V N CA I I , S A A T ^ IG A TR NI K RD I CE T RN NA A R N H I T JN K T A O RS IA S AA U EN S M TO T

, 2310 , . ./: 033 361 945 E-mail: ovinica@mt.net.mk www.opstinavinica.gov.mk

, 2310 , . ./: 033 361 646 E-mail: muzejterakota@yahoo.com

: ./: 033 361 945 . 104 E-mail: viller_05@yahoo.com

VINICA, VINICA STAR ANTI^KI GRAD I CENTAR NA RANOHRISTIJANSKATA UMETNOST

Izdava~: Op{tina Vinica Za izdava~ot: Gradona~alnik na Op{tina Vinica - Marjan Kostadinov Za Muzejot: Ivanova Julijana - direktor Avtor na tekstot: D-r Kosta Balabanov Kompjuterska podgotovka i pe~at: Evropa 92 - Ko~ani Tira`: 1000 primeroci 2007 god. Izrabotkata na katalogot ja pomognaa: - Fondacija Institut Otvoreno Op{testvo MAKEDONIJA

- op{tina VINICA

Idejata za osnovawe Muzej na gradot Vinica, ne e nova. Me|utoa, za nejzinata realizacija se ~eka{e dolgi godini. Nadle`nite institucii na gradot, a posebno rabotnicite od oblasta na kulturata i obrazovanieto, ose}aa golema potreba od edna muzejska institucija,koja }e im ovozmo`i, prvenstveno na najmladite, a potoa i na povozrasnite gra|ani, a se razbira i po{iroko, na javnosta vo Makedonija, da se zapoznaat so kulturno-istoriskoto i umetni~koto bogatstvo na ovoj grad,na negovata po{iroka okolina i regionot na Isto~na Makedonija, {to se zatvora vo predelot na srednoto te~enie na reka Bregalnica. Podatocite za postoewe na arheolo{ki lokaliteti vo ovoj region,odprvin bile vrzani za slu~ajni naodi ,najmnogu od `itelite na gradot i tie od sosednite naseleni mesta,koi obrabotuvajki gi svoite nivi i lozja, ~esto naiduvale na zna~ajni arheolo{ki predmeti. Kon tie soznanija,podocna se nadovrzuvaat informaciite od terenskite istra`uvawa i rekognoscirawa na stru~ni arheolo{ki ekipi i poedinci, koi vrz osnova na povr{inskite naodi, uka`uvale na postoeweto na arheolo{ki lokaliteti od razli~ni vremenski periodi. So tekot na vremeto, na odredeni, ve}e locirani arheolo{ki lokaliteti, odpo~nale i delumni iako ograni~eni sonda`ni iskopuvawa. Nekoi od niv,ovozmo`ile dobivawe posolidni stru~ni i nau~ni soznanija za toa {to se nao|a pod zemjanite plastovi, koi{to so vekovi qubomorno gi kriele materijalnite tragi na `ivotot na lu|eto koi niz vekovite go naseluvale ovoj prostor. Me|utoa, zaradi nemawe posebna institucija vo gradot Vinica, koja da gi sobira otkrienite arheolo{ki i drugi materijalni tragi od `ivotot na lu|eto na ovie prostori,mnogu od tie materijalni tragi bile nepovratno izgubeni. Drugi pak, odkako bile otkrieni, bile preneseni vo najbliskite muzei i muzejski zbirki, (vo Muzejot na grad [tip ili pak vo Muzejot na Makedonija vo Skopje). Taka, na primer:otkrieniot votiven reljef na Vini~koto Kale so pretstava na Zevs i Hera ( od koi e za~uvana samo Hera) se na{ol vo lapidariumot na Muzejot na grad [tip,kade {to i denes se ~uva, kako i dvete mermerni statui na karijatidi otkrieni na lokalitetot Manastiri{te vo s.Kalimanci. Nekolkute fragmenti od terakotni reljefi, po otkrivaweto od sopstvenici na lozja na Vini~koto Kale bile spaseni i preneseni vo Muzejot na Makedonija. Dve celi terakotni ikoni se na{le vo privatni zbirki. Izvesen broj arheolo{ki predmeti, so razli~na vrednost, od razli~ni vremenski epohi i od razli~ni lokaliteti, se na{le vo privatnata zbirka na G-n Risto Popov od Vinica, kade{to,za sre}a, i do denes se ~uvaat. Kako rezultat na soznanijata za postoeweto na pogolem broj arheolo{ki lokaliteti vo regionot na srednoto te~enie na reka Bregalnica, posebno za tie neposredno vrzani so gradot Vinica i negovata neposredna okolina, (soznanija, sobirani vo izminatiot pove}egodi{en period i dokumentirani vo Arheolo{kata karta na Republika Makedonija (MANU, tom1(1994) i tom 2,Skopje 1996 god), denes znaeme deka na ovoj prostor se odvival intenziven `ivot na lu|eto od vremeto na:neolitot, bronzenoto, `eleznoto, ranoanti~koto, rimskoto, docnoanti~koto, ranohristijanskoto i srednovekovnoto vreme. * * * Od neolitot, edna od najstarite dosega registrirani, poznati epohi, vo Vinica, zasega se otkrieni materijalni tragi na Vini~koto Kale.
3

Tie se potvrdeni so nekolkute kameni orudija (sekiri), celi i fragmentirani kerami~ni sadovi, ostatocVini~ko Kale - kameni ite od yidovi na kolibi, sekiri gradeni od drven material i oblepuvani so glina. Kerami~niot material, (glavno pomali fragmenti od sadovi), se poka`uva blizok, po svoite osnovni oblici i stilski karakteristiki, so poznatata Anzabegovo-Vr{ni~kata kulturna grupa, inaku nau~no konstatirana vo po{irokiot del od Ov~epolieto. Na Vini~koto Kale,na prostorot kade{to se otkrieni ostatocite od neolitskite `iveali{ta (kolibite), se otkrieni i mno{tvo ostatoci na koski, od pitomi i divi `ivotni. Posebno se poka`uvaat brojni naodite na zabi od divi sviwi i rogovi od srni i eleni. Te{ko e da se odredi po~etokot kako i vremetraeweto na neolitskite zaednici na Vini~koto Kale. Me|utoa, treba da se ka`e, deka planinskiot predel na Pla~kovica, na ~ii{to padini se nao|a Vini~koto Kale, kako i drugite sosedni planini (Obozna i Golak), obiluvale so bogati pasi{ta, kvalitetna voda za piewe za lu|eto i dobitokot, i pogodnosti za odgleduvawe na krupen i siten dobitok, kako i za opstanok na raznoviden dive~. Nizinskiot pak predel, vo dolinata na reka Bregalnica, pru`al mo`nosti za odgleduvawe na zemjodelski, gradinarski i ovo{ni kulturi. Postoeweto na {amak so razleani, relativno plitki i mirni vodi,vo ramni~arskiot del od koritoto na reka Bregalnica, ovozmo`uvalo ulov na pove}e vidovi ribi i divi ptici. Od epohata na bronzeno vreme,na Vini~koto Kale, zasega se konstatirani materijalni tragi samo od vremeto na docnata bronza. Se razbira, toa ne mora da zna~i deka i od periodot na ranata bronza takvi nemalo. Pra{awe e na potemelnoto prou~uvawe na dosega otkrieniot kerami~en material,kako i na ponatamo{nite arheolo{ki iskopuvawa. Za razlika od predhodno spomenatite vremenski periodi (neolitot i bronzenoto vreme), epohata na `eleznoto vreme, vo ovoj region e zastapena so navistina golem broj mogili (tumuli). Od niv, sedum vo Vini~ka Kr{la (lok. Barba{ki Dol i Gradi{te) dva vo s.Istibawa (lok.Prevalec), edinaeset vo atarot na s.Lipec (lok.^ukarki), eden vo atarot na s.Kalimanci (lok.Rusalski Grobi{ta), i eden vo atarot na s.Laki (lok.Mogila). Vkupno, zasega bile evidentirani 22 pomali i pogolemi mogili. Pogolemiot broj od niv, poteknuvaat od `eleznoto vreme, no sekako, nekoi od niv pripa|aat i na postaroto bronzeno vreme. Me|utoa, dosega arheolo{ki se istra`uvani samo mnogu mal broj. Nesporno, tie se zna~ajni za podobroto zapoznavawe na materijalnite tragi i ritualnite pogrebuvawa od ovoj ran period. Pokraj mogilite, od periodot na `eleznoto vreme ,na pove}e mesta se otkrieni nekropoli ili tragi od nekropoli. Poznati se nekropolite okolu seloto Vini~ka Kr{la (lok.Kr{lanski Gumewa i Rusalski Grobi{ta). Na lokalitetot Kr{lanski Gumewa, otkrieni se bronzeni votivni predmeti so razli~ni oblici kako: ~u{ki na afion, bokal~iwa, tropki i sl. Ovie ve{to izraboteni miniaturni
4

bronzeni predmeti, vo naukata se poznati pod nazivot Makedonska bronza. Vo samiot grad Vinica, vo severniot del od gradot, na lokalitetot poznat pod nazivot Ila, bile otkrieni nekolku grobovi so kamena konstrukcija koi poteknuvaat od periodot na `eleznoto vreme. Samiot fakt, deka na ovoj prostor se otkrieni mogili (tumuli) i nekropoli, poka`uva deka ovde, intenzivno se odvival `ivot na lugeto niz Vini~ko Kale - otisoci vo glina od izminatite mileniumi, posebno kon sid na koliba krajot na vtoriot i niz prviot milenium, koga na ovie prostori `iveat pajonsko-makedonski plemiwa i plemenski grupacii. Postoeweto na pajonskite plemenski grupacii, najdirektno se spomenati vo Homerovata Ilijada i toa kako edinstveno pleme od Makedonija t.e.Emathia (staroto ime na Makedonija), kako u~esnici vo Trojanskata vojna. Tie, spored Homer, se borele na stranata na Trojancite, a ne na stranata na Ahajcite. Vo Herodotovata istorija, za niv se veli deka bile ve{ti vo obrabotkata na metalot, vo izrabotkata na predmeti od keramika, kako i vo odgleduvaweto na kowi. Od vremeto koga na ovie prostori `iveele pajonsko-makedonskite plemenski grupacii, arheolo{kite iskopuvawa na Vini~koto Kale, vo najdolnite stratigrafski kulturni sloevi, poka`aa postoewe na tragi od gradbi gradeni so golemi kameni blokovi. Vo istite sloevi, otkrieni se i fragmenti od kerami~na dekorativna arhitektonska plastika, vo najgolemiot del rabotena so umetni~ki oblikuvana matrica vo kalap. Nekoi reljefi, otkrieni vo polna za~uvanost i vo fragmenti, poka`uvaat postoewe na metopi i frizovi,{to bile aplicirani na fasadite i timpanonite, kako i kerami~ni dekorativni, no vo isto vreme i funkcionalni predmeti, so koi bile ukrasuvani krovovite na ovie objekti. (Komparativniot material za krovnite ukrasi,go nao|ame na lok.Isar s.Studeni~ani-skopsko, datiran vo V-IV vek pred novata era. (Prof. I.Mikul~i},Staro Skopje so okolnite tvrdini, Skopje 1982 g.) Spored dosega{nite na{i soznanija, nekoi od dosega otkrienite reljefi izraboteni vo glina, {to pretstavuvaat mitolo{ki ~udovi{ta (Grifoni i Himajri), so jasno nazna~ena za{titna, a sekako i apotropejska uloga, datiraat od istiot period, odnosno od V-IV vek od starata era. Drugi se vrzuvaat za ilustracii na temi koi zboruvaat za u~estvoto na pajonskite voeni formacii vo Trojanskata vojna (za koi temi i predmeti,vo proces na podgotvuvawe se nao|a posebna publikacija, posvetena isklu~ivo na ovoj material, koj se u{te vo celina ne e konzerviran. Ona {to posebno treba da se naglasi toa e deka vrz osnova na podatocite {to se prezentirani vo Arheolo{kata karta na Makedonija, stanuva jasno deka vo Vinica i po{irokiot region, dosega ne se otkrieni pozna~ajni tragi od t,n, Helenisti~ki period, no na Vini~koto Kale, me|u dosega otkrienata keramika, se nao|aat, zasega samo fragmenti od sadovi, za koi{to bi mo`elo da se smeta deka mu pripaat na toj periodi podgotven za prezentacija.)
5

