You are on page 1of 20

373.313 : 811.163.3 ] : 159.928 - 057.

874

Vladimir 1

RABOTNI VE@BI ZA POTTIKNUVAWE NA


NADARENOSTA KAJ U^ENICITE OD PRVO I VTORO
ODDELENIE PO NASTAVNIOT PREDMET
MAKEDONSKI JAZIK

Apstrakt
Vo trudot avtorot prika`uva sopstven ve`boven model za
pottiknuvawe na nadarenosta kaj u~enicite od prvo i vtoro oddelenie
vo ramki na postojniot programski kurikulum po nastavniot predmet
makedonski jazik vo oddelenskata nastava.
Vo trudot avtorot prezentira sopstveni metodi~ki upatstva za
realizacija na rabotnite ve`bi za samostojna rabota na u~enicite od
prvo i vtoro oddelenie i za oddelenskite nastavnici pooddelno po
programskite temi: po~etno ~itawe i pi{uvawe, mediumska kultura,
jazik, ~itawe, literatura i lektira, izrazuvawe i tvorewe i
ekologija.
Avtorot vo zaklu~okot gi naveduva osnovnite nasoki za nastavnicite
vo funkcija na uspe{nata realizacija na sopstveniot ve`boven model
za pottiknuvawe na nadarenosta kaj u~enicite od prvo i vtoro
oddelenie po nastavniot predmet makedonski jazik.
Klu~ni zborovi: Ve`boven model, osnovno u~ili{te, oddelenska
nastava, makedonski jazik, nadareni u~enici.

1. Kriti~ki osvrt na dosega{nata vospitno-obrazovna rabota so


nadarenite u~enici

"Golemiot talent e ~esto lamba koja sama se gasi, dokolku ne se


hrani so sokot na sre}ata i `ivotot" (A. G. Mato{)

1
. -., Pedago{ki fakultet Bitola, E-mail:
mihajlovski_biangl@yahoo.com
(Contributions) V, 2008, 09-10 97

o R. Makedonija i pokraj odredeni pozitivni


refleksii od nekolku prifateni stranski proekti, se
u{te ima edukativni sredini vo koi se akcentira
usvojuvaweto na znaewata koe na u~enicite im se dava
vo gotov vid. Osobeno e {tetno za nadarenite u~enici {to vo
ramkite na tradicionalnata nastava se izedna~uvaat so t.n.
prose~en u~enik i nema tolerancii za razli~nite individualni
razliki me|u u~enicite vo postojnite oddelenija.
Vo toj kontekst se nametnuva i konkretnoto metodsko
odreduvawe za granicite na direktnoto i indirektnoto vodewe
nastavnicite samostojno da ja komponiraat metodskata
strategija na pou~uvawe i vodewe za kategorijata ponapredni
u~enici.
Vo ramkite na vospitno-obrazovniot proces fakt e deka
seu{te se po~ituva t.n. "didakti~ki prosek" preku koj se
proektira prose~niot u~enik i celokupniot nastaven proces se
podreduva na nego. Poradi ova mnogubrojni se i situaciite koga
nadarenite u~enici ja nemaat mo`nosta za svoj individualen i
diferenciran priod i razvoj, pa stihijno se vklopuvaat vo
prose~nosta i anonimnosta. Neosporen e i faktot deka
dene{noto u~ili{te mora da se oslobodi od svojata prete`na
orientacija na prose~nite u~enici i od postignuvaweto na
pribli`no isti znaewa kaj u~enicite po nastavnite predmeti.
Nemo`nosta za rabota so nadarenite u~enici vo
postojniot vospitno-obrazoven proces, ja voo~ila i poznatata
poetesa Desanka Maksimovi} u{te koga bila nastavni~ka:
" Vo oddelenito vo koe znaev koi u~enici imaat afinitet
kon nekoja nauka, izbegnuvav da gi opteretuvam so predmetot
{to im be{e dale~en, ako vo nekoj drug nastaven predmet ve}e
bea brilijantni" 1
Vo R. Makedonija se u{te nema konkretizirana i
razrabotena sopstvena nacionalna strategija i metodika vo
otkrivaweto, identifikacijata i efikasnata vospitno-
obrazovna rabota so nadarenite deca (iako vo R. Makedonija

1
Kruq, R. Uloga nastavnika u intenzivirawu mogu~nosti za rad sa darovitom decom u
teoriji i praksi, Zbornik br. 5, 1999, Vr[ac, str. 362.

