Diplomska Kamin

UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOKA FAKULTETA
BIOTEHNIKA FAKULTETA
tudijski program: Biologija in gospodinjstvo
EKONOMSKI, EKOLOKI IN ESTETSKI VIDIK

UPORABE KAMINSKE PEI V
GOSPODINJSTVU
DIPLOMSKO DELO
Mentorica:
doc. dr. Beatriz Gabriela Tomi erkez
Ljubljana, avgust, 2012
Kandidatka:
Maja Brate
Podpisana Maja Brate izjavljam, da je napisano diplomsko delo moje lastno delo.
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici, doc. dr. Beatriz Gabrieli Tomi erkez, za vsestransko podporo,
strokovno vodstvo, pomo in nasvete pri izdelavi diplomske naloge, ter prijazen osebni
odnos.
e posebej bi se zahvalila tudi svoji druini, ki mi je skozi celotni tudij stala ob strani in mi letega tudi omogoila.
Maja Brate: Diplomsko delo
Stran /
KAZALO VSEBINE
KAZALO VSEBINE.......................................................................................................................... I
POVZETEK ................................................................................................................................... 1
ABSTRACT ................................................................................................................................... 3
1.
UVOD .................................................................................................................................. 4
1.1.
NAMEN NALOGE .......................................................................................................... 5
1.1.1 CILJI ............................................................................................................................ 5

1.1.2 HIPOTEZE ................................................................................................................... 5
2.
ZGODOVINA KAMINOV....................................................................................................... 6
2.1. Antina ognjia ............................................................................................................... 6
2.2. Kaminske pei v letih 1600 in 1700 ................................................................................. 7
2.3. Kaminske pei v zgodnjem in poznem 20. stol. ............................................................... 8
3.
VRSTE KAMINSKIH PEI ...................................................................................................... 9

3.1. ZIDANI KAMIN.................................................................................................................. 9
3.2. SAMOSTOJEI (kaminska pe) ....................................................................................... 11
3.3. OKRASNI (elektrini) ...................................................................................................... 13
3.4. KAMINSKI VLOKI .......................................................................................................... 14
3.5. KAMINI NA PLIN ............................................................................................................. 15
4.
5.
TEHNOLOGIJE KAMINSKIH PEI........................................................................................ 17

4.1.
ELEKTRINA ................................................................................................................ 17
4.2.
TRDA GORIVA ............................................................................................................. 18
4.2.1.
LES ....................................................................................................................... 18
4.2.2.
OGLJE .................................................................................................................. 26
4.2.3.
PREMOG ............................................................................................................. 28
4.2.4.
OTA ................................................................................................................... 29
4.3.
OLJE ............................................................................................................................ 30
4.4.
KURIE S CENTRALNIM OGREVANJEM .................................................................... 31
4.5.
PLIN ............................................................................................................................ 32
4.6.
BIOETANOL................................................................................................................. 33
KAMINSKI DODATKI .......................................................................................................... 34
Pedagoka in Biotehnika fakulteta
Univerza v Ljubljani
II
/ Stran
6.
STROKI OGREVANJA PRI RAZLINIH NAINIH OGREVANJA ........................................... 37
7.
EKOLOKI VPLIVI POSAMEZIH NAINOV OGREVANJA..................................................... 39
8.
ESTETSKI VIDIK POSTAVITVE KAMINSKIH PEI V GOSPODINJSTVU................................. 43
9.
ANKETNI VPRAALNIK, ANALIZA ...................................................................................... 44

9.1. UPORABNIKI KAMINSKE PEI ....................................................................................... 46
9.2. NEUPORABNIKI KAMINSKE PEI .................................................................................. 53
9.3. POVZETEK ANKETE ........................................................................................................ 57
10.
ZAKLJUEK ..................................................................................................................... 59
11.
KAZALO SLIK .................................................................................................................. 60
12.
KAZALO TABEL ............................................................................................................... 61
13.
KAZALO GRAFOV ........................................................................................................... 61
14.
SEZNAM LITERATURE IN VIROV .................................................................................... 62
15.
VIRI SLIK ......................................................................................................................... 66
16.
PRILOGE......................................................................................................................... 71
Stran /
POVZETEK
Ogenj. Sinonim prvih ljudi za svetlobo, varnost in toploto. e od samega zaetka njegove
kontrolirane uporabe mu ljudje pripisujemo veliko mo - vasih je celo poosebljal nekatere
bogove. Evolucija kontrolirane uporabe ognja za namene ogrevanja je tekom tisoletij prila
od primitivnih odprtih ognji do odprtih in zaprtih ognji prostorov ali priprav, ki so
dobro nartovani za najveji izkoristek kuriva in pa dobro nartovani za najboljo toplotno
pokritost prostora. e danes, ko je ogrevanje z zemeljskim plinom ali kurilnim oljem bistveno
enostavneje kot ogrevanje s trdimi kurivi, obstaja veliko bivali, ki se ogrevajo izkljuno na
trda kuriva v ognjiu, vse ve pa se jih zaradi ekonomskih razlogov odloa tudi za
kombinirajo ogrevanje.
Ker je e od samega zaetka ognji le-to predstavljalo toplino, po navadi osrednjega
prostora, se je e kmalu pojavila nova tenja. Ta tenja je bila, da bi ognjia postala nek
sestavni del bivalia, nekaj kar ga estetsko dopolnjuje in kot tako ne slui le za primarni
namen ogrevanja. Tekom tisoletij so tako nastala prelepa ognjia, ki mnogokrat sluijo le
za opremljanje in okraevanje osrednjega prostora in se niti ne uporabljajo za namene
ogrevanja.
V svojem diplomskem delu bom opisala kaminsko pe v vseh svojih modernih izvedbah kot
enega od predstavnikov ognji. Opisala bom katere vrste kaminskih pei poznamo in kako
se med seboj razlikujejo ter kakne tehnologije uporabljajo. e poseben poudarek pa je na
strokih ogrevanja in ekolokem vplivu posameznih tipov kaminskih pei, da lahko
presodimo o povezavi med stroki in razlinimi tipi ogrevanja.
KLJUNE BESEDE
Kaminska pe, vrste kuriv, stroki ogrevanja, ekoloki vpliv, kaminski dodatki
/ Stran
Stran /
ABSTRACT
Fire. The first humans' synonym for light, sense of security and warmth. Since the beginning
of its controlled use humans have assigned fire great meaning and powers at times even
some gods were depicted with a symbol of fire. The evolution of its controlled usage for the
purpose of heating has come a long way from the first primitive fire places to the ones we
know now special places and devices, well designed for maximum fuel efficiency and
maximum heat coverage. Even nowadays, when heating with gas or fuel oil is much more
convenient as opposed to heating with solid fuels, there are a lot of buildings that are still
being heated solely by solid fuels; many others are changing their heating devices to those
that can accept two different types of fuels because of the ever-rising heating costs.
Since fire places usually stood in the middle of the main areas of the early houses, there
were tendencies that they should not just play the role of a heating element but become a
part of the house something that aesthetically complements other elements. During
millennia, those once primitive fire places have evolved into beautiful pieces of art that are,
in many cases, only serving as a decoration without being used for heating.
In my thesis I will describe the stove as a representative of the early fire places in all its
variations. I will describe what kinds of stoves we know and how they differentiate and also
what technology drives them. Special emphasis will be made on the comparison of heating
costs and ecologic impact of each individual stove type. The result of my thesis will thus also
be applicable to broader public. Individuals who are installing heating systems for the first
time or replacing the current ones can look at the price comparisons and ecologic impact of
each individual fuel- and stove type.
KEYWORDS
Fireplace, types of fuels, heating costs, ecological impact, fireplace accessories
/ Stran
1.
UVOD
Glede odloanja o primerni temi diplomske naloge sem imela kar nekaj dela. elela sem
namre napraviti nekaj uporabnega, kar bi nekomu lahko tudi koristilo in mu bilo v pomo,
ko bi se odloal o opremljanju svojega doma in njegovi funkcionalnosti. Tako sem nekako
prila do naslova Ekonomski, ekoloki in estetski vidik uporabe kaminske pei v
gospodinjstvu (ang. Economical, ecological and esthetic factors in the use of fireplace in
houskeeping).
Prvi del diplomske naloge je teoretine narave kjer je predstavljena zgodovina kaminov oz.
kaminskih pei. Bralec se v tem delu seznani predvsem s kratko predstavitvijo kaminov skozi
as, kako so se le-ti razvijali, nadgrajevali in dopolnjevali.
Nato so predstavljene oblike oz. vrste kaminskih pei, ki so dostopne uporabnikom na
triu. S pomojo predstavitve si bralec lahko ustvari predstavo o vrstah, tehnologijah,
uporabnosti in tudi samem izgledu pei, ki so na voljo. Na ta del se nato navezujejo tudi
tehnologije kaminskih pei kjer je bralcu predstavljen nain delovanja posamezne vrste
kaminske pei ter njihove prednosti in slabosti. Temu sledijo tudi razni dodatki in
pripomoki, ki so prironi in ki uporabo kaminske pei naredijo e prijetnejo in
enostavnejo.
Nato sta predstavljena e ekonomini in ekoloki vidik uporabe kaminske pei. Pri
ekonomskem gre za cenovno primerjavo med razlinimi energenti ogrevanja in kaj ta cena
pomeni za potronikov ep v asu kurilne sezone. Zaradi uporabe trdih goriv, ki se pri
kaminskih peeh uporabljajo, je prikazana tudi ekoloka primerjava med temi energenti in
kaken pomen ima njihova uporaba za organizme na Zemlji.
Temu sledi e predstavitev estetskega vidika uporabe. Pri tem je zajeto predvsem kaken
pomen ima kaminska pe kot dodatek v prostoru, kako ga dopolnjuje itd.
Za to temo sem se odloila izvesti tudi anketni vpraalnik. V katerem sem intervjuvala tako
uporabnike, kot tudi neuporabnike kaminskih pei. Tako sem dobila vpogled v mnenje obeh
skupin ljudi.
Stran /
1.1. NAMEN NALOGE

Namen raziskovalne naloge je bil s pomojo anketnega vpraalnika ugotoviti kaken pogled
oz. mnenje imajo uporabniki in neuporabniki kaminskih pei in kaminov o le-teh.
1.1.1 CILJI
Ugotoviti ali je ogrevanje s kaminskimi pemi na trda kuriva ekonomsko ugodneje od

ostalih nainov ogrevanja (zemeljski plin, kurilno olje itd.).
Ugotoviti ali ogrevanje gospodinjstva s kaminskimi pemi na trda kuriva predstavlja
veje ekoloko tveganje od ogrevanja s pemi na ostale energente.
Ugotoviti kateri dejavniki prevladujejo pri ljudeh, ko se odloajo za nakup kaminske
pei.
Ugotoviti za katere kaminske pei se ljudje v veini odloajo (odprti, zaprti, vgradni,
prostostojei, kombinirani za dogrevanje vode itd.).
1.1.2 HIPOTEZE
H1: Ogrevanje s kaminskimi pemi na trda kuriva je ekonomsko ugodneje od ostalih

nainov ogrevanja (zemeljski plin, kurilno olje itd.).
H2: Ogrevanje gospodinjstva s kaminskimi pemi na trda kuriva predstavlja veje
ekoloko tveganje od ogrevanja s pemi na ostale energente, ker pri izgorevanju v
ozraje spua ve kodljivih snovi.
H3: Ljudje se odloajo za kaminske pei predvsem zaradi estetskega razloga.
H4: Uporabniki se najpogosteje odloajo za zidani kamin z zaprtim kuriem, bodisi
ker je bolj varno ali pa zaradi lepega izgleda.
/ Stran
2.
ZGODOVINA KAMINOV
Ognjia so ljudje in razline kulture uporabljali e dolgo asa nazaj, kolikor dale segajo
zapiski o tem. Tradicionalno so imeli veliko pomembnih namenov. Sluili so za kuhanje hrane
in za ogrevanje prostorov v hladnih dnevih in noeh. Prav tako so sluila kot nekaken
zbiralini prostor, kjer so se ljudje zbirali v bliini toplote. (Fireplaces Magazine, 2005)
2.1. Antina ognjia

Kamini so izum, ki se ni razvil v zadnjih nekaj sto letih, temve njihova zgodovina sega mnogo
dlje v zgodovino. Starodavne kulture so jih v doloenih oblikah uporabljale e milijone let
nazaj. Prvi kamini so bili v uporabi e pri jamskih ljudeh. To niso bili takni kamini kot jih
poznamo danes, temve so bile zgolj preproste luknje, ki so jih napravili v zemlji, kjer se je
nato nahajal ogenj. To so bila ognjia, ki so jih uporabljali za ogrevanje in kasneje tudi kuho.
Ta ognjia so predstavljala tudi sredini prostor, kjer so se ljudje lahko zbirali, saj so bila
postavljena v sredini prostora, kar je omogoalo, da se je okrog ognja lahko zbralo najveje
tevilo ljudi. Problem taknega ognjia je bil, da dim ni mogel izhajati iz prostora. Ta
problem so reili pozneje, ko so se ljudje preselili iz jam v slamnate koe, ki so imele na vrhu
majhno odprtino skozi katero je izhajal dim. Prav tako so ta problem reili tisti, ki so iveli v
otorih razlinih oblik. (Young, 2009)
Prvi kamini so bili tako narejeni iz nekaj kamenja in e je bilo mono, e iz luknje na stropu
prostora kjer so bivali, kar je omogoalo, da se je dim od kurjenja kadil ven iz prostora.
Taken nain ni bil ravno uinkovit, saj dim ni popolnoma izhajal iz prostora, temve se je
zadreval v prostoru, kar je povzroilo, da so bilo prostori zelo zakajeni, umazanija pa je bila
povsod po prostoru. (Tsavo Media, 2010) Takno ognjie pa je omogoalo, da se je kar
najveje tevilo ljudi lahko zbralo okoli ognjia, se ogrelo in im bolje izkoristilo toplotno
obmoje okrog ognjia. (Fireplaces Magazine, 2005)
Takna oblika ognjia se je obdrala tisoe let. Spreminjati se je zaela, ko so prieli graditi
dvonadstropne stavbe in so morali zasnovati nove vrste ognji in takrat so priele nastajati
kaminske pei. Ljudje niso eleli imeti ognja na sredini lesenih tal v drugem nadstropju, zato
je bilo laje, e so kaminsko pe postavili ob steno in dimnik ob strani. Problem je bil, ker so v
zgodnjih zaetkih dimnike postavljali horizontalno, kar je povzroilo, da se je dim pogosto
valil v prostor, saj se ni mogel dvigovati. (Fireplaces Magazine, 2005)
Pozneje so zato izumili vertikalne dimnike. S tem, ko je bil dimnik speljan navzgor skozi
streho, se je ustvaril podtlak, zaradi esar se je dim dvigal in tako izhajal ven skozi dimnik.
Dimnik je verjetno tudi zato pomembna iznajdba, ki se je ohranila tako dolgo. (Fireplaces
Magazine, 2005)
Stran /
2.2. Kaminske pei v letih 1600 in 1700

Leta 1678 je princ Rupert iz Nemije zasnoval novo in izboljano reetko, na katero se je
nalagalo drva. Reetka je drva dvignila, tako da je lahko zrak priel od spodaj in omogoil
bolje gorenje. Poleg tega je bil prisoten tudi nekaken labirint cevi z zavoji in obrati, ki se je
nahajal tik pred zaetkom dimnika po katerem se je pretakal topli zrak preden je vstopil v
dimnik. To je zmanjalo monosti za uhajanje dima in bolji izkoristek toplote, ki se jo je
pridobilo s kurjavo. (Young, 2009)
Slika 1: Reetka za drva
Leta 1700 je Benjamin Franklin izumil Franklinovo peico. Prestavil jo je nazaj v sredino
prostora, da bi proizvajala ve toplote. Ta peica je bila narejena iz litega eleza, kar je
omogoalo, da je ogrevala prostor tudi ko v njej ni bilo ve ognja. Prav tako je podaljal pot,
ki jo je moral plin prepotovati, kar je tudi izboljalo grelno uinkovitost.
Slika 2: Franklinova peica
/ Stran
Kljub temu je bila v letih 1700 velika monost, da je zagorelo v dimnikih, zato so bili
zasnovani tako, da so jih lahko vrgli s hie, e se je to sluajno zgodilo.
Leta 1796 je grof Rumford objavil prvega od svojih dveh nartov v katerem je opisal svoj novi
nart za kaminsko pe. Ta pe je imela visoko in plitvo kurie, kar je povzroilo, da je bilo
ogrevanje bolj uinkovito, poenostavljen vrat pa se je izkazal za boljega pri vleku dima
navzgor in ven. Takna kombinacija je omogoila, da so dimnike lahko prieli vgrajevat v
stene domov namesto da so jih nameali zunaj, saj so bile manje monosti za nastanek
poara. Takna zasnova kaminske pei je obstala skozi celotno 19. stoletje.
Poenostavljen
vrat
Bolji vlek
dima navzgor
Vlek je moten
zaradi meanja
plinov in
prostorskega
zraka
TRADICIONALNI Slika 4: Rumfordova kaminska pe

RUMFORD
Slika 3: Primerjava med Rumfordovo pejo in
tradicionalno
Po letu 1950 so sicer kaminske pei postale bolj okrasne kot pa pripomoki za kuhanje in
ogrevanje. (Fireplaces Magazine, 2005)
2.3. Kaminske pei v zgodnjem in poznem 20. stol.

Po prvi svetovni vojni se je pojavilo gibanje imenovano Art Deco, ki je poudarjalo funkcijo
nad obliko. Poudarjalo je moderne estetske vrednote, kar se je tudi odraalo na zgradbi
kaminov v tem obdobju. Po razdejanju, ki ga je pustila druga svetovna vojna, so postali velika
nuja, kar je povzroilo velik razvoj tovarniko izdelanih kaminov. (Young, 2009)
Ko se je pojavilo centralno ogrevanje se je tudi uporaba kaminskih pei precej zmanjala.
Tako so imeli zgolj estetsko in okrasno vlogo namesto primarne vloge ogrevanja. Vendar se
danes vse to spreminja, kamini ponovno pridobivajo na veljavi, zaradi tehnoloke
dopolnjenosti, uinkovitosti, cenovne dostopnosti kuriva, ki se uporablja za ogrevanje itd.
Domu daje posebno toplino, ar in izgled. Tako se je uporaba kaminov spremenila vse od
glavnega vira ogrevanja preko kuhanja do estetskega dopolnila doma, ki simbolizira toplino
in nam daje bolji obutek, ko v kaminu prasketa ogenj. Vendar pa kljub temu kamini in
kaminske pei ponovno pridobivajo na veljavi za ogrevanje bivalnih prostorov.
Stran /
3.
VRSTE KAMINSKIH PEI
Do danes se je tehnologija kaminskih pei e dodobra razvila, tako da e praktino vsak lahko
najde kaminsko pe po svojem okusu. Samo ime predstavlja trajno areo pe, v precej
omejenih razmerah pa jo lahko uporabimo tudi kot odprt kamin. (Schiffer & Rascher, 1989)
Kaminska pe ima naslednje bistvene znailnosti:
Je tovarniko izdelana v konni obliki in dimenzijah

Ni sestavni del zgradbe (gradbeni element)
Kurie je lahko odprto ali zaprto s steklom
V doloenih pogojih jo lahko uporabimo kot trajno areo pe
(Schiffer & Rascher, 1989)
Glede na pogoje, ki nam jih nudi na dom, si lahko omislimo razline vrste pei, ki nam
najbolj odgovarjajo in ki so vsakemu posamezniku finanno najbolj sprejemljive.
3.1. ZIDANI KAMIN

Ko se odloamo za nakup oz. postavitev zidanega kamina moramo vzeti v zakup, da pri izbiri
le-tega ne moremo samo iti v trgovino, ga izbrati, prinesti domov in postaviti v prostor kjer
bo stal. Taken kamin nam postavijo ali sezidajo mojstri, ki so vei tega dela. In ko taken
kamin postavimo je edini nain, da ga odstranimo ta, da ga poderemo oz. zazidamo, odvisno
kakne oblike je.
Zidani kamini se lahko odlino vkljuijo v na dom in mu dodajo dodatno toplino in udovit
izgled. Za zidane kamine se po navadi odloamo pri novogradnji, saj prostore in intalacije
laje prilagodimo na zaetku kot pa ko je e vse zgrajeno. Zato moramo biti pozorni, da pri
gradnji upotevamo doloene gradbeno-tehnine pogoje, da kasneje nimamo kaknih
sitnosti. Pozorni moramo biti na katero mesto bomo postavili kamin, saj e ne bo na
pravilnem mestu ga ne bomo mogli uporabljati kot odprti kamin. (Schiffer & Rascher, 1989)
e postavljamo odprti kamin moramo biti pozorni, da ga ne postavimo v:
Prostor, ki ima povrino manjo od 12m2

