Stran 9662 / t. 72 / 18. 9.
2009 Uradni list Republike Slovenije
3189. Pravilnik o opremljenosti eleznikih postaj
in postajali
Na podlagi 54. lena Zakona o varnosti v eleznikem
prometu (Uradni list RS, t. 61/07) izdaja minister za promet
PRAVILNIK
o opremljenosti eleznikih postaj in postajali
I.SPLONE DOLOBE
1.len
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik doloa opremljenost eleznikih postaj in
postajali, s katero se potnikom in drugim osebam omogoi
enak, samostojen in varen dostop do vlakov in z njih ter gibanje
po eleznikem podroju ter varno in uinkovito delo elezni-
kih delavcev, ki delajo na njem.
2.len
(podroje uporabe)
(1)Dolobe tega pravilnika se morajo upotevati pri pro-
jektiranju in gradnji novih ter nadgradnji obstojeih eleznikih
postaj in postajali.
(2)Kadar gre za nadgradnjo celotne obstojee eleznike
postaje oziroma postajalia ali delov postajnega poslopja, se
dolobe tega pravilnika upotevajo glede na obstojee prostor-
ske razmere in zahteve varstva kulturne dediine.
(3)Obstojea infrastruktura je infrastruktura, ki na dan
zaetka veljavnosti tega pravilnika e obratuje. Pravilnik
za obstojeo infrastrukturo ne velja do njene nadgradnje.
e dela, potrebna za uskladitev, zahtevajo konstrukcijske
spremembe kakega nosilnega elementa, skladnost z do-
lobami tega pravilnika ni obvezna. Sistemov in delov, ki jih
program nadgradnje ne zajema, v okviru tega programa ni
treba uskladiti.
3.len
(pomen izrazov)
(1) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji
pomen:
1.akalnica je na elezniki postaji v obmoju postaj- red na eleznici;
nega poslopja predviden vsaj en prostor, ki je namenjena vsem
potnikom in obiskovalcem ter je ustrezno opremljena tudi za
dostop funkcionalno oviranih oseb;
2.grajene ovire so ovire, ki prepreujejo funkcionalno
ovirani osebi dostop v objekt in onemogoajo ali oteujejo
njegovo uporabo;
3.intervencijska pot je pot, po kateri je mogo dostop
intervencijskih vozil do objektov;
4.javna eleznika infrastruktura (v nadaljnjem bese-
dilu: JI) so objekti in naprave, potrebni za nemoteno odvijanje
javnega eleznikega prometa, ter pripadajoa zemljia, ki
funkcionalno sluijo njihovi namenski rabi;
5. mejna eleznika postaja je zadnja postaja pred
dravno mejno ali postaja, ki je z meddravnim sporazumom
opredeljena kot mejna postaja;
6.nivojski prehod za dostop na peron je prehod, na-
menjen dostopu potnikov na peron s prekanjem tirov v istem
nivoju;
7. osebe z omejeno mobilnostjo so vse funkcionalno
ovirane osebe, ki imajo teave pri uporabi vlakov ali infra-
strukture, povezane z vlaki. V to skupino spadajo naslednje
kategorije:
a)uporabniki invalidskih vozikov (osebe, ki zaradi one-
moglosti ali invalidnosti za premikanje uporabljajo invalidski
voziek);
b)druge osebe s slabimi gibalnimi sposobnostmi, med
katere spadajo:
osebe s prizadetimi udi,
osebe, ki teko hodijo, osebe z otroki,
osebe s tekimi ali velikimi kosi prtljage,
stareje osebe,
nosenice,
slabovidne osebe,
slepe osebe,
sluno prizadete osebe,
gluhe osebe;
c) osebe s teavami pri komuniciranju (osebe, ki imajo
teave s sporoanjem ali razumevanjem pisnih ali govornih
sporoil, vkljuno s tujci brez zadostnega znanja jezika, osebe
s teavami pri komuniciranju, osebe s utnimi, psiholokimi ali
intelektualnimi teavami);
d)osebe majhne postave (vkljuno z otroki).
Teave so lahko dolgorone ali zaasne, lahko so vidne
ali skrite.
Skupina oseb z omejeno mobilnostjo ne vkljuuje oseb,
ki so zasvojene z alkoholom ali drogami, e zasvojenost ni
posledica zdravljenja;
8.peron je objekt na elezniki postaji ali postajaliu,
lociran med tiri oziroma ob tirih, in je namenjen sprejemanju in
odpravljanju potnikov, prtljage in poiljk na/z vlaka;
9.piktogrami so slikovne oznake, ki jasno in v splono
razumljivi obliki potniku omogoajo laje gibanje in ga vodijo po
elezniki postaji in postajaliu;
10.postajna dvorana je javni prostor v okviru postaj-
nega poslopja, ki je v srediu peevih poti in je namenjena
sprejemanju in zadrevanju potnikov;
11. postajno poslopje je stavba, ki stoji znotraj ele-
znikega podroja in ki je na kakren koli nain povezana s
storitvami pri sprejemanju in odpravljanju potnikov in poiljk;
12. potnik je oseba, ki ima veljavno vozovnico ali jo
namerava kupiti v vlaku, od trenutka, ko se nahaja na elezni-
kem podroju, ki je namenjeno potnikom, z namenom potova-
nja z vlakom, do trenutka, dokler po opravljenem potovanju ne
zapusti eleznikega podroja, namenjenega potnikom;
13. prironik o celostni grafini podobi (v nadaljnjem
besedilu: PGP) je prironik, ki vkljuuje tudi celostno grafino
podobo in opremo eleznikih postaj in postajali JI;
14.slubeni prehod je mesto na progi, kjer se v istem
nivoju kriata eleznika proga in peprehod in tu smejo progo
prekati le za to usposobljene osebe ali elezniki delavci pod
pogoji, ki jih doloa ta pravilnik ter pravilnik, ki doloa notranji
15.UIC je Mednarodna eleznika zveza;
16.elezniki delavci so osebe v delovnem ali pogod-
benim razmerju s prevoznikom ali upravljavcem JI, ki opravlja-
jo dela v eleznikem prometu in v zvezi z njim.
(2)Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak
pomen, kot ga doloa zakon, ki ureja varnost v eleznikem
prometu, in na njegovi podlagi izdani predpisi.
4.len
(kategorizacija eleznikih postaj in postajali)
(1)eleznike postaje z drugimi objekti in postajna poslo-
pja JI se razvrajo v naslednje kategorije eleznikih postaj
in postajali:
eleznike postaje I. reda glavne postaje oziroma
evropostaje;
eleznike postaje II. reda;
eleznike postaje III. reda;
eleznike postaje in postajalia IV. reda.
(2)eleznike postaje I. reda so glavne postaje ali evro-
postaje, na katerih se voznoredno ustavljajo mednarodni vlaki
in na katerih je povpreni letni dnevni promet veji od 6000
odpravljenih in prispelih potnikov.
(3) eleznike postaje II. reda so postaje, na katerih
se voznoredno ustavljajo mednarodni vlaki in na katerih je
povpreni letni dnevni promet manji od 6000 in veji od 1000
Uradni list Republike Slovenije t.
odpravljenih in prispelih potnikov. V to skupino spadajo tudi
regijsko pomembne postaje.
(4)eleznike postaje III. reda so postaje lokalnega zna-
aja, na katerih je povpreni letni dnevni promet manji od 1000
in veji od 200 odpravljenih in prispelih potnikov.
(5)eleznike postaje IV. reda so vse preostale postaje,
na katerih je povpreni letni dnevni promet manji od 200
odpravljenih in prispelih potnikov. V to kategorijo so razvr-
ena tudi vsa postajalia, ne glede na tevilo odpravljenih
potnikov.
(6) Razporeditev eleznikih postaj in postajali v ka-
tegorije od I. do IV. reda opravi upravljavec JI skladno z
dolobami drugega, tretjega, etrtega in petega odstavka tega
lena. V primeru mejnih vrednosti se lahko za razvrstitev v
kategorije upoteva tudi sploni pomen postaje v prometnem
in prostorskem smislu.
5.len
(dostop na elezniko postajo in zunanji prostor
eleznikih postaj)
(1) Za zagotovitev enakega, samostojnega in varnega
dostopa potnikov do vlakov in gibanja po elezniki postaji je
potrebno urediti:
zunanji prostor eleznike postaje,
notranji prostor eleznike postaje,
peron eleznike postaje,
intervencijsko pot.
(2) Zunanji prostor eleznike postaje je podroje, ki
obsega zunanje povrine na podroju eleznike postaje, to je
dostop do nje ter obmoje med postajnim poslopjem in peroni,
vkljuno z njimi. Zunanji prostor eleznike postaje mora biti
urejen tako, da omogoa optimalno povezavo z ostalimi vrstami
javnega potnikega prometa in neoviran dostop intervencijskih
vozil. V zmonostih zunanjega prostora ali v bliini eleznike
postaje je potrebno predvideti parkirne povrine za osebna
vozila in kolesa.
(3) Notranji prostor eleznike postaje je obmoje, ki
obsega notranje povrine v postajnem poslopju.
6.len
(dostop v postajno poslopje)
(1)Nad vstopom v poslopje eleznike postaje mora biti
privrena tabla z napisom ELEZNIKA POSTAJA.
(2)e je pred vhodom v postajno poslopje nameena
napisnousmerjevalna tabla, mora ta vsebovati navodila in
oznabe razlinih monih poti po elezniki postaji. Tabla mora
biti itljiva, enostavno zasnovana in dopolnjena z ustreznimi
splonimi in razumljivimi piktogrami, ki so doloeni v PGP.
Sporoila na napisnousmerjevalni tabli so mogoa v ve kakor
samo v slovenskem jeziku, katerega uporaba je obvezna. Napi-
snousmerjevalna tabla mora biti osvetljena ali svetlobna.
(3)Na narodnostno meanem obmoju, kjer ivi italijanska
ali madarska narodnostna skupnost, morajo biti vsi bistveni
napisi, namenjeni informiranju potnikov (e niso ponazorjeni s
piktogrami), napisani tudi v jeziku tam ivee narodnostne sku-
pnosti. Napisi morajo biti praviloma izpisani z enako oblikovanimi
rkami iste velikosti, lahko pa so likovno oblikovani tudi drugae,
e je v obeh jezikih uporabljen enako velik prostor, ali tako, da ne
postavlja besedila v enem od jezikov v podrejen poloaj.
(4)Pot do postajne dvorane mora voditi im bolj narav-
nost, brez ovinkov in ostrih zavojev.
(5)Na postajnem obmoju se ne smejo postavljati objekti
in naprave, ki bi ovirali gibanje potnikov in zakrili postajne ozna-
evalne table ter ostalo informacijsko opremo.
II.OPREMLJENOST ELEZNIKIH POSTAJ I. REDA
7.len
(parkirna mesta za vozila potnikov)
(1)e prostorske monosti dopuajo, mora biti v nepo-
sredni bliini postaje, glede na frekvenco potnikov, zagotovljeno
72 / 18. 9. 2009 / Stran 9663
posebno parkirie z zadostnim tevilom parkirnih mest za
vozila potnikov.
(2) e ima postaja posebno parkirie, so na njem re-
zervirana parkirna mesta za osebe z omejeno mobilnostjo, ki
so upraviene do parkirnih mest za invalide, na tistem delu
parkiria, ki je najblije vhodu, dostopnemu tem uporabnikom.
Takih parkirnih mest mora biti najmanj 5%.
(3) Razdalja med parkirnimi mesti in akalnimi mesti,
rezerviranimi za funkcionalno ovirane osebe, ter vhodom v
postajno poslopje ne sme presegati 150 m ali pet minut hoje.
(4)Parkirno mesto, rezervirano za funkcionalno ovirane
osebe, mora biti jasno oznaeno z mednarodnim znakom do-
stopnosti in ne sme biti zasedeno z drugimi vozili.
(5)Parkirno mesto, rezervirano za funkcionalno ovirane
osebe, mora biti 3500 mm do 3750 mm iroko, da omogoa
prehod invalidskega vozika med vozili. Pri projektiranju ve
parkirnih mest za osebe z omejeno mobilnostjo skupaj se lahko
prihrani nekaj prostora s tem, da se ena irina prehoda, ki mora
znaati najmanj 1600 mm, uporabi hkrati za dve parkirni mesti.
Pri parkirnem mestu ob ploniku je potrebno predvideti dostop
(s poglobitvijo plonika) v dolini 6600 mm ter parkirno mesto
najmanje irine 3500 mm.
(6)Nekaj parkirnih mest se mora predvideti za dovoz in
odvoz potnikov ter za kratkotrajno zadrevanje vozil (najve
20 minut).
(7)e v neposredni bliini postaje ni zagotovljeno poseb-
no parkirie za potnike, mora biti ob vhodu v postajno poslopje
zagotovljena monost za kratkotrajno ustavitev vozila osebe z
omejeno mobilnostjo.
(8)V neposredni bliini eleznikih postaj mora biti, glede
na prostorske monosti in frekvenco potnikov, zagotovljeno