98 (Contributions) V, 2008, 09-10


...

postoi odredeno normativno regulirawe vo zakonski ramki),


zaradi {to treba da se afirmira edna po{iroka pedago{ka
akcija za reafirmacija na prirodnite ~ovekovi resursi vo
sferata na vospitanieto i obrazovanieto. Racionalnoto
koristewe na intelektualnite resursi t.e. razvojot na
umstvenite, umetni~kite i drugite sposobnosti kaj u~enicite so
zgolemeni edukativni potrebi e imperativ na sovremenata
nastava, karakteristi~na za vremeto vo koe `iveeme 2.

2. Metodi~ki nasoki za realizacija na rabotnite ve`bi za


nastavnicite i u~enicite od prvo i vtoro oddelenie vo
oddelenskata nastava po nastavniot predmet makedonski jazik

2.1. Dokolku ~uvstvuvate pogolem interes za nekoj nastaven


predmet, aktivno sorabotuvajte so va{iot nastavnik za da ve
anga`ira kon zbogateni i pro{ireni sodr`ini na nastavnite
predmeti za koi ste osobeno motivirani. Navedenite rabotni
ve`bi se samo edna takva mo`nost.
2.2. Vo realizacijata na rabotnite ve`bi, sekoj u~enik raboti
spored sopstvenoto tempo davaj}i go svojot maksimum, pri {to
se ovozmo`uva poefikasna i poracionalna organizacija na
nastavnite ~asovi.
2.3. Rabotnite ve`bi se nameneti za site u~enici vo
oddelenieto so toa {to nastavnikot, spored negova procenka
ili vo sorabotka so stru~niot sorabotnik vo u~ili{teto, vr{i
diferencirawe na rabotnite ve`bi kaj u~enicite. Pritoa,
nastavnikot koristi fleksibilna kombinirana primena na site

2
Denes, najzna~ajna organizacija za nadarenite e Svetskiot sovet za
nadareni i talentirani koj e osnovan na negovata prva svetska konferencija
vo London 1975 god. The World Council for Gifted and talented). Po ugledot na
navedenava asocijacija, vo 1987 god. e osnovan Evropskiot sovet za visoki
sposobnosti koj vo poslednive 20 godini odr`a pove}e seminari, objavi
knigi, ima svoi spisanija kako: The European Council for High Ability - ECHA.
Ovoj sovet denes pretstavuva mre`a za razmena na informacii me|u lu|eto
koi se zainteresirani za svoite visoki sposobnosti: vospituva~ite,
nastavnicite, istra`uva~ite, psiholozite, roditelite i dr.

(Contributions) V, 2008, 09-10 99


formi za rabota preku koi prose~niot u~enik se motivira da gi


unapredi svoite znaewa, a ponapredniot u~enik se postavuva vo
uloga na motivator i inicijator za ostanatite u~enici vo
oddelenieto, vo odr`uvawe i unapreduvawe na rabotno-
kreativnata klima, kako i vo sopstveniot individualen
prodlabo~en razvoj vo postojnoto oddelenie.
2.4. Nastavnicite da go po~ituvaat prirodniot fakt deka
ponaprednite u~enici ja unapreduvaat redovnata nastava so toa
{to im pomagaat na poslabite u~enici vo oddelenieto i ja
prezemaat vode~kata uloga vo unapreduvaweto na op{tata
rabotno-motivaciona i edukativna klima vo oddelenskiot
kolektiv.

3. Rabotni ve`bi za pottiknuvawe na nadarenosta kaj u~enicite


od prvo i vtoro oddelenie po nastavniot predmet makedonski
jazik 2

3.1.Rabotni ve`bi po makedonski jazik za prvo i vtoro


oddelenie

"Decata treba sekojdnevno da gi koristat svoite kognitivni


sposobnosti" Pamela A. Coughlin

Po~etno ~itawe i pi{uvawe

Ve`ba br. 1. "Glasovna odzemalka"


Pronajdi gi novite zborovi koi nastanale poradi odzemawe na
oddelni bukvi, kako na primer: klip - kip i vpi{i gi vo
opredelenite linii: stol _____; metla _____; sloj ___; klada
____; `alba _____; slon ____; gluma _____; krit _____ .

2
Prikazot na rabotnite ve`bi e prevzemen od samostojnata kniga na avtorot
na ovoj trud: Mihajlovski, V. (2008), Metodski praktikum za pottiknuvawe na
nadarenosta kaj u~enicite vo oddelenskata nastava vo R. Makedonija, vtoro
dopolneto izdanie, [tip,
2-ri avgust.

100 (Contributions) V, 2008, 09-10


...

Ve`ba br.2 "Glasovna dodavalka"


Pronajdi gi novite zborovi koi nastanele poradi dodavawe na
oddelni bukvi spored primerov: boj - broj i vpi{i gi vo
opredelenite linii:
kuna ______; maka ______ ; kov ____; pst ____; meta ____; buka
______; brza _____; ikra _____; avto ___; baba _____; sok ____;
kapa _____; selo ______; vrat _____; kula _____; grba ____;
malo_____; sala _____;
stog ____; vaga _____; test _____; bakar _____; napis ____; popis
_____.
Ve`ba br. 3 " Anagram"
Vo ozna~eniot prostor za rabota pozanimavaj se so pove}e
zborovi, spored sledniov primer: son - nos; prodol`i so tvoi
logi~ki primeri ...

