You are on page 1of 68

Sistem IQ8Control

Prironik za projektante
Zgradba sistema za odkrivanje in javljanje
poara ter alarmiranje
1. Uvod ................................................................................................................................................................................................ 2
2. Centrala za javljanje poara IQ8Control.................................................................................................................................... 3
2.1 essernet ............................................................................................................................................................................... 5
2.2 Upravljalna in prikazovalna ploa................................................................................................................................. 8
2.3 Oddaljeni prikazovalni tablo z LCD prikazovalnikom.................................................................................................. 9
2.4 Serijski essernet vmesnik (SEI)....................................................................................................................................... 10
2.5 WINMAG - centralni nadzorni sistem ........................................................................................................................... 11
3. Elementi zanke .............................................................................................................................................................................. 12
3.1 Roni javljalnik.................................................................................................................................................................... 12
3.2 Avtomatski javljalniki poara IQ8Quad.......................................................................................................................... 13
4. IQ8Quad javljalnik z vgrajeno napravo za alarmiranje........................................................................................................... 18
5. IQ8TAM - Modul tehninega alarma .......................................................................................................................................... 20
5.1 esserbus vhodno / izhodni modul ............................................................................................................................... 21
5.2 Loen svetlobni indikator................................................................................................................................................. 22
6. IQ8Wireles - brezine naprave................................................................................................................................................. 23
6.1 IQ8Wireles - brezini modul .......................................................................................................................................... 24 6.2
IQ8Wireles - brezini prehod......................................................................................................................................... 25 6.3
IQ8Wireles - brezini vmesnik ...................................................................................................................................... 26 6.4
IQ8Wireles - brezino podnoje javljalnika................................................................................................................. 27
7. Posebni javljalniki......................................................................................................................................................................... 30
7.1 Aspiracijski javljalnik LRS compact/EB......................................................................................................................... 30
7.2 Linijski javljalnik toplote LWM-1...................................................................................................................................... 31
7.3 Plamenski javljalnik ........................................................................................................................................................... 32
7.4 Javljalniki za eksplozijsko ogroena obmoja (Ex) ..................................................................................................... 32 7.5
Vzorna komora ................................................................................................................................................................. 33
8. Zgradba sistema skladno z DIN EN 54 predpisi...................................................................................................................... 34
8.1 Definicije / terminologija ................................................................................................................................................... 34
8.2 Ukrepi za prepreevanje lanih alarmov........................................................................................................................ 39
8.3 Viina namestitve javljalnika............................................................................................................................................ 42
8.4 Razdalja med javljalnikom in stropom ali streho ......................................................................................................... 44 8.5
Namestitev javljalnika pod podeste, reetke ali podobno.......................................................................................... 45 8.6
Namestitev javljalnika na strop z nosilci........................................................................................................................ 46 8.7
Namestitev javljalnika v ozkih hodnikih in stropnih poljih......................................................................................... 47 8.8
Oddaljenost javljalnika od sten ....................................................................................................................................... 47 8.9
Oddaljenost javljalnika od skladienih predmetov.................................................................................................... 47
9. Namestitev ronih javljalniko ..................................................................................................................................................... 48
10. Oznaevanje javljalnika ............................................................................................................................................................. 49
11. Javljanje poara v prostorih z raunalniko opremo........................................................................................................... 50
11.1 Javljanje poara v prostorih z elektrinimi in elektronskimi napravami ............................................................... 51
11.2 Javljanje poara v visokih regalnih skladiih........................................................................................................... 57
12. Cone alarmiranja......................................................................................................................................................................... 60

1
1. Uvod Pogoji uporabe
Podjetje Esser prevzema odgovornost za smrt ali
pokodbo osebe, ki izhaja iz malomarnosti podjetja
Esser. Razen te odgovornost, podjetje Esser izkljuuje
vsako odgovornost v zvezi z uporabo tega prironika.
Podjetje Esser v nobenem primeru ne more biti
VdS 2095 odgovorno za posredno, neposredno, namerno ali
nenamerno izgubo ali kodo, vkljuno z izgubo prihodka,
izgubo lastnitva, izgubo podatkov, tobo tretjih oseb ali za
DIN EN 54 katere koli druge stroke in odgovornost, ki izhaja iz
uporabe ali monosti uporabe tega prironika.
CPD Prironik za projektante je na voljo vsem brez pogojev ali
kakrne koli garancije doloene z zakonom ali pogodbo.
DIN Slui le kot vodilo in pripomoek. Uporabnikova

VDE 0833 odgovornost je, da je uporaba tega prironika primerna,


ter da se prepria, da so informacije v tem prironiku
tone in popolne.
Prironik je namenjen projektantom in tehnikom, ki
nartujejo in nameajo sisteme za javljanje poara. Podjetje Esser si pridruje pravico do spremembe ali
Prironik temelji na standardu EN 54, ki je osnovni posodobitve prironika brez predhodne najave. Uporabnik
standard sistemov za odkrivanje in javljanje poara ter naj pred uporabo prironika preveri, e poseduje
alarmiranje. najnovejo razliico prironika.
Poleg tega prironika je potrebno poznati in spotovati
vse veljavne nacionalne standarde in predpise za Prironik za projektante vsebuje zaupne informacije
projektiranje in spuanje sistemov v pogon. podjetja Esser. Vse avtorske pravice in zaitni znaki so
po zakonu o intelektualni lastnini v lasti podjetja Esser in

Dodatne in aurne informacije jih ni dovoljeno delno ali v celoti kopirati ali uporabljati
Znailnosti, tehnine lastnosti in ostale informacije za brez predhodnega pisnega dovoljenja s strani podjetja
opremo opisano v tem prironiku, temeljijo na standardih Esser.
in predpisih iz asa izdaje tega prironika in so lahko
razline od trenutno veljavnih zaradi spremembe (c) Esser by Honeywell 2009
standardov in predpisov v tem asu. Prironik je miljen Lastnosti se lahko spremenijo brez predhodne najave
kot pomo pri projektiranju in ne more zamenjati
poznavanja veljavnih standardov in predpisov.

2 www.hls-austria.com
2. Centrala za javljanje poara
IQ8Control
Centrala za javljanje poara IQ8Control M
Kompaktno ohije
FACP IQ8Control C Samostojna centrala z najve 7 analognimi zankami ali
mrena centrala za objekte z najve 889 javljalniki poara
Dimenzije (skladno z EN 54, VdS in DIN VDE najve 512
( x v x d) 450 x 320 x 185 mm javljalnikov).

Sistem IQ8Control je modularen, kar omogoa izvedbo


prilagodljivega in razirljivega sistema za javljanje poara.
Kompaktno ohije plus Centrala je dobavljiva v razlinih ohijih in z monostjo
FACP IQ8Control C/M uporabe analognih zank esserbus ali esserbus PLus.
1 x dodatno ohije

Dimenzije
( x v x d) 450 x 640 x 185 mm

Kompaktno ohije plus


FACP IQ8Control C/M
2 x dodatno ohije

Dimenzije
( x v x d) 450 x 6400 x 185 mm

Primeri upravljalnih plo centrale

Upravljalno ploo IQ8Control centrale je mogoe


prilagoditi tako, da odgovarja potrebam naronika.

Jezik/Tekst

Upravljalne ploe so na voljo v razlinih jezikih, tako da


je mono zadovoljiti potrebam naronika (angleki,
nemki, slovenski, panski ).

Upravljalna ploa je na voljo s:

standardnim LCD ali 1/4 VGA zaslonom


oznakami za do 192 con
vgrajenim tiskalnikom dogodkov

3
Primer konfiguracije IQ8Control M Lastnosti poarne centrale IQ8Control

Verzija programa V 3.04


Visoko zmogljiv procesor (Coldfire) - enostavna
nadgradnja firmwara s pomojo servisnega raunalnika
32 bitna tehnologija
Decentralizirana logika
Uporaba IQ8Quad javljalnika z ali brez naprave za
alarmiranje (sirena, bliskavica ali govorno sporoilo)
Razline upravljalne ploe
Uporabniki vmesnik v razlinih jezikih
nadzirana vhoda
Serijski vmesnik z monostjo izbire med TTY
(4 - 20 mA) ali RS-485
Vmesnik 2 x RS-485
Izhod za napako
Priklop za dva nadzorovana akumulatorja
(najve 2 x 12 V DC / 24 Ah)
Vmesnik za vgrajeni ali zunanji tiskalnik
Nadziranje od 1 do 4 stikal na ohiju
Pripravljena za prihodnje nadgradnje sistema (ethernet,
NIB prikljuek, komunikator, itd.)

Lastnosti zanke (esserbus in esserbus PLus)

Do 127 kratkostinih izolatorjev na analogno zanko


Do 127 zannih elementov na analogno zanko
Analogna zanka je lahko razdeljena na 127 con
Najve 32 analognih javljalnikov v coni
esserbus PLus

Mona topologija zanke ali odcepa. Brez monosti


esserbus

Poarna centrala IQ8Control nadaljnjega vejanja na odcepu


Priporoen kabel za analogno zanko: I-Y(St)-Y 0,8
mm (premer)
Najveja impedanca analogne zanke vkljuno z
odcepom, merjena med terminaloma A+ in B-, s
Javljalnik poara serije 9200 X X premerom kabla 8mm je 75 . Impedanca velja za
Javljalnik poara serije IQ8Quad dolino kabla 2.000 m pri esserbus PLus in 3500 m
X X pri esserbus zanki (izhodna in povratna linija)
Javljalnik poara serije IQ8Quad Najve 32 esserbus V/I vmesnikov na analogno
z vgrajeno napravo za --- X zanko
alarmiranje serije 3.02
Naprava za alarmiranje Najve 100 esserbus V/I vmesnikov na centralo
X
IQ8Alarm Najve 8 komunikacijskih vmesnikov na analogno
Modul tehninega alarma zanko
X X
IQ8TAM
Najve 16 komunikacijskih vmesnikov na centralo
esserbus modul X X IQ8Control C/M
Najve 50 aspiracijskih javljalnikov LRS compact/eb
po centrali, najve 50 na analogno zanko
Najve 100 aspiracijskih javljalnikov TITANUS PRO
SENS EB po centrali, najve 32 na analogno zanko

4 www.hls-austria.com
2.1. essernet Elementi essernet mree

V essernet mreo je mogoe vkljuiti:


Essernet je edinstvena mrea za povezovanje Esser
IQ8Control naprav in podobnih Esser sistemov. Skladno Poarno centralo IQ8Control.
z zahtevami EN 54 standarda je to redundantna mrea Poarno centralo 8007 / 8008.
odporna na napake, ki omogoa nemoteno delovanje tudi v Centralo za javljanje vloma 5008, 5008-C.
primeru napak. Serijski essernet vmesnik (za WINMAG).
Do 16 central s hitrostjo prenosa podatkov 62,5
Kot prikazuje slika spodaj je mogoe neposredno v kBit/s.
essernet prikljuiti veliko tevilo sistemov. Do 16 central s hitrostjo prenosa podatkov 500 kBit/s.
Zaradi modularne zgradbe IQ8Control in essernet
tehnologije, je mogoe sistem za javljanje poara raziriti z
minimalnimi stroki.

5
Medij za prenos podatkov in njegove lastnosti Poleg topologije zanke je zelo pomemben dejavnik tudi
prenosni medij in njegove lastnosti.

Ponavljalnik Najveja razdalja med dvema centralama na essernet


mrei je 1 km. V primerih, ko je razdalja med centralama
veja uporabimo ponavljalnik. Vsak ponavljalnik povea
najvejo mono razdaljo za 1 km.

Izbira kabla Izbira kabla za essernet mreo je odvisna od hitrosti


prenosa podatkov. Essernet podpira hitrost 62,5 kBit/s in
500 kBit/s. Za hitrost 62,5 kBit/s je priporoljiv prepleteni
dvoilni kabel tipa I-Y (ST) Y ali podoben. Za hitrost 500
kBit/s se uporabi kabel IBM tip 1, Belden 9688 ali
podoben.

Optini kabel S pomojo optinih pretvornikov je v essernet mrei


mogoa uporaba optinega kabla (eno ali ve rodovni).
Najveja dolina je odvisna od karakteristik optinega
kabla in optinega pretvornika. Tudi v primeruuporabe
optinega kabla se ohrani odpornost essernet mree na
kratek stik in prekinitev kabla. V mrei je mogoa
kombinacija optinega in bakrenega vodnika.
Mona je tudi izvedba dela mree z optinim kablom,
medtem ko je preostali del mree izveden s klasinim
bakrenim kablom opisanim zgoraj.

Hitrost prenosa podatkov Kot je opisano e zgoraj, lahko v essernet mrei izbiramo
med dvema hitrostma prenosa podatkov (vsi elementi
mree morajo uporabljati enako hitrost prenosa, obe
hitrosti hkrati v eni mrei nista moni). Pri hitrosti 500
kBit/s in 31 mrenimi napravami, kar je najveje tevilo
naprav v essernet mrei, je za prenos podatka o alarmu
od ene do druge naprave potrebno le 200 ms. Pri niji
hitrosti 62,5 kBit/s je za to potrebna 1 sekunda.
Komunikacijo, ki se odvija v natanno doloenem
asovnem okviru imenujemo realno asovna
komunikacija. Realno asovna komunikacija z visokimi
hitrostmi prenosa omogoa hitro in zanesljivo upravljanje
naprav v essernet mrei.