zadostno tevilo parkirnih mest za kolesa.
8.len
(dostopi brez ovir)
(1)Na poti po zunanjem prostoru eleznike postaje, ki
vodi do postajnega poslopja, je potrebno poskrbeti, da ni vi-
inskih razlik med nivoji pohodnih povrin oziroma se viinsko
razliko rei z umestitvijo klanine.
(2) e se viinski razliki iz opraviljivih razlogov ni mo-
goe izogniti, je potrebno predvideti plonike s poglobljenimi
robniki.
(3)Na pohodnih povrinah, kjer so nameeni usmerje-
valni pasovi, ki sluijo za vodenje slepih in slabovidnih oseb,
se je potrebno vedno izogniti razlinim viinam med nivoji
pohodnih povrin.
(4)V zunanjem prostoru eleznike postaje se po nepo-
trebnem ne smejo predvideti koliki in betonski stebri, ki za
funkcionalno ovirane osebe predstavljajo grajene ovire.
(5) Vsi dostopi brez ovir, stopnice, nadhodi in podhodi
imajo svetlo irino najmanj 1600 mm in svetlo viino najmanj
2300 mm po celotni irini 1600 mm. V zahtevani najmanji
irini ni upotevana dodatna irina, potrebna za pretok potni-
kov. Ta zahteva ne velja za tekoe stopnice, tekoe klanine
in dvigala.
(6)Dostopi brez ovir morajo biti im kraji.
(7)Potnikom se mora zagotoviti varno gibanje po postaj-
nem podroju tako, da se na poteh komunikacijskih tokov ne
postavlja ovir. Ovire, ki lahko oteujejo varno gibanje potni-
kov, so npr. telefonske govorilnice, potni nabiralniki, cvetlina
korita, sedeni elementi, prostostojee informacijske table in
vozni redi, posode za odpadke, banni avtomati in podobno.
Na poteh komunikacijskih tokov se ne nameajo stopnice.
e se izvedbi stopnic ni mogoe izogniti, se mora predvideti
zavarovanje obmoja pod njimi in ob njih.
(8) e se na poteh komunikacijskih tokov ni mogoe
izogniti oviram, morajo biti lete primerno oblikovane in po-
stavljene tako, da potnika im manj ovirajo, ter poudarjene
z barvo.
Stran 9664 / t. 72 / 18. 9. 2009 Uradni list Republike Slovenije
9.len
(oznaevanje dostopov)
(1)Dostopi brez ovir so jasno oznaeni z vidnimi informa-
cijami, ki morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
1.za vse pisne informacije se uporabljajo velike in male
rke neserifne pisave (tj. ne samo velike rke);
2. uporaba stisnjenih malih rk z repki in vratovi ni do-
voljena;
3.repki malih rk morajo biti jasno razpoznavni in dose-
gajo najmanj 20% velikosti velikih rk;
4.vse razpololjive informacije na peronih in vhodih mo-
rajo biti usklajene z glavnim sistemom za informiranje in usmer-
janje, zlasti glede barve in kontrastov;
5.vidne informacije morajo biti itljive pri vsakrni osve-
tljenosti, ki lahko nastopi med obratovanjem postaje;
6.vidne informacije se morajo jasno razlikovati od ozadja;
7.kjer so uporabljene dinamine informacije, morajo biti
usklajene z bistvenimi zvonimi informacijami;
8.zagotovljene morajo biti naslednje informacije:
varnostne informacije in varnostna navodila;
opozorila, znaki za prepovedi in obveznosti;
informacije o odhodih in prihodih vlakov;
oznake storitev na postaji, ki so na voljo, in dostopa do
teh storitev.
(2)Informacije morajo biti zagotovljene na vseh tokah,
kjer se poti loijo, na sami poti pa v najve 100metrskih pre-
sledkih. Znaki, simboli in piktogrami morajo biti na celotni poti
uporabljeni usklajeno.
(3)Zagotovljene morajo biti zadostne informacije za spre-
jem odloitve. Na prvi toki odloitve pri vhodu na postajo
zadostuje informacija K peronom in niso potrebni smerokazi
k posameznim peronom.
(4)Otipne informacije morajo biti zagotovljene v:
sanitarijah, za nain uporabe in za klice v sili, e je
potrebno;
dvigalih, v skladu z Dodatkom E.4 k SIST EN 8170.
(5)Informacije in smerokazi ne smejo biti kombinirani z
reklamnimi oglasi. Splone informacije o storitvah javnega pre-
voza se v okviru te dolobe ne tejejo za reklamne oglase.
(6)Vsi varnostni znaki, znaki za obveznosti in znaki pre-
povedi vkljuujejo piktograme in so oblikovani v skladu z do-
lobami TSI in PGP.
(7)Nameeni morajo biti naslednji, posebej za funkcio-
nalno ovirane osebe namenjeni grafini simboli in piktogrami:
znak, skladen z mednarodnim simbolom primerno za
invalide, opisan v drugem in tretjem odstavku priloge 1, ki je
sestavni del tega pravilnika;
informacije o smereh dostopov brez ovir in prostorov,
dostopnih z invalidskim vozikom;
oznake univerzalnih sanitarij;
e so na peronu objavljene informacije o sestavi vlaka,
oznake mesta vstopa z invalidskim vozikom.
(8)Simboli lahko nastopajo skupaj z drugimi simboli (npr.
za dvigalo, sanitarije itd.).
(9) Nameene induktivne zanke morajo biti oznaene,
kakor je opisano v drugem in etrtem odstavku priloge 1.
(10)e ima postaja garderobo za teko in veliko prtljago,
jo oznauje grafini simbol.
(11)e ima postaja monost klica na pomo ali informa-
cij, morajo biti naprave za to oznaene z znakom, opisanim v
drugem in petem odstavku priloge 1.
(12)e je vgrajen sistem za klice v sili:
je opremljen z vidnimi in otipnimi simboli;
je oznaen z znakom, opisanim v drugem in estem
odstavku priloge 1;
ima vidni in zvoni prikaz uporabe naprave;
ima po potrebi dodatna navodila za uporabo.
(13)V univerzalnih sanitarijah in sanitarijah, dostopnih z
invalidskimi voziki, opremljenih z ronimi oporami na teajih,
mora biti grafini simbol, ki kae rono oporo v dvignjenem in
spuenem poloaju.
(14) Na enem mestu sme biti drug ob drugem name-
enih najve pet piktogramov, vkljuno s smerno puico za
posamezno smer.
(15)Slabovidnim osebam morajo biti informacije o dosto-
pih brez ovir na voljo najmanj z eno od naslednjih monosti:
z usmerjevalnimi pasovi,
z zvonimi ali otipnimi znaki,
z govornimi znaki,
z Braillovimi zemljevidi.
(16)e je vgrajen usmerjevalni pas, je predviden po ce-
lotni dolini dostopa brez ovir.
(17)e so vzdol dostopov do peronov brez ovir vgrajeni
draji ali postavljene stene v dosegu, morajo biti opremljeni s
kratkimi informacijami (npr. tevilko perona ali smerjo) v Brail-
lovi pisavi in v reliefni pisavi za drajem ali na steni v viini od
500 mm do 1000 mm. Kot otipni piktogrami so dovoljene samo
tevilke in puice.
10.len
(postajno poslopje)
(1) Vhod v notranjost postajnega poslopja mora biti ja-
sno oznaen in na vidnem mestu. Postajno poslopje zajema
postajno dvorano, slubene prostore za izvajanje rednega in
varnega eleznikega prometa ter druge objekte in naprave,
ki omogoajo potnikom in drugim osebam varno gibanje po
notranjem prostoru eleznike postaje.
(2)Postajna dvorana mora biti prostorna, svetla in vedno
ista. V njej oziroma v njeni neposredni bliini morajo biti:
prostor za informacije,
blagajne za prodajo vozovnic,
akalnica,
garderobe,
javne sanitarije.
(3)V postajni dvorani ali notranjosti postajnega poslopja
se lahko predvidijo tudi prostori za opravljanje trgovske dejav-
nosti in doloenih storitvenih dejavnosti in druga oprema, ki
pa ne smejo ovirati glavnega potovalnega toka potnikov in ne
smejo biti napoti pomembnim postajnim tokam.
(4)Postajna dvorana je javni prostor. V njej je skladno z
zakonom, ki ureja omejevanje uporabe tobanih izdelkov, kaje-
nje prepovedano. Kajenje je dovoljeno v kadilnici, e jo postaja
ima. e je na postaji kadilnica, mora biti urejena skladno z
zakonom, ki ureja omejevanje uporabe tobanih izdelkov.
(5)V postajnem poslopju so tudi slubeni prostori z napra-
vami in opremo, ki omogoajo izvajanje eleznikega prometa.
Pri projektiranju slubenih prostorov se morajo upotevati pred-
pisi, ki doloajo zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja
delavcev na delovnih mestih. Specifine zahteve prometnih
delovnih mest, kot npr. talna obdelava, dvojna tla, neposreden
izhod na peron ipd., se doloijo v projektni nalogi.
(6) V postajnem poslopju se mora nahajati prostor z
osnovno sanitetno opremo za nudenje prve pomoi potnikom.
Prvo pomo lahko izvaja samo za to usposobljena oseba.
11.len
(vrata in vhodi)
(1) Ta doloba velja za vsa vrata in vhode na dostopih
brez ovir.
(2) Zagotovljen mora biti najmanj en dostopen vhod na
postajo in en dostopen dohod k peronom.
(3)Vrata in vhodi imajo svetlo irino odprtine najmanj 800
mm ter svetlo viino odprtine najmanj 2100 mm.
(4)Dovoljena so vrata z ronim odpiranjem, polavtomat-
ska ali avtomatska vrata.
(5)Vrata z ronim odpiranjem, ki niso drsna, so opremlje-
na z vodoravnimi potisnimi prekami po celotni irini vrat na
obeh straneh vrat.
(6)Avtomatska in polavtomatska vrata so opremljena z
napravami, ki prepreujejo zagozditev potnikov med premika-
njem vrat.
(7)e se za odpiranje in zapiranje vrat uporabljajo tipke
ali daljinsko upravljanje, se te komande vidno razlikujejo od
Uradni list Republike Slovenije t.
ozadja in jih mora biti mogoe proiti s silo, ki ne presega 15
newtonov.
(8)e sta tipka za odpiranje in tipka za zapiranje name-
eni druga nad drugo, je tipka za odpiranje na vrhu.
(9)Sredina komand je na obmoju od vkljuno 800 mm
do vkljuno 1200 mm nad tlemi.
(10)Komande so oznaene otipno (npr. z otipnimi znaki)
in opremljene z oznako delovanja.
(11)Sila, potrebna za rono odpiranje ali zapiranje vrat v
brezvetrju, ne presega 25 newtonov.
(12) Kljuke vrat z ronim odpiranjem in zapiranjem se
upravljajo z dlanjo in s silo, ki ne presega 20 newtonov.
(13) Kjer se uporabljajo vrata z vrtljivimi krili, so poleg
njih predvidena e stranska nevrtljiva vrata z avtomatskim od-
piranjem, ki se lahko po elji uporabijo. Za slepe in slabovidne
osebe je dostop do teh vrat potrebno nakazati z usmerjevalni-
mi pasovi na tleh, za druge funkcionalno ovirane osebe pa z
drugimi oznakami.
(14)Pragovi vrat in vhodov ne smejo biti viji od 25 mm.
Po barvi so v kontrastu z neposredno okolico.
(15)Drsna vrata morajo biti nameena na poteh glavne-
ga toka v postajnem poslopju, kjer je velik pretok ljudi, npr. na
vhodu v poslopje, na prehodu na perone ipd.
(16)Drsna vrata morajo biti izdelana iz varnostnega stekla
in se morajo samodejno odpirati in zapirati. Ta vrata morajo
omogoati, da v primeru nujnega primera ostanejo v odprtem
poloaju.
(17)Prozorne ovire na glavnih poteh komunikacijskih to-
kov, npr. steklena vrata ali prozorne stene, morajo biti opremljene
z najmanj dvema dobro vidnima pasovoma znakov, logotipov,
emblemov ali okraskov, enim v viini med 1500 mm in 2000 mm,
drugim pa v viini med 850 mm in 1050 mm. Oznake se morajo
vidno razlikovati od ozadja, proti kateremu jih opazujemo, in so
visoke najmanj 100 mm. Te oznake vzdol prozornih sten niso
obvezne, e so potniki pred trkom v steno zavarovani kako dru-
gae npr. z draji ali neprekinjenim nizom klopi.
12.len
(talne povrine)
(1)Vse talne povrine morajo biti nedrsee.
(2)V postajnem poslopju ne sme biti nikjer na pohodnih
povrinah talnih neravnin nad 5 mm, razen usmerjevalnih pa-
sov, odtonih kanalov in talnih varnostnih oznak.
(3) Talne povrine na dostopih brez ovir so antirefle-
ksne.
13.len
(tekoa klanina)
(1) Tekoa klanina je premina klanina, ki deluje na
principu tekoega traku in mora biti iroka najmanj 1 m. Lahko
ima naklon do 12 stopinj (21,3%). Premika se lahko najve s
hitrostjo 0,75 m/s. Talna povrina tekoe klanine mora biti
nedrsee izvedbe. Na viini med 700 mm in 1000 mm mora