Iako Makedonija podpa|a pod Rimska vlast vo 168 god., a rimska provincija stanuva vo 148 godina pred novata era, vo naselbata i vo utvrdeniot grad na Vini~koto Kale, dosega ,ne se otkrieni materijalni tragi koi bi mo`ele da se povrzat so neposredni vlijanija vo ranorimskiot period. Me|utoa,podocna, vo vekovite koi{to sleduvaat, vo gradot Vinica i vo negovata neposredna okolina, konstatirano e postoewe na odredeni vlijanija od rimskoto grade`ni{tvo. Niknuvaat pove}e pogolemi i pomali naselbi. Me|u niv, }e gi spomeneme naselbite vo blizina na selata: Jakimovo, (na arheolo{kite lokaliteti: Ambarica, Plate~ki pat i Kupolot), Istibawa (Batevka, Raklevi Vini~ko Kale Bav~i, Seli{te, Slatina Gorica, Tur- pokriven ukras, VI ski Grobi{ta), Lipec (Ilovica, Sv. Spas, - V vek pr. n. e. Beli, Crkvenec), Blatec (Gramadi i Kalajxievo), Pekqani (Dolovi i Su{ica Dubarovo), Vini~ka Kr{la (Tafurski Lozja, Mogila, Su{ica i Bav~i, Kalimanci (Manastiri{te-Studewak, Carevec i Cincov Rid), Leski (Oreovo), i Trsino (Trsino). Me|utoa,vo spomenatot period na rimskoto vladeewe, spored dosega{nite soznanija,vo ramkite pribli`no na dene{nata lokacija na gradot Vinica, se nao|ala edna od pogolemite naselbi vo regionot. Tragi od taa naselba dosega se otkrieni na pove}e mesta. Slu~ajno otkrienite tragi poka`uvaat deka naselbata postoela na ovoj prostor i pred podpa|aweto na Makedonija pod vlasta na Rim.Me|utoa, nejzinoto {irewe vo periodot na rimskoto vladewe, nesomneno e vrzano so intenzivirawe na trgovijata, rudarstvoto, metalurgijata i grn~arstvoto, za koi stopanski granki se otkrieni seriozni tragi, kako i za razvojot na stoi~arstvoto vo predelot na planinite so koi naselbata bila opkru`ena. Sekako, vo toj period se pojavila i potrebata od za{tita na naselenieto i steknatite bogatstva, pa na Vini~koto Kale, kako mnogu pogoden strate{ki punkt, izniknal utvrden grad (kastel) so bedemi za{titeni so polukru`ni kuli. Vo svojata vnatre{nost utvrdeniot grad zatvoral prostor od okolu 25.000 kvadratni metri,(2.5 hektari). Yidinite na kastelot, gradeni od kr{en i re~en kamen, vo tehnika poznata pod nazivot: emplecton, vo toj period, ne bile mnogu masivni i jaki, bidej}i nivnata debelina ne iznesuvala pove}e od 110 sm. Ona, {to do denes e otkrieno vo vnatre{niot prostor na tvrdinata,od taa prvobitna grade`na faza, poka`uva deka, vdol` yidovite na bedemot, odnosno pome|u yidovite na bedemot i yidovite na objektite izgradeni vo vnatre{nosta na utvrdeniot grad se nao|al prili~no {irok prostor-ulica, poznata pod nazivot: intervallum, koja slu`ela za polesno i nesmetano dvi`ewe na branitelite, vo vreme na neprijatelski napad vrz tvrdinata. Postoeweto na vakvata ulica na Vini~koto kale, poka`uva deka toj model na gradba na utvrdenite gradovi se smetal za klasi~na forma. To~no, klasi~niot model na oblikot na tvrdinata, so me|uprostorot (intervallum),go uslovuva i datiraweto na nejzinata
6

izgradba, {to po na{e mislewe se slu~ila kon sredinata na vtoriot vek od novata era.Me|utoa, ve}e be{e uka`ano deka na prostorot na Kaleto, mnogu pred izgradbata na tvrdinata, postoele gradbi koi bile za{titeni samo od prirodnata konfiguracija na terenot. Na prostorot {to odpo~nuval od itervalumot, kon vnatre{nosta na tvrdinata, pribli`no, na potegot pome|u isto~nata i jugo-isto~nata kula od bedemot, se naogal kompleks od vo niza naredeni magazini za zrnesta hrana, koja glavno bila smestuvana vo razli~ni po golemina pitosi, zakopani do obodite vo zemja.Vo nekoi od ovie magazini, bile stokirani materijali koi bile upotrebuvani i vo odbranata na tvrdinata. Taka, otkrienite ostatoci od sumpor i smola,poka`uvaat deka vo odbranata, koga za toa }e se poka`ala potreba, se koristelo i ova, mnogu opasno i efikasno oru`je. Vo prodol`enie, na istiot pravec,severno od isto~nata kula, povtorno grani~ejki so ilicata (intervalumot), se nao|al kompleks od nekolku prostorii me|usebe povrzani vo edna celina. Centralnata prostorija na ovoj objekt, ima bazilikalen oblik so apsida. Nesomneno, se raboti za poznatiot tip na t.n doma{ni baziliki (basilica domus), odnosno dvorec za `iveewe. Od ju`nata strana na bazilikalnata prostorija, se nao|a pomala prostorija, so pravoagolna osnova, vo koja, na isto~nata strana,bila izgradena fontana.Do fontanata, vodata se doveduva preku karemi~ki cevki, od koi edni bile vgradeni vo samiot yid na fonatanata. Vodata te~ela vo polukru`no korito izdlabeno vo bazalten kamen, koe se potpiralo na tri nogarki. (Denes koritoto e za~uvano vo fragmenti). Od koritoto vodata istekuvala vo odvoden kanal izgraden od kameni plo~i.Vo eden del od ova prostorija so fontana, se nao|alo i lo`i{teto na prefurniumot, preku koj se zagrevala vodata za bawata. Bawata bila relativno mala pravoagolna prostorija, koja na ednata strana ima kada. Bila izgradena od nadvore{nata strana na prostorijata so fontana, a vo nea se vleguvalo preku tremot so kolonada. Podot na bawata e od kerami~ni plo~i ,od kakvi e izgradena i kadata. Pred vlezot vo bawata, postaven direktno vrz odvodniot kanal, se nao|al klozet. Centralnata prostorija so apsida,zaradi kosinata na terenot vrz koj bila izgradena, vo eden del,imala i prizemje. Vo procesot na iskopuvaweto na prostorot na prizemjeto, otkrieni se pogolem broj pomali i pogolemi pitosi za zrnesta hrana.Od severnata strana na cerntralnata prostorija, se nao|aat nekolku razli~ni po golemina i oblik prostorii, koristeni, sekako, za prestoj na `itelite na ovoj zasega najgolem kompleks-dvorec, koj{to po mnogu svoi osnovni karakteristiki, bi mo`elo da bide dvorecot za prestoj na voeniot zapovednik Kr{lanski Gumewa - makedonska na utvrdeniot grad. Komunikacijata bronza, VII - VI vek pr. n. e.
7

vo ovoj, dosega otkrien prostor, se odvivala preku dve ulici koi se vkrstuvale na {irokiot prostor pred dvorecot. Ednata potesna ulica, koja bila pokriena so kaldrma, izvedena od re~ni kamewa, trgnuvala od vleznata porta pred isto~nata kula od bedemot i se dvi`ela kon zapad. Od jugo-isto~nata kula trgnuvala po{irokata ulica, via principalis, koja minuvala pokraj magazinite i slegnuvala, vo blaga kosina, kon {irokiot prostor kade{to, sprema dosega{nite soznanija, se nao|al forumot. Forumot, {to go zafa}al centralniot del na zaramnetoto plato, na zapadnata strana, imal poseben prostor na koj se nao|al `rtvenik. Od `rtvenikot denes ostanale samo nekolku kvadratni blokovi od sivo zelen kamen, kako i posebni kameni plo~i, profilirani taka za da preku niv istekuva krvta na `rtvuvanite `ivotni, koja potoa se slevala vo dlaboka dupka, izdlabena vo stenata.Ovoj `rtvenik, za~uvan vo osnovata, denes se nao|a in situ, formiraj}i pravoagolen prostor od okolu 25 kvadratni metri. Na severnata strana od forumot se nao|ale mali rabotilnici. Vo edna od niv, bea otkrieni nekolku `elezni sekiri. Do vremeteo na pojavata na hristijanstvoto, vo ovoj del od tvrdinata ,zasega ne se konstatirani drugi gradbi. * * * Pogodnite klimatski uslovi, izobilstvoto voda, plodnoto zemji{te, {umite od koi se obezbeduval grade`en material, rudnite bogatstva, glini{tata so visoko kvalitetna glina, zlatonosnite reki (Pekqanska i Dragobra{ka reka), ovozmo`ile vo periodot na docnata antika, pokraj naselbata na prostorot na dene{niot grad Vinica, zna~itelno da se zgolemi brojot na naselbite vo po{irokiot region.Dosega{nite soznanija na arheolozite, dobieni od rekognoscirawata na terenot poka`uvaat deka vo blizina na seloto Dragobra{ta izniknale pove}e naselbi me|u koi na lokalitetite; Belte~ko Maalo, Vr{nik i Seli{te se otkrieni materijalni tragi koi nedvojbeno go potvrduvaat toa. Takvi imalo i vo atarot na seloto Pekqani (Sabotinite Grobi{ta i Crkvi{te), kako i vo blizina na selo Blatec (Mojmija i Crkvi{te). I vo blizina na seloto Trsino (Deboki Dol, Manastirski Dol i Priben). Vo okolinata na selo Kalimanci se otkrieni nekolku lokaliteti so jasno vidlivi tragi od postoewe na naselbi: (Velogat, Vini~ka Skala i Studewak). Arheolo{kiot lokalitet Gradi{tevo blizina na seloto Vini~ka Kr{la, isto taka poka`al tragi od naselba, koja nastanala vo docno anti~koto vreme. Vo postoe~kata literatura, nastanata vo poslednite godini, vo koja se tretira istorijata na gradot Vinica i dene{nite naselbi vo po{irokata okolina, ~estopati, koga se zboruva za periodot od podpa|aweto na Makedonija pod Rimska vlast, se veli, deka vo ovoj region do{le i go naselile golem broj rimski doselenici. Me|utoa, na{ite istra`uvawa poka`aa deka osven ograni~en broj rimski trgovci i vojnicite koi se locirale na nekolkute strate{ki zna~ajni punktovi na magistralniot pat, pogolem broj, rimski doselenici, ovde nemalo. Onie pak, koi pomasovno bile naseleni na ovoj prostor, bile prisilno dovedenite robovi, koi bile sobirani od najrzli~ni regioni na imperijata, ~ie{to etni~ko poteklo i ne bilo rimsko. Tie pretstavuvale isklu~ivo rabotna raka za eksploatacija na rudnoto bogatstvo i ispiraweto na pesokot od zlatonosnite reki, kade{to se dobivale, sekako, ne mnogu golemi
8

