Uradni list

Republike Slovenije
Internet: http://www.uradni-list.si e-pota: info@uradni-list.si

t.
91 Ljubljana, petek
14. 10. 2005 Cena 1540 SIT ISSN 1318-0576 Leto XV

PREDSEDNIK REPUBLIKE ZAKON

3883. Ukaz o imenovanju izrednega in
pooblaenega veleposlanika Republike
Slovenije v Republiki Italiji
Na podlagi prvega odstavka 107. lena Ustave Republi-
ke Slovenije (Uradni list RS, t. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03
in 69/04) in prvega odstavka 17. lena Zakona o zunanjih
zadevah (Uradni list RS, t. 113/03 uradno preieno
besedilo) izdajam
UKAZ
o imenovanju izrednega in pooblaenega
veleposlanika Republike Slovenije
v Republiki Italiji
Za izrednega in pooblaenega veleposlanika Republike
Slovenije v Republiki Italiji se imenuje dr. Andrej Capuder.
t. 001-09-15/05
Ljubljana, dne 13. oktobra 2005
dr. Janez Drnovek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
DRAVNI ZBOR
3884. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
upravnih taksah (ZUT-E)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. lena in pr-
vega odstavka 91. lena Ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o upravnih taksah (ZUT-E)
Razglaam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zako-
na o upravnih taksah (ZUT-E), ki ga je sprejel Dravni zbor
Republike Slovenije na seji 29. septembra 2005.
t. 001-22-77/05
Ljubljana, 7. oktober 2005
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH
ZAKONA O UPRAVNIH TAKSAH (ZUT-E)
1. len
V Zakonu o upravnih taksah (Uradni list RS, t. 40/04
uradno preieno besedilo) se v drugem odstavku 8. lena
rta 2. toka, 3. in 4. toka postaneta 2. in 3. toka.
2. len
V 28. lenu se doda nova 1.a toka, ki se glasi:
1.a dokumenti in dejanja za vpis, vpis sprememb poda-
tkov in vpis prenehanja opravljanja dejavnosti samostojnega
podjetnika posameznika v Poslovni register Slovenije;.
14. toka se spremeni tako, da se glasi:
14. dokumenti in dejanja v zvezi z uveljavljanjem pra-
vic do druinskih prejemkov in zavarovanja za starevsko
varstvo;.
Za 28. toko se doda nova 29. toka, ki se glasi:
29. vloge za vpis ali izbris iz obveznih zbirk podatkov,
ki se zbirajo na podlagi predpisov, ki urejajo kmetijstvo,
vino in druge proizvode iz grozdja in vina, veterino, ivino-
rejo, morsko ribitvo, semenski material kmetijskih rastlin in
zdravstveno varstvo rastlin ter odlobe oziroma potrdila iz
obveznih zbirk podatkov (register kmetijskih gospodarstev
in evidenca subjektov, register pridelovalcev grozdja in vi-
na, register pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih,
register pridelovalcev hmelja, register pridelovalcev in pre-
delovalcev oljk, evidenca imetnikov rejnih ivali in centralni
register ivali, register ribikih plovil, evidenca pridelovalcev
s podroja ekoloke pridelave, integrirane pridelave ter pri-
delave posebnih tradicionalnih proizvodov, evidenca dopol-
nilnih dejavnosti, register dobaviteljev semenskega materi-
ala kmetijskih rastlin in register imetnikov doloenih rastlin,
rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov)..
3. len
Prvi in drugi odstavek 29. lena se spremenita tako, da
se glasita:
Prihodki od taks, plaanih v gotovini oziroma z elek-
tronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plailnimi instru-
menti, doseeni pri organih dravne uprave, so prihodek
dravnega prorauna.
Prihodki od taks, plaanih v gotovini oziroma z elek-
tronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plailnimi instru-
menti, doseeni pri organih obin, so prihodek proraunov
obin..

dr. Janez Drnovek l.r. 4. len

Predsednik V Taksni tari se v tarifni tevilki 12 rta opomba (10), v
Republike Slovenije tarifni tevilki 17 opomba (1), v tarifni tevilki 28 opomba (2),
Stran 9278 / t. 91 / 14. 10. 2005
v tarifni tevilki 29 opomba (2), v tarifni tevilki 67 opomba
(1), v tarifni tevilki 69 opomba (1), v tarifni tevilki 70 opom-
ba (1) in v tarifni tevilki 71 opomba (1).
Zaporedne tevilke opomb v tarifnih tevilkah iz prej-
njega odstavka se ustrezno pretevilijo.
5. len
Tarifna tevilka 3 se spremeni tako, da se glasi:
Za vse odlobe, za katere ni predpisana
posebna taksa 200 tok
Za sklepe, s katerimi se zakljui postopek,
oziroma sklepe, ki so izdani na zahtevo stranke
in za katere ni predpisana posebna taksa 200 tok
Opombe:
(1) e se izda ena odloba ali sklep na zahtevo ve
oseb, se plaa taksa po tej tevilki tolikokrat, kolikor je oseb,
katerim se odloba ali sklep vroi.
(2) Za odlobo o pritobah se ne plaa taksa.
(3) Za sklepe, s katerimi se odloa o pravicah stranke
znotraj postopka in o tistih vpraanjih, ki se kot postranska
vpraanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka, se ne plaa
taksa.
6. len
Pri opombi tarifne tevilke 4 se doda nova (2) opomba,
ki se glasi:
(2) Za potrdilo o dokonnosti in za potrdilo o pravno-
monosti se ne plaa taksa..
7. len
Za tarifno tevilko 4 se doda nova tarifna tevilka 4a,
ki se glasi:
Tarifna tevilka 4a
Za redni izpisek iz elektronske zemljike
knjige, e se izda na zahtevo stranke, se plaa
od zemljikoknjinega lista 45 tok
Opomba:
(1) Za vsak nadaljnji izvod izpiska ali e napravi izpisek
ali fotokopijo stranka sama in ga predloi organu v potrditev,
se plaa polovica takse iz te tarifne tevilke..
8. len
Tarifna tevilka 8 se spremeni tako, da se glasi:
Za overitev podpisa, prepisa ali kopije 15 tok.
9. len
V tarifni tevilki 13 se pri opombah doda nova (4) opom-
ba, ki se glasi:
(4) Vizum na diplomatski potni list je takse prost..
10. len
Tarifna tevilka 14 se rta.
11. len
Tarifna tevilka 18 se spremeni tako, da se glasi:
Za izdajo dovoljenja za proizvodnjo ali
za promet z eksplozivi in izdajo soglasja
k navodilu za varno uporabo in unienje
eksplozivov 1.500 tok.
12. len
V tarifni tevilki 19 se dodata nova 3. in 4. toka, ki se
glasita:
Uradni list Republike Slovenije
3. Za izdajo dovoljenja za transfer oziroma
prenos ali izdajo predhodne privolitve za vnos
oziroma izdajo dovoljenja za iznos oroja, streliva
ali eksplozivov 500 tok
4. Za izdajo dovoljenja za strokovno
usposabljanje pri ravnanju z eksplozivi 600 tok.
13. len
V tarifni tevilki 26 se rta drugi odstavek.
14. len
V tarifni tevilki 33a se v e) podtoki 1. toke za besedo
dovoljenja doda besedilo za eleznika nova ali rekon-
struirana vozila oziroma njihove sestavne dele in doda nova
g) podtoka, ki se glasi:
g) za tehnini pregled novih ali rekonstruiranih
eleznikih vozil oziroma njihovih sestavnih delov,
ki morajo biti po veljavnih predpisih pregledane,
da se dovoli njihova uporaba, od delovne ure 88 tok.
15. len
Tarifna tevilka 65 se spremeni tako, da se glasi:
V postopku za presojo koncentracije:
1. za priglasitev koncentracije Uradu
Republike Slovenije za varstvo konkurence 12.000 tok.
16. len
Tarifna tevilka 66 se spremeni tako, da se glasi:
Za potrdila v zvezi s pravicami industrijske lastnine, za
opravljanje strokovnega izpita in vpis v register zastopni-
kov:
1. za potrdilo o prednostni pravici 170 tok
2. za potrdilo iz registra pravic industrijske
lastnine 100 tok
3. za opravljanje strokovnega izpita 1.800 tok
4. za popravni izpit 600 tok
5. za vpis v register zastopnikov 13.333 tok.
17. len
Tarifna tevilka 68 se spremeni tako, da se glasi:
Za izdajo odlobe o homologaciji vozila:
1. za osebna in lahka tovorna vozila ter
traktorje, kategorije M1, N1, T in C 8.000 tok
2. za avtobuse, tovornjake in vlailce,
kategorije M2, M3, N2 in N3 12.000 tok
3. za priklopnike nad 3.500 kg, kategorije
O3, O4, R3, R4 in S2 6.400 tok
4. za priklopnike do 3.500 kg, kategorije
O1, O2, R1, R2 in S1 4.000 tok
5. za motocikle in mopede, kategorije L1e,
L2e, L3e, L4e, L5e, L6e in L7e 5.333 tok
Opombe:
(1) Za raziritev homologacije vozila se plaa taksa v
viini 50% takse po tej tarifni tevilki.
(2) Za drugo oziroma tretjo stopnjo homologacije pri
vestopenjski homologaciji se plaa taksa v viini 50% takse
po tej tarifni tevilki.
(3) Ta tarifna tevilka se uporabi tudi pri priznavanju tuje
nacionalne homologacije..
18. len
V tarifni tevilki 69 se besedilo prvega odstavka spre-
meni tako, da se glasi:
V postopku homologacije sistemov, sestavnih delov in sa-
mostojnih tehninih enot vozila:.
19. len
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati drugi
odstavek 11. lena Pravilnika o elektronskem dostopu do
informatizirane glavne knjige (Uradni list RS, t. 16/04).
Uradni list Republike Slovenije t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9279

20. len 5. len

Ta zakon zane veljati osmi dan po objavi v Uradnem Tretji odstavek 8. lena se spremeni tako, da se glasi:
listu Republike Slovenije. Izvedenci za pedagoko podroje morajo imeti naj-
manj visoko izobrazbo in deset let delovnih izkuenj na
t. 436-02/89-4/29 pedagokem, svetovalnem ali razvojno raziskovalnem po-
Ljubljana, dne 29. septembra 2005 droju in morajo imeti v skladu s predpisi o napredovanju v
EPA 263-IV nazive naziv svetnika oziroma morajo biti izvoljeni v naziv
predavatelja vije strokovne ole oziroma v naziv visoko-
Predsednik olskega uitelja..
Dravnega zbora
Republike Slovenije 6. len
France Cukjati, dr. med., l.r. V drugem odstavku 11. lena se drugi stavek spremeni,
tako da se glasi:
V vrtcih in olah mora biti opravljen redni nadzor pra-
viloma vsako peto leto..
3885. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o 7. len
olski inpekciji (ZSolI-A)
Besedilo 12. lena se spremeni tako, da se glasi:
Nadzor v vrtcih in olah se nanaa predvsem na:
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. lena 1. izvajanje dejavnosti skladno z aktom o ustanovitvi
in prvega odstavka 91. lena Ustave Republike Slovenije vrtca oziroma ole, vpisom v sodni register in vpisom v razvid
izdajam izvajalcev vzgojno-izobraevalnih programov,
2. izpolnjevanje pogojev za opravljanje vzgojno-izob-
UKAZ raevalne dejavnosti,
3. izpolnjevanje standardov in normativov za izvajanje
o razglasitvi Zakona o spremembah in
vzgojno-izobraevalnih in tudijskih programov,
dopolnitvah Zakona o olski inpekciji (ZSolI-A) 4. dnevno, tedensko in letno organizacijo dela,
5. ustreznost nartovanja dela vrtca oziroma ole,
Razglaam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zako- 6. letno in sprotno nartovanje vzgojno-izobraevalnega
na o olski inpekciji (ZSolI-A), ki ga je sprejel Dravni zbor dela strokovnih delavcev vrtca oziroma ole,
Republike Slovenije na seji 29. septembra 2005. 7. dnevno, tedensko in letno obremenitev otrok in ude-
leencev izobraevanja,
t. 001-22-78/05 8. izvajanje vpisa in izpisa otrok in udeleencev izob-
Ljubljana, 7. oktober 2005 raevanja,
9. preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje
dr. Janez Drnovek l.r. otrok in udeleencev izobraevanja,
Predsednik 10. uresnievanje pravic in dolnosti otrok in udeleen-
Republike Slovenije cev izobraevanja,
11. uresnievanje pravic in obveznosti strokovnih de-
ZAKON lavcev, ki skladno z doloili zakonov, drugih predpisov ali
splonih aktov sodijo v pristojnost olske inpekcije,
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH
12. sodelovanje starev z vrtcem oziroma olo in njiho-
ZAKONA O OLSKI INPEKCIJI (ZSolI-A) vo pravoasno informiranost o uspehu in napredovanju,
13. doloanje prispevkov starev in tudentov vijih
1. len strokovnih ol ter njihovo namensko porabo,
V Zakonu o olski inpekciji (Uradni list RS, t. 29/96) 14. organiziranost otrok in udeleencev izobraevanja,
se v prvem odstavku 2. lena besedilo , namensko porabo 15. vodenje pedagoke dokumentacije in evidenc ter
javnih sredstev rta. izdajanje javnih listin,
Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se gla- 16. postopek imenovanja in razreitve ravnatelja (direk-
sita: torja, pomonika ravnatelja),
olska inpekcija obsega tudi nadzor nad izvreva- 17. oblikovanje in vsebino dela strokovnih organov vrtca
njem zakonov, drugih predpisov in aktov, ki urejajo domove oziroma ole,
za uence in dijake domove. 18. izvajanje ravnateljevih nalog, ki mu jih nalagajo za-
koni in drugi predpisi s podroja vzgoje in izobraevanja,
Za domove za uence in dijake domove se smiselno 19. opravljanje vzgojno-izobraevalne dejavnosti v skla-
uporabljajo dolobe tega zakona, ki veljajo za ole in vrt- du s koncesijsko pogodbo,
ce.. 20. uresnievanje pravic otrok in udeleencev izobrae-
vanja s posebnimi potrebami,
2. len
21. uporabo ubenikov.
5. len se rta. V zasebnih vrtcih in olah, ki izvajajo javno veljavne
programe, se nadzor nanaa na organizacijo, nanciranje in
3. len izvajanje javno veljavnih programov.
6. len se rta.
8. len
4. len Besedilo 14. lena se spremeni tako, da se glasi:
V 7. lenu se doda nov etrti odstavek, ki se glasi: Inpektor odredi ukrepe za odpravljanje kritev za-
Posamezna izvedenska dela v inpekcijskih zadevah kona, drugih predpisov ali splonih aktov ter doloi rok za
opravljajo tudi Zavod Republike Slovenije za olstvo, Center odpravo kritev, e:
Republike Slovenije za poklicno izobraevanje, Andragoki 1. vrtec oziroma ola ne izvaja dejavnosti skladno z
center Republike Slovenije in Dravni izpitni center ter drugi doloili akta o ustanovitvi, vpisom v sodni register in vpisom
za to usposobljeni javni zavodi.. v razvid izvajalcev,
Stran 9280 / t. 91 / 14. 10. 2005
2. vrtec oziroma ola ne izpolnjuje pogojev za izvajanje
vzgojno-izobraevalne dejavnosti,
3. vrtec oziroma ola z dnevno, tedensko ali letno orga-
nizacijo dela kri zakon, druge predpise ali splone akte,
4. vrtec oziroma ola ali strokovni delavci ne nartujejo
dela,
5. vrtec oziroma ola ne izvaja predpisanega kurikula,
6. vrtec oziroma ola ne vodi ali pomanjkljivo vodi pred-
pisano pedagoko dokumentacijo in evidence,
7. ola izdaja javne listine v nasprotju z doloili zakonov,
drugih predpisov ali splonih aktov,
8. izvedenec za pedagoko podroje ugotovi strokovne
pomanjkljivosti pri vzgojno-izobraevalnem delu strokovnega
delavca,
9. vrtec oziroma ola ne upoteva predpisanih stan-
dardov in normativov za izvajanje vzgojno-izobraevalnega
dela,
10. dnevna, tedenska ali letna obremenitev otrok in
udeleencev izobraevanja ni v skladu z zakonom, drugimi
predpisi ali splonimi akti,
11. se vpis in izpis otrok in udeleencev izobraevanja
ne izvaja v skladu z doloili zakona, drugih predpisov ali
splonih aktov,
12. se v vrtcu oziroma oli ne uresniujejo pravice in
dolnosti otrok in udeleencev izobraevanja ter strokovnih
delavcev,
13. se v vrtcu oziroma oli ne uresniujejo pravice in
dolnosti strokovnih delavcev,
14. strokovni delavci ne obveajo pravoasno starev
otrok in udeleencev izobraevanja o uspehu in napredo-
vanju,
15. ola ne omogoi predvidenih oblik organiziranja
otrok in udeleencev izobraevanja v skladu z doloili za-
kona, drugih predpisov ali splonih aktov,
16. vrtec oziroma ola ne poskrbi za varnost otrok in
udeleencev izobraevanja,
17. vrtec oziroma ola ne izvaja izletov, ekskurzij ali ole
v naravi v skladu z nartovanimi cilji in v skladu z doloili za-
konov, drugih predpisov ali splonih aktov oziroma v skladu
z monostmi starev,
18. ravnatelj ne uresniuje nalog, ki mu jih nalagajo za-
koni in drugi predpisi s podroja vzgoje in izobraevanja,
19. vrtec oziroma ola ne oblikuje strokovnih organov
v skladu s predpisi,
20. vrtec oziroma ola ne izvaja vzgojno-izobraevalne
dejavnosti v skladu s koncesijsko pogodbo..
9. len
Dodata se nova 14.a in 14.b len, ki se glasita:
14.a len
(pravice in dolnosti inpektorja)
Inpektor ima pravico in dolnost, da:
1. razveljavi oceno in odredi ponovno ocenjevanje, e
pri nadzoru ugotovi kritev zakonov, drugih predpisov in ak-
tov, ki doloajo preverjanje in ocenjevanje znanja,
2. prepove izvajanje vzgojno-izobraevalne vsebine, ki
ni sestavina predpisanega kurikula,
3. prepove izvajanje vzgojno-izobraevalne dejavnosti
na nain, ki je v nasprotju s pravili in dognanji stroke,
4. prepove vrtcu oziroma oli uporabo nepotrjenih u-
benikov,
5. prepove zbiranje in porabo prispevkov starev ozi-
roma tudentov vijih strokovnih ol za namene, ki niso v
skladu z zakonom, drugimi predpisi ali splonimi akti,
6. odredi vrtcu oziroma oli vrnitev nezakonito zbranih
prispevkov starev.
Uradni list Republike Slovenije
14.b len
(predlogi inpektorja pristojnim organom)
Inpektor ima pravico in dolnost, da:
1. predlaga ravnatelju uvedbo disciplinskega postopka
zoper delavca,
2. predlaga ravnatelju uvedbo postopka za prenehanje
pogodbe o zaposlitvi,
3. predlaga ravnatelju razreitev pomonika ravnatelja,
vodje enote oziroma podrunice,
4. predlaga svetu vrtca oziroma ole razreitev ravna-
telja oziroma direktorja, e ne izvaja nalog, ki so predvidene
z zakoni, drugimi predpisi ali splonimi akti,
5. predlaga svetu vrtca oziroma ole razreitev ravna-
telja oziroma direktorja, e ne uresnii odlob inpektorja v
odrejenih rokih,
6. predlaga pristojnemu organu razveljavitev aktov
organov vrtca oziroma ole, ki so v nasprotju z zakoni, dru-
gimi predpisi ali splonimi akti,
7. predlaga pristojnemu ministrstvu izbris vrtca oziroma
ole iz razvida izvajalcev javno veljavnih programov,
8. seznani ustanovitelja z ugotovljenimi kritvami in s
potrebnimi ukrepi za njihovo odpravo,
9. predlaga druge ukrepe in opravi dejanja, za katera
je pooblaen z zakonom, drugim predpisom ali splonim
aktom,
10. odstopi zadevo pristojnemu organu,
11. prijavi kaznivo dejanje..
10. len
Besedilo 15. lena se spremeni tako, da se glasi:
Inpektor z odlobo razveljavi oceno in odredi ponov-
no doloanje ocene na podlagi dokumentacije ali ponovno
ocenjevanje znanja, e pri nadzoru ugotovi kritev zakonov,
drugih predpisov in aktov, ki doloajo preverjanje znanja in
ocenjevanje.
e inpektor ob koncu olskega oziroma tudijskega
leta ugotovi kritev zakonov, drugih predpisov in aktov, ki
doloajo preverjanje znanja in ocenjevanje, in je vplivala na
oblikovanje zakljunih ocen otrok in udeleencev izobraeva-
nja, jih razveljavi in odredi ponovno doloanje ocen, e imajo
le-te za posledico, da otroci in udeleenci izobraevanja ne
napredujejo ali da ne dokonajo izobraevanja, v drugih pri-
merih pa le, e otroci in udeleenci izobraevanja ali njihovi
zakoniti zastopniki to izrecno zahtevajo ali v to privolijo. Pri-
volitev si mora pridobiti ola.
Pri ponovnem doloanju ocene na podlagi dokumenta-
cije ali pri ponovnem ocenjevanju znanja lahko inpektor do-
loi v komisijo izvedenca za pedagoko podroje. V primeru
ponovnega ocenjevanja znanja lahko inpektor doloi kot zu-
nanjega izpraevalca izvedenca za pedagoko podroje..
11. len
22. len se rta.
KONNA DOLOBA
12. len
Ta zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v Urad-
nem listu Republike Slovenije.
t. 600-02/94-2/6
Ljubljana, dne 29. septembra 2005
EPA 286-IV
Predsednik
Dravnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
Uradni list Republike Slovenije
3886. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
sodnem registru (ZSReg-A)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. lena
in prvega odstavka 91. lena Ustave Republike Slovenije
izdajam
UKAZ
o razglasitvi Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o sodnem registru
(ZSReg-A)
Razglaam Zakon o spremembah in dopolnitvah Za-
kona o sodnem registru (ZSReg-A), ki ga je sprejel Dravni
zbor Republike Slovenije na seji 29. septembra 2005.
t. 001-22-80/05
Ljubljana, 7. oktober 2005
dr. Janez Drnovek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
ZAKON
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH
ZAKONA O SODNEM REGISTRU (ZSReg-A)
1. len
V Zakonu o sodnem registru (Uradni list RS, t. 13/94)
se naslov I. UVODNA DOLOBA spremeni tako, da se
glasi:
UVODNI DOLOBI.
2. len
V besedilu 1. lena, ki postane prvi odstavek, se rta
beseda redno.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije
prenaata Prva direktiva Sveta 68/151/EGS z dne 9. marca
1968 o uskladitvi zaitnih ukrepov za varovanje interesov
drubenikov in tretjih oseb, ki jih drave lanice zahtevajo od
gospodarskih drub v skladu z drugim odstavkom lena 58
Pogodbe, zato da se oblikujejo zaitni ukrepi z enakim uin-
kom v vsej Skupnosti (UL L t. 65 z dne 14. 3. 1968, str. 8) z
vsemi spremembami in Enajsta direktiva Sveta 89/666/EGS
z dne 21. decembra 1989 o razkritjih podrunic, ki jih v dravi
lanici odprejo nekatere oblike drub, za katere velja zakono-
daja druge drave (UL L t. 395 z dne 30. 12. 1989, str. 36)
z vsemi spremembami..
3. len
V 3. lenu se za 5. toko doda nova 5.a toka, ki se
glasi:
5.a evropska delnika druba,, za 6. toko pa se
doda nova 6.a toka, ki se glasi:
6a. evropsko gospodarsko interesno zdruenje.
4. len
V 4. lenu se za besedilom Pri vseh subjektih vpisa
doda vejica in besedilo razen pri tistih iz 8. toke prvega
odstavka 3. lena tega zakona,.
3. toka se spremeni tako, da se glasi:
3. sede (kraj) in poslovni naslov,.
5. len
Za 4. lenom se doda nov 4.a len, ki se glasi:
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9281
4.a len
(1) Pri podrunici zine ali pravne osebe, ki opravlja
pridobitno dejavnost in ima prebivalie ali sede zunaj Re-
publike Slovenije v dravi lanici Evropske skupnosti ali Ev-
ropskega gospodarskega prostora (podrunica tujega pod-
jetja iz ES), se v sodni register vpiejo naslednji podatki:
1. sede (kraj) in poslovni naslov podrunice;
2. dejavnosti podrunice z navedbo ustrezne ifre in
imena podrazreda nacionalne klasikacije dejavnosti;
3. register, v katerega je vpisano tuje podjetje, vkljuno
s tevilko registrskega vpisa;
4. rma in pravna oblika tujega podjetja in skrajana
rma, e je v statutu doloeno, da tuje podjetje posluje s
skrajano rmo;
5. v zvezi z osebami, ki so pooblaene za zastopanje
tujega podjetja:
enotna identikacijska tevilka,
priimek in ime,
naslov bivanja,
tip zastopnika,
meje pooblastil za zastopanje,
datum podelitve pooblastila,
datum prenehanja pooblastila;
6. v zvezi z osebami, ki so imenovane za zastopnike
tujega podjetja v podrunici:
1. enotna identikacijska tevilka,
2. priimek in ime,
3. naslov bivanja,
4. tip zastopnika,
5. meje pooblastil za zastopanje,
6. datum podelitve pooblastila,
7. datum prenehanja pooblastila;
7. zaetek postopka likvidacije, prisilne poravnave ali
steaja nad tujim podjetjem in prenehanje tujega podjetja;
8. zaprtje podrunice.
(2) Pri podrunici zine ali pravne osebe, ki opravlja
pridobitno dejavnost in ima prebivalie ali sede zunaj Re-
publike Slovenije v dravi, ki ni lanica Evropske skupnosti
ali Evropskega gospodarskega prostora (podrunica tujega
podjetja iz tretje drave), se poleg podatkov iz prejnjega
odstavka v sodni register vpiejo tudi:
1. pravo drave, ki velja za tuje podjetje;
2. ustanovitveni akt tujega podjetja (pogodba, statut
oziroma drug akt), e je v obliki posebnega dokumenta, ter
vse njegove naknadne spremembe;
3. sede tujega podjetja in najmanj enkrat letno znesek
vpisanega kapitala, razen e so ti podatki vsebovani v do-
kumentu iz prejnje toke;
4. drugi podatki, doloeni z zakonom ali podzakonskim
aktom.
(3) Osebe iz 5. ali 6. toke prvega odstavka tega lena
morajo za vpis v register prijaviti zaetek steajnega postop-
ka, postopka prisilne poravnave ali podobnega postopka nad
tujim podjetjem..
6. len
V prvem odstavku 5. lena se 3. toka spremeni tako,
da se glasi:
3. statusno preoblikovanje (zdruitev, delitev, prenos
premoenja ali sprememba pravnoorganizacijske oblike) in
pogodba, ki je bila pravni temelj statusnemu preoblikova-
nju,.
Na koncu 4. toke se pika nadomesti z vejico in doda
nova 5. toka, ki se glasi:
5. pravnomona sodna odloba o ugotovitvi ninosti
kapitalske drube..
7. len
6. len se spremeni tako, da se glasi:
Stran 9282 / t. 91 / 14. 10. 2005
6. len
Glede na naravo vpisa se v sodni register vpiejo tudi
spremembe podatkov iz 4., 4.a in 5. lena tega zakona..
8. len
Tretji odstavek 7. lena se spremeni tako, da se glasi:
(3) Pregledovati in prepisovati se smejo tudi listine, na
katerih temeljijo vpisi v sodni register ali ki jih je treba zaradi
javne objave predloiti sodnemu registru. Vsakomur mora
sodie na njegovo zahtevo izdati tudi prepis ali kopijo celote
ali dela teh listin. Sodie mora prepis ali kopijo overiti, razen
e se upravienec overitvi odree.
9. len
8. len se spremeni tako, da se glasi:
8. len
(1) Vpis posameznega podatka v sodni register ima
nasproti tretjim pravni uinek od dneva objave vpisa tega
podatka v sodni register v Uradnem listu Republike Slovenije,
e zakon ne doloa drugae.
(2) Po objavi vpisa podatkov v sodni register v Uradnem
listu Republike Slovenije se v zvezi z osebami iz 8. toke 4.
lena ter 5. in 6. toke prvega odstavka 4.a lena tega za-
kona v razmerju do tretjih teje, da so te osebe upraviene
za zastopanje subjekta vpisa, ne glede na morebitne pomanj-
kljivosti v postopku njihovega imenovanja. Subjekt vpisa se
na te pomanjkljivosti v razmerju do tretjega lahko sklicuje le,
e dokae, da je tretjemu to dejstvo bilo znano.
(3) Kdor v pravnem prometu vestno ravna in se pri tem
zanese na podatke, vpisane v sodni register, ga ne priza-
denejo kodljive pravne posledice.
(4) Subjekt vpisa se lahko proti tretjemu sklicuje na vpi-
sane podatke in na vsebino listin, na katerih temeljijo vpisi v
sodni register ali ki jih je treba zaradi javne objave predloiti
sodnemu registru, ele potem, ko je vpis teh podatkov ali
predloitev listin sodnemu registru objavljen v Uradnem listu
Republike Slovenije, razen e dokae, da je tretji vedel za te
podatke ali vsebino teh listin.
(5) Nihe se ne more sklicevati na to, da od dneva,
ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register ali
predloitev listine sodnemu registru objavljena v Uradnem
listu Republike Slovenije, ni poznal tega podatka in vse-
bine listin, na katerih temelji vpis tega podatka, ali vsebine
listine, ki je bila predloena sodnemu registru, e zakon ne
doloa drugae.
(6) Ne glede na prejnji odstavek se pri pravnih deja-
njih, ki jih subjekt vpisa opravi v petnajstih dneh od dneva
objave vpisa v sodni register v Uradnem listu Republike
Slovenije, tretji lahko sklicuje na to, da ni poznal v sodni
register vpisanih in objavljenih podatkov ali vsebine listin,
e dokae, da za te podatke ali listine ni vedel in tudi ni
mogel vedeti.
(7) Dolobe prejnjih odstavkov se smiselno uporabljajo
tudi za letna poroila gospodarskih drub, ki jih je treba ob-
javiti v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske drube..
10. len
V 41. lenu se doda nov etrti odstavek, ki se glasi:
(4) Dolobe tega lena se ne uporabljajo za ugotovitev
ninosti delnike drube, komanditne delnike drube, evrop-
ske delnike drube in drube z omejeno odgovornostjo (v
nadaljnjem besedilu: ninost kapitalske drube)..
11. len
Za 41. lenom se doda nov 41.a len, ki se glasi:
41.a len
(1) Ninost kapitalske drube se lahko uveljavlja le iz
naslednjih razlogov:
Uradni list Republike Slovenije
1. e pri delniki drubi ustanovitelji niso sprejeli statuta
ali e pri drubi z omejeno odgovornostjo drubeniki niso
sklenili drubene pogodbe,
2. e je registrsko sodie odloilo o vpisu ustanovitve
drube, ne da bi bil tak vpis predlagan, ali e je predlog za
vpis ustanovitve vloila oseba, ki predloga ni bila upraviena
vloiti,
3. e pri delniki drubi statut ni sprejet v notarski obliki
ali e pri drubi z omejeno odgovornostjo drubena pogodba
ni bila sklenjena v notarski obliki,
4. e je namen delovanja ali dejavnost drube v naspro-
tju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi naeli,
5. e statut ali drubena pogodba ne doloa:
rme drube,
pri delniki drubi emisijskega zneska delnic oziroma
pri drubi z omejeno odgovornostjo zneska osnovnega vlo-
ka, ki se ga posamezni drubenik zavee vplaati s sklenit-
vijo drubene pogodbe,
zneska osnovnega kapitala ali
dejavnosti drube,
6. e so bile ob ustanovitvi delnice vplaane v nasprotju
z dolobami zakona, ki ureja gospodarske drube, o vplailu
delnic pri delniki drubi, ali e so bili ob ustanovitvi drube
osnovni vloki vplaani v nasprotju z dolobami zakona, ki
ureja gospodarske drube, o osnovnem kapitalu in osnovnih
vlokih pri drubi z omejeno odgovornostjo, ali
7. e nihe od ustanoviteljev ni bil neomejeno poslovno
sposoben.
(2) Ninostni razlogi, ki so doloeni za delniko drubo,
se smiselno uporabljajo tudi za komanditno delniko drubo
in evropsko delniko drubo.
(3) Tobo za ugotovitev ninosti kapitalske drube lah-
ko vloi vsak delniar ali drubenik, uprava ali poslovodja
ter vsak lan uprave ali nadzornega sveta, v roku treh let
od dneva objave vpisa ustanovitve drube v Uradnem listu
Republike Slovenije.
(4) Ninost kapitalske drube ne uinkuje na veljavnost
pravnih poslov, ki jih je druba sklenila s tretjimi, in tudi ne
na obveznost delniarjev ali drubenikov vplaati nevplaane
osnovne vloke ali delnice v obsegu, ki je potreben za polno
poplailo upnikov drube..
12. len
Prvi odstavek 42. lena se spremeni tako, da se glasi:
(1) Po pravnomonosti sodbe, s katero sodie ugo-
tovi ninost kapitalske drube ali ninost vpisa ustanovitve
drugega subjekta vpisa v sodni register, sodie po uradni
dolnosti zane postopek likvidacije tega subjekta..
V drugem odstavku se besedi ninosti vpisa nado-
mestita z besedilom ninosti kapitalske drube ali ninosti
vpisa.
V tretjem odstavku se besedi ninega vpisa nado-
mestita z besedilom nine kapitalske drube ali ninega
vpisa.
13. len
V 43. lenu se za prvim odstavkom dodajo novi drugi,
tretji in etrti odstavek, ki se glasijo:
(2) e se podatki o vpisu, ki so bili objavljeni v Urad-
nem listu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: objav-
ljeni podatki), razlikujejo od podatkov, ki so bili po dolobah
tega zakona vpisani v sodni register (v nadaljnjem besedilu:
vpisani podatki):
1. se subjekt vpisa v razmerju do tretjih ne more sklice-
vati na objavljene podatke,
2. se tretji lahko sklicuje na objavljene podatke, razen e
subjekt vpisa dokae, da je tretji vedel za vpisane podatke.
(3) Tretji se lahko vedno sklicujejo na podatke, ki so
predmet vpisa v sodni register, in vsebino listin, ki so temelj
Uradni list Republike Slovenije
za vpis teh podatkov ali ki jih je treba predloiti sodnemu
registru zaradi javne objave, tudi e vpis teh podatkov v
sodni register e ni bil predlagan ali te listine e niso bile
predloene sodnemu registru, in tudi e ti podatki ali pred-
loitev te listine e niso vpisani v sodni register ali objavljeni
v Uradnem listu Republike Slovenije, razen kadar je vpis do-
loenega podatka predpostavka za zaetek pravnega uin-
kovanja tega podatka.
(4) V objavi vpisa se navedejo tudi tevilka subjekta
vpisa, s katero je ta vpisan v sodnem registru, ter listine, na
podlagi katerih je bil opravljen vpis..
Dosedanji drugi odstavek postane peti odstavek.
14. len
Za 43. lenom se doda nov 43.a len, ki se glasi:
43.a len
(1) Subjekti vpisa, ki oblikujejo in vodijo svojo domao
stran na spletnih straneh, morajo na njej objavljati vsaj na-
slednje podatke:
1. rmo in sede drube,
2. sodie, pri katerem je subjekt vpisa vpisan,
3. tevilko subjekta vpisa, s katero je ta vpisan v sod-
nem registru,
4. znesek osnovnega kapitala, iz katerega mora biti raz-
vidno, koliken del osnovnega kapitala je vpoklican.
(2) e je nad subjektom vpisa zaet postopek za nje-
govo prenehanje, je treba na spletni strani poleg podatkov
iz prejnjega odstavka objaviti tudi pravno dejstvo zaetka
tega postopka..
15. len
53. len se spremeni tako, da se glasi:
53. len
(1) Z globo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za
prekrek pravna oseba, e ne vloi predloga za vpis v sodni
register v 15 dneh od dneva, ko so podani pogoji za vpis,
e zakon ne doloa drugae (tretji odstavek 3. lena tega
zakona).
(2) Z globo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za pre-
krek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz
prejnjega odstavka.
(3) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za pre-
krek samostojni podjetnik posameznik, e ne vloi predloga
za vpis v sodni register v 15 dneh, ko so podani pogoji za
vpis, e zakon ne doloa drugae (tretji odstavek 3. lena
tega zakona).
(4) Nadzor nad izvajanjem prvega do tretjega odstav-
ka tega lena opravlja ministrstvo, pristojno za gospodar-
stvo..
16. len
e je bila toba za ugotovitev ninosti vpisa delnike
drube, komanditne delnike drube in drube z omejeno
odgovornostjo vloena pred uveljavitvijo tega zakona, se
postopek kona po Zakonu o sodnem registru (Uradni list
RS, t. 13/94).
17. len
Ta zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v Urad-
nem listu Republike Slovenije.
t. 730-01/93-2/7
Ljubljana, dne 29. septembra 2005
EPA 304-IV
Predsednik
Dravnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9283
3887. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
gasilstvu (ZGas-B)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. lena
in prvega odstavka 91. lena Ustave Republike Slovenije
izdajam
UKAZ
o razglasitvi Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o gasilstvu (ZGas-B)
Razglaam Zakon o spremembah in dopolnitvah Za-
kona o gasilstvu (ZGas-B), ki ga je sprejel Dravni zbor
Republike Slovenije na seji 29. septembra 2005.
t. 001-22-81/05
Ljubljana, 7. oktober 2005
dr. Janez Drnovek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
ZAKON
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH
ZAKONA O GASILSTVU (ZGas-B)
1. len
V Zakonu o gasilstvu (Uradni list RS, t. 71/93, 1/95
CZ, 28/95 CZ-A, 73/97 odloba US in 28/00) se v celo-
tnem besedilu beseda podjetje v vseh sklonih nadomesti
z besedama gospodarska druba v ustreznem sklonu,
besedi lokalna skupnost v vseh sklonih, razen v 7. lenu
zakona, pa se nadomestita z besedo obina v ustreznem
sklonu.
2. len
V prvem odstavku 2. lena se za besedo sluba doda
besedilo (v nadaljnjem besedilu: javna gasilska sluba).
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
(2) Gasilstvo je humanitarna dejavnost, ki se opravlja
v javnem interesu. Izvajanje gaenja, zaite, reevanja in
drugih operativnih nalog, ki jih izvaja gasilstvo ob nesreah,
je za prizadete in ogroene brezplano, razen e s tem za-
konom ni doloeno drugae..
3. len
5. len se spremeni tako, da se glasi:
5. len
(pojmi in njihov pomen)
V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji po-
men:
1. Gasilec je oseba, ki je lan ali delavec gasilske orga-
nizacije.
2. Prostovoljni gasilec je lan prostovoljnega gasilskega
drutva.
3. Poklicni gasilec je delavec v poklicni gasilski enoti ali
v poklicnem jedru druge gasilske enote oziroma delavec, ki
opravlja operativne naloge gasilstva v gospodarski drubi,
zavodu ali drugi organizaciji.
4. Operativni gasilec je oseba, ki poklicno ali prosto-
voljno opravlja operativne naloge gasilstva v formacijskih
sestavah gasilskih enot, izpolnjuje predpisane psihozine
ter zdravstvene zahteve in je strokovno usposobljena za
opravljanje teh nalog.
5. Operativne naloge gasilstva so gaenje in reevanje
ob poarih, prometnih, okoljskih oziroma ekolokih in indu-
Stran 9284 / t. 91 / 14. 10. 2005
strijskih nesreah, zaita in reevanje oseb in premoenja
ob naravnih in drugih nesreah, poarna straa ter druge
splone reevalne naloge. Operativne naloge gasilstva so
tudi preventivne in operativne naloge v zvezi z varstvom
pred poarom.
6. Intervencija je izvajanje operativnih nalog gasilstva.
7. Operativni gasilski nart je nart, ki ureja obveanje
in aktiviranje ter delovanje gasilskih enot in je sestavni del
narta varstva pred poarom obine.
8. Sistem obveanja in aktiviranja gasilcev je del si-
stema opazovanja, obveanja in alarmiranja na podroju
varstva pred naravnimi in drugimi nesreami.
9. Gasilska zaitna oprema je oprema za osebno in
skupinsko zaito gasilcev pri izvajanju operativnih nalog
gasilstva.
10. Gasilska reevalna oprema je vsako orodje, napra-
va ali sredstvo, ki je izdelano ali pridobljeno z namenom, da
se uporablja za izvajanje operativnih nalog gasilstva.
11. Gasilska sluba je poklicno ali prostovoljno oprav-
ljanje operativnih nalog gasilstva.
12. Gasilska enota je poklicna ali prostovoljna enota, ki
opravlja operativne naloge gasilstva v doloenih formacijskih
sestavah gasilskih enot in izpolnjuje druge pogoje, doloene
s predpisi.
13. Poklicno jedro je skupina operativnih gasilcev, ki
poklicno opravlja operativne naloge gasilstva v prostovoljni
gasilski enoti, doloeni z merili za organiziranje in opremlja-
nje gasilskih enot.
14. Formacijske sestave gasilskih enot so s pravili ga-
silske slube doloeni seznami funkcionalnih dolnosti, s
katerimi se doloajo gasilske skupine, oddelki, vodi in druge
enote za opravljanje operativnih nalog gasilstva.
15. Gasilske organizacije so prostovoljna gasilska dru-
tva in njihove enote, gasilske zveze, poklicne gasilske eno-
te, organizirane kot javni zavodi, reijski obrati ali druge
organizacijske oblike, ki poklicno opravljajo gasilsko slubo.
16. Prostovoljno gasilsko drutvo je humanitarna orga-
nizacija, v kateri zine osebe prostovoljno delujejo in oprav-
ljajo naloge na podroju gasilstva, varstva pred poarom
in drugimi nesreami ter opravljajo druge dejavnosti, ki so
pomembne za razvoj in delovanje gasilstva. lani prosto-
voljnega gasilskega drutva so lahko tudi pravne osebe, e
tako doloa zakon.
17. Gasilska izkaznica je listina, v kateri so navedeni
predpisani podatki, in je opremljena s fotograjo, s katero
prostovoljni ali poklicni gasilec izkae lanstvo v gasilski enoti
in gasilski organizaciji oziroma dokazuje svojo identiteto, ter
jo izda Uprava Republike Slovenije za zaito in reevanje za
poklicne gasilce, za prostovoljne gasilce pa Gasilska zveza
Slovenije. Iz gasilske izkaznice je razvidno, kdo je operativni
gasilec. Kot sestavni del gasilske izkaznice se lahko predpie
tudi ustrezna oznaka.
18. as za prihod gasilskih enot na kraj nesree ob-
sega as od prejema klica za aktiviranje gasilske enote, as
prenosa klica, as, potreben za izvoz in prihod gasilcev na
kraj nesree, pri emer se upotevajo, vrsta gasilske enote
ter naravne in druge razmere na poti do kraja nesree ter na
obmoju, na katerem se je nesrea zgodila..
4. len
V prvem odstavku 8. lena se 2. toka spremeni tako,
da se glasi:
2. sonancira naloge zaite in reevanja, ki so ir- povezuje v Gasilsko zvezo Slovenije. Pogodbo o opravljanju
ega pomena, zlasti pri nesreah v prometu, nesreah z
nevarnimi snovmi, reevanju na in iz vode ter reevanju v
avtocestnih predorih;.
V 4. toki se na koncu besedila rta podpije in doda
besedilo in Zdruenja slovenskih poklicnih gasilcev;.
V 5. toki se na koncu besedila rta podpije in doda
besedilo in zagotavlja pogoje za posodabljanje gasilske
zaitne in reevalne opreme;.
Uradni list Republike Slovenije
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
(2) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu:
vlada) doloi gasilske enote za opravljanje nalog zaite in
reevanja, ki so irega pomena. Uprava Republike Slovenije
za zaito in reevanje s temi gasilskimi enotami neposredno
sklene pogodbe o opravljanju nalog zaite in reevanja, ki
so irega pomena. Uprava Republike Slovenije za zaito in
reevanje mora pred sklenitvijo pogodbe obvestiti o tem ob-
inski organ, pristojen za organizacijo javne gasilske slube
v obini, na obmoju katere gasilska enota deluje..
V tretjem odstavku se na koncu besedila rta pika in
doda besedilo merila za zavarovanje operativnih gasilcev za
primer smrti in trajne ali prehodne izgube delovne zmonosti,
program ugotavljanja psihozinih sposobnosti in program
za opravljanje preizkusa znanja operativnih gasilcev, roke
za periodino ugotavljanje psihozinih sposobnosti ter pre-
izkus znanja operativnih gasilcev. Minister v sodelovanju z
Gasilsko zvezo Slovenije in Zdruenjem slovenskih poklicnih
gasilcev predpie uniformo, ine in oznake gasilcev ter obliko
in vsebino gasilske izkaznice. Minister predpie tudi ase,
v katerih morajo gasilske enote, ki so aktivirane v skladu
z operativnim gasilskim nartom lokalne skupnosti, priti na
kraj nesree ter merila za poarno pokrivanje posameznih
vrst objektov..
Doda se nov etrti odstavek, ki se glasi:
(4) Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom
predpie merila za ugotavljanje zdravstvene sposobnosti
operativnih gasilcev ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati
zdravstveni zavodi oziroma zasebni zdravniki za ugotavljanje
zdravstvene sposobnosti operativnih gasilcev..
Dosedanji etrti odstavek postane peti odstavek.
5. len
V prvem odstavku 9. lena se na koncu besedila pika
nadomesti z vejico in doda besedilo glede na obmoje delo-
vanja pa so teritorialne in industrijske..
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
(3) Gasilske enote opravljajo svoje naloge v skladu s
pravili stroke in pravili gasilske slube..
6. len
V prvem odstavku 10. lena se na koncu besedila pika
nadomesti s podpijem in doda podtoka d), ki se glasi:
d) za vodne povrine:
velikost in vrsta vodnih povrin..
7. len
Za 11. lenom se dodajo novi 11.a, 11.b, 11.c in 11.
len, ki se glasijo:
11.a len
(opravljanje javne gasilske slube)
(1) Poklicne gasilske enote opravljajo javno gasilsko
slubo v skladu s tem zakonom in aktom o ustanovitvi.
Prostovoljne gasilske enote opravljajo javno gasilsko slubo
skladno s tem zakonom, e jih neposredno doloi pristojni
obinski organ in e z gasilskimi organizacijami, v katerih
delujejo te gasilske enote, obina neposredno sklene pogod-
bo o opravljanju javne gasilske slube. Za opravljanje javne
gasilske slube v skladu s tem zakonom je lahko doloena le
tista prostovoljna gasilska enota, ki se preko gasilskih zvez
javne gasilske slube sopodpisuje tudi pristojna gasilska
zveza.
(2) Pristojni obinski organ za opravljanje javne gasilske
slube v skladu s tem zakonom doloi zlasti:
1. obseg in nain opravljanja javne gasilske slube;
2. zaetek ali obdobje opravljanja javne gasilske slu-
be;
3. organizacijo javne gasilske slube;
Uradni list Republike Slovenije
4. nadzor nad izvajanjem javne gasilske slube.
(3) Obseg in nain opravljanja javne gasilske slube se
doloi zlasti v skladu z merili za organiziranje in opremljanje
gasilskih enot, asi, doloenimi za prihod gasilskih enot na
kraj nesree, merili za poarno pokrivanje posameznih vrst
objektov, nartom varstva pred poarom ter narti zaite in
reevanja ob naravnih in drugih nesreah obine.
(4) V pogodbi o opravljanju javne gasilske slube se za
gasilske enote prostovoljnih gasilskih drutev doloijo sred-
stva, ki jih zagotavlja pristojni obinski organ za opravljanje
javne gasilske slube, zlasti za izvajanje intervencij, uspo-
sabljanje, plaevanje zdravstvenih pregledov, zavarovanja
za primer pokodbe pri delu ali poklicne bolezni ter za druge
pravice iz delovnega razmerja oziroma pravice, ki jih ta zakon
doloa za operativne gasilce, ter sredstva, ki jih obina na-
menja za usposabljanje gasilske mladine in druge drutvene
dejavnosti.
(5) V opravljanje javne gasilske slube v skladu s tem
zakonom se lahko na podlagi odloitve pristojnega obinske-
ga organa in pogodbe o opravljanju javne gasilske slube
vkljui tudi industrijska gasilska enota, e ne glede na to
gospodarska druba, zavod ali druga organizacija, v kateri
taka gasilska enota deluje, izpolnjuje obveznosti glede lastne
gasilske slube, organizirane v skladu z merili za organizacijo
in opremljanje gasilskih enot.
(6) V letnem programu dela poklicne gasilske enote, ki
je organizirana kot javni zavod, se doloi tudi sodelovanje s
prostovoljnimi gasilskimi enotami pri opravljanju javne gasil-
ske slube.
11.b len
(opravljanje poarne strae in drugih nalog)
Poarno strao in poarno varovanje objektov, drugega
premoenja ter javnih prireditev opravljajo na obmoju obine
tisti gasilci in gasilske enote, ki izvajajo javno gasilsko slubo
v skladu s tem zakonom na obmoju te obine, e z opera-
tivnim gasilskim nartom obine ali z zakonom ni doloeno
drugae. Stroki izvajanja gasilskih operativnih nalog po tem
lenu bremenijo lastnika ali upravljalca objekta in premoenja
oziroma organizatorja javne prireditve.
11.c len
(gasilsko poveljstvo)
(1) Za zagotavljanje pripravljenosti ter usklajevanje
delovanja operativnih gasilskih enot v obini se ustanovi
gasilsko poveljstvo obine, ki ga sestavljajo poveljniki prosto-
voljnih in poklicnih gasilskih enot oziroma gasilskih sektorjev
na obmoju obine. Gasilsko poveljstvo se v skladu s tem
lenom ustanovi le v tisti obini, v kateri delujejo prostovoljne
in poklicne gasilske enote, oziroma v tisti obini, v kateri se
prostovoljne gasilske enote vkljuujejo v gasilsko zvezo, ki
obsega ve obin. Gasilsko poveljstvo imenuje gasilskega
poveljnika obine. V obinah, v katerih delujejo poklicne
gasilske enote, gasilskega poveljnika obine imenuje upan
na predlog gasilskega poveljstva. Podrobneje se postopek
imenovanja in pristojnosti gasilskih poveljstev ter gasilskih
poveljnikov obin uredijo s pravili gasilske slube.
(2) V obini, v kateri deluje gasilska zveza, ki povezuje
le prostovoljne gasilske enote na obmoju te obine, opravlja
poveljstvo gasilske zveze tudi naloge gasilskega poveljstva
obine, poveljnik gasilske zveze pa naloge gasilskega po-
veljnika obine.
(3) Gasilski poveljnik obine vodi gasilsko poveljstvo ob-
ine in veje gasilske intervencije. Gasilski poveljnik obine
je lan taba Civilne zaite obine.
11. len
(gasilska zaitna in reevalna oprema, domovi in orodia)
(1) Gasilska zaitna in reevalna oprema, gasilski do-
movi in orodia ne morejo biti predmet izvrbe ali steaja.
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9285
(2) Gasilska zaitna in reevalna oprema, gasilski do-
movi ter orodia, ki jih uporabljajo poklicne gasilske enote,
so last obine. Njihova uporaba in vzdrevanje se uredi
s pogodbo med pristojnim obinskim organom in gasilsko
enoto.
(3) Gasilske domove in orodia, gasilsko zaitno in
reevalno opremo ob prenehanju prostovoljnega gasilskega
drutva, ki je te nepreminine oziroma opremo uporabljalo,
prevzame obina, na obmoju katere je bil sede prostovolj-
nega gasilskega drutva, oziroma s soglasjem pristojnega
obinskega organa tista gasilska organizacija, ki zagotavlja
izvajanje javne gasilske slube na obmoju, na katerem je
delovalo prostovoljno gasilsko drutvo.
(4) Gasilsko zaitno in reevalno opremo prostovoljne-
ga industrijskega gasilskega drutva, ki je prenehalo delovati,
prednostno lahko prevzame obina, na obmoju katere je bil
sede drutva, proti plailu dejanske vrednosti te opreme
gospodarski drubi, zavodu ali drugi organizaciji, v kateri je
drutvo delovalo, e je ta nancirala nabavo te opreme..
8. len
Na koncu prvega odstavka 12. lena se doda stavek,
ki se glasi:
Poklicna gasilska enota je praviloma osrednja enota v ob-
ini, ki posreduje na obmoju celotne obine v skladu z
operativnim gasilskim nartom obine..
V drugem odstavku se za besedami tega zakona kot
doda beseda javni.
9. len
V prvem odstavku 13. lena se 1. toka spremeni tako,
da se glasi:
1. da ima srednjo tehnino ali srednjo strokovno izob-
razbo in je polnoleten;.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
(2) Po sklenitvi delovnega razmerja mora kandidat
za poklicnega gasilca v 18 mesecih uspeno zakljuiti izob-
raevanje v gasilski oli po programu za poklicne gasilce in
opraviti predpisan strokovni izpit..
V tretjem odstavku se besedilo delovno razmerje pre-
neha nadomesti z besedilom se izredno odpove pogodba
o zaposlitvi.
etrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
(4) Poklicni gasilec, ki vodi operativno delo v poklicni
gasilski enoti, mora poleg splonih pogojev in pogojev iz 2.
in 3. toke prvega odstavka tega lena imeti najmanj vijo
strokovno izobrazbo, opravljeno dodatno usposabljanje za
to delo, pet let delovnih izkuenj pri opravljanju operativnih
nalog gasilstva in opravljen predpisan strokovni izpit..
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
(5) Poklicni gasilec, ki kot poveljnik ali operativni vodja
vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti najvije katego-
rije, mora imeti poleg splonih pogojev najmanj visoko stro-
kovno ali univerzitetno izobrazbo, pet let delovnih izkuenj pri
poklicnem opravljanju operativnih nalog gasilstva in oprav-
ljen predpisan strokovni izpit. Predpisan strokovni izpit mora
opraviti poklicni gasilec najkasneje v enem letu po nastopu
dela poveljnika ali operativnega vodje. Predpisan strokovni
izpit mora opraviti najkasneje v enem letu po nastopu dela
tudi predstojnik poklicne gasilske enote..
10. len
V prvem odstavku 14. lena se besedi vsako leto
nadomestita z besedo periodino.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
(3) e je bilo pri preizkusu psihozinih sposobnosti in
zdravnikem pregledu iz prvega odstavka tega lena ugotov-
ljeno, da poklicni gasilec ni sposoben za opravljanje svojega
dela, je delodajalec dolan preveriti, ali ga je mogoe zapo-
sliti pod spremenjenimi okoliinami, in mu ponuditi novo po-
Stran 9286 / t. 91 / 14. 10. 2005
godbo o zaposlitvi, oziroma e to ni mogoe, se mu odpove
pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti..
etrti odstavek se rta.
11. len
Za 14. lenom se dodajo novi 14.a, 14.b in 14.c len,
ki se glasijo:
14.a len
(posebni pogoji dela)
(1) Za delovna razmerja in plae poklicnih gasilcev ve-
ljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja in plae javnih
uslubencev, kolektivna pogodba za javni sektor in kolek-
tivna pogodba dejavnosti, e s tem zakonom ali zakonom
o varstvu pred naravnimi in drugimi nesreami posamezno
vpraanje ni urejeno drugae.
(2) S kolektivno pogodbo dejavnosti pravic in obvezno-
sti poklicnih gasilcev, ki jih doloa ta zakon ali zakon o var-
stvu pred naravnimi in drugimi nesreami, ni mogoe urediti
drugae ali ugodneje.
(3) Poklicni gasilci so dolni na podlagi odloitve pred-
stojnika gasilske enote opravljati delo zaradi narave, organi-
zacije in potreb gasilske slube v posebnih pogojih dela.
(4) Za posebne pogoje dela iz prejnjega odstavka se
teje delo v delovnem asu, ki je za poklicne gasilce manj
ugoden, in delo v manj ugodnih pogojih dela, nevarnostih ali
s posebnimi obremenitvami.
(5) Delo preko polnega delovnega asa, deurstvo in
pripravljenost za delo na domu se, razen v primerih, doloe-
nih s splonimi predpisi, odredi tudi:
v primeru poara, naravne ali druge nesree, ko je
treba okrepiti sestavo enote, ki izvaja zaito, reevanje
in pomo, oziroma ko je treba nadaljevati z izvajanjem teh
nalog;
v primeru, ko nastane neposredna nevarnost nastan-
ka naravne ali druge nesree;
v obdobju razglaene poveane poarne ogroenosti
v naravnem okolju;
v primeru, ko se v skladu z odloitvami pristojnega
organa nudi pomo drugim gasilskim ali reevalnim enotam
v obini, v drugi obini ali v drugi dravi;
od nastanka naravne ali druge nesree do vzpostavit-
ve osnovnih pogojev za ivljenje na prizadetem obmoju.
(6) Delo iz prejnjega odstavka se odredi pisno, e za-
radi nujnosti opravljanja dela to ni mogoe, se odredi ustno.
V tem primeru se pisna potrditev vroi poklicnemu gasilcu do
konca naslednjega tedna, ko je bilo delo odrejeno. Nadurno
delo lahko traja do tiri ure dnevno, 20 ur tedensko, 80 ur
meseno in do 180 ur letno, pri emer se omejitev ugotavlja
kot povpreje estih mesecev.
(7) Za delo v posebnih pogojih dela iz etrtega odstavka
tega lena pripadajo poklicnim gasilcem posebni dodatki v
skladu s splonimi predpisi.
(8) Operativni gasilci morajo biti zavarovani za primer
smrti, trajne izgube splone delovne zmonosti in prehodne
nezmonosti za delo, nastale v nesrei pri gaenju in reeva- gasilsko zvezo in doloi rok, ko mora drutvo odpraviti po-
nju ter opravljanju drugih operativnih nalog gasilstva oziroma
na vajah, med olanjem ali usposabljanjem.
(9) Poklicni gasilci imajo pravico do priznavanja zava-
rovalne dobe s poveanjem oziroma obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja v skladu s splonimi predpisi.
14.b len
(delo v izmenah)
(1) Dnevna delovna obveznost poklicnega gasilca traja
najve 12 ur v zaporednih 24 urah, pri emer se povprena
dnevna delovna obveznost poklicnega gasilca upoteva kot
povprena delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti dalje
od estih mesecev.
Uradni list Republike Slovenije
(2) Za delo v izmenah se teje delo, ki se izmenoma
opravlja v dopoldanskem, popoldanskem ali nonem asu.
Za delo v izmenah se teje tudi delo v turnusu, ko se delo
opravlja po razporedu 12 ur, sledi pa mu 24 ali 48 ur poitka,
in delo po posebnem razporedu, ko se delo opravlja dopol-
dne, popoldne in v nonem asu, vendar ne v enakomernem
zaporedju. e se delo opravlja v izmenah ali turnusu, se
mora zagotoviti njihova periodina izmenjava.
(3) Poklicnim gasilcem se v primeru izmenskega dela
zagotavlja predpisan dnevni in tedenski poitek v minimal-
nem trajanju v obdobju, ki ne sme biti dalje kot est me-
secev.
(4) e mora poklicni gasilec zaradi potreb gasilske slu-
be delati na dan tedenskega poitka, se mu tedenski poitek
zagotovi v tekoem ali najkasneje v naslednjem mesecu.
14.c len
(drugi posebni pogoji dela)
(1) Deurstvo opravlja poklicni gasilec na delovnem
mestu ali na drugem vnaprej doloenem kraju.
(2) Pripravljenost za delo na domu se ne vteva v te-
vilo ur tedenske oziroma mesene delovne obveznosti. e
mora poklicni gasilec v asu pripravljenosti za delo dejansko
delati, se te ure vtevajo v tevilo ur tedenske oziroma me-
sene delovne obveznosti oziroma kot delo, opravljeno preko
polnega delovnega asa.
(3) Poklicni gasilec mora nadaljevati na podlagi odloit-
ve predstojnika gasilske enote oziroma vodje intervencije z
delom, e je med rednim delovnim asom prilo do poara
ali druge nesree, pa do izteka rednega delovnega asa iz-
vajanje nalog zaite, reevanja in pomoi ni konano. Tako
opravljene ure se tejejo kot ure, opravljene preko polnega
delovnega asa.
(4) Letni dopust poklicni gasilec izrabi praviloma v skla-
du s potrebami gasilske slube in letnim nartom izrabe
letnega dopusta. Izraba letnega dopusta se lahko prekine
v primerih, doloenih v petem odstavku 14.a lena tega za-
kona.
(5) Poklicni gasilec, ki ni mogel izrabiti letnega dopusta
v tekoem koledarskem letu zaradi potreb gasilske slube iz
prejnjega odstavka, ga lahko izrabi do 30. junija v nasled-
njem koledarskem letu..
12. len
16. in 17. len se rtata.
13. len
18. len se spremeni tako, da se glasi:
18. len
(neopravljanje javne gasilske slube)
Kadar se ugotovi, da prostovoljno gasilsko drutvo ne
opravlja javne gasilske slube v skladu s tem zakonom in
pod pogoji iz 11.a lena tega zakona, pristojni obinski organ
o tem opozori prostovoljno gasilsko drutvo ter pristojno
manjkljivosti. e prostovoljno gasilsko drutvo ne odpravi
pomanjkljivosti v doloenem roku, se mu opravljanje javne
gasilske slube ustrezno omeji ali odvzame..
14. len
V prvem odstavku 19. lena se 2. toka spremeni tako,
da se glasi:
2. ima opravljen predpisan preizkus znanja, preizkus
psihozinih sposobnosti in je zdravstveno sposobna za
opravljanje gasilske slube..
15. len
V 20. lenu se 1. in 2. toka spremenita tako, da se
glasita:
Uradni list Republike Slovenije
1. preventivne naloge varstva pred poarom ter druge
preventivne naloge na podroju varstva pred naravnimi in
drugimi nesreami;
2. izvajanje zaite, reevanja in pomoi ob poarih,
naravnih in drugih nesreah;.
16. len
Drugi odstavek 21. lena se spremeni tako, da se glasi:
(2) Prostovoljna gasilska enota mora imeti predpisano
tevilo operativnih gasilcev, doloeno z merili za organizira-
nje in opremljanje gasilskih enot, potrebno gasilsko zaitno
in reevalno opremo ter orodie..
17. len
Prvi odstavek 22. lena se spremeni tako, da se glasi:
(1) V zbirki podatkov iz tretjega odstavka prejnjega
lena se o prostovoljnih gasilcih zbirajo naslednji osebni
podatki:
ime in priimek;
spol;
datum in kraj rojstva;
priimek ob rojstvu;
davna tevilka;
ulica, kraj, pota, obina bivalia, upravna enota
bivalia, drava EU;
stopnja izobrazbe;
poklic;
vrsta in tevilka voznikega dovoljenja;
leto vstopa v gasilsko drutvo ter funkcije v gasil-
stvu;
in;
vrsta, nain in periodinost usposabljanja ali preiz-
kusa na podroju gasilstva;
datum zdravnikega pregleda in pregleda psihozi-
nih sposobnosti;
vrsta gasilskih odlikovanj;
telefonska tevilka in tevilka mobilnega telefona;
elektronski naslov;
enotna matina tevilka obana..
Na koncu drugega odstavka se doda stavek, ki se
glasi:
Podatki o davni tevilki, vrsti in tevilki voznikega do-
voljenja, datumu zdravnikega pregleda in pregleda psiho-
zinih sposobnosti, elektronskem naslovu in enotni matini
tevilki obana se v skladu s prejnjim odstavkom zbirajo le
za operativne gasilce..
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
(3) Osebne podatke, doloene v tem lenu, smejo
uporabljati:
organi prostovoljnih gasilskih drutev in gasilskih zvez
za opravljanje svojih nalog v skladu s pravili gasilskih orga-
nizacij;
obinski organi, pristojni za organiziranje javne gasil-
ske slube obin;
inpektorji za varstvo pred naravnimi in drugimi ne-
sreami za opravljanje inpekcijskih nalog v skladu s tem
zakonom in s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesreami;
Uprava Republike Slovenije za zaito in reevanje
za opravljanje nalog v skladu s tem zakonom in s predpisi o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesreami ter drugi dravni
organi, kadar je tako doloeno z zakonom..
18. len
23. len se spremeni tako, da se glasi:
23. len
(poklicno jedro)
(1) V prostovoljnih gasilskih enotah se lahko v skladu
z merili za organiziranje in opremljanje gasilskih enot ter
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9287
nartom varstva pred poarom ustanovi poklicno jedro s po-
klicnimi gasilci kot sestavni del prostovoljne gasilske enote.
O ustanovitvi poklicnega jedra mora prostovoljno gasilsko
drutvo obvestiti obinski organ, pristojen za organiziranje
javne gasilske slube.
(2) Za poklicne operativne gasilce v poklicnem jedru
veljajo dolobe 13., 14., 14.a razen prvega odstavka, 14.b,
14.c in 15. lena tega zakona.
(3) Poklicna jedra iz prvega odstavka tega lena se
lahko organizirajo tudi pri gasilski zvezi, e tako odloijo lani
gasilske zveze in pristojne obine..
19. len
28. len se spremeni tako, da se glasi:
28. len
(ustanovitev gasilske enote v gospodarski drubi)
(1) Gospodarske drube, zavodi in druge organizacije
morajo ustanoviti gasilsko enoto, e imajo poveano ne-
varnost nastanka poara, eksplozije ali druge posebne ne-
varnosti po merilih, ki jih doloi minister.
(2) Vrsta in obseg gasilskih enot iz prejnjega odstavka
se doloita v skladu z merili za organiziranje in opremljanje
gasilskih enot, izdanimi na podlagi drugega odstavka 10.
lena tega zakona.
(3) Gasilsko zaitno in reevalno opremo za delovanje
gasilske enote po tem lenu zagotovi ustanovitelj.
(4) Gospodarska druba, zavod ali druga organizacija
lahko za opravljanje poarne strae in izvajanje drugih ope-
rativnih nalog gasilstva sklene pogodbo z gasilsko enoto,
ki opravlja javno gasilsko slubo v skladu s tem zakonom v
obini, na obmoju katere je sede, objekti ali drugo premo-
enje gospodarske drube, zavoda ali druge organizacije, na
katerega se nanaa pogodba. S pogodbo z gasilsko enoto po
tej dolobi gospodarska druba, zavod ali druga organizacija
ne more izkljuiti svoje obveznosti za organiziranje lastne
gasilske slube po merilih iz prvega odstavka tega lena.
Gasilska enota mora o sklenitvi pogodbe za opravljanje po-
arne strae in drugih operativnih nalog gasilstva nad eno
leto obvestiti obinski organ, pristojen za organiziranje javne
gasilske slube.
(5) Za prostovoljne operativne gasilce v gospodarski
drubi, zavodu ali drugi organizaciji veljajo dolobe 15., 19.,
24., 25. in 26. lena tega zakona, za poklicne gasilce pa do-
lobe 13., 14., 14.a razen prvega odstavka, 14.b, 14.c in
15. lena tega zakona..
20. len
V 30. lenu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
(2) V gasilski oli deluje kot svetovalni organ program-
ski svet, ki ga imenuje minister izmed predstavnikov obin,
Gasilske zveze Slovenije, Zdruenja slovenskih poklicnih
gasilcev in drugih strokovnjakov..
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
21. len
31. in 32. len se spremenita tako, da se glasita:
31. len
(izobraevalni programi)
(1) Minister v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije
predpie izobraevalne programe za temeljno in dopolnilno
usposabljanje prostovoljnih gasilcev in programe za izpite
prostovoljnih gasilcev.
(2) Minister v sodelovanju z Zdruenjem slovenskih
poklicnih gasilcev predpie izobraevalne programe za iz-
obraevanje in dopolnilno usposabljanje poklicnih gasilcev
srednje tehnine in srednje strokovne, vije strokovne, visoko
strokovne in univerzitetne izobrazbe ter programe za strokov-
ne izpite poklicnih gasilcev ter predstojnikov gasilskih enot.
Stran 9288 / t. 91 / 14. 10. 2005
32. len
(gasilske zveze)
(1) Prostovoljna gasilska drutva se povezujejo v gasil-
ske zveze v skladu z zakonom.
(2) Gasilske zveze opravljajo organizacijske in strokov-
ne naloge gasilstva zlasti v zvezi z:
nartnim kadrovanjem in usposabljanjem gasilcev;
nartnim in usklajenim razvojem ter opremljanjem
gasilskih enot v skladu s predpisanimi merili;
nartovanjem in usklajevanjem uporabe gasilskih enot
gasilskih organizacij, ki so lanice zveze;
povezovanjem med lanicami gasilske zveze in ob-
inami na obmoju, na katerem deluje gasilska zveza;
izvajanjem nalog, ki so jih nanje prenesle drava ali
obine;
drugimi organizacijskimi in razvojnimi nalogami ga-
silstva.
(3) Gasilske zveze imenujejo poveljnike gasilskih zvez
in regijske gasilske poveljnike, ki so lani pristojnih tabov
Civilne zaite. Poveljniki gasilskih zvez in regijski gasilski
poveljniki skrbijo za pripravljenost, organiziranost, opremlje-
nost in usposobljenost nijih poveljstev in gasilskih enot, iz-
vajanje doloenih programov usposabljanja ter vodijo veje
in zahtevneje intervencije.
(4) Nain izbire in pristojnosti poveljnikov gasilskih zvez
in regijskih poveljnikov ter drugih gasilskih poveljnikov in nji-
hovih namestnikov se doloi s pravili gasilske slube..
22. len
Za 32. lenom se doda nov 32.a len, ki se glasi:
32.a len
(doloene naloge gasilskih zvez)
(1) Gasilska zveza, v katero se povezujejo prostovoljna
gasilska drutva na obmoju posamezne obine, daje:
mnenje k letnim programom usposabljanja operativnih
gasilcev in gasilskih enot prostovoljnih gasilskih drutev;
mnenje k letnim programom opremljanja prostovoljnih
gasilskih enot z gasilsko zaitno in reevalno opremo.
(2) Gasilska zveza iz prejnjega odstavka lahko za po-
samezno leto doloi oblike usposabljanja, ki jih prostovoljna
gasilska drutva vkljuijo v svoje letne programe, e je to
potrebno zaradi usklajenega razvoja, ustrezne pripravljenosti
in drugih razlogov, utemeljenih z ocenami ogroenosti obine
pred poarom ali drugimi nesreami.
(3) Sredstev iz prorauna Republike Slovenije ni mo-
goe uporabiti za nanciranje programov usposabljanja ali
nabavo gasilske zaitne in reevalne opreme, e za izvedbo
usposabljanja oziroma nabavo gasilske zaitne in reeval-
ne opreme ni bilo dano pozitivno mnenje pristojne gasilske
zveze iz prvega odstavka tega lena.
(4) Pristojnosti iz prvega in drugega odstavka tega le-
na ima le tista gasilska zveza, ki je vkljuena v Gasilsko
zvezo Slovenije..
23. len
34. len se rta.
24. len
36. len se spremeni tako, da se glasi:
36. len
(aktiviranje gasilskih enot)
(1) V obini se zagotavlja enotno obveanje in aktivira-
nje gasilskih enot v skladu z operativnimi gasilskim nartom
obine, katerega sestavni del je tudi nart obveanja in
aktiviranja gasilskih enot. Operativni gasilski nart obine iz-
dela gasilsko poveljstvo obine, potrdi pa ga upan oziroma
oseba, ki jo on pooblasti. Nart obveanja in aktiviranja
Uradni list Republike Slovenije
gasilskih enot, ki ga potrdi upan oziroma oseba, ki jo on
pooblasti, mora obina predloiti regijskemu centru za ob-
veanje, pristojnemu za aktiviranje gasilcev v obini.
(2) Kadar gre gasilska enota obine na intervencijo za-
radi poara ali druge nesree, mora vodja gasilske enote ali
intervencije o tem obvestiti pristojni center za obveanje.
(3) Za obveanje in aktiviranje v primeru gasilskih in-
tervencij veljajo predpisi, ki urejajo opazovanje in obveanje
na podroju zaite in reevanja.
(4) Aktiviranje gasilskih enot iz ve obin se izvaja
v skladu z narti zaite in reevanja oziroma na podlagi
odloitve pristojnega regijskega ali dravnega poveljnika
Civilne zaite, e z dravnim nartom aktiviranje gasilskih
enot ni predvideno. Pri tem se mora zagotoviti, da v obini,
na katero se odloitev nanaa, ostanejo gasilske enote v
takem obsegu, ki zagotavlja nujno intervencijsko priprav-
ljenost v obini.
(5) Gasilske enote uporabljajo zveze v sistemu zaite
in reevanja..
25. len
Za 36. lenom se doda nov 36.a len, ki se glasi:
36.a len
(aktiviranje gasilcev med delom)
(1) Delodajalec je dolan omogoiti opravieno odso-
tnost z dela v skladu s splonimi predpisi o delovnih razmerjih
operativnemu gasilcu, ki je bil med delom pozvan k oprav-
ljanju nalog zaite, reevanja in pomoi zaradi poara ali
druge nesree v skladu z nartom obveanja in aktiviranja
gasilskih enot iz prejnjega lena in je lan gasilske enote, ki
opravlja javno gasilsko slubo.
(2) Poziv preko tehninih sredstev zvez ali s sireno za
javno alarmiranje preko pristojnega centra za obveanje ali
pisni poziv obinskega organa, pristojnega za javno gasilsko
slubo, ali drugega organa, pristojnega za vodenje nalog za-
ite in reevanja ob naravnih in drugih nesreah, se teje
kot poziv k opravljanju dolnosti zaite in reevanja, na
podlagi katerega delodajalec opravii operativnemu gasilcu
odsotnost z dela. V primeru, da je bil poziv dan s tehninimi
sredstvi, mora obinski organ, pristojen za javno gasilsko
slubo, oziroma drug organ, pristojen za vodenje nalog zai-
te in reevanja, izdati tudi pisno potrdilo o odsotnosti z dela
operativnega gasilca najkasneje v sedmih dneh po konani
intervenciji. Nadomestilo za as odsotnosti z dela povrne za
operativnega gasilca njegovemu delodajalcu obina oziroma
dravni organ v skladu s tem zakonom in predpisi o varstvu
pred naravnimi in drugimi nesreami.
(3) Doloba prvega odstavka tega lena se uporablja
tudi za primer odsotnosti z dela zaradi vaj ali usposabljanja,
h katerim je bil operativni gasilec v skladu s predpisi o varstvu
pred naravnimi in drugimi nesreami pisno pozvan s strani
pristojnega obinskega ali dravnega organa..
26. len
Na koncu prvega odstavka 40. lena se rta pika in
doda besedilo v skladu z zakonom in pravili gasilske slube.
Vodja intervencije je lahko tudi poveljujoi doloeni formacij-
ski sestavi, vodja izmene, gasilec, posebej usposobljen za
vodenje doloenih intervencij, oziroma gasilec, ki ga poob-
lasti poveljnik gasilske enote. Ukazi in navodila vodje inter-
vencije so obvezni za vse gasilce, ki sodelujejo v intervenciji.
Posameznik lahko izvritev ukaza ali navodila odkloni le, e
bi s tem storil kaznivo dejanje oziroma e mu je naloena
naloga, za katero ni usposobljen niti opremljen in je zato ne-
posredno ogroeno njegovo ivljenje..
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
(2) Intervencije, pri katerih sodeluje ve gasilskih enot,
vodi poveljnik oziroma v skladu s prejnjim odstavkom vodja
intervencije iz gasilske enote, na obmoju katere je poar ali
Uradni list Republike Slovenije
druga nesrea. Ob prihodu poveljnika vije kategorizirane
enote ali vijega po inu mu preda vodenje intervencije, e
se ne sporazumeta drugae. Vsi poveljujoi gasilskih enot in
drugih reevalnih enot sestavljajo operativno vodstvo inter-
vencije, ki je odgovorno vodji intervencije..
Doda se nov etrti odstavek, ki se glasi:
(4) Poveljnik vije kategorizirane enote ali viji po inu,
ne glede na drugi in tretji odstavek tega lena, prevzame
vodenje intervencije, e je oitno, da vodja intervencije vodi
intervencijo napano ali bistveno v nasprotju s pravili gasilske
slube..
Dosedanji etrti odstavek postane peti odstavek.
27. len
V prvem odstavku 41. lena se doda nova 1.a toka,
ki se glasi:
1.a odredi vstop v stanovanje oziroma drug zaprt pros-
tor, e je neposredno ogroeno ivljenje ljudi in premoenje
v takem prostoru;.
28. len
V 43. lenu se doda nov etrti odstavek, ki se glasi:
(4) Stroki intervencije gasilskih enot, nastali med in-
tervencijo izven obmoja obine, za katero so ustanovljene,
se krijejo iz prorauna Republike Slovenije, e je bila inter-
vencija izvrena na podlagi dravnega narta zaite in re-
evanja oziroma na podlagi odloitve pristojnega regijskega
ali dravnega poveljnika Civilne zaite..
29. len
V 44. lenu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
(3) V mesecu poarne varnosti mora posameznik ali
pravna oseba v potnem prometu od vsake potne poiljke
v notranjem in mednarodnem prometu, razen za knjige,
asopise in revije, plaati prispevek v korist Gasilske zveze
Slovenije za izenaevanje materialne opremljenosti gasilstva
in spodbujanje mladine za delo v gasilstvu, ki ga obrauna
organizacija, ki opravlja potni promet. Viino prispevka, na-
in in as obraunavanja in plaevanja ter morebitne opro-
stitve doloi vlada..
30. len
45. len se spremeni tako, da se glasi:
45. len
(1) Z globo od 300.000 do 3.000.000 tolarjev se kaznuje
za prekrek pravna oseba ali samostojni podjetnik posamez-
nik, ki stori prekrek, e:
1. opravlja poarno strao ali poarno varovanje ob-
jektov, drugega premoenja ali javnih prireditev na obmoju
obine z gasilci ali gasilsko enoto, ki ni vkljuena v izvajanje
javne gasilske slube v skladu s tem zakonom na obmoju te
obine, niti ni tako doloeno z operativnim gasilskim nartom
obine ali z zakonom (11.b len);
2. odpusti, razporedi na drugo delovno mesto ali kako
drugae okoduje prostovoljnega gasilca zaradi udelebe na
intervenciji ali na usposabljanju (tretji odstavek 25. lena);
3. ni ustanovil gasilske enote v skladu z merili za organi-
ziranje in opremljanje gasilskih enot (prvi odstavek 28. lena
v zvezi z drugim odstavkom 28. lena);
4. kot delodajalec ne omogoi opraviene odsotnosti z
dela v skladu s splonimi predpisi o delovnih razmerjih ope-
rativnemu gasilcu, ki je bil med delom pozvan k opravljanju
nalog zaite, reevanja in pomoi zaradi poara ali druge
nesree v skladu z nartom obveanja in aktiviranja gasil-
skih enot in je lan gasilske enote, ki opravlja javno gasilsko
slubo, oziroma mu ne omogoi odsotnosti z dela zaradi vaj
ali usposabljanja, h katerim je bil operativni gasilec pisno
pozvan (prvi in tretji odstavek 36.a lena).
(2) Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje
za prekrek tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgo-
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9289
vorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori
prekrek iz prejnjega odstavka..
31. len
V prvem odstavku 46. lena se besedilo Z denarno
kaznijo najmanj 50.000 tolarjev nadomesti z besedilom Z
globo najmanj 200.000 tolarjev.
V drugem odstavku se besedilo Z denarno kaznijo
najmanj 20.000 tolarjev nadomesti z besedilom Z globo
najmanj 200.000 tolarjev.
32. len
Napovedni stavek prvega odstavka 47. lena se spre-
meni tako, da se glasi:
(1) Z globo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za
prekrek posameznik, e:.
PREHODNE IN KONNE DOLOBE
33. len
(izobrazba in usposobljenost gasilcev)
(1) Poklicni gasilci, ki nimajo s tem zakonom predpisane
strokovne izobrazbe, jo morajo pridobiti v desetih letih po
uveljavitvi tega zakona.
(2) Poklicni gasilci, ki so se zaposlili pred uveljavitvijo
tega zakona in delajo na delovnih mestih gasilcev, za katere
se zahteva srednja tehnina ali srednja strokovna izobrazba,
imajo pa srednjo poklicno izobrazbo in delo poklicnega gasil-
ca opravljajo najmanj pet let, nadaljujejo z delom na doseda-
njih poloajih in jim ni treba pridobiti manjkajoe izobrazbe v
skladu s prejnjim odstavkom.
(3) Vsebine izobraevalnih programov za temeljno
usposabljanje prostovoljnih gasilcev in vsebine izobraeval-
nih programov za izobraevanje poklicnih gasilcev s srednjo
tehnino in srednjo strokovno izobrazbo se morajo medse-
bojno uskladiti najkasneje v desetih letih po uveljavitvi tega
zakona.
34. len
(gasilske izkaznice)
(1) Gasilske izkaznice prostovoljnim gasilcem, ki jim
izkaznica e ni bila izdana, izda Gasilska zveza Slovenije
v skladu s predpisi, ki so veljali pred uveljavitvijo tega za-
kona.
(2) Gasilske izkaznice poklicnim gasilcem v skladu s
tem zakonom izda Uprava Republike Slovenije za zaito in
reevanje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
35. len
(veljavnost pogodb)
(1) teje se, da so pogodbe, ki jih je Uprava Republike
Slovenije za zaito in reevanje sklenila z gasilski enotami,
ki jih je doloila vlada za opravljanje nalog zaite in reeva-
nja irega pomena pred uveljavitvijo tega zakona, sklenjene
za nedoloen as oziroma do spremembe odloitve vlade.
O teh pogodbah ni treba obveati obinskih organov, pri-
stojnih za organizacijo javne gasilske slube, v skladu s tem
zakonom.
(2) Pogodbe, ki so jih pred uveljavitvijo tega zakona
sklenile gasilske enote z gospodarskimi drubami, zavodi
in drugimi organizacijami za opravljanje operativnih nalog
gasilstva, ostanejo v veljavi.
(3) Gasilske enote, ustanovljene ali posebej organizi-
rane za opravljanje operativnih nalog gasilstva v eni ali ve
gospodarskih drubah, zavodih in drugih organizacijah pred
uveljavitvijo tega zakona, opravljajo operativne naloge gasil-
stva za te gospodarske drube, zavode in organizacije tudi
po uveljavitvi tega zakona.
Stran 9290 / t. 91 / 14. 10. 2005
36. len
(gasilska ola)
Ministrstvo gasilsko olo v skladu s tem zakonom orga-
nizira kot samostojno notranjo organizacijsko enoto Izobra-
evalnega centra za zaito in reevanje Uprave Republike
Slovenije za zaito in reevanje v dveh letih po uveljavitvi
tega zakona.
37. len
(izvrilni predpisi)
(1) Izvrilni predpisi morajo biti s tem zakonom usklajeni
v enem letu po njegovi uveljavitvi.
(2) Do izdaje predpisov o uniformah, inih in oznakah
gasilcev iz 4. lena tega zakona se uporabljajo predpisi, ki
so veljali do uveljavitve tega zakona.
(3) Priprave in organiziranost gasilstva se morajo uskla-
diti s tem zakonom v dveh letih po njegovi uveljavitvi.
38. len
Ta zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v Urad-
nem listu Republike Slovenije.
t. 213-10/91-2/13
Ljubljana, dne 29. septembra 2005
EPA 262-IV
Predsednik
Dravnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
3888. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona
o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki
Sloveniji (ZPDPD-A)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. lena
in prvega odstavka 91. lena Ustave Republike Slovenije
izdajam
UKAZ
o razglasitvi Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o praznikih in dela prostih
dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD-A)
Razglaam Zakon o spremembah in dopolnitvah Za-
kona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji
(ZPDPD-A), ki ga je sprejel Dravni zbor Republike Slovenije
na seji 29. septembra 2005.
t. 001-22-82/05
Ljubljana, 7. oktober 2005
dr. Janez Drnovek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
ZAKON
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH
ZAKONA O PRAZNIKIH IN DELA PROSTIH
DNEVIH V REPUBLIKI SLOVENIJI (ZPDPD-A)
1. len
V Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki
Sloveniji (Uradni list RS, t. 26/91) se v prvem odstavku 1.
lena za peto alineo dodata novi esta in sedma alinea, ki
se glasita:
Uradni list Republike Slovenije
17. avgust, zdruitev prekmurskih Slovencev z ma-
tinim narodom
5. september, vrnitev Primorske k matini domovi-
ni.
Za dosedanjo esto alineo, ki postane osma alinea, se
doda nova deveta alinea, ki se glasi:
23. november, dan Rudolfa Maistra.
Dosedanja sedma alinea, ki postane deseta alinea, se
dopolni tako, da se glasi:
26. december, dan samostojnosti in enotnosti..
Na koncu drugega odstavka se pika nadomesti z vejico
in doda besedilo: razen praznikov zdruitev prekmurskih
Slovencev z matinim narodom, vrnitev Primorske k matini
domovini in dan Rudolfa Maistra, ki niso dela prosti dnevi..
2. len
Ta zakon zane veljati naslednji dan po objavi v Urad-
nem listu Republike Slovenije.
t. 001-07/89-2/37
Ljubljana, dne 29. septembra 2005
EPA 252-IV
Predsednik
Dravnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
3889. Zakon o spremembah Zakona o Bloudkovih
priznanjih (ZBloP-A)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. lena
in prvega odstavka 91. lena Ustave Republike Slovenije
izdajam
UKAZ
o razglasitvi Zakona o spremembah Zakona o
Bloudkovih priznanjih (ZBloP-A)
Razglaam Zakon o spremembah Zakona o Bloudkovih
priznanjih (ZBloP-A), ki ga je sprejel Dravni zbor Republike
Slovenije na seji 29. septembra 2005.
t. 001-22-83/05
Ljubljana, 7. oktober 2005
dr. Janez Drnovek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
ZAKON
O SPREMEMBAH ZAKONA O BLOUDKOVIH
PRIZNANJIH (ZBloP-A)
1. len
V Zakonu o Bloudkovih priznanjih (Uradni list RS, t.
56/94) se v prvem odstavku 8. lena prvi stavek spremeni
tako, da se glasi:
Nain dela odbora se uredi s pravilnikom, ki ga izda
minister, pristojen za port..
Drugi odstavek se rta.
2. len
10. len se spremeni tako, da se glasi:
Uradni list Republike Slovenije t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9291

10. len e je druba iz prejnjih alinei e postala plailno

Bloudkova priznanja se slovesno podeljujejo vsako leto nesposobna ali e izpolnjuje pogoje za uvedbo postopkov v
ob obletnici rojstva Stanka Bloudka.. zvezi z insolventnostjo..