Ve`ba br. 4 "Tajna poraka"


Sekoj u~enik koj ima `elba mo`e da isprati "tajna poraka" do
svojot tandem preku upotreba na {ifri (za sekoj glas treba
prethodno da ja podgotvi i soodvetnata {ifra; a drugiot u~enik
od tandemot se obiduva da ja de{ifrira "tajnata poraka"; potoa
gi menuvaat ulogite).

Ve`ba br. 5
Preku pravilno odgatnuvawe na navedenite gatanki i pra{anki
vo vid na fonolo{ki igri so glasovi, se ve`ba{ vo tvoeto
izrazuvawe i tvorewe.

"Belo e, li~i na yvon~e,


i se javuva vedna{ po snegot" ^ E O K I K ________________;

"Zborovite gi bri{e, a metla ne e" A M U G


_____________________;

"Koren ima-drvo ne e, se vadi, belo e, a koga boli-ogromno e" A


Z B _____;

(Contributions) V, 2008, 09-10 101


"Visi na yidot, a li~i na kru{ka" J I C S A I L A


____________;

"Jas ti ka`uvam, a ti pak ne go znae{" S A J _________;

Ve`ba br. 6
- "Go pra{ale starecot: - [to go krepi vekot?; itriot-umot;
bogatiot-parite; siromaviot-krpe`ot i trpe`ot; a site "T E S
A ^"_________________ odgovoril starecot.

Ve`ba br. 7
"Zaokru`i gi bukvite"
Vo ozna~eniov prostor se dadeni bukvi od makedonskata azbuka
so ~ie zaokru`uvawe dobiva{ sinonimni zborovi so koi u{te se
narekuva tvojata tatkovina.

Y \ S J R ^ J E I
B I @ EO B L Y Z
P G R U D K A T E
A D O R I V @I M
R O D EN K R A J
T U S LA M NWA

Ve`ba br. 8
Sostavi kakvi bilo zborovi od zborot: "traktor" i vnesi gi vo
ozna~eniot prostor za rabota? Ratko; __________;
________________; ______________; _________ ; _____________;
___________; _________; ____________; _______ .

Ve`ba br. 9
Po obrabotkata na site bukvi, obidi se da sobere{ poetski
tekstovi za bukvite i kako vistinski poet da gi klasifikuva{ i
vnese{ vo tvoeto blok~e, kako vo sledniot primer: (Obidi se i
so drugi bukvi od azbukata).

102 (Contributions) V, 2008, 09-10


...

A-na nozete stoi, ____________________________


B-umee da broi.
________________________________
V-vezden gleda,
________________________________
G-saka da e greda.
_________________________________

Ve`ba br. 10
Preku otkrivawe na slednive glasovi i nivno osmisluvawe i
vpi{uvawe vo ozna~eniot prostor, i TI pridonesuva{ vo
razvivaweto na povisoka ekolo{ka svest vo tvojata neposredna
sredina!
STA^I I DARVAZ REDANSI
________________________________________________________

Mediumska kultura

Metodskite postapki: razgovor, opi{uvawe, raska`uvawe


i preraska`uvawe, mo`at da se realiziraat vo edukativno-
zabavna atmosfera i preku igri so kuklite vo dramatizacija na
prikazni i drugi literaturni tvorbi pri {to u~enicite mo`at
sami da gi konstruiraat likovite na kuklite i sami da go pravat
scenarioto spored obraboteni stihuvani ili prozni tekstovi od
~itankata za prvo oddelenie. Mo`e da se realizira preku
slednive aktivnosti i igri:

Ve`ba br. 11
Preku realizacija na dramskite igri: "@ivi bukvi,
Neposlu{ni bukvi, Nesnaodliviot vol{ebnik, Koga bukvite
begaat i Tajniot jazik", pri {to ponaprednite u~enici koi
imaat porazvieni dramski sposobnosti ili pak brzo gi
sovladale bukvite, mo`at da ja igraat ulogata na akteri, a
ostanatite u~enici da bidat publika, kade {to akterite go
realiziraat slednovo scenario preku navedenite igri:

(Contributions) V, 2008, 09-10 103


"Koga `ivite bukvi begaat od tetratkata na maliot Pero,


mnogu ~udni raboti se slu~uvaat. Taka, koga bukvata: "L" izbega
od zborot "`alba" se naluti i stana _____ (u~enicite). A dali
znaete deka slonot imal golema `elba za eden ubav golem _____
(u~enicite), a pak na{ava gluma se pretvori vo
_____(u~enicite).
No `ivite bukvi ne samo {to begaat tuku i doa|aat vo
tetratkata na na{iot Pero. Eve, kako prva bukva koja dojde vo
negovata tetratka e bukvata"T", pa na{iot napis na u~ili{nata
tabla go pretvoro vo _____ (u~enicite), a od izvr{eniot popis
vo u~ili{teto napravi haos pretvaraj}i go i nego vo _______
(u~enicite). Eve, sega gledam doa|a i bukvata"R", koja tolku
mnogu se nametna {to napravi eden gad da go pretvori duri vo
______ (u~enicite), a edna mala kuna da ja pretvori vo _______
(u~enicite) ...
Scenarioto mo`at u~enicite samostojno da go menuvaat
vo zavisnost od bukvite {to gi obrabotile i da se ve`baat vo
edukativno-zabavna atmosfera.

Ve`ba br. 12
^ita~ko - dramski teatar

Vo u~ili{nata biblioteka ili od sodr`inite vo ~itankite za


prvo i vtoro oddelenie, po `elba, u~enicite izbiraat pogoden
tekst koj mo`e da se dramatizira. Najprvo umetni~ki go ~itaat,
potoa podeleni vo pove}e pomali grupi, po sopstvena `elba,
edna grupa go podgotvuva samo scenarioto, drugata grupa e
anga`irana vo izborot, podelbata i ve`bawata na ulogite,
tretata grupa gi izrabotuva kuklite, scenata, materijalite.
^ita~ko-dramskiot teatar mo`e da gi realizira i slednive
aktivnosti vo celoto oddelenie, pri {to nadarenite u~enici se
bazi~nite nositeli i kreatori:
" Mo`ni dijalozi na likovite vo soodvetniot dramski
tekst";
" Dramska aktivnost: Dijalogot preraboti go vo
monolog";

104 (Contributions) V, 2008, 09-10


...

"Telefonsko-dramski dijalog za tekstot" ({to bi ka`al


telefonski kratko za knigata, lektirata ili druga kniga od koja
se obrabotuva soodvetnoto ~etivo, za da gi pottikne{ i drugite
u~enici celata kniga da ja pro~itaat - dramskiot dijalog go
realiziraat u~enici vo tandem) .
" Izvedi samostojna dramska igra me|u Crvenkapa i
volkot, babata i lovecot, Pal~o i xinot, Sne`ana i xuxiwata
...?

Jazik

Ve`ba br. 13
Vo slednive grupi od bukvi sostavi zborovi na imiwa na
gradovi, lu|e, imiwa na rastenija, `ivotni, predmeti...

Ve`ba br. 14
Vo zborovite: voda, ptica, {uma, zameni gi samoglaskite so
drugi samoglaski i novite zborovi najprvo zapi{i gi, a potoa od
niv sostavi i re~enici.

Ve`ba br. 15
Zapo~ni i zavr{i so pi{uvawe na {to pove}e zborovi koi
zapo~nuvaat ili zavr{uvaat na odredeni bukvi. Pr: dar (Darko,
daruva, kvadar, glodar...).

Ve`ba br. 16
Vo slednive re~enici preku zaokru`uvawe pronajdi go
vistinskoto zna~ewe na zborot "dom" :
a) Vo gradot ima dom na kulturata.
b) Vo domot `iveat i deca i vozrasni.
v) Domot e mojata ku}a, zgradata vo koja `iveam.

Ve`ba br.17
"Prepoznaj gi istite zborovi so razli~no zna~ewe"
So podvlekuvawe na linija ozna~i gi parovite zborovi kako

(Contributions) V, 2008, 09-10 105


{to treba, spored slednava tabela:

Jagoda pero
bor~e Rosa
Cveta bosa
Pero jagoda
rosa Bor~e
Bosa cveta

Ve`ba br. 18
"Prepoznaj gi istite zborovi so razli~no zna~ewe "
Spored navedeniot primer napi{i re~enici za: Bor~e-bor~e;
loza-Loza; roza-Roza ; Elka- elka; Jagoda-jagoda;
a) Deteto Lale skina edno cve}e - lale;
b) ______________________________________________
;
v) ______________________________________________
;
g) ______________________________________________
;
d) ______________________________________________
;
|) ______________________________________________

Ve`ba br. 19
" Koj kako i zo{to taka se vika "
(Ru`a, Cveta, Gorjana, Rosa, Zora, Bosilka, Nevenka, Qubica,
Jasminka, Ognen, Jagoda, Pero, Vi{na, Karanfil).
Preku ka`uvawe na imiwata se ve`ba{ i vo razlikuvawe na
istite zborovi so razli~no zna~ewe (paronimnite zborovi).
a) Ru`a - mirizliva kako cve}eto ru`a ;
b) ____________________________________ ;
v)_____________________________________ ;
g)_____________________________________ ;
d)_____________________________________ ;
Ve`ba br. 20
"Pronajdi gi zborovite so namaleno zna~ewe"
106 (Contributions) V, 2008, 09-10
...