biti pritrjena rona opora.
(2)Tekoa klanina mora omogoati zaustavitev v sili.
(3)Naprave se mora redno vzdrevati in zagotavljati nji-
hovo brezhibno delovanje.
14.len
(tekoe stopnice)
(1)Na tleh pepoti, v stiiih s tekoimi stopnicami, se s
pasovi, ki morajo biti v drugani teksturi kot pepot in kontrastne
barve ter irine najmanj 400 mm, nakaejo tekoe stopnice. S
kontrastno barvo se lahko oznaijo tudi robovi posameznih sto-
pnic. Priporoljivo je, da so pred zaetkom vzpona tiri stopnice
v isti ravnini. Naklon stopnic ne sme presegati 30%. Tekoe
stopnice se lahko premikajo s hitrostjo najve 0,65 m/s. Kjer so
tekoe stopnice izpostavljene razlinim vremenskim razmeram,
jih je potrebno zaititi pred vremenskimi vplivi.
(2)Tekoe stopnice morajo omogoati zaustavitev v sili.
(3)Naprave se mora redno vzdrevati in zagotavljati nji-
hovo brezhibno delovanje.
72 / 18. 9. 2009 / Stran 9665
15.len
(transportna klanina za prtljago)
(1)Ob strani stopnine rame na stopniih, kjer je dovolj
prostora, se mora predvideti transportna klanina za prtljago,
kamor lahko potniki odloijo prtljago in jo brez teav pripeljejo na
peron. Transportna klanina za prtljago se lahko predvidi samo na
eni strani stopnia in mora imeti protidrsno odlono podlago.
(2)Hitrost gibanja transportne klanine za prtljago mora
biti majhna in usklajena s hojo po stopnicah. Najmanja irina
transportne klanine za prtljago je 300 mm, v nobenem primeru
pa transportna klanina za prtljago ne sme ovirati prehoda po
stopniu.
(3)Transportne klanine za prtljago ni potrebno predvide-
ti, e na postaji e obstaja dvigalo.
(4)Kadar se na stopnie naknadno vgradi transportna
klanina za prtljago, se s tem ne sme zmanjati minimalna
irina uporabne stopnine rame.
16.len
(stopnice in draji)
(1)Stopnice na glavnih poteh morajo imeti svetlo irino naj-
manj 1600 mm, merjeno med draji. V zahtevani najmanji irini
ni upotevana dodatna irina, potrebna za pretok potnikov.
(2)Vse pohodne povrine stopnic morajo biti nedrsee.
(3)Pred prvo spodnjo stopnico in pred prvo zgornjo sto-
pnico mora biti v celotni irini stopnice s pasovi izvedeno
reliefno varnostno opozorilo stopnia. Pas ima irino najmanj
400 mm in je v kontrastu s preostalo talno povrino ter vgrajen
vanjo. Ta pas se razlikuje od usmerjevalnih pasov na poteh.
(4) Odprti prostori pod stopnicami morajo biti zaiteni
tako, da varujejo potnike pred nehotenimi trki ob nosilne ele-
mente in prostore zmanjane viine.
(5)Stopnice in klanine morajo biti na obeh straneh opre-
mljene z draji na dveh viinah. Zgornji draj je na viini od 850
mm do 1000 mm nad tlemi, spodnji draj pa na viini od 500
mm do 750 mm nad tlemi. e je ob eni strani stopnic vgrajena
dvina pload, so stopnice opremljene z drali samo na drugi
strani stopnic.
(6)Stopnia na prostem morajo biti zaitena pred vre-
menskimi vplivi.
(7)Na najmanj vsakih 11 do 13 stopnic mora biti predvi-
den podest.
(8)Med drajem in drugimi deli konstrukcije, razen nosilci
draja, je najmanj 40 mm prostega prostora.
(9)Draji morajo biti neprekinjeni. Draji stopnia segajo
najmanj 300 mm ez spodnjo in zgornjo stopnico. Ta podaljka
sta lahko ukrivljena k steni, da ne ovirata gibanja.
(10)Draji so zaobljeni in imajo presek, ustrezen premeru
30 mm do 50 mm.
(11)Draji se po barvi vidno razlikujejo od sten.
17.len
(klanine za potnike)
(1) Klanina je vsaka pepot ali grajena poevnina z
vzdolnim naklonom, vejim od 5% oziroma 1:20 (ena enota
viine proti dvajsetim enotam doline).
(2)Klanine se nartujejo kot alternativna reitev k zuna-
njim stopnicam za osebe, ki s teavo premagujejo stopnice ali
jih sploh ne morejo uporabljati.
(3)Klanina mora biti trdna, njena povrina mora biti ne-
drsea. e se uporabijo kovinske konstrukcije z mreami, mere
odprtin v obeh smereh ne smejo biti veje od 15 mm.
(4) Najveji dovoljeni naklon zunanje klanine je 8%
(1:12), optimalni pa 5% (1:20).
(5)Na obeh straneh klanine in zavojih klanine v drugo
smer ali krianju dveh klanin ali krianja klanine s pepotjo
se mora v smeri gibanja zagotoviti vodoravno povrino doline
1500 mm.
(6) Za slepe in slabovidne osebe se mora povrino ob
vznoju klanine in na njenem vrhu po vsej irini poudariti z
drugano talno obdelavo in barvo v dolini vsaj 600 mm.
Stran 9666 / t. 72 / 18. 9. 2009 Uradni list Republike Slovenije
(7)Dolina klanine ne sme biti dalja od 6 m. V primeru,
ko je klanina dalja od 6 m, se mora predvideti prekinitev klan-
ine z vodoravnim poivaliem oziroma podestom, ki osebi na
invalidskem voziku pri vonji navzgor omogoi poitek in pri
vonji navzdol preprei prevelik pospeek. Vodoravno poiva-
lie mora imeti naslednje mere: irina je enaka irini klanine,
dolina je 1500 mm na vrhu klanine, ob vznoju je optimalna
dolina 1800 mm.
(8)irina klanine ne sme biti manja od 900 mm.
(9)Zaradi zagotovitve varnosti se na krajih klaninah z
dvigom do 250 mm izvede rob v viini od 50 mm do 100 mm.
Pri klaninah z dvigom od 250 mm do 1500 mm se morata na-
mestiti ograja ali zid z drajem, ki morata biti visoka od 850 mm
do 900 mm. Za potrebe slabovidnih in slepih oseb se morajo
namestiti draji.
(10)Zunanje klanine morajo tudi v neugodnih vremen-
skih razmerah zagotavljati varno uporabo.
(11) Pri nartovanju klanin znotraj stavbe se morajo
upotevati ista pravila kot pri nartovanju zunanjih klanin. V
primeru, ko ni mona drugana izvedba, je pri nartovanju klan-
in znotraj stavbe dopustna veja strmina kot pri nartovanju
zunanjih klanin, in to do 10%.
18.len
(sanitarije)
(1)Sanitarije je potrebno dimenzionirati glede na podatke
o tevilu potnikov in asu zadrevanja potnikov v notranjem
prostoru eleznike postaje.
(2)Sanitarije in oprema v njih morajo izpolnjevati nasle-
dnje zahteve:
sanitarije morajo biti jasno oznaene;
loene morajo biti na moki in enski del; piktogrami in tako omogoiti dostopnost programa tudi tujcem
najmanj ena kabina za oba spola mora biti dostopna
osebam na invalidskem voziku;
imeti morajo umivalnico s previjalno mizo;
biti morajo iste, brezhibno delujoe in dobro osvetljene
(najmanj 100 luksov);
opremiti se morajo z nedrseo talno oblogo, sistemom
za zaklepanje kabin, dralom za toaletni papir, metlico, obe-
alnikom, dralom za brisae ali suilnikom rok ter posodo za
odpadke.
(3)V primeru, da je sanitarna oprema oznaena s kakr-
nimkoli napisom, mora biti ta izveden na tak nain, da ga lahko
razumejo tudi slepe in slabovidne osebe.
(4) Da lahko sanitarije uporabljajo tudi potniki z vejimi
kosi prtljage, so kabine, katerih vrata se odpirajo navznoter,
iroke najmanj 900 mm in dolge najmanj 1700 mm, kabine,
katerih vrata se odpirajo navzven ali drsno, pa dolge najmanj
1500 mm. Vrata in vsi vhodi v sanitarije imajo svetlo irino
najmanj 650 mm.
(5)V sanitarni enoti za funkcionalno ovirane osebe mo-
rajo biti poleg zahtev, doloenih v drugem, tretjem in etrtem
odstavku tega lena, izpolnjene e naslednje zahteve:
e imajo sanitarije le eno kabino, namenjeno funkcio-
nalno oviranim osebam, leta ne sme imeti vhoda iz mokega
ali enskega dela sanitarij;
na obeh straneh stranine koljke se morajo namestiti
drala;
ogledalo se pritrdi pod nagibom;
v sanitarni enoti se mora predvideti naprava za klic v
sili.
(6)Previjalnica je namenjena enskim in mokim upo-
rabnikom, zato vhod v njo ne sme biti iz mokega ali enske-
ga dela sanitarij. V poloaju za uporabo je previjalna miza od
800 mm do 1000 mm nad tlemi. iroka je najmanj 500 mm,
dolga pa najmanj 700 mm. Oblikovana je tako, da dojenek
ne more po nesrei zdrseti z nje, nima ostrih robov in pre-
nese obremenitev najmanj 80 kg. e previjalna miza sega
v prostor sanitarij, jo je mogoe zloiti s silo, ki ne presega
24 newtonov.
19.len
(pohitvo in prostostojee naprave)
(1) Vsi kosi pohitva in vse prostostojee naprave na
postajah se vidno razlikujejo od ozadja in imajo zaobljene
robove.
(2)Na obmoju postaje so pohitvo in prostostojee na-
prave razporejeni tako, da ne ovirajo slepih in slabovidnih oseb
in so razpoznavni za slepe osebe s paliico.
(3)Predmeti na konzolah, nameeni pod viino 2100 mm,
ki segajo v prostor dlje kot 150 mm, so opremljeni z oviro v vii-
ni najve 300 mm, ki jo lahko zazna slepa oseba s paliico.
(4) Pod viino 2,1 m nad tlemi ne sme biti nobenega
viseega predmeta.
20.len
(avtomati za vozovnice)
(1)Za hitro oskrbo z vozovnicami je priporoljivo, da se na
nadzorovanem in svetlem mestu eleznike postaje namestijo
avtomati za vozovnice.
(2)Rea, skozi katero se vloi denar ali kreditna kartica,
sme biti od 700 mm do 1200 mm od tal.
(3)Avtomati za vozovnice morajo biti za slabovidne osebe
prirejeni tako, da je tekst lahko berljiv (velikost pisave 18 pik,
barvna kombinacija pa rumeno/rna ali belo/rumena) in da ima
tipkovnica izhodino orientacijsko toko.
(4)Tipkovnica se mora lahko vdajati na pritisk (15 new-
tonov). Za slepe in slabovidne osebe, ki ne poznajo pisave za
slepe, se lahko kot vodilo dodajo tevilke in navodila v reliefni
pisavi. e to ni mogoe, morajo slepe in slabovidne osebe
skozi postopek voditi zvona navodila.
(5)Za bolje razumevanje navodil za delovanje avtomata
za vozovnice je potrebno njihovo razumljivost raziriti tudi s
(vejezini meni).
(6) Avtomati za vozovnice na dostopu brez ovir, ki ga
uporabljajo osebe na invalidskih vozikih, imajo otipno obmoje
(ki obsega tipkovnico in del za plailo ter izdajo vozovnice) na
viini od 700 mm do 1200 mm. Najmanj en zaslon in tipkovnica
sta vidna hkrati osebi, ki sedi na invalidskem voziku, in osebi,
ki stoji pred avtomatom. e se podatki vnaajo prek zaslona,
mora izpolnjevati zahteve te dolobe.
21.len
(blagajne za prodajo vozovnic)
(1)Blagajne za prodajo vozovnic so v postajnem poslopju
in so urejene tako, da imajo prodajno okno, pri katerem lahko
potniki kupijo vozovnice.
(2)Prodajno okno je lahko urejeno tako, da ima vmesno
zasteklitev, ki louje eleznikega delavca od potnika, ali pa se
uredi v obliki prodajnega okna odprtega tipa, ki nima vmesne
zasteklitve in omogoa osebni kontakt med potnikom in ele-
znikim delavcem. Imeti mora dovolj irok izdajni pult, da lahko
potnik vozovnico plaa.
(3)Vmesna zasteklitev prodajnega okna ima lahko per-
foracijo. Izdelana je iz prozornega stekla. e delavca pri pro-
dajnem oknu od potnika louje vmesna zasteklitev, je ta pri
najmanj enem prodajnem oknu odstranljiva, v nasprotnem
primeru pa je opremljena z zvonikom. Najmanj eno prodajno
okno je opremljeno tako, da omogoa sluno prizadetim ose-
bam z omejeno mobilnostjo razumevanje govornih informacij
pri slunem aparatu v poloaju T. V izdajni pult se lahko
vgradi kaseta za izmenjavo denarja in vozovnic. Na vidnem
mestu mora biti oznaba delovnega asa.
(4) e je okno opremljeno z elektronsko napravo za
prikaz cene delavcu za pultom, je predvidena tudi naprava za
prikaz cene potniku, ki kupuje vozovnico.
(5)e so vzdol dostopov brez ovir do blagajne prostori
za informacije in sprejemna mesta, je pri vsaj enem oknu
predvidena viina do spodnjega roba pulta najmanj 650 mm,
vdolbina za kolena globine najmanj 300 mm in irina najmanj
600 mm. Viina zgornje povrine pulta ali njegovega dela,
