija
i li~en razvoj na deteto, vklu~uvaj}i kulturen i duhoven razvoj”.
Dopolnitelno, vo stavot 4 se naveduva deka “... dràvite-
~lenki prezemaat vrz sebe obvrska da ja unapreduvaat i pottik-
nuvaat me|unarodnata sorabotka zaradi postepeno postigawe
celosna realizacija na pravata od ovoj ~len. Vo toj pogled,
posebno }e se zemat predvid potrebite na zemjite vo razvoj”.
Drugite ~lenovi od ovaa konvencija, isto taka se naso~eni
kon za{titata na decata so hendikep. Vo niv se vklu~eni: ~lenot
24 (pravo na deteto na najvisoko nivo na zdravstvena i medicinska
za{tita i rehabilitacija), i ~lenot 19 (za{tita na deteto od site
formi na fizi~ko ili mentalno nasislstvo, povredi ili zlou-
potreba, zapostavuvawe ili negrià, maltretirawe ili eksploa-
tacija, vklu~uvaj}i ja i seksualnata zloupotreba).
227
Va`nite principi na konvencijata artikulirani vo ~leno-

vite na istata se: antidiskriminatorskata klauzula (~len 2),
primarno vnimanie se obrnuva na interesite na deteto (~len 3),
pravo na ìvot, opstanok i razvoj na deteto (~len 6), i,
po~ituvawe na pogledite na deteto (~len 12), koi isto taka se
zna~ajni za za{titata na pravata na decata so hendikep.
Afrikanskata povelba za pravata i blagosostojbata na
deteto ima dosta {irok pristap vo odnos na za{titata na decata
so hendikep. Imeno, ~lenot 13 e naso~en kon decata so hendikep i
predviduva deka “... sekoe dete so fizi~ki ili mentalen hendikep
treba da ima pravo na posebni merki za za{tita so cel odrùvawe
na negovite psihi~ki i moralni potrebi, vo uslovi koi mu go
obezbeduvaat negoviot dignitet i kade {to }e moè da se promo-
vira sebesi i da stane aktiven ~len vo op{testvoto.
Dràvite- ~lenki treba da obezbedat pristap do sred-
stvata, od strana na deteto so hendikep i na onie koi se odgovorni
za negovata nega, kako i da obezbedat pomo{ za koja {to se
podnesuva aplikacija i koja {to soodvestvuva na sostojbata na
deteto, i vo osnova treba da ovozmoì deteto so hendikep da ima
efektiven pristap kon obukata, podgotovkata za rabota i
mo`nostite za rekreacija, so cel da mu se ovozmoì na deteto da
ima celosna socijalna integracija i individualen razvoj, kako i
da mu se ovozmoì kulturen i moralen razvoj. Dràvite- ~lenki
na ovaa Povelba treba da gi koristat dostapnite sredstva, so cel
da obezbedat podvi`nost na licata so fizi~ki ili mentalen
hendikep i pristap do javnite zgradi i do drugite mesta na koi
{to licata so hendikep imaat legitimno pravo”.
228
Poglavje X
Prava na posebnite grupi na lu|e

1. Pravata na maloletnite lica
Vo ~lenot 15 (3) (v) od Dopolnitelniot protokol kon

Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot vo oblasta na
ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava, se predviduva deka
dràvite }e prezemat specijalni merki adaptirani za za{tita na
adolescentite vo nasoka na obezbeduvawe na celosen razvoj na
nivnite fizi~ki, intelektualni i moralni kapaciteti.
Celite spomenati vo Pravilata za za{tita na malo-
letnicite koi se li{eni od svojata sloboda na OON, se osobeno
nameneti za maloletnicite. Drugi instrumenti koi se izri~no
nameneti za maloletnite lica se: Vodi~ot za prevencija od
maloletni~kata delikvencija na OON od 1990 godina ("Riyadh
Guidelines") i Standardnite minimum pravila za utvrduvawe na
pravdata za maloletnicite na OON od 1985 godina ("Beijing Rules").
2. Pravata na starite lica
^len 4 od Dopolnitelniot protokol na Evropskata

socijalna povelba predviduva deka “... so cel da obezbedat vis-
tinska primena na pravoto na starite lica na socijalna za{tita,
dràvite- ~lenki se obvrzuvaat, direktno ili vo sorabotka so
javni ili privatni organizacii, da prezemaat ili da pro{irat
nekoi od postojnite merki ~ija cel e:
1. Da im se ovozmoì na starite lica da ostanat {to e
mo`no podolgo ramnopravni ~lenovi na op{testvoto preku:
a) obezbeduvawe dovolni izvori na sredstva {to }e im
ovozmoàt da vodat pristoen ìvot i aktivno da u~estvuvaat vo
javniot, op{testveniot i kulturniot ìvot; i,
b) dostavuvawe informacii za slu`bite i za pogodnostite
vo korist na starite lica i za na~inite na nivnoto koristewe;
229
2. Ovozmoùvawe starite lica slobodno da go izberat

na~inot na ìvot i da imaat nezavisen opstanok vo nivnata voobi-
~aena sredina tolku dolgo kolku {to tie posakuvaat i kolku e toa
mo`no preku:
a) obezbeduvawe na stanovi soodvetno na nivnite potrebi i
na nivnata zdravstvena sostojba ili sootvetna pomo{ vo uredu-
vaweto na stanot; i,
b) vodewe grià za zdravjeto i organizirawe na slu`bi od
koi imaat potreba poradi nivnata sostojba; i,
3. Garantirawe na soodvetna pomo{ so po~ituvawe na
privatniot ìvot na starite lica koi ìveat vo opredeleni
ustanovi i nivno u~estvo vo utvrduvaweto na uslovite za ìvot vo
tie ustanovi”.
Isto taka Dopolnitelniot protokol kon Amerikanskata
konvencija za pravata na ~ovekot vo oblasta na ekonomskite, soci-
jalnite i kulturnite prava vo svojot ~len 17 ukaùva na pravata
za specijalna za{tita na starite lica.
Vo Preambulata na Deklaracijata za eliminacija na
nasilstvoto protiv ènite (Declaration on the Elimination of Violence
Against Women), se naveduva deka "... nekoi grupi na èni, osobeno
ènite koi pripa|aat na domorodnite narodi, malcinskite grupi,
begalci, migranti, siroma{nite, ènite koi ìveat vo ruralnite
ili odale~enite zaednici, ènite vo penalnite institucii i vo
pritvor, ènskite deca, ènite so hendikep, starite èni, kako i
ènite koi se nao|aat vo situacii na vooruèn konflikt, se
osobeno podlo`ni na nasilstva”.
3. Pravata na siroma{nite lica
3.1. Hendikepot i siroma{tijata
Siroma{tijata moè da vlijae vrz zgolemuvawe na {ansite

na licata da stanat hendikepirani, licata so hendikep imaat naj-
golema mo`nost da ja iskusat siroma{tijata. Postojat pove}e
pri~ini zo{to onie koi ìveat vo siroma{tija se hendikepirani,
za razlika od onie koi ne se siroma{ni. Pome|u niv moàt da se
navedat slednive:
a. siroma{nite lica ne koristat soodvetno zdrava hrana;
b. ìveat vo nezdrava okolina / sredina;
v. imaat nisko platena ili opasna rabota, ako voop{to ja
imaat; moèbi se `rtvi na nasilstvo;
g. imaat pomal pristap do medicinskite tretmani;
230
d. pomalku se obrazovani i, od tie pri~ini, nemaat dovolno

informacii za medicinskite tretmani; i,
|. siroma{nite lica nemaat pristap do izvorite na infor-
maciite i resursite, koi {to pridonesuvaat da ìveat vo
siroma{ni uslovi i bez soodvetna medicinska za{tita.
3.2. Instrumenti i merki za iskorenuvawe na siroma{-

tijata na Obedinetite nacii
Sistemot na Obedinetite nacii ima zna~ajna uloga vo ob-

lasta na iskorenuvaweto na siroma{tijata. Pra{aweto na isko-
renuvawe na siroma{tijata e edna od glavnite temi na mnogu
me|unarodni konferencii na Obedinetite nacii, kako {to se:
• Svetskiot Samit za decata (New York 1991);
• Samitot za planetata Zemja (The Earth Summit- Rio de Janeiro,
1992);
• Svetskata konferencija za pravata na ~ovekot (Vienna,
1993);
• Me|unarodnata konferencija za naselenieto i razvojot
(The International Conference on Population and Development-
Cairo, 1994);
• Samitot za socijalnite problemi (The Social Summit-
Copenhagen, 1995);
• 4-ta Svetska konferencija za ènite (Beijing, 1995); i,
• Konferencijata za ~ovekovite naselbi na Obedinetite
nacii (Habitat II) (Istanbul, 1996).
Razvojnata programa na Obedinetite nacii-UNDP (The
United Nations Development Programme-UNDP), poddrùva programi
koi im pomagaat na vladite i organizaciite od gra|anskiot
sektor vo razvojot na ekonomskata i socijalnata politika i
programi koi se nameneti da opfatat golem spektar na faktori
koi vlijaat vrz siroma{tijata. Ovie programi imaat za cel da go
zgolemat dotokot na hrana, da ja podobrat dostapnosta i kvali-
tetot na prifatili{tata i snovnite uslugi, i da sozdadat mo`-
nosti i odr`livost na uslovite za ìvot. UNDP ja pomaga pod-
dr{kata vo identifikuvaweto i iskorenuvaweto na siroma{ti-
jata na nacionalno nivo, odreduvaj}i gi slabostite na vladinite i
gra|anskite organizacii vo namerata da go adresiraat pra{aweto
na siroma{tijata.
Vo 1992 godina, Generalnoto sobranie na OON usvoi Rezo-
lucija, ozna~uvaj}i go 17 oktomvri za Me|unaroden den za
231
iskorenuvawe na siroma{tijata (International Day for the Eradiction