Doslednost podatkov Essernet tehnologija se ponaa z visoko doslednostjo


podatkov. V primeru izklopa ene izmed naprav znotraj
aktivne mree, zaradi servisiranja in kasnejega
ponovnega vklopa ali zaradi nepravilno dostavljenega
paketa, imajo naprave na mrei razline podatke.
Tehnologija prepozna takne situacije in poskrbi, da
naprava ki nima vseh podatkov, zahteva te podatke od
naprave, ki je prvotno poslala informacijo v mreo.
Takna tehnologija zagotavlja, da vsi udeleenci v mrei
posedujejo aktualne podatke.

6 www.hls-austria.com
Optini pretvornik (FOC) Zahteve za dolino kabla med dvema pretvornikoma

Dve eno ali ve rodovni vlakni med pretvornikoma.


Vlakni morata biti direktno povezani na pretvornika
(brez multiplekserja).
Za mreo z optinim pretvornikom je potreben vsaj
eden essernet mikro modul z oznako "E" in eden
optini pretvornik na centralo.
Najve 16 optinih pretvornikov v essernet mrei pri
hitrosti 62,5 kBit/s.
Najve 20 optinih pretvornikov v essernet mrei pri
hitrosti 500 kBit/s.

Optini pretvornik (kataloka t.: 784765) pretvarja Vrsta optinega kabla Mone doline kabla
elektrini signal v optinega in obratno. Optini kabel E 10/125 (0,5 dB/km) 0 - 22 km / 13 dB 0
uporabimo za zanesljivo komunikacijo med napravami
G 50/125 (1,0 dB/km) - 16 km / 18 dB 0 -
tam, kjer bakreni kabli niso primerni. V mrei je mogoa
kombinacija optinega in bakrenega vodnika. Glede na G 62,5/125 (1,0 dB/km) 16 km / 13 dB
karakteristike uporabljenega kabla, je najveja dolina
optinega kabla 22 km.

Kombinacija optini kabel bakrena ica

7
2.2. Upravljalna in prikazovalna ploa

Upravljalna in prikazovalna ploa vkljuuje


najsodobneje elemente in najnovejo tehnologijo v
Dimenzije ( x v x d) varnostnih sistemih.
450 x 320 x 185 mm S pomojo upravljalne in prikazovalne ploe je mogoe
ali iz enega mesta upravljati in spremljati stanje vseh na
450 x 320 x 115 mm mreo prikljuenih sistemov za javljanje vloma 5008 in
(oja izvedba) sistemov za javljanje poara IQ8Control. V essernet
mreo je mogoe povezati do 31 mrenih naprav -
centrale za javljanje poara, centrale za javljanje vloma,
serijske essernet vmesnike (SEI) ter upravljalne in
prikazovalne ploe. Operacije, kot je izklop cone, je
mogoe izvajati preko essernet mree. Sporoila, kot so
Upravljalno in prikazovalno ploo konfiguriramo s alarmi, napake in izklopi se preko essernet mree
pomojo servisnega raunalnika z Windows XP prenaajo do vseh naprav v mrei in so na voljo na vsaki
operacijskim sistemom in nameenim programom lokaciji.
netControl.
Razlini nivoji avtorizacije omogoajo prikaz samo
V kolikor so vam potrebne dodatne informacije, se doloenih sporoil na zaslonu ali omejitev upravljanja
prosimo obrnite na pooblaenega intalaterja. doloenih naprav v mrei.

Upravljalna in prikazovalna ploa

8 www.hls-austria.com
2.3. Oddaljeni prikazovalni tablo z LCD Lastnosti
prikazovalnikom
Prikaz stanja cone, javljalnika in dodatnega teksta.
Arhiv zadnjih 200 dogodkov.
Monost programiranja 4.000 tekstov z 2 x 20 znakov
za vsak element.
Premikanje med sporoili s pomojo gumbov gor in
dol.
Dimenzije ( x v x d)
Svetlobni indikatorji za delovanje, poar, napako in
206 x 177 x 48,5 mm
izklop.
Nadzor komunikacije med centralo in LCD
prikazovalno ploo.
Vgrajen piska.
Gumb za izklop piskaa.
Gumb za test LCD zaslona.
Oddaljeni prikazovalni tablo z LCD prikazovalnikom
(kataloka t.: 785101) se uporablja za prikaz stanja v sistemu
za javljanje poara. Sporoila so prikazana s pomojo
svetlobnih indikatorjev in dvovrstinega LCD
prikazovalnika, ki prikazuje tevilko javljalnika in cone, ter
pripadajoi tekst. Vsako sporoilo se signalizira tudi
zvono s pomojo vgrajenega piskaa, ki ga potrdimo s pritiskom
na gumb.

Na IQ8Control centralo za javljanje poara je mogoe


prikljuiti do 31 LCD prikazovalnih plo. LCD
prikazovalnik prikljuimo na RS-485 vmesnik na centrali
ali preko RS-232 ali TTY vmesnika na RS-232/TTY vmesnik
na centrali.

Tekst, ki se prikazuje na LCD prikazovalniku je mogoe


programirati s pomojo orodja za programiranje tools 8000.

9
2.4. Serijski essernet vmesnik (SEI)

Serijski essernet vmesnik (SEI) se uporablja za


povezovanje sistema za javljanje poara IQ8Control na
nadzorni center ali na druge sisteme za javljanje poara,
npr. sistem za javljanje poara 3007/3008.
Dimenzije ( x v x d)
270 x 211 x 71 mm Glede na vrsto serijskega essernet vmesnika in eleno
aplikacijo, je serijski vmesnik na centralo povezan preko
TTY ali RS-232 vmesnika. Vmesnik z dvosmernim
prenosom podatkov omogoa dodatne monosti
upravljanja.
Serijski essernet vmesnik je opcijsko mogoe nadgraditi z
Velike razdalje, kratke poti. Serijski essernet vmesnik essernet mikromodulom, kar omogoa delovanje
slui povezovanju oddaljenih central s pomojo modema, vmesnika kot samostojne naprave v essernet mrei.
kar omogoa zanesljivo povezovanje ve sistemov v celoto.

10 www.hls-austria.com
2.5. WINMAG - centralni nadzorni sistem Pod skupnim uporabnikim vmesnikom WINMAG
povezuje informacije iz:
Sistema za javljanje poara.
Sistema za javljanje vloma.
Video nadzornega sistema.
Avtomatizacije zgradb in nadzora dvigal.
Sistema za evakuacijo.
Parkirnih sistemov in blagajn.
HVAC sistema (avtomatizacija hlajenja, ogrevanja in
prezraevanja) preko OPC vmesnika.
Drugih sistemov.

Jih prikazuje:
Integrirani sistemi prinaajo mnogo prednosti: potrebno je Grafino s pomojo dinaminih simbolov, tabelarino
manj komponent sistema, manj asa za namestitev in tekstovno.
sistemov in enostavneje upravljanje in vzdrevanje.
Centralni nadzorni sistemi za upravljanje zgradb so Jih posreduje do:
postali nepogreljiv pripomoek v modernih stavbah. Naprav za informiranje (mobitel, pozivnik, SMS).
Vsak sistem govori svoj jezik, ima svoje zahteve in
zahteva od uporabnika doloeno znanje. Tak pristop omogoa pregled nad celotnim sistemom iz
skupnega uporabnikega vmesnika in uinkovito in
Centralni nadzorni sistem WINMAG razume in interpretira nartovano reakcijo v primeru alarma. WINMAG zna, s
informacije iz vseh teh sistemov. pomojo razlinih vmesnikov, povezati v celoto tudi
sisteme drugih proizvajalcev.

WINMAG prikazuje kompleksno strukturo


integriranih sistemov na preglednem tlorisu
zgradbe. Uporaba AvtoCAD-ovih datotek olaja delo z
WINMAG-om.

WINMAG je na essernet mreo povezan s pomojo


serijskega essernet vmesnika (SEI).

11
3. Elementi zanke
3.1. Roni javljalnik Priklop IQ8 ronega javljalnika na esserbus /
esserbus PLus zanko IQ8Control centrale.
Konvencionalni roni javljalniki za uporabo pri
Majhno ohije klasinih sistemih za javljanje poara ali gaenje.
V skladu z EN 54-11 standardom.
Izbira elektronskega modula glede na potrebe.
Ohije na voljo v petih razlinih barvah.
Nadometna ali podometna izvedba ohija. Tanka
izvedba ohija.
Testiranje, resetiranje in odpiranje ohija s pomojo
standardnega kljua.

21
15 87
87

Dimenzije (mm)
Roni javljalnik (ena akcija)
Standarden rde roni javljalnik s simbolom "goree
Majhno ohije hie", za roni vklop poarnega alarma ali alarma druge
vrste, za montao na suha mesta, ki niso podvren
nevarnosti eksplozije.
Javljalnik je na voljo v razlinih barvah in z razlinimi
simboli.

Za aktiviranje javljalnika je potrebno razbiti steklo.

133 36
Roni javljalnik (dve akciji)
Standarden roni javljalnik s simbolom "goree hie", za
roni vklop poarnega alarma ali alarma druge vrste, za
montao na suha mesta, ki niso podvren nevarnosti
eksplozije.
Javljalnik je na voljo v razlinih barvah in z razlinimi
133

simboli.

Za aktiviranje javljalnika je potrebno razbiti steklo in


pritisniti na gumb.

Dimenzije (mm)

12 www.hls-austria.com
3.2. Avtomatski javljalniki poara IQ8Quad IQ8Quad - hitro in zanesljivo javljanje poara s
pomojo patentirane multisenzor tehnologije.

Vgrajena decentralizirana logika.


Inteligentno alarmno sporoilo v primeru napake na
procesorju.
Samodejno prilagajanje parametrov vgrajenih
senzorjev glede na spremembe v okolici in njihov
stalni nadzor.
Neobutljivi na kratek stik zaradi vgrajenega
kratkostinega izolatorja zanke.
Odprava lanih alarmov s pomojo posebnih
algoritmov in filtrov.
Vgrajen tevec napak, alarmov in asa delovanja
javljalnika.
Enostavna namestitev in zagon.
Uinkovit nadzor nad porabo energije zagotavlja
minimalne dimenzije baterij v centrali.

Javljalniki se namestijo na analogno zanko kot


adresabilni elementi, zato ni potrebe po tevilnih vejah.
Javljalnik s podnojem Javljalniki se napajajo iz dvoilnega kabla, ki slui tudi za
komunikacijo, kar zmanjuje stroke kablae in cene
dodatnega napajalnega kabla in napajalnih vmesnikov.
Dimenzije (mm) Zanka je odporna na kratek stik in deluje tudi v primeru
prekinjenega kabla. Na zanko je mogoe povezati do 127
adresabilnih elementov. Na isto zanko je mogoe
povezati IQ8Quad javljalnike in javljalnike serije 9200.

O Optini javljalnik dima.


T Termini javljalnik.
OT Kombinirani optino termini javljalnik.
O2T Kombinirani optino termini javljalnik z
dvema izvoroma svetlobe.
OTG Kombinirani optino termini javljalnik z
dodatnim senzorjem CO plina.
OTblue Kombinirani optino termini javljalnik z
modrim izvorom svetlobe (kraja valovna
dolina) za hitrejo detekcijo dima.

IQ8Quad podnoje javljalnika IQ8Quad podnoja javljalnikov za standardno zanko


(esserbus) ali napajano zanko (esserbus PLus)
poarnega sistema IQ8Control.

Enostavna montaa
Orodje za enostavno namestitev javljalnika v
podnoje.
Zati javljalnika (opcija) nameen v podnoju.
Standardno podnoje ali podnoje s programirljivim
relejskim izhodom.

13
3.2.1. Termini - maksimalni javljalnik
Javljalnik je primeren za prostore, kjer se priakujejo
temperaturna nihanja, porast temperature ez mejno
vrednost, pa javi alarm. Uporablja se tam, kjer se v
normalnih pogojih pojavlja dim, prah in drugi delci v zraku
in zato optinega javljalnika ni mogoe uporabiti.
Primeren je za detekcijo odprtega ognja, kjer se priakuje
hitro irjenje plamena.

Razred A 2
Razred A 1 B, C, D, E, F, G
Temperaturni prag alarma 65 C
58 C
Najveja viina montae 6m
7,5m
Skladno z zahtevami EN 54-5 standarda (DIN VDE 0833, VdS 2095)
Senzor

3.2.2. Termini - diferencialni javljalnik Javljalnik ima doloeno vrednost spremembe


temperature na asovno enoto (C/min), pri kateri pride
do proenja alarma. Javljalnik ima tudi doloen
temperaturni prag, pri katerem se sproi alarm. Uporablja
se v prostorih, kjer se obiajno ne priakuje hitrega
porasta temperature.

Javljalnik je primeren za mesta, kjer se v normalnih


pogojih pojavlja dim, prah in razlini delci v zraku in zato
optinega javljalnika ni mogoe uporabiti.
Primeren je za detekcijo odprtega ognja, kjer se priakuje
hitro irjenje plamena.

Razred A 2
Razred A 1 B, C, D, E, F, G
Sprememba temperature v 8 C
minuti 4 C
Temperaturni prag alarma 65 C
Senzor 58 C
Najveja viina montae 6m
7,5m
Skladno z zahtevami EN 54-5 standarda (DIN VDE 0833, VdS 2095)

3.2.3. Optini javljalnik dima


Optini javljalnik dima s sipanjem svetlobe deluje na
Delci dima principu zaznavanja svetlobe, ki se razpri na dimnih
delcih. Svetlobni vir (oddajnik) seva infra rdeo svetlobo v
komoro javljalnika, tako da svetloba ne more direktno
vplivati na svetlobno obutljiv element (sprejemnik). Ko
dimni delci vdrejo v komoro javljalnika, razprijo svetlobo
na svetlobno obutljiv element, ki svetlobo zazna in
sproi alarm.