Na stopnie
Predprostor, kamor lahko pride kdorkoli
Prostor kjer so lahko vnetljive snovi
V prostor kjer so e druga kuria
V prostore, ki jih zraimo z ventilatorji
V prostore, kjer ni mogo dovod sveega zraka (Schiffer & Rascher, 1989)
10
/ Stran
Glede na to, da je kamin v srediu pozornosti, lahko njegov zunanji izgled e doda k lepoti,
ki nam jo nudi e sam po sebi. Njegov zunanji izgled bo samo e poveal njegovo privlanost,
tako kot okvir povea privlanost slike. (Fireplaces Magazine, 2005)
Kot e omenjeno lahko zidane kamine najlaje prilagajamo naemu domu in naemu okusu.
Odlina stvar pri njih je, da njihova oblika pae v vsako obliko doma od starinskega do
modernega, saj njihov izgled lahko prilagodimo praktino vsakemu domu, okusu, itd. Njihovo
zunanjost lahko obleemo razline vrste kamenja vse od apnenca, granita, kamenja in skal,
marmorja in drugih kamenin. Glede na kamen, ki ga izberemo, imamo tudi monost izbiranja
glede na barve, strukturo, izgled, kar da kaminu svojstveno lepoto in izvirnost. Glede na
kamen, ki ga izberemo, bo variirala tudi cena, zato moramo biti pozorni, da izberemo tudi
taken kamen, ki ustreza naim finannim zmonostim. (Fireplaces, 2004) Poleg kamenja
lahko za zunanjost izberemo tudi razline vrste lesa; od mahagonija do enje, hrasta itd.
(Fireplaces Magazine, 2005)
Zidane kamine lahko uporabljamo kot odprte kamine, kar pomeni, da ogenj naeloma ni ni
zavarovan. Kljub temu, da je kurie odprto, imajo nekateri kamini nameena vratca, ali pa
stojee steklo, ki ga postavimo pred kurie kamina. Lahko pa na mesto kuria vgradimo
kaminski vloek s pomojo katerega predvsem izboljamo izkoristek goriva in da se prostor
ogreje veliko hitreje. (Pearstvo Lah, 2011)
Odprti kamini prostor oz. predmete ogrevajo predvsem s sevanjem. Zaradi tega je njihov
izkoristek toplote zelo slab saj se veina toplote izgubi skozi dimnik. Njihovo ogrevanje si
lahko predstavljamo na nain, e bi v mrzlem dnevu sedeli na soncu: okoli nas bi bilo mrzlo,
nam pa bi bilo vseeno toplo. Tako toploto utimo, e npr. sedimo na udobnem naslonjau
obrnjeni proti kaminu, e pa bi se postavili za naslonja, toplota ne bo prila do nas, saj bi ji
le-ta to prepreil. (Binggeli, 2003)
Vendar se v dananjih asih pojavljajo zidani kamini, ki so toplotno veliko bolj uinkoviti kot
neko. Pod kuriem imajo nameene zranike, ki iz prostora rpajo sve zrak, ki zaokroi po
kuriu, nato pa topel zrak sprostijo skozi zranik, ki je nameen v vijem delu kamina nad
kuriem. Vasih jim vgradijo tudi ventilatorje, ki skozi zranik neno razpihujejo topel zrak in
tako e bolj izkoristijo toploto, ki jo kamin oddaja. (Gitlin, 2006)
Eden od dodatkov, ki se lahko uporabljajo za veji toplotni izkoristek zidanih kaminov, je ta,
da je tik preden se prine dimnik, speljan labirint prostorov, ki so zaviti in po katerih se
pretaka topel zrak. Tako se maksimalno lahko izkoristi toplotni uinek kamina preden topel
zrak uide skozi dimnik. Ta nain vejega izkoristka je predvsem uporabljen v lonenih peeh.
(Gitlin, 2006)
To so pei, ki so bile v veji uporabi kaknih 50 let nazaj, s pomojo katerih so ogrevali veino
doma in so omogoale, da so ljudje lahko sedeli in leali na njih. Obleene so v keramine
Stran /
ploice, kar omogoa da razvijejo veliko toplote e ob uporabi majhnih koliin drv. Ploice
oddajajo toploto, ki je prijetno topla na dotik in ne aree vroa.
Slika 5: Zidani kamin z zaprtim

(steklena vratca) ognjiem
Slika 6: Zidani kamin z odprtim ognjiem
e se odloamo za takno vrsto kamina nam ni potrebno ogromno razmiljanja in inovacij.

Na triu je ogromno ponudb kjer si lahko kaminsko oblogo izberemo kar iz kataloga,
mojstri pa nato samo pridejo in ga postavijo na eleno in seveda ustrezno mesto. Kaminska
obloga je e tovarniko izdelana zunanjost zidanega kamina, ki se jo brez vejega dela postavi
v bivalni prostor.
Slika 7: Kaminska obloga
Slika 8: Kaminska obloga
3.2. SAMOSTOJEI (kaminska pe)

Za samostojee kamine se v veini primerov odloamo kadar kaminske pei postavljamo v
bivalne prostore naknadno. Z njihovim postavljanjem imamo minimalno dela, saj je edino
delo, ki ga je potrebno naredit to, da se postavi in sestavi dimnik primerne irine in viine. Na
triu je mnogo oblik samostojeih pei z velikimi in majhnimi kurii, z velikimi in majhnimi
ipami, tako da se za skoraj vsak okus najde kaminska pe. Prav tako tudi cene zelo variirajo,
da si jo lahko privoi zelo veliko ljudi.
Samostojee kaminske pei so praviloma zgrajene iz dveh materialov. Lahko so litoelezne ali
iz jekla. Stareje pei so najpogosteje litoelezne in so v veini arilne, so lepo oblikovane na
svoji povrini pa imajo razline reliefne vzorce. Pri njihovi uporabi moramo biti pozorni na to,
11
12
/ Stran
da se pe poasi segreva in ohlaja, saj drugae lahko poi, kar pa se ne da popraviti. e se

odloimo za jekleno pe pa glede segrevanja nimamo vejih problemov, saj je jeklo bolj
elastini material, ki dobro prenaa napetosti in e pe sluajno poi jo enostavno
popravimo, tako da poeni del zavarimo, esar pri litoelezni ne moremo storiti. (Schiffer &
Rascher, 1989) Toda na dananjem triu je veina kaminskih pei narejena iz
kombiniranega materiala, litega eleza in jekla. Tako so bolj uinkovite in odporne na
intenziteto ognja. Poleg tega jih najdemo tudi v razlinih barvah, vse od rnih, sivih, rdeih,
zelenih, itd. Veliko pei ima tudi kakne dodatke, lahko so v celoti ali v delu obleene v
keramine ploice, da naredijo njihov izgled e bolj privlaen. (Gitlin, 2006) V notranjost,
kjer se nahaja kurie, pa so pogosto obleene e s amotnimi ploami, kar e bolj povea
njihovo toplotno uinkovitost.
Slika 9: Litoelezna kaminska Slika 10: Moderna kaminska Slika 11: Kaminska
pe
pe
obloena s ploicami
pe
Ko so odloamo za nakup samostojee pei morami biti pozorni tudi na njihovo velikost, mo
in teo. Na velikost moramo biti pozorni, da kupimo ravno prav veliko, da jo lahko spravimo v
bivalni prostor, na teo moramo biti pozorni zato, da vemo, e tla lahko zdrijo takno
breme tee, e je pe teja moramo tla ojaiti, da jih razbremenimo pritiska, ki ga povzroa
pe. Zelo pomembno pa je, da se pozanimamo o moi, ki jo pe ima. To pa zato, da kupimo
primerno mono, glede na velikost prostora v katerem bo pe postavljena in kaj vse mislimo
z njo zraven e ogrevati. e bomo kupili preibko pe, prostora ne bo ogrevala dovolj
uinkovito, e pa kupimo premono, ga bo ogrevala preve in bo v prostoru zelo vroe. Prav
tako moramo biti pozorni na to, ali bo pe postavljena v kotu, na sredi sobe ali ob steni, saj
vsaka postavitev pei oddaja toploto na drugaen nain. (Gitlin, 2006) Ko se odloamo za
nakup ima vsaka pe navedene specifikacije, ki veljajo za njo, tako da se lahko odloimo za
takno, ki bo naemu prostoru najbolje ustrezala.
Prav tako moramo biti pozorni kam bomo pe postavili. Postaviti jo moramo na tako mesto,
da na doloeni razdalji okrog nje ni nobenega gorljivega pohitva, da so primerna tla in
blinja okolica pei (npr. ploice). (Gitlin, 2006)
Ko v prostor postavljamo kaminsko pe moramo naknadno postaviti tudi dimnik. Le-ta je po
navadi zgrajen iz vejega tevila aluminijastih delov, ki so sestavljeni skupaj v enotno cev. En
Stran /
del, ki izhaja direktno iz pei, se nahaja v notranjem prostoru in je viden, drugi del pa je
zunanji in se dviga dovolj visoko, da dim izhaja iz njega.
S pomojo notranjega dela dimnika lahko e poveamo uinkovitost pei. Namre tudi
dimnik se segreva in oddaja toploto in e ga tako speljemo, da ga malo podaljamo od
minimalne doline, kot bil sicer dolg, lahko bistveno poveamo toplotni izkoristek. Pri tem
moramo biti pozorni na to, da zaradi tega ne naredimo preve zavojev, saj to lahko zmanja
in oslabi vlek toplega zraka skozi dimnik, preostali dim se ohladi in tako se ustvarijo pogoji ,
da se na notranji strani tvori kreosot (ang. Creosot). (Gitlin, 2006) Le-ta naravno nastaja v
doloenih koliinah pri nepopolnem gorenju lesa in premoga in je sestavina, ki je odgovorna
za ohranitev in okus mesa v procesu prekajevanja. e pa se nabira v dimniku, pa predstavlja
gronjo da se zaneti poar.
3.3. OKRASNI (elektrini)

Veliko ljudi obouje izgled ognja, kako ari, prasketa in daje prostoru poseben, topel,
romantini obutek. Vendar mnogo domov ne omogoa, da bi imeli v njihovi notranjosti
isto pravi ogenj kot npr. v stanovanjih. Zato je v taknih primerih najlaje v prostor postaviti
elektrini kamin, ki bo svojo nalogo opravil ve kot odlino. Narejeni so iz razlinih naravnih
materialov, kar jim e posebej daje pristen izgled pa tudi za vsako vrsto doma se najde
ustrezen.
Ker elektrini kamini za prikazovanje ognja ne uporabljajo ne lesa, plina, peletov itd., nam ni
potrebno skrbeti za istoo prostora, e manj pa za ienje kamina. Za njegovo delovanje ga
samo priklopimo na elektriko in e zane delovati. Pri tem pa nam ni potrebno skrbeti za
previsok stroek elektrike, saj noveji e vsebujejo termostate, s katerimi lahko nadzorujemo
koliko toplote kamin oddaja in posledino koliko elektrike porablja. (Fireplaces-Fireplaces,
2004)
Dobrih deset let nazaj so elektrini kamini izgledali zelo ceneno, kot preprosti monitorji, ki so
skuali prikazati udovit izgled ognja, kakrnega nam daje les v pravih kaminskih peeh. V
tem asu so se razvili do te toke, da nekaterih skoraj ni mogoe razlikovati od pravega
ognja. (Kamin-kamini, 2009) V notranjosti, ki ima izgled kuria, so postavljena umetna drva
in umetni ogenj. (Jackson, n.d.) Veina elektrinih kaminov umeten ogenj prikazujejo s
pomojo nenega ventilatorja in blaga, ki ponazarja ogenj. Lesni ogenj pa prikazujejo s
pomojo areih luk, spet drugi pa so narejeni tako, da oponaajo premog z goreo
erjavico. (Gitlin, 2006) Toda danes tudi elektrini kamini omogoajo, da nam prostor
ogrejejo na prijetno temperaturo in tako ne poskrbijo samo za prijeten izgled, temve tudi za
funkcionalnost. (Fireplaces-Fireplaces, 2004)
13
14
/ Stran
Slika 12: Eden prvih elektrinih kaminov
Slika 13: Noveji elektrini kamin
3.4. KAMINSKI VLOKI

Kaminski vloki so ena izmed tehnologij, ki so le e izboljali izkoristek toplote pri ogrevanju s
kaminskimi pemi. Le-ti nam omogoajo, da lahko kontroliramo dovod zraka, odvod v
dimnik, poleg tega pa tudi ogrejejo zrak , ki se giba okoli njega.
Poleg e omenjenih izboljav, ki jih prinaajo, prostor ogrevajo tudi s konvekcijo in ne samo s
sevanjem. Nameene imajo zranike, tako v spodnjem in zgornjem delu vlokov, ki v
notranjost srkajo sve zrak, ki se tako ogreje s kroenjem okoli vloka, nato pa se sprosti v
prostor skozi zranik, ki je nameen v zgornjem delu kamina. To izbolja porazdelitev
toplega zraka ter njegov izkoristek. (Gitlin, 2006)
Kaminski vloek tako predstavlja jedro kamina, ki ele s pravilno obzidavo postane popolna
grelna naprava, ki v na dom prinaa lepoto in toplino. S pravilno obzidavo lahko
spreminjamo mo samega kamina oz. ji poveamo ivljenjsko dobo. V nasprotnem primeru
lahko postane neuinkovita ali morda celo nevarna, zato moramo poskrbeti, da nam takne
kaminske pei, ki bodisi vsebujejo vloke ali kamine, ki so odprti, postavljajo mojstri, da stvar
deluje tako kot mora. V notranjosti so dostikrat obloeni s amotnimi ploami, katere so iz
dveh vrst. Poznamo pearski amot, ki omogoa priduen prehod toplote iz notranjosti
kamina v bivalni prostor in tako poskrbi za enakomerno porazdelitev toplote. Lahko je liti
amot, ki ima primean silicijev karbid in omogoa hiter prehod toplote v bivalni prostor po
prietku kurjenja. Lahko pa gre za kombinacijo obeh amotov, emur pravimo kaminbau
ploe, kar omogoa hiter prehod toplote in s tem segrevanje prostora. Poleg tega, pa ima
tudi sposobnost akumulacije toplote in s tem segreva bivalni prostor e dolgo po tem ko
ogenj e ugasne. (Hrovat, 2005) amot najdemo tudi v samostojeih kaminskih peeh.
Kaminske vloke najdemo v mnogih oblikah, ki nam omogoajo razline zasteklitve. Od
elnih zasteklitev do polkronih, prizmatinih, tristranskih, tunelnih in L-zasteklitev, kar nam
ponuja pestro izbiro in seveda omogoa veliko prilagajanje naemu bivalnemu prostoru.
Stran /
Slika 14: elna zasteklitev
Slika 15: L zasteklitev
Slika 17: Prizmatina

zasteklitev
Slika 18: Tunelska zasteklitev
Slika 16: Polkrona zasteklitev
Slika 19: Tristrana zasteklitev
3.5. KAMINI NA PLIN

Kamin na plin je e ena alternativa kaminski pei na drva, e imamo pomanjkanje prostora in
asa za kurjenje pravih drv, vendar nam je izgled ognja in ar ki ga doprinese prostoru zelo
ve. Kamini na plin so prav tako dostopni v mnogih razlinih oblikah kot kamini in kaminske
pei na drva. Obsegajo prav vse oblike standardnih kaminov, od zidanih do samostojeih, ki
so lahko razlinega izgleda. Preteno se uporabljajo kot okrasni kamini, nekateri pa imajo
tudi monost ogrevanja prostora v katerem se nahajajo.
Za kurjavo se uporablja plin, ki je napeljan do nae hie po ceveh, e pa nam to ni
omogoeno pa se kot alternativa plinu lahko uporabljata tudi propan in bioetanol.
(Fireplaces and wood stoves, 2010) Dobra stran kaminov na plin je, da ne zahtevajo
velikega dela za vzdrevanje. Ko plin izgoreva gori relativno isto, saj za njim ne ostane ni
pepela. Vendar je kljub temu priporoeno, da se letno pregleda dimnik (e je) in zranik, da
je vse tako kot mora biti. Prav tako mora biti kamin vsakih nekaj leti servisiran, da mu
zagotovimo popolno in pravilno delovanje. (Gitlin, 2006)
15
16
/ Stran
Plinski kamini so zelo enostavni za uporabo, saj je njihovo priiganje avtomatizirano in si

lahko lep izgled ognja lahko zagotovimo e s samim pritiskom na gumb. Vendar to ni tako
zelo uinkovito, e sluajno zmanjka elektrike. V tem primeru nam nekateri kamini nudijo
monost, da lahko ogenj zanetimo rono, npr. z vigalico, pri nekaterih pa to enostavno ni
mogoe in smo v asu, ko ni elektrike, brez ognja. (Fireplaces and wood stoves, 2010)
Plinski kamini so v bivalie vgrajeni na popolnoma enak nain kot zidani kamini. Vendar, ker
ni potrebno imeti tako velikega kuria kot pri kaminih na drva, nam ni potrebno tako mono
posegati v prostor, kar je e posebej primerno, e ivimo v stanovanju in nam veji posegi
niso omogoeni.
Kljub temu, da kamin deluje na plin, imajo e vedno prisoten dimnik, skozi katerega izhaja
plin pri izgorevanju, zato moramo biti pozorni, da odpremo loputo, da plin lahko izhaja ven iz
prostora. Druga opcija pa je, da gradnja dimnika ni potrebna, v tem primeru pa se kot gorivo
uporablja bioetanol, kjer dimnik ni potreben, saj pri izgorevanju nastajata para in CO2, zato je
zelo pomembno, da je prostor, v katerem se taken kamin nahaja, dokaj velik in v katerem
zrak dobro kroi. e tega ni in kurimo bodisi na plin, propan, ali bioetanol, lahko pride do
nepopolnega izgorevanja plina, posledino se prine tvoriti ogljikov monoksid (CO), plin brez
vonja in barve, ki se sproa v prostor in je strupen tako za ljudi, kot nae hine ljubljenke,
e jih imamo. (Charlotte, Internet Home Alliance, 2007)
Plinski kamini zelo dobro ponazarjajo pravi ogenj. Eden od nainov, ki jim to omogoa, je tudi
ta, da se v kamin lahko vstavijo umetna drva, ki so lahko iz betona, keramike ali kaknih
drugih negorljivih materialov, ki ponazarjajo gorea drva in tako dajejo e bolj pristen in
naraven videz ognja. Lahko pa imamo samo ogenj, ki ga ustvarja plin, brez imitacije drv.
(Gitlin, 2006)
e se odloimo za nakup kaminske pei na plin je zelo pomembno, da v prostor, kjer se bo leta nahajal, vgradimo tudi senzor za zaznavanje ogljikovega monoksida in tudi za plin in dim,
da zavarujemo nae zdravje pred kaknimi vejimi tragedijami. (Gitlin, 2006)
Slika 20: Moderni plinski kamin
Stran /
4.
Slika 23: Klasini plinski kamin
TEHNOLOGIJE KAMINSKIH PEI

4.1. ELEKTRINA
Pri elektrinih kaminih gre za imitacijo gorenja ognja. To imitacijo ustvarjajo razlina
svetlobna telesa kot so tekstil, zrcala, najnoveji elektrini kamini pa imitacijo ustvarjajo s
pomojo LED tehnologije, ki prikazuje arjenje drv in osvetljene vodne pare in projekcijo, kar
omogoa zelo realistini prikaz ognja in dima. V veliki veini imajo tudi opcijo gretja, ki je
podobno delovanju gretja kaloriferjev, kjer je maksimalna mo gretja 2kW. Veliko prednost
predstavlja tudi to, da jih je mogoe nadzorovati z daljinskim upravljalnikom. Ogenj si lahko
enostavno prigemo z daljincem iz naslonjaa in nam ni potrebno vstajati, zlagati drv za
kurjenje in kar je najbolje, ne zahteva nobenega ienja, kot pravi kamini na trda goriva. Da
kamin deluje, potrebujemo samo vir elektrine energije in kamin e popolnoma deluje.
Elektrine kamine lahko kupimo v kompletih ali pa samo kaminske vloke in njegovo
zunanjost popolnoma prilagodimo naim eljam. Kaminske vloke lahko v gradimo v na novo
zgrajeno odprtino za kamin ali pa v e obstojei kamin, ki ga ne uporabljamo za kurjavo s
pravimi kurivi. (Bio kamini, 2010)
Dobra stran elektrinih kaminov je tudi ta, da ne povzroajo ni emisij in jih lahko postavimo
praktino povsod, posledino tudi ne potrebujemo nobenega dimnika. Lahko nadzorujemo
toploto tako, da reguliramo koliko toplote oddaja, lahko pa to funkcijo popolnoma izklopimo,
prikaz ognja pa e vedno deluje normalno, kot da bi ogenj res gorel. Drva, oglje, kar pa je v
kuriuelektrinega kamina dokaj realistino prikazuje kar pa mora. (Fireplaces
Lowdown, 2006)
17
18
/ Stran
Slika 24: Vloek v elektrinem kaminu
Slika 25: Elektrini kamin
4.2. TRDA GORIVA

