.

 .
,

XXXIX ,
(, 14. VIII - 31. VIII 2006 .)

, 2007

POZDRAVNA RE^ NA PRO.. D-R \OR\I MARTINOVSKI, REKTOR NA UNIVERZITETOT SV. KIRIL I METODIJ Ohrid, 14 avgust 2006 godina Po~ituvani u~esnici makedonisti, Uva`eni gosti i dragi prijateli, Dami i gospoda, Za Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij pretstavuva vistinska gordost, po trieset i pat, vo drevniot Ohrid, da go ozna~am po~etokot na rabotata na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, koj ima posebno zna~ewe i na{ata univerzitetska istorija . Na{iot Univerzitet Sv. Kiril i Metodij, so svojot nau~en i tvore~ki potencijal pretstavuva na makedonskata dr`ava i pridonesuva za vospostavuvawe i pro{iruvawe na sorabotkata so golem broj univerziteti i nau~ni i kulturni institucii vo Evropa i vo svetot, so edinstvena cel zbogatuvawe na znaewata i razvoj na naukata, kulturata i umetnosta. Toj, isto taka, }e dade pridones kon zgolemuvawe na mobilnosta na studentite i univerzitetskiot kadar. Vo toa ime, dozvolete mi, kako na rektor na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij vo Skopje, da ve pozdravam i da vi posakam toplo dobredojde i plodna i uspe{na rabota vo drevniot Ohrid, koj, sekoe leto, ni gi poka`uva duhovnite vrednosti naplastuvani so vekovi, mestoto od kade {to po~nala da se {iri slovenskata pismenost i kultura. Seminarot za makedonski jazik, literatura i kultura, neprekinato, od svoeto osnovawe vo dale~nata 1967 godina pa s do denes, se razviva{e i izrasna vo afirmirana nastavna, nau~na i kulturna institucija. Najgolem dokaz za zna~eweto i ulogata na ovoj me|unaroden sobir za Univerzitetot i za Republika Makedonija e prisustvoto na 90 slu{ateli od 23 zemji (Avstralija, Albanija, Belgija, Belorusija,

Bugarija, Velika Britanija, Germanija, Grcija, Italija, Japonija, Polska, Romanija, Rusija, SAD, Slovenija, Slova~ka, Srbija, Turcija, Ukraina, Ungarija, .rancija, Hrvatska, ^e{ka). , . Vo znakot na pretstojniot svetski slavisti~ki kongres {to 2008 god. }e go organizira Makedonija, zgolemen e interesot na slavistite za slednata zemja doma}in na kongresot. Taka, me|u drugite, na Me|unarodniot seminar doa|a delegacija od japonski slavisti predvodena od pretsedatelot na japonskiot slavisti~ki komitet profesorot I~iro Ito od Univerzitetot vo Tokio. Nastavata }e se odr`uva voobi~aeno, so zadol`itelni sekojdnevni lektorski ve`bi, kursevi po izbor od staroslovenskiot jazik, makedonskiot jazik, literatura i etnologija, kako i kurs po narodni ora, kako del od folklorot i narodnata tradicija. Novost na Me|unarodniot seminar e preveduva~kata rabotilnica vo koja{to slu{atelite }e imaat mo`nost da gi isprobaat svoite preveduva~ki ve{tini. Od ovaa godina za prvpat na Seminarot se voveduva i ovaa aktivnost. ]e se raboti prevod na razni tekstovi: delovno-tehni~ki, publicisti~ki i tekstovi od makedonskata kni`evnost, a seminaristite }e mo`at da izbiraat pome|u dva jazika: angliski i ruski. Za slu{atelite se predvideni i po dve predavawa dnevno od oblasta na makedonskiot jazik, literatura, kultura i istorija {to }e gi odr`uvaat eminentni specijalisti od zemjava. Vo kulturnata programa na Me|unarodniot seminar }e se pretstavat istaknati umetnici od Makedonija, }e se organizira poseta na zna~ajni arheolo{ki lokaliteti, muzejski zbirki, pretstavuvawe na najnovata makedonisti~ka izdava~ka produkcija i sl. Za u~esnicite na Me|unarodniot seminar se organiziraat i specijalni ekskurzii za zapoznavawe so prirodnoto i kulturnoto bogatstvo na Makedonija. Vo ramkite na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura na 28 i 29 avgust }e se odr`i i XXXIII nau~na konferencija na koja{to stranskite i makedonskite makedonisti, slavisti i balkanisti }e gi soop{tat svoite istra`uvawa od oblasta na jazikot i literaturata. Lingvisti~kata sekcija }e raboti na temi od oblasta na prevodot i na leksikografijata, a literaturnata na tema posvetena na istaknatiot makedonski pisatel Kole ^a{ule, kako i na problemi od dijalogot na makedonskata literatura so drugite literaturi. U{te edna{, najsrde~no ve pozdravuvam i vi posakuvam uspe{na i plodotvorna rabota kako i prijatni ~uvstva vo ambientot na ubavinite na gradot Ohrid i negovata okolina.

IZVE[TAJ ZA RABOTATA NA XXXIX ME\UNARODEN SEMINAR ZA MAKEDONSKI JAZIK, LITERATURA I KULTURA

XXXIX me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura se odr`a od 14 do 31 avgust 2006 godina vo Ohrid vo prostoriite na hotelot Desaret vo Pe{tani. Seminarot be{e otvoren so obra}awe na rektorot na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij, prof. d-r \or|i Martinovski, a potoa slede{e promocija na zbornikot Predavawa na XXXVIII me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, {to go promovira Maksim Karanfilovski. Otvoraweto be{e zbogateno so izlo`ba na knigi od najnovata makedonisti~ka izdava~ka produkcija so izdanija {to za u~esnicite na Seminarot gi podarija: Institutot za makedonski jazik Krste Misirkov, Institutot za makedonska literatura, Institutot za folklor Marko Cepenkov, Institutot za nacionalna istorija, .ilolo{kiot fakultet Bla`e Koneski, .ilozofskiot fakultet, Arhivot na Makedonija, Pedago{kiot fakultet od Skopje, MSU i Institutot Otvoreno op{testvo. Na lingvisti~ki temi se odr`aa 7 predavawa: Zuzana Topoliwska, Trojniot ~len da ili ne?; Elena Petroska, Koli~estvenite kategorii distributivnost i kolektivnost vo makedonskiot jazik; Katerina Veljanovska, Ekspresivnata leksika vo makedonskiot jazik; Ubavka Gajdova, Makedonskite govori vo Egejska Makedonija; Liljana Makarijoska, Istorijata na medicinata vo svetlinata na srednovekovnata pismenost; Marija Korobar-Bel~eva, Obid da se otkrie ulogata na li~nite imiwa vo makedonskata poezija i proza; Stojka Bojkovska, Obrazovniot sistem vo Republika Makedonija tradicija, sovremeni sostojbi i strategii. Bea odr`ani 7 predavawa od oblasta na literaturata na: Milan \ur~inov na tema Pisatelskiot svet na Zoran Kova~evski; Vera Stoj~evska-Anti} zboruva{e za 1120 godini Ohridska kni`evna {kola ; Tomislav Todorovski: Petar S. Manxukov makedonski anarhist i letopisec (po povod 40 godini od smrtta 1966) ; Venko

Andonovski: Ontologijata na postmodernata makedonska proza (izvorite na verodostojnost i novite svetovi vo makedonskata postmoderna proza); Jelena Lu`ina: Makedonskata komedija i nejzinite balkanski vrski ; Vasil Tocinovski: Makedonskiot XIX vek; Ilija Velev: Kni`evnite procesi od XI i XII vek vo Makedonija. Od oblasta na kulturata slu{atelite na seminarot prosledija 2 predavawa: Elica Maneva: Nakitot od nekropolata vo Vodo~a Strumica od XIV do XVIII vek; Viktorija Popovska-Korobar: Ikonopisot vo Ohrid vo XVIII vek. Od oblasta na istorijata bea prezentirani slednive temi: Violeta A~kovska: Razvoj na sovremenata makedonska dr`ava; Vasil Jotevski: 60 godini od kulturnata avtonomija na Makedoncite vo Pirinska Makedonija; Tanas Vra`inovski: Aleksandar Makedonski vo Slavjano-ma}edonskata op{ta istorija na \or|ija M. Pulevski (od pa|aweto na Persiskoto carstvo do smrtta na Aleksandar). Od oblasta na etnologijata bea odr`ani tri predavawa: Sevim Pili~kova: Simbolikata na ovoj i onoj svet vo narodnite prikazni; Qup~o Ristevski: Pra{aweto na vremeto vo narodnata kultura na Makedoncite; Rodna Veli~kovska: @enskoto obredno peewe vo stru{kiot region denes. Be{e odr`ano i edno predavawe od oblasta na sociologijata: Ilija Acevski: Kultura, demokratija, ekonomija: makedonski slu~aj; i edno predavawe od oblasta na informatikata vo primena na lingvistikata: Aleksandar Petrovski: Morfolo{ki elektronski re~nik. Na godina{niov Me|unaroden seminar u~estvuvaa 84 slu{ateli od 23 zemji (Avstralija, Albanija, Belgija, Belorusija, Bugarija, Velika Britanija, Germanija, Italija, Japonija, Ju`na Koreja, Polska, Romanija, Rusija, SAD, Slova~ka, Slovenija, Srbija, Turcija, Ungarija, .rancija, Hrvatska, ^e{ka). Za odbele`uvawe e kvalitetot na u~esnicite {to se poka`a preku nivnata disciplina i prisutnost vo golem broj na site aktivnosti. U~esnicite bea aktivni i samite se organiziraa i napravija dve priredbi teatarska pretstava so sopstveno scenario, se razbira na makedonski jazik, i golema priredba so razni aktivnosti pesni, nominacii za nagradi vo odredeni kategorii, videoprezentacija na aktivnostite so sopstveni komentari i ocenki. Ova poka`a deka postoe{e izvonredna atmosfera i rabotna i prijatelska, vo tekot na celiot seminar. Na priredbata prisustvuvaa i u~esnicite na Nau~nata konferencija. Glavniot del od nastavata se odviva{e preku lektorskite ve`bi. Seminaristite bea podeleni vo lektorski grupi spored tri nivoa na poznavawe na jazikot. Lektorskite grupi za po~etnici gi vodea Roza Tasevska i Aneta Du~evska, za sreden kurs: Stanislava-Sta{a Tofovska, Gordana Aleksova, Lidija Tanu{evska i Marija Paunova. Naprednatiot kurs za jazik go vode{e Simon Sazdov, a naprednatiot kurs za

literatura Vesna Mojsova-^epi{evska. Nastavata se odr`uva{e vo OU Sv. Naum Ohridski vo Pe{tani. Nastavata be{e zbogatena i so izborni kursevi vo traewe od pet dena od: makedonski jazik sociolingvisti~ki temi (T. Trenevski); makedonska literatura `ensko pismo (L. Kapu{evska-Drakulevska); staroslovenski jazik (L. Makarijoska); etnologija na makedonskiot narod (Q. Ristevski); narodni ora (B. Jovanoski). Za prvpat be{e vovedena i preveduva~ka rabotilnica i toa od makedonski na angliski i obratno (A. Du~evska) i od makedonski na ruski i obratno (R. Tasevska). Preveduva~kata rabotilnica be{e mnogu pozitivno oceneta od u~esnicite za{to ovaa forma na rabota e osobeno korisna za strancite {to go u~at makedonskiot jazik tokmu so taa cel za prevod. Predlo`eno be{e od slednata godina ovaa aktivnost da se pro{iri na pove}e dena, za{to se poka`a kako mnogu korisna za zaedni~ko nadminuvawe na problemite vo preveduvaweto i sovladuvawe na nijansite na jazikot. Kulturnata programa be{e osobeno visoko oceneta. Be{e pretstaveno tvore{tvoto na istaknatiot makedonski pisatel Luan Starova, preku razgovor so Elizabeta [eleva. Slikarot Vasko Ta{kovski preku videoprezentacija i so tekst go pretstavi svoeto likovno delo i na u~esnicite im podari posteri od negovite dela. So kulturnoto bogatstvo na Ohrid u~esnicite na godina{niov seminar se zapoznaa preku razgleduvawe na gradot, poseta na ku}ata na Robevci, crkvata Sv. Sofija, Galerijata na ikoni, Anti~kiot teatar, Plao{nik, so predavawe na arheologot Pasko Kuzman. Be{e organizirana i poseta na otvoraweto na Stru{kite ve~eri na poezijata. U~esnicite na Seminarot ja posetija i izlo`bata Mnogu~islenici leksikografski izdanija od Makedonija vo ku}ata na Prli~ev. Vo kulturnata programa bea prika`ani filmot Balkan kan i u{te nekolku makedonski filma, po barawe na u~esnicite. Za u~esnicite na Seminarot bea organizirani dve ednodnevni ekskurzii, ednata so brod vo Sv. Naum, so predavawe za manastirot na Sa{o Korunovski i edna vo Resen poseta na postojanata postavka na dela od Resenskata kerami~ka kolonija i na postojanata postavka na sliki na Keraca Visul~eva (vo Domot na kulturata vo Resen), poseta na Etnolo{kiot muzej vo s. Podmo~ani i na Kurbinovo, so predavawe od Sa{o Korunovski. Ovaa ekskurzija zavr{i so ru~ek vo ribarskoto selo vo Ote{evo {to go priredi gradona~alnikot na Resen. Site predvideni aktivnosti spored programata bea realizirani. Ne izostana nitu eden predava~. Delegacija od Me|unarodniot seminar be{e primena i od pretsedatelot na R. Makedonija, gospodinot Branko Crvenkovski. Ovaa godina be{e odr`ana XXXIII nau~na konferencija, aktivnost {to tradicionalno se odr`uva vo ramkite na Seminarot. Na

10

Nau~nata konferencija bea promovirani zbornicite od prethodnata, XXXII nau~na konferencija. Promotori bea Lidija Tanturovska (na Zbornikot od lingvisti~kata sekcija) i Vasil Tocinovski (na Zbornikot od literaturnata sekcija). Ovoj nastan be{e zbogaten i so promocija na u{te dve izdanija na proektot Makedonskiot jazik kako stranski {to go rakovodi Liljana Minova-\urkova, a toa bea: Gramatika na makedonskiot jazik za stranci od Liljana Minova-\urkova i Prira~nik za stranci od Liljana Minova-\urkova i Tatjana Go~kova. Ovie izdanija gi promoviraa @ivko Cvetkovski i Sne`ana VenovskaAntevska. Rabotata na XXXIII nau~na konferencija se odviva{e vo dve sekcii. Lingvisti~kata sekcija rabote{e na dve temi: 1. Problemi pri preveduvaweto na makedonski od drugite slovenski i neslovenski jazici i obratno; 2. Jazi~nite re~nici na makedonski jazik. Koordinator na lingvisti~kata sekcija be{e Katerina Veljanovska. Na ovaa sekcija u~estvuvaa 33 referenti, a od niv 13 od stranstvo (1 od Germanija, 2 od ^e{ka, 3 od Rusija, 2 od Bugarija, 3 od Polska, 1 od Srbija). Literaturnata sekcija rabote{e na dve temi: 1. Tvore{tvoto na Kole ^a{ule ; 2. Dijalogot na makedonskata literatura so drugite literaturi. Koordinator na literaturnata sekcija be{e Kristina Nikolovska. Na ovaa sekcija u~estvuvaa 25 referenti, a od niv 8 od stranstvo (2 od ^e{ka, 2 od Bugarija, 1 od Polska, 1 od Srbija, 1 od Slovenija, 1 od Danska). Na Seminarot bea organizirani brojni kontakti vo znak na pretstojniot Me|unaroden slavisti~ki kongres {to 2008 godina }e se odr`i vo Makedonija. Taka, be{e organizirana sredba so japonskata delegacija na Seminarot predvodena od prof. I~iro Ito, pretsedatel na japonskiot slavisti~ki komitet i prof. Jumi Nakaxima, sekretar na Japonskiot slavisti~ki komitet so pretsedatelstvoto na Makedonskiot slavisti~ki komitet predvodeno od akad. Milan \ur~inov koj vo momentov e i pretsedatel na Me|unarodniot slavisti~ki komitet. Na sredbata prisustvuvaa desetina istaknati makedonisti, u~esnici na Seminarot. Be{e ostvaren i kontakt so prof. Behramoglu Ataol, {ef na slavisti~kata katedra vo Istanbul, so cel da se pomogne vo organiziraweto na nacionalen slavisti~ki komitet vo Turcija, vo presret na kongresot vo Makedonija. Za godina{niov seminar be{e preizdaden u~ebnikot Makedonski jazik za stranci (kurs za naprednati) od Liljana Minova-\urkova, kako i zbirka so tekstovi od makedonski narodni pesni Makedonski pesni (sostavile: Maksim Karanfilovski i Blagica Veljanovska). Op{ta zabele{ka e deka e potrebno da se izrabotat ponovi u~ebnici i da ima postojano dostapen tira`, kako za letnata {kola, taka i za lektoratite.

11

Izdanijata na Seminarot Zbornikot predavawa od XXXVIII me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, XXXII nau~na konferencija lingvistika i XXXII nau~na konferencija literatura se dostapni vo elektronska forma na veb-stranicata na Seminarot. Na Seminarot u~estvuvaa i desetina slu{ateli so samofinansirawe. Na krajot be{e sprovedena anonimna anketa vo koja slu{atelite davaa mislewa, sugestii, pofalbi i kritiki. Site preporaki }e bidat zemeni predvid pri organiziraweto na sledniot seminar. Ovaa godina Rektoratot dade dobra logisti~ka poddr{ka vo lu|e i vo oprema i obezbedi podobri uslovi za smestuvawe na u~esnicite. Za `al, nadle`nite ministerstva poka`uvaat s # pomalku sluh za va`nosta na ovaa manifestacija od isklu~itelen nacionalen interes. prof. d-r Emilija Crvenkovska direktor na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura

JAZIK

Zuzana Topoliwska TROJNIOT ^LEN DA ILI NE1 Celta na ova moe predavawe e da vi ja pretstavam mojata interpretacija na pojavata koja vo makedonskata gramati~ka tradicija se opredeluva kako troen ~len. Moeto tolkuvawe otstapuva od tradicionalno prifatenoto. Bi sakala da poka`am deka pojavata dopu{ta i edno poinakvo tolkuvawe. Zna~i, ovde }e stane zbor za referencijalnata karakteristika na imenskata sintagma, odnosno za takanare~enata kategorija opredelenost. Me|utoa, so ogled na mnogute postojni teorii i mnogute razli~ni terminolo{ki naviki prisutni na sovremeniot lingvisti~ki pazar, pred da $ pristapam na glavnata tema, moram barem nakratko da objasnam vo kakvi teoretski ramki }e se dvi`am i so kakva poimska i terminolo{ka mre`a }e se slu`am. Rabotam vo ramkite na edna od mnogute teorii od tipot smysl > tekst. Trgnuvam od formulata na semanti~kata struktura na re~enicata predlo`ena od polskiot lingvist S. Karolak vo tekot na rabotata vrz najnovata polska akademska gramatika. .ormulata izgleda na sledniot na~in: S = M {TL [p (a1, a2, a3...)]} kade {to M zna~i modalna informacija, T temporalna informacija, L lokalizacija vo prostorot, r e konstitutivniot predikat, a a1, a2, a3... argumenti na toj predikat. Referencijalnata karakteristika na edna propozicija ja razbiram kako pragmati~ka deikti~ka kategorija koja ni ovozmo`uva uspe{na identifikacija na nastanite i u~esnicite na nastanite za koi stanuva zbor vo tekstot. Referencijalnata informacija se prenesuva i so gramati~kite i so leksi~kite sredstva i mo`e da se krie pod sekoj
1

Ovoj tekst pretstavuva pro{irena varijanta na statijata pod istiot naslov predadena za pe~at vo spisanieto Ju`noslovenski filolog.

16

od simbolite na gorepretstavenata formula. Nastanite se identifikuvaat (a) so pomo{ na lokalizacija na vremenskata oska (t.e. vo odnos na gramati~kite sredstva preku gramati~kata kategorija poznata kako apsolutno vreme), i (b) preku identifikacija na nivnite u~esnici, dodeka u~esnicite na nastanite vo odnos na gramati~kite sredstva se identifikuvaat so pomo{ na takanare~enata kategorija opredelenost. .unkcionalnata struktura na pragmati~kata kategorija 'opredelenost opfa}a nekolku ~lenovi i ni dozvoluva: a) ednozna~no da gi identifikuvame materijalnite i/ili apstraktnite objekti za koi stanuva zbor vo tekstot; zboruvame toga{ za identifikacija na referentot na edna imenska sintagma, ili b) da gi izdvojuvame, da individualizirame opredeleni objekti kako denotati na imenuvaniot poim vo tekstot; toga{ zboruvame za specifikacija ili individualizacija na referentot preku nastanot vo koj{to toj u~estvuva, ili v) na objektite za koi stanuva zbor vo tekstot da im ja pripi{uvame konotacijata na imenuvaniot poim; toga{ zboruvame za nereferencijalna, predikativna upotreba na imenskata sintagma; g) mo`eme, isto taka, mesto individualni entiteti elementi na mno`estvoto {to go imenuva dadeniot poim, da gi identifikuvame celite mno`estva (site denotati na poimot) toga{ zboruvame za generi~na upotreba na imenskata sintagma. .ormalnite pokazateli na kategorijata 'opredelenost (t.e. na referencijalna karakteristika na imenskata sintagma) mo`at da bidat od razli~en karakter; naj~esto toa se zamenkite (pronomina) ili sopstvenite imiwa, ili pak mestoto na sintagmata vo linearnata struktura na re~enicata. Vo nekoi jazici me|u pokazatelite spa|aat i ~lenovite: opredeleniot i neopredeleniot ~len. Rezultatite postignati vo genetskite i tipolo{kite lingvisti~ki istra`uvawa sugeriraat deka ~lenot niknuva (t.e. kategorijata 'opredelenost striktno se gramatikalizira) vo jazicite koi se razvivaat vo multilingvalnata sredina, kade {to sogovornicite ~esto ne go vladeat dobro jazikot na onoj drugiot. Takva e i balkanskata jazi~na sredina vo koja niz vekovi se razvival makedonskiot jazik. Korelacijata me|u tipovite na upotreba na imenskata sintagma (t.e. na nejzinata referencijalna funkcija) i nivnite strogo gramatikalizirani pokazateli vo makedonskiot tekst mi se pretstavuva na sledniov na~in:

17 .UNKCIJA /+ referencijalna/ identifikacija individualizacija / referencijalna/ /+ generi~na/

POKAZATEL

opredelen ~len

neopredelen ~len nula

Se poslu`iv so formulacija strogo gramatikalizirani pokazateli, bidej}i drugite, leksi~kite, pokazateli isto taka po moe mislewe se vo izvesna mera gramatikalizirani preku nivnoto zacvrsteno mesto vo linearnata struktura na imenskata sintagma. Imeno, pokazatelite na referencija sekoga{ ne samo vo makedonskiot tekst se stremat kon pozicija na po~etokot na sintagmata. Da dodademe deka vo makedonskiot jazik vo odnos na pokazatelite na referencijalnata karakteristika te{ko mo`e da se povle~e stroga granica me|u leksi~koto i gramatikaliziranoto so ogled na faktot deka samo opredeleniot ~len se realizira na morfolo{ko nivo, dodeka neopredeleniot funkcionira kako leksema, do du{a neakcentogena leksema, no sepak leksema. Po ovoj kratok voved mo`am da pominam na mojata glavna tema pojavata poznata pod naslov troen ~len. ]e probam vo ovoj tekst da dadam odgovor na pra{aweto {to e ~len kako jazi~na edinica i da gi pretstavam posledicite koi{to toj odgovor gi implikuva za tolkuvawe na sostojbite vo makedonskiot jazik. S# razbira, toa e mojot li~en, sigurno ne edinstveniot mo`en, odgovor. Jazi~nite edinici gi klasifikuvame ili spored nivnata funkcija / zna~ewe, ili spored nivnata forma. Korelacijata me|u tie dve mno`estva pretstavuva gramatika i re~nik na soodvetniot jazi~en kod. Vo makedonskata (i vo bugarskata) konvencija na gramati~ki opis postoi sintagma-termin troen ~len koja, vo slu~aj na makedonskiot standarden jazik, se odnesuva na tri nesamostojni zamenski serii: -ot (-ta, -to; -te), -ov (-va, -vo; -ve) i -on (-na, -no; -ne) koi pretstavuvaat pokazateli na takanare~enata kategorija opredelenost i funkcioniraat kako kategorijalni markeri na nivo na imenskata sintagma. Nema tuka da se vpu{tam vo detali na nivnata semanti~ki i/ili formalno motivirana distribucija. ]e se ograni~am na konstatacijata

18

(a) deka tie pretstavuvaat skrateni formi na osnovniot troen sistem na pokaznite zamenki, soodvetno toj (taa, toa; tie), ovoj (ovaa, ova; ovie) i onoj (onaa, ona; onie) , (b) deka vo princip ostanuvaat vo komplementarna distribucija so tie polni demonstrativni formi, i (v) deka nivnoto mesto vo sintagmata e vo postpozicija vo odnos na prvata zboroforma {to ja otvora sintagmata, bilo taa da e imenka, bilo da e pridavka (pridavska zamenka, reden broj, glagolska pridavka, itn.), spored modelot: studentot, mladiot student, nasmeaniot mlad student; masava, drvenava masa, nakrivenava drvena masa; selono, starono selo i sl. Primerite poka`uvaat formalen paralelizam na trite serii i sugeriraat pretpostavka deka tokmu poradi toj paralelizam tie paralelno se tolkuvaat opfateni so zaedni~kiot naziv troen ~len. Vo otvorena kolizija so takvoto tolkuvawe stoi faktot deka vo gramati~kite opisi na ovie elementi tie funkcionalno se diferenciraat, t.e. im se pripi{uvaat razli~ni funkcii kako nositeli na opredelenost na imenskata sintagma, odnosno na razni tipovi referencijalna karakteristika na taa sintagma. Se postavuva pra{aweto: koja e funkcijata na ~lenot, kako i: dali i po {to taa se razlikuva od funkcijata na pokaznite zamenki. Osnovniot sistem na makedonskite pokazni zamenki broi tri ~lena sprotivstaveni vrz osnova na nivnite sposobnosti na poso~uvawe objekti vo prostorot poznat kako govorna situacija. Deneska, kako {to spomnav pogore, toa se zamenki derivirani soodvetno od korenite t-, ov- i on-, pri {to ov- poso~uva objekti bliski do govoritelot, on- objekti oddale~eni od nego, a za t- se ka`uva deka poso~uva objekti vo domenot na vtoroto lice (sogovornikot), {to prakti~no zna~i deka toj koren e neutralen vo odnos na prostornata lokacija na govoritelot. Ov- e relativno nov element vo toj troen aran`man, porano soodvetnata funkcija ja vr{el korenot s-, dodeka ov- funkcioniral vo drug tip opozicija vo odnos na t-, pribli`no kako {to deneska funkcionira opozicijata eden ~ drug; sp. gi izrazite kako vaka, taka ili ova, ona, sp. gi i polskite: tak i owak, ten taki owaki..., i sl. Starata pozicija na korenot s- vo demonstrativniot triagolnik se ~uva do den dene{en vo jugozapadniot makedonski govor na seloto Bobo{tica vo Kor~ansko (Albanija), tragi na taa pozicija vo standardniot jazik pretstavuvaat zamenkite sega, sam, petrificirani izrazi kako sino} / sno{ti, letoska, esenoska, i dr. Poslednite primeri svedo~at isto taka za starata slovenska (i ne samo slovenska, sp. gi na pr. situaciite vo romanskite jazici) tendencija kon sozdavawe dve formalni i funkcionalni varijanti na pokaznite (i li~nite, i posvojnite) zamenki: akcentogenite i kliti~kite. Zna~enski tie ne se razlikuvaat, razlikata e vo na~inot na funkcionirawe vo tekstot; imeno, kako {to

19

znaeme, kliti~kite formi ne se sposobni da generiraat posebna akcentska kulminacija nitu da stojat pod retori~en akcent vo iskazot. Poznato e deka del od indoevropskite jazici, naj~esto onie koi funkcionirale vo multilingvalni sredini, so tekot na vremeto imaat razvieno posebna funkcionalna edinica: ~lenot. Poznato e deka vo tie jazici ~lenot etimolo{ki pretstavuva kliti~ka forma na pokaznata zamenka, vo sistemite so pove}e demonstrativni koreni kliti~ka forma na pokaznata zamenka pomalku optovarena ili neoptovarena so prostornata informacija. Trgnuvaj}i od ova soznanie stanuva razbirlivo deka vo makedonskiot jazik ~lenskata funkcija ja ima prezemeno kliti~kata forma na zamenkata toj. Od goreka`anoto proizleguva deka baraj}i odgovor na pra{aweto koja e taa ~lenska funkcija, mo`eme odnapred da ja eliminirame takanare~enata deixis in praesentia, t.e. poso~uvawe objekti prisutni vo govornata situacija i prostorno soodneseni so govoritelot. So samoto toa ~lenot e posiroma{en od pokaznite zamenki, odnosno e li{en od semanti~ka funkcija. Definicijata {to bi sakala da ja predlo`am glasi deka ~lenot e pragmati~ko sredstvo koe ni pomaga vo identifikacija na objektite za koi stanuva zbor vo tekstot, t.e. objektireferenti na imenskite sintagmi upotrebeni vo tekstot, ili, u{te poprecizno: denotati na poimi koi vo tekstot zemaat oblik na imenski sintagmi. Imenkata objekti funkcionira tuka kako naziv na heterogeno mno`estvo na poedine~ni materijalni predmeti (materijalni delovi na svetot), mno`estva na takvi predmeti, poedine~ni nastani (dejstva, procesi, situacii, sostojbi...) i mno`estva nastani, ili, najposle, generi~no upotrebeni poimi sogledani od nivniot konotativen i/ili denotativen aspekt. Vo skratena i uprostena verzija ~esto slu{ame i ~itame za ~lenot kako pokazatel deka objektot poso~en vo sintagmata mu e poznat na govoritelot / na avtorot na tekstot (obi~no, no ne i zadol`itelno, i na negovite sogovornici / na adresati na tekstot). So ova avtomatski se legalizira eden subjektiven prostor mo`nost, pred s# vo domenot na upotrebata na generi~kite sintagmi, sekoj govoritel da se vodi so svoe li~no ~uvstvo vo ocenuvawe koja sintagma zaslu`uva ~len. Vo praktika ~lenot naj~esto se pojavuva vo anaforska slu`ba, t.e. vo sintagmi koi poso~uvaat objekti ve}e spomnati vo dadeniot tekst (naracija, dijalog i dr.). Vo takvata upotreba ~lenot pretstavuva nemarkirano sredstvo na referencija i ostanuva vo direktna opozicija so pokaznite zamenki, koi vo anaforska slu`ba slu`at istovremeno za istaknuvawe na identifikuvaniot karakter na objektot, sp. na pr. V~era pak mi se javi noviot prijatel na Ana. ^ovekot / Toj ~ovek se trudi da odr`uva redovni kontakti so site nas ili Jane mi prepora~a edna nova istorija na Balkanot. Knigata ne mi ostavi poseben

20

vpe~atok. nasproti: Taa kniga navistina mora da ja pro~ita{, i sl. Vo takvite konteksti doa|a do izraz nesposobnosta na ~lenot-klitika da nosi vrz sebe retori~ki akcent. Vtoriot mo{ne frekventen preduslov za upotrebata na ~lenot e prisuten koga poso~uvame edinstven denotat na dadeniot poim koj vleguva predvid vo aktuelna, {iroko sfatena situacija. Sp. gi iskazite kako Otvori go prozorecot!, Zatvori ja vratata!, ]e se najdeme pred ku}ata, Profesorot u{te ne e dojden se misli na onoj edinstveniot kogo go ~ekame, Ru~ekot u{te ne e gotov, Vozot docni, itn., s# do Sonceto deneska slabo gree ili Mese~inata re~isi i ne se gleda, i sl. Vo tie situacii upotrebata na pokaznata zamenka ili ne vleguva predvid ili go markira iskazot so dodatna ekspresija, naj~esto izraz na netrpelivost: Otvori go toj prozorec, kolku dolgo da te molam!, Ama toj ru~ek deneska nikoga{ nema da bide spremen!, i sl. Kako {to proizleguva od primerite, ni vo ovoj tip upotreba ne se raboti za deixis, realnoto prisustvo na poso~uvaniot objekt vo govornata situacija e mo`no, no ne i zadol`itelno. Se postavuva pra{aweto dali funkcijata na elementite -ov i -on e pobliska do funkcijata na elementot -ot, ili do funkcijata na akcentogenite formi na pokaznite zamenki. Se slu`am so neutralniot termin element, za da odbegnam etiketirawe na tie elementi pred da go opravdam vo natamo{niot tekst izborot na predlaganite etiketi. Pred da pominam na analiza na primerite sakam u{te da se potsetime deka opozicijata: deikti~ka vs nedeikti~ka upotreba e asimetri~na. Dodeka ~lenot, kako {to rekovme, ja isklu~uva deixis in praesentia, pokaznite zamenki mo`at da se upotrebuvaat i za direktno prostorno poso~uvawe i za poso~uvawe vo tekstot (anafora) i za takanare~enata deixis in absentia. Od druga strana, pokaznite zamenki, a isto taka i -ov i -on ne smeat da se pojavat vo generi~ki upotrebenata sintagma. Pominuvam kon analizata na primeri na upotrebata na elementite -ov, -on vo sovremeniot makedonski standarden jazik, kako vo pismeniot taka i vo kolokvijalniot izraz. Primerite im gi dol`am pred s# na trudovite na M. Mirkulovska i na A. Pan~evska, koi i dvete vodele posebna obemna ekscerpcija na pokazatelite na referencija vo makedonskiot tekst. I dvata truda se nao|aat vo pe~at (sp. podolu vo spisokot na koristenata literatura). -OV: A. prostorna bliskost do govoritelot, pripadnost: Poka`i mu na pisatelov {to imame, ovde si kako doma... BP.I/ 329/M Kolku mrzlivo pladne, }e zaspijam na masava... BP.I/122/M

21

Grankite na ovo{kive gi ~uvstvuvaat posledicite od golemata su{a... BP.I/110/M ...onaa golema reka {to te~e srede ugorninava i deneska ja deli na dva dela... DM.P/12/M Ima ne{to privle~no vo tie ~inovni~ki deca, kako da se rasteni vo eden svet poubav od na{iov... BK.L/18/M No mene srceto mi igra tokmu sega, se protegna Ximi. ]e mi pobegne od gradive... BP.I/109/M Bankata donirala 18 milioni evra za proekti so koi se opfateni 38 op{tini niz zemjava. D/M Sp. i od razgovorniot jazik: Nogava me boli. P Stanov u{te ne ni e sreden. P Kancelarijava mi e male~ka. P Tuka spa|aat i primeri so toponimite: Skopjevo ne e toa {to be{e! (izgovoreno vo Skopje) P Vardarov u{te malku }e se prelie. (izgovoreno na bregot na Vardar) P Ohridov mnogu go sakam! (izgovoreno vo Ohrid) P Ovaa posledna serija (so toponimite) nema paralela so -ot. Postojat ednoelementni toponimi sposobni da go prifatat -ot, kako Balkanot, Karpatite, i dr., naj~esto planinski, nazivi, no -ot e tuka funkcionalno prazen. B. vremenska bliskost do govoritelot, opfatenost so nastanot, so procesot: ...da se premosti jazot {to se prodlabo~uva so vojnava BP.I/ 125/M Nema izlez od na{ava kriza... BP.I/278/M Samo {to gledam na problemov od nezavisni pozicii. BP.I/106/ M ...gradot Ohrid, vo koj letovo bea otkopani artefakti za negovoto trimileniumsko postoewe. BP.I/173/M Kolku e tivko ve~erva... BP.I/177/M Makedonija [...] vo momentov e ispravena pred... D/M Od razgovorniot jazik: Vremevo ne ni se pogodi! P Denov mi zapo~na rano! P Vo site navedeni primeri pokraj identifikacija vo ramki na prostorot i/ili vremeto se ~uvstvuva i izvesna ekspresija, naglasuvaweto na bliskosta, intimen odnos kon poso~uvaniot objekt, ne{to {to ruskata makedonistka, Natalija Boronikova, vo referatot odr`an

22

vo 2005 g. na nau~nata diskusija vo Ohrid mnogu sre}no go opredeli kako vklu~enosta na objektot vo intimen prostor na govoritelot. Takviot tip poso~uvawe ne isklu~uva deixis in absentia, t.e. situacii koga da go citiram B. Koneski (1982: 232) ne se poso~uva objekt vo opsegot na na{ite ~ula, {to realno go poka`uvame, ami pretstavata za toa lice se pobuduva pred sebe. Taka Koneski go komentira primerot [to go nema u{te ~ovekov? Sli~na e situacijata koga za na{a dr`ava upotrebuvame naziv zemjava, ili koga za aktuelnata vlada vo na{ava zemja zboruvame kako za vladava. Evidentno elementot -ov e ne samo sredstvo za identifikacija, tuku i sredstvo za poseben tip ekspresija, i kako takvo funkcionalno se razlikuva ne samo od akcentogenite formi na pokaznite zamenki, tuku i od ekspresivno neutralniot element -ot. Ova go potvrduva i mo`nosta ov da se zalepi za sopstvenoto li~no ime, pred s# za hipokoristik, kako vo eden primer od Pan~evska: Bilevo u{te go nema da se javi!, i sl. -ON: A. deixis in praesentia, relativna oddale~enost od govoritelot: Po~nuvam od primerite od J. Bo{kovski, citirani od B. Koneski (1982: 229): Eve sega }e go zapalam videlin~eto. Potraj malku, dodeka gi izmolzam ovcine... odgovori starecot i se svrte kon kotarot, od kade {to dopira{e bleewe i ovcite netrpelivo podavaa glavi preku pletot. Sp. i od Slavko Janevski (citiram spored mojata monografija od 1974 g., s. 129): ...go skiva{ onoj? veli taa. Onoj so crvenana kosa? Sp. i od razgovorniot jazik: Vidi go deteno, cel den pla~e! P Vo belana zgrada `iveam! P Ku}ana na kom{iine e mnogu ubava. P ili so katafori~ko dopolnuvawe: ^ovekon {to stoi onde e moj prijatel. P Ku~eno {to lae e mnogu lo{o. P Deteno {to tr~a po ulicata go poznavam! P Primerite se malku. Kole{kite koi vodele soodvetna ekscerpcija me informiraat deka upotrebata na elementot on vo sovremeniot makedonski standard, ne stiliziran kako arhai~en ili narodski, e vonredno retka. Kaj goreprivedenite otsustvuva nekoja posebna ekspresivna markiranost. B. deixis in absentia, vremenska / emotivna / intelektualna oddale~enost Tuka primerite se u{te poretki. Sp. od S. Janevski: A starion pes Adam, od boga }e si go najde..., ili poznatiot primer od Lozje

23

na B. Koneski: Narodon kaj nas ne gi znae tie raboti. kade {to se ~uvstvuva emotivno / intelektualno oddale~uvawe od onie {to ne gi znaat tie raboti. Po ovaa kratka prezentacija na primeri se vra}am na pra{aweto za funkcijata i statusot na elementite -ov i -on kako vo odnos na -ot, taka i vo odnos soodvetno na ovoj i onoj. Imam namera da ja branam tezata deka se raboti za demonstrativni klitiki (podvi`ni afiksi?) koi od ~lenot --ot se razlikuvaat po svojata sekoga{ prisutna prostorna markiranost (bilo da se raboti za realniot ili za nekoj tip virtualen prostor) i po svojata ~esto prisutna ekspresivna markiranost). ^lenot, t.e. elementot -ot, e po definicija li{en kako od vistinskata deikti~ka funkcija, taka i od sekakva ekspresija. Poznatiot polski lingvist, A. Boguslavski, ka`a edna{ deka porakata {to ja nosi ~lenot glasi toj na koj{to mislam, {to zna~i deka imame rabota so eden pragmati~ki marker na referencija koj na sogovornikot / adresatot mu pomaga vo identifikacija na poso~uvaniot objekt. Od druga strana, od polnite akcentogeni formi na soodvetnite pokazni zamenki -ov i -on se razlikuvaat po nesposobnosta da generiraat akcent, t.e. da pretstavuvaat samostoen fokus na prenesuvanata poraka. Istovremeno za razlika od polnite formi tie ~esto na imenskata sintagma {to ja pridru`uvaat $ davaat posebna ekspresivna nijansa, vo slu~ajot na -ov obi~no pozitivna, vo slu~ajot na -on negativna. Posebno -ov vo posledno vreme se {iri kako marker na empatija. Od seto ova jasno proizleguva deka vo razgleduvaniot sostav pokazni sredstva najsiroma{na e porakata {to ja nosi ~lenot. Se razbira, terminologijata, gramati~kata kako i sekakva druga, e vo golem stepen vo funkcija na tradicijata i na konvencijata. Vo taa smisla mo`eme i da go prifatime terminot troen ~len. Me|utoa, kako {to se trudev da doka`am, ova e ~isto povr{na formalna opredelba koja apstrahira od funkcija na soodvetnite elementi. Prifa}aweto na predlo`enata slika i tolkuvawe na -ov i -on kako postpozitivni demonstrativni klitiki ne go namaluva nivniot rang kako originalna tipolo{ka osobina na makedonskiot jazik. Taa osobina ne nao|a paralela vo drugite standardni jazici od na{iot kulturen krug. Poradi spomnatiot moment na empatija sintagmite so ekspresivnoto ov se prakti~no neprevodlivi.

Pokraj makedonskiot standarden jazik i golem del od makedonskite dijalekti trojniot ~len se pojavuva i vo bugarskite rodopski govori. Vo posledno vreme imav mo`nost da se zapoznam so najnovite

24

trudovi na E. Kanevska-Nikolova posveteni tokmu na taa pojava. Rodopskiot sostav se temeli vrz starata trojka koreni, s-, t- i n-. Privlekuva vnimanie deka kako najfrekventna se pojavuva n-formata, dodeka drugite dve formi, posebno t-formata, se mnogu poretki. Kako {to pi{uva Nikolova vo svojot apstrakt The analysis of the objective laws determining the choice of one of the three article forms, most frequently with -n, is based on the observations on the everyday colloquial speech and the folklore. (2005: 15). Visoka frekvencija na -on se zabele`uva i vo nekoi makedonski govori, na pr. vo ki~evskiot ili vo ohridskiot. Dvete formi privilegirani kako kandidati do ~lenskata funkcija gi povrzuva priznakot / bliskost/ do govoritelot, kako vo bukvalna taka i vo metafori~ka smisla. Bi bilo interesno slovenskata situacija da se sporedi so situacijata vo drugi jazici so ~len, odnosno da se vidi koj demonstrativ od pove}eto prisutni vo sistemot stanal osnova na ~lenot i zo{to.

Kratenki na izvorite: BK.L Koneski B.: Proza. Lozje., Dnevnik po mnogu godini, Skopje: Kultura, 1990 BP.I Pavlovski B.: Izgubeni vo rajskata gradina, Skopje: AEA Misla, 2004 DM.P Mihajlovski D.: Prorokot od Diskantrija, Skopje: Kaprikornus, 2001 D Dnevnik Citirano spored: /M M. Mirkulovska/ P A. Pan~evska

25

Literatura 1. Boronnikova, N.: Emocionalen deiksis vo situacijata na op{teweto, 32 nau~na konferencija na 38 me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, Ohrid 15-17 avgust 2005, Lingvistika, 105-118, Univ. Sv.Kiril i Metodij, Skopje, 2006 Kanevska-Nikolova, E.: Trojnoto ~lenuvane v centralnite rodopski govori (sociolingvisti~en aspekt), Ezikovedski prinosi v ~est na ~l.-kor. prof. Mihail Videnov. Sofi/, 2005 Kanevska-Nikolova, E.: Kxm vxprosa za obuslovenostta na trojnoto ~lenuvane v rodopskite govori, Bxlgarski ezik, 2005 / 2 Koneski, B.: Gramatika na makedonskiot literaturen jazik, Kultura, Skopje, 1982 Mirkulovska, M.: Opredelenosta vo makedonskiot i izvesni sogleduvawa vo bugarskiot jazik (vo pe~at vo tom materijali od proektot Jazi~ni paraleli mostovi me|u lu|eto, Oslo) Pan~evska, A.: Asimetrija vo sistemot na pokaznite zamenki vo makedonskiot i polskiot jazik. Pokaznite zamenki vo postpozicija (frekvencija i funkcija) (vo pe~at vo tom materijali od VII polsko-makedonski kolokvium vo Poznaw, Polska) Topoliwska, Z.: Gramatika na imenskata fraza vo makedonskiot literaturen jazik, MANU, Skopje 1974

2.

3. 4. 5.

6.

7.

Elena Petroska KOLI^ESTVENITE KATEGORII DISTRIBUTIVNOST I KOLEKTIVNOST VO MAKEDONSKIOT JAZIK Tema na ova predavawe se jazi~nite sredstva so ~ija pomo{ vo makedonskiot jazik se markirani semanti~kite koli~estveni kategorii distributivnost i kolektivnost. So pomo{ na semanti~kite kategorii kolektivnost i distributivnost }e bidat objasneti zna~ewata na opredelenite vidovi mno`ina i opredelenite kolebawa vo odnos na kongruencijata vo sovremeniot makedonski jazik. 1. Distributivnost (mno`estvenost i oddelnost) 1.1. Izbrojana mno`ina, obi~na mno`ina. Obi~nata i izbrojanata mno`ina ja gramatikaliziraat distributivnata mno`estvenost. Izbrojanata mno`ina (1), koja ja imaat samo imenkite od ma{ki rod, kako varijanta na obi~nata mno`ina se pove}e se zamenuva so formite na obi~nata mno`ina, pr. (2), (3), (4), (5), (7) i (8). (1) (2) (3) (4) (5) (6) (7) Vodata e poniska vo ezeroto za celi dva metra,... (BP, 215) ... za isparuvaweto na dvata metri voda vo ezeroto (BP, 214) Tie tvrdat deka dvata narodi... (D) ... za okolu dva meseci treba da se vospostavi... (MD) Na masata vo negoviot stan bea najdeni... i dva romani. (GS, 190) Samo dva ~ekori go delea od rabot ... (JB, 136) Po dva dni Marija broj eden taguva{e... (SJ, 83)

Mo`e da se zaklu~i deka formite na izbrojanata mno`ina se zadol`itelni samo so ednoslo`nite imenki od ma{ki rod so brojot dva. Toa se dol`i na dol`inata na nastavkata za obi~na mno`ina ovi/ -evi. Vo site drugi slu~ai formite na izbrojana mno`ina s# pove}e se zamenuvaat so formite na obi~na mno`ina. Se raboti za slobodni

28

varijanti, kako vo (8) i (9), no tendencijata e pove}e da se upotrebuva formata za obi~na mno`ina. Koga se upotrebuva ma{ko-li~en broj, formata za izbrojana mno`ina nikoga{ ne se upotrebuva (11), tuku se upotrebuva samo obi~nata mno`ina (10). (8) (9) (10) (11) ^etiri vojnici ja dr`ea Uranija Stojkova... (TG, 31) ^etiri vojnika ja dr`ea Uranija Stojkova... ^etvorica vojnici ja dr`ea Uranija Stojkova... *^etvorica vojnika ja dr`ea Uranija Stojkova...

1.2. Markirana distributivnost. Potrebata da se naglasi deka se raboti za distributivna, a ne za kolektivna mno`estvenost e prisutna vo makedonskiot jazik. Zatoa se sre}avaat jazi~ni sredstva za naglasuvawe, t.e. markirawe na distributivnosta. 1.2.1. I pokazatelot na zasilena asercija i formite obajcata, obata, obete Edinstveno formite obajcata, obata, obete sami po sebe ja naglasuvaat distributivnosta. Vo kombinacija so site drugi broevi, vklu~uvaj}i gi i ma{ko-li~nite broevi (12) i (13). (12) Obajcata studenti se inteligentni. = I dvajcata studenti se inteligentni. (13) Obete noze / obata prsta mi se ote~eni. = I dvete noze / i dvata prsta mi se ote~eni. 1.2.2. Distributivnite kvantifikatori sekoj/sekoja/sekoe i site. Site i sekoj/sekoja/sekoe/sekoi pretstavuva distributiven kvantifikator vo opozicija so siot/celiot, koi se kolektivni kvantifikatori. (14) Sekoj `iv ~ovek {to }e go zdogledav me nervira{e. (MJ, 34) (15) Se bli`i vremeto koga site dobri deca legnuvaat da spijat. (BK, 22) (16) Skoro site selani vleguvaa vo svoite ku}i so strav. (KMR, 139) 1.2.3. Predlogot po. Kako pokazatel na distributivnosta se javuva i predlogot po koga vo ramkite na predikatot objektot e vo ednina (17) i (18). (17) Site }e zemete po eden srp. (KMR, 41) sekoj }e zeme eden srp, a ne site vkupno eden srp (18) ... vo sekoj plod ima{e po eden crv. (DS, 139)

29

2. Kolektivnosta (mno`estvenost i celokupnost) 2.1. .ormi so je, t.n. zbirnomno`inski formi. .ormite na je kaj imenkite od ma{ki i od sreden rod ve}e ne mo`at da se smetaat za mno`inski formi. Kako dokaz za toa e upotrebata na ovie formi so edninska kongruencija (19), (20), (21), (22), (23), (25), (26), (27). Edinstveno imenkite od `enski rod, koi i najretko se upotrebuvaat, imaat mno`inska kongruencija (24). (19) Grankite od bukite mrdaat i lisjeto se prevejuva, se preteruva. (PA, 243) (20) Pod na{ite stapalki {u{te{e suvo lisje. (KMR, 121) (21) A klasjeto visoko i naleano: i da si ispraven prostum (PAps, 70) (22) ...se otka`uva{e od svoeto belo perje i od proyirnite rogovi... (TG, 102) (23) Puka taka }umbeto, prska `arje i celoto se potkreva , podripnuva od kur{umite. (PA, 57) (24) Pogledite na dvajcata im bea potonati eden vo drug so ~uvstvo na nurkawe vo topli lekoviti vodje. (MJ, 13) (25) Drvjeto be{e vla`no; Drvjeto se isu{ilo. (26) Trweto mnogu bocka; Trweto raste nasekade. (27) Lisjeto e ve}e po`olteno; Lisjeto pa|a. Koli~estveniot kvantifikator site ja isklu~uva kombinacijata so imenki vo ednina i ja naglasuva distributivnosta, a kvantifikatorot siot ja isklu~uva kombinacijata so imenki vo mno`ina. Primerite (28), (29), (30), (31), (32), (33), (34), (35), (37), (38), (39), (40), (41), (42), (43) i (44) poka`uvaat deka formite so je se edninski za imenkite od ma{ki i od sreden rod, a mno`inski za imenkite od `enski rod (36) i (45). (28) (29) (30) (31) (32) (33) (34) (35) (36) (37) (38) *Site lisje se ve}e po`olteni. *Gi vrzavme site snopje. *Site klasje bea ve}e odamna v`olteni. *Se isu{ija site trwe. *Site ridje se pokrieni so sneg. *Se isu{ija site korewe. *Site drvje vo gorata izgorea. *Site krilje im bea potkastreni. Gi izode site planiwe. Seto lisje e ve}e po`olteno. Go vrzavme seto snopje.

30

(39) (40) (41) (42) (43) (44) (45)

Seto klasje be{e ve}e odamna v`olteno. Se isu{i seto trwe. Seto ridje e pokrieno so sneg. Se isu{i seto korewe. Seto drvje vo gorata izgore. Seto krilje im e izvalkano. Seto planiwe e pokrieno so sneg.

2.2. .ormite so ja, t.n. zbirnomno`inski formi. .ormite na ja, bez isklu~ok se upotrebuvaat so mno`inska kongruencija i go imaat zagubeno kolektivnoto zna~ewe. Dokaz za toa e nivnata upotreba so broj (46), i so drugi numeri~ki kvantifikatori (47), (48), pa i so distributivniot kvantifikator site (49), (50), (51), (52), (53) i (54). (46) Kolku tr~a{e po nego ~ovekot pove}e zabrzuva{e, a dvata kraja od mantijata mu se vle~ea po asfaltot i nalikuvaa na dve ogromni pti~ji krilja. (DK, 225) (47) Lisnata osnova na pogolem broj lisja, kako od jabolknicata, praskata, kajsijata i dr., li~i na zglob. (B6, 53) (48) ...na esen veterot gi otkinuval grankite od drvjata, nedobroj lisja i magli ja navla`nuvale zemjata, ... (P) (49) ...izgledaa kako da izrasnuvaat vo edno visoko drvo, najvisoko od site drvja vo dolinata. (@^, 32) (50) Denot be{e na izleguvawe i site drvja se gubea... (PAps, 133) (51) Site lisja se ve}e po`olteni. (52) Site krilja im bea potkr{eni. (53) Site klasja bea ve}e odamna v`olteni. (54) Site drvja vo gorata izgorea. (55) Gi izvadiv site trwa. Sostojbata vo makedonskiot jazik poka`uva deka za formite na ja treba da se zboruva deka se varijanta na obi~nata mno`ina kaj opredelen broj imenki (56), (57), (58), (59), (60), (61), (62), (63) i (64). (56) ...si istresuvaat rosa od belite krilja i potoa... (TG, 31) (57) ...si istresuvaat rosa od belite krila i potoa... (58) Lisjata si go me{aa liceto i opa~inata i misli{ sekoj mig }e se skinat i goli }e ostanat drvjata. (PAps, 117) (59) Listovite si go me{aa liceto i opa~inata i misli{ sekoj mig }e se skinat i goli }e ostanat drvata. (60) Brestot se odvoi od svoite korewa ... (SJ, 25) (61) Brestot se odvoi od svoite koreni... (62) ...da dojde i da gi vidi drevnite korewa na Skopje. (MD)

31

(63) Koga stanuva zbor za podlabokoto zapoznavawe i otkrivawe na sopstvenite koreni, nikoga{ vi{okot istorija ne e od pove}e. (P) (64) Razmavtajte gi kriljata na fantazijata, nurnete se vo predanijata so floralen pottekst: (.-99) 2.3. .ormite na i{ta, t.n. zbirnomno`inski formi. Nekolkute t.n. zbirnomno`inski formi na i{ta poka`uvaat deka se odnesuvaat kako i soodvetnite formi za obi~na mno`ina. Nivnata upotreba so numeri~ki kvantifikator i so distributiven kvantifikator go potvrduva toa (65). (65) Nekolku/site ridi{ta se pokrieni so sneg. 2.4. Zbirnite imenki vo sostav so mno`inskata forma na nazivot na nivnite elementi, kongruencijata i kolektivnosta (grupa deca). Vo makedonskiot jazik postoi mo`nost za dvojno usoglasuvawe (kongruencija). Za toa pridonesuva ne sosem jasnata forma na sintagmata, t.e. ne se znae {to e centar na sintagmata, dali zbirnata imenka ili formata za obi~na mno`ina. No, dali zna~eweto }e bide kolektivno ili distributivno, t.e. dali }e ima edninska ili mno`inska kongruencija e sepak povr{inski markirano. 2.4.1. So~uvuvawe na kolektivnosta. So edninskata kongruencija se poka`uva kolektivnoto zna~ewe na sintagmata. Povr{inski pokazatel za edninska kongruencija i za kolektivnost e, pred s#, markiranosta po opredelenost na zbirnata imenka vo ramkite na sintagmata (66), (67), (68) i (70). (66) Ta koga dojde taa pogolema grupa gosti, dodeka `ena mu otide vo kujnata da se pogri`i za ostanatoto, (MJ, 68) (67) Do ova otkritie dojde internacionalnata grupa stru~waci vrz osnova na opse`noto istra`uvawe sprovedeno vo 16 zemji (NM) (68) Tolpata selani se zamaa, zakuka, vresna, pisna, go prosvrdli neboto so piskok. (TG, 31) (69) No, prvata grupa du}anxii ne ostanuvala nema pred vakvite argumenti na svoite sosedi. Naprotiv, taa aktivno i dostojno im replicirala. (D) (70) No, namesto toa, go zdogledav jatoto divi pajki kako leta kon poleto i po~nav da se raduvam kako dete. (KMR, 11) 2.4.2. Distributivizacija na kolektivnosta. So mno`inskata kongruencija se poka`uva deka kolektivnoto zna~ewe na zbirnata imenka e distributivizirano, a so toa i celata sintagma ima distri-

32

butivno zna~ewe. Osnoven uslov za da ima mo`inska kongruencija e otsustvoto na markiranost po opredelenost na zbirnata imenka (71), (72), (73), (74) i (75). (71) Grupa oralni hirurzi od Stomatolo{kiot fakultet pri Kaliforniskiot univerzitet vo Los Anxeles neodamna objavija deka (NM) (72) Edna grupa vojnici se sturija kon oddale~enite devojki i po~naa da gi soblekuvaat. (TG, 34) (73) Scenarioto }e go pi{uvaat grupa pomladi lu|e. (AD) (74) Sekoja ve~er, tuka se sobiraat grupa selani i ... (M., 224) (75) Vistinata ja pobaraa grupa akcioneri zainteresirani za za{tita na imotot na ova pretprijatie, ... (MD)

33

Navedenite primeri: 1. Kni`evni tekstovi: Koneski, Bla`e: Lozje i pesni vo proza. Skopje: Misla, 1981. Pavlovski, Bo`in: Podvi`ni grobovi. Skopje-Melburn: Matica makedonska, 1998. GS Smilevski, Goce: ^etvrtata to~ka (Antologija na skopski raskazi Den vo Skopje). Skopje: Templum, 1998. DS Solev, Dimitar: Mrtva trka. Skopje: Kultura, 1998. @^ ^ingo, @ivko: Prikazni od Paskvel. Skopje: Misla, 1988. JB Bo{kovski, Jovan: ^ovek na pokrivot. (Antologija na skopski raskazi Den vo Skopje). Skopje: Templum, 1998. KMR Misirkova-Rumenova, Kata: Milosija. Skopje: Makedonska kniga, 1988. MJ Jovanovski, Meto: Krstopat kon spokojot. Skopje: Kultura, 1987. M. .otev, Metodija: Golemite skita~i. Skopje: Misla, 1980. PA Andreevski, Petre: Pirej. Skopje: Zumpres, 1995. PAps Andreevski, Petre: Poslednite selani. Skopje: Zumpres, 1997. SJ Janevski, Slavko: Dve Marii. Skopje: Detska radost, 1992. TG Georgievski, Ta{ko: Zimski vetar. Skopje: Detska radost, 1995. 2. Pe~at (vesnici, spisanija): AD D MD NM P . Antena Dnevnik Denes Makedonija denes Nova Makedonija Puls .orum 3. Drugi izvori: B7 B6 Biologija za VI oddelenie: Prosvetno delo: Skopje, 1997 Biologija za VII oddelenie: Prosvetno delo: Skopje, 1997 BK BP

Katerina Veljanovska EKSPRESIVNATA LEKSIKA VO MAKEDONSKIOT JAZIK Problemot na ekspresivnosta (emocionalnosta, afektivnosta) vo jazikot e predmet na mnogu prou~uvawa vo slovenskata nauka i mo`e da se zabele`i deka postoi solidna teoriska osnova za najva`nite pra{awa vo vrska so ekspresivnosta. Do denes ne e predlo`en edinstven teorisko-metodolo{ki pristap zatoa {to dosega{nite prou~uvawa ne bile opredeleni samo so fenomenot na ekspresivnosta tuku i so drugite jazi~ni pojavi. Do pojavata ekspresivnost se doa|alo preku prou~uvawata na skoro site jazi~ni nivoa: fonetsko-fonolo{ko, intonacisko, morfolo{ko, obrazuva~ko, semanti~ko, tekstualno, kako i so razli~ni pristapi kon jazi~nite pojavi: op{tolingvisti~ki, funkcionalno-stilski, pragmati~ki, komunikativni i dr. So prou~uvawata od ponovo vreme se frla svetlina i na raznovidnata slika na jazi~nata ekspresivnost. Leksi~kata ekspresivnost pretstavuva samo eden nejzin segment. Spored nekoi avtori 10% od leksikata e ekspresivna. Naukata za jazikot dade zna~aen pridones vo prou~uvaweto na ekspresivnosta i na teoriski plan i na planot na primenet pristap kon ekspresivnite edinici vo oddelni slovenski jazici, taka {to denes ovie rezultati mo`at da se primenat vo leksikografijata, pri preveduvaweto, pri izu~uvaweto na drugite jazici i dr. Vo dene{noto predavawe }e se zadr`am na del od gledawata na nekoi lingvisti koi se zanimavaat so ovaa problematika. Vo vrska so upotrebata na razli~nite termini za ovaa pojava vo jazikot, kako {to se ekspresivnosta, afektivnosta i emocionalnosta, polskiot lingvist Grepl (1967) emocionalnosta i afektivnosta gi smeta za sinonimi, so toa {to prednost mu dava na prviot. Terminot ekspresivnost go zema kako po{irok poim, i pod nego ja podrazbira sekoja namera na zboruva~ot da dade va`nost vo govorniot akt i toa na poseben na~in za da privle~e ne~ie vnimanie. So drugi zborovi, ekspresivnosta e manifestacija na li~nosta na zboruva~ot vo jazi~nata struktura na negoviot govor.

36

Spored T. Bojaxiev (2002) so emocionalnite zborovi se izrazuvaat razli~ni vnatre{ni (subjektivni) i nadvore{ni (objektivni) pozitivni ili negativni oceni. Ekspresivnosta pak e semanti~ka kategorija. Ima po{iroko zna~ewe od emocionalnosta. Ekspresivna e onaa leksika ~ii semanti~ko-stilski priznaci go zasiluvaat ka`anoto vo re~ta i ja pravat pove}e vpe~atliva i emocionalna. Ovaa leksika ima razli~ni tipovi zborovi: arhaizmi, `argonizmi, dijalektizmi, turcizmi i dr. I D. Kristal pravi razlika (1985) vo terminologijata. Taka, ekspresivnoto zna~ewe na eden izraz ja ozna~uva i negovata emocionalna sodr`ina i identitetot koj go ima vrz osnova na li~nosta ili na individualnata kreativnost na zboruva~ot. Obi~no e vo kontrast so deskriptivnoto i op{testvenoto zna~ewe. Kako drugi termini koi se sovpa|aat so ekspresivnosta, gi naveduva afektivnosta, konotacijata i emotivnosta. Ekspresivite funkcioniraat i kako eksponenti na ekspresivniot govoren ~in, taka {to ovoj aspekt na nivnata upotreba mo`e da se razgleduva i od gledna to~ka na emotivnata odnosno ekspresivnata funkcija na jazikot koja R. Jakobson (1966) ja izdelil me|u {este razli~ni funkcii na jazikot (referencijalna, poetska, fati~ka, metajazi~na, konotativna i emotivna). Site tie se usloveni od najva`nite elementi na govorniot akt, a toa se: predmet, ispra}a~, poraka, prima~, kontekst i kod. Emotivnata ili ekspresivnata funkcija, spored Jakobson, e naso~ena kon ispra}a~ot i go izrazuva stavot na zboruva~ot kon ona {to go soop{tuva. Toa e funkcija so koja se postignuva vpe~atok za nekoja emocija, nezavisno dali e vistinska ili simulirana, a mo`e da bide realizirana na fonetsko, gramati~ko i leksi~ko nivo. V. Kuzwecova (1989) ekspresivnata leksika ja opredeluva kako funkcionalno-stilski markiran sloj, sprotivstaven na neutralniot leksi~ki sloj. Specifi~nosta na ekspresivnata leksika se izrazuva preku nejzinata ekspresivna funkcija i vo slo`enosta na nejzinoto zna~ewe. Upotrebata na ekspresivnata leksika e uslovena od pove}e faktori: formata na jazikot (pokarakteristi~na e za usniot otkolku za pismeniot jazik), sferata na op{tewe (karakteristi~na za neoficijalniot govor), karakterot na govorot (karakteristi~na e za emotivniot, a ne za neutralniot govor), socijalnite karakteristiki na zboruva~ot (vozrast, stepen na obrazovanie, na kultura, na vospituvawe i sl.).

37

Ulogata na ekspresivnosta vo reguliraweto na sistemskite pojavi vo jazikot J. Apresjan (1995) ja poka`uva i na primerot na polisemija, koja se zasnova vrz metaforata, prenesuvaj}i imiwa spored sli~nosta i koja se vospostavuva vrz osnova na asocijacija na konotacija, na pr. koga imenkata magare razviva novo zna~ewe tvrdoglav ~ovek, glupav. Razlikata me|u ekspresivnite leksemi i nivnite neekspresivni ekvivalenti so isto denotativno zna~ewe se zasnova na razlikite me|u emotivnite i emocionalnite oceni. Emocionalnata ocena e vo soglasnost so racionalnoto, dodeka emotivnata ne e vo soglasnost so racionalnoto, tuku se nadovrzuva na nego. Emotivnata ocena ne se odnesuva na ozna~enoto, tuku na motivaciskata osnova na iskazot i ima stimulira~ka uloga za emocionalno do`ivuvawe. Na pr. liceto imenuvano kako zmija so zna~ewe opasen, podmolen, lo{ ~ovek , ne mo`e da predizvika emocionalen odnos na odobruvawe. Emotivnata ocena se nadovrzuva vrz racionalnoto i se ostvaruva so asocijacija na slikovitata pretstava na odredeniot naziv. Za odreduvawe na stilskite funkcii na ekspresivnata leksika neophodno e da se prepoznaat tipovite stilski situacii vo komunikacijata. Ovde }e gi spomenam onie tipovi situacii koi gi izdeluva Telija (1986): neutralna stilska situacija ili govoren standard se ostvaruva koga socijalniot odnos na sogovornikot ne vlijae na tipot na govorot (od oficijalen do sekojdneven, razgovoren); neformalna stilska situacija se ostvaruva koga socijalnite odnosi na zboruva~ot go odreduvaat poimot za statusna uloga; familijaren govor se ostvaruva vo uslovi koga odnosot na u~esnikot na komunikativnata situacija se odreduva kako odnos na blisko poznavawe , a odnosot spored statusnite ulogi, kako ramnopravna pripadnost; grubo-familijarna situacija se ostvaruva koga bliskoto poznavawe dava osnova za familijarni odnosi, a odnosot spored statusot dava osnova za omalova`uvawe na li~nosta, na nejzinoto dostoinstvo; kni`no op{tewe se ostvaruva koga u~esnicite se opredeluvaat kako obrazovani lu|e, a nivnata statusna pozicija kako pripadnost kon obrazovaniot sloj na op{testvoto; oficijalen govor se ostvaruva koga odnosot pome|u u~esnicite e statusno strogo opredelen; profesionalen govor se ostvaruva koga statusnite ulogi se opredeleni so profesijata, a statusnata pozicija odgovara na hierarhijata me|u partnerite na rabota.

38

Vo makedonskata nauka za jazikot za ekspresivnosta na pove}e nivoa pi{uva L. Minova-\urkova (2003). Taa se zadr`uva na: 1. Ekspresivnosta vo ramkite na glasovniot sistem. Istaknuva deka ekspresivnosta na izrazot se postignuva i so upotreba na nekoi fonemi ili fonemski kombinacii. Pri toa, naveduva i nekolku primeri od makedonskata proza i poezija dobieni so asonancija i aliteracija, so paronomazija, so prodol`uvawe na glasovite i so onomatopei. 2. Ekspresivnosta vo morfologijata preku poretkite mno`inski formi (vragovi: vrazi), kako i onie {to ne se predvideni od normata (zori, mrakovi). Kako osobeno ekspresivni vo ramkite na umetni~ko-literaturniot stil se smetaat formite za zbirna mno`ina na -je, potoa primeri koga ne se upotrebuva ~lenskata morfema tamu kade {to toa go bara kontekstot; potoa primeri so nepreodni glagoli upotrebeni so direkten objekt i dr. 3. Ekspresivnosta i stilskata obele`anost vo sintaksata. Avtorkata istaknuva deka treba da se pravi razlika me|u ekspresivnosta na re~enicata kako iskaz sostaven od oddelni zborovi i konstrukcijata na taa re~enica. Ponatamu, naveduva razli~ni sredstva koi pridonesuvaat za ekspresivnosta vo sintaksata. Posebno se zadr`uva na ekspresivnata leksika. I taa zabele`uva deka ovoj vid leksika e karakteristi~na za razgovorniot i za umetni~ko-literaturniot stil. Spored nea, semanti~ki, ekspresivnite zborovi se delat na slednite vidovi: 1. eufemizmi (tabu-zborovi) meliorativi, t.e. takvi zborovi so koi se ubla`uva ~esto neprijatnoto direktno ka`uvawe, na primer mesto ukrade zeme na zaem. 2. disfemizmi zborovi so koi se naglasuva nekoj nedostatok: Toj e zmija. 3. deminutivi zborovi koi se izveduvaat so izvesen broj sufiksi, a mo`at da bidat neekspresivni (u{no tapan~e); so ekspresivna funkcija vo zavisnost od kontekstot (ma~ence, novko, tr~ka) i upotreba vo ironi~na smisla (ma`e, vojni~e, dr`avi~ka). 4. hipokoristici deminutivi od rodninski i od li~ni imiwa: maj~i~ka, sestri~e, Len~e, Sa{e. 5. pejorativi i augmentativi izrazuvaat negativen odnos na govornoto lice i se zgolemuva negativnata karakteristika so karikirawe (pla~ko, glup~o, u{le). 6. vulgarizmi ovoj termin se upotrebuva vo dve zna~ewa: za zborovi ili formi {to otstapuvaat od pravilniot izgovor

39

(levorver); vulgaren zbor, izraz, t.e. zbor / izraz so koj se izrazuva potcenuvawe, prezir, negativen stav kon lica, predmeti, pojavi. 7. partikuli pokraj t.n. gramati~ki, naveduva i partikuli {to slu`at kako ekspresivni sredstva, kako izrazuva~i na stavot na govornoto lice, kakvi {to se modalnite zborovi: Toj mo`ebi }e dojde. 8. izvici i onomatopejski zborovi del od izvicite se neposredni izrazuva~i na emocii, a od onomatopejskite izvici mo`e da se izveduvaat glagoli: tras > trasne. Za podetalna analiza na ekspresivnata leksika vo makedonskiot jazik (vo nekoja druga prigoda) mo`e da poslu`i materijalot {to go nudat dvata tolkovni re~nici: Tolkovniot re~nik na makedonskiot jazik (dosega dva objaveni toma, 2003, 2005) vo izdanie na Institutot za makedonski jazik Krste P. Misirkov i Re~nikot na makedonskiot jazik (2006) od Zoze Murgovski. Vrz osnova na pregledot na zna~ewata vo ovoj bogat materijal, se nao|aat edinici so slednite odrednici: Vo TRMJ arhai~no, augmentativno, grubo, deminutivno, `argonsko, ironi~no, modalno, nestandardno, pejorativno, prenosno, razgovorno, hipokoristi~no, {egovito, kako i edinici ~ii sli~ni sodr`ini se nazna~eni vo dopolnitelnite delovi na definiciite. Vo vtoriot re~nik, so mali razliki vo odnos na prethodniot re~nik, za zborovite ~ija{to upotreba na koj bilo na~in e ograni~ena, se javuvaat so oznaki i kratenki na angliski jazik: arch arhai~no, augm. augmentativno, dim. deminutivno, dial. dijalektno, euphem. eufemisti~no, fig. figurativno, inf. neformalno, iron. ironi~no, old-fach. staromodno, pej. pogrdno, sl. sleng, taboo vulgarno, nepristojno. Ekspresivnata leksika poka`uva svoi osobenosti i na sintaksi~ko-semanti~ki i na morfolo{ki plan. Sintaksi~ko-semanti~kite i morfolo{kite pokazateli na posebnostite na ekspresivnite edinici se javuvaat kako posledica na potisnuvawe na denotativnite i gramati~kite komponenti od nivnoto leksi~ko zna~ewe. Toa se: voobi~aenoto povrzuvawe so drugite jazi~ni edinici vo razli~ni sintagmatski i sintaksi~ki funkcii, voobi~aeni odredbi, dopolnuvawa, karakteristi~ni formi, kako {to se vokativot i imperativot i dr. Edinicite na ekspresivnata leksika poka`uvaat razli~ni tipovi nominacii. Imenuvaweto mo`e da se realizira kako: 1. semanti~ka derivacija, so prenesuvaweto na imiwata so edna sodr`ina na druga. Toa se postignuva so pomo{ na analogija preku odredeni figuri: metonimija, metafora, sporedba. Obi~no zborovite od edna tematska grupa imaat edno zna~ewe, a so razvivaweto na novo zna~ewe preminuvaat vo druga tematska

40

grupa. Ovde spa|aat sekundarnite imenuvawa koi se odnesuvaat na ~ovekot i na negovite osobini, dobri ili lo{i: me~ka nesmasen ~ovek, ma~or lukav, prepreden, kow silen, izdr`liv, ovca glup, naiven, koko{ka glupa, voobi~aeno za pripadni~ki na `enskiot pol, krava mrzeliva, nezainteresirana `ena; alapa~a/alapa~ka `ena {to mnogu zboruva; no i babatalo mnogu, postojano zboruva, |avol itar, lo{, batak rasipan ~ovek, angel dobar, du{a dobar, blagoroden, srce dobar. Za grd ~ovek mo`e da se sretnat primerite: kvazimodo, akrep i dr. 2. Za razlika od spomenatite primeri, postojat leksi~ki edinici koi se odlikuvaat so formalni pokazateli. Toa se odredeni tipovi so afiksalna derivacija. Vakvata derivacija se realizira po pat na sufiksacija i prefiksacija, i preku obrazuvawe slo`eni zborovi. Ovde }e navedam nekolku primeri. Kako mo{ne produktiven sufiks se javuva sufiksot -xija od tursko poteklo: aberxija, aminxija, gagaxija, esap~ija, lakomxija . Tuka se i sufiksite za deminutivni, augmentativni, pejorativni i hipokoristi~ni obrazuvawa: baj~e, a`deri{te, me{ko/me{le/me{lo, altan~e, kako i za izveduvawe na odredeni glagoli so razli~ni sufiksi, a pogolem del od niv se motivirani glavno od onomatopejski zborovi: aka, akne, bekne, blee, bleskoti, brm~i, grmoli, gukne, drdori, leleka, krkne, mavne, {izi i dr. Site primeri se karakteristi~ni za razgovorniot funkcionalen stil. Poseben predmet na interes pretstavuvaat slo`enkite, od gledna to~ka na formalnata struktura, koi ne se tipi~en na~in na obrazuvawe novi zborovi vo makedonskiot jazik, tuku vo jazikot s# pove}e se {irat, i toa naj~esto preku umetni~kata literatura poradi nivnata ekspresivnost (svetlopad, srnoskok i dr.). Na kraj, }e navedam i ilustracija od umetni~ko-literaturniot stil, a za toa }e mi poslu`i izvadokot od romanot Tunel (2003) od makedonskiot pisatel Petre M. Andreevski, so opisot za pijan ~ovek. Vo nego avtorot upotrebuva imenki, pridavki, glagoli i frazeolo{ki izrazi: Vaka na {to mo`e da se seti ma`ot mi? Samo na toa {to go slu{a kako mnogulika navreda: mrtov pijan, ja stegnal glavata, tapa, mortus, uzrean, vrzan navrnat, kamen e, drvo e, dupka, mumija, smok e, damla e, |on e, doteran e, faten e, pod gas e, papsan e, natopen, naliskan, nacvrckan, cementiran, trgnat, cugnat, {arnat, svetnat, navezen, zadelen, nayemnat, nagalen, nama~kan, pri~esten, stasan, klen, som, nasmean, na~ukan, stapisan, natreskan, lule, sopnat e, mokar e, ne go dr`at nozete, sve}osan, loknat, }efleisan, lapnat, peplosan, go fatil krstot, usta ima, jazik nema i u{te ne znam {to i ne znam kako.

41

Vo sovremeniot makedonski jazik ekspresivnosta se realizira glavno so imenskite, glagolskite i pridavskite leksemi. Pretstavuvaweto na nivnite zna~ewa uka`uva na odredeni elementi na jazi~nata slika na ~ovekot i na na~inot na konceptualizacija na negovoto dejstvuvawe vo svetot {to go opkru`uva. Glagolite uka`uvaat deka dejstvuvawe to na ~ovekot se ostvaruva so silata na voljata koja kaj nositelot na makedonskiot jazik se rakovodi vrz principot na objektivnata ocena za dobro/lo{o, dodeka ekspresivno-emotivniot efekt se zasnova vrz socijalnite, kulturnite i psihi~ki karakteristiki, koi na planot na upotrebata se realiziraat kako emotivna oboenost na jazikot/govorot, a na planot na kulturata na odnesuvawe se ocenuvaat kako ponizok familijaren vid za odnesuvawe, karakteristi~en na mentalitetot na zboruva~ot.

42

Literatura 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. Apres/n, W. D.: Leksi~eska/ semantika, sinonimi~eskie sredstva /zyka, Moskva, 1995. Bo/d`iev, T.: B\lgarska leksikologi/, Sofi/, 2002. Grepl, M.: Emocionaln motivovan aktualiyace v syntaktick struktue vpovdi, Brno, 1967. Jakobson, R.: Lingvistika i poetika, Beograd, 1966. Koneski, K.: Zboroobrazuvaweto vo sovremeniot makedonski jazik, Skopje, 1995. Kristal, D.: Enciklopediski re~nik moderne lingvistike, Beograd, 1985. Kuznecova, }. V.: Leksikologi/ russkogo /azyka, Moskva, 1989. Minova-\urkova, L.: Stilistika na sovremeniot makedonski jazik, Skopje, 2003. Teli/, V. N. ,: Russka/ frazeologi/ semanti~eskij, pragmati~eskij i lingvokul\tui~eskij aspekty, Moskva, 1986.

 MAKEDONSKITE GOVORI VO EGEJSKA MAKEDONIJA Pred da po~nam so temata predvidena za denes, bi sakala nakratko da se zadr`am na teritorijalnata rasprostranetost na makedonskiot jazik i op{tata dijalektna diferencijacija; potoa }e se osvrnam na dosega{nite istra`uvawa na govorite vo Egejska Makedonija i }e zafatam nekolku pra{awa od oblasta na glagolskiot sistem koi se javuvaat kako specifi~ni vo diferencijacijata na makedonskiot jazik vo odnos na drugite slovenski jazici, a istovremeno i jasno ja poka`uvaat me|usebnata diferencijacija na makedonskite govori vo egejskiot del. Teritorija i op{ta dijalektna diferencijacija na makedonskiot jazik Makedonskiot jazik go zafa}a centralniot del od Balkanskiot Poluostrov (vidi karta 1). Na zapad grani~i so Albanija. Jazi~nata granica re~isi se poklopuva so dr`avnata granica me|u Makedonija i Albanija. Na albanskata strana ostanuvaat triesetina makedonski sela zapadno od Debar i vo oblasta Golo Brdo kako i nekolku sela na zapadniot breg od Ohridskoto i od Prespanskoto Ezero. Makedonskiot jazik se zboruva i vo tri sela isto~no i jugoisto~no od Kor~a. Na sever, sprema Kosovo i Srbija, makedonskata jazi~na granica se poklopuva so dr`avnata granica me|u Makedonija i Srbija. Na istok, makedonskiot jazik grani~i so bugarskiot. Prirodna granica pretstavuva planinskiot venec Despat & Rila. Vo severniot del, granicata se poklopuva so dr`avnata granica. Na jug, jazi~nata granica na makedonskiot jazik navleguva zna~itelno podlaboko od dene{nata granica pome|u R. Makedonija i R. Grcija. Granicata se dvi`i po linijata Gramos & Ber & Solun, oblasta Bogdansko, izleguvaj}i na rekata Mesta severoisto~no od gradot Drama (sp. Vidoeski 1998: 9). Spored osnovnata dijalektna diferencijacija na

44

makedonskiot jazik, na makedonskata jazi~na teritorija se ocrtuvaat tri grupi govori: (karta 1) & Zapadno nare~je, ~ii govori le`at vo osnovata na sovremeniot makedonski jazik. & Jugoisto~no nare~je, koe zafa}a pogolema teritorija i gi opfa}a kako isto~nite taka i ju`nite makedonski govori. & Pomala diferencijalna grupa vo ramkite na makedonskata dijalektna teritorija pretstavuvaat severnite govori. Tema na dene{noto predavawe se makedonskite govori vo Egejska Makedonija, zna~i stanuva zbor za ju`nite makedonski govori koi se del od jugoisto~noto makedonsko nare~je. Osven makedonskite govori {to se nao|aat na teritorijata na R. Grcija, vo ramkite na makedonskite govori od Egejska Makedonija vleguvaat i makedonskite govori vo Kor~a, R. Albanija; gevgeliskiot i dojranskiot govor vo R. Makedonija i nevrokopskiot govor vo R. Bugarija. Jasno e deka granicite na dijalektnata teritorija na eden jazik ne sekoga{ i naj~esto ne se poklopuvaat so dr`avnite granici na zemjata vo koja toj se zboruva. Vo takov slu~aj i samata vnatre{na dijalektna diferencijacija na eden jazik ne se opredeluva neposredno od dr`avnata granica. Imeno, zboruvaj}i za makedonskite govori vo Egejska Makedonija mislime glavno na dve grupi govori, kako {to mo`e da vidite na kartata 2, na zapad: kostursko-kor~anskite govori i na istok: ju`nite govori koi gi opfa}aat solunsko-vodenskite i sersko-lagadinskite govori. Toa zna~i deka jasno se iscrtuva granicata pome|u jugozapadot i jugoistokot na ovaa teritorija, a vo ramkite na jugoistokot po svoite specifi~nosti se oddeluvaat centralnite egejski govori od isto~nite. Istra`uvawa na makedonskite govori vo Egejska Makedonija Kako govori {to se nao|aat na periferijata na slovenskata jazi~na teritorija, makedonskite egejski govori u{te odamna go privlekle vnimanieto na pove}emina stranski lingvisti i slavisti. Imeno, jazi~nite periferii pokraj novite jazi~ni pojavi koi ovde se javuvaat kako rezultat na vlijanieto na sosednite tu|i, nesrodni jazici, ~uvaat i golem broj arhaizmi koi ja nadopolnuvaat slikata za istoriskiot razvoj na jazikot, {to e osobeno va`no vo situacii koga nema ili ima malku dokumentiran jazi~en materijal. Kako rezultat na rabotata na nekolkumina stranski slavisti od po~etokot na 20 vek, denes raspolagame so zna~aen i bogat ilustrativen materijal i negova stru~na interpretacija od pove}e mesta od teritorijata na egejskite makedonski govori. Po~nuvaj}i od zapad }e ja istakneme rabotata na Mazon vo vrska so kor~anskite (Mazon 1936), kosturskite i lerinskite

45

Karta 1. Osnovna dijalektna diferencijacija na makedonskiot jazik

46

Karta 2. Makedonskite govori vo Egejska Makedonija

47

govori (Mazon 1923). Nekolku tekstovi od Kostursko se javuvaat i me|u trudovite na Mje~islav Malecki (Malecki 1934a). Malecki e zaslu`en i za zapi{uvaweto na govorot na dve makedonski sela vo Lagadinsko, Suho i Visoka. Tekstovite se objaveni vo Krakov 1934 g. (Malecki 1934b). Govorot na ovie dve sela e izrazito arhai~en, no za `al pove}e go nema. Monografskata obrabotka na govorite na selata Suho i Visoka, vrz materijalite ostaveni od Malecki ja ima izraboteno Zbigwev Golomb. Opisot na ovie dva govora e objaven vo Makedonski jazik (1961/62; 1963/64). Osobeno golema zbirka na dijalektni tekstovi pred s# od solunsko-lagadinskata oblast e zbirkata tekstovi zapi{ani od Stevan Verkovi}, a objaveni 1932 g. od Lavrov i Polivka (Lavrov, Polivka 1932). Me|u ponovite istra`uvawa na makedonskite govori vo Egejska Makedonija, }e ja spomneme i rabotata na Roland [miger, koj monografski go opi{uva nestramskiot govor ([miger 1998) koj spa|a vo grupata na kosturskite govori. Se razbira, so ova ne se iscrpuva spisokot na stranskite slavisti i lingvisti koi se zanimavaat so problematika vrzana so teritorijata na makedonskite egejski govori, no vo slu~ajov se zadr`avme na onie {to dale pridones vo monografskata obrabotka na oddelnite govori. Me|u postarite tekstovi, koi pretstavuvaat va`no svedo{tvo za makedonskiot jazik i negovite dijalekti spa|aat i prevodite na ~etiri evangelija, koi se pi{uvani so gr~ko pismo, a se nastanati vo vtorata polovina na 19 vek. Toa se Evangelieto od Bobo{~ica, Kor~ansko (Mazon 1936); Konikovskoto evangelie, Enixevardarsko (Ivanov J. 1931); Kulakiskoto evangelie, Solunsko (Mazon, Vajan 1938) i Trliskoto evangelie, Nevrokopsko (Mileti~ 1920). Prevodite na ovie evangelija jasno go nosat belegot na jazikot na svoite preveduva~i i pretstavuvaat zna~ajni izvori na informacii za soodvetni dijalekti {to gi reprezentiraat, kako i za istoriskite procesi na oddelni jazi~ni pojavi. ]e naglasam deka celokupniot tekst na Konikovskoto evangelie neodamna e pronajden vo edna biblioteka vo Aleksandrija od grupa nau~nici od .inska. Dosega ni be{e poznat samo mal izvadok od tekstot na ova evangelie. S# u{te se raboti na de{ifrirawe na tekstot od Konikovskoto evangelie napi{ano so gr~ki bukvi na enixevardarski govor. Me|u istra`uva~ite i zapi{uva~ite na tekstovi od makedonskite govori od Egejska Makedonija se javuvaat i pove}e bugarski avtori, kako Blagoj [klifov, koj pi{uva za kosturskiot ([klifov 1973) i dolnoprespanskiot govor ([klifov 1979). Podatoci za kosturskiot govor vo edna pogolema statija ni dava i A. Kuzov (Kuzov 1921). ]e go spomnam i Vasil Dumev, koj pi{uva za vodenskiot govor (Dumev 1943), potoa Jordan Ivanov za gevgeliskiot govor (Ivanov 1932) i drugi.

48

Po standardizacijata na makedonskiot jazik vo 1945 g. i razvojot na makedonskata nauka za jazikot, vklu~uvaj}i go i razvojot na dijalektologijata na makedonskiot jazik, po~nuva i sistematsko istra`uvawe na makedonskite govori op{to, no i posebno na makedonskite govori vo Egejska Makedonija. Nositel i organizator na sovremenite istra`uvawa na makedonskite dijalekti e Bo`idar Vidoeski. Pod negovo rakovodstvo zapo~nala rabotata na pove}e proekti od oblasta na dijalektologijata. Najva`en za makedonskata dijalektologija e proektot Makedonski dijalekten atlas, {to se raboti vo Institutot za makedonski jazik. Od predvidenite 392 punkta preku koi treba da se pretstavi makedonskata dijalektna teritorija i nejzinata vnatre{na diferencijacija preku 100 $ pripa|aat na teritorijata na makedonskite egejski govori. Proektot Makedonskite dijalekti vo Egejska Makedonija, koj se rabote{e vo MANU, be{e eden od prioritetnite proekti so ogled na politi~kata situacija vo koja se najde makedonskiot narod i negoviot jazik vo ramkite na R. Grcija. Imeno, poznato e vo istorijata deka vo nekolku navrati Makedoncite se progonuvani od nivnite ogni{ta vo egejskiot del na Makedonija. Vo delovi od jugoisto~nite krai{ta na Egejska Makedonija makedonskoto naselenie e nasilno iseleno re~isi vo celost. Mnogumina od progonetite Egejci svoite novi domovi gi izgradija vo R. Makedonija. Blagodarenie na niv e uspeano da se so~uvaat od celosno izumirawe nekoi od makedonskite govori, kakov {to e slu~ajot so kuku{kiot govor ~ij monografski opis i bogata zbirka od tekstovi gi sostavi Kosta Peev (Peev 1988/89). Istiot avtor go ima obraboteno i dojranskiot govor (Peev 1976). Vo ponovo vreme Kosta Peev raboti vrz Re~nikot na makedonskite govori od jugoisto~niot egejski del, od koj se objaveni tri toma od A N (Peev 1999; 2002; 2004). Monografski se obraboteni: Kajlarskiot govor od Vasil Drvo{anov (Drvo{anov 1993), Enixevardarskiot govor od Maksim Karanfilovski (rakopis), Meglenskiot govor, Stojka Bojkovska (rakopis); Nina Dimitrova[miger go ima obraboteno Govorot vo s. Sni~ene & Kostursko (rakopis), Veselinka Labroska, Govorot na s. Kula & Sersko (Labroska 2003); Svetlana Davkova&\orgieva, Govorot na s. ^iflixik & Demirhisarsko (Davkova&\orgieva 2004). Pogolemiot del od ovie monografski opisi se objaveni. Najgolem broj monografski opisi na oddelni govori i govorni grupi ima obraboteno Bo`idar Vidoeski i toj dava kompletni opisi na sersko-lagadinskite, solunsko-vodenskite i kostursko-kor~anskite govori. Vpro~em, negovite trudovi mo`e da se pro~itaat vo trotomnoto izdanie Dijalektite na makedonskiot jazik (Vidoeski 1998; 1999; 2000), a tuka mo`e da se najdat i dopolnitelni bibliografski podatoci. Kako dopolnenie na Dijalektite

49

na makedonskiot jazik slu`i zbirkata Tekstovi od dijalektite na makedonskiot jazik (Vidoeski 2000), kade {to preku 325 tekstovi e prezentiran govorot od 188 naseleni mesta od makedonskata jazi~na teritorija. Kako rezultat na rabotata na proektot Makedonskite dijalekti vo Egejska Makedonija, objavena e Sintaksa vo dva dela koja e rabotena tokmu vrz materijali od govorite za koi stanuva zbor. Avtor na Sintaksata e akad. Zuzana Topoliwska (Topoliwska 1995; 1997). Kako {to mo`e da se vidi od ka`anoto, makedonskite govori vo Egejska Makedonija se dosta istra`eni, a u{te pocelosno se dokumentirani. Imeno, osven ona {to ve}e go poso~iv, raspolagame, Institutot za makedonski jazik i Istra`uva~kiot centar za arealna lingvistika vo MANU, i so neobjaveni zbirki tekstovi od ovaa teritorija. Seto ova ovozmo`uva da se vr{at istra`uvawa na kompleksni temi na celata teritorija na makedonskite egejski govori. Od glagolskiot sistem na makedonskite egejski govori Sega }e se osvrneme na nekolku karakteristi~ni pra{awa vo vrska so glagolskiot sistem vo makedonskiot jazik. Pojavite na koi }e uka`eme imaat svoe ogni{te tokmu vo ramkite na makedonskite egejski govori, a se rezultat na silnata interferencija pome|u makedonskiot jazik i sosednite neslovenski balkanski jazici. Del od ovie pojavi prodrele dlaboko na makedonskata jazi~na teritorija i stanale diferencijalni karakteristiki na makedonskiot jazik vo odnos na drugite slovenski jazici, a del se zadr`ale vo odredeni oblasti od teritorijata na makedonskite egejski govori i stanale diferencijalni osobini na oddelnite govori vo ramkite na makedonskiot dijasistem. Poznato e deka egzistiraj}i slobodno pove}e vekovi vo ramkite na balkanskiot jazi~en kontekst glagolskiot sistem na makedonskiot jazik pretrpel pove}e promeni vo odnos na nasledeniot t.n. staroslovenski i voop{to vo odnos na praslovenskiot jazi~en sistem. Od ovie pri~ini se javuvaat golemiot broj razliki vo gramati~kiot sistem, vo konkretniov slu~aj vo glagolskiot sistem me|u makedonskiot i drugite isto~ni i zapadni slovenski jazici, koi se razvivale vo poinakva i naj~esto vo pokompaktna slovenska jazi~na sredina. Kako centralen balkanski jazik normalno e tokmu vo makedonskiot jazik da se vkrstat vlijanijata od site sosedni balkanski jazici, pa taka, naj~esto se veli deka makedonskiot jazik e najbalkaniziran me|u balkanskite neslovenski i slovenski jazici. Me|usebnite vlijanija pak pome|u jazicite se najizrazeni vo grani~nite dijalektni oblasti, pa ottuka, od balkanisti~ki aspekt, kako posebno zna~ajni se izdeluvaat

50

makedonskite govori vo Egejska Makedonija i toa vo najgolem broj slu~ai govorite {to ja zafa}aat jugozapadnata makedonska jazi~na teritorija, koja pretstavuva centar za najgolemiot broj inovacii {to se javile vo makedonskiot jazik i posebno vo zapadnoto makedonsko nare~je, koe pak od svoja strana se nao|a vo osnovata na makedonskiot standarden jazik; ova istovremeno zna~i i deka prou~uvawata na makedonskite dijalekti vo egejskiot del mo`at da razre{at i golem broj pra{awa {to se vrzani so sostojbite vo makedonskiot standarden jazik. Vo posledno vreme prou~uvaweto na makedonskata dijalektologija e pove}e svrteno kon prou~uvawata na morfosintaksata na makedonskite govori i vo opredeluvaweto na stepenot na gramatikaliziranost na oddelni morfosintaksi~ki balkanizmi vo makedonskite dijalekti. Toa dosega be{e i glavna preokupacija vo mojata rabota na poleto na makedonskata dijalektologija, pa so ogled na toa, }e se osvrneme na nekoi pra{awa od morfosintaksata na glagolot vo makedonskite govori vo Egejska Makedonija. ]e opfatime nekolku pra{awa {to se odnesuvaat na gramati~kite kategorii na glagolot: vid, na~in i vreme. Perfektiven prezent: Makedonskiot standarden jazik se izdvojuva od ostanatite slovenski jazici so ogled na nesamostojnata upotreba na perfektivnite glagoli vo prezentot. Ovaa pojava se vrzuva so razvojot na }e + prezent konstrukciite vo makedonskiot jazik, koi gi prezemaat funkciite na stariot perfektiven prezent. Vo vrska so ova mo`e da se uka`e na gubeweto na staroto zna~ewe na kategorijata vid vo makedonskiot jazik. Imeno, }e-konstrukciite se oformuvaat podednakvo i od perfektivni i od imperfektivni glagoli. Vo ramkite na makedonskite govori od Egejska Makedonija, perfektivniot prezent otsustvuva od teritorijata na jugozapadnite govori (kostursko-kor~anskite), odnosno od teritorijata so najsilna interferencija na makedonskiot so sosednite balkanski jazici, koi ne poseduvaat gramatikalizirani sredstva za izrazuvawe na kategorijata vid. Prezentot od perfektivni glagoli ne se zabele`uva nitu vo pogolemiot del od centralnite ju`ni govori, dolnovardarskite; negovata upotreba e zabele`itelna na istok od Solunsko. So ovaa osobina jugoistokot, koj e isto taka podlo`en na silno vlijanie na gr~kiot i aromanskiot jazik, se diferencira od jugozapadot poka`uvaj}i edna poarhai~na sostojba. So ~uvaweto na upotrebata na perfektivniot prezent isto~nite egejski govori se pridru`uvaat na ostanatite isto~ni makedonski govori. Perfektivniot prezent se upotrebuva so negovite poznati zna~ewa: ozna~uvawe na iterativni i omnitemporalni nastani, istoriski prezent, pa i vo funkcija na futur, sp.