Tak javljalnik lahko zazna samo vidne delce dima.


Javljalnik ni primeren za javljanje poara pri katerem se
sproajo nevidni produkti gorenja, kot je recimo plin.

Javljalniki dima morajo ustrezati standardu DIN EN


54-7.
Sprejemnik Oddajnik Skladno z VdS smernicami se lahko javljalniki serije
9x00 in IQ8Quad nameajo do viine 12 m.

14 www.hls-austria.com
3.2.4. O2T - kombinirani optino termini javljalnik z
dvema izvoroma svetlobe

Direktno razprevanje
Delci dima Nov koncept javljalnika z dvema izvoroma svetlobe

Kombinirani javljalnik O2T odpravlja pomanjkljivosti


standardnih optinih javljalnikov, ki razprujejo svetlobo
samo pod enim kotom in lahko prepoznajo samo
doloene vrste dima. Javljalnik z dvojnim izvorom
svetlobe detektira razline vrste dima, s pomojo
inteligentnega procesiranja signalov, pa zmanja tevilo
lanih alarmov na minimum.

Javljalnik ima dva izvora svetlobe, ki tvorita dva razlina


kota za razprevanja svetlobe. Senzor hkrati zaznava
direktno in inverzno vpadlo svetlobo in izmerjen signal
najprej filtrira in ga nato v mikrokrmilniku procesira in
primerja z vnaprej definiranimi vzorci, kar omogoa jasno
razlikovanje med pogoji za pravi in lani alarm.

Javljalniki dima morajo ustrezati standardu DIN EN 54-7.

Inverzno razprevanje
Delci dima Direktno razprevanje = idealno za svetle dimne delce
Inverzno razprevanje = idealno za temne dimne delce

Adaptivna elektronika zmanjuje tevilo lanih Standardni optini javljalniki so podvreni lanim
alarmov alarmom, zaradi tevilnih vplivov iz okolice, v kateri je
javljalnik nameen, na primer vodna para v tiskarnah, v
tuih hotelov, delci iz vlailca zraka v muzejih, delci prahu na
agah, pekarnah in drugih industrijskih okoljih.

Javljalniki O2T postavljajo nove meje v javljanju poara. Z


vgrajeno visoko inteligenco so odporni na lane alarme in
so e posebej primerni za prostore omenjene zgoraj.
Javljalniki zaradi manjega tevila lanih alarmov
uporabniku sistema za javljanje poara zmanjujejo skrbi,
ter porabo asa in denarja za evakuacijo in posredovanje
ustrezne varnostne slube.

15
3.2.5. OTG - kombinirani optino termini javljalnik Kombiniran javljalnik z vgrajenim optinim senzorjem
z dodatnim senzorjem CO plina dima, terminim senzorjem poviane temperature in
senzorjem ogljikovega monoksida (CO), plina brez vonja.

Javljalnik je namenjen zgodnjem odkrivanju tleih ali


odprtih poarov.

Javljalnik sproi alarm pri koncentraciji ogljikovega


monoksida, ki je nevarna za ljudi. Javljalnik ima vgrajen
kratkostini izolator in omogoa priklop loenega
svetlobnega indikatorja.

95% vseh rtev poara, se zadui med spanjem v prvi


fazi poara, ko se kot produkt tlenja, sproajo strupeni
plini brez vonja.

Vgrajen senzor CO plina za zgodnjo detekcijo


poara.
Visoka imunost na lane alarme s kombinacijo ve
senzorjev.
CO senzor

Pokodbe povzroene z dimom

Reakcija telesa
Ogljikov monoksid (CO) Ogljikov dioksid (CO2)

Zavest Plin brez barve, vonja in okusa

Poviana hitrost dihanja


CO plin se do 250 krat hitreje
vee na rdee krvno barvilo
(hemoglobin) v rdeih krvnih
telescih kot kisik. Hemoglobin Viji krvni tlak
ima ivljenjsko pomembno
Uinek
vlogo, ker vee vdihani kisik in
ga nosi celicam vseh tkiv.
Respiratorna paraliza

Posledica je respiratorna
Posledica je duenje
paraliza

Koncentracija 8 do 10 % vol
Neobutljivost,
in as
nezavest
2 do 3 minute

Koncentracija 0,1 do 0,2 % vol


in as
3 minute
Zaduitev
Koncentracija 0,3 do 0,5 % vol 20 % vol
in as
nekoliko minut nekoliko minut

Uinek Pokodba moganov in srca

16 www.hls-austria.com
3.2.6. OTblue - kombinirani optino termini javljalnik Javljalnik je e posebej primeren za odprte poare, kjer
z modrim izvorom svetlobe lahko zamenja obstojee ionizacijske javljalnike.

Javljalnik omogoa javljanje testnih poarov TF1 in TF2


opisanih v specifikacijah EN 54-9.

Kombiniran javljalnik OTblue je inteligentni javljalnik z


napredno asovno analizo signala, decentralizirano
logiko, samodejnim testiranjem in samodejnim
prilagajanjem vplivom iz okolice. Vgrajen seznam
alarmov in ostalih podatkov omogoa naknadno analizo
dogajanja. Vgrajen ima indikator alarma in omogoa
programsko naslavljanje.

Javljalnik ima vgrajen kratkostini izolator in omogoa


priklop loenega svetlobnega indikatorja.

Kombiniran javljalnik z vgrajenim optinim senzorjem IQ8Quad OT blue - princip detekcije


dima in terminim senzorjem. Komora optinega dela Nove reitve z "modro" tehnologijo
javljalnika je opremljena z najsodobnejo tehnologijo na
podroju javljanja poara, kar omogoa zgodnje Uporaba modre svetlobe svetlobnega izvora namesto
odkrivanje tleih ali odprtih poarov in poarov pri katerih infra rdee.
nastaja visoka temperatura. Novi algoritmi detekcije.

17
4. IQ8Quad javljalnik z vgrajeno
napravo za alarmiranje
Javljalniki poara z O2T tehnologijo.
Vgrajena sirena, bliskavica in govorno sporoilo.
Napajanje iz zanke, zato dodatno napajanje ni
potrebno.
Nadzor nad vsakim alarmnim elementom (sirena,
bliskavica, govorno sporoilo) posebej.
Kljub vsem funkcijam uporabi samo en naslov na
zanki.
Samodejna sinhronizacija alarmnih elementov.
Nastavljiva glasnost zvoka (do 92 dB na 1 m, za DIN
ton).
Monost kombinacije sporoil o alarmu in evakuaciji.
Dimenzije (mm) Na voljo 5 govornih sporoil za alarm, evakuacijo,
informacije in test v 5 jezikih.
Monost tovarnike dograditve poljubnega govornega
sporoila.
Ve kot 15 tonov sirene (DIN ton, Amerika sirena,
NFPA hupa, BS 5839-1 toni 1-8, olski zvonec ).

Razline vrste javljalnikov:

Vrsta javljalnika Vrsta alarmnega elementa


O2T/F bliskavica
O2T/So sirena
O2T/FSp bliskavica, sirena, govorno
sporoilo
O2TSp sirena, govorno sporoilo

18 www.hls-austria.com
IQ8Naprave za alarmiranje

V odvisnosti od vrste naprav za alarmiranje, lahko na


esserbus PLus zanko sistema za javljanje poara
IQ8Control poveemo najve 32 IQ8Alarm elementov.

tevilo elementov se lahko zmanja zaradi drugih


aktivnih elementov na zanki ali z dolino zanke. Alarm se
na elementih signalizira s pomojo bliskavice, sirene in
govornega sporoila.

Dodatno napajanje ni potrebno.


Nastavljiva glasnost zvoka (do 92 dB na 1 metru, za
DIN ton).
Samodejna sinhronizacija alarmnih elementov.
Dimenzije (mm) Monost kombinacije sporoil o alarmu in evakuaciji.
Monost kombinacije hupe in govornih sporoil.
Ve tonov hupe (DIN ton, Amerika sirena, NFPA
112 hupa, BS 5839-1 toni 1-8, olski zvonec ).
Na voljo 5 govornih sporoil za alarm, evakuacijo,
informacije in test v 5 jezikih.
Monost tovarnike dograditve poljubnega govornega
sporoila.
25
60
75

Razline vrste zannih naprav za alarmiranje:

Vrsta alarmnega elementa Vrsta alarmnega elementa


IQ8Alarm sirena
IQ8Alarm bliskavica
IQ8Alarm sirena, bliskavica
IQ8Alarm sirena, govorno sporoilo
IQ8Alarm bliskavica, sirena, govorno
sporoilo

19
5. IQ8TAM - Modul tehninega
alarma
Modul tehninega alarma IQ8TAM se povee na zanko
sistema za javljanje poara IQ8Control in omogoa
priklop, prenos in prikaz tehninega alarma.
Modul ima vgrajen kratkostini izolator, ki v primeru
kratkega stika na zanki, izklopi del zanke med dvema
kratkostinima izolatorjema, ki je v okvari in s tem
omogoi nadaljnjo delovanje preostalega dela zanke in
elementov na njej.

Priklop na zanko sistema za javljanje poara


IQ8Control.
Modul za priklop, prenos in prikaz tehninega alarma.
Napajanje iz zanke, zato dodatno napajanje ni
potrebno.
Dimenzije (mm) Vgrajen kratkostini izolator.
Kompaktni dizajn.
Priklop nadziranih kontaktov iz drugih elementov za
javljanje poara.
Montaa na DIN letvico.

20 www.hls-austria.com
5.1. esserbus vhodno / izhodni modul
Lastnosti modula:

Enostavna in hitra montaa modula.


Dodatno napajanje iz centrale ali zunanje napajanje.
Moduli z vhodom za nadzor zunanjega napajanja.
Odlina zanesljivost zaradi nadziranih elementov
modula.
Namestitev na zanko skupaj z javljalniki. Do 32
esserbus modulov na zanko.
Do 100 esserbus modulov na centralo.
Prihranek pri kablai.
Enostavna konfiguracija s pomojo orodja za
programiranje tools 8000.
Vgrajen kratkostini izolator za izklop dela zanke med
dvema kratkostinima izolatorjema.
Dimenzije (odvisno od vrste) 82 x 82 x 20 mm ali 183
x 131 x 47 mm.
Na voljo ohije za 1 ali 2 esserbus modula s stopnjo
zaite IP 40.

21
5.2. Loen svetlobni indikator
Poarni javljalniki nameeni v tehnini strop, pod ali v
prezraevalni jaek morajo biti v svoji poarni coni ali pa
mora biti omogoena enostavna identifikacija in
lokalizacija javljalnika, ki je v alarmu.

V ta namen se uporabljajo loeni svetlobni indikatorji.

Napajanje iz zanke, zato dodatno napajanje ni


potrebno.
Zelo majhna poraba.
Utripajo visoko svetle svetlobni indikator s 180
kotom vidljivosti.
Poljubno programirljiv.
Enostavna namestitev v zidno luknjo premera 55 mm.
Do 3 loeni svetlobni indikatorji na javljalnik poara
Dimenzije (mm) IQ8Quad (najve 103 na zanko).

85
82

22 www.hls-austria.com
6. IQ8Wireles - brezine naprave
Najnoveja centrala za javljanje poara IQ8Control poleg
obiajnih elementov na zanki omogoa tudi priklop
brezinih adresabilnih elementov. V ta namen se na
zanko dodajo brezini sprejemniki.
IQ8Wireless -
brezini modul
Dvopasovni prenos
(Kataloka t.: 805595)
Brezini elementi sistema za javljanje poara
IQ8Wireless za komunikacijo uporabljajo dve frekvenci
(433 in 868 Mhz). IQ8Wireless tehnologija temelji na
preklapljanju med 24 kanali, da se zagotovi najvija
varnost in kakovost prenosa podatkov. Frekvenni pas se
IQ8Wireless - zamenja samodejno v primeru napake v prenosu na
prvem.
brezini prehod
(Kataloka t.: 805594) Doseg brezinih elementov je najve 300 m, ko so
elementi v vidnem polju. Znotraj zgradb se doseg
zmanja v odvisnosti od vrste materialov in debeline
zidov.
Javljalnik ni vkljuen!
Brezini sistem IQ8Wireless zagotavlja ustrezno stopnjo
zaite pred elektromagnetnimi vplivi pod normalnimi
IQ8Wireless - vplivi iz okolja. Brezini elementi uporabljajo
brezino podnoje elektromagnetno valovanje za prenos podatkov, zato
lahko vplivajo na druge brezine sisteme v prostoru, e
javljalnika se le ti ne uporabljajo v skladu z navodili ali niso
+ (Kataloka t.: 805593) nameeni po predpisih.

Javljalnik ni vkljuen! Brezini elementi IQ8Wireless ustrezajo zahtevam


standarda R&TTE - smernica 1999/5/EG poglavje 3.

IQ8Wireless - brezini vmesnik

(Kataloka t.: 805601, rde), za rono tipko

+ or +

IQ8Wireless - okvir (Kataloka t.: 805603, rde) za


montao naprav za alarmiranje na IQ8Wireless brezini
vmesnik (Kataloka t.: 805601, rde)

IQ8Wireless - okvir (Kataloka t.: 805603, rde) za


montao IQ8Quad javljalnika (z ali brez vgrajene naprave
za alarmiranje) na IQ8Wireless brezini vmesnik
(Kataloka t.: 805602, bel)

23
6.1. IQ8Wireless- brezini modul Lastnosti brezinega modula

S pomojo tehnologije IQ8Wireless lahko avtomatske


javljalnike, rone javljalnike in naprave za alarmiranje
poveemo v sistem za javljanje poara brez ic.
IQ8Wireless elementi lahko razirijo obstoje ini
sistem za javljanje poara ali tvorijo samostojni sistem.
Ko IQ8Wireless sistem uporabimo samostojno, ga lahko
prikljuimo na sistem za javljanje vloma ali na sistem za
upravljanje zgradb.

