Sovremenost

SOVREMENOST
SPISANIE ZA LITERATURA, KULTURA I UMETNOST
2011
God. 60, broj 2 (septemvri)
SOVREMENOST Spisanie za literatura, kultura i umetnost Izdava~: Sovremenost, Skopje
Redakcija d-r Vasil Tocinovski, glaven i odgovoren urednik m-r Slav~o Koviloski, izvr{en urednik Nikola Altiev, urednik d-r Ranko Mladenoski, urednik
Prviot broj na Sovremenost izleze vo Skopje, april 1951 godina. Dosega{ni glavni i odgovorni urednici: (1951) - Kiro Haxi Vasilev (1951 - 1952) - Vlado Maleski (1952 - 1953) - Slavko Janevski, Dimitar Mitrev i Aco [opov (1954 - 1968) - Dimitar Mitrev (1969 - 1982) - Georgi Stalev (1983 - 2002) - Aleksandar Aleksiev
sovremenost_mk@hotmail.com
SODR@INA
[EESET GODINI NA SPISANIETO SOVREMENOST Vasil TOCINOVSKI OD TRADICIJATA NA SOVREMENATA MAKEDONSKA LITERATURA
TVORE^KA LABORATORIJA Petre BAKEVSKI BELA RIZA, DA SE PAMETIME! Hristo PETRESKI KALEM Petko [IPINKAROVSKI MIRIS NA NO]NO PRISTANI[TE Milica DIMITRIJOVSKA-RADEVSKA VETAR Vesna MUNDI[EVSKA-VELJANOVSKA NA BALKONOT Tomislav KARANFILOVSKI NA MARGINITE IMA... Igor KRAJÊV TVRDINA Elena PRENXOVA PAT VO POVRATOT Ivica MAKSIMOSKI QUBOV
23
30
33
38
40
42
45
46
50
INTERPRETACII Ranko MLADENOSKI MAKEDONSKITE NARODNI UMOTVORBI ZA ALEKSANDAR MAKEDONSKI Vasil DRVO[ANOV PRERODBENSKIOT DUH NA DIMITAR VASILEV MAKEDONSKI IZRAZEN PREKU JAZIKOT NA EDEN NEGOV UÊBNIK
51
65
Slav~o KOVILOSKI KOSTA GRUPÊ(VI]) KAKO AVTOR NA PRVIOT TURISTI^KI VODI^ Zdravko STOJKOSKI BORIS SARAFOV I EDNO NEGOVO INTERVJU ZA BRITANSKIOT VESNIK TAJMS OD 12 APRIL 1901 GODINA Ivan ANTONOVSKI Jovanka DENKOVA DILEMATA: EVOLUCIJA ILI INVOLUCIJA VO MAKEDONSKATA LITERATURA ZA DECA I MLADI Radovan P. CVETKOVSKI PISATELOT, KNIGATA POBEDNICI, DETETO I DETSTVOTO
76
80 87
99
106
PRIOP[TUVAWA Stranici za spisanieto Gradina, Ni{, Srbija Vasa PAVKOVI] SLOVO ZA POEZIJATA NA VODATA Miroslav MAKSIMOVI] VPLOVUVAWE Tawa KRAGUJEVI] STEBLOTO NA REKATA Tomislav MARINKOVI] SVETOVI Novica TADI] DUNAVSKIOT KEJ Vasa PAVKOVI] MATNATA VODA Nikola VUJI] DALEÎNA @ivko NIKOLI] STOMNA Nenad MILO[EVI] NA PLA@ITE
119
121
122
123
124
125
126
127
128
Vojislav KARANOVI] VREME ZA PLAÊWE @ivorad NEDEQKOVI] VO IZDIVOT Radmila LAZI] DA SUM Zoran PE[I] SIGMA TEKST ZA BOLSKOTNATA ÎSTOTA Stana DINI] SKOJAÎ] VODATA E POSTARA Danica VUKI]EVI] ODEV
129
130
131
133
135
136
KRITI^KI PREGLED Milovan STEFANOVSKI RASTAJNUVAWE NA IKAROVIOT LET Vasil TOCINOVSKI STRA@A NA SUDBINATA Ranko MLADENOSKI POSKURNIKOT KAKO KLU^ ZA ANTI^KA PORTA Daniela BAÎ]-KARKOVI] ZA ROMANOT TELO ZA GREV Petko [IPINKAROVSKI INVENTIVNOST KON VISOKITE DOSTRELI ILI STROE@ NA SEKOJDNEVNITE MALI NE[TA Slav~o KOVILOSKI NIKO... NIKO Nikola ALTIEV STIHOVI ZA QUBOVTA, SRE]ATA I IZMAMATA Vasil DRVO[ANOV EDINAESETVEKOVNO PAMETEWE NA ÛDOTVORECOT
138
142
145
151
161
164
167
172
Nikola ALTIEV POTOPISNATA MAKEDONSKA LITERATURA Milica DIMITRIJOVSKA-RADEVSKA PREDVESNICI OD VASIL TOCINOVSKI ILI KNIGA ZA NA[ITE KULTURNO-ISTORISKI VOOÛVAWA I SOOÛVAWA Jovanka DENKOVA KINDER KVA^KA - PREKRASEN PRIMER ZA ONIRI^KA FANTASTIKA Vasil TOCINOVSKI KAKO SE STANUVA PISATEL
181
185
195
203
HRONIKA
207
SOVREMENOST, br. 2, 2011 050(497.7)(060.91)(049.3)
OD TRADICIJATA NA SOVREMENATA MAKEDONSKA LITERATURA

[eeset godini na spisanieto Sovremenost ren urednik, Kole aule i Aco opov. . , , . , , , . , , . , , , , , ( ) . 7
Vremeto neminovno i trajno go vtisnuva sopstveniot znak na identifikacija vo ~ovekot i vo negovite dela, vo nastanite i procesite koi ostavile svoi tragi vo tradicijata i kontinuitetot na edna nacionalna kultura i literatura. Najstaroto makedonsko knievno spisanie Sovremenost gi belei este decenii od pojavata na prviot broj. Se ispolnilo vremeto so iljadnici i iljadnici stranici od katadnevieto na zabrzaniot razvoj na sovremenata makedonska literatura. Svedoat tie za novite dela i za estetskite vrednosti na avtorite od site generacii, za konstituiraeto i afirmacijata na makedonskiot jazik kako nejzino mono oruje, za knievniot dijalog kako forma i sodrina vo osvojuvae na novi vrednosti posvedoen niz nepovtorlivata konfrontacija meu realistite i modernistite, za izboruvae na sopstveno mesto i znaee vo golemoto semejstvo na svetskata knievnost. Vo mesec april 1951 godina izleguva prviot broj na mesenoto spisanie za literatura, umetnost i optestveni praaa Sovremenost. Kako negov izdava se javuva Knigoizdatelstvoto Koo Racin. Redakcijata e vo sostav: Kiro Hai Vasilev kako glaven i ogovo-
SOVREMENOST, br. 2, 2011
, .1 Vo toa vreme na ideali i na brzo prestoruvae na sonitata vo realnost, a so cel za osvojuvae na idninata, esti se i promenite vo sostavot na redakcijata. Istata godina, od broj pet glaven urednik e Vlado Maleski. Vo narednite dve godini, vo 1952 i 1953 godina negovi urednici se Slavko Janevski, Dimitar Mitrev i Aco opov. Vo poetokot na 1954 godina na elnoto mesto vo Sovremenost, odnosno kako odgovoren urednik zastanal Dimitar Mitrev. Osnovopolonikot na makedonskata knievna kritika kako izrazita tvoreka i oveka pojava e se vgradi kako kluna linost i bi rekle ne e samo znak na prepoznavae, tuku i odrednica vo sudbinata i idninata na spisanieto. Vo redakcijata so nego se Gane Todorovski i Aco opov. Taa godina, vo dvobrojot 11-12 kako len se javuva i Cvetko Martinovski. Vo 1955 godina od petiot broj spisanieto go ureduvaat i odgovaraat Slavko Janevski, Dimitar Mitrev i Aco opov. Ne polna godina potoa, potono od broj tri 1956 godina, pokraj Mitrev kako odgovoren urednik i opov, lenovi na redakcijata se Simon Drakul i Vasil Ioski. Po zaminuvaeto na Drakul, od broj 5 za 1957 godina, na nego , , , . 1, . 1, 1951, . 3-4.
1
vo mesto e Georgi Stalev. I poetokot na novata 1958 godina, od nejziniot prv broj e pod znakot na promeni. Dimitar Mitrev e glaven i odgovoren urednik, a lenovi na redakcijata se Vasil Ioski i Georgi Stardelov. Nekolku meseci potoa, potono od maj so petiot broj redakcijata bila proirena so Aleksandar Eov kako odgovoren urednik, Gogo Ivanovski, Vasil Ioski, Slavko Janevski, Meto Jovanovski, Dimitar Mitrev, Georgi Stardelov i Aco opov. Toa e najbrojnata redakcija voopto vo istorijata na spisanieto. Vnimatelniot prosleduva na nejzinata istorija e zabelei deka Dimitar Mitrev vo periodot od 1959 do 1961 godina e odgovoren, od 1962 do 1964 godina e glaven i odgovoren urednik. Sovremenost vo 1965 godina, vreme na poemjotresno Skopje so novi idei, ideali i perspektivi ima nova redakcija. Vo nea lenuvaat Jovan Bokovski, Aleksandar Eov, Slavko Janevski, Duko Nanevski, Georgi Stardelov i Aco opov. Niven predvodnik kako odgovoren urednik e Mitrev. . ! . , , , . , , -
.2 . Vo periodot od 1967 do 1968 godina sostavot na redakcijata e so Dimitar Mitrev kako odgovoren urednik, Miodrag Drugovac, Cvetko Martinovski, Georgi Stalev i Petar irilov. Toa e vreme koe bi rekle, na odreden nain zaokruuva eden mone znaaen period od postoeeto i dejstvuvaeto na Sovremenost i to e pobitno, decidno gi odreduva negovite idni perspektivi. Sedumnaesette godini pretstavuvaat prekrasno iskustvo i afirmacija na sovremenata makedonska literatura, a spisanieto nesomneno se potvrdilo kako najavtoriteten prosleduva i valorizator na nejzinoto katadnevie. A go nema toa vreme ako vo nego ne opstojuvaat spisanijata. Od nego esnaeset godini na kormiloto bil bardot Dimitar Mitrev. Negovata misla i smisla na knievnoto opstojuvae i deneska se itlivi vo meuredovite na spisanieto. Negovi urednici bezmalku bile site vtemeluvai na prvata i najznaajnite pretstavnici na vtorata generacija sovremeni makedonski avtori. Toa e taa prva faza od pojavata i razvitokot na Sovremenost so karakteristiki koi do deneni dni se prepoznatlivi vo negovoto opstojuvae i istrajuvae. 2
. , , , . . , , .3 Vtoriot period spored nas ponuva od 1969 godina. Za odgovoren urednik izbran e Georgi Stalev, a od 1979 godina e glaven i odgovoren urednik.4 Ovoj period go ispolnuvaat trinaeset godini. Vo redakci-jata se Simon Drakul i Miodrag Drugovac. Novi lue, vremia i sluuvaa spored narodnata mudrost. Vrz osnova na len 36 od Zakonot za javno informirae i aktot za osnovae, Sobranieto na Republikata zaednica na kulturata na sednicata odrana na 6 juni 1975 godina donesuva Osnovaki akt za izdavae na spisanieto Sovremenost. Ovoj znaaen dokument e souvan vo redakciskata arhiva.Toa se osum paginirani stranici mainopis. Zavedeni pod br. 01/1154/3 (str. 1) i potpiani od pretsedatelot na Sobranieto na Republikata zaednica na kulturata Vladimir Po , , , . 21, . . 277. 4 Sto makedonski godini daktor Jovan Pavlovski, Skopje, 2004, str. 442-443.
3
, 4, 1971, 1903-2003, reizd. MI-AN,
, , . 11, . 4, 1971, . 412.
povski. Taa se javuva kako osnova, spisanieto e izleguva edna meseno do 10 broja godino na makedonski jazik (len 1). Vo vtoriot len se dadeni podatoci za negovoto sedite vo Skopje, ulica Ivo Ribar Lola bez broj, so doobjasnuvae Loilnica, sproti fabrikata Alumina. Vo tretiot len sodrani se osnovnite zadai na spisanieto: razvoj na kritikata misla i praktika vo oblasta na kulturata, na teorijata na tvoretvoto vo poezijata, prozata i dramata, potoa na optestvenata marksistika misla i samoupravnata praktika pred se vo oblasta na kulturata. Treba da gi obedinuva tvorekite sili od oblasta na literaturata, kritikata i eseistikata, knievnata istorija, optestvenata misla, filozofijata, sociologijata. Da gi afirmira tvoretvoto vo literaturata, vo likovnata i vo muzikata umetnost. Da go afirmira naeto istorisko minato i seganost. Da bide patovoditel na mladite tvorci, estetski, etiki i patriotski da gi vospituva mladite. Spisanieto e ja istaknuva borbata na SFRJ za mir i ramnopravnost na narodite. e vri vospitna uloga kaj svoite itateli za razvivae na socijalistikiot moral i humanizam vo duhot na osnovnite pridobivki od naata Revolucija i izgradbata na samoupravnoto optestvo, osobeno vo duhot na bratstvoto i edinstvoto na jugoslovenskite narodi i narodnosti. Vo najobemniot etvrti len precino, a vo soglasnost so prethodniot len za ostvaruvae na zadai10
te na izdavakiot sovet na Sovremenost se nabrojuvaat: oivotvoru-vae na ustavnite odredbi za oblasta na kulturata, dosledno ostvaruvae na programata i politikata na Sojuzot na komunistite, sestrano razvivae na samoupravnoto socijalistiko optestvo i za reavakata uloga na rabotnikata klasa vo site tekovi na optestvoto. Postojano jaknee na pridobivkite na Revolucijata za bratstvoto i edinstvoto i ramnopravnosta na jugoslovenskite narodi i narodnosti, za odbrana na nezavisnosta i suverenitetot na SFRJ i za razvivae na jugoslovenskiot socijalistiki patriotizam. Postojano jakne i razvivae na bratstvoto i ramnopravnosta meu makedonskiot narod i albanskata i turskata narodnost i etnikite grupi koi iveat vo SR Makedonija. Sovetot e se sprotivstavuva i e se bori protiv site neprijatelski, antisocijalistiki, antisamoupravni pojavi i tendencii, posebno protiv nacionalizmot, birokratizmot, tehnokratizmot, liberalizmot, buroaskata ideologija i slini sfaaa tui na rabotnikata klasa i na samoupravnoto socijalistiko optestvo. Potoa aktivno da gi poddruva naporite na zemjata vo borbata za mir i ramnopravna sorabotka meu narodite i nejzinata nezavisna i nevrzana nadovorena politika, kako i da gi razviva socijalistikiot moral i humanizam. Ostanatiot del od aktot od len 5 do len 23 govorat za Izdavakiot sovet. Toj ima 18 lena koi gi imenuva Sobranieto na Republikata za-
ednica na kulturata kako osnova. Edna tretina se od redovite na negovite delegati, a dve tretini se od redot na vrabotenite i drugi lica koi se izbiraat vo dogovor so optestveno-politikite organizacii, kulturni asocijacii i drutva na tvorci. Nivniot mandat iznesuva dve godini. Izdavakiot sovet ima pretsedatel i zamenik pretsedatel. Tie ne moat da bidat vraboteni vo redakcijata na spisanieto i da ne bidat lenovi na redakcijata. Izdavakiot sovet raboti na sednici. Sednicite gi svikuva i so niv rakovodi pretsedatelot a vo negovo odsustvo zamenik pretsedatelot (len 9), a rabotata na izdavakiot sovet e javna (len 10). Vo len 12 posebno se naglasuvaat slednite raboti: ja izrabotuva i poblisku ja utvrduva programskata koncepcija na spisanieto; odluuva za sproveduvae na osnovnite zadai od ostvaruvaeto na negovata programska koncepcija; za osnovnite praaa na ureduvakata politika; go razgleduva i utvrduva ostvaruvaeto na osnovnata koncepcija i ureduvakata politika; vri analiza na oddelni broevi na spisanieto i donesuva zakluoci to im gi dostavuva na redakcijata; inicira, razgleduva i poddruva merki to ovozmouvaat celosno ostvaruvae na optestvenata uloga na spisanieto; gi razgleduva osnovnite praaa povrzani so negovata materijalna i finansiska sostojba; na Osnovaot mu predlaga reenija za oddelni praaa; dava mislea za planot i programata za negoviot razvoj; gi razgleduva zabelekite i predlozite na i-
tatelite; za osnovnite stavovi povremeno go izvestuva Osnovaot a edna godino mu podnesuva i izvetaj za svojata rabota; vri i drugi raboti vo soglasnost so Zakonot i optite akti. Izdavakiot sovet svoite odluki i reenija gi donesuva so mnozinstvo glasovi, a za svojata rabota odgovora pred javnosta i Osnovaot. Zadaite i pravata na glavniot i odgovoren urednik se tema od len 19 do len 21. Nego go imenuva Osnovaot so prethodno izvreni konsultacii so optestveno-politiki organizacii, kulturni asocijacii i drutva na tvorci od oblasta na kulturata i misleeto na vrabotenite vo spisanieto. Vo len 16 stoi: Osnovaot: Republilkata zaednica na kulturata obezbeduva materijalni uslovi za osnovae i za poetok na izdavae na spisanieto. So posebna spogodba skluena meu Osnovaot i spisanieto se reguliraat odnosite od materijalnata poloba na spisanieto. to e potrebno da se bide glaven i odgovoren urednik? Odgovor nudi len 17. Toa moe da bide rabotnik koj pokraj optite gi ispolnuva i slednite uslovi: visoka kolska podgotovka i poveegodino iskustvo vo novinsko-izdavakata dejnost, da poseduva moralno-politiki kvaliteti to se neophodni za onie koi rabotat vo sredstvata za javno informirae, idejno politiki da e opredelen za samoupravni, socijalistiki, optestveni odnosi, za ramnopravnost na narodite i narodnostite na Jugoslavija, za nejzinata nezavisna i ne11
vrzana politika, da sozdava i neguva dobri meuoveki odnosi i da gi ispolnuva site baraa i uslovi to se propiani so Zakonot, Samoupravnata spogodba za meusebnite odnosi vo zdrueniot trud i drugite akti na spisanieto. Negoviot mandat trae etiri godini, a ima pravo na ute eden izbor. Glavniot i odgovoren urednik na spisanieto moe da bide i predvremeno razreen (len 19) od priini ako ne gi sproveduva na delo Ustavnite odredbi, politikata na SKJ i SKM, koga negovata nesovesna i nepravilna rabota mu natetuvaat na ugledot na spisanieto i na Republikata zaednica na kulturata, na optestvenata zaednica ili pak pri napravena materijalna teta. Ako poradi negovata nesovesnost ili neizvruvae na dolnosta, spisanieto ne moe da gi izvruva svoite osnovni zadai ili pak e otenato nivnoto izvruvae. Ako svojata funkcija ja zloupotrebi, sozdavaji monopolistika poloba na edna grupa. I toga koga so svojata rabota gi naruil optite akti na spisanieto i na Republikata zaednica na kulturata, koga nesovesno gi odbiva izvruvaata na odlukite na Osnovaot ili ako oigledno postapuva sprotivno od tie odredbi. I sekako smenata doaa so pozitivnite zakonski propisi i po negovo barae. Negovoto predvremeno smenuvae go sledi istiot pat na konsultacii i mislea kako i pri negovoto imenuvae. Glavniot i odgovoren urednik e dolen najmlaku dvapati godino da podnesuva izvetaj 12
za svojata rabota i za izleguvae na spisanieto do Sobranieto na Republikata zaednica na kulturata. I poslednite dva opti lena: Normativnite akti na spisanieto Sovremenost zadolitelno se usoglasuvaat s-o odredbite na ovoj os-novaki akt (len 22) i Odnosite na spisanieto Sovremenost so drugite srodni izdavaki organizacii se reguliraat so poseben dogovor (len 23).5 Po mnogu neta ovoj period od rabotata na spisanieto Sovremenost moeme da go imenuvame kako negovo zlatno doba. Podatocite i argumentite za toa e gi pobarame vo negovata lina karta. Redovno izleguvaat po deset broja godino koi stignuvaat vo racete na mnogubrojnite pretplatnici vo zemjata, irum Evropa i svetot. Redakcijata razviva sopstvena izdavaka dejnost. Sekoj broj na spisanieto donesuva i posebna knika. Ponuvaji od 1972 godina do broj 5 za 1983 godina objaveni se osumdeset naslovi poezija, proza, drama, eseistika, kritika i publicistika vo koi svoe mesto nale i oddelni prevodi. Po ovie edinaeset renesansi godini redakcijata e se oglasi deka spored najnovata odluka na Sobranieto na Republikata zaednica na kulturata, za finansirae na spisanieto, Redakcijata na Sovremenost ne e vo sostojba vo idnina da go prodoli izdavaeto na ovoj prilog. Se izvestuvaat avtorite deka moat vo redakDokumentacija na spisanieto Sovremenost.
5
cijata da gi podignat svoite neobjaveni tekstovi.6 Vo 1981 godina spisanieto sveeno gi odbeleuva trite decenii od svoeto postoee. Po zgasnuvae na spisanieto Nov den, organ na Drutvoto na pisatelite na Makedonija, pojavata na Sovremenost spored Mitrev e rezultat na nadrasnati i literaturni i optestveni priliki. Ottuka zabeleuva Georgi Stalev oti pojavata na novoto spisanie imae za zadaa da gi obedini site tvoreki sili kaj nas i toa uspeno go sproveduve do kraj. Podocnenata konfrontacija vsunost dojde kako rezultat na razvienata proklamirana borba na misleata. Taa konfrontacija - ako se izzemat izvesni sosema subjektivni intervencii i pogrubi interesi - moe da poslui (a delumno vee i poslui), kako predmet na nauno, estetiko, socioloko istrauvae. Iako svoevremeno vo spisanieto Sovremenost bea braneti boite na realizmot, pogreno e da se tolkuva deka negovata vakva orientacija ne dozvoluvala i pojavi sprotivni na realistikite pozicii. Da spomene samo so kakov respekt Dimitar Mitrev, ima piuvano za modernata poezija - da reeme - na Mateja Matevski, iako vo osnovata bee pobornik za kreativen realizam.7 I konkretno koi se pridobivkite so koi spisanieto trajno se memo6
Sooptenie, Sovremenost, Skopje, god. 32, april, br. 5, 1983. 7 Georgi Stalev, Po povod jubilejot na Sovremenost, Sovremenost, Skopje, god. 31, april, br. 4, 1981, str.3.
rira vo tradicijata i kontinuitetot na makedonskata literatura voopto. Najvrednoto to moe da se ree za ova spisanie, sekako e faktot za negovata marksistiko-leninistika orientacija, prisustvoto na Sovremenost vo vee okolu 150 svetski biblioteki, otvorenosta negova kon mladite tvorci, brojot na sorabotnicite (nad 160 avtori koi vo godinata se pojavuvaat samo so po eden svoj tekst, ne broeji gi povtorenite imia), borbata za kvalitetot, eeset i etirite oddelni izdanija na bibliotekata Sovremenost, zastapenosta na avtorite od narodnostite i etnikite grupi to iveat i tvorat vo SRM, na avtorite od drugite jugoslovenski republiki i od pokrainite, meurepublikata i meunarodnata sorabotka, sledeeto na site poznaajni pojavi i projavi vo kulturno-optestveniot ivot i znaajnite dati i jubilei; i t.n. Marksistiko-leninistikata orientacija bee odlika na naata socijalistika revolucija i na narodnoosloboditelnata vojna to ja vodea jugoslovenskite narodi i narodnosti. Vakvite pozicii na spisanieto Sovremenost se naa opredelba, naa dolnost, naa potreba.8 Meurepublikata i meunarodnata sorabotka na Sovremenost treba posebno da bide zabeleena. Ja istaknuvame razmenata na celi broevi so ivot od Saraevo i Poezija od Varava. Redakcijata po povod jubi8
Isto, str. 3-4.
13
lejot raspiuva knieven konkurs za poezija, proza i esej na koj pristignale 115 tvorbi od cela SFRJ. Povremeno spisanieto objavuva i tematski broevi. Od jubilejnata 1981 godina, dvobrojot 2-3 e prva kniga Panorama na estetikite idei od vtorata polovina na 20 vek, izbor na Georgi Stardelov i Kiril Temkov, a bila organizirana tribina za Nekoi aspekti na sfaaata za kulturata i kulturata na trudot. Meu drugite, postojani rubriki se Od jugoslovenskite literaturi i Literaturni svetovi. Na vremeto nikoga ne moe da mu se pobegne. Ottuka posebno bibliotekata Sovremenost kako i stranicite na spisanieto mu bile i e mu bidat posvetuvani na drugarot Tito. Za toa reito zboruva ne samo posebniot broj posveten na velikanot na naata Revolucija, ne samo posebnata knika za Tito, - tuku i redici drugi materijali, a nekoi novi tekstovi vee se naoaat na urednikata masa.9 Likovnoto oblikuvae na spisanieto e gria na Kosta Bjievski. Vo povod jubilejot na spisanieto Sovremenost e formiran poesen odbor. Na 6 juli 1981 godina, vo sveenata sala na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite e proslavata so pozdravna re na akademik Mihailo Apostolski, pretsedatel na MANU, a za triesetgodinata dejnost na spisanieto zboruva negoviot glaven i odgovoren urednik Georgi Stalev. Vraeno mu e visoko9
to odlikuvae Orden zaslugi za narod so srebreni zraci od Pretsedatelstvoto na SFRJ. Pritoa Azem Zulfiari, pretsedatel na Republikata konferencija na SSRNM istaknuva deka odlikuvaeto e za osobeni zaslugi vo afirmiraeto na makedonskata knievnost i pridonesot za razvivae na socijalistikite samouprvni odnosi vo oblasta na umetnosta i kulturata... Dosledno na marksistiko-leninistikoto uee, spisanieto Sovremenost pretstavuva aktiven tvoreki faktor, so trajno nasouvako dejstvo kon novi nauni, estetski i socioloki istrauvaa, kon otkrivae na novi prostori vo razvojot na socijalistikite samoupravni dostoinstva na naata kultura vo celina. Ovaa svoja funkcija spisanieto Sovremenost ja ostvaruva so svojata postojana otvorenost za site tvorci od redovite na makedonskiot narod, albanskata i turskata narodnost to iveat vo SR Makedonija i drugite narodi i narodnosti vo Jugoslavija, za site onie to sozdavaat na temi od naiot sovremen realen optestven ivot, so jasna vizija za naata utrenina, koja izvira od pridobivkite ostvareni vo naata socijalistika revolucija, od mislite i delata na nejziniot voda i tvorecot na sovremena Jugoslavija drugarot Tito.10 Georgi Stalev postojano vo svoite iskazi gi naglasuva mladite avto10
Isto, str. 4-5.
Azem Zulfiari, 30 godini na Sovremenost, Sovremenost, Skopje, god. 31, septemvri, br. 7, 1981, str. 3-4.
14
ri. So pravo, zato tokmu vo vremeto koga toj e glaven i odgovoren urednik, kako da se prekruva praktikata vo negovata redakcija da bidat samo iskusni i potvrdeni avtori, pa taka vo 1977 godina vo nea vleguva Aldo Kliman. Tuka se i Miodrag Drugovac, Risto Avramovski, Aleksandar Aleksiev, Blagoja Anastasovski i Tome Sazdov. Kliman sekako ima srena noga pa taka mladite sili vo godinite potoa e bidat se poprisutni i kako urednici na Sovremenost. Od tie godini ne samo vo kreirae na sodrinite na spisanieto, tuku i posebno so odnosot kon mladite Miodrag Drugovac sozdava sopstven rezultat. Po 17-godino aktivno profesionalno uestvo vo ureduvaeto i izdavaeto na spisanieto Sovremenost, go raskina rabotniot odnos so Redakcijata na ova spisanie poradi izborot za nastavnik po Nova srpska knievnost na Filolokiot fakultet vo Skopje. Izdavakiot sovet i Redakcijata na Sovremenost mu izrazuvaat najtopla blagodarnost na d-r Miodrag Drugovac za negoviot osoben pridones vo ureduvaeto na spisanieto i mu posakuvaat natamoni tvoreki uspesi.11 Od redovite na starite i verni sorabotnici na spisanieto vo 1982 godina, za glaven i odgovoren urednik e imenuvan Aleksandar Aleksiev. Na mestoto od Drugovac kako platen sekretar e Evtim Manev. Vo redakcijata se Sonja Abaieva Di11
Sovremenost, Skopje, god. 32, juni, br. 6, 1983, str. 82.
mitrova, Vecko M. Domazetovski i Ivan apovski. Po preranata smrt na Domazetovski, za nov len vo 1986 godina, e izbran Vasil Tocinovski. Po podnaslovot Sovremenost e spisanie za literatura, umetnost i optestveni praaa. Da zabeleime deka vo tekot na 1983 godina, izleguvaat i poslednite tri kniki na istoimenata biblioteka. Doaaeto na Aleksiev na elnoto mesto go smetame kako tret period od dejstvuvaeto na glasiloto koj trae dvaeset godini, do 2003 godina. Vakvata uslovna podelba spored glavniot i odgovoren urednik ima sutinsko znaee. Toj sekoga doaa od vrvot na negovite privrzanici (Mitrev, Stalev, Aleksiev) i podolgo go rakovodi spisanieto. Takvata ureduvaka politika ja smetame za pozitivna. Prviot ovek ne bil izbran samo po merata kako najdobar od dobrite, tuku sekoga pretstavuval stoer na spisanieto, negov dosleden tolkuva i kreator na ureduvakata politika. Istrauvakiot i nemiren duh na Aleksiev se prepoznava po vgraduvaeto na poesto polemiki dijalozi za odredeni avtori, dela, knievni procesi i projavi od knievnata istorija i od sovremenata makedonska literatura. Se postavuva edna pocvrsta organizacija na spisanieto po rubriki koi pak sami po sebe dopiraat do mnogu oblasti od kulturata i umetnosta (literatura, likovna, muzika, filmska umetnost, teatar, istorija, filozofija). Izvonredno interesni i dragoceni prilozi se tematskite broevi poveteni na 50 godini Beli mugri i na rodonaalni15
kot na sovremenata makedonska literatura Koo Racin (br. 5-6, 1989) i Vo est na velikanot od Nebregovo, edna godina od smrtta na Blae Koneski (br. 9-10, 1994). Ili podzaboravenata forma na bibliografija Prilozi so istoriska tematika na makedonskiot narod vo Sovremenost (1983). Vo 1986 godina Sovremenost go odbeleuva svojot 35-godien jubilej. Vremenskata distanca od tri i pol decenii koga vo ranata prolet na 1951 godina se pojavuva prvoto nezavisno spisanie kako to go imenuva prvata redakcija, mu dava monosti na Aleksiev kako izvonreden knieven i teatarski istoriar da zapie i da prokomentira mnogu znaajni i sutinski praaa koi pretstavuvaat neraskinliva alka vo tradicijata i na spisanieto i na sovremenata makedonska knievna realnost. Ottog pa se do denes nad dvaesetmina najistaknati nai tvorci go dadoa svojot dragocen pridones vo kreiraeto na ureduvakata politika na Sovremenost, meu koi i po ovoj povod e treba posebno da se izdvoi angairaeto na negoviot dolgogodien odgovoren urednik Dimitar Mitrev, ijato voluminozna kritiarska aktivnost glavno se odvivae niz stranicite tokmu na ova nezavisno spisanie koe go nasledi Nov den, organ na Drutvoto na pisatelite na Makedonija, piuva Aleksandar Aleksiev.12 Kako najblizok istomisAleksandar Aleksiev, Kon 35-godiniot jubilej na Sovremenost, Sovremenost, Skopje, god. 36, juli-septemvri, br. 6-7, 1986, str. 3.
12
lenik i dosleden privrzanik i prijatel na Mitrev, toj izvonredno lucidno od negoviot tim tono izdvojuva dvaestmina najistaknati nai tvorci po koi spisanieto se prepoznava i vozvratno Sovremenost e niven znak na identifikacija. Kako to Dimitrija Miladinov so beskrajni ubov i poit go slavime kako tatko na makedonskoto prosvetitelstvo, taka i Dimitar Mitrev e tatko na spisanieto Sovremenost. Kako avtor i avtoritet do posleden zdiv e gi brani negoviot ulged i optestvena pozicija. e zastane protiv zabranata na brojot so nepoelnata pesna na Dimitar Jonovski, i zad glavniot i odgovoren urednik Georgi Stalev. Ne goltna crnata i spisanieto i mene, si mislev toa e kraj, raskauvae poesto Stalev i so gordost naglasuvae kako Mitrev go povikal vo Ohrid. Tatkovski mudriot sovet od avtor i avtoritet koj stignal i do onie koi trebalo da presudat, dokaale oti samo slobodniot ovek e sreen ovek i samo toj sozdava vistinski estetski vrednosti. Mnogu godini potoa vo vreme koga glaven i odgovoren urednik e Aleksandar Aleksiev, od tribina na Drutvoto na pisatelite na Makedonija posvetena na knievnite spisanija javno i besramno e bide pobarana smrt za Razgledi i za Sovremenost! Vo glasot na odbrana od Aleksiev bee i glasot na Mitrev, zad sinot Aleksiev bee duhot na poinatiot tatko Mitrev. Ona to ne treba da pobegne kako fakt i ima sutinsko znaee vo kreiraeto i afirmiraeto na tvo-
16
recot e zabelekata deka voluminoznata kritiarska aktivnost na Mitrev se odviva tokmu niz stranicite na Sovremenost. Od toj podatok ne smee da se bega. Analitien, so beskrajna poit kon faktite Aleksiev detalno ja prikauva toganata knievna atmosfera. Priini za ovaa, na prv pogled, neobjasniva transformacija koja dovede do ukinuvae na prvoto nae literaturno spisanie po osloboduvaeto, i toa po estgodino negovo kontinuirano izleguvae, sekako ima povee. Sepak, najvanata e vee zaponatoto idejno-estetsko raslojuvae vo redovite na toga se ute malubrojnoto Drutvo na pisatelite, potrebata da se potkrepi konstruktivna borba na mislea kako preduslov da se izbegne sekoja tendencija za uniformiranost na literaturata spored razbiraata i vkusot na poedinci i grupi, a osobeno koga taa tendencija se krie zad avtoritetot na nekakva oficijalna strav, odnosno da se sprei postepenoto obezliuvae, osiromauvae i izroduvae na umetnikoto tvoretvo.13 Boldiranoto e citat od tekstot/uvodnik na redakcijata vo prviot broj na Sovremenost. Izreenite neta se neposreden odglas/slika na destatizacijata i demokratizacijata koi osvojuvale se pogolem prostor vo sevkupniot optestveno-politiki ivot na zemjata. Tuka e i dobienata bitka so stalinizmot i dogmatizmot koja uverlivo i plodonosno se vgnezduva vo kul13
turata i umetnosta. Se raspaaat eleznite obrai na suvoparniot i anemien socijalistiki realizam. Vklopeno vo negovite ideoloki i socioloki pravila umetnikoto tvoretvo ivurka vo strogo odredenata ramka za direktno bi rekle, sluguvae na potrebite od dnevnata politika/politikanstvo. Sostavot na redakciite se menuva podosta esto. Toa direktno ja potvruva/odrazuva ureduvakata politika/strategija na Sovremenost koja e vo dosluh za brzite, neoekuvani, nagli i ne retko protivreni transformacii koi otvoreno i estoko gi nametnuvaa presudnite pedesetti godini. Tie vremia poznati ute moebi so uslovnata odrednica, no mone sutinska naznaka kako sudir meu realizmot i modernizmot. I ednite i drugite se preispituvaat sebe i baraat novi patita ili umetniki kriterium spored konstatacijata na Mitrev vo ogledot Za nekoi bitnosti na naiot umetniki kriterium. Toga apsolutniot avtoritet so nemu svojstvena apodiktinost upatuva kon na sopstven pat - kako na i sopstven vo sekoj odnos, pa dodava oti e potrebno novoto vo naata umetnost da se sfati kako visokokvalitetna umetnika kategorija na novoto vo naiot ivot. No, taa bi nemala nikakvi vrednosti pa predlaga po sekoja mera da se souva, da ne mu se poddade na modernistikiot haos to vladee denes vo nekoi zemji na Zapad, kako oznaka za haotinosta vo samiot nivni optestven sistem.
Isto.
17
Protekuvaat godinite vo koi sovremenata makedonska literatura nemivno gi minuva i gi sovladuva sopstvenite patita i predizvici, se zbogatuva so novi iskustva i so nesomneni estetski vrednosti. Aleksiev kako nejzin sovremenik i eden od protagonistite e zapie oti sakame edinstveno da ukaeme deka spomenatata konfrontacija ne samo to bee neizbena, tuku isto tolku i plodonosna bideji naata literatura od nea izleze obogatena so novi iskustva i soznanija i deka tie vo nejgolem del poodamna se integrirani vo ureduvakata politika na Sovremenost. Vproem, konkretnata tvoreka praktika kako najmeritoren kriterium i korektiv, pa i vidlivata promena na poziciite i ulogite na oddelnite najneposredni akteri vo spomenatata konfrontacija, direktno sugeriraat deka promenata i tvorekoto raznoglasie se najprirodnata sostojba vo koja plodotvorno egzistira i se razviva umetnikoto tvoretvo.14 Spisanieto e ogledalo na knievnoto katadnevie. Od nego gi izvlekuva i gi primenuva potrebnite uki i pouki. Meutoa, bezrezervno poddruvajki go raznoobrazieto na tvorekiot iskaz i slobodata na umetnikoto tvoretvo, opredeluvaji se za razreuvae na sekoga aktuelnite idejno-estetski problemi so kriteriumite i sredstvata to proizleguvaat i se imanentna sostavka i dostoinstvo na umetnikoto tvoretvo, tretiraji gi kako organski tui na
14
tvorekiot fenomen plitkoto samozadovolstvo, malograanskiot nihilizam i kulturniot izolacionizam, zalagaji se za afirmacija na jugoslovenskiot socijalistiki humanizam i na negovoto samoupravno bitie, povee sme od uvereni deka niz konkretnata praktika gi reafirmiravme i potvrduvame, nezavisno od povremenite otstapuvaa ili kompromisi, najtrajnite postulati vrz koi poiva fizi-onomijata na ova spisanie, zakluuva Aleksiev.15 Vo 1991 godina se navruvaat etiriset godini od pojavata na Sovremenost. Vreme na raspaae na golemite politiki sistemi i zemji, ekonomska kriza, bezrabotica i trajkovi, siva sovremenost i neizvesna idnina. Vo uvodnikot kon jubilejot po rezmirae na izminatiot pat od prviot broj do deneska, Aleksiev zabeleuva deka e podgotven broj samo so zgolemen broj na avtori i prilozi so cel toj da bide verodostojna panorama na konkretnata makedonska literaturna realnost. Pritoa bevme pottiknati i od soznanieto deka tokmu vo godinata koga Makedonija go oekuva meunarodnoto priznavae na svojata suverenost i nezavisnost i nie, od svoja strana, da pokaeme kolkav e stepenot na duhovniot podem na eden mal narod, i toa samo vo eden segment od negoviot kulturno-umetniki ivot so to praktino se briat razlikite meu malite i golemite narodi. No i da potsetime deka ne samo So15
Isto, str. 5.
Isto.
18
vremenost, tuku i site nai spisanija, tokmu denes verojatno gi doivuvaat najtekite i najkritini periodi vo svojata poveedeceniska kontinuirana aktivnost poradi prolongiraeto da se rei statusot na ovie glasila, a sekako, i poradi materijalno-finansiskiot kolaps vo koj se naoaat tie. Taka se slui, poradi narueniot kontinuitet vo redovnoto izleguvae na spisanieto, Sovremenost namesto da ja odbelei svojata 40-godinina minatata godina, ja odbeleuva vo ovaa prelomna 1992 godina. Ova objasnuvae im go dolime pred se na naite itateli, a posebno na onie konsumatori na naeto spisanie nadvor od naite granici koi nitu se dolni, nitu pak moat da si gi objasnat negovoto neredovno izleguvae, negovata raspnatost pomeu enormno zgolemenata literaturna produkcija i nemonosta taa da vidi belo videlo.16 Spisanijata beleat neredovno izleguvae. Retkata pojava na dvobroj, sega ja zamenuva nova formula koja vo sebe obedinuva tri i etiri broja. Avtorskiot honorar stanuva izmislena imenka. Redakciite povee ne funkcioniraat so po nekolku vraboteni lue. Nema materijalni sredstva za distribucija na spisanijata. Tie se vo meuprostor, ni na nebo ni na zemja. Niii, bez statutarno reenie pogolem broj se peplosuvaat a nekoi se prpelkaat, ivurkaAleksandar Aleksiev, Kon 40-godiniot jubilej na Sovremenost, Sovremenost, Skopje, god. 40, januari-april, br. 1- 4, 1992, str. 7-8.
16
at. Zgasnuvaat bitolskiot Razvitok, tipskoto Delo 74, ohridskiot Spizalit, kumanovskoto Beseda. Po nekolku decenii i so ostvarena istoriska misija pogrebani se Mlad borec, Studentski zbor, Prosveta, Komunist, 21, Trudbenik ii stranici posebno odvojuvaa prostor za literaturata i meseno publikuvaa kulturen podlistok/dodatok. Pritoa potrebno e da se potsetime na Koordinati (Mlad borec) koj ima svoe mesto i znaee vo razvojot na sovremenata makedonska literatura. Vremeto i nevremeto odat raka pod raka. Mudrosta na ovekot moe da gi postavi na premeruvae ne po toa to e go kae i napravi, tuku po toa to e go osoznae i premoli. A Sovremenost e redok iskluok na spisanie koe kontinuirano izleguva eeset godini. Negovata sila i mo ja prepoznavame vo dolgoronata strategija, vo avtorstvoto i avtoritetot na negovite glavni i odgovorni urednici Dimitar Mitrev, Georgi Stalev i Aleksandar Aleksiev. Ja imalo sreata tokmu tie da bidat negovi vodai/kormilari. A golemite i dobri dela ne se sozdavaat preku no. Se osmisluvaat i se gradat so godini i decenii. Od deneska do utre ne ostanuva nito, rekol mudro narodot. Taka tie so godini se griele za sudbinata i za idninata na Sovremenost i nito ne ostavale na sluajnosta. Vo ivotot vsunost i nito ne e sluajno. Pa taka kako ilustracija da go navedeme primerot deka vo dvete decenii na Aleksandar Aleksiev kako glaven i odgovoren urednik, pretsedatel na izdavakiot 19
sovet e negoviot prethodnik Georgi Stalev. Ili podatokot deka profesionalno kako sekretari vo Sovremenost rabotele Miodrag Drugovac sedumnaeset i Evtim Manev godini. Vo 2003 godina izbrana e nova redakcija koja go odbeleuva etvriot period na Sovremenost. Vasil Tocinovski e glaven i odgovoren urednik, a so nego se Metodi Manev i Violeta Martinovska. Pretsedatel na izdavakiot sovet e Dimitar Bokov. Sovremenost dobiva nov lik i format so griata na akademskiot slikar Ilija Bogoevski, no ne i nova sodrina. Od mrtviloto i opasnosta toa da zgasne - zadaa e na redakcijata i sekako na pretsedatelot za negov preporod. Netrpelivost, apatija, dolgovi. Dlabok mrtov son. A iskustvoto i opstojbata nasobrale celi pet decenii. Vo oktomvri 2003 godina se pojavuva prviot i edinstven broj za taa godina. Zaekoruvaji vo estata decenija kako nov tvoreki predizvik i monost, kako uverliv argument na kontinuitetot i tradicijata, kako potreba na seganosta koja e naa neraskinliva alka so minatoto i ute povee so idninata, stoi meu drugoto vo kratkiot uvodnik Sovremenost pred novi predizvici.17 I potamu: Istoriskite podatoci ne gi spomenuvame kako sopstven izraz na est i zadovolstvo kon naite prethodnici, tuku i kako neodminliva obvrska da se uvaat i da se neguva17
at vrednostite sozdavani vo izminatite decenii od mnogu generacii avtori na sovremenata makedonska literatura. Novoto vreme otsekoga imalo novi predizvici koi sami po sebe nametnuvale neminovni obvrski i zadolenija, pa ottuka ne go zaobikoluvaat nitu spisanieto Sovremenost. Tvorekata energija na sovremenata makedonska literatura e go dvii i ispolnuva so svoite rezultati, e gi otvora i e gi razdipluva monostite za dijalog so ona to se sozdava vo svetot i so blagorodna namera niz odgovornosta pred pianiot zbor nadevaji se na ute mnogu godini opstojba na spisanieto Sovremenost.18 Taa godina Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija ne go finansira izleguvaeto na Sovremenost. Povikot smrt za Sovremenost i za Razgledi od tribinata na Drutvoto na pisatelite na Makedonija ima konkreten rezultat. Si ostanuva toa fakt na esnafskiot merak i etika. Vo govorot i postapkite sekoj se samoidentifikuva, tie se negova est i dostoinstvo. Mudriot bezimen genij glagoli oti nikoj nikomu ne iskopal grob, osven sopstveniot. Vrz osnova na lenovite 5, 20 i 76 , 1 2004 8.
18
Sovremenost pred novi predizvici, Sovremnost, Skopje, god. 51, br. 1, oktomvri 2003, str. 5.
Isto.
20
. . , , , , . , , , , , , . , .19 . , 2004 2007 , . Vo 2005 godina kako izvren urednik vo doaa Ranko Mladenoski. : knievni dijalozi, tvoreka laboratorija, interpretacii, isekoruvaa, prioptuvaa, kritiki pregled, hronika i likovni prilozi. Poesti se prome19
nite vo sostavot na redkacijata i na izdavakiot sovet. Po toa etvrtiot potsetuva na prviot period na Sovremenost, postojano kako da se bara vistinskata negova redakcija. 1, 2006 , . 2007 . 2008 . . . . . . 2009 . 2010 2011 . . , . Ona to sekako posebno treba da se odbelei se rezultatite vo afirmacija na makedonskata literatutra vo stranstvo. Preku rubrikata Prioptuvaa se pretstavuvaat poodelni stranski knievni spisanija i so reciprona razmena avtorite od opkruuvaeto na Sovremenost se prisutni vo periodikata na Hrvatska, Srbija, Bugarija, Polska, Slovenija, , Bosna i Hercegovina, Romanija. Zaivuva izdavakata dejnost so novi dela od makedonskata, kako i so prevodi od 21
srpski, hrvatski, bugarski i drugi jazici. Deneska bibliotekata na spisanieto ja krasat . , , , -
. .
22
SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.3-1
TVORE^KA LABORATORIJA
Petre BAKEVSKI
BELA RIZA, DA SE PAMETIME!