51

sersko-lagadinski 1. N'os, {tu gu zv'adhmi za pikm'es, gu kl'avimi u kaz'anitu, gu f'rlami i p'epl n'etra i gu sf'arimi, gu zv'a`dami s'etn ut v'ognu na zim'ata ... (Malecki 1934b, 4); (omnitemporalnost) 2. ...z'eva sr'ugi par'i, pak ut'iva na nuzi k{'enuduh"iju u Sul'un. Pa s f'ata da igr'ajat kum'ar (Malecki 1934b, 9) (istoriski prezent) solunsko-vodenski: dojranski, kuku{ki 3. I t' v'e~rta d'ojde, ka s st'emne, s k'a~e n t' d'rvuto i t'uka s'ede (Peev 1979, 167) (istoriski prezent) 4. Ako m ut'ept m'ene i t'ep t ut'ept Grcte (Peev 1988, 221) (idnost) Sum + l-forma Edna od najtipi~nite karakteristiki na krajniot jugozapad od makedonskata dijalektna teritorija e gubeweto na l-formata, odnosno gubewe na site konstrukcii vo ~ij sostav vleguva ovaa forma. Gubeweto na l-formata na krajniot jugozapad povtorno e inicirano od silnoto vlijanie na sosednite neslovenski balkanski jazici koi pottiknale razvoj na novi konstrukcii koi funkcionalno ja prezele ulogata na nasledenite konstrukcii od tipot sum + l-forma. .unkcijata na stariot perfekt/pluskvamperfekt od tipot sum/ bev + l-forma ja prezele konstrukciite oformeni od glagolot ima/ imav + -n-/-t- pridavka odnosno konstrukciite od tipot: imam odeno; ima dojdeno; ima{e ~itano; imav napi{ano itn. Vakvite konstrukcii odovde se {irat re~isi niz celata makedonska jazi~na teritorija, no so razli~na frekvencija na upotreba, so ograni~en broj formi i so izvesni razliki vo funkcionalnata optovarenost. Imeno, vo makedonskiot standarden jazik i vo pogolemiot del od makedonskite govori ima-konstrukciite se osnovni nositeli na zna~eweto & rezultativnost, so ogled na faktot {to sum-perfektot (sum + l-forma) se specijalizira kako minato neopredeleno vreme vo opozicija so imperfektot i aoristot, koi go pretstavuvaat minatoto opredeleno vreme vo makedonskiot jazik. Razvojot na sum-perfektot vo makedonskiot standarden jazik se dvi`i vo nasoka na razvoj na kategorijata status, odnosno za iska`uvawe na neposredno nedo`iveani minati nastani, t.n. preka`ani nastani so specifi~na modalna markiranost vo soodvetni konteksti i konsituacii so zna~ewe na dubitativ ili admirativ, sp. 5. Si bile dvajca bra}a, edniot `enet, a drugiot ne`enet; rabotata im bila trgovci; si imale du}an poln so stoka (Koneski, 479) (preka`uvawe) 6. Nie sme tr~ale po nego, kako ne! (Koneski, 478) (admirativ)

52

So ogled na faktot {to vo jugozapadniot del od makedonskata jazi~na teritorija otsustvuva l-formata, otsustvuva i kategorijata status, {to e slu~aj i so gr~kiot jazik. Ne{to poinakva e situacijata vo aromanskiot i vo albanskiot jazik. Vo kostursko-kor~anskata grupa govori kako preterit, zna~i so zna~ewe na op{to minato vreme se javuvaat prostite minati vremiwa aorist i imperfekt (soodvetna e i situacijata vo gr~kiot jazik). Vo izvesni konteksti mo`e da se konstatira opozicijata aorist/imperfekt // ima -perfekt vo smisla na opredeleno // neopredeleno minato vreme. Toa zna~i deka na jugozapad oslabuva rezultativniot karakter na ima-konstrukciite, {to e nivna specijaliziranost na ostanatiot del od makedonskata jazi~na teritorija, vklu~uvaj}i gi i ostanatite govori od egejskiot del: solunskovodenskata i sersko-lagadinskata grupa govori. kostursko-kor~anski govori 7. Koj n'e zn'ae 'oti trj'bi so spolajv'ajne da spomenv'ime dobrinj'te t'iam {~o 'ima stor'eno vo sel'oto n'a{e (Topoliwska, 206) (imaperfekt) 8. Bj ena majka, imj{e eno djte (Topoliwska 215); Eno-vr'eme b'e{e eden c'ar i `'ena mu n'e mu r'odva{e (Topoliwska 215) (aorist; imperfekt) Vo centralniot del na egejskite govori, solunsko-vodenskata grupa govori, ima-konstrukciite se relativno poretki. Ovde e poza~estena upotrebata na sum-perfektot, kako minato neopredeleno vreme. Toa e glavnoto vreme so koe se zapo~nuvaat i se raska`uvaat narodnite prikazni. Vo op{ti ramki zemeno, opozicijata opredelenost // neopredelenost e koncentrirana vo aoristot i imperfektot // sum-perfektot i ima-konstrukciite, sp. solunsko-vodenski govori 9. K'oga a doc'el niv'estata, mladoto mom~e s'te nejni br'at}a ispadn'ale i gu pri~ik'ale ama majka mu o{}e k'a a vid'el mu ka`'al na deteto (Ugrinovski, 24) (preka`uvawe, sum-perfekt) 10. Struvr'emski prk`nici s, ama m n'ogo zbr'avno (Peev 1988, 234) (rezultativnost; ima-perfekt) 11. Ej, br'ate, br'ate ne s'mo m'ajka, t'uku i k'u~ito gu sured'iv i gu klad'eh vrs m'ajka da ne mu bidi stud'eno (Ugrinovski, 5) (minato opredeleno vreme: aorist) Vo isto~nite egejski govori, zna~i, zapo~nuvaj}i od ju`nite oblasti vo Solunsko, pa Lagadinsko i Sersko se zabele`uva malku poinakva situacija. Ovde ne e zagubena upotrebata na sum-perfektot,

53

kako na jugozapad, no e ograni~ena od strana na aoristot i poretko imperfektot. Toa zna~i deka vo raska`uvaweto, najo~igledno vo narodnite prikazni, mnogu ~esto se me{a upotrebata op{to re~eno, na minatite opredeleni i neopredeleni vremiwa, odnosno upotrebata na aoristot i imperfektot, od edna, i sum-perfektot, od druga strana, sp. sersko-lagadinski govori 12. @en'ata mu ostan'a vdov'ica, n'ekolku vr'eme s'ama `ivuv'ala, ot dve-tri god'ina vr'eme p'osle umr'a (Verkovi}, 17) (me{awe na opredeleni i neopredeleni minati vremiwa) Ovaa situacija e neposreden rezultat na mnogu bliskite vrski so gr~kiot, kako i so aromanskiot jazik na ovaa teritorija, kade {to aoristot i imperfektot ja vr{at funkcijata na preterit. Razvojot na sum-perfektot kako minato neopredeleno vreme e necelosen, a se zabele`uva i negovata upotreba za iska`uvawe na neposredno nenabquduvano dejstvo tuku ex post registrirano od raska`uva~ot (sp. Golomb 1961/62: 161-165), bi rekle vo nasoka na razvoj na kategorijata status. Op{to re~eno vo pogled na sistemot na minatite vremiwa i vo pogled na razvojot na kategorijata status, centralnite egejski govori stojat najblisku do situacijata vo sovremeniot standarden makedonski jazik; jugozapadot pretrpel najzna~ajni promeni i poka`uva najmnogu otstapki, dodeka jugoistokot se nao|a na granicata pome|u ovie dve grupi govori. Modalni konstrukcii & kondicional, subjunktiv Sega }e pomineme na nekolku pra{awa vrzani so pojavata, obrazuvaweto i funkcionalnata optovarenost na }e-konstrukciite vo makedonskiot jazik i posebno vo negovite ju`ni dijalekti. Gubeweto na konstrukciite vo ~ij sostav vleguva l-formata vo oddelni govori od jugozapadnata makedonska jazi~na teritorija e vrzano i so razvojot na novi tipovi modalni konstrukcii, kako {to e slu~aj so }e-konstrukciite. Makedonskiot potencijal od tipot bi odel, po poteklo star kondicional voop{to go nema vo jugozapadnite makedonski govori. Istra`uvawata na centralnite egejski govori poka`uvaat deka bipotencijalot kako forma im e poznat na govoritelite (zabele`an e vo materijalite od Meglensko i Vodensko), i na krajniot jugoistok vo oddelni govori od Sersko-dramskata oblast. Sepak, vo zapi{anite tekstovi od ovie govori, a kako {to napomnav tie pretstavuvaat zaviden broj, bi-potencijalot ne se sre}ava. Na celata ovaa teritorija funkcionira noviot balkanski tip na kondicional oformen vrz baza na glagolot *hteti, iako so izvesni varijacii vo formata, kako {to }e

54

prosledime ponatamu. Vo vrska so toa dali }e-konstrukciite }e gi tretirame kako futur ili kako kondicional, pra{awe {to s# u{te se tretira razli~no od razli~ni lingvisti, }e ka`am deka se opredelivme za kondicionalot bidej}i kategorijata na~in vo odnos na kategorijata vreme e nadredena kategorija. Nakratko samo }e poso~am deka site fakti uka`uvaat na toa deka ne treba da se pravi reska granica pome|u balkanskiot futur i kondicional oformen vrz baza na glagolot velle. Imeno, }e-konstrukciite, spored funkcijata {to ja vr{at go poka`uvaat izomorfizmot me|u futurot i kondicionalot na balkanskata jazi~na teritorija, vklu~uvaj}i go i makedonskiot jazik (Topoliwska 1997: 85). Vo vrska so formite na kondicionalot/futurot, na teritorijata na makedonskite egejski govori povtorno jasno se zacrtuvaat oblastite kade {to e najsilna interferencijata me|u makedonskiot i sosednite neslovenski jazici, a vo slu~aj na kondicionalot pred s# me|u makedonskiot i gr~kiot jazik. Taka, na krajniot jugozapad partikulata }e se javuva vo oblikot `a/za {to e dobieno so kontrakcija na postarata forma {te da (odam) > {ta > `da > `a > za. Imeno za izgovorot za na modalnata partikula, vo literaturata se naveduva fonetskata bliskost pome|u gr~kata partikula i makedonskoto za. Soodvetnata partikula vo gr~kiot jazik  e dobiena so kontrakcija me|u (petrificirana forma od  / saka) i subjunktivnata partikula , {to vo slu~aj na makedonskiot jazik odgovara tokmu na postarata forma }e ({te) da... Amalgamirana partikula vo formata za se registrira i na istok vo lagadinskite govori. Vo centralnite egejski govori partikulata na kondicionalot / futurot glasi }e, odnosno, }i so ogled na silno izrazenata redukcija na neakcentiranite vokali osobeno karakteristi~na za ovie govori. Interesno e da se zabele`i deka vo prikaznite zapi{ani od Verkovi}, kako konstrukcija na kondicionalot za sega{nost, odnosno za futurot, se sre}ava i konstrukcijata od tipot: }e da + prezent, kako i nejzini postari varijanti vo koi glagolot *hteti s# u{te se sre}ava vo menliva forma, zna~i ne kako partikula, sp. }em, }e{ ... da + prezent 14. Durde ne vidam pret menika da padni nekoj, ne kem da veruvam (Verkovi}, 38) }e da + prezent 15. Br'ate, ot tv'ojta kl'eveta i mizavirlk, {o ki ~'ini{ na m'enika, ne mi e str'ah na m'eni. G'ospod, {to mi gi dad'e, p'ak on ke da mi ~'uva ot tvojta kleveta (Verkovi}, 16)

55

Vakvite primeri nesomneno uka`uvaat na edna poarhai~na situacija karakteristi~na i za drugi dijalekti od makedonskata jazi~na teritorija, kako {to se pore~kite vo zapadnoto nare~je. Zna~i, izzemaj}i go centralniot del od egejskite govori, kade {to situacijata so kondicionalot se pretstavuva na na~in kako i vo standardniot makedonski jazik, na zapad i na istok se sre}avame so konstrukcii na kondicionalot vo koi e prisutno amalgamirano ili neamalgamirano da, odnosno adverbalnata partikula pokazatel na subjunktivot vo makedonskiot jazik. Ova e balkanska osobina i se sre}ava ne samo vo poso~enite makedonski dijalekti i vo gr~kiot jazik tuku i vo ostanatite balkanski jazici, albanskiot i aromanskiot. Vo vrska so kondicionalot na teritorijata na makedonskite egejski govori, najgolemo vnimanie privlekuva pojavata na t.n. od Golomb (1961/62: 169) futurum II kategori~en, koj se izrazuva edinstveno preku konstrukcijata da + prezent, zna~i so osamostoena, nezavisna upotreba na subjunktivot. Ovoj tip na futur Golomb go registrira vo govorite na s. Suho i Visoka & Lagadinsko, no negovata upotreba mo`e da se konstatira i vo ostanatite egejski govori, osobeno onie kade {to, kako i vo Lagadinsko, se javuva amalgamirana partikula na kondicionalot, zna~i vo Kor~ansko i Kostursko, sp. 16. Mi bir'e{ gajl'e, k'ak m kurtal'isa ti m'en i j'as da t kurtal'isam t'eb (Malecki 1934b, 32); Ahtarinot, katu si blagudari ot detetu, mu veli: sinku, jaze sam da ti otnesam dur tamuka (Verkovi}, 34) (Sersko-lagadinsko) 17. Oko me zemi mjne sin carutomu nevsta, so ena pe{~a qp da mu nasita vesjo asker (Mazon 1936, 232) (Kostursko-kor~ansko) Vo istoriskata lingvistika poznata e upotrebata na konjunktivot i optativot za ozna~uvawe na idni, predvideni nastani, zna~i vo funkcija na futur. Soodvetna upotreba na subjunktivot mo`e da se registrira i vo sovremeniot gr~ki razgovoren i dijalekten jazik, sp. 18. , 'Koga ne go pravi{ toa, {to da sum ti jas!' (gr~ki dijalekten materijal od Velvendos) (Tumb 1974) Zna~i povtorno se raboti za tipi~no balkanska pojava, koja vo ograni~en stepen mo`e da se konstatira i vo sovremeniot makedonski jazik, sp.: 19. Sega, da idam, da gi platam smetkite (standarden jazik) Vo vrska so zna~eweto na ovoj tip futur, odnosno negovata diferencijacija vo odnos na }e/`a, za futurot, Golomb podvlekuva deka

56

da-futurot sodr`i dopolnitelna modalna nijansa & re{ena `elba na zboruva~ot da go izvr{i iska`anoto dejstvo, pa ottuka i naj~estata upotreba na da-futurot vo 1 l. edn. Treba da se naglasi i toa deka sli~na razlika se zabele`uva i pome|u }e- i }e da-futurot zabele`ani vo zbirkata na Verkovi}. Imeno, }e da-futurot se istaknuva so pogolema uverenost na govoritelot vo izvr{uvaweto na poso~enoto idno dejstvo, (sp. pr. 14). Vakvata diferencijacija vo zna~ewata na zabele`anite tipovi na futur vo makedonskite egejski govori sekako poteknuva od faktot {to vo makedonskite egejski govori e sosema jasno izrazena nezavisnata upotreba na subjunktivot za iska`uvawe na imperativ/ optativ. Sli~ni primeri se registriraat i vo standardniot makedonski jazik. sp. makedonski govori vo Egejska Makedonija 20. Saga da e tak'f c'ara da mi dad'e d'esat hil'adi gr'o{uve, ta da si 'ida (Verkovi}, 253) (optativ) standarden jazik 21. Da mu ka`e{ vedna{ da dojde! (imperativ) Imperativot i optativot jasno iska`uvaat subjektivna modalnost, odnosno ja iska`uvaat voljata ili `elbata na govoritelot, za razlika od tipi~nite }e-konstrukcii koi se razvivaat kako osnovni pokazateli na epistemi~nata modalnost vo makedonskiot jazik i se najmalku modalno markirani. Vo kontekst na funkcionalnata karakteristika na konstrukciite od tipot }e da + prezent, sakam da uka`am na u{te eden podatok. Vo standardniot makedonski jazik, kako i na odredena teritorija od zapadnite makedonski govori, se zabele`uva upotreba na poso~enata konstrukcija za da se iska`e pretpostavka, nesigurnost na govoritelot vo odnos na iska`aniot nastan. Pri toa otsustvuva idnata temporalna orientacija, karakteristi~na za }e-konstrukciite, sp. 22. ]e da ima 50 godini Mislam/pretpostavuvam deka ima ... / Ne sum siguren.... Zna~i, situacijata e napolno sprotivna vo odnos na onaa zabele`ana vo isto~nite makedonski egejski govori. Vo ovoj kontekst treba da se obrne vnimanie na faktot deka vo gr~kiot jazik soodvetnata konstrukcija & partikula + prezent od imperfektivni glagoli se upotrebuva so istoto zna~ewe zabele`ano vo makedonskiot jazik & pretpostavka, temporalno locirana vo sega{nosta, sp.

57

23. : ' , . 'Ja stavi rakata na moeto ~elo: ]e (da) ima{ temperatura, mi se ~ini (Hese, 1980) Jasno e deka povtorno stanuva zbor za edna balkanska pojava, zna~i treba da se napravi uvid i vo sostojbata vo aromanskiot i albanskiot jazik, a vo vrska so ova pra{awe bi bilo polezno u{te edna{ vnimatelno da se prou~at makedonskite dijalekti vo Egejska Makedonija, osobeno onie {to sodr`at amalgamirana partikula od tipot `a/za.

Literatura 1. 2. 3. 4. Bojkovska S.: Meglenskiot govor, (rakopis). Vidoeski B.: Dijalektite na makedonskiot jazik, t.1, t.2; t.3; Skopje 1998; 1999; 2000. Vidoeski B.: Tekstovi od dijalektite na makedonskiot jazik, Skopje 2000. Gajdova U .: Temporalnata karakteristika na finitnite glagolski konstrukcii vo jugoisto~nite makedonski govori , Skopje 2002. Golomb Z.: Govorot na dve makedonski sela vo Solunsko, Suho i Visoka, Makedonski jazik (1961/62; 1963/64). Davkova-\orgieva S. Govorot na s. ^iflixik & Demirhisarsko, Skopje 2004. Dimitrova-[miger N.: Govorot na s. Sni~ene (rakopis). Drvo{anov V.: Kajlarskiot govor, Skopje 1993. Dumev V.: Vodenski govor, Makedonski pregled XIII, kn.3, s. 8-41, Sof 1943. Ivanov D.: Gevgeliski govor, Makedonski nau~en institut, Sofi 1932. Ivanov .: Blgarski sarini iz Makedoni, Sofi 1931. Karanfilovski M.: Enixevardarskiot govor (rakopis).

5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12.

58

13. 14. 15. 16.

Koneski B.: Gramatika na makedonskiot literaturen jazik , Skopje 1967. Kuzov A.: Kos urski govor, Izvesti SS. 4, str. 86&125. Labroska V.: Govorot na s. Kula & Sersko, Skopje 2003. Mileti~ L.: Dva blgarski rakoisi s grcko ismo: II. Trlisko evangelie ot 1861 god., Blgarski starini, kn. VI, s. 71-176, Sofi 1920. Mir~ev K.: Nevrokoski govor, Godi{nik na Sofiski Universitet, Istorisko-filologi~eski fakultet, XXXII, br. 1, Sofi 1936. Peev K.: Dojranskiot govor, Makedonistika 2, s. 3&190, Skopje 1979. Peev K.: Kuku{kiot govor, kn. 2, Skopje 1988. Peev K.: Re~nik na makedonskite govori od jugoisto~niot egejski del, t.1; t.2; t.3, Skopje 1999; 2002; 2004. Topoliwska Z.: Makedonskite govori vo Egejska Makedonija & Sintaksa, t.1; t.2, Skopje 1995; 1997. Ugrinovski D.: Narodni prikazni od Egejska Makedonija, okolija Enixevardar (rakopis). [klifov B.: Kos urski govor, Sofi 1973. [klifov B.: Dolnoresanski govor, Sofi 1979. [miger R.: Nestramski govor, Mnchen 1998. Hesse R.: Syntax of the modern Greek verbal system, Copenhagen 1980. Lavrov P.A. / Polvka J.: Lidov povdky jihomakedonsk z rukopis St. Verkoviovch, Praha 1932. Maecki M.: Tekst gwarowy z Kosturskiego, Lud Sowiaski, III, 2, Krakw 1934 (=Ma 1934a). Maecki M.: Dwie gwary macedoskie. Sucho i Wysoka w Souskiem I: Teksty, Krakw 1934 (=Ma 1934b). Mazon A.: Contes slaves de la Macdoine sud-occidentale, Paris 1923. Mazon A.: Documents, contes et chansons slaves de l Albanie du Sud, Paris 1936. Thumb A.: Handbuch der neurgriechischen Volkssprache, Berlin 1974.

17.

18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32.

Liljana Makarijoska ISTORIJATA NA MEDICINATA VO SVETLINATA NA SREDNOVEKOVNATA PISMENOST

Zdravjeto e Bo`ji dar! (1Tim4,14) Zdravjeto i silata na teloto poskapi se od seto zlato i krepko telo od neizmerno bogatstvo, nema bogatstvo pogolemo od zdravjeto na teloto, nitu radost pogolema od radosta na srceto (MudrSir30,15-16)

Gri`ata za opstanokot i zdravjeto go sledat ~ovekot od negovoto postoewe. Podatoci za bolestite na koi bile podlo`eni oddelni delovi od ~ove~koto telo nao|ame vo srednovekovnite tekstovi. Predmet na na{iot interes e imenuvaweto na delovi od ~ove~koto telo i na bolestite, vrz osnova na materijalot od srednovekovnite tekstovi1 . Anatomskata leksika e del od osnovniot leksi~ki fond na srednovekovnite tekstovi i nejzinoto prou~uvawe pridonesuva da se prosledi nominacijata na delovite od ~ove~koto telo, semanti~koto varirawe i derivaciskiot razvitok na nazivite niz vekovite. Vo bibliskite izvori se uka`uva ne samo na bibliskoto tolkuvawe za potekloto na ~ovekot tuku i na organizacijata na organizmot.

pfateni se tekstovi razli~ni spored sodr`inata, pi{uvani vo periodot od XII do XVI vek, a ekscerpirani glavno za proektot Re~nik na makedonskite crkovnoslovenski tekstovi na Institutot za makedonski jazik Krste Misirkov - Skopje, dopolnitelni izvori: zbornici, lekarstvenici i dr. Za dokumentirawe na oddelni poimi se poso~uvaat i leksemi od staroslovenskite (kanonski) rakopisi potvrdeni me|u drugoto vo re~nicite na staroslovenskiot jazik. Za sporedbeni ispituvawa gi koristime i soznanijata od trudovite na Kati} (1960, 1981, 1987, 1989) koj se zanimava so medicinata na Srbite vo sredniot vek vrz osnova na spisite od XII-XVI vek pr. Hilandarskiot medicinski kodeks br. 517 i dr. od sredinata na XVI vek, srpska redakcija, kako zna~aen izvor za terminologijata na srednovekovnata medicina.

60

Sp. 1C12,18-19, 21-23 No Bog gi naredil organite, sekoj od niv vo teloto taka, kako Mu bilo ugodno. Ako site tie bi bile samo eden organ, toga{ kade e teloto?... I ne mo`e okoto da re~e na rakata: ,,Ne si mi potrebna nitu, pak, glavata na nozete: ,,Ne ste mi potrebni . Naprotiv, onie organi od teloto, koi ni izgledaat poslabi, se mnogu popotrebni; i na onie ~lenovi na teloto, za koi smetame deka se poneugledni, im oddavame pove}e ~est; 1C12,25-26 za da nema raspravii vo teloto, a organite podednakvo da se gri`at edni za drugi. A koga strada eden organ, toga{ stradaat site organi. Spored hristijanskata antropolo{ka teza, ~ovekot ima du{a i telo, odnosno ima dvojna priroda nebesna i zemna. Umot e razumnata i rakovodna sila na bestelesnata du{a i na setilata i se imenuva so oum7 um, razum, zamisla, mudrost . Ovoj naziv e vo osnovata na obrazuvawata bezoumie, bezoum6stvo nerazumnost ; bezoum7, bezoum6n7 nerazumen , bezoum6nik7 bezumnik  i vo slo`enkite: vra'6de9n60nooum6n7 pakosen, z7looum6n7 nerazumen, sk4dooum7, sk4d96n0ooum6n7 slaboumen. Se upotrebuvaat i izrazite: v7z3ti na oum7 zeme predvid, si spomne, razd5l5ti oum7 se koleba, s7m5ren7 oum7 smirenost i dr. Prezentiraweto na anatomskata leksika, {to se odnesuva na teloto, go realizirame vo ramki na osnovnata podelba na delovite od ~ove~koto telo i toa: delovi od glavata, delovi od vratot, delovi od trupot, delovi od ekstremitetite i op{ti delovi od teloto. Vo ramki na delovite od glavata se izdeluvaat: ~erep (~elo, teme, kosa, til, mozok), lice (obraz, nos, nozdra, usta, usna, vilica, zab, venci, jazik, brada), oko (zenica, ve|a, klepka), uvo. Glavata e najvisoko postavena vo odnos na drugite delovi na teloto i ne e slu~ajno {to se ozna~uva kako glava i kako vr7h7. Taa e mesto na umot i setilata. Kaj leksemata glava se izdiferencirale i zna~ewata: su{tina, glavno pra{awe i glava (na kniga), del od slovoto, poglavje . So vtorovo zna~ewe se odlikuva i derivatot glavizna. ]e gi spomeneme derivatite bezglav6n7 bezglav, eretik, pripadnik na sekta, {to se odrekol od svojot patrijarh, glava, m7nogoglav6n7 mnoguglav , izrazite glava 4g7lou agolen kamen , pok7yvati glavami kima so glavata, probiti glav4 dupne (so kamen) glava nekomu, biti glav4 se bie po glava, taguva, se kae. =elo e soodveten naziv za ~eloto (so ve|ite), va`en priznak na ~ovekoviot karakter, {to mo`e da izrazi predizvikuvawe ili re{itelnost, upornost. Od delovite na ~erepot potvrdeni se nazivite tem3 teme i turcizmot tepelouk7 so istoto zna~ewe, t7ylie , t7yl6c6, t7yl7 til , dodeka obo=ie i grcizmot krotaf7 , krotof7 se javuvaat so zna~ewe slepoo~nica.

61

Pokraj osnovniot naziv vlas7 kosa, se upotrebuva k7k7 za dolga kosa i plenica, plen6nica za pletenka (od kosa). Vo zavisnost od toa dali ~ovekot ima ili nema kosa, se diferenciraat nazivite vlasat7, kosmat7 vlaknest, so kosa i pl5[iv7 }elav. Dokumentiran e i nazivot mozg7 mozok. Liceto e nositel na setilnite organi i na individualnite karakteristiki. Se projavuva kako beleg na vozrasta i na zdravstvenata sostojba na ~ovekot. Izrazot na liceto uka`uva i na du{evnata sostojba ili na trajnite somatski i psihi~ki crti. Ja zabele`avme upotrebata na lice lice vo brojni sintagmi i izrazi =isto?b5lo lice, biti 9s30 po licou se bie po lice, taguva, se kae; i kako prva komponenta vo pove}e slo`enki: licem5rie, licem5r6stvo licemerstvo, licem5riti licemeri; licem5r7, licem5r6n7 licemeren, neveren. lanita e naziv za obraz, lice, a se sre}ava vo izrazite biti v7?za lanit4, po lanitama tepa, udira po obrazi. Od delovite na ustata, redovno ozna~ena so nazivot ousta potvrdeni se nazivite oust6na usna, 3z7yk7 jazik , =eljost6 i vilic3 vilica, desna i pr5v7yspr6nica nepce, z4b7 zab, pa k4t6n6 katnik. Za imenuvawe na organ, setilo se upotrebuvaat c5v6nica i =ouv6stvie. Interesno e {to vo odnos na setilata, koi mo`at da bidat izlo`eni na povredi, se istaknuva potrebata od par, za da mo`e vo slu~aj na povreda da ne se naru{i nivnata dejnost. Okoto ima visoko mesto vo hierarhijata na telesnite organi. Spored goleminata, se istaknuvalo deka o~ite mo`at da bidat pogolemi ili sredni za koi se smetalo deka se najdobri, vdadeni vnatre ili ispaknati nanadvor, ili pak sredni za koi se smetalo deka se znak za dobar karakter, mo`at da bidat gordelivi ili stradalni (sp. Trifonov, 1929). Kako nazivi za delovi na okoto oko se spomenuvaat: br7v6, br7vi i v5'da ve|a ; v5ko o~en kapak, klepka , r3s6nica trepki , z5nica zenica. Bez da se isklu~uva nitu formata nitu goleminata na u{ite kako odlika na ~ovekoviot karakter, srednite u{i se smetale i za priznak za dobar karakter i za najdobri za slu{awe. Pokraj ouho uvo, se upotrebuvaat i nazivite obou[ie, kraiou[ie, krai ou[ese za dolniot del od uvoto, jagodica na uvoto. Za nosot, ~ija prvenstvena funkcija e di{eweto, redovno se upotrebuva nazivot nos7, dodeka za nozdrite so koi se povrzuva sposobnosta za miris nozdri nozdri, nosnici i prohod7 kanal (nosen), nozdra. Nozdrite se razdeleni so rskavica nare~ena hr3stav7k7. Od osnovniot naziv brada brada (del od lice); brada (vlakna {to rastat na bradata); se izvedeni bradat7 bradest, bradat6c6 koj

62

ima bujna brada , bezbrad6n7 bez brada , kako i brojni slo`enki: velikoostrobrad6n7 ~ovek so golema {ilesta brada , vr7vobrad7 so {ilesta brada, goloostrobrad6n7 so gola {ilesta brada. Vo delovi od vratot se vbrojuvaat: grloto, grklanot, gu{ata, {ijata. Pokraj poarhai~nata leksema v7y vrat se sre}ava i [i. Dokumentirani se i ople]ije nadrameniot del, vrat, gr7tan6, pa[6nik7 grklan, pod7gr7tanie podbradok, gr7lo grlo , gr7li]e, 'r5lo usta, `drelo, ousta s7yri]na hranoprovod. Potvrden e i nazivot dou[6nik7 du{nik, dodeka so dou[6nici se ozna~uvaat i bronhii, di{ni pati{ta, za koi se upotrebuvaat i nazivite dou[ev6n7yi prohodi, 'l5bovi. So stroun7y se imenuvaat glasni `ici 9[est stroun6 je'e imat6 pa[nik60. Vo delovi od trupot se opfateni: gradite (rebro, ple}i, grb, srce, beli drobovi) mevot (utroba, papok, bubreg, crevo, crn drob, slezina), krstot, zadnikot, rbetot. torak9s07 e voobi~aen naziv za gradniot ko{, sostaven od goren del ram5 ramena , ple]i ple}i, za'da grb, ple}i, preden del pr7si gradi, preden del od teloto od vratot do stomakot, gr4di, n5dra gradi i zaden del hr7b6t7 rbet. s7s7, s7s6c6 se nazivi za dojka, grada. Vo srednovekovieto se smetalo deka gradite na ma`ite im se dadeni za ubavina, a na `enite za da si gi hranat ~edata. .unkcijata na gradniot ko{ e so pomo{ na rebrata za koi se sre}ava soodvetniot naziv rebro, da gi za{tituva vnatre{nite organi, i toa pred s# srceto sr7d6ce srce i belite drobovi imenuvani so plouke, plou[ta belodrobie, i so dou[6nik7, {to podocna ima pokonkretno zna~ewe. Se upotrebuva i nazivot difragma dijafragma. Vo pomladite tekstovi sr7d6ce se javuva i so zna~ewe stomak 9veter7 deto ima =ovek7 vo s7rdceto ta p7rdi0. Od prednata strana pod gradniot ko{ se nao|a utrobata, voobi~aeno nare~ena 4troba utroba, stomak, srce so vnatre{nite delovi 4trob6na =3st6 vnatre{en organ. pod7=r5vie se odnesuva na organ {to se nao|a pod stomakot. Vo tekstovite od po~etokot na XIV vek ve}e se potvrdeni nazivite p4p7k7, p4p7 papok. Od nazivite so zna~ewe stomak vo tekstovite gi zabele`avme 4troba i =r5vo, stomah7 i s7yri]e, korem7 stomak, `eludnik , lokan3, tr7bouh7, =r5vo utroba, stomak, `eludnik, creva, 'el4d7k7 `eludnik. Leksemata =r5vo se upotrebuva obi~no so zna~ewe `enska utroba i `eludnik, stomak, a leksemata 4troba so zna~ewe vnatre{nost, du{a. Vo vrska so semanti~koto razgrani~uvawe vo upotrebata na ovie dve leksemi se smeta deka nivnata pravilna upotreba e osobenost na staroslovenskite evangelski tekstovi, no ve}e od XI vek

63

se sledi postepeno ograni~uvawe na prvi~nite zna~ewa na =r5vo i negova zamena so 4troba. Vo vrska so upotrebata na =r5vo, =r5vo mater6no so zna~eweto utroba ili maj~ina utroba se povrzuvaat izrazite za=inati, za=3ti v7 =r5v5, v7 =r5v5 pri3ti zabremenuva, za~nuva, kako i slo`enkata =r5vono[enie bremenost , dodeka so zna~eweto stomak, `eludnik, creva =r5vom6 bol5ti boleduva od dizenterija, proliv; =r5vobol5nie proliv, bolka vo stomakot. lo'esno, lo'6nica, plodova se nazivi za utroba, matka, plodnica. Notirani se i drob7, 3tro, 3tra za crn drob, sl5zena i grcizmot splina za slezena, po=6ka, istes7 za bubreg, l3dvi3 za bubrezi, m5h7yr7 za mo~en meur, vodopoust7 za uretra, mo~en kanal. Nazivot sram7 se odnesuva na ma{ki polov organ . So ova zna~ewe se sre}avaat i sramina, sramota, kako i izrazite sram6n7yi, tain6yi, d5torod6n7yi, d5tos5n6n7yi oud7, s5menonos6n7yi oud7, m4'k7y d5to=initel6, taini m4'k7y oud7, oured7 m4'a. So prohod7 i grcizmot afedron7 se imenuva kraen otvor na debeloto crevo, analen otvor . So istoto zna~ewe se potvrdeni i za'd6, =r5vo proho'deni, prohod6no =r5vo zadno crevo, rektum. Vo tekstovite voobi~aena e upotrebata na nazivite: hr7b6t7 grb, rbet , za'da grb , gr7b7, metafrena, me'douple]ie, me'douramie, grcizmot metafrena rbet, goren del na grbot, me|u ple}ite, bedra bedro, del od nogata od kolkot do kolenoto, =r5sl7, =r5sla bedra, polovina, bok7 bedro, bok (del od teloto od rebroto do kolkot, slabina), strana od teloto. Se sre}avaat i lono gradi, skut, kolena, skout7 skut prikloni glav8 v6 skout6. Vo delovi od ekstremitetite spa|aat: rakata (ramo, lakot, mi{ka, {epa, dlanka, grst, prst, nokt) nogata (but, koleno, piska, glu`d, stapalo, peta), Pokraj mo{ne ~estata upotreba na nazivot r4ka raka, se sre}ava i deminutivot r4=ica, pridavkata bezr4=6n7 bezra~en, invalid , i golem broj slo`enki i izrazi so raznovidni zna~ewa: r4kod5lanie, r4kod5nie , r4kopisanie bele{ka, zapis; rakopis, dol`ni~ki spis, za obvrski , r4kopisa9n60n7, r4kopolo'iti, r4kopolo'enie, r4kos7tvoren7 rakotvoren, napraven so race, ner4kotvoren7 nerakotvoren, nenapraven od ~ove~ki race; r4ko3t6 rakatka, souhor4k7 so paralizirana, isu{ena raka , v7z3ti na r4kah7 pregrne, zeme vo pregratka ; r4kami v7sple]ati rakopleska i dr. So l5vica i [ouica se imenuva leva raka; a so desnica, r4ka desna desna raka . Interesna slo`enka, kalka od gr~ki e obodesnor4=n7yi, oboedesn7yi levu~ar, {to se slu`i so dvete race kako desni.

64

Grcizmot vrahion7 i m7y[6ca ozna~uvaat raka, ramo, mi{ka. Se upotrebuva i soodvetniot naziv ramo. pr7st7 e voobi~aen naziv za prst, a se diferenciraat i nazivite pal6c6 palec i m5zin6c6, mizin6c6 za najmaliot prst na rakata ili nogata2 . Nazivite lak7t6 lakot, dlan6 dlanka, noga noga, p3ta, st4pa, vo tekstovite gi registriravme i so funkcija na merka:v7 visinou lakt6y [est6 des<e>t6; kto pr5m5ri n<e>bo pedije i zemljo dlanijo; stadYa es<t6> [es<t6> s7t st4pic6y s6yre=6 [es<t6> s7t nog6y. Nazivot kol5no koleno so osnovnoto, konkretno zna~ewe ~esto se javuva vo izrazite: na kol5nou padati?napadati , poklan5ti s3 na kol5nou, pokloniti s3 na kol5nou,  pr5klan5ti na kol5nou, pr5kloniti kol5n5 svoi padne na kolena, klekne , kol5n6no klan5nie. Leksemata kol5no se upotrebuva i so zna~ewe pokolenie, koleno, kako i vo inokol5nik7 potomok tu|inec. Od nazivite za delovite na nogata gi zabele`avme i gol5n6 piska, potkolenica, noga, l7ysto potkolenica, del od nogata pome|u kolenoto i glu`dot, stegno del od nogata od kolk do koleno, koleno, bedra; glez6n6, glaz6na glu`d, v7log7, plesno, pod7plat7 stapalo, p3ta peta. Interesna upotreba na nazivot nog7t6 nokt registriravme vo izrazot ot7 mlad7yh7 9m3kih70 nog6tei od detska vozrast. Vo op{tiot del se opfateni: telo/snaga, koska, zglob, ko`a, krv. Za imenuvawe na telo se upotrebuvaat pl7t6 i t5lo od koi se izvedeni: v7pl7]enie otelotvoruvawe, pridavkite: pl7t6n7, pl7t6sk7, t5les6n7 telesen; prilozite: pl7ti4, t5les6no, t5les6n5, t5les6sk7y telesno , slo`enkite so razli~no zna~ewe: pl7toljob6c6 sladostrasnik ; pl7tonos6c6 i t5lonos6n7 toj {to ima telo; pl7tod6c6 mesojadec, krvolo~en; bogot5les6n7 bogotelesen. Pokraj pl7t7 se upotrebuva i troup7, troupie i snaga, a t5les6n7yi s7stav7 se odnesuva na celiot ~ove~ki organizam. oud7 ozna~uva del od teloto . Voobi~aena e upotrebata na nazivite ko'a ko`a , kost6 koska , 3=a zglob Se sre}ava opisen naziv mozg7 v7 kost5h7 za koskena srcevina. Obi~na e upotrebata na 3=a, =l5n7, =l5n7k7, s7stav7 za zglob, rebro za rebro, hr3stav6c6 za rskavica. Najspomenuvana vo Biblijata e krvta na Hrista {to simbolizira `ivot, daruvan preku smrtta. Osnovniot naziv kr7v6 krv e registriran kako prva komponenta vo slo`enkite: kr7vom4=enie ma~ewe so krvoprolevawe; kr7vom3s6n7, kr7vom3t6n7 so pome{ana krv; kr7vopiica krvopiec, krvo`ednik; kr7voto=iv7 bolen od krvote~enie;
2

Zabele`an i za najmaliot sin, posledno dete, qubimec.

65

kr7voto=ie krvavewe ; kr7voto=ica `ena {to krvavi , kr7vod6c6 krvo`ednik, mesojadec. 'ila pokraj `ila (krvna), krven sad, vena ozna~uva i nerv puls 9pipamo 'il8 da b8demo mogli poznati0; no i `ila (volovska), `ila (na koren). Se javuva i vo izrazot oslablen7 'ilami paraliziran. Mo`eme da zaklu~ime deka srednovekovnite tekstovi go potvrduvaat postoeweto na {irok repertoar na nazivi od oblasta na anatomskata leksika, a sinonimijata se manifestira so pogolem broj sinonimni dvojki: t5lo - pl7t7, afedron7 - prohod7, v7log7 - plesno, l5vica [ouica, krotaf7 - obo=ie. So anatomskata leksika neposredno se povrzani i nazivite za bolestite. Medicinata od svoite po~etoci se razvivala kako empiriska i kako magiska ili duhovna i takviot razvoj se zadr`al niz vekovite. Ne poznavaj}i ja prirodata na zaboluvawata, osobeno na onie {to ne se manifestiraat so nekoi jasni i vidlivi simptomi, lu|eto go formirale svojot odnos kon bolestite naj~esto vrz iracionalna osnova, vo vrska so narodnite veruvawa i obi~ai. Se veruvalo deka bolestite se isprateni od Boga (za storen grev, rabota na verski praznik ili sl.). Sli~nostite od oblasta na narodnata medicina kaj ju`noslovenskite narodi se zasnovani na zaedni~kite veruvawa. Kako rezultat na sli~niot socijalno-ekonomski razvoj, sli~nite pretstavi za bolestite i veruvawata za na~inite na nivno lekuvawe, a sekako i kako rezultat na me|usebnite kontakti na balkanskite narodi, {iroko se rasprostraneti oddelni magiski metodi na lekuvawe (pr. upotrebata na konec, vrvki, tkaenini za spre~uvawe i le~ewe bolesti). ^estopati edna narodna dijagnoza opfa}ala pove}e, duri razli~ni bolesti so sli~ni simptomi, osobeno za zaboluvawata na vnatre{nite organi. Repertoarot na leksemite so koi se imenuva konkretna bolest e mnogu pomal, a ~esto se izdeluva opisno izrazuvawe. Interes pobuduvaat tradicionalnite narodni sfa}awa za bolestite i na~inite na nivnoto lekuvawe, alternativnata medicina preku baewata, molitvite i sl., odnosno tradicionalniot odnos kon bolestite, izgraden vrz stari veruvawa i iskustva praktikuvani vo razni krai{ta. Veruvaweto vo magijata i magiskite dejstva kaj slovenskite narodi se spomenuva u{te vo izvori od X vek. Magijata se opredeluva kako na~in na ~ovekovata za{tita i odbrana od nepoznati sili vo situacija na bespomo{nost. Vo domenot na magijata spa|aat i baeweto, isteruvaweto zli duhovi, rasturaweto crni magii, gataweto, iscelitelstvoto i magiskoto lekuvawe.

66

So zna~ewe magija, vol{epstvo vo tekstovite se upotrebuvaat leksemite: vl7hvovanie , korenie , vl7[6b6stvo , vl7[6stvenie , vl7[6stvie , =ara?=ar7 , =arovanie , =arod5nie , basmarica , magi , kobenie pretska`uvawe sudbina, magija kob6 magija, gatawe. Za odnosot kon magijata pokazatelni se uka`uvawata: i koi v5r8t6 magYi na n6yh6 se fa]at6 magYi a koi ne ver8t6 magYi na n6yh6 se ne fa]at6 magYi. Sp. dr8gi greh6 ]o se zove =erovanYe =in6y i banYe i wlovo i vosak6 ]o let radi bolesti ili bae sproti wblak bo'e da wtera d6'6d6 ili grad6 tova da znate sve sa vra'i raboti i v6 tova koi ver8e oci govore ne e hrYstYanin7. Baeweto (lekuvawe so magii) e arhai~en ostatok od magiskite dejstva i pretstavuva vid tajno dejstvo protiv zlite duhovi, stravot, bolestite, epidemiite, du{evnite ili psihi~kite rastrojstva, a pri negovoto vr{ewe se upotrebuvaat pove}e magiski ili obredni predmeti: la`ici, no`evi, ~a{i, pepel, koski, metla, ma{a, ~e{el, igla ili trn, voda, `ar, kamen i dr. Za ozna~uvawe na baewe se sre}avaat nazivite banie , basn6 , basnotvorenie. Gataweto i obi~no se povrzuva so prorocite koi gi koristat magiskite elementi. Gataweto bilo mnogu koristeno vo srednovekovnata medicina i toa imalo pred s# terapiski, a pomalku profilakti~ki karakter. Se koristelo so namera ~ovekot da se za{titi od bolesti, da se doznae ishodot od bolesta se gatalo i spored soni{tata, spored laeweto na ku~iwata, dvi`eweto na `ivotnite i dr. Uro~uvaweto pretstavuva magija koja nastanuva od zol pogled, od pofalni zborovi, is~uduvawe i pregolema gordelivost. So ourok7, ouro=ica, poganica se imenuva demon, predizvikuva~ na bolesti, (osobeno kaj deca) 9gde ide[6 zl6yi ouro=e, sa ouro=ice0. Za{tita od uroci se bara vo amajlii, magi~ni zborovi. Vo tekstovite se spomenuvaat pove}e magiski sredstva. Konopnoto ja`e vr7v6ca konop6na se spomenuva kako simbol na cvrstinata, no`ot, pak, =r7no=6r5n6n7 no'6 se povrzuva so veruvaweto vo magiskata sila na ostrite `elezni predmeti (pr. za se~ewe na bolesta), a smrtnata simbolika na crnata boja na dr{kata e dopolnuvawe na ostrinata na no`ot vo prilog na uni{tuvaweto na bolesta. So amajlija, amulet se imenuva magiski predmet na koj mu se pripi{uva natprirodna mo} za za{tita od zli sili, uroci, crni magii. Amajliite3 naj~esto se koristele za le~ewe umobolni, na koi im se pri{ivale amajliite ili opredeleni zapisi. Krstot e najra{irena hristijanska amajlija, izraboten vo vid na privrzok ili ikoni~ka.
3

Se delat spored materijalot od koj se izraboteni, a Starite Sloveni najmnogu gi cenele `ivotinskite (zabi, rogovi, nokti, {epi).

67

Znaewata za lekovitite bilki imaat svoi koreni u{te vo antikata 4 . Bilkite poseduvale mo}ni lekoviti i drugi magiski svojstva. Leksemite b7ylie, zelie gi sre}avame so zna~ewe lekoviti bilki. Kultot kon vodata, posebno izvorskata, kako izvor na `ivotot postoi od antikata. Mo{ne prisutna vo obrednata i vo magiskata praktika e vodata nare~ena voda 'iva, =oudotvor6na voda, voda neosk4d59n60na ~udotvorna, `ivotvorna voda, voda sv3]ena svetena, krstena voda. Pri odnosot kon bolestite vo srednovekovieto se diferenciraat telesni nasproti du{evni bolki5. Vo odnos na imenuvawe na bolestite voobi~aeni se nazivite so poop{to zna~ewe: bol5zn6, bolest6, ned4g7, vr5d7 bolest, zaboluvawe, iznemo{tenost. i vo ramki na sintagmite t5les6n7yi ned4g7, t5les6na bolest6, bol5zn6 pl7t6ska bolest, telesno stradawe ; dou[ev6n7yi ned4g7 du{evna, psihi~ka bolest, dou[ev6na bol5zn6?bolest6. ]e gi spomeneme i sintagmite {to se odlikuvaat so opredelen stepen na konkretizacija na zna~eweto: bol5zn6 sr7d6ca, sr7d6cou, sr7d6=6na bolest na srceto , bol5zn6 s7mr7tonosna smrtonosna bolest, bol5st6 ostra i s7mr7t6na akutna, smrtonosna bolest, bol5zn6 mala tegobi {to ne mo`at da se vbrojat vo zaboluvawa, velika bolest6 padavica, epilepsija, dav6na bolest6 hroni~na bolest, bolest6 z4b6na bolest na zabite, bolest6 v7 glav5? bolest6 glav6na glavobolka, bolest6 ou stomahou, tr7bou[na bolest6 bolest vo stomakot itn. Nazivite nogobolie, nogobol5nie ozna~uvaat bolka vo nozete, a glavobolie, glavobol5nie, glavobol6 i bolest7 glav6na, glavo bol5ti glavobolka, bolka vo glavata. Nazivot vr7toglav6stvo se odnesuva na vrtoglavica , s7m3tenie pameti na nesvest, gubewe svest , s7panie gl7boko na dlaboka nesvest. Poop{ti nazivi se o=obol6, o=ibol6, o=6na bol5zn6 za o~na bolest, bol5zn6no oko bolno oko. Se sre}avaat i nazivite b5l6mo o~no perde pavlaka katarakta , opisni nazivi: vroukina ou o=i kowuktivitis, vospalenie na sluzoko`ata na o~ite , metal6ka ou o=i glaukom. I vo vrska so bolestite na organite za varewe ima opisni nazivi: grizenie v7 stomahou gr~evi vo stomakot, v5tr7 ou stomahou naduen stomak pri nasobrani gasovi vo organite za varewe.
4

Na pr. i vo svetoto miro se stavaat lekoviti bilki so aromati~ni svojstva koi isto taka se koristele i pri le~ewe bolesti. Du{evnata bolka se podreduvala pred telesnata za{to e nevidliva i bara du{evna nega, dodeka telesnata bara telesna nega. Soodvetno na ovaa diferencijacija se upotrebuvaat sintagmite t5les6n7yi ned4g7, t5les6na bolest6, bol5zn6 pl7t6ska, t5les6n7yi vr5d7 rana, zaguba, telesna povreda t5les6no stradanie, dou[ev6n7yi ned4g7, dou[ev6na bol5zn6?bolest6.

68

Vo evangelskiot tekst se potvrdeni vodotr4die, vod6notr4dovanie, zadr6'anie vod7 vodna bolest, vod6notr4dovit7, vod6notr4d6n7 bolen od vodna bolest. Kako bolest od koja masovno se umiralo, bolest {to go ispolnuvala `ivotot so postojan strav i neizvesnost se spomenuva mor7 ~uma, smrtonosna bolest , ne'itovica 6 smrtonosna, neizle~liva bolest , ne'it7 ne'it6 bolest na vilicite, nepcata , bolka vo glavata , {to mo`e da bide predizvikana od razli~ni patolo{ki procesi, no pred s# se odnesuva na gnoen proces vo uvoto. Gi sre}avame i nazivite nastin6ka, nastoud7, stoud7 za nastinka, ka[6lica, ka[al7 za ka{lica, tr3savica, tr3ska za treska, zadous7 za astma. So zna~ewe bolest, treska se potvrdeni nazivite groznica, vsakod7na groznica sekojdnevna treska i ognica. So kamenoza3tie se ozna~uva litiaza, bolest kamen vo bubrezite i `ol~niot meur (kese), so kamen7 ou boubr5z5h7 kamen vo bubregot, dodeka za bezvolno no}no mokrewe se upotrebuva izrazot v7 s7n5 kvasiti s3. So kr7vote=enie, te=enie 'en6sko se ozna~uva krvavewe kaj `enata, a kr7voto=ica e `ena {to krvavi, bolna od krvote~enie. Za imenuvawe na ko`nite bolesti se sre}avaat prokaza, proka'enie, krasta lepra, krasta, {uga; gnoevica gnoewe na ko`ata, =ir7, drobni =ir7 sitni ~irevi , li[ai li{aj . Za sipanicite gi zabele`avme nazivite: bol5zn6 os7p6na sipanici , variola, bogine golemi sipanici. Od bolestite se spomenuva i epilepsijata velikaja bolest6, od zaraznite bolesti `olticata poznata kako 'l7ta bol5zn6, 'l7t5nica, ili spored gr~kata zaemka ikter7. Nesomneno srednovekovnite tekstovi, kako tekstovi so crkovnoreligiozen karakter, se zna~aen izvor od oblasta na srednovekovnata medicina, za{to se smeta deka istorijata na medicinata i istorijata na religijata se me|usebno povrzani, a i nivnite celi vo borbata protiv zloto se identi~ni. Pokraj priznavaweto na nekoi realni pri~ini za bolestite (pr. nastinka, nadvore{ni povredi i sl.), a vo vrska so toa i primenata na oddelni racionalni metodi na lekuvawe so lekoviti bilki i sl., sepak srednovekovniot ~ovek imal skromni znaewa za bolestite. Me|utoa, vo nastojuvaweto za nivnoto imenuvawe ni ostavil bogatstvo nazivi koi uka`uvaat na evolucijata na narodnata medicina niz vekovite.
6

Spored Rusek (1981-1982, 634) ekvivalent na stsl. ne'itovica denes ima samo vo ~e{., a vo drugite slov. jazici e poznat nazivot ne`it kako ime na bolest i toa: bug. dij. 1. bolest na nepcata i zabite, 2. ime na rastenie so koe se lekuva ovaa bolest, 3. nevidlivo su{testvo, spored narodnite veruvawa, pri~initel za razli~ni bolesti; srp. i hr. bolest, plamenik, nekoja bolest na glavata; ukr. nastinka povrzana so {mrkawe; starorus. lo{ gnoj od rana ili ~ir; ~e{. povreda na ko`ata, rana, ko`no zaboluvawe. pol. kivavica.

69

Literatura 1. 2. 3. 4. 5. 6. Bon~ev A.: Re~nik na crkovnoslavnski ezik, t. I (a-o), Sofi, 2002. Vasilev V.: Medicinata v drevna Traki, Sofi 1975. Vra`inovski T.: Narodna mitologija na Makedoncite, kn. 1, Skopje-Prilep, 1998. Vra`inovski T.: Re~nik na narodnata mitologija na Makedoncite, Skopje-Prilep, 2000. Kati R.: Medicina kod Srba u sredwem veku, Posebna izdawa SANU, kn. CCX, 12, Beograd, 1958. Kati R. : Hilandarski medicinski kodeks br. 517, Zbornik radova Instituta za medicinskih istra`ivawa, SAN, LXVI, 8, Beograd, 1960. Kati R.: Srpska medicina od IX do XIX veka, Posebna izdawa SANU, kn. CDXV, 21, Beograd, 1967. Kati R.: Poreklo srpske sredwevekovne medicine, Beograd, 1981. Kati R.: Terminolo{ki re~nik srpske sredwovekovne medicine i weno obja{wewe, Beograd, 1987. Kati R. : Poreklo srpske sredwevekovne medicine, SANU, Beograd, 1989. Kostovska V.: Za imenuvaweto na bolestite vo makedonskite crkovnoslovenski tekstovi, Rije, god. 6, sv. 2, Zagreb, 2000: 5662. Pop-Atanasov \.: Rakopisni tekstovi na makedonski naroden govor, Skopje, 1985. Slovenski rakopisi vo Makedonija, (otkrieni od 1970-1985), kn. III, Skopje 1988; kn. V i VI, Skopje, 1993.

7. 8. 9. 10. 11.

12. 13.

70

14. 15.

Stefanija D.: Lekarstvenik od XIX vek, Makedonska kniga, Skopje, 1985. Trifonov .: Joan Ekzarh Blgarski i negovoto opisanie na ~ove{koto tlo, Blgarski pregled, I, 2, Sofi, 1929: 165-202.

Marija Korobar-Bel~eva OBID DA SE OTKRIE ULOGATA NA LI^NITE IMIWA VO MAKEDONSKATA POEZIJA I PROZA Ulogata na sopstvenite imiwa vo umetni~kata literatura kaj nas re~isi voop{to ne e istra`ena. Vo drugi lingvisti~ki centri odr`ani se mnogu nau~ni sredbi na ovaa tema, vo Rusija ima stotina monografii, a vo Ta{kent postoi spisanie imenuvano kako Onomopoetika. Sepak, }e bide nepravedno ako ne se ka`e deka @ivko Rizovski vo damne{nata 1974 godina go odbrani svojot magisterski trud pod naslov Stilskata funkcija na onomasti~kata leksika vo makedonskata poezija i proza, koj kako monografija e otpe~aten posmrtno, vo 2002 god. Vo nea dominira teoretskiot pristap, koj glavno se zasnovuva na sporedbi na makedonski so dela od svetski avtori so cel da se otkrie specifi~nata funkcija na onimite vo literaturata. Zna~i, aspektot na prou~uvawe e glavno komparativen i na isto ramni{te se dadeni site onimiski formacii (toponimi, li~ni imiwa, prekari, psevdonimi, prezimiwa i sl.). Toa se po~etni ~ekorewa vo na{ata literaturna onomastika, za `al so malku sledbenici. Vsu{nost, so molk na ovaa tema re~isi celi 30 godini. No, sepak ne{to po~na da se pridvi`uva. Vo 2001 god. Ranko Mladenoski ja napi{a statijata Degradirani karakteri (2001:83-92), vo koja, kako {to veli pravi obid da se dekodira postapkata na polneweto na likot vo romanot Dubler od Dimitar Solev. Toj tamu napi{a po ne{to i za li~nite imiwa i prezimiwata. Istata godina izleze od pe~at statijata Li~nite imiwa vo romanot Pirej od Petre M. Andreevski (Korobar-Bel~eva 2001-56-71), a ovaa godina, vo mart, na nau~niot sobir .unkcionalnite stilovi vo makedonskiot jazik, posveten na Blagoja Korubin, se pro~itaa referati za imiwata vo romanot Devet Kerubinovi vekovi od Slavko Janevski (Elka Ja~evaUl~ar) i za imiwata vo zbirkite poezija na Bla`e Koneski (Meri Momirovska). Ovie referati }e gi spomeneme podolu (im blagodaram na avtorkite {to mi gi dadoa nivnite izlagawa vo rakopisi). Po ovoj povod }e se obideme da gi pretstavime samo li~nite imiwa vo nekoi dela od makedonskata poezija i proza i da ja otkrieme nivnata funkcija.

72

Poznato e deka vo sekoj jazik antroponimite (vo tie ramki i li~nite imiwa kako del od onimiskiot sistem) imaat identifikuva~ka i diferencijalna uloga i funkcioniraat vo objektivnata realnost na nivo na edine~nost. No, vo umetni~kata literatura antroponimite mo`e da bidat semanti~ki ispolneti i toga{, pokraj ozna~uva~ka i diferencijalna, dobivaat i zna~enska, t.e. stilska funkcija. So taa stilska funkcija antroponimiskata leksika (li~nite imiwa, prezimiwata i prekarite) igra zna~ajna uloga vo op{tiot streme` na avtorot da ja realizira svojata zamisla, t.e. poraka, i pouspe{no da ja poka`e estetskata vrednost na deloto. Nivnata sredi{na pozicija vo umetni~koto delo pridonesuva da se poka`e individualnata mnogulikost na ~ovekot i na negoviot svet. Prou~uvaweto na li~nite imiwa vo literaturata ne e nitu lesno, nitu ednostavno. Znamenitiot Vinogradov vo svojata Stilistika i poetika }e napi{e deka se raboti za zna~ajna i mnogu slo`ena tema od oblasta na stilistikata na umetni~kata literatura. Toa e taka zatoa {to za da se analiziraat li~nite imiwa, treba prvo da se napravi analiza na umetni~koto delo, ama i analiza na cela epoha za koja se odbrani imiwata kakvi bile nejzinite op{testveni uslovi, nejzinite univerzalni vrednosti, kako e re{eno nacionalnoto pra{awe, potoa ideolo{kata oboenost na toa vreme, individualnosta na avtorot i sl. Zatoa se veli deka ova istra`uvawe stoi na granicata pome|u lingvistikata i literaturata, a ovaa onomastika se narekuva literaturna onomastika. Taa, pokraj onimite vo ubavata literatura, ja istra`uva i folklornata onomastika. Se raboti za zatvoren sistem na imenuvawe, koj ne trpi promeni, osven ako samiot avtor ne go izmeni svoeto delo. Qubopitnosta za zna~eweto na imiwata e postojano prisutna. Na site ni se slu~uva koga }e zememe nekoja kniga, da se obideme da gi protolkuvame imiwata vo nea, pa gi delime na koren, sufiks, prefiks i sl., za da go otkrieme zna~eweto, koe mo`e da ni pretska`e ne{to od dejstvoto vo deloto. Toa e toj horizont na o~ekuvawe za da se predvidi sudbinata na likot. No, Nikonov u{te vo 1960 godina pi{uva deka izu~uvaweto na ovoj tip imiwa izleguva od ramkite na lingvistikata, objasnuvaj}i deka e pova`no da se otkrie etiologijata na imeto (koe e toa ime, zo{to toga{ e upotrebeno, tokmu vo toj lik i sl.) otkolku negovata etimologija (Nikonov 1960:61-66). Zna~i, imiwata vo literaturata imaat, mnogu ~esto, vonjazi~ni zna~ewa, pa Superanska (1973:366) ova vonjazi~no zna~ewe na imeto go narekuva enciklopedisko i toa spored nea proizleguva od celokupnoto zapoznavawe na likot vo literaturnoto delo, a ne od etimologijata na negovoto ime. Kolkavo e toa zna~ewe zavisi od uspe{nata karakterizacija na likot vo romanot, raskazot, pesnata itn. Osven toa, [imunovi} (1976:242) konstatira deka imiwata go stimuliraat literaturniot iskaz pove}e od drugite

73

leksemi, sodejstvuvaj}i vo akumulativnata funkcija na jazikot i tie se sekoga{ vo funkcija na umetni~kata poraka. Se znae deka imenuvaweto na junacite vo umetni~kata literatura ~esto pretstavuvalo svoevidna (uslovno re~eno) te{kotija za avtorite. Golemite majstori na peroto zabele`ale deka polesno mo`e uspe{no da napi{at stotina stranici otkolku da gi imenuvaat likovite vo deloto. Kaj Ranko Mladenoski (2001:84,85) nao|ame deka Zola, za da gi imenuva svoite junaci, ispituval pove}e spisoci imiwa, testiraj}i gi posledovatelno eufonijata, realisti~nite efekti, slogovnite grupi, vokalite i konsonantite, sublimirano ka`ano ispituvaj}i go foniskiot lik na imeto i negoviot efekt vo deloto. Roland Bart isto taka pi{uva deka li~noto ime mora gri`livo da se izbere poradi negovite konotacii, socijalni i simboli~ni elementi. Ako vo po~etokot na deloto li~noto ime e prazna leksema, na krajot toa e leksema ispolneta so mnogu semantika, koja postepeno se zgolemuvala preku transformaciite na likot {to se rezultat na dejstvoto vo umetni~koto delo. Zatoa, motiviranosta na imeto se javuva vo funkcija na vrednosta na likot, odnosno na zbirot informacii ~ij nositel e toj vo tekot na raska`uvaweto. No, [imunovi} (1976:242) istaknuva deka izborot na imiwata go pravi avtorot i tie imiwa nosat beleg i kredo na negovata individualnost. Interesno e da se spomene deka li~nite imiwa, koi so svojata poraka funkcioniraat vo literaturata kako mnogu va`no stilsko obele`je, osobeno ako se likovi nositeli na pozitivni osobini, ~esto ne ostanuvaat vo ramkite na kni`evnoto delo, tuku navleguvaat vo realniot `ivot i toga{, pokraj postojnata, nosat nova sodr`ina proizlezena od likot vo deloto. Taka, imeto Nora kaj nas najprvin e prezemeno od istoimeniot roman na Ibzen, Ema e po Ema Bovari na .lober, Nata{a e po Vojna i mir od Tolstoj itn. Imeno, imeto Nata{a vedna{ vo na{ata svest se povrzuva so prekrasnata heroina na Tolstoj, a ne so etimologijata na imeto od lat. Natalia < dies natali Domini > Natalis den na Hristovoto ra|awe. Zna~i, deloto e poznato, likot e majstorski graden i negovoto ime stanuva popularno ne samo vo ramkite na edna jazi~na zaednica (na jazikot na koj e napi{an), tuku, preku prevodnata literatura, stanuva popularno ime za pogolema populacija. Poznato e deka pisatelite i poetite ~esto imaat dilemi, ne samo pri imenuvaweto na svoite likovi tuku i pri izborot na naslovot na deloto. Ako naslovot na deloto se sostoi od li~no ime na glavniot junak, toga{, li~noto ime, t.e. naslov, mo`e odnapred da navesti odredena sodr`ina ili jasno da asocira nekakva sudbina na likot. Taka romanot Nebeska Timjanovna od Petre Andreevski u{te vo naslovot sugerira lirski tragizam na glavniot lik. No, taa postapka mo`e da

74

bide i poslo`ena, pozagado~na, kako {to e naslovot na zbirkata pesni Denicija od istiot avtor. Zagatkata, t.e. simbolikata na naslovot na romanot Devet Kerubinovi vekovi od Slavko Janevski, ja otkriva Elka Ja~eva-Ul~ar. Taa trgnuva od brojot 9, koj go ozna~uva horot na angelite, i 9-te kosmi~ki sferi vo srednovekovnata slika na svetot. Pri toa obrazlo`uva deka e poznato oti brojot 9 se temeli na brojot 3, koj go ozna~uva sovr{enstvoto na Svetoto trojstvo i koj potvrden dvapati kako pismen znak go dava brojot 33, broj na Isusovite svetovni godini. Vo senkata na toj pottekst Kerubin (glavniot lik) se hranel so maj~iniot sok 9 godini, nekojsi Zafir stanal pepel za 9 godini itn. itn. Koga sme kaj naslovot, da ka`eme deka sugestijata od imeto, koe{to pretstavuva naslov na deloto, e najproyirna kaj istoriskite romani. Tuka likovite, obi~no, se poznati nacionalni junaci kako Goce Del~ev od istoimeniot roman od Van~o Nikoleski, kade {to vedna{, so spomenuvaweto na imeto Goce Del~ev, se otkrivaat i vremeto i prostorot na dejstvuvawe, a mo`e da se predvidat i drugite junaci, t.e. imiwa vo romanot (od istorija vo toj vremenski prostor: Dame Gruev, Jane Sandanski, Dimo Haxi-Dimov). Zna~i, kaj ovie istoriski romani ili povesti naslovot {to se sostoi od li~noto ime na istoriskata li~nost u{te vo po~etokot sugerira svet {to istoriski postoel. No, ponekoga{ se nadminuvaat istoriskiot prostor i vreme i poznatata li~nost ne e biografski pretstavena, tuku e vo funkcija na sodr`inata na deloto za da se iska`at univerzalni vistini i vrednosti (kako vo romanot Aleksandar i smrtta od Slobodan Mickovi}). ]e go spomeneme i istoriskiot roman Razgovor so Spinoza na Goce Smilevski, koj preku imeto Spinoza sugerira dejstvo {to se odviva vo XVII vek, nadvor od na{ite prostori (Amsterdam), so cel da se pretstavi kopne`ot za nadminuvawe na ~ovekovata osamenost. Vakvite biografii \ur~inova gi narekuva fingirani biografii (Sintezi, 2006, 3, str. 28). Zna~i, istoriskiot roman mo`e da bide strogo faktografski ili da bide osloboden od istoriskata faktografija, so {to deloto, oslobodeno od konkretizacii, upatuva na po{iroki op{to~ove~ki poraki. Obi~no se veli deka sekoj period i sekoj narod ima svoj imenski repertoar. Toa go zabele`al i Belinski, pa napi{al deka imiwata se orientiri vo vremeto i vo prostorot. Vo toj kontekst e i tvrdeweto na Milica Grkovi} deka vo imeto e sodr`an duhot na vremeto (2003:466), deka imenuvaweto e sekoga{ istoriski obusloveno, t.e. deka sekoj period ima svoj karakteristi~en imenski repertoar. Zatoa, prodol`uva taa, preku imiwata vo umetni~koto delo mo`e da se otkrie negovata fabula vo odnos na vremeto i na prostorot. Pritoa, pokraj imeto, prostorot e markiran i so toposot, so dijalektnite formi i fonetskite osobenosti, dodeka vremeto se otkriva preku zboroobrazuva~kite formanti i sl. No, ne samo preku toposot tuku i preku

75

li~nite imiwa se otkriva mestoto na dejstvoto vo romanot Xahiz i istrebuva~ite na ku~iwa od Pajo Avirovi}. Na primer, imiwata Nikos i Taki to~no go markiraat prostorot (toa se gr~ki imiwa i so niv glavniot junak komunicira vo Grcija), potoa Ziho, Atixa i Arif (koga toj e vo Saraevo), Beata i Le{ek (koga e vo Krakov), Elodi i Mi{el (koga e vo .rancija) i Predrag, Sime, Riste, Violeta, Dejan, Jana, Keti (koga e vo Skopje). Tuka e i Prokopie (koj `ivee vo Skopje), no bidej}i potekloto mu e srpsko, formata na imeto e srpska. Duri i za literaturni dela {to ne se napi{ani na makedonski jazik, preku li~nite imiwa i toponimite se otkriva mestoto na dejstvoto, i sosema normalno, etnosot na li~nostite. Prli~eviot Serdar e napi{an na gr~ki jazik, ama li~nostite se Neda, Kuzman, Marija, a mestoto e Gali~nik. I Sterjo Spase na albanski go napi{a romanot Tie ne bea sami u{te vo 1952 god., no temata e makedonska i likovite nosat makedonski imiwa. Isto taka i Stojan Hristov, koj e na{ pretstavnik vo po{irok kontekst, na angliski gi napi{a prekrasnite romani za na{ite lu|e vo tu|ina. Se razbira, ova ne e pravilo. Mo`e na ist prostor da se najdat likovi so imiwa od razli~no poteklo. Vo dramata Divo meso od Goran Stefanovski li~nostite se Stefan, Andrija, Marija, Vera, Sara, Klaus (iako dejstvoto se odviva vo Skopje). No, mo`e dejstvoto da se slu~uva i nadvor od na{ite prostori, a li~nostite vo deloto da se imenuvani so na{i ili so tu|i imiwa. Obi~no se toa gastarbajterski temi (vo Svetlosni godini od Olivera Nikolova gi sre}avame Arna, Ivan, Rudi, Helga, Paula). Vo literaturata {to ni be{e dostapna li~nite imiwa se podeleni na (1) realni imiwa, (2) izmisleni i (3) personificirani poimi vo funkcija na imiwa. Realnite imiwa se prezemeni od istoriskiot antroponimiski sistem. Toj repertoar e tradicionalen, postoen, avtohton (kaj nas takvi imiwa se Stojan, Jana, Mile, Kalina, Zdravko i dr.). Izmislenite imiwa ne postojat vo toj sistem. Toa se imiwa plod na avtorovata imaginacija, naj~esto metafori, aluzii, simboli i drugi izmisleni formacii, koi voobi~aeno se javuvaat kako potreba na dejstvoto, poto~no kako potreba na sodr`inskata (vnatre{na) forma na deloto ili kako potreba na stihot kako estetska, nadvore{na forma. Taka, kaj Gane Todorovski vo zbirkata Belite boski na Bosilka nao|ame li~no ime Sonimir vo kontekst Sonimir son {to mi nosi{, ili Dojdimir, Gonimir zna~i novi obrazuvawa po primerot na postojnite poznati imiwa Borimir, Vladimir, Stanimir i dr. Tretata kategorija imiwa se razli~nite personifikacii na konkretni ili na apstraktni poimi (kako na pr. @enata, Starecot, Nevoljata, Mudrosta i sl.). Dali umetnikot }e go koristi postojniot antroponomastikon ili }e sozdade svoj (originalen, dotoga{ nepoznat) zavisi od nego, od

76

avtonomnosta na negoviot svet. No, tuka ne se iscrpuvaat motivite na imenuvawe (realni, izmisleni ili personificirani poimi), tuku sre}avame i drugi postapki na imenuvawe. Edna od niv e prezemaweto imiwa kako metonimi. Na primer, imiwata na li~nostite vo romanot Papokot na svetot od Venko Andonovski se Jan, Lucija, Ina, Svetlana, prezemeni imiwa od imiwata na li~nostite vo romanot [ega na Milan Kundera (zna~i prezemeni imiwa od druga literaturna tradicija). Se razbira, toa e napraveno, kako {to napomenuva i samiot avtor vo po~etokot, kako potreba da ne se prepoznaat li~nostite vo dadena realnost. No, bidej}i Andonovski raska`uva edna ista prikazna vo dva razli~ni veka, taa postapka e primeneta kaj vtorata prikazna, kaj sovremenata, i pretstavuva simulacija na eden tip anga`iran roman, dodeka prvata, koja se odviva 11 veka pred toa (kako {to veli avtorot, stilizirana i arhaizirana), vo crkovna sredina ima li~nosti so crkovni imiwa: otec Stefan Pismorodec-Lestvi~ik, otec Ilarion Skaznik (podocna Kaznik), otec Pelazgij Asikrit, no i Konstantin Kiril .ilozofot, Matej Bogoslov, Grigorij Bogumil itn. Vo romanot Kratkata prolet na Mono Samonikov od Dimitar Solev centralnata li~nost ja otkriva sopstvenata drama i kompleksot na vina preku dolgite razmisluvawa, vsu{nost preku monologot, pa i imeto mu e Mono, oblikuvano od prvite dva sloga na ovoj apelativ, za razlika od drugite li~nosti kako Natka, Jo{ko i dr., koi imaat obi~ni, poznati imiwa. Vo romanot Sudbina od Pero Bicevski nekoi imiwa pretstavuvaat kompoziti od akronimi na imeto i prezimeto, t.e. na imeto i prekarot: Vangol < Vangel Goliot ili Diadro < Dimo Adramanov. Ponekoga{ imiwata pretrpuvaat mala promena: Spilberg e Pilberg vo romanot Dvorskiot poet vo aparat za letawe od Vlada Uro{evi} itn. Vo Hrape{ko od Ermiz Lafazanoski (predlo`en za presti`nata nagrada Balkanika) glavniot lik e virtuoz vo kroewe na lozjata i so no`icite pravi hrap, hrap... zna~i imeto e onomatopejsko obrazuvawe. Vo Roman za oru`jeto, od istiot avtor, likovite dobivaat imiwa na poznati marki na avtomobili: .ord, Reno, Pe`o, Mercedes, Tojota, a nivnite avtomobili pak se vikaat Slave, Tamara, Biljana, se razbira, vo funkcija na dejstvoto (da se postigne edna komi~na situacija i da se poka`e civilizaciskoto nivo na edna grupa lu|e). Vo romanot Ona {to be{e nebo od Vlado Maleski sre}avame, pokraj realni nominacii, i celi iskazi za imenuvawe, kako Devojkata od korzoto, Zab boli ~oveku itn., koi se vsu{nost perifrasti~ni nominacii. Itn. itn. Site ovie primeri n# vodat kon zaklu~okot deka na~inite za obrazuvawe na imiwata se mnogu nepredvidlivi. Im nema kraj na ovie primeri, oti ~ovekovata imaginacija e neiscrpna. No, ova razli~no obrazuvawe na imiwata ne zna~i deka likovite vo edno umetni~ko delo nosat li~ni imiwa samo realni ili samo

77

izmisleni (t.e. personificirani imenki, prezemeni, perifrasti~ni i dr.), tuku tie naj~esto se i ednite i drugite, t.e. tie se kombiniraat vo zavisnost od glavnata ideja i estetskata vrednost na deloto. Na pr. vo romanot Golemata voda od @ivko ^ingo se sudiraat dva sveta so razli~ni ubeduvawa. Edniot realen, surov, od vremeto na kolektivizacijata , i vtoriot svet {to se gradi i `ivee vo sferata na fantazijata i na sonot. Li~nostite od prviot, realen svet nosat tradicionalni, postojni imiwa (Ariton i Olivera), a onie, decata, od svetot na fantazijata, koi so kri{um napravenata majka od par~e drvo go ru{at yidot i vospostavuvaat legitimitet na imaginacijata, imaat imiwa {to se plod na avtorovata imaginacija (Lem kako proekcija na sonot i Kejten kako buntovnik). Pritoa imiwata Lem i Kejten imaat poinakva estetska vrednost, so jasna zvu~na harmonija {to se postignuva so izbor na samoglaski od preden red, so sonanti i sl., za razlika od Ariton i Olivera (so prisustvo na glasovi {to davaat odredena grubost). Da spomenam deka od taa pri~ina i Racin vo prekrasnata elegija Lenka go smenil prvobitnoto ime na heroinata od Menka vo Lenka. Poka`uvaj}i kako treba da se prou~at li~nite imiwa vo umetni~koto tvore{tvo na eden narod, Nikonov vo monografijata (1973, 233) veli: treba (1) da se sporedi repertoarot na imiwata so onoj {to e karakteristi~en za vremeto koga se odigruva dejstvoto vo deloto, (2) da se sporedi so sega{niot repertoar, (3) da se zeme predvid stilot na umetni~koto delo i (4) da se poznava literaturnata tradicija na imenuvawe. Nie bi dodale deka mora da se imaat predvid literaturnite rodovi (lirika, epika, drama), literaturnite vidovi (ako e roman, toj mo`e da bide istoriski, nau~nofantasti~en, mitski itn.) i literaturnite pravci (realizam, romantizam, moderna itn.). Toa e potrebno da se ima predvid bidej}i literaturnite rodovi {to imaat razli~na ritmi~ka organizacija, imaat i razli~na upotreba na antroponimiski formacii (realni, izmisleni, personificirani poimi, prezemeni itn.). Pritoa mo`e da se konstatira deka vo poezijata (onaa umetni~kata) li~ni imiwa ili retko se sre}avaat ili sosema otsustvuvaat. Vo ruskata lingvistika li~nite imiwa vo poezijata se nare~eni poetonimi. [to se odnesuva do makedonskata poezija, mo`e da se ka`e deka povoenata poezija, najprvin so miris na barut i krv (so kvalifikacija na t.n. naroden realizam i slobodarski romantizam), ve}e po 50-te godini stanuva intimisti~ka so jasen glas na poseben poetski identitet, glavno so dramski, osameni~ki odglasi na celokupnata kosmi~ka drama. Zatoa stilska odlika na avtorite e upotrebata na personificiranite op{ti ili apstraktni poimi namesto li~ni imiwa: Devojkata, Maliot ~ovek, Smrtta itn. Na pr. vo zbirkata Luzna

78

od Aco [opov ima mnogu meditacii i refleksii, no nema li~ni imiwa. Negovite likovi se ti{inata, neboto, zborot, oblakot, pticata, soncevinata, crnoto sonce. Vsu{nost, da bidam precizna, vo celata zbirka ima samo 5 imiwa: Marija, Du{anka, Leda (za da ka`e deka ne se toa imiwa na sakanata), Prometej koj se spomenuva preku crnoto sonce, koe e konotacija na kaznata na Prometej, i Dijali poetot od Afrika, komu mu se voshituva. I vo pesnite od najnovata zbirka na Eftim Kletnikov Stra{en mig glavnite li~nosti se Novoto Nebo, Novata Zemja, ^ovekot, Princezata, Kamenot, Rajskoto Drvo site napi{ani so golemi bukvi. Tamu nema nitu traga od realniot antroponomastikon. Se razbira, i ovaa konstatacija e uslovna (nema pravilo, s# zavisi od porakata na poetot) bidej}i kaj Gane Todorovski vo Pesnata nebidnikova preku tradicionalnite imiwa na junacite (Lambe, Andreja, Cvetanka, Zagorka, Lile i dr.) i nivnite sudbini se otkriva `ivotot kako dnevna, delni~na pojava. Toa e sosema razbirlivo. No, kaj istiot poet vo zbirkata Belite boski na Bosilka li~ni imiwa edvaj se sre}avaat (samo 4: Lile, Norka, Bosilka, Zaga). Negovite junaci se zorata, belata peperuga, mometo, galabicata, me~tata. Nekade imiwata na junacite se zameneti so zamenki Ti, Ona, Jas, a nekade tie postojat samo vo naslovot (kako vo Skica za prvoto pismo na Ema Grmova). Sosema poinakva e sostojbata vo poezijata na Bla`e Koneski. Ne mo`am da ne go spomenam kako na{a istoriska neminovnost, kako jazi~en genij so kogo se ra|a novata poetska kosmogonija vtemelena na negovite, t.e. na{i prethodnici so prizvuk na na{ite legendi (Stardelov). Samiot }e re~e: vo osvojuvaweto na prostorite na edna umetnost najsiguren patevoditel e ~uvstvoto za kontinuitet. Kole{kata Meri Momirovska vo statijata Li~nite imiwa vo poezijata na Bla`e Koneski obrabotuva antroponimiski materijal od 9 zbirki na spomenatiot avtor (Sterna 1966; Poezija 1967; Rakuvawe 1969; Vezilka 1971; Stari i novi pesni 1979; ^e{mite 1984; Zlatovrv 1989; Volkot na qubovta 1990 i Nebeska reka 1991). Ekscerpcijata donese 50-tina li~ni imiwa. Niv gi deli na: (a) avtenti~ni, tradicionalni, narodni imiwa, koi so vekovi se neguvaat i opstojuvaat vo makedonskiot jazik: Lazar, Stojan, Traj~e, Spiro, Sokole, Petru{, Orde, Koce, Koste, Icko, Ilija, \ore, Kone (ma{ki) i Menka, Tasa, Dunavka, Dosta (`enski); (b) imiwa vo pesni {to se parafraza na na{ite narodni pesni: Bolen Doj~in, Crna Arapina, Sirma Vojvoda, Joan Popov; (v) imiwa na istoriski li~nosti: junaci, heroi, vojvodi: Pere (To{ev), Bla`e (Birin~e), Borka (Taleski), Goce, Dame, potoa na prerodbenici: Grigor Prli~ev, @inzifov, Isaija, umetnici: Zograf Di~a. Vo posebna glava gi smestuva muslimanskite imiwa, t.e. imiwata na na{ite Makedonci-muslimani (kako zna~aen del na makedonskiot etnikum) Ilmija, Ramadan itn. Tuka se i drugi

79

stranski imiwa na li~nosti od gr~kata mitologija: Hektor, Antonij, Kleopatra, Penelopa, Odisej, na pisateli i imiwa na li~nosti od nivnite dela, imiwa na umetnici: Dante, Milton, Margareta,.aust, Klod Mone. Siot ovoj korpus na antroponimi mnogu jasno go poka`uva mislovniot svet na ovoj na{ velikan, golem poznava~ na na{ata, no i na svetskata kulturna istorija. Sepak, i kaj nego ima likovi {to se personificirani poimi i predmeti (na pr. Vezilka). Mnogu tipi~en, a sepak edinstven, poseben, za nas ostanuva poetot Mateja Matevski. Za nego e ve}e re~eno deka e najmnogu svoj vo prirodata kade {to pukaat vidici {to ja draznat mislata. Zatoa negovite likovi se trevite, jorgovanite, yvezdite, vremeto, zalezite, {umite, ezerata, lipata, perunikata, rumeniloto, do`dovite {to ja bri{at granicata pome|u sonot i javeto i ~ovekot (\ur~inov; Zalez, 1969:7). Toa se negovite supstituti za li~ni imiwa. Samo retko }e nikne nekoj Cigan so cigulkata. Seta negova poezija e refleksivna elegija na sekojdnevieto, potraga po smislata na svetot i `ivotot. Toa e eden nadrealizam svrten kon avtenti~niot inspirativen vrutok (kon Miladinovci, Racin). No, za razlika od poezijata, kade {to li~nite imiwa naj~esto se nadvor od postojniot imenski sistem, vo prozata, osobeno onaa pred vojnata i po nea, glavno preovladuvaat dela so likovi {to nosat tradicionalni imenuvawa. Toa e literatura inspirirana od folklorot i od tie pri~ini likovite }e bidat so jasni, razbirlivi, realni nominacii crpeni od bitoviot antroponimiski repertoar (imiwa zasvedo~eni vo na{ite stari rakopisi). Toa se dela vkoreneti vo makedonskoto narodno tvore{tvo, na{ realizam, razbirlivo so realni nominacii na likovite. Na pr. kaj Vojdan ^ernodrinski vo Makedonska krvava svadba glavnite li~nosti se Cveta, Duko, Spase, Osman-beg i dr., {to e i razbirlivo ako se znae deka dramata se temeli na vistinski nastan od Kuku{ko. I Vasil Iqoski vo Begalka na svoite li~nosti im dava tradicionalni imiwa: Len~e, Bo{ko, Velika, Axi-Trajko, Evra, Efrem, kako i Anton Panov vo Pe~albari: Zafir, Kostadin, Arangel, Jordan, Bo`ana, Simka i sl. Kaj Stale Popov vo Krpen `ivot toa se: Bino, Petko, Tole, Bojana, Stojan, Petko, Dosta. I vo prviot na{ roman Selo zad 7 jaseni (1952) od Slavko Janevski, vo koj poslobodno se tretira avtenti~en op{testveno-politi~ki nastan, vrzan so kolektivizacijata, junacite nosat tradicionalni imiwa ( Apostol, Petar, Ilija, Stojan, Borjan, Kostadinka). Vo podocne`nite negovi romani ve}e imiwata na likovite se metafori~ni obrazuvawa, simboli, ~esto so bibliska zadnina, i tie se mnogu te{ki za tolkuvawe. Na sprotivnata strana od realizmot se nao|a fantasti~nata kni`evnost, koja, sp. Rizovski, e realnost na sonot, plod na halucina-

80

cija (2002:43), a po~nuva so na{ata narodna fantasti~na proza, so sposobnosta na narodniot raska`uva~ za kreativna improvizacija. Tuka li~nite imiwa, prete`no, se izmisleni, neobi~ni metafori i simboli, so cel da se pretstavi nova stvarnost kako reakcija na postojnata ili so jasna cel taa da dobie novi estetski vrednosti. Sepak, toa ne e pravilo. .antasti~niot roman Istorija na crnata qubov od Slobodan Mickovi} se temeli na iracionalen nastan, na fantasti~nata igra so vremeto i prostorot, na dejstvo {to se odviva vo minatoto (vo vremeto na turskoto vladeewe), za da se povtori vo sega{nosta (vo onaa pred zemjotresot 1963 g.). Negovite likovi nosat tradicionalni imiwa: Jana, Sokol, Nikola, Karata{ i \ula. Tie sami po sebe ne sugeriraat nekoja fantastika, iako se padnati od neboto. .antastikata se postignuva (kako {to be{e spomenato) preku igrata so vremeto. Zna~i, umetni~kata fantastika ne treba da se generalizira, bidej}i neobi~nite egzoti~ni imiwa ne se neminovni. Za razlika od onaa na Mickovi}, vo delata na Janevski simbolikata e tolku bogata, tolku zapletkana, pa ne e lesno da se otkrie (poto~no bara vreme i mnogu znaewe, treba da se prou~at na{ite veruvawa, predanija, obi~ai; no ne samo na{ite). Vo toj kontekst }e ja spomeneme statijata na kole{kata Elka Ja~eva-Ul~ar Simbolikata na antroponimite vo romanot 'Devet Kerubinovi vekovi'. Taa od mnogute likovi vo romanot (re~isi 300) izbira da obraboti samo 4, kako va`ni, sredi{ni, so golem simboli~en polne`, so mnogu sodr`ina. Taka, za imeto na prvoto dete vo Kukulino Kerubin, smeta deka e vsu{nost sinonim na imenkata heruvim, so koja vo hristijanskata religija se imenuvaat angelite od najvisok red i tie se odgovorni za sferata na yvezdite. Zna~i, Kerubin e vladetel na yvezdite, na kosmi~kiot red, koi gi pretstavuvaat pokojnicite preminati na neboto. Zatoa koga Kerubin }e go otvori okoto, zlatna peperuga (olicetvorenie na ~ovekovata du{a) }e go pokrie neboto (jasen simbol deka s# e predodredeno da ugine i deka tamu dolu, na zemjata, ostanuva samo senkata). Ubavo se objasneti i imiwata na drugite li~nosti: na Sinadin Gavrilo, na `enata Belaognegorica, na deteto Istok, na ~udotvorecot Dorotej i na Lukar, koj e olicetvorenie na |avolot. Nekade pome|u ovie dva pravca, so tematskata dlabo~ina i stilskata perfekcija e tvore{tvoto na Petre Andreevski. Toj pravi sinteza na tradicionalnoto i na novoto, gi prepletuva poetskoto, egzistencijalnoto, empiriskoto i istoriskoto zna~ewe. Sprotivstavuvaj}i se na destruktivnite sliki na realnosta, beskrajna toplina zra~i od negovite likovi vo romanot Pirej. Tie nosat obi~ni imiwa, no so golema doza ekspresija (Jaglika, Rakida, Gorica, Yvezdan, Ognen, Kapinka...). Ekspresijata se postignuva so izbor na imiwa {to imaat proyirna semantika i budat ubavi asocijacii, a nekoi imaat i izrazita

81

zvu~na harmonija. No, i tie obi~ni nominacii imaat simbolika . Velika, glavnata heroina, e obi~no ime, no taa e i simbol na makedonskata majka. Straotno se bori za svojata ro`ba i, i pokraj golemata tragedija, uspeva da go prodol`i rodot. Ili u{te po{iroko, pisatelot kako pred sebe da ja imal Golemata majka od na{ite arheolo{ki iskopini. Se razbira , ovaa tema e neiscrpna, a ova e samo obid da se pretstavat li~nite imiwa vo nekoi dela od na{ata umetni~ka literatura. Na krajot samo zbor-dva za li~nite imiwa vo na{iot folklor. Imeno, folklorot e isto taka umetnost, kreacija na pove}e avtori niz vekovite. Vo nego antroponimiskiot materijal e realen, vistinit. Nao|a toj potvrdi vo sega{nosta, no i vo drevnite na{i rakopisi, zapisi i natpisi. Opstojuva mnogu odamna iska`uvaj}i gi ve~nite streme`i na obi~niot ~ovek (za `ivot i zdravje, za sloboda: @ivko, Zdrave, Slave). Poseben e odnosot na makedonskiot narod sprema prirodata, sprema ona {to e ve~no i beskrajno ubavo. Zatoa narodnite imiwa kako Maslinka, Gora, Zora, Bilka, Lozana, Malinka i drugi se prisutni so vekovi, kako {to se prisutni i imiwata na vistinskite likovi od nacionalnata makedonska istorija: Jane, Goce, Aleksandar, Marko. A bidej}i i usnata kni`evnost e so visoki estetski kriteriumi, narodniot peja~ vodel smetka ne samo za ritamot tuku i za rimata, za metrikata, t.e. za s# {to mo`e da pridonese vo estetikata na pesnata so cel da se iska`at toplite i ~isti emocii so silata i bogatstvoto na izvorniot makedonski jazik. Zatoa, iako mnogu poretko otkolku vo umetni~kata poezija, za da se dobie pogolema ritmi~nost na stihot, se upotrebuvale i imiwa {to ne gi poznava na{ata istoriska antroponimija, poto~no tie se kreacija na narodniot peja~ ili raska`uva~. Da go spomeneme li~noto ime Tropanka vo (pesna od Dramsko vo zbirkata od Bicevski) stihot Tropni mi, tropni Tropanke...., potoa li~noto ime Dremu{a vo stihot kaj [apkarev ...Dremu{a dremit kraj ogan... (li~no ime Dremu{a ne postoi vo makedonskiot jazik, nitu na sovremen, nitu na istoriski plan). Istata pojava se zabele`uva i kaj imeto Gida vo stihot ...Degidi Gido, gidi ubaa (kaj Miladinovci). Iako se toa incidentni pojavi, mo`e da se ka`e deka op{tata tendencija za postignuvawe pogolem zvu~en efekt na stihot se manifestira so upotreba na izmislenite imiwa i vo umetni~kata literatura i vo folklorot. No, sostojbata e sepak razli~na. Za razlika od umetni~kata poezija, vo narodnata poezija li~nite imiwa se upotrebuvaat re~isi bez isklu~ok. Nema tamu drugi na~ini na imenuvawe kako vo umetni~kata poezija. Toa e taka bidej}i narodnite pesni se na prvo mesto i po tematskata raznovidnost i po seopfatnosta na nastanite od `ivotnata pateka na makedonskiot narod. Za razlika od poezijata, vo narodnata

82

proza re~isi nema tradicionalni i izmisleni imiwa, tuku naj~esto sre}avame personificirani op{ti i apstraktni imenki: starecot, majkata, ov~arot, ~upata, ~oekot, siromaviot, prosjakot, volkot, zmejot, lamjata, pravinata, krivinata i sl. Zna~i, obratno od umetni~kata literatura. I na krajot, vra}aj}i se vo po~etokot (na naslovot na ovoj napis), mo`e da se zaklu~i deka li~nite imiwa vo ubavata literatura imaat pove}e funkcii: (1) lokalizaciska i vo vreme i vo prostor, osobeno kaj patopisnite, istoriskite i biografskite dela; (2) sociolo{ka, t.e. op{testvena postavenost na likot (kaj Maleski vo romanot Ona {to be{e nebo preku imeto mo`e da se otkrie dali li~nosta pripa|a na ruralna ili na urbana sredina, na inteligencijata ili na primitivnata sredina, spored imenuvaweto na likovite; imeno, neobrazovanite lu|e nosat samo li~ni imiwa, a obrazovanite: u~itelkite, doktorkata, imaat ime i prezime); (3) informativna funkcija, jazi~na i vonjazi~na, zna~enskata funkcija, koja Superanska ja narekuva enciklopedisko zna~ewe; (4) asocijativna, aluzivna asocijacija vo odnos na konkretni li~nosti (vo Blagorodnikot kaj Lafazanovski [trkot asocira na Tito, Gezve na makedonskiot narod, koj saka da pie kafe); (5) ekspresivna, koja kaj li~noto ime se postignuva me|u drugoto i so emocionalnata naglaska kako sredstvo za umetni~ko iska`uvawe i toa preku formata na imeto (so morfonostilemskite sredstva so sufiksite ~e, -ce, -i{te, -e i so ~lenot kako Len~eto, Lileto); (7) estetska, koja se odnesuva na imiwa prijatni za slu{awe, so jasno naglasena zvu~na harmonija vo izgovorot kako kaj Petre Andreevski (vo Pirej) i kako kaj Racin (koj od tie pri~ini go smenil imeto Menka vo Lenka, vo istoimenata elegija); (8) ideolo{ka funkcija (koga imiwata stanuvaat sredstvo za ideolo{ko vlijanie) itn.

83

Literatura 1. 2.

Nikonov, B. A.: Letymologie Non, letiologie. Revue Internationale dOnomastique #3, Paris, 1960.
Korobar-Bel~eva, M.: Antroponimite vo romanot Pirej od Petre M. Andreevski, Predavawa na 33. me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, Skopje 2001, str. 56-71. Superanska, A.: , Moskva, 1973. imunovi, P.: Ime u funkciji knji`evnog djela, Onomastica jugoslavica, 6, Zagreb, 1976. Grkovi}, M.: Sowiaska onomastyca, Encyklopedia, t. II, WarszawaKrakw, 466-471, 2003. Rizovski, @: Stilskata funkcija na onomasti~kata leksika vo makedonskata poezija i proza, Skopje. 2002. Nikonov, V. A.: , Moskva, 1973. Mladenoski, R.: Degradirani karakteri, Literaturen zbor 3-4, Skopje, 2001:83-92.

3. 4. 5. 6. 7. 8.

Stojka Bojkovska OBRAZOVNIOT SISTEM VO REPUBLIKA MAKEDONIJA (tradicija, sovremeni sostojbi i strategii)
Obrazovanieto e fundamentalno ~ovekovo pravo. Toa im pru`a na decata, mladite i na vozrasnite mo} kriti~ki da razmisluvaat, da pravat izbor i da si go podobrat `ivotot. Go razbiva zatvoreniot krug na siroma{tija i e klu~na sostojka na ekonomskiot i na socijalniot razvoj (E.A, UNESKO)

Imeno, sfa}aweto deka vo tekot na celiot `ivot ~ovekot u~i, raboti, se razviva i se usovr{uva se samo sostaven del od sovremenoto `iveewe, a permanentnoto obrazovanie, u~eweto vo tekot na celiot `ivot, ne se ni{to novo; takvoto sfa}awe stanuva globalna strategija na sovremenoto u~ili{te. I obrazovanieto vo RM se opredelilo za edna vakva maksima. Imaj}i go predvid faktot deka `iveeme vo svet na promeni, konstanten kulturolo{ki progres i tehni~ko-tehnolo{ki inovacii, neizbe`no se nametnuva tempoto na transformacija i postojano podobruvawe na obrazovnite sistemi vo sekoe sovremeno op{testvo, pa i vo na{evo. Zo{to? Zatoa {to obrazovanieto ne pretstavuva samo fundamentalen i klu~en faktor koj }e gi sledi tie procesi i }e gi prenese na {irokata populacija tuku i zatoa {to toa pretstavuva element koj pomaga vo nivnoto podobruvawe. Kako rezultat na toa, obrazovnite sistemi vo svetot, pa i kaj nas se vo kontinuirano nadograduvawe, pravej}i krupni ~ekori kon ostvaruvawe na demokratizacija i globalizacija vo ramkite na obrazovanieto (Kamberski, 2000). Sovremeniot obrazoven sistem vo RM se opredeli za konceptot na transformacija, podgotven efikasno da se spravuva so predizvicite na promenite {to gi nosi krajot na 20 i po~etokot na 21-ot vek.