Doseg brezinih elementov je do 300 m, dejanska


najveja razdalja pa je odvisna od vrste uporabljenih
materialov in debeline zidov, ter vplivov iz okolice.

IQ8Wireless brezino podnoje javljalnika ali brezini


Dimenzije (mm) vmesnik dodelimo IQ8Wireless brezinemu modulu ali
prehodu s pomojo orodja za programiranje tools 8000.

Samodejno preverjanje kapacitete baterije omogoa


javljanje iztroenosti baterije in potrebo po zamenjavi, na
centralo za javljanje poara ali IQ8Wireless brezini
modul.

Dvopasovni prenos (433 in 868 MHz) in tehnologija


preklapljanja med 24 kanali.
Komunikacija z do 321) IQ8Wireless brezinimi
javljalniki (najve 101) brezinih naprav za
alarmiranje).
Vsak komunikacijski modul (brezini modul in
prehod) je mogoe direktno povezati v IQ8Control
esserbus zanko.
Komunikacijske module lahko razvrstimo v do 32 1)
con.
Prenos alarma in napake iz brezinih elementov v
skladu s standardom EN 54-2.
Monost povezave v esserbus zanko ali
konvencionalni sistem za javljanje poara.
Monost samostojnega delovanja.
Izhodi za napako in alarm.

1)
Sistemske omejitve - preverite nacionalne standarde in
predpise

24 www.hls-austria.com
6.2. IQ8Wireless- brezini prehod Uporaba

Brezini prehod se povee na esserbus ali esserbus


PLus analogno zanko centrale za javljanje poara
IQ8Control.

Analogna zanka (sistemske omejitve)

Brezini prehod porabi en naslov na zanki. Prehod


zmanja najveje skupno tevilo elementov na zanki za
12 elementov.
Najve 9 IQ8Wireless prehodov na zanko.
Najve 18 IQ8Wireless prehodov na centralo za
javljanje vloma IQ8Control C.
Najve 45 IQ8Wireless prehodov na centralo za
Dimenzije (mm)
javljanje vloma IQ8Control M.
Do 101) IQ8Wireles javljalnikov na brezini prehod.
Vsak brezini javljalnik je lahko v svoji coni.
Monost priklopa loenega svetlobnega indikatorja.

Monosti priklopa brezinih elementov na prehod

Najve 9 IQ8W1)ireless prehodov na zanko, vsak z


dodeljenimi 10 IQ8Wireles javljalniki.

IQ8Wireless brezino podnoje javljalnika (z


IQ8Quad javljalnikom brez alarmnega elementa).
IQ8Wireless brezini vmesnik (z IQ8Quad
javljalnikom z napravo za alarmiranje).
IQ8Wireless brezini vmesnik (z IQ8MPC ronim
javljalnikom).
IQ8Wireless brezini vmesnik (z IQ8Alarm napravo
za alarmiranje).

Na zanko z maksimalnim tevilom IQ8Wireless brezinih


elementov ni mogoe povezati drugih zannih elementov.
V kolikor so potrebni e drugi zanni elementi, je
potrebno zmanjati tevilo brezinih elementov.

1)
Sistemske omejitve - preverite nacionalne standarde in
predpise

25
6.3. IQ8Wireless- brezini vmesnik

IQ8Wireless brezini vmesnik za poarne javljalnike


IQ8Quad ali naprave za alarmiranje IQ8Alarm. Vmesnik
se brezino povee z IQ8Wireless modulom ali
IQ8Wireless prehodom.

Dvopasovni prenos (433 in 868 MHz) in tehnologija


preklapljanja med 24 kanali.
Identifikacija posameznega elementa na IQ8Control
vmesniku.
Stalno preverjanje delovanja.
Indikator alarma in delovanja na nameenem
Dimenzije (mm) javljalniku.
Prenos alarma in napake v skladu s standardom EN
54-2.
Enostavna zamenjava baterije ali javljalnika.
Javljanje napake v primeru odstranitve javljalnika ali
naprave za alarmiranje iz vmesnika.
135 Centrala preverja stanje baterije. Opozorilo za
zamenjavo baterije v obdobju 32 dni.
ivljenjska doba baterije je do 5 let, v odvisnosti od
tipa javljalnika in vplivov okolice.

20
135

26 www.hls-austria.com
6.4. IQ8Wireless- brezino podnoje javljalnika

IQ8Wireless brezino podnoje javljalnika. Podnoje se


brezino povee z IQ8Wireless modulom ali
IQ8Wireless prehodom.

Dvopasovni prenos (433 in 868 MHz) in tehnologija


preklapljanja med 24 kanali.
Identifikacija posameznega elementa na IQ8Control
vmesniku.
Stalno preverjanje delovanja.
Indikator alarma in delovanja na nameenem
javljalniku.
Prenos alarma in napake v skladu s standardom EN
54-2.
Dimenzije (mm) Enostavna zamenjava baterije ali javljalnika s
pomojo orodja za namestitev javljalnika v podnoje.
Javljanje napake v primeru odstranitve javljalnika ali
alarmnega elementa iz vmesnika.
Centrala preverjanja stanje baterije. Opozorilo za
zamenjavo baterije v obdobju 32 dni.
ivljenjska doba baterije je do 5 let, v odvisnosti od
tipa javljalnika in vplivov okolice.

27
6.4.1. Domet

Doseg brezinih elementov je do 300 m, dejanska


najveja razdalja pa je odvisna od vrste uporabljenih
materialov in debeline zidov, ter vplivov iz okolice.

Na doseg vplivajo stene in stropi, elektromagnetne


motnje iz drugih naprav, kar zmanja domet na okoli 30
m.

Pred montao brezinega sistema se priporoa merjenje


Vedno preverite domet jakosti signala na dejanski lokaciji vsakega javljalnika.
Orodje za programiranje tool 8000, od verzije V1.09,
naprej omogoa optimizacijo lokacije namestitve
brezinih elementov.

Karakteristike slabljenja signala


Lokacijo namestitve brezinih elementov je potrebno
izbrati tako, da je razdalja med elementi najkraja in tako,
da se izognemo vplivom elektromagnetnega polja drugih
naprav. Neprimerna lokacije namestitve brezinega
elementa lahko vplivajo na domet signala.

Razlini vplivi iz okolice so lahko vzrok razlinega


slabljenja signala na poti med sprejemnikom in
oddajnikom.

Navedene so standardne vrednosti slabljenja radio


signala, ki vstopa na prepreko pod kotom 90 (najmanje
slabljenje).

Najveji domet med IQ8Wireless brezinim podnojem


javljalnika in IQ8Wireless brezinim modulom lahko
doseemo, ko so elementi v vidnem polju in pod
optimalnimi tehninimi pogoji.

28 www.hls-austria.com
Primer 1) namestitve brezinega sistema za javljanje
poara

Poarna cona 2

Poarni sektor 2 je nastal zaradi stene odporne na


poar 90 minut (F90).

Poarni sektor 2 s poarno odpornim E30 oienjem.

Za IQ8Wireless - brezini modul v poarnem


sektorju 2 je potrebno zagotoviti dodatno napajanje.

1)
Preverite nacionalne standarde in predpise

29
7. Posebni javljalniki
7.1. Aspiracijski javljalnik LRS compact/EB
Aktivni sistem z monostjo priklopa na zanko za zelo
zgodnje odkrivanje poara na osnovi laserske
tehnologije. Javljalnik sestavlja laserska merilna komora,
ki s pomojo zmogljivega procesorja in posebnih
algoritmov loi med dimom in drugimi delci, ter omogoa
sprotno prilagajanje delovanja stanju okolice.
Vzorevalna cev skrbi za stalno dovajanje vzorcev zraka
iz nadzorovane okolice v merilno komoro.

Aspiracijski sistem se uporablja na kritinih podrojih,


kjer je zahtevana najvija stopnja zanesljivosti
javljanja poara.
Minimalna prekinitev dela zaradi hitre reakcije, na
primer v telekomunikacijskih prostorih, strenikih
sobah, posebno istih prostorih, raunalnikih centrih,
kot tudi v prostorih s stalno prisotnim prahom in drugo
umazanijo v zraku, kjer bi tokasti dimni javljalniki
javljali lane alarme.
Ustanove kot so bolnice, gledalia, letalia, kjer je
potreba evakuacija velikega tevila ljudi.
Objekti z visokimi stropi in velikim pretokom zraka,
kot so skladia, hladilnice, portne dvorane,
hangarji.
Dimenzije (mm) Objekti, kjer je omejen pristop in je potreben
225 85 nevpadljiv sistem za javljanje poara, kot so zapori.
Muzeji, razni arhivi, znanstveni laboratoriji, kjer je
zanesljivost javljanja neprecenljive vrednosti.

Primer namestitve
225

Nadzor prostora z eno vzorevalno cevjo

Slika prikazuje primer razporeditve vzorevalnih cevi v


prostoru.

Zaelena je meanderska oblika razporeditev cevi na


stropu ali tehninem stropu.

Sistem je primeren tako za manje kot veje objekte.


eleno pokritost prostora doseemo s pravilno
razporeditvijo LRS enot in vzorevalnih cevi.

30 www.hls-austria.com
7.2. Linijski javljalnik toplote LWM-1 Linijski javljalniki toplote LWM-1 zagotavljajo zanesljivo in
hitro detekcijo poara in pregrevanja. Javljalnik je
mogoe uporabiti v prostorih, kjer zaradi viine ali
razgibanega stropa ni mogoe namestiti standardnih
tokastih javljalnikov poara. Primeren je tudi za
namestitev v prostore z mnogimi vplivi iz okolja.

Primeri uporabe

Rezervoarji v rafinerijah
Kabelske trase
Ve nadstropne garane hie
Tekoi trakovi
Odlagalia odpadkov
Predori, podzemne eleznice
Seigalnice

Dimenzije (mm) Princip delovanja


200 80
Sistem je sestavljen iz procesne enote in terminega
kabla. Termini kabel sestavljajo tirje bakreni vodniki z
izolacijo z negativnim temperaturnim koeficientom.
Konci terminega kabla so povezani tako, da tvorijo 2
120

neodvisni zanki. Prekinitev ene izmed zank je napaka v


sistemu. Poviana temperatura poveuje elektrino
upornost med zankama in v primeru prekoraitve
tovarniko nastavljene temperature procesna enota javi
alarm.

Razporeditev terminega kabla v garani hii

Najveja dolina terminega kabla je 300 m


Lastnosti sistema:

Linijski javljalnik za srednje in velike objekte.


Visoka stopnja odpornosti na lane alarme v okoljih s
tekimi pogoji.
Odporen na mehanske in kemine vplive, korozijo,
vlago in prah.
Najveja dolina terminega kabla je 300 m.
Prikljuni kabel doline najve 1.200 m.
Enostavna namestitev in konfiguracija.
Minimalno vzdrevanje.

31
7.3. Plamenski javljalnik Plamenski javljalniki zaznavajo vidno in nevidno sevanje
plamena v razlinih spektralnih podrojih: od
ultravijolinega do infrardeega sevanja. Za javljanje se
uporabljata dve vrsti senzorjev:

Infrardei senzor.
Ultravijolini senzor.

Javljalnik zazna utripanje sevanja (z valovno dolino okoli


0.8m) v razlinih spektralnih podrojih in zelo zanesljivo in
hitro odkrije poar s plamenom.

Plamenski javljalniki se uporabljajo v prostorih z visokim


stropom (do 20 m), kjer lahko priakujemo hiter razvoj
odprtega plamena. Najpogosteje se uporabljajo v
kombinaciji z ostalimi vrstami javljalnikov.

Za resetiranje plamenskega javljalnika je potreben


opcijski reset - modul (Kataloka t.: 781332/33).
Plamenski javljalnik (primer).
V eksplozijsko ogroenih obmojih se plamenski
javljalniki namestijo v posebna ohija.

7.4. Javljalniki za eksplozijsko ogroena obmoja


(Ex)
Eksplozijsko ogroena obmoja so obmoja, kjer je v
doloenih okoliina velika nevarnost eksplozije. Zaradi
mnogih potencialnih povzroiteljev eksplozije ostanejo
mnoga eksplozijsko nevarna obmoja na prvi pogled
neprepoznana. Tak primer so prostori v katerih lahko
pride do eksplozije prahu. Laje se identificirajo
eksplozijsko nevarna obmoja, kjer je monost eksplozije
plinov ali tekoin. Takna nevarnosti je na primer v
rudnikih zaradi eksplozije metana.
Javljalnik serije 9100 z Ex certifikatom.
Javljalnikov iz serije 9100 ni mogoe direktno priklopiti na
analogno zanko. Za priklop elementa na zanko je
potrebna bariera (kataloka t.: 764744) in esserbus
vhodno izhodni modul. Tak nain priklopa omogoa
uporabo prednosti javljalnikov, kot je prilagajanje na
okolico in kombinirana tehnologija, tudi v eksplozijsko
ogroenih prostorih.