Trda goriva se nanaajo na vse vrste trdega materiala, ki se uporablja kot gorivo, ki proizvaja
energijo in zagotavlja toploto. Sem spadajo les, oglje, ota, premog, peleti, briketi itd.
4.2.1.
LES
Les je naraven material, ki ga uporabljamo v veliko razlinih namenov. Je zelo vsestranski,

vendar ga kljub njegovemu naravnemu izgledu in pristnosti v industriji nadomeamo z
razlinimi umetnimi materiali. Vendar se kljub temu vedno znova vraamo nazaj k njemu.
Uporabljamo ga v razline namene, tako za gorivo, kot tudi za papir, izdelovanje pohitva, za
gradnjo, itd.
Les predstavlja najstareji vir energije, ki so ga ljudje kdajkoli uporabljali za ogrevanje.
Uporabljali so ga e neandertalci. V zaetkih so ga uporabljali v preprostih kuriih, bodisi na
prostem, v jami, otorih itd. Kasneje pa pri uporabi odprtih kaminov in nato kaminskih pei.
Les je pomemben vir energije tudi v Sloveniji, saj z njim ogrevamo kar 30% domov. V velikem
tevilu se uporablja zastarela tehnologija priprave in rabe lesa, izkoristki kurilnih naprav so
slabi, nekateri imajo neustrezne emisijske vrednosti. Zato moramo biti pozorni, da les kot vir
energije im bolje izkoristimo, kar pa pomeni, da izkoristimo im veji dele energije, ki se
nahaja v lesu in pri tem povzroimo im manje negativne vplive na okolje. (Krajnc & Kope,
2005)
10 RAZLOGOV ZA UPORABO LESA KOT GORIVA

1.
2.
3.
4.
5.
Les je domai vir energije

Les je obnovljivi vir energije
Les je CO2 nevtralen
Raba lesa je okolju prijazna
Les omogoa samooskrbo gospodinjstev, ki imajo v lasti gozd
Stran /

6.
7.
8.
9.
Les je lokalno oz. regionalno dosegljiv

Les je poceni energent
Sodobna raba lesa je udobna
Pridobivanje, predelava in raba lesa v energetske namene zaposluje 15x ve ljudi kot
fosilna goriva
10. Les prispeva k skladnejemu razvoju podeelja
(Krajnc & Kope, 2005)
Na kurilno vrednost lesa vplivajo vsebnost vode, vrsta lesa in njegova ohranjenost. Od teh
dejavnikov na kurilno vrednost lesa najbolj vpliva vlanost oz. vsebnost vode. Voda namre v
procesu zgorevanja lesa izhlapeva in pri tem se porablja energija. In bolj ko je les vlaen, ve
energije se porabi za to, da voda izhlapi in tako jo ostane manj za nae ogrevanje. Za
izhlapevanje 1kg vode potrebujemo 0,68kWh. Na vsebnost vode lahko vplivamo z ustrezno
pripravo in suenjem lesa.
Glede na vsebnost vode v lesu loimo:
Sve les (les takoj po poseku, ima vlanost nad 40%)

Gozdno suh les (les priblino pol leta po poseku, ima vlanost od 20-40%)
Zrano suh les (les, ki se je suil vsaj est mesecev v zranih in pokritih prostorih, ima
vlanost do 20%)
Tehnino suh les (umetno suen, ima vlanost 6-15%)
Primer: vsakih 10% vode v lesu zmanja kurilno vrednost lesa za 12%. Npr., e kurimo gozdno
suh les, porabimo energije uskladiene v lesu za izhlapevanje vode. (Krajnc & Kope,
2005)
Sestava lesa:
40-50% celuloze
20-30% lignina
20-30% sestavin kot so ogljikovi hidrati, maobe, reslovina, minerali
(Malovrh & Praznik, n.d.)

Kot e omenjeno je eden od dejavnikov, ki vplivajo na kurilno vrednost lesa, tudi sama vrsta
lesa. Les je sestavljen iz razlinih sestavin in tudi vsaka ta sestavina ima drugano kurilno
vrednost. Dve od sestavin, ki se nahajata v lesu in ki vplivata na kurilno vrednost, sta lignin in
celuloza, kjer ima lignin vijo kurilno vrednost kot celuloza. V tem primeru imajo iglavci, ki
vsebujejo ve lignina, pri enaki masni enoti (kg) vijo kurilno vrednost kot listavci. Vendar
imajo listavci vejo gostoto in imajo zato vijo kalorino vrednost glede na volumen (m3).
Zaradi vije gostote se listavci tudi poasneje suijo in izgorevajo. (Krajnc & Kope, 2005)
19
20
/ Stran
Drevo zbira sonno energijo s pomojo fotosinteze in jo kot nekaken hranilnik shrani v lesni
masi. Rastline iz vode in CO2 s pomojo sonne svetlobe tvorijo glukozo, stranski produkt
tega pa je tvorjenje kisika. Sonno energijo, ki je tako shranjena v lesu, lahko pridobimo kot
toplotno energijo v procesu gorenja lesa. Tukaj je proces ravno obraten. Ogljik (C) in kisik
(O), ki se nahajata v lesu, reagirata s kisikom, ki se nahaja v zraku in e je le tega dovolj, se
ogljik s kisikom vee v CO2 in pri tem se sproa toplota. e je koliina kisika premajhna,
namesto CO2 nastaja ogljikov monoksid (CO) in veliko manj toplote. Les je CO2 nevtralen saj
se ga pri zgorevanju odda v okolje ravno toliko, kot ga je drevo prejelo v svoji rastni dobi.
(Malovrh & Praznik, n.d.)
Slika 26: Kroenje snovi v naravi
Postopek gorenja lesa:

1. Segrevanje in suenje: ta del postopka poteka v obmoju do 100C. Bolj ko je les suh
in bolj ko je droben, kraji je as trajanja te faze in energija, ki se za to porabi, je
manja. e je les preve vlaen je tudi v dimnih plinih preve vlage, dim tako postane
gost in teak in ga prine vlei proti tlom. Ta plin lahko kondenzira na stenah
hladnega dimnika in ga pokoduje.
2. Uplinjevanje in termini razpad lesa (piroliza): les vsebuje 70-80% plinastih sestavin.
Ko se temperatura e povia (240-250C) se najprej izloijo plini kot sta kisik in vodik.
V nadaljnjem procesu razpadejo trdni elementi, katere predstavljata celuloza in
lignin, v plinasto stanje. Piroliza je endotermini proces, kar pomeni, da za svoj potek
potrebuje energijo. Zgorevanje pa je eksotermini proces pri katerem se energija
sproa. Ta dva procesa v tej fazi potekata vzporedno. Pri terminem razpadanju se
sproajo tudi nekatere agresivne snovi kot so ocetna kislina, mravljinna kislina itd.,
ki se posebno v zaetni fazi gorenja (toplotna mo kotla se zmanja) odlagajo na
stene kotla ali dimnika v obliki saj. Razpadanje lesa je primarno zgorevanje. V fazi
sekundarnega zgorevanja pa moramo dovajati dodatni zrak, ker poteka gorenje, s
imer doseemo popolno zgorevanje ob primerno visokih temperaturah, kjer se
sproajo najveje koliine toplote.
3. Zgorevanje lesnega oglja: ta faza predstavlja konno fazo zgorevanja lesa v kateri
lesno oglje dogori z mirnim svetlim plamenom. Na koncu pa ostane pepel katerega
predstavljajo ostanki mineralov, ki se nahajajo v lesu. Pepel lahko uporabimo tudi kot
naravno gnojilo. (Malovrh & Praznik, n.d.), (Buderus, 2010)
Stran /

4.2.1.1.
POLENA
Polena ali drva so najstareja in najbolj tradicionalna oblika lesa za kurjavo. Njihovo obliko in
velikost pridobimo s sekanjem ali aganjem vejih kosov okroglega lesa. V povpreju se
njihova dolina giblje med 30-50 cm. Polena lahko kupimo e pripravljena ali pa jih sami
razsekamo in agamo tako, da nam njihova velikost im bolj ustreza.
Polena so vir lesa, ki poleg tega, da je razsekan, ni popolnoma ni obdelan. Zato moramo biti
pozorni kdaj se les poseka in kako se shrani. Zato je najbolje, da les posekamo takrat ko je v
njem najmanja vsebnost vode. To je takrat, ko drevje miruje (jesen, zima in zgodaj
spomladi), nato je potrebno les transportirati iz gozda in ga pripraviti za sekanje. Preden se
lotimo sekanja polen je treba les razagati na dolino 1m, da ga lahko laje razsekamo na
polena. Ko imamo metrske cepanice ali ko drva e razsekamo jih moramo pravilno skladiiti.
Skladovnico pokrijemo s polivinilom, zloimo pod streho, da jo zavarujemo pred dejem in
snegom, e se le da naj bo to sonna in suha lega, kjer bo skladovnica izpostavljena soncu in
vetru, zaradi esar se bo les najbolje suil. e les pokrijemo s polivinilom moramo biti
pozorni, da ne pokrijemo celotnih drv, saj bi tako omogoili, da bi se vlaga zadrevala v
notranjosti, drva se nebi posuila, pojavila bi se lahko plesen in razkroj polen. Celotna polena
lahko s polivinilom pokrijemo z dveh strani ele takrat ko so polena skoraj popolnoma suha,
pri tem pa morata biti dve strani popolnoma odprti, da zrak e vedno lahko kroi.
Skladovnica naj ne bo zloena direktno ta tleh temve naj bo dvignjena malo nad tlemi, da
se drva ne umaejo in ne zmoijo. Ko zlagamo polena je najbolje, da jih zlagamo v vrsto,
lahko tudi ve, vendar moramo biti pozorni, da se ne drijo popolnoma skupaj, da zrak lahko
e vedno kroi. Lahko jih zloimo tudi ob steno, vendar naj bodo nekaj centimetrov
oddaljeni od stene, da se bodo bolje suili. Od tega je najbolj optimalno suenje, e jih
imamo zloene v eni vrsti in e je vsaj ena stran izpostavljena soncu. (Firewood Resource,
2011) Suenje naj poteka vsaj est mesecev. (Krajnc & Kope, 2005)
Streha
Kroenje
zraka
Slika 27: Napano shranjevanje
Dvignjeno
nad tlemi
Slika 28: Pravilno shranjevanje
21
22
/ Stran
Slika 29: Nain zlaganja drv
Slika 30: Koa za shranjevanje
PREDNOSTI:
Tradicionalna raba
Tehnologija pridobivanja je znana in enostavna
Enostavna samooskrba iz lastnega gozda
POMANKLJIVOSTI:
Raba ni popolnoma avtomatizirana
Tradicionalna priprava je fizino naporna
Velik prostor za skladienje
Priporoljivo je vsaj est meseno skladienje polen
4.2.1.2.
SEKANCI
Sekanci so kosi sesekljanega lesa, ki so veliki nekje do 10 cm. Veinoma se izdelujejo iz lesnih
ostankov, drobnega lesa kot so veje, kronje, les iz redenja gozdov itd. Njihova kakovost je
odvisna od vhodne surovine ter tehnologije drobljenja lesa. Njihova velikost je odvisna od
kurilne naprave, ki se jo uporablja in se jo lahko prilagaja. e imamo napravo lahko sekance
izdelujemo sami, drugae pa se jih dostavi s kamionom. Sekanci se uporabljajo za kotle, ki so
namenjeni za toplovodne sisteme centralnega ogrevanja s prisilno cirkulacijo vode. Njihovo
doziranje, viganje in delovanje kotla poteka samodejno. (Etiks, 2011) (Krajnc & Kope,
2005)
Stran /
Slika 31: Izdelava sekancev
Slika 32: Velikost sekancev
Slika 33: Sekanci
PREDNOSTI:
Popolnoma avtomatiziran sistem ogrevanja

Visoko udobje ogrevanja
Kot gorivo je mogoe uporabiti katerikoli les
Nizek tekoi stroek ogrevanja
POMANKLJIVOSTI:
Visoka zaetna investicija v sistem za centralno ogrevanje

Za izdelavo sekancev je potrebno imeti sekalnik
Potrebno je imeti velik in od kurilnice loen prostor za skladienje sekancev

4.2.1.3.
PELETI
Peleti predstavljajo standardizirano obliko biomase, ki se uporablja za kurjavo. Peleti so

stiskanci, ki so narejeni iz istega lesa. Njihova proizvodnja je standardizirana in industrijska,
za izdelavo pa se uporablja lesni prah in aganje, torej stranski produkti. Izdelajo jih tako, da
se suho agovino ali prah pretvori v valjke, ki imajo premer od 6-8mm, dolgi pa so od 1030mm. Imajo zelo visoko gostoto in zelo nizko vsebnost vlage (pod 10%), zaradi esar imajo
zelo visok toplotni izkoristek pri zgorevanju oz. vijo kurilno vrednost, ki znaa 4,9kWh/kg.
Uporaba peletov nam predvsem omogoa avtomatizacijo ogrevanja doma, saj se uporabljajo
predvsem v sodobnih peeh, ki ogrevajo celoten dom, prev tako pa se lahko uporabljajo tudi
v kaminskih peeh, ki so prilagojene za taken nain kurjave in so prav tako avtomatizirane.
Zaradi tega nam omogoajo avtomatizacijo, ki je popolnoma primerljiva z ogrevanjem na
kurilno olje ali plin. (Pellets for small-scale domestic heating systems, 2007)
Peleti so drobni stiskanci in prav zaradi njihove velikosti sta njihovo pakiranje in transport
enostavna. En nain transporta je, da pelete na dom pripeljejo s cisternami, ki so podobne
cisternam za kurilno olje ali pa jih kupimo v vreah. Dostava s cisternami se uporablja kadar
imamo vejo porabo peletov, torej kadar uporabljamo pei, ki imajo vlogo pei na olje ali
plin. Pelete v vreah pa lahko kupimo v trgovinah in so pakirane v 10 ali 15 kg tekih vreah,
23
24
/ Stran
moen pa je tudi nakup big bagvree v kateri se nahaja 1-1,5m3 peletov. Ta manja
pakiranja se uporabljajo kadar pelete uporabljamo za kurivo kaminskih ali sobnih pei kjer je
poraba manja. (Krajnc & Kope, 2005) Njihova uporaba in shranjevanje sta zato preprosta v
primerjavi s preostalimi fosilnimi gorivi. Kljub temu, da je tehnologija ogrevanja s peleti
relativno nova, se vedno bolj uveljavlja v domovih kot nain ogrevanja. Ta tehnologija se
vedno bolj razvija, da bi bil toplotni izkoristek e veji. V primerjavi z ostalimi lesnimi viri
ogrevanja (polena, sekanci, briketi), nam peleti nudijo najve prednosti za majhne ogrevalne
sisteme (kaminske in sobne pei) in so najbolja alternativa za zamenjavo fosilnih goriv.
(Pellets for small-scale domestic heating systems, 2007)
Slika 34: Velikost in oblika peletov
Slika 35: Transport peletov
Proizvodnja
Peleti se proizvajajo iz istih, neobdelanih virov lesa, kot so agovina, katera je stranski
produkt na agah, oblancev, prahu od bruenja, lubja in raznih lesnih odpadkov kot so
ostanki vej, kroenj itd. Poleg tega pa se lahko naredijo tudi iz drugih organskih snovi kot so
kmetijski odpadki, ota in organski odpadki gospodinjstev. Uporaba le-teh pa je pod velikim
vpraajem, saj naj bi v ozraje sprostili veje koliine emisij zaradi svojega nepopolnega
gorenja.
Lesno biomaso, iz katere se naredijo peleti, je najprej potrebno pravilno shraniti nato pa e
dobro posuiti. Dananji trend suenja biomase je, da se uporablja indirektno suenje, kjer
material ni v direktnem stiku z vijimi temperaturami, zaradi esar bi bile veje monosti
poara. Na taken nain se zmanja poraba energije, ki je potrebna za suenje. To omogoa
predhodna uporaba suilnega stroja in kondenzatorja, ki direktno kondenzira vlago iz
suilnega stroja. Taken nain suenja je bolj energetsko uinkovit, vendar zahteva veji
finanni vloek. (Pellets for small-scale domestic heating systems, 2007)
Nato suho snov stisnejo pod pritiskom in tako nastanejo peleti. Izdelovanje se prine tako, da
lesno maso pod pritiskom iztisnejo skozi obe elenega premera. Visok pritisk, ki se nahaja v
stiskalnici, povzroi zelo visoko temperaturo lesne mase. Ta visoka temperatura pa povzroi,
da se lignin, ki se nahaja v lesu, na hitro utekoini, zaradi esar deluje kot naravno lepilo in
tako dri pelete skupaj tudi ko se ohladijo. (Cardellichio, in drugi, 2010)
Takna oblika se lahko brez skrbi shrani za dalj asa tako da nam ni potrebno skrbeti, da bi
splesneli ali da bi prilo do samoviga. Prav tako se ne spreminja njihova energetska mo, saj
Stran /
jo ohranijo. Nimajo roka trajanja, e so le pravilno skladieni in ne pridejo v stik s kakrno

koli obliko vode. (Pellets for small-scale domestic heating systems, 2007)
Peleti se kot gorivo za ogrevanje uporabljajo v peeh ali kaminskih peeh, ki so prilagojene
takni kurjavi. Takne pei so bile predstavljene leta 1984 (Binggeli, 2003), so bolj uinkovite
in manj onesnaujejo kot ostale pei na tradicionalna trda goriva. Njihova uinkovitost po
navadi dosega 90% uinkovitost. (Pellets for small-scale domestic heating systems, 2007)
Slika 36: Kaminska pe na pelete
PREDNOSTI:
Kakovost je standardizirana
Gorivo je homogeno
Veja kurilna vrednost na enoto
Enostaven transport
Popolnoma avtomatiziran sistem ogrevanja
Visoko udobje ogrevanja
Za skladienje ni potrebno imeti velikega prostora
POMANKLJIVOSTI
Visoka zaetna investicija v sistem za centralno ogrevanje

Ni mona uporaba lastne biomase iz lastnega gozda (e ga imamo)
Obutljivi na vlago
Mono absorbirajo vodo
25
26
/ Stran

4.2.1.4. BRIKETI
Briketi so zelo podobni peletom. Narejeni so na isti nain t.j. s stiskanjem in so dejansko
veja oblika peletov. Naredijo jih prav tako iz lubja, suhega aganja, oblancev, lesnih
ostankov itd. So razlinih oblik in tudi velikosti so razline. Dolgi so od 50mm do 150 mm,
premer pa sega od 50mm do 100mm.
(Biomass Energy Centre, 2008)
Slika 37: Briketi
Slika 38: Velikost briketov
Slika 39: Tovarna
PREDNOSTI:
Enostavneja izdelava
Veja kurilna vrednost na enoto
SLABOSTI:
Raba ni avtomatizirana
Primerni predvsem za kamine in druga manj uporabljena kuria
Visoka cena