Prvin e ra|aweto... krikot, bolkata i radosta... Pa pretskaùvawata - se rodi edna{ i }e bide ~ovek so nebesna yvezda na ~eloto. Tretata no} kolepkata se napolni so plipot yvezdi i edno~udo sedefni zborovi koi kako àr~iwa se palea i zgasnuvaa, svetnuvaa i potskoknuvaa, prvkaa so tenki krilca i se razletuvaa, mavtaa so ra~iwata i gugaa, pretaa so noxiwata i se razoduvaa, s no}um se slu~uva{e, kolku da se naditrat nare~nicite... I tolku - celata prikazna e tri dena i tri no}i, edna sudbina zavitkana vo belite peleni na vremeto koe samoìvno zaitalo po golemite rogovi na nebesnite eleni i prgavo rovi po raskrilenite krilja na pegazite koi na studenite izvori na qubovta si gi sonuvaat vitlite na voshitot niz oplodenite ìtni poliwa so premisla podmolna prituleno da ja skubnat... I s dodeka se razdeni, se razvideli, dodeka pod ~ador~eto na belite zgasnati yvezdi na utroto ne si go zeme{ pod raka svoeto predanie i dodeka ne gi otvori{ golemite dveri na vetrovite i dodeka ne gi potpali{ site zaogneni yvezdi vo du{ata i dodeka na zborovite ne im uhne{ slobodija, gromoredija i razvi{ena svetlina i dodeka na viulicite osito ne im gi tresne{ otvorenite prozorci v lice i dodeka na isku{enijata ne im gi sprotivstavi{ senkite na raspetijata, crnite oblaci nadvisnati nad molitvite pod krstot i pontievoto ramnodu{no kam{ikuvawe na grevot... O, podigni ja te{kata kamena plo~a na voskresenijata... 23
I dodeka taka o~uden i osokolen go odgatnuva{ sitniot vez na ìvotot i na pticite im {epoti{ oti so voshit gi gleda{ vo raskrilenata traga na letot, nebata se isturile i te posipale so pra{ina od mrtva kowanica, so zgustena parea od ~emer i jad, teskobna omornina ti se vijugavi po nabr~kanoto ~elo na bespaticite, ti se zajazlila kamena vozdi{ka okolu vratot, ti se sugur~i kam{ik {to fraska vo vrzulec na divi vetrovi i gi progonuva nadojdenite furii vo osojnicite na zadocnetata prolet, son~evite zraci gi presekuva crna ptica {to ja iyzemnila streata na osamata i so edno iskr{eno krilo vo previtkan let niz vàreniot ogan na izgrevot, vo pervazot na utroto, si go bara prvoto oplodeno zrnce na spasenieto, kolku }e kolvne, tolku }e letka, }e trae i sla~no }e gi plodi letata oti po prviot let napu{tenite i rasperdu{eni legla naseleni so izduvana ti{ina se pla{at od preselbite, a potoa - s e zavitkano vo 'rpalcite na premolkot, vo suviot isturen nebesen {umol na {u{lekot i vo rigaweto na beskone~nosta... Rodot e rod, letaweto e letawe, letata sepak si zaminuvaat vo izgorenite ko{ulki na ègata, tagata mi se prisenuva vo òltoto trepetkawe na esenta, odmin, odmin, odmin, {turo mi {u{ka suvoto lisje pod stapalkite, stutulen vo litata volnena zdivka na zimata, so bole{livi obla~iwa potpaleni so mirisliva borina pred ustata na ote`natoto di{ewe, kraj ogneto na poslednite ise~eni surovici na se}avaweto, vo sa~kite i dogorkite povieni vo gustiot ~ad na osamenosta, veli{ - predanija bea, providenija, sade pretskazanija... Ah, taka vo ute{itelen izbav mi minuva vremeto, vo {areni krpenki rastkaeni od {ugata na ìvotot.
24
S bilo kaàno vo tancovite no}i na nare~nicite, koga yvezdite glotum iskokaa od proyirkata na prviot krik i 'rskotno se rasprskaa po neosvoenite ledinki na nebesata. Od niv s za~etie bilo - i sudbinata bila predanie {to sekoga{ pred tebe vo razvedren molk ti podruknuva i kako na razvetrena pateka na predizvikot gi odvitkuva belite pokrovi do razvitlenata i razven~anata po~inka na skon~anieto... Itaj, itaj, taka si odminuva{, taka si zaminuva{, od vek za navek, za navek... Tolku kolku {to trae glasot na nare~nicite... Samo vremeto ima nevina i zlatesto navezena riza za pametewe...
OTKOPUVAWE NA GROBOVI
Velat, nekoga{ bila stara naselba. @iveele razni lu|e, imalo mnogu vojski, stari vremiwa! Sega s e stivnato pod zemjata. Zli sili, podzemni tatneì, uriva~ki ognovi, nebesni potopi, zamra~uvawa na soncata, besni kowanici, iskr{eni kopja i zlatni {titovi, bakarni oklopi i kovani {lemovi so viur beli perduv~iwa... Velat, s e posipano so ti{ina. A nad ti{inata - {irno pole, viugava reka, vr{nik-pladne, puka zemjata... @ed me|u poòltenite strak~iwa {to qubomorno go ~uvaat letoto. Nad raspojasanata gore{tina rastrepereni beli obla~iwa kako otvoreni ~ador~iwa senat nad grobovite treba da se kopa vo prevrtenata utroba na zamolknatoto i pogrebanoto vreme! Najprvin, da se kopa okolu cve}encata, da se sopre di{eweto na vetrecot okolu steblencata, pa da se nasetat pri~uvanite mirisi na suvite semenca {to se utaile vo òlti lu{pi od zavetrinka, 25
da se otkopaat kamenot, krstot i plo~ata od trevjosanata muvla na molkot, da se razburi~kaat obezdu{enite gromovi {to silum vol~ele, tre{tele i se praznele preku nebesnite zakani na vitlavicite, stravot da ispari, da puvne, limja da fati, so studena voda ne`no i trepetno da se zabri{at izblednatite glagolivi bukvi na krstot od gorelkite na nedosonuvaniot son, glej, na plo~ata ima i nebesni crtki, son~evi zraci, kosmi~ki znaci, oyvereni o~i, vxa{eni pogledi, predok e toa od najnoviot protkaen sloj na istorijata, do ~erepot svrten nakaj izgrevot na sonceto, èlezno sekalo vo forma na lira, ognovite da gi potpaluva, oblacite i vetrovite da gi naso~uva na kru`na uslupnost okolu zemjata, s e vo dosluh so boèstveta na Slovenite vo glineno videl~e vo maslo od makovi videlinata i svetlinata {to gi slavat, ostro kopje, male~ko, kratko, zaboden me~ lasnat na se~iloto, do nego drug grob, ubavica {to si ja rasposlala ubavinata na navezeni ogrlici i obetki, dolgi i izdolèni nau{nici niz koi yirkaat beli cvetovi od mirta, kraj niv silen miris na suv bosilek, pa kandilce {to go ~uva is~eznatiot ogan pred komorkata na molitvite, vretena od keramika i kamen za da se razvlasat pamu~nite poliwa na se}avaweto, pa trpezen sad od keramika so nacrtani pauni so {areni opa{ki na koi se razleale kadifenite boi na vinoìtata {to pijat studena voda od kladencite na pameteweto, zamisli si go nadro~enoto grozje, rumenite jabolka, kalinkite {to prskaat od ubava lika, crvenite rezenki od lubenica {to gi sobrale sokovite na bistrite izvori, 26
raspuknati smokvi so prezreani bakneì od rajskite gradini na qubovta, toa e is~eznata gletka na plodorodieto {to kako ìv pejza` skoskenite predci ni go ostavile, ah, grob do grob se toa otvoreni pod golemata osvetlena kruna na sonceto, oti treba pod svojata koà druga koà da dofatime, pod ova lice drugo lice da otkrieme, pod na{ite stapalki drugi eha od stapalki da na~ueme, zad na{eto di{ewe di{eweto na na{ite predci da go po~uvstvuvame, do za~etieto da stigneme, do prviot krik na ra|aweto, do blesokot na prvata svetkavica da dootkopame, ajde podlaboko, kopaj, kopaj, kopaj, pod ovie grobovi drugi grobovi, bedemi od pe~eni tuli, od delkan kamen, navezeni podovi so {areni kamen~iwa, razigrani elen~iwa skokalkaat po vezeniot pod, kraj niv amfori preleani so voda, o~udeni o~i yirkaat od yidni freski, kako da naslu{nuvam rimski legii kako tatnat kraj bedemite, mar{iraat niz nebesnite pateki na carstvoto, tupotat kowite i ja oìvuvaat prikaznata za nepovratniot odmin na osvojuva~ite, tuka se samo grobovite na starosedelcite, grobovi se toa na makedonskite selani, na zgasnatite ogni{ta pod pirustijata na makedonskata janija {to gi slavi zaklanite stada na letoto, kopaj, kopaj, kopaj, pod toj sloj, nov sloj, po tie grobovi drugi grobovi, gleda{, Vizantija si odi vo potemnetiot zlatec na zaboravot, pod crvenite }eramitki na nov ogan se pe~at i nanovo se crtaat oker-ikonite na na{ite svetci, s e sloj pod sloj i sloj vrz sloj, 27
diplenka vrz diplenka od vozdi{ki i tkaenka vrz tkaenka od dostagi, vreme vrz vreme, vreme nad vreme, ah, dlabo~inata na zemjata ja odreduva dlabo~inata na du{ata, eh, kolku vàreno go ~uvstvuva{ za~etieto, ej, kon praza~etieto kopame, kopaj, kopaj, kopaj, i Slovenite so skrkite i karpite od Karpatite se tuka, go poseale neboto so az-bu-ki i vedi, i Vizantija so zlatnite ode`di i so izgubenite carstva e tuka, pod svodot nebesen i pod }eramidite na manastirite kako mevlem za du{ata tihuvaat i se blaàt boite na makedonskite zografi, i rimjanite se pribrale pod dojkata na vol~icata i traat za grevovite, kopaj, kopaj, kopaj, pod toj sloj oranici, vo oranicite plug zavlekuva mermerni skulpturi, ni~kosani, polegnati, kako da spijat vo toplite pregratki na nivjeto i ja slavat proletta, ksantikata ja slavat, praznikot na plodnosta, na radosta i na qubovta, Dionis blagoslovuva so crveno vino, tancuvaat tan~erki so potpaleni boski vrz boi{tata na makedonskata falanga, se vitkaat sarisite okolu vitkite tela na vavilonskite ubavici, Velikiot so zlaten {lem od vrvovite na Pangaj i so dve razvioreni beli perduv~iwa gi stroi nebesnite ptici i vo raskrilen let gi ispra}a nakaj Makedonija posledna razdelba e toa so istorijata na sudbinata,
28
s si e na mesto, grob do grob, grob vrz grob, boi{te vrz boi{te, treba da se preletaat i Tigar i Eufrat, i Troja i Gordion, i Dardalenite so kopje da se preskoknat, ej, doma e Makedonija, doma si e, vo otvorenite grobovi, sloj pod sloj, vreme pod vreme, a nad niv cvetna gletka e, zeleno vinogorje, òlti son~ogledi, nababreno klasje ìto, s si e na vistinskoto bo`jo mesto na probodenoto uvce na zlatnata obetka na bibliskata opstojba. [to da se pravi, istorijata si polegnala vrz na{ite nadipleni du{i i ni zave{tila zarek ve~no da se barame vo kopkaweto pod skipnatite izvori na du{ata i niz pravlivite preseci na ti{inata.
29
SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.3-32
Hristo PETRESKI KALEM

ili: prikazna za brziot pes i stariot gospodar Na Sveti Naum ûdotvorec - Poleka, ~oveku, kade brza{? - Ne, poleka drag moj pesu. Kade si se upatil u{te rano izutrina. So gurelki na o~ite, so neisplaknato lice i u{te neopulen, ti ve}e si izlegol nadvor, si gi trgnal te{kite zavesi od vratata na balkonot i ne sedi{ na drvenoto belo stol~e pokraj trkaleznata èlezna masa so otvor vo sredinata za ~ador za sonce, tuku ve}e ~ekori{ nadvor so umorni noze pokraj Ezeroto... - Zaboravi, pisatelu ili pisatele (kako pove}e miluva{) da gi opi{e{ zavesite pred izleznata vrata na terasata - tie se zlatesto òlti (ednite) i sosema ~isto beli (drugite). Vnatre, vo hotelskata soba, ima golem krevet so dve pernici, pomal pomo{en krevet i dvosed. Ima i televizor koj raboti, ama ne fa}a ni eden kanal, ogledalo, tri pomo{ni no}ni lambi nad krevetite, plakar bez zaka~alki, klozetska {olja so kapak koj pa|a dodeka ja vr{i{ onaa pomala rabota, pa so ednata raka mora{ da go drì{ kapakot, a so drugata toa drugoto, dodeka ja vr{i{ (pak }e re~am) onaa rabota... - Zna~i, ti si ma{ko, zaklu~uvam pisatele, {tom ne sednuva{ vedna{ i se pla{i{ deka }e ja izmokri{ plasti~nata {tica so otvor, pa 30 posle treba da ja bri{e{, a nema{ dovolono toaletna hartija... - No, kakvi se ovie banalnosti i kakov e ovoj (lo{) po~etok na raskazov. Raskaùva{ za brziot pes i negoviot star gospodar, ili... Vtor obid Pesot samo {to razbudi i u{te nerassonet jurna nadvor niz otvorenata vrata. - No, koj ja otvoril tolku mnogu vratata? - Koj drug, ako ne gospodarot koj leè{e vo krevetot i pi{uva{e ne{to. So levata raka ja drè{e tetratkata so linii, potpren so glavata i grbot na dve visoki pernici, a so desnata raka povlekuva{e tenki ras{trkani redovi so sin tekst koj izleguva{e od òltoto penkalo... - Premini na celta, ne me optovaruvaj so golemi vovedi, sitnici i banalnosti, tuku pi{uvaj za brziot pes i negoviot star gospodar, pokraj osamenoto i pusto Ezero... - Da, Sveti Naume ûdotvorec, Tvoeto srce s u{te ~uka pod kamenata mermerna plo~a, ili klokoti Ezeroto vo nekoja {uplina od stena, no kako i da e, Ti ne stigna da gi izle~i{ site lu|e od zemski bolesti i da gi kalemi{ site divi ovo{ki da
zavrzat i da rodat nov rod. Od drugata strana, preku Gali~ica, e istata voda koja se probiva pod ogromnata planina, no tamu trskite napravile neprooden obra~ okolu Ezeroto, patot go prepokrile debeli senki, pa nave~er sal svetulki ~inat svetni ovde-onde i nikoj drug ne go pokaùva nitu patot, nitu ìvotot koj sosema zamira nave~er i se budi povtorno nautro. - Da, be, ja otkri Amerika. I Gospod krenal race od tuka, nema lu|e, a vozduhot e ~ist, vodata bistra, no za kogo, koga lu|eto se po gradovite zadumani i zagledani pred televizorite i kompjuterite od koi ne (}e) moàt da se oslobodat, dodeka ne gi skr{at! Tret obid - Me zagriùva tvojata crna vizija, ~oveku, pa ti predviduva{ crn mrak nad o~ive, da gledaat u{te pomalku - da ne gi raspoznavaat ni konturite, a ne pak, i bukvite, dodeka Gospodarot poleka no sigurno sekoj den oslepuva s pove}e, pa ne }e moè bez pridru`ba ni da go vidi sjajot i mirnata {ir na Ezeroto, a ne pak, da otide samiot do peso~nata plaà i tuka da se ispruì i da gi odmori malku svoite stari i izmoreni od odewe koski... êtvrti obid - A pesot, kade ti se izgubi od prikaznata, koga toj ti e glaven lik (i junak) vo raskazot, pa duri i vo podnaslovot na avtoreferencijalniot, poeti~ki tekst.
- Pesot e tolku mnogu brz, kako kur{um i kako str{len, postojano i brza i tr~a nekade, pa se vra}a so izdolèn jazik do zemi, premalen i zadi{an, umoren od dolgo lunyawe, so prazen stomak i bez goltka voda, a tuka e celoto Belo Ezero, pa grevota e da bide pesot straden barem za eden zagrab dlanka ladna voda, kolku potta {to popusto pa|a na suvata po~va. [etaat i mravkite, letaat i komarcite i drugite pustinoìteli, dodeka Sveti Naum ûdotvorec ne se upati kon planinata, so kalemarskoto noè so koskeno ~kren~e za da kalemi nova jabolknica i toa (zamislete) na steblo od diva kru{a! ]e gi podu~uva potoa i drugite me{tani - samo da se fati kalemot, da ne se isu{i, da pu{ti list i pupka, da bide sladok i so~en vkusot na jabolk-kru{ata... Petti (i posleden) obid - îne{e so ra~na pili~ka prese~i go tenkoto steblo na mladata kru{a, rano vo prolet {tom zapupat ovo{kite, i so debel no` pot~uknuvaj}i go nadolu so kamen belutrak od gornata strana kaj tapiot del na se~ivoto dodeka drvoto ne se rascepi, pa na dvata kraja od procepot gi stava{e dvata kalema podzase~eni i podisten~eni od dvete strani po malku - za da podvlezat i da se pripijat podobro, a potoa so sveà kal od zemjata ilovica go lepe{e mestoto na kalemite kako topka, koja potoa ja zavrzuva{e so par~e od konopna krpa, no poleka i ne`no da ne se potkr{at kalem~iwata, ili da ne se odronat pupkite... 31
A potoa, {tom razlista {umata, belki }e zavrzat i kalemite, }e po~nat da {mukaat od sokot od stebloto, vo niv }e po~ne da navleguva nova sila, }e bliknat mlaznici od sve` sok od drvoto, pa na pupkite }e se pojavat prvi listovi, pa tenki fidanki, koi nabrzo }e se pretvorat vo vi{ni granki so bel cut po koj }e poitaat divi p~eli, dodeka ne zavrze prvoto jabolk-kru{no ovo{je - poslatko i poubavo od site drugi vo Ohrid i Prespa.
- No, kade si se upatil ti ~oveku, kade brza{ brz pesu, }e moè{ li da gi kalemi{ site divi kru{i so rodni jabolki, }e gi vkusi{ li site novi plodorodni ro`bi, ili }e leì{ prikovan za postelata i }e ~ita{ prazni i popusti re~enici i naravou~enija za patot koj e podednakvo ist za site, a go izoduvaat razli~no onie koi ~ekorat prebrzo pred ednite, a prebavno zad drugite... (Ote{evo, 6.7.2011)
32
SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.3-1

, , . , - . , . , , , , . . . . , . , , . . - , , -

: , , , , , , , , , , ; .
33
: - , , , , , . , ! ; , , - . , ; , , , , . : - , , , , , ; , , .

, . , , , , , , 34
; ; , e , , ! ! ! Tera rosa ; , , .
35
!
. .
! ,
: -, .
!
, .
!
, , , , , . ea! , , , - . , , .
36

: , , . , , , . , , . , , , . . , . , . , . , .
37
SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.3-1
- VETAR
Vetar! Vij na pregladneto vreme. Se du{kaat dve iskri vo temninata Se izvivaat vo bolka za svetlina. I toga{ se pra{uva{ Do kade dopira taa nevidliva raka {to go raskinuva, go drobi ~ove~koto kopneewe. Vetar! Ape` na zakasani skudnosti. 9 Se prpelkaat dve kam~iwa vo ~ekorot Gruvaat vo jade` za nedoodnosti. I toga{ se pra{uva{ Do kade zra~i taa nenasitna rovja {to kopa~i prudolnosti, {to grli nevolnosti. Vetar! Promaja niz prstite Promaja niz du{ata Promaja tapka, promaja {umoli Ni vrata, ni vratni~e Sekoj na grbot so svoeto slamarni~e.
ZAROBEN VETAR
Vetrot zaroben me|u ovie yidovi besnee kako dobit~e pu{teno od oglamnik, so nokti go grebe malterot, so zabi go kr{i kamenot, se juna~i toj pelivan na vozdi{kite, gi preskoknuva endecite, capa po batacite, kadaren e so povit da gi zaslani vzoruvawata... Vetrot zaroben me|u ovie gradi klokoti kako bunar se u{te neiskopan... 28 so krevki srdbi go drazni irisot, se nakreva i ponakreva taa dlabo~ina na osetot. go grli lepkavecot na du{ata, go kroti stavjaloto, kadaren e so stavina da go podlaè iskreweto na duhot.
38
, , , , , , , , , .
39
SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.3-1
Vesna MUNDI[EVSKA-VELJANOVSKA
NA BALKONOT Balkonot razdipluva nov pogled: nebo podvle~eno so dve elektri~ni ìci, nabreknati oblaci i parovi crni ptici. Od klunovite im visi nenasituvaweto. Denot zbivta od raznebituvaweto. Vo zenitot iskri sneviduvaweto. Staviv o~ila da go spitomam biduvaweto.
]e se gu{nam so zemjata i so paprat }e se pokrijam. Vo is~ekot da mi se oplodat èlbite budno }e spijam.
PTICATA VO [TICATA (INICIJATIVA) Se strviv na par~e drvo i go delkav, vo lak go prpelkav, so crteì go ozaglaviv, vo vitrina go staviv. Izgleda go obezdu{iv be{e samo ubava [tica. (PERSPEKTIVA)
PRED DRVOTO NA @IVOTOT Od drvoto na ìvotot }e sronam, }e se poklonam i vo molitvi }e vtonam. ]e si ja odmijam du{ata so izvorska voda i }e stavam pari~ka za zdravje. Svedoci na preslekuvaweto }e mi bidat prastarive dabje. 40
So vrutok od strasti drvoto go oblikuvav, so strugot mislata si ja oddipluvav, so boja nemirot si go zbri{uvav, so formata du{ovrieòt go sti{uvav. Drvoto razvle~e krilja, ispu{ti krik, vitrinata ja isu~i vo ìca i se vozgordi Ptica.
ZBOROT PLASTELIN Gi kr{ime, gi prekr{uvame zborovite. I ronkite gi duvame da ni ostane po~ista duma. De gi ~uvame, de gi nabrkuvame... S ne{to izveduvame. De sme im pop de kuma. A zborovite kako plastelin n ostavaat da gi mesime i preoblikuvame s dodeka ~uvstvuvaat deka ima smisla. Posle toa i da gme~eme do besvest }e bidat samo niza suva monistra. JAS VO BISTATA ILI BISTATA VO MENE I lopata i krv i èlezo sum vo temelite na edna bezimena bista. N delkaat, n miluvaat, n odminuvaat, no, ni taa inakva ni jas ista. Bistata se gu{i vo formata. Jas poniram vo stoèrot namesto da blesnam vo likot. Ja rasparuvame uniformata i prepletuvame nametka za spokoj na duhot. Neskrotlivoto kopneewe ni e spodelen vrie`. Ni se sleaja krvotocite. Pulsot na bezvremeto sega e na{ srcebie`.
41
SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.3-1
...
, , , , , . , , , , , , . , ... , , , , . , , , , 42 , , . , , , .

. . , . , ! , , . , A .
, . , . . , . , , , , , ( ), . , , .
. , . . . . , , , .

, . . , , , , . 43

. . , , .
. , , , . , . . , , . , , ...
. , , , . , . , .

. 44
SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.3-1

... ... , ! , ! ... ... ... ... ... ... ... ... , , , ... ... , , , ... , , ... , , , , , , ... 45

, , - ...
SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.3-1
PAT VO POVRAT
... oble~ena vo snegulka pa|am poleka na igli~estite borovi listovi a tie ne moàt da me zadràt i me lizgaat do sne`nata padina na planinata kade se fa}am vo tancot na snegulkite i pod dopirite na fetusnite koki~iwa se pretopuvam vo sneg se pretopuvam vo sneg od koj belina pijat onie beli beli beli pogrebuva~i na zimata ja fa}am slednata alka od krugot na prirodata kako reka oble~ena vo kapka rosa gi miluvam vdlabnatinite na planinata se spu{tam do naselenite padini kade devojka oble~ena vo ko{ula tenka lenena tkaena na razboj }e si go izmie beloto lice so mene kako kapka pot oble~ena vo proyirnost }e me vpie suvata po~va i ottamu }e se vivnam visoko visoko visoko visoko vo oblacite kako angel 46
i koga rajot }e mi zdosadi vo kostum na snegulka }e padnam poleka na igli~estite borovi listovi no }e im bidam prete{ka za da me zadràt i }e me spu{tat do sne`nata padina na planinata kade }e se fatam vo oroto na snegulkite i pod dopirite na koki~iwata-fetusi }e se pretopam vo sneg }e se pretopam vo sneg koj so belina gi poi onie beli beli beli pogrebuva~i na zimata }e ja fa}am slednata alka od krugot na prirodata kako reka oble~ena vo kapka rosa }e gi miluvam vdlabnatinite na planinata }e se spu{tam do naselenite padini kade devojka oble~ena vo ko{ula tenka lenena na razboj tkaena }e si go izmie beloto lice so mene kako kapka solza pod maskata na proyirnost }e me ispie suvata po~va i ottamu }e se vivnam visoko visoko visoko visoko vo oblacite kako angel i koga na rajot }e mu zdosadam oble~ena vo snegulka }e padnam poleka na igli~estite borovi listovi 47
MIRISOT NA UTROTO
Se budam koga site s# u{te spijat, vo nedela nautro, koga siot grad e izguben vo sonot. Go otvaram prozorot i go vdi{uvam mirisot na utroto. Moeto lice se pla{i od stud, na moite usni se budi nasmevka. Ubavo e, kako za promena, da go zapoznaam Utroto.
I koga pomirisav deka mene trnot na cvetot me poluduva, te sonuvav tebe pokraj mene kako me zamisluva{. I {tom zaboraviv deka mene qubovta na ìvotot me daruva, te oplakuvav tebe daleku od mene kako si zaminuva{.
*** Ti podaruvam ~asovnik za da go pokaùva vremeto {to sakam da go pominam so tebe, a ne smeam. Ima doìvotna garancija. Ti podaruvam kniga za da gi pro~ita{ zborovite {to sakam da ti gi kaàm, a ne gi slu{a{. Knigata e ve~na. Ti podaruvam palto za da ti ja zgree du{ata koga mene me nema, a ti si me izbrkal. Unikatno e. Ti podaruvam cvet za da go gleda{ so svoite dopiri, a cvetot svena.
*** Profesionalni ubijci. Ja odminavme kaznata u{te pred da go napravime grevot.
*** I koga pomisliv deka mene vetrot me pomiluva, te zabeleàv tebe pokraj mene kako me zagleduva{. I {tom pomisliv deka mene vreliot zdiv na letoto me vdi{uva, te po~uvstvuvav tebe pokraj mene kako mi se voshituva{.
48
Ti podaruvam tetratka za da zapi{e{ s# {to ne si mi kaàl, a si po~uvstvuval. Tetratkata e prazna.
Ti podaruvam ìvot za da bide{ sre}en i qubov za da me ima{ mene. Za smetka na toa jas umiram.
49
SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.3-1
Ivica MAKSIMOSKI
lice so nasmevka draga snaga tenka vita koprinena o~i od koi blika sjaj ìvotot so tebe bi bil raj dru`bata na{a da nema kraj da e~i pesna nasekade okolu nas qubovta da bide na{ spas da se sakame i po~ituvame za navek.
QUBOV
Sekoj mig bez tebe e ve~nost ìvot bez tebe pustelija di{am da te sretnam ìveam da te imam pi{uvam da te osvojam so pogled te pijam so du{a galam iluzija si moja son ~esto sonuvan samovila izlezena od prikazna princeza posakuvana od site kopneam da te vidam te qubam kako nikoja posakuvam da bide{ ve~no moja.
UBAVICA
Muzikata ni gi spoi du{ite umetnosta e na{e prelaànie muzi~ki si virtuoz so talent golem svetlosni godini si pred drugite so rasko{na ubavina pred ostanatite so pesna svetot go osvojuva{ so svirka lu|eto gi voshituva{ bog te blagoslovil so darba ìvotot te napravil iskusna navidum gorda,a sepak prizemna kako od drug svet dojdena kako od knigite izmislena so ubavinata frapira{ so karakterot fascinira{ so srce {to znae da qubi so ne`ni race koi miluvaat vistinska si ubavica na koja i bog se voshituva.
@ENA
Te zasakav koga te sretnav me osvoi so prirodna ubavina te mislev devojka si a ti si bila èna koja na drug sre}a nosi ima{ glas angelski koj smiruva i raspoloùva ima{ srce kosmopolitsko du{a blaga ko med usni ne`ni ko cvet
50
SOVREMENOST, br. 2, 2011 398(=163.3)(049.3)
Ranko MLADENOSKI
MAKEDONSKITE NARODNI UMOTVORBI ZA ALEKSANDAR III MAKEDONSKI

1. Voved Dosega{nite istraùvawa na makedonskite folklorni tvorbi za slavniot anti~ko-makedonski kral Aleksandar III Makedonski od strana na nekolku na{i knièvni istori~ari i folkloristi od poodamna se iscrpeni zatoa {to vo kontinuitet se pojavuvaat novi podatoci za narodnite umotvorbi za Aleksandar Makedonski. Tuka mislime, pred s, na istraùvawata na Kiril Penu{liski,1 Vera Stoj~evskaAnti}2 i Tanas Vraìnovski3 koi dadoa ogroKiril Penu{liski, Aleksandar Veliki (Makedonski) vo makedonskiot folklor, vo: Mitot i folklorot, Matica makedonska, Skopje, 2005. 2 Vera Stoj~evskaAnti}, Odglasi od Aleksandridata, vo: Poraki od damnina, Na{a kniga, Skopje, 1988. Da se vidi i identi~niot tekst so drug naslov: Vera Stoj~evskaAnti}, Romanot za Aleksandar Veliki i folklorot, vo: Od srednovekovnata knièvnost, Detska radost, Skopje, 1995. 3 Tanas Vraìnovski, Makedonski narodni predanija, Institut za folklor "Marko Cepenkov# Skopje, Skopje, 1986. Da se vidi i: Tanas Vraìnovski, Makedonski istoriski predanija, Matica makedonska, Skopje, Institut za staroslovenska kultura, Prilep, 1992. Isto taka da se vidi: Tanas Vraìnovski, Likot na Aleksandar Makedonski vo makedonskoto narodno tvore{tvo, vo: Sve1
men pridones vo prou~uvaweto na mestoto i ulogata na Aleksandar Makedonski vo makedonskiot folklor. Nie ovde }e napravime obid da gi dopolnime dosega{nite soznanija za prisustvoto na anti~kiot makedonski kral vo makedonskoto narodno tvore{tvo. No, najprvo }e dademe eden op{t pregled na svedo{tvata za postoeweto na makedonski umotvorbi za Aleksandar. Imeno, postojat brojni podatoci vo pismenata tradicija za dominantnoto prisustvo na likot na Aleksandar Makedonski vo makedonskite narodni umotvorbi. Za àl, mnogubrojni folklorni tvorbi vo koi se pojavuva Aleksandar Makedonski i za ~ie postoewe imame seriozni potvrdi, ne se za~uvani, odnosno ne se zapi{ani. Ponekade se sre}avaat fragmenti od ovie dela od makedonskata narodna knièvnost, me|utoa toj materijal ne e dovolen za da se izvr{i nekakva poseriozna rekonstrukcija na nivnata sodrìna od motivski i tematski aspekt. 2. Svedo{tvata Sepak, site ovie iskaùvawa imaat su{tinsko zna~ewe zatoa {to
tlana HristovaJoci}, Aleksandar Makedonski vo naukata i vo svesta na potomcite, Matica makedonska, Skopje, 2008.
51
ja potvrduvaat tezata deka makedonskiot folklor izobiluval so elementi od anti~kata makedonska istorija kade {to dominanten bil likot na najgolemiot i najpro~ueniot kral od dinastijata na Argeadite. Ovde }e napravime pregled na najilustrativnite svedo{tva za postoeweto na mnogubrojni makedonski narodni umotvorbi {to se odnesuvale na anti~kiot makedonski kral Aleksandar Makedonski. Francuzinot Fransoa de Tot vo vtorata polovina na 18 vek vo svojot patopis ni dava nesomneno svedo{tvo za postoewe na makedonska narodna pesna za Aleksandar Makedonski: "Pribrav i smestiv, pokraj rabotnite mesta, 1.500 Makedonci... I pokraj itnosta {to ja bara{e sultanot, vovedov eden den odmor i im dozvoliv na rabotnicite da odat vo nedela da se rekreiraat vo sosednoto selo. Onie koi rabotea na Zamokot na Evropa ja iskoristija taa sloboda i otidoa da se razonodat vo Fanaraki (selo do Istanbul). Dvaeset i dvajca Makedonci, sekoj so pu{ka na ramo, dojdoa tuka i sobrani vo edna kr~ma peeja pesna za pobedite na Aleksandar#.4 (istaknatoto e na{e R.M.). Za àl, francuskiot patopisec Fransoa de Tot ne go registriral, odnosno ne go zapi{al tekstot na narodnata pesna za Aleksandar Makedonski {to ja peele Makedon-
cite vo Istanbul i toa ne vo 19, tuku vo 18 vek. Mo{ne interesen i indikativen podatok za prisustvoto na Aleksandar Makedonski vo makedonskiot folklor nudi i Viktor Ivanovi~ Grigorovi~. Imeno, "svedo{tvo deka spomenot za Aleksandar Makedonski ostanal me|u Makedoncite vo prvata polovina na 19 vek, dal i ruskiot istaknat deec Viktor Grigorovi~. Vo vrska so impresiite od negovata poseta na Makedonija vo 1844-1845 godina, toj zapi{al: Vo site krai{ta {to gi posetiv, jas nemam ~ueno drugi imiwa osven imiwata na Aleksandar Veliki i na Marko Krale. I edniot i drugiot ìveat vo spomenite na narodot... Spomenot za Aleksandar Veliki, sepak, e pove}e utvrden kaj narodot#.5 Interesno e ova svedo{tvo na ruskiot kulturen deec Viktor Ivanovi~ Grigorovi~ poradi toa {to ni dava su{tinska informacija za prisustvoto na Aleksandar Makedonski vo makedonskata folklorna tradicija, no i poradi toa {to ukaùva na faktot deka popularnosta na makedonskiot kral Aleksandar Makedonski bila pogolema duri i od popularnosta na Marko Krale. Od ona {to do denes e za~uvano, odnosno zapi{ano vo makedonskiot folklor, bi moèle da go doneseme pogre{niot zaklu~ok deka kaj makedonskiot narod
Citirano spored: Aleksandar Donski, Anti~ko-makedonskoto nasledstvo vo dene{nata makedonska nacija (prv del folklorni elementi), Centar za kulturna inicijativa [tip, 2002/2003, str. 44.
5
Patopisot na Fransoa de Tot od 1770 godina, vo: Aleksandar Matkovski, Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1371 - 1777, Misla, Skopje, 1991, str. 832 - 833.
52
Marko Krale bil mnogu popopularen od Aleksandar Makedonski! Aleksandar Donski pi{uva deka "za zastapenosta na Aleksandar Makedonski vo makedonskiot folklor pi{uvale i sobira~ite na narodni umotvorbi Kuzman [apkarev i Marko Cepenkov. Kuzman [apkarev zapi{al: Pokojniot mi tatko vo detstvoto na{e ni raskaùva{e mnogu prikaski me|u koi nekoi za Marko Krale i za car Aleksandar Aleksandar Veliki... (Kuzman [apkarev, fusnota pod prikaznata 123, pod naslov Dobroto nikoj pat ne ginit)#.6 Iako Donski direktno ne go naveduva toa, sepak o~igledno e deka ovoj podatok toj go prezema od Kiril Penu{liski i toa od tekstot "Aleksandar Veliki (Makedonski) vo makedonskiot folklor#7 kade {to e potencirana istata informacija. Me|utoa, ovoj podatok {to go dava Penu{liski e sosema pogre{en, a gre{kata na Penu{liski po avtomatizam ja prezema i ja prenesuva i Donski. Vpro~em, vo prikaznata "Dobroto nikoj pat ne ginit# (patem re~eno, kaj [apkarev celosniot naslov na ovaa prikazna e "Dobroto (arIsto, str. 50. Kiril Penu{liski, Aleksandar Veliki (Makedonski) vo makedonskiot folklor, cit. delo, str. 28. Knigata na Aleksandar Donski so naslov "Anti~ko-makedonskoto nasledstvo vo dene{nata makedonska nacija (prv del folklorni elementi)# e objavena vo 2002 godina, a "Mitot i folklorot# od Kiril Penu{liski kade {to se nao|a statijata za Aleksandar Makedonski za prvpat e objavena vo 1996 godina.
7 6
noto) nikoj pat ne ginit#!) voop{to ne se sre}ava motivot za "ìvata voda#. Ovaa zabele{ka na [apkarev za koja zboruvaat Penu{liski i Donski se nao|a, vsu{nost, vo druga prikazna. Imeno, vo pettiot tom od "Izbrani dela# na Kuzman A. [apkarev, ovaa zabele{ka na [apkarev ja nao|ame kako fusnota kon prikaznata so naslov "Pra'inata je do kraina, a lo{otijata ne je doveka# koja vo ova izdanie e objavena kako prikazna pod broj 123. Tamu [apkarev go dava slednovo pojasnuvawe vo fusnota: "Pokojnijot moj tatko za vreme na na{eto detstvo ni raskaùva{e mnogu prikaski, me|u koi nekoi za Marka Kralja i za car AleksandarAleks. Veliki, vo koi se spomnuva{e isto taka za ìva voda, koja tie heroi ja piele, i stanale boèm besmrtni. No, pokojniot raskaùva~ ne ja narekuva{e ìva, tuku smrtna voda, t.e. besmrtna; i od nea koj se napil, stanuval besmrten...#.8 U{te edno svedo{tvo za prisutnosta na golemiot osvojuva~ na svetot Aleksandar Makedonski vo makedonskiot folklor sre}avame vo patopis od 19 vek: "Za ~uvaweto na spomenot za anti~ka Makedonija srede Makedoncite od samiot po~etok na 19 vek, svedo~i i nepoznat francuski patopisec koj toga{ ja posetil Makedonija. Otkako pi{uva za nekoj spomenik za koj narodot mu rekol deka e od vremeto na Aleksandar Makedonski, nepoznatiot Francuzin zapi{al: Kletata raja od MaKuzman A. [apkarev, Izbrani dela, priredil d-r Tome Sazdov, Tom petti, Prikazni, Misla, Skopje, 1976, str. 272.
8
53
kedonija u{te gi vospevuva podvizite na zavojuva~ot na Persija i Indija. (Patopis od nepoznat avtor od 1807 godina, Frenski patopisi za Balkanite od 19 v., sostavila i redaktirala Bistra Cvetkova, Sofija. Prezemeno od "Archives de l'armee de terre#, so signatura MP 1618, 17).9 I patopisecot Johan Hajnrih Majr ja poso~uva informacijata deka Aleksandar Makedonski bil ~esto spomenuvan vo makedonskata usna tradicija. Majr ja posetil Makedonija nekade na po~etokot od 19 vek pri {to vo svojot patopis zapi{al: Podocna pominavme vo oblasta kade {to Aleksandar Veliki napravil odmor. Od pred nekolku iljadi godini ovde se ~uva spomenot za ovoj slaven Makedonec#.10 Sepak, ni se ~ini deka najzna~ajniot podatok go sre}avame kaj patopisecot Pjer Belon koj nekade kon sredinata na 16 vek ja posetil Makedonija i vo svojot patopis zapi{al eden podatok {to za nas e od su{tinska va`nost. Imeno, vo svojot patopis pri patuvaweto niz Makedonija od 1546 do 1549 godina Belon, me|u drugoto, pi{uva deka vo okolinata na gradot Filipi postoela edna legenda spored koja tamu bile locirani jaslite na Aleksandroviot kow Bukefal. Vo vrska so ova Belon pi{uva: "Odej}i po golemiot pat, nedaleku od Filipi ima postaveno golem
Citirano spored: Aleksandar Donski, Anti~ko-makedonskoto nasledstvo vo dene{nata makedonska nacija (prv del folklorni elementi), cit. delo, str. 219 - 220. 10 Isto, str. 220.
9
~etiriagolen kamen... Vo ovoj kraj kruì legendata spored koja toa bile jaslite na kobilata na Aleksandar Veliki. No, pod taa kobila se podrazbira Bukefal. Tie me odvedoa da mi go pokaàt kako raritet... Gradot Kavala {to se nao|a vo neposredna blizina e nare~en po imeto na kowot od Aleksandar#.11 Ovoj podatok ima su{tinsko zna~ewe zatoa {to ja potvrduva tezata za kontinuiranoto prisustvo na Aleksandar Makedonski vo makedonskite narodni umotvorbi, so ogled na faktot deka stanuva zbor za patopis od 16 vek. Seto ova nedvosmisleno pokaùva deka niz vekovite likot na Aleksandar Makedonski bil mnogu ~esta pojava vo tvorbite koi{to pripa|aat na makedonskata folklorna tradicija. Makedoncite preku folklorot, kako {to veli Belon, so vekovi go ~uvale "spomenot za ovoj slaven Makedonec#. 3. Za~uvani folklorni tvorbi za Aleksandar Makedonski Za sre}a, pokraj ovie neregistrirani folklorni dela za koi imame samo svedo{tva, postojat i brojni makedonski narodni umotvorbi za Aleksandar Makedonski ~ija{to sodrìna e zapi{ana i koi se za~uvale do denes. So tekot na vremeto kontinuirano se otkrivaat i drugi takvi makedonski narodni tvorbi so {to se zbogatuva fondot na makedonski folklorni trudovi
11
Patopisot na Pjer Belon od 1546 do 1549 godina, vo: Aleksandar Matkovski, Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1371 1777, cit. delo, str. 147.
54
za Aleksandar Makedonski. Vo literaturata {to ja konsultiravme ne uspeavme da najdeme celosen pregled na makedonskoto usno tvore{tvo za Alesandar Makedonski i tokmu poradi taa pri~ina vo prodolènie davame spisok od za~uvanite makedonski narodni umotvorbi vo koi se pojavuva likot na Aleksandar Makedonski. Od ona {to imavme mo`nost da go prosledime vo objavenite trudovi, no i od podatocite za postoewe na folklorni tvorbi za Aleksandar vo privatnite fondovi od na{i kulturni dejci, moèvme da dojdeme do zaklu~okot deka likot na Aleksandar Makedonski e prisuten vo makedonskite narodni pesni, prikazni, predanija i legendi. Uspeavme da registrirame vkupno 30 makedonski narodni umotvorbi za Aleksandar Makedonski od koi 5 narodni pesni, 10 narodni prikazni, 14 predanija i 1 legenda. 3.1. Narodni pesni a) Ra|aweto na Aleksandar Veliki Ovaa pesna za Aleksandar Makedonski e pronajdena vo neobjavenata zbirka na makedonski narodni pesni od Stefan Verkovi} vo Arhivot na Srpskata akademija na naukite i umetnostite vo Belgrad, zavedena pod broj 282. Zbirkata kaj nas ja objavi Kiril Penu{liski vo 1985 godina.12 Pesnata e zapi{ana od strana na Verkovi}, a interpretirana od
Verkovi} Stefan I., Makedonski narodni umotvorbi, kniga treta: Juna~ki i trapezarski pesni, podgotvil i redaktiral Kiril Penu{liski, Makedonska kniga, Skopje, 1985.
12
slepiot peja~ Jovan Mihailov od serskoto selo Brodi. Ovaa pesna ima vkupno 263 stihovi.13 Prvi~nata informacija za zbirkata vo koja se pronajdeni ovaa i narednata pesna ja dava Branislav Rusi} koj ja prona-{ol taa zbirka vo Arhivot na SANU, a na na{e tlo prv za ova pi{uva Tome Sazdov ("Pesna za Aleksandar Veliki#, Nova Makedonija, 12.01. 1958).14 b) Aleksandar Veliki I ovaa pesna e pronajdena vo neobjavenata zbirka na narodni pesni od Stefan Verkovi} (Arhiv na SANU, br. 282). Zapi{ana e od Verkovi}, a interpretirana od slepiot peja~ Jovan Mihailov od Brodi. Pesnata ima 306 stihovi i e so identi~na sodrìna kako i prethodnata.15 Dvete pesni kaj nas se objaveni celosno vo tretiot tom od "Makedonski narodni umotvorbi# na Stefan Verkovi} pod redakcija na Kiril Penu{liski vo 1985 godina. v) Stani, stani Aleksandre Makedonski Pesnata se nao|a vo folklornite audiozapisi na Dimitar Pop-Dimitrov (Makedonec od Egejska Makedonija). Mu ja ispeal 84-godi{niot Tanas Markov od Meglensko. Pesnata bila dolga i traela okolu pet-naesetina minuti. Svedo{tvo za pesnata davaat Blaè Minovski i Kire Jani{liev vo feqtonot "Nepoznata Egejska Makedonija# vo tekstot so naslov "Imav 15 godini koga go stre13
Kiril Penu{liski, Aleksandar Veliki (Makedonski) vo makedonskiot folklor, cit. delo, str. 30. 14 Isto, str. 27. 15 Isto, str. 30.
55
laa tatko!# vo vesnikot "Nova Makedonija# od 1 i 2 noemvri 1997 godina (str. 7). Istiot podatok go prenesuva i Aleksandar Donski.16 Minovski i Jani{liev davaat samo eden mal fragment od pesnata: "Stani, stani Aleksandre Makedonski za da vidi{ tvoite sinovi kako se borat za Makedonija...#. g) Pesna za car Aleksandar Kon sredinata na 19 vek francuskiot slavist Siprijan Rober zapi{al edna pesna {to se peela vo narodot za car Aleksandar koj gi molel bogovite da bdeat nad "negoviot narod slaven so herojski srca, poradi {to zasluùvame da go nosime ubavoto ime Sloven: Ova ime go dobivme od ustata na samiot Aleksandar, voshituvaj}i se na juna{tvoto na{e, junakot od Makedonija izre~e pred smrtta deka go prokolnuva sekogo koj vo idnina }e govori lo{o za narodot slaven. Na toj narod, kako nagrada za juna~kite dela toj mu gi zave{ta oblastite {to se prostiraat od Jadranskoto More pa s do okeanot na ve~nite ledovi. Aleksandar saka{e, celata taa zemja nikoga{ da ne ìvee po drugi zakoni osven po zakonite na slavnite...#. Zavetot pretstavuva prevod od zapisot na francuski jazik na Cyprien Robert, Le monde slave, son pass, son etat prsent et son avenir, T. I, Paris 1852, 49 - 51.17 NasloAleksandar Donski, Anti~ko-makedonskoto nasledstvo vo dene{nata makedonska nacija (prv del folklorni elementi), cit. delo, str. 50. 17 Lidija Slaveska, Etnogenezata na makedonskiot narod, Matica makedonska, Skopje, 1992, str. 34 - 35.
16
vot na pesnata e na{ zatoa {to Slaveska ne naveduva naslov pod koj e zapi{ana ovaa pesna za Aleksandar Makedonski. d) Pesna za Aleksandar Pesnata e objavena vo knigata "Aleksandar Makedonski vo naukata i vo svesta na potomcite# priredena od Svetlana HristovaJoci}.18 Stanuva zbor za narodna pesna zapi{ana na aromanski jazik. Na makedonski jazik ja prepeal Dimo N. Dim~ev. Na krajot od pesnata e dadena i slednata bele{ka: "Pesnata e narodna. Vo MRTV, na aran`man na Petar Luki} pesnata ja snimi [terjo [terjov so Orkestarot na narodni instrumenti na MRTV. Snimkata e zavedena pod signatura br. NM-462#. Vo pesnata se spomenuvaat i Makedonija, i Aleksandar, i Aromancite. 3.2. Narodni prikazni a) Premudri Aleksandar Makedonski koga vlegol vo {i{e v more Kaj Marko Cepenkov ima prikazna so naslov "Premudri Solomon koga vlegol vo {i{e v more#. Na krajot od prikaznata, vo fusnota, Cepenkov pojasnuva: "Eden mi raskaà edna prikazna sli~na na ovaa, samo {to namesto Solomona Aleksandar Makedonski#.19
18
Svetlana HristovaJoci}, Aleksandar Makedonski vo naukata i vo svesta na potomcite, cit. delo, str. 338. 19 Marko K. Cepenkov, Makedonski narodni prikazni, kn. 3, Priredil Kiril Penu{liski, Makedonska kniga, Skopje, 1989, str. 141 - 142; Isto i vo: Marko K. Cepenkov, Makedonski narodni umotvorbi, Kniga sedma, Predanija, Redakti-
56
b) Tatkovata kletva Makedonska narodna prikazna objavena vo vesnikot "Narodna volja# (Blagoevgrad, juli 1994 godina). Prikaznata e raskaàna od G. Petrov. Stanuva zbor za prikazna za makedonskiot kral Persej, a vo nea se spomenuva i Aleksandar Makedonski: "Edna{ ìveel eden car na Makedonija, {to se vikal Persej. Vo toa vreme vo Makedonija imalo mnogu gatalki. Tie do{le ovde po zavladuvaweto na svetot od strana na Aleksandar Veliki. Toj gi dovel od Indija, od Persija, od Egipet, od sekade...#.20 v) Caro Aleksandro Makedonski koga se oènil Prikaznata ja zabeleàl Trajko Ognenovski od informatorkata Trajanka PopovskaMurgovska. Kako {to informira Vera Stoj~evska Anti}, prikaznata e snimena vo septemvri 1992 godina i pripa|a kon sobranite materijali na Trajko Ognenovski vo negovata privatna arhiva.21 Trajanka PopovskaMurgovska do 1948 godina ìveela vo seloto Tuminec (Albanija), a potoa vo Bitola. Ovaa prikazna, spored Stoj~evral Kiril Penu{liski, Makedonska kniga, Institut za folklor, Skopje, 1980, str. 93. 20 Citirano spored: Aleksandar Donski, Anti~ko-makedonskoto nasledstvo vo dene{nata makedonska nacija (prv del folklorni elementi), cit. delo, str. 52. 21 Vera Stoj~evskaAnti}, Aleksandar Makedonski istorija i mit, vo: Svetlana HristovaJoci}, Aleksandar Makedonski vo naukata i vo svesta na potomcite, cit. delo, str. 291.
skaAnti}, go ima slednoto siè: "Aleksandar dobil pismo od majka si koja go moli da se oèni za da ne ostane carstvoto bez porod, tokmu koga po odeweto od zemja do zemja stignalo duri do edna reka koja te~ela òlteli. Toga{ se raàlostil carot i duri re{il da gi oèni i site svoi vojnici, a ne samo toj#.22 g) Car~eto Aleksandro i trite nare~nici I ovaa prikazna e zabeleàna od strana na Trajko Ognenovski od informatorkata Trajanka PopovskaMurgovska vo istoto vreme kako i prethodnata prikazna i se nao|a vo negovata privatna arhiva. Stoj~evskaAnti} go prenesuva sièto: "Nare~nicite mu prorekle da stane car nad carevite, no da umre mlad. Majkata na Aleksandar pla{ej}i se od proro{tvata, naredila straàri i zmii otrovnici okolu ku}ata. Arno ama, ta si e carica na zemjata svoja, na car{tinata, ta ne e na bo`jite rabo}e. Ko do{ol saatot za nareknuvawe {to se veli, caricata, sose straàri i slugi, padnale vo dlabok son. S zaspalo, i lu|eto i zmiite. I taka slobodno si vlegle nare~nicite.... Tretata prorekla: Da bide li~en, li~en preli~en i mlad i na ovoj svet i na toj svet. Dur si zamiìt da si bidit ovde dolu, na zemjata car, a ko }e zavrzit da bidit car na gorniot svet. Rekle i vatile usvet. Re~enoto se ostvarilo: Ko do{lo vremeto na cuto, {to se veli, porasnalo car~eto, stanalo car na careite i edna ve~er do{la tre}ata nare~nica
22
Isto.
57
i no}e mu {epnala na uvo: Care Aleksandro, sega si moj. I go zele so sebe. Ottoga{ car~eto na{e makedonsko Aleksandro si jet car na gornata car{tina#.23 d) Sonot na Aleksandar za negovata smrt I ovaa prikazna e zabeleàna od Trajko Ognenovski, no od informatorkata Atina Nikolova od Bitola vo maj 1992 godina. "Sonuval lo{ son Aleksandar i sripal od krevetot. Sonuval kako se oènil za edna prekrasna devojka Makedonija, a taa bila negovata zemja. Sonot go raskaàl na èna si: I posle me grabna, me pikna v pazuvi i vativme usvet. Nad planiweto, nad ezerata i setne me ispu{ti prudolu glava i pred da padnam na zemjata se razbudiv. @ena mu go posovetuvala da ne odi na ve~era kaj drugar mu. Aleksandar odlu~il da odi. Po edna nedela od ve~erata Aleksandar umrel#.24 |) Car~eto Aleksandro Makedonski daroi delelo Ovaa prikazna, isto taka, ja zabeleàl Trajko Ognenovski od informatorkata Atina Nikolova vo avgust 1991 godina vo Bitola. Stoj~evskaAnti} pojasnuva: "Carot Aleksandar dostignal so svojata vojska do krajot na svetot i vo prikaznata Car~eto Aleksandro Makedonski daroi delelo#.25 e) Car Aleksandar i krajot na zemjata Prikaznata e objavena vo ve}e spomenatata kniga "Aleksandar Ma23 24
kedonski vo naukata i vo svesta na potomcite#.26 Ja zapi{al Kola Fuduli, a prevodot od aromanski na makedonski jazik go izvr{il Dimo N. Dim~ev. Na po~etokot od prikaznata dadena e slednata zabele{ka od zapi{uva~ot na ovaa folklorna tvorba: "Prikaznata e slu{nata od mojata majka, Kiraca Fuduli, koja veli deka pred 90 godini nejziniot dedo, Mitu [ula Karamani, vezden im ja kaùval nave~er koga si prikaùvale okolu ogni{teto#. Prikaznata za prvpat e objavena vo spisanieto Rivista di Litiratur shi Studii Armni, Tomlu XXXI, Anlu 13, Nr. 2, Sumedru, 2006, str. 46 - 48. Preku ovaa prikazna se reflektira interkulturnata vrska me|u Makedoncite i Vlasite vo Makedonija. Kako solidna ilustracija za ova e i objavenata pesna na istoto mesto so naslov "Pesna za Aleksandar# ({to ve}e ja spomnavme pogore), a prevedena od aromanski na makedonski jazik od strana na preveduva~ot na prikaznava. `) Bre{ko makedonski car Prikaznata e objavena vo knigata "Makedonski narodni prikazni# pod redakcija na Vasil Iqoski i Krum To{ev vo 1946 godina.27 Identi~en motiv za doa|aweto na Aleksandar Makedonski do "temnata zemja# od zlato i za Bo`jata gradina, odnosno za rajot, se sre}ava vo srednoSvetlana HristovaJoci}, Aleksandar Makedonski vo naukata i vo svesta na potomcite, cit. delo, str. 336. 27 Makedonski narodni prikazni, Redaktirale: V. Iqoski, K. To{ev, Dràvno knigoizdatelstvo na Makedonija, Skopje, 1946, str. 112.
26
Isto. Isto, str. 291 - 292. 25 Isto, str. 292.
58
vekovnata "Aleksandrida#. Istata prikazna, no so malku modificiran naslov ("Makedonskiot car Bre{ko#) e objavena i vo vtoroto izdanie od istata kniga ("Makedonski narodni prikazni#) vo 1951 godina.28 z) Aleksandar Veliki i gr~kiot filozof Prikaznata ja zapi{al i ja objavil Tanas Vraìnovski vo 1990 godina.29 Interpretator na prikaznata e Dimitar Tipev od seloto Dolno Kotori, makedonski iselenik vo Kanada. Stanuva zbor za poznatata anegdota za Aleksandar i helenskiot filozof vo vrska so senkata {to Aleksandar mu ja pravel na Diogen. y) Edna majka si go prokolnala sina si Naslovot na ovaa makedonska folklorna tvorba e uslovno zemen od prvata re~enica na prikaznata, bidej}i taa e objavena bez naslov. Prikaznata ja zapi{al Blaè Koneski od negovata baba Dunavka nekade vo 1942 ili 1943 godina. Za prvpat Koneski ja objavil prikaznata vo svojot trud so naslov "Prile-pskiot govor#, a ja preobjavil vo spisanieto Spektar vo 1991 godina.30 Stanuva zbor za motivot za odeweto na Aleksandar Makedonski vo nebesnite visini ka~en na orli za da vidi
Makedonski narodni prikazni, II izdanie, Redaktirale: Krum To{ev i Vasil Iqoski, Dràvno knigoizdatelstvo na NR Makedonija, Skopje, 1951, str. 123. 29 Tanas Vraìnovski, Narodni prikazni na Makedoncite iselenici vo Kanada, Kultura, Skopje, 1990, str. 124. 30 Blaè Koneski, Eden motiv od "Aleksandrida#, Razgledi, Godina IX, juni 1991, br. 17, str. 5 - 7.
28
dali navistina stignal do krajot na svetot. Koneski paralelno go prenesuva i fragmentot od srednovekovniot roman "Aleksandrida# koj sodrì identi~en motiv kako i makedonskata prikazna {to ja objavuva, bez da aludira na toa deka motivot vo ovaa makedonska prikazna e prezemen od srednovekovniot roman za Aleksandar Makedonski "Aleksandrida#. Imeno, Koneski na krajot potencira: "Po nekoi ~udni pati{ta, ovoj star motiv stignal duri do Drenovci i Nebregovo#.31 3.2.1. Hipoteti~ni analogii Izvesni avtori nao|aat analogii so Aleksandar Makedonski i vo drugi makedonski narodni prikazni vo koi ne e spomnat eksplicitno makedonskiot kral. Aleksandar Donski, na primer, go prepoznava likot na Aleksandar Makedonski i vo likot na "carot so rog# od prikaznata "Caro {to imal na glaata rog# zapi{ana od Marko Cepenkov.32 Za vakvata svoja teza Donski go dava sledniot argument: "Poznati se likovnite pretstavi na Aleksandar Makedonski vo koi toj e prikaàn so dva mali roga na glavata. Kako takov Aleksandar e zapameten i vo islamskata tradicija. Mnozina smetaat deka toj e spomnat i vo islamskata sveta kniga Kuran pod opisnoto ime Zul Karnijan, {to zna~i onoj so dva roga. Germanskiot istori~ar Ulrih Vil31 32
Isto, str. 6. Marko K. Cepenkov, Makedonski narodni prikazni, kn. 2, Priredil Kiril Penu{liski, Makedonska kniga, Skopje, 1989, str. 358.
59
ken pi{uva deka vakvoto determinirawe na Aleksandar poteknuva od staroto egipetsko predanie spored koe Aleksandar e pretstaven kako sin na Amon. Od svoja strana, sinot na Amon, vo likovnite pretstavi sekoga{ bil prikaùvan kako lik koj na glavata ima dva mali roga... Vpro~em, postoi ira~ka legenda za Aleksandar Makedonski ~ija sodrìna e re~isi identi~na so sodrìnata na ovaa makedonska narodna prikazna#.33 Kon argumentacijata na Donski priloùvame u{te eden podatok koj odi vo prilog na negovata teza. Imeno, vo Psevdo-Kalistenoviot roman "@ivotot i delata na Aleksandar Veliki# makedonskiot kral Aleksandar se denominira perifrasti~ki so sintagmata "kralot koj nosi rog#.34 Sosema e jasna analogijata me|u "kralot koj nosi rog# od "Aleksandridata# i Cepenkoviot "car {to imal na glaata rog#. Vera Stoj~evskaAnti}, pak, tragaj}i po identi~nite motivi vo "Aleksandridata# i vo makedonskiot folklor, nao|a analogija me|u Aleksandar Makedonski koj stignal do zemjata na blaènite spored sièto vo srednovekovnata "Aleksandrida#, od edna strana, i carot koj so vojskata stignal do rajot vo edna makedonska prikazna zapi{ana od Marko CeAleksandar Donski, Anti~ko-makedonskoto nasledstvo vo dene{nata makedonska nacija (prv del folklorni elementi), cit. delo, str. 77. 34 Psevdo-Kalisten, @ivotot i delata na Aleksandar Veliki, prevod Vesna DimovskaJawatova, Slovo, Skopje, 2008, str. 148.
33
penkov, od druga strana. Stoj~evskaAnti} pi{uva: "I vo Cepenkovata prikazna pod br. 8 vojskata na eden car {to go barala krajot na rekata Jordan stignala do rajot#.35 Ovaa prikazna na Cepenkov e so naslov "Caro {to mu go najdoa askero krajo na rekata Jordan#.36 Donski, isto taka, nao|a identi~nosti i vo makedonskite prikazni kade {to kako likovi se pojavuvaat carot i filozofot, aludiraj}i na vrskata me|u Aleksandar Makedonski i Aristotel. Takva e prikaznata "Carot, filozofot i berberot#,37 a istoto bi se odnesuvalo i na prikaznata "Carot i filosofot#.38 Sepak, pove}e od o~igledno e oti ne postojat cvrsti i seriozni argumenti deka zad "caro {to imal na glaata rog# ili, pak, zad carot so filozofot ili zad carot ~ija vojska stignala do rajot se krie likot na makedonskiot kral Aleksandar Makedonski. Se razbira, moè i natamu da se baraat analogii vo ovie, no i vo mnogu drugi sli~ni makedonski narodni prikazni. Na primer, makedonskite prikazni "Starite gi nosele vo planina da umrat#39 i "Koga i kolele starite lu|e od sedumdeset i pet godini#40 zapi{ani od Cepenkov bi moèle da gi povrzeme so motiVera Stoj~evskaAnti}, Odglasi od Aleksandridata, cit. delo, str. 271. 36 Marko K. Cepenkov, Makedonski narodni prikazni, kn. 2, cit. delo, str. 222. 37 Marko K. Cepenkov, Makedonski narodni prikazni, kn. 3, cit. delo, str. 122. 38 Isto, str. 178. 39 Isto, str. 326. 40 Isto, str. 329.
35
60
vot za Aleksandrovoto ukinuvawe na obi~ajot starcite da se ubivaat {to go sre}avame vo narodnata pesna "Ra|aweto na Aleksandar Veliki# koja{to ja zapi{al Verkovi} od informatorot Jovan Mihailov, pa vrz osnova na toa da zaklu~ime deka i ovie dve prikazni se odnesuvaat na Aleksandar Makedonski, odnosno deka carot {to se pojavuva kako lik vo ovie dve prikazni e Aleksandar Makedonski. Isto taka, motivot vo istata pesna za prepravaweto na Isus (Gospod) vo iznemo{ten starec, falbata na Aleksandar pred starecot i smrtta na Aleksandar od mu{i~ki i komarci moème da go povrzeme so poznatiot motiv od na{iot folklor za odzemaweto na silata na Krali Marko, pa duri i so prikaznata "Gospod prepraven na starec na gosti u edna vdovica#41 zapi{ana od Cepenkov! Me|utoa, site vakvi tvrdewa i analogii ostanuvaat samo vo ramkite na pretpostavkite, nezavisno od toa {to mnogu ~esto sli~nostite se pove}e od o~igledni. Zatoa, ovie prikazni, sepak, ne bi moèle da gi vbroime vo fondot na makedonski narodni umotvorbi za Aleksandar Makedonski. 3.3. Predanija a) Car Aleksandr Predanieto so naslov "Car Aleksandr# e objaveno vo Zbornikot od bra}ata Miladinovci. Zbornikot na Miladinovci za prvpat e objaven na 24 juni 1861 godina vo Zagreb. Nie go koristime izdanieto od 1983 godi41
na pod redakcija na Haralampie Polenakovi} i Todor Dimitrovski.42 Osnovniot motiv vo ova narodno predanie e baraweto na ìvata voda, odnosno na besmrtnata voda. Ova predanie }e predizvika interes i kaj po{irokata evropska nau~na javnost, odnosno kaj A. Veselovski, V. Jagi} i V. Miler, i toa vo kontekst so motivot za besmrtnata voda vo srednovekovnata "Aleksandrida# i vo folklorot. Veselovski duri i }e go objavi ova predanie na germanski jazik vo edna svoja studija.43 b) Za Aleksandar Veliki Predanieto {to ovde go prenesuvame so naslovot "Za Aleksandar Veliki# go objavil eden od na{ite najpoznati sobira~i na narodni umotvorbi Kuzman [apkarev na krajot od 19 vek.44 Ova predanie, so gorenavedeniot naslov ("Za Aleksandar Veliki#), e objaveno i vo pettiot tom od "Izbrani dela# na Kuzman A. [apkarev pod redakcija na Tome Sazdov.45 Istoto predanie e obrabo-
42
Marko K. Cepenkov, Makedonski narodni prikazni, kn. 2, cit. delo, str. 309.
Dimitrija i Konstantin Miladinovci, Zbornik na narodni pesni, Redakcija: Haralampie Polenakovi} i Todor Dimitrovski, Makedonska kniga, Skopje, 1983, str. 502. 43 Za ova da se vidi: Radmila Marinkovi}, Srpska Aleksandrida, istorija osnovnog teksta, Filolo{ki fakultet Beogradskog univerziteta, Beograd, 1969, str. 27 - 28. 44 K. [apkarev, Sbornik ot blgarski narodni umotvoreni, kn. 4, Sofi, 1891 - 1894, 372. 45 Kuzman A. [apkarev, Izbrani dela, Tom petti, Prikazni, cit. delo, str. 562.
61
teno i kaj Aleksandar Donski.46 Tanas Vraìnovski, pak, ova predanie na Kuzman [apkarev go naveduva so eden poinakov naslov "Aleksandar Veliki ja izumil vojnata#.47 v) Car Aleksandar Makedonski Ova predanie e objaveno od strana na Tanas Vraìnovski vo knigata "Makedonski narodni predanija#.48 Predanieto so naslov "Car Aleksandar Makedonski# e raskaàno od informatorot Nikola Andonov, roden vo 1883 godina vo Konopi{te, a go snimil Kiro Andonov vo 1970 godina vo Negotino. g) Aleksandar Makedonski i sestra mu Angelina I ova predanie e objaveno od Tanas Vraìnovski vo "Makedonski narodni predanija#.49 Predanieto e raskaàno od informatorot Petre Andreski, na 75-godi{na vozrast, od selo Modri{ta, a go snimil Milan Risteski vo 1968 godina vo selo Modri{ta. d) Aleksandar Makedonski Predanie objaveno, isto taka, od Tanas Vraìnovski.50 Ova predanie e raskaàno od Apostol Apostolov, roden vo 1912 godina vo Kriva Palanka, a go snimil Milutin Gramatikov vo 1969 godina vo Kriva Palanka. Podatocite za raskaùva~ite
46
Aleksandar Donski, Anti~ko-makedonskoto nasledstvo vo dene{nata makedonska nacija (prv del folklorni elementi), cit. delo, str. 53. 47 Tanas Vraìnovski, Makedonski istoriski predanija, cit. delo, str. 16. 48 Tanas Vraìnovski, Makedonski narodni predanija, cit. delo, str. 26. 49 Isto, str. 29. 50 Isto, str. 33.
i za onie {to gi registrirale prethodnite tri predanija gi dava Tanas Vraìnovski vo istata kniga. |) Kako persiskiot car bil pobeden so vre}ata luti piperki {to mu ja ispratil Aleksandar Makedonski od Makedonija Svedo{tvo za predanieto dava Lidija Slaveska vo knigata "Etnogenezata na makedonskiot narod#.51 Predanieto e raskaàno od prilep~ankata Loza Kam~evska, majka na poznatiot istori~ar Orde Ivanov. Za sodrìnata na ova predanie da se vidi isto kaj Lidija Slaveska.52 Ovde stanuva zbor za motivot na simboli~na razmena na darovi pome|u Aleksandar i persiskiot car {to se sre}ava i vo drugi makedonski narodni umotvorbi za Aleksandar Makedonski. e) Predanie za rasipanite gradovi: Gradi{te (Tripola), Vla{ko Gradi{te i Vinogradi{te Predanieto e zapi{ano od Marko Cepenkov.53 Objaveno e i vo sedmata kniga od desette toma vo 1980 godina kako predanie pod broj 674. Za mestoto Gradi{te Cepenkov, me|u drugoto, zapi{al: "Za toj rasipan grad se prikaùa oti bil praen od Aleksandar, caro makedonski. Pri s {to vrvi Crna niz Gradi{teto, koa bil zdrav grado, imalo edno jako kale i za vo kaleto voda imalo donesena od baegi daleku; taksimo na taa
51
Lidija Slaveska, Etnogenezata na makedonskiot narod, cit. delo, str. 36 - 37. 52 Isto. 53 Marko K. Cepenkov, Makedonski narodni umotvorbi, Kniga sedma, Predanija, cit. delo, str. 223.
62
voda bil na edna tumba (i sega se prikaùa za taa tumba kaj {to bila)#.54 `) Aleksandar i besmrtnata voda Stanuva zbor za varijanta na predanieto objaveno vo Zbornikot na bra}ata Miladinovci so naslov "Car Aleksandr#. Predanieto vo celost go prenesuva Aleksandar Donski, a raskaàno e od Quben Panov od Veles, roden 1938 godina, koj predanieto go zapomnil od negovata majka Vaska JolevskaPanova (1913 1980), rodena vo Bitola, a maèna vo Vele{ko.55 Naslovot na ova predanie ("Aleksandar i besmrtnata voda#) e na{, bidej}i Donski predanieto go objavuva bez naslov. z) @iv e Marko Ova e predanie za zaedni~koto barawe na besmrtnata voda od strana na Aleksandar Makedonski, Marko Krale i Jankula Vojvoda. Za prvpat predanieto go objavuva francuskiot slavist Andre Mazon vo 1923 godina vo zbirkata so makedonski narodni prikazni.56 Ova predanie go objavuva i Kiril Penu{liski vo knigata "Narodnata kultura na Egejska Makedonija# so naslov "@iv e Marko#.57 Predanieto e raskaàno od dedo Jovan od selo Neolani (Lerinsko), a go
Isto, str. 224. Aleksandar Donski, Anti~ko-makedonskoto nasledstvo vo dene{nata makedonska nacija (prv del folklorni elementi), cit. delo, str. 54 - 55. 56 Contes slaves de la Macedoine sudoccidentale. tude linguistique; textes et traduction; notes de folklore par Andr Mazon, Paris, 1923, 96. 57 Kiril Penu{liski, Narodnata kultura na Egejska Makedonija, Misla, Skopje, 1992, str. 353.
55 54
zapi{al Andre Mazon. Istoto predanie vo knigata "Aleksandar Makedonski vo naukata i vo svesta na potomcite# e objaveno so naslov "Posmrtna voda#.58 y) Aleksandar Makedonski i Bela Ica Predanieto e objaveno od Alekso Lozanovski vo knigata "Narodni predanija#.59 Stanuva zbor za predanie koe{to se odnesuva na imeto od ki~evskoto selo Belica koe{to se nao|a na 21 km ju`no od Ki~evo, na isto~nata padina na Ilinska Planina. Za seloto Belica Lozanovski pi{uva: "Ova selo e svrzano so tradicijata na makedonskiot narod od Aleksandar Makedonski, car Samoil, sveti Kliment Ohridski, Brsja~koto vostanie, Ilindenskoto vostanie, kako i Vtoriot makedonski Ilinden od 1941 do 1945 godina#.60 i) Pari od Aleksandar Makedonski za Bela Ica I ova predanie go objavuva Alekso Lozanovski.61 Stanuva zbor za prodolùvawe na sièto od prthodnoto predanie ("Aleksandar Makedonski i Bela Ica#). j) Bolno Makedonsko narodno predanie objaveno od Alekso Lozanovski.62 Stanuva zbor, vsu{nost, za prespanskoto selo Bolno na severozapadniot del od Op{tina Resen. Spored
Svetlana HristovaJoci}, Aleksandar Makedonski vo naukata i vo svesta na potomcite, cit. delo, str. 332. 59 Alekso Lozanovski, Narodni predanija, Interlingva, Skopje, 2005, str. 8. 60 Isto, str. 20. 61 Isto, str. 10. 62 Isto, str. 25.
58
63
predanieto, na lokacijata kade {to denes se nao|a seloto nekoga{ imalo bolnici vo koi gi lekuvale ranetite vojnici na Aleksandar Makedonski ili, pak, na car Samoil. Nezavisno od vakvata koleblivost na raskaùva~ot vo vrska so toa za koe vreme stanuva zbor, sepak ostanuva faktot deka vo predanieto figurira i likot na Aleksandar Makedonski. k) Zlatari Predanie koe, isto taka, e objaveno od Alekso Lozanovski. Spored sièto vo ova predanie, "za vremeto na Aleksandar Makedonski i negoviot tatko Filip, na mestoto kade {to denes e locirano seloto Zlatari se rabotelo zlatoto#.63 l) Predanie za gradot Manastir Stanuva zbor za tragi od predanie za imeto na gradot Manastir (Monastir, Bitola) {to gi sre}avame vo patopisot na Evlija êlebija. Za Manastir (Bitola) êlebija pi{uva: "Ovde, velat, vo vremeto na Aleksandar Veliki bil eden golem hram i zaradi toa samoto mesto e nare~eno Manastir#.64 3.4. Legendi a) Legenda za jaslite na kowot Bukefal Svedo{tvo za ovaa legenda ni dava patopisecot Pjer Belon vo 16 vek koj prestojuval vo Makedonija. Belon zapi{al deka vo okolinata na gradot Filipi kruèla legenda spored koja tamu se nao|ale jaslite na
63 64
kowot Bukefal: "Odej}i po golemiot pat, nedaleku od Filipi ima postaveno golem ~etiriagolen kamen... Vo ovoj kraj kruì legendata spored koja toa bile jaslite na kobilata na Aleksandar Veliki. No, pod taa kobila se podrazbira Bukefal. Tie me odvedoa da mi go pokaàt kako raritet. Kobilata e debela i visoko ispravena. Gradot Kavala {to se nao|a vo neposredna blizina e nare~en po imeto na kowot na Aleksandar#.65 4. Zaklu~ok Od navedenite svedo{tva i osobeno od za~uvanite narodni umotvorbi stanuva sosema o~igledno deka prisustvoto na Aleksandar III Makedonski vo makedonskiot folklor beleì eden dolgovekoven kontinuitet. Negovata zastapenost vo ~etiri folklorni knièvni vidovi (pesni, prikazni, predanija i legendi), kako i triesette za~uvani i dosega registrirani narodni knièvni dela, zboruvaat za toa deka likot na Aleksandar Makedonski ima svoe zna~ajno mesto vo makedonskata folklorna tradicija. Se razbira, natamo{nite istraùvawa na poleto na folkloristikata dopolnitelno }e ja potvrduvaat i }e ja zacvrstuvaat tezata za avtenti~nosta na prisustvoto na Aleksandar Makedonski vo makedonskata narodna knièvnost.
Isto, str. 71. Patopisot na Evlija êlebi od 1660 do 1668 godina, vo: Aleksandar Matkovski, Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1371 - 1777, cit. delo, str. 424.
65
Patopisot na Pjer Belon od 1546 do 1549 godina, vo: Aleksandar Matkovski, Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1371 - 1777, cit. delo, str. 147.
64
SOVREMENOST, br. 2, 2011 811.163.3'373.46:611]:373.3016:23/28(075.2)"18"
Vasil DRVO[ANOV PRERODBENSKIOT DUH NA DIMITAR VASILEV MAKEDONSKI IZRAZEN PREKU JAZIKOT VO EDEN NEGOV UÊBNIK
Za ìvotot i za deloto na Dimitar Vasilev Makedonski1, eden od na{ite ~elni prerodbenici, pi{uvale pove}e ili pomalku za oddelni pra{awa nekolkumina nau~nici vo na{ava zemja, prvenstveno, makedonskite lingvisti: Koneski2, RistovDimitar Vasilev Makedonski (s. Embore, Kajlarsko, 1847 Carigrad, 21.II 1898 e prerodbenik, novinar i u~ebnikar. Se {koluval vo rodnoto s. Embore, a potoa vo Belgrad i Carigrad. U~itelstvuval vo Klisura, Struga, Bitola, Voden, Carigrad i vo drugi mesta. Vo 1869 g. bil sekretar na novoosnovanata Bitolska crkovno-u~ili{na op{tina, a vo periodot od 1875 do 1876 bil kniàr. U~estvuval vo rabotata na crkovnonarodniot sobor vo Carigrad (1871), povrzan so osnovaweto na bugarskata Egzarhija i so obidot za re{avawe na makedonskoto crkovno pra{awe. Vo Voden na 11 maj 1872 drèl patriotska beseda na denot na slovenskite prosvetiteli svv. Kiril i Metodij Solunski. Vo Sofija se zanimaval so advokatska i novinarska dejnost. Tamu go ureduval vesnikot Soglasie (18941896), a vo Carigrad Novini (1898). Vasilev bil avtor na tri zabeleìtelni u~ebnici na makedonsko nare~je. Ubien e vo 1898 g. (MIR, 2000: 9697). 2 Blaè Koneski, Makedonskite u~ebnici od 19 vek. Eden prilog kon istorijata na makedonskata prerordba,
1
ski3, Stefanija4, Stamatoski5, Venovska-Antevska6, Tanturovska7, Tocinovski8 i dr.