Vini~ko Kale - pretstava na grifon fragment V-IV vek pr. n. e.

koli~ini zlato i pokraj golemiot trud. Sprema toa, najbrojno, sepak, bilo domicilnoto naselenie koe so vekovi `iveelo na ovie prostori i koe prodol`uvalo da gi neguva svoite stari tradicii ,obi~ai i jazik. Zgolemeniot broj osnovani naselbi,posebno zabrzaniot razvoj na naselbata {to se nao|ala na prostorot na dene{niot grad Vinica, so kastelot na Vini~koto Kale, ~ie{to ime se u{te ne ni e poznato,pokraj ve}e spomenatite prirodni i ekonomski pogodnosti, ja imale i pogodnosta da se nao|aat na trasata na eden od mnogu zna~ajnite pati{ta koi{to go povrzuvale, od edna strana, Egejskoto Primorje, a od druga, Jadranskoto, so vnatre{nosta na kontinentot. Tokmu taa strate{ka pozicija, pridonela za intenzivirawe na ekonomskiot razvoj na naselenieto,okrupnuvaj}i gi malite naselbi i zgolemuvaj}i go nivniot prosperitet. Na poznatata tabula Pointengerijana, koja pretstavuva srednovekovna kopija na docnoanti~ka mapa na rimskata imperija, za koja se veruva deka nastanala kon 365 god. od n.e.jasno se gleda deka od Rim kon Istok, kon bregovite na Jadranskoto More, vodela magistralata poznata pod nazivot Via Apia. Ovoj strate{ki pat vodel odprvin do Kapua, a podocna, bil prodol`en do Tarant i Brindizi. Na bregot na Jadranskoto More, a vo ramkite na Balkanskiot poluostrov, najbliskite punktovi na krajnite stanici na Via Apia, {to gi delelo moreto, bile anti~kite gradovi Durahion (Dra~) i Apolonija. Od ovie dve to~ki na balkanskiot jadranski breg, kako prodol`uvawe na magistralniot pravec {to po~nuval vo Rim, za zgolemenata funkcija, {to ja imala vo ovoj period, bila osposobena starata magistrala Via Egnacija. Odkako pati{tata {to trgnuvale od Apolonija i Durahium kon Istok, }e se spoele vo eden pat,sovladuvaj}i gi visokite planiski preslapi,se
9

stignuvalo vo anti~kiot grad Lihnid (Ohrid), na bregot na istoimenoto ezero. Od tamu, patot vodel kon Herekleja Linkestis (Bitola). Od Herakleja Linkestis se formirale dva glavni pravci:edniot kon Solun, koj vodel preku Pela (starata makedonska prestolnina) i vtoriot {to se spu{tal kon dolinata na rekata Aksios (Vardar), kade {to vo regionot na negoviot sreden tek, tokmu na mestoto na vlevaweto na Erigon (Crna Reka ) vo Aksios, se nao|al anti~kiot grad Stobi.Od Stobi, edniot krak se spu{tal kon Solun, a drugiot, otkako }e izminel nekolku milji uzvodno,povtorno se dvoel vo dva pravci. Edniot prodol`uval po dolinata na rekata Vardar, kon anti~kiot grad Skupi (Skopje), a vtoriot, {to e od posebno zna~ewe za anti~kata naselba vo Vinica, preminuval na leviot breg na reka Bregalnica, sledej}i go nejziniot tek do srednoto te~enie,kade{to spored tabula Pointingerijana, se nao|ale gradovite Tranupara i Astibo ([tip), a potoa se naso~uval kon anti~kiot grad Pautalija (]ustendil), od tamu kon Serdika (Sofija) i ponatamu kon Konstantinopol. Opisot na pravcite na ovie pati{ta ,smetame be{e nu`en, zaradi toa {to na toj na~in mo`e da se sogleda zna~eweto i ulogata na patot {to od Stobi, po dolinata na reka Bregalnica, vodel kon isto~niot, severniot i zapadniot del na Evropa. Navleguvaj}i vo dolinata na reka Bregalnica, patot se dvi`el neposredno pokraj koritoto na rekata, napu{taj}i go samo koga moralo da se zaobikoli nekoja pogolema prirodna pre~ka. Vini~kata naselba, so vini~kiot utvrden grad (kastel) na Vini~koto Kale, se nao|al najneposredno na trasata na ovaa zna~ajna magistrala. Mo`e da se ka`e deka patot minuval vo neposredna blizina na podno`jeto na ridot, pod samite gradski yidini, a potoa i niz samata naselba, raspolo`ena vo najgolemiot del na padinite na ridovite koi{to se spu{taat kon nizinata,odnosno, kon koritoto na Bregalnica. Toa prakti~no, bila i poslednata pogolema naselba so tvrdina,od sinxirot naselbi i tvrdini, na leviot breg na rekata,pred da se napu{ti kotlinata, odnosno, pred da se zaobikoli {amakot sozdaden od razlienite vodi na Bregalnica i da se navleze vo planinskiot predel, niz koj{to ponatamu patot vodel kon Pautalija (]ustendil).Se rabira, postoele i pomali sporedni pati{ta od lokalno zna~ewe. Eden od niv trgnuval od Vini~kata naselba, prodol`uval kon Male{evskite planini. Po ovoj pat se izbivalo na pravecot po dolinata na reka Struma. Poradi svojata zna~ajna strate{ka pozicija, dolinata na reka Bregalnica, posebno delnicata niz koja minuval magistralniot pat,vo razli~ni vremenski periodi, imala uloga na zna~ajna odbranbena linija (limes), koja ovozmo`uvala zatvorawe na pravecot za prodor od sever i svereoistok, kon jug i jugozapad, poto~no, kon Solun i gradovite na Egejskoto i Jadranskoto Primorje. Toa, sekako e i edna od pri~inite za pojavata na golema gustina na pomali i pogolemi naselbi, od koi, eden broj so izgradeni kasteli i drugi voeni punktovi. Vo Sinegdemusot na Hieroklij, vo ovoj region,spomenati se slednite gradovi:Bargala, Kalenidin, Armonija i Zapara. Prviot i posledniot od ovie gradovi:Bargala i Zapara, se spomenuvaat i vo drugi izvori. Dali nekoe od preostanatite imiwa, osven ve}e, so pogolema sigurnost, lociranata Bargala, vo idnina }e mo`e da se povrze so naselbata na i okolu Vini~koto Kale, sekako }e poka`at eventualnite ponatamo{ni nau~ni arheolo{ki istra`uvawa na ovoj lokalitet.
10

Vini~ko Kale - dispozicija na objektite

Tabula Peutingeriana 11

Deka se raboti za strate{ki mnogu zna~aen punkt, posleden na magistralniot pat vo nizinata i prv na udarot od sprotivanata strana, svedo~i i faktot deka okolu utvrdeniot grad na Vini~koto Kale, se nao|ale nekolku pomali tvrdini so uloga da go {titat kastelot, kako predhodni stra`i. Takvi bile tvrdinite kaj Lipec i Blatec, ~ija{to uloga bila da go zatvoraat priodniot pravec na potegot:Vini~ko Kale, Gradec, Lipec, Blatec, Mitra{inci, Budinarci, Berovo i Dvori{te, odnosno, dolinata na reka Struma, od edna strana, a od druga, patot go zatvorale tvrdinite kaj dene{nite sela Razlovci, Trabotivi{te i gradot Del~evo, na leviot breg na rekata, i tvrdinite kaj dene{nite sela ^iflik, Negrovo,Nov Istevnik, Grad, Zvegor i Vetren. Me|u pogore spomenatite utvrdeni punktovi i kasteli, Vini~kiot imal nesomneno pogolemo zna~ewe i uloga, posebno vo vremiwata obremeneti so sudiri i upa|awa na nomadski ordi i vojski, koi obi~no, od sever se dvi`ele po ovaa magistrala za da dostignat do Egejskiot ili Jadranskiot breg i bogatstvata {to gi imale nekoi od pogolemite primorski gradovi. * * * Kon sredinata na prviot vek od novata era, vo ramkite na svoeto Vtoro misionersko patuvawe, apostolot Pavle, pridru`uvan od svoi sledbenici, pristiga vo Makedonija. Prviot grad vo koj{to stapil bil makedonskiot grad Neapol (Noviot grad) inaku poznato pristani{te na anti~kiot grad Filipe, koj{to svoeto ime go dobil odkako makedonskiot kral Filip Vtori, edno vreme go bil pretvoril vo svoja prestolnina. Pregledot na aktivnostite na apostolot Pavle, spored pi{uvaweto na avtorot na Delata apostolski, nesomneno poka`uva deka prvite nikulci na hristijanskoto u~ewe na tloto na Evropa nastanuvaat na ovoj del od Balkanskiot Poluostrov. Trebalo da izmine izvesen vremenski period i da se sozdadat pogodni uslovi, hristijanstvoto preku misioneri da pristigne i vo dolinata na reka Bregalnica. Vo naselbite na trasata na magistralniot pat, ve}e vo tretiot vek od novata era, bile oformeni pomali i pogolemi hristijanski zednici. Deka na trasata na magistralniot pat {to vodel po dolinata na rekata Aksios (Vardar), vo gradot Stobi, samo 12 godini po proglasuvaweto na Milanskiot edikt (313 god.), so koj imperatorot Konstantin Veliki }e gi zapre krvavite progoni na sledbenicite na hristijanstvoto, i }e ovozmo`i ednakvost na tretmanot na razli~nite religii vo carstvoto,stobskiot episkop Budius }e zeme u~estvo na Prviot Vselenski Sobor vo Nikeja {to se odr`al vo 325 godina. Pokraj pi{uvanite izvorni dokumenti, za razvojot na hristijanstvoto vo Stobi i vo ovoj del od Makedonija, svedo~at i mnogubrojnite materijalni tragi. Toa se ostatoci od nekolkute hramovi koi bile bogato ukraseni so mozaici i fresko`ivopis, izvedeni na visoko tehni~ko i umetni~ko ramni{te. Za{titnite, a potoa i sistematskite arheolo{ki iskopuvawa na Vinikoto Kale, prevzemeni po~nuvaj}i od 1985 godina, nedvojbeno poka`aa, deka pribli`no vo isto vreme koga vo Stobi i Bargala, hristijanstvoto }e prodre i vo naselbata koja{to se nao|a na prostorot na dene{niot grad Vinica. Robovite, zaradi nivnata socijalna polo`ba, kako rezultat na bezo~nata eksploatacija, siroma{tijata, obespravenosta i bezper12