86

Republika Makedonija e relativno mlada demokratska zemja vo razvoj koja vo tekot na svojot sovremen razvoj se soo~uva istovremeno so politi~ka, sociokulturna i ekonomska tranzicija, sledena so promeni, reformi i/ili inovacii, najmnogu vo konceptualizacijata na svojot, re~isi, premnogu tradicionalno-klasi~en obrazoven sistem. Te{ko mo`at, mo`ebi, da se razberat poimite promena, inovacija, tranzicija, reforma i sl. Ova se poimi vrzani so novi termini koi najverojatno baraat i soodvetna i podloga, i uslovi, i situacija za napolno i pravilno da bidat razbrani. Imeno, povikuvaweto na terminite, na primer, promena i inovacija na obrazovniot sistem ne mora sekoga{ da zna~i i podobruvawe, pozitivni rezultati i sl., tuku mo`e da zna~i i eden vid alternativa na ve}e postoen, na primer, obrazoven sistem/model, a, pak, terminot inovacija da zna~i intencionalen, odnosno celenaso~en proces na podobruvawe. I, ako del od novite termini i poimi sakame da gi razbereme taka kako {to sakame da gi napravime funkcionalni vo sovremeni uslovi, toga{ i }e bideme popodgotveni, kako op{testva, da gi prifatime na patot za pouspe{ni reformi. So cel da se dojde do potrebnite soznanija koi, od edna strana, }e mora da gi imaat predvid site strukturni elementi i ramni{ta na obrazovniot sistem vo Makedonija vo minatoto, pred s vo periodot od 1944 pa s do 1991 i periodot od 1991 do denes, a od druga strana }e treba da se imaat, isto taka, predvid site nadvore{ni i vnatre{ni faktori koi vlijaele na dosovremenoto (dosega{noto) funkcionirawe na obrazovniot sistem vo Republika Makedonija, pa duri toga{ da po~nat da se prou~uvaat strategiite na promenite kako i glavnite te{kotii niz koi pominuvaat i golem broj dr`avi vo svetot zasegnati od procesot na tranzicija i potrebata od reformi. Reformite vo obrazovanieto vo Republika Makedonija otpo~naa vedna{, se razbira so razli~en intenzitet, po osamostojuvaweto na Republika Makedonija kako samostojna i suverena dr`ava. So reformite bea opfateni site obrazovni nivoa, po~nuvaj}i od predu~ili{noto vospitanie i obrazovanie, preku osnovnoto kako vtoro zadol`itelno obrazovno nivo, visokoto obrazovanie kako i izrabotka na nov dizajn na pridru`ni programski dokumenti za sovremen razvoj na obrazovanieto, so cel da se izgradi efikasen i efektiven obrazoven sistem. Taka, vo 2005 godina Ministerstvoto za obrazovanie i nauka na RM donese desetgodi{na Nacionalna programa za razvoj na obrazovanieto vo RM za periodot 2005-2015 godina, koja treba da sprovede reformi i vo Programata za razvoj na institucionalna poddr{ka na reformite, vo Programata za profesionalen razvoj, vo programata za obezbeduvawe i kontrola na kvalitetot na obrazovanieto, vo programata za razvoj na IKT vo obrazovanieto, obezbeduvawe

87

i kontrola na kvalitetot na obrazovanieto i dr. Principite vrz koi se potpira Nacionalnata programa se, pred s, kvalitetot, gra|anskata odgovornost, povrzanosta so pazarot na trudot, ekonomi~nosta, transparentnosta i integrativnosta kako osnovni sovremeni civilizaciski vrednosti na sekoj obrazoven sistem. Cel na obrazovnata politika na sekoja demokratska zemja, kako {to e i RM, e da obezbedi mo`nosti za steknuvawe soodvetno obrazovno nivo za sekogo i za site, za{to koncepcijata na osnovnoto, na primer, obrazovanie se temeli na opredelbite sodr`ani vo Ustavot na RM, t.e. vrz Zakonot za osnovno obrazovanie, kako i vrz analizite praveni za razvojot na osnovnoto (bazi~noto) obrazovanie vo Republika Makedonija i vrz sogleduvawata za sistemot na zadol`itelno obrazovanie vo nekoi zemji vo svetot. Vo koncipiraweto na sovremeniot obrazoven sistem vo Makedonija po~ituvani se soznanijata i iskustvata za obrazovnite sistemi {to gi prepora~uva Sovetot na Evropa i drugi me|unarodni organizacii. Najmnogu se po~ituvani razvojnite tendencii, kako i sodr`inskite i ogranizaciski re{enija, no pri toa ne se zanemareni pozitivnite strani na na{iot tradicionalen obrazoven sistem. Vo Republika Makedonija dosega{niot koncept na obrazovniot sistem e re~isi celosno reformiran; reformite se re~isi zavr{eni vo osnovnoto obrazovanie; pri kraj se vo srednoto obrazovanie (se o~ekuva po~etokot na Dr`avnata matura vo 2007 godina); vo visokoto obrazovanie te~at zasilenite reformi. Predu~ili{no vospitanie i obrazovanie i osnovno obrazovanie. Vo delot predu~ili{no vospitanie i obrazovanie vo RM zastapen e ednakov priod i maksimalna opfatenost na decata od predu~ili{na vozrast (nulta godina) so soodvetni formi i programi za taa vozrast, dizajnirani spored sovremenite i najnovi nau~ni soznanija od oblasta na razvojot na deteto (Raspravi okolu mestoto i ulogata na ovaa u~ili{na vozrast), iako poslednive desetina godini predu~ili{noto vospitanie i obrazovanie, vo najgolem broj zemji vo svetot, e izdignato na nivo na nacionalen prioritet vo ramkite na globalnite vospitno-obrazovni sistemi (Nacionalna programa 2005). Taka, vo soglasnost so celite na vospitanieto i obrazovanieto vo vospitno-obrazovniot sistem vo RM i na razvojnite mo`nosti na deteto, nacionalnite kurikulumi sodr`at globalni celi i zada~i koi ponatamu se operacionaliziraat vo zavisnost od konkretnite potrebi na deteto, uslovite i potrebite na sredinata, pri {to lokalnata sredina (Zakon za decentralizacija) treba da obezbedi uslovi za razvoj i po~ituvawe na kulturnite, jazi~nite i verskite posebnosti kaj deteto. Vakvite sega{ni sostojbi vo ova obrazovno-vospitno nivo e i normativno regulirano so skoro doneseniot Zakon za izmeni i dopolnuvawa na postojniot Zakon za za{tita na decata (~l. 20, 2004) i

88

se odnesuva na decata od tri do {est godini od zafrleni ili demografski zagrozeni mesta. Ovoj Zakon gi sodr`i i site pridru`ni sodr`ini za ova nivo (osnovni principi za razvoj na ovoj vid obrazovanie; instrumenti za merewe rezultati; unapreduvawe na intelektualniot rast i u~eweto; profesionalno usovr{uvawe na nastavniot i rakovodniot kadar; obezbeduvawe kontrola na kvalitetot; socijalna participacija; voveduvawe IKT vo ramkite na predu~ili{niot sistem itn.) Osnovno obrazovanie. Tradicionalniot koncept na osnovnoto obrazovanie ima{e za cel da gi razviva, na primer, kolektivnite vrednosti upotrebuvaj}i kolektivni strategii na u~ewe i nastava, bez pravewe razlika me|u u~enikovata individualnost ili potencijal. So najnovite promeni vo ova obrazovno nivo, spored sovremenata koncepcija koja e vo tek se promovira razvivawe na individualniot potencijal na sekoj u~enik preku naglaseno istaknuvawe na individualnoto u~ewe i interaktivniot priod na podu~uvawe. Seto toa implicira promeni vo obrazovnite komponenti i voveduvawe nov koncept na osnovnoto obrazovanieto, a koj e sprotiven na tradicionalniot/ dosega{niot koncept. So Zakonot za osnovnoto obrazovanie se definirani klu~nite segmenti vo sistemot na osnovnoto obrazovanie. Imeno, glavnata funkcija na osnovnoto obrazovanie, celta, zada~ite i negovoto mesto vo obrazovniot sistem na RM se odredeni i se odreduvaat vo zavisnost od op{testveno-ekonomskite uslovi na dr`avata, na{ite tradicii i potrebite na RM za podobruvawe na kvalitetot i efikasnosta na obrazovanieto kako nezamenliv faktor so nikoj drug za ekonomskiot, socijalniot i kulturniot razvoj na zemjata. Za osnovnoto u~ili{te e utvrden, so Zakon, nov Nastaven plan vo koj e definirana funkcijata na zadol`itelni, izborni i fakultativni predmeti, dopolnitelna i dodatna nastava, slobodni u~eni~ki aktivnosti; naglaseni se promenite vo nastavniot proces, a osobeno onie {to se odnesuvaat na izrabotkata na nastavnite predmetni programi, u~ebnici, prira~nici i drugi pridru`ni materijali, promeni vo sistemot na sledewe i ocenuvawe na uspehot na u~enicite, vrednuvawe na kvalitetot na rabotata na nastavniot kadar; stru~noto i pedago{ko-didakti~ko usovr{uvawe na nastavnicite i celokupniot u~ili{ten kadar (direktori, pravnici, ekonomisti, menaxeri); povrzanosta na u~ili{teto so semejstvoto, vonu~ili{nite institucii itn. Vaka koncipiranoto osnovno obrazovanie na po~etokot na 21ot vek, sporedeno so ona od 20-ot, tradicionalnoto, svoite osnovni karakteristiki mo`e da gi grupira vo tri osnovni komponenti: a) dizajn na nastavni programi i celi na nastavnite programi; b) strategii na podu~uvawe i u~ewe; v) metodi na ocenuvawe. Me|utoa, nekoi specijalisti od ovaa oblast, iska`uvaj}i go svojot stav po odnos

89

na reformite vo ovoj stepen na obrazovniot sistem, zabele`uvaat deka reformskite procesi vo osnovnoto obrazovanie vo Makedonija poka`uvaat diskontinuitet vo konceptuacijata na obrazovnite komponenti i nesinhroniziranost vo nivnata implementacija zaradi s# u{te neizgradenata edinstvena nacionalna strategija za razvoj na osnovnoto obrazovanie. Zna~i, so sodr`inite vo nastavnite predmeti i aktivnostite obrazovniot proces se naso~uva, pred s , kon celite na obrazovanieto. Vo sekoj sovremen obrazoven sistem, pa i vo na{iot, isklu~itelno zna~ewe $ se pripi{uva na fleksibilnata nastava, {to, spored didakti~arite, se izgraduva vo dve nasoki: 1. so utvrduvawe na nastavni sodr`ini i 2. so primena na razli~ni metodi, organizaciski sredstva i formi za nastavata i u~eweto. Me|utoa, koga stanuva zbor za fleksibilnata nastava vo na{eto osnovno obrazovanie, imame specifi~na situacija: treba da se ima predvid deka nastavata mora da obezbedi zaedni~ka osnova za site u~enici (ista programa, ista forma na organizirawe ~as, isti sredstva i na~ini na ocenuvawe, predavawe znaewe). Osven zaedni~kata osnova, so ogled na toa {to u~enicite se razlikuvaat spored nivnite sposobnosti i tempoto na u~ewe i nau~uvawe, vo procesot na u~ewe treba da im se obezbedat sodr`ini {to }e gi zadovolat razli~nite potrebi vo zavisnost od mo`nostite i interesot na u~enicite. Sovremenata koncepcija na osnovnoto, no i povisoko, srednoto obrazovanie, po~iva na nekolku osnovni principi, so {to na{iot obrazoven sistem sosema se dobli`il do obrazovnite sistemi vo mnogu zemji, na primer: demokrati~nost i po~ituvawe na individualnite razliki me|u decata; princip na efikasnost vo obrazovanieto; princip na voveduvawe na osnovni op{toobrazovni standardi; princip na integracija na decata so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj; princip na sorabotka me|u u~enicite, nastavnicite i roditelite; princip na povrzuvawe so lokalnata sredina i dr. Nastavnite programi za osnovnoto obrazovanie se strukturirani taka da mo`at da opfatat pogolem broj podra~ja, na primer: jazik i literatura; matematika, op{testveni nauki; prirodni nauki; tehni~ko obrazovanie; fizi~ko i zdravstveno obrazovanie; umetni~ko obrazovanie. Taka, za sistemskoto izu~uvawe i usvojuvawe na sodr`inite za jazik i literatura, vo osnovnoto obrazovanie e zastapen nastavniot predmet makedonski jazik, a za u~enicite od nacionalnostite nastavniot predmet od soodvetnata nacionalnost (albanski, turski, srpski. Nivnoto izu~uvawe po~nuva kompleksno, a vo povisokite oddelenija 5-8, programskite sodr`ini se sistematiziraat (jazik, gramatika, literatura). Pripadnicite na nacionalnostite go izu~uvaat makedonskiot jazik so cel da se osposobat za nepre~eno komunicirawe na makedonski jazik kako slu`ben i oficijalen jazik vo RM.

90

Stranskiot jazik ima ramnopraven status. Vo zadol`itelnite predmeti u~enicite izu~uvaat eden stranski jazik kontinuirano od 58 odd. (11-14 g). Vo u~ili{ta, vo koi ima mo`nosti, se nudi mo`nost stranskiot jazik da se izu~uva u{te vo 4-to odd. Vtoriot stranski jazik e zastapen vo grupata izborni predmeti od 5-8 odd. Matemati~koto obrazovanie e sostaven del na sovremenoto op{to obrazovanie zatoa na ovie sodr`ini im se otstapuva pogolemo, ako ne i najgolemo (4 ~asa) nastavno vreme. [to ja ~ini strukturata na obrazovnata i vospitnata dejnost na osnovnoto obrazovanie? Ovaa dejnost, vo funkcioniraweto na obrazovniot sistem na RM, se soobrazuva so oddelni vozrasni periodi. Za Va{a informacija, mo`am da spomenam, nakuso, kako se raspredeleni podnivoata vo osnovnoto obrazovanie, iako vo ponovo vreme se napravija u{te nekoi pomestuvawa. Prvata u~ili{na vozrast zapo~nuva na 7-godi{na vozrast na deteto i trae do 10 (7-10). Vozrasta na decata do desettata godina se poklopuva so prviot period na osnovnoto u~ili{te. Vozrasta na u~enicite od desettata do dvanaesettata godina se poklopuva so vtoriot period od osnovnoto u~ili{te. Sledniot period trae od 12-15 godini, go opfa}a zavr{niot period od osnovnoto u~ili{te. Ovaa dejnost e prezentirana preku: a) nastava (zadol`itelni, izborni i fakultativni predmeti), dopolnitelna i dodatna nastava; b) vonnastavni aktivnosti, gri`a za zdravjeto na u~enicite; v) sorabotka so lokalnata sredina akcii, stru~no-pedago{ko usovr{uvawe na nastavnicite i dr. Statusot na zadol`itelno osnovno obrazovanie vo periodot do po~etocite na reformite vo ovoj segment na obrazovanie vo makedonskiot obrazoven sistem se poklopuva{e so osnovnoto obrazovanie i, sega za sega, so dosega{nite dr`avni odredbi, toa trae/{e osum godini, organizirano na dve nivoa: a) oddelenska nastava (1-4) i b) predmetna nastava (5-8). Vo funkcioniraweto na vakvata strukturna postavenost na osnovnoto obrazovanie se zabele`ani izvesni nedostatoci kako, na primer, diskontinuitet vo programskite strukturi kako i visok stepen na programsko poklopuvawe vo predmetnata nastava me|u osnovnoto i srednoto obrazovanie. Imeno, so vakva strukturno-programska postavenost na dosega{noto osnovno obrazovanie zavr{enite u~enici se zdobivaat so nedovolno kvalitetna rabotna kvalificiranost, kako {to e toa so nekoi porazvieni obrazovni sistemi vo svetot. A, globalizaciskite procesi i zabrzanata dinamika na sovremenite promeni, t.e. osovremenite barawa na trudot i raboteweto, postavuvaat ponaglaseni tendencii za zgolemuvawe na obrazovnoto nivo na lu|eto kako i promeni vo strukturiraweto na obrazovniot sistem. Toa e neminovna obvrska na sekoja sovremena demokratska dr`ava, pa i na{ata, s pove}e i s pointen-

91

zivno da rasprava za problemot dol`ina/vremetraewe na zadol`itelnoto obrazovanie. Vo dosega{niot obrazoven sistem vo RM limitot na vremetraeweto se postavuva{e na krajot na osnovnoto obrazovanie (8 odd., priemen ispit od 8-mo odd. kon prva godina na srednoto obrazovanie; op{ta/zaedni~ka programa vo niskoto nivo na srednoto obrazovanie i naso~enost po vtorata godina i sl.) ili, pak, vo poniskoto nivo na srednoto obrazovanie (taka kako {to predviduva sega{nata koncepcija). Sega{nata koncepcija ovoj limit se obiduva da go stavi vo povisokoto obrazovno nivo (del od srednoto), duri i celosno go opfa}a, pa se smeta deka srednoto obrazovanie treba da e osnovno zadol`itelno, op{to obrazovanie. Iniciran e Zakon so koj srednoto obrazovanie treba da bide zadol`itelno. Na toa uka`uva i realnata sostojba so uslovite na pazarot na trudot (na primer, konkursi za vrabotuvawe i nivnite kriteriumi nema re~isi konkurs za vrabotuvawe so osnovno obrazovanie???). Inaku, soo~eni so istite problemi vo mnogu porazvienite zemji vo svetot, srednoto obrazovanie, poinaku samo strukturirano, e limitot za stepenot na osnovnoto obrazovanie {to treba da go ima sekoj gra|anin kako izraz na op{ta obrazovanost i kvalifikuvanost za aktivno i uspe{no da mo`e zavr{eniot takov u~enik da se vklu~i vo rabotata i vo op{testvoto kako uspe{na li~nost. Vo porazvienite zemji od poodamna, a kaj nas vo posledno vreme, so poslednite reformi, zadol`itelnoto obrazovanie se sre}ava so razli~no traewe (devet, deset pa duri i 12 godini), iako vremetraeweto i statusot na zadol`itelnoto obrazovanie, vo golema mera, zavisi od ekonomskata mo} na dr`avata. Pri~inite za postojniot na~in na strukturirawe na osnovnoto obrazovanie vo RM se pove}e. ]e spomenam samo nekoi, kako sogleduvawe na kompetentnite strukturi koi se zanimavaat so dizajnirawe i sledewe na rezultatite vo obrazovanieto: golema, duri i maksimalna opfatenost na populacijata vo RM so predu~ili{noto obrazovanie; preminot od osnovno vo sredno obrazovno nivo; nezadovolitelni rezultati vo procesot na primenata na znaeweto vo praktika i mn. drugi. Strategijata vo obrazovniot sistem vo RM se prezentira preku aktivnosti za zgolemuvawe na vremetraeweto na zadol`itelnoto obrazovanie, preku voveduvawe, na primer, devetoletka duri i desetoletka, preku modelot 3 + 3 + 3; 5 + 4; 6 + 3. Me|utoa, za takvi reformi vo strukturiraweto na zadol`itelnoto osnovno obrazovanie potrebni se pogolemi dr`avni investicii na sekakov plan (finansiski, prostorni, kadrovski i dr.). Vakvite reformski rekonstrukcii gi utvrduva soodvetnoto ministerstvo vo dr`avata. Republika Makedonija e opredelena za sproveduvawe na sovremenite reformski zafati so cel da dobie efektiven i efikasen kako i kompatibilen, so svetskite obrazovni sistemi, obrazoven sistem.

92

Koi se nivoata ili kakva e strukturata na srednoto (i postsrednoto) obrazovanie dosega, a osobeno sega? Edna od osnovnite celi na srednoto obrazovanie vo demokratska Makedonija e so ovoj vid obrazovanie da se zadovoluva najgolemiot del od potrebite na kadri na pazarot na trudot. Poradi postojnata raznovidnost na trudot na ova nivo na sistemot na obrazovanieto se javuva i najgolemata diferenciranost na traeweto na obrazovanieto (kursevi, prakti~ni obuki, rabotni~ki univerzitet...), srazmerno so barawata na trudot i zainteresiranosta i sposobnostite na u~enicite za soodvetna struka, no istovremeno i {ansa za natamo{no prodol`uvawe na obrazovanieto. Spored dosega{noto iskustvo kaj nas, no i spored nekoi na{i soznanija, vo zemjite na Evropskata Unija, srednoto obrazovanie bi mo`elo da do`ivee prestrukturirawe vo nekolku svoi nivoa. Na primer, na funkcionalen plan potrebna e obuka za konkretna rabota; op{toto obrazovanie jazi~na kultura, jazi~na komunikacija, osnovi na matemati~kata pismenost, gra|ansko obrazovanie i odgovornost ne treba da nadmine pove}e od 200 nastavni ~asa; stru~nata, pak, komponenta treba da zafati duri 70% prakti~na obuka za ve{tini za bezbedno i kvalitetno izvr{uvawe na rabotnite zada~i, a 30% da ostanat na znaewata od oblasta na uslugite (frizeri, hotelieri, kelneri, gotva~i...). Eden od segmentite na srednoto obrazovanie stru~noto spored svojata funkcija treba da educira kadri za klu~ni kompetencii vo opredeleno podra~je na trudot, a negovata programska struktura treba da sodr`i op{toobrazoven del, stru~no-teorisko obrazovanie, prakti~na obuka za klu~nite kompetencii i neophodna funkcionalna stru~na teorija, ramkovno definirana na dr`avno nivo, a konkretizirano na institucionalno nivo; fakultativni programi za posebnite interesi i potrebi na u~enicite, lokalnata samouprava i rabotodava~ite. Poslednite dve komponenti mo`at da opfatat do 20% od vkupniot kurikulum za opredelena obrazovna programa. Realizacijata na srednoto stru~no obrazovanie spored barawata na sovremeniot obrazoven sistem vo RM mo`e da bide po dva modela: u~ili{no obrazovanie i dualen sistem. Vtoriot tip sredno obrazovanie go pretstavuva tehni~koto obrazovanie koe, spored svojata funkcija, podgotvuva stru~ni kadri vo oblasta na slo`eni tehni~ki sistemi, nivno proektirawe, organizirawe i odr`uvawe. Programskata negova struktura izgleda vaka: 40% op{to obrazovanie, 40% stru~no-teorisko obrazovanie i 20% prakti~na obuka (ima mesto za diskusija!). I vo ovoj segment se zastapeni zadol`itelni izborni predmeti, kako i posebni fakultativni predmeti vo funkcija na posebnite potrebi na nadarenite i na talentiranite u~enici. Site op{toobrazovni i stru~no-teoriski sodr`ini se izrabotuvaat i se realiziraat na dr`avno nivo.

93

Vtoroto sredno{kolsko nivo vo ramkite na sovremeniot makedonski obrazoven sistem go prezentira gimnaziskoto obrazovanie koe spored svojata osnovna zada~a i kako standardno tradicionalno obrazovno nivo vo sekoj obrazoven sistem, treba da ovozmo`i dovolna podgotvenost za steknuvawe na najvisokite kvalifikacii za slo`enite profesionalni i upravuva~ki zanimawa za koi ponatamu e potrebno visoko obrazovanie. Ovoj vid sredno obrazovanie s# u{te e ~etirigodi{no, iako vo nekoi sovremeni obrazovni sistemi toa mo`e i da se pro{iruva so drugi op{toobrazovni i stru~ni sodr`ini. Programski dosega{noto gimnazisko obrazovanie, na koe mu pretstojat najgolemite reformi (dr`avnata matura, me|unarodna matura...) glavno e strukturirano na dve nivoa: zaedni~ka programa vo prvata i vtorata godina na site gimnazii i vtoroto nivo: naso~uvawe na u~enicite vo tretata godina vo tri mo`ni nasoki: op{testvenohumanisti~ka, jazi~no-umetni~ka i prirodno-matemati~ka. Za zadovoluvawe, pak, na posebnite potrebi na talentiranite u~enici gimnaziite mo`at da nudat i fakultativni predmeti 4 ~asa nedelno, po~nuvaj}i od vtorata godina. Vo ramkite na reformiraniot obrazoven sistem vo RM funkcioniraat tri, za sega, vida gimnazii: op{ta gimnazija koja podgotvuva maturanti kon site vidovi na visokoto obrazovanie (od 2007 }e e poinaku, no za reformiranoto gimnazisko obrazovanie e potrebno posebno elaborirawe!) i stru~ni gimnazii kako mo`nost za oblikuvawe na posebni struki (elektro, ma{instvo, grade`no i sl.). Op{tite gimnazii }e zavr{uvaat so dva modela na maturata: dr`avna matura, dolgo vreme podgotvuvana i o~ekuvana, za razlika od tradicionalniot model na maturata, koja }e gi kvalifikuva maturantite za vlez vo soodvetno visoko obrazovanie, i vtoriot tip matura so t.n. zavr{en ispit, }e im ovozmo`i na del od gimnazijalcite, vrz osnova na izbranite izborni i fakultativni predmeti ili so dopolnitelna programa, da polagaat zavr{en ispit koj }e im obezbedi izlez na pazarot na trudot ili proodnost kon t.n. postsredno/specijalisti~ko obrazovanie (porane{noto, tradicionalno vi{o obrazovanie: tehnolo{ko-tehni~ka specijalizacija, nadzorni~ka specijalizacija i majstorsko obrazovanie). Maturskite i zavr{nite ispiti, patem da spomenam, ne se nekoja posebna novina vo na{iot obrazoven sistem. Tie postoeja i dosega i osobeno e interesno {to tie, vo na{iot slu~aj, imale razli~ni samo na~ini i formi na izveduvawe. Se voveduvale razli~ni izmeni vo ovie ispiti, izmeni vo ocenuvaweto na znaewata na tie ispiti, potoa povtorno voveduvawe na ispitite so osloboduvawe na del od u~enicite odli~nite). A, edna od glavnite intencii i tendencii vo sovremenoto obrazovanie i kaj nas i vo svetot e da se obezbedat najsigurni mehanizmi za toa kako da se postigne kvalitetno obrazovanie. Malku samo }e se zadr`am na ovoj

94

segment od srednoto obrazovanie. Vremeto na brziot d na tehnikata i tehnologijata im ovozmo`uvaat lesen dostap do informacii na mladite lu|e, nemu mu se potrebni sega drugi ve{tini i sposobnosti za da mo`e da se vklu~i vo toj tek. Eden od glavnite mehanizmi e obezbeduvawe kvalitetno obrazovanie i soodvetna kontrola na toa. Dr`avata mora da znae kakov mehanizam }e izgradi za da znae dali, na primer, nejzinoto vlo`uvawe vo novite nastavni planovi i programi i novite organizaciski postavenosti na u~ili{teto i na~inite na rabota $ go obezbeduvaat baraniot kvalitet. Mora da se priznae deka na{iot obrazoven sistem dosega nemal nekoi dobri mehanizmi za toa (sojuzna dr`ava), pa del od reformite {to se slu~uvale vo minatoto ne bile uspe{ni, ne zatoa {to ne bile dobro osmisleni, tuku zatoa {to ne postoele dobri mehanizmi na kontrola na rabotata i rezultatite. Ne se praveni nekoi opse`ni analizi re~isi vo nitu edno obrazovno nivo za da mo`e/lo da se dobijat podatoci {to e toa {to e gre{no napraveno, {to e toa {to ne im odgovaralo na u~enicite, na nastavnicite i sl. (naso~eno obrazovanie, priemni ispiti, zavr{ni ispiti, neosve`eni nastavni programi i planovi, nesoodvetni u~ebnici i red drugi problemi). Site ja znaeme namerata na Republika Makedonija za vlez vo Evropskata Unija i site znaeme deka i na{ite mladi generacii sakaat da se vo ~ekor so svetskite zbidnuvawa. Za taa cel, od 1991 pa navamu dr`avnite institucii aktivno rabotat na iznao|awe mehanizmi za podobruvawe na kvalitetot, pove}e bi rekla na primenlivosta na kvalitetot vo obrazovanieto. Eden takov mehanizam e i modelot za krajnite ispiti vo srednoto obrazovanie, popularnata sega Dr`avna matura od koja se o~ekuva mnogu. Pred pove}e od pet godini, vo na{eto sredno stru~no obrazovanie se vovedeni novi nastavni planovi i programi vo del od srednite u~ili{ta (eksperimentalno) spored .ARE-programata, a vo gimnaziskoto obrazovanie se vovedoa novi nastavni planovi i nova generacija u~ebnici (1997). Toj proces e zavr{en, a te~e izrabotkata na novi u~ebnici za stru~noto obrazovanie. Postojnite ispiti {to ve}e gi imavme vo srednoto obrazovanie i sodr`inski i predmetno sega ve}e ne odgovaraat, pa zatoa toa e u{te edna od klu~nite pri~ini za reformi vo ovoj stepen na obrazovanie. Noviot na~in na ispituvawe i ocenuvawe bara poodgovoren odnos na site subjekti vklu~eni vo toj proces. Vakviot na~in na izveduvawe ispiti }e go pottiknat toj proces za kvalitetno obrazovanie, a dr`avata }e se ubedi vo ona vo {to investira. Dosega se nemaa podatoci za uspehot, ocenkite bea osnovnoto merilo za kvalitetot, a vo uslovi na tranzicija, pa i drug op{testven poredok, ne e te{ko da se izgubi ~uvstvoto za objektivnost (mnogu odli~ni u~enici). Na primer, misleweto na eden stranski ekspert deka do 2040 godina 99% od u~enicite vo Makedonija }e bidat odli~ni; neodamna slu{nav

95

informacija, na krajot od u~ebnata godina koga javno, preku mediumite se objavuvaat rezultatite od rabotata na u~ili{tata, deka vo eden region vo Sojuzna Republika Germanija vo Bavarija, 21.000 u~enici sredno{kolci povtoruvaat itn.). Pokraj ovie tri, odnosno pet obrazovni nivoa, obrazovniot sistem vo RM se sostoi i od u{te tri-~etiri vida posebno sredno obrazovanie: a) sredno umetni~ko obrazovanie, b) sredno obrazovanie za u~enici so posebni obrazovni potrebi; v) sredno obrazovanie za nadareni i talentirani u~enici; g) sredno obrazovanie za vozrasni i sl. Koi se osnovnite moduli na sovremenoto stru~no obrazovanie? Modularnosta kako programski sistem zadovoluva najgolem broj od sovremenite programski principi: funkcionalnost, fleksibilnost, racionalnost i sl., a istovremeno zadovoluva i golem broj od reformskite principi na sovremenoto profesionalno obrazovanie: celna orientiranost, dostapnost, otvorenost, proodnost itn. Od druga strana, pak, so izrabotkata na kompetentni odredbi na programskite moduli, osobeno standardite za nivnata slo`enost i potrebna vremenska anga`iranost za nivnoto realizirawe preku sovremeno organiziran proces na u~ewe, se sozdavaat pretpostavki za kvantitativna vrednost na sekoj model, vo sistemot na visokoto obrazovanie imenuvana kako krediti ili bodovi. Na toj na~in so modularnosta }e mo`at da se obezbedat sodr`inskite pretpostavki za voveduvaweto na s popopularniot kredit-transfer sistem (KTS) i vo srednoto obrazovanie, so {to }e se obezbedi negovata nepre~ena povrzanost so visokoto obrazovanie. A seto toa, neminovno e del od strategijata na MON za svoite neophodni normativni promeni i organizaciski podgotovki. Za ostvaruvaweto na definiranite funkcii na srednoto obrazovanie, pretpostavenite standardi treba da bidat opfateni preku slednite komponenti: ostvaruvawe na postavenite celi; obrazovnite programi se izrabotuvaat i se usvojuvaat na dve nivoa: dr`avno i institucionalno; obrazovni procesi; uslovi i dokumentiranost na standardite. Neizbe`no, vo vakvi uslovi na zabrzani i neophodni reformi vo obrazovniot sistem, da ne bidat zasegnati so promeni i subjektite koi go realiziraat vospitno-obrazovniot del i se neraskinliva kletka od toj organizam nastavniot kadar. Taka, nastavata vo sekoe, pa i vo ova obrazovno nivo, ja izveduvaat soodvetno educirani nastavni~ki i stru~ni kadri: op{to obrazovnite predmeti gi izveduvaat nastavni~ki kadri so visoko ili postvisoko obrazovanie, a stru~no-prakti~nata nastava ja izveduvaat nastavnici-specijalisti od opredelena oblast so dopolnitelna ednogodi{na nastavni~ka dokvalifikacija. Vo ramkite na takvata dokvalifikacija, iako ne direktno implicirana od stru~nata ograni~enost na nastavnicite, se sprove-

96

duva (od 1998 g.) polagawe dr`aven ispit za site nastavnici-po~etnici. Razvojnata orientacija na Republika Makedonija e naso~ena kon vklu~uvawe na dr`avata vo globalnite integraciski procesi na evropsko i na svetsko nivo. Jakneweto i osovremenuvaweto na obrazovniot sistem i vtemeluvaweto na demokratskite principi i vrednosti vo nego, e osnovnata zalo`ba na site subjekti koi go kreiraat, dizajniraat i go realiziraat obrazovniot proces vo dr`avata. Visokoto obrazovanie e, isto taka, sostaven i nerazdeliv element na razvojot na sekoja zemja i mo`e i eden od najsilnite ~initeli na prepoznatlivosta na edna zemja vo me|unarodni ramki, poradi {to se nametnuva neminovna potreba od zabrzana transformacija na negovata celokupna postavenost. Vo periodot do poslednite transformaciski procesi, dr`avniot Univerzitet Sv. Kiril i Metodij vo Republika Makedonija be{e edinstveniot izvor na zadovoluvawe na pazarot na trudot so visokoobrazovni kadri. Me|utoa, procesot na globalizacija go naru{i toj odnos. Poradi dinamikata so koja se razvivaat op{testvata i pazarot na trudot ima potreba od fleksibilna i dinami~na obrazovna ponuda koja mo`at da ja zadovolat samo fleksibilni i dinami~ni visokoobrazovni institucii. Imeno, potrebata od novi strategii vo transformacijata i na visokoto obrazovanie ne pretstvavuva imperativ od promeni samo na nacionalno nivo (vnatre{no), ami istata e implikacija i od nadvore{nite vlijanija, t.e. globalni, seop{ti faktori. Rezultat na vakvite strate{ki priodi vo transformacijata na visokoto obrazovanie e i za~lenuvaweto na Republika Makedonija kako ramnopravna ~lenka na evropskoto semejstvo zemji koi se obvrzuvaat da gi sledat i da gi realiziraat preporakite na Bolowskata deklaracija za kreirawe na edinstven evropski prostor / sistem na visokoto obrazovanie (2003). Osven obvrskite za podobruvawe na kvalitetot na studiraweto, visokoobrazovnite / univerzitetskite institucii vo RM se soo~uvaat i so reformi vo sopstvenoto strukturno, organizacisko i programsko dizajnirawe (moderen termin). Prifatenata inicijativa za gradewe zaedni~ki evropski visokoobrazoven sistem im dava na site ~lenki na Bolowskata deklaracija pravo za steknuvawe status na uva`uvani davateli na obrazovni uslugi na {irokiot evropski akademski pazar. Vo momentot strukturata na univerzitetskoto (visokoto) obrazovanie vo Republika Makedonija se realizira so postoeweto na tri dr`avni univerziteti (Sv. Kiril i Metodij Skopje, Sv. Kliment Ohridski Bitola i Tetovskiot univerzitet vo Tetovo i eden privaten univerzitet Univerzitet na Jugoisto~na Evropa (JUI) vo Tetovo ([tulov univerzitet). Osven spomenatite univerziteti, vo R. Makedonija, vo poslednive godini, vo tek e i procesot na otvorawe privatni

97

visokoobrazovni institucii (fakulteti), otvoreni, naj~esto, kako oddeli na porazvieni univerziteti od stranstvo, a se zanimavaat so educirawe na kadri od tesni specijalnosti od podra~jeto na informatika, administracija, menaxment i marketing i sl. Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij e najstarata visokoobrazovna institucija, so visokorespektabilen status doma i vo svetot. Vo svoite strategiski celi, vo idnina, Ministerstvoto za obrazovanie i nauka na R. Makedonija vo me|usebna sorabotka so site visokoobrazovni institucii se obvrzuva da sozdava uslovi za {to polesno i pobrzo implementirawe na principite i na preporakite koi proizleguvaat od odredbite na Bolowskata deklaracija. Se naveduvaat prioritetni zada~i. ]e spomenam nekoi od niv: gradewe baza na podatoci i publikuvawe na informativen materijal za efikasno sledewe na Bolowskiot proces; usoglasuvawe na zakonskite regulativi so principite i preporakite na Bolowskiot proces; usoglasuvawe na normativite i standardite za visokoto obrazovanie; gradewe na efikasen sistem na stipendirawe koj }e ovozmo`i zasilena obrazovna mobilnost na studentite i na nastavnicite; promocija na evropskata sorabotka vo osiguruvaweto na kvalitetot preku razvivawe na spodelivi kriteriumi i metodologija; zajaknuvawe na sistemot na eksterna evaluacija na kvalitetot na visokoto obrazovanie; definirawe i strogo po~ituvawe na standardite za osnovawe i akreditirawe na privatni visokoobrazovni institucii; razvivawe na efikasen sistem za finansirawe vo visokoto obrazovanie itn. I pokraj neizbe`niot bran od globalni integraciski procesi, sepak obrazovniot sistem vo R. Makedonija, kreiran od strana na Ministerstvoto za obrazovanie, }e gradi obrazovanie koe vo svojot fokus na vnimanie ne treba da go ispu{ti poedinecot, negoviot nepre~en razvoj i negoviot individualen i kulturen identitet postaven vo ambient na multikulturno opkru`uvawe. Reformskite inovacii vo obrazovniot sistem vo R. Makedonija neminovno ja nalagaat potrebata od nova institucionalna postavenost na obrazovnite institucii, nivnata organiziranost kako i obvrskata za obezbeduvawe finansiska poddr{ka na razvojot na obrazovanieto i obezbeduvawe i podobruvawe na kvalitetot na obrazovanieto. Zatoa, voveduvaweto na eksternata evaluacija vo site stepeni na obrazovanieto, povrzuvaweto na stru~noto obrazovanie i obukata so potrebite na pazarot na trudot, profesionalniot razvoj na nastavniot i na rakovodniot kadar vo obrazovanieto, sertifikacijata na neformalnoto obrazovanie, evropeizacijata na reformite vo visokoto obrazovanie soglasno so preporakite na Bolowskata deklaracija i vo stru~noto obrazovanie soglasno so Kopenha{kata deklaracija, obrazovniot proces vo Makedonija ima potreba od soodvetna institu-

98

cionalna poddr{ka koja }e obezbedi odr`livost na zapo~natite reformi vo ovoj sektor na sovremenoto `iveewe. Vakvata poddr{ka, pred s, ja prezemaat redica dr`avni institucii: MON (Ministerstvo za obrazovanie i nauka) koe ima uloga na organ nadle`en za re{avawe na pravnite postapki od vtor red, finansiska kontrola i sovetodavna uloga; Dr`aven prosveten inspektorat koj ima nadle`nost da vr{i nadzor nad ispolnetosta na obrazovnite standardi, obezbeduvawe na kvalitetot na obrazovanieto, efektivnost preku evaluacija na rabotata na vospitno-obrazovnite institucii, primena na zakonite od oblasta na vospitanieto i obrazovanieto; Biro za razvoj i unapreduvawe na obrazovanieto, a negovite stru~ni nadle`nosti se sostojat vo nadle`nost vo odnos na sodr`inite na obrazovanieto (izrabotka na nastavni planovi i programi, sledewe i prou~uvawe na rezultatite i najnovite dostignuvawa i inovacii vo obrazovnite sistemi; stru~na nadle`nost kon nastavniot kadar (sovetodavno-konsultativni raboti, planirawe, organizirawe i realizirawe na stru~no usovr{uvawe na nastavni~kiot kadar...); stru~ni nadle`nosti vo izdava{tvoto (permanentno sledewe na kvalitetot na u~ebnicite, spisanijata, dopolnitelna literatura, razvivawe koncepti za pedago{ka evidencija...); Centar za stru~no obrazovanie i obuka (razvoj na stru~noto obrazovanie i obuka zaradi usoglasuvawe so potrebite na tehnolo{ki i op{testven razvoj, razvivawe na evropska orientacija na stru~noto obrazovanie so obezbedena transparentnost i konkurentnost...); Dr`aven ispiten centar, po modelot na razvienite evropski obrazovni sistemi (sproveduva proverka na znaewata na u~enicite od osnovnoto i od srednoto obrazovanie preku organizirawe na nacionalni ocenuvawa vo osnovnoto i vo srednoto obrazovanie i organizirawe polagawe dr`avna matura i zavr{ni stru~ni ispiti so {to treba da obezbedi, so eksterniot karakter na ispitite, zgolemena odgovornost kaj nastavniot i kaj rakovodniot kadar); Sovet za razvoj i finansirawe na visokoto obrazovanie (finansirawe, uslovi i kriteriumi za finansirawe, sistem na stipendirawe i kreditirawe na studentite, kriteriumi i merila za kofinansirawe vo studiite); Odbor za akreditacija i evaluacija vo visokoto obrazovanie (odgovara za ispravnosta na dokumentacijata za ispolneti uslovi za akreditacija, sekoja petta godina }e ja ocenuva sostojbata i dejnosta na visokoobrazovnata institucija...); Sovet za stru~no obrazovanie i obuka (sovetodavna uloga vo donesuvaweto na dr`avnata strategija za stru~no obrazovanie...); Uprava za razvoj i unapreduvawe na jazicite na etni~kite zaednici (obezbeduvawe u~ebnici na jazicite...); Sovet za makedonski jazik; sovetodavni tela vo obrazovanieto: Dr`aven sovet za obrazovanie, najvisoko sovetodavno telo nadle`no za obrazo-

99

vanieto imenuvano od strana na Sobranieto na RM i mnogu drugi strukturni tela. Aktivnoto u~estvo na Republika Makedonija vo globalnite integraciski procesi podrazbira, istovremeno, i prezemawe odgovornost za prezemenite globalni politiki za reformite vo sferata na obrazovanieto. Vo taa smisla Ministerstvoto za obrazovanie i nauka na R. Makedonija }e ja prezeme odgovornosta za realizacija na celite, principite i preporakite zacrtani i so svoite i so aktite na me|unarodnite dokumenti za razvoj na obrazovanieto vo Evropa i vo svetot: Programata Obrazovanie za site (UNESKO), Bolowskata deklaracija ili, pak, Mileniumskite celi na ON, a nam, na u~enicite u~esnici na Seminarot i izu~uva~i na makedonskiot jazik ni ostanuva samo da gi slu{ame na{ite u~iteli i predava~i i da u~ime, u~ime, u~ime... da rabotime i da zaminuvame od vakvi seminari kako {to e ohridskiot Me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura so ubeduvawe deka i tamu, na niskiot jug od Evropa, ubavo se u~i! Blagodaram!

100

Literatura 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. Kantarxiev, R.; Kova~ev, J.: Osnova~i na prvite pedago{ki u~ili{ta vo Makedonija, Prosvetno delo 1-2, Skopje, s.32-42. Kondarko, B.: Dvaesetgodi{en razvitok na {kolstvoto vo SRM, Prosvetno delo 1-2, 1966. Stojanovski, T.; Nikodinovska, B.; Trajkovski, M.; Kamberska, M.: Osnovni karakteristiki na osnovnoto obrazovanie i vospitanie, Pedago{ki zavod na Makedonija, Skopje, 1996. Panoska, R.: Obrazovniot sistem vo Republika Makedonija, Predavawa na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, Ohrid, 1987. Nacionalna programa za razvoj na obrazovanieto vo Republika Makedonija 2005 2015, Ministerstvo za obrazovanie i nauka na Republika Makedonija, Skopje, 2004 Jo{evska, ..: Efikasen i efektiven obrazoven sistem, Prosveten rabotnik, 2003, s.7. Za kvalitetno obrazovanie, Biro za razvoj na obrazovanieto, 2003. Koncepcija na osnovnoto obrazovanie i vospitanie so nastaven plan za osnovnoto u~ili{te, Ministerstvo za obrazovanie Pedago{ki zavod na Makedonija, Skopje 1996. Novo u~ili{te Specijalizirano spisanie za decentralizacija na obrazovanieto, br. 2, 2004. Bojkovska, S.: Za obrazovniot sistem vo Republika Makedonija (sovremeni sostojbi i perspektivi), L.zb. 1-3, 2004. Bojkovska, S.: Izve{taj od rabotata na Me|unarodniot seminar Razmena za promeni, Ministerstvo za obrazovanie i nauka (na angliski), Skopje 1998. Be{ter Turk, M.: Sodobno pojmovanje pismenosti in pouk slovenskega jezika v {olah v Republiki Slovenii, Zbornik predavanj, Ljubljana 2003. Vogel, J.: Ishodi{~a sodobnega pouka slovenskega jezika v gimnazii in novosti pri maturitetnem izpitu, Zbornik predavanj, Ljubljana, 2003.

LITERATURA

Milan \ur~inov PISATELSKIOT SVET NA ZORAN KOVA^EVSKI Pisatelskiot svet na Kova~evski e svetot {to go okru`uva{e i {to toj sekojdnevno go gleda{e, {to go nose{e vo sebe i na kogo mu ostana veren do krajot na `ivotot gradot Ohrid i negovite `iteli. Mo`eme vedna{ da re~eme deka toj be{e najzna~ajniot, najdobriot i najdosledniot ohridski letopisec, sredina vo koja toj ne be{e roden, no vo koja go pomina siot svoj `ivot. Zoran Kova~evski e roden vo Jagodina (Srbija) 1943 godina. @ivee{e, rabote{e i tvore{e vo Ohrid, so isklu~ok na nekolku prvi godini od svojata slu`ba kako pravnik vo Skopje. Toj zapo~na da pi{uva mnogu rano, kako u~enik vo VIII oddelenie go napi{a raskazot koj ja dobi prvata nagrada i go objavi vo spisanieto za deca Zmaj. Be{e eden od osnova~ite na spisanieto Ju`en bran pri Ohridskata gimnazija, zaedno so @ivko ^ingo. Na anonimniot konkurs na Studentski zbor vo 1967 godina dobiva vtora nagrada za neobjaven raskaz. No, treba{e da dojde 1974 godina Kova~evski da vleze na golema vrata vo na{ata sovremena literatura: na anonimniot konkurs na Nova Makedonija toj ja osvojuva prvata nagrada za raskazot Dobrina, a u{te ~etiri negovi teksta na ovoj konkurs se isto taka nagradeni! Toa be{e nesomnen znak deka vo na{ata sovremena kni`evnost vleguva eden mlad i mo{ne talentiran raska`uva~. Vo po~etokot na 80-te godini, na konkursot na Misla za neobjaven roman selektiran e i potoa objaven negoviot kratok roman Istorija na svetoto delo, so {to zapo~nuva vtorata faza na negovoto tvore{tvo vo koja, niz ramnomerni vremenski amplitudi toj objavuva kniga sled kniga, ni premnogu, ni pomalku. Za ovie ~etiri decenii: ~etiri romani i ~etiri zbirki raskazi, nekoi od koi, kako prviot roman Semejna freska bea objaveni i na drugi jazici, nekoi od raskazite isto taka na pove}e jazici, vo periodikata ili vo antologiskite izbori. Na samiot po~etok od ovaa godina Zoran Kova~evski, po kratka bolest po~ina na 63-godi{na vozrast. So toa e prekinat eden `ivot i

104

zaokru`ena edna tvore~ka biografija od koja na{ata literatura mo`e{e u{te mnogu da o~ekuva. Razmislata za prirodata i su{tinata na negoviot pisatelski svet neizbe`no n# vra}aat kon negovata prva kniga Ohridski prikazni, na negoviot izvonreden raskaz koj go dobi ve}e spomenatoto visoko priznanie. Toj raskaz nosi naslov Dobrina, a negoviot glaven junak e obi~niot ohridski gra|anin Dobre Kosin, kogo avtorot }e go nare~e ^ovek bez treta dimenzija raskaz vo koj Kova~evski, se ~ini, ve}e na samiot po~etok }e ja izrazi seta svoja `ivotna i pisatelska filozofija. [to stoi pome|u li~nata polza i ~oveka? }e se zapra{a, zapo~nuvaj}i go svojot raskaz. I }e prodol`i; Za Dobre Kosin toa be{e dobrinata. Drugite rekoa: Koj ja videl? I {to e toa: se jade, se pie, na leb se ma~ka? Dobrina! Sredinata mu se potsmeva na Dobre Kosin, no toj odi po svojot pat. Si veli, im veli: Ne znam {to }e stane so gradot ako ja izbrkame dobrinata. ]e se izedeme me|u sebe i samo silnite }e imaat pravo da `iveat. Od Ohrid kafez za yverovi }e napravime. I }e trgne svetot da se ogradi, za da se za~uva od nas. Dobre do`ivuva brojni zgodi i nezgodi so svoite sogra|ani, i samiot se odnesuva de blagorodno i so~uvstveno kon drugite, de grubo i brutalno, nadevaj}i se deka }e gi popravi lu|eto. Na krajot, samiot }e do`ivee neslavno finale: }e bide obesen i frlen vo ezeroto od sopstvenite sogra|ani. Pred da umre, }e sfati deka bil samo dvodimenzionalen, ili premnogu dobar ili premnogu lo{. No, onaa treta dimenzija {to ja vide kaj mnozinstvoto, taa mu nedostasuva{e. Mo`ebi e izrod i popusto saka{e da se dobli`i do lu|eto. Iako prv pozna~aen, raskazot Dobrina e zapravo kvintesenten tekst. Vo nego vedna{ go otkrivame svetot na malite lu|e vo maliot grad {to e trajna opredelba na ovoj avtor. Toj go donesuva ostriot sudir na poedinecot so kolektivot {to e edna od negovite opsesivni temi. Vo poeti~ka smisla, ve}e vo nego go sre}avame suptilniot spoj na realnoto so fantasti~noto, na referencijalnoto so uslovno-imaginativnoto, na pottekstot proni`an so nedvosmislen eti~ki anga`man i nepotkuplivoto blagorodstvo na duhot. Kova~evski e pisatel koj i koga $ se poddava na najsilnata imaginativnost, ne prestanuva da misli za ona {to go soop{tuva i pi{uva, pisatel koj, slikaj}i go malogradskiot svet i `ivot, znae niv da gi razgrani~i od malogra|an{tinata, od banalnosta i trivijalnosta so koi nikoga{ ne se miri negovoto duhovno, moralno i tvore~ko bitie. Zanimliv patokaz za negoviot pisatelski pogled na svet ni dava isto taka eden negov iskaz po povod negoviot roman Leta~i na metli. Tamu toj veli: Romanot im e posveten na onie za koi vo narodot se veli deka im leta umot. Toa se leta~i spremni da letaat visoko nad poplu-

105

kanite trotoari, iako ne poseduvaat nikakvi spravi za letawe, osven sopstvenata fantazija i verbata vo poaren svet od postoe~kiot. Eden od moite leta~i na metli vaka razmisluva: Ka`i mi zo{to ima nepravdi vo svetot, zo{to ima bogati i siroma{ni, sre}ni i nesre}ni, ubavi i grdi? Jas sum nivniot advokat i pi{uvam traktati vo nivna odbrana. Otade, jas pretenciozno si mislam deka sum anga`iran pisatel. Se trudam da gi zastapam doblestite koi vo na{ive s# poprozai~ni vremiwa s# pomalku se sto`erot vrz koj se potpira ~ovekot... Nakuso, veli avtorot, jas veruvam vo onaa stara uloga na umetnosta, kako na `ar na koj lu|eto }e si gi stoplat svoite ostinati du{i... Me~tateli, zanesenici, sonuva~i, leta~i na metli takvi se vo mnozinstvoto junacite od pisatelskiot svet na Zoran Kova~evski. So tekot na vremeto, vo negovite ponovi knigi zapo~na da se ~uvstvuva pove}e ostrina i gor~ina, duri ironija kon junacite idealisti i neostvarenici, no taa ironija sepak ostana blaga, proni`ana so dobrina i humanost, onaa {to e sposobna sekogo da razbere, iako ne i da opravda; bidej}i taa ima pisatelski karakter, taa e li{ena od sentiment i e sostaven del od edna promislena poetika. Vpro~em, da se obideme poprecizno da go formulirame tvore~koto credo na deloto na Kova~evski koe ve}e e zavr{eno i zaokru`eno vo negoviot osumtomen romansierski i novelisti~ki opus.1 Pisatelskiot svet na Zoran Kova~evski e istkaen od neobi~ni, ~udni, imaginarni istorii vo lesno prepoznatliv ambient na eden ~udesen grad okru`en od preubava priroda, no vo eden sosema poinakov sti{en i smiren postfestivalski period od negovoto sekojdnevie vo koe po letnite vozbudi i fascinacii se otkriva malu poznat svet od `ivopisni, sme{no-ta`ni istorii i vozbudi, nade`i i razo~aruvawa. Toposite na ovaa otvorena scena na koja se odigruvaat tie istorii se lesno prepoznatlivi: tuka se poznatite i kulturnite ohridski mesta: plo{tadot, terasata na Letnica, na koja taka ~esto vo pladnevnite ~asovi avtorot go ispiva{e svoeto kafe so prijatelite, tuka e i nekoga{nata bav~a na hotelot Belvi, muzikata na Palas, znamenitiot ^inar i kafeanata Orient, tuka se brojnite i poznati ohridski familii: ^orbevci, Simon~evci i mnogu, mnogu drugi... Zoran Kova~evski retko i nerado zboruva{e za svoite golemi svetski prethodnici, za avtorite na koi se potpiral i od koi u~el.
1

]e treba da odbele`ime deka toj opus vo `anrovska i tematska smisla ne e ednonaso~en, i pokraj osnovnata homogenost {to ja ima. Vo po~etokot na 90-te godini Kova~evski objavuva dve dela, vsu{nost pomali kamerni romani koi mu pripa|aat na `anrot na istoriskata beletristika. Romanite Odmazda i Istorija na svetoto delo se zasnova{e vrz edna dobro promislena kriti~ka distancija nasprema istoriskite nastani. Vo prviot stanuva zbor za formiraweto na VMRO, za istorijata na solunskite atentatori i nivnite du{evni i idejni premre`iwa, vo vtoriot za tragaweto po zlatnoto runo po kone~nata cel vo {to aktivno u~estvuva{e makedonskata inteligencija na ~elo so Krste Misirkov.

106

Me|utoa, ne e te{ko vo pisatelskiot rakopis na ovoj na{ avtor da se prepoznaat tragite na eden ^ehov, na negoviot tragi~en lirizam i dlaboko vnedreniot humanizam, na negoviot pronikliv pogled vo svetot na obi~nite, malite lu|e. Napati i na eden drug klasik na ruskata literatura Gogoq, so negovoto satiri~ko osilo, so negovata ironija i sklonosta kon parodija, a potoa i sekako i na mudrata pove}eslojna postapka na Ivo Andri}, kogo edinstveno Kova~evski makar i vo retki prigodi go spomnuval kako svoj vistinski u~itel. Vo poslednite negovi knigi, vo koi taka sugestivno se prepletuvaat ni{kite na realnoto i fantasti~noto (v. ja negovata posledna kniga Koga ni petlite ne peat) mo`e da se sogleda negoviot kontakt so oddelni avtori na Latinska Amerika, impulsite na magi~niot realizam, no ne tolku onie {to gi emituva{e fikcionalnata proza na borhesovskiot postmodernizam, kolku onie vkoreneti vo realnosta i socijalnite fakti na eden Sabato ili Kortasar ili na Nadin Gordimer. Mo`ebi, vo toj pogled treba da se potsetime na ona {to Hulio Kortasar na edno mesto go be{e zabele`al: ^istata, do kraj sprovedena fantastika e svojstvo na lo{ata literatura. Vo dobrata literatura pojdovna to~ka na raska`uvaweto e obi~nata stvarnost, normalniot svet koj potoa se nadgraduva i se razviva vo nasoka na ~udesnoto, neverojatnoto i realnoto. Vpro~em, samiot Kova~evski vo Lizgalnica, eden od negovite posledni raskazi, }e re~e: Prikaznite zatoa i se izmisluvaat, za da im gi dobli`at na lu|eto navidum nevozmo`nite ne{ta. I zatoa, edno od osnovnite obele`ja na siot opus na Kova~evski, duri i toga{ koga vo nego e prisutna ~istata fikcionalnost, koga dominiraat i ~istata tvore~ka imaginacija i prividot na izmestenosta od sekoja referencijalnost, koga se ~ini deka nasekade dominira artefaktot, duri i toga{ ~uvstvuvame deka vo nego ostanuva ne{to mo{ne bitno i nezaobikolno, ne{to esencijalno {to i najsmeliot artisti~ki pristap ne mo`e da go izmesti. Toa e, spored nas, negovoto antropocentri~no jadro okolu koe se pletat i se razdipluvaat plastovite na negovata razgraneta sloevitost i okolu koe in ultima linea gravitiraat negovite osnovni motivacii i skrieni poraki. Vo nekoi od svoite najdobri raskazi Kova~evski nastapuva kako avtor koj gi po~ituva zakonite na vremeto, koj odli~no sfa}a deka ~ovekot ne e napolno sloboden vo svojot izbor, bidej}i sekoga{ postojat novi, makar i vidoizmeneti ideolo{ki pritisoci i zakani, i deka zada~ata na pisatelot e da poka`e kako obi~niot ~ovek reagira na tie nadvore{ni vlijanija, na tie promeni, koi se naj~esto ne{to protivprirodno i nakalemeno. Kako anga`iran avtor toj ne propu{ta da go postavi pra{aweto: kako da opstanat vrednosnite sistemi i zakonitosti koi postoele od iskoni i koi sega doa|aat vo sudir so novite ideologii nekoga{ socijalisti~ki, denes postsocijalis-

107

ti~ki. Vo taa smisla posebno se paradigmati~ni negovite dva podolgi raskazi: Alimpie i bikot od knigata Aristotel od Resen i Alimpie, slikarot i bikot od negovata posledna zbirka raskazi. Repliciraj}i na odredeni aktuelni pojavi vo na{evo op{testvo, avtorot ja iska`uva svojata kriti~ka ocenka za samobendisanata nacionalna svest, koja, zatvoraj}i se vo svojata zamislena golemina, neminovno se otu|uva i ideologizira i doa|a vo sudir so tvore~koto i poetskoto. Poetot-boem Alimpie sistematski ja gradi famata za svojata li~nost kako nacionalen predvodnik i tribun, za vo finaleto na raskazot da do`ivee farsi~en kraj: preobraten vo bik, toj zalutuva vo arenata, kade {to istata onaa masa, za koja toj misle{e deka go bogotvori, go pre~ekuva kako bezmilosno gledali{te koe ramnodu{no go posmatra negoviot neslaven kraj. Vo vtoriot del na ovoj proekt, kako {to }e go nare~e samiot avtor (toj go be{e zamislil i tretiot del koj, za `al, so smrtta na pisatelot }e ostane neostvaren) se voveduva likot na slikarot pri {to se bara odgovor na pra{aweto: [to stana so idejata na nacionalizmot po petnaeset godini? Slikarot e ~ovek-umetnik koj ne poa|a od nikakva ideja i koj ne saka da pripa|a na niedna ideologija, za kogo umetnosta e s # . Taa e radost, a radosta ne mo`e da bide ograni~ena od ni{to, inaku vedna{ svenuva i umira. Nasproti nego stoi poetot Alimpie Davidov, sostavuva~ot na himni~ni stihovi vo ~est na negoviot narod, koj ima svoe, poinakvo mislewe za umetnosta. Slobodata na umetnosta, pomisluva toj so gnev i prezir. Veter i magla! Umetnosta e sve~enost, sve~ena obleka {to se stava na praznikot na du{ata na narodot. Umetnosta bara odgovornost, a ne sloboda! Umetnosta e ideja i bo`ja promisla. No, negovata retorika, otkako maglata }e se proret~i i }e pominat niza godini, ostanuva bez nikakov odglas. Po petnaesetina godini Alimpie Davidov nikoj ne go slu{a, negovite obo`avateli ve}e gi nema. Bidej}i, odamna ne objavil nekoja povredna stihozbirka, nitu izrekol nekoja nova i sve`a misla... Stanuva zbor, gledame, za eden disput, za studija na eden aktuelen i nezaobikolen fenomen, dolgo prisuten i kaj nas i na po{irokite balkanski tranziciski prostori. So tekot na vremeto Zoran Kova~evski izrasna vo istaknat sovremen raska`uva~, koj sozdade svoj i avtenti~en svet bogat so galerii od likovi, situacii, najrazli~ni sudbini. Preku induktiven pat toj go otkri na suptilen na~in svojot specifi~en ohridski ambient. Toj ne e pisatel so odnapred postaveni tezi, nema omileni ili omrazeni junaci, toj ne saka nikogo da potceni, nikogo da povredi, samo posakuva da pronikne {to podlaboko vo ~ove~kata edinka, da ja pogledne odnatre, da gi nayre motivite na nejzinite postapki, pravecot na nejzinite `elbi i zabludi, bolki i porivi, soni{ta i opsesii. Sega, koga negoviot opus e, za `al, zavr{en, mo`eme so seta sigurnost da re~eme

108

deka vo na{ata kni`evna istorija od krajot na HH vek toj }e ostane kako stamen letopisec na svojot generi~ki prostor, zagraden so visoki planini, no otvoren za ~ovekovite soni{ta kon dobrinata, kon is~ekuvaweto na eden poinakov i podobar `ivot i svet. Toj e so toa na eden po{irok plan i hroni~ar na novoto vreme, vo koe se dvi`i, se nadeva i go podnesuva `ivotot cel eden panoptikum od ~ove~ki su{testva, sekoe od koi ima svoj identitet i svoe dostoinstvo. Na takov na~in, za eden kni`even tvorec be{e {iroko otvoren patot kon izvornoto i avtenti~noto, najretkoto {to vo edna s# pove}e artificielna epoha mo`e da go posaka i pisatelot i negoviot ~itatel. Na krajot, zavr{uvaj}i go ovoj hommage na Zoran Kova~evski ne mo`am da ne istaknam edno retko postojano i nenaru{eno svojstvo na negovata intelektualna, kreativna i ~ove~ka priroda toa e doslednosta, moralnata cvrstina, eti~kata vertikala na negovata li~nost. Mene mi e mnogu dobro poznato deka li~niot moral ne e najbitniot preduslov za ostvaruvawe na vrednosni dostreli vo umetnosta, no vo dene{no vreme, vo koe se iznaslu{avme frazi i megalomanski izjavi i vo literaturata i nadvor od nea, vreme prenaseleno od prevrtlivci i konvertiti od site boi i dimenzii, intelektualcite, tvorcite kako Zoran Kova~evski bea golema i ceneta retkost vo na{ata stvarnost. Zatoa, ubeden sum, deka tie ja zaslu`ija i }e ja dobijat po~itta i priznanijata ne samo na na{eto vreme, tuku i na idnite generacii.

Vera Stoj~evska-Anti} 1120 GODINI OHRIDSKA KNI@EVNA [KOLA KON BESEDNI[TVOTO NA SVETI KLIMENT OHRIDSKI So neuspe{niot obid na sv. Metodija da go odredi, a so toa i da go postavi za svoj naslednik i zamenik talentiraniot u~enik Gorazd, po smrtta na arhiepiskopot zavr{i i zna~ajnata Moravska misija. Taa zavr{i navistina vo Moravija i vo Panonija, no nejzinite rezultati, dostigawa i dela go prodol`ija svojot pat.1 Proteranite u~enici uspeale da gi prenesat duhovnite nasledstva. Nekoi od niv prodavani po evropskite pazari go na{le svoeto mesto na slovenskiot Jug (episkop Konstantin Bregalni~ki), drugi se raseale po Jadranskoto krajbre`je (dalmatinskite glagoqa{i), a najvrednite od sedmo~islenicite (sv. Kiril i Metodij, Kliment, Naum, Gorazd, Sava, Angelarij), Kliment i Naum, }e preminat od Bugarija vo Zapadna Makedonija. Vo Ohrid sv. Kliment Ohridski se javuva kako osnovopolo`nik na Ohridskata kni`evna {kola,2 a ve}e vo 893 godina negovoto mesto }e go zazeme sv. Naum Ohridski. Vo nea i dvajcata }e ja prenesat nasledenata kirilometodievska glagolska tradicija i duri celi dva veka po nivnata smrt glagolicata bila vo upotreba vo Ohridskiot centar, poznata kako trkalezna ohridska glagolica. Razbirlivo, paralelno so nea vo ovoj centar bila upotrebuvana i kirilicata. Koga stanuva zbor za formiranata Ohridska {kola, pred s#, se ima predvid nejziniot obrazovno-pedago{ki sistem, preku koj se {koluvale brojni u~enici, i mladi i stari, koi gi predavale ponatamu i po{iroko svoite znaewa. Vo nea se sozdadeni brojni rakopisi, me|u koi spa|aat: Asemanovo evangelie, Zografsko evangelie, Mariinsko evangelie, Resenskiot fragment od Triod, Bitolskiot triod, Ohridskiot apostol, Bolowskiot psaltir, Dobromirovoto evangelie, i mnogu
1

Vera Stoj~evska-Anti}, Kirilometodievskata tradicija vo Makedonija, Eden milenium nauka i umetnost vo Makedonija, Univerzitet Sv. Kiril i Metodij, Skopje 2000, 40-49. Bla`e Koneski, Ohridska kni`evna {kola, Kniga za Kliment, Ko~o Racin, Skopje 1966.

110

drugi.3 Treta zasluga na Ohridskata {kola e nejzinata orientacija da go pro{iruva svojot areal niz Makedonija. Od nea niknuvaa novi skriptoriumi, prosvetni centri, kako {to o~evidno gi prika`uva vakvite sostojbi op{irnata literatura. Me|u vakvite primeri da gi istakneme manastirskite centri: Sv. Pre~ista, Sv. Jovan Bigorski, Slep~enskiot manastir (so avtorite: Visarion Debarski, Pahomij Slep~enski), i drugi.4 Vo niv prodol`ila rakopisnata tradicija i vo narednite godini i vekovi. Za zna~ajnata rakopisna dejnost {to se odvivala vo Ohridskiot centar, a razbirlivo i po{iroko vo Makedonija, kako i za vooblikuvaweto na Ohridskiot kni`even centar, poseben pridones dade nau~nata dejnost na ruskiot slavist Vladimir Mo{in, koj so svojot prestoj vo Makedonija rasvetli mnogu karakteristiki i osobenosti na najstarite rakopisi od Ohridskiot centar, otkrivaj}i gi nivnite specifi~nosti vo makedonska redakcija. Taka, na primer, nedvosmisleno otkri deka Novgorodskite listovi poslu`ile kako prototip za sostavuvaweto na ruskoto Ostromirovo evangelie od 11. vek. 5 Vsu{nost, Novgorodskite listovi pretstavuvale Samoilov carski kodeks, prenesen vo Novgorod, po pokrstuvaweto na Rusite. Negova zasluga e obelodenuvaweto na makedonskata redakcija vo brojni trudovi i opisi na rakopisite {to gi formiral vo Zagreb, Belgrad, Skopje. Vo Skopje se pojavija negovite dva toma opisi na rakopisite vo Makedonija.6 Ovaa dejnost ja prodol`i Mihajlo Georgievski, izdavaj}i u{te ~etiri toma opisi od Makedonija.7 Vo slu~ajov na{eto vnimanie }e go naso~ime kon prvou~itelot na Ohridskata kni`evna {kola, i toa kon negovata zna~ajna besedni~ka dejnost, so koja kni`evna aktivnost se javuva i kako rodona~alnik na srednovekovnata makedonska literatura. T. A. Miler ja izdignuva propovedni~kata proza na Jovan Zlatoust do sovr{enstvo, so {to dojdoa do izraz najvisokite vrednosti na retorikata.8 Me|utoa, interesno e da se odbele`at odredeni presudni vlijanija od ovaa sovr{ena retorika koi povlijaele vrz Klimenta. Od najubavite iska`uvawa za Zlatoust eksplicitno se voo~uva sli~nosta so nekoi iska`uvawa za Kliment: Zlatoust ne e orator komu umetnosta na govorot mu slu`ela na samiot sebe. Negoviot zbor e govor na
3

5 6 7 8

Zdenka Ribarova, Eden milenium nauka i umetnost vo Makedonija, Univerzitet Sv. Kiril i Metodij , Skopje 2000, 29-40. Vera Stoj~evska-Anti}, Srednovekovni {koli, Istorija na makedonskata kni`evnost, Institut za makedonska literatura, Skopje 1997, 425-450. Vladimir Mo{in, Izbrani dela, kniga prva, Menora, Skopje 2002, 15-27. Vladimir Mo{in, Slovenskite rakopisi vo Makedonija, 1, 2, Arhiv na Makedonija, Skopje 1971. Mihajlo Georgievski, Slovenski rakopisi vo Makedonija, 3, 4, Skopje 1988. T. Miler, Ioann Zlatoust, Pamtniki vizantisko literatur, Moskva 1968, 87.

111

vistinata, otkrivaweto, toj slu`i i misionira. Tuka e i srodnosta me|u Zlatoust i apostolot Pavle. Toj zbor treba da gi razdvi`i i razbudi zaspanite, da pridvi`i kon delo, toj ne smee da se izgubi vo prostorot i vremeto...9 O~evidno e deka sv. Kliment Ohridski go prifatil Jovan Zlatoust kako primeren voda~ vo svojot `ivot, kako {to nekoga{ sv. Kiril .ilozof go prifatil Grigorij Bogoslov. Zo{to sv. Kliment tolku blagodatno go prifatil Zlatousta? Pokraj visokite poetski dostreli nemu posebno mu prilegala Zlatoustovata preokupiranost ne tolku so teolo{kata u~enost, tuku so smislata i su{tinata na aktuelnata sega{nost. I Zlatoust i Kliment se dr`at cvrsto za verata, izbiraj}i naj~uvstvitelni patokazi za nejzinoto prifa}awe vo sovremeniot `ivot. I dvajcata so~uvstvuvaat so ~ove~kiot rod, iskreno i so celata svoja oddadenost kon Crkvata, nivnite idei ne slu~ajno gi identifikuvaat so eden vid hristijanski komunizam. Ne e slu~ajno {to Zlatoust so Vasilij Veliki i Grigorij Bogoslov vleguvaat vo trojkata jerei, vselenski svetiteli. Zatoa, kaj Klimenta sogleduvame egzegeza skoncentrirana okolu bibliskata i hristijanska problematika, no kaj nego seto toa kloni kon realniot svet {to go opkru`uva. Toj posakal celata istorija na hristijanskoto u~ewe, Noviot zavet, da ja pretstavi i razjasni pred neukiot rod. Negovite besedi ne slu~ajno se podeleni na pou~itelni i pohvalni slova. Nekoga{ Kliment ednostavno pou~uva, spu{taj}i se na nivoto na sobranite lu|e vo crkvite, a nekoga{ negoviot poriv na vreden avtor bara sve~ena voshvala na sovremenite golemi lu|e, no i na onie bibliski li~nosti {to {to go izvele krstot i slovoto bo`jo na ~istina i videlina. Negovata golemina na propovednik e vo nasoka na veli~ieto na slovata na Jovan Zlatoust vo 4. vek, kako i na sv. Kiril .ilozof vo 9. vek. Za da se sfatat karakteristikite na sv. Klimentovoto tvore{tvo neophodno e da se znaat preduslovite na kni`evniot razvoj na sv. Kiril i Metodij pod neposrednoto vizantisko vlijanie.10 Isto taka, toa ponatamu se prosleduva vo Kirilometodievoto vlijanie vo tvore{tvoto na sv. Kliment.11 Vizantiskata {kola odigrala primarna uloga vrz Klimenta. Brojnite istra`uva~i otkrivaat vlijanija od: Jovan Zlatoust, Atanasij Aleksandriski, Vasilij Veliki, Grigorij Nazijanzin, Paladij Elenopolski, Teodor Kirski, Kiril Skitopolski, Jovan Malala, Jovan Mosh, Jovan Damaskin, Teodor Studit itn. O~e-

9 10

11

Dimitrija Bogdanovi, Sveti oci i u~iteqi crkve, Beograd 1989. Vera Stoj~evska Anti}, Kni`evnoto vlijanie vo sostavite na Kiril .ilozof, Godi{en zbornik na .ilolo{kiot fakultet vo Skopje, Skopje 1988, kn. 14, 123-135. Vera Stoj~evska-Anti}, Kon eden aspekt na kni`evno vlijanie vrz Kliment Ohridski, Godi{en zbornik na .ilolo{kiot fakultet vo Skopje, Skopje 1989, kn. 15, 231-241.

112

viden e {irokiot spektar na vizantisko vlijanie. Me|utoa, kako {to za Kiril .ilozof imal presudno vlijanie Grigorij Bogoslov (Nazijanzin), za Klimenta primerot bil Jovan Zlatoust. Bogatata Zlatoustova produkcija, negovite melodi~ni i slatkousni besedi, hristijanskiot ortodoksen mirogled, prikrepenosta kon zemjata i lu|eto, talentot i bogovdahnovenosta kon Svetiot Duh i Crkvata, izvr{ile re{ava~ko vlijanie vrz Klimenta. Zlatoustovoto vlijanie vrz Klimenta e najo~evidno. Duri i besedni~kata opredelenost kaj nego ne e slu~ajno izbrana. Klimentovata egzegeza skoncentrirana kon bibliskata i hristijanskata problematika e prisposobena kon realniot svet na na{iot avtor. Kako i Zlatoust, i Kliment go dofatil migot na sovremeniot `ivot, s# u{te vkorenetite paganski naviki na lu|eto vo Makedonija, nasproti razvieniot hristijanski pravoslaven `ivot na Istok. Kliment si postavil zada~a hristijanskoto u~ewe da go pretstavi vo negovata su{tina, no na dostapen na~in za neukiot rod. Mnogu Klimentovi besedi otkrivaat sli~ni stavovi so tie na Zlatoust. Kako najo~eviden primer da go poso~ime priodot i odnosot i na dvajcata avtori kon Crkvata. Za Zlatoust Isus Hristos ne e samo dominanten prorok tuku i prvosve{tenik i Bo`jo Jagne. Kako zastapnik na vistinskoto nasledstvo na verata, toj $ opredelil zna~ajno mesto i na Crkvata. I Kliment e ortodoksen pravoslaven tolkuva~, a kolku mu e va`na Crkvata, poka`uvaat besedite ispolneti so brojni bibliski citati, istaknuvaj}i ja na toj na~in nejzinata golemina. Vo slovoto za zapovedite na praznicite go istaknuva evangelskiot citat: Kade {to se dvajca ili trojca sobrani vo imeto moe, i jas sum sred vas. Kliment e veren zastapnik na apostolskiot `ivot na sv. Pavle. I Jovan Zlatoust ne propu{ta da go akcentira odnosot na sv. Pavle kon Crkvata. Kolku vlijanie poprimil Kliment od Zlatoust, mo`ebi najubava potvrda ostavil anonimniot Klimentov u~enik koj ja sostavil Klimentovata slu`ba vo koja zadol`itelno gi redi karakteristi~nite epiteti za U~itelot: Od Boga vdahnoven organone, lastovice zlatousta, slaveju slatkopeen, ume duhoven, svetilo svetlozra~no, o~i zlatozra~ni, usta blagoglasna, jaziku medoto~en, Klimente svetitele, moli se za tie {to ti ~inat svetol pomen. Koe mesto ne se sveti so tvoite molitvi, svetitele, a koja crkva ne se osvetila so tvoite zborovi? Duhovna svirko, kimbalu svonliv, kavalu ~udesen, so zlatni zraci te ven~avme. Seta tvar go po~ita tvojot spomen, Klimente, pre~isti o~e! Dobroglasna truba se javi razglasuvaj}i po vselenata zlatozra~ni zborovi. Klimente bla`en, kako grom zagrme so svetata nauka,

113

{to ogrea kako sonce, so svoite presvetli la~i, so koi i mene me prosveti, svetitele, i me ozari so svoite molitvi, bla`eni! O~e Klimente, slaven kako reka duhovna {to izleguva tajno od rajot i pote~uva na ~etiri strani, so svoite zborovi, na site krai{ta na zemjata, ti site gi upatuva{ na vera so tvoeto zlatno u~ewe. Zatoa, odozgora ti e dadeno so bo`ja pomo{ i nam, ti bogomudri, za da ni podade{... Stanuva o~evidno od ovaa vdahnovena Slu`ba sostavena so qubov deka Sveti Kliment gi pridobival najva`nite atributi na Zlatoust. Tokmu zatoa ne za~uduva faktot {to nivnite besedi ~estopati ne mo`ele da bidat razgrani~eni.12 Vo odnos na Klimentovoto besedni{tvo se otvoraat mnogu aspekti za negovoto razotkrivawe i va`nost, no vo slu~ajov, so ogled na ograni~enite mo`nosti, po odnos na dene{niot zna~aen jubilej na Ohridskata {kola i negoviot rodona~alnik, neophodno e da gi poso~ime i slednive pokazateli. Povrzanosta so tvore{tvoto na Zlatoust otkriva su{tinska intuicija i realen pristap. Taka, na primer, na Zlatoust ne mu pre~e{e i kako patrijarh da se zanimava so narodnite masi, a naj~esto so najsiroma{nite. I sv. Kliment kako privrzanik i vqubenik vo osameni~kiot mona{ki `ivot, kako {to toa go sogleduvame i vo `ivotnite vrvici na sv. Kiril i Metodij, naj~esto se javuva kako prakti~en u~itel srede narodot. Visokoizgradeniot nivni logos se simnuval me|u neukite, za{to logosot bil zborot, zborot bil beskrajna kniga na Qubov kon ~ovekot. Taka, na primer, Klimentovoto Slovo za prorokot Ilija go donesuva visokoumniot prorok kaj sareptskata vdovica, koja odvaj go prehranuvala svojot sin. Nejze prorokot $ podaril blagoslovie, leb i maslo, a i `ivot na po~inatiot sin. Vo sekojdnevniot `ivot i Kliment bil prakti~en daritel i za{titnik na vdovicite i siroma{nite, u~itel za sekoe neznaewe. Eve vakvi zna~ajni vrski me|u egzegezata, hristijanstvoto, pravoslavieto, Crkvata, Biblijata, Evangelieto, mnogu ~esto ni gi dokumentiraat Klimentovite slova. Niv vo najpregledna slika i prepisi ni gi otkriva tritomnoto izdanie na Bugarskata akademija na naukite.13 Kliment gi gradel svoite besedi vrz najsvetlite i najsvetite primeri na slavnite prethodnici, koi dobro gi poznaval i gi vozveli~uva so iskren do`ivean zanes, spored zaslugite koi go trasirale postepeno i potsvesno negoviot natamo{en pat. Toa se pred s# slovenskite prvoapostoli i prosvetiteli. No, toj o~evidno gi odbira i
12

13

Vera Stoj~evska-Anti}, Besedite na Sveti Kliment Ohridski, Srednovekovni kni`evni `anri (Vera Stoj~evska-Anti}, Dobrila Milovska, Maja Jakimovska-To{i}), Kultura , Skopje 2000, 9-77. Kliment Ohridski, Sbrani s~ineni, t. 1,2,3, BAN, Sofi 1970, 1977.

114

najdobrite pokazateli od Stariot i Noviot zavet, koi treba da se vre`at vo svesta na pravoslavnite hristijani. Vo ovoj ~in toj se izgraduva kako u~itel na svoja osnova, koja mo`at i slu{atelite i ~itatelite da ja prifatat. Kliment nema da gi previdi: svetite praznici vo ~est na Isus Hristos, Deva Marija, sv. Jovan Krstitel, ^etiridnevniot Lazar, Dimitar Solunski, arhangelite Mihail i Gavril, Kozma i Damjan itn. Svetlinata kako patokaz, kako izlez od negativnite projavi vo sekojdnevniot `ivot, izvira od Klimentovoto tvore{tvo, se razleva vo negovata okolina, se predava vo pokolenijata, a negovata za~uvana tradicija vo Makedonija do denes, mnogu ~esto apostrofirana vo makedonskata kni`evna i kulturna istorija, ubedlivo govori deka ne slu~ajno negovoto besedni~ko delo ostanuva visoko vrednuvano, zapo~nuvaj}i so negoviot prv anonimen kriti~ar, negov u~enik, pa s# do denes koga kritikata s# u{te ne go dorekla posledniot zbor za deloto na U~itelot.

Tomislav Todorovski PETAR S. MANXUKOV MAKEDONSKI ANARHIST I LETOPISEC NA PREDILINDENSKITE NASTANI (po povod 40-godi{ninata od smrtta) Vo kulturnata istorija na makedonskiot narod s# do krajot na Vtorata svetska vojna, kako rezultat na krajno nepovolnite op{testveno-politi~ki, ekonomski i kulturni okolnosti {to vladeeja vo Makedonija, makedonskata inteligencija bila prinudena svoeto visoko obrazovanie da go steknuva nadvor od porobenata tatkovina vo drugite evropski kulturni centri. Burnite istoriski previrawa {to se slu~uvaa na nejzinata etni~ka teritorija (Razlove~koto, Kresnenskoto, Ilindenskoto vostanie, Balkanskite i dvete svetski vojni) od svoja strana }e predizvikaat masoven bran na preselbi na iljadnici makedonski semejstva od nivnite rodni ogni{ta vo sosednite zemji i po{iroko. @iveej}i kako emigranti vo tu|ojazi~na sredina, mladite Makedon~iwa, kako i onie {to tamu prvpat ja zdogleduvaa videlinata na denot, si probivaa pat makotrpno potpa|aj}i pod neminovno vlijanie na tamo{nite op{testveni sredini. Del od niv, koi projavija odredeni pisatelski ambicii, steknuvaa afirmacija tvorej}i na jazikot na sredinata. Vo edna vakva konstelacija na okolnosti nastanuva takanare~enata dvodomnost vo makedonskata literatura pojava {to ne im e nepoznata i na drugite literaturi. Nepobiten fakt e deka cela plejada od na{i pisateli, bez ogled na mestoto na ra|awe i `iveewe, steknuvale afirmacija pi{uvaj}i glavno dvojazi~no: na makedonski i na nekoj drug slovenski jazik. Daleku pomal e brojot na pisatelite {to vo istiov vremenski interval }e tvorat na nekoi neslovenski jazici. Evidentno e deka najgolem broj od makedonskite pisateli pi{uvale i (ili samo) na bugarski jazik so ogled na faktot deka vo Bugarija bila najgolema koncentracijata na makedonskata emigracija. Za ilustracija }e spomeneme samo del od najpoznatite avtori: Trajko Kitan~ev (1858-1895) prosveten rabotnik, op{testvenik, revolucioner, prv pretsedatel na Makedonskiot komitet vo Sofija, poet, lingvist, Kosta [ahov (1862-1916) nacionalno-prerodbenski deec, prv

116

pretsedatel na Mladata makedonska kni`evna dru`ina vo Sofija (1891), sorabotnik vo nejzinoto spisanie Loza, publicist, eden od inicijatorite za formiraweto na TMORO, po ubeduvawe bur`oaski liberal, redaktor na pove}e sofiski vesnici, Evtim Sprostranov (1867-1931) hroni~ar na Ohrid, poet, raska`uva~, istoriograf, lingvist, folklorist, sorabotnik na spisanieto Loza, simpatizer na TMORO, Dimitar Molerov (1874-1961) poet, dramski pisatel, istori~ar, folklorist, prosveten i revolucioneren deec, Vojdan ^ernodrinski (1875-1951) rodona~alnik na makedonskata dramska literatura i na teatarskata umetnost, Nikola Kirov Majski (1880-1962) prosveten i revolucioneren deec, eden od tvorcite na Kru{evskata Republika, avtor na Kru{evskiot manifest , poet, raska`uva~, dramaturg, istoriograf, memoarist, publicist, najkompleten hroni~ar na Kru{evo, Arseni Jovkov (1884-1924) poet, romansier, publicist i op{testvenik, Asen Kavaev (1895-1967) poet, beletrist i dramski pisatel, \or|i Abaxiev (1910-1963) istoriski beletrist, publicist, ~len na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1938-1941) i Venko Markovski (1915-1988) poet, romansier, dramaturg, eseist, u~esnik vo NOV i politi~ki disident. Me|utoa, ne e zanemarliv nitu brojot na pisatelite od makedonsko poteklo koi{to tvorej}i samo na bugarski jazik osvoile istaknati pozicii vo bugarskata literatura: Anton Stra{imirov (1872-1937) beletrist, dramski pisatel, publicist, op{testvenik i blizok sorabotnik na Goce Del~ev, Teodor Trajanov (1882-1945) istaknat poet-simbolist, Qudmil Stojanov (1888-1973) beletrist, dramski pisatel, publicist i redaktor, Dimitar Talev (1898-1966) beletrist od golem format: avtor na raskazi, povesti i romani, delumno posveteni na Makedonija, Atanas Dal~ev (1904-1978) poet so moderen senzibilitet, avtor na pesni so makedonska motivika, Nikola J. Vapcarov (1909-1942) poet-revolucioner, dramski pisatel i predvodnik na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija, Mihail Smatrakalev (1910-1998) poet, raska`uva~, publicist, istoriogrf, eseist, eden od osnova~ite na MLK vo Sofija, ~len na VMRO (Ob) i po~esen ~len na DPM i Anton Popov (1915-1942) poet-revolucioner, raska`uva~, literaturen kriti~ar, eden od osnova~ite na MLK vo Sofija. Me|u najpoznatite makedonski pisateli koi{to tvorele i na srpski jazik (ili samo na nego) }e gi spomeneme: Tomo Smiqani}Bradina (1888-1969) poet, raska`uva~, romansier, dramaturg, geograf, istori~ar, doktor po etnografija i sorabotnik na SANU, Bogdan Sirakov (1902-1969) dramski pisatel koj tretira glavno socijalna tematika, Ceko Stefanov-Popivanov (1907-1944) poet, romansier i dramski pisatel, u~esnik vo NOV, Ko~o Racin (1908-1943) osnovo-

117

polo`nik na sovremenata makedonska literatura, Voislav Ili} (19161988) poet, raska`uva~, romansier, doktor po filolo{ki nauki i univerzitetski profesor, An|elko Krsti} (1871-1952) poet, raska`uva~, romansier, dramaturg, Kosta Abra{evi} (1879-1898) izrazit proleterski poet i drugi. Vo grupata na makedonski pisateli koi{to tvorele i na ruski jazik najistaknato mesto zazemaat: Konstantin Petkovi} (1826-1897) poet, nau~nik, preveduva~ i ruski konzul vo Dubrovnik, Rajko @inzifov (1839-1877) prerodbenski deec, poet, raska`uva~, preveduva~, leksikograf, folklorist i prv biograf na bra}ata Miladinovci, Krste P. Misirkov (1874-1926) istaknat lingvist, teoreti~ar na makedonskiot literaturen jazik, istoriograf, borec za nacionalen separatizam, vizionerski mislitel, `estok protivnik na tu|ite propagandi vo Makedonija, rafiniran analiti~ar na sostojbite vo Makedonija i na Balkanot i Dimitrija ^upovski (1878-1940) blizok sorabotnik na Misirkov, istoriograf, kartograf, publicist, redaktor na sp. Makedonski glas koe izleguvalo na ruski jazik vo Petrograd. Me|u pisatelite rodum Makedonci ili od makedonsko poteklo, koi{to pi{uvale na neslovenski jazici, ~elno mesto bezdrugo im pripa|a na Grigor Prli~ev (1830-1893) najgolemiot poetski talent vo makedonskata literatura od XIX vek, koj tvorej}i na gr~ki jazik, so poemata O Armatolos ili vo prevod Serdarot steknal slava na Vtor Omir i Stojan Hristov (1897-1995) amerikanski beletrist od makedonsko poteklo, kulturen i politi~ki deec, novinar i ~len na MANU, ~ii{to najpoznati dela napi{ani na angliski jazik se ve}e prevedeni i na makedonski. Po~ituvani prisutni, Po ovoj voveden pregled za makedonskite pisateli so dvodomen status vo literaturata, dozvolete mi da go svrtam Va{eto vnimanie kon osnovnata tema na dene{noto predavawe posveteno na PETAR MANXUKOV poznat anarhist i revolucioner od makedonsko poteklo, aktiven ~len na Makedonskiot taen revolucioneren komitet vo @eneva (1898-1899), povremen pridru`nik na prvovoda~ot na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe Goce Del~ev i avtor na vonrednata memoarska proza Predvesnici na burata koja go promovira vo rafiniran letopisec na burnite predilindenski nastani vo Makedonija. Petar Stojkov Manxukov e roden na 26 juli 1878 godina vo seloto Mirkovci, rasposlano vo podno`jeto na Skopska Crna Gora Republika Makedonija. Negov vujko e poznatiot plovdivski i ohridski egzarhiski mitropolit Natanail Stojanovi}-Ku~evi{ki (1820-1906), glaven ideolog i organizator na Kresnenskoto vostanie (1878-1879) koj }e mu bide najgolem mentor vo godinite na {koluvaweto.

118

Osnovno obrazovanie Manxukov zavr{uva vo Love~, a potoa edna godina sledi podgotvitelen klas vo Sofiskoto voeno u~ili{te, vo koe za~ekoruva vo redovite na Makedonskiot kru`ok. Sredno obrazovanie steknuva u~ej}i vo Plovdiv, Kazanlk i Lom. Me|utoa, kako posledica na li~niot anga`man vo osnovaniot anarhisti~ki kru`ok od Mihail Gerxikov (1877-1947), poznat revolucioneren deec, ~len na TMORO, sorabotnik na Goce Del~ev, publicist i memoarist, toj esenta 1895 godina e isklu~en od pettiot klas na Plovdivskata ma{ka gimnazija. Takvata negova aktivnost prodol`uva i za vreme na {koluvaweto vo pedago{kite u~ili{ta vo Kazanlk i Lom, poradi koja }e ima novi neprijatnosti so tamo{nite {kolski vlasti. Kon krajot na maj 1898 godina Manxukov pristignuva vo @eneva so namera da studira hemija, no vistinskiot povod za negovoto doa|awe vo [vajcarija e `elbata za direktno povrzuvawe so aktivistite na Makedonskiot taen revolucioneren komitet i za steknuvawe na neophodna teoretska podgotovka za idnata anarhisti~ko-revolucionerna dejnost. Tamu toj vospostavuva bliski kontakti so najaktivnite ~lenovi na Komitetot, sobrani okolu negoviot pe~aten organ vesnikot Glas , me|u koi se najeksponirani: Mihail Gerxikov, Svetoslav Merxanov, Grigor Popdo~ev i Jordan Kal~ev. Zatoa pak gi zanemaruva sosem studiite {to }e mu sozdade `ol~ni raspravii so vujko mu. Makedonskiot taen revolucioneren komitet vo svojata programa se objavuval protiv {ovinisti~kite propagandi na sosednite balkanski dr`avi vo Makedonija, povikuvaj}i ja posebno makedonskata emigracija vo Bugarija da se vklu~i aktivno vo borbata za osloboduvawe na tatkovinata. Za `al, vo vremeto koga Manxukov doa|a vo @eneva, ovoj komitet pre`ivuva dlaboka kriza i se nao|a re~isi pred raspa|awe. Sepak, negovata udarna trojka: Gerxikov, Kal~ev i Manxukov ja prodol`uva dejnosta niz brojni anarhisti~ko-revolucionerni akcii vo Bugarija, Makedonija i Turcija. Za vreme na studiraweto vo @eneva Petar Manxukov uspeva da ja prevede od francuski na bugarski jazik bro{urata na @an Grav Prestap na Boga, a od ruski Re~ta na Emil Anri. Dvata prevoda toj podocna mu gi dostavuva na Goce Del~ev za da gi publikuva. Napu{taj}i gi studiite definitivno vo vtorata polovina na septemvri 1898 godina, po kratkiot prestoj vo Bugarija, Manxukov zaminuva vo Makedonija so konkretna zada~a: da organizira anarhisti~ki kru`oci vo Solunskata egzarhiska gimnazija i vo Skopskoto pedago{ko u~ili{te. Taka zapo~nuva negovata revolucionerna dejnost protkaena so te{ki isku{enija, opasni rizici, neizbe`ni konflikti so vlastite, so apsewa i progonstva. Na prigovorite na vujka si za{to krenal race od studiite i re{il da zamine vo Makedonija, toj mu odgovara so kontrapra{awe:

119

Ako ne odam jas, ako ne odi nekoj drug, ako ne odi tret toga{ koj }e ja izvojuva slobodata na na{iot narod?1 Sledniot den, snabden od vujka si so prepora~ano pismo do skopskiot mitropolit Sinesij i so pari, Manxukov go dobiva i negoviot blagoslov: Neka bide taka! Koj znae? Mo`ebi jas se la`am. Mo`ebi vremeto sozrealo. Vrvete! Bog da vi pomaga i neka se naplodite mnozina takvi vo Makedonija.2 Rabotej}i ilegalno na doverenata misija vo Skopje, zimata 1899 godina, Manxukov sepak }e bide otkrien od turskite vlasti pri obidot da ja premine tursko-bugarskata granica kaj Deve Bair bez viziran paso{ i }e bide zadr`an nekolku meseci vo skopskiot istra`en zatvor. Prestojot vo zatvorot nemu }e mu ovozmo`i podocna vo svoite memoari da ostavi vpe~atlivi impresii za Skopje i za zatvorskata atmosfera. Toa najdobro go ilustrira sledniov zapis: Vo ona vreme vo Skopje i Skopsko se bea vkrstile srpskata i bugarskata propaganda koi sekoja oddelno gi sproveduva{e aspiraciite na oficijalnata imperijalisti~ka politika na srpskata i na bugarskata dr`ava. I na dvete propagandi im nedostiga{e moralna ~istota kako vo postavenite celi, taka i vo sredstvata za pridobivawe na privrzanici i za ostvaruvawe na golemite celi. Turskata vlast ume{no krivuli~e{e me|u niv i sekoga{ ja poddr`uva{e onaa koja{to, spored mestoto i vremeto, be{e poslaba na toj na~in taa gi razdeluva{e s # pove}e pravej}i gi s # pobezopasni. Glavniot sprovodnik na taa oficijalna turska politika vo Skopje be{e Dervi{ Efendi. Koga poradi zastapni{tvoto na konzulite pogolemiot del od zatvorenite u~iteli vo Vini~kata afera bile oslobodeni, po toj povod Dervi{ Efendi za niv priredil ve~era vo hotelot Orient . Za vreme na ve~erata, koga nastroenieto kulminiralo, toj na svoite sobesednici dov~era{ni obvineti im dal eden duhovit predlog: Ajde, zapejte edna komitska pesna! Na primer Stani, stani, junak balkanski! Posledniot zbor go izgovoril kako eden cini~en kalambur. Sre}ni {to po nekolkumese~en zatvor se videle slobodni, u~itelite ne ja zabele`ale ili se prepravale deka ne ja zabele`uvaat `estokata ironija i za niv poni`uva~kiot kalambur i dru`no

1 2

Pet&r Mand`ukov: Predvestnici na buryta, Prozorec, Sofiy, 1993, 54. Ibidem, 62.

120

zapeale. A Dervi{ Efendi po ispejuvaweto na prviot kuplet od pesnata go podvlekol svoeto ironi~no odnesuvawe sprema oslobodenite i sprema celata nivna dejnost, izvikuvaj}i gromko: Ajda-a-a! Ja{as n Makedonijan n hurieti! (Ajde! Da `ivee makedonskata sloboda!). So sreden rast, tenok, prgav, so umno i itro lice, so temnokafeavi musta~iwa, sivokafeavi o~i, pedantno oble~en vo policiski mundir, celata figura na Dervi{ Efendi izgleda{e fino i graciozno. Koga vlegov kaj nego, toj ~ita{e izve{taj od Kumanovo, sednat zad biroto do prozorecot. Po edno vreme prestana da ~ita, go potpre lakotot na biroto i me pra{a po turski: Ti od kade si? Od Mirkovci. [to raboti{? U~itel sum. Kade si u~itel? Vo Glumovo. Edna fina nasmevka premina po negovoto lice i toj me zapra{a so ironija i sarkazam: Koga si od Mirkovci i si u~itel vo Glumovo, {to majka bara{ duri vo Karpino? I bez da go so~eka mojot odgovor, plesna so racete. Vedna{ od zad zavesata se poka`a eden zaptija. Odvedete go vo starata apsana! So nego }e si imame pove}e rabota... Jas prvpat vleguvav v zatvor. Treba da priznaam deka po~etokot be{e mnogu dobar i otvora{e odli~ni perspektivi za ponatamu. O! Ho{ geldiniz! Ho{ geldiniz! Dobre dojdovte! Povelete! Bujurnus! Pozdravite so koi me pre~ekaa zatvorenicite, koi ne bea li{eni od edna ironi~na notka, doa|aa od site strani ednovremeno na turski i na makedonski. Po grupi zatvorenicite bea zafatile razni pozicii vo sobata. Jas $ pristapiv na edna me{ovita grupa i se smestiv na rogozinata pod severnoto prozor~e do mangalot so nedogoren `ar od drven jaglen. Osven vo{kite {to me polazija vedna{ {tom sednav na rogozinata, prvite dve no}i vo starata apsana gi pominav bez kakva i da e postela, na januarski stud i opasen provev {to navleguva{e do koski niz otvorenite prozor~iwa. Zapoto~ija bavni, ma~ni i ednoobrazni denovi na zatvoreni~kiot `ivot koga ~ovek ne e gospodar na sebesi, koga site negovi `elbi i me~ti se naso~eni kon slobodata, a negovite o~i kon edna

121

edinstvena to~ka kon zaklu~enata vrata. So najgolemo netrpenie o~ekuvav da me povikaat kaj islednikot. Monotonijata se naru{uva{e samo koga donesuvaa novi zatvorenici ili koga nekogo, otkako bil na ispituvawe vo zavisnost od zaklu~okot na islednikot go osloboduvaa ili go ispra}aa vo Kur{umli an ... Me|utoa, otkako }e bide osloboden vo nedostig na konkretni dokazi, Manxukov vo tekot na letoto zaedno so ~etata na Goce Del~ev }e ja krstosuva Makedonija i pokraj drugoto }e prisustvuva na sobirot na revolucionernite ~eti vo podno`jeto na Spirov ^ukar (Sersko), kade }e se sretne so pove}emina makedonski vojvodi: Atanas Babata, Ilija Kr~ovalijata, Georgi Radev-Brodalijata i drugi. Treba da se spomene deka Goce Del~ev, makar {to sorabotuval so makedonskite anarhisti, sepak umeel jasno da se distancira od anarhizmot kako metod na politi~kata borba. Ve}e kon krajot na noemvri, istata 1899 godina, Petar Manxukov i Svetoslav Merxanov pristignuvaat vo Carigrad vo nova anarhisti~ka misija: prokopuvawe podzemen tunel do Otomanskata banka i nejzino minirawe. Ako sakame da ja ubieme zmijata, treba da ja udrime po glavata, a ne po opa{kata 3, }e mu re~e Merxanov na svojot istomislenik objasnuvaj}i ja va`nosta na misijata. Akcijata e finansirana od strana na Vrhovniot makedonski komitet vo Sofija predvoden od Boris Sarafov (1872-1907), oficer vo bugarskata armija i li~nost so kontroverzna ideolo{ka orientacija. Nim podocna im se pridru`uvaat u{te nekolkumina poznati anarhisti: Petar Sokolov, Pavel [atev, Konstantin Kirkov i Orce Popjordanov. Poslednite trojca, vo na{ata nacionalna istorija poznati pod imeto gemixii, kon krajot na april 1903 godina }e zemat u~estvo vo spomenatite Solunski atentati kako najava na golemoto Ilindensko vostanie. Za `al, potfatot do`ivuva fijasko: na 17 septemvri 1900 godina re~isi prokopaniot tunel e otkrien pri slu~aen po`ar {to izbuvnal vo eden du}an vo blizina na bankata, a negovite glavni akteri se zatvoreni i po izvesno vreme ekstradirani vo Bugarija blagodarenie na intervencijata na bugarskiot diplomatski pretstavnik vo Carigrad, Ivan Evstatiev Ge{ov (1849-1924). No, neuspehot sepak ne gi obeshrabruva. Najevidenten dokaz za toa se novite akcii {to tie gi prezemaat vo slednite dve godini: obidot na Merxanov i Sokolov da go kidnapiraat sinot na eden visok turski dostoinstvenik vo Carigrad, vklu~uvaweto na Kirkov, Popjordanov i [atev vo izvr{uvaweto na solunskite atentati i nastojuvaweto na Manxukov, so pomo{ na edna
3

Ibidem, 309.