Vo poznatata detska zalagalka pronajdi gi deminutivite


(zborovite so namaleno zna~ewe) i podvle~i gi:

" Neka rastat trevi~ki, da si pasat ov~i~ki,


neka cvetat cvet~iwa, da se kitat de~iwa,
roso, roso, rosice, bistra vodo vodice,
sve`i kapki biserni, srede trevi zeleni ..."

Ve`ba br. 21
Govorna ili pismena ve`ba po sloboden izbor na tekst od
~itankata za prvo ili vtoro oddelenie, spored pravilata na
jazi~no-govornata igra: "I JAS" (u~enicite po sekoja re~enica
vo tekstot go vmetnuvaat onamu kade {to treba zbor~eto: "I
JAS").

Ve`ba br. 22
Zaokru`i gi vo sprotivstavenite zborovi onie glasovi {to ja
uslovuvaat promenata na zna~eweto na zborovite:
a) dom - lom
b) kroj - kraj
v) majka - bajka
g) roj - raj

Ve`ba br. 23
Napi{i 10 zborovi vo koi go ima glasot "["vo razli~ni
polo`bi na zborot.

Ve`ba br. 24
Pronajdi go i zaokru`i go zborot {to ne pripa|a na grupata
zborovi:
a) crveno
b) sino
v) te{ko
g) zeleno

Ve`ba br. 25
Preku zamena na broevite so bukvite od na{ata azbuka (1=A;

(Contributions) V, 2008, 09-10 107


2=B; 3=V i.t.n. otkrij ja "TAJNATA" poraka i napi{i ja so


zborovi:
3, 7, 8, 2, 1, 12, 13, 19, 4, 1, 2, 11, 14, 19, 11, 13, 1, 5, 7, 11, 5, 1, 2, 11, 5,
7

Ve`ba br. 26
"Kulturni, u~tivi frazi"
- "Ako ste u~tivi, }e vnimavate kako }e re~ete, i razgovorot so
~i~ko, so tetka i baba, ne go se~ete..."

Vo tvojata rabotna tetratka navedi nekolku kulturni re~enici.

Ve`ba br. 27
Vo tvojata rabotna tetratka navedi po tri tvoi primeri na
vidovi re~enici spored navedenite naslovi:

Besmislena re~enica Prevrtena re~enica Osmislena


re~enica

^itawe, literatura, lektira

Ve`ba br. 28
Sam izberi edna bukva i napi{i nekolku zborovi vo koi se
nao|a taa bukva.Vo tvojata rabotna tetratka napi{i stih ili
pesni~ka za taa bukva.

Ve`ba br. 29
Pronajdi u{te nekoja pesni~ka koja ka`uva za bukvarot;
pronajdi gi i zapi{i gi gatankite i pogovorkite za knigata.
Izrazuvawe i tvorewe

Ve`ba br. 30
[to deneska be{e sme{no, ubavo, lo{o, `alno ...?

Ve`ba br. 31
Izgovori nekolku zborovi so koi majkata sovetuva; Izgovori
pet najmili zborovi za majkata.
108 (Contributions) V, 2008, 09-10
...

Ve`ba br. 32
Razmisli i odgovori vo tvojata rabotna tetratka: zo{to se
ka`uva za sekoja bukva deka pretstavuva oko?

Ve`ba br. 33
Opi{i i raska`i detalno spored dadeni serii na sliki od
tvojata ~itanka i sekoja oddelna slika naslovi ja?
Ve`ba br. 34
Prodol`i go samostojno tekot na sodr`inata na prikaznata?

SRNI^KA

" Koga proletta se iska~i na golemata planina, stariot


dab po~na tivko da si prika`uva so svojata sosedka, belata
breza. Taa se izvi{uva{e tenka i ubava nad bistroto planinsko
izvor~e.
- Ka`i mi, sestri~ke, {epote{e stariot dab, dali
znae{ ne{to za na{ata srni~ka? Mnogu sakam da ja vidam taa
ubava {umska }erka. Otkako padna onoj debeliot sneg vo Se~ko
(fevruari), ne minala po patekata pod mene.
- Eh, kutrata srni~ka!-{epote{e belata brezi~ka.-
Posleden pat se napi voda od kladen~evo pod mene i vidov kako
pla~e{e. Pla~e{e za svoeto zagubeno brat~e. Otide da go bara i
ne se vrati pove}e ...