32 www.hls-austria.com
7.5. Vzorna komora Vzorna komora je namenjena zaznavanju dima v
prezraevalnih in klima kanalih. Sestavljena je iz ohija z
vgrajenim javljalnikom dima ter dovodne in odvodne cevi
(venturijeva cev).

Indikator pretoka v vzorni komori prikazuje pretok zraka


v kanalu. Filter v vzorni komori zrak oisti, da ne
povzroa lanih alarmov ali okvar javljalnika. e je
vzorna komora nameena na dostopnem mestu je
njeno vzdrevanje zelo enostavno in ekonomino.

Stanje javljalnika je dobro vidno izven komore.


Komplet ne vsebuje javljalnika, podnoja javljalnika in
venturijeve cevi.

Inteligenten OTI (kombinirani optini, termini in


ionizacijski) javljalnik zdruuje prednosti treh principov
javljanja poara v enem javljalniku. Tak nain detekcije
omogoa zanesljivo javljanje vseh vrst poara.
Vzorna komora (primer). Vzorno komoro je mogoe enostavno priklopiti na
esserbus ali esserbus PLus in s tem uporabiti vse
prednosti preizkuene zanne tehnologije.

Vzorna komora
Delovanje vzorne komore temelji na venturijevem
principu.
Kabel do javljalnika 0,6 mm 2 do najve 1,5 mm2.

Temperatura okolice: -10 do +60 C


Hitrost pretoka zraka: najve 20 m/s
Stopnja zaite: IP54
Material ohija: ABS plastika
Tea: 0,7 kg
Dimenzije: 120 mm x 110 mm x 300 mm

Venturijeva cev
Dolina: 0,6 m / 1,5 m / 2,8 m
Tea: 0,2 kg / o,6 kg / 1,2 kg
Material: aluminij

33
8. Zgradba sistema skladno z
DIN EN 54 predpisi
8.1. Definicije / terminologija
Motnja na centrali za javljanje poara lahko vpliva na 2
podroje detekcije s skupno povrino najve 12.000 m in
Centrala za javljanje poara IQ8Control ne na ve kot 512 javljalnikov.

V primeru, ko nedelujoa centrala za javljanje poara


pokriva podroje veje od 12.000 m 2 ali ve kot 512
javljalnikov, morajo skupine javljalnikov kljub motnji
delovati naprej.

Poarni alarm mora biti prikazan na mestu s 24 urno


prisotnostjo ljudi v obliki zbirnega svetlobnega in
zvonega alarma.

e je predviden prenos poarnega alarma na oddaljeno


mesto, se mora poarni alarm ob alarmu tudi prenesti. Na
oddaljenem sprejemnem mestu za alarme mora biti
zagotovljeno 24 urno deurstvo.

Motnja na centrali za javljanje poara lahko vpliva na 2


podroje detekcije s skupno povrino najve 12.000 m in
ne na ve kot 512 javljalnikov. e je podroje detekcije
veje kot 12.000 m 2 ali je tevilo javljalnikov na centralo
veje kot 512, je potrebno predvideti e eno prikazovalno
enoto (skupaj s potrebnimi elementi za dekodiranje
Upravljalna in prikazovalna ploa signalov) in sicer:

Pasivna rezervna enota (prikazovalna enota s


svetlobnimi indikatorji stanja con).
Naprava za beleenje dogodkov z vzporednim
nainom delovanja - npr. tiskalnik.

Pod temi pogoji je lahko detekcijsko podroje velikosti do


48.000 m2.

LCD prikazovalna ploa

Redundantni sistem
V koliko ima centrala redundantno obdelavo podatkov in
enoto za prikaz podatkov (npr. FACP 8008) je lahko
podroje detekcije veje kot 48.000 m2.

34 www.hls-austria.com
Javljalno podroje

Javljalno podroje lahko pokriva samo eno nadstropje


stavbe, z izjemo stopni, svetlobnih jakov, jakov
dvigala in gradnje v obliki stolpiev, ki jih je potrebno
obravnavati kot loeno javljalno podroje v celoti.

Velikost javljalnega podroja ne sme presegati poarnega


sektorja v gradbenem smislu in ne sme pokrivati podroja
vejega od 1.600 m2. Ve prostorov je mogoe zdruiti v
eno javljalno podroje, samo e so ti prostori:

eden poleg drugega, jih ni ve kot 5 in skupna


povrina ne presega 400 m2.

ali

eden poleg drugega, vhodi vidni na prvi pogled,


skupna povrina ne presega 1.000 m 2 in so loeni
svetlobni indikatorji, ki prikazujejo alarm v prostoru,
na vidnem mestu v bliini vrat. e je le mogoe
morajo biti loeni svetlobni indikatorji nameeni nad
vrata vsakega prostora in ustrezno oznaeni (skladni z
DIN 14623 standardom). Ali pa morajo biti prostori s
poarom ustrezno prikazani na centrali za javljanje
poara.

35
Sektorji naprav za alarmiranje Sektorje naprav za alarmiranje je mogoe programirati s
pomojo orodja za programiranje tool 8000.

Vsakem sektorju se lahko dodeli drugano sporoilo za


alarm ali evakuacijo.

Na voljo ve vrst sporoil, za zagotovitev uinkovitega


sistema za opozarjanje na nevarnost.

Alarm in evakuacija

Primer: Razpololjiva govorna sporoila javljalnika


IQ8Quad z vgrajeno napravo za alarmiranje

36 www.hls-austria.com
Poarni sektorji Stavba je razdeljena na poarne sektorje, da se v najveji
moni meri omeji hitro irjenje poara po navpinih
oziroma vodoravnih povezavah.

Razred poarne odpornosti F90 - bariera odporna na poar 90 minut

Cone javljalnikov
Cona lahko vkljuuje samo javljalnike iz enega javljalnega
podroja.

Roni javljalniki in avtomatski javljalniki morajo biti v


razlinih conah. Cona ne sme vsebovati ve kot 10
ronih, cona avtomatskih pa ne ve kot 32 javljalnikov.

Avtomatski javljalniki v tehninem stropu ali podu ali na


kabelskih kanalih morajo biti v svoji poarni coni. V eni
coni so lahko samo, e je razvidno, kateri javljalnik je
sproil alarm, na primer s pomojo loenega svetlobnega
indikatorja.

Javljalniki v prezraevalnih napravah morajo biti v svoji


poarni coni.

e ima objekt ve kot dve kleti, gledano od vhoda za


gasilce, morajo obstajati loene cone za rone javljalnike v
kletnem delu stopnia in v delu nad kletjo. Nadstropje,
kjer je vhod za gasilce, mora spadati k coni javljalnikov
nad kletjo.

Na centrali mora obstajati monost posaminega in


neodvisnega izklopa posameznih con javljalnikov.

*Omejitev nemkih predpisov (VdS 2095)

37
Poarna zanka
Navodila za projektiranje skladno z ustreznim DIN V zanko je lahko povezanih do 128 zannih elementov.
standardom: Cone morajo biti sprogramirane tako, da vsaka cona
vsebuje najve 32 avtomatskih javljalnikov ali 10 ronih
V eno zanko je mogoe povezati do 128 zannih javljalnikov.
elementov. Roni in avtomatski javljalniki so lahko v isti
zanki.
Poarne cone povezane 2v isto zanko ne smejo
presegati povrine 6.000 m .
Zanka lahko poteka skozi ve poarnih sektorjev.
Odhodni in povratni kabel zanke morata biti loena.

*Esser najve 127 zannih elementov

38 www.hls-austria.com
8.2. Ukrepi za prepreevanje lanih alarmov Centrale za javljanje poara lahko vsebujejo ukrepe za
zmanjanje tevila lanih alarmov tako, da mora
Centrale za javljanje poara lahko vsebujejo tehnine posredovati uporabnik.
ukrepe za zmanjanje tevila lanih alarmov.
Prenos na deurno slubo je zakasnjen toliko asa, da
Potrjevanje stanja alarma: osebje na objektu lahko preveri pravilnost alarma.
Upotevati je potrebno sledee omejitve:
- zakasnitev alarma
Alarm je signaliziran, e po zakasnitvi (najve 10 Zakasnitev prenosa je mona samo v asu prisotnosti
sekund) e vedno obstajajo pogoji za alarm. ljudi na objektu.
- dvojavljalnika odvisnost Sporoila na centrali morajo biti potrjena najkasneje v
- dvoconska odvisnost 30 sekundah.
V primeru dvojavljalnike ali dvoconske odvisnosti e sporoilo ni potrjeno, mora biti posredovano
razdalja med dvema neodvisnima javljalnikoma ne sme naprej v najve 30 sekundah.
biti kraja od 2,5 m. Odvisnost stanja alarma od ve kot Najveji as preverjanja stanja alarma je lahko 3
dveh javljalnikov ali con ni dovoljena, razen v posebnih minute po potrditvi sporoila.
primerih. V primeru ve razlinih javljalnikov ali senzorjev, e med preverjanjem stanja alarma pride do
ki javljajo razline poarne veliine (na primer dim in ponovnega alarma se mora alarm posredovati naprej
temperaturo) je potrebno upotevati njihovo najveje brez zakasnitve.
podroje detekcije glede na viino namestitve javljalnika. Vklop zakasnitve prenosa je potrebno aktivirati rono.
Kombinirani javljalniki, ki so integrirani v isto ohije se ne Izklop zakasnitve mora biti avtomatien, omogoen pa
smatrajo kot dvojavljalnika odvisnost. mora biti tudi roen izklop zakasnitve.
Pri projektiranju dvojavljalnike ali dvoconske
e prostor ni standardne kvadratne oblike, je potrebno odvisnosti enakih javljalnikov, najveje tevilo
upotevati priporoila glede razdalje med avtomatskim javljalnikov v coni ostane nespremenjeno.
javljalnikom in stropom in najvijo mono viino montae Doloeni centri omogoajo direkten prenos alarma na
javljalnika. Upotevati je potrebno nagib stropa ali strehe. njihovo deurno slubo samo takrat, ko so javljalniki
povezani v dvojavljalniko ali dvoconsko odvisnost.
V posebnih primerih je potrebno definirati tudi dodatne
naine za prepreevanje lanih alarmov. Pozor: Roni javljalniki so vedno izvzeti iz ukrepov za
prepreevanje lanih alarmov.
Kompleksna obdelava parametrov iz senzorjev:

- primerjava izmerjenih veliin s tipinimi vzorci


- kombinirani javljalnik z ve senzorji

39
8.2.1. Namestitev tokastih javljalnikov Pri dvojavljalniki ali dvoconski odvisnosti javljalnikov
dima, za aktiviranje gaenja ali drugih naprav za
Avtomatski javljalniki morajo biti nameeni tako, da jih prepreevanje irjenja poara, je potrebno najveje
lahko poarne veliine, ki jih javljalnik odkriva (dim, podroje detekcije posameznega javljalnika zmanjati za
toplota, plin), nemoteno doseejo. 50%.

tevilo in namestitev javljalnikov je odvisna od: Pri dvojavljalniki ali dvoconski odvisnosti terminih
javljalnikov, je potrebno najveje podroje detekcije
viine prostora, posameznega javljalnika zmanjati za 50%.
povrine prostora,
Pri dvojavljalniki ali dvoconski odvisnosti naj bo razdalja
oblike stropa in strehe
med dvema odvisnima javljalnikoma manja od 2,5 m.
povrine, ki jo lahko nadzira javljalnik.
Odvisnost ve kot dveh javljalnikov ali ve kot dveh con
javljalnikov za javljanje poara ni dovoljena, razen v
posebnih primerih.

Pri ve senzorskih javljalnikih, ki javljajo razline poarne


veliine (na primer dim in temperaturo) je potrebno
upotevati najveje podroje detekcije za javljalnike dima,
razen kadar je mogoe funkcijo dimnega senzorja
izklopiti. V tem primeru se upoteva podroje detekcije za
termine javljalnike. Kombinirani javljalniki, ki so
integrirani v isto ohije se ne upotevajo kot
dvojavljalnika odvisnost.

e prostor ni standardne kvadratne oblike, je potrebno


V vsakem prostoru, ki ga elimo nadzorovati mora biti upotevati priporoila glede razdalje med avtomatskim
nameen vsaj en javljalnik, razen prostora z majhno javljalnikom in stropom in najvijo mono viino montae
poarno obremenitvijo ali kjer ni monosti za irjenje javljalnika. Upotevati je potrebno nagib stropa ali strehe.
poara (sanitarije, prhe ipd.). Kot poseben prostor je
treba takrat, ko se lahko priakujejo pokodbe ljudi, V posebnih primerih je potrebno definirati tudi dodatne
upotevati tudi delno loena podroja, v katera se lahko naine za prepreevanje lanih alarmov.
raziri dim.

V prostorih s prisilnim prezraevanjem skozi perforirani


strop je potrebno zapreti prezraevalne odprtine okoli
javljalnikov v premeru 0,5 m. tevilo tokastih javljalnikov
se doloi z upotevanjem najvejega detekcijskega
podroja, ki ga lahko pokriva posamezen javljalnik.

Pri dvojavljalniki ali dvoconski odvisnosti javljalnikov


dima je potrebno najveje podroje detekcije
posameznega javljalnika zmanjati za vsaj 30%.

40 www.hls-austria.com
8.2.2. Izbira javljalnika glede na karakteristike
prostora

Karakteristike prostora
Temperatura prostora

Javljalnik dima / javljalnik plamena Termini javljalnik

termini javljalnik s statinim delovanjem


max. +50 C min. -20 C pri temperaturi, ki je vija od okolike

min. 10 C max. 35 C
pri temperaturi < 0C je treba pri temperaturi < 0C je potrebna uporaba
zagotoviti, da javljalniki ne zaledenijo terminih javljalnikov z detekcijo
naraanja (z integriranim terminim
javljalnikom s statinim delovanjem)
Pretok zraka

Termini javljalnik / javljalnik


Javljalnik dima
plamena
Konstantno najve 5 m/s
Ni omejitev
Zaasno najve 10 m/s
e ni druganih omejitev v lokalnih predpisih.