irine najmanj 300 mm ter globine najmanj 20 mm, znaa od
Uradni list Republike Slovenije t.
700 mm do 800 mm. To obmoje je na voljo uporabnikom na
invalidskih vozikih, za druge osebe z omejeno mobilnostjo pa
je ustrezno poskrbljeno za monost sedenja.
(6)Izogibati se je potrebno izstopajoim elementom iz ravni-
ne prodajnega okna zaradi varnosti slepih in slabovidnih oseb.
(7)Kadar so vsa prodajna okna za vozovnice nameena
v eni zaprti dvorani, morajo vanjo voditi avtomatska drsna vra-
ta. V njej so lahko tudi sedei za akajoe v vrsti. Dodatno mora
biti dvorana opremljena z zvonim napovednikom odhodov in
prihodov vlakov ter prikazovalnikom za napovednik odhodov
in prihodov vlakov.
(8)V bliini vhodnih vrat v postajno dvorano mora biti na-
meen gumb za klic v sili, ki omogoa, da lahko funkcionalno
ovirane osebe in drugi potniki, ki potrebujejo pomo, pokliejo
eleznikega delavca.
(9) e so na dostopu brez ovir na postaji nameeni
avtomati za vozovnice, mora vsaj eden od teh avtomatov izpol-
njevati zahteve iz estega odstavka prejnjega lena.
(10)e so vgrajene naprave za kontrolo kart, je vsaj pri
eni od teh prost prehod irine najmanj 0,8 m, skozi katerega
lahko gre invalidski voziek doline do 1200 mm.
(11)e se za kontrolo vozovnic uporabljajo vrtljivi krii,
je med obratovanjem postaje vseskozi na voljo vsaj en prehod
brez takih vrat za funkcionalno ovirane osebe, ali se osebam
z omejeno mobilnostjo omogoi vzporeden prehod skozi te
kontrolne toke. Prehod za osebe z omejeno mobilnostjo je
primeren za uporabnike invalidskih vozikov, potnike z velikimi
kosi prtljage ipd. Upravlja ga lahko avtomat ali osebje.
22.len
(sistemi za obveanje potnikov)
(1)V notranjem prostoru eleznike postaje in na peronih
mora biti glede na pretok potnikov instalirano zadostno tevilo
elektronskih prikazovalnikov zaslonov za teko prikaz infor-
macij o voznem redu potnikih vlakov.
(2)Prikazane morajo biti sledee informacije:
imena ciljnih postaj,
asi odhodov in prihodov,
tevilke vlakov,
tiri in peroni, s katerih vlaki pripeljejo in odpeljejo,
eventualne zamude,
prikaz tonega asa ura (opcijsko).
(3)Zasloni morajo biti dovolj veliki, da lahko hkrati prika-
ejo popolna imena postaj ali popolne besede sporoil.
(4)Na postajaliih in peronih so sporoila lahko prikaza-
na tudi v obliki tekoega besedila.
(5) itljivost tekstov mora biti zagotovljena iz razdalje
minimalno 30 m.
(6)Za glasovne najave voenj vlakov in morebitnih drugih
obvestil se postavijo naprave za dajanje zvonih informacij
ozvoenje.
(7)Zvone informacije se posredujejo z rono aktivacijo
predposnetih sporoil z operaterskih mest oziroma avtomatsko
v povezavi s sistemi za vodenje prometa.
(8)Zvone informacije morajo biti usklajene s prikazanimi
vidnimi informacijami preko zaslonov.
(9)Zvona sporoila morajo presei hrup v postajnem po-
slopju in na peronih. Biti morajo razlona in kratka. Pomembna
sporoila se ponovijo 3krat.
(10)Zvona sporoila so mogoa v ve kakor samo v slo-
venskem jeziku, katerega uporaba je obvezna. Za izbiro in te-
vilo jezikov je odgovoren prevoznik v eleznikem prometu. Pri
izbiri drugih jezikov upoteva uporabnike posameznih prog.
(11) Ozvoenje se dimenzionira glede na velikost ele-
znike postaje in obstojei hrup tako, da so zvona sporoila
razumljiva v vseh pogojih.
23.len
(sistem za klic v sili in omejitev uporabe mobilnih telefonov)
(1) Sistem za klic v sili (SOS stebriek) se vgradi na
peronih postaj in postajali praviloma pravokotno na tire. Ste-
72 / 18. 9. 2009 / Stran 9667
briek mora omogoiti tako neposredno govorno povezavo z
operativnim eleznikim osebjem (za klice v sili SOS), kot tudi
s postajno slubo za posredovanje splonih informacij (INFO).
Stebriek je opremljen tudi z loeno tipko in lastnim mikrofonom
za funkcionalno ovirane osebe.
(2)Upravljavec lahko z javnim obvestilom omeji uporabo
mobilnih telefonov v doloenih prostorih in na doloenih mestih
notranjega prostora eleznike postaje, e uporaba mobilnih te-
lefonov ovira ali prepreuje varno delovanje procesov, poveza-
nih z opravljanjem prevoznih storitev v eleznikem prometu.
24.len
(akalnica)
(1) Na elezniki postaji mora biti v obmoju postajne
dvorane predvidena vsaj ena akalnica, ki je namenjena vsem
potnikom in obiskovalcem in je ustrezno opremljena tudi za
dostop funkcionalno oviranih oseb. akalnica mora biti, razen
v izjemnih primerih, ko to ni mogoe, urejena kot zaprt prostor,
ki je dostopen skozi avtomatska drsna vrata. V njej morajo biti
naslednji elementi:
informacije o voznem redu, ki morajo biti podane na
papirju ali na ekranu;
informacije o asu;
sedei ali klopi, ki morajo imeti naslone za roke;
izloba z informacijskim materialom;
na vidnem mestu mora biti naveden as odprtosti a-
kalnice.
(2)V akalnici se mora zagotoviti varnost oseb, ki se v
njej mudijo. Vsaj ena stena akalnice mora biti steklena, da je
prostor pregledneji. Steklena povrina mora biti iz varnostne-
ga stekla in oznaena z nalepkami.
(3)V akalnici je lahko omogoen dostop do svetovnega
spleta in elektrine energije za priklop prenosnega osebnega
raunalnika.
25.len
(garderobe)
(1)Na elezniki postaji se mora za shranjevanje prtljage
predvideti garderoba, ki lahko nudi monost shranjevanja v
prtljanih predalnikih. Monosti hrambe prtljage, ki jih imajo
potniki na razpolago, se morajo ponazoriti s piktogrami.
(2)V primeru, da se predvidi monost shranjevanja prtlja-
ge v prtljanih predalnikih, mora biti sistem za zapiranje prtlja-
nih predalnikov za potnike na invalidskih vozikih na viini od
700 mm do 1200 mm. Prtljani predalniki se morajo postaviti na
viini 300 mm od tal in morajo biti visoki 1100 mm. Najmanji
razmiki med prtljanimi predalniki morajo biti 1600 mm, da se
lahko potnik na invalidskem voziku neovirano giblje. Prtljani
predalniki se za potrebe slepih in slabovidnih oseb opremijo e
z reliefnimi navodili.
(3)Za uporabo prtljanih predalnikov mora biti po potrebi
v neposredni bliini avtomat za menjavo denarja v etone.
(4)Na vidnem mestu mora biti oznaen delovni as gar-
derobe.
(5)elezniki delavec mora imeti nadzor nad prtljago, ki
se hrani v garderobi ali v prtljanih predalnikih, in mora ustre-
zno ukrepati, e potnik eli shraniti naslednje predmete:
snovi in predmete, ki se po predpisih ne smejo prevaati
kot prtljaga;
predmete, ki utegnejo povzroati kodo drugi, e shra-
njeni prtljagi;
ivali;
nevarne snovi in predmete, eksplozivne in lahko vnetlji-
ve snovi, predmete in snovi, ki se lahko same vnamejo, strupe-
ne, radioaktivne ali jedke ter zaudarjajoe ali kune snovi;
napolnjeno oroje.
26.len
(voziki za prtljago)
(1)Kadar so na postaji voziki za prtljago, so namenjeni
potnikom za enostaven prenos prtljage in morajo, glede na fre-
Stran 9668 / t. 72 / 18. 9. 2009 Uradni list Republike Slovenije
kvenco potnikov, v zadostnem tevilu stati ob vhodih v postajna
poslopja in na peronih.
(2)Voziki za prtljago morajo biti takne izvedbe, da se
pri obremenitvi do 100 kg s sprostitvijo pregibnega drala brez
teav ustavijo. Pregibno dralo mora biti nameeno na viini
od 800 mm do 1100 mm od tal. Dimenzije vozikov morajo biti
takne, da se lahko prevaajo z dvigalom.
27.len
(pot na peron)
(1) Pot, ki vodi od postajnega poslopja eleznike po-
staje na perone in je namenjena potnikom, mora biti jasno
oznaena.
(2)Dostop na perone mora biti ne glede na tevilo potni-
kov in vlakov izveden izvennivojsko.
(3)Za dostop oseb z omejeno mobilnostjo na perone je
potrebno predvideti dvigala oziroma druge naprave za njihov
transport.
(4)e so na obiajni poti za potnike na obmoju postaje
uporabljeni nadhodi ali podhodi, morajo imeti svetlo irino
najmanj 1600 mm in svetlo viino najmanj 2300 mm po celotni
dolini. V zahtevi glede najmanje irine ni upotevana dodatna
irina, ki je morda potrebna za velike pretoke potnikov. Ta se
opredeli s projektno nalogo.
28.len
(viina in odmik perona)
(1) V eleznikem omreju za konvencionalne hitrosti
sta dovoljeni dve viini peronov: 550 mm in 760 mm nad gor-
njim robom tirnice. Dovoljeno odstopanje od teh mer znaa
35 mm/+0 mm.
(2) Pri peronih eleznikega omreja za konvencional-
ne hitrosti, na katerih se ustavlja tudi cestna eleznica (npr.
mestna eleznica ali vlaktramvaj), je dovoljena viina med
300 mm in 380 mm. Dovoljeno odstopanje od teh mer znaa
+/20 mm. Ta viina perona je na obstojeih postajah in posta-
jaliih dovoljena do nadgradnje postaje.
(3) Na krivinah s polmerom pod 500 m je lahko viina
perona vija ali nija od viine, doloene v prvem in drugem
odstavku tega lena, e je prva stopnica vozila skladna s prilo-
go 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4)Odmik perona od osi tira vzporedno z gornjim robom
tirnice je doloen s pravilnikom, ki doloa projektiranje, gradnjo
in vzdrevanje zgornjega ustroja eleznikih prog.
29.len
(potek tirov vzdol perona)
Pri peronih v eleznikem omreju za konvencionalne
hitrosti je tir ob peronu po monosti v premi, polmer krivine pa
nikakor ne sme biti manji od 300 m.
30.len
(irina in rob perona)
(1) Peron mora biti tako irok, da omogoa potnikom,
zlasti tistim, ki so na invalidskem voziku, da se lahko po njem
neovirano gibajo in da se lahko ob prevozu vlakov od njegove-
ga skrajnega roba dovolj odmaknejo na njegov varni del.
(2) irina perona sme biti vzdol perona razlina. Naj-
manja irina perona brez ovir mora biti veja od ene od
naslednjih vrednosti:
vsote irine nevarnega obmoja in irin dveh hodnikov
po 800 mm v nasprotnih smereh (1600 mm) ali
pri enostranskem peronu 2500 mm, pri otonem pero-
nu 3300 mm (ta mera se lahko klinasto zoi na 2500 mm na
zakljukih perona).
(3) V zahtevani najmanji irini ni upotevana dodatna
irina, potrebna za pretok potnikov.
(4)Na hodniku irine 1600 mm so dovoljene manje ovire,
katerih doline ne presegajo 1000 mm (na primer stebri, pulti,
sedei). Razdalja med robom perona in oviro znaa najmanj
1600 mm; irina hodnika od roba ovire do nevarnega obmoja
znaa najmanj 800 mm.
(5)e je razdalja med dvema manjima ovirama manja
od 2400 mm, se ti dve oviri tejeta za eno veliko oviro.
(6)Najmanja razdalja med robom ovir, kakrne so stene,
sedei, dvigala in stopnice, katerih dolina presega 1000 mm,
vendar je manja od 10 m, in robom nevarnega obmoja je
1200 mm. Razdalja med robom perona in robovi takih ovir
znaa najmanj 2 m.
(7)Najmanja razdalja med robom ovir, kakrne so stene,
sedei, dvigala in stopnice, katerih dolina presega 10 m, in
robom nevarnega obmoja je 1600 mm. Razdalja med robom
perona in robovi takih ovir znaa najmanj 2400 mm.
(8)e so na vlaku ali na peronu vgrajeni pripomoki za
vstop in izstop uporabnikov invalidskih vozikov, je na mestih,
kjer se te naprave lahko uporabljajo, razdalja med robom pri-
prave na mestu, kjer se uporabnik invalidskega vozika spusti
na peron ali dvigne z njega, in najblijo oviro na peronu najmanj
1500 mm. Nove postaje morajo to zahtevo izpolnjevati za vse
vlake, ki se bodo predvidoma ustavljali na njih.
(9)Nevarno obmoje je razdalja od osi tira do varnostne
linije, ki je odvisna od hitrosti prevozeih vlakov. Opredeljeno