of Poverty)- (Rezolucijata 50/176 na Generalnoto sobranie od
dekemvri, 1992). Ponatamu, OON 1996 godina ja proklamira za
Me|unarodna godina za iskorenuvawe na siroma{tijata
(International Year for the Eradiction of Poverty)- (Rezolucijata na
Generalnoto sobranie 48/183 od Dekemvri, 1993). Generalnoto
sobranie utvrdi deka “... siroma{tijata e kompleksen i multidi-
menzionalen problem koj{to poteknuva od dvete dimenizii,
nacionalna i me|unarodna, i nejzinoto iskorenuvawe vo site
zemji, osebeno vo zemjite vo razvoj, postana prioritetna cel za
1990 godina so cel da se promovira odr`liv razvoj”.
Dopolnitelno, Obedinetite nacii go ozna~ija periodot od
1997 do 2006 kako Prva me|unarodna dekada na Obedinetite
Nacii za iskorenuvawe na siroma{tijata (First United Nations
International Decade for the Eradiction of Poverty)- (Rezolucijata na
Generalnoto sobranie 50/107 od dekemvri, 1995). Vrz osnova na
Rezolucijata, vo 1996 Generalnoto sobranie odlu~i deka temata za
iskorenuvawe na siroma{tijata pretstavuva “... moralen, socija-
len, politi~ki i ekonomski imperativ za ~ove{tvoto” (Rezolu-
cijata na Generalnoto sobranie 51/178 od dekemvri, 1996).
Rezolucijata, isto taka, gi opredeli “siroma{tijata, ìvotnata
okolina i razvojot” kako temi za vo 1997 godina i “siroma{tijata,
pravata na ~ovekot i razvojot” kako temi za vo 1998 godina.
Celite na Dekadata se iskorenuvawe na apsolutnata
siroma{tija i namaluvawe na celokupnata siroma{tija vo svetot
preku konkretni nacionalni akcii i me|unarodna sorabotka za
celosna i efikasna implementacija na va`nite dogovori,
zalo`bite i preporakite od glavnite konferencii na OON od
1990 godina. Generalnoto sobranie prepora~uva ostvaruvaweto na
celite na Dekadata da bide naso~eno kon akciite vo oblastite
kako {to se: ìvotnata sredina, za{titata vo ishranata, nasele-
nieto, migracijata, zdravstvoto, zasolni{tata, razvoj na ~oveko-
vite resursi vklu~uvaj}i ~ista voda i sanitarii, produktiven
razvoj na ruralnite podra~ja, kako i preku lociraweto na potre-
bite na ranlivite grupi.
Vo nasoka na pomogawe vo iskorenuvaweto na siroma{-
tijata i nejziniot beskraen krug dràvite moàt da upotrebata
nekolku instrumenti za pomo{.
Zalo`bata 2 od Deklaracijata od Kopenhagen i Progra-
mata za akcija upatuvaat na toa deka dràvite se obvrzani da ja
namalat/iskorenat siroma{tijata. Vo taa nasoka, dràvite mora-
at da najdata sili so cel da gi obezbedat osnovnite potrebi za
232
site lica. Isto taka, soglasno so Zalo`bata 2, na nacionalno

nivo, dràvite moraat da obezbedat pristap do resursite za siro-
ma{nite lica, vklu~uvaj}i gi kreditite, zemjata, obrazovanieto i
obukata, tehnologijata, znaeweto i informaciite, kako i
pristapot do javnite uslugi. Na me|unarodno nivo, dràvite
moraat da nastojuvaat “... me|unarodnata zaednici i me|unarodnite
organizacii, odnosno multilateralnite finansiski institucii
‘a im pomagaat na zemjite vo razvoj vo nivnite nastojuvawa za
postignuvawe na globalnite celi za iskorenuvawe na siroma{-
tijata i za obezbeduvawe na osnovnata socijalna za{tita”.
So ~lenot 15 (e) se predviduva deka “... edno od najgolemote
svetski “malcinstva”, odnosno eden od deset, se licata so
hendikep, koi naj~esto se turnati vo siroma{tija, nevrabotenost
i socijalna izolacija”. Vo deklaracijata, izri~no, dràvite-
~lenki se obvrzuvaat da ja iskorenat siroma{tijata. Paragrafot
23 ukaùva na toa deka “... za pojavata na siroma{tijata postojat
mnogu pri~ini, vklu~uvajki gi i strukturnite. Siroma{tijata e
multidimenzionalen problem koj {to gi vle~e svoite koreni
kako od nacionalnoto taka i od me|unarodnoto nivo. Ne postoi
ednostavno re{enie za iskorenuvawe na siroma{tijata, i
nacionalnite napori pomognati na me|unarodno nivo se neminov-
no potrebni za re{avaweto na ovoj problem ... Iskorenuvaweto na
siroma{tijata ne moè da se ostvari samo preku programite za
akcija, naprotiv, istoto ima potreba od demokratsko u~estvo i
ekonomsko prestruktuirawe vo nasoka na obezbeduvawe pristap do
mo`nostite i resursite za site podednakvo”.
Vo paragrafot 27 se naveduva deka “... me|unarodnata
zaednica, Obedinetite nacii, multiratelralnite finansiki ins-
titucii, site regionalni organizacii i lokalni vlasti, kako i
site akteri vo gr|anskoto op{testvo potrebno e aktivno da
pridonesuvaat, so site svoi napori, vo namaluvaweto na neednak-
vosta pome|u lu|eto”. Ponatamu, vo paragraf 82 se predviduva
deka politi~kata volja na nacionalno i me|unarodno nivo, kako i
investiraweto vo lu|eto i nivnata blagosostojba }e pridonesat
vo postignuvaweto na celite za socijalniot razvoj.
Dopolnitelno, vo paragrafot 96 se adresira potrebata od
sorabotka pome|u slu`bite i se ukaùva deka “... sistemot na ON,
vklu~uvaj}i gi tehni~kite i sektorskite slu`bi kako i Breton
Woods instituciite, treba da ja pro{irat i podobrat nivnata
sorabotka na poleto na socijalniot razvoj, ponatamu, da nastoju-
vaat nivnite napori da bidat komplementarni i da postoi
233
mo`nost za kombinirawe na resursite so cel implementirawe na

zaedni~kite inicijativi za socijalniot razvoj ...”.
^lenovite 5 i 6 od Deklaracijata od Peking predviduvaat
deka neednakviot status na maìte i ènite se javuva kako
rezultat na zgolemenata siroma{tija, koja{to vlijae vrz ìvotot
na mnozinstvoto na svetskoto naselenie, vklu~uvaj}i gi ènite i
decata. Dopolnitelno, ~lenot 26 se fokusira na merkite za isko-
renuvawe na siroma{tijata.
Izve{tajot na OON za svetskata socijalna polo`ba (United
Nations Report of the World Social Situation, 1997) od 1997 godina, gi
postavi nacionalnite strategii za spravuvawe so siroma{tijata
i nejzinoto iskorenuvawe, i toa:
1. Promovirawe na visoki i odr`livi stapki na ekonomski
razvoj i zgolemuvawe na vrabotenosta preku politiki
dizajnirani za sozdavawe na sredina koja }e pridonese za
namaluvawe na siroma{tijata;
2. Zgolemuvawe na platite i u~estvoto vo ekonomijata od
strana na nevrabotenite ili na licata so nedovolni
prihodi, preku merki za podobruvawe na nivnite ve{tini
i obuki, so {to bi go podobrile svojot zdravstven ìvot i
ìvotnite uslovi;
3. Zgolemuvawe na mo`nostite na siroma{nite vo vklu~u-
vaweto vo ekonomskite aktivnosti, preku pro{iruvawe na
nivniot pristap kon zemjata, kreditite i drugi proizvod-
stveni faktori;
4. Locirawe na mestata i intervenirawe vo oblastite kade
{to domuvaat/ìveat siroma{nite, i kade {to potrebite
se najgolemi vo nasoka na prioritetite vo namaluvaweto
na siroma{tijata.
5. Re{avaweto na ekonomskite i socijalnite preoblemi na
starite, licata so hendikep i ostanatite koi ne se vo
mo`nost da se vklu~at vo proizvodstvenite aktivnosti,
preku programite od javen karakter i odrùvaweto na
prihodite; i,
6. Naso~uvawe na dobivkata od zgolemenoto u~estvo vo
svetskata ekonomija na najsiroma{nite segmenti od popu-
lacijata, preku politikite koi ja promoviraat ekspanzija-
ta na izvozot na rabotna sila i namaluvaweto na trgovski-
te restrikcii na potro{uva~kite proizvodi.
^lenot 4 od Osnovnite principi za ulogata na advokatite