122

mala ~eta, vo tekot na mart-april 1903 godina da ja razori na nekolku mesta `elezni~kata linija na relacijata @onksion-Saloniki za da go onevozmo`i prefrluvaweto na turski voeni sili za vreme na Ilindenskoto vostanie. Toa e voedno i poslednata pozna~ajna akcija na na{iot anarhist. Alarmantnite vesti za tragi~nata smrt na gemixiite4, na negovite bliski sorabotnici, te{ko go pogoduva kako ~ovek i go naveduva vo svoite memoari da zapi{e rezignirano: Jas nemav ve}e `ivi, bliski po du{a lu|e, sledstveno, za mene nema{e ve}e mesto na zemjata5. Smislata na svoeto ponatamo{no opstojuvawe Petar Manxukov ja pronao|a posvetuvaj}i se na edno blagorodno op{topolezno delo. Zavr{uvaj}i vi{o obrazovanie na [umarskata akademija vo Nansi (1909), toj kako {umarski in`ener do krajot na `ivotot6 }e raboti na za~uvuvawe i zbogatuvawe na {umskoto bogatstvo na Bugarija. Literaturnata ostavnina na Manxukov, sozdavana na bugarski jazik, e deponirana vo gradskiot arhiv na Plovdiv (fond 962). Nea ja so~inuvaat: rakopisite na negovite pettomni memoari Predvestnici na buryta (pi{uvani vo nekolku verzii od 1950-1959), kratkata avtobiografija Ada Kale (spomeni), bitovite zapisi Skopska Crna Gora, trudovite Odisey na p&rvite7 i Bogomilstvoto i negovata korespondencija so poznati li~nosti i institucii vo Bugarija i Makedonija. Po~ituvani kole{ki i kolegi! Dozvolete mi, makar informativno, da go zadr`am u{te malku va{eto vnimanie kon prvospomenatoto delo na Petar Manxukov koe spored ocenkite na literaturnata kritika pretstavuva vrven dostrel vo negoviot tvore~ki opus. Deloto Predvesnici na burata pretstavuva obemna memoarska proza, komponirana vo (5) dela i prvpat publikuvana od strana na sofiskiot izdava~ Prozorec vo 1993 godina8 pod redakcija na Nikolaj Hajtov. Vo prviot del, nasloven kako Na~alnite st&pki (Po~etnite stapki), prili~no koncizno i hronolo{ki podredeno se prika`ani
4

5 6 7

Del od gemixiite gi pre`ivuvaat atentatite, me|u niv e kratovecot Pavel [atev, no podocna se fateni od turskata policija i osudeni na dolgogodi{no zato~eni{tvo. P. Manxukov: Predvestnici na buryta , Sofiy, 1993, 679. Manxukov po~ina na 1-vi januari 1966 godina vo Plovdiv, Bugarija. Toa e voedno negovo prvope~ateno delo (Sofija, 1974) posveteno na stradawata na prvite {umari vo Bugarija. Makedonskiot ~itatel ima{e mo`nost da prosledi izbrani delovi od ovie memoari preku objaveniot feqton: Petar Manxukov Predvesnici na burata vo vesnikot Nova Makedonija (5-12 fevruari 1994) vo redakcija i prevod na d-r Tomislav Todorovski.

123

niza vozbudlivi nastani {to se slu~uvaat vo eden ~etirigodi{en vremenski interval: od esenta 1895 do sredinata na 1899 godina. Vo nivniot fokus e, se razbira, avtorot, negovata anarhisti~ka projava kako ~len na @enevskata grupa, misijata vo Skopje i zatvoraweto vo Skopskiot istra`en zatvor. Vo vtoriot del, nasloven kako Iz Makedoniy s ~etata na Goce Del~ev ( Niz Makedonija so ~etata na Goce Del~ev ), se opfateni nekolkumese~nite krstosuvawa na avtorot niz Makedonija so ~etata na Goce Del~ev (od sredinata na juni do sredinata na oktomvri 1899 godina). Ovde posebno vnimanie privlekuvaat pitoresknite opisi na prirodata i prirodnata stihija, kako i iznesenite gledi{ta na Del~ev za anarhizmot soop{teni so edna navidum nenametliva, a sepak funkcionalna narativna forma niz negovata polemika so Merxanov. Vo tretiot del, nasloven ednostavno kako V Carigrad , se opi{ani dramati~nite obidi na avtorot i grupa negovi istomislenici, kon krajot na 1899 i vo po~etokot na 1900 godina, da prokopaat tunel pod Otomanskata banka za so nejzinoto urivawe da $ nanesat smrten udar na Turskata Imperija. Vo ~etvrtiot del, nasloven kako Mizeriy i atentati ( Mizerija i atentati ), se redat kako na filmska lenta brojni nastani: akcijata na sofiskiot Vrhoven makedonski komitet za prodavawe na obligacii od takanare~eniot makedonski patriotski zaem, ~ii{to nositeli se Manxukov, Merxanov i Sokolov; prenesuvaweto na kupeniot dinamit vo Plovdiv i negovoto smestuvawe vo mitropolijata; arestuvaweto na Boris Sarafov i na nekolkumina ~lenovi na spomenatiot komitet; incidentot me|u Manxukov i resen~anecot Andrej Qap~ev (1866-1933) podocne`en minister za zemjodelstvo i lider na demokratite itn. Vo ovoj del e spomnat i anga`manot na Vojdan ^ernodrinski pri tolkuvaweto na ulogata na Duko vo negovata najpopularna drama Makedonska krvava svadba. Vo posledniot petti del na memoarite na Manxukov, simboli~no nasloven kako Buryta (Burata), se prosledeni najva`nite detali od poznatite solunski atentati na gemixiite (april, 1903) {to se vsu{nost prezemeni od knigite na Stamatis Raptitis Makedonikos Agon (Makedonskata borba) i na Pavel [atev V Makedoniy pod ropstvo (Vo Makedonija pod ropstvo) objavena vo Sofija vo 1934 godina. Spored sodr`inskata struktuiranost i na~inot na oblikuvaweto na tretiranata materija, spomenite na Petar Manxukov Predvesnici na burata kako memoarska proza ja krasat nekolku besporni dostoinstva: te~en, ednostaven stil na raska`uvawe, majstorski naslikana galerija na likovi, pitoreskno doloveni opisi na prirodata i nejzinite fenomeni, realisti~ni sliki za `ivotot i atmosferata vo Skopje

124

i Carigrad na preminot me|u devetnaesettiot i dvaesettiot vek i {to e osobeno zna~ajno avtenti~no rekonstruirani istoriski nastani. Tokmu poradi spomenative atributi na ovaa proza prvite nejzini bugarski kriti~ari, Nikolaj Hajtov i Jordan Van~ev, nea ja sporeduvaat so Zapiskite9 na Zaharij Stojanov (1850-1898) kralot na bugarskata memoaristika, odnosno so najdobrite obrasci na ovoj literaturen `anr narekuvaj}i ja avtenti~en izvor koj sodr`i istovremeno ne{to nepovtorlivo svoe i kako faktografija i kako atmosfera. So ogled na faktot {to vo memoarskata proza na Petar Manxukov Predvesnici na burata, ve}e prevedena i objavena na makedonski jazik10, centralna tema e Makedonija od krajot na XIX i vo po~etokot na XX vek i {to sodr`i brojni interesni nastani i akcii na oddelni makedonski revolucioneri so anarhisti~ka proveniencija, videni niz objektivot na eden egzaltiran rodoqubec i umetni~ki hroni~ar, taa navistina zaslu`i priop{tuvawe i kon makedonskata literatura.

10

Celosniot naslov na Zapiskite na Stojanov glasi: Zapiski po b&lgarskite v&staniy (razkaz na o~evidci) 1870-1876, tom I, Plovdiv 1884, tom II, Ruse 1887 i tom III, Sofiy 1892. Glavna zasluga za toa im pripa|a pred s# na preveduva~ot Van~o Meanxiski i na skopskiot izdava~ Menora {to gi objavi memoarite na Manxukov vo 1999 godina vo 3 toma.

Venko Andonovski ONTOLOGIJATA NA MAKEDONSKATA POSTMODERNA PROZA (Izvorite na verodostojnosta na ovoj svet i novite svetovi vo makedonskata postmoderna proza) Voobi~aeno se veli deka svetskata postmoderna proza, so onoj nejzin ve}e izvetven slogan za izvetvenosta, a imeno deka s# e potro{eno i napi{ano, i deka literaturata na vtorata polovina na dvaesettiot vek e literatura na iscrpenost (Xon Bart) napravi krupni pomestuvawa vo poetikata na tekstot po odnos na modernizmot. Tie stavovi gi smetam za relevantni i prifatlivi, i zatoa ovde }e potsetam na niv vo sosema kusa forma. Najprvin, stanuva zbor za edno stanovi{te koe veli deka postmodernata proza, osobeno so onoj nejzin specijalisti~ki otsek koj se vika metaproza ili metafikcionalnost, gi prinudi lingvistite od Jakobsonoviot klan da priznaat deka nivnata {ema za {este funkcii koi mo`e da gi ispolni jazikot vo eden akt na komunikacija mora da bide razlabavena, odnosno relativizirana. Da potsetime: Jakobson tvrde{e deka so akcentiraweto (orientacijata) na jazikot vrz sekoj od {este elementi na komunikacijata poedine~no, se ostvaruva po edna specifi~na funkcionalnost na jazikot. Koga jazikot e naso~en kon referentot (objektot, svetot, stvarniot kontekst) na koj se odnesuva porakata, govorime za dominacija na referencijalnata (pretstavuva~kata funkcija na jazikot, onaa koja e zadol`ena za sozdavawe referencijalna iluzija i proektirawe novi svetovi, osobeno vo proznite dela i delata od realisti~en tip); koga jazikot se organizira vo govor koj stava akcent vrz ispra}a~ot na porakata i negoviot ~uvstven odnos kon ona za {to govori porakata, velime deka imame poraka so dominantna emotivna funkcija (dopa|awe, odvratnost, voodu{evuvawe, ramnodu{nost kon ona za {to se govori). Koga pak akcentot e staven vrz prima~ot na porakata, so cel kaj nego da se pobudi interes za ona za {to se govori (da se pridobie prima~ot), imame apelativna ili konativna funkcija na jazikot (reklamnite poraki,

126

politi~kite govori, dodvoruvawata se samo eklatantni primeri za poraki vo koi dominantna e konativnata/apelativna funkcija); ako akcentot e staven vrz kodot na komunikacijata, toga{ stanuva zbor za takanare~enata metalingvisti~ka funkcija, odnosno za poraka vo koja dominira nastojuvaweto da se objasni samiot kod na komunikacijata. Na primer, koga vo tekot na samata komunikacija, me|u komunikatorite se razjasnuvaat nekoi nepoznati zborovi/kodovi so koi se odviva komunikacijata, velime deka vo taa komunikacija dominira metalingvisti~kata funkcija (A: [to ti zna~i toa deka sum tololo? B: Tololo na prilepski zna~i nesposoben ~ovek, ~ovek so dopolu zapetlani pantaloni), itn. itn. Za nas, vo ovaa prigoda se va`ni dvete osnovni, srcevinski funkcii za sekoj vid prozno literaturno delo: referencijalnata i metalingvisti~kata. Voobi~aeno e da se ka`e deka proznite dela, za razlika od poetskite, imaat povi{en stepen na referencijalnata funkcija, za smetka na sni`uvawe na stepenot na emotivnata funkcija, i obratno deka poetskite tekstovi se poraki so povi{en stepen na emotivnata, za smetka na referencijalnata funkcija (poradi figuracijata i zamatuvaweto na zna~eweto {to proizleguva od nea). Isto taka, voobi~aeno e da se ka`e deka od proznite dela, najsilna pretstavuva~ka (referencijalna) funkcija imaat realisti~nite dela onie na klasi~nite realisti od devetnaesettiot vek. Za tie dela se veli deka proektiraat svetovi, odnosno deka pred na{i o~i gi crtaat svoite svetovi, junaci i dejstva. Ne slu~ajno se koristi metaforata na vizuelnoto (crtaweto, portretiraweto): so nea saka da se istakne maksimalnata dominacija na referencijalnata funkcija vo realisti~nite dela. Koga Xon Bart, tatkoto na postmodernata proza, proglasi deka literaturata e iscrpena (the literature of exhaustion), toj saka{e da poka`e deka referencijalnata funkcija se pretvorila vo diktator i tiranin, i deka preku realizmot i modernizmot1 taa ni soop{tila i ni nacrtala s# {to mo`e da se soznae. ^uvstvuvaj}i go toa, postmodernite sledbenici na Bart celosno ja dekonstruiraa i ja razmontiraa {emata na Jakobson, relativiziraj}i ja granicata me|u referencijalnata i metalingvisti~kata funkcija. Imeno, tie poka`aa deka

Raka na srce, i modernistite vodea smetka za ovaa funkcija, so mala izmena ne go orientiraa svoeto delo sekoga{ kon vidlivite nadvore{nite svetovi (na primer, op{testvoto kaj Balzak), nitu samo kon psihata (kako kaj Dostoevski), tuku ~estopati svoite likovi gi legnuvaa na kau~ot na .rojd, pa ni ja davaa vizijata i na nivnata potsvest. Vo sekoj slu~aj, i modernistite bea silni referencijalisti, iako nivnite svetovi glavno bea silno subjektivno (vnatre{no) fokalizirani i videni preku svesta i potsvesta na nivnite junaci.

127

pretstavuva~kata funkcija mo`e da se pomesti od ramninata na referencijata vo ramninata na kodot, pa delata, namesto da ni govorat za svetovi, mo`at da ni govorat za kodovite so koi tie svetovi se proektiraat (edna od glavnite komponenti na prikaznata e tokmu istorijata na prikaznata Volkijevi~). Vo takanare~enata metaproza, toa prefrlawe na referencijata vo ramni{teto na kodot e najvidlivo: eden idealen metafikciski roman, spored toa, ne bi govorel za nekoj svet, tuku za kodovite koi toj svet mo`at da go proektiraat; namesto da ni poka`e nekoj svet, toj i takov roman }e ni gi poka`e tekstovnite strategii i konstruktivisti~kite postapki so koi romanot stanuva sposoben da proektira nekakov svet. Se nao|ame vo zonata zad deloto (isto kako {to vo migot koga go objasnuvame kodot na komunikacijata se nao|ame zad jazikot), pa zatoa taa funkcija na literaturnite dela, po analogija so onaa kaj jazikot se vika metaliteraturna funkcija. Romanot ka`uva {to e toa {to go pravi roman; raskazot ka`uva kako se pi{uva raskaz kaj metaprozata vo preden plan ne e nekakov proektiran svet, tuku planot na gradbata na deloto, negoviot arhitektonski proekt. Sporedeno so teatarot (kaj koj{to isto taka poslednive decenii se bele`i trend na razgoluvawe na mehanizmite {to nego go pravat teatar, odnosno izrazena metateatralnost), toa bi bilo isto kako nekoj re`iser da se re{i da vi gi poka`e site tajni zap~enici, sredstva i mehanizmi od onaa strana na scenata koi ja ovozmo`uvaat iluzijata na stvarnosta (referencijalnata iluzija): nosa~ite na scenografijata, dr`a~ite na reflektorite i svetlosnite efekti, nevidlivite ja`iwa so koi akterite mo`at da levitiraat na scenata i sli~no. Vo taa smisla, so edna neopravdana redukcija (nu`na za mene vo ovaa prigoda, vo polza na vremeto) so koja seta postmoderna proza se sveduva na ovoj tip metaprozata, mo`e da se ka`e deka postmodernata proza e proza so ontolo{ka dominanta, dodeka modernisti~kata i realisti~nata proza se proza so gnoseolo{ka dominanta.2 Toa, uprosteno ka`ano za ovaa prigoda zna~i: realistite i modernistite sakaa nivnite ~itateli pred s# da doznaat [TO zna~i deloto; postmodernistite pak, se trudea da poka`at KAKO nivnoto delo zna~i toa {to zna~i. Ili, pojasno: deloto ve}e ne go interesira [TO postoi kako slika za svetot, tuku kako postoi taa slika za svetovITE preku nego samoto (ovaa mno`ina e isto taka mnogu va`na, presudna vo manifestna smisla kaj postmodernistite, poradi nivnata teza za paralelni svetovi i sozdavawe celosno novi svetovi). Makedonskata postmoderna proza, na ovoj teoriski teren, se javuva kako osobeno interesen fenomen. Taa, imeno, mo{ne rano po
2

Vidi: Brian McHale: Postmodernist .iction. New York & London, 1987.

128

odnos na op{tiot svoj neregularen razvoj (u{te kon krajot na sedumdesettite i po~etokot na osumdesettite godini), stana svesna za svojata metaliterarnost, odnosno za toa deka deloto mo`e i smee, osven da proektira svetovi, da govori i za sopstveniot plan na gradba, za kodnite igri i preina~uvawa vo prostorot na tekstot. Toj teoriski i prakti~en odglas od svetskite postmoderni iskustva go zabele`uvame jasno i vo na{ata postmoderna proza: toa se tehnikite na hermenevtika od vtor stepen (hermenevtika koja treba da odgovori na pra{aweto za zna~eweto na zna~eweto); ovie osobini se prepoznatlivi vo delata na Dragi Mihajlovski, Krste ^a~anski, Dimitrija Duracovski, Aleksandar Prokopiev, kako i kaj cela serija pisateli od razli~ni generacii, ~ii dela poka`ale interes za postmoderniot sindrom na dekonstrukcijata na poimot originalnost i, vo vtora raka na poimot genijalnost impliciten po odnos na nego. Se razbira, koga govoram za realizam i modernizam od edna strana kako za formacii koi ja preferiraa referencijalnosta (bez razlika dali stanuva zbor za nadvore{ni ili vnatre{ni svetovi), i za postmodernizmot od druga strana (kako formacija koja referencijata ja postavi vo ramni{teto na kodovite), jas ne mislam deka toa se tuli ili blokovi kaj koi mo`e da se opredeli stroga granica, odnosno da se ka`e: od ovde do ovde se protegaat realizmot i modernizmot (referencijalna kni`evnost), a od ovde, od ovaa to~ka na dijahroniskata vertikala zapo~nuva metaliterarnosta na postmodernizmot. Vpro~em, ne treba mnogu argumenti za da se doka`e op{topoznatoto i paradoksalno pravilo vo teorijata i istorijata na kni`evnosta: sinhroniskite opisi se sekoga{ vo izvesen stepen la`ni poradi nivnata stati~nost, no i vistiniti, kako momentalna slika na opredelena teoriska konstelacija, povtorno tokmu poradi istata taa svoja stati~nost! Tie sinhroniski modeli/formacii (na realizmot, modernizmot, postmodernizmot) se disperzirani, diseminirani po oskata na vremeto koja ja ozna~uva evolucijata na literaturata: toa se mnogu pove}e univerzalni kvaliteti na literaturnata umetnost, odo{to vremenski ograni~eni i uniformni periodi od razvojot na kni`evnosta. Realisti~nosta e svojstvo na kni`evnosta, a ne samo stilska formacija (setete se so kolku samo detali a detalite se isklu~ivo realisti~ka strategija za postignuvawe iluzija na vistinitost fantasti~nata kni`evnost ve ubeduva deka e mo`no `ena da leta na metla; sekoj detal tuka e po eden poen plus vo polza na ubedlivosta, od onoj za toa deka metlata e izvetvena, do zadol`itelno grbaviot nos na ve{terkata, so isto tolku detalisti~ki zadol`itelnata bradavica na toj nos). Od druga strana, seta kni`evnost, osven {to e realisti~na (mora da raboti na svojata ubedlivost), e i

129

postmodernisti~ka (pomalku ili pove}e, vo razli~ni evolutivni periodi): {to se anti~kite tragedii ako ne recitat i travestija na mitovite (odnos hipertekst-hipotekst); i, zar ne e to~no deka sekoe delo vo sebe gi sodr`i sopstvenite {evovi i konstruktivisti~ki postapki, pomalku ili pove}e vidlivi, zar ne e to~no deka sekoe delo, bez razlika na stilskata formacija na koja & pripa|a upatuva na sopstvenata materijalna stvarnost, na svojata tvarna perceptibilnost, izvikuvaj}i: gledajte, jas sum tvorba, jas sum setilna, jazi~na tvorba, jas sum poseben jazik! Toj povik e isklu~itelno metalingvisti~ki i metaliteraren krik kaj sekoe delo, i negovata glasnost se zasiluva vo nekoi epohi (romantizam, simbolizam, avangarda letrizam), a vo nekoi e diskreten i edvaj vidliv; no, fakt e deka metaliterarnosta e univerzalno svojstvo na kni`evnosta, kako i realisti~nosta , odnosno ubedlivosta. Sekoj umetni~ki tekst e vo izvesna smisla metaliteraren, zatoa {to budi svest za toa deka e posebno organiziran govor; estetskata funkcija na Jakobson, vo taa smisla e samo vtoro ime za metaliterarnata funkcija, odnosno za TVARNOSTA, materijalnosta na umetni~kiot iskaz, na taa negova osobina da go svrtuva vnimanieto vrz sebe kako artefakt. Kako primer za toa deka realizmot, modernizmot i metaliterarnosta kako najvidlivo postmodernisti~ko svojstvo se nao|aat ~estopati zaedno vo eden tekst, a toa ne pre~i da se izvr{i stilska tipologija na tekstot preku EDNA od trite dominanti, }e go poso~am Stranecot na Kami, kapitalno delo na svetskiot modernizam (tolku cvrsto e imobilizirano toa delo i zacementirano vo dijahroniskiot otse~ok nare~en moderna kni`evnost, {to se smeta za paradigma na modernisti~kata kni`evnost bez koja ne mo`e da se opi{e su{tinata na modernitetot). No, sepak, toa e delo koe o~igledno mnogu smetka polaga i na realizmot (proektiraweto na verojatni svetovi preneseni so verodostoen diskurs), no i na postmodernizmot , odnosno metafikcionalnosta; mo`e, vo taa smisla da se ka`e deka Stranecot ne stoi so dvete noze (kako {to voobi~aeno se tvrdi od pedago{konastavni pri~ini) vo modernizmot, tuku deka, naprotiv, so ednata noga e u{te vo psiholo{kiot realizam na Dostoevski (za voodu{evuvaweto na Kami od Dostoevski nema ovde da govoram, za da ne mi zabele`at za biogafizam), a so drugata e edna epoha ponapred vo postmoderniot metafikciski panteon. Merso ubi, i potem ja povtori psihijatriskata samoanaliti~ka epizoda na Raskoqnikov (vo razli~na varijanta, se razbira, so pomalku kaewe, mo`ebi i bez nego!), epizoda na kontemplacija i filozofska razmisla okolu smislata i motivacijata za ubistvoto. Celiot vtor del od romanot (onoj vo }elijata) i ne e ni{to drugo tuku psiho-realizam od tipot na Dostoevski, odnosno obid da mu

130

se dade motivacija na navidum nemotiviraniot i besmislen ~in na ubistvoto {to Merso go izvr{i; sekoja pak motivacija, vo princip govori za realisti~ki kvasec na deloto. Spored toa, Stranecot e realisti~en barem kolku i Zlostor i kazna; ako se poglednat i klasi~nite realisti~ni postapki na usidruvawe na dejstvoto vo stvarnost posevot na informanti (ka`ano so re~nikot na raniot Rolan Bart), toga{ se gleda kolku mnogu ova delo polaga na svojata detalisti~ko-realisti~na intonacija: toa e to~no opredelen svet, to~no opredelena zemja, to~no opredelen grad, junak so to~no opredelena profesija; toa {to negovata genealogija (rodoslovie) e zatemneto i {to ne znaeme ni{to za Merso i za negovoto minato (duri ni zo{to ima samo majka, a ne i tatko) e ve}e del na modernisti~kata strategija na sozdavawe junaci bez poteklo, so zamaten biografski bekgraund. No, isto tolku kolku {to e realisti~en (i modernisti~en), Stranecot, kako par ekselans modernisti~ki roman e i postmoderen, odnosno metafikcionalen. Toj roman, pokraj toa {to na eden o~igleden na~in go postavuva pra{aweto [TO e toa {to go motivira{e Merso da ubie? (jasna modernisti~ka, psihognoseolo{ka dominanta, ka`ano so re~nikot na Mekhejl), tivko provira i edna s# u{te srame`liva, no jasno postmoderno orientirana linija {to vodi kon prva, rana metafikcionalnost na prozniot tekst. Stanuva zbor za toa {to site nie, po ~itaweto na romanot, si go postavuvame pra{aweto: [to e toa {to go motivira{e Merso da ubie ~ovek {to ne go poznava i so koj nemal nikakov konflikt?, a nikoj, ama ba{ nikoj ne mo`e da go pronajde odgovorot vo ramni{teto na toa {to, vo ramni{teto na supstancijata na izrazot, ka`ano so re~nikot na Luis Jelmslev. Od taa perspektiva, od perspektivata na supstancijata na izrazot, ubistvoto na Merso izgleda bezumno, nemotivirano i so ni{to opravdano; toa nalikuva na akt koj definitivno ja zacvrstuva ubedenosta na ~itatelot deka stanuva zbor za bezdu{en monstrum, a ne za ~ovek (kvalifikativi {to Merso gi zarabotuva, isto taka, so ~itawe na nivoto na supstancijata na izrazot, poradi onoj (tolku komentiran od nastavnicite) eti~ki nedopu{ten serijal: iako majka mu e mrtva, toj ne saka da ja vidi; iako majka mu u{te ne ostinata vo grobot, toj odi na pla`a, da se zabavuva, a potem i na kino, za da gleda komedija so .ernandel; istata no} vodi qubov so devojka so koja nema seriozni planovi). No, postmodernitetot poglednat od lingvisti~ka gledna to~ka, poka`a deka literaturnite dela imaat u{te eden ~itliv sloj, podednakvo legitimen i validen kolku i onoj na koj insistiraa realizmot i raniot modernizam: tie odnovo go rehabilitiraa slojot na formata na izrazot, radikaliziraj}i i natcenuvaj}i go negovoto zna~ewe (ne{to {to pred niv, na teoriski plan go pravea poumereno i ruskite forma-

131

listi, koi se interesiraa za priem = konstruktivisti~kite postapki3 ), nasproti tradicionalniot sloj na supstancija na izrazot. So drugi zborovi, preku metafikcionalnosta stana jasno deka klu~ot za tajnata na motivacijata na ubistvoto {to go vr{i Merso mora da e vo samoto delo, no ne na nivo na supstancijata na izrazot ({to e toa {to e ka`ano vo deloto), tuku na nivo na formata na izrazot (kako e toa ka`ano). Toa zna~i deka re{enieto na zagatkata Zo{to ubi Merso? mora da se bara vo ontologijata na tekstot, a ne vo negovata gnoseologija. Pa da se zapra{ame: kako postoi tekstot na Stranecot vo kriti~niot mig na bezumnoto i navidum celosno nemotivirano ubistvo? Kakva e formata na izrazot vo toj mig? .ormata na edna literarna struktura e, me|u drugoto, vidliva preku figurativnosta na tekstot; figurite tradicionalno se smetaat za sigurni znaci na formalnata uredenost na edna literarna struktura. Site ~itateli, so pomo{ na intuicijata znaat deka onoj meteorolo{ki i tolku ve}e komentiran fakt so `e{koto i nepodnoslivo sonce vo Stranecot ne e obi~en informant (fakt), tuku deka e figura od prv red, odnosno deka ima prenosno zna~ewe. No, ako zna~eweto na taa figura (simbol, ka`ano so zborovite na nastavniot proces) se pobara samo vo paradigmatskata nasoka (se veli deka metaforite, kako paradigmatski edinici, po definicija imaat zna~ewe in absentia, odnosno nadvor od tekstot), toga{ }e se zaplovi vo improvizacii pri tolkuvaweto: sonceto toga{ mo`e da zna~i s#, od strast, do oksimoronsko zatemnuvawe na svesta. Vo ovoj slu~aj, me|utoa, zna~eweto na taa figura ne le`i vo paradigmatskata, tuku vo sintagmatskata potvrda ({to e prv signal deka stanuva zbor za delo koe saka, makar i srame`livo, da ja poka`e svojata konstrukcija, ne{to {to podocne`nite metafikciski dela go pravat mnogu poo~igledno i eksesivno); dovolno e, imeno, da se pra{ame kade u{te se nao|a istata forma na izrazot (istata figura) vo deloto, za da se dobie klu~ot, odnosno nejzinoto zna~ewe, za koe se pretpostavuva deka e i klu~ za motivite na ubistvoto {to go vr{i Merso. Odgovorot e: istata figura (v`e{teno, pekolno sonce) se nao|a i na po~etokot od deloto, ve{to skriena kako navidum neva`en meteorolo{ki fakt vo scenata na pogrebenieto na majkata na Merso (so {to se poka`uva starata vistina deka najsitnoto e nekoga{ i najva`noto omilena poeti~ka strategija na modernistite, koja nesomneno uka`uva na detekciskata ambicija na modernisti~kiot tekst, otvoren kon ~itatelot i negovite sposobnosti za
3

Samo kolku za potsetuvawe: eden od antologiskite esei na ruskiot formalizam nosi naslov Kako e napraven raskazot [inel od Gogoq, i doa|a od peroto na krupen teoriski mislitel Jurij Tiwanov. Toj esej, ka`ano so re~nikot na lingvistikata na Jelmslev, e esej posveten na nivoto na formata na izrazot.

132

percepcija, detekcija i tolkuvawe!). Vo taa scena se javuva istoto pekolno sonce kako i vo scenata so ubistvoto, so taa razlika {to namesto Arapot, vo blizina na Merso tamu stoi (odnosno ~ekori) eden starec, koj nekolkupati, simptomati~no povtoruva deka bil so majkata na Merso mnogu blizok, isklu~itelno blizok, re~isi nevoobi~aeno blizok. Ako e taka, toga{ se ra|a edno mo`no re{enie na zagatkata Zo{to ubi Merso? Ne navleguvam vo toa kolku e taa interpretacija validna (ve}e odamna da se govori za validnosta na interpretaciite ne zna~i da se govori za nivnata objektivnost, ami samo za nivnata ubedlivost), no jasno e deka toa e edna mo`na interpretacija: Merso ubi zatoa {to, vo .rojdov manir, napravi zamena na objektite strelaj}i vo Arapot, toj strela{e simboli~ki vo onoj drzok starec so rasipan zdiv od ustata koj na na{iot simptomati~en Edipovec (Zo{to Merso ne saka{e da ja vidi majka si dali poradi ogromna qubov kon nea? Zo{to Merso istata ve~er gleda{e komedija i spie{e so `ena kon koja nema seriozni nameri? dali mo`ebi zatoa {to ne saka{e da go prifati faktot deka taa e mrtva?) mu re~e deka bil intimen so nea. Sonceto tuka ne e tolku simbol (i zatoa e bezrazlo`no da se maltretiraat u~enicite i studentite na ~asovite so tolkuvawe na ovoj simbol i od niv da se bara od nego da ja iscedat pri~inata za ubistvoto, nebare toa sonce e nekakov hermeti~ki zatvoren semanti~ki sef so razni azna vo nego!), kolku obi~en mnemotehni~ki detaq: sonceto e samo vrska me|u edniot i drugiot prostor, aktivator na memorijata. Vpro~em, artistite najdobro znaat za taa mnemotehni~ka funkcija na prostorot i svetlinata: mnogupati, pri nekoja specifi~na svetlina na scenata, igraj}i edna drama, vo glavata im doa|aat replikite od druga scena, od druga drama, ako pozicijata na svetlinata vo prostorot e ista! Ne mi e va`no dali nekoj }e ja odobri ovaa interpretacija na motivite za ubistvoto, nitu dali nekoj }e smeta deka taa e iznasilena mene mi e va`en faktot deka do taa interpretacija e dojdeno preku sintagmatska potvrda na istata forma na izrazot (istata figura). Ako toa e prifatlivo, toga{ mo`e da se ka`e deka Stranecot e isto tolku postmoderen kolku i realisti~en; se razbira deka tie kvaliteti ne se negova dominanta, tuku perifernalija, i deka Stranecot vo osnova e sepak silno modernisti~ko delo. No deka ima blaga traga na egzibicionizam na sopstvenite kodovi, toa e nesporno. Isto kolku {to e nesporno postoeweto na ona `e{ko, pekolno sonce vo scenata so pla`ata i vo scenata so pogrebenieto na majkata.

Sega, kone~no, gi imam na edno mesto site potrebni teoriski pretpostavki i poimi, za da pominam na ona {to sakam da go poka`am

133

kako svoja teza za korpusot makedonska postmoderna proza. Taa teza, odnosno semejstvo srodni tezi glasi: i pokraj jasno vidlivite tehni~ki metafikciski znaci na makedonskata postmoderna proza, koi uka`uvaat na faktot deka s# e ka`ano i deka ona {to izgleda izvorno ~estopati e rezultat na klasi~na {ema i tehnika na citirawe/ travestija na prethoden tekst, ili na nekoja prethodna kni`evna postapka-protokol, sepak, makedonskata postmoderna proza uporno (i specifi~no!) se brani i otstapuva od taa metafikciska programa. Taa se koleba me|u ~istata postmoderna ideja deka literaturata na dvaesettiot vek e literatura na istro{enosta/isto{tenosta i idejata deka sepak ne e s# ka`ano, deka ima u{te mesto za novi referencii od realisti~en proishod. Nejzinata cvrsta vtemelenost vo inaku klasi~nite, realisti~ni izvori na verodostojnost na tekstot (koi sum dol`en da gi poka`am natamu), poka`uva deka taa na{a postmoderna proza e eden interesen pravnuk na realistite, vnuk na modernistite, a dete na postmodernistite! Inaku ka`ano, pokraj nejzinata postmoderna neoontologija (sozdavawe novi i paralelni svetovi so postojnite), pokraj nejzinata opsesija od konstruktivizmot i metatekstualnosta, TAA I NATAMU VODI SMETKA ZA TOA DEKA POSTOI I EDEN REALEN SVET KON KOJ TAA QUBI DA SE ODNESUVA REALISTI^NO! Da se tvrdi deka makedonskata postmoderna proza e postmodernisti~ka e teoriska tavtologija, zatoa {to nejzinata ontolo{ka generativnost (sozdavawe novi svetovi) kako i nejzinata ontolo{ka zapra{anost nad samata sebesi (metaliterarnosta) se o~igledni. Da se tvrdi deka makedonskata postmoderna proza e s# u{te modernisti~ka, e razumna teza, poradi sosedstvoto na stilskite formacii na modernata i postmodernata (kotigvitet koj predizvikuva diseminacija na svojstvata od ednoto vo drugoto); no da se tvrdi deka makedonskata postmoderna proza ima seriozni tragi i od realizmot (edna formacija pred modernata), toa ve}e, na prv pogled izgleda problemati~no. No, ne i neodbranlivo, osobeno ako se zeme predvid brziot i skokovit (neregularen) razvoj na makedonskata kni`evnost, koja vo vkupno pet decenii od pojavata na prviot roman, gi akumulira{e vo praktika iskustvata na vulgarniot realizam, protomodernisti~kiot realizam, modernizmot i kone~no, postmodernizmot. ]e se zadr`am samo na kuso skicirana platforma od koja bi mo`ele da se regrutiraat argumenti vo prilog na ovaa teza, koja bara vrska me|u realizmot i makedonskata postmoderna proza. ]e zemam eden ponov primer, od romanot na Dragi Mihajlovski, Prorokot od Diskantrija. Na edno mesto, toj negov prorok (koj ima mnogu osobini na izmamnik, odnosno magioni~ar, ~ovek koj so trikovi sozdava ~uda), saka da go ubedi narodot deka e prorok. Toa mo`e da go doka`e na toj na~in {to }e ~ekori po voda. O~igleden e tuka postmo-

134

derniot manir: odnosot hipertekst-hipotekst se otkriva kako odnos na Bibliskata prikazna za odeweto po voda i aktuelnata scena od romanot. Stanuva zbor za specijalen intertekstualen odnos, koj za ovaa prigoda }e go imenuvame kako travestija (nesomnena e parodiskata intonacija na scenata za koja stanuva zbor). Kako odi po voda ovoj prorok? Toj TRIK (referencijalna iluzija, efekt na stvarnost i verodostojnost od prv red, a toa se kvalifikativi na REALIZMOT) toj prorok go izveduva taka {to ~eka da se stemni; potem, vo mrakot vleguva vo eden ~un, koj poradi no}ta stanuva nevidliv i potem isplovuva daleku od bregot. Potem vadi edna lamba i ja zapaluva, a potem ja kreva vo visina na liceto, taka {to se gleda samo negovata glava. ^unot, koj e nevidliv, biduva ponesen od strujata, a nasobraniot narod na bregot go gleda samo vidlivoto: gleda kako prorokot, reej}i na vodata, se dvi`i, odnosno ~ekori po nea, re~isi bez da ja dopre. Izmamata e celosna; iluzijata na stvarnosta stoprocentna. Prorokot go doka`uva svojot identitet so sofisticirana izmama, za koja ~itatelot e izvesten. ^udoto e racionalno objasneto za ~itatelot. Vo ovaa scena pokraj intertekstualnosta, o~igledna e i metaliterarnosta, koja poka`uva kako se ustroeni ~udata. Ka`ano so re~nikot na Cvetan Todorov od negovata Uvod vo fantasti~nata kni`evnost, daden e opis kako se pretvora ~udesnoto vo ~udno (~udno e koga neverojatniot nastan dobiva racionalno objasnuvawe). Ovde Mihajlovski si igra so teoriskiot poim na ~udesnoto, karikiraj}i go, sveduvaj}i go na realisti~en etimon. ^udoto e izmama; toa mo`e da se objasni realisti~no. Toj povik za realizam ovde e del od ramninata na zna~eweto, odnosno edno od nivoata na prikaznata za la`nite proroci. Toj e ideja, poraka na tekstot. No, povikot za realizam kaj Dragi Mihajlovski mo`e da se sledi i na nivo na formalnite obele`ja na diskursot. ]e go zemam za ilustracija negoviot raskaz \on. Toj zapo~nuva so toa {to glavniot lik stignuva vo rodnata Bitola, za da izvadi nekakvo kr{teni~e. Tokmu toa kr{teni~e e metafora na potraga po sopstvenite koreni, a genealogijata ili rodoslovieto, kako najvidliva forma na potraga po sopstvenite koreni e konstanta na realisti~niot diskurs. Re~isi i nema realisti~en roman koj ne ja dava genealogijata na svojot lik do edno-dve kolena nanazad, za da go usidri vo vreme i so toa da go napravi poverodostoen. Ovde, na eden metafori~en na~in se pravi metafikciska igra so realisti~niot mikro`anr genealogija na lik: celiot raskaz e vsu{nost raskaz za otu|uvaweto (izroduvaweto) na likot od sopstveniot rod. Raskazot zapo~nuva so ~udna modernisti~ko-realisti~ka dvosmislenost. Modernizmot se ogleda vo logikata na diskursot od tipot i-i (neopredelen diskurs, nedoverliv narator), zatoa {to likot koj raska`uva ne znae dali bilo vtornik ili petok koga dopa-

135

tuval vo gradot, no znae deka bil pazaren den (vo toa e re~isi realisti~ki siguren; logikata na realisti~niot tip diskurs e, kako {to e poznato, logika od tipot ili-ili ). So taa ~udna smesa na modernisti~ko-realisti~ko kolebawe zapo~nuva ovoj raskaz, vo koj registrirame bogat posev od informanti: dejstvoto e strogo, realisti~ki lokalizirano vo Bitola i vo Skopje, a se spomenuvaat i pottoponimi [irok Sokak vo Bitola, Bit Pazar i Karpo{ vo Skopje. I ne samo toa: silnata orientacija kon realizmot se gleda i vo specifi~niot dijalekt na likovite (govorat bitolski ). I ne samo {to stanuva zbor za dijalekt, tuku i za idiolekt, odnosno stilski personaliziran, najsubjektiven tip na govor, re~isi privaten kolokvijal. Eve kako govori, vo metafori i kolokvijalni kli{ea, so `iva govorna repeticija na delovi od re~ta, bratot na likot (istaknatoto moe): Kaj si be, brat? () Abe, ti ko da frli kamen na nas? Te nema, te nema i pak te nema, a koga te ima vrvi{ ko pokraj turski grobi{ta. [o se kreva{ tolku? Koj si ti be? Mo~ko eden! I, na drugo mesto: Ti si, a? A, be, kako ne ti e stram, be, pi~leme edno, be! () A be, arantaran barav i najdov kaj raboti{, be! Vo volov rog da se pikni{, }e te nam! Kako {to e poznato od teoriite na realisti~niot tip diskurs, osven informantite, najsilni belezi na realizmot i stvarnosta se upotrebata na dijalektot i upotrebata na idiolektot. Tie ja krevaat cenata na realisti~nosta. So toa, raskazot se dopira do edna re~isi bitova kolokvijalnost i toj nesomneno insistira na toj tip realisti~nost za da n# ubedi deka ona {to doprva }e se slu~i, a {to e navistina neverojaten nastan se slu~ilo navistina! Taa sorabotka na realizmot so neverojatniot nastan (koj e odlika na fantastikata vo potesna i na modernitetot vo po{irokata smisla na zborot) ne e tolku neobi~na i nepoznata kako kni`evna praktika (ja ima vo modernisti~kite i vo fantasti~nite kni`evni strukturi); no, neobi~no e toa {to edna tolku vidliva i silna orientacija kon realisti~ka informativnost i ubedlivost se registrira vo edna celosno postmoderna postapka: imeno, celiot raskaz mo`e da se smeta za parafraza i travestija na Zapisi od podzemjeto, odnosno na negoviot lik, zatoa {to i ovoj lik e eden vid antijunak, vo totalna vojna so svetot okolu sebe! Toj intertekstualen odnos o~igledno e vospostaven pod silno mentorstvo na realizmot! Jasna e potrebata na avtorot od silna referencijalna iluzija, nekarakteristi~na za ~istata postmoderna proza, koja ne insistira nitu na dijalekti, nitu na idiolekti, nitu na konkretni toponimi, nitu pak na opisni imiwa, kako {to e imeto na ~evlarot vo ovoj raskaz Laze [iloto! Vistinskata postmoderna ne trpi dijalekti: taa nudi univerzalii namesto posebnosti vo govorot (idiolekti). Citatot, vpro~em, e univerzalen i atemporalen spored svojata priroda; dijalektot i stenogramatizmot se lokalni i temporalni, a temporalnosta, odnosno simulacijata na protokot na vreme e

136

edna od osnovnite osobini na stvarnosta, odnosno realisti~kiot diskurs koj ja simulira. Vo romanot Insomnia na Dimitrie Duracovski, taa orientacija kon informativnost i ubedlivost odi do tamu {to romanot e eden vid multimedijalen dnevnik. Najprvin, tuka e negovata dnevni~ka dimenzija: vo sekoj dnevnik se bele`i stvarnosta. Od taa gledna to~ka, postmodernata simulacija (simulakrumot na dnevnik) odi raka pod raka so realisti~kata stvarnost: ne se znae na koja to~ka vo romanot realisti~niot dnevnik pominuva vo simulacija na dnevnik, zatoa {to meta instancite postojano rabotat vo diskursot: se davaat citati na novinski komentari za stvarnosta, no se davaat i komentari na tie komentari! Metaliterarnosta e edno perpetuum mobile, eden beskone~en prenos na zna~eweto (semioza), od forma vo forma, od tekst vo tekst; preslikuvaweto na eden tekst vo drug sozdava veriga od ozna~iteli koi go diseminiraat zna~eweto. Od druga strana, taa postmoderna igra so ozna~itelite postojano e pod budnoto oko na (psevdo)dokumentarnosta: romanot izobiluva so vizualizacii fotografii od filmovi, stripovi, crte`i, drugi ilustracii. I ovde, kako i vo prethodniot slu~aj, pred postmodernata igra stoi eden silno prepoznatliv stvaren i na{ referent, od koj avtorot ne saka da se otka`e. Vo krajna raka, toj ne saka da se otka`e od postapkata na ubeduvawe na ~itatelot deka toj svet sepak postoi i deka toa e Makedonija vo vremeto na bombardiraweto na Srbija od strana na NATO. Zaklu~okot, vo sumarna sostojba bi bil: makedonskata postmoderna proza e specifi~na spored taa svoja silna vrska so realisti~ko-modernisti~kata referencijalnost. Taa se koleba me|u ontolo{kata i gnoseolo{kata dominanta vo postmoderniot prozen tekst. Pri~inite za edna takva vrska na postmodernitetot so realizmot treba, verojatno, da se baraat vo zabrzaniot razvoj na makedonskata literatura, osobeno na makedonskata proza, koja vo dvaesettiot vek gi apsolvira{e iskustvata i na realizmot, i na modernizmot, i na postmodernizmot. Vo sekoj slu~aj, stanuva zbor za eden vid stilski hibrid, a ne za homogena struktura, i toa treba da se ima predvid kako kvalitet, a ne kako nedostig na toj kni`even korpus. Velam kvalitet, zatoa {to stojam na stanovi{teto deka ona {to e isklu~itelno vo taa makedonska postmoderna proza ne e ona {to e identi~no so svetskite iskustva, tuku ona {to e razli~no. So toa, se razbira ne sakam da ka`am deka ona {to e dobro vo makedonskata postmoderna proza ne e novo, a ona {to e novo ne e dobro. Sakam samo da ka`am deka dobroto le`i vo nivnata sorabotka, koja mu dava nov kvalitet na postmodernitetot. No, za da ja argumentiram taa teza, potrebni mi se nova studija i, se razbira, nova prigoda.

 , () , . , , , ( ). , , () : / . , -p-, , / . , . , ( , ...) ( ) , , / , , . , , , mainstream- , , , , , , ... / pt pt ! ( : / , 1913, ), :

138

, , , , . : , , ( 1945 ) : T ( 1945 1988 346 ); t (262 ); p t ( 1953 1983 243 ) (-, 1995). ! , , , : /Georges .eydau, 1974 t p t , 1979 . 300 , , , , , , / , , . . , . , p, . , (: / ) , . , , / , . / ( !), (, ...)

139

, . , , , (Tt t t tt, Ttt t , Tt ...). . Tt t Pp, , ! 35 . , , , , (, 2006:208-211). , , / , . , (1907-1995) (1924), , , . : , , / (trade mark) , : , t T; , ! 67 250 ; 55 . , , / , , . , ! , , . / , ,

140

. ? / / , , . , , , , ... , , , , . , . , pt, , t, t t ... (, 2003:37) , . , , , , ... , : , , , , , , ( !) ... t (. sketch = ) ; ( ); / , . , / (, , , ...) , . , , , , . , , , 13 / , , , , -

141

. , , , , tt, , . ( !), , -, . , , . , , , . ? / , . t t : , ( t, , t ); , , tt ( , ); , , , ). , , , t t, . , , () . , , . : t t, / . , ,

142

, / . ptt () .

, -, , (by default) , , , . t t, t t (, , , , t / ), (, , ) , , . , ! / , , , , , ... , : , - / . , , . , , pt p (Todorova, 1997:54). t , () , () . ( , ) (Todorova, ibid.). , / , .

143

! , , !

, , , : /Alberto .ortis, /sir Walter Scott, / Ami Boue, /Karl May, /Rebecca West, /John Reed... , , , , . , : ( / !) , , , ; ( / ), t / , , ... , / , , , . , ! , , , , , , , , ... () t , : / , -, , ...). , ! ,

144

. , , : . , () , . , (, , ...), , () ( ?) t. /, / ( , , ...), (), . , . (?) , , p ( by default!). , ( !), , ! p .

, , / . 450 : p, , : Ajme, ruinan sam ovjek! Uhiti, dri!, , , , : Smijeju se!. (Novak, 1984:109). , (by default!). , : Marino Darsa Raguseo (-...) (, 1989:337). , ,

145

1546, , ( , , persona dramatis , !), , ( !) - . . $ , , : Smijeju se!. , ! , / ? , ? , , ! / , , () , / () / , () / . , ( / ) ( ), : / , / () , . , , ( ), , ( !) , ; . ( !), , /, . . / / ( ) .

146

, // p . / t / , / . , , / ; , , . /Peter Brook : . ! () . t/commedia del`arte . , () t tt (, 2003:29-46). (!), / , / . , , , , (?) ! . , , : , ? (by default) , , ? : , , , , ... ? , , , ... , ? , , , / ,

147

, ? , ? ? ? ? ? , . . , , , . , , . : , , , , : ... , , , , , , , ! , . , / - , , , , , -, () ... , , , , , : !

( !) , ( , !) 75 : 1929, , . $ / , , ,

148

/ (, pt-p-t, ), / , (!) . , ( , !), ! , -, , , , ! , , t ( , , $ ), , . . ( ) , , ( : !), , ! : . , ! , , , . , , , - . , , : . , , !... (, 1964:72). ! , , , : , , . , , , ... : . , ( / ) / (), () . (Prop, 1984:78) , / quiproquo

149

. (quiproquo) () . , , (...) (Bergson, 1993). , , quiproquo , , . ! quiproquo , . $ / , , : , . , , (Prop, 1984); ( !), , , , , , . ! . , , !!! . . , , ( , )? () , ( : , , ...), ( ) t? ( , t/ t, ). / / ? , / .

150

, (, ) / . , ( /), / , : ... ... .... (Brean, 1984:114). , . ( 1894, , ; . , 1942:398). / , $ / ( , , , ...) / / . : 2004 , 110- , 100- ( 1904, !) , , , () () , . , , , , , . (), , ( ), , . , , . , ,

151

, , (?) , . , , . , , . , , , . () , : , , . : () ( ), , , .

/ ( ; ; /) , . , pt ( ) , , . , , , , , , , ( !), , , (by default) . . , , , , / (, , ...), , , , , $ . ,

152

/ , / . , / , , . , , , , , ( , , !) , , . / : , , ... , , , , : / , . , , 150 , (1848), ( ). , , , , , . , ( ) , , : ( !) , ; , ( !) , , , : , , , , ; , , . (, 1987:213). () , , -

153

: () , () , () , ... , () , , , (!) , : , . , , , , ( : )... , . , (, !), (, , !), , , , ... , (1997), , , , , , ... ( : , , ...), , . , ! , / / , , , , , () : , , 1996 , : , , , , : . . / , : 100.000 ! , , / .

154

/ (, ) () , 1968. 1968 . . , , / : , (Popovi, 1986:45). , (SEK), . , , : , , , , ... , ! (Popovi, 1986:95). , , , , / : (1508-1567), (1800-1856), (1853-1912), (1864-1938), (1929-2001), (1938), (1950), (1951)... ? , , / ? , / (, , , ), , , , , , (Lei, 1998:9). , / ! , ( 1933, ), . , , , . , , , ; , , , ! , , , , (?) , .

155

? , , ? , , / , / / , ? , , : t , , ( !) , , ? ( laughter, . Encyclopaedia Britannica,), , . , , : , , , , , , , , , ... , , / . ( ) , : , / , , , ... (Prop, 1984). ? ? , , $ , . : . , , ... / , / , , , . , , ,

156

, , . , , ... , /, , : / , () , , , . , ( / , , , ), , , . ( ), ( ), ( ) , , // . , , , , , , ... : $ o # , () . , , , .

, / . , , --, / , 1928 1940/1952 . / ( ), I 1928

157

, (1937) . , , , / , / , 27 1937, . , 23 . , ( 40 ) (26 ). (1945), ( , 16 1945). , , (364), , 1945 1988, : 43 ! (1902-1995) 12 . 1952 , , 2:1 ( ) . (1922), , . , ( 13 1979). ( 1551), , (--?) - , . (1948), (10 ) , , . ,

158

, : , : (1971); (1980), ( , ; , 1997:51); (1988), , , , (, . 159); , (1986), - / , 159 , (, ., 219). . .

159

Literatura 1. 2. 3. 4. 5. Bahtin, Mihail: Stvaralatvo .ransoa Rablea i narodna kultura srednjega veka i renesanse. (prev. I. op i T. Vukovi), Beograd: Nolit, 1978. Bergson, Anri: Smeh. Esej o znaenju kominog. (prev. S. D`amonja), Beograd: Lapis, 1993. , : . : , 1997. , : P , : , 2005. Brean, Ivo: Predstava Hamleta u selu Mrdua Donja, opina Blatua. In: Antologija savremene jugoslovenske drame, kn. 1 (prir. Ognjen Lakievi), Beograd: Svetozar Markovi, 1984. Dri, Marin: Djela. (prir. .rano ale), Zagreb: Cekade, 1987. West, Rebecca: Black Lamb and Grey .alcon. New York:The Viking Press, 1963. , : t p (. ), : , 1975. Kovaevi, Duan: Balkanski pijun i druge drame. Beograd:Vuk Karadi, 1985. Lei, Josip: Branislav Nui ivot i djelo. Novi Sad: Sterijino pozorjeMatica srpska, 1988. , : Tt, p. : , 2003. , : Tt, t. : , 2006. Noris, Dejvid: Balkanski mit pitanja identiteta i modernosti. (prev. Tanja Slavni), Beograd: Geopoetika, 2002. Novak, Slobodan P.: Planeta Dri Dri i rukopis vlasti. Zagreb: Cekade, 1984.

6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14.

160

15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22.

, : p t. In: , VII, : , 1964. , : -t p. In: , 6. : , 1989. , : . . , II, 1942: , 1942. Popovi, A: . (. ), : , 1987. Prop, Vladimir: Problemi komike i smeha. (prev. B. Kosanovi). Novi Sad: Dnevnik Knji`evna Zajednica Novog Sada, 1984. , : I-II. (. ), : , 1987. , / , : tt tp 1945-1995. : , 1995. Todorova, Maria: Imagining the Balkans, New York: Oxford University Press, 1997.

Vasil Tocinovski RASKAZOT NA MAKEDONSKIOT XIX VEK Vo protivre~niot i plodonosen makedonski XIX vek, vo dadenite op{testveni realnosti i literaturata e del od sevkupnosta na makedonskata opstojba. Usnata narodna kni`evnost, nejzinoto sobirawe i publikuvawe ne se samo izvonredni zna~ajni procesi na nacionalnata i na kulturnata emancipacija tuku i izvori vrz koi }e se sozdava i umetni~kata literatura. Literaturata od prvata polovina na XIX vek pretstavuva pokraj toa po svojata sodr`ina zadocnet odglas na srednovekovnata religiozno-pou~na literatura, pa so samoto toa ne mo`e{e da zave{ta nekoi po`izneni podbudi. Literaturata od svetski karakter se javuva vo Makedonija duri vo {eesettite godini na minatiot vek, no vo golem del vo jazi~en oblik {to mora{e naskoro da bide nadminat vo procesot na sozdavaweto na makedonskiot literaturen jazik. Me|utoa, vo kulturno-istoriski pogled zna~eweto na makedonskata literatura od minatiot vek e nesomneno. Taa gi izrazuva{e su{testvenite strani vo razvitokot na makedonskiot narod, svedo~ej}i za negovite napori da se oslobodi od zaostanatosta i da stapi vo redot na kulturnite narodi.1 So poezijata i posebno so mnogubrojnite i estetski vrednite poemi, avtobiografiite, dramoletite i dramskite tekstovi, zapisite i reporta`ite, vo konstituiraweto i afirmacijata na novata makedonska literatura posebno mesto i zna~ewe ima i kratkiot prozen iskaz raskazot. Poezijata i raskazot stanuvaat bi rekle najomilenite kni`evni mo`nosti da se progovori za sebe i so odgovornosta pred pi{aniot zbor da se ostavi trajnata traga vo kolektivnoto memorirawe na narodot. Toj tvore~ki anga`man }e se potvrdi u{te vo prvata generacija avtori, za koj Bla`e Koneski decidno naglasuva: Ako sakame me|u site tekstovi na Joakim Kr~ovski da izdelime eden {to gi nadminuva po zna~ewe drugite toa, spored nas, ne bi bile Nastavlenija ami
1

Bla`e Koneski, Makedonskiot 19 vek, jazi~ni i kni`evno-istoriski prilozi, izd. Kultura, Skopje, 1986, str. 5-6.

162

^udesa presvjatija Bogorodica. Mo`eme da ja smetame taa kniga kako prva zbirka raskazi ili prikazni prevedena na naroden makedonski jazik. Tie raskazi proizleguvaat od tradicijata na apokrifnata literatura ~esto iznenaduvaat so edna pri~udliva fantazija, delat mnogu sli~nosti so narodnata prikazna. Ne mo`eme prosto da se oslobodime od vpe~atokot deka eden naroden raska`uva~ kako Marko Cepenkov go usvoil ~esto povtoruvaniot izraz vo negovite zapisi nevidim bist imeno od ovaa kniga na Kr~ovski.2 Koneski izvonredno dobro gi odrazuva tradicijata i kontinuitetot na makedonskata literatura, nejzinata identi~nost, so prvata zbirka raskazi ili prikazni prevedena na naroden makedonski jazik i proizlezeni od tradicijata na apokrifnata literatura. Toa minato vreme e neraskinliva vrska so idninata, niz primerot so genijalniot presozdava~ na makedonskite narodni prikazni Marko Cepenkov. Pi{uvaj}i za retorikata na novata makedonska kni`evnost vo XIX vek, Van~o Tu{evski za spomenatite dela na Kr~ovski to~no odreduva deka knigite na Kr~ovski se le`erno priop{tuvawe od razni hristijanski avtori, priramneti na naroden jazik so osetno prisustvo i na crkvenoslovenskata leksika. Toj preveduval poslobodno i namesta vnesuval sintaksi~ki, leksi~ki i dr. elementi od severoisto~nite makedonski govori, napati pridodaval i od zapadnite na{i govori od kade poteknuval. Sledstveno, osnovnata fabula ne e na Kr~ovski, no toj ja prisposobuval za na{ite slu{a~i i ~ita~i i pri toa preto~uvawe toj vmetnuval raznovidni narodni zborovi, pa taka sodr`inata dobivala razbirliva forma, se pomakedon~uvala. Na mnogu mesta Kr~ovski, ponesen od samiot tekst, i od li~niot setiki skromen uset za stilsko nijansirawe go raskr{uva tekstot i za toa vnesuva o~uduva~ki re~nici . 3 Te{kotiite vo ramnomerniot razvitok na makedonskata literatura se veren odraz na sostojbite vo Makedonija. Nemaweto na sopstven dr`aven integritet, svoj literaturen jazik, se predizvici koi stanuvaat del i od celite i zada~ite na literaturata. Ottuka taa i vo nejziniot najgolem del }e se ostvaruva so tu|ojazi~en iskaz. Za tie procesi se povikuvame odnovo na Koneski. Ona {to go odbele`uva so posebno zna~ewe deloto na Kr~ovski toa e jazikot na negovite knigi. Tie tekstovi, kako i onie na Pej~inovi}, ozna~ija edna etapa vo razvojot na na{iot sovremen pismen jazik. Bez toa tie sekako nema{e da go privlekuvaat na{eto vnimanie vo onakva mera, vo kakva {to toa go pravat. Narodnata osnova na jazikot na Kr~ovski ja davaat, rekovme,
2

Bla`e Koneski, Joakim Kr~ovski, Sobrani tekstovi, priredil Bla`e Koneski, izd. Makedonska kniga, Skopje, 1974, str. 14. Van~o Tu{evski, Poetika i retorika na novata makedonska kni`evnost 19 vek, izd. Menora, Skopje, 2000, str. 206.

163

severoisto~nite makedonski dijalekti. Me|utoa, taa osnova ne e izrazena vo sosem ~ist vid, bidej}i, pokraj raznodijalektnite osobenosti, s# u{te imame vo toj jazik i golemo u~estvo na crkovnoslovenskiot. Se raboti zapravo za edna svoevidna sinteza na tradicionalniot pismen jazik i narodniot, koj{to ve}e se nalaga kako nova osnova na na{iot pismen jazik. Kaj Kr~ovski osven toa, zavisno od izvorite so koi se slu`el, sre}avame i elementi od bugarskiot i srpskiot jazik.4 Vo moskovskoto spisanie Bratski trud, kniga vtora za 1862 godina, bil objaven raskazot Pro{edba na Rajko @inzifov. Georgi Stalev so Istorija(ta) na makedonskata kni`evnost, Prv del, Makedonskata literatura vo XIX vek go potvrduva poznatiot fakt oti edinstveniot beletristi~ki tekst na R. @inzifov e Pro{edba i toj se smeta za prv raskaz vo makedonskata literatura .5 Pojavata na prviot i edinstven raskaz na @inzifov otvora nova stranica vo raskazite na makedonskiot XIX vek. Modelot na poukata kako su{tinska naznaka na prvite tvorbi vo novata makedonska kni`evnost, neraskinlivo povrzana so tradiciite i ideite na prosvetitelstvoto i uverlivo odrazeni vo raska`uva~kite postapki na Joakim Kr~ovski i Kiril Pej~inovi}, tvorbata na @inzifov uverlivo go bara sopstvenoto mesto vo umetni~kiot sistem. I vo raskazot Pro{edba i vo stihotvorniot raskaz poemata Krvava ko{ula, avtorot raboti na organizirawe na raska`uvaweto, upotrebuva razli~ni raska`uva~ki tehniki so koi se stremi za novo tolkuvawe na temite, motivite i likovite. Vo retkite tolkuvawa za negovata proza vo makedonskata kni`evna nauka, Hristo Zografov vo analizata kon Pro{edba zaklu~uva: Taka ovoj raskaz na @inzifov, iako ostana izvesno vreme osamen vo na{ata literatura, odbele`uva so svojata tematika i so prirodniot, narodski na~in na raska`uvawe edna opredelena etapa vo raska`uva~kata tehnika, koja denes nema mnogu sledbenici i usovr{uva~i; a so svoite tendencii dosta polno ni go otkriva duhot na svoeto vreme . I prozata na @inzifov, iako zapostavena i podzaboravena nasproti negovata poezija, }e go nad`ivee svoeto vreme, tokmu od pri~inata {to nemu mu pripa|a. Otvoraj}i ja novata stranica na makedonskiot raskaz vo XIX vek, Rajko @inzifov i gi voveduva i gi vostanovuva impulsite na novite raska`uva~ki tehniki i strategii. I vo Pro{edba i vo Krvava ko{ula se obedinuvaat vo eden i ist tekst raskazot, komentarite, polemi~kite i publicisti~kite, lirskite dopolnuvawa so celosno ispolnuvawe na dvata tipa raska`uvawe: raska`uvawe-slu~ka i raska4 5

B. Koneski, J. Kr~ovski, str. 14. Georgi Stalev, Istorija na makedonskata kni`evnost, 1 del, Makedonskata literatura vo 19 vek, izd. Institut za makedonska literatura, Skopje, 2001, str. 200.

164

`uvawe-komentar. Vo prviot tip se folklornata tradicija, raska`uva~kata postapka od srednovekovieto i od romanot na prosvetitelstvoto do iskustvata na popularnite evropski romani. Vtoriot tip na raska`uvawe, isto taka, ja aktualizira tradicijata, no e povrzan i so propovedni~kata tradicija, so usnata kni`evna tradicija, kako i so moderniot, sovremen tip na raska`uvawe. @inzifov vo sopstvenata raska`uva~ka postapka go koristi raska`uvaweto i so fabula i bez fabula, odnosno i so slu~ka i so komentar koi potamu }e bidat tema na komentar za odnosot i statusot poedine~no na dvata tipa raska`uvawe vo tekstot. Vo makedonskiot raskaz na XIX vek, Rajko @inzifov samo ja podotvori vratata za negovo kni`evno konstituirawe i afirmirawe. Izviraj}i dlaboko od `ivotot, redovno imenuvani kako sliki od Makedonija ili kako sliki od `ivotot na narodot, makedonskiot raskaz do`ivuva vredna i vrednosna satisfakcija so knigite i so tekstovite niz stranicite na periodikata so imiwata na Spiro Gulap~ev, Efrem Karanov, Arseni Kostencev, Stojan Bo`ov, Kosta [ahov, Evtim Sprostranov, Nikifor Pop .ilipov, Mihail K. [atoev, Vasil Paskov, Atanas Razdolov, Petar Stojkov, Hristo Kal~ev, M. Georgiev Makedonski, Stojan Ivanov, Dimitar G. Molerov, no i so Marko Cepenkov, Petar Pop Arsov, Ko~o G. Molerov. Toa }e re~e oti za sre}a na makedonskata literatura, @inzifov kako raska`uva~ nitu be{e, nitu ostana sam i osamen.6 ]e minat dvaeset i tri godini od objavuvaweto na raskazot na Rajko @inzifov, do pojavata na prvata kniga, eden raskaz kako {to stoi vo nadnaslovot na Dedo Stojan od Spiro Gulap~ev.7 Knigata bila objavena vo Kiev, vo tipografijata na K. N. Milevskago, vo 1885 godina. Temata i motivite jasno se iska`ani vo podnaslovot so narodnata mudrost oti ima li um, }e ima i napredok, a raskazot go stokmil (so~inil) Spiro Gulap~ev. Vo narednata, 1886 godina, so svoi knigi raskazi se javile Efrem Karanov i Arseni Kostencev. Dokumentarnosta na prikaznata za Rumena vojvoda,8 Karanov ja potvrduva so dopolnuvaweto vo naslovot na knigata vistinska prikazna od Osogovskite Planini. Vo izdanie na kni`arnicata na Mihail G. Kostencev vo Sofija, izlegla kni{kata za interesno ~itawe naslovena Trojcata carski sinovi, yverot i princezata Elena raska`ana od Arseni G. Kostencev.9
6

7 8 9

Vasil Tocinovski, Rajko @inzifov sto {eeset i pet godini od ra|aweto, izd. Institut za makedonska literatura, Skopje, 2005, str. 9-11. Edin raskaz, Ddo Ston, Stkmil (so~inil) Spiro Gulab~ev, Kev, 1885, str. 75. Rumena-vovoda, Efrem Karanov, Sofi, 1886, str. 29. Trimata carske sinove, zvrt i kngin Elena, spravena ot Ar. G. Kostencev, Sofi, 1886, str. 22.

165

Vo 1891 godina, Stojan Bo`ov ja objavil svojata prva kniga Dedo Veqo i dedo Mito. Na koricata decidno e odredena nejzinata `anrovska pripadnost raskaz dopolneta so podatokot od `ivotot na Mrvacite, koj jasno go sugerira negoviot dokumentaristi~ki karakter. Izdava~ na knigata bila kni`arnicata na A. Nikov od Ser, Egejska Makedonija.10 Istiot izdava~, vo 1892 godina, ja objavil i vtorata kniga na Bo`ov Svetogorski vampir.11 Znamenitiot novinar, publicist i izdava~ Kosta [ahov, vo 1893 godina, se najavil i kako raska`uva~. Prvata negova kniga Zugra, vo podnaslovot ka`uva oti toa e raskaz / od `ivotot na Makedonskite bugari vo 1880-1 g. i bila srabotena vo pe~atnicata Makedonija vo Sofija.12 Toa e i prva najava na raskazot kako letopis od istorijata, `ivotot i tradicijata na svojot narod i na tatkovinata. Verodostojnosta e to~no odredena i so slu~uvaweto na prikaznata / prikaznite vo 1880 i 1881 godina. Taa godina, i Evtim Sprostranov se javil so knigata Veselin, vo podnaslovot odredena kako povest od na{iot op{testven `ivot.13 Novi avtori i novi knigi }e ja odbele`at i 1894 godina. Mihail K. [atoev go objavil raskazot Izbavena ili iskrena qubov,14 a pak Nikifor Pop .ilipov od zapisite na eden lovec se javil so svojata prva kniga Milo za drago.15 Edna od najplodnite godini za makedonskite raska`uva~i e 1895 godina, koga izlegle pet knigi. Nivni avtori, sekako ne slu~ajno, se i najplodnite i daroviti beletristi Kosta [ahov, Atanas Razdolov i Vasil Paskov. Vo izdanie na poznatata pe~atnica na Br. P. Spirkovi vo Sofija, se pojavil raskazot od narodniot `ivot na Kosta [ahov, koj bil imenuvan so imeto na glavniot lik Milenko.16 Istiot izdava~, koj e i pe~atar, stoi i zad tretata beletristi~ka kniga na [ahov za Nesre}niot Stojko,17 Vo podnaslovot sodr`ani se informaciite deka toa e raskaz / od `ivotot na zapadnite Makedonci. So nejzinoto pojavuvawe se zaokru`uva raska`uva~kiot opus na Kosta [ahov, kako eden od interesnite i originalni makedonski beletristi. Vo svojata prva kniga Baba \ur|a i proza vo stihovi, Atanas Razdolov go objavil i prviot prozen rezultat Baba \ur|a (crti~ki od
10

11 12 13 14 15 16 17

Ddo Vel i ddo Mit, Raskaz (Iz `ivota na Mrvacit) ot S.D. B-ov, Sr, 1891, str. 24. Svetogorski vpir, Raskaz ot S. D. B., sr, 1892, str. 32. Zugra, ot K. [ahov, Sofi, 1893, str.35. Veselin, ot E. S-v, Sofi, 1893, str. 78. Izbavena ili iskrena lbov, raskaz ot Mihail K. [atoev, Sofi, 1894, str. 16. Milo za drago, Sofi, 1894, str. 48. Milenko, ot K. [ahov, Sofi, 1895, str. 55. Nenasitnit Stoko, ot K. [ahov, Sofi, 1895, str. 20.

166

nejziniot `ivot).18 Kako prvi~en obid ovaa kniga pretstavuva kombinacija me|u raskaz i zapis, reporta`a i feqton, staveni vo funkcija na dokumentarnoto ka`uvawe notirano niz konkretni imiwa, nastani i vremiwa. Taa 1895 godina, Razdolov objavil u{te eden raskaz vo knigata Pesnite na vostanikot.19 Pod negoviot naslov stoi zabele{kata od `ivotot na Makedoncite, kako potvrda na osnovniot beleg i kvalitet na ova literaturno delo koe sekoga{ poa|a i se inspirira od `ivotot i vo literaturnata transformacija osobeno vnimanie $ posvetuva na dokumentarnosta. Vo Tatar-Pazarxik, izleguva prvata i edinstvena kniga na Vasil Paskov, povesta Nasilstven brak.20 Kako stranici od `ivotot niz avtorovata odrednica oti tie se od neodamne{noto minato na Makedonskiot Bugarin. Stanuva zbor za eden od najinteresnite i najplodni raska`uva~i koj objavil nekolku desetici raskazi na stranicite od pove}e vesnici i spisanija. Vo 1896 godina, Nikifor Pop .ilipov go objavil raskazot od narodniot `ivot i u{te kako zapis na lovecot nasloven Ne bila taa.21 Knigata e vo izdanie na kni`arnicata na V. D. Pobornik od ]ustendil. Kako projaven avtor na detska literatura, Evtim Sprostranov gi nape~atil knigite ^estiti, so eden preveden i eden avtorski raskaz i Raskazi za deca, so deset naslovi.22 Vo 1897 godina, Mihail K. [atoev ja objavil knigata Milka .23 Petar Stojkov e eden od najprojavenite makedonski poeti, dramski avtori, novinari i publicisti, polemi~ari i izdava~i, koj vo svojata kniga Smrt na neprijatelite, vo 1898 godina, }e go objavi i raskazot Pobednik na {pionot.24 Vo 1899 godina, novi tvore~ki objavi ostvaruvaat Nikifor Pop .ilipov i Atanas Razdolov. Prviot ja objavil kni{kata za narodot i niz poznatata identifikacija od apiskite na lovecot so provokativniot naslov Sobira~ot na danok do{ol,25 a vtoriot vo malata kni{ka Pred ma~eni~kiot obraz na zlo~esta Makedonija go zastapil tekstot Na vrvot na Ruen (Osogovski Balkan).26 Vo 1899 godina, pe~atnicata Gutenberg od [umen, ja izdala knigata raskazi Crni denovi ili stradawata na Makedonskite
18 19 20 21 22 23 24 25 26

A. Razdolov, Baba Gr i proza v stihove, Kstendil, 1895. A. Razdolov, Psnit na vstanika, Sofi, 1895. Nasilstven brak, ot V. Paskov, T.-Pazard`ik, 1895, str. 75. Ne bila t!, Kstendil, 1896, str. 20. E. Sprostranov, ^estiti, Sofi, 1896; E. Sprostranov, Raskazi za dca, Plovdiv, 1896. Milka, ot Mihail K. [atoev, Sofi, 1897, str. 24. Smrt na vragovet, ot P. Stokov, Sofi, 1898. Birnikt do{el, Sofi, 1899, str. 91. Prd m~eni~eski obraz na zlo~esta Makedoni, napisal A. Razdolov, Kstendil, 1899.

167

Bugari od Hristo Kal~ev. Vo vtoriot, dolen del od koricata stoi u{te eden naslov, grafi~ki posebno odvoen, @rtvite baraat odmazda koj mo{ne jasno uka`uva na temite i motivite, i na tvore~kite pobudi na pisatelot. Vo kratkiot predgovor avtorot otvoreno i iskreno pi{uva za sopstveniot tatkovinski dolg kako ~ovek, pisatel i revolucioner. Istoimeniot raskaz, kako i site drugi nasloveni so Crni denovi se vistinska fotokopija na fakti i nastani, koi se slu~ile i koi postojano se povtoruvaat vo napatenata i porobena Makedonija. Pi{uvaweto na Kal~ev nedvosmisleno govori za pobudite i za potrebata od sozdavawe na svoja nacionalna revolucionerna literatura koja nema da bide samo istorija na minatoto {to treba trajno da se pomni, tuku }e bide i mo}no oru`je vo izvojuvawe na sopstvenite nacionalni i socijalni prava i slobodi. Literatura-makedonska kniga koja taka `elno ja bara{e i ideologot na svetoto makedonsko revolucionerno delo Goce Del~ev. Tokmu vo tie krugovi se sozdava{e i se izdava{e i literaturata na Atanas Razdolov i na Vasil Paskov. Kako posebno izdanie vo 1900 godina, Atanas Razdolov go objavil raskazot ]e dade{, i da nej}e{,28 koj po svojot kni`even rezultat pretstavuva ~ist vid tvorba. Narodnata pogovorka upotrebena kako naslov na raskazot nedvosmisleno uka`uva na silata kako edinstveno sredstvo za ostvaruvawe na celite i zada~ite, vo konkretniov slu~aj niz aktivnostite na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe. ^itali{teto P~elin od selo Kara{, Tetevensko, vo 1900 godina, ja objavilo knigata Turski yverstva vo ~ij podnaslov stoi oti toa se slu~ki od ]ustend.(ilsko). Od na{eto ropstvo. A niv gi sobrale M. Georgiev Makedonski i Pej~o Dragolevski.29 Vo prvite godini na novoosvoeniot XX vek, makedonskite pisateli gi izdavaat svoite novi knigi. A toa zna~i novi vistini za Makedonija, za nejzinite vekovni streme`i i ideali za sloboda i samostojnost, za posre}en i po~ove~en `ivot. So epopejata na Ilinden i na Kru{evskata Republika na odreden na~in so istoriskite, se zaokru`uvaat i kni`evnite dimenzii na makedonskiot XIX vek. Ottuka i potrebata da se prosledat tvore~kite objavi na makedonskite raska`uva~i. Vo 1902 godina, Evtim Sprostranov svoeto retko bogato i raznorodno kni`evno delo go zbogatuva so nova kniga Prikazni za deca,30 vo koja se pomesteni dvaeset i pet naslovi. A Stefan G. Ivanov
27
27 28 29

30

^erni dni ili teglilata na Makedonskit Blgari, ot Hr. Kal~ev, [umen, 1899, str. 31. e dade{ i da ne{, Raskaz ot A. Razdolov, Kstendil, 1900. Turskit zvrstva, sbrali M. Georgiev Makedonski i Pe~o Dragolevski, Sofi, 1900, str. 47. E. Sprostranov, Prikazni za dca, Sofi, 1902.

168

se pojavil so svojot raskaz od makedonskiot `ivot imenuvan .irmilijan.31 Nejzin izdava~ e pe~atnicata na Petar Canov od Vidin. Vo godinata na Ilinden, 1903 godina, bra}ata Dimitar i Ko~o G. Molerovi ja izdavaat zbirkata Ajdu~ka poljana.32 Vo nea se objaveni povesta Po grabnuvaweto na mis Ston od Dimitar G. Molerov, koja avtorot ja presozdava i vo svojot najzna~aen dramski tekst Ajdu~ka poljana i raskazot ^i~ko Petreviot dom od Ko~o G. Molerov. Vo slednata, 1904 godina, Atanas Razdolov objavil dve novi knigi Zlopolu~niot kraj na d-r Kerpi~evata svadba i .al{ivo soglasuvawe za golema razmirica.33 I vo 1905 godina, Stefan G. Ivanov ja publikuval vistinskata povest za Miralaj [mitikuqo-aga slu{nata od Genxa od Berkovica.34 Posebno mesto i zna~ewe vo tradicijata i kontinuitetot na makedonskata literatura imaat spisanijata Loza i Kni`ici za pro~it. Mladata makedonska kni`ovna dru`ina osnovana vo Sofija, vo 1891 godina, go izdava svojot organ, mese~noto spisanie Loza (18921894). Negov inicijator i prv urednik bil Petar Pop Arsov, na ~ii stranici go objavil raskazot Na Mokrov. Vo Lozarite, me|u negovite najzna~ajni sorabotnici se i raska`uva~ite Kosta [ahov i Evtim Sprostranov, koj go objavil raskazot Zo{to se preselivme tuka. Vo Solun, vo 1889 godina, izlegol prviot broj na spisanieto Kni`ici za pro~it (1889-1895), ureduvano od Dimitar Matov i Vasil K'n~ov. Na negovite stranici publikuvani se devetnaeset prevedeni i originalni raskazi. Me|u niv se raskazite Slepoto sira~e i Deskov od Evtim Sprostranov i Edna proletna ve~er od Stojan D. Bo`ov. Razgleduvanite avtori na stranicite od mnogu vesnici i spisanija redovno objavuvale i svoi raskazi. Evtim Sprostranov, bi rekle, pi{uval i objavuval katadnevno. Raskazite Eden razgovor (Egzarhijata, direktorite, vladicite, u~itelite i op{.(testvoto) vo Makedonija), Novata gajda (raskaz od `ivotot na Makedonskite Bugari) vo vesnikot Makedonski glas, Vrazumen, Mitre, Bez pu{ka ne izleguvam , Potslu{an razgovor vo vesnikot Balkan , Avtobiografijata na eden kow, Stoi~ko arabaxijata, Za dva magare{ki zaba vo spisanieto Pokrovitel na `ivotnite . Vo {umenskoto spisanie Iskra (1895-1896) Sprostranov ima svoja postojana rubrika za junacite na prestolninata, vo koja gi objavil raskazite Koj e kriv, koj e prav, Nema da bide ~ovek , Makedonci prokleti, Prija31 32 33 34

.irmilin, ot St. Ivanov, Vidin, 1902, str. 6. Hadu{ka polna, Makedonska literaturna sbirka, kniga 1, Sofi, 1903. Zlopolu~en kra na d-r Kerpi~evata svadba, ot A. Razdolov, Varna, 1904. Mirala [mitikul-aga, Zapisana ot St. Ivanov, Sofi, 1905. str. 15.

169

telite, Atanas Korpivkov, kako i naslovite Dedo Naum, Baba Trena, Carot, caricata i `enata na lozarot. .ond od raskazi koi sekako sostavuvaat u{te nekolku novi knigi. Eden od najproduktivnite makedonski raska`uva~i e i Vasil Paskov. ]e nabroime del od negovite istoriski raskazi objaveni vo spisanijata Makedonski pregled i Makedono-Odrinski pregled; kako [pionot, Pred smrtta, Nemilosrdna neophodnost, Hektografot , Prosekot , Vulkan, Kurir , Ed-humbara . Ostanati naslovi koi sekako bi sostavile poobemna kniga od raskazi. Ko~o G. Molerov ne stignal da objavi svoja kniga, pa ostanale i negovite raskazi rasfrlani niz stranicite vo periodikata ili vo rakopisnata ostavnina, kako kaj Evtim Sprostranov. Raskazot na makedonskiot XIX vek, ramnopravno se vgraduva vo Epohata na Dimitrija Miladinov za koja pi{uva Georgi Stardelov. A so nea se zavr{uva dominacijata na staroslovenskiot crkoven jazik, na knigata so religiozni temi i sodr`ini, na ona {to mo`eme da go nare~eme manastirska kni`evnost. Kako da se pi{uva, na koj, so koj i kakov jazik i za {to voop{to da se pi{uva, izrasna vo epohata na Miladinov vo najkrupno pra{awe na site nejzini protagonisti. Literaturata po~na da izleguva od crkvite i manastirite kade {to se sozdava{e, se prepi{uva{e i se propoveda{e i se razlea niz katadnevniot `ivot. Literaturata stana katadnevica, katadnevicata pak izrasna vo literatura. Nikoga{ pove}e vo na{ata kni`evnost tie dve strani na kni`evniot `ivot nema vo tolkav stepen da bidat izedna~eni kako vo ovaa epoha .35 Od Joakim Kr~ovski i negovite ~udesa na Bogorodica do ~udesata na negovite sledbenici, raska`uva~i na makedonskite crnila. So pravo Stardelov i zaklu~uva: Seto toa mi dava pravo vo razdobjeto od sredinata i od vtorata polovina na XIX vek na literaturata vo Makedonija, da go smetam za stolb i sredi{na oska na toa razdobje, tokmu Dimitrija Miladinov na koj se gradi i dograduva seta ovaa epoha i okolu koj se vrti se. Dimitrija Miladinov e, zna~i, bazi~niot dvigatel na site kni`evni i prosvetni procesi i dvi`ewa, okolu koi se zbrani site na{i poeti, raska`uva~i, daskali i sobira~i na narodnoto blago, so eden zbor, seto novo makedonsko intelektualno pokolenie {to }e n# osmisli vo vremeto i dlaboko vsredsredi vo na{iot, vo makedonskiot duhoven prostor vo koj }e po~ne da te~e i trae edno novo makedonsko vreme i da se artikulira edna nova kulturna svest.36
35

36

Georgi Stardelov, Epohata na Dimitrija Miladinov (1840-1890), Dimitrija i Konstantin Miladinovci (140 godini od smrtta), izd. Institut za makedonska literatura, Skopje, 2004, str. 21. Isto, str. 27.

Ilija Velev KNI@EVNITE PROCESI OD XI I XII VEK VO MAKEDONIJA Opstojnite istra`uvawa na kni`evnite procesi na tloto na Makedonija sekoga{ }e poka`at deka makedonskata kni`evna istorija se razvivala kontinuirano vo site periodi od sopstvenata vekovna opstojba od antikata, preku ranohristijanskiot i srednovekovniot period, vo ranoto prosvetitelstvo od vtorata polovina na XVI vek do projavite na narodnite prerodbenski budewa vo XIX vek, pa s# do periodot me|u dvete svetski vojni i do sovremeniot tvore~ki razvoj od vtorata polovina na minatiot vek pa navamu. Potrebite na vremiwata za op{ti duhovni prepoznavawa i kulturni prelevawa me|u narodite predizvikale nejziniot razvoj da se implementira vo zaedni~kite tvore~ki konglomerati so drevnomakedonskoto tvore~ko nasledstvo vo klasi~noelinisti~ki supstrat, so rimskata ili vizantiskata kni`evnost, ili so slovenskite kni`evnosti (od koi potesno so ju`noslovenskite), kako i vo ponovo vreme so t.n. balkanski kni`evno-tvore~ki kontekst, i sl. Tokmu nedovolnata sogledba na ovoj fenomen od makedonskiot kni`evno-istoriski razvoen kontinuitet porano gi predizvikuva{e defektnite konstatacii za diskontinuitet na makedonskata kni`evna istorija. Koga stanuva zbor za srednovekovnite kni`evni procesi vo Makedonija, obi~no koncentracijata se zadr`uva na kirilometodievskata tradicija i na tvore~koto nasledstvo proizlezeno od svetite Kliment i Naum Ohridski i od nivnite sledbenici, imaj}i gi predvid aktivnostite na Ohridskiot i Kratovskiot kni`even centar i na ostanatite srednovekovni skriptorski centri od Makedonija. No, dokolku se ima ambicija da se prosledat razvojnite nasoki na kni`evnite procesi vo Makedonija s# do prerodbenskite projavi, toga{ istra`uva~ot nu`no }e dojde pred nau~nata obvrska da se koncentrira na postavuvawe ramka za periodizacija na tvore~kite procesi. Vo toj kontekst }e se izdelat periodi~nite kni`evni razvojni nasoki od IXX, XI-XII, XIII, XIV, od XV i prvata polovina na XVI, kako i od vtorata polovina na XVI do XVIII vek. Ottuka sledi i konstatacijata deka

172

periodot na XI i XII vek ima poseben kni`evno-istoriski legitimitet vo periodizacijata na makedonskata srednovekovna kni`evnost. Tokmu i dene{novo na{e predavawe e postaveno vo funkcija da go poka`e i da go doka`e vakvoto periodi~no oramuvawe na zna~aen del od srednovekovnata makedonska kni`evna istorija. Se razbira deka pred s# go imavme predvid razvojniot kriterium na kni`evno-tvore~kite procesi {to se odvivale na prostorot na Makedonija vo navedenive dva veka, no posredno ne mo`evme da gi zapostavime u{te op{testveno-politi~kite, voenite i duhovnite posledici na istoriskite nastani od toj period koi go uslovuvale samiot kni`even razvoj i koi se pojavile kako odraz na postoeweto na makedonskata slovenska dr`ava na car Samuil (976-1014) i kako odraz na urivaweto na toa carstvo i povtornoto zavladejuvawe na Vizantija so Makedonija. Vo periodot me|u vtorata polovina na IX i sredinata na XI vek, koga so vizantiskata imperija vladeela vtorata makedonska dinastija, vo Makedonija istovremeno se protivstavuvale eden na drug dvata koncepta: slovenskiot i vizantiskiot. Namesto da dojde do izvesno civilizacisko premostuvawe, prvovremeno voeno-politi~kata strategija na Vizantija vo Makedonija producirala stacionirawe na edna slovensko-vizantiska i pritoa hristijanska civilizacija i kultura, no podocne`nite voeni i crkovni okolnosti gi podmestile ovie koncepti sprotivstavuvaj}i gi eden protiv drug, no i gradej}i go drevnomakedonskiot i slovenski supstrat. Prvi~niot impuls na vizantiskoslovenska konfrontacija bil pobuden otkako ve}e vospostavenata izvorna kirilometodievska tradicija vo Ohridskiot duhoven i kni`even centar na svetite Kliment i Naum Ohridski pove}e od predvidenoto na vizantiskite strate{ki interesi go afirmirala {ireweto na slovenskata civilizaciska svest. Oficijalniot i direkten antivizantiski slovenski otpor vo Makedonija treba da se identifikuva so samiot po~etok od vladeeweto na imperatorot Vasilij II vo 976 godina, koga komitopulite (mladi knezovi) David, Mojsej, Aron i Samuil gi sogledale krizite vo vizantiskiot i vo bugarskiot dvor i krenale vostanie protiv vizantiskite vladetelski aspiracii, a pritoa ne ~uvstvuvaj}i privrzanost kon bugarskata osvojuva~ka vlast vo Makedonija i ne dozvoluvaj}i im na naslednicite na bugarskiot car Petar (inaku ve}e vizantiski sojuznici) da go vospostavat svoeto vladeewe nad niv. Kako posledica na uspe{nite pohodi na vostanieto dvajcata pre`iveani bra}a Aron i Samuil formirale nova slovenska dr`avna tvorba na prostorot na Makedonija, a vo borbata za prestolot pobedil vtoriot koj, kako protagonist za distancirawe od Vizantija go osnoval Makedonskoto Slovensko Carstvo. Voenite soo~uvawa me|u vizantiskata i Samuilovata dr`ava go otvorile na istoriskata scena makedonskiot eti~ki fenomen ~elnik na makedonska dinastija koj

173

vladee so multietni~ka Vizantija da juri{a so bajrakot na makedonizmot protiv makedonskata slovenska dr`ava. Po porazot i propasta na Samuilovoto carstvo ve}e dominantno afirmiranata slovenska civilizacija na nejziniot prostor stanala seriozna pre~ka za spokojno vladeewe na Vizantija. Se pojavile otpori kon vizantiskoto vladeewe na voeno-politi~ki i na duhoven plan, od koi i se motivirale dve seriozni vostanija na Petar Deljan vo 1040/'41 godina i na \or|i Vojteh vo 1072/'73 godina. Eden od pova`nite povodi za krevawe na vostanijata bil i streme`ot da se povrati vo op{testven i duhoven `ivot Makedonskoto Slovensko Carstvo i da se otfrli vizantiskata vlast. Natamu vo Makedonija se odrazuvale site te{ki posledici od vizantiskite vojni kako od onie pri navleguvawata na vizantiskite neprijateli vo nejzinite teritorii, taka i od odmazdni~kite torturi na vizantiskata vojska kon makedonskoto naselenie koe gi poddr`uvalo tu|ite navleguvawa so nade` deka }e im donesat osloboduvawe. Voeniot ambient vo Makedonija stanuval u{te pote`ok i so skoro ednovekovnite krstonosni vojni (1096-1195), ~ij{to u`as ponekoga{ sozdaval politi~ki okolnosti da se probudat spomenite od minatoto kaj nekoi od makedonskite feudalci za da ja otfrlat vizantiskata vlast. No, za `al, koga Vizantija se na{la pred prviot svoj zalez na pragot od XIII vek, Makedonija ne uspeala da sozdade svoja dr`ava (kako {to toa ve}e go storile Bugarite i Srbite). Nedostasuvalo vnatre{noto politi~ko edinstvo, a kako rezultat na toa makedonskite feudalci distancirani eden od drug ja barale slobodata preku pomo{ta na sekoj nov zavojuva~ vo borbite protiv Vizantija. Na toj na~in tie sekoga{ samo pomagale Makedonija da gi menuva svoite zavojuva~i. Vo periodot na XI i XII vek otporot kon vizantiskoto vladeewe ne se neutraliziral samo so voeni i pravni sredstva tuku vo taa nasoka bil vklu~en i drug funkcionalen instrument duhovnoto i kni`evnoto vlijanie. Od tie pri~ini Vizantija go prezela rakovodeweto na Ohridskata patrijar{ija/arhiepiskopija, koja{to na carot Samuil mu bila pomesna (titularna) crkva, pa preku nejzinoto vlijanie se nastojuvalo da se izgradat prinudni mehanizmi za sproveduvawe na vladeja~kite interesi. Za oficijalnata vizantiska crkovna politika vo Makedonija ve}e bile opasni slovenskite duhovni i prosvetni temeli na makedonskite hramovi i na crkovnite eparhii od Samuilovoto vreme, pri {to na izvesen na~in se prestroilo crkovnoto organizirawe vo diecezata na Ohridskata arhiepiskopija (a kako rezultat na toa so povelben akt verojatno se ukinala i Bregalni~kata slovenska episkopija). Vo Makedonija po~nale da se forsiraat vizantiskogr~kite bogoslu`bi i masovno da se istisnuvaat slovenskite rakopisni knigi. Koga se uvidelo deka toa predizvikuvalo posilen revolt (za{to

174

slovenskite crkovni knigi i slovenskata bogoslu`ba se poka`ale kako mo{ne elasti~ni kon neguvaweto na vospostavenata svetiklimentovska tradicija), toga{ se aktiviral zasilen proces na preveduvawe vizantiski dela. Isto taka i vizantiskite pisateli pi{uvale tvorbi posveteni na makedonski svetiteli, ~ii{to kultovi bile razvieni me|u mesnoto naselenie se razbira sodr`inski soobrazeni so vizantiskite duhovni diktati. Takov bil slu~ajot so hagiografskite i himnografskite tvorbi za sv. Petnaeset Tiveriopolski Sve{tenoma~enici, sv. Kliment Ohridski, sv. Naum Ohridski, i dr. Kako rezultat na otporot na duhovniot pritisok od Vizantija vo severnite kraevi na Makedonija se vospostavil kultot za pustino`itelite sv. Joan Rilski, sv. Prohor P~iwski, sv. Joakim Osogovski i sv. Gavril Lesnovski. Na toj na~in kaj mesnoto naselenie se oddr`uvala slovenskata svest kako otpor na vizantiskite duhovni vlijanija, {to ja ograni~uvale nivnata po{iroka ~ovekova sloboda. Duhovnata konfrontacija vo Makedonija dobila u{te povlijatelna funkcija i po 1054 godina, koga i oficijalno se opredmetilo izdvojuvaweto na Isto~nata i na Zapadnata crkva kako ve}e zavr{en pove}evekoven ~in. Interesno e da se napomene deka prakti~niot dogmatski sudir me|u dvete crkvi go otvoril prviot postaven Vizantiec za arhiepiskop na ohridskiot duhoven prestol Lav (1037-1056), koj na direkten na~in ja podredil Ohridskata arhiepiskopija na stranata na Isto~nata crkva, koja po~nuvaj}i od dejnosta na sv. Kliment Ohridski pa s# do negovo vreme, stoela na pozicijata na op{tohristijanskata ekumena. Za navedeniov period morame da ja naglasime i vospostavenata duhovna i kulturna vlijatelna pozicija na Sveta Gora, koja{to kako svoevidna mona{ka republika na geografskiot prostor na Makedonija steknala {iroki univerzalni dimenzii centraliziraj}i gi tradiciite na Vizantija i na slovenskite sredini. Ne mo`e da se zaobikoli i faktot deka vo vremeto na carot Samuil i vo narednoto dvovekovno vizantisko vladeewe so Makedonija do{lo do omasovuvawe na bogomilskoto dvi`ewe. Duri i pri naglasenoto antivizantisko raspolo`enie vo Makedonija posledovatelno se razvivale aktuelnite za toa vreme bogoslovski i filozofski tendencii, no istovremeno se otvoril {irok prostor da se rehabilitiraat ereti~kite idejni vlijanija. Vo Makedonija bogomilite ednakvo bile svrteni protiv vizantiskoto gospodstvo i protiv pravoslavnata crkva, koja ja smetale kako pogre{en verski ideal {to go instrumentalizira vernikot vo vizantiskiot svet. Vakvata naso~ena politi~ka ideologija mu odela vo prilog i na Samuil, pa vo `arot na antivizantiskite voeni pohodi im ostaval prostor i nim vo svojata duhovna strategija protiv centraliziraniot vizantiski protektorat vrz hristijanskata crkva. Iako vo negovo vreme se omasovile gradbite na crkvi i manastiri niz

175

Makedonija i se zajaknala pozicijata na Ohridskiot centar na duhoven i na kni`even plan, sepak ograni~enosta na centraliziranata duhovna ideologija {to trebalo da doa|a od Konstantinopol i posrednata politika na pritaena (pa duri i otvorena) poddr{ka na bogomilstvoto direktno vlijaele ereti~kite proklamerstva na pop Vasilij da se aktualiziraat skoro vo site oblasti na Vizantija. Zatoa i duhovnite rivalstva na Vizantija ne bile naso~eni samo kon slovenskata bogoslu`ba i kon slovenskata pismena tradicija, tuku tie ne ostanale ramnodu{ni za da se presmetuvaat i so bogomilskata eres. Kako posledica na toa se sozdal ploden prostor za odvivawe na bogomilskata kni`evnost, no i za proniknuvawe na antibogomilski tekstovi (kako {to se na primer Besedite na Prezviter Kozma). Golemoto vlijanie na Ohridskata kni`evna {kola s# pove}e gi vkorenuvalo slovenskata pismenost, kni`nina, bogoslu`ba i novata civilizacija, a Vizantija ve}e na tie procesi ne mo`ela da gleda ednostrano kako na antivizantiski postapki. Kni`evnata tradicija na Ohridskiot centar ve}e imala vkoreneto cvrsti korewa, {to ne se iskorenuvale. Pa taka, vo makedonskite kni`evni i skriptorski centri kni`evnicite prodol`ile da pi{uvaat knigi na staroslovenski jazik, a drug del od makedonskite kni`evnici u~estvuvale vo vizantiskite tvore~ki procesi poddr`uvaj}i gi aktuelnostite na dominantnite ideologii na vremeto vo koe `iveele site zaedno. Duri vo posebni slu~ai, koga prezentiranata kni`evna materija trebalo da se najde pred visokoobrazovnite tvorci, ~inot na prevodot bil bespredmeten i delata na makedonskite kni`evnici se pi{uvale na vizantisko-gr~ki jazik. Vo takvite slu~ai, primenetiot jazi~no-pismen izraz nemal tendencija da ja izmesti slovenskata kulturna svest na kni`evnikot, tuku na prv plan bil streme`ot da se istakne poddr`uvaweto na op{tite idejni, strukturni i stilsko-izrazni koncepcii, osobeno koga tie trebalo da se protolkuvaat i da se nadopolnat kako op{ta univerzalna vrednost. Sepak, krajniot odraz pri istaknuvawata na posebnostite kako osnovni kriteriumi za vrednostite na opredelena sredina ili kultura (kako {to e primerot so makedonskata) go porazil primatot za apsolutnata vizantiska vistina, pa sledstveno na toa do{lo i do prvoto poluvekovno zgasnuvawe na Vizantiskata Imperija me|u 1204 i 1261 godina. Nema da sme daleku od vistinata ako pretpostavime deka tokmu i neuspehot na Vizantija da vospostavi apsoluten duhoven i kulturen poredok vo Makedonija bil edna od pove}eto pri~ini da dojde do poluvekovnoto zgasnuvawe na imperijata vo tekot na prvata polovina od XIII vek. Ovoj istoriski kompleks so duhovni i politi~ki posledici Vizantija go `iveela i vo tekot na obnovenoto imperisko postoewe od vtorata polovina na XIII do sredinata na XV vek.