3. len 2. len
Bloudkove nagrade, ki bodo podeljene v skladu z raz- V prvem odstavku 3. lena se tretja alinea rta.
pisom, objavljenim v Uradnem listu RS, t. 56/05 z dne 10. 6. Dodata se nova etrti in peti odstavek, ki se glasita:
2005, se podelijo ob obletnici rojstva Stanka Bloudka. Raz- Dravna pomo ni namenjena za nanciranje novih
pisni rok se podalja do 31. 12. 2005, razpisni postopki pa se investicij, ki niso bistvenega pomena za obnovo sposobnosti
zakljuijo v skladu z dolobami Pravilnika o delu Odbora za drube za preivetje.
podeljevanje Bloudkovih priznanj (Uradni list RS, t. 46/98). Gospodarska druba v teavah po tem zakonu, v kateri
kapitalski dele Republike Slovenije presega 25%, ne more
4. len prejeti dravnih porotev in posojil..
Minister, pristojen za olstvo, izda pravilnik iz 1. lena tega
zakona v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega zakona. 3. len
V prvem odstavku 4. lena se doda nova esta alinea,
5. len ki se glasi:
Ta zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v Urad- izravnalne ukrepe, s katerimi se zmanjujejo kodljivi
nem listu Republike Slovenije. uinki dodeljene dravne pomoi na pogoje poslovanja in
prepreujejo motnje konkurence na trgu..
t. 091-02/92-2/3
Ljubljana, dne 29. septembra 2005 4. len
EPA 305-IV Tretji odstavek 5. lena se spremeni tako, da se glasi:
Novo nastale drube so za namene tega zakona dru-
Predsednik be, ki poslujejo nepretrgoma manj kot tri leta..
Dravnega zbora
Republike Slovenije 5. len
France Cukjati, dr. med., l.r. Besedilo 7. lena se spremeni tako, da se glasi:
Dravna pomo je enkratna pomo, ki se v skladu z
dolobami tega zakona dodeli po naelu 'enkrat in zadnji'.
Viina dravne pomoi posamezni drubi v teavah ne
3890. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona sme presegati zneska 10 milijonov EVR v tolarski protivred-
o pomoi za reevanje in prestrukturiranje nosti.
gospodarskih drub v teavah (ZPRPGDT-A) Ponovna dravna pomo po tem zakonu je mona
po obdobju desetih let od zakljuenega prestrukturiranja
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. lena oziroma od prvega izplaila dravne pomoi. Izjemoma se
in prvega odstavka 91. lena Ustave Republike Slovenije dravna pomo lahko ponovno podeli pred potekom desetih
izdajam let v naslednjih primerih:
1. e dodelitev pomoi za prestrukturiranje sledi do-
UKAZ delitvi pomoi za reevanje kot del enotnega ukrepa za
prestrukturiranje;
o razglasitvi Zakona o spremembah in 2. e je bila v skladu s tem zakonom dodeljena pomo
dopolnitvah Zakona o pomoi za reevanje in za reevanje in tej pomoi ni sledila pomo za prestrukturi-
prestrukturiranje gospodarskih drub v teavah ranje ter sta izpolnjena naslednja pogoja:
(ZPRPGDT-A) a) da je bila e dodeljena dravna pomo za reevanje
zadostna za preivetje drube v daljem obdobju in
Razglaam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zako- b) je nova dravna pomo potrebna zaradi nastopa
na o pomoi za reevanje in prestrukturiranje gospodarskih nepredvidljivih okoliin, na katere druba ni imela vpliva,
drub v teavah (ZPRPGDT-A), ki ga je sprejel Dravni zbor vendar ne prej kot po preteku petih let od prvega nakazila
Republike Slovenije na seji 29. septembra 2005. dravne pomoi;
3. v izjemnih in nepredvidljivih okoliinah, za katere
t. 001-22-85/05
druba ni odgovorna.
Ljubljana, 7. oktober 2005
Za ponovno dravno pomo je treba predhodno pridobiti
dr. Janez Drnovek l.r. odobritev Evropske komisije..
Predsednik
6. len
Republike Slovenije
Besedilo 8. lena se spremeni, tako da se glasi.
Dravno pomo veliki drubi lahko Vlada Republike
ZAKON Slovenije odobri ele, ko po posamini priglasitvi Evropski
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH komisiji prejme njeno odobritev dodelitve dravne pomoi.
ZAKONA O POMOI ZA REEVANJE IN Program prestrukturiranja se lahko med izvajanjem
PRESTRUKTURIRANJE GOSPODARSKIH spremeni samo na podlagi potrditve Evropske komisije. Pri-
DRUB V TEAVAH (ZPRPGDT-A) glasitev za odobritev sprememb programa prestrukturiranja
pripravi ministrstvo, pristojno za dejavnost, ki jo opravlja
1. len druba (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo) in dru-
V Zakonu o pomoi za reevanje in prestrukturiranje ba v teavah, ki prosi za spremembo programa prestruktu-
gospodarskih drub v teavah (Uradni list RS, t. 110/02) riranja.
se v drugem odstavku 2. lena doda nova tretja alinea, ki Za male in srednje velike drube programe prestrukturi-
se glasi: ranja potrjuje vlada in jih posreduje Evropski komisiji..
Stran 9292 / t. 91 / 14. 10. 2005
7. len
V 10. lenu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:
Pomo za reevanje je:
zaasna in povratna pomo;
pomo, katere osnovni cilj je, da ostane druba v
teavah pri ivljenju v obdobju, ki je potrebno za izdelavo
programa prestrukturiranja;
namenjena za odpravljanje likvidnostne krize in pla-
ilne nesposobnosti;
pomo, ki se dodeljuje za obdobje, ki ni dalje od est
mesecev;
omejena na najnijo potrebno vsoto;
utemeljena z resnimi socialnimi teavami in ne sme
imeti neupravienih kodljivih uinkov prelivanja na druge
drave lanice Evropskih skupnosti;
pomo, ki se dodeljuje tudi za nujne ukrepe strukturne
narave, ki zahtevajo takojnje ukrepanje;
pomo, ki ne more biti dodeljena za nanno pre-
strukturiranje..
Dosedanji prvi odstavek postane drugi odstavek.
8. len
V 11. lenu se v drugi alinei tevilka 12 nadomesti s
tevilko 6, beseda zadnjega pa z besedo prvega.
9. len
V 13. lenu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:
Pomo za prestrukturiranje prejme druba na osnovi
veljavne sheme dravne pomoi oziroma po potrditvi indivi-
dualne pomoi na osnovi programa prestrukturiranja s strani
Evropske komisije z namenom obnove dolgorone sposo-
bnosti preivetja..
Dosedanji prvi odstavek postane drugi odstavek.
Za dosedanjim drugim odstavkom, ki postane tretji od-
stavek, se doda nov etrti odstavek, ki se glasi:
V programu prestrukturiranja morajo drube zagotoviti
ustrezno viino lastnih sredstev, in sicer:
v primeru majhnih drub vsaj 25%
v primeru srednje velikih drub vsaj 40%
v primeru velikih drub vsaj 50%..
10. len
Besedilo 17. lena se spremeni, tako da se glasi:
Porotva Republike Slovenije po tem zakonu se lahko
dajejo za celoten znesek kredita ali za ustrezen del kredita.
Obrestne mere in stroki kreditov, za katere se daje
porotvo, morajo biti enake obrestnim meram in strokom
istovrstnih kreditov, s katerimi se zadoluje Republika Slo-
venija.
Porotva morajo biti ustrezno zavarovana s primernim
zavarovanjem..
11. len
V 18. lenu se v drugi alinei besedilo z namenom, da
se povea varnost kredita rta.
Doda se nova etrta alinea, ki se glasi:
za obveznost tistih kreditojemalcev, ki imajo do dra-
ve neporavnane zapadle obveznosti..
12. len
Naslov podpoglavja 5. Kapitalske nalobe se rta,
besedilo 19. lena pa se spremeni tako, da se glasi:
Natanneje pogoje in postopke izdaje porotev po
tem zakonu in obliko ter vrsto zavarovanj doloi vlada z
uredbo..
13. len
Naslov podpoglavja 6. Odlog pri plailu davkov in pri-
spevkov in 20. len se rtata.
Uradni list Republike Slovenije
14. len
V 21. lenu se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
V vlogi za dodelitev pomoi je potrebno navesti ali je
druba v preteklosti e prejela pomo za reevanje oziroma
prestrukturiranje..
15. len
Za 22. lenom se doda nov 22.a len, ki se glasi:
22.a len
Pristojno ministrstvo je dolno stalno preverjati izvajanje
programa prestrukturiranja. Nain preverjanja izvajanja in
nadzora nad izvajanjem programa prestrukturiranja doloi
vlada z uredbo..
PREHODNE IN KONNE DOLOBE
16. len
Vloge drub v teavah, ki menijo, da izpolnjujejo pogoje
za dodelitev dravne pomoi in ki so v postopku, se obravna-
vajo in zakljuijo po tem zakonu.
17. len
Vlada mora v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona
uskladiti Uredbo o kazalnikih, vsebini programa prestruktu-
riranja in vodenju evidenc o dodeljenih dravnih pomoeh
gospodarskim drubam v teavah (Uradni list RS, t. 18/03)
z dolobami tega zakona.
18. len
Vlada mora izdati podzakonski akt iz 12. in 15. lena tega
zakona v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona.
19. len
Ta zakon zane veljati naslednji dan po objavi v Urad-
nem listu Republike Slovenije.
t. 411-05/02-21/6
Ljubljana, dne 29. septembra 2005
EPA 354-IV
Predsednik
Dravnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
MINISTRSTVA
3891. Pravilnik o pogojih oploditvene sposobnosti
semena domaih ivali
Na podlagi tretjega odstavka 37. lena, 39. lena ter
prvega odstavka 77. lena za izvajanje drugega odstavka
41. lena Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, t. 33/01,
110/02 ZGO-1, 45/04 ZdZPKG in 62/04 odl. US) izdaja
ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRAVILNIK
o pogojih oploditvene sposobnosti semena
domaih ivali
1. len
(vsebina pravilnika)
(1) Ta pravilnik doloa pogoje oploditvene sposobnosti
semena domaih ivali za potrebe osemenjevanja in na-
Uradni list Republike Slovenije
ravnega pripusta; veterinarske ukrepe, ki jih morajo izvajati
osemenjevalna sredia, center za skladienje in distribu-
cijo semena, vzrejalia plemenjakov in reje plemenjakov;
oznaevanje osemenjevalnih doz, nadzor nad pridobivanjem,
skladienjem in distribucijo ivalskega semena, vodenje
predpisane evidence, obliko obrazcev za osemenjevanje,
nain poroanja ter nadzor nad izvajalci osemenjevanja.
(2) Pravilnik se nanaa na goveda, praie, konje, koze
in ovce.
2. len
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji po-
men:
1. plemenjak je ocenjen, odbran in priznan samec, ki iz-
polnjuje predpisane veterinarske in zootehnike pogoje glede
zdravstvenega stanja in minimalne oploditvene sposobnosti,
ni prenaalec dednih ter konstitucijskih napak in izpolnjuje
pogoje iz potrjenega rejskega programa;
2. osemenjevalno sredie je odobren in nadzorovan
obrat, v katerem se zbira in pridobiva seme za umetno ose-
menjevanje domaih ivali;
3. center za skladienje in distribucijo semena (v na-
daljnjem besedilu: center) je odobren in nadzorovan obrat,
v katerem se skladii seme za uporabo pri umetnem ose-
menjevanju domaih ivali;
4. veterinar osemenjevalnega sredia je veterinar ve-
terinarske ambulante osemenjevalnega sredia oziroma
centra, ki je odgovoren za delo ter stalno kontrolo v skladu
s tem pravilnikom;
5. pripustna postaja je kmetijsko gospodarstvo, kjer
redijo plemenjake za razmnoevanje in z njimi opravljajo
pripuanje plemenic, ki so vpisane v registre tega in drugih
kmetijskih gospodarstev;
6. testna postaja je odobrena organizacija za merjenje
lastnosti domaih ivali za potrebe selekcijskih programov in
za potrebe primerjalnih testov ter za vzrejo plemenjakov;
7. ivalsko seme (v nadaljnjem besedilu: seme) je pri-
pravljen oziroma razreden ejakulat plemenjaka v svei ali
konzervirani obliki;
8. serija semena so osemenjevalne doze, pripravljene iz
ejakulata istega plemenjaka in pridobljene istega dne;
9. osemenjevalna doza je pripravljen oziroma razreden
ejakulat plemenjaka v svei ali konzervirani obliki, ki vsebuje
predpisano tevilo za oploditev sposobnih semenic za en-
kratno osemenitev;
10. distribucija je kakrenkoli komercialni premik oziro-
ma prevoz semena med osemenjevalnimi sredii, centri in
izvajalci osemenjevanja v Republiki Sloveniji;
11. poiljka semena je ena ali ve serij semena, za
katero je izdano eno veterinarsko sprievalo, se nahaja na
istem prevoznem sredstvu, izvira z istega mesta izvora in je
namenjena na isto namembno mesto.
3. len
(popoln pregled oploditvene sposobnosti)
(1) Preden se ivali prvi vkljuijo med plemenjake v
osemenjevalno sredie ali naravni pripust, mora imetnik
ivali zagotoviti popoln pregled njihove oploditvene sposo-
bnosti. Pri plemenjakih v vzrejaliu in testnih postajah opravi
pregled Nacionalni veterinarski intitut (v nadaljnjem bese-
dilu: NVI).
(2) Popoln pregled oploditvene sposobnosti plemenjaka
obsega:
klinini pregled ivali (temperament, kondicija, more-
bitne konstitucijske napake, pregled spolnih organov, libido
in obnaanje pri paritvi);
ugotavljanje sposobnosti za pridobivanje semena;
makroskopsko oceno semena (koliina, barva, konzi-
stenca, vonj in pH);
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9293
mikroskopsko oceno semena pregledane ivali (oce-
na valovanja semena pri plemenjaku, ovnu in kozlu, dele
gibljivih, progresivno gibljivih, normalnih in ivih semenic,
pokodovanih akrosomov ter skupno tevilo progresivno gib-
ljivih in morfoloko normalnih semenic v ejakulatu);
ugotavljanje sposobnosti semena za konzerviranje v
tekoem stanju in za globoko zamrzovanje pri plemenjakih,
predvidenih za osemenjevanje;
mikrobioloko preiskavo semena pregledane ivali
glede na zdravstveno ustreznost in tuje primesi (dlaka, urin,
aganje, eritrociti, kri, delci stelje itd.).
4. len
(minimalni pogoji za oploditveno sposobnost)
(1) ivalski ejakulat in seme plemenjakov, namenjenih
za osemenjevanje ali naravni pripust, morata po svojih bio-
kemijskih, biozikalnih in morfolokih lastnostih izpolnjevati
minimalne pogoje za oploditveno sposobnost, razvidne iz
Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) V laboratoriju veterinarske ambulante osemenjeval-
nega sredia mora biti vsak ejakulat pred nadaljnjo obdela-
vo makroskopsko in mikroskopsko pregledan. Makroskopski
pregled semena obsega koliino, barvo, konzistenco in vonj.
Mikroskopski pregled semena pa obsega valovanje semena,
gibljivost semenic, prisotnost primesi in gostoto semena.
(3) Pred pripravo doz za osemenjevanje morata biti
ocenjena tevilo ter dele progresivno gibljivih in morfoloko
normalnih semenic.
5. len
(1) Globoko zamrznjeno seme (v nadaljnjem besedilu:
zamrznjeno seme) mora biti pred skladienjem 30 dni v
izolaciji v izolacijskih prostorih osemenjevalnega sredia
ali centra.
(2) Zamrznjeno seme mora biti skladieno v osemenje-
valnem srediu ali centru tako, da je mogoe naknadno od-
vzeti vzorce semena iste serije, oziroma skladieno loeno
po posameznih serijah do dokonne kontrole.
(3) Vzorec zamrznjenega semena, namenjenega za
preiskavo, se od odvzema do preiskave hrani v tekoem
duiku.
(4) V asu, ko je seme v izolaciji, se za vsako serijo se-
mena opravijo preiskave naslednjih parametrov oploditvene
ustreznosti:
stanja embalae,
delea progresivno gibljivih semenic po odtajanju,
delea progresivno gibljivih semenic, po rezisten-
nem testu,
tevila gibljivih semenic v dozi za osemenitev,
skupnega delea morfoloko spremenjenih semen-
ic.
(5) Vzorenje semena za preiskave iz prejnjega od-
stavka opravi veterinar osemenjevalnega sredia ali centra,
preiskave pa opravi imenovani laboratorij.
(6) e veterinar osemenjevalnega sredia pri pregledu
sveega ali razredenega semena ugotovi, da seme ne izpol-
njuje minimalnih oploditvenih pogojev, mora taken ejakulat
uniiti.
(7) e se pri pregledu odtajanega semena pred uskla-
dienjem ugotovi, da seme ne izpolnjuje minimalnih oplo-
ditvenih pogojev, mora veterinar osemenjevalnega sredia
uniiti celotno serijo globoko zamrznjenega semena takega
plemenjaka.
(8) Kadar se pri pregledu parametrov oploditvene spo-
sobnosti semena ugotovi odstopanje od parametrov, navede-
nih v etrtem odstavku tega lena, ali se ugotovi slaba plod-
nost plemenjaka, VURS odredi, da mora lastnik plemenjaka
zagotoviti popoln pregled njegove oploditvene sposobnosti.
(9) Preglede, vzorenje in preiskave iz tega lena opravi
NVI.
Stran 9294 / t. 91 / 14. 10. 2005
6. len
(oznaevanje semena)
(1) Po odvzemu morajo biti ejakulati oznaeni na pred-
pisan nain.
(2) Pred skladienjem oziroma distribucijo semena
mora biti embalaa, v kateri se hrani seme, jasno in trajno
oznaena, tako da je mogoe brez teav ugotoviti datum
zbiranja semena, pasmo in identikacijo ivali-donorja ter
tevilko odobritve osemenjevalnega sredia ali centra.
(3) Oznaba embalae mora vsebovati tevilko odo-
britve osemenjevalnega sredia, evidenno tevilko ivali,
ime in pasmo plemenjaka ter tevilko serije oziroma datum
odvzema semena.
(4) Oznaba za svee seme mora poleg oznak iz prej-
njega odstavka vsebovati tudi rok uporabe semena.
7. len
(evidence)
(1) Veterinarske organizacije in imetniki ivali, ki oprav-
ljajo osemenjevanje (v nadaljnjem besedilu: izvajalec osem-
enjevanja), morajo voditi evidenco z lastno zbirko podatkov
o opravljenih storitvah in o tem poroati v skladu s tem
pravilnikom. Za njih lahko raunalniko obdelavo in evidenco
podatkov vodi veterinarska ambulanta sama, osemenjevalno
sredie oziroma center, s katerim ima izvajalec osemenje-
vanja ivali sklenjeno pogodbo o sodelovanju.
(2) Izvajalec osemenjevanja mora o opravljeni storit-
vi stranki izdati potrdila o osemenitvi, ponovni osemenitvi,
pregledu na brejost in zdravljenju na predpisanih obrazcih.
tevilka na posameznem obrazcu mora biti neponovljiva. Za
vnesene podatke o ivali so uporabni samo osnovni podatki
iz potnega ali rodovnikega lista, veterinarskega sprievala
ali iz obrazca o osemenitvi, ko je bila ival prvi osemenjena.
Podatki morajo biti pravilno in itljivo vneseni v vse rubrike
obrazcev.
(3) Obrazci potrdila o osemenitvi in potrdila o ponovni
osemenitvi, pregledu in zdravljenju govedi za poroanje so
kot Prilogi 2 in 3 sestavni deli tega pravilnika.
(4) Obrazci so natisnjeni v treh kopijah, od katerih po
eno prejmejo stranka, osemenjevalno sredie ali center in
izvajalec osemenjevanja.
(5) Obrazci potrdil za osemenjevanje oziroma naravni
pripust ostalih vrst domaih ivali so objavljeni v prilogah
pravilnikov, ki urejajo zootehnike pogoje za odobritev in pri-
znanje organizacij za posamezne vrste ivali.
(6) Potrdila morajo uporabniki hraniti najmanj 3 leta.
8. len
(poroanje)
(1) Podatki, ki jih vsebujejo izdana potrdila, se morajo
meseno raunalniko evidentirati e pri izvajalcu osem-
enjevanja, ki jih potem meseno poilja v elektronski obliki
enoti NVI, in sicer do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, ta
pa podatke zbere, jih obdela ter sproti spremlja in analizira
plodnost domaih ivali.
(2) Enota NVI do 20. dne v mesecu polje obdelane
rezultate plodnosti obmonemu uradu VURS in vodji eno-
te za reprodukcijo in genetiko pri NVI. Enota NVI je dolna
opozoriti obmoni urad VURS o nepravilnostih pri izvajanju
osemenjevanja in poroanju izvajalcev osemenjevanja in
lastnikov oziroma rejcev plemenjakov v naravnem pripustu.
(3) Vodja enote za reprodukcijo in genetiko pri NVI do
25. dne v mesecu za pretekli mesec zbrane rezultate o plod-
nosti s komentarjem za celotno Republiko Slovenijo posre-
duje glavnemu uradu VURS, ta pa ministrstvu, pristojnemu
za veterinarstvo in ivinorejo.
Uradni list Republike Slovenije
(4) Kopijo potrdila o osemenitvi in ponovni osemenitvi
mora izvajalec osemenjevanja poslati osemenjevalnemu sre-
diu ali centru do 10. dne v mesecu.
(5) Imetnik plemenjaka mora prav tako voditi predpisa-
no evidenco pripustov in vsake tiri mesece poslati po eno
kopijo potrdila o pripustu in ponovnem pripustu enoti NVI ter
priznani rejski organizaciji v skladu s predpisi o ivinoreji.
(6) Imetnik plemenskega merjasca, ki ima v lasti ali v
reji 10 ali ve plemenskih svinj, mora poslati kopijo dnevnika
pripustov. Dnevnik pripustov je dolan voditi na obrazcu, ki
je kot Priloga 4 sestavni del tega pravilnika.
9. len
(ostale obveznosti)
Veterinarska organizacija s koncesijo mora redno:
nadzirati delo svojih delavcev, ki izvajajo osemenje-
vanje;
opravljati pregled kontejnerjev in nivo duika v kon-
tejnerjih za seme;
kontrolirati higiensko ustreznost opreme za osem-
enjevanje;
voditi evidenco osemenjevanja;
analizirati rezultate osemenjevanja;
ugotavljati vzroke plodnostnih motenj in skrbeti za
boljo plodnost.
10. len
(nadzor)
(1) Nadzor nad izvajanjem dolob tega pravilnika izva-
jajo uradni veterinarji v odobrenih osemenjevalnih srediih
in centrih ter pri izvajalcih osemenjevanja najmanj dvakrat
letno, v vzrejaliih, testnih ter pripustnih postajah pa vsaj
enkrat letno.
(2) e uradni veterinar ugotovi pomanjkljivosti ali nepra-
vilnosti, z odlobo naloi odpravo pomanjkljivosti in zaasno
prepove opravljanje dejavnosti.
11. len
(veterinarski nadzor)
(1) Uradni veterinarji morajo najmanj dvakrat letno opra-
viti nadzor dela osemenjevalnih sredi in centrov ter vseh
izvajalcev osemenjevanja.
(2) V osemenjevalnem srediu ali centru se morajo
pri nadzoru pregledati evidence in higienska ustreznost ob-
jektov, prostorov ter opreme za pridobivanje semena, pred-
pisane s pravilnikom, ki ureja pogoje za odobritev in nadzor
osemenjevalnih sredi za pridobivanje, skladienje in pro-
met z ivalskim semenom.
(3) V okviru nadzora iz prvega odstavka tega lena
opravijo uradni veterinarji vsaj enkrat letno nadzor v sodelo-
vanju z NVI ob rednem izvajanju rutinskih in diagnostinih
preiskav, ki jih je treba opraviti pri vseh plemenjakih v odo-
brenem osemenjevalnem srediu ali centru.
(4) Pri nadzoru izvajalcev osemenjevanja morajo uradni
veterinarji preveriti in pregledati:
higiensko ustreznost opreme za osemenjevanje;
nivo duika v kontejnerju;
predpisano evidenco o osemenjevanju (ali so pravilno
in v vseh rubrikah izpolnjena potrdila o osemenitvah);
analizirati rezultate osemenjevanja ob prejetih me-
senih poroilih.
12. len
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pra-
vilnik o zdravstveni ustreznosti in sistematinih preiskavah
plemenskih ivali, ivalskega semena, jajnih celic in zarod-
kov (Uradni list RS, t. 49/97, 24/99, 42/99, 59/99, 42/00,
7/01, 18/02 Ziv, 94/03, 5/04 in 36/04).
Uradni list Republike Slovenije
13. len
(veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik zane veljati petnajsti dan po objavi v Urad-
nem listu RS.
t. 323-464/2005
Ljubljana, dne 15. septembra 2005
EVA 2005-2311-0071
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
MINIMALNI POGOJI ZA OPLODITVENO SPOSOBNOST SEMENA
A) BIK
a) Oploditvena sposobnost ejakulata za pripravo oseme-
njevalnih doz in za uporabo pri naravnem pripustu:
volumen: 2 ml,
barva: slonokoena, rumenkasta, mlena,
konzistenca: kot mleko,
vonj: vrstnospecien,
progresivna gibljivost semenic: 65%,
gostota: > 0,5 milijona semenic v mm3,
valovanje: dobro,
pH: 6,5 do 7,0,
dele morfoloko spremenjenih semenic: do 20%,
skupno tevilo bakterij do 5000 CFU/ml;
b) oploditvena sposobnost razredenega semena:
progresivna gibljivost semenic: vsaj 70%,
dele morfoloko spremenjenih semenic: do 20%,
tevilo progresivno gibljivih in morfoloko normalnih
semenic v dozi sveega semena: vsaj 5 milijonov,
skupno tevilo bakterij do 500 CFU/ml;
c) oploditvena sposobnost semena po odtajanju:
progresivna gibljivost semenic: vsaj 50%,
dele morfoloko spremenjenih semenic: do 30%,
progresivna gibljivost po rezistennem testu: vsaj
40%,
tevilo progresivno gibljivih in morfoloko normalnih
semenic v dozi po odtajanju: vsaj 10 milijonov,
skupno tevilo bakterij: do 500 CFU/ml.
B) MERJASEC
a) Oploditvena sposobnost ejakulata za pripravo oseme-
njevalnih doz in za uporabo pri naravnem pripustu:
volumen: 100 ml,
barva: mleno bela,
konzistenca: kot mleko,
vonj: vrstnospecien,
progresivna gibljivost semenic: vsaj 60%,
odstopanje v gibljivosti: 10 do 20%,
dele mrtvih semenic: do 20%,
dele patoloko spremenjenih semenic: do 20%,
gostota: 0,1 milijona semenic v mm3,
pH: 7,2 do 7,4;
b) oploditvena sposobnost razredenega semena:
progresivna gibljivost semenic: vsaj 60%,
tevilo progresivno gibljivih in morfoloko normalnih
semenic v dozi za osemenitev: 3 milijarde;
c) oploditvena sposobnost semena po odtajanju:
volumen: 50 ml,
tevilo progresivno gibljivih in morfoloko normalnih
semenic v dozi za osemenitev: 3 milijarde.
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9295
Marija Lukai l.r.
Ministrica
PRILOGA 1
C) REBEC
a) Oploditvena sposobnost ejakulata za pripravo oseme-
njevalnih doz in za uporabo pri naravnem pripustu:
volumen: 50 ml,
volumen brez sluzi: vsaj 25 ml,
barva: sivobela,
konzistenca: vrstnospecina,
vonj: vrstnospecien,
pH: 7,3 do 7,8,
progresivna gibljivost semenic: vsaj 60% (odvisno od
paritvene sezone in starosti plemenjaka),
odstopanja v gibanju: 10 do 20%,
dele mrtvih semenic: do 25%,
gostota: 0,1 milijona semenic v mm3,
dele patolokih semenic: do 30% (odvisno od parit-
vene sezone in starosti plemenjaka),
skupno tevilo semenic v ejakulatu: vsaj 2 milijardi,
od tega vsaj 1 milijarda progresivno gibljivih;
b) oploditvena sposobnost razredenega semena:
progresivna gibljivost semenic: vsaj 60%,
tevilo progresivno gibljivih in morfoloko normalnih
semenic v dozi za osemenitev: vsaj 500 milijonov;
c) oploditvena sposobnost semena po odtajanju:
progresivna gibljivost semenic: vsaj 40%,
tevilo progresivno gibljivih in morfoloko normalnih
semenic v dozi za osemenitev: vsaj 500 milijonov.
D) OVEN IN KOZEL
a) Oploditvena sposobnost ejakulata za pripravo oseme-
njevalnih doz in za uporabo pri naravnem pripustu:
volumen: 0,5 ml,
barva: slonokoena,
konzistenca: kot smetana,
vonj: vrstnospecien,
pH: 6,0 do 7,0,
valovanje: dobro,
progresivna gibljivost semenic: do 70% (odvisno od
paritvene sezone in starosti plemenjaka),
odstopanja v gibljivosti: 10 do 20%,
dele mrtvih semenic: do 20%,
gostota: 1 milijon semenic v mm3,
dele patolokih semenic: do 20%;
b) oploditvena sposobnost razredenega semena:
progresivna gibljivost semenic: vsaj 70%,
tevilo progresivno gibljivih semenic v dozi za oseme-
nitev: 70 do 100 milijonov;
c) oploditvena sposobnost semena po odtajanju:
tevilo progresivno gibljivih semenic v dozi za oseme-
nitev 200 milijonov.
Stran 9296 / t. 91 / 14. 10. 2005 Uradni list Republike Slovenije

PRILOGA 2
PRILOGA 2

POTRDILO O OSEMENITVI GOVEDA

Uradni list Republike Slovenije t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9297

PRILOGA 3
PRILOGA 3

POTRDILO O PONOVNI OSEMENITVI, PREGLEDU

IN ZDRAVLJENJU GOVEDA
 Stran

PRILOGA 4
9298 /
t.

DNEVNIK PRIPUSTOV
t. 000000

Rejec: ifra rejca:

Datum Uesna Pas- Odst. U. tev. Pas. Aplik.

Zap. t. Hlev Boks Pregon. Obn. Osem. Opombe
pripusta tevilka ma mlad. merjasca merj. sem.
91 / 14. 10. 2005

Podpis rejca:
Uradni list Republike Slovenije

PRILOGA 4
Uradni list Republike Slovenije
3892. Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje,
prepreevanje in zatiranje tuberkuloze
pri govedu (Tuberculosis)
Na podlagi etrtega odstavka 13. lena, etrtega od-
stavka 14. lena in drugega odstavka 15. lena Zakona o
veterinarstvu (Uradni list RS, t. 33/01, 110/02 ZGO-1,
45/04 ZdZPKG in 62/04 odl. US) izdaja ministrica za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRAVILNIK
o ukrepih za ugotavljanje, prepreevanje in
zatiranje tuberkuloze pri govedu (Tuberculosis)
1. len
(splona doloba)
Ta pravilnik doloa ukrepe za ugotavljanje, prepreeva-
nje in zatiranje tuberkuloze (v nadaljnjem besedilu: TBC) pri
govedu, ki jo povzroata Mycobacterium bovis in Mycobac-
terium caprae.
2. len
(obveanje, poroanje in prijavljanje)
Obveanje, poroanje in prijavljanje TBC poteka v
skladu s pravilnikom, ki ureja kune bolezni ivali.
3. len
(sum)
(1) Na TBC se sumi, e:
se pri ivalih s pogostim kaljanjem ugotovita hujanje
in oteklost otipljivih bezgavk;
se na organih zaklanih ali poginjenih ivali najdejo
granulomatozne ali druge spremembe, na podlagi katerih se
lahko sumi na TBC;
je bila pri ivalih ugotovljena sumljiva ali pozitivna
reakcija na intradermalni tuberkulinski test; intradermalni tu-
berkulinski test in presoja rezultatov se opravita v skladu s
pravilnikom, ki ureja kune bolezni ivali;
so bile ivali v kontaktu z ljudmi ali ivalmi, za katere
se sumi, da so okueni ali so oboleli za TBC;
se ivali nahajajo na gospodarstvu, kjer je bila ugo-
tovljena TBC.
(2) Uradni veterinar uvede nadzor sumljivega gospo-
darstva in:
opravi epizootioloko poizvedovanje,
zagotovi izvedbo potrebnih laboratorijskih preiskav,
do potrditve ali izkljuitve bolezni zaasno razveljavi
status rede, uradno proste TBC.
(3) Uradni veterinar na sumljivem gospodarstvu odredi
naslednje ukrepe:
prepoved premikov z gospodarstva in na gospodar-
stvo, razen prometa v klavnico za zakol pod uradnim nad-
zorom,
zakol ivali, ki so na intradermalni tuberkulinski test
reagirale pozitivno, pod uradnim nadzorom,
osamitev vseh ivali, pri katerih obstaja sum na TBC;
mleko teh ivali se lahko po predhodni toplotni obdelavi upo-
rabi za prehrano drugih ivali na gospodarstvu; mleko ostalih
ivali se lahko uporabi za prehrano ljudi, e je bilo v mlekarni
toplotno obdelano vsaj pri temperaturi pasterizacije in pod
uradnim nadzorom,
postavitev razkuevalnih barier na izhodu in vhodu
na gospodarstvo in v posamezne objekte, kjer se nahaja
govedo.
(4) Uradni veterinar na klavnici mora pri zakolu ivali,
ki so na intradermalni tuberkulinski test reagirale pozitivno
ali e se na TBC posumi na podlagi klininih znakov ali pri
pregledu ivali po zakolu, zagotoviti, da se opravijo potrebne
laboratorijske preiskave. Po pregledu organov ter pripadajo-
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9299
ih bezgavk mora uradni veterinar v laboratorijsko preiskavo
poslati spremenjene dele parenhimatoznih organov (pljua,
jetra, vranica itd.) in patoloko spremenjene bezgavke. V
primeru, da se na trupu in organih ne najdejo nobene spre-
membe, se v laboratorijsko preiskavo poljejo vzorec jeter ter
retrofaringealne, bronhialne, mediastinalne, supramamarne,
mandibularne in mezenterialne bezgavke.
(5) Zdravstvena ustreznost mesa iz prejnjega odstav-
ka se oceni v skladu s predpisi, ki urejajo proizvodnjo ivil
ivalskega izvora.
(6) Ukrepi ostanejo v veljavi, dokler sum na TBC ni izklju-
en. Sum je izkljuen, e so rezultati preiskav negativni. V tem
primeru se status rede povrne po uradni dolnosti ob upote-
vanju pogojev iz pravilnika, ki ureja kune bolezni ivali.
4. len
(potrditev)
(1) TBC govedi je potrjena, e se izolira povzroitelj.
(2) Po potrditvi bolezni uradni veterinar na okuenem
gospodarstvu:
odvzame status rede, uradno proste TBC,
popie vse ivali, pri katerih je bila bolezen potrjena,
ivali, ki niso negativno reagirale pri preiskavi iz prejnje
alinee, ter ivali, za katere se na podlagi epizootiolokih po-
datkov presodi, da bi lahko bile okuene.
(3) Uradni veterinar na okuenem gospodarstvu poleg
ukrepov iz prejnjega lena odredi e naslednje ukrepe:
a) imetniku ivali:
osamitev vseh ivali, pri katerih je bila bolezen potrje-
na, ivali, ki niso negativno reagirale na intradermalni tuber-
kulinski test, ter ivali, za katere se na podlagi epizootiolokih
podatkov presodi, da bi lahko bile okuene,
zakol ivali iz prejnje alinee v roku 30 dni od preje-
ma rezultatov opravljenih preiskav pod uradnim nadzorom;
zdravstvena ustreznost mesa se oceni v skladu s predpisi, ki
urejajo proizvodno ivil ivalskega izvora,
prepoved prometa s proizvodi oziroma izdelki od go-
vedi z okuenega gospodarstva,
prepoved odvaanja krme in gnoja z okuenega go-
spodarstva; gnoj iz vseh objektov, kjer je nastanjeno govedo,
je treba uskladiiti na mestu, kjer je onemogoen dostop
dovzetnim ivalim; gnoj je treba razkuiti in ga uskladiiti
za vsaj tri mesece. Razkuevanje ni potrebno, e je gnoj
prekrit s plastjo neokuenega gnoja ali zemlje. Prav tako je
potrebno razkuevanje gnojevke, e ta ni bila odstranjena
hkrati z gnojem,
ienje in razkuevanje v skladu s 5. lenom tega
pravilnika,
druge ukrepe za sanacijo okuenega gospodarstva;
b) veterinarski organizaciji, da opravi intradermalni tu-
berkulinski test vseh govedi na gospodarstvu v skladu s
pravilnikom, ki ureja kune bolezni ivali.
(4) V primeru ivali, ki na intradermalni tuberkulinski test
niso reagirale negativno, niso pa kazale nobenih klininih
znakov, lahko uradni veterinar dovoli odstopanje od roka iz
druge alinee toke a) prejnjega odstavka, vendar ne na ve
kot tri mesece, in sicer:
za breje ivali v zadnji tretjini brejosti;
v primeru, ko zaradi premajhne kapacitete klavnice
ivali iz okuene rede ni mogoe zaklati v tem asovnem
obdobju.
5. len
(ienje in razkuevanje)
ienje in razkuevanje prevoznih sredstev, opreme in
drugih predmetov, ki so bili v stiku z okuenimi ivalmi ali ivalmi,
sumljivimi na okubo, izvede na podlagi navodil in pod nadzo-
rom uradnega veterinarja organizacija, ki v skladu s pravilnikom,
ki ureja pogoje za izvajanje veterinarske dejavnosti dezinfekcije,
dezinsekcije in deratizacije, opravlja te dejavnosti.
Stran 9300 / t. 91 / 14. 10. 2005
6. len
(trajanje ukrepov)
Ukrepi na gospodarstvu ostanejo v veljavi do ponovne
pridobitve statusa rede, uradno proste TBC, v skladu s pra-
vilnikom, ki ureja kune bolezni ivali.
7. len
(prenehanje uporabe)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se za govedo pre-
neha uporabljati Navodilo o ukrepih za ugotavljanje, prepre-
evanje in zatiranje tuberkuloze Tuberculosis (Uradni list
RS, t. 10/97 in 33/01 Zvet-1).
8. len
(uveljavitev)
Ta pravilnik zane veljati osmi dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
t. 323-408/2005
Ljubljana, dne 14. septembra 2005
EVA 2005-2311-0088
Marija Lukai l.r.
Ministrica
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
3893. Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje,
prepreevanje in zatiranje bruceloze pri
govedu (Brucellosis)
Na podlagi etrtega odstavka 13. lena, etrtega od-
stavka 14. lena in drugega odstavka 15. lena Zakona o
veterinarstvu (Uradni list RS, t. 33/01, 110/02 ZGO-1,
45/04 ZdZPKG in 62/04 odl. US) izdaja ministrica za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRAVILNIK
o ukrepih za ugotavljanje, prepreevanje in
zatiranje bruceloze pri govedu (Brucellosis)
1. len
(splona doloba)
Ta pravilnik doloa ukrepe za ugotavljanje, prepreeva-
nje in zatiranje bruceloze pri govedu, ki jo povzroajo Brucel-
la abortus, Brucella melitensis in Brucella suis (v nadaljnjem
besedilu: bolezen).
2. len
(obveanje, poroanje in prijavljanje)
Obveanje, poroanje in prijavljanje bolezni poteka v
skladu s pravilnikom, ki ureja kune bolezni ivali.
3. len
(sum)
(1) Na bolezen se sumi, e:
je bila pri ivalih ugotovljena pozitivna ali sumljiva
reakcija s potrditvenim serolokim testom v okviru rednega
monitoringa; potrditveni seroloki test in presoja rezultatov
se opravita v skladu s pravilnikom, ki ureja kune bolezni
ivali;
se pri ivalih pojavijo eden ali ve klininih znakov:
abortusi, zaostale posteljice, vnetja mod in obmodkov, ar-
tritisi, ki bi lahko bili vzrono povezani z ostalimi klininimi
znaki;
Uradni list Republike Slovenije
so ivali prile v stik z ljudmi ali ivalmi, za katere se
na podlagi klininih znakov sumi, da so oboleli za brucelozo,
ali ki so oboleli za brucelozo.
(2) Uradni veterinar uvede nadzor sumljivega gospo-
darstva in:
do potrditve ali izkljuitve bolezni zaasno razveljavi
status rede, uradno proste bruceloze,
prepove promet s prevekovalci, praii in konji z
gospodarstva in na gospodarstvo, razen prometa v klavnico
za zakol pod uradnim nadzorom; zdravstvena ustreznost
mesa se oceni v skladu s predpisi, ki urejajo proizvodnjo ivil
ivalskega izvora,
odredi osamitev ivali, sumljivih na brucelozo; mleko
teh ivali se lahko po predhodni toplotni obdelavi uporabi
za prehrano drugih ivali na gospodarstvu; mleko ostalih
ivali se lahko uporabi za prehrano ljudi, e je bilo v mlekarni
toplotno obdelano vsaj pri temperaturi pasterizacije in pod
uradnim nadzorom,
opravi epizootioloko poizvedovanje,
zagotovi izvedbo potrebnih diagnostinih preiskav,
odredi postavitev razkuevalnih barier na izhodu in
vhodu na gospodarstvo in v posamezne objekte, kjer se na-
haja govedo.
(3) Diagnostine preiskave iz pete alinee prejnjega
odstavka se opravijo:
a) e gre za ivali, ki niso reagirale negativno v potrdit-
venem testu, opravljenem v okviru rednega monitoringa, se
pri teh ivalih opravijo preiskave v skladu s pravilnikom, ki
ureja kune bolezni ivali, in sicer:
e je ival e na voljo za testiranje: ponovni odvzem
krvi za seroloko preiskavo in brucelinski test;
e je bila ival e zaklana ali izloena: dvakratni
odvzem krvi vsem ivalim, starejim od 12 mesecev; prvi
odvzem se opravi 30 dni po izkljuitvi serolokega reaktorja,
naslednji pa 60 dni po prvem odvzemu;
b) e gre za ivali, pri katerih se na podlagi klininih
znakov ali epizootiolokih podatkov sumi, da so obolele
za brucelozo, se odvzame vzorec mleka za bakterioloko
preiskavo in vzorec krvi vsem ivalim v reji, starejim od 12
mesecev, za nadaljnje preiskave.
(4) Ukrepi ostanejo v veljavi, dokler bolezen ni izkljue-
na. V tem primeru se status rede povrne po uradni dolnosti
ob upotevanju pogojev iz pravilnika, ki ureja kune bolezni
ivali.
4. len
(potrditev)
(1) Bolezen je potrjena, e:
je bil izoliran povzroitelj ali
je bil pozitiven brucelinski test ali
so ugotovljeni klinini znaki, rezultati laboratorijskih
preiskav pa so pozitivni.
(2) Po potrditvi bolezni uradni veterinar na okuenem
gospodarstvu:
odvzame status rede, uradno proste bruceloze,
izvede popis vseh ivali, pri katerih je bolezen po-
trjena, ter ivali, za katere se na podlagi epizootiolokih po-
datkov presodi, da bi lahko bile okuene.
(3) Uradni veterinar na okuenem gospodarstvu poleg
ukrepov iz prejnjega lena odredi tudi naslednje ukrepe:
prepoved prometa s proizvodi oziroma izdelki od go-
ved z okuenega gospodarstva,
osamitev in zakol vseh ivali, pri katerih je bolezen
potrjena, ter ivali, za katere se na podlagi epizootiolokih
podatkov presodi, da bi lahko bile okuene; ivali se zakoljejo
pod uradnim nadzorom v roku 30 dni od prejema rezultatov
opravljenih preiskav; zdravstvena ustreznost mesa se oceni
v skladu s predpisi, ki urejajo proizvodnjo ivil ivalskega
izvora,
Uradni list Republike Slovenije
nekodljivo unienje poginulih ali mrtvorojenih telet
in izvrenih plodov, posteljic in plodovih mehurjev, razen za
potrebe diagnostike,
nekodljivo unienje slame, stelje in vseh drugih ma-
terialov, opreme in snovi, ki so prili v stik z okuenimi ivalmi
ali izvrenimi plodovi, posteljicami in plodovimi mehurji,
prepoved odvaanja krme in gnoja iz okuenega go-
spodarstva; gnoj iz vseh objektov, kjer je nastanjeno govedo,
je treba uskladiiti na mestu, kjer je onemogoen dostop
dovzetnim ivalim; gnoj je treba razkuiti in ga uskladiiti
za vsaj tri mesece. Razkuevanje ni potrebno, e je gnoj
prekrit s plastjo neokuenega gnoja ali zemlje. Prav tako je
potrebno razkuevanje gnojevke, e ta ni bila odstranjena
hkrati z gnojem;
ienje in razkuevanje v skladu s 5. lenom tega
pravilnika;
druge ukrepe za sanacijo okuenega gospodarstva.
5. len
(ienje in razkuevanje)
(1) ienje in razkuevanje prevoznih sredstev, opre-
me in drugih predmetov, ki so bili v stiku z okuenimi ivalmi
ali ivalmi, sumljivimi na okubo, izvede na podlagi navodil in
pod nadzorom uradnega veterinarja organizacija, ki v skladu
s pravilnikom, ki ureja pogoje za izvajanje veterinarske de-
javnosti dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije, opravlja te
dejavnosti.
(2) ienje in razkuevanje se opravi potem, ko so
bile vse okuene ivali odpeljane v zakol in preden se opravi
ponovna naselitev.
6. len
(trajanje ukrepov)
Ukrepi na okuenem gospodarstvu ostanejo v veljavi do
ponovne pridobitve statusa rede, uradno proste bruceloze, v
skladu s pravilnikom, ki ureja kune bolezni ivali.
7. len
(prenehanje uporabe)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se za govedo pre-
neha uporabljati Navodilo o ukrepih za ugotavljanje, prepre-
evanje in zatiranje bruceloze (Brucellosis) (Uradni list RS,
t. 30/99 in 33/01 ZVet-1).
8. len
(uveljavitev)
Ta pravilnik zane veljati osmi dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
t. 323-02-478/2005
Ljubljana, dne 14. septembra 2005
EVA 2005-2311-0089
Marija Lukai l.r.
Ministrica
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
3894. Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje,
prepreevanje in zatiranje enzootske goveje
levkoze (Leucosis enzootica bovum)
Na podlagi etrtega odstavka 13. lena, etrtega od-
stavka 14. lena in drugega odstavka 15. lena Zakona o
veterinarstvu (Uradni list RS, t. 33/01, 110/02 ZGO-1,
45/04 ZdZPKG in 62/04 odl. US) izdaja ministrica za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9301
PRAVILNIK
o ukrepih za ugotavljanje, prepreevanje in
zatiranje enzootske goveje levkoze
(Leucosis enzootica bovum)
1. len
(splona doloba)
Ta pravilnik doloa ukrepe za ugotavljanje, prepree-
vanje in zatiranje enzootske goveje levkoze (v nadaljnjem
besedilu: EGL).
2. len
(obveanje, poroanje in prijavljanje)
Obveanje, poroanje in prijavljanje EGL poteka v
skladu s pravilnikom, ki ureja kune bolezni ivali.
3. len
(sum)
(1) Na EGL se sumi, e:
se pri ivalih ugotovijo otekline bezgavk ter so ivali
nejee in apatine;
je pri ivalih ugotovljena sumljiva seroloka reakcija;
se ivali nahajajo na gospodarstvu, kjer je bila ugotov-
ljena EGL ali se je sumilo nanjo;
so bile pri zakolu ali poginu ugotovljene znailne tu-
morozne spremembe;
je pri ivalih s hematoloko preiskavo ugotovljena iz-
razita limfocitoza nad 65%.
(2) Uradni veterinar uvede nadzor sumljivega gospo-
darstva in:
opravi epizootioloko poizvedovanje,
zagotovi izvedbo potrebnih laboratorijskih preiskav,
do potrditve ali izkljuitve bolezni zaasno razveljavi
status rede, uradno proste EGL.
(3) Uradni veterinar na sumljivem gospodarstvu odredi
naslednje ukrepe:
prepoved prometa z gospodarstva in na gospodar-
stvo, razen prometa v klavnico za takojnji zakol pod uradnim
nadzorom,
osamitev vseh ivali, sumljivih na EGL,
postavitev razkuevalnih barier na izhodu in vhodu na
gospodarstvo in v posamezne objekte, kjer se nahaja govedo.
(4) Ukrepi iz prejnjega odstavka ostanejo v veljavi,
dokler sum na EGL ni izkljuen. Sum je izkljuen, e so
rezultati preiskav negativni. V tem primeru se status rede
povrne ob upotevanju pogojev iz pravilnika, ki ureja kune
bolezni ivali.
4. len
(potrditev)
(1) EGL je potrjena pri ivalih, pri katerih:
se ugotovi pozitivna seroloka reakcija oziroma se z
molekularnimi metodami dokae prisotnost virusnih nuklein-
skih kislin ali
se pri zakolu v organih ali tkivu ugotovijo morfoloke
in patohistoloke spremembe, znailne za EGL.
(2) Po potrditvi bolezni uradni veterinar:
odvzame status rede, uradno proste EGL, in
popie vse ivali, pri katerih je bolezen potrjena, ter
ivali, za katere se na podlagi epizootiolokih podatkov pre-
sodi, da bi lahko bile okuene.
(3) Uradni veterinar na okuenem gospodarstvu poleg
ukrepov iz drugega odstavka prejnjega lena odredi e na-
slednje ukrepe:
osamitev in zakol vseh ivali, pri katerih je bolezen
potrjena, ter ivali, za katere se na podlagi epizootiolokih
podatkov presodi, da bi lahko bile okuene; pri kravah se
izloijo tudi njihova teleta. ivali se zakoljejo pod uradnim
nadzorom v roku 30 dni od prejema rezultatov opravljenih
Stran 9302 / t. 91 / 14. 10. 2005
preiskav; zdravstvena ustreznost mesa se oceni v skladu s
predpisi, ki urejajo proizvodnjo ivil ivalskega izvora,
prepoved prometa s proizvodi oziroma izdelki od go-
vedi z okuenega gospodarstva,
ienje in razkuevanje v skladu s 5. lenom tega skladu s pravilnikom, ki ureja kune bolezni ivali.
pravilnika,
druge ukrepe za sanacijo okuenega gospodarstva.
5. len
(ienje in razkuevanje)
(1) ienje in razkuevanje prevoznih sredstev, opre-
me in drugih predmetov, ki so bili v stiku z okuenimi ivalmi
ali ivalmi, sumljivimi na okubo, izvede na podlagi navodil in
pod nadzorom uradnega veterinarja organizacija, ki v skladu
s pravilnikom, ki ureja pogoje za izvajanje veterinarske de-
javnosti dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije, opravlja te
dejavnosti.
(2) ienje in razkuevanje se opravi potem, ko so
bile vse okuene ivali odpeljane v zakol in preden se opravi
ponovna naselitev.
6. len
(trajanje ukrepov)
Ukrepi na gospodarstvu ostanejo v veljavi do ponovne
pridobitve statusa rede, uradno proste EGL, v skladu s pra-
vilnikom, ki ureja kune bolezni ivali.
7. len
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Navo-
dilo o ukrepih za ugotavljanje, prepreevanje in zatiranje en-
zootske goveje levkoze Leucosis enzootica bovum (Uradni
list RS, t. 3/97 in 33/01 Zvet-1).
8. len
(uveljavitev)
Ta pravilnik zane veljati osmi dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
t. 323-02-477/2005
Ljubljana, dne 14. septembra 2005
EVA 2005-2311-0090
Marija Lukai l.r.
Ministrica
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
3895. Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje,
prepreevanje in zatiranje bolezni Aujeszkega
(Morbus Aujeszky)
Na podlagi etrtega odstavka 13. lena, etrtega od-
stavka 14. lena in drugega odstavka 15. lena Zakona o
veterinarstvu (Uradni list RS, t. 33/01, 110/02 ZGO-1,
45/04 ZdZPKG in 62/04 odl. US) izdaja ministrica za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRAVILNIK
o ukrepih za ugotavljanje, prepreevanje in
zatiranje bolezni Aujeszkega (Morbus Aujeszky)
1. len
(splona doloba)
Ta pravilnik doloa ukrepe za ugotavljanje, prepree-
vanje in zatiranje bolezni Aujeszkega Morbus Aujeszky (v
nadaljnjem besedilu: bolezen).
Uradni list Republike Slovenije
2. len
(obveanje, poroanje in prijavljanje)
Obveanje, poroanje in prijavljanje bolezni poteka v
3. len
(sum)
(1) Na bolezen se sumi, e se pri ivalih pojavijo klinini
znaki, navedeni v Prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Uradni veterinar uvede nadzor sumljivega gospo-
darstva in:
opravi epizootioloko poizvedovanje,
zagotovi izvedbo potrebnih laboratorijskih preiskav.
(3) Uradni veterinar na sumljivem gospodarstvu odredi
naslednje ukrepe:
prepoved prometa s praii z gospodarstva in na
gospodarstvo;
postavitev razkuevalnih barier na izhodu ter vhodu na
gospodarstvo in v posamezne objekte, kjer se nahajajo praii.
(4) Ukrepi ostanejo v veljavi, dokler sum na bolezen ni
izkljuen. Sum je izkljuen, e so rezultati preiskav negativni.
4. len
(potrditev)
(1) Bolezen je potrjena na podlagi klininih znakov in
rezultatov laboratorijskih preiskav.
(2) Ko je bolezen potrjena, uradni veterinar na okue-
nem gospodarstvu poleg ukrepov iz prejnjega lena odredi
tudi naslednje ukrepe:
laboratorijske preiskave vseh praiev;
zakol vseh seroloko pozitivnih praiev;
takojnje nekodljivo unienje poginulih ivali;
ienje in razkuevanje v skladu s 5. lenom tega
pravilnika;
druge ukrepe za sanacijo okuenega gospodarstva.
5. len
(ienje in razkuevanje)
(1) ienje in razkuevanje prevoznih sredstev, opreme
in drugih predmetov, ki so bili v stiku z okuenimi praii ali
praii, sumljivimi na okubo, izvede na podlagi navodil in pod
nadzorom uradnega veterinarja organizacija, ki v skladu s pra-
vilnikom, ki ureja pogoje za izvajanje veterinarske dejavnosti de-
zinfekcije, dezinsekcije in deratizacije, opravlja te dejavnosti.
(2) ienje in razkuevanje se opravi potem, ko so
bile vse okuene ivali odpeljane v zakol in preden se opravi
ponovna naselitev.
6. len
(trajanje ukrepov)
(1) Ukrepi na okuenem gospodarstvu ostanejo v veljavi
vsaj najdaljo inkubacijsko dobo, doloeno v Prilogi tega
pravilnika, potem ko v redi ni ve klininih znakov bolezni in
so bili izvedeni predpisani ukrepi.
(2) Poleg pogojev iz prejnjega odstavka je treba pri
praiih pred ukinitvijo ukrepov izvesti dve zaporedni labora-
torijski preiskavi v razmiku najmanj tiri tedne, z negativnimi
rezultati, in sicer:
pri vseh plemenskih svinjah in vseh plemenskih mer-
jascih v redi;
pri ostalih praiih se odvzame nakljuni vzorec, ki
zagotavlja s 95% zanesljivostjo ugotovitev bolezni pri 2%
prevalenci.
7. len
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Na-
vodilo o ukrepih za ugotavljanje, prepreevanje in zatiranje
Uradni list Republike Slovenije t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9303

bolezni Aujeszkega (Morbus Aujeszky) (Uradni list RS, t.

82/99 in 33/01 Zvet-1).

8. len
(uveljavitev)
Ta pravilnik zane veljati osmi dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.

t. 323-442/2005
Ljubljana, dne 14. septembra 2005
EVA 2005-2311-0091

Marija Lukai l.r.

Ministrica
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Priloga 1

Najdalja inkubacijska
Bolezen Klinini znaki
doba
bolezen Aujeszkega 30 dni pri govedu, ovcah, kozah, psih in makah
pojavi se ekscitacija,
tresenje,
praskanje,
koma in smrt;
pri praiih
pojavi se kihanje, kaljanje,
nevroloki znaki,
koma in smrt;
smrtnost pri sesnih pujskih je zelo velika in se s starostjo prai-
ev zmanjuje,
pri svinjah se pojavijo motnje v reprodukciji

3896. Pravilnik o projektiranju cest
Na podlagi prve alinee tretjega odstavka 6. lena Za-
kona o javnih cestah (Uradni list RS, t. 29/97, 18/02, 50/02
odl. US in 110/02 ZGO-1) izdaja minister za promet v
soglasju z ministrom za notranje zadeve in ministrom za
okolje in prostor
22. junija 1998 o doloitvi postopka za zbiranje informacij na
podroju tehninih standardov in tehninih predpisov (UL
L t. 204 z dne 21. julija 1998, str. 37), kot je bila nazadnje
spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sve-
ta 98/48/ES z dne 20. julija 1998 o spremembi Direktive
98/34/ES o doloitvi postopka za zbiranje informacij na po-
droju tehninih standardov in tehninih predpisov (UL L t.
217 z dne 5. avgusta 1998, str. 18).

PRAVILNIK
o projektiranju cest
I. SPLONE DOLOBE
1. len
(vsebina pravilnika)
(1) Ta pravilnik doloa tehnine zahteve, pogoje in nor-
mative, ki se morajo zaradi zagotavljanja prometne varno-
sti in ekonominosti gradnje ter vzdrevanja javnih cest in
njihovih elementov upotevati pri izdelovanju projektne in
tehnine dokumentacije, namenjene za gradnjo, uporabo in
vzdrevanje cest.
(2) Pri projektiranju cest se glede sestava, vsebine in
oblike projektne in tehnine dokumentacije, namenjene za
gradnjo, uporabo in vzdrevanje cest, uporabljajo dolobe
predpisov o graditvi objektov, ki urejajo izdelovanje projektne
in tehnine dokumentacije, namenjene za gradnjo, uporabo
in vzdrevanje objektov, ter dolobe predpisov o javnih ce-
stah, ki urejajo tehnine specikacije, e ni s tem pravilnikom
doloeno drugae.
(3) Ta pravilnik upoteva postopek informiranja v skladu
z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 98/34/ES z dne
2. len
(vrste projektne in tehnine dokumentacije)
(1) Projektna dokumentacija, namenjena za gradnjo
cest, se glede na namen uporabe razvra na naslednje
projekte:
1. idejna cestna zasnova je idejna zasnova po predpisih
o graditvi objektov (IDZ), katere namen je izbor najustreznej-
ih variant trase ceste v okviru prostorskega nartovanja in
pridobitev projektnih pogojev pristojnih soglasodajalcev;
2. idejni cestni projekt je idejni projekt po predpisih o
graditvi objektov (IDP), katerega namen je izbor dokonne
oziroma najustrezneje variante trase ceste, vkljuno z iz-
borom najustreznejega naina njene izvedbe, v primeru dr-
avne ceste doloitev pristojnih soglasodajalcev in pridobitev
njihovih projektnih pogojev v postopku doloitve smernic za
projektiranje, v primeru nameravanih vzdrevalnih del v javno
korist pa tudi podlaga za zaetek usklajevanja s prizadetimi
lastniki zemlji ter lastniki in upravljalci zakonito zgrajenih
objektov znotraj varovalnega pasu ceste;
3. glavni cestni projekt je projekt za pridobitev gradbe-
nega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov (PGD), kate-
rega namen je pridobitev gradbenega dovoljenja, kadar je s
predpisi o graditvi objektov doloeno, da ga je treba pridobiti
pred zaetkom del, v primeru nameravanih vzdrevalnih del
Stran 9304 / t. 91 / 14. 10. 2005
v javno korist pa tudi uskladitev s prizadetimi lastniki zemlji
ter lastniki in upravljalci zakonito zgrajenih objektov znotraj
varovalnega pasu ceste in pridobitev njihovega soglasja;
4. projekt za cestni razpis je projekt za razpis po pred-
pisih o graditvi objektov (PZR), katerega namen je pridobiti
najustreznejega izvajalca gradnje ceste oziroma vzdreval-
nih del v javno korist in ki v primeru oddaje javnega naroila
slui tudi kot tehnini del razpisne dokumentacije;
5. izvedbeni cestni projekt je projekt za izvedbo po pred-
pisih o graditvi objektov (PZI), katerega namen je, da se v pri-
meru, e je bilo potrebno gradbeno dovoljenje, gradnja lahko
izvede v skladu s pogoji iz taknega dovoljenja oziroma da se
v primeru, ko gradbeno dovoljenje ni potrebno, dela izvedejo
v skladu z namenom vzdrevalnih del v javno korist.
(2) Tehnina dokumentacija, namenjena za uporabo in
vzdrevanje cest, se glede na namen uporabe razvra na
naslednje projekte:
1. projekt izvedenih cestnih del je projekt izvedenih del
po predpisih o graditvi objektov (PID), katerega namen je
vpogled v dejansko izvedena dela, in morebitnih sprememb
glavnega cestnega projekta oziroma projekta za cestno iz-
vedbo na strokovnem tehninem pregledu po konanih delih,
v primeru, e je bilo potrebno gradbeno dovoljenje, pa tudi
ugotovitvi na tehninem pregledu, ali je zgrajena oziroma
rekonstruirana cesta v skladu z gradbenim dovoljenjem, ter
pridobitvi uporabnega dovoljenja za takno cesto;
2. projekt za cestno vzdrevanje je projekt za vzdre-
vanje in obratovanje objekta po predpisih o graditvi objektov
(POV), katerega namen je vzdrevati cesto tako, da je v
skladu s cestnoprometnimi predpisi mogoe na njej zago-
tavljati predpisan obseg prometne varnosti, da cesta oziroma
cestni objekti na njej ves as uporabe izpolnjujejo predpisane
bistvene zahteve in da je obremenitev okolja na obeh straneh
ceste ves as njene uporabe v skladu s predpisi, ki urejajo
varstvo okolja;
3. projekt za vpis v cestne uradne evidence je projekt
za vpis v uradne evidence po predpisih o graditvi objektov
(PVE), katerega namen je vpis ceste v zbirko prostorskih
podatkov v skladu s predpisi o urejanju prostora ter v zbirko
podatkov, namenjenih za dolgorono zagotavljanje prometne
varnosti na cestah ter ekonominosti gradenj in obratovanja
cest (v nadaljnjem besedilu: banka cestnih podatkov)..
3. len
(pomen strokovnih izrazov)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo
naslednji pomen:
1. cestni jarek je jarek, ki slui za zbiranje in odvod-
njevanje povrinske vode s ceste in brein ob voziu ter
podzemne vode iz cestne drenae;
2. cestni predor je podzemni gradbeni objekt v trasi
ceste, namenjen vodenju prometa pod povrino tal, zagotav-
ljanju stabilnosti in trajnosti predorske konstrukcije, ki obsega
tudi ureditev in izgradnjo naprav za zagotavljanje varnosti
prometa na obmoju med vhodnim in izhodnim portalom
predora;
3. cestna os je prostorska krivulja, sestavljena iz geo-
metrijskih elementov v tlorisu in vzdolnem prerezu, ki obiaj-
no poteka v sredini ali ob robu vozia;
4. cestni odsek je del ceste, ki se projektira z enako
projektno hitrostjo;
5. dinamini traktrisi sta krivulji sledi zavijanja prvega
levega in zadnjega desnega kolesa merodajnega motornega
vozila in sluita za preverjanje ustreznosti prikljune krivine v
kriiih in prikljukih ter za doloitev raziritve voznih pasov vozia, namestitev prometne signalizacije in opreme ter
v krivinah;
6. galerija je objekt ceste, ki je namenjen varovanju
pred vejim zemeljskim ali snenimi plazovi, ki se predvidi v
zaseku ceste, je pravokotne ali obokane oblike z odprtinami
na niji strani zaseka;
Uradni list Republike Slovenije
7. geometrijski elementi osi ceste so prema, kroni
lok in prehodnica;
8. HCM Highway Capacity Manual je ameriki pri-
ronik za dimenzioniranje prometnih povrin;
9. izvennivojsko krianje je krianje, ki omogoa kri-
anje prometnih smeri v dveh ali ve viinskih nivojih;
10. kanalizirano kriie je kriie, kjer je s pomojo
horizontalne signalizacije in prometnih otokov urejeno vode-
nje prometa;
11. konstrukcijski elementi ceste so obrabna plast,
zgornje vezane plasti in spodnje nevezane plasti, katerih
kvaliteta in debelina ustrezata priakovani prometni obtebi
ceste z upotevanjem klimatskih in geomehanskih pogojev
obmoja;
12. koritnica in mulda sta elementa zbirnega sistema
za kontrolirano odvodnjavanje povrinske vode z vozia in
z ukopne breine ter se prikljuujeta v cestni jarek ali cestno
kanalizacijo;
13. malo prometna cesta (MPC) je regionalna cesta,
lokalna cesta ali lokalna pot, ki ima prometno obremenitev
do 500 vozil na dan;
14 pas za prepletanje je pas, ki je namenjen za od-
cepljanje in prikljuevanje vozil;
15. PLDP je povpreni letni dnevni promet;
16. prepustnost ceste je najveje tevilo motornih vo-
zil, ki lahko ob upotevanju vseh varnostnih kriterijev peljejo
skozi doloen preni prol ceste v enoti asa, in je odvisna od
stanja ceste, oddaljenosti stranskih ovir, vzponov in padcev,
delea tovornih vozil in preglednosti;
17. preni nagib vozia je razmerje med viinsko
razliko robov in irino vozia in je potreben za zmanjanje
bonega sunka v krivini ter preno odvodnjevanje povrinske
vode z vozia;
18. prehitevalni pas je prometni pas, ki je praviloma
namenjen le prehitevanju vozil;
19. prometna tudija predstavlja analizo obstojeih
prometnih tokov in napoved prometnih tokov;
20. prosti prol ceste je prol, ki ga tvorijo prometni
prol, varnostna irina in varnostna viina, vanj ne smejo
posegati stalne zine ovire;
21. prometni prol je prol, ki ga tvorijo preni prerez
merodajnega vozila in prostor, potreben za premikanje vozila
ter varnostna irina med vozili;
22. prometna obremenitev pomeni tevilo vozil, ki v
doloenem asovnem intervalu prevozijo posamezen merski
prerez na cesti;
23. povrine za kolesarje so: oznaeni pas za kole-
sarje ob robu vozia, viinsko loena kolesarska steza ob
voziu in kolesarska pot, ki poteka loeno od ceste;
24. premostitveni objekti so gradbeni objekti za pre-
mostitev ovir v prostoru, razvreni so po vrsti izvedbe:
viadukti, mostovi, nadvozi, podvozi, podhodi, nadhodi in pre-
pusti;
25. podporne in oporne konstrukcije so konstrukcije,
ki zagotavljajo stabilnost cestnega telesa ali breine ob cesti
in omogoajo zmanjanje posega v obcestni prostor;
26. pokriti vkop je cestni objekt v globokih usekih
pravokotne ali obokane oblike, ki se predvidi zaradi ohranitve
zemlji, zaite pred cestnim hrupom ali zaradi prehoda
prosto iveih ivali;
27. stranski loilni pas je pas, ki omogoa loeno
vodenje prometa ob voziu ali zino odvojitev motornega
prometa na voziu od povrin za kolesarje in pece;
28. srednji loilni pas je pas, ki omogoa loeno
vodenje prometnih smeri, odvodnjevanje ob notranjem robu
drogov cestne razsvetljave;
29. svetlobni prometni znaki so semaforji, svetlobno
spremenljivi znaki in osvetljeni znaki za urejanje motornega,
kolesarskega in pe prometa na kriiu, prikljuku, na ozna-
enem prehodu ceste, eleznike proge, proge mestnega
Uradni list Republike Slovenije
javnega prevoza, omejitve na cesti, izvoza intervencijskih
vozil in podobno;
30. tipski preni prol je normalni preni prol, znai-
len za uporabo na posamezni vrsti ceste;
31. udobna vonja je vonja z enakomerno hitrostjo
vozila z bonim in vzdolnim pospekom, manjim od do-
pustnega;
32. vijaenje je spreminjanje prenega nagiba vozia;
33. vozni pas je osnovni prometni pas, namenjen
vonji vozil;
34. vozie je del cestia, ki ga sestavljajo en ali ve gotavlja povezave z zbirnimi cestami (ZC).
voznih pasov in posebni pasovi;
35. vozina konstrukcija je utrjena povrina za mo-
torni in ostali cestni promet, ki je sestavljena iz ene ali ve
nosilnih in obrabne plasti;
36. zaustavna dolina je najkraja povprena raz-
dalja za varno zaustavitev motornega vozila na mokrem in
istem voziu.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, katerih pomen
ni doloen v prejnjem odstavku, imajo enak pomen, kot
ga doloajo predpisi, ki urejajo javne ceste in zagotavljanje
varnosti cestnega prometa, ter predpisi s podroja urejanja
prostora, graditve objektov, gradbenih proizvodov in oprav-
ljanja geodetske dejavnosti.
II. OSNOVE ZA PROJEKTIRANJE CEST
4. len
(prometnotehnini pogoji)
(1) Pri projektiranju ceste in cestnih objektov se upo-
tevajo sodobni postopki tehnologije projektiranja, gradnje in
vzdrevanja, da je projektna reitev racionalna ter prilagojena
ureditvi okolja in prostora.
(2) Geometrijski in konstrukcijski elementi cest morajo
omogoati varno uporabo cest in so doloeni s prometno
funkcijo in vrsto ceste.
(3) Geometrijski in konstrukcijski elementi se doloajo
na osnovi prometne funkcije, vrste ceste, kategorije terena
in prometnih obremenitev.
(4) Pri projektiranju je treba upotevati tudi zahtevnost
terena, strukturno urejenost prostora, geotehnine in hidro-
tehnine pogoje ceste ter ostale posebne pogoje obmoja
(veter, sneg, zaita naravnega ali bivalnega okolja).
5. len
(variante projektnih reitev)
(1) Za potek nove ceste ali rekonstrukcije obstojee je
treba izdelati vsaj dve varianti na nivoju idejne zasnove ali
idejnega projekta.
(2) V prometni tudiji je treba prikazati prometno uin-
kovitost posamezne variantne reitve.
(3) Za posamezno variantno reitev je treba po postav-
kah popisa del izdelati predraun gradbenih in investicijskih
strokov z natannostjo 30%.
(4) Nartovane variante se medsebojno primerjajo po
gradbenotehninih, prometnoekonomskih, okoljskih parame-
trih, prostorskih in prometnovarnostnih pogojih.
III. PROMETNOTEHNINA RAZVRSTITEV CEST
6. len
(prometna funkcija)
(1) Po prometnotehnini razvrstitvi so ceste razvrene
glede na prometno funkcijo v daljinske ceste (DC), povezo-
valne ceste (PC), zbirne ceste (ZC) in dostopne ceste (DP).
(2) Daljinska cesta (DC) se navezuje na ostale daljinske
ceste v dravi in v tujini ter medsebojno povezuje regionalna
sredia z vijim prometnim nivojem uslug, prikljuevanja
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9305
ali krianja z ostalimi cestami ali z elezniko progo so iz-
vennivojska.
(3) Povezovalna cesta (PC) se navezuje na daljinsko
cesto (DC) ter medsebojno povezuje regionalna sredia z
naselji in mestnimi predeli.
(4) Zbirna cesta (ZC) povezuje povezovalne ceste (PC)
z obinskim sredii, manja naselja ali mestne etrti in za-
gotavlja povezave z dostopnimi cestami.
(5) Dostopna cesta (DP) povezuje manja naselja in
primestna naselja z obinskimi ali mestnim sredii in za-
(6) Prometno funkcijo ceste lahko zagotavljajo posa-
mezne vrste ceste, kot je doloeno v naslednji preglednici:
Funkcija ceste Oznaka Vrsta ceste Oznaka
Daljinska cesta DC avtocesta, hitra cesta, glavna AC, HC, GC
cesta
Povezovalna PC glavna cesta, regionalna cesta GC, RC
cesta
Zbirna cesta ZC regionalna cesta, lokalna cesta RC, LC
Dostopna cesta DP lokalna cesta, javna pot LC, LP
(7) Prometna funkcija cest v naseljih se doloi glede na
zasnovo naselja, doloeno v prostorskih aktih.
7. len
(vrste cest)
(1) Avtocesta cesta (AC) je namenjena prometu mo-
tornih vozil z najvijo stopnjo varnosti in udobja, ima iz-
vennivojska krianja z drugimi prometnicami in ima tiri- ali
vepasovni smerno loeni vozii s srednjim loilnim pasom
in obojestranski odstavni pas.
(2) Hitra cesta (HC) je namenjena prometu motornih
vozil z visoko stopnjo varnosti in udobja pri vonji z vejo
hitrostjo, ima izvennivojska krianja z drugimi prometnicami,
ima dvopasovno smerno vozie s srednjim loilnim pasom
in odstavnim pasom, ki se lahko zaradi strukture prometa in
niveletnega poteka ceste nadomesti z odstavnimi niami.
(3) Glavna cesta (GC) je namenjena za vse vrste cest-
nega prometa, ima dvo- ali vepasovno vozie z nivojskimi
ali po potrebi izvennivojskimi krianji z ostalimi prometnicami
in izvennivojska krianja z elezniko progo.
(4) Regionalna cesta (RC) je namenjena za vse vrste
cestnega prometa, ima dvo- ali vepasovno vozie z nivoj-
skimi kriii ter izvennivojskimi krianji z elezniko progo,
e je to upravieno zaradi varnosti cestnega prometa. Nivoj-
ski prehodi preko eleznike proge morajo biti zavarovani.
(5) Lokalna cesta (LC) je namenjena za meani promet,
ima dvo- ali vepasovno vozie z nivojskimi kriii in iz-
vennivojskimi krianji z elezniko progo, e je to upravieno
zaradi varnosti cestnega prometa. Nivojski prehodi preko
eleznike proge morajo biti zavarovani.
(6) Javna pot (LP) je namenjena samo za doloeno
vrsto cestnega prometa, ima en ali dva prometna pasova.
Nivojski prehodi preko eleznike proge morajo biti zavaro-
vani, e to zahteva varnost cestnega prometa.
(7) Cesta v naselju ima praviloma enako irino vozia
kot zunaj naselja, ob voziu pa ima v skladu z urbanistino
ureditvijo urejene plonike, kolesarske steze in dodatne pro-
metne pasove.
IV. PROMET
8. len
(motorna vozila)
(1) Za doloanje elementov osi ceste v premi in krivini,
pri doloanju irine voznega pasu, za zaokroitve lomov
nivelete, za zavijalne krivulje v kriiih in za povrine za
usmerjanje vozil so merodajne dimenzije motornih vozil.
Stran 9306 / t. 91 / 14. 10. 2005 Uradni list Republike Slovenije

(2) Privzete projektne dimenzije merodajnih vozil za

javne ceste so prikazane v naslednji preglednici:

Dimenzije vozila
[m] Zunanji obraalni krog (radij)
Merodajna vozila
[m]
dolina irina viina
osebni avtomobil 4,70 1,75 1,50 5,80
mali osebni avtomobil 3,80 1,60 1,40 5,30
veliki osebni avtomobil 5,15 1,90 1,60 6,00
enoprostorni osebni avtomobil 4,70 2,10 1,70 5,80
venamenski osebni avtomobil 5,00 2,10 2,30 6,20
tovorno vozilo
manje tovorno vozilo 6,00 2,10 2,302 6,20
dvoosno 8,50 2,50 3
3,002 9,60
triosno 10,00 2,503 3,002 9,80
tovorno s priklopnikom 16,00 2,503 4,00 12,50
polpriklopnik, vleno vozilo 16,50 2,503 4,00 12,00
vozilo za odvoz smeti
dvoosno 7,70 2,50 3,302
triosno 10,50 2,50 3,302
gasilsko vozilo 6,80 2,50 2,802 9,25
gasilsko vozilo z lestvijo 12,0 2,50 3,50 10,50
avtobus I 11,00 2,503 2,95 10,25
avtobus II 11,50 2,50 3
2,95 11,00
medkrajevni avtobus 12,00 2,503 3,10/3,454 11,40
zglobni avtobus 18,00 2,503 2,95 12,00
traktor s priklopnikom 9,20 1,80 3,50 4,50

1
skupaj z voznikom oziroma spremljevalcem 2,0 m,
2
viina kabine voznika,
3
z zunanjim ogledalom 2,95 m
4
dvonadstropni avtobus
11. len
(3) Najveja dovoljena skupna masa vozila na motorni
pogon ali sklopa vozil je 40 ton, obremenitev vozila ne sme (voznik in vozilo)
presegati dopustne obtebe enojne osi 10 ton, dvojne osi 16 (1) Na cesti je treba zagotoviti preglednost, ki omogoi
ton in trojne osi 24 ton. pravoasno zmanjanje hitrosti in zaustavitev vozila.
(2) Vidno polje je prostor, ki ga voznik zazna naenkrat,
9. len spreminja se glede na hitrost vonje, pomembno pa je za
(kolesarji in peci) pravilno oceno voznika o poteku ceste in za opaznost sig-
(1) Za doloitev dimenzij kolesarske povrine, ki jih ko- nalizacije.
lesar potrebuje za vonjo, se upoteva dolino 2,00 m, irino (3) Zaustavna razdalja je najkraja dolina, na kateri
0,75 m in viino 2,25 m pri povpreni hitrosti premikanja 12 lahko voznik na mokrem in istem voziu zaustavi vozilo v
km/h. pogojih dopustne vrednosti koecienta drsnega trenja, in je
(2) Za doloitev dimenzij peeve povrine se upote- odvisna od reakcijskega asa voznika (2,0 s) pri dopustnem
va pri hoji prol irine 0,75 m in viine 2,25 m pri povpreni vzdolnem pojemku 1,5 m/s2.
hitrosti hoje 4,3 km/h. (4) Na cesti s projektno hitrostjo do 60 km/h se za-
(3) Pri dimenzioniranju povrin za pece se dodatno ustavna razdalja lahko izrauna za pogoje skrajane doline
upotevajo dimenzije za otroki voziek doline 1,10 m, iri- z upotevanjem reakcijskega asa 1,5 sekunde in vzdolnim
ne 0,55 m in viine 1,00 m ter invalidski voziek doline 1,50 pojemkom 3,5 m/s2.
m, irine 1,20 m in viine 1,50 m. 12. len
10. len (prepustnost ceste)
(planska doba) (1) Nivo uslug (od A do F) predstavlja kvalitativno oceno
(1) Za projektiranje nove ceste, kriia ali prikljuka razmer na cesti in se izrauna po metodi HCM.
se upoteva prometna obremenitev, ki je napovedana za (2) V primeru, da ni na voljo napovedi obremenitev za
dvajsetletno obdobje po zakljuku gradnje. konine ure, se za izraun nivoja uslug uporabljajo naslednji
(2) Za projektiranje rekonstrukcije, sanacije ali obnove delei PLDP:
obstojee ceste se uporabi prometna obremenitev, ki je na- Funkcija ceste Dele PLDP%
povedana za desetletno obdobje po zakljuku gradnje pro- Daljinska cesta 12
jektiranega ukrepa.
(3) Doba trajanja vozine konstrukcije z asfaltno ali Povezovalna cesta 10
cementno betonsko krovno plastjo je 20 let, za vozia za Zbirna cesta 9
zaasno uporabo pa najmanj pet let. Dostopna cesta 8
Uradni list Republike Slovenije t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9307

(3) Nova cesta ali rekonstrukcija obstojee ceste se

projektira z elementi, ki zagotavljajo na koncu planskega ob-
dobja naslednje nivoje uslug:
Funkcija ceste Nivo uslug
Daljinska cesta D
Povezovalna cesta E
Zbirna cesta E
Dostopna cesta E

(4) Novo kriie ali rekonstrukcija obstojeega kriia

se projektira z elementi, ki zagotavljajo na koncu planskega
obdobja za vse manevre naslednje nivoje uslug:
Funkcija ceste Nivo uslug
Daljinska cesta D
Povezovalna cesta E
Zbirna cesta E
Dostopna cesta E

V. DIMENZIONIRANJE ELEMENTOV CESTE

13. len
(tehnini elementi)
(1) Geometrijski in tehnini elementi vseh cest se di-
menzionira glede na voznodinamine pogoje, razen za malo-
prometne ceste, kjer se lahko samo zagotavlja prevoznost.

14. len
(vozna povrina)
(1) Za dimenzioniranje tehninih elementov ceste se
mora uporabljati empirino doloena vrednost koecienta
drsnega trenja.
(2) Dopustne (maksimalne) vrednosti KDT za izraun
elementov so prikazane v naslednji preglednici:

Vrednost Vozna hitrost Vi [km/h]

KDT 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140
fT max 0,42 0,37 0,33 0,30 0,26 0,23 0,21 0,19 0,17 0,16 0,15
fR max 0,381 0,345 0,310 0,279 0,250 0,225 0,203 0,187 0,169 0,161 0,151

15. len
(vrsta in zahtevnost terena)
(1) Glede na topografske znailnosti se razvra teren
v ravninski, grievnat, hribovit in gorski, kot je doloeno v
naslednji preglednici:

Vrsta terena Ravninski Grievnat Hribovit Gorski

Relativna viinska razlika na 1000 m Do 10 m Do 70 m 70-150 m Ve kot 150 m

Padec terena v preni smeri Do 1:10 1:10 1:5 1:5 1:2 Ve kot 1:2

(2) Zahtevnost terena doloajo geotehnine in tekton-

ske karakteristike terena in posebni pogoji zaradi hidrolokih
ali klimatskih pojavov v obmoju ceste.