(Basic Principles on the Role of Lawyers), ukaùva na toa deka “...
234
posebno vnimanie treba da se posveti na pomo{ta na siroma{nite

lica, so cel da im se ovozmoì da se izborat za nivnite prava i,
kade {to e neophodno, da im se dade pravna pomo{“.
Mileniumskata deklaracija na OON (United Nations
Millenium Declaration), propi{uva vode~ki na~ela za iskorenuvawe
na siroma{tijata i dostignuvawe na razvojot i postavuva
konkretni celi. So cel sproveduvawe na deklaracijata, me|una-
rodnata zaednica se soglasi so mileniumskite razvojni celi, koi
vklu~uvaat: iskorenuvawe na apsolutnata siroma{tija i gladot,
obezbeduvawe na osnovno obrazovanie za site, promovirawe na
ednakvost me|u polovite i zajaknuvawe na ènite, namaluvawe na
mortalitetot kaj decata, podobruvawe na maj~inskoto zdravje,
borbata protiv HIV/AIDS, malarijata i drugi bolesti, obezbedu-
vawe na odr`liva ìvotna sredina, i, razvivawe na me|unarod-
nata sorabotka za razvoj.
Vo borbata za iskorenuvawe na siroma{tijata golema
uloga na dràvno nivo imaat nacionalnite strategii za spravuva-
we so siroma{tijata (PRSP) i koordinativnite tela formirani
so cel kreirawe na programa za akcija i implementacija na ista-
ta. Licata so hendikep direktno u~estvuvaat vo koordinativnite
tela, vo nekoi dràvi samo deklarativno (na primer vo Republika
Makedonija) a vo nekoi dràvi su{tinski (na primer vo Bosna i
Hercegovina).
4. Pravata na domorodnite narodi (indigenous people)
Stepenot i rizikot od hendikep pome|u domorodnite

narodi (indigenous people) e dosta visok poradi opasnite rabotni
uslovi, niskiot ìvoten standard i niskiot kvalitet na
preventivnite medicinski uslugi koi gi dobivaat. Pokraj toa,
licata so hendikep koi pripa|aat kon ovaa grupa, obi~no, nemaat
pristap do soodvetnite rehabilitacioni uslugi.
Prviot instrument koj {to se zaloìl za pravata na
domorodnite narodi be{e Konvencijata za za{tita i integracija
na domorodnite i ostanatite plemenski ili polu-plemenski
narodi vo nezavisnite dràvi (Convention on the Protection and
Integration of Indigenous and other Tribal and Semi-Tribal population in
Independent Countries, ILO, 1957) na Me|unarodnata organizacija na
trudot od 1957 godina. Me|utoa, istata e ratifikuvana od pomal-
ku od triesetina dràvi.
235
Prvata Me|unarodna konferencija na nevladinite organi-

zacii za pra{awata povrzani so domorodnite narodi se odrà vo
@eneva vo 1977 godina, í slede{e vtora konferencija koja se
odrà vo 1981 godina. Odlu~en ~ekor be{e prezemen so
sozdavaweto na Rabotna grupa za domorodnite narodi na ON (UN
Working Group on Indigenous Population) vo 1988 godina, vo ramkite
na Podkomisijata za za{tita od diskriminacija i za{tita na
malcinstvata vo ramkite na UNHCR. Rabotnata grupa izraboti
Predlog- deklaracija za pravata na domorodnite narodi vo 1994
godina. Me|unarodnata dekada za domorodnite narodi (1995-2004)-
(The International Decade of Indigenous People), dovede do sozdavawe na
Postojan Forum za pra{awata povrzani so domorodnite narodi
(Permanent Forum on Indigenous Issues), i vo 2001 godina be{e izbran
specijalen izvestuva~, posebno za sostojbata na pravata na
domorodnite narodi.
Vienskata deklaracija i Programa za akcija, kako kraen
dokument od Svetskata konferencija za pravata na ~ovekot se
fokusirani na pravata na domorodnite narodi, vklu~uvaj}i gi
pravata na licata so hendikep. Delot II, paragrafot 20 gi obvrzu-
va dràvite- ~lenki “... da go priznavaat vrodeniot dignitet i
edinstveniot pridones na domorodnite/avtohtonite narodi kon
razvojot i pluralitetot na op{testvoto i da ja naglasuvaat
opredelbata na me|unarodnata zaednica za ekonomska, socijalna i
kulturna blagosostojba i uìvawe vo plodovite na odr`liviot
razvoj. Dràvite treba da osigurat celosno i slobodno u~estvo na
domorodnite/avtohtonite narodi vo site aspekti na op{testvoto,
posebno vo oblastite {to se odnesuvaat na niv”.
Dopolnitelno, “... imaj}i ja predvid va`nosta od
unapreduvaweto i za{titata na pravata na domorodnite/avtohto-
nite narodi i pridonesot od vakvoto promovirawe i za{tita za
politi~kata i socijalnata stabilnost na dràvite vo koi ovie
narodi ìveat, dràvite treba, vo soglasnost so me|unarodnoto
pravo, da prezemat konkretni pozitivni merki za da obezbedat
po~ituvawe na site prava na ~ovekot i osnovni slobodi na
domorodnite/avtohtonite narodi vrz osnova na ramnopravnost,
nediskriminacija i da gi priznaat vrednosta i raznolikosta na
nivniot razli~en identitet, kultura i op{testvena organiza-
cija”. Isto taka, potrebna e i reforma na zakonodavstvoto, so cel
da se “... obezbedi pristap kon ovie i ostanatite prava za licata
so hendikep”.
Deklaracijata od Kopenhagen i Programata za akcija
stavaat poseben akcent na licata so hendikep i domorodnite
236
narodi. Zalo`bata 4 predviduva deka, vo nasoka na promovirawe

na socijalnata integracija dràvite- ~lenki treba da gi po~i-
tuvaat pravata na domorodnite narodi, da go odrùvaat i razvi-
vaat nivniot identitet, kultura i interesi. Ponatamu, dràvite
gi sozdavaat site pretpostavki za u~estvo na domorodnite narodi
vo socijalniot, ekonomskiot i politi~kiot ìvot vo svoite
zemji. So zalo`bata 6 im se nalaga na dràvite- ~lenki da go
priznaat pravoto na domorodnite narodi na obrazovanie, soglasno
nivnite posebni potrebi, aspiracii i kulturi. Dràvata, isto
taka, e obvrzana da obezbedi celosen pristap na domorodnite
narodi do zdravstvenite uslugi.
5. Pravata na begalcite
5.1. Pravata na begalcite so hendikep
Licata so hendikep koi treba da ja napu{tat sopstvenata

zemja se nao|aat vo mnogu nepovolna sostojba. Hendikepiranite
begalci se krajno ranliva grupa i poradi toa imaat potreba od
posebno vnimanie. Me|utoa, ne postojat me|unarodni instrumenti,
kako takvi, za da obezbedat za{tita na pravata na hendikepira-
nite begalci. Tie edinstveno moàt da se povikaat na odreden
broj odredbi od konvenciite, instrumentite i me|unarodnoto
humanitarno pravo.
Spored Konvencijata {to se odnesuva na statusot na
begalcite (Convention relating to the Status of Refugees), pravnata
definicija na “begalec” glasi: “... ~ovek koj {to e nadvor od
zemjata na svoeto poteklo i ne moè da se vrati vo istata, poradi
strav od progonstvo poradi rasni, religiozni, nacionalni pri~i-
ni ili politi~ko mislewe”. Ponatamu, vo ~lenot 1 se predviduva
deka, “... poimot begalec }e se upotrebuva za sekoj ~ovek koj: ... (2)
kako rezultat na okolnostite pojaveni pred 1 januari 1951 godina
i strav od progonstvo poradi rasni, religiozni, nacionalni
pri~ini, ~lenstvo vo opredelena socijalna grupa ili politi~ka
partija, e nadvor od svojata zemja i ne e vo mo`nost ili, poradi
strav, odbiva da ja koristi za{titata na odnosnata dràva, ili e
nadvor od svojata domicilna zemja i kako rezultat na okolnostite
ne e vo mo`nost ili, poradi strav, odbiva da se vrati vo istata”.
Vremenskiot rok, 1 januari 1951 godina, postaven od strana
na vladite, vo toa vreme be{e usvoen vo konvencijata so cel da gi
ograni~i nivnite obvrski sprema begalcite koi postoele vo toa
237
vreme, ili na onie koi moèbi periodi~no bi se zgolemile vo

zavisnost od okolnstite koi moèle da nastanat. So usvojuvaweto
na Protokolot od 1967 godina, dràvite- ~lenki se obvrzale da gi
apliciraat ~lenovite na konvencijata na begalcite, kako {to se
definirani vo istata, no bez vremenskiot limit od 1951 godina.
Konvencijata {to se odnesuva na statusot na begalcite se
odnesuva za site begalci, podednakvo. Nekoi od osnovnite pravila
se izloèni podolu. ^len 24 od Konvencijata {to se odnesuva na
statusot na begalcite predviduva deka “... dràvite- ~lenki }e im
dozvolat legalen prestoj na begalcite na svojata teritorija i }e
imaat ednakov tretman sprema begalcite koi prestojuvaat na
nivnata teritorija kako i sprema nivnite dràvjani ...”. Soci-
jalnoto osiguruvawe (pravnite odredbi {to se odnesuvaat na
povreda pri rabota, maj~instvoto, bolest, hendikep, starost, smrt,
nevrabotenost, semejna odgovornost i drugi okolnosti, koi
soglasno so nacionalnata legislative, se pokrieni so socijalnite
{emi), e predmet na ograni~uvawe, i toa:
• moàt da postojat soodvetni spogodbi za odrùvawe na
ve}e postoe~kite prava, i pravata koi treba da gi steknat;
• nacionalnita legislativa vo domicilnata dràva moè da
propi{uva posebni odredbi vo odnos na beneficiite i
dodeluvaweto na istite, koi se nadvor od javnite fondovi,
i mo`nosta da im se isplati odredena suma na pari na
licata koi ne gi ispolnile uslovite propi{ani za
dobivawe na redovna penzija”.
Drugi odredbi na koi begalcite so hendikep moàt da se
povikuvaat za svoja za{tita se: ~lenot 3 (zabrana na
diskriminacijata), ~lenot 7 (izzemuvawe od reciprocitet), ~le-
not 17 (pravo na plata za svojata rabota), ~lenot 18 (samo
vrabotuvawe), ~lenot 19 (sloboden izbor na profesija), i ~lenot
31 (nelegalen prestoj na begalcite). ^lenot 33 im zabrani na
dràvite da proteruvaat begalci, ako toa povlekuva vra}awe vo
nivnata zemja na poteklo, kade {to nivniot ìvot ili sloboda bi
bile zagrozeni zaradi nivnata rasa, religija, nacionalnost,
~lenstvo vo opredelena socijalna grupa ili zaradi nivnoto
politi~ko mislewe (principot na non refoulement). Na pogodnos-
tite predvideni vo ~lenot 33 (2) ne moè da se povika “begalec koj
od seriozni pri~ini se smeta za opasen po bezbednosta na zemjata
kade {to se nao|a ili koj, otkako protiv nego e donesena kone~na
presuda za posebno te{ko zlostorstvo, pretstavuva opasnost za
zaednicata na taa dràva”.
238