Ve`ba br. 35
Vo ozna~eniot prostor napi{i nekolku re~enici, aforizmi ili
sogani so elementi na humor, so koi pravi{ sporedba me|u
sodr`inata na ~etivoto Lo{iot drugar" od tvojata ~itanka za
prvo ili vtoro oddelenie i slednive stihovi:
"Ceni go drugarstvoto,
podari mu se,
`ivotot ispolni go
so radost i smea".

(Contributions) V, 2008, 09-10 109


Ve`ba br. 36
"Imaginativno raska`uvawe"
So pomo{ na zborovite: neposlu{niot ~evel, neposlu{nata
~itanka i neposlu{niot u~enik, prodol`i go zapo~natoto
raska`uvawe i daj mu neobi~en eden ili pove}e naslovi:

"Neposlu{niot ~evel zabrzal kon valkanata ulica. Odedna{ se


udril vo eden golem kamen pred ku}ata na edno dete. Celiot
izvalkan, neposlu{niot ~evel bez da pra{a nekogo vlegol vo
ku}ata na deteto. Oti{ol vo mijalnikot sakaj}i da se izmie. Vo
toj moment vleglo deteto koe vedna{ gi isfrlilo knigite i ...

Ve`ba br. 37
"Izmeni go krajot na prikaznata"
"Be{e prekrasen proleten den. Se be{e zeleno, mirizlivo i
veselo. Samo vo domot na lovecot, ~i~ko Vasil, be{e ta`no. Vo
sobata na krevetot pokraj prozorecot, le`e{e negovoto bolno
devoj~e. Tatkoto neznae{e kako da i pomogne za da ozdravi.
- Ka`i mi ~edo {to da ti donesam?
Toga{ bolnoto devoj~e tivko pro{epoti:
- Sakam da mi donese{ edno malo i ubavo zaja~e!
Tatkoto be{e presre}en, ja zede pu{kata i trgna na lov. Vo edna
grmu{ka zabele`a zaja~ica so tri mali zaja~iwa. Tie skokaa,
tr~aa, se vra}aa kaj svojata majka... Lovecot gi gleda{e dolgo
vreme. Se voshituva{e na nivnata sre}a i igra. Duri i zaboravi
zo{to be{e dojden, no koga se seti za svoeto bolno dete, i za
nejzinata `elba da ima zaja~e, ja krena pu{kata i nani{ani...

Ve`ba br. 38
Dopolni gi zborovite vo re~enicite
P~elata na kapata (makedonska narodna anegdota)

Edna{ vo edno selo se ukrale________________. Stopanot se


~udel kako da gi ________________. Eden od selanite mu rekol
deka toj }e gi najde. Na ________________selani im rekol deka
aramijata e onoj na koj mu _________________ p~elata na kapata.

110 (Contributions) V, 2008, 09-10


...

Edniot od selanite ja krenal rakata bo`em da ja


________________ i taka go fatile."

(Zborovi koi treba da se vnesat vo tekstot na ovaa


relaksira~ka ve`ba, se: istera, uli{ta, nasobranite, stoi,
najde).

Ve`ba br. 39
"Ni najmalku ne e dru`equbiv. ^esto pati luta sam.
Volkot e sebi~en i grabliv, no ne e hrabar. Sekomu mu poka`uva
zabi, no {tom }e naide na junak - sviva opa{ i bega..."
"Ko `ar~iwa v lice gorat, misli{ ne{to sramno zborat,
ili pak, na site mesta, od nas im se zema svesta, pa odvaj go dr`at
sokot, za da ne mu mine rokot..."
Vo ozna~eniot prostor za rabota navedi gi neobi~nite zborovi
spored nivnite opisi i specifi~ni osobini vrz osnova na
navedenite opisi i primeri:
- Volkot: grablivko, kukavica, zaviva~ko, _____________;
- Jagotkata: ___________________________________________;
- Zajakot: _____________________________________________;
- Lisicata: ___________________________________________;
- Limonot: ____________________________________________.

Ekologija (preku izrazuvawe i tvorewe)

Ve`ba br. 40
Pismena ve`ba:
" Prodol`i ja prikaznava "
" Dodeka {umata spie{e vo dlabok zimski son, proletta trgna
na pat nosej}i so sebe prekrasni boi, od koi najmnogu ja ima{e
zelenata boja. So nea proletta gi pokri grankite na drvjata. A
koga se razbudija i drvjata, tie radosno razlistaa so svoite
zeleni lisja. Od site strani vo {umata se slu{a{e peeweto na
pticite...