Tresljaji
Izogibajte se tresljajev. Predvidite ukrepe za prepreitev tresljajev!

Vlanost zraka
Najve 95% relativne vlanosti. Brez kondenzacije!

Dim, prah in podobni delci v zraku

Javljalnik dima / termini javljalnik Javljalnik plamena

Vir lanih alarmov!


Ni omejitev, razen v posebnih primerih
Uporaba protipranega filtra, prestavitev (vlaen prah)
javljalnika na primernejo lokacijo ali
uporaba OTblue, O2T/OTG v ali
terminih javljalnikov

Vpliv svetlobe

Javljalnik dima / termini javljalnik Javljalnik plamena

Moni vir lanih alarmov, na primer


sonna svetloba, razsvetljava, odboj
svetlobe, utripajo izvor sevanja
Ni omejitev
Namestitev zaitnih itov ali
prestavitev javljalnika na primernejo
lokacijo. Sprememba tipa javljalnika
(UV/IR)

41
8.3. Viina namestitve javljalnika
Razline tehnologije javljanja poara so omejene z viino
nadziranega prostora.

Vijih delov stropa, ki ne presegajo 10 % celotne stropne


povrine, ni potrebno upotevati, razen, e predstavlja ta
del stropa ve kot 60 % najveje podroje detekcije
posameznega javljalnika. e je to podroje veje, je
potrebno viji del stropa upotevati kot loen prostor.

Javljalnik dima Termini javljalnik DIN EN 54-5:1989-09

Razred 1 Razred 2 Razred 3

plamena DIN
DIN EN 54-7

Viina prostora

Javljalnik
Termini javljalnik DIN EN 54-5:2001-03

54-10
Razred A2, B,

EN
Razred 1 ------- C,
D, E, F in G

Do 45 m Neprimerni Neprimerni Neprimerni Neprimerni Primerni

Do 16 m Neprimerni Neprimerni Neprimerni Neprimerni Primerni

Do 12 m Primerni Neprimerni Neprimerni Neprimerni Primerni

Do 7,5 m Primerni Primerni Neprimerni Neprimerni Primerni

Do 6 m Primerni Primerni Primerni Neprimerni Primerni

Do 4,5 m Primerni Primerni Primerni Primerni Primerni

max. 12 m

max. 7.5 m

Termini javljalnik (EN 54-5) Javljalnik dima (EN 54-7)

42 www.hls-austria.com
Podroje detekcije tokastih javljalnikov dima in
terminih javljalnikov

Nagib stropa
Povrina Vrsta avtomatskega javljalnika Viina prostora < 20 > 20
prostora
Do 80 m2 Dimni javljalniki DIN EN 54-7 Do 12,0 m 80 m 80 m2
Do 6,0 m 260 90 m2
m2
> 80 m 2 Dimni javljalniki DIN EN 54-7 Od 6 do 12 m 80 m 2 110 m2
Termini javljalniki DIN EN 54-5:1989-09 r. 1
Termini javljalniki DIN EN 54-5:2001-03 r. Do 7,5 m
A1
< 30 m2 Termini javljalniki DIN EN 54-5:1989-09 r. 2 30 m2 30 m2
Termini javljalniki DIN EN 54-5:2001-03 r. Do 6,0 m
A2, B, C, D, E, F, G
Termini javljalniki DIN EN 54-5:1989-09 r. 3 Do 4,5 m
Termini javljalniki DIN EN 54-5:1989-09 r. 1
Termini javljalniki DIN EN 54-5:2001-03 r. Do 7,5 m
A1
< 30 m2 Termini javljalniki DIN EN 54-5:1989-09 r. 2 20 m2 40 m2
Termini javljalniki DIN EN 54-5:2001-03 r. Do 6,0 m
A2, B, C, D, E, F, G
Termini javljalniki DIN EN 54-5:1989-09 r. 3 Do 4,5 m

Najveje podroje detekcije na posamezen javljalnik.


Nagib strehe ali stropa glede na vodoravno linijo. Za strehe ali stropove z razlinim nagibom upotevamo
najmanji nagib (hitra iritev dima ali poara).

Vodoravne povrine skladno z DIN 54-7 (dim) in EN 54-5


(toplota)

A Najveje podroje detekcije na posamezen javljalnik.

DH Najveja tlorisna razdalja poljubne toke do javljalnika.

Nagib strehe ali stropa glede na vodoravno linijo. Za strehe ali stropove z razlinim nagibom upotevamo najmanji nagib.

43
8.4. Razdalja med javljalnikom in stropom ali
streho

Razdalja med javljalnikom in stropom ali streho


Nagib stropa
Viina prostora < 20 > 20 Termini javljalniki se namestijo neposredno na strop. Za
javljalnike dima je razdalja med javljalnikom (DL) in
DL DL stropom ali streho odvisna od viine prostora, nagiba
<6m < 0,25 m 0,20 m do 0,5 m stropa in od priakovanega tvorjenja sloja vroega zraka
pod stropom (glej tabelo standardnih razdalj).
>6m < 0,4 m 0,35 m do 1,0 m

DL Razdalja med javljalnikom dima in stropom.

Nagib strehe ali stropa glede na vodoravno ravnino. Za strehe ali


stropove z razlinim nagibom upotevamo najmanji nagib (hitra
iritev dima ali poara).

Namestitev javljalnika na razline oblike stropa in


strehe
V prostorih z nagibom strehe vejim od 20, na primer
vrne in edaste strehe, je potrebno namestiti vrsto
javljalnikov navpino pod slemenom ali najvijim delom
strehe na razdalji DL.
V prostorih s edasto streho, je potrebno vrste javljalnikov
razporediti, kot je prikazano na sliki. V vsak ed je
potrebno namestiti vrsto javljalnikov z razdaljo do strehe
DL, ki je enaka poevni razdalji od slemena DV.

V kolikor so potrebne nadaljnje vrste javljalnikov, je


potrebno upotevati razdaljo od stropa DL, kot pri strehah
z nagibom do 20.

V primeru obokanih stropov uporabimo sledeo


predpostavko:

Povpreen nagib je manji ali enak 20 e je GH / GB


0,182.
Povpreen nagib je veji ali enak 20 e je GH / GB
0,182.

Kjer je viina oboka GH = RH - VH in irina oboka GB.

44 www.hls-austria.com
8.5. Namestitev javljalnika pod podeste, reetke e je prostor navpino razdeljen z zaprtimi ali mreastimi
ali podobno vodoravnimi podesti in je velikost podesta (dolina, irina
in povrina) in viina podesta veja od mer v spodnji
tabeli, je pod njih potrebno namestiti dodatne javljalnike.
Mreaste podeste se obravnava kot polne, zaradi
b monosti, da se mrea zapre s postavljenimi predmeti.

l V primeru ve podestov po viini, je v prostoru z manjo


verjetnostjo nastanka poara, potrebno dodatne
javljalnike namestiti le pod najniji podest.

Razpored tokastih javljalnikov dima in terminih


javljalnikov

Vrsta Viina Dolina irina Povrina


javljalnika h l b F
Termini
javljalniki DIN < 7,5 m >2m >2m > 9 m
EN 54-5

<6m >2m >2m > 16 m

Javljalniki dima
DIN EN 54-7
>6m
> 3,5 m > 3,5 m > 31,5 m
do 12 m

45
8.6. Namestitev javljalnika na strop z nosilci e je viina nosilcev ve kot 0,8 m, je potrebno v vsak
razdelek namestiti svoj termini javljalnik ali javljalnik
dima.
Nosilce, prezraevalne kanale in druge elemente pod
stropom, ki se dotikajo stropa in so viji kot 3 % viine e ima stropno polje povrino vejo kot 120 %
prostora ter hkrati viji kot 0,2 m je treba upotevati. najvejega podroja detekcije posameznega javljalnika A,
Viina D elementov se meri vedno v navpini smeri. je potrebno vsako stropno polje upotevati kot poseben
e elementov pod stropom po zgornji definiciji ni prostor.
potrebno upotevati, se tokovni dimni javljalniki pritrdijo
na te elemente.

e so med nosilci in stropom preni nosilci z viino D, ki


Elemente pod stropom vije kot 0,2 m ali vije kot 3 %
presega 3 % viine prostora in je hkrati veja kot 0,25 m,
viine prostora je treba upotevati.
obenem pa je prosta povrina veja od 75 % skupne
povrine med nosilci in stropom, potem nosilcev ne glede e je povrina manja od 60 % najvejega podroja
na viino ni potrebno upotevati. Preveriti pa je potrebno e detekcije posameznega javljalnika, lahko en javljalnik
kriterije prvega odstavka. nadzoruje ve polj, e njihova skupna povrina ne
presega 120 % najvejega podroja detekcije
e je povrina razdelkov pod stropom manja od 60 % posameznega javljalnika.
najvejega podroja detekcije posameznega javljalnika A, Potrebno je upotevati najveje dovoljene razdalje
lahko en javljalnik nadzoruje ve polj, vendar njihova med javljalniki DH.
skupna povrina ne sme presegati 120 % najvejega e je povrina veja od 60 % najvejega podroja
podroja detekcije posameznega javljalnika A. Pri tem ne detekcije posameznega javljalnika, je potrebno v vsak
smejo biti prekoraene najveje dovoljene razdalje med razdelek namestiti svoj javljalnik.
javljalniki. e je povrina razdelka, ki ga je potrebno Pri viini nosilcev ve kot 0,8 m, je potrebno v vsak
nadzirati, veja kot 60 % najvejega podroja detekcije razdelek namestiti svoj javljalnik.
posameznega javljalnika, je potrebno v vsak razdelek e je povrina veja kot 120 % najvejega podroja
namestiti svoj javljalnik. detekcije posameznega javljalnika, je potrebno
stropno polje upotevati kot poseben prostor.

46 www.hls-austria.com
8.7. Namestitev javljalnika v ozkih hodnikih in Razdalja med terminimi javljalniki je lahko najve 10
stropnih poljih m ali 5 m v primeru dvojavljalnike ali dvoconske
odvisnosti.

Razdalja med javljalniki dima je lahko najve 15 m ali


11 m v primeru dvojavljalnike ali dvoconske
odvisnosti. V primeru, ko javljalniki aktivirajo
avtomatsko gaenje ali podobne naprave za
prepreevanje irjenja poara, je lahko najveja
razdalja med javljalniki 7,5 m.

Potrebno je upotevati najveje podroje detekcije


javljalnika.

Razdalja od javljalnika do prednje ali zadnje stene v


hodnik ne sme biti veja od polovice navedenih
razdalj.

Po en javljalnik je potrebno namestiti tudi v kriia,


stiia in kote hodnikov.

8.8. Oddaljenost javljalnika od sten Javljalnik mora biti nameen vsaj 0,5 m od stene.

Izjema je hodnik ali prostor, ki je oji kot 1 m.

e so na stropu klimatski ali prezraevalni kanali in


druge razdelitve, ki se pribliajo stropu na manj kot
0,15 m, mora biti javljalnik od njih prav tako oddaljen
vsaj 0,5 m.

Vodoravna razdalja med javljalnikom in skladienimi


8.9. Oddaljenost javljalnika od skladienih
predmeti mora biti vsaj 0,5 m v vsaki toki okoli
predmetov javljalnika.

47
9. Namestitev ronih javljalnikov

Vsak nedelujo roni javljalnik mora biti primerno


Roni javljalniki morajo biti: oznaen, na primer z napisom "NE DELUJE".
dobro vidni.
prosto dostopni. Na lokacijah z nizko stopnjo poarne ogroenosti,
po potrebi dodatno oznaeni z oznaevalno ploico razdalja med dvema ronima javljalnikoma ne sme
skladno s standardom DIN 4066. presegati 100 m.
nameeni tako, da je gumb ronega javljalnika na
viini 1,4 m 0,2 m nad tlemi. V posebno ogroenih podrojih ali kjer to zahteva
Dovolj osvetljeni in vidni v vseh svetlobnih razmerah. gradbena kvaliteta objekta, razdalja med dvema ronima
Kjer je vgrajena varnostna razsvetljava, mora ta javljalnikoma ne sme biti veja kot 40 m. Razpored ronih
osvetljevati tudi rone javljalnike. javljalnikov mora biti taken, da oseba kjerkoli v prostoru
nameeni na vseh evakuacijskih poteh. dosee javljalnik po manj kot 30 m dolgi poti.

48 www.hls-austria.com
10. Oznaevanje javljalnika

Shema za izbiro velikosti pisave na oznaevalnih Oznaevalna ploica s tevilko cone in javljalnika.
ploicah: Oznaevalna ploica mora biti nameena v
neposredni bliini javljalnika, na primer na podnoju
javljalnika.
Potrebno je spotovati lokalne predpise.
Skladno z DIN 1450 standardom je za dobro vidljivost
napisa na oznaevalni ploici potrebno velikost
pisave izraunati po naslednji enabi:

Velikost pisave (mm) = razdalja (m) : 0.3

Primer:
Na oddaljenosti javljalnika 6 m, mora biti pisava na
oznaevalni ploici javljalnika velikosti 20 mm.