je v prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(10)Meja nevarnega obmoja na strani, nasprotni robu
perona ob progi, je oznaena z vidnimi in otipnimi opozorilnimi
oznakami. Otipne oznake so skladne z dolobami 39. lena
tega pravilnika.
(11)Vidna varnostna oznaka je pas irine najmanj 100 mm
v kontrastni barvi in z nedrseo povrino.
(12)Barva materiala roba perona ob progi mora izstopati
od barve vrzeli med peronom in tirom. Material je nedrse.
31.len
(oprema perona)
(1)Povrina peronov mora biti takna, da je v vseh vre-
menskih razmerah nedrsea in jo je mono enostavno vzdre-
vati oziroma istiti. V primeru, da so peroni tlakovani, morajo
biti fuge zapolnjene do viine talne obloge.
(2)Na talni povrini perona morajo biti varnostne oznake,
ki opozarjajo potnike na nevarno obmoje. Varnostne oznake
se ponazorijo z barvo in z drugano teksturo, kot je ostala talna
povrina. Varnostna oznaka, ki se ponazori z drugano tekstu-
ro, kot je ostala talna povrina, reliefno ne sme biti tako groba,
da bi ovirala gibanje potnikov na vozikih, niti tako gladka, da
bi obstajala nevarnost zdrsa. Varnostna oznaka, ki se ponazori
z barvo, mora izstopati od ostale talne povrine. Uporablja se
rumena barva.
(3)Talne varnostne oznake so:
varnostni pas vzporedno s tiri, ki se izvede na razdalji iz
tabele priloge 3 tega pravilnika od roba perona v obliki 100 mm
irokega pasu;
varnostno opozorilo stopnia, ki se izvede na tleh
pepoti na stikih s stopnii s pasovi irine 400 mm, v drugani
teksturi in v kontrastni barvi;
varnostna oznaba klanine, ki se izvede na tleh ob
vznoju in na vrhu klanine s pasom irine 600 mm v drugani
teksturi in v rumeni barvi;
zakljuek perona je oznaen z vidnimi in otipnimi ozna-
kami.
(4) Usmerjevalni pasovi se vgrajujejo v talne povrine
in so namenjeni slepim, slabovidnim in nepismenim osebam,
da se na poti orientirajo. Potnike lahko vodijo od postajnega
objekta do peronov in po peronih. Priporoljivi so predvsem na
peronih. Usmerjevalni pasovi morajo biti iz nedrseih reliefnih
plo, ki se razlikujejo od ostalih povrin in jih lahko slepe in
slabovidne osebe zaznajo ob hoji.
(5)Usmerjevalni pasovi so lahko:
usmerjevalni pasovi, ki nakazujejo pot in se izvedejo s
ploami rebriaste povrine. Ploe se sestavljajo v pasove.
Smer poteka reber je pravokotna na smer gibanja. irina pasov
mora biti najmanj 600 mm. Pozicijo pasov je potrebno prilago-
diti posameznim peronom;
Uradni list Republike Slovenije t.
usmerjevalni pasovi na odcepih poti. Izvedejo se s
ploami s poglobljenimi kronimi povrinami. Ploe se se-
stavljajo v pasove. irina pasov mora biti najmanj 600 mm. V
vogalih lahko ploe sestavimo v vejo povrino.
(6)V primeru izvedbe usmerjevalnih pasov ob stopnicah,
izhodih iz dvigal, tekoih klaninah in tekoih stopnicah se
vgrajujejo usmerjevalni pasovi, ki ponazarjajo odcepe poti.
(7) Peroni se lahko opremijo samo s takno opremo, s
katero se ne ovira gibanje potnikov po peronu. Na peronih
postaje morajo biti:
stebri za klic v sili (stebriki SOS), ki se uredijo skladno
s 23. lenom tega pravilnika,
sistemi za obveanje potnikov, ki se uporabljajo skla-
dno z 22. lenom tega pravilnika,
ozvoenje, ki se uredi v skladu z 22. lenom tega pra-
vilnika,
vozni redi prihodov in odhodov vlakov,
tabla o sestavi vlakov, ki omogoa potnikom, da lahko
ugotovijo, v katerem delu vlaka imajo rezerviran sede,
oznake sektorjev peronov, ki omogoajo potniku, da
lahko priaka vagon, v katerem ima rezerviran sede, na tono
doloenem mestu postanka,
oznake tirov,
oznake izhodov in zasilnih izhodov,
napisne table postaj,
ure,
posode za odpadke,
klop in /ali sedei.
(8)Podrobneje zahteve glede opreme peronov se doloijo
v tehninih specifikacijah, ki jih izdela upravljavec, ali v PGP.
(9)Na vsakem peronu, na katerem lahko potniki akajo na
vlak, in na vsakem prostoru za poitek je najmanj eno zavetie
pred vremenskimi vplivi s sedei. Sedei imajo hrbtne naslone
in vsaj tretjina jih je opremljena z nasloni za roke. Predvidena
sta draj za stojee potnike, dolg najmanj 1400 mm, in prostor
za invalidski voziek.
(10)Oprema perona je prikazana v prilogi 5, ki je sestavni
del tega pravilnika.
32.len
(dvigala na peronih)
(1) Dvigala na peronih se izvedejo za najenostavnejo
premostitev vejih viinskih razlik, s katerimi se potnik srea na
poti od postajnega poslopja na elezniki postaji do perona.
(2)Kabina osebnega javnega dvigala mora imeti minimal-
ne mere 1100 mm x 1400 mm in irino vrat 900 mm. Minimalna
nosilnost dvigala mora znaati 630 kg.
(3) Vidne stene dvinega jaka in vrata dvigala morajo
biti iz varnostnega stekla. Steklene povrine se oznaijo z
logotipom ali slikovnim materialom. Vrata dvigala morajo biti
drsna, z avtomatskim odpiranjem. Fotocelica mora biti v obliki
letve po celotni dolini. Znotraj kabine mora biti ob steni dralo
okroglega profila premera 40 mm, in to na viini 900 mm.
(4)Kabinsko tipkalo in klicni gumbi pred dvigalom morajo
biti na viini od 800 mm do 1200 mm, tako da jih dosee tudi
potnik na invalidskem voziku. Za slepe in slabovidne osebe se
kot vodilo dodajo tevilke oziroma rke v reliefni pisavi in pisavi
za slepe ter zvone najave.
(5) Za neoviran dostop v dvigalo se mora pred vrati v
dvigalo predvideti minimalna prosta povrina tal 1500 mm x
1500 mm.
33.len
(dvine ploadi)
(1)Dvine ploadi se vgrajujejo pri nadgradnjah obstoje-
ih postajnih poslopij in peronov, ko ni prostora za izvedbo dvi-
gal. Namenjene so funkcionalno oviranim osebam in potnikom
na invalidskem voziku za premostitev vejih viinskih razlik na
poti od postajnega poslopja do peronov.
(2) e se izvede stopnina dvina pload, se tirnica,
po kateri se dviga in spua pload, pritrdi v zid ob stopnini
72 / 18. 9. 2009 / Stran 9669
rami. Dvina pload mora imeti minimalno nosilnost 250 kg
in povrino nosilnega dela 1000 mm x 1200 mm. Pload se
upravlja s tipkalom na napravi in na zidu. Naprava je zloljiva
in jo je potrebno postaviti navpino ob steno, da ne zavzame
prevelike irine stopnine rame.
(3)e se izvede vertikalna dvina pload, mora ta imeti
nosilnost od 250 do 300 kg in mora omogoati viino dviga
1800 mm. Velikost ploadi mora biti 900 mm x 1400 mm.
Vstopni in izstopni del ploadi mora imeti irino od 850 mm
do 900 mm.
(4)Naprave iz drugega in tretjega odstavka tega lena se
lahko uporabljajo samo v navzonosti eleznikega delavca, ki
se priklie s klicnim gumbom, nameenim ob stopnini dvini
ploadi, na viini med 700 mm in 1200 mm.
34.len
(pripomoki za vstop in izstop potnikov
na invalidskih vozikih)
(1)e je na postajnem peronu, ki ima dostopne poti brez
ovir, v okviru normalnega obratovanja predvideno ustavljanje
vlakov z vrati, primernimi za invalidske vozike, je za vstop
in izstop potnikov na invalidskih vozikih med vrati vagona in
peronom predviden pripomoek za vstop/izstop:
v primeru, da je vodoravni razmik med robom praga
vrat in robom perona veji od 75 mm in vertikalni razmik veji
od 50 mm
in
e na obmoju 30 km od te postaje na isti progi ni nobe-
ne postaje, opremljene s pripomoki za vstop in izstop.
(2)Upravljavec in prevoznik se dogovorita o upravljanju
pripomokov za vstop in izstop in kdo je odgovoren za zagota-
vljanje pripomokov za vstop in izstop ter o posebnih pravilih za
ustavljanje vlakov na obmoju pripomokov za vstop in izstop
uporabnikov invalidskih vozikov.
(3)e je mesto vstopa in izstopa z invalidskim vozikom
opredeljeno vnaprej, so lahko mesta na peronu, kjer so vrata
vagona dostopna z invalidskimi voziki, oznaena z mednaro-
dnim simbolom primerno za invalide. Ti znaki so v skladu z
drugim in tretjim odstavkom priloge 1 tega pravilnika.
(4) e so pripomoki za vstop in izstop nameeni na
postaji, omogoajo uporabo z invalidskim vozikom, katerega
lastnosti so opisane v prilogi 4, ki je sestavni del tega pravil-
nika.
(5)Pripomoek za vstop in izstop ima nosilnost najmanj
300 kg pri bremenu, porazdeljenem na povrini 660 mm x 660
mm na sredini naprave.
(6)e ima pripomoek za vstop in izstop elektrini pogon,
je opremljen za zasilno rono upravljanje ob izpadu elektrine-
ga napajanja.
(7)Kot pripomoke za vstop in izstop potnikov na invalid-
skih vozikih se uporablja klanine ali dvine ploadi.
(8)e se uporabljajo klanine, morajo izpolnjevati nasle-
dnje zahteve:
povrina klanine je nedrsea in ima svetlo irino naj-
manj 760 mm;
klanina ima dvignjene robove na obeh straneh, tako da
kolesa pripomokov za gibanje ne morejo zdrseti z nje;
robova klanine sta poevno odrezana in nista vija
od 20 mm. Opremljena sta z opozorilnimi pasovi v kontrastni
barvi;
najveji dovoljeni naklon klanine je 10,2 stopinje
(18%);
med uporabo je klanina pritrjena tako, da se ne more
premikati;
klanine, s prenosnimi vred, so shranjene tako, da ne
ovirajo potnikov.
(9)e se uporablja dvina pload ali prenosno osebno
dvigalo, ki se lahko uporablja le s pomojo eleznikih delav-
cev, mora izpolnjevati naslednje zahteve:
povrina ploadi je nedrsea. Pload ima svetlo irino
najmanj 720 mm;
Stran 9670 / t. 72 / 18. 9. 2009 Uradni list Republike Slovenije
dvina pload in prenosno osebno dvigalo sta pro-
jektirana tako, da se mehanizem ne more premakniti, dokler
dvigalo ni spravljeno;
vse komande za izvlek, spuanje na tla, dviganje in
spravljanje dvine ploadi ali dvigala delujejo samo na ne-
prekinjen pritisk operaterja dvigala in prepreujejo nepravilno
zaporedje delovanja, ko je pload zasedena;
dvina pload ali prenosno osebno dvigalo ima vgra-
jene monosti za zasilno rono izvlaenje, spuanje na tla
zasedene ploadi ter dviganje in spravljanje prazne ploadi
ob izpadu elektrinega napajanja;
med dviganjem ali spuanjem osebe se noben del
dvine ploadi ali preminega osebnega dvigala ne premika
s hitrostjo nad 150 mm/s, med izvlaenjem ali spravljanjem pa
ne s hitrostjo nad 300 mm/s (razen pri ronem izvlaenju ali
spravljanju). Najveji dovoljeni pospeek ploadi z osebo v
vodoravni ali navpini smeri je 0,3 g;
pload je opremljena s pregradami, ki prepreujejo
zdrs koles invalidskega vozika z nje med delovanjem;
premina pregrada ali vgrajena oblikovna reitev plo-
adi prepreuje, da bi lahko kolesa invalidskega vozika za-
peljala s ploadi na robu, ki je obrnjen proti eleznikemu va-
gonu, preden sta dvina pload ali prenosno osebno dvigalo
popolnoma dvignjena;
vse stranice ploadi, ki pri dvignjenem dvigalu segajo
ez podvozje, so opremljene z najmanj 25 mm visokimi pre-
gradami. Te pregrade ne smejo ovirati manevriranja vozika v
hodnik eleznikega vagona ali iz njega;
na dovozni stranici ploadi (zunanji stranici) je vgrajena
ustrezna pregrada, ki se na tleh uporablja kot dovozna klanina
in je v dvignjenem ali zaprtem poloaju dovolj visoka; sicer se
vgradi dodatni sistem, ki prepreuje, da bi invalidski voziek
zapeljal s ploadi ali prevozil pregrado;
dvina pload ali dvigalo omogoa, da se voziek na
pload zapelje naprej ali vzvratno;
zagotovljen je sistem za varno spravljanje dvigala, ki ne
ovira gibanja invalidskega vozika ali pripomoka za gibanje in
ne povzroa nevarnosti za potnike.
35.len
