DIMENZIONIRANJE CIRKULACIJSKEGA VODA ZA TOPLO SANITARNO VODO

Dimenzioniranje cevne mree za toplo sanitarno se v projektantski praksi najpogosteje izvaja na osnovi priblinih ocen
in empirinih formul, ki jih najdemo v ustreznih prironikih in predpisih, ki urejajo pripravo tople sanitarne vode. Z
uporabo empirinih formul, lahko sistem primerno dimenzioniramo le za najneugodneje obratovalne pogoje. Sistem
priprave tople vode je zaradi poenostavljenega naina izrauna najpogosteje predimenzioniran, pojavljajo se tudi
poveane izgube toplotne energije.
V strokovni literaturi so poznane natanne metode za dimenzioniranje sistema cirkulacije tople vode. Kljub
transmisijskim izgubam v cevovodu, se sistem dimenzionira tako, da se temperatura sanitarne vode na najbolj
oddaljenem mestu znia le do doloene mejne vrednosti (2 do 10 K). Na osnovi termodinaminega izrauna so na voljo
ustrezni diagrami, s katerimi lahko na zelo enostaven nain doloimo vse potrebne parametre cirkulacije tople
sanitarne vode.
1. Dimenzioniranje cirkulacije tople vode na osnovi empirinih formul
Cirkulacija tople sanitarne vode je lahko gravitacijska ali prisilna, ki jo ustvarimo s pomojo cirkulacijske rpalke. Gravitacijska
cirkulacija deluje zaradi razlike gostote tople vode, ki izstopa iz grelnika vode in hladne vode na koncu cevne mree. Takni
sistemi se danes uporabljajo le redko in e to za manje sisteme.
Prisilna cirkulacija se izrauna na osnovi empirinih formul. Cevovodi instalacije se dimenzionirajo za pretoke, ki so tiri do est
krat veji kot je koliina vode v razvodih cevne instalacije. Hitrost vode znaa od 0,3 do 0, 5m/s. Ti orientacijski podatki pa ne
omogoajo doloitev optimalnih parametrov za vse mone sluaje, zato je primerneje sistem izraunati na osnovi realnih
parametrov.
Temperatura tople vode naj ne bo vija od 60 C. Za veino potreb zadoa e voda od 35 do 40 C. ivljenjski pogoji za
nastanek legionel so temperature od 6 do 63 C, pri pH vrednostih od 5,5 do 9,2. Da bi se razmnoevanje legionel zmanjalo na
minimum, se glede na DVGW W 551 temperaturna razlika v celem sistemu omejuje na 5 K. Pretok rpalke lahko izraunamo:
Vp = Lu. Q/.c. TE (l/h)
Lu......dolina vseh vodov (m)
q.......toplotne izgube pri dt = 40 K znaajo q = 7,5 W/m
......gostota vode 1 kg/l
c........1,16 Wh/kgK
TE = 5 K...temperaturna razlika na vstopu in izstopu iz grelnika vode
Vp = 1,3 . Lu (l/h)
Premeri cevni vodov za toplovodne vode in cirkulacijske vod znaajo od 20 do 32 mm za manje objekte. Pri izraunu
upotevamo tlane padce 100 Pa/m. Cirkulacijske rpalke morajo biti primerno zaitene, da se prepreijo pokodbe zaradi
izloanja apnenca.
Toplotne izgube cirkulacijskega voda izraunamo na tekoi meter cevi. Pri debelini toplotne izolacije iz mineralne volne znaajo
toplotne izgube e upotevamo temperaturo medija 55 C priblino 8 W/m oziroma priblino 0,19 kWh/m,dan. Toplotne izgube
neizolirane cevi znaajo priblino 0,75 kWh/m,dan.
2. Dimenzioniranje cirkulacije tople vode po termodinaminem principu
Za optimalno dimenzioniranje sistema cirkulacije tople vode (cevne mree in cirkulacijske rpalke) moramo poznati in tudi
upotevati doloena pravila termodinamike. Cirkulacija vode je potrebna zaradi prepreevanja ohlajanja vode v cevovodu.
Zaradi transmisijskih izgub toplote skozi stene cevovoda, se temperatura vode v cevovodu zmanjuje. V primeru, da bi voda v
sistemu mirovala, bi se temperatura vode po doloenem asu zniala pod dopueno mejo. Na mestu porabnika (slika1) bi se
voda morala izpuati tako dolgo, da hladna voda ne odtee, kar predstavlja velike izgube in zmanjuje udobje. Pri pravilno
izvedeni cirkulaciji, kljub transmisijskim izgubam v cevovodu, pa lahko sistem dimenzioniramo tako, da se temperatura tople
vodo v mrei ne bo bistveno zniala tudi na najbolj oddaljenem mestu oziroma potroniku.
Za analizo dogajanja v cevovodu, poglejmo kaj se dogaja na doloenem segmentu cevovoda (slika 1) skozi katerega tee voda
koliine G (kg/s) in temperature tw (K). Transmisijske izgube Q (W/m) skozi pla cevovoda glede na temperaturo okolice t o(K)
izraunamo po enabi:

Q=

2. ( t w t o )
2
1
D
1 D
2

ln
ln i
( D 2 s ). n c ( D 2 s ) i
D D i . z

(W/m)

V enabi pomenijo:
D (m)..premer cevovoda tople sanitarne vode
d (m)..premer cevovoda cirkulacije
(W/mK)..koeficient toplotne prevodnosti
s (m)..debelina stene cevovoda
(W/m2K).. koeficient toplotne prestopnosti
Kot izolacijski material za izolacijo cevi se najpogosteje uporablja mineralna volna ( = 0,04 W/mK), poliuretanska trda masa in
mehka pena (( = 0,032 do 0,035 W/mK) ter penjeni polietilen ( = 0,04 W/mK).
Toploto Q (W/m) izgubi voda pri ohlajanju od temperature tw na tw.
Q = G. cp . (tw - tw) = G. cp . dtw (W/m)

Mejne vrednosti za ohlajevanje vode so dtw = 2 10 K. e v naprej doloimo eleno

mejno temperaturno razliko dtw , lahko izraunamo potreben specifini pretok na 1 m doline cevovoda:

Q
c p .dt w

G =

(kg/s,m)

Dejanski pretok za skupno dolino cevovoda L (m) izraunamo:

G = G . L (kg/s)
Enaba predstavlja osnovo za izraun cirkulacije tople vode in premer cevovoda d (m).
V sistemu cirkulacije tople vode, ki je prikazan na sliki 1 imamo ve posameznih odsekov oziroma zank , ki imajo razline
vrednosti Li, Qi in Gi. Za celoten sistem lahko izraunamo skupno koliino tople vode v cirkulaciji s setevanjem posameznih
pretokov na njihovih odsekih (porabniki 1,2 in 3) po enabi:
G = (G . Li) (kg/s)
Izraunana vrednost za celoten pretok oziroma koliino tople vode v cirkulaciji je osnovni parameter za dimenzioniranje
cirkulacijske rpalke in cevovoda. Padci tlaka v sistemu se izraunajo na osnovi skupnega pretoka G (kg/s) in premera
cevovoda d (m) s standardnim izraunom cevne mree. Pri tem je potrebno omeniti, da je glede na skupen pretok G (kg/s)
potrebno izraunati skupen padec tlaka za cirkulacijski cevovod d (m) in cevovod tople vode D (m) (slika 1).

po rabn ki 1

Q 1"
L1
D1

G1
d1

po rabn ki 2

G 3" G 3
L3
d3
D3

Q 2" G 2
L2
d2
D2
c irku al c isj k ivod

segm en t cevo vod a

po rabn ki 3

To ,Q "
D a, n
Q
G T, w

s ,l

Q -Q "

G ,Tw "

l i
Q " ,L ,D

D ia
,z

G ,d
c irku al c isj ka rp a kl a

TV
HT

S L KI A 1 C evn am rea z c irku al c ijskmi vodom

-p r si inl a c irku lac iaj

HV

Za poenostavljeno raunanje lahko uvedemo povpreni pretok, ki ga izraunamo po enabi:

Gsr = Gi/n (kg/s)
n.tevilo odsekov v skupni cevovodni mrei
Enabo za skupen pretok G (kg/s) lahko piemo:
G = Gs. Li (kg/s)
Ta enaba je primerna za hitro oceno stanja, brez podrobnega izraunavanja. Poznati moramo le doline posameznih tras
cevovodov iz projekta strojnih instalacij.
Cevovodi za toplo sanitarno vodo in cirkulacijski vodi morajo biti dobro toplotno izolirani. V primeru, da posamezni cevovodi niso
izolirani, so toplotne izgube razline za izolirane in neizolirane cevovode. Enaba za skupen pretok se zato glasi:

G = (Gi . Li)izoliran + (Gi . Li)neizoliran ) =

2. ( t w t o )
2
1
D
1 D
2

ln
ln i
( D 2 s ). n c ( D 2 s ) i
D D i . z

(kg/s)

Enabo lahko poenostavimo e upotevamo:

ln D/(D 2s) = 0
n 1 (zanemarimo lahko prvi len v zgornji enabi na desni strani enaaja)
z = 11 W/m2K ..toplotna prestopnost na zunanji strani povrine cevovoda pri stacionarnem stanju okolikega zraka

z = 9, 7 + 0,04 dt .. pri upotevanju konvekcije in sevanja (W/m 2K)

2. (t w t o )
D
2
ln i
i
D D i . z
1

(W/m)

Za neizolirano cev uporabimo enabo:

Q = . D . z (tw to) (W/m)
Na sliki 2 je prikazan diagram, s katerim lahko na osnovi danih vhodnih podatkov doloimo vse parametre za dimenzioniranje
sistema za cirkulacijo tople vode z nazivnimi premeri DN 15 do DN 65. Za praktini primer je prikazano, kako lahko na osnovi
danih vhodnih parametrov, oditamo iz diagrama toplotne izgube za neizoliran in izoliran cevovod nazivnega premera DN 50.
N E ZI O L RI ANO
100

50

1 ,0

10 C
dTw =

= 7 C
dTw

= 4 C
dTw
= 3 C
dTw

50

2 ,0

3 ,0

4 ,0

5 ,0

6 ,0

40

dT

70

dT

dTw
=2
C

dT

30

500

0
=5

=
dT

ZI O L RI ANO

20

dTw
=1
C

20

15
10
G ( lh/ m
, )

60

=
dT

QW
( m/ )

150

QW
( m/ )

200

400

C
40

300

C
30
200

0 C
dT = 2
10

0 C
dT = 1

0 ,1

0 ,2

U W
( m/ 2K )
0 ,6

0 ,4

0 ,3

0 ,5

100

DN 1 5

DN 2 0
DN 2 5

1 n e izo liran c evo vod

2

izo la c ija izm ni e ra nl e vo nl e d = 3 0mm DN 3 2

3 po lui re tan s ka izo lac ija

4 pu r len -A l
5 pen jen ipo lie tilen d = 1 9mm

DN 4 0
DN 5 0
6

6 pen jen ipo lie tilen d = 1 3mm

5
4

DN 6 5

S L KI A 2 D iag ram za do ol an je pa ram e trov c irku la c ijsk ega vod a

Z diagramom dobimo iskane parametre na osnovi teoretinih predpostavk. V praksi imamo opravka s cevovodi, kjer je toplotna
izolacija prekinjena ali pokodovana, pojavljajo se toplotni mostovi (podpore, nosilni stebri), zato je potrebno pri doloanju
toplotnih izgub upotevati korekcijske faktorje v iznosu 10 do 15 %.
Q kor = (1,1 do 1,15 ) Q (W/m)
G kor = (1,1 do 1,15 ) G (kg/s)
Z uporabo diagrama na sliki 2, lahko na osnovi realnih podatkov, kar pomeni brez uporabe empirinih formul, doloimo
optimalne parametre cirkulacije tople sanitarne vode.
Bojan Grobovek, univ.dipl.in.str.
Viri:
Recknagel - Spenger - Schramek Taschenbuch fur Heizung + Klimatechnik
Radovi M: Vodovod v zgradama
Bonjakovi F: Nauka o toplini II