Glaven odbor na Narodniot front na Makedonija, Skopje, 1949; istiot, Eden u~ebnik od Dimitar Makedonski, Nova Makedonija (Skopje), br. 4083, 11.10.1957, 8; istiot, Kon makedonskata prerodba. Makedonskite u~ebnici od 19 vek. Vtoro izdanie, Institut za nacionalna istorija, Skopje, 1959. 3 Blaè Ristovski, Dimitar Vasilev Makedonski (18471888), Razgledi, I/1958, serija treta, br. 1, 6983. 4 Dragi Stefanija, Okolu aktivnosta na Dimitar Vasilev Makedonski vo Makedonija (186870) i negoviot jazik, Literaturen zbor, XVII/1970, br. 6, 1020. 5 Trajko Stamatoski, Borba za makedonski literaturen jazik, Misla, Skopje, 1986. 6 Sneàna Venovska-Antevska, Sinonimnite tolkuvawa vo eden u~ebnik na Dimitar Makedonski, Prv nau~en sobir na mladi makedonisti, Univerzitet Sv. Kiril i Metodij Skopje, Filolo{ki fakultet, Katedra za makedonski jazik i ju`noslovenski jazici, Skopje, 1993, 283288; istata, Sprotivnata re~enica kaj makedonskite avtori od XIX vek, Institut za makedonski jazik Krste Misirkov Skopje, Posebni izdanija, kniga 27, Skopje, 1998; istata, Svrznikot no vo makedonskiot jazik (dijahronija, sinhronija, perspektivi),
65
Vo trudot Kratka sve{tena istorija za u~ili{tata po Makedonija. (Na makedonsko nare~je)9 od Dimitar V. Makedonski, eden od negovite tri u~ebnici10, od koj fotokoInstitut za makedonski jazik Krste Misirkov Skopje, Posebni izdanija, kniga 39, Skopje, 2003. 7 Lidija (\orgievska) Tanturovska, Direktniot i indirektniot objekt vo jazikot na makedonskite avtori od XIX vek, Institut za makedonski jazik Krste Misirkov Skopje, Posebni izdanija, kniga 28, Skopje, 1998. 8 Vasil Tocinovski: Predvesnici, Akademski pe~at, Skopje, 2010.
9
Caryjgradq, Vq pe=atnic-t na Makedon, 1867. 10 Drugite dva negovi u~ebnika se: Skratenq pravoslavenq katihizisq. Prevodq otq grqcki, Carigradq, pe=atnica na v. Makedonx, 1867 i
Kratka svx]enna istorx za u=ili]a-ta po makedon. (na makedonsko nar=e). otq D. V. Makedonskyj,
pija se ~uva vo Nacionalnata i univerzitetska biblioteka Sveti Kliment Ohridski vo Skopje pod signatura R I 325, }e se obideme da ja razgledame anatomskata leksika za ~ovekot, zastapena vo spomenatiot u~ebnik. Pritoa, }e gi dademe nivnite zna~ewa, prvenstveno, so anatomski karakter vo makedonskiot sovremen jazik, ilustriraj}i ja sekoja leksema so primeri od u~ebnikot, a, isto taka, }e gi dademe i soodvetnite etimolo{ki tolkuvawa za sekoja leksema. Glava. Vo razgleduvaniot u~ebnik leksemata glava so zna~ewe 1. Del od teloto na ~ovek vo koj se nao|a mozokot (TRMJ, I, 342) e notirana dvapati, sp. Bile go, m=ile go, vnecq otq twrne spletale ta mu klavale na glav-t i mu
prevedena i izdadena od Dimitar V. Makedonski, advokat od Sofija (Makedonix, Sofix, god. 2, br. 2, 9 Noemvrij 1889 god., str. 4 (Tocinovski, 2010: 89); Uvod vo istorijata na 19 vek (od 13 pe~atarski tabaci) i Istorija na 19 vek (vo tri toma, koja imala okolu 2000 stranici) od Pavel Karolidi, vo prevod od gr~ki jazik na D. V. Makedonski (Glasq Makedonski, Sofix, god. 1, br. 8, 17 Xnuarij 1894 god., str. 4) Vo bogatiot preveduva~ki opus na Makedonski e i prevodot na prviot tom na Osmanskite zakoni (Glasq Makedonski, Sofix, god. 1, br. 30, 19 |nij 1894 god., str. 4); Politikata i silata na Rusija, vo prevod i so predgovor od D. V. Makedonski (Glasq Makedonski, Sofix, god. 4, br. 32, 26 |nij 1897 god., str. 4) (Tocinovski, 2010: 108) i dr.
Bukvarq za upotrbene vq makedonskyte u=ili]a, 1867 (zaedno
so Dimitar Uzunov). Podocna pi{uva na bugarski jazik. Toa se nekoi statii, dnevnici i razni prevodi, sp. Dimitar Vasilev, Izq dnevnika na Edinq Bqlgarskij u=itelw, (Li=ni vqspominanix), vesnik Sqglasie, god. 1. 1984, Sofix (Stefanija, 1970: 10);. Statijata Mnenie za re{avawe na makedonskoto pra{awe, objavena vo vesnikot (Makedonx, V, 7 od 16.II 1871), pod psevdonimot Edin Makedonec, zad koj se pretpostavuva deka stoi tokmu Makedonski (Ristovski, 1958: 7172; Tocinovski, 2010: 107); politi~kata bro{ura Nacionalnite zada~i na Rusija i merkite za nivno ostvaruvawe,
66
se podsmivale (s. 21)11; Urvalq se: vo pedesetyj denw potemq Hrstovoto vqzkresene, svxtyj duhq urvalq se na vqrhq glavyt na Apostoly-t kako ogneni xzici (s. 22). Nazivot glava e baltoslov., op{toslov. i praslov. *golva. Slogot gla- postanal spored zakonot za likvidnata metateza, sp. rus. golov, pol. gqowa. Zborot glava, pozajmen od slovenskite jazici, se sre}ava i vo balkanskata neslovenska jazi~na sredina: ngr~. () Kopf, Schdel, Dickkopf, rom. glav (ERHSJ, I, 566567)12. Od delovite na liceto vo u~ebnikot se registrirani tri leksemi: lice, usta i obraz. Lice. Leksemata lice so zna~ewe 1. a) (anat.) Predniot del od glavata na ~ovekot; obraz (TRMJ, III, 53) vo u~ebnikot e zabeleàna dvapati, sp. Toj zelq so sebe Petra, akova i oanna zanesqlq gy na Tagorsk-t planin i tamo se izmenilo lice-to mu i svtnlo kako slqnce, ruti]ata mu se storile bly kako sngq (s. 1920); Stiga da se razgovorite za tova n]o, i vyj toj =asq ke sogledate ivo lice-to mu priteka\] po bugarsk krqvw, so sverka\]y nasqlzeny o=i ke vy kaetq:
11
Brojot ja ozna~uva stranicata vo razgleduvanoto delo na Dimitar V. Makedonski. 12 Vidi: Literatura.
taka sme slu[xle i otq tatkovet ny! (s. 28). Zborot lice e op{toslov. i praslov. *liko, lat. facies (ERHSJ, II, 300301). Od ovaa leksema e zabeleàno i pridavskoto obrazuvawe li~en so zna~ewe [to e na lik ubav i stroen ~ovek (TRMJ, III, 5455), sp. Koj otq tx bylq po li=enq i pro=utq? (s. 7). Usta. Nazivot usta so zna~eweta 1. (kaj ~ovek kako organ niz koj se prima hrana). 2. (kako sposobnost da se govori, jazik, ili kako organ na govorot) (RMJ, III, 443444) vo u~ebinot e zaregistrirana samo edna{, sp. Taka e bylo otq o=evidcy-t starci, taka etq i sega vo zografsko kalugersko Bugarsko swrdce i usta za ova dostazame=atelno zaradi nasq sobyte! (s. 29). Leksemata usta, lat. os, oris, e ie., baltoslov., op{toslov. i praslov. naziv (ERHSJ, III, 549). Obraz. Ovaa leksema vo u~ebnikot ne se sre}ava so anatomsko zna~ewe. Od nea go nao|ame zna~eweto 3. Slika, lik, izgled (TRMJ, III, 435436) i toa tripati, sp. Trupa na Adama Gospodq napravilq otq prwsw, i vduhnlq vo nego du[, ta go napravilq po svoj obrazq i podobe (s. 4); Po ]o prili=a (omxsa) =ovkq na Boj obrazq? (s. 4); Da ne pravi[w idolq, ili drugy nekoj obrazq, nito da imq se poklonvi[w i slui[w (raboti[w) (s. 11). 67
Zborot obraz e op{toslov. i praslov. (ERHSJ, III, 115116). Oko. Od leksemata oko so zna~ewe 1. Organ na setiloto za vid kaj ~ovekot (TRMJ, III, 500) vo u~ebnikot e zabeleàna mnoìnskata forma o~i, i toa dvapati, sp. Stiga da se razgovorite za tova n]o, i vyj toj =asq ke sogledate ivo priteka\] po liceto mu bugarsk krqvw, so sverka\]y nasqlzeny o=i ke vy kaetq: taka sme slu[xle i otq tatkove-t ny! (s. 28); isusq Hrstosq vo =etyrdesetyj denw potemq voskresenne-to si zanesqlq Apostoly-t na Eleonsk-t planin i tamo predq o=i-t imq se voznesqlq na nebe-to, i sednlq otdsno na Boga otca (s. 22). Zborot oko e ie., baltoslov., op{toslov. i praslov. *okos-, oes(ERHSJ, II, 550551). Solza. Ovaa leksema so zna~ewe 1. (bezbojna te~nost {to se la~i od o~nite `lezdi) (RMJ, III, 264) vo u~ebnikot e notirana samo edna{ vo mnoìnskata forma, sp. Tamo go popytale da ne e i toj isusovq u=enikq, a Petrq otgovorilq, oti ne poznava tox =ovkq. i taka tri pti se otrkqlq otq Hrsta. Tuku posl se raskaxlq (se sopi[manilq) i gor=ivy swlzy prollq (s. 20)13.
13
Leksemata solza e op{toslov. i praslov. *slza /*slza, bez opredeleni paraleli vo balti~kata grupa (ERHSJ, III, 366367). Od istiot koren proizleguva i pridavskoto obrazuvawe nasolzen upotrebeno vo mnoìnska forma, sp. Stiga da se razgovorite za tova n]o, i vyj toj =asq ke sogledate ivo priteka\] po liceto mu bugarsk krqvw, so sverka\]y nasqlzeny o=i ke vy kaetq: taka sme slu[xle i otq tatkove-t ny! (s. 28). Trup. Nazivot trup vo Re~nikot e protolkuvan so pove}e zna~ewa. Nie }e gi privedeme zna~ewata: I trup 1. (teloto bez glavata i ~lenovite) i II le (RMJ, III, 405). So prvoto zna~ewe spomenatiot naziv vo u~ebnikot go sre}avame tripati, sp. P. Za]o e napravena Eva otq Adamovo-to rebro? Ot. Za da bydatq mx i ena-ta otq edenq trupq i edn kosk, ta da se milvaxtq (s. 4); Trupa na Adama Gospodq napravilq otq prwsw, i vduhnlq vo nego du[, ta go napravilq po svoj obrazq i podobe (s. 4); Toj zelq hlebq, prelomilq go, dalq na Apostoly-t i rekqlq: zemete xdete! ovoj etq trupo moj (s. 20). So vtoroto zna~ewe le{, ~ove~ki trup, telo od umren (TRMJ, III, 39) leksemata trup e notirana dvaeden u~ebnik na Dimitar V. Makedonski i negoviot streme` da pi{uva na naddijalekten jazik, Literaturen zbor, LVII/2010, br. 13, 2938.
Vo razgleduvaniot u~ebnik se sre}avaat oddelni crti od dijalektnata osnova na Dimitar V. Makedonski. Vidi: Fonetski crti na kajlarskiot govor vo
68
pati, sp. osifq Arimatejskyj, skry[enq u=enikq na isusa, zelq trupa mu zavilq go vq =ist pla]anic (astarq) i klalq go vo edenq kamenenq grobq (s. 21); Nekoi si eni, mironosici, tyx ]o byle do[li da pomaitq trupotq mu so miro, Angelq imq se xvilq i kazalq, oti voskresnlq raspxtyj isusq (s. 21). Leksemata trup ima baltoslov., op{toslov. i praslov. karakter (ERHSJ, III, 516). Od leksemata trup so vtoroto zna~ewe vo eden primer go sre}avame i pridavskoto obrazuvawe trupoven {to se odnesuva na trup vo mnoìnska forma, sp. Znajte, oti na[w Ohridskyj i vsex Bugarx posldnyj Patrarhq bylq zato=enq otq <<carigradsk-t patrarh vo na[w Manastirq! znajte oti na[i starci zakopale =estny-t ostatky negovy i so tyx stradal=esky ostanky tlesny (trupovny) e svxto na[e na Karex msto, dto e na[j konakq (1)! (s. 28). Kako {to moè da se zabeleì, osven pridavskoto obrazuvawe trupoven, vo u~ebnikot e navedeno prvo pridavskoto obrazuvawe telesen {to se odnesuva na telo vo mnoìnska forma, objasneto so sinonimot trupoven, sp. Znajte, oti na[w Ohridskyj i vsex Bugarx posldnyj Patrarhq bylq zato=enq otq <<carigradsk-t patrarh vo na[w Manastirq! znajte oti na[i starci zakopa-
le =estny-t ostatky negovy i so tyx stradal=esky ostanky tlesny (trupovny) e svxto na[e na Karex msto, dto e na[j konakq (1)! (s. 28)14 Pridavskoto obrazuvawe telesen e izvedenka od baltoslov., op{toslov. i praslov. zbor tlo, odnosno od osnovata tles- (ERHSJ, III, 468 469). Od delovite na gradite vo u~ebnikot se zabeleàni tri leksemi: gradi, rebro i srce. Gradi. Nazivot gradi so zna~ewe 1. Preden del na teloto pome|u vratot i stomakot (TRMJ, I, 368369) vo u~ebnikot e registriran samo edna{, sp. +\do-to ]o pokazalq carw-tq so krwst-tq na gwrdy-t i so pedesetw-t pokrwsteni dvorxny, koga izlzalq protivq onyx, ]o ne sakah da prematq hrstensk-t vr (s. 26). Nazivot gradi e op{toslov. i praslov. grd, bez paraleli vo balti~kata grupa (ERHSJ, I, 627). Rebro. Leksemata rebro so zna~ewe 1. dagoobrazna tesna koska {to odi od rbetot kon gradite (RMJ, III, 85) vo u~ebnikot e zabele14 Va`na karakteristika vo jazikot na Dimitar V. Makedonski e sinonimijata. Vidi: Balkanski leksi~ki paraleli vo deloto Kratka sve{tena istorija za u~ili{tata po Makedonija (na makedonsko nare~je) od Dimitar V. Makedonski, Zbornik na trudovi od nau~niot sobir Balkanski jazi~en svetogled, odràn na 1516 april 2009, Institut za makedonski jazik Krste Misirkov Skopje, Jazikot na{ dene{en, kn. 18, Skopje, 2140.
69
àna dvapati, koja{to }e ja privedeme vo pogolem dijalo{ki navod, sp. P. Otq ]o napravilq Gospodq Ev? Ot. Otq edno rebro, ]o izvadilq otq Adama koga toj spelq. P. Za]o e napravena Eva otq Adamovo-to rebro? Ot. Za da bydatq mx i ena-ta otq edenq trupq i edn kosk, ta da se milvaxtq (s. 4). Ovoj naziv e op{toslov. i praslov., bez paraleli vo balti~kata grupa (ERHSJ III, 119). Srce. Nazivot srce vo u~ebnikot e notiran petpati. So zna~eweto 1. (centralen organ na krvotokot; mesto na levata strana na gradite pod koe se nao|a ovoj organ) (RMJ, III, 310) ovoj naziv ne e notiran. Nazivot srce e registriran so zna~eweto 2. fig. ovoj organ kako sredi{te na ~uvstvata) (RMJ, III, 310) vo slednite primeri, sp. Narodq-tq se vvetilq, oti otq vse swrce ke po=itatq Boga, ke go milvatq i ke pravetq sproti negovy-t zapovdi (s. 12); Da milvame Gospoda Boga otq vse swrdce i blinago (kom[x-ta) si kako samago sebe (s. 18); - Tyx voprosi ako i da se nosatq pomedu na[i-t sotatkovnici, tuku nikd i nikoj do sega pismenno nito gy predloi, nito gy pakq razvwrza. i ni se =initq tova vano za vsxko Bugarsko swrdce sobyte da e izgladeno za vsegda i izq fenersk-t kodik. Tuku ali moetq da bydetq izgladeno ono i otq Bugarsko 70
swrdce i du[, ako se slu=ilo ovo samo medu Bugari-Arsenevi sotatkovnici i duhovny =eda? (s. 27); Taka e bylo otq o=evidcy-t starci, taka etq i sega vo zografsko kalugersko Bugarsko swrdce i usta za ova dostazame=atelno zaradi nasq sobyte! (s. 29). Nazivot srce e op{toslov. i praslov. deminutiv na -ce od ie., baltoslov., op{toslov. i praslov. neutrum na -i *srd-ce (ERHSJ III, 316317). Od ekstremitetite se zabeleàni zborovite raka i koleno. Raka. Ovaa leksema so zna~ewe 1. (sekoj od dvata gorni ~lena na ~oveka; delot od zglobot do vrvovite na prstite) (RMJ, III, 4445) vo u~ebnikot e odbeleàna dvapati, sp. Poslu[xlq: otnesqlq sina si na edn vysok planin; tamu mu vwrzlq rc-t, klalq go nadq dwrva-ta, ]o nasekalq i veke izvadilq now da go zakoletq. Tuku tox =asq (sahatq) po Bo vol Angelq mu zadwrilq rk-t i mu kazalq da ne pravitq ni]o lo[o na syna si (s. 8). Osven so spomenatoto zna~ewe, leksemata raka vo u~ebnikot e notirana i so zna~eweto 7. (pomo{, potkrepa) (RMJ, III, 4445), sp. Na krwstq-tq isusq Hrstosq svwr[ilq ivota si so ovyx dumy: Tatko! vo rc-t ti predavamq du[-t si (s. 21).
Leksemata raka proizleguva od baltoslov., op{toslov. i praslov. naziv rka (ERHSJ, III, 168170). Koleno. Nazivot koleno so zna~ewe 1. (anat.) a) Zglob na ~ove~kata noga {to gi spojuva bedrenata i potkoleni~nata koska; del od nogata na koj se nao|a zglobot (TRMJ, II, 559) vo u~ebnikot ne e zaregistriran. Ovoj naziv vo u~ebnikot go sre}avame so zna~eweto 6. (pren.) Rod, stepen na srodstvo (TRMJ, II, 559), sp. Avraamq poznavalq i =estelq istinnago Boga, za tova Gospodq go blagoslovilq i vvetilq mu se, oti ke mu dadetq Hanaansk-t zem, oti ke mu dadetq synq i oti vo negovo-to koleno (seme) ke blagoslovitq vsi-t narody po zem-t (s. 7); Majka-ta na isusq Hrstosq e svta devojka Marx, tax ]o byla otq udino-to koleno otq Davidovyx rodq. P. Ali imala mw svta devojka Marx? Ot. Tx byla armasana (svqr[ena) za osifa, ]o bylq otq isto-to koleno i rodq, tuku toj ne j se storilq mw, a samo vardelq (s. 15). Osven so spomenatoto zna~ewe, nazivot koleno go nao|ame i so zna~eweto 7. (pren.) Pokolenie, generacija (TRMJ, II, 559), sp. akovq imalq dvanajsetw synovy ]o se narekoh patrarsi ili rodona=alnici (pwrvi na naroda), za]o otq nihq izlegoh kolena (s. 8); dvanajsetw Solomonovyj synq Rovoamq se
storilq samo na dve kolena: na udejsko-to i Venaminovo-to; a erovoamq, edenq vojvoda, se storilq carw na Izrailskoto carstvo i vovelq desetw-t Izrailevy kolena (s. 1314). Nazivot koleno proizleguva od op{toslov. i praslov. leksema kolno (ERHSJ, II, 129130). Od nazivite, koi{to se nao|aat, re~isi, niz celoto ~ovekovo telo vo u~ebnikot gi notiravme leksemite koska i krv. Koska. Leksemata koska so zna~ewe 1. Oddelen tvrd del od skeletot na ~ovek (TRMJ, II, 614) vo u~ebnikot e zabeleàn dvapati, sp. Ova e vidno, za]o koga kopale osnovane (temelq) na novt cwrkva, na[le samo kosky =ove[ky toga, koga nikoj ne znaetq da e bylq tamo zakopanq (s. 28); P. Za]o e napravena Eva otq Adamovo-to rebro? Ot. Za da bydatq mx i ena-ta otq edenq trupq i edn kosk, ta da se milvaxtq (s. 4). Op{toslov. i praslov. naziv koska os, ossa e bez paraleli vo balti~kata grupa (ERHSJ, II, 163164). Krv. Nazivot krv vo u~ebnikot e zabeleàn so tri zna~ewa. So zna~eweto 1. Crvena te~nost {to te~e niz krvnite sadovi na ~ovekot i gi obezbeduva hraneweto i razmenata na materiite vo kletkite (TRMJ, II, 630631), sp. Setne zelq =e[ so vino, podalq na Apostoly-t i rekqlq: Pjte otq ne vsi! tax e mox-ta krqvw na novyj zavtq (s. 20); 71
so zna~eweto 2. (pren.) Potomstvo, porod, soj, rasa, poteklo (TRMJ, II, 630631), sp. Stiga da se razgovorite za tova n]o, i vyj toj =asq ke sogledate ivo priteka\] po lice-to mu bugarkrqvw, so sverka\]y sk nasqlzeny o=i ke vy kaetq: taka sme slu[xle i otq tatkovet ny! (s. 28); i so zna~eweto 3. (pren.) Ubistvo, prolevawe krv, krvnina (TRMJ, II, 630631), sp. Apostoly-t pritwrph mky, rany i mnozina otq nihq zape=atih u=ene-to si so krqvw (s. 23). Leksemata krv proizleguva od ie., baltoslov., op{toslov. i praslov. naziv *krv (ERHSJ, II, 216267). Duma. Ovde ja vklu~uvame i leksemata duma za da ukaème na faktot deka leksemata duma ne e glagolska konstrukcija, tuku vo u~ebnikot e zabeleàna samo kako imenka so zna~ewe 1. (dijal.) Zbor (TRMJ, I, 556) vo slednite formi: duma upotrebena vo ednina, sp. Gospodq sozdalq i napravilq svta otq ni]o samo so dum i go naredilq i ustroilq vo [estw dni (s. 3); dumata upotrebena vo ednina so ~lenot -ta, sp. Ali ostanlq narodq-tq na dum-t si? (s. 12); }o ke re=etq duma-ta isusq? (s. 15); dumi upotrebena vo mnoìna, sp Svij-tq zakonq Boj kakq moetq da se izre=etq so malko dumy? (18); Na krwstq-tq isusq Hrstosq svwr[ilq ivota si so ovyx dumy: Tatko! vo rc-t 72
ti predavamq du[-t si. Potemq tyx dumy izdhnlq (umrelq) (s. 21); Sestra mu, koxto se nahoda[e robkynx vq Carigradq, koga se vwrn pri brata si, dokazva[e mu, ne samo so dumy, tuku i so xvny primry za =udesa na hrstensk-t vr (s. 2526). Nazivot duma e stara zaemka od germanskiot jazik. Osven vo makedonskiot e potvrdena vo srpskiot jazik, vo bugarskiot jazik i vo site severni slovenski jazici, osven vo ~e{kiot jazik i vo luì~kosrpskite jazici (ERHSJ, I, 456). Vo ovoj napis, kako {to se zabeleùva, gi priveduvame samo nazivite za delovite na ~ove~koto telo, relevanti od jazi~en aspekt, so zastapenite formi i nivnata ~estota vo razgleduvaniot u~ebnik, sp. gradi (gwrdy-t), duma (dum,
dum-t, dumy, dumy, dumy, dumy), koleno (koleno, koleno, koleno, kolena, kolena, kolena), koska (kosk, kosky), krv (krqvw, krqvw, krqvw), lice (lice-to, lice-to), obraz (obrazq, obrazq, obrazq), *oko (o=i, o=i-t), raka (rk-t, rc-t, rc-t), rebro (rebro, rebro), solza (swlzy; nasqlzeny), srce (swrce, swrdce, swrdce, swrdce, swrdce), *telo (tlesny), trup (trupq, trupa, trupa, trupo, trupotq; trupovny) i usta (usta).
Vo sostavot na anatomskata leksika za ~ovekot, zastapena vo spomenatiot u~ebnik, se gleda deka osnovniot re~ni~ki fond se make-
donski nasledeni zborovi. Isklu~ok od ova pravilo e edinstveno leksemata duma, koja{to e stara zaemka od germanskiot jazik. Na relacijata makedonski jazik naroden govor leksemite od humanitarnata anatomija vo u~ebnikot na Dimitar V. Makedonski imaat potvrdi vo leksikografskite trudovi TRMJ i RMJ, bez isklu~ok. Vo vrska so pra{aweto za karakterot na u~ebnikot, }e go navedeme misleweto na Dragi Stafanija. Imeno, ako treba da re~eme kolku procenti se makedonski vo ovoj u~ebnik, kako {to go prave{e toa Novakovi} preku pi{uvawe na bukvar so 2/3 makedonski i 1/3 srpski elementi, za da go dobliì makedonskiot do srpskite govori, toga{ slobodno moème da re~eme deka 4/5 od ovoj u~ebnik e makedonski, ako ne i pove}e (Stefanija, 1970: 20). Vo odnos na leksemite od humanitarnata anatomija vo u~ebnikot na Dimitar V. Makedonski, vrz osnova na na{ite sogledbi, moème da re~eme deka ovoj u~ebnik e celosno makedonski. I pokraj rusko-bugarskata ortografija, koja sodrì elementi od staroslovenskiot jazik, izrazena preku pi{uvawe na znaci koi ja izgubile vrednosta, no se pi{uvaat na staroto mesto (Stefanija, 1970: 18), vo u~ebnikot anatomskata leksika e makedonska. Dimitar V. Makedonski, zabeleùva Blaè Koneski, do{ol da zadovoli edna nazreana op{testvena potreba (Koneski, 1959: 46). Blaè Koneski, zboruvaj}i za knigata na Dimitar V. Makedonski, pome|u drugoto, naveduva: Poteknuvaj}i od ~o-
vek od Ju`na Makedonija taa e interesna pred s so toa {to ja svrzuva vo jazi~en pogled so drugite na{i toga{ni u~ebnici, objavuvani s od lu|e od Zapadna Makedonija (P. Zografski, K. [apkarev, \. Pulevski) (Koneski, 1959: 46). I pokraj faktot {to vo kni{kata na Makedonski se sre}avaat i nekoi osobenosti na negoviot roden dijalekt (Koneski, 1959: 47), zboruva li podatokot {to ovaa kniga ja svrzuva vo jazi~en pogled so drugite na{i toga{ni u~ebnici vo prilog na toa {to Dimitar V. Makedonski se stremel da pi{uva na makedonski naddijalekten jazik? Vo ovaa prigoda }e istakneme u{te edna va`na misla na Blaè Koneski vo vrska so jazikot vo razgleduvaniot u~ebnik. Imeno, naglasuva toj, ima vo jazikot na Makedonski i takvi elementi {to nesomneno ukaùvaat na vrska so jazikot na drugite na{i u~ebnikari. Iako ne se dosledno sprovedeni, tie se istaknuvaat kako znak na sozdavawe na jazi~na preemstvenost, faktor od posebna va`nost vo razvitokot na pismeniot jazik (Koneski, 1957: 8). Po nepolni ~etiri decenii od izleguvaweto na u~ebnikot Kratka sve{tena istorija za u~ili{tata po Makedonija. (Na makedonsko nare~je) od Dimitar V. Makedonski, objaven vo Carigrad, vo 1867 godina, eden drug ~ovek od Ju`na Makedonija, vizionerot Krste Misirkov vo negovoto isklu~itelno delo Za makedonckite raboti, objaveno vo Sofija, vo 1903 godina, vo pogled na osnovata na makedonskiot standarden (literaturen) jazik se otkaàl od svojot roden enixevardarski govor i 73
se opredelil za t.n. centralni makedonski govori od zapadnoto nare~je. Podocna izgradbata na makedonskiot standarden jazik e vtemelena na t.n. centralni makedonski govori, vo koi vleguvaat: prilepsko-bitolskite, ki~evsko-pore~kite i skopsko-vele{kite govori od zapadnoto makedonsko nare~je. Pome|u drugoto, toa se dolì na faktot {to zapadnomakedonskite govori, koi se razvivale podaleku od centrite na sosednite slovenski jazici, izla~ile vo sebe najgolem broj tipi~no makedonski crti, vrz ~ija osnova moè da se izgradi eden jazik so napolno samostojno obele`je (Koneski, 1967: 75). Pronao|aweto na drugite dva u~ebnika Skraten pravoslaven katihizis i Bukvar za upotrebenie v makedonskite u~ili{ta, objaveni vo1867 godina, i nivnata analiza od jazi~na gledna to~ka }e dadat pojasna slika za odnosot na prerodbenikot Dimitar V. Makedonski kon izgradbata na makedonskiot standarden jazik vo sedmata decenija od XIX vek. LITERATURA Venovska-Antevska, Sneàna: Sinonimnite tolkuvawa vo eden u~ebnik na Dimitar Makedonski, Prv nau~en sobir na mladi makedonisti, Univerzitet Sv. Kiril i Metodij Skopje, Filolo{ki fakultet, Katedra za makedonski jazik i ju`noslovenski jazici, Skopje, 1993, 283288. Venovska-Antevska, Sneàna: Sprotivnata re~enica kaj makedon74
skite avtori od XIX vek, Institut za makedonski jazik Krste Misirkov Skopje, Posebni izdanija, kniga 27, Skopje, 1998. Venovska-Antevska, Sneàna: Svrznikot no vo makedonskiot jazik (dijahronija, sinhronija, perspektivi), Institut za makedonski jazik Krste Misirkov Skopje, Posebni izdanija, kniga 39, Skopje, 2003. Drvo{anov, Vasil: Kajlarskiot govor. Institut za makedonski jazik Krste Misirkov Skopje, Posebni izdanija, kniga 21, Skopje, 1993. Drvo{anov, Vasil: Balkanski leksi~ki paraleli vo deloto Kratka sve{tena istorija za u~ili{tata po Makedonija (na makedonsko nare~je) od Dimitar V. Makedonski, Zbornik na trudovi od nau~niot sobir Balkanski jazi~en svetogled, odràn na 1516 april 2009, Institut za makedonski jazik Krste Misirkov Skopje, Jazikot na{ dene{en, kn. 18, Skopje, 2140. Drvo{anov, Vasil: Fonetski crti na kajlarskiot govor vo eden u~ebnik na Dimitar V. Makedonski i negoviot streme` da pi{uva na naddijalekten jazik. Literaturen zbor, LVII/2010, 13, 2938. (\orgievska) Tanturovska, Lidija: Direktniot i indirektniot objekt vo jazikot na makedonskite avtori od XIX vek, Institut za makedonski jazik Krste Misirkov Skopje, Posebni izdanija, kniga 28, Skopje, 1998.
ERHSJ = Petar Skok: Etimologijski rjenik hrvatskoga ili srpskoga jezika I-IV, Jugoslovenska akademija znanosti i umjetnosti, Zagreb, 1971-1974. Koneski, Blaè: Makedonskite u~ebnici od 19 vek. Eden prilog kon istorijata na makedonskata prerordba, Glaven odbor na Narodniot front na Makedonija, Skopje, 1949. Koneski, 1957 = Blaè Koneski: Eden u~ebnik od Dimitar Makedonski, Nova Makedonija (Skopje), br. 4083, 11.10.1957, 8. Koneski, 1959 = Blaè Koneski: Kon makedonskata prerodba. Makedonskite u~ebnici od 19 vek. Vtoro izdanie, Institut za nacionalna istorija, Skopje, 1959. Koneski, 1967 = Blaè Koneski: Gramatika na makedonskiot literaturen jazik, Del I i II. Kultura, Skopje, 1967. Makedonskyj, D. V.: Kratka
donskyj, Caryjgradq, Vq pe=atnic-t na Makedon, 1867. MIR 2000 = Makedonski istoriski re~nik. Glaven urednik: d-r Stojan Kiselinovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje, 2000. Misirkov, Krste P.: Za makedonckite raboti. Jubilejno izdanie po povod na stogodi{ninata od ra|aweto na avtorot. Predgovor na Blaè Koneski. Prilozi na Todor Dimitrovski, Institut za makedonski jazik Krste Misirkov,
svx]enna istorx za u=ili]ata po makedon. (na makedonsko nar=e). otq D. V. Make-
Posebni izdanija, kniga 8, Skopje, 1974. Ristovski, 1958 = Blaè Ristovski: Dimitar Vasilev Makedonski (18471888), Razgledi, I/1958, serija treta, br. 1, 6983. RMJ (Re~nikot) = Re~nik na makedonskiot jazik so srpskohrvatski tolkuvawa, Tom III, Redaktor: Blaè Koneski, Sostavuva~i: Todor Dimitrovski, Blagoja Korubin, Trajko Stamatoski, Institut za makedonski jazik Krste Misirkov, Skopje, 1966. Stamatoski, Trajko: Borba za makedonski literaturen jazik, Misla, Skopje, 1986. Stefanija, 1970 = Dragi Stefanija: Okolu aktivnosta na Dimitar Vasilev Makedonski vo Makedonija (186870) i negoviot jazik, Literaturen zbor, XVII/1970, br. 6, 1020. Tocinovski, 2010 = Vasil Tocinovski: Predvesnici, Akademski pe~at, Skopje, 2010. TRMJ = Grupa avtori: Tolkoven re~nik na makedonskiot jazik, Tom IIII, Rakovoditel na proektot: dr Sneàna Velkovska, n. sov., Glaven redaktor: d-r Kiril Koneski, prof., Redakcija: d-r Sneàna Velkovska, n. sov., d-r Kiril Koneski, prof., d-r @ivko Cvetkovski, prof., Institut za makedonski jazik Krste Misirkov, Skopje, 20032006.
75
SOVREMENOST, br. 2, 2011 338.48:659.2(497.7),,1900(049.3)
()
XIX XX , . , . 1886 , , , , ( ). , , . XIX 1 1
, XIX , , 2010, 169-173.
. , . 1 1900 . . , . 178 27 . , . : , , , , , , . , , , , . ( ) , . . , ,
76
. , . . , , ....2 , , , . : , , , , , , . , . : , , , , , 70-80 . , , . : ,
2
, , , , , , , , ( ..). , , . , .3 , . , . , , , . , , : , - . , , . : , , , , . ( 3
, , , 1900, 1.
, 3.
77
, ) ( , ). . . , ( ), . : , , , , , . , . , , . 300400 .4 : - , , , , (), , . , 20-30 , () () . : , , ,