16. len
(projektna hitrost)
(1) Projektna hitrost se upoteva pri doloitvi geome-
trijskih elementov osi ceste in prenega prola vozia. S to
hitrostjo je omogoena varna vonja na mokrem in istem
voziu.
Stran 9308 / t. 91 / 14. 10. 2005 Uradni list Republike Slovenije

(2) Projektna hitrost se doloi za posamezno prometno

funkcijo ter vrsto ceste in je odvisna od vrste in zahtevnosti
terena, kot je razvidno iz naslednje preglednice:

Ravninski in grievnat Hribovit teren Gorski teren

Funkcija in vrsta ceste
teren (km/h) (km/h) (km/h)

Daljinske ceste DC

Avtocesta AC 130 100 80

Hitra cesta HC 120 100 70

Glavna cesta GC 100 80 60

Povezovalne ceste PC

Glavna cesta GC 90 70 60

Regionalna cesta RC 80 60 50

Zbirne ceste ZC

Regionalna cesta RC 70 50 40

Lokalna cesta LC 60 50 40

Dostopne ceste DP

Lokalna cesta LC 50 40 prevoznost

Lokalna pot LP 40 prevoznost prevoznost

(3) Projektna hitrost za ceste v naselju se doloi na
osnovi prometne funkcije ceste in razpololjivih prostorskih
pogojev.
(4) Za malo prometne ceste je dopustna minimalna pro-
jektna hitrost, ki e zagotavlja prevoznost ceste.
(5) Projektno hitrost je dopustno spremeniti zaradi spre-
membe vrste ali zahtevnosti terena, v naselju ali zaradi
varovanja okolja na minimalni dolini, kot izhaja iz naslednje
preglednice:
Funkcija ceste Dolina odseka (km)
Daljinska cesta 3,0
(3) Na smernem voziu mora biti enoten preni na-
gib.
(4) Odstavni in dodatni pasovi imajo enak preni nagib
kot vozie.
(5) V obmoju nivojskega kriia ali prikljuevanja do-
datnih pasov je dopusten preni nagib vozia najmanj 1,5%
in najve 3,5%.
(6) Asfaltirane povrine za parkiranje ali mirujoi promet
imajo minimalni preni nagib 0,5%.
(7) Nasprotnosmerni preni nagib do 2,5% v kronem
loku je dopusten za daljinske ceste, kot je doloeno v na-
slednji preglednici;

Povezovalna 2,0 Projektna hitrost (km/h) Polmer krivine (m)

Zbirna cesta 1,0 80 1600
Dostopna cesta 0,5 90 2000

100 2500

110 3000
17. len
(preni nagib vozia) 120 3500
(1) Preni nagib asfaltnega ali cementbetonskega vo-
130 4000
zia izven naselja je od 2,5% do 7,0%, v naselju od 2,5%
do 5,0%.
(8) Za povezovalne, zbirne in dostopne ceste je dopu-
(2) Preni nagib utrjenega vozia iz nevezanih pee- sten nasprotnosmerni preni nagib do 2,5%, kot je doloeno
nih ali kamnitih materialov je od 4,0% do 10,0%. v naslednji preglednici:
Uradni list Republike Slovenije t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9309

Projektna Povezovalna cesta Zbirna cesta Dostopna cesta

hitrost km/h izven naselja v naselju izven naselja v naselju izven naselja v naselju
30 175 150 125 100 75 50
40 350 250 200 150 125 100
50 500 450 350 250 200 225
60 800 600 550 450 400 325
70 1200 975 950 700 600 575
80 1600 1450 1250 1000 850 750
90 2000 1700 1600 1400 1200 1000

18. len
(preglednost ceste)
(1) Vzdol ceste je treba zagotavljati preglednost za:
pregled nad potekom linije ceste v smeri vonje in nad
prometno signalizacijo,
zaustavitev vozila pred oviro na voziu,
prehitevanje in
vonjo v obmoju krii in cestno-eleznikih pre-
hodov.
(2) Pri nartovanju in obratovanju ceste morajo biti vse
ovire (stalne in obasne) locirane izven polja preglednosti.
(3) Minimalna zaustavitvena razdalja je doloena v od-
visnosti od projektne hitrosti in nagiba nivelete ceste, kot je
razvidno iz naslednje preglednice:

Projektna hitrost km/h

Nagib
nivelete 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130
%
Zaustavitvena razdalja
- 12 25 37 55 75 110 140 180 240 287 345 420
-8 23 35 50 68 97 125 165 210 257 310 390
-4 21 32 47 63 87 113 145 185 230 280 350
0 20 30 45 60 80 105 130 165 205 250 315
+4 20 29 43 57 76 100 122 156 195 235 285
+8 19 28 40 53 71 96 112 144 180 225 260
+ 12 17 27 37 49 64 87 100 130 160 215 240

(4) irino pregledne berme ob desnem robu vozia

doloa linija neoviranega pogleda od poloaja oi voznika
na sredini voznega pasu v viini 1,0 m nad voziem na
dolini zaustavne razdalje, ki se doloi s poenostavljenima
enabama:
Pz2
bp
8 R

b,
b ' bp
2
kjer je:

b' [m] irina pregledne berme

bp [m] irina preglednosti
Pz [m] zahtevana dolina preglednosti
R [m] polmer horizontalne krivine

(5) V obmojih z visoko vegetacijo in kjer so gozdne

povrine tik ob cestiu, se predvidi dodatna raziritev pre-
gledne berme za minimalno 1,0 m.
Stran 9310 / t. 91 / 14. 10. 2005 Uradni list Republike Slovenije

(6) Vertikalna preglednost na cesti je opredeljena na (10) Geometrijski elementi nove trase dvopasovne ce-
viini voznikovega oesa (1,00 m) in proste vizure do viine ste morajo zagotavljati dele doline za prehitevanje, najmanj
ovire na cesti (10 cm) na zaustavni pregledni razdalji. 25% na daljinskih cestah in najmanj 15% na ostalih cestah.
(7) V nivojskem kriiu ali prikljuku je treba zagotoviti
polje preglednosti, ki ga doloajo zaustavni razdalji na pred-
nostni cesti in odmik vozila na neprednostni cest od robu VI. GEOMETRIJSKI ELEMENTI OSI
vozia prednostne ceste.
(8) Prehitevalna preglednost je razdalja, na kateri je 19. len
mono varno prehitevanje poasnejega vozila, in je vsota (horizontalni elementi osi)
dolin, ki ju prevozita prehitevajoe in nasprotivozee vozilo (1) Horizontalni elementi osi ceste so prema, kroni lok
v asu, ki omogoa, da prehitevajoe vozilo opazi situacijo in prehodnica.
(reakcijski as), pospei na prehitevalno hitrost, prehiti pre- (2) Prema se lahko uporabi pri posebnih topografskih
hitevano vozilo in se varno vrne na svoj vozni pas. pogojih, v mestih in drugih urbanih naslejih, pri vzporednem
(9) Minimalna prehitevalna razdalja je doloena v na- poteku z vodotokom ali elezniko progo ter zaradi posebnih
slednji preglednici: prometnotehninih razlogov.
(3) Kroni lok je osnovni geometrijski element osi ceste,
V [km/h] 40 50 60 70 80 90 100
ki omogoa prilagajanje trase ceste voznodinaminim po-
min Pp [m] 330 380 450 520 600 680 gojem ter razgibanosti povrine terena in ureditvam prostora
ob cesti.

(4) Minimalni polmer krone krivine je doloen za pro-

jektno hitrost s prenim nagibom vozia, kot je razvidno iz
naslednje preglednice:

Minimalni polmer krone krivine za preni nagib vozia (m)

Projektna
hitrost Preni nagib

2,5% 3,0% 3,5% 4,0% 4,5% 5,0% 5,5% 6,0% 6,5% 7,0%
30 km/h 70 60 50 45 40 35 33 30 27 25
40 km/h 125 110 90 80 70 65 60 50 47 45
50 km/h 200 175 150 127 120 110 98 90 77 75
60 km/h 350 280 240 210 180 165 150 140 127 125
70 km/h 500 420 360 320 280 250 230 210 190 175
80 km/h 700 580 500 420 390 350 320 290 270 250
90 km/h 1000 800 700 620 550 490 450 400 370 350
100 km/h 1250 1050 920 780 700 640 580 550 480 450
110 km/h 1700 1400 1200 1050 950 850 780 700 650 600
120 km/h 2000 1750 1500 1375 1175 1050 960 900 840 750
130 km/h 3000 2100 1800 1550 1400 1250 1150 1050 950 900

(5) Prehodnica je trasni element, ki zagotavlja zvezno

povezovanje kronih lokov med seboj ali s premo ter optino
in estetsko izvedbo trasiranja, njena uporaba je obvezna na
vseh vrstah cest z elementi za projektno hitrost, vejo od 50
km/h.
(6) Minimalni parameter A ali dolina prehodnice
L za projektno hitrost je doloena z voznodinaminimi,
konstruktivnimi in estetskimi pogoji, vrednosti parametra so
doloene v naslednji preglednici:

Hitrost km/h 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130

Rmin 25 45 75 125 175 250 350 450 600 750 900

Amin 30 35 45 75 100 130 175 225 250 300 350

Lmin 20 30 40 50 60 70 90 100 110 120 130

(7) Najveja dopustna velikost prehodnice je enaka ve-

likosti polmera kronega loka Amax = R, v posebnih primerih
pa je lahko tudi veja do 1,77 R.
(8) Na cesti z elementi za projektno hitrost do 40 km/h
ni obvezna uporaba prehodnice.
Uradni list Republike Slovenije t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9311

20. len
(sestavljene krivine)
(1) Pri oblikovanju osi javne ceste se morajo horizontal-
ni elementi poteka osi medsebojno uskladiti glede na velikost
polmerov sosednjih kronih lokov. Zaporedja so podana v
naslednjih dveh preglednicah:

Sprejemljivo obmoje
Osnovni R 100 200 300 400 500 600 800
Sosednji R1 70 150 220 300 350 400 450
Sosednji R2 125 280 400 600 900 1800 1800

Dobro obmoje
Osnovni R 100 200 300 400 500 600 800
Sosednji R1 80 180 250 320 400 450 500
Sosednji R2 120 240 370 500 800 1000 1800

(2) Obiajni obliki sestavljanja zaporednih kronih lokov

osi ceste sta S-krivina, kjer si sledita krona loka z na-
sprotnosmerno zakrivljenostjo, in O-krivina, kjer si sledita
krona loka z istosmerno zakrivljenostjo.
(3) S-krivina je sestavljena iz dveh kronih lokov z
nasprotno usmerjeno zakrivljenostjo, ki sta povezana s kloto-
idama z razmerjem parametrov A1:A2 = 1:1,2 do 1:1,5.
(4) O-krivina je povezava dveh kronih lokov z isto-
smerno zakrivljenostjo, ki sta povezana vmesnim kronim
lokom in istosmernimi prehodnicami.
(5) Serpentina je krivina s spremembo smeri osi vejo
od 90, ki jo oblikujejo obraalna krona krivina s sredinim
kotom > 180 in dve prikljuni krivini s polmerom, ki je 2- do
4-krat veji od polmera obraalne krivine.

21. len
(niveleta osi ceste)
(1) Niveleta ceste predstavlja viinski potek osi ali robov
vozia in se oblikuje s tangentami in vertikalnimi zaokroit-
vami.
(2) Najveji dopustni nagib nivelete za posamezno vrsto
ceste in vrsto terena je doloen v naslednji v preglednici:

Vrsta terena

Vrsta ceste ravninski grievnat hribovit gorski

Dopustni nagib nivelete %

Avtocesta 3,0 4,0 5,0 6,0

Hitra cesta 3,0 5,0 6,0 7,0

Glavna cesta 4,0 6,0 7,0 8,0

Regionalna cesta 5,0 8,0 10,0 12,0

Lokalna cesta 6,0 10,0 12,0 15,0

(3) Nagib nivelete ceste v naselju se prilagaja obstojei

urbanistini ureditvi.
(4) Minimalni polmer vertikalne zaokroitve loma tan-
gent osi ceste je doloen za projektno hitrost, kot je razvidno
iz naslednje preglednice:

Hitrost km/h 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130

Rmin koveksni 400 800 1000 1500 2000 4000 6000 9000 12000 15000 20000

Rmin konkavni 300 600 750 1200 1500 3000 4000 6000 8000 10000 15000
Stran 9312 / t. 91 / 14. 10. 2005 Uradni list Republike Slovenije

(5) Velikost polmera konkavne vertikalne zaokroitve

Vrsta vozila Medosna razdalja + previs
je iz prometnovarnostnih in estetskih razlogov odvisna od
spredaj (LOP) [m]
velikosti sosednje konveksne vertikalne zaokroitve z od-
nosom: osebni avto 4,00
rminkonk 2
r
3 sosednja konv tovornjak 8,00

(6) Vertikalna zaokroitev med sosednjima tangentama vlailec 10,00

nivelete z nasprotno usmerjenima nagiboma ni potrebna, e
linijski avtobus 8,50
je vsota nagiba tangent manja ali enaka 0,3%.
podaljan avtobus 9,00
22. len
(skladnost oblikovanja osi ceste) (3) Celotno raziritev vozia je treba doloiti s se-
tevkom raziritev vseh prometnih pasov na nerazdvojenem
(1) Za zagotovitev skladnosti geometrijskih elementov voziu.
osi ceste je treba upotevati voznodinamine, tehnine in (4) Prehod z nerazirjenega na razirjeno vozie se
estetske pogoje oblikovanja. mora izvriti postopno na dolini prehodnice.
(2) Minimalna dolina prehodnice za enakomerni pre- (5) Raziritev vozia v kroni krivini s polmerom do
hod spremembe zakrivljenosti osi in vijaenja robov vozia R = 20 m se predvidi s krivuljo sledi koles merodajnega tip-
je velikosti od 0,3 R do R in enake doline, kot je kroni lok. skega vozila (dinamina traktrisa).
(3) Minimalna dolina kronega loka za ceste je doloe-
na s potjo, ki jo prevozi vozilo v asu pet sekund s projektno
VII. PRENI PROFIL CESTE
hitrostjo.
(4) Zaradi skladnosti tlorisnega in niveletnega poteka
25. len
ceste morata biti centra vertikalne in horizontalne krivine pri-
blino na isti stacionai. (prometni in prosti prol)
(5) Geometrijski elementi osi ceste in tehnini elementi (1) Dimenzijo prometnega prola ceste doloajo: irina
nivelete morajo biti uporabljeni tako, da potekajo v doloe- in tevilo voznih in dodatnih pasov, robni in loilni pasovi ter
viina merodajnega vozila.
nem sosledju, med seboj pa skladni.
(2) Dimenzije prostega prola ceste tvorijo viina pro-
metnega prola, poveana za minimalno 0,50 m, in oboje-
23. len stranska raziritev prometnega prola za varnostno irino, ki
(vijaenje prenega nagiba) je za projektno hitrost podana v naslednji preglednici:
(1) Spreminjanje prenega nagiba se izvede na dolini
prehodnice z relativnim vzdolnim nagibom roba glede na Projektna hitrost (km/h) Do 50 5070 > 70
niveleto, kot je doloeno v naslednji preglednici:
Varnostna irina (m) 0,50 1,00 1,50

Projektna hitrost (km/h) 40 4060 6080 80 (3) Na cesti v naselju je dopustno prekrivanje prostega
Max. relativni nagib roba
prola vozia s prostim prolom kolesarja in peca.
(%) 2,00 1,50 1,25 0,75
(4) Prekrivanje prometnih prolov ni dopustno.
(5) Minimalna viina prostega prola ceste je 4,50 m
nad najvijo toko vozia.
(2) Sprememba nagiba pri vijaenju mora biti izvedena
okoli vzdolne osi ali roba vozia.
26. len
(3) Preni nagib vozia q = 0% se mora nahajati v
(preni prol cestia)
stini toki prehodnic.
(1) Preni prol cestia sestavljajo irina vozia s
(4) Spreminjanje prenega nagiba vozia je treba iz-
koritnico in bermo, enostranska ali obojestranska bankina,
vesti tako, da na nobenem delu vozia ne zastaja voda.
srednji in stranski loilni pasovi, robovi podporne ali nosilne
(5) Vijaenje vozia na kriiu ali prikljuku ni do- konstrukcije cestnega objekta, elementi za odvodnjevanje
pustno. ceste, na voziu oznaeni pas za kolesarje, plonik in po-
vrine za parkiranje ob voziu ter ostale ureditve ceste, ki
24. len so vkljuene v prosti prol ceste.
(raziritev vozia v krivini)
(1) Vozie je treba raziriti zaradi zagotavljanja normal- 27. len
ne prevoznosti v kronih lokih in zaradi spremembe irine ali (vozie)
spremembe tevila prometnih pasov (kriia, odcepi). (1) Vozie je irina vozine konstrukcije, ki vsebuje
(2) Dimenzija raziritve bpp za posamezni prometni pas vozne in dodatne pasove za obe smeri vonje.
se doloi po enabi: (2) tevilo voznih in dodatnih pasov vozia doloata
prometna funkcija in vrsta ceste.
L2OP
bpp ,
2 R 28. len
(vozni in prehitevalni pas)
kjer Lop pomeni medosno razdaljo merodajnega vozila (1) irina voznega pasu v premi je odvisna od funkcije
skupno s previsom spredaj, kot je doloeno v naslednji pre- ceste in projektne hitrosti, kot je razvidno iz naslednje pre-
glednici: glednice:
Uradni list Republike Slovenije t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9313

Projektna hitrost (km/h) 50 60 70 80 90 100 110 120 130

Funkcija ceste irina voznega pasu (m)

Daljinska cesta 3,25 3,25 3,50 3,50 3,50 3,75 3,75

Povezovalna cesta 2,75 3,00 3,25 3,50

Zbirna cesta 2,50 2,75 3,00

Dostopna cesta 2,50 2,75

(2) irina voznega pasu mora biti enaka na celotni doli-
ni cestnega odseka, razen v predoru in v obmoju obstojee
zazidave v naselju.
(3) V nivojskem kanaliziranem kriiu ali prikljuku je
na cesti v naselju irina pasu za levo zavijanje minimalno
3,00 m oziroma 2,75 m za ceste, ki imajo manj kot 5,0%
tovornega prometa.
(4) Maloprometne ceste za enosmerni ali dvosmer-
ni promet z izogibalii imajo vozni pas minimalne irine
3,50 m.
(5) Prehitevalni pas je enake irine kot vozni pas.
29. len
(pas za poasna vozila)
(1) Pas za poasna tovorna vozila se predvidi, e znia-
nje hitrosti zmanjuje nivo uslug ceste pod predpisani nivo.
(2) Zaetek pasu za poasna vozila je doloen s toko,
v kateri zaradi vzpona na klancu hitrost tekega tovornega
vozila v prostem prometnem toku pade pod 60 km/h, in se
zakljui v toki, kjer poasno vozilo s pospeevanjem dosee
hitrost vejo od 60 km/h.
(3) Pas za poasna vozila poteka neprekinjeno ob robu
vozia na minimalni dolini 500 m, v primeru, da je na cesti
predor, se mora zakljuiti 200 m pred njim.
(4) irina pasu za poasna vozila je minimalne irine
3,50 m za ceste za projektno hitost vejo od 100 km/h in 3,00
m za projektno hitrost do 100 km/h.
(5) e je dolina pasu za poasna vozila veja od 1500
m, se dodatno predvidijo e odstavne nie na razmaku do
750 m.
30. len
(pospeevalni in zaviralni pas)
(1) Pospeevalni ali zaviralni pas se predvidi na rampah
izvennivojskega prikljuka ali razcepa ter pri kanaliziranih
nivojskih kriiih in prikljukih.
(2) Minimalna dolina pospeevalnega in zaviralnega
pasu za rampe venivojskega prikljuka izven naselja je
200 m.
(3) irina pospeevalnega pasu je minimalno 3,25 m
za ceste s projektno hitostjo ve od 100 km/h in 3,00 m za
projektno hitrost do 100 km/h.
31. len
(pas za prepletanje)
(1) Minimalna dolina pasu za prepletanje se doloi
skladno z metodologijo HCM.
(2) irina pasu za prepletanje je enaka irini voznega
pasu prikljune rampe ali voznega pasu prednostne ceste.
32. len
(pas za javni potniki promet)
(1) Na povezovalni in zbirni cesti v naselju se lahko po
potrebi predvidi ob zunanjem robu voznih pasov dodatni pas
za vozila javnega prevoza potnikov.
(2) Pas za javni potniki promet je minimalne irine
3,0 m in poteka ob robu voznega pasu.
33. len
(pas za parkiranje od voziu)
(1) Pas za vzdolno parkiranje se lahko previdi ob vo-
ziu zbirne ali dostopne ceste v naselju.
(2) Preko pasu za parkiranje je dopustno urediti dovoze
do objekta ob cesti.
(3) Minimalna irina pasu za parkiranje ob voziu je za
osebna vozila 2,50 m, za tovorna pa 3,0 m.
34. len
(robni pas)
(1) Robni pas na voziu omogoa nanos talne pro-
metne signalizacije ter poveuje prepustnost in prometno
varnost.
(2) irina robnega pasu se doloi na osnovi irine voz-
nega pasu, kot je razvidno iz naslednje preglednice:
irina voznega pasu (m) 2,503,25 3,503,75
irina robnega pasu (m) 0,25 0,50
(3) Robni pas ni potreben na cesti z elementi za pro-
jektno hitrost do 50 km/h in irino vozia do 5,0 m.
(4) Na cesti zunaj naselja ali v naselju z elementi za pro-
jektno hitrostjo do 50 km/h s irino voznega pasu do 2,50 m
robni pas ni obvezen.
35. len
(odstavni pas in odstavne nie)
(1) irina odstavnega pasu je 2,50 m na avtocestah in
hitrih cestah s projektno hitrostjo nad 100 km/h oziroma 2,0
m, e je projektna hitrost pod 100 km/h.
(2) Pred in za premostitvenim objektom ali predorom
doline veje od 200 m je treba odstavni pas zakljuiti z od-
stavno nio.
(3) Na hitri cesti, kjer ni odstavnih pasov, je treba pred-
videti odstavne nie na medsebojnem razmaku do 750 m,
minimalne doline 40 m in irine 3,50 m.
36. len
(loilni pas)
(1) Srednji loilni pas avtoceste je minimalne irine 4,0
m, na hitri cesti je minimalne irine 2,0 m, irino lahko spre-
meni le v obmoju razdvojitve smernih vozi.
(2) Srednji loilni pas ceste v naselju je minimalne irine
4,5 m, razen v obmoju pasu za levo zavijanje in pri ureditvi
kronega kriia.
(3) Srednji loilni pas na avtocesti in hitri cesti se pre-
kine zaradi monosti obasne povezave smernih vozi na
razmaku do 2,0 km ter pred ali za viaduktom ali predorom.
37. len
(bankina)
(1) Bankina je utrjena povrina ob zunanjem robu vozi-
a, ki zagotavlja bono stabilnost vozia in breine, omogo-
a namestitev prometne signalizacije in opreme.
Stran 9314 / t. 91 / 14. 10. 2005 Uradni list Republike Slovenije

(2) Minimalna irina bankine je doloena s irino vozne- 38. len

ga pasu, kot je razvidno iz naslednje preglednice: (koritnica in mulda)
(1) Koritnica se oblikuje s poevno asfaltno, betonsko
irina voznega pasu Do 2,50 m 2,503,00 m 3,25 m 3,503,75 m ali tlakovano povrino irine 0,50 m ali 0,75 m z nagibom od
7,0 15,0% proti robniku viine 12 cm.
(2) Mulda se oblikuje kot asfaltno ali betonsko povrino
irina bankine 0,75 m 1,00 m 1,25 m 1,50 m
segmentne oblike, irine 0,50 m ali 0,75 m in z globino dna
do ene desetine irine.
(3) irina bankine se prilagodi tipu varnostne ograje. (3) Na maloprometni cesti je dopustno irino mulde
(4) Ob pasu za poasna vozila in odstavnem pasu je vkljuiti v irino vozia, e je utrditev mulde enaka kot utrdi-
bankina minimalne irine 1,00 m, v primeru, da je predvidena tev vozine konstrukcije.
e varnostna ograja, pa mora biti za zunanjim robom stebri-
39. len
ka varnostne ograje e 0,50 m berme.
(5) Na nasipu viine, veje od 3,0 m nad terenom, se (tipski preni proli)
predvidi bankina z dvignjenim robnikom. (1) Preni prol ceste sestavljajo: vozni pasovi, dodatni
(6) Ob ploniku in kolesarski ali pe poti je minimalna prometni pasovi, robni in odstavni pas, bankina, koritnica z
irina bankine 0,50 m. bermo, plonik s povrino za kolesarski promet, cestni jarek,
(7) Minimalni preni nagib bankine znaa 4%. rob konstrukcije cestnih objektov, prometna signalizacija in
oprema in zaitne konstrukcije ob voziu.

(2) Dimenzija tipskega prenega prola cestia se

doloi za vrsto ceste, prometno obremenitev in projektno
hitrost, kot je razvidno iz naslednje preglednice:

Vrsta Projektna Vozni pasovi Robni irina irina irina TPP

ceste hitrost pasovi vozia sr. pasu bankine
Daljinske ceste PLDP > 15 000voz/dan
AC 130 km/h 4 x 3,75 m 2 x 0,50 m 2 2 x10,50 m 4,00m 2 x 1,00 m 27,00
x 2,50 m
AC 110 km/h 4 x 3,50 m 2 x 0,50 m 2 x10,00 m 4,00m, 2 x 1,00 m 26,00
2 x 2,50 m
HC 110 km/h 4 x 3,50 m 2 x 0,50 m 2 x10,00 m 2,00m 2 x 1,00 m 24,00
2 x 2,50 m
HC 90 km/h 4 x 3,50 m 2 x 0,50 m 2 x 8,00 m 2,00m 2 x 1,00 m 20,00
GC 100 km/h 2 x 3,50 m 2 x 0,50 m 8,00 m 2 x 1,50 m 11,00
GC 80 km/h 2 x 3,25 m 2 x 0,25 m 7,00 m 2 x 1,25 m 9,50
Povezovalne ceste PLDP > 5 000 voz/dan
GC 90 km/h 2 x 3,50 m 2 x 0,25 m 7,50 m 2 x 1,50 m 10,50
GC 70 km/h 2 x 3,00 m 2.x 0,25 m 6,50 m 2 x 1,00 m 8,50
RC 80 km/h 2 x 3,25 m 2 x 0,25 m 7,00 m 2 x 1,25 m 9,50
RC 60 km/h 2 x 2,75 m 2 x 0,25 m 6,00 m 2 x 1,00 m 8,00
Zbirne ceste PLDP > 1 500 voz/dan
RC 70 km/h 2 x 3,00 m 6,00 m 2 x 1,00 m 8,00
RC 50 km/h 2 x 2,50 m 5,00 m 2 x 1,00 m 7,00
LC 60 km/h 2 x 2,75 m 5,50 m 2 x 1,00 m 7,50
LC 40 km/h 2 x 2,50 m 5,00 m 2 x 0,75 m 6,50
Dostopne ceste PLDP > 500 voz/dan
LC 60 km/h 2 x 2,75 m 5,50 m 2 x 0,75 m 7,00
LC 40 km/h 2 x 2,50 m 5,00 m 2 x 0,75 m 6,50
LP 50 km/h 2 x 2,50 m 5,00 m 2 x 0,75 m 6,50
LP 30 km/h 2 x 2,00 m 4,00 m 2 x 0,75 m 5,50
Malo prometne ceste PLDP < 500 voz/dan
MP 50 km/h 2 x 2,00 m 4,00 m 2 x 0,75 m 5,50
MP 30 km/h 1 x 3,50 m 3,50 m 2 x 0,75 m 5,00
Uradni list Republike Slovenije t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9315

(3) Dimenzije tipskega prenega prola ceste v naselju
se lahko spremenijo zaradi dodanega plonika, kolesarske
steze, pasu za javni promet, pasu za parkiranje ob voziu,
stranskega loilnega pasu in zaradi dodatnih elementov ce-
stia, ki so vkljueni v oblikovanje ceste, in zaradi varstva
okolja.
40. len
(cestni jarek)
(1) Cestni jarek trapezne oblike ima nagib breine 1:1,5,
irino dna najmanj 0,40 m in minimalni vzdolni nagib dna
0,5% (zatravljena povrina) oziroma 0,3% (tlakovana po-
vrina).
(2) Segmentni cestni jarek se oblikuje z nagibom brei-
ne 1:2, z nagibom najmanj 0,5% za zatravljeno povrino in
0,3% za tlakovano povrino dna, globina dna jarka je najmanj
20 cm pod vozino konstrukcijo.
(3) Dno cestnega jarka z nagibom vejim od 4,0% se
tlakuje ali obloi z betonskimi elementi.
(4) Dimenzije prenega prola cestnega jarka mora za-
gotavljati prosti pretok tipinega naliva s cestia in obcestnih
povrin.
(5) Na cesti z utrjenim voziem iz nevezanih peenih
ali kamnitih materialov se na klancih, daljih od 100 m z na-
gibom nivelete vejim kot 4,0%, predvidijo preni dreniki
na razmaku do 25 m z iztokom v cestni jarek ali po breini
terena.
41. len
(breine cestnega telesa)
(1) Nagib breine nasipa ali vkopa ceste se oblikuje na
osnovi geotehninih podatkov stabilnosti poboja in kvalitete
zemljin ali hribin, uporabljenih za izdelavo nasipov.
(2) Nasip za cesto se oblikuje z enotnim ali z lomljenim
nagibom breine, kar doloajo viina nasipa, kvaliteta mate-
riala za gradnjo nasipa in nosilnost temeljnih tal.
(3) Breino vkopa se oblikuje z enotnim ali lomljenim
nagibom.
(4) Breine doline preko 10 m je treba oblikovati z
vmesno lovilno bermo irine 2 m.
VIII. KONSTRUKCIJSKI ELEMENTI CESTE
42. len
(vozina konstrukcija)
(1) Vozina konstrukcija je sestavljena iz obrabne pla-
sti, zgornje vezane plasti in spodnje nevezane plasti, katerih
kvaliteta in debelina ustrezata priakovani prometni obtebi
ceste z upotevanjem klimatskih in geomehanskih pogojev
podroja.
(2) Vozina konstrukcija se dimenzionira po veljavnih
tehninih specikacijah.
IX. ODVODNJEVANJE CESTE
43. len
(elementi odvodnjevanja)
(1) Povrinska voda z vozia se odvodnjava preno
preko bankine in breine nasipa v cestni jarek ali razpreno
po terenu in v koritnico ali muldo, ki poteka ob robu vozia
in se prikljuuje v jarek ali kanalizacijo.
(2) Odtok povrinske vode z utrjene povrine cestia
na obmoju varovanega vodozbirnega obmoja se uredi
skozi vodotesno kanalizacijo preko objektov za zadrevanje
in ienje in se prikljui na blinji odvodnik.
(3) Koliina odtoka povrinske vode s ceste se doloi s
koliino padavin na prispevne povrine ceste z upotevanjem
koecientov odtoka.
(4) Dimenzioniranje elementov odvodnjevanja ceste je
odvisno od tega, kaken naliv se upoteva v hidravlinem
raunu v skladu z naslednjo preglednico:
Vrsta ceste Projektna Pogostnost Jakost
hitrost naliva naliva
(km/h) (let) (l/sek, ha)
Daljinska 80130 25 350
Povezovalna 6090 10 220
Zbirna 4070 5 170
Dostopna 4060 1 130
X. KRIIA IN PRIKLJUKI
44. len
(nivojsko kriie)
(1) Nivojsko kriie mora zagotavljati varno in udobno
krianje, zdruevanje in odcepljanje prometnih smeri.
(2) Oblika ureditve nivojskega kriia se doloi na
osnovi prometne funkcije ceste, naina distribucije prometnih
tokov, koliine prometa, prevoznosti merodajnega tipskega
vozila ter varnega prekanja kolesarjev in pecev.
(3) Kot krianja mora biti im blije pravemu kotu oziro-
ma lahko odstopa do 15 zaradi terenskih razmer.
(4) Maksimalni vzdolni nagib nivelete glavne prometne
smeri v obmoju krianja ne sme presegati 3,5%.
(5) Zavijalne loke je treba preveriti z dinaminimi traktri-
sami merodajnega vozila.
45. len
(krono kriie)
(1) Krono kriie je nivojsko kanalizirano kriie
krone oblike s sredinskim otokom in kronim voziem, na
katero se prikljuujejo trije ali ve krakov cest z vodenjem
motornega prometa v nasprotni smeri urinega kazalca.
(2) Krono kriie se lahko predvidi na vseh vrstah cest
na lokacijah, kjer se kria dve ali ve cest, zaradi neugod-
nega kota krianje osi cest, zaradi poveanja prepustnosti
kriia, skrajanja akalnega intervala ali umirjanja hitrosti.
(3) Krono kriie mora biti na dobro zaznavni lokaciji.
Dimenzije sredinskega otoka in irine kroia se doloijo
za prevoz merodajnega tipskega vozila in za konkretne pro-
metne obremenitve.
(4) Vzdolni nagib ravnine kroia je od 0,5% do 3,0%
v smeri nivelete prednostne ceste, na prikljunih krakih pa
najve do 4,0%.
(5) Vozie v kroiu ima preni nagib 2,0%, je eno-
stranski in usmerjen proti zunanjemu robu kroia.
(6) Krona kriia se projektirajo skladno s tehnino
specikacijo o kronih kriiih.
(7) Krona kriia z Vproj> 40 km/h se projektirajo z
elementi kot za ceste s tako hitrostjo.
46. len
(izvenivojsko krianje)
(1) Izvennivojska krianja se predvidijo na daljinskih
cestah. Na ostalih cestah se predvidijo tam, kjer nivojsko
krianje ne zagotovlja predpisanega nivoja uslug. Projektirajo
se za hitrost od 40 do 60 km/h.
(2) Rampe razcepa za primarne prometne smeri imajo
elemente za projektno hitrost minimalno 80 km/h, za po-
drejene prometne smeri pa za projektno hitrost minimalno
60 km/h.
(3) Rampe izvennivojskega krianja se nadaljujejo na
pospeevalni oziroma zaviralni pas.
Stran 9316 / t. 91 / 14. 10. 2005
(4) Dimenzije prenega prola posamezne rampe do-
loajo oblika prikljuka, prometna obremenitev in projektna
hitrost. Enopasovne rampe prikljuka morajo imeti irino
voznega pasu najmanj 5,0 m.
(5) Na dvosmerni rampi prikljuka AC ali HC je treba
loiti vozii z loilnim pasom irine 1,50 m.
(6) Najveji dopustni nagib nivelete ramp izvennivojske-
ga razcepa je do 4,0%, ramp prikljuka pa do 6,0%.
XI. POVRINE ZA KOLESARJE IN PECE
47. len
(povrine za kolesarje)
(1) Na cestah s PLDP do 2500 vozil na dan ni potrebna
posebna povrina za kolesarje, pri PLDP med 2500 in 7000
vozil na dan in pri kolesarskem prometu ve kot 20 kolesarjev
na uro je potreben oznaen kolesarski pas, pri PLDP nad
7500 vozil na dan in pri kolesarskem prometu ve kot 20
kolesarjev na uro pa viinsko loena kolesarska steza.
(2) Kolesarska pot je povrina najvijega nivoja uslug.
Poteka neodvisno od ostale cestne mree in je namenjena
izkljuno kolesarjem.
(3) Kolesar ima med vonjo prometni prol irine 1,00
m in viine 2,25 m oziroma prosti prol irine 1,50 m in viine
2,50 m.
(4) Maksimalne doline vzponov so odvisne od vzdol-
nih sklonov, pri emer 10% vzpon ne sme presegati doline
20 m in 4% vzpon doline 120 m.
(5) Minimalna pregledna razdalja na kolesarski poti zna-
a najmanj 20 m za projektno hitrost do 15 km/h in najmanj
40 m za projektno hitrost do 40 km/h.
(6) Niveleta povrine za kolesarje se neposredno pri-
kljui na rob vozia ceste.
(7) Na lokacijah stalnih vejih koncentracij izvora ali cilja
kolesarjev (ole, nakupovalni centri, eleznike in avtobusne
postaje, portni objekti, kulturne ustanove) se uredi prostor
za shranjevanje koles.
48. len
(povrine za pece)
(1) Javne povrine za pece so: plonik, nivojski pre-
hod, podhod, nadhod, klanina, javno stopnie, obmoja
za pece in pe pot.
(2) Povrine za pece se urejajo v skladu s pravili ureja-
nja prostora in s stalia zagotavljanja prometne varnosti ter
ekonominosti graditve in vzdrevanja skladno z dolobami
tega pravilnika.
(3) Dimenzije tlorisa, ki so potrebne za normalno gi-
banje peca, so: 0,3 osebe/m2, za obasno zgostitev 0,6
osebe/m2 in za prehod ceste 1,0 oseba/m2
(4) Peev prometni prol je irine 0,75 m in viine 2,25
m, prosti prol irine 1,00 m in viine 2,50 m.
(5) Ureditev plonika ali pepoti ob cesti izven naselja
je upraviena, e prometna obremenitev ceste presega 3500
vozil na dan, povprena zgostitev pecev ob cesti pa ve kot
deset oseb na uro.
(6) Plonik mora biti viinsko loen od zunanjega roba
vozia z robnikom minimalne viine 12 cm, imeti mora utr-
jeno povrino s prenim nagibom 2,0% in e je izven naselja
0,50 m iroko bankino.
(7) Prehod za pece izven obmoja kriia je dopustno
oznaiti na lokaciji stalne koncetracije pecev, e je odmik do
naslednjega prehoda ali kriia veji kot 150 m.
(8) Prehod za pece preko tiri- ali vepasovnega vo-
zia ceste v naselju se uredi s prometnim otokom s akalno
povrino minimalne irine 2,0 m.
Uradni list Republike Slovenije
49. len
(zagotavljanje neoviranega gibanja funkcionalno oviranih
oseb)
(1) Vse povrine, ki so ob voziu oziroma potekajo
samostojno in so namenjene pecem, ter nivojski prehodi
ez vozie, kadar so predvideni, morajo biti brez grajenih
in komunikacijskih ovir ter hkrati zagotavljati varno uporabo
vsem funkcionalno oviranim osebam v skladu s predpisi, ki
urejajo zahteve za zagotavljanje neoviranega dostopa, vsto-
pa in uporabe objektov v javni rabi.
(2) Povrina za uporabo invalidskega vozika je mini-
malne irine 1,20 m, s prenim nagibom do 3,0% in vzdol-
nim nagibom do 6,0%, e ima na razdalji do 30 m poivalie
doline do 3 m z nagibom do 1,5%.
(3) Prehodi za invalidski voziek se oblikujejo s klanino
minimalne irine 1,0 m in z nagibom do 12,0%, ki se jo nepo-
sredno prikljui na niveleto plonika ali roba ceste.
(4) Ob stopniu nadhoda ali podhoda se predvidi klan-
ina za invalidske vozike in kolesarje, minimalne irine 1,50
m, z nagibom do 8,0% in z vmesnim podestom na razdalji do
10 m, ki je opremljena na obeh straneh z varovalno ograjo in
dralom na viini 1,00 m od tal.
(5) Na povrini za pece, ki jo uporabljajo slabovidne
osebe, ni dopustno v prosto gibalni povrini postavljati no-
bene ovire.
XII. CESTNI OBJEKTI
50. len
(premostitveni objekti)
(1) Premostitveni objekt se projektira na osnovi geo-
metrijski elementov osi in dimenzij prenega prola ceste
ter glede na kot krianja, pogoje premostitve in geotehnine
podatke.
(2) Geometrijske elemente osi in dimenzije prenega
prola ceste v obmoju premostitvenega objekta doloi pro-
jektant ceste v sodelovanju s projektantom objektov in geo-
mehanikom.
(3) Odprtine mostu in prepusta se doloajo na osnovi
hidravlinega rauna relevantnega pretoka vodotoka.
(4) Pri prekanju eleznike proge je treba pod spod-
njim robom konstrukcije objekta predvideti viino prostega
prola 5,80 m nad obstojeimi oziroma 6,50 m nad novimi
tirnicami eleznike proge z elektrino vleko.
(5) Premostitveni objekt se praviloma projektira v premi
ali kroni krivini z enotnim polmerom.
(6) Kot krianja osi objekta z osjo premostitve je pravi-
loma 90 oziroma v mejah od 45 135 .
(7) Niveleta v obmoju cestnega objekta je od 0,5% do
4% in mora omogoati dovolj prostora za racionalno izbiro
konstrukcijske in zaitne viine.
51. len
(cestni prepust)
(1) Cestni prepust je namenjen pretoku povrinske vode
pod cestiem. Je v obliki cevi, oboka ali katle, zgrajen iz
betonskih elementov, armiranega betona, kamna ali opeke.
(2) Dimenzija svetle odprtine prepusta se doloi s hi-
dravlinim raunom.
(3) V cevnem prepustu je nagib nivelete dna prilagojen
niveleti korita vodotoka. Minimalni padec je 0,5%.
52. len
(podporne in oporne konstrukcije)
Vrsta in dimenzije konstrukcije se doloijo na osnovi
geotehninih raziskav in geomehanskega rauna stabilnosti
terena.
Uradni list Republike Slovenije
53. len
(cestni predori)
(1) Cestni predori so enocevni, dvocevni in vecevni,
cevi so lahko za eno- ali dvosmerni promet. Cevi so lahko
eno-, dvo- ali vepasovne. Glede na dolino jih delimo:
na kratke do 200 m,
srednje od 200 m do 1000 m,
dolge nad 1000 m.
(2) Projektna hitrost v predoru je odvisna od projektne
hitrosti, ki je uporabljena za cesto izven predora, in od vrste
predora ter je doloena v naslednji preglednici:
Vproj izven predora (km/h) Vproj v predoru (km/h)
Ve kot 100 100 (pri enosmernem
dvopasovnem)
80100 80 (pri dvosmernem)
Do 80 Enaka kot izven predora
(3) Os ceste v obmoju predora poteka na sredini vo-
zia.
(4) Os ceste v obmoju portala predora pravilom po-
teka v krivini, da se zmanja uinek svetlobnih sprememb in
zmanja vpliv vetra na prezraevanje predorske cevi.
(5) Horizontalni radiji v predoru se doloijo glede na
projektno hitrost s pogojem zagotavljanja zaustavitvene pre-
glednosti.
(6) Dopustni nagib nivelete v kratkem predoru je do
4,0%, v srednje dolgem do 3,0%, v dolgem pa do 1,5%.
(7) Minimalni vzdolni nagib v predoru znaa 0,5%.
(8) V kratkem predoru se uporabijo enake irine vo-
zia, vkljuno z odstavnim pasom, kot so izven predora,
v srednjem in dolgem predoru pa so irine pogojene s pro-
jektno hitrostjo.
(9) V predoru se praviloma predvidi obojestranski kon-
trolni hodnik minimalne irine 0,75 m.
(10) Vozie v predorski cevi ima enostranski preni
nagib max. 4%.
54. len
(pokriti vkop in galerija)
(1) Elementi osi ceste v pokritem vkopu ali galeriji se
doloijo s projektno hitrostjo ceste in z zaustavno pregledno
razdaljo pri nespremenjeni irini cestia.
(2) Na obeh straneh vozia je kontrolni hodnik mini-
malne irine 0,75 m ali plonik.
XIII. PROMETNA SIGNALIZACIJA IN OPREMA CEST
55. len
(prometni znaki, oznabe na voziu, prometna oprema)
(1) Postavitev prometnih znakov se predvidi v skladu s
predpisom o prometni signalizaciji in prometni opremi na jav-
nih cestah ter skladno z dolobami zakona, ki ureja varnost
cestnega prometa, o napravah za urejanje prometa.
(2) Oznabe na voziu, ki so namenjene za vodenje
in obveanje udeleencev v prometu, so vzdolne, pre-
ne in druge oznabe v skladu s predpisom iz prejnjega
odstavka.
(3) Prometna oprema ceste so smerniki, varnostna
ograja, blailniki trkov, ograje za pece, prometna ogledala
in senila proti zaslepitvi, katerih postavitev se predvidi v
skladu s predpisom iz prvega odstavka.
56. len
(obveanje in oglaevanje)
(1) Grano in vizualno obveanje o prireditvah ali
dogodkih in komercialno oglaevanje o proizvodnih izdelkih
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9317
se lahko izvaja na povrinah, ki so nameene na posebni
konstrukciji ob cesti.
(2) Konstrukcijo ali objekt za oglaevanje je dopustno
postaviti na takni lokaciji, da ne ovira preglednosti vozia
in zaznavanja prometnih znakov ob cesti.
(3) Konstrukcijo in objekt za obveanje ali oglaevanje
je dopustno postaviti ob cesti z minimalnim odmikom 5 m od
zunanjega roba vozia in na oddaljenosti ve kot 100 m
pred oziroma 50 m za kanaliziranim kriiem.
57. len
(svetlobni znaki)
(1) Svetlobna znaki so semaforji, svetlobno spremenljivi
znaki in osvetljeni znaki za urejanje motornega, kolesarske-
ga in pe prometa na kriiu, prikljuku, na oznaenem
prehodu ceste, eleznike proge, proge mestnega javnega
prevoza, omejitve na cesti, izvoza intervencijskih vozil in
podobno.
(2) Naprave svetlobne signalizacije za urejanje prometa
kriia ali prikljuka so nameene na posebnih drogovih
ob voziu z minimalnim odmikom 0,75 m od roba vozia,
tako da je spodnji rob naprave na viini 2,25 m nad povrino
za kolesarje ali pe povrino in nad voziem na konzolnem
drogu ali na portalu na minimalni viini 4,50 m.
58. len
(klic v sili)
(1) Sistem klica v sili je namenjen uporabnikom avto-
ceste in hitre ceste za posredovanje pomoi v primeru pro-
metne nesree ali zastoja vozila je moen preko govorne
povezave s kontrolnim centrom.
(2) Klicni stebriki so postavljeni na platoju razirjene
bankine dimenzije ob desnem robu vozia v smeri vonje v
medsebojnem razmaku do 2 km.
59. len
(cestna razsvetljava)
(1) Cestna razsvetljava zagotavlja osvetljenost vozia
in povrin ob cesti, tako da lahko udeleenci cestnega pro-
meta zlahka opazijo tudi nepriakovane ovire v nonem asu
ali neustrezni dnevni svetlobi.
(2) Kvaliteta cestne razsvetljave je doloena s kriteriji
vidljivosti, ki so odvisni od projektne hitrosti, nivoja in enako-
mernosti osvetlitve in osvetljenosti, omejitve bleanja in
naina optinega vodenja.
(3) Razsvetljavo je treba namestiti na cestah v naseljih,
v kanaliziranih kriiih, na razcepih na daljinskih cestah, na
kriiih glavnih in regionalnih cest z glavnimi in regionalnimi
cestam zunaj naselij, na avtobusnih postajaliih, na hodnikih
za pece v obmoju oznaenih prehodov ali podhodov, na
povrinah kontrolnih postaj, bencinskih servisov, poivali
in oskrbnih postajali ter parkiri.
XIV. PRESTAVITVE IN PREUREDITVE
60. len
(vodotoki)
(1) Niveleta vozia poteka nad koto gladine vodotoka
ali vodne akumulacije, tako da ni preplavljena pri pogostnosti
pojava visoke vode za Q20.
(2) Prosta odprtina pod mostom in v cestnem prepu-
stu se dimenzionira za pretono koliino pogostnosti pojava
visoke vode Q100 na cesti s projektno hitrostjo vejo od 60
km/h in ceste v naselju ter za pojav visoke vode Q20 na ostalih
cestah.
(3) Varnostna viina nad gladino vodotoka je minimalno
1,0 m za hudournike vodotoke in 0,50 m za ostale vodo-
toke.
Stran 9318 / t. 91 / 14. 10. 2005
61. len
(vodi gospodarske javne infrastrukture)
(1) Vodi gospodarske javne infrastrukture so kanaliza-
cija, vodovod, toplovod, plinovod, elektrovodi in telekomuni-
kacijski vodi.
(2) Krianje ceste s komunalnimi vodi je dopustno pod
kotom od 45 do 135. Posamezni komunalni vod je lahko
prostozrani ali v terenu pod voziem.
(3) Komunalni vodi v tlorisu potekajo vzdolno ob robu
cestnega sveta ali z odmikom od vozia in izjemoma v vo-
ziu ceste v naselju.
(4) Kanalizacijska cev poteka v najveji moni globini
zaradi krianja z ostalimi vodi, tako da je minimalna globina
dna cevi 1,50 m pod voziem za glavni odvodnik, za odpad-
ne vode je v globini 0,90 m, za meteorne vode pa 0,60 m.
(5) Vodovodna cev z dimenzijo premera cevi do 100 mm
mora imeti dodatno zaitno cev s premerom vejim od 100
mm in mora biti nameena v betonski cevi v primeru krianja
ceste in poteka pod voziem na minimalni globini cevi 1,20 m
za glavni vod in za razdelilno omreje v globini od 0,90 1,50
m, kot je doloeno s klimatskimi pogoji obmoja.
(6) Toplovodno omreje v naselju, ki poteka pod vo-
ziem, je nameeno v betonski zaitni kineti z zgornjim
robom konstrukcije minimalno 0,50 m pod voziem.
(7) Plinovod in produktovod potekata pod voziem na
minimalni globini temena cevi 1,0 m z odmikom od roba vo-
zia, kot je predpisano za visoko in nizkotlano omreje.
(8) Plinovod z delovnim tlakom nad 16 barov poteka
ob daljinski cesti z minimalnim odmikom 10 m od zunanjega
roba cestia, ob povezovalni in zbirni cesti z odmikom 5,0 m
in ob dostopni cesti ter malo prometni cesti z minimalnim od-
mikom 2,0 m od spodnjega roba breine cestnega nasipa.
(9) Plinovod z delovnim tlakom do 16 barov poteka z
minimalnim odmikom 2,50 m od roba vozia.
(10) Elektrokabelski vodi visoke in nizke napetosti po-
tekajo z minimalnim odmikom 1,50 m od roba vozia pod
voziem v minimalni globini 1,0 m do zaitne cevi za kabel
napetosti 110 kV ter v globini 0,80 m za kabel 10 kV.
(11) Telekomunikacijsko kabelsko omreje lahko poteka
z minimalnim odmikom 1,00 m od roba vozia v minimalni
globini 0,70 m pod voziem.
(12) Prostozrani elektrovodi visoke napetosti vzdol
ceste izven naselja potekajo z minimalnim odmikom 10 m
od roba vozia.
(13) Krianje ceste s prostozranim elektrovodom je
na minimalni viini 7,50 m nad voziem pri najvejem do-
pustnem povesu vodnika daljnovoda napetosti do 400 kV in
minimalno 4,70 m za vodnike elektrovodov nizke napetosti.
62. len
(eleznika proga)
(1) Rob vozia ceste ob elezniki progi lahko po-
teka z minimalnim odmikom 8,00 m do osi skrajnega tira ali
minimalno 6,0 m, e poteka niveleta proge vsaj 1,0 m nad
niveleto ceste.
(2) Krianja eleznike proge z daljinsko cesto in glavno
cesto se uredijo izvennivojsko.
(3) Na zavarovanem prehodu je krianje ceste z elez-
niko progo dopustno pod kotom od 75 do 105 in izjemoma
pod kotom vejim od 45, e so podani zelo zahtevni pogoji
za gradnjo ceste. Ostali projektni pogoji so doloeni v Pra-
vilniku o nivojskih prehodih ceste preko eleznike proge
(Uradni list RS, t. 79/02).
(4) Nivojski elezniki prehod je urejeno cestie na
dolini 3,75 m na vsako stran od osi skrajnih tirov proge, ki
je v premi ali krivini ceste z nagibom nivelete do 3,5% na
minimalni dolini 15 m pred prehodom.
(5) Dimenzije horizontalnih elementov osi ceste v ob-
moju nivojskega prehoda eleznike proge se prilagodijo
vzdolnemu in prenemu nagibu zgornjega roba tirnic.
Uradni list Republike Slovenije
(6) Minimalna irina nivojskega eleznikega prehoda je
6,0 m oziroma 3,0 m za ceste z obojestranskim izogibaliem
pred prehodom.
63. len
(transportne naprave)
(1) Stalne transportne naprave so inice in transportni
trakovi, ki so nameeni ob cesti in preko ceste prostozrano
ali v objektu pod voziem.
(2) Krianje ceste s stalnimi transportnimi napravami je
dopustno pod kotom od 75 do 105 pri minimalni viini spod-
njega roba naprave ali tovora v viini 5,0 m nad voziem z
upotevanjem maksimalnega povesa.
(3) Pod transportno napravo nad cestiem je treba
predvideti varovalno lovilno konstrukcijo.
64. len
(letalia)
(1) Cesta v coni letalia in zunaj njega mora biti v skla-
du z referenno kodo in kategorijo letalia ter z dolobami
zakona, ki ureja letalstvo, ter standardi in priporoili Medna-
rodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO).
(2) Prosti prol ceste ne sme segati v prostor izklju-
ne rabe letalia in ne sme prebadati obmoja omejitvenih
ravnin.
(3) Prosti prol ceste mora v obmoju izkljune rabe
letalia znaati najmanj 4,70 m.
XV. VAROVANJE OKOLJA OB CESTI
65. len
(umirjanje prometa)
(1) Umirjanje hitrosti se predvidi na cestah v naseljih, da
se zagotovi izboljanje bivalnih in delovnih pogojev.
(2) Umirjanje prometa se projektira skladno s tehnino
specikacijo za umirjanje prometa.
(3) Ukrepi za umirjanje hitrosti vozil so sistemski, regu-
lativni in zini.
(4) Upravienost namestitve naprave ali ukrepa za umir-
janje hitrosti vozil se dokae z analizo.
66. len
(protihrupna zaita)
(1) Ukrepi za protihrupno zaito se nartujejo glede
na mejne vrednosti dnevne in none ravni hrupa cestnega
prometa v skladu s predpisom, ki ureja hrup v naravnem in
ivljenjskem okolju.
(2) Protihrupna ograja ali nasip mora biti postavljena
s taknim odmikom od roba vozia, da ni zmanjana pre-
gledna razdalja.
67. len
(vodovarstveno obmoje)
(1) Padavinska odpadna voda s ceste, ki poteka pre-
ko vodovarstvenega obmoja, se odvaja in obdela v istilni
napravi v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri od-
vajanju padavinske odpadne vode z javnih cest.
(2) Zaitne ukrepe za gradnjo cest in izvajanje grad-
benih del je treba na vodovarstvenem obmoju izvesti v
skladu z dolobami predpisa, ki ureja kriterije za doloitev
vodovarstvenega obmoja.
68. len
(veter in sneg)
(1) Na podroju pogostega pojava vetra s hitrostjo vejo
od 40 km/h s posameznimi sunki s hitrostjo vejo od 90 km/h
je treba izdelati strokovno analizo vplivov vetra na varnost
vonje.
Uradni list Republike Slovenije t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9319

(2) Za ceste s projektno hitrostjo vejo od 80 km/h je metne varnosti (Uradni list SFRJ, t. 35/81 in 45/81 po-
treba izdelati analizo pojava snenih zametov in lokacije pravek).
snenih plazov, tako da se lahko potek trase prilagodi varo-
vanju ceste in cestnega prometa. 74. len
(3) Varovanje ceste pred zameti se predvidi s stalnimi in (zaetek veljavnosti pravilnika)
obasnimi palisadami z odmikom od vozia glede na hitrost Ta pravilnik zane veljati naslednji dan po objavi v Urad-
vetra in naina postavitve plotov. nem listu Republike Slovenije.
69. len
t. 26042-7/2004/9-0032075
(prosto ivee ivali) Ljubljana, dne 28. septembra 2005
(1) Ceste, ki prekajo obmoja stalnega gibanja veje EVA 2004-2411-0028
populacije divjadi in dvoivk ali prekajo tradicionalno stalne
steine, je treba na osnovi izdelane strokovne analize ustrez- mag. Janez Boi l.r.
no zavarovati. Minister
(2) S postavitvijo varovalne ograje ob robu cestnega za promet
telesa se preprei prehod divjadi in dvoivk.
(3) Na lokaciji ali v neposredni bliini stalne steine Soglaa:
divjadi je treba predvideti ustrezen prehod za divjad v skladu
s strokovno analizo. Dragutin Mate l.r. Janez Podobnik l.r.
Minister Minister
za notrajne zadeve za okolje in prostor
XVI. OBLIKOVANJE OBCESTNEGA SVETA

70. len
(zasaditev ob cesti)
(1) Zasaditev drevnin in zatravitev ob cesti se predvidi
zaradi protierozijske zaite ruljivih in poruenih brein, za-
radi duenja hrupa, zmanjanja vpliva vetra in snega oziroma
nadomestitve vegetacije naravnega okolja zaradi gradnje,
uporabe ali vzdrevanja ceste.
(2) V obmoju povrin, potrebnih za preglednost ceste,
je dopustna zatravitev in zasaditev grmovnic, katerih viina
rasti ne presega 0,75 m.
(3) Vzorec zasaditve povrin ob cesti je treba prilagoditi
pogojem vzdrevanja cestia, preglednosti ceste in priklju-
evanja, namestitve prometne signalizacije in opreme.
(4) Zasaditev v obmoju komunalnih vodov znotraj cest-
nega telesa ni dovoljena.
71. len
(oblikovanje ceste)
(1) Optino vodenje trase ceste je treba zagotoviti s
skladno kombinacijo geometrijskih elementov in primernim
oblikovanjem cestnih brein, z zasaditvijo obcestnih povrin
in z ostalimi ukrepi.
(2) Oblikovanje mostov in viaduktov je pogojeno z upo-
tevanjem prometnotehninih zahtev.
XVII. PREHODNE IN KONNE DOLOBE
72. len
(ureditve v prehodnem obdobju)
(1) Projektna dokumentacija za ceste, ki je v izdelavi
na dan zaetka veljavnosti tega pravilnika, se lahko dokona
najkasneje v roku estih mesecev po dolobah Pravilnika o
temeljnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javne ceste in
njihovi elementi izven naselja s stalia prometne varnosti
(Uradni list SFRJ, t. 35/81 in 45/81 popravek).
(2) Projekt, ki je v izdelavi pred uveljavitvijo tega pravil-
nika, je dopustno projektirati po tem pravilniku, e je mona
racionalneja reitev ceste ali cestnega objekta in s tem so-
glaa investitor ali njegov pooblaenec.
73. len
(prenehanje veljavnosti do sedaj veljavnih pravilnikov)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporab-
ljati Pravilnik o temeljnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati
javne ceste in njihovi elementi izven naselja s stalia pro-
3897. Minimalna zajamena donosnost na vplaano
isto premijo prostovoljnega dodatnega
zavarovanja za mesec september 2005
Na podlagi estega odstavka 298. lena Zakona o po-
kojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, t.
20/04 uradno preieno besedilo, 54/04 ZDoh-1, 63/04
ZZRZI, 136/04 odl. US in 72/05) objavlja minister za
nance
MINIMALNO
ZAJAMENO DONOSNOST
na vplaano isto premijo
prostovoljnega dodatnega zavarovanja
za mesec september 2005
Minimalna zajamena donosnost, izraunana na pod-
lagi 298. lena Zakona o pokojninskem in invalidskem za-
varovanju (Uradni list RS, t. 20/04 uradno preieno
besedilo, 54/04 ZDoh-1, 63/04 ZZRZI, 136/04 odl.
US in 72/05) in Pravilnika o izraunu povprene donosnosti
dravnih vrednostnih papirjev (Uradni list RS, t. 64/04 in
138/04), za mesec september 2005 znaa 2,62% na letni
ravni oziroma 0,34% na meseni ravni.
t. 404-04-1/2005/50
Ljubljana, dne 10. oktobra 2005
dr. Andrej Bajuk l.r.
Minister
za nance
DRUGI DRAVNI ORGANI
IN ORGANIZACIJE
3898. Koecienti rasti cen v Republiki Sloveniji,
september 2005
Na podlagi prvega odstavka 19. lena Zakona o dravni
statistiki (Uradni list RS, t. 45/95 in 9/01) Statistini urad
Republike Slovenije objavlja
Stran 9320 / t. 91 / 14. 10. 2005
KOEFICIENTE RASTI CEN
v Republiki Sloveniji, september 2005
1. Meseni koecient rasti cen industrijskih proizvodov
pri proizvajalcih septembra 2005 v primerjavi z avgustom
2005 je bil 0,003.
2. Koecient rasti cen industrijskih proizvodov pri proiz-
vajalcih od zaetka leta do septembra 2005 je bil 0,011.
3. Koecient povprene mesene rasti cen industrijskih
proizvodov pri proizvajalcih od zaetka leta do septembra
2005 je bil 0,001.
4. Koecient rasti cen industrijskih proizvodov pri pro-
izvajalcih septembra 2005 v primerjavi s septembrom 2004
je bil 0,019.
5. Meseni koecient rasti cen ivljenjskih potrebin
septembra 2005 v primerjavi z avgustom 2005 je bil 0,010.
6. Koecient rasti cen ivljenjskih potrebin od zaetka
leta do septembra 2005 je bil 0,026.
7. Koecient povprene mesene rasti cen ivljenjskih
potrebin od zaetka leta do septembra 2005 je bil 0,003.
8. Koecient rasti cen ivljenjskih potrebin septembra
2005 v primerjavi z istim mesecem prejnjega leta je bil 0,032.
9. Koecient povprene rasti cen ivljenjskih potrebin
od zaetka leta do septembra 2005 v primerjavi s povprejem
leta 2004 je bil 0,022.
t. 9621-22/2005/13
Ljubljana, dne 7. oktobra 2005
Mag. Irena Kriman l.r.
generalna direktorica
Statistinega urada RS
3899. Pojasnilo 6 Ocenjevanje vrednosti stvarnega
premoenja drave in obin
STANDARDI OCENJEVANJA VREDNOSTI
Na podlagi 12. in 19. lena Zakona o revidiranju (Uradni
list RS, t. 11/01), 19. lena Statuta Slovenskega intituta
za revizijo (Uradni list RS, t. 70/01) in 8. lena Hierarhije
standardov ocenjevanja vrednosti (Uradni list RS, t. 47/04)
je Strokovni svet Slovenskega intituta za revizijo na 71. seji
dne 30. 9. 2005 sprejel
POJASNILO 6
ocenjevanje vrednosti stvarnega premoenja
drave in obin
Pri ocenjevanju vrednosti stvarnega premoenja drave
in obin mora pooblaeni ocenjevalec vrednosti (odslej oce-
njevalec) upotevati Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in
upravljanju s stvarnim premoenjem drave in obin (Uradni
list RS, t. 12/03 in 77/03; odslej Uredba) in mednarodne
standarde ocenjevanja vrednosti (International Valuation
Standards Committee: International Valuation Standards,
Seventh Edition, 2005; odslej MSOV).
Po Uredbi in MSOV mora ocenjevalec v poroilu o oce-
njevanju vrednosti, pripravljenem v skladu z MSOV, opredeliti
kljune sestavine projekta za ocenitev vrednosti stvarnega
premoenja drave in obin takole:
namen ocenjevanja vrednosti: ocenitev vrednosti pre-
moenja za pridobitev izhodine cene po 33. lenu Uredbe;
izbrana vrsta vrednosti in njena denicija: ocenjena
vrednost, denirana kot vrednost, ki je izhodina cena pri
izvedbi prodaje premoenja in temelji na opredelitvah, ki jih
vsebuje Uredba;
Uradni list Republike Slovenije
naini ocenjevanja vrednosti: nabavnovrednostni na-
in, na donosu zasnovan nain in nain primerljivih prodaj;
sklepna ugotovitev ocenjene vrednosti, ki temelji na:
ju vrednosti, dobljenih po posameznih me-
povpreju
todah, kadar ocenjujemo nepreminine, ali
vrednosti, dobljeni po metodi, ki izkazuje najugod-
neje izhodie za dravo, kadar ocenjujemo preminine;
predpostavke in omejevalne okoliine: ocenjevalec
mora v poroilu o ocenjevanju vrednosti razkriti vse predpo-
stavke, ki jih je upoteval pri ocenjevanju vrednosti, ter vse
omejevalne okoliine, ki so mu onemogoale uporabo vseh
z Uredbo predpisanih metod ocenjevanja vrednosti.
e naronik povprauje po valoriziranju stvarnega pre-
moenja na podlagi etrtega odstavka 35. lena Uredbe,
mora ocenjevalec glede datuma ocenjevanja vrednosti rav-
nati v skladu z MSOV.
Obrazloitev
Pri ocenjevanju vrednosti premoenja drave in obin
mora ocenjevalec spotovati doloila Hierarhije. V skladu s
Hierarhijo mora ocenjevalec pri ocenjevanju vrednosti pre-
moenja drave in obin upotevati tako Uredbo, ki je pred-
pis, izdan na podlagi zakona, ki ureja ocenjevanje vrednosti,
opredeljen v toki 1.c) 14. lena Hierarhije, kot tudi MSOV.
Namen ocenjevanja vrednosti premoenja drave in
obin je opredeljen v 33. lenu Uredbe, ki doloa:
S cenitvijo ugotovljena vrednost premoenja pred-
stavlja izhodino ceno pri nadaljnji izvedbi izbrane metode
razpolaganja.
Glede ocenjevanja vrednosti premoenja drave in ob-
in je v 35. lenu Uredbe doloeno:
Vrednost nepreminin se ugotovi po metodah, ki jih
uporabljajo cenilci nepreminin strokovna, dohodkovna
in primerjalna metoda, pri tem pa se upotevajo tudi dolobe
pravilnika o enotni metodologiji za izraun prometne vrednosti
stanovanjskih hi in stanovanj ter drugih nepreminin (Uradni
list SRS, t. 8/87 in 16/87, odslej: Pravilnik). Izhodino ceno
nepreminine predstavlja povpreje je vseh metod.
Vrednost preminin se ugotovi z uporabo obiajnih ce-
nitvenih metod cenilcev, med katerimi se izbere tisti rezultat,
ki izkazuje najugodneje izhodie za dravo..
Ocenjevalec torej pri ocenjevanju vrednosti premoenja
drave in obin v skladu s 35. lenom Uredbe uporablja vse
tri naine ocenjevanja vrednosti, kot jih opredeljujejo MSOV,
in sicer:
nabavnovrednostni nain, ki po vsebini ustreza stro-
kovni metodi,
na donosu zasnovan nain, ki po vsebini ustreza do-
hodkovni metodi, in
nain primerljivih prodaj, ki po vsebini ustreza pri-
merjalni metodi.
Ocenjevalec ne upoteva doloil Pravilnika, saj je le-ta
na podlagi 40. lena Zakona o nepremininskem posredova-
nju (Uradni list RS, t. 42/03) in 197. lena Stanovanjskega
zakona (Uradni list RS, t. 69/03) prenehal veljati.
V Uredbi ni posebej doloena vrsta vrednosti, ki jo mora
ocenjevalec upotevati, je pa doloeno, da mora izhodina
ju vrednosti, dobljenih po vseh me-
cena temeljiti na povpreju
todah. V tem doloilu se Uredba odmika od doloil MSOV gle-
de trne vrednosti, zato je lahko izid ocenjevanja le vrednost,
ki ni trna. Ocenjevalec pri tem upoteva vrsto vrednosti, ki
je opredeljena v toki 3.5. MSOV 2, kot ocenjena, odmerjena
ali obdavljiva vrednost. Denira jo kot vrednost, ki temelji
na opredelitvah, ki jih vsebujejo merodajni zakoni, povezani
z oceno vrednosti, odmero in/ali obdavenjem premoenja.
eprav nekatere sodne oblasti lahko navajajo trno vrednost
kot ocenjevalno podlago, pa lahko metode, uporabljene za
oceno vrednosti, dajejo rezultate, ki se razlikujejo od trne
vrednosti, kakor je opredeljeno v MSOV 1. Ocenjene, od-
Uradni list Republike Slovenije
merjene ali obdavljive vrednosti ne moremo pojmovati tako,
kot da bi bila enaka trni vrednosti, opredeljeni v MSOV 1,
razen e je izrecno drugae navedeno.
Ocenjevalec mora sklep o ocenjeni vrednosti za nepre-
minine sprejeti na podlagi povprene vrednosti, upotevajo
izide vseh uporabljenih nainov ocenjevanja vrednosti, za
preminine pa tako, da upoteva izid tistega uporabljenega
naina ocenjevanja vrednosti, ki izkazuje najugodneje iz-
hodie za dravo.
Ocenjevalec pripravi poroilo o ocenjevanju vredno-
sti v skladu z MSOV. Pri tem je posebej pomembno, da
zagotovi popolno razlago in razkritje ocenjene vrednosti,
razkritje podatkov, ki so podlaga za ocenjevanje vrednosti,
in razkritje obsega posebnih predpostavk in/ali omejitev
(e obstajajo), ki jih je upoteval pri ocenjevanju vrednosti.
Dopustno je, da ocenjevalec zaradi pomanjkljivih podatkov
ne uporabi vseh z Uredbo predpisanih metod, vendar mora
razloge za to ustrezno razkriti med omejevalnimi okolii-
nami. Ocenjevalec mora upotevati predvsem tale doloila
MSOV 2 o razkritjih:
toka 7.1. Za ocenjevanja vrednosti na netrnih pod-
lagah je v skladu s kodeksom vedenja nujno potrebno, da se
o namenu in nameravani uporabi ocenitve vrednosti jasno
poroa in da je popolno razkritje opravljeno na osnovi ocene
vrednosti, njene prikladnosti in njenih omejitev.
toka 7.2. Vsako poroilo o ocenitvi vrednosti, ki je
pripravljeno na podlagi, ki ni trna vrednost, mora vsebovati
izjavo o monih in omejitvenih pogojih ali podobnem razkritju.
Kljub temu doloilu ocenjevalec vrednosti ne bo smel upo-
OBINE
CELJE
3900. Odlok o lokacijskem nartu Tehnoloki park
Celje
Mestni svet Mestne obine Celje je na podlagi 12. lena
v povezavi s 23. in 175. lenom Zakona o urejanju prosto-
ra (Uradni list RS, t. 110/02 in 8/03) in 17. lena Statuta
Mestne obine Celje (Uradni list RS, t. 41/95, 77/96, 37/97,
50/98, 28/99, 117/00 in 108/01) na seji dne 27. 9. 2005
sprejel
ODLOK
o lokacijskem nartu Tehnoloki park Celje
I. SPLONE DOLOBE
1. len
S tem odlokom se skladno s Spremembami in dopolnit-
vami prostorskih sestavin dolgoronega plana Obine Celje
za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin
srednjeronega drubenega plana Obine Celje za obdobje
od leta 1986 do leta 1990 za obmoje Mestne obine Celje
Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, t. 40/86, 4/88 ter
Uradni list RS, t. 18/91, 54/94, 25/98 in 86/01) sprejme loka-
cijski nart Tehnoloki park Celje, v nadaljevanju: Lokacijski
nart (LN).
Projekt je izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o., Celje,
tevilka projekta 788-B/03, v nadaljevanju: Lokacijski nart.
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9321
rabiti izjave o monih in omejitvenih pogojih, da bi utemeljil
nerazumen odklon od teh standardov.
toka 7.3. Pri izvajanju ocenjevanja vrednosti na pod-
lagi, ki ni trna vrednost, ocenjevalec vrednosti ne bo pripravil
predpostavk, ki niso nerazumne glede na dejstva, ki bi jih bilo
mogoe potrditi na veljavni datum ocenjevanja vrednosti. V
vseh poroilih morajo biti razkrite vse predpostavke.
etrti odstavek 35. lena Uredbe doloa:
Po poteku roka iz prejnjega odstavka tega lena se
cenitev stvarnega premoenja lahko valorizira skladno z do-
lobo 4. lena pravilnika iz prvega odstavka tega lena, e
na nepreminini oziroma v zvezi z njo ni prilo do bistvenih
sprememb, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na njeno
vrednost. V primeru bistvenih sprememb se naroi nova
cenitev..
Ker pri valoriziranju ni mogoe uporabiti etrtega od-
stavka 35. lena Uredbe, saj doloa, da se stvarno premo-
enje lahko valorizira skladno z doloilom 4. lena Pravilnika,
ki pa je prenehal veljati, mora ocenjevalec pri ocenjevanju
vrednosti premoenja upotevati datum ocenjevanja vred-
nosti, kot doloajo MSOV.
t. 4/05
Ljubljana, 30. septembra 2005
Dr. Ivan Turk l.r.
Predsednik
strokovnega sveta
Slovenskega intituta za revizijo
2. len
Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, tekstu-
alni in grani del projekta iz prejnjega lena so sestavni
del odloka.
3. len
Lokacijski nart se nanaa na urejanje severnega dela
obmoja mestnega sredia Gaberje jug, tako opredeljenega
na osnovi izvedenega urbanistino arhitekturnega nateaja
in izdelanih strokovnih podlag (Strokovne podlage za mest-
no sredie Gabrje jug, izdelal Razvojni center Planiranje
Celje, t. projekta 788-A/03, maj 2004). Lokacijski nart ob-
ravnava severni, oji del tega prostora, in sicer tri obmoja
(3,4,5) ob Kidrievi cesti.
II. MEJA IN VELIKOST UREDITVENEGA OBMOJA TER
SEZNAM PARCEL
4. len
Opis meje topografsko
Izhodina toka opisa meje je v severnozahodnem
vogalu obravnavanega obmoja.
na severu: Kidrieva cesta severni rob
na vzhodu: zahodni rob magistrale sever - jug
na jugu: juni rob nove ceste A
na zahodu: rob obstojee pozidave
Stran 9322 / t. 91 / 14. 10. 2005 Uradni list Republike Slovenije

Opis meje po obodni parcelaciji Spisek parcel

na severu: Meja se zane v severozahodnem vogalu Kidri-
eve ceste parc. t. 1565/3 in poteka po njenem
junem robu do parcele 1719/2. Od tu poteka
po severnem robu parcele 1719/2 do vzhodnega
roba te parcele, kjer zavije proti jugu na parcelo
1620/2.
na vzhodu: Na parceli t. 1620/2 zavije proti jugu in preka e
parcele t. 1620/23, 1620/24 in 1620/26
na jugu: Na parceli t. 1620/26 se obrne proti zahodu in zo-
pet preka parceli t. 1620/2 ter e parcele 1610/1,
1610/6, 1611, 1613, se na jugovzhodnem vogalu
dotika parcele t. 1615 in nadalje preka parcele
t. 1610/6, 1724/2, 1619/1, 1618, 1659.
na zahodu: Na parceli t. 1659 se obrne proti severozahodu
in preka parcele t. 1657/1, 1660, 1662, 1665/1,
1720/2, 1564/2, 1565/4 in 1565/1 ter se zakljui v
severozahodnem vogalu parcele t. 1565/3.
1564/6, 1565/3, 1565/6, 1565/1-del, 1565/4-del, 1564/5,
1564/3, 1563/3, 1564/4, 1564/2-del, 1568/2, 1568/3, 1567,
1569,/3, 1569/1, 1571/4, 1571/2, 1571/5, 1570/1, 1570/2,
1570/3, 1584/3, 1584/6, 1583/3, 1584/5, 1583/1, 1583/2,
1581, 1584/2, 1584/7, 1583/4, 1579/1-del, 1588/1, 1588/2,
1588/3, 1587, 1586/1, 1586/2, 1585, 1590/2, 1591/2, 1591/1,
1593/2, 1592/2, 1592/5, 1592/4, 1592/3, 1595, 1594/2, 1596,
1598/2, 1597/3, 1597/1, 1599/2, 1600/3, 1597/2, 1601/2,
1604/2, 1601/1-del, 1602/1-del, 1603/2, 1604/1, 1605/2,
1605/1, 1606, 1720/2-del (cesta Tovarnika), 1664, 1663/2,
1663/1, 1663/3, 1665/1-del, 1662-del, 1660-del, 1657/1-del,
1659-del, 1619/1-del (cestajug), 1617, 1618-del, 1619/2,
1616, 1610/6-del, 1724/2-del, 1614, 1615, 1613-del, 1612/1,
1612/2, 1611-del, 1610-3, 1610/4, 1610/5, 1610/1-del,
1610/2, 1610/7, 1609/4 1609/3, 1609/2, 1608/2, 1608/3,
1621/2, 1621/1, 1620/23-del, 1620/25-del, 1620/26-del,
1620/2-del, 1620/24-del, 1719/2, 1565/3.
Velikost obravnavanega obmoja je 5.355 ha.

III. FUNKCIJA IN NAMEMBNOST POVRIN

5. len
Obmoje obravnave je namenjeno izgradnji tehnolo-
kega parka v kombinaciji s poslovnimi dejavnostmi, trgovini
v manjem obsegu (ne super ali hipermarket), kulturnim
dejavnostim (galerija), stanovanjem v vijih etaah, servisnim
in storitvenim dejavnostim v pritlijih objektov.

1 Tabela 1: povrine in pretena namembnost obmoij

Zap. Povrina Predvidena

Obmoje Etanost
t obmoja v m pretena namembnost

3 obmoje zahod ob 12.553,24 poslovna, trgovska,kulturna, servisna, P+3

Kidrievi stanovanjska, garairanje P+4
PP+6
P+10
P+15

4 srednje obmoje 13.775,59 poslovna, trgovska, kulturna, servisna, P+3

Kidrieva stanovanjska, garairanje P+4
P+6
P+10

5 obmoje vzhod 14.797,65 poslovna, trgovska, kulturna, servisna, P+3

Kidrieva stanovanjska, garairanje P+4
P+6
P+10

Opomba: v kareju 5 je mono objekt 5.5 nameniti garairanju, dovoljene so spremembe tlorisnega gabarita (glej grano
prilogo).