Vini~ko Kale - pogled na lokalitetot pred iskopuvawe, so ve{ta~ki iskopaniot rov

spektivnosta, najpove}e bile podlo`ni na prifa}awe na ideite {to vo toj period na ranoto hristijanstvo se {irat, so golema brzina,me|u niv, kako i me|u lokalnoto naselenie. Dali postojat materijalni dokazi za na{eto tvrdewe deka vo naselbata i utvrdeniot grad vo Vinica, hristijanstvoto stignalo i sozdalo cvrsta zaednica ve}e vo periodot kon krajot na tretiot vek? Vo ramkite na sistematskite arheolo{ki iskopuvawa na Vini~koto kale,vo 2000-2002 godina, vo blokot 9, na dlabina od 100-120 sm. bea otkrieni nekolku fragmenti od terakotna ikona koi vklopeni vo edna celina poka`uvaa kvadraten oblik na plo~ata so dimenzii 32x32xv5 sm. Na ovaa, vo reljef izvedena plo~a, bila ilustrirana ikonografska tema vrzana so li~nosta i deloto na sv. Andreja, prvopovikaniot apostol Hristov, pri {to bile upotrebeni isklu~ivo simboli~ni pretstavi. Vo prv red Andrijanoviot krst vo oblik na bukvata iks (X), a vo negovite kraci pretstavite na tri ribi, dva morski raka,dve morski {kolki, edna plo~kasta elipsovidna pretstava (mese~ina),a potoa, eden paun,ku~e ( Kerber), a vo slobodnite poliwa, nad Adrianoviot krst, u{te edna pogolema riba i edna pogolema {kolka.Ona {to e posebno zna~ajno toa e pretstavata na jagne koja{to se nao|a vo centarot na krstot. Od likovna gledna to~ka reljefot na ova ikona e mnogu dobro modeliran, so mno{tvo sitni detali, realisti~ki prika`ani, posebno pri oblikuvaweto na rakovite,ribite i {kolkite. Crte`ot e precizen i sosema jasno gi otslikuva osnovnite karakteristiki i oblici na pretstavenite `ivotni-simboli. Na terakotnata ikona nema nikakva signatura ili natpis.
13

Novootkrienata ikona na Vini~koto Kale, so vakva sodr`ina, kolku {to e dosega poznato, pretstavuva edinstven dosega otkrien primerok so vakva sodr`ina i so vakvi simboli, ne samo vo ranohristijanskata umetnost vo Makedonija i Balakanskiot poluostrov tuku i vo Evropa voop{to. Za da ja sfatime osnovnata ideja na nepoznatiot vini~ki skulptor, treba da uka`eme deka, pokraj osnovnata tema, likovno prezentirana so jazikot na simbolite, vo koja se apostrofira , tolkuva i propagira propovedni~kata aktivnost, ma~eni{tvoto i podvizite na prvopovikaniot apostol Andrej, ikonata sodr`i u{te eden cel spektar poedine~ni temi (Rajot i Pekolot), realizirani povtorno so posredstvo na simboli,nameneti za ranohristijanskite vernici,koi go poznavale i razbirale toj, se u{te,taen jazik,koristen vo najraniot hristijanski period. Vo periodot, koga hristijanstvoto se u{te e `estoko progonuvano. Nesomneno se raboti za istoto vreme, koga vo Rim nastanuvaat prvite katakombi vo koi nepoznati umetnici slikaat sceni vrzani za Stariot i Noviot Zavet, koristej} pritoa i mnogu zoomorfni simboli. Vo Makedonija dosega ne se otkrieni katakombi,me|utoa,novootkrienata terakotna ikona na Vini~koto Kale, svedo~i za toa deka nejzinata namena mo`elo da bide vrzna za ukrasuvawe na grobnicite na ranite hristijani, {to vsu{nost bi ja imalo istata uloga na naslikanite pretstavi vo katakombite vo Rim. Vr{ej}i rekognoscirawe na terenot {to se nao|a od drugata strana na ve{ta~ki izgradeniot odbranben rov, poto~no na prostorot na padinata od ridot {to se spu{ta kon utvrdeniot grad,od jugo-isto~nata strana, vrz osnova na nekoi materijalni tragii, dojdovme do soznanieto deka na ovoj prostor postojat indicii deka se nao|ala starata nekropola ,vo ~ij{to sostav, mo`e da se pretpostavi, imalo i yidani grobnici. Od razli~ni, voglavno objektivni pri~ini, vo ramkite na sistematskite arheolo{ki iskopuvawa na Vini~koto Kale, be{e oceneto deka vo ovaa faza, ne bi trebalo istra`uvawata da bidat pro{ireni i na toj prostor.Me|utoa, eventialnite arheolo{ki iskopuvawa na toj prostor,vo idnina, mo`at da donesat novi soznanija, posebno za najraniot period na hristijanstvoto,odnosno za vremeto na katakombite, (pred Milanskiot edikt od 313 god.). Vidovme deka hristijanstvoto, u{te pred Milanskiot edikt,vo naselbata na prostorot na dene{niot grad Vinica, imalo fateno seriozni korewa. Za bogoslu`bata kako i za potrebite na vernicite, po~nale da se izrabotuvaat umetni~ki dela ,preku koi, kako preku mnogu prakti~en medij, se prezentirale osnovnite postulati na novata religija i ikonografija, iako se u{te, so upotreba na tajniot jazik na simbolite. Koristej}i ja, od edna strana, spremnosta i ume{nosta na grn~arskite rabotilnici i majstori, a od druga, visoko obrazovanite teolozi, koi vo regionot, me|u robovite i doma{noto naselenie, ja na{le plodnata po~va za {irewe na hristijanstvoto, so sekoj izminat den, a posebno vo denovite po Milanskiot edikt, brojot na reqefnite plo~i so teolo{ka sodr`ina, se zgolemuval. Mo`e da se pretpostavi so pogolema sigurnost, deka so tehnikata na kalapi-matrici, od edna i ista tema bile izrabotuvani pove}e istovetni kopii. Odprvin, verojatno, tie bile koristeni za ukrasuvaweto na yidanite grobnici, zo{to u{te nemalo podignati hramovi, no podocna, koga na ovoj prostor po~nuva izgradbata na hramovi, tie ja na{le svojata funkcija da gi ukrasuvaat yidovite na novoizgradenite objekti.
14

Vini~ko Kale - pitosi (in situ)

Dosega otkrieniot materijal na Vini~koto Kale, poka`uva deka vo toj ran period od razvojot na hristijanstvoto, me|u naselenieto se u{te imalo lu|e koi ne bile spremni da gi napu{tat svoite stari, predhrist ijanski,paganski veruvawa ,tradicija i naviki. Toa bilo vreme na verski sinkretizam, koga istovremenoto pripa|awe na razli~ni kultovi ne bilo neprirodno. (G.Ostrogorski, Istorija Vizantije). Grn~arskite rabotilnici i ve{tite majstori-skulptori, koi rabotele vo ramkite na Vini~kata naselba, i gi koristele blagodetite na prvoklasnata glina, od mno{tvoto glini{ta vo po{irokiot region, bez kakvi da se predrasudi i problemi, gi zadovoluvale barawata i na takvite nara~ateli na umetni~ki dela.Taka, me|u dosega otkrieniot material, nao|ame i plo~i so temi koi ne se vrzuvaat za hristijanskata ikonografija, tuku tolkuvaat stari legendi od mitologijata, kakva {to naprimer bila legendata za be`estveniot heroj Ahil. Na edna od dosega otkrienite terakotni plo~i, koja do nas stignala vo pove}e fragmenti, raska`an e `ivotot na Ahil, sinot na Pelej i bo`icata Tetida. Vo sredinata na plo~ata Ahil e pretstaven vo cel rast, gol, kako vo desnata raka dr`i kopje, a so levata,ja podiga ubienata diva sviwa. Visoko, od negovata leva strana, pretstaven e kentaurot Hejron, koj ima glava na ~ovek, rogovi i brada na koza, a noze so kopita. Kentaurot, so teloto e svrten kon Ahil, podavaj}i mu delovi od utrobata na lavot, ~ija{to ko`a, zaedno so glavata i nozete, e prefrlena preku kapitelot na mermerniot stolb {to se nao|a od desnata strana na herojot. Goloto telo na Ahil, solidno e modelirano i predadeno so site anatomski detali. Baraj}i komparativen materijal za ova pretstava, nao|ame sli~nosti, so torzoto na Ahil, vo edna pretstava na Ahil na bronzenata skulptura od
15