4
, , , , () , . , . , (, , , .), , . . : , , ; , , , , 50-60 (), , , 24 , , ( - ..).5 : . , , . , . . ,

5
, 51.
, 28.
78
: , , , . , Via Egnatia. , : , , , . : . , , ; , , . , , (). (), , , .6 , , : . ,

6
Liber Sanct Jacobi . , , . . , . 1900 , XIX XX , , XXI . , . , , , , . . , . .
, 99.
79
SOVREMENOST, br. 2, 2011 323.85(487.7)18 929 . :070(410)(047.53)1901
Zdravko STOJKOSKI
BORIS SARAFOV I EDNO NEGOVO INTERVJU ZA BRITANSKIOT VESNIK TAJMS OD 12 APRIL 1901 GODINA
Boris Sarafov pretstavuva edna od najkontroverznite li~nosti vo makedonskoto revolucionerno dvièwe od ilindenskiot period. Istovremeno, toj e eden od onie revolucioneri koj, barem dosega, e mnogu malku prou~uvan vo na{ata istoriografija. Makedonskata istoriografija voglavno go tretira Sarafov kako del od desnoto, vrhovisti~ko i probugarsko krilo na Makedonskata Revolucionerna Organizacija. Kako takov, toj se smeta za eden od najgolemite vinovnici za predvremenoto krevawe na Ilindenskoto vostanie, a spored toa i za negoviot neuspe{en kraj. Sarafov bil slavoqubiv, se odlikuval so nemiren, nepostojan i avanturisti~ki karakter. êsto pati prezemal aktivnosti na svoja raka, rabotel na sopstvena promocija i bez konsulticii so Organizacijata, a bil obvinuvan i za zloupotrebi na sredstvata na Organizacijata. Na toj na~in steknal golem broj neprijateli. Poradi seto ova, kako i faktot {to negovoto ubistvo bilo naredeno li~no od Jane Sandanski (koj bez somnenie pretstavuva edna od najzna~ajnite li~nosti vo makedonskoto revolucionerno dvièwe), Sarafov se doìvuva prete`no vo negativno svetlo vo na{ata istoriografija1. Boris Sarafov e roden na 12 VI 1872 godina vo s. Libjahovo, Nevrokopsko (denes s. Ilinden, Gocedel~evsko, R. Bugarija). Zavr{il VI klas vo solunskata ma{ka egzarhiska gimnazija, a potoa se zapi{al vo Voenoto u~ili{te vo Sofija. Tuka se {koluval zaedno so Goce Del~ev. Po zavr{uvaweto na Voenoto u~ili{te zapo~nal oficerska kariera vo Bugarija. Vo 1895 godina se vklu~il vo Vrhovniot Makedonski Komitet (VMK) od Sofija. Istata godina, so ~eta navlegol vo Makedonija i go napadnal gradot Melnik (Pirinska Makedonija). Toa e t.n Vrhovisti~ko ili Melni~ko vostanie. Vo 1899 godina, so pomo{ na zadgrani~nite pretstavnici na Makedonskata Revolucionerna Organizacija
Pove}e za B. Sarafov vo: Spomeni, I. H. Nikolov, D. Gruev, B. Sarafov, J. Sandanski, M. Gerxikov, d-r H. Tatar~ev, Kultura, Skopje 1995, str. 121-186; Manol D. Pandevski, Vnatre{nata Makedonska Revolucionerna Organizacija i Neovrhovizmot (1904-1908), Kultura, Skopje 1983; Dimitar Bechev, Historical
1
Dictionary of the Republic of Macedonia, The Scarecrow Press, Inc. 2009; Makedonska En-
ciklopedija,
MANU,
Skopje
2009;
http://mk.wikipedia.org/wiki/_; http://mn.mk/istorija/451-boris-sarafov
80
vo Sofija, Goce Del~ev i \or~e Petrov, bil izbran za Pretsedatel na VMK. Del~ev i Petrov smetale deka so postavuvaweto na Sarafov na ~elo na Vrhovniot Komitet postavile svoj ~ovek i deka na toj na~in }e go stavat ovoj komitet pod kontrola na Organizacijata2. Sarafov, vo prvo vreme, go stabiliziral VMK, a istovremeno ja pomagal i MRO, finansiski i snabduvaj}i ja so oru`je i municija. .3 Me|utoa, dobrite odnosi me|u dvata komiteti traele kratko. Naskoro, na razo~aruvawe na Del~ev i Petrov, Sarafov ja napu{til pro MRO-ovskata politika i povtorno se svrtel kon interesite na Vrhovniot komitet Vo juli 1900 godina vo Bukure{t bil ubien Stefan Mihaileanu, profesor i izdava~ na romanskiot vesnik Peninsula Balcanica (Balkanski Poluostrov). Toj bil Vlav od Makedonija, no golem protivnik na MRO i na nejzinite aktivnosti. Kako nara~atel na ubistvoto bil obvinet Sarafov, po {to bil uapsen od bugarskata policija. Dodeka toj bil vo zatvor kontrolata vrz VMK ja prezel oficerskiot kadar tesno povrzan so bugarskiot dvor, na ~elo so generalot Ivan Con~ev. Po izleguvaweto od zatvor Sarafov bil prinuden da go napu{ti Vrhovniot Komitet. Svojata politi~ka aktivnost ja prodolìl vo vnatre{nosta na Makedonija i niz evropski
Dankan Peri, Politikata na Teror. Makedonskoto revolucionerno dvièwe vo periodot od 1893 do 1903 godina, Magor, Skopje 2001. 3 Isto, str 90.
2
te zemji. Toj razvil {iroka nadvore{no-politi~ka aktivnost. êsto patuval po Evropa i Rusija, baraj}i politi~ka poddr{ka i finansiski sredstva za makedonskoto revolucionerno delo. Pri toa, dal golem broj intervjua vo razni evropski vesnici. Od ovoj period datira i negovoto intervju vo britanskiot vesnik Tajms, koe podolu go prenesuvame vo celost. Vo tekot na svoite patuvawa Sarafov ostvaril golem broj sredbi so evropskite politi~ki prtstavnici vo Pariz, Viena, Budimpe{ta, @eneva i drugi gradovi, a izdejstvuval i finansiski sredstva za revolucionernoto delo. So sobranite pari bilo pomognato izdavaweto na vesnicite Mouvement Macedonien i L Effort, vo @eneva i Pariz, a gi pomagal i Makedonskiot klub vo Belgrad i Makedonskoto nau~no-literaturno dru{tvo vo Sankt Peterburg. Makedonskata kolonija od Sankt Peterburg, predvodena od Dimitrija ûpovski, podocna, kako naslovna parola na svoite izdanija zela edna izjava na B. Sarafov, dadena vo 1902 godina, vo koja toj veli: Nie Makedoncite ne sme Srbi, ne sme Bugari, ami prosto Makedonci. Makedonskiot narod postoi nezavisno od bugarskiot i od srpskiot. Nie im so~uvstvuvame i na ednite i na drugite i na Bugarite i na Srbite; koj }e go pomogne na{eto osloboduvawe nemu }e mu re~eme blagodaram, no Srbite i Bugarite neka ne zaboravaat deka Makedonija e samo za Makedoncite.4
4
Makedonska Enciklopedija, MANU, Skopje 2009.
81
Del od sredstvata koi gi sobral, Sarafov gi dal za kupuvawe na dinamitot, koj podocna bil iskoristen za izveduvawe na Solunskite atentati. Toj bil obvinuvan i deka stoi zad kidnapiraweto na Mis Ston. Za vreme na Ilindenskoto vostanie, Sarafov bil izbran za ~len na Glavniot {tab na vostanieto, zaedno so Dame Gruev i Atanas Lozan~ev. Zaedno so Gruev go odredile to~niot datum za po~etokot na vostanieto. Po vostanieto, Sarafov po~nal da gi iskoristuva brojnite slabosti i te{kite okolnosti vo koi se na{la VMORO...., so cel nasekade vo Makedonija i Odrinsko da sozdade svoi privrzanici so ~ija pomo{ }e se stremi da gi zajakne svoite pozicii, pa i da ja prezeme Organizacijata vo svoi race5. Vo noemvri 1903 godina, pretstojuval vo Belgrad kade so pretstavnici na srpskata vlada pregovaral za pomo{ na makedonskoto delo. Ovie kontakti, koi gi ostvaril na svoja raka, go dovele Sarafov vo sudir so pretstavnicite na VMRO. Bil obvinuvan deka od strana na vladata dobil izvesna suma pari, vo zamena za dozvola za vleguvawe na srpski ~eti vo Makedonija.6 Od svoja strana, toj gi opravduval ovie kontakti so tvrdeweto deka bilo kraj5
Manol D. Pandevski, Vnatre{nata...., str. 125.
Dimitar Bechev, Historical Dictionary ..str. 198. Za kontaktite na B. Sarafov i nego-
no vremeMakedoncite da prifatat pomo{ ne samo od Bugarija tuku i od Srbija.... Ako Organizacijata navistina e nezavisna i drì do principot Makedonija na Makedoncite taa treba da raboti i so Srbija.7 Na Rilskiot kongres vo 1905 godina, Sarafov èstoko bil napadnat od dvete strui na VMRO. Go obvinuvale za zemawe pari od srpskata vlada, za rasfrlawe so parite na Organizacijata, kako i za ispra}awe sopstveni sarafisti~ki ~eti vo Makedonija. Ovie negovi samovolni dejstva bile objasnuvani so namerata na Sarafov da go zasili li~noto vlijanie vo vnatre{nosta i da stane diktator vo vreme na op{t povik za demokratsko reorganizirawe.8 Najdaleku vo svoite obvinuvawa oti{le ~lenovite na Serskiot revolucioneren okrug na ~elo so Jane Sandanski. Tie gi obvinile Sarafov i Ivan Garvanov deka se najgolemi vinovnici za predvremenoto krevawe na vostanieto i za negoviot neuspe{en kraj. Podocna, od strana na Ser~ani, Sarafov i Garvanov bile osudeni na smrt. Smrtnata kazna ja izvr{il Todor Panica na 28 noemvri 1907 godina vo domot na Sarafov vo Sofija. Nivnoto ubistvo go ozna~ilo definitivniot rascep vo Makedonskata Revolucionerna Organizacija i po~etokot na bratoubistvata. Ironi~no, no najgolemi `rtvi na ovie bratoubistva i odmazdi podocna stanale tokmu pretstavnicite na levo7 8
vata grupa so pretstavnicite na srpskata vlada moè da se vidi i kaj H. Siljanov, Osloboditelnite borbi na Makedonija, tom II, Kultura, Skopje 2004, str. 305-315.
Manol D. Pandevski, cit. delo, str. 131. H. Siljanov, Osloboditelnite borbi na Makedonija...., str. 401
82
to krilo vo makedonskoto revolucionerno dvièwe, vklu~uvaj}i go i samiot Sandanski. Ubistvoto na Sarafov predizvikalo golemo vnimanie vo me|unarodniot pe~at9. Poradi svojata harizmati~na figura, vrskite i kontaktite {to gi ostvaruval so evropskite pretstavnici, kako i poradi intervjuata {to gi dal vo razni evropski vesnici, B. Sarafov od strana na me|unarodnata javnost bil smetan za eden od glavnite voda~i na makedonskoto revolucionerno dvièwe. I pokraj svojata kontroverznost, nepostojanost i samovolieto koe go pokaùval pri svoeto dejstvuvawe, Boris Sarafov imal svoe mesto i uloga vo makedonskoto revolucionerno dvièwe od ilindenskiot period. Prvo, kako neposreden u~esnik vo Ilindenskoto vostanie i eden od trojcata ~lenovi na negoviot Glaven {tab. Potoa, toj bil eden od retkite revolucioneri koj se stremel da go internacionalizira makedonskoto dvièwe i ne se vozdrùval da pobara pomo{ i poddr{ka za istoto od razni evropski zemji i politi~ari, vo Avstro-Ungarija, Rusija, Francija, [vajcarija, pa duri i vo Srbija. Vo tesna vrska so ova e faktot {to toj bil i eden od retkite koj gi koristel evropskite mediumi i javnosta vo propagiraweto na makedonskoto delo. Poradi toa golem del od evropskoto javno mislewe (koe pak od svoja strana ne bilo detalno zapoznato so makedonskoto revolucionerno dvièwe), vo ovoj period tok
9
http://www.kroraina.com/knigi/bugarash/ usnewspapers/sarafov/index.html
mu Sarafov go smetalo za glaven voda~ na makedonskite buntovnici. Isto taka, eden zna~aen del od sredstvata i oru`jeto so koi raspolagala Revolucionernata Organizacija bile dobivani kako rezultat na aktivnostite i zalagaweto na Boris Sarafov. Vo prodolènie izvorno prenesuvame edno negovo intervju dadeno za ugledniot britanski dneven vesnik The Times, od 12 april 1901 godina. Vo ova intervju, Sarafov dava svoe gledawe na makedonskoto revolucionerno dvièwe, zboruva za nerazbiraweto na celite i interesite na toa dvièwe od strana na evropskata javnost i na sosednite balkanski dràvi, kako i za politikata na golemite sili pred se na Rusija i Avstro-Ungarija vo odnos na makedonskoto pra{awe. Toj se osvrnuva i na etni~kata pripadnost na Makedoncite, pri {to jasno gi razlikuva kako poseben nacionalen element vo odnos na drugite balkanski narodi. Vo intervjuto, Sarafov zboruva vo imeto na Vrhovniot Makedonski Komitet, na koj, se u{te, bil prtsedatel. Sepak so iskaànite stavovi, mnogu pove}e se dobliùva do stavovite i politikata na Vnatre{nata Makedonska Revolucionerna Organizacija. Toa e periodot koga Sa-rafov bil zatvoren od bugarskata policija poradi aferata Mihaileanu, po {to gi zagubil poziciite vo Vrhovniot Komitet, za smetka na oficerskoto krilo predvodeno od generalot Con~ev. Od ovoj period, zapo~nalo povtornoto pribliùvaweto na Sarafov kon MRO, kako i negovata pozasilena me|unarodna aktivnost. 83
Makedonskata Agitacija10 (od na{iot izvestuva~) Viena 11 april Dopisnikot na rubrikata Informacii ima{e intervju so Gospodinot Sarafov, pretsedatelot na Bugarskiot Makedonski Komitet (se raboti za Vrhovniot Makedonski Komitet so sedi{te vo Sofija -zabele{ka Z. S), koj be{e uapsen pred nekolku dena vo Sofija. G. Sarafov dade edna pou~na izjava. Toj re~e deka celokupnoto dvièwe bilo pogre{no razbrano. Toa mora da bide podeleno na dva perioda. Vo tekot na prviot period toa be{e pod vodstvo na lu|e koi bea vo tesni vrski so bugarskiot dvor i bea vraboteni od strana na nekolku posledovatelni ministri. Poslednite go koristea Komitetot i negovoto vlijanie koe go ima{e vo dràvata so cel da ja zacvrstat sopstvenata pozicija i da gi sprovedat programite na nivnite partii. G. Sarafov ponatamu prodolì: Vo 1895 godina, nie mladi lu|e bevme isprateni vo Makedonija za da podgotvime ili na nekoj na~in da zapo~nime edno vostanie samo za da i pokaème na Evropa deka Knezot Ferdinand pretstavuva mo}en faktor na Balkanskiot Poluostrov i deka negovoto otstranuvawe bi pretstavuvalo golema opasnost za mirot na kontinentot. Duri posle ovie nemiri golemite sili, edna po edna, go priznaa knezot Ferdinand za predvodnik na novata bugarska
10
Prezemeno od: The Times, London, April
12, 1901, pp. 3-4.
dinastija. Ovaa prva faza od makedonskoto dvièwe, imaj}i go vo predvid faktot deka be{e podredena na razli~nite partiski interesi ne ja dobi poddr{kata na mnozinstvoto od naselenieto vo Makedonija. Poradi toa, nie mladi lu|e nastojuvavme izminative nekolku godini da ja oddelime makedonskata kauza od bugarskata vnatre{na politika. Ako voda~ite na Kneèvstvoto sega objavat deka nemoàt da ne toleriraat nas, kako dràva vo dràva, toa pokaùva deka nie najposle uspeavme da se oslobodime samite sebesi od opasnoto vlijanie na bugarskata vlada. Toa e edinstveno zatoa {to nie ne sme pove}e raspoloèni da se `rtvuvame sebesi za ovaa ili onaa partija i da go smetame osloboduvaweto na Makedonija kako pra{awe na ~est za celiot narod, za {to bugarskata vlada ne progonuva.... @alna gre{ka e da se prtpostavi deka nie barame da ja stekneme Makedonija vo korist na Bugarija. Nie Makedoncite se smetame sebesi za sosema oddelen nacionalen element i ni malku ne sme raspoloèni da dozvolime na{ata zemja da bide osvoena od Bugarija, Srbija ili Grcija. Vsu{nost, nie }e se sprotivstavime so seta svoja sila na bilo koe takvo prisoedinuvawe. Makedonija mora da im pripa|a na Makedoncite. Nedorazbiraweto nastanuva poradi na{eto ìveewe vo Bugarija. Okolnostite vo koi nie podgotvuvame makedonsko vostanie, dodeka ìveeme vo ova zemja doveduva do zaklu~ok deka nie imame za cel sozdavawe na unija me|u dvete slovenski
84
provincii. Toa e, me|utoa, celosna besmislica. Ako bevme isterani od Bugarija i se naselevme vo [vajcarija nikoj ne bi pretpostavil deka nie imame namera da ja oslobodime Makedonija vo korist na [vajcarija; nie samo odime tamu kade {to }e najdeme najpovolni uslovi za na{ata revolucionerna rabota.... No bilo kade i da bideme nie sakame da go drìme na{eto dvièwe posebno od nacionalnite aspiracii na nezavisnite balkanski dràvi. Nie energi~no }e se sprotivstavime na sekoj obid od strana na ovie dràvi da ja osiguraat Makedonija zasebe. Ne obvinuvaat deka sakame da go naru{ime mirot vo Evropa. Toa ne ostava ramnodu{ni. [to nas, nesre}ni Sloveni, ni e grià za mirot vo Evropa! Rusija ~esto ni vetuva deka naskoro }e se zazeme za na{ata kauza. Samo pred kratko vreme eden ruski dràvnik mi re~e deka bi trebalo da bideme trpelivi, vo onoj moment koga Rusija nema pove}e da bide zafatena vo Isto~na Azija taa bi se zavzela za avtonomijata na Makedonija. Me|utoa moeto li~no ubeduvawe e deka ruskata diplomatija }e po~ne da misli na nas koga }e re{i da ja realizira nejzinata stara ideja, osvojuvawe na Konstantinopol. Nejzinata cel toga{ nema da bide osloboduvawe na Makedonija, tuku nejzino pot~inuvawe. Poradi toa, jas i moite drugari sme re{eni dvièweto koe go promovirame celosno da go oddelime od ruskata balkanska politika. Bez na bilo koj na~in da sakam da gi identifikuvam na{ite napori so politikata na Viena, jas sum sepak na misle-
we deka aspiraciite na Avstro-Ungarija se beskrajno pomalku opasni za avtonomijata na Makedonija od tie na Rusija. Osvojuvaweto na Makedonija od strana na Avstro-Ungarija e nevozmo`no, ako se znae strukturata na toa Kralstvo i otporot na koj eden takov plan bi nai{ol od strana na site balkanski narodi.... Vo isto vreme, moram jasno da kaàm deka nie nitu barame nitu bi prifatile bilo kakva oficijalna poddr{ka za na{eto dvièwe od strana na Avstro-Ungarija. Nema da imame rabota so nitu edna strana, ni so oficijalna Bugarija ni so oficijalna Srbija, nitu seu{te so oficijalna Avstro-Ungarija. Nie sme revolucioneri i smetame samo na edna polovina od lu|eto vo Evropa. So cel da se stavi kraj na nerazbiraweto me|u slovenskite dràvi na Balkanot vo odnos na dvièweto vo koe nie sme angaìrani, vo skoro vreme dvajca na{i prijateli }e zaminat vo Srbija, a potoa }e prodolàt ponatamu za da odràt predavawa. Makedonija ne smee pove}e da bide izvor na podelbi pome|u balkanskite dràvi. Osloboduvaweto mora da gi postavi osnovite na koi moè da se sozdade federacija od ovie dràvi. Koristena Literatura:
1. Dankan Peri, Politikata na Teror. Makedonskoto revolucionerno dvièwe vo periodot od 1893 do 1903 godina, Magor, Skopje 2001.
85
2. Dimitar Bechev, Historical Dictionary of the Republic of Macedonia, The Scarecrow Press, Inc. 2009. 3. Hristo Siljanov, Osloboditelnite borbi na Makedonija, tom vtori, Kultura, Skopje 2004. 4. http://www.kroraina.com/knigi/bugarash /usnewspapers/sarafov/index.html
5. Makedonska Enciklopedija, MANU, Skopje 2009. 6. Manol D. Pandevski, Vnatre{nata Makedonska Revolucionerna Organizacija i Neovrhovizmot (1904-1908), Kultura, Skopje 1983 7. Spomeni, I. H. Nikolov, D. Gruev, B. Sarafov, J. Sandanski, M. Gerxikov, d-r H. Tatar~ev, Kultura, Skopje 1995. 8. The Times, London, April 12, 1901.
86
SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.3-32.09
- 1
2. ,
. - , . , 2010/2011 2 - - , (: , 2006. - . 185.), , .
1
3, - , , . () , 4 , . 4 (), () . , , . , , 3
87
. , , : , 5. , , , , : ... 6. , , . . , , . , , - . ( , . .) 5 : : (: 2002, 2002.) . 43. 6 ibidem.
, 7, , , , . : , , 8. , 9
, , , , , . 8 : . - : , 2010-2011, . 38. 9 , . . - 900 1.000 1945 1991, 7
88
, 10, , . , , , , . , : ... , : , , , , .,
, 10 . 4 ( , , ), 70 . 10 , , .
(. : , , 2010/11 . 38.). . 11 12 , , (. : , 3156; 10 2009), , . , , , , -
11
: (: , 2008) 12 , . 17 1958 . . - , 1353 - . . 1987 .
89
13. , , 2008 , . , , , 14
. - , . . 14 , , . . . : , , , . - , , ! , , , . , ,
13
, , , , . , : . , , , , . , , . , , () , , , , , . (: 2009) : .
90
. , , , . , - , , : ... ... , , (75). , , ( ) , , , , ( ), , . . , . , , , : -
, , , . : , ? , , , ? , . , , , , . , , , - . : , , , , , . , , , 91
, 15, , , , . 16, , , , . (90) , , . , , , . , , , . , , , , , , - . . 16 , - , : .

15
, .. , , , . , , , . , - . , , , , ( ) , . , , , ,
92
, . , . . 17 . , , , . , , , , . , :
, , , . . , - , , . (46) , , , . , , : , , , , , . (47) , , , , 93
, , , , .
17
. , , , , 1945 , - 1952. . - , , , , (23 ). , , , ? . , ( ) () , . , 19 1991 , , , , 94
- , , . , . , - , , , - . , , , , : ... , , , , . (91) , , , ,
. : , ? , - , ? , , , . , , , - , , , 1980 , 18, , , 18
, .
. , , . , - . , , , : , . (21) .. , . , , , , . , : - . , , . , : 95
( - . ), , , : . , , , , . .. , () , . , , , - , , , 19. , , -
, . - .
19
, . , , , , , , , , , 20. , . , , .. , : . , , , , , : . , : . (77)
, .
20
96
, , , , . , , , , . , , - , , , : ; ; ; ; ... , , . , : ( ) , , - . (: 2009). , , ,
, , () , , , . , . , , , . , , , . , : . , , . . (91-92) , . , , , ,21 , , 21
97
. , . . , , , , , . , ( - ), . ( , , , ), ( ). , , .
(80), . , . . , , , . , -, . , - , . : , . , - . ... , () , .
98
SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.3(02.053.2).09
:
, . , , , . , , . , , , . , . , . , , , . , : , , , . , , , , . , . , - , . , , , , . : , , ? ? , , , . , . , , 99
, , . , . , . , .. . ,, : , , , (sh, 1979: 130-136). , . , , . , : , . 100
. , , (, 1988: 23-24). , . () : , , (, 2001:86). , , , : , , , , . , , , , , , ....(, 2005: 65) , . ( , , , .), , (-
) : , , : ... , , , (, 1977: 5). . - . , . , : .....-, , (, 1984: 171-172). , , , ( ) (, 1988: 123).
- . , ,, , (, 1988: 251), . . , , , , , -. , , , , , , : , ... , , , : , ! (, 1989: 58). . , , 101
. , , , , . . , , . , , . , . (, ). , . -, . , : , , . , , ... (, 1991: 198) , 102
. . , , . , , , . , , . , , , . : ... , ! ... ! , ! - ! (, 1999: 250). . , , . , , , ,
. , . , , . ( ) , , . , , . , , , , . , . : ,, ; - (, 1983: .207). , , - . , ,
. , , : ! , ! ! , !... ? , ?! (, 1999: .186-187). , , : ,, ... ... ' . , . (, 1999: .254255). - : , , , (, 1999: .256). . , . - , 103
. , , , . . , . , . , , . , (Peratoner, 1959: 704-705). , ( ), ( ,....), ( ...), (...), . , , . 104
- (Peratoner, 1959: 704-705). . . - , (Peratoner, 1959: 706). , , . , , , , (Ljutanovi, 1999). , , (Suvin, 1965: 351). , . , , , , . , , . , : , -
/ . , , , . , : , /-. ?.
. . 1989. . : . 58. Ash. Brian. 1979. Encyclopdie visuelle de la science-fiction. Paris. 130-136. . . 1988. . : . 23-24. . . 2001. . : . 86.
. . 2005. . : . 65. . . 1988. . : . . 123. . . 1983. . : . 207. . . 1999. . : . 186-256. Peratoner. E.. 1959. Smisao i tenje naunofantastine i utopistike literature. Izraz, br.6, ,,Svjetlost: Sarajevo. 704-706. Peikan Ljutanovi. Ljiljana. 1999. SF za decu i odrasle. Detinjstvo, br.1. Zmajeve deje igre: Novi Sad. . . 1984. . , .3. : . 171-172. . . 1991. . : . 198. . . 1977. . : . 5. Suvin. Darko. 1965. Od Lukijana do Lunjika. Epoha: Zagreb. 351.
. .1988. . : . 251.
105
SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.3(02.053.2)-32.09
Radovan P. CVETKOVSKI
PISATELOT, KNIGATA "POBEDNICI#, DETETO I DETSTVOTO