176

Po mnogu posebnosti vo sferata na slovenskata pismenost vo Makedonija se opravduva izdeluvaweto na XI i XII vek vo op{tata periodizacija na kni`evnata istorija. Ako vo prviot vek od formiraweto na svetiklimentovata Ohridska kni`evna {kola glavno se po~ituvale izvornite idei od Moravskata misija na svetite Kiril i Metodij i po toa ovoj centar se diferenciral vo odnos na Preslavskiot kni`even centar vo Bugarija, ve}e vo XI i XII vek nastapil odrazot na razvojnite tendencii {to se nalo`uvale od duhovnite i kulturnite posledici na samata epoha. Toga{ za`iveal t.n. redakciski period od istoriskiot razvoj na slovenskata pismenost, a standardiziraniot staroslovenski jazik od periodot na svetite Kiril i Metodij po~nal da trpi izvesni diferencijacii vo jazi~niot izrazen aparat od edna vo odnos na druga slovenska sredina. Taka, vo rakopisnite spomenici od navedenive dva veka {to nastanale na prostorot na Makedonija po~nale da se diferenciraat prepoznatlivi (tipi~ni) makedonski jazi~ni crti, koi vo paleoslavistikata se opredeleni kako makedonska jazi~na varijanta (ili redakcija) vo odnos na bugarska, srpska ili ruska jazi~na varijanta (redakcija). Pi{uvaweto na rakopisnite tekstovi se odvivalo na pergamentni listovi i so ustavno pismo, a podreduvaweto na zborovite bilo sleano (scriptio continua). Od pravopisnite znaci se koristela samo to~kata, a spored iskustvata od vizantiskata kni`evnost ve}e kon vtorata polovina na XII vek vo pismenosta po~nale da vleguvaat vo upotreba i drugi nadredni znaci. Vo pismenata praktika se primenuvalo glagolsko i kirilsko pismo, pri {to se zabele`uva deka stanuva zbor za period koga vo Makedonija postoelo kolebawe pri pi{uvaweto so ednoto ili so drugoto pismo. Na tekstolo{ko-strukturen plan preovladuvalo poddr`uvaweto na obrascite od tekstualnite redakcii na Ohridskata kni`evna {kola, no se registriraat i projavi na novi razvojni tendencii. Vo toj period se odvivale i makedonsko-ruskite vlijanija vo dvete nasoki, proces sproveduvan preku duhovniot razvoj na Kievska Rusija i preku za`ivuvaweto na duhovnata i kni`evnata dejnost vo svetogorskite manastiri i pove}eto pridru`ni skitovi i mona{ki }elii. Vo ovoj dvovekoven period Vizantija i celiot hristijanski svet (vo koj{to bila i Makedonija) se na{le pred gradewe idejna serpentina, no kako {to naglasivme i pogore taa bila ocrtana so formiraweto na slovenska civilizaciska svest i so nejziniot antipod na vizantiski antislovenizam, kako i so antilatinski polemi~ki raspravi, {to dovele vo 1054 godina do kone~nata podelba na hristijanskata crkva i kultura na Isto~na i na Zapadna. Glavno, ne stanuvalo zbor za klasi~ni i tradicionalni idejni konfrontacii, no site razvojni procesi i polemi~ki raspravi se naso~uvale kon proektiraweto na sudirot me|u ve}e izdiferenciranite novi civilizaciski vrednosti,

177

{to se karakterizirale so istaknuvawe na posebnostite me|u narodite na op{tata duhovna i kulturna scena. Ovie procesi najmnogu gi potsiluvale me|usebnite duhovni i politi~ki antagonizmi me|u Istok i Zapad, me|u vizantiskiot i slovenskiot svet, a kako finalna posledica se javile ~etirite Krstonosni vojni vo 1096, 1147, 1189 i 1195 godina. Makedonskata duhovna i kulturna tradicija stanala presudna tamu da se locira glavniot poligon za aktivirawe na novite razvojni inicijativi na bogoslovski i na kni`even plan. Vo Makedonija se odvivala op{tata razvojna tendencija na teologijata i na dogmatikata, za{to vo isto~nite provincii Vizantija po~nala da gi gubi vlijatelnite mehanizmi. Makedonskite duhovni i kni`evni centri po~nale da stanuvaat integralen prostor na vizantiskiot i na slovenskiot duhoven i kulturen `ivot. Tamu se centralizirala introspekcijata na vizantiskata i na ju`noslovenskata tradicija, pri {to se nametnale integralni razvojni nasoki. Noviot duhoven ambient go potsilil politi~kiot presti` na Zapad, a predizvikaniot vizantiski hendikep na voen plan i na za~estenite ideolo{ki borbi poslu`ile kako definitivna pri~ina vo 1204 godina da se raspadne mo}nata Isto~norimska Imperija. Toa dovelo vo vtorata polovina na XI i vo XII vek da se probudi nov duh vo dogmatskite i filozofski ideologii, olicetvoren preku racionalisti~kiot humanizam proklamiran od Joan Ital i misti~niot individualizam pokrenat so stihijnite migracii na krstonosnata era. Tvorcite na slovenskite kni`evni procesi {to se odvivale vo Makedonija vo periodot na XI i XII vek bile direktni prodol`uva~i na pismenite i na kni`evnite tradicii od Ohridskata svetiklimentova kni`evna {kola. Glavno, tie bile bezimeni (anonimni), a dokolku se naveduvalo imeto na pi{uva~ot, toa se pravelo za da ne se izbegne li~nata odgovornost za slabostite i gre{kite. Animiraweto na kni`evnite tvorci vo toj period bilo do toj stepen relativizirano, {to s# do XII vek ne se potpi{uvale duri i t.n. originalni tvorbi, koi{to sozdavale avtenti~en tvore~ki pridones. Toa bile zavidno obrazovani tvorci koi ramnopravno so afirmiranite vizantiski avtori u~estvuvale vo kreiraweto na kni`evnite procesi na prostorot na Makedonija i zaedno gi gradele vrskite i vlijanijata me|u vizantiskata i makedonskata kni`evno-istoriska tradicija. Pokraj onie kni`evnici koi zastanale na stranata da se prodol`at i da se afirmiraat kirilometodievskite i svetiklimentovski kni`evni tradicii, imalo i takvi koi direktno se vklu~uvale vo vizantiskite kni`evnotvore~ki procesi pi{uvaj}i na vizantisko-gr~ki jazik. Eden del od vizantiskite kni`evnici prestojuvale, se {koluvale ili rabotele vo Makedonija, a me|u niv sekako deka najistaknati bile vizantiskite ohridski arhiepiskopi Lav Ohridski, Teofilakt Ohridski, Dimitrij

178

Homatijan, a ne{to podocna vo XIII vek i Konstantin Kavasila. Me|u niv treba da se napomenat u{te eden od najistaknatite vizantiski poeti Hristofor Mitilenski, Nikita Solunski, Vasilij Ohridski, Evstatij Solunski, i dr. Ne treba da se zaobikoluva i faktot deka vo odnosniov period bil silen i procutot na vizantiskata kni`evnost, koga od nejzinite redovi proizlegle istaknati kni`evnici kako: Simeon Novi Bogoslov, Petar Antiohiski, Nikon Crnogorski-Sirijski, Nikita Stetat, Mihail I Kerularij, Joan Skilica, Joan Zonara, .ilip Monotrop, Georgi Kedrin, Konstantin Manasij, i drugi. Pove}eto od nivnite dela bile predmet na slovenski prevodi vo aktuelnovo, sovremeno vreme. Vo XI vek se izvr{il i slovenskiot prevod na Aleksandrijata na ju`noslovenski teren, a vo dogledno vreme se prevele i drugi beletristi~ki tekstovi. Od toj period poteknuvaat i slovenskite prevodi na del od apokrifnite tekstovi. Se razbira deka vo XI-XII vek vo Makedonija bil golem brojot na kni`evnicite koi najdirektno ja prodol`uvale slovenskata pismenost od svetiklimentovskata ohridska tradicija, no poradi maliot del od so~uvanoto rakopisno nasledstvo od toj period kni`evno-istoriskata pretstava za niv e mo{ne ograni~ena. Od prvata polovina na XI vek e makedonskiot kni`even deec i preveduva~ Joan Prezviter, koj{to proizlegol od krugot na Ohridskata kni`evna {kola. Vo kni`evnata istoriografija toj se evidentira kako preveduva~ na slovenski jazik na vizantiskite hagiografski sostavi @itie za sv. Antonij Veliki sostaveno od ranohristijanskiot pisatel Atanasij Aleksandriski i @itie za sv. Pankratij Tavromeninski. Vo slovenskata rakopisna tradicija se prepi{uvale i dvata prevedeni teksta, a od site niv dosega se evidentirani pove}e od 20-tina prepisa. Slovenskiot prevod na Joan Prezviter e prosleden so avtorski Pogovor (Posleslovie), ~ija{to sodr`ina pretstavuva edinstven izvor za negovata kni`evna i preveduva~ka dejnost. Se pretpostavuva deka nara~atelot na prevodite bil Joan Debarski (1016/18-1037), posledniot ohridski patrijarh od vremeto na Samuilovoto Carstvo i prviot vizantiski ohridski arhiepiskop po zavladuvaweto na Makedonija od Vizantija. Za Joan Debarski isto taka se pretpostavuva deka bil istaknat kni`even deec, a osobeno so takvata dejnost se zanimaval vo periodot pred da po~ne da rakovodi so duhovniot prestol. Vo XI vek i Grigorij .ilozof ja po~nal svojata duhovna i kni`evna dejnost vo Makedonija (vo diecezata na Ohridskata arhiepiskopija), a svoite visoki obrazovni nadograduvawa gi steknal vo Konstantinopol, za najzreliot kni`evno-tvore~ki potencijal da go realizira vo Rusija. Negovite dosega identifikuvani kni`evni dela glavno se so~uvani vo vid na prepisi vo ruskata rakopisna tradicija od XV i XVI vek. No, imaj}i go predvid faktot deka negovite originalni dela se od oratorsko-prozen tvore~ki karakter

179

se doa|a do konstatacijata deka toj e direkten sledbenik na Ohridskiot kni`even centar i deka za ovie dela bil inspiriran od bogatoto Svetiklimentovo kni`evno delo. Poznat e ciklusot od sedum Pou~ni slova, vo ~ie{to zaglavie stoi deka se napi{ani od Grigorij .ilozof. Sepak, za eden od va`nite makedonski kni`evnici od XI vek koj e direkten prodol`uva~ na pismenite i kni`evnite tradicii od Ohridskata kni`evna {kola se smeta izvesniot Georgi Gramatik, od kogo dosega e evidentiran samo eden prepis od rakopisen Posen triod (Sofija, BAN br.38). Ovoj rakopis e mo{ne podatliv kako ilustracija na makedonskata jazi~na redakcija od krajot na XI ili po~etokot na XII vek, no istovremeno ja prezentira koleblivosta na upotrebata na glagolskoto i kirilskoto pismo vo toga{nite skriptorski centri vo Makedonija. Duri i samata tekstolo{ka struktura na triodot e mo{ne interesna za prou~uvawe, za{to temelno se razlikuva od drugite triodni prepisi. Skratuvawata na strukturite na del od zastapenite slu`bi vo rakopisot se objasnuva so intervenciite na kni`evnikot poradi brzawe pri pi{uvaweto, za koe i samiot svedo~i vo brojnite ostaveni zapisi od negovata raka. Ovoj star trioden tekst e zna~aen i za istorijata na starata muzika, za{to vo nego se sre}ava upotrebata na eksfonetski znaci od najstar tip, kako i retkiot muzi~ki znak tita. Vo makedonskata kni`evna istorija od XI-XII vek zabele`itelno mesto ima i kni`evnikot pop Dobromir, od ~ija{to raka e so~uvan najstariot prepis na slovenskoto kirilsko ^etvoroevangelie . Ovoj rakopis izvorno gi ilustrira najstarite karakteristiki na kirilometodievskiot prevod na evangelieto, kako i prvi~nite projavi od novite razvojni diferencijalni crti na makedonskata jazi~na redakcija. Imeto na kni`evnikot e zasvedo~eno na l.121a. Najverojatno rakopisot bil pi{uvan vo nekoj od jugozapadnite makedonski skriptoriumi (povrzan so Ohridskiot kni`even centar), a pred sredinata na XVI vek nekoj makedonski poklonik go odnel vo Sinajskiot manastir Sv. Ekaterina. Vo periodot na XI-XII vek jerej Joan gi dopi{al 16-te redovi kirilski tekst na mesecoslovot vo glagolskoto Zografsko evangelie, a vo istiot rakopis toj ostavil i nekolku svoera~ni zapisi. Od istiot period e i sv. Ilarion Meglenski, koj vo istoriografskite pregledi se istra`uva kako hristijanskiot svetitel, protivnik na ereti~kite u~ewa, meglenski episkop i kni`evnik. Inaku, toj verojatno e roden vo Ohrid i od strana na ohridskiot arhiepiskop Evstatij bil rakopolo`en za episkop na Meglenskata eparhija. Vo borbata protiv ereti~kite u~ewa toj se vklu~il so javni propovedi vo odbrana na kanonskata dogma na hristijanstvoto, pri {to gi tolkuval i delata na poznatite crkovni pisateli pottiknuvaj}i go nivnoto preveduvawe i prepi{uvawe. Duri i li~no sostavil pove}e polemi~ki sostavi protiv ereticite.

180

Od periodot na XI-XII vek se so~uvani glagolski i kirilski rakopisi so makedonska proveniencija. Pozna~ajni makedonski glagolski rakopisi se: Makedonskite glagolski listovi, Ohridskite glagolski listovi, Mariinskoto ~etvoroevangelie, Ohridskoto evangelie, Sinajskiot trebnik (evhologij), Sinajskiot psaltir, i drugi. Interesen palimpsest sre}avame vo fragmentot na Resenskiot posen triod od krajot na XI vek, ili pak vo Bojanskoto evangelie od krajot na XI ili od po~etokot na XII vek, vo fragmentot na ]ustendilskoto evangelie od krajot na XII vek, i sl. Od so~uvanite kirilski rakopisi uka`uvame na: Pogodinoviot psaltir, Ohridskiot apostol, Slep~enskiot apostol, Strumi~kiot apostol, [afarikoviot triod, Grigorovi~eviot paremejnik, Zagrepskiot makedonski triod i drugi.

ISTORIJA I KULTURA

Sevim Pili~kova SIMBOLIKATA NA OVOJ I NA ONOJ SVET VO NARODNITE PRIKAZNI Narativnata dejnost otsekoga{ bila neophoden element na semejnata atmosfera i sostaven del od op{testveniot `ivot (duhovniot svet na vozrasnite). Tokmu zatoa, semejstvoto otsekoga{ pretstavuvalo i se tretiralo kako osnoven mikrokolektiv koj imal uloga na ~uvar na proznata tradicija, ispolnitel na usnata transmisija na proizvodite na taa tradicija, kako i koordinator na distribuiraweto na duhovnoto kulturno nasledstvo. Vo svesta na nositelite na narodnata tradicija drevnoto mitsko soznanie ostavilo dlaboki tragi zabele`livi vo razni narodni veruvawa koi{to ne `iveat samo vo svetot na prikaznite tuku i vo sekojdnevieto. Svetot na narodnite prikazni gi ~uva tragite od starite mnogubo{tva, obi~ai i drevni veruvawa, pa sepak, so tekot na vremeto promenite od realniot `ivot uslovuvaat transformacii i vo svetot na prikaznite vo zavisnost od istoriskite nastani, religijata, lokalnite veruvawa, kako i vlijanieto od proznata tradicija na drugite narodi. Poradi prisustvoto na natprirodniot element, vo svetot na narodnite prikazni se zabele`livi tragi od mnogu tradicionalni motivi, nasledeni od svetot na arhai~nite mitovi i rituali. Zna~eweto na natprirodniot element za funkcioniraweto na si`etnoto dejstvo vo svetot na prikaznite e od su{tinsko zna~ewe: negovoto prisustvo ovozmo`uva junakot da pominuva niz najneverojatni avanturi potrebni za uspe{no re{avawe na te{kite zada~i i postignuvawe na o~ekuvanata cel. Soodnosot me|u mitskata metafori~nost i fantastikata vo narodnite prikazni se odlikuva so toa {to fantasti~noto s# u{te e vo zavisnost od mitskata semantika. Zatoa, ~udnite osobini se javuvaat kako fizi~ki svojstva, atributi na junakot od prikaznata koj se odlikuva so: zlatna kosa, solzi-biseri, nasmevki-trendafili... Seto ova mo`e da se ilustrira so golem broj motivi vo prikaznite od koi pove}eto se internacionalni i se sre}avaat i vo prikaznite na drugi

184

narodi. Taka, na primer, ~esto zastapeniot motiv za Simnuvawe na junakot vo dolna zemja (AT 300, 301, 513, 531)1 se javuva vo razli~ni varijanti i uka`uva na korenite od nekoga{niot mit {to poteknuva od najdale~noto minato na ~ovekot. Od periodot na veruvaweto vo animizmot i totemizmot poteknuva i motivot za Neobi~noto ra|awe na junakot (AT 425), koj isto taka, se sre}ava vo najrazli~ni varijanti. Kako naj~esto zastapen e motivot za ra|aweto na junakot od jabolko; kako i motivite vo koi junakot mo`e da se rodi kako {trk, `aba, zmija, majmun, koska... ili, pak, kako rezultat na ispolnuvawe na molbata na majkata upatena do Gospod. Od poso~eniot period poteknuva i motivot @enidba na junakot so `ivotno , koj vo razni momenti od si`etnoto dejstvo do`ivuva metamorfoza na ubavica ili ubavec. Ovie likovi na `ivotno-~ovek poteknuvaat od primitivnite veruvawa vo totemnite `ivotni i duhovi, kako izvori na nevoobi~aena sila. Totemisti~kite veruvawa i pretstavi evidentni vo raznite metamorfozi na junakot, se ~esto zastapeni vo razli~ni prikazni~ni tipovi, nastanati kako posledica na nekoja magija, ili kletva (AT 450, 510, 707). ^esto zastapen e i motivot Znaewe na nemu{tiot jazik , so pove}e varijanti od prikazni~niot tip AT 670, a isto taka, popularni se i raznite varijanti od motivot za Predodredenosta na sudbinata (AT 930). Me|u popularnite motivi, koi{to poteknuvaat od nekoga{nite mitovi, posebno se interesni varijantite od tipot Odewe kaj Sonceto, Barawe pomo{ od son~evata majka , @enidba so Sonceto (AT 460). Motivot Razgovor so Sonceto pretstavuva edna od arhai~nite mitski pretstavi {to podocna vidoizmeneta preminala vo svetot na vol{ebnata prikazna, dobivaj}i ja formata na vol{ebno ogledalo so koe junakot uspeva da gi zdogleda i otkrie slu~kite i na dale~ina. Me|u internacionalnite motivi, sekako e i motivot @enidba na junakot so mrtovec, {to svedo~i za veruvaweto vo zadgroben `ivot. Kako damne{no iskustvo i sogleduvawe vo svetot na narodnite prikazni e sovladuvaweto na granicite {to, vsu{nost, uka`uva na idejata za granicata me|u `ivotot i smrtta, prezemena od modelot za svetot spored mitskite soznanija. Vakvoto veruvawe se preoblikuvalo vo smrtnata opasnost so koja se soo~uva junakot za vreme na raznite slu~ki vo tekot od naracijata. Pretstavata za smrtnata opasnost vo svetot na prikaznata ja pretstavuvaat raznite su{testva so natprirodna mo} koi se javuvaat vo uloga na ~uvari na granicata me|u `ivotot i smrtta. Osven toa, mnogu pooslaben vid na ova mitsko
1

Anti Arne, Stith Thompson, The Types of the .olktale, A Classification and Bibliography, Helsinki, 1964.

185

soznanie za granicata me|u `ivotot i smrtta, vo svetot na narodnata prikazna pretstavuvaat i raznite te{kotii so koi se soo~uva junakot za vreme na svoeto patuvawe niz naracijata. Poradi isklu~itelnoto zna~ewe na granicite za funkcioniraweto na si`etnoto dejstvo, prikaznata se stremi da ja materijalizira idejata za granicata koja se pretstavuva kako prostoren soodnos. Kako najtipi~en prostoren soodnos na granicite vo narodnite prikazni se javuva pretstavata za ovoj svet i za onoj svet, so koja se odrazuva svetot na junakot (svetot na `ivite) i tu|iot svet (svetot na natprirodnite su{testva). Vo ovie svetovi patuvaat pripadnicite i na edniot i na drugiot prostor, zavisno potrebata na pozitivnite i negativnite likovi od naracijata. Preminuvaweto preku ovie granici pretstavuva edna od te{kite zada~i na junakot a koi, vsu{nost, pretstavuvaat ispolnuvawe na vistinskata te{ka zada~a: negovoto uspe{no preminuvawe na granicata me|u ovoj svet i onoj svet (preminuvawe od svojot vo tu|iot prostor), odnosno, doka`uvawe na stepenot na zrelosta na junakot, a so toa i odreduvawe na negoviot status vo svetot na vozrasnite. Personifikacijata na svojot prepoznatliv svet i prostor mo`e da se pretstavi so medijalna formula. Taka, na primer, preminuvaweto na granicata me|u ovie dva sveta se determinira so konkretni zborovi izgovoreni od su{testvo so natprirodna mo} koe go odreduva prisustvoto na tu|inec vo svojot prostor: Ovde mirisa na ~ovek! Mnogubrojnite interesni usni prezentacii govorat za raznovidnite viduvawa na konturite od poso~enite dva opoziciski sveta vo ramkite na integralniot svet od si`etnata struktura na narodnata prikazna. Taka, na primer, granicata me|u ovoj svet i onoj svet vo narodnite prikazni mo`e da se pretstavi so zborovite: ...reka so vol{ebna pena; ...~e{ma od koja te~e gnoj i krv; ...zaminuvawe na junakot od domot vo {umata ; ...vrata pred koja le`at lavot i kozata ~uvari na granicata; ...bunar-dupka vo koja vleguva junakot vo potraga po zmevot i izgubenata ubavica. Vo mitolo{kata sodr`ina na narodnite prikazni vakvoto simboli~no izrazuvawe se dekodira so mnogu tolkuvawa, kako na primer: domot na junakot go ozna~uva ovoj svet , a ...bunarot, {umata, rekata, planinata, vratata... go ozna~uvaat onoj svet, prostorot na mitolo{kite su{testva: lavot, zmevot, ve{terkata... Vo narodnite prikazni jasno se uka`uva na obele`jata od tu|iot svet koi so sebe gi nosi junakot od prikaznata. Taka, na primer, vo prikaznata od tipot AT 550, 551, pomo{nikot so natprirodna mo} gi sovetuva trojcata bra}a kako da go pronajdat vol{ebniot lek za bolniot tatko. Dvajcata postari bra}a ne go sledat upatstvoto, a nepo~ituvaweto e sprotivno na pravilata i redosledot na odnesuvawe

186

vo svetot na natprirodnite su{testva koe{to predizvikuva aktivirawe na negativni posledici. Upatstvoto se odnesuva na to~niot redosled od nasokata za dvi`ewe pri vleguvaweto vo vremeto i prostorot na natprirodnite su{testva. Narativnite elementi od upatstvoto, spored redosledot vo naracijata, se: ]e pomine{ sedum planini i }e zdogleda{ edna visoka kula, do nea ima eden bunar, }e ja ulovi{ ribata, vo ribata }e go najde{ klu~ot, }e go vidi{ me~ot na eden kamen, }e go zeme{ me~ot. Do kamenot ima izvor, }e ja ostavi{ vodata da te~e. ]e izleze{ od bunarot. Tekstot od upatstvoto zapo~nuva so brojot sedum koj{to gi navestuva sedumte isku{enija od patot na junakot. Potoa, se naveduva visokata kula koja simbolizira za{tita i zasolni{te na junakot za vreme na proverkata na polovata zrelost.2 Sleduva vleguvaweto na junakot vo bunarot koj go ozna~uva dolniot svet svetot na mrtvite, kade se nao|a vol{ebnata ripka od koja junakot }e go zeme vol{ebniot klu~ i }e vleze vo visokata kula. Ovoj vid visoki kuli naj~esto se opi{ani kako sakralna arhitektura bez vlez: tie nemaat vrati i prozorci. Nivnata neobi~nost e vo toa {to tie pretstavuvaat vertikalna oska koja pretstavuva granica kade mo`at da se doprat dvata sveta: nadvore{niot svet-svetot na vozrasnite i vnatre{niot svet na likovite-junaci koi se nao|aat vo nekoja od fazite na isku{enijata od pubertetskata inicijacija. Tokmu zatoa, vo ovaa sakralna arhitektura se ~uva carskata }erka od nadvore{niot svet od koj samo na junakot mu e dozvoleno da komunicira so nea, a koga }e ja doka`e svojata zrelost, toj ve}e mo`e i da vleze vo kulata. Posledniot narativen segment od upatstvoto e predupreduvaweto da ne se naru{i redosledot na zbidnuvawata vo svetot na mrtvite, odnosno na junakot mu se dozvoluva da zeme od vodata, no potoa pak da ja ostavi da te~e. Vo prikaznata od tipot AT 300, 301, si`etnoto dejstvo se odviva vo tri osnovni epizodi, soglasno lokalizacijata na nastanite: ...na gorniot svet, kade {to `ivee junakot, ...na dolniot svet, kade {to `iveat natprirodnite su{testva i vo koj zaminuva junakot, i povtorno ...na gorniot svet kade {to se vra}a junakot. Vlezot vo dolniot svet e niz: bunar, dupka, pe{tera..., pri~inata za zaminuvawe na junakot vo svetot kade vladeat htoni~nite sili e nastanatiot nedostatok od negoviot svet: od carskata gradina se krade zlatnoto jabolko koe niknuva edna{ vo godinata. Vo potraga po aramijatazmevot koj vleguva vo bunarot, junakot-najmaliot carski sin se simnuva vo dolniot svet, se bori so zmevot i ja spasuva `rtvuvanata carska
2

D`ejms D`ord` .rejzer, Zlatna grana, 1, Prou~avanje magije i religije, Beograd, 1977, 246. (Spored avtorot, kralevite ne smeele, me|u drugoto, da gi napu{taat visokite kuli vo koi sedele izolirani od obi~nite lu|e)

187

}erka od podzemnoto carstvo i so toa go ovozmo`uva te~eweto na vodata, odnosno pridonesuva za povtorno vospostavuvawe na potrebniot redosled vo toj svet. So toa, junakot go zaslu`uva povtornoto vra}awe vo svojot svet. Poslednoto isku{enie na junakot e bitkata so golemata zmija koja sekoja godina se ka~uva na golemoto drvo i od gnezdoto na orlicata gi jade malite. Blagodarnata majka-orlicata go nagraduva junakot, taa na svoite krila go prenesuva junakot (koj vo tekot na patuvaweto ja hrani) na ...na gorniot svet. Kako {to mo`e da se vidi, pri~inata za zaminuvaweto na junakot se sovpa|a so negovoto vra}awe. Vo prviot slu~aj e potrebata od eliminirawe na nedostatokot od svojot svet: spasuvawe na zlatnoto jabolko (koe se ra|a edna{ vo godinata), a vo vtoriot slu~aj e eliminirawe na nedostatokot od tu|iot svet: spasuvawe na malite orliwa (koi, isto taka, se ra|aat edna{ vo godinata). Ovaa pobeda na junakot ja simbolizira pobedata na opozicijata svetlina/temnina, odnosno `ivot/smrt. Opasnosta da se ukrade zlatnoto jabolko e motivacija za razdvi`uvawe na si`etnoto dejstvo, a periodot na motivacijata, pak, se sovpa|a so socijalniot status na junakot koj e vo period koga treba da ja doka`e svojata zrelost i da se stekne so pravoto za `enidba. Pobedata na junakot vo bitkata so `iteli od dolniot svet , spasuvaweto na zlatnoto jabolko i malite orliwa-`iteli na kosmi~koto drvo, ja ozna~uva pobedata na vozdu{noto nad htoni~noto na~elo. Vo prikaznata od tipot AT 306, 471 pri~inata za zaminuvawe na junakot vo onoj svet, koj ovde e ...na gorniot svet tu|iot svet go predizvikuva nedobronamerniot lik vo naracijata so konkretna postapka iznenaduvawe poradi neobi~noto ra|awe i izgled na junakot. Pogre{nata reakcija e prosledena so negativni posledici od poznatoto narodno veruvawe pri neizgovarawe na soodvetniot zbor vo takvi prigodi (ma{ala!). Toa rezultira so negativna promena vo odnos na junakot-negova metamorfoza od ~ovek vo ptica. Vo narednite epizodi od si`etnoto dejstvo devojkata-junak pravi obid da dojde do prostorot na `itelite od tu|iot svet i da go pronajde sakanoto mom~e. Upatstvoto za sovladuvaweto na prostorot pome|u ovoj i onoj svet go dava, kako i sekoga{, dobronamerniot pomo{nik so natprirodna mo} koj veli: Toj ne e ptica, rekol, toj e ~ovek. Ti ne mo`e{ tuka, na ovoj svet da go pronajde{... Toj samo koga saka doa|a na ovoj svet. Sletuva od gorniot svet i doa|a tuka na ovoj svet, a koga saka, toj pak si zaminuva tamu, na onoj svet. No, da znae{, ako zamine{ na toj svet, ti ve}e nema da mo`e{ da se vrati{ tuka, na ovoj svet... No, {tom saka{, }e ti ka`am kako i {to treba da stori{. Slu{aj me sega dobro:

188

ima edni kobili koi se simnuvaat od gorniot svet i sletuvaat pokraj rekata Vardar. Tamu, od sredinata na rekata kobilite od gorniot svet pijat voda s# do razdenuvawe. Tie imaat mnogu dolgi opa{ki i koga }e dofati{ nekoja opa{ka, zavitkaj ja okolu sebe i taka, koga taa }e letne za da se vrati vo gorniot svet, taa }e te povle~e i tebe so nea. Samo taka, zaedno so nea, i ti }e otide{ tamu, na gorniot svet. Vo potragata po junakot, devojkata-junak go zapo~nuva procesot na svoite isku{enija koi, vo konkretnata prikazna se ni`at edna po druga i traat do posledniot segment od si`etnoto dejstvo na prikaznata. Toga{, kako rezultat na uspe{no sovladanite isku{enija vo procesot na doka`uvaweto na svojata polova zrelost, devojkata-junak uspeva da ja ottrgne magijata od sakanoto mom~e so {to se predizvikuva i procesot na metamorfozata, sega vo obratna nasoka: preobrazba od ptica vo ~ovek, so toa i zaslu`ena nagrada: qubov i sre}a. Kako posebno interesna vizuelna prezentacija na pretstavata za onoj svet , odnosno tu|iot svet , naselen so natprirodni su{testva, e epizodata vo koja devojkata-junak ja doznava vistinata za svojot soprug Sonceto. Za da dojde do takvoto soznanie, taa postapuva sprotivno na upatstvata od dobronamerniot pomo{nik, poradi {to zapo~nuvaat isku{enijata niz koi taa treba da ja potvrdi svojata zrelost i da ja zaslu`i doverbata na ma`ot. Ovaa epizoda od prikaznata Devojkata oma`ena za Sonceto (AT -460) se izdvojuva kako posebno interesna narativna konstrukcija na pretstavata za ovoj i za onoj svet i poradi neobi~niot na~in na vleguvaweto na devojkata-junak vo prostorot na natprirodnite su{testva. Imeno, vo ovaa prikazna granicata me|u prostorot na `ivite i prostorot na mrtvite e pretstaven so neobi~niot vlez od edniot svet vo drugiot, a toa e papokot so klu~ i katanec na zaspaniot ma`. Isku{enieto, pak, so koe se ispituva zrelosta na devojkata-junak, dali taa zaslu`uva, ili ne takov neobi~en ma`, zavisi od nejzinata pravilna ili pogre{na postapka-prekr{uvawe na zabranata za vlez vo tu|iot svet. Soo~ena so isku{enieto, devojkata-junak ne uspeva da go polo`i ispitot na zrelosta, poradi {to ja o~ekuva zaslu`enata kazna, a potoa i novi isku{enija za doka`uvawe na svojata zrelost za povtorno zdobivawe na izgubenata sre}a. Pri~inata za neuspehot e nemo`nosta od sovladuvawe na isku{enieto-qubopitnosta na devojkata koja go pravi tokmu sprotivnoto od svojata osnovna cel: taa go upotrebuva katanecot i vleguva vo nedozvoleniot tu| prostor. Poradi nejziniot prestoj tamu i zadocnetiot obid navreme da izleze (pri razdenuvawe koga se budel ma`ot Sonceto), `enata ostanuva zatvorena vo tu|iot prostor. Vo ponatamo{niot tek od si`etnoto dejstvo devojkata-junak

189

sovladuva mnogu pote{ki isku{enija kako te{ki zada~i za da ja opravda svojata prvi~na nezrelost. Vo nekoi narodni prikazni si`etnoto dejstvo zapo~nuva tokmu so krajot od neuspe{niot obid za sovladuvawe na isku{enijata na junakot. Vo konkretniov slu~aj stanuva zbor za golemiot broj varijanti na prikaznite od tipot AT 425 vo koi, po neuspe{niot obid junakot e kaznet so najraznovidni metamorfozi. Negovata pojava vo razni formi na ma|epsanost uka`uva na isku{enieto {to toj treba da go sovlada za da go zaslu`i svojot prvobiten izgled na ubavo mom~e ili devoj~e. Od golemiot broj primeri na sekakvi formi od metamorfozi i transformacii (vo periodot na re{avaweto na najte{kata zada~a zaslu`uvawe na prvobitniot izgled), posebno e interesen tekstot na tvorbata koja e naslovena tokmu so neobi~nata metamorfoza koja{to ja do`ivuva junakot vo istoimenata prikazna Mom~eto Mrtove~ka glava. Isku{enieto za kaznetiot junak se sostoi vo negovata mo} (bez ogled na svojot nadvore{en izgled) da bide prifaten kako sin na ma`ot i `enata koi nemaat svoi deca. Po uspe{noto sovladuvawe na prviot del od isku{enieto, junakot od prikaznata gi nagraduva ma`ot i `enata koi go prifa}aat kako svoe dete, a nagradata za nivnata postapka e vo negovoto poka`uvawe na svojstvata od natprirodnata mo}: za sekoja ~inija hrana polna ~inija zlatnici. Uspe{noto sovladuvawe na isku{enijata e uslov za negov premin i prifa}awe vo kategorijata svet na vozrasnite {to rezultira so zaslu`uvawe na svojata prvobitna forma ubavo mom~e i, se razbira, so nagradata `enidba so carskata }erka. Granicata me|u ovoj svet i onoj svet, ili granicata me|u svojot i tu|iot svet, vo narodnite prikazni se javuva kako prostorno oddale~uvawe koe{to vo naracijata ~esto se obele`uva so zborovite: ...preku devet planini pominal, kon desettata se upatil.... Istata cel se postignuva i so trikratnoto povtoruvawe na glagolot odi, koj se upotrebuva so cel naracijata da uka`e na dvi`eweto na junakot niz slu~kite od si`etnoto dejstvo: , , . Vo nekoi narodni prikazni neodredenosta vo prostorot i vremeto se izrazuva so zborovite koi go opi{uvaat i nadvore{niot izgled na junakot koj poradi dolgiot period na otsustvuvawe od svojot dom dobiva neprepoznatliv izgled za onie koi go poznavaat od prethodniot period. Primer: Odelo, odelo mom~eto... Deset godini pat izodelo. Bradata mu porasnala do gradite! Odel carskiot sin od planina do planina, bos, gladen, umoren, celiot vo iskinati ali{ta... Samo sabjata mu visela na polovinata... Dobra ilustracija na pretstavuvawe i razgrani~uvawe na svojot od tu|iot svet e tekstot na prikaznata Za trite kalinki (AT 408),

190

vo koja granicata me|u dvata sveta ja pretstavuva gradinata na samovilite, a sovladuvaweto na vlezot vo nea e isku{enieto na junakot. Sovladuvaweto na te{kite zada~i i donesuvaweto na odreden predmet od prostorot na natprirodnite su{testva, vsu{nost, go sodr`i ispolnuvaweto na vistinski te{kata zada~a za junakot: negovoto uspe{no preminuvawe na granicata me|u ovoj i onoj svet (odnosno, preminuvawe od svojot vo tu|iot prostor). Prou~uvawata na svetot na narodnite prikazni poka`uvaat, me|u drugoto, deka krajot na svetot e ~esto sre}avana cel kon koja se stremi junakot za vreme na svoite patuvawa vo tekot na raznite slu~ki od si`etnoto dejstvo. Pri toa, golemite prostranstva koi{to junakot gi pominuva so nevoobi~aena brzina, dinamika i lesnotija, doveduva do neverojatno pro{iruvawe na prostorot vo svetot na narodnata prikazna.

Elica Maneva NAKITOT OD NEKROPOLATA VO VODO^A STRUMICA (Vo spomen na Jovan Ananiev) Dosega{nite nau~ni interesirawa na arheologijata vo Makedonija vremenski se protegaa do krajot na XIV vek. Za vremeto {to sleduva se smeta{e deka ima dovolno informacii vo pi{uvanite izvori, arhivskata gra|a, spomenicite na kulturata od postvizantiskiot period, od folkloristikata, kako i od mnogu drugi nau~ni disciplini, pred s # od redot na op{testvenite i od ogranokot na istoriskite nauki. Istoriskite zapisi, patopisnata literatura, arhivskata gra|a, sudskite dokumenti sinxilite, a osobeno prvostepenite dokumenti kako {to se za~uvanite turski popisni defteri (za podra~jeto na Makedonija zasega detaqno se obraboteni onie od XV i XVI vek i pomalku od XVII vek)1 , kako i drugi pi{uvani materijali se izvonredna
1

Tahrir defterleri : I. Istambul, Babakanlik Arivi: Maliyyeden Mdevver, 508 ( 1467); u defteri, 4 (1467/68), u defteri, 7 (1478/79); u defteri, 3 ( , 1451-1481); u defteri, 170 (1519); Maliyyeden Mdevver, 48 (cca 1530); u defteri, 141 (1526/27); u defteri, 424 (1530); u defteri 167 (1530/31); u defteri, 403 (1530/31); Maliyyeden Mdevver, 34 (1530); u defteri, 235 (1544/45); Maliyyeden Mdevver, 4855 (1683) . II. Istambul, Sarayi Mzesi Arivi, u defteri, 544 (1532-1683) . III. Istambul, Belediye Kutuphanesi, M. Cevdet, yazi, B. 21 (1651/52). IV. Ankara, u ve Kadastro Genel Mdrlg: u defteri, 190 (1567/68); u defteri, 194 (1569/70); u defteri, 85 (1570); u defteri, 90 (1570); u defteri, 25 (1582); u defteri, 358 (1666/67) . V. , , ; , . . . ., I ( XVI ) , . (1591); 25/11 ( XVI ); 93/30, . . 3/1962 (1645/46); OAK 214/6 (1654); 32/25 (1661/62); . 2/1 (6068) (1664/65) . . , tt ( t XIV ptt XVIII ), 1989, 39-40, n. 11; , , - ( - ) . , ( ) . XVI , e V : T t t tt t , p pp t. V . I (1983) . II (1980)- ,

192

podloga za studiozni nau~ni analizi na politi~kata, ekonomskata i kulturnata istorija na ovie prostori.2 Terminot Tursko srednovekovie na Makedonija afirmiran me|u golem del od istori~arite3 za vremeto od XV do XVIII vek, zasega se ~ini najadekvaten za imenuvawe i na arheolo{kata epoha na postsrednovekovniot, odnosno postvizantiskiot ili pak poraniot osmanliski period (posledniov so pove}e fazi i potfazi trae s# do 1912 godina).4 Likovnite izvori se eden od najva`nite punktovi od kade arheolozite, osobeno medievistite gi crpat informaciite za oddelni problemi. Me|utoa, estetikata na islamskata dekoracija odvaj i da dozvoluva nekakva pokonkretna pretstava za materijalnata kultura na svoeto vreme. Taa mo`e da se konstatira i za daleku poretkite evrejski sakralni objekti. .resko`ivopisot, a osobeno ktitorskite portreti i voop{to figuralnata umetnost od postvizantiskite objekti, ikonopisot, iluminaciite, predmetite od primenetata umetnost so religiozen ili profan karakter se, vsu{nost, onoj segment od umetnosta na navedenoto vreme koj{to nudi izobilstvo likovni pretstavi za materijalnata kultura (Sl. 1). U{te pove}e, fondot na likovnite izvori vo ov vremensk se pro{iruva i so pretstavi na gravuri, bakropisi, drvorezi i drugi likovni tehniki koi{to prodiraat so zapadnoevropskite vlijanija (Sl. 2). Bez pretenzii da se pravat podalekuse`ni zaklu~oci, etnolo{kite materijali se polzuvaat onolku kolku {to e potrebno za da se razjasnat oddelni pra{awa ili pojavi (Sl. 3).

V, . III (1982) . V (1995) ; T t tt t , p pp t No 4, 1971. , XIV XX . , : . , , I (1371-1600); II (1600-1800) ; III (1800-1912), tttt t, . XV, . 1, 2, 3, 1971; Id., t tt ptp 13711777, 1991 ( ); Id., t t tt ptp t tt (, , ), 1402-1657 ( 1) 1664-1779 ( 2), 1992. . , , - , , , , XIV XVIII . : . , tt , 1989. X. , a p , , 2002.

193

1. Portreti na ktitorite Tode i Bulka (Vulka), selo Leskoec, Ohridsko. XV vek

2. @ena od Makedonija spored gravura od XVI vek

3. Ukras za glava. Del od folklorna nosija od Makedonija

194

Arheolo{kata problematika od ova vreme vo Makedonija donekade mo`e da se sledi na nekolku lokaliteti koi{to nemu mu pripa|aat celosno ili delumno so po nekoj kulturen sloj. Vo 1979 godina koga arheologot Jovan Ananiev gi otpo~na iskopuvawata na lokalitetot nare~en Kompleks Vodo~ki crkvi Sv. Leontij, selo Vodo~a-Strumica, udreni se temelite na arheolo{kite istra`uvawa za materijalnite tragi od zagado~noto i nedovolno razjasneto vreme koe{to doa|a po smanliskite osvojuvawa na ovie prostori. So 1081 iskopani i kvalitetno dokumentirani grobovi i so pove}e stotici naodi ovaa nekropola pretstavuva najmarkanten lokalitet od Republika Makedonija parametar za arheolo{kata slika na ovoj prostor od srednite vekovi pa s# do sredinata na XX vek.5 Seloto Vodo~a e smesteno vo podno`jeto na planinata Elenica, na 4 km zapadno od Strumica, na vlezot vo klisurata na rekata Vodo~nica. Nekropolata se prostira okolu crkvata Sv. Leontij koja{to ima pove}e arhitektonski i slikarski fazi od srednovekovniot period. Interesni detali za `ivotot i ulogata na vodo~kiot manastir vo postsrednovekovniot period se sre}avaat i vo turskite dokumenti. Vo popisnite defteri za XVI vek, vo kazata Strumica se spomenuva i seloto Vodica odnosno Vodo~a. Tuka se nabroeni site imiwa na ma{kite stare{ini na semejstvata (koi bile 84 na broj), na neo`enetite (15), na vdovicite (14) i na ba{tinite (16) zaedno so vkupnite dava~ki.6
5

. 1961 . 1973 1974 . . . . , , 1975, 19, 20, . 1, 2; . , XVI , Acta Veljusa , 1984, 185-188; . , , . -, , Arheoloki pregled 28 (1987/Ljubljana 1989), 185, 186; Id., . . 1986-1990 ., t t 17-18 (19001991), , 1994, 57-64; . , . , , Maced. Acta Archaeol 14 (1953-1995) 1996, 225-230. 23 2004 . , , , . ( ) , . : ; ; , ; ; ; ; ; , , ; ; , ; () ; , ; ; ; ; ; , ; ; // , ; ; ; ,

195

Slovenskiot termin ba{tina vo turskite popisni defteri se upotrebuva za uslovno nasledna, dr`avna zemja koja ja poseduvalo edno hristijansko semejstvo, soodvetna na ~ifligot vo racete na muslimanskite sopstvenici. Spored dosega{nite sogleduvawa od arheolo{kite iskopuvawa na nekropolata vo Vodo~a `iveele hristijani. Za toa svedo~at pogrebniot ritus, orientacijata i polo`bata na grobovite vo nekropolata, kako i imiwata zabele`ani vo popisite.7 Dominanten arheolo{ki materijal vo grobovite e nakitot, kako i vo site hristijanski nekropoli od Makedonija, bilo da stanuva zbor za srednovekovnata faza ili za onaa od XV-XVIII vek. Kako {to e poznato, za razlika od hristijanskite, muslimanskite grobovi ne sodr`at nikakvi prilozi. Nakitot od nekropolata vo Vodo~a e zastapen so pove}e stotini primeroci {to pretstavuva osnova za postavuvawe na preliminarnite sogleduvawa za ovaa problematika vo periodot od krajot na srednovekovieto do po~etokot na XIX vek. Spored dosega{nite sogleduvawa nakitot od ovoj period od lokalitetot mo`e da se grupira vo nekolku zasebni celini. Najbrojni se primerocite {to so svoite oblici, motivi ili narativni si`ea ja prodol`uvaat srednovekovnata tradicija. Druga celina ~ini nakitot so novi svojstva karakteristi~ni za orientalnata kultura. Zabele`itelna e i grupata nakit so postari, balkanski i anti~ki recidivi. Brojni primeroci od nakit osobeno prsteni imaat vidlivi vlijanija na zapadnoevropskite formi, ornamentika, heraldika i namena.
; ; ; ; ; , , ; ; ; (); ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; . T t tt t , p pp t 16. tt , V, . III, , 1982, 81 () ( . 6) : ; ; ; ; () ; ; ; ; ; ; () ; () ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; , ; ; ; () ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; () ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; , ; ; ; ; ; ; ; , Ibid. 80.

196

Relativno golema grupa od razni tipovi i formi na nakit sodr`i eklekti~ki osobini spoj na srednovekovni, orientalni, zapadnoevropski i drugi osobini izme{ani vo najrazli~ni me|usebni kombinacii na formite, dekoracijata, natpisite itn. Kako ekskluzivitet se sre}avaat i par~iwa nakit so barokni karakteristiki. Varia ili primeroci na nakit koi{to po svoeto poteklo, namena i izgled ne pripa|aat na nitu edna od navedenite celini. Sudej}i spored dosega{nite rezultati sogledani pri istra`uvawata na nekropolite i situaciite in situ, nakitot vo vremeto od XV do XIX vek se upotrebuval vo predelot na glavata (venci, dijademi, pre~elnici ukrasi noseni preku ~eloto, igli za kosa itn.) na u{ite i okolu obrazite (obetki prika~eni vo u{nata {kolka i nau{nici, obraznici i sl., koi visat pokraj u{ite i obrazite), na vratot i gradite (|erdani, podbradnici, privrzoci, krstovi, amajlii), na racete (belezici i prsteni), kako i za dopolnuvawe na oblekata (kop~iwa, apliki, metalni delovi od pojasite: toki, pafti, kopci, nizanki od moneti) itn. Dijademite, pre~elnicite i vencite za glava se retki me|u srednovekovniot nakit od Makedonija i se zastapeni so nekolku unikatni primeroci.8 Edinstvena po svojot izgled i po porakata {to ja prenesuva dekoracijata e i pre~elnicata od grobot 463 od Vodo~a. Taa e datirana, zaedno so ven~alniot prsten od istiot grob, kon krajot na XV i vo XVI vek. Na osum kru`ni apliki za{ieni vrz tekstilna ili ko`na lenta nosena na ~eloto, vo rudimentirana verzija e prika`ana pretstavata na voznesuvaweto na Aleksandar Makedonski na nebo, odnosno folklorni reminiscencii na sodr`ini inspirirani od Aleksandridata najpopularnata, profana, kni`evna tvorba na ovie prostori (Sl. 4). Kiteweto na glavata, osobeno na mladite nevesti od estetski, no i od profilakti~ki, amuletski pri~ini prodol`uva i vo folklornite nosii s# do po~etokot na XX vek9 (Sl. 3). Nau{nicite i obetkite, po svoeto zna~ewe, zastapenost i na~in na upotreba (prika~eni na samoto uvo ili pokraj nego) go sledat vospostaveniot srednovekoven odnos na nositelite kon ovoj vid nakit. Zabele`itelna e, me|utoa, pojavata kaj mnogu tipovi i me|u skromnite narodni oblici da se sre}avaat vidlivi vlijanija od srednovekovnite predlo{ki, osobeno od aristokratskiot repertoar koj{to evoluiral so tekot na vremeto vo brojni varijanti i varieteti.

8 9

E. Maneva, Ancient Jewellery from Macedonia Middle Ages, Skopje 2005, fig. 9, 10, Cat. No. 39 . , , 1991, 25, 35, 68, 74, 79, 80, 84, 119, 197 .

197

4. Izgled i rekonstrukcija na pre~elnica od Vodo~a. Kraj na XV-XVI vek

5. Kru`na nau{nica vodo~ka varijanta. Detaq so pretstava na volk. Kraj na XV vek

6. Kru`na nau{nica so trepetu{ki Vodo~a. XVII vek

7. Lunulesta nau{nica od Vodo~a so tekstilni ostatoci

8. Nau{nica od tipot Kurbinovo od Vodo~a so stakleni ukrasi

198

9. Nau{nica alka od Vodo~a so zavr{etok vo vid na krin. XV-XVI vek

10. Krst privrzok od grobot 427A Vodo~a kraj na XVIII vek.

11. Privrzok od tipot na baroknite putti. Grob 427A Vodo~a. XVIII vek

12. Privrzok kow so antropomorfna glava na grbot. Grob 427A Vodo~a

199

Kru`nite nau{nici naslikani na portretot na kralicata Simonida i potvrdeni so arheolo{ki, skapoceni primeri od XIV vek od Ko~ani, traat i pokraj site promeni vo izgledot i kvalitetot i vo vekovite {to sledat.10 Analogni po forma i golemina na onie {to gi nosi ktitorkata Milica od manastirot Matka (od 1497 god.) se ~iftot kru`ni nau{nici od Vodo~a, od grobot 909 od krajot na XV-XVI vek.11 Vodo~kata varijanta e dotolku pointeresna {to na licevite strani e pretstaven volk so heraldi~ka konotacija vo izgledot i, sekako, so `ivopisna folklorna, htonsko-lunarna nadgradba na negovata simbolika (Sl. 5, sl. 14). Nekolku nau{nici od Vodo~a od XVII vek so kru`no ukrasno telo, no so evtini izvedbeni tehniki: bakar is~ukan na matrica so dodavawe na trepetu{ki po rabovite (namesto ukrasno kamewe) se prodol`uvawe na srednovekovnite formi dopolneti vo orientalniot manir na kitewe so metalni listenca trepetu{ki (Sl. 6). Na portretot na ktitorkata Ana Marija Liverina (sredina na XIV vek) od Lesnovo se prika`ani luksuzni, zra~esti nau{nici potvrdeni i so arheolo{ki naodi od toa vreme.12 Obnaroduvaweto na zra~estite nau{nici se odviva so formirawe na pove}e pottipovi, varijanti i varieteti. Vpro~em, i vo konstrukciskata {ema na izrabotka na mnogubrojnite varijacii od t.n. Kurbinovo nau{nici i obetki13 mo`e da se prepoznae koncepcijata na zra~estite, srednovekovni primeroci (Sl. 8). Zlatnata obetka od \uri{te od XIV vek, so dvoglav orel i inicijalite MPA (zaradi koi $ se pripi{uva na Marija Paleologova)14 se kopira, no vo poednostaven, srebren primerok od XV v. od Vodo~a. Istiot, lunulest oblik se obnaroduva i vo nau{nicite od bakarna ili posrebrena lamarina so ili bez dopolnitelno ukrasuvawe. Vo periodot od XV-XVII vek se najdeni nekolku varijanti od ovoj tip15 (Sl. 7). Motiv na krin (koj pokraj drugoto zna~i i simbol na devstvenosta) se sre}ava kaj razli~ni tipovi i varijanti na nau{nici (Sl. 1, sl. 9). Prstenite se, bez somnenie, najbrojniot vid nakit od periodot na turskoto srednovekovie, od XV-XVIII vek.

10

11 12 13 14 15

E. , 15. , t, . IX, . 26, 2005, 3-28, . 7, 9-12. Ibid., 1-6. E. Maneva, Ancient Jewellery, op. cit., .ig. 6, Cat. No. 24-26. . , t , 1992, 55-56, . 22. E. Maneva, Ancient Jewellery, op. cit., Cat. No. 22. . , t, op.cit., 58-59, T. 23.

200

13. Staklena belezica. Grob 427A Vodo~a. Po~etok na XIX vek

14. Prsten pe~atnik od Vodo~a so natpis i heraldi~ka pretstava (volk, bode` i {tit). Kraj na XIV vek

15. Prsten pe~atnik od Vodo~a so pretstava na stilizirana riba. XVI vek

201

Zaradi nivnite brojni simboli~ni ili prakti~ni zna~ewa tie bile vo masovna upotreba kaj nositeli od site socijalni i starosni kategorii. Izli`anosta i o{tetuvawata kaj pove}eto od niv svedo~at za dolgotrajnata upotreba, verojatno i kaj pove}e generacii. Vo ovaa prigoda e prika`an mal del od niv, onie {to se ~inea najvpe~atlivi za da se dolovi odredena pretstava za nivniot izgled. Od osobeno zna~ewe se prstenite so heraldi~ki pretstavi ili so li~ni i/ili semejni amblemi, kako i so natpisi (Sl. 14). Osven {to se nasleduvani, {to bile vo upotreba podolgo vreme, golem del od niv se kopiraat za potomcite od lokalni, ~esto neve{ti majstori. Zabele`ano e deka i natpisite, neuko, od nepismenite kovenxii se imitirani so crti~ki, cik-cak linii ili arabeski. Pretstavi na volk (Sl. 14), lav, zmev, riba so pove}e kopii (Sl. 15), orel i dvoglav orel, so nivnite imitacii, skorpion, p~ela, lastunki so dvaesetina lokalni varijanti, turski zapisi i nivni kopii se del od grbovite, amblemite, znacite za pripadnost na nekakva zaednica i za prepoznavawe na nivnite ~lenovi. Nekoi od niv se vite{ki, drugi se prsteni pe~atnici koi gi poseduvale vidnite `iteli na Vodo~a ili pripa|aat na svadbeniot repertoar itn. Kopiite na pretstavite i zapisite nekoga{ se tolku lo{o imitirani {to motivite se apstrahirani do neprepoznatlivost. Markantnite, prenaglaseni, stolovati prsteni16 (Sl. 16), onie so vmetnat ukrasen kamen i so novi zapadni vlijanija vo izgledot i dekoracijata, se tipovite zabele`ani vo XVIII i XIX vek. Upotrebata na staklenite belezici, iako ne e tolku masovna, prodol`uva. Interesno e deka se sre}avaat vo Vodo~a vo po~etokot na XIX vek (Grob 427 A) (Sl. 13). Kultnite predmeti so konfesionalen predznak, vo hristijanskite nekropoli od turskoto srednovekovie se vo znakot na krstovite, bilo da se metalni ili stakleni (mo`ebi imalo i od organski materijali) ednostavni ili dekorirani. Me|u naodite od krajot na XVIII i po~etokot na XIX vek vo navedeniot grob 427 A od Vodo~a se zabele`ani i primeroci so elementi na levantskiot barok, krstovi so pretstavi na raspnatiot Isus (Sl. 10) privrzoci na angeli putti (Sl. 11), itn. Istovremeno na lokalitetot se nao|aat i rusti~ni izrabotki na krstovi i drugi religiozni pretstavi (nadgradni privrzoci ikonki) na oddelni svetiteli preku koi{to se sogleduva naivnata sve`ina na narodnoto, lokalno tvore{tvo. Iako sosema raritetno, vo oddelni grobovi (grob 427 A) paralelno na predmetite so hristijanska simbolika se naiduva na amuleti
16

Ibid., 91, T. 96,26/6.

202

16. Stolovat prsten. Vodo~a. XVIII-XIX vek

18. Turska moneta vo svojstvo na privrzok na oblekata ili nakitot Vodo~a. XIX vek

17. Kop~iwa i tragi od tkaenini, pletiva i ko`a od Vodo~a

203

so postara, paganska proveniencija ~ie vekovno opstojuvawe e iznenaduva~ko17 (Sl. 12). Navedeniot grob sodr`i i privrzok i erdani od kilibar i stakleni monista site datirani kon krajot na XVIII i po~etokot na XIX vek. Poednostavnite zlatarski, izvedbeni tehniki, glomaznosta, prenakitenosta, dodavaweto na trepetu{ki ( trepetussus metalno listence) (Sl. 6), a potoa i na moneti zaradi vpe~atlivost, presti`, zvu~ni efekti i sl. (Sl. 18), se me|u najprepoznatlivite osobini na nakitot od turskoto srednovekovie vo Makedonija. Sepak, vo osnovata na seto toa naj~esto se otkrivaat srednovekovnite recidivi i predlo{ki kako najomilena inspiracija vo negovoto kreirawe. Kop~iwata so svoite voobi~aeni srednovekovni oblici (polutop~esti, sferni, lieni ili filigranski, metalni ili tekstilni) se upotrebuvale vo golem broj za zakop~uvawe na oblekata okolu vratot, na gradite i rakavite (Sl. 17). So niv se navestuvaat detali za izgledot na kostimot koj{to po~nuvaj}i od ovoj period se dopolnuva i so pafti. Pred da se izvr{i konzervacija na metalnite predmeti od nekropolata Vodo~a, napravena e detalna analiza i dokumentacija na zateknatata sostojba. Pritoa se otkrieni nad stotina sitni, dragoceni primeroci na tekstil ili tekstilni vlakna, oksidirani i zalepeni vrz metalnata povr{ina. Natamo{nata obrabotka, bez somnenie, }e otvori novi vidici vo poznavaweto na tipovite tkaenini, na nivnata izrabotka, vidovite na tekstilni materijali, se nasetuvaat i oddelni vezbeni bodovi od konci i srma, pletiva itn. (Sl. 7, sl. 17). Pokraj elementite od oblekata, vo nekropolata od Vodo~a se najdeni i delovi od obuvkite. Toa se: zakovki, klin~iwa, delovi od ko`a i |on itn. Sevo ova, isto taka, dosega e skoro neprou~en materijal od arheolo{kite nao|ali{ta vo Makedonija. Ovie sogleduvawa na problematikata na nakitot od docniot sreden vek do sredinata na XIX vek se prvi~ni i s# u{te nedovolno
17

. , , IX , , , , . . , , pt p t , , 1984, 136-139. - ( .) # XIX , - # XX . . , , Maced. Acta Archaeol. 10, (1985-1986) 1989, 247-257 n. 23, 33. , - -, . (1858-1924) . . . , . , tt tt , , 1959, 55, . XXX, 13.

204

precizirani. Verojatno tie }e podle`at na natamo{ni pro{iruvawa i izmeni. Mnogu obi~ai, fenomeni, detali od sekojdnevniot `ivot za~uvani do denes, vo pove}e ili pomalku rudimentirana forma se ba{tineti od postarite vremiwa, pa i od vremeto {to sleduva s# do XIX vek, kako zna~ajna alka me|u izminatite epohi i sovremeniot `ivot.

Tanas Vra`inovski ALEKSANDAR MAKEDONSKI VO SLAVJANSKO-MA]EDONSKA OP[TA ISTORIJA NA \OR\IJA M. PULEVSKI (od pa|aweto na Persiskoto Carstvo do negovata smrt) Vo 2004 godina na Seminarot za makedonski jazik, literatura i kultura nastapiv so predavaweto pod naslov Aleksandar Makedonski voSlavjansko-ma}edonska op{ta istorija na \or|ija M. Pulevski (od negovoto ra|awe do pa|aweto na Persiskoto Carstvo) 1 . Za ovogodi{niot Seminar go podgotviv predavaweto Aleksandar Makedonski vo Slavjansko-ma}edonska op{ta istorija na \or|ija M. Pulevski (od pa|aweto na Persiskoto Carstvo do negovata smrt). Toa pretstavuva prodol`enie na prethodnoto predavawe. Ovoj prilog, kako i prethodniot, ima opisen karakter, vo koj se izdvoeni najva`nite nastani od `ivotot i voenite pohodi na makedonskiot car po razgromot na Persiskoto Carstvo do negovata smrt vo 311 godina. Po pa|aweto na Persiskoto Carstvo Aleksandar Makedonski se zadr`al vo Persija edna godina. Po ovoj period toj trgnal da go pokori carot na Qidija*, Kris Qidiski. Carot odbil da mu se pokloni, no negovite poslu{nici se krenale protiv nego i vrzan go odnele kaj Aleksandar, so golem dar od zlato [...] po sijov svet nito se vilo, a nito se videlo.2 Zlatoto Aleksandar $ go razdelil na svojata vojska. Od Qidija Aleksandar go prodol`il svojot pohod i pristignal na krajot na svetot, kade na{ol lu|e vo oblik na `ivotni, mnogu svirepi. Tuka kratko se zadr`al i zaminal do edno divo mesto naseleno od divi `eni. Pulevski go opi{uva izgledot na ovie `eni: bile visoki 3
1

* 2

Aleksandar Makedonski vo Slavjansko-ma}edonska op{ta istorija na \or|ija M. Pulevski (od ra|aweto do pa|aweto na Persiskoto Carstvo), Predavawa na XXXVII Me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, Ohrid, 4-22 avgust 2004, Univerzitet Sv. Kiril i Metodij Skopje, Skopje, 2005, 263-279. Imiwata se dadeni spored izdanieto na Pulevski (zab. na redakcijata). Makedonska Aleksandrida (Izvadok od Slavjansko-ma}edonskata op{ta istorija od \or|ija M. Pulevski), Podgotovka i transliteracija Bla`e Ristovski i Biljana Ristovska-Josifovska, Institut za nacionalna istorija, Skopje 2005, 141.

206

lakti, ple}ite im bile bivolski, a kosite im svetele kako yvezdite no}no vreme. @enite ja napadnale vojskata na Aleksandar i mnogu vojnici ubile. Patot go vodel kon nekoja ogromna reka. 60 dena traelo preminuvaweto preku rekata. Tuka na{ol xuxiwa, visoki kolku eden lak. Tie mu se poklonile i go daruvale. So niv toj ostanal 100 dena i izgradil tvrdina i postavil car. Zaminuvaj}i od dr`avata na xuxiwata, Aleksandar se zadr`al pokraj golemo pole do nekoe ezero so mnogu ladna i blaga voda. Tuka na{ol kula vrz koja stoel spomenik od zlato na car Sosonh. Na nea pi{uvalo deka toj bil car na celiot svet i trgnal da go bara krajot na zemjata. No koga do{ol vo ova mesto, bogovite se razlutile i mu ispratile divi lu|e. Celata vojska bila pogubena, a i samiot car bil ubien. Na krajot na napisot postoelo predupreduvawe nikoj da ne odi ponatamu, bidej}i nema da vidi dobro. Aleksandar go pokril napisot so gornata ode`da za da ne go pro~itaat vojnicite i da se upla{at. Go prodol`il patot. Naokolu imalo mnogu ~ove~ki glavi i koski. Stignal do edna visoka planina, kade sretnal lu|e visoki dva lakta, so volnesta snaga. Nivniot izgled go upla{il Aleksandar. Toj pomislil deka tokmu ovie lu|e go ubile carot Sosonh i negovata vojska. Aleksandrovata vojska se sudrila so divite lu|e, no bila proterana s do kulata na Sosonh. Vo toa vreme pristignala vojskata na Antioh i sto iljadi divjaci bile ubieni. Otkako bile pogrebani ubienite makedonski vojnici, velmo`ite i voenona~alnicite mu se obratile na Aleksandar so molba da prekine so ponatamo{niot pohod kon krajot na zemjata i da se vratat doma. Na toa Aleksandar im odgovoril deka ne treba da gubat nade` i so bo`ja pomo{ }e stignat do krajot na zemjata i potoa }e se vratat vo tatkovinata i sekoj }e si pojde po svoite domovi. Aleksandar so svojata vojska go prodol`il patot i stignal do mesto so mnogu plodovi i ovo{ja. Tuka na{ol dve kuli i{arani so ~isto zlato. Na prvata kula bil spomenikot na Iraklij, a na vtorata na Sevirin. Gledaj}i gi spomenicite toj se rasplakal i se pra{al od koi pri~ini tie do{le tuka i tuka go zagubile `ivotot. Vo kulite na{le mnogu zlato i srebro, koe im bilo podeleno na vojnicite. Po 6 dena odmor Aleksandar go prodol`il patot. Pristignal do edno mesto kaj {to `iveele lu|e so {est race i {est noze. Site se krenale protiv makedonskata vojska, no na krajot bile pobedeni. Na drugo, pak, mesto, na{le lu|e so ku~e{ki glavi, glas ~ove~ki, a odeweto ku~e{ko. Po ovoj nastan Aleksandar so svojata vojska se zadr`al vo nekoj primorski grad, kade odmoral izvesno vreme. Toj go posetil ostrovot koj se nao|al srede moreto. @itelite na ostrovot mu se poklonile i mu posakale dobredojde. Ovoj slu~aj mu napravil golem vpe~atok i se zainteresiral od kade mu go znaat imeto i go zboruvaat makedonskiot

207

jazik. Ostrovjanite na ova pra{awe mu odgovorile deka tie od mnogu godini znaele deka }e dojde kaj niv. Toa im go pretska`al makedonskiot i elinskiot car Iraklij i caricata Sevira. Tie mu ja raska`ale nivnata sudbina, svrzana so bo`jata kazna poradi gre{niot `ivot, koj go predizvikale Elinite. Samo del od niv ostanale `ivi i se naselile na ovoj ostrov. Glavnoto nivno zanimawe bila filozofijata. Tie mu ponudile da zeme so sebe nekolku mudri lu|e za da mu pomognat vo kontaktite so divite lu|e. Ottuka Aleksandar trgnal nakaj Bla`enskiot Ostrov, kade {to `iveele bla`eni lu|e koi poteknuvale od potomstvoto na Adam i Eva. Ostrovjanite mu go poka`ale patot kako da stigne do nego. Odej}i kon ostrovot na edna planina napravil visoka kula i negov spomenik. Vo raka dr`el sabja vo pravec na Bla`eniot Ostrov. Po izvesno vreme se pribli`il do ostrovot i naredil da se izgradat brodovi za da mo`e da stigne do nego. @itelite na ostrovot mnogu qubezno go do~ekale, kako i nivniot car Jevantija. Aleksandar mnogu se za~udil na nivnata qubeznost i gostoprimstvo, pa si go postavil pra{aweto dali lu|eto od ostrovot se lu|e ili angeli. Carot Jevantija mu go opi{al na Aleksandar `ivotot na ostrovot koj mnogu potsetuva na rajot. Tie se hranat od drvoto koe{to se nao|a na ostrovot, a voda pijat od izvor. Oblekata im e od lisjata od drvoto, a nivniot `ivot e sodr`an vo molitvi kon bogot Savaota. Tie `iveat dolgo, a koga }e umrat odat na mnogu poubavo mesto bez nikakvi te{kotii. @iveat vo radost i slavewe na Boga. Aleksandar e prviot ~ovek {to tuka do{ol od gre{niot svet. Na Aleksandar mu napravil vpe~atok {to na ostrovot ne zabele`al `eni, pa go pra{al kako se ra|aat deca. Carot Jevantija mu odgovoril deka `eni imaat, no `iveat na drug ostrov i samo edna{ vo godinata gi posetuvaat. Ma{kite deca preminuvaat na ovoj ostrov, a `enskite ostanuvaat na `enskiot ostrov. Na pra{aweto na Aleksandar dali mo`e da go vidi toj ostrov, Jevantija mu odgovoril deka mo`e, no vnatre ni{to ne }e mo`e da vidi. Mu prepora~al da odi do edna bakarna zgrada, no vnatre da ne vleguva, bidej}i }e umre. Po ovie uka`uvawa Aleksandar pristignal na `enskiot ostrov, no postapuval spored preporakite na carot Jevantija i se vratil pak kaj nego. Na pra{aweto {to ima ponatamu, Jevantija mu odgovoril deka planinata {to se nao|a sproti ostrovot se vika Jedem, vo koja se nao|a drvo so mnogu ubavi plodovi, a go nasadil samiot Bog. Vo prodol`enie toj mu go objasnil sozdavaweto na ~ovekot, odnosno na Adam i Eva, prvorodniot grev i progonstvoto od rajot. A na vtoroto pra{awe dali mo`e da go vidi rajot, Jevantija mu odgovoril deka toa ne e mo`no, bidej}i rajot go ~uvaat {estokrilni angeli so ogneni oru`ja. Zaminuvaj}i od ostrovot na Bla`enite, site `iteli go ispratile, a Alek-

208

sandar mu rekol na Jevantija deka so zadovolstvo bi ostanal na ostrovot, no mu e `al da gi ostavi svoite sonarodnici Makedoncite. Slednoto pate{estvie na Aleksandar bila zemjata na temnicata. Tuka na edno {iroko pole imalo ezero koe ne mo`elo da se pomine, bidej}i propa|alo. Aleksandar naredil da se napravi most i taka uspeale da pominat. Koga go pominal mostot, stignal do temnata zemja. Za da vidi {to ima tamu, se ka~ile na kobilite {to imale `drebiwa, a `drebiwata gi ostavile, za da mo`at kobilite da se vratat. Se {etale 24 ~asa po temnata zemja. Pri vra}aweto Aleksandar im naredil na vojnicite da zemat po malku zemja. Koga izlegle nadvor, zabele`ale deka zemjata {to ja zele bila zlato. Patuvaj}i ponatamu sretnal dve mnogu ubavi piliwa koi li~ele na lu|e i zboruvale. Tie mu pora~ale: za da ne zagine vo ova pusto mesto, najdobro e da trgne po desniot pat. Tamu go ~eka indiskiot car so kogo }e vojuva. Aleksandar go poslu{al sovetot na piliwata. Prodol`uvaj}i go svoeto pate{estvie stignal do ezeroto so `ivata voda. Gotva~ite, koi podgotvuvale hrana, su{enite soleni ribi gi stavile vo ezerskata voda za da gi izmijat od solta. Ribite o`iveale i pobegnale vo dlabo~inite na vodite. Koga Aleksandar go videl ova ~udo, se upla{il, no potoa im naredil na vojnicite so kowite da se izbawaat i go napu{til `ivotvornoto ezero. Stignal do edno drugo ezero so blaga voda kako med. Tuka ubil edna golema riba i vo nejzinite creva na{ol golem bescenet kamen, koj mu slu`el kako svetilnik vo negovite pohodi. Za odmor car Aleksandar so svojata vojska se zadr`al na edno drugo ezero. Otkako se stemnilo, od ezeroto izlegle `eni koi peele prekrasni pesni {to umot na ~ovekot od milina mo`el da se zanese. Toa bile poznatite peja~ki Nirajdi. Slednata sredba na Aleksandar bila so su{testva koi bile polovina lu|e, polovina kowi, koi `iveele vo golemi i obrasnati planini. Tie bile dobro naoru`ani i trgnale protiv makedonskata vojska. Aleksandar dal naredba vojskata da iskopa dupki i da gi pokrijat so trska. Za vreme na borbata site padnale vo dupkite, a i mnogu bile ubieni. Onie {to ostanale `ivi bile naoru`ani i primeni vo vojskata kako pomo{nici. Tie bile mnogu brzi i ve{ti vo strelawe. No, od golem stud site izumrele. Aleksandar, prodol`uvaj}i go svojot pat, se zadr`al vo hramot Iqopol da se pokloni. Tuka toj na{ol pisma vo koi pi{uvalo za negovata smrt. Se razbira, Aleksandar, otkako gi pro~ital, mnogu se voznemiril. Napu{taj}i go hramot po dolgo patuvawe na{ol lu|e so edna noga i so ov~i opa{ki. Toj im se smiluval i gi ostavil da si `iveat spokojno vo nivnoto mesto. Tie ovoj negov gest go sfatile kako negova slabost i prokomentirale deka makedonskiot car go osvoil celiot

209

svet, a tie uspeale da go izla`at i gi ostavil slobodni. Nivnoto meso bilo najdobro od site drugi `ivotni, a nivnite utrobi se polni so besceneti kamewa i ko`ite im se neprobojni. Aleksandar gi slu{nal nivnite zborovi i naredil site da bidat zaklani. Ko`ite im gi odrale, a vo utrobite na{le ogromno bogatstvo so besceneti kamewa. Ottuka Aleksandar so svojata vojska se vratil vo realniot svet. Pristignal do indiskata granica. Indiskiot car Poro razbral deka makedonskata vojska se nao|a na granicata na negovata dr`ava i mu napi{al pismo na makedonskiot car i po glasnik mu go ispratil. Carot Poro vo svoeto pismo go napadnal Aleksandar za smelosta i drskosta {to do{ol do granicite na negovoto carstvo i mu se zakanil deka ne }e mo`e da se spasi od indiskata vojska ako zapo~ne vojna. Zatoa toj pobaral od nego da mu prati davanina od site carstva so koi vladee i da se vrati vo Makedonija i tamu da caruva. Aleksandar vo istiot stil mu odgovoril na carot Poro, zakanuvaj}i mu se deka ako go fati, `iv }e umre od lo{a smrt i zaedno so svoite bogovi }e pojde vo adska propast. Carot Poro naredil da se sobere celata indiska vojska. Koga vojnicite na Aleksandar, posebno Persijancite, ja zabele`ale brojnosta na indiskata vojska, se upla{ile i se dozborile da go izneverat. Vojvodata Ptolomej razbral za raspolo`enieto vo vojskata i go izvestil Aleksandar. Toj ja sobral celata vojska i uspeal da im ja vrati doverbata vo nepobedlivosta na makedonskata vojska. Makedonskite vojnici mu ostanale verni na Aleksandar. Persiskite vojnici gi oblekle vo `enski ali{ta, a na glavite im stavile crveni ~almi. Po ovoj slu~aj, Aleksandar so pismo pobaral pomo{ od .ilon i Seqevki vo Persija. Borbata me|u dvete vojski traela cel den. Carot Poro zagubil golem del od svoite vojnici. Gi povikal site svoi sojuznici: carevi i prvenci za da se dogovorat za ponatamo{nite akcii. Tie mu odgovorile vo borbite da ne pra}aat vojnici, tuku da gi pu{tat golemite slonovi. No, i toa ne mu pomognalo na indiskiot car. So golemi `rtvi, carot Poro go napu{til bojnoto pole i so brodovi preminal na drugata strana na rekata Alfeja, a Aleksandar se zadr`al na drugiot breg. Vo me|uvreme so golema vojska pristignale .ilon i Seqevki i go ubedile Aleksandar vedna{ da udrat na vojskata na Poro. .ilon so seta vojska uspeal da ja premine rekata i ja napadnal vojskata na Poro. Istoto go storil i Aleksandar. Vojskata na Poro juna~ki se borela, no na krajot bila pobedena, a toj ja napu{til i pobegnal. Se zasolnil vo tvrdinata Iqopolska i so pismo im se obratil na site severni carevi, vo koe gi izvestuval deka car Aleksandar go pobedil i go zagrozuva i nego. Poradi toa toj gi moli za pomo{, vo sprotivno i tie }e padnat pred silata na makedonskiot car. Severnite carevi mu

210

izlegle vo presret na indiskiot car i sobrale ogromna vojska. Za da ne se prolee mnogu krv, Aleksandar mu ispratil pismo na car Poro vo koe bara od nego da mu pla}a davanina so darovi, vo sprotivno }e bide napadnat. Isto taka, Aleksandar e gotov da se bie li~no so nego, a koj }e pobedi, neka ja zeme i ednata i drugata vojska i neka vladee so svetot. Carot Poro prifatil li~no da se bie so Aleksandar. Vo borbata me|u dvata cara, Aleksandar izlegol kako pobednik. Carot Poro padnal mrtov od svojot kow. Vojskata na Poro se razbegala, a makedonskite vojnici pobedni~ki ja napadnale. Aleksandar naredil Poro da bide carski pogreban i za toa gi izvestil vo palatata vo Iqopol. Teloto go postavile vo zlaten kov~eg, pokrien so zlaten pokriva~, a carskata korona mu ja stavile odozgora. Na pogrebot do{la i caricata Kqitemnistra so golem broj `eni, koi ta`ele za Poro. Vo pogrebnata povorka se vklu~il i Aleksandar, a potoa se vratil kaj svojata vojska. Podolg period ostanal na odmor vo Iqopol, prestolniot grad na car Poro vo Indija. Palatata na carot Poro bila veli~estvena, so golemo bogatstvo. Car Aleksandar dobil mnogu bogati darovi i krunata na Poro. Po edna godina makedonskiot car trgnal protiv `enite Amazonki, koi imale svoe carstvo, a nemale car. Koga pristignal na granicata na nivnoto carstvo, im ispratil pismo, vo koe gi izvestuval za svoite pobedi, a sega do{ol da gi vidi i niv, bidej}i mnogu slu{al za nivnoto juna{tvo i za urednoto upravuvawe so carstvoto. Zatoa gi moli ubavo da go pre~ekaat, a toj nema da im nanese nikakvo zlo. Amazonkite vedna{ mu odgovorile i mu sovetuvale da ne se bori protiv niv, bidej}i }e bide pobeden. Ostrovot go naseluvale samo `eni, a ma`ite `iveele pokraj rekite i im ja vardele stokata. Edna{ na pet godini doa|ale kaj `enite i mo`ele da ostanat samo edna godina i pak da se vratat na svoite mesta. Toj mo`e da pobara {to saka, a tie }e mu ispratat s, no da ne doa|a na ostrovot. Imaat ogromna vojska, a bi bilo sram za nego da go pobedat `eni. Na nivnoto pismo Aleksandar im odgovoril deka toj nema namera da se bori so niv, tuku samo sakal so zbor da gi upla{i. Od niv pobaral da mu davaat davanina i 1500 najubavi Amazonki i 1500 kowi sekoja godina. Vo sprotivno toj }e gi napadne i nitu edna nema da ostane `iva. Amazonkite gi prifatile uslovite na Aleksandar i go pokanile da gi poseti, no toj ostanal zadovolen od odgovorot i nemal potreba da odi vo nivnoto mesto, tuku trgnal protiv carot Vomitra Urmeqski. Toj so golema vojska gi napadnal vojnicite na Aleksandar, no na krajot bil pobeden, odnosno bil `iv faten i ubien. Po ovaa pobeda Aleksandar naumil da gi pokori Ne~istite. Ne~istite gi so~inuvale 17 plemiwa, so razli~ni nazivi i sekoe pleme se slu`elo so poseben jazik i zatoa bile poznati kako Ne~isti lu|e. Pulevski gi naveduva imi-

211

wata na site plemiwa. Aleksandar site gi isteral vo planinata, a tie se zasolnile vo pe{terite. Negovite vojnici gi zatvorile vratite za da ne mo`at da izlezat na belo videlo. Majstorite napravile edna visoka kula i na vrvot postavile edna sprava (xang). Koga duva veter, da se slu{at zborovite Car Aleksandar! Car Aleksandar. Zatvorenite vo pe{terite slu{aj}i gi ovie zborovi od strav ne smeele da se dobli`at do vratite. Ottuka car Aleksandar zaminal kaj caricata Kandaki i carot Kantafqus, sin na caricata. Taa mu bila sva}a na carot Poro. Drugiot sin na caricata Kandaki, Dorifor, ja imal za `ena }erkata na Poro. Koga doznala deka Aleksandar se pribli`il do granicata na nejzinata dr`ava, caricata ispratila skri{um eden umetnik za da go naslika i vedna{ da se vrati. Koga caricata ja videla slikata, se za~udila na ubavinata na Aleksandar. Ja skrila slikata i ~esto ja gledala. Koga razbral deka Aleksandar vlegol vo negovoto carstvo, Kantafqus se upla{il i so najbliskite zaminal kaj majka si, caricata Kandaki. Po patot go napadnal carot Jevagrit Ulariski, koj mu ja zel `enata i }erkata i site `ivotni {to gi imal so sebe. Kantafqus so golema maka se izbavil. Begaj}i za kaj majka si, bil faten od stra`ata na Aleksandar i bil odveden kaj nego. Tuka nastapuva promena na ulogite. So dogovor me|u Aleksandar i Antioh, gi smenile ulogite. Antioh bil pretstaven kako Aleksandar, a Aleksandar kako Antioh. Kantafqus mu raska`al {to se slu~ilo, a posakal da bide mrtov. Antioh mu vetil deka }e ja izbavi `ena mu i }erka mu i siot posed {to mu e zemen }e mu bide vraten i so ~est }e bide ispraten kaj majka mu. Antioh go ispratil Aleksandar kaj carot Jevagrit. Vo slu~aj da mu se sprotivstavi, da go pleni i vrzan da go donese kaj nego i ottuka }e pojdat kaj caricata Kandaki. Aleksandar so brojna vojska trgnal kaj carot Jevagrit, a go pra{al Kantafqus: kakva dobrina da o~ekuva od nego ako uspee da mu ja povrati `enata, }erkata i mestoto. Na toa toj mu odgovoril deka }e pobara toj da bide pratenik kaj majka mu, }e dobie golemo bogatstvo, a majka mu }e dobie tret sin. Aleksandar se dobli`il do trvrdinata na Jevagrit i mu ispratil pismo vo koe pobaral od nego da mu dava davanina i darovi, a i da ja oslobodi `enata i }erkata na Kantafqus. Vo slu~aj da ne go poslu{a, da o~ekuva lo{a smrt. Car Jevagrit ne go poslu{al Aleksandar i izlegol da se bori so nego, no bil pobeden, odnosno samiot si go odzel `ivotot. Vojskata na Aleksandar ja zazela tvrdinata, ja oslobodila `enata i }erkata na Kantafqus i mu go zele celiot imot na Jevagrit i se vratile kaj Antioh. Pred da zamine, Kantafqus pobaral kako pratenik kaj majka mu da bide ispraten Aleksandar, odnosno Antioh.

212

Antioh dal naredba Aleksandar i Kantafqus da zaminat kaj caricata Kandaki. Po patot toj mu priznal na Antioh, odnosno na Aleksandar deka nema drug junak kako nego: sposoben da caruva so celiot svet i milostiv. Toj e gotov da go dade `ivotot za nego. Po patot tie se zadr`ale vo edna pe{tera, vo koja spored Kantafqus `iveat `ivite elinski bogovi. Onie {to vlegle vnatre si go izgubile umot i bezumni se u~inuvale3 . Na pra{aweto na Aleksandar zo{to toj go nagovara da vleze, Kantafqus mu odgovoril deka ako vleze toj nema ni{to lo{o da mu se slu~i, bidej}i negoviot um e mnogu razvien, a ~esta kako gospodar mu e mnogu golema. Na dobrodetelen ~ovek i bogovite i demonite mu pomagaat. Aleksandar se naoru`al dobro, mu se pomolil na Boga i vlegol sam vo pe{terata. Tuka videl mnogu ~udni lu|e, kako nekoi pla{ila. [etaj}i vo pe{terata sretnal mnogu poznati li~nosti, kako Krona i Dija Jermi, potoa nekoga{nite elinski bogovi, vrzani vo te{ki okovi. Eden od vrzanite carevi, koj go poznal Aleksandar, mu objasnil deka site {to tuka se vrzani nekoga{ bile carevi i toa mnogu gordelivi, koi sakale da bidat nad Gospod, a carevite so izopa~eni lica bile lo{i kon lu|eto, pa zatoa site Bog gi kaznil i gi ispratil vo pe{terata ve~no da se ma~at. Pe{terata, vsu{nost, e pretstavena kako eden vid pekol. Aleksandar vo eden od svoite sogovornici go poznal likot od spomenikot kaj divite lu|e i mu objasnil deka toj e carot Sosonh, koj nekoe vreme go pokoril celiot svet i vladeel so sila i bes. Negovata namera bila da pojde do rajot, no divite lu|e mu ja ubile celata vojska, a nego demonite go dovele vo pe{terata poradi negovoto bezumie. Go sovetuval Aleksandar da ne se veli~i mnogu, bidej}i i negovata sudbina }e bide kako i negovata. Aleksandar go prodol`il patot po pe{terata i go zabale`al carot Darij, koj pomislil deka i toj e donesen vo pe{terata. Aleksandar mu objasnil deka patot go donel tuka i se vra}a nazad. Darij znael deka toj odi kaj caricata Kandaki, pa go predupredil deka taa ima negova slika i }e go poznae. Zatoa ne treba da ostanuva dolgo vreme i so pomo{ na Gospod }e se izbavi od racete na Kandaki. Darij go pra{al vo kakva sostojba e Persiskoto Carstvo i za svojata }erka, na {to Aleksandar mu odgovoril deka tie zaedno so }erka mu caruvaat nad celiot svet. Ponatamu Aleksandar se sretnal so indiskiot car Poro, koj se smetal za zemski bog, a sega se ma~i kako zol ~ovek. Na toa carot Poro mu odgovoril deka sekoj car koj caruva so visokoumie taka }e zavr{i, pa go predupredil da ne mu se slu~i istoto i nemu. Aleksandar

213

zaklu~il deka na sekoj ~ovek spored delata mu se merat zaslugite. Po razgovorot so carot Poro toj ja napu{til pe{terata i izleguvaj}i go videl Kantafqus kako pla~e, bidej}i mnogu se zabavil, a pomislil da ne mu se slu~ilo ne{to lo{o. So samoto negovo izleguvawe od pe{terata zdrav i nepovreden, se uveril vo ~esta na makedonskiot car. Aleksandar mu raska`al s {to videl vnatre. Po dolgo patuvawe vlegle vo carstvoto na Kandaki. Caricata Kandaki mnogu se izraduvala koga razbrala deka nejziniot sin doa|a kaj nea. Do nea dojdoa glasovi deka Aleksandar go ubil, a poradi toa padnala vo golema `alost. Taa go pre~ekala so golema radost. Pri sredbata Kantafqus go pretstavil Antioh (Aleksandar) kako golem vojskovoditel na Aleksandar, koj mu go spasil negoviot `ivot i na semejstvoto i mu go vratil imotot {to mu go zel carot Jevagrit. Ja zamolil da go smeta kako tret sin. Caricata Kandaki srde~no se pozdravila so Aleksandar i mu rekla deka toj e ve}e tret sin. Taa se setila na slikata i se zapra{ala vo sebe dali e toj carot Aleksandar Makedonski? Gi pokanila da vlezat vo palatata, za da go vidat nejzinoto bogatstvo i da zeme s {to saka za da mu odnese na Aleksandar i da mu napi{e pismo. Go fatila za raka i go vodela niz palatata poka`uvaj}i mu go ogromnoto bogatstvo. Na krajot mu se obratila so imeto Aleksandar i go zamolila da zeme s {to mu se dopadnalo. Na toa Aleksandar rekol deka toj e Antioh, a ne Aleksandar. Caricata Kandaki vedna{ mu objasnila za negovata slika, a toj rekol deka na slikata navistina li~i na Aleksandar, no toj ne e makedonskiot car. Toa mnogu ~esto se slu~uvalo vo nego da go prepoznavaat Aleksandar. Caricata Kandaki mu objasnila deka od denes taa e carica na celata vselena, bidej}i toj se na{ol vo nejzini race i od tuka ne }e mo`e da se izbavi. Aleksandar vedna{ go promenil liceto. Toa go zabele`ala caricata i sakala da izleze nadvor. Toj ja fatil za raka i ja predupredil deka ne smee da izleguva nadvor, bidej}i }e ja najde smrtta, a potoa }e go ubie sin i ~esno so sabja v race mo`e da zagine. Caricata Kandaki mu ja otkrila svojata namera. Taa voop{to ne pomislila da go ubie, tuku toj da ostane tuka kako nejzin sin i so toa da bide proglasena za carica na celiot svet. Na krajot mu sovetuvala nikoga{ pove}e da ne se javuva kako pismonosec, bidej}i toa ne mu dolikuva na carskoto dostoinstvo. Tuka nema od {to da se pla{i, samo neka se raduva. Aleksandar se poklonil i rekol deka otsega }e ja ima za majka namesto Olimpijada. .ateni raka za raka tie izlegle od palatata i go sretnale vtoriot nejzin sin, Dorifor. Toj bil mnogu lut i izmoren, bidej}i vojskata na Aleksandar go napadnala i site negovi vojnici bile pogubeni, a toj so golema maka se spasil. Pristignal tuka so namera da go ubie pismonosecot na Antioh. Majka mu go smirila ka`uvaj}i

214

mu deka Aleksandar go spasil brat mu Kantafqus i negovoto semejstvo i mu go vratil bogatstvoto. Toj se otka`al od svojata namera, no sepak, sakal barem da ubie eden od vojnicite na Aleksandar i so otvorena sabja se spu{til kon makedonskiot car. Majka mu go zadr`ala. Raspravijata me|u Dorifor i majka mu ja slu{nala soprugata na Kantafqus i nabrzina go izvestila soprugot. Vedna{ pristignal i go obezoru`il brat mu. U{te edna{ se obidel so no` da go napadne Aleksandar, no toj go predupredil deka vo slu~aj ne{to da mu se slu~i makedonskata vojska so seta sila }e gi napadne i }e gi pogromi. Dorifor seriozno go sfatil ova predupreduvawe i se smiril. Caricata Kandaki mu ja dala na Aleksandar carskata kruna koja sodr`ela besceneto bogatstvo, kako dar za `ena mu Roksandra. Isto taka, go daruvala i so drugi besceneti predmeti i desetgodi{na davanina. So golema po~it go ispratila Aleksandar. Pred samoto trgnuvawe im ja otkril tajnata na Kantafqus i na Dorifor, a toa zna~i deka toj e Aleksandar, a ne Antioh. Tie se upla{ile i pomislile deka mo`e da gi ubie. No, toj im rekol deka gi smeta za srde~ni bra}a, gi daruval i si zaminal. Vra}aj}i se kaj svojata vojska go pre~ekale Ptolomej, .ilon i Antioh, koi go ubedile da se vratat vo Persija i tamu da se odmorat od te{kite pohodi. Vra}aj}i se Aleksandar se zadr`al na bregot na edno more. Re{il da vleze vo morskata voda za da vidi {to ima na dnoto. Na Antioh mu naredil da odi vo tvrdinata da napravi eden kristalen kov~eg so koj }e se spu{ti vo vodata. Za kratko vreme kov~egot bil napraven. Aleksandar pred da vleze vo nego i da go spu{tat vo moreto, im rekol na velmo`ite koga }e gi zatrese ja`iwata, da go krenat gore. Na dnoto na moreto toj videl razni ~udni i golemi ribi. No, najmnogu se za~udil koga zabele`al deka i ribite se tepaat me|u sebe i si rekol deka i tie se tepaat kako i lu|eto. Ovoj motiv vo vid na predanie go ima zabele`ano i objaveno Kuzman [apkarev. Edna golema riba kolku eden bik pominuvala pokraj kov~egot i go udrila. Ja`iwata se razmrdale i vedna{ go krenale i go izvadile na povr{inata na vodata. Koga se vratil so brodot na kopnoto, im raska`al na site {to videl na dnoto na moreto i zaminale za Persija. Tuka so golema ~est go pre~ekala `ena mu Roksandra. Celata vojska bogato ja daruval. Vo Persija ostanal edna godina, a potoa zaedno so `ena mu zaminal za Vavilon. Pri prvoto no}evawe po patot za Vavilon nason mu se pojavil prorokot Jeremija, koj go predupredil deka vo bliska idnina od racete na svoite prijateli }e umre. Po izre~enite zborovi prorokot Jeremija vedna{ is~eznal. Aleksandar se razbudil i mnogu se voznemiril. Pove}e ne mo`el da zaspie. No}ta ja pominal pla~ej}i. Utroto lu|eto od negovoto opkru`uvawe zabele`ale deka vsu{nost toj

215

ne e istiot Aleksandar. Tie se obiduvale da go razveselat, pa go pra{ale od {to tolku mu e na`aleno srceto. Od eden visok rid Aleksandar ja poglednal svojata vojska, a vojskovoditelite mu rekle deka toj ja ima najgolemata i najdobra vojska na vselenata i narod koj mnogu go saka, pa nema pri~ina da taguva. Na tie zborovi Aleksandar se izraduval. So seta vojska pristignal vo Vavilon. Vo Vavilon gi povikal na gozba site carevi, velmo`i, vojskovoditeli i celata vojska. Site {to pristignale mu donele davanina i mnogu darovi. Vo toa vreme pristignal i negoviot u~itel Aristotel, kako pratenik od majka mu Olimpijada. Toj go pra{al za zdravjeto na majka mu, potoa kakvi se sostojbite vo Makedonskoto Carstvo. Mu raska`al za negovite patuvawa po zemjite na ~udata i sl. Aristotel mu odgovoril deka negovoto carstvo e dobro i site go slavat za pobedite. Majka mu Olimpijada ima golema `elba da go vidi nego i negovata nevesta. Ovie zborovi mnogu go trognale Aleksandar i se rasplakal. Majka mu mu ispratila bogati darovi: dve skapoceni kruni: edna za nego, drugata za Roksandra, skapocena obleka za dvajcata, dva beli kowa so zlatni sedla i 100 drugi kowi, i dva prstena so besceneti kamewa, a mu napi{ala i pismo. Vo pismoto taa mu ja opi{ala qubovta i tagata {to ja ~uvstvuva kon nego. Na krajot go moli da dojde da se vidat, a ako ne mo`e, da naredi da ja dovedat nea kaj nego, vo sprotivno, verojatno nikoga{ nema da se vidat. Pismoto kaj Aleksandar predizvikalo golema `alost. Aleksandar bil poznat kako velikodu{en i praveden vladetel. Na svoite podanici sekoga{ im izleguval vo presret i gi re{aval nivnite problemi. Pulevski vo svojata Istorija ima poso~eno mnogu takvi primeri. Gledaj}i gi vakvite postapki na Aleksandar, Aristotel se ~udel na negovata juna{tina i dobrina, zaklu~uvaj}i deka takov car nitu imalo i nitu }e ima vo idnina. Na toa Aleksandar mu odgovoril deka toj ima ~etiri dobrini: prvo, dobar pozdrav, vtoro, vistinata, dadeniot zbor da ne se iskrivuva i sudot mu e praveden. Za toa mu pomaga verbata vo edinstveniot nebesen i zemski bog, tvorec na neboto i na zemjata. Aristotel prodol`il so drugi pra{awa, na primer, kade mu e bogatstvoto so koe se zdobil pri osvojuvaweto na svetot. Odgovorot glasel deka negovoto bogatstvo se prijatelite i negoviot narod. Aristotel mu posakal da dobie sin, na {to makedonskiot car mu odgovoril deka toj ne saka na Makedonija da ostavi dete, tuku }e ostavi golema ~est, slava i spomen za da se znae deka bila prva nad site carstva, za da gi priznavaat Makedoncite za sposobni lu|e. Koga toj }e umre, site da go spomenuvaat so negovite dobrini {to gi pravel. Aleksandar podgotvil golemi darovi za Aristotel pred da zamine za Makedonija. Toj rabotel na istorijata na Makedonija, koja

216

ve}e bila pri kraj. Pritoa mu dal i edno pismo i bezbroj darovi za majka mu Olimpijada. Vo Vavilon ostanal u{te tri meseci, odmoraj}i se so vojskata. Vo blizinata na Vavilon eden ~ovek otkril ogromno bogatstvo od zlato. Del od toa zlato toj si go zadr`al za sebe, a del Aleksandar im go razdelil na svoite vojnici. Aleksandar imal pokraj sebe dvajca pitomci koi gi zel od nivnata majka koga bile mali. Edniot se vikal Qevkadus, a drugiot Vrionus. Eden den dvajcata oti{le kaj carot da baraat dozvola da odat da ja posetat svojata majka. No, Aleksandar ne im dozvolil. Qevkadus bil nadgleduva~ na carskite kowi, a Vrionus go slu`el so vino. Vrionus dobil pismo od majka mu, vo koe go molela so bratot da dojdat da ja vidat. Vo toj moment, kako {to pi{uva Pulevski, mu vlegol |avolot vo srceto mu4 . Toj re{il da go otrue makedonskiot car. Za taa cel se zdru`il so nekojsi Midis i zaedno se dozborile da go otrujat. Im se priklu~ile i nekoi drugi neprijateli na carot. Verni na Aleksandar mu ostanale: Perdika, Ptolomej, Olivija, Qisimah, .ilon. Zagovornicite se dogovorile da napravat otrov koj deluva postepeno, za da mo`e Aleksandar da go podeli carstvoto pred da umre. Prorokot Jeremija, koga mu se javil na Aleksandar deka go ~eka smrtta, ne mu ka`al koga toa }e se slu~i za da mo`e da se podgotvi. Eden den gi pokanil na gozba site velmo`i, prijateli, vojskovoditeli i najpoznatite junaci. Site gosti dobro se zabavuvale, bile radosni i sre}ni. Gledaj}i ja takvata gletka toj im se obratil so slednive zborovi: O prijateli i junaci moi, deneska sakam najpove}e da se radvate otkoli sekoga{ do sega, a i za doprva5 . Verojatno Aleksandar ja ~uvstvuval smrtta. Toj se povlekol vo svojata ku}a i razmisluval kako najdobro da gi zadovoli gostite. A vo toa vreme negovite neprijateli go podgotvile otrovot i go turile vo ~a{ata so koja Aleksandar treba{e da im se obrati na prisutnite. Vrionus oti{ol i go povikal da se vrati kaj prijatelite, koi imaat `elba da se veselat zaedno so nego. Toj go poslu`il so ~a{a so otrovnoto vino. Makedonskiot car po izvesno vreme po~uvstvuval golemi bolki i im se po`alil na gostite i im rekol deka }e se pribere doma. Vedna{ go povikal lekarot .ilip, a toj sfatil deka e otruen. Nikakvi bilki ne mo`ele da mu pomognat. Lekarot uspeal samo da mu go prodol`i `ivotot za u{te tri dena, za da mo`e da gi rasporedi carstvata i da ostavi zavet. Otkako gi slu{nal zborovite na lekarot, Aleksandar ta`no prozborel deka slavata ne e vekovita, ubava i ~esna, tuku kratka, i mnogu brgu pominuva. Nikoga{ ne biduva radost ako ne se pridru`i

3 4

Na istoto mesto, 185. Na istoto mesto, 207.

