BERNOULLIJEVA ENABA

KAZALO

UVOD ................................................................................................................ 1

STACIONARNI LAMINARNI TOK ..................................................................... 1

DELO TLAKA IN SPREMEMBA KINETINE ENERGIJE ................................. 2

ENERGETSKA ENABA .................................................................................. 4

PRIMER UPORABE BERNOULLIJEVE ENABE ............................................ 5

ZAKLJUEK ..................................................................................................... 7

BIBLIOGRAFIJA ............................................................................................... 7

UVOD
Hidromehanika je nauk o fizikalnih lastnostih vode (gr. hydor je voda) ali poljubnih gibajoih
tekoin ter njihovega vpliva na telo. Mnoge zakonitosti iz hidromehanike lahko uporabimo tudi
pri gibanju plina. Edini premislek, ki ga moramo upotevati so mone napake, ki se pojavljajo
zaradi stisljivosti plinov (stisljivost tekoin je minimalna).
Zakonitosti gibajoih tekoin so razmeroma preproste ob predpostavki, da se tekoina med
gibanjem ne vrtini. V tem primeru je mono izpeljati temeljne fizikalne zakonitosti. Zajema jih
Bernoullijeva enaba in iz nje izpeljane veliine kot so zastojni tlak in sila upora tekoine.
Natannost Bernoullijeve enabe je odvisna tudi od viskoznosti tekoin, kar bomo pokazali na
primeru.

STACIONARNI LAMINARNI TOK

Tokovnice imenujmo tire gibanja posameznih molekul tekoine. Laminarni tok je tok, kjer
tokovnice teejo druga ob drugi; se ne vrtinijo in se med seboj pri gibanju ne ovirajo. Pri
turbulentnem toku prihaja do vrtinenja tekoine, tokovnice se prepletajo in zavirajo gibanje
tekoine. Predmet nadaljnjega prouevanja je laminarni tok.

Slika 1 Laminarni tok

V primeru laminarnega toka lahko smatramo,da povsod po cevi v istem asu pretee ista
koliina (volumen V) tekoine.

Slika 2 Stacionaren tok

Stacionaren tok po sliki 2 je, ko je
Volumenski tok pove, kaken volumen tekoine pretee po cevi v opazovanem asu:

Podobno pove masni tok, kakna masa tekoine pretee skozi cev v doloenem asu:
je gostota tekoine
Volumenski tok je na vseh mestih cevi enak:

Pri laminarnem toku je torej produkt preseka cevi in hitrosti vzdol toka vedno enak.

DELO TLAKA IN SPREMEMBA KINETINE ENERGIJE

Z batom pritiskamo na tekoina s silo F v irem koncu cevi tako, da izrinemo tekoino za
Za enak volumen se premakne tekoina tudi v ojem delu bata, saj je tok stacionaren.
Tlak, s katerim potiskamo na bat je:

Delo tlaka izraunamo:

e uporabimo izrek o kinetini energiji, dobimo:

Opomba: Pri izreku o kinetini energiji mislimo obiajno na togo telo. Koliko velja tudi za
tekoine in pline bomo ocenili v nadaljevanju.
Opomba: kinetina energija je energija, ki jo ima telo zaradi gibanja.

Vidimo, da bi morala dobiti voda mase

energijo:

ki se nahaja v volumnu

naslednjo kinetino

Ali, e delimo obe strani enabe z

Izraz na desni se imenuje gostota kinetine energije ( je gostota snovi). Tlak na tekoino
povzroi torej spremembo gostote kinetine energije.
Ali ta enaba velja v vseh primerih? To nam pokae poskus. V cev z batom natoimo najprej
vodo, nato pa olje. V primeru olja vidimo, da je iztekajoi curek bistveno bolj slaboten kot v
primeru vode. Ker ima olje nijo gostoto kot voda, bi morala biti hitrost curka po zgornji enabi
veja. Razlika je v sili trenja med molekulami obeh tekoin, to je v viskoznosti tekoin.

Slika 3 Kinetina energija iztekajoega curka je odvisna od dela tlaka in viskoznosti tekoin.

ENERGETSKA ENABA

Predpostavimo, da je cev po sliki 4 toplotno in mehansko izolirana od okolice. Prav tako

predpostavimo, da je tok laminaren in stacionaren. Predpostavimo tudi, da je viskoznost
tekoin zanemarljiva. Lahko bi sicer tudi prouili, za koliko se med gibanjem viskozne tekoine
povea toplotna energija in to upotevali v energetski enabi, vendar bi bil izraun
prezapleten. Tekoina se torej ne vrtini in ne tare med sabo in s steno cevi, kar bi povzroilo
segrevanje tekoine.
V tem primeru velja zakon o ohranitvi energije.
Preden za na primer zapiemo zakon o ohranitvi energije, definirajmo polno energijo sistema.
Polna energija sistema
drugih oblik energije:

je vsota kinetine energije, potencialne energije, notranje energije in

kjer je:
kinetina energija (energija zaradi hitrosti)
potencialna energija (energija zaradi viine)
notranja energija (termino gibanje molekul, medmolekularne sile, jedrske sile)
Prvi zakon termodinamike pravi, da je sprememba polne energije sistema enaka vsoti
dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela .

Polna energija se ohrani, e je vsota dela in toplote na desni strni enabe enak ni. Ker ni
trenja in je sistem toplotno izoliran od okolice lahko predpostavimo, da ni spremembe toplotne
energije. Delo je samo delo tlaka
in ga napiemo na levi strani enabe. Sedaj
napiemo zakon o ohranitvi energije v naslednji obliki:

Oglejmo si primer na sliki 4. Cev je nagnjena in ima dva razlina preseka in Na zgornji
strani je bat, na katerega pritiskamo s silo in pri tem izpodrinemo tekoino za
. V desnem
spodnjem delu se voda premakne za enak
. Ker je cev oja, bo morala biti hitrost (kinetina
energij) tekoine veja.

Slika 4 Nagnjena cev dveh razlinih presekov

Za narisan sistem velja, da je sta vsota dela tlaka in polne energije na levem in desnem delu
cevi enaki. Upotevamo kinetino energijo, potencialno energijo, notranjo energijo in delo
tlaka ter zapiemo:

Predpostavimo, da sta notranji energiji na obeh koncih cevi enaki in delimo desno in levo stran
enabe z
:

Tu je:
gostota kinetine energije
gostota potencialne energije
Enabo e poenostavimo tako, da smatramo, da cev ni nagnjena. Potencialni energiji sta na
obeh straneh enaki. Dobimo Bernoullijevo enabo v znani obliki:

Vsota gostote kinetine energije in tlaka sta na obeh koncih cevi enaka. Kjer je veja hitrost
tekoine (pa tudi plina) je manji tlak.

PRIMER UPORABE BERNOULLIJEVE ENABE

Zakonitosti, ki nam ji da Bernoullijeva enaba lahko uporabimo pri gibanju tekoin in plina.
tevilne fizikalne pojave lahko razloimo s pomojo Bernoullijeve enabe. Primer sta ladji, ki
plujeta vzporedno. Zaradi podtlaka med ladjama lahko ladji, ki sta preblizu trita druga ob
drugo. Opazujmo npr. kabino za tuiranje s plastinimi zavesami. Zaradi toka vode iz tua se
ustvari v kabini podtlak, plastini zavesi se lahko nalepita na osebo pod tuem.

Tudi mnoge tehnine naprave in instrumenti delujejo po Bernoullijevi enabi. Primer je pitola
za brizganje barvil (podtlak zaradi zranega toka sesa barvo iz rezervoarja in jo brizga na
predmet).
Znana je tudi Venturijeva cev, kjer merimo hitrosti vodnega ali zranega toka z meritvijo tlane
razlike med cevjo in odsekom zoenega dela cevi ter upotevamo stacionarnost toka
.
Iz Bernoullijeve enabe lahko izpeljemo tudi kvadratni zakon upora. To je upor, ki ga povzroa
vodni ali zrani tok na oviro. Lahko je tudi upor mirujoega zraka ali vode na gibajoi predmet.
Primer:
Izraunamo, kakna sila deluje voda na nosilec mostu, ki stoji v deroi vodi.
Zamislimo si, da je profil nosilca v smeri toka kvader s povrino
voda na nosilec, e je hitrost vode
?

Slika 5 Tri vrste ovir na poti vodnega toka. Koeficient upora

. S kakno silo deluje

je odvisen od oblike telesa.

Na sliki 5 vidimo, da obstaja vsaj eno toka na oviri, ki jo curek zadane in se voda na njej
ustavi. V tej toki je
enaka ni.
Po Bernoullijevi enabi doloimo tlak ob oviri za tokovnico, kjer se voda ob oviri ustavi glede
na tlak vode v okolici. Imenujemo ga zastojni tlak.

Zastojni tlak deluje s silo na nosilec, ki je enaka:

V enabi smo predpostavili, da deluje zastojni tlak na celotno ploskev, ki prestavlja upor vodi.
Iz slike 5 vidimo, da to ni tako. Zato korigiramo enabo z koeficientom upora, ki je na sliki 5
podan za tri vrste ovir: ploa, kroglo in idealno hidrodinamino (ali aerodinamino) obliko.
Dobili smo enabo za kvadratni zakon upora:

Vstavimo podatke (

in dobimo:

Za drugo oblike ovire v vodi bi bila sila upora sorazmerna koeficientu

ZAKLJUEK
Hidrodinamine lastnosti snovi v tekoinah ali plinih lahko izpeljemo s pomojo splone
energetske enabe. Pri tem predpostavimo, da je sistem toplotno in mehansko izoliran od
okolice. Ker ni zunanjega vpliva lahko samo delo tlaka spreminja polno energijo sistema.
Vsota polne energije in dela tlak je konstantna. Iz omenjenega zakona lahko izpeljemo
Bernoullijevo enabo. Pri tem predpostavimo, da je viskoznost tekoine enaka ni.
V nadaljevanju prikaemo nekaj praktinih primerov in fizikalnih pojavov, ki jih lahko razloimo
z Bernoullijevo enabo.
Poseben primer uporabe Bernoullijeve enabe je kvadratni zakon upora. Upor, ki ga prestavlja
telo toku je proporcionalen kvadratu hitrosti (telesa ali toka), povrini, ki jo nastavlja toku,
gostoti toka in koeficientu upora, ki je odvisen od oblike telesa.

BIBLIOGRAFIJA
Hribar, M., Kocijani, S., Likar, A., Oblak, S., & Pajk, V. (2001). Mehanika in toplota.
Ljubljana: Modrijan.
Kladnik, R. (1997). Energija, toplota, zvok, svetlobae. Ljubljana: DZS.
Kuer, I., & Moljk, A. (1985). FIZIKA MEHANIKA. Ljubljana: DZS.
Strnad, J. (2003). Mala fizika 1. Ljubljana: DZS.