1. Voop{to, detstvoto sekoga{ ostanuva neiscrpna tema za pisatelite. A da se pi{uva za decata treba da se ~uvstvuva kako dolg kon idninata, kon najmnogubrojnata ~itatelska publika. Toa, eve, se povtoruva i so Vasil Tocinovski i negovata najnova kniga za deca "Pobednici#, ~ie izdavawe poseduva i nekakvo nedorazbirawe1. Velime pisatelite, za{to ne sakame da pravime podelbi na pisateli {to tvorat za ovie, ili pisateli za onie, nazna~uvano spored vozrasta vo namenata na deloto. Toa mnogupati sme go nazna~ile vo na{ite pi{uvawa za nekoi dela. Pa sepak, s u{te se praktikuva taa podelba kaj treba i kaj ne treba, najprvin na pisateli za vozrasni i pisateli za deca. Pisatelot si e pisatel nezavisno za kogo e nameneta negovata kniga. Sekako deka od toa ima i isklu~oci i kaj nas. Toa se slu~uva koga se vpu{tame vo doobjasnuvawa. Podelbata se vrzuva za delata: roman, pesna, poezija, zbirka raskazi, kniga itn. vo sintagma so prisvojnata pridavka detski, detska, koja sintagma moè iskrivokol~eno i navredlivo da se sfati. Na{e mislewe e deka toa e pod vlijanie na balkan1
skite literaturi so koi sme vo neposredni dopiri, pred s so onie od JU prostorite. Kaj niv taa sintagma e voobi~aena. Stanuva zbor za bukvalno prezemawe na vakvata sintagma od tie jazi~ni podra~ja. Se zalagame i prifa}ame taa sintagma da ima obraten red na zborovi: kniga za deca i mladi, kolku za primer, itn. Vo toj slu~aj sintagmata "kniga, roman za deca# ne go zamagluva baraweto na umetni~kite stojnosti vo deloto, tuku pomaga vo bri{eweto na granicata me|u ednata i drugata literatura vo edna vakva uslovna nazna~enost. Ova pra{awe, no sega ve}e na povisoko nivo i so podruga naglasenost, go zafa}aat i na svoj na~in go akcentiraat i knièvni istori~ari. Taka na primer toa go nao|ame i vo misleweto: "Ednostavno avtorot na delo pokaùva ili ja bri{e onaa granica me|u literaturata koja se opredeluva spored vozrasta na ~itatelite, a postoi knièvnost koja se vrednuva edinstveno spored nejzinite estetski vrednosti#.2 Vsu{nost, tuka i ne treba da ima oponenti. Sekoj kriti~ar tokmu tie umetni~ki stojnosti i gi bara.
Vasil Tocinovski: "Pobednici#, izd. "Sovremenost#, Skopje, 2010.
Anonim: "Vasil Tocinovski: "Pobednici#, vo "Sovremenost#, god. 59, br. 2, septemvri 2010, str. 174.
106
Povod za ova na{e pi{uvawe i na temata detstvo (deteto i katadnevieto na na{ata sega{nost) se najnovite dve knigi "Prikazni od gradinka# i "Pobednici#, odnosno samo najnovata kniga raskazi "Pobednici# vo koja se sodrì i prvata#.3 Ovde se sodrì nedorazbiraweto me|u avtorot i izdava~ot, ta treba da go pojasnime pri {to koristime iskaùvawa i na avtorot. Toa, pred s, se odnesuva na izdanieto na "Feniks# "Prikazni od gradinka# samo so istoimeniot ciklus raskazi, nadopolneto so pet raskazi od vtoriot ciklus od knigata "Pobednici ("Stariot kapetan Jure, "Maliot Nikola#, "Zlatniot Adon#, "Najgolemata tajna# i "Do`d pa|a koga pla~e{ ti#, str. 39, 53, 59, 83, 94 i kaj "Feniks#, istite pomesteni na str. 22, 25, 35, 40, 49). [tom Tocinovski ja registriral posebnata kniga "Prikazni od gradinka# onaka nadopolneta vo svojot opus, i ja priznal kako takva. A i zo{to ne? Taa e izvonredno opremena i ilustrirana so potencijalna privle~nost kaj ~itatelite. Nie imame i svoe mislewe po objavata na prvata kniga "Prikazni od gradinka# po izdeluvaweto od predadenot rakopis, osven ako ne e toa vo soglasnost so avtorot. Ovde, najverojatno, izostanala soglasnosta. Zborot ni e deka treba da se po~ituva avtorot i negoviot rakopis onaka kako {to e predaden. Kon toa Tocinovski e isklu~itelno deciden: "Pobednici# e kniga kako {to jas ja za3
misliv i napi{av. No, taa ima svija istorija. Hristo Petreski koga mi pobara kniga za deca za bibliotekata "ViArt# vo koja izlegoa pet naslovi ("Teatar bez bilet# od Kiro Donev, "Srcenca od vedro "A# od Velko Nedelkovski, "Deteto {to saka{e da stane p~ela# od Hristo Petreski, "Skokot grad# od Van~o Polazarevski i "Prikazni od gradinka# od Vasil Tocinovski - (nadopolnetoto na R.P.C.), objavi samo obem od 60 stranici. Ni{to novo, neli? Zatoa usledi nejzinoto integralno izdanie. No, po~etokot e vo 2008 godina koga vo Rieka be{e pokrenat proekt na humanitarna akcija za deca od pret{kolska vozrast vo koja bea pokaneti ~etvorica avtori: Valerio Orli}, Vesna Miculini} Pre{wak i Ru{ka Stojanovi} Nikola{evi}. Me|u niv se najdov i jas. Na zadadena tema, podatoci za deca od gradinka, zna~i konkretno da se pi{uva, napi{av sedum raskazi. Taka vo 2009 godina izleze knigata Snegulica na dar. Taa vo oktomvri 2010 godina ja dobi nagradata Knjievno pero za najdobra kniga za deca na godinata na Hrvatskoto knièvno dru{tvo vo Rieka#.4 Duri i izdava~ot napravil gre{ka ako go izbegnal konsultiraweto so avtorot. Tuka postavuvame pra{awe: [to ako "Pobednici# go sodrè{e samo istoimeniot ciklus? Avtorot se zdobi so dve knigi.
Vasil Tocinovski: "Prikazni od gradinka#, izd. "Feniks#, Skopje, 2010.
E-mail, 17 januari 2011 godina.
107
2. Vasil Tocinovski (1946) e doktor po filolo{ki nauki, poet, raskaùva~, eseist, kriti~ar, knièven istori~ar, preveduva~. Avtor e na 54 beletristi~ki i nau~ni dela od knièvnata istorija. Nie, ovde i vo ovaa prilika gi naveduvame samo beletristi~kite dela za deca.5 ^len e na Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija i aktuelen odgovoren urednik na spisanijata "Sovremenost# i "Veles#. Bil glaven i odgovoren urednik na spisanieto "Makedonski folklor#, izvr{en urednik na "Spektar#, urednik na "Literaturen
Vasil Tocinovski: Knigi poezija: "Krienka#, izd. "Misirkov#, Bitols, 1985; "Nekoi ~udni boi#, izd. _________, 2004; "Zlatna kniga na poezijata za deca vo Makedonija#, izd. "Feniks#, Skopje, 2004; Romani: "Megdan za igra#, izd.___________, 1989; "Zlatokosoto dete#, izd. ________, 1992; "Den potoa#, izd. "Detska radost#, Skopje, 2001; Knigi raskazi: "Otvori ~etiri o~i#, izd. "Detska radost#, Skopje, 1986; "Yvoni dvapati#, izd. "Detska radost#, Skopje, 2002; "Legendi i predanija#, izd. "Feniks#, Skopje, 2003 "Zlatna kniga na prozata za deca vo Makedonija#, izd. "Feniks#, Skopje, 2004; "Zlatna kniga na legendi i predanija#, izd. "Feniks#, Skopje, 2004; "Prikazni od gradinka#, izd. "Feniks#, Skopje, 2010; "Pobednici#, izd. "Sovremenost#, Skopje, 2010 (Za opusot od beletristi~ki i nau~ni dela V. vo "Makedonski pisateli#, izd.Dru{tvo na pisatelite na Makedonija, Skopje, 2004, str. 262; Biljeka o piscu, vo Vasil Tocinovski: Suako popodne, Nakladnik Hrvatsko nauno drutvo, Rijeka, 2010, str. 200-202; Sp. "Veles#, br.14/2010, str.83).
5
zbor#, "Stoèr# i "Knièvno pero#. Toa samo po sebe zboruva za negovata knièvna angaìranost. Vo Makedonija ima raboteno vo pove}e zna~ajni ustanovi od nacionalna vrednost. Sega, od po~etokot na akademskata 2008/2009 godina, e redoven profesor na Filozofskiot fakultet vo Rieka i go vodi Lektoratot po makedonski jazik i knièvnost {to go posetuvaat nad 200 studenti. Na ovoj fakultet doa|a od Institutot za makedonska literatura. Negovoto mesto profesor na Fakultetot vo Rieka e od zna~ewe za afirmacijata na makedonskiot jazik i makedonskata knièvnost. Pokraj toa, Vasil Tocinovski otvori i nova stranica vo negoviot sevkupen profesionalen anga`man i vo naukata i vo knièvnosta kako pisatel. Toj mnogu brgu se vklu~i vo rie~kite nau~ni i pisatelski krugovi. Rezultat na taa negova uspe{na vklu~enost se objavata na ("Snegulica na dar, nagradata Knjievno pero, prevodot na hrvatski jazik na romanite Trea kazna, Zvoni po drugi put, Tijelo za grijeh, pa ~lenuvaweto vo Upravniot odbor na Hrvatskoto knièvno dru{tvo i zazemaweto na uredni~ko mesto za me|unarodna sorabotka vo spisanie "Knjievna rije.6 Tocinovski duri i samiot doobjasnuva za ovie rezultati.7 Objavata na zbirkata raskazi "Su{a~ko popodne# na hr6
V. Bele{ka: vo sp. "Veles#, Veles, god. 14, br. 14, 2010, str. 82. 7 V. Pogovor: "O ovoj knjizi, vo Suako popodne i Beljeka o piscu, str. 195-199 i 200-202.
108
vatski jazik i nejzinoto proglasuvawe za najdobra kniga vo 2010 godina predizvika poseben interes i kaj ~itatelite i kaj kritikata. Toa go naglasuva i skudnata vest vo eden od skopskite vesnici: "Knigata raskazi "Su{a~ko popodne# od makedonskiot pisatel Vasil Tocinovski, koj ìvee vo Hrvatska, e proglasena za najdobra prozna kniga vo 2010 godina od Dru{tvoto na hrvatskite pisateli vo Rieka. Recenzentite zabeleàa deka petnaesette raskazi koi za prvpat se publikuvaat na hrvatski jazik, potvrduvaat raskaùva~ so moderen poetski senzibilitet, koj na izvonreden na~in pi{uva za slu~ki i vremiwa, likovi i sudbini od kvarnerskoto podnebje. Pokraj prisustvoto na Vasil Tocinovski na stranicite od hrvatskata periodika, vo ovaa sredina toj e poznat i so knigata raskazi za deca "Zvoni dvaput# i so romanot "Tijelo za grijeh#.8 Pojavata na negovata kniga "Yvoni dvapati# (Zvoni dvaput) posebno ja naglasuva: "Knigata vo izdanie na "Detska radost# vo 2002 i toga{ ja dobi Nagradata za literatura za deca na Zdruènieto na izdava~ite i kniàrite na Republika Makedonija. Za knigata mo{ne povolno pi{uvale: Vesna Miculini} Pre{wak, Andrijana Kos Lajtman, \akomo Skoti, Vlado Nasteski, Jasmina Radi~evi}, Renata Pleli#.9 Za makedonskoto izdanie pi{uvale i drugi. Toa
8
zna~i deka knigata predizvikala interes najprvin vo Makedonija pa potoa i vo Hrvatska. Vakvoto ne{to raduva i za avtorot i za makedonskata knièvnost. Zna~i, se sozdava most za knièvna sorabotka preku objava na celi dela ili na oddelni tekstovi vo spisanija kako {to e toa na "Sovremenost# preku rubrikata "Priop{tuvawa# so rie~kite spisanija "Knièvno pero# i "Knièvna Rieka# ili i "Mogu}nosti# od Split. Vakvite knièvni vrski treba da se odrùvaat, da se neguvaat i da se prodlabo~uvaat na pove}e nivoa. Vo taa knièvna razmena ve}e dva teksta kritika na hrvatski jazik se objaveni i vo spisanieto "Veles# kako {to stoi vo "Bele{ka(ta)#: "Na ~itatelite na spisanieto "Veles# vo originalna verzija im gi nudime tekstovite na prof. d-r Daniela Ba~i} Karkovi} za romanot Tijelo za grijeh i na Jasmina Radi~evi} za raskazite Zvoni dvaput koi se publikuvaat za prvpat vo originalna verzija na hrvatski jazik.10 3. Vasil Tocinovski so negovite dve najnovi knigi "Prikazni od gradinka# i "Pobednici# vkupno dosega ima objaveno trinaeset knigi za deca.11 Nie se zadrùvame samo na knigata "Pobednici#, iskomponirana vo
Danijela Bai: Uz roman Tijelo za grijeh Vasila Tocinovskoga, biblioteka Knjievno pero,HKD, Rijeka 2009, sp. "Veles#, Veles, god. 14, br. 14, str.70-78; Jasmina Radievi: Svijet djetinstva, sp. "Veles#, Veles, god. 14, br. 14, str79-82. 11 V. fusnota br. 5.
10
Anonim: "Kniga na Tocinovski najdobra vo Hrvatska#, "Vreme#, 6-7.11.2010, str17. 9 Bele{ka: vo sp. "Veles#, Veles, god. 14, br.14, 2010, str.82.
109
dva dela: Vo prviot del "Prikazni od gradinka# deset devoj~enca i mom~enca se junaci na storiite koi gi donesuvaat boite, mirisite i vkusovite na predu~ili{niot ìvot. Vtoriot, i bi rekle, stoèrniot del od knigata imenuvan so nejzinoto ime posveten im e na u~enicite od osnovnoto u~ili{te. So izvonredno i prefineto ~uvstvo pisatelot gi selektiral likovite a so niv i slu~kite koi gi ispolnuvaat stranicite od knigata i pritoa sozdala edna kompleksna celina za deteto i za detstvoto. So ili preku niv se raskaùva za kompleksnosta na ìvotot, za katadnevieto na deteto na preden plan a neraskinlivo povrzano so domot i semejstvoto, u~ili{teto i op{testvoto. Ednostavno i toplo, mudro i duhovito, mladiot junak kako ramnopraven partner za dijalog od svetot na maliot ~ovek gi otvora vratite i zna~ewata na ~ovekot, ìvotot i svetot. Vo toa bogatstvo od likovi i karakteri decata prikaùvaat i vol{ebno igraat so drugarite, brat~iwata i sestri~kite, so majkite i tatkovcite, so babite i dedovcite, so tetkite i ~i~kovcite#.12 Knigata "Pobednici# onaka iskomponirana vo dva nevoedna~eni ciklusi po brojot na raskazite, pa sepak zaokruèni so svoja nose~ka sodrìna od svetot na decata, duri i vo izdelena lokaliziranost - detska gradinka, semejstvo i u~ili{te prtstavuva zaokruèna sodrìna {to nudi
12
privle~nost. Toa e vistinska dolovenost na katadnevieto i od katadnevieto. Nekoja preslikanost so akcentirano viduvawe na slu~kite i detstvoto, voop{to. Ciklusite, istovremeno, i se preklopuvaat, izvi{uvaj}i ja naratornata linija i bri{ej}i ja formalnata izdelenost, granicata me|u niv. Toa e takov uspe{en preod {to ne se zabeleùva. Bara podlaboko nurnuvawe vo taa postavka. Isto kako vo prelivot na boite kaj akvarelistot. Pa sepak, ciklusot "Pobednici# nadvi{uva, davaj}i na knigata nagorna naratorska linija od raskaz do raskaz preku mnogu slu~ki i vo niv junacite vo univerzalna postavka po lokacija (gradinka, u~ili{te i semejstvo). Moèbi zatoa avtorot ovoj ciklus go smeta za dominanten. îtatelot toa moè da go otkrie po brojot na raskazite i onaa poseriozna postavka na motivikata, otkolku vo prviot - prikaznite. Izvonredna knièvna postavka so lirska privle~na mekost ili prezemena stvarnost na katadnevieto, no niz sopstveno viduvawe na avtorot. Kon toa nie go prifa}ame i misleweto na anonimniot avtor od hroni~niot zapis vo spisanieto "Sovremenost# kako prvi~na najava za objavata na knigata, najverojatno nekoj od Redakcijata. Na krajot, prosto nezavisno koj. Mo`no e toa da e i avtorot. Za nas e va`na akcentiranosta vo eden mnogu stegnat presek.13 Ova e prvo prelistuvawe i viduvawe na sodrìnata preku edna nabiena konciznost {to se po13
Anonim: "Vasil Tocinovski: "Pobednici#, sp. "Sovremenost#, Skopje, god. 59, br. 2, septemvri 2010, str. 174.
Isto, str. 174; V. Fusnota 12.
110
istovetuva so siè, nu`noto jadro na ovaa kniga za deca. Zna~i, knigata zboruva za maliot ~ovek. Toa e so seta po~it kako kon vozrasniot. Celosno ispo~ituvana li~nost na deteto. Taka i treba ako se saka da se podigne korisna li~nost i za sebe i za op{testvoto. Taa linija vo raskazite na Tocinovski se provlekuva od raskaz vo raskaz. Toa ne moè da se ostvari bez vodewe i podu~uvawe na li~nosta. Toa pak, od druga strana, zna~i deka vo knigata e prisutna didakti~nosta {to doa|a zaedno so trasiraweto i razvojot na naratornata raskaùva~ka linija, no prirodno, meko i neiznasileno. Knigata, onaka izdelena vo dva ciklusa so odnapred opredelena cel za nejzinata upotreba, kompoziciskata postavka e vo funkcija i razre{uva dilemi koi moè pogre{no da bidat protolkuvani i sfateni. Ako prviot ciklus se potpira na slu~ki od gradinkata i semejstvoto, a vtoriot na storii ~ii junaci ve}e se osnovci i ~ija lokacija na slu~uvawa se bara pogore vo u~ili{teto i semejstvoto, nagorno na povisoki skalila, zboruva za nadovrzuvawe vo edna sodrìna, vo edna kniga bez izdeluvawe. Zna~i, se nadovrzuva na ona {to se slu~uva vo semejstvoto i vo detskata gradinka, od edna, a na toa ona i od semejstvoto i od gradinkata od druga strana. Po s izgleda deka Tocinovski vaì za izvonreden poznava~ na deteto, negovata psihologija i negoviot svet, onoj mal ~ovek so svoe mesto vo prostorot na vozrasnite. Po~etokot e semejstvoto. Tokmu tamu zapo~nuva formiraweto
na karakterot na decata, vo koncentri~ni krugovi vo nivniot duhoven i psiholo{ki razvoj. Toa i go otslikuva Tocinovski. Zatoa raskazite vo knigata se vo celosna funkcija vo gradeweto na likot. Primerite vo knigata se mnogubrojni {to ukaùvaat na korisnata prisutnost na didaklti~noto. Toa pravilno vodewe i podgotvuvawe na li~nosta za ìvot, no ne vo nekoja izoliranost, tuku vo zaednica - najprvin semejstvoto, pa gradinkata, sredinata i u~ili{teto. Od raskazite toa nie go sfa}ame kako ~ekori za preo|awe vo svetot na vozrasnite. Ete, toa e sodrìnata na knigata i na raskazite vo nea, bez izdeluvawe vo dve knigi, za{to so toa se naru{uva nejzinata funkcija. Toa e i onaa pri~ina {to otide avtorot na integralno izdanie na knigata dvata ciklusa vo edna kniga. Maliot ~ovek, deteto, ne e samo vo taa lokalizacija. Tocinovski mnogu uspe{no toa go akcentira i ja otkriva vistinata vo nekoja iznijansirana sporedba, ili moèbi poarno vo nekoja sleanost, vo nekoja bliskost {to se otkriva preku drugaruvaweto, preku obnosot, preku griàta vo ve}e spomenatata lokacija vo koja deluvaat pove}e faktori. Spored nas, tuka e bitno ona deka deteto ne e i nitu treba da bide prepu{teno samo na sebesi. Toa, deteto, go treba vozrasniot i treba da ja ~uvstvuva rakata na vozrasniot, pomagaj}i mu da go pronajde ìvotniot pat. Tuka taa uloga ja igra majkata, babata, dedoto, tatkoto, vospita~kata, site od ~uvarot do gotva~kata vo detskata gradinka, pa igrata i druga111
ruvaweto. Nema tuka begawe od katadnevieto i sega{nosta. Toa na Tocinovski i mu bila celta - da go otslika toj ìvot so seto ona {to e dobro i {to ne e dobro, ona vrednoto i ona nevrednoto. A za da go pokaè toa vo knièvnata forma raskaz, toj selektiral i junaci i slu~ki, istraùval na nivo na semejstvo, detska gradinka, u~ili{te, sredina i op{testvo. Ottamu i onaa sodrìnska celosnost vo knigata. Zo{to e toa taka? Toa e taka zatoa {to i ednite (decata) i drugite (vozrasnite) se nositeli na katadnevieto so site sudiri vo nego so potstavenost na aktuelnosta i sega{nosta vo koja se `vee. Knigata "Pobednici# stilski iskrenata na jazikot od decata nosi neverijatna sfatliva slikovitost i vozbudlivost, osobeno koga toa se postavuva vo sudir so sprotivnoto i nemo`noto ili posakuvanoto koga go nadminuva baraweto na ispolnuvawe. Tocinovski ne presekuva kako so noìca, tuku sporeduva i bara prifa}awe na mo`noto i potrebnoto. Isto onaka kako {to go pravat roditelite, babata i dedoto. Zatoa e nu`na vistinskata obnoska, pred s so toplina i razbirawe. Deteto vo raskazite na Tocinovski ~uvstvuva deka nekoj stavil raka, deka se griì za da izleze od situacijata so problemi. Vakviot obnos svesno nosi postavka na doverba i samodoverba. Daleku pove}e od potrebno, za{to vremenski subjektot nosi aktuelnost vo prostorot i heterogenost vo slu~uvawata. Vo toa pak, avtorot ne gi dava oformeni edna{ za sekoga{ vo postavkata na raskazot, tuku do112
gradbata na likovite se slu~uva vo razvojot na raskaznoto dejstvo s do izlezot od glavnata situacija. Negovite junaci kako da se pove}e od deca po nivnite razmisluvawa, pra{awa i prilagoduvawa vo knièvnite situacii. Kako vo ìvotot. Se ~uvstvuva onaa me|usebna toplina i razbirawe do edna, bi rekle, ~udesna postavka i na izbirawe na simpatii po onaa detska vnatre{na motorika i psiholo{ka naivnost so ~istota, koja vo vtoriot ciklus se dviì kon pove}e od toa, no s na jazikot od decata i nivnata vozrast, pomestuvaj}i ja granicata nagorno. Vo obnosot, tie toa go ~uvstvuvaat kako vo realna ìvotna situacija na svoj vnatre{en ~uvstven ton, potpiraj}i se pritoa na vozrasnite. Vo sebe ja razbuduvaat ~uvstvenosta, se raduvaat, se doveruvaat, se ispoveduvaat, no i taguvaat. Najbitnoto vo toa i vo toj obnos e kolku uspe{no se otslikuva psiholo{koto. Tocinovski i za toa prona{ol klu~ {to zamenuva vol{eben zbor vo obra}awata, nezavisno koj kon kogo: "ima{ ubavi o~i, eve ti del od mojata ~okolada, ~ekaj da ti gi vrzam vrvcite na ~evlite, polovina banana ti ja davam tebe# itn. Kaj mnogu avtori i vo sovremenata makedonska literatura za deca ne e pronajden klu~ot za psiholo{koto i didakti~koto, prvoto se zaborava ili sosema povr{no se eksponira, a vtoroto se zanemaruva. I ne samo toa vo na{ata sovremena knièvnost za deca.. Tokmu zatoa Tocinovski, pokraj uspe{nata naratorna linija vo ras-
kazite, podborot na motivi zaokruèni vo ednostavni i interesni slu~ki, mnogu uspe{no selektiral i likovi, nositeli na dejstvoto od slu~kite, odnosno ona raskaznoto vo raskazite vo stilska prilagodenost na detskata vozrast, {to bi rekle od niv za niv. Paralelno so toa, preku prisutnosta na dijalogot na raskazite im dal du{a, na likovite ìvotna realnost vo prostorot na vozrasnite i sredinata so posebna lokacija za nivna eksponaà vo semejstvoto, detskata gradinka i u~ili{teto. Zatoa naratorikata vo raskazite stanuva interesna i privle~na po stilot, po mudrosta i po duhovnoto. Negovata raskazna forma e kratka, no raspeana, topla, lirski dolovena i psiholo{ki osveèna. Toa se celosno doloveni slu~ki i storii vo uspe{na selekcija po vertikala i horizontala vo katadnevieto od na{ata sega{nost i so celosna otslikanost na junacite po obnos, prostor, ambient i doìveanost. Junacite na Tocinovski znaat da vospriemaat i da go praktikuvaat dobroto. Koncite za toa se vle~at od semejstvoto, a se nadograduvaat vo detskata gradinka, vo u~ili{teto itn. No tie, kako vozrasnite, ponekoga{ namerno ili nenamerno da skrivat, da se nalutat, no i da se pokaat i da prostat. Re~isi, onaka, kako vo vistinskiot ìvot, za{to katadnevieto i sega{nosta se ramo do ramo so vozrasnite - sekoj so svojot del na u~estvo po vreme i prostor. Tuka e i dolgot na pisatelot da se pi{uva nezavisno kade avtorot ja presretnal idejata, kakov {to e slu~ajov so To-
cinovski. Sozdava i tamu kade {to go odnesla sudbinata ili profesionalniot anga`man. Toj {to nau~il da raboti, a u{te pove}e {to umee kako, ne e va`no kade se nao|a. 4. Praktikata na Tocinovski vo sozdavaweto na raskazite od ovaa kniga zapo~nuva so odbirot na slu~kata, koja doa|a od svetot na decata, i likot na raskaznoto dejstvo vo nea. Bez ovie dva elementi, ~inime, ne e mo`no da se sogleda nivnata estetska golemina i teìna. Toj raskaùva kako na platno slikarot i bara otkrivawe i naglasuvawe na bitnoto so seta po~it na maliot ~ovek deteto. Vo oblikuvaweto na raskazite gradinkata i u~ili{teto se onie posebni lokacii kade {to prodolùva ona {to e zapo~nato vo semejstvoto i ulicata na maalskite prostori. Vsu{nost, toa e prodolènie na ona finalnoto tokmu tamu, no ne i sekoga{, vo prijatna atmosfera, podeluvaj}i ja junakot radosta i navredata so svoite drugar~iwa. E, tuka e ona stivnuvawe na bolkata ili raspaluvawe na radosta do vistinsko zadovolstvo. Kako inaku da se sfatat i raskazite I likovite vo niv (Mia, Dorijan, Katerina, Simon, David, Antea, Ela, Mate, Nina, Domagoj i dr., kako glavni nositeli na dejstvoto vo slu~kite od prviot ciklus. Preku niv avtorot gi otkriva pozitivnite karakterni crti i vo sekoj raskaz go slika od slu~ka do slu~ka niz svojata pisatelska rabotilnica za da moè da go stavi vo dopir so ~itatelot.. Pritoa, toj pronajduva 113
klu~ni zborovi za nastanot / slu~kata i za karakterot. I tuka ne stanuva zbor samo za nali~jeto, pozitivnoto, tuku i opa~inata. Na nekoj na~in toa e po~etokot na raskazot, a niz sodrìnata ja razglobuva svojata knièvnokompoziciska postapka. I blesnuvaat likovi na deca vo izbor spored karakterot, vremeto i mestoto na slu~kata, no vo nikoj slu~aj vo crno-bela postavka, za{to nikoj od likovite ne e do kraj pozitiven ili negativen. Toa }e re~e deka likot e so s ona {to e dobro i ona {to e nastarn~ivo. I u{te ne{to. Likovite ne se nadvor od vozrasnite nitu od lokacijata i vremeto. Toa zna~i deka raskazite sodrìnski se obmisleni i zaokruèni vo baranite umetni~ki stojnosti. Toa pak pokaùva deka i pisatelot, koga e ve}e postavena celta da se povlijae na ~itatelot, ne e nadvor od didakti~noto. Toa nema positno da go razglobuvame, za{to pokraj na{eto mislewe za negova prisutnost, koga stanuva zbor za deca, postojat i drugi mislewa. Taka, od onie desetina likovi vo prviot ciklus raskazi niz relacijata semejstvo, ulica, gradinka i u~ili{te, Tocinovski gi razglobuva, re~isi, site pova`ni problemi {to se javuvaat vo nivnite drugaruvawa, obnosi i razbirawe od vozrasnite. I likovite i slu~kite vrzani za niv se otslik na deteto od ona sekojdnevie na sega{nosta. Vo toa leì i aktuelnosta na raskazite, za{to avtorot ja zafa}a i socijalata, sprotivstavuvaj}i go na vrednoto devijantnoto prepolno so otstapki kako ne treba. Vo vakvata postavka a vo nea i idej114
nata realizacija, sodrìnata na sekoj rasakaz ja nosi oddelnata poraka niz kontrasnoto slikawe na likovite. Taka na primer Mia, (od raskazot "Snegulkata Mia#), em ubava, em pla~ka i mnogu privrzana za majka ; Dorijan (od raskazot "Fudbalerot Dorijan#), ili onaa Katerina so glas na slavej~e, i Simon, "najvkusnoto bonbon~e# okolu kogo se Vesna, Maja, Nina, Ivana, a toj em vaèn em prevaèn, vo raskazite "Pilenceto Katerina# i "Kosmonautot Simon#. Onoj David pak, (od raskazot "Prekrasniot David#, vo srceto na site tetki, druèqubiviot {to "im pomaga na site drugar~iwa. I ne samo niv. Gi pra{uva i vozrasnite dali moè da im bide od nekakva korist#. Ili, u{te i onie Ela (od raskazot "Ela i ìvotnite#), {to ima mo} da zabeleì s i koja znae kako, i onoj Valerio i negoviot pomal brat Mate koj negovoto kontewe go doveduva vo vrska so vqubuvaweto vo nekoja devojka, za{to toj ve}e e vo devetto oddelenie, no tuka se potstaveni i nategawata na roditelite okolu griàta za decata, itn., u{te mnogu prekrasni sodrìni i likovi na deca, site so svoite obnosi i so svoite umeewa. Ovoj raskaz po odredeni elementi moè da najde mesto i vo vtoriot ciklus i obratno kako {to toa moè da bide so raskazot "Maliot Nikola#, osobeno raskazot "Gri`livata Kristina# koj ima visoki knièvni vrednosti i po postavkata i po dijalogot. Toa e raskaz za ona devoj~e {to e pred vremeto i nejzinata baba. Ciklusot Tocinovski go zatvora so raskazot "Toj na site im e
simpati~en# vo koj ja iznesuva gordelivosta na Domagoj i stramnoto na Milena. Preku ovie desetina stoèrni likovi od ovoj ciklus ednostavno imenuvan "Prikazni od gradinka#, so {to avtorot kako da im dal i bajkovna naglaska, kako i od "Pobednici#, vtoriot ciklus od ovaa kniga, Tocinovski gi otkriva likovite vo edna realnost, gi otkriva vo svetot na detstvoto i vo nivnata vistinska du{evna i psiholo{ka sostojba. Raskazite, koi, istovremeno, go nosat vo sebe i ispovednoto, a toa se ~uvstvuva i vo raskazite od vtoriot ciklus, nalikuvaat na pro{etka vo nekoja detska gradinka, po realnosta mnogu bliska i poznata, niz karakterite i dobrinata na decata, niz nivnite zgodi i nezgodi so posebno zadrùvawe na arnoto i ona {to treba da se popravi. Vo vtoriot ciklus, nasloven "Pobednici# po istoimeniot raskaz, slu~kite i likovite se locirani na pogorno skalilo, {to ne e krajno merilo za ovaa proza, se potpira na ona od detskata gradinka, sekako i semejstvoto, ulicata i sredenata. Tuka ve}e podrugi se i sfa}awata, za malku ne{to pogore po~nuva da se "preleùva# i pubertetot, kaj nekoi toa "stasuva# i porano, ta po~nuvaat novi glavobolki i kaj niv i kaj roditelite. Ako toa ne e ba{ sosema vo niv, tuku vo postarite brat~iwa i sestri~ki, vlijae vrz niv i tie po~nuvaat i porano da go ~uvstvuvaat, zabeleùvaat i se otvoraat vo nivnite razgovori. [to se otvora so ovaa naglaska? Se otvora pra{aweto kolku avtorot voop{to go pozna-
va deteto? Toa e uslovot za povisoki umetni~ki stojnosti. Tocinovski takvoto poznavawe go ima vo sebesi. Preku dvata raskazi "Pisatelot e vistinski# i "Tremata na Petar# obrnuvame vnimanie na edna stara praktika - sredbi so pisatelite koi pod pritisok na kompjuterite i nezainteresiranosta na nastavnicite ete, za àl, i tie is~eznuvaat. Ovaa negrià treba podednakvo da ja podelat - u~ili{teto, u~enicite i pisatelite. Toa zasega s u{te go praktikuva Gorjan Petrevski posle {to vrskata prodolùva preku pisma, sliki i crteì. Moèbi i nekoi drugi od Pisatelskata asocijacija. Po razni povodi se koristat i organizirani sredboi, kako i onie tradicionalnite kakvi {to se Racinovite sredbi za deca i Detski lirski treperewa {to gi organizira Sojuzot za griì i vospituvawe na decata na Makedonija. Vsu{nost, sakavme da podvle~eme u{te ne{to, osobeno koga toa se odnesuva na didakti~noto. Najverojatno, sega toa e samo na{a pretpostavka, Tocinovski, ako toa go imal kako prethodna praktika, sosema ne slu~ajno ciklusot raskazi go zapo~nuva so raskazot "Stariot kapetan Jure# i ne slu~ajno go zavr{uva so raskazot "Pro{etka vo parkot#, zna~aen po ispovednoto i po mekiot dijalog so vnukot. Ima tuka nekakva simbolika so postavenoto pra{awe, praktikata i didakti~koto. Vo pra{awe e Davor i negoviot dedo Jure, od edna, i bezimenite vnuk i dedo, od druga strana. Pome|u dvajcata dedovci e sodrìnata na ciklusot. Site raskazi se i prikaz115
ni, a tie baraat slu{atel. Barem eden. Ne e toa kako so pesnata {to moè da se pee sama za sebe, spored zborovite na sloj{ti~anskiot prikazni~ar Ilija Ko~ovski. Avtorot svesen za toa, i toj samiot poznava~ na toa, uspe{no go stavil vo bliskosta na vnukot so dedoto i obratno, dedoto so vnukot. Porakata sama po sebe doa|a zaedno so prenesenoto iskustvo niz dijalog vo ispovedna forma: "- Vo ìvotot ima i ubavi i grdi raboti. - Ubavite i dobri ne{ta se pomnat, grdite i lo{ite ne{ta treba da se obideme {to poskoro da gi zaboravime. Da se samoodbranime, da se so~uvame sebesi. - I toa e vistinata, - gi kreva ramenata vnukot. - I zapomni, milo moe, - dedo mu podava raka i go prodolùva patot, vistinata ne e sekoga{ ubava# (str. 123). Najverojatno, ve}e stanuva zabele`livo deka razgovorot e na povisoko nivo i deka likovite zboruvaat poseriozno, kako vozrasnite. Kako da se postaveni pred vremeto. Vo vremeto ostanuva samo onoj na kogo vremeto mu se poklonuva. Takvi majstori }e ima malku. Raskazite na pisatelot vo ovaa kniga go zasluùvaat na{eto vnimanie, vnimanieto na ~itatelite. Ete, na primer, onoj za Valerio {to zaborava navreme da ja vrati knigata vo Gradskata biblioteka od raskazot "Nezasluèna privilegija#, za{to tetkata bibliotekarka mu ja prostuva kaznata; raskazot za kutreto Adon, no dali e poa116
ren od Nina {to mi gi krade{e ~evlite, bidej}i jas ja znam, ne znam. So Adon s u{te ne sum se sretnal. A bi sakal da go vidam toj Adon, toj razgalenko. Vistinski motiv vo raskazot, ni{to ne e nadvor od vistinata na motivot. Tocinovski umee da sozdade raskaz od najobi~na slu~ka kakov {to e raskazot za pisatelot i negovata kniga "Sea~ na sre}a# koja na ~itatelite ja podaruva besplatno. Na sredbata {estooddelencite pra{uvaat, kritikuvaat, zabeleùvaat, se prepoznavaat vo likovite, se najduvaat sebesi. Ja ~uvstvuvaat toplinata na raskaùvaweto, se povrzuvaat so sre}ata i sega{nosta od {to kaj niv se prodlabo~uva interesot. Vo raskazite e i vistinata za socijalata, ta decata ja ~uvstvuvaat kako nivnite roditeli, kako vozrasnite ("ûvaja se#, "Ti ne si dobar ~ovek#, Zo{to da si ima problemi# i dr.). Knièvnooformenite slu~ki, kako vo sekojdnevieto, ja nosat prisutnosta i na vozrasnite - majkite, tatkovcite, babite, dedovcite itn. Tokmu ottamu do{le motivite za nivnata zagriènost, socijalnata i ~ovekovata opstojba vo skudnosta i siroma{tijata. Kako inaku moè da se naslika tolku realno semejnata atmosfera. Tuka se i onie sostojbi koga ne{to ili nekoj e nadvor od voobi~aenoto, od ramkata na postapkata, obvrskite i nivnite zanemaruvawa ("Nema utre#, "Pobednici# i dr.), za{to utre{ ku}a ne krepi. S treba da se sraboti navreme i ni{to ne treba da se zanemari, ne{to zaradi nekoe drugo ne{to kako koga ne se kaùva vistinata ("Koj e vinovni-
kot#). Pa sepak me|u site raskazi ostanuva nezaboraven raskazot "Nedelno pazaruvawe#, preku odnapred zafatena socijala, a tolku smireno i logi~no. Zad nego vo ni{to ne zaostanuvaat "Koga ima{ svoj ~ovek#, {to sugerira odlukata za ~ekor potamu treba da bide konkretna i svoja. Stanuva zbor za prodolùvawe na obrazovanieto; pa "Samodisciplina#, "Koj kolku saka#, "Mnogu pra{awa i malku odgovori#, "Vtoro mesto i qubovta#, poznati po semejnite situacii, zgodite i nezgodite vo niv kako onie so Marko i Jasmina.Roditelite nikoga{ ne se opredeluvaat koj prst od rakata pove}e boli, za{to site bolat isto; ili: "Onie koi pra{uvaat se qubopitnici. Taka se doznavaat i se u~at mnogu novi raboti. No, velat oti i spored pra{aweto moè da se meri umot na ~ovekot. Umni i mudri se onie koi gi znaat odgovorite. Za niv obi~no se veli deka se u{te i ìvi knigi. No toa ne zna~i deka ako ima neuki ili nevkusni pra{awa, ne postojata i takvi odgovori.# Postojat. ("Mnogu pra{awa i malku odgovori#). Zatoa, pra{uvajte, ama mislete i kako pra{uvate za da ne bidete samo qubopitnici. 5. Vsu{nost, toa se raskazite na Vasil Tocinovski od negovata najnova kniga raskazi "Pobednici#. Zboruvavme za sodrìnata, no ne i za theni~kata opremenost. Toa go opredeluva skudnosta na na{evo vreme. I obo~no, za kogo kako. Za vakva razglopka vo drugo vreme. Vo ovaa kniga posebno poglavje se likovite, zaedno
so niv dijalogot i me|usebnoto kontaktirawe, elementi na pisateloviot stil. [to zna~i toa? Toa zna~i deka vo knigata za deca s treba da bide svedeno na nivoto na decata, no patot za ponatamo{nite is~ekoruvawa da se kreva nagorno. A za da se postigne toa, treba da se vleze vo nivnata du{a i nivniot svet. Vo toa Tocinovski celosno uspeal. Vo slu`ba na toa sigurno podelbata vo dva ciklusi, spored avtorot, ima vrednost i barana postavka izvle~ena od soodnosot me|u najmladite ~itateli i onie za malku pogore od niv. Sekoj raskaz po~nuva od nekoja slu~ka i glavniot junak vo nea preku iscrtuvawe na negovata karakterna linija. Nekoi od junacite ja nadminuvaat namenata preku {to stoi razlikata vo snao|aweto, vo umnosta i mudrosta. Ednostavno re~eno - vo umeeweto. Vo seto toa, vo otslikuvaweto na storiite i junacite, toj ja otslikuva i socijalata, onaa na{a sega{nost potkrenata na univerzalno nivo. Naslovot na knigata e po istoimeniot raskaz "Pobednici#. Vo nea vo nekoi od raskazite se sleguva do golata vistina na sega{nosta i aktuelnosta. Taka na primer, vo raskazot "Vtoroto mesto i qubovta# vo natprevarot po matematika na krajot ostanuvaat dve mom~iwa i Srebrenka. "Site vo salata stanuvaat i gi pozdravuvaat so dolgotraen aplauz./ ]e mi izleta srceto, - skoka i gi {iri racete bato./ - Ednostavno da ne ti se veruva, - prosolzuva tato./ - A kako sega e na mama!? Taa vo bolnicata go sledi televiziskiot prenos#. (str. 119). Pacientite neka ~ekaat. 117
Razmisluvaweto na Srebrenka ne e vo ista nasoka so razmisluvaweto na ~itatelot. Srebrenka ne stasuva do ona do koe meè da stasa ~itatelot. Lirskoto i dijalogot se dominantni vo rasakazite. Odbrana stilska naznaka za ovaa proza, no i pogodna za da se dolovi mudrosta, postapkata, umeeweto i interesot na maliot ~ovek. Raskazite po knièvnata forma i kompoziciskata postavka prili~uvaat na prikazni. Vo niv lirska raspeanost i ne`nost me|u decata i me|u decata i vozrasnite. Niz dijalogot mnogu realisti~ki, vistinito stojat i posakuvawata, igrite i ugoduvawata {to zbunuvaat. Vtoriot ciklus e vo nadovrzanost so prviot i vo iscrtuvaweto na karakternite crti na junacite za ne{to pogore, na poizdignato nivo, za{to vo nego se poprisutni vozrasnite od semejstvoto ta komunikacijata e porazli~na vo koja na nekoj na~in e prisutna i naredbata i ukaùvaweto za da se vleze vo potrebata od prilagoduvawe na uslovite. Junacite se so novi èlbi i posakuvawa i so podrugi griì i vo semejstvoto, i vo u~ili{teto, no, istovremeno, i nadvor od
tie lokacii, za{to na toa pogorno skalilo vo obnosot i posakuvawata se zgolemuva serioznosta i zagriènosta od nepredvidlivite postapki kaj decata. Edno pogore vo s. Voo~livo, neli, i vidlivo preku nivniot obnos me|u sebe i kon vozrasnite. Vo osnovata na ovaa kniga raskazi se ~uvstvuva du{ata na deteto, onoj mal ~ovek, {to bara po~it kako vozrasniot. A za da se dolovi toa, treba da se poznava deteto i negoviot svet. Tocinovski toa go otslikal mnogu uspe{no. Kolku pove}e se poznava toj svet, tolku povisoki umetni~ki stojnosti. Klu~ot za toa e i vo poznavaweto na toj mal ~ovek. Zna~i, deteto e onoj vo semejstvoto, gradinkata, u~ili{teto, sredinata, voop{to i vo op{testvoto, kon kogo treba da se prio|a kako kon vozrasniot. Tokmu vo taa opfatenost e i uspe{nosta na Vasil Tocinovski kako avtor za deca i mladi i dosega i sega vo knigata "Pobednici#. 25 mart 2011 god. Radovan P. Cvetkovski Bitola
118
SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.41-1
PRIOP[TUVAWA
Vasa PAVKOVI] SLOVO ZA POEZIJATA NA VODATA
Vodata e sekade okolu nas. Vo kapkite i vo okeanot. Niz vozduhot i na zemjata. Tokmu zatoa ~esto e prisutna i vo poezijata. Nema poet {to ne ja polzuval vo stihovite. Bilo da pi{uval za rosata ili za vozdu{nata obvivka na zemjinata topka, odnosno za atmosferata. Koga poetite peat za do`dot, tie peat za vodata, a peat za pustinata kade {to vodata ja nema. Za vodata se pee najdirektno kako na primer vo pesnite za moreto i okeanot, ili indirektno, koga lirskiot subjekt zaminuva vo Sahara Za vodata se zboruva i koga se opi{uva olukot na ku}ata, no i koga se pee za te~enieto na Dunav, i koga stanuva zbor za super tvrdite kristali dlaboko vo zemjata, ili ~esti~kite po oblacite {to oblikuvaat raznovidni likovi od soni{tata. Srpskite poeti ja delat sudbinata na site drugi poeti, ta vodata, kako i vo ìvotot se pojavuva vo nivnite pesni vo prodolìtelnost: kako solza, no i kako potop. Vo lirikata na srpskite poeti od nejzinite moderni po~etoci, vo antologiite i vo drugite pesni se sretnuvame so motivot na vodata i simbolikata na vodata. Da se potsetime na Steriinovoto Spomen za patuvawata po dolnite predeli na Dunav ili na Brankoviot Sonot na ribarot potoa na Zapu{teniot isto~nik od Voislav Ili} ili Disovite Udaveni du{i. Okeanot i poto~eto se svrzani vo eteri~nata Sumatra na Milo{ Crwanski, a Popa svojot Belutrak go otkril na nekoj breg I sovremenite poeti, naslednici na srpskata i na svetskata poetska tradicija, prodolìtelno doa|aat do vodata. Ponekoga{ stanuva zbor za lirskite tragi {to se slevaat niz studenoto lice, a drug pat za pravot i pareata {to se krevaat od vodenata povr{ina kon yvezdite. Vodata e ogledalo vo koja{to likot na ìvotot poproyirno nayirka, no taa e i magla, {to n vra}a nakaj jazikot, dodeka skitame niz sopstvenite nejasni emocii. Podborot na pesnite od odbranite srpski poeti toa go potvrduvaat vo sekoja pesna - no na raznoviden na~in. Nastojuvav so podborot na odli~nite pesni, da gi pretstavam raz119
li~nite poetski pristapi ne samo me|u nekoi pesni, tuku i vo odredeni nivni poetski tvorbi. Zatoa ovoj izbor kolku {to e precizen vo slikaweto na sostojbata, tolku i iznenaduva~ki vo odnos na razlikite, duri i za upateniot srpski ~itatel. Sakav da ja navestam sloènosta na samata razbranuvana tema za vodata i patot na nejzinata nezapirliva simbolika. Razbirlivo deka izborot moè{e da bide i poinakov, duri i mnogu poinakov, no aktuelnite okolnosti na izborot i li~niot vkus vlijaeja vo ovaa mala atologija da se najdat tokmu ovie poeti i nivnite pesni za vodata, odnosno pesnite pi{uvani vo
vrska so vodata so te`nenie kon pogolema simbolika na na{iot opstoj pod i nad neboto, i vo vodata Se ra|ame od vodata i kako prav ne{to podocna is~eznuvame vo vodata - a poezijata e jazi~en beleg na taa tragi~na momentnost. Poezijata ja tvorat ~uvstvitelni poeti {to veruvaat deka ìvotot e posodràen ako ja zabeleàt slikata, ako napi{at pesna. Zemjata, oganot, neboto vo poezijata ostanuvaat na nekoj drug. Ovde so racete na eden ~ovek od maticata na sovremenata srpska poezija zafaten e eden grst voda.
120
Miroslav MAKSIMOVI]
VPLOVUVAWE
Plovete vo krevetskoto pristani{te, korabi od te{kite vetrovi i dni; zaboravete ja bolesta i makata, i branuvaweto bezzapir i bez nasoka. Vplovete krotko, dostoinstveno, so {iroki dvièwa na racete; di{ete dlaboko, parabrodski, vie {to gi poznavate svetskite pristani{ta. Glavata zasolnete ja vo pernicata, spijte so sonot na ìtata i na pamukot, mislata neka vi olesne dokraj. Belata edrilica so ne`na nametka so mirisot i so svilata neka ve dopre i zamine cela sred morskata {ir.
121
Tawa KRAGUJEVI] STEBLOTO NA REKATA

Se redat stanicite. De kratki, de dolgi rastojanija me|u mehani~kite dlanki vo svireòt na avtomatskite vrati vo ~ii puknatini se vgnezduvaat plo{tadite. Rumen Taurunum. Kula. Kratkotrajna grobna ti{ina. Snimki od minlivite prozorci. Re~enici vo pe~atewe vo drebni pari razmeneti. Kako gladni ptici na ramoto. Na rabot na bregot Kade instinktot kako vetka na pesnata me vodi Utopija na noemvri od koja raste oblakot. I vodata. I vla`nata svetlina placentata na novorodenite {to ja gledam Se navedna da gi spu{ti mreìte. Na meko. Na sveto. Stebloto na rekata.
122
Tomislav MARINKOVI] SVETOVI

Ednoli~ni naselbi. Patjeto niz niv {to minuva (Kako arterii {to se razgranuvaat a potoa se slevaat vo mreàta na krvotokot) Gi gledame jasno, a pogledot Molkum gi vpiva. Ja gledame rekata i del od bregot Na drugata strana, kaj~iwa Naso~eni nakaj vrbite {to se ni{aat. I oxacite i kostenlivoto nebo, Se raboti vo dvièwe zafateni od vremeto. I drugi o~igledni ne{ta, taka bliski. Sekoe dvièwe, sekoj trepet. No mnogu svetovi ostanuvaat negledni, A edniot od niv e na{iot: dodeka me|u Oblacite plovime, miluvaj}i da go dopreme Sopstveniot opstoj, ìvotot svoj. Poproyiren i poodale~en od drugite.
123
Novica TADI] DUNAVSKIOT KEJ

Me|u sivite yidovi, kapi Me|u sivite yidovi Me|u opa~inata na ognot, mrazot Od opa~inata na ognot Jas, pretepana gradska magla Jas, slepoto oko na rodot Jas, izvalkano koko{kino leglo Jas, sin na crniot ~e{el Dojdov ovde po golemoto zlo Da se nasmeam, da se sredam Dojdov ovde po golemoto zlo Rekata povtorno da ja pominam Dve mrtvi ribi na kejot Se moite novi ~evli Vo koi po seta pateka na potopeniot brod }e skitam vo mojot Grad pod voda
124
Vasa PAVKOVI] MATNATA VODA

Za matnata voda se zboruva deka nema ni{to a sepak vrie od ìvot i gladni usti. (Trafo-stanicata od koja nekoga{ nekoi odnele na kolewe sega e pod urnatini, skoro e prazna grobnica pod pesoklivata zemja.) Stojam nasred pirejot baraj}i ja mislata {to is~ezna vo è{koto pladne avgustovsko, No, ne mi odi od raka. (Gledam belo meso, cicka nad vodata, slu{am vrie`, krik od yverkata, no seto toa ne ja sozdava mislata nitu izvesnosta.) Toa e samo matna voda {to skita me|u bregovite, Kraj pirejot crn kako krv vo crniot drob - krvta temno crvena, crna, zarazena rana. Te~e kako besmisla {to dobiva smisla Ta mislam na lete~kata riba od porcelan i na nejzinite prekubrojni krilja.
125
Nikola VUJI] DALEÎNA

Tamu, kade {to se vra}am, pred se (o rozi! dale~ina rasposlana vo dlabo~ina!) jas sum siguren deka }e stasam (jazikot ve}e pristignuva; re~enicata seta e od voda), gledam ku}i nacrtani na snegot, od dale~inata (frleniot kamen ja raspar~uva povr{inata, vo krugovi; oti se {irat i ti pukaat obra~ite okolu vlezot), i kaùvam: (begaj}i pred zimata) kako postelninata {to se pere se prestoruva vo voda (podobro pobrgu racete {to se oddale~uvaat, oti jazikot go vra}a krikot); zarem ja izmisluvam vodata vo koja me ~eka{ (vo linii: sklop~en vo bawata: oblik dvièwata {to go zapletkuvaat) jas pristignuvam od sekade.
126
@ivko NIKOLI] STOMNA

Kolku li ogan vo sebe ima taa vol{ebna voda seta od utrina {to rumenee i od tebe {to istekuva? Na koja temnina i go grizna skutot so {iroko otvorenata usta? Kakvo vol{ebstvo ima tvojata ra~ka {to se vitka vo svien rog? Na kogo }e ja podari{ tajnata pred razdenot, do pojot na tretite patli? Vo koja tajna bolkata }e ja naplasti{ i na dnoto {to }e zavardi{?
127
Nenad MILO[EVI] NA PLA@ITE

Lu|eto izleguvaat od rekata i stojat pod tu{ot kako kosmonauti. Treva, lenta voda, drugiot breg lu|e na plaàta, i odnovo treva. Staricite pod senka gi lupat polutrulite banani. Dete stoi na patekata, golo me|u drvata ostaveno. Se pla{am da ne mi prijde i da pobara da go odvedam so sebe. Koga vqubenite se oddelile ili po~inale, ~itam vo nekoja stara pesna i gi frlam otpu{ocite na stolot na koi drugi sedele. Dali ubosta zaminuva od mene ili od telata na lu|eto. Mislev deka po vojnata }e zavladee nekakva milost, nova qubov za ìvotot, nova erotika. Nasekade ostatoci od obidi deka se ìvee vo raj. Gledam vo svetlosino bojosanite stolovi staveni zad restoranot od drvo napraven hit na nekoe minato leto. Love~ko ku~e mi minuva zad grbot, tatkoto na deteto doa|a nosej}i drugo dete na ramenicite, prosti {to ~eka{e, veli.
128
Vojislav KARANOVI] VREME ZA PLAÊWE

Kakov do`d! Ne zapira cela ve~nost, moèbi i pove}e. Kako da ne vrne, da ne doa|a odgore, tuku od zemjata naso~uvaj}i se vo sivata, slepa viso~ina. Toa mrtvite pla~at, pritisnati od te{kiot son na zemjata, zbuneti od pogledite na buba~kite, od nivnite zenici, od eksplozijata na temninata, od damarite na ti{inata. Toa, tie pla~at, i vodata kako jata prepla{eni ptici poletuva nakaj neboto. Od kriljata na tie ptici zaostanatite perduvi, {to ni go skokotkaat liceto, ne se solzi.
129
@ivorad NEDEQKOVI] VO IZDIVOT

Vo izdivot ja niè{ svetlinata, Kade si i koj si krotko nabrojuva{. Kon~eto go trpi inaetot. I {to u{te ne: Vodata klokoti vo |ezveto, ali{tata se odmoraat vo penata. Odsonuvanata slika ja zakopuva{ za da ostane ista. ]e pivne{, potoa izleguva{ da ja oìvee{ senkata. Se izvlekle i pri~inite i povodite, Se moè da ostane isto kako {to e. I toa nevnimatelno {to }e go izmisli{ - ostanuva. Sepak: gi sobira{ plodovite vo po~inkata i gi nosi{ na ustata. Gi zapomnuva{ gladot i qubovta. Koga ja sobere{ qubovta i milosta na nevidlivite, Navistina se moè da ostane kako {to bilo.
130
Radmila LAZI] DA SUM

O, da sum drven èlezni~ki vagon, Ostaven na sporeden kolosek, Vo kogo igraat gluvcite A me|u {inite trevata ja kreva glavata. âdot i pravot da se vselat I da se rasfrlaat po sedi{tata Kako patnici od daleku. Niz izvalkanite prozorci Neka se provre sonceto Kako nekoe neposlu{no deti{te; Neka se jazi po sedi{tata, Neka skoka vo kupeto. O, da sum dobar star korab Zakotven vo pristani{teto. So koj nikoj nikade ne plovi. Vo mene da se naselat muvlata i vlagata, Da me prekrie pajaìnata. Na stranite da mi se nafa}aat Srebreni {kolkite i zelenite algi Senkite kako slepi patnici neka se motkaat po }o{iwata, neka leàt na patosot. Da krckam od burata i veterot! O, da sum temna ulica vo pregradie So kaldrma i miùrkavi svetilki. Po koja talkaat ku~iwata i bezdomnicite A gluvcite pravat veselba Po limenkite vo |ubri{teto O, da sum onaa pusta ulica Osvetlena od studenata Mese~ina Du{ata po nea neka mi se motka Kako porazena rimska legija I srceto po pokrivite neka vremenee kako do`d. 131
O, da sum malo selsko grobje, Zarasnato vo pirej i treva. So nakrivenite drveni krstovi Na koi se izvetveni imiwata na umrenite, A nad grobovite lazat gu{teri I ~askum se krijat zmiite vo grmu{kite. Toa malo selsko grobje, so klupi~ka Na koja moè{ da se odmori{ od ìvotot Miluvam da sum tokmu takvo mestence Sovr{eno, tivko, i re~isi ubavo, Kako du{ite na pokojnite, tuka {to {etaat.
132
Zoran PE[I] SIGMA TEKST ZA BOLSKOTNATA ÎSTOTA

Site sudbini se protkale nad ovaa treva i mirisot na magdonosot i naneto ednostaven sud e vrelata voda od ~orba i ~aj , daleku e mojata èd preku pesokot se e bedno do o~ajanieto vo otvoreniot skok nad neboto vpe~atokot na ognosanoto srebro na ognosanite oblaci i nasmevot kako privrzanosta na ma~kata do toplata pe~ka nitu navidum na onie ulici so strojna èna vo dot kon odmeren grev. Rueva vojska so onie stari deca {to ja gubat du{ata vo Kopneòt Idealot im e Anstrakcija vo Prazninata da go urnat oreolot na Svetecot samo Smetkata da bide ~ista vo Bistrinata se bojosuvaat valkanite race doma{nite ìvotni se bojat so pravot se bojosuvaat smrdlivite bubalki stravuvaat od mnogute solzi vo krevetot bez postelnina za neprijatnosta {to }e ja odleàt od stravot - od sonot do nesonot na tiwata Antibiotici! Jod! Alkohol! Za{titni mevlemi! Mirizlivi sapuni! Losioni i parfemi! Gi urnuvaat napu{tenite hoteli vo koi{to vledeat lebarkite i bolvite. 133
Bolskotna postelnino! Yidovi bez pajaìni! Zdrava sterilnost! Nitu eden vle~kav insekt, nitu edna smrdliva bubalka! Vo ~est - na pravosmukalkite! Zaka~en kako jo-jo na skr{enoto staklo zjapam vo izvalkanoto boi{te na crnicite a tie vreskaat Dole crnicite! Da ìveat tkaeninite!
134
Stana DINI] SKOJAÎ] VODATA E POSTARA

Taa e prva Od sekoga{ Zabremenila so gromot site nas ne za~nala Vo sebe lièla se svivala, se galela Golemata Majka Nas po patekata na svoeto te~enie ne ranela I za nas se tepala Na nea da li~ime kako bistri krtici Na nea Koga oslepela od kopne` za svetlinata Od najcrnite dlabo~ini ja razgrnuva zemjata i kamewata Pravej}i go svojot pat Site vnatre i nadvor site na svetot gi nadoila gi smirila Edinstvenata na{a edinstvena kapka Premorena Vo no}ta Bog i ja isprati Mese~inata Da gi branuva ezerata i moriwata so novi pokolenija Jas se u{te zaspivam vo nejzinata pregratka Seta rasplakana odbiena od doeweto Se razbuduvam ispotena ili nasolzena sred pustata postelka Ne sakam so suviot svet da se zame{am ^maam vo kaj~eto srede bolnata bara 135
Danica VUKI]EVI]
*** Odev Pomisliv: Kako e glupavo Toa {to toga{ go vidov Dvièwe. So jaè okolu vratot Pra{ina kako vodopad {to skita I ne se gleda Zabrzanite minuva~i Brzaat karaj stokovnite ku}i, samoposlugi Po pe{a~kite premini niz proda`nite saloni Ne vinovni i nevinovni Kolku e glupavo Ne sakam da ìveam so niv Svetot e ~isto mesto. Optegnato e platno nad glavite Na kogo pa|aat yvezdite - opa{esti Go podvednam malku grbot Podocna }e se ispravam Sred nikakviot vek, nikakvo stoletie Grickaj}i go vremeto kako - rakatka treva, Nevnimatelno so polurazdeleniot um Dodeka raste mlekoto vo mene Kako Mese~inata vo vodata I gor~livite solzi na bademite I glavata ko korona Bez vreme Bez brzina Davej}i se vo nevinost Na praznite olovni vodi. *** Smrde{e I be{e studeno Krvta mi navleze vo nosot Rano nautro Toa e zatoa {to sum ~uvstvitelna 136
Ja ostaviv toplata postela Stanav i otidov Potoa: dremev, se smrznuvav Moèbi toa e kazna Koe e zlostorstvoto, za takva kazna Odnenade`, ukradeno vreme: beskajna pateka za odewe Sred vetrot, do`dot i maglata Pejzaìte pa|aat Kamenuvanite leàt na dnoto na bunarot Milno spijat Prepev i prevod od srpski na makedonski jazik: Nikola ALTIEV
137
SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.3-31.09
KRITI^KI PREGLED
Milovan STEFANOVSKI , , , 2011
, ( , , , , , , ...), (: !) ! , , , / . , , , : , , ? , ? : . , : , , , , , , , , . , , , , , , , , . . : , ! , . ,
138
, , . , , , ? , , , , , , , ( ) ( ). , , , ! : . , , , , ! , . , , -
, . , , , . , . , . , , , , , , , . , , . " ", " . , . , , ; . , , 139
. : . , , . , " , . " , , , , , , , , , , , -, ... , , , - , - sloboda ! . ? . Ov , , . ( , ) , , ., , , - . ? 140
, , ? , , . , : , , , . , , , , , . . , ., . , . , .
, . , , . , ., . , , , : ! , . , . , , , , , , -
(. , . , . , . ), (. , . , . , . , . , . , . ), (. , . , . , . ), (, , , ). , , , , , , . : . , ... ... , . , . , . . , ! . : . . : .
141
SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.3-31.09
Vasil TOCINOVSKI
, , , , 2010
, . . . . , . . , . / , . , , , , . , . , , . () , 142
(). , 1983 . , , . , , , . , . , , . . . , .
, . . . , , . , , / . . , , . . , , . : , . / . / , . , , , . -
. , , , . , . . ( ) . , . , . . . . . . , 1983 , . , () . ( , , 143
). , (, ) . . , . , . . , , . 373 ( ). , . , . , . . . . .
, , . , , . . , . . . . . , . . . ... . , . . . . , .
144
SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.3-31.09
Ranko MLADENOSKI
POSKURNIKOT KAKO KLU^ ZA ANTI^KATA PORTA