217

i o~ajni~ka `alost. Zemjata otprvin se javuva dobra i milosliva, a potoa nenadejno gi grabi lu|eto i gi krie vo svojata pazuva. Otkako se pro{iri vesta deka Aleksandar umira, site Makedonci se rasplakale od `alost. Celata vojska sakala da go vidi svojot car. Lekarot .ilip rasparal edna maska i go stavil vnatre, ubeden deka nejzinoto telo }e go izvle~e otrovot. Aleksandar go povikal pisarot za da go zapi{e negovoto zave{tanie i pred site da go pro~ita. Me|u drugoto, vo nego stoi deka so ~ista svest i zdrav razum go pi{uva zavetot. Vo po~etokot naglasuva deka smrtta e nemilosrdna, ne izbira i ne se pla{i od nikogo. Taa za site e ednakva. Toj od svoite prijateli i neprijateli moli za milost i prostuvawe za storenite gre{ki. Potoa pristapil kon rasporeduvawe na svoeto carstvo. Tuka samo }e navedeme deka Perdika go nazna~il da vladee so Makedonskoto Carstvo, majka mu Olimpijada da ja ima za majka, a taa da go prifati za sin. Negovata nevesta Roksandra da ja odvedat vo Makedonija i da `ivee so majka mu. Taa e trudna i ako rodi sin, da go dobie imeto Aleksandar i nemu da mu pripadne vlasta kako car. Ponatamu na site vojskovoditeli im ostavi mesta kade tie }e vladeat. Na siromasite, na vdovicite i na siracite da im se razdadat 100 kutii zlatni pari, a na vojnicite koi sakaat da si zaminat po svoite domovi da im se dadat pari za da se vratat i da se se}avaat na nego. Na krajot pobaral da go pogrebat vo zlaten kov~eg vo gradot Aleksandrija. Zavetot zavr{uva so slednive zborovi: [...] sijov svet ne me bere{e, a sega }e me soberi vo eden kov~eg od 3 lakta dolg i eden lakt {irok6 . Pred samata smrt Aleksandar gi povikal svoite vojskovoditeli da se prosti so niv. Toj gi navel site uspesi {to gi postignal zaedno so niv, a sega toj umira i }e odi vo svetot na umrenite, a nim im posakuva zdravje i qubov, i svetot pravedno da go sudat, bidej}i drug Aleksandar kako nego nivnite o~i nema da vidat. Pobaral da mu go donesat negoviot kow Bikoglav. Toj pla~el i go baknuval svojot stopan, koj mu rekol deka od sega drug Aleksandar nema da go java. Isto taka, mu se obratil i na Vrionus, negoviot ubiec, so pra{awe za{to go otrul. Koga gi slu{nal zborovite na Aleksandar, Bikoglav namesto go ubil, a Ptolomej naredil negovoto telo da go ise~at i da go frlat na ku~iwata. Vo toj moment na neboto lu|eto zabele`ale kako pa|a edna yvezda, a eden orel letal pred nea. Yvezdata padnala vo moreto i vo toj moment Aleksandar umrel. Vedna{ pcovisal i negoviot kow. Teloto na makedonskiot car go klale vo zlaten kov~eg i go stavile na tronot. @ena mu Roksandra ta`no go `alela. Gi zamolila prisutnite da ja ostavaat sama. Taa mu se obratila na mrtvoto telo na
5

Na istoto mesto, 208.

218

svojot soprug so zborovite deka ne mo`e da ja trpi negovata smrt i deka e podobro i taa da umre otkolku da `ivee sama bez nego. Go izvlekla no`ot od pojasot na Aleksandar i se probola vo gradite i vedna{ umrela. Ptolomej i .ilon naredile da napravat u{te eden zlaten kov~eg i dvajcata bile pogrebani vo Aleksandrija. Site velmo`i, otkako go pogrebale svojot car, se razoti{le po svoite carstva, koi im gi dodelil Aleksandar vo soglasnost so negoviot zavet. Slavjansko-ma}edonskata op{ta istorija od \or|ija M. Pulevski so dolgo zadocnuvawe se pojavi kaj nas vo 2003 godina vo podgotovka na Bla`e Ristovski i Biljana Ristovska-Josifovska7 . Vo 2005 godina godina kako posebno izdanie be{e objaven delot {to se odnesuva na `ivotot i delata na Aleksandar Makedonski pod naslov Makedonska Aleksandrida od istite sostavuva~i8 . Spored avtorot na predgovorot kon ovaa izdanie, Biljana Ristovska-Josifovska, toa pretstavuva makedonska verzija na Aleksandridata (od vtorata polovina na XIX vek) sozdadena, re~isi, istovremeno so sli~ni pe~ateni verzii kaj drugite balkanski narodi. Se razbira, deloto na Pulevski ostanalo vo rakopis celi 110 godini po negovata smrt, taka {to doskoro be{e nepoznato za makedonskata javnot i po{iroko.

6 7

Na istoto mesto, 213. \or|ija M. Pulevski, Slavjansko-ma}edonska op{ta istorija, Podgotovka: Bla`e Ristovski, Biljana Ristovska-Josifovska, Makedonska akademija na naukite i umetnostite, Skopje 2003. Makedonska Aleksandrida (Izvadok od Slavjansko-ma}edonskata op{ta istorija od \or|ija M. Pulevski), Podgotovka i transliteracija Bla`e Ristovski i Biljana Ristovska-Josifovska, Institut za nacionalna istorija, Skopje 2005.

Ilija Aceski KULTURA, DEMOKRATIJA, KORUPCIJA (makedonskiot slu~aj) Voved Pred da se obideme da ka`eme ne{to pove}e za sostojbite vo Makedonija za odnosot na kulturata, demokratijata i korupcijata, po`elno e da navedeme del od istra`uvawata koi se odnesuvaat na ovaa tema. Toa }e ni pomogne polesno da ja razbereme sostojbata vo Makedonija, za koja, za `al, skoro i da nema poseriozno istra`uvawe, no zatoa postoi op{to ubeduvawe, dobieno vo istra`uvaweto na indeksot na percepcija na korupcija, deka postoi visok stepen na korumpiranost i s# u{te nizok stepen na demokratija i niska efikasnost na instituciite vo dr`avata. Centralnoto pra{awe za koe postojat mnogu pretpostavki, a malku soznanija i istra`uvawa e sodr`ano vo ulogata i zna~eweto na kulturata vo sozdavaweto na sostojba vo op{testvoto vo koja e prisutna malku demokratija, a mnogu korupcija. Na{eto sogleduvawe se bazira vrz pove}e istra`uvawa na odnosot na korupcijata, ekonomijata, demokratijata i glavno e naso~eno kon del od odgovorot na pra{aweto: Zo{to e va`na kulturata vo procesite na demokratizacijata i pojavata na visok stepen na korupcija vo dr`avata. Se razbira deka ovde samo nakratko }e navedeme del od sogleduvawata na nekolku avtori bez koi raspravata ne bi bila celosna. Poimot kultura se odnesuva na najrazli~ni zna~ewa vo razli~nite disciplini: od seopfatno zna~ewe koe se odnesuva na na~inot na `ivot vo edno op{testvo, vo koe vleguvaat vrednostite, praktikata, instituciite, simbolite, odnosite, do sfa}awa koi se odnesuvaat samo na oddelni segmenti na ~ovekoviot `ivot. Ako pod poimot kultura se podrazbere prakti~no s#, toga{ te{ko mo`eme so nea ne{to pokonkretno da objasnime. Ovde kulturata e razbrana vo nejzinite ~isto subjektivni odrednici, kako {to se vrednostite, stavovite, veruvaweto, pokonkretno, za Makedonija, odrednici dobieni vrz istra`u-

220

vawata vo periodot po raspa|aweto na socijalizmot, po devedesettite godini na 20-ot vek. Na pra{aweto: Zo{to nekoi nacii imaat neproduktivni kulturi, Majkl E. Porter (Porter, 2004) odgovorite gi bara vo slednoto. Prvo, vrz ekonomskata kultura na nacijata golemo vlijanie imaat dominantnite idei ili paradigmi za ekonomijata. Za Porter e va`no toa {to odnesuvaweto na lu|eto e vo zavisnost od toa vo {to tie veruvaat. Vo soglasnost so ovoj stav, a vrz osnova na istra`uvawata vo Makedonija, mo`eme da go zaklu~ime slednoto: ako preovladuva uveruvaweto, koe na primer e svojstveno za Makedoncite vrz osnova na istra`uvawata na javnoto mislewe, deka vo Makedonija ne postoi dr`ava, sekoj pravi {to saka, nema vlast, prisutno e ~uvstvo na nemo} da se za{titat sopstvenite interesi, i postoi percepcija za golema rasprostranetost na korupcijata, toga{ treba da se o~ekuva odnesuvawe so nedoverba kon drugite, strav za sopstvenata sudbina, neveruvawe vo instituciite, sredina kade nema povolen ambient za biznis. Se razbira toa e sostojba koja vo golema mera e sozdadena kako rezultat na karakterot na promenite po devedesettite godini: neproduktivna privatizacija, partizacija na instituciite, dislocirawe na realnata mo} od politi~kite institucii kon politi~kite eliti so {to nastapuva proces na razvlastuvawe na instituciite. (Hristova, 2005) Bez somnenie deka vrz sistemot na vrednosti, po devedesettite godini re{ava~ko vlijanie izvr{ile ekonomskite faktori kako {to e visokata stapka na siroma{tija i neednakvost vo dohodot, golemata nevrabotenost i izrazito visokiot procent na siva ekonomija. Ako ovaa sostojba, koja podolgo vreme e prisutna vo op{testvoto vo Makedonija, ja dovedeme vo direktna vrska so visokiot indeks na percepcija za rasprostranetosta na korupcijata, toga{ sme sosema blisku do zaklu~okot deka ekonomskata neefikasnost, privilegiite kako rezultat na partiskata pripadnost imaat direktno vlijanie vrz kontrolata na instituciite i vrz resursite (vklu~uvaj}i go i vrabotuvaweto na partiski kadar vo javnite institucii). Taa sostojba se do`ivuva kako politi~ka diskriminacija na gra|anite, selektivna primena na zakonite, zagrozeni ~ovekovi prava, so drugi zborovi, toa ne e ni{to drugo osven koruptivno odnesuvawe. (Labovi} 2002; Nacionalen izve{taj za ~ovekoviot razvoj 2001; Javnoto mislewe za korupcijata vo Republika Makedonija 2005; Godi{en izve{taj na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata 2004) Ekonomija i kultura Odgovorot na pra{aweto: zo{to kulturata e va`na za ekonomskata stabilnost i prosperitetot na edna zemja, indirektno }e n# dovede vo vrska so pra{awata za karakterot na demokratijata i

221

enormniot porast na korupcijata vo Republika Makedonija. Pokonkretno, zo{to e va`na ekonomskata kultura na edna zaednica, razbrana vo potesna smisla, pokonkretno, }e n# dovede do odgovorot na pra{aweto: Zo{to nekoi dr`avi vo tranzicija se pouspe{ni vo gradeweto na novoto op{testvo, a nekoi ne se, me|u koi se nao|a i Makedonija? (Aceski, 2002). Se razbira deka odgovorot e mnogu pokompleksen otkolku {to mo`e da bide sintetiziran vo edno izlagawe, no, celta e da se detektiraat nekoi od glavnite pri~ini. (Saks 2004; Lipset i Lenc 2004) Ako sostojbata na op{testvoto ja analizirame niz ekonomskite kategorii, toga{ nu`no se nametnuva pra{aweto za negovata povrzanost so karakteristikite na transformacijata na eden vo drug sistem. Situacijata se komplicira u{te pove}e ako vo analizata se zemat predvid i nadvore{nite faktori, kade }e sretneme i stavovi koi se mnogu bliski do teorijata na zaveri, barawe na neprijatelite nadvor od granicite na dr`avata, deka nekoj, kako {to se MM., Svetska banka, NATO, sosednite balkanski dr`avi, se tie koi ne samo {to ne $ mislat dobro na Makedonija, tuku sekoj moment se obiduvaat da ja raspar~at dr`avata. Tie razmisluvawa malku se zemeni predvid, iako Makedonija, po devedesettite godini na minatiot vek, go ponese i tovarot na razni sankcii, vojni vo sosedstvoto, embarga na granicata, vnatre{en sudir, za koj s # u{te ne znaeme vrz koi osnovi be{e inspiriran, iako posledicite }e ostanat za sekoga{, pred s # vo procesite na formirawe na edna dr`avna zaednica vrz osnovite na konsocijativnata demokratija, etni~ki podelena teritorija, bilingvalna zaednica. Vo analizata trgnuvame od nesporniot fakt deka stavovite, vrednostite i veruvawata, koi vleguvaat vo definiraweto na kulturata, imaat va`na uloga vo odnosite pome|u lu|eto. Ili pokonkretno, vo koj stepen tie vlijaat vrz odnosite vo ekonomijata, odnosno vrz ekonomskite aktivnosti koi ja formiraat organizaciskata kultura i voop{to funkcioniraweto na instituciite. Vo toj kontekst se postavuva i pra{aweto za odnosot na demokratijata i ekonomijata na edna strana i koruptivnoto odnesuvawe na druga strana. Ako lu|eto se ubedeni deka vo edna dr`ava korupcijata e prisutna vo site segmenti na op{testvoto (visok indeks na percepcija na korupcijata) toga{ pra{awe e dali stanuva zbor za demokratska dr`ava, bez razlika dali instituciite na sistemot formalno funkcioniraat, pokonkretno instituciite na parlamentarnata demokratija. Visokiot indeks na percepcija na korupcijata mo`e da se razbere kako zna~aen reper vo ocenkata za toa dali stanuva zbor za zemja so razviena demokratija ili zemja so ograni~ena demokratija. (Javnoto mislewe za korupcijata vo Makedonija, 2005)

222

Na{ata analiza za odnosot na kulturata i ekonomijata, ja bazirame vrz nekolku fakti koi se neodminlivi i se ~ini dovolni, ako ne za celosni, toga{ barem za te{ko odminlivi zaklu~oci. .akt e deka Makedonija vo nekolku va`ni segmenti vo ekonomijata, s# u{te ne ja nadminala sostojbata od periodot pred raspa|aweto na socijalizmot, pred devedesettite godini, a vo nekoi sferi sostojbata e u{te ponepovolna. Sekoja analiza za odnosot pome|u kulturata, demokratijata i korupcijata vo Makedonija, za periodot po devedesettite godini treba da gi ima pred sebe slednite fakti: nevrabotenost od nad 35%, devedesettite godini na minatiot vek pod 20%; siva ekonomija skoro 50%, pred devedesettite godini pomalku od 20%; niska produktivnost na trudot, najniska vo odnos na zemjite vo tranzicija vo regionot Zapaden Balkan; spored razvojot na konkurentnosta, Makedonija vo 2004 godina od 104 dr`avi koi se zemeni za rangirawe, se nao|a na 84 mesto; od regionot Zapaden Balkan, Makedonija 2004 go zazema devettoto mesto po korupcija, (109 na svetskata rang-lista po korumpiranost) i po nea e samo Albanija. Za sporedba, 1999 godina se nao|ala na 65-to mesto. (Povisokoto mesto na skalata govori za povisok stepen na korumpiranost); mnogu malku stranski investicii po glava na `itel (najmalku vo regionot Zapaden Balkan); na skalata na indeksot na ekonomska sloboda, (sopstveni~ka sloboda, sloboda na zarabotka za `ivot, sloboda za vlo`uvawe na zarabotenite pari, sloboda na u~estvo vo pazarnata ekonomija) Makedonija se nao|a vo dolniot del od skalata, so ne pove}e od 2 poena (na skala od 1 do 5, kade 5 e celosna sloboda). Site dr`avi koi se rangirani na dolniot del na skalata na indeksot na ekonomska sloboda se visoko korumpirani; skoro i da nema poznato svetsko ime vo ekonomijata koe investiralo vo Makedonija, osven vo telekomunikaciite, koi dr`at monopolska pozicija vo fiksnata i do pred edna godina i vo mobilnata telefonija; porast na BDP poslednite nekolku godini ne preminuva 3%, no pove}e godini po 90-te i mnogu ponizok, a nekolku godini e zabele`an i negativen rast vo ekonomijata; s# u{te nerealizirani reformi vo sudstvoto, policijata, i javnata administracija; problemati~ni izbori;

223

spored ocenkite na ekspertite privatizacijata na op{testveniot kapital e izvr{ena na kriminalen na~in, koja s# u{te trae vo nekoi sferi (zdravstvo) i u{te dolgo }e trae, no kako sudska nezavr{nica vo koja se vme{ani desetici firmi. (Makedonija i korupcijata, 2004) javnoto mislewe vo Makedonija e naso~eno kon minatoto, kaj mnozinstvoto postoi ubeduvawe deka socijalizmot e podobar sistem od sistemot koj denes se gradi. Makedonija s# u{te vo nekoi oblasti ne izlegla od po~etniot stadium na tranzicijata. (Aceski, 2002) Prvata asocijacija koja nu`no se nametnuva od faktite koi prethodno gi navedovme n# vodi do su{tinskoto pra{awe koe direktno se odnesuva na karakterot na reformite vo politikata, ekonomijata i instituciite, no i promenite vo kulturata, pokonkretno, promena na stavovite, mislewata, vrednostite, koi se razbira nemaat nezavisna pozicija, no, koi isto taka povratno vlijaat vrz ostanatite fenomeni. Vo na{iot slu~aj tri raboti se va`ni za da se odgovori na pra{aweto za karakterot na reformite po devedesettite godini, po raspadot na socijalizmot. Prvo, ekonomijata vo Makedonija e vo izrazito lo{a sostojba, prisuten e nizok stepen na produktivnost, neatraktivna e za stranski investicii i vladee nizok stepen na konkurentnost, posebno vo zemjodelstvoto. Vtoro, Makedonija mnogu zaostanuva vo sistemskite reformi, na primer, skoro i da nema reformi vo zdravstvoto kade reformite se vo po~eten stadium, sli~no kako i reformite na sudskiot sistem i na javnata administracija. Sli~na e sostojbata i vo obrazovanieto. Prisutna e situacija koja mo`e da se sporedi so procesite na entropija: novoto ne go zazema mestoto na staroto, koe kako otpadok i ponatamu ostanuva. Duri ima institucii koi do toj stepen se reformirale {to i ponatamu go nosat staroto ime. No, u{te poizrazeno e toa {to reformite se formalni, so nepromeneti kadrovski strukturi i na~in na upravuvawe, prisutna e edna smesa od prakti~no adaptirani pravila koi uspe{no se vklopuvaat vo eden familijaristi~ki, nepotisti~ki i kolektivisti~ki duh na upravuvawe koi efikasnosta na instituciite ja pravat krajno neproduktivna, {to se razbira ima negativno vlijanie vrz stavovite na lu|eto za reformite voop{to. Treto, javnoto mislewe vo Makedonija e s# u{te krajno negativno raspolo`eno kon noviot sistem, pokonkretno, s# u{te najgolem del od naselenieto, osobeno onie koi se gubitnici vo tranzicijata, a nivniot broj, kako {to poka`uvaat istra`uvawata, iznesuva skoro dve tretini od populacijata, toa se onie koi se somnevaat deka reformite

224

vo dr`avata se dvi`at vo vistinska nasoka, {to povratno negativno vlijae vrz odnosite vo ekonomijata i politikata i kolku tie objektivno i da zna~at izlez od krizata. Ne se postavuva pra{aweto za toa dali apatijata, razo~aruvaweto, gubeweto na verbata na poedincite vo instituciite se odrazuva vrz efikasnosta na sistemot vo celina i posebno na ekonomskata efikasnost, tuku u{te kolku vreme i do koj stepen krizata }e se prodlabo~uva kako rezultat na toa? Ne stanuva zbor samo za gubeweto na doverbata na poedincite vo instituciite tuku i obratno gubeweto verba vo gra|anite od strana na instituciite, koja naj~esto se zabele`uva preku zasilena kontrola vrz nivnite dejnosti, koja e ~esto partiski i politi~ki motivirana. Vo dr`avata e vidliva podelenosta na lu|eto na onie koi se buntuvaat, protestiraat, gi baraat svoite prava i onie koi se poslu{ni i lojalni kon onie koi se na vlast. Izgubena e me|usebnata doverba. Vo op{testvoto na doverba spremnosta za prifa}awe na rizik se podrazbira, deka poedinecot }e napravi izbor koj e sprotiven od `elbata na vlasta. Ako toj rizik ne e prifaten i poedinecot e podlo`en na sistem na kontroli, op{testvoto ja gubi klu~nata dvi`e~ka sila na ekonomskiot razvoj, a taa e sodr`ana vo streme`ot na sekoj od nas da `ivee kako saka, da misli {to saka i da bide toa {to e, od sebe da sozdade edinstveno su{testvo. (Grondona, 2004:104) Ako se obideme ekonomskiot progres, na primerot na Makedonija da go objasnime vo ramkite na kategoriite koi se vo sferata na kulturata stavovite, vrednostite i veruvaweto na lu|eto, Makedonija u{te na startot od tranzicijata go zagubi duhot na promenite vo politi~ka, psiholo{ka i ekonomska smisla i s# u{te gi preboluva prvi~nite maki na tranzicijata. Reformite ne gi dadoa o~ekuvanite rezultati i po petnaeset godini od nivnoto zapo~nuvawe, lu|eto ne ja dobija sigurnosta na sopstvenata egzistencija, najgolem del ja izgubija redovnata rabota, ednostavno, ne gi po~uvstvuvaa blagodatite na konkurencijata, na povisokata produktivnost, na kvalitetot na uslugite, niz eden o~ekuvan proces na transparentnost i pravednost na privatizacijata, koja, gi identifikuva bogatite novite mo}ni sloevi, no vo isto vreme ja uni{tuva nade`ta na mnozinstvoto za normalen `ivot, koj bez redovna i dovolna zarabotuva~ka i sostojba vo siroma{tija i besperspektivnost e navistina nezamisliv. Sostojbata vo koja mnozinstvoto od naselenieto e ubedeno deka bogatstvoto na poedincite e steknato na nezakonit na~in, deka ekonomskiot razvoj ne se bazira na produktivnost, tuku vrz kontrola na resursite, na partiskata pripadnost, na privilegiite koi gi u`iva edno odbrano malcinstvo, toa dobiva patolo{ki osobini i izlezot od taa sostojba e navistina te`ok. (Aceski, 2002)

225

Kakvo odnesuvawe mo`e da se o~ekuva od ~ovek koj e ubeden deka privatizacijata e kra`ba, deka postoi korumpiranost i kriminal i toa deka samo na ne~esen na~in mo`e da se dojde do materijalni dobra? Ili, kakvo odnesuvawe mo`e da se o~ekuva od lu|eto koga im se skrateni mo`nostite na legalen na~in da zarabotuvaat, a se motivirani da rabotat, da uspeat, da zarabotat i da se zbogatat? Lu|eto, vo princip, ne dejstvuvaat na {teta na sopstvenite individualni interesi i interesite na svoite bliski na smetka na op{tite: ako ambientot na mikroekonomsko nivo ne im ovozmo`i normalna zarabotuva~ka, mnogu lesno preminuvaat na ilegalni metodi, {to spored Merton e o~ekuvana situacija vo koja nastanuva sudir me|u celite i sredstvata. Vo Makedonija vladee ubeduvaweto deka lu|eto se `rtvi na pogre{ni ~ekori na politi~arite, koi vo borbata za vlast i zadovoluvawe na li~nite interesi kako da zaboravija na interesite na gra|anite i na dr`avata. Najgolem del od politi~arite se zame{ani vo razni aferi na korupcija za {to sekojdnevno izvestuvaat mediumite. Izlezot od sostojbata na korumpiranost naj~esto se bara vo unapreduvawe na upravuvaweto, produktivnosta i transparentnosta na rabotata na dr`avnite organi. Kultura i demokratija Procesot na demokratizacija zapo~nat devedesettite godini dovede do radikalni promeni vo politi~kiot sistem i za kratko vreme se instaliraa neophodnite institucii na parlamentarnata i pluralisti~ka demokratija. Demonta`ata na starite politi~ki institucii i vospostavuvawe na novite, ode{e mnogu pobrzo od procesite na privatizacija na dr`avniot (op{testveniot) kapital, a daleku pobrzo od promenite na vrednosniot sistem, koj s# u{te opstojuva vo nekoi dimenzii. Za sostojbite vo Makedonija, posmatrani od aspekt na ekonomskiot razvoj, demokratizacijata za kratko vreme predizvika razo~aruvawe i na preden plan go istakna ~esto postavuvanoto pra{awe: Dali e mo`na uspe{na demokratizacija bez ekonomski progres, odnosno, vo podirektna forma; dali parlamentarnata demokratija, pove}epartiskiot sistem i privatnata sopstvenost, vo uslovi na ekonomska stagnacija, nevrabotenost i siroma{tija mo`at da bidat do`ivuvani kako povisok stepen na politi~ki i demokratski slobodi i prava na gra|anite od prethodniot period kade vladee{e ednopartiskiot sistem i kolektivnata sopstvenost? Se slu~i paradoks vo politi~kiot razvoj na zemjata: povisokiot stepen na demokrati~nost vo uslovi na pad na ekonomskiot razvoj. Ekonomskiot razvoj ja transformira socijalnata struktura vo sekoj

226

pogled, i toa se slu~uva{e vo period pred 90-te godini, duri i se smeta{e deka makedonskoto op{testvo dobiva nekoi od karakteristikite na potro{uva~koto op{testvo, za vedna{ po nekolku godini tranziciska transformacija da se soo~i so siroma{tija i besperspektivnost. Realiziranite sociolo{ki istra`uvawa od sredinata na devedesettite godini do denes poka`uvaat permanenten pad na percepcijata na standardot kaj naselenieto, subjektivnata percepcija na skalata na bogat-siromav (od 1 do 10) poka`uva deka skoro 90% od ispitanicite se smesteni vo dolniot del. (Javno mislewe na Makedonija, 97 ISPPI; Nacionalen izve{taj za ~ovekoviot razvoj, 2001, 2003, 2004). Za Makedonija, kako i za del od zemjite vo tranzicija, mo`e da se govori pove}e za neuspe{ni otkolku za uspe{ni reformi; lu|eto ne se po~uvstvuvaa posre}ni, zdravi, slobodni ili potolerantni, ednostavno rabotite trgnaa vo sprotivna nasoka od o~ekuvanoto. Sekako deka ne treba prerano da se donesuvaat sudovi za neuspe{nosta na demokratizacijata, na dolg rok sigurno e deka }e nadvladeat pozitivnite strani. Pra{aweto koe se postavuva, i koe e interesno za na{ata tema se odnesuva na odnosot na demokratijata i korupcijata, ili, pokonkretno, dali visokiot indeks na percepcija na korupcijata vo edna dr`ava govori indirektno za toa deka demokratizacijata e na mnogu nisko nivo, kako {to mo`e da se ka`e i za sostojbata na nizok stepen na konkurentnost i stepenot na politi~kata stabilnost. Vladeeweto na zakonot vo politi~ki otvorenoto op{testvo doveduva do ograni~uvawe na mo}ta na dr`avata i nejzino me{awe vo ekonomskite sferi, no i povisok stepen na sloboda i jaknewe na mehanizmite za za{tita od korupcija. Vo demokratski ambient i vo uslovi koga instituciite na sistemot, kako {to se sudovite, normalno ja izvr{uvaat svojata funkcija, kaj lu|eto doveduva do jaknewe na doverbata vo instituciite na sistemot. I obratno, koga instituciite se derogirani, slabi i pod vlijanie na partiite na vlast, doverbata se gubi {to negativno se odrazuva vrz sigurnosta. Gra|anite svoite prava naj~esto gi ostvaruvaat preku vrski, razo~arani od zatvorenosta i odnosot na instituciite sprema niv e zaklu~okot na dvegodi{noto istra`uvawe na Transparentnost Makedonija realizirano vo periodot 2002-2004. (Hristova, 2005) Korupcija i demokratija Stepenot na razvienost na demokratijata i indeksot na percepcija na korupcijata se vo obratnoproporcionalen odnos: kolku e povisok stepenot na demokratska razvienost vo edna zemja, vo taa mera vo dr`avata se sretnuva ponizok indeks na korupcijata, i obratno.

227

Podatocite i analizata na odnosot pome|u korupcijata i demokratijata izneseni vo Godi{niot izve{taj na politi~kite prava i gra|anski slobodi, vo periodot 1996-97 od strana na .reedom House ja potvrduvaat gorenavedenata hipoteza. Se razbira deka ima i isklu~oci, no praviloto va`i za najgolemiot del od dr`avite vo svetot. (Lipset i Lenc, 2004) Nakratko, korupcijata e na~in na steknuvawe na bogatstvo ili mo} so nezakonski sredstva. Li~nata dobivka se steknuva na smetka na op{tite interesi. Korupcijata pretstavuva najseriozna zakana za pravnata dr`ava: pravnite normi se uzurpirani od poedinci za li~na korist. Vo zemjite vo tranzicija kade ne e zaokru`ena pravnata regulativa i ne se sproveduvaat zakonite, korupcijata e najrazviena. Pravnata dr`ava ja garantira slobodata na pazarot, pretpriemni{tvoto i obezbeduva ednakva sloboda za site subjekti. Koruptivnoto odnesuvawe gi uzurpira zakonskite normi, vodi vo priviligirana polo`ba na poedinci, sozdava monopolska polo`ba na odredeni subjekti, ednostavno, se sozdava sostojba vo koja onie koi se poblisku do vlasta naj~esto se zdobivaat so nezaslu`ena korist, a ne onie koi se posposobni i koi gi po~ituvaat zakonite. Istra`uvawata na korupcijata se od ponovo vreme. Visokiot stepen na korupcijata vo zemjite vo tranzicija se povrzuva so pove}e faktori me|u koi, ekonomskite promeni, privatizacijata, nepostoewe na zakoni ili nivna ote`nata realizacija i sistem na kontrola se smetaat za najzna~ajni. Vo uslovi na slaba ekonomija, limitira~ki materijalni sredstva i visok stepen na siroma{tija, osvojuvaweto na vlasta e najkratkiot pat do steknuvawe na mo} za raspolagawe so resursite. Celta na na{ata analiza ne e da tragame po pri~inite za korupcija, subjektite ili nejzinata rasprostranetost. Dovolno e samo kratko da uka`eme na pri~inite koi doveduvaat do visok stepen na korumpiranost. (Labovi}, 2002; Makedonija i korupcijata, 2004) Od pravno-politi~ki aspekt korupcijata e rezultat pred s# na nekonzistentno izvedenoto na~elo na podelba na vlasta vo needinstveniot sistem na dr`avnata vlast, {to rezultira so politi~ki neodgovorna i so ni{to ograni~ena vlada i parlament. Potoa, nepostoeweto na antikorupciski zakoni, nezavisni institucii koi nepre~eno bi ja sledele korupcijata, kako i netransparentni i nekonzistentni sistemi na privatizacija, javni nabavki i kontrola vrz tro{eweto na buxetot i sli~no, se samo mal del od pri~inite. Interesno e soznanieto deka vo Makedonija postojat pove}e institucii koi se borat protiv korupcijata, no fakt e deka tie se sosema neefikasni. Na primer, za period od devet godini, ne e registrirana ni edna sudska zavr{nica za nezakonita privatizacija. (Makedonija i

228

korupcijata, 2004: 73) .enomenot e slo`en i pretpostavuva slo`ena metodologija vo negovoto istra`uvawe. .aktot {to nema skoro nikakvi istra`uvawa dovolno govori za toa, no i za odnosot na vladeja~kite eliti. Pred da se obideme ne{to pokonkretno da ka`eme za odnosot na kulturata i korupcijata, ili, kolku korupcijata e proizvod na nekoi faktori koi se povrzani so kulturata, no i so demokratijata kako {to realno se praktikuva vo Makedonija, da vidime kakov e indeksot na percepcija na korupcijata vo najnovite istra`uvawa. (Javno mislewe na korupcijata vo Makedonija, 2006) Vo istra`uvaweto na javnoto mislewe za korupcijata na Makedonija (2006) korupcijata e rangirana na treto mesto na prioritetni problemi vo dr`avata, po nevrabotenosta i lo{ata ekonomija. Od vkupniot broj ispitanici, 14% smetaat deka korupcijata e golem problem. Ona {to e zna~ajno da se naglasi e soznanieto deka gra|anite za korupcijata se informirani preku javnite mediumi, skoro 2/3, no polovinata od niv smetaat deka informaciite preneseni vo javnite mediumi se povr{ni i nedovolni. Za najkorumpirani se smetaat: carinata, sudstvoto, zdravstvoto i obrazovanieto, so ocena nad 4 (od skala od 1 do 5, kade edinica zna~i najmala korumpiranost, a pet zna~i najgolema korumpiranost). Na{eto vnimanie }e go zadr`ime samo na nekolku soznanija od ova najnovo istra`uvawe na indeksot na percepcija na korupcijata. (Javnoto mislewe za korupcijata vo Republika Makedonija, 2004) Lu|eto ne veruvaat vo efikasnosta vo borbata protiv korupcijata so nad 70% od ispitanicite i toa deka sekoj petti bi ponudil potkup za da zavr{i nekoja rabota, a 13% bi primile potkup ako nekoj pobara od niv za da zavr{at nekoja rabota. Za razlika od socijalizmot, nad 70% od ispitanicite se ubedeni deka denes ima povisok stepen na korupcija. Makedonija e rangirana na visoko mesto vo odnos na korupcijata. Od zemjite na regionot na Zapaden Balkan Makedonija vo 2004 godina go zazema devettoto mesto po korumpiranost i po nea e samo Albanija. Na primer, Bugarija e rangirana na 55 mesto, a Makedonija na 103 mesto. Kako {to prethodno potenciravme, Makedonija prvpat be{e rangirana na ovaa lista vo 1999 i toga{ go zazede 65-to mesto. Se potvrduva stavot deka korupcijata vo Makedonija poslednite pet godini se zgolemuva. Postoi ubeduvawe deka vo makedonskoto op{testvo prakti~no ne postoi oblast koja ne e zafatena so korupcija i deka koruptivnoto odnesuvawe stanuva del od sekojdnevieto na lu|eto. Se razbira deka za potvrda na toa se potrebni solidni istra`uvawa koi vo ovoj moment gi nema. Soznanieto se bazira vrz informaciite na mediumite, no faktot {to samo mal del od golemite korupciski aferi

229

imaat sudska zavr{nica su{tinski govori za neefikasnosta na sudskiot sistem, va`en segment vo borbata protiv korupcijata. Novinarskite informacii ne se sekoga{ siguren izvor za fenomenot na korupcijata. Duri, kako {to toa go poka`uva istra`uvaweto na javnoto mislewe, imame edna situacija vo koja korupcijata se pretvora vo mediumska pretstava koja go obremenuva javnoto mislewe i naj~esto mediumskoto tretirawe na korupcijata e vo funkcija na politi~ka i partiska presmetka na vlasta i opozicijata, no bez sudska zavr{nica i posledici na poso~enite subjekti vo korupciskite skandali. Toa govori za slabiot kapacitet na instituciite, no i za objektivno prisutniot partizam i familijarnost, koi dlaboko se vgnezdile vo instituciite na vlasta. Vlijanieto vo izborot na sudskite organi i na rakovodnite mesta vo organite na izvr{nata vlast voop{to, e rabota na partijata na vlast, {to dovede do visok stepen na partizacija na dr`avnata administracija. Potoa, golem broj od instituciite se zafateni so nepotizam, ne samo kon ~lenovite na potesnoto semejstvo tuku i kon prijatelite i pripadnicite na odredeni grupi. Vo Makedonija sostojbata na toj plan e optovarena i od obvrskite na Ohridskiot dogovor, so koj, me|u drugoto, vo instituciite na javnata administracija treba za kratko vreme da se zgolemi brojot na pripadnicite na etni~kite zaednici koi ne se proporcionalno zastapeni vo odnos na nivnoto u~estvo vo vkupniot broj na naselenieto {to ja doveduva vo pra{awe kompetentnosta i efikasnosta. Vo op{testvo so razvieni odnosi na nepotizam ili familijaren amoralizam, kako smeta Edvard Banfild, analiziraj}i go primerot so Ju`na Italija, nikoj nema da gi unapredi interesite na grupata ili zaednicata, osven ako li~nata korist ne go navede na toa. Amoralniot familizam direktno naveduva na korupcija i vodi vo napu{tawe na univerzalnite normi. Kolku e toa prisutno vo Makedonija, nema konkretni sogleduvawa. Od toa {to mo`e da se pro~ita, povremeno vo dnevniot pe~at ili da se slu{ne na elektronskite mediumi, se dobiva vpe~atok deka makedonskoto op{testvo e dlaboko zafateno so korupcija. Bez somnenie deka taa sostojba e povrzana i so karakterot na vrednostite koi na prvo mesto gi stavaat interesite na familijata, rodninite i prijatelite bez razlika dali so toa }e bidat dovedeni vo pra{awe interesite na po{irokata zaednica. Namesto zaklu~ok Odgovorot na pra{aweto za toa kolku kulturata e va`na za ekonomskiot progres na edna zaednica i kakva e nejzinata vrska so karakterot na demokratijata i stepenot na korumpiranosta, konkretno za Makedonija vo periodot na tranzicija, po raspadot na socijalizmot, vo golema mera e sodr`an vo karakterot na reformite vo op{testvoto na ekonomski, politi~ki i socijalen plan.

230

Prvo, reformite vo ekonomijata vospostavuvawe na pazarno stopanstvo prosledeno so proces na privatizacija na kolektivnata sopstvenost, sozdade dlaboka podelenost vo op{testvoto ne samo vo materijalna smisla tuku, pred s#, vo ideolo{ka smisla: legitimnosta na steknuvaweto na bogatstvata vo uslovi na postoewe na golema nedoverba vo instituciite na vlasta e dovedena vo pra{awe, privatizacijata se do`ivuva kako kriminalen ~in i golema nepravda, a ne kako normalna ekonomska operacija koja treba da go odvede op{testvoto vo progres. Toa vo golema mera i za podolg vremenski period ja zacvrsti vrednosnata orientacija na mnozinstvoto od naselenieto kon nedoverba na instituciite na sistemot i kon relativizacija na moralnata osnova na noviot sistem: s# e dozvoleno na patot za uspeh. Otsustvuva mehanizmot na pravnata dr`ava. Demokratijata se do`ivuva samo vo nejzinata negativna strana. Golem del od energijata na lu|eto se naso~i kon destrukcija i vo otpor kon promenite, nostalgija za minatoto. Vtoro, vo Makedonija postoi visok stepen na korumpiranost, pokonkretno visok indeks na percepcija na korupcijata od strana na naselenieto. Toa mo`eme da go razbereme i kako rezultat na kulturnite vrednosti, kako na primer, vrednostite na semejstvoto za poedinecot nad op{tite interesi, no i na postoeweto na izrazito visoka partizacija na vlasta, stavawe na partiskite interesi na onie koi se na vlast nad op{tite, vo postavuvawe na rakovodni pozicii na partiski kadri koi naj~esto ne se dovolno kompetentni da ja vr{at funkcijata na koja se postaveni.

231

Literatura 1. 2. 3. 4. Aceski, Ilija: Op{testvoto i ~ovekot vo tranzicija. Tret del. Skopje: .ilozofski fakultet, 2002. Hristova, Lidija: Vladeewe na pravoto, demokratijata i efikasnosta. Godi{nik na ISPPI. Volume 30. Broj 1. Skopje, 2005. Lipset, S.M. i Lenz, G.S.: Korupcija, kultura i tr`iste. Vo: Kultura je va`na. Kako vrednosti uobli~avaju ljudski `ivot. Beograd: Plato, 2004. Porter, E. Majkl .: Stavovi, vrednosti verovanja i makroekonomija prosperiteta. Vo: Kultura je va`na. Kako vrednosti uobli~avaju ljudski `ivot. Beograd: Plato, 2004. Grondona, Marijano: Kulturna tipologija ekonomskog razvoja . Vo: Kultura je va`na. Kako vrednosti uobli~avaju ljudski `ivot. Beograd: Plato, 2004. Javnoto mislewe za korupcijata vo Makedonija, Istra`uva~ki izve{taj. Skopje: Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa, 2005. Labovi}, Miodrag : Vlasta i korupcijata vo politi~kiot sistem, so poseben osvrt na Republika Makedonija. Doktorski trud. Skopje: Praven fakultet, 2002. Makedonija i korupcijata. Sostojbi i predizvici. Vtora konferencija, 10 noemvri 2004. .ondacija Institut otvoreno op{testvo na Makedonija, 2004. Nacionalen izve{taj za ~ovekoviot razvoj 2001. Socijalnata isklu~enost i nesigurnosta na gra|anite na Makedonija. UNDP. Skopje: Skenpoint, 2001.

5.

6.

7.

8.

9.

Qup~o S. Risteski POIMAWE NA CIKLI^NOTO VREME VO NARODNATA KULTURA NA MAKEDONCITE Poimaweto na vremeto kako posebna kategorija e od isklu~itelno zna~ewe za kulturite ili zaednicite {to se istra`uvaat, posebno zaradi razbirawe na zaemnata vrska pome|u konceptot na vremeto i vkupnata kulturna i op{testvena struktura i obratno, mnogumina istra`uva~i od minatoto pa s# do denes, stavaat poseben akcent vo svoite istra`uvawa na problemot na kulturnoto percepirawe na vremeto. Vremeto e op{to~ove~ki, univerzalen primer za postojanosta, dvi`eweto, nepovratnosta, poradi {to mnogu svetski umovi pi{uvale i se obiduvale da ja otkrijat su{tinata na vremeto.1 I denes, istra`uvaweto na vremeto e aktuelen problem, za{to osven {to imame mo`nost da se navra}ame povtorno i povtorno na prou~uvawe na izminatoto vreme, sekoga{ ostanuva potrebata da se zanimavame so aktuelnoto, sega{noto vreme (koe, vpro~em, mnogupati i koga go smetame za aktuelno, e ve}e minato), kako i so istra`uvawe na vremeto {to doprva treba da dojde, idninata.2 Za vremeto, posebno koga se razgleduva kako specifi~na poimska kategorija vo narodnite kulturi, e mnogu te{ko da se zboruva op{to. Sekoga{ e potrebno da se razgleduva vo soodveten kulturen, op{testven ili regionalen kontekst.3 Vremeto kako kategorija e edna od bazi~nite idei/pretstavi za strukturirawe na odnosite, za vospostavuvawe na ritamot i periodite; niz nego se vospostavuva vremenski poredok vo op{testvenoto i kulturnoto `iveewe.4 Mitskata misla, spored nejzinite bazi~ni karakteristiki, e sklona razmisluvaweto

1 2

^ovekot i vremeto: Esei, priredil Dragan Jakimovski, Kultura, Skopje 1990, 5-243. Zemljevidi ~asa Maps of Time, Zbornik ob 60. obletnici Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo, Ljubljana 2001, 7-243. [mitek Zmago Brumen Borut, Kartografski obrisi na{ega ~asa, Zemljevidi ~asa , Maps of Time, Zbornik ob 60. obletnici Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo, Ljubljana 2001, 7. Kasirer Ernst, .ilozofija simboli~kih oblika: Mitsko mi{ljenje, drugi deo, Novi Sad 1985, 118.

234

prevoshodno da go realizira niz sistemi na konkretizirawe.5 Toa zna~i deka kulturnite pretstavi za vremeto vo narodnite kulturi, sli~no kako kaj pove}eto arhai~ni kulturi, se sozdavale vrz osnova na sledeweto na konkretnite prirodni pojavi i promeni {to se slu~uvale vo sekojdnevnoto `iveewe na lu|eto. Nekoi od pojavite se slu~uvaat postojano, drugi se povtoruvaat, so {to lu|eto mo`ele da utvrdat odredeni periodi na traewe i promeni, drugi pojavi, ednostavno ne se povtoruvale, barem vo tekot na eden ~ove~ki `ivot, taka {to mitskoto mislewe na lu|eto sozdalo pove}e razli~ni kategorii na vreme, so razli~ni karakteristiki. Kako i da e, dvi`eweto, odnosno uslovnoto miruvawe se, najverojatno, opredeluva~kite kategorii ili definiensi na vremeto kako kategorija vo narodnite kulturi. Tie se edinstvenite konkretni pokazateli za lu|eto vo narodnite kulturi deka ne{to navistina se slu~uva ili ne vo prirodata, vo sekojdnevnoto `iveewe. Bezdrugo, zatoa so dvi`eweto se povrzuvaat pretstavite za `ivotot, odnosno `ivite su{testva. Dvi`eweto e osnovnata merka za `ivotot, no istovremeno i merkata za vremeto. Spored toa, prostorot ozna~en, ili opredelen so nekakvo dvi`ewe, ili vremeto pominato za da se ostvari opredeleno dvi`ewe ili miruvawe vo prostorot, vsu{nost go opredeluvaat kvantumot na pominatoto vreme. Toa zna~i deka posebno mesto vo poimaweto na vremeto ima dvi`eweto ili miruvaweto na ne{tata vo prirodata. Dvi`eweto, pak, se povrzuva so minlivosta i asocira na stareeweto, a toa razbirlivo, umiraweto, odnosno vlezot vo ve~nosta. Miruvaweto, pak, se povrzuva so postojanosta, odnosno so konceptot za ve~nosta, koja, pak, vo narodnite kulturi ima karakteristiki na vonvremenost, avremenost ili ve~nost. So ogled na toa {to ovoj vid pojavi vo prirodata mnogu pote{ko se zabele`uvaat ili sledat, ~ovekot na pove}eto od niv im pridaval takvi karakteristiki. CIKLI^NOTO VREME Kulturnata percepcija na kru`noto ili cikli~noto vreme, najverojatno, e stara kolku i ~ove~kata kultura. Se porodila kako konkretizirana forma na postojanoto povtoruvawe na vremeto vo prirodata, sekojdnevno, sedmi~no, mese~no, godi{no. Denono}ie Den i no}. Gospod imal dve klop~iwa, ednoto belo i drugoto crno; beloto bilo vrzano so crnoto. Koga }e go odvitkal beloto, }e bilo den, a koga }e go odvitkal crnoto, }e se storelo no}. Tolku mnogu
5

Kasirer Ernst, .ilozofija simboli~kih oblika: Jezik, prvi deo, Novi Sad 1985, 110-122.

235

dolgo bilo predenoto, {to duri da go soberel belio konec na klop~e, }e po~nel da go odmotua crnoto, i }e bilo no}e. Bidej}i vrzani bile krajoite na klop~iwata, koa go vitkal beloto vo zimno vreme, Gospod vitkal i od crnoto predeno na beloto klop~e, i od toa se malel denot, a se golemela no}ta. Taka i vo lete rastel denot, i no}ta se malela.6 Denono}ieto e najosnovnata prirodna edinica na strukturirawe na vremeto. Kulturnata percepcija, pak, na denono}ieto vo narodnata kultura na Makedoncite e postavena vrz osnovite za postojanoto dvi`ewe i povtoruvawe na sozdavaweto na denot i no}ta. Najverojatno, spored postojanoto menuvawe na denot i no}ta vospostaven e prvi~niot princip na merewe i presmetuvawe na vremeto.7 Opredeluvaweto na vremeto vo tekot na denot, spored tradicionalnite ve{tini, se vr{elo vrz osnova na prostorno konceptualizirawe na vremeto. Pominatiot pat na Sonceto po nebeskiot svod, koga bilo ponisko se opredeluval spored brojot na ostenite stapot za terewe na govedata, posebno pri orawe. [to vikate `eni kolku e? Rano li e? Eeee, ~ekaj, sonceto na osten e! Kolku eden osten }e vikame . Ako e Sonceto krenato pogore, }e vikame: Sonceto kolku edna topola ili topola i pol e!8 [iroko bilo rasprostraneto i opredeluvaweto na vremeto spored senkata na ~ovekot i predmetite vo prirodata. Poto~no, dol`inata na senkata go ozna~uvala patot {to Sonceto go pominuva do zenitnata to~ka na pladne. Na pladne, zna~i, senkata e najkusa. Nautro i pred zajdisonce senkata {to se pojavuva kaj predmetite i lu|eto e podolga. Na senkata, neko vreme, na senkata se gledli. ]e ojme na kopawe, }e zastaneme na ubet u pladnina, ja taka }e zastaneme (informatorot poka`uva deka treba da se zastane prostum, ispraven zab. Q.R.), i {tom }e dojde senkata blizu do mene, ubet }e vikame, zna~i, pladnina, }e sedneme da ru~ame. E taka gledaa...9 No}, no}no vreme nastapuva so zao|aweto na Sonceto, pa|aweto na prviot mrak i izleguvaweto na Mese~inata i yvezdite na neboto. Spored narodnite znaewa, opredeluvaweto na vremeto vo tekot na no}ta mo`elo da se vr{i spored dvi`eweto na ve~nite no}ni patnici Mese~inata i yvezdite. Se razbira, toa mo`elo da se pravi samo
6

Cepenkov Marko K., Makedonski narodni umotvorbi: Predanija, (MNU) Kn. 7, Makedonska kniga, Skopje 1972, br. 3448, str. 171. Jankovi} \. Nenad, Astronomija u predawima, obi~ajima i umotvorinama Srba, SAN, SEZb, kw. LXIII, @ivot i obi~aji narodni, kw. 28, Beograd 1951, 153. AZE, K 121/1999, Inf. Veselinka Nikolova rodena vo 1929 godina vo s. Teovo, Vele{ko. Snimil Qup~o S. Risteski na 30.07.1999 godina vo s. Teovo, Vele{ko. AZE, K 184/1999, Inf. Stoeva Solunka rodena vo 1946 godina vo s. Ilovica, Strumi~ko. Snimil Qup~o S. Risteski na 04.12.1999 godina vo s. Ilovica, Strumi~ko. AZE, Inf. Acov Risto roden vo 1914 godina vo s. Bojan~i{te, Bo{avija. Snimil Risteski S. Qup~o na 23.04.1999 godina vo s. Bojan~i{te, Bo{avija.

236

dokolku vremeto e vedro i ~isto. Vo sprotivno, toa mo`elo da se utvrduva spored aktivnostite na nekoi od `ivotnite, najmnogu spored peeweto na petlite i lae`ite na ku~iwata. Spored sogleduvawata vrz dosega objavenite materijali, kako i vrz osnova na recentnite terenski istra`uvawa, mo`e da se utvrdi deka narodnoto poznavawe na yvezdite odamna e zaboraveno, a podatocite so koi raspolagame se sosema rudimentirani. Mo`ebi narodnoto znaewe i ne bilo dovolno izgradeno vo odnos na poznavawe na dvi`eweto na yvezdite zaradi utvrduvawe na vremeto vo tekot na no}ta. Ako trgneme od faktot deka polo`bata na pojavuvawe i is~eznuvawe na yvezdite od neboto se menuva zavisno od promenata na godi{nite vremiwa, toga{ stanuva pojasno zo{to lu|eto mnogu ne mo`ele da se potprat na ovoj vid utvrduvawe i presmetuvawe na vremeto. Sepak, materijalite ovozmo`uvaat da se doznae ne{to pove}e za osnovnata vremenska struktura na no}ta vrz osnova na narodnite znaewa za pojavuvaweto, dvi`eweto i izgubuvaweto na yvezdite od nebeskiot svod. Tie mnogu dobro znaele deka lokacijata na yvezdite se menuva ne samo vo tekot na no}ta, tuku i zavisno od vremenskata doba vo tekot na godinata. Nekoi od yvezdite, posebno soyvezdijata, vo opredelen period od godinata voop{to ne mo`at da se vidat na neboto. Yvezdite se znaci klaeni. Nekoa{ starite po yvezdite si gledaa. Satoj nema{e. Prven ima, eden, }e udri Krsto. Po Krsto udira Jerminata. E Jerminata ko }e udrat, po Jerminata }e udri Kva~kata, po Kva~kata setne }e udri Sviwaro, po Sviwaro, Ralcite tie }e udrat. Po niv Ora~ot }e izlezi, setnem izleva Denicata. Denicata ko }e izlezi, ve}em se razdenuva. A edni yvezdi ima aramii se vikat. Sedum yvezdi se tija, tija ne zao|aat.10 Vo Bo{avijata toa soyvezdie so sedum yvezdi se narekuva Komti. Me|u tie yvezdi ima edna pomala, koja spored narodnite pretstavi bila malo detence {to komitite go vodele zarobeno. Spored narodnata astronomija, tie yvezdi nikoga{ ne zao|aat.11 Narodnata astronomija utvrdila deka vo tekot na no}ta, prva yvezda {to se pojavuva e Ve~ernicata. Potoa, otkako }e prkr{i no}ta, se pojavuvaat Krstot (N. Jankovi} smeta deka toa e soyvezdieto Lebed12 ), Jerminata, (spored analogiite so materijalite i istra`uvawata na N. Jankovi} stanuva zbor povtorno za soyvezdieto Orion, koe spored srpskata narodna terminologija se narekuva Jaremi13 ), pak,
10

11

12 13

Narodna mitologija na Makedoncite, (ponatamu NMM) priredile T. Vra`inovski, Qup~o S. Risteski, V. Karaxoski, Kn. 2, br. 84, str. 73. Inf. Riste Trajkoski, rod. vo 1912 godina vo s. ^umovo, Prilepsko. AZE, Inf. Acov Risto roden vo 1914 godina vo s. Bojan~i{te, Bo{avija. Snimil Risteski S. Qup~o na 23.04.1999 godina vo s. Bojan~i{te, Bo{avija. Jankovi} \. Nenad, Astronomija u predawima..., 137-139. Jankovi} \. Nenad, Astronomija u predawima..., 147.

237

Kva~kata so piliwata. Po niv se pojavuva Sviwaro (kako {to pretpostavuvaat nekoi od istra`uva~ite na narodnata astronomija, toa e yvezdata Sirius15 ), pa Ralicite ili Ralka (kako {to se narekuva vo Ov~e Pole 16 ), Ralo17 , pa Ora~ot18 ili Ora~ite 19 . Za yvezdite Ni{ajne {to gi spomnuva St. Tanovi} vo svojata studija, N. Jankovi}20 , pretpostavuva deka, isto taka, se del od soyvezdieto Orion. Soyvezdieto Mle~niot Pat spored narodnata terminologija se narekuva Popova ili Kumova slama ili Slamata od popot21 . Spored pojavata na opredeleni yvezdi ili soyvezdija na neboto se strukturirani i vremenski utvrdeni po~etocite na mnogu raboti. ]e navedeme nekoi primeri: So sabajle{nata, Denicata, odevne po drva.22 Ajde ene ja yvezdata Denica treba da odime na orawe, ili Kva~kata se pojavi, aj da odeme da se ore.23 ili Nekoa{ `enite }e izlezat da vidat Kva~kata dali e izlezena lebot da go mesam...24
14

Sedmica nedela Ponedelnik nedelnik, Tornik poftornik, Streda ne preda, ^etfortok nesvrtok, Petok Sfeta, sabota na bawa, Nedela ako rabotat site, i ja }e rabota.25
14

15 16 17

18

19

20 21

22 23 24 25

Pod istiot termin ova soyvezdie e poznato i vo Bo{avijata. AZE, Inf. Acov Risto roden vo 1914 godina vo s. Bojan~i{te, Bo{avija. Snimil Risteski S. Qup~o na 23.04.1999 godina vo s. Bojan~i{te, Bo{avija. Jankovi} \. Nenad, Astronomija u predawima... 137-139. NMM, Kn. 2, br. 85, str. 74. Inf. Stojan Kocev, rod. vo 1937 godina vo s. Pe{irovo, Ov~e Pole. AZE, Inf. Acov Risto, roden vo 1914 godina vo s. Bojan~i{te, Bo{avija. Snimil Risteski S. Qup~o na 23.04.1999 godina vo s. Bojan~i{te, Bo{avija. AZE, Inf. Acov Risto, roden vo 1914 godina vo s. Bojan~i{te, Bo{avija. Snimil Risteski S. Qup~o na 23.04.1999 godina vo s. Bojan~i{te, Bo{avija. Spored narodnite pretstavi soyvezdieto Ralo, vo Bo{avijata e povrzano so yvezdata {to tie ja narekuvaat Ora~ot. Yvezdata Ora~ot e malku pooddale~ena od Raloto, a toa se objasnuva poradi toa {to Ov~arot trgnal da si zeme ne{to {to zaboravil doma. Zatoa, volovite mu bile izvrvni malku pred nego . NMM, Kn. 2, br. 85, str. 74. Inf. Veska Petrova, rod. vo 1934, vo selo Gorna Bo{ava. Snimil Risteski S. Qup~o na 06.07.2996 godina vo s. Gorna Bo{ava, Kavadare~ko. Jankovi} \. Nenad, Astronomija u predawima..., 146. NMM, Kn. 2, br. 83, str. 72-73. Inf. Xilo Mustafoski, rod. vo 1943 godina vo s. Bro{tica, @upa Debarska. NMM, Kn. 2, br. 82, str. 72. NMM, Kn. 2, br. 84, str. 74. NMM, Kn. 2, br. 82, str. 72. Stoilov P. Anton, Makedonski narodni umotvorbi, Institut za literatura, Sost. i red. Marko Kitevski, Skopje 2000, 182.

238

Sedmicata nedelata kako utvrden period vo narodnoto percipirawe na vremeto, vsu{nost, vo potpolnost se sovpa|a so vremenskiot period vo koj Bog go sozdal Svetot, ^ovekot i site drugi `ivotni. Zna~i, nedelata go pretstavuva i opfa}a periodot na bo`estvenoto sozdavawe na Svetot, ^ovekot i drugite su{testva i pretstavuva obrazec ili matrica za traeweto na svetoto vreme na Sozdavaweto. Vo sogleduvaweto i razbiraweto na osnovnite karakteristiki na sedumte dena vo tekot na edna nedela sedmica, stoi u{te edno otvoreno pra{awe, koe se odnesuva na toa kako da se objasni redosledot na denovite vo sedmicata, i kako da se tolkuva semiologijata na imiwata na nekoi od denovite vo sedmicata. Naj~esto, vo nabrojuvaweto na denovite vo sedmicata se zapo~nuva: ponedelnik, vtornik, sreda, ~etvrtok, petok, sabota i nedela. Poretko, no se sre}ava nabrojuvaweto na denovite vo sedmicata pri {to se zapo~nuva od: nedela, ponedelnik, vtornik, sreda, ~etvrtok, petok i sabota. Zna~i, mo`e da se zabele`i deka vo narodnata tradicija na Makedoncite postojat ili postoele dva osnovni tipa na opredeluvawe na redosledot na denovite vo nedelata. Vo prviot tip, ponedelnikot se smeta za prv den vo sedmicata, otkako po zavr{enata nedela, odnosno po~ivka, zapo~nuva novata sedmica, vo koja toj e prviot raboten den, den po nedelnikot (nerabotniot den), i taka potoa se redi, vtornikot (kako vtor po ponedelnikot), pak sredata (kako sreden den), ~etvrtokot (~etvrtiot den od ponedelnikot), petokot (ja ima istata semantika petti den), sabotata (najverojatno od evrejskoto sabat), i nedelata (sfatena kako posleden den so koj zavr{uva sedmicata, den za po~ivka, neraboten den ne dela). Ako, pogore izneseniot redosled na ovoj tip prezentacija na denovite go pretstavime poednostaveno, shematizirano na sledniov na~in:
P V S ^ P Sb N

Od pogorniot shematski prikaz mo`e da se zabele`i deka, vo ovoj slu~aj semantikata na zborot sreda (kako sreden den, voop{to ne odgovara na nejzinata pozicija vo sedmicata). Vo ovoj slu~aj, sredata voop{to ne go pretstavuva sredniot den, tuku naprotiv, samo tretiot den vo sedmicata, dokolku taa se presmetuva od ponedelnikot. Vo vtoriot slu~aj, koga presmetuvaweto na vremeto i denovite vo sedmicata zapo~nuvaat so nedelata, {to vsu{nost i pretstavuva centralniot den, denot koga ne se raboti, toa e prazni~en den, den {to ima najizrazeni karakteristiki na svetost, toga{ strukturiraweto na denovite vo sedmicata stanuva pologi~no, so ogled na toa {to ponedelnikot e denot po nedelata (toj vo svojata semantika ne ozna-

239

~uva den {to e prv, tuku samo den {to e vedna{ po nedelata), a po nego se redat vtornikot, sredata, ~etvrtokot, petokot, sabotata. Zna~i, vo ovoj slu~aj sredata e navistina sredi{niot den vo sedmicata, a nedelata denot-reper spored koj e koncipirana vremenskata struktura na sedmicata. Na shematskiot prikaz vo ovoj slu~aj toa bi izgledalo vaka:
N P V S ^ P Sb

Vo prilog kon potvrduvawe na logikata na mitskata misla za vtoriot vid koncepcija na vremeto na sedmicata mo`e da se navedat, u{te edna{, materijalite za Bo`joto sozdavawe na Svetot vo sedum dena od Razumnikot na Tikve{kiot Zbornik od krajot na XV i po~etokot na XVI vek. Vo nego mnogu jasno stoi zapi{ano deka nedelata e prviot den na Sozdavaweto. Vo nedela go sozdade Bog neboto i zemjata...26 Zna~i, tamu duri ne se ni spomenuva faktot deka nedelata Bog ja sozdal za da odmora, tuku naprotiv, toa e prviot den od sozdavaweto na neboto i zemjata. Ozna~uvaweto na nedelata kako prv den na Sozdavaweto ja potvrduva idejata za den so najizrazena svetost. Vpro~em, taa kako eden od denovite vo sedmicata, se istaknuva spored svojata specifi~nost, toa e svetiot den, koj bi mo`el da se smeta kako prototip na svetata sedmica, odnosno den vo koj se slu~ilo najzna~ajnoto od ona {to se slu~uvalo vo tekot na celata sedmica na Sozdavaweto. Mo`ebi ottamu, vo na{iot jazik terminot nedela e identi~en i za denot koga zapo~nalo prvosozdavaweto (i voskresnuvaweto na Isus Hristos, podocna), i za periodot vo traewe od sedum dena, koj isto taka se narekuva nedela. Poednostavno, denot-nedela bi mo`elo da se nabquduva kako svet obrazec, matrica za nedelatasedmica sostavena od sedum dena. MESECI VO GODINATA Se~ko se~e, Marta dere, April nose ko`i da pudarve27 Spored dosega objavenite etnografski i folklorni materijali, kako i vrz osnova na recentnite terenski istra`uvawa, mo`e da se utvrdi deka spored narodniot kalendar na Makedoncite godinata ima dvanaeset meseci. Imiwata na mesecite vo minatoto bile bliski do
26 27

Tikve{ki zbornik, Prevod i predgovor Bla`e Koneski, Misla, Skopje 1987, 35. Tanovi} Stevan, Srpski narodni obi~aji u \ev|elijskoj Kazi, SKA, SEZb, kw. 40, @ivot i obi~aji narodwi, kw. 16, Beograd-Zemun, 1927, 7.

240

staroslovenskata narodna terminologija, no interesno e da se spomene deka u{te vo vremeto na istra`uva~ite kon krajot na XIX i po~etokot na XX vek, starite nazivi ve}e bile nadvor od upotreba. Stevan Tanovi} vo svojata studija za obi~aite i narodniot `ivot vo Gevgelisko, zabele`al deka vo vremeto koga gi zapi{uval materijalite, vo upotreba bila sovremenata terminologija so kalendarskite imiwa na mesecite.28 Spored negovite zapisi, narodnite imiwa za mesecite vo godinata se: Kolo`eg (januari), Se~ko (fevruari), Marta, April, Cre{ar ili Maj, @itvar (juni), Biqar (juli), Prabra`denski (avgust), Buguroj~in ili Gruzdober (septemvri), Mitrovski ili Kasim (oktomvri), Listupad (noemvri), i Gulemjut mesic ili Bu`ikjov (dekemvri).29 Od druga, pak, strana, kako {to ve}e spomenuvavme vo delot posveten na razgleduvawe na denovite vo sedmicata, prirodniot ritam na menuvaweto na mese~inskite fazi le`i vo osnovata na kulturnite, mitski pretstavi na lu|eto za traeweto i cikli~noto povtoruvawe na mese~inskite ciklusi. Eden zaokru`en ciklus na Mese~inata trae to~no 28 dena, isto taka kako {to se povtoruva menstrualniot ciklus kaj `enite. Godi{niot d na Mese~inata ima to~no 13 ciklusi ili mese~ini, kako {to se narekuvaat spored narodnata terminologija. Osnovata na lunarniot kalendar, koj najverojatno, poradi vidlivite promeni na Mese~inata bil mnogu povoo~liv i pokonkreten, izvr{il golemo vlijanie vo narodnoto poimawe na godi{niot ciklus izrazen niz fazite na mese~inskite meni. Mese~inskiot ciklus {to trae 28 dena, ima dve fazi, vo koi, spored narodnite tolkuvawa, Mese~inata se nao|a vo dve, potpolno razli~ni i sprotivni pozicii na aktivnost. Prvata faza zapo~nuva so ra|awe na novata Mese~ina i trae s# dodeka Mese~inata raste, se polni, napreduva. Zavr{uva so sostojba koga Mese~inata e polna. Ovaa faza trae to~no 14 dena ili dve sedmici. Vtorata faza zapo~nuva so namaluvawe na Mese~inata od pozicijata polna, so {to prodol`uva gubeweto, rasipuvaweto ili gineweto na Mese~inata. .azata {to trae 14 dena, zavr{uva so potpolno is~eznuvawe na Mese~inata na neboto. Ovie dve isklu~itelno zna~ajni prirodni fazi vo mese~inskite meni, vlijaele vrz dopolnitelno nadograduvawe na sistemot na narodniot kalendar na narodnata godina, za{to spored cikli~nite promeni na ovie dve potfazi na Mese~inata bile podredeni vkupnite socijalni i obredni aktivnosti.30 Iako, mese~inskoto cikli~no
28 29 30

Tanovi} Stevan, Srpski narodni obi~aji u \ev|elijskoj Kazi..., 7. Tanovi} Stevan, Srpski narodni obi~aji u \ev|elijskoj Kazi..., 7. Risteski S. Qup~o, Kultot kon Mese~inata vo narodnata religija i folklornata tradicija na balkanskite Sloveni, Balcanoslavica , 22-24, ISK, Prilep, 1998, 97-115.

241

menuvawe ne soodvetstvuva so po~etokot i krajot na mesecite vo godinata, izgleda deka toa mnogu posilno se odrazilo vrz narodniot kalendar, otkolku presmetuvaweto na vremeto spored solarnite kalendari. Prvo }e se rodi Mese~inata.31 taka se narekuva pojavuvaweto na mladata Mese~ina. Vo mnogu krai{ta vo Makedonija mladata mese~ina se narekuva novina, novna.32 Vo @upa Debarska ja narekuvaat nova ili mlada Mese~ina, nova Mese~ina.33 Vo ovaa faza za Mese~inata se veli: Ja, Mese~inata se pune,34 rastit Mese~inata35 . Nedelite vo koi Mese~inata raste se narekuvaat u{te mlada nedela. .azata vo koja Mese~inata raste e isklu~itelno zna~ajna, za{to vo izgradeniot kompleksen mitski sistem na narodnite pretstavi na Makedoncite, so ovoj period se povrzani isklu~itelno golem broj veruvawa i obredi. U{te V. S. Radovanovi} vo svojata zbirka so narodni umotvorbi od Mariovo, zabele`al edno prekrasno predanie vo koe za fazata koga Mese~inata raste se veli: A vo tija dni koga rasti, Mese~inata, od s# ne{to `ivotno od Zemja }e jadi; od ~ovek, od dobitok, }e mu otpije krfta; od jajce, od drvo, }e mu otpije soko...36 Ova ne e nekakvo osameno ili nejasno veruvawe kaj Makedoncite, tuku eden mo{ne zna~aen pogled koj ja doobjasnuva mitskata funkcija na Mese~inata vo fazata koga raste. Pri realiziraweto na recentnite terenski istra`uvawa mnogu godini po V. S. Radovanovi}, nie gi zabele`avme istite pretstavi, i toa, ne samo vo Mariovo tuku i vo pove}e drugi krai{ta vo Makedonija. Ko }e se ra|a Mese~inata, ko }e rastit, jadi od s#, od s# jadi. Taja jadi od o{to }e najdi, od edno, od drugo, od prirodata...37 Toa se slu~uva taka, za{to Mese~inata e sfatena kako `ivo su{testvo, i toa, mnogu mo}no, na koe mu e potrebna mnogu hrana. Od druga strana, mitskite pretstavi za ovaa faza se povrzani so pretstavite za rastewe, napredok. Ovaa faza zavr{uva so polna Mese~ina. Toga{ na neboto se gleda kako poln, svetol krug, koj lu|eto gi asocira so bela poga~a i sl. Menuvaweto na Mese~inata e potfaza vo koja nastanuva promena, ili vremenska to~ka vo koja se slu~uva zna~ajna smena na fazite, od koga vsu{nost taa zapo~nuva da se gubi, da se namaluva. Ovaa faza na{ite stari ja smetale za isklu~itelno zna~ajna, bo`estven i svet
31 32 33 34 35 36

37

NMM, Kn. 2, br. 64, str. 59-60. NMM, Kn. 2, br. 62, str. 59. NMM, Kn. 2, br. 64, str. 59-60. NMM, Kn. 2, br. 76, str. 65. NMM, Kn. 2, br. 75, str. 65. Radovanovi} Vojislav S., Mariovci u pesmi, pri~i i {ali: Nekoliko pregr{ti iz riznice duhovnog blaga Ju`nosrbijanaca, Skopqe 1931, 90. NMM, Kn. 2, br. 75, str. 65.

242

moment, koj gi vra}a vo mitskoto pravreme, koga mo`e da se slu~i rabotata da trgne na dobro, no i na lo{o. Poradi toa, pri promena na Mese~inata, se praktikuvalo da se prestane so kakva bilo rabota: Ko }e se menuva Mese~inata, starite, duri orale gi zastanuvale volojte, vo momentot ko se menuva Mese~inata. Edna minuta.38 ili Ne ~inelo ko se menvala Mese~inata da se rabotit. Ne nosat |ubre po nivite, oti ve}e zlo vo nivata e toa.39 Vtorata faza zapo~nuva so gubewe ili namaluvawe na polnata Mese~ina. Spored narodnite pretstavi gubeweto na Mese~inata se slu~uva poradi toa {to Sonceto ja fa}a, Sonceto ja jade. Zatoa Mese~inata je izedena od Sonce. Na sekoj mesec }e ja jadi malu po malu Sonce, i }e ja izedi do kraja.40 ili Ko }e po~ne da gubi setne, taa }e gubi, gubi i Sonceto ja va}a.41 Ovaa faza spored narodnata terminologija na Makedoncite se narekuva: zagub (Mariovo42 , Prilepsko43 ), u{tib (@upa Debarska44), pogibel (Debarski Drimkol45 ), na izedovna, (Ov~e Pole46), izet(d) (Bo{avija47), |un{ (Strumi~ko48). Vo ovaa faza za Mese~inata velat: mese~inata se jade (Ov~e Pole49), se cedit, se u{tipvit (Prilepsko50). OD NIZ GODINATA Godi{niot ciklus na kalendarski obi~ai e, sigurno, najvpe~atlivata slika i pretstava za sfa}aweto na narodnata godina, kako edna od najosnovnite edinici vo presmetuvaweto na vremeto. Narodnata godina, spored site nejzini karakteristiki za koi }e stane oddelno zbor, e najslo`eniot sistem na presmetuvawe na vremeto, spored ~ii{to karakteristiki e organizirana vkupnata obi~ajnoobredna, op{testvena i stopanska aktivnost na lu|eto.51 Vo ovoj
38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48

49 50 51

NMM, Kn. 2, br. 65, str. 60. NMM, Kn. 2, br. 64, str. 60. Radovanovi} Vojislav S., Mariovci u pesmi, pri~i i {ali..., 90. NMM, Kn. 2, br. 72, str. 63. NMM, Kn. 2, br. 62, str. 59. NMM, Kn. 2, br. 75, str. 65. NMM, Kn. 2, br. 65, str. 60. NMM, Kn. 2, br. 67, str. 61. NMM, Kn. 2, br. 76, str. 66. NMM, Kn. 2, br. 74, str. 64. AZE, K 184/1999, Inf. Stoeva Solunka, rodena vo 1946 godina vo s. Ilovica, Strumi~ko. Snimil Qup~o S. Risteski na 04.12.1999 godina vo s. Ilovica, Strumi~ko. NMM, Kn. 2, br. 76, str. 66. NMM, Kn. 2, br. 72, str. 63-64. Slavnskie drevnosti: tnolingvisti~eski slovar, Tom 2, D-K (Kro{ki), RAN, Institut slavnovedeni, Moskva 1999, s.v. kalendar narodn, 442-446.

243

slo`en sistem na obrednata kalendarska godina, vo narodniot kalendar na Makedoncite, kako i kaj mnogu drugi narodi, isprepleteni i zaemno povrzani funkcioniraat pove}e avtonomni sistemi na odreduvawe i presmetuvawe, utvrduvawe na posebnite aktivnosti na lu|eto i dr. Kako rezultat na natalo`uvaweto na pove}e razli~ni koncepti na percepcija na godi{noto vreme, kako i upotrebata na razli~ni reperi za ozna~uvawe na krajot na starata i po~etokot na novata godina, do denes sme soo~eni so proslavuvawe na najmalku dva kalendarski po~etoci na novata godina (spored julijanskiot i spored gregorijanskiot kalendar). Nova godina Narodnata godina vo tradicijata na Makedoncite opfa}a vremenski period, koj voobi~aeno podrazbira zatvoren krug, ili ciklus {to se utvrduva, voobi~aeno spored nekoi konkretni pokazateli ili slu~uvawa vo prirodata. Zatoa, bez podetalna analiza e mnogu te{ko da se utvrdi ili ka`e koj period se smeta za po~etok na novata godina. Kako {to pogore spomenavme, toa e i poradi faktot {to vo tradicijata na Makedoncite, postojat nekolku razli~ni, relativno avtonomni obi~ajno-obredni i socijalno-stopanski sistemi vrz ~ija{to osnova se organizirani aktivnostite na lu|eto, taka {to sekoj od niv za po~etok na novata kalendarska godina zema razli~na reperna to~ka. Agrarna nova godina Vrz osnova na etnografskite i folklornite materijali od narodnata kultura na Makedoncite mo`e da se zaklu~i deka agrarnata nova godina e utvrdena so zapo~nuvaweto na aktivnostite za seewe, ili u{te popoznato kaj narodot kako prvo zaoruvawe. Aktivnostite povrzani so prvoto zaoruvawe (zasejuvawe), voobi~aeno se locira vo periodot od praznikot Krstovden52 (27.9.n.st. 14.9.s.st.) i mo`elo da se prolongira s# do Bo`ik (7.01.n.st. 25.12.st.st.). Sepak, vo najgolem broj varijanti, semeto za novata seidba se iznesuvalo na praznikot Sv. Simeon (14.9.n.st.-1.9.st.st.). So ogled na slo`enata i bogata magiskoobredna aktivnost {to se prezemala vo periodot na prvoto zasejuvawe, jasno e deka ovoj period gi nosi zna~ewata na po~etokot na novata agrarna godina.
Ajda~i} Dejan, Zemqoradni~ki i hri{}anski kalendar balkanskih Slovena, Kodovi slovenskih kultura : Zemqoradwa, br. 5, CLIO, Beograd, 127-130. Rusi} Branislav, @upa Debarska, .ilozofski fakultet na Univerzitetot Skopje, Istorisko-filolo{ki oddel, Posebni izdanija, kn. 4, Skopje 1957, 49.

52

244

Sto~arska nova godina Vo regionite vo Makedonija kade {to na naselenieto osnovna stopanska dejnost mu bilo sto~arstvoto, narodniot kalendar se razlikuva od agrarniot. Za razlika od periodot koj, kaj zemjodelcite, se smeta kako po~etok na novata godina, kaj sto~arskite zaednici ovoj period e lociran kon krajot na zimata i po~etokot na ranata prolet. Vpro~em, vo zapadnite delovi na Makedonija, kade naselenieto se zanimavalo so sto~arstvo, eden od najzna~ajnite praznici so koi se povrzuvaat pretstavite za po~etokot na novata sto~arska godina, a so toa i novite aktivnosti e Letnik (14.03.n.st. 01.03.s.st.). Spored podatocite {to gi zabele`al M. .ilipovi} za Debarski Drimkol, spored narodnite pretstavi od toj den zapo~nuva nova godina.53 Isto taka, vo svoite detalni teoriski istra`uvawa na proletnite obi~ai kaj Mijacite, Vesna Petreska naveduva deka Letnik se smeta i kako po~etok na novata stopanska godina.54 Ovoj praznik e poznat skoro isklu~ivo vo zapadnite delovi od Makedonija, poto~no kaj sto~arskite op{testveni zaednici. Vo drugite krai{ta na Makedonija, ovoj praznik e ili nepoznat, ili pak, i dokolku ne{to se znae za nego, obrednosta vo potpolnost ne se sovpa|a so negovite osnovni karakteristiki na praznik so koj se odbele`uva zapo~nuvaweto na nova stopanska (sto~arska) godina. Vo ponovite etnografski i folklorni zapisi, praznikot Letnik, najmnogu poradi imeto, se povrzuva so zapo~nuvaweto na letoto, kako godi{no vreme vo tekot na godinata. Me|utoa, malku posuptilnoto razgleduvawe na ovoj sto~arski praznik, kako i ciklusot proletni praznici povrzani so nego, kako {to se \ur|ovden, Eremija i drugi, jasno poka`uvaat deka kaj sto~arskite zaednici pretstavite za zapo~nuvaweto na novata sto~arska godina se povrzuva tokmu so ovoj period, odnosno so najdirektnoto budewe na prirodata, i izgonot na stokata za ispa{a. Vo Golo Brdo. M. S. .ilipovi} zabele`al deka stokata zaedno so lu|eto zaminuvala na ispa{a vo planinite, obi~no, od praznikot Sveti Nikola Leten (22.05.n.st. 9.05.s.st)55 odnosno vra}aweto na golemite stada so stoka, posebno kaj Mijacite, od zimuvali{tata vo ju`nite krai{ta na Makedonija (vo Solunsko), i nivno zaminuvawe na letnite pasi{ta. Vo prilog kon tezata deka praznikot letnik kaj sto~arskite zaednici vo Makedonija se smetal za po~etok na novata kalendarska godina uka`uva toa {to terminot
53 54

55

.ilipovi} d-r Milenko S., Debarski Drimkol, Skopqe 1939, 117. Petreska Vesna, Proletnite obi~ai, obredi i veruvawa kaj Mijacite, Institut za folklor Marko Cepenkov Skopje, Posebni izdanija, kn. 30, Skopje 1998, 34. .ilipovi} d-r Milenko S., Golo Brdo: Bele{ke o naseqima, poreklu stanovni{tva, narodnom `ivotu i obi~ajima, Skopqe 1940, 43.

245

leto , vo crkovnoslovenskiot i drugite slovenski jazici, glavno, ozna~uva godina.56 Son~eva nova godina Eden od najzna~ajnite parametri za opredeluvawe na vremeto vo tekot na godinata, kako {to ve}e pove}e pati spomenuvame, se narodnite pretstavi za dvi`eweto na Sonceto i drugite negovi aktivnosti. So ogled na toa {to spored mitskite pretstavi, Sonceto e mitologizirano, obo`estveno, a mnogu pati pretstaveno kako bo`estvo so antropomorfna forma, za nego se smeta deka, osven negoviot dneven od, toa vo tekot na edna kalendarska godina realizira eden golem krug okolu Zemjata. Ovoj od na Sonceto niz godinata e dolg i neramnomeren pat, od koj glavno, spored narodnite pretstavi zavisi promenata na godi{nite vremiwa. Tuka }e se osvrneme samo na opredeluvaweto na Son~evata nova godina, utvrdena spored aktivnosta na Sonceto. Idejata za godi{noto umirawe i povtorno ra|awe na Sonceto, poto~no negovo preroduvawe, ra|awe na novoto Sonce e sostavka na edinstvenata i seop{tata ~ove~ka pretstava za noviot po~etok na kalendarskata godina. Kako rezultat na ovie pretstavi, skoro kaj site narodi vo svetot utvrduvaweto na po~etokot na novata godina spored kalendarite, vostanoveni vrz principot na utvrduvawe na son~evata aktivnost, se izvr{uvalo spored astrolo{kite podatoci za toa koga Sonceto povtorno ja zapo~nuva svojata nova i povtorna prirodna aktivnost. Toa se slu~uvalo vo vremeto na zimskiot solsticij, a se utvrduvalo niz najkonkretno sogleduvawe koga denot zapo~nuval da se nagolemuva na {teta na dolgata zimska no}. Vo taa smisla, vo narodnata kultura i religija na Makedoncite, novogodi{niot prazni~en ciklus spored son~evite aktivnosti, bi mo`elo da se ka`e deka vo potpolnost se sovpa|a so slu~uvaweto na zimskiot solsticij (okolu 21 dekemvri n.st.), pri {to so pravo mo`e da se utvrdi zapo~nuvaweto na novogodi{niot prazni~en i obreden ciklus od praznikot Sveta Varvara (17.12.n.st.-04.12.s.st.). Spored narodnite veruvawa {to gi zabele`ala A. Svetieva57 vo Kratovsko, od praznikot Sveti Andreja (13.12.n.st.-30.12.s.st.) do Sveta Varvara (17.12.n.st.-04.12.s.st.) denot, so {to se podrazbira i Sonceto, stojat na edna mera ~etiri dena 58 . Ovaa informacija jasno poka`uva deka mitskata misla ovoj period go locira kako period na krajot, mitskoto
56

57

58

tmologi~eski slovar slavnskih zkov: Praslavnski leksi~eski fond, Vip. 15 (*letina *loka), AN SSSR, Moskva 1988, sv. *leto se, 13-14. Svetieva Aneta, Varvara, Igwat i Badnik vo Kratovsko: Prilog kon istra`uvawe na tradiciskiot naroden kalendar, Studia Mythologica Slavica, 4, Ljubljana-Pizza, 2001. Svetieva Aneta, Varvara, Igwat i Badnik vo Kratovsko..., 2001.

246

uni{tuvawe ili nepostoewe. Duri, spored nekoi informacii se veli deka denot na Varvara se zavaruva (se sostavuva) i deka vremeto zastanuva na edna dakika. Toga{ no}ta e najdolga, a carstvoto na temninata najmo}no. Kako zna~aen pokazatel za mitskite pretstavi za umiraweto na staroto sonce, a so toa i na starata godina, mislam deka treba da se istaknat narodnite pretstavi deka na Varvara duri i sonceto zastanuva edna dakika, {to zna~i, negovata aktivnost prestanuva. Umiraweto na staroto Sonce59 go ozna~uva krajot na starata godina, no isto taka, i krajot na `ivotot na s# {to e `ivo. Bez nego `ivotot e nevozmo`en. Zatoa, negovoto povtorno o`ivuvawe se slu~uva skoro istovremeno so umiraweto. Po zavr{uvaweto na ednata dakika vremenska neaktivnost, bezvremenost, denot }e se rodi, }e zapo~ne da raste. Novoto Sonce }e bide rodeno. Od Varvara denot/ Sonceto }e se poka`ue kako pile u jajce60 . Nesomneno, idejata za ra|aweto na noviot den e povrzana so jajceto kako ontolo{ki simbol na noviot po~etok, na ra|aweto. Podelba na godinata Najrasprostranet, a najverojatno i poarhai~en, sistem na strukturirawe na kalendarskata godina e onoj, vo koj{to, taa e podelena na dve polovini: zima i leto. Edno od najzna~ajnite obele`ja na narodnite kalendari, a so toa i na kalendarot na Makedoncite, e toa {to, pred s# toa e prazni~en kalendar. Toa zna~i, deka osnovnite reperi spored koi lu|eto se vladeat, odnosno go opredeluvaat vremeto se nekoi od pozna~ajnite denovi, koi se narekuvaat praznici. Vo narodnata kultura i religija na Makedoncite, mo`no e da se diferenciraat nekolku razli~ni kategorii praznici: lesen (mal praznik), golem (te`ok), i me|nik (ili atalija). Golemite praznici vo Debarski Drimkol se narekuvale u{te blag den, blagi dni (pl.), ili morsnici (poradi toa {to toga{ se mrselo, se jadela mrsna hrana), blagi(te) dni vikame morsnici.61 Vo Mariovo, golemite praznici gi narekuvaat svedni, svedni denovi.62 Naj~esto, spored postavenosta na golemite, posebno na praznicite, nare~eni me|nici se vr{i opredeluvaweto na traeweto na vremenskite periodi, kako i reguliraweto na aktivnostite na lu|eto. V. Petreska vo svoite istra`uvawa na proletnite obi~ai kaj Mijacite
59

60 61 62

Svetieva Aneta, Obredi so maskirawe kaj Makedoncite i drugite balkanski narodi za vreme na sezonskite promeni, Balcanoslavica, br. 25, ISK-Prilep, Prilep 1998, 58. Svetieva Aneta, Varvara, Igwat i Badnik vo Kratovsko ..., 2001. .ilipovi} d-r Milenko S., Debarski Drimkol, Skopqe 1939, 113. AZE, Inf. Stojo Rakexijata, roden vo 1912 godina vo s. Pol~i{te, Mariovo. Snimeno na 09.09. 1999 godina vo s. Pol~i{ta, Mariovo, str. 1-2.

247

zabele`ala deka golemite praznici se narekuvaat me`nici. Vo mija~ijata se veruvalo deka ima 4 me`nici: Letnik, \ur|ovden, Mitrovden i Tanasovden. Vsu{nost, me`nici se onie praznici so koi se oddeluvaat godi{nite vremiwa. 63 Spored prazni~nata, odnosno obrednata struktura na kalendarskata godina, od \ur|ovden do Mitrovden, i od Mitrovden do \ur|ovden, godinata e podelena na dve ednakvi polovini, dve {estmese~ja. Ovaa podelba, osven kaj Makedoncite so hristijanska veroispoved, vo golema mera bila za~uvana, a vo nekoi krai{ta, barem vo nekoi segmenti od obredniot i stopanskiot `ivot s # u{te, e aktuelna i kaj Makedoncite so islamska veroispoved. Zima Granici i struktura na zimskiot ciklus Najrasprostraneta vo Makedonija e pretstavata deka zimata zapo~nuva od praznikot Mitrovden.64 Vo Gevgelisko zimata se smeta deka zapo~nuva od praznikot Sveti Nikola Zimen (19.12.n.st.06.12.s.st.) i trae s # do Sveti ^etirieset. (Sveti ^tirasat, (22.03.n.st.-09.03.s.st.).65 Spored terenskite podatoci od Kumanovsko, zimata trae najdolgo, {est meseci, i zatoa sekoga{ bilo problem lu|eto i stokata da se snabdat so hrana. Vo s. Ska~kovce, za po~etok na zimata se smetal praznikot Sveti Ran|el (21.11.n.st.-08.11.s.st.).66 Sred-zima, vo Gevgelisko, se smetal praznikot Sveti Tanasije (31.01.n.st.-18.01.s.st.).67 Sveti Jovan Krstitel pupak na zimu68 se veli vo s. Ska~kovce, Kumanovsko poradi uveruvaweto deka toj se pa|a srede zima, i toga{ vremeto e najlo{o. Quta zima, za sveti Jovn biva!69 Son~evo-denska aktivnost Spored narodnite pretstavi periodot vo tekot na zimata, posebno do praznicite Sv. Spiridon i Varvara, e povrzan so s #
63

64

65 66

67 68

69

Petreska Vesna, Proletnite obi~ai, obredi i veruvawa kaj Mijacite, Institut za folklor Marko Cepenkov Skopje, Posebni izdanija, kn. 30, Skopje 1998, 46. Domazetovski Petko, Esenskite obi~ai vo Drimkol, povrzani so esenskite praznici i so zemjodelskata rabota, M., God. XII, br. 23, Institut za folklor Marko Cepenkov Skopje, Skopje 1979, 67. Tanovi} Stevan, Srpski narodni obi~aji u \ev|elijskoj Kazi..., 7. Nau~noistra`uva~kiot proekt Piraihme..., Inf. Stoe Pajkovski, rod. 1923 g. vo s. Ska~kovce. Snimil Qup~o S. Risteski na 26.07.2001 god., vo s. Ska~kovce, Kumanovsko. Tanovi} Stevan, Srpski narodni obi~aji u \ev|elijskoj Kazi... 7. Nau~noistra`uva~kiot proekt Piraihme..., Inf. Stoe Pajkovski, rod. 1923 g. vo s. Ska~kovce. Snimil Qup~o S. Risteski na 26.07.2001 god., vo s. Ska~kovce, Kumanovsko. Nau~noistra`uva~kiot proekt Piraihme..., Inf. Stoe Pajkovski, rod. 1923 g. vo s. Ska~kovce. Snimil Qup~o S. Risteski na 26.07.2001 god., vo s. Ska~kovce, Kumanovsko.

248

poslabata aktivnost na Sonceto, a denot toga{ e najmal. Taka, A. Svetieva zabele`ala eden interesen podatok, koj osven mitskoobrednite, ima silni socijalni konotacii, vo koj se uka`uva deka prazni~niot period na Martincite (24.11.n.st. 11.11.s.st.), koi nekade se slavat 3, a nekade sedum dena, bil so najizrazeno dolgi no}i. Da sam snaa na Martincite, da se naspijam70 , bil odgovorot na informatorkata povrzan so pra{aweto koga no}ta e najdolga. Me|utoa, za ovoj period mnogu pove}e zna~ewe mu se pridava na periodot na zimskiot solsticij, od koj, vsu{nost denot po~nuva da raste, a me|u narodot se veruva deka Sonceto se zavrtelo na leto. Toa e mnogu zna~aen period, koj vo potpolnost koincidira so arhai~nite idei za mitskoto ra|awe na Novoto Sonce, ili ~esto pati poznato i kako Letno Sonce. Dejdi sonce, letno sonce, }e te pra{am, }e te pitam...71 Zimskoto sonce, kako {to }e mo`e da se vidi i od etnografskite podatoci podolu, se veruvalo deka e mnogu podaleku od Zemjata, ili pak deka negovata sila zna~itelno se namalila. Ottuka, proizleguvaat i osnovnite mitsko-obredni karakteristiki na zimata kako posebno godi{no vreme. Za zimata preovladuvaat pretstavite deka prirodata, zaedno so sonceto, kako i mnogu drugi `ivotinski vidovi, se vo miruvawe, vo dlabok son, dolg odmor ili bolest.72 Ni prela gora ni tkala, S zima bolna le`ela...73 Namaleniot intenzitet na svetlina zimata ja povrzuva pove}e so pretstavite za mrakot, i studot, {to, od druga strana pak, ima posebni htonski konotacii. No, so ogled na toa {to vo ovaa prigoda razgleduvaweto na godi{nite vremiwa go pravime samo od aspekt na vremenskata percepcija, nema vo celost da se zadr`uvame na razgleduvawe na site semiolo{ki i simboli~ki zna~ewa na godi{nite vremiwa vo ramkite na mitskata struktura na narodnata religija na Makedoncite.
70 71

72

73

Svetieva Aneta, Varvara, Igwat i Badnik vo Kratovsko.., 2001. (vo pe~at) Risteski Milan, Od folklornoto bogatstvo na Mariovskiot kraj, III, Streme`, God. VI, br. 3, Prilep 1960, str. 63. Slavnskie drevnosti: tnolingvisti~eski slovar, Tom 2, D-K (Kro{ki), RAN, Institut slavnovedeni, Moskva 1999, s.v. zima, 327-330. Simit~iev Kole, \ur|ovdenskite narodni pesni i obi~ai kaj Makedoncite, Srbite i Bugarite, M., God. VI, br. 12, Institut za folklor Marko Cepenkov, Skopje, Skopje 1973, 103.

249

Aktivnosta na Letnoto Sonce, ili zavrtuvaweto na Sonceto na leto, vo narodnata tradicija na Makedoncite se smeta deka zapo~nuva, od Sv. Varvara. Za Sonceto, odnosno porasnuvaweto na denot postojat mnogu interesni pretstavi koi naj~esto se povrzuvaat so dvi`eweto, odnosno sposobnosta ne nekoi od `ivotnite, kako {to se petelot (pile vo jajce), ili elenot, za koi, bezdrugo, vo etnolo{kata nauka so sigurnost se utvrdeni nivnite solarni karakteristiki. Iznesenite etnografski podatoci povrzani so narodnite veruvawa i pretstavi za po~etokot na novata son~eva aktivnost, nedvosmisleno se skoncentrirani vo prazni~no-obredniot ciklus od Varvara do Bo`ik, {to, vpro~em se sovpa|a i so slu~uvawata na zimskiot solsticij okolu 20 dekemvri. Tokmu poradi toa najgolemiot del od stopanskite, a osobeno na obrednite aktivnosti se povrzani so potsiluvaweto na mo}ta na novorodenoto sonce, odnosno uslovnoto zapo~nuvawe na noviot godi{en ciklus. Stopanska aktivnost (agrarna, stopanska) Voobi~aeno e, spored narodnite pretstavi, zimata da se opredeluva kako period vo koj stopanskite aktivnosti na lu|eto se svedeni na minimum. Agrarni aktivnosti, po esenskoto orawe ili seewe, ne se izvr{uvaat, a sto~arskite, so ogled na toa {to stokata e na zimuvali{ta ili vo trlata, a hranata obezbedena vo tekot na preostanatiot period od godinata, navistina, lu|eto smetale deka zimata e mrtov period, odnosno, period bez pointenzivni stopanski aktivnosti. No za razlika od stopanskite, obredno-religiskite aktivnosti vo zimskiot period se isklu~itelno intenzivni. Prolet Granici i struktura na proletniot ciklus Spored etnografskite materijali {to gi zapi{al St. Tanovi} vo Gevgelisko, proletta se smetalo deka zapo~nuva od praznikot Sveti ^tirasat (22.03.n.st.-09.03.s.st.) i traela s# do zapo~nuvaweto na Petrovdenskite posti, Pitrov-pos.74 Vo Strumi~ko, isto taka, op{to prifateno e deka proletta po~nuva od praznikot sveti ^etirieset. Prolet od sveti ^etirieset (22.03.n.st.-09.03.s.st.), togaj fa{ta proletta.75 Vo Kumanovsko po~etokot na proletta se vrzuva so praznikot \ur|ovden i trae s# do Sveti Ilija.76
74 75

76

Tanovi} Stevan, Srpski narodni obi~aji u \ev|elijskoj Kazi..., 7. AZE, K 184/1999, Inf. Stoeva Solunka, rodena vo 1946 godina vo s. Ilovica, Strumi~ko. Snimil Qup~o S. Risteski na 04.12.1999 godina vo s. Ilovica, Strumi~ko. Nau~noistra`uva~kiot proekt Piraihme..., Inf. Stoe Pajkovski, rod. 1923 g. vo s. Ska~kovce. Snimil Qup~o S. Risteski na 26.07.2001 god., vo s. Ska~kovce, Kumanovsko.