Vini~ko Kale - deponijata vo koja se otkrie

16

eni najgolemiot broj od terakotnite ikoni

17

anti~kiot period, koja{to denes se ~uva vo Luvr (Sabina Osvalt, Gr~ka i Rimska mitologija, Belgrad1980,77). Na plo~ata od Vini~koto Kale, nepoznatiot vini~ki skulptor,ja raska`al legendata za `ivotot na herojot, koj bil odgledan od kentaurot Hejron na planinata Pelij. Kentaurot, za da go napravi silen i hrabar, Ahila go hranel so vnatre{ni organi od lavovi i divi sviwi. Za da nema dvoumewe za kogo stanuva zbor ,nepoznatiot skulptor, nad kompozicijata, so krupni reljefno izvedeni latinski bukvi, go ispi{al imeto (A)HILES, obele`uvaj}i go krajot na ispi{aniot tekst so reljefna pretstava na mal krst. Me|utoa, so zajaknuvaweto na hristijanskata zaednica ,so pomasovnoto prifa-}awe na ovaa religija,sekako, prvin vo naselbata, {to se nao|ala na prostorot na dene{niot grad Vinica, bil izgraden i prviot pogolem hram. Ostatoci od toj hram,so mozai~en pod, slu~ajno bile otkrieni pred pove}e godini, pri presekuvaweto na patot pred ku}ata na vini~anecot Tode Ivanov. Za `al, za ovoj objekt, ne postojat podetalni informacii. Toj i denes le`i zatrupan, na dlabina od dva metri, pod nivoto na patot. Sekako, ne{to podocna i vo utvrdeniot grad na Kaleto bil izgraden, eden relativno mal, ednokoraben hram, za zadovoluvawe na potrebite na lu|eto naseleni vo nego. Me|utoa, divite kopa~i, koi vo najgolemiot del gi imaat odkopano temelite na ovoj hram, pred ~etiriesetina godini, pri svoite aktivnosti, gi uni{tile site relevantni podatoci, {to mo`ele da pru`at informacii za vremeto na negovoto nastanuvawe. * * * Periodot na {estiot vek od novata era,vo ovoj del od Balkanskiot poluostrov, }e otpo~ne so golemi prirodni, no i voeni katastrofi. Vo 518 godina, koga na prestolot na Isto~noto rimsko carstvoto se nao|a imperatorot Justin (518-527),roden vo skopskoto selo Taor, katastroifalen zemjotres }e uni{ti najgolem del od postoe~kite gradovi i naselbi na ovoj prostor. Dali i kolku nastradal i utvrdeniot grad na Vini~koto Kale, ne e poznato. No, ako se zeme predvid podatokot {to go dava kancelarot na imperatorot Justinijan Prvi, Marcelin Komes, deka vo toj zemjotres, te{ko nastradale, odnosno do temel bile razurnati 24 gradovi, toga{ bi bila logi~na pretpostavkata deka i vini~kiot grad pretrpel nekakvi, pomali ili pogolemi, o{tetuvawa. Vtorata katastrofa bila {to pod pritisokot na Avarite i Slovenite , limesot na Dunav popu{til. Vratite za upa|awe na teritorijata na Isto~noto rimsko carstvo, na toj na~in bile {irum otvoreni. Vtoriot limes, isto taka mnogu zna~ajna strate{ka linija na odbranata, {to bil formiran na prostorot po dolinata na rekite Aksios (Vardar) i Bregalnica, a go so~inuvale postoe~kite tvrdini, ne{to od katastrofalniot zemjotres, ne{to zaradi urivawa vo predhodnite napadi i pusto{ewa, a nekoi i zaradi napu{tenost, bile, re~isi, neupotreblivi. Ispraven pred problemot za organizirawe na odbranata na carstvoto, Imperatorot Justinijan Prvi (527-565), odkako go nasledil prestolot od svojot vujko, bil prinuden da prevzeme zna~itelni ~ekori, vo prv red, za osposobuvawe na tvrdinite. Denes nema nikakvo somnevawe deka vo spisokot na tvrdinite {to trebalo da bidat obnoveni i zajaknati se nao|ala i tvrdinata na Vini~koto Kale. Zajaknuvaweto, kako {to mo`e lesno da se zabele`i, se sostoelo od popravka na stariot i izgradba na
18

Vini~ko Kale - vo predniot plan ostatoci od `rtvenik, vo zadninata, maliot hram

kompletno nov yid na bedemot, so debelina od 150 sm. koj bil izgraden vedna{ do stariot, od negovata predna strana, so {to udvoenite yidovi na bedemot dobile debelina od 260 sm. Obnovata na tvrdinata,so ovoj grade`en zafat, i so sretstva od dr`avnata kasa, go zgolemila nejzinoto zna~ewe i uloga. Po se izgleda, upravata na obnovenata i zajaknata tvrdina, vo sodejstvo so pretstavnicite na crkvata, go iskoristile ovoj moment, koga brojni grade`nici i rabotna raka se u{te bile vo tvrdinata i raspolagale so golemi koli~ini grade`en material, da, podignat monumentalna bazilika.Sprema toa, mo`eme so pogolema sigurnost da pretpostavime daka bazi-likata vo utvrdeniot grad bila izgradena vo vremeto na vladeeweto na Justinijan Prvi, odnosno vo periodot pome|u 527 i 565 godina. Zajaknuvaweto na odbranbenite mo`nosti na tvrdinata i izgradbata na golemata bazilika , pridonelo i za o`ivuvawe na naselbata {to se nao|ala vo prostorot na utvrdeniot grad. No, bazilikata, dolgo vreme po izgradbata, ostanala bez nu`nata dekoracija. Na podot ne bil izveden mozaik, a ne bile dekorirani nitu yidovite. Pri iskopuvaweto,ne se otkrieni nikakvi, duri i najmali fragmenti od kakva i da e slikana dekoracija. Ona {to e odkrieno, toa se samo nekolku fragmenti od terakotni ikoni, rasfrlani niz prostorot na bazilikata. Dekoriraweto na bazilikata, ~ekalo novi po dobri vremiwa. A tie mnogu te{ko doa|ale na ovie prostori. Po smrtta na Justinijan Prvi, se poka`alo deka negovite napori ne bile dostatni za da go re{at problemot so upa|aweto na plemenskite grupacii na teritorijata na carstvoto. Prodol`ilo upa|aweto i
19

pla~kosuvaweto na zemjata, a posebno na pobogatite gradovi. Koga zboruvame za Vinica i za nejziniot utvrden grad,ne mo`eme da izbegneme, a da ne spomeneme nekoi od pozna~ajnite istoriski nastani, bidej}i, gradot se nao|al na magistraliot pat, po koj, od sever kon jug, i od jug kon sever, se dvi`el del od vojskata na napa|a~ite. Taka, mo`eme da pretpostavime, deka vo 584, petiljadnata slovenska vojska koja na 26 oktomvri go napadnala Solun, predhodno, za da dostigne do Solun, dvi`ej}i se po ovoj pat od sever kon jug, sekako,so eden svoj del, pominala i niz regionot po dolinata na Bregalnica. Dve godini podocna,vo 586 godina, povtorno,zdru`enite sili na Avarite i Slovenite }e go koristat istiot pat za da na krajot go napadnat Solun. Solunskata tvrdinata i nejzinite braniteli i ovoj pat uspe{no se odbranile.No, opasnosta so toa ne bila odstraneta. Strategijata na slovenskite plemenski grupacii, nabrgu bila promeneta.Celta ve}e ne bila pla~kawe na bogatstva, tuku naseluvawe na teritorijata na carstvoto. Vo nemo`nost da se odbrani od nadiraweto na Slovenite, Isto~noto Rimsko carstvo, go zafa}aat vnatre{ni nemiri. Vo samiot po~etok na sedmiot vek, vo 602 godina, od prestolot }e bide simnat carot Mavrikij, a na negovo mesto }e dojde podoficerot po ime Foka. Toj na prestolot na carstvoto }e ostane do 610 godina. Dostatno vreme da zavladee celosna anarhija vo carstvoto. Avarite i Slovenite, koristej}i ja ova situacija,bez kakvi i da e poseriozni problemi, se pomasovo se naseluvaat na Balkanskiot Poluostrov. Od za~uvanite pi{uvani istoriski izvori doznavame deka vo 630 godina, okolinata na Solun ve}e trajno e naselena so sloveni. Na pogolem del od Balkanskiot Poluostrov, posebno na teritorijata na Makedonija, Slovenite ve}e gi formiraat svoite Sklavinii-nezavisnite slovenski kne`evstva. Tie so sekoj den stanuvaat posilni i po-organizirani. Iako, vo toj period, ne zavladeal podolgotraen mir, sepak,situacijata bila pomirna od predhodnite godini. Vo nekoi od postoe~kite gradovi, ne do{lo do pogolemi promeni. Slovenite gi izbegnuvale gradovite i najpove}e se smestuvale po okolnite sela. Vo gradot Vinica i vo negovata tvrdina, isto taka, nemalo pogolemi promeni. Domorodnoto naselenie, prodol`ilo da `ivee so svoite dnevni aktivnosti i zadol`enija. Grn~arskite rabotilnici i skulptorite, prodl`ile da gi izrabotuvaat svoite proizvodi. Do{lo i do mo`nosta, porano izgradenata bazilika, vo ramkite na utvrdeniot grad, da se ukrasi so umetni~ki dela. Se razbira, predimstvo vo dekoriraweto imale skulptorskite rabotilnici vo koi, niz siot period, neprestanalo da se izrabotuvaat terakotni ikoni. Bilo logi~no dekoriraweto da se izvede so takvite dela. Za taa cel, edna od skulptorskite rabotilnici, bila instalirana na prostorot na samata tvrdina kade{to, po odnapred podgotvena programa i {ema se izrabotuvale terakotnite ikoni,koi po zavr{eniot proces se aplicirale na yidovite na hramot. Otkrivaweto na deponijata na terakotnite ikoni na Vini~koto Kale, vo procesot na arheolo{kite sistematski iskopuvawa, vo 1985 godina, od arheolo{kata ekipa na Muzejot na Makedonija, vo sostav:d-r Kosta Balabanov, rakovoditel na istra`uvaweto, Cone Krstevski, vi{ kustos, Ing.Arh. Petar Nami~ev i Lidija Velkovska-kustos dokumentator, kako i otkrivaweto na pogolem broj terakotni ikoni, celi ili vo fragmenti, rasfrleni niz siot dosega otkrien prostor,postavi nekolku
20