(zasilni izhodi)
(1)V postajnih poslopjih in na peronih postaj morajo biti
na najvidnejih mestih nameene oznake zasilnih izhodov.
Zasilni izhodi morajo biti oznaeni s piktogrami, ki so razloni
in razumljivi.
(2)Za lajo orientacijo prizadetih potnikov se lahko pose-
bej oznai talna povrina poti do zasilnih izhodov.
(3)Priporoljive so svetlobne oznaitve zasilnih izhodov.
(4) Neposredno ob zasilnem izhodu se lahko namesti
alarmna naprava za akustino orientacijo in priklic eleznikega
delavca.
36.len
(video nadzorni sistemi)
(1)Na postajah in postajaliih so lahko vgrajene kamere
za spremljanje in nadzor zunanjega dogajanja na peronih in
samih postajah.
(2)Kamere morajo imeti monost preverjanja delovanja s
pomojo vgrajenega internega diagnostinega testa ali na drug
nain, ki omogoa spremljanje delovanja na daljavo.
(3) Zahtevana je imunost na specifine vplive motenj
vleke (DC3000 V, AC 25kV 50Hz in AC 15 kV 16 2/3Hz) za
opremo, ki se vgrajuje na elektrificiranih progah.
(4)Omogoeno mora biti tudi dovolj kakovostno spremlja-
nje dogajanja v asu zmanjane vidljivosti in v nonem asu.
(5)Izveden mora biti sistem za shranjevanje in varovanje
slikovnih posnetkov video nadzora za dalje asovno obdobje
(najmanj 5 dni).
(6)Omogoeno mora biti dejansko spremljanje stanja v
realnem asu iz video nadzornih ali drugih centrov, kakor tudi
daljinski dostop do shranjenih podatkov.
(7)Snemalniki morajo imeti monost preverjanja delova-
nja preko internega diagnostinega testa.
(8)Na objektih, ki so opremljeni z video nadzornim siste-
mom, mora biti, skladno s predpisi, ki urejajo zasebno varova-
nje in varstvo osebnih podatkov, opozorilna tabla (napis), da je
podroje pod video nadzorom.
(9)Tehnine zahteve glede vseh video elektronskih sis-
temov in komponent, predvidenih za vgradnjo na postajah in
postajaliih, opredeli upravljavec.
37.len
(razsvetljava)
(1)Za zagotovitev varnega gibanja potnikov na postajnem
podroju je potrebno izvesti razsvetljavo.
(2)Dostop brez ovir je v mejah postajnega poslopja od
dostopnega vhoda do dostopa na peron razsvetljen z najmanj
100 luksi, merjeno na ravni tal. Osvetljenost glavnega vhoda,
stopnic in zakljukov peronov znaa najmanj 100 luksov, mer-
jeno na ravni tal. e je za to potrebna umetna razsvetljava,
osvetljenost za najmanj 40 luksov presega naravno osvetlje-
nost okolikih povrin, svetloba pa ima hladnejo barvo.
(3) Peroni in druge zunanje povrine za potnike imajo
povpreno raven osvetljenosti najmanj 20 luksov, merjeno na
ravni tal, najmanja dovoljena osvetljenost pa je 10 luksov.
(4)e je za branje podrobnih informacij potrebna umetna
razsvetljava, so obmoja z informacijami poudarjena z osvetlje-
nostjo najmanj 15 luksov nad osvetljenostjo okolikih povrin.
Taka mesta so razsvetljena s svetlobo drugane barve kot
povrine v okolici.
(5)Na obmojih akanja potnikov se z dodatnimi svetili
lahko osvetlijo zasilni izhodi, razlina opozorila, prodajni pulti
kart, panoji z voznimi redi in ostala obvestila potnikom.
(6)Razsvetljava mora biti izvedena tako, da se preprei
potnikom dostop do stikal. Razsvetljavo mora upravljati poobla-
eni delavec ali pa se upravlja samodejno.
38.len
(vidne informacije)
(1) Vidne informacije morajo biti nameene na takni
viini, da so na bralni razdalji razlone in vselej tam, kjer jih
potnik potrebuje.
(2)Informacijske table, ki ne posredujejo informacij, ve-
zanih na potovanje z vlaki, ne smejo segati v vidno polje elek-
tronskih prikazovalnikov zaslonov, namenjenih prikazovanju
informacij o voznem redu vlakov, opredeljenih v 22. lenu tega
pravilnika, in se morajo od njih tudi oblikovno razlikovati.
(3)Informacijske in usmerjevalne table morajo biti name-
ene tako, da se preprei njihovo bleanje.
(4)Vidne informacije morajo biti prepoznavne in razumlji-
ve vsem, tudi osebam, ki imajo delno prizadet vid. Najboljo
vidljivost se dosee z ustrezno obliko in velikostjo napisov
in piktogramov ter barvno kombinacijo. Uporabljajo se lahko
svetle rke in piktogrami na temni podlagi ali temne na svetli
podlagi. Pri izbiri komplementarnih barv je vidno zaznavanje
zaradi kontrasta najveje.
(5)Barve, ki se uporabijo na informacijskih tablah, imajo
naslednji pomen:
zelena barva pomeni prosto pot;
rdea barva pomeni, da pot ni prosta, ali prepoved;
rumena barva pomeni tveganje ali nevarnost.
(6) Na eleznikem obmoju se uporabljajo predpisane
vidne informacije in barve, doloene v PGP.
39.len
(uporaba barv v prostoru)
(1)Zaradi veje varnosti gibanja potnikov, posebej slabo-
vidnih in slepih oseb, se morajo v prostorih postajnih poslopij in
na zunanjih povrinah eleznikega obmoja barvno in tonsko
poudariti doloeni gradbeni elementi in oprema.
Uradni list Republike Slovenije t.
(2) Glede uporabe barv in barvnih kombinacij se mora
upotevati:
da se rdea, modra in zelena barva jasno razlikujejo od
nevtralnih sivih, belih in rnih povrin;
da so najbolj vidne oranna, rumena in rdea barva;
da je najteje razpoznavna barva za slabovidne modra,
pogosto jo dojemajo kot sivkasto;
da je objekt v svetli barvi na svetlem ali temnem ozadju
videti svetleji, kot je;
da kombinacije komplementarnih barv zaznave povea-
jo: modrarumena, rnabela.
(3)Da se notranjost postajnih poslopij lae zaznava, se
morajo stene, strop in tla med seboj razlikovati v barvi oziroma
tonu. Tla morajo biti 1020% temneja kot stene in stropovi, ker
so tla obiajno zaradi stropnih lui bolje osvetljena. Da je opre-
ma bolj vidna, se mora na temneja tla dajati svetla oprema,
na svetleja pa temna.
(4) Vzorci se lahko uporabijo samo, e imajo jasen po-
men. S rtami na tleh se ponazarja pot, ki vodi potnike do
doloenih ciljev na postajnem obmoju.
III.OPREMLJENOST ELEZNIKIH POSTAJ II. REDA
40.len
(postajno poslopje)
(1) Vhod v notranjost postajnega poslopja mora biti ja-
sno oznaen in na vidnem mestu. Postajno poslopje zajema
postajno dvorano, slubene prostore za izvajanje rednega in
varnega eleznikega prometa ter druge objekte in naprave,
ki omogoajo potnikom in drugim osebam varno gibanje po
notranjem prostoru eleznike postaje.
(2)Postajna dvorana mora biti prostorna, svetla in vedno
ista. V njej oziroma v njeni neposredni bliini morajo biti:
blagajne za prodajo vozovnic in informacije,
akalnica,
javne sanitarije.
(3) V postajni dvorani ali notranjosti postajnega po-
slopja se lahko predvidijo tudi prostori za opravljanje trgo-
vske dejavnosti in doloenih storitvenih dejavnosti in druga
oprema, vendar ti ne smejo ovirati glavnega potovalnega
toka potnikov in ne smejo biti napoti pomembnim postajnim
tokam.
(4) Postajna dvorana je javni prostor. V njej je skladno
z zakonom, ki ureja omejevanje uporabe tobanih izdelkov,
kajenje prepovedano.
(5) V postajnem poslopju so tudi slubeni prostori z
napravami in opremo, ki omogoajo izvajanje eleznikega
prometa. Pri projektiranju slubenih prostorov se morajo
upotevati predpisi, ki urejajo zahteve za zagotavljanje var-
nosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Specifine
zahteve prometnih delovnih mest, kot npr. talna obdelava,
dvojna tla, neposreden izhod na peron ipd., se doloijo v
projektni nalogi.
41.len
(akalnica)
(1)Na elezniki postaji mora biti predvidena akalnica, ki
je namenjena vsem potnikom in obiskovalcem. akalnica mora
vsebovati naslednje elemente:
informacije o voznem redu, ki morajo biti podane na
papirju ali na ekranu;
informacije o asu;
klop in/ali sedee;
izlobo z informacijskim materialom;
na vidnem mestu mora biti naveden as odprtosti a-
kalnice.
(2)akalnica mora biti dovolj prostorna, da se vanjo omo-
goi dostop tudi osebam na invalidskih vozikih.
72 / 18. 9. 2009 / Stran 9671
42.len
(nivojski prehodi za dostop na peron)
(1) Pot, ki vodi od postajnega poslopja eleznike po-
staje na perone in je namenjena potnikom, mora biti jasno
oznaena.
(2)Dostop na perone mora biti ne glede na tevilo potni-
kov in vlakov izveden izvennivojsko.
(3) Za dostop oseb z omejeno mobilnostjo na perone
se lahko predvidijo dvigala oziroma druge naprave za njihov
transport.
(4) Na eleznikih postajah s podhodi ali nadhodi in
brez dvigal je ob spremstvu usposobljenega eleznikega de-
lavca funkcionalno oviranim osebam dopusten prehod preko
slubenih nivojskih prehodov tako, da je zagotovljena njihova
varnost.
(5)V primerih, ko je dostop na peron, glede na obstojee
prostorske razmere, mogo le s prekanjem tirov v istem nivo-
ju, mora biti, razen e gre za daljinsko vodeno postajo, izveden
tako, da je zagotovljena varnost potnikov.
(6) Povrina potnikih prehodov za dostop na peron in
eventualna dostopna klanina do prehoda ez tire morata biti
izvedeni iz gumijastih nedrseih montanih elementov.
(7)Nivojski prehodi so projektirani tako, da se na povrini
prehoda ali na tiru ne more zagozditi niti najmanje kolo inva-
lidskega vozika, opredeljeno v prilogi 4 tega pravilnika.
(8) Meje povrine nivojskega prehoda so oznaene z
vidnimi oznakami in varnostnimi pasovi.
(9)e so na obiajni poti za potnike na obmoju postaje
uporabljeni nadhodi ali podhodi, morajo imeti svetlo irino
najmanj 1600 mm in svetlo viino najmanj 2300 mm po celotni
dolini. V zahtevi glede najmanje irine ni upotevana dodatna
irina, ki je morda potrebna za velike pretoke potnikov. Ta se
opredeli s projektno nalogo.
43.len
(oprema peronov)
(1)Peroni se lahko opremijo samo s takno opremo, s ka-
tero se ne ovira gibanje potnikov po peronu. Na peronih postaj
morajo skladno s prostorskimi monostmi biti:
sistemi za obveanje potnikov, ki se uredijo ob smiselni
uporabi dolob 22. lena tega pravilnika,
sistemi za klic v sili (stebriki SOS), ki se uredijo ob
smiselni uporabi dolob 23. lena tega pravilnika,
video nadzorni sistemi, ki se uredijo ob smiselni uporabi
dolob 36. lena tega pravilnika,
vozni redi prihodov in odhodov vlakov,
oznake tirov,
oznake izhodov in zasilnih izhodov,
napisne table postaj,
ure,
posode za odpadke,
klopi in/ali sedei.
(2) Podrobneje zahteve glede opreme peronov se do-
loijo v PGP.
44.len
(drugi pogoji)
Pri projektiranju postaj II. reda se morajo smiselno upo-
tevati tudi dolobe 6. do 8. lena, 11. lena, 12. lena, 16. do
21. lena, etrtega do devetega odstavka 22. lena, 28. do
32. lena, 35. lena in 37. do 39. lena tega pravilnika.
IV. OPREMLJENOST ELEZNIKIH POSTAJ III. REDA
45.len
(postajno poslopje)
(1) Vhod v notranjost postajnega poslopja mora biti ja-
sno oznaen in na vidnem mestu. Postajno poslopje zajema
prostor, namenjen potnikom, slubene prostore za izvajanje
rednega in varnega eleznikega prometa ter druge objekte
Stran 9672 / t. 72 / 18. 9. 2009 Uradni list Republike Slovenije
in naprave, ki omogoajo potnikom in drugim osebam varno
gibanje po notranjem prostoru eleznike postaje.
(2)Prostor, namenjen potnikom, mora biti svetel, vedno
ist, namenjen je nekadilcem in v njem morata biti:
prostor za informacije, kjer je lahko tudi blagajna za
prodajo vozovnic,
akalnica.
(3)V notranjosti postajnega poslopja se lahko predvidijo
prostori za opravljanje trgovske in storitvene dejavnosti in dru-
