let.

XL, 2013

, t. 251

kz

40

let

NO PASARAN!
ZAPISI IZ SEMINARJA ANTIFA

Barbara Beznec |

asopis za kritiko znanosti, domiljijo in novo antropologijo | 251

KAKEN FAIZEM?

Jernej A. Prodnik

Zaznamek k faistoidnim praksam in vzpostavljanju novega faizma

Danes je beseda faizem postala skoraj popolnoma neuporabna. V vsakodnevnem pogovoru je uporabljena celo pogosteje kot v tisku. Do sedaj sem slial, kako je bila uporabljena za kmete, lastnike trgovinic, socialno kreditiranje, smrtno kazen, lovljenje lisic, Odbor iz leta 1922, Odbor iz leta 1941, Kiplinga, Gandija, Ciang Kai-shka, homoseksualnost, J. B. Priestleyjeve radijske oddaje, mladinske hotele, astrologijo, enske, pse in ne vem kaj e vse (George Orwell, 1944)

Tako je leta 1944 na vpraanje Kaj je faizem?, ki si ga je zastavil v reviji Tribune, malce cinino odgovoril George Orwell.1 S tem 2 Orwellov roman 1984 je v slovenskem je nakazal, da so besedo faizem zlorabili in preprosto zreducirali na nekaj, kar ni ravno zaeleno. Koncept je s tem izgubil releprevodu prvi izel pri Mladinski knjigi leta 1967, roman Poklon Kataloniji, v ka- vantnost za analizo politinih in ekonomskih pojavov v sodobnih terem se Orwell spominja svoje udelebe drubah, za prouevanje njihove organizacije in praks. Nekdo, v panski dravljanski vojni, pa leta 2009 ki se je proti faizmu boril v panski dravljanski vojni, z delom pri zalobi Modrijan. 1984 pa prispeval morda najbolj temano anti-utopijo faistoidnega drubenega reda, je tovrstno uporabo besede faizem lahko z vso legitimnostjo oznail za zlo-rabo.2 Sedem desetletij po Orwellovem zapisu se vsaj za lokalni prostor zdi, da je faizem postal zgodovinska ostalina. Njegova uporaba je rezervirana za uveljavljene zgodovinarje znotraj slonokoenih stolpov, ki znajo z datumi na linearni asovno-prostorski premici pokazati, kdaj in kje se je faizem zael in kako se je (po vsej verjetnosti za vselej) konal. Na politinem polu, kjer se od tega zgodovinskega faizma in kolaboracije z njim nikoli niso resnino distancirali, pa aktualizacija antifaizma, ki jo izvajamo tudi v okviru seminarjev na Fakulteti za drubene vede, celo vsebuje tendence po smrtno nevarnih ideologijah in zastraevanju z nasiljem (tako oprode oblasti). Ima faizem za dananjo drubo in njeno analizo sploh kaken pomen in vsebino? Ali ima analitino veljavo v asu, ko naj bi faizmu bilo mesto le v neki e preseeni preteklosti, ki se je moramo v najboljem primeru z vsem dolnim zavedanjem spominjati, a naj ne bi imela prav veliko relevantnosti za resnino uveljavljene prakse ter institucije dananjih drub?
22
asopis za kritiko znanosti, domiljijo in novo antropologijo | 251 | No pasaran! Zapisi iz seminarja AntiFa

Dele tega besedila sem v spremenjeni obliki objavil leta 2010 v Razgledih, v prispevku z naslovom Kako faizmi? O faistoidnih praksah.

***

O antisemitizmu in rasizmu v Veliki Britaniji glej tudi Cohen (2006).

Nobenega dvoma ni, da je prva naloga vsakega projekta, ki poizkua na abstraktni ravni prikazati tipskost nekega zgodovinskega pojava, izloitev tega pojava iz specifinega zgodovinskega konteksta (ter soasno zavedanje o njegovi nujni umeenosti v vsakokratni iri drubeni kontekst). Le tako se lahko omogoi aktualiziranje koncepta faizma v bistveno spremenjenih, a hkrati vse bolj enakih drubenih pogojih. Presei je treba prav nao nezmonost soasnega miljenja enakosti in razlike, dveh obrazov zgodovine, ki si ju sicer tako teko mislimo skupaj. Za Fredrica Jamesona (1998: 171) je bila to ena izmed filozofskih funkcij in prednosti dialektinega miljenja, namre razumeti, kako se lahko neka re spremeni in ostane enaka, kako lahko gre skozi najosupljiveje mutacije in ekspanzije, in e vedno konstituira delovanje neke osnovne in nepopustljive strukture. Za Paola Virna (2005: 2122) je na primer e zaradi zunajdravne dislokacije suverenosti in znailnosti dela postmoderni evropski faizem tako reko antipod zgodovinskega faizma, kakrnakoli analogija z njim pa zavajajoa. A ne glede na to po njegovem mnenju ostaja termin faizem nadvse primeren, kae namre na brata dvojka, ki je robusten in straljiv. eprav aktualna situacija v Evropi nakazuje, da je Virno precenjeval stopnjo odmika od zgodovinskega faizma, menim, da je treba prav na nain, ki ga predpostavljata tako on kot Jameson, razumeti uveljavljene tendence, ki nakazujejo monost vzpostavitve novega faizma: soasne spremembe in temeljna enakost. Rekonceptualizacija faizma ne sme izkrivljati zgodovine, ali, e manj, na kakren koli nain iznievati pomena faizma med drugo svetovno vojno, problematizirati zmage nad faizmom ali relativizirati izkuenj, ki izhajajo iz teh sistemov in praks. A e Orwell je opozoril, da je lahko kazanje s prstom na faistino Italijo ali Nemijo prozorno, predvsem pa povsem nezadostno; vsaj e je cilj razumevanje tako kompleksnega pojava, kot je vzpon faizma kot izgrajenega drubenega sistema, katerega celovita konstitucija se ni zaela, ko je nekaj politino spretnih posameznikov prevzelo oblast. Iz perspektive kritine teorije se na primer zdi razumevanje zgodovinskega faizma brez soasnega razumevanja dolge skorajda braudelovske globoke zgodovine procesov, ki so igrali temeljno vlogo pri vzpostavitvi primernega drubenega konteksta, precej nemogoe poetje. Mednje lahko na primer uvramo znanstveno (pozitivistino) utemeljena evgeniko in rasizem kot temelja antisemitizma (napajala sta se v irem obratu druboslovne znanosti v rigiden naravoslovni pozitivizem, ki je veljal za edino pravo znanost). Podpornikov nista imela le med ponorelimi nacisti, ki so te teorije-kot-ideologije kvejemu pripeljali do njihovih skrajnih loginih meja, ampak so jih odkritosrno utemeljevali na celotnem Zahodu, vkljuno z relevantnimi deli Velike Britanije in ZDA. V slednji je bil antisemitizem vpliven e proti koncu Vojne (da o de facto e e ne de iure obstojeem rasizmu sploh ne govorimo), dobro pa je poznana tudi zgodovina rasizma britanskega ministrskega predsednika Winstona Churchilla.3 Od teh v praksi uresnienih in pogosto institucionaliziranih idej ni dale socialni darvinizem, ki je podobno kot rasizem povezan s stranpotmi razsvetljenskega racionalizma (v razlinih izvedenkah pa ga je mogoe zaslediti tudi v najortodoksnejih neoliberalnih doktrinah preivetja najmonejih), niti jih ni mogoe misliti brez obrata v nacionalizem ter tudi precej globljih stoletnih imperialistinih podvigov. Te je spremljalo sveto preprianje kolonizatorjev o vevrednosti Zahodnega loveka, ki naj bi kultiviral nerazgledane divjake in njihovo nerazumno ravnanje, ki se je pogosto napajalo v vzajemnosti in sodelovanju, ne v edino racionalnem tekmovanju. Kolonialne in imperialistine pohode se je v veini primerov opravievalo in legitimiralo z rasistinimi politikami, manifestirali pa so se v skrajno zatiralskih suenjskih ravnanjih na okupiranih ozemljih. Zato ni nenavadno, da je pesnik Aime Cesaire faizem preprosto
Jernej A. Prodnik | Zaznamek k faistoidnim praksam in vzpostavljanju novega faizma