Renata Mateska, Vra}awe vo minatoto, Centar za kultura ASNOM Gostivar, 2010 Poskurnikot od naslovnata stranica na romanot "Vra}awe vo minatoto# od Renata Mateska e klu~ot, vol{ebnoto sredstvo, so ~ija pomo{ se otvora tajnata vrata kon tajnoto mesto kade {to se ~uva misteriozniot sarkofag na slavniot anti~ko-makedonski kral Aleksandar III Makedonski. Poskurnikot (ili proskurnikot), vsu{nost, e drven pe~at so krst {to se vtisnuva na hristijansko obredno lep~e. So vakviot narativen rekvizit za vlez vo minatoto avtorkata sozdava edna mo{ne uspe{na i ume{na simbioza me|u dene{nata monoteisti~ka, od edna strana, i anti~kata politeisti~ka makedonska kultura, od druga strana. Vo centarot na taa knièvno-umetni~ka simboza e najslavniot makedonski kral Aleksandar Makedonski. Dali e slu~aen izborot na Mateska da pi{uva roman za ovaa slavna istoriska li~nost? Se razbira deka izborot voop{to ne e slu~aen zatoa {to prisu-stvoto na Aleksandar Makedonski kako lik vo makedonskata knièvnost ima svoj kontinuitet od folklorot pa s do sovremenata makedonska literatura. Imeno, vo poslednite nekolku decenii na minatiot vek makedonskite pisateli s po~esto sozdavaa knièvni dela za Aleksandar Makedonski na po~etokot nekako srame`livo so po nekoja pesna vo poetskite zbirki, a podocna, osobeno vo poslednata decenija na minatiot i vo ovaa prva decenija na ovoj na{ vek, so edno intenzivno, no i ekstenzivno vklu~uvawe na ovaa istoriska li~nost kako knièven lik i vo romanot. Me|u ovie sovremeni makedonski pisateli koi{to ja prodolìja tradicijata na zastapenosta na Aleksandar Makedonski vo makedonskata knièvnost treba da gi spomeneme imiwata na Radovan Pavlovski, Zoran Kova~eski, Ilija Bo{kovKrajni~ki, Ante Popovski, Slobodan Mickovi}, Petre Bakevski, Mitko Maxunkov, Atanas Vangelov, Venko Andonovski, Petar Bo{kovski, Pando Kolevski, Ivan Vasilevski, Radovan Pavlovski, Tihomir Stojanovski, Vladimir [opov, Kire Nedelkovski, Trajan Petrovski, Vladan Velkov, Aleksandar Donski i mnogu drugi me|u koi, eve so ovoj roman, se vbrojuva i avtorkata na "Vra}awe vo minatoto#, Renata Mateska, debitant vo literaturata, no ne i nepoznata za na{ata po{iroka javnost, za{to Mateska ve}e dve decenii e prisutna na makedonskiot mediumski prostor. Toa novinarsko iskustvo na Mateska e, po s izgleda, eden od klu~145
nite faktori {to vlijaele vrz strukturata na prikaznata vo "Vra}awe vo minatoto#, za{to prikaznata od romanot se bazira tokmu vrz edna novinarsko-istraùva~ka avantura na glavniot lik, odnosno naratorot Lina, novinarka vo nedelniot vesnik "Populi#. Za {to stanuva zbor? Novinarkata Lina, imeno, dobiva zada~a od urednikot da ja proveri i da ja istraì informacijata za postoeweto i dejstvuvaweto na izvesna grupa nare~ena "Kult kon Sonceto# koja{to ve}e dolgo vreme ja ~uva tajnata za lokacijata kade {to se nao|a misteriozniot sarkofag so teloto na makedonskiot kral Aleksandar III Makedonski i toa ovde vo Makedonija, odnosno vo pe{terata "Nad Vrelo# vo skopska Matka. Istraùvawata za taa novinarska prikazna go gradat, vsu{nost, stoèrot na sièto od ovoj roman, a vo toa siè se isprepleteni li~nite ìvotni sudbini na glavniot lik Lina, na ~lenovite od "Kultot kon Sonceto# i na drugite likovi koi na eden poinakov, indirekten na~in imaat dopirni to~ki so niv i so glavnata prikazna. Vpro~em, tokmu vo vakvata strukturna postavenost na fabulata ja sogleduvame i visokata umetni~ka, odnosno estetska vrednost na romanot na Mateska zatoa {to so pomo{ na vakvite sloèni narativni odnosi me|u likovite e izvr{ena onaa funkcionalna simbioza me|u sudbinata na kolektivot (narodot), od edna strana, i li~nata sudbina na individuata (edinkata), od druga strana. Identitetot na kolektivot (nacionalen, verski, kulturen) ne e ni146
{to drugo osven zbir od mnogubrojnite individualni identiteti, no i afiniteti. Vakvata ideja ja sre}avame re~isi na sekoja stranica od "Vra}awe vo minatoto# na Mateska. Na primer, Lina, Makedon, Viktor i Angelina se likovi niz ~ii semanti~ki poliwa se odviva taa interferencija na kolektivniot i individualniot identitet. Ovie likovi od romanot se ~lenovi na "Kultot kon Sonceto#, a nivnata obvrska e da ja ~uvaat tajnata za sarkofagot na Aleksandar Makedonski, no i da ja ~uvaat lokacijata na koja{to se nao|a toj sarkofag pe{terata "Nad Vrelo#. So poskurnikot vo nivnite race, tie se "klu~ari# na minatoto, na tradicijata, na korenite na ovoj narod i tokmu tie se likovite od romanot niz koi, ili preku koi, se vospostavuva taa neophodna i neizbe`na vrska, toj link me|u trite op{topoznati su{tinski kategorii na temporalnata oska minatoto, sega{nosta i idninata. Me|utoa, vo romanot na Mateska ovaa temporalna oska e revidirana, revalorizirana. Izmestena e hronologijata na onaa prirodna niza (minato, sega{nost, idnina) pa vrz osnova na rasporedot na trite dela od romanot go dobivame nevoobi~aeniot redosled sega{nost (prv del), idnina (vtor del), minato (tret del). I toa ne e slu~ajno, za{to od vakvata temporalna izmestenost proizleguva edna su{tinska poraka od ovoj roman. Takvata revalorizirana, revidirana, izmestena i po malku apsurdna temporalna niza (sega{nost idnina minato) bi moèle da ja tran-
skribirame vo slednava sosema logi~na sintaksi~ka niza: vo sega{nosta nie treba da se griìme za idninata pri {to postojano treba da vodime smetka za minatoto, za na{ite koreni, za{to bez toa nema identitet, nema avtenti~no postoewe. I eve ja taa su{tinska narativna uloga na poskurnikot so {to i go zapo~navme ovoj osvrt kon romanot "Vra}awe vo minatoto# na Mateska. Kako {to ve}e potenciravme, toj poskurnik e vol{ebniot klu~ za vlez vo pe{terata kade {to qubomorno se ~uva sarkofagot i materijalnoto, no i duhovnoto nasledstvo na Aleksandar Makedonski. Toj poskurnik, vsu{nost, e narativen kod {to ja simbolizira neminovnata sprega na sovremenosta so tradicijata, na ona {to sega e so ona {to nekoga{ bilo. Deka e toa navistina taka potvrduvaat i predikativnite funkcii na drugite likovi vo romanot (na primer, novinarkite Ole i Kiki, odnosno oportunistkata i kritizerkata, Xivxi, psihologot Niki, Marija [tejnkamp, Ana, Tiki, Pero, Nade, Meri, Kire i drugi) koi{to se vo uloga na nadopolnuvawe na osnovnata narativna ni{ka od romanot. Imeno, novinarkite Ole, Kiki i Lina (naratorot, glavniot lik) se likovi postaveni vo pozicija da ja "pretresuvaat# sega{nosta kako eden od elementite na ve}e spomenatata temporalna niza. Nivnite narativni funkcii vo prviot del od romanot se precizno opredeleni i limitirani dijalogot pome|u niv, odnosno "kafe muabetot# nekade vo kafuliwata na skopskata ulica "Ma-
kedonija#, e narativen segment so ~ija pomo{ se prezentiraat aktuelnite politi~ki, ekonomski i kulturni priliki vo dràvava, a indicija za toa e i samiot izbran seting kade {to se slu~uvaat dijalozite, odnosno ulicata {to go nosi imeto "Makedonija#. Identi~na funkcija imaat i likovite Tiki i Pero koi go pretstavuvaat glasot na mnogubrojnite `rtvi od beskone~nata tranzicija na sovremenata makedonska dràva. Toa se likovi-tipovi, tie se olicetvorenie na sovremeniot recipient, na adresatot, na realniot ~itatel, na onoj komu mu se upatuva porakata od romanot. Na ova nivo na naracijata ve}e se povikuva na pomo{ minatoto, istorijata. Se kreira onoj op{topoznat spoj na istorijata i kni-èvnosta, odnosno na fakcijata i fikcijata. Vo toj spoj ve}e nema ~isti kategorii. Istorijata stanuva fikcija, knièvnosta stanuva fakcija. Ili: s e avtenti~na istoriska vistina, no i s e knièvno-umetni~ka imaginacija. Navra}awata kon istoriskite nastani od anti~kiot period imaat uloga da upatat kon korenite, kon tradicijata, kon kolektivnata memorija na makedonskiot narod. Vakvite istoriski reminiscencii se pridruèni so fikcijata za otkrivaweto na edna od najgolemite misterii vo istorijata na ~ovekovata civilizacija kade se nao|a lokacijata na koja{to e smesten grobot na golemiot vojskovodec i osvojuva~ na svetot Aleksandar III Makedonski. Vo knièvno-fakciskite i istorisko-fikciskite naracii na Mateska sarko147
fagot na Aleksandar Makedonski, kako {to ve}e kaàvme, e vo Makedonija, vo blizina na glavniot grad, odnosno vo pe{terata "Nad Vrelo# vo Matka. Negovi ~uvari se ~lenovite na "Kultot kon Sonceto#. Na toj na~in, Mateska so ovoj nejzin prv roman aludira na sakralizacijata na makedonskata zemja, na makedonskoto tlo i taka Makedonija stanuva "centar na svetot#, odnosno "papok na svetot#. Ovde mora da potencirame deka i vakvata "knièvna imaginacija# nao|a svoja potkrepa vo takanare~enite narativni izvori za takanare~enite avtenti~ni istoriski nastani vo anti~ko vreme. Vo niv, imeno, se zboruva me|u drugoto i za pogrebuvaweto na Aleksandar Makedonski. Istoriskata prikazna go kaùva slednoto: Ptolomej, eden od glavnite voeni zapovednici na Aleksandar, a podocna kral na Egipet, nekade kaj Damask ja zaprel pogrebnata povorka so teloto na makedonskiot kral koja od Vavilon trgnala za Makedonija i teloto na Aleksandar go odnel vo Egipet za da go pogreba tamu (prvo vo Memfis, a potoa vo Aleksandrija) so cel da go izdigne voenoto, politi~koto, ekonomskoto i kulturnoto zna~ewe na zemjata so koja{to }e vladee. I tokmu tuka Mateska intervenira vo istorijata ili, pak, se somneva vo istorijata. Avtorkata go locira grobot na Aleksandar Makedonski na na{e, makedonsko tlo, a celta e analogna da se izdigne Makedonija, tatkovinata, na edno sakralno nivo. Lokacijata kade {to se nao|a svetoto telo na go148
lemiot vojskovodec po avtomatizam stanuva sveta, sakralna, misti~na, egzoti~na, a i narodot {to ìvee vo taa zemja gi dobiva identi~nite epiteti. Prethodnovo go otvora i pra{aweto za intertekstualnosta vo narativnata postapka na Mateska. Nekolku raskaùva~ki segmenti od romanot go potvrduvaat toa. Na primer, citiraweto na narativnite istoriski izvori za anti~ka Makedonija go sozdavaat onoj dominanten istoriski sloj vo strukturata na romanot. Povikuvaweto na istoriskite dela od Kvint Kurtij Ruf i od Ulrih Vilken za Aleksandar Makedonski e sosema dovolen argument za postoeweto na vakov intertekstualen sloj. Od druga strana, avtorkata go upatuva ~itatelot i kon edna druga umetnost so eksplicitni iskazi, a toa e filmskata umetnost. Sledniot citat od romanot najdobro go ilustrira toa: "Ne{to krcna i beliot yid se krena nagore. Gospode... vreskav vo sebesi, bez glas. Imav ~uvstvo deka toa ne mi se slu~uva mene tuku deka gledam nekoj film na Indijana Xons. Prosto neverojatno...#. Vo ovaa smisla, koga }e se zemat predvid intertekstualnosta i upatuvaweto na filmskata umetnost, bi moèlo da se re~e deka sièto od "Vra}awe vo minatoto# vleguva vo ramkite na eden sovremen umetni~ki postmodernisti~ki model {to e najkarakteristi~en za romanot i za filmot i vo ~ie siè naj~esto se sre}avame so potraga na junakot naso~ena kon otkrivawe na nekakva misterija, kako {to se na, primer,
faraonskite grobnici, de{ifriraweto na stari mapi i na stari rakopisi, novo dekodirawe na stari simboli, istorizacija na legendi i predanija i demistifikacija na istoriski zabludi, pronao|awe na grobnici od slavni istoriski li~nosti itn. Se razbira, ima i mnogu drugi raskaùva~ki segmenti vo ovoj roman {to go podveduvaat nego vo podra~jeto na postmodernata. Bi go spomenale tuka, na primer, prisustvoto na citati i parafrazi od knigite na Baltazar Grasijan ("Izvor na mudrosta#), Napoleon Hil ("Planirawe na uspehot#) i Lujza L. Hej ("Kako da go izlekuvate sopstveniot ìvot#) koi{to samo ja potvrduvaat vakvata teza. Od tematsko-motivski aspekt, romanot "Vra}awe vo minatoto# na Mateska izobiluva so mnogubrojni i raznovidni temi i motivi. No, nezavisno od nivniot karakter i od nivniot kvantitet, romanot na Mateska, sepak, ne gi razgatnuva ve~nite ~ovekovi dilemi i ne dava odgovor na niv, tuku nudi eden aspekt na nivno tolkuvawe, se razbira niz prizmata na avtoroviot mentalen kod. Me|utoa, toa ne e s! Romanot e strukturiran, me|u drugoto, i od golem broj takanare~eni praznini vo naracijata, nedore~enosti, asemanti~ki sloevi koi{to ostavaat prostor ~itatelot da go ima posledniot zbor vo rastajnuvaweto, razgatnuvaweto na tie ve~ni dilemi i ve~ni misterii. Taka, Mateska go postavuva ~itatelot ne samo vo edna aktivna tuku i na edna mo{ne visoka pozicija vo ramkite na knièvno-umetni~kata
komunikacija me|u avtorot i ~itatelot, no i me|u deloto i ~itatelot. A toa e, se razbira, u{te edna postmodernisti~ka postapka {to ja beleìme vo ova romaneskno ostvaruvawe. I u{te ne{to. Romanot "Vra}awe vo minatoto# od Renata Mateska, nesomneno, vleguva vo grupata makedonski romani posveteni na anti~ko-makedonskiot kral Aleksandar III Makedonski. Sovremenata makedonska literatura vo poslednite dve decenii be{e zbogatena so pogolem broj romani za ovoj slaven makedonski kral od antikata. Tuka mislime na slednite romani: "Aleksandar i smrtta# od Slobodan Mickovi}, "Domot na Aleksandar# od Mitko Maxunkov#, "Zapisi i sni{ta za Aleksandra Magnum# od Vladimir [opov, "Diva liga# od Vlada Uro{evi}, "Aleksandar Makedonski# od Vladan Velkov, "Makedonskiot faraon# od Trajan Petrovski, "Sonot na òltata peperuga# od Apolon Gilevski, "Tajnata na bakarnata kniga# od Aleksandar Donski i "Fati go vetrot# od Petre Bakevski. Pojavata na romanot na Mateska pretstavuva, zna~i, sledewe na eden trend i toa ne samo vo sovremenata makedonska knièvnost tuku i voop{to vo makedonskata kultura, za{to aktueliziraweto na anti~kata makedonska istorija e s podominantno vo site sferi od na{eto ìveewe. Na krajot, kako zaklu~ok vo ovoj osvrt, bi go potencirale u{te i toa deka romanot na Mateska so naslov "Vra}awe vo minatoto# e eden mo{ne uspe{en knièvno-umetni~ki 149
spoj na anti~kite istoriski nastani i sovremenite zbidnuvawa vo Makedonija. Tuka se misteriite {to so mileniumi go sledat ~ove{tvoto, no tuka se i individualnite sudbini na dene{niot ~ovek, negovite èlbi, nadeì, stravovi i, se razbira, razo~aruvawa. Vo svojot predgovor kon romanot, Mateska duri e i eksplicitna vo odnos na porakata {to ima namera da ja prenese do svoite ~itateli: "Osobeno e va`no na {to }e go proar~ime ìvotot. Na ne{to va`no i polezno, ili pak... Dali }e imame svoja cel, svesno definirana mentalna ramka koja to~no ja otkriva smislata za ne{to za {to vredi da se borime vo tekot na egzistiraweto
ili, pak, kako bezglasni bukvi ednostavno }e go mineme ìvotot#. Ova ne se frazi i prazni zborovi, za{to avtorkata na ovoj roman, preku kreiraweto na individualnite sudbini na svoite likovi, gi potencira tokmu tie su{tinski ~ovekovi vrednosti borbata i upornosta vo taa borba da go dobieme i da go postigneme vo ìvotot ona {to go posakuvame i ona {to }e n napravi sre}ni. Za{to, kako {to potencira Aristotel, sre}ata e osnovnata cel kon koja{to se stremi sekoe ~ove~ko bitie. So ovoj roman Mateska mu nudi na ~itatelot svoj model za pati{tata po koi ~ovekot treba da traga po sopstvenata sre}a.
150
SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.3-31.09
Daniele Ba~i}-KARKOVI]
ZA ROMANOT TELO ZA GREV Vasil Tocinovski, Biblioteka Knièvno pero, HKD, Rieka, 2009 Homo sum nihil humani a me alienum puto (1)
Novoto knièvno zdruènie od Rieka, Hrvatsko knièvno dru{tvo go otpe~ati, so pomo{ na Oddelot na Gradskata uprava za kultura na gradot Rieka, romanot na makedonskiot pisatel Vasil Tocinovski na hrvatski jazik, so naslov Telo za grev. Istiot izdava~ nabrgu potoa objavi u{te den naslov na Tocinovski na hrvatski jazik Su{a~ko popladne (NDK, Rieka, 2010). Treba da se pozdravi inicijativata na Bibliotekata Knièvno pero koja {to eden nehrvatski pisatel izvorno na hrvatski jazik ili vo prevod e prtstaven na rie~kata i na hrvatskata javnost. Korpusot na makedonskata prevedena i ànrovski raznovidna knièvna produkcija vo hrvatskiot prevoden zafat ne e za potcenuvawe, no prevodnite naslovi na na{ite slovenski sosedi treba {to pove}e da se prisakuvaat, bidej}i sporedbeno ja otslikuvaat postsocijalisti~kata op{testvena i kulturna realnost i tranziciskoto sekojdnevie kako i (ne)izedna~enoto vistinsko mesto na Balkanot. Vasil Tocinovski e raznoviden kulturen rabotnik, so {iroki interesi za jazi~nata lingvistika, knièvnata kritika, knièvno-istoriska i komparatisti~ka paleta, so ànrovski raznovidni i impresivno bogati dela, oven~an so zna~ajni nagradi i preveduvan na mnogu jazici. Od neodamna, od akademskata 2008/2009 godina ete go na su{a~kite popladnevniwa, ete go na Filozofskiot fakultet vo Rieka, pri Oddelot za kroatistika go vodi dolgo o~ekuvaniot, novoosnovan Makedonski lektorat vo koj{to zna~itelen broj na mladi kroatisti trgnale i trgnuvaat, so izvorniot govornik, i pretstavnik na makedonskiot literaturen zbor, vo zapoznavawe na svetot na makedonistikata, kako na jazikot, iako taka i na kulturata i literaturata. Pritoa treba da se istakne deka makedonistikata odamna e prisutna vo nastavniot ìvot vo Oddelot za kroatistika blagodarej}i na rie~kiot kroatist, makedonist i kor~ulanistot Goran Kalo|era. Telo za grev e roman, kako od xepnite izdanija, taka nare~eni short story so tema {to go opfa}a interesot na sovremeniot ~itatel. Da trgneme od glafosignaturata: zaglavieto na deloto i ilustraciite na koricite dopolnuvaat se. U{te vo po151
~etokot so verbalno-vizuelna zafatka, pri prvite vpe~atoci pri pregledot na knigata, ~itatelot tematski e naso~en. Fotografijata pokaùva pol i vreme. Ne gleda dolniot del na liceto, o~ite (prozorcite na du{ata) zatskrieni, zabeleùvame moderna bradi~ka i poluotvoreni usni na zadnata stranica. Govorot na teloto e bez grimasi. Predizvikatelen. Od naslovnata strana zboruva estetski vpe~atlivata figura, so pravilna skladna telesnna konstrukcija. Objektot na fotografijata ne e staro, opadnato, doodeno ili bolno telo. Ne e nitu detsko telo. Ne e nitu so umetni~ka intervencija stilizirano, aseksualno, so rodenite obele`ja, apstrahirano telo. Toa ne e nitu kompjuterski simulirano su{testvo, kako umetni~ki fantasti~ni vizuelnosti. Da zaklu~ime, stanuva zbor za mlado mom~e, so golo torzo, so definirana muskulatura, vo poza na nevnimatelna provokativnost. Prozata vo traperici (2). Dvete fotografii nalik se isti, duplikat so diskretni varijacii so mo{ne mali (ama vidlivi) razliki. Ubavoto i mlado, estetizirano telo potsetuva na pozirawe za trendovskite (3) spisanija, za manekenski spisanija, za manekenski casting. Slednata pomisla i vpe~atok, deka deloto moèbi se zanimava so kateheza (4). Da nudi samopomo{ kako sovremenite sovetodavni bro{uri za ume{nosta za nadminuvawe na grevot vo mladosta. No ne stanuva zbor za popularno raskaùvawe. Stanuva zbor za beletristi~ki naslov, prv pat objaveno na hrvatski jazik, a pi{uvano pred desetina godini. Ostanuva otvoreno pra152
{aweto, zo{to avtorot go objavuva po tolku dolg zastoj. Ostanuva otvoreno pra{aweto dali i takanare~enite prirodni stereotipi vo iskaùvaweto na raskaùva~ot i likovi, avtorot i deneska isto bi gi koncepiral. Ostanuva neodgovoreno isto taka dali i kolku bi menuval ili odzemal na svojot damne{en artefakt. Ili ne~epnato }e go predade na hrvatskiot ~itatel, so pomisla deka ne treba da se kopa po starite spomeni. Bidej}i deloto iako so godini vo rakopis - ima nekoj svoj mo}en ìvot, koj{to bilo koga }e izleze na videlina i na sudot na ~itatelite. Nonum prematur in annum (5) e stara latinska preporaka. Se sugerira li so naslovot ìvotot na teloto kako gre{nen ìvot. Moè li ~ove~koto telo da mol~i i pokraj grevot? Ili teloto e otelotvoruvawe na grevot? [to e sprotivno na grevot ili porokot? Teloto kako predmet, ili subjekt na grevot? Grevot e kako seksualen grev, i teloto kako gre{na erotska dadenost. Sintagmata telo za grev pora~uva deka teloto e upateno na ne{to ili na nekogo kako telos (namera i cel) na zabraneto uìvawe. Od damne{ni vremiwa sme go nasledile odnosot kon teloto kako objekt i odraz na ~ovekovata slabost. Sosema niholisti~ki: istoriski sme raskinati na telo i duh/ du{a, pa teloto gre{i, a duhot/ du{ata gi poprava grevovite na teloto. Koj strada zaradi grevovite na teloto? Teloto i(li) duhot? Na kogo e nameneto uìvaweto, na teloto i(li) na duhot? Dali postoi telesna sre}a ili taa e bra{no duhovno(6). Poednostavno: teloto e slabo nepostoja-
no, privle~no, primamlivo, a pametot e postojan i silen. Na golema teoriska oddale~enost od monizmot na eden Lukrecija Kar koj{to teloto i duhot go pretstavuva{e kako edinstvo, manihejskoto - gnosti~no kristocenti~no nasledstvo go razbudi dualisti~koto doìvuvawe na teloto i umot, na teloto i duhot/ du{ata. So vekovi se zboruvalo za dostoinstvoto na du{ata i ni{to`nosta na teloto. (7) Orfi~kata izreka soma seme (telo - grob) go sodrì gledi{teto deka teloto e kafez na du{ata, prostor na zemen zatvor. Razgovornite sintagmi za grevot, kako plenik na porokot, temnina na al~nosta, |avol vo teloto, i sl., ne upatuvaat na nasledstvoto na isto~nite verski stavovi pred hristijanskata i starozavetna proveniencija, nasledstvo na evrejsko-hristijanska eshatologija od koja se generira naslovnata sintagma deka teloto e sozdadeno za grev. I deka se ra|a od grevot, od isto~niot grev. () Teloto vle~e nadole, pa ottuka i neprestanata potreba da se vojuva protiv bezredieto {to toa ne prestanuva da go sozdava() Teloto se smetalo za protivnik na duhot, neprijatel, neskroten i neskrotliv yver koj{to postojano se buni .(8) Grevot ili porokot od ednata i ~esnosta / nevinosta od druga strana na moralizatorskata pedagogija osobeno tematski se zastapeni vo srednovekovnata knièvnost od Augustinovite Ispovedi pa ponatamu. Dante na pragot na renesanskoto familijazirawe na teloto, vo Boèstvenata komedija fantasti~no ja razrabotil fenomenologijata na grevot i gre{ni-
kot. Negoviot catalogus haereticorum i za nas dene{nite, op{testveno i kulturno e interesen, a vo nekoi segmenti i sovremen. Kaznuvaweto, pokajanieto i izbavuvaweto pri~inski-posledi~no se povrzani so grevot, bez ogled dali grevot (bil) zboroven ili realiziran. Grevot e pre~ekoruvawe na op{testveno postavenite ili opredeleni normi. Grev e i toa {to se ~ita me|u redovite regliraweto nasprotiv normata. Da trgneme od naslovot na raskaùva~koto nivo na knigata. Vo sredi{teto na raskaùvaweto e emocionalniot odnos na tatkoto i sinot koj{to vo eden niven razvitok bil optovaren so trijangulacija so ogled na tretiot, na istopolova vrska na tatkoto so visokata li~nost od koja {to zavisela profesionalnata idnina na sinot. Raskaùva~kata svest ili point of view varira od avtodiegetskiot do heterodiegetskiot diskurs so seznae~kiot raskaùva~. Naratorot uverlivo gi vodi junacite niz bifokalnite temporalni nastanati planovi: raskaànoto minato i sega{nost se prepletuvaat so kombiniraweto na raznovidnite diskursni vidovi. Lirskite i navestenite opisi, analiti~ni komentari, eseisti~ka interpolacija, mnogute retrospekcii, tehnolo{ki ja dimenziraat nastanata monotonija i pokraj toa {to dejstvieto na romanot se slu~uva preku ~estite menuvawa na mestata. Prazniot d, siroma{nata ikonografija, bledata scenografija na urbanite i ruralnite krajpatni krai{ta na prestoj kako i vo verbalnata interakcija na tatkoto i sinot, taka i vo nivnite dejstvija i dviè153
wa (promenite na prestojot vo kratok vremenski period) se nadopolnuvaat so potoruvanoto ispoveduvawe na me|usebnite uìvawa, privrzanost, duri i vo edinstvena vzaemna qubov. Otkrivaweto na taa vzaemnost kako obnovena vernost i qubov - po mnogu godini - e eden od pri~inskite motivi na romanzetta-ta. Toa e, po mnogu osnovi, neobi~no raskaùvawe, no edna od osobinite sekako e silnata èlba na raskaùva~ot, da ne uveri vo bezpri~inskata pozitivno emotivna povrzanost na tatkoto i sinot i pokraj doìveanite nesoglasuvawa. Nabluduva~ot ne vodi niz nekolku prostori, od fabularnoto ovde i sega do slikite vo damne{noto detstvo na dvajcata junaci. Sinot, Zoran Vido{evski e semen ~ovek, prosperiteten i nadeèn sportist, leta~ od edniot do drugiot kraj na svetot. Tatkoto Ilija Vido{evski e isto taka uspe{en, i vo stranstvo priznat arhitekt i graditel na mostovi. Vdovec vo kriza vo sredni godini. Kapetanot na avionot koj{to samo {to sletal, mladiot Zoran Vido{evski, opkruèn so veselite aviodoma}inki, so dvosmislenite {egi i aerodromskoto bezredie, e do~ekan od soprugata koja vedna{ go soo~uva so vesta za te{kata bolest na tatkoto. Treba da go poseti tatko si, vreme e da se seti deka ima ìv tatko, () deka si negovo dete, deka ve}e dvaesetina denovi e vo bolnica i se ~ini deka rabotata e mo{ne te{ka.() Tvojot tatko e vo bolnica, moèbi ve}e e mrtov dodeka tebe vo glavata ti {etkaat raznovidni buba~ki. (str.9) Po dramati~niot voveden 154
podatok za bolesta na tatko mu, do krajot na raskaùvaweto toj porane{en pacient }e se nadmetnuva so svoeto odnesuvawe i izgledot so dobrata fizi~ka kondicijana na ma` {to ja pominal pedesettata. Me|utoa, sinot neèlbeno ja sledi sugestijata na soprugata, oti ima samo pet slobodni denovi i ja pra{uva soprugata: [to da pravam so svojot kratok i samo edna{ daruvan ìvot ? Pette prisakuvani slobodni denovi sinegdohi~no go alegoriziraat ~ove~kiot ìvot. Taa re~enica nakuso, ednoliniski voden univerzum na dvojstvoto na tatkoto i sinot, e ontolo{ki centrum: filozofska, metafizi~ka osnova na fabulata i matricata na slu~kite. Toa e eho na noviot francuski roman, na egzistencijalisti~ki doktrini na zbienite stihovi na @uliet Greko, Pol Eluar, @ak Prever, @ak Brel i saganiskata (9) (Fransoaz Sagan). Pritoa ne sakaj}i da preterame vo sporedbata - }e kaème ne{to za gledi{teto na raspoloènieto na detseterskoto (10) milje na francuskiot nov bran na slobodnoto vreme na povoenite deca na bogatite roditeli, vo damne{nite pedesetti, {eesetti i sedumdesetti godini na minatiot vek. Pretrupaniot del na pettodnevnoto druèwe na dvajcata arhitekti, tatkoto i sinot, se odviva bonvivalski (dolece far niente). (11) Se razbira, od drug op{testvenoideolo{ki kontekst na balkanskata politi~ko-ekonomska konstelacija. Va`ni se i socio-temporalnata i specijalniot ambient na raskaùvaweto: bolni~kiot priemen oddel, letaweto, aerodromite, mostogradbata, Por{eto vo koe-
{to se vozat od edno na drugo mesto, hotelskite sali (12), preno}i{tata, odmorali{tata, vikendicite, slobodnoto vreme za tancuvawe na terasite, hazarskite igri, telefonskite povici, ~estite nazdravuvawa, i pieweto na kowak i viski so mraz, pu{ewe na cigari kako razgovoren pottik, zadolìtelniot rekvizit na induciranite zavisnosti za interes na korporativniot profit deneska staven von zakonot zaradi zdravjeto. Se redat i se povtoruvaat aluzivni razgovori za brojnosta na eks bra~ni epizodi na dvajcata (13) slikovito rasfrleni za da prtstavat delovi od ìvotot na sovremeniot arhitekt. Od retkite no va`ni delovi doznavame deka ìvotniot prostor i opkruùvaweto na na{ite junaci zafateno e so ekonomska kriza, namaluvaweto na vrabotenite, griàta za idninata na li~nostite {to odminuvaat (hotelskiot personal). Bogatite Zoran i Ilija ne se opfateni so takvite ìvotni problemi, nivniot emotiven univerzum i moralnata naso~enost e naso~ena kon damne{niot tatkov kompromis so sovesta i me|usebnoto prostuvawe za nerzbiraweto i neuspe{nite me|usebni iskustva. Od mnogu izvatki od romanot se doznava deka i dvajcata maì se ubavi, privle~ni i dru{tveni. Tatkoto so fascinacija razmisluva, go zamisluva sinot vo ranata mladost i momentite preraskaùvani vo sega{nosta. Teloto na sinot e predmet na pove}evidno opi{uvawe, intonirano so bezgrani~na qubov. Prozata kompoziciski i gradbeno se razviva vo prodolìtelnost, bez odvojuvawe
vo poglavjeto, bez paralelni rizoidni rakavici, bez grafi~ki oznaki ili nekoi ukrasi, pa deloto e ~itlivo i za probirlivite ~itateli. Po~etokot i krajot na prozata ambalaìrani se so prometal: vo po~etokot so avion koj{to propa|a niz sivite oblaci i sletuva vo bezimen prostor. Na krajot na prikaznata ima Por{e vo koe{to nastraduva istiot junak, sinot na Zoran Vido{evski. Simbolikata na ~ove~kata minlivost i zemniot izlet, kako biolo{ka epizoda pred seop{tata ni{to`nost - nakaj koja ~esto ne upatuva raskaùva~ot - e dosta vidliva. Dinamizmot naglasen so vozeweto, èlbata za brzo vozewe, ~estite izmestuvawa na dvata junaka e vpe~atliva osobina. @anrovskite elementi na romanot na patot izleguvaat od faktot deka tatkoto i sinot vo celata raskaùva~ka ni{ka patuvaat so opredeleni mali zapirawa. Nivnoto patuvawe ne e karakteristi~no za popatnite romani oti ne se prepu{taat na nadvore{nosta, nema skita~ki mentalitet nitu prikazni vo prikazni so avanturisti~ki nastani i egzoti~ni nepoznati - namernici. Nivnoto pate{estvie e nalik na bezdelni~ko odmor po te{kata rabota i tatkovite zdravstveni te{kotii. Zatoa i predhodno ponudenata sporedba so francuskata moderna so taka nare~eniot nov roman i egzistencijalnoto gledi{te e selektivna: se odnesuva na te{kotiite i stravot od samotija koja junacite so egzistencijalnoto nasledstvo ja delat so junacite na Tocinovski. Oti, Zoran i Ilija ne se vbrojuvaat vo nerabotni~kata elita: za edniot i za drugi155
ot na nivniot profesionalen profil potrebna e sofisticirana nadgradba i vrvno odgovoren stav. (14) Zoranoviot strav deka brzo }e gi potro{i pette skapi denovi alegoriski go pretstavuvaat stravot deka kratkiot zemen ìvot brzo }e pomine i odmine. Li~niot podbor se nafrluva kako imperativ na avtoroviot ìvot. Zoran mora da re{i na {to }e dade predimstvo vo tie zasluèni pet dni ili-sinegdohi~no - vo (kratkiot) ìvot pred nego. So kvalifikacijata kratok ìvot raskaùva~ot go pretskaùva tragi~niot, prebrziot Zoranov kraj. Li~niot imperativ za odgovornoto kreirawe na sopstvenoto sekojdnevie, za li~niot podbor na ìvotnite ne{ta kako rabotni i kvalitetni rakovodi raskaùva~kata sega{nost na sinot i tatkoto Vido{evski. Tie sakaat da go nadopolnat ispu{tenoto. Zatoa na{iot raskaùva~ ne vodi kon skrienata cel na nivnoto vozewe i patuvawe. Skriena cel vsu{nost e i sredi{te na komuniciskata piramida na dvojstvoto na tatkoto i sinot. Vo dogovorite okolu hranata, naraxbite na jadewata i pieweto (sinot e gladen kako volk), okolu zaedni~koto kafe, posetata na roditelite na tatkoto (15), okolu poznatite, okolu ceremonijalnite i protokolarnite sredbi, sedenkite, jadewata i pieweto (str. 125), se izmenuvani izlivi na ne`nost, vzaemni (po)falbi, na celosniot izgled i nadvore{nosta. Vo toj verbalen i komunikaciski ambient, dolgo podgotvuvanata napnatost se otkriva po stotata strana na romanot: () ovaa prikazna e va`na za tebe i za mene, istaknuva tatkoto na 156
sinot po golemata sedumnaesetgodi{na pauza vo nivnata komunikacija, re{avaj}i najposle da go ras~isti matnoto minato {to gi svrzuva i oddeluva. Tokmu zatoa tatkoto kofesionalno replicira na sinot, na sinovata slu~ka so nepoznatiot homoerotski qubovnik. Nikifor Filitovski ~ovek na visoka funkcija, e toj {to nepovikano vlegol vo ìvotot na tatkoto i sinot. Ednostavna, nesekojdnevna spletka. Transgeneraciska, anti~kotragi~na, nevina vinovnost? Kolku ima nenamernost vo tatkovoto prifa}awe na nemoralnata ponuda na Nikifor Filitovski? Kolkava e namerata na sinot vo potisnuvaweto na vistinata za po~etnata op{testvena promocija {to mu ja podgotvil tatko mu, prifa}aj}i ja nemoralnata ponuda? Nie deneska ja percipirame praksata na nemoralnata ponuda, kako pobaruva~ka za va`na ìvotna razmena na mnoguminata naso~eni na li~en uspeh po sekoja cena. Verojatno sekoe istorisko vreme ima zaedni~ki pazari{ni osobini, razmenskiot potencijal vo osnovata sekoga{ e ist, a morfografijata (izvedbata) varira vo zavisnost od op{estveniot-istoriski kontekst. Voobi~aeno e vo knièvnosta celta na mezalijanskata sovest i grev ili dogovor so satanata - koga se raboti za seksualna trgovina da se odnesuva na ma{ko-ènskite odnosi. Ma{koto-ma{kiot dogovor so satanata do deneska, i pokraj de Sedeoviot bezkompromisen povik za otkrivawe na gra|anskata hipokrizija vo knièvnosta ne e istaknuvan. Voobi~aeno e heroinata (pokraj nekoi retki junaci vo delata na francuskiot po-
~eten realizam) da ja ima taa prostitutska uloga i deka ènskoto telo (e ponudeno) za pravewe grev, za da ja obezbedi li~nata i semejnata op{testvena promocija ili bednoto preìvuvawe. Najsoodveten primer za toa e heroinata Sowa Marmeladova, od Zlostorstvo i kazna. Queer knièvnosta (off knièvnost) ja otvora i taa eskamotirana stranica na ~ove~kata vistina koja{to Tocinovski ja navestuva. Ili u{te pojasno: homoerotskite, istopolnite iskustva vo knièvnosta strame`livo ovde-onde u{te porano e tematski zastapena. Toa ne e sporno, osobeno deneska koga kako hit tema se javuva i vo knièvnosta i vo filmot. Me|utoa, tabu tema e kreirawe na junakot vo knièvnosta so istopolen prostituciski profil kako i patografijata na semejnata matrica. I ednoto i drugoto e prisutno tuka pokraj nas. Izvedbata na homoerotskoto iskustvo na tatkoto i sinot parodoksalnoto moralizirawe so koe ispovedno e angaìrano - ne e reminiscirano kako estetika na gruboto. Vsu{nost, potencijalno zapostavuvaj}i i `rtvuvaj}i gi momentite, so ogled na moralniot kompromis, ne se literaturno pretstaveni kako pervezni i gnasni, so {to toa bitno seksualno (tatkovsko prostitucisko) minato ne e pretstaveno kako op{to~ove~ko mesto za razmena na zatemeleniot na vrodeniot seksualno disponiran govor na teloto. Pokraj, takanare~enata devijacija, na identitetot i na op{testveno zapi{anite normi. Ili: prijatnosta na sinot i tatkoto pri homoerotskoto iskus-
tvo e prosledena so nivniot ispoveden puritanizam i so moralnoto gadewe od li~nostite {to se heteroseksualno izjasneti. Raskaùva~ot i junacite treba da se razberat i niz kratkata povest (apologija) na istopolnata naso~enost, kako interpoliran esej {to ispra}a interesni, dvovidni poraki, kako i prikazna vo celost. Treba da se obrne vnimanie na tatkovata i sinovata detalna (eksplicitna) diskrecija na doìveanoto so homoerotskoto iskustvo. Diskutabilno e, so ogled na spomenata deskripcija, opredeluvaweto na soodvetnite maì za `rtvi. Viktimizaciskoto gledawe moè da se sostoi vo nesakanata (polusvesna, neodbrana, vo pijana sostojba) na Zoranovoto u~estvo vo seksualnite kontakti. No, toj kontakt e zapomnet kako ekskluziv, pa taka go smaluva gledi{teto za `rtvuvanost ili bilo kakva telesno poniùvawe. Tatkoto isto taka e zafaten so homoerotskoto iskustvo, no za razlika od sinot pri trezvena sostojba, za vreme na tu{irawe i bez sprotivstavuvawe, oti e voden od pragmati~nata teleologija (zapi{uvawe na sinot na fakultet) Za gnasewe e govorot za javniot i usvoen moral. Tatkoto i sinot se vo isto nesekojdnevno seksualno iskustvo, vo istiot kafez na prirodnata polova ma{kost, so isti gledi{ta (samo sinot e pomol~eliv), so ista seksualna ideologija i fizi~ki sli~nosti. Dvajca vo eden. Toa e prikazna so tragi~en kraj, no so nade` i verba deka za potisnuvawe ili odlagawe na radikalniot dijalog nema pri~ina. Za razlika od mnogu povesti vo istorijata na svet157
skata knièvnost tragi~no i bezperspektivno intonirano dvojstvo na tatko - sin, zasnovani na borbata za dominacija, na omraza i nedoverba vo mo`nata komunikacija - ovaa e prikazna za teloto kako stoka, za ìvotot kako pazar, za zadovolstvoto kako grev, za doa|awe do celta za klienti, za bezpri~inskata tatkovska qubov, za milite spomen - sliki na sre}nite bra~ni denovi, za rurarnata stare~ka idila i doverba vo smislata na ìvotot i pokraj te{kotiite vo sekojdnevieto - a od drugata strana se me|ugeneraciskite nesoglasuvawa i pretpostaveniot sudir me|u mladite i starite, naj{iroko obmisleno. Vo potkrepa na ova gi citirame zborovite na sinot: () toa sekoga{ me potsetuva na tvojot stav , deka sekoga{ si na stranata na svoeto dete, duri i toga{ koga toa stanalo najgolem gre{nik. (str.133) Pokraj pofalbite za izdava~ot na ovoj roman, treba da se dodade deka recenzentskiot i uredni~kiot nastap ne e vo prilog na ~itatelite zaradi sintakti~ki i pravopisni gre{ki. (1) (2) Smislata na Terencievata pogovorka: ôvekot sum - ni{to {to e ~ove~ko ne mi e tu|o. Aluzija na prozniot ànr na takanare~enata hrvatska no i svetska proza (@an- Prost) vo oddale~uvaweto na modernizmot, vo tragata na Hemingveoviot hard boiled eggs stil (proza na tvrdo vareno jajce), Salinger, Vasilija Aksjanova, Novakovski, [ev~uk, Solev, Dragos-
(3)
(4)
lav Mihailovi}, Grozdan Olui}, kruò~nicite [oqan i Slamnig, pa Alojz Maeti} i drugi promoviraat urban i uli~en diskurs razgovoren stil i pod /kontra/ kulturnite slengovi, {to poslobodno gi oblikuva erotskite sceni i vnesuva zborovi {to do toga{, so ogled na op{testvenoto etiketirawe i sfa}awe spomenatoto izrazuvawe ne bilo prifatlivo; Flaker se povikuva na Plenzdorf ~ij junak istaknuva deka traperite vsu{nost ne se predmet za oblekuvawe, tuku pogled na svetot. Mislam traperite se predmet a ne pantaloni (str. 20) . Isto taka istaknuvame () mladiot ~ovek vo traperki vsu{nost ja negira otvorenata struktura na prozata vo koja{to se pojavil, proza {to bila zasnovana na prtpostavkata na silno sprotivstavuvawe ne samo so op{estvena, tuku i na literaturna struktura. (. 207) Aleksabdar Flaker, Proza u trapericama, SNL, Zagreb, 1976. Trend, ang. nasoka, op{ta razvojna tendencija, stil ili moda {to se mnogu popularni i ra{ireni bez ogled dali stanuva zbor za umetnosta, politikata, oblekuvaweto ili vo nekoe drugo podra~je, pridavka trendovski. Rjecnik novih rijeci, Mali vodi kroz nove rijeci i pojmove u hrvatskim glasinama, Minerva, Zagrev, 1996, str.191. Voop{teno me|u ostanatoto: edna metodska edinica na hristijanskata verska obuka; pri-
158
(5)
(6)
(7)
(8)
(9)
ra~nik {to sodrì verski pouki vo oblik na pra{awa i odgovori; ( spored: B. Klaic, Rjecnih stranih rijeci, NZMH, Zagreb, 1986; Leksikon ikonografije, liturgike i simbolike zaradnoga krcansta , ir. A Badurina, SN Liber et al., Zagrev, 1979. Bukvalno: neka se ~uva devet godini, odnosno, slobodno ne brzaj so pe~atewe na napi{anoto delo, podobro rakopisot da postoi nekoe vreme. Istoimeni molitvenik, (F Kurelac) Ljubljana, 1693, i namenet na lai~kata pobo`nost i privatnite bratsva na Bra}ata na svetiot krst osnovan vo 1659 godina, a vo vrska so po~itta na ~udniot rasplet od Crkvata na Svetiot Vid vo Rieka. Avtorot na molitvenikot, isusovecot, Nikola Hermon. Nikola Hermon Riecanin, Brasno duhovno: molitvenik; predgovor Vranko Fucic, Katedrala u Rijesi, Rijeka,1993. Usp.Jean Delumeau, Le peche et la peur, La culpabi lisation en Occident (18-19 e siecle), Librairie Artheme Fayard, Paris, 1983. Usp. Tijelo put, Rijecnih simbola, Shevalier i A. Gheerbrant, prevel A. Vuljan, NZMH, Zagreb, 1989. Pokraj banalnite sodrìnii {ematiziranite likovi, Saganov pripa|a na tradicijata na psiholo{kiot roman, koj{to go analizira raskaùva~koto jas vo momentot na li~na kriza.() Nejziniot ~itliv i lesen stil se zasnovuva na nabluduvawe na moralni pouki, pa ed-
(10)
(11) (12)
(13)
nostavno i brzo nao|a ~itateli, no kritikata ~esto brzopleto go otfluva kako interesno ~etivo. Leksikon stranih pisaca , ur. D.Detoni Dujmic, SK, Zagreb, 2001, str. 927 Istaknuva D.B.K. Vo Teloto za grev Ilija ispovedni~ki ja dopira li~nata kriza. () So godinite kolku pove}e teàt na ramenicite, doa|a somne` za izgubenite iluzii, za nerealiziranite sni{ta, za uni{tenite nadeìOstaven sum na osamen breg kako bradestiot Robinzon, vidov deka niti eden most ne dotraa za mojata vrska so svetot i za vrskata na svetot so mene. (str.132) \etset, ang. jetset, jet-set, e visok i mnogu bogat sloj na lu|e od kapitalisti~koto op{testvo, toa e ime na nevrabotenata gospodska mladina, ime za raspu{tenata gradska buròaska mladina. B.Klaic, Rjecnih stranih rijeci, NZMH,Zagreb, 1986. Zna~i: mrzlivost Spored povr{inskata, avtorska skicirana urboglivska preglednost se zabeleùvaat iteresni viduvawa: () od tesnata i dolga terasa {to go zaobikoluvala liceto na objektot, vo mrakot treperele svetilkite kako svetulki vo nekoe nivno ~udno xarstvo, vo milionskiot grad te{ko {to di{e{e vo betonot, asfaltot, èlezoto i stakloto. (str.138) Tatkovata pokajni~ka ispoved: ().a jas se vrativ menuvaj}i gi 159
krevetite na drugi i tu|i èni. Izgleda deka samo toa i sum rabotel. Taka ja laèv svojata mladost. (str.121) Ponatamu, sinot- vo duhot na dene{niot kriti~ki nabluduvan seksizam (fatogradski) veruva deka e normalna semejnata bra~na idila i seksualnate slu~uvawa na strana. () Qubovta i privrzanosta kon semejstvoto go nau~iv od vas. @enite gi menuvam kako oblekata no nitu vo eden moment ne ja zaboravam svojata èna, decata i ku}ata. Po sekoja slatka avantura brzam {to pobrgu da bidam so niv (). (str.132) Raskaùva~ot, me|utoa, na umrenata tatkova sopruga i na ìvata sopruga na sinot- i dvete imenuvani so imeto Marija- im dava svojstva na apsolutni verni bra~ni i zaqubeni likovi. (str. 189-191) (14) Vo taa smisla ilustrativni se zborovite na Ilija: () Mnogu ja sakav svojata rabota, rabotata me krepe{e i hrabre{e vo site nevremiwa na moeto pos-
toewe. Deneska, isto taka ja sakam svojata rabota Proektiraj}i i gradej}i mostovi povrzuvav dva najodale~eni i razli~ni mesta, dràvi, gradovi i lu|e. (str. 138) (15) Roditelskiot dom na Ilija, se u{te rabotliv i drè~ki starec, atmosferata vo nivniot dom, toplinata so koja go pre~ekuvaat sinot i vnukot e vo sprotivnost od gradskiot izgled: malo planinsko selo, rodnoto selo na negoviot tatko i na negovite predci, pred niv se otvorilo kako orlovsko gnezdo. () zaboraveno vo golemata dale~ina, kako da e na krajot na svetot. (str.81) Istaknata e sprotivnosta na urbaniot vrie` i zabrzanost, i sekojdnevnite stresovi vo gradot, so rurarnata bavnost, nerazurnatiot red na ne{tata, so vekovi odrùvani vo selskiot ìvot. Prevel od hrvatski Nikola ALTIEV
160
SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.3-31.09
,
Hristo Petreski, . , 2011, ei . , . , , lni: , , ! . Z , 2010 -. , . . . . , . . . , , , , , . , , : , , , , . . , , , . , - , , (, ) . , ? , , ; . ! , - , . , : , 161
, : , , , , : ..., . , , ; - . , , , , , - - , . , , - , , , - , , , , , ! : -, , - - , . , , , , , , , 162
, , , . , , , , , , , - . , , , -. , , , . , , , , , , 2005- . , , , : . , , (), , -
, ! , . , , , . . . : ! ( , ! !). , , , , : 11 1987 . . , : . , , $ , .... . , . , , - , , , . , : , , - , -
, ..., , : , ? ... .... ... # ... , , , - , , , , , , , , , ; , (), , ** .
163
SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.3-31.09
Slav~o KOVILOSKI NIKO... NIKO

(Nikola Altiev, Niko, Sovremenost, Skopje, 2010)
Vo 2010 godina Nikola Altiev se pojavi so dve zbirki raskazi: Niko i Tuka sme.... Prethodno, toj ja objavi i negovata prva zbirka raskazi Sredba. Na ovoj na~in Altiev zaokruùva edna celina, trojstvo, vo obidot da i se nametne i makedonskata prozna ~itatelska publika. Velam, da i se nametne i na proznata publika, bidej}i vo dosega{noto tvore{tvo kaj nego e dominantna poezijata. Taa dominira vo negovoto sekojdnevno opkruùvawe, toj e preokupiran so nea i od nea, pa zatoa e interesno {to poleka zapo~nuva da vplovuva vo vodi koi, o~igledno, ne mu se nepoznati. Povod kriti~kiot osvrt, ovojpat, e novata zbirka raskazi na Altiev Niko vo izdanie na Sovremenost. Zbirkata e rasposlana na 175 stranici i sodrì 18 raskazi: Drugaruvawe, Altijata, Ognen, Balkonot itn. Me|u niv se nao|aat dva raskazi koi bi moèle da gi zememe kako pottik i za naslovoto na knigata: Niko i Niko... Niko. Ona {to e jasno, u{te po prvoto pro~ituvawe na raskazite e deka del od niv imaat avtobiografski prizvuk, odnosno imaat avtobiografski karakteristiki. Toa ~uvstvo deka Nikola Altiev raskaùva del od minatoto i deka likovite koi se nositeli na nastanite vo raskazite na164
vistina se slu~ile i navistina postoele, moè da se potvrdi vedna{, so vtoriot raskaz Altijata. Nikola Altiev raskaùva za edno damne{no vreme vo koe dejstvieto se slu~uva vo Veles, vo maaloto Buzaana. Interesen e re~nikot so koj se slu~i, karakteristi~en za vele{koto podnebje. Altiev insistira na za~uvuvaweto na stariot raskaùva~ki stil, so mnogu opisi, so jazik blizok na postarata generacija, so bavno preminuvawe na nastanite i dijalozi, mo{ne bliski do narodniot jazik, tradicii i veruvawa. Na toj na~in, na ~itatelot mu se otvoraat vratite od ìvotot na narodot ne od modernoto vreme, tuku od vreme ispolneto so tesni sokaci, strmni rit~iwa i prevozni sredstva koi denes kako da ne sakame da prifatime deka gi koristele i na{ite dedovci i pradedovci: kow~iwa i maski. Kako primer za toa }e navedam del od prviot pasus na Altijata: Ku}ite bea rasposlani na ridovite {to se izdigaa od rekata ugore. Visokite yidovi i golemite drveni porti davaa poseben beleg na stariot del od gradot. Portite re~isi sekoga{ bea zatvoreni. Posetitelot mora{e so èleznata klukalka da kluka, pa da mu otvorat odvnatre.
Likovite vo raskazite se obi~ni lu|e koi moraats ekojdnevno da se snao|aat vo ìvotot. Toj, pak, nikoga{ ne e ednostaven. ôvekot mora da se bori za da se izbori za podobra idnina i za posre}na utre{nost. Takov e i slu~ajot so Ognen od istoimeniot raskaz Ognen. Deka sepak, ìvotot znae da bide ubav, potvrduva i borbata na Ognen i Mirjana da uspea, {to na krajot im ja nosi i pobedata ovekove~ena so nivnata svr{uva~ka. Istiot sre}en kraj im se slu~uva i na Verka i Filip, koi kako i Orgen i Mirjana se od Skopje, gradot pod malata planina Vodno i rasposlan na krajbre`jeto kraj Vardar. Sli~na sudbina imaat i likovite vo Profesorkata, Igor i Bojana, vo U~itelkata Boge i Dragica, vo Sredba v meana, Dejan i Vasilka itn. Ne taka sre}na sudbina ima glavniot lik vo raskazot Niko, istoimeniot junak. Toj e zaquben vo mlada devojka so koja prv pat }e gi otkrie tajnite na qubovta. Otkako po kratko vreme }e zamine vo vojska, so negovata qubena }e kontaktira samo preku pisma. Vo eden navrat, }e dobie pismo od bratu~etka mu Pavlina, vo koe mu soop{tuva deka negovata devojka Stojneto se omaìla za drug. Po otsluùvaweto na voeniot rok, vo edna prilika }e go zdogleda Stojneto kako turka koli~ka so malo detence. Toj znae deka deteto e negovo, isto kako i taa. Otkako }e se razminat, toj samo }e promrmori: da ti se snevidi vo sre}ata, da ti se snevidi.... êkaweto na vistinskata qubov i nevozvra}aweto na istata e
glavniot motiv i vo avanturistot, dodeka pak tragi~en kraj moème da sretneme vo raskazot Zabraneta qubov. Naslovot sigurno }e go navede ~itatelot da pomisli deka stanuva zbor za qubov koja ja zabranuvaat dve semejstva, no ovoj pat prikaznata e sosema poinakva. Zabranetata qubov se odnesuva na qubov me}u dvajca mladi koi ne znaele deka se brat i sestra. Duri pred ispu{taweto na du{ata, Alekso }e im ja otkrie vistinata koja jasno kaùva deka vrskata me|u Ilija i Elena mora da se prekine. Pro{tavaweto stanuva me|u tatkoto i bratot i sestrata, no Alekso bara pro{ka i od samiot Isus Hristos. Zajadlivosta na kolegite, pak, po vra}aweto od Slu`ben pat se ~ini deka e na mesto, bidej}i, kako {to }e napi{e Altiev, nekoi raboti se presoleni za ne~ij xeb, a kolegite ume{no go zabeleùvaat toa. Vo opisot na eden Son, Altiev ja obrabotuva ve~nata tema: smrtta. Glavniot lik sonuva eden ~uden son od koj izbezumeno }e se razbudi. A sonot kako son, no mislata e sosema ne{to drugo. Toj }e se svrti kon Nea, so strav koj ne moè da go izbrka, }e ja potturne, no nema da dobie nikakov odgovor. Vsu{nost, sonot se javuva kako predvesnik na razdelbata. Istata tema za smrtta e obrabotena vo raskazot Stari~kata koga Trena }e otpatuva zasekoga{, onamu kade {to site }e odime, kako i vo Staricata, koga na istiot na~in od ovoj svet }e zamine i Ilinka.. Posledniot raskaz Samotija ne e tragi~en, no faktot deka vo edno ma165
lo selo so tri izvori i tri ~e{mi, starcite eden po eden umiraat (protiv prirodata ne moème!), {to na krajot po smrtta na Stojan, negovata Kalina }e gi izvesti lu|eto od drugoto selo da dojdat da go zakopaat, dobiva tragi~na dimenzija. Tuka Altiev se pretstavuva vo vistinskoto svetlo, nudej}i mu na ~itatelot silen naboj na emocii. Ni{to ~udno {to ovoj raskaz se na{ol posleden vo zbirkata, bidej}i na toj na~in, avtorot kako da sakal so zavr{uvaweto na ~itaweto, nikoj da ne ostane ramnodu{en pred sudbinata na ~ovekot. Likovite za koi Nikola Altiev pi{uva se predadeni vo treto lice. Edinstven isklu~ok od ova pravilo e raskazot Sekojdnevie. Tuka avtorot e jas, odnosno prvo lice i ras-
kaùva za eden sosema obi~en den vo koj sakal da izvadi edna obi~na potvrda. Sepak, vaedeweto na potvrdata stanala vistinsko pate{estvie: najprvo go vratile od {alterot, potoa {alterskiot rabotnik bil na boleduvawe, do{ol godi{niot odmor, potoa povtorno na dva pati zemal boleduvawe i godi{en odmor, za na kraj, rabotata da se zavr{i duri po nekolku meseci, koga posle ne mi be{e potrebna nivnata potvrda. Niko e qubovna zbirka raskazi. Posvetena e na onie koi sakaat ~itlivi raskazi, koi sakaat navra}awe vo minatoto, koi sakaat eden tolku upotrebuvan raskaùva~ki stil na pi{uvawe i koi sekako sakaat da nayrat u{te pove}e vo tajnite {to qubovta gi nosi so sebe.
166
SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.3-31.09
Nikola ALTIEV STIHOVI ZA QUBOVTA, SRE]ATA I IZMAMATA Slavka Arsova, Kade e sre}ata, koga doa|a izmamata, Akademski pe~at, Skopje, 2010
Slavka Arsova, poznata makedonska pisatelka za deca i mladi, avtorka na pove}e od dvaesetina poetski i prozni dela, ovoj pat na ~itatelskata publika i se pretstavuva so knigata poezija naslovena Kade e sre}ata, koga doa|a izmamata. Pri razgledbata na ovaa stihozbirka, koja{to sodrì 105 pesni, mo{ne e vidliva nejzinata podelenost na tri ciklusi. Stanuva zbor za delovite imenuvani so TOj, TAA i NIE. Me|utoa vedna{ treba da istakneme deka iako e napravena vakva podelba, sepak site tri dela se poetski i sodrìnski povrzani, ili {to e u{te pova`no tie me|usebno se dopolnuvaat i nadograduvaat. Tokmu kako takvi, tie obrazuvaat edna neraskinliva celost i pretstavuvaat kniga poezija so vidlivi poetski vrednosti. Razgleduvaj}i gi pesnite ne moème da se ottrgneme od soznanieto deka site pesni od ovaa stihozbirka se zaizvoreni od ìvotot. @ivotot prepoln so slu~ki i nastani, ja opredeluva patekata po koja vrvi TAA i TOj, odnosno NIE, ili u{te poto~no re~eno TIE. Vremeto minuva prepolno so prisakuvani i neprisakuvani, ispolneti ili neispoleti ne{ta. TAA i TOJ, vrvat po patekata {to ja opredeluva ìvotot, ili ponekoga{ po patekata {to so golemi te{kotii ja opredeluva predimno TAA. Zabeleìtelno e deka ~esto pati, taa pateka ne e patekata {to ja prisakuva TAA, no sepak vrveweto prodolùva. Slavka Arsova sakaj}i ili ne, sepak izgradila eden poestki most, ~ii stolbovi se tokmu TAA i TOJ. Od samiot naslov Kade e sre}ata, koga doa|a omrazata moè da se doznae mnogu za sodrìnskata opfatnost na ovaa stihozbirka. Inaku, mora da istakneme deka takvata brojnost na pesni povrzani so edna tema, ne naso~uva kon soznanieto deka se raboti za edno golemo poetsko branuvawe, ili u{te poto~no re~eno bureewe vo du{ata na poetesata. Kako rezultat na toa e pojavuvaweto na ovaa poetska kniga, vo koja{to tokmu toa bureewe se razdiplilo niz nejzinite stranici. Stihozbirkata na Slavka Arsova, ednostavno re~eno e zbirka na pesni za ìvotot, qubovta i omrazata. Poetesata vrvi po ìvotnata pateka, se sudruva so ìvotot takov kakov {to e, i ona {to go doìvuva mo{ne uspe{no go preto~uva vo stihovi. Da za{etame malku niz stranicite od stihozbirkata Kade e sre}a167
ta, koga doa|a omrazata, so cel knigata da ja pretstavime na na{ite ~itateli. Za qubovta, za toa prisakuvano ~uvstvo, za qubovta me|u maòt i ènata, za qubovta kon najbliskite, za qubovta {to go vozvi{uva ~ovekot, za qubovta {to gi simnuva yvezdite, za qubovta {to nanesuva nemerna bolka, peele poeti od celiot svet. Tuka, razbirlivo gi vbrojuvame i makedonskite poeti. Odsekoga{, na qubovta i se posveteni naj~uvstvitelnite, najubavite stihovi i stihozbirki. Tokmu za nea, za qubovta, i vo stihozbirkata Kade e sre}ata, koga doa|a izmamata se ispeani mnogu ubavi pesni. Za qubovta prepletena so mali i golemi lagi se pee vo pesnata Se za taa qubov, (str. 16), za tleeweto na àrot vo du{ata vo pesnata Praznik vo du{ata (str.18). Pesnata @ivotot ima veli~enstvena smisla (str. 13) posvetena na ìvotot protkaen so qubovta }e ja pretstavime so sledniot citat: Vo ritualot na qubovta na{a / romantikata ne pokri so rasko{: / te~ea reki emocii, / raspeani vo edno ve~no postoewe, / vo eden ve~en simbol, / za{to ìvotot na ve~no vqubenite / ima veli~estvena smisla. Kako qubovta taka i osamata e tema {to ~esto se sretnuva. Taa dlaboko navleguva vo du{ata na ~ovekot, smelo ~ekori niz vrvicata na negovite misli, gospodari so razmislata, pravej}i go ~ovekot sam i pokraj mnogute lu|e okolu nego. ôvekot ìvee so nea, ne oti ja saka ili prisakuva, tuku oti ne moè i ne umee da ja izgoni od sebe. Tokmu za168
toa ~esto pati mu izgleda nepobedliva. Iako osamata, prazninata vo du{ata, nespokojstvoto od ni{toto {to botee vo du{ata, gi sretnuvame vo pove}e pesni vo zbirkata Kade e sre}ata, dodeka doa|a izmamata na Slavka Arsova, sepak kako potkrepa za predhodno kaànoto, }e se posluìme so citat od pesnite: Osama, Te baram vo goltkata samotija i Bez naslov. Ima ne{to vo taa osama! / Ima eden bran, potaen, skrien, / {to gi razni{uva ~uvstvata. / Toa e ona mignoveno zadovolstvo / {to ja krepi nejzinata osama. (Osama, str.17) ; Te baram vo goltkata samotija / so bolkite na praznoto mesto / i izgubenite nadeì / na bezvremeto. (Te baram vo goltkite samotija, str. 39); Ostanaa tajni vozdi{ki / vo site moi damari. / Sama si ja baknav sudbinata, / a ti ostana dokraj / edna nedo~itana kniga (Bez naslov, str. 40). Va`nosta na ènata, ne samo kako prodolìtelka na rodot ~ovekov, tuku i kako tvorec i aktiven u~esnik vo sozdavaweto i oblikuvaweto na sovremenieto e golema. @enata e svesna za svojata uloga ne samo vo semejstvoto, no isto taka e svesna i za nejzinite zadolènija i obvrski vo op{testvoto. Taa èna pominala mnogu te{kotii dodeka se ka~ila na najvisokite skalila od op{estveniot razvikot, i taa po ni{to ne nalikuva na ènata od minatoto. Vsu{nost, taa e sovrenena èna, èna so sopstveno razmisluvawe, reagirawe i tvorewe. Takva e ènata vo ciklusot TAA, vo stihozbirkata Slavka Arsova. Za potvrduvawe na predhodno kaànoto, dovolen }e bide sled-
niot citat od pesnata Taa (prvata pesna od ciklusot), i @enata ne e zaspana ubavica ( posledna pesna od spomenatiot ciklus). Zrak slegnat od nebesnite viso~ini / îst izvor izlezen od zemskite dlabo~ini / Bel gulab so srebreni krilja / Svetla svetica vo molitvite / Toa e Taa!; // @enata ekreator na svojata sre}a. / So {iroko otvoreni o~i, / go gleda neboto nad nea, / i ne ~eka da dojde / princot na bel kow. Stihozbirkata Kade e sre}ata, koga doa|a izmamata e kniga za ~uvstvata. Toa e kniga za qubovnite ~uvstva, za ~uvstvata {to ja krepneat du{ata i vo najte{kite momenti pretstavuvaat mevlem za nea, za ~uvstvata {to predizvikuvaat bolka {to te{ko se lekuva, za ~uvstata {to mnogu pati se prestoruvaat vo prisakuvana èlba, za ~uvstvata {to go urnuvaat mrtviloto na du{ata, za ~uvstvata {to drugaruvaat so beznade`nosta, za ~uvstvata {to go potsetuvaat ~ovekot deka se u{te e ìv. Za niv i za qubovta vo spomenatata stihozbirka kako |erdan biseren se niàt mnogu pesni. Tuka bi spomenale samo nekoi od niv za koi{to predhodno ne zboruvavme. Bi zapo~nale so pesnata Trepetna ubavina, Eden najubav den, Se za taa qubov, Sakam no}ta da trae, Toa be{e ne-koga{, Seedno mi e, Sakav, mnogu sakav, Nemiren son, Te{ka no}, Erozija na ìvotot, Protiv kogo da se boram?, Sinxir~e, Baram, ]e dojde{ li?, a bi zavr{ile so nespomnuvaweto na mnogu drugi. TOJ e toj na kogo e posveten vtoriot del od knigata Kade e sre}ata, koga doa|a izmamata. Poetesata
o~igledno navlegla dlaboko vo vnatre{nosta na ~ovekot {to go opeva vo pozitivna, a u{te pove}e vo negativna smisla. So Toj se zapoznavame u{te vo prvata pesna vo koja poetesata pee: Toj go upravuva celiot svet! / Nurka so maska, / a taa go vodi napred Vo svojata voo-brazenost / maskata e negovo oru`je! Povelete, / posilen rodu, / Vi ste samo za v teatar. Kon ovaa pesna, so mo{ne sli~na sodrìnska opredelenost bi gi dodale i pesnite: Koj si ti?, O, kakov rod!, Ma{ka voobrazenost, Me~taewe, La`nost, Laèn Kupidon, Koj go sozdade toj mit?, ûdno! i drugi. Vo ovoj ciklus zabeleìtelni se i pesnite za ma{kata izmama, za maòt {to sekoga{ e podgotven da napravi takov ~ekor i da ne se ~uvstvuva vinoven ili barem izmamnik. Tuka bi gi napomenale pokraj i pesnite: Ma{ka slabost, Vo odaite na sopstveniot ìvot, Kutriot toj!, Izmama, Itrina i drugi. Poetesata, tie osobini negativni ili pozitivni ne gi krie, tuku dosta smelo gi istaknuva. Maòt e toj okolu kogo se vrti siot svet, na kogo mu e podredeno se (Svetot se vrti okolu tebe!, str 60), maòt e toj koj ja iskoristuva ènskata slabost Sueta, str, 61, toa e toj {to se kiti so samobendisanosta, samovozveli~uvaweto (Obra}awe kon M-ot rod, str. 62), toa e toj {to pravi qubovni paradi i izmami (Apsurdi, str. 63, toa e toj {to se gordee so svojata prevrtlivost (Laèn Kupidon, str. 65. êsto pati osobinite za koi{to pee Arsova, kako {to moè da se vidi od mnogu pesni od ovoj ciklus, preminuvaat kako voop{te169
ni osobini na celiot ma{ki rod. Toa e Toj, Toj e takov niz pesnite, a najverojatno i vo realnosta, tokmu takov kakov {to go opeva poetesata, no nie bi dopolnile deka seto toa nitu vo eden slu~aj ne moè da se odnesuva na celiot ma{ki rod. Tretiot del naimenuvan so NIE, zapo~nuva so istoimenata pesna. Poetesata ja sfa}a neraskinlivata vrska me|u Jas i Toj i ona zaedni~koto Nie i pee: Jas sum @ena / Od mojata qubov se ra|a ubavina. / Ti se seme- / Od koe izniknuva utrinskata zora. / Nie moème da gi pregrneme site izvori, / da gi preplivame site matni reki, / da gi sobereme site nadeì {to ne zbliùvaat, / {to ne great i ne soedinuvaat. Po ovoj citat tolku sodrìnski, tolku jasen, ne bi moèle mnogu da dodademe. Vo nego e re~eno se. Silata na realnosta e sodràna samo vo zborot NIE. Bez ogled na se, NIE odnosno Tie, vsu{nost pretstavuvaat Jas i Ti zaedno. Toa moème da go potkrepime so nekolku citati od nekolku pesni: Moeto i Tvoeto srce se pokrieni so rosata / na Tvoite i Moite soni{ta (Jas i Ti, str. 86); Gi protkavme ìvotot / so naseleni somneì / koi zabrazdija dlaboko / i ja zayidaa na{ata sre}a (Zayidana sre}a, str. 87); Mi ide da te pregrnam / oti kaeweto tvoe / dur sega za dobrodu{na / vernost mi zbori (Kaewe, str. 89) ; Toj (M) veruva samo vo / silata na svoite muskuli. / Taa (@) samo vo svojata intuicija. / Spojkata im e porodot / i koga se zaedno, / sepak Toj i Taa se razli~ni! Vakvi pesni vo koi{to Taa i Toj zaedno vrvat niz ìvotot, se kaat za storenite gre{170
ki, si pro{tevaat za ona {to ne trebalo da go storat, vakvi stihovi za eden nezaborav ima dosta, no sepak treba da se istakne deka nekoi raboti od nivniot ìvot ne se zaboravaat. Pri ovaa razgledba nekoi pesni obrabotivme, nekoi samo gi spomenavme, a nekoi ne gi ni spomenavme. Toa ne zna~i deka tie se pomalku vredni od drugite, deka vo niv lirskoto ~uvstvo e pomalku zastapeno, no pri ova mora da spomeneme deka na{ata zamisla e kratka preglednost i razgledba na spomenatata stihozbirka. Drugoto go ostavame na na{ite ~itateli, so preporaka da ja pro~itaat ovaa vrednosna zbirka poezija. Knigata poezija Kade e sre}ata, koga doa|a izmamata od Slavka Arsova, sodrìnski se dviì na relacijata èna - ma`, ma` - èna; qubov - sre}a, qubov - izmama. Tokmu zatoa moè da re~eme deka knigata pretstavuva edna pateka po koja vrvi ìvotot protkaen so qubovta i izmamata, opean taka kako {to go po~uvstvuvala poetesata. Po pro~ituvaweto na knigata, moème da konstatireme deka stanuva zbor za poetesa koja{to svoite vnatre{ni ~uvstva mo{ne uspe{no gi preto~ila vo poezija. Toa se ~uvstva koi{to dolgo, mnogu dolgo gi vardela vo sebe si, za da najsetne kako vulkanska poetska erupcija gi prestori vo kniga, pritoa oblikuvaj}i ja poetski mo{ne uspe{no. Stanuva zbor kako {to istaknavme, za stihovi za qubovta, za qubovta na ènata i nadmenosta, silata, dvoli~nosta na ma{kiot rod (spored nas na del od ma{kiot rod).
No, sepak treba da se po~ituva viduvaweto, sfa}aweto i poetskoto tolkuvawe i pretstavuvawe na rabotite. Poetesata ne se pla{i svojata inspiracija zagnezdena dlaboko vo srceto, iskreno da ja iznese na videlina. Knigata, vsu{nost e zbir na romanti~no otkornati stihovi od vnatre{nosta na du{ata, i tokmu tuka leì nejzinata vrednost i ubavina. Nakuso re~eno, toa se mo{ne ubavi i
vrednosni stihovi ispeani so qubov, za qubovta, sre}ata i izmamata. Na krajot treba da istakneme deka toj lirski, romanti~en na~in na iskaùvawe na svoite ~uvstva, e zakiten so edno vrednosno poetsko iskaùvawe. So ovaa kniga poezija Slavka Arsova go nadgraduva svojot poetski opus, a naedno ja zbogatuva i makedonskata poezija.
171
SOVREMENOST, br. 2, 2011 235.3 . : 231.73(049.3)
Vasil DRVO[ANOV EDINAESETVEKOVNO PAMETEWE NA ÛDOTVORECOT