(Contributions) V, 2008, 09-10 111


Ve`ba br. 41
Na levata strana od rabotnata ve`ba se navedeni poznati bajki,
a na desnata strana se navedeni izmislenite i nevozmo`ni
raboti koi se odnesuvaat na sodr`inata na navedenite bajki.
Tvoja zada~a e da ja dopolni{ desnata strana spored dadeniot
primer, so {to se ve`ba{ vo preraska`uvawe. Mo`e{ i vo
tvojata rabotna tetratka.

1."Sne`ana i sedumte xuxiwa" -Ogledalceto ne mo`elo da


zboruva
-Sne`ana ne mo`ela povtorno da o`ivee
-Nema otrovno jabolko...
2."Crvenkapa" _______________________________________

3."Pal~o"___________________________________________

4."Trnoru{ka"_______________________________________

Ve`ba br. 42

"Ja sakam yvezdata sjajna i ~ista,


ja sakam rekata koga e bistra.
Go sakam neboto koga e modro.
Go sakam cve}eto mirisno dobro.
Ja sakam silno zelenata gora.
Ja sakam toplorumenata zora.
Gi sakam lu|eto vo svetot golem.
Go sakam mnogu cvetnoto pole.
Go sakam zumbulot, ne`nite lali,
a gi sakam mnogu i pticite mali.
Go sakam tatko, majka i strina,
bra}a i sestri-seta rodnina.
Ja sakam svojata MILA TATKOVINA..."

Ovaa pesna na poznatiot detski poet - J. J. ZMAJ, vo tvojata


rabotna tetratka prodol`i ja so u{te edna strofa so
pomo{ na zborovite: Ja sakam; go sakam...; ili pak vo

112 (Contributions) V, 2008, 09-10


...

ozna~eniot prostor za rabota sostavi mal esej na tema: "Se


gordeam so mojata tatkovina"

Ve`ba br. 43
-"Gorata ne se pla{i od sekirata, tuku od dr`aloto"

( Navedenata pogovorka se odnesuva na planinata, {umata. Vo


ozna~eniot prostor za rabota obidi se da odgovori{ na
navedenite pra{awa, so {to i ti samostojno sostavuva{ tvoja
pra{anka kako prethodnata

"Ja zapra{ale planinata: ______________________________ ?


_______________________________________________________.
"Ja zapra{ale {umata: ________________________________ ?
______________________________________________________.

Ve`ba br. 44
" Barame zborovi so EKO u~tivi frazi "

"Povelete vo ~istiot zabaven park" ; "Blagodaram za


cve}eto od va{ata gradina"... (prodol`i so drugi EKO
u~tivi, kulturni frazi).

4. Zaklu~ok

"Site deca se talentirani"

Jim Velch - SAD, u~itel, edukator na programata "^ekor po ~ekor"

1. Rabotnite ve`bi po nastavniot predmet makedonski jazik za prvo i


vtoro oddelenie, pretstavuvaat ve`boven praktikum za
diferencirano i samostojno napreduvawe na ponaprednite u~enici od
prvo i vtoro oddelenie vo oddelenskata nastava so tn. pro{iren
programski kurikulum, kako pogodna mo`nost za afirmacija na
individualnite sposobnosti na ponaprednite u~enici i za

(Contributions) V, 2008, 09-10 113


permanentnoto sledewe na nivnoto napreduvawe od strana na nivnite


nastavnici.
2. Rabotnite ve`bi se nameneti za realizacija na sovremenite vidovi
nastava (problemsko-istra`uva~ka; diferencirano-
individualizirana, tvore~ko-kreativna, otkriva~ka i dodatna
nastava), vo ramkite na postojnata oddelenska situacija i vo ramki na
slobodnite u~eni~ki aktivnosti, preku raznoviden diferenciran
pristap koj stimulativno i motivira~ki treba da vlijae vrz razvojot
na sposobnostite i interesite kaj ponaprednite u~enici od prvo i
vtoro oddelenie.
3. Na nastavnicite vo prvo i vtoro oddelenie na osnovnite u~ili{ta
im se olesnuva vospitno-obrazovnata rabota vo oddelenieto preku
realizacija na razli~niot vospitno-obrazoven stil koj e fleksibilen
i za prose~nite i za ponaprednite u~enici vo postojnoto oddelenie,
so istovremeno po~ituvawe na razli~nite individualni sposobnosti
kaj u~enicite vo postojnite oddelenija (osetlivost za site metodsko-
pedago{ki momenti od strana na nastavnicite so pottiknuvawa od
tipot: "Ova {to go napravi e mo{ne interesno; tvoite stavovi
naveduvaat i na drugi razmisluvawa za problemot; najverojatno ne sum
go postavil pravilno pra{aweto (problemot); vi blagodaram {to
denes mi pomogna vo mojata rabota; samo prodol`i taka ..."; kako i
fleksibilnosta na nastavnikot za razli~nite brzini i nivoa vo
napreduvaweto na u~enicite; razli~nite sodr`ini vo ramkite na isti
pedago{ki celi; i vo primenata na razli~nite stilovi na u~ewe kaj
u~enicite so razli~ni sposobnosti vo oddelenskata nastava).
4. U~enicite vo oddelenskata nastava koi poka`uvaat vidno pobogati
predznaewa i sposobnosti vo oddelenskata vozrast, najdobro e
nastavnicite da gi tretiraat samo kako u~enici koi vo daden moment
mo`at pove}e od ostanatite vo oddelenieto, duri otkako }e se uverat
vo nivnite sposobnosti preku postojnata nastava vo koja prvi~no na
site im se ovozmo`uva potpolno ist pedago{ki tretman (kakov bilo
elitizam kon niv mo`e da bide mnogu {teten).
5. Maksimalno po~ituvawe na prirodnite intelektualni i drugi
povidno izrazeni mo`nosti i adekvatna realizacija na
diferenciraniot i individualen ritam i napreduvawe na sekoj
u~enik spored negovite interesi i sposobnosti, od strana na nivnite
oddelenski nastavnici, bez da se remeti op{tata povolna rabotno-
emocionalna atmosfera vo postojnoto oddelenie.
6. Nastavnikot, ili stru~niot sorabotnik treba prethodno da imaat
uvid vo dosieto i da znaat vo koja oblast nekoj u~enik e ponapreden od

