Recenzije

Recenzije uperjene proti temu, da bi ti delavci lahko kdaj postali enakopravni lani drube, katerih pravice bi bile izenaene z ostalimi (kalvarija se lahko nadaljuje s preostalo druino). V mnogih primerih so nedokumentirani in nelegalni migranti v taknem statusu preprosto zato, ker jim je potekla delovna viza, ker niti ne vedo, da njihovi dokumenti niso urejeni, ali ker jim je potekla pravica do bivanja v dravi (npr. zaradi kratkoronih pogodb), zaradi zapletene zakonodaje in birokratskih ovir pa bodisi s teavo pridobijo novo dovoljenje ali pa jim je to celo povsem onemogoeno. V primerih nekaterih drav se upravieno dozdeva, da pristojne slube in same drave z zakonodajo in postopki namerno vzpostavljajo mnoico nedokumentiranih delavcev iz tretjih drav, ki so brez kakrnihkoli pravic, ki bi jim sicer pripadale po zakonodaji. Morda eksemplarien primer tega je Italija, saj Campanijeva, Chiappellijeva in Salimbenijeva v prispevku ugotavljajo, da nekateri sprejeti dekreti nikakor ne morejo biti uresnieni. e ve, ne zdi se niti, da je to njihov dejanski namen. Premik v nelegalen status je hiter, ob tem pa ne obstajajo delujoi mehanizmi, ki bi omogoali prehod do legalnega statusa (niti v primerih, ko migranti imajo zaposlitev). Po njihovem tako za italijanski kontekst velja, da presek med dereguliranim, fleksibilnim trgom dela in zakonodajo, ki striktno povezuje bivalie in delovna dovoljenja, vzpostavlja eksplozivno ''meanico'', ki postavlja priseljence v izjemno ranljiv poloaj (str. 62). Taken kontekst pa nudi monost tudi za vzpon populistinih gibanj in strank, ki kriijo o nesposobnosti drave, da bi nadzorovala migrantske tokove, ki naj bi kradli delo domainom in prispevajo k rasti nezaposlenosti. eprav se zbornik osredotoa na migrantsko delo, je zaradi prekerizacije mono aktualen tudi za slovensko znanstvenoraziskovalno sfero in predvsem mlajo populacijo, ki se sicer spopada s precej manj ekstremnimi pogoji za delo, a njihov zaposlitveni status (fleksibilizacija, deregulacija) ni veliko manj problematien. V tem kontekstu je pouen predvsem primer Nemije, ki si jo je v Sloveniji po prejnji oblasti (malo delo, ki je bilo v Nemiji uvedeno leta 2003, Kontosova pa ga v zborniku ocenjuje kot formalizacijo nerednih zaposlitev in pomemben instrument fleksibilizacije trga dela) vzela za zgled tudi trenutno vladajoa elita. Ob (oitno) uspeno izpeljanem zakonu o uravnoteenju javnih financ je aktualni predsednik vlade v govoru dravnemu zboru e napovedal naslednji korak, namre nujnost fleksibilizacije trga delovne sile. Za uspeen zgled drave, ki ji je ta proces uspel, je omenil prav Nemijo. Posledice fleksibilizacije v tej dravi so bile deregulacija in poveanje prekerizacije, odpravljanje drave blaginje, predvsem pa zmanjevanje strokov zaradi brezposelnosti in nianje socialnih izdatkov. Ti ukrepi so bili podkrepljeni z ideologijo osebne odgovornosti, ki krivdo za neuspeno integracijo na trg dela prelaga na posameznika (ne glede na strukturne okoliine; enako naelo se uporablja za migrantske delavce, ki so izkljuno sami odgovorni za uspeno drubeno integracijo). Deregulacija trga delovne sile je v Nemiji povzroila predvsem ekspanzijo najslabe plaanih sektorjev, kjer so zaposleni predvsem migrantski delavci. Ti pogosto ne zasluijo dovolj za preivetje brez socialne pomoi, in to kljub temu da opravljajo ve nepolnih zaposlitev hkrati. eprav je Nemija zares zmanjala tevilo nezaposlenih, je to zmanjanje po Kontosovi lo v preteklih letih predvsem na raun poveanja prekernih zaposlitev, kar vsaj posredno vpliva na cel trg delovne sile in vse zaposlene. V doloeni meri pa to vpliva tudi na konkurennost preostalih drav v Evropski uniji, ki se ji s takno logiko brez dvoma lahko obeta le boj proti samemu socialnemu dnu. Zbornik prinaa predvsem kritino evalvacijo obstojeih politik na podroju migrantskega dela. Opozarja na neprimernost njihove implementacije in (ne)delovanje podpornih mehanizmov, ki naj bi sluili uspeni drubeni integraciji priseljencev. Prav zato se na trenutke bere skorajda kot zagovor integracijskega modela, ki se kae kot ideal, h kateremu gre stremeti. To iluzijo morda najbolj ostro zavraa sam uvodnik v zbornik, ki kot problematinih ne zavraa le modelov izkljuevanja in asimilacije migrantov v (iz) drube, ampak povsem pravilno preizprauje tudi model integracije. Izkazuje se namre, da integracija v resnici ne ponuja monosti za dvosmerno komuniciranje, s imer le reproducira procese nacionalizacije. Prihaja tudi do Druboslovne razprave, XXVIII (2012), 70 121

Jernej Prodnik Precarious migrant labour across Europe (ur. Mojca Pajnik in Giovanna Campani). Ljubljana: Mirovni intitut, Intitut za sodobne drubene in politine tudije/Peace Institute, Institute for Contemporary Social and Political Studies, 2011. 180 strani (ISBN 978-961-6455-62-6), 15 EUR
Lani izdani zbornik o prekernem migrantskem delu v Evropi raziskuje obstojee nacionalne politike na podroju migracij, migrantskih delavcev in njihove integracije v drubo. Izel je pri Mirovnem intitutu, kjer je potekal projekt PRIMTS (kratica za Prospects for Integration of Migrants from ''Third Countries'' and their Labour Market Situations: Towards Policies and Action ve informacij o projektu, ki ga je financirala Evropska komisija, koordinirala pa Mojca Pajnik, je mogoe najti na http://primts.mirovni-institut.si), v okviru katerega je potekala tudi raziskava o omenjenih vpraanjih. Poleg kritinega uvoda urednic prinaa monografija est prispevkov s perspektive estih nacionalnih kontekstov: Nemije, Italije, Cipra, Slovenije, Madarske in Finske. Kot nakazuje kratica raziskovalnega projekta, se je raziskava fokusirala predvsem na migrantske delavce tako imenovanih tretjih drav, posredno pa se dotika tudi bolj splonih sprememb na trgih delovne sile. Kljub temu da med dravami obstajajo razlike, je mogoe med njimi najti dovolj stinih tok. V primeru migrantskih delavcev tretjih drav gre praviloma za najbolj izkoriane delavce v lokalnih ekonomijah, z najmanj