2 Tabela 2: zidane povrine, odprti prostor, tevilo parkirnih mest in faktor izrabe

Skupaj
tevilo FI
Zidana povrina Odprti prostor zidane
Obmoje parkirnih mest faktor
v m v m povrine
1PM/60m izrabe
v m

3 obmoje zahod ob Kidrievi 3.328,00 9.225,24 32.541,00 542 2.59

4 srednje obmoje Kidrieva 3.471,00 10.304,59 29.975,00 477 2.17

5 obmoje vzhod Kidrieva 3.840,00 10.975,65 39.400,00 640 2.66

Uradni list Republike Slovenije t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9323

IV. URBANISTINI IN ARHITEKTONSKI POGOJI 8. len

NARTOVANEGA OBMOJA Pogoji za oblikovanje in gabarite objektov
6. len Za oblikovanje vsakega nartovanega objekta je po-
Ideja urbanistine zasnove v celoti, katere severni del trebno pridobiti ve arhitekturnih reitev, za kljune objekte v
predstavlja predmetni lokacijski nart, temelji na: vzpostavitvi kriiu magistralnih cest pa izvesti javni arhitekturni nateaj
prometne dostopnosti vseh vrst: pe prometa, motornega in po veljavnih pravilnikih. O odloitvah sklepa komisija, v kateri
eleznikega, predvsem iz smeri mestnega jedra in avtobus- mora biti vsaj polovica lanov iz arhitekturne stroke.
nega vozlia. Zasnova temelji na vzpostavitvi razpoznavne Pri nameri gradnje prvega objekta v kareju mora inve-
urbane morfologije, ki se navezuje na historino mestno jedro stitor zasnovati objekt na nain, da prikae idejno zasnovo
v smislu raznolikosti povezav, vendar ima lastne razpoznavne ureditve celotnega kareja (vhodi, uvozi v podzemne garae,
funkcionalne in urbano arhitekturne znailnosti. Temelji na raz- drugi uvozi, razmestitev pepoti, trgov, manipulacijskih po-
poznavni loljivosti posameznih celot, na povezljivosti obmoja vrin, zelenic).
s povrinami, namenjenimi izkljuno pecem; na vzpostavitvi Arhitektura objektov enega kareja mora biti medsebojno
povezave kulturne dediine, dimnikov nekdanje Cinkarne, kot usklajena.
simbola obravnavanega prostora, z urbanim in z zelenim, ob- Tlorisni in viinski gabariti
vodnimi, krajinsko urejenimi povrinami, ki povezujejo obvodni Objekti imajo viinske gabarite P+6 in P+10 do P+15
prostor in prehajajo v urbani prostor v obliki zelenih pasov. (dominanta obmoja). Preteni del objektov je podkleten z
Ureditveno obmoje predmetnega LN oblikujejo tri sa- eno do tremi kletnimi etaami, klet je namenjena garairanju
mostojna obmoja. Vsako obmoje je razdeljeno na javni in napajanju objektov.
prostor in prostor, ki ga zamejuje gradbena parcela. Ob- Viinski gabariti so izraunani na viino pritlija do
ravnavana obmoja so v strokovnih podlagah oznaena s 4,5 metra in etano viino 3,0 metre. Tako je denirano
tevili. Obravnavani LN predstavlja del ureditvenega obmoja sleme oziroma vrhnji rob strehe (ravna ali v naklonu) tevilo
strokovnih podlag, zato smo povzeli enako oznaevanje in so eta je spremenljivo, odvisno od potrebne etane viine. Ob-
obmoja oznaena s 3, 4 in 5. jekt s pritlijem (4,5 metra) in 6 etaami (3,0 metre) je visok
22,5 metra.
7. len
Smernice za zasnovo novih objektov Usmeritve:
Stavbno obmoje je razdeljeno v tri stavbne otoke, katere tlorisno razmerje stranic ortogonalnih stavbnih mas
velikost doloata dva ulina uvoza s Kidrieve ceste. Ve- v smeri vzhodzahod (vzdolno) je minimalno 1:3 do 1:4, v
ji pomen in vrednost obmoja v irem prostoru doloujejo smeri severjug (preno) 2:3, dominanta 1:1 do 1:2,
umeenost ob prometni kri severjug, vzhod-zahod in novo vzdolne ortogonalne stavbne mase P+6,
predvidena magistralna cesta severjug. Stavbno obmoje je prene ortogonalne stavbne mase P+10 (3.5, 5.1,
zasnovano kot odprt ortogonalni sistem vzdolnih nijih stavbnih 5.3),
mas, ki so sekvenno umeene vzporedno s Kidrievo cesto in dominanta ob kriiu Kidrieva Mariborska P+15
prenih vijih stavbnih mas- stolpiev. Med objekti iznad pri- (3.1),
tlija so predvidene povezovalne lamele, ki so lahko tokovno mone so tolerance v tlorisnih dimenzijah stavbnih
vezane na pritlije. Pomembno je razmerje grajeno, negrajeno, mas v doloenih razmerjih,
prevladuje odprt prostor, ploadi, dostopi in zelenje. viine lahko odstopajo za eno etao (etana viina po-
Vstopi v obmoja, glavne dovozne ceste v obmoje so slovni prostori 4,5 m, stanovanjski prostori 3,0 m, toleranca
poudarjene in zaznamovane z vijimi gabariti objektov: 3.1, 0,5 m),
3.5, 5.1 in 5.3, vertikalna dominanta (najviji objekt 3.1) je na izjemoma v primeru prostorske dominante 3.1 in
vedutno izpostavljeni legi. stavbne mase 3.5 se lahko opusti ortogonalnost tlorisnega
Nesklenjen stavbni niz ob Kidrievi cesti z deniranimi gabarita, kot oblikovnega izhodia, znotraj njunih doloenih
odmiki oblikuje prostorski meander. gradbenih mej,
Vhodi, dostopi preni leni stavbnih mas lahko segajo do gradbene
vhodi in dostopi v obmoje otoka in objekte so moni linije ob Kidrievi cesti in do gradbene meje na junem robu
z javnih povrin ob prometnicah in z vseh drugih povrin, ki s stavbnega obmoja,
prepletajo med objekti: odprti zeleni parter, grajene dostopne preni len (konzola) je eno ali dvoetaen (predvidena
ploadi in njihova oprema usmerjajo in vodijo uporabnika etana viina ca. 3,5 m), umeen nad pritlijem ali na raz-
do vhodov. linih nivojih nad pritlijem, povezovalni len lahko povezuje
sosednja objekta, konzolno previseva ali ga podpira eno ali
Fasade ve etana samostojea stavbna masa.
pri oblikovanju fasade pritlinih eta se upoteva
prisotnost in odprtost parterja, odprtost notranjih prostorov 3 Tabela 3: Tlorisni in viinski gabariti objektov
navzven, OBMOJE 3 Tlorisne dimenzije Etanost
dominante naj vkljuujejo tehnoloke in oblikovne pre- (otok) vm objekta
seke (napredna sodobna arhitektura),
izjemoma je dovoljena veja izrazna plastinost fa-
sadne opne skulpturalen pristop (posebej velja pri 3.1, 3.4, objekt 3.1 16.00 x 40.00 x P+15
in 3.5, 5.1, 5.3), 43.00 x diagonala
posebna pozornost posveena izboru materialov in 49.00
oblikovanju fasad (strukturi, teksturi, detajlu) v skladu s a- 64.00 x 16.00
som, upotevajo nove tehnologije, objekt 3.2 16.00 x 8.00 P+6
poudarek na dematerializaciji fasadne opne prenih objekt 3.2 48.00 x 16.00 P+4
lenov (transparentni materiali). objekt 3.3 16.00 x 8.00 P+6
objekt 3.3 21.00 x 32.00 x P+3
Strehe objekt 3.4 43.70 P+6
so enokapnice razlinih naklonov, ravne terasaste diagonala 39.00
strehe, fasade v naklonih (funkcija strehe), lone, pohodne objekt 3.5 16.00 x 32.00 P+10
zelene strehe.
Stran 9324 / t. 91 / 14. 10. 2005 Uradni list Republike Slovenije

Predvidene posege na obmoju obdelave obravnava-

OBMOJE 4
nega IPA je potrebno nartovati tako, da se ne zmanjata
(otok)
historina prievalnost ter obstojee gradbeno stanje za-
objekt 4.1 64.00 x 16.00 P+6 varovanih objektov, za vse eventualne posege na objektih
objekt 4.1 16.00 x 8.00 P+4 pa je potrebno pridobiti kulturnovarstvene akte po Zakonu o
objekt 4.2 56.00 x 16.00 P+6 varstvu kulturne dediine (Uradni list RS, t. 7/99).
objekt 4.3 32.00 x 16.00 P+6 V fazi izdelave LN in pri izdelavi inventarizacije na tere-
objekt 4.3 16.00 x 8.00 P+4 nu smo ugotovili, da je oba objekta v Tovarniki ulici, ki sta
objekt 4.4 48.00 x 16.00 P+6 predmet varstva kulturne dediine, zaradi stanja objektov in
objekt 4.4 16.00 x 8.00 P+3
okolice zelo teko ohraniti. Ponovno smo zaprosili za smer-
nice in na osnovi prejetih z dne 29. 4. 2004 je mono oba
OBMOJE 5 objekta poruiti pod pogojem, da se pred ruitvijo temeljito
(otok) dokumentirata. Potrebno je izdelati ustrezno fotografsko in
tehnino dokumentacijo ter tekstualno dokumentirati nain
objekt 5.1 16.00 x 32.00 P+10 ivljenja oziroma bivalno kulturo.
objekt 5.2 56.00 x 16.00 P+6
Obmoje tehnolokega parka Celje lei v neposredni
objekt 5.2 16.00 x 8.00 P+3
objekt 5.3 16.00 x 32.00 P+10 bliini zavarovanega arheolokega obmoja Celje keltsko
objekt 5.4 56.00 x 16.00 P+6 rimska naselbina; ki je zaiteno z odlokom o razglasitvi
objekt 5.4 16.00 x 8.00 P+4 kulturnih in zgodovinskih spomenikov na obmoju Obine
objekt 5.5 48.00 x 16.00 P+6 Celje (Uradni list RS, t. 28/11. VII. 1986 1364), in tik ob
Mariborski cesti, na kateri so v zadnjih letih potekala obirna
Kota kareja in objektov se doloi na osnovi kote promet- arheoloka izkopavanja z bogatimi arhitekturnimi ostalinami
nih povrin in na osnovi vodnih ureditev, skladno z dolobami in drobnimi najdbami izjemnega pomena za poznavanje hi-
in usmeritvami Strokovne podlage s podroja upravljanja z storine podobe mesta ob Savinji.
vodami, Hidrosvet, t. proj. 37/05. Predlagane minimalne kote Skladno s 5. in 6. lenom Zakona o ratikaciji evropske
zagotavljajo poplavno varnost objektov s povratno dobo 100 let konvencije o varstvu arheoloke dediine (Uradni list RS, t.
ob upotevanju dodatnega varnostnega nadvianja minimalno 7/10. 4. 1999/21), ki pogodbenice zavezuje, da s primernimi
40 cm v skrajnem severozahodnem delu obmoja OLN.
ukrepi zagotovijo monost izvedbe predhodnih arheolokih
Kota pritlija ne sme biti nija od hodnika za pece, ki
poteka v obrobju kareja. Pritlije je mono dvigniti za najve raziskav in arheolokih pregledov je na celotnem uredit-
tri stopnice nad koto terena kareja, do 45 cm. Za to viino je venem obmoju tehnolokega parka potrebno izvesti pred-
mono tudi poveati viinski gabarit objekta. hodne arheoloke raziskave po metodologiji SAAS-a, kar na
Viina objekta je doloena z vencem objekta. Vse na- obravnavanem obmoju pomeni izkop mree testnih sond
prave in napeljave, ki so montirane nad viino venca (venti- pred vsemi gradbenimi posegi v zemeljske plasti. Na osnovi
lacijski jaki, klima, drugo), morajo biti ustrezno arhitektonsko rezultatov sondiranj bo ZVKDS OE Celje izdala nadaljnje
oblikovane ali zakrite. detajlne kulturnovarstvene pogoje.
9. len 10. len
Kulturna dediina Ruenje objektov
Na obmoju obravnavanega izvedbenega prostorskega V mejah ureditvenega obmoja so stanovanjski, poslov-
akta (IPA) sta locirani dve enoti kulturne dediine. no-stanovanjski, poslovni, gospodarski, servisni in pomoni
objekti. Namembnost objektov, etanost in nain gradnje so
4 Tabela 4: Seznam enot kulturne dediine razvidni iz grane priloge in Tabele t. 3.
Zap. Ime enote ED ali Zaradi realizacije lokacijskega narta so znotraj uredit-
t. t. predloga venega obmoja predvidene ruitve objektov. Za ruitev so
predvideni vsi objekti razen objektov pod zaporedno t. 55 in
Celje - Hia Tovarnika 12 in 14 361/00 56, ki imata status profane stavbne dediine.
Celje - Hia Tovarnika 31 362/00 V fazi realizacije lokacijskega narta bodo prestavljeni
obstojei komunalni in energetski vodi, ki potekajo na lokaciji
predvidenih objektov.
5 Tabela 5: Inventarizacija objektov znotraj ureditvenega obmoja

Vrsta objekta
Etanost Stanje objekta
S - stanovanjski Zavarovan
Oznaka Material
P - poslovni Bruto zidana objekt kulturne
objekta v Parcelna t. P pritlije R-v ruenju
Naslov PS - poslovno stanov. Tlorisne dimenzije povrina objekta dediine
grani k.o. Celje 1-etaa Z- zidan Z - v uporabi
G - garaa v m2 ED ali
prilogi 2-etaa L-lessen P- prazen,
D drvarnica, lopa t. predloga
M-mansarda nenaseljen
N - nadstrenica

1. Tovarnika ulica 1565/4 G P 14m x 6m 84m2 Z P

2. Tovarnika ulica 1564/5 D P 3m x 3m 9 m2 L Z
3. Tovarnika ulica 443 1564/5 S P+M 20m x 7m 140 m 2
Z Z
4. Tovarnika ulica 5 1567 S P+M 14m x 9m+5m 151 m 2
Z Z
x 5m
5. Tovarnika ulica 1564/4 G P 5m x 6m 30 m2 Z Z
Uradni list Republike Slovenije t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9325

Vrsta objekta
Etanost Stanje objekta
S - stanovanjski Zavarovan
Oznaka Material
P - poslovni Bruto zidana objekt kulturne
objekta v Parcelna t. P pritlije R-v ruenju
Naslov PS - poslovno stanov. Tlorisne dimenzije povrina objekta dediine
grani k.o. Celje 1-etaa Z- zidan Z - v uporabi
G - garaa v m2 ED ali
prilogi 2-etaa L-lessen P- prazen,
D drvarnica, lopa t. predloga
M-mansarda nenaseljen
N - nadstrenica

6. Tovarnika ulica 7 1569/1 P P 24m x 25m+11m 633m2 Z P

x 3m
7. Tovarnika ulica 7 1569/1 P P 25m x 5m 125 m2 Z P
8. Tovarnika ulica 7 1571/4 P P 21m x 3m 63 m 2
Z P
9. Tovarnika ulica 9 1571/4 D P 4m x 3m 12 m2 Z Z
10. Tovarnika ulica 9 1571/4 S P 23m x 5m 115 m 2
Z Z
11. Tovarnika ulica 9A, 9B 1571/5 S P 39m x 7m 273 m 2
Z Z
12. Tovarnika ulica 1570/3 D P 2m x 2m 4 m2 Z Z
13. Tovarnika ulica 1570/2 D P 6m x 4m 24 m 2
Z Z
14. Tovarnika ulica 11 1570/2 S P 22m x 8m+23m 120+110 m 2
Z P
x 5m
15. Tovarnika ulica 1581/3 P P+M 35m x 9m+4m x 435 m2 Z P
30m
16. Tovarnika ulica 1581/3 D P 30m x 4m 120 m2 L Z
17. Tovarnika ulica 1584/6 D P 3m x 3m 9m 2
L Z
18. Tovarnika ulica 1584/6 D P 9m x 6m 54 m2 L Z
19. Tovarnika ulica 15 1583/1 S P+1+M 26m x 11m 286 m 2
Z Z-delno
20. Tovarnika ulica 1583/2 G P 3m x 5m 15 m 2
L Z
21. Tovarnika ulica 1583/2 G P 12m x 6m 72 m2 Z Z
22. Tovarnika ulica 1583/2 N P 7m x 3m 21 m 2
L Z
23. Tovarnika ulica 1584/2 G P 3m x 6m 18 m 2
L Z
24. Tovarnika ulica 1584/2 G P 3m x 6 m 18 m2 L Z
25. Tovarnika ulica 27 1581/2 S P 14m x 6m 84 m 2
Z P
26. Tovarnika ulica 27 1581/2 G P 5m x 5m 25 m 2
Z P
27. Tovarnika ulica 29 1592/4 G P 5m x 5m 25 m2 Z Z
28. Tovarnika ulica 1595 D P 2m x 12m 24 m 2
Z Z
29. Tovarnika ulica 29 1592/3 PS P+M 12m x 9m 108 m 2
Z Z
30. Tovarnika ulica 31 1595 S P+M 13m x 9m 117 m2 Z Z 362/00
31. Tovarnika ulica 1597/1 G P 7m x 12m 84 m 2
Z Z
32. Tovarnika ulica 35 1597/1 P P+1+M 18m x 10m 180 m 2
Z Z
33. Tovarnika ulica 37 1604/1 S P+M 24m x 13m 312 m2 Z Z-delno
34. Tovarnika ulica 1606/2 D P 5m x 4m 20 m2 L Z
35. Tovarnika ulica 1606/2 D P 2m x 3m 6m 2
L Z
36. Tovarnika ulica 1606/2 G P 5m x 5m 25 m2 Z Z
37. Tovarnika ulica 1606 S P 6m x 9m+2m x 7m 54+14 m 2
Z P
38. Tovarnika ulica 1606 D P 4m x 3m 12 m 2
D P
39. Tovarnika ulica 1609/3 P P 7m x 6m 42 m2 Z Z
40. Tovarnika ulica 22 1610/2,1 P P +2+M 25m x 25m 625 m 2
Z P
41. Tovarnika ulica 20 1610/1,3 G P 6m x 10m 60 m 2
Z P
42. Tovarnika ulica 20 1610/3 P P 16m x 10m 160 m 2
L R
43. Tovarnika ulica 1610/4 D P 4m x 6m 24 m2 L R
44. Tovarnika ulica 1610/1 D P 4m x 6m 24 m 2
L R
45. Tovarnika ulica 20A 1610/6 D P 9m x 5m 45 m 2
L R
46. Tovarnika ulica 1610/1 D P 4m x 5m 20 m2 L R
47. Tovarnika ulica 1610/1 D P 2m x 2m 4m 2
L R
Stran 9326 / t. 91 / 14. 10. 2005 Uradni list Republike Slovenije

Vrsta objekta
Etanost Stanje objekta
S - stanovanjski Zavarovan
Oznaka Material
P - poslovni Bruto zidana objekt kulturne
objekta v Parcelna t. P pritlije R-v ruenju
Naslov PS - poslovno stanov. Tlorisne dimenzije povrina objekta dediine
grani k.o. Celje 1-etaa Z- zidan Z - v uporabi
G - garaa v m2 ED ali
prilogi 2-etaa L-lessen P- prazen,
D drvarnica, lopa t. predloga
M-mansarda nenaseljen
N - nadstrenica

48. Tovarnika ulica 1610/1 D P 6m x 3m 18 m2 L R

49. Tovarnika ulica 1612/1 G P 5m x 4m 20 m2 L Z
50. Tovarnika ulica 18 1612/2 S K+P+M 17m x 10m 170 m 2
Z Z
51. Tovarnika ulica 1612/2 G P 4m x 9m 36 m2 Z Z
52. Tovarnika ulica 16 1613 S P+M 13m x 8m 104 m 2
Z Z
53. Tovarnika ulica 1613 L P 3m x 11 33 m 2
Z Z
54. Tovarnika ulica 1613 N P 3,5m x 5m 17,5 m2 L Z
55. Tovarnika ulica 14 1614 S P+M 14m x 9m 126 m 2
Z P 361/00
56. Tovarnika ulica 12 1614 S P+M 13m x 9m 117 m2 Z Z 361/00
57. Tovarnika ulica 1614 D P 12m x 3,5m 42 m 2
Z Z
58. Tovarnika ulica 1614 D P 4m x 3m 12 m 2
Z Z
59. Tovarnika ulica 1615 G P 5m x 4m 20 m2 L Z
60. Tovarnika ulica 1615 D P 5m x 3m 15 m 2
L Z
61. Tovarnika ulica 1615 D P 5m x 3m 15 m2 L Z
62. Tovarnika ulica 1615 D P 4m x 5m 20 m 2
L Z
63. Tovarnika ulica 1663/1 G P 5m x 6m 30 m2 L Z
64. Tovarnika ulica 1663/3 G P 8m x 6m 48 m 2
Z Z
65. Tovarnika ulica 1663/1 D P 5m x 6m 30 m 2
L Z
66. Tovarnika ulica 6 1663/2 S P+1 19m x 10m 190 m2 Z Z
67. Kidrieva ulica 1621/1 P P 37m x 13m,13m 780 m 2
Z R
x 23m
68. Kidrieva ulica 1620/25 P P 13m x 27m 351 m2 Z R
69. Kidrieva ulica 1620/25 P P 55m x 40m 2200 m2 Z R

11. len dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost z upote-

Merila za doloitev regulacijskih rt
Regulacijska linija (RL)
Regulacijska linija (Prostorski red Slovenije PRS,
Uradni list RS, t. 122/05).je rta, ki louje obstojee in pred-
videne odprte ali grajene javne povrine od povrin v privatni
lasti. V obravnavanem primeru je regulacijska linija enaka
meji gradbene parcele.
Gradbena parcela (GP)
Zasnova urbanistino arhitektonske ureditve posamez-
nega otoka predstavlja povezano celoto zato ni mono k
vsakemu objektu posebej doloiti mejo gradbene parcele.
Gradbena parcela obsega obmoje celotnega otoka (ob-
moja) z vsemi objekti in povrinami za zunanje ureditve,
izvzete so le obodne, javne komunikacije (hodnik za pece,
kolesarske steze in zelenice). Lastnitvo gradbene parcele
posameznega lastnika objekta je sorazmerno s povrino
objekta. Namembnost povrin (pe povrine, trgi, zelene po-
vrine in mnogonamenske povrine) je razvidna iz grane
priloge t. 3.
Za urejanje, vzdrevanje komunalne infrastrukture, ki
poteka preko gradbene parcele kareja, je treba predhodno
skleniti slunostno pogodbo.
Gradbeno parcelo stavbnega otoka 4 je mono deliti na
2 manji gradbeni parceli.
Gradbena meja (GM)
Doloena je gradbena meja (meja parcele), ki je pred-
videni objekt in konzole ne smejo presegati, lahko pa se je
vanjem gradbene linije objektov. Gradbena meja na junem
robu celotnega stavbnega obmoja sledi liniji cestnega in
infrastrukturnega koridorja. Na severnem robu stavbnega
obmoja je gradbena meja omejena z obstojeim in pred-
videnim infrstrukturnim koridorjem.
Gradbena linija objektov na terenu
Doloena je gradbena linija objektov na terenu, na ka-
tero morajo biti z enim robom postavljeni objekti.
Doloena je gradbena linija kletnih etagara. To grad-
beno linijo je mono spreminjati glede na konstrukcijo ob-
jektov.
Gradbena linija v nadstropju (konzole) GLn
Naeloma je gradbena linija konzolnih delov objekta od-
maknjena izven gradbene linije objektov na terenu za 8 me-
trov. Gradbena linija v nadstropju (konzole) je razvidna iz urba-
nistino arhitektonske situacije (kartografska priloga t. 5)
Kota pritlija ne sme biti nija od hodnika za pece, ki
poteka v obrobju kareja. Pritlije je mono dvigniti za najve
tri stopnice nad koto terena, do 45 cm. Za to viino je mono
tudi poveati viinski gabarit objekta. Objekti in zunanje ure-
ditve se viinsko prilagajajo toleranci + in 0,5 metra ali ve,
vendar v soglasju z mestnim urbanistom.
Viina pritline etae je 4,5 metra, viina etae v nad-
stropju je maksimalno 3,0 metra.
Kota pritlija ne sme biti nija od hodnika za pece, ki
poteka v obrobju kareja. Pritlije je mono dvigniti za najve
tri stopnice nad koto terena, do 45 cm. Za to viino je mono
tudi poveati viinski gabarit objekta.
Uradni list Republike Slovenije
Gradbena linija kleti (GLk)
Podzemne garae so v tlorisnem gabariti zamejene z
gradbeno linijo kleti. Gradbeno linijo je mono v fazi izdelave
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, usklajevati.
Viina objekta je doloena z vencem objekta. Vse na-
prave in napeljave, ki so montirane nad viino venca, morajo
biti ustrezno arhitektonsko oblikovane ali zakrite.
12. len
Smernice za temeljenje objektov
Zaradi neugotovljenega sestava terena in rabe zemlji-
a v preteklosti, je pred gradbenimi posegi obvezno pridobiti
geoloko geotehnino poroilo ter izvedbo gradnje prilagoditi
razmeram.
Izvajanje izkopov za temelje in drugih zemeljskih del
mora biti pod strokovnim nadzorom geotehnika.
13. len
Smernice za ureditev odprtega (javnega) prostora soseske
Kakovost urbanistine ureditve je neposredno odvisna
od razmerja med zazidanimi povrinami in odprtim prostorom
in od kakovosti urejanja odprtega prostora. Odprti prostor je
tipoloko lenjen v tlakovane in zelene povrine, ki se pre-
pletajo med zidanimi povrinami.
Odprti prostor v obravnavanem obmoju je po funkciji
dveh vrst: povrine izkljuno namenjene pecu in venamenske
povrine. Povrine namenjene pecem so tlakovane in zelene
povrine, venamenske povrine so namenjene tudi dostavi,
urgentnemu in servisnemu dovozu, hitremu parkiranju.
(1) Pepoti
Prostor obravnave je preteno namenjen pecu. Pre-
teni del parkirnih povrin je v objektih, zunanji odprti prostor
je domena peca.
Osrednjo pepot predstavljajo pe povrine, ki se pre-
pletajo med objekti in poteka vzporedno s Kidrievo cesto.
Te pe povrine se povezujejo z zelenimi povrinami, ki
potekajo v smeri sever jug, omogoajo pogled navznoter,
rahljajo grajeno strukturo in se povezujejo z drugo pomemb-
no pepotjo in z zelenimi povrinami ob Voglajni.
(2) Venamenske povrine
Poleg povrin, ki so strogo opredeljene kot cestne, pe
in parkirne, se med objekti prepletajo povrine, ki so name-
njene pe prometu, kolesarjem in parkiranju. Parkiranje je
namenjeno invalidom, hitremu parkiranju, na vejih povrinah
pa tudi urejenim parkiriem (na primer ob tranzitni cesti).
Loitev ve vrst prometa bo obeleena z barvno oznabo.
Zelene povrine
Vsa obstojea kvalitetneja drevesa in skupine obstoje-
ih dreves je potrebno ohraniti.
Zelene povrine so zasnovane tako, da so:
oblikovane skupine dreves, grmovnic in pokrovnic na
javnih in poljavnih povrinah med objekti,
oblikovani drevoredi in zelenice ob cestah.
(3) Skupine dreves
Oblikovane skupine dreves, grmovnic in pokrovnic bodo
s svojim volumnom in strukturo ustvarjale kontrapunkt grajeni
strukturi. Skupine rastlin so oblikovane v bolj poudarjene
pasove v smeri vzhod zahod. Usmerjenost zelenih pasov
v smeri vzhod zahod rahlja grajeno strukturo, ustvarja pre-
glednost v obmoja med objekti.
Na poploenih povrinah, namenjenih pe prometu so
predvidena drevesa s kronjo, ki omogoajo gibanje pod
drevesi, na zelenicah (travnate povrine) pa tudi drevesa z
druganim habitusom, grmovnice in pokrovne rastline.
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9327
Ostale zelene povrine so praviloma zatravljene, po-
vrine ob vhodih se lahko zasadijo (poudarijo) z okrasnimi
trajnicami in enoletnicami. Za grajene elemente objektov kot
so deli fasad, stebri, ograje ipd. priporoamo ozelenjevanje
s popenjalkami.
(4) Drevoredi ob cestah
Ob cestah so predvideni drevoredi.
Ob Kidrievi cesti: ostrolistni javor (Acer platanoi-
des), ki se navezuje na obsto-
jeo drevoredno vrsto;
Ob cestah t. 2 in 3: manje, okroglasto oblikovano
drevo (kroglasti javor Acer
platanoides 'Globosa');
Ob cesti A: manje, okroglasto oblikovano
drevo (beli gaber Carpinus
betulus 'Columnaris').
Upotevati je potrebno pogoje za pripravo zemljia
in saditev dreves, navedene v tekstualnem delu projekta iz
1. lena odloka.
V. VODNOGOSPODARSKE UREDITVE
14. len
Obmoje obravnave LN se nahaja ob sotoju rek Voglaj-
ne in Hudinje, del obmoja je podvreno poplavam visokih
voda obeh rek. Vsi posegi na obravnavanem obmoju so na-
rtovani na osnovi Strokovnih podlag s podroja upravljanja z
vodami, Hidrosvet, t. proj. 37/05 in sicer na tak nain, da ne
bo negativnega vpliva na vodni reim Voglajne in Hudinje.
Kota kareja in objektov se skladno z doloili 8. lena
tega odloka doloijo pri pripravi tehnine dokumentacije tako,
da je zagotovljena poplavno varnost pritlija objektov pred
visokimi vodami s povratno dobo 100 let ob upotevanju
dodatnega varnostnega nadvianja minimalno 40 cm v skraj-
nem severozahodnem delu obmoja OLN.
Vsi posegi v prostor so skladno s 14. in 37. lenom Za-
kona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, t. 67/02) od meje vod-
nega zemljia, to je od zgornjega roba breine ali spodnjega
roba nasipa-zidu na zrani strani, odmaknjeni ve kot 5 m.
Odvajanje padavinskih voda z obmoja lokacijskega na-
rta je v skladu s 92. lena Zakona o vodah (Uradni list RS,
t. 67/02) predvideno na tak nain, da bo v im veji moni
meri zmanjan odtok padavinskih voda z urbanih povrin, kar
pomeni, da je predvideno zadrevanje padavinskih voda pred
iztokom v povrinske odvodnike (zatravitev, travne ploe,
morebitni suhi zadrevalniki in podobno). V ta namen sta
predvidena 2 sistema zadrevalnih bazenov:
sistem zadrevalnih bazenov vzhod predstavljajo tri-
je loeni zadrevalni bazeni (Z1, Z2 in Z3), ki so med seboj
povezani z odprtimi jarki. Padavinski kanal se izliva v Z1 po
cevi 1000 mm. Padavinska voda se nato prelije v bazen
Z2 in e naprej v Z3, iz katerega se izliva v Voglajno. Celotni
potreben volumen sistema je 1800 m3.
sistem zadrevalnih bazenov zahod predstavljajo tir-
je loeni zadrevalni bazeni (Z4, Z5, Z6 in Z7), ki so med se-
boj povezani z odprtimi jarki. Padavinski kanal se izliva v Z4
po cevi 1000 mm. Padavinska voda se nato preko bazena
Z5 in Z6 prelije v bazen Z7, iz katerega se izliva v Voglajno.
Celotni potreben volumen sistema je 5127 m3.
V zadrevalne bazene se lahko spua le ista pada-
vinska voda s streh in ostalih neonesnaenih povrin. Iz-
gradnja zadrevalnikov bo skladno s 17. lenom (etapnost)
in 18. lenom (tolerance) tega odloka prilagojena dinamiki in
ostalim lastnosti izgradnje posameznih objektov in obmoij
tako, da odtok padavinskih voda nikoli ne bo v nasprotju z
doloili zakonodaje in tega odloka.
Padavinske vode s cest in ostalih voznih in parkirnih po-
vrin je oistiti preko lovilcev olj in maob s koalescentnim
ltrom, ki jih je namestiti na mestu nastanka.
Stran 9328 / t. 91 / 14. 10. 2005
V primeru ureditve izpustov odpadnih padavinskih voda
v vode morajo biti izpustne glave nartovane pod naklonom
breine vodotoka in ne smejo segati v svetli prol vodotoka.
Na obmoju iztokov mora biti nartovano ustrezno zavaro-
vanje struge vodotoka pred vodno erozijo.
VI. CESTNA, KOMUNALNA IN ENERGETSKA
INFRASTRUKTURA
15. len
Za potrebe izdelave projektne dokumentacije za cestno
komunalno in energetsko infrastrukturo je treba izdelati Geo-
loko geomehanski elaborat in Prometno tudijo kapacitet-
no analizo predvidenih krii, ki bosta zagotavljali ustrezne
tehnine reitve predvidene infrastrukture.
Usmeritve za prometno urejanje
(1) Cestno omreje
Cestno omreje v obravnavanem obmoju je povezano
s Kidrievo cesto in s predvidenim omrejem irega obmo-
ja, obravnavanega v strokovnih podlagah v enoten sistem, ki
se navezuje na mestno cestno omreje. Cestno omreje je
mono fazno izgrajevati.
V obravnavanem obmoju je potrebno zgraditi ceste 2
in 3 na odseku do kronega kroia s cesto A. Potrebna je
izgradnja cesta A in servisne ceste ob predvideni magistrali
sever-jug.
Ob predvidenih prometnicah znotraj obravnavanega ob-
moja je potrebno zgraditi enosmerne kolesarske steze, ki
bodo od vozia loene z zelenicami.
Ob kolesarskih povrinah je potrebno zgraditi javne po-
vrine za pece, ki ob objekti preidejo v povrine za pece, ki
nimajo javnega znaaja gostinske in prireditvene povrine
in ki spadajo v funkcionalna zemljia predvidenih objektov.
6 Tabela 6: tevilo parkirnih po obmojih
Obmoje Skupaj zidane povrine
3 obmoje zahod ob Kidrievi 32.541,00
4 srednje obmoje Kidrieva 29.975,00
5 obmoje vzhod Kidrieva 39.400,00
(3) Avtobusna postajalia
Avtobusna postajalia se poleg obstojeih v bliini ob-
moja obravnave, opredelijo po potrebi ob koridorju glavnih
dovoznih cest.
(4) elezniko omreje
elezniko omreje ni predmet obravnave LN. Upote-
va se pogoje gradnje znotraj varovalnih pasov.
Usmeritve za komunalno, energetsko in teleprenosno
urejanje
Komunalno, energetsko in telekomunikacijsko opremo
obravnavanega obmoja je treba v naslednjih fazah narto-
vanja projektirati v skladu s smernicami, ki so jih upravljalci
posameznih komunalno energetskih in telekomunikacijski
vodov posredovali k temu dokumentu.
Komunalno energetsko in telekomunikacijsko infrastruk-
turo je treba projektirati v predvidenih komunalnih koridorjih
razen kanalizacije, ki je predvidena v obmoju predvidenih
prometnic. Posebno pozornost je treba posvetiti obmojem,
kjer so predvidene podzemne garane hie.
Uradni list Republike Slovenije
Preni prerez cestia sestavljajo naslednji elementi z
minimalnimi dimenzijami:
dvosmerno vozie irine 2 x 3,0 m
enosmerna kolesarska steza irine 1,5 m
hodnik za pece irine 3,0 m
parkirni prostor ob voziu irina/dolina
2,0 m/6,0 m
zelenica med kolesarsko
stezo in voziem 1,0 m/3,0 m
Na obravnavanem obmoju je potrebno zgraditi dve (2)
kroni kriii, eno (1) klasino tirikrako kriie, dograditi
trokrako kriie na Uvozu 2 na Kirdievi cesti in preurediti
obstojee semaforizirano nivojsko kriie na Kidrievi ce-
sti.
Uvoz 2, predstavlja prikljuek ceste 2 osrednjega dela
obravnavanega obmoja na obstojeo Kidrievo cesto, ki je
nov in je predviden le kot prikljuek desnodesno.
Uvoz 3, predstavlja prikljuek ceste 3 na Kidrievo cesto
v obmoju obstojeega nivojskega semaforiziranega kriia
Kidrieve ceste, Delavske ceste in Tovarnike ul.
Krono kriie 2, je predvideno na mestu krianja
ceste 2 in ceste A. Zasnovano je kot krono kriie z nepo-
voznim sredinim otokom.
Krono kriie 3, je predvideno na mestu krianja ce-
ste 3 in ceste A in je enake zasnove kot krono kriie 2.
(2) Parkirne povrine
Parkirne povrine so v skladu s strokovnimi podlagami
predvidene v kletnih etaah in v objektih. Parkirne povrine
so dimenzionirane na povrine in namembnost objektov.
Predvidene so v obliki garanih hi ali kot sestavni del po-
slovno stanovanjskih objektov.
tevilo parkirnih mest Potrebna bruto povrina
1PM/60m
27 m/1 GM
542 14.634
477 12.879
640 17.280
1. Vodovodno omreje
Predvidena oskrba s pitno vodo:
Oskrba s pitno vodo na obravnavanem obmoju, bo za-
gotovljena iz obstojeih vodovodov L 350 mm, ki poteka
ob levem bregu Voglajne in javnega vodovoda L 300 mm,
ki poteka po Mariborski cesti in iz novoizvedenega vodovoda
L 100 mm, ki je bil izgrajen ob izvedbi objekta RITS.
Znotraj obmoja je treba vodovodno omreje zgraditi
zankasto brez slepih vodov. Vodovodno omreje je treba
situativno prilagodili predvidenim komunalnim koridorjem,
ki dobo potekali ob prometnicah znotraj obravnavanega
obmoja. Nadzemni hidranti je treba predvideti skladno s
Pravilnikom o tehninih normativih za zunanje in notranje
hidrantno omreje za gaenje poarov. Nameeni bodo na
medsebojni razdalji 80 m, tako, da je mogoe vsak objekt
gasiti z dveh nadzemnih hidrantov. V primeru prenizkega
obratovalnega pritiska bo potrebna protipoarna zaita za-
gotovljena s prikljuevanjem gasilskih vozil.
Uradni list Republike Slovenije
Potrebne koliine pitne vode in s tem pogojeno priklju-
evanje na obstojee vodovodno omreje bo doloeno v na-
daljnjih fazah nartovanja obravnavanega obmoja, ko bodo
znane dejanske namembnosti posameznih objektov oziroma
potrebe po koliini pitne vode, naelno pa je predvidena iz-
vedba vodovodnega omreja iz L duktil cevi DN 200 mm.
Javni vodovod mora potekati na oddaljenosti min. 4,0 m
od predvidenih objektov obravnavanega obmoja.
2. Kanalizacijsko omreje
Na obravnavanem obmoju je treba zgraditi loen si-
stem odvodnje. Obstojee kanale je treba prestaviti v pred-
videne koridorje prometnic, pri tem pa je treba zagotoviti
minimalne odmike 4,00 m od predvidenih objektov. Slednje je
treba zagotoviti tudi pri umeanju novih kanalov. Sanitarne
odpadne vode je treba odvajati v obstojeo kanalsko omreje
in jih preko njega voditi do CN Mestne obine Celje v Tre-
marjih. Meteorne vode je potrebno preko ustrezno dimenzi-
oniranih kanalov voditi v zadrevalne bazene in jih preko njih
voditi v povrinski odvodnik.
Odvod padavinskih vod:
iste padavinske vode s streh in ostalih povrin je treba
voditi preko peskolovov v meteorno kanalizacijo in preko
zadrevalnih bazenov neposredno v povrinski odvodnik.
Padavinske vode s parkiri in povoznih povrina je treba
zajemati preko poiralnikov v kanalizacijo, pred izpustom v
povrinski odvodnik pa jih je po potrebi, skladno s Uredbo o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov
onesnaevanja (Uradni list RS tev. 35/96, len 19), treba
oistiti preko lovilcev olj in maob s koalescentrimi ltri, ki
zagotavljajo ienje olj do 5 mg/l onesnaene vode.
Za odvod meteornih vod je potrebno izgraditi meteorno
kanalizacijsko mreo. Voda se iz obravnavanega obmo-
ja zbira preko prenih kanalov v dveh transportnih vodih:
M1.K1-V1 in M2.K1-Z1, ki potekata v smeri severjug
in se prikljuujeta v povrinske zadrevalne bazene, ki so
locirani na desnem bregu vodotoka Voglajna, od tu pa se
meteorna voda odvaja v povrinski odvodnik.
Za izvedbo meteorne kanalizacije se uporabijo ABC
cevi od DN 400 mm do DN 1000 mm. Cevi se poloijo v
padcu min 0,25 % v osi predvidenih dovoznih cest..
Zaradi poveanih koliin meteornih vod iz obravna-
vanega obmoja, je le-te treba pred izpustom v povrinske
odvodnike zadrevati v zadrevalnih bazenih. Zadrevalni
bazeni, doloeni v 14. lenu tega odloka so predvideni izven
obravnavanega obmoja, na obmoju t.i. halde med elezni-
ko progo in Voglajno in so predvideni v primerni hortikulturni
ureditvi. Zadrevalni bazeni morajo biti zgrajeni vodotesno
in dimenzionirani tako, da bo zadrevalni as omogoal
uinkovito sedimentiranje trdih delcev. Mulj v usedalnikih
je treba obravnavati kot posebni odpadek. Treba je redno
vzdrevanje bazenov, kanalizacijskih cevovodov in ostalih
objektov odvodnjavanja.
Meteorno kanalizacijo obravnavanega obmoja je po-
trebno projektirati ob uporabi standarda SIST EN 752-2 in
podatkov Hidrometeorolokega zavoda Republike Slovenije
za povratne dobe za ekstremne padavine, postaja Celje, ob-
dobje 19701999.
Izpuste padavinskih vod v povrinske odvodnike je po-
trebno izvesti pod naklonom breine vodotoka in ne smejo
segati v svetli prol vodotoka. Na obmoju iztokov mora
biti nartovano ustrezno zavarovanje struge vodotoka pred
vodno erozijo.
Odvod fekalnih vod:
Za odvod fekalnih vod je treba zgraditi fekalno kanaliza-
cijo, preko katere bodo odpadne fekalne vode odvajane do
obstojeega rajonskega zbiralnika RZ 9 in naprej na central-
no istilno napravo mesta Celja.
Interna kanalizacija v objektih, ki bo potekala skozi pros-
tore pod nivojem terena, mora biti izvedena brez prikljukov
in prekinitev, ki bi lahko povzroale povratno zaplavitev ob-
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9329
jektov. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena (pod-
zemne garane hie) morajo biti speljane v javno kanalizacijo
preko rpalia.
Ker v tej fazi ni znana namembnost posameznih po-
slovno-stanovanjskih objektov smo za izdelavo LN, uporabili
za doloitev sunega odtoka normo porabe vode:
np = 250 l/os/dan za prebivalce
np = 80 l/os/dan za zaposlene
Za izraun sunega odtoka ocenjujemo, da znaa max.
urni odtok Qmax, za naselje z do 5000 prebivalci v naselju
12,08 % Qd. Dodatno je potrebno upotevati tudi tuje vode, ki
jih cenimo glede na gostoto prebivalcev na ha obravnavane
povrine, kjer je za gostoto poselitve nad 600 P/ha, ocenjena
na 1,35 l/s/ha.
Fekalni kanal FK1, poteka preko obravnavanega ob-
moja v koridorju Ceste 2. Odsek 1, fekalnega kanala FK1,
poteka do jaka na kronem kriiu cest 2 in A. Za Izvedbo
tega odseka se uporabijo rebraste cevi PVC (SN8) DN 250
mm, i=0,25%.
Odsek 2, fekalnega kanala FK1, poteka od odseka 1 do
servisne ceste ob eleznici. Za ta odsek so izbrane rebraste
cevi PVC (SN8) DN 300 mm, i=0,25%. Odsek 3 pa poteka od
servisne ceste ob eleznici do prikljuka na RZ 9 v jaku J6.
Izbrane so rebraste cevi PVC (SN8) DN 300 mm, i=0,25%.
Fekalni kanal FK2, poteka preko obravnavanega ob-
moja v koridorju Ceste 3. Zane se v jaku J16, obstoje-
ega kanala 200170, ki se od tega jaka dolvodno opusti in
odstrani. Odsek 1, fekalnega kanala FK2, poteka do jaka
na kronem kriiu cest 3 in A. Za Izvedbo tega odseka se
uporabijo rebraste cevi PVC (SN8) DN 250 mm, i=0,25%.
Odseka 2 in 3, fekalnega kanala FK2, pa potekata od
odseka 1 do prikljuka na RZ 9 v jaku J6. Izbrane so rebra-
ste cevi PVC (SN8) DN 300 mm, i=0,25%.
Odvod tehnolokih vod:
V primeru, da bodo na obravnavanem obmoju nasta-
jale tehnoloke odpadne vode je treba te na mestu nastanka
oistiti do stopnje, ki po kvaliteti ustreza predpisom, ki dolo-
ajo, katere snovi se tejejo za nevarne in kodljive snovi in v
skladu s predpisi, ki urejajo podroje emisij snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaevanja in jih ele
tako oiene izpuati v javno kanalizacijo.
3. Elektrino omreje
Oskrba z elektrino energijo:
Energija za napajanje objektov v obravnavanem ob-
moju je na razpolago na VN zbiralnicah v RTP Selce, kar
pomeni, da bo treba zgraditi VN vod iz RTP Selce do obra-
vnavanega obmoja. Energija za rezervno napajanje objek-
tov je na razpolago na SN zbiralnicah v RP EMO. Zaasno bo
obmoje napajano iz obstojeega SN vodov s pripadajoimi
transformatorskimi postajami znotraj obmoja, ki bodo na-
pajale predvidene objekt z elektrino energijo.
Distribucija elektrine energije se bo vrila preko trans-
formatorskih postaj. Predvidene nove trafo postaje bodo
vkljuene v objekte. Tona lokacija TP ter dimenzioniranje
gradbenega dela in opreme bo izvedeno glede na dejanske
potrebe odjemalcev elektrine energije.
Elektroenergetske vode na obmoju sestavljajo srednje-
napetostni in nizkonapetostni vodi razlinih presekov. Dimen-
zioniranje teh vodov bo izvedeno glede na dejanske potrebe
odjemalcev elektrine energije. Vodniki bodo na celotni trasi
poloeni v kabelsko kanalizacijo iz obbetoniranih PVC cevi
in kabelskih jakov.
4. Telekomunikacijsko omreje
Na obravnavanem obmoju potekajo obstojei TK vodi,
ki jih je treba ustrezno zaititi oziroma prestaviti v predvide-
ne komunalno energetske koridorje.
Stran 9330 / t. 91 / 14. 10. 2005
Predvidena dograditev TK omreja je prikazana
na granih prilogah strokovnih podlag. Glavne veje TK
omreja se izvedejo iz est cevne kanalizacije. Na lomih
trase so nameeni revizijski jaki, ki so opremljeni z
LT pokrovi lahke, oziroma teke izvedbe. Za predvidene
objekte je v nadaljnjih fazah nartovanja treba izdelati
projekt TK omreja, v katerem bo vsak objekt prikljuen
na omreje preko vsaj ene prikljune toke. V komunalno
energetskih koridorjih, znotraj obravnavanega obmoja,
je treba predvideti TK kabelsko kanalizacijo, ki bo itila
predvideno omreje. Vzporedno z TK kabelsko kanaliza-
cijo se predvidi tudi kanalizacija za CATV oziroma ostale
podatkovne vode.
5. Plinovodno omreje in ogrevanje
Oskrba obravnavanega obmoja z zemeljskim plinom je
treba nartovati iz obstojee MRP, ki obratuje pod delovnim
tlakom 3,0 bar in izhodnim tlakom 0,1 bar.
Pred projektiranjem sekundarnega plinovodnega
omreja na obravnavanem obmoju je treba izdelati oceno
energetskega konzuma na obmoju in preveriti dejansko
razpololjivo kapaciteto obstojee MRP.
Sekundarno plinovodno omreje je treba projektirati na
osnovi pretono-tlane analize, glede na podatke o potenci-
alnem energetskem konzumu. Predvideno sekundarno plino-
vodno omreje je treba projektirati v komunalno energetskih
koridorjih, pri emer naj se v najveji moni meri projektira v
sistemu cevnih zank. Za izvedbo plinovodnega omreja se
bodo uporabile PEHD cevi (gostota materiala PE 100) do DN
25 do DN 200 mm.
Ogrevanje objektov in sanitarne vode je v najveji moni
meri predvideno tudi z alternativnimi viri energije (toplotne
rpalke, sonni koleltorji ). Nain in oblika izvedbe se doloi
za vsak kare oziroma objekt posebej.
VII. POGOJI VAROVANJA OKOLJA
16. len
Varstvo voda in varstvo pred poplavami
Kote terena:
Za zagotavljanje poplavne varnosti so predlagane mini-
malne kote terena, ki zagotavljajo poplavno varnost objektov
s povratno dobo 100 let, ob upotevanju dodatnega varnost-
nega nadvianja minimalno 40 cm v skrajnem severozahod-
nem delu obmoja Lokacijskega narta.
Odvodnjavanje padavinskih vod:
Odvodnjavanje meteornih vod je predvideno preko me-
teorne kanalizacije v zadrevalnike, ki se nahajajo izven ob-
moja obravnave ob reki Voglajni. Zadrevalniki so oblikovani
kot manji ribniki in vkljueni v celostno ureditev obvodnega
parka ob Voglajni.
Odvodnjavanje cestnega telesa:
Na celotnem obmoju se odvodnjavanje cest uredi tako,
da se v povrinski odvodnik spua le ista padavinska voda
oziroma voda, ki po kvaliteti ustreza predpisom, ki doloajo,
katere snovi se tejejo za nevarne in kodljive snovi in v
skladu s predpisi, ki urejajo podroje emisij snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaevanja. Na sistem
odvodnjavanja ni prikljuen noben iztok sanitarno fekalnih
ali drugih onesnaenih (tehnolokih) vod.
Ukrepi za sanacijo in varstvo tal
Obmoje stare Cinkarne vkljuno s haldo predstavlja
obmoje velikega onesnaenja. Reurbanizacija je prilonost
za sanacijo preteklih situacij. Urbanistina zasnova obmoja
je zasnovana tako, da so na terenu in v kletnih etaah dejav-
nosti, ki ne predstavljajo tveganja za bivanje. Stanovanjske
enote so razporejene v vijih etaah objektov.
Uradni list Republike Slovenije
Za sanacijo tal niso izdelane Strokovne podlage, ki bi
opredelile nain in postopek sanacije.
Ukrepi za varstvo pred hrupom
Obmoje obravnave sodi v III. stopnjo varstva pred
hrupom. To je po namembnosti obmoje trgovsko poslovnih
in stanovanjskih dejavnosti, kjer je dopusten poseg v okolje,
ki je manj mote zaradi povzroanja hrupa.
Namembnost predvidenih objektov ne bo vplivala na
poslabanje vplivov na okolje.
Poslovno trgovski, servisni in delno stanovanjski objekti
ob Kidrievi cesti so zasnovani tako, da so stanovanja pred-
videna v zgornjih nadstropjih objektov in orientirana izven
obmoja hrupa.
Tabela 7: Mejne ravni hrupa za III. obmoje (ivljenjsko
okolje)
Nona Dnevna
raven Ln raven Ld
mejne ravni (dBA) 50 60
kritine ravni (dBA) 59 69
mejne ravni za vire hrupa 48 58
(dBA)
Vir: Uredba o hrupu v naravnem in ivljenjskem okolju
(Uradni list RS, t. 45/95).
Ukrepi za varstvo zraka
Obravnavani posegi bodo zgrajeni v obmoju, kjer je
zrak onesnaen preko dovoljene meje in spada, skladno s
Celjskim prostorskim planom, v III. obmoje onesnaenosti.
Novi objekti ne bodo poslabevali stanja okolja, saj bodo
prikljueni na sistem ogrevanja, ki je po energetski bilanci
doloen za ta del Celja.
Prometno omreje je nartovano tako, da bo promet
potekal tekoe. Parkiranje je predvideno v podzemnih ga-
raah.
Nartovane dejavnosti, na primer laboratoriji v tehno-
lokem parku, morajo organizirati dejavnost tako, da ne bo
negativnih vplivov v okolje.
Deponije gradbenega materiala
Za odlaganje odpadkov, ki bodo nastali pri ruitvi in
odstranitvi obstojeih objektov in naprav ter za izkopani,
kontaminirani material je treba upotevati:
Strategijo za ravnanje z odpadki na obmoju Obine
Celje (sklep Skupine obine Celje, dne 8. 12. 1993),
doloila Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v
Mestni obini Celje (Uradni list RS, t. 67/99),
Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri grad-
benih delih (Uradni list RS, t. 3/03, 50/04).
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesreami
Varstvo pred poarom
Poarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za
interventna vozila po obstojeem in predvidenem omreju
cest. Predvidena je tudi izgradnja hidrantnega omreja.
Varen umik je moen na zunanje, nepozidane, funkcio-
nalne povrine objektov.
Promet in delovne povrine za intervencijska vozila so
po obstojeih cestah, na manipulativno dvorie na severni
strani in na parkirne povrine na vzhodni strani objekta.
Viri za zadostno oskrbo vode za gaenje bodo zagotov-
ljeni iz vodovoda preko hidrantnega omreja oziroma preko
rezervoarja. Celoten objekt bo poarno varovan s sprinklerji.
Upotevati je potrebno Pravilnik o tehninih normativih za
hidrantno omreje in gaenje poarov (Uradni list RS, t.
30/91).
Uradni list Republike Slovenije
Na osnovi izrauna poarne obremenitve je pri projek-
tiranju in izvedbi novih objektov potrebno upotevati takne
materiale in njih zaite, ki so varni pred poarom in irjenjem
poara.
Nain varovanja pred poarom za objekte bo opredeljen
v PGD projektu in bo skladen z doloili Zakona o varstvu pred
poarom (Uradni list RS, t. 71/93) in Pravilnikom o poarno
varnostnih zahtevah (Uradni list RS, t. 42/93).
Zaite pred razlitjem nevarnih snovi
Na celotnem obmoju prometnih povrin je nartovan
sistem odvodnjavanja padavinskih vod, ki skladno s Strokov-
nim navodilom o tem, katere snovi se tejejo za nevarne in
kodljive snovi in o dopustni temperaturi vode (Uradni list SRS,
t. 18/85) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju od-
padnih voda iz virov onesnaevanja (Uradni list RS, t. 35/96),
odvaja onesnaene vode preko kanalizacijskega sistema ozi-
roma preko ustreznih lovilcev in zadrevalnih bazenov.
Komunalni in drugi odpadki
Nain zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen z
doloili obinskega Odloka o ravnanju s komunalnimi od-
padki v Mestni obini Celje, Uradni list RS, t. 67/99. Posode
za odpadke je potrebno postaviti na ekoloko tehnino brez-
hiben prostor. Posode za odpadke bodo locirane v objektih,
mono je tudi v kletni etai. Dovoz do njih je omogoen preko
kletne etae ali preko dovozov na nivoju terena.
Gradbene odpadke zaradi ruenja objektov, je potreb-
no deponirati skladno s Pravilnikom o obremenjevanju tal z
vnaanjem odpadkov, Ur.l. RS, t. 3/03
VIII. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO LN
17. len
Pogoji za zasnovo in oblikovanje objektov.
Investitor mora v fazi priprave dokumentacije za grad-
beno dovoljenje k zasnovi objekta pridobiti pozitivno mnenje
obinskega urbanista.
Etapnost
Izvajanje nartovane ureditve je mono zaeti s po-
sameznim obmojem (otokom). Z vidika urejanja mesta, je
smiselno zaeti z obmojem tevilka 3 in nadaljevati proti
vzhodni smeri. Pri nameri gradnje prvega objekta v kareju
mora investitor zasnovati objekt na nain, da prikae idejno
zasnovo ureditve celotnega kareja (vhodi, uvozi v podzemne
garae, drugi uvozi, razmestitev pepoti, trgov, manipulacij-
skih povrin, zelenic).
Pogoji za izvedbo so:
izdelava nekaterih strokovnih podlag:
sanacija tal,
geologija in pogoji temeljenja,
dimenzioniranje in izgradnja zadrevalnikov za od-
vodnjavanje meteornih vod,
idejna zasnova elektroomreja,
idejna zasnova tk omreja,
idejna zasnova plinovodnega omreja,
lastnitvo parcel,
ruenje obstojeih objektov,
izgradnja cestne infrastrukture,
izgradnja komunalne in energetske infrastrukture.
Po zakljuku izgradnje posameznega kareja mora biti
odvodnjavanje padavinskih in fekalnih voda urejeno v skladu
z reitvami, doloenimi s tem OLN.
IX. TOLERANCE
18. len
Pri realizaciji lokacijskega narta so dopustna odstopa-
nja od tehninih reitev, doloenih s tem lokacijskim nartom,
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9331
e se pri nadaljnjem podrobnejem prouevanju prometnih,
geolokih, hidrolokih, geomehanskih in drugih razmer po-
iejo tehnine reitve, ki so primerneje s prometnotehni-
nega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika, s katerim
pa se smejo poslabati urbanistino arhitektonska zasnova,
prostorske in okoljske razmere.
Dopustna odstopanja od doloil LN:
spremembe karakteristike cest, energetskih, komu-
nalnih in teleprenosnih vodov, e bodo v nartih za PGD
ustrezneje reitve;
glede dimenzioniranja prometnih povrin, predvsem
cest, je dimenzije cestnega omreja mono prilagajati v ok-
viru toleranc, vendar na nain, ki ne bo povzroal sprememb
posameznega karaje (namembnost, urbanistino arhitekton-
ski izgled);
horizontalni in vertikalni gabariti v razmerju 1:3 do 1:4
4% e ne vplivajo na zasnovo obmoja urejanja in ne po-
segajo v reitve prometne in komunalne infrastrukture;
viine objektov so lahko manje za 2 etai, vendar
tako, da se toleranca upoteva pri prvem objektu v kareju
in potem velja ista viina za vse ostale objekte v kareju.
Pritlije objekta mora biti za min. 1,5 metra vije od ostalih
eta. Glede etanosti objektov je treba zagotoviti zveznost
horizontalnih in vertikalnih gabaritov z viinskim poudarkom
na zakljunih vijih objektih;
tevilo eta podzemnih gara je lahko manje, vendar
ne manj kot ena etaa;
vogalni objekt v jugovzhodnem vogalu kareja 5 je
mono v celoti nameniti garanemu objektu. Za namen ga-
rae je mono spremeniti dimenzije objekta tako, da je irina
objekta 35 metrov. Viinski gabarit objekta se mora prilagajati
vencu viine objektov.
Odstopanja so mona le v obmoju izkljune rabe kot jih
doloa ta OLN, pri emer pa morajo biti spremembe v skladu
z mnenji nosilcev urejanja prostora, ki so pridobljeni k temu
OLN. Za vsako spremembo v okviru toleranc mora investitor
pridobiti urbanistino mnenje obinskega urbanista.
X. ZAASNI UKREPI
19. len
Na podlagi doloil 81. lena Zakona o urejanju pros-
tora se sprejmejo zaasni ukrepi za zavarovanje prostora
celotnega obmoja lokacijskega narta zaradi nartovanja
prostorskih ureditev do realizacije gradnje po LN za celotni
prostor Tehnolokega parka, vendar ne ve kot tiri leta.
Za to obmoje Mestna obina Celje skladno z 85. lenom
ZUreP-1 uveljavlja predkupno pravico.
Lastniki zemlji so dolni zagotiviti izgradnjo in vzdre-
vanje javne komunalne infrastrukture na svojih zemljiih v
korist Mestne obine Celje.
Vse objekte, ki so predvideni za ruenje, je do ruenja
mono vzdrevati in rekonstruirati, dovoljena je sprememba
namembnosti za poslovne in storitvene dejavnosti, prizidave,
nadzidave pa niso dovoljene.
XI. KONNE DOLOBE
20. len
Povrine se smejo uporabljati le za namene, ki so
doloeni v LN iz 1. lena tega odloka. Do zaetka gradenj
predvidenih objektov in ureditev ostaja namembnost zemlji
nespremenjena.
21. len
Pri izdelavi izvedbenih projektov prometnega, energet-
skega, komunalnega omreja ter omreja zvez je potrebno
upotevati idejne projekte, ki morajo temeljiti na izhodiih iz
projekta iz 1. lena tega odloka.
Stran 9332 / t. 91 / 14. 10. 2005
22. len
Projekt iz 1. lena tega odloka je na vpogled pri pristoj-
nih slubah Mestne obine Celje in na Upravni enoti Celje-
Oddelku za okolje in prostor.
23. len
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne
inpekcijske slube za posamezna podroja.
24. len
Ta odlok zane veljati osmi dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
t. 35005-15/2003
Celje, 27. septembra 2005
upan
Mestne obine Celje
Bojan rot l.r.
3901. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka
o lokacijskem nartu za rekonstrukcijo
Mariborske ceste III. etapa
Mestni svet Mestne obine Celje je na podlagi 23. in
175. lena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, t.
110/02 in 8/03) in 17. lena Statuta Mestne obine Celje
(Uradni list RS, t. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00
in 108/01) na seji dne 27. 9. 2005 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o
lokacijskem nartu za rekonstrukcijo
Mariborske ceste III. etapa
I. SPLONE DOLOBE
1. len
S tem odlokom se ob upotevanju Odloka o spremem-
bah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoronega plana
Obine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in pros-
torskih sestavin srednjeronega drubenega plana Obine
Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za obmoje
Mestne obine Celje Celjski prostorski plan (Uradni list
SRS, t. 40/86, 4/88 ter Uradni list RS, t. 18/91, 54/94, 25/98
in 86/01) se sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah
odloka o lokacijskem nartu za rekonstrukcijo Mariborske
ceste III. etapa.
2. len
4. len Odloka o lokacijskem nartu za rekonstrukcijo
Mariborske ceste III. etapa (Uradni list RS, t. 34/00) se
spremeni tako, da se iz meje lokacijskega narta izvzamejo
parcele 1565/3-del, 1565/6-del in 1565/1-del, k.o. Spodnja
Hudinja in se vkljuijo v ureditveno obmoje Lokacijskega
narta Tehnoloki park Celje (t. projekta. 788-B/03).
II. KONNE DOLOBE
3. len
Poleg doloil tega odloka je potrebno upotevati vse
pogoje iz soglasij, ki so sestavni del projekta iz 1. lena tega
odloka oziroma tekstualnega dela zazidalnega narta.
Uradni list Republike Slovenije
4. len
Projekt iz 1. lena tega odloka je na vpogled pri pristoj-
nih slubah Mestne obine Celje in na Upravni enoti Oddelku
za okolje in prostor.
5. len
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne
inpekcijske slube za posamezna podroja.
6. len
Ta odlok zane veljati osmi dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
t. 35005-00015/2004
Celje, 27. septembra 2005
upan
Mestne obine Celje
Bojan rot l.r.
3902. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
zazidalnem nartu Glazija, obmoje K3
Na podlagi 72. lena Zakona o urejanju prostora (Uradni
list RS, t. 110/02 in 8/03) in 17. lena Statuta Mestne obine
Celje (Uradni list RS, t. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99,
117/00, 108/01) je Mestni svet Mestne obine Celje na seji
dne 27. 9. 2005 prejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o
zazidalnem nartu Glazija, obmoje K3
I. SPLONE DOLOBE
1. len
V skladu s prostorskimi sestavinami dolgoronega pla-
na Obine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Urad-
ni list SRS, t. 4/88 in Uradni list RS, t. 18/91 in 54/94) in s
srednjeronim drubenim planom Obine Celje za obdobje
od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, t. 40/86 in Urad-
ni list RS, t. 48/90) se odlok o zazidalnem nartu Glazija
(Uradni list SRS, t. 31/84, Uradni list RS, t. 27/90, 23/91,
69/93, 49/95, 45/96, 78/01 in 54/02) spremeni in dopolni po
projektu t. 129/05, ki ga je izdelal Razvojni center Planiranje
d.o.o. Celje.
2. len
Spremembe in dopolnitve zazidalnega narta se nana-
ajo na ureditveno obmoje objektov K3 ob Ljubljanski cesti
v Celju.
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidal-
nem nartu Glazija (Uradni list RS, t. 69/93) se spremeni
in dopolni tako, da se posamezni leni dopolnijo glede na
spremenjeno vsebino zazidalnega narta v obravnavanem
obmoju.
II. MEJA IN VELIKOST OBRAVNAVANEGA OBMOJA
TER SEZNAM PARCEL
3. len
Na koncu 4. lena se dodajo novi odstavki, ki glasijo:
Ureditveno obmoje sprememb in dopolnitev zazidal-
nega narta zajema parcele v k.o. Celje: 678, 679, 680,
681/1, 681/2, 654/1.
Uradni list Republike Slovenije
Smer neba Opis
na severu od izhodine toke v severno zahodnem
vogalu ureditvenega obmoja poteka meja
po junem robu pepoti ob oli do pepoti
juno od ole,
po severnem robu parcel t. 682/2, 680,
678
na vzhodu po zahodnem robu dovozne ceste ob stano-
vanjsko poslovnem in garanem objektu, po
vzhodnem robu parcele 654/1,
na jugu po severnem robu plonika Ljubljanske ce-
ste,
po junem robu parcele 678
na zahodu po robu parcele dovozne ceste Na zelenico
do izhodine toke opisa, po zahodnem
robu parcele t. 678, 682/2 do izhodine
toke opisa
Velikost obravnavanega obmoja meri ca. 8.472,00 m.
III. FUNKCIJA OBMOJA
Obmoje obravnave je namenjeno poslovno trgovsko
stanovanjski funkciji: v pritliju bo trgovina Tu, v etaah
stanovanja, del objekta je namenjen garanim mestom. Go-
stinskih lokalov v objektu ne bo.
IV. VARSTVO KULTURNE DEDIINE
Obravnavani prostor lei v zavarovanem arheolokem
obmoju Celje keltsko rimska naselbina, ki je zaiteno z
odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov
na obmoju Obine Celje (Uradni list RS, t. 28/11), zato
so na obmoju K3 obvezne predhodne zavarovalne arheo-
loke raziskave, ki jih skladno z 59. lenom Zakona o VKD
(Uradni list RS, t. 7/99) dolan zagotoviti investitor v okviru
infrastrukturnega opremljanja zemljia. Na osnovi rezulta-
tov predhodnih arheolokih raziskav bodo podani nadaljnji
kulturno varstveni pogoji.
V. URBANISTINI IN ARHITEKTONSKI POGOJI TER
POGOJI ZA ZUNANJO UREDITEV
Urbanistino arhitektonska zasnova objekta je zasno-
vana tako, da je v kleti in pritliju objekt enovit in kompakten
tako, da pokriva trikoten prostor med Ljubljansko cesto in
pepotjo na severu, viinski gabarit je nad pritlijem je zasno-
van kot kompaktna 5 etana celota s fasado ob robu ulice,
dimenzij 143-krat 16 metrov.
Vse strehe so ravne, streha nad pritlijem je ozelenje-
na s trato, v vmesnih betonskih koritih bodo zasajene veje
grmovnice in popenjavke.
Objekt se bo po velikosti gabarita, tlorisa in viin, vklju-
eval v obstojeo urbano strukturo. Zelenica ob ploniku
bo urejene kot urbani ambient z drevoredom lip, obstojea
kostanja je potrebno ohraniti.
Objekt bo imel: klet, pritlije in pet stanovanjskih eta.
Pritlije bo na nivoju plonika Ljubljanske ceste. Klet je v
celoti namenjena parkiranju. V pritliju je zahodni del objekta
namenjen trgovini TU, vzhodni del pa ima e medetao,
obe etai sta namenjeni parkiranju.V kletni etai je predvide-
no 101 garano mesto, v pritliju in medetai pa 50 garanih
mest. Na zahodni strani objekta ob trgovini je predvidenih
52 parkirnih mest, 40 za potrebe trgovine, 12 za potrebe
stanovalcev.
Stanovanjski del objekta nad ploadjo streho pritlija
je sestavljen iz dveh delov: vzdolni trakt, lociran na robu
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9333
uline fasade pritlija in pravokotni trakt na zahodnem delu
objekta. Stanovanjski del ima 5 eta. Vseh stanovanj je 110.
Pet etaen blok stanovanj nad pritlijem bo proti Ljubljanski
cesti dvakrat deljen s stopniem, oblikovanim kot trans-
parentna cezura. Na severni strani stanovanjskega kubusa
bo streha zatravljena in bo nadomeala zelene povrine
namenjene najmlajim otokom in starejim prebivalcem. Na
strehi bo urejeno otroko igrie.
Kota pritlija objekta bo v istem nivoju kot je plonik ob
Ljubljanski cesti, pritlije je lahko dvignjeno za viino treh
stopnic, max. 45 cm.
Fasada objekta bo sodobno nartovana in prilagoje-
na funkciji objekta in okolju, ki ga osnovni zazidalni nart
opredeljuje za arkadijski tip pozidave (povezava grajenega
in zelenega). Razmerje med okni in polnim delom fasade
bo arhitektonsko ustrezno oblikovano Na ulino stran niso
moni balkoni, mone so loggie z zasteklitvijo. Streha bo
ravna, streha nad pritlijem objekta bo zazelenjena s trato,
grmovnicami in popenjavkami.
Predvideni in moni materiali:
Fasada stanovanjskega dela: omet, vidna opeka, ke-
ramika, druge vrste materiala, po teksturi podobnega opisa-
nim materialom, ki odgovarja funkciji objekta in okolju.
Pritlije: steklo, kamen keramika, ki odgovarja funkciji
objekta in okolju.
Klet: beton, kamen, keramika.
Barve materialov morajo biti okolju primerne in med-
sebojno usklajene, svetle, zemeljske, pastelne v lestvici to-
plih barv.
Napajanje objekta in parkiranje
Dovoz do objekta bo z dveh odcepov z Ljubljanske ce-
ste: na vzhodni in zahodni strani. Na vzhodni strani bo dovoz
do trgovine TU in do dela garanih mest v pritliju in med-
etai. Na zahodni strani je dovoz na parking pred trgovino (na
nivoju pritlija) in v garao v kletni etai.
tevilo parkirnih mest za trgovino je 40, tevilo parkir-
nih/garanih mest za stanovanja je 1. Glede na stanovanjski
zakon, ki doloa 1,5 PM na stanovanje.
Zelene povrine
Veja zelenica povrine 570 m se nahaja na zahodni
strani objekta, med uvozom na garane povrine stanovanj
in med parkiriem trgovine. Zelenico na severo zahodnem
delu ob uvozu, ki bo zaradi uvozne rampe oblikovana kot
korito nad opornim zidom, mora imeti svetlo irino min. 3,0
metre. Zelenica predstavlja bariero med stanovanjskimi ob-
jekti in novim objektom in jo je potrebno ozeleniti z zimzele-
nimi vijimi grmovnicami (klek, pacipresa, tisa ...).
Vejo povrino je potrebno ozeleniti z drevesi vejih vo-
lumnov, ki bodo ustvarjali vtis arkadinosti ambienta (platana,
tulipanovec, ginko, poveava bukev, smreke). Na tej zelenici
je predvideno otroko igrie za najstnike, opremljeno s
koem za koarko. Igrie mora biti ograjeno z ograjo viine
2,4 metra.
Dele zelenic na severni strani objekta je potrebno oze-
leniti z manjimi drevesi in grmovnicami.
V zelenici ob cesti je predvideno zasaditi drevored lip,
oba obstojea kostanja je potrebno ohraniti in v asu gradnje
zavarovati. Drevesa za saditev morajo biti ustreznih dimenzij
(premer debla 10 cm, viina ca. 5 metrov, kronja na viini
ca. 3 metre). Drevesa je potrebno zaititi s kovinsko ograjo
iz kataloga mestne opreme.
Za ustrezno rast je potrebno za grmovnice urediti 50 cm
humusa na ustrezno drenano podlago, za drevesa pa vsaj
2 m humusa. Drevesa ob ploniku je potrebno opremiti z
drenano cevjo za zraenje in zalivanje.
Zelenica na strehi pritlija
Veja zelenica povrine 1225 m je predvidena na strehi
pritlija objekta in je namenjena mirnim dejavnostim. Zelenica
Stran 9334 / t. 91 / 14. 10. 2005 Uradni list Republike Slovenije

je namenjena najmlajim otrokom, starejim stanovalcem. 4. Odvajanje padavinskih voda je urejeno z zadreval-
Zelenica bo zatravljena in zasajena z grmovnicami, delno nikom, delno pa so povrine streh zatravljene.
poploena. 5. Odvajanje in ienje komunalnih odpadnih vod je
Pogoji za zunanjo ureditev: urejeno v skladu s Pravilnikom o odvajanju in ienju ko-
Zunanja ureditev, kakor tudi vsi dostopi do objekta mo- munalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, t.
rajo biti izvedeni brez arhitektonskih ovir. 105/02).
Prometne povrine:
Numerini podatki Obmoje je v prometno dostopno z dvema odcepoma
Podatki tevilo Gostota Potrebno z Ljubljanske ceste.
preb. preb/na ha tevilo PM Parkirne povrine so razporejene na ve lokacijah.
na stanova- na zahodni strani objekta je predvidenih 52 parkirnih
nje, 1,5 pm mest, 40 za potrebe trgovine, 12 za potrebe stanovalcev
povrina grad- 8.472,00 m celotna kletna etaa je namenjena parkiranju stano-
bene parcele valcev, ima 101 garano mesto, na vzhodni strani pritlija ob-
jekta je 26 garanih mest, v mezaninu e 24 garanih mest.
povpreno 2.7 preb 302 346
Za potrebe stanovalcev je na razpolago 163 garanih
tevilo pre-
mest, za potrebe trgovine 40.
bivalcev na
Komunalna in energetska infrastruktura in vodnogospo-
stanovanje
darske ureditve:
tevilo stano- 110
vanj Vodovodno omreje
tevilo pre- 297 Predvidena ureditev:
bivalcev Oskrba z vodo za Poslovno stanovanjski kompleks bo
predvideno 163 163 mogoa iz dela Osrednjega vodovodnega sistema Celje. Z
tevilo PM za ukinitvijo obstojeega hidrantnega voda JK 80 mm, je po-
stanovalce trebno le-tega nadomestiti z dodatno vodovodno vejo, tako
predvideno 40 da bo ta tvorila, z obstojeima cevovodoma PL 100 mm in L
tevilo PM za DN 200 mm, vodovodno zanko (kroni sistem).
trgovino Novi hidranti zunaj objekta morajo biti del internega
zelene po- 1225 m vodovodnega omreja. Za posamezne objekte je potrebno
vrine nad pri- predvideti skupne vodomere v jakih zunaj objektov. V ob-
tlijem, otroko jektu pa se vgradijo tudi posamezni interni vodomeri za vsako
igrie stanovanje in poslovne prostore posebej.
igrie za ve- 570 m (Pravilnik o minimalnih tehninih pogojih za graditev
je otroke stanovanjskih stavb in stanovanj: Uradni list RS, t. 45/00
in 12/02).
Faktor zazidanosti, faktor izrabe Kanalizacijsko omreje
Obmoje obravnave Povrine Faktor zazida- Faktor Predvideno stanje:
- povrine nosti (z) izrabe Predviden objekt ob Ljubljanski cesti mora biti oddaljen
(i) min. 4,00 m od zunanje stene obstojeega javnega kanala.
povrina gradbene 8.472 m2 Komunalne odpadne vode se speljejo v javni kanal t.
parcele 105018, ki poteka ob Ljubljanski cesti. Prikljuek objekta je
zidana povrina 4192 m moen na javno kanalizacijsko omreje samo preko enega
objekta od obstojeih revizijskih jakov. V javno kanalizacijo je do-
bruto tlorisna po- 18.123 m voljeno odvajati vode, ki ustrezajo pravilniku o prvih meritvah
vrina vseh eta in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za
njegovo izvajanje (Uradni list RS, t. 35/96 in 29/00).
zelenica ob uvozu 570 m Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod nivo-
zelenica na strehi 1225 jem terena, mora biti izvedena brez prikljukov in brez pre-
pritlija kinitev, ki bi lahko povzroale povratno zaplavitev objekta.
Kazalci 0.5 2.1 Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena morajo biti
speljane v javno kanalizacijo preko rpalia.
Za potrebe zmanjevanja odtoka padavinskih vod z
VI. PROMETNA, KOMUNALNA IN ENERGETSKA povoznih in utrjenih povrin v javno kanalizacijo se le-te iz-
INFRASTRUKTURA, VODNE UREDITVE TER VARSTVO vedejo v tlakovcih in travnih ploah. Meteorne vode s strein
OKOLJA predvidenega objekta pa se prikljuujejo na javni kanal preko
pretono zadrevalnega objekta. (Zakon o vodah Uradni
4. len list RS, t. 67/02, in Uredba o emisiji snovi in toplote pri od-
K 5. lenu se doda novo besedilo, ki glasi: vajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo Uradni
Pogoji za upravljanje z vodami list RS, t. 47/05).
1. Obravnavano obmoje in predvideni objekt lei na
obmoju, ki je bilo vekrat poplavljeno. Do izvedbe celovitih Elektrino omreje
protipoplavnih ukrepov bo na obravnavanem obmoju po- Predvideno stanje:
plavna varnost manja od 100-letne. Zato je potrebno narte Za napajanje objektov z elektrino energijo, je potrebno
in izvedbo posegov v prostor prilagoditi monim obasnim zgraditi novo transformatorsko postajo.
poplavam.
2. Kota kleti, kjer bodo parkirna mesta, je na koti ob- TK omreje
stojeega terena, ki je dostopen s cestnih prikljukov z Ljub- Predvideno stanje:
ljanske ceste, ki se spuajo na nivo terena. Za potrebe objekta se bo iz obstojeega revizijskega
3. Kote terena so glede na obrazloitev v prejnji toki, jaka izdelal TK prikljuek na osnovi projektne dokumentacije
nespremenjene. in v skladu s soglasjem upravljavca.
Uradni list Republike Slovenije
Plinovod ogrevanje
Predvideno stanje:
Predvidene objekte je mono energetsko oskrbovati z
navezavo na obstojei plinovod, ki ga je predhodno potrebno
rekonstruirati in mu poveati prol iz DN 80 mm na PE 160
mm.Na vzhodni strani kompleksa se bo rekonstruirani plino-
vod navezal na plinovod PE 160 mm, tako da se bo trasno
odmaknil od predvidenega objekta.
VARSTVO OKOLJA
Hrup
Obmoje obravnave sodi v III. stopnjo varstva pred
hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj mote
zaradi povzroanja hrupa. To je (obstojee in predvideno)
trgovsko poslovno in stanovanjsko obmoje. Novi objekt
ne bo vir hrupa. Objekt bo ogroen zaradi hrupa ceste, na
katero so orientirani bivalni prostori stanovanj. Meritev hrupa
za 0 stanje ni.
Mejne ravni hrupa za III. obmoje (ivljenjsko okolje)
Nona raven Ln Dnevna raven Ld
mejne ravni (dBA) 50 60
kritine ravni (dBA) 59 69
mejne ravni za vire
hrupa (dBA) 48 58
vir: Uredba o hrupu v naravnem in ivljenjskem okolju
(Uradni list RS, t. 45/95).
Zrak
Zrak, ki se izpua v ozraje, ne sme presegati mejnih
koliin vsebnosti snovi, doloenih z Uredbo o mejnih, opo-
zorilnih in kritinih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni
list RS, t. 73/94) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih
naprav (Uradni list RS, t. 73/94 in 51/98).
Osonenje objekta in sosednjih objektov
Za osonenje je izdelan projekt: tudija osonenja, iz-
delal Arhinvest t. 10, avgust 2005. Iz tudije je razvidno, da
bo nartovani objekt predvsem v zimskem asu osenil ob-
jekte vzhodno in zahodno in objekt na severni strani. Enako
bo obravnavani objekt sam osenen zaradi bliine objektov
na vzhodni in zahodni strani.
Varstvo voda
Upotevati je potrebno pogoje upravljalca za odvod
fekalnih in meteornih voda.
Odpadki, zbiranje in odvoz
Posode za odpadke bodo nameene v kletni etai,
zabojnik bo nameen na dvoriu na severni strani. Poso-
de za smeti morajo biti postavljene na mesta, kjer ne bodo
povzroale smradu v okolje in ne bodo vizualno motee. V
projektu zunanje ureditve je potrebno doloiti mesto zabojni-
ka in ustrezno zaito (vizualno).
Pri ravnanju s komunalnimi odpadki je potrebno upote-
vati doloila obinskega odloka o ravnanju z odpadki.
Poarna varnost
Varen umik je moen na zunanje povrine, dovozne in
parkirne povrine.
Dostop za interventna vozila do objektov je mogo po
Ljubljanski cesti, preko obeh dovoznih prikljukov do dvoria
na severni strani..
Viri za zadostno oskrbo vode za gaenje bodo zagotov-
ljeni iz vodovoda preko hidrantnega omreja. Pri nartovanju
hidrantnega omreja je potrebno upotevati Pravilnik o teh-
ninih normativih za hidrantno omreje in gaenje poarov
(Uradni list RS, t. 30/91).
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9335
Nain varovanja pred poarom za objekta in dobrine bo
opredeljen v PGD projektu in bo skladen z doloili Zakona o
varstvu pred poarom (Uradni list RS, t. 71/93) in Pravilnikom
o poarno varnostnih zahtevah (Uradni list RS, t. 42/93).
Faznost gradnje
Zasnova omogoa faznost gradnje. Prva faza gradnje je
zahodni del objekta, druga faza je vzhodni del objekta.
VII. TOLERANCE
Za 5.a lenom se doda nov odstavek, ki glasi:
Pri projektiranju in izvajanju zunanje ureditve, promet-
nega ter komunalnega in energetskega omreja so za za-
gotovitev optimalnih reitev dopustne utemeljene tolerance v
poteku tras in v soglasju z upravljavci posameznih vodov.
Mona so odstopanja tlorisnega gabarita za + ali
0,3 metra, viinskega gabarita za + ali 0,2 metra.
Zastekljenih verand ni mono spreminjati v balkone.
Barve fasade morajo biti pastelne, zemeljske.
Vsa ostala doloila v ZN so obvezna.
VIII. KONNE DOLOBE
6. len
Ob sprejetju navedenega odloka prenehajo veljati do-
loila sprememb in dopolnitev zazidalnega narta Glazija
(projekt Razvojni center Planiranje t. 123/9193), ki se
nanaajo na obmoje objektov K1 in K2.
7. len
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pri-
stojne inpekcijske slube.
8. len
Projekt je na vpogled pri pristojni slubi Mestne obine
Celje, ki je zadolena za urejanje prostora.
9. len
Ta odlok zane veljati peti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
t. 35005-00014/2005
Celje, 27. septembra 2005
upan
Mestne obine Celje
Bojan rot l.r.
3903. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
zazidalnem nartu Ostrono
Mestni svet Mestne obine Celje je na podlagi 23. lena
v zvezi s 175. lenom Zakona o urejanju prostora (Uradni list
RS, t. 110/02 in 8/03) in 17. lena Statuta Mestne obine
Celje (Uradni list RS, t. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99,
117/00 in 108/01) na seji dne 2005 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o
zazidalnem nartu Ostrono
1. len
S tem odlokom se dopolni 1. len Odloka o spremem-
bah in dopolnitvah zazidalnega narta Ostrono (Uradni list
Stran 9336 / t. 91 / 14. 10. 2005
SRS, t. 3/86 in Uradni list RS, t. 18/94), tako da se na
koncu besedila 1. lena doda:
Kot sestavni del granega dela zazidalnega nar-
taelaborat t. 88/88-94 Razvojni center Planiranje Celje
d.o.o., se doda grani list s t. -87/05, ki ga je izdelal AR
PROJEKT d.o.o. Sevnica, za gradnjo na zemljiih s par-
celnimi tevilkami 975/45, 975/46 in 975/48 k.o. Ostrono v
ureditvenem obmoju S3 skladno s pogoji iz 3. toke 4. lena
Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega narta
Ostrono-Uradni list RS, t. 18/94..
2. len
Projekt iz 1. lena tega odloka je na vpogled pri pristoj-
nih slubah Mestne obine Celje in na Upravni enoti Od-
delku za okolje in prostor.
3. len
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne
inpekcijske slube za posamezna podroja.
4. len
Ta odlok zane veljati z dnem objave v Uradnem listu
Republike Slovenije.
t. 35005-25/2005
Celje, 27. septembra 2005
upan
Mestne obine Celje
Bojan rot l.r.
3904. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
organizaciji in delovnem podroju Obinske
uprave Mestne obine Celje
Na podlagi 29. in 49. lena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, t. 72/93, 6/94 odl. US, 45/97 odl. US, 57/94,
14/95, 20/95 odl. US, 63/95 obvezna razlaga, 73/95 odl.
US, 9/96 odl. US, 36/96 odl. US, 44/96 odl. US, 26/97 do-
polnitev, 70/97, 10/98, 68/98 odl. US, 74/98, 12/99 sklep US,
16/99 popravek sklepa US, 59/99 odl. US, 70/00, 100/00,
28/01 odl. US, 16/02 odl. US, 51/02 in 72/05) in 40. lena
Statuta Mestne obine Celje (Uradni list RS, t. 41/95, 77/96,
37/97, 50/98, 28/99, 117/00 in 108/01), je Mestni svet Mestne
obine Celje na seji dne 27. 9. 2005 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o
organizaciji in delovnem podroju Obinske
uprave Mestne obine Celje
1. len
V Odloku o organizaciji in delovnem podroju Obinske
uprave Mestne obine Celje (Uradni list RS, t. 3/04 in 8/04),
se besede: predstojnik organa obinske uprave v vseh
dolobah, v katerih so navedene, nadomestijo z besedami:
vodja organa obinske uprave.
2. len
Ta odlok zane veljati naslednji dan po objavi v Urad-
nem listu Republike Slovenije.
t. 01400-5/95
Celje, 27. septembra 2005
upan
Mestne obine Celje
Bojan rot l.r.
Uradni list Republike Slovenije
3905. Odlok o dopolnitvah Odloka o pokopalikem
in pogrebnem redu na obmoju Mestne obine
Celje
Mestni svet Mestne obine Celje je na podlagi 12. lena
Zakona o pokopaliki in pogrebni dejavnosti ter urejanju
pokopali (Uradni list SRS, t. 34/84), 7. lena Odloka o
gospodarskih javnih slubah v Mestni obini Celje (Uradni
list RS, t. 30/94 in 30/00) in 17. lena Statuta Mestne obine
Celje (Uradni list RS, t. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98 in 28/99,
117/00, 108/01) na seji dne 27. 9. 2005 sprejel
ODLOK
o dopolnitvah Odloka o pokopalikem in
pogrebnem redu na obmoju Mestne obine
Celje
1. len
V 19. lenu Odloka o pokopalikem in pogrebnem redu
na obmoju Mestne obine Celje (Uradni list RS, t. 46/00)
se na koncu besedila petega odstavka doda besedilo, ki se
glasi:
Pri pogrebni sveanosti pokojnika pokojnice Islam-
ske verske skupnosti je alni trak zelene barve..
2. len
V 20. lenu se doda tretji odstavek, ki se glasi:
Pokojnika pokojnico Islamske verske skupnosti pol-
oijo v grob svojci, e je takna njihova elja..
3. len
Nadzor nad izvajanjem tega Odloka opravljajo pristojne
inpekcijske slube.
4. len
Ta odlok zane veljati osmi dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
t. 35200-12/97
Celje, 27. septembra 2005
upan
Mestne obine Celje
Bojan rot l.r.
3906. Sklep o ceni bolnininih oddelkov Vrtca
Anice ernejeve
Na podlagi prvega odstavka 31. lena Zakona o vrtcih
(Uradni list RS, t. 12/96, 44/00, 78/03 in 72/05), 15. lena
Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v
vrtcih, ki izvajajo javno slubo (Uradni lis RS, t. 97/03 in
77/05) in 17. lena Statuta Mestne obine Celje (Uradni list
RS, t. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00 in 108/01)
je Mestni svet Mestne obine Celje na seji dne 27. 9. 2005
sprejel
SKLEP
o ceni bolnininih oddelkov Vrtca Anice
ernejeve
1.
V Sploni bolninici Celje, Oblakova ulica 5, Celje delu-
jejo trije oddelki Vrtca Anice ernejeve Celje. Skupni stroek
za delovanje vseh treh oddelkov znaa 1.709.141 SIT me-
seno.
Uradni list Republike Slovenije t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9337