114 (Contributions) V, 2008, 09-10


...

drugite, kako bi mu se ovozmo`ilo so dodatni zada~i, negovo


izbegnuvawe na nastavnata dosada i pobrzo napreduvawe i
zadovoluvawe na svoite zgolemeni obrazovni potrebi.
7. Stru~na podgotvenost i osposobenost na nastavnicite i stru~nite
sorabotnici vo nivno metodsko usovr{uvawe za realizacija na
ve`bovnite zada~i vo ramkite na postojnite oddelenija, kako vo
redovnata nastava, taka i vo ramkite na dodatnata nastava i
slobodnite u~eni~ki aktivnosti.
8. Sovetodavna rabota i so roditelite na nadarenite deca preku
stru~ni nasoki za nivnite deca od strana na pedagogot i psihologot na
u~ili{teto.
9. Rabotnite ve`bi nastavnicite mo`at da gi realiziraat kako:
- samostojni programski aktivnosti vo ramki na redovnata nastava so
sodr`ini vo ramki na celoto oddelenie;
- dodatni pro{ireni aktivnosti vo ramki na dodatnata nastava ili
slobodnite u~eni~ki aktivnosti;
- samostojni aktivnosti za rabota vo semejstvoto;
- samostojni proekti za podolg vremenski period vo ramki na
u~ili{teto i nadvor od nego.
10. Rabotnite ve`bi nastavnicite mo`at da gi realiziraat vo celosna
ili vo delumna forma na nastavnite ~asovi nameneti za:
a) proveruvawe i utvrduvawe na nastavniot materijal,
b) ve`bawe na programskite sodr`ini,
v) obrabotka na nov materijal.

Konsultirana literatura

1. Vujovi}, M., - Stojakovi}, P., - Marjanovi}, A., - Stojkovi}, R.,


(1992), Daroviti u~enici i neke mogu~nosti unapre|ivawa rada u
razrednoj nastavi sa prilozima za nastavnu praksu, Beograd, Nova
prosveta.
2. \uki}, M. (1997), Daroviti u~enici u sistemu problemske nastave,
Zbornik, br.3, Vr{ac, Vi{a {kola za vaspita~e.
3. Mandi}, P., (1995), Individualna kompleksnost i obrazovawe,
Beograd, Nau~na kniga.
4. Mihajlovski, V. (2001), Sovremeni metodsko-didakti~ki ve`bovni
modeli so nadareni u~enici vo oddelenskata nastava, Skopje,
Prosvetno delo, br. 3.

(Contributions) V, 2008, 09-10 115


5. Mihajlovski, V. (2002), Osnovnoto u~ili{te i nadarenite u~enici,


pedago{ki prira~nik za oddelenski nastavnici vo osnovnite
u~ili{ta vo RM., [tip, Pedago{ki fakultet.
6. Mihajlovski, V. (2002), Metodski praktikum za pottiknuvawe na
nadarenosta kaj u~enicite vo oddelenskata nastava, Bitola, Biangl.
7. McShane, J. (1991), Cognitive development: An Information Processing
Approach, Oxford, Basil Blackwell.
8. Cudina, M. - O. (2000), Kad Kraljevna pise Kraljevicu, Zagreb, Udruga
roditelja korak po korak.

116 (Contributions) V, 2008, 09-10

You might also like