(D-r Stojan Risteski, ûdata na sveti Naum, Vtoro (dopolneto) izdanie, Kaneo, Ohrid, 2009) Vo na{eto narodno tvore{tvo se krie del od makedonskoto duhovno bogatstvo. Vo toa bogatstvo se ~uva spomenot za omileni li~nosti od makedonskata istorija. Takva li~nost {to e za~uvana vo kolektivnata memorija na na{iot narod pa duri i vo memorijata na drugi narodi e sv. Naum Ohridski. Na negoviot spomen vo makedonskite narodni umotvorbi i na nivnata nau~na interpretacija vo podnasloveniot trud, pome|u drugoto, se zadrùva neumorniot is-traùva~ na pove}e poliwa od makedonistikata, prof. d-r Stojan Risteski. Deloto sodrì nekolku celosti: voveden del (Kon vtoroto izdanie), studija Sveti Naum Ohridski ûdotvorec i negoviot kult, pet ciklusi zapisi (Sveti Naum rajsko mesto, Dobrina i pokornost, Pokorni yverovi, Nagradi, kazni i prostuvawa i Bitolski zapisi), Zapisi od knigata za vpe~atoci, Pismeni obra}awa, @itija i molitvi za sveti Naum, Rezimea na angliski i na francuski jazik (The Wonders of Saint Naum, Le miracules de St. Naum), Indeks na informatorite i Bele{ka za avtorot so selektirana bibliografija. Vo prilogot Kon vtoroto izdanie avtorot zabeleùva deka pojavata na ova izdanie so dosta dopol172 nuvawa e poradi faktot {to prvata objava na istoimenata kniga so 154 zapisi za ~uda na sv. Naum bilo iscrpeno. Osven toa, vo vtoroto izdanie ima 107 novi zapisi za ~uda na sv. Naum, zabeleàni od informatori {to ~udata li~no gi doìveale. Knigata vkupno sodrì 261 zapis, od koi 32 zapisa se svrzani so hramot posveten na sv. Naum vo Bitola. Novost vo ova izdanie, notira Risteski, e blokot nare~en Pismeni obra}awa, vo koj se donesuvaat 93 obra}awa kon sv. Naum preku negovite hramovi vo Ohrid i vo Bitola. Vo studijata Sveti Naum Ohridski ûdotvorec i negoviot kult Risteski minuciozno ja prosleduva ìvotnata vrvica na sv. Naum, osnovopolo`nik na manastirot Sveti Naum na ju`niot breg od Ohridskoto Ezero, najgolem i najpoznat ~udotvorec od X vek do denes, i odrazot na negovite dela vo kolektivnata memorija na makedonskiot narod. Vo po~etokot od studijata Risteski zabeleùva deka sv. Naum Ohridski ûdotvorec e eden od prvite u~enici na svetite Kiril i Metodij i brat i sorabotnik na sv. Kliment. Za sv. Naum, notira toj, svedo~at legendite, predanijata i kaùvawata. Nemu celosno mu se posveteni trudovite: Sveti Naum Ohridski (Srem-
ski Karlovci, 1924) od d-r Lazar Mirkovi}, romaniziranata biografija Naum Ohridski (Skopje, 1977) od d-r Lazo Karovski i zbornikot Naum Ohridski (Ohrid, 1985). Glavni izvori za ìvotot i za deloto na sv. Naum, registrira avtorot, se tri ìtija od negovi u~enici i Op{irniot ìvotopis na sveti Kliment Ohridski od Teofilakt. Prvoto ìtie za sv. Naum, zabeleùva avtorot, e od X vek, vtoroto ìtie e od XIII vek, a tretoto ìtie e od XVI vek. Vrz nivna osnova avtorot pretpostavuva deka sv. Naum e roden okolu 830 godina vo jugozapadna Makedonija od blagorodni i bogati roditeli. Risteski notira deka sv. Naum u~estvuval vo misionerskata dejnost vo Moravija i vo Panonija zaedno so svoite u~iteli. Negovata u~enost i poznavaweto na mnogu jazici do{le do izraz pri prestojot vo Rim so svetite Kiril i Metodij. Po smrtta na sv. Metodij, zabeleùva avtorot, sv. Naum so svoite sou~enici prvo bil zatvoren, a potoa bil proteran, preìvuvaj}i mnogu nezgodi i te{kotii na patot do Preslav. Avtorot naveduva deka sv. Naum vo Preslav, kade {to rabotel sedum godini (886893), propoveduvaj}i go deloto i duhot na svoite u~iteli, igral uloga i na dvorski sovetnik, prvo kaj knezot Boris, a podocna i kaj carot Simeon. Vo 893 g., registrira Risteski, sv. Naum do{ol vo ohridskiot knièven, prosvetno-kulturen centar, prodolùvaj}i ja dejnosta na sv. Kliment. Pome|u drugoto, sv. Naum vo 905 g. izgradil manastir, posveten na svetite arhangeli Mihail i Gavril, se zamo-
na{il i se povlekol vo nego s# do krajot na ìvotot na 23 dekemvri 910 g. So povlekuvaweto vo manastirot naglasuva Risteski sveti Naum stanal osnovopolo`nik i na mona{tvoto vo Makedonija. Zboruvaj}i za nedovolnoto potencirawe na u~estvoto i na pridonesot na sv. Naum vo prosvetno-kulturnata dejnost vo ohridskiot srednovekoven centar, iako vo nego rabotel od 893 do 905 g., Risteski ukaùva na faktot deka moèbi toa se dolì na nezastapenosta na sv. Naum vo literaturata. Me|utoa, naukata smeta deka sv. Naum e avtor na nau~nata rasprava O pismenyhq (Za bukvite) potpi{ana so psevdonimot Crnorizec Hrabar. Sv. Naum e avtor i na Kanonot za apostol Andrej (868), ~ie ime, odnosno avtorstvo bilo dadeno vo akrostihot. Vrz osnova na pravopisnite, na jazi~nite i vrz osnova na drugi osobenosti, naukata smeta deka sv. Naum e avtor i na himnografskite dela: Kanon za prenesuvaweto na mo{tite na Jovan Zlatoust i Kanon za arhangel Mihail, so {to ne e zatvoren spisokot na negovite dela. Prvoto ìtie za sv. Naum {to e od X vek, zabeleùva avtorot, svedo~i deka sv. Naum naskoro po negovata smrt bil po~ituvan kako svetec vo ohridskiot kraj. @itieto, naglasuva Risteski, e hagiografsko, pi{uvano za svetitel. Spored nau~nite soznanija se smeta deka sv. Naum bil eden od najrano kanoniziranite svetci. Osvrnuvaj}i se opse`no na manastirot, izgraden od sv. Naum vo 905 g. i posveten na svetite arhangeli Mihail i Gavril, nabrzo po smrt173
ta na sv. Naum, zabeleùva avtorot, bil imenuvan so imeto na graditelot, a crkvata {to ja izgradil sv. Naum bila urnata do temeli, na ~ija osnova vo turskiot period bila izgradena dene{nata crkva. Manastirot Sveti Naum notira Risteski bil va`no àri{te na prosvetata i kulturata u{te za vreme na negoviot patron, no kako takov ostanal do najnovo vreme. Vo manastirot redovno rabotelo manastirsko u~ili{te, koe go posetuvale od 20 do 30 u~enici od pobliskite mesta. Vo nego u~el i prerodbenikot Dimitrija Miladinov. Manastirot, zabeleùva avtorot, raspolagal i so bogata biblioteka na rakopisi, od koi dosta bile izgoreni, uni{teni ili ograbeni. Svojata vidna uloga ovoj manastir ja imal i vo periodot na Prerodbata, pa i vo podocne`noto nacionalnoosloboditelno dvièwe. Po Balkanskite vojni se vodela diplomatska igra komu da mu pripadne ovoj manastir: na Albanija ili na Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite? Vo periodot od 1912 do 1925 g. bile objaveni mnogu napisi za dokaùvawe na slovenskiot karakter na manastirot, vo koi se poosvetleni nekoi momenti od ìvotot i od dejnosta na sv. Naum. Po Vtorata svetska vojna mu bil odzemen imotot na manastirot, so {to toj ja izgubil svojata funkcija. S# do 1991 g. manastirot bil pod za{tita na dràvata. Me|utoa, zabeleùva avtorot, iako pod za{tita na zakonot, manastirot be{e neza{titen. 174
Od 1991 godina dosega registrira Risteski vo manastirot Sveti Naum, pod rakodstvo na arhimandritot Nektarij i nadle`niot arhijerej g.g. Timotej, e dosta napraveno. Starite dotraeni konaci od ju`nata strana se nanovo podignati... Vo 2003/4 godina se izgradi konakot br. 1, jugozapadniot del. Vo dolniot del ima mona{ki kelii, podrum, trpezarija za 80 du{i, a vo gorniot del dva salona od najvisoko nivo i drugi prostorii. Na isto~nata strana od zapadniot konak, odnosno severno od manastirskata crkva e podignat paraklisot Sveti Kiril i Metodij, nad koj e kambanarijata, ~ii kambani se osvetija na patroniot praznik vo 2005 godina. Pri vlezot vo paraklisot, na nagovata ju`na strana, ima golema izlo`beno-proda`na prostorija na duhovna literatura i drugi manastirski relikvii. Kamen-temelnikot na paraklisot se osveti i se postavi na 9 septemvri 2004 godina. Se raboti na negovo interierno ureduvawe za skore{no osvetuvawe. Pod besprekornata grià na Negovoto Visokoprepodobie Arhimandrit otec Nektarij potencira Risteski postojano ne{to se raboti vo manastirot. Avtorot vo ovaa studija priveduva novi zna~ajni soznanija za minatoto na Ohrid od Ohridskiot mitropoliski kodeks vo prepis na Aleksandar K. Robe, od koj se dopolnuva ìvopisot na sv. Naum i nekoi zafati i nastani vo manastirot Sv. Naum od XIX vek. Sveti Naum notira Risteski stanal kult kaj narodot od Kutmi~evica u{te za vreme na ìvotot so ne-
govata neumorna rabota, a osobeno so negovite ~uda. So svojata u~enost i znaenost sv. Naum do{ol do izraz vo Rim. Toj i drugite zatvoreni u~enici na sv. Metodij, zabeleùva avtorot, bile oslobodeni na neobi~en na~in. Na neobi~en na~in sv. Naum so svoite sou~enici, vra}aj}i se od Rim, oìvil mlad ~ovek. Negovata ~udotvornost, registrira avtorot, pozasileno po~nala po povlekuvaweto na sv. Naum vo izgradeniot manastir, a osobeno na negoviot grob po smrtta na sv. Naum. Za kultot na sv. Naum, naglasuva Risteski, zboruva kanoniziraweto za svetec nabrzo po negovata smrt i trite ìtija. Ohridskiot arhiepiskop Konstantin Kavasila ja napi{al slu`bata za sv. Naum vo XII vek, vo koja sv. Naum se narekuva yvezda boèstvena i miziski svetilnik i vo koja posebno se akcentira negovata ~udotvorna mo}, osobeno na negoviot grob. Avtorot naglasuva deka najmnogu vernici go posetuvale manastirot na patroniot praznik. So ogled na faktot {to ~estvuvaweto bilo na 23 dekemvri, odnosno na 5 januari, ohridskiot patrijarh gospodin Joasaf II i Sinodot od 14 arhijerei vo pastirskata poslanica od 21 maj 1728 g. go obrazloìle re{enieto na crkovnonarodniot sobor od 1727 g. Imeno, zaradi pove}e radost i slava na intelektualnata i svetlosnata yvezda na Crkvata i zaradi drugi okolnosti, (~estvuvaweto) da se premesti od 23 dekemvri i praznikot na istiot svetec otsega vo idnina da stanuva na 20 juni; od edna strana za{to toga{ vremeto e zimno i po-
radi ma~notiite od vremeto i zimskite nepriliki ne moàt nikoga{ da se nasladuvaat od ubaviot praznik na svetecot, a od druga strana i najva`noto e deka praznikot na prepodobniot i bogonosniot na{ otec Naum ûdotvorec, se slu~i, me|u drugoto, da bide vo predve~ernite denovi na Ro`destvoto Hristovo. Vrz osnova na ovaa poslanica Risteski ja utvrduva datata 20 juni, odnosno 3 juli kako patronen praznik na manastirot Sv. Naum od 1728 g. navamu. Na toj den avtorot zabeleùva deka lu|eto se selat vo Sveti Naum. Vo tekot na istorijata posetenosta na manastirot bila razli~na. Imeno, s# do 1925 g. lu|eto masovno doa|ale vo manastirot, duri i od Albanija. Masovno posetuvawe na manastirot od naselenieto od Albanija, zabeleùva Risteski, imalo i od 1945 do 1947 g., koe bilo prekinato vo 1948 g. Kultot na sveti Naum registrira Risteski e prisuten vo freskoto slikarstvo, vo ikonopisot i na pe~atite od manastirot. Naukata konstatira deka prisustvoto na sv. Naum vo srednovekovnata umetnost moè da se sledi duri od XVI vek. Likot na sveti Naum notira avtorot e zastapen na litiskata ikona, vo Sveta Sofija, vo pe{ternata crkva Zaum (Bogorodica Zaumska), pa na edna ikona vo crkvata Sv. Bogorodica Bolni~ka, vo ìvopisot na crkvata Mal Sv. Kliment. Se smeta deka najreprezentativnoto delo so likot na sv. Naum od toj period e ikonata od crkvata Sv. Bogorodica Perivlepta. Osven toa, negov portret e zastapen vo kompozicijata 175
Sedmo~islenicite na Slep~enskiot manastir. Me|utoa, kultot i ~udata na sv. Naum, registrira Risteski, najsestrano se zastapeni vo vtorata zona na grobniot paraklis vo manastirskata crkva Sveti Naum. Najstariot pe~at so likot na sveti Naum naglasuva avtorot sega se nao|a vo Sinodolskiot muzej vo Sofija, ~ij otpe~atok ima i vo Kodikot na manastirot (Dnevnik) od Dimitrija Petru od 1855 godina, kade {to imalo izgravirani i elementi od negovite ~uda. Za kultot na sv. Naum zboruva dedikacijata na negoviot manastir i na crkvata vo blizinata na s. Asamati, Resensko. Avtorot notira deka pe~albari od okolinata na manastirot Sv. Naum vo gradot Mi{kolc (Ungarija), prvo podignale paraklis, a vo 1785 g. podignale i crkva Sv. Naum Ohridski. So imeto na sv. Naum denes se svrzani i drugi hramovi kaj nas i vo prekuokeanskite zemji. Osven toa, so negovoto ime se povrzani: Osnovnoto u~ili{te vo s. Pe{tani, Ohridsko, i Elektroma{inskiot u~ili{ten centar vo Ohrid. Vo umetni~kata literatura, notira avtorot, sv. Naum e prisuten so trite ìtija i so Slu`bata, so nekoi poetski sostavi od Dimitar Homatijan, so u{te edno gr~ko ìtie, so edna pesna od Nikolaj, srpski episkop vo Ohrid, zastapena vo deloto Ohridski prolog (Ni{, 1928), a prepeana od Risteski i vgradena vo razgleduvanata studija, so pesnata Kratko ìtie od Voislav Ili}, posthumno objavena vo negovata stihozbirka Lirski buket (Ohrid, 176
1997), zastapena vo studijata, i so romaniziranata biografija Naum Ohridski od Lazo Karovski (1971), koja{to e najcelosno i najobemno umetni~ko delo za sv. Naum. Nasprema toa, zastapenosta na sv. Naum vo narodnoto tvore{tvo e na prvo mesto. Sveti Naum, notira Risteski, go pleni narodniot duh kako nikoj drug svetitel vo Makedonija. Spored avtorot toa se dolì, pome|u drugoto, na ~udotvornosta na sv. Naum, {to moè da se sogleda i od ogromniot broj posetiteli i dariteli na manastirot. Risteski priveduva podatoci deka vo XVIII i vo XIX vek manastirot go pomognale i osummina romanski vladeteli, me|u koi bile Aleksandar Joan Insilanti i Georgija Karaxa. Daritelite naveduvale deka mu se molat na sv. Naum za izlekuvawe bolni od koi lekarite krenale race, drugi se molele za porod, treti se molele da prestane pomorot na decata itn. Daritelite na ìva stoka i na povisoki pari~ni prilozi, zabeleùva avtorot, bile od razli~ni krai{ta na Makedonija, pa duri i od razli~ni dràvi na svetot, me|u koi imalo i golem broj tu|overnici. Za pogolema preglednost avtorot priloùva tabela, na koja moàt da se vidat darenijata vo ìva stoka i vo pari na praznikot Sveti Naum od 1991 do 2008 godina. Za kultot na sv. Naum zboruva faktot {to i po 11 veka od negovoto blaènoupokojuvawe negovite po~ituva~i ne go zaboravaat. Reki narod od site strani, bez razlika na vera i narodnost, pe{ki, so avtobusi, koli, so brod, so kaj~iwa se sle-
vaat kon hramot i grobot na sveti Naum. Risteski zabeleùva deka kraj grobot na sveti Naum minuvaat i se zadrùvaat du{evno i telesno nemo}ni, nesre}ni roditeli i rodnini, lu|e {to baraat pomo{ za ona {to dotoga{ go nemale, so nade` za podobra sre}a i pogolema radost vo nivniot dom, so èlba da gi ~uva ûdotvorecot od zlo od doma otidenite. Vo studijata avtorot so àl konstatira deka pogolemiot del od ~udata i blagodatite za sv. Naum oti{le vo zaborav, zatoa {to ne bile zabeleàni. Risteski naveduva deka prvite legendi i predanija za nego bile objaveni duri vo vtorata polovina na XIX vek. Imeno, prvata legenda (Ohridsko Ezero), notira avtorot, e zastapena vo Zbornikot na Miladinovci. Kuzman [apkarev vo svoeto tvore{tvo go zastapil ~udoto Sveti Naum i me~kata. Branislav Nu{i} vo 1892 g. vo Ohrid zabeleàl dve predanija i gi objavil vo deloto Kraj obala Ohridskoga jezera (Belgrad, 1894). Eftim Sprostranov vo 1904 g. legendata za sv. Naum i me~kata ja obrabotil kako raskaz vo kni{kata Sv. Naumq. @ivotq i legenda. Nikolaj, srpskiot episkop vo Ohrid, ja objavil kni{kata Paterik manastira svetoga Nauma (Skopje, 1925), vo koja zastapil 30 ~uda (predanija i kaùvawa), od koi Risteski prezel 27 zapisi. Stanislav Krakov vo knigata Kroz Ju`nu Srbiju (Belgrad, 1926) zastapil dve ~uda za sv. Naum. I spisanieto Hri{anska zajednica, naveduva Risteski, vo br. 9 od 1932 g. ima objaveno dva zapisa.
Vo ponovo vreme, registrira avtorot, Vera Stoj~evska-Anti} od svoi zapisi i od objavenite zapisi, zabeleàni od Tanas Vraìnovski, go formirala ciklusot Sveti Naum Ohridski vo svojata kniga Kliment i Naum Ohridski vo narodnata tradicija (Skopje, 1982), a vo ciklusot Kon predanijata vo istata kniga zastapila i edno kaùvawe za manastirot Sveti Naum. Dragi Stefanija vo knigata Viktorija Pop Stefanova (OhridStruga, 1987) zastapil nekolku kaùvawa za sv. Naum. Prosleduvaj}i go interesiraweto na makedonskata nauka za odrazot na sv. Naum vo narodnoto tvore{to, avtorot gi priveduva i podatocite deka samiot toj ima zastapeno 120 zapisi, od koi 70 zapisi zabeleàni li~no od nego, vo svojata kniga Legendi i predanija za sveti Naum (Skopje, 1990), koja e dopolneta so 35 novi zapisi i preobjavena pod naslov ûdata na sveti Naum (Ohrid, 2005). Ovoj pat avtorot vo razgleduvanoto delo na javnosta $ nudi u{te 107 novi zapisi za ~uda na sv. Naum, zabeleàni od samiot nego. Istoriskata i nau~nata analiza na narodnite umotvorbi, zabeleùva avtorot, krijat vo sebe nastani {to realno se slu~ile, krijat nekoe zrnce vistina, nekoja tajna, koja kako poraka se prenesuva me|u lu|eto od pove}e generacii. Takva poraka prenesuvaat legendite i predanijata za sv. Naum niz koi provejuva ~udotvornata mo} na svetitelot. Vo ~udata, notira avtorot, se zboruva deka sv. Naum go dobil mestoto kade {to go izgradil sega{ni177
ot manastir vo znak na blagodarnost za izlekuvaweto na edna devojka od bogato semejstvo (}erka na car, na bogat zemjodelec, na feudalec, na beg i sl.). Izgradbata, pak, na manastirot vo legendite i vo predanijata, spored Risteski, se svrzuva so izgradbata na crkvata Sveti Pantelejmon vo Ohrid. Legendata zboruva deka sv. Naum gi drèl klu~ovite od Ohridskoto Ezero i po negova zapoved vodata od izvorite na Crn Drim minuva niz ezeroto, istekuvaj}i kaj Struga, bez da se me{a so drugata ezerska voda. Risteski registrira deka se prikaàni mnogubrojni ~uda na sv. Naum u{te za vreme na negoviot ìvot, a osobeno po negovata smrt preku duhot na svetitelot, preku negoviot grob i izvorot pod karpata. Legendite i predanijata zboruvaat deka sv. Naum visoko ja cenel dobrinata na lu|eto. Vo edno selo toj gi blagoslovil plugovite da ne r|osuvaat, vo drugo selo gi blagoslovil volovite sekoga{ da bidat zdravi za{to go spasile od ku~iwa i dr. Od druga strana, pak, narodnite umotvorbi zboruvaat deka sv. Naum gi kaznuval kradcite i onie {to go skvernavele negovoto ime i negoviot manastir. Vo legendata, zabeleùva avtorot, se smeta deka sv. Naum e ìv svetec, svetec {to gleda i {to slu{a s# i {to patuva vo okolinata. Za toa zboruvaat popularnite ~uda vo vrska so obloùvaweto na igumenot i begot, vo koi oblogot bil dokaz deka sv. Naum e ìv, a vistinata igumenot ja dokaùval so sadot za vino, koj go pu{tal od viso~ina i ne se kr{el nitu pak vinoto se isturalo. 178
ûdata zboruvaat deka sv. Naum skrotil srna, me~ka i volk. Najpopularno e ~udoto so me~kata. Imeno, avtorot zabeleùva deka sv. Naum ja spitomil i ja kaznil me~kata da ora, zatoa {to taa izela eden vol od manastirskiot imot. Najpopularnite motivi od ~udata za sveti Naum, naglasuva Risteski, se odrazeni najmnogu vo freskoto slikarstvo, a kako najzna~ajni i najstari motivite so me~kata i so vinoto se zastapeni i na manastirskite pe~ati. Avtorot zabeleùva deka sv. Naum e prifaten od narodot kako svoj ~ovek i ~udotvorec. Deka sveti Naum e prifaten od narodot kako svoj ~ovek i ~udotvorec, notira Risteski, jasno se gleda od obra}awata na poklonicite kon nego vo negoviot hram, nad negoviot grob ili kade i da se. Tie razgovaraat so nego kako da e pred niv, kako so ìv sogovornik, a ne se odnesuvaat kako kon nekoja nevidliva, nepoznata sila. Kako so ìv sogovornik poklonicite se odnesuvaat kon sv. Naum i vo pismenite obra}awa {to gi ostavaat vo kasata pokraj negoviot ve~en dom. Vo studijata avtorot poso~uva dve takvi pismeni obra}awa, a vo knigata priloùva 44 pismeni obra}awa do sveti Naum preku negoviot hram vo Ohrid i 49 pismeni obra}awa do sveti Naum preku negoviot hram vo Bitola. Na po~etokot spomenavme deka deloto sodrì pet ciklusi zapisi: Sveti Naum rajsko mesto, Dobrina i pokornost, Pokorni yverovi, Nagradi, kazni i prostuvawa i Bitolski zapisi. Site zapisi, od
prviot do posledniot (261), se numerirani. Osven toa, sekoj zapis ima naslov. Vo prviot ciklus (Sveti Naum rajsko mesto) se zastapeni 30 zapisi, vo vtoriot ciklus (Dobrina i pokornost) se zastapeni 113 zapisi, vo tretiot ciklus (Pokorni yverovi) se zastapeni samo 10 zapisi, vo ~etvrtiot ciklus (Nagradi, kazni i prostuvawa) se zastapeni 76 zapisi, i vo pettiot ciklus (Bitolski zapisi) se zastapeni 32 zapisa. Sr`ta na ~udata vo zastapenite zapisi e vgradena vo studijata na Risteski. Vo knigata se priloèni dvaesetina zapisi-vpe~atoci svrzani so obrabotuvanata tema. Od niv }e privedeme eden. Imeno, Stani{a M. Milo{evi}, prof. od Vrawe, vo Knigata za vpe~atoci go zapi{al slednovo: Ve~ernata politi~ka {kola od Vrawe go poseti manastirot Sv. Naum na 24.VII 1961 godina. U~esnicite na spomenatata {kola ja razgledaa arhitekturata, freskite, ikonostasot i grobnicata na sv. Naum. Potoa slu{naa fragmenti od ìvotot i rabotata na sv. Naum i Kliment. Posetitelite se odu{evija od rabotata na misionerite koi dale golem pridones za pismenosta i kulturata na makedonskiot narod. Tie se tolku dalekuse`ni {to nivnata rabota ja donesoa prvata pismenost i makedonskiot narod moè da se vbroi vo redot na prvite pismeni narodi na Balkanot. Ovoj zapis mo{ne jasno zboruva kolku visoko e cenet sv. Naum duri i od nemakedonci i toa od partijci.
Vo blokot @itija i molitva na sveti Naum se zastapeni tri ìtija i edna molitva: Prvoto slovensko ìtie na sveti Naum, Prolo{koto /gr~ko/ ìtie na sv. Naum, Vtoroto slovensko ìtie na sveti Naum i Molitvata kon sveti Naum Ohridski, iscelitel na bolni. Vo prilog na tekstualniot del vo knigata se vklu~eni 82 fotografii i 8 ilustracii. Na krajot od ovoj prilog vo forma na zaklu~ok }e privedeme eden podolg citat od prof. d-r Stojan Risteski. Imeno, narodnite prozni tvorbi za sveti Naum se kusi, so ednostana kompozicija, no so interesna fabula. Najpopularnite motivi (skrotuvawe na yverovi, slu~ajot so vinoto, drèweto na klu~ovite i sli~ni) ne se avtohtoni. Kaznuvawe na yverovi e prisutno od antikata navamu. Poznato e pregnuvawe na vol so me~ka, so volk i so lav vo usnoto narodno tvore{tvo i vo umetni~kata literatura kaj mnogu narodi vo svetot, zatoa zapisot za volkot vo seloto Rado`da ne e slu~ajno zamenuvawe na me~kata so volk. Me|utoa, iako se koristi, taka da se re~e, internacionalni motivi, vo ~udata na sveti Naum tie se tolku vklopeni i individualizirani {to izgledaat avtohtoni, vistiniti i prtstavuvaat dragoceno bogatstvo za na{ata kulturna riznica. Vlogot na prof. d-r Stojan Risteski vo prou~uvaweto na sv. Naum e nesomneno golem. Toa go potvrduva i ova delo, vo koe, osven temelnata studija za sv. Naum, se vgradeni gri`livo sobiranite zapisi za svetecot. Na toj na~in nam ni e dostapno 179
na edno mesto sevkupnoto narodno tvore{tvo, sozdadeno do denes, za sveti Naum Ohridski ûdotvorec. Ova delo jasno svedo~i za edinaesetvekovnoto pametewe na najgolemiot, najpoznatiot ~udotvorec od X vek do denes, koj i ponatamu ostanuva
omilen svetec i izvor na novi legendi, predanija i kaùvawa, za{to ~uda na sveti Naum postojano se slu~uvaat sekade kade {to se ~estvuva ûdotvorecot, a najmnogu vo manastirot {to toj go podignal.
180
SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.3-992(091)(046.3)
Nikola ALTIEV PATOPISNATA MAKEDONSKA LITERATURA