4.2.2.
OGLJE
Oglje je organski ostanek, ki je lahko rastlinskega ali ivalskega izvora. ivalski se uporablja v
zdravstvene namene medtem ko se rastlinski za kurjavo. Nastane ob dehidraciji teh snovi ob
prisotnosti visokih temperatur in odsotnosti kisika. Njegova glavna sestavina je ogljik, ki
predstavlja od 85-98% tee. Po zgledu je podoben premogu, le da je porozen in laji.
TRADICIONALNO PRIDOBIVANJE
Vasih so oglje pridobivali v kopah, ki so jih oglarji postavljali v gozdovih, kjer je bila dostava
drv in odvoz oglja enostavna. Predel, kjer so postavili kope, se je imenoval kopie. Kopa se
Stran /
je priela postavljati na sredini s pomojo tirih lesenih kolov (strenic), ki so oblikovale

stren. Nato so okrog strena, po tleh, poloili cepanice, na katere so poloili sloj drv, da je bil
pod im bolj raven in gosto pokrit. Okrog strena so nato pokonno postavili drobna drva, ki
so bila im bolj skupaj. Ta del se je imenoval gnezdo in je imel premer okoli 2m. nato so
okrog gnezda naloili debeleja drva katerih debelina se je proti zunanjosti kope manjala.
Drva so bila po navadi zloena v dva sklada. Ploskev med dvema skladoma se je imenovala
sklep. Na zgornjem skladu kope se nahaja glava, ki je zloena iz kratkih in drobnih drv, ki so
zloena proti strenu im bolj tesno skupaj, kar daje kopi znailen polkroni zakljuek.
Slika 40: Postavitev kope
Kopo je nato bilo potrebno pokriti. Pokrili so jo s plastjo prsti, ki je bila debela od 7-12 cm,
pod prstjo pa so se nahajala e smrekove ali jelove veje, praprot, trava listje, kar je kopo
varovalo in prepreilo vdor prsti v notranjost. Okoli so jo e obloili z obstavljai, katerih
naloga je bila zadrati prst. V prevleki prsti so se nahajale odprtine, s pomojo katerih je
oglar lahko uravnaval dovod zraka in odvajanje dima.
Kopo so zagali skozi stren, ki so ga polnili s suhimi vejami. Od tu se je ogenj iril proti glavi
kope kjer se je prielo kuhanje. Ob vznoju so se na tirih mestih zvrtale luknje skozi katere
se je dovajal in uravnaval zrak. Ko se je ogenj priel dvigati iz strena so kopo zaprli tudi na
vrhu in tako se je priela oglenitev oz. kuhanje oglja. Za to je bila potrebna temperatura od
240-280C.
Oglar je po kopi tudi hodil. Ko je pod njegovimi nogami prielo hrati, je bil to znak, da je
tam oglje e gotovo. Skozi dimnice se je takrat spustil dim in njegova barva je sluila za
prepoznavanje znakov kdaj je oglje kuhano. (Dole, 2010)
27
28
/ Stran
Slika 42: Kopa
Slika 41: Kurjenje v kopi
Danes pa se oglje pridobiva v posebnih peeh iz odpadnega lesa in agovine, kjer je postopek
nadzora ognja in kisika elektronsko nadzorovan zaradi esar je uspenost skoraj 100%.
Uporaba oglja je bila veja v preteklosti, ko se je uporabljal v kovaijah, za kuho itd. Danes so
bolj v uporabi ogleni briketi, ki se uporabljajo za are in briketi, ki so narejeni za kaminske
pei in s pomojo katerih se lahko kar nekaj asa ohranja toploto v kaminski pei.
4.2.3.
PREMOG
Premog je fosilno gorivo, ki je v uporabi e zelo dolgo asa in se ga pridobiva z rudarjenjem,

dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem. Je lahko gorljiva rna ali temno rjava kamnina, ki
je v veini sestavljena iz ogljika in ogljikovodikov, ter nekaterih drugih elementov, med
katerimi se nahaja tudi veplo. (Surovine, 2008)
Premog je priel nastajati v obdobju pred 40 do 300 milijoni let, njegov nastanek pa je
posledica tega, da se orjaka drevesa, praprotnice in druga drevesa, ki so propadla, niso
razgradila. Da se niso razgradila je bilo potrebno nekako prepreiti dostop kisiku. Dostop
kisika sta prepreila bodisi blato oz. movirja, v katera so se drevesa pogreznila ali pa kisla
voda. Zaradi tega rastline niso propadle oz. zgnile. Na prejnje plasti so se nalagale nove
plasti rastlin in zemlje. Zaradi ve plasti se je poveala tudi tea in z njo pritisk na spodnje
plasti. Posledino so se rastline ob prisotnosti visokih temperatur spremenile v premog. (N.
Taylor, L. Taylor, & Krings, 2008)
Porast uporabe premoga se je priel z industrijsko revolucijo, ko so prieli uporabljati razne
stroje, prav tako pa se je uporabljal kot gorivo za poganjanje lokomotiv. Danes pa se
veinoma uporablja za proizvajanje elektrine energije (v Sloveniji 1/3). Preostanek pa se
predela v koks, plin ali tekoe gorivo.
Ena vejih teav uporabe premoga je mono onesnaevanje okolja s CO2, povzroanje kislega
deja, v okolje se izpuajo tudi veje koliine prahu, ki vsebujejo uran, arzen, ivo srebro in
druge teke kovine.
Danes se zato trudijo zmanjati posledice onesnaevanja s premogom. To omogoa moderna
tehnologija s pomojo katerih poskuajo poveati uinkovitost elektrarn, bolj uinkovite
elektrarne pa manj onesnaujejo, saj porabijo manj premoga za isto koliino energije. Drugi
Stran /
nain je, da premog oistijo gline, peska, vepla in drugih elementov, ki se nahajajo v
premogu in se tako se koliina pepela zmanja za kar 50%. Za zmanjanje onesnaevanja v
tovarnah je bilo razvitih kar nekaj tehnologij. To so ESP (Electrostatic percipitators), tekstilni
filtri (ang.: fabric filters), Wet scrubbers, filtrirni sistem za tople pline (ang.: Hot gas filtration
systems). To so zelo uinkovite tehnologije za zmanjanje onesnaevanja, e samo ESP in
tekstilni filtri skupaj zmanjata onesnaevanje z delci za kar 99,5%. (World coal association,
n.d.)
Slika
44:
premoga
Slika 43: Premog
4.2.4.
Izkopavanje Slika 45: Elektrarna na premog
OTA
ota je nekakna zmes delno razpadle rastlinske snovi in zemlje, ki vsebuje preteno
organski material. Nastaja iz ostankov rastlin (dreves, trav), gliv, uelk, ostankov drugih
ivali, ko je njihov razkroj zavrt zardi kislih in anaerobnih pogojev. Ob primernih pogojih
njenega nastanka predstavlja zgodnjo fazo v nastajanju premoga. Tvori se v ve delih sveta, v
movirji, barjih itd. Smatra se za obnovljiv vir energije vendar pa, ker je njeno obnavljanje
prepoasno (1mm na leto), se za nao uporabo ne teje kot obnovljiv vir energije. ota, ki je
prisotna na naem planetu danes, se je tvorila 630 milijonov let. oto stisnejo in pod
pritiskom se voda iztisne in ko je dokonno posuena se jo lahko uporablja kot gorivo. V
nekaterih dravah predstavlja pomemben vir energije v industriji, domovih in za druge
namene. Njeni veji uporabniki in proizvajalci so Irska, Finska, Belorusija, vedska, Ukrajina,
Rusija. (Used by permission of the World Energy Council, London, www.worldenergy.org,
2007)
Iz ote izdelujejo brikete, ki v primerjavi z lesom dajo ve toplote, v primerjavi s premogovimi
briketi pa vsebujejo veliko manj pepela in zato manj onesnaujejo okolje. (Alternative hard
fuel energy, 2009)
29
30
/ Stran
Slika 46: ota
Obstaja pa problem na vejih obmojih kjer se nahaja ota. Ta obmoja drenairajo za

kmetijstvo, pogozdovanje in za pridobivanje ote. To se dogaja po celem svetu in predstavlja
gronjo za druge organizme, saj jim uniuje naravne habitate in pospeuje klimatske
spremembe. Posledica drenae ote je ta, da se ogljik, ki se je nabiral vsa ta tisoletja,
naenkrat izpostavi zraku, normalno pa je pod vodo, zato se prine razkrajati in se spremeni v
CO2, ki se nato sproa v atmosfero. Veliko tveganje predstavljajo tudi poari, ki nastajajo na
teh obmojih, saj se odvija isti proces poleg tega pa se tvorijo veliki oblaki prahu. (Wetlands
International, n.d.)
4.3. OLJE
Veina gospodinjstev dananjega asa si ne more predstavljati preivetja zime brez kurilnega
olja. Le-ta nas pozimi greje, ko je zunaj mrzlo. Olje je zelo lahko vnetljiva tekoina pridobljena
s pridelavo surove nafte, ki ima nizko viskoznost. (Heating oil for less, 2009)
Kurilno olje se predvsem uporablja za ogrevanje celotnega doma s centralnim ogrevanjem in
ne s kaminskimi pemi. Njegova dostava in oskrbovanje sta dokaj preprosta, saj nam ga
ponudniki enostavno dostavijo na dom v cisternah. (Kurilno olje, 2011) Vendar, ker cena
kurilnega olja konstantno naraa, se ljudje vedno pogosteje odloajo oz. iejo alternative
za ogrevanje svojega doma.
Slika 47: Transport kurilnega olja
Stran /
4.4. KURIE S CENTRALNIM OGREVANJEM

e se odloamo za kamin oz. kaminsko pe ni nujno, da nam sluil le za polepanje prostora v
katerem se nahaja in njegovo ogrevanje. Lahko ga naredimo e bolj funkcionalnega, e le
vemo kaj kupiti. Kamini so namre tehnoloko e tako zelo napredni, da lahko z njimi
ogrevamo na celoten dom in ne samo tisti prostor v katerem se nahaja.
Tem kaminom se ree termo-kamini in z njimi lahko ogrevamo celoten dom. To so bodisi
kaminske pei ali pa kaminski vloki, ki imajo vgrajen toplovodni izmenjevalnik, ki ga
prikljuimo na sistem ogrevanja z radiatorji. (Euroline, 2010) Tako bomo, ko bomo kamin
zakurili, ogrevali e celotno hio, saj se bo voda v izmenjevalniku ogrela, nato pa bo potovala
po ceveh do radiatorjev, hladna pa bo prila nazaj in se ponovno ogrela. Gre za popolnoma
enak princip, kot e bi imeli pe za centralno ogrevanje.
Funkcionalnost pa lahko e bolj poveamo, e je taka pe narejena za kurjenje s peleti, saj bo
ogrevanje tako popolnoma avtomatizirano in bo dejansko tako kot e bi imeli pe na olje ali
plin, le da bomo s kaminom pridobili e na videzu in sami toplini, ki jo bo doprinesel v sam
prostor v katerem je postavljen. Vendar moramo biti pozorni, da konstantno dodajamo
pelete v pe, da jih ne zmanjka, saj nimajo tako velikega shranjevalnika kot kotli na pelete za
centralno ogrevanje.
Slika 48: Kaminska pe na centralno ogrevanje
Slika 49: Centralno ogrevanje s kaminom
Lahko pa se odloimo tudi za toplovodni kamin. Le-ta se od prejnjih razlikuje po tem, da se

lesnemu energentu doda e en. Torej v tem primeru pride do kombiniranega ogrevanja
doma, ki lahko poteka nepretrgano, tudi ko smo dalj asa od doma. Kombiniramo lahko
polena-peleti in polena-plin, peleti-plin itd. (Centralno ogrevanje, n.d.)
31
32
/ Stran

Toplovodni kamin
Sonni kolektorji
Hranilnik toplote
Podajalec pelet
Slika 50: Kombinirano ogrevanje
4.5. PLIN
Zemeljski plin je v svoji isti obliki brez vonja in barve. Je eden glavnih energentov, ki svet
zalagajo z energijo. Je eden najistejih, varnih in najbolj uporabnih virov energije. Za
njegovo ime v vsakdanji uporabi uporabljamo samo plin. Ob zgorevanju, nam daje veliko
energije in malo emisij v primerjavi z ostalimi fosilnimi gorivi. Ob zgorevanju oddaja manj
kodljivih snovi, ki se sproajo v ozraje. Uporablja se ga v dnevni uporabi v domovih za
ogrevanje, kuhanje in tudi proizvajanje elektrike.
Zemeljski plin je meanica ogljikovodikovih plinov, katerega v veini sestavlja metan (CH4),
sledijo pa etan (C2H6), propan (C3H8), butan (C4H10), ogljikov dioksid in drugi. Plin, ki ga
uporabljamo, je preien in obdelan in njegovo zgradbo predstavlja skoraj isti metan. Plinu
dodajajo mercaptan oz. metanetiol (CH4S), ki plinu da vonj gnilih jajc, da ga lahko
zavohamo e se kje pojavi njegovo uhajanje. (NaturalGas, 2004)
Nahaja se pod zemljo, obiajno skupaj z nafto. Nastaja pod vplivom visokih pritiskov iz
odmrlih mikroorganizmov, ivali in rastlin, ki so se v nekdanjih morjih posedli na morsko dno,
kjer so jih prekrile nepropustne plasti materiala. Te plasti so na material vrile pritisk, zaradi
esar se je stiskal in ob prisotnosti visokih temperatur, ki so prisotne v notranjosti zemlje, se
razbijejo ogljikove vezi v organskem materialu. In globlje kot se material nahaja, vije so
temperature in tam nastaja zemeljski plin. Taknemu plinu reemo tudi thermogenic metan.
Plin pa lahko nastaja tudi, s transformacijo organskega materiala s pomojo
mikroorganizmov. Ko organizmi razkrajajo organski material s tem razbijajo ogljikove vezi in
Stran /
sproa se metan. Taknemu plinu pravimo tudi bioloki metan (ang. Bigenic methane),
vendar ker razkroj poteka bolj na povrini zemlje, se le-ta izgubi v ozraje. (NaturalGas,
2004)
Zemeljski plin, nam je najbolje poznan po uporabi v gospodinjstvih, kjer se uporablja za
ogrevanje domov v zimskih asih, lahko pa se uporablja tudi v kaminskih peeh kot
alternativa drvom. Vendar, je potrebno imeti vgrajen dimnik, kot pri navadnih kaminih.
4.6. BIOETANOL
Bioetanol se kot gorivo uporablja za alternativo plinu in elektrinemu kaminu. Namre, e
ivimo v stanovanju ali e se odloamo samo za okrasni kamin in elimo imeti pravi ogenj v
prostoru in nimamo prostora za dimnik, bi to lahko bila prava reitev za nas. Vendar pa gre v
tem primeru zgolj za okras, saj z njim ne moremo ogrevati prostora v katerem se nahaja
kamin. (Bio-kamini, n.d.)
Bioetanol je organski alkohol katerega proizvajajo s fermentacijo rastlin, pogosto je to
sladkorni trs, penica ali koruza. Smatra se ga kot obnovljiv vir energije in je okolju prijazen
saj je praktino nevtralen kar se tie emisij CO2. Ko se kuri bioetanol pri njegov zgorevanju
nastajata CO2 in vodna para. Koliina izpuenega CO2 je priblino enaka koliini CO2, ki
nastane pri kurjenju dveh sve. (Charlotte, Internet Home Alliance, 2007)
Vendar pa njegova uporaba le ni tako nedolna kot se zdi na prvi pogled. e je v prostoru
premalo kroenja zraka lahko pride do nepopolnega gorenja in se prine sproati ogljikov
monoksid, ki je strupen za iva bitja. Poleg tega, e ne deluje pravilno, se v prostor lahko
izloata preve CO2 in vlaga, preve vlage pa lahko povzroi razvoj plesni v prostoru. Zato je
zelo pomembno, da imamo kamin vgrajen v prostoru ki je dobro zraen in zrak dobro kroi.
(Charlotte, Internet Home Alliance, 2007) Sicer pa je to pomembno ne glede na to kaken
kamin imamo v naem domu.
Bioetanol je tekoa snov ki je gelaste strukture. (Prestigious fires, 2011) Tudi zato moramo
biti pozorni, ko dolivamo bioetanol v gorilnik, da ga ne polijemo, da se nebi kasneje vnelo.
Gorilniki sami po sebi pa so varni, saj so nekateri polnjeni s keraminim polnilom, tako da se
njihova vsebina ne bo polila tudi e ga prevrnemo. (Bio-kamini, n.d.)
Slika 51: Gorilnik na bioetanol
33
34
/ Stran
5.
KAMINSKI DODATKI
Ko se odloimo za nakup kaminske pei je potrebno kupiti tudi doloene pripomoke. Ti

pripomoki nam pomagajo, ko je potrebno zakuriti ogenj, med samim gorenjem in ko je pe
potrebno oistiti.
Ko je potrebno zakuriti ogenj so nam v veliko pomo razlina vigalna sredstva, ki
nadomestijo papir in nam tako zelo olajajo priiganje ognja. V trgovinah so na voljo v
razlinih oblikah (listii, kocke, les, itd.) in iz razlinih snovi, gorijo pa tudi do 8 minut.
Nekatere oblike je potrebno prigati z ognjem (vigalnik ali vigalice), nekateri pa so e sami
narejeni po principu vigalic in dodaten ogenj niti ni potreben.
Slika 52: Vigalice, ki gorijo 8

Slika 53: Parafin, gori 6-8 min
min
Slika 54: Vigalno sredstvo iz

lesa in voska
Slika 56: Vigalni listii

Slika 55: Vigalne kocke iz kerozina, kocka gori 8
min
Ko ogenj e gori, so pri nekaterih odprtih kaminih v kuriu prisotni tudi nosilci drv, na
katerih so drva in tam tudi gorijo. Pri odprti kaminih je zelo dobro, e imamo zaito za pred
kurie. Le-ta je lahko steklena ali narejena iz posebne elastine ice, ki zaiti bivalni prostor
pred iskram, ki bi lahko letele v prostor pri kurjenju lesa, ki vsebuje veje koliine smole.
(Schiffer & Rascher, 1989) S tem pa prav tako lahko nadzorujemo dovod zraka.
Stran /
Slika 57: Nosilec za drva v kuriu
Slika 58: Zaita za pred kurie
Zelo pomemben pripomoek pri uporabi kamina pa so metlica, lopatka, grebljica in

prijemalka. Z grebljico in prijemalko si pomagamo, ko ogenj e gori ali pa je ravno dobro
ugasnil in z njima lahko premikamo polena po kuriu, tako da so na najbolj optimalnem
poloaju za gorenje in izgorevanje.
Lopatko in metlico pa se uporablja predvsem za ienje kaminske pei. Z njima poistimo
preostanek pepela, ki ostane v kuriu, tako da ga z metlico pometemo z lopatko pa
poberemo ven. Te pripomoke se navadno kupi v kompletih na nosilcih in v razlinih oblikah,
vse od modernih do starinskih in tudi z razlinimi figurami, ki predstavljajo nosilce. Ti
pripomoki so tudi v razlinih velikostih, zato je bolje da se odloimo za srednjo oz. malo
manjo velikost, saj so veji po navadi dokaj teki in nam zato zelo oteijo njihovo uporabo.
Slika 59: Razline oblike pripomokov pri uporabi kamina
ienje kaminske pei zna biti zelo neprijetno in tudi umazano delo. Tako si lahko ienje
olajamo z nakupom sesalnika za pepel. Lahko pa se odloimo samo za dodatek, ki ga
nastavimo na navaden sesalec, tako se v sesalec ujame samo prah, v sesalniku za pepel pa
ostane pepel in ostanki goriva. Vendar ko sesamo pepel moramo biti pozorni na to, da je
gorivo v pei popolnoma ugasnilo, da ne posesamo kaknih e tleih ostankov in tako
prepreimo morebitni poar. (Schiffer & Rascher, 1989)
35
36
/ Stran
Slika 60: Dodatek za sesanje Slika 61: Nastavitev dodatka za Slika 62: Sesalnik pepela
sesanje pepela
pepela
Zadnja stvar, ki jo e potrebujemo pri uporabi kaminske pei, pa je istilo za steklo. To

potrebujemo, e imamo zaprti kamin ali samostojeo kaminsko pe. Namre steklo, ki je na
vratcih ali obdaja celotno kurie, se sasoma zamae. Kako hitro pride do tega je odvisno od
tega kako pogosto kurimo in s kakno vrsto lesa. e kurimo vsak dan ga je po navadi
potrebno oistiti vsake tiri dni, da se umazanija ne zapee na steklo. V tem primeru bi
resno namuili nae miice ob ienju. To pa je odvisno s im kurimo in kaj uporabljamo za
priiganje ognja. e uporabljamo papir se bo steklo veliko hitreje umazalo kot e
uporabljamo katerega od zgoraj navedenih pripomokov, saj se pri uporabi papirja veliko
bolj kadi in steklo se tako veliko hitreje umae. Za ienje teh stekel obstajajo prav posebna
istila s pomojo katerih hitreje in laje oistimo umazanijo.
Slika 63: Razlina istila za ienje stekla
6.
Stran /
STROKI OGREVANJA PRI RAZLINIH NAINIH