licata so hendikep, vo praviloto 21, ukaùvaat na toa deka mer-
kite koi se prezemaat vo nasoka na obezbeduvawe na ednakvi
mo`nosti za begalcite so hendikep treba da bidat integrirani vo
op{tata razvojna programa.
Fondot za hendikepiranite begalci (The Trust Fund for
Handicapped Refugees), e osnovan od sredstvata dobieni so Nobelo-
vata nagrada za mir dodelena na UNHCR vo 1981 godina. Pred toa,
mnogu malku se znaelo za hendikepiranite begalci, kako i za onie
koi stanale hendikepirani preku razli~ni nasilni sudiri. Od
toga{ UNHCR im pomognala na golem broj hendikepirani begalci,
pokrivaj}i gi tro{ocite za socijalni, medicinski i rehabli-
tacioni uslugi, koga istite ne im bile ovozmoèni od strana na
nivnite domicilni dràvi ili koga im bil zabranet pristapot do
niv.
Voda~ot za pomo{ta pri obrazovanieto na begalcite (The
Guidelines for Educational Assistance to Refugees), potencira deka “...
site merki za pomo{ na hendikepiranite begalci se zasnovani na
konceptot za grià na op{testveno nivo i se inkorporirani vo
programite za grià i odrùvawe”.
5.2. Pravata na decata begalci
^len 22 (1) od Konvencijata za pravata na deteto predvi-

duva deka “... dràvite ~lenki prezemaat soodvetni merki za da mu
ovozmoàt na deteto koe bara status na begalec ili koe se smeta
kako begalec, vo soglasnost so soodvetniot me|unaroden ili
nacionalen zakon i proceduri, ... da dobie soodvetna za{tita i
humanitarna pomo{ vo ostvaruvaweto na pravata sodràni vo
ovaa konvencija i vo drugite me|unarodni instrumenti za pravata
na ~ovekot ili za humanitarnite pra{awa ~ii ~lenki se
spomenatite dràvi”.
Konvencijata {to se odnesuva na statusot na begalcite ne
gi spemenuva decata posebno, me|utoa, treba da se napomene deka
nekoi od nejzinite odredbi, kako {to e pravoto na obrazovanie, se
osobeno va`ni za decata begalci. UNHCR nastojuva pra{aweto za
decata da go napravi prioritetno vo politikata i, od tie
pri~ini, ima usvoeno nekolku dokumenti kako vodi~ vo negovata
rabota vo taa oblast.
Zaklu~okot za decata begalci (Conclusion on Refugee
Children) od 1987 godina, (Zaklu~ok Br. 47 (XXXVIII)), potencira
239
deka “... potrebno e donesuvawe na me|unarodni i nacionalni prog-

rami za poddr{ka kako orudie za preventivnite merki, posebnata
pomo{ i rehabilitacijata za decata begalci so hendikep, i gi
ohrabrava dràvite da zemat u~estvo vo planot “Dvaeset ili
pove}e” (“Twenty or More” Plan), za poddr{ka na decata begalci so
hendikep”. Planot “Deset ili pove}e” (“Ten or More” Plan),
sozdaden vo 1973 godina i zgolemen so planot “Dvaeset ili pove}e”
od 1984 godina, zaedno so drugi specijalni programi, im dava visok
prioritet na decata koi se so hendikep ili se `rtvi na tortura.
Zaklu~okot za decata begalci i maloletnicite (Conclusion
on Refugee Children and Adolescents) od 1997 godina, (Zaklu~ok Br.
84), se odnesuva na za{titata od seksualnoto nasilstvo, eksploa-
tacijata, trgovijata so deca i zloupotrebata. Se odnesuva na
pravata na decata i maloletnite `rtvi preku odredbi i soodvetni
pravni i rehabilitacioni lekovi.
UNHCR, isto taka, go usvoi i Vodi~ot za decata begalci
(Guidelines on Refugee Children) vo 1988 godina, koj {to e inkor-
poriran vo politikata za decata begalci na UNHCR.
5.3. Pravata na ènite begalci
UNHCR, pokraj problematikata na decata begalci raboti i

na problematikata na ènite begalci, i vo toj odnos ja usvoi
politikata za ènite begalci vo 1990 godina i Vodi~ot za
za{tita na ènite begalci (Guidelines for the Protection of Refugee
Women) vo 1991 godina. Vodi~ot dava pregled na potrebite od
pravna i fizi~ka za{tita na ènite begalci. Tie sodràt
konkretni preporaki za toa kako da se vklu~at ènite begalci vo
odlukite koi se odnesuvaat na nivnata bezbednost i kako da gi
identifikuvaat posebnite rizi~ni situacii. Dopolnitelno,
Vodi~ot ja potencira bezbednosta i predlaga mehanizmi za
podobruvawe na izvestuvaweto za problemite na fizi~kata i
seksualnata za{tita i programite za podobruvawe na za{titata.
5.4. Regionalni instrumenti {to se odnesuvaat na pravata

na beglacite
^lenot 4 od Konvencijata {to se odnesuva na posebnite

aspekti na problemite na begalcite vo Afrika (Convention
Governing the Specific Aspects of refugee Problems in Africa), ukaùva
deka “... dràvite- ~lenki se obvrzani da gi primenuvaat odred-
bite na Konvencijata na site begalci bez diskriminacija vrz
240
osnova na rasata, religioznata i nacionalnata pripadnost, ~len-

stvoto vo odredeni socijalni grupi ili politi~ka partija”.
Dokumentot za begalcite i prisilnata relokacija na
naselenieto vo Afrika od Adis Abeba (The Addis Ababa Document
on Refugees and Forced Population Displacements in Africa), naveduva vo
preporakata 8 deka “... me|unarodnata zaednica, ON, UNHCR i
drugite relevantni organizacii, treba da gi poddràt i da gi
pomagat dràvite-doma}ini vo nivnite napori za ispolnuvawe na
obvrskite vo odnos na beglacite, vo soglasnost so principite na
zakonot za begalcite, od edna strana i nacionalnata bezbednost,
socijalnite i ekonomskite interesi na dràvata, od druga strana.
Posebno, finansiskata, materijalnata i tehni~kata pomo{ treba
da bidat dostapni za ... obezbeduvawe na hrana, voda, ìveali{te,
sanitarija i medicinska za{tita, na vremena baza so cel begal-
cite i lokalnata populacija da ne bidat staveni vo ìvotno
zagrozena situacija”.
Deklaracijata za beglacite od Kartagena (Cartagena Decla-
ration on Refugees), povikuva za podobruvawe na za{titata na begal-
cite, obezbeduvaweto na nivnite prava i sproveduvawe na proekti
nameneti za nivnata nezavisnost i intergacija vo dràvata-
doma}in. Kako dopolnenie, istata bara izrabotka na studija za “...
mo`nostite za integrirawe (na licata so hendikep) vo produktiv-
niot ìvot vo dràvata- doma}in preku sozdavawe i generirawe
na vrabotuvawa koristej}i se so izvorite na me|unarodnata
zaednica preku UNHCR, kako bi moèle begalcite da gi uìvaat
svoite ekonomski, socijalni i kulturni prava.
6. Pravata na etni~kite malcinstva
êsto, licata so hendikep koi pripa|aat na etni~kite

grupi se diskriminirani po pove}e osnovi, odnosno po osnov na
nivnata rasa ili etni~kata pripadnost, kako i poradi nivniot
hendikep.
Vo 1992 godina, Generalnoto sobranie na OON ja usvoi
Deklaracijata za pravata na pripadnicite na nacionalnite ili
etni~kite, religioznite i jazi~nite malcinstva (Declaration on the
Rights of Persons Belonging to National or Ethnic, Religious and Linguistic
Minorities), i vo 1995 godina be{e formirana Rabotnata grupa za
malcinstvata (Working Group on Minorities).
Edno od pravata predvideni so Me|unarodniot pakt za gra-
|anskite i politi~kite prava e pravoto na malcinstvata predvi-
241
deno so ~lenot 27. Imaj}i predvid deka pove}eto dràvi ne se

soglasuvale so kolektivniot koncept na pravata na malcinstvata,
vklu~uvaweto na pravata na malcinstvata vo me|unaroden dogovor
posveten na individualnite prava, implicira zaklu~ok deka
pravata predvideni so ~lenot 27 se individualni per se, iako toj
predviduva mo`nost za nivno kolektivno uìvawe. ^lenot 27
predviduva: “vo dràvite, kade {to postojat etni~ki, verski ili
jazi~ni malcinstva, licata koi pripa|aat na tie malcinstva ne
moàt da bidat li{eni od pravoto180 da imaat, zaedno so drugite
~lenovi na svojata grupa, svoj poseben kulturen ìvot, da ja
manifestiraat i da ja ispolnuvaat svojata sopstvena vera ili da
se sluàt so svojot jazik”. Ovoj ~len e zna~an, bidej}i povredata
na pravata {to se predvideni so nego moè da bide predmet na
individualna peticija pred Komitetot za pravata na ~ovekot181.
Vienskata deklaracija i Programa za akcija, vo para-
grafot 19, ja reafirmira obvrskata na zemjite “... da obezbedat
pripadnicite na malcinstavata da moàt celosno i efikasno da
gi uìvaat site prava na ~ovekot i osnovni slobodi bez kakva i da
e diskriminacija i potpolno ramnopravno pred zakonot vo
soglasnost so Deklaracijata za pravata na pripadnicite na nacio-
nalnite ili etni~kite, religiozni i jazi~ni malcinstva”.
Zalo`bata 4 od Deklaracijata od Kopenhagen i Progra-
mata za akcija ukaùvaat deka dràvite treba da gi promoviraat i
za{tituvaat pravata na licata koi pripa|aat na etni~kite
malcinstva.
Me|unarodnata konvencija za eliminirawe na site formi
na rasna diskriminacija obezbeduva za{tita na licata so
hendikep od diskriminacija zasnovavana na rasata. “Rasnata
diskrriminacija” vo Konvencijata e definirana kako “... sekoe
razlikuvawe, isklu~uvawe, ograni~uvawe ili davawe prvenstvo
{to se zasnovaat vrz rasata, bojata, pretcite, nacionalnoto ili
etni~koto poteklo {to imaat za cel ili rezultat da go naru{at
ili da go kompromitiraat priznavaweto, uìvaweto ili vr{e-
weto, pod ednakvi uslovi, na pravata na ~ovekot i osnovnite
180
Formulacijata “ne moàt da bidat li{eni od pravoto” ukaùva deka dràvite
prezemaat negativna obvrska da ne se me{aat vo uìvaweto na pravata na
etni~kite, jazi~nite ili religioznite malcinstva, no ne i da prezemaat
pozitivni obvrski vo odnos na pripadnicite na malcinskite grupi.
181
Komitetot za pravata na ~ovekot odlu~uval po nekolku slu~ai vo vrska so
malcinstvata. Case No. 24/1977, Sandra Lovelace of 30 July 1982; Case No. 197/1985,
Kitok v. Sweden of 27 July 1988; Case No. 167/1990, Ominayak v. Canada of 26 March 1990.
242
slobodi na politi~ko, ekonomsko, socijalno i kulturno pole ili