Javljalnik v coni 16 Javljalnik v coni 15


tevilka javljalnika 4 tevilka javljalnika 3
4
6 /
1

49
11. Javljanje poara v prostorih z
raunalniko opremo

Nadzorne cone (Nc)


Celoten prostor skupaj s predprostori je zaradi razline
vrednosti naprav in podatkov v njih, razdeljen na razline
nadzorne cone. Prostori s streniki, v katerih se hranijo
kritini podatki, imajo visoko vrednost, medtem ko imajo
pomoni prostori manjo vrednost.
Na razdelitev vplivajo predvsem loilne gradbene stene.

Na sliki je predstavljena razdelitev prostora z


raunalniko opremo na tri nadzorne cone.

Podroje detekcije Nc 1: Raunalniki prostor in arhiv nosilcev podatkov.


Prostor ima tehnini strop in pod. Podobno tudi prostor s
telefonskimi centralami ali krmilnimi centralami.

Nc 2: Prostori, ki mejijo na Nc1 in so dodeljeni


raunalnikim prostorom v uporabo skupaj s tehninim
stropom in podom. Namenjeni so za pripravo dela,
periferne enote e so od prostorov Nc1 loeni s
stenami, ki nimajo 30 minutne poarne odpornosti, jih je
potrebno vkljuiti v Nc 1.

Nc 3: Ostali prostori, ki mejijo na Nc 2 in niso del


raunalnikega prostora. Od Nc 2 mora biti Nc 3 loena s
steno s poarno odpornostjo najmanj F90.

Izbira vrste javljalnika Nadzorne cone morajo tvoriti svoja javljalna podroja.
Glavni prostor, tehnini strop in tehnini pod morajo tvoriti
svoja javljalna podroja. Najveja dovoljena povrina 2
javljalnega podroja v posamezni coni2je lahko 500 m v
coni Nc 1, 1.800 m 2 v Nc 2 in 1.600 m v Nc 3.

V Nc 1 je potrebno namestiti javljalnike dima, ker je


mogoe priakovati zaetni poar s tlenjem in dimom. Da
se zmanja as detekcije poara, je potrebno izbrati
javljalnike z visoko obutljivostjo. Tudi v Nc 2 in Nc 3 je
najprimerneji javljalnik dima.

50 www.hls-austria.com
tevilo in namestitev tokastih javljalnikov dima tevilo javljalnikov je potrebno doloiti tako, da
upotevamo najveje podroje detekcije A posameznega
javljalnika, prikazano v tabeli.

Pri dvojavljalniki ali dvoconski odvisnosti javljalnikov


dima je potrebno najveje podroje detekcije
posameznega javljalnika zmanjati za vsaj 30%.

Pri dvojavljalniki ali dvoconski odvisnosti javljalnikov


dima, za aktiviranje gaenja ali drugih naprav za
prepreevanje irjenja poara, je potrebno najveje
podroje detekcije posameznega javljalnika zmanjati za
50%.

Nadzorovati je potrebno tudi prezraevalni sisteme za


prezraevanje ali klimatizacijo in to na dovodnem in na
odvodnem kanalu. Javljalniki za nadzor teh sistemov
morajo biti v svoji javljalni coni.

Javljalniki v klimatskih kanalih, ki niso neposredno vidni,


morajo imeti nameene loene svetlobne indikatorje na
vhodu v nadzorovan prostor.

Najveje podroje detekcije A posameznega javljalnika v raunalnikih prostorih

Nc 1 Nc 21) Nc 32)

Tehnini strop 40 m 60 m
Skladno s poglavjem 8.2.1 Namestitev
Prostor 25 m 40 m tokastih javljalnikov
(DIN VDE 0833)
Tehnini pod 40 m 60 m

Nc nadzorna cona

1) fizina loitev med C1 in C2 s steno odporno na poar manj kot 30 minut (F30), sicer kot C1

2) fizina loitev med C2 in C3 s steno odporno na poar manj kot 90 minut (F90)

11.1. Javljanje poara v prostorih z elektrinimi in Splono


elektronskimi napravami
Prostori z elektrino in elektronsko opremo vkljuujejo
prostore in predprostore za:

naprave za obdelavo podatkov,


naprave za oskrbo in distribucijo energije, vkljuno z
napravami za brezprekinitveno napajanje - UPS,
merilne, krmilne in regulacijske naprave,
telefonske in naronike centrale,
klimatske naprave in klimatske omare,
raunalniko vodene obdelovalne stroje (CNC),
CAD / CAM sisteme.

51
Nadzor prostora Izvedba poarnega sistema je odvisno od vgrajenih
naprav in naina njihove uporabe. Loimo:

prostore z vgrajenimi elektrinimi in elektronskimi


napravami, kjer se uporablja splona naela za
projektiranje poarnega sistema z dodatnim
nadzorom vgrajenih naprav.
prostore za elektronsko obdelavo podatkov. Pri
projektiranju je potrebno upotevati splona naela,
obenem pa e dodatne zahteve (glej sliko Nadzorne
cone - Nc) in dodaten nadzor vgrajenih naprav.

Nadzor vgrajenih naprav Nadzor vgrajenih naprav, ki je mogo v kombinaciji z


nadzorom prostora. Omejuje se na direkten nadzor
posameznih naprav, kar omogoa zgodnje odkrivanje in
javljanje poara.

Nartovanje, montaa in vzdrevanje sistema za nadzor


vgrajenih naprav mora biti izvedeno skupaj s
proizvajalcem opreme, projektantom in intalaterjem
sistema za javljanje poara in gaenje. Upotevati je
potrebno vse predpise za javljanje poara v prostorih z
raunalniko opremo.

Celoten poarni sistem skupaj z nadzorom posameznih


naprav je odvisen od ve okoliin, ki jih je potrebno
ovrednotiti ob oceni tveganja:

Notranje in zunanje nevarnosti za poar.


Zaite osebja.
Gospodarskega pomena za podjetje.
Prekinitev delovanja podjetja.
asa za ponovno vzpostavitev delovanja podjetja.
Velikosti objekta, poloaja, gradbenih loitev,
tehnine opreme.
Velikost naprav in razporeditve.
Prisotnosti ali odsotnosti osebja.
Obstojeih zaitnih ukrepov.

Da se zagotovi celovita zaita pred poarom, je


potrebno nadzirati tudi vse prezraevalne ali klimatske
naprave.

Potreben obseg poarnega sistema se tvori z


upotevanjem zgornjih okoliin in individualnih
varnostnih in zaitnih zahtev.

52 www.hls-austria.com
Nartovanje Sistem za nadzor vgrajenih naprav je potrebno
nartovati ob upotevanju naslednjih kriterijev:

Pogojev delovanja in razmer v okolici (temperatura,


vlanost, aerosoli, prah, para, sevanje).
Naina delovanja (podroja z navzonostjo ali brez
navzonosti ljudi, preglednost in dostopnost naprav,
kratkotrajno ali dolgotrajno delovanje).
Nain hlajenja (naravno prezraevani prostori,
prisilno prezraevani prostori ali hlajenje s
tekoinskimi sistemi).
Elektromagnetnega sevanja in njegovega vpliva.

V en sistem za nadzor naprav in eno gasilno podroje se


lahko zdrui najve pet sosednjih naprav, ki skupno
delujejo, e niso med seboj oddaljene ve kot 5 m. e so
naprave med seboj oddaljene ve kot 5 m ali ne delujejo,
morajo tvoriti loena gasilna podroja. Obiajno se
uporabljajo javljalniki dima. e se naprave hladijo s
tekoinami, je treba poarni sistem v veini primerov
prilagoditi.

Pri uporabi aspiracijskega javljalnika je potrebno v nadzor


Namestitev javljalnikov zajeti glavne hladilne in prezraevalne zrane tokove. To
se po navadi dosee tako, da se vzorevalne odprtine
aspiracijskega javljalnika postavijo ob izhodne
prezraevalne odprtine nadzorovane naprave. Elementi
javljalnika ne smejo opazno poslabati pretoka zraka.
Paziti je potrebno, da se ne zmanja zanesljivost
delovanja nadzorovane naprave. Vzdrevanje
aspiracijskega sistema mora biti kar se da enostavno,
brez nepotrebnih posegov v nadzorovano napravo.
Razpored in tevilo aspiracijskih javljalnikov je potrebno
po monosti uskladiti s proizvajalcem ali dobaviteljem
nadzorovanih naprav.

e se v napravo vgrajujejo tokovni javljalniki dima, je


najveji dovoljeni nadzorni volumen enega javljalnika 2,5
m3. V vsako napravo je potrebno vgraditi najmanj en
javljalnik. e se predvideva zakasnjeno aktiviranje
javljalnika zaradi posebne konstrukcije nadzorovane
naprave, je potrebno vgraditi e dodatne javljalnike.

Vgrajene elektronske ali elektrine naprave je ob


upotevanju zranih tokov mogoe nadzorovati tudi s
tokovnimi javljalniki izven naprave. Upotevati je
potrebno:

ali se javljalnik lahko namesti v izhodni zrani tok,


ali je razdalja med izstopno odprtino zraenja
naprave in javljalnikom manj kot 1 ,
ali sta stopnja izmenjave in hitrost pretoka zraka v
prostoru zanemarljiva.

53
Cone javljalnikov

Javljalniki, ki nadzirajo prostor in javljalniki, ki nadzirajo tevilo naprav na en aspiracijski javljalnik je potrebno
naprave, morajo biti zdrueni v razline cone. Ve zmanjati:
javljalnikov za nadzor ene naprave ali skupine sosednjih e imajo naprave veje tevilo izstopnih odprtin za
naprav, ki tvorijo funkcijsko celoto, je lahko zdruenih v prezraevanje,
skupno cono. e naprave niso v neposredni bliini.

Pri uporabi tokovnih javljalnikov lahko tvorijo eno cono e so naprave razmaknjene za ve kot 5 m ali ne
samo javljalniki za nadzor najve 5 naprav. Aspiracijski sestavljajo funkcijske celote, je potrebno uporabiti loene
javljalnik lahko nadzira najve 5 naprav, ki predstavljajo aspiracijske javljalnike.
funkcijsko celoto, da se zagotovi dovolj zgodnje
odkrivanje in javljanje poara.

Primer nartovanja poarnega sistema za EDP sobo

Poarni sistem za popoln nadzor prostora in vgrajenih naprav v omarah.

Tehnini strop in pod EDP sobe: Klimatska naprava:


7,5 m x 11 m = 82,5 m2 1 vzorna komora

najveje podro2je detekcije 40 m2 Nadzor vgrajenih naprav:


82,5 m2 : 40 m = 3 javljalniki
cona nadzira najve 5 naprav
Nadzor prostora: 10 EDP naprav = 2 coni aspiracijskih javljalnikov
7,5 m x 11 m = 82,5 m2
najveje podro2je detekcije 25 m2
82,5 m2 : 25 m = 4 javljalniki

54 www.hls-austria.com
Javljanje poara z linijskimi javljalniki

Nagib strehe

Viina prostor RH DH A
< 20 > 20
DL DL

< 6m 6m 1.200m2 < 0,3 m do 0,5 m 0,3 m do 0,5 m

> 6 m do 12 m 6,5 m 1.300 m2 0,4 m do 0,7 m 0,4 m do 0,9 m

> 12 m do 16 m* 7m 1500 m2 0,6 m do 0,9 m 0,8 m do 1,2 m

DH Najveja tlorisna razdalja poljubne toke do javljalnika.

A Najveje podroje detekcije na posamezen javljalnik.

DL Razdalja med javljalnikom dima in stropom.

Nagib strehe ali stropa glede na vodoravno linijo. Za strehe ali stropove z razlinim nagibom
upotevamo najmanji nagib.

Odvisno od potrebe in razmer v okolici (hiter razvoj poara in irjenje dima).

Za prostore vije, kot 12 m se priporoa uporaba dveh linij javljalnikov. Niji javljalniki morajo biti
* zamaknjeni glede na zgornje.

55
Javljanje poara v visokih regalnih skladiih
Izvleek iz DIN VDE 0833-2:

Visoko regalno skladie je po tem navodilu skladie, pri


katerem je viina od tal do vrha najvije uskladienega
predmeta ve kot 7,5 m.

e se za detekcijo uporabijo aspiracijski javljalniki, je


potrebno namestiti vzorevalne cevi na zunanji strani
regala, pri dvojnih regalih pa po monosti v sredini
dvojnega regala.

Zgornji nivo vzorevalnih odprtin za nadzor regala ne


sme biti ve kot 6 m pod stropom. Na navpini razdalji ne
ve kot 6 m je potrebno v vsakem nivoju predvideti
vzorevalno odprtino. Najveja vodoravna razdalja med
vzorevalnimi odprtinami ne sme presegati 6 m. Prva in
zadnja navpina ravnina vzorevalnih odprtin ne sme biti
ve kot 3 m oddaljena od elne ali konne ploskve regala.
Najveja razdalja med vzorevalno odprtino in zunanjo
povrino regala ne sme presei 3 m. Takna mora biti tudi
najveja razdalja med vzorevalnimi odprtinami, e
javljalnike veemo v dvojavljalniko ali dvoconsko
odvisnost.

Vsak aspiracijski javljalnik mora biti v svoji coni. Cona ne


sme vsebovati ve kot 20 vzorevalnih odprtin.

56 www.hls-austria.com
11.2. Cone alarmiranja Cone alarmiranja so jasno definirane v standardu, ampak
po navadi so to podroja, na katerih se na enak nain in
ob istih pogojih vklopi alarm. Cone alarmiranja morajo biti
loene tako, da se sporoila o evakuaciji in alarmu ne
sliijo v sosednje cone.
Cona alarmiranja lahko pokriva ve javljalnih con, obratno
pa ne.