OGREVANJA
Dandanes je na triu mnogo razlinih vrst goriv za ogrevanje naega doma prav tako pa je
tudi mnogo razlinih ponudnikov. Mnogo let nazaj so se ljudje ogrevali z lesom, kateri je bil
edini surovinski vir, ki so ga poznali, nato pa se je priela razvijati tehnologija. In z razvojem
tehnologije so se prieli uveljavljati tudi razlini naini ogrevanja domov.
Najbolj praktien nain ogrevanja, ki se je uveljavil v zadnjih letih, je ogrevanje doma s
kurilnim oljem in zemeljskim plinom. Sam proces ogrevanja z njima je popolnoma
avtomatiziran in ljudje nimajo praktino nobenega dela. Edina stvar, ki je potrebna je, da se
nastavi termostat na eleno temperaturo, vse ostalo pa naredi pe sama. V zaetku je bila
cena nafte in s tem tudi kurilnega olja obutno ceneja kot pa je danes. Cena surove nafte je
sicer narasla v zadnjih letih, vendar niti priblino ne za toliko kot so se dvignile cene na
triu. Sama cena kurilnega olja se je v Sloveniji zelo poveala. Na zaetku leta 2006 je cena
za liter znaala 0,611, v zaetku leta 2012 pa je znaala e skoraj 1, bolj natanno 0,945
za liter. (Horizont, 2008) Cena zemeljskega plina pa se je od januarja 2008, ko je cena za
liter znaala 0,3165 za liter, do januarja 2012 dvignila na kar na 0,5762. (Energetika
Celje, 2012) Krivec za tako drastien dvig cen kurilnega olja kot tudi bencina in dizla za
vozila, je v veliki meri kriva drava s svojim neprestanim dvigovanjem troarin, saj je to eden
od najlajih nainov za polnjenje proraunskega primanjkljaja ljudje se v slube pa morajo
pripeljati, javni prevoz pa, razen za Ljubljanane, ni dovolj razvit.
Ravno zaradi vrtoglavega dvigovanja cen, se veliko ljudi odloa za ogrevanje doma z
druganimi surovinskimi viri, ki so njihovim epom finanno mnogo bolj prijazneji od
kurilnega olja in plina. Mnogo ljudi se zato odloi za uporabo tako kaminskih pei, s katerimi
lahko ogrevajo bodisi le del doma ali celo cel dom, kot tudi samih kotlov na les. Namre
sama raba je dandanes lahko e precej avtomatizirana, tako da je, kar se tega tie, praktino
isto, kot e bi dom ogrevali s plinom ali oljem. Na triu je za taken nain ogrevanja
prisotnih mnogo tipov goriv, od drv, peletov in briketov, pri katerih z njihovo izdelavo,
proizvajalci poskrbijo za bolji toplotni izkoristek, manje onesnaevanje in seveda, ker imajo
standardno velikost, je raba lahko avtomatizirana.
Poleg tega pa je tudi smiselno, da imamo kombinirano ogrevanje. Namre, e ivimo v
stareji hii, kjer je centralo ogrevanje prilagojeno ogrevanju z oljem, bi bila sama investicija
za celotno menjavo kotla dokaj draga, e bi eleli za gorivo uporabljati katero od zgoraj
natetih surovin, zato se veliko ljudi odloa tudi ta kombinirano ogrevanje. Kajti delavni as
ljudi se je krepko pomaknil v popoldanske ure, zato tudi ni potrebno mono ogrevanje doma,
saj niso toliko doma. Ljudje se tako posluujejo ogrevanja doma z oljem, ki je nastavljeno na
neko minimalno temperaturo, da hia ni popolnoma ledena ko pridejo domov. Zato, da pa
bivalne prostore bolj temeljito ogrejejo, pa se veliko ljudi odloi za nakup kaminskih pei ali
37
38
/ Stran
zidanih kaminov, s katerimi lahko bivalni prostor zelo prijetno ogrejejo e s samo nekaj
poleni.
Ravno zaradi tega, kar se dogaja na triu s cenami goriv on odzivov ljudi na to, sem se
odloila za primerjavo cen doloenih vrst goriv. To sem storila tako, da sem na internetu
poiskala razline dobavitelje razlinih surovin in kakne cene ponujajo za te surovine. Cene
plina in olja so za vse ponudnike enake, saj jih doloa drava, razlikujejo se le glede na
koliino, ki jo ljudje vzamejo oz. porabijo. Zato sem vzela cene za najmanjo porabo, ki je
posledino malo vija. Nato sem poiskala kalorine vrednosti posameznih goriv, ki so skupaj
s cenami prikazane v tabeli 1. Kalorina vrednost (v kWh), nam pove koliko energije ima
doloena enota surovine. Skupaj s temi podatki so podane tudi cene za surovine za enoto. Ko
sem imela zbrane vse te podatke sem s preprostim krinim raunom izraunala katera
surovina je najceneja za pridobitev 1kWh energije. Moji izrauni so potrdili, da sta olje in
plin dale najdraja, sledijo jima peleti, nato pa e drva in briketi. Cene briketov in drv se
razlikujejo glede na tip drv in ponudnikov briketov.
Seveda lahko sam les oz. drva pridobimo e ceneje od teh cen. V nai blinji okolici se
namre velikokrat najde kaken kmet, ki prodaja takna drva po e malo niji ceni. Druga
monost, kako lahko drva pridobimo e ceneje, pa je ta, da jih kupimo na kakni agi. Tam se
po navadi dobijo ostanki z age, pri katerih se moramo dobro pozanimati za ostanke
katerega tipa lesa gre. To so obrezani deli debel, ki se jih na dom pripelje s tovornjakom.
Edina slabost tega je, da zahteva fizino delo domaih. Te kose je namre potrebno razagati
na primerno velikost in nato tudi pospraviti. To lahko povem iz lastnih izkuenj, saj se pri nas
doma s takno vrsto kurjave sedaj grejemo e kar nekaj let in z denarjem, ki bi ga porabili za
enoletno ogrevanje z oljem, se na taken nain grejemo dobri dve leti in to e veliko bolje,
saj je bolj toplo.
Vrsta goriva
Kurilno olje
Zemeljski plin
Lesni peleti
Bukova drva
Beli gaber drva
Fishner Bukovi
briketi
Lesni briketi
Enota
kWh/enoto
10,70
9,5
4,9
3.078
3.420
7,9
Cena za enoto
()
0,945
0,5762
0,232
65,99
49,44
0,389
Cena za 1kWh
()
0,0883
0,0606
0,0473
0,0214
0,0145
0,0492
1l
1m3
1kg
3
1m (cca 855kg)
1m3 (cca 950kg)
1kg
1kg
4,9
0,120
0,0245
Tabela 1: Cenovna primerjava razlinih energentov ogrevanja
(Biomasa, n.d.), (Krajnc & Kope, 2005), (Petrol, 2012), (Energetika Celje, 2012),
(Profiles, 2009), (Kurjava, 2010), (Za topel dom, 2011), (Briketi lesni, 2010)
Stran /
V tabeli 1 je prikazano razmerje med razlinimi energenti ogrevanja in stroki, ki jih le-ti
prinesejo. Razvidno je, da je ogrevanje z lesnimi viri dale najceneje v primerjavi s
preostalimi, e posebej z oljem, ki je dale najdraji. Na podlagi teh podatkov lahko potrdim
svojo 1. hipotezo, ki trdi, da je ogrevanje s kaminskimi pemi na trda kuriva ekonomsko
ugodneje od ostalih nainov ogrevanja.
7.
EKOLOKI VPLIVI POSAMEZIH NAINOV

OGREVANJA
Za kurjavo v kaminskih peeh se v veini uporablja les, zato bom predstavila ekoloki vpliv
tega energenta, za primerjavo pa e olje in plin.
LES
Emisije, ki se sproajo v zrak pri kurjenju lesa, so sestavljene iz kompleksne meanice plinov
in delcev, vkljuno z vdihljivimi delci PM10 (ang:particulate matter of diameter less then or
equal to 10 micrometers delci, ki so v premeru enako veliki ali manji od 10 mikrometrov),
e bolj finih delcev PM2,5 (ang:particulate matter of diameter less then or equal to 2,5
micrometers delci, ki so v premeru enako veliki ali manji 2,5 mikrometrom), veplovi
oksidi (NOX), duikovi oksidi (NOX), in ogljikov monoksid (CO). Ti plini povzroajo slab zrak in
pripomorejo pri nastajanju smoga. Emisije, ki se pojavljajo v naseljih in nastajajo z gorenjem
lesa, vsebujejo tudi karcinogene sestavine, kot so policiklini aromatski ogljikovodiki (PAH),
benzen, formaldehid in dioksini. (Gingrich & Macfarlane, 2002) Nastaja tudi ogljikov dioksid
(CO2), vendar je rastlinski vir energije CO2 nevtralen, kajti rastline skozi celotno svoje ivljenje
iz zraka rpajo CO2, namesto njega pa v atmosfero vraajo kisik (O2). In e les kurimo, se v
ozraje sprosti toliko CO2, kot bi se ga sprostilo pri njegovem naravnem razkroju.
Na sestavo dima, ki se odda skozi dimnik, lahko vplivamo e uporabniki sami. Na to lahko
vplivamo tako, da kurimo le ustrezno gorivo (les, ki je ustrezno suen s im manj vlage,
peleti, briketi, itd.) in im manj odpadnega materiala kot so plastika, guma, barva, olje,
plastificiran in/ali povoskan papir, kot tudi im manj oglja in premoga. Pri kurjenju teh snovi
se v ozraje spuajo strupene kemikalije, ki lahko pokodujejo nao kaminsko pe in kar je
e huje, kodujejo naemu zdravju. (Strategies for Reducing Residential Wood Smoke, 2009)
Drugi nain pa je, da, ko so odloamo za nakup, kupimo im bolj ustrezni kamin s im boljim
izgorevanjem. Pri pregledovanju literature, pravilnikov in zakonikov sicer nisem nikjer
naletela, da bi bilo kje omenjeno oziroma zapisano kako ustrezne morajo biti pei, ki jih
potroniki lahko kupijo pri prodajalcih pri nas. Zasledila pa sem, da so v Ameriki uzakonili, da
se lahko prodajajo samo kamini in kaminske pei, ki ustrezajo njihovi zakonodaji. Te pei so
EPA odobrene, kar pomeni da jih je odobrila Amerika okoljevarstvena agencija (ang.: USEPA
- U.S. Environmental Protection Agency). Te pei zmanjajo emisije tudi do 90% v primerjavi
39
40
/ Stran
s starejimi pemi in imajo tudi bolji izkoristek. (New Hampshire department of

Environmental Services, 2009) To so uzakonili leta 1988, kar pomeni, da morajo vse pei, ki
so bile narejene po tem letu, ustrezati doloenim merilom, kar pomeni, da v ozraje ne
smejo spustiti ve kot 7,5g/h vdihljivih delcev, kar velja za nekatalitine modele (ang.: noncatalytic wood stoves) in 4,1g/h, kar velja za katalitine pei (ang.: catalytic wood stoves).
(Liebl S., 2006) Te pei so v Ameriki oznaene z doloenimi nalepkami, ki dokazujejo, da pei
ustrezajo tem merilom.
Koliko dejansko naa kaminska pe onesnauje okolje lahko preverimo e na zelo preprost
nain. Dovolj je e, e samo pogledamo v dimnik in vidimo kaken dim izhaja in njega v
ozraje. Koliina dima, ki izhaja iz dimnika, bi morala biti manja in im bolj bele do prozorne
barve. To pomeni, da je prisotna predvsem para in zelo malo onesnaevalcev oz. delcev. Bolj
ko je dim rn in gost ve delcev vsebuje in bolj je kodljiv za nas, prav tako pa je izkoristek
lesa manji. Na to lahko vplivamo tudi sami, namre, e dovajamo manj zraka, s tem
povzroimo, da drva gorijo poasneje, vendar je tudi njihovo izgorevanje slabe. Dovajati je
potrebno im ve zraka, da je gorenje bolj popolno. S tem dobimo veji energijski izkoristek
goriva v ozraje pa se sprosti tudi manj kodljivih delcev.
Pozorni moramo biti tudi na to, kako mono pe kupimo za na prostor. e ne kupimo ravno
pravnje in npr. kupimo premono, potem bomo po vsej verjetnosti zmanjevali dotok zraka,
da pe ne bo premono grela naega prostora. Tako se bo les bolj smodil kot bi se normalno,
ne bomo dosegli maksimalnega izkoristka lesa in ker se bo les bolj smodil, bo lo v ozraje z
dimom mnogo ve delcev in bomo tako bolj onesnaevali okolje kot bi ga sicer. (EPA, n.d.)
OLJE
Kurilno olje je eden izmed naftnih derivatov, ki ga uporabljamo za ogrevanje naih domov.
Ima nizko viskoznost, je zelo gorljiv, vendar ni eksploziven in gori samo, e ima dovolj kisika,
zato je tudi dokaj varen energent za ogrevanje. Pri njegovem izgorevanju se tvorijo enake
snovi kot pri plinu, lesu ali premogu vendar v razlinih koliinah. To so ogljikov dioksid,
ogljikov oksid, duikovi oksidi, veplov dioksid, razni majhni delci in pa ivo srebro.
PLIN
Zemeljski plin je meanica ogljikovodikovih plinov, katero v veini sestavlja metan (CH4),
sledijo pa etan (C2H6), propan (C3H8), butan (C4H10), ogljikov dioksid in drugi. Plin, ki ga
uporabljamo, je preien in obdelan, njegovo zgradbo pa predstavlja skoraj isti metan.
Plinu dodajajo mercaptan oz. metanetiol (CH4S), ki plinu doda vonj gnilih jajc, da ga lahko
zavohamo, e se kje pojavi njegovo uhajanje. (NaturalGas, 2004)
Ker je sestavljen primarno iz metana pri njegovem izgorevanju nastajata vodna para in CO2,
ter seveda energija (CH4[g] + 2 O2[g] CO2[g] + 2 H2O[l] + 891 kJ). Olje je na drugi strani
sestavljeno iz bolj kompleksnih molekul, z vijim ogljikovim deleem in vijimi duikovimi in
veplovimi vsebinami. Zato, ker plin ne vsebuje praktino ni teh snovi, se pri zgorevanju v
Stran /
ozraje spuajo zelo majhne koliine veplovega dioksida (SO2), duikovih oksidov (NOx),
pepela in delcev, ter nije vsebnosti CO2, CO, in drugih ogljikovodikov. (Natural gas and the
environment, 2004)
Zemeljski plin je zelo pomembna surovina energije za zmanjevanje onesnaevanja okolja.
Tako nam omogoa, da nae okolje ostane isto in zdravo, saj je najisteji med fosilnimi
gorivi. Uporaba plina namesto drugih fosilnih goriv pomeni manj kodljivih snovi spuenih v
ozraje.
V spodnji tabeli je podana primerjava emisij med posameznimi energenti v kilogramih na 1
MWh (kg/MWh).
Onesnaevalec
Ogjikov dioksid
(CO2)
Duikovi oksidi
(NOx)
veplov dioksid
(SO2)
Delci
Zemeljski plin
202
Olje
270
Les
0,00*
Premog
338
0,68
0,90
0,3
1,30
0,00
4,75
0,18
3,67
0,00
0,18
0,36
3,96
Tabela 2: Primerjava onesnaevanja razlinih energentov ogrevanja
(Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, 1999)

*Ne sproa fosilno vezanega CO2.
V tabeli 2 je vidna primerjava emisiji med razlinimi energenti kot viri ogrevanja. Dale
najbolj onesnaujoe je ogrevanje s premogom. Sledi ogrevanje na olje, emur sledita plin in
les. Vendar, ker se pri kurjenju lesa sproa ve delcev kot pri plinu, je zato le-ta slabi
energent za ogrevanje, saj so delci najbolj kodljive snovi za na organizem, ki se sproajo
pri kurjenju. Posledino lahko na podlagi tega potrdim 2. hipotezo, ki pravi, da je ogrevanje z
lesom ekoloko slabi nain ogrevanja, vendar le v primerjavi z ogrevanjem na plin in olje, saj
spusti v ozraje ve delcev kot omenjena energenta, ostalih kodljivih snovi pa manj.
O DELCIH
Delci, ki se sproajo pri gorenju, so eden bolj kodljivih produktov za nae zdravje. Nastajajo
tako pri gorenju premoga, lesa, olja, v zelo majhnih koliinah pa tudi plina. Poleg tega
nastajajo tudi pri izgorevanju dizla. Vdihavanje majhnih delcev (PM), e posebej delcev PM2,5
in manjih, lahko privede do resnejih zdravstvenih teav, e jih je v ozraju preve.
Povprena loveka pljua so zgrajena iz priblino 2300km zranih poti in 480 milijonov
alveolov. Dnevno lovek vdihne priblino 10.000 litrov zraka, ki pride v tesni stik s pljui. Od
tega se 350l kisika difundira skozi alveolarne membrane v kri, ki dnevno tee skozi pljua.
41
42
/ Stran
Tako je dihalna pot dnevno izpostavljena zraku in vsem snovem, ki jih le-ta vsebuje in tako
obstaja velika potencialna monost za okube. Zato je pomembno kakne snovi se v zraku, ki
ga vdihavamo, nahajajo in kako veliki so delci, ki so v njem. Manji kot so delci, bolj so
nevarni za na organizem. (Howard, 2009)
Delci, ki so veji od 10 m, se navadno ujamejo v nosu in grlu in tako sploh ne

vstopijo v pljua.
Delci, ki so manji od 10 m (PM10), lahko pridejo v zgornje dele dihalne poti, tik pod
grlom, kjer se izloijo s kaljanjem, pljuvanjem ali poiranjem.
Delci manji do 5 m (PM5), lahko zaidejo v sapnici (bronhija).
Samo delci, ki so manji od 2,5 m (PM2,5), lahko pridejo do pljunih meikov, kjer
pride do izmenjave plinov. Izloanje teh delcev je zaradi njihove velikosti zelo teko,
zato tisti, ki so topljivi v vodi, v nekaj minutah preidejo v krvni obtok. Netopne pa
poberejo mikrofagi, ki jih prenesejo do limfnih vozlov, kjer so shranjeni od nekaj
mesecev do nekaj let. (Howard, 2009)
Vdihavanje drobnih delcev lahko povzroi vrsto zdravstvenih teav. Ti delci lahko zelo
poslabajo zdravstveno stanje ljudi, ki trpijo za srnim popuanjem (srce ni ve zmono
prerpati zadostne koliine krvi, da bi z njo oskrbelo celotni organizem) in koronarnimi
arterijskimi boleznimi (najpogosteje je to arterioskleroza nalaganje oblog (lipidi, celice,
vezivno tkivo) na stene il, ki ovirajo pretok krvi do srca). Delci so nevarni za osebe, ki imajo
srne bolezni, saj jim lahko povzroijo boleine v prsih, utrujenost, palpitacije (pospeeno
bitje srca), zadihanost. Povezujejo jih tudi s srnimi aritmijami in napadi. Delci tudi
poslabajo pljune bolezni, kot so astma, emfizem in bronhitis. Stanje taknih bolnikov se
lahko poslaba, saj ne morejo dihati tako globoko in mono kot normalno. Lahko jim tudi
povzroijo kaljanje, sluz, nelagodje v prsih, piskanje in kratko sapo. Poleg tega pa ljudem
poveajo monosti za dovzetnost respiratornih infekcij. (Liebl S., 2006)
O SO2 in NOx
Emisije veplovega dioksida in duikovih oksidov povzroajo nastanek kislega deja. V ozraju
se lahko kemino spremenijo v sekundarne onesnaevalce, kot so duikove in veplene
kisline, ki so topne v vodi. Tako nastale kapljice kisle vode, ki se vraajo na zemljo v obliki
kislega deja, snega ali megle, lahko vetrovi nosijo zelo dale. Kisel de je kodljiv za rastline
in ivali in pokoduje celo kamnite zgradbe. Pri loveku lahko povzroi pokodbe in/ali
poslabanje delovanja plju zaradi visokih stopenj veplovega dioksida. Kisel de pa ne vpliva
na zdravje ljudi samo preko zraka temve tudi preko tal in vode, ker povzroa izloanje
strupenih kovin iz keminih spojin, ki obstajajo v naravi v nekodljivih oblikah. Te kovine se
izcejajo v vodo in tla ter konajo v prehrambnih izdelkih. (Daljinsko ogrevanje na lesno
biomaso, 1999)
O CO2
Ogljikov dioksid je glavni povzroitelj uinka tople grede. Koncentracije trenutno rastejo s
hitrostjo 3-4 % na desetletje in so v zadnjih 200 letih narasle za priblino 24 %. Glavni vzrok
Stran /
za rast je vse veja uporaba nafte, plina in premoga, s katerimi pokrivamo potrebe dananje
drube po energiji. Zelo pomemben vzrok dviga koliin CO2 v ozraju je tudi globalno
izsekavanje gozdov. Trenutno se letno zaradi zgorevanja fosilnih goriv v ozraje sproa
priblino 5 milijard ton ogljika v obliki plinastega ogljikovega dioksida. (Daljinsko ogrevanje
na lesno biomaso, 1999)
8.
ESTETSKI VIDIK POSTAVITVE KAMINSKIH PEI V