vo sekoja druga oblast na javniot ìvot”.
243
244
Aneksi
SELEKTIRANA
BIBLIOGRAFIJA
1. PUBLIKACII
1. Albrecht Gary L., Seelman Katherine D., Bury Michael: Handbook of
Disability Studies, Sage Publications, London, 2001;
2. Beddard R.: Human Rights and Europe, Grotius Publishers, 1993;
3. Brownlie Ian, Guy S. Goodwin-Gill: Basic Documents on Human Rights,
Oxford, OUP, 2002;
4. Buergenthal T.: International Human Rights, 1988;
5. Cassese A.: Human Rights in European Community, 3 vol. Baden-Baden,
Nomos Verlagsgesellschaft, 1991;
6. Council of Europe: A Coherent Policy for the Rehabilitation of People with
Disabilities, Council of Europe Publishing, Strasbourg, 1999;
7. Degener Theresia: Disability Discrimination Law: A Global Comparative
Approach, Paper presented at Disability Rights in Europe: From Theory to
Practice, 25-26 September 2003, University of Leeds;
8. Dictionary of Law, Oxford University Press,1997;
9. Donnelly Jack: International Human Rights, Westview Press, 1998;
10. Eide A.: The Historical Significance of the Universal Declaration,
Inernational Social Science Journal, 158, 1998;
11. Fr~koski Q.D.: Me|unarodno pravo za pravata na ~ovekot,
Magor, Skopje, 2001;
12. Gaudron M.: Equal Rights and Anti-Discrimination Law, The Sir. Richard
Blackborn Memorial Lectures, 1992, Academy of Science, Canberra,
Australia;
13. Ghandhi P.R.: International Human Rights Documents (London, 1995) text
on European Convention for the Prevention of Torture and Inhuman or
Degrading Treatment or Punishment;
14. Gomien Dona, Davis Harris, Zwaak Leo: Law and Practice of European
Convention on Human Rights and the European Social Charter, Council of
Europe, 1996;
15. Graycar R., Morgan J.: The Hidden Gender of Law, Federation, 1990;
245
16. I{ej R. Mi{elin: ôvekovi Prava- zbornik na osnovni

politi~ki esei, govori i dokumenti od Biblijata do denes,
MI-AN Skopje, 2002;
17. Harris A., Enfield S.: Disability, Equality and Human Rights, A Training
Manual for Development and Humanitarian Organisations, Oxfam GB,
Action on Disability and Development, 2003;
18. Jackman M.: Giving real effect to equality: Eldridge v. British Columbia
(Attorney General) and Vriend v. Alberta, (1998) 4/2 Rev of Constitutional
Studies 352-71;
19. Jacobs F.: The European Convention on Human Rights, Oxford, OUP,
1975;
20. Janis M.W., Kay R.S., Bradly A.W.: European Human Rights Law, Oxford
University Press, 2000;
21. Lepofsky D.M.: The Charter's Guarantee of Equality to People with
Disabilities- How well is it working?, (1998) 16 Windsor Yearbook of
Access to Justice 155-214;
22. Lucas Erika, Adjusting to disability rules, Professional Manager Magazine,
Volume 13, Issue 5, September 2004;
23. Merrills J.: The Development of International Law by the European Court
of Human Rights, New York, Manchester University Press, 1993; with
Robertson A.: Human Rights in the World, New York, Manchester
University Press, 1989;
24. Minority Rights Group International, 1993/95, Manchester Free Press, UK
12, 13, Asbjorn Eide;
25. Nussbaum C. Martha: Judging other culture: The case of Female Genital
Mutilation, Sex and Social Justice;
26. Polio Plus: Zbirka dokumenti na Sovetot na Evropa koi se
odnesuvaat na hendikepot, Jugoreklam, Skopje, 2002;
27. Porter B.: Substantive Equality and Positive Obligations After Eldridge and
Vriend, (1998) 9/3 Forum Constitutionnel;
28. Quinn G.: From Charity to Rights -The Evolution of the Rights-Based
Approach to Disability: International and Irish Perspectives, CPI
Handbook of Services (Dublin, 2000);
29. Robertson A.H.: Human Rights in the World, 1996, str.28; Human Rights
Today, a United Nations Priority, 1998;
30. Robertson A.H.: The Council of Europe, London, Stevens, 1961;
31. Save the Children, Children’s Rights: Reality or Rhetoric?, The UN
Convention on the Rights of the Child: the first ten Years;
32. Sheeny Elizabeth A.: Personal Autonomy and Criminal Law, CAC,
Toronto, 1987;
33. Shmeder Richard: What about FGC? And why understanding culture
matters in the first place?, Daedalus volume 129, number 4 (Fall 2000);
34. Sohn: The New International Law: Protection of the Rights of Individuals
rather then States, AUL Rev. 1982;
35. Steiner H.J., Alston P.: International Human Rights in Context, 1996;
246
Aneksi
36. Stojkova @.: Zabrana na ma~ewe i tortura vo sistemot baziran

vrz EK^P, magisterski trud, Univerzitet “Sv. Kiril i
Metodij”, Praven Fakultet, Skopje, 2003;
37. The Center for Universal Design N.C. U.S.A. publication; Informativni
centar za osobe sa invaliditetom “Lotos”, Tuzla;
38. United States Agency for International Development, Bureau for Europe
and Euroasia, Office of Democracy, Governance and Social Transition, The
2003 NGO Sustainability Index for Central and Eastern Europe and
Euroasia, Seventh Edition, June 2004;
39. Van Dajk P., G. J. H. van Hoof: Theory and Practice of the European
Convention on Human Rights, 1990, Kluwer Law and Taxation Publishers;
40. Vasak K.: The International Dimensions of Human Rights, T.C. van Boven,
Survey of International Law of Human Rights;
41. Zwart Tom: The Admissibility of Human Rights Petitions, the case Law of
the European Commission on Human Rights and the Human Rights
Committee, Martinus Nijhoff Publishers, 1994;
42. ôvekovi prava- temelni dokumenti: pedeset godi{nina od
Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot: 1948-1998,
Ministerstvo za pravda, Skopje, 1998;
Literatura dostapna na Internet
1. http://www.un.org
2. http://www.unece.org
3. http://www.coe.int
4. http://www.echr.coe.int
5. http://www.echr.coe.int/eng/Jtm
6. http://europa.eu.int/eur-lex/en/lif/reg/en_register_1640.html
7. http://europa.eu.int/comm/employment_social/socdial/social/news/declarati
on_en.htm
8. http://europa.eu.int/comm/employment_social/socprot/disable/strategy_en.h
tm
9. http://www.aohr.org
10. http://www.enableireland.ie/accesswest/intros/essayindex.html
11. http://www.euro-ombudsman.eu.int
12. http://www.disabilityworld.org/JuneJuly2000/Governance/UKDisabilityRig
hts.htm
13. http://www.usaid.gov/
14. http://www.disabilityworld.org/May2000/Governance/India.htm
15. http://www1.umn.edu/humanrts/instree/z1afchar.htm
16. http://www.unhchr.ch/html/menu3/b/o_c_ref.htm
17. http://www.fao.org
18. http://www.hrw.org/
247
2. PRAVNI DOKUMENTI
1. Krivi~en zakonik na Francija: Zakon 90-602 od 12.07.1990- (Loi
90-602 de 12 Juliet 1990);
2. Zakonik za trud na Francija so izmeni od 1992- (Labor Act as
amended in 1992);
3. Krivi~en zakon na Finska od 1995 (Penal Code as of 1995);
4. Ustav na Finska so izmenite od 1995 (2000)- (Constitution as of
1995);
5. Akt za dogovor za vrabotuvawe na Finska (55/2011)- (Employment
Contracts Act (55/2001);
6. Krivi~en zakon na [panija od 1995- (Criminal Code (Organic Law
10/1995, 23rd November));
7. Statut za prava na rabotnicite na [panija - Kralski
zakonodaven dekret 1/1995 od 24.03.1995- (Statute of Workers' Rights
(Royal Legislative Decree 1/1995 24th March));
8. Zakon za socijalna integracija na licata so hendikep na [panija
od 1982- (Law on the Social Integration of the Disabled, 1982);
9. Krivi~en zakon na Luksemburg izmenet vo 1997- (Criminal Code as
modified in 1997);
10. Zakon protiv diskriminacija na osnov na hendikep na
Avstralija od 1992- (Disability Discrimination Act 1992);
11. Zakon za obuka i vrabotuvawe na lica so hendikep na Mavricius
od 1996- (The Training and Employment of Disabled Persons Act, 1996);
12. Zakon za ednakvi prava na licata so hendikep na Izrael od 1998-
(Equal Rights for Persons with Disabilities Law, 1998);
13. Magna Karta za licata so hendikep na Filipini od 1992- (Magna
Carta for Disabled Persons, 1992);
14. Zakon za licata so hendikep na Zambija od 1996, del 32- (Draft of a
Constitution for the Second Republic of Gambia of 1996);
15. Zakon za licata so hendikep na Zimbabve od 1992- (Persons with
Disabilities Act, 1992);
16. Federalen ustaven zakon na Avstrija so izmenite od 1997-
(Federal Constitutional Law as amended in 1997);
17. Ustav na Federalna Republika Brazil so izmenite od 1988-
(Constitution of the Federative Republic of Brazil, as of 1993; Charter of
Human Rights and Freedoms as of 1982; Constitution as amended in 1995
and in 2000; Constitution as of 1997);
18. Povelba za pravata na ~ovekot i slobodite na Kanada, Ustaven
akt 1982- (Charter of Human Rights of Freedoms, Constitution Act 1982);
19. Kanadski zakon za pravata na ~ovekot, RSC 1985- (Canadian Human
Rights Act, R.S.C. 1985);
20. Akt za ednakvost pri vrabotuvawe na Kanada, RSC od 1994-95-
(Canadian Human Rights Act, R.S.C. 1985);
248
Aneksi
21. Ustav na Fixi od 1997- (Constitution as of 1997);