23

V resnici je s asom to postalo kodno ime za potencialne politine aktiviste, ki bi lahko bili kodljivi za obstojei red v asu makartizma.

oznail za kolonializem, ki se je vrnil v Evropo. Na prag svojih zaetkov. In eprav je bila pri Vojni globoka ekonomska kriza temeljni katalizator gradnje celovitih faistinih drubenih redov ter glavni vzrok za uspene politine mobilizacije skrajno reakcionarnih sil, bi le steka uspele v primeru bistveno druganega politinega, kulturnega in znanstvenega pred-konteksta. Zahteva vsakega kritino-teoretskega pristopa je prav historizacija. Vendar takna historizacija, ki je zmona pokazati prehodnost drubeno ustvarjenih form, tudi e se zdijo nespremenljive ali celo naravne; kritina historizacija implicira miljenje procesov in struktur, ki konstituirajo drubeni red, in nikakor ne reduciranje zgodovine na dekontekstualizirane datume in imena. Prav izguba zgodovinske perspektive je bila po mnenju Guya Deborda (1999: 155160) ena kljunih karakteristik drube spektakla. Prvi namen spektakelske dominacije je bil dosei splono izginotje zgodovinske zavesti, je poudarjal, in nadaljeval, da je postalo najbolj pomembno najbolj skrito. Po njegovem to prinaa prijeten poitek za vsako trenutno oblast, (ibid.: 155) kajti to, o emer spektakel za tri dni preneha govoriti, je, kot da ne bi obstajalo. (ibid.: 159) Ne bi smelo biti nujno posebej poudarjati morebitnih katastrofalnih posledic odpravljanja zgodovinskega spomina.

***
Neupotevanje irih drubenih procesov pri vzpostavljanju zgodovinskega faizma lahko pripelje do tako nesmiselnih oznak, kot je tista o preuranjenih antifaistih [premature antifascists], kakor so bili v ZDA oznaeni posamezniki, ki so bili pripravljeni javno nasprotovati Mussolinijevemu in Hitlerjevemu vzponu na oblast e v tridesetih letih dvajsetega stoletja (glej Maxwell, 2003: 19).4 Ahistorinost in (i)racionalnost sta tesno prepredeni s temelji liberalizma in njegovo naturalistino interpretacijo drube. Po Herbertu Marcuseju (1981) namre liberalizem veruje v naravne zakone in predpostavlja, da iz konfliktov nastaja vseobsegajoa harmonija celote in potemtakem tudi blagoslov za posameznika. Tu, v sredini liberalistinega sistema, e postane oitna interpetacija drube nazaj na naravo v njeni harmonizirajoi funkciji: kot zavajajoe opravievanje protislovnega drubenega sistema. (ibid.: 90) Pomembna naloga je, da vztrajamo pri dediini faizma, kot je zapisal Steve Cohen (2006), in se ne skrivamo za evfemizmi ali koncepti drugega reda, ki so konstitutivni za razvoj faizma, a ga na morejo zaobjeti v njegovi celoti. Zaradi tega je treba zavrniti premislek Mladena Dolarja (2012: 39), ki nasprotuje uporabi besede faizem, saj naj ne bi kaj prispevala k analizi, ampak nas sili v emocionalno reakcijo, terja od drugega, da se takoj afektivno odzove. Faizem pomeni, da o tem ni treba razmiljati, ampak je treba takoj obsoditi. Prav nasprotno, posebej v taknih primerih je nujen premislek; poleg tega ele razumevanje, da obstaja v sedanji drubi ve kot dovolj tendenc, ki lahko (vsaj potencialno) znova vodijo v gradnjo novega totalnega faistoidnega reda, sili v miljenje raznolikih, na trenutke celo kontradiktornih procesov, ki vzpostavljajo post-demokratien, izkljuevalen, mono hierarhiziran red, s skrajnimi ekonomskimi in politinimi asimetrijami, vzdrevati pa ga lahko pomagajo policijska drava ali njeni funkcionalni ekvivalenti. Tega skupka procesov ni mogoe zreducirati na avtoritarnost, kot predlaga Dolar, saj obravnava le enega izmed aspektov in ponuja omejen socialno-psiholoki vpogled v te tendence v iri drubi (kot bi bil omejen tudi izkljuno politino-teoretski ali politino-ekonomski vpogled). Povsem primerni mehanizmi vzpostavljanja faizma so poleg tega lahko vladavina tehnokratskega politinega upravljanja, formalizirani in samoumevni mehanizmi birokratskega aparata ali zahteve
24
asopis za kritiko znanosti, domiljijo in novo antropologijo | 251 | No pasaran! Zapisi iz seminarja AntiFa

finannih trgov po politini samodisciplini; delovanje vseh se (po monosti legalistino) predstavlja kot apolitino in neideoloko nujnost, a v resnici vodijo v vedno popolneji suspenz politinega in demokracije. Naraajo vpliv omenjenih procesov je e oit neji od nastopa zadnje svetovne gospodarske krize, eprav se je zael e mnogo prej.