GOSPODINJSTVU
Kamini so se na zaetku uporabljali predvsem iz enega razloga in ta je bil ogrevanje v mrzlih

asih. S asoma se je vse to zelo spremenilo. Ko se je prielo uporabljati centralno ogrevanje,
ki v veini domovih deluje na olje ali plin, je kamin izgubil svojo primarno nalogo t.j.
ogrevanje. Pa vendar dandanes kamini ponovno pridobivajo na svoji veljavi, ne samo zaradi
estetskega vidika, temve tudi kot nain ogrevanja.
Vendar kljub temu ali se kamin uporablja le za ogrevanje ali ne, je vsem uporabnikom
pomemben njegov videz in kako pae v prostor kjer je postavljen. Kamin v prostoru obiajno
predstavlja osrednji predmet, zato je zelo pomembno da deluje estetsko in dekorativno tudi
takrat, kadar v njem ni ognja.
V dananjem asu imamo lahko praktino kakren koli kamin ali kaminsko pe, ki si ga
zamislimo, seveda e nam nae finance to omogoajo. Zaradi tehnologije, razlinih
materialov, snovi, ki so na triu, razlinih okusov in idej, je vrst kaminov zelo veliko. e smo
bolj staromodni, se lahko odloamo za klasine oblike kaminov, ki so lahko zidani z odprtim
ali zaprtim kuriem, bodisi samostojei, lahko pa se odloamo za moderne oblike, e je na
prostor opremljen v bolj modernem stilu.
Slika 64: Modern zidni kamin
Slika 65: Starinski zidani

kamin
Slika 66: Moderni kamin
Kamin je obiajno osrednji predmet v prostoru, zato je pomembno, da deluje estetsko in

dekorativno v prostoru tudi takrat, kadar v njem ni ognja. Ogenj, ki v njem gori, daje prostoru
43
44
/ Stran
poseben ar in prijetno vzduje v hladnih dnevih in e posebej v veerih, ko po monosti

zunaj tudi snei.
Estetski pomen je pri uporabnikih zelo pomemben dejavnik, ko se odloajo za nakup kamina
oziroma kaminske pei. V anketnem vpraalniku so anketiranci, ki v svojem domu e imajo
eno od oblik kamina, estetski vidik uvrstili na drugo mesto, takoj za ekonomskim, glede na to
kaj jim je pri nakupu najbolj pomembno. Kar je seveda tudi smiselno v dananjih asih. Ob
visoki ceni goriv se ljudje primarno odloajo za kamin zaradi ekonomskega razloga, da z njim
dogrevaj svoje bivalne prostore in pri tem prihranijo pri strokih ogrevanja. Vendar to e
vedno ne pomeni, da jim je popolnoma vseeno kako bo kamin izgledal. Torej se odloajo za
kamin, ki jim bo prinesel prihranek in bo tudi vizualno sodil v prostor ter mu tako dal
poseben ar in izgled. Tisti, ki pa v svojem domu nimajo nikakrne oblike kaminske pei, pa
so bili povpraani na podlagi esa bi se odloili za nakup, oz. kateri dejavnik je pri njih najbolj
pomemben. Pri njih je bil najbolj pomemben estetski vidik (63,35%), kateremu pa je sledil
ekonomski.
9.
ANKETNI VPRAALNIK, ANALIZA
Za svojo diplomsko nalogo sem se odloila, da bom izvedla tudi anketni vpraalnik.
Vpraalnik je razdeljen na tri dele: prvi je bil skupen vsem, nato pa se je anketa razdelila na
del za uporabnike kaminskih pei in na del za neuporabnike kaminskih pei. Anketirancev je
bilo 200, od tega je bilo malo ve kot pol neuporabnikov. Vpraanja so izbirnega tipa, pri
nekaterih pa je mono dopisati lastni odgovor, e kateri od ponujenih ne ustreza
anketirancu. Anketa je bila izvedena preko interneta, saj sem tako pridobila iri krog ljudi, ki
so anketo reili.
V skupnem delu sem anketirance povpraala po spolu, starosti, lokaciji bivanja, vrsti
bivalia, ter e je v njihovem domu prisotna kakrna koli oblika kaminske pei. Na podlagi
zadnjega odgovora so v nadaljevanju reevali bodisi del za uporabnike ali neuporabnike.
Skupno tevilo anketirancev je bilo 200, od tega je bilo 67,98% ensk in 32,02% mokih.
Starost anketirancev se je gibala od 20 do preko 50 let. Za lajo nazornost je spodaj prikazan
graf, ki prikazuje tevilo posameznih ljudi za posamezno starost. Najveji dele, malo ve kot
pol, zavzemajo osebe od 20-25 let, nato tevilo prine upadati.
Stran /
120
100
Starost
102
80
52
60
40
15
20
17
Graf 1: Starost anketirancev
Veina anketiranih, to je 54,13%, ivi v mestu, 45,87% pa na podeelju. Od tega velika veina,
kar 70,18%, ivi v hii, 11,02% v vestanovanjski hii, 18,35% v bloku. Ena oseba je se je
odloila za odgovor drugo, kjer je navedla, da ivi v dvojku. Za lajo nazornost je spodaj
podan graf o vrsti bivalia.
Vrsta bivalia
80,00%
70,00%
70,18%
60,00%
50,00%
40,00%
30,00%
18,35%
20,00%
11,01%
10,00%
0,46%
0,00%
Hia
Vestanovanjska
hia
Blok
Drugo
Graf 2: Vrsta bivalia
Zadnje vpraanje skupnega dela pa se je nanaalo na to ali imajo v svojem domu kakrno koli
obliko kaminske pei. 59,17% je odgovorilo negativno, 40,83% pa pritrdilno.
45
46
/ Stran
Prisotnost kamina
70,00%
59,17%
60,00%
50,00%
40,00%
40,83%
30,00%
20,00%
10,00%
0,00%
DA
NE
Graf 3: Prisotnost kamina
9.1. UPORABNIKI KAMINSKE PEI

Nato so tisti, ki so odgovorili, da imajo kaminsko pe, odgovarjali na del ankete, ki je bil
sestavljen samo za njih. Sestavljen je iz osmih vpraanj, ki so navedena spodaj, tako kot
njihovi odgovori.
Prvo vpraanje se je glasilo: Katero kaminsko pe imate v vaem domu?
Odgovori so prikazani v spodnjem grafu kjer se vidi, da je v domovih najve zidanih kaminov
z vloki, sledijo jim samostojee kaminske pei, zidani kamini z odprtim kuriem, elektrini
kamini, nobeden od anketirancev pa nima kamina na plin.
Na podlagi podanih odgovorov lahko potrdim 4. hipotezo, ki pravi, da se uporabniki
najpogosteje odloajo za zidani kamin z zaprtim kuriem v primerjavi s preostalimi tipi.
Stran /
Vrsta kamina
60,00%
55,70%
50,00%
40,00%
37,97%
30,00%
20,00%
10,00%
5,06%
1,27%
0,00%
Samostojea Zidani kami Zidani kamin Elektrini
kaminska
(odprto
(kaminski
kamin
pe
kurie)
vloek)
0,00%
Kamin na
plin
Graf 4: Vrsta kamina
Drugo vpraanje se je glasilo: Kaken je bil razlog za nakup takne kaminske pei?
Odgovori so prikazani v spodnjem grafu, kjer se je najve anketirancev odloilo, da je razlog
zakaj so se odloili za nakup kaminske pei ekonomske narave, sledi izgled (estetski pomen),
velikost prostora, ki ga kamin ogreva, cenovna dostopnost in drugo. Pod drugo so navedli, da
je kamin e bil prisoten v domu ko so ga kupili, za ogrevanje v prehodnem obdobju in zelo
nizkih temperaturah. Kamin je tako v teh primerih ostanek starega naina ogrevanja in sedaj
slui le za okras, za romantiko, okras in razvajanje.
47
48
/ Stran
Razlog nakupa
40,00%
35,00%
30,00%
33,87%
29,84%
25,00%
21,77%
20,00%
15,00%
8,06%
10,00%
6,45%
5,00%
0,00%
Izgled
Velikosti Ekonominost Cenovna

prostora, ki se ogrevanja
dostopnost
ogreva
Drugo
Graf 5: Razlog za nakup kaminske pei
Na podlagi tega vpraanja in podanih odgovorov lahko ovrem 3. hipotezo, ki pravi, da se

ljudje za kaminsko pe odloajo predvsem zaradi estetskega razloga, saj so anketiranci na
prvo mesto postavili ekonominost ogrevanja, vendar je temu razlogu tesno za petami
estetski razlog.
Tretje vpraanje se je glasilo: Kaj vam je pri vaem kaminu najbolj ve?
Anketiranci so imeli pri tem vpraanju ponujenih pet odgovorov. Dale najve se jih je
odloilo da jim je najbolj ve toplina, ki jo kamin oddaja, sledita ekonominost in sam izgled
pei, ki imata skoraj isti odstotek odgovorov, nato pa sledita postavitev kamina v prostoru in
prijetno vzduje ob ognju.
Stran /
Priljubljenost
35,00%
31,75%
30,00%
23,28%
25,00%
20,00%
17,99%
17,46%
15,00%
9,52%
10,00%
5,00%
0,00%
Sam izgled
Toplina, ki jo Postavitev v Ekonominost Prijetno

oddaja
prostoru
ogrevanja
vzduje ob
ognju
Graf 6: Priljubljenost
etrto vpraanje se je glasilo: Kako pogosto uporabljate vao kaminsko pe in zakaj?

Anketiranci so imeli ponujenih sedem odgovorov o tem, kako pogosto uporabljajo svojo
kaminsko pe, nato pa so morali svoj odgovor e obrazloiti. Najve odgovorov je prejel
odgovor, da kaminsko pe uporabljajo vsak dan, za ta dogovor se je odloila skoraj polovica
anketirancev. Temu odgovoru pa sledijo e 2-3x tedensko, le ob posebnih prilonostih, 5-10x
meseno, skoraj nikoli, 1x tedensko in 1x meseno.
49
50
/ Stran
Pogostost uporabljanja
50,00%
45,00%
40,00%
35,00%
30,00%
25,00%
20,00%
15,00%
10,00%
5,00%
0,00%
45,57%
25,32%
6,33%
8,86%
3,80%
7,59%
2,53%
Graf 7: Pogostost uporabljanja
Nato so morali svoje odgovore e obrazloiti, zakaj tako pogosto oz. redko uporabljajo svoj
kamin. Odgovori so navedeni po vrstnem redu pogostosti navajanja. Na prvem mestu je tisti,
ki je imel najve odgovorov, na zadnjem pa tisti z najmanj. Tisti, ki so se odloili za odgovor
skoraj nikoli, so kot razloge navedli, da ga uporabljajo samo v prehodnem obdobju, da imajo
kamin samo zaradi izgleda in da je preve dela s ienjem. Odgovor le ob posebnih
prilonostih, je imel priblino enake odgovore, najveji razlog je bil da ga uporabljajo takrat,
ko skuajo napraviti posebno vzduje, ko je pozimi res mrzlo, dogrevanje ob prehodnih
obdobjih in zaradi ienja. Odgovor 1x tedensko je imel odgovore, da ga uporabljajo na
vikendu, uporaba je odvisna od zunanjih temperatur, nekateri pa ga uporabljajo tudi poleti.
Pri odgovoru 2-3x tedensko sta na prvem mestu vzduje in cena ogrevanja, zaradi toplote, ki
jo oddaja, prostor se dobro greje, razbremenitev centralnega ogrevanja in vzdrevanje
temperatur. Pri odgovoru 1x meseno je bil edini odgovor, ker je uporaba pozimi prijetna.
Pri odgovoru 5-10x meseno je na prvem mestu, da se pogrejejo, gretje prostora in vonj po
drvih. Pri odgovoru za vsakdanjo uporabo pa sta z istim tevilom odgovorov ogrevanje
celotne hie in ogrevanje prostora kjer se nahaja, sledita, ponovno z istim tevilom
odgovorov, da se uporablja zato, ker je toplo in cenovno ugodno, nato pa vzduje, ki nastane
pri uporabi, ogrevanje celega nadstropja, prijeten obutek ognja, uitek, ko je potrebno
ogenj zakuriti in uporaba vsak dan, vendar samo pred kurilno sezono, torej v prehodnem
obdobju.
Stran /

Peto vpraanje se glasi: Za kakne namene uporabljate vao kaminsko pe?
Na voljo so bili tirje odgovori, kjer se je skoraj polovica anketirancev odloila za odgovor
ogrevanje prostora kjer je kamin postavljen, sledijo pa ogrevanje veine doma, okras in na
zadnjem mestu uporaba le ob posebnih prilonostih.
Namen uporabe
50,00%
45,00%
40,00%
35,00%
30,00%
25,00%
20,00%
15,00%
10,00%
5,00%
0,00%
46,09%
20,00%
23,48%
10,43%
Okras
Ogrevanje
Ogrevanje veine
prostora kjer je
doma
postavljen
Posebne
prilonosti
Graf 8: Namen uporabe
esto vpraanje: Kaj vas pri vai kaminski pei najbolj moti?
Pri tem vpraanju se je malo ve kot polovica anketirancev odloila, da jih pri njihovem
kaminu ne moti popolnoma ni, na drugem mestu je ienje, ki ga prinese uporaba kamina,
nato pa sledijo postavitev v prostoru in drugo, ki imata isti dele odgovorov, ter mo in
izgled, ki imata tudi isti dele odgovorov. Pod drugo so navedli, da se iz kamina prevekrat
kadi, zavzema velik del prostora in da se na njem nabirajo razline stvari, ki tja ne sodijo
(alice, asopisni papir in prah).
51
52
/ Stran
Kaj najbolj moti

60,00%
51,25%
50,00%
40,00%
33,75%
30,00%
20,00%
10,00%
2,50%
2,50%
Mo
Izgled
5,00%
5,00%
0,00%
Postavitev v ienje
prostoru
Ni
Drugo
Graf 9: Kaj vas najbolj moti pri kaminski pei
Sedmo vpraanje: Koliko v povpreju porabite za kurjavo v enem letu?

Glede na to, da v diplomski nalogi obravnavam tudi ekonomski vidik uporabe kaminske pei,
me je zanimalo, koliko uporabniki tudi dejansko porabijo za kurjavo. Najve anketirancev se
je odloilo za odgovor 100-200, sledijo pa 300-500, nato sta 500-700 in pa ni, ker imajo
kamin samo za okras, na zadnjem mestu pa je e odgovor ve kot 700.
Povprena poraba
60,00%
54,43%
50,00%
40,00%
31,65%
30,00%
20,00%
10,00%
6,33%
6,33%
1,27%
0,00%
Ni, kamin 100-200 300-500 500-700
je le za
okras
ve kot
700
Graf 10: Povprena poraba
Stran /
9.2. NEUPORABNIKI KAMINSKE PEI

Nato so tisti, ki so odgovorili, da nimajo kaminske pei, odgovarjali na del ankete, ki je bil
sestavljen samo za njih. Sestavljen je iz sedmih vpraanj, ki so navedena spodaj, tako kot
njihovi odgovori.
Prvo vpraanje: Iz katerega razloga bi se odloili za nakup kaminske pei?
Na voljo so imeli tri odgovore, najve anketirancev se je odloilo za monost, da bi se za
nakup kamina odloili iz estetskega razloga, sledil je ekonomski in nato drugo, kjer so navedli
domanost, vonj po goreem lesu, e bi kuril kdo drug in pa uivanje ob ognju.
Razlog za nakup
70,00%
63,35%
60,00%
50,00%
40,00%
32,30%
30,00%
20,00%
4,35%
10,00%
0,00%
Ekonomski
Estetski
Drugo
Graf 11: Razlog za nakup kaminske pei
Drugo vpraanje: Na podlagi esa bi izbrali vrsto kaminske pei?

Pri tem vpraanju so imeli na voljo est odgovorov. Na prvem mestu so se odloili za izgled,
sledijo pa cena, mo, material, velikost ognjia in drugo. Pod drugo je eden izmed
anketirancev navedel kakovost kaminske pei. Prvi dve mesti odgovorov se ujemajo tudi s
prvim vpraanjem, ki je spraeval po razlogu za nakup.
53
54
/ Stran
Podlaga izbire
35,00%
30,00%
30,41%
25,39%
25,00%
20,00%
17,24%
13,79%
15,00%
12,85%
10,00%
5,00%
0,31%
0,00%
Izgled
Material
Velikost
ognjia
Cena
Mo
Drugo
Graf 12: Podlaga izbire
Tretje vpraanje: e bi lahko izbirali, za katero vrsto kaminske pei bi se odloili?

Pri tem vpraanju so imeli anketiranci na voljo za odgovore tipe kaminov, ki so predstavljeni
na zaetku diplomskega dela. Skoraj polovica se je odloila za zidani kamin z odprtim
ognjiem, sledijo pa zidani kamin z vlokom, samostojea kaminska pe, elektrini kamin in
kamin na plin.
Vrsta pei?
60,00%
48,78%
50,00%
40,00%
27,64%
30,00%
20,00%
12,20%
8,94%
10,00%
2,44%
0,00%
Samostojea Zidani kaminZidani kamin Elektrini
kaminska
(odprto
(kaminski
kamin
pe
ognjie)
vloek)
Kamin na
plin
Graf 13: Vrsta pei
Stran /

etrto vpraanje: V kaken namen bi primarno uporabljali kaminsko pe?
Pri tem vpraanju me je zanimalo, e bi se anketiranci odloili za nakup kaminske pei, v

kaken namen bi jo primarno uporabljali. Skoraj polovica anketirancev se je odloila, da bi s
kaminom ogrevali prostor v katerem se nahaja, nato pa so sledili ogrevanje veine bivalia,
kamin bi bil le za okras, uporaba le ob posebnih prilonostih in drugo. Pod drugo je eden
izmed anketirancev zapisal kombinacijo uporabnega z estetskim, torej bi bilo pomembno
oboje, tako funkcija ogrevanja kot tudi sam izgled.
Primarni namen uporabe

47,15%
50,00%
45,00%
40,00%
35,00%
30,00%
25,00%
20,00%
21,14%
16,26%
14,63%
15,00%
10,00%
5,00%
0,81%
0,00%
Okras (estetski)
Ogrevanje
Ogrevanje
Le za posebne
prostora kjer bi veine bivalia
prilonosti
se nahajal
Drugo
Graf 14: Primarni namen uporabe kaminske pei
Peto vpraanje: Kako gledate na kaminsko pe kot vir ogrevanja?

Kaminska pe nam v dananji asih pri visokih cenah goriv lahko zelo zmanja na izdatek za
ogrevanje doma, zato me je zanimalo, kaj o tem mislijo ljudje, ki v svojem domu nimajo
nikakrne oblike kaminske pei. Malo ve kot polovica se je odloila predvsem za to, da
doprinese uporaba kaminske pei prostoru poseben ar, nato veina nima posebnega
mnenja o tem, nato pa sledijo odgovori, da je zelo ekonomino, ogrevanje s kaminsko pejo
ogreje prostor veliko bolje kot ostali naini ogrevanja, prostor ogreje slabe kot ostali naini
ogrevanja, nato odgovor, da prostor ogreje enako kot ostali naini ogrevanja in da je
uporaba brez pomena in na koncu e drugo. Za drugo pa se je eden izmed anketirancev
odloil zato, ker o pei ve premalo, da bi imel o tej temi izdelano mnenje.
55
56
/ Stran
Pe kot vir ogrevanja

54,47%
60,00%
50,00%
40,00%
30,00%
20,00%
10,00%
13,82%
15,45%
9,76%
1,63%
1,63%
2,44%
0,00%
0,81%
Graf 15: Pe kot vir ogrevanja
esto vpraanje: Ali menite, da e bi uporabljali kaminsko pe, da bi prihranili pri strokih
ogrevanja?
Tu me je zanimalo kakno mnenje imajo anketiranci o strokih ogrevanja na kaminsko pe in
e mislijo, da bi z njo prihranili pri strokih. 46,34 odstotkov anketirancev meni, da bi pri
ogrevanju s kaminsko pejo prihranili, 19,51 odstotkov se jih s tem ne strinja, veliko pa jih o
tem ve premalo, da bi se lahko opredelili.
Prihranek pri ogrevanju?

50,00%
46,34%
40,00%
34,15%
30,00%
19,51%
20,00%
10,00%
0,00%
DA
NE
Ne vem
Graf 16: Prihranek pri ogrevanju
Stran /
Sedmo vpraanje: Ali menite, da uporaba kaminske pei zahteva veliko asa in truda?
Na tem mestu me je zanimalo kakno mnenje imajo neuporabniki o zahtevnosti uporabe
kaminske pei, glede na to, da je nimajo v svojem domu. Skoraj polovica pravi, da jim je
vseeno kako zahtevna je uporaba, sledi odgovor, da je potrebno veliko dela, nato odgovor,
da ne vedo in na koncu e, da, teko je zakuriti ogenj.
Ali je uporaba zahtevna?