22. Nacrt Ustav na Vtorata Republika Gambija od 1996- (Draft of a
Constitution for the Second Republic of Gambia (1996));
23. Ustav na Gana od 1992- (Constitution as of 1992);
24. Zakon za licata so hendikep na Gana od 1993- (The Persons with
Disabilities Act of 1993).
25. Osnoven zakon na Federalna Republika Germanija so izmenite od
1994- (Basic Law of the Federal Republic of Germany as amended in
1994);
26. Ustaven akt na Republika Malai od 1994- (Republic of Malawi
(Constitution) Act 1994);
27. Akt za pravata na ~ovekot na Nov Zeland od 1993- (Human Rights
Act 1993);
28. Ustav na Ju`na Afrika od 1996- (Constitution as of 1996);
29. Zakon za ednakvost pri vrabotuvawe na Ju`na Afrika od 1998 i
Zakon za razvivawe/usovr{uvawe na ve{tini/kvalifikacii od
1998- (Employment Equity Bill 1998 and Skills Development Bill of 1998);
30. Ustav na [vajcarija od 1999- (Constitution as of 1999);
31. Ustav na Uganda od 1995- (Constitution as of 1995);
32. Akt za lokalna vlast na [vajcarija od 1997- (Local Government Act,
1997);
33. Zakon za borba protiv diskriminacija i dopolnuvawe na
Zakonot od 15 fevruari 1993 za formirawe na centar za ednakvi
mo`nosti i borba protiv rasizmot na Belgija- (Act to Combat
Discrimination and to Amend the Act of 15 February 1993 to Establish a
Centre for Equal Opportunity and to Combat Racism);
34. Zakon br.19.284 na île od 1994- (Act No 19.284 of 1994);
35. Zakon 7600 za izedna~uvawe na mo`nostite za lica so hendikep
na Kosta Rika od 1996- (Law 7600 for Equalization of Opportunities for
Persons with Disabilities,1996);
36. Dekret br.119101-S-MEP-TSS-PLAN na Kosta Rika od 1989-
(Decree No. 119101-S-MEP- TSS- PLAN of 1989);
37. Prava na licata so hendikep pri vrabotuvawe na Etiopija,
Proklamacija br.101/1004- (The Rights of Disabled Persons to
Employment, Proclamation No 101/1994).
38. Zakon za za{tita na licata so hendikep na Gvatemala, Dekret
br.135-96 od 1996- (Act for the Protection of Persons with Disabilities,
Decree No.135-96, 1996);
39. Zakon br.XXVI na Ungarija od 1998 za Odredbata za pravata na
lica koi ìveat so hendikep i nivnata ednakvost na mo`nosi-
ponatamu imenuvan kako Zakon br XXVI- (Act. No. XXVI of 1998 on
Provision of the Rights ofPersons Living with Disability and their Equality
of Opportunity (hereinafter cited as Act No. XXVI));
40. Zakon za lica so hendikep- za ednakvi mo`nosti, za{tita na
pravata i celosna participacija na Indija od 1995- (The Persons
249
with Disabilities (Equal Opportunities, Protection of Rights and Full

Participation) Act, 1995);
41. Zakon za ednakvost pri vrabotuvawe od 1998, Zakon za ednakov
status od 2000 i Nacionalen zakon za pravata na licata so
hendikep od 2000- (Employment Equality Act of 1998, Equal Status Act of
2000 and National Disability Authority Act (2000));
42. Zakon za pottiknuvawe na vrabotuvaweto na licata so hendikep,
Zakon br 4129 na Korea od 1990 i Zakon za promovirawe na
specijalnoto obrazovanie na Korea od 1994- (Act Relating to the
Employment Promotion, etc of the Handicapped, Law No,4219 (1990) and
The Special Education Promotion Law, 1994);
43. Zakon za za{tita na licata so hendikep, Zakon br.4179 na Korea
od 1989- (The Welfare Law for Persons with Disabilities, Law No.4179
(1989));
44. Kodeks za trud na Madagaskar od 29.09.1994- (Labor Code as of 29
September 1994);
45. Zakon za obuka i vrabotuvawe na licata so hendikep - Zakon br. 9
na Mavricius od 1996- (The Training and Employment of Disabled
Persons Act (Act No.9 of 1996));
46. Zakon od 3.04.2003 za vospostavuvawe na Zakon za ednakov
tretman vrz osnova na hendikep ili hroni~ni bolesti na Holan-
dija- (Act of 3 April 2003 to establish the Act on the Equal Treatment on
grounds of Disability or Chronic Illness);
47. Zakon za trud na Namibija izmenet vo 1992- (Labor Act as amended
in 1992);
48. Dekret za gra|anite so hendikep vo Nigerija od 1993- (Nigerians
with Disability Decree, 1993);
49. Zakon za za{tita na pravata na licata so hendikep na [ri
Lanka, br.28 od 1996- (Protection of the Rights of Persons with
Disabilities Act, No.28 of 1996);
50. Zakon za zabrana na diskriminacija na licata so hendikep pri
vrabotuvawe na [vedska, SFS br.1999-132 od 1999- (Prohibition of
Discrimination Against Persons With Disabilities in Employment Act, SFS
No: 1999- 132, 1999);
51. Zakon protiv diskriminacija na hendikep na Velika Britanija
od 1995 i Zakon za komisija za pravata na licata so hendikep od
1999- (Disability Discrimination Act 1995 and Disability Rights
Commission Act 1999);
52. Zakon br.1678 za licata so hendikep na Bolivija od 1985- (Act
No.1678 on the Person with Disability, 1985);
53. Zakon na Narodna Republika Kina za za{tita na licata so
hendikep od 1990- (Law of the People's Republic of China on the
Protection of Disabled Persons, 1990);
54. Zbornik na socijalni zakoni na Germanija- (Social Law Code);
55. Zakon br.202, Propisi i politika vo odnos na licata so hendikep
vo Nikaragva/ Zakon za prevencija, rehabilitacija i izedna~u-
250
Aneksi
vawe na mo`nostite na licata so hendikep vo Nikaragva od 1995-

(Act No.202 Regulations and Politics Regarding Disabled in Nicaragua/Act
for the Prevention, Rehabilitation and Equalization of Opportunities for
Persons with Disabilities in Nicaragua, 1995);
56. Zbirka zakoni za semejno pravo na Panama, Zakon br. 3 izmenet
vo 1994- (Family Law Code, Act No. 3 as amended in 1994);
57. Uredbata protiv diskriminacija na Hong Kong od 1995- (Hong
Kong Discrimination Ordinance, 1995);
58. Aktot za licata so hendikep vo Amerika od 1990- (Americans with
Disabilities Act- ADA);
59. Zakon za arhitektonskite barieri od 1968- (The Architectural
Barrier Act of 1968);
60. Zakon za rehabilitacija od 1973- (The Rehabilitation Act of 1973);
61. Zakon za obrazovanie na lica so hendikep- (The Individuals With
Disabilities Education Act (IDEA)- (enacted under another name
“Education For All Handicapped Children Act” in 1975));
62. Zakon za pristapnost od 1984 i Zakon za fer domuvawe dopolnet
vo 1988- (The Voter Accessibility Act as of 1984; the Fair Housing Act as
amended in 1988).
3. SUDSKA JURISPRUDENCIJA
1. Pfunders case i.e. Austria v. Italy, Application 788/60, Yearbook 4 (1961),
p.116 (138) and (140);
2. Cyprus v. Turkey, Application 6780/74 and 6950/75, Yearbook 18 (1975),
p.82 (118-120); Application 8007/77, Cyprus v. Turkey, D&R 13 (1979),
p.85 (148-149); Cyprus v. Turkey, Resolution DH (79) 1 of 20 January
1979, Yearbook 22 (1979),440;
3. Greece v. United Kingdom (over Cyprus), Application 176/56 and 299/57,
Yearbook 2 (1958-59), 174-8 and 186, and 178-80 and 196;
4. Cruz Varas case, (v. Sweden), Series A, No.201;
5. Austrian municipalities v. Austria, Yearbook 17 (1974), p. 338 (352);
6. Klass v. Federal Rebublic of Germany case, Series A, No.28, Application
5029/71, Yearbook 17 (1974), p.178 (208);
7. Open Door and Dublin Well Woman case, Series A, No.246;
8. Yasa case, Judgment of 2 September 1998;
9. Norris case, Series A, No. 421;
10. De Jong, Baljet and van den Brink case, (v. Sweden), Series A, No.77;
11. Malone case, Report of 17 December 1982, Application 82 (1984), p.52;
12. Marckx case, (v. Belgium), Judgment of 13 June 1979, Application 31
(1979), p.12-14;
13. Kirkwood v. United Kingdom case, Application 10479/83, D&R 37 (1984),
p. 158 (182);
251
14. Becker v. Denmark case, Application 7011/75, Yearbook 19 (1976), p. 416