ga oprema, vendar ti ne smejo ovirati glavnega potovalnega
toka potnikov in ne smejo biti napoti pomembnim postajnim
tokam.
(4)V postajnem poslopju so tudi slubeni prostori z napra-
vami in opremo, ki omogoajo izvajanje eleznikega prome-
ta. Pri projektiranju slubenih prostorov se morajo upotevati
predpisi, ki urejajo zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja
delavcev na delovnih mestih. Specifine zahteve prometnih
delovnih mest, kot npr. talna obdelava, dvojna tla, neposreden
izhod na peron ipd., se doloijo v projektni nalogi.
46.len
(akalnica)
(1)Na elezniki postaji mora biti predvidena akalnica, ki
je namenjena vsem potnikom in obiskovalcem. V njej se morajo
nahajati naslednji elementi:
informacije o voznem redu, ki morajo biti podane na
papirju ali na ekranu,
informacije o asu,
klop in/ali sedei,
izloba z informacijskim materialom,
na vidnem mestu mora biti naveden as odprtosti a- dolini. V zahtevi glede najmanje irine ni upotevana dodatna
kalnice.
(2)akalnica mora biti dovolj prostorna, da se vanjo omo-
goi dostop tudi osebam na invalidskih vozikih.
47.len
(blagajne za prodajo vozovnic)
(1)Kadar je na postaji blagajna za prodajo vozovnic, je v
prostoru, namenjenim potnikom. Imeti mora prodajno okno, pri
katerem lahko potniki kupijo vozovnice.
(2)Prodajno okno mora biti urejeno tako, da ima vmesno
zasteklitev, ki louje eleznikega delavca od potnika. Imeti mora
dovolj irok izdajni pult, da lahko potnik plaa vozovnico.
(3)Vmesna zasteklitev prodajnega okna ima lahko perfo-
racijo. Prodajno okno se lahko po potrebi za pomo naglunim
pri sporazumevanju opremi tudi z indukcijskimi komunikacij-
skimi zankami. Na vidnem mestu mora biti oznaba delovnega
asa.
(4)Prodajno okno mora biti na viini, da ga lahko upora-
bljajo osebe na invalidskem voziku.
(5) Zaradi varnosti slepih in slabovidnih oseb se je po-
trebno izogibati izstopajoim elementom iz ravnine prodajnega
okna.
48.len
(oprema peronov)
(1) Peroni se lahko opremijo samo s takno opremo, s
katero se ne ovira gibanje potnikov po peronu. Na peronih
morajo skladno s prostorskimi monostmi biti:
sistemi za obveanje potnikov, ki se uredijo ob smiselni
uporabi dolob 22. lena tega pravilnika,
sistemi za klic v sili (stebriki SOS), ki se uredijo ob
smiselni uporabi dolob 23. lena tega pravilnika,
video nadzorni sistemi, ki se uredijo ob smiselni uporabi
dolob 36. lena tega pravilnika,
vozni redi prihodov in odhodov vlakov,
oznake tirov,
oznake izhodov in zasilnih izhodov,
napisne table postaj,
posode za odpadke,
klopi in/ali sedei.
(2) Podrobneje zahteve glede opreme peronov se do-
loijo v PGP.
49.len
(pot na peron)
(1) Pot, ki vodi od postajnega poslopja eleznike po-
staje na perone in je namenjena potnikom, mora biti jasno
oznaena.
(2)Dostop na perone mora biti, ne glede na tevilo potni-
kov in vlakov, izveden izvennivojsko, razen kadar je, glede na
obstojee prostorske razmere, dostop mogo le z dostopom
preko nivojskega prehoda za dostop na peron, tj. s prekanjem
tirov, vendar le tako, da je zagotovljena varnost potnikov, razen
e gre za daljinsko vodeno postajo.
(3) Na eleznikih postajah s podhodi ali nadhodi in
brez dvigal je ob spremstvu usposobljenega eleznikega de-
lavca funkcionalno oviranim osebam dopusten prehod preko
slubenih nivojskih prehodov tako, da je zagotovljena njihova
varnost.
(4) Povrina potnikih prehodov za dostop na peron in
eventualna dostopna klanina do prehoda ez tire morata biti
izvedeni iz gumijastih nedrseih montanih elementov.
(5)Nivojski prehodi so projektirani tako, da se na povrini
prehoda ali na tiru ne more zagozditi niti najmanje kolo inva-
lidskega vozika, opredeljeno v prilogi 4 tega pravilnika.
(6) Meje povrine nivojskega prehoda so oznaene z
vidnimi oznakami in varnostnimi pasovi.
(7)e so na obiajni poti za potnike na obmoju postaje
uporabljeni nadhodi ali podhodi, morajo imeti svetlo irino
najmanj 1600 mm in svetlo viino najmanj 2300 mm po celotni
irina, ki je potrebna za velike pretoke potnikov in se doloi za
vsak konkretni primer posebej.
(8)Pri novih postajah s pretokom potnikov pod 1000 po-
tnikov na dan (skupno tevilo potnikov, ki vstopajo na vlake in
izstopajo z njih) niso zahtevana dvigala ali klanine, e katera
od drugih postaj v oddaljenosti do 30 km na isti progi zagotavlja
v celoti skladen dostop brez ovir. V takih okoliinah zasnova
novih postaj omogoa naknadno vgradnjo dvigala in/ali klan-
in, s katerimi bo postaja dostopna vsem kategorijam oseb z
omejeno mobilnostjo.
(9)Pri obstojeih postajah, katerih dnevni pretok potnikov,
prihajajoih in odhajajoih, v 12mesenem povpreju znaa
1000 potnikov ali manj, pri nadgradnji ni treba zagotoviti dvigal
ali klanin, e katera od postaj na razdalji do 50 km na isti
progi zagotavlja popolnoma skladen dostop brez ovir. V takih
okoliinah zasnova postaje predvideva osnove za naknadno
vgradnjo dvigal in/ali klanin, s katerimi bo dostopna vsem
kategorijam oseb z omejeno mobilnostjo.
50.len
(drugi pogoji)
Pri projektiranju postaj III. reda se morajo smiselno upo-
tevati tudi dolobe 6. do 8. lena, 12. lena, 16. do 20. lena,
etrtega do devetega odstavka 22. lena, 28. do 32. lena,
35. lena in 37. do 39. lena tega pravilnika.
V. MEJNE ELEZNIKE POSTAJE
51.len
(informacijski elementi)
Vsi bistveni napisi, namenjeni informiranju potnikov (e
niso ponazorjeni s piktogrami) na mejni elezniki postaji, mo-
rajo biti v slovenskem jeziku in jeziku mejne drave.
52.len
(zvone informacije)
Vsa bistvena zvona sporoila se morajo na mejnih ele-
znikih postajah izvajati v slovenskem in anglekem jeziku ali
jeziku mejne drave.
Uradni list Republike Slovenije t.
53.len
(opremljenost)
Mejne eleznike postaje se morajo opremiti z nivojem
opremljenosti, predpisanim skladno s tem pravilnikom, glede na
kategorijo, v katero se razporedi posamezna mejna eleznika
postaja skladno s 4. lenom tega pravilnika.
VI. OPREMLJENOST ELEZNIKIH POSTAJ IV. REDA
54.len
(postajalie in zavetie)
(1) Postaje in postajalia morajo imeti zavetie, ki
omogoa potnikom zavetje v primeru neugodnih vremenskih
razmer. e ima postaja ali postajalie postajno poslopje s
akalnico ali pokritim peronskim nadstrekom, zavetie na
peronu ni potrebno.
(2) Zavetie se mora postaviti vzporedno s peronom,
tako da je streha najmanj 3000 mm oddaljena od osi blinjega
tira. Za izvedbo zavetia se uporabljajo dolobe predpisa, ki
doloa splone ukrepe in normative za projektiranje, gradnjo
in vzdrevanje zgornjega ustroja eleznikih prog, in PGP. Na
obstojeih peronih, kjer irina perona ne dopua postavitve
zavetia, se ta ne postavlja.
(3)Zavetie mora vsebovati:
napisno tablo z imenom postajalia, ki se namesti levo
in desno od zavetia;
posodo za odpadke;
klop in/ali sedee;
vitrino za vozni red.
(4) V zavetiu so lahko panoji za reklamiranje ali za
lokalno informiranje in avtomat za vozovnice.
(5)Zavetie mora biti razsvetljeno.
(6) Tlak v zavetiu se mora prilagoditi tlaku ostalega
dela perona.
(7)Nova zavetia na postajaliih morajo biti oblikovno
poenotena oziroma se lahko po presoji prilagajajo lokalnim
tipolokim elementom (npr. naklon strehe, kritina, obdelava
sten). Ti morajo biti razpoznavni kot element JI in v skladu
s PGP.
(8) Za zavetine objekte na peronih glavnih postaj ni
obvezujoa oblikovna poenotenost.
(9)Na peronih postajali morajo biti oznabe tirov, ozna-
ena morata biti pot od zavetia do perona in smer izhoda s
perona. e je postajalie na dvotirni progi, morajo biti oznabe
tirov dopolnjene z oznabami smeri voznih poti vlakov. Na tleh
perona mora biti varnostna oznaka v skladu s prilogo 3 tega
pravilnika.
(10)Dostopi na perone na postajaliih se urejajo v mejah
obstojeih prostorskih danosti in glede na pretok potnikov, ob
upotevanju dolob 16. lena, 17. lena, 28. lena, 29. lena,
prvega in drugega odstavka ter sedmega do desetega odstav-
ka 30. lena in dolob 31. lena tega pravilnika.
55.len
(pot na peron)
(1)Pot, ki vodi po eleznikem podroju do perona in je
namenjena potnikom, mora biti jasno oznaena.
(2)Dostop na perone mora biti, ne glede na tevilo po-
tnikov in vlakov, izveden izven nivojsko. Izjemoma se dostop
potnikov na peron lahko usmeri preko obstojeih izven nivoj-
skih oziroma zavarovanih nivojskih cestnih krianj v bliini
postajalia, ki so opremljeni s povrinami za pece, e ta niso
oddaljena ve kakor 100 m od dostopa na peron. V primeru
nivojskega dostopa mora biti nivojski prehod zavarovan, cesta
pa mora imeti zagotovljene peeve povrine.
(3)V primerih, ko je dostop na peron glede na obstojee
prostorske razmere mogo le s prekanjem tirov v istem nivoju,
72 / 18. 9. 2009 / Stran 9673
mora biti, razen e gre za daljinsko vodeno postajo, izveden
tako, da je zagotovljena varnost potnikov.
(4) Povrina potnikih prehodov za dostop na peron in
eventualna dostopna klanina do prehoda ez tire morata biti
izvedeni iz gumijastih nedrseih montanih elementov.
(5)Nivojski prehodi so projektirani tako, da se na povrini
prehoda ali na tiru ne more zagozditi niti najmanje kolo inva-
lidskega vozika, opredeljeno v prilogi 4 tega pravilnika.
(6) Meje povrine nivojskega prehoda so oznaene z
vidnimi oznakami in varnostnimi pasovi.
(7) e so na obstojei poti za potnike na obmoju
postajalia uporabljeni nadhodi ali podhodi, morajo imeti
svetlo irino 1600 mm in svetlo viino najmanj 2300 mm po
celotni dolini. V zahtevi glede najmanje irine ni upote-
vana dodatna irina, ki je morda potrebna za velike pretoke
potnikov in se doloi za vsak konkretni primer, glede na
izraune pretoka potnikov.
(8)Postajalia na dvotirnih progah, razen postajali z
otonimi peroni ali kritnimi signali, morajo imeti med tiri ogra-
jo.
VII. TEHNINE SPECIFIKACIJE
56.len
(tehnine specifikacije)
Na podlagi tega pravilnika upravljavec izdela tehnine
specifikacije kot navodila za projektiranje, gradnjo in obliko-
vanje vseh v tem pravilniku navedenih postajnih in drugih
objektov.
VIII. PREHODNE IN KONNE DOLOBE
57.len
(ureditev obstojeih eleznikih postaj in postajali)
Vse obstojee eleznike postaje in postajalia se mo-
rajo ob nadgradnji urediti v skladu z dolobami tega pravilnika
v rokih, ki jih predpisuje Nacionalni program razvoja javne e-
leznike infrastrukture, vendar najkasneje v roku, doloenem v
zakonu, ki ureja varnost v eleznikem prometu.
58.len
(kategorizacija obstojeih eleznikih postaj in postajali)
Razporeditev obstojeih eleznikih postaj in postajali
v kategorije od I. do IV. reda izvri upravljavec JI na osnovi
podatkov prevoznikov skladno s estim odstavkom 4. lena
tega pravilnika v enem letu od njegove uveljavitve.
59.len
(prenehanje uporabe)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati
Pravilnik o opremljenosti eleznikih postaj in postajali (Ura-
dni list RS, t. 53/02).
60.len
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik zane veljati petnajsti dan po objavi v Ura-
dnem listu Republike Slovenije.
t. 007-3/2009/ZP
Ljubljana, dne 31. avgusta 2009
EVA 2009-2411-0006
dr. Patrick Vlai l.r.
Minister
za promet
Stran 9674 / t. 72 / 18. 9. 2009 Uradni list Republike Slovenije