250

Son~evo-denska aktivnost Vrz osnova na raspolo`livite etnografski i folklorni materijali, vo odnos na problemot na son~evo-denskata aktivnost, mo`e da se zaklu~i deka ne postojat nekoi poeksplicitni podatoci, sli~ni na onie od zimskiot obreden ciklus, vo vrska so to~noto utvrduvawe na aktivnosta na Sonceto. Od druga, pak, strana, nesomneno e deka son~evata aktivnost za lu|eto stanuvala s# pozabele`itelna, a denot s# pove}e se nagolemuval so pribli`uvaweto do proletnata ramnodenica, koja pa|a vo periodot okolu 20 mart. Poradi toa, vo pove}e krai{ta vo Makedonija, ognot ima isklu~itelno zna~ewe vo obredite pred Pokladi, na Pro~ka. Okolu Pro~ka, pred Veligdenski pokladi, se organizirale obredi so kru`no vrtewe na zapaleni stapovi so slama vo vid na fakli. Vo ovie obredi, osven nivnata pretpazno-za{titna funkcija, s# pove}e ni se ~ini deka e vkomponirana va`nata mitska ideja za povtornoto ra|awe na mladoto Sonce, komu mu e potrebno magiski da se pottikne so cel da se zasili negovata aktivnost. Vrteweto na faklite i stavaweto vo krug na ognenite stapovi, a osobeno na Gospodoviot/Son~eviot vo sredinata, s# pove}e n# asocira na cikli~nata godina, posebno na kru`niot pat {to Sonceto go izoduva vo periodot od edna kalendarska godina, spored narodnite pretstavi. Zatoa, smetame deka ovoj tip obrednost ima mnogu zna~ajno mesto vo razbiraweto na son~eviot karakter na narodnata godina. Stopanska aktivnost (agrarna, stopanska) Od agrarnite aktivnosti treba da se spomene deka proletnata seidba zapo~nuva, spored narodniot kalendar, u{te pred Blagovec (07.04 n.st.-25.03.s.st).77 Sto~arskite, pak, aktivnosti se skoncentrirani okolu podgotovkite za izgon na stokata vo planinskite delovi na ispa{a. Leto Granici i struktura na letniot ciklus Letoto vo Gevgelisko zapo~nuvalo od Petrovdenskite posti, Pitrov-pos i traelo s # do Mala Bogorodica (Mala Bugurojca, 21.09.n.st.-08.09.s.st.).78 Vo Kumanovsko, kako po~etok na letoto se smeta praznikot Sveti Ilija i trae s# do Golema Bogorodica.79
77 78 79

Nikolov Velimir, Zemjodelstvoto i obi~aite svrzani so zemjodelskata rabota..., 281. Tanovi} Stevan, Srpski narodni obi~aji u \ev|elijskoj Kazi..., 7. Nau~noistra`uva~kiot proekt Piraihme..., Inf. Stoe Pajkovski, rod. 1923 g. vo s. Ska~kovce. Snimil Qup~o S. Risteski na 26.07.2001 god., vo s. Ska~kovce, Kumanovsko.

251

Sred-leto, vo Gevgelisko, i vo Kumanovsko, go ozna~uval praznikot Sveti Ilija (02.08.n.st.-20.07.s.st.).80 Son~evo-denska aktivnost Narodnite pretstavi za periodot od koga zapo~nuva letoto, na nekoj na~in se sovpa|aat so periodot na letniot solsticij, koga vsu{nost se slu~uva po~etokot na namaluvaweto na denot vo korist na no}ta. Spored narodnite veruvawa i pretstavi, Sonceto toga{ se zavrtuva kon zima, zna~i toa e po~etokot na zimskoto Sonce, koe kolku pove}e se nabli`uva kon zimata, s# pove}e ja gubi svojata mo}. Najrasprostraneti se narodnite pretstavi deka od praznikot Sveti Vartolomej, koj vo narodot e poznat pove}e kako Vrtolum, Vrti-udri, se slu~uva zavrtuvaweto na Sonceto kon zima. (Sv. Vartolomej (24.06.n.st.-11.06.s.st.) Vo Bo{avijata, Kavadare~ko postarite veruvale deka Sonceto se zavrtuvalo kon zima na praznikot Janovden (Ivanden) (Ivanden, Ra|aweto na sv. Jovan Krstitel (07.07.n.st.-24.06.s.st.))81 . Stopanska aktivnost (agrarna, stopanska) Vo povisokite planinski predeli s # u{te se kosi. Starite Smilevci (s. Smilevo, Mijaci) ovoj period od godinata, (okolu juni) go vikale senokos.82 Sepak, glavnite stopanski aktivnosti se povrzani so `etvata, vr{eweto, veeweto i skladiraweto na novite `itni kulturi. Vo Debarca, obi~aj bilo da se za`nee na Pavel83 , Sv. Pavle. Esen Granici i struktura na esenskiot ciklus Esenta vo Gevgelisko zapo~nuvala od Mala Bogorodica (21.09.n.st.-08.09.s.st.), a zavr{uvala so praznikot Sveti Nikola zimen (19.12.n.st.-06.12.s.st.).84 Esen, od Krstovden (27.09.n.st.-14.09.s.st.), gara, esen se vika.85 Vo Kumanovsko, esenta zapo~nuva od Golema Bogorodica i trae s# do Mitrovden.86

80 81 82 83

84 85

86

Tanovi} Stevan, Srpski narodni obi~aji u \ev|elijskoj Kazi..., 7. NMM, Kn. 2, br. 43, str. 43. Konstantinov Hr. Du{ko, Letnite obi~ai..., 181. Kitevski Marko, Letni obi~ai od Debarca (Ohridsko), M., God. X, br. 19-20, Institut za folklor Marko Cepenkov Skopje, Skopje 1977, 165. Tanovi} Stevan, Srpski narodni obi~aji u \ev|elijskoj Kazi..., 7. AZE, K 184/1999, Inf. Stoeva Solunka, rodena vo 1946 godina vo s. Ilovica, Strumi~ko. Snimil Qup~o S. Risteski na 04.12.1999 godina vo s. Ilovica, Strumi~ko. Nau~noistra`uva~kiot proekt Piraihme..., Inf. Stoe Pajkovski, rod. 1923 g. vo s. Ska~kovce. Snimil Qup~o S. Risteski na 26.07.2001 god., vo s. Ska~kovce, Kumanovsko.

252

Son~evo-denska aktivnost Spored etnografskite i folklornite materijali ne postojat eksplicitni pretstavi za son~evo-denskata aktivnost, osven toa {to se veli deka sonceto s# pove}e ja gubi svojata sila, a denot s# pove}e se namaluva. Stopanska aktivnost (agrarna, stopanska) Vo ovoj period zapo~nuvaat rabotite okolu podgotovkite na po~vata za esensko seewe. Op{to ra{ireni se pretstavite vo Makedonija deka esenskoto seewe zapo~nuva od praznikot Sv. Simeon.87 Podetalni materijali za toa se izneseni vo delot za agrarnata nova godina. Vo Debarski Drimkol, esenskata seidba {to zapo~nuvala od Sv. Simeon trebalo da zavr{i zaklu~no so praznikot Mitrovden.88 Vo stru{kite, osven esenskata seidba, od Sv. Simeon zapo~nuvale i rabotite okolu sobiraweto na orevite.89 Esensko seewe vo Vele{ko se zapo~nuvalo vedna{ po praznikot Crn sveti Jovan (11.09.n.st.-29.08.s.st.) . Toga{ se vika zaorewe. Zelnik se prai koga sevte se zaoruva.90 Od Krstovden, vo Debarca, zapo~nuva berbata na loznicite i lozjata.91

87

88 89

90

91

Kitevski Marko, Letni obi~ai od Debarca (Ohridsko), M., God. X, br. 19-20, Institut za folklor Marko Cepenkov Skopje, Skopje 1977, 166. Kitevski Marko, Esenski obi~ai od Debarca (Ohridsko), M., God. XII, br. 23, Institut za folklor Marko Cepenkov Skopje, Skopje 1979, 55. Nikodinovski Trajan, Esenskite obi~ai i pesni svrzani so esenskata seidba i popretkite vo Debarca (Ohridsko), M., God. XII, br. 23, Institut za folklor Marko Cepenkov Skopje, Skopje 1979, 57. Domazetovski Petko, Esenskite obi~ai..., 70. Naumovski Svetozar, Prilog kon prou~uvaweto na esenskite obi~ai vo seloto Ta{maruni{ta (Stru{ko), M., God. XII, br. 23, Institut za folklor Marko Cepenkov Skopje, Skopje 1979, 74. AZE, K 126/1999, Inf. Yvezda Dimovska rodena 1935 godina vo s. Teovo, Vele{ko. Snimeno na 31.07.1999 godina vo s. Teovo, Vele{ko. Domazetovski Petko, Esenskite obi~ai..., 67.

Viktorija Popovska-Korobar IKONOPISOT VO OHRID OD XVIII VEK Likovnata kultura vo Makedonija vo XVIII vek se razgleduva vo kontekst na op{testveno-ekonomskite i kulturno-umetni~kite sostojbi na Balkanot vo taa epoha. Nejziniot razvoj vo ramkite na sopstveniot kulturen model, kako {to e poznato, zavisel od duhovnata i umetni~kata tradicija vo Ohridskata arhiepiskopija i na Sveta Gora, kako i od novosozdadenite gradski jadra koi postepeno se razvivale po primerot na zapadnoevropskite ekonomski i prosvetitelski dvi`ewa. Kon krajot na XVII vek Ohridskata arhiepiskopija se borela so Carigradskata patrijar{ija za za~uvuvawe na svojata avtonomija. Vo Ohridskata crkovna organizacija postoelo jako avtohtono dvi`ewe koe do{lo do izraz vo 1719 g. so izborot na kor~anskiot mitropolit Joasaf. Ovoj vizionerski nastroen crkoven prelat, koj poteknuval od Moskopole, na arhiepiskopskiot prestol bil do 1745 g. i toj period se smeta za posleden {to bil ispolnet so ekonomsko spokojstvo i kulturen podem. Po negovata smrt, sostojbata vo Ohridskata arhiepiskopija bila rezultat na zasilenoto me{awe na .ener, taka {to vtorata polovina na vekot ja obele`ale intrigite me|u ~esto menuvanite ohridski poglavari, slabeeweto na avtohtonistite i ekonomskiot kolaps. Kone~niot udar od strana na Carigradskata patrijar{ija bil zadaden za vreme na patrijarhot Samuil, koj na 16 januari 1767 g. so pismen otkaz na arhiepiskopot Arsenij $ stavil kraj na dolgovekovnata Ohridska arhiepiskopija. Nejzinoto dostoinstvo bilo do taa mera pogazeno {to i Ohrid bil li{en od episkopskata katedra i bil podreden na Dra~kiot mitropolit. Od nekoga{nite ~etirinaeset eparhii vo XVII vek, vo momentot na ukinuvaweto na arhiepiskopijata, Ohridskata eparhija gi opfa}ala samo Ohrid, Demir Hisar, Elbasan, Kavaja i Dra~. Kako najgolem grad vo Ohridskata kaza Ohrid bil glaven zanaet~iski centar poznat i nadvor od Balkanot, a negovata geografskata polo`ba go pravela nezaobikoliv na pati{tata {to Makedonija trgovski ja povrzuvale so Jonskoto i so Jadranskoto More.

254

So cel sozdavawe sistemsko obrazovanie poimotnite poedinci po~nale da go poddr`uvaat {koluvaweto na mladite vo Italija. Na samiot po~etok od XVIII vek rabotat prvite u~ili{ta vo Kostur, Ohrid, Sjatista. Pod vlijanie na evropskoto, prosvetitelstvoto zapo~nalo da se razviva i vo Moskopole vo 1710 g. e otvoren gr~ki kolex, a vo 1744 g. e formirana t.n. Nova akademija za koja bile vrzani imiwata na najpoznatite nositeli na prosvetitelski idei od toa vreme. Vo crkovnata literatura za`iveale novi tekstovi za lokalnite svetiteli, pe~ateni glavno vo Venecija po nara~ka na iselenicite od Ohridskata dieceza. Se intenziviralo pe~ateweto na zbornici so slu`bi i `itija (akolutii) na slovenskite svetiteli Kiril i Metodij, Sedmo~islenicite, Kliment i Naum Ohridski, Jovan Vladimir, sv. Nikodim od Barat. Po Venecija (1690 g.) i vla{kiot trgovski centar Moskopole (1740 g.) razvil izdava~ka dejnost vlijatelna vo {ireweto na slovenskite kultovi. Me|u najpoznatite izdanija e Moskopolskiot zbornik koj pokraj kni`evnoto i religioznoto zna~ewe imal i druga temelna vrednost. Slovenskite svetiteli se slavat na gr~ki jazik bez istaknuvawe na narodnosta, tuku samo na pravoslavnata vera, {to kako svoeviden diecezalen patriotizam e iska`ano od Makedoncite, Vlasite, pravoslavnite Albanci i od Grcite pod crkovna jurisdikcija na Ohrid, kako potreba za obedinuvawe vo pravoslavnata ekumena so zadr`uvawe na avtokefalnosta na Ohridskata crkva. Pe~atenite knigi bile prosledeni i so grafi~ki prikazi. Vo ovoj period se pojavil i osobeniot umetnik Hristifor @efarovi~, rodum od Dojran, koj so slikarstvo se zanimaval vo drug region, no so svojata zbirka grafiki pe~ateni vo Viena (Stematografija, 1741 g.) }e vlijae vrz slikarstvoto vo Makedonija kon krajot na XVIII i vo XIX vek. Posebno treba da se uka`e na grafi~kiot otpe~atok {to @efarovi~ go otpe~atil vo 1743 g. po nara~ka na igumenot na manastirot Sv. Naum. Grafikata so pretstava na sv. Naum so sceni od negoviot `ivot i ~udata bila pove}ekraten primer za podocne`nite zografi. Kako odraz na zaedni~koto `iveewe na makedonskoto, gr~koto, aromanskoto i albanskoto naselenie vo Ohridskata dieceza i potrebata za olesnuvawe na nivnata jazi~na komunikacija, vo poslednata decenija na vekot e napi{an svoeviden re~nik, t.n. ^etirijazi~nik od moskopolskiot sve{tenik/daskal Daniil. ^etirijazi~nikot vo koj site jazici se dadeni so gr~ki alfavit, imal dve izdanija objaveni vo Venecija (1794 i 1802 g.), a bil prepe~atuvan i vo XIX vek. Za makedonskiot tekst vo knigata e utvrdeno deka go pretstavuva ohridskiot makedonski govor od krajot na XVIII vek, za {to Daniil ja imal pomo{ta od ohridskiot sve{tenik Stefan. Toj pretstavuva najstar pe~aten tekst na makedonski jazik i se smeta za mnogu zna~aen za negovata istorija.

255

1. Sv. Jovan Prete~a, 1703 g., crkva Sv. \or|i, Ohrid (zograf Mihail od Ohrid)

2. Sv. Naum i sv. Kliment Ohridski, 1711 g., manastir Sv. Naum (zograf jeromonah Konstantin)

3. Sv. Marina i sv. Jovan Vladimir, 1711 g., manastir Sv. Naum (zograf jeromonah Konstantin)

4. Neveruvaweto na Toma, 1711 g., manastir Sv. Naum (zograf David od Selenica)

256

5. Sv. Atanasij i sv. Spiridon, 1750 g., Galerija na ikoni, Ohrid (rabotilnica na Konstantin i Atanas od Kor~a)

6. Sv. Marina so `itie, okolu 1754 g., Galerija na ikoni, Ohrid (zograf jero|akon Konstantin od Spat)

7. Sv. Kliment Ohridski, 1779 g., crkva Sv. Bogorodica Perivleptos, Ohrid (anonimen zograf od ohridskata probarokna grupa)

8. Arhangel Mihail ja vadi du{ata na gre{nikot, 90-te na XVIII vek, Galerija na ikoni, Ohrid (anonimen zograf od ohridskata probarokna grupa)

257

Za religioznata likovna umetnost vo Ohrid od periodot na XVIII vek, mo`eme da govorime samo spored za~uvaniot ikonopis. Za razlika od dobro za~uvaniot fresko`ivopis vo postarite hramovi, ikonite, kako kr{liv i ponepostojan materijal {to e i lesno prenosliv, morale da bidat zameneti so novi. Nekade se zabele`uva celosna obnova vo XVIII vek, a nekade ikonostasite se kompilacija na delovi od razli~ni periodi. Promenite vo slikarstvoto od krajot na XVII i vo tekot na celiot XVIII vek bile rezultat na slo`eni okolnosti, no glavno nastanuvale spored vkusot na ktitorite (bogatite trgovci, esnafite i duhovnicite) i na samite zografi. Delata na zografite Konstantin Jeromonah, David od Selenica, Mihail od Ohrid, bra}ata Konstantin i Atanas od Kor~a, Konstantin od Spat, Trpo Zograf, Jovan ^etiri od Grabova i nekolku grupi anonimni zografi, koi najverojatno poteknuvale od ovie krai{ta (trome|eto pome|u Makedonija, Albanija i Grcija), govorat za postepenoto menuvawe na klasi~nata postvizantiska ikonografija i likovnite elementi na slikata. So razli~ni ubeduvawa vo odnos na estetskiot kriterium i primerite {to gi imale nekoj vo izminatite epohi, nekoj vo pore{itelnoto primawe na konceptot od zapadnata umetnost, tie ostanale i natamu protagonisti na tradiciite na isto~nopravoslavnata religiozna umetnost. Nivnata dejnost s# u{te ne e istra`ena vo celost i naukata s# u{te go bara vistinskiot izraz/ime za da go definira stilot na ova slikarstvo vo odnos na prethodnite i na sovremenite evropski stilovi vo umetnosta. Prviot poznat zograf na Ohridskata arhiepiskopija koj seriozno go menuva svojot stil vo barokizirana nasoka e jeromonahot Konstantin, ~ie tvore{tvo se sledi vo periodot od 1692 do okolu 1726 g., glavno niz ikonopisot so~uvan na teritorijata na dene{na Albanija (Elbasan, Moskopole, Vitku}, Kor~a, L'nga), Grcija (Kostur, Verija), Makedonija (Ohrid) i na Sveta Gora. Bil ploden avtor so istra`uva~ki duh i potpiraj}i se na tradicijata, toj najnapred slikal vo stilot na epirskoto slikarstvo od XVI vek zasnovano na kritskite likovni izvori. Uspe{en e kako minijaturist, minuciozno go slika sekoj detaq i so kaligrafski crte` izveduva bezbroj izvitkani oblici koi potonuvaat vo dekorativnosta. Vo odnos na koloristi~kata paleta, na upotrebenoto zlato ~ij sjaj go zgolemuva so tehnikata impreso i izobilstvoto na rastitelen slikan ornament, kako i so komponiraweto na prostorot, jeromonahot Konstantin go emanira italijaniziranoto pravoslavno slikarstvo {to vo Ohridskata arhiepiskopija go vnese zografot Onufrij od Argos (Kostursko) vo sredinata na XVI vek. Verojatni se negovite relacii so visokite li~nosti vo crkovnata organizacija od krajot na XVII i po~etokot na XVIII vek, mitropolitite Kozma Kitiski

258

i Joasaf Moskopolski i nivnoto posreduvawe pri anga`iraweto vo sedi{teto na Ohridskata arhiepiskopija. Vrz osnova na uvidot vo tvore{tvoto na jeromonahot Konstantin, smetame deka {este prestolni, potpi{ani ikoni od 1711 g. vo manastirskata crkva Sv. Naum, poradi likovnite vrednosti i tematskite spoevi se negovo najzna~ajno delo. Osobeno se interesni dvete ikoni so zaedni~koto pretstavuvawe na sv. Marina i sv. Jovan Vladimir na ednata i, na sv. Naum i sv. Kliment na drugata, koi se izraz na ja~inata na nivniot neprekinat kult vo jadroto na Ohridskata arhiepiskopija. Ikonografijata na sv. Naum, vo dolnata zona na ikonata za prvpat e zbogatena so negovoto Uspenie i grupata Sedmo~islenici, kako i so dve popularni mirakulni sceni. Zografot David od Selenica e markiran vo istorijata na umetnosta kako eden od nekolkute reprezenti na sovremenite tendencii vo slikarstvoto od XVIII vek, poto~no na onie koi na Sveta Gora gi propagiraat retrospektivisti~kite likovni na~ela povrzani za delata na legendarniot zograf Panselinos, na Teofan od Krit i .rangos Katelanos. Za najistaknat vo ovaa tendencija, s# u{te, se smeta Dionisij od .urna, svetogorski monah i slikar, koj vsu{nost e najpoznat po svojot slikarski prira~nik. Erminijata na Dionisij od .urna, napi{ana vo periodot od 1728 1733 g., koja sodr`i deklarativni upatstva za sledewe na spomnatite golemi slikari od po~etokot na XIV i od XVI vek, vo najgolema mera e kompilacija na postari tekstovi so re~isi istite ikonografski i tehnolo{ki preporaki. Vo naukata e utvrdeno deka samiot Dionisij nedosledno ja praktikuval teoriski pretstavenata tendencija vo slikaweto na svojata svetogorska kelija vo 1711 g. Pove}eto negovi ikoni se prodol`enie na tradicionalnoto postvizantisko slikarstvo orientirano na kritskite izvori od XVI vek. Atribucijata na svetinaumskite prazni~ni ikoni na David od Selenica ja obrazlo`uvame so analognite istra`uvawa na negovite potpi{ani dela svetogorskiot `ivopis od 1715 g. vo paraklisot na Sv. Bogorodica Kukuzelisa vo Velikata Lavra, slikaniot ansambl na golemata moskopolska crkva Sv. Nikola od 1726 g. i na crkvata Sv. Jovan Prete~a od 1727 g. vo Kostur. Ne pomalku zna~ajni se komparaciite so ikonostasnite ikoni od crkvata Sv. Dimitrija vo Bitola od okolu 1730 g. i freskite {to mu se pripi{uvaat vo solunskata crkva Sv. Nea Panagija od vremeto po 1727 g. Zaklu~okot deka prazni~nite ikoni vo manastirot Sv. Naum od 1711 g., za koi ve}e be{e oceneto deka se slikani vo duhot na protopaleologovskata epoha, se delo na David od Selenica, ne e va`en samo poradi osoznavawe na negovoto najrano delo. Vo vrska so po{irokite balkanski likovni okolnosti, toj e zna~aen kako fakt deka vo jadroto na Ohridskata arhiepiskopija, nezavisno od Dionisij od .urna i pred zaminuvaweto na David na Sveta Gora, slikarstvoto na

259

ohridskata crkva Sv. Bogorodica Perivlepta (1295 g.) bilo negov primer, {to e ramno na najkarakteristi~nata svetogorska likovna tendencija vo prvata polovina na XVIII vek. Periodot na negovoto tvore{tvo zasega treba da se opredeli od 1711 do 1738 g. Dvete silni umetni~ki li~nosti kakvi {to bile jeromonahot Konstantin i David od Selenica privlekle okolu sebe u~enici, koi natamu }e ja obele`at epohata so svojata zografska produkcija vo koja trajno }e se prepoznava stilot na nivnite u~iteli. Me|u novite slikari na Ohridskata arhiepiskopija od sredinata na XVIII vek najpoznati se bra}ata Konstantin i Atanas od Kor~a i jero|akonot Konstantin od oblasta Spat vo dene{na Albanija. Posledniot, spored dosega{nite soznanija, rabotel samo vo toj del na Ohridskata dieceza (Elbasansko, Ardenica, Vitku}, L'nga, Kavaja, Verdove) vo periodot 1739 -1767 g. Osven so fresko-ansamblot vo manastirskata crkva vo L'nga, imeto na Konstantin od Spat ne se povrzuva so drugi ostvaruvawa vo yidnoto slikarstvo. Ikonite vo Ohrid za koi smetame deka se negovi, se doneseni od drugi sredini. Od pette identifikuvani najzna~ajna e `itijnata ikona na sv. Marina od okolu 1755 g. koja e donesena od istoimeniot manastir vo s. L'nga nad Pogradec. Za drugite: Voskresenie, dva triptiha so Deisis i ikona so Deisis i svetiteli, smetame deka se doneseni od poklonicite vo manastirot Sv. Naum ili pak, kako doma{ni ikoni se nara~ani od ohridskite semejstva kaj ovoj zograf. Stilskiot dualizam na Konstantin od Spat e o~igleden vo negovoto tvore{tvo vo zavisnost od nara~atelite. Vo regionot poblizok do Jadranskoto More (Ardenica), negovite dela se moderni, ispolneti so docnogoti~ki misticizam i orientalen prizvuk. Onie locirani vo blizinata na Ohrid (L'nga) se tradicionalni vo ikonografskite re{enija i pobliski se do popularnata umetnost. Negoviot crte` e precizen, no tvrd; inkarnatot e temen i studen od sino-zelenite senki; figurite nemaat volumen i se dvi`at vo gr~. Edinstveniot pejza` {to treba da se izdvoi vo slikarstvoto od XVIII vek vo Ohridskata dieceza, isklu~itelnata scena vo kontekst na Apokalipsata vo L'nga, e negovo delo. Duhot na jeromonahot Konstantin i na David od Selenica se prepoznava vo negoviot stil, no toj e individualiziran tokmu so posilnoto vlijanie na italijanskoto slikarstvo, posredno preneseno i od slikarite na Jonskite Ostrovi. Sli~nostite vo stilot na Konstantin i Atanas Zografi od Kor~a pridonele neverojatno dolgiot tvore~ki period vo naukata obi~no da im se pripi{uva na obajcata. Delata vo koi tie oddelno se potpi{ale se malubrojni i dosega ne se praveni napori za nivnoto avtorsko diferencirawe. Zabele`livo e deka vo site so~uvani natpisi Konstantin e prvonapi{an. Logi~no e da se pretpostavi deka toj e postar od brat mu Atanas i deka ve}e imal zografski ugled. Najraniot nivni

260

zaedni~ki potpis datira od 1744 g. vo manastirot Ardenica, no postojat indicii deka barem edniot od niv zografisuval i pred toa. Skloni sme da veruvame deka toa bil Konstantin, koj izgleda ~irakuval kaj golemiot slikar David od Selenica u{te vo 1726 g. vo moskopolskata crkva Sv. Nikola. Yidno slikarstvo od rakata na kor~anskite bra}a e za~uvano na teritorijata na Srbija, Grcija, Albanija i na Sveta Gora, a vo Makedonija se za~uvani samo ikoni. Vo tvore~kiot zenit na Konstantin i Atanas Zografi se slikani osum ikoni (1750 g.) {to poteknuvaat od razli~ni crkvi vo Ohrid, najverojatno doneseni od nivnata rabotilnica vo Kor~a. So dvete poznati ikoni od Bitolsko (1785 g.) koi gi potpi{al Konstantin Zograf od Kor~a, po s# izgleda, sosema zgasnuva deloto na ova atelje, najproduktivnoto vo umetnosta na XVIII vek. So koloristi~kata paleta, crte`ot i koncipiraweto na scenata, kor~anskite bra}a se dvi`at vo ramkite na korektnosta. Neiscrpnata naratorska sila e nivnata najva`na karakteristika. Najgolem broj od temite koi dobile novo ikonografsko oblikuvawe se del od repertoarot na ovie slikari. Zabele`uvame deka od {estata decenija na vekot se raziduvaat vo stilskiot izraz, pri {to, Konstantin prodol`uva so pokonzervativno, a Atanas so poizrazeno barokizirano tvore{tvo, za {to najre~it primer se negovite ikoni od crkvata Bogorodica, izvor na `ivotot od Kor~a. Potomcite na bra}ata Zografi, vo vtorata polovina od vekot rabotele vo semejnata tajfa, a samo zografot Trpo ostavil pozabele`itelen samostoen opus. Primenuvaj}i go povr{no nau~enoto od tatko si Konstantin, i pokraj zna~ajnata tematika vo `ivopisot na manastirskata crkva Sv. Naum (1799/1800 i 1806 g.), Trpo e pretstavnik na dekadencijata vo slikarstvoto od ovoj period. ^uvstvitelna promena vo likovnata kultura na Ohrid vo XVIII vek nastanala kon krajot na sedumdesettite godini so pojavata na anonimnite zografi koi gi narekovme ohridska probarokna grupa. Tie ja zadovolile potrebata od obnova na ikonostasite vo gradskite crkvi, vnesuvaj}i novini vo nivnata programa, po svoi i po ubeduvawe na crkovnite i individualnite nara~ateli. Boite {to gi upotrebuvaat se intenzivni i kontrasni; pokraj zlatnata zadnina s# po~esto postavuvaat marinskosina; arhitekturata e masivna so renesansni oblici slikani linearno; prodol`uvaat so pozdr`ana upotreba na slikan rastitelen ornament. Nivniot evidentno razli~en stil od dotoga{nite, e najverojatno rezultat na za~estenata komunikacija so bliskite Jonski Ostrovi, kako i na tradicionalnata povrzanost so Sveta Gora i nejzinite umetni~ki derivati. Ikonite od ovie zografi vo Ohrid se prvite jasno izrazeni probarokno orientirani likovni dela vo crkovnoto slikarstvo od XVIII vek vo Makedonija.

261

Grupata vo koja ima dvajca glavni zografi ne ja sledime nadvor od teritorijata na dene{na Republika Makedonija. Spored na{ata atribucija nivniot opus pretstavuva obem od nad 160 ikoni i eden fragmentarno so~uvan yiden ansambl, od koi vo samiot Ohrid do denes se so~uvani 35 portativni i ikonostasni ikoni. Najranite datirani dela se od 1778 g. vo Ohrid, kade {to i spored drugi datirani ikoni opravdano mo`e da se pretpostavi deka prestojuvale vo gradot do 1814 g. i deka ovde im se nao|alo sedi{teto. Od uvidot {to go imame vo zografskiot materijal i vrz osnova na dosega{nite nau~ni soznanija za karakteristikite na slikarstvoto vo drugite balkanski sredini, mo`e da se poso~at i nekolku ikonografski novini za teritorijata na Ohridskata dieceza. Se potvrduva deka mnogu zaemki od zapadnata umetnost, vtkajuvani vo pravoslavnata umetnost i vo izminatite vekovi, se zasileni vo nastojuvaweto da se sledat novite evropski dvi`ewa. Naglaseni se temite za ednosu{nosta na sv. Troica, evharisti~niot i liturgiski karakter na Isus Hristos i negovite stradawa; marijanskata tematika se zbogatuva so himnologijata i se oblikuvaat sceni {to go potenciraat nejzinoto bezgre{no za~nuvawe; se naglasuva emocionalniot odnos na Bogorodica i Josif kon novorodeniot Hristos; se kombiniraat didakti~ki, moralizatorski i eshatolo{ki temi i drugo. Vo vrska so arhitektonikata i programata na ikonostasite vo Ohrid se konstatira novina vo pojavata na vrata kon protezisot. Kako najran primer vo Makedonija zasega go smetame primerot od crkvata Sv. Nikola-Gerakomija vo Ohrid od 1780 g., so pretstavata na arhangel Mihail kako ja vadi du{ata na gre{nikot. Temite na ikonostasnite naddverija od ovoj period vo Ohrid, osven voobi~aenite Starozavetni sv. Troica i Nedremano oko, se pro{iruvaat i so pretstavite na Isus Hristos Velik arhijerej so angeli, sv. Trojca jerarsi i Mandilionot. Cokleto naj~esto bilo ukraseno so bogato slikana rastitelna ornamentika {to ja zamenuvala tekstilnata podea. Za razlika od rezbata od prvata polovina na XVIII vek, koja e minuciozna vo izvedbata na raznovidni komplikuvani motivi, plasti~nata obrabotka na drvoto vo ikonostasite od vtorata polovina na XVIII vek se izveduva vo plitok reljef i vo a`urna tehnika na re`ewe na jadro zaobleni formi. Taa zadol`itelno gi sledi ikonostasnite krstovi i poretko epistilite i carskite dveri. Motivite se razli~ni varijanti na barokno izvitkani lisja, pupki i rascuteni cvetovi, krstovi i zoomorfni oblici (lamji) na bazisite od ikonostasnite Raspetija. Dekoracijata na ikonite vo XVIII vek prodol`uva so tradicijata na tehnikite od postvizantiskiot period. Oreolite na svetite se ukrasuvaat so geometriski i rastitelni ornamenti, so us~ukuvawe i impreso vo zlatnata podloga i vo {tuko-tehnika. Slikaniot {ablo-

262

niziran ornament na rabovite od ikonite, praktikuvan vo Ohridskata arhiepiskopija u{te od sredinata na XVI vek pod vlijanie na italokritskata umetnost, e mnogu popularen i vo XVIII vek. Metalnite aplikacii vo vid na opkovi na pogolema povr{ina od ikonata, ili, naj~esto, samo na oreolite i racete na figurite, kako ukrasuvawe gi sledime od vtorata polovina na XVIII vek. Mno`estvoto od individualizirani slikari vo Ohridskata dieceza e eden od glavnite dvigateli vo umetnosta od XVIII vek. Zografskite imiwa i rabotilnicite {to gi nabrojavme i koi se direktno povrzani preku svoeto tvore{tvo so Ohrid, voedno se me|u glavnite protagonisti na crkovnoto slikarstvo vo tekot na XVIII vek i na Sveta Gora. Utvrdivme deka ikonite na tie aktuelni zografi se postojano prisutni vo samiot Ohrid i negovata neposredna okolina, a nivniot vid i brojnosta poka`uvaat deka do sedmata decenija na vekot Ohrid bil glavno konsument za privatni ili crkovni potrebi. Nasproti golemata presvrtnica so ukinuvaweto na Arhiepiskopijata (1767 g.), gradot stanuva i produkciski centar za vidno obnovuvawe na crkovnite enterieri spored vladeja~kiot vkus na vremeto. Duhot na likovnata religiozna umetnost od XVIII vek }e preovladuva vo hristijanskite svetili{ta niz Makedonija s# do prvite tri decenii na XIX vek.

263

Literatura 1. 2. Von Hammer, J.: Historija Turskog /Osmanskog/ carstva, 3., Zagreb, 1979 Genova, E.: Modeli i ptia za modernizirane na crkovnata `ivopis v blgarskite zemi ot vtorata polovina na XVIII vek, Istori~esko bdee 2, Sofi, 2001 Grozdanov, C.: Portreti na svetitelite od Makedonija od IXXVIII vek, Republi~ki zavod za za{tita na spomenicite na kulturata, Skopje, 1980 Grozdanov, C.: Sveti Naum Ohridski, Detska radost, Skopje, 1995 Grupa avtori, Istorija na makedonskiot narod , Skopje, 1988 Drishti, R. Y.: Kostandin Shpataraku, Tiran, 1992 Zdraveva, M.: Makedonija vo me|unarodniot soobra}aj i trgovija vo XVIII i po~etokot na XIX vek, Studentski zbor, Skopje, 1986 Jelavi~, B.: Istorija na Balkanot, osumnaesetti i devetnaesetti vek, Tom I, NIK List, Skopje, 1999 Kyriakoudis, N. E.: 18 th Century Monumental Painting in the Thessaloniki and on Mount Athos, Aesthetic Quests and Stylistic trends, Qessalonikh kai .ilippoupolh se parallhlouj dromouj, 18 oj 20 oj ainaj, Thessaloniki, 1999 Ma{ni}, M. M.: Nepoznati ikoni na bra}ata Zografi od Kor~a , Kulturno nasledstvo 26-27, Skopje, 2001 Melovski, H.: Moskopolski zbornik, prolo{ki `itija na svetcite , kn. 1-2, Bibliotheca Miscellanea Byzantino-Macedonica, Skopje, 1996 Mutafov, E.: Evropeizaci na harti. S~ineni za `ivopista na grcki ezik prez prvata polovina na XVIII v., Sofi, 2001 Naslazi, K.: Disa Konsiderata pr piktorin mesjetar Kostandin jeromonaku, Monumentet 2, Tiran, 1989

3.

4. 5. 6. 7.

8. 9.

10. 11.

12. 13.

264

14.

Peyfuss, D. M.: Die Drukerei von Moshopolis, 1731-1769, Bundruck und Heiligenverehrung im Erzbistu Achrida, Wiener Archiv fr des Slawentus und Osteuropas, Band XIII, Wien-Kln, 1989 Polenakovi}, H.: Nikulcite na novata makedonska kni`evnost, Misla, Skopje, 1973 Popova, E.: Za avtorstvoto na ikonata sv. Marina s `itie v galerita na ikoni Ohrid, Problemi na izkustvoto 3, Sofi, 1998 Popova, E.: Temi, vvedeni v Blgarskata `ivopis ot Hristo Dimitrov, Problemi na izkustvoto 3, Sofi, 2001 Popovska-Korobar, V.: Ikoni od Muzejot na Makedonija, Skopje, 2004 Popovska-Korobar, V.: Ikonopisot vo Ohrid od XVIII vek , Kultura, Skopje, 2005 Sngarov, I.: Ohrid. Istori~eski o~erk, Makedonski pregled kn. 1, Sofi, 1928 Sngarov, I.: Istori na Ohridskata arhiepiskopi-patriar{i ot padaneto pod turcite do nenoto unio`enie (1394 1767) Sofi, 1932 Timotijevi}, M.: Srpsko barokno slikarstvo , Matica srpska, Novi Sad, 1996 Tsigardaj, N. E.: Oi toicografej tou nao thj Naj Panagaj Qessalonkhj kai to knhma epistrofj tou 18ou aina sthn pardosh thj tcnhj thj Makedonikj Scolj, Cristianik perodoj 1430 1912, B/, Qessalonkh (Kntro Istoraj Qessalonkhj), 1994 Tri~kovska, J.: Ikonopisot vo Bigorskiot manastir vo vremeto pred obnovuvaweto vo 1800 godina, vo Manastir Sveti Jovan Bigorski , (Zbornik na trudovi), Kulturno-istorisko nasledstvo na Republika Makedonija XXXII, Republi~ki zavod za za{tita na spomenicite na kulturata Eparhija DebarskoKi~evska, Skopje, 1994 Catzidkhj, M.: \Ellhnes zwgrfoi met thn lwsh (1450-1830), T. 1, Aqhna, 1987 Hrabak, B.: Albanija od kona~nog pada pod tursku vlast do sredine XVIII veka, Iz istorije Albanaca, Zbornik predavawa, Dru{tvo istori~ara Srbije, Beograd, 1969 [elmi}, L.: Srpsko zidno slikarstvo XVIII veka, Galerija Matice srpske, Novi Sad, 1987

15. 16.

17. 18. 19. 20. 21.

22. 23.

24.

25. 26.

27.

Vasil Jotevski 60 , , , . , , . ? , , , . , . , , . , . , , . . a . , nare~eni . , , . , , . II III

266

. , , , , , , , , , , , , , . . . t p . . 1944 , ( (.) 1936 , ). : 1. , ( ), , ( ), ( ) , , . 2. , . 2 , , (), .

267

3. . . 4. . , . 5. 1944 , , , . () 1944 , (), 9 1946 , X , : . () . . . () , , . . () , ,

268

, , () , . , , . . , , , , . Oa , 7 15 , , 1946 : 43.909, 35.184 -, 4.538 , 3.184 , , .1 1946 , 1946 , . ,

, , , 1944-1953, .

269

252.083 , 160.597 -, 54.418 , 30.074 . . 1946 , , , 1947 , . 7 1947 , ( ) . , , , . . , , . . , . , , , , , , 63 . , , 5 1948 148 , , 31 . , :

270

, , 3 , 15 1947 , 14 1950 , , , , . . 31 . 148 , 21 1948 34 . , , , 7 1948 , , , 365. 15 . . 1. : : ; ; ; . . 4. : 15 . , . 11, : ( 241,9). ,

271

21 1947 : III , , : , . . VII , . 34, : , , . , VII , . 209-219 , : , , . , , . . , . , . 1946 . 27 9 - . , 9 ; 20 , . 15 , 10 , 12 . , , , , , . - , .

272

, , .

Rodna Veli~kovska @ENSKOTO OBREDNO PEEWE VO STRU[KIOT REGION DENES Ovoj trud pretstavuva pridones kon istra`uvaweto na `enskoto obredno peewe vo Ohridsko-stru{kiot region 1 , koe ja ilustrira sega{nata sostojba na terenot, i s # u{te e `ivo ili do neodamna `iveelo blagodarenie na `ilavosta na bogatata narodna tradicija. Obrednoto peewe se vklopuva vo {emata na rasprostranetost na sli~nite vidovi peewe kako vo Stru{kiot taka i na po{irokiot makedonski areal, koe se odlikuva so isklu~itelnost na pojavite i so nepovtorlivost na isprepletenosta na pove}e muzi~ko-folklorni osobenosti. Tie osobenosti se usloveni od pove}e pri~ini, koi se javile kako rezultat na vnatre{nite procesi na formirawe na sistemot nare~en kulturen dijalekt, a se zadr`ale vo ovaa oblast pred s # poradi specifi~nite geografski faktori, relativnata komunikaciska oddale~enost na nekoi sela od gradskoto administrativno i kulturno sredi{te itn. Pri istra`uvaweto vnimanieto e, glavno, naso~eno na slednite pojavi: 1. Narodniot kalendar i negovata vrska so obredite i obrednoto peewe pri raznite obikolki od strana na devojki za vreme na lazarskite2 , veligdenskite3 i |ur|ovdenskite4 praznuvawa, ~ija{to obred1 2

Rodna Veli~kovska, @enskoto obredno peewe vo Ohridsko-stru{kiot region (vo pe~at). Lazarskite praznuvawa vo Stru{kiot region se s# u{te `iva tradicija, ~ija{to obrednost (igra i peewe) e zadol`itelna za devoj~iwata od celiot areal. Toa mo`e da se zabele`i i od stihovite: Berete se lazarki, jo, Lazare, da odime s Lazara, ~ie nepo~ituvawe bilo sankcionirano od strana na samite lazarki: Koja ne }e ni' dojdit, tri godini da le`it, tri posteli da skinit, od kol voda da pijet i pak derman da nemat! (AI., kaseta br. 3982).

274

nost kako osnovna osobina ja sledi simbolikata na ciklusot, koj, pak, pretstavuva univerzalen simbol i ozna~uva sevkupnost, celosnost,
Devoj~iwa, t.n. ko{ni~arki , oble~eni vo narodna nosija, so ko{nici v race, i denes so igra i pesna go posetuvaat sekoe doma}instvo vo seloto i peat lazarski pesni nameneti za sekoj ~len od semejstvoto: za doma}inot; ako vo ku}ata ima devoj~e, peat za devoj~eto; za ma{ko dete; za malo ma{ko dete: za svr{eno ma{ko ili `ensko za mlada nevesta; ku}a {to e bogata so ma{ki ~lenovi: sinovi, vnuci i dr. (vidi gi primerite broj od 1 do 11). Koga odat niz seloto, najnapred peat: Letale mi, letale, jo Lazare, devet reda gulabi, devet reda gulabi, a deseti pauni. Padnale mi, padnale vo carei dvoroi. A carica sede{e, droben biser ni`e{e, na lazarki dava{e. (AI., kaseta br. 3908/2). A koga vleguvaat vo dvorovite peat: Ovde dvorje izmeteni, jo Lazare, a devojka izmela. So dva straka bosilek, so dve lika ~ebrika. (AI., kaseta br. 3908/2). Lazarskite pesni se izveduvaat po eden strogo utvrden red; se znaelo to~no kakvi obvrski imal sekoj u~esnik vo obi~ajot. Karakteristi~ni se ka`uvawata na Qubica Le{oska od s. Vev~ani, Stru{ko vo vrska so hierarhiskoto redewe na lazarkite pri obrednoto igrawe i peewe. Po~etnata peja~ka ja narekuvaat buquba{a, a do nea e zavelva~ot, potoa sledat drugite lazarki i na krajot e dovelva~ot (AI., kaseta br. 3916). Petko Domazetovski vo svoite terenski istra`uvawa na podra~jeto na Stru{ki Drimkol, vo selata Jablanica, Piskup{tina, Bezevo, Nerezi, Lukovo i Modri~ zabele`uva deka lazarskite obi~ai i pesni vo ovoj kraj s# u{te intenzivno se odr`uvaat. Karakteristi~no za ovoj kraj e toa {to ve~erta sproti praznikot Lazara devoj~iwata {to se spremale za lazarki si izbirale edno pomalo devoj~e, {to bi trebalo da pretstavuva nestulka, a za nivnite glavi pletele venci od slama i br{len pri {to ja peele slednata pesna: Oj, druga~ki, druga~ki, Lazare, berite se, berite, da pletime vencite, da odime Lazarki, da gledame moreto, }e se more bie{e, od korewe se korne{e, od vorbi se lome{e, beli peni pu{ta{e. Ne stoj vi{in, poklawaj se! Utroto, na Lazarica, istaknuva toj, pogolemite devojki oble~eni vo nevestinska ruba, a pomalite vo mominska, zaedno so nestulkite odele na zbornoto mesto, t.n. Ori{te od kade {to se razdeluvale po grupi i trgnuvale po maalata i odele od ku}a na ku}a, peej}i pesni. Niv gi vodela povozrasnata devojka nare~ena navorfnica, koja{to voedno gi pribirala parite {to gi dobivale kako podarok. Za vreme na peeweto nestulkite gi dr`ele napred, a koga }e zavr{ela pesnata, se poklonuvale kako nevesti. Koga trgnuvale da {etaat po seloto, ori{teto go napu{tale so pesnata: Ne vej, vetre, javore, Lazare, ne vej, vetre, javore. Ne se venci javoroi, tok sa venci bor{lenoi. Ne stoj vi{in, poklanaj se, Lazare! (Petko Domazetovski, Lazarski pesni od Drimkol (Stru{ko), Makedonski folklor, VII /13, Skopje, 1974, str. 191-201).

275

beskone~nost i ve~nost. Kako potvrda za ova e s# u{te kru`nata obikolka na spomenatite obredni povorki, kako vo igrite taka i vo
5

Otkako devoj~iwata }e gi ispejat pesnite, doma}inite gi daruvaat so po nekoja para, a tie so pesna gi blagoslovuvale: Do~ekala i v godina, i za mnogu godinici, ne stoj vi{e pokloni se! ili: Gospod poj}e da ti dari, i v godina do~ekalo, so s# majka, so s# tatko, so celata familija. Ako se slu~ilo nekoj da ne gi daruva, tie so pesna go prokolnuvale: Lo{a zmija vo }eseto. 2 Spasa Popovska, rod. 1933 god. vo s. Moroi{ta, Stru{ko, `ivee vo Lo`ani, Stru{ko. S# u{te $ se sve`i se}avawata koga taa kako devoj~e odela lazarka. Pokraj pesnite {to gi ispea, taa dade korisni podatoci za obi~aite. Interesen e podatokot deka devojkite lazarki od ovoj kraj ne peele od Lazara do Veligden, bidej}i ta`ele, odnosno go ta`ele Rista boga, AI., kaseta br. 3908/2. 3 Posebno mesto vo Stru{kiot region zazemaat veligdenskite praznuvawa, koi se prosledeni so prigodno peewe i igrawe, a koe se praktikuvalo vo tekot na trite dena od praznikot. Devojkite, fateni vo obrednoto oro, koe ~estopati se spomnuva vo stihovite od ovie pesni, peele: Sino ezero oro gradeno, i! go zagradile na den Veligden, do polu do{le na den \ur|ovden, go dogradile na den Spasovden. (AI., kaseta br. 3909). Taka vo s. Rado`da, Stru{ko `enite na Veligden odat v crkva, nosat jajca i tamu pred crkvata igraat i peat: Sveta Nedela doz, i!, crkvi mete{e, doz, i! em solzi roni, doz, i!. Mi e dogleda Sveti Nikola: [o sestro meti{ em solzi roni{! Kak da ne meta, kak da ne pla~a, okata srebro kiloto `ito. Starite lu|e pesok zobaja, mladite lu|e pepel makajet, sitnite deca pesok zobaje! Ili: Kinisal mi Sveti Petar, doz, doz, raj da jodi, raj da vidi. Se povrati negov tatko: Sinko, sinko Sveti Petar, i ja k' idam raj da vidam! Ako, tatko, stari tatko! Rajski porti zatvoreni, a pekolski otvoreni! Se poprati negva majka: Sinko, sinko Sveti Petre, i ja k' idam raj da vidam! Majko, majko stara majko, tebe v rajot ne sakajet, na zem bra{no si zemalo, na zem bra{no si vra}alo, so pepel si go me{alo! se poprati negva sestra! Brate, brate Sveti Petar, i ja k' idam raj da vidam!

276

pesnite vo koi kru`niot princip se izrazuva preku t.n. antifono peewe.6 2. Semejnata obrednost, raznovidnosta i vo najgolem stepen so~uvanosta na svadbenoto obredno peewe. Svadbata vo stru{kiot region e s# u{te `iva tradicija. Taa pretstavuva cel kompleks raznovidni obredi i obredni dejstva, vrzani za kultot na plodnosta, vo koi pesnite se najsve~eniot ~in od `ivotniot ciklus na ~ovekot. Tie se funkcionalno povrzani za celokupniot obreden proces i imaat to~no odredeno obredno mesto i vreme.7
Sestro, sestro, mila sestro, rajski porti zatvoreni, a pekolski otvoreni, si pletelo, si vezelo, na zem konci si zemalo koga ne si 'i vra}alo! (AI., kaseta br. 3982). Kako {to mo`e da se zabele`i, veligdenskoto praznuvawe so obredna igra i pesna ~estopati e opeano, {to zboruva za edna s# u{te so~uvana tradicija od ovoj region, osobeno e karakteristi~na za s. Rado`da, eden od krajnite punktovi od makedonsko-albanskata granica, a koj se odlikuva so unikalnost po obredite i obrednoto peewe. I |ur|ovdenskite praznuvawa od ovoj region imaat svoe obredno zna~ewe. Na toj den vo site krai{ta od ovoj region karakteristi~no e obrednoto lulawe, vo koe obrednata pesna ima svoe mesto i funkcija. Dodeka edna devojka se ni{a, ostanatite devojki i `eni peat: Zani{alo se devoj~e, Leljo, |ur|eljo. Na dva oreva zeleni, Na dve yunici aleni. Mom~e je vikat od prisoj: Ela mi, ela devojko! (AI., kaseta br. 3909) Ili: Od krasta Gale vika{e, duri do Cara devojka: Krotko ni{aj go mometo, da n' padnit da se operit, ot' je vetka crlija, oti je ja`e gnijalo. AI., kaseta br. 3982. ^inot lulawe ili ni{awe e mnogu zna~aen vo `ivotot na devojkite i mom~iwata od ovoj kraj. Na toj den tie se zavr{uvaat pravat svr{uva~ka, a po zavr{uvaweto na letnite raboti i sobirawe na letninata, }e bidat stasani za svadba. Re~nik simbola, Narodno delo, Beograd, 1994, str. 196. Devojkite peat naredeni plot so plot. Edniot plot ja pee prvata m.s., a drugiot vtorata m.s. Ka`ala Anastasija Petreska, s. Podgorci, Stru{ko, AI. m. lenta br. 3014. Taka vo sabotata nave~er i kaj nevestata i kaj mom~eto koga se mesi sva}ata, zamesena od devoj~e {to ima `ivi roditeli, devoj~iwata (drugarki na nevestata ili mom~eto) ja peat pesnata: Bra{no se seit, oj milo male, Sva}a se mesit junakova ku}a, Mesit je, mesit junakova dru{ka, Junakova dru{ka tatkova majkina. (AI., kaseta br. 3908/2). Vo s. Ta{maruni{ta, Stru{ko, kako i vo drugite sela od ovoj region kaj makedonskite muslimani za taa ve~er karakteristi~no pri peeweto e ukaweto na dru{kite za razdelba na

5 6

277

Pokraj obrednoto peewe, `enite vo sovremenite uslovi vnesuvaat i dimenzii na humornost (humorot e na smetka na u~esnicite vo svadbeniot ceremonijal svatovite, i toj e izrazen niz pesna8 , koja koristi melodija pozajmena od staroto obredno peewe, ~ija cel, vo osnovata, e da gi za{titat mlado`encite od magii, lo{i o~i i drugi nesakani posledici. 3. Obredite i obrednoto peewe koi se izveduvaat pri molbata za do`d. Osnovnata cel na obredot ( dodole , lilja~e i sl.) i peeweto na lilja~ki pesni ili ojlija{ki pesni 9 e molbata za do`d.10 Pokraj dodolskite obredi i obredno peewe, naselenieto vo
devojkata od roditelite. Zna~i, otkako }e ja ispejat pesnata Sa no} mi mome sedelo , tie ukaat(vidi primer broj 24). A vo nedelata koga svatovite odat po nevesta, se pee pesnata: Previla mi se kapina, Preku visoka planina. Ta ne mi bilo kapina, Tuk bila majka Janina: Janino, mome Janino, Al je vezeno rizeno! Vezeno mi je nemi je, malu mi kakma ne vtasa. Smilo{e, zete Milo{e, Al je pozlaten prstenot, Janino, majke Janino, Pozlaten mi je ne mi je. (AI., kaseta br. 3908/2). Koga nevestata vleguva vo dvorot na mlado`enecot, se peat pesni (pred svekorot, svekrvata, za deverot i sl. pesni), prosledeni so golem broj obredi i obredni dejstva. Koga svatovite doa|aat vo domot na nevestata, devojkite gi pozdravuvaat so pesnata: Dobre do{le kiteni svatovi! Bajraktare, stra~ko okrovkana, Oj, devere, lisnik trigodi{en, Oj, ti zetu, prase ne kupano! (AI., kaseta br. 3911). A devojkite od kaj mlado`enecot na nevestata $ ja peat pesnata: Dobor ti ve~er svekrvo, dali mi zgotvi ve~era! Zgotviv ti zgotviv snavule, {tireno zeqe vareno, so sekirata drobeno, na sviwarskoto kopan~e. (AI., kaseta br. 3911). Termini koi se upotrebuvaat vo ovoj region. Niv gi ispolnuvaat devoj~iwa, me|u koi zadol`itelno e lilja~eto sira~e bez majka ili tatko, oble~eno vo partalavi ali{ta, nakiteno so trevi, koe vo racete noselo kofa so voda so koja go poprskuvale lilja~eto, a devoj~iwata peele: Da zarosit sitna rosa, Oj, lule oj, sitna rosa beri}etna... (AI., kaseta br. 3909/1.) ili: Da daj gospod sitna rosa, oj, lilje oj, vaj, do`de vaj, da daj gospod se beri}et, da se ranat sira~iwa, sira~iwa siroma{ki, koj bez majka, koj bez tatko! (AI., kaseta br. 3982.)

9 10

278

nekoi mesta od stru{kiot region na prolet izvr{uva crkoven (moleben) za do`d. Toj ritual e nare~en krsti ili skrsti. Denes tie se sre}avaat vo selata Rado`da, Labuni{ta, Boroec, Oktisi, osobeno za vreme na vodi~arskite11 i veligdenskite praznuvawa.12 Vo niv preNa primer, vo s. Rado`da, Stru{ko na `enski Vodici (Sveti Jan) `enite odele vo crkva i peele: Krsti odam boga molam, Go.., Gospode i!, pomiluj. Da daj Gospod sve beri}et, Sitna rosa beri}etna, Da se rodi sve beri}et, I vo niva i vo lojze. Da se ranat sira~iwa, Koj bez majka, koj bez tatko. (AI., kaseta br. 3982.) Naume Trajkoski zabele`al deka kaj Makedoncite i Makedoncite-muslimani vo nekoi stru{ki sela se so~uvani nekoi zimski pesni i obi~ai, istaknuvaj}i pritoa deka pesnite i kaj dvete makedonski verski zaednici se isti, no deka islamiziranite Makedonci gi neguvaat obi~aite {to gi bara islamskata religija od svoite vernici. Taka vo stru{koto selo Labuni{ta, na Sv. Jovan, otkako krstot }e prespiel vo crkvata, go zemal noviot kum, a `enite so krstot i kotleto v race poveduvaat oro i peat: Petli pejat za denewe, Crkvi treptet z' otvarawe. Podzaspale kumovite, Zaginale klu~oite, Ji ukralo ^ifutino, ^ifutino ma{ko dete. I dodeka ma`ite igrale ma{ki igri, `enite i devojkite igrale oro i ja peele pesnata: Sveti Jovan oro vodit, Sveti \or|i vikum vikat Lekum brate, oro vodi, Nevestite kaldisale, Vezden denes krsti bile, Devojkite kaldisale, Vezden denes krsti bile, preku koja e istaknato `enskoto prisustvo vo izveduvaweto na procesiite. Vo s. Oktisi, Makedoncite muslimani koga odele na izvorot Sveti \van, ja peele pesnata: Skrsti ojme krst nosime, Gospodi pomiluj! Da se rodit `ito, vino, Da se ranat siracite! Na vra}awe ja peele pesnata: Ko~opere, drobno cve}e, Zo{' ne rasti{ da porasti{? Kak' da rasta da porasta, Pominaje ~esni krsti, So noze me izgazie, So raci me iskinae. (Naume Trajkoski, Zabele{ki i materijali kon zimskite pesni i obi~ai kaj Makedoncite i Makedoncite-muslimani vo Stru{ko, Makedonski folklor, VIII/15-16, Skopje, 1975, str. 120). Od navedenite primeri mo`e da se zabele`i deka nasproti razli~nite istoriski uslovi vo koi opstojuvale i kaj dvete makedonski verski zaednici, ovie pesni se isti, tie se razvivale podednakvo, i kaj Makedoncite i kaj Makedoncite-muslimani. 12 ^ie prisustvo e opeano vo veligdenskite pesni, kako na primer pesnata: Petli pejat crkvi tre{tat, doz, doz, Krsti mislet da se krenet, Ama nema koj da 'i kreva. Junacite s' o`enaja, Devojkite s' oma`ija.
11

279

ovladuva vlijanieto od hristijanskata religija, no sodr`at i nezna~itelen broj jazi~ni elementi, {to poka`uva deka obi~ajot se nadgradil vrz edna jazi~na obrednost shodna na nea po smisla i po funkcija, smestuvaj}i se vo nejzinite obredni ramki. Pove}eto od niv se varijanti na tekstot od dodolskite pesni, so izmeneti novi refreni, kako Gospodi pomiluj , i naj~esto so religiozen tekst na po~etokot Krsti nosam boga molam. Zna~i, op{to zemeno, pesnite na krsti za osnova gi imaat dodolskite pesni, bele`ej}i pritoa izvesen razvoj, nalo`en od novite funkcii, koi se svrzani so hristijanskata religija. No su{tinata i zaedni~koto na dodolskite i pesnite na skrsti le`i vo nivnata vrska so predizvikuvawe do`d i plodorodie.

So istra`uvaweto na melopoetskite tipovi od sekoj `anr se dobiva jasna slika za makedonskoto tradicionalno narodno peewe voop{to. Vo sekoj tip se istaknuvaat tipi~nite razmeri na stihovite, karakteristi~nite ritmi~ki i melodiski modeli, dominantnite tonski nizi i intervali i melodiski stereotipi, napevite-formuli ornamentite i drugo. Tipizacijata najnapred se izvr{uva vrz baza na poetskiot tekst, koj{to od svoja strana pretstavuva osnova za izgradbata na muzi~kiot ritam. Tipovite na pesnite se opredeluvaat vo zavisnost od brojot na slogovite vo stihot, kako i od nekoi karakteristi~ni ritmi~ki {emi na nivnite melodii. Poradi toa se formiraat pet osnovni tipovi na pesni.
ili vo pesnata: Kalufere, siten droben, doz, doz, {to ne rasti{ da porasti{! Kak da rastam da porastam. Pominaja ^esni krsti, ^esni krsti Ristosovi, Ristosovi Veligdenski. Pominaja me zgazija, me zgazija, me v~upija. po xepovi naredija. Pominaja devojkite, pominaja me zgazija, me zgazija, me v~upija, po perja me naredija. Pominaja nevestite, pominaja me zgazija, me zgazija, me v~upija, po perja me naredija. Se peat na ist glas, na izvi{vawe. Ka`ala: Cara ^o~oska (75), od s. Rado`da, Stru{ko, AI., kaseta br. 3982.

280

1. Od vkupniot broj navedeni pesni, vo prvata tipolo{ka grupa Tip A-1 se istaknuva simetri~niot osmerec VIII: (4, 4), kako najzastapen, vo 13 od vkupniot broj analizirani pesni. 2. Vo vtorata tipolo{ka grupa B-1, spa|a asimetri~niot osmerec VIII: (5, 3), so 5 pesni. 3. Pomalku zastapen e tretiot tip C -1, na koj mu pripa|a deseterecot X: (4, 6). 4. ^etvrtata tipolo{ka grupa D-1 e deseterecot X: (5, 5). 5. Vo pettata tipolo{ka grupa E-1 e prisuten sedmerecot VII: (4, 3), vo 2 primera, isklu~ivo zastapen vo lazarskite pesni. Kako rezultat na promenata na razmerot na stihot preku povtoruvawata, kako negov sostaven del, dopolnuvawata so pripevi ili so obrazuvawe na nov vid ritmi~ka {ema, se javuvaat pottipovi ili raznovidnosti koi se oformuvaat kako ritmi~ki model (RM). Pred da se premine kon opi{uvaweto na ritmi~kata tipologizacija na pesnite, treba da se razgledaat nekoi osobenosti na tekstovite na pesnite, koi se sostojat od nekolku komponenti: 1. Refrenot, kako sredstvo za oblikuvawe na edna narodna pesna. Bidej}i poseduva postojana leksika, jasno mo`e da ja istakne pripadnosta kon eden `anr. Taka, na primer, zadol`itelna komponenta vo dodolskite pesni e molbata za do`d, koja vo pogolemiot broj slu~ai zavr{uva so refren, so pomal ili pogolem obem13 , tesno povrzan so molbata: Oj, lilje oj, vaj do`de vaj! (primer broj 21, so leksika koja se koristi samo vo s. Rado`da, Stru{ko). Refrenite so pogolem obem sodr`at pove}e ritmi~ki periodi i pretstavuvaat samostoen del od pesnata, kako na primer vo |ur|ovdenskata pesna: Leljo, \ur|eljo, leljo \ur|eljo! (primer broj 18). Isto taka, vo obrednoto peewe od ovoj region, kako dopolnitelna komponenta vo pesnite se sre}avaat i refrenite so pomal obem. Taka na primer, od dopolnuvawata so pripevi so pomal obem, najmnogu se zastapeni vo veligdenskite pesni kako refreni od tipot: doz ili doz, doz, (primeri 14, 15, 16 i 17), dodeka vo pesnite za izmoluvawe na do`d, koi vo zavisnost od dijalektnata specifika, naj~esto se sre}avaat kako: oj, lule, oj , oj, lije, oj, vaj, do`de, vaj (primeri broj 20 i 21), ili kaj pesnite na Krsti, kako: Gospodi pomiluj (primer broj 22). Osven pripevnite refreni, vo obrednoto peewe od ovoj region zastapeni se i vmetnati refreni, koi naj~esto se sre}avaat vo lazarskite pesni, kako: jo, Lazare !, Lazare! (primeri 1-10).

13

Dimitrije O. Golemovi, Refren u narodnom pevawu: Od obreda do zabave, Renome Bijeqina i Akademija umetnosti Bawa Luka, Beograd 2000, str. 32.

281

Ritmi~kite tipovi vo obrednite pesni od ovoj region zavisat od na~inot na interpretacijata i od metri~kata struktura na stihovite i na~inot na ras~lenuvawe. Re~isi sekoja pesna ima svoj sopstven specifi~en ritmi~ki obrazec, koj se javuva kako sukcesivno povtoruvawe na ritmi~kite }elii, od koi se razvivaat sli~ni ritmi~ki tipovi vrz osnova na melodiski frazi. Pri prou~uvaweto na oddelni ritmi~ki tipovi (RT) posebno vnimanie se obrnuva na cezuriranite i segmentiranite ritmi~ki formi, koi isto taka se delat na podgrupi. Prvata grupa na ritmi~ki tipovi se bazira vrz ritmi~kata formula na giusto ritmite, koja postoi vo cezurirana i segmentirana verzija. Od vkupniot broj obredni pesni najzastapen e 2/4 takt, vo 14 primeri, i vo 3/4 takt. Vtorata grupa na ritmi~ki tipovi ja pretstavuvaat neramnodelnite aksak ritmi. Se sre}avaat primeri vo: 5/8b. takt i 7/8a. takt, kako i vo 11/8 i 13/8 takt, vo posovremenite melopoetski tipovi. Glavna osobina na prvata grupa ritmi~ki tipovi pretstavuva silnata izrazenost i stabilnost na akcentskite pozicii vo pesnite, vo koja{to udarite pa|aat vo prvoto muzi~ko vreme. Vo strofata kako zna~ajni se javuvaat site gramati~ki akcenti, koi se sovpa|aat so muzi~kite ritmi~ki udari. Osnovna karakteristika na vtorata grupa ritmi~ki tipovi se sodr`i vo raznite verzii na metro-ritmi~kata struktura i se javuvaat vo segmentiran vid. Takov primer e trodelniot segment vo 7/8a takt koj pa|a na prvoto akcentsko vreme, a vrz ~ija osnova le`at trohejot i daktilot . Ovoj ritmi~ki tip e mnogu stabilen i prakti~no ne podlegnuva na nikakvi modifikacii taka {to negovata ritmi~ka struktura e prili~no avtonomna. Melodiskite tipovi koi go pretstavuvaat zvu~niot model na napevite se opredeluvaaat so dve me|usebno povrzani nivoa na organizacija, odnosno na: sistemot na tonskite nizi na napevite i nivnata melodiska kompozicija. Pred da premineme kon razgleduvawe na melodiskite tipovi, }e ka`eme i nekolku zborovi za nivnata su{tina, pretstavuvaj}i gi kako tonska struktura na pesnite, izrazena preku tonska niza. Tonskata niza se utvrduva vrz baza na site zvu~ni odnosi vo napevot po horizontala, bidej}i obrednoto `ensko peewe vo ovoj region e ednoglasno. Zastapeni se dijatonski tonski nizi koi sodr`at zaedni~ko jadro, a melodiskite linii se dvi`at vo ramkite na tritonski i ~etiritonskite }elii. [ireweto na tonskiot ambitus vo napevite e nagorno do D i nadolno do Es od finalisot, od koi se

282

izdvojuvaat 3 tipa tonski nizi, so karakteristi~ni pottipovi (vidi go prilogot so tonski nizi pod notnite primeri). Najzastapeni se tonskite nizi od tipot: .GA, potoa: .GAB i .GAsB, so skokovi nagore do kvarta i postapni melodiski dvi`ewa. Kako posebna muzi~ko-dijalektna specifika od celiot stru{ki region }e go izdvoime vev~anskoto peewe koe se odlikuva so nadolen skok od G1 do C na krajot od prviot melostih (primer br. 10) ili na krajot od melostrofata (primer br. 8). Melodiskiot tip se utvrduva glavno spored sistemot na tonskata organizacija na pesnite, ~ii osobenosti ovozmo`uvaat vo site pesni koi se istra`uvaat da se izdvojat nekolku melodiski tipovi. Vo prvata tipolo{ka grupa spa|aat napevite, ~ija{to tonska organizacija se opi{uva so opozicijata 2-1, 3-1, koja go karakterizira soodnosot pome|u melodiskata kulminacija {to ne sekoga{ e ritmi~ki izdvoena, a osven toa, ne sekoga{ pretstavuva najvisok ton izrazen spored horizontala (vidi gi primerite od 2, 3, 4, 5, 7, 9, 10, 13, 15, 16, 17, 21, 22 i 23). Pro{iruvaweto mo`e da se dvi`i vo dve nasoki: nagore ili nadolu, vo zavisnost od glavniot, nose~ki ton, a toa e tonot G1, spored finskiot metod. Razdvi`uvaweto na tonskata niza nagore obi~no ne igra nekoja bitna uloga. Skeletot prakti~no sekoga{ ja zadr`uva svojata forma, a dopolnitelnite noti igraat uloga na svoevidno zvu~no zadebeluvawe na nose~kite tonovi. Pro{iruvaweto na tonskata niza nadolu, naj~esto do Es i ., menuvaj}i go pritoa karakterot, povlekuva formirawe na dopolnitelni opozicii na tonskata niza, koe mo`e da u~estvuva i vo formiraweto na kadencite, od tipot VII-1 i 2-1. Prakti~no site napevi koi go so~inuvaat jadroto na prvata tipolo{ka grupa pretstavuvaat mono}eliski kompozicii, koi se formiraat vrz baza na povtoruvawe na varijantite, za~uvuvaj}i ja tonskata niza, ~ij ambitus vo nekoi slu~ai e malata terca, a vo nekoi golemata terca. Vo vtorata tipolo{ka grupa spa|aat napevite so melodiska opozicija 3-1 ili 4-1. Ovaa opozicija na melodiskata kulminacija go formira i oblikot na }eliite na napevot. Pogolemiot del od pesnite koi ja so~inuvaat ovaa grupa imaat tonska niza, ~ij ambitus se dvi`i vo ramkite na kvartata. Karakteristi~no za napevite od ovoj melodiski tip e nagorniot skok od mala terca i golema terca (primeri br. 12 i 14) i kvarta kon melodiskata kulminacija koj se popolnuva so nadolno dvi`ewe (primeri broj 1, 6, 11, 18, 24 i 25). Tonskata niza na napevite mo`e da bide i pogolema od kvartata. Me|utoa, pro{iruvaweto na dijapazonot doveduva do pojava na novi osobenosti. Kako posledica na toa se javuva zasiluvawe na verti-

283

kalnata komponenta vo ambitusot od tonskata niza i pojava na elementi na vovedni tonovi. Pove}eto pesni od navedeniot melodiski tip pretstavuvaat pove}e}eliski kompozicii. Pritoa, }eliite mo`at da bidat zatvoreni i otvoreni i zavr{uvaat na VII -to ili I-to stapalo vo polukadencata, i na I -to stapalo vo kadencata , osven vo vev~anskoto lazarsko peewe, koe zavr{uva na IV-to stapalo pod osnovniot ton (vidi gi primerite 8 i 10). Tretiot melodiski tip go formiraat napevite koi imaat zaedni~ki karakteristiki so napevite od prviot i vtoriot tip. Za~uvuvaj}i ja tercnata i kvartnata tonska niza, karakteristi~na za pesnite od vtoriot MT, nivnata odlika se sostoi od postoewe na navidum dve ili pove}e kulminacii. Da rezimirame. Analizata na razli~nite komponenti na ritmi~kite i melodiskite tipovi vo nivnata me|usebna korelacija poka`uva deka sekoj od niv poseduva sopstvena dinamika na rasprostranuvawe {irum niz celata teritorija. Istra`uvawata na ritmi~kata i tonskata organizacija na pesnite dovedoa do otkrivawe na dva ritmi~ki i tri melodiski tipovi koi se odlikuvaat so avtonomnost kako vo odnos na postojnite vidovi obredi i obrednoto peewe na stru{kiot region taka i vo odnos na eden sprema drug. Ritmi~kite tipovi postojat nasekade okolu nas vo tradicionalnite peja~ki formi, sepak tie poseduvaat centri na integracija, kade {to sekoj od niv e i dominanten. [to se odnesuva do melodiskite tipovi, mo`e da se konstatira deka samo del od niv imaat arealen karakter, dodeka ostanatite se ramnomerno rasprostraneti {irum niz celata teritorija. Regionalnite istra`uvawa pokraj toa {to nametnuvaat svoja tipologizacija, baraat i koristewe na svoja lokalna muzi~ko-izveduva~ka terminologija. Na primer, svojstven izraz za stru{kiot areal se slo`e~kite i vikane~kite pesni, koi pak vo stru~nite krugovi se narekuvaat pesni od tipot na dvoglasno ili ednoglasno peewe so izvikuvawe. Izvikuvawata, kako izrazni sredstva se od golemo zna~ewe pri oblikuvaweto na nekoi obredni pesni od ovoj kraj. Melodiite so niv se ispolneti vo soglasnost so intonaciskite vrski koi postojat vo tonovite od melodiite. Na primer, karakteristi~ni se izvikuvawata na septima kaj svadbenite pesni, a vo veligdenskite pesni na kvinta, kaj pesnite na skrsti dolg nadolen izvik za oktava. Pri izvikuvawata samite peja~ki koristat terminologija za da gi izrazat i opi{at karakteristikite na izvikuvawata. Taka, vo stru{kite sela Vrani{ta, Draslaica, Lo`ani i drugi ovoj na~in na peewe e poznat kako peewe vikane~kum. Vo s. Rado`da, Stru{ko toa se narekuva peewe so izvi{vawe i sl.

284

Vrz osnova na ova mo`e da se ka`e deka e zabele`liva srodnosta pome|u nekoi `anrovi, kako na primer pome|u lazarskite i veligdenskite i pesnite za izmoluvawe na do`d. Razlikata pome|u dodolskite pesni i pesnite na skrsti e vo upotrebata na refrenite. Refrenot dodole e karakteristi~en za dodolskoto peewe, dodeka kaj pesnite na skrsti vo upotreba e refrenot Gospodi pomiluj . Isto taka e zabele`livo prepletuvawe pome|u nekoi `anrovi. Taka, pokraj tipi~nite pesni {to se peat pri vodi~arskite i veligdenskite praznuvawa, se peat i pesnite na krsti. .unkcijata na ovie pesni vo osnova e ista, no gi peat samo `eni vo povorkite na selskite litii. Zna~i, niz celokupnata narodna kultura vo stru{kiot region se reflektira na~inot na koj bil organiziran `ivotot na patrijarhalniot ~ovek i negovite sekojdnevni napori za gol opstanok {to cikli~ki se odvival do neodamna. Obrednite pesni vo takvata organizacija imale svoja funkcija, mesto, vreme i na~in na izveduvawe, a nekoi od niv prodol`ile da opstojuvaat i do denes.

Violeta A~koska SOVREMENATA MAKEDONSKA DR@AVA NIZ DVE ISTORISKI TRANZICII Istorijata na sovremenata makedonska dr`ava simboli~no zapo~nuva so odr`uvaweto na Prvoto zasedanie na ASNOM (2.08.1944), koe pretstavuva kruna na narodnoosloboditelnata antifa{isti~ka borba na Makedoncite vo tekot na Vtorata svetska vojna1 . Ovaa prva sovremena makedonska dr`ava se formira vo ramkite na vtora, federativna Jugoslavija, ~ii temeli bea postaveni na Vtoroto zasedanie na AVNOJ (29.11.1943)2 . Zatoa, od aspekt na periodizacija na istorijata, razvojot na makedonskata dr`ava, od 1944 g. do denes, mo`e da se podeli na dva globalni periodi, vo ramkite na koi, zavisno od procesite i pojavite koi ostavile osoben beleg na vremeto, oddeluvame nekolku razli~ni fazi ili potperiodi. Prviot globalen period e vremeto na opstojuvawe na makedonskata dr`ava vo ramkite na jugoslovenskata avnojska federacija na koja republikata prenesuva del od dr`avniot suverenitet do 1991 g. i vtoriot, po 1991 g., periodot na razvojot na Republika Makedonija kako suverena i nezavisna dr`ava. Periodot od 1944 do 1991 g. opfa}a nekolku potperiodi, i toa: prvata faza, t.n. asnomski period (1944/1945) e periodot na vospos1

Vo tekot na Balkanskite (1912/1913) i Prvata svetska vojna (1914-1918), teritorijata na Makedonija (67.741,2 km2) be{e podelena na ~etirite sosedni balkanski dr`avi: na Grcija $ pripadnal najgolem del, 35.169 km2; na Kralstvoto SHS 25.774 km 2; na Bugarija 6.798 km2; eden mal del od teritorijata na Makedonija ostanal vo granicite na novoformiranata dr`ava Albanija. Zatoa, edna od osnovnite nacionalni celi na borbata na makedonskiot narod po 1918 g. be{e povtornoto obedinuvawe i dr`avotvorno konstituirawe. Novata dr`ava formirana vo tekot na Vtorata svetska vojna na zasedanijata na AVNOJ i ASNOM se narekuva Demokratska .ederativna Jugoslavija (D.J) odnosno Demokratska .ederalna Makedonija (D.M). Na 29 noemvri 1945 g. e proglasena za republika i se preimenuva vo .ederativna Narodna Republika Jugoslavija (.NRJ) odnosno Narodna Republika Makedonija (NRM), inaugurirano i vo ustavite od 1946 g. So Ustavot od 1963 g. se utvrdeni imiwata Socijalisti~ka .ederativna Republika Jugoslavija (S.RJ), odnosno Socijalisti~ka Republika Makedonija (SRM). So raspadot na S.RJ, vo 1991 g. SRM go dobi imeto Republika Makedonija (RM). (Vidi: A~koska V., Makedonija vo jugoslovenskata federacija 1943-1991 , hronologija, INI, Skopje 2001).

286

tavuvawe na temelite na novata dr`avna struktura. Istovremeno, toa e period na postepeno izgraduvawe na partiska dr`ava, proces koj zema poizrazen zamav so formiraweto na prvata Narodna vlada na federalna Makedonija (16.04.1945). Vtoriot potperiod na opstojuvawe na Republika Makedonija (NRM, SRM) vo ramkite na avnojska (socijalisti~ka) Jugoslavija (1945-1991) voobi~aeno se deli na dve fazi, i toa: dr`avno-centralisti~ko rakovodewe so stopanstvoto (dr`aven socijalizam) 1945-1953 i samoupraven socijalizam od 1953 g. do raspadot na S.RJ. Vtoriot globalen period koj zapo~nuva po 1991 g., odnosno razvojot na suverena nezavisna Republika Makedonija, mo`e da se podeli na dve istoriski fazi prvata do Ramkoviot dogovor (2001) i vtorata, vremeto po nego. So Ramkoviot dogovor RM go promeni modelot na demokratija {to dotoga{ be{e inauguriran vo site akti i so Ustavot od 1991 g. (kompatibilen na ustavite na liberalnite demokratii). Vakvata podelba na potperiodi vo ramkite na dvete globalni etapi (periodi) treba da se zeme samo uslovno, bidej}i oddelni procesi ne se prekinuvale odedna{, tuku bil prisuten kontinuitet vo pove}e segmenti na istoriskite slu~uvawa. Istovremeno, postoi vidliva razlika pome|u kalendarskoto i istoriskoto vreme, za{to ponekoga{ kusi kalendarski termini nosele krupni istoriski presvrti, dodeka vo relativno podolgo kalendarsko vreme se slu~uvalo mnogu malku na istoriski plan. Gledano od aspekt na promenite na op{testveno-politi~kiot sistem, sevkupniot razvoj na sovremenata makedonskata dr`ava pominal niz dva razli~ni op{testveno-politi~ki i ekonomski sistemi, odnosno niz dve globalni op{testveni tranzicii. Prvata tranzicija e tranzicijata na makedonskoto op{testvo od nerazvien kapitalizam kon socijalizam, od pluralizam (so krajno ograni~en opfat, so krajno reducirani gra|anski prava i slobodi i so negirawe na nacionalnata posebnost na Makedoncite) kon ednopartiska vlast (so ekskluzivno vladeewe na komunistite i na komunisti~kata ideologija i so ukinuvawe na pravoto na politi~ko organizirawe vrz drugi ideolo{ki orientacii, no, so status na priznaena makedonska nacija). Vtorata tranzicija go ozna~uva preminot od socijalizam vo kapitalizam (gra|ansko op{testvo) odnosno od ednopartiska kon pove}epartiska vlast, pri {to nedostatokot na demokratski tradicii i svest (no, i ekonomski preduslovi) se poka`a kako sopira~ka vo pobrzoto premavnuvawe na partizacijata na site op{testveni nivoa vo izgradbata na gra|anskoto op{testvo. Prvata tranzicija (1945-1991), odnosno ukinuvaweto na kapitalisti~kite op{testveni odnosi i vospostavuvaweto na komunisti~ko

287

op{testvo bila onevozmo`ena vo samiot start zaradi nepostoewe na elementarni istoriski uslovi (ekonomski, politi~ki, kulturni) koi bi bile preduslov za izgradba na nekakov nov posovr{en op{testven sistem. Razvojot na republikata bil dirigiran vo ramkite na dolgoro~nata strategija na KPJ/SKJ za izgradba na besklasno op{testvo, a socijalizmot3 ja pretstavuval onaa prva faza na navodnoto zacvrstuvawe na vlasta na rabotniot narod nasproti nenarodnite elementi. No, vo realnosta, nasproti deklarativnata vlast na rabotniot narod bila vospostavena vlast na Partijata, odnosno na nejzinite rakovodno-izvr{ni organi. Rotacijata na partiskite funkcii po horizontala, partiskata podobnost i nacionalniot klu~ bez da se vodi smetka za kriteriumite na stru~nosta i kompetentnosta vo pove}edeceniskiot razvoj na dr`avata, sozdavale rudimentirana demokratija (apologetstvo i servilnost kako uslov da se ostane na pozicija) i go voveduvale mediokritetstvoto vo razli~nite op{testveni sferi, od tvore{tvoto do politikata. Periodot do pedesettite godini (fazata na dr`avniot socijalizam) pretstavuva edna od pokarakteristi~nite fazi vo istoriskiot razvoj na republikata vo ramkite na federacijata 4 . Na vnatre{en plan se postavuvaa temelite na dr`avnosta na makedonskiot narod5 , se oformuvaa prvite nacionalni institucii, prvite u~ili{ta na makedonski jazik6 , prvite makedonski u~iteli7 , se sproveduvaa
3

Vo ramkite na jugoslovenskata teoretska misla i ideolo{ko-politi~ki `argon socijalizmot se tretiral kako op{testvenoekonomski sistem ~ija osnovna karakteristika pretstavuva op{testvenata sopstvenost nad sredstvata za proizvodstvo. No, za celo vreme poimot op{testvena sopstvenost e izedna~uvan so poimot dr`avna sopstvenost nad sredstvata za proizvodstvo, so {to, realno, na scena `iveel konceptot na administrativnobirokratsko odlu~uvawe za site pra{awa na op{testvenoekonomskata reprodukcija. I vo ramkite na ovoj period mo`e da se oddelat nekoi karakteristi~ki fazi, odnosno vremeto na narodnata demokratija 1945-1948, do sudirot na KPJ so Informbiroto i vremeto po 1948 g. ASNOM na svoeto Prvo zasedanie donese i re{enie so koe makedonskiot jazik se podiga na stepen na slu`ben jazik na makedonskata dr`ava, {to ima{e dr`avotvorno zna~ewe bidej}i dr`avnosta na edna zemja ne e zamisliva bez postoeweto na slu`ben jazik vo nejzinata dr`avna administracija. Ova re{enie ima dvojno zna~ewe, i toa: prvo, go potvrduva identitetot na makedonskiot narod kako nositel na dr`avniot suverenitet i edinstven konstitutiven element na makedonskata dr`ava i, vtoro, ja isklu~uva dvojazi~nosta na dr`avnata teritorija na Makedonija. Toa vo nikoj slu~aj ne zna~elo negirawe na pravata i jazicite na malcinstvata ~ija upotreba }e bide regulirana niz soodvetnoto zakonodavstvo. Vo tekot na 1945 g. be{e dooformena makedonskata azbuka i se kodificira makedonskiot literaturen jazik. Na 3 maj 1945 g. Vladata na D.M donese Re{enie za makedonskata azbuka koja broela 31 bukva. Na 2 juni 1945 g. Komisijata za jazik i pravopis go usvoi proektot za makedonskiot pravopis, ozakonet so Re{enieto na Ministerstvoto za narodna prosveta od 7 juni 1945 g. Navra}aj}i se so nostalgija i taga na tie prvi makedonski u~iteli, skromni vo znaeweto, no, nat~ove~ki vqubeni vo svojot u~itelski poziv, @ivko ^ingo gi pi{uva Srebrenite snegovi . U~itelkata Gen be{e simbolot na prvite u~ili{ta na makedonski jazik, na makotrpniot i trnliv pat na kulturnoto izdigawe na eden vekovno poroben i neprosveten narod. Taa so sebe go nosi ona najblagorodnoto od NOV da mu pomogne na sopstveniot narod da izleze od temninata na neznaeweto i da gi pobedi sopstvenite predrasudi.

288

golemi kampawi za opismenuvawe, rabotnite akcii za obnova i izgradba na razru{enata tatkovina i za obnova na stopanskiot `ivot, prviot petgodi{en plan, agrarnata reforma, kolektivisti~kite obidi, zadol`itelniot otkup itn. No, site ovie procesi te~ea zaedno so silniot politi~ki pritisok i ras~istuvawe so ideolo{kite i klasni neistomislenici, odzemaweto na privatnata sopstvenost so nasilni metodi, so manifestirawe na voluntarizam i samovolie na narodnite pretstavnici, so promovirawe na filozofijata na primitivniot egalitarizam itn. Vo burnite op{testveni previrawa, s# u{te bea glasni barawata na golem del od asnomskite dejci, makedonskite intelektualci i makedonskiot narod za davawe pogolem beleg i pe~at na izvojuvanata makedonska dr`avnost8 , no, i za celosno re{avawe na makedonskoto pra{awe. Istovremeno, se pojavuvaat i pove}e grupi i organizacii pod imenitelot VMRO koi baraat obedineta Makedonija i so koi re`imot bezmilosno ras~istuval pod osudata koj e za obedineta Makedonija, toj e protiv Titova Jugoslavija . Ovie makedonski patrioti, proglaseni za neprijateli na partijata i dr`avata, bea surovo represirani9 . Nasproti pojavenite separatisti~ki , avtonomisti~ki10 , vmrovski i sli~ni barawa za poinakvo postavuvawe na makedonskata dr`avnost, na drugata strana, vo realnosta, ve}e formiranata partiska dr`ava gi postavuva{e osnovite za edinstvena jugoslovenska dr`ava so silna centralizirana vlast. Sto`erot na vakvata opcija be{e KPJ rakovodena od Politbiroto na CK 11 i od nesporniot avtoritet na Josip Broz -Tito. Prodol`ena raka na centralnata vlast
8

10

11

Taka, na primer, zboruvaj}i za razvojot na `elezni~kiot soobra}aj vo RM (1944-1991), eden od prvite soobra}ajni specijalisti vo asnomskite denovi, Mile Stefanovski, ka`uva deka toga{ tie smetale deka e ova makedonska dr`ava i deka na prvite osposobeni lokomotivi treba da stoi napi{ano Makedonski `eleznici . Zaradi takviot natpis na lokomotivite bile staveni pod istraga i nabrzo namesto Makedonski `eleznici na lokomotivite bilo ispi{ano Jugoslovenski `eleznici (Izlagawe na M. Stefanovski na nau~niot sobir Istorija na tehnikata vo Makedonija, odr`an na 25-26. VI 1998 vo Bitola). Nastanite na Skopskoto Kale (januari 1945), strelawata na gra|ani bez presudi, tragi~noto kamenuvawe na trojcata mladi vojnici vo [tipskata kasarna (noemvri 1945), montiraniot proces protiv Metodija Andonov ^ento (1946), zatvorawata i prekumernata represija na pripadnicite na grupi i organizacii na VMRO itn., se del od presmetkite na tvrdata JU-opcija so neprijatelite na Parijata i na Jugoslavija, so onie koi barale integralno re{avawe na makedonskoto pra{awe. (Vidi poop{irno: A~koska V., @e`ov N., Represijata i represiranite vo najnovata makedonska istorija, Makavej, Skopje 2005). Za separatisti i antipartiski elementi bea proglaseni: M. Apostolski, D. Vlahov, M. Andonov-^ento, L. Sokolov, V. Markovski, P. Piruzev, E. ^u~kov, K. Gligorov. Ovie kadri ja kritikuvale ...linijata na C.K. na partijata na Makedonija i smetale deka vo Makedonija ne postoi opasnost od separatizam i {ovinizam, deka ima premnogu apsewa i smrtni presudi.... Se pobunile i protiv nepravilnata kadrovska politika... Imeno tie se re~isi site premesteni vo Belgrad, a smetaat deka ne bi smeelo da bidat odvoeni od Makedonija.... (A CK SKJ, III C/8, CK SKOJ-a, Centralnom komitetu SKOJ-a, Beograd, 7.11.1945). Globalniot op{testven sistem so negovite potsistemi politi~kiot, stopanskiot itn. bil edinstven monolit, organiziran vrz principot na stroga revolucionerna hierarhija, vo koja

289

vo Makedonija be{e Lazar Koli{evski so negovite bliski sorabotnici koi bezmilosno ras~istija so site neprijateli na Jugoslavija i komunizmot. Taka, vo ramkite na prvata tranzicija e vovedena i zacvrsnata ednopartiskata komunisti~ka vlast, ~ija mo} se odr`uvala so sozdadeniot dr`aven monopol nad sredstvata za proizvodstvo i nad pro{irenata reprodukcija. KP imala presudno zna~ewe, za{to vo praktikata, kadrite vo Vladata i drugite dr`avni organi zadol`itelno bile partiski kadri 12 . Iako KPJ oficijalno nemala formalnopravna vladeja~ka pozicija vo politi~kiot sistem na zemjata, taa vo stvarnosta i su{tinski ja igrala taa uloga. No, nasproti postojnite ideolo{ki ograni~uvawa i politi~ki diskvalifikacii, nasproti slu`eweto na komunizmot, vo republikata se slu~uvaa va`ni procesi na nacionalna afirmacija na makedonskiot narod i na drugite nacionalnosti koi `iveeja vo nea. Makedonskiot narod, za prvpat nacionalno priznat, ima{e silna potreba da gi bara sopstvenite koreni i da ja verifikuva sopstvenata istorija. Zatoa, pome|u pove}eto nacionalni institucii, bea sozdadeni i prvite specijalizirani institucii i organizaciski edinici vo NRM za prou~uvawe na istorijata Katedrata za istorija na .ilozofskiot fakultet (1946) i Institutot za nacionalna istorija (1948). So nivnoto osnovawe se sozdadoa institucionalni uslovi i formi za posolidni i podolgotrajni prou~uvawa na pojavite i dvi`ewata vo makedonskata istorija. .ormiraweto na .ilozofskiot, a potoa na drugi fakulteti ozna~i po~etok na visokoobrazovnata dejnost na makedonski jazik. Se formira Univerzitetot Kiril i Metodij vo Skopje (1949), a potoa i Univerzitetot Kliment Ohridski vo Bitola (1979), se otvoraat nau~ni instituti od pove}e oblasti, a od osobeno zna~ewe za afirmacija na makedonskiot nacionalen identitet se onie od oblasta na prou~uvaweto na jazikot, kni`evnosta, istorijata i folklorot. Vo ramkite na seop{toto kulturno i prosvetno izdigawe na nacijata, nasproti nametnatite (ideolo{ki) kriteriumi, se oformuva nova makedonska tvore~ka inteligencija13 . Taa nosi poizrazena kriti~ka
poniskiot stepen na vlasta vo celost se pot~inuval na direktivite i odlukite na povisokiot stepen. Na ~elo na globalniot sistem stoelo Politbiroto na CK KPJ sostaveno od desetina lu|e koi rakovodele so razli~nite sferi od globalniot op{testven sistem (odbrana, ekonomska politika, me|unarodni odnosi, partiska izgradba, vlast itn.). Lazar Koli{evski stoel na ~elo na CK KPM (skoro dve decenii) i istovremeno na ~elo na vladata na NRM (8 godini). Na toj na~in toj vo izvr{nata vlast direktno gi sproveduval partiskite direktivi, odnosno direktivite na Politbiroto na CK KPJ. Nekade od sredinata na pedesettite godini, i pokraj partiskiot ideolo{ki monopol, se ~uvstvuvale nekoi novi vetrovi vo naukata, kulturata i umetnosta. Vo dale~nata 1954 g. i Krste Crvenkovski, iako visok partiski funkcioner, se zalaga za sloboda na tvore{tvoto, smetaj}i deka socijalizmot e takov sistem {to treba da ovozmo`i sekomu do kraj da gi manifestira svoite sposobnosti (Vidi: Crvenkovski K., Demokratija i kultura, Razgledi 2/1954).

12

13

290

svest kon postojnite sostojbi, uspevaj}i da gi nadmine vospostavenite stereotipi na socijalisti~koto tvore{tvo14 . Vo 1967 g. be{e formirana i Makedonskata akademija na naukite i umetnostite (MANU). Taa nabrzo prerasna vo matica na nau~niot i umetni~kiot `ivot vo republikata, pottiknuvaj}i tvore{tvo i afirmiraj}i ja makedonskata nauka i kultura nadvor od granicite na dr`avata, iako, ~esto, izborot na nejzinite ~lenovi ne se vr{el spored tvore~kite kvaliteti i dostreli na poedinci, tuku spored drugi podobnosti. Vo ramkite na razvojot na politi~kiot sistem, i pokraj obidite za decentralizacija na sistemot so voveduvawe na rabotni~koto samoupravuvawe, so Ustavniot zakon od 1953 g. doa|a do zasiluvawe na sojuzniot zakonodaven centralizam. Bila napu{tena ustavnata konstrukcija za republikata kako izvoren nositel na dr`avniot suverenitet, pri {to i NRM izgubila zna~itelni elementi na dr`avnosta. So donesuvaweto na Ustavot od 1963 g., bile napraveni nekoi pomali pomestuvawa vo nasoka na izvesno zasiluvawe na polo`bata na republikite i pro{iruvawe na nekoi nivni prava, no, realno, i ponatamu ne bil ubla`en centralizmot15 . Tokmu poradi toa, no, i kako rezultatat na propa|aweto na Stopanskata reforma (1965), prezemena zaradi nadminuvawe na negativnite sostojbi vo stopanstvoto, pri krajot na {eesettite godini do{lo do prvoto pogolemo manifestirawe na poseriozni problemi vo me|unacionalnite odnosi. Pokraj problemot na neramnomerniot ekonomski razvoj, stravot na pomalite od dominacijata na pogolemite i porazvienite narodi, pra{aweto za na~inot na upotrebata na jazicite, federacijata i republikata bile pod postojani me|uetni~ki tenzii koi vo najgolem del doa|ale od barawata za teritorijalno redefinirawe na Jugoslavija i na Makedonija. Takvite barawa, podocna }e bidat edna od osnovnite pri~ini za projavuvawe na nezadovolstvo od postojniot tretman na oddelni narodi i narodnosti vo federacijata, a potoa za gra|anskata vojna na biv{ite prostori na S.RJ, kako i za obidot za etni~koto ~istewe napraveno nad Makedoncite vo severo-zapadniot del od RM vo 2001 g. od strana na razni albanski paravoeni i teroristi~ki grupacii.
14

15

Vo ramkite na taa narasnata kriti~ka svest za za~uvuvawe i neguvawe na avtenti~nata makedonska kultura, istorija, jazik, makedonskite intelektualci, najpove}e pisateli, diskutiraat, na primer, okolu ramnopravnosta na jazicite vo federacijata i za upotrebata na makedonskiot jazik. Baraj}i poadekvatna zastapenost na makedonskiot jazik vo sekojdnevnoto komunicirawe, tie duri istapuvale i so predlog za reciprocitet vo preveduvaweto na literaturata od srpski na makedonski i od makedonski na srpski jazik. Arhiv Slovenije, f. CK ZKS, {t. 296, Karakter i uloga federacije u uslovima dru{tvenog samoupravljanja, (bele{ka od sostanokot na Komisijata za me|unacionalni i me|urepubli~ki odnosi, odr`an na 20.02.1967).

291

Nastojuvawata na pove}e intelektualni grupi u{te vo po~etokot na sedumdesettite godini da zapo~nat reformi na sistemot i za promena na monopolskata uloga na Partijata (SKJ) i Tito, zavr{ija so t.n. presmetka so liberalite. Vo SRM, za pripadnici na liberalizmot bile proglaseni onie partiski kadri koi se zalagale za reforma na SKJ/SKM16 , odnosno na Partijata i na nejzinata uloga vo op{testvoto, po~nuvaj}i od ]amuran Tahir 17 , pa Dimitar Mir~ev, Tomislav ^okrevski, Slavko Milosavlevski, Milan Nedkov, Qup~o Arnaudovski i drugi. Pritoa, Krste Crvenkovski se smetal za glaven protagonist na liberalizmot vo SRM18 . Za razlika od slovene~kiot, hrvatskiot ili srpskiot, makedonskiot liberalizam bil daleku pomalku izrazen i optereten so odnosite so Albancite19 . Problemite vo me|unacionalnite odnosi20 , pokraj nizata natrupani ekonomski i drugi problemi vo .ederacijata, gi pokrenale ustavnite promeni21 i dovele do donesuvaweto na Ustavot od 1974 g. koj vnesol pove}e novi elementi vo federalizmot. Republikite
16

17

18

19

20

21

Vo po~etokot 70-te godini (1971-1973) doa|a do pootvoreno sudirawe na dve postojni tendencii vo ramkite na SKM, kade {to vidna uloga igrale i odredenite politi~ki li~nosti: prvata, koja ostanuvala na tvrdata linija za status quo (Koli{evski), i vtorata, koja se zalagala za dlaboki i postrukturalni promeni (Crvenkovski), pluralizam, pravo na kritika, pravo na {trajk i drugi merki na demokratizacija na op{testvoto. Iako prethodno Koli{evski ve}e navestil liberalni skr{nuvawa vo redovite na SKM, inicijalna kapsula za po~etok na presmetkata so liberalite vo SRM bila sednicata na CK SKM od 23.07.1971 g., na koja, ]amuran Tahir, pretsedatel na Gradskiot komitet na SKM Skopje, ja izlo`il neophodnosta od reorganizacija i demokratizacija na SKJ i na op{testvoto (.ilip J., Podvodni grebeni na politikata, razgovori so Krste Crvenkovski, ..., 163-164, 173175). Na 36-ta sednica na CK SKM (18.01.1973), koja bila imenuvana kako presvrtnica vo presmetkata so liberalizmot i nacionalizmot vo Makedonija do{lo do jasna podelba na dvete prisutni strui vo SKM reformskata ( liberalite) i antireformskata ( linija{i , protivnici na promenata na ulogata na partijata). Glavni zastapnici na linijata na partijata i kriti~ari na liberalizmot na ovaa sednica bile Vaska Duganova, Blagoj Popov, Mito Micajkov nasproti grupata proglasena za liberalna Krste Crvenkovski, Slavko Milosavlevski, ]amuran Tahir, Tomislav ^okrevski, Dimitar Mir~ev, Qup~o Arnaudovski. Na linijata na odbrana na napadnatite liberali zastanale Nikola Min~ev, Vasil Griv~ev, @ivko ^ingo i Kiril Miqovski. Na ovaa sednica, linija{ite uspeale, definitivno, ideolo{ki i politi~ki da go diskvalifikuvaat Crvenkovski. (Milosavlevski S., Strav od promeni, Komunist, Skopje 1991, 106-133). Vo Makedonija, vo ovoj period, stanuvalo s# pozasileno dejstvuvaweto na albanskiot iredentizam, taka {to republi~koto dr`avno-partisko rakovodstvo se zanimava so problemot na albanskiot nacionalizam i {ovinizam. Inaku, albanskiot kompleks pra{awa so seta slo`enost se nametnal podrasti~no vo 1968 g., a kulminiral so demonstraciite na studentite vo Pri{tina, na 28 noemvri, denot na najgolemiot praznik na sosednata toga{ Narodna Republika Albanija Denot na znameto i so nemirite vo Tetovo i Gostivar na 22 i 23 dekemvri istata godina. Pod izgovor deka im se ograni~uva pravoto na upotreba na albanskoto zname, demonstrantite izrazile jasni separatisti~ki celi. Vidi: A~koska V., Me|uetni~kite odnosi vo Republika Makedonija 1944-1991 godina , Predavawa na XXXIV me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, Skopje 2002, 167-182. Ustavni amandmani I -V, Slu`ben vesnik na SRM, 10/1967 i Ustavni amandmani V-XIV, Slu`ben vesnik na SRM, 4/1969.