(450);
15. X v. Federal Republic of Germany case, Application 155/56, Yearbook 1
(1955-1957), p.163;
16. Gericke v. Federal Republic of Germany, Application 2294/64, Yearbook 8
(1965), p.314 (320);
17. Denmark, Norway, Sweden v. Greece, Application 4448/70, Yearbook 13
(1970), p.108;
18. Denmark, Norway, Sweden and the Netherlands v. Greece, Application
3321-3323 and 3344/67, Yearbook 11 (1968), p.690;
19. Irish case, Yearbook 19 (1976) 512 and Judgment of 18 January 1978,
Series A, No. 25; Report of 25 January 1976, B.23/I (1976-1978) p.411;
20. France, Norway, Denmark, Sweden and the Netherlands v. Turkey case,
Application 9940/82-9944/82, D&R 35 (1984);
21. Spenser v. United Kingdom case, Application 28851/95 and 28852/95,
Odluka na Komisijata od 16 Januari 1998 godina 92-A Odluki i
Izve{tai na Evropskata Komisija za ~ovekovi prava 56-75 (Mart
1998 godina);
22. Campbell and Fell case, Series A, No. 80, para.61;
23. Retimag case, Application 712/60, Yearbook 4 (1961), p. 384;
24. Greek case (Vardikos case), Resolution DH (70)1 of the Committee of
Ministers of 15 April 1970, Yearbook 12 (1969), Part II, 54 (1-14); Report
of 5 November 1969, p.186;
25. Campbell and Cosans case, (v. United Kingdom), Series A, No. 48;
Judgment of 25 February 1982; Report of 16 May 1980, B.42 (1980-1983)
pp.43-44;
26. Albert and La Compte v. Belgium case, A 58 (1983);
27. Minelli case, Series A, No.62;
28. Pakelli case, Series A, No.64;
29. Zimmerman and Steiner case, Series A, No.66; Judgment of 10 february
1983, A.58 (1983), p.13;
30. Sunday times case, Judgment of 26 April 1979 (no. 30), 2 Report 245;
31. Airey v. Ireland, presuda od 11 septemvri 1979 godina, Serija A br.
32;
32. Van Drugenbrek v. Belgija, presuda od 24 juni 1982 godina (Br. 50),
4 Izve{taj 443;
33. Viks v. Velika Britanija, presuda od 2 mart 1987 godina (Br.
114), 10 Izve{taj 293:
34. Tin, Vilson i Ganel v. Velika Britanija, presuda od 25 oktomvri
1990 godina (Br. 190), 13 Izve{taj 666;
35. Vinterverp v. Holandija, presuda od 24 oktomvri 1979 godina
(Br. 33), 2 Izve{taj 387;
36. X v. Velika Britanija, presuda od 24 oktomvri 1981 godina (Br.
46), 4 Izve{taj 188;
37. Xonson v. Velika Britanija, presuda od 24 oktomvri 1997 godina,
Izve{tai, 1997-VII 2391, 27 Izve{taj 296;
252
Aneksi
38. Slu~ajot A i B v. Holandija, presuda od 26 mart 1985 godina (Br.

91), 8 Izve{taj 235;
39. Slu~ajot Spajke~er (Obzerver i Gardijan v. Velika Britanija);
40. Slu~ajot Obedinetata komunisti~ka partija v. Turcija;
41. Slu~ajot Sidiropulos v. Grcija;
42. Slu~ajot [asawu i drugi v. Francija;
43. Slu~ajot Nacionalen sindikat na belgiskata policija v.
Belgija;
44. Slu~ajot Geskin v. Velika Britanija;
45. Slu~ajot Ejri v. Irska;
46. Griggs v. Duke Power Co. case, Vrhovniot sud na SAD, 1971 godina;
47. Plessy v Ferguson case, 163 U.S. 537 (1896);
48. Brown v. Board of Education of Topeka casa, 349 U.S. 294 (1955);
49. Eldridge v. British Columbia case, (Attorney General) (1997) 151 D.L.R.
(41&) 577 (S.C.C.);
50. Vriend v. Alberta case, [1998] 1 S.C.R.493;
51. Velasquez-Rodriguez case, Interamerikanska komisija za pravata na
~ovekot (IACHR);
52. Sandra Lovelace of 30 July 1982, Case No. 24/1977;
53. Kitok v. Sweden of 27 July 1988, Case No. 197/1985;
54. Ominayak v. Canada of 26 March 1990, Case No. 167/1990.
253
GLOSSARIUM
Actio popularis
- dejstvie prevzemeno vo ime na narodot bez direktna
involviranost na podnesuva~ot.
Ad hoc
- samo za sega, samo za ovoj slu~aj, samo za ovaa cel.
Advisory opinions
- sovetodavnite mislewa na sudovite.
Afirmativni akcii
- (lat. affirmativus) poedine~ni, vremenski ograni~eni akcii na
dràvata za potkrepa na mo`nostite za realizacija na nekoi
propi{ani prava za poedinci ili grupi koi tie samite ne moàt
da gi iskoristat poradi razli~ni socijalni, fizi~ki ili
politi~ki hendikepi; alt. pozitivna ili obratna diskriminacija
(positive, reverse discrimination), socijalni merki (special measures),
benigna diskriminacija (benign dicrimination), i preodni ili
preferentni merki (transitional preferential measures).
Conditio sine qua non

- uslov bez koj ne{to ne moè da se zamisli ili izvr{i, odnosno
neminoven, neophoden, nuèn, apsoluten uslov.
“Death row”
- vremeto pominato od donesuvaweto na kone~nata sudska presuda
do izvr{uvaweto na smrtnata kazna.
De facto
- spored faktite, od gledi{te na faktite; sprot. de jure.
De jure
- spored pravoto, od pravno gledi{te; sprot. de facto.
Due process of law
254
Aneksi
- zakonska postapka, ednakvosta pred sudovite.
Eo ipso
- samo po sebe.
Erga omnes
- naso~eni sprema site; sprot. inter partes.
Female circumcision
- obreùvawe kaj ènata. Se pojavuva vo tri formi: 1). Sunna ili
“tradicionalno” obreùvawe; 2). Excision ili clitoridectomy; 3).
Infibulation ili Pharaonic circumcision.
Human right dimension

- dimenzijata na ~ovekovite prava i vladeewe na pravoto.
In abstracto
- voop{to, zasebno posmatran; sprot. in concreto.
Indigenous people
- domorodni/avtohtoni narodi.
Inter alia
- me|u sebe.
Just satisfaction
- pravedna satisfakcija.
L’effet utile
- princip na efektivnost.
Lex generalis
- (lat. lex, legis) sistemski, op{t zakon.
Lex specialis
- (lat. lex, legis) specijalen, poedine~en zakon.
Locus Standi
- mesto na koe moè{ da stoi{; pravo da moè{ da prezeme{
soodvetna akcija vo postapkite pred dràvnite institucii.
255
Pra{awata za locus standi se javuvaat naj~estvo vo sudskata revi-

zija.
Non-decisions
- nedonesuvawe na odluki.
Nullum crimen, nulla poena sine lege

- nema krivi~no delo, nema kazna bez zakon.
Ordre public
- javen red.
Obiter dictum
- izjava od sudija dodeka ja izrekuva presudata {to ne e presudna za
samoto re{enie vo slu~ajot. Ne pretstavuva del od ratio decidendi
za slu~ajot i od tie pri~ini ne sozdava obvrzuva~ko dejstvo, me|u-
toa moè da se citira kako avtoritetno mislewe vo idni slu~ai.
Prima facie
- prvo pojavuvawe, na mestoto na slu~uvawe. Prima facie case e
slu~aj za koj postojat dovolno dokazi da se smeta za dokaàn ako ne
postojat dokazi koi go tvrdat sprotivnoto.
Princip na non-refoulment
- zabrani na dràvite da proteruvaat begalci, ako toa povlekuva
vra}awe vo nivnata zemja na poteklo, kade {to nivniot ìvot ili
sloboda bi bile zagrozeni zaradi nivnata rasa, religija, nacio-
nalnost, ~lenstvo vo opredelena socijalna grupa ili zaradi
nivnoto politi~ko mislewe.
Qui se pretend victime

- toj {to tvrdi deka e `rtva na navodna povreda.
Ratio legis
- prav. zakonski osnov, duh i cel na zakonite.
256
Aneksi
SODR@INA
PREDGOVOR 9
DEL PRVI
OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA PRAVATA
NA LICATA SO HENDIKEP 15
Poglavje I
Legislativen proces 19
1. Principot na pravna ednakvost 19
1.1. Zabrana na diskriminacija 20
1.2. Afirmativni akcii 21
2. Sporedba na zakonite protiv diskriminacijata na
hendikepot (na globalno nivo) 21
2.1. Golema raznolikost vo zakonskite modeli-
razli~ni pristapi 23
2.1.1. Krivi~ni zakoni 23
2.1.2. Ustavni zakoni 24
2.1.3. Gra|anski zakoni 29
2.1.4. Zakoni za socijalna za{tita 33
Poglavje II
Pravni lekovi za za{tita od pravata na povredi 37
1. Zakonska postapka (due process of law) 38
2. Locus Standi 38
3. Pravna pomo{ pred nacionalnite sudovi 40
4. Redovni nacionalni sudovi 41
Poglavje III
Obvrski i odgovornosti na dràvite 47
1. Odgovornosti na dràvite 47
1.1. Sobirawe na statisti~ki podatoci 48
1.2. Zgolemuvawe na svesta vo op{testvoto 49
1.3. Kreirawe na politika i planirawe 50
1.4. Obuka na personal 51
257
2. Organi koi pomagaat vo podobruvaweto na statusot na

licata so hendikep 52
2.1. Ombudsman 52
2.2. Nacionalni koordinacioni komisii 53
2.3. Nevladini organizacii 54
2.4. Specijalni izvestuva~i 56
2.5. Nacionalni soveti ili agencii 57
DEL VTORI
SISTEMI NA ZA[TITA 59
Poglavje IV
Univerzalen sistem na za{tita na pravata na
~ovekot - OON 63
1. Op{ti me|unarodni normi za pravata na licata so
hendikep 63
2. Specifi~ni me|unarodni normi za pravata na licata
so hendikep 74
Poglavje V
Regionalni sistemi na za{tita na pravata na
~ovekot 85
1. Evropa 85
1.1. Sovet na Evropa 85
1.1.1. Instrumenti za za{tita na pravata na ~ovekot
vo Sovetot na Evropa 86
A) Evropskata konvencija za za{tita na
~ovekovite prava i osnovni slobodi (EK^P) 86
B) Evropska socijalna povelba 92
V) Drugi pravni akti na Sovetot na Evropa 95
1.1.2. Mehanizmi za za{tita na pravata na ~ovekot vo
Sovetot na Evropa 96
A) Sistemot baziran vrz Evropskata konvencija za
za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi so
sedi{te vo Strazbur 96
I. Organizaciona postavenost na Sistemot 97
a) Evropska komisija za pravata na ~ovekot 97
b) Evropski sud za pravata na ~ovekot 99
v) Komitet na ministri 101
II. Postapka vo ramkite na Sistemot 103
a) Individualni peticii 103
258
Aneksi
b) Me|udràvni slu~ai 105