50,00%
46,34%
45,00%
40,00%
35,00%
30,89%
30,00%
25,00%
20,33%
20,00%
15,00%
10,00%
5,00%
2,44%
0,00%
Da, teko je zakuriti Da, potrebno je veliko Ne, vseeno mi je kaj
dela, da se jo oisti je potrebno storiti
Ne vem
Graf 17: Ali je uporaba kaminske pei zahtevna
9.3. POVZETEK ANKETE

S pomojo anketnega vpraalnika sem prila do kar nekaj zanimivih zakljukov. Ljudje, bodisi
uporabniki bodisi neuporabniki kaminske pei oz. kamina, gledajo nanj kot na nekaj lepega,
kar da domu poseben ar in lepoto ter jim omogoa, da z njegovo uporabo v zimskem asu
prihranijo pri strokih ogrevanja pa naj bo to zidani kamin ali samostojea kaminska pe. Na
podlagi odgovorov prevladujejo zidani kamini, sicer pa so mnenja uporabnikov in
neuporabnikov glede ekonominosti nekoliko razlina. Tisti, ki doloeno vrsto kaminske pei
e imajo v svojem domu, so se za nakup odloili predvsem zaradi ekonomskega razloga,
neuporabniki pa bi se za nakup odloili iz estetskega vidika. Kljub temu veina
neuporabnikov trdi, da e bi uporabljali kaminsko pe, bi prihranili pri strokih ogrevanja.
Obe skupini anketirancev sta se v veini primerov odloali za odgovor, da s kaminom
ogrevajo oz. bi ogrevali prostor v katerem je kamin postavljen. Poleg tega pa ljudi, ki ali imajo
kaminsko pe ali pa e bi jo imeli v svojem domu, pri veini odgovorov ne moti delo, ki ga
uporaba kamina prinese. Prevladuje mnenje, ko se po zakljueni in analizirani anketi naredi
zakljuek, da ljudje na kaminske pei in kamine gledajo zelo pozitivno, saj se lepo skladajo s
57
58
/ Stran
prostorom v katerem se nahajajo, ga dopolnijo, polepajo in mu dajo neko posebno toplino

in ar, pa tudi e ogenj v njem sploh ne gori. Poleg estetskega doprinosa pa pomeni tudi
olajanje finannega bremena za uporabnikov ep v asu kurilne sezone in prijetno gretje ob
prehodnih obdobjih.
Stran /
10. ZAKLJUEK
Diplomsko delo je imelo ve ciljev. Kot prvo sem hotela predstaviti vlogo kaminskih pei v
preteklosti in pa njihov razvoj skozi zgodovino. Kronoloki pregled tako vsebuje opise prvih
antinih ognji, kaminske pei srednjega veka in pa kaminske pei v poznem 20. stoletju.
V nadaljevanju opiem vrste kaminskih pei, ki so v sploni uporabi trenutno, predstavim
prednosti in slabosti ter pomembne informacije v zvezi z zidanimi, samostojeimi, okrasnimi
in pa kaminskimi pemi na plin.
Ker kaminske pei niso ve le navadna kuria iz antinih asov se posvetim tudi tehnologiji,
ki stoji za vsak tip kaminske pei. Tako opiem elektrine kamine, kamine na trda goriva kot
so les, polena, sekanci, peleti, briketi, oglje, premog, ota, plin, bioetanol in pa kurilno olje.
Posvetim se tudi strokom ogrevanja s kaminsko pejo, saj je v trenutnih razmerah, ko so
stroki ogrevanja zelo visoki, zelo pomembno kaken je meseni izdatek za ogrevanje
stanovanja. Izkae se, da lahko s trdimi kurivi, e posebej z lesno biomaso, privarujemo
veliko denarja.
Ker je pomembno kaken ekoloki odtis pusti doloena vrsta kaminskih pei se posvetim tudi
tem ekolokim vplivom. Podrobno raziem emisije pri izgorevanju lesa, kurilnega olja,
zemeljskega plina in premoga ter naredim primerjavo med njimi glede izpustov najbolj
odmevnih onesnaevalcev kot so ogljikov dioksid, duikovi oksidi, veplov dioksid in pa
mikroskopski delci.
Kaminske pei dandanes mnogokrat niso ve namenjene izkljuno ogrevanju prostorov
temve edalje vekrat predstavljajo okras ali dopolnitev prostora v katerem so postavljene.
V diplomskem delu zajamem tudi ta vidik, ki postaja vse bolj pomemben.
Eno glavnih poglavij diplomskega dela se navezuje na anketni vpraalnik, ki ga je izpolnilo
200 anketirancev obeh spolov in vseh starosti. Odgovarjali so na razlina vpraanja, ki se
navezujejo na vsa prejnja poglavja diplomske naloge, t.j. vrsta kaminskih pei, tehnologije,
stroki, tip kurjave, estetski vidik ipd. Ker je vzorec relativno velik sem prila do kar nekaj
zanimivih zakljukov, ki bi lahko predstavljali izhodie e kakne diplomske naloge na to
temo.
59
60
/ Stran
11. KAZALO SLIK

Slika 1: Reetka za drva .............................................................................................................. 7
Slika 2: Franklinova peica ......................................................................................................... 7
Slika 3: Primerjava med Rumfordovo pejo in tradicionalno .................................................... 8
Slika 4: Rumfordova kaminska pe ............................................................................................ 8
Slika 5: Zidani kamin z zaprtim (steklena vratca) ognjiem ................................................... 11
Slika 6: Zidani kamin z odprtim ognjiem ............................................................................... 11
Slika 7: Kaminska obloga .......................................................................................................... 11
Slika 8: Kaminska obloga .......................................................................................................... 11
Slika 9: Litoelezna kaminska pe ............................................................................................ 12
Slika 10: Moderna kaminska pe ............................................................................................. 12
Slika 11: Kaminska pe obloena s ploicami ......................................................................... 12
Slika 12: Eden prvih elektrinih kaminov ................................................................................. 14
Slika 13: Noveji elektrini kamin............................................................................................. 14
Slika 14: elna zasteklitev ........................................................................................................ 15
Slika 15: L zasteklitev................................................................................................................ 15
Slika 16: Polkrona zasteklitev ................................................................................................. 15
Slika 17: Prizmatina zasteklitev .............................................................................................. 15
Slika 18: Tunelska zasteklitev ................................................................................................... 15
Slika 19: Tristrana zasteklitev ................................................................................................... 15
Slika 20: Moderni plinski kamin ............................................................................................... 16
Slika 23: Klasini plinski kamin ................................................................................................. 17
Slika 24: Vloek v elektrinem kaminu ..................................................................................... 18
Slika 25: Elektrini kamin ......................................................................................................... 18
Slika 26: Kroenje snovi v naravi .............................................................................................. 20
Slika 27: Napano shranjevanje ............................................................................................... 21
Slika 28: Pravilno shranjevanje ................................................................................................ 21
Slika 29: Nain zlaganja drv ...................................................................................................... 22
Slika 30: Koa za shranjevanje ................................................................................................. 22
Slika 31: Izdelava sekancev ...................................................................................................... 23
Slika 32: Velikost sekancev....................................................................................................... 23
Slika 33: Sekanci ....................................................................................................................... 23
Slika 34: Velikost in oblika peletov........................................................................................... 24
Slika 35: Transport peletov ...................................................................................................... 24
Slika 36: Kaminska pe na pelete ............................................................................................. 25
Slika 37: Briketi ......................................................................................................................... 26
Slika 38: Velikost briketov ........................................................................................................ 26
Slika 39: Tovarna ...................................................................................................................... 26
Slika 40: Postavitev kope.......................................................................................................... 27
Stran /
Slika 41: Kurjenje v kopi ............................................................................................................ 28

Slika 42: Kopa............................................................................................................................ 28
Slika 43: Premog ....................................................................................................................... 29
Slika 44: Izkopavanje premoga ................................................................................................. 29
Slika 45: Elektrarna na premog................................................................................................. 29
Slika 46: ota............................................................................................................................. 30
Slika 47: Transport kurilnega olja ............................................................................................. 30
Slika 48: Kaminska pe na centralno ogrevanje ....................................................................... 31
Slika 49: Centralno ogrevanje s kaminom ................................................................................ 31
Slika 50: Kombinirano ogrevanje .............................................................................................. 32
Slika 51: Gorilnik na bioetanol .................................................................................................. 33
Slika 52: Vigalice, ki gorijo 8 min ............................................................................................. 34
Slika 53: Parafin, gori 6-8 min ................................................................................................... 34
Slika 54: Vigalno sredstvo iz lesa in voska............................................................................... 34
Slika 55: Vigalne kocke iz kerozina, kocka gori 8 min ............................................................. 34
Slika 56: Vigalni listii .............................................................................................................. 34
Slika 57: Nosilec za drva v kuriu ............................................................................................ 35
Slika 58: Zaita za pred kurie ............................................................................................... 35
Slika 59: Razline oblike pripomokov pri uporabi kamina ...................................................... 35
Slika 60: Dodatek za sesanje pepela ......................................................................................... 36
Slika 61: Nastavitev dodatka za sesanje pepela ....................................................................... 36
Slika 62: Sesalnik pepela ........................................................................................................... 36
Slika 63: Razlina istila za ienje stekla ................................................................................ 36
Slika 64: Modern zidni kamin ................................................................................................... 43
Slika 65: Starinski zidani kamin ................................................................................................. 43
Slika 66: Moderni kamin ........................................................................................................... 43
12. KAZALO TABEL

Tabela 1: Cenovna primerjava razlinih energentov ogrevanja ............................................... 38
Tabela 2: Primerjava onesnaevanja razlinih energentov ogrevanja ..................................... 41
13. KAZALO GRAFOV

Graf 1: Starost anketirancev ..................................................................................................... 45
Graf 2: Vrsta bivalia ............................................................................................................... 45
Graf 3: Prisotnost kamina ......................................................................................................... 46
Graf 4: Vrsta kamina ................................................................................................................. 47
Graf 5: Razlog za nakup kaminske pei .................................................................................... 48
61
62
/ Stran
Graf 6: Priljubljenost ................................................................................................................ 49

Graf 7: Pogostost uporabljanja ................................................................................................ 50
Graf 8: Namen uporabe ........................................................................................................... 51
Graf 9: Kaj vas najbolj moti pri kaminski pei .......................................................................... 52
Graf 10: Povprena poraba ...................................................................................................... 52
Graf 11: Razlog za nakup kaminske pei .................................................................................. 53
Graf 12: Podlaga izbire ............................................................................................................. 54
Graf 13: Vrsta pei.................................................................................................................... 54
Graf 14: Primarni namen uporabe kaminske pei ................................................................... 55
Graf 15: Pe kot vir ogrevanja .................................................................................................. 56
Graf 16: Prihranek pri ogrevanju ............................................................................................. 56
Graf 17: Ali je uporaba kaminske pei zahtevna...................................................................... 57
14. SEZNAM LITERATURE IN VIROV

Alternative hard fuel energy. Prevzeto oktober 2011 iz
http://fuel.ukrtorf.org.ua/en/product_en.htm
Briketi lesni. (2010). Prevzeto Februar 2012 iz http://www.briketi-lesni.si/koliko-vas-stanekurjava/
Binggeli, C. (2003). Building system for interior designers. Hoboken, New Yersey: John Wiley
& Sons, Inc.
Bio kamini. Prevzeto oktober 2011 iz http://bio-kamini.si/produkti/elektricni_kamini/
Bio-kamini. Prevzeto 3. December 2011 iz Bioetanol gorilniki: http://biokamini.si/produkti/bioetanol_gorilniki/
Bio-kamini. Prevzeto 3. December 2011 iz Kamini na bioetanol: http://biokamini.si/produkti/kamini_na_bioetanol/
Biomas. Pridobljeno iz Energijski ekvivalenti med razlinimi gorivi:
http://www.biomasa.zgs.gov.si/index.php?p=izracunaj_enrge
Biomass Energy Centre. Prevzeto 15. November 2011 iz Wood pellets and briquettes:
http://www.biomassenergycentre.org.uk/portal/page?_pageid=75,18519&_dad=por
tal&_schema=PORTAL
Buderus. Prevzeto 10. December 2011 iz http://www.buderus.si/kotli-polena-sfvpodrobnosti.html
Stran /

Centralno ogrevanj. Prevzeto 20. November 2011 iz http://centralnoogrevanje.net/pages/ogrevanje-s-kaminom.php
Charlotte. Internet Home Alliance. Prevzeto 26. November 2011 iz Internet Home Alliance:
http://www.internethomealliance.org/bio-ethanol-fireplaces-are-they-safe/
Charlotte. Internet Home Alliance. Prevzeto 6. December 2011 iz Advantages of a bioethanol
fireplaces: http://www.internethomealliance.org/advantages-of-a-bio-ethanolfireplace/
Charlotte. Internet Home Alliance. Prevzeto 6. December 2011 iz Bio ethanol fireplaces Safety first & last: http://www.internethomealliance.org/bio-ethanol-fireplaces-arethey-safe/
Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. (1999). Prevzeto Januar 2012 iz
http://www.aure.gov.si/eknjiznica/DOLB_prirocnik99.pdf
Etiks. (2011). Prevzeto 15. November 2011 iz Etiks: http://www.etiks.si/biomasasekanci.html
Energetika Celje. (2012). Prevzeto Februar 2012 iz Cenik zemelskega plina:
http://www.energetika-ce.si/r.content/56-Cenik-zemeljskega-plina.html&archive=67
Euroline. (24. Januar 2010). Prevzeto 20. November 2011 iz Kamini s centralnim ogrevanjem:
http://www.eurolinemede.com/index.php?option=com_content&view=category&layout=blog&id=3&Ite
mid=6
Energetika Celje. Prevzeto 20. Februar 2012 iz http://www.energetika-ce.si/r.content/56Cenik-zemeljskega-plina.html&archive=67
EPA. EPA. Prevzeto 25. Februar 2012 iz
http://www.epa.gov/burnwise/pdfs/BurnWiseTips.pdf
Fireplaces. (2004). Prevzeto oktober 2011 iz http://www.fireplacesfireplaces.com/types_Stone-Fireplaces.htm
Fireplaces. (2004). Prevzeto oktober 2011 iz http://www.fireplacesfireplaces.com/types_Electric-Fireplaces3.htm
Fireplaces. (2004). Prevzeto oktober 2011 iz http://www.fireplacesfireplaces.com/types_Electric-Fireplaces2.htm
Fireplaces Magazine. (2005). Prevzeto oktober 2011 iz
http://www.fireplacesmagazine.com/mantles/fireplace-mantles.html
63
64
/ Stran
Fireplaces Magazine. (2005). Prevzeto oktober 2011 iz

http://www.fireplacesmagazine.com/fireplace-buyers-guide/history-offireplaces.html
Fireplaces Lowdown. (28. avgust 2006). Prevzeto oktober 2011 iz Pros and Cons of Electric
Fireplaces: http://sicarius.typepad.com/fireplace_lowdown/electric_fireplaces/
Fireplaces and wood stoves. (2010). Prevzeto 26. November 2011 iz Fireplaces & Wood
Stoves: http://www.fireplacesandwoodstoves.com/indoor-fireplaces/gas-fireplaces/
Fireplaces and wood stoves. (2010). Prevzeto 26. November 2011 iz Fireplaces & Wood
stoves: http://www.fireplacesandwoodstoves.com/indoor-fireplaces/gas-fireplaces/
Fireplaces and Wood Stoves. (2010). Prevzeto Oktober 2011 iz
www.FireplacesandWoodStoves.com: http://www.fireplacesandwoodstoves.com/allabout-fireplaces/fireplace-history.aspx
Firewood Resource. (28. Januar 2011). Prevzeto 18. November 2011 iz How to store firewood
: http://firewoodresource.com/faq/how-to-store-and-season-firewood/
Gingrich, S., & Macfarlane, R. (2002). Air Pollution from Wood-burning Fireplaces and Stoves.
Toronto Public Health.
Gitlin, J. (2006). Fire places: A practical design guide to fireplaces and stoves indoors and out.
Newtown: The Taunton press.
Heating oil for less. (2009). Prevzeto 18. Februar 2012 iz
http://www.heatingoil4less.com/moreabout.php
Horizont. Cena olja. Prevzeto 20. Februar 2012 iz http://www.olje.net/cene-in-prodajnipogoji/gibanje-cen-kurilnega-olja/
Howard, V. C. (2009). Particulate Emissions and Health.
Juvanec, B. (2006). Kultura bivalnega prostora: arhitektura, uvod, teorija. Ljubljana,
Pedagoka fakulteta.
Jackson, R. How stuff works. Prevzeto oktober 2011 iz
http://home.howstuffworks.com/home-improvement/heating-and-cooling/electricfireplaces.htm
Kamin-kamini. (2009). Prevzeto oktober 2011 iz http://kamin-kamini.50webs.com/elektricnikamini.html
Kurjava. (2010). Prevzeto Februar 2012 iz http://www.kurjava.si/1-kubicni-meter.html
Kurilno olje. (12. Marec 2011). Prevzeto 18. Februar 2012 iz http://www.kurilno-olje.net/
Stran /
Krajnc, N., & Kope, I. (2005). Les - doma, obnovljiv in okolju prijazen vir energije. Slovenija:
Zavod za gozdove Slovenije, Gozdarski intitut Slovenije, Agencija za uinkovito rabo
in obnovljive vire energije. Prevzeto dne 9. Februar 2011 iz
http://www.aure.gov.si/eknjiznica/les-vir-energije_BGEF.pdf
Liebl S., D. (Februar 2006). Wood as a heating fuel. Prevzeto 26. Februar 2012 iz
http://www.healthyairdane.org/pdf/SHWEC_General_Woodburning_Info_Sheet206.pdf
Manoment Center for Conservation Sciences. 2010. Massachusetts Biomass Sustainability
and Carbon Policy study: Report to the Commonwealth of Massachusetts
Department of Energy Resources. Walker, T. (Ed.). Contributors: Cardellichio, P.,
Colnes, A., Gunn, J., Kittler, B.,Perschel, R., Reccchia, C., Saah, D., ans Walker, t.
Natural Capital Initiative Report NCI-2010-03. Brunswick, Maine.
Malovrh, M., & Praznik, M. Gcs.gi-zrmk.si. Prevzeto 3. November 2011 iz Ogrevanje z lesno
maso: http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Publikacije.URE/URE1-08.htm
N. Taylor, T., L. Taylor, E., & Krings, M. (2008). Paleobotany: the biology and evolution of
fossil plants. Academic Press.
Natural gas and the environment. Prevzeto 25. Februar 2012 iz
http://www.naturalgas.org/environment/naturalgas.asp
NaturalGas. Prevzeto 26. November 2011 iz
http://www.naturalgas.org/overview/background.asp
New Hampshire department of Environmental Services. (2009). Wood stovesand air
pollution. Prevzeto Januar 2012 iz
http://des.nh.gov/organization/commissioner/pip/factsheets/ard/documents/ard36.pdf
Oglarska deela Dole pri Litiji. Prevzeto 13. Februar 2012 iz http://www.dole.si/izdelavakope.html
Profiles. (2009). Prevzeto Februar 2012 iz Lesni peleti:
http://www.profiles.si/lesni_peleti.php
Petrol. (2012). Prevzeto Februar 2012 iz Gibanje cen kurilnega olja:
http://www.petrol.si/energija-za-dom/energija/kurilno-olje
Pearstvo Hrovat. Prevzeto oktober 2011 iz http://www.pecarstvohrovat.si/zanimivosti/kaminski-vlozki-in-nacin-obzidave.html
Pearstvo Lah. Prevzeto oktober 2011 iz http://www.pecarstvolah.si/toplozracni_kamini.php
65
66
/ Stran
Pellets for small-scale domestic heating systems. Prevzeto December 2011 iz

http://www.findthatfile.com/search-3958406-hPDF/download-documentspellets_small_scale_heat.pdf.htm
Prestigious fires. (2011) Prevzeto 6. December 2011 iz http://www.prestigiousfires.co.uk/
Strategies for Reducing Residential Wood Smoke. (2009). Outreach and Information Division,
Air Quality Planning Division, Office of Air Quality Planning and Standards, U.S.
Environmental Protection Agency, Research Triangle Park, NC 27711.
Surovine. Prevzeto 16. November 2011 iz http://www.surovine.si/premog.php
Schiffer, H. J., & Rascher, M. (1989). Kamnini in lonene pei (Zbirka Vaa domaa delavnica).
Ljubljana: Tehnika zaloba Slovenije.
Used by permission of the World Energy Council, London, www.worldenergy.org. (2007).
Worldenergy. Prevzeto oktober 2011 iz
http://www.worldenergy.org/documents/ser2007_executive_summary.pdf
Za topel dom. (2011). Prevzeto Februar 2012 iz http://www.zatopeldom.com/drva/beligaber
Wetlands International. Prevzeto oktober 2011 iz
http://www.wetlands.org/Whatwedo/Wetlandsandclimatechange/Peatlandsandclim
atechangemitigation/tabid/837/Default.aspx
World coal association. Prevzeto 13. Februar 2012 iz http://www.worldcoal.org/coal-theenvironment/coal-use-the-environment/
Young, T. (Februar 2009). www.articlesbase.com. Prevzeto November 2011 iz A brief history
of fireplaces down through the ages: http://www.articlesbase.com/history-articles/abrief-history-of-fireplaces-down-through-the-ages-762966.html
15.
VIRI SLIK
Slika 1: Prevzeto dne 7.6.2012, na: http://www.gratewalloffire.com/

Slika 2: Prevzeto dne 7.6.2012, na: http://library.thinkquest.org/22254/stove.htm
Slika 3: Prevzeto dne 7.6.2012, na: http://builderman.wordpress.com/category/rumfordfireplaces/
Stran /