Priloga 1
Oznake za funkcionalno ovirane osebe

(1) Podroje uporabe

Ta priloga navaja posebne oznake, ki se uporabljajo na infrastrukturi in eleznikem voznem parku.

(2) Oznake na infrastrukturi

Dimenzije oznak za funkcionalno ovirane osebe z zmanjano gibljivostjo na infrastrukturi se izraunajo
po naslednji formuli:
Najmanja velikost okvirja pisnih in grafinih oznak se izrauna po formuli:
- bralna razdalja v mm deljeno z 250, pomnoeno z 1,25 = velikost okvirja v mm, e se okvir
uporablja.

(3) Mednarodni znak za invalidski voziek

Znak, ki ustreza mednarodnemu simbolu za dostop za invalide ali funkcionalno ovirane osebe v
skladu z ISO 7000:2004, simbol 0100, ki oznauje obmoja, dostopna z invalidskim vozikom, ustreza
naslednjim merilom:

Simbol Ozadje
RAL 9003 standardna bela RAL 5022 nono modra
NCS S 0500-N NCS S 6030-R70B
C0 M0 Y0 K0 Pantone 274 EC (C100 M100 Y0 K38)

(4) Znaki za induktivne zanke

Znak, ki oznauje, kje so nameene induktivne zanke, je skladen s sliko 1 in naslednjimi merili:

Simbol Ozadje
RAL 9003 standardna bela RAL 5022 nono modra
NCS S 0500-N NCS S 6030-R70B
C0 M0 Y0 K0 Pantone 274 EC (C100 M100 Y0 K38)

Slika 1

Priloga
Uradni list Republike Slovenije t. 72 / 18. 9. 2009 / Stran 9675

(5) Znak za klic na pomo/klic za informacije

Znak, ki oznauje, kje je naprava za klic na pomo ali klic za informacije, je skladen s sliko 2 in
naslednjimi merili:

Simbol Ozadje
RAL 9003 standardna bela RAL 5022 nono modra
NCS S 0500-N NCS S 6030-R70B
C0 M0 Y0 K0 Pantone 274 EC (C100 M100 Y0 K38)

Slika 2

(6) Znak za klic v sili

Znak, ki oznauje, kje je naprava za klic v sili, je skladen s sliko 3 in naslednjimi merili:

Simbol Ozadje
RAL 9003 standardna bela zelena
NCS S 0500-N skladno
C0 M0 Y0 K0 ISO 3864-2002 poglavje 11

Slika 3
Stran 9676 / t. 72 / 18. 9. 2009 Uradni list Republike Slovenije

Priloga 2
Viina stopnice eleznikega vozila

Slika 1

Zahteva za vsa eleznika vozila, ki se bodo med normalnim obratovanjem predvidoma ustavljala na
peronih viine 550 mm:
- stopnica izpolnjuje zahteve na sliki 1 in ima naslednje vrednosti, kadar vozilo stoji v svojem
nazivnem poloaju:

h mm v+ mm v- mm
na ravni progi brez naklona 200 230 160
na progi s polmerom zavoja 300 m 290 230 160

Zahteva za vsa eleznika vozila, ki se bodo med normalnim obratovanjem predvidoma ustavljala na
peronih viine 760 mm:
- stopnica izpolnjuje zahteve na sliki 1 in ima naslednje vrednosti, kadar vozilo stoji v svojem
nazivnem poloaju:

h mm v+ mm v- mm
na ravni progi brez naklona 200 230 160
na progi s polmerom zavoja 300 m 290 230 160

Zahteva za vsa eleznika vozila, ki se bodo med normalnim obratovanjem predvidoma ustavljala na
peronih viine 760 mm in na peronih viine 560 mm ali manj in ki imajo dve ali ve vstopnih stopnic:
- poleg ustreznih zgornjih zahtev stopnica izpolnjuje tudi zahteve na sliki 1 in ima naslednje
vrednosti, kadar vozilo stoji v svojem nazivnem poloaju, pri nazivni viini perona 760 mm.

h mm v+ mm v- mm
na ravni progi brez naklona 380 230 160
na progi s polmerom zavoja 300 m 470 230 160
Uradni list Republike Slovenije t. 72 / 18. 9. 2009 / Stran 9677

Priloga 3

Obmoje na peronu
Obmoje perona se zane na robu perona ob progi. Opredeljeno je kot obmoje, na katerem
lahko na potnike delujejo nevarne sile zaradi pia, ki ga ustvarjajo prevozei vlaki. Glede na hitrost
prevozeih vlakov se deli na nevarno in varno obmoje.

Nevarno obmoje je razdalja od sredine tira prevozeega vlaka in glede na okoliine definirana z
tabelo:

Hitrost prevozeega vlaka (v) (km/h) Nevarno obmoje (m)

v max tovornih vlakov v max potnikih vlakov
0 - 90 0 - 100 2,20
91 - 100 101 - 120 2,30
101 - 110 121 - 140 2,50
111 - 120 141 - 160 2,70
161 - 200 3,00

Opomba:

Kjer obstaja nevarnost zranega pia mimo vozeega vlaka, je potrebno preveriti dodatne varnostne
ukrepe, kot na primer veji razmik nevarnega obmoja.
Pri tovornih vlakih, ki vozijo s hitrostjo vejo od 120 km/h, je treba preveriti, ali so njegove
aerodinamine karakteristike takne, da so vrednosti iz tabele zadovoljive, ali pa je nevarno obmoje
potrebno raziriti.
Stran 9678 / t. 72 / 18. 9. 2009 Uradni list Republike Slovenije

Priloga 4
Prenosni invalidski voziek

(1) Podroje uporabe

Ta priloga navaja tehnine mejne vrednosti za prenosni invalidski voziek.

(2) Znailnosti
Minimalne tehnine zahteve so:
1) Osnovne dimenzije
- irina 700 mm in najmanj 50 mm na vsaki strani za roke med premikanjem;
- dolina 1200 mm in 50 mm za noge.
2) Kolesa
- najmanje kolo mora biti sposobno premagati vrzel 75 mm vodoravno in 50 mm navpino.
3) Viina
- najve 1375 mm, vkljuno z uporabnikom, ki dosega 95. percentil viine za moke.
4) Obraalni krog
- 1500 mm.
5) Tea
- skupna tea 200 kg za voziek in uporabnika (vkljuno z morebitno prtljago).
6) Viina ovir, ki jih je mogoe premagati, in svetla viina
- viina ovir, ki jih je mogoe premagati, 50 mm (najve);
- svetla viina 60 mm (najmanj).
7) Najveji varni naklon, pri katerem invalidski voziek ostane stabilen
- ima dinamino stabilnost v vseh smereh pod kotom 6 stopinj;
- ima statino stabilnost v vseh smereh (tudi pri uporabljeni zavori) pod kotom 9 stopinj.
Uradni list Republike Slovenije t. 72 / 18. 9. 2009 / Stran 9679

Priloga 5
Sploni opis perona

AS vidna in otipna oznaka

Zaita na - otipna talna varnostna oznaka,
ca. 2m
koncu perona - rumene barve,
Sredina AS - opozarja na konec perona.
tira
bs
as + bs nevarno obmoje

S S AMF opozorilne oznake

- otipna talna povrina (narebriena
Dvigalo
ali mehurjena),
a - rumene barve,
- v obliki pravokotnika,
AMF AMF AMF
- opozorilna funkcija za izkljuitev
stopnic.

Podhod
S vidno in otipno opozorilo
- vodilna/smerna funkcija za
Stopnice
obveanje o nevarnem obmoju.
S S
Svetla
barva AMF
LS - vidna in otipna oznaka
roba - otipna talna povrina,
perona LS
AMF AMF LS AMF - rumene barve,
- vodilna/smerna funkcija.

Sredina
tira Rob perona
- svetla (kontastna) barva v
as bs
primerjavi z barvo eleznikega
AMF AS AMF AS AMF nasutja tira,
- priporoljiva nedrsea otipna
ca. 2m
LS povrina.

AMF

Stopnice