Vini~ko Kale - pogled na del od objektite - magacini i glavnata ulica

Vini~ko Kale - pogled na objektot so apsida - dvorec i isto~nata kula so bedemot 21

klu~ni pra{awa. Me|u niv: - Vo koi istoriski periodi bile izrabotuvani reljefni plo~i so razli~ni tematski sodr`ini i so razli~ni nameni? - Dali terakotnite ikoni se proizvod na lokalnite grn~arski i skulptorski rabotilnici? - Dali edna od grn~arskite,odnosno skulptorskite rabotilnici bila loci-rana vo ramkite na utvrdeniot grad na Vini~koto Kale ? - Kakva bila tehnikata za proizvodstvo na terakotnite ikoni? - Dali terakotnite ikoni se izrabotuvale isklu~ivo po nara~ka za potrebite na dekoriraweto na od porano izgradenata bazilika na Vini~koto Kale, koja do toga{ nemala nikakva dekoracija,ili tie bile pomasovo izrabotuvani za proda`ba ,za dekorirawe, na drugi hramovi i yidani grobnici, po{iroko vo regionot pa i vo podale~ni regioni? - Koi ikonografski temi bile predmet na interes na oficialnata crkvata vo dadeniot moment, i kolku razli~ni temi dosega se evidentirani me|u otkrienite terakotni ikoni? - Kakvo i kolkavo bilo vlijanieto na teolozite za tematskite osmisluvawa na ikonite? - Koi se stilskite karakteristiki na terakotnite ikoni i dali postoi komparativen material, so koj tie mo`at da se sporeduvaat,po kvalitetot na izrabotkata, po stilkite osobenosti, kako i po ikonografskite temite {to gi obrabotivaat . - Koi se doka`ite za nivnoto poblisko datirawe? - Dali me|u terakotite dosega otkrieni na Vini~koto Kale ima takvi koi pretstavuvaat ilustracija na temi so istoriska sodr`ina ? * * * Na pra{aweto vo koi istoriski periodi bile izrabotuvani reljefni plo~i so razli~ni tematski sodr`ini i so razli~ni nameni, mo`e pribli`no da se odgovori, vrz osnova na dosega otkrieniot materijal na Vini~koto Kale. Za najstari reljefi sekako bi trebalo da se smetaat plo~ite so mitolo{kite ~udovi{ta grifonite i himajrite, koi vrz osnova na stilskite osobenosti, crte`ot i plasti~nata realizacija, se vrzuvaat za periodot na Pajonsko-makedonskite zaednici, koi `iveat na ovie prostori vo 5-4 vek od starata era. Na istiot period bi mu pripa|ale i dekorativnite-ukrasnite predmeti od krovovite na objektite koi, se razbira, denes ve}e ne postojat ili nivnoto postoewe se vrzuva za nezna~itelni ostatoci od temelite. Kako {to ve}e be{e navedeno, periodot na ranoto hristijanstvo se vrzuva za terakotnite ikoni, od koi ednata posvetena na sv. Andrej, prvopovikaniot apostol Hristov, a vtorata pripa|a na periodot na sinkretizmot, koga vo istite grn~arski i skulptorski rabotilnici se izrabotuvaat predmeti od terakota so poznatite temi od mitologijata, vo slu~ajot, scenata vo koja{to e ilustriran moment od `ivotot na Ahil. Najbrojnata zbirka na terakotni ikoni, otkrieni glavno vo deponijata na Vini~koto Kale vo 1985 godina, smetame deka pripa|a na periodot od 6-7 vek od novata era, koga za potrebite na dekoriraweto na golemata bazilika na Kaleto, bile nara~ani pogolem broj terakotni ikoni. Vedna{ treba da se ka`e deka ovie ikoni bile i poslednite {to bile izraboteni vo skulptorskite rabotilnici. Po ovoj period im se gubi napolno tragata.
22

Vini~ko Kale - ikona posvetena na prvopovikaniot apostol Andrej - kraj na III vek

Na pra{aweto dali terakotnite ikoni se proizvod na lokalnite grn~arski i skulptorski rabotilnici, so pogolema sigurnost mo`e da se odgovori deka tie se lokalen proizvod. Toa go poka`aa, vo prv red, utvrduvaweto na potekloto na vini~kite ikoni so fizi~ko-hemiski analizi, {to bea izvedeni od strana na Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata - Skopje, (S. Pavloska); Istra`uva~kiot centar za novi tehnologii na Makedonskata Akademija na Naukite i Umetnostite (P. To{ev) i Institutot za hemija pri Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij vo Skopje (M. Dimeski). Vo nivniot nau~en izve{taj podnesen na XI Sovetuvawe na hemi~arite i tehnolozite na Makedonija, odr`an na 5-7 oktomvri 1989 godina, pokraj drugoto se veli: Vo ova soop{tenie gi prezentirame rezultatite od hemiskite ispituvawa na fragmenti od 10 terakoti i reprezentativni primeroci od glini zemeni od 8 glini{ta od okolinata na Vinica. Primeneti se pove}e analiti~ki metodi: emisiona spektroskopija, rendgenska fluorescentna spektrometrija, atomska apsorpcija i dr. Dobienite podatoci za kvantitativniot odnos na 18 hemiski elementi obraboteni se statisti~ki (koristen e Clusters analisis program). Zaklu~eno e slednoto: drevnite majstori za izrabotka na ikonite upotrebile glina od vini~kiot region. Na pra{aweto dali edna od grn~arskite, odnosno skulptorskite rabotilnici bila locirana vo ramkite na utvrdeniot grad na Vini~koto Kale, isto taka, mo`e da se odgovori pozitivno. Kako dokazen materijal, go poso~uvame faktot, {to me|u dosega otkrienite terakotni plo~i nao|ame i takvi, koi{to u{te vo procesot na su{eweto na sonce, bile
23

te{ko o{teteni, bidej}i bile raspostilani na zemja, verojatno vo nekoj dvor ili prostor, kade {to imale dostap i nekoi `ivotni (prasiwa, jagniwa i koko{ki). @ivotnite, minuvaj}i pokraj u{te mokrite plo~i nagazile na niv. Pritoa tie ostavile otisoci od svoite noze. Takvite terakoti, sepak, bile staveni vo pe~kata za pe~ewe, no koga trebalo da se apliciraat, tie bile selektirani i isfrleni kako neupotreblivi. Ako ikonite bea donesuvani od nekoe drugo, podale~no mesto, sosema e logi~no deka, takvite primeroci nema{e da bidat doneseni i ka~uvani na Kaleto. Tie }e bea otstraneti prethodno. Tehnologijata za izrabotka na terakotnite ikoni bila prili~no komplicirana i se sostoela vo slednoto: skulptorot, prethodno izgotvuval matrica. Matricata mo`ela da bide re`ana vo cvrsta drvena daska, ili pak modelirana kako pozitiv - reljef vo glina. Od takviot pozitiv se izrabotuval negativ, povtorno vo glina. Negativot se pe~el za da dobie cvrstina. Potoa matrica-vo negativ, se vmetnuvala vo kalap {to bil ispolnuvan so mnogu dobro izmesena i pro~istena glina. Otkako taa faza od rabotata bila zavr{ena, od kalapot se vadela plo~ata so reljefot i se raspostilala na zemja za da se su{i na sonce. Po zavr{enoto su{ewe, plo~ata se redela vo posebna, specijalna, za taa namena izgradena pe~ka, vo koja na visoka temperatura se pe~ele plo~ite. Na pra{aweto dali terakotnite ikoni se izraboteni po nara~ka, za dekori-rawe na bazilikata na Vini~koto Kale, ili tie bile izrabotuvani za proda`ba, za dekorirawe i na drugi hramovi i grobnici, te{ko e so sigurnost da se odgovori.Me|utoa, fakt e deka tie, {to dosega se otkrieni, bile izrabotuvani na Vini~koto Kale, kako {to e i fakt deka nekolku fragmenti od terakotni ikoni se otkrieni vo vnatre{nosta na bazilikata. Me|utoa, dosega nitu edna ikona ili fragment ne e pronajden apliciran na nekoj od yidovite na bazilikata, iako na nekoi od otkrienite primeroci, na zadnata strana se nao|a sloj od malter, (vo debelina od okolu 2 sm) so koj{to ikonata bila zacvrstuvana vrz yid. Zatoa, vo ovaa faza od istra`uvawata, mo`e da pretpostavime, deka terakotnite ikoni bile nara~ani za dekorirawe na bazilikata na Kaleto, koja, kako {to ve}e be{e naglaseno, dolgi godini bila bez dekoracija. Toa, od druga strana, bi zna~elo deka pri dekoriraweto ikonite bile aplicirani na yidovite, a ograni~eniot broj na temite, se povtoruval, po nekoja {ema, vo pove}e istovetni kopii. Iako,sosema ne bi mo`elo da se otfrli pretpostavkata deka terakotni ikoni, od vini~kite grn~arski rabotilnici, mo`elo, vo pogolemi koli~estva, da se proizveduvaat i kako gotov materijal, i da se nudat za proda`ba, {to bi zna~elo deka tie bile kupuvani i aplicirani i vo drugi hramovi ili grobnici, najprvin vo neposrednata okolina na Vinica, a potoa i podaleku, vo nekoi od regionite vo koi bile gradeni hramovi. No, i pokraj otkrivaweto na desetina ranohriostijanski baziliki, vo nitu edna od niv, dosega ne se otkrieni terakotni ikoni, stilski, tematski i tehni~ki izvedeni na istiot na~in, i od istite rabotilnici. Toa vodi kon zaklu~okot deka sepak, mo`elo da bidat vrzani za specijalna nara~ka nameneta za bazilikata na Vini~koto Kale. Na pra{aweto: koi ikonografski temi bile predmet na interes na oficijalnata crkva, odnosno, na teolozite, koi, nesomneno ja sostavuvale tematskata programa vo dadeniot moment, i kolku razli~ni temi dosega se evidentirani, me|u dosega otkrienite terakotni ikoni, mo`e
24

Vini~ko Kale - terakotna ikona Sv. Andrej - (detaq)

da se odgovori slednoto: Otkako delumno ili vo celina, za odredeni ikoni be{e izvr{en procesot na identifikuvaweto i sostavuvaweto na oddelnite delovi, otkrieni kako fragmenti, i nivnoto oformuvawe vo celini, se pristapi kon potemelna i posigurna ikonografska i paleografska analiza. Toa poka`a deka dosega otkrienata zbirka od terakotni ikoni, najgolemiot broj otkrieni vo deponijata, sodr`i 52 celi i okolu 100 razli~ni po golemina i za~uvanost fragmenti, so 20 poedine~no pretstaveni temi. Me|u niv se nao|aat: 1. Sv.Teodor Drakonoubiec koj java na kow; 2. Arhangelot Mihail; 3. Sv. Hristifor i sv. \or|i; 4. Daniil megu lavovite (Trieset i sedmi psalm Davidov); 5. Elen koj pie voda od kantaros (^etirieset i vtori psalm Davidov); 6. Bik ([eeset i {esti psalm Davidov); 7. Lozova penu{ka, so ptica zastanata vrz granka, vo gorniot i lav koj progonuva srna, vo dolniot del od kompozicijata. (Osumdesetti psalm Davidov); 8. Jo{ua i Kaleb; 9. Konstantinoviot krst; 10.Nepoznata kompozicija so kowanici; 11.Lav; 12.@ivotonosen izvor (fragment so paun); 13. Nepoznata kompozicija so golema yvezda. (fragment); 14.Nepoznata kompozicija, verojatno scena so pretstava na rajot. (Ptica- paun). (fragment);
25