2. 3908. Program priprave sprememb in dopolnitev

Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep zazidalnega narta ZN marjeta
spremembi cene bolnininih oddelkov vrtca (Uradni list RS,
t. 17/2004 z dne 24. 2. 2004). Na podlagi 27. lena Zakona o urejanju prostora (Uradni
list RS, t. 110/02 in 8/03) in 17. lena Statuta Mestne obine
3. Celje (Uradni list RS, t. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99,
Ta sklep zane veljati prvega dne naslednjega meseca 117/00 in 108/01) je upan Mestne obine Celje sprejel
po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
PROGRAM PRIPRAVE
t. 150301-00001/2004
Celje, 27. septembra 2005 sprememb in dopolnitev zazidalnega narta
ZN marjeta
upan
Mestne obine Celje I.
Bojan rot l.r. S tem programom priprave se podrobneje doloajo pro-
gramska izhodia, nain pridobitve in nanciranja strokovnih
reitev in geodetskih podlag za pripravo sprememb in dopol-
3907. Sklep o ukinitvi statusa zemlji v sploni rabi nitev izvedbenega prostorskega akta za obmoje obstojee
v k.o. Spodnja Hudinja, k.o. Ostrono in k.o. individualne gradnje v marjeti, subjekti, ki sodelujejo pri
Medlog pripravi sprememb in dopolnitev IPA, ter posamezne faze
priprave IPA.
Mestni svet Mestne obine Celje, je na podlagi 17. lena
Statuta Mestne obine Celje (Uradni list RS, t. 41/95, 77/96, II.
37/97, 50/98, 28/99, 117/00 in 108/01) na seji dne 27. 9. Ocena stanja in razlogi za pripravo
2005 sprejel Ureditveno obmoje, ki je predmet obravnave, pred-
stavlja obstojee zazidano stavbno zemljie, ki je v veljav-
SKLEP nem izvedbenem dokumentu opredeljeno kot zemljie za
poslovno-stanovanjski objekt vejih dimenzij s pripadajoo
o ukinitvi statusa zemlji v sploni rabi v k.o. zunanjo ureditvijo in infrastrukturo. Pobudnik spremembe in
Spodnja Hudinja, k.o. Ostrono in k.o. Medlog dopolnitve zazidalnega narta eli spremeniti prostorsko za-
snovo, predvideno z obstojeim dokumentom.
1. len
S tem sklepom se ukine status zemlji v sploni rabi III.
za nepreminine: Predmet, programska izhodia in namen
I. Predmet sprememb in dopolnitev izvedbenega pros-
parc. t. vl. t. kultura povrina m2 k.o. torskega akta je prostorska ureditev, ki bo evidentirala in
utemeljila obstojee stanje ter prikazala mone nove pros-
1702/9 771 zelenica 172 Sp. Hudinja torske ureditve ter pogoje izgradnje. Predmet sprememb in
dopolnitev izvedbenega prostorskega akta so zemljia s
II. parc. t. 130/2, 129, 162/4, 162/5 k.o. Spodnja Hudinja. V
fazi izdelave je glede na podane smernice in usklajevanje
parc. t. vl. t. kultura povrina m2 k.o. ter izkazano vplivno obmoje mogoe velikost ureditvenega
obmoja tudi spremeniti.
1163/16 1490 zelenica 52 Ostrono
IV.
III. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleenci
parc. t. vl. t. kultura povrina m2 k.o. Pripravljavec sprememb in dopolnitev prostorskega
akta je Mestna obina Celje Oddelek za okolje in prostor
1119/2 563 funkc. objekt 19 Medlog ter komunalo, Sektor za prostorsko nartovanje in evropske
posl.stavba 45 zadeve na pobudo Janka losarja, Celje.
posl.stavba 39 Pristojni nosilci urejanja prostora za izdajo smernic in
dvorie 109 mnenj skladno z ZUreP-1 za izdelavo sprememb in dopol-
dvorie 33 nitev ZN so.
dvorie 11 Mestna obina Celje Oddelek za okolje in prostor
ter komunalo
2. len Referat za promet in varovanje okolja
Nepreminine iz 1. lena tega sklepa prenehajo imeti Vodovod kanalizacija, JP d.o.o. (Lava 2 a, Celje)
znaaj zemljia v sploni rabi in postanejo lastnina Mestne Telekom Slovenije d.d., PE Celje (Lava 1, Celje)
obine Celje. Elektro Celje, javno podjetje za distribucijo elektrini
energije d.d. (Vruneva 2A, Celje)
3. len ELES, Ljubljana
Ta sklep zane veljati naslednji dan po objavi v Urad- Energetika Celje, JP d.o.o. (Smrekarjeva 1, Celje)
nem listu Republike Slovenije. Javne naprave, JP d.o.o. (Teharska 49, Celje)
RS Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za
t. 46503-75/2005, 46503-136/05, 46503-142/05 okolje Obmona pisarna Celje
Celje, 27. septembra 2005 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo In-
pektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrea-
upan mi, Izpostava Celje (Dekova 36, Celje)
Mestne obine Celje Geoplin, Ljubljana
Bojan rot l.r. VOC Celje.
Stran 9338 / t. 91 / 14. 10. 2005
Kolikor se v postopku priprave IPA ugotovi, da je po-
trebno pridobiti predhodne smernice ter mnenja tudi drugih
organov, ki zgoraj niso nateti, se le-te pridobe v postopku.
V.
Nain pridobitve strokovnih reitev
Nartovalec strokovne reitve prostorske ureditve za
obravnavano obmoje je VIZURA d.o.o. Celje.
Spremembe in dopolnitve ZN se pripravi z vsebino in
obliko v skladu s 73. lenom Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, t. 110/02 v nadaljevanju: ZUreP-1) ter Pra-
vilnikom o podrobneji vsebini, obliki in nainu priprave loka-
cijskih nartov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni
list RS, t. 86/04) na podlagah, kot jih predpisuje zakonodaja.
Elaborat mora biti izdelan v digitalni obliki in predan priprav-
ljavcu na podlagi dolob 26. lena ZUreP-1 v treh (3) izvodih
v standardni obliki in na disketi ali CD-ROM-u v datoteki, ki je
kompatibilna s programi AutoCad, SDMS, Arcview.
VI.
Navedba in nain pridobitve geodetskih podlag
Geodetski nart za izdelavo sprememb in dopolnitev
ZN mora biti v digitalni obliki in izdelan v skladu z 9. lenom
Pravilnika o geodetskem nartu (Uradni list RS, t. 40/04) in
ga pridobi investitor.
VII.
Faze in roki za pripravo sprememb in dopolnitev UZ
Ker se spremembe in dopolnitve ZN nanaajo na po-
samini objekt, ki programsko ne odstopa od veljavnega
prostorskega akta, in ker je v skladu z 34. lenom Zakona o
urejanju prostora to objekt, za katerega ni predpisana pre-
soja vplivov na okolje in predlagane spremembe bistveno ne
vplivajo na kulturno dediino in na rabo sosednjih zemlji
ali objektov, bodo spremembe in dopolnitve ZN pripravljene
in sprejete po skrajanem postopku.
VIII.
Obveznosti v zvezi s nanciranjem
Finanna sredstva za pripravo sprememb in dopolnitev
prostorske dokumentacije zagotavlja investitor sprememb in
dopolnitev izvedbenega prostorskega akta.
IX.
Ta program priprave sprememb in dopolnitev prostorske
dokumentacije zane veljati z dnem objave v Uradnem listu
RS.
t. 35005-026/2005
Celje, 6. septembra 2005
upan
Mestne obine Celje
Bojan rot l.r.
3909. Program priprave sprememb in dopolnitev
zazidalnega narta Zg. Hudinja (skrajani
postopek)
Na podlagi 27. lena Zakona o urejanju prostora (Uradni
list RS, t. 110/02 in 8/03) in 17. lena Statuta Mestne obine
Celje (Uradni list RS, t. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99,
117/00 in 108/01) je upan Mestne obine Celje sprejel
PROGRAM PRIPRAVE
sprememb in dopolnitev zazidalnega narta
Zg. Hudinja (skrajani postopek)
1. len
S tem programom priprave se podrobneje doloajo
programska izhodia, vsebina strokovnih podlag, nain pri-
Uradni list Republike Slovenije
dobitve in nanciranja strokovnih reitev in geodetskih podlag
za pripravo Sprememb in dopolnitev zazidalnega narta Zg.
Hudinja, subjekti, ki sodelujejo pri pripravi IPA, ter roki za
posamezne faze priprave.
2. len
Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga
S prostorskimi sestavinami dolgoronega plana Obine
Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskimi
sestavinami srednjeronega drubenega plana Obine Celje
za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za obmoje Mestne
obine Celje Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, t.
40/86, 4/88, Uradni list RS, t. 86/01) je predmetno obmoje
obravnavano kot povrine za stanovanjsko gradnjo in sprem-
ljajoe dejavnosti znotraj ureditvenega obmoja, katerega
prostorsko urejanje opredeljuje Zazidalni nart Zg. Hudinja, ki
je bil izdelan leta 1974 in noveliran leta 1978. Zazidalni nart
je na obmoju, ki je bilo delno e pozidano z individualnimi
stanovanjskimi objekti in manjimi kmetijami, predvidel iz-
gradnjo stanovanjskih objektov-dvojkov. Zaradi privatnega
lastnitva zemlji ni bilo mono formirati gradbenih parcel
skladno z veljavnim ZN, zato tudi gradnja dvojkov, kot so
predvideni po zasnovi, ni realizirana, ampak so bili glede na
mono oblikovanje posameznih gradbenih parcel narejeni
manji odmiki od veljavnega ZN in zgrajeni enostanovanjski
objekti.
Lastnik zemlji s parc. t. 539/2, 539/10 in 539/11 k.o.
Sp. Hudinja eli na obravnavanih zemljiih zgraditi enodru-
insko hio druganega tlorisnega in viinskega gabarita, kot
je po veljavnem ZN. Ker veljavni zazidalni nart ne podaja
pogojev, na podlagi katerih bi bilo mono realizirati investi-
torjevo namero, je treba na pobudo investitorja izdelati spre-
membe in dopolnitve zazidalnega narta za obravnavano
obmoje.
3. len
Predmet, programska izhodia in namen
Predmet sprememb in dopolnitev zazidalnega narta
Zg. Hudinja je prostorska ureditev, ki bo podala urbanistino
arhitektonske pogoje za umestitev in gradnjo enodruinskega
stanovanjskega objekta na zemljiih s parcelnimi t. 539/2,
539/10 in 539/11 k.o. Sp. Hudinja.
Ker nameravana prostorska ureditev ne spreminja
osnovne namenske rabe prostora in ne ogroa naravnih
vrednot in se nanaa le na oblikovanje in gabarit enodru-
inskega stanovanjskega objekta, za katerega ni potrebna
presoja vplivov na okolje ter tudi sicer bistveno ne vpliva na
rabo sosednjih zemlji ali objektov, se spremembe in dopol-
nitve zazidalnega narta Ob Prvomajski vodijo in sprejmejo
po skrajanem postopku.
4. len
Ureditveno obmoje IPA
Predmet sprememb in dopolnitev zazidalnega narta
je zemljie s parcelno t. 539/2, 539/10 in 539/11 k.o. Sp.
Hudinja.
5. len
Nosilci urejanja prostora in drugi udeleenci
Pripravljavec sprememb in dopolnitev zazidalnega na-
rta je Mestna obina Celje Oddelek za okolje in prostor
ter komunalo, Sektor za prostorsko nartovanje in evropske
zadeve, na pobudo investitorjev gradnje stanovanjskega ob-
jekta Stopinek Andreja in Nevenke, Zg. Hudinja 68, 3000
Celje, ki sta tudi naronika izdelave sprememb in dopolnitev
zazidalnega narta.
Pristojni nosilci urejanja prostora za izdajo smernic za
izdelavo lokacijskega narta so:
Uradni list Republike Slovenije
Mestna obina Celje Oddelek za okolje in prostor
ter komunalo.
Sektor za prostorsko nartovanje in evropske zadeve,
Referat za promet in varovanje okolja
Vodovod kanalizacija, JP d.o.o. (Lava 2 a, Celje)
Telekom Slovenije d.d., PE Celje (Lava 1, Celje)
Elektro Celje, javno podjetje za distribucijo elektrini
energije d.d. (Vruneva 2A, Celje)
Energetika Celje, JP d.o.o. (Smrekarjeva 1, Celje)
Javne naprave, JP d.o.o. (Teharska 49, Celje)
RS-Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za
okolje Obmona pisarna Celje
Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo In-
pektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrea-
mi, Izpostava Celje (Dekova 36, Celje).
V postopku izdelave IPA morajo nosilci urejanja v skladu
s 34. lenom ZUreP-1 podati smernice za nartovanje predvi-
dene prostorske ureditve v roku 15 dni (skrajan postopek).
Organi in organizacije (nosilci urejanja) podajo mnenja
na usklajeni predlog sprememb in dopolnitev zazidalnega
narta (osnutek IPA, ki je e usklajen s staliem Mestnega
sveta do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve) v roku 15
dni. e v predpisanem roku ne podajo smernic in mnenj, se
teje, da jih nimajo oziroma da se strinjajo s predlogom.
e se v postopku priprave IPA ugotovi, da je potrebno
pridobiti predhodne smernice ter mnenja tudi drugih organov,
ki zgoraj niso nateti, se le-ti pridobijo v postopku.
6. len
Seznam strokovnih podlag za nartovanje predvidene
prostorske ureditve
Pri izdelavi sprememb in dopolnitev zazidalnega narta
je potrebno upotevati vse predhodno izdelane strokovne
podlage in druga gradiva s podroja prostorskega razvoja,
varstva okolja in ohranjanja narave, relevantna za izdelavo
naloge:
prostorske sestavine dolgoronega plana Obine
Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorske
sestavine srednjeronega drubenega plana Obine Celje
za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za obmoje Mestne
obine Celje Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, t.
40/86, 4/88, Uradni list RS, t. 86/01),
Zazidalni nart ZG. Hudinja (proj. t. 149/74 ZNG
Celje; Uradni list SRS t. 21/75, 22/79,19/85, 23/86, 23/86,
Uradni list RS, t. 39/94, 69/93, 65/94, 24/96, 75/98 in
78/01).
7. len
Nain pridobitve strokovnih reitev
Strokovne reitve prostorske ureditve za obravnavano
zemljie skladno z dolobami 158. lena Zakona o urejanju
prostora (Uradni list RS, t. 110/02 v nadaljevanju: ZUreP-1)
izdela nartovalec, ki izpolnjuje pogoje za pooblaenega
prostorskega nartovalca na podlagi dolob 130. lena Za-
kona o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, t. 110/02) in
ga izbere pobudnik oziroma investitor. Investitorja sprememb
in dopolnitev zazidalnega narta sta lastnika predmetnih
zemlji Stopinek Andrej in Nevenka, Zg. Hudinja 68, 3000
Celje. Le-ta zagotovita tudi idejne zasnove vseh tistih reitev,
ureditev in ukrepov, ki so odvisni od nartovane prostorske
ureditve, in morebitne druge strokovne podlage, ki bodo iz-
hajale iz smernic nosilcev urejanja prostora.
Spremembe in dopolnitve zazidalnega narta se pripra-
vijo v skladu s 73. lenom Zakona o urejanju prostora (Uradni
list RS, t. 110/02 v nadaljevanju: ZUreP-1) ter Pravilnikom
o podrobneji vsebini, obliki in nainu priprave lokacijskih
nartov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS,
t. 86/04). IPA mora biti izdelan v digitalni obliki in predan
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9339
pripravljavcu v dveh izvodih v standardni obliki in na disketi
ali CD-ROM-u v digitalni obliki.
8. len
Navedba in nain pridobitve geodetskih podlag
Za obmoje predvidene prostorske ureditve je pobud-
nik dolan pridobiti geodetske podlage izdelane v skladu z
veljavno zakonodajo.
9. len
Faze in roki za pripravo IPA
Rokovno je priprava predloga IPA vezana na pogodbene
obveznosti izbranega nartovalca z investitorjem. Postopek
priprave in sprejema sprememb in dopolnitev zazidalnega
narta bo potekal po naslednjem terminskem planu:
upan Mestne obine Celje s podpisom potrdi pro-
gram priprave. Objava Programa priprave v Uradnem listu
RS.
(Medtem izbrani nartovalec s strani pobudnika pripravi
grane podloge za pridobitev smernic.)
Nosilci planiranja na dravni in lokalni ravni podajo v
skladu s 34. lenom ZUreP-1 smernice za nartovanje pred-
videne prostorske ureditve v roku 15 dni.
Ob predpostavki, da so aktivnosti nosilcev planiranja
opravljene v podanih rokih, pripravljavec skupaj z izbranim
nartovalcem pripravi predlog sprememb in dopolnitev za-
zidalnega narta za namen javne razgrnitve.
upan sprejme sklep o javni razgrnitvi, ki se ga objavi
v UR listu RS.
Izvede se javna razgrnitev predloga nartovane pros-
torske ureditve z javno obravnavo na Mestni etrti Hudinja in
v prostorih Mestne obine Celje, ki traja 15 dni.
upan zavzame stalia do pripomb in predlogov, po-
danih v asu trajanja javne razgrnitve na podlagi strokovnega
mnenja nosilca izdelave sprememb in dopolnitev zazidalnega
narta in obinske strokovne slube, ki predhodno obravnava
pripombe in predloge.
Mestni svet sprejme na predlog upana stalie do
pripomb in predlogov, podanih v javni razgrnitvi in javni ob-
ravnavi.
Pripravljavec in nartovalec pripravita usklajeni pred-
log prostorskega akta. Istoasno pripravljavec pozove no-
silce planiranja na dravni in lokalni ravni, da dajo mnenja k
usklajenemu predlogu prostorskega akta; rok je 15 dni.
upan Mestne obine Celje posreduje, po predhodni
obravnavi na Odboru za okolje in prostor ter komunalne za-
deve, usklajeni predlog sprememb in dopolnitev zazidalnega
narta Mestnemu svetu s predlogom, da ga obravnava ter
sprejme v I. obravnavi.
Mestni svet obravnava in sprejme na predlog upana
Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega narta II.
obravnava.
Objava odloka v Uradnem listu RS.
10. len
Obveznosti v zvezi s nanciranjem
Finanna sredstva za pripravo sprememb in dopolnitev
zazidalnega narta zagotovi pobudnik.
11. len
Ta program priprave sprememb in dopolnitev zazidalne-
ga narta zane veljati z dnem objave v Uradnem listu RS.
t. 35005-028/2005-4200 MGM
Celje, 28. septembra 2005
upan
Mestne obine Celje
Bojan rot l.r.
Stran 9340 / t. 91 / 14. 10. 2005
3910. Program priprave sprememb in dopolnitev
prostorskih ureditvenih pogojev za obmoje
Lokrovec (skrajani postopek)
Na podlagi 27. lena Zakona o urejanju prostora (Uradni
list RS, t. 110/02 in 8/03) in 17. lena Statuta Mestne obine
Celje (Uradni list RS, t. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99,
117/00 in 108/01) je upan Mestne obine Celje sprejel
PROGRAM PRIPRAVE
sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih
pogojev za obmoje Lokrovec (skrajani
postopek)
1. len
S tem programom priprave se podrobneje doloajo
programska izhodia, vsebina strokovnih podlag, nain pri-
dobitve in nanciranja strokovnih reitev in geodetskih podlag
za pripravo Sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih
pogojev za obmoje Lokrovec, subjekti, ki sodelujejo pri pri-
pravi IPA, ter roki za posamezne faze priprave.
2. len
Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga
S prostorskimi sestavinami dolgoronega plana Obine
Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskimi
sestavinami srednjeronega drubenega plana Obine Celje
za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za obmoje Mestne
obine Celje Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, t.
40/86, 4/88, Uradni list RS, t. 86/01) je predmetno obmoje
obravnavano kot povrine za stanovanjsko gradnjo in sprem-
ljajoe dejavnosti s pogojem izdelave IPA. Obravnavana
zemljia leijo v ureditvenem obmoju, katerega prostorsko
urejanje opredeljuje Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih
za obmoje Lahovnika hosta in za obmoje Zg. Hudinja-
Lahovna po projektu Prostorski ureditveni pogoji za obmoje
Lokrovec in so opredeljena kot kmetijska.
3. len
Predmet, programska izhodia in namen
Predmet sprememb in dopolnitev Prostorskih uredit-
venih pogojev za obmoje Lokrovec (proj. t. 81/86 Raz-
vojni center Celje-TOZD PLANIRANJE; Uradni list SRS, t.
36/88, in Uradni list RS, t. 70/95 ter 21/02) je sprememba v
veljavnem IPA opredeljenega kmetijskega zemljia v stav-
bie, kot je opredeljeno po prostorskih sestavinah Celjskega
prostorskega plana, in doloitev pogojev urejanja na njem
ob upotevanju temeljnih ciljev urejanja prostora in varstva
okolja.
Ker nameravana prostorska ureditev ne spreminja
osnovne namenske rabe prostora in ne ogroa naravnih
vrednot ter se nanaa na prostorsko umestitev treh stano-
vanjskih objektov, za katere ni potrebna presoja vplivov na
okolje ter tudi sicer bistveno ne vpliva na rabo sosednjih
zemlji ali objektov, se postopek sprejemanja Sprememb
in dopolnitev PUP za obmoje Lokrovec vodi po skrajanem
postopku.
4. len
Ureditveno obmoje IPA
Predmet sprememb in dopolnitev PUP je zemljie s
parcelno t. 871 k.o. Ostrono.
5. len
Nosilci urejanja prostora in drugi udeleenci
Pripravljavec sprememb in dopolnitev PUP je Mestna
obina Celje Oddelek za okolje in prostor ter komunalo,
Sektor za prostorsko nartovanje in evropske zadeve na po-
Uradni list Republike Slovenije
budo lastnikov zemljia Jurkoek Jasmine in Botjana ter
Krui Veronike in Joice, Mencingerjeva 12, 3000 Celje, ki
so tudi naroniki izdelave sprememb in dopolnitev PUP.
Pristojni nosilci urejanja prostora za izdajo smernic za
izdelavo IPA so:
Mestna obina Celje Oddelek za okolje in prostor
ter komunalo
Sektor za prostorsko nartovanje in evropske zadeve,
Referat za promet in varovanje okolja
Vodovod kanalizacija, JP d.o.o. (Lava 2 a, Celje)
Telekom Slovenije d.d., PE Celje (Lava 1, Celje)
Elektro Celje, javno podjetje za distribucijo elektrini
energije d.d. (Vruneva 2A, Celje)
Energetika Celje, JP d.o.o. (Smrekarjeva 1, Celje)
Javne naprave, JP d.o.o. (Teharska 49, Celje)
RS Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za
okolje-Obmona pisarna Celje.
Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo In-
pektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrea-
mi, Izpostava Celje (Dekova 36, Celje)
V postopku izdelave IPA morajo nosilci urejanja v skladu
s 34. lenom ZUreP-1 podati smernice za nartovanje predvi-
dene prostorske ureditve v roku 15 dni (skrajan postopek).
Organi in organizacije (nosilci urejanja) podajo mnenja
na usklajeni predlog sprememb in dopolnitev PUP (osnutek
IPA, ki je e usklajen s staliem Mestnega sveta do pripomb
in predlogov iz javne razgrnitve) v roku 15 dni. e v predpisa-
nem roku ne podajo smernic in mnenj, se teje, da jih nimajo
oziroma da se strinjajo s predlogom.
e se v postopku priprave IPA ugotovi, da je potrebno
pridobiti predhodne smernice ter mnenja tudi drugih organov,
ki zgoraj niso nateti, se le-te pridobe v postopku.
6. len
Seznam strokovnih podlag za nartovanje predvidene
prostorske ureditve
Pri izdelavi sprememb in dopolnitev PUP je potrebno
upotevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in dru-
ga gradiva s podroja prostorskega razvoja, varstva okolja in
ohranjanja narave, relevantna za izdelavo naloge:
prostorske sestavine dolgoronega plana Obine
Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorske
sestavine srednjeronega drubenega plana Obine Celje
za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za obmoje Mestne
obine Celje Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, t.
40/86, 4/88, Uradni list RS, t. 86/01),
Prostorski ureditveni pogoji za obmoje Lokrovec
(proj. t. 81/86 RC Planiranje in proj. t. 231/93 Razvojni
center Planiranje d.o.o. Celje; Odlok o sprejetju prostorskih
ureditvenih pogojev za obmoje Lokrovec, za obmoje La-
hovnika hosta in za obmoje Zg. Hudinja-Lahovna Uradni
list SRS, t. 36/88, in Uradni list RS, t. 70/95 ter 21/02).
7. len
Nain pridobitve strokovnih reitev
Strokovne reitve prostorske ureditve za obravnavano
zemljie skladno z dolobami 158. lena Zakona o urejanju
prostora (Uradni list RS, t. 110/02 v nadaljevanju: ZUreP-1)
izdela nartovalec, ki izpolnjuje pogoje za pooblaenega
prostorskega nartovalca na podlagi dolob 130. lena Za-
kona o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, t. 110/02)
in ga izbere pobudnik oziroma investitor. Investitor zagotovi
tudi idejne zasnove vseh tistih reitev, ureditev in ukrepov, ki
so odvisni od nartovane prostorske ureditve in morebitne
druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev
urejanja prostora.
Spremembe in dopolnitve PUP se pripravijo v skladu
s 73. lenom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS,
t. 110/02 v nadaljevanju: ZUreP-1) ter Pravilnikom o
podrobneji vsebini, obliki in nainu priprave lokacijskih na-
Uradni list Republike Slovenije
rtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, t.
86/04). IPA mora biti predan pripravljavcu v dveh izvodih v
standardni obliki.
8. len
Navedba in nain pridobitve geodetskih podlag
Za obmoje predvidene prostorske ureditve je pobud-
nik dolan pridobiti geodetske podlage, izdelane v skladu z
veljavno zakonodajo.
9. len
Faze in roki za pripravo IPA
Rokovno je priprava predloga IPA vezana na pogod-
bene obveznosti izbranega nartovalca z investitorjem. Po-
stopek priprave in sprejema sprememb in dopolnitev PUP bo
potekal po naslednjem terminskem planu:
upan Mestne obine Celje s podpisom potrdi pro-
gram priprave. Objava Programa priprave v Uradnem listu
RS.
(Medtem izbrani nartovalec s strani pobudnika pripravi
grane podloge za pridobitev smernic).
Nosilci planiranja na dravni in lokalni ravni podajo v
skladu s 34. lenom ZUreP-1 smernice za nartovanje pred-
videne prostorske ureditve v roku 15 dni.
Ob predpostavki, da so aktivnosti nosilcev planiranja
opravljene v podanih rokih, pripravljavec skupaj z izbranim
nartovalcem pripravi predlog sprememb in dopolnitev za-
zidalnega narta za namen javne razgrnitve.
upan sprejme sklep o javni razgrnitvi, ki se objavi v
Uadnem listu RS.
Izvede se javna razgrnitev predloga nartovane pros-
torske ureditve z javno obravnavo na Krajevni skupnosti
Ostrono in v prostorih Mestne obine Celje, ki traja 15 dni.
upan zavzame stalia do pripomb in predlogov, po-
danih v asu trajanja javne razgrnitve na podlagi strokovnega
mnenja nosilca izdelave sprememb in dopolnitev PUP in ob-
inske strokovne slube, ki predhodno obravnava pripombe
in predloge.
Mestni svet sprejme na predlog upana stalie do
pripomb in predlogov podanih v javni razgrnitvi in javni ob-
ravnavi.
Pripravljavec in nartovalec pripravita usklajeni pred-
log prostorskega akta. Istoasno pripravljavec pozove no-
silce planiranja na dravni in lokalni ravni, da dajo mnenja k
usklajenemu predlogu prostorskega akta; rok je 15 dni.
upan Mestne obine Celje posreduje, po predhodni
obravnavi na Odboru za okolje in prostor ter komunalne za-
deve, usklajeni predlog sprememb in dopolnitev PUP Mest-
nemu svetu s predlogom, da ga obravnava ter sprejme v I.
obravnavi.
Mestni svet obravnava in sprejme na predlog upana
Odlok o spremembah in dopolnitvah PUP II. obravnava.
Objava odloka v Uradnem listu RS.
10. len
Obveznosti v zvezi s nanciranjem
Finanna sredstva za pripravo sprememb in dopolnitev
zazidalnega narta zagotovi pobudnik.
11. len
Ta program priprave sprememb in dopolnitev zazidalne-
ga narta zane veljati z dnem objave v Uradnem listu RS.
t. 35005-029/2005-4200 MGM
Celje, 28. septembra 2005
upan
Mestne obine Celje
Bojan rot l.r.
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9341
GROSUPLJE
3911. Odlok o oskrbi s toploto in sploni pogoji za
dobavo in odjem toplote iz distribucijskega
omreja na obmoju naselja Grosuplje
Na podlagi Energetskega zakona (Uradni list RS, t.
79/99 in 51/04), Zakona o gospodarskih javnih slubah (Urad-
ni list RS, t. 32/93), Odloka o gospodarskih javnih slubah v
Obini Grosuplje (Uradni list RS, t. 16/94 in 74/94), Akta o
doloitvi metodologije za doloitev splonih pogojev za do-
bavo in odjem toplote iz distribucijskega omreja (Uradni list
RS, t. 74/05), Pravilnika o nainu delitve in obraunu stro-
kov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z ve od-
jemalci (Uradni list RS, t. 49/03) in 18. lena Statuta Obine
Grosuplje (Uradni list RS, t. 42/99 in 36/02) je Obinski svet
Obine Grosuplje na 32. redni seji dne 28. 9. 2005 sprejel
ODLOK
o oskrbi s toploto in sploni pogoji za dobavo
in odjem toplote iz distribucijskega omreja na
obmoju naselja Grosuplje
I. SPLONE DOLOBE
1. len
S tem odlokom se:
zagotavljajo pogoji za varno in zanesljivo oskrbo upo-
rabnikov s toploto po naelih trajnostnega razvoja, ob upo-
tevanju uinkovite in gospodarne izrabe obnovljivih virov
energije in uvajanju naprednih tehnologij,
uvaja lokalni energetski koncept, s katerim se doloijo
nain in strnjena oskrbovalna obmoja, na katerih se izvaja
oskrba s toploto iz javnega omreja,
doloata nain in oblika izvajanja izbirne gospodar-
ske javne slube na obmojih oskrbe s toploto v naselju
Grosuplje,
zagotavljajo trajni viri nanciranja dejavnosti,
doloajo objekti in naprave, za katere sta odgovorna
dobavitelj in odjemalec, in pogoji za njihovo obratovanje,
doloajo pogoji za prikljuevanje in oskrbo s toploto,
doloa nain obraunavanja in plaevanja storitev,
doloajo pravice, obveznosti in odgovornost dobavi-
telja in odjemalcev toplotne energije.
2. len
V tem odloku uporabljeni pojmi pomenijo:
lokalni energetski koncept doloa nain bodoe oskr-
be z energijo posameznega dela ali celotnega naselja ozi-
roma lokalne skupnosti, ukrepe za uinkovito rabo toplote,
soproizvodnjo toplote in elektrine energije ter uporabo ob-
novljivih virov energije in odpadkov,
strnjeno oskrbovalno obmoje je geografsko in z di-
stribucijskim omrejem povezano celostno obmoje, na kate-
rem se obvezno izvaja oskrba s toplotno energijo iz javnega
omreja,
naelo trajnostnega razvoja pomeni razvoj, s katerim
zadostimo sedanje potrebe, ne da bi ogrozili monost bodo-
ih generacij, da zadostijo svojim lastnim potrebam,
obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi
ohranjajo in v celoti ali preteno obnavljajo, posebej pa
energija vodotokov, vetra, ne akumulirana sonna energija,
biomasa, bio plin in geo termalna energija,
soproizvodnja je tehnoloki proces soasne proiz-
vodnje koristne toplotne in elektrine energije iz istega ener-
getskega vira (kogeneracija),
proizvodni viri so naprave, ki spreminjajo primarno
energijo goriv v toplotno energijo,
Stran 9342 / t. 91 / 14. 10. 2005
goriva so trdni, tekoi in plinasti elementi, ki z zgo-
revanjem ali drugim keminim ali zikalnim procesom spro-
ajo energijo,
oskrba s toploto je proces proizvodnje, prenosa in
dobave toplotne energije,
proizvodnja toplote je zikalni ali kemini proces trans-
formacije goriv in obnovljivih virov energije v toplotno in druge
oblike energije,
dobavni pogoji so tehnino in ekonomsko opredeljene
obveznosti za dobavo toplote, ki zavezujejo dobavitelja in
odjemalca,
dobavitelj je imenovana pravna oseba, odgovorna za
upravljanje, obratovanje in razvoj energetske dejavnosti v
lokalni skupnosti, ki odjemalca na osnovi pogodbe oskrbuje
s toploto,
odjemalec toplote je zina ali pravna oseba, ki je
lastnica objekta ali dela objekta, najemnica objekta ali dela ob-
jekta, oskrbovanega s toploto in ji dobavitelj dobavlja toploto,
tarifni sistem za prodajo toplote doloa elemente za
obraunavanje dobavljene energije za razline skupine odje-
malcev glede na mo, vrsto in karakteristiko odjema, kvaliteto
ter druge elemente odjema,
omreje je sistem povezanih naprav, namenjenih pre-
nosu toplote do odjemalcev,
primarno omreje so cevovodi, ki se uporabljajo za
povezavo proizvodnih virov s sekundarnim vroevodnim
omrejem,
sekundarno omreje so cevovodi, ki potekajo po ob-
moju oskrbe do prikljunih jakov ali odcepov za posamez-
nega odjemalca,
prikljuno omreje so cevovodi, ki potekajo od pri-
kljunih jakov ali odcepov do toplotnih postaj, vkljuno s
prikljunimi jaki oziroma odcepi,
toplotna postaja objekta je naprava v odjemalevem
objektu, ki slui prevzemu toplotne energije in zagotavlja
ogrevanje objekta in oskrbo s sanitarno toplo vodo. Sestav-
ljena je iz prikljune (primarne) in hine (sekundarne) postaje
in s svojim delovanjem uravnava dobavo toplote v interne
toplotne naprave,
prikljuna (primarna) toplotna postaja je naprava stroj-
nih intalacij objekta, sestavljena iz zapornih, regulacijskih,
varnostnih in merilnih elementov,
hina (sekundarna) toplotna postaja je naprava stroj-
nih intalacij objekta, sestavljena iz toplotnih menjalnikov,
razdelilnih sistemov, regulacijskih in varovalnih naprav ter
naprav za pripravo sanitarne tople vode in delivcev toplote
za razline sisteme internih toplotnih naprav,
interne toplotne naprave so naprave strojnih intalacij
objekta, ki so prikljuene na hino postajo, in se uporabljajo
za razline vrste ogrevanja: radiatorsko, konvektorsko in
talno ogrevanje, toplo-zrano ogrevanje in prezraevanje,
klimatizacijo prostorov, pripravo sanitarne tople vode idr.,
odjemno mesto je mesto v prikljuni postaji, kjer od-
jemalec prevzema dobavljeno toploto,
merilno mesto v prikljuni postaji je mesto, kjer sta
nameena merilnik toplotne energije (merilnik toplote) in
vodomer za meritev sanitarne tople vode,
merilna naprava je merilnik toplotne energije, ki meri
neposredno dobavljeno toplotno energijo in slui za obra-
unavanje dobavljene toplote odjemalcem, ter vodomer, ki
meri toploto posredno z merjenjem porabe koliine vode za
sanitarno toplo vodo in slui za obraunavanje dobavljene
toplote za ogrevanje sanitarne tople vode,
sanitarna topla voda je voda iz vodovodnega omreja,
ki se v izmenjevalnikih toplote ogreva in jo odjemalci uporab-
ljajo za gospodinjske ali druge potrebe,
prikljuna mo je nartovana mo uporabnikovih toplo-
tnih naprav, doloena s projektom za pridobitev gradbenega
dovoljenja ali z nartom izvedenih del za obstojee objekte,
sprememba odjemalevih toplotnih naprav je kate-
rakoli sprememba na teh napravah, ki povzroi obratoval-
Uradni list Republike Slovenije
ne spremembe delovanja toplotnih naprav in vplivajo na
spremembo tlaka, povratno temperaturo, pretok ali odjem
toplote,
projektni pogoji so dokument, ki ga izda dobavitelj
projektantu novo predvidenega objekta na obmoju strnje-
nega oskrbovalnega obmoja v postopku izdelave projektne
dokumentacije na osnovi idejne zasnove objekta,
soglasje je dokument, ki ga izda dobavitelj v upra-
vnem postopku pred izdajo gradbenega dovoljenja na pred-
loeni projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
pogodba o oskrbi s toploto je pisni dogovor, ki ga
dogovorita in skleneta dobavitelj in odjemalec in vsebuje po-
datke o odjemalcu, naslov odjemnega mesta, prikljuno mo,
uvrstitev v tarifno skupino za odjem toplote, delitev strokov
dobave toplote, e je odjemno mesto v objektu za posamez-
ne enote skupno, ter posebnosti pogodbenega razmerja, ki
niso doloena s tem odlokom,
primerljivo obraunsko obdobje je obdobje, v katerem
so bili pogoji odjema toplotne energije ali sanitarne tople
vode podobni pogojem v obdobju, ko z meritvami ni bilo
mono ugotoviti dejanske porabe.
3. len
S tem odlokom se na podroju oskrbe s toploto uvaja
v naselju Grosuplje lokalni koncept razvoja oskrbe s toplo-
to. Osnove za doloitev nainov bodoe oskrbe s toploto,
vkljuitev ukrepov za uinkovito rabo toplote, soproizvodnjo
toplote in elektrine energije, uporabo obnovljivih virov ener-
gije ter doloitev obmoij, kjer se oskrba s toploto izvaja iz
javnega omreja in javnih proizvodnih virov, predstavljajo
Energetska zasnova Obine Grosuplje lokalni energet-
ski koncept, Karta strnjenih oskrbovanih obmoij s toploto,
Pravilnik o tehnini izvedbi in uporabi objektov in naprav za
oskrbo s toploto in Sploni pogoji za dobavo in odjem toplote
iz distribucijskega omreja.
Energetsko zasnovo Obine Grosuplje in Karto strnjenih
oskrbovanih obmoij kot sestavni del odloka sprejme svet
lokalne skupnosti, Pravilnik o tehnini izvedbi in uporabi
objektov in naprav za oskrbo s toploto pa direktor izvajalca
javne slube oskrbe s toploto. Soglasje k Tarifnemu sistemu
pa daje upan obine.
4. len
Iz ekolokih, energetskih ali tehnolokih razlogov in e
je s tem zagotovljena smotrneja izraba energije in zgraje-
nega primarnega toplovodnega omreja, se na doloenih
strnjenih obmojih v naselju Grosuplje za posamezne objekte
ali skupine objektov predpie obvezna oskrba s toploto iz
javnega toplovodnega omreja. Znotraj strnjenih oskrbovanih
obmoij se morajo prikljuiti na sistem daljinskega ogrevanja
vsi novi vestanovanjski objekti, javni objekti, proizvodni ob-
jekti in objekti drugih poslovnih dejavnosti, skratka vsi objekti,
katerih nartovana instalirana toplotna prikljuna mo znaa
ve kot 300 KW in za katere je potrebno ob izgradnji pridobiti
gradbeno dovoljenje. Obstojei objekti pa so se dolni priklju-
iti najkasneje takrat, ko je zgrajen primarni toplovod oziroma
ko je potrebno obnoviti hino toplotno postajo.
Nain oskrbe s toploto in obmoja obvezne oskrbe se
na osnovi Karte strnjenih obmoij opredelijo s prostorskim
planskim aktom prostorsko strategijo, za posamezne objek-
te ali skupine objektov pa s prostorskimi izvedbenimi narti,
kot so prostorski red obine in lokacijski narti.
II. NAIN IN OBLIKA IZVAJANJA IZBIRNE
GOSPODARSKE JAVNE SLUBE
5. len
Proizvodnja toplote za daljinsko ogrevanje in dobava
toplote je energetska dejavnost, za opravljanje katere je po-
trebno pridobiti licenco, ki jo izda Javna agencija Republike
Uradni list Republike Slovenije
Slovenije za energijo. Dejavnosti iz prejnjega stavka so
izbirna gospodarska javna sluba. Izbrani izvajalec (v nadalj-
njem besedilu: dobavitelj) upravlja s proizvodnimi objekti in
omrejem za prenos toplote na podlagi pogodbe o izvajanju
gospodarske javne slube in upravljanju z infrastrukturo.
6. len
Dobavitelj toplote mora izpolnjevati vse z zakonom
predpisane pogoje, predvsem pa:
da je zina ali pravna oseba, registrirana oziroma
priglaena za proizvodnjo toplote za daljinsko ogrevanje ter
transport energije po omrejih,
da ima strokovno usposobljene delavce oziroma po-
dizvajalce za izvajanje dejavnosti ter pridobljeno licenco za
proizvodnjo toplote za daljinsko ogrevanje ter transport ener-
gije po omrejih.
7. len
Odjemalci s skupinskimi objekti za proizvodnjo in distri-
bucijo toplote s prikljuno mojo najmanj 1MW, kjer zaradi
nezgrajene javne infrastrukture e ni mono izvajati javne
obvezne oskrbe s toploto, imenujejo zino ali pravno osebo
za izvajanje dejavnosti proizvodnje in distribucije toplotne
energije. Izbrani izvajalec, ki mora imeti pridobljeno licenco
za proizvodnjo toplote za daljinsko ogrevanje in transport,
upravlja s proizvodnimi objekti in omrejem za prenos toplo-
te na podlagi pogodbe o upravljanju, ki jo sklene z odjemalci
oziroma upravnik(om)i objektov.
III. TOPLOTNE NAPRAVE ZNOTRAJ STRNJENIH
OBMOIJ
8. len
Toplotne naprave so:
proizvodni viri,
primarno omreje,
sekundarno omreje,
prikljuno omreje s prikljunimi jaki oziroma od- mora od dobavitelja pridobiti projektne pogoje za pripravo
cepi,
toplotne in rpalne postaje na sekundarnem omre-
ju,
toplotne postaje v objektu,
interne toplotne naprave.
9. len
Toplotne naprave se po lastnitvu delijo na javne in
zasebne.
Toplotne naprave v javni lasti so:
proizvodni viri,
primarno omreje,
sekundarno omreje,
toplotne in rpalne postaje na sekundarnem omreju
ali v objektu,
prikljuno omreje s prikljunimi jaki oziroma od- pogoji za prikljuitev objektov na javni vroevodni sistem se
cepi.
Toplotne naprave v zasebni lasti so:
prikljuno omreje s prikljunimi jaki oziroma od- Grosuplje (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik).
cepi,
toplotne postaje v objektu,
interne toplotne naprave.
10. len
Toplotne naprave se delijo na naprave, za katere odgo-
varja, z njimi upravlja oziroma jih vzdruje dobavitelj, ter na
naprave, za katere odgovarja oziroma jih vzdruje odjemalec
oziroma odjemalev pogodbeni vzdrevalec.
Toplotne naprave, s katerimi upravlja oziroma jih vzdr-
uje dobavitelj, so:
proizvodni viri,
primarno omreje,
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9343
sekundarno omreje,
toplotne in rpalne postaje na sekundarnem omreju,
prikljuno omreje s prikljunimi jaki oziroma od-
cepi,
prikljune (primarne) toplotne postaje.
Toplotne naprave, s katerimi upravlja oziroma jih vzdr-
uje odjemalec oziroma odjemalev pogodbeni vzdrevalec,
so:
hina (sekundarna) toplotna postaja,
interne toplotne naprave.
11. len
Upravljanje in vzdrevanje toplotnih naprav v lasti do-
bavitelja, prikljunega omreja s prikljunimi jaki oziroma
odcepi ter primarnih delov toplotnih postaj in nadzora nad
toplotno postajo zaradi zagotovitve minimalnih standardov
delovanja omreja distributerja toplote se nancirajo iz cene
za enoto obraunske moi. Upravljanje in vzdrevanje ve-
stanovanjske hine sekundarne toplotne postaje in internih
toplotnih naprav se nancira iz sredstev za vzdrevanje, ki
so dogovorjena s pogodbo med pogodbenim vzdrevalcem
in odjemalcem.
V pogodbi o vzdrevanju toplotnih naprav se opredelijo
odgovorna oseba vzdrevalca, dolnosti, obseg pogodbenih
del ter viina in nain plaevanja dogovorjenih del. Pogodbe-
ni vzdrevalec vestanovanjske hine sekundarne toplotne
postaje in internih toplotnih naprav je lahko pravna oseba
ali samostojni podjetnik, ki je registriran za opravljanje ener-
getske dejavnosti in ima zaposlene strokovno usposobljene
delavce.
IV. PRIKLJUITEV NA VROEVODNO OMREJE IN
SPREMEMBE TOPLOTNIH NAPRAV
12. len
Investitor ali druga oseba, ki eli prikljuiti toplotne na-
prave objekta na dobaviteljevo javno vroevodno omreje,
narta strojnih intalacij in soglasje na projektne reitve v
fazi izdaje gradbenega dovoljenja. Za vsako spremembo od-
jemalevih toplotnih naprav, katerih posledica je sprememba
prikljune moi ali obratovalne spremembe, mora odjemalec
pridobiti soglasje dobavitelja. Soglasje se izdaja po Zakonu
o upravnem postopku, ki ga vodi pristojna oseba izvajalca
javne gospodarske slube. Pri izdajanju projektnih pogojev
in soglasja je potrebno upotevati doloila Zakona o graditvi
objektov (ZGO 1) in lokalnih predpisov.
Ob pripravi prostorskih aktov pa izvajalec javne slube
distribucije toplote izda smernice in mnenja.
13. len
Vsebina projektne dokumentacije in tehnine zahteve
za graditev vroevodnega omreja in toplotnih postaj ter
opredelijo v Pravilniku o tehnini izvedbi in uporabi vroe-
vodnega omreja in toplotnih postaj na obmoju naselja
14. len
Dobavitelj mora izdati investitorju ali drugi osebi, ki
eli prikljuiti toplotne naprave objekta na dobaviteljevo jav-
no vroevodno omreje, soglasje, e je vloga za soglasje
usklajena s pogoji Pravilnika in e to dopuajo zmogljivosti
dobaviteljevih naprav. Soglasje vsebuje pogoje za prikljuitev
oziroma spremembo investitorjevih naprav. e dobavitelj iz-
dajo soglasja zavrne, mora navesti vzroke zavrnitve.
15. len
Odjemaleve investitorjeve toplotne naprave (priklju-
ni vod in prikljune primarne toplotne postaje) lahko gradi
Stran 9344 / t. 91 / 14. 10. 2005
pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je registriran za
opravljanje dejavnosti in ima zaposlene strokovno usposo-
bljene delavce.
Naprave se lahko gradijo, razirijo, spremenijo, investi-
cijsko vzdrujejo ali obnavljajo le v soglasju z upravljavcem
dobaviteljem in po doloilih Pravilnika.
Investitorjeve naprave se smejo prikljuiti na dobavite-
ljevo vroevodno omreje le v dobaviteljevi in investitorjevi
navzonosti. Enako velja za vse zagone po spremembah na
odjemalevih toplotnih napravah, ki lahko povzroijo obrato-
valne spremembe ali spremembo prikljune moi.
16. len
Soglasje k izdaji uporabnega dovoljenja za zgrajene
toplotne naprave izda dobavitelj v fazi tehninega pregleda
po konani gradnji. Soglasje se izda na podlagi:
od izvajalca in dobavitelja podpisanega zapisnika o
nastavitvi pretoka in temperature na primarni strani toplotnih
naprav ter prevzemu merilnika toplotne energije,
projekta izvedenih del (PID) ali izjave, da ni bilo od-
stopanj od predloenih projektov za pridobitev gradbenega
dovoljenja,
potrdila o vpisu prikljunega omreja v kataster pod-
zemnih naprav in evidenco kurilnih naprav.
17. len
Dobavitelj v fazi izgradnje prikljunega omreja in toplo-
tne postaje ali rekonstrukcije investitorjevega objekta izvaja
obvezen nadzor, ki obsega preveritev izpolnjevanja veljavnih
predpisov in standardov ter drugih zahtev in pogojev, opre-
deljenih v Pravilniku. Ugotovitve o nepravilnostih posreduje
nadzorniku, ki po doloilih ZGO opravlja strokovno-tehnini
nadzor. V primeru neupotevanja pripomb lahko dobavitelj do
odprave pomanjkljivosti odkloni oskrbovati objekt s toploto.
18. len
Dobavitelj zane dobavljati toploto, ko so izpolnjeni vsi
pogoji soglasij in ko je za objekt izdano uporabno dovoljenje,
obstojeim objektom z veljavnim gradbenim dovoljenjem pa,
ko je pridobljeno uporabno dovoljenje za toplotne naprave.
Pogoj so tudi podpisane pogodbe o obraunavanju energet-
skih storitev med dobavitelji in odjemalci.
Kadar iz razloga, ki ni vezan na dobaviteljeve in odje-
maleve toplotne naprave, uporabnega dovoljenja ni mogoe
pridobiti in predloiti, se na podlagi investitorjevega naroila
lahko zane poskusno obratovanje odjemalevih toplotnih
naprav najve za eno kurilno sezono. V tem primeru dobavi-
telj in investitor potrdita zaetek obratovanja ali spremembo
odjemalevih toplotnih naprav z zapisnikom, ki mora imeti
priloeno izjavo izvajalca odjemalevih toplotnih naprav, da
so le-te narejene po projektni dokumentaciji in skladne s
Pravilnikom.
19. len
Dobavitelj s prikljuitvijo odjemalevih naprav na svoje
vroevodno omreje ne prevzema jamstva za njihovo pravil-
no in brezhibno delovanje. Odgovornost za pravilno delova-
nje nosi lastnik oziroma pogodbeni vzdrevalec odjemalevih
toplotnih naprav.
V. SKLEPANJE POGODB O DOBAVI TOPLOTE
20. len
Dobavitelj in odjemalec skleneta pogodbo o dobavi to-
plote v pisni obliki. e pogodba o dobavi toplote ni sklenjena
v pisni obliki, se teje, da je pogodbeno razmerje med do-
baviteljem in odjemalcem nastalo z dnem dobave toplote. V
tem primeru sta odjemalec in dejanski uporabnik toplote ne-
razdelno odgovorna za nastale obveznosti dobave toplote v
skladu z doloili tega odloka. e odjemalec na strnjenem ob-
Uradni list Republike Slovenije
moju, ki je prikljueno na vroevodno omreje noe skleniti
pogodbe o dobavi toplote, mu dobavitelj ni dolan dobavljati
toplote, odjemalec pa je dolan plaevati ceno za enoto ob-
raunske moi za prodajo toplote iz javnega vroevodnega
omreja Grosuplja.
21. len
Pogodba o dobavi toplote vsebuje:
podatke o odjemalcu,
naslov odjemnega mesta,
prikljuno mo in obraunsko mo,
razvrstitev v tarifno skupino za odjem toplote,
obraun in delilnik strokov dobave toplote, e je od-
jemno mesto skupno za ve odjemalcev,
posebna doloila, ki niso opredeljena s splonimi po-
goji ali tarifnim sistemom.
22. len
Pogodba o dobavi toplote je sklenjena za nedoloen
as, razen e se dobavitelj in odjemalec ne dogovorita dru-
gae. Odjemalcu, ki lahko odpove pogodbo o dobavi toplote
pisno s estmesenim odpovednim rokom, dobavitelj upo-
teva odpoved s prvim naslednjim obraunskim obdobjem. e
se na enem odjemnem mestu oskrbuje s toploto ve odjemal-
cev, velja odpoved le, e jo podajo vsi odjemalci pisno.
e se odjemalci toplote znova odloijo za dobavo toplo-
te na isto odjemno mesto v roku, ki je kraji od 12 mesecev,
morajo pred priklopom poravnati celotno ceno za obraunsko
mo, ki bi jo plaevali, e bi toploto prejemali nepretrgoma.
23. len
Osnova za obraun dovedene toplote v objektih, kjer
je ve odjemalcev, je merilnik toplotne energije v primarnem
delu toplotne postaje. Zato morajo odjemalci skupnega od-
jemnega mesta dobavitelju pred sklenitvijo pogodbe o dobavi
toplote predloiti sporazumno izdelan delilnik strokov, ki je
sestavni del pogodbe o dobavi toplote.
V delilniku strokov se doloijo delei strokov dobave
toplote posameznega odjemalca na podlagi porabe toplote
po internih merilnikih toplotne energije (55 do 75 odstotkov),
preostali del teh strokov pa se med odjemne enote razdeli
sorazmerno velikosti posamezne ogrevalne povrine. e
interni merilniki niso vgrajeni, se stroki dovedene toplote
razdelijo sorazmerno ogrevalni povrini posameznih enot.
V obeh primerih mora vsota vseh deleev znaati 100 od-
stotkov. Delilnik strokov se avtomatsko spreminja na pod-
lagi evidentiranih sprememb, ki vplivajo na doloitev delea
strokov, medtem ko se metodologija doloanja deleev lah-
ko spremeni le s pisnim soglasjem vseh odjemalcev in se
upoteva s prvim naslednjim obraunskim obdobjem.
e odjemalci dobavitelju ne predloijo delilnika strokov
iz prejnjega odstavka, obraunava dobavitelj posameznim
odjemalcem stroke dobave toplote po podatkih delilnika,
ki ga ima na voljo, e teh podatkov nima, pa v sorazmerju
ogrevalnih povrin odjemalevih prostorov.
24. len
Odjemalci ter upravniki vestanovanjskih objektov mo-
rajo dobavitelja pravoasno pisno obveati o:
statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na
razmerje med dobaviteljem in odjemalcem,
vseh spremembah naslova za dostavo raunov in
drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik
vstopi v obstojeo pogodbo o dobavi toplote.
Obvestilo velja od prvega naslednjega obraunskega
obdobja in obsega:
ime, priimek in novi naslov dotedanjega in novega
odjemalca,
listino o prenosu lastninske pravice,
tevilko in naslov odjemnega mesta,
podpisano izjavo novega odjemalca na dobavitelje-
Uradni list Republike Slovenije
vem obrazcu, da vstopa v e sklenjeno pogodbeno raz-
merje.
Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti iz
pogodbe o dobavi toplote zavezan dotedanji odjemalec.
VI. EVIDENCE ODJEMALCEV
25. len
Za potrebe poslovanja dobavitelj vodi in vzdruje evi-
denco odjemalcev.
Osnovna evidenca odjemalcev za zine osebe vsebuje
naslednje podatke:
ifro odjemalca,
ime, priimek in naslov stalnega ali zaasnega prebiva-
lia nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hina tevilka),
znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,
datum vnosa podatkov.
Dobavitelj lahko za posameznega odjemalca zbira
tudi:
zaposlitev,
tevilko osebnega rauna,
davno tevilko,
dele lastnitva,
EMO.
Evidenca odjemalcev za pravne osebe in samostojne
podjetnike vsebuje naslednje podatke:
ifro odjemalca in planika,
naziv rme oziroma samostojnega podjetnika,
naslov,
transakcijski raun,
davno tevilko,
znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,
datum vnosa podatkov.
Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi na-
slednje podatke:
stanovanjsko ali poslovno povrino,
podatke o merilnih napravah,
prikljuno in obraunsko mo,
lastnitvo nepreminine.
26. len
Izvajalec javne gospodarske slube za izvajanje oskr-
be s toploto pridobiva evidence od odjemalcev, upravnikov,
organov lokalne skupnosti, dravnih organov in slub na
podlagi Zakona o lokalni samoupravi, Zakona o javnih go-
spodarskih slubah in tega odloka.
VII. DOBAVA IN KAKOVOST TOPLOTE
27. len
Dobavitelj zagotavlja odjemalcu toploto za ogrevanje
na odjemnem mestu v asu kurilne sezone, potrebno koli-
ino toplote za pripravo sanitarne tople vode pa v obdobju
celega leta.
Kurilna sezona praviloma traja od zaetka meseca ok-
tobra do zaetka meseca maja.
28. len
V primeru tehninih sprememb ali splonih pogojev za
dobavo toplote, ki so skladni z dolgoronim razvojem oskrbe
s toploto, potrebne stroke prilagoditve ali zamenjave doba-
viteljevih in odjemalevih toplotnih naprav, pokriva dobavitelj
na svojih toplotnih napravah, odjemalec pa na odjemalevih
toplotnih napravah. e odjemalec ne prevzame strokov prila-
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9345
goditve na svojem delu ali e prilagoditev ni opravljena pravo-
asno in ni asovno usklajena z deli na dobaviteljevih toplotnih
napravah, mu dobavitelj ni dolan dobavljati toplote, dokler
niso izpolnjeni vsi pogoji za varno in pravilno obratovanje.
VIII. MERILNO MESTO, MERILNE NAPRAVE IN
UGOTAVLJANJE DOBAVLJENIH KOLIIN TOPLOTE
29. len
Prvo namestitev merilnikov toplotne energije v prikljuni
primarni postaji opravi izvajalec strojnih intalacij ali dobavi-
telj na odjemaleve stroke. Tip, velikost in nain namestitve
merilnika toplotne energije doloi projektant na podlagi pro-
jektnih pogojev dobavitelja.
Merilnik toplotne energije mora izpolnjevati zahteve pra-
vilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike toplotne energije
in mora biti overjen.
30. len
Redne preglede, overitve in zamenjave merilnih na-
prav v primarnem delu toplotne postaje opravlja dobavitelj
ali dobaviteljev pooblaeni izvajalec, na stroke odjemalca.
Stroki teh storitev niso zajeti v ceni prikljune obraunske
moi, temve se zaraunavajo kot tevnina.
31. len
Dobavljene koliine toplote se merijo neposredno ali se
doloajo posredno.
Koliina dobavljene toplote se ugotovi neposredno na
podlagi oditka merilnika toplotne energije, nameenega na
primarnem delu v prikljuni postaji, ne glede na nameene
merilne naprave, ki se uporabljajo za interno razdelitev po-
rabljene toplote.
Pri neposredni meritvi so toplotne koliine izraene v
MWh.
32. len
Za obdobje, ko merilnik toplotne energije ni deloval in
ni mogoe oditati koliine odjema, se doloi dobavljena ko-
liina toplote na podlagi porabe v primerljivem obraunskem
obdobju, ko je merilnik toplote e pravilno deloval, na podlagi
temperaturnih podatkov hidrometeorolokega zavoda ali v
primerljivih odjemnih enotah v obravnavanem obdobju.
33. len
Dobavljena koliina toplote, ki je odvisna od zunanje
temperature, se za obraunsko obdobje, ko je bil toplotni
tevec pokvarjen, doloi:
Q = Qh x K x Y
Pri tem pomenijo:
Q dobavljeno koliino toplote (MWh, GJ)
Qh prikljuno mo toplotnih naprav za ogrevanje in
klimatizacijo prostorov (W, MW, 1 MW = 1000000W)
K ekvivalentno tevilo ur obratovanja odjemalevih
toplotnih naprav s prikljuno mojo v obraunskem obdobju
Y faktor odjema toplote za primerljivo obraunsko ob-
dobje
K = 24 x Z x (t (n) t (zsr)) / (t(np) tz(min))
Pri tem pomenijo:
Z tevilo ogrevalnih dni
t(n) srednja projektna ali predpisana temperatura pros-
torov
t(np) projektna notranja temperatura
t(zsr) srednja temperatura v obraunskem obdobju
tz(min) 20C, raunska minimalna zunanja tempera-
tura.
Stran 9346 / t. 91 / 14. 10. 2005
Ekvivalentno tevilo je za posamezne mesece nasled-
nje:
(t(n)) = t(np) = 20C)
januar 397 ur
februar 325 ur
marec 296 ur
april 195 ur
maj 60 ur
oktober 190 ur
november 278 ur
december 376 ur
34. len
Podatke o porabi toplote iz merilnih naprav oditava
dobavitelj enkrat meseno. Odjemalec mora zato dobavitelju
ves as obratovanja omogoati dostop do merilnih naprav
zaradi oditavanja merilnika toplotne energije in nadziranja
ogrevalnih naprav.
e dobavitelj zaradi odjemalevih razlogov ne more
oditati podatka o porabi toplote na merilni napravi, mora od-
jemalec na podlagi dobaviteljevega obvestila takoj sporoiti
stanje merilnih naprav.
e odjemalec kljub pozivu ne sporoi oditanega stanja
merilnih naprav, mu dobavitelj obrauna dobavljene koliine
toplote glede na dobavo toplote, skladno z doloili 32. lena
tega odloka.
35. len
Dobavitelj in odjemalec imata pravico tudi predas-
no preverjati tonost merilnih naprav. e pokae preskus
merilnih naprav veje odstopanje, kakor dopuajo veljavni
predpisi, ki urejajo merilne naprave, se teje, da je merilna
naprava pokvarjena, dobavljena toplota pa se za obdobje,
ko je bila naprava pokvarjena, obrauna po 32. lenu tega
odloka. V tem primeru nosi stroke preskusa dobavitelj, sicer
pa tisti, ki je pregled zahteval.
IX. OSNOVE ZA OBLIKOVANJE CEN IN DOLOANJE
TARIFNIH POSTAVK ZA OBRAUN DOBAVLJENE
TOPLOTE
36. len
Cene oskrbe s toploto iz vroevodnega omreja se
doloajo skladno s politiko cen in razvoja oskrbe s toploto
Akta o doloitvi metodologije za pripravo tarifnih sistemov za
dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omreja in Tarif-
nim sistemom za prodajo toplote iz javnega vroevodnega
omreja Grosuplje, Uredbe o oblikovanju cen proizvodnje in
distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogre-
vanja za tarifne uporabnike in cenika dobavitelja.
X. OBRAUN DOBAVLJENE TOPLOTE
37. len
Pri obraunu dobave toplote se pri posameznem od-
jemalcu upotevajo:
razvrstitev v ustrezno tarifno skupino,
obraun prikljune oziroma obraunske moi po ve- odjemalcu v obliki strokovne ocene.
ljavni tarifni postavki,
obraun dobavljenih koliin toplote po veljavni tarifni
postavki (SIT/MWh; SIT/m2).
38. len
e se ve odjemalcev iste ali razline tarifne skupine
oskrbuje s toploto preko skupnega odjemnega mesta in
skupne merilne naprave, se dobavljena toplota obrauna
skladno z delilnikom strokov na tem merilnem mestu in
ustrezno tarifno skupino.
Uradni list Republike Slovenije
39. len
Prikljuna obraunska mo je nazivna oziroma zakup-
ljena in nastavljena mo toplotne postaje odjemalca. Tarifna
postavka obraunske moi pokriva stroke materiala brez stro-
kov energentov, stroke storitev, stroke dela, nujne stroke
investicijskega in tekoega vzdrevanja, amortizacijo in druge
stroke poslovanja. Obraunska mo se izraunava za obdo-
bje enega leta, odjemalcu pa se zaraunava meseno.
40. len
Odjemalec mora plaati dobavljeno toploto in storitve,
ki se zaraunavajo skupaj s toploto, najpozneje v petnajstih
dneh od datuma izstavitve rauna, e zakon ne doloa dru-
gae. e odjemalec pravoasno ne poravna svojih obvezno-
sti, mu dobavitelj izstavi opomin in doloi rok, do kdaj mora
obveznosti plaati. Zakonske zamudne obresti od zapadlosti
rauna do dneva plaila ter stroke opominjanja se odjemal-
cu obraunajo pri naslednjem obraunu.
Odjemalec je dolan dobavitelju plaati zaraunane
stroke opominjanja, izterjave in ustavitve dobave toplote po
cenah iz veljavnega cenika dobavitelja.
Reklamacija rauna ne more odloiti plaila nespornega
dela rauna. Za nesporni del rauna se v primerih reklama-
cije teje poraba toplote v enakem obraunskem mesecu
pretekle kurilne sezone.
41. len
Stroke porabljene elektrine energije za obratovanje
toplotne postaje plaa odjemalec dobavitelju elektrine ener-
gije, porabljene vode pa dobavitelju pitne vode.
XI. REKLAMACIJE DOBAVE TOPLOTE
42. len
Odjemalec lahko reklamira kakovost dobavljene toplote
in obraun porabe toplote. Reklamacija mora biti pisna, po-
dana v roku 8 dni od datuma izstavitve rauna oziroma datu-
ma ugotovljene spremenjene kakovosti dobavljene toplote.
Dobavitelj je v primeru upraviene reklamacije dolan
im prej odpraviti vzroke in posledice nepravilnosti, v primeru
neupraviene reklamacije pa o tem v osmih dneh obvestiti
dobavitelja.
Dobavitelj upoteva upraviene reklamacije odjemalca
za as njihovega trajanja.
XII. NEUPRAVIEN ODJEM TOPLOTE
43. len
e odjemalec odjema toploto brez dobaviteljevega so-
glasja ali e vpliva na merilne naprave v dobaviteljevo ko-
do, je dobavitelj upravien zaraunati e porabljeno toploto
skladno z 32. in 33. lenom odloka in z upotevanjem naj-
vijega faktorja odjema toplote.
e asa trajanje neupravienega odjema ni mogoe
zanesljivo ugotoviti, se neupravien odjem toplote zarauna
za 12 mesecev.
Odjemalec mora dobavitelju plaati tudi vse stroke in
kodo, ki jo je povzroil z neupravienim odjemom toplote.
Povzroene stroke in kodo mora dobavitelj posredovati
44. len
e odjemalec pridobi soglasje h graditvi in prikljuitvi
objekta na javno vroevodno omreje in prikljui svoje na-
prave brez dobaviteljeve vednosti, dobavitelj sestavi zapisnik
o zaetku obratovanja odjemalevih toplotnih naprav z datu-
mom, ko je bil tak poseg tehnino izveden. Dobavitelj v takem
primeru odjemalcu obrauna prikljuno mo iz soglasja, e
porabljeno toploto pa skladno z 32. in 33. lenom odloka in z
upotevanjem najvijega faktorja odjema toplote.
Uradni list Republike Slovenije
XIII. USTAVITEV DOBAVE TOPLOTE
45. len
Dobavitelj lahko praviloma za kraji as po poprejnjem
obvestilu v lokalnih medijih ustavi dobavo toplote v naslednjih
primerih:
zaradi vzdrevanja oziroma odstranitve obratovalnih
motenj na dobaviteljevih toplotnih napravah,
zaradi raziritve omreja.
46. len
Dobavitelj po poprejnjem pisnem obvestilu odjemalcu
preneha dobavljati toploto v naslednjih primerih:
e odjemalec odvzame toploto brez dobaviteljevega
soglasja,
e odjemalec pisno ne obvesti dobavitelja o lastnin-
skih, statusnih in drugih spremembah, ki vplivajo na razmerja
med odjemalcem in dobaviteljem,
e odjemalec pokoduje svoje ali dobaviteljeve toplo-
tne naprave tako, da je ogroeno, delovanje dobaviteljevega
sistema, in e moti dobavo toplote drugim odjemalcem,
e odjemalec ne omogoi dobavitelju varnega dostopa
in dela v prostoru, kjer so odjemaleve toplotne naprave,
e odjemalec posreduje dobavljeno toploto brez do-
baviteljevega soglasja tretji osebi,
e odjemalec ne plaa dobavljene toplote in ne porav-
na drugih obveznosti do dobavitelja,
e odjemalec v roku, ki ga postavi dobavitelj, ne skle-
ne pisne pogodbe o dobavi toplote,
e potee rok za poskusno obratovanje odjemalevih
toplotnih naprav, odjemalec pa do izteka roka ni pridobil
uporabnega dovoljenja.
47. len
Dobavitelj lahko ustavi dobavo toplote takoj, brez po-
prejnjega obvestila:
e odjemalec odstrani peat iz merilnih ali regulacij-
skih naprav v prikljuni postaji ali prekine napajanje merilni-
kov s toplotno energijo,
e odjemalec spreminja kemijske ali zikalne lastnosti
ogrevalne vode,
e odjemalec odvzema ogrevalno vodo iz dobavite-
ljevega omreja,
e odjemaleve toplotne naprave ogroajo okolico,
e ob pomanjkanju toplote zaradi okvare vira ali
transportne poti ne upoteva navodil o omejevanju odvzema
toplote.
48. len
Vnovina dobava toplote po ustavitvi se zane z dnem,
ko se odpravijo razlogi za ustavitev in ko se dobavitelju po-
ravnajo nastali stroki.
XIV. OBVEZNOSTI DOBAVITELJA IN ODJEMALCA
49. len
Pri izvajanju lokalne javne slube proizvodnje in di-
stribucije toplote ima dobavitelj naslednje obveznosti in od-
govornosti:
da dobavlja odjemalcu toploto za obratovanje odje-
malevih toplotnih naprav z obraunsko prikljuno mojo, strokov iz 23. lena, ga morajo predloiti najpozneje v treh
dogovorjeno s pogodbo o dobavi toplote,
da pravoasno obvea odjemalca o predvidenih
ustavitvah dobave toplote po lokalnih sredstvih javnega ob-
veanja,
da ob morebitnem iztoku ogrevalne vode v odjemal-
evi prikljuni postaji odklopi prikljuno postajo od vroe-
vodnega omreja,
da stalno preverja in na primarnem delu tudi nastav-
lja regulacijske naprave v prikljuni hini postaji, s ciljem
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9347
zagotavljanja optimalnih obratovalnih pogojev, doloenih s
projektno dokumentacijo odjemalevih toplotnih naprav in
pogodbo o dobavi toplote.
50. len
Odjemalec ima naslednje obveznosti in odgovornosti:
da sklene pogodbo z usposobljenim vzdrevalcem to-
plotne postaje in s tem zagotavlja varno in tehnino pravilno
delovanje v okviru nastavljenih vrednosti pretoka in tempera-
ture na odjemalevih napravah v prikljuni postaji,
da skrbi, da je toplotna postaja v zaklenjenem prosto-
ru vsak as dostopna samo vzdrevalcem in dobaviteljevim
delavcem,
da vzdruje prostore in pomone naprave ter dostope
do prostorov, kjer so odjemaleve toplotne naprave tako, da
bodo dobavitelju zagotovljene delovne razmere, ki veljajo za
delovne prostore,
da sproti obvea dobavitelja o motnjah pri dobavi
toplote, ugotovljenih na odjemnem mestu,
da z obratovanjem odjemalevih toplotnih naprav ne
moti drugih odjemalcev ali dobavitelja,
da ne prodaja dobavljene toplote brez dobaviteljevega
soglasja,
da omogoi prikljuitev toplotnih naprav tretje osebe
na prikljuni cevovod, e ta prenese dodatne obremenitve. O
tem presodi dobavitelj, ki izda ustrezno soglasje,
da v toplotni postaji omogoi dobavitelju prikljuitev
naprav za daljinski prenos podatkov obratovalnih stanj brez
odkodninskega zahtevka za namestitev naprav,
da takoj obvesti dobavitelja o okvari merilne naprave,
da odgovarja za kodo dobavitelju, ki bi nastala zaradi
odjemalevih posegov na toplotnih napravah.
XV. PREHODNE IN KONNE DOLOBE
51. len
Pravilnik o tehnini izvedbi in uporabi objektov in na-
prav za oskrbo s toploto mora biti sprejet v estih mesecih
od uveljavitve tega odloka.
52. len
Doloila tega odloka se uporabljajo za vsa e sklenjena
in nova poslovna razmerja v zvezi z dobavo toplote.
Postopki za prikljuitev na vroevodno omreje ali spre-
membo e prikljuenih odjemalevih toplotnih naprav, ki so
se zaeli pred uveljavitvijo tega odloka, se izvedejo po do-
loilih predpisanih pogojev.
53. len
Vsi odjemalci toplote morajo v roku estih mesecev
po uveljavitvi tega odloka skleniti pogodbe o dobavi toplote
z dobaviteljem. Odjemalci, ki z dobaviteljem ob uveljavitvi
tega odloka e imajo sklenjeno pogodbo o dobavi toplote,
morajo v estih mesecih od uveljavitve tega odloka pogodbo
uskladiti.
54. len
e do uveljavitve tega odloka odjemalci, ki odjemajo
toploto po skupnem odjemnem mestu, niso predloili delilnika
mesecih od uveljavitve tega odloka.
56. len
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi
s toplotno energijo iz skupinske kotlovnice Ob Grosupeljici
z vsemi spremembami in dopolnitvami, Tehnini pravilnik
o doloitvi pogojev za dobavo in odjem toplotne energi-
je iz skupne kotlovnice Ob Grosupeljici pa po sprejemu
novega.
Stran 9348 / t. 91 / 14. 10. 2005
57. len
Ta odlok o oskrbi s toploto in sploni pogoji za dobavo in
odjem toplote iz distribucijskega omreja na obmoju naselja
Grosuplje zanejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
t. 353-1017/95
Grosuplje, dne 28. septembra 2005
upan
Obine Grosuplje
Janez Lesjak l.r.
3912. Tarifni sistem za prodajo toplote iz javnega
vroevodnega omreja Grosuplje
Na podlagi Energetskega zakona (Uradni list RS, t.
79/99), Zakona o gospodarskih javnih slubah (Uradni list
RS, t. 32/93), Odloka o gospodarskih javnih slubah v Ob-
ini Grosuplje (Uradni list RS, t. 16/94 in 74/94), Akta o do-
loitvi metodologije za pripravo tarifnih sistemov za dobavo
in odjem toplote iz distribucijskega omreja (Uradni list RS,
t. 74/05), 18. lena Statuta Obine Grosuplje (Uradni list RS,
t. 42/99 in 36/02) je Obinski svet Obine Grosuplje na 32.
redni seji dne 28. 9. 2005 sprejel
TARIFNI SISTEM
za prodajo toplote iz javnega vroevodnega
omreja Grosuplje
I. SPLONI DOLOBI TARIFNEGA SISTEMA
1. len
S tarifnim sistemom za prodajo toplote iz javnega vroe-
vodnega omreja Grosuplje (v nadaljnjem besedilu: tarifni si-
stem) se doloajo osnovni tarifni elementi za obraunavanje
toplote, ki jo izvajalec javne gospodarske slube proizvodnje
in distribucije toplote (v nadaljnjem besedilu: distributer) do-
bavlja odjemalcem toplote iz vroevodnega omreja.
S tarifnim sistemom se doloajo tudi naela in merila za
ugotavljanje tarifnih postavk ter nain ugotavljanja in uporabe
raunskih elementov s ciljem, da bi se spodbujala racional-
na raba toplote in da bi bili proizvodno-distribucijski objekti
optimalno izrabljeni.
2. len
Tarifni sistem velja za vse odjemalce toplote iz javnega
vroevodnega omreja, razen za tiste, s katerimi sklepa do-
bavitelj posebne pogodbe.
II. TARIFNI ELEMENTI IN TARIFNE POSTAVKE
3. len
Tarifni elementi, za katere se ugotavljajo tarifne po-
stavke, so obraunska mo, dobavljena koliina toplote ter
nestandardne storitve.
Tarifne postavke za posamezne tarifne elemente so:
cena za enoto obraunske moi (SIT/MW/leto),
cena za enoto dobavljene koliine toplote za ogreva-
nje (SIT/MWh)ali (SIT/m2) za toplo vodo (SIT/MWh),
cena za nestandardne storitve po javno objavljenem
ceniku (SIT).
Cena za enoto obraunske moi in cena za enoto do-
bavljene koliine toplote se oblikuje v skladu s predpisom,
ki doloa oblikovanje cen proizvodnje in distribucije pare
Uradni list Republike Slovenije
in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne
uporabnike.
4. len
Prikljuna mo je nazivna mo internih toplotnih naprav
odjemalca toplote, doloena s projektno dokumentacijo v
skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili in s tehninimi
zahtevami distributerja toplote o prikljuitvi na distribucijsko
omreje.
V primeru, da prikljuna mo ni znana, lahko distributer
toplote namesto obrauna za obraunsko mo (SIT/MW/leto)
uporabi druge elemente, ki omogoajo primerljivost s posa-
meznimi skupinami odjemalcev.
Obraunska mo je zakupljena in nastavljena mo na
toplotni postaji odjemalca toplote, ki je lahko enaka ali manja
od prikljune moi toplotne postaje, doloene s projektom izve-
denih del. Obraunska mo se potrdi z zapisnikom ob nasta-
vitvi v toplotni postaji s strani pooblaene osebe distributerja
toplote. Vrednost je zaokroena na est decimalnih mest.
5. len
Standardne storitve distributerja toplote, ki so vkljuene
v ceno za enoto obraunske moi, so:
stroki meritev toplote in obrauna po primarnem
tevcu,
stroki obrauna po posameznih odjemalcih toplote
oziroma po posameznih stanovanjih po vnaprej doloenem
ali dogovorjenem razdelilniku strokov,
stroki nadzora nad toplotno postajo zaradi zagoto-
vitve minimalnih standardov delovanja omreja distributerja
toplote.
Storitve, ki niso vkljuene v ceni za enoto obraunske
moi, so nestandardne storitve, in jih lahko distributer toplote
ponudi in na osnovi dogovora z odjemalcem toplote obrau-
na skladno z veljavnim cenikom, ki je strokovno naravnan
in javno dostopen vsem odjemalcem toplote.
6. len
Obraunsko obdobje je obdobje enega meseca. Kolii-
na dobavljene toplote v obraunskem obdobju se ugotavlja
na podlagi oditka merilnika toplotne energije (MWh). Pri
obraunu se vrednosti, merjenje v MWh, zaokroijo na dve
decimalni mesti.
V obstojeih objektih, kjer glavni merilnik toplote ni
vgrajen, se koliina dobavljene toplote obrauna glede na
ogrevalno povrino (m2).
7. len
Letni znesek za obraunsko mo prikljuenega objekta
se izrauna tako, da se letna tarifna postavka obraunske
moi za enoto (SIT/MW/leto) pomnoi z obraunsko mojo
objekta. Obraunska mo se odjemalcem toplote obrauna
meseno. Znesek ni odvisen od dobavljene koliine toplote.
8. len
Znesek za koliino dobavljene toplote za namen ogre-
vanja prostorov oziroma ogrevanje sanitarne tople vode se
izrauna tako, da se tevilo izmerjenih MWh v obraunskem
obdobju pomnoi z ustrezno tarifno postavko za enoto do-
bavljene koliine toplote (SIT/MWh).
V primerih, kjer merilnik toplote ni vgrajen, se dobavlje-
na toplota za namen ogrevanja izrauna tako, da se ogre-
valna povrina (m2) pomnoi z ustrezno tarifno postavko za
enoto dobavljene koliine toplote (SIT/m2).
III. RAZVRSTITEV ODJEMALCEV TOPLOTE
9. len
Odjemalci toplote so glede na vrsto odjema razdeljeni v
naslednje tarifne skupine:
Uradni list Republike Slovenije t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9349