Cone alarmiranja so potrebne samo takrat, ko se


evakuacija izvaja v ve fazah. Posebej je potrebno paziti
na to, da se na nekem obmoju hkrati slii samo eno
sporoilo o evakuaciji ali alarmu.

Zahteve za naprave za alarmiranje Potrebno je izmeriti jakost hrupa okolice.


Pri zvonem alarmiranju morajo biti alarmni signali
vsaj jakosti 65 dB. Na vseh obmojih mora biti zvoni
alarmni signal vsaj 10 dB moneji od hrupa okolice.
Potrebno je izmeriti jakost alarmnega signala.
V primeru podobnih frekvenc zvonega alarmnega
signala, kot so te iz okolice, je potrebno izbrati drugi
alarmni ton ali dodati e druge svetlobne naprave, ki
opozarjajo na alarm.

Skladno z zahtevami standarda DIN 33404 mora biti


zvoni alarmni signal vedno po DIN standardu, ele
nato mu lahko sledi govorno sporoilo.

Alarmno obmoje Alarmno obmoje se smatra doloen del stavbe z


nameenimi notranjimi sirenami. V praksi je to eno
nadstropje ali poarni sektor stavbe.

Kot orientacija za pomo se alarmna podroja e niso specificirane:


klasificira skladno s predpisi: Alarmno podroje lahko vkljuuje ve poarnih sektorjev
ali kar celotno zgradbo. Trenutno v predpisih ni
natanneje definicije alarmnega podroja.

e so specificirane:
Alarmno podroje mora ustrezati stenam za
prepreevanje irjenja poara. To je na primer poarni
sektor ali nadstropje stavbe. Oienje mora biti poarno
odporno E30, da se zagotovi 30 minutno delovanje
alarma v poaru.

57
Skladno z DIN 54-3 (osnutek)

Signal za opozorilo - trajanje 4 s do 10 s V primeru signalizacije alarma, ki vsebuje zaporedje


sledi signala za opozorilo in govornega sporoila, morajo biti
Kratka pavza - trajanje 1 s do 2 s signali posredovani znotraj asovnih okvirov podanih v
sledi tabeli. Za druga sporoila je lahko as med sporoili
Govorno sporoilo dalji.
sledi
Pavza - trajanje 2 s do 5 s
1 as med zaetkom vsakega ponovnega
sporoila ne sme biti veji kot 30 s.
2 V posebnih okoliinah je lahko pavza
dalja od navedene - na primer v prostoru z
velikim odmevom - ampak as med zaetkom
vsakega ponovnega sporoila ne sme biti veji kot
30 s.

11.2.1. Nartovanje zvonih alarmnih naprav

Najveje tevilo alarmnih naprav na zanki


Najveje tevilo adresabilnih alarmnih naprav na analogni
zanki, je odvisno od vrste alarmne naprave in doline
zanke. Seteti je potrebno porabo vseh elementov na
zanki (preveri podatke za vsak element). Da se preprei
preobremenitev, je najveji faktor obremenitve zanke 96.

Spuanje v zagon / vzdrevanje Javljalnike poara serije IQ8Quad z vgrajeno alarmno


napravo in druge zanne alarmne naprave lahko spua
v pogon in servisira samo pooblaen intalater, ki je
kvalificiran za delo z IQ8Control sistemom za javljanje
poara. V nasprotnem primeru se v primeru okvare na
zannih elementih ne prizna garancija.

Javljalniki poara serije IQ8Quad z vgrajeno alarmno


napravo se namestijo na sistem IQ8Control. Delovanje
alarmne naprave in njen status se med delovanjem sproti
preverjata in v primeru napake, se na sistemu pojavi
sporoilo o napaki.

58 www.hls-austria.com
Definicija jakosti zvoka
Jakost zvoka je sprememba tlaka, ki ga ustvarijo
vibrirajoe molekule zraka in ki se subjektivno doivljajo
kot glasnost.
loveko uho lahko slii razpon efektivnega zvonega
tlaka od 0 do 120 dB na frekvenci 1.000 Hz.

Zaradi poenostavitve in lajega izrauna je bila vpeljana


logaritemska enota dB za opis jakosti zvoka. Tabela
prikazuje jakost zvoka v razlinih okoljih.

Okolje Jakost zvoka (dB) 1)


ivljenjski prostor ponoi < 30
Posamezne pisarne 50
Veje odprte pisarne 55-60
Skladia z elektrinimi viliarji 65-70
Skladia z dizelskimi viliarji 70-75 >
Proizvodne hale s stroji ali zelo prometna ulica 80 100
Pnevmatsko kladivo na oddaljenosti 10 m 110
Policijska, gasilska ali sirena prve pomoi na oddaljenosti 10 m 130-150
Udarci kovakega kladiva na oddaljenosti 1 m
1) Primeri - dejanske jakosti zvoka se lahko razlikujejo od podanih.

Sprememba jakosti zvoka z oddaljenostjo od izvora Dvakratna oddaljenost od izvora zvoka pomeni
zvoka 50 % zmanjanje jakosti zvoka (6 dB).
Jakost zvoka naprav za alarmiranje se podaja pri
oddaljenosti 1m od izvora zvoka. Pri dvakratni Na oddaljenosti 10 m od izvora zvoka se jakost
oddaljenosti od izvora se jakost zmanja za 6 dB (e ni zvoka zmanja za - 20 dB.
hrupa v prostoru), kar odgovarja 50 % zmanjanja jakosti.
Poveanje jakosti zvoka za + 10 dB zaznamo kot
dvakrat vejo glasnost in obratno.

Razlika 3 dB lahko jasno razloimo, manjih


sprememb pa skoraj ne razloimo.

Izraun spremembe jakosti zvoka pri napravah za zvono alarmiranje:


L (in dB) = 20 x log (r2 [m] / r1 [m])
Primer:
r1 = 1 m oddaljenosti od izvora zvoka
r2 = 20 m oddaljenosti od izvora zvoka
L = 26 dB

59
12. Odgovornost inenirja
Namestite opremo v skladu z veljavnimi standardi.
Uporabite pravilen tip kabla.
Namestitev sistema Preverite kabel, ozemljitev, povezanost in pridobite
ustrezne certifikate.
Podpiite certifikat o skladnosti namestitve intalacije.

Preverite potrebe za vgradnjo standardnega kabla ali


Predpisi za kabel kabla s poveano odpornostjo na poar.
E delovanje brez funkcionalnih izgub Premer ice ne sme biti manji od 0,8 mm, na primer
XX odpornost proti poaru v minutah tip I-Y(St) Yn x 2 x 0,8 mm.
Kabli nameeni nije kot 2 m od tal morajo biti
Primer: dodatno mehansko zaiteni.
E30 Kabel zagotavlja 30 minutno odpornost na Barva kabla naj bo rdea, eprav se lahko uporabi
poar tudi druga barva, ki e ni uporabljena za druge
naprave v zgradbi.
Poarni kabli naj bodo loeni od ostalih, naj bodo v
svoji cevi. Izogibati se je potrebno strelovodom in
vplivom elektromagnetnih motenj iz okolice.

Napajanje Napajanje za poarni sistem naj ima svojo varovalko.


e je zraven varovalke e stikalo, naj bo oznaeno z
napisom "POARNI SISTEM - NE IZKLAPLJAJ".
Napajanje mora biti nadzirano in vsak izpad naj bo
prikazan na poarni centrali.

60 www.hls-austria.com
Spuanje v pogon Potreben je funkcijski test vseh elementov sistema.
Potrebno je preveriti ali vsi elementi sistema delujejo
v skladu s predvidenim.
Preverite morebitno napano nameene javljalnike -
naredite seznam le teh.
Priskrbite vso dokumentacijo za elemente in sistem v
celoti.
Zagotovite ustrezno usposabljanje za uporabnike
sistema.

Celoten sistem je potrebno pregledati in preveriti


Pregled in testiranje celotnega sistema delovanje e posebej:

Vsaki roni javljalnik, avtomatski javljalnik, naprave


za alarmiranje, vhodno izhodne vmesnike in
indikatorje.
Preverite ali so vsi elementi pravilno oznaeni in se
pravilno pokaejo na poarni centrali.
Izmerite in zabeleite jakost zvoka za vse naprave za
alarmiranje.
Preverite delovanje prenosa na deurni center.
Centrali priloite shemo vseh poarnih con.
Preverite da nobena sprememba na stavbi ni vplivala
na potrebe po novih javljalnikih (pregrajevanje
prostorov).
Preverite ustreznost glavnega in rezervnega
napajanja. Potrebno je zagotoviti neodvisno
delovanje 24, 48 ali 72 ur.
Preverite ustreznost intalacije in priloite ustrezne
certifikate.
Preverite da ni na sistemu nikakrnih pomanjkljivosti,
ter da je na dokumentaciji prikazano dejansko stanje
sistema.
Priporoljivo je, da se sistem testira tudi do enega
tedna, da se pokaejo vsi vplivi na sistema, ki bi
lahko dajali lane alarme.

61
Prostor Najbolja izbira javljalnika Druga opcija javljalnika

Jaki za zrak Vzorna komora Aspiracijski javljalnik


ivalski vrtovi, hlevi Aspiracijski javljalniki Linijski javljalnik
Stavbe z visokim tveganjem, stare hie OTG Aspiracijski javljalnik
Atriji Navpini aspiracijski javljalniki Linijski javljalnik
Prostori za polnjenje baterij Ex - OT Ex - plamenski javljalnik
Spalnice OTG O2T
Sobe poleg spalnice O2T OTG
Kopalnica, spalnica z bazenom ali skupaj z kuhinjo O2T OTG
Kotlovnica brez plina, olja, elektrike O2T OTG
Kotlovnica s premogom O2T
Kabelske police Linijski javljalniki Aspiracijski javljalnik
Parkirie (zaprto) T OTG / O2T
Slailnice s tui O2T T
isti prostori za obdelavo podatkov OTblue Aspiracijski javljalnik
Hladni prostori Aspiracijski javljalnik
Stopnia, hodniki, prehodi O2T OT
Elektrine centrale in strojnice OTG O2T
Mlini OTG
Avtomehanine delavnice O2T OTblue / OTG
Menze, velike kuhinje O2T T
Domaa kuhinja O2T T
Pralnice O2T OTG / OTblue
Knjinice OTblue OTG
Pisarne in obiajni delovni prostori OTG O2T / OTblue
Visoki stropi v cerkvah in katedralah Aspiracijski javljalnik Linijski javljalnik
Restavracije O2T T
Maloprodajne trgovine O2T OT
Prostori s plinom OTG OTblue
Prostori z odprtim plamenom drv in premoga OTblue OTG
Laboratoriji OTG O2T O2T
Parne kopeli, savne in tui OTblue OTblue
Shrambe O2T OTG
Predori Linijski javljalniki O2T
Skladia OTblue Plamenski javljalnik
Nakladalne rampe skladi T Aspiracijski javljalnik
Rentgenska soba ali prostori z velikim O2T
elektromagnetnim sevanjem
Elektrarne OT blue O2T
Letalia OTG O2T
Rafinerije Ex - OT Ex - O
Gledalie O2T OTG
Diskoteke O2T OTG
Server sobe OTblue OTG
Telekomunikacijski prostori OTblue OTG
Venamenske dvorane OTG O2T / OTblue
Bolnice OTG O2T
Domovi za ostarele OTG O2T
Muzeji OTG O2T
Tiskarne O2T
Hoteli OTG O2T / OTblue
Razstavni prostori OTblue T
Skladia z vnetljivimi materiali OTblue

T = termini javljalnik

62 www.hls-austria.com
Druga opcija javljalnika ali
Najbolja izbira javljalnika
priporoilo

Aerosol OTG
Zagani prepeenec / hrana OTG O
Cigaretni dim (prekomerni) O2T OTblue
Para pri kuhanju O2T
Suhi led (CO2) OTG Posebne nastavitve
Prah (po gradbenih delih) O2T
Prah (prekomerni) OTG Posebne nastavitve
Viliarji in dvigala O2T
Para pri strojih O2T
Visoka vlanost (do 95 % RH) O2T
Elektromagnetne naprave O2T T, e so motnje zelo velike
Insekti O2T
Nizka vlanost (manj kot 15 % RH) Vse vrste OTG lahko ima krajo
ivljenjsko dobo
Hitro kroenje zraka Vse vrste
Spajkanje O2T Manji dim
Para O2T
Skladienje razlinega materiala OTblue Razline vrste dima
Temperatura - visoka OvT
Temperatura - nizka (vedno pod 0C) Vse vrste
Temperatura - hitre spremembe O2T TD ni primeren
Izpuni plini vozil O2T
Varjenje O2T
Les, oglje, premog ali vnetljiv plin O2T Temen ali neviden dim

T = termini javljalnik
TD = termini javljalnik hitrosti spremembe temperature

63
64 www.hls-austria.com
Vae specializirano zastopstvo:

Mijaveva ulica 16, 1291 kofljica


Tel.: + 386 1 236 48 80
Fax.: + 386 1 236 48 89
E-mail: 3bd-prodaja@3bd.si

Honeywell Life Safety Austria GmbH


Lembckgasse 49
A-1230 Vienna, Austria
Phone: +43 (0)1 600 60 30 Part No. 798650.SI
Fax: +43 (0)1 600 60 30 - 900 October 2009
www.hls-austria.com Subject to change without notice
hls-austria@honeywell.com 2009 Honeywell International Inc.

You might also like