292

fakti~ki stanaa nacionalni dr`avi, a pokrainite konstitutivni elementi na federacijata 22 . So toa se zasiluvaat procesite na slabeewe na federalnite organi vo odnos na republi~kite nadle`nosti. Istovremeno bil podignat stepenot na avtonomija na pokrainite Kosovo i Vojvodina, {to vode{e kon federalizacija na Srbija. Vakvoto ustavno re{enie go podgrevalo srpskiot nacionalizam. Od druga strana, sakaj}i otcepuvawe od federacijata, slovene~koto i hrvatskoto rakovodstvo gi poddr`uvale separatisti~kite barawa na Kosovo izrazeni niz parolata Kosovo Republika23 . Smrtta na Josip Broz Tito (4.05.1980) gi zabrzala ovie procesi. Rasteweto na nacionalizmot zaedno so s# pogolemata stopanska kriza i nevrabotenost, prodlabo~uvaweto na razlikite pome|u razvieniot sever i nerazvieniot jug, ja pravel federacijata slaba i neodr`liva. Pri krajot na osumdesettite godini procesot na raspa|aweto na S.RJ se nao|al vo zavr{na faza24 . Vo seop{tata ekonomska i politi~ka kriza, barawata za pogolema samostojnost na republikite bile inaugurirani vo ustavnite promeni (amandmani) od 1989 godina25 . ^ekor ponapred vo ovoj pravec e napraven vo tekot na 1990 godina, koga za prvpat republi~kiot ustav se donesol pred sojuzniot. Istovremeno, toga{ za prvpat bile utvrdeni na~inot i postapkata na odlu~uvawe za pravoto na samoopredeluvawe, vklu~itelno i pravoto na otcepuvawe od federacijata. Vo tekot na 1990 g., po neuspehot na XIV kongres na SKJ, stana dominantna idejata za partisko-politi~ki pluralizam kako glavna

22

23

24

25

Vrz osnova na sojuzniot Ustav, bil donesen i Ustavot na SRM. So nego Socijalisti~ka Republika Makedonija e definirana kako nacionalna dr`ava na makedonskiot narod i dr`ava na albanskata i turskata narodnost vo nea zasnovana vrz suverenosta na narodot i vrz vlasta i samoupravuvaweto na rabotni~kata klasa i na site rabotni lu|e i socijalisti~ka demokratska zaednica na rabotnite lu|e i gra|anite, na makedonskiot narod i ramnopravnite so nego albanska i turska narodnost. (~l.1). Republikata se zdobila so prioritet vo ostvaruvaweto na suverenite prava, kako i so pravo da u~estvuva vo rabotata na federalnite organi vo re{avaweto na rabotite od zaedni~ki interes. Vo opredeleni oblasti kako obrazovanieto, naukata, kulturata, zdravstvoto, socijalnata politika i drugi, republikata dobila edinstveni nadle`nosti. Isto taka, taa se zdobila i so oddelni prava od oblasta na dr`avnata bezbednost, narodnata odbrana i me|unarodnite odnosi koi{to dotoga{ spa|ale vo isklu~iva nadle`nost na sojuznite organi. Vsu{nost ve}e se vospostavuva praktikata, so navodnoto barawe na pogolemi ~ovekovi prava , da se prikrivaat vistinskite barawa na Albancite. Od po~etokot na osumdesettite godini zapo~na pohodot za internacionalizacija na kosovskiot problem . Na svetskata javnost $ se prezentiraa dobro fabrikuvani informacii, a Slobodan Milo{evi} so svojot tvrd stav stana potrebnoto alibi da im se izleze vo presret na vakvite barawa na albanskite ekstremisti. Vo 80-te godini, standardot na gra|anite na S.RJ padnal na onoj od 60-te. Vo 1988 godina inflacijata dostignala 350% i bila vo porast. Jugoslavija ve}e ne bila sposobna da gi otpla}a dolgovite kon stranstvo i zatoa i ponatamu se zadol`uvala so novi krediti. Vo tie ramki, Makedonija bila definirana kako nacionalna dr`ava na makedonskiot narod i kako zaednica na rabotnite lu|e i gra|anite, na makedonskiot narod i na ramnopravnite so nego pripadnici na drugite narodi i narodnosti koi `iveat vo nea (Amandman LVI).

293

to~ka vo dvi`eweto kon sistem na parlamentarna demokratija. Zalagaweto na politi~koto rakovodstvo na SR Srbija, na ~elo so Slobodan Milo{evi}, za odr`uvawe na pocvrsto edinstvo vo ramkite na SKJ i vo federacija gi zabrza procesite na oddeluvawe na Slovenija, Hrvatska i Makedonija od zaedni~kata federacija. Rakovodstvata na republikite vodea pove}e neuspe{ni pregovori za politi~ko re{enie na krizata. Pod naplivot na demokratskite procesi, toga{ za prvpat e garantirana sloboda na politi~ko organizirawe i dejstvuvawe. Se vospostavuva neposreden izbor na ~lenovite na sobranijata na op{tinite i na Republikata koi{to mo`ele da bidat predlagani ne samo od gra|ani tuku i od politi~ki organizacii i drugi oblici na organizirawe i zdru`uvawe na gra|anite. Vo Makedonija se formiraat pogolem broj politi~ki partii od razli~na proveniencija, duri i na ~isto etni~ka osnova26 . So vospostavuvaweto na pluralisti~kata politi~ka scena, vo tekot na noemvri 1990 g. vo SRM se sprovedeni prvite parlamentarni pove}epartiski izbori. Na 8 januari 1991 g. se konstituira ednodomnoto sobranie (parlament) na republikata sostaveno od izbranite pratenici koi pripa|ale na razli~ni politi~ki partii i drugi organizacii27 . Taka, vo politi~kiot `ivot na Makedonija bea vneseni elementi na parlamentaren sistem. Vo tekot na 1991 g., ova prvo pluralisti~ko sobranie donese niza bitni odluki za natamo{niot tek i razvoj na makedonskata dr`avnost. Vo juni istata godina od imeto na dr`avata e izostavena naznakata socijalisti~ka i se utvrdi ustavnoto ime Republika Makedonija. Na 8 septemvri 1991 g. se odr`a referendum28 na koj gra|anite na Makedonija neposredno ja izrazija svojata volja Republika Makedonija da se konstituira kako suverena i samostojna dr`ava. Na 17 noemvri e usvoen i prviot Ustav na RM kako suverena i nezavisna dr`ava 29 . Sobranieto na RM za prv pretsedatel na osamostoenata
26

27

28

29

Vidi za formiraweto na politi~kite partii vo SRM vo tekot na 1990/1991 g. kaj: A~koska V., Makedonija vo jugoslovenskata federacija 1943-1991, ..., 179-192. Prviot krug na pove}epartiskite parlamentarni izbori vo Makedonija be{e odr`an na 11 noemvri, a vtoriot na 25 noemvri 1990 g. Parlamentot (sobranieto) be{e sostaven od pratenici od 9 politi~ki partii, od 4 partiski koalicii i trojca nezavisni kandidati. Pritoa, najbrojni bea pratenicite na VMRO Demokratska partija za makedonsko nacionalno edinstvo (38), SKM Partija za demokratska preobrazba (31), Partija za demokratski prosperitet vo Makedonija (17) i Sojuz na reformskite sili na Makedonija (11) (Xikov S., Makedonija vo komunisti~kiot triagolnik, \ur|a, Skopje 1993, 189, Kova~evi} S. Daji} P., Hronologija jugoslovenske krize 19421993, Institut za evropske studije, Beograd 1994, 28). Od vkupno zapi{anite 1.495.626 glasa~i glasale 71,85%, a od niv duri 95,32% se izjasnile za samostojna i suverena dr`ava (Gocevski T., Prvite ~ekori kon avtonomen odbranbenoza{titen sistem, Zbornik ASNOM pedeset godini makedonska dr`ava 1944-1994, MANU, Skopje 1995, 490). Spored ovoj ustav, Makedonija e suverena dr`ava so celosen, nedeliv, neotu|iv i neprenosliv suverenitet, odnosno RM se konstituira kako nezavisna dr`ava, koja nema nikakvi vrski so

294

dr`ava go izbra gospodinot Kiro Gligorov. Vo po~etokot na dekemvri 1991 g. pretsedatelot Gligorov zapo~na kampawa za me|unarodno priznavawe na dr`avata30 . Ministerstvoto za nadvore{ni raboti gi dostavi na Badinterovata Arbitra`na komisija site neophodni dokumenti za me|unarodno priznavawe na RM. Na 11 januari 1992 g. na sostanokot na EU be{e podnesen izve{tajot na Badinterovata Komisija koj pozitivno gi oceni uslovite na Slovenija i Makedonija za priznavawe i $ prepora~a na EU da gi priznae Slovenija i Makedonija. Obrnuvaj}i vnimanie na nekoi pra{awa od stranata na Grcija koi se odnesuvaa na imeto na dr`avata, Badinteroviot izve{taj jasno naglasuva deka imeto na dr`avata ne implicira nikakvi teritorijalni pretenzii. Izve{tajot be{e obnaroden na 15 januari 1992 g.. Nekolku ~asovi podocna, novinskite agencii objavija deka Evropskiot sovet odlu~il da gi priznae Slovenija i Hrvatska, no ne i Makedonija, {to predizvika {ok i golemo razo~aruvawe vo zemjata. Toa vsu{nost zna~e{e deka EU samata gi kr{i principite i uslovite {to si gi postavila vo odnos na oddelni me|unarodni pra{awa (politika na dvoen ar{in). Grcija vovede neobjavena, `estoka ekonomska blokada vo esenta 1992 g. i ja zatvori granicata so Makedonija (17.02.1994) so cel da predizvika golema ekonomska kriza i da go vidi nejziniot severen sosed na kolena. Ova koincidira{e so trgovskite sankcii na OON protiv Srbija vo juni istata godina, {to od svoja strana gi zgolemi te{kotiite na RM31 . Vo me|uvreme, prvoto pluralisti~ko sobranie na R. Makedonija na 20 mart 1991 g. izbra vlada na ~elo so akademik Nikola Kqusev, koja so ogled na stru~nosta na pove}eto nejzini ~lenovi opredeleni za vodewe na oddelni sektori, e poznata kako ekspertska vlada32 . Pred
S.RJ, nitu so koja bilo dr`ava vo svetot; utvrden e demokratskiot karakter na dr`avata, koj proizleguva od narodniot suverenitet, vladeeweto na pravoto, zagarantiranite ~ovekovi prava i slobodi i re{avawe na konfliktite vrz osnova na demokratski postapki; taa ima socijalen karakter, odnosno edna od nejzinite najzna~ajni celi e vospostavuvaweto na socijalnata pravda (Davitkovski B., Transformacija na Republika Makedonija od dr`ava federalna edinka vo samostojna i suverena dr`ava, Makedoncite i Slovencite vo Jugoslavija, INI-Skopje, Institut za nauka pri .ilozofskiot fakultet vo Qubqana, Skopje-Qubqana 1999, 159). Prethodno Ustavot be{e razgledan i odobren od mnogu eksperti od EU, i drugi tela. Gligorov K., Makedonija e s # {to imame, Tri , Skopje 2001, 170 -172. Tuntev A, Republika Makedonija, Prva dekada (1990 1999), MI-AN, Skopje 2005, 70 -72. Aktivnostite i raboteweto na ovaa vlada bea povrzani so niza te{kotii i na vnatre{en i na nadvore{en plan. Vo periodot dodeka trae{e mandatot na akademik Nikola Kqusev (20.03.1991 5.09.1992), vo Parlamentot, i pokraj ~estite blokadi i sprotivstaveni gledi{ta, bea doneseni zna~ajni dokumenti vo pravec na dooformuvaweto na nezavisnata, suverena makedonska dr`ava i nejzinoto priznavawe kako samostoen me|unaroden subjekt. Me|u drugoto be{e usvoena Deklaracija za me|unarodno priznavawe na Republika Makedonija kako suverena i nezavisna dr`ava, so Ustaven zakon opredeleno RM da ne u~estvuva vo rabotata na Sobranieto na S.RJ, na Pretsedatelstvoto na S.RJ i vo drugite sojuzni organi, be{e postignat dogovor so General{tabot na Jugoslovenskata armija za napu{tawe na teritorijata na RM, so {to edinicite na JA, sosema mirno, ja napu{tija teritorijata na RM; donesena e makedonska valuta

30 31 32

295

ovaa, kako i pred idnite vladi, parlamentarni koalicii i vladeja~ki partii kako pra{awe bez alternativa se postavi vnatre{nata stabilizacija na dr`avata: na ekonomski plan transformacija na sopstvenosta i za`ivuvawe na stopanstvoto, a na politi~ki dooformuvawe na pravnata dr`ava i razvoj na demokratijata. Za `al, vo dosega{niot period na promenite na strukturite na vlast33 , a osobeno vo poslednive ~etiri godini (2002-2006), se zabele`uva edna nadolna linija vo razvojot na ekonomijata i demokratijata. RM be{e promovirana kako dr`ava vo vode~kite listi na korupcijata, kriminalot, siroma{tijata (so isklu~itelno visok procent na nevraboteno naselenie), kr{ewe na ~ovekovite prava, dr`ava ~ij ogromen broj gra|ani `iveat na rabot na socijalata. Pritoa, namesto svrtenost kon ekonomijata, vladeja~kite politi~ki subjekti sozdavaa ve{ta~ka tenzija pome|u razli~nite etni~ki zaednici, baraj}i politi~ki re{enija za ekonomski problemi, so istovremena partizacija na op{testvoto i naru{uvawe na gra|anskite prava i slobodi34. Vo sferata na nadvore{nata politika, pokraj bitkata za me|unarodno priznavawe 35 i vra}awe na ustavnoto ime RM vo OON, namesto poni`uva~kata referenca BJRM36 , kako osnovna strategiska cel i dolgoro~en interes na dr`avata e integriraweto vo Evropskata Unija i vo NATO, zaradi {to i golem del od aktivnostite na vladite (deklarativno ili realno) se dvi`ea i se dvi`at kon taa nasoka37.
denar ; otfrlena e Lisabonskata deklaracija na Evropskiot sovet koja go negira imeto Makedonija; od strana na sobranieto usvoena e odluka za stapuvawe na RM vo ~lenstvoto na Organizacijata na obedinetite nacii i drugi aktivnosti. Od osamostojuvaweto do denes po petti pat (5.07.2006) se sprovedeni parlamentarni izbori, pri {to najgolemiot del od glasa~koto telo na RM se opredeluva za dvete najgolemi partii: SDSM I VMRO-DPMNE, so koi redovno koaliciraat oddelni partii od albanskata etni~ka zaednica. I pokraj formalnoto vladeewe na pove}epartiska demokratija, realno, na scena be{e vospostaven pogolem ednopartizam od komunizmot. Imeno, toj {to go ima mnozinstvoto vo zakonodavnata vlast, ja sozdava i izvr{nata vlast, a istiot toj gi imenuva i sudiite (sudskata vlast). Zna~i, mo`e da odreduva i koj }e bide suden. Taka se eliminira osnovnoto na~elo na liberalnata demokratija podelbata na vlasta i postoeweto na nezavisno sudstvo. Vo administracijata se vrabotuvaa partiski vojnici, namesto stru~ni i kompetentni lu|e. I pokraj gr~kite otpori, procesot na priznavawe na RM, ne mo`e{e da bide sopren. Po Bugarija, Turcija, Slovenija, golem broj dr`avi vospostavija diplomatski odnosi so RM, mnogu od niv upotrebuvaj}i go nejzinoto ustavnoto ime. Va`en moment vo jakneweto na pozicijata na Republikata be{e priznavaweto od strana na Rusija (5.08.1992). Potoa i NR Kina ja prizna Makedonija, isto kako Rusija, so ustavnoto ime. (Tuntev A., Republika Makedonija...,120). Po dolgi razgovori i konsultacii, kone~no na 7 april 1993 godina, Sovetot za bezbednost pri OON so Rezolucija br. 817 (1993) mu prepora~a na Generalnoto sobranie da go prifati baraweto na Republika Makedonija upotrebuvaj}i delikatna formulacija dr`ava koja za upotreba vo Organizacijata privremeno }e $ se obra}aat kako Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija se do nadminuvawe na razlikite so imeto. Taka Makedonija stana 181 ~len na ON, na 8 april 1993 g. Pokraj priemot vo OON, RM stana ~lenka na Sovetot na Evropa, ~lenka na OPSE, na GAAT, na Partnerstvo za mir i vo drugi organizacii od razli~ni sferi na sovremenite me|unarodni odnosi (politikata, ekonomijata, odbranata, naukata, kulturata, sportot i drugi dejnosti).

33

34

35

36

37

296

Pritoa, spomenatite alarmantni sostojbi na ekonomski i politi~ki plan sozdavaa retrogradni procesi na patot na evroatlantskite integracii na RM, iako taa formalno ima status na nekakov kandidat, so neopredeleno (idno) vreme za realni pregovori za vlez vo Unijata. Vo sevkupnite traziciski procesi na RM po 1991 g., mo`ebi najsudbonosni bea promenite na planot na ekonomijata. Tie zapo~naa so voveduvawe na pazarna ekonomija i pluralizam vo sopstveni~kite odnosi i so najava za sproveduvawe na denacionalizacija, t.e. vra}awe na odzemenata sopstvenost na gra|anite vo tekot na socijalisti~kiot period38 . So sproveduvawe na privatizacija na dr`avniot kapital, se zgolemuva dominacijata na privatniot nasproti javniot sektor na sopstvenost. Pritoa, na~inot na privatizacija be{e poguben za makedonskoto stopanstvo i za najgolemiot broj makedonski gra|ani. So fiktivni knigovodstveni operacii, obezvredneti procenki, bez javni oglasi, so favorizirawe na menaxerskiot otkup, bez instrumenti za za{tita na rabotnicite, so ogromni diskonti, ne samo {to be{e razgraben ovoj kapital i destruirani osnovite na nacionalnata ekonomija, tuku se sprovede i nova nacionalizacija na imotot od celiot narod, bez zakon za toa. Isto taka, vrabotenite od javnata administracija i op{testvenite dejnosti bea isklu~eni od ovoj proces, za razlika na primer od slovene~kiot, vidlivo uspe{en model. Privatizacijata, vo golema mera, se izvr{i so obezvrednuvawe na vistinskata vrednost na kapacitetite {to se privatiziraa i ~esto ima{e kriminalni osobini. Isto taka, bea privatizirani (poto~no evtino rasprodadeni) i sistemi, kako na primer Telekom, Rafinerija, ESM-Distribucija itn. so {to im bea naneseni ogromni materijalni {teti i na dr`avata i na gra|anite na RM. Re{avaweto na albanskoto pra{awe vo po{irokiot region (golemoalbanskata fikcija), vnatre{nata politi~ka nesigurnost, raste~kata nevrabotenost39 i socijalna beda40 dejstvuvaa na podgrevawe na nacionalnata netrpelivost i stanaa mo{ne pogodna po~va za radikalisti~ki zafati i barawa na albanskata iredenta. Pritoa, vo
38

39

40

Zakonot za transformacija na op{testveniot kapital od 1993 g., me|u drugoto ja navesti denacionalizacijata. No, i pokraj vakvata opredelba na dr`avata, postoeja silni otpori kaj nekoi politi~ki faktori i poedinci. Zatoa gra|anite formiraa Zdru`enie za za{tita na interesite na sopstvenicite na odzemenite imoti preku koe baraa pobrzo donesuvawe na Zakon za denacionalizacija. Zakonot be{e donesen vo 1998 g. (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, 20/1998), no, toj ne be{e prifatliv za nekoga{nite sopstvenici. So noviot Zakon od 1999 g., gra|anite povtorno dobija golem del od odzemenata sopstvenost i obe{tetuvawe po pat na obvrznici i akcii. Prvite re{enija za vra}awe na sopstvenosta, im bea vra~eni na sopstvenicite na 5.09.2000 g. Vo 1990 g. bea 156.000 nevraboteni, dodeka vo 2000 brojot porasna na 361.300 nevraboteni (Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija , 1991-2001) i toj broj vo 2004 g. e okolu 400.000 nevraboteni. Veqkovi} D., Destrukcijata na tranzicijata, Skopje 2001, 291.

297

2001 g. mal del radikalni pretstavnici na etni~kite Albanci vo RM se povrzaa so uvezenite gerilci od Kosovo, od kade permanentno se preleva{e oru`je vo RM41 , pri {to go naru{ija mirot vo dr`avata vr{ej}i etni~ko ~istewe na Makedoncite na odredeni teritorii vo severozapadna Makedonija zaradi nivna celosna albanizacija. Okolu ova nasilno ru{ewe na makedonskata dr`ava, organizirano i sprovedeno so pomo{ na Albancite (i drugi ekstremni muslimanski strukturi) od nadvor, s# u{te postojat razli~ni kvalifikacii i mislewa. Ocenkite, glavno, variraat od stavot deka toa bil makedonskoalbanski sudir, vojna za teritorii, politi~ka borba za vlast, do najbesmislenoto, borba za ~ovekovi prava na Albancite vo RM (iako pretstavnicite na etni~kite albanski politi~ki partii u~estvuvaa kako partneri vo vlasta, u{te od 1991 g.). Vo prviot moment, me|unarodnata javnost ja prizna teroristi~kata priroda na ovie akcii i $ dade odvrzani race na dr`avata da se spravi so niv. No, za `al, nesposobnosta, koleblivosta i servilnosta na oddelni slu`beni faktori na dr`avata koi ne bea dorasnati (ili ne sakaa) da se spravat so teroristi~kite napadi vrz instituciite na sistemot, vrz bezbednosnite i oru`enite sili na dr`avata i vrz nedol`nite gra|ani42 , kako i razli~nite politi~ki kalkulacii, go odol`uvaa re{avaweto na krizata. Seto toa (no, i silnata antimakedonska propaganda i ogromnata finansiska potkrepa na organiziranite albanski i drugi sili od nadvor, posebno tendencioznite izvestuvawa na nekoi svetski mediumski ma{inerii) vlijaeja vrz postepenoto pregrupirawe na ocenkite na me|unarodnite faktori okolu site slu~uvawa od teroristi, borcite na ONA43 bea prekvalifikuvani vo borci za ~ovekovi prava44. Taka dr`avata be{e vturnata vo u{te edna kriza, pokraj dotoga{nite pritisoci i slu~uvawa vo regionot koi vlijaeja katastrofalno i vrz makedonskata ekonomija i vrz me|unarodnata polo`ba na dr`avata45.
41

42

43

44

45

Kirkova R., Statusot na Kosovo me|u minatoto i idninata, Makedonska riznica-Kumanovo, Skopje 2004, 155-156. Albanskite teroristi~ki formacii ne samo {to gi napa|aa pretstavnicite na dr`avnata bezbednost i armijata tuku, vo najgolem broj slu~ai i se iz`ivuvaa vrz lokalnoto naselenie, vr{ej}i nasilstva, kidnapirawa, izma~uvawa, opo`aruvawa na domovi, oskvernuvawe na verski objekti so neprocenlivo istorisko i kulturno zna~ewe itn. Ostanaa pet slu~ai koi navodno Ha{kiot tribunal gi vrati na makedonskoto sudstvo. Vo ovie slu~ai treba{e da si sudat samite sebesi nekoi od izvr{itelite na zlostor koi na golema vrata vlegoa vo sektorite na vlasta (SDSM-DUI). Vidi poop{irno za celite na albanskata paravojska ONA, dokumentirano i so brojni podatoci kaj: Babanovski I., ONA teroristi~ka paravojska vo Makedonija, Veda, Skopje 2002. Pritoa, apsurden e faktot {to albanskata etni~ka zaednica postojano bara ~ovekovi prava, a se odnesuvaa so nevidena gra|anska neposlu{nost kon instituciite na sistemot. Posebno, nevidena praktika vo svetot e nepo~ituvaweto na dr`avnite simboli, grbot i znameto. RM direktno gi trpe{e site posledici na politikata na izolacionizam {to ja vode{e me|unarodnata zaednica protiv sosednata SR Jugoslavija, ekonomski i politi~ki be{e

298

Po prethodni zlostorstva izvr{eni vrz makedonskite odbranbeni sili od strana na pripadnicite na ONA46, oru`enata invazija zavr{i so potpi{uvawe na t.n. Ramkov dogovor (13.08 2001) vo Ohrid, koj be{e diktat na nekoi politi~ki vrvovi od me|unarodnata zaednica. So eden potpis na ovie dokumenti, liderite na, vo momentot, najbrojnite politi~ki partii, go eliminiraa Ustavot na RM i nejzinata suverenost, bez da imaat nitu istorisko pravo nitu legitimitet od narodot da go napravat toj ~in. So Ramkoviot dogovor, vo golema mera, se negiraat principite vrz koi vo 1944 g. se sozdade makedonskata dr`ava na del od etnogeografskata teritorija na makedonskiot narod, kako minimalno dozvolena opcija od me|unarodniot faktor za ostvaruvawe na istoriskoto pravo na Makedoncite da formiraat svoja dr`ava47. Ramkoviot dogovor, pod forma na harmonizacija na me|uetni~kite odnosi i multikulturno `iveewe sankcionira getoizacija na kolektiviteti vo edno separatno op{testvo. Izedna~uvaj}i go demosot i etnosot, evropskata za{tita na kulturnata i lingvisti~kata razli~nost tuka
potresena od embargata, pritisocite i zatvoraweto na granicita za uvoz na nafta od strana na Grcija. Za vreme na bombardiraweto (1999) {to go izvr{ija silite na NATO vrz SRJ, taa primi nad 360.000 begalci od Kosovo {to pretstvuva{e ogromno finansisko optovaruvawe za dr`avata, a golem del od begalcite ostanaa vo RM vlijaej}i vrz promenata na nejziniot etni~ki sostav i vrz radikalizacija na oddelni albanski strukturi. Na 7.08. 2001, MVR izvede policiska akcija vo op{tinata ^air vo koja be{e likvidirana pet~lena teroristi~ka grupa predvodena od specijalistot za eksploziv od Albanija, poznat kako komandant Teli. Vo akcijata bea uapseni u{te petmina i be{e zapleneta pogolema koli~ina oru`je i eksploziv. Vo me|uvreme bea oslobodeni nedol`nite rabotnici na Mavrovo vrz koi se iz`ivuvaa pripadnicite na ONA. No, vedna{, ONA predvodena od Ali Ahmeti, zapo~na so serija odmazdni~ki akcii: Na 8-mi avgust, na Karpalak bea likvidirani deset vojnici na ARM. Na 9-ti i 10-ti avgust po~na napadot kaj Radu{a vrz pripadnicite na MVR, izvr{en od Kosovo, od mestata Krivenik i Gorenci. Tuka, ministerot za odbrana gi ignoriral naredbite na vrhovniot komandant za odbrana na napadnatite pretstavnici na MVR. Na 10 avgust, zavr{nicata na Radu{a, zna~e{e i odgovor kaj Qubotenski ba~ila, kade povtorno vo postavena zaseda i so pomo{ na aktivirana mina be{e ubiena grupa od 8 vojnici. Na 12 avgust, po pogrebot na zaginatite, pretsedatelot na dr`avata B. Trajkovski naredi odgovor kaj Quboten. No, vedna{ po akcijata, za koja e spakuvano edinstvenoto obvinenie za Hag, gospodinot Trajkovski proglasi edno od nesfatlivite ednostrani primirja, pri {to vo popladnevnite ~asovi bil ispraten ministerot za vnatre{ni raboti Qube Bo{kovski na mestoto na nastanot. (Vidi: Kostova J., Nezavr{en mir , Skopje 2002). Pritoa, od me|unarodniot sud vo Hag, ne be{e osuden nitu eden izvr{itel na eden zlostor vrz Makedoncite, odnosno akt na nasilstvo izvr{en od paravoenite i teroristi~ki albanski formacii, tuku, so montirano scenario i nedovolno argumenti za nekakov proces, vo Hag bea odvedeni Qube Bo{kovski i Jovan Tar~ulovski. Vedna{ po potpi{uvaweto na Ramkoviot dogovor, drugiot den (14.08.2001) reagiraa u~esnicite na XXVIII-ta nau~na konferencija na XXXIV-ot me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura vo Ohrid, koi pome|u drugite stavovi vo odnos na ovoj dokument, zaklu~uvaat: So preformulacijata na Preambulata na Ustavot na Republika Makedonija se vr{i celosno obezli~uvawe na makedonskiot narod i se omalova`uva negoviot vekoven streme` i negovata neprekinata borba za sopstvena nacionalna dr`ava. So ova, isto taka, se zgolemuva nepravdata nanesuvana na ovoj narod vo tekot na negovata istorija . (XXVIII nau~na konferencija, XXXIV-ot me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, Ohrid 2001).

46

47

299

se transformira i vo poseben politi~ki status. So toa eksplicitno na makedonskiot narod mu go odzedoa pravoto da bide nositel na dr`avniot suverenitet i da bide ramnopraven so drugite balkanski narodi (koi imaat svoi nacionalni dr`avi, koi se multietni~ki, no, koi si zadr`uvaat ekskluzivno pravo da go negiraat multietni~kiot karakter so nepriznavawe na drugite etni~ki zaednici). Na makedonskiot narod mu go odzedoa pravoto ne samo na nacionalna dr`ava tuku i na gra|anska. Gra|anskata formula na pozitivno ocenetiot i demokratski ustav od 1991 g. se zameni so klauzulite na etni~ki kolektiviteti ili t.n. etni~ki zaednici. Etni~nosta se izvlekuva od sferata na identitetot, kulturata, jazikot i se prenesuva vo sferata na politikata, instituciite i na pravoto48. Dr`avata stanuva dr`ava na kolektiviteti vo politi~ka i institucionalno-pravna smisla, so {to se nagrizuva i nejziniot unitaren karakter, a gra|anskite slobodi i individualizmot se zamenuvaat so kolektivni prava na etnosot. Taka, makedonskiot narod, od konstitutiven narod se sveduva na zaednica koja e nepoznanica kako ustavnopravna kategorija, a toa zna~i deka direktno go gubi dr`avotvorniot status49. Bez oficijalna promocija, zad parolata za multietni~ko op{testvo suptilno se promovira multietni~ka dr`ava, odnosno federalizacija na RM kako ~ekor kon nejzinoto razgraduvawe50. Kako eden od uslovite za implementacija na Ramkoviot dogovor (koj denes e re~isi sosema preto~en vo Ustavot na RM)51 be{e sprove48

49

50

51

Posebno se zagri`uva~ki klauzulite so koi se ustanovuva deka oddelni re{enija na Sobranieto na RM }e se donesuvaat ne samo so mnozinstvo (dvotretinsko ili prosto), tuku vo ramkite na toa mnozinstvo se bara da ima mnozinstvo od vkupniot broj pratenici koi tvrdat deka pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinsko naselenie vo Makedonija (To~ka 5. od Ramkoviot dogovor kade se bara voveduvawe na Posebni sobraniski proceduri). So vostanovuvaweto na vakvite principi, fakti~ki se voveduva principot na t.n. konsenzualna demokratija, so koja mnogu lesno }e mo`e, spored odredeni celi i potrebi (so pritisok i uceni) da se blokira funkcioniraweto na dr`avata. Evropskoto iskustvo poznava vakvi zaednici kako socio-kulturna i politikolo{ka kategorija, a ne kako ustavnopravna. Terminot etni~ki zaednici se sre}ava vo imigraciskite op{testva za ozna~uvawe na neanglofonskite grupi vo Kanada, Avstralija, SAD. Vo Evropa etni~kite malcinski prava se kulturni prava vo naj{iroka smisla na zborot. Brojot na dr`avi koi se restriktivni vo pogled na malcinskite kulturni prava Grcija, Turcija, Bugarija, Romanija, balti~kite dr`avi, itn. e mnogu pogolem od sprotivnite primeri .inska, Holandija, Ungarija, Danska, itn. Trendot na pro{iruvawe na malcinskite prava e glavno orientiran kon obezbeduvawe na t.n. kulturna, personalna avtonomija na malcinstvata vo dr`avata vo koja `iveat... (Karakami{eva T., Makedonska politika, Kultura, Skopje 2004, 148-149). Od svoja strana, pove}edeceniskata getoizacija na Albancite sozdade oddelni ostrovi na nivnata specifi~na kultura svrtena isklu~ivo kon maticata (Albanija ili Kosovo), a ne kon dr`avata kade egzistiraat kako ramnopravni gra|ani. Takvata getoizacija producira{e etni~ka netolerancija i otsustvo na `elba za zaedni~ko `iveewe. Za razlika od svoite balkanski sosedi, pak, Makedoncite nikoga{ ne vr{ele smislena i agresivna asimilacija, trudej}i se niz istorijata da koegzistiraat so etni~ki i verski razli~nite od sebe. Ustav na Republika Makedonija (So amandmanite na Ustavot I-XVIII), JP Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, Skopje 2002. Od ramkovite klauzuli ostanaa za donesuvawe samo dva zakoni za policijata i za sudstvoto.

300

duvaweto na popis na naselenieto. Mnogu nelogi~nosti, okolu sproveduvaweto na popisot i negovite rezultati (kako na primer preteraniot porast na brojot na albanskoto naselenie vo Ki~evo i Struga, koe ne mo`e da se objasni nitu so natalitet, nitu so mehani~ki priliv) sozdade somne`i vo negovata celosna regularnost kaj golem del od gra|anite na RM. Sepak, politi~kite strukturi na vlasta prifatija sekakvi rezultati (duri i falsifikati, stavaj}i go popisot na listata na tabu-temi da ne se ~epka premnogu). Zaradi pritisocite od strana, Ramkoviot dogovor mora{e da se sprovede po sekoja cena, a toa zna~e{e deka brojot na albanskoto naselenie vo Makedonija mora da bide nad 20%. Dopolnitelno, pod silen pritisok i so zakani, bez sluh za mislewata na stru~nata javnost, koalicijata SDSM-DUI sprovede nova teritorijalna podelba na dr`avata ~ii granici bea kroeni (ne spored ekonomski kriteriumi za opstanok na lokalnata samouprava), glavno, so cel da se poka`e pogolem procent albansko naselenie vo oddelni gradski podra~ja (Skopje, Struga)52. Vo seop{tite procesi na razgraduvaweto na makedonskata dr`ava, kako i vo periodot do 1991 g., klu~na uloga igra{e kadrovskata politika. .orsiraweto na etni~kiot i partiskiot klu~ (podobnost) namesto stru~nosta, ~esnosta i kompetentnosta, bea najserioznata opasnost kon samouni{tuvaweto na ovaa evropska dr`ava. Sekojdnevnoto nazaduvawe na ekonomski plan, kako i na planot na razvojot na demokratijata pretstavuva{e o~igleden dokaz deka Evropa, vo nejzinite su{tinski odrednici: blagosostojba na gra|aninot, ~ovekovi prava i slobodi, ekonomski i duhoven prosperitet, e s# podaleku od Republika Makedonija, i pokraj eufori~nite istapi na vrhu{kata na SDSM pri dobivaweto na status kandidat za EU. Vo tie ramki, ras~ekorot pome|u vetenoto i ostvarenoto be{e tolku vidliv i nepremostliv, {to nikoj pove}e ne mo`e{e seriozno da se raduva na taka poka`anata dobra volja od stranata na evropskite pretstavnici. Dali po parlamentarnite izbori od 5 juli 2006 g. }e imame nova {ansa? ^esna i stru~na vlada koja }e mo`e da se spravi so korupcijata i ekonomskiot kolaps. Da go napravime barem ona {to zavisi od nas, a
52

Na primer, gradot Struga spored tradiciite na gradskiot `ivot ima{e sosema malku dopirni to~ki so ruralnite podra~ja naseleni so etni~ki Albanci {to mu bea pridodadeni. Vo tekot na mesec avgust 2004 g., gra|anite na Struga, zaradi spontanite nemiri i nezadovolstvo od novoto prestruktuirawe na op{tinata, bea izlo`eni na nevideno policisko nasilstvo. Osobeno silna i antiustavna kampawa, pritisoci i zapla{uvawe na gra|anite, SDSM-ovskata struktura na vlast vode{e protiv referendumot {to gra|anite na RM go organiziraa na 7.11.2004 g. za da se preispita ponudenata opcija na teritorijalnoto prekrojuvawe na Makedonija (sprovedeno spored fa{isti~kite karti od Vtorata svetska vojna), ~uvstvuvaj}i go kako antimakedonski ~in. Ostanuva na ekspertite da gi proanaliziraat odlukite doneseni od novovostanovenata lokalna vlast vo op{tina Struga. Najgolem broj od ovie odluki se protivustavni bidej}i se usvojuvani bez nitu eden glas na makedonskite pretstavnici.

301

za me|unarodnata..., mo`ebi }e po~ne da n# po~ituva toga{ koga i nie samite }e se po~ituvame, koga }e poka`eme deka imame dostoinstvo i doblesti. Vo tie ramki, neophodna e simbioza na ona {to sme bile, na korenite, na identitetot (jazikot, istorijata, kulturata) koj taka evtino ni go tro{ea i na ona {to treba da bideme, ekonomski stabilna i razviena nacija. Nitu edna evropska nacija ne mo`e da opstoi i da postoi bez sopstveniot nacionalen identitet i kulturni vrednosti. Toa e i edinstveniot legitimitet na edna dr`ava i edinstvenata vleznica za civilizirana Evropa.

IN.ORMATI^KA LINGVISTIKA

Aleksandar Petrovski ( language resources) . [1]. # . : . , , . ? . . . , , .. . . . , . , , , , . , .

306

1. NooJ NooJ ( ). NooJ . Maurice Gross LADL (Laboratoire dAutomatique Documentaire et Linguistique), [2], [3]. Max Silberstein . : ; , ; ; NooJ , : , , , , , , [4], [5], , , , , , , , , . , . NooJ [6]. , , : , . , NooJ : ,N+.LX=PISATEL+Ncom (1)

(N), PISATEL e (Ncom). . , . 2. , , , , [7]:

307

1:

- , , ,

m f n s p c Cn Cv Co Dn Dy Dc Df

( . ) , . . 2:

, , ,

m f n s p pst cmp spt elt Dn Dy Dc Df

(, ) .

308

3:

m f n s p 1 2 3 PR AO IP Imprt L.orm

: (), () () , . 4:

pst cmp spt elt

(, ) , . . 5:

m f n s p

309

, , ,

1 2 3 Cn Cds Cdl Cas Cal Dn Dy Dc Df

, . 6:

, , ,

m f n s p Dn Dy Dc Df

3. NooJ . , PISATEL . , .
PISATEL = (2) <E>/Cn+s+Dn + /Cn+s+Dy + /Cn+s+Dc + /Cn+s+Df + /Cv+s+Dn + /Cv+s+Dn + /Cn+c+Dn + (<E>/Cn+p+Dn + /Cn+p+Dy + /Cn+p+Dc + /Cn+p+Df);

310

<E> . , : ,,N+.LX=PISATEL+Ncom+m+Cn+s+Dn ,,N+.LX=PISATEL+Ncom+m+Cn+s+Dy ,,N+.LX=PISATEL+Ncom+m+Cn+s+Dc ,,N+.LX=PISATEL+Ncom+m+Cn+s+Df ,,N+.LX=PISATEL+Ncom+m+Cv+s+Dn ,,N+.LX=PISATEL+Ncom+m+Cv+s+Dn ,,N+.LX=PISATEL+Ncom+m+Cn+c+Dn ,,N+.LX=PISATEL+Ncom+m+Cn+p+Dn ,,N+.LX=PISATEL+Ncom+m+Cn+p+Dy ,,N+.LX=PISATEL+Ncom+m+Cn+p+Dc ,,N+.LX=PISATEL+Ncom+m+Cn+p+Df NooJ , , , (N) , (Ncom) (m), PISATEL (.LX=PISATEL). , e (Cv), (s), (Dn). NooJ . 4. [8], [9], [10], [11]. , , . 61,350 . : 7:

38.431 9.891 19.986 13,265 57

345.350 467,744 500.220 19,472 310

8,99 47,29 25,03 1,47 5,44

148 33 96 4 21

311

129 64 62 63 142 82,090

948 64 62 63 142 1,334,375

7,35 1 1 1 1 16,26

6 1 1 1 1 312

. , . 1,47. (a . ). . , , . , . , 400,000. 15,000 , 8. 8: 1. 2. 3. 4. 5. 6. (1-2) (4/1) (3/4) 15,660 1,808 16,921 13,852 88% 22%

12% . . , , , . , 13,852 16,921 . . , . . -

312

. NooJ , . 5. (, ) . . , - , . . # . . . .

313

Literatura 1. D`eroski, S.: Language Resources and Machine Learning, Proceedings of the 2nd Balkan Conference in Informatics, Ohrid, November 17-19, pp.1-12, 2005. Gross, M.: The Use of .inite Automata in the Lexical Representation of Natural Language, in: Gross, M.; Perrin, D. (eds): Electronic Dictionaries and Automata in Computational Linguistics, Lecture Notes in Computer Science, no. 377, Springer-Verlag, Berlin, pp.34-50, 1989. Gross, M.: Lexicon-Grammar and the Syntactic Analysis of .rench, in COLING-84, pp 275-282, 1984. Vitas, D. / Krstev, C.: Intex and Slavonic Morphology. 4th Intex workshop, Bordeaux, 2001. Krstev, C. / Vitas, D. / Erjavec, T.: MULTEXT-East Resources for Serbian, Available at http://nl.ijs.si/isjt04/zbornik/sdjt04-21krstev.pdf Silberztein, M.: NooJs Dictionaries, In the Proceedings of LTC 2005, Poznan University, 2005. , .: , , , 2004. , . / , . / , .: : , . 1-3, , , 1961-1966. , .: , , , 1999. , .: , , , 2005. , . / , . / , .: . .1,-, , , 2003.

2.

3. 4. 5. 6. 7. 8.

9. 10. 11.

PRETSTAVUVAWE NA UMETNICI

Vo ramkite na kulturnata programa na XXXIX me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura bea pretstaveni dvajca istaknati makedonski umetnici: pisatelot akad. Luan Starova i akademskiot slikar akad. Vasko Ta{kovski. Ovie pretstavuvawa bea visoko vrednuvani od u~esnicite na Seminarot i poradi toa redakcijata smeta{e deka treba da ostane pi{ana traga od niv vo zbornikot Predavawa.

Elizabeta [eleva PRETSTAVUVAWE NA PISATELOT LUAN STAROVA Avtorot koj{to denes imam ~est da go pretstavam, Luan Starova, pred da go napi{e svojot prv roman, Tatkovite knigi, ostvari uspe{na akademska kariera, kako profesor po francuska literatura na Katedrata za romanistika pri .ilolo{kiot fakultet vo Skopje. Vo 1992 godina Luan Starova go objavi svojot prv roman, vo period koga napolni 50 godini. So ogled na toa, ovoj avtor bi go stavila vo grupata na pisateli, kako Umberto Eko, a koi, vo svojata sredna vozrast, preminaa od svojata dominantno nau~na, teoriska, kni`evno-kriti~ka, kni`evno-istoriska i voop{to filolo{ka preokupacija, kon sozdavawe na beletristika. Interesno e {to ovoj roman samiot avtor go narekuva matri~na kniga, kniga-matrica koja{to e ciklusno povrzana so negovite ostanati prozni knigi i pretstavuva edinstven primer na romanesken ciklus kaj nas, nare~en Balkanska saga. Drugite delovi od ovaa saga se: Vremeto na kozite (1993), Balkanski klu~ (1995), Ateisti~ki muzej (1996), Presadena zemja (1998), Patot na jagulite (1999), Tvrdina od pepel (2002), Balkanski `rtven jarec (2003), Ervehe kniga za edna Majka (2005), Qubovta na generalot, vo tek na izdavawe, kako i romanite, vo proces na podgotvuvawe Balkanvavilon i Vremeto na jani~arite, so koi se zavr{uva romaneskniot ciklus. Ova delo ostanuva otvoreno delo-proekt. Vo svoite intervjua ili nastapi vo javnosta avtorot najavuva, kako {to navedovme, i drugi dela, koi{to treba da go zaokru`at ovoj edinstven ciklus vo na{ata literatura. Ovie romani go privlekoa vnimanieto na javnosta ne samo vo Makedonija, kade {to se napi{ani, tuku i po{iroko vo evropskiot region. Taka na primer, samo romanot Vremeto na Kozite, e objaven, ne samo na makedonski i albanski, jazici na koi pi{uva avtorot, tuku i na francuski, germanski, italijanski, romanski, gr~ki, turski, hrvatski, bugarski i polski jazik, a vo tek e negovoto izdavawe i na drugi jazici. Romanot e nagraden (na konkurs na Misla za najdobar

320

roman), a bil nominiran i za nagradite najdobar roman vo Evropa @an Mone, najdobar roman na centralna Evropa Angelus kako i najdobar stranski roman vo .rancija za 1997 g. Za knigite od sagata se iska`ale eminentni francuski i evropski intelektualci, kni`evni kriti~ari, profesori, teoreti~ari na literaturata, (me|u drugite Edgar Moren, Alen Boske, Moris Druon, Predrag Matvejevi}, Vasilis Vasilikos, Ismail Kadare, Erik .aj i drugi) koi{to visoko go vrednuvaat opusot na Luan Starova. Od druga strana, knigata Balkanski `rtven jarec, be{e nominirana za nagradata Balkanika, kako najdobra vo proznata kni`evna produkcija vo tekovnata godina, dodeka najnovoobjaveniot roman od balkanskata saga Ervehe, ja dobi nagradata Stale Popov na Dru{tvoto na pisatelite kako najdobra prozna kniga vo Makedonija za 2005 g. Bi sakala vo prodol`enie da se osvrnam na samiot poim saga, kako literaturen `anr, vo koj stanuva zbor za toa kako edno semejstvo ja sozdava i ja pravi svojata istorija. Vo ramkite na svoite iska`uvawa, avtorot ima spomnato deka, {to se odnesuva do Balkanot kako region so turbulentna istorija i diskontinuitet ili kriza na instituciite, so hroni~na nepostojanost na ne{tata, tokmu semejstvoto bilo najrezistentnata institucija, koja opstanala kako nekakov stolb na stabilnosta, na ~ovekoviot kontinuitet. Otade, ona {to avtorot go narekuva balkanska saga ne e samo pretstavuvawe na negovoto semejstvo, onaka kako {to ja sozdavalo svojata istorija tuku i eden simbol, {to poentira vo toa deka balkanskata istorija e vsu{nost povest na semejstvata na Balkanot, kako edinstvena mo`na kontinuirana raska`uva~ka Celina. Vo ramkite na svojata pristapna beseda vo Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, vo koja{to avtorot Luan Starova od neodamna e ~len, toj ubavo ka`a, deka raska`uva~kata sudbina e antisudbina. Koga sozdava proza, odnosno narativni tvorbi, osobeno romani, preku samiot ~in na raska`uvawe, preku literaturata, avtorot ima mo`nost da dade alternativa za propu{tenite egzistencijalni mo`nosti i da go osmisli ona {to bilo na prv pogled fragmentarno, haoti~no, besmisleno, disperzivno i razbieno. Balkanskata saga, odnosno celiot opus na romaneskni tvorbi na Luan Starova mo`eme da ja gledame kako simboli~ki obid za zaokru`uvawe na kontinuitetot na edno semejstvo, koe ne e samo izdelen slu~aj, ili edna slu~ajna pojava, tuku e nekoj vid paradigma za Balkanot po sebe. Toa ja pravi interesna samata romaneskna saga na Luan Starova, negovite romani pretstavuvaat univerzalen antropolo{ki klu~ za Balkanot. I mo`ebi ne e slu~ajno toa {to negovite romani po~naa da se pojavuvaat od 1992 g. vo minatiot vek, 14 godini nanazad, ili, otkako

321

Balkanot po~na da se aktualizira, ne samo kako geografija tuku i kako nova turbulentna istorija, ili, dokolku taka mo`eme da ka`eme, postistorija. Denes ima mnogu istori~ari koi velat deka `iveeme vo period na postistorija. Za Balkanot, me|utoa, toa voop{to ne e to~no i nema da bide to~no. Ulogata na literaturata vo delata na Starova e egzistencijalno mo}na za negovata semejna sudbina, za ova semejstvo vo celina, bidej}i onoj spasonosen mig, spasonosna operacija {to go odr`ala semejstvoto vo i po egzilot, bilo tokmu ~itaweto i knigite. Toa go imame i kaj Borhes, preku kultot kon knigata i ~itaweto kako edna metafizi~ka operacija. No, ovde, na Balkanot, vo tvore{tvoto na Luan Starova, ~itaweto se pretvora vo modus vivendi ili pat kon opstanokot. Bez toa ne se mo`e! Vo negovoto semejstvo, toa bilo condition sine qua non. Uslov bez koj ova semejstvo ne bi uspealo duhovno da se dodr`i vo nizata problemati~ni, dramati~ni periodi. Taka {to, ~itaweto e vsu{nost, kako {to veli i samiot avtor, edna katarza od balkanskata istorija, izlez od balkanskata istorija. U{te vo prvata kniga od balkanskata saga Tatkovite knigi, toa e posebno potencirano, kako i vo poslednata Ervehe. Bibliotekata vo ova semejstvo e edinstvenata konstanta. Ni{to drugo ne pre`ivealo osven bibliotekata. Pri prvata preselba od Albanija kon Makedonija, edinstveniot baga` bil baga`ot na metafizikata. Knigite, samo knigite. Drugoto ne mo`elo da se prenese. Samo toj metafizi~ki baga`, baga`ot na metafizikata, odnosno knigite. No, ne pomalku bila va`na i filozofskata postavenost na knigite, nivniot raspored vo bibliotekata. Tatkoto na naratorot postojano traga po vistinskiot raspored na knigite vo bibliotekata. Za{to, od rasporedot zavisi kako }e se ~itaat knigite, kako }e se gradite, kako }e se menuvate, kako }e izlezete od lavirintot, prvin na sopstvenata sudbina, pa na semejnata sudbina i na krajot na balkanskata istorija, odnosno sudbina. Otade, vo ovie romani, tatkoto e glavnata narativna figura. Toj e i simbol na kontinuitet, na za{tita, na duhovno vodstvo. Sekako, evropskata literatura izobiluva so primeri kade {to tatkovcite i sinovite se vo antagonizam, se sprotivstavuvaat edni na drugi, se nao|aat vo opozicija, vo bunt, vo nekoja destrukcija i avtodestrukcija. Ovde ne e taka. Tatkoto e blagorodna figura na `ivotot i so`ivotot. Ovde bi sakala da istaknam deka postoi i studija za Bakanskata saga na Luan Starova, od kolegata m-r Afrim Bexeti, vo koja mo`at da se najdat podetalni analizi za aktancijalniot status na tatkoto. Osven toa, indikativna za ovaa balkanska saga e postapkata na parabolizacija, alegorizacija: bez ogled na toa dali se raska`uva za kozi, jaguli, klu~evi, majka, tatko... literaturata otskoknuva na nivo

322

na filozofska parabola, odnosno na filozofska prikazna. Na primer, vo romanot Balkanski `rtven jarec, samo navidum stanuva zbor za jarecot kako `ivotno, koe ima pradamne{ni koreni. Su{tinata na ovaa kniga e istra`uvawe i analiza na samiot fenomen na `rtvata, odnosno samo`rtvata, kako univerzalen fenomen. Go znaeme od damne{nite vremiwa kaj prastarite zaednici i plemiwa, no istiot na Balkanot trae so neskrotena ekstenzija. Zaradi toa, avtorot sozdava fantasti~na proza, vo koja{to evropskite humanitarci, isprateni, so voenite edinici za vreme na tragi~nite nastani na Balkanot, pri eden incident so helikopter, }e se padnat na planinata Prokletija, vo odamna zgasnat krater. Tie tamu }e sretnat eden prabalkanski narod, divo pleme koe ne znae {to e istorija, ne znae {to e nacija, tehnologija, no e presre}no {to e nadvor od istorijata i {to ne se optovaruva so identitetot, potekloto. [to `ivee so prirodata, so `ivotnite. Tie ne se optovareni so etni~ki i drugi kakvi bilo razliki. @iveat vo harmonija i vo soglasnost. Tie lu|e go obo`avaat jarecot i kozite kako neposredni izvori na `ivot. I, namesto da ja primat od evropskite humanitarci onaa pomo{, {to ionaka ne im e potrebna tie, za vozvrat, im go nudat golemiot, erotski potenten jarec, za da gi spasi, preporodi Evropejcite! Se razbira, deka nie, kako ~itateli, ostanuvame za~udeni od postapkata na avtorot, bidej}i ovaa, denes mnogu aktuelna, problemati~na, ubistvena i fatalna potraga po korenite, po etnoidentitetite, po sudbonosnite razliki toj ja pretvora vo parabola. Starova se obiduva da ja relativizira, da ja problematizira, duri, da ja eliminira istorijata kako faktor na triumf, kako faktor na ne~ija vrednost. Za{to, ovie lu|e se ~uvstvuvaat spaseni tamu kade {to `iveat. Tie ne se al~ni, ne se lakomi, nemaat `elba za materijalni bogatstva kakva {to ni e vgradena nam kako kompjuterski ~ip. Ovie lu|e se sre}ni vo svojata prirodna dadenost. I `iveat vo ne{to kako tatkovina, odnosno vo nivnata kraterska dupka. Duri i nemaat izlez nadvor. A, koga }e po~nat da razgovaraat so humanitarcite, koi nadmeno im go serviraat diskursot za Evropa i za nejzinata prosvetitelska uloga i humanitarna misija, tie prabalkanci }e re~at a, ~umu slu`i taa Evropa, {to e Evropa! Sekako stanuva zbor za edna parabola koja se obiduva da go aktualizira i da go problematizira denes mnogu izrazeniot diskurs za evropskata, proevropskata, panevropskata opcija kako edinstvena. Dodeka, od druga strana, zaborava, vo ramkite na istiot toj diskurs, da pogledne samokriti~no i vo sopstvenite pretpostavki, vo sopstvenite koreni.

323

Zna~i, poentata na ovaa kniga e mo{ne aktuelna za site nas, a se sodr`i vo soznanieto deka, vo ramkite na evropskata kulturna tradicija, idninata sekoj pat se proektirala vrz drugiot. Zatoa i postoi institucija `rtven jarec. Nekoj treba da plati za ne~ija tu|a vina. Vinata e sekoga{ nadvor od nas. Nie sme amnestirani od vina, a taa vina }e ja plati nekoe nevino, simboli~no bitie, bez ogled dali jarec, ~ovek, drug narod. Ovoj roman otkriva deka vinata ne mo`e da bide proektirana kako ne{to eksterno i deka gre{kata na moderniot evropski globalizaciski sistem se sostoi tokmu vo proektirawe na vinata kaj drugiot i vo sozdavaweto na samata institucija `rtven jarec, `rtveno `ivotno i `rtven mehanizam. No, ovaa kniga otvora u{te edno interesno pra{awe: dali reljefot na Balkanot, isprese~kaniot reljef, kako edna geografska pretpostavka, mo`ebi ostava tragi i vrz mentalniot reljef na lu|eto, koi se nao|aat vo eden lavirint, so svoj poseben mentalitet, so ~uvstvo deka se izolirani od svetot i deka im pretstoi eden skok. Ostanuva otvoreno pra{aweto kolku i kako se poklopuvaat reljefot i mentalitetot. Po odgovorot na ova pra{awe i natamu traga avtorot na Balkanskata saga. Na krajot bi sakala da se osvrnam i na poslednata kniga od sagata, Ervehe, koja odnovo go tretira problemot na egzilot. Denes, vo naukata za literaturata se isklu~itelno aktuelni istra`uvawata za egzilot, za migraciite, za zagubata na tatkovinata, za pove}ekratnite tatkovini i pove}ekratnite identiteti na avtorite. Za nas i ovde e zna~ajno {to Starova spa|a me|u onie avtori koi ne bi mo`ele da bidat atribuirani, zarobeni, zatvoreni samo vo edna kni`evnonacionalna tradicija. Spored svoeto poteklo, i spored jazicite koi gi zboruva, spored maj~iniot, kako i spored novousvoeniot jazik, kone~no, spored samiot negov `ivot, Luan Starova pripa|a vo onaa grupa na evropski avtori, za koi{to va`i opredelbata binacionalni ili dvodomni pisateli, odnosno avtori koi istovremeno participiraat i mo`at da bidat smetani za pripadnici na pove}e od edna nacionalna literatura. Samiot fenomen na egzilot predizvikuva ne samo dislokacija, ili prostorno razmestuvawe, stesnuvawe, na poedinci ili celi grupi semejstva. Toj problem na egzilot ja postavuva literaturata pred nova enigma ili provokacija, kako i samata kulturna i jazi~na samoopredelba na avtorot. Mnogu avtori vo dislokacija prodol`ile da pi{uvaat na svoite maj~ini jazici. Nekoi od niv po~nale da pi{uvaat i na jazikot na novosteknatite tatkovini, da se slu`at so dva i pove}e jazici ramnopravno. Eden od niv sekako deka e i Luan Starova, za kogo te{ko mo`eme da ka`eme koj jazik mu e primarniot. Jas li~no imam golema

324

po~it i priznanie tokmu za takvata hrabrost na eden pisatel ramo do ramo i tvore~ki da se dvi`i vo pove}e jazi~ni idiomi. Toa e navistina te{ko, oti jazikot e kreativen medium na literaturata. .enomenot na egzilot e prisuten i vo Ervehe, so taa dodavka {to ovojpat primaren narativen fokus stanuva likot na majkata Ervehe, odnosno `enata. Mene posebno mi se dopadna potenciraweto na udelot na `enata vo balkanskata istorija. Toj udel naj~esto e premol~an, staven na strana, marginaliziran. I ne slu~ajno se veli deka `enite `iveat vo edna tivka, ili premol~ana istorija. Vo ovoj roman me|utoa se poka`uva deka majkata imala golemo zna~ewe vo gradeweto na kulturniot identitet na nejzinite deca, so toa {to samata imala kosmopolitski odnos i bila otvorena kon pove}e religii, kon pove}e jazici, kon pove}e kulturi, na toj na~in optimalno uspevaj}i da go premosti tragi~niot fatum na egzilot. Taa kaj svoite deca sozdavala ~uvstvo deka egzilot treba da go prifatat kako predizvik za steknuvawe nova tatkovina, kako duhovna provokacija. Tuka, se razbira, bi mo`elo u{te mnogu da se zboruva za fenomenot na granicata i granicite na Balkanot. No, site dosega nabroeni elementi imaat vrska so edna dlaboka balkanska paradigma, so eden mit, koj e su{testven za ovie romani, kako i za arhetipskata povest na pove}e balkanski avtori. Toa e mitot na vra}aweto. @elbata edna{ da se vratat, na svojata po~va, vo prapostojbinata, vo svojot roden kraj. Se razbira, ova naj~esto ostanuva iluzija. Vra}aweto ne e vozmo`no. Mnogu avtori koi{to i li~no go iskusile egzilot ka`uvaat deka nema vra}awe od egzil. Duri i koga }e se vratat vo svojata prethodna ili napu{tena tatkovina, taa pove}e nitu e identi~na, nitu se tie samite nepromeneti. I ova e edna prekrasna i potresna dramatika na nepobedliviot egzil. Predizvikot sepak ostanuva. Da se `ivee vo egzilot i so egzilot, kako priroden medium na postoewe. Zna~i, ne vo patetika i so fatalni priznaci, tuku vo eden vid istra`uvawe. Tokmu toa istra`uvawe, ~inam, go pravi mo}no pismoto na Luan Starova. Vo nego postojano strui edno preispituvawe na sebesi, preispituvawe na svojot identitet, preispituvawe i na svojata pisatelska pozicija. Romanite na Luan Starova se glavno napi{ani vo ramkite na edna transparentna, realisti~ka paradigma. Taa e bezdrugo adekvatna, sudej}i spored nivnata gra|a i site dramati~ni, zanimlivi, pove}ekratni egzili, koi samite po sebe, ve}e se literatura. Vo delata na Starova kako da stanuva zbor za takov primer, koga i samiot dokumentaren materijal, {to go so~inuva ne~ij `ivot, ve}e i po sebe e literatura.

325

Razgovorot Elizabeta [eleva: [to mislite vie za samiot entitet? Za va{iot identitet kako pisatel? Luan Starova: Literaturata mi se nalo`i kako eden vid revan{ na mojata egzilska sudbina. Knigite se prestorija vo most na egzilot, koi makar vo zalezot na `ivotot me vratija vo predelot na korenite na identitetot. Vo rodniot grad, koj po {eeset godini egzil, po padot na stalinizmot me prifati vo svoite nedra, kako po~esen gra|anin. I be{e vraten na Majka, od sagata, klu~ot od nejzinata vrska, koga nea pove}e ja nema{e, a na mestoto na rodnata ku}a be{e izvi{ena druga. Gradskata ku}a! Pra{aweto na identitetot! Pa toj vo mojot `ivot mi se nalo`uva{e niz paradoksi, vo egzil, vo gubewe i otkrivawe na novi tatkovini, vo (ne)vra}awe vo niv. @ivotot vo eden vid vnatre{en i nadvore{en egzil me nau~i identitetot da go otkrivam niz negovata kompleksnost, pove}ekratnost. Odnosot kon sopstveniot identitet ne treba da se gradi vrz isklu~uvaweto na drugiot, tuku vrz negovoto prifa}awe kako mo`nost za sopstvenoto opstojuvawe. Taka, i vo mojata pisatelska opstojba ja prifativ kako predizvik tokmu relativnosta i mnogukratnosta na identitetot. Balkanot sam po sebe e mo{ne heterogen, prepletuvawata na razli~nite identitetni obele`ja re~isi se konstanta. Begaweto od ovaa realnost mo`e da zna~i svoevidno osiroma{uvawe za da se postigne kreativnata polnota. Najgolema hrabrost vo `ivotot e da ostane{ realen. Ne se `ivee i pi{uva sre}no samo vo nacionalni himeri. Brzo se menuvaat obi~aite, vremiwata. @iveeme vo vreme na planetarizacija, odnosno globalizacija, koi celosno ja menuvaat pozicijata na nacionalniot pisatel. Modernite avtori denes pove}e `iveat vo nekakvo me|ujazi~ie, koe go nalo`uva meta anglosaksonskiot identitet i kon koe denes vo najgolem broj se naso~eni ~itatelite, izdava~ite vo svetot.

Vasko Ta{kovski PREZENTIRAWE VO OHRID, DESARET 2006 Mi pretstavuva ~est da bidam u~esnik na ovoj me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura. Izrazuvam golema blagodarnost do organizatorite na seminarot {to me pokanija da prezentiram del od moeto tvore{tvo. Ako sega namesto mene, nekoj drug go prezentira{e moeto tvore{tvo, verojatno }e upotrebuva{e ubavo odbrani zborovi, stru~ni izrazi i }e zboruva{e vo superlativi za moeto tvore{tvo so cel prezentiraweto da go napravi pouspe{no. Mene, kako na avtor, toa, normalno, }e mi gode{e, a mo`ebi i vie }e bevte pove}e ubedeni za uspe{nosta na moite slikarski dostignuvawa. No koga jas so istite zborovi bi go prezentiral svoeto tvore{tvo, toa bi bilo vo najmala raka neskromno od moja strana, a bi izgledalo kako ~isto falewe i samoveli~awe na svoite uspesi. Zatoa sega jas nema da spomnuvam ni{to od toa {to bilo pi{uvano za mene, za moite uspesi, nagradi i priznanija i sli~no, tuku }e zboruvam za moite predizvici i moeto dvi`ewe po patot na umetnosta, a likovnite vrednosti na slikite }e mo`ete da gi vidite od kratkiot izbor na snimenite crte`i, sliki i akvareli na videobimot. Sega da ja pretstavam i mojata li~na karta. Roden sum 1937 godina vo Ni`o Pole kaj Bitola. Diplomirav na APU vo Belgrad 1964 godina na otsekot za primeneta grafika. Po diplomiraweto rabotev 25 godini vo MRT kako grafi~ki dizajner vo EPP, rabotev i crtani i animirani filmovi za televiziskata programa, a prodol`iv i ja zavr{iv televiziskata kariera kako scenograf do 1991 godina, koga otidov vo penzija i stanav sloboden umetnik. Imam realizirano 40 samostojni izlo`bi, a sum u~estvuval i na preku 150 grupni izlo`bi vo zemjata i stranstvo. Do sega imam naslikano okolu 750 sliki vo maslena tehnika, preku 2500 akvareli i preku 1000 crte`i. No da po~nam od po~etokot so crte`ot.

328

Crte`i Ako patuvaweto vo `ivotot po~nuva so prviot ~ekor, toga{ sigurno patuvaweto vo umetnosta po~nuva so crte`ot. Toj e i arhitekturata i razumot vo umetni~koto delo. Zatoa posebno e po~ituvan vo umetnostite. Pod crte` se podrazbiraat i skicite i studiite kako podgotvitelni tehniki, a isto taka pod crte` se podrazbira i samostojno definiran crte` kako umetni~ko delo. Jas sega }e se zadr`am so eden mal del na ovie poslednite. Bidej}i diplomirav na grafi~kiot otsek, normalno be{e da se zanimavam so grafika, no od nemaweto uslovi za pe~atewe grafiki, kako {to se pe~atarski presi, grafi~ki materijali i dr. jas svojata potreba za grafikata ja zadovoluvav so pravewe crte`i koi po na~inot na realiziraweto nalikuvaa na proekti za linorez, bakropis, akvatinta ili litografija. Prvite dve moi samostojni izlo`bi se sostoeja od crte`i vo tu{, gva{evi, kola`i i kombinirani tehniki. Potoa doa|aat crte`ite raboteni samo so tu{, a po osumdesettite godini rabotev crte`i samo so moliv, a toa rezultira{e so nekolku samostojni izlo`bi vo ovaa tehnika. Sega potrebata od crtawe ja zadovoluvam samo so pravewe skici, vo vid na minijaturni crte`i koi se voedno i idejni re{enija za idnite sliki. Sliki vo maslena tehnika Kako grafi~ar po vokacija slikaweto so maslo go u~ev samoinicijativno, a ne vo akademijata bidej}i go nema{e vo programata na akademijata. Moite po~etoci so masloto bea vo duhot na enformelot, toga{en trend vo umetnosta. Temite mi bea od moreto, a od kosmosot i nepoznatite prostori doa|aa od crte`ite raboteni na ovie temi. Za slikite so roboti, kiborzi, nepoznati letala i prostori, kritikata me okarakterizira kako slikar na kosmosot. So slikite od ekologijata definitivno se spu{tiv na zemjata. Deponiite na stari otpadni ma{ini i drugi prepoznatlivi predmeti bea sodr`inite na tie sliki. Za ovoj ciklus pred osumdesettite godini imam zabele`ano: Go zapiram dvi`eweto vo eden haoti~en predel so `elezni drvja so plodovi od oboena plastika, istopena legura se proleala pod drvoto, klinci kako treva isprepletena so `bunovi od lamarini i trwe od bodlikav tel. Temite od ekologijata definitivno ne zavr{uvaat so po~etokot na osumdesettite, tuku tie povremeno se javuvaat i podocna, no ne tolku intenzivno i celosno kako porano. Vo ovoj period i temite od

329

vojnata se isprepletuvaat so ekolo{kite temi. Nastanati sliki na ovaa tema se: Java~i na apokalipsata, Oru`ja na smrtta, Genocid, So vekovi okovana vo prangi i dr. So ovie sliki ne ja veli~av vojnata, tuku bev protiv uni{tuvaweto, nasilstvata i sl. Nema{e vo tie sliki prepoznatlivi simboli za dobrite i lo{ite voini, tie bea sliki koi ja osuduvaa vojnata voop{to. Istata uloga ja imaa i slikite od izlo`bata Rani i luzni vo 2000 godina, samo {to tie bea prika`ani vo poinakva forma, vo edna korelacija so ekolo{kite slu~uvawa kako posledica od vojnata i sozdavawe na eden bi rekol kontroliran haos. Vo eden podolg vremenski period od 1980 do 2005 godina, zna~i polni dvadeset i pet godini, nastanati se novi ciklusi i temi kako {to se: Korewata i organizmite, Kowi, Ohrid kako inspiracija, ^ovekot kako pejza` i dr. Ciklusot Korewa i organizmi dojde kako radikalna presvrtnica vo moeto slikarstvo po osumdesettite godini. Korewa i organizmi Po sekoja kataklizma, potop, zemjotres ili nekoja druga nepogoda ili obi~na ~ove~ka tragedija, `ivotot prodol`uva i natamu da te~e, iako mo`ebi so drugo tempo, so poinakvo gledawe za idninata. A mo`ebi so tie nesre}i prirodata go opomenuva ili go kaznuva ~ovekot zaradi negoviot odnos kon nea. I pokraj site bibliski legendi ili pretska`uvawa za idninata i site scenarija za sudbinata na planetata Zemja, jas sakav da veruvam vo toa deka koga luznite od golemite slu~uvawa }e se zagubat i }e ostanat samo bledi tragi od minatoto, se slu~uvaat novi ra|awa, novi organizmi, svetli pejza`i, pa zatoa sakav crnilata da bidat minato. Na napu{tenite divi pla`i naseluvav novi korewa i organizmi. Sinevinata na neboto i na moreto so belinata na peso~nite pla`i, potopeni vo `oltoportokalovoto sonce i crvenite boi na organizmite, bea prvite znaci za postoeweto ili ra|aweto na noviot `ivot. Verojatno i prapo~etocite na `ivotot se slu~ile na bregot na moreto. Patuvaj}i vo svoite sliki po krajbre`jata na moreto, jas patuvav i po krajbre`jata na realnosta i fantazijata. Gi naseluvav pla`ite so novi vegetativni formi, ostatoci od xinovski {kolki, fosilizirani tehni~ki predmeti sozdavani od razumni su{testva. Normalno deka se slu~uvaa i mnogu drugi raboti na peso~nite pla`i, no so novi sodr`ini, metamorfozirani ~ove~ki figuri vo karpi, vo voda, pesok ili korewa, vo takanare~eni smrznati senki {to mislat i se nemi svedoci za edno postoewe. Pokraj karpestite ribi, farmite na biseri i sireni vo karpite, prisuten e i ~ovekot, nekade kako merka, a nekade kako svedok na slu~uvawata.

330

Edna od postojanite temi mo`e da se re~e deka se i kowite. Tie sekako se najeksploatiranata tema vo umetnosta od `ivotinskiot svet. Tie imaat svoja uloga vo `ivotot na ~ovekot. Nivnata snaga, gracioznost, harmoni~nite proporcii na teloto, blagorodnosta i bliskosta so ~ovekot gi pravi poprivle~ni za lu|eto. Kowite po~naa spontano da vleguvaat vo moite crte`i za vreme na studiraweto, no toga{ nemaa nekoja zavidna uloga. Vo armijata, koga ja spremav mojata prva izlo`ba, gi nacrtav Java~ite na apokalipsata. Ovie kowi bea specifi~ni po izgled oti bea videni niz edna poinakva prizma. I ponatamo{nite moi kowi otstapuvaa od anatomsko, naturalisti~ko prika`uvawe na nivnoto telo. Vo Crveniot kow, Nebeskiot java~, Trojanskiot kow i red drugi se pojavuvaa kako simboli, dodeka na Pustinskiot, Dunavskiot i Karpestiot kow namerno mu nedostasuvaa nekoi delovi od teloto za smetka na sodr`inata i ambientot vo koj egzistiraat. Ovaa tema kaj mene postojano e prisutna, no kowite se razli~no materijalizirani i metamorfoziraat so pejza`ot, a pri toa vnimavam da ne se po~uvstvuva prekinuvaweto na anatomskata linija vo dvi`eweto na kowot. Za izlo`bata Ohrid kako inspiracija 1996 godina odr`ana ovde vo Ohrid vo predgovorot imav napi{ano: Pred okolu 40 godini za prvpat so vodeni boi go izraziv moeto odu{evuvawe od Ohrid i Ohridskoto Ezero. Posebno me fasciniraa ohridskite kaldrmisani ulici so starite dotraeni ku}i na koi se gledaat tragite na vremeto. Crkvite i manastirite so svojata arhitektonika i pompejsko crvenite fasadi posebno go akcentiraa motivot. Kontrapunkt na toplite boi i belinata na fasadite, sinevinata na neboto i promenlivata sina boja na ezeroto gi dolovuva dale~inata i perspektivata na pejza`ot. I sega povtorno po 40 godini isto se odu{evuvam na Ohrid, ili mo`ebi pove}e razmisluvam za Ohrid, so vodeni boi. Vo moite razmisluvawa Ohridskoto Ezero e more zarobeno od okolnite planini. Samo rekite se tie {to mo`at nepre~eno da doa|aat i da si odat od Ezeroto. Samo tie se edinstvenata vistinska vrska so moreto. Sega ovoj ciklus se sostoi od okolu 100 akvareli i triesetina sliki vo maslo. Razmisluvaj}i na relacija ~ovek-pejza` se rodi ciklusot ^ovekot kako pejza`. Vaka go opi{av toj ~ovekolik pejza`: Dolgo sedev vo padmasan so zatvoreni o~i. Gi gubev konturite na moeto telo, ja izgubiv te`inata, gi izgubiv setilata i stanav prazno telo, a potoa pejza`ot se naseli vo moeto ~ove~ko telo. Planinskite reki i poto~iwa te~ea niz mene nebare krv niz venite. Go ~uvstvuvav

331

mirisot na trevata, mirisot na moreto, dvi`eweto na veterot niz mene. Stanav nevidliv kako ~ovek, a bev vidliv kako pejza`. A koga ~ovekot-pejza` is~ezna kako sodr`ina od slikite, kamewata ostanaa kako ve~ni simboli i dokaz za edno postoewe. Kamewata vo ponovite sliki dobija uloga da se dvi`at zadno so drugite prisutni energii vo slikite od najnoviot ciklus Energiite vo prostorot. Vo ponovite sliki so temi za energiite vo prostorot i uni{tuvaweto na pejza`ot evidentni se sliki so pogolemi dimenzii i so mnogu elementi i detali vo sodr`inata na slikata. Vo tie takanare~eni Urbani pejza`i vidlivo e uni{tuvaweto, zagaduvaweto so prenaselenosta, prezasitenosta na prostorot, so malku vozduh za di{ewe i mnogu tehnika. No iako tie pejza`i funkcioniraat normalno i razumno, ostanuva da visi vo vozduh pra{aweto A {to ponatamu i koga i dali }e bide povle~ena crvenata linija. Akvareli Mojata prva samostojna izlo`ba na akvareli be{e odr`ana duri 1998 godina vo MANU, zna~i 38 godini od mojata prva samostojna izlo`ba 1965 godina vo [ibenik. So akvarelnite boi se zapoznav vo petto oddelenie vo Bitola. Bea toa nekoi tableti vo boja, no ne znaev kako da gi upotrebam. Se se}avam deka treba{e da obojam eden crte` so narodna {ara. Za da ja rastvoram bojata, plukav na tabletkite i so edna ~etki~ka go boev crte`ot koj, iskreno re~eno, izgleda{e nikakov. Ne znam zo{to ne znaev deka tie boi se rastvoraat so voda, koga i taka se vikaat vodeni boi. I sega ~estopati koga me pra{uvaat dali vistina akvarelnata tehnika e najte{ka, odgovaram deka e navistina te{ka, s# dodeka so plunka gi rastvora{ boite, a koga }e doznae{ deka se rastvoraat samo so voda, e, toga{ stanuva mnogu polesno. Takvi bea moite prvi slikarski iskustva so akvarelnite ili vodenite boi. Podocna niz celoto moe {koluvawe vo [kolata za primeneta umetnost, a potoa i na Akademijata za primeneta umetnost vo Belgrad, akvarelot ima{e sporedna ili pomo{na uloga vo praveweto skici ili kombiniran so drugi slikarski materijali: tu{, tempera, gva{. Kaj mene akvarelot kako ramnopravna tehnika se izbori duri nekade vo 1986 godina. Toga{ pravev nekoi akvareli koi odea po patot na crte`ot, za podocna da se odvojat od nego, a da se dobli`at do slikite vo maslena tehnika i da dobijat svoj beleg. I sega, koga akvarelite pretstavuvaat sliki sami za sebe, ~estopati gi koristam kako podgotovki za masleni sliki. I koga nekoi temi ne se blagodarni da se slikaat vo akvarelna tehnika, mi prets-

332

tavuva predizvik da gi vidam tokmu kako bi izgledale realizirani vo ovaa slikarska tehnika. Za slikaweto akvarel vakvo e sega moeto viduvawe i razmisluvawe: Slikaj}i akvarel patuva{ so zanes, so ~uvstvo deka patuvaweto }e bide kratko i celta brgu }e bide postignata, zatoa i mo`e{ celosno da se vnese{ vo slikaweto so maksimalna koncentracija i so raspolo`enie diktirano od atmosferata na samata slika. Toga{ umot e otpu{ten, rakata e smirena i sigurna. Od ~etkata po~nuva da te~e bojata. Re~isi i ne go zabele`uva{ me{aweto na boite, nekako samite se prisposobuvaat koja kade }e se postavi. Te~at vodenite boi preku ~etkata, kako krvta niz venite. Hartijata ve}e ne e hartija, boite ve}e ne se boi, seto toa e slika slika na eden nov svet koj {totuku se rodil.

NA U^ESNICITE NA XXXVIII ME\UNARODEN SEMINAR ZA MAKEDONSKI JAZIK, LITERATURA I KULTURA PRI UNIVERZITETOT SV. KIRIL I METODIJ VO SKOPJE 14-31 avgust 2006 godina Ohrid

ADRESAR

Andrew Minas 2/76 Marshall st. Ivanhoe Vic 3079, Australia tel.: 00 61 3 9921 6872 00 61 410 40 3039 e-mail: minas@artofwar.com.au Sneka Andovska tel.: 00 618934324407 e-mail: s_andovska@yahoo.com.au Nertila Bupapaj Rr.Hermen Gmejner Pran .shatit SOS Sauk Tiran, Albanija Vasil Jovan Rr. Preshit ollaku Lagjia No. 1, Palat 154 Pogradec, Albanija e-mail: vasil_j@hotmail.com Valbona Selmani Tek Grigorigeri Rr. Giri Kodra No. 167 lgj. 3 Tiran, Albanija

Hazel Smith Politics and International Studies Department University of Warwick Coventry, CV4, UK tel.: + 44 784 174 5233 e-mail: Hazel.Smith@warwick.ac.uk Lara Sels De Wittestraat 98 2600 Berchem, Belgium tel.: 00 32 9 264 38 15 () 00 32 3 230 78 63 () e-mail: Lara.Sels@UGnet.be i i 60-126, i 220047, tel.: +420 732672570 e-mail: veranika_bialkovich@yahoo.com Nadzeya Shakun Lozhynskaya St. 7-123 Minsk 220125, Belarus tel.: 00375 29 652 91 84 e-mail: nadzeya_sh@yahoo.com

334
. . 15, . 1 . 4 1463 , tel.: 00 359 2 952 28 40 e-mail: mitkodoc@mail.bg . 111, . , . 8 1000 , tel.: 00 359 2 983 40 67 e-mail: dessyborissova@ins.bg Pavlina Canova 58A Chehov Str., 6 fl. 35 apt. Iztok, 1113 Sofia, Bulgaria tel.: 359 887526015 e-mail: pavlina_tz@mail.bg Martin Beitz tel.: 0049 034601 23379 e-mail: martin.beitz@web.de . 59 1000 , . tel.: + 389 70252107 + 389 213093817 e-mail: sp61@gmh.de Elbieta Maria Pietrzak Via S. Teresa a Chiaia n. 14 80121 Napoli, Italia tel.: 00 39 338 39 06 570 Agnieszka Magorzata Oraniec Via Maria Longo 57 80138 Napoli, Italia tel.: 00 39 81 296 959 Giovanni Campisano Via S. Antonio, 19 50123 .irenze, Italia tel.: + 39 335 7978595 e-mail: giovani.campisano@trainspa.it .rederica .ollesa Via Sants Antonio 13 50123 .irenze, Italia tel.: + 39 335 7679049 e-mail: f.follesa@trenitalia.it Marko Ranieri Piazza Respighi 9 10154 Torino, Italia e-mail: marco.ranieri@email.it Isabella Torta Genthof 4 8000 Bruges, Belgium tel.: 00 32 484 91 48 07 e-mail: itorta@yahoo.com Ciro Guida C.SO Resina 350 80056 Ercolano (NA), Italia tel.: + 39 0817395312 e-mail: guidaciro@libero.it Luca Cortina 47 1000 Via Padova, 71 59100 Prato tel.: + 389 71 70 94 84 e-mail: tmluca@katamail.com Yuri Hirabayashi Nishi 1-14-47-202, Kunitachi Tokyo, Japan tel.: 00 090 7175 8413 e-mail: hirabayashiyuri@hotmail.com Sato Akihiro Anshu-Tokaido-Cho 66-16 Yamashina, Kyoto 607-8501 Japan tel.: 00 81 75 753 2781 e-mail: Akihiro.Sato@mbox.kudpc.kyoto-u.ac.jp Yumi Nakajima Haramachi 1-3-11, Meguro-ku, Tokyo, 152-0011, Japan e-mail: cs00296@srv.cc.hit-u.ac.jp

335
Ito Ichiro Kiyomino 4-1-6-1003, Yoshikawa-city, Saitama pref., 342-0058 Japan KJ 7/1 29 1000 , . tel.: + 389 23070356 + 389 71 400 334 e-mail: chunghannah@hanamati.net Malgorzata .ilipiak ul. Spia 13/15 81-078 Gdynia, Polska tel.: +48 58 664 44 51 +48 503 04 02 56 e-mail: malgorzata.filipiak@gmail.com Wodzimierz Pianka Ul. Puawska 30 m. 38 02-512 Warszawa, Polska tel.: 00 48 22 849 14 29 e-mail: w_pianka@hotmail.com w_pianka@nw.edu.pl Marcin Rymarczyk Ul. Halszki 1/15 30-611 Krakw, Polska tel.: 00 48 504 74 11 32 e-mail: kojotek83@op.pl Pawe Kielar 37-120 Markowa 1104 Woj. Podkarpackie, Polska e-mail: kielarpavel@gazeta.pl Katarzyna Mikrut Ul. Darowskiego 13/1 30-198, Krakow, Polska tel.: + 48 667 219 655 + 48 888 854 239 Marta Katafjasz Ul. Zitka 18/B/8 44-196 Knurw, Polska tel.: 00 48 507 589 617 e-mail: mamamuminka@gmail.com Mirella Makurat ul. Rycerza Blizbora 9/1, 80-177 Gdansk-Jasien, Polska tel.: + 48583221604 e-mail: blizbora@interia.pl Magdalena Gawlak ul. aczaska 20c/3 46-100 Namysw, Polska Agnieszka Wychowaniec ul. Kielecka 4 42-240 Rudniki, Polska Magdalena Bogustawska Ul. Ptocka 16/21 01-138 Warsawa, Polska tel.: 00 486 943 115 30 e-mail: boguslawska@uw.edu.ol Joanna Nowotynska Rodzinna 7 43 211 Riasek, Polska e-mail: asiaen@poczta.fm Bartosz Dziewiatowski ul. Wypozynkava 48/1 64 300 Nowy Tomysl, Polska tel.: 061 44 24 750 Elena Carmen Ungureanu Str. Libertii Nr. 40 Bile-Oltnesti, Vlcea, Romnia tel.: 00 40 740 181 153; 00 40765 5048 00 40250 775 307 e-mail: kity-kat2004@yahoo.com Daiana Bobei Raluka Str. Aleea Teilor, Bl. 11 Sc. 2 Ap. 3 Targu Jiu, Jud. Gyorj, Romnia tel.: 00 40 722 149 852 e-mail: raluca_bobica@yahoo.com . 45 2 . 289 , tel.: + 007 495 949 18 50; + 007 495 124 33 57 + 007 916 562 21 33 e-mail: Olga_pankina@hotmail.ru

336
. . 9-1-103 117607 , tel.: 00 7 495 931 23 73 e-mail: pevak@philol.msu.ru . , 30-51 . , 614088, tel.: 00 7 342 28-26-92 00 7 9082671050 e-mail: elenaovchinn@mail.ru . , 13-69 . , 614060, tel.: 00 7 919 44 23 592 e-mail: pet600@rambler.ru . 19 , . 1 394036 , tel.: 00 7 90 30 30 52 00 00 7 47 32 55 58 21 e-mail: alinamurenkova@rambler.ru 18 j, 21, . 33 199178 , tel.: 007 812 3215183 007 9217549472 e-mail: tim294@rambler.ru j , 5, . 3 199004 , e-mail: z.shanova@km.ru . , . . 20, . 123 142302 . , . , . 25, . 77 129344 . -, . 3, . 7 . 63 . 51 , tel.: 00 7 495 120 28 70 . 39, .2 .7 . tel.: 00 7 495 144 10 48 e-mail: lenche888@mail.ru Andrew Dombrowski 4112 Emerson Lane, Allentown PA 18104, USA tel.: 00 1 773 366 7688 773 682 7510 e-mail: adombrow@uchicago.edu a.dombrowski@gmail.com Anja Carey Quinn 4112 Emerson Lane, Allentown PA 18104, USA tel.: 001 773 369 7688 e-mail: quinnc@uchicago.edu Kettejeva 13 6230 Postojna, Slovenija tel.: 00 386 40 413 471 e-mail: anasegrt@gmail.com Dolenje Jezero 14 1380 Cerknica, Slovenija tel.: 00 386 31 565 980 e-mail: andreja.mulec@dimani.it Reska cesta 3b 6258 Prestranek, Slovenija tel.: 00 386 31 333 429 e-mail: barbara.glazar@guest.arnes.si ura Strsoglavec Bileanska 5 1000 Ljubljana, Slovenija e-mail: Durda.strsoglavec@guest.ames.si

337
Vladimira Gecova Breznicka 168 985 02 Lucenec, Slovakia tel.: 00 42 190 756 73 95 e-mail: wladenka@gmail.com Vladimra Malperov G. Bethlena 50 Nov Zmky 94078, Slovakia tel.: 00421907149153 e-mail: vlamal@pobox.sr . 6 18000 , e-mail: aregoja@bankerinter.net . . . 112 16000 , tel.: 016 282-944 064 405-95-93 . 50- 22426 , tel.: 00 381 22 262 552 00 381 164403225 e-mail: boskomalenovic@gmail.com . 86 21 208 , tel.: 00 381 21 463 176 e-mail: viraq@uns.ns.ac.yu 36215 . , tel.: 00 381 63 711 0 651 e-mail: putin_scg@yahoo.com . 7 31250 , tel.: 00 381 64 22 26 898 28/39 21000 , tel.: 00 381 21 442 919 00 381643222266 e-mail: piros@panline.net Koroncu Duygu Sehir Kahya Sokak Pembe Kosk Sitesi B Blok Daire: 11 Kat 4 Kiziltoprak Istanbul, Turkiye Cumhurieyti tel.: 0090216 3465444 00905356760262 e-mail: Protagonistim@hotmail.com Duygukoroncu@yahoo.co.uk Ataol Behramoglu Prog. Nurettin Mazhar Oktel sok. No.2 Shishli/Istanbul, Turkiye Cumhurieyti tel.: 0090 212 2617575 0090 0536 930 95 85 e-mail: Ataolb@yahoo.com Kristina Katalini Ronyva 7 1133 Budapest, Hungary tel.: 00 36 70 622 77 64 e-mail: krystykat@yahoo.com k.kristina@freemail.hu dm Walk Csepreghy u. 2. fsz. 2. Budapest 1085, Hungary tel.: 00 36 30 393 0804 e-mail: adamwalko@net.hr Natacha Ephimoff 14 Rue au Maire 73 003 Paris, .rance tel.: 00 33 6 08 93 48 21 00 33 8 70 23 18 56 e-mail: natachae@lycos.com

338
Eliz Nizamieva Mehmedova 14, RUE Joz Maria de Heredia 75 007 Paris, .rance tel.: 00 33 667647485 e-mail: elizaveta2001@yahoo.com Sanja Slukan-Markovi Stjepana Ljubia Vojvode 18 Zagreb, Hrvatska tel.: 00 385 1 38 33 644 e-mail: sslukan@ffzg.hr Virna Karli Ante Kovaia 12 51000 Rijeka Gruka 22 (kod Pintari) 10000 Zagreb, Hrvatska tel.: 00 385 91 524 28 56 e-mail: virna@net.hr Nevia Raos Kniznica otsjeka za talijanskim .ilozofski fakultet Ivana Lucica 3 10000 Zagreb, Hrvatska tel.: 00 385 989 5777 35 e-mail: nraos@ffzg.hr Saa Laji Brace Cetina 13 51 000 Rieka, Hrvatska tel.: + 385 51 632 834 + 385 989790800 e-mail: sasa.lajsic@hi.htnet.hr Eva Vodikova Suilov 293 Tetice 66417, eska Republika tel.: 00420 728880360 e-mail: vodickovaeva@seznam.cz Ivan Dorovski Velkopavlivick 2 62800 Brno, esk Republika tel.: 544 215 550 e-mail: dorovski@volny.cz Dagmar Dorovski Velkopavlivick 2 62800 Brno, esk Republika tel.: 544 215 550 e-mail: dorovski@volny.cz Jana anukova Unerska 623 190 17 Praga, esk Republika tel.: + 420 605960115 .rantisek ajka Vnorovy II, c.120 69 661, esk Republika e-mail: .rantisek.cajka@email.cz

 .
,

SOVET NA SEMINAROT d-r Slavica Veleva d-r Sne`ana Velkovska d-r Loreta Georgievska-Jakovleva akad. Milan \ur~inov d-r Liljana Makarijoska d-r Metodija Manojlovski d-r Dobrila Milovska d-r Sevim Pili~kova d-r Dimitrija Risteski Roza Tasevska d-r Emilija Crvenkovska (direktor) d-r Todor ^epreganov d-r Qubica [uturkova (prorektor) UPRAVA NA SEMINAROT d-r Emilija Crvenkovska (direktor) redoven profesor na .ilolo{kiot fakultet Bla`e Koneski vo Skopje d-r Tole Bel~ev (sekretar) LEKTORI m-r Gordana Aleksova d-r Aneta Du~evska d-r Vesna Mojsova-^epi{evska Marija Paunova d-r Simon Sazdov m-r Lidija Tanu{evska d-r Stanislava-Sta{a Tofovska Roza Tasevska

SODR@INA
POZDRAVNA RE^ NA PRO.. D-R \OR\I MARTINOVSKI, REKTOR NA UNIVERZITETOT SV. KIRIL I METODIJ .......................................................... 5 IZVE[TAJ ZA RABOTATA NA XXXIX ME\UNARODEN SEMINAR ZA MAKEDONSKI JAZIK, LITERATURA I KULTURA ............................................... 7 JAZIK Zuzana Topoliwska TROJNIOT ^LEN DA ILI NE .................................................................................... 15 Elena Petroska KOLI^ESTVENITE KATEGORII DISTRIBUTIVNOST I KOLEKTIVNOST VO MAKEDONSKIOT JAZIK ............................................... 27 Katerina Veljanovska EKSPRESIVNATA LEKSIKA VO MAKEDONSKIOT JAZIK .......................... 35 MAKEDONSKITE GOVORI VO EGEJSKA MAKEDONIJA ................................. 43 Liljana Makarijoska ISTORIJATA NA MEDICINATA VO SVETLINATA NA SREDNOVEKOVNATA PISMENOST ................................................................... 59 Marija Korobar-Bel~eva OBID DA SE OTKRIE ULOGATA NA LI^NITE IMIWA VO MAKEDONSKATA POEZIJA I PROZA .............................................................. 71 Stojka Bojkovska OBRAZOVNIOT SISTEM VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ............................. 85 LITERATURA Milan \ur~inov PISATELSKIOT SVET NA ZORAN KOVA^EVSKI ........................................... 103 Vera Stoj~evska-Anti} 1120 GODINI OHRIDSKA KNI@EVNA [KOLA KON BESEDNI[TVOTO NA SVETI KLIMENT OHRIDSKI ...................... 109 Tomislav Todorovski PETAR S. MANXUKOV MAKEDONSKI ANARHIST I LETOPISEC NA PREDILINDENSKITE NASTANI ................................... 115 Venko Andonovski ONTOLOGIJATA NA MAKEDONSKATA POSTMODERNA PROZA ............. 125

342
...... 137 Vasil Tocinovski RASKAZOT NA MAKEDONSKIOT XIX VEK ........................................................... 161 Ilija Velev KNI@EVNITE PROCESI OD XI I XII VEK VO MAKEDONIJA .................... 171 ISTORIJA I KULTURA Sevim Pili~kova SIMBOLIKATA NA OVOJ I NA ONOJ SVET VO NARODNITE PRIKAZNI ....................................................................................... 183 Elica Maneva NAKITOT OD NEKROPOLATA VO VODO^A STRUMICA ........................... 191 Tanas Vra`inovski ALEKSANDAR MAKEDONSKI VO SLAVJANSKO-MA]EDONSKA OP[TA ISTORIJA NA \OR\IJA M. PULEVSKI .......................................................................................... 205 Ilija Aceski KULTURA, DEMOKRATIJA, KORUPCIJA ............................................................... 219 Qup~o S. Risteski POIMAWE NA CIKLI^NOTO VREME VO NARODNATA KULTURA NA MAKEDONCITE ............................................... 233 Viktorija Popovska-Korobar IKONOPISOT VO OHRID OD XVIII VEK ................................................................ 255 Vasil Jotevski 60 .................................... 267 Rodna Veli~kovska @ENSKOTO OBREDNO PEEWE VO STRU[KIOT REGION DENES ............ 275 Violeta A~koska SOVREMENATA MAKEDONSKA DR@AVA NIZ DVE ISTORISKI TRANZICII ....................................................................... 287 IN.ORMATI^KA LINGVISTIKA Aleksandar Petrovski .............................................................. 307 PRETSTAVUVAWE NA UMETNICI Elizabeta [eleva PRETSTAVUVAWE NA PISATELOT LUAN STAROVA ..................................... 319 Vasko Ta{kovski PREZENTIRAWE VO OHRID, DESARET 2006 ......................................................... 327 ADRESAR ................................................................................................................................ 333

 XXXIX ,

Glaven i odgovoren urednik:

Jazi~na redakcija:

Simon Sazdov
Korektura:

Simon Sazdov
Kompjuterska obrabotka:

Vladimir Todorov
Predna korica:

^etvoroevangelie na manastirot Slep~e, XVI vek

Zadna korica:

Inicijal M od Radomiroviot psaltir, XIII vek

Boro Grafika Skopje

Tira`:

Pe~ati:

250

CIP Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski, Skopje 811.163.3 (062) 821.163.3 (062) 930.85 (497.7) (062) ME\UNARODEN seminar za makedonski jazik, literatura i kultura (39 ; 2006 ; Ohrid) Predavawa na XXXIX me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura (Ohrid, 14.VIII-31.VIII 2006 g.) / [glaven i odgovoren urednik Emilija Crvenkovska]. - Skopje : Univerzitet Sv. Kiril i Metodij : Me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, 2006. - Ohrid : 344 str. ; 24 cm .usnoti kon tekstot. - Bibliografija kon oddelni trudovi ISBN 978-9989-43-242-2 1. Crvenkovska, Emilija a) Makedonski jazik - Sobiri b) Makedonska kni`evnost - Sobiri v) Makedonija - Kulturna istorija - Sobiri COBISS.MK-ID 68726538