Slav~o Koviloski, Po~etocite na makedonskiot patopis, Akademski pe~at, Skopje, 2011
Slav~o Koviloski e avtor na pove}e stihozbirki, romani, esei, knièvni kritiki, knigi od oblasta na istorijata, a ovoj pat se javuva so knigata Po~etoci na makedonskot patopis. Vo nea gi sretnuvame slednite statii: Kon patopisniot ànr, Patopisot na Arsenie Solunski, Deloto (raskaz- patopis) na Isaija Serski za porobuvaweto na Makedonija od strana od Turcite vo 1371 godina, Literaturata vo sredniot vek (kratok osvrt kon mo`nite patopisni bele{ki), Koj e prviot registriran makedonski patopis, Razvoj na makedonskiot patopis, Makedonskiot patopis vo 19 vek, Kratko navra}awe na karakteristikite na makedonskiot patopis od 19 vek, Nekolku novi avtori i dela od 19 vek i Bele{ki za moeto patuvawe vo Tetovsko. Pokraj spomenatite statii, knigata sodrì i fotografii od patopisci, manastiri {to se povrzani so patopisite, izvadoci od patopisi i zapisite: Vovedni napomeni, Namesto zaklu~ok i Pokazalec na imiwa. So site ovie dopolnenuvawa, osobeno so fotografiite, knigata na Slav~o Koviloski ja zgolemuva svojata privle~nost i vrednost.
Najnapred da istakneme deka patopisot e redok vid vo literaturata. Vo po~etokot vo patopisot bila zastapena istorijata, izvestija za rekite, gradovite, selata, planinite, a vo ponovo vreme toj sodrì elementi od istorijata, geografijata, antropologijata, etnografijata, umetnosta i dr. Zarodi{ot na patopisot e povrzan so crkvata, odnosno so poklonenieto ili odewe na axilak vo Svetite zemji. Razgledbata na knigata na Slav~o Koviloski }e ja zapo~neme so statijata Kon patopisniot ànr, vo koja vidno mesto e dadeno na odeweto na axilak, {to na izvesen na~in e povrzano so patopisite. Odeweto na axilak, odnosno poseta i poklonenie na nekoe Sveto mesto bilo poznata rabota od damnina. Hristijanite u{te od ~etvrtiot vek odele na poklonenie naj~esto vo Erusalim. Vsu{nost tuka treba da gi barame po~etocite na makedonskiot patopis. Po vra}aweto od axilak, nekoi balkanski i makedonski axii go opi{uvale patuvaweto do Svetata zemja. Joakim Kr~ovski e eden od makedonskite axii, koj{to vo 1814 godina go posetil Erusalim. Treba da se odbeleì deka ovie patuvawa bile od verski karakter, za razlika od periodot od 181
12 do 16 vek. Vo vtoriot period zabeleìtelno e deka pokraj verskata priroda, klu~na uloga imale i voenite pohodi za osvojuvawe na Svetata zemja od strana na krstonoscite. Pri ovaa razgledba na knigata, treba da go istakneme i zna~eweto na Sveta Gora za Makedonija, vo koja prestojuvale pove}e makedonski i patopisci od slovenskite zemji. Sveta Gora bilo mesto kade {to makedonskite sve{tenici go crpele svoeto znaewe no naedno odele i na poklonenie. Tamu prestojuvale: Isaija Serski, arhimandritot Anatolij Zografski, Antim Zografski, Kiril Pej~inovi~, Teodosij Sinaitski i drugi. Za Sveta Gora pokraj daskal Kam~e pi{uvale i Konstantin Petkovi~, Vasil Ikonomov, Hristo N. Makedonski i drugi. Hristo N. Makedonski dava eden mnogu ubav opis za moreto {to go opkuùvalo poluostrovot. Moreto taga{ be{e mnogu nemirno i vo taa no}na ti{ina prave{e uàsen {um, ne{to kako gluv, podzemen rev, koj gi pleska{e àlosno vodite od bregot. Toa pleskawe prave{e edna rosa, koja otskoknuva{e od bregot i eden del pa|a{e nad nas, ta ni spomenuva{e za goleminata i mo}ta na vodniot car Toj morski rev se povtoruva{e i se raznesuva{e po celata okolina, kade o~igledno, caruva{e potpolna ti{ina. Vo statijata Patopisot na Arsenija Solunski prosleden e negoviot patopis koj }e go pretstavime so edna izvatka. Od Erusalim do Skudelnoto selo ima edna milja. Tamu gi pogrebuvaat tu|incite. Koga Juda go predal Hristos za 30 sre182
brenici, otkako se pokajal gi frlil srebrenicite. Pilat pak, go kupil Skudelinoto selo za pogrebuvawe na tu|incite. Od Erusalim do Kapernaum ima 20 milji. Tuka Hristos stoel na molitvata pred svoite u~enici. Od Erusalim do Jordan, kade {to Isus se krstil, ima 23 milji. Za porobuvaweto na Makedonija od strana na Turcite, ubistvoto na despot Ugle{a i drugi zbidnuvawa povrzani so ovie nastani se zboruva vo statijata Deloto (raskaz- patopis) na Isaija Serski za porobuvaweto na Makedonija od Turcite vo 1371 godina. Golemiot broj knièvni tvorci, se veli vo statijata Literaturata vo sredniot vek, kako na primer Isaija Serski, Arsenija Solunski, Mihail Kratovski, avtori na ohridskata, {tipskata, vele{kata i tetovskata hronika, na letopisnite bele{ki za Prilep i drugi, prestojuvale i pi{uvale vo pogolemi ili pomali skriptorski centri. Pokraj drugoto \or|i Pop Atanasov ukaùva na va`nosta na zabele{kite, dopolnenijata na marginite vo starite makedonski knigi. Zna~itelen broj od knièvnite tvorci {to predhodno gi spomenavme, tvorele vo manastirite Sv. Jovan Bigorski, Sv. Blagove{tenie vo Skopska Crna Gora, Sv. Preobraènie vo Zrze, Sv. Pantelejmon vo Nerezi, Prohor P~inski i drugi. Pokraj drugite patopisci }e go odbeleìme i Andrej Stojanov, avtor na golemiot patopis za Tetovo i Tetovsko, obraboten vo statijata Bele{ki od moeto patuvawe po Tetovsko. Za porealno da go prtsta-
vime spomenatiot napis, }e citirame edna izvatka od istiot. Seloto Eduarci broelo 15 hristijanski ku}i. Selanite odele vo crkvata vo Setule, kade {to u~ele i nivnite deca. i ova selo bilo bogato so cre{i, slivi, jabolka i kosteni. Nad nego se nao|alo seloto Setule (1/4 ~as rastojanie). Broelo 50 hristijanski ku}i, edna crkva i edno u~ili{te so tri oddelenija i eden u~itel. Imalo vkupno 110 u~enici, od koi 20-30 devoj~iwa. Vo nego u~ele i decata od selo Otune. Otune se nao|alo podolu od Setule; broela 30 hristijanski ku}i i edna crkva- Sv GeorgiTearce so 120 turski ku}i i edna xamija, i 80 hristijanski ku}i, edna crkva i u~ili{te vo koe u~ele 20-30 decaElo{nik so 50 ku}i, edna crkva i edno u~ili{te. Vnimanieto go privlekuva i statijata Nekolku novi avtori dela od 19 vek. Vo nea se istaknuva deka za seloto Zeleni~e pi{uva Bl. D. To{ev, za manastirot Sveti Jovan Prete~a, smesten me|u Kru{evo i Slep~e opis dava sve{tenikot K. B., a za seloto Rakotinci, Markova Reka, manastirot Sv. Ilija i Markoviot manastir opis dava P. T. Avtorot za seloto Vrbeni daden e pod inicijalite E. A. so datum od 26 fevruari 1899 godina. Vo ovoj materijal avtorot Slav~o Koviloski poop{irno ne zapoznava i so mnogu drugi patopisci. Me|u niv }e gi spomeneme: Anatolij Zografski, Antim Zografski, Petar Pop Arsov, Patenij Zografski, Jakim Derebanov, Georgi Traj~ev, Jordan Konstantinov - Xinot, Mihail K. [atoev, Ilija ^korev i drugi.
Kako avtori {to pi{uvale patopisi vo 19 vek, se spomenuvaat G. H. Javev, Ilija Dimitrov, Hr. A. Janov, avtorot {to se potpi{uval so psevdonimot Bitol~anec i drugi. Niz nivnite dopiski i opisi, odnosno patopisi, zafateni se mnogu sela i gradovi. Tuka bi gi vbroile selata: Carevo Selo, Skrebatno, Le{ko, Dolen, Ma~ukovo, Biralci, Gope{, Selce, Laàni, potoa gradovite Kratovo, Prilep, Ohrid, Nevrokop i drugi. Od site niv podobro go zapoznavame ìvotot na Makedonecot od 19 vek, negovite naviki i obi~ai. Na krajot treba da istakneme deka va`nosta na patopisite, i pokraj toa {to se smetaat za poseben i redok knièven vid, e dosta golema. Tie, kako {to ve}e vidovme od nekolkute izvatki {to gi citiravme vo ovaa razgledba, i od mnogute drugi patopisi zastapeni vo knigata Po~etocite na makedonskiot patopis, davaat mnogu interesni i va`ni podatoci za red ne{ta, {to nema da gi sretneme taka opi{ani vo drugite vidovi literatura. Ovaa va`nost e u{te pogolema, ako istite datiraat od poodamne{niot period. Iako, mnogu od niv se razbirlivo pokratki od raskazot (so romanot voop{to ne moème da ne sporeduvame), tie so svoite opisi dlaboko protkaeni so realnost, verodostojnost, so neiskrivuvawe na vistinata, treba da zazemat vidno mesto vo knièvnosta. Tokmu zatoa moème da kaème deka stanuva zbor za kniga so golema va`nost i vrednost. Vo stru~noto prebaruvawe na patopisite i patopiscite izvr{eno od strana na Slav183
~o Koviloski, moème da se uverime od materijalot smesten vo ovaa kniga, no i od mnogubrojnata polzuvana literatura zaregistrirana vo fusnotite pod sekoja statija. Trgnuvaj}i tokmu od ova {to go razgledavme, ulogata {to ja imal Koviloski vo knigata Po~etocite na makedonskiot patopis, pristapuvaj}i kon prebaruvaweto na materijalot povrzan so patopisite, e dosta zna~ajna. Zna~eweto na ovoj potfat e pogolem, ako se znae deka malkumina go prebaruvale ovoj materijal i pi{u-
vale za patopisite. Nivnoto pojavuvawe vo edna kniga, go olesnuva i skratuva patot na ~itatelot do ovoj vid literatura. Slav~o Koviloski izvr{il mnogu golema i va`na rabota. Vakvo prebaruvawe i pretstavuvawe na materijal {to opfa}a pogolem period, moè da go izvr{i samo stru~nak koj{to odli~no si ja poznava rabotata. Tokmu vo taa grupa go vbrojuvame i Slav~o Koviloski, za koj{to veruvame deka i ponatamu }e ne iznenaduva so svoite knigi.
184
SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.3-4(049.3) 821.163.3.09(049.3) 930.85(=163.3)(049.3)
- PREDVESNICI OD VASIL TOCINOVSKI ILI KNIGA ZA NA[ITE KULTURNO-ISTORISKI VOOÛVAWA I SOOÛVAWA S ~uvme i doznavme {to ni raskaùvaa tatkovcite na{i... za da znae idniot rod, decata {to }e se rodat, ta i tie vo svoe vreme da im raskaùvaat na svoite deca.... (Kniga Psalmi,77:3,6).
Predvesnici-cvet {to v gori sneèn zdiv go gali, juèn veter {to {umoli v tatkovinski gradi, nov zbor, nova nade` {to otvora {irum zamandalena vrata. Povtorno da se rodi{, da se prerodi{, da go otsonuva{ svojot son kako vizija na vremiwata koi doa|aat, da go dopre{ srceto i du{ata na cvetot {to viree i venee kako tebe od nevolnosti, vo ti{inata i mrakot na istorijata da go pronajde{ fakelot na soncequbivite e dostojno za ~ovek so harizma na pravdoqubiv ma`. Trgnuvaj}i od takvoto soznanie avtorot Vasil Tocinovski se obidel da rasvetli nekoi pomalku poznati stranici od na{ata kulturna istorija na 19 vek i prvata polovina na 20 vek.Ovoj istraùva~ki potfat na Vasil Tocinovski pretstavuva zalo`ba da im se dade vistinskata dimenzija na ne{tata, no i na li~nostite koi nesebi~no go `rtvuvale svojot ìvot za ideite za nezavisna i avtonomna Makedonija. A toa zna~i i nepristrasno da se razgledaat oddelni aspekti na nivnite ìvoti, literaturni obidi, publicis-ti~kite nastroenija, odnosno izdava~kite profilirawa ~ij zaedni~ki imenitel e Makedonija, odnosno afirmacija i kohezija okolu makedonskoto pra{awe ne samo kako pra{awe na nezavisnost tuku i na pra{aweto za posebnosta na jazikot, kulturniot identitet, avtenti~nosta na tradicijata. Voshituva stilot na avtorot, koj na eden umetni~ko-publicisti~ki na~in gi predava najsvetlite, no i najdramati~nite migovi vo sebesoznavaweto kako entitet, kako kulturen kod srede ideite za slovenska zaemnost i me|usebna poddr{ka. So silata na faktite, argumentite, se}avawa na sovremenicite na na{ite kulturni dejci od periodot na Prerodbata, otkrivame za goleminata i zna~eweto na duhovnite podvizi koi gi prezele onie koi prvi go vkusile porazot i pobedata na istrajuvaweto i otkaùvaweto od mnogu ìvotni 185
radosti. Sekoj od tekstovite zapo~nuva so sozdavawe na atmosfera, odnosno postepeno avtorot n voveduva vo istoriskiot kontekst vo koj se odviva li~nata i nacionalnata drama na pate{tvenicite na misionersko-prosvetitelskata dejnost vo na{iot s u{te nedovolno razgatnat 19 vek i dramati~nite delbi i preselbi vo prvata polovina na 20 vek. Na krajot avtorot dava svoevidno rezime, no pove}e kako uka i pouka za toa deka nitu edno ~ove~ko istrajuvawe i napor ne smeeme ednostrano da go razgleduvame, nitu pak da im gi zatvorame o~ite na idnite pokolenija samosvesno da ja razberat i otkrijat vistinata za minatosta za golgotite, zabludite i pre~ekoruvawata. Zatoa {to patriotizmot ne smee da se razbira samo kako visoko podignata raka i kako gnev vo o~ite tuku i kako eden dolgotraen proces na sebeidentifikacija vo globalnite procesi na evropskata istoriska scena. Vo dosega{nata nau~na i istraùva~ka rabota na Tocinovski sme imale mo`nost da se zapoznaeme so pove}e knigi za makedonskata kulturna istorija, pa taka i ovoj trud ne e samo rezultat na neumornata potraga po arhivite i bibliotekite i drugite institucii kaj nas i vo Hrvatska, Srbija i Bugarija, naprotiv, knigata ostava vpe~atok deka avtorot kako da go odìvel toj na{ sudbinski 19 vek, kako da im ja setil naparata i bodeìte po teloto na istrajuvaweto, i vo eden izblik ja izleal gor~inata i gor~livosta na mnogu na{i romanti~ni isku{enija niz istorijata. 186
Spored Tocinovski po~itta, doverbata i sorabotkata me|u narodite e vrednosna pridobivka na civilizacijata. Toj negov stav najdobro se voo~uva vo ìvotnite i tvore~kite vrvici na Konstantin D. Petkovi~ vo kogo otkrivame li~nost koja me|u prvite lu|e vo Makedonija vo periodot na Prerodbata insistira na kulturna i politi~ka sorabotka me|u slovenskite narodi, gledaj}i vo taa sorabotka zalog i potpora vo deloto na na{eto nacionalno osloboduvawe i kulturno izdignuvawe. Potrebata od me|usebna sorabotka na slovenskite narodi bila cel na negovite patuvawe vo Hrvatska i Slovenija vo tekot na 1852 godina. Prvite informacii za tie vrski avtorot Tocinovski gi otkriva kaj poznatiot hrvatski pisatel i nacionalen deec Mirko Bogovi}. Bogovi} gi objavil dvete pisma poslanici od Konstantin D. Petkovi~ upateni od nego na stranicite od spisanieto Neven. Odnosot kon sopstveniot jazik e posebna grià i tema za koja beleì Tocinovski vo knièvnata i publicisti~ka rabota na Konstantin D. Petkovi~. Pokraj sorabotkata so Bogovi~, kako va`na ja istaknuva i sorabotkata so Ivan Kukuljevi} Sakcinski. Tokmu tie i takvi pati{ta Konstantin Petkovi~ sudbinski go vrzuvaat za Hrvatska kako ruski generalen konzul vo Dubrovnik. Tradicijata i kontinuitetot vo odnosite me|u Rusija i Crna Gora vo golem del gi odreduvale i diplomatskite aktivnosti, pa zatoa i Petkovi~ bil ~est gostin na crnogorskiot knez vo Cetiwe. Vo odnos na inten-
zivnite prijatelski vrski na Petkovi~ so pisatelite Medo Puci} i Josip Sunde~i}, Tocinovski ja podvlekuva nivnata nesebi~na poddr{ka vo odnos na izdavaweto na Zbornikot na Miladinovci.Zaedno so grofot Puci} i Pero Budmanija, Petkovi~ bil tretiot pretplatnik od Dubrovnik na Zbornikot na Miladinovci {to potvrduva deka vnimatelno gi sledel site kulturni i politi~ki nastani koi bi moèle da pomognat vo afirmacijata i na negoviot narod i na negovite pisateli. Vo odnos na preveduva~kata dejnost na Petkovi~, Tocinovski se povikuva na ruskiot slavist Nikita Iqi~ Tolstoj i negovata kniga Stranica od istorijata na makedonskiot literaturen jazik, 1965, vo koja pi{uvaj}i za prevodot na Libu{in sud na Vaclav Hanka avtorot decidno zapi{al oti prevodot na Konstantin D. Petkovi~, Makedonec od Ba{ino Selo pretstavuva pridones vo konstituiraweto na makedonskiot literaturen jazik, koj e formiran na centralnite makedonski govori. Makedonstvuvaweto na Petkovi~ so godinite minati vo Hrvatska i so negovite hrvatski vrski samo u{te podlaboko ja zaorale brazdata vo konstituiraweto i afirmacijata na makedonskata nau~na misla. Vakvoto pretstavuvawe na Konstatin D. Petkovi~ budi verba i ja istaknuva humanisti~kata i op{to~ove~ka dimenzija na avtorot deka golemite i pravednite idei sekoga{ go nao|aat svoeto mesto i se potvrduvaat niz pozitivisti~kite nastroenija na intelektot.
Svoite tezi i sogledbi za pomladiot brat Andreja D. Petkovi~, Tocinovski gi bazira vrz knigata na Blagoja Jovanovski Hrvatsko- makedonskite odnosi niz vekovite, kako i vrz knigata na Irvin Lukeì} Istorija na konzulatite vo Rieka. Nasprema profesionalnata vernost na dràvata na koja i sluèl, so svoite idei Andreja Petkovi~ bil vistinski prosvetitel na makedonskiot narod za kogo se zalagal da go vozdigne od mrakot, neznaeweto i nepismenosta, da go civilizira, prosveti, opismeni.Mladiot diplomat Petkovi~ kako ruski diplomat vo Rieka ostanal celi dve decenii. Bil mnogu uspe{en, po~ituvan i nagraduvan diplomat. Izvonredno komunikativen ostvaruval sredbi so zna~ajni li~nosti na toga{niot op{tetsven i politi~ki, diplomatski i kulturen svet. Od mnogute aktivnosti i kontakti na Andreja D. Petkovi~ sekako imponira sredbata so znamenitiot Petar Petrovi~ Wego{ vo 1893 godina. Atanas Razdolov e isto taka interesna figura na na{ata kulurna prerodba i vo taa smisla Tocinovski ja naglasuva negovata sorabotka so vesnikot Glas Makedonski na ohri|anecot Kosta [ahov. Prvite redovi od Povikot kon tuka po~inatite vostanici od Maskedonskite krvavi dolini, planini i poliwa napi{an na 25 juli 1895 godina jasno go odreduvaat kako borec dosleden do posleden zdiv na svetoto makedonsko delo i eden od najbliskite i najvernite sorabotnici na apostolot Goce Del~ev. Tokmu toj bil negov in187
spirator za bogatata novinarska, publicisti~ka i pisatelska dejnost na Razdolov. Razdolov se pojavuva kako avtor na Biografijata na Sultan Abdul Hamid Vtori i knigata Revolucija,a vo hronologijata na nastanite od 1898 se zapoznavame so bro{urkata Zloto vo Turcija so avtorski predgovor i so nekolku sihotvorbi. Golem del od svoite poetski tvorbi Atanas Razdolov gi posvetil na konkretni nastani i li~nosti i slu~ki, pa bi se reklo deka pritoa sozdal edna svoevidna istoriska ~itanka za Makedonija. Opredeluvaj}i go mestoto na ovoj avtor vo tradicijata i kontinuitetot na makedonskata literatura Tocinovski izvorno i to~no se potpira na gledi{teto na Gane Todorovski: Koga stanuva zbor za poezijata na Atanas Razdolov, vedna{ neka re~eme deka negoviot poetski opus imponira pred se so isklu~ivata svrtenost kon revolucionernata i nacionalnata tema. Razdolov o~evidno daleku pomalku e poet po vokacija odo{to edna voznemirana sovest, nespokojnik i buntovnik, revoltirana li~nost, revolucione komu poezijata mu pretstavuva oru`je vo borbata protiv porobuva~ite. Poezijata na Razdolov e spontan protest sprema tiranijata i ugnetuvaweto, ~in na pobuna sprema nepravednoto op{testvo.1 Vo toa istrajuvawe po makedonskite pati{ta do vistinata i idninata Tocinovski mu dodeluva poseb-
no mesto i zna~ewe na novinarot, publicist, preveduva~ i op{testvenik Georgi Ivan Kap~ev. Osobeno ja istaknuva negovata zabeleìtelna dejnost koja ja razvil vo periodot na 1898 i 1899 godina vo Zagreb, koga go izdaval vesnikot Makedonija i ja objavil knigata Makedonija ili glasot na robot. Avtenti~nite istraùvawa na Vinko Ceci} so arhivska dokumnetacija od 1898 i 1899 godina to~no pokaùvaat deka od vesnikot Makedonija izlegle tri broja. Pi{uvaj}i za knièvnata i propagandata rabota na makedonskiot revolucioner Georgi Kap~ev, najmalku slu~ajno Goran Kalo|era zapo~nal so konstatacijata:Iako vo Hrvatska vo 19 vek na makedonskoto pra{awe se gledalo kako na geopoliti~ko, a ne kako na nacionalno ({to bilo odredeno so toga{niot stepen na lingvisti~kite i na istoriskite znaewa voop{to, a posebno so politi~kite odnosi na Balkanot) sepak oddelni politi~ki i nau~ni krugovi vo Hrvatska pokaùvale dobra volja za potemelno i podlaboko sfa}awe na makedonskoto pra{awe {to me|u Hrvatite go olesnalo pobrzoto prodirawe na soznajbite za etni~kata pripadnost na Makedonecot.2 Tradicijata i kontinuitetot vo hrvatsko-makedonskite vrski se retki primeri na sorabotka, po~it, doverba i qubov me|u dva naroda. Nikoga{ ne vojuvale me|u sebe , ne delele i raspar~uvale, nikoj nikomu ne dolèl ni{to. Od Kirilometodi2.Isto, strana 71.
1. Tocinovski, Vasil #Predvesnici#. Akademski pe~at, Skopjke, 2010. strana 34.
188
evskata tradicija koja posebno bila odbeleùvana vo Hrvatskata zemja, ni malku slu~ajno, tokmu i samo vo nea svetlinata na denot moèle da ja vidat i nekolku bibliski knigi na Makedoncite. Vo toa sveto trojstvo gi beleìme Zbornikot na Dimitar i Konstantin Miladinov, 1861, knigata Makedonija ili glasot na robot na Georgi Kap~ev, 1898 i stihozbirkata Beli mugri na Ko~o Racin, 1939. Samo vo Zagreb, odnosno vo Hrvatska, otkornatikot Makedonec moèl slobodno da gi iskaè svoite misli i ~uvstva na nacionalnata pripadnost i da dejsvuva na taa linija. Za kontinuitetot na takvite dobri hrvatsko-makedonski odnosi moè da ilustrirame preku primerot i zalo`bite na samiot avtor Vasil Tocinovski koj ve}e od 2008 godina raboti kako profesor na Katedrata za hrvatski jazik i literatura na Filolo{kiot fakultet vo Rieka, odnosno rakovodi so Lektoratot po makedonski jazik i literatura. Zna~i, istorijata kako da se multiplicira, se razbira vo pozitivna smisla vo refleksijata na zaemnite kulturni vrski i odnosi, vo nesebi~nata poddr{ka i afirmacija na makedonskiot jazik i kultura. Nesomneno od pozicija na ~itatel i duhoven sobesednik ima ~uvstvo deka ~itaj}i ja ovaa kniga vo isto vreme kako da u~estvuam vo sozdavaweto na edno novo delo na makedonskata kulturnata istorija, odnosno samiot avtor stanuva del od taa istorija. Novinarot i publicist raskaùva~ i poet Kosta [ahov e u{te edna li~nost od na{ata kulturana isto-
rija za kogo Tocinovski bez dvojbi go opredeluva kako otvoren i beskompromisen branitel na makedonskiot nacionalen idnividualitet i avtonomisti~kiot princip za Makedonija. Negovata re{itelnost, doslednost i uporitost bile visoki eti~ki kvaliteti koi go prestorile vo stoèrnik i predvodnik me|u pripadnicite na negovta generacija. Pokraj knigite raskazi Zgura, Stojan Vojvoda, Milenko, Nesre}niot Stojko, negovi prozni tvorbi se otkrivaat i niz stranicite od periodikata, kako {to se raskazite Raskaz od ìvotot na Albancite, Reformi, Ico, Deloto na majorot Panica. Pisatelot ne e samo letopisec na svoeto vreme, naprotiv zloto vo ~ove{tvoto e negov interes so posledicite {to toa gi nosi i koi se novi i otvoreni rani. Avtorot Tocinovski vo trudot posebno go naglasuva koristeweto na narodniot jazik vo dijalogot, negovoto vnesuvawe vo knièvna upotreba. Za Tocinovski Kosta [ahov isto taka pretstavuva posebno zna~ajno poglavje vo makedonskoto novinarstvo i pe~at. Spored informaciite od knigata na Boro Mokrov Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo, otkrivame deka po~nuvaj}i od 1888 godina koga se pojavuva vesnikot Makedonija pa s do 1912 koga izleguva od pe~at posledniot broj na Balkanska zora, [ahov vo uloga na sopstvenik ili glaven i odgovoren urednik se pojavuva vo 10 vesnici. Taka toj gi izdaval slednite vesnici: Dnevni novini, Strannik, Glas Makedonski, Borba za slobodata na 189
Makedonija i Odrinsko, Balkanski ek, vtora Makedonija, Borba, treta Makedonija i na krajot Balkanska zora. Zna~i, stanuva zbor za novinar so jasno definirani profesionalni stavovi, so sovremeni i moderni koncepcii, so visoko eti~ko makedonstvuvawe. Pokrenuvaj}i go vesnikot Makedonija Kosta [ahov zabeleàl deka Deneska pe~atot e posilen od topot i so nego se sluàt skoro site narodi na svetot osven nas. So toa nie samite se pretstavuvame pred o~ite na obrazovaniot svet ne{to kako narod. Na krajot, nie Makedoncite, kako sme edni pod dvojno, i trojno ropstvo, a drugi prsnati po razni strani, sepak ne smeeme da si ja zaboravime tatkovinata. Za{to kako narod }e bideme odgovorni pred na{eto potomstvo ako i pri tolku nevolji vo svojot ìvot, mine vremeto bezrabotno, bez borba za sloboden ìvot, za{to na{ite gospodari ne sakaat da se griàt za olesnuvawe na na{iot ìvot.3 Kako sorabotnici na negovite vesnici se pojavila edna plejada na makedonski rodoqupci, revolucioneri, pisateli, novinari, publicisti, preveduva~i, daroviti i u~eni lu|e kako Georgi Balsa~ev, Evtim Spostranov, Nikola Zografov, Marko Cepenkov, Atanas Razdolov, Dimitar V. Makedonski, Dimitar Karanfilovi~, Vasil Paskov i drugi. Kako izvori{te od koe gi nadgraduva svoite tezi i stavovi vo tekstot Makedonskata intelegencija i
3.Tocinovski, Vasil, #Predvesnici# Akademski pe~at, Skopje, 2010, strana 36.
Petar Draganov avtorot Tocinovski gi koristi zabele{kite na d-r Blaè Ristevski i Gane Todorovski, koi vo li~nosta na Draganov prepoznavaat prv afirmator na idejata za eti~ka posebnost na makedonskiot narod vo Rusija, odnosno osnovopolo`nik na nau~nata makedonistika vo Rusija. Statiite na Draganov, i pokraj izvesni neotpornosti i nesogleduvawa vo niv, predizvikale vonredno vnimanie vo naukata i vo politikata od vtorata polovina na 19 vek i go iznesuvaat makedonskiot problem na edno evropsko nau~no nivo. Petar Draganov se pojavi na istoriskata scena kako sovremenik, pa duri i prethodnik na avtriskiot makedonolog Karl Horn i na estonskiot lingvist i makedonist Leonhard Mazing, kako po~ituva~ na ideologijata ne samo na Partenija Zografski tuku i na \or|ija Pulevski, kako znamenit prethodnik na Krste Petkov Misirkov i Dimitrija ûpovski i na celata generacija ilindenski revolucioneri, zabeleùva Blaè Ristovski vo knigata Makedonskiot folklor i nacionalnata svest. O~igledno ìvotnite i tvore~kite vrvici na Petar Draganov neminovno gi vkusile dvete strani od ìvotot. Bil pedagog na edna cela generacija makedonski idni intelektualci vo solunskata gimnazija me|u koi i na Dame Gruev i Evtim Sprostranov. Ona {to osobeno imponira vo stilot na avtorot e jasniot kriti~ki odnos kon site onie Makedonci koi ne dale dovolen otpor na procesot na samonegacija i samoizmama. Takvite zabludi na progon i
190
otfrlenost gi locira vo nesre}nite re{enija i zalo`bi na Kuzman [apkarev, Efrem Karanov i Dimitar Matov vo odnos na mestoto i ulogata na Petar Draganov vo afirmacijata na makedonskiot jazik i kultura. Vo grupata na tekstovi, po svojata originalnost, temelnost, umetni~ka kreativnost, se izdeluvaat napisite za Racinovite poetski zapisi za zemjata rovka na deda Bogomil i Geo Milev vo romanot Div zanes na Atanas Vangelov. Vo ovie tekstovi ja otkrivame dlabo~inata i studioznosta na nau~nata i kriti~kata misla na Vasil Tocinovski. Za Ko~o Racin, osobeno za ekspresionisti~kata dimenzija na negovata poezija pi{uvale Blaè Koneski, Georgi Stalev, Gane Todorovski, Radomir Ivanovi}, Vesna Mojsova-êpi{evska . No vo dadeniot tekst Tocinovski na poetskata ideja na Racin i dava obele`je na prapo~etok na ~ovekot, ìvotot i svetot. Makedonskata tema kaj Racin ne e povrvnina tuku dlabo~ina, taa se izvi{uva vrz ramni{te na sudba, na vrven aktuelitet, na sestrana proniknatost. Racin e sestran vo qubopistvata za sopstvenata istorija, tradicija, momenten status, idividualen i kolektiven. Baraj}i gi drevnite i mudrite poraki na bogomilstvoto vo Racinovite Beli mugri, Tocinovski se rakovodi od namislata deka Racin bil daleku od toa vo negovata poezija da ja mitologizira nacionalnata istorija i kulturnoto nasledstvo. Naprotiv narodnoto u~ewe e povisoka i trajna sodrìna na negovoto presozdavawe. Vozvi{enata dimen-
zija da se istrajuva i da se ~ovekuva vo ìvotot za Tocinovski e filozofski traktat koj go razotkriva vo pesnata Elegii za tebe- Te~i si vodo studena,/Te~i si -roni bregovi/Te~i-i nam niz srceto/ neli i krvta ni te~e. Za site aspekti na bogomilstvoto vo poezijata na Racin Tocinovski rezimira so edna konstatacija na Blaè Koneski Ovie dve strani na Bogomilstvoto-nacionalniot romantizam i trezvenoto procenuvawe na istoriskite faktise proniknuvaat , se dopolnuvaat, otkrivaj}i ni vo Racin ~ovek {to saka to~no da ja prosledi istorijata na svojot narod, no {to vo isto vreme, kako sin na toj poroben narod, ne moè da go zadrì àrot na svojot patriotizam....toj saka da go voskresne minatoto zaradi dene{nicata. Za kontaktite i vrskite so hrvatskata intelegencija svedo~at zapisite i svedo{tvata na negovite sovremenici, kako i objavenite tekstovi na Racin vo zagrepkoto spisanie Literatura od 1932 i zagrepskoto spisanie Kwièvnost kade ja objavil svojata prva pesna na makedonski jazik Do eden rabotnik. Vozbuduvaat se}avawata na Danica Cazi, Jure Ka{telan, Oskar Davi~o, Drago Ivani{evi}, Anton Kolendi}, Dragutin [puler, Ivica Sudnik, Velibor Gligori} i drugi. Vo taa nasoka Goran Kalo|era vo knigata Racin vo Hrvatska, ja naglasuva duhovnata, konstruktivna, prijatelska, partiska, umetni~ka povrzanost so Hrvatska koja ostavila dlaboki tragi vo hrvatskata kulturna tradicija i kako takva postojano treba da se pre191
pro~ituva za da ne padne vo zaborav. Tekstot Geo Milev vo romanot Div zanes na Atanas Vangelov e knièvna kritika koja vo kontekstot na makedonstvuvaweto ja otkriva dimenzijata za toa deka sekoj ~ovek na sopstvenite ramena ja nosi kako neminovnost li~nata drama. Vo dale~nata i tragi~na beskone~nost na Geo Milev, avtorot gi presozdava ìvotnite i tvore~kite vrvici na ovoj antologiski bugarski poet, u~en i mudar ~ovek vo div zanes so op{to~ove~ki, univerzalni dimenzii i zna~ewa. Vo nau~niot trud za ovoj roman na Atanas Vangelov, Qubinka Doneva mo{ne inspirativno zabeleàla deka preku Geo Milev, Vangelov progovoril i za mnogu makedonski premre`ja, situacii, za lu|e od minatoto, direktni u~esnici i tvorci koi bile isto so zanes kako i Geo. Liceto Geo Milev e i li~nost i zatoa preku nego kako lik instrument }e se pokaè i istoriskata nepravda {to mu e nanesena na eden makedonski poet, Venko Markovski. Tocinovski vo knigata pi{uva i za pisatelskite nomadski sudbini, odnosno za pisatelite Bogdan Barov, Konstantin Kowarov, Kosta Abra{, Slave Ezerov, Vladimir Kova~ev, Zahari Stojanov, Kosta Veselinov, Dimitar Gologanov. Stanuva zbor za avtori koi po nacionalnost se Makedonci i koi sevkupnoto svoe op{testveno i knièvno dejstvuvawe go ispolnuvaat i osmisluvaat so makedonska tematika. Pritoa Tocinovski zabeleùva deka site tie vo svoeto nomadsko odnesuvawe nemaat nikakvi predrasudi za nekoi odredeni 192
pripadnosti, nitu pak so zada~ata na denot za vrednuvawa ili prevrednuvawe, ednostavno tie svoite tragi i gi ostavaat na idninata. Sekako na del od taa idnina pripa|a i Vasil Tocinovski koj uspeva argumentirano da ni predo~i del od vistinite za sudbinata na otkornatikot, ~ovekot ~ij ìvot e edna istorija na zborovi i na sliki. Potoa Tocinovski vo dva teksta }e gi zabeleì svoite istraùvawa i viduvawa na ìvotnata i tvore~kata sudbina i zabludi na Quben Dimitrov, koj bil eden od liderite na makedonskata emigracija vo SAD i Kanada u{te od 1931 godina koga prebegal kako 28 godi{nik od Sofija. Tocinovski dava pregled na negovata kniga Zo{to Makedonija treba da bide slobodna i nezavisna. Vo knigata se prepoznavaat i identifikuvaat site nali~ja na zloto i neizle~livite bolesti na sebeanatemisuvaweto, na sebeotkornuvaweto, na zabludite na spoznavaweto, no istovremeno toa e i pouka za silinata na na{ata verba za toa {to napravivme i {to treba da napravime za odnapred. Poetskite zapisi vo stihozbirkata Ustrem gi definiraat negovite poetski preokupacii na ve~en traga~ po ubavinata, qubovta, i dobrinata. Tie iscrtani kako geografskata karta na Makedonija na stranicite na negovata du{a, spored Tocinovski ja obeleùvaat paradoksalnosta na eden ~ove~ki ìvot, na zaboravot vo koj pa|aat onie koi se drznale da go negiraat sopstveniot koren. Leskova~kite raskazi na Stale
Popov e tekst vo koj Tocinovski pokaùva na kontinuitetot na tvore~koto izrasnuvawe, odnosno za literaturnata ostavnina na Stale Popov na srpskohrvatski jazik. Vo toj odnos gi istaknuva sogledbite na Miroqub Stojanovi} koj podolgo vreme go istraùval ovoj period od tvore{tvoto na Stale Popov i pritoa go pokrenuva najva`noto pra{awe za eden avtor, a toa e pra{aweto za prvite tvore~ki projavi bez koe ne e mo`no nitu edno kakva bilo li~na istorija. Vsu{nost, stanuva zbor za periodot me|u 1927 i 1940 koga Stale Popov rabotel kako dràven slu`benik vo Srbija i vo ovoj period se zabeleàni negovite lite-raturni po~etoci za pi{uvawe na poetski tvorbi, raskazi i nekoi dramski obidi. Najvredni vo toj opus bile raskazite pi{uvani vo manir na kriti~ki realizam. Prou~uvaweto na ovoj period od tvore{tvoto na Stale Popov, ja nametnuva potrebata za posu{tinsko istraùvawe i dopolnuvawe na razvojot na makedonskata literaturna istorija. Za makedonskata literatura me|u dvete svetski vojni se i napisite na Tocinovski za t.n. dvodomni pisateli me|u koi gi razgleduva Georgi Urumov, Stefan G. Ivanov, Nikola Aleksiev.Poezijata na Urumov spored Tocinovski pretstavuva svoeviden lirski dnevnik, so naglaseno samo~uvstvo, dodeka dramata Pobednici na Ivanov e obid da se ìgosaat pogubnite tu|i interesi i propagandi, da se razla~i vistinskiot od la`niot patriotizam. Manoil Majstorot, na Aleksiev e dramski teskt
ne samo so temata i motivite, tuku po sevkupnosta na tvore~kiot predizvik na najubav na~in go gradi neuni{tliviot most me|u makedonskiot i bugarskiot narod, me|u makedonskata i bugarskata literatura. Od mitologijata, so legendite i predanijata, sozdava delo kako pouka za dobrinata za qubovta, za po~itta, doverbata i sorabotkata me|u narodite i dràvite. Vo tekstot Organiziranoto makedonsko knièvno ìveewe vo Bugarija od 1944 do 1948 godina Tocinovski se zadrùva na sudbinata na Nikola Jonkov Vapcarov i rabotata na Makedonskiot literaturen kruòk vo Sofija.Mislata i smislata na nivnoto opstojuvawe prekrasno e odrazena vo komentarot Vistinskiot pat na Kr.Stoj~ev koga izvonredno strogo i to~no odreduva deka Makedonija ne e srpska , ne e gr~ka, ne e bugarska, Makedonija e na Makedoncite. A potvrda za toa se i objavite na raznovidni tesktovi na stranicite na Pirinsko delo. Posledniot zapis vo knigata Predvesnici na Vasil Tocinovski e za otkornatikot Krum Monev i negoviot avtobiografski roman Zmejot. I ovoj avtor spored Tocinovski pripa|a na grupata na otkornatite ~ija sudbina neminovno se izramnuva so tragediite i poraziite na sopstveniot narod. So pi{aniot zbor kako `rtvi na najromanti~niot period od istorijata na Bugarija istrajuvaat Krum Monev, Slave Makedonski, Stefan Vlahov Micov, Georgi Radulov, Kostadin Georgiev. Romanot Zmejot vsu{nost e si193
nonim za samiot avtor, negova avtobiografija presozadena vo psiholo{ki roman. Spored Tocinovski ovoj roman nema samo knièvno-istoriska vrednost, tuku toj prestavuva i nesomnen estetski rezultat. Li~nata sudbina, tragedijata na eden ~ovek izraznuva vo kolektivna tragedija na eden narod. Niz univerzalni, op{to~ove~ki dimenzii se raspostila epskoto platno na makedonskoto opstojuvawe vo protivre~nostite na dvaesettiot vek. No ona {to e sepak najva`no e faktot {to pripa|aj}i i na idninata nikoga{ ne stavil gramati~ki znak to~ka, zatoa {to sekoga{ nad nego ostanala verbata za posre}a proekcija na ìvotot imenuvan kako Makedonija. Po pro~itot na ovie knièvni i nau~no-istoriski zapisi nesomneno se zabeleùva opredelbata i zalo`bite na avtorot deka ne smee da se ostavat na zaboravot site onie koi so svoite ìvoti ostavile vidlivi tragi vo istorijata na Makedonija, nezavisno od nivnite zabludi, gre{ki i zastranuvawa. Sekoj narod vo svojata kulturna istorija mora da se soo~i so minatoto za podobro da ja razbere idninata. Nitu eden zapis nitu edna vozdi{ka i duhoven napor ne smee da se razgleduva nadvor od istoriskiot kontekst zatoa {to istorijata sama po sebe vo mnogu ne{ata gi opredeluva zalo`bite na pred-
vesnicite kako polnokrvni li~nosti, kako nomadi na istoriskiot ~in makar imenuvani so otkornatici, dvodomni avtori, no tie postoele, funkcionirale so romati~arski zanes da ja dolovat svetlina nad Makedonija kako silen kontrast na svetlinata i temninata, na prostornoto dimenzionirawe na istorijata. Isto taka Tocinovski vo ovaa kniga potencira eden nau~en aspekt za vrednostite na na{ite predvesnici kako sovremenici i intelektualci koi ostavile svoja traga vo hrvatskata, srpskata i bugarskata kulturna istorija na 19 i 20 vek. Goleminata na vistinskite umetnici i intelektualci e da ja prepoznaat i da ja prifatat posebnosta i avtenti~nosta na onaa literatura i umetnost nasproti svojata kako ramnopraven ~initel vo balkanskata i evropskata kulturna riznica. Raduva faktot {to Tocinovski seto ova go potvrduva so nesoborlivi argumenti i svedo{tva koi ja otkrivaat goleminata na samopregorot i samo`rtvata na na{ite predvesnici vo na{ata kulturna istorija.Kako takvo ova delo nesomneno treba da najde i svoe mesto vo nastavnata praktika, kako dopolnitelna literatura koja }e im pomogne na mladite su{tinski da gi razberat i da gi prosledat svetlosnite vrvici na predvesnicite na na{iot preporod.
194
SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.3(02.053.2)-31.09
- ( , , , , 1999)
. , , , . , , , (, 1979: . 97). . , , . , , , ,, , (Turjaanin, 1978: .36). , , , . (-, 1998: .140). , a priori , , , .. ,,, ,, , ( ,, ), , (, 1988: .48). , , () . , , . - . , : 195
(, , ), , , (, , ) (Todorov, 1987: . 50-51). , , , . , . ... , , . , , , , . , (, 1979: .87-94). , . , , . , -, , 196
( ), , , , , , (-, 1998: . 145). , , . . , . , : , , , , , - , , , - ..., , , : , , , , , - ! ! (, 1999: .5- , ..) , , . -
, , ,, , ,, ,, ,, (, 1999: .6). , , , . , . , . , ,, - . ,, , . , , , , ,, ... :... ... -
,, (, 1999: . 132-133.) ,, , , . , . , , - . , , , . : ,, , : , ?(, 1999: .64); ,, , , , , e (, 1999: .65); ,,.. (, 1999: .65). . , - . , , : ,, 197
. , , .... , , ... : - , ,, , , , - , , ? ,, , , , ... ... (, 1999: .66, -, ..). , , - . , , . ,, (Deni, 2000). : ,,... , , , , ? , ? (, 1999: .71) , : ,,, . , ? , , , . ! (, 1999: .71). 198
, : ,, ,, ... (, 1999: .72). ,,, : ,, . - . , , , - ! , , , (, 1999: .73, -, ..). , , . , , , (Crnkovi, 1987: 90.). : ,,.. , ... , , (, 1999: .73). . , , ,, , ,, ,, : ,, , , , , !...
,, , , , ! (, 1999: .95). , , , . , , , . , , . , : ,, , , , ,, ,, , ... (, 1999: .114). , , , , : ,, , , , ! (, 1999: .111); ,, : , ? (, 1999: .116). -, (-, 2001: .126.) , ,
, : (-, 2001, .125). , ( ) . , ; , , - , , , ,, ,, , , , , , , . . , : . , , (-, 2001: .122). () : , () : (-, 199
-, ) . , - ( ), (-, 1998: .88). . ; (...) . , , (, 1998: .87). , - . , , . , ,,, , , , , ! , , , . . , : ,, : , , , 200
,, ! (, 1999: .17) - . , . , , : . , ( ), (-, 2001: .138). , : ,,... , - , ,, (, 1999: .13); ,,... , , , (, 1999: .14); , , : ,,, , , : -. , .... : , , , ! , - ! (, 1999: .26, -, ..); ,,, , , ? (, 1999: .50), ( ): ,,...
, . , , , ... (, 1999: . 103--, .). : ,, - ... , ... (, 1999: .110). , , , . : ,, ? , . , , , . , , , , ... , , ! (, 1999: .79). , , ,, . , , .
, . , ,, , , . , , . , . , , . , . , , , , , , ... . . 1979. . : . 87-97. -. . 2001. . : . 122-138. . . 1988. . : .48. Deni. Sunica. 2000. Svet elja i stvarnosti, Detinjstvo: Novi Sad. br.1-2. . . 1999. . : (). 201
-. . 1998. . : .88-145. Todorov. Cvetan. 1987. Uvod u fantastinu knjievnost. Peat: Beograd. 50-51. Turjaanin. Zorica. 1978. Roman za djecu. Zavod za udbenike: Sarajevo. 36.
. . 1999. . : .132-133. Crnkovi. Milan. 1987. Sto lica prie. kolska knjiga: Zagreb. 90.
202
SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.3(02.053.2)-32.09
Vasil TOCINOVSKI KAKO SE STANUVA PISATEL

Gorjan Petrevski, Zaludenost od zaqubenost, izd. Detska radost, Skopje, 2010
Novata kniga Zaludenost od zaqubenost na najomileniot i naj~itan avtor za deca i mladi Gorjan Petrevski e ne{to novo i poinakvo od dosega napi{anoto. Temata i poetikata koi go pottiknale i go imaat estetskiot rezultat se samoobjasnuvaat vo svoevidniot predgovor Viduvawe na vremeto. Potrebata da se napi{e pesna e relevanten predizvik za komunikacija vo javni nastapi so ~itatelite. Dolgogodi{noto iskustvo kako urednik koj postojano dobival u~eni~ki tvorbi, a vo golem del od niv se i potajnite misla i èlba da se bide pisatel. Dali prvite detski ili mlade{ki zapisi se dovolni da bidat ne{to pove}e od kopne` i da ja nadrasnat zada~ata na denot! Zna~at li èlbata, pa i samoto zapi{uvawe, profesija pisatel? Ednostavno nema recept kako se stanuva pisatel. Kako da se razgatnat darbata od edna i rabotata od druga strana. Ne retko deteto obzemeno i so èlbata na roditelite go stava svojot potpis na prvata kniga. Nekakov argument za sebe, a u{te ne doìvuvaj}i go detstvoto ili ~uvstvuvaj}i se ve}e golem avtor so prvite ~ekori vo mladosta. Petrevski i kako urednik i kako pisatel e me|u onie malubrojni makedonski pisate-
li koi celosno im se daruval vo zaedni~koto otsonuvawe na tinejxerstvoto. Kako se stanuva pisatel, na toa pra{awe logi~ki i toj nema odgovor. Zatoa mudro go koristi praviloto ne so zborovi, tuku so delo da pokaè edna mo`na sostojba kako mig ili kako ìvotna, profesionalna opredelba. Vo ìvotot nema slu~ajnosti. Ne{tata neminovno doa|aat i se nareduvaat taka {to sami po sebe ja sozdavaat istorijata na li~nosta. Knigata Zaludenost od zaqubenost e sostavena od tri dela. Vo toa sveto trojstvo i ja otkrivame harmonijata na egzistencijata. Toa uslovno sovr{enstvo se posvedo~uva i vo krugot me|u glavniot junak - deteto, semejstvoto i ìvotot. Sekoja prikazna e raskaàna po dvapati. Potekuva taa neposredno, iskreno i ne retko naivno soglasno od nejzinite akteri, se raskaùva prikaznata koja kako po nekoe nepi{ano pravilo potoa od prozen se preto~uva vo poetski zapis. Vo vakvata postapka lucidno go otkrivame teoretskiot stav deka literaturata postojano izvira i go odrazuva samiot ìvot, no pritoa otsekoga{ bila i ostanuva ne{to pove}e od obi~niot ìvot. Tie se osobeno misla i smisla vo opstojuva203
weto i ostvaruvaweto na detstvoto i mladosta. Da ne se sonuva, kopnee i e`dnee toa }e re~e oti i ne se ìvee. A potojano vo srceto na sekoj ~ovek detstvoto ostanalo kako najli~en presuvan cvet so ve~ni boi, mirisi i vkusovi. Glaven junak vo ovaa kniga koja jasno poraùva oti nemalo sre}a bez qubov e Dimitra ~ie prezime e prekarot Vdahnovena. Ubava i crnkosa, so jadri i razigrani zeleni o~i na koi ni{to ne im pobegnuva taa sekoja vistina (slu~ka, nastan, prigoda, slu{nato) ja prepejuva vo stihovi. Taa e mudra i samokriti~na, no najmnogu od se na svetot potajno posakuva, edna{, da napi{e barem edna kniga koja }e se ~ita. Toa ne e nitu lesen, nitu ednostaven pat koj mora sama i so soptsven trud da go mine. Ima ~etirinaeset godini, i samata gi ~uvstvuva prvite qubovni trepeti, no go raboti ona {to znae oti najdobro moè da go sraboti. I nejzinite vrsnici glasno kaùvaat oti taa e roden poet. Site se voshituvaat kako ne{tata gi presozadava vo pesna. Od tvojata drugarska, Milena, doznav deka ti se javuvaat i devoj~iwa i mom~iwa. I deka nao|a{ najubavi zborovi za sekogo. Osobeno ako stanuva zbor za qubovta, pi{uva trinaesetgodi{nikot Petar so molba i toj da vleze vo nejzinata tvore~ka laboratorija. Vo prviot del Devoj~iwata zra~at prosleduvame edinaeset prikazni. Naslovot decidno upatuva oti nemirite i kopneìte imenuvani kako qubov doa|aat od devoj~iwata. Nasmeani i vrevlivi, ta`ni i zalu204
deni od qubov kon mom~iwata. O~ite na devoj~iwata / svrteni kon mom~iwata / polni se so smea / i od qubov zra~at. / No devoj~iwata znaat / da se povle~at vo sebe / i tivko da pla~at, / tivko da pla~at. Sekoja prikazna e posebna celina. Gi ima svoite i edinstveni taa i toj. Vo Vtoro(to) vleguvwe vo (ne) zgodite vo koi: mom~wata pla~at, prviot del od naslovot e sodràn vo site tri dela, nositeli na prikaznite se: Mom~iwata se falat / deka devoj~iwata / ni{to ne im zna~at; / No tie silno se vqubuvaat / i znaat skri{no da pla~at, / skri{no da pla~at. Se naniùvaat prikaznite za Violeta, Cvetan, Petar, Nevena, Marko, Natalija, Vesna, Ognen, Ilija, Ana, Emil, Davor, Georgi, Svetlana, Dejan, Angela, Sneàna, Denica... Detskoto (tinejxersko) katadnevie nado{lo kako reka i se razvrevilo vo u~ili{teto, po ulicite i poljankite, vo domot i semejstvoto, posebno vo drugarstvoto i drugaruvaweto. Se zapi{uva toa i vo spomenarite, no najmnogu vo srceto koe komunicira preku mobilni telefoni, so kompjuteri, sms poraki i internet. Toa novo vreme zaludeno od raznorazni tehnologii so svoite zaludeni tinejxeri od zaqubenost. Tretiot del Vozrasnite taàt bi moèle da go definirame kako odreden zaklu~ok na temite i motivite koi vo svojata nova kniga gi ponuduva Gorjan Petrevski. A vo nego opeano e minatoto: Se}avawata dale~ni / na onie {to ve}e ne se mladi, / licata im gi mra~at. / Koga }e se setat na nekoja qubov, / so srceto taàt, / so du{ata pla~at. Vremeto ne
stoi na edno mesto. Se menuvaat generaciite i vremiwata, a site tie ja imaat svojata edinstvena (ne i edna) a so toa i nepovtorliva qubov. Taa e ve~na, taa e lokomotiva vo koja patuvaat pokolenijata i vremeto. Da ne se zaboravat, barem vo toa e sigurna Dimitra Vdahnovena, da se ostavi znak za pomnewe i prepoznavawe. Moèbi eden den taa }e bide poznata i po~ituvana pisatelka. Poslednata re~enica vo knigata ja potvrduva i na{ata premisla koja ja zapi{avme pogore oti ni{to ne e slu~ajno vo ìvotot. Ne{to i za ànrovskata pripadnost na Zaludenost od zaqubenost od Gorjan Petrevski. Vo uslovno odredenata kniga za toa kako se pi{uva i kako se stanuva pisatel obedineti se i prozniot i poetskiot iskaz. Po zapisot -prikazna so site likovi, nastani i slu~ki, detali i migovi taa se prepejuva vo stihovi. Site niv gi obedinuva, toa }e re~e deka vo site prikazni i pesni (vo vtoriot del se sedumnaeset, a vo tretiot petnaeset) e prisutna Dimitra Vdahnovena. Taa ne e samo u~esnik, nabquduva~, svedok i potoa poet, tuku vo istovreme komentira, zabeleùva, vrednuva i donesuva zaklu~oci. Domot i semejstvoto kako stoèrni temi vo sevkupnoto knièvno delo na Petrevski, i tuka dobivaat svoi mesto i zna~ewe. Majkata i tatkoto, pomaliot brat, babata i dedoto na Dimitra se prepletuvaat po~esto vo celinata na knigata. Mnogute prikazni, site moàt da se ~itaat i kako posebni tekstovni celini, sozdavaat edna homogena celina. Vo nea
jasno se odreduvaat po~etokot i krajot, nenametlivo odredeni sluki dobivaat zna~ewe na konflikt, zavrzuvaat ~vor, drugi pak kulminiraat so dramatika do onie kako re{enie so mudrost ili pouka. Se vmetnuvaat pisma, citati, mudrosti, poraki. Moème da kaème deka avtorot vo nastojuvaweto za obedinuvawe na prikaznite vsu{nost, ja gradi cvrstata romaneskna struktura na Zaludenost od zqjubenost. Gorjan Petrevski e avtor koj pi{uva ednostavno i toplo. Iako po predznak raskaùva~ toj vo su{tina e neute{en liri~ar. Go identifikuvame vo likovite i karakterite, temite i motivite, vo osvojuvawata na freskata na srceto, vo opisite na slu~kite i nastanite, posebno vo slikarskoto modelirawe na pejzaìte. I vo ona negovo postojano i zatskrieno istraùvawe na dobroto vo ~ovekot, vozvi{enoto vo ìvotot, ubavoto i nepovtorlivoto vo svetot. Ottuka ako naslovot na knigata ne se zema samo kako igra na zborovi, toga{ onaa zaludenost od zaqubenost vsu{nost }e ni gi otkrie najvozvi{enite ne{ta vo edna{ i kratko dadeniot ~ove~ki ìvot. Na toa ne povikuvaat babite i dedovcite od tretiot del na knigata. Jazikot i stilot na omileniot pisatel se del od patot / pati{tata so koi doa|a do negovite mladi ~itateli. Kako poinaku moè da se objasni podatokot koga negovite romani go doìvuvaat svoeto desetto ili petnaesetto izdanie. Ottuka i so pravo redakcijata Detska radost pri Prosvetno delo kako ekskluziven zastapnik na tvo205
re{tvoto na Petrevski, da ne ni pobegne i toj podatok, go pretstavuva vo biblioteka proza od Gorjan Petrevski. Veruvame deka tinejxerite imaat mo`nost za u{te edna nova i nezaboravna sredba so svojot pisatel. Krotok i istraen patnik kon beskrajnite viso~ini i kon blagos-
lovenata svetlina vo ìvotot. Da ja otfrlime ili za mig da ja zaboravime zavista svojstvena na na{eto makedonstvuvawe vo priznanieto oti nema pogolema nagrada i priznanie koga pisatelot ima svoi ~itateli i koga po~ituva~ite na pi{aniot zbor imaat svoj pisatel.
206
HRONIKA
IZVE[TAJ ZA RABOTATA NA SPISANIETO SOVREMENOST VO 2010 GODINA
Vo tekot na izminatata 2010 godina, najstaroto makedonsko knièvno spisanie se pojavi so dva broja. Nivnoto izleguvawe e ovozmoèno so materijalna poddr{ka od Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija. Niz postojanite rubriki Knièvni dijalozi, Tvore~ka laboratorija, Interpretacii, Is~ekoruvawa, Priop{tuvawa i Kriti~kiot pregled, bea realizirani brojni studii i kriti~ki osvrti so golem broj avtori. Vo Tvore~ka laboratorija proza i poezija publikuvaa: Petre Bakevski, Dimitar Bogdanovski, Igor Kraj~ev, Tomislav karanfilovski, Slav~o Koviloski i Aleksandar Popovski. Interpretaciite gi zbogatija prilozite na: Vasil Drvo{anov, Naume Radi~eski, Vasil Tocinovski, Aleksandar Ilievski, Slav~o Koviloski, Tomislav Karanfilovski, Trajko Ognenovski, Zdravko Stojkoski i Igor Kraj~ev. Mladite avtori Frosina Parmakoska i Katerina Grujoska ja ispolnija rubrikata Is~ekoruvawa. Me|unarodnata knièvna sorabotka preku rubrikata Priop{tuvawa gi pretstavi Patar Opa~i}, Zoran Pe{i}-Sigma, Tomislav Kova~evi}, Andrija KosLajtman, Valerio Orli} i Kristina Posilovi}. Kriti~kiot pregled be{e zbogaten so vrednuvawata i viduvawata na: Vasil Tocinovski, Petko [ipinkarovski, Petre Bakevski, Radovan P. Cvetkovski, Nikola Altiev, Jovanka Denkova, Slav~o Koviloski, Nikola Ko~ovski, Ivan Kotev i Zdravko Stojkoski. Realiziran be{e i eden razgovor so Risto Stefanovski vo rubrikata Knièvni dijalozi. Stranicite na spisanieto so svoi likovni prilozi gi zbogatija delata na Nikola Grozdanovski i Aleksandar Popov-Sa{ko. Na stranicite na Sovremenost se pojavija pretstavnici na pove}e generacii od literaturata, kulturata i naukata, kako doma{ni avtori, taka i avtori od stranstvo.
207
OD NOVATA PRODUKCIJA NA SOVREMENOST Nikola Altiev, Tuka sme..., 2010

. ... : , , , , , , , , . , , . . , : , / / .
Slav~o Koviloski, Prilep~ani XIX vek, 2010

Vo svoeto najnovo delo, Prilep~ani XIX vek (enciklopediski imenik) Slav~o Koviloski n zapoznava so poznatite i nekoi pomalku poznati Prilep~ani koi se rodile, ìveele i ostavile sopstvena traga vo tekot na 19-tiot i na po~etokot na 20 vek. Deloto e zamisleno vo forma na enciklopediski imenik vo koj li~nostite se obraboteni po azbu~en red. Pri toa vo kratki crti se dadeni osnovnite biografski podatoci i zna~eweto {to ovie li~nosti go imale za gradot Prilep, za Makedonija, a nekoi od niv i po{iroko vo balkanski i evropski kontekst. Vo knigata se obraboteni pove}e od 650 li~nosti, nekoi od niv i so fotografija, glavno rodeni vo Prilep ili vo negovata potesna okolina. Kako soizdava~ na imenikot se javuva i gradskata biblioteka "Borka Taleski# od Prilep. Deloto be{e udostoeno so najvisokata nagrada koja ja dodeluva Op{tina Prilep, "Z Noemvri#.
Tomislav Karanfilovski, Na Kibela Ma, so qubov, 2010

: , ? , . 208 ( ) .
. -, ,
... , , ... - .
Nikola Altiev, Niko, 2010

Altiev vo posledniot period s pove}e se naso~uva kon raskazite. Del od negovoto tvore{tvo toj objavi na stranicite na vesnikot Nova Makedonija i spisanieto Sovremenost. Ovoj pat, toj na ~itatelskata publika i nudi 18 (osumnaeset!) raskazi ispolneti so nastani od sekojdnevniot ìvot, ponekoga{ i so avtobiografski crti. Niz raskazite }e prodefiliraat pove}e od pedesetina likovi, niz koi povtorno kako edna od glavnite temi na raskaùvawe se javuva avtorovata qubov: Makedonija.
209
210
SOVREMENOST Spisanie za literatura, kultura i umetnost Izdava~: Sovremenost, Skopje Upraven odbor Jusuf Sulejman, pretsedatel Gorjan Petrevski d-r Vasil Tocinovski Radovan P. Cvetkovski Mi{o Kitanoski Nadzoren odbor Mirko Stefanovski, pretsedatel Tomislav Karanfilovski Ivan Antonovski Lektor Verica Tocinovska Korica Ko~o Fidanovski Kompjuterska podgotovka i pe~at Akademski pe~at, Skopje
Spisanieto izleguva so materijalna poddr{ka od Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija. Materijalite do eden avtorski tabak se dostavuvaat na disketa i pe~aten tekst so font Pulstajms7 za kirili~no pismo i Times New Roman za latini~no pismo. Drugite koristeni fontovi da se snimat na disketa so tekstot. Rakopisite ne se recenziraat, ne se honoriraat i ne se vra}aat. Adresa: Spisanie "Sovremenost#, Skopje, ul. "Franklin Ruzvelt# 8, po{. fah 221. êk s/ka 300000001185473, Dano~en broj 4030988132811 Komercijalna banka a.d. Skopje
211

Sovremenost - 2 - 2011-Братство и единство

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Sovremenost - 2 - 2011-Братство и единство

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

SPISANIE ZA LITERATURA, KULTURA I UMETNOST

God. 60, broj 2 (septemvri)

SOVREMENOST Spisanie za literatura, kultura i umetnost Izdava~: Sovremenost, Skopje

SOVREMENOST, br. 2, 2011 050(497.7)(060.91)(049.3)

OD TRADICIJATA NA SOVREMENATA MAKEDONSKA LITERATURA

SOVREMENOST, br. 2, 2011

SOVREMENOST, br. 2, 2011

, 4, 1971, 1903-2003, reizd. MI-AN,

, , . 11, . 4, 1971, . 412.

SOVREMENOST, br. 2, 2011

SOVREMENOST, br. 2, 2011

SOVREMENOST, br. 2, 2011

SOVREMENOST, br. 2, 2011

Isto, str. 3-4.

SOVREMENOST, br. 2, 2011

Isto, str. 4-5.

SOVREMENOST, br. 2, 2011

Sovremenost, Skopje, god. 32, juni, br. 6, 1983, str. 82.

SOVREMENOST, br. 2, 2011

SOVREMENOST, br. 2, 2011

SOVREMENOST, br. 2, 2011

SOVREMENOST, br. 2, 2011

SOVREMENOST, br. 2, 2011

SOVREMENOST, br. 2, 2011

SOVREMENOST, br. 2, 2011

srpski, hrvatski, bugarski i drugi jazici. Deneska bibliotekata na spisanieto ja krasat . , , , -

SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.3-1

BELA RIZA, DA SE PAMETIME!

SOVREMENOST, br. 2, 2011

SOVREMENOST, br. 2, 2011

SOVREMENOST, br. 2, 2011

SOVREMENOST, br. 2, 2011

SOVREMENOST, br. 2, 2011

SOVREMENOST, br. 2, 2011

SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.3-32

Hristo PETRESKI KALEM

SOVREMENOST, br. 2, 2011

SOVREMENOST, br. 2, 2011

SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.3-1

SOVREMENOST, br. 2, 2011

SOVREMENOST, br. 2, 2011

SOVREMENOST, br. 2, 2011

SOVREMENOST, br. 2, 2011

SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.3-1

SOVREMENOST, br. 2, 2011

SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.3-1

]e se gu{nam so zemjata i so paprat }e se pokrijam. Vo is~ekot da mi se oplodat `elbite budno }e spijam.

SOVREMENOST, br. 2, 2011

SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.3-1

SOVREMENOST, br. 2, 2011

SOVREMENOST, br. 2, 2011

SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.3-1

SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.3-1

SOVREMENOST, br. 2, 2011

SOVREMENOST, br. 2, 2011

*** Profesionalni ubijci. Ja odminavme kaznata u{te pred da go napravime grevot.

SOVREMENOST, br. 2, 2011

Ti podaruvam tetratka za da zapi{e{ s# {to ne si mi ka`al, a si po~uvstvuval. Tetratkata e prazna.

SOVREMENOST, br. 2, 2011 821.163.3-1

SOVREMENOST, br. 2, 2011 398(=163.3)(049.3)

MAKEDONSKITE NARODNI UMOTVORBI ZA ALEKSANDAR III MAKEDONSKI

SOVREMENOST, br. 2, 2011