Slika 4: prevzeto dne 7.6.2012, na: http://en.citizendium.org/wiki/Count_Rumford
Slika 5: Prevzeto dne 18.11.2011, na: http://www.eurolinemede.com/index.php?option=com_phocagallery&view=category&id=8:toplozranikamini&Itemid=20
Slika 6: Prevzeto dne 18.11.2011, na: http://www.pecarstvohrovat.si/galerije/odprtikamin.html
Slika 7,8 : Prevzeto dne 18.11.2011 , na: http://www.imag.si/kaminske-obloge-palazzeti

Slika 9: Prevzeto dne 18.11.2011, na:
http://www.oursbiz.com/Company/180507/Cast_Iron_Freestanding_Stove_Hf_332.aspx
http://www.machinemart.co.uk/shop/product/details/clarke-majestic-steel-stove
Slika 11: Prevzeto dne 20.11.2011, na: http://www.vegaprodukt.com/produkti-toplotnetehnike/keramicne-kaminske-peci-abx/
Slika 12: Prevzeto dne 20.11.2011, na: http://www.ceneje.si/dom-in-vrt/ogrevalno-hladilnatelesa/kaloriferji/atlas-elektricni-kamin-dfht206_-_CX00070231
Slika 13: Prevzeto dne 20.11.2011, na: http://home.howstuffworks.com/homeimprovement/heating-and-cooling/electric-fireplaces.html
Slika 14: Prevzeto dne 18.12.2011, na: http://www.imag.si/arte-bh
Slika 15:Prevzeto dne 18.12.2011, na: http://www.imag.si/mini-2lrh-1
Slika 16: Prevzeto dne 18.12.2011, na: http://www.imag.si/speedy-mrh
Slika 17: Prevzeto dne 18.12.2011, na: http://www.imag.si/speedy-eh
Slika 18: Prevzeto dne 18.12.2011, na: http://www.imag.si/arte-u-50h
Slika 19: Prevzeto dne 18.12.2011, na: http://www.imag.si/varia-a-fdh
Slika 20: Prevzeto dne 21.12.2011, na: http://fe57.com/wp-content/uploads/2010/10/UltraModern-Styles-Gas-Fireplaces-Collection_3.jpg
http://www.djsonline.com/images/375_hz54_room.jpg
Slika 22: Prevzeto dne 21.12.2011, na: http://www.trendir.com/archives/bio-oh-ethanolfireplace-puur-vuur.jpg
http://www.gaslogsfireplacesandmore.com/napGD80.jpg
67
68
/ Stran
Slika 24: Prevzeto dne 27.12.2011, na: http://biokamini.si/produkti/elektricni_vlozki/55/top_flame_tinanti/

Slika 25: Prevzeto dne 27.12.2011, na: http://bio-kamini.si/produkti/elektricni_kamini/
Slika 26: Prevzeto dne 27.12.2011, na: http://biokamini.si/produkti/elektricni_vlozki_mystic_fires/#.Tpw72rJFSM_
Slika 27: Prevzeto dne 27.12.201, na: http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Publikacije.URE/URE108.htm
http://www.endtimesreport.com/storing_firewood.html
Slika 29: Prevzeto dne 5.1.2012, na: http://www.firesidehearthshoppe.com/fuel.htm
Slika 30: Prevzeto dne 5.1.2012, na: http://www.lifirewood.com/about-li-firewood.php
https://shop.euroheat.co.uk/accesso.php?style=Log%20Stores&typo=Accessories
Slika 32: Prevzeto dne 5.1.2012, na: http://phejton.eu/bio_izdelava_sekancev.php
Slika 33: Prevzeto dne 5.1.2012, na: http://www.ekoles.si/?page_id=36
Slika 34: Prevzeto dne 5.1.2012, na: http://phejton.eu/bio_izdelava_sekancev.php
Slika 35: Prevzeto dne 10.2.2012 , na: http://evergreenbioheat.com/wpcontent/uploads/2010/10/wood-Fuels.jpg
http://www.fordaq.com/fordaq/srvAuctionView.html?AucTIid=17843116
http://www.biomasa.sk/en/images/stories/biomasa/pdf/pdf_2011/cisterna_komprimovane
.jpg
http://www.fireplacevillage.net/blog/index.php/tag/pellet-stoves-nh/
www.merkur.si/media/catalog/product/cache/1/image/5ea06319eda06f020e43594a9c2309
72d/1/3/1350264a_5.jpg
http://i01.i.aliimg.com/photo/v0/104934243/wood_briquettes.jpg
Stran /

Slika 41: Prevzeto dne 10.2.2012, na: http://www.ukheatlogs.co.uk/cmsdata/products/builderbag.jpg
Slika 42: Prevzeto dne 13.2.2012, na: http://www.dole.si/izdelava-kope.html

http://sftp.slovenka.net/mislinja.si/meh/tasic/dogodki/09opraznik/09obpraznik04.jpg
http://static.panoramio.com/photos/original/54093954.jpg
Slika 46: Prevzeto dne 13.2.2012, na: http://www.zurnal24.si/najvecji-morilec-je-premogclanek-116839
Slika 47: Prevzeto dne 13.2.2012, na: http://www.livetradingnews.com/wpcontent/uploads/wmd-coal-mine1.jpg
http://www.nytimes.com/2008/04/23/world/europe/23coal.html
Slika 49: Prevzeto dne 13.2.2012, na: http://en.wikipedia.org/wiki/File:PeatStack_in_Ness,_Outer_Hebrides,_Scotland.jpg
Slika 50: Prevzeto dne 18.2.2012, na: http://centralno.ogrevanje.me/wpcontent/uploads/2011/01/Centralno-ogrevanje-7.jpg
Slika 51, 52: Prevzeto dne 8.2.2012, na: http://www.eurolinemede.com/index.php?option=com_content&view=category&layout=blog&id=3&Itemid=6
Slika 53: Prevzeto dne 18.2.2012, na: http://centralno-ogrevanje.net/pages/ogrevanje-skaminom.php
Slika 54: Prevzeto dne 18.2.2012, na: http://bio-kamini.si/produkti/bioetanol_gorilniki/
Slika 55: Prevzeto dne 10.1.2012, na: https://www.kmmatch.com/kologischer-anz-nder-f-rkamin-und-grill-1.html
Slika 56: Prevzeto dne 10.1.2012, na: https://www.kmmatch.com/kologischer-anz-nder-f-rkamin-und-grill-2.html
Slika 57: Prevzeto dne 10.1.2012, na: https://www.kmmatch.com/anzunder/naturholzanzunder/96-ofen-und-kaminanz-nder-aus-naturholz.html
Slika 58: Prevzeto dne 10.1.2012, na: https://www.kmmatch.com/anzunder/kerosinparaffin-anzunder/anz-nder-f-r-kohle-kamin-und-grill.html
http://thumbs1.ebaystatic.com/m/mjpawfT5Ln3z9QkVqhKt4NA/140.jpg
69
70
/ Stran

http://www.alternativeenergyprimer.com/images/fireplace-closeup-open-400.jpg
Slika 61: Prevzeto dne 25.2.2012, na: http://www.eurokamin.si/image/129.jpg
Slika 62: Prevzeto dne 25.2.2012, na: http://ecx.imagesamazon.com/images/I/315SWR67zrL.jpg , http://img0.reuter-badshop.com/blomus-chimofireplace-set-5-pcs--22-h-64-cm--p--blo-65132_0.jpg ,
http://www.countryfiresides.co.uk/uploads/image/zoom/27120_600h419245.jpg ,
http://smartshopbuy.com/images/HomeDecorations/pinecone-fireplace-tool-set.jpg
http://images.ceneje.si/products/thumbnails/ImageHomePageZoomed/sesalna-posodafilter-za-2028858_1024x768.jpg
Slika 64: Prevzeto dne 25.2.2012, na: http://www.eurokamin.si/image/125.jpg
http://www.champfleurieestate.co.uk/acatalog/ashvacML.jpg
http://www.priporocam.si/shop/article/150/197/1267/Cistilo_cistilec_stekla,_kamine,_... ,
http://www.merkur.si/ogrevanje-in-hlajenje/stedilniki-peci-in-kamini/peci-napelete/dodatek-za-kamin-lokaterm-cistilo-za-ciscenje-stekla-in-peci.html ,
http://www.ceneje.si/dom-in-vrt/oprema-za-dom/ciscenje-naprave-in-cistila/husch-cistiloza-kamine-husch_-_CX000E3198
Slika 67: Prevzeto dne 3.3.2012, na: http://whatfireplace.com/300/helpful-informationabout-gas-fireplaces/
Slika 68: Prevzeto dne 3.3.2012 , na: http://duboisbuildersinc.com/custom-fireplaces/
Slika 69: Prevzeto dne 3.3.2012, na: http://www.home-designing.com/2008/12/beautifulfireplaces
Stran /
16.
PRILOGE
Anketni vpraalnik
KAMINI - VPRAS ALNIK
Med zastavljenimi vpraanji obkroite enega iz med ponujenih odgovorov. Kjer

je mono, lahko odgovor tudi dopiete, e vam ponujeni ne ustreza.
I.
Spol:
II.
Starost: ______ let
III.
Kje ivite?
a) Mesto
b) Podeelje
IV.
Ali ivite v:
a) Hii
b) Vestanovanjski hii
c) Bloku
d) Drugo
V.
Ali imate v domu kakrno koli kaminsko pe (samostojei ali zidani kamin, elektrini)?
DA
NE
ODGOVARJAJO TISTI, KI SO OBKROILI DA PRI V. VPRAANJU:

1. Katero kaminsko pe imate v vaem domu?
a) Samostojeo kaminsko pe
b) Zidani kamin (zaprto ognjie)
c) Zidani kamin (odprto ognjie)
d) Elektrini kamin
e) Kamin na plin
2. Kaken je bil razlog za nakup takne kaminske pei oz. kamina?
a) Zaradi izgleda
b) Zaradi velikosti prostora, ki ga ogrevam
c) Zaradi ekonominosti ogrevanja
d) Zaradi cenovne dostopnosti
e) Drugo:______________________________________________________
3. Kaj vam je pri vaem kaminu najbolj ve?
a) Sam izgled
71
72
/ Stran
b)
c)
d)
e)
f)
Toplina, ki jo oddaja
Postavitev v prostoru
Ekonominost ogrevanja
Prijetno vzduje ob ognju
Drugo:______________________________________________________
4. Kako pogosto uporabljate vao kaminsko pe in zakaj?

a) Skoraj nikoli
b) Le ob posebnih prilonostih
c) 1x tedensko
d) 2-3x tedensko
e) 1x meseno
f) 5-10x meseno
g) Vsak dan
h) Zakaj:________________________________________________________________
5. Za kakne namene uporabljate vao kaminsko pe?
a) Za okras
b) Ogrevanje prostora kjer je postavljen
c) Ogrevanje veine doma
d) Za posebne prilonosti
e) Drugo:_______________________________________________________________
6. Ali menite, da je uporaba kamina zahtevna oz. da zahteva veliko asa in truda?
a) Da, teko je zakuriti ogenj
b) Da, zelo pogosto ga je potrebno istiti
c) Ne, ni posebnega dela
d) Ne, rad/a uporabljam kamin, zato vse naredim z veseljem
e) Drugo:________________________________________________________________
7. Kaj vas pri vai kaminski pei najbolj moti?
a) Mo
b) Izgled
c) Postavitev
d) ienje
e) Ni
f) Drugo:________________________________________________________________
8. Kako gledate na kaminsko pe, kot na vir ogrevanja?
a) Zelo je ekonomino
b) Bolj greje kot centralno ogrevanje
c) Slabe greje kot centralno ogrevanje
d) Nimam posebnega mnenja
e) Drugo:_________________________________________________________________
9. Koliko v povpreju porabite za kurjavo, ki jo uporabljate v kaminski pei (v kurilni sezoni)?
a) Ni, kamin je le za okras
b) 100-200
c) 300-500
d) 500-700
e) Ve kot 700
Stran /
ODGOVARJAJO TISTI, KI SO OBKROILI NE PRI V. VPRAANJU:

1. Iz katerega razloga bi se odloili za nakup kaminske pei?
a) Ekonomskega
b) Izgleda (estetskega)
c) Drugo:_____________________________________________________________
2. Na podlagi esa bi izbrali vrsto kaminske pei?
a) Izgleda
b) Materiala
c) Velikosti ognjia
d) Cene
e) Moi
f) Drugo:_____________________________________________________________
3. e bi lahko izbirali za katero vrsto kaminske pei bi se odloili?
a) Samostoje a kaminska pe
b) Zidani kamin (odprto kurie)
c) Zidani kamin (zaprto kurie)
d) Elektrini kamin
e) Kamin na plin
4. V kakne namene bi uporabljali kaminsko pe?
a) Okras (estetsko)
b) Ogrevanje prostora kjer bi se nahajal
c) Ogrevanje veine bivalia
d) Le za posebne prilonosti
e) Drugo:_____________________________________________________________
5. Kako gledate na kaminsko pe kot vir ogrevanja?
a) Je brez pomena
b) Zelo je ekonomino
c) Nimam posebnega mnenja
d) Prostoru da poseben ar
e) Prostor veliko bolje ogreje kot ostali naini ogrevanja
f) Prostor ogreje enako kot ostali naini ogrevanja
g) Prostor ogreje slabe kot ostali naini ogrevanja
h) Drugo:______________________________________________________________
6. Ali menite, da e bi uporabljali kaminsko pe, da bi prihranili pri strokih ogrevanja?
a) Da
b) Ne
c) Ne vem
7. Ali menite, da uporaba kaminske pei zahteva veliko asa in truda?
a) Da, teko je zakuriti
b) Da, potrebno je veliko dela da se jo oisti
c) Ne, vseeno mi je kaj je potrebno storiti
d) Ne vem
73
74
/ Stran
Priprava
PREDMET
gospodinjstvo
RAZREDNI
ODDELEK
6
URA
BIVANJE IN OKOLJE
UNA ENOTA
BIVALNO OKOLJE
Une oblike
Une
metode
Uila in uni
pripomoki
DATUM
2 uri
UNA TEMA
Operativni
vzgojno
izobraevalni
cilji
DAN
Analizirajo bivalno okolje neko in danes

Razvijajo obutek odgovornosti za urejen dom in okolje
Spoznajo razline tipe bivali
frontalna
skupinska
v dvojicah
individualna
razgovor
prikazovanje
didaktina igra
delo s
tekst. eksperiment
razlaganje
demonstriranje
grafina dela
pisna
dela
praktino delo
Raunalnik, raunalniki projektor, razline katlice, lepilo,
flumastri, kola papir, karje
UNA STRATEGIJA
Stran /

1.
UVODNI DEL 10 minut

Pozdrav, urejanje formalnosti. Uitelj uence seznani s potekom
une ure in poda navodila.
UITELJ
Podajanje navodil
Odgovarjanje na vpraanja
UENCI
Posluanje navodil
Postavljanje vpraanj
2. OSREDNJI DEL 65 minut

Pogovor z uenci o spremembah, ki so prisotne v dananjih bivalnih
okoljih (opremljanje)
Dom je mesto prebivanja in zavetja. Ko se nanaa na stavbo, je to
navadno prostor v katere ivi posamezni ali druina in kjer ima/jo
shranjene osebne predmete. V pradavnini so ljudje iveli v votlinah,
kasneje v otorih, kolibah, preprostih zidanih hiah ki so bile z leti vedno
bolj napredne. Bolj ko je bil bivalni prostor preprost skromneje je bil tudi
opremljen. V jamah so bile prisotne poslikave na stenah, v otorih so
risali po koah, kolibe so imele e prisotne preproste mize, stole in
leia. Vendar so imela ta domovanja praktino samo en prostor kjer so
iveli vsi skupaj. Bolj ko so bili domovi napredni, bolje so bili
opremljeni, ve prostorov so imeli. Najveji napredek pa predstavlja dom
s kopalnico in kanalizacijo.
Pogovor o tem kako uenci sami skrbijo za ist dom
Otroci povedo kakne dolnosti imajo v njihovem domu, kako skrbijo za
istoo in red.
Pogovor o tem kakne vrste bivali poznajo
Uenci natejejo vrste bivali: hia, blok, stanovanjske hie, dvojki in
povejo kakne so razlike med posameznimi bivalii.
UITELJ
UENCI
Postavljanje vpraanj
Odgovarjajo na vpraanja
Razlaga
Zapisovanje nove snovi
Podajanje navodil za praktino
Ustvarjalno delo v
delo
skupinah
Predstavitev izdelkov
Uencem je bilo predhodno naroeno, da morajo prinesti v olo prazne
katlice razlinih izdelkov, lahko tudi manje embalae, karje, lepilo,
kola papir.
Uence se nato razdeli v 4 skupine s po 4 lani. Vsaka skupina ima svojo
nalogo, da iz materiala, ki so ga prinesli s seboj izdelajo maketo enega
dela bivalnega prostora, neko in danes.
Skupine: spalnica, kuhinja, kopalnica, bivalni prostor oz. dnevna soba
Pri tem se morajo osredotoiti na stvari, ki so za doloen prostor znailne
in se pojavljajo ali izgubljajo tekom asa. Pri bivalnem prostoru je v
srediu pozornosti kaminska pe/kamin in njeno spreminjanje skozi as.
3. SKLEPNI DEL 15 minut
Predstavitev izdelkov, pozdrav
75

Diplomska Kamin

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Diplomska Kamin

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UNIVERZA V LJUBLJANI

EKONOMSKI, EKOLOKI IN ESTETSKI VIDIK

Maja Brate: Diplomsko delo

NAMEN NALOGE .......................................................................................................... 5

1.1.1 CILJI ............................................................................................................................ 5

VRSTE KAMINSKIH PEI ...................................................................................................... 9

TEHNOLOGIJE KAMINSKIH PEI........................................................................................ 17

TRDA GORIVA ............................................................................................................. 18

KURIE S CENTRALNIM OGREVANJEM .................................................................... 31

KAMINSKI DODATKI .......................................................................................................... 34

Pedagoka in Biotehnika fakulteta

Maja Brate: Diplomsko delo

STROKI OGREVANJA PRI RAZLINIH NAINIH OGREVANJA ........................................... 37

EKOLOKI VPLIVI POSAMEZIH NAINOV OGREVANJA..................................................... 39

ESTETSKI VIDIK POSTAVITVE KAMINSKIH PEI V GOSPODINJSTVU................................. 43

ANKETNI VPRAALNIK, ANALIZA ...................................................................................... 44

KAZALO SLIK .................................................................................................................. 60

KAZALO TABEL ............................................................................................................... 61

KAZALO GRAFOV ........................................................................................................... 61

SEZNAM LITERATURE IN VIROV .................................................................................... 62

VIRI SLIK ......................................................................................................................... 66

Pedagoka in Biotehnika fakulteta

Maja Brate: Diplomsko delo

Pedagoka in Biotehnika fakulteta

Maja Brate: Diplomsko delo

Pedagoka in Biotehnika fakulteta

Maja Brate: Diplomsko delo

Pedagoka in Biotehnika fakulteta

Maja Brate: Diplomsko delo

Pedagoka in Biotehnika fakulteta

Maja Brate: Diplomsko delo

1.1. NAMEN NALOGE

Ugotoviti ali je ogrevanje s kaminskimi pemi na trda kuriva ekonomsko ugodneje od

H1: Ogrevanje s kaminskimi pemi na trda kuriva je ekonomsko ugodneje od ostalih

Pedagoka in Biotehnika fakulteta

Maja Brate: Diplomsko delo

2.1. Antina ognjia

Pedagoka in Biotehnika fakulteta

Maja Brate: Diplomsko delo

2.2. Kaminske pei v letih 1600 in 1700

Slika 1: Reetka za drva

Slika 2: Franklinova peica

Pedagoka in Biotehnika fakulteta

Maja Brate: Diplomsko delo

TRADICIONALNI Slika 4: Rumfordova kaminska pe

2.3. Kaminske pei v zgodnjem in poznem 20. stol.

Pedagoka in Biotehnika fakulteta

Maja Brate: Diplomsko delo

VRSTE KAMINSKIH PEI

Je tovarniko izdelana v konni obliki in dimenzijah

3.1. ZIDANI KAMIN

Prostor, ki ima povrino manjo od 12m2

Pedagoka in Biotehnika fakulteta

Maja Brate: Diplomsko delo

Pedagoka in Biotehnika fakulteta

Maja Brate: Diplomsko delo

Slika 5: Zidani kamin z zaprtim

Slika 6: Zidani kamin z odprtim ognjiem

e se odloamo za takno vrsto kamina nam ni potrebno ogromno razmiljanja in inovacij.

Slika 7: Kaminska obloga

Slika 8: Kaminska obloga

3.2. SAMOSTOJEI (kaminska pe)

Maja Brate: Diplomsko delo

da se pe poasi segreva in ohlaja, saj drugae lahko poi, kar pa se ne da popraviti. e se