***

Obvarovati moramo torej faizem pred banalizacijo, na katero je opozarjal Orwell, in obenem opozarjati na monost njegove trajne aktualnosti prek analize procesov, ki ga potencialno vzpostavljajo. Ta korak predpostavlja, da je nujen odmik od zelo pogostega redukcionizma, ki binarno louje drave ali drube na faistine in ne-faistine. Le nekatere prakse in procesi v posamezni drubi, oziroma njenem politinem in ekonomskem sistemu, so namre lahko faistoidne in se ohranjajo z napajanjem v sistemskem izkljuevanju, podrejanju, zatiranju ali zasunjevanju. To ne pomeni, da so zato, ker je to samo doloen segment drube, tovrstne prakse kaj manj pomembne. Vendar nakazuje, da ni nujno, da okupirajo vse aspekte drube in vse dele ivljenj njenih lanov, in e manj, da se sploh dotikajo vseh ljudi v neki drubi. Najvekrat je zaradi svoje druganosti pod udarom kvejemu arbitrarno doloena manjina, ki je pripravna za zamegljevanje resnejih drubenih antagonizmov. Politina oblast lahko prav prek faistoidnega zatiranja taknih skupin ljudi gradi izhod iz lastne krize (na primer krize legitimnosti). To so torej lahko posamezne institucije ali navidezno benigne prakse na mikro-drubeni ravni, ki teijo v smer faistoidnosti, vendar e ne predpostavljajo nujno tudi gradnje celovitejega faistinega reda.5 V tem primeru bi bilo mogoe govoriti o protofaizmu, kar bi nakazovalo njegovo zaetno predfazo: nastop in razvoj procesov, praks, institucij, norm, diskurzov ali podroij, ki na mikroravneh nakazujejo resno tendenco po obratu k celovitejemu faizmu. S tem je faizem mogoe opazovati tudi kot gibanje in proces, ne le kot zgrajeno strukturo. Lev Centrih (2013) je v teh primerih govoril o faizmu vsakdanjega ivljenja, ki naj bi ga v estdesetih in sedemdesetih letih dvajsetega stoletja prepoznala nova levica. Tovrstna ravnanja je nova levica pripisala tudi stari levici, ki je bila po njenem mnenju slepa za nekatere avtoritarne prakse v drubi. A distinkcije, ki jo predpostavlja Centrih (in jo posredno tudi kritizira), ni mogoe vzpostaviti tako preprosto. Prav tovrstne mikroprakse, ki se pojavljajo na ravni vsakdanjega ivljenja, so namre posebej, ko se zanejo mnoiti kontekstualni predpogoj za potencialno vzpostavitev irih drubenih struktur, kar nakazuje tudi primer zgodovinskega faizma. V primernih okoliinah, kot so resneje gospodarske krize, ki so nujen epifenomen kapitalistinega razvoja, se lahko te mikroprakse in politike hitro vzpostavijo, prenesejo ali institucionalizirajo na iri drubeni ravni, na primer v razirjenem skupku faistoidnih aparatov na ravni drave ali na nadnacionalni ravni (primer Evropske unije in politik priseljevanja; vzpon in institucionalizacija neonacistinih praks, skupin in celo politinih strank v Griji in drugih dravah itd.). V teh primerih postanejo obe prisotne in tako manifestne, da naj bi naravnost ble v oi in jih zato naj ne bi ve mogli spregledati. A tudi takna oitnost je transparentna kvejemu v retrospektivi; v zgodovini se je pokazalo, da lahko plavanje v faizmu tistim, ki ga ne obutijo neposredno na lastni koi, ponudi celo pomirjevalen obutek Reda, Discipline in Miru. Ali e pogledamo nam blinji primer: vidimo lahko, da so barake in podrtije, v katerih so prisiljeni bivati najbolj izkoriani
Jernej A. Prodnik | Zaznamek k faistoidnim praksam in vzpostavljanju novega faizma

Kritina analiza bo makartistinemu lovu na arovnice in inkvizicijskim praksam komisije predstavnikega doma za protiamerike dejavnosti [House Committee on Un-American Activities], ki je v ZDA obstajala skoraj tri desetletja, le steka spregledala oitne faistoidne tendence. Enako velja za protivohunske programe [COINTELPRO] FBI, ki so med drugim vkljuevali sestavo varnostnega indeksa [Security Index]. Ta je vkljueval ljudi, ki naj bi predstavljali nacionalno varnostno tveganje, in na neki toki je bilo baje na tem spisku kar pol milijona osumljencev (glej Maxwell, 2003: 20).

25

migrantski delavci, navsezadnje zabite v zemljo le nekaj metrov od spektakularnega raja nakupovalnih sredi. Tik ob vhodnih vratih potronikega kraljestva lahko ivijo nevidni. In esar ne vidim, me 7 Poleg drugih razlogov se v nasprotnem ne boli. Za ilegalne migrante velja podobno. Kot omenja Cohen primeru zaletimo ob precej oitno teavo: (2006: 118), je reim, ki omejuje priseljevanje, eden najmonejih tudi dejansko obstojei zgodovinski faizoznaevalcev moderne avtoritarne drave (primerjaj Zorn, 2006).6 mi so se med seboj precej razlikovali. Nekaj je jasno: faizem se nikoli ne bo sam opredelil ali prepoznal za faizem, iri drubeni konsenz o njegovem obstoju je zmeraj mogo ele naknadno, pa e to prepoznanje lahko jemljemo kvejemu kot izjemo od pravila.

Glej na primer tematski sklop Migracije v 226. tevilki asopisa za kritiko znanosti (vkljuno z uvodnikom Barbare Beznec), v katerem je tudi prevod Cohenovega prispevka.

***
Do tukaj zartana izpeljava nam omogoa, da loujemo med na eni strani izgrajenim faistinim drubenim redom in na drugi strani faistinimi institucijami, ki ga tvorijo, nadalje pa lahko od tega loujemo tudi faistoidne mikroprakse in politike. Ni nujno, da prakse izhajajo neposredno iz formaliziranih institucij, niti ne moremo ve govoriti le o enem samem samcatem faizmu, ampak prej o faizmih, razlinih oblikah faistoidnih procesov, praks in institucij, pa tudi sistemov.7 Tudi e je neka drubena formacija formalno zakrita s folijo pravne enakosti, ni nujno, da je taken tudi sam proces oziroma praksa, ki jo spremlja. Formalno-pravna ureditev lahko le zamegljuje proces dejanskega delovanja, saj se neka drubeno ustvarjena struktura zmeraj lahko ohranja le skozi delovanje, skozi procese vsakodnevnih ivljenjskih praks (ko se torej reproducira in ele tako pokae kot faistoidno). Primer taknega irega procesa je kapitalistini trg, ki je prostor enakopravnega razmerja med prodajalcem in kupcem (na primer delovne zmonosti). A obenem trg delovne sile, e se osredotoimo nanj, e vnaprej predpostavlja prav delitev na nekoga, ki je v situaciji, da lahko kupuje (pa to zanj morda ni eksistencialnega pomena), ter drugega, ki je (eksistencialno prisiljen) prodajati svojo delovno silo. Tukaj se omenjena enakost kona, e manj pa od nje ostane pri nadaljnjem opazovanju akumulacijskega procesa, na primer v sferi proizvodnje, ki je pravzaprav bistvo trga delovne sile. Kaj se dogaja s prodajalcem lastne delovne zmonosti v naslednji fazi, ko zapustimo trg, to hrupno sfero, kjer se vse dogaja na povrini in vsem na oeh, kot bi dejal Karl Marx? To ni ve v formalno-pravnih okvirih trga, eprav gre za (nedvoumno) tesno povezan proces. Nujno je torej loiti med institucionalizacijo in formalnim uzakonjanjem praks, ki so faistoidne, ter procesi, ki so bodisi faistoidni ali pa v sebi samo nosijo kal, ki se ob primernih drubenih pogojih lahko do popolnosti razbohoti v faistoidni aparat. Oboje sovpada in v vsakodnevnem ivljenju je tovrstne procese pogosto teko loevati, podobno kot je teko opredeliti toko kvalitativnega preskoka; prav zato je analiza faizma kot gibanja in procesa, ki ustvarja specifine oblike izkljuevanja ali skrajnega podrejanja, teavna. To je e posebej oitno v drubi, ki se z vpraanjem delovanja faizmov ne ukvarja ve oziroma koncept uporablja kvejemu kot vsebinsko prazno floskulo.

***
Zakaj je pomemben iri vpogled na procese delovanja, je razvidno e skozi omenjeno drugo svetovno vojno in nastanek dovrenih faistoidnih dravno-ekonomskih kompleksov. Nastanek in razvoj obeh svetovnih vojn je bil tesno povezan s tem, kako se je delil imperialni in kolonialni
26
asopis za kritiko znanosti, domiljijo in novo antropologijo | 251 | No pasaran! Zapisi iz seminarja AntiFa

plen, ki so si ga evropske drave nagrabile skozi stoletja osvajalskih pohodov. Brez tega nujnega zgodovinskega vpogleda lahko kaj hitro pridemo do personalizacije druge svetovne vojne na nekaj oseb, ki so po skupku nakljuij uspele s svojimi idejami pridobiti iroko podporo v lastnih drubah. Ampak kako? So ti sistemi vzniknili iz ni, jih ni najprej spremljalo vsaj dolgo nagovarjanje s faistoidnim diskurzom, ustvarjanje primernega drubenega habitusa? e ne upotevamo zgodovinskih in aktualnih drubenih procesov, je povsem nemogoe brez povrnega banaliziranja razumeti, kako so se lahko skozi zgodovino razvili tako monstruozni sistemi; sistemi, ki pa so bili le logino nadaljevanje nadvse modernih praks nadzora, podrejanja in instrumentaliziranega racionalizma. Sistemi, ki imajo precej daljo dediino, kot bi si nekateri danes radi priznali. Te dolgo uveljavljene prakse so se preprosto institucionalizirale in implementirale v dovren skupek politinih aparatov in mehanizmov. Marcuse, ki je podobno kot preostali lani Frankfurtske ole zaradi vzpona nacizma prebegnil v ZDA, je tri leta za Orwellovim besedilom napisal nenaslovljen rokopis, v katerem je bilo 33 tez o svetovni drubeni situaciji. eprav je bil faizem formalno poraen, Marcuse (1998) zapie, da od demokratinih praks ostaja bore malo. Svet se bo po njegovem razdelil na dva tabora, sovjetskega in neofaistinega. Pod temi okoliinami ostaja le ena alternativa za revolucionarno teorijo, da neusmiljeno in odprto kritizira oba sistema. (ibid.: 217) Napoved bipolarnosti se je s hladno vojno izkazala za pravilno, ostro nasprotovanje praksam obeh sistemov pa je svoj vrhunec doivelo v novih drubenih gibanjih, za katera so bile Marcusejeve teorije med osrednjimi inspiracijami. Precej nenavadno bi se po padcu elezne zavese moralo zdeti dejstvo, da Marcuse demokratini projekt ZDA imenuje za faistoidnega, e posebej glede na to, da se je prav ta sistem zadnjih dvajset let nonalantno dojemal kot prototip tega, kaj naj bi pomenila demokracija (njegovo preizpraevanje pa je bilo omejeno predvsem na margino, ki se jo je podobno kot danes oznaevalo za radikalno in nevarno).

V ZDA so Marcuseja nato prisilno upokojili na podlagi Reaganovega zakona, ki je postavil starostne omejitve za fakultetne lane (glej Maxwell, 2003: 45).

***
Kratka analiza aktualnih procesov, ki nakazujejo monost vzpostavitve novega faistoidnega reda, se mora zaeti pri politino-ekonomskih odnosih, vsaj e naj pristop k njegovi analizi razumemo kot kritino-materialistien. Marcuse je bil na primer dobro seznanjen s kvaliteto demokracije v ZDA ter z oblikami sodobne eksploatacije in podrejanja, ki obstajata tudi onkraj totalnih faistinih sistemov.8 Prav prakse kapitalizma, torej sistema, ki je glavno in neproblematizirano gonilo dananjih drub, je v omenjenem tekstu neposredno povezal s faizmom. Kapital je po njegovem mnenju ustvaril (ne le v faistinih dravah) teroristini aparat z izrazito in vseprisotno mojo. (ibid.: 218) Tendenca po faistoidnosti je integrirana v same temelje kapitalizma (primerjaj Vodovnik, 2009; Centrih, 2013). V zadnjih desetletjih se izrazito kae na vsaj dveh razlinih ravneh. Prva je abstrahirana raven obe iritve blagovne forme, ki se pri prenosu v konkretne prakse kae kot intenzivno pronicanje komodifikacije (poblagovljenja) na vsa podroja lovekih ivljenj. Druga raven se dotika financializacije kapitala in z njo povezane ponovne redistribucije drubenega bogastva, ki je potekala od vzpona neoliberalnih ekonomskih doktrin, e dodatno pa se je intenzivirala s svetovno gospodarsko krizo. Ta vsaj za zdaj ni prinesla obrata od neoliberalizma, ampak kvejemu njegovo materialno utrditev (a se je obenem na valovih vstaj raztreila njegova drubena hegemonija).
Jernej A. Prodnik | Zaznamek k faistoidnim praksam in vzpostavljanju novega faizma

27

Zgodovinski kapitalizem se v prvi vrsti kae kot proces splono razirjene komodifikacije drubenih procesov, s imer se ustvarjajo kompleksne (sasoma globalne) blagovne verige (glej Wallerstein, 1983: 1. pogl.). eprav je za tevilne kritike kapitalizma ta proces sekundarnega pomena, so se zaradi njegove intenzivnosti zaele pojavljati (predvsem moralne) kritike tudi v osrednjem toku humanistine in druboslovne misli (na primer problematika financializacije vsakdanjega ivljenja, vladavine denarja itd.). Z intenzivno iritvijo komodifikacije na podroje komuniciranja in informacij od sredine dvajsetega stoletja je pri tem procesu nastal kvalitativni preskok glede na njegove prejnje faze. Sam ga poizkuam pojasniti s konceptom pronicajoe komodifikacije. Zaradi pretonosti in fluidnosti komuniciranja, ki ne pozna klasinih meja ali morebitnih fizinih omejitev, lahko namre komodifikacija pronica v skorajda vsa podroja drube in lovekih ivljenj. tevilne meje, ki so bile kapitalu postavljene e pred nekaj desetletji, se s tem ruijo: in vse, kar je trdno, se razblinja. Tokrat s pomojo ekspanzije blagovne forme, ki se lahko iri v vse pore ivljenja, med drugim v intimne dele lovekih ivljenj, v polje drubene reprodukcije, pa tudi na ira podroja znanja, kulture, informacij, pri katerih igra vedno pomembnejo vlogo vzpon intelektualnih pravic. Prodornost novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij prispeva k utekoinjanju meja, skupaj pa ti procesi predstavljajo pomemben predpogoj za uspeno kapitalistino kolonizacijo podroij, ki poprej niso bila podrejena vladavini kapitalistinega trga. e samo ta kvalitativni preskok je pomembno prispeval k drubeni redistribuciji bogastva in vzpostavil nove drubene asimetrije med lastniki na eni strani in tistimi, ki so na drugi strani od lastnitva in dostopa izloeni. Naraajo pomen avtorskih pravic se je na primer opisovalo kot drugo fazo ograjevanja, kar vlee zgodovinsko vzporednico z ograjevanji skupnih zemlji, ko sta se s primarno akumulacijo vzpostavljala kapitalistini sistem in trg delovne sile (Harvey je ta zgodovinsko ponavljajoi se proces poimenoval akumulacija-kot-odvzemanje). Financializacija kapitalizma in vzpon neoliberalne doktrine je drugi obraz teh politino-ekonomskih procesov, ki so kapitalu omogoili nemoteno prehajanje nacionalnih meja in sprva neoimperialno kolonizacijo (med drugim prek zadolevanj) navzven, po novem pa tudi navznoter in na mikroravni vsakdanjih ivljenj (glej Lazzarato, 2012). Dri sicer, da se diferenciacija med kapitalistinim razredom in proletariatom, ki je imanentna kapitalizmu, v spremenjenih zgodovinskih okoliinah morda kae na drugaen nain, kot se je v blinji ali daljni preteklosti. Za Lazzarata (2012) se po zadnji gospodarski krizi manifestira predvsem v (neoliberalnem) odnosu med upnikom in dolnikom. A to je odnos, ki je kvalitativno enak razmerju sil med lastniki in nelastniki (kapitala, proizvodnih sredstev), eprav gre za razline empirine manifestacije teh temeljnih ekonomskih asimetrij. Podobna enakost namre velja za odnose med rentniki in tistimi, ki so rento prisiljeni plaevati, ali, z besedami Herberta Schillerja, med tistimi, ki imajo in tistimi, ki nimajo. Torej med peico zmagovalcev in globalno gledano veliko veino poraencev. V vseh teh drubenih odnosih namre ne obstaja idilina enakost izmenjanih blag med posamezniki, ampak gre v samem temelju za izkorievalske odnose, ki temeljijo na (ne)lastnitvu in zmeraj bolj tudi na (ne)dostopu in (ne)svobodi. Definicija tega temeljnega drubenega razmerja Negrija in Hardta (2003: 5657) se zdi primerna: Pod kategorijo proletariata razumemo vse tiste, ki jih izkoria in podjarmlja kapitalistina dominacija []. Razline oblike dela so tako ali drugae podvrene kapitalistini disciplini in kapitalistinim produkcijskim odnosom. Proletariat kot razred doloa dejstvo, da je znotraj kapitala in ga vzdruje. Opazujemo lahko intenziven proces strukturnega nasilja pri redistribuciji bogastva od e tako revnih k najbogatejim, ki je posebej oiten v Evropski uniji, ki danes kolonizira tudi
28
asopis za kritiko znanosti, domiljijo in novo antropologijo | 251 | No pasaran! Zapisi iz seminarja AntiFa

navznoter. Politike zategovanja pasov ob tem vodijo v pavperizacijo, brezperspektivnost, obup, vedno pogosteje upiranje proti njim pa do represije. Neoliberalizem vsebuje vse pritikline, ki bi lahko vodile v novi faistini red, vkljuno s kolonizacijo na domaem parketu.

***
S tem sta tesno povezana politina raven in razpad starega dojemanja demokracije: resna kriza reprezentativne strankokratske demokracije. Colin Crouch (2004) je e pred svetovno gospodarsko krizo a kot epifenomen neoliberalizma poudarjal, da se dananja druba giblje v smer postdemokracije. eprav so se vse vitalne komponente in institucije liberalne parlamentarne demokracije ohranile, v nekaterih primerih celo okrepile, je njihova vloga povsem spremenjena in prej spominja na preddemokratine ase. Po eni strani so se skrajno trivializirale, saj so volitve podobne spektaklu, politiki pa prek personaliziranega politinega diskurza, znailnega za oglaevanje, spominjajo na lastnike trgovinic, ki se trudijo, da bi im dlje ostali v poslu prodaje sebe-kot-blaga (gre za tendenco, ki jo je ob spremljanju predsednike tekme med Kennedyjem in Nixonom prepoznaval e kritini komunikolog Dallas W. Smythe (1960)); po drugi strani so s krizo egalitarnosti politini procesi znova preli pod nadzor privilegiranih elit in zasebnih lobist inih interesov. Pojavlja se na primer proliferacija moi akterjev, kot so globalne korporacije. Negri in Hardt (2003) sta ta prehod od liberalne demokracije v novi red povezovala z vzpostavljanjem globalnega imperija oziroma imperialnega vladovanja, v katerem se vloga starih politinih institucij in tudi nacionalnih drav zmanjuje, meje med dravami pa razpadajo in izgubljajo pomen. Evropska unija, ki je na nadnacionalni ravni na primer prevzela tevilne politine funkcije, ki so jih poprej opravljale nacionalne drave, je vodena tehnokratsko. Tudi nastala je kot projekt zahodnoevropskih politinih in ekonomskih elit. Kot kaejo njeni zadnji ukrepi (in predvsem zmeraj aktualna gronja z njimi), ki vodijo v politike skrajnega zategovanja pasov in razgrajevanja skupnih institucij in podroij, se bo ignoriranje protestnih in vstajnikih multitud nadaljevalo. Po potrebi se jih bo le discipliniralo s surovo represivno silo. Prav s koncem industrijske demokracije saj so demokratine identitete v njej sovpadale z delavsko identiteto je po Virnu (2005: 23) dana silhueta postmodernega faizma v postfordistinem akumulacijskem sistemu, ki temelji na proliferaciji kooperacije. Novi postmoderni faizem se izraa hierarhino, rasistino in despotsko, je oblika barbarske kolonizacije drubenega sodelovanja izven dela. (ibid.) Uveljavljeni red se je prenehal legitimirati prek institucij predstavnike liberalne demokracije. Vlogo najbolj demokratinega prostora izmenjav in upravljanja drube je prevzel sam kapitalistini trg, ki se je poizkual vzpostaviti kot edini preostali in mogoi racionalni mehanizem drubene legitimacije. Hegemonija, ki so jo v spregi zasilno vzdrevale drave, njeni nadnacionalni ekvivalenti in globalni kapital, se je raztreila z globalno krizo. Sedanje stanje je mogoe vzdrevati le e z zatiranjem vstaj, ki prakticirajo radikalni antifaizem: Postajati imun na brata dvojka [zgodovinski faizem, op. a.] danes pomeni elaboriranje in eksperimentiranje s praksami nepredstavnike demokracije, meni Virno (ibid.), h kateremu dodajmo: ki jo bolj ali manj uspeno, a zavzeto, prakticirajo vstajnika gibanja. Poizkuse zaduitev taknih praks prek legalistinih ovir, zastraevanj in nasilnih posegov lahko vsakodnevno spremljamo tudi ob protestnikih manifestacijah v Sloveniji. Pomembno vlogo pri razgradnji starih institucij in mogoih novih praks demokracije ima ne nazadnje manipulativno komuniciranje. Vanj je poleg ekspanzije oglaevanja treba umeati tudi lobistine prakse najvejih korporacij in invazivni piar, znanstveno pa jim asistira
Jernej A. Prodnik | Zaznamek k faistoidnim praksam in vzpostavljanju novega faizma

29

afirmativno (uporabno) raziskovanje. Te prakse namesto vsaj deklarativnega sluenja javnosti in multitudam tega sveta servilno sluijo partikularnim zasebnim interesom tistih, ki si jih lahko privoijo. Rezultat je duenje javnega diskurza, depolitizacija politinih tem in sistemsko onemogoanje participativne demokracije: bodisi korupcija javne sfere ali v najboljem primeru oenje javnega diskurza. Strukturna nujnost sluenja ozkim partikularnim interesom se neposredno kae tudi v medijskih vsebinah, ki dodatno prispevajo k individualizaciji prek naslavljanja individualnih hotenj, elja in udobja, ter z izogibanjem kolektivnim problemom in drubenim vpraanjem, ki jih je mogoe reevati le s kolektivno sprejetimi in izvedenimi reitvami (glej Jhally, 2006: 106111). e z razvojem administrativnega (afirmativnega) raziskovanja mnoinih medijev se je pri samem raziskovanju kazala ta tendenca, ki jo je kritina komunikologija vseskozi ostro zavraala (glej na primer Maxwell, 2003). Burkhard Hoffmann (1983: 8) je tako zapisal, da je raziskovanje mnoinega komuniciranja nenasilna sestra faizma kot vladajoe strategije v visoko razvitem kapitalizmu. Politino-ekonomska konstelacija kulturno-medijske industrije, ki financira tudi manipulativno raziskovanje in samo komuniciranje, subalternim glasovom in marginaliziranim subjektivitetam strukturno mono omejuje ali celo onemogoa dostop do javne sfere. Njihov vpliv reducira na status protijavnosti in z vsakim trenutkom posebej se morajo boriti za status javnosti. e v primeru uspeha je njihov vpliv zreduciran na minimum. Aktualni procesi v drubi z naraajoimi drubenimi asimetrijami vodijo kvejemu v barbarizem, ki ga lahko zaustavi samo vztrajen upor na vseh ravneh ivljenja. Ta odpor se kae, a njegov dolgoroen uspeh je nejasen in dale od zagotovljenega. In ker se je besedilo zaelo s citatom, se zdi smiselno, da se z njim tudi kona:
Kdo e sploh hoe videti bledi in parazitski evropski vladajoi razred, ki je vodil naravnost in ancien rgima k nacionalizmu, od populizma k faizmu in ki sedaj pritiska v smeri generaliziranega neoliberalizma? Kdo e hoe videti te ideologije in birokratske aparate, ki so hranili in podpirali trohnee evropske elite. In kdo e sploh lahko prenaa te sisteme organizacije dela in korporacije, ki so uniile vsakega vitalnega duha? (Negri in Hardt, 2003: 301)

Literatura
CENTRIH, L. (2013): Faizem v dananji drubenopolitini problematiki. Dostopno prek: http://mismouniverza. org/lev-centrih-fasizem-danasnji-druzbenopoliticni-problematiki/ (4. januar 2013). COHEN, S. (2006): Vztrajanje pri dediini faizma: od nadzora nad priseljevanjem do mone drave. asopis za kritiko znanosti, domiljijo in novo antropologijo 226: 112129. CROUCH, C. (2004): Post-Democracy. Cambridge, Malden, Polity. DEBORD, G. (1999): Druba spektakla. Ljubljana, tudentska zaloba. DOLAR, M. (2012): Nemara utegnemo v tej deeli celo dobiti levico? Intervju Boruta Mekine z dr. Mladenom Dolarjem. Mladina 5152: 3439. Dostopno prek: http://www.mladina.si/118998/dr-mladen-dolarnemara-utegnemo-v-tej-dezeli-dobiti-celo-levico/ (2. januar 2013). HOFFMANN, B. (1983): On the development of a materialist theory of mass communications in West Germany. Media, Culture and Society 5(1): 724. JAMESON, F. (1998): The Cultural Turn: Selected Writings on the Postmodern, 19831998. London, New York, Verso. 30
asopis za kritiko znanosti, domiljijo in novo antropologijo | 251 | No pasaran! Zapisi iz seminarja AntiFa

JHALLY, S. (2006): The Spectacle of Accumulation: Essays in Culture, Media, and Politics. New York, Peter Lang. LAZZARATO, M. (2012): Proizvajanje zadolenega loveka: esej o neoliberalnem stanju. Ljubljana, Maska. MARCUSE, H. (1987): Boj proti liberalizmu v totalitarnem pojmovanju drave. V Kritina teorija drube: Izbor tekstov (Zbornik tekstov Frankfurtske ole), ur. S. iek in R. Riha, 82114. Ljubljana, Mladinska knjiga. MARCUSE, H. (1998): 33 Theses. V Technology, War and Fascism: Collected Papers of Herbert Marcuse, Volume One, ur. D. Kellner, 215228. London, New York, Routledge. MAXWELL, R. (2003): Herbert Schiller. Lanham, Rowman & Littlefield Publishers. NEGRI, A. in HARDT, M. (2003): Imperij. Ljubljana, tudentska zaloba. ORWELL, G. (1944): What is Fascism? Tribune, 24. marec. Dostopno prek: http://alexpeak.com/twr/wif/ (28. december 2012). SMYTHE, D. W. (1960): The Modern Media Man and the Political Process. V Counterclockwise: Perspectives on Communication, ur. T. Guback, 109126. Boulder, San Francisco, Oxford, Westview Press. VIRNO, P. (2005): Theses on the New European Fascism. Grey Room (21): 2125. VODOVNIK, . (2009): Faistine inklinacije kapitalizma. Dostopno prek: http://www.bajta.si/kolumna/zigavodovnik-fasisticne-inklinacije-kapitalizma (10. december 2012). WALLERSTEIN, I. (1983): Historical Capitalism. London, Verso. ZORN, J. (2006): Od izjeme do norme: centri za tujce, priseljevanje, deportacije. asopis za kritiko znanosti, domiljijo in novo antropologijo 226: 5473.

Jernej A. Prodnik | Zaznamek k faistoidnim praksam in vzpostavljanju novega faizma

31

NO PASARAN! ZAPISI IZ SEMINARJA ANTIFA

2231 Jernej A. Prodnik Zaznamek k faistoidnim praksam in vzpostavljanju novega faizma
Avtor podaja teoretsko-analitien premislek h konceptualizaciji faizma, ki ga v zadnjem delu besedila aplicira na aktualne politino-ekonomske in politine razmere. Za razumevanje faizma je treba tega izloiti iz zgodovinskega konteksta, emur mora pri praktini analizi slediti vsakokratna in soasna ponovna umestitev v aktualne zgodovinske procese v drubi. Avtor predlaga loevanje med izgrajenim faistinim redom in faistoidnimi institucijami, procesi, praksami in diskurzi, ki nakazujejo diferenciacijo med makroravnjo in mikropraksami ter politikami na ravni vsakdanjega ivljenja. Primeren drubeni kontekst je namre predpogoj za gradnjo celovitejega reda, saj daje podlago za premestitev oziroma prenos teh praks na iro drubeno raven (na primer v razirjen skupek faistoidnih aparatov in institucij na nacionalni ali nadnacionalni ravni, ki potencialno omogoajo faistini red). S tem je redefinirana trdna in ostra binarna opozicija med faistinimi in nefaistinimi drubami, saj v razlinih zgodovinskih trenutkih obstaja monost gibanja od navidezno benignih faistoidnih praks do protofaistinega konteksta in konno do celovito zgrajenega faizma. Na ta nain pa je mogoe faizem opazovati in analizirati tudi kot gibanje in proces, ne le kot (zgrajeno) strukturo. Kljune besede: faizem, faistoidne prakse, neoliberalizem, kapitalizem, post-demokracija. Jernej Amon Prodnik, diplomirani politolog in doktorski tudent. Mladi raziskovalec na Centru za raziskovanje drubenega komuniciranja in asistent na Katedri za medijske in komunikacijske tudije,
Povzetki | Summaries

Fakulteta za drubene vede, Univerza v Ljubljani. (jernej.prodnik@gmail.com)

SUMMARIES NO PASARAN!
2231 Jernej A. Prodnik A Note on Fascist Practices (and the Emergence of Neo-Fascism)
The author provides a theoretical analysis of the concept of fascism, which he then applies to the present political-economic and political circumstances. He proposes that to understand fascism it is important to separate it from the historical context, while it is at the same time of crucial importance to embed it into the current historical processes in the society. Only this kind of abstraction will enable us to consider fascism in a patently changed, but in many ways similar social context. Furthermore a differentiation is suggested between a completely formed fascist order on the one hand, and fascist institutions, processes, practices and discourses on the other. This can provide a possible distinction between a macro-level perspective, which focuses on the wider social structures and systems, and micro-practices and micro-politics, which operate at the level of everyday activities. Such differentiation is important because a suitable social context is always a prerequisite for a totally integrated (fascist) order. It is always the social context that helps to transfer fascist micro-practices into the wider and often institutional social level (for example into a broadened complex of fascist apparatuses and institutions on the national or supra-national level that potentially enable the establishment of a fascist order). This also helps us to redefine the hard and sharp opposition between fascist and non-fascist societies: in different historical moments the movement from seemingly benign fascist practices toward a proto-fascist social context and finally to a totally constructed fascist system is always possible. Defined and rethought in this way, fascism can be observed and analyzed as a movement and a process, not only as a (fully constructed and stable, often de-contextualized) structure. Keywords: fascism, neo-fascism, fascist practices, neoliberalism, capitalism, post-democracy.
Povzetki | Summaries

Jernej Amon Prodnik is a Research fellow at the Social Communication Research Centre and Assistant to the Teaching Process at the Media Studies Department (Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana, Slovenia). His principal research interests encompass the broad field of political economy of communication. (jernej.prodnik@gmail.com)

227

NO PASARAN!: NOTES FROM ANTIFA SEMINAR

EDITORIAL 7 AntiFa Collective: Heres Everything Under the Sun About Our Collective Fights Against Fascisms WHAT FASCISM? 13 22 32 34 54 Umberto Eco: Ur-Fascism Jernej Amon Prodnik: A Note on Fascist Practices (and the Emergence of Neo-Fascism) MAY 2010: Heres Everything Under the Sun Robert Bobni and Andreja Vezovnik: Discourse on Islam or Dispositif of Statements and Object Metka Mencin-eplak: The Innocence of Scientific Truths 20102011 62 64 74 75 76 77 81 82 83 84 91 92 100 102 OCTOBER 2010: Economic Fascism Lana Zdravkovi: The Possibility of the Impossible or We will not Pay for your Crisis! NOVEMBER 2010: Historical Connections Between Fascism, Colonialism and Imperialism. Contemporary Neo-Colonial and Imperial Practices DECEMBER 2010: State Racism in Global Europe JANUARY 2011: The Rise of Fascism in Europe: Communism or Barbarity? Gal Kirn: Fascism in the Core of Germany: The New Idea of Europe FEBRUARY 2011: AntiFa intervention: The Present State of Arab Revolutions FEBRUARY 2011: A Public Forum with a Self-Organized Group of SCT Workers: Were Building the Future MARCH 2011: The 70th Anniversary of the Foundation of the Liberation Front of the Slovenian Nation Maca Jogan: The 70th Anniversary of the Foundation of the Liberation Front of the Slovenian Nation APRIL 2011: Ur-Fascism in the Mass Media Alen Topliek: The Significance of Freedom of Expression in an Antagonistic Society: Critical Understanding of Fascist Discourses and Linguistic Vulnerability MAY 2011: Alternatives Irina Vini: Invisible Workers of the World as an Autonomous Space ofMigrant Workers 20112012 112 113 OCTOBER 2011: Justseeds Cooperative NOVEMBER 2011: Boj za: Discomfort With Homosexuality and How Far (to the Left) Does it Go?
asopis za kritiko asopis znanosti, za kritiko domiljijo znanosti, in novo domiljijo antropologijo in novo antropologijo Uvodnik Content | 235236 |Content | 227

114 115 116 127 140 142 143 147 148 154

DECEMBER 2011: Anarchism as a Method of Organizing JANUARY 2012: Hatred on the Walls Mitja Velikonja: The Continuation of Politics by Other Means: Neo-Fascist Graffiti and Street Art in Slovenia Sran unica: Reoccupying Public Space by Hatred and Ethnic Cleansing Case study: Banja Luka MARCH 2012: AntiFa Interventions: I know what I stand for! and Palestine Today, Palestine Tomorrow. MARCH 2012: Socially Lean Police State? Asja Hrvatin: Austerity, Discipline and Social Security APRIL 2012: Football Between Reactionary and Emancipating Practices Jure Lesjak: Discussing an (un)Usual Approach to Comprehending Football MAY 2012: Science as an Ideological Apparatus 20122013

157 158

OCTOBER 2012: The (Neo)-Conservative Restoration of Slovenia and the Disintegration of Public Discourse NOVEMBER 2012: Intergenerational Colonialism: How do we Exploit Future Generations with our Generational Egoism and Environmental Carelessness? Dejan Savi: Against Generationism. A Conceptual Outline of Justice for Future Generations Toma Gruovnik: Environmental Denial DECEMBER 2012: In the Lesbian Quarter Suzana Tratnik: AntiFa Seminar in the Lesbian Quarter Nataa Suki: 25 Years of the Lesbian Section LL DECEMBER 2012: AntiFa Intervention: Re-thinking Protests and Crafting Alternatives Franc Trek: Reflection on Gotof je! Klemen Plotajner: Knowledge Must be Committed to Emancipation INSURGENCIES. ANNOUNCING 252ND ISSUE Andrej Kurnik: A New Generation of Uprisings from Tunisia to Slovenia REVIEW Marko Riba: Homo Academicus SUMMARIES

159 168 175 176 179 184 185 194 198 199 211 227

Vsebina | Content |

| Content

NO PASARAN! ZAPISI IZ SEMINARJA ANTIFA

UVODNIK 7 Kolektiv AntiFa: Tu je vse ivo o naih kolektivnih bojih proti faizmom KAKEN FAIZEM? 13 22 32 34 54 Umberto Eco: Prafaizem Jernej Amon Prodnik: Zaznamek k faistoidnim praksam in vzpostavljanju novega faizma MAJ 2010: Tu je vse ivo! Robert Bobni in Andreja Vezovnik: Diskurz o islamu ali dispozitiv izjav in objekta: primer islamskega versko-kulturnega centra Metka Mencin-eplak: Nedolnost znanstvenih resnic 20102011 62 64 74 75 76 77 81 82 83 84 91 92 100 102 OKTOBER 2010: Ekonomski faizem Lana Zdravkovi: Monost nemogoega ali: Ne bomo plaali vae krize! NOVEMBER 2010: Zgodovinske povezave med faizmom, kolonializmom in imperializmom in sodobne neokolonialne ter imperialne prakse DECEMBER 2010: Dravni rasizem v globalni Evropi JANUAR 2011: Vzpon faizma po Evropi: Komunizem ali barbarstvo? Gal Kirn: Faizem v osrju Nemije: nove ideja Evrope FEBRUAR 2011: Intervencija Antifa: Arabska revolucionarna sedanjost FEBRUAR 2011: Javna tribuna Gradimo prihodnost s samoorganizirano skupino delavcev SCT MAREC 2011: 70-letnica ustanovitve Osvobodilne fronte Maca Jogan: Ob 70. obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda APRIL 2011: Veni faizem v mnoinih medijih Alen Topliek: Pomen svobode izraanja v antagonistini drubi: kritino razumevanje faistoidnih diskurzov in jezikovna ranljivost nanje MAJ 2011: Alternative Irina Vini: Nevidni delavci sveta kot avtonomni prostor organiziranja migrantskih delavcev 20112012 112 113 114 115 116 OKTOBER 2011: Zadruga Justseeds NOVEMBER 2011: Boj za: Kako dale (na levico) see nelagodje s homoseksualnostjo? DECEMBER 2011: Anarhizem kot metoda organiziranja JANUAR 2012: Sovratvo na zidovih Mitja Velikonja: Nadaljevanje politike z drugimi sredstvi. Neofaistini grafiti in street art na Slovenskem

| Vsebina

127 140 142 143 147 148 154

Sran unica: Re/okupacija javnega prostora s sovratvom in etninim ienjem: pot v etnofaizem. tudija primera: Banja Luka MAREC 2012: Intervenciji AntiFa: Vem, zakaj sem ZA!. Razprava o druinskem zakoniku in Razpravao razmerah v Palestini MAREC 2012: Socialno vitka policijska drava? Asja Hrvatin: Nadzorovanje in varevanje v sociale varstvu APRIL 2012: Nogomet med reakcionarnimi in emancipatorinimi praksami Jure Lesjak: Esejistino o nekem (ne)vsakdanjem poizkusu razumevanja pomena nogometa MAJ 2012: Znanost kot ideoloki aparat 20122013

157 158 159 168 175 176 179 184 185 194 198 199 211 219

OKTOBER 2012: (Neo)konservativna restavracija Slovenije in razgradnja javnega diskurza NOVEMBER 2012: Medgeneracijski kolonializem: kako z generacijskim egoizmom in okoljsko brezbrinostjo izkoriamo prihodnje generacije Dejan Savi: Proti generacizmu: Oris pojmovanja pravinosti do prihodnjih generacij Toma Gruovnik: Okoljsko zanikanje DECEMBER 2012: V lezbini etrti Suzana Tratnik: AntiFa seminar v lezbini etrti Nataa Suki: Petindvajset let lezbine sekcije LL DECEMBER 2012: AntiFa intervencija: Pre-mislimo proteste in obli-kujmo alternative! Franc Trek: Refleksiji ob Gotof je! Klemen Plotajner: Vednost mora biti zavezana emancipaciji VSTAJNITVA. NAPOVED 252. TEVILKE ASOPISA ZA KRITIKO ZNANOSTI Andrej Kurnik: Nova generacija vstaj od Tunizije do Slovenije RECENZIJA Marko Riba: Homo Academicus POVZETKI

Vsebina |