B) Kontrolirawe na implementacijata na
Evropskata socijalna povelba 110
1.2. Evropska Unija 112
2. Severna i Ju`na Amerika 123
2.1. Instrumenti za za{tita na pravata na ~ovekot vo
Severna i Ju`na Amerika 124
A) Amerikanska deklaracija za pravata i
dol`nostite na ~ovekot, 1948 godina 124
B) Amerikanska konvencija za pravata na ~ovekot,
1969 godina 124
V) Interamerikanska konvencija za eliminacija na
site formi na diskriminacija na licata so hendikep 125
2.2. Mehanizmi za za{tita na pravata na ~ovekot vo
Severna i Ju`na Amerika 125
A) Interamerikanska komisija za pravata na
~ovekot 125
B) Interamerikanski sud za pravata na ~ovekot 127
3. Afrika, Azija i Bliskiot Istok 127
DEL TRETI
INDIVIDUALNI PRAVA I SLOBODI 131
Poglavje VI
Gra|anski i politi~ki prava i slobodi 135
1. Pravo na sloboda i bezbednost 135
2. Zabrana na ma~ewe 137
3. Pravo na sloboda na izrazuvawe 140
4. Sloboda na sobirawe i zdruùvawe 143
5. Pravo na po~ituvawe na privatniot i semejniot
ìvot 145
6. Pravo na ednakva za{tita pred zakonot 147
7. Pristap do sudskiot sistem 148
8. Sloboda na veroispovest (religija) 148
9. Pristap do informacii 150
10. Sloboda na dvièwe 151
11. Zabrana na diskriminacija 152
12. U~estvo vo politi~kiot ìvot 155
13. Pravo na sopstvenost 157
14. Pravo na azil 157
259
Poglavje VII
Ekonomski, socijalni i kulturni prava i slobodi 159
1. Pravo na rabota 159
1.1. Op{ti odredbi za pravoto na rabota 159
1.2. Pravo na razvivawe na rabotnite ve{tini 161
1.3. Merki i politiki za ramnopravna zastapenost 164
1.4. Fer i ednakvi uslovi za vrabotuvawe 167
2. Pravo na obrazovanie 169
2.1. Pristap do obrazovanieto 170
2.2. Kvalitet na obrazovanieto 172
2.3. Integrirano obrazovanie 174
2.4. Specijalno obrazovanie 177
2.5. Obuka za nastavnici 178
2.6. Stru~na obuka 179
3. Pravo na zdravstvena za{tita 179
4. Pravo na socijalno osiguruvawe i socijalna za{tita 183
4.1. Pravo na socijalno osiguruvawe 183
4.2. Socijalna bezbednost i osiguruvawe povrzano so
vrabotuvaweto 184
4.3. Socijalni uslugi 189
5. Pravo na soodveten ìvoten standard 191
5.1. @iveali{te 191
5.2. Hrana 196
5.3. Transport 198
6. Pravo na socijalna integracija 201
7. Pravo na u~estvo vo kulturnite aktivnosti 201
8. Pravo na pristapna fizi~ka i informaciona okolina 202
8.1. Informacii za standardite na dostapnost 203
8.2. Pristap do javni mesta 203
9. Me|unarodna sorabotka 204
DEL ÊTVRTI
POVE]EKRATEN HENDIKEP- PRAVATA NA 209
POSEBNITE GRUPI
Poglavje VIII
Pravata na ènite so hendikep 213
1. Sostojba 213
2. Me|unarodni instrumenti koi se odnesuvaat na
pravata na ènite 215
na ènite 219
260
Aneksi
Poglavje IX
Prava na decata 221
pravata na deteto 221
na deteto 224
pravata na decata so hendikep 227
Poglavje X
Prava na posebnite grupi na lu|e 229
1. Pravata na maloletnite lica 229
2. Pravata na starite lica 229
3. Pravata na siroma{nite lica 230
3.1. Hendikepot i siroma{tijata 230
3.2. Instrumenti i merki za iskorenuvawe na siroma-
{tijata na Obedinetite nacii 231
4. Pravata na domorodnite narodi (indigenous people) 235
5. Pravata na begalcite 237
5.1. Pravata na begalcite so hendikep 237
5.2. Pravata na decata begalci 239
5.3. Pravata na ènite begalci 240
5.4. Regionalni instrumenti {to se odnesuvaat na
pravata na beglacite 241
6. Pravata na etni~kite malcinstva 241
SELEKTIRANA BIBLIOGRAFIJA 245
GLOSSARIUM 254
SODR@INA 257
261
CIP
262

Меѓународни норми и стандарди за лицата со хендикеп. Компаративна анализа

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Меѓународни норми и стандарди за лицата со хендикеп. Компаративна анализа

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Vovedni zabele{ki

M-r @aneta Stojkova

Patniku, pati{ta ne postojat.

[panska narodna pogovorka

M-r @aneta Stojkova

Ovaa publikacija e poddr`ana od strana na

Ovaa kniga mo`ebi nikoga{ nema{e da ja zdogleda svetli-

Profesorot Stiven Hoking vo svoeto maestralno delo

Hendikep: modeli i grupi - sinxir na povrzanost

Hendikepot kako fenomen ja sledi ~ovekovata civiliza-

2. Medicinskiot model ja nametnuva definicijata deka

Do sega ne postoi op{to prifatena definicija za

start go sodr`i svojot najgolem hendikep, bidej}i ne e vo mo`nost

Kako dojde do ovaa analiza

Vo Republika Makedonija, do nejzinoto osamostojuvawe, za

sovetodaven komitet. Programata za rabota na IPPLG dobi i

Ovaa analiza e rabotena vo tekot na 2004 godina i vo nea se

Analizata e podelena vo ~etiri blisko povrzani celini:

1. Prviot del nare~en “Osnovni karakteristiki na pravata

Vnimatelniot ~itatel }e zabele`i deka dokumentite koi

Koga }e otidam vo nekoja zemja jas ne pra{uvam

Iako pravta na ~ovekot se regulirani na me|unarodno

opfa}a obvrskite i odgovornostite na dr`avite. Posebno se

1. Principot na pravna ednakvost

Principot na ednakvost pred zakonot se pojavuva kako

bara da bide zasnovana vrz utvrduvaweto na negovata potreba vo

1.1. Zabrana na diskriminacija

Pravnata definicija na diskriminacijata podrazbira

ishodot od dejstvuvaweto na takvite ednakvi pravila, a toa ne

1.2. Afirmativni akcii

Institutot na afirmativni akcii vo pravoto pretstavuva

2. Sporedba na zakonite protiv diskriminacijata na

Na nacionalno nivo, vo poslednive nekolku decenii vo

grupi, merki za sporoveduvawe i od drugi asekti. Nekoi zakoni ja

2.1. Golema raznolikost vo zakonskite modeli- razli~ni

Zakonite protiv diskriminacijata ne se edinstveniot pat

2.1.1. Krivi~ni zakoni

Francija7, Finska8, [panija9 i Luksemburg10 vo svoite

Drugi dr`avi pak, koi imaat usvoeno ne krivi~ni tuku

2.1.2. Ustavni zakoni

Vo odreden broj zemji postojat ustavni odredbi protiv

Germanija23, Malai24, Nov Zeland25, Ju`na Afrika26, [vajcarija27 i

Freedoms as of 1982 (Sec.15). 25 Constitution as amended in 1995 and in 2000 (Sec.6). 26

So jaknewe na dvi`eweto za gra|anski prava vo kontekst na

poniskite zakoni za protivustavni i neva`e~ki. Ustavnite

Germanskiot Federalen Ustaven sud me|utoa ne be{e volen

bidej}i ne mo`ele vo celost da go razberat ona {to im go ka`u-

2.1.3. Gra|anski zakoni

Tretiot pristap opfa}a donesuvawe na gra|anski zakoni

Rika39, Etiopija40, Finska41, Gana42, Gvatemala43, Hong Kong,

So isklu~ok na Zakonot na ^ile, site ovie zakoni

glava I-III). Britanskiot Zakon protiv diskriminacija na

mo`e da dovede do situacija vo koja vladinata agencija mo`e da

2.1.4. Zakoni za socijalna za{tita

Kone~no, nekoi zemji odbrale pristapot kon pra{aweto za

necelosno, sepak mo`e da se vidi, go ima prifateno tradicional-

duvaweto na profesionalni ili tehni~ki tituli, zarabotuva~-

aspekt na pravata na ~ovekot se ~ini pote{ko vidlivo vo vakov

Pravni lekovi za za{tita

1. Zakonska postapka (due process of law)

Konceptot na zakonska postapka se odnesuva na postapka

Pove}eto od procedurite pred me|unarodnite institucii

od individui, nevladini organizacii67 ili grupi na individui,

Koga `rtvata sama ne e vo sostojba da prezeme kakva bilo