15.Bizon (nepoznata kompozicija). (fragment); Vrz osnova na nekolku fragmenti, na koi glavno se nao|aat za~uvani samo poedini bukvi, mo`e da se konstatira deka imalo u{te najmalku pet ili {est razli~ni temi, od koi{to za `al dosega ne uspeavme da otkrieme celi ili pogolemi delovi od ikoni. So toa, vkupniot broj na dosega otkrienite ikonografski motivi se poka~uva na 20. Site pogore navedeni terakotni ikoni imaat natpisi ispi{ani na latinski jazik, izvedeni so matrica vo povisok reljef. Analizata na stilskite, tehnolo{kite i paleografskite osobenosti poka`uva deka stanuva zbor za dobro organizirana rabotilnica, rakovodena od eden glaven majstor, so u{te eden ili dvajca kvalifikuvani pomo{nici-skulptori. Se razbira, nim im pomagale i eden broj nekvalifikuvani rabotnici, koi u~estvuvale vo realizacijata na procesot vo fazata na podgotovkite, po~nuvaj}i od iskopot, transportot, drobeweto i pro~istuvaweto na glinata, do me{aweto na glini so razli~ni svojstva, zaradi postignuvawe podobar kvalitet na proizvodite. Od stilska gledna to~ka, vo tvore{tvoto na ovoj nepoznat vini~ki skulptor, ve}e gi nema stilskite osobensoti na skulpturata od ranoto hristijanstvo, odnosno od vremeto na katakombite, {to mo`evme da gi vidime na deloto na postariot negov kolega, (koj ja izrabotil ikonata posvetena na prvopovikaniot apostol Andrej). Tvorecot na vini~kite ikoni pripa|a na edna druga razvojna faza, koja re~isi napolno go zapostavuva realisti~niot priod vo prezentiraweto na prostorot vo koj se slu~uva dejstvieto. Toj e ve}e vo najgolema mo`na mera apstrakten. Figurite se postaveni vo napolno imaginaren prostor, ili vo najdobar slu~aj, prostorot vo koj se slu~uva dejstvieto e obele`en so krajno siroma{ni izrazni sredstva, kako {to se nekolkute palmovi stebla i granki, i toa e se. Faktot deka stanuva zbor za repertoar vo koj se sodr`ani brojni starozavetni, novozavetni i hristolo{ki temi, upatuva prvo na zaklu~okot za visokite znae-wa od oblasta na hristijanskata teolo{ka literatura, od edna strana, a od druga, analizata na osnovnite ikonografski karakteristiki na likovite, kako i na kompoziciite, uka`uva na solidno poznavawe na ona {to se slu~uvalo vo sferata na umetni~koto tvore{tvo svrzano so hristijanskiot kult, na {irokite prostori na koi{to se ostvaruvala dominacijata na hristijanstvoto. Prvite informacii za postoewe na terakoti, koi po svoite fizi~ki i ikonografski osobenosti se poka`uvaat bliski do vini~kite, gi dobivme od katalogot izdaden po povod organiziraweto na izlo`bata pod naslov: Anti~kite mozaici i umetni~koto bogatstvo na Tunis, koja{to se ima odr`ano vo Belgrad vo 1973 godina. Na ovaa izlo`ba bile prezentirani i nekolku plo~i so motivi od ranohristijanskata umetnost, bliski do vini~kite. Vo 1986 godina, go posetivme Tunis i negoviot poznat vo svetot Nacionalen muzej Bardo vo gradot Tunis, kade {to, blagodarenie na presretlivosta na kolegite od ovoj muzej, mo`evme podetalno da se zapoznaeme so spoemantiot material i po{iroko od toa, so brojnite eksponati raboteni vo pove}e tehniki koi poteknuvaat od ranohristijanskiot period. Razbravme deka u{te pred pove}e od 100 godini, na nekolku arheolo{ki lokaliteti vo Severna Afrika (Tunis), od strana na francuski istra`uva~i bile otkrieni terakotni predmeti26

plo~i, raboteni so pomo{ta na kalap, vo mno{tvo repliki, so reljefni pretstavi na oddelni svetiteli i celi kompozicii. Bidej}i vo depoata na muzejot Bardo vo Tunis ima pogolem broj vakvi plo~i, nie odbravme samo 24 koi, spored muzejskata dokumentacija poteknuvaat od sedum razli~ni regioni vo koi se nao|ale arheolo{kite lokaliteti: Bu Fi{a, Nexeb el Ajun, Hen{ir Naja, Thelepte, El Xem, Cilium (Keserin) i Ajun Vini~ko Kale - kapitel od bazilikata Metuja. Na ovie lokaliteti se otkrieni plo~i so starozavetni i novozavetni temi i simboli, kako i plo~i so paganski motivi ili samo so ornamenti. Del od ovoj tuniski materijal e publikuvan vo nekolku navrati od francuski i tuniski istra`uva~i me|u koi, po ovoj povod gi spomenuvame: Noel Duval & Jean Cintas (so nivniot trud: Le martyrium de Cincari et les martyria triconques et tetraconques en Afrique, vo Etudes darcheologie chretienne nord-africaine-III); kako i trudot na Nejib Ben Lazreg, (:Une production du pays dEl- Vini~ko Kale - tordiran stolb od bazilikata vo vreme na otkrivawe Jem: les carreaux de terre cuite chretiens depoque Byzantine.). Vo trudot na Noel Duval & Jean Cintas, pokraj drugoto, publikuvana e terakotna plo~a so pretstava na edna scena od gr~kata mitologija, na koja se nao|a bo`estveniot kow na Belerofon, Pegas, pridru`uvan od nimfi, {to e paganski motiv, kako vo slu~ajot so plo~ata od Vini~koto Kale, na koja e pretstaven bo`estveniot Ahil hranet od kentaurot Hejron, sinot na Kron i nimfata Filira. Me|u kompoziciite so temi od Stariot i Noviot Zavet, pretstaveni na teraVini~ko Kale - vre`ani krstovi vo kamen - objekt kotite od Tunis, posebno se interesni: so apsida - dvorec? Adam i Eva; @rtvata Avramova; Daniil me|u lavovite; Pove}e pretstavi na lavovi vo razli~ni pozi; Isus Hristos gi umno`uva lebovite; Dve ko{uti pod palmovo drvo, (Ilustracija na 42 Psalm Davidov); Sv, Teodor java na kow i go ubiva a`derot; Bik (66 Psalm Davidov); Paun - kako personifikacija na Rajskata gradina i drugi.Ovde gi navedovme samo onie plo~i na koi se pretstaveni temi bliski do onie otkrieni vo Vinica. Tokmu toa i ni ovozmo`uva najdobro da gi
27 Vini~ko Kale - impost kapitel od bazilikata

sogledame golemite razliki pome|u tuniskata i makedonskata vini~ka zbirka. Vo prv red razlikite gi nao|ame vo dimenziite na predmetite. Tuniskite plo~i se so format 23x23x1,5 sm. No posebno e zna~ajnio {to tie se mnogu tenki, a nivnata te`ina ne preminuva 1 kg. Dimenziite na vini~kite ikoni se pogolemi: 35x28x4,5 i 28,5x30x4 sm. Te`inata pak, za sedum do osum pati ja nadminuva taa na tuniskite plo~i i iznesuva od 7.600 gr. do 7.200 gr. Ovie tehni~ki detali se od zna~ewe bidej}i dimenziite i te`inata na plo~ite uka`uva na nivnata osnovna funkcija. Tuniskiot istra`uva~ Nexib Ben Lazreg (Nejib Ben Lazreg), vo pogore spomenatiot trud, uka`uva deka tuniskite terakoti bile nameneti da gi ukrasuvaat tavanicite na bazilikite od vnatre{nata strana. Toj dava i nekolku {emi na pretpostavuvanoto redewe na plo~ite na tavanicata. Vo edna, plo~ite se redele vo niza, edna do druga, me|u dve gredi, a vo vtorata varijanta, tie bile postavuvani vo drveni kaseti, povtorno naredeni vo niza, no so {iroka fuga me|u niv. Toa poka`uva deka namenata na tuniskite terakoti bila da pretstavuvaat ukras na tavanite na ranohristijanskite baziliki. Imaj}i gi predvid tehni~kite karakteristiki na vini~kite terakoti, ne bi mo`elo da se smeta deka nivnata funkcija bila ista kako i na tie od Tunis.Golema razlika postoi i vo tretmanot na reljefot, osobeno vo negovoto plasti~no modelirawe. Tuniskite plo~i se so nizok reljef, ne povisok od 1 sm. Za da se potencira i nazna~i crte`ot, ~estopati tuniskiot skulptor koristi izvlekuvawe na linija so ostar predmet, {to kaj vini~kite ikoni ne e slu~aj. Toa poka`uva deka vini~kiot skulptor go sledel ili ednostavno bil vklopen vo ramkite na aktuelniot stil na vremeto. Toa mo`elo da bide kako rezultat na obukata {to ja dobil vo procesot na svoeto {koluvawe, ili poradi podocne`noto sozrevawe kako ve}e oformen majstor. Zatoa i ne bi mo`elo da se baraat nekakvi direktni vrski i vlijanija pome|u ovie dva ranohristijanski umetni~ki tvore~ki opusi, posebno ne vo skulptorskiot tretman koj{to e vidlivo razli~en. Drugo e pra{aweto za teolo{kata programa i ikonografija, kade {to temite se crpat od isti kni`evni izvori, odnosno, od tekstovite na Stariot i Noviot Zavet kako i od Psalmite Davidovi, kako zaedni~ka podloga na site likovni umetnici koi rabotat za podmiruvawe na potrebite na hristijanskite zaednici. Po odnos na datiraweto na vini~kite ikoni, onie koi{to gi vrzuvame za mo`noto ukrasuvawe na bazilikata na Vini~koto Kale, se razbira, vo izvesna mera,go koristevme u komparativniot materijal od Tunis. No toj, vo nikoj slu~aj ne e presuden. Arheolo{kite iskopuvawa na Vini~koto Kale, posebno otkrivaweto na pogolemi povr{ini od lokalitetot, kako i otkrivaweto na mnogu pojasni pokazateli za razvojot i sudbinata na utvrdeniot grad, koj vo odreden period bil straotno opo`aren i razurnat, so fiksiraweto na mestata na naodite na terakotnite ikoni i mno{tvo iskr{eni fragmenti od ikoni nadvor od spomenatata deponija, a vo ramkite na edna stratigrafija negibnata od podocne`ni intervencii i na krajot, so pojavata na terakoti so nedvojbeno istoriski sodr`ini, koi proizlegle kako rezultat od realni istoriski nastani, datiraweto go vrzuvame za periodot od krajot na 6 do vtorata polovina od 7 vek. Toa bi bilo vremeto koga slovenskite plemiwa po~nuvaat trajno
28