I. tarifna skupina gospodinjski odjem in lokalni javni 2. len

zavodi, (vsebina)
II. tarifna skupina ostali odjem. Spremembe in dopolnitve vsebujejo besedilo, kartograf-
Cenovno razmerje med tarifnima skupinama znaa ski del in priloge z naslednjo vsebino:
1 : 1,2.
Besedilo:
10. len 1. UVod
2. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
Dobavitelj lahko z odjemalcem pravno osebo ali sa-
3. UREDITVENO OBMOJE SPREMEMB
mostojnim podjetnikom, sklene posebno pogodbo za dobavo IN DOPOLNITEV
toplote, ki presega 3000 MWh/leto odvzema toplote, kar pa 3.1 Obmoje sprememb
ni predmet tega tarifnega sistema. 3.2 Skupno vplivno obmoje
4. UMESTITEV NARTOVANE UREDITVE
V PROSTOR
VI. PREHODNI IN KONNI DOLOBI 4.1 Razmestitev predvidenih dejavnosti
4.2 Razporeditev javnih in drugih skupnih po-
11. len vrin z njihovo funkcionalno in oblikovno
Tarifni sistem se uporablja za vsa e sklenjena in nova zasnovo
razmerja v zvezi z dobavo toplote. 4.3 Lega objektov na zemljiu in potek omreij
komunalne in druge gospodarske infrastruk-
12. len ture
Ta tarifni sistem zane veljati osmi dan po objavi v Urad- 4.4 Funkcionalna, tehnina in oblikovna zasno-
nem listu Republike Slovenije. va objektov
4.5 Lokacijski pogoji in usmeritve za projektira-
t. 353-1017/95 nje in gradnjo objektov
4.6 Tehnini pogoji in usmeritve za projektiranje
Grosuplje, dne 28. septembra 2005
in gradnjo objektov ter urejanje povrin
4.7 Vplivi nartovane ureditve na urbane in kra-
upan jinske strukture in njene povezave s sosed-
Obine Grosuplje njimi obmoji
Janez Lesjak l.r. 5. ZASNOVA PROJEKTNIH REITEV PROMETNE,
ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GO-
SPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZ-
NOST PRIKLJUEVANJA NANJO
5.1 Prometna infrastruktura
KRKO 5.2 Elektroenergetsko omreje
5.3 Plinovodno omreje
3913. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
5.4 Kerozinovod
zazidalnem nartu obrtne cone Leskovec
5.5 Omreje zvez
5.6 Kanalizacija
Na podlagi 23. lena, v povezavi s 34. lenom Zakona 5.7 Vodovodno omreje
o urejanju prostora (Uradni list RS, t. 110/02, 8/03 popr. 5.8 Odpadki
in 58/03 ZZK-1), 29. lena Zakona o lokalni samoupravi 5.9 Lokacijski in tehnini pogoji za projektiranje
(Uradni list RS, t. 72/93; 6/94 odl. US RS, 45/94 odl. US prometne, energetske, komunalne in druge
RS, 57/94, 14/95, 20/95 odl. US RS, 63/95 obvezna raz- infrastrukture in prikljukov na gospodarsko
laga, 9/96 odl. US RS, 44/96 odl. US RS, 26/97, 70/97, javno infrastrukturo
10/98, 68/98 odl. US RS, 74/98, 59/99 odl. US RS, 70/00, 6. REITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA,
51/02, 108/03 odl. US RS in 72/05) ter 16. in 79. lena OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE
Statuta Obine Krko (Uradni list RS, t. 98/00 preieno DEDIINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAV-
besedilo in 5/03) je Obinski svet Obine Krko na 32. seji NIH DOBRIN
dne 22. 9. 2005 sprejel 7. REITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VAR-
STVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESRE-
AMI
ODLOK 8. NART PARCELACIJE
9. ETAPNOST IN TOLERANCE
o spremembah in dopolnitvah odloka o
zazidalnem nartu obrtne cone Leskovec Kartografski del:
G1. Nart namenske rabe prostora
G1.1: izsek iz granih prilog sestavin
I. SPLONE DOLOBE dolgoronega plana Obine Krko
za obdobje 19862000
1. len
in drubenega plana Obine Krko
(pravna podlaga) za obdobje 19861990 M 1:5000
S tem odlokom so, skladno s sprejetim programom pri- G1.2: prikaz obmoja sprememb
prave, doloene spremembe in dopolnitve odloka o zazidal- na delu ZN IC adovinek M 1:1000
nem nartu obrtne cone Leskovec (Uradni list SRS, t. 22/88, G2. Nart ureditvenega obmoja
Uradni list RS, t. 54/95, 59/97, 71/02 in 125/04-pop.). z nartom parcelacije M 1:500
Spremembe in dopolnitve odloka o zazidalnem nartu G3. Nart umestitve nartovane ureditve
obrtne cone Leskovec (v nadaljnjem besedilu: spremembe in v prostor
dopolnitve) je izdelal Savaprojekt, d.d., pod tevilko projekta G3.1. Situacija M1:500
05018-00, september 2005. G3.2. Pogledi, prerezi M1:500
Stran 9350 / t. 91 / 14. 10. 2005
G4. Prometna, energetska,
komunalna in druga gospodarska
infrastruktura M1:500
II. MEJA OBMOJA SPREMEMB IN DOPOLNITEV
ZAZIDALNEGA NARTA
3. len
(obmoje sprememb in dopolnitev)
V 3. lenu odloka, se na koncu doda nov odstavek, ki
glasi:
Obmoje sprememb in dopolnitev zajema osrednje
obmoje obrtne cone ob glavni cesti in obsega naslednje
parcelne tevilke v k. o. Leskovec:
1067/110, 1067/118, 1067/4, 1067/51, 1075/12, 1240/1,
821/2, 821/3, 822, 823/1, 823/2, 823/3, 826/2, 827/1, 827/9,
829/4, 830/1, 830/2, 830/3, 830/5, 831/3, 833, 835/1, 835/7,
835/8, 835/9, 835/10, 835/14, 835/15, 835/16, 835/17,
835/18, 835/19.
III. POGOJI ZA IZRABO OBMOJA IN ZA OBLIKOVANJE
POSEGOV V PROSTOR
4. len
(pogoji za izrabo in oblikovanje)
Za 13.c lenom se doda nov 13.d len, ki glasi:
Osrednje obmoje obrtne cone ob glavni cesti
Nartovani objekti
Nartovana je gradnja dveh objektov poslovne, storitve-
ne in trgovske dejavnosti z ureditvijo vejega tevila parkiri
ob glavni cesti v junem delu obstojee obrtne cone in dveh
(ali treh) obrtnih delavnic zahodno od teh objektov.
Predvidene dejavnosti na podroju ureditve:
Lokacija 1 in 2: poslovna, storitvena, trgovska
Lokacija 3, 4, 5, 6 in 7: proizvodno obrtna
Na obmoju urejanja je mono, znotraj gradbenih par-
cel posameznih objektov, postavljati naslednje enostavne
objekte:
Pomone objekte:
ograjo, in sicer varovalno ograjo in oporni zid ozi-
roma karpo; ograje morajo biti zasnovane im bolj
transparentno, oblikovno prilagojene zunanji podobi
objekta (barva, material...)
pomone infrastrukturne objekte, in sicer pomone
cestne, energetske, telekomunikacijske in pomone
komunalne objekte
Urbano opremo
Enostavne objekte se postavlja v skladu s Pravilnikom
o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o
pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega do-
voljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajoimi
zemljii (Uradni list RS, t. 114/03, 130/04).
Sploni oblikovni pogoji
Fasade objektov, ki so obrnjene na glavno cesto (loka-
cija 1 in 2) in denirajo vhod v mesto, morajo predstavljati
reprezentanni videz obrtne cone, da se z njihovim obliko-
vanjem skua dosei dinaminost, lahkost, transparentnost,
obutek humanega merila. Obdela se jih z vejimi steklenimi
povrinami.
Pri ostalih objektih v ureditvenem obmoju se ohrani za-
snova oblikovanja obstojeega ZN. Izhaja iz osnovne enote
(lamele), ki jih je mono med seboj sestavljati z dodajanjem
polovice osnovne enote, ali pa jih nizati v kombinacijo ve
enot. S taknim oblikovanjem je omogoen dinamien videz
objektov in postopna gradnja objektov.
Uradni list Republike Slovenije
Oblikovna in tehnina zasnova objektov
Lokacija 1 in 2:
Tlorisni gabarit: objekt 1: 70,00 x 27,00 m +
aneks 6,70 x 5,50 m + nadstrenica
19,50 x 5,00 m
objekt 2: 24,00 x 12,00 m
Viinski gabarit: P ali P+1 (viina objekta od terena do
vrha atike oziroma zgornjega
roba fasade min. 6,00 in max.
7,00 m)
Streha: ravna streha z minimalnim naklo-
nom
Oblikovanje
zunanje podobe
objekta: Poleg zgoraj navedenih splonih
pogojev za oblikovanje objektov ob
glavni cesti, naj bodo fasade sve-
tlejih tonov, dovoljene pa so tudi
barvne kombinacije za popestritev
in razgibanosti barvne raznovrstnosti
obmoja. Robove zunanjih fasad je
mono zaokroevati. Steklene povr-
ine so lahko kombinirane s kovin-
skimi okvirji: kot element veje povr-
ine, element linijske povrine ali pa
element deljene linijske povrine.
Lokacija 3:
Tlorisni gabarit: maksimalno 60,00 x 30,00 m; lahko
sestavljen iz prostorskih enot veliko-
sti 15,00 x 30,00 m ali 15 x 15,00 m
Viinski gabarit: P ali P+1 = ca. 7,00 m + viina stre-
ne konstrukcije
Streha: ravna, skrita v vencu oziroma eno-
kapna ali dvokapna z max. naklonom
strein do 15; za kritino je dovolje-
na uporabo materialov v temnejih
barvnih tonih
Oblikovanje zunanje
podobe objekta: enako kot pri lokaciji 1 in 2.
Lokacija 4 in 5:
Tlorisni gabarit: Objekt 5: maksimalno
30,00 x 12,00 m;
lahko 15,00 x 12,00 m
Objekt 4: 15,00 x 12,00 m
Viinski gabarit: P ali P+1 = ca. 7,00 m + viina stre-
ne konstrukcije
Streha: ravna, skrita v vencu oziroma eno-
kapna ali dvokapna z max. naklonom
strein do 15; za kritino je dovoljena
uporabo materialov v temnejih barv-
nih tonih
Oblikovanje zunanje
podobe objekta: enako kot pri lokaciji 1 in 2.
Lokacija 6:
Tlorisni gabarit: obstoje 30,00 x 16,00 m,
maksimalno 30,00 x 30,00 m
Viinski gabarit: P ali P+1 = ca. 7,00 m + viina stre-
ne konstrukcije
Streha: ravna, skrita v vencu oziroma eno-
kapna ali dvokapna z max. naklonom
strein do 15; za kritino je dovolje-
na uporabo materialov v temnejih
barvnih tonih
Oblikovanje zunanje
podobe objekta: enako kot pri lokaciji 1 in 2.
Lokacija 7:
Tlorisni gabarit: 24,00 x 12,00 m + 12 x 12,00 m
Uradni list Republike Slovenije
Viinski gabarit: P ali P+1 = ca. 7,00 m + viina stre-
ne konstrukcije
Streha: ravna, skrita v vencu oziroma eno-
kapna ali dvokapna z max. na-
klonom strein do 15; za kritino je
dovoljena uporabo materialov v tem-
nejih barvnih tonih
Oblikovanje zunanje
podobe objekta: enako kot pri lokaciji 1 in 2.
Pogoji za urejanje prometne, komunalne in energetske
infrastrukture
Nartovana prometna, komunalna in energetska infra-
struktura je prikazana v grani prilogi Prometna, energetska,
komunalna in druga gospodarska infrastruktura M1:500
Pri projektiranju in izvedbi se upotevajo naslednji teh-
nini pogoji:
Vsa krianja kanalizacije z vodovodom oziroma z
ostalimi komunalnimi vodi se izvedejo praviloma pod kotom
90, izjemoma je lahko kot prekanja osi vodovoda med
45 in 90 tako, da kanalizacija praviloma poteka pod vodo-
vodom. Krianja vodovoda s kanalizacijo nad vodovodom
niso dovoljena, razen v izjemnih primerih, ki se reujejo s
projektno dokumentacijo.
Minimalni vertikalni odmik vodovoda od ostalih komu-
nalnih vodov znaa 0,3 m.
Minimalni vertikalni odmik vodovoda in kanalizacije
znaa 0,5 m.
Na mestu krianja se vodovodno cev iz materiala pol-
oi v zaitno cev, ki mora segati min. 3 m na vsako stran od
mesta krianja (samo za vodovode iz PE materiala).
Na mestih krianj se poloi v zaitne cevi tudi ostale
komunalne vode (elektro kabli, telefon, CATV, plin).
Na mestu krianja vodovoda z cestiem se vodovod
poloi v zaitno cev DN + 15 cm, ki mora segati min. 1,5 m
na vsako stran od roba vozia, prekop preko vozia se iz-
vede na globini min. 1,4 m.
Minimalni horizontalni odmik vodovoda od kanalizaci-
je znaa 1,0 m, e je kanalizacija na viji globini kot vodovod,
merjeno med temenoma cevi.
Minimalni odmik kanalizacije komunalne odpadne
vode in kanalizacije padavinske vode znaa 1,00 m.
Minimalni horizontalni odmik vodovoda od kanalizaci-
je znaa 2,00 m, e je kanalizacija na isti globini kot vodovod,
merjeno med temenoma cevi.
Minimalni horizontalni odmik vodovoda in kanalizacije
od objektov (stavb) znaa min. 4,00 m.
Minimalni horizontalni odmik vodovoda in kanalizacije
od objektov, kot so oporni zidovi, betonske ograje in podo-
bno, znaa 3,0 m.
Minimalni horizontalni odmik od dreves znaa
2,00 m.
V zaitnem pasu koridorju 2,00 m levo in desno
od vodovoda in kanalizacije je prepovedano saditi drevesa,
ki imajo korenine globlje kot 0,5 m in postavljati zaasne ob-
jekte, kot so reklamni panoji in podobno.
Odmiki vodovoda in kanalizacije do ostalih komu-
nalnih vodov in naprav (elektro kabli, telefon, CATV, plin in
ostali) so v posebnih primerih lahko manji od predpisanih,
vendar le s posebnim dovoljenjem upravljavca. Investitor je
dolan za vsak posamezni primer upravljavcu dostaviti pro-
jektno reitev.
Posegi v varovalnem pasu objekta gospodarske javne
infrastrukture se izvajajo pod strokovnim nadzorom pristojne-
ga organa oziroma slube.
V primeru tehnino ustrezneje reitve je mono pri-
lagoditi mikrolokacije prikljunih in javnih vodov.
V fazi projektiranja prometne infrastrukture znotraj ob-
moja obrtne cone oziroma cestnega prikljuka interne pro-
metnice D na glavno cesto se projektno obdela prilagodi-
tev izvedene manipulativne povrine in juni cestni prikljuek
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9351
na gradbeno parcelo obstojeega objekta (zemljie parc. t.
826/2 k.o. Leskovec). Pri projektiranju in izvedbi je potrebno
v najveji moni meri upotevati obstojee stanje oziroma
jih v ureditve vkljuiti tako, da ne bo moteno funkcioniranje
obstojeega objekta.
Pri projektni obdelavi, kjer se natanno opredeli potek
komunalne, energetske in ostale infrastrukture na obmoju
cest, je potrebno, v primeru odstopanj od e nartovanih tan-
genc, eventualnih potreb po prestavitvah, zaitah in dogra-
ditvah, reitve predhodno uskladiti z upravljavcem teh cest.
Prometna ureditev
Glavna cesta G1-5
Obstojee kriie na lokaciji cestnega prikljuka po-
slovnega kompleksa TA-BU v km 2,104 se uredi kot tirikra-
ko semaforizirano kriie. Prav tako se kot semaforizirano
kriie uredi obstojee kriie na lokaciji Ul. MDB CK
(pri Pacicu). Nartovana je tudi rekonstrukcija glavne ceste
(dograditev pasu za leve zavijalce) v dolini 152 m in ureditev
povrin za pece in kolesarje v samem kriiu.
irina voznih pasov na glavni cesti je 3,55 m (robni
pas je irine 0,3 m), dodatni pas za leve zavijalce na glavni
cesti je irine 3 m. irine voznih pasov in dodatni pasovi za
leve zavijalce na vzhodnem in zahodnem prikljuku znaajo
3,00 m. Projektirani radij prikljunih krakov znaa R=14m.
Obstojea prikljuna radija prikljuka poslovnega kompleksa
TA-BU se ohranita.
Soasno z urejanjem kriia se uredijo tudi povrine
za kolesarje in pece.
Ploniki in kolesarske steze
Obstojei plonik ob vzhodni strani glavne ceste se
ohrani v irini 1,6 m.
Ob zahodni strani glavne ceste G1-5 se zagotovi koridor
za pe promet in kolesarsko stezo irine 3,00 m.
Odvodnjavanje
Odvodnjavanje padavinskih odpadnih vod z vozia,
kolesarske steze in plonika za pece se izvede preko na-
rtovanih vtonih jakov v obstojeo in predvideno cestno ka-
nalizacijo. Obstojea kanalizacija se predhodno kapacitetno
preveri in v primeru, da ni ustrezna, nadomesti z novo.
Interne ceste
Interna cesta D
Prikljuitev interne cestne prometnice D se izvede v
sklopu nartovanega tirikrakega semaforiziranega kriia
na lokaciji cestnega prikljuka poslovnega kompleksa TA-BU
v km 2.104 glavne ceste G1-5.
Zaradi tehninih zahtev (viinska navezava oziroma
prilagoditev na niveleto glavne ceste) se ukine severni pri-
kljuek na gradbeno parcelo obstojeega objekta (zemljie
parc. t. 826/2, k.o. Leskovec). Juni prikljuek na gradbeno
parcelo in del manipulativne povrine ob objektu se prilagodi
glede na projektne reitve oziroma viinsko ureditev interne
prometnice.
Interna cesta E
Del interne povezovalne ceste E se porui v dolini
ca. 40 m in prestavi proti zahodu, na delu obstojeega rezer-
vata za komunalno prometni koridor pa se uredi dostop do
objektov na lokaciji 1 in 7.
Dovozi do doloenih gradbenih parcel se izvedejo z
interne povezovalne ceste. Prikljuki in ureditev v njihovi ne-
posredni okolici morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena
zadostna preglednost s ceste na prikljuek in obratno.
Parkiria
V sklopu gradbene parcele za posamezen objekt se,
glede na dejavnost in njen obseg, zagotovi predpisano te-
vilo parkirnih mest in parkirnih mest za funkcionalno ovirane
osebe.
Stran 9352 / t. 91 / 14. 10. 2005
Elektro omreje
Nizkonapetostno elektro omreje
Izvede se nartovani potek NN elektroenergetskega
omreja in prikljuitev vseh objektov nanj.
Srednjenapetostni elektro vod
Obstojei SN 20 kV kablovod, ki poteka preko glavne
ceste G1-5, v in ob interni povezovalni cesti D, se v ob-
moju nartovanih prometnih povrin prestavi juno od pri-
kljuka interne ceste D. Prekanje glavne ceste se izvede
v sklopu predvidene kabelske kanalizacije. Ob glavni cesti
(na zahodni strani) je predvidena izgradnja nove kabelske
kanalizacije za uvleenje SN 20 kV kablovodov.
V obmoju povoznih povrin se izvede mehanska za-
ita obstojeih in predvidenih kablovodov.
Javna razsvetljava
Obstojea javna razsvetljava, ki poteka ob glavni cesti
se, glede na nartovane ureditve kriia, ustrezno spremeni
oziroma dopolni.
Ob internih cestah se, zaradi nove ureditve, del zgra-
jene trase javne razsvetljave prestavi ob prestavljeno cesto
E.
Plinovodno omreje
Del obstojeega odseka plinovodnega omreja R 74
PE 63 se odstrani.
Na obmoju je doloeno oskrbovanje objektov z ze-
meljskim plinom oziroma prikljuitev objektov na plinovodno
omreje, in sicer preko individualnih prikljukov.
Za ogrevanje objektov je dovoljena tudi uporaba obnov-
ljivih virov energije, ki ne povzroajo onesnaevanje okolja
preko dovoljenih emisijskih vrednosti.
Omreje zvez
Izvedejo se nartovane trase omreij telekomunikacij-
skega in kabelskega distribucijskega sistema in prikljuitev
objektov nanj.
V obmoju ureditve kriia oziroma cestnega priklju- objektov, na vedno dostopnem mestu.
nega kraka se izvede zaita obstojeih vodov TK in KDS
omreja, po potrebi pa njihova prestavitev in rezervna kabel-
ska kanalizacija.
Za potrebe izdelave projekta TK in KDS omreja se iz-
hodine podatke in projektno nalogo pridobi pri upravljavcih
obeh omreij.
Vsa dela v zvezi z zaito in prestavitvami TK kablov se
izvedejo po predhodnih pogojih upravljavca.
Pri projektiranju KDS omreja je potrebno upotevati,
da se kabelski sistem spreminja v multimedijski prenosni
sistem. Objekti se nartujejo z zvezdiem, ki se navee na
obstojee KTV omreje.
Kanalizacijsko omreje
Odvajanje komunalne odpadne vode
Izvede se prestavitev kanalizacije za odvajanje komu-
nalne odpadne vode in prikljuitve objektov na omreje. Del
obstojee trase 30 se zaradi prestavitve ukine.
Kanalizacija mora biti zgrajena v vodotesni izvedbi.
Do izgradnje istilne naprave je potrebno pred iztokom v
kanalizacijski kolektor komunalne odpadne vode preistiti v
nepropustnih greznicah.
Odvajanje padavinske vode
Izvede se prestavitev obstojee trase kanalizacije za od-
vajanje padavinske vode ter prikljuitve objektov na omreje.
Del obstojee trase se zaradi prestavitve ukine.
Kanalizacija mora biti zgrajena v vodotesni izvedbi.
Padavinska voda s streh se preko peskolovov vodi direktno
v kanalizacijo, potencialno onesnaena padavinska voda
s parkiri pa se predhodno preisti preko lovilcev olj. Od-
vodnjavanje voda iz vozi, kolesarske steze in plonika za
Uradni list Republike Slovenije
pece se izvede preko drenanih cevi v obstojeo in pred-
videno padavinsko kanalizacijo.
Odpadki
Komunalni odpadki
Komunalni odpadki se zbirajo v tipskih posodah na
urejenih povrinah.
Uporabniki so dolni vse loene zbrane frakcije odpad-
kov oddati na najbliji ekolokI otok ali zbiralnico.
Posebni odpadki iz dejavnosti
Zbiranje in ravnanje z odpadki iz dejavnosti se izvaja v
skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, t.
84/98, 45/00, 20/01, 13/03, 41/04).
Gradbeni odpadki
Pri izdelavi projektne dokumentacije, gradnji, rekon-
strukciji, adaptaciji, obnovi ali odstranitvi objekta, se upoteva
Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih
delih (Uradni list RS, t. 3/03, 41/04, 50/04, 62/04 popr.),
ki doloa obvezna ravnanja z odpadki, ki nastajajo pri grad-
benih delih.
Vodovodno omreje
Doloena je poruitev in prestavitev dela trase obsto-
jeega sekundarnega vodovoda PE 125, ki se ga izvede iz
DLT DN125.
Obstojei hidrant se prestavi izven vozia doloene
trase interne ceste E, izvede kot nadzemni in locira ob
novem jaku (odcep za adovinek).
Postavitev dodatnega podzemnega hidranta se iz-
vede na sekundarnem vodovodnem omreju na parceli
lokacije 1.
Porui in prestavi se del trase vodovoda na zaetku od-
cepa proti naselju adovinek (PE 110), in sicer izven vozia
doloene trase interne ceste E. Odcep se izvede v novem
vodovodnem jaku.
Vodomerni jaki nartovanih objektov se izvedejo izven
Investitor mora s strani upravljavca pridobiti pogoje
za prikljuitev, tehnine parametre za projektiranje in iz-
vedbo prikljukov ter soglasje za prikljuitev na vodovodno
omreje.
Javne in skupne povrine
Javne povrine v obmoju ureditvenega obmoja pred-
stavljajo:
glavna cesta G1-5 na delu odseka 0336 Krko Dr-
novo v obmoju ureditve tirikrakega kriia na lokaciji
obstojeega cestnega prikljuka PC TA-BU in v obmoju
predvidene rekonstrukcije glavne ceste zaradi dograditve
pasu za leve zavijalce. Znotraj te povrine je na zahodni
strani glavne ceste predviden rezervat za kasnejo ureditev
plonika in kolesarske steze.
interni povezovalni cesti D in E (s ploniki, ob-
cestnim pasom in javnim parkiriem ob cesti E)
zeleni pas za predvideni drevored ob glavni cesti
G1-5
zeleni pas rezervat za komunalno prometni koridor
ob glavni cesti G1-5.
5. len
(nart gradbenih parcel)
Parcelacija se izvede na podlagi narta parcelacije, ki
je prikazana v kartografski prilogi
Nart ureditvenega obmoja z nartom parcelacije.
Znotraj posamezne gradbene parcele je mona prilago-
ditev teh povrin glede na potrebe posameznega nartova-
nega objekta in sicer tako, da se ne zmanjuje predvidenih
zelenih povrin.
Uradni list Republike Slovenije
Gradbene parcele nartovanih objektov je mono zdru-
evati. Mona je tudi delitev gradbenih parcel pod pogojem,
da je do vsake gradbene parcele omogoen dovoz z javne
povrine in omogoeno nemoteno funkcioniranje objekta
(zagotovitev parkirnih mest, ustreznih manipulativnih povr-
in...).
6. len
(etapnost)
Ob urejanju osrednjega obmoja obrtne cone ob glavni
cesti se zgradi omreje prometne, komunalne in energetske
infrastrukture, ki je potrebna za funkcioniranje celotnega ob-
moja, ki je predmet sprememb in dopolnitev zazidalnega
narta, skladno z doloili sporazuma t. 420-08-21/2005
O509, z dne 2. 3. 2005.
Prav tako je potrebno izvesti semaforizacijo obstojee-
ga kriia na lokaciji Ul. MDB CK (pri Pacicu). 2005 sprejel
Navedene ureditve iz predhodnih odstavkov morajo
biti v celoti izvedene pred izdajo uporabnega dovoljenja za
objekt na lokaciji 1.
7. len
(cevovod)
rta se zadnji odstavek 5. lena in 20. len odloka o
zazidalnem nartu obrtne cone Leskovec (Uradni list RS,
t. 22/88), ki se nanaata na prestavitve obstojeega cevo-
voda.
8. len
(tolerance)
V 33. lenu se za zadnjim odstavkom doda besedilo,
ki glasi:
Pri oblikovanju nartovanega poslovno trgovskega
objekta severno od Pacica je mono objekt zasnovati tudi
izven doloene maksimalne meje zazidljivosti, v smeri proti
glavni cesti, ob pogoju, da se ohranja e doloen minimalni
odmik (maksimalne meje zazidljivosti 6 m od meje gradbe-
ne parcele) od vozia glavne in lokalne ceste.
Na obmoju obrtne cone je dopustna izvedba frad.
Pri projektiranju komunalne, energetske in ostale infra-
strukture so dopustna odstopanja pod pogojem, da ne vpliva-
jo na ostale ureditve, nartovane v prostorskem aktu..
IV. PREHODNE IN KONNE DOLOBE
9. len
Z dnem uveljavitve tega odloka na delu obmoja, pri-
kazanega v kartografskem delu Prikaz obmoja sprememb
na delu ZN IC adovinek (na delih zemlji parc. t. 1067/4,
1067/118, 1067/51, 1067/110 in 1057/12 vse k.o. Leskovec),
preneha veljati ZN IC adovinek (SDL, t. 12/85, Uradni list
RS, t. 4/97, 73/00).
Monost prikljuevanja obrtne cone na cesto G1-5,
preko zelenice (rezervata nasproti kriia za adovinek)
bo, na osnovi pridobljenih in potrjenih strokovnih podlag, v
soglasju z upravljavcem ceste, predmet drugega prostorsko
izvedbenega akta.
10. len
Ta odlok zane veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
t. 350-05-8/2005 O502
Krko, dne 22. septembra 2005
upan
Obine Krko
Franc Bogovi l.r.
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9353
3914. Odlok o spremembi mej naselij Kostanjevica
na Krki, Globoice pri Kostanjevici, Gri,
Orehovec, Malence, Sajevce in Slinovce
Na podlagi 29. lena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, t. 72/93; 6/94 odl. US RS, 45/94 odl.
US RS, 57/94, 14/95, 20/95 odl. US RS, 63/95 obvez-
na razlaga, 9/96 odl. US RS, 44/96 odl. US RS, 26/97,
70/97, 10/98, 68/98 odl. US RS, 74/98, 59/99 odl. US RS,
70/00, 51/02, 108/03 odl. US RS in 72/05), 8., 9., 10., 11. in
12. lena Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in
stavb (Uradni list SRS, t. 5/80, 42/86 in 8/90), 17., 26., 27.
in 39. lena pravilnika o doloanju imen naselij in ulic ter o
oznaevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, t. 11/80
in Uradni list RS, t. 58/92) ter 16. in 79. lena Statuta Ob-
ine Krko (Uradni list RS, t. 98/00 preieno besedilo
in 5/03) je Obinski svet Obine Krko na 32. seji dne 22. 9.
ODLOK
o spremembi mej naselij Kostanjevica na Krki,
Globoice pri Kostanjevici, Gri, Orehovec,
Malence, Sajevce in Slinovce
1. len
Obmoje naselja Kostanjevica na Krki se spremeni
tako, da se naselju prikljuijo deli naselij Globoice pri Kosta-
njevici, Gri, Orehovec, Malence, Sajevce in Slinovce.
2. len
Naselju Kostanjevica na Krki se prikljuijo naslednje
parcele:
a) iz naselja Globoice pri Kostanjevici parcele tevilka
86, 88, 89, 91, 92, 93, 94/1, 94/2, 95, 96, 97, 98/1, 98/2, 99,
100, 101/1, 101/2, 102/1, 102/2, 103, 104/1, 104/2, 104/3,
104/4, 104/5, 105, 106, 108/1, 108/2, 109, 110, 111/1, 114/2
in del 1752/2, vse k.o. 1331 Kostanjevica;
b) iz naselja Gri parcele tevilka 654/15, 655/1, 655/4,
655/5, 655/6, 655/7, 655/8, 655/11, 655/12, 655/13, 655/14,
657/1, 657/2, 657/3, 688, 689, del 2708/1 in del 2698/1, vse
k.o. 1336 Orehovec;
c) iz naselja Orehovec parceli tevilka 649/38 in 649/39,
obe k.o. 1336 Orehovec;
d) iz naselja Malence parcele tevilka 802/4, 802/5,
802/7, 802/20, 911/584 in 911/614, vse k.o. 1331 Kostanje-
vica;
e) iz naselja Sajevce parcele tevilka 785/1, 785/2,
785/3, 785/4, 785/6, 785/7, 785/8, 785/9, 785/17, 785/18,
785/19, 785/20, 785/21, 785/22, 785/23, 785/24, 785/38,
789/2, 802/2, 802/15, 802/16, 802/17, 911/328, 911/329,
911/358, 911/359, 911/360, 911/361, 911/362, 911/363,
911/364, 911/366, 911/391, 911/392, 911/393, 911/433,
911/434, 911/435, 911/436, 911/437, 911/438, 911/439,
911/440, 911/441, 911/442, 911/452, 911/453, 911/454,
911/455, 911/456, 911/495, 911/529, 911/532, 911/572,
911/573, 1739/1, del 785/5, del 789/1, del 1735 in del 1740/1,
vse k.o. 1331 Kostanjevica;
f) iz naselja Slinovce parcele tevilka 471/3, 472, 478/2,
479/2, del 1735 in del 1745/1, vse k.o. 1331 Kostanjevica.
3. len
Spremembe obmoij naselij evidentira Geodetska upra-
va Republike Slovenije.
Meje obmoij naselij potekajo po parcelnih mejah in
so prikazane v osnovnem kartografskem prikazu registra
prostorskih enot.
Kartografski prikaz registra prostorskih enot z razvidnim
novim stanjem, vodi Geodetska uprava Republike Slovenije,
Obmona geodetska uprava Sevnica in je sestavni del od-
loka.
Stran 9354 / t. 91 / 14. 10. 2005
4. len
Ta odlok zane veljati naslednji dan po objavi v Urad-
nem listu Republike Slovenije.
t. 209-1/1999-O505
Krko, dne 22. septembra 2005
upan
Obine Krko
Franc Bogovi l.r.
3915. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o
ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center
Krko
Na podlagi 3. lena Zakona o zavodih (Uradni list RS,
t. 12/91, 8/96 in 36/00 ZPDZC), 29. lena Zakona o lokalni
samoupravi (Uradni list RS, t. 72/93; 6/94 odl. US RS,
45/94 odl. US RS, 57/94, 14/95, 20/95 odl. US RS, 63/95
obvezna razlaga, 9/96 odl. US RS, 44/96 odl. US RS,
26/97, 70/97, 10/98, 68/98 odl. US RS, 74/98, 59/99 odl.
US RS, 70/00, 51/02, 108/03 odl. US RS in 72/05) ter 16.
in 79. lena Statuta Obine Krko (Uradni list RS, t. 98/00
preieno besedilo in 5/03) je Obinski svet Obine Krko,
na 32. seji dne 22. 9. 2005 sprejel
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o ustanovitvi
javnega zavoda Mladinski center Krko
1. len
Drugi odstavek 5. lena odloka o ustanovitvi javnega
zavoda Mladinski center Krko (Uradni list RS, t. 96/00 in
91/01) se spremeni tako, da glasi:
Dejavnosti iz prvega odstavka tega lena so po Uredbi
o uvedbi in uporabi standardne klasikacije dejavnosti (Urad-
ni list RS, t. 2/02) uvrene v naslednje skupine:
22.110 Izdajanje knjig
22.120 Izdajanje asopisov
22.130 Izdajanje revij in periodike
22.140 Izdajanje posnetih nosilcev zvonega zapisa
22.150 Drugo zalonitvo
22.310 Razmnoevanje zvonih zapisov
22.320 Razmnoevanje video zapisov
22.330 Razmnoevanje raunalnikih zapisov
52.47 Trgovina na drobno s knjigami, asopisi, revi-
jami, papirjem, pisalnimi potrebinami
52.610 Trgovina na drobno po poti
52.620 Trgovina na drobno na trnicah in stojnicah
52.630 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln
55.210 Dejavnost planinskih domov in mladinskih pre-
noi
55.234 Dejavnost dijakih, tudentskih domov, inter-
natov
55.400 Toenje pija
60.230 Drug kopenski potniki promet
63.300 Dejavnost potovalnih agencij in organizatorjev
potovanj; s turizmom povezane dejavnosti
70.200 Dajanje lastnih nepreminin v najem
70.320 Upravljanje z nepremininami za plailo ali po
pogodbi
71.330 Dajanje pisarnike in raunalnike opreme v
najem
71.340 Dajanje drugih strojev in opreme v najem
71.401 Izposojanje portne opreme
Uradni list Republike Slovenije
71.402 Dejavnost videotek
71.403 Izposojanje drugih izdelkov iroke porabe
72.100 Svetovanje o raunalnikih napravah
72.210 Razvoj in zaloba programskih paketov
72.220 Oskrba z raunalnikimi programi in sveto-
vanje
72.300 Obdelava podatkov
72.400 Omrene podatkovne storitve
72.600 Druge raunalnike dejavnosti
74.130 Raziskovanje trga in javnega mnenja
74.400 Oglaevanje
74.852 Fotokopiranje in drugo razmnoevanje
74.871 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov
80.422 Drugo izobraevanje, izpopolnjevanje in uspo-
sabljanje, d. n.
85.32 Socialno varstvo brez nastanitve
85.329 Druge socialne dejavnosti
92.110 Snemanje lmov in video lmov
92.130 Kinematografska dejavnost
92.200 Radijska in televizijska dejavnost
92.310 Umetniko ustvarjanje in poustvarjanje
92.320 Obratovanje objektov za kulturne prireditve
92.340 Druge razvedrilne dejavnosti
92.610 Obratovanje portnih objektov
92.623 Druge portne dejavnosti
92.720 Druge dejavnosti za sprostitev, d. n.
Mladinski center lahko dejavnost raziri ali spremeni s
soglasjem ustanovitelja..
2. len
Ta odlok zane veljati osmi dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
t. 028-2/2000 O703
Krko, dne 22. septembra 2005
upan
Obine Krko
Franc Bogovi l.r.
3916. Sklep o ukinitvi javnega dobra na nepreminini
parc. t. 3327/2, k.o. Ravne in o zamenjavi
predmetne nepreminine za nepreminino
parc. t. 43/2, k.o. Ravne
Na podlagi 29. in 51. lena zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, t. 72/93; 6/94 odl. US RS, 45/94 odl. US
RS, 57/94, 14/95, 20/95 odl. US RS, 63/95 obvezna raz-
laga, 9/96 odl. US RS, 44/96 odl. US RS, 26/97, 70/97,
10/98, 68/98 odl. US RS, 74/98, 59/99 odl. US RS, 70/00,
51/02, 108/03 odl. US RS in 72/05) in 16. lena Statuta Ob-
ine Krko (Uradni list RS, t. 98/00 preieno besedilo
in 5/03) je Obinski svet Obine Krko na 32. seji dne 22. 9.
2005 sprejel
SKLEP
o ukinitvi javnega dobra na nepreminini parc.
t. 3327/2, k.o. Ravne in o zamenjavi predmetne
nepreminine za nepreminino parc. t. 43/2,
k.o. Ravne
I.
Ukine se javno dobro na parc. t. 3327/2 pot v izmeri
2,31 m2, ki je vpisana v seznam javnega dobra t. XX. k.o.
Ravne, ker v naravi ne slui kot javno dobro.
Uradni list Republike Slovenije t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9355

II. 3917. Sklep o ukinitvi javnega dobra na nepreminini

Lastninska pravica na parc. t. 3327/2 pot v izmeri
2,31 m2 se po ukinitvi javnega dobra vpie v korist Obine
Krko.
III.
Po vpisu lastninske pravice v korist Obine Krko na
parc. t. 3327/2 pot v izmeri 2,31 m2, se sklene menjalna
pogodba za nepreminino parc. t. 43/2 njiva v izmeri
4,62 m2, ki je vpisana v zemljikoknjini vloek t. 2167, k.o.
Ravne in je v lasti Leke Magdalene, Smeice 1, Krko.
parc. t. 1217/38, k.o. Smednik
Na podlagi 29. in 51. lena zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, t. 72/93; 6/94 odl. US RS, 45/94 odl. US
RS, 57/94, 14/95, 20/95 odl. US RS, 63/95 obvezna razlaga,
9/96 odl. US RS, 44/96 odl. US RS, 26/97, 70/97, 10/98,
68/98 odl. US RS, 74/98, 59/99 odl. US RS, 70/00, 51/02,
108/03 odl. US RS in 72/05) in 16. lena Statuta Obine Krko
(Uradni list RS, t. 98/00 preieno besedilo in 5/03) je Ob-
inski svet Obine Krko na 32. seji dne 22. 9. 2005 sprejel

IV. SKLEP
Cena nepreminin je doloena na osnovi cenitve sodne- o ukinitvi javnega dobra na nepreminini parc.
ga izvedenca in cenilca in za nepreminino parc. t. 3327/2, t. 1217/38, k.o. Smednik
k.o. Ravne znaa 125.363,70 SIT in za nepreminino parc.
I.
t. 43/2, k.o. Ravne 250.727,40 SIT. Razlika v vrednosti
zemlji se izplaa v denarju. Ukine se javno dobro na parc. t. 1217/38 pot v izmeri
8,05 m2, ki je vpisana v seznam javnega dobra t. S. XIII, k.o.
Smednik, ker v naravi ne slui kot javno dobro.
V.
Zamenjava nepreminin se bo izvedla po postopku in II.
na nain, ki ga doloajo predpisi. Lastninska pravica na parc. t. 1217/38 pot v izmeri
8,05 m2 se po ukinitvi javnega dobra vpie v korist Obine
VI. Krko.
Ta sklep zane veljati z dnem objave v Uradnem listu III.
Republike Slovenije in se vpie v zemljiko knjigo pri Okraj- Ta sklep zane veljati z dnem objave v Uradnem listu
nem sodiu v Krkem. Republike Slovenije in se vpie v zemljiko knjigo pri Okraj-
nem sodiu v Krkem.
t. 464-29/2003-O506
t. 464-252/2004-O506
Krko, dne 22. septembra 2005
Krko, dne 22. septembra 2005
upan upan
Obine Krko Obine Krko
Franc Bogovi l.r. Franc Bogovi l.r.

3918. Sklep o ustanovitvi javnega dobra na

nepremininah last Rudnika Senovo v
zapiranju / III.

Na podlagi 29. in 51. lena Zakona o lokalni samoupravi

(Uradni list RS, t. 72/93; 6/94 odl. US RS, 45/94 odl. US
RS, 57/94, 14/95, 20/95 odl. US RS, 63/95 obvezna razlaga,
9/96 odl. US RS, 44/96 odl. US RS, 26/97, 70/97, 10/98,
68/98 odl. US RS, 74/98, 59/99 odl. US RS, 70/00, 51/02,
108/03 odl. US RS in 72/05) in 16. lena Statuta Obine Krko
(Uradni list RS, t. 98/00 preieno besedilo in 5/03) je Ob-
inski svet Obine Krko na 32. seji dne 22. 9. 2005 sprejel

SKLEP
o ustanovitvi javnega dobra na nepremininah
last Rudnika Senovo v zapiranju / III.
I.
Ustanovi se javno dobro na nepremininah, ki so v lasti
Rudnika Senovo v zapiranju d.o.o., Titova 106, Senovo, in
sicer po naslednjem seznamu:
k.o. Brestanica
Zap. t. Parc. t. Vrsta rabe Povrina m2 ZKV Prenos/ni prenosa Opomba

01 470/6 panik 241 5B prenos pri GD Brestanica

k.o. Dovko
Zap. t. Parc. t. Vrsta rabe Povrina m2 ZKV Prenos Opomba

01 439/9 travnik 164 106D prenos Peninik po parce-

laciji 439/9
02 439/20 travnik 29 106D prenos --
03 439/21 travnik 141 106D prenos --
Stran 9356 / t. 91 / 14. 10. 2005 Uradni list Republike Slovenije

k.o. Senovo
Zap. t. Parc. t. Vrsta rabe Povrina m2 ZKV Prenos Opomba

01 216 njiva 963 17S prenos pri Lisci

02 220/4 njiva 976 17S prenos --
03 220/5 panik 1184 17S prenos --
04 734/20 panik 412 17S prenos Boinik

II.
Nepreminine so v funkciji javnega dobra. ovrednoti z manjim tevilom tok, sorazmerno s tevilom
vadeih..
III. V 6. lenu, toka 2.1 (Planinstvo) se prvi vrstici prvega
Po vzpostavitvi javnega dobra na predmetnih nepre- odstavka za besedo visokogorje doda:
mininah, se nepreminine z ustrezno listino in v skladu s v organizaciji drutev, ki so vlanjena v Planinsko
predpisi brezplano prenesejo v last Obine Krko. zvezo Slovenije..
V 6. lenu, toka 3 se besedilu drugega odstavka
IV. doda:
Ta sklep zane veljati z dnem objave v Uradnem listu V primeru, ko je tevilo vadeih v skupini manje kot
Republike Slovenije. to zahteva ta odstavek, se delo strokovnega kadra lahko
ovrednoti z manjim tevilom tok, sorazmerno s tevilom
t. 464-57/2001-O507 vadeih..
Krko, dne 22. septembra 2005 2. len
V 7. lenu, toka 4 se drugi odstavek rta in nadomesti
upan
z novim:
Obine Krko
Iz proraunskih sredstev se sonancirajo stroki na-
Franc Bogovi l.r.
bave pokalov, diplom in priznanj za prva tri mesta..

3919. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
pravilnika za vrednotenje in izbor programov
porta v Obini Krko
Na podlagi 9. lena Zakona o portu (Uradni list RS,
t. 22/98), nacionalnega programa porta v Republiki Slo-
veniji (Uradni list RS, t. 24/00), 29. lena Zakona o lokalni
samoupravi (Uradni list RS, t. 72/93; 6/94 odl. US RS,
45/94 odl. US RS, 57/94, 14/95, 20/95 odl. US RS, 63/95
obvezna razlaga, 9/96 odl. US RS, 44/96 odl. US RS,
26/97, 70/97, 10/98, 68/98 odl. US RS, 74/98, 59/99 odl.
US RS, 70/00, 51/02, 108/03 odl. US RS in 72/05) ter 16.
in 79. lena Statuta Obine Krko (Uradni list RS, t. 98/00
preieno besedilo in 5/03) je Obinski svet Obine Krko
na 32. seji dne 22. 9. 2005 sprejel
PRAVILNIK
o spremembah in dopolnitvah pravilnika za
vrednotenje in izbor programov porta v
Obini Krko
1. len
V Pravilniku za vrednotenje in izbor programov porta
v Obini Krko (Uradni list RS, t. 90/02 in 92/03) se 6. len,
toka 1.2 (Interesna portna vzgoja oloobveznih otrok) spre-
meni in dopolni:
V zadnji alinei se za besedo ranga, pika zamenja
z vejico in doda:
..., razen ko se vadbena skupina tekmovanja ni mogla
udeleiti zaradi objektivnih, uradno dokazanih razlogov (bole-
zen ali nesrea vejega tevila lanov vadbene skupine)..
V isti toki se doda nov odstavek, ki se glasi:
Sonancirajo se programi katerih izvajanje poteka iz-
ven asa rednega olskega pouka, pred 8. in po 13. uri in
izven ole v naravi..
V 6. lenu, toka 1.5 (portna vzgoja mladine usmer-
jene v kakovostni in vrhunski port) se v tretjem odstavku
doda besedilo:
V primeru, ko je tevilo vadeih v skupini manje kot
to zahteva ta odstavek, se delo strokovnega kadra (lahko)
3. len
V 15. lenu, prvem odstavku se doda nova, esta ali-
nea:
Prireditelj nancira izvedbo obinskih olskih tekmo-
vanj izvedenih na obmoju Obine Krko. To ne velja za
tekmovanja v alpskem smuanju..
V 15. lenu, tretjem odstavku se doda nova, tretja ali-
nea:
Na podrona ali dravna tekmovanja se ekipe ali po-
samezniki uvrstijo na podlagi izidov doseenih na obinskih
tekmovanjih..
4. len
Ta pravilnik zane veljati z dnem objave v Uradnem listu
Republike Slovenije.
t. 65-2/2005-O706
Krko, dne 22. septembra 2005
upan
obine Krko
Franc Bogovi l.r.
3920. Pravilnik o spremembi pravilnika o nainu
oddajanja telovadnic osnovnih ol v uporabo
za namene porta
Na podlagi 29. lena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, t. 72/93; 6/94 odl. US RS, 45/94 odl. US
RS, 57/94, 14/95, 20/95 odl. US RS, 63/95 obvezna raz-
laga, 9/96 odl. US RS, 44/96 odl. US RS, 26/97, 70/97,
10/98, 68/98 odl. US RS, 74/98, 59/99 odl. US RS, 70/00,
51/02, 108/03 odl. US RS in 72/05) ter 16. in 79. lena
Statuta Obine Krko (Uradni list RS, t. 98/00 preieno
besedilo in 5/03) je Obinski svet Obine Krko na 32. seji
dne 22. 9. 2005 sprejel
PRAVILNIK
o spremembi pravilnika o nainu oddajanja
telovadnic osnovnih ol v uporabo za namene
porta
Uradni list Republike Slovenije
1. len
V Pravilniku o nainu oddajanja telovadnic osnovnih ol
v uporabo za namene porta (Uradni list RS, t. 88/99) se
4. len spremeni in glasi:
4. len
Za programe portnih drutev iz 3. lena tega pravilni-
ka, bo Obina Krko s olami in izvajalci programov porta iz
3. lena tega pravilnika sklenila pogodbo in zanje plaevala
uporabnino..
2. len
Ta pravilnik zane veljati osmi dan po objavi v Uradnem
listu RS, uporabljati pa se zane s 1. 1. 2006.
t. 65-5/2005-O706
Krko, dne 22. septembra 2005
upan
Obine Krko
Franc Bogovi l.r.
3921. Navodilo za predstavnike ustanovitelja v
organih upravljanja javnih zavodov, katerih
ustanoviteljica je Obina Krko
Na podlagi 29. lena zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, t. 72/93; 6/94 odl. US RS, 45/94 odl. US
RS, 57/94, 14/95, 20/95 odl. US RS, 63/95 obvezna raz-
laga, 9/96 odl. US RS, 44/96 odl. US RS, 26/97, 70/97,
10/98, 68/98 odl. US RS, 74/98, 59/99 odl. US RS, 70/00,
51/02, 108/03 odl. US RS in 72/05) ter 16. in 79. lena
Statuta Obine Krko (Uradni list RS, t. 98/00 preieno
besedilo in 5/03) je Obinski svet Obine Krko na 32. seji
dne 22. 9. 2005 sprejel
NAVODILO
za predstavnike ustanovitelja v organih
upravljanja javnih zavodov, katerih
ustanoviteljica je Obina Krko
1. len
S tem navodilom se doloa sodelovanje med predstav-
niki Obine Krko (v nadaljevanju: predstavnik ustanovitelja)
v organih upravljanja javnih zavodov, katerih ustanoviteljica
je Obina Krko na eni in obinskim svetom ter obinsko
upravo na drugi strani.
2. len
Kontaktna oseba za sodelovanje s predstavnikom za
posamezen organ upravljanja oziroma za posamezne vrste
javnih zavodov je vodja oddelka, v katerega podroje dela
spada posamezen javni zavod.
Kontaktna oseba se za e imenovane predstavnike
ustanovitelja doloi po izdaji tega navodila, sicer pa ob izdaji
sklepa o imenovanju predstavnika ustanovitelja.
Obinska uprava predstavnika pisno obvesti o tem,
katera kontaktna oseba mu je doloena in kdo jo nadomea
v primeru odsotnosti.
Kontaktna oseba poroa upanu.
3. len
Predstavnik ustanovitelja je dolan pred obravnavo na
seji organa upravljanja pridobiti mnenje ustanovitelja od kon-
taktne osebe v primeru predvidene obravnave:
statuta, akta o notranji organizaciji in sistemizaciji in
drugih aktov javnega zavoda,
programa dela in nannega narta (zakljunega ra-
una),
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9357
imenovanja ali razreitve direktorja javnega zavoda,
razen v primeru, ko na imenovanje da soglasje obinski
svet,
sklenitve individualne pogodbe o zaposlitvi z direktor-
jem javnega zavoda,
imenovanja ali odpoklica predsednika organa uprav-
ljanja,
v drugih primerih, pomembnih za nanno ali strokov-
no poslovanje zavoda.
4. len
Predstavnik ustanovitelja pridobi mnenje ustanovitelja
na podlagi pisnih gradiv, izjemoma (v nujnih primerih) pa
preko telefona.
5. len
Predstavnik ustanovitelja je dolan ustanovitelju oziro-
ma kontaktni osebi poroati o odloitvah glede vpraanj iz
3. lena tega navodila.
6. len
Ustanovitelj zagotovi mnenje, ki je predmet tega na-
vodila, vsaj en dan pred sejo.
V primeru, da predstavnik ustanovitelja ne dobi od-
govora ustanovitelja do seje upravnega organa, se teje, da
ustanovitelj k predlogu ali h gradivu nima pripomb oziroma
posebnega stalia, ki naj bi ga predstavnik ustanovitelja na
seji zastopal.
7. len
Gradiva, ki jih javni zavodi poiljajo predstavnikom usta-
novitelja, poiljajo javni zavodi tudi kontaktni osebi.
8. len
Kontaktna oseba obvea predstavnika ustanovitelja o
zadevah, pomembnih za delo zavoda (npr. sprejetem planu
investicij, ki se nanaajo na zavod, o novih programih in
usmeritvah na podroju dela zavoda itd.).
9. len
Predstavnik ustanovitelja mora o svojem delu in odlo-
anju v organu opravljanja seznaniti 1x letno obinski svet, s
pisnim poroilom, do 28. 2. za preteklo leto.
Pobudo za izdelavo poroila iz prvega odstavka tega
lena poda kontaktna oseba, ki po potrebi predstavniku usta-
novitelja zagotovi tudi administrativno pomo.
Pisno poroilo mora vsebovati bistvene odloitve pri
uveljavljanju interesov ustanovitelja.
e je v istem organu upravljanja ve predstavnikov
ustanovitelja, poroajo obinskem svetu s skupnim pisnim
poroilom.
10. len
Kontaktna oseba hkrati s pisnim poroilom iz prvega
odstavka 8. lena tega navodila poroa o sodelovanju s pred-
stavnikom ustanovitelja.
11. len
V primeru, da predstavnik ustanovitelja ne upoteva
tega navodila, lahko upan predlaga ustanovitelju njegovo
razreitev.
12. len
To navodilo se smiselno uporablja tudi za predstavnike
ustanovitelja, ki so zaposleni v obinski upravi.
13. len
To navodilo se smiselno uporablja tudi za predstavnike
Obine Krko v upravnih organih gospodarskih drub in za-
vodov, kjer ima obina svojega predstavnika.
Stran 9358 / t. 91 / 14. 10. 2005
14. len
S tem navodilom obinska uprava seznani vse pred-
stavnike ustanovitelja ter javne zavode, zavode in gospodar-
ske drube, v katerih ima Obina Krko svoje predstavnike, v
roku 15. dni od njegovega sprejema na obinskem svetu.
15. len
To navodilo zane veljati petnajsti dan po objavi v Urad-
nem listu Republike Slovenije.
t. 022-01-1/2005-O301
Krko, dne 22. septembra 2005
upan
Obine Krko
Franc Bogovi l.r.
3922. Program priprave sprememb in dopolnitev
odloka o zazidalnem nartu dela mesta Krko
Na podlagi 27. lena Zakona o urejanju prostora (Urad-
ni list RS, t. 110/02, 8/03 popr. in 58/03 ZZK-1, v nada-
ljevanju: ZUreP-1) in 29. lena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, t. 72/93, 6/94 odl. US RS, 45/94, 57/94,
14/95 in 20/95 odl. US RS, 63/95 obvezna razlaga,
73/95 odl. US RS, 9/96 odl. US RS, 39/96 odl. US
RS, 44/96 odl. US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 odl.
US RS, 74/98, 12/99 skl. US RS, 36/99, 59/99 odl. US
RS, 70/00, 94/00, 100/00 skl. US RS, 28/01 odl. US RS,
87/01, 16/02 skl. US RS, 51/02, 108/03, 77/04 odl. US
RS) ter 35. lena Statuta Obine Krko (Uradni list RS, t.
98/00 preieno besedilo in 5/03) je upan Obine Krko
dne 28. 9. 2005 sprejel
PROGRAM PRIPRAVE
sprememb in dopolnitev odloka o zazidalnem
nartu dela mesta Krko
1. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo
sprememb in dopolnitev odloka o zazidalnem nartu dela
mesta Krko
V letu 1970 je bil sprejet Odlok o zazidalnem nartu dela
mesta Krko (SDL, t. 20/70), katerega spremembe so bile
sprejete v letu 1977 (SDL, t. 31/77). Obmoje zazidalnega
narta dela mesta Krko, (v nadaljevanju besedila: ZN) je
razdeljeno na kareje in namenjeno stanovanjski gradnji z
monostjo ureditve mirne, spremljajoe dejavnosti.
Pobudnika za spremembo in dopolnitev ZN sta ELEC-
TA d.o.o., Mestni trg 8, Ljubljana, in PROLAK d.o.o., Cesta
4. julija 81, Krko.
Pobudi za spremembo in dopolnitev ZN sta podani
z namenom izgradnje stanovanjsko-poslovnih objektov, za
znana investitorja. Zaradi nerealiziranih ureditev, nartovanih
v veljavnem ZN, ter za uresniitev investicijskih namer inve-
stitorjev, se na delu obmoja ZN, ki je predmet sprememb in
dopolnitev, nartuje nova ureditev prostora. V prostorskem
planu obine je obmoje namenjeno stanovanjski gradnji, s
spremljajoimi dejavnostmi.
Pravna podlaga za izdelavo sprememb in dopolnitev
zazidalnega narta je Zakon o urejanju prostora (Uradni list
RS, t. 110/02, 8/03 popr. in 58/03-ZZK-1).
2. Predmet in programska izhodia sprememb in do-
polnitev ZN
Predmet sprememb in dopolnitev ZN je nartovanje
stanovanjsko-poslovnega kompleksa, na obmoju med Can-
karjevo in Rozmanovo ul. ter Cesto 4. julija in Sovretovo ulico
(obmoje dveh karejev v ZN) ter doloitev urbanistinih, ob-
likovalskih, gradbeno-tehninih in drugih pogojev za gradnjo
objektov in drugih ureditev.
Uradni list Republike Slovenije
Programska izhodia so naslednja:
zapolnitev nepozidanega prostora v srediu mesta
se zasnuje tako, da predstavlja prehod iz visoke blokovne
zazidave na zahodni strani kompleksa proti individualni sta-
novanjski pozidavi na vzhodnem delu obmoja;
umestitev objektov znanih investitorjev v prostor;
maksimalno mono ohranjanje obstojee individualne
stanovanjske strukture oziroma nartovanje ureditev tako, da
se izbolja prometna urejenost obmoja (prehodnost mestnih
ulic in prikljuki na prometnice vijega reda);
na jugozahodnem delu obmoja se predvidi ruitev
stanovanjskega objekta;
spremembe zazidalnega narta morajo predvideti
monost etapne izvedbe.
Za nartovane ureditve je bila izdelana idejna zasnova
z variantnimi reitvami. Izbrana varianta bo podlaga za iz-
delavo sprememb in dopolnitev ZN.
Dne 29. 7. 2005 je Obina Krko, Oddelek za urejanje
prostora in varstvo okolja, skladno z 28. lenom ZureP-1,
izvedla 1. prostorsko konferenco z namenom, da se prido-
bijo in uskladijo priporoila, usmeritve in legitimni interesi
lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih zdruenj ter
organizirane javnosti, glede priprave sprememb in dopolnitev
zazidalnega obmoja.
Priporoila in usmeritve je podala organizirana javnost
stanovalci Sovretove ulice. Nanaajo se na zasnovo pro-
metnega omreja ter ureditev zelenih povrin. Stanovalci
elijo, da se na delu nartovane Sovretove ulice ohrani ob-
stojee stanje (ulica se naj kona pri hini t. 31 in 52 kot
slepa ulica) se ne nartuje povezava z Rozmanovo ulico.
Za nartovanje prostih povrin, na obstojeem prostoru med
Cankarjevo, C. 4. julija ter Sovretovo ulico, pa predlagajo
ureditev parka zelenic z igrali za otroke.
3. Okvirno ureditveno obmoje
Spremembe in dopolnitve ZN so predvidene znotraj
meja ureditvenega obmoja dela mesta Krko ter obsegajo
zemljia parc. t. 770, 472/1, 152, 487/3, 487/17, 487/14,
487/13, 487/15, 487/16, 487/1, 487/18, 487/19, 487/11,
487/10, 486/1, 153, 486/7, 486/8, 486/9, 486/10, 485/7,
485/1, 485/8, 485/2, 485/9, 485/10, 580, 667, 484/10,
137, 823, 218/1, 484/3, 216, 484/1, 474/2, 474/3, 155/1,
474/1, 474/5, 476, 474/4, 474/12, 155/2, 473/2, 219, 473/3,
352, 824, 471/3, 156, 330, 577/2, 577/1, 471/4, 576,
471/5, 471/6, 351, 762/1, 831, vse k.o. Stara vas.
Velikost obmoja je ca. 3,2 ha.
4. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleenci
Pripravljavec sprememb in dopolnitev ZN je Obina
Krko.
Naronik sprememb in dopolnitev ZN je ELECTA, d.o.o.,
Mestni trg 8, Ljubljana.
Nartovalca prostorskih ureditev bo izbral naronik.
Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred prietkom iz-
delave izvedbenega prostorskega akta podati smernice za
njegovo pripravo, k dopolnjenemu predlogu pa mnenje, so:
Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Izposta-
va Novo mesto, Ljubljanska 47, 8000 Novo mesto,
RS, Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inpektorat
RS, Obmona enota Novo mesto, Koevarjeva ulica 1, 8000
Novo mesto,
RS, Ministrstvo za obrambo, Inpektorat RS za var-
stvo pred naravnimi in drugimi nesreami, Izpostava Krko,
Cesta krkih rtev 14, 8270 Krko,
Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaito in re-
evanje, Izpostava Krko, CK 14, 8270 Krko,
Zavod za varstvo narave, Obmona enota Ljubljana,
Kersnikova 3, p.p. 1503, 1001 Ljubljana,
Elektro Celje, PE Krko, Cesta 4. julija 32, 8270 Kr-
ko,
Telekom Slovenije d.d, PE Novo mesto, Novi trg 7a,
8000 Novo mesto,
Kostak d.d., Leskovka cesta 2a, 8270 Krko (voda,
kanalizacija, odpadki),
Uradni list Republike Slovenije
Adriaplin d.o.o. Ljubljana, Dunajska cesta 7, 1000
Ljubljana,
Ansat d.o.o., Dolenja vas 50c, 8270 Krko (KDS
omreje),
Obina Krko, Cesta krkih rtev 14, 8270 Krko
(lokalno cestno omreje).
Drugi udeleenci:
KS Krko, CK 23, 8270 Krko.
V postopku nartovanja prostorske ureditve morajo no-
silci urejanja prostora, v skladu z 29. lenom ZUreP-1, podati
smernice v roku 30 dni po prejemu gradiva ter v 30 dneh po
predloitvi dopolnjenega predloga z mnenjem ugotoviti upo-
tevanje danih smernic za pripravo predloga izvedbenega
prostorskega akta, sicer se teje, da se z njimi strinjajo.
e se v postopku priprave sprememb in dopolnitev ZN
ugotovi, da je potrebno pridobiti predhodne smernice ter
mnenja tudi drugih organov, ki niso navedeni, se le-te pridobi
v postopku.
5. Seznam potrebnih strokovnih podlag za nartovanje
predvidene prostorske ureditve
Pri pripravi predloga izvedbenega prostorskega akta je
treba upotevati, pridobiti ter izdelati:
prostorske sestavine dolgoronega plana Obine Kr-
ko za obdobje 19862000 (Uradni list SRS, t. 7/90, in
Uradni list RS, t. 38/90, 8/92, 23/92, 13/94, 69/95, 11/97,
59/97, 68/97, 62/98, 8/99, 10/99, 69/99, 97/01, 71/02, 90/02,
99/02,116/02 in 79/04),
prostorske sestavine drubenega plana Obine Krko
za obdobje 19861990 (Uradni list SRS, t. 21/87, 25/89, in
Uradni list RS, t. 38/90, 8/92, 23/92, 13/94, 69/95, 11/97,
68/97, 62/98, 8/99, 10/99, 69/99 in 97/01, 71/02, 90/02,
99/02,116/02 in 79/04),
Odlok o zazidalnem nartu dela mesta Krko (SDL,
t. 20/70, 31/77),
idejno zasnovo predvidene spremembe posega in
ureditve (Savaprojekt d.d. Krko, april 2005),
idejno zasnovo za del obmoja (PROLAK, d.o.o.,
Krko, marec 2005),
vsa strokovna gradiva in podatke sodelujoih organov
in organizacij, doloenih v 4. toki tega programa priprave,
analiza priakovanih vplivov prostorske ureditve na
posamezne sestavine prostora,
prikaz monih strokovnih reitev v variantah.
Nosilci urejanja prostora so dolni posredovati priprav-
ljalcu prostorskega akta strokovne podlage, s katerimi raz-
polagajo in se nanaajo na obmoje oziroma so predmet
nartovanja.
6. Nain pridobitve strokovnih reitev
Strokovne reitve bodo pridobljene z variantnimi pred-
logi nartovalca sprememb in dopolnitev ZN. O izboru vari-
antne reitve bo odloil pripravljalec.
7. Navedba in nain pridobitve geodetskih podlag
Geodetske podlage, kot jih predpisuje zakon o urejanju
prostora, za obmoje predvidene prostorske ureditve, pridobi
naronik sprememb in dopolnitev prostorskega akta.
8. Postopek priprave in izdelave sprememb in dopol-
nitev ZN z roki izdelave
Postopek priprave in izdelave sprememb izvedbenega
prostorskega akta bo potekal po naslednjem terminskem
planu:
na podlagi sprejete pobude se pripravi osnutek pro-
grama priprave;
pripravljavec obvesti MOP (s prilogami) o nameri iz-
delave sprememb in dopolnitev ZN zaradi morebitne obvez-
nosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje ter presoje
sprejemljivosti vplivov plana;
pred sprejemom programa priprave pripravljavec skli-
e 1. prostorsko konferenco z namenom pridobitve in uskla-
ditve priporoil glede priprave izvedbenega prostorskega
akta;
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9359
program priprave se dopolni s priporoili s prostorske
konference;
upan Obine Krko sprejme program priprave, ki se
objavi v Uradnem listu RS;
izbrani nartovalec pripravi gradivo za pridobitev
smernic, ki ga pripravljalec polje pristojnim nosilcem ure-
janja prostora, da v roku 30 dni od prejema vloge podajo
pogoje in usmeritve v zvezi s pripravo sprememb in dopol-
nitev ZN,
na osnovi izdelanih strokovnih podlag ter pridoblje-
nih smernic za nartovanje izdela nartovalec, na podlagi
izbrane variantne strokovne reitve, predlog izvedbenega
prostorskega akta,
pripravljavec sklie drugo prostorsko konferenco naj-
manj tirinajst dni pred javno razgrnitvijo izvedbenega pros-
torskega akta,
z javnim obvestilom, objavljenim v sredstvih javnega
obveanja oziroma na krajevno obiajen nain, se predlog
sprememb in dopolnitev ZN javno razgrne za najmanj 30
dni na sedeu Obine Krko in sedeu Krajevne skupnosti
Krko;
obani, organi in organizacije ter drugi zainteresirani
oziroma prizadeti lahko podajo svoje pripombe v asu traja-
nja javne razgrnitve predloga sprememb in dopolnitev ZN,
javna obravnava razgrnjenega predloga sprememb in
dopolnitev ZN se izvede v asu javne razgrnitve,
po javni razgrnitvi nartovalec, skupaj s pripravljal-
cem, pripravi stalia do podanih pripomb in predlogov,
upan potrdi stalia do pripomb,
v skladu s sprejetimi stalii se dopolni predlog spre-
memb in dopolnitev ZN ter se polje pristojnim nosilcem
urejanja prostora, da v roku 30 dni podajo mnenje k dopol-
njenemu predlogu sprememb in dopolnitev ZN,
po pridobitvi mnenj posreduje upan Obine Krko
dopolnjen predlog sprememb in dopolnitev ZN Obinskemu
svetu v obravnavo in sprejem,
Obinski svet sprejme odlok o izvedbenem prostor-
skem aktu,
po sprejetju se Odlok objavi v Uradnem listu RS.
9. Obveznosti v zvezi s nanciranjem
Finanna sredstva za pripravo in izdelavo sprememb in
dopolnitev ZN zagotovi naronik.
10. Obveznosti nartovalca
Nartovalec je dolan izdelati predmetno dokumenta-
cijo v skladu z veljavno prostorsko zakonodajo, v skladu s
programom priprave ter drugimi predpisi in zakonodajo s
posameznih podroij.
Nartovalec pripravi vse tekstualne in grane vsebine,
potrebne za spremembo in dopolnitev ZN, vkljuno z od-
lokom in kartografskimi gradivi. Dokumentacijo je potrebno
izdelati v analogni in v digitalni obliki.
Nartovalec je dolan podajati obrazloitve in uteme-
ljitve k predlaganim spremembam ter sodelovati na javnih
obravnavah in drugih telesih v postopku izdelave prostorske-
ga akta. V sodelovanju s pripravljavcem prostorskega akta
pripravi tudi stalia do pripomb iz javne razgrnitve oziroma
druge usmeritve, opredeljene skozi postopek.
Po objavi odloka v Uradnem listu RS nartovalec pri-
pravi konno gradivo v analogni (v tirih mapah) in digitalni
obliki, ki ga dostavi pripravljavcu prostorskega akta. Digitalna
oblika obdelave mora biti prirejena za pregled s programskim
paketom Arcview.
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu RS in
zane veljati z dnem objave.
t. 350-05-1/2005 0502
Krko, dne 3. oktobra 2005
upan
Obine Krko
Franc Bogovi l.r.
Stran 9360 / t. 91 / 14. 10. 2005
LJUBLJANA
3923. Sklep o dopolnitvah Sklepa o merilih za
doloitev pla direktorja JAVNEGA HOLDINGA
Ljubljana, d.o.o. in direktorjev povezanih
javnih podjetij ter plail za opravljanje nalog
predstavnikov obin ustanoviteljic v njihovih
organih
Na podlagi desetega odstavka 100.b lena Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, t. 72/93, 6/94 odl.
US, 45/94 odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 odl. US, 63/95
obvezna razlaga, 9/96 odl. US, 44/96 odl. US, 26/97,
70/97, 10/98, 74/98, 59/99 odl. US, 70/00, 51/02, 108/03
odl. US in 72/05) je Svet ustanoviteljev javnih podjetij po-
vezanih v Holding Ljubljana, d.o.o., na 6. redni seji dne 28. 9.
2005 sprejel
SKLEP
o dopolnitvah Sklepa o merilih za doloitev
pla direktorja JAVNEGA HOLDINGA Ljubljana,
d.o.o. in direktorjev povezanih javnih podjetij ter
plail za opravljanje nalog predstavnikov obin
ustanoviteljic v njihovih organih
1. len
V Sklepu o merilih za doloitev pla direktorja JAVNE-
GA HOLDINGA Ljubljana, d.o.o. in direktorjev povezanih
javnih podjetij ter plail za opravljanje nalog predstavnikov
obin ustanoviteljic v njihovih organih (Uradni list RS, t.
62/05 in 78/05 popr.) se za prvim stavkom 7. lena doda
nov stavek, ki se glasi: Za primerjavo se ne upoteva do-
datkov za delovno dobo.
2. len
Doda se nov drugi odstavek 10. lena, ki se glasi:
Ne glede na prvi odstavek tega lena se sejnine ne
izplaujejo za korespondenne seje.
3. len
Ta sklep zane veljati naslednji dan po objavi v Urad-
nem listu Republike Slovenije.
t. 85-SU/2005
Ljubljana, dne 28. septembra 2005
Svet ustanoviteljev javnih podjetij,
povezanih v Holding Ljubljana, d.o.o.
Predsednica
Danica Simi l.r.
3924. Program priprave Obinskega lokacijskega
narta za Topniko cesto med Dunajsko in
Linhartovo cesto
Na podlagi 27. lena Zakona o urejanju prostora (Urad-
ni list RS, t. 110/02 in 8/03; ZUreP-1) in 51. lena Statuta
Mestne obine Ljubljana (Uradni list RS, t. 26/01 in 28/01)
sprejemam
PROGRAM PRIPRAVE
Obinskega lokacijskega narta za Topniko
cesto med Dunajsko in Linhartovo cesto
1. len
S tem programom priprave se podrobneje doloajo pro-
gramska izhodia, vsebina strokovnih podlag, nain pridobit-
Uradni list Republike Slovenije
ve strokovnih reitev in geodetskih podlag za pripravo obin-
skega lokacijskega narta za Topniko cesto med Dunajsko in
Linhartovo cesto (v nadaljevanju: OLN), subjekti, ki sodelujejo
pri pripravi, ter roki priprave posameznih faz OLN.
2. len
Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga
(1) Ocena stanja
Topnika cesta je primarna mestna cesta in tvori, v po-
vezavi s Samovo in Drenikovo cesto, del drugega mestnega
obroa, ki vodi motorni promet po obodu irega mestnega
sredia med Mostami, Beigradom ter iko. Juni odsek
Topnike ceste med Vilharjevo in Linhartovo cesto je e re-
konstruiran, zasnovan kot boulevar, s tirimi voznimi pasovi,
irokimi kolesarskimi stezami in ploniki ter vevrstnimi dre-
voredi. Odsek med Dunajsko in Linhartovo cesto, doline ca.
750 m je dvopasoven, brez ustreznih peevih in kolesarskih
povrin, in ga je treba rekonstruirati tako, da bo Topnika cesta
postala v celoti boulevarska tiripasovnica z ustrezno ureditvijo
obcestnega prostora. Nartovana rekonstrukcija zahteva tudi
rekonstrukcijo krii z Dunajsko cesto, Perievo ulico, Celjsko
ulico, Vojkovo cesto in Linhartovo cesto in ruenje posameznih
obstojeih objektov, ki jih bo treba nadomestiti.
(2) Razlogi za pripravo OLN
Po doloilih veljavne urbanistine dokumentacije, ki
ureja navedeno obmoje, je rekonstrukcija obravnavanega
odseka Topnike ceste in ruenje objektov ob njej mona, ni
pa mona nadomestna gradnja vseh poruenih objektov.
Skladno z novo prostorsko zakonodajo se, za prostor-
ske ureditve obinskega pomena, izdela obinski lokacijski
nart, ki je tudi pravna podlaga za razlastitev in omejitev
lastninske pravice na nepreminini.
(3) Pravna podlaga
Pravna podlaga za pripravo OLN sta Zakon o urejanju
prostora (Uradni list RS, t. 110/02 in 8/03) in Dolgoroni plan
obin in mesta Ljubljane za obdobje 19862000 za obmoje
Mestne obine Ljubljana (Uradni list SRS, t. 11/86, in Uradni
list RS, t. 23/91, 71/93, 62/94, 33/97, 72/98, 13/99, 26/99,
28/99, 41/99, 79/99, 98/99, 31/00, 36/00, 59/00, 75/00, 37/01,
63/02, 52/03, 70/03 odl. US, 64/04, 69/04).
3. len
Predmet in programska izhodia OLN
(1) Predmet OLN in programska izhodia
Predmet OLN je rekonstrukcija Topnike ceste v tiri-
pasovnico z vsemi pripadajoimi ureditvami, njena umestitev
v prostor, ruenje dela obstojeih stanovanjskih, trgovskih in
poslovnih objektov, ki jih je treba odstraniti, ter novogradnja
poslovnih, stanovanjskih ter spremljajoih objektov.
(2) Programska izhodia
Topnika cesta
Topnika cesta bo v dolini ca. 750 m rekonstruirana
kot boulevar z normalnim prolom tiripasovnice in z mini-
malnim odmikom obeh smeri vozi 0,4 m. Ob cesti bodo
urejene zelenice, ki bodo, izven obmoja krii, zasajene
z drevoredi.
Obravnavani odsek ceste mora imeti tudi obojestransko
kolesarsko stezo in plonik minimalne skupne irine 3,4 m.
Poleg tega morata biti na obravnavanem odseku, v ustrezni
medsebojni razdalji, zgrajeni po dve avtobusni postajalii
na vsaki strani ceste. Posebej je treba doloiti tudi mreo
semaforiziranih krii.
Minimalni proli tiripasovnice so:
zunanjega pasu irina 3,5 m,
notranjega pasu irina 3,25 m,
pasu za levo zavijanje avtobusov irina 3,0 m,
pasu za levo zavijanje osebnih vozil irina 2,75 m.
Obrobje Topnike ceste
V strokovnih podlagah bodo opredeljena manja ob-
moja rekonstrukcije in kompleksnih posegov v obrobju Top-
nike ceste, ki se bodo urejala celovito.
Uradni list Republike Slovenije
Ruenje objektov: zaradi rekonstrukcije Topnike ce-
ste je treba, preteno na severni strani ceste, poruiti del
stanovanjskih, trgovskih in poslovnih objektov, ter zgraditi
nove objekte. Obseg vseh potrebnih ruenj bo dokonno
opredeljen v strokovnih podlagah. Objekt Riarne je
mono delno arkadirati.
Pozidava obrobja: velikost obmoja in njegova lega
dovoljujeta gradnjo vijih in vejih objektov kot so objekti,
ki jih je treba poruiti. Z novo pozidavo v manjih, zakljue-
nih in med seboj povezanih celotah se bo oblikoval prostor
Topnike ceste, pri emer mora koridor dobiti podobo
mestne, oblikovane poteze, Topnika cesta pa mora po-
stati razpoznavna avenija. Predvidena izraba, podrobneji
program in gabariti novih objektov bodo opredeljeni, na
osnovi celovite analize obmoja, v strokovnih podlagah.
Zunanje ureditve: obstojee nepozidane povrine in
povrine novih, zakljuenih obmoij v obrobju Topnike naj
se s skupnimi ureditvami med seboj povee (peeve po-
vrine, zelene povrine, trgi, ploadi). Ureditveno obmo-
je OLN naj se povee tudi s sosednjimi obmoji urejanja.
Ureditev zelenih povrin in otrokih igri ob sta-
novanjskih objektih: nove zelene povrine, ki morajo biti
zasnovane kot del pozidave (in ne kot ostanki zemlji, ki
jih ni mono pozidati), se povee z obstojeimi v irem
obmoju. Na stanovanjsko enoto je treba zagotoviti ca.
15 m2 zelenih povrin z otrokimi igrii.
Prometna ureditev obrobja: do vseh obstojeih in
predvidenih objektov v obrobju Topnike ceste je treba
urediti ustrezne dostope in dovoze, ki jih je treba zdru-
evati.
Pri zagotavljanju potrebnih parkirnih mest za nove
objekte je treba upotevati normative (2 parkirni mesti na
stanovanje, 1 parkirno mesto in 10 % za obiskovalce na
30 m2 neto poslovne povrine ali trgovine, 1 parkirno me-
sto na 4 sedee ali 1 m toilnega pulta v lokalu). Parkirna
mesta morajo biti preteno zagotovljena v kletnih etaah,
10 % parkirnih mest za kratkotrajno parkiranje mora biti
urejeno na nivoju terena.
Varstvo okolja, varstvo kulturne dediine, varstvo
narave:
Varstvo kulturne dediine
Del obrobja Topnike ceste, vrstne hie ob Perievi,
se nahaja v obmoju kulturne dediine, ki je na Ministr-
stvu za kulturo vpisano v register nepreminine kulturne
dediine pod evidenno tevilko oziroma tevilko pred-
loga za vpis (ED: 510748).
Objekt Riarne se nahaja v obmoju kulturne de-
diine Ljubljana Riarna, ki je na Ministrstvu za kul-
turo vpisano v register nepreminine kulturne dediine
pod evidenno tevilko oziroma tevilko predloga za vpis
(ED: 510755).
Varstvo okolja:
Obmoje OLN se po doloilih Uredbe o vodovarstve-
nem obmoju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega
polja (Uradni list RS, t. 120/04-5005) nahaja v III. varo-
valnem pasu, v irem vodovarstvenem obmoju.
Pri pripravi OLN je treba upotevati predpise za va-
rovanje vodnih virov, doloiti stopnjo zaite pred hrupom
ter pogoje osonenja obstojeih in predvidenih bivalnih
prostorov.
Ukrepi za varstvo okolja, varstvo kulturne dediine
in varstvo narave, pogoji za obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesreami bodo opredeljeni sklad-
no z veljavnimi predpisi in smernicami pristojnih nosilcev
urejanja prostora.
4. len
Ureditveno obmoje OLN
Ureditveno obmoje OLN obsega obmoje Topnike
ceste med Dunajsko in Viharjevo cesto ter obrobje ceste
na obravnavanem odseku, ki zajema dele obmoij ureja-
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9361
nja BR 2/2, BO 2/3, BS 2/4-1, BS 2/4-2, BS 2/3 in BS 3/2.
Meja obmoja bo podrobneje opredeljena v strokovnih
podlagah.
5. len
Nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice, in drugi
udeleenci, ki bodo sodelovali pri pripravi OLN
Nosilci urejanja prostora, ki pred prietkom izdelave
OLN podajo smernice za njegovo pripravo, k dopolnjenim
predlogom pa mnenje, so:
(1) Nosilci urejanja prostora:
1. JP Vodovod Kanalizacija, d.o.o., Podroje oskrbe
z vodo, Vodovodna 90, Ljubljana
2. JP Vodovod Kanalizacija, d.o.o., Podroje od-
vajanja odpadnih voda, Vodovodna 90, Ljubljana
3. Zavod za varstvo kulturne dediine Slovenije, Ob-
mona enota Ljubljana, Traka 4, Ljubljana
4. Zavod RS za varstvo narave, Obmona enota Ljub-
ljana, Kersnikova 3, Ljubljana
5. MOL, MU Oddelek za gospodarske javne slube in
promet, Trg MDB 7, Ljubljana
6. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS
za okolje, Obmona enota Ljubljana (za podroje varstva
okolja), Vojkova 1b, Ljubljana
7. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za
okolje, Obmona enota Ljubljana (za podroje upravljanja
z vodami ter ienja voda), Vojkova 1b, Ljubljana
8. RS, Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inpektorat
RS, Enota Ljubljana, Vilharjeva 33, Ljubljana
9. JP Elektro Ljubljana d.d., PE Elektro Ljubljana
mesto, Kotnikova 9, 1516 Ljubljana
10. JP Energetika Ljubljana p.o., Oskrba s plinom,
Verovkova 70, Ljubljana
11. JP Energetika Ljubljana p.o., Daljinska oskrba s
toplotno energijo, Verovkova 70, Ljubljana
12. RS, Ministrstvo za obrambo, Inpektorat RS za
varstvo pred naravnimi in drugimi nesreami, Izpostava
Ljubljana, Kardeljeva pload 26, Ljubljana
13. RS, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za za-
ito in reevanje, Kardeljeva pload 21, Ljubljana
14. RS, Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obram-
bne zadeve, Sektor za civilno obrambo, Kardeljeva plo-
ad 25, Ljubljana
15. Telekom Slovenije d.d., PE Ljubljana, Stegne 19,
1547 Ljubljana
16. RS, Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija RS
za ceste, Sektor za planiranje, Traka cesta 19, Ljubljana
17. Javna razsvetljava d.d., Litijska 263, 1000 Ljub-
ljana.
(2) Drugi udeleenci:
MOL, MU Oddelek za gospodarjenje z zemljii,
Ambroev trg 7, Ljubljana.
6. len
Potrebne strokovne podlage
Topnika cesta
Izdelana je Idejna zasnova Topnike ceste med Du-
najsko in Linhartovo cesto, ki jo je v februarju 2005 izdelal
LUZ pod t. projekta 5122 in ki je del strokovnih podlag
za izdelavo OLN. Idejna zasnova vsebuje 3 variantne re-
itve trase ceste. Kot najustrezneja je bila e izbrana 2.
varianta, brez sredinske zelenice ter z najmanj ruitvami.
V idejni zasnovi je obdelana tudi ocena strokov objektov,
potrebnih ruenja.
Pri pripravi OLN naj se ovrednotijo vse strokovne
podlage, ki so bile izdelane za to obmoje (strokovne pod-
lage za Dunajsko, Linhartovo).
Obrobje Topnike ceste
Potrebne strokovne podlage za izdelavo OLN so:
analiza obstojeega stanja z usmeritvami za iz-
delavo OLN:
Stran 9362 / t. 91 / 14. 10. 2005
vplivi, povezave in soodvisnosti s sosednjimi
obmoji, znailnosti grajenega prostora (gradbene lini-
je, morfologija pozidave, gabariti objektov, ambientalne
znailnosti obmoja, kvalitetni pogledi, gostota pozidave,
namembnost povrin in objektov itd.),
kulturna dediina,
ruenje objektov,
doloitev obmoij rekonstrukcije in kompleksnih po-
segov v obrobju Topnike ceste, ki se bodo urejala celovito,
parcelacija in lastnitvo,
nepozidane povrine (zelene in parkovne povrine,
ploadi),
prometna, komunalna, energetska in telekomunika-
cijska ureditev.
Strokovne podlage naj vsebujejo e:
povzetke smernic urejevalcev prostora;
prikaz faznih reitev pozidave;
tudijo obremenitve obmoij s hrupom in potrebnimi
ukrepi;
poroilo o kakovosti zraka, zlasti glede na gostoto
motornega prometa;
geomehansko in hidrogeoloko poroilo;
strokovno mnenje glede gradnje gara z ozirom na
varovanje vodnih virov;
tri variantne reitve urbanistino arhitekturne zasnove
pozidave za manja obmoja rekonstrukcije in kompleksnih
posegov v obrobju Topnike ceste, ki se bodo urejala celo-
vito, in primerjalno analizo;
dopolnjene variantne reitve in analize osonenja bi-
valnih prostorov obstojeih in predvidenih objektov;
maketa izbranih variantnih reitev;
ostale strokovne podlage glede na zahteve nosilcev
urejanja prostora in morebitne druge dodatne ekspertize in
poroila.
V postopku priprave OLN ni treba izvesti celovite preso-
je vplivov na okolje (Odloba Ministrstva za okolje in prostor,
t. 354-09-257/2005, z dne 30. 6. 2005).
7. len
Nain pridobitve strokovnih reitev
Oddelek za urbanizem MU MOL pridobi najmanj tri
variantne reitve zakljuenih obmoij rekonstrukcije in kom-
pleksnih posegov v obrobju Topnike ceste, ki se bodo ure-
jala celovito.
8. len
Nain pridobitve geodetskih podlog
Geodetske narte ureditvenega obmoja OLN pridobi
Oddelek za urbanizem MU MOL.
9. len
Roki za pripravo OLN
Sprejem predloga OLN je predviden eno leto po izbrani
in potrjeni variantni reitvi. Upotevani so minimalni roki.
10. len
Obveznosti v zvezi s nanciranjem OLN
Naronik in investitor OLN je Mestna obina Ljubljana.
11. len
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Repu-
blike Slovenije.
t. 4022-420/2003-10
Ljubljana, dne 26. septembra 2005
upanja
Mestne obine Ljubljana
Danica Simi l.r.
Uradni list Republike Slovenije
3925. Program priprave Obinskega lokacijskega
narta za del obmoja urejanja MS 6/3 Zgornja
Hruica
Na podlagi 27. lena Zakona o urejanju prostora (Urad-
ni list RS, t. 110/02 in 8/03; ZUreP-1) in 51. lena Statuta
Mestne obine Ljubljana (Uradni list RS, t. 26/01 in 28/01)
sprejemam
PROGRAM PRIPRAVE
Obinskega lokacijskega narta za del obmoja
urejanja MS 6/3 Zgornja Hruica
1. len
S tem programom priprave se podrobneje doloajo
programska izhodia, vsebina strokovnih podlag, nain pri-
dobitve strokovnih reitev in geodetskih podlag za pripravo
obinskega lokacijskega narta za del obmoja urejanja MS
6/3 Zgornja Hruica (v nadaljevanju: OLN), subjekti, ki sode-
lujejo pri pripravi, ter roki priprave posameznih faz OLN.
2. len
Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga
(1) Ocena stanja, urbanistina dokumentacija in razlogi
za pripravo novega OLN
Obmoje urejanja MS 6/3 Zgornja Hruica se ureja z
Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za obmoja ure-
janja MS 6/1 tepanjsko naselje, MS 6/2 tepanja vas, MS
6/3 Zgornja Hruica, MR 6/1 tepanja vas in MR 6/2 Hruica
(Uradni list RS, t. 27/95, 63/99).
V obravnavanem delu obmoja urejanja, v kriiu Li-
tijske in Hruevske ceste, doloa naveden dokument merila
in pogoje za gradnjo manjega in nijega objekta (do P+2) z
javnim programom poslovne, trgovsko-storitvene dejavno-
sti ter gradnjo podzemnih parkiri in gara.
Zaradi nizke izrabe gradbene parcele in visokih stro-
kov gradnje podzemnih gara predvidena zazidava ni bila
realizirana. Zato je lastnik zemljia posredoval pobudo za
spremembo dokumenta, v kateri predlaga gradnjo vejih in
vijih objektov ter gradnjo podzemne garae, ki bi sluila tudi
obstojeim stanovalcem.
(2) Pravna podlaga
Pravna podlaga za pripravo OLN sta Zakon o urejanju
prostora (Uradni list RS, t. 110/02 in 8/03) in Dolgoroni plan
obin in mesta Ljubljane za obdobje 19862000 za obmoje
Mestne obine Ljubljana (Uradni list SRS, t. 11/86, in Uradni
list RS, t. 23/91, 71/93, 62/94, 33/97, 72/98, 13/99, 26/99,
28/99, 41/99, 79/99, 98/99, 31/00, 36/00, 59/00, 75/00, 37/01,
63/02, 52/03, 70/03 odloba US, 64/04, 69/04).
3. len
Predmet in programska izhodia OLN
(1) Predmet OLN
Predmet OLN je prostorska ureditev in zaokroitev sta-
novanjske soseske tepanjsko naselje, doloitev lokacijskih
pogojev za novogradnjo ob kriiu Litijske in Hruevske
ceste, ureditev pripadajoih nezazidanih povrin, oblikovanje
prostora dela Litijske in dela Hruevske ceste in izgradnja
ustrezne prometne, komunalne ter energetske infrastruk-
ture.
(2) Programska izhodia:
Pozidava:
Ob kriiu Litijske in Hruevske ceste se, kot funkcio-
nalna in oblikovna dopolnitev stanovanjske soseske tepanj-
sko naselje, predvidi gradnja objektov z javnim programom
in stanovanji. Predlagamo, da se ob Litijski cesti, v gradbeni
liniji, ki jo je doloal e zazidalni nart za tepanjsko naselje,
zgradi objekt z javnim pritlijem. Stanovanja so lahko locirana
v zaledju ter ob Hruevski cesti. Okvirna predvidena izraba
Uradni list Republike Slovenije
obmoja (FSI) je 1.3. Kapaciteta novogradnje in izraba ob-
moja bosta preverjeni in podrobneje opredeljeni v strokovnih
podlagah, ob celoviti analizi obmoja.
Prometna ureditev:
Obmoje novogradnje se bo prometno navezovalo na
Hruevsko cesto. Parkirna mesta naj se zagotovijo preteno
v kletnih etaah. Za kratkotrajno parkiranje je treba, na nivo-
ju terena, urediti ca. 10 % parkirnih mest. Pri zagotavljanju
parkirnih mest v kletnih etaah je treba zagotoviti tudi ca. 100
parkirnih mest za obstojee stanovalce soseske. V primeru,
da se zaradi novogradnje ukinjajo obstojea parkirna mesta,
jih je treba nadomestiti.
Pri zagotavljanju parkirnih mest za novozgrajene po-
vrine je treba upotevati naslednje normative:
2 parkirni mesti na stanovanje,
1 parkirno mesto in 10 % za obiskovalce na 30 m neto
poslovne povrine ali trgovine,
1 parkirno mesto na 4 sedee ali 1 m toilnega pulta
v gostinskem lokalu.
Predvidena prometna ureditev bo preverjena in dopol-
njena s smernicami nosilcev urejanja prostora in z usmerit-
vami strokovnih podlag.
Ureditev zelenih povrin in otrokih igri:
Nepozidane povrine se uredi in v im veji meri zaze-
leni. Nove zelene povrine, ki morajo biti zasnovane kot del
pozidave (in ne kot ostanki zemlji, ki jih ni mono pozidati),
se povee z obstojeimi v soseski. Na stanovanjsko enoto je
treba zagotoviti ca. 15 m2 zelenih povrin z otrokimi igrii.
Ob Litijski cesti se zasadi obcestni drevored.
Komunalna ureditev:
Novogradnja bo prikljuena na komunalne naprave,
skladno s smernicami nosilcev urejanja prostora.
Varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne de-
diine ter trajnostna raba naravnih dobrin:
Upotevajo se pogoji predpisa, ki ureja varovanje vod-
nih virov.
Za varovanje pred prekomernim hrupom se doloi stop-
nja zaite ter predvidijo ustrezni ukrepi.
Preveri se osonenje novih objektov in vplivi izgradnje
novih objektov na osonenje bivalnih prostorov obstojee
zazidave.
Opredelijo se pogoji za zagotovitev istosti zraka.
Ukrepi in posegi za varstvo okolja, ohranjanje narave,
varstvo kulturne dediine ter trajnostna raba naravnih do-
brin se predvidijo v skladu s smernicami nosilcev urejanja
prostora in z merili in pogoji, doloenimi s predpisi.
Ostale usmeritve:
Doloi se faznost posegov.
Opredeli se pogoje za obrambo ter varstvo pred narav-
nimi in drugimi nesreami.
4. len
Ureditveno obmoje OLN
Ureditveno obmoje OLN zajema povrine dela ob-
moja urejanja MS 6/3 Zgornja Hruica. Omejujejo ga: na
vzhodu funkcionalno zemljie stanovanjske stolpnice, na
severu plonik Litijske ceste, na jugu obstojee parkirie ter
na zahodu plonik Hruevske ceste. Velikost obmoja OLN
je ca. 5000 m2. Meja obmoja bo podrobneje opredeljena v
strokovnih podlagah.
5. len
Nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice, in drugi
udeleenci, ki bodo sodelovali pri pripravi OLN
Nosilci urejanja prostora, ki pred zaetkom izdelave
OLN podajo smernice za njegovo pripravo, k dopolnjenim
predlogom pa mnenje, so:
(1) Nosilci urejanja prostora:
1. JP Vodovod Kanalizacija, d.o.o., Podroje oskrbe z
vodo, Vodovodna 90, Ljubljana
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9363
2. JP Vodovod Kanalizacija, d.o.o., Podroje odvaja-
nja odpadnih voda, Vodovodna 90, Ljubljana
3. Zavod za varstvo kulturne dediine Slovenije, Ob-
mona enota Ljubljana, Traka 4, Ljubljana
4. Zavod RS za varstvo narave, Obmona enota Ljub-
ljana, Kersnikova 3, Ljubljana
5. MOL, MU Oddelek za gospodarske javne slube in
promet, Trg MDB 7, Ljubljana
6. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za
okolje, Obmona enota Ljubljana (za podroje varstva oko-
lja), Vojkova 1b, Ljubljana
7. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za
okolje, Obmona enota Ljubljana (za podroje upravljanja z
vodami ter ienja voda), Vojkova 1b, Ljubljana
8. RS, Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inpektorat
RS, Enota Ljubljana, Vilharjeva 33, Ljubljana
9. JP Elektro Ljubljana d.d., PE Elektro Ljubljana mesto,
Kotnikova 9, 1516 Ljubljana
10. JP Energetika Ljubljana p.o., Oskrba s plinom, Ve-
rovkova 70, Ljubljana
11. JP Energetika Ljubljana p.o., Daljinska oskrba s
toplotno energijo, Verovkova 70, Ljubljana
12. RS, Ministrstvo za obrambo, Inpektorat RS za var-
stvo pred naravnimi in drugimi nesreami, Izpostava Ljublja-
na, Kardeljeva pload 26, Ljubljana
13. RS, Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obram-
bne zadeve, Sektor za civilno obrambo, Kardeljeva pload
25, Ljubljana
14. RS, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaito
in reevanje, Kardeljeva pload 21, Ljubljana
15. Telekom Slovenije d.d., PE Ljubljana, Stegne 19,
1547 Ljubljana
16. RS, Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija RS za
ceste, Sektor za planiranje, Traka cesta 19, Ljubljana
17. Javna razsvetljava d.d., Litijska 263, 1000 Ljubljana.
2) Drugi udeleenci, ki bodo sodelovali pri pripravi OLN,
so:
1. MOL, MU Oddelek za gospodarjenje z zemljii, Am-
broev trg 7, Ljubljana
2. MOL, MU Oddelek za predolsko vzgojo, izobrae-
vanje in port, Resljeva 18, Ljubljana.
6. len
Potrebne strokovne podlage
Potrebne strokovne podlage za izdelavo OLN so:
analiza obstojeega stanja za izdelavo OLN z na-
slednjo vsebino:
vplivi, povezave in soodvisnosti s sosednjimi ob-
moji; znailnosti grajenega irega prostora (gradbene linije,
morfologija pozidave, pogledi, gostota pozidave, namemb-
nost povrin in objektov, oblikovanje objektov ipd.),
kulturna dediina,
parcelacija in lastnitvo,
zelene in parkovne povrine,
prometna ureditev,
geomehansko in geoloko poroilo,
projektna naloga za izdelavo variantnih reitev,
3 variantne reitve pozidave z maketo (na podlagi
predhodno izdelane projektne naloge),
ocena osonenja posameznih fasad in odprtih povrin
izbrane variantne reitve in obstojee pozidave na sosednjih
zemljiih,
ostale strokovne podlage glede na zahteve nosilcev
urejanja prostora.
7. len
Nain pridobitve strokovnih reitev
Za ureditveno obmoje OLN bodo pridobljene vsaj tri
strokovne reitve celovite urbanistino-arhitektonske zasno-
ve razlinih avtorjev.
Stran 9364 / t. 91 / 14. 10. 2005
8. len
Nain pridobitve geodetskih podlog
Geodetski nart (reambuliran topografski nart, nad-
zemni in evidentirani podzemni komunalni vodi, katastrski
nart) v digitalni obliki pridobi investitor.
9. len
Roki za pripravo OLN
Sprejem predloga OLN je predviden eno leto po izbrani
in potrjeni variantni reitvi. Upotevani so minimalni roki.
10. len
Obveznosti v zvezi s nanciranjem OLN
Pripravo OLN nancira investitor, ki v ta namen skle-
ne pogodbo z izvajalcem, ki izpolnjuje zakonite pogoje za
prostorsko nartovanje. Obveznosti investitorja se doloijo z
dogovorom o sodelovanju med MOL in investitorjem.
11. len
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Repu-
blike Slovenije.
t. 3501-9/2005-2
Ljubljana, dne 26. septembra 2005
upanja
Mestne obine Ljubljana
Danica Simi l.r.
3926. Program priprave Obinskega lokacijskega
narta za zadrevalni kanal Fuine Zalog, z
zadrevalnim bazenom pred CN, Obinskega
lokacijskega narta za kanalizacijski zbiralnik
Co ter Obinskega lokacijskega narta
za zadrevalni bazen na kanalizacijskem
zbiralniku A6
Na podlagi 27. lena Zakona o urejanju prostora (Urad-
ni list RS, t. 110/02 in 8/03; ZUreP-1) in 51. lena Statuta
Mestne obine Ljubljana (Uradni list RS, t. 26/01 in 28/01)
sprejemam
PROGRAM PRIPRAVE
Obinskega lokacijskega narta za zadrevalni
kanal Fuine Zalog, z zadrevalnim bazenom
pred CN, Obinskega lokacijskega narta
za kanalizacijski zbiralnik Co ter Obinskega
lokacijskega narta za zadrevalni bazen na
kanalizacijskem zbiralniku A6
1. len
S tem programom priprave se podrobneje doloajo
programska izhodia, vsebina strokovnih podlag, nain pri-
dobitve strokovnih reitev in geodetskih podlag za pripravo
obinskih lokacijskih nartov za:
zadrevalni kanal Fuine Zalog, z zadrevalnim
bazenom pred CN (v nadaljevanju: OLN 1),
kanalizacijski zbiralnik Co (v nadaljevanju: OLN 2)
ter za
zadrevalni bazen na kanalizacijskem zbiralniku A6 (v
nadaljevanju: OLN 3), subjekti, ki sodelujejo pri pripravi OLN
1, OLN 2 in OLN 3, ter roki priprave posameznih faz OLN 1,
OLN 2 in OLN 3.
Uradni list Republike Slovenije
2. len
Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga
(1) Ocena stanja
Obmoje Mestne obine Ljubljana nima v celoti zgraje-
nega omreja kanalizacije. Za optimizacijo obstojeega ka-
nalizacijskega sistema je treba, skladno s Projektom general-
nega razvoja centralnega kanalizacijskega sistema Ljubljana,
zgraditi zadrevalni kanal ter bazene.
Del predvidenega omreja so tudi obravnavani odsek
zadrevalnega kanala Fuine Zalog z zadrevalnim baze-
nom pred CN (obmoje OLN 1), kanalizacijski zbiralnik Co
(obmoje OLN 2) in zadrevalni bazen na kanalizacijskem
zbiralniku A6 (obmoje OLN 3). Z realizacijo obravnavanih
komunalnih objektov bo poveana zaita podtalnice Ljub-
ljanskega polja, razbremenjen centralni kanalizacijski sistem
Ljubljane, omogoena prikljuitev e ne-kanaliziranih obmoij
ob Savi, zmanjana onesnaenost Ljubljanice in zniani stro-
ki obratovanja centralnega kanalizacijskega sistema.
(2) Urbanistina dokumentacija:
Obmoje OLN 1
Poteka preko planskih obmoij urejanja MR 5/1 Stude-
nec, MI 5/1 Studenec, MK 5/1, MT 5/1 Avtocesta, MS 8/2 Pol-
je, MK 8/1, MS 8/4 Veve, MK 8/8, MS 8/5 Zgornji Kaelj, MK
8/3, MS 8/6 Spodnji Kaelj, MM 8/1 Petrol Zalog Kaelj,
MT 7/1 Obmoje G, MS 7/7 Zalog, MS 7/6 Stari Zalog, MK
7/1 in MM 7/1 Zalog CN.
Obmoja urejanja MR 5/1, MK 5/1 in MI 5/1 se urejajo z
Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto
M5 Selo, Nove Fuine (Uradni list SRS, t. 3/88, Uradni list
RS, t. 56/92, 24/97, 63/99).
Obmoje urejanja MT 5/1 se ureja z Uredbo o lokacij-
skem nartu za vzhodno avtocesto od Malenc do entjakoba
in del severne obvozne ceste od Tomaevega do Zadobrove
v Ljubljani (Uradni list RS, t. 27/94, 42/95).
Obmoja urejanja MS 8/2, MK 8/1, MS 8/4, MK 8/8, MK
8/3 in MS 8/6 se urejajo z Odlokom o prostorskih ureditvenih
pogojih za plansko celoto M8 Polje, Veve, Kaelj (Uradni list
RS, t. 49/96, 63/99, 54/04).
Obmoje urejanja MS 8/5 Zgornji Kaelj se ureja z Od-
lokom o prostorskih ureditvenih pogojih za obmoje urejanja
MS 8/5 Zgornji Kaelj (Uradni list RS, t. 27/95).
Obmoje urejanja MT 7/1 se ureja z Odlokom o pros-
torskih ureditvenih pogojih za obmoje G (Uradni list SRS,
t. 23/89, Uradni list RS, t. 56/92).
Obmoji urejanja MS 7/7 in MS 7/6 se urejata z Odlo-
kom o prostorskih ureditvenih pogojih za obmoji urejanja MS
7/6 Zalog in MS 7/7 Stari Zalog (Uradni list RS, t. 1/93).
Obmoje urejanja MK 7/1 se ureja z Odlokom o pros-
torskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M7 Zadobrova,
Novo Polje, Zalog (Uradni list SRS, t. 3/88, Uradni list RS,
t. 56/92, 63/99).
Obmoje urejanja MM7/1 se ureja z Odlokom o spre-
jetju Lokacijskega narta za Centralno istilno napravo Ljub-
ljana v ureditvenem obmoju MM 7/1 (Uradni list SRS, t.
27/87, 8/96).
Obmoje urejanja MM 8/1 se ureja z Odlokom o spre-
jetju ureditvenega narta za obmoji urejanja MM8/1 Petrol
Zalog Kaelj del in MT7/1 obmoje G del (Uradni list RS,
t. 26/93) in z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za
plansko celoto M8 Polje, Veve, Kaelj (Uradni list RS, t.
49/96, 63/99, 54/04).
Obmoje OLN 2
Poteka preko planskih obmoij urejanja BR 5/2 Severni
park, BK 5/2, BR 4/2 Avtocamp Jeica, BR 4/1 Hipodrom,
BR 4/3 Tomaevski prod, preko obmoja razprene gradnje
z oznako MK 3/1-R, po obmoju kmetijskih zemlji z oznako
MK 3/1 do zbiralnika ob Sneberski cesti, v obmoju urejanja
MT 3/1 Avtocesta.
Obmoji urejanja MK 3/1 in MK 3/1-R se urejata z Od-
lokom o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M3
Uradni list Republike Slovenije
martno Sneberje (Uradni list SRS, t. 3/88, Uradni list
RS, t. 56/92, 63/99).
Obmoji urejanja BR 5/2 in BK 5/3 se urejata z Odlokom
o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B5 Savlje
Klee (Uradni list SRS, t. 27/87, 15/89 in Uradni list RS,
t. 27/92, 63/99).
Obmoja urejanja BR 4/2, BR 4/1 in BR 4/3 se urejajo z
Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto
B4 Stoice Tomaevo (Uradni list SRS, t. 27/87, 15/89 in
Uradni list RS, t. 27/92, 49/95, 63/99).
Obmoje urejanja MT 3/1 se ureja z Uredbo o lokacij-
skem nartu za vzhodno avtocesto od Malenc do entjakoba
in del severne obvozne ceste od Tomaevega do Zadobrove
v Ljubljani (Uradni list RS, t. 27/94, in 42/95).
Obmoje OLN 3
Se nahaja v obmoju urejanja VS 2/1, ki se ureja z Od-
lokom o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plan-
sko celoto V2 Trnovo Traka cesta (Uradni list SRS, t.
6/88, 18/88, Uradni list RS, t. 40/92, 5/93-P5, 11/95, 40/97,
52/97, 65/98, 60/99, 63/99, 60/01, 85/02 odl. US, 89/02 in
79/04).
(3) Razlogi za pripravo OLN 1, OLN 2 in OLN 3:
Po doloilih PUP, ki urejajo vsa navedena obmoja,
je gradnja obravnavanega odseka zadrevalnega kanala,
kanalizacijskega zbiralnika in zadrevalnega bazena mo-
na, vendar prostorski ureditveni pogoji niso ustrezna pravna
podlaga za izvajanje morebitnih razlastitev ali omejitev last-
ninskih pravic nepreminin.
Skladno z novo prostorsko zakonodajo se, za nar-
tovanje infrastrukturnih omreij za zagotavljanje delovanja
obveznih lokalnih gospodarskih javnih slub, za katere so
znani investitorji, izdela obinski lokacijski nart, ki je tudi
pravna podlaga za razlastitev in omejitev lastninske pravice
na nepreminini.
Glede na navedeno je JP Vodovod Kanalizacija d.o.o.
podala predlog za pripravo obinskih lokacijskih nartov.
(4) Pravna podlaga
Pravna podlaga za pripravo OLN 1, OLN 2 in OLN 3
sta Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, t. 110/02 in
8/03) in Dolgoroni plan obin in mesta Ljubljane za obdobje
1986 2000 za obmoje Mestne obine Ljubljana (Uradni
list SRS, t. 11/86, in Uradni list RS, t. 23/91, 71/93, 62/94,
33/97, 72/98, 13/99, 26/99, 28/99, 41/99, 79/99, 98/99, 31/00,
36/00, 59/00, 75/00, 37/01, 63/02, 52/03, 70/03 odloba
US, 64/04, 69/04).
3. len
Predmet in programska izhodia OLN
(1) Predmet OLN 1, OLN 2 in OLN 3
Predmet OLN 1 so vse prostorske ureditve, vezane
na izgradnjo zadrevalnega kanala DN 2000 mm, od raz-
bremenilnika R3 v Fuinah (ob levem bregu Ljubljanice pri
Fuinskem gradu) do zadrevalnega bazena pri centralni
istilni napravi v Zalogu, kapacitete ca. 9500 m3. Dolina
kanala je ca 5,8 km. Trasa kanala je nartovana ob upote-
vanju naela zdruevanja infrastrukturnih objektov v skupne
koridorje in poteka preteno v varovalnem pasu obstojeega
zbiralnika A0.
Izgradnja zadrevalnega kanala in zadrevalnega baze-
na obsega tudi ureditev zunanjih povrin po izvedbi kanala
in vse pripadajoe funkcionalne objekte na kanalu in bazenu
ter rekonstrukcije obstojeih razbremenilnikov na trasi zbi-
ralnika A0.
Predmet in programska izhodia OLN 2 so vse prostor-
ske ureditve, vezane na izgradnjo kanalizacijskega zbiralnika
DN 1000 mm1200 mm. Trasa sledi desnemu bregu Save
in poteka od Jeice preko Male vasi, Stoic, Tomaevega,
Jar, Sneberij do rpalia pri vzhodni avtocesti. Dolina okolje, Obmona enota Ljubljana (za podroje upravljanja z
kanalizacijskega zbiralnika je ca. 6,5 km.
Trasa kanala je pogojena viinsko, glede na dane teren-
ske pogoje in glede na e zgrajeni del zbiralnika pod vzhodno
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9365
avtocesto. Nartovana je ob upotevanju naela zdruevanja
infrastrukturnih objektov v skupne koridorje tako, da poteka, v
obmoju Sneberij, v varovalnem pasu obstojee sekundarne
kanalizacije, na odseku od Tomaevega do Jar pa preteno
ob obstojeih poljskih poteh.
Izgradnja kanalizacijskega zbiralnika obsega tudi vse
ureditve zunanjih povrin po izvedbi zbiralnika, gradnjo pri-
padajoih funkcionalnih objektov na trasi zbiralnika ter priklju-
itev tangiranih sekundarnih kanalov in ukinitev obstojeih
rpali.
Predmet OLN 3 so vse prostorske ureditve, vezane
na izgradnjo zadrevalnega bazena, njegova prikljuitev na
zbiralnik A6 in na sekundarni kanal ob Krakovski ulici ter
ureditev dovoda vode iz Ljubljanice za spiranje bazena.
Zadrevalni bazen, ki je predviden na vrtikih juno od
Krakovske ulice, kapacitete ca. 6000 m3, bo v celoti vkopan
in prekrit s ca. 3 m debelo plastjo zemlje. Globina bazena je
ca. 10 m.
Prikljuitev na zbiralnik A6 bo potekala od razbreme-
nilnika v kriiu Gradake in Emonske ulice, preko pred-
videnega dotonega kanala DN 1000 mm po Emonski ulici.
Iztok iz bazena bo, preko tlanega voda, v obstojei kanal
po Krakovski ulici.
Za ureditev dovoda vode za spiranje bazena je previden
zajem vode, preko rpalia, v breini Ljubljanice.
(2) Programska izhodia OLN 1, OLN 2 in OLN 3
Programska izhodia za izdelavo OLN 1, OLN 2 in
OLN 3 so:
investicijski projekt Celovito varovanje vodnih virov
podtalnice Ljubljanskega Polja dogradnja kanalskega si-
stema,
Generalni projekt razvoja kanalizacije Ljubljane iz leta
1996,
Operativni program odvajanja in ienja komunalne
odpadne vode, ki ga je oktobra 2004 sprejelo Ministrstvo za
okolje in prostor.
4. len
Ureditveno obmoje OLN
Ureditveni obmoji OLN 1 in OLN 2 sta razvidni iz gra-
nih prilog v merilu 1:25000, ureditveno obmoje OLN 3 je
razvidno iz grane priloge v merilu 1:5000. Grane priloge
so na vpogled na Oddelku za urbanizem MU MOL.
5. len
Nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice, in drugi
udeleenci, ki bodo sodelovali pri pripravi OLN 1, OLN 2 in
OLN 3
Nosilci urejanja prostora, ki pred prietkom izdelave
OLN1, OLN 2 in OLN3 podajo smernice za njegovo pripravo,
k dopolnjenim predlogom pa mnenje, so:
(1) Nosilci urejanja prostora:
1. JP Vodovod Kanalizacija, d.o.o., Podroje oskrbe z
vodo, Vodovodna 90, Ljubljana,
2. JP Vodovod Kanalizacija, d.o.o., Podroje odvaja-
nja odpadnih voda, Vodovodna 90, Ljubljana,
3. Zavod za varstvo kulturne dediine Slovenije, Ob-
mona enota Ljubljana, Traka 4, Ljubljana,
4. Zavod RS za varstvo narave, Obmona enota Ljub-
ljana, Kersnikova 3, Ljubljana,
5. MOL, MU Oddelek za gospodarske javne slube in
promet, Trg MDB 7, Ljubljana,
6. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za
okolje, Obmona enota Ljubljana (za podroje varstva oko-
lja), Vojkova 1b, Ljubljana,
7. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za
vodami ter ienja voda), Vojkova 1b, Ljubljana,
8. RS, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra-
no, Dunajska 56, Ljubljana,
Stran 9366 / t. 91 / 14. 10. 2005
9. Zavod za gozdove Slovenije, Obmona enota Ljub-
ljana, Traka cesta 2, Ljubljana,
10. RS, Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inpektorat
RS, Enota Ljubljana, Vilharjeva 33, Ljubljana,
11. RS, Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija RS za
ceste, Traka cesta 19, Ljubljana,
12. JP Elektro Ljubljana d.d., PE Elektro Ljubljana me-
sto, Kotnikova 9, 1516 Ljubljana,
13. JP Energetika Ljubljana p.o., Oskrba s plinom, Ve-
rovkova 70, Ljubljana,
14. JP Energetika Ljubljana p.o., Daljinska oskrba s
toplotno energijo, Verovkova 70, Ljubljana,
15. RS, Ministrstvo za obrambo, Inpektorat RS za var-
stvo pred naravnimi in drugimi nesreami, Izpostava Ljublja-
na, Kardeljeva pload 26, Ljubljana,
16. RS, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaito
in reevanje, Kardeljeva pload 21, Ljubljana,
17. RS, Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obram-
bne zadeve, Sektor za civilno obrambo, Kardeljeva pload
25, Ljubljana,
18. Telekom Slovenije d.d., PE Ljubljana, Stegne 19,
1547 Ljubljana,
19. Javna razsvetljava d.d., Litijska 263, 1000 Ljublja-
na,
20. JP Snaga, Povetova 6, Ljubljana,
21. Slovenske eleznice, Kolodvorska 11, Ljubljana,
22. Geoplin plinovodi, d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade
11, Ljubljana,
23. Petrol d.d., Dunajska 50, Ljubljana,
24. ELES, Elektro Slovenija d.o.o., Hajdrihova 2, Ljub-
ljana,
26. DARS d.d., Izpostava Ljubljana, Dunajska 7, Ljub-
ljana.
(2) Drugi udeleenci, ki bodo sodelovali pri OLN, so:
1. MOL, MU Oddelek za gospodarjenje z zemljii, Am-
broev trg 7, Ljubljana.
Za gradnjo kanalizacijskega zbiralnika Co, zadreval-
nega kanala Fuine Zalog z zadrevalnim bazenom pred
CN in zadrevalnega bazena na kanalizacijskem zbiralniku
A6 so bile pridobljene odlobe o obveznosti postopka presoje
vplivov na okolje, iz katerih izhaja, da postopka celovite pre-
soje vplivov na okolje ni treba izvesti.
6. len
Potrebne strokovne podlage
Pri izdelavi strokovnih podlag ter OLN 1, OLN 2 in OLN
3 je treba upotevati Prostorsko zasnovo Mestne obine
Ljubljana (MOL, MU Oddelek za urbanizem, 2002).
Pred izdelavo OLN 1, OLN 2 in OLN 3 mora VO KA
zagotoviti:
1. celostne idejne reitve zadrevalnega kanala Fuine
Zalog z zadrevalnim bazenom pri CN, kanalizacijskega
zbiralnika Co in zadrevalnega bazena na kanalizacijskem
zbiralniku A6 ter drugih tehninih reitev in ureditev v ob-
mojih OLN 1, OLN 2 in OLN 3, v merilu 1:2500 z ustreznim
poroilom in utemeljitvijo,
2. idejne reitve prestavitev, krianj in drugih prilago-
ditev obstojeih objektov, naprav in ureditev, ki so potrebne
zaradi realizacije nartovanih prostorskih ureditev v obmoju
OLN 1 (OLN 2, OLN 3), v merilu 1:1000 z ustreznim poroi-
lom in utemeljitvijo.
Strokovne podlage za izdelavo OLN 1, OLN 2 in OLN 3
morajo vsebovati e:
analizo obstojeega stanja z usmeritvami za izdelavo
OLN:
vplivi, povezave in soodvisnosti s sosednjimi obmoji,
znailnosti grajenega prostora (ambientalne znailnosti ob-
moja, namembnost povrin);
naravna in kulturna dediina;
ruenje objektov;
Uradni list Republike Slovenije
prometna in komunalna ureditev;
parcelacija in lastnitvo;
prikaz faznih reitev gradnje;
strokovne ocene vplivov gradnje zadrevalnega kana-
la, kanalizacijskega zbiralnika in zadrevalnega bazena na
okolje in reitve v zvezi z varovanjem okolja, reitve za pre-
preitev in zmanjanje negativnih vplivov na okolje ukrepi
za zaito podtalnice, vodnih virov in povrinskih voda;
ostale strokovne podlage glede na zahteve nosilcev
urejanja prostora in morebitne druge dodatne ekspertize ter
poroila;
povzetki smernic urejevalcev prostora;
geomehansko in hidrogeoloko poroilo.
Poleg navedenega morajo strokovne podlage za izde-
lavo OLN 3 vsebovati e:
projektno nalogo za izdelavo variantne reitve,
dve variantni reitvi zasnove zunanje ureditve.
7. len
Nain pridobitve strokovnih reitev
Izdela se ena strokovna reitev prostorske ureditve
obmoja OLN 1 in OLN 2 ter dve variantni reitvi ureditve
obmoja OLN 3.
8. len
Nain pridobitve geodetskih podlog
Geodetske narte obmoja OLN 1, OLN 2 in OLN 3
pridobi Oddelek za urbanizem MU MOL.
9. len
Roki za pripravo OLN 1, OLN 2 in OLN 3
Roki izdelave OLN 1, OLN 2 in OLN 3 so eno leto po
potrditvi strokovnih podlag za posamezen OLN.
10. len
Obveznosti v zvezi s nanciranjem OLN 1, OLN 2 in OLN 3
Naronik in investitor OLN 1, OLN 2 in OLN 3 je Mestna
obina Ljubljana.
11. len
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Repu-
blike Slovenije.
t. 351-919/2005-2
Ljubljana, dne 26. septembra 2005
upanja
Mestne obine Ljubljana
Danica Simi l.r.
3927. Program priprave Obinskega lokacijskega
narta za del obmoja urejanja BS 4/1 Ruski
car
Na podlagi 27. lena Zakona o urejanju prostora (Urad-
ni list RS, t. 110/02 in 8/03; ZUreP-1) in 51. lena Statuta
Mestne obine Ljubljana (Uradni list RS, t. 26/01 in 28/01)
sprejemam
PROGRAM PRIPRAVE
Obinskega lokacijskega narta za del obmoja
urejanja BS 4/1 Ruski car
1. len
S tem programom priprave se podrobneje doloajo
programska izhodia, vsebina strokovnih podlag, nain pri-
Uradni list Republike Slovenije
dobitve strokovnih reitev in geodetskih podlag za pripravo
Obinskega lokacijskega narta za del obmoja urejanja BS
4/1 Ruski car (v nadaljevanju: OLN), subjekti, ki sodelujejo pri
pripravi OLN, ter roki za posamezne faze priprave OLN.
2. len
Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga
(1) Ocena stanja, urbanistina dokumentacija in razlogi
za pripravo novega OLN
Obravnavano obmoje se ureja z Odlokom o sprejetju
spremembe in dopolnitve zazidalnega narta za zazidalni
otok BS 7 Beigrad (Uradni list SRS, t. 18/84). Po nave-
denem dokumentu je bilo obmoje predvideno za izgradnjo
zdravstvenega doma s pripadajoo zunanjo ureditvijo s 162
parkirnimi mesti.
Zaradi spremenjenega koncepta organizacije zdravstve-
nega varstva zazidalni nart ni bil realiziran. Tudi v sedanjih
razvojnih programih iritev osnovne zdravstvene mree ni
predvidena, obstaja pa potreba po drugih programih s po-
droja zdravstva in socialnega varstva.
Ker realizacija zazidalnega narta ni ve aktualna, je
investitor podal pobudo za izdelavo OLN, v kateri predlaga
gradnjo stanovanj za trg, najemnih stanovanj in stanovanj
za skupine s posebnimi potrebami. V pritlijih objektov ob
Dunajski cesti predlaga javni program.
(2) Pravna podlaga
Pravna podlaga za pripravo OLN sta Zakon o urejanju
prostora (Uradni list RS, t. 110/02 in 8/03) in Dolgoroni plan
obin in mesta Ljubljane za obdobje 19862000 za obmoje
Mestne obine Ljubljana (Uradni list SRS, t. 11/86, in Uradni
list RS, t. 23/91, 71/93, 62/94, 33/97, 72/98, 13/99, 26/99,
28/99, 41/99, 79/99, 98/99, 31/00, 36/00, 59/00, 75/00, 37/01,
63/02, 52/03, 70/03 odloba US, 64/04, 69/04).
3. len
Predmet in programska izhodia OLN
(1) Predmet in obmoje OLN
Obmoje OLN zajema nepozidane povrine med indivi-
dualno pozidavo ob erinovi ulici, ulici Jeica in individualno
pozidavo ob Dunajski cesti oziroma rezervatom podaljka
Dunajske ceste. Predmet OLN je prostorska ureditev in do-
loitev lokacijskih pogojev za novogradnjo na tem obmoju.
(2) Programska izhodia OLN
Pozidava
V obmoju OLN se, ob upotevanju rezervata Dunajske
ceste kot nove mestne vpadnice, locirajo objekti, ki bodo
sluili zdravstvu in socialnem varstvu (npr. stanovanjske sku-
pine za osebe s posebnimi potrebami, centri za celodnevno
varstvo, rehabilitacijo in podobno) ter stanovanjski objekti
s spremljajoim, javnim programom v delu pritliij objektov,
orientiranih proti Dunajski cesti.
Smeri pozidave morata izhajati iz smeri obstojee po-
zidave ob erinovi ulici ter ob Dunajski cesti. Podaljek
Dunajske uvaja novo smer, ki jo je treba pri doloitvi smeri
pozidave tudi upotevati.
Pozidanost, izraba ter podrobneja namembnost bodo
opredeljeni v strokovnih podlagah, na podlagi analize potreb
in zmogljivosti obmoja.
Prometna ureditev
Obmoje naj se napaja s erinove ulice in ulice Jei-
ca.
Parkirna mesta naj se zagotovijo preteno v kletnih
etaah. Za kratkotrajno parkiranje je treba, na nivoju terena,
urediti 10 % parkirnih mest.
Pri zagotavljanju parkirnih mest je treba upotevati na-
slednje normative:
1 parkirno mesto in 10 % za obiskovalce na 30 m neto
poslovne povrine ali trgovine,
1 parkirno mesto na 4 sedee ali 1 m toilnega pulta
v gostinskem lokalu,
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9367
2 parkirni mesti na stanovanjsko enoto.
Predvidena prometna ureditev bo preverjena in dopol-
njena s smernicami nosilcev urejanja prostora in z usmerit-
vami strokovnih podlag.
Ureditev zelenih povrin in otrokih igri
Zagotoviti je treba 15 m2 zelenih povrin na stanovanj-
sko enoto. Nove zelene povrine morajo biti zasnovane kot
del pozidave (in ne kot ostanki zemlji, ki jih ni mono po-
zidati) in povezane z obstojeimi v irem obmoju. V okviru
zelenih povrin mora biti urejeno tudi otroko igrie. Obseg
potrebnih funkcionalnih zelenih povrin in igri za potrebe
dejavnosti s podroja zdravstva in socialnega varstva bo do-
loen v strokovnih podlagah.
Predvideti in ustrezno zasnovati je treba pripadajoe
odprte povrine (pe povezave, trge, vstopne ploadi, par-
kovne ureditve) ter jih vkljuiti v sistem irega obmoja.
Vsaj 10% povrine gradbene parcele mora zavzemati raen
teren (za zasaditev visokega drevja).
Komunalna ureditev
Novi objekti bodo prikljueni na komunalne naprave,
skladno s smernicami nosilcev urejanja prostora.
Varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne de-
diine ter trajnostna raba naravnih dobrin
Upotevajo se pogoji iz predpisa, ki ureja varovanje
vodnih virov, doloi se stopnja zaite pred hrupom ter pred-
vidijo posegi za varovanje pred prekomernim hrupom, preveri
se osonenje novih objektov in posledice njihove izgradnje
na osonenje obstojee zazidave.
Opredelijo se pogoji za zagotovitev istosti zraka.
Ukrepi in posegi za varstvo okolja, ohranjanje narave,
varstvo kulturne dediine ter trajnostna raba naravnih do-
brin se predvidijo v skladu s smernicami nosilcev urejanja
prostora in z merili in pogoji, doloenimi s predpisi.
Ostale usmeritve
Doloi se faznost posegov.
Opredeli se pogoje za obrambo ter varstvo pred narav-
nimi in drugimi nesreami.
4. len
Ureditveno obmoje OLN
Ureditveno obmoje OLN obsega povrine dela obmo-
ja urejanja BS 4/1 Ruski car v skupni povrini ca. 18.000 m2.
Obmoje je omejeno z Dunajsko cesto, Ulico Jeica, erino-
vo ulico in dovozno potjo za gostilno Ruski car. Meja obmoja
bo podrobneje opredeljena v strokovnih podlagah.
5. len
Nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice, in drugi
udeleenci, ki bodo sodelovali pri pripravi prostorskega
akta
Nosilci urejanja prostora, ki pred prietkom izdelave
OLN podajo smernice za njegovo pripravo, k dopolnjenim
predlogom pa mnenje, so:
(1) Nosilci urejanja prostora:
1. JP Vodovod Kanalizacija, d.o.o., Podroje oskrbe z
vodo, Vodovodna 90, Ljubljana
2. JP Vodovod Kanalizacija, d.o.o., Podroje odvaja-
nja odpadnih voda, Vodovodna 90, Ljubljana
3. Zavod za varstvo kulturne dediine Slovenije, Ob-
mona enota Ljubljana, Traka 4, Ljubljana
4. Zavod RS za varstvo narave, Obmona enota Ljub-
ljana, Kersnikova 3, Ljubljana
5. MOL, MU Oddelek za gospodarske javne slube in
promet, Trg MDB 7, Ljubljana
6. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za
okolje, Obmona enota Ljubljana (za podroje varstva oko-
lja), Vojkova 1b, Ljubljana
7. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za
okolje, Obmona enota Ljubljana (za podroje upravljanja z
vodami ter ienja voda), Vojkova 1b, Ljubljana
Stran 9368 / t. 91 / 14. 10. 2005
8. RS, Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inpektorat
RS, Enota Ljubljana, Vilharjeva 33, Ljubljana
9. RS, Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija RS za
ceste, Traka cesta 19, Ljubljana
10. JP Elektro Ljubljana d.d., PE Elektro Ljubljana me-
sto, Kotnikova 9, 1516 Ljubljana
11. JP Energetika Ljubljana p.o., Oskrba s plinom, Ve-
rovkova 70, Ljubljana
12. JP Energetika Ljubljana p.o., Daljinska oskrba s
toplotno energijo, Verovkova 70, Ljubljana
13. RS, Ministrstvo za obrambo, Inpektorat RS za var-
stvo pred naravnimi in drugimi nesreami, Izpostava Ljublja-
na, Kardeljeva pload 26, Ljubljana
14. RS, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaito
in reevanje, Kardeljeva pload 21, Ljubljana
15. RS, Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obram-
bne zadeve, Sektor za civilno obrambo, Kardeljeva pload
25, Ljubljana
16. Telekom Slovenije d.d., PE Ljubljana, Stegne 19,
1547 Ljubljana
17. Javna razsvetljava d.d., Litijska 263, 1000 Ljublja-
na
18. JP Snaga, Povetova 6, Ljubljana.
(2) Drugi udeleenci, ki bodo sodelovali pri OLN, so:
1. MOL, MU Oddelek za gospodarjenje z zemljii, Am-
broev trg 7, Ljubljana
2. MOL, MU Oddelek za zdravstvo in socialno varstvo,
Cigaletova 5, Ljubljana
3. Javni stanovanjski sklad MOL, Zarnikova 3, Ljub-
ljana
4. MOL, MU Oddelek za predolsko vzgojo, izobrae-
vanje in port, Resljeva 18, Ljubljana.
6. len
Potrebne strokovne podlage
Pri pripravi OLN naj se ovrednotijo vse strokovne pod-
lage, ki so bile izdelane za to obmoje (strokovne podlage
za Dunajsko).
Potrebne strokovne podlage za izdelavo OLN so:
analiza obstojeega stanja z usmeritvami za izdelavo
OLN:
vplivi, povezave in soodvisnosti s sosednjimi obmoji,
znailnosti grajenega irega prostora (gradbene li-
nije, morfologija pozidave, gostota pozidave, namembnost
povrin in objektov, oblikovanje fasad objektov, ambientalne
znailnosti obmoja, pomembne vedute v ire naravno in
grajeno okolje),
zelene in parkovne povrine,
prometna ureditev,
kulturna dediina,
parcelacija in lastnitvo,
geomehansko in geoloko poroilo,
projektna naloga za izdelavo variantnih reitev,
tri variantne reitve pozidave,
ocena osonenja posameznih fasad in odprtih po-
vrin variantnih reitev in obstojee pozidave na sosednjih
zemljiih,
ostale strokovne podlage glede na zahteve nosilcev
urejanja prostora.
Kot podlago za izdelavo OLN se izdela tudi:
prikaz faznih reitev prometne ureditve s potrebnimi
ukrepi;
prikaz faznih reitev pozidave;
tudijo obremenitve obmoij s hrupom in potrebnimi
ukrepi;
poroilo o kakovosti zraka, zlasti glede na gostoto
motornega prometa;
geomehansko in hidrogeoloko poroilo;
strokovno mnenje glede gradnje gara z ozirom na
varovanje vodnih virov.
Uradni list Republike Slovenije
V skladu z zahtevami nosilcev urejanja v prostoru se po
potrebi opredelijo e druge strokovne podlage.
7. len
Nain pridobitve strokovnih reitev
Za obmoje OLN bodo pridobljene vsaj tri strokovne
reitve celovite urbanistino-arhitektonske zasnove razlinih
avtorjev. Vse reitve morajo upotevati doloila, ugotovitve
in usmeritve strokovnih podlag.
8. len
Nain pridobitve geodetskih podlog
Geodetski nart (reambuliran topografski nart, nad-
zemni in evidentirani podzemni komunalni vodi, katastrski
nart) v digitalni obliki pridobi investitor.
9. len
Roki za pripravo OLN
Sprejem predloga OLN je predviden eno leto po izbrani
in potrjeni variantni reitvi. Upotevani so minimalni roki.
10. len
Obveznosti v zvezi s nanciranjem OLN
Pripravo OLN nancira investitor, ki v ta namen skle-
ne pogodbo z izvajalcem, ki izpolnjuje zakonite pogoje za
prostorsko nartovanje. Obveznosti investitorja se doloijo z
dogovorom o sodelovanju med MOL in investitorjem.
11. len
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Repu-
blike Slovenije.
t. 3521-31/2004-6
Ljubljana, dne 26. septembra 2005
upanja
Mestne obine Ljubljana
Danica Simi l.r.
3928. Program priprave Obinskega lokacijskega
narta za del obmoja urejanja CO 2/1
Bavarski dvor, del obmoja urejanja CO 2/2
Bavarski dvor in del obmoja urejanja CT 9
Slovenska cesta
Na podlagi 27. lena Zakona o urejanju prostora (Urad-
ni list RS, t. 110/02 in 8/03; ZUreP-1) in 51. lena Statuta
Mestne obine Ljubljana (Uradni list RS, t. 26/01 in 28/01)
sprejemam
PROGRAM PRIPRAVE
Obinskega lokacijskega narta za del obmoja
urejanja CO 2/1 Bavarski dvor, del obmoja
urejanja CO 2/2 Bavarski dvor in del obmoja
urejanja CT 9 Slovenska cesta
1. len
S tem programom se podrobneje doloajo programska
izhodia, vsebina strokovnih podlag, nain pridobitve stro-
kovnih reitev in geodetskih podlag za pripravo Obinskega
lokacijskega narta za del obmoja urejanja CO 2/1 Bavarski
dvor, del obmoja urejanja CO 2/2 Bavarski dvor in del ob-
moja urejanja CT 9 Slovenska cesta (v nadaljevanju: OLN),
subjekti, ki sodelujejo pri pripravi OLN, ter roki za posamezne
faze priprave OLN.
Uradni list Republike Slovenije
2. len
Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga
(1) Ocena stanja, urbanistina dokumentacija in razlogi
za pripravo novih OLN
Obravnavano obmoje se ureja z Odlokom o prostor-
skih ureditvenih pogojih za obmoja urejanja v delu pros-
torske celote C2 Oje mestno sredie (Uradni list RS, t.
49/95 in t. 57/00).
Obmoje je e desetletja nedograjeno, eprav gre za
pomembno mestno obmoje severna vrata v samo mestno
sredie. Zasnova iz 60. let je bila realizirana le delno in se
je s kasnejimi posegi tudi bistveno spremenila, prav tako
tudi nartovana izraba sosednjih obmoij npr. Potnika
postaja. Zato je treba poiskati novo reitev v skladu z novim
kontekstom oblikovanja vstopa v mestno sredie ter ob tem
zagotoviti ekonomsko primerno zasnovo obmoja ter raz-
misliti o druganem oblikovanju in izrabi parterja.
(2) Pravna podlaga
Pravna podlaga za pripravo OLN so Zakon o urejanju
prostora ZUreP-1 (Uradni list RS, t. 110/02 in 8/03), Dol-
goroni plan obin in mesta Ljubljane za obdobje 19862000
za obmoje Mestne obine Ljubljana (Uradni list SRS, t.
11/86, in Uradni list RS, t. 23/91, 71/93, 62/94, 33/97, 72/98,
13/99, 26/99, 28/99, 41/99, 79/99, 98/99, 31/00, 36/00, 59/00,
75/00, 37/01, 63/02, 52/03, 70/03 odl. US, 64/04, 69/04) in
srednjeroni drubeni plan Obine Ljubljana Center za ob-
dobje 19861990 (Uradni list SRS, t. 3/87, 27/88, 32/88,
43/88, in Uradni list RS, t. 11/92, 6/93).
3. len
Predmet in programska izhodia OLN
(1) Ureditveno obmoje se razdeli na tri programsko
razlina obmoja.
1. Na vzhodnem delu obmoja na povrinah velikosti
okoli 3500 m2 se predvidi intenziviranje izrabe obmoja z
izgradnjo poslovnega objekta veje viine.
2. Na zahodnem delu obmoja povrine okoli 3300 m2,
se predvidi intenziviranje izrabe obmoja z izgradnjo poslov-
nega objekta veje viine.
3. Na srednjem delu obmoja povrine okoli 7800 m2
se predvidi nova ureditev Slovenske ceste s prestavitvijo
kolektorja in ureditvijo podzemnih povezav.
Pritlija objektov se namenijo javnim programom. Jav-
nemu programu se lahko nameni tudi del 1. kletne etae in
del 1. nadstropja oziroma mezzanina.
Parkiranje je predvideno v veetanih podzemnih ga-
raah. tevilo potrebnih parkirnih mest se bo opredelilo na
podlagi parkirnih normativov (1PM/30 m2 neto poslovne po-
vrine; 2PM/stanovanje).
Morebiten primanjkljaj parkirnih mest se zagotovi s -
nanciranjem izgradnje javne parkirne hie. Za uvoza v par-
kirne etae se uporabita e obstojea uvoza na Dvorakovi
oziroma Praakovi ulici. Proui se monost drugih oziroma
dodatnih uvozov. Nepozidane povrine v nivoju parterja bodo
urejene kot peeve povrine.
Za realizacijo predlagane gradnje je treba poruiti po-
slovni objekt Praakova 1, zgrajen na zemljiu s parc. t.
2163 k.o. 1737 01-Tabor.
Predlagana izhodia bodo preverjena in dopolnjena s
smernicami nosilcev urejanja prostora, z usmeritvami stro-
kovnih podlag in nateajnimi reitvami.
(2) Komunalna ureditev
Povzamejo se obstojei komunalni vodi, opredeli pre-
stavitev kolektorja in predvidijo nove komunalne ureditve v
skladu z usmeritvami nosilcev urejanja prostora.
(3) Varovanje okolja
V OLN se upotevajo pogoji iz uredbe, ki ureja varova-
nje vodnih virov. Doloi se stopnjo zaite pred hrupom ter
predvidijo posegi in merila v zvezi z varovanjem pred hru-
pom. Opredelijo se pogoji za zagotovitev istosti zraka.
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9369
Ukrepi in posegi za zaito okolja se predvidijo v skladu
z usmeritvami nosilcev urejanja prostora in z merili, ki izhaja-
jo iz veljavnih predpisov.
Za predlagane ureditve je treba izdelati celovito presojo
vplivov na okolje (odloba Ministrstva za okolje in prostor t.
35409-8/2005 z dne 4. 8. 2005).
(4) Varovanje naravne in kulturne dediine
Nartovani posegi morajo biti usklajeni s smernicami
nosilcev urejanja prostora. Zavarovati je treba kulturno de-
diino. V obmoju se nahaja arheoloka dediina, ki je
zavarovana z odlokom.
(5) Ostale usmeritve
Doloi se faznost posegov.
Opredelijo se pogoji za obrambo in zaito.
4. len
Ureditveno obmoje OLN
Ureditveno obmoje OLN obsega povrine delov ob-
moij urejanja CO 2/1 Bavarski dvor in CO 2/2 Bavarski
dvor ter CT 9 Slovenska cesta v skupni povrini okoli
14600 m2. Na severu je omejeno z notranjim mestnim cest-
nim obroem, na zahodu z obstojeo stolpnico SCT in
poslovnim objektom Bavarski dvor, na vzhodu z objekti
Telekoma, na jugu pa z Dvorakovo in Praakovo ulico. Na-
tanno obmoje OLN bo opredeljeno po izbrani in potrjeni
nateajni reitvi.
5. len
Nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice, in drugi
udeleenci, ki bodo sodelovali pri pripravi prostorskega
akta
(1) Nosilci urejanja prostora:
1. JP Vodovod Kanalizacija, d.o.o., Podroje oskrbe z
vodo, Vodovodna 90, Ljubljana
2. JP Vodovod Kanalizacija, d.o.o., Podroje odvaja-
nja odpadnih voda, Vodovodna 90, Ljubljana
3. Zavod za varstvo kulturne dediine Slovenije, Ob-
mona enota Ljubljana, Traka 4, Ljubljana
4. Zavod RS za varstvo narave, Obmona enota Ljub-
ljana, Kersnikova 3, Ljubljana
5. MOL, MU Oddelek za gospodarske javne slube in
promet, Trg MDB 7, Ljubljana
6. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za
okolje, Obmona enota Ljubljana (za podroje varstva oko-
lja), Vojkova 1b, Ljubljana
7. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za
okolje, Obmona enota Ljubljana (za podroje upravljanja z
vodami ter ienja voda), Vojkova 1b, Ljubljana
8. RS, Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inpektorat
RS, Enota Ljubljana, Vilharjeva 33, Ljubljana
9. JP Elektro Ljubljana d.d., PE Elektro Ljubljana mesto,
Kotnikova 9, 1516 Ljubljana
10. JP Energetika Ljubljana p.o., Oskrba s plinom, Ve-
rovkova 70, Ljubljana
11. JP Energetika Ljubljana p.o., Daljinska oskrba s
toplotno energijo, Verovkova 70, Ljubljana
12. RS, Ministrstvo za obrambo, Inpektorat RS za var-
stvo pred naravnimi in drugimi nesreami, Izpostava Ljublja-
na, Kardeljeva pload 26, Ljubljana
13. RS, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaito
in reevanje, Kardeljeva pload 21, Ljubljana
14. RS, Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obram-
bne zadeve, Sektor za civilno obrambo, Kardeljeva pload
25, Ljubljana
15. Telekom Slovenije d.d., PE Ljubljana, Stegne 19,
1547 Ljubljana
16. RS, Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija RS za
ceste, Sektor za planiranje, Traka cesta 19, Ljubljana
17. Javna razsvetljava d.d., Litijska 263, 1000 Ljub-
ljana
Stran 9370 / t. 91 / 14. 10. 2005
18. Javna agencija za elezniki promet Republike Slo-
venije, Kopitarjeva 5, 2000 Maribor.
(2) Drugi udeleenci:
1. MOL, MU Oddelek za gospodarjenje z zemljii, Am-
broev trg 7, Ljubljana.
6. len
Potrebne strokovne podlage
Potrebne strokovne podlage (SP) za izdelavo OLN so:
analiza obstojeega stanja z usmeritvami za izdelavo
OLN:
vplivi, povezave in soodvisnosti s sosednjimi ob-
moji,
znailnosti grajenega prostora (morfologija pozida-
ve, tipologija objektov, gabariti objektov, ambientalne znail-
nosti obmoja, pomembne vedute v ire naravno in grajeno
okolje, gostota pozidave, namembnost povrin in objektov,
kulturna dediina itd.),
parcelacija in lastnitvo,
zelene povrine;
projektna naloga za izdelavo variantnih reitev;
variantne reitve zazidave;
ocena osonenja posameznih fasad in odprtih povrin
izbrane variantne reitve.
Upotevajo se tudi analize, usmeritve in reitve, ki so
bile izdelane za obmoje Potnikega centra.
Kot podlago za izdelavo OLN se izdela tudi:
prometno tudijo, ki preveri obremenitev prometa na
obodnih cestah zaradi programskih sprememb in poveanih
kapacitet. tudija naj predlaga tudi prometne reitve voznih
pasov in krii na obodnih cestah in potrebne preureditve
postajalia javnega mestnega potnikega prometa. tudija
naj preveri mone reitve in ukrepe, ki so potrebni za izbolj-
anje stanja v prometu v irem vplivnem obmoju;
tudijo obremenitve obmoij s hrupom;
poroilo o kakovosti zraka, zlasti glede na gostoto
motornega prometa;
geomehansko in hidrogeoloko poroilo;
strokovno mnenje glede gradnje gara z ozirom na
3. varstveni pas varovanja vodnih virov;
morebitne druge dodatne ekspertize in poroila;
programsko idejno zasnovo komunalnih vodov glede
na potrebno prestavitev kolektorja in zahteve nosilcev ure-
janja v prostoru.
V skladu z zahtevami nosilcev urejanja v prostoru se po
potrebi opredelijo e druge strokovne podlage.
7. len
Nain pridobitve strokovnih reitev
Strokovne reitve se pridobi z nateajem.
8. len
Nain pridobitve geodetskih podlog
Digitalni geodetsko-katastrski nart pridobi Oddelek za
urbanizem Mestne uprave MOL iz uradne evidence Geodet-
ske uprave RS. Investitor pridobi reambulirani posnetek, ki
mora biti uradno potrjen.
9. len
Roki za pripravo OLN
Izdelava SP je predvidena dva meseca po prostorski
konferenci. Sprejem predloga OLN je predviden eno leto
po potrjeni variantni reitvi. Upotevani so minimalni okvirni
roki.
10. len
Obveznosti v zvezi s nanciranjem OLN
Pripravo OLN nancira investitor, ki v ta namen skle-
ne pogodbo z izvajalcem, ki izpolnjuje zakonite pogoje za
Uradni list Republike Slovenije
prostorsko nartovanje. Obveznosti investitorja se doloijo z
dogovorom o sodelovanju med MOL in investitorjem.
11. len
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Repu-
blike Slovenije.
t. 3505-6/2005-1
Ljubljana, dne 26. septembra 2005
upanja
Mestne obine Ljubljana
Danica Simi l.r.
LJUBNO
3929. Sklep o javni razgrnitvi predloga Odloka o
lokacijskem nartu IPC LOKE
Na podlagi 31. lena Zakona o urejanju prostora (Urad-
ni list RS, t. 110/02 in 08/03), 7. lena Statuta Obine Ljubno
(Uradno glasilo ZSO, t. 2/99,) in sklepa obinskega sveta
t. 002-22/05-04 z 22. redne seje dne 15. 9. 2005 je upanja
Obine Ljubno dne 28. 9. 2005 sprejela
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga Odloka o lokacijskem
nartu IPC LOKE
I
Javno se razgrne predlog Odloka o lokacijskem nartu
IPC LOKE, ki ga je izdelalo podjetje RC PLANIRANJE
d.o.o. CELJE v septembru 2005 pod t. proj. 141/05.
II
Predlog bo javno razgrnjen v tajnitvu Obine Ljubno,
Cesta v Rastke 12, Ljubno ob Savinji, v asu od 11. 10. 2005
do 11. 11. 2005.
III
V asu javne razgrnitve bo organizirana javna obravna-
va, ki bo potekala v sejni sobi Obine Ljubno v torek 25. 10.
2005 z zaetkom ob 12. uri.
IV
Z objavo v Savinjskih novicah in na oglasnih deskah
Obine Ljubno se dodatno obvestijo obani in ostali zaintere-
sirani o asu in kraju javne razgrnitve in javne obravnave.
V
Obani in ostali zainteresirani lahko podajo pisne pri-
pombe in predloge na javno razgrnjeni predlog Odloka o
lokacijskem nartu IPC LOKE na Oddelku za urejanje
prostora v asu trajanja javne razgrnitve z vpisom v knjigo
pripomb ali ustno na javni obravnavi.
VI
Ta sklep zane veljati z dnem objave v Uradnem listu
Republike Slovenije.
t. 031-01/05-01
Ljubno, dne 15. septembra 2005.
upanja
Obine Ljubno
Anka Rakun l.r.
Uradni list Republike Slovenije t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9371

LJUTOMER A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v 000

Skupina/Podskupina kontov
3930. Sklep o ukinitvi javnega dobra
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 1.282.757
Na podlagi 29. lena Zakona o lokalni samoupravi TEKOI PRIHODKI (70+71) 694.496
(Uradni list RS t. 72/93, 6/94 odl. US, 45/94 odl. US, 70 DAVNI PRIHODKI 572.873
57/94,14/95, 20/95 odl. US, 63/95 obv. razlaga, 73/95 700 Davki na dohodek in dobiek 344.062
odl. US, 9/96 odl. US, 39/96 odl. US, 44/96 odl. US, 703 Davki na premoenje 156.130
26/97 dopolnitev, 70/97, 10/98, 68/98 odl. US, 74/98, 704 Davki na blago in storitve 72.681
12/99 sklep US, 16/99 popr. sklepa US, 59/ odl. US, 706 Drugi davki 0
70/00, 100/00 sklep US, 28/01 in 51/02) ter 7., 14. in 86. 71 NEDAVNI PRIHODKI 121.623
lena Statuta Obine Ljutomer (Uradni list RS, t. 62/99, 710 Udele. na dobiku in dohod. od premo 31.676
20/01; Uradno glasilo Obine Ljutomer t. 1/03), predloga 711 Takse in pristojbine 3.397
Komisije o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvar- 712 Denarne kazni 150
nim premoenjem Obine Ljutomer z dne 13. 9. 2005 je 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 3.200
Obinski svet Obine Ljutomer na 21. seji dne 4. 10. 2005 714 Drugi nedavni prihodki 83.200
sprejel 72 KAPITALSKI PRIHODKI 217.300
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 137.300
721 Prihodki od prodaje zalog 0
SKLEP 722 Prihodki od prodaje zemlji
o ukinitvi javnega dobra in nem. premoenja 80.000
73 PREJETE DONACIJE
1. len 730 Prejete donacije iz domaih virov 0
S tem sklepom se ukine status zemljia v javnem do- 731 Prejete donacije iz tujine 0
bru, ki je oznaeno s parc. t. 1214/1, plantani sadovnjak 74 TRANSFERNI PRIHODKI 370.961
v izmeri 1097 m2, in zemljia s parc. t. 1214/2, pot v iz- 740 Transferni prihodki
meri 385 m2, in sta pripisani k seznamu vlo. t. 557 k.o. iz drugih javnonannih institucij 350.961
Radoslavci. 741 Prejeta sredstva
iz dravnega prorauna iz sredstev EU 20.000
2. len II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 1.310.279
Nepreminini iz prejnjega lena tega sklepa prenehata 40 TEKOI ODHODKI 288.270
imeti status dobrine v javnem dobru in postaneta last Obine 400 Plae in drugi izdatki zaposlenim 61.900
Ljutomer ter se vknjiita pri vlo. t. k.o. Radoslavci. 401 Prispevki delodajalcev 10.070
402 Izdatki za blago in storitve 210.867
3. len 403 Plaila domaih obresti 1.000
Ta sklep zane veljati naslednji dan po objavi v Urad- 409 Rezerve 4.433
nem listu Republike Slovenije. 41 TEKOI TRANSFERI 344.325
410 Subvencije 21.480
t. 465-05-OS/05-4367 411 Transferi posameznikom
Ljutomer, dne 4. oktobra 2005 in gospodinjstvom 132.552
412 Trasferi neprotnim organizacijam
upan in ustanovam 35.520
Obine Ljutomer 413 Drugi tekoi domai transferi 154.773
Joef pindler, in. agr., l.r. 414 Tekoi transferi v tujino 0
42 INVESTICIJSKI ODHODKI 607.539
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 607.539
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 70.145
431 Investicijski transferi pravnim
PIVKA in zinim osebam, ki niso
proraunski uporabniki 46.400
3931. Odlok o rebalansu prorauna Obine Pivka za 432 Investicijski transferi proraunskim
leto 2005 uporabnikom 23.745
III. PRORAUNSKI PRESEEK (I.-II)
Na podlagi 29. lena Zakona o lokalni samoupravi
PRORAUNSKI PRIMANJKLAJ (I.-II.) -27.522
(Uradni list RS, t. 72/93 in dopolnitve), 29. lena Zakona
o javnih nancah (Uradni list RS, t. 79/99, 124/00 in 79/01)
B) RAUN FINANNIH TERJATEV IN NALOB
in 16. lena Statuta Obine Pivka (Uradni list RS, t. 58/99,
IV. PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL IN
77/00 in 24/01) je Obinski svet Obine Pivka na 23. seji dne
PRODAJA KAPITALSKIH DELEEV
21. 9. 2005 sprejel
(750+751+752) 0
75 PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL 0
ODLOK 750 Prejeta vraila danih posojil 0
o rebalansu prorauna Obine Pivka za leto 2005 751 Prodaja kapitalskih deleev 0
752 Kupnine iz naslova privatizacije 0
V. DANA POSOJILA
1. SPLONA DOLOBA IN POVEANJE KAPITALSKIH DELEEV
(440+441+442) 0
1. len 44 DANA POSOJILA IN POVEANJE
V Odloku o proraunu Obine Pivka za leto 2005 (Urad- KAPITALSKIH DELEEV 0
ni list RS, t. 139/04) se 2. len spremeni tako, da se glasi: 440 Dana posojila 0
Sploni del prorauna na ravni podskupin kontov se 441 Poveanje kapitalskih deleev in nalob 0
doloa v naslednjih zneskih: 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0
Stran 9372 / t. 91 / 14. 10. 2005 Uradni list Republike Slovenije

Skupina/Podskupina kontov v 000 2. len

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE Sistem varstva se organizira kot del enotnega sistema
KAPITALSKIH DELEEV (IV.-V.) 0 v Republiki Sloveniji in zajema organizacijo, nartovanje,
izvajanje, nanciranje in nadzor dejavnosti za varstvo pred
C) RAUN FINANCIRANJA naravnimi in drugimi nesreami v miru, v spremenjenih raz-
VII. ZADOLEVANJE (500) 0 merah, v izrednem in v vojnem stanju.
50 ZADOLEVANJE
500 Domae zadolevanje 0
VIII. ODPLAILA DOLGA (550) II. PROGRAMIRANJE IN NARTOVANJE
55 ODPLAILA DOLGA 0
3. len
550 Odplaila domaega dolga
IX. POVEANJE (ZMANJANJE) SREDSTEV Obinski svet Obine Postojna sprejme program (plan
NA RAUNU dela) in letne narte varstva pred naravnimi in drugimi ne-
(I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 27.522 sreami, skupaj z obinskim proraunom.
X. NETO ZADOLEVANJE (VII. VIII.) 0
4. len
XI. NETO FINANCIRANJE
(VI. +VII. VIII. IX.) =-III 27.522 Predlog programa letnih nartov pred naravnimi in
XII. STANJE NA RAUNIH drugimi nesreami izdela pristojen organ obinske uprave,
OB KONCU PRETEKLEGA LETA 27.522 skladno z nacionalnim programom varstva pred naravnimi in
drugimi nesreami. Pri delu upoteva aktualno oceno ogroe-
nosti Obine Postojna, ki jo po potrebi tudi dopolnjuje.
Pregled odhodkov, sestavljen po podrojih funkcionalne
klasikacije, ter nart razvojnih programov sta priloga k temu 5. len
odloku. Ocena ogroenosti je kakovostna in koliinska analiza
naravnih in drugih danosti za nastanek naravne in druge ne-
3. len sree, z oceno monega poteka in posledic nesree, s pred-
Vsi ostali leni odloka o proraunu Obine Pivka za leto lagano stopnjo zaite pred nevarnostmi ter predlogom pre-
2005 (Uradni list RS, t. 139/04) ostanejo nespremenjeni. ventivnih in drugih ukrepov za zaito, reevanje in pomo.
Oceno ogroenosti za obmoje Obine Postojna izdela
4. len pristojni organ obinske uprave, ki pri delu upoteva regijsko
Ta odlok zane veljati naslednji dan po objavi v Urad- oceno ogroenosti taba civilne zaite za Notranjsko.
nem listu Republike Slovenije. Na podlagi ocene ogroenosti izdela isti organ narte
zaite, reevanja in pomoi za posamezna podroja ne-
t. 0321-23/2005 varnosti.
Pivka, dne 21. septembra 2005

upan III. OPAZOVANJE, OBVEANJE IN ALARMIRANJE

Obine Pivka
Robert Smrdelj, in., l.r.
POSTOJNA
3932. Odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesreami
Na podlagi 37. in 126. lena Zakona o varstvu pred
naravnimi in drugimi nesreami (Uradni list RS, t. 64/94,
33/00 odl. US, 87/01, 52/02 in 41/04), 6. lena Zakona o
varstvu pred poarom (Uradni list RS, t. 71/93, 22/01, 87/01
in 110/02), 6. lena Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, t.
71/93, 1/95, 28/95, 73/97 odl. US in 28/00), Uredba o vsebi-
ni in izdelavi nartov zaite in reevanja (Uradni list, t. 3/02)
ter na podlagi 16. lena Statuta Obine Postojna (Uradni list
RS, t. 1/96, 68/97, 31/98, 84/98 in 66/99) je Obinski svet
Obine Postojna na 23. redni seji dne 13. 9. 2005 sprejel
ODLOK
o varstvu pred naravnimi in drugimi nesreami
I. SPLONI DOLOBI
1. len
Odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesreami
ureja organizacijo in izvajanje varstva ljudi, ivali, premoe-
nja, okolja in kulturne dediine pred naravnimi in drugimi
nesreami (v nadaljevanju: varstva) v Obini Postojna.
6. len
Podatke, pomembne za varstvo pred naravnimi in drugi-
mi nesreami, morajo brezplano sporoati Regijskemu cen-
tru za obveanje (tel. t. 112) vsi obani, reevalne slube,
drutva, klubi, gospodarske drube in zavodi.
7. len
Obina Postojna zagotavlja opremo in sredstva za de-
lovanje sistema zvez ZARE (enoten sistem zvez zaite in
reevanja) in sredstva za alarmiranje za potrebe varstva pred
naravnimi in drugimi nesreami ter sistem javnega alarmira-
nja in seznanjanja obanov s posameznimi nevarnostmi.
8. len
Vsakdo je dolan obvestiti Regijski center za obve-
anje (tel. t. 112), policijo (tel. t. 113) ali najblijo gasilsko
enoto o nevarnosti naravne ali druge nesree, ki jo opazi ali
posredno izve zanjo.
IV. ZAITNI UKREPI
9. len
Pristojni organi obinske uprave skrbijo za izvajanje
prostorskih, urbanistinih, gradbenih in drugih tehninih ukre-
pov, ki prepreujejo oziroma zmanjujejo kodljive vplive
naravnih in drugih nesre.
10. len
V primeru naravne ali druge nesree lahko upan odredi
evakuacijo, v nujnih primerih pa tudi poveljnik Civilne zaite
ali vodja intervencije. Nain in postopek evakuacije se doloi
v odgovarjajoih nartih.
Uradni list Republike Slovenije
11. len
Obina Postojna zagotovi zatoie in nujno oskrbo
obanom, ki so zaradi naravne ali druge nesree ostali brez
doma in sredstev za preivetje.
upan lahko izjemoma odredi, da morajo lastniki in
uporabniki stanovanjskih hi zaasno sprejeti na stanovanje
evakuirane in ogroene osebe.
12. len
Gospodarske drube, zavodi in druge organizacije na
obmoju Obine Postojna, ki v delovnem procesu uporablja-
jo, proizvajajo ali skladiijo nevarne snovi oziroma kemika-
lije, morajo nartovati in izvajati obvezne varnostne ukrepe
za prepreevanje nesre s kemikalijami, za zmanjevanje po-
sledic nesre za ljudi in okolje ter izdelati oceno ogroenosti
z narti za zaito in reevanje.
Organi upravljanja organizacije, ki morajo izdelati narte
v skladu z uredbo o vsebini in izdelavi nartov zaite in re-
evanja, morajo pristojnim obinskim organom dati podatke
za izdelavo obinskih nartov zaite in reevanja pred za-
etkom obratovanja organizacije oziroma obrata.
13. len
Zaita kulturne dediine se organizira po doloilih
veljavne zakonodaje in usmeritvah pristojnih organov Ob-
ine Postojna in ustreznega zavoda za varstvo naravne in
kulturne dediine. Pod kulturno dediino spadajo stavbe
in njihovi deli, naprave, zemljia, naselja ali njihovi po-
samezni deli, oblikovne in vegetacijske oblike narave, ki
jih je ustvaril lovek, kulturna in zgodovinska krajina, pre-
mini predmeti in njihove zbirke, ki imajo za dravo kulturno
vrednost.
14. len
Obina Postojna skrbi za gradnjo in vzdrevanje za-
kloni na obmoju obine, po doloilih, zajetih v Odloku o
graditvi in vzdrevanju zakloni (Uradni list RS, t. 25/93).
Zaklonie lahko da upan v uporabo zini ali pravni
osebi, vendar ta ne sme izvajati posegov, ki zmanjujejo
njegovo zaitno funkcijo.
Ob nevarnostih mora biti zaklonie pripravljeno za
uporabo v 24 urah.
Nadzor nad primernostjo uporabe zakloni v uporabi
izvaja upan oziroma sluba za vzdrevanje in uporabo za-
kloni pri Obinskem tabu Civilne zaite.
Evidenco zakloni v Obini Postojna vodi strokovna
sluba Obine Postojna v okviru nartov zaite, reevanja in
pomoi, ki jo na podlagi ugotavljanj in sprememb tudi dopol-
njuje oziroma spreminja. Isti organ skrbi tudi za javno objavo
seznama zakloni v obini.
15. len
Uprava RS za zaito in reevanje razglasi povea-
no poarno ogroenost naravnega okolja v sodelovanju s
Hidrometeorolokim zavodom Slovenije, Ministrstvom za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavodom za gozdove
Slovenije ali na predlog obine (glede na geografske, vre-
menske in druge razmere).
V asu poarne ogroenosti je kurjenje na prostem z
odprtim ognjem prepovedano. V asu razglasitve velike ali
zelo velike poarne ogroenosti naravnega okolja mora ob-
ina organizirati poarno strao ter opazovanje in obveanje
o nevarnosti poarov.
V. OSEBNA IN VZAJEMNA ZAITA
16. len
Obina Postojna skrbi za organiziranje, vzpodbujanje in
usmerjanje osebne in vzajemne zaite na obmoju obine v
sodelovanju s poverjeniki za Civilno zaito. Prav tako skrbi
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9373
za gradnjo, vzdrevanje in preglede javnega hidrantnega
omreja.
V okviru osebne in vzajemne zaite morajo obani iz-
vajati naslednje dejavnosti:
samozaito, samopomo in vzajemno pomo
vzdrevati objekte (zaklonia, zaklonilnike in druge
prostore)
nabavljati sredstva in opremo za skupinsko zaito ob
naravnih in drugih nesreah
izvajati druge ukrepe zaite, reevanja in pomoi.
VI. ORGANIZACIJA SIL ZA ZAITO, REEVANJE IN
POMO
1. Javna gasilska sluba
17. len
Naloge gaenja in reevanja ob poarih ter reevanje
ljudi izvajajo gasilska drutva, Gasilska zveza in javni gasilski
zavod.
Obina Postojna jim zagotavlja sredstva, skladno z last-
nim nartom varstva pred poarom in merili za opremljanje
in organiziranje gasilskih enot. Medsebojne obveznosti so
podrobno navedene v pogodbi, ki zajema tudi sankcije za
neprimerno opravljanje pogodbenih obveznosti.
18. len
Javna gasilska sluba pripravlja predloge letnega pro-
grama varstva pred poarom, ki zajema:
letni nart dela,
nanni nart,
nabavo opreme in investicijsko nabavo ter druga vla-
ganja,
usposabljanje in zavarovanje prostovoljnih gasilcev.
19. len
Javna gasilska sluba lahko opravlja svojo dejavnost
tudi izven obmoja Obine Postojna (v sosednjih obinah)
pod pogojem, da se obina, v kateri bodo gasilska drutva
in Gasilska zveza opravljali svojo dejavnost, obvee kriti
stroke intervencij po vnaprej sprejetem ceniku, katerega
potrdi upan Obine Postojna, oziroma v skladu z Dogo-
vorom o medsebojnem sodelovanju in pomoi na podroju
varstva pred poari v naravi in ob drugih vejih nesreah,
ki so ga sklenile obine Divaa, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bi-
strica, Izola, Kobarid, Komen, Miren-Kostanjevica, Pivka,
Postojna, Seana in Vipava. Med izvajanjem teh nalog ne
sme biti ogroeno stanje pripravljenosti, ki ga izvaja osred-
nja gasilska enota.
Gasilske enote drutev so lahko aktivirane tudi na pod-
lagi dravnih nartov zaite in reevanja oziroma na pod-
lagi odloitve pristojnega regijskega ali dravnega poveljnika
Civilne zaite, e z dravnimi narti aktiviranje gasilskih enot
ni predvideno.
20. len
Pri zaiti, reevanju in pomoi sodelujejo z Gasilsko
zvezo vsa prostovoljna gasilska drutva.
Gasilska drutva (enote) so na podlagi veljavnih meril
za organiziranje in opremljanje gasilskih enot razvrena
po kategorijah in skladno s tem usposobljena in tehnino
opremljena.
Obveanje in alarmiranje posameznih drutev izvaja-
jo po sprejetem Nartu alarmiranja gasilskih enot v Obini
Postojna Regijski center za obveanje Postojna (ReCO),
gasilske organizacije in pristojne slube.
O medsebojnem sodelovanju vseh prostovoljnih gasil-
skih drutev z Gasilsko zvezo Postojna je sklenjena posebna
pogodba.
Stran 9374 / t. 91 / 14. 10. 2005
21. len
Nadzor nad izvajanjem javne gasilske slube opravlja
upan, ki ob ugotovitvi nepravilnosti doloa roke za odpravo
pomanjkljivosti, v hujih primerih pa pristojnosti gasilskega
drutva ustrezno omeji ali odvzame. upan nadzoruje tudi
namembnost uporabe dodeljenih sredstev iz obinskega
prorauna.
2. Gospodarske drube, zavodi in druge organizacije
22. len
upan doloi gospodarske drube, zavode in druge
organizacije za opravljanje doloenih operativnih nalog za-
ite, reevanja in pomoi, ki imajo za ta namen ustrezne
kadre in sredstva.
Z njimi lahko sklene Obina Postojna pogodbe, v kate-
rih se uredijo vsebina, obseg in nain opravljanja nalog na
obmoju Obine Postojna ter nain njihovega nanciranja,
predvsem tistega dela, ki presega njihovo redno dejavnost v
skladu s 73. in 75. lenom Zakona o varstvu pred naravnimi
in drugimi nesreami. Med te naloge spadajo:
gradbeno-tehnino reevanje,
reevanje ob ujmah, poplavah ter ekolokih nesre-
ah,
izvajanje zaite, reevanja in pomoi ob nesreah z
nevarnimi snovmi,
pomo ogroenim in prizadetim prebivalcem pri za-
asnem bivanju, prehrani, nujni oskrbi,
pomo pri iskanju pogreanih oseb,
prva veterinarska pomo in drugo.
3. Drutva in druge nevladne organizacije
23. len
Za opravljanje nalog zaite, reevanja in pomoi v
Obini Postojna se v okviru drutev in drugih nevladnih orga-
nizacij po potrebi organizirajo naslednje enote:
enota za reevanje v gorah in jamah (planinci in
jamarji),
enota za postavljanje zaasnih bivali (taborniki in
skavti),
enota za vzpostavljanje zvez (radioamaterji),
enota za iskanje pogreanih oseb (klub vodnikov re-
evalnih psov).
V posebnih primerih se vkljuujejo tudi vse lovske dru-
ine na obmoju Obine Postojna.
Ta drutva in druge nevladne organizacije, e jih za to
doloi upan, morajo izpolnjevati predpisane pogoje skladno
z merili za organiziranje in opremljanje enot, slub in drugih
operativnih sestavov za zaito, reevanje in pomo.
24. len
Podrobnosti o opravljanju nalog, nanciranju, zavaro-
vanju operativnih lanov, sankcijah in drugih obojestranskih
obveznosti se doloijo z ustreznimi pogodbami.
Nadzor nad izvajanjem nalog zaite, reevanja in po-
moi opravlja upan.
4. Enote civilne zaite
25. len
Sile za zaito, reevanje in pomo so v Obini Po-
stojna organizirane kot enoten sistem, ki ga vodi poveljnik
z 10- lanskim tabom in z naslednjimi enotami in slubami
civilne zaite:
enota za prvo pomo,
enota za tehnino reevanje,
enota za RKB zaito,
sluba za podporo,
sluba za vzdrevanje in uporabo zakloni.
Uradni list Republike Slovenije
26. len
Podroje Obine Postojna je navzdol razdeljeno na
4 sektorje, ki jih vodijo 5-lanski tabi s svojimi poverjeniki
in namestniki. Vasi in veji zaselki imajo poverjenike in na-
mestnike:
Sektor I (POSTOJNA 1 KS) zajema Krajevno skup-
nost Postojna, to je mesto Postojna z vasmi Veliki Otok, Za-
gon in Stara vas ter zaselek Ravbarkomanda
Sektor II (PRESTRANEK 1 KS) zajema naselja Pre-
stranek, Slavina, Orehek, Matenja vas, Rakitnik, Grobie,
Koe in eje
SEKTOR III (HRUEVJE 7 KS) zajema Hruevje,
Sajeve, Rakulik, Slavinje, Velika Brda, Mala Brda, Brezje,
Veliko Ubeljsko, Malo Ubeljsko, Strane, Razdrto, Landol,
mihel, Gorie, Dilce, Hrenovice, Studenec, Hrae in Mali
Otok.
Sektor IV (PLANINA STUDENO 3 KS) zajema
naselja Planina, Lipje, Lohaa, Strmica, Studeno, Belsko,
Bukovje, Gorenje in Predjama.
Sama Krajevna skupnost Postojna je razdeljena na 8
rajonov, od katerih prvi tirje delijo samo mesto Postojna, 5.
rajon zajema naselji Stara vas in pod Jelovico, 6. rajon Zalog
z Reko in Industrijsko cesto, 7. rajon naselje Veliki Otok in
8. rajon naselje Zagon.
Topografska karta Obine Postojna z oznaenimi tirimi
sektorji, kot tudi karta Postojne z 8 rajoni in seznamom pri-
padajoih ulic in naselij, sta sestavni del tega odloka.
VII. AKTIVIRANJE IN MOBILIZACIJA
27. len
Aktiviranje Civilne zaite in drugih sil za zaito, ree-
vanje in pomo ob naravnih in drugih nesreah odredi upan,
v njegovi odsotnosti pa poveljnik Civilne zaite ali namestnik
poveljnika Civilne zaite. Enaki postopki se uporabljajo tudi v
primerih, e mobilizacijo odredi Vlada Republike Slovenije.
28. len
Obina Postojna zagotavlja pogoje, da se aktiviranje in
mobilizacija opravijo v naslednjem asu:
tab Civilne zaite v sestavi, ki omogoa operativno
delovanje do 4 ure
Slube za podporo do 4 ure
Slube in posamezniki po dolnosti do 8 ur
Poklicne slube do 4 ure
Prostovoljci do 8 ur
Gasilska zveza Postojna in Zdravstveni dom Postojna
zagotavljata 24-urno pripravljenost, v kateri se zagotavlja
izvoz (odhod) enote za pomo v 5 minutah po prejemu ob-
vestila o nesrei.
Prostovoljne gasilske enote v gasilskih drutvih, ki
opravljajo gasilsko slubo na obmoju Obine Postojna, mo-
rajo zagotoviti izvoz (odhod) enote v asu:
osrednja gasilska enota 5 min
ostala prostovoljna gasilska drutva v najkrajem
monem asu.
VIII. UPRAVLJANJE IN VODENJE VARSTVA V OBINI
POSTOJNA
29. len
Upravljanje in vodenje zaite, reevanja in pomoi
sta dela logino in tehnino enotnega procesa, ki zajema
mnoico najrazlinejih dejavnosti, med katere spadajo na-
rtovanje, organiziranje, vodenje in nadzorovanje.
30. len
Obinski svet Obine Postojna v sistemu varstva zla-
sti:
Uradni list Republike Slovenije
doloa s krovnim dokumentom (odlokom) organizi-
ranost in izvajanje varstva pred naravnimi in drugimi ne-
sreami,
sprejme obinski program varstva pred naravnimi in
drugimi nesreami na predlog upana,
odloa o obsegu in nainu delitve sredstev za odprav-
ljanje posledic nesre,
spremlja uresnievanje programov in nartov varstva
pred naravnimi in drugimi nesreami.
31. len
upan Obine Postojna:
skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi
in drugimi nesreami;
sprejme narte zaite in reevanja za posamine
vrste nesre;
skrbi za izvajanje ukrepov za prepreitev in zmanja-
nje posledic naravnih in drugih nesre;
vodi zaito, reevanje in pomo ter odpravljanje po-
sledic naravnih in drugih nesre;
skrbi za obveanje prebivalcev o nevarnostih, stanju
varstva in sprejetih zaitnih ukrepih;
imenuje odbor za razpolaganje s sredstvi poarnega
sklada.
Za operativno-strokovno vodenje zaite, reevanja in
pomoi ob naravnih in drugih nesreah upan imenuje po-
veljnika Civilne zaite ter sektorske poveljnike in tabe
Civilne zaite.
Poverjeniki in poveljniki Civilne zaite iz prejnjega
odstavka so za svoje delo odgovorni nadrejenim poveljnikom
Civilne zaite. Poveljnik Civilne zaite Obine Postojna je
za svoje delo odgovoren upanu.
32. len
Poveljnik civilne zaite Obine Postojna:
usmerja priprave za ukrepanje ob nesreah v skladu
s svojimi pristojnostmi,
preverja pripravljenost sil in sredstev za zaito, re-
evanje in pomo,
spremlja nevarnosti naravnih in drugih nesre ter
sprejema ali predlaga ukrepe za zaito,
vodi in usmerja dejavnosti pri izvajanju zaitnih ukre-
pov, reevanju in pomoi,
daje mnenja in predloge za odpravo posledic ne-
sre,
sodeluje pri pripravi programov, nartovanju, imeno-
vanju sektorskih tabov in poverjenikov,
izvaja druge zakonske naloge in odredbe upana.
Poveljnik civilne zaite ima svojega namestnika, ki mu
pri delu pomaga, v asu odsotnosti poveljnika pa prevza-
me vse njegove pristojnosti in je za svoje delo odgovoren
upanu.
33. len
Sektorski tabi civilne zaite organizirajo in vodijo ak-
tivnosti na svojih podrojih (4 sektorji).
Poverjeniki in namestniki poverjenikov za civilno zaito
usmerjajo izvajanje osebne in vzajemne zaite reevanja in
pomoi na podrojih krajevnih skupnosti v bivalnih okoljih, za
katera so imenovani. Imenuje jih upan na predlog pristojne-
ga organa krajevne skupnosti.
Poveljnik Gasilske zveze, obinski poveljnik in poveljniki
gasilskih drutev imajo pristojnosti in naloge v skladu z za-
konom o gasilstvu in Pravili gasilske slube.
IX. FINANCIRANJE
34. len
Programi sistema varstva pred naravnimi in drugimi
nesreami se nancirajo oziroma sonancirajo iz obinske-
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9375
ga prorauna na podlagi kriterijev in meril, ki jih predpisuje
pristojno ministrstvo, in v skladu s predpisi in akti Obine
Postojna za to podroje.
Viino sredstev doloi Obinski svet Obine Postoj-
na s proraunom. Poleg proraunskih sredstev se sistem
nancira tudi iz zdruenih sredstev lokalnih skupnosti, iz
sredstev gospodarskih drub, namenskih sredstev poar-
nega sklada, prostovoljnih prispevkov, daril, mednarodne
pomoi in iz drugih virov.
35. len
Povzroitelj ogroenosti ali nesree krije stroke ukre-
panja ter zaitnih in reevalnih intervencij. Zahtevek za
plailo strokov, izdelan na podlagi posredovanih podatkov
vseh sodelujoih sil, posreduje upan Obine Postojna.
e povzroitelj ni znan, krije stroke obina iz obinskega
prorauna (rezerve).
Predloge za nanciranje in sonanciranje programov
varstva pred naravnimi in drugimi nesreami pripravi Obin-
ski tab za civilno zaito. Izvajalci programov in projektov
s tega podroja, ki se nancirajo iz obinskega prorauna,
morajo obinski upravi poiljati polletna poroila o porabi
teh sredstev. Gospodarske drube, zavodi in ustanove mo-
rajo zagotoviti sredstva za nadomestilo pla za zaposlene
v asu njihovega usposabljanja, sredstva za priprave in
druge stroke.
X. IZOBRAEVANJE IN USPOSABLJANJE
36. len
Obina Postojna organizira izobraevanje kot neob-
vezne oblike usposabljanja obanov za osebno in vzajemno
zaito ter za izvajanje zaitnih ukrepov.
Za pripadnike organov vodenja in sil za zaito, ree-
vanje in pomo ter civilne zaite organizira izobraevanje
in usposabljanje skladno s predpisanimi programi uspo-
sabljanja.
37. len
Usposabljanje opravljajo skladno s svojimi narti tudi
upravljavci javnih slub na podroju zaite, reevanja in
pomoi, drutva in druge organizacije, gospodarske zdru-
be ter druge organizacije, ki nastopajo kot izvajalci v siste-
mu varstva pred naravnimi in drugimi nesreami v Obini
Postojna.
XI. NADZOR IN INPEKCIJA
38. len
Nadzorstvo nad delovanjem lokalne skupnosti na po-
droju zaite, reevanja in pomoi opravlja na podlagi
zakonov in predpisov pristojni inpektorat za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesreami. Skladno s svojimi pristoj-
nostmi opravlja obinska inpekcija nadzor nad izvajanjem
tega odloka, predvsem v doloilih, ki se nanaajo na prepre-
evanje naravnih in drugih nesre v povezavi z veljavnimi
odloki v Obini Postojna.
XII. KAZENSKE DOLOBE
39. len
Fizina ali pravna oseba oziroma mladoletna oseba,
za katero odgovarjajo stari oziroma rejniki, ki je namenoma
ali iz velike malomarnosti povzroila ogroenost, katere po-
sledica so ukrepanje in v zvezi s tem nastali stroki, mora
pokriti:
stroke zaitnih in reevalnih intervencij,
stroke sanacije in vzpostavitve v prejnje stanje,
Stran 9376 / t. 91 / 14. 10. 2005
stroke odkodnin zinim in pravnim osebam.
V primeru, ko nastopa ve povzroiteljev ogroenosti
oziroma nesree in ni mogoe ugotoviti delea posamezne-
ga povzroitelja, se krijejo stroki solidarno.
40. len
Za ostale prekrke se kaznujejo pravne ali zine
osebe v skladu z veljavno zakonodajo in po veljavnih ob-
inskih predpisih.
XIII. PREHODNE IN KONNE DOLOBE
41. len
upan in obinska uprava morata v roku est mesecev
po uveljavitvi tega odloka izdati ustrezna navodila za izved-
bo le-tega in vzpostavitve preglednih list in drugih ukrepov,
doloenih s tem odlokom.
42. len
Organizacijo sistema varstva pred naravnimi in drugimi
nesreami je treba uskladiti v roku enega leta po njegovi
uveljavitvi.
43. len
Ta odlok zane veljati petnajsti dan po objavi v Urad-
nem listu Republike Slovenije.
t. 82-18/2005
Postojna, dne 13. septembra 2005
upan
Obine Postojna
Jernej Verbi l.r.
3933. Odlok o spremembah Odloka o obinskih
cestah Obine Postojna
Na podlagi prvega odstavka 82. lena Zakona o javnih
cestah (Uradni list RS, t. 29/97, 18/02, 50/02 in 110/02),
17. lena Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih
in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih
objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so
v zvezi z objekti in pripadajoimi zemljii (Uradni list RS,
t. 114/03 in 130/04), 3. in 7. lena Zakona o gospodarskih
javnih slubah (Uradni list RS, t. 32/93 in 30/98), 16., 60.
in 62. lena Statuta Obine Postojna (Uradni list RS, t.
1/96, 68/97, 31/98, 84/98 in 66/99) je Obinski svet Obine
Postojna na 23. seji dne 13. 9. 2005 sprejel
ODLOK
o spremembah Odloka o obinskih cestah
Obine Postojna
1. len
V Odloku o obinskih cestah v Obini Postojna (Uradni
list RS, t. 128/03) se 4. toka 29. lena spremeni tako, da
se glasi:
(4) Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestne-
ga sveta in je na vsako stran obinske ceste irok:
pri lokalni cesti 10 m
pri javni poti 5m
pri zbirni mestni cesti 10 m
pri mestni cesti 10 m.
5. toka 29. lena odloka se brie.
Uradni list Republike Slovenije
2. len
Ta odlok zane veljati naslednji dan po objavi v Urad-
nem listu Republike Slovenije.
t. 34401-23/2005-3
Postojna, dne 13. septembra 2005
upan
Obine Postojna
Jernej Verbi l.r.
SEANA
3934. Odlok o podaljanem obratovalnem asu
gostinskih obratov in kmetij, na katerih se
opravlja gostinska dejavnost, na obmoju
Obine Seana
Na podlagi 3. odstavka 12. lena Zakona o gostinstvu
(Uradni list RS, t. 1/95, 29/95, 40/99 in 36/00), 4. lena
Pravilnika o merilih za doloitev obratovalnega asa go-
stinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska
dejavnost (Uradni list RS, t. 78/99 in 107/00), in 16. lena
Statuta Obine Seana (Uradni list RS, t. 40/99, 68/99,
3/01 in 40/03) je Obinski svet Obine Seana na seji dne
29. 9. 2005 sprejel
ODLOK
o podaljanem obratovalnem asu gostinskih
obratov in kmetij, na katerih se opravlja
gostinska dejavnost, na obmoju Obine
Seana
1. len
S tem odlokom se doloajo merila za izdajo soglasja
za podaljanje obratovalnega asa gostinskim obratom in
kmetijam, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (v na-
daljnjem besedilu: kmetija), kot tudi postopek za njegovo
izdajo in pogoji za njegov preklic.
Redni obratovalni as gostinskih obratov in kmetij
2. len
Gostinec ali kmet doloi redni dnevni obratovalni as
glede na vrsto gostinskega obrata (kmetije), kot sledi:
gostinski obrati, ki nudijo gostom nastanitev, in se-
stavne enote teh obratov (npr. hotelske restavracije) ter
kmetije z nastanitvijo med 00.00 in 24.00 uro;
restavracije, gostilne, kavarne in izletnike kmetije
med 6.00 in 1.00 uro naslednjega dne;
slaiarne, okrepevalnice, bari, vinotoi in osmice
med 6.00 in 23.00 uro;
obrati za pripravo in dostavo jedi med 00.00 in
24.00 uro oziroma glede na naroila;
gostinski obrati, ki so v venamenskih objektih (tr-
govskoposlovnih centrih, kulturnih ustanovah ipd.) v skladu
z veljavnim hinim redom oziroma programom prireditev.
Gostinski obrati iz prvega odstavka tega lena, ki go-
stom nudijo le jedi in pijae (restavracije, gostilne, kavarne,
slaiarne, okrepevalnice in bari) in ki so v stanovanjskih
objektih ali objektih v stanovanjskih naseljih, kot tudi izlet-
nike kmetije, ki so v stanovanjskih naseljih, lahko redno
obratujejo le med 6.00 in 22.00 uro. To velja tudi za tiste
enote nastanitvenih gostinskih obratov, ki svojo dejavnost
opravljajo zunaj zaprtih prostorov (gostinski vrtovi, hotelske
terase ipd.).
Uradni list Republike Slovenije
Obratovalni as, ki presega redni obratovalni as,
naveden v prvem in drugem odstavku tega lena, se teje
za podaljani obratovalni as.
Merila za podaljanje obratovalnega asa
3. len
Gostinec ali kmet lahko obratuje v podaljanem obra-
tovalnem asu, e za to dobi pisno soglasje Obine Sea-
na, ki o tem odloa na podlagi sprejetih meril.
Merila za odloanje o podaljanju obratovalnega asa
so:
1. Vkljuevanje gostinskih obratov ali kmetij (v na-
daljevanju: gostinski obrat) kot dodatne ponudbe k drugim
programom (gostinski obrati ob kulturnih domovih, portnih
objektih ali v teh objektih)
2. Vrsta in lokacija gostinskega obrata
2.1. gostinski obrati, ki nudijo gostom hrano (restav-
racije, gostilne, kavarne, izletnike kmetije, slaiarne,
okrepevalnice, vinotoi, osmice, gostinski obrati za pri-
pravo in dostavo hrane)
2.2. gostinski obrati brez ponudbe hrane (bari, disko-
teke, noni bari) ter
2.3. gostinski obrati izven stanovanjskih naselij
2.4. gostinski obrati v stanovanjskih naseljih
2.4.1. gostinski obrat v stanovanjskem bloku ali sta-
novanjski hii
2.4.2. ali se gostinski obrat neposredno dri stano-
vanjskega objekta ter izletnike kmetije, ki so v stanovanj-
skih naseljih
2.4.3 gostinski obrat je lociran v venamenskem po-
slovnem objektu
3. Izpolnjevanje ureditvenih pogojev gostinskega
obrata
3.1. da gostinec skrbi za primeren in za okolico ne-
mote odhod gostov iz gostinskega obrata
3.2. skrb za urejenost okolice gostinskega obrata.
Soglasje se izda najve za obdobje enega leta.
Podaljani obratovalni as gostinskih obratov in
kmetij
4. len
Glede na merila iz 3. lena odloka se lahko gostin-
skim obratom v stanovanjskih naseljih podalja obratovalni
as do:
1. slaiarne, okrepevalnice, vinotoi, dnevni bari podaljani obratovalni as ve kot trikrat;
do 24.00 ure;
2. noni bari (s programom) in diskoteke, ki nudijo
ivo in mehansko glasbo za ples do 4.00 ure nasled-
njega dne;
3. restavracije, gostilne, kavarne, izletnike kmetije in
osmice do 1.00 ure naslednjega dne;
4. gostinski obrati, ki nudijo gostom nastanitev in
sestavne enote teh obratov (npr. hotelske restavracije,
hotelske terase, gostinski vrtovi) ter kmetije z nastanitvijo
do 24. ure, v asu od 25. aprila do 15. septembra do 02.
ure naslednjega dne;
5. gostinski obrati, ki so v venamenskih objektih
(trgovsko-poslovnih centrih, kulturnih ustanovah, vena-
menskih poslovnih objektih ipd.) in ki gostom nudijo le
jedi in pijae v skladu z veljavnim hinim redom oziroma
programom prireditev. e hini red oziroma program nista
sprejeta, obratujejo gostinski obrati v skladu z doloili iz 1.
in 3. toke tega odstavka;
6. gostinski obrati, ki imajo organizirane prireditve v
skladu s prijavljenim programom prireditve.
Glede na merila iz 3. lena odloka se gostinskim
obratom izven stanovanjskih naselij lahko obratovalni as
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9377
podalja za eno uro v skladu z dolobami 1. odstavka
tega lena.
Ne glede na prejnje dolobe tega lena lahko gostin-
ski obrati obratujejo dlje, kot traja obratovalni as, na dan
pred prazniki in v asu praznikov, doloenih z zakonom,
ob pustovanju, martinovanju, za obinski praznik, praznik
terana in pruta, ob prireditvi odprta meja in v asu novo-
letnih prireditev, ob prireditvah za zakljueno drubo (po-
roka, rojstni dan, dekliina, fantovina, razna sreanja,
najavljene skupine gostov in podobno).
Postopek za pridobitev soglasja
5. len
Gostinec ali kmet, ki eli obratovati v podaljanem
obratovalnem asu, mora za to pridobiti pismeno soglasje
Obine Seana. K vlogi za izdajo soglasja, ki jo poda na
predpisanem obrazcu, mora priloiti:
gostinec, ki ima gostinski obrat lociran v stanovanj-
skem bloku ali stanovanjski hii, soglasje upravljalca ali
stanovalcev stanovanjskega bloka ali soglasje stanovalcev
v stanovanjski hii;
gostinec mora za bar, ki nudi mehansko ali ivo
glasbo za ples (diskoteka), priloiti izjavo, da ima gostinski
obrat izvedeno protihrupno zaito ter izjavo, da bo po-
skrbel za primeren in za okolico nemote odhod gostov iz
gostinskega obrata in za red v gostinskem obratu;
gostinec, ki uporablja javno povrine neposredno
ob svojem gostinskem obratu, mora priloiti izjavo, da bo
poskrbel za istoo javnih povrin, ki jih uporablja.
O izdaji soglasja odloa za gostinstvo pristojen organ
Obine Seana.
Pristojni organ obine lahko deloma ali v celoti zavrne
gostincu ali kmetu prijavljeni obratovalni as, e je podan
kateri od naslednjih razlogov:
da je bila v predhodnem obdobju, ko je posloval
v podaljanem obratovalnem asu, vloena utemeljena
pisna pritoba obana oziroma blinjega soseda, ki daje
podlago za utemeljen zakljuek, da je ogroena njegova
pravica do miru in nonega poitka z dokazilom od orga-
nizacije, pooblaene za izvajanje meritev hrupa o pre-
koraeni imisiji hrupa;
da je iz zapisnika trnega inpektorja ali policije raz-
vidno, da je gostinec ali kmet v predhodnem obdobju, ko
je posloval v podaljanem obratovalnem asu, prekorail
da je policija v predhodnem obdobju, v asu obra-
tovanju gostinskega obrata v podaljanem obratovalnem
asu, posredovala ve kot trikrat v zvezi s krenjem jav-
nega reda in miru;
da je iz zapisnika obinskega komunalnega nad-
zorstva oziroma redarstva razvidno, da gostinec ali kmet
v predhodnem obdobju, ko je posloval v podaljanem
obratovalnem asu, ni izvedel ienja javnih povrin ob
gostinskem obratu, ki jih uporablja, ve kot dvakrat;
v drugih utemeljenih primerih, kot to narekuje javni
interes.
V primeru, da pristojni organ obine deloma ali v celo-
ti zavrne prijavljeni obratovalni as, v obrazloitvi odlobe
predlaga ustrezno spremembo obratovalnega asa.
Preklic soglasja
6. len
Soglasje za obratovanje v podaljanem obratovalnem
asu, ki se gostincu ali kmetu izda za doloeno trajajoe
obdobje, lahko obina kadarkoli preklie, e ugotovi, da je
podan kateri od navedenih razlogov, in sicer:
Stran 9378 / t. 91 / 14. 10. 2005 Uradni list Republike Slovenije

e je vloena utemeljena pisna pritoba obana

A) BILANCA PRIHODKOV IN OD- PLAN
oziroma blinjega soseda, ki daje podlago za utemeljen
HODKOV:
zakljuek, da je ogroena njegova pravica do miru in
nonega poitka. Kot dokazilo mora priloiti dokument I. SKUPAJ PRIHODKI
organizacije, pooblaene za izvajanje meritev hrupa o (70+71+72+73+74) 2.385.851.426
prekoraeni imisiji hrupa;
TEKOI PRIHODKI (70+71) 1.971.441.162
e je iz zapisnika trnega inpektorja ali policije
razvidno, da je gostinec ali kmet v asu veljavnosti so- 70 DAVNI PRIHODKI 1.324.099.010
glasja za obratovanje v podaljanem prekorail podaljani
700 Davki na dohodek in dobiek 967.147.000
obratovalni as ve kot trikrat;
e je policija v asu obratovanju gostinskega obrata 703 Davki na premoenje 241.832.000
v podaljanem obratovalnem asu posredovala ve kot tri-
704 Domai davki na blago in
krat v zvezi s krenjem javnega reda in miru;
storitve 115.120.010
e je iz zapisnika obinskega komunalnega nad-
zorstva oziroma redarstva razvidno, da gostinec ali kmet, 71 NEDAVNI PRIHODKI 647.342.152
ko je posloval v podaljanem obratovalnem asu, ni iz-
710 Udeleba na dobiku in do-
vedel ienja javnih povrin ob gostinskem obratu, ki jih hodki od premoenja 480.985.160
uporablja, ve kot dvakrat;
v drugih utemeljenih primerih, kot to narekuje javni 711 Takse in pristojbine 4.740.000
interes. 712 Denarne kazni 45.000
V primeru, da se gostincu ali kmetu deloma ali v celo-
ti preklie soglasje k podaljanemu obratovalnemu asu, 713 Prihodki od prodaje blaga in
se v obrazloitvi odlobe predlaga ustrezna sprememba storitev 1.000.000
obratovalnega asa. 714 Drugi nedavni prihodki 160.571.992
Konne dolobe 72 KAPITALSKI PRIHODKI 302.411.000

7. len 720 Prihodki od prodaje osnovnih

sredstev 146.200.000
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o
merilih za podaljanje obratovalnega asa gostinskih obra- 721 Prihodki od prodaje zalog 0
tov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, na 722 Prihodki od prodaje zemlji
obmoju obine Seana (Uradni list RS, t. 63/00) in neopredmetenih dolgoronih
sredstev 156.211.000
8. len
Ta odlok zane veljati petnajst dni po objavi v Urad- PREJETE DONACIJE 449.264
nem listu Republike Slovenije. 73 730 Prejete donacije iz domaih
virov 292.328
t. 06202-7/2005-5
Seana, dne 29. septembra 2005 731 Prejete donacije iz tujine 156.936
TRANSFERNI PRIHODKI 111.550.000
upan
Obine Seana 74 740 Transferni prihodki od drugih
Miroslav Klun l.r. javnonannih institucij 111.550.000
II. SKUPAJ ODHODKI
(40+41+42+43) 2.494.207.426
40 TEKOI ODHODKI 552.273.468

3935. Odlok o rebalansu prorauna Obine Seana 400 Plae in drugi izdatki zapo-
za leto 2005 slenim 135.244.960
401 Prispevki delodajalcev za
Na podlagi Zakona o nanciranju obin (Uradni list socialno varnost 21.994.578
RS, t. 80/94, 45/97, 56/98, 1/99, 59/99, 61/99, 79/99 in
89/99), 29. lena Zakona o javnih nancah (Uradni list RS, 402 Izdatki za blago in storitve 386.325.827
t. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 in 110/02) in 16. lena 403 Plaila domaih obresti 4.400.000
Statuta Obine Seana (Uradni list RS, t. 49/99, 68/99,
3/01 in 40/03) je Obinski svet Obine Seana na seji dne 409 Rezerve 4.308.103
29. 9. 2005 sprejel 41 TEKOI TRANSFERI 932.529.482
410 Subvencije 23.543.000
ODLOK
o rebalansu prorauna Obine Seana za leto 411 Transferi posameznikom in
gospodinjstvom 377.930.000
2005
412 Transferi neprotnim organi-
1. len zacijam in ustanovam 44.748.124
Spremeni se 2. len Odloka o proraunu Obine Se-
ana za leto 2005 (Uradni list RS, t. 18/05, in popravek v 413 Drugi tekoi domai transferi 486.308.358
Uradnem listu RS, t. 64/05), tako da se glasi: 414 Tekoi transferi v tujino 0
Sploni del proraun Obine Seana za leto 2005 se
doloa v naslednjih zneskih (v SIT): 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 599.002.276
Uradni list Republike Slovenije
420 Nakup in gradnja osnovnih
sredstev
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI
430 Investicijski transferi
III. PRORAUNSKI PRESEEK
(PRORAUNSKI PRIMANJ-
KLJAJ (I.-II.)
B) RAUN FINANNIH TERJATEV
IN NALOB:
IV. PREJETA VRAILA DANIH PO-
SOJIL IN PRODAJA KAPITAL-
SKIH DELEEV (750+751+752)
75 PREJETA VRAILA DANIH PO-
SOJIL
750 Prejeta vraila danih posojil
751 Prodaja kapitalskih deleev
752 Kupnine iz naslova privati-
zacije
V. DANA POSOJILA IN POVEA-
NJE KAPITALSKIH DELEEV
(440+441+442)
44 DANA POSOJILA IN POVEA-
NJE KAPITALSKIH DELEEV
440 Dana posojila
441 Poveanje kapitalskih dele-
ev in nalob
442 Poraba sredstev kupnin iz
naslova privatizacije
VI. PREJETA MINUS DANA POSO-
JILA IN SPREMEMBE KAPITAL-
SKIH DELEEV (IV.-V.)
C) RAUN FINANCIRANJA:
VII. ZADOLEVANJE PRORAUNA
(500)
50 ZADOLEVANJE
500 Domae zadolevanje
ODPLAILO DOLGA (550)
55 550 odplailo domaega dolga
IX. SPREMEMBA STANJA
SREDSTEV NA RAUNU
(I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)
X. NETO ZADOLEVANJE (VII.-VIII
-IX.)
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.)
XII. STANJE SREDSTEV NA RAU-
NIH OB KONCU PRETEKLEGA
LETA
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9379
2. len
V tretjem lenu se doda nov odstavek, ki se glasi:
599.002.276
Krajevne skupnosti lahko prevzemajo obveznosti le v
410.402.200 okviru planiranih sredstev krajevnih skupnosti. Za prevzema-
nje obveznosti do viine enega milijona ni potrebno soglasje
410.402.200 upana, nad tem zneskom je potrebno pred prevzemanjem
obveznosti pridobiti soglasje upana.
3. len
V devetem lenu se doda nova alinea, ki se glasi:
-108.356.000 namenska sredstva za odpravo nesorazmerij v pla-
ah na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona
o sistemu pla v javnem sektorju (Uradni list RS, t. 53/05) in
Navodila za izraun viine namenskih sredstev za odpravo
nesorazmerij v plaah (Uradni list RS, t. 60/05).
4. len
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije
in zane veljati naslednji dan po objavi.
4.800.000 t. 06202-7/2005-8
Seana, dne 29. septembra 2005
4.800.000
upan
4.800.000 Miroslav Klun l.r.
0
0
SVETI JURIJ OB AVNICI
0 3936. Sklep dodelitvi koncesije za opravljanje
obvezne gospodarske javne slube varstva
okolja oskrbe s pitno vodo v Obini Sveti Jurij
0 ob avnici
0
Na podlagi 29. lena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, t. 72/93, 57/94, in 14/95), 15. lena Sta-
0 tuta Obine Sv. Jurij ob avnici (Uradni list RS, t. 29/00),
3. lena in 5. lena odloka o gospodarskih javnih slubah
v Obini Sv. Jurij ob avnici (Uradni list RS, t. 18/96) ter
0 16. lena Odloka o dodelitvi koncesije za opravljanje ob-
vezne gospodarske javne slube varstva okolja oskrbe s
pitno vodo v Obini Sveti Jurij ob avnici (Uradni list RS, t.
4.800.000 54/05) je Obinski svet obine Sv. Jurij ob avnici na 23.
redni seji dne 27. 9. 2005 sprejel
SKLEP
dodelitvi koncesije za opravljanje obvezne
0 gospodarske javne slube varstva okolja oskrbe
s pitno vodo v Obini Sveti Jurij ob avnici
0
I
0
S tem sklepom se kot izvajalca obvezne gospodarske
24.500.000 javne slube varstva okolja oskrbe s pitno vodo na celotnem
obmoju obine Sv. Jurij ob avnici doloa: KSP Ljutomer,
24.500.000 d.o.o, Ormoka cesta 3/II, 9240 Ljutomer.
Koncesija je podeljena neposredno.
II
-128.056.000
Izbrani izvajalec mora najkasneje v enem letu po spre-
jemu tega sklepa izpolnjevati pogoje iz 8. lena Odloka o do-
-24.500.000 delitvi koncesije za opravljanje obvezne gospodarske javne
slube varstva okolja oskrbe s pitno vodo v Obini Sveti Jurij
108.356.000 ob avnici (Uradni list RS, t. 54/05).
III
Izbrani izvajalec in obina sta dolna v roku 1 meseca
128.056.000
po objavi tega sklepa podpisati koncesijsko pogodbo.
Stran 9380 / t. 91 / 14. 10. 2005
Za zaetek koncesije se teje dan podpisa koncesijske
pogodbe.
Koncesionar bo do formiranja nove cene uporabljal
trenutno veljavno ceno vode na obmoju Obine Sv. Jurij
ob avnici.
Koncesionar je dolan takoj po podpisu pogodbe v
skladu z veljavnimi predpisi pristopiti k izdelavi predloga nove
cene vode za celotno obmoje obine.
IV
Ta sklep zane veljati naslednji dan po objavi v Urad-
nem listu RS.
t. 35308-00001/2005
Sv. Jurij ob avnici, dne 27. septembra 2005
upan
Obine Sv. Jurij ob avnici
Anton Slana l.r.
EMPETER-VRTOJBA
3937. Odlok o programu opremljanja zemlji za
gradnjo na obmoju obinskega lokacijskega
narta Smete
Na podlagi 141. lena Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, t. 110/02 in 8/03), prvega odstavka 19. lena
Uredbe o vsebini programa opremljanja zemlji za gradnjo
(Uradni list RS, t. 117/04 in 74/05) in 14. lena Statuta Ob-
ine empeter-Vrtojba (Uradni list RS, t. 88/04 in74/05) je
Obinski svet Obine empeter-Vrtojba na 26. seji dne 22. 9.
2005 sprejel
ODLOK
o programu opremljanja zemlji za gradnjo na
obmoju obinskega lokacijskega narta Smete
1. len
(program opremljanja)
S tem odlokom se sprejme Program opremljanja zem-
lji za gradnjo (v nadaljevanju: program opremljanja) na
obmoju Smete v Obini empeter-Vrtojba, (v nadaljeva-
nju: obmoje opremljanja), ki ga je v juniju 2005 izdelalo
podjetje Locus d. o. o., Domale, pod tevilko projekta
249.
2. len
(vsebina programa opremljanja)
Program opremljanja doloa merila in pogoje za obra-
un komunalnega prispevka in roke za izgradnjo komunalne
infrastrukture na obmoju opremljanja.
Program opremljanja je sestavljen iz besedilnega dela
in granega dela.
Besedilni del obsega:
Povzetek programa opremljanja;
Sploni del programa opremljanja;
Obstojea in predvidena komunalna infrastruktura;
Investicije v gradnjo komunalne infrastrukture;
Terminski plan izgradnje komunalne infrastrukture;
Podlage za odmero komunalnega prispevka.
Grani del obsega:
Karta 1 Prikaz predvidenih gradbenih parcel;
Karta 2 Prikaz predvidenih objektov.
Uradni list Republike Slovenije
3. len
(obraunsko obmoje)
Obraunsko obmoje je eno in obsega vse gradbene
parcele na obmoja opremljanja.
4. len
(izraun komunalnega prispevka)
Komunalni prispevek se izrauna na naslednji nain:
KP = (Ap Cp Dp) + (Kdej At Ct Dt)
Zgornje oznake pomenijo:
KP komunalni prispevek
Ap povrina gradbene parcele objekta
Cp indeksirani stroki opremljanja kvadratnega metra
gradbene parcele s komunalno infrastrukturo na obraun-
skem obmoju
Dp dele gradbene parcele pri izraunu komunalnega
prispevka
Kdej faktor dejavnosti
Ct indeksirani stroki opremljanja kvadratnega metra
neto tlorisne povrine objekta s komunalno infrastrukturo na
obraunskem obmoju
At neto tlorisna povrina predvidenega ali obstojeega
objekta
Dt dele neto tlorisne povrine objekta pri izraunu
komunalnega prispevka.
5. len
(vrednost parametrov za izraun komunalnega prispevka)
Vrednost parametrov za izraun komunalnega prispev-
ka je doloena za leto 2005 in znaa:
Vrednost parametra
Obraunsko obmoje
Cp [SIT/m2] Ct [SIT/m2]
Celotno obmoje OLN
8.497 16.814
Smete
Dp 0,5
Dt 0,5
Kdej 1
Stroki izdelave Obinskega lokacijskega narta-SME-
TE v empetru pri Gorici, stroki izvedbe komasacije stavb-
nih zemlji na tem obmoju in stroki izdelave projektne
dokumentacije (PGD, PZI) za komunalno infrastrukturo ob-
moja opremljanja se ne tejejo med skupne stroke investi-
cije (Ss) na podlagi programa opremljanja.
6. len
(indeksiranje strokov opremljanja)
Stroki opremljanja se indeksirajo z uporabo povpre-
nega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga ob-
javlja Zdruenje za gradbenitvo v okviru Gospodarske
zbornice Slovenije, pod Gradbena dela ostala nizka
gradnja.
Stroki opremljanja se indeksirajo za obdobje celih kole-
darskih let, ki preteejo od 1. januarja leta po sprejemu progra-
ma opremljanja oziroma njegove morebitne zadnje indeksacije
do 31. decembra leta pred izdajo odmerne odlobe.
7. len
(poraun)
Ob izgradnji komunalne infrastrukture in njeni predaji v
upravljanje javni gospodarski slubi se izvede poraun vseh
strokov komunalnega opremljanja OLN Smete, v katerem
se doloijo morebitne dodatne obveznosti obine ali zave-
zancev za plailo komunalnega prispevka.
Uradni list Republike Slovenije
8. len
Ta odlok se objavi v Uradnem listu RS in zane veljati
osmi dan po objavi.
t. 030-41-7/2005-11
empeter pri Gorici, dne 23. septembra 2005
upan
Obine empeter-Vrtojba
Dragan Valeni l.r.
ENTJUR
3938. Ugotovitveni sklep Obinske volilne komisije
Obine entjur
Na podlagi 30. lena Zakona o lokalnih volitvah
(Uradni list RS, t. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95, 20/98,
51/02 in 72/05) Obinska volilna komisija Obine entjur
izdaja
UGOTOVITVENI SKLEP
Na podlagi ugotovitve o prenehanju mandata lanici
Obinskega sveta Obine entjur Aniti Kolea, Pod Vrbco
21, entjur, z dne 23. 6. 2005, se v skladu s 30. lenom
Zakona o lokalnih volitvah za as do izteka mandatne dobe
Obinskega sveta prenese mandat na kandidatko Duanko
Peak, Podgrad 10 a, 3230 entjur.
t. 008-11/2005-232
entjur, dne 22. septembra 2005
Predsednica
Obinske volilne komisije
Obine entjur
Zlatka Breko l.r.
KOFLJICA
3939. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
predkupni pravici Obine kojica
Na podlagi 85. lena Zakona o urejanju prostora Zu-
reP-1 (Uradni list RS, t. 110/02, 8/03) ter 7. in 16. lena
Statuta Obine kojica je Obinski svet Obine kojica na
22. redni seji dne 27. 9. 2005 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah Odloka o
predkupni pravici Obine kojica
1. len
V 2. lenu se prva alinea v celoti spremeni tako, da
se glasi: Obmoja, na katerih lahko Obina kojica uve-
ljavlja predkupno pravico, doloa ta odlok v skladu z Od-
lokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin
dolgoronega plana za obdobje 19862000 in drubenega
plana za obdobje 19861990 za obmoje Obine kojica
(Uradni list RS, t. 71/04) in zajemajo vsa obmoja po-
selitve.
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9381
2. len
V 3. lenu se peta alinea v besedilu za rekonstrukcijo
v celoti rta.
3. len
Ta odlok zane veljati naslednji dan po objavi v Urad-
nem listu Republike Slovenije.
t. 00207-14/2005
kojica, dne 29. septembra 2005
upan
Obine kojica
dr. Joe Jurkovi l.r.
3940. Program priprave sprememb in dopolnitev
zazidalnega narta za obmoje VS 4/4 (RS 5)
Lavrica
Na podlagi 27. in 34. lena Zakona o urejanju prostora
ZureP-1 (Uradni list RS, t. 110/02, 8/03), Odloka o zazidal-
nem nartu VS 4/4 (RS 5) Lavrica (Uradni list SRS, t. 15/86,
28/86, 77/98) ter 7. in 16. lena Statuta Obine kojica je
Obinski svet Obine kojica na 22. redni seji dne 27. 9.
2005 sprejel
PROGRAM PRIPRAVE
sprememb in dopolnitev zazidalnega narta za
obmoje VS 4/4 (RS 5) Lavrica
1. len
Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo
prostorskega akta
Odlok o spremembi zazidalnega narta za obmoje VS
4/4 (RS 5) Lavrica (Uradni list RS, 77/98) v 2. lenu dopua
spremembo granega dela zazidalnega narta. Sprememba
se nanaa za obmoje etrt nizkih blokov, kjer se predvideva
prestavitev dela mirujoega prometa v kletno etao in s tem
drugana umestitev objektov v prostor.
Predlagane spremembe ne bodo vplivale na kulturno
dediino in na rabo sosednjih zemlji ali objektov.
S tem programom se doloi skrajan postopek spre-
memb in dopolnitev odloka o spremembah in dopolnitvah
odloka o zazidalnem nartu za obmoje urejanja VS 4/4 (RS,
5) Lavrica za obmoje etrt nizkih blokov (Uradni list RS, t.
15/86, 28/86, 77/98) (v nadaljevanju prostorski akt).
2. len
Predmet in programska izhodia prostorskega akta
Priakovani kvalitativni nivo stanovanjske soseske Lav-
rica zahteva viji standard stanovanjskih enot, kjer bodo imeli
bodoi stanovalci optimalne monosti parkiranja, obenem pa
bodo iveli v zelenem naravnem okolju. Veji del parkiranja
se reuje v eni podzemni parkirni etai, ki je vkopana oziroma
polvkopana in zasuta s terenom. S krajinsko ureditvijo se par-
kirna etaa prevrednoti v viinsko razgiban, ozelenjen teren,
ki ponuja kvalitetno bivalno okolje bodoim stanovalcem. Na
novo nartovana klet predstavlja v urbanistinem in bivalnem
smislu veliko pridobitev za naselje.
Sprememba prostorskega akta obsega:
arhitektonsko zazidalno situacijo,
prometno ureditev,
komunalno ureditev obmoja etrti nizkih blokov in
navezava na ostalo javno komunalno omreje,
parcelacijo,
zelene povrine,
Stran 9382 / t. 91 / 14. 10. 2005
prometni prikljuek Kamnikarjeve in Jagrove ulice na
Dolenjsko cesto.
3. len
Nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice in mnenja,
ter drugi udeleenci, ki bodo sodelovali pri pripravi
prostorskega akta
Ker gre za skrajani postopek sprememb in dopolnitev
prostorskega akta, morajo pristojni organi in nosilci javnih po-
oblastil v roku 15 dni od prejema vloge s programom priprave
podati pogoje in usmeritve in po prejetem dopolnjenem pros-
torskem aktu v roku 15 dni mnenje o upotevanju projektnih
pogojev, sicer se teje, da se z njim strinjajo:
1. Obina kojica, marska cesta 3,1291 kojica
promet
2. Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Inpek-
torat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesreami,
Izpostava Ljubljana, Kardeljeva pload 26, 1000 Ljubljana
3. Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o, Vodo-
vodna 90, 1000 Ljubljana vodovod
4. Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o., Vodo-
vodna 90,1000 Ljubljana kanalizacija
5. Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor,
Agencija RS za okolje, Obmona pisarna Ljubljana, Vojkova
1b, 1000 Ljubljana
6. Javni zavod RS za varstvo naravne dediine, Ob-
mona enota Ljubljana, Kersnikova 3, 1000 Ljubljana
7. Javni zavod RS za varstvo kulturne dediine, Ob-
mona enota Ljubljana, Traka 4, 1000 Ljubljana
8. Javno podjetje Energetika d.o.o. oskrba s plinom,
Verovkova 70, 1000 Ljubljana
9. Elektro Ljubljana, DE Elektro Ljubljana okolica, Slo-
venska cesta 53, 1000 Ljubljana
10. Telekom Slovenije d.d., PE Ljubljana, Stegne 19,
1210 Ljubljana entvid.
Nosilec strokovnih aktivnosti pri pripravi sprememb
prostorskega akta je Obina kojica.
4. len
Seznam potrebnih strokovnih podlag
Posebno strokovno gradivo PSG za etrt nizkih
blokov:
Stanovanjski in spremljajoi objekti s prometno in
komunalno infrastrukturo ter povezovalna cesta etrti nizkih
blokov s Kamnikarjevo ulico,
Prometni prikljuek Kamnikarjeve in Jagrove ulice na
Dolenjsko cesto.
5. len
Vsebina osnutka sprememb prostorskega akta
Odlok,
Obrazloitev,
Geodetske podloge, ki jih pridobi izdelovalec spre-
memb prostorskega akta,
Grani del prostorskega akta M 1:500.
6. len
Finanna sredstva
Finanna sredstva za izdelavo prostorskega akta za-
gotovi investitor stanovanjske etrti nizkih blokov.
7. len
Ta program priprave zane veljati naslednji dan po ob-
javi v Uradnem listu Republike Slovenije.
t. 35005-02/2005
kojica, dne 29. septembra 2005
upan
Obine kojica
dr. Joe Jurkovi l.r.
Uradni list Republike Slovenije
3941. Program priprave o spremembah in
dopolnitvah Odloka o zazidalnem nartu za
obmoje urejanja VS 9/10 kojica, ME 5A
Na podlagi 27. in 34. lena Zakona o urejanju pros-
tora ZureP 1 (Uradni list RS, t. 110/02, 8/03), Odloka
o zazidalnem nartu VS 9/10 kojica, morfoloka enota
5A (Uradni list RS, t. 48/05), ter 7. in 16. lena Statuta
Obine kojica je Obinski svet Obine kojica na 22.
redni seji dne 27. 9. 2005 sprejel
PROGRAM PRIPRAVE
o spremembah in dopolnitvah Odloka o
zazidalnem nartu za obmoje urejanja VS 9/10
kojica, ME 5A
1. len
Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo
prostorskega akta
Sprememba zazidalnega narta za obmoje VS 9/10
kojica (Uradni list RS, t. 48/05) se nanaa na mor-
foloko enoto 5A, obmoje O in VVZ kojica, kjer se
predvideva sprememba lokacije venamenske dvorane.
Venamenska dvorana se z dosedanje lokacije ob zahodni
strani obstojee olske telovadnice prestavi na obmoje
zelenih povrin, namenjenih javnemu programu, ob vzhod-
ni strani O kojica.
Predlagane spremembe ne bodo vplivale na kulturno
dediino in na rabo sosednjih zemlji ali objektov.
S tem programom se doloi skrajan postopek spre-
memb in dopolnitev Odloka o zazidalnem nartu za ob-
moje urejanja VS 9/10 kojica, ME (v nadaljevanju:
prostorski akt).
2. len
Predmet in programska izhodia prostorskega akta
Ker lastnitvo zemljia, na katerem je bila predvi-
dena izgradnja venamenske dvorane, pravno formalno
e ni urejeno, se je investitor (Obina kojica) odloil
zamenjati lokacijo izgradnje predmetne dvorane.
Nova lokacija venamenske dvorane je ob vzhodni
strani ole, umeena znotraj prostora in parcel olskega
rezervata, postavljena je na mestu, kjer je bila predvidena
parkovna ureditev javnega programa, ki se temu ustrezno
zmanja. Dvorana je tlorisnega gabarita ca. 30 m/52,70 m
in ima sleme orientirano v smeri vzhod zahod. Postav-
ljena je na V.K. 3,50 m, glede na VK 0,00 ole (pritlije
stare ole). Povezava s olo je predvidena s povezovalnim
hodnikom, ki povezuje hodnik v pritliju starega trakta ole
z uilnicami in portnimi garderobami, ki so umeene
v nadstropju dvorane. Vhod za obiskovalce in zunanje
uporabnike dvorane pa je urejen na severozahodni strani
objekta. Dostopna je z lokalne ceste.
Sprememba prostorskega akta obsega:
Nart predvidene rabe povrin M 1: 500,
Arhitektonsko zazidalna ureditev in prometna ure-
ditev M 1:500,
Zakolibeni nart gradbene parcele in objektov M 1:
500,
Komunalna ureditev M 1: 500,
Digitalni model objekta.
3. len
Nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice in mnenja,
ter drugi udeleenci, ki bodo sodelovali pri pripravi
prostorskega akta
Ker gre za skrajani postopek sprememb in dopol-
nitev prostorskega akta, morajo pristojni organi in nosilci
Uradni list Republike Slovenije t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9383

javnih pooblastil v roku 15 dni od prejema vloge s progra- TREBNJE

mom priprave podati pogoje in usmeritve in po prejetem
dopolnjenem prostorskem aktu v roku 15 dni mnenje o 3942. Poroilo o izidu nadomestnih volitev upana
upotevanju projektnih pogojev, sicer se teje, da se z Obine Trebnje dne 9. oktobra 2005
njim strinjajo:
1. Obina kojica, marska cesta 3, 1291 kojica Volilna komisija Obine Trebnje je v skladu s
promet 107. lenom in prvim odstavkom 90. lena Zakona lokal-
2. Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, In- nih volitvah ZLV (Uradni list RS, t. 72/93; zadnja spre-
pektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre- memba Uradni list RS, t. 73/03), po pregledu zapisnikov
ami, Izpostava Ljubljana, o delu volilnih odborov pri ugotavljanju izida glasovanja na
3. Javno podjetje Vodovod Kanalizacija d.o.o., Vo- nadomestnih volitvah upana Obine Trebnje, ki so bile
dovodna 90, 1000 Ljubljana vodovod 9. oktobra 2005 sprejela
4. Javno podjetje Vodovod Kanalizacija d.o.o., Vo-
dovodna 90, 1000 Ljubljana kanalizacija
5. Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in pros- POROILO
tor, Agencija RS za okolje, Obmona pisarna Ljubljana, o izidu nadomestnih volitev upana Obine
Vojkova 1b, 1000 Ljubljana Trebnje dne 9. oktobra 2005
6. Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in pros-
tor, Agencija RS za okolje, sektor za vodno obmoje Podo-
navja oddelek za obmoja srednje Save, Einspielerjeva I
6, 1000 Ljubljana Na volitvah 9. oktobra 2005 je imelo pravico voliti skupaj
7. Javni zavod RS za varstvo naravne dediine, Ob- 14941 volivcev.
mona enota Ljubljana, Kersnikova 3, 1000 Ljubljana Po imeniku je glasovalo skupaj 6697 volivcev,
8. Javni zavod RS za varstvo kulturne dediine, Ob- s potrdilom je glasovalo 0 volivcev,
mona enota Ljubljana, Kersnikova 3, 1000 Ljubljana skupaj je glasovalo 6697 volivcev ali
9. Javno podjetje Energetika d.o.o. oskrba s plinom, 44,82% od vseh volivcev
Verovkova 70, 1000 Ljubljana
10. Elektro Ljubljana, DE Elektro Ljubljana okolica,
Slovenska cesta 53, 1000 Ljubljana II
11. Telekom Slovenije d.d. PE Ljubljana, Stegne 19, Za volitve upana Obine Trebnje je bilo oddanih 6697
1210 Ljubljana entvid glasovnic. Ker so bile prazne oziroma ni bilo mo ugotovi-
12. Druga gospodarska infrastruktura, Javna agencija ti volje volivca, je bilo 58 glasovnic neveljavnih. Veljavnih
za elezniki promet RS, Kopitarjeva 5, 2000 Maribor. glasovnic je bilo 6639. Kandidati so dobili naslednje tevilo
glasov:
4. len
Seznam potrebnih strokovnih podlag 1. Anton Zaletel 700 glasov ali 10,54 %
Posebno strokovno gradivo PSG za obmoje O
in VVZ kojica: 2. Ciril Metod Pungartnik 1706 glasov ali 25,69 %
Zunanja ureditev obmoja O in VVZ kojica, 3. Joe Vencelj 228 glasov ali 3,43 %
Programska zasnova venamenske dvorane.
4. Joe Povi 718 glasov ali 10,81 %
5. len 5. Marjeta Uhan 1350 glasov ali 20,33 %
Vsebina osnutka sprememb prostorskega akta
6. mag. Franc nidari 573 glasov ali 8,63 %
Odlok,
Obrazloitev, 7. Edo Novak 269 glasov ali 4,05 %
Geodetske podloge,
8. Alojzij Kastelic 1095 glasov ali 16,49 %
Grani del spremembe prostorskega akta,
Digitalni model.

6. len III
Obinska volilna komisija Obine Trebnje je na podlagi
Finanna sredstva
85. lena in drugega odstavka 107. lena ZLV ugotovila, da
Finanna sredstva za izdelavo prostorskega akta za- nobeden od kandidatov ni dobil veine glasov, zato se opra-
gotovi Obina kojica. vi drugi krog volitev med kandidatoma, ki sta dobila najve
glasov.
7. len
Ta program priprave zane veljati naslednji dan po Poroilo se objavi v Uradnem listu RS.
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
t. 00602-1/2005-14
t. 35005-03/2005 Trebnje, 10. oktobra 2005
kojica, dne 29. septembra 2005
Predsednik
upan Obinske volilne komisije
Obine kojica Obine Trebnje
dr. Joe Jurkovi l.r. Metod uek, univ. dipl. pravnik, l.r.
Stran 9384 / t. 91 / 14. 10. 2005 Uradni list Republike Slovenije

VIPAVA Letni program nadzora in nanni nart nadzorni odbor

sprejme pred zaetkom posameznega proraunskega leta
3943. Spremembe Statuta Obine Vipava ter s tem seznani upana in obinski svet.

Na podlagi 16. lena Statuta Obine Vipava (Uradni list 5. len

RS, t. 54/02 in 83/02) je Obinski svet Obine Vipava na Te spremembe statuta zanejo veljati naslednji dan po
svoji 25. redni seji dne 29. 9. 2005 sprejel objavi v Uradnem listu RS.
Drugi odstavek 1. lena se zane uporabljati v nasled-
njem mandatu nadzornega odbora.
SPREMEMBE STATUTA
Obine Vipava t. 01502-0001/2005
Vipava, dne 29. septembra 2005
1. len
Spremeni se 1. odstavek 39. lena Statuta Obine Vipa- upan
va (Uradni list RS, t. 54/02 in 83/02) tako, da se glasi: Obine Vipava
Nadzorni odbor ima predsednika in tiri lane, ki jih mag. Ivan Princes l.r.
imenuje obinski svet izmed obanov na predlog komisije
za mandatna vpraanja, volitve in imenovanja. Pri postopku
imenovanja ima vpliv tudi javnost, zine in pravne osebe s
sedeem v obini, ki komisiji za mandatna vpraanja, volitve
in imenovanja predlagajo kandidate. 3944. Odlok o spremembi odloka o proraunu
lani nadzornega odbora morajo imeti najmanj V. stop- Obine Vipava za leto 2005
njo izobrazbe, praviloma ekonomske, pravne ali tehnine
smeri in izkunje s teh podroij. Na podlagi 29. lena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, t. 72/93 in dopolnitve), 29. lena Zakona o
2. len javnih nancah (Uradni list RS, t. 79/99, 124/00 in 79/01) in
Spremeni se 41. len Statuta tako, da se glasi: 97. lena Statuta Obine Vipava (Uradni list RS, t. 54/02)
Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki je Obinski svet Obine Vipava na 25. redni seji dne 29. 9.
vsebuje navedbo nadzorovane osebe, predmet in obseg 2005 sprejel
nadzora, cilje nadzora, osebe, ki bodo izvedle nadzor, in
predvideno porabo asa za nadzor. ODLOK
Nadzorni odbor s programom dela lahko seznani ob-
inski svet in upana. o spremembi odloka o proraunu Obine Vipava
za leto 2005
3. len
1. len
Spremeni se 42. len Statuta tako, da se na koncu 3.
odstavka doda besedilo: Vsako dokonno poroilo nadzor- S tem odlokom se spreminja Odlok o proraunu Obine
nega odbora upan uvrsti v predlog dnevnega reda seje ob- Vipava za leto 2005 (Uradni list RS, t. 142/04).
inskega sveta najkasneje v roku 60 dni od prejema dokon-
2. len
nega poroila. Obinski svet je predlagano toko dnevnega
reda s to vsebino dolan obravnavati e na isti seji. rta se 3. len odloka in nadomesti z novim besedi-
Drugi proraunski uporabniki, ki so v posameznem pri- lom:
meru nadzorovani s strani nadzornega odbora, obravnavajo Sploni del prorauna obinske uprave na ravni pod-
dokonno poroilo v skladu z zakonom oziroma s svojimi skupin kontov se doloa v naslednjih zneskih:
internimi pravilniki.
Obinski svet oziroma nadzorovana oseba v roku 14 A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
dni po obravnavi dokonnega poroila polje nadzornemu v tiso tolarjev
odboru zapisnik seje oziroma sestanka, na katerem je bilo Skupina/podskupina kontov Proraun leta 2005
dokonno poroilo obravnavano ali na drug nain pisno poda
odgovor ali mnenje na poroilo. I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 828.853
V primeru sprejetja ustreznih popravljalnih ukrepov, ob- TEKOI PRIHODKI (70+71) 546.196
inski svet oziroma nadzorovana oseba o tem obvesti nad- 70 DAVNI PRIHODKI 396.203
zorni odbor v roku 14 dni od sprejetja takih ukrepov. 700 Davki na dohodek in dobiek 289.961
V 42. lenu Statuta se spremeni 6. odstavek tako, da 703 Davki na premoenje 57.787
se glasi: 704 Domai davki na blago in storitve 48.455
Nadzorovane osebe so dolne spotovati mnenja, pri- 706 Drugi davki
poroila in predloge, ki izhajajo iz dokonnega poroila nad- 71 NEDAVNI PRIHODKI 149.993
zornega odbora, razen e se poraja dvom o utemeljenosti 710 Udeleba na dobiku in dohodki
ugotovitev, s imer pisno seznani nadzorni odbor. od premoenja 122.710
Nadzorovana oseba se lahko odloi, da ugotovljene 711 Takse in pristojbine 1.310
nepravilnosti s strani nadzornega odbora proui revizor. Z 712 Denarne kazni 75
ugotovitvami revizorja seznani nadzorni odbor. 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 400
714 Drugi nedavni prihodki 25.498
4. len 72 KAPITALSKI PRIHODKI 7.700
V 45. lenu se spremeni 3. odstavek tako, da se na 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev
koncu besedila doda besedilo: Nadzorni odbor sprejme tudi 721 Prihodki od prodaje zalog
nanni nart, v katerem opredeli, koliko nannih sredstev 722 Prihodki od prodaje zemlji
bo potreboval za posamezno leto. in materialnega premoenja 7.700
Uradni list Republike Slovenije t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9385

v tiso tolarjev
Skupina/podskupina kontov Proraun leta 2005 A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
v tiso tolarjev
73 PREJETE DONACIJE 763 Skupina/podskupina kontov Proraun leta 2005
730 Prejete donacije iz domaih virov
731 Prejete donacije iz tujine I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 26.085
74 TRANSFERNI PRIHODKI 274.195 TEKOI PRIHODKI (70+71) 5.524
740 Transferni prihodki 70 DAVNI PRIHODKI 0
iz drugih javnonannih institucij 260.248 700 Davki na dohodek in dobiek
741 Prejeti transferi predpristopne pomoi EU 13.947 703 Davki na premoenje
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 876.550 704 Domai davki na blago in storitve 0
40 TEKOI ODHODKI 200.990 706 Drugi davki 0
400 Plae in drugi izdatki zaposlenim 34.113 71 NEDAVNI PRIHODKI 5.524
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 6.598 710 Udeleba na dobiku
402 Izdatki za blago in storitve 146.128 in dohodki od premoenja 1.635
403 Plaila domaih obresti 711 Takse in pristojbine
409 Rezerve 14.150 712 Denarne kazni
41 TEKOI TRANSFERI 305.103 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 3.441
410 Subvencije 5.000 714 Drugi nedavni prihodki 448
411 Transferi posameznikom 72 KAPITALSKI PRIHODKI 7.500
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 7.500
in gospodinjstvom 175.710
721 Prihodki od prodaje zalog
412 Transferi neprotnim organizacijam
722 Prihodki od prodaje zemlji
in ustanovam 33.658
in materialnega premoenja
413 Drugi tekoi domai transferi 90.735
73 PREJETE DONACIJE 100
414 Tekoi transferi v tujino
730 Prejete donacije iz domaih virov 100
42 INVESTICIJSKI ODHODKI 321.681
731 Prejete donacije iz tujine
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 321.681
74 TRANSFERNI PRIHODKI 20.461
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 48.776
740 Transferni prihodki
430 Investicijski transferi 48.776
iz drugih javnonannih institucij 20.461
III. PRORAUNSKI PRESEEK (I.-II.)
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 33.305
(PRORAUNSKI PRIMANJKLJAJ) 47.697
40 TEKOI ODHODKI 15.117
400 Plae in drugi izdatki zaposlenim
B) RAUN FINANIH TERJATEV IN NALOB 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost
IV. PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL 402 Izdatki za blago in storitve 15.117
IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEEV 403 Plaila domaih obresti
(750+751+752) 550 409 Rezerve
75 PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL 550 41 TEKOI TRANSFERI 1.150
750 Prejeta vraila danih posojil 410 Subvencije
751 Prodaja kapitalskih deleev 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom
752 Kupnine iz naslova privatizacije 550 412 Transferi neprotnim organizacijam
in ustanovam 1.150
V. DANA POSOJILA IN POVEANJE 413 Drugi tekoi domai transferi
KAPITALSKIH DELEEV (440+441+442) 165 414 Tekoi transferi v tujino
44 DANA POSOJILA 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 17.038
IN POVEANJE KAPITALSKIH DELEEV 165 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 17.038
440 Dana posojila 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI
441 Poveanje kapitalskih deleev in nalob 430 Investicijski transferi
442 Poraba sredstev kupnin III. PRORAUNSKI PRESEEK (I.-II.)
iz naslova privatizacije 165 (PRORAUNSKI PRIMANJKLJAJ) 7.220
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA
IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEEV (IV.-V.) C) RAUN FINANCIRANJA
385 VII. ZADOLEVANJE (500) 0
50 ZADOLEVANJE
C) RAUN FINANCIRANJA 500 Domae zadolevanje
VII. ZADOLEVANJE (500) VIII. ODPLAILA DOLGA (550)
50 ZADOLEVANJE 55 ODPLAILA DOLGA
500 Domae zadolevanje 550 Odplaila domaega dolga
VIII. ODPLAILA DOLGA (550) IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV
55 ODPLAILA DOLGA NA RAUNU (I.+IV.+VII. II. V. VIII.)
550 Odplaila domaega dolga X. NETO ZADOLEVANJE (VII.-VIII.)
IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV XI. NETO FINANCIRAJE (VI. IX.+X.) 7.220
NA RAUNU (I.+IV.+VII. II. V. VIII.) -47.312
Stanje sredstev na raunu 31. 12. 2004 73.457 Sploni del po ekonomski klasikaciji sestavljajo:
X. NETO ZADOLEVANJE (VII.-VIII.) bilanca prihodkov in odhodkov
XI. NETO FINANCIRAJE (VI. IX. +X.) 47.697 raun nannih terjatev in nalob
raun nanciranja.
Sploni del prorauna vseh enajstih krajevnih skupnosti Posebni del prorauna odhodki po podrojih prora-
na ravni podskupin kontov se doloa v naslednjih zneskih: unske porabe, sestavljen po ekonomski klasikaciji javno-
Stran 9386 / t. 91 / 14. 10. 2005
nannih prejemkov in izdatkov na ravni podskupin kontov,
nanni narti neposrednih uporabnikov, nart razvojnih
programov, kadrovski nart in nart nabav in gradenj so
priloga k temu odloku in se objavljajo na spletnih straneh
Obine Vipava.
3. len
V prvem odstavku 8. lena se tevilka 1.500.000 tolar-
jev nadomesti s tevilko 12.000.000 tolarjev.
4. len
rta se 11. len odloka in nadomesti z novim besedi-
lom:
Obina se lahko zadoli na podlagi prvega odstavka
17. lena ZFO za izdajo soglasja in porotva Javnemu pod-
jetju Komunalno stanovanjska druba Ajdovina za nabavo
vozil za odvoz odpadkov in ienje greznic.
5. len
Ta odlok zane veljati naslednji dan po objavi v Urad-
nem listu Republike Slovenije.
t. 40302-0001/2005-8
Vipava, dne 29. septembra 2005
upan
Obine Vipava
Ivan Princes l.r.
3945. Pravilnik o spremembah Pravilnika o plaah
in drugih prejemkih obinskih funkcionarjev,
lanov delovnih teles obinskega sveta ter
lanov drugih obinskih organov v Obini
Vipava
Na podlagi 16. lena Statuta Obine Vipava (Uradni list
RS, t. 54/02 in 83/02) je Obinski svet Obine Vipava na 25.
redni seji dne 29. 9. 2005 sprejel naslednji
PRAVILNIK
o spremembah Pravilnika o plaah in drugih
prejemkih obinskih funkcionarjev, lanov
delovnih teles obinskega sveta ter lanov
drugih obinskih organov v Obini Vipava
1. len
V Pravilniku o plaah in drugih prejemkih obinskih
funkcionarjev, lanov delovnih teles obinskega sveta ter
lanov drugih obinskih organov v Obini Vipava (Uradni list
RS, t. 5/03) se 11. len spremeni tako, da se glasi:
Predsednik in lani nadzornega odbora obine imajo
pravico do nagrade v viini najve 15% plae upana.
Nagrade ne smejo letno presei v prejnjem odstavku
doloenega najvijega monega zneska.
Nagrade se oblikujejo glede na opravljeno delo, in si-
cer:
a) kot sejnina, ki se izplaa za udelebo na seji:
predsedniku nadzornega odbora 0,45 koecienta
lanu nadzornega odbora 0,24 koecienta;
b) predsedniku in lanom nadzornega odbora za izved-
bo nadzora in izdelavo poroila (vsakemu izmed tistih, ki so
posamezen nadzor in poroilo pripravili):
za najzahtevneji nadzor 0,6 koecienta
za zahtevneji nadzor 0,5 koecienta
za manj zahteven nadzor 0,4 koecienta.
Zahtevnost izvedenega nadzora v vsakem posamez-
nem primeru doloi predsednik nadzornega odbora.
Uradni list Republike Slovenije
Nagrade predsednika in lanov nadzornega odbora se
izplaujejo na podlagi sklepa o imenovanju v skladu z eviden-
co opravljenega dela, ki jo vodi obinska uprava.
2. len
Ta pravilnik zane veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu RS.
t. 11006-0001/2005
Vipava, dne 29. septembra 2005
upan
Obine Vipava
mag. Ivan Princes l.r.
ZREE
3946. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
oskrbi s pitno vodo na obmoju Obine Zree
Na podlagi 3. in 7. lena Zakona o gospodarskih javnih
slubah (Uradni list RS, t. 32/93 in 30/98), 149. lena Zako-
na o varstvu okolja (Uradni list RS, t. 41/04), 4. lena Odloka
o gospodarskih javnih slubah na obmoju Obine Zree
(Uradni list RS, t. 38/96, 123/00 in 52/05), 3. in 17. lena
Zakona o prekrkih ZP 1 (Uradni list RS, t. 7/03) in
16. lena Statuta Obine Zree (Uradni list RS, t. 28/99,
1/01, 81/02, 100/03 in 85/04) je Obinski svet Obine Zree
na seji dne 3. 10. 2005 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi s
pitno vodo na obmoju Obine Zree
1. len
V Odloku o oskrbi s pitno vodo na obmoju Obine
Zree (Uradni list RS, t. 71/98; v nadaljevanju: odlok) se
spremeni 2. len, ki se glasi:
Javni vodovod je vodovodno omreje s pripadajoimi
objekti in napravami, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo ve
kot povpreno 10 m3 vode na dan ali oskrbuje ve kot 50
oseb.
2. len
Spremeni se 4. len odloka, ki se glasi:
Oskrbo s pitno vodo, kot obvezno gospodarsko javno
slubo na obmoju Obine Zree, izvaja reijski obrat (v na-
daljevanju: izvajalec), organiziran kot samostojna notranja
organizacijska enota obinske uprave Obine Zree.
Za upravljanje z objekti in z napravami za oskrbo s pitno
vodo (v nadaljevanju: sistem za oskrbo s pitno vodo) v Obini
Zree se pooblastijo upravljavci, in sicer:
KS Gorenje za upravljanje vodovoda Gorenje, ki na-
paja Gorenje in Padeki vrh,
KS Resnik za upravljanje vodovoda Resnik,
KS Skomarje za upravljanje vodovoda Skomarje,
KS Stranice za upravljanje vodovodov Stranice 1 in 2,
ki napajata obmoje celotne krajevne skupnosti, del naselja
Bork ter del KS Zree,
Reijski obrat za upravljanje vodovodov Zree 1 in 2,
ki napajata naselja Boharina, Dobrovlje, Loka gora pri Zre-
ah, Osredek pri Zreah razen del, ki se napaja iz vodovoda
v upravljanju KS Stranice, Radana vas in Zree ter vodovod
Brinjeva gora in vodovod Zlakova.
Za upravljanje s sistemom za oskrbo s pitno vodo skle-
ne Obina Zree s posameznim upravljavcem pogodbo o
Uradni list Republike Slovenije
upravljanju, s katero doloi pogoje, ki jih mora izpolnjevati
upravljavec ter pravice in obveznosti upravljavca.
Izvajalec je dolan v skladu s Pravilnikom o pitni vodi
(Ur. list RS, t. 19/04) zagotavljati skladnost in zdravstveno
ustreznost pitne vode.
3. len
Spremeni se tretja alinea toke b) v 7. lenu odloka,
ki se glasi:
naprave za pripravo pitne vode..
Pod toko c) se rta zadnja alinea.
4. len
Spremeni se 8. len odloka in se glasi:
Sistem za oskrbo s pitno vodo delimo glede na rabo
na:
a) naprave in objekte individualne rabe,
b) naprave in objekte skupne rabe.
Naprave in objekti za oskrbo prebivalstva s poarno
vodo so objekti skupne rabe. Vsi ostali objekti in naprave
pa so objekti individualne rabe.
5. len
Spremeni se 10. len odloka in se glasi:
Za prikljuitev na vodovodno omreje si mora upo-
rabnik pridobiti projektne pogoje izvajalca javne slube ter
soglasje k projektnim pogojem na podlagi projekta, ki ga
izdela zato usposobljeni projektant.
Uporabnik je k vlogi za izdajo soglasja k projektnim
pogojem dolan priloiti na vpogled projektno dokumenta-
cijo, in sicer do izdaje soglasja.
Uporabnik, ki prosi za izdajo soglasja k projektnim po-
gojem za gradnjo objekta, ki ima vpliv na objekte in napra-
ve za pitno vodo, mora podati Obini Zree tudi podatke o
tehnolokih odpadkih oziroma nevarnih snoveh.
6. len
Spremeni se 11. len odloka, ki se glasi:
Izvajalec je dolan izdati soglasje k projektnim po-
gojem za vodovodni prikljuek, e uporabnik k svoji vlogi
predloi ustrezno tehnino dokumentacijo in e razmere
na obmoju, na katero se uporabnik prikljuuje, dovoljujejo
novo potronjo.
V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priklju-
kov, je izvajalec dolan uporabnika seznaniti z razmerami
ter pogoji, pod katerimi bi bila prikljuitev mona.
7. len
Prvi stavek 12. lena odloka se spremeni tako, da
se glasi:
Pri izdaji soglasja k projektnim pogojem za pri-
kljuitev objekta na vodovodno omreje mora izvajalec
doloiti ....
8. len
Spremeni se 13. len odloka in se glasi:
Uporabnik si mora poleg izvajalevega soglasja k
projektnim pogojem za prikljuitev objekta na vodovod-
no omreje pridobiti tudi lastninsko ali katero koli drugo
stvarno pravico na zemljiu, po katerih poteka prikljuna
trasa.
9. len
V 14., 15. in 16. lenu odloka se beseda upravljavec
nadomesti z besedo izvajalec v ustreznem sklonu.
10. len
V tretjem odstavku 17. lena odloka se za besedo v
tevnini doda besedilo prikljunini in vzdrevalnini ter
enkratni znesek za prikljuitev na sistem za oskrbo s pitno
vodo po veljavnem ceniku izvajalca.
t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9387
11. len
V prvem stavku 20. lena odloka se rta beseda pred-
vsem.
12. len
V 5. toki prvega odstavka 30. lena odloka se rta
besedilo enotna in diferencirana.
13. len
V drugem stavku prvega odstavka 31. lena odloka se
za besedo tevnin doda besedilo prikljunino in vzdre-
valnino.
V istem lenu se spremeni drugi odstavek, ki se glasi:
Stanje na vodomeru odita upravljavec sistema za
oskrbo s pitno vodo enkrat letno, uporabnik pa lahko uprav-
ljavcu vsak mesec javi stanje na vodomeru, zaradi sprotnega
obrauna.
14. len
rta se 32. len odloka.
15. len
Spremeni se prvi odstavek 34. lena odloka, ki se gla-
si:
V primeru, da je v objektu ve uporabnikov vode, po-
skrbi za poravnavo raunov, upravnik objekta.
16. len
Spremenita se prvi in drugi odstavek 36. lena Odloka,
ki se glasita:
Uporabnik je dolan poravnati upravljavcu vodarino do
15. v mesecu za pretekli mesec.
V primeru, da uporabnik ne poravna vodarine v dolo-
enem roku, ga je upravljavec dolan opomniti. V opominu
se doloi dodaten rok in se uporabnik opozori na posledice
neplaila. Po izteku roka, doloenega v opominu, upravljavec
izterja plailo vodarine po sodni poti oziroma brez predhod-
nega opozorila prekine dobavo vode.
17. len
Spremeni se 44. lena odloka, ki se glasi:
Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode brez
predhodne objave, za as, ki ni dalji od dveh ur, zaradi
planiranih vzdrevalnih ali investicijskih del na omreju ali
nepredvidenih okvar.
V primeru, da je as prekinitve dobave vode dalji kot
dve uri, je upravljavec dolan na krajevno obiajen nain (lo-
kalni radio in lokalni asopis) obvestiti uporabnike, na katere
vpliva prekinitev.
V primerih omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode
mora upravljavec takoj obvestiti uporabnike in jim posre-
dovati ustrezna priporoila. V primeru prekinitve dobave, ki
traja ve kot 24 ur, mora upravljavec zagotoviti nadomestno
oskrbo s pitno vodo.
18. len
V 45. lenu odloka se v 11. alinei za besedo soglasja
doda besedilo k projektnim pogojem.
19. len
V 46. lenu se doda nova sedma alinea, ki se glasi:
ne sme uporabljati pitne vode za tehnoloke oziroma
proizvodne namene.
20. len
V prvem odstavku 47. lena odloka se besedilo Z
denarno kaznijo najmanj 30.000,00 tolarjev nadomesti z
besedilom Z globo 250.000,00 tolarjev.
V drugem odstavku istega lena se besedilo Z denar-
no kaznijo najmanj 8.000,00 tolarjev nadomesti z besedilom
Z globo 80.000,00 tolarjev.
Stran 9388 / t. 91 / 14. 10. 2005
21. len
V prvem odstavku 48. lena odloka se besedilo Z
denarno kaznijo najmanj 30.000,00 tolarjev nadomesti z
besedilom Z globo 250.000,00 tolarjev.
V drugem odstavku istega lena se besedilo Z denar-
no kaznijo najmanj 8.000,00 tolarjev nadomesti z besedilom
Z globo 80.000,00 tolarjev.
22. len
V 49. lenu odloka se besedilo z denarno kaznijo
8.000,00 tolarjev nadomesti z besedilom z globo 60.000,00
tolarjev.
23. len
Ta odlok zane veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu RS.
t. 324-06-04/2005
Zree, dne 3. oktobra 2005
upan
Obine Zree
Joe Koir l.r.
UEMBERK
3947. Program priprave za obinski lokacijski nart
Obrtno-industrijska cona Ajdovec (OLN)
Na podlagi 27. lena Zakona o urejanju prostora (Urad-
ni list RS, t. 110/02, 8/03 popravek in 58/03-ZZK-1) in
17. lena Statuta Obine uemberk (Uradni list RS, t. glede doloitve povrin, namenjenih za pozidavo z objekti,
34/99, 63/00 in 93/00) je Obinski svet Obine uemberk
na 21. redni seji dne 22. 9. 2005 sprejel
PROGRAM PRIPRAVE
za obinski lokacijski nart Obrtno-industrijska
cona Ajdovec (OLN)
1. len
Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo OLN
Vzhodna Suha krajina spada med demografsko ogro-
ena obmoja, zato je potrebno za zaustavitev negativnih
demografskih trendov in glede na neugodno strukturo in-
dustrije in proizvodnih obratov na obmoju dati monost
odpiranju novih povrin za razvijajoe se malo gospodarstvo
in storitvene dejavnosti ter s tem zagotoviti zaposlitvene
monosti v lokalnem okolju. Generalni koncept razvoja ob-
ine doloa lokalna razvojna sredia posameznih, glede na
glavni prometni tok, geografsko odmaknjenih obmoij obine.
Kot generator razvoja za vzhodno Suho krajino sta doloeni
pomembneji lokalni sredii Gornji in Dolnji Ajdovec.
Gravitacijsko obmoje za predlagano lokacijo obrtno-in-
dustrijske cone predstavlja severovzhodni del obine oziro-
ma celotna Ajdovska planota.
V Gornjem Ajdovcu je razvita lesarska dejavnost, tam-
kajnji obrat se nahaja v centru vasi Ajdovec in mono pre-
sega prostorske zmogljivosti naselja. Prostorskih monosti
za razvoj in iritev na sedanji lokaciji ni oziroma so omejene,
saj je le ta utesnjena in stisnjena v naselje, prav tako pa je
dejavnost mizarstva v sklopu vasi do neke mere motea,
zato bi bilo potrebno zagotoviti povrine za njen razvoj izven
naselja. Nova lokacija za razvoj dejavnosti mizarstva izven
jedra naselja je bila doloena v veljavnem prostorskem planu
s sprejetjem programske zasnove za kar je bil izkazan inter-
es investitorja.
Uradni list Republike Slovenije
Na osnovi obinskega prostorskega plana so zemljia
znotraj obmoja, namenjenega za urejanje z OLN, oprede-
ljena kot stavbna zemljia.
Lokacija predvidene obrtno-industrijske cone se nahaja
zahodno od naselij Gornji in Dolnji Ajdovec in severno od
obstojee lokalne ceste LC 289120, DvorAjdovecBrezova
Reber.
V coni se predvideva opravljanje vseh vrst predeloval-
nih (proizvodnih in obrtnih), skladinih, prometnih in drugih
spremljajoih dejavnosti, kot so trgovina, gostinstvo in sto-
ritve.
Pravna podlaga za pripravo OLN je:
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih se-
stavin planskih aktov Obine uemberk (Uradni list RS, t.
82/04),
Zakon o urejanju prostora ZUreP-1 (Uradni list RS,
t. 110/02, 8/03 popr. in 58/03 ZZK-1),
Zakon o varstvu okolja ZVO-1 (Uradni list RS, t.
41/04),
Zakon o ohranjanju narave ZON-UPB2 (Uradni list
RS, t. 96/04).
Na osnovi Odlobe t. 354-09-121/2005, ki jo je izdalo
Ministrstvo za okolje in prostor z dne 11. 4. 2005 v postopku
priprave obinskega lokacijskega narta za obrtno-industrij-
ske cone Ajdovec, ni treba izvesti postopka celovite presoje
njegovih vplivov na okolje.
2. len
Predmet in programska izhodia za pripravo OLN
Predmet obravnave v OLN je doloitev urbanistino-ar-
hitekturnih pogojev, pogojev za zunanjo ureditev ter vseh
ostalih pogojev, ki jih bo moral investitor upotevati pri ume-
stitvi novih objektov namenjenih obrtni, proizvodni, storitveni,
trgovski, gostinski, poslovni in drugi dejavnosti, predvsem
hortikulturni in prometni ureditvi doloitvi parkirnih povrin
za parkiranje osebnih vozil in tovornjakov, ureditvi komunalne
in energetske infrastrukture.
Izhodie za pripravo OLN je programska zasnova za
obrtno-industrijsko cono Ajdovec, ki je bila sprejeta v sklo-
pu odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sesta-
vin planskih aktov Obine uemberk (Uradni list RS, t.
82/04).
Za celotno obmoje e ni znanega programa, obstajajo
pa potencialni investitorji, ki so zainteresirani za gradnjo
obrtnih delavnic, predvsem obstaja interes po opravljanju
mizarske dejavnosti, ki bi se preselila iz naselja, kjer je mo-
tea glede hrupa in kjer so omejene monosti za njeno iritev
in ureditev zunanjih potrebnih manipulativnih in skladinih
povrin. Program mizarske delavnice vkljuuje: deponijo za
skladienje hlodovine, delavnico za primarno obdelavo les-
nih sortimentov, razrez hlodovine, krojenje desk, suilnico,
kurilnico s skladiem kurilne mase, delavnico za proizvodnjo
polnalnih izdelkov, kot so lepljene ali vezane ploe ipd., ter
delavnico za proizvodnjo gotovih izdelkov, skladie gotovih
izdelkov, nadstrenico za skladienje rezanega lesa in ele-
mentov, poslovne prostore ter zunanje prometne in manipu-
lativne povrine. Povrine, potrebne za dejavnost mizarske
delavnice, so ca. 3 ha. Prostor ne dopua izrabo vejih
povrin v namen obrtne in industrijske cone zaradi kongu-
racije terena, ohranjanja krajinske slike irega obmoja in
ohranjanja kvalitetnega gozda. Umestitev mizarske delavnice
in e nekaterih drugih sorodnih dejavnosti, ki nimajo potreb
po vejem prostoru zadostuje potrebam naselja Ajdovec in
njegovega gravitacijskega obmoja.
3. len
Obmoje OLN
Velikost obmoja urejanja je ca. 6,50 ha. V obmoje
urejanja so vkljuena zemljia oziroma deli zemlji s parc.
Uradni list Republike Slovenije t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9389

t.: 3096, 3101, 3098, 3097, 3100, 3128/1, *470, 3102/4,
3129, 3128/3, 3108, 3128/2, 3123/9, 3123/3, 3123/4, 3123/8,
3123/2, 3719 (pot), 3720/1 (pot), 2510/2, 2510/3, 2508/5,
2508/19, 2508/4, 2508/3, 3788 (cesta), k.o. Ajdovec. Veina
zemlji je v lasti znanega investitorja.
4. len
Nosilci urejanja prostora
Pri pripravi OLN morajo s svojimi smernicami za nar-
tovanje in mnenji k dopolnjenemu predlogu OLN sodelovati
naslednji nosilci urejanja prostora ter udeleenci:
1. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za oko-
lje, Urad za upravljanje z vodami, Sektor za vodno obmoje
Donave, Oddelek obmoja spodnje Save, Novi trg 9, 8000
Novo mesto,
2. JP Elektro Ljubljana d.d., DE Elektro Ljubljana okoli-
ca, Slovenska cesta 58, Ljubljana,
3. Telekom Slovenije, OE Novo mesto, Novi trg 7a,
8000 Novo mesto,
4. Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto, Gub-
eva 15, 8000 Novo mesto,
5. Komunala Novo mesto d.o.o., Podbevkova 12, 8000
Novo mesto,
6. Obina uemberk, Grajski trg 33, uemberk, ve sosednjih obmoij, prometne reitve),
7. Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inpektorat RS, Ob-
mona enota Novo mesto, Koevarjeva 1, 8000 Novo mesto,
8. Ministrstvo za obrambo, Inpektorat RS za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesreami, izpostava Novo mesto,
Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto.
Kolikor se v postopku priprave OLN ugotovi, da je po-
trebno pridobiti smernice ter mnenja tudi drugih nosilcev
urejanja prostora, ki niso nateti v prejnjem odstavku, se
le-ta pridobijo v postopku.
Pred prietkom priprave OLN morajo nosilci urejanja
prostora iz te toke na zahtevo pripravljavca le-tega podati,
v zvezi s predvidenimi prostorskimi ureditvami, smernice
za nartovanje, ki jih izdelovalec upoteva pri pripravi pred-
loga OLN za javno razgrnitev, k dopolnjenemu predlogu
dokumenta pa morajo na zahtevo pripravljavca dokumenta
podati mnenje o upotevanju predhodno podanih smernic.
Nosilci urejanja prostora morajo v skladu s tretjim odstavkom
34. lena ZureP-1 podati smernice in mnenja v 30 dneh od
podane zahteve. V primeru molka nosilca urejanja prostora
pri izdaji smernic se teje, da nimajo smernic, v primeru
molka pri izdaji mnenj se teje, da na predvideno prostorsko
ureditev nimajo pripomb.
5. len
Strokovne podlage za nartovane prostorske ureditve in
nain pridobitve strokovnih reitev ter geodetskih podlag
Pri pripravi OLN je potrebno upotevati veljavne pros-
torske akte obine, podatke o prostoru ter e izdelane stro-
kovne podlage, in sicer:
prostorske sestavine dolgoronega in srednjeronega
drubenega plana Obine uemberk,
podatke o obstojeih infrastrukturnih vodih in napra-
vah,
podatke o naravnih lastnostih prostora,
druge elemente obdelave (veljavne urbanistine reit-
podatke o programu investitorja,
programsko zasnovo za obrtno-industrijsko cono Aj-
dovec,
Strokovne podlage za OLN se pripravijo v obsegu in
vsebini, kot jih predpisuje Pravilnik o vsebini, obliki in nainu
priprave dravnih in obinskih lokacijskih nartov ter vrstah
njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, t. 86/04). Za pred-
metni obinski lokacijski nart na osnovi Odlobe MOPE t.
354-09-121/2005 ni potrebno izvesti postopka celovite presoje
vplivov na okolje in s tem tudi ne okoljskega poroila.
Geodetske podlage za obravnavano obmoje pred pri-
etkom priprave OLN zagotovi naronik tega dokumenta.

6. len
Terminski plan in postopek izdelave ter sprejemanja OLN

5 delovnih dni po sprejetju in objavi programa priprave, dostavi geo-

Izdaja smernic za nartovanje
Izdelava strokovnih podlag
Izvedba 2. prostorske konference (PK)
Dopolnitev predloga OLN za JR
Izdelava predstavitvenega gradiva za JR
Javna razgrnitev in javna obravnava predloga OLN 30 dni
Priprava stalia do pripomb iz JR
Sprejetje stali do pripomb
Pisna seznanitev lastnikov zemlji na obmoju
OLN s stalii do njihovih pripomb
Izdelava dopolnjenega predloga OLN
Izdaja mnenj nosilcev urejanja prostora
Priprava usklajenega dopolnjenega predloga OLN
za sprejem
Sprejetje OLN z odlokom na OS
Objava odloka o OLN v Uradnem listu RS
Kompletacija konnega dokumenta
detskega posnetka in pridobitvi programa
30 dni
5 delovnih dni po pridobitvi smernic za nartovanje
20 delovnih dni po izdelavi strokovnih podlag in pridobitvi smernic za
nartovanje
najmanj 14 dni pred JR
2 delovna dneva po izvedbi 2. PK
2 delovna dneva po izvedbi 2. PK
2 delovna dneva po prejemu pripomb iz JR
10 dni po prejemu stali do pripomb izdelovalca OLN
3 dni po sprejetju stali do pripomb
10 delovnih dni po sprejetju stali do pripomb
30 po prejemu vloge za izdajo mnenj
5 delovnih dni po pridobitvi mnenj k dopolnjenemu
predlogu OLN
30 dni po prejemu usklajenega dopolnjenega predloga
15 dni po sprejemu OLN na OS
5 delovnih dni po objavi odloka v Uradnem listu RS
Stran 9390 / t. 91 / 14. 10. 2005 Uradni list Republike Slovenije

Opomba: upan posreduje predlog OLN obinskemu svetu sku-

Za JR je potrebno izdelati predstavitveno gradivo, ki paj s sprejetimi stalii v obravnavo in mu predlaga sprejem
mora vsebovati prikaz prostorskih ureditev na vsaj en pol- le-tega z odlokom.
juden nain (npr. fotomontaa, perspektivna slika). Odlok se objavi v Uradnem listu RS.
Predlog OLN za JR se izdela na podlagi strokovnih
podlag, smernic nosilcev urejanja prostora in pridobljenega 7. len
programa investitorja(ev). Organizacija priprave in obveznosti v zvezi s nanciranjem
upan sprejme sklep o 30-dnevni javni razgrnitvi pred- OLN
loga dokumenta, ki se objavi v Uradnem listu RS. Pripravljavec OLN je Obina uemberk v sodelovanju
Javna razgrnitev se izvede na sedeu Obine uem- z izdelovalcem dokumenta.
berk. V asu javne razgrnitve mora biti izvedena tudi javna Izdelovalec OLN se izbere na podlagi Zakona o javnih
obravnava. naroilih.
Obani, organi in organizacije ter drugi zainteresirani Naronik dokumenta in investitor je Obina uemberk.
oziroma prizadeti lahko podajo pisne pripombe v asu traja- Sredstva za izdelavo OLN zagotovi naronik.
nja javne razgrnitve predloga OLN.
Po konani javni razgrnitvi pripravljavec zavzame sta- 8. len
lia do pripomb in predlogov, podanih v asu trajanja javne Zaetek veljavnosti
razgrnitve in poskrbi za pripravo dopolnjenega predloga do- Ta program priprave se objavi v Uradnem listu RS in
kumenta. zane veljati dan po objavi.
Stalia do pripomb sprejeme Obinski svet Obine
uemberk. t. 350-05/20051836
K dopolnjenemu predlogu OLN pridobi pripravljavec uemberk, dne 22. septembra 2005.
mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora ob upotevanju
predhodnih smernic. upan
Po pridobitvi mnenj izdelovalec pripravi predlog OLN Obine uemberk
za sprejem. Franc kufca l.r.

Popravek POPRAVKI
Uradnega preienega besedila
Zakona o ustanovah (ZU-UPB1)
V Uradnem preienem besedilu Zakona o ustanovah
(ZU-UPB1), ki ga je Dravni zbor Republike Slovenije potrdil
na seji dne 15. julija 2005 in je bil objavljen v Uradnem listu
RS, t. 70/05 z dne 26. julija 2005, je bila ugotovljena redak-
cijska napaka, zato je Dravni zbor Republike Slovenije ob
smiselni uporabi 153. lena Poslovnika dravnega zbora na
seji dne 4. oktobra 2005 potrdil naslednji

POPRAVEK
Uradnega preienega besedila Zakona o
ustanovah (ZU-UPB1)

V Uradnem preienem besedilu Zakona o ustano-

vah (ZU-UPB1) se drugi stavek etrtega odstavka 12. lena
pravilno glasi:
Soglasje iz prvega odstavka tega lena mora organ,
pristojen za ustanove, takoj posredovati ministrstvu, pristoj-
nemu za notranje zadeve..

t. 020-05/92-12/9
Ljubljana, dne 4. oktobra 2005
EPA 418-IV

Predsednik
Dravnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med. l.r.
Uradni list Republike Slovenije t. 91 / 14. 10. 2005 / Stran 9391
Popravek Uredbe
dopolnitvah o spremembah
Uredbe
sonanciranju o nanciranju
razvoja morskega inin
sladkovodnega ribitva za leta 20042006
Na podlagi 39. lena Poslovnika Vlade Republike Slo- VSEBINA
venije (Uradni list RS, t. 43/01, 23/02 popr., 54/03, 103/03
in 114/04) dajem
PREDSEDNIK REPUBLIKE
3883. Ukaz o imenovanju izrednega in pooblaenega ve-
POPRAVEK leposlanika Republike Slovenije v Republiki Italiji 9277
Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
nanciranju in sonanciranju razvoja morskega DRAVNI ZBOR
3884. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
in sladkovodnega ribitva za leta 20042006 upravnih taksah (ZUT
(ZUT-E) 9277
3885. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
V Uredbi o spremembah in dopolnitvah Uredbe o nan- olski inpekciji (ZSolI-A) 9279
ciranju in sonanciranju razvoja morskega in sladkovodnega 3886. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
ribitva za leta 20042006, objavljeni v Uradnem listu RS, t. sodnem registru (ZSReg-A) 9281
74/05 z dne 5. 8. 2005, se v 2. lenu, v peti alinei etrtega 3887. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
odstavka 4.a lena, besedilo 1. novembra 2003 do 30. aprila gasilstvu (ZGas-B) 9283
2004 pravilno glasi 1. novembra 2002 do 30. aprila 2003. 3888. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Slove-
t. 00715-37/2005/12 niji (ZPDPD-A) 9290
Ljubljana, dne 4. oktobra 2005 3889. Zakon o spremembah Zakona o Bloudkovih pri-
znanjih (ZBloP-A) 9290
Vlada Republike Slovenije 3890. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
pomoi za reevanje in prestrukturiranje gospo-
darskih drub v teavah
avah (ZPRPGDT
(ZPRPGDT-A) 9291
Mateja Tamara Fajs l.r.
Generalna sekretarka MINISTRSTV
MINISTRSTVA
3891. Pravilnik o pogojih oploditvene sposobnosti seme-
Popravek
dravnegaSklepa o javninarta
lokacijskega razgrnitvi predloga na
za avtocesto na domaih ivali 9292
odseku Ponikve-Hrastje 3892. Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, prepreevanje
in zatiranje tuberkuloze pri govedu (Tuberculosis) 9299
POPRAVEK 3893. Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, prepreevanje
Sklepa o javni razgrnitvi predloga dravnega in zatiranje bruceloze pri govedu (Brucellosis) 9300
lokacijskega narta za avtocesto na odseku 3894. Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, prepreevanje
in zatiranje enzootske goveje levkoze (Leucosis
Ponikve Hrastje enzootica bovum) 9301
3895. Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, prepreevanje
V Sklepu o javni razgrnitvi predloga dravnega loka- in zatiranje bolezni Aujeszkega (Morbus Aujeszky) 9302
cijskega narta za avtocesto na odseku Ponikve-Hrastje, 3896. Pravilnik o projektiranju cest 9303
objavljenem v Uradnem listu RS, t. 85/05 z dne 23. 9. 2005, 3897. Minimalna zajamena donosnost na vplaano isto
se v II. in III. toki datum 28. oktobra 2005 pravilno glasi premijo prostovoljnega dodatnega zavarovanja za
2. novembra 2005. mesec september 2005 9319

t. 350-08-31/2005
DRUGI DRAVNI ORGANI IN
Ljubljana, dne 30. septembra 2005
ORGANIZACIJE
3898. Koecienti rasti cen v Republiki Sloveniji, septem-
EVA 2005-2511-0229. ber 2005 9319
3899. Pojasnilo 6 Ocenjevanje vrednosti stvarnega pre-
Janez Podobnik l.r. moenja drave in obin 9320
Minister
za okolje in prostor OBINE
CELJE
Popravek
dopolnitevPrograma
Prostorski priprave
izvedbenega
ureditveni pogoji sprememb
prostorskega
za obmoje in
akta 3900. Odlok o lokacijskem nartu Tehnoloki park Celje 9321
Obine Hajdina 3901. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o loka-
cijskem nartu za rekonstrukcijo Mariborske ceste
Popravek III. etapa 9332
3902. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o za-
V Programu priprave sprememb in dopolnitev izved- zidalnem nartu Glazija, obmoje je K3 9332
benega prostorskega akta Prostorski ureditveni pogoji za 3903. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o za-
obmoje Obine Hajdina, objavljenem v Uradnem listu RS, zidalnem nartu Ostrono 9335
t. 88/05 z dne 4. 10. 2005, se: 3904. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
v zadnjem odstavku toke 1.3. zadnji stavek pravilno organizaciji in delovnem podrojuju Obinske uprave
glasi: Odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.; Mestne obine Celje 9336
v tretjem odstavku 8. toke drugi stavek pravilno gla- 3905. Odlok o dopolnitvah Odloka o pokopalikem in po-
grebnem redu na obmoju ju Mestne obine Celje 9336
si: Program priprave se objavi v Uradnem listu Republike
3906. Sklep o ceni bolnininih oddelkov Vrtca Anice
Slovenije.; ernejeve 9336
v enaidvajsetem odstavku 8. toke drugi stavek pra- 3907. Sklep o ukinitvi statusa zemlji v sploni rabi v k.o.
vilno glasi: Odlok se objavi v Uradnem listu Republike Spodnja Hudinja, k.o. Ostrono in k.o. Medlog 9337
Slovenije.; 3908. Program priprave sprememb in dopolnitev zazidal-
10. toka pravilno glasi: Ta program se objavi v nega narta ZN marjeta 9337
Uradnem listu Republike Slovenije.. 3909. Program priprave sprememb in dopolnitev zazidal-
nega narta Zg. Hudinja (skrajani postopek) 9338
upan 3910. Program priprave sprememb in dopolnitev pros-
Obine Hajdina torskih ureditvenih pogojev za obmoje je Lokrovec
Radoslav Simoni l.r. (skrajani postopek) 9340
Stran 9392 / t. 91 / 14. 10. 2005 Uradni list Republike Slovenije

GROSUPLJE POSTOJNA
3911. Odlok o oskrbi s toploto in sploni pogoji za dobavo 3932. Odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre-
in odjem toplote iz distribucijskega omreja
ja na ob- ami 9372
moju
ju naselja Grosuplje 9341 3933. Odlok o spremembah Odloka o obinskih cestah
3912. Tarifni sistem za prodajo toplote iz javnega vroe- Obine Postojna 9376
vodnega omreja ja Grosuplje 9348
SEANA
KRKO 3934. Odlok o podaljanem obratovalnem asu gostin-
3913. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o za- skih obratov in kmetij, na katerih se opravlja go-
zidalnem nartu obrtne cone Leskovec 9349 stinska dejavnost, na obmoju
ju Obine Seana 9376
3914. Odlok o spremembi mej naselij Kostanjevica na 3935. Odlok o rebalansu prorauna Obine Seana za
Krki, Globoice pri Kostanjevici, Gri, Orehovec, leto 2005 9378
Malence, Sajevce in Slinovce 9353
3915. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ustano-
SVETI JURIJ OB AVNICI
vitvi javnega zavoda Mladinski center Krko 9354 3936. Sklep dodelitvi koncesije za opravljanje obvezne
gospodarske javne slube varstva okolja oskrbe s
3916. Sklep o ukinitvi javnega dobra na nepreminini
pitno vodo v Obini Sveti Jurij ob avnici 9379
parc. t. 3327/2, k.o. Ravne in o zamenjavi pred-
metne nepreminine za nepreminino parc. t. EMPETER-VRTOJBA
43/2, k.o. Ravne 9354 3937. Odlok o programu opremljanja zemlji za gradnjo
3917. Sklep o ukinitvi javnega dobra na nepreminini na obmoju
ju obinskega lokacijskega narta Sme-
parc. t. 1217/38, k.o. Smednik 9355 te 9380
3918. Sklep o ustanovitvi javnega dobra na nepremini-
ENTJUR
nah last Rudnika Senovo v zapiranju / III. 9355
3938. Ugotovitveni sklep Obinske volilne komisije Ob-
3919. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika
ine entjur 9381
za vrednotenje in izbor programov porta v Obini
Krko 9356 KOFLJICA
3920. Pravilnik o spremembi pravilnika o nainu oddaja- 3939. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
nja telovadnic osnovnih ol v uporabo za namene predkupni pravici Obine kojica 9381
porta 9356 3940. Program priprave sprememb in dopolnitev zazidal-
3921. Navodilo za predstavnike ustanovitelja v organih nega narta za obmoje
je VS 4/4 (RS 5) Lavrica 9381
upravljanja javnih zavodov, katerih ustanoviteljica 3941. Program priprave o spremembah in dopolnitvah
je Obina Krko 9357 Odloka o zazidalnem nartu za obmojeje urejanja
3922. Program priprave sprememb in dopolnitev odloka VS 9/10 kojica, ME 5A 9382
o zazidalnem nartu dela mesta Krko 9358
TREBNJE
LJUBLJANA 3942. Poroilo o izidu nadomestnih volitev upana Ob-
3923. Sklep o dopolnitvah Sklepa o merilih za doloitev ine Trebnje dne 9. oktobra 2005 9383
pla direktorja JAVNEGA HOLDINGA Ljubljana,
d.o.o. in direktorjev povezanih javnih podjetij ter VIPAV
VIPAVA
plail za opravljanje nalog predstavnikov obin 3943. Spremembe Statuta Obine Vipava 9384
ustanoviteljic v njihovih organih 9360 3944. Odlok o spremembi odloka o proraunu Obine
3924. Program priprave Obinskega lokacijskega narta za Vipava za leto 2005 9384
Topniko cesto med Dunajsko in Linhartovo cesto 9360 3945. Pravilnik o spremembah Pravilnika o plaah in
3925. Program priprave Obinskega lokacijskega narta drugih prejemkih obinskih funkcionarjev, lanov
za del obmoja ja urejanja MS 6/3 Zgornja Hruica 9362 delovnih teles obinskega sveta ter lanov drugih
3926. Program priprave Obinskega lokacijskega narta obinskih organov v Obini Vipava 9386
za zadrevalni kanal Fuine Zalog, z zadreval- ZREE
nim bazenom pred CN, Obinskega lokacijskega 3946. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
narta za kanalizacijski zbiralnik Co ter Obinske- oskrbi s pitno vodo na obmoju
ju Obine Zree 9386
ga lokacijskega narta za zadrevalni bazen na
kanalizacijskem zbiralniku A6 9364 UEMBERK
3927. Program priprave Obinskega lokacijskega narta 3947. Program priprave za obinski lokacijski nart Obrt-
za del obmoja ja urejanja BS 4/1 Ruski car 9366 no-industrijska cona Ajdovec (OLN) 9388
3928. Program priprave Obinskega lokacijskega narta POPRAVKI
za del obmoja ja urejanja CO 2/1 Bavarski dvor, del Popravek Uradnega preienega besedila Za-
obmojaja urejanja CO 2/2 Bavarski dvor in del ob- kona o ustanovah (ZU-UPB1) 9390
moja
ja urejanja CT 9 Slovenska cesta 9368 Popravek Uredbe o spremembah in dopolnitvah
LJUBNO Uredbe o nanciranju in sonanciranju razvoja
3929. Sklep o javni razgrnitvi predloga Odloka o lokacij- morskega in sladkovodnega ribitva za leta 2004
skem nartu IPC LOKE 9370 2006 9391
Popravek Sklepa o javni razgrnitvi predloga drav-
LJUTOMER nega lokacijskega narta za avtocesto na odseku
3930. Sklep o ukinitvi javnega dobra 9371 Ponikve-Hrastje 9391
PIVKA Popravek Programa priprave sprememb in dopol-
3931. Odlok o rebalansu prorauna Obine Pivka za nitev izvedbenega prostorskega akta Prostorski
leto 2005 9371 ureditveni pogoji za obmoje
je Obine Hajdina 9391

Izdajatelj Sluba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo Direktorica Ksenija Mihovar Globokar Zalonik Uradni list
Republike Slovenije d.o.o. Direktorica in odgovorna urednica Erika Trojer Priprava Uradni list Republike Slovenije d.o.o.
Tisk Tiskarna SET, d.d., Veve Akontacija naronine za leto 2005 je 26.400 SIT (brez davka), pri ceni posameznega
Uradnega lista Republike Slovenije je vraunan 8,5% DDV Naronina za tujino je 72.600 SIT Reklamacije se upo-
tevajo le mesec dni po izidu vsake tevilke Urednitvo in uprava Ljubljana, Slovenska 9 Potni predal 379 Telefon
tajnitvo 425 14 19, raunovodstvo 200 18 60, naronine 425 23 57, telefaks 200 18 25, prodaja 200 18 38, preklici 425 02 94,
telefaks 425 14 18, urednitvo 425 73 08, urednitvo (javni razpisi ) 200 18 66, urednitvo telefaks 425 01 99 Internet:
http://www.uradni-list.si urednitvo e-pota: objave@uradni-list.si Transakcijski raun 02922-0011569767