da se naseluvaat na Balkanskiot Poluostrov, osobeno vo negoviot centralen del, se do vremeto na pojavata na iransko-hunskite plemiwa na Bugarite na istoriskata scena vo ovoj del od Balkanot pri {to doa|a do otvorena borba pome|u ve}e naselenite sloveni i bugarskite grupi koi te`neat da stignat do Egejskoto More. Eden pogolem del od zbirkata na vini~kite terakotni ikoni vo izminatite godini be{e prezentirana vo pove}e evropski gradovi me|u koi: vo Vatikan (1986); Zagreb (1987), Moskva (1989), Qubqana (1989), Belgrad (SANU-1991), Minhen (1993), Rim(1995), Var{ava (1996), Ankara (1997), Pariz (1999), kako i vo nekolku drugi gradovi na Evropa. Vo Republika Makedonija terakotnite ikoni bea prezentirani vo Vinica (1986), Ohrid (1990), Skopje (1991), a golem e brojot i na gradovite vo koi se prezentirani kopiite na terakotnite ikoni. Ona {to na krajot treba posebno da se naglasi, sekako e faktot deka, nekade kon krajot na 7 vek, za vreme na nekoi sudiri pome|u ve}e naselenite slovenski plemenski grupacii, koi formiraat poludr`avni zaednici nare~eni Sklavinii, i prodiraweto na drugi, me|u koi i bugarski plemenski grupacii, koi nastojuvaat da go zazemat nivnoto mesto, utvrdeniot grad na Vini~koto Kale bil vo celina opo`aren i razurnat. Niz vekovite koi{to sleduvale, prostorot na utvrdeniot grad bil sosema napu{ten, a urnatinite bile pokrieni so nanosi od debeli sloevi zemja. Taka nekoi od yidinite na bedemite i objektite se na{le na dlabina od dva i pove}e metri. Nekade vo 11 ili 12 vek, sepak, naselenieto koe{to prodol`ilo da `ivee na prostorot na starata naselba, podaleku od tvrdinata vo nejzinoto podno`je, imalo soznanija za postoeweto na hristijansko kultno mesto na Vini~koto Kale, taka {to tokmu na mestoto na starata razurnata bazilika gi lociralo svoite srednovekovni grobi{ta. Nekropolata denes vo celina e otkopana, so stotina skeleti, a vrz osnova na otkrienite predmeti vo grobovite, poka`uva deka bila koristena niz eden podolg vremenski period od 11 do krajot na 12 vek. Vo sredniot vek ovoj lokalitet bil pretvoren vo obrabotliva povr{ina koristena za lozovi nasadi, koi{to na ova mesto postoele se do donesuvaweto na odlukata vo vtorata polovina na 20 vek ovaa goletina da bide po{umena. Prostorot bil izoran i bile nasadeni iglolisni drvja, od koi eden broj postoi i denes. Maj, 2006 g. D-r Kosta Balabanov

29

TERAKOTN

Davidov Psalm (Psalm 42)

Daniil megu lavovite (Psalm 36)

Sv. Hristofor i Sv. \or|i Arhangel Mihail

Ahil so kentaurot Hieron

Lozovata penu{ka (Psalm 79)

30

NI IKONI

Nepoznata scena so kowanici

Bik (Psalm 65)

Lav Konstantinov krst

Sv. Teodor Drakonoubiec - detaq

Jo{ua i Kaleb

31

KATALOG NA EKSPONATITE VO MUZEJOT NA GRAD VINICA Kat. br. 1 Kameni sekiri, Vini~ko Kale-neolit Kat. br. 2 Kameni ostrilki, Vini~ko Kale-neolit Kat. br. 3 Tegovi, Vini~ko Kale-neolit,bronza Kat. br. 3 Lepe`, Vini~ko Kale -neolit Kat. br. 5 Grnec, keramika, Vini~ko Kale -neolit Kat. br. 6 Sadovi, keramika, Vini~ko Kale-neolit Kat. br. 7 Zabi od diva sviwa,-Vini~ko Kale- neolit Kat. br. 8 Predmeti od koska,{ilo, pre{leni ,Vini~ko Kale- neolit Kat. br. 9 Pre{leni od keramika i kamen,-Vini~ko Kale -neolit Kat. br.10 Makari, Vini~ko Kale-neolit Kat.br.11 Sad-urna, keramika, Vini~ko Kale - 12-11v.pr.n.e. Kat.br.12 Alki, bronza, Vini~ko Kale- 7-6v.pr.n.e. Kat. br.13 Metalen predmet,bronza, Vini~ko Kale- 7-6v.pr.n.e. Kat.br.14 Sad, fragment so pretstava na sonce, keramika, Vini~ko Kale6-5 v.pr.n.e. Kat.br. 15 Dekorativna arhitektonska plastika, Vini~ko Kale- 6-5v.pr.n.e. Kat.br. 16 Himajra, keramika, Vini~ko Kale -6-5 v.pr.n.e. Kat.br. 17-22 Fragmenti od friz na grifoni, keramika, Vini~ko Kale-6-5 v.pr.n.e. Kat.br.23 Sad~e so 1 ra~ka, keramika,Mogila,Kalimanci-4-3.v.pr.n.e. Kat.br.24 Sad~e so 2 ra~ki, keramika, Vini~ko Kale - 4-3 v.pr.n.e Kat.br.25,26 Sadovi, fragmentirani,keramika, Vini~ko Kale-4-3v.pr.n.e Kat.br.27 Gutus, keramika, Vini~ko Kale-3 v.pr.n.e Kat.br.28-31 Sadovi, fragmenti,keramika, Vini~ko Kale-4-3v.pr.n.e Kat.br.32 Amfora, keramika, Vini~ko Kale -ran helenizam Kat.br.33 Bokal, fragmentiran, keramika, Vini~ko Kale -4-3 v.pr.n.e Kat.br.34 ^inija, keramika, Vini~ko Kale -4-3 v.pr.n.e Kat.br.35 Sulfur, ostatoci, Vini~ko Kale Kat.br.36 Ihtija, fragment, Vini~ko Kale -4 v.pr.n.e.

Vini~ko Kale - pogled na bazilikata 32

Kat.br.37 Kat.br.38 Kat.br.39-41 Kat.br.42 Kat.br.43 Kat.br.44 Kat.br.45 Kat.br.46 Kat.br.47 Kat.br.48 Kat.br.49 Kat.br.50 Kat.br.51-53 Kat.br.54,55 Kat.br.56-59 Kat.br. 60 Kat.br. 61 Kat.br.62 Kat.br.63 Kat.br.64 Kat.br.65 Kat.br.66 Kat.br.67 Kat.br.68 Kat.br.69 Kat.br.70 Kat.br.71 Kat.br.72 Kat.br.73 Kat.br.74 Kat.br.75 Kat.br.75 Kat.br.76 Kat.br.77 Kat.br.78-81 Kat.br.82-86 Kat.br.87-90 Kat.br.91,92 Kat.br.93 Kat.br.94,95

^inija, fragment, Vini~ko Kale - vtora polovina na 4 v.pr.n.e. ^inija, fragment, Vini~ko Kale - vtora polovina na 4 v.pr.n.e. Fragmenti od slikani sadovi, keramika, Vini~ko Kale -4.v.pr.n.e. Ungventarium, keramika, Vini~ko Kale -3 v.pr.n.e Fragment so reljefna pretstava, mermer, Vini~ko Kale-3 v.pr.n.e Bokal~e, keramika, Vini~ko Kale -rim ^a{a, keramika, Vini~ko Kale -5-6 v.n.e. Iglenica, fragment, koska, Vini~ko Kale -5-6 v.n.e. Sad, fragment,keramika, Vini~ko Kale -5-6 v.n.e Sad, keramika, Vini~ko Kale -5-6 v.n.e. Svetilka, gle|osana keramika, Vini~ko Kale -5-6 v.n.e Sad, fragment, gle|osana keramika so dekoracija, Vini~ko Kale- 5-6-v.n.e. Bazaltni vani, kamen, Vini~ko Kale -docna antika Tegovi, bronza, olovo, Vini~ko Kale -docna antika Zemjodelski alatki, `elezo, Vini~ko Kale -docna antika Yvonec, `elezo, Vini~ko Kale - docna antika Ikona -Prvopovikaniot Apostol Andrej terakota, 32x32x5sm, Vini~ko Kale- 3v.n.e. Ikona - Ahil so kentaurot Hieron, terakota, 31x17x4 sm, Vini~ko Kale - 3-4v.n.e Ikona - Arhangel Mihail, terakota, 33x20x4sm, Vini~ko Kale - 6-7v.n.e. Ikona - Daniil me|u lavovite, terakota, 29x31x4sm, Vini~ko Kale - 6-7v.n.e. Ikona-fragment so nepoznat motiv, terakota, Vini~ko Kale - 67v.n.e. Ikona-Konstantinov Krst, terakota, 32x20x4sm, Vini~ko Kale - 6-7v.n.e. Ikona-42 Psalm Davidov, terakota, 27x30x4,5sm, Vini~ko Kale - 6-7v.n.e. Ikona-Bik,66 Psalm Davidov, terakota, 29x29x4sm, Vini~ko Kale - 6-7v.n.e. Ikona-Lozovata penu{ka,80-ti Psalm Davidov, terakota, 30x27x4,2 sm, Vini~ko Kale - 6-7v.n.e. Ikona-fragmenti od nepoznata scena, terakota, Vini~ko Kale - 6-7v.n.e. Ikona- Lav, terakota,25-28-5sm, Vini~ko Kale - 6-7v.n.e. Ikona-fragment @ivotonosen izvor, terakota, Vini~ko Kale - 6-7v.n.e. Ikona - fragment od nepoznata scena, terakota, Vini~ko Kale - 6-7v.n.e. Ikona-Sv.Teodor Drakonoubiec terakota, 32,5x23x3,6sm, Vini~ko Kale - 6-7 v.n.e. Ikona-Sv.Hristifor i Sv.\or|i, terakota,27,5x30x4 sm, Vini~ko Kale - 6-7v.n.e. Ikona-Jo{ua i Kaleb, terakota, 28x31,5x4sm, Vini~ko Kale - 67v.n.e. Ikona-Nepoznata scena - Kowanici, terakota, 27x31x3sm, Vini~ko Kale - 6-7v.n.e. Fragment od reqefna plastika, kamen, Vini~ko Kale Moneti od periodot na Justin (518-527) i Justinijan (527565),bronza, Vini~ko Kale Belegzii,staklo, Vini~ko Kale-12 vek Prsteni, bronza, Vini~ko Kale-12 vek Belegzii, bronza, Vini~ko Kale-12 vek Krst-Relikvijar, Vini~ko Kale-sreden vek Vre`ani krstovi na kamen, Vini~ko Kale-sreden vek
33

Mue E A OT B l a e b , 3 0V n c , . kd n j zjTR K A , e k m n b 2 1 i i a RMa e o ia + 3 9( 3 3 16 6 mu etrk t@ a o .o + 8 0 3 6 4 , z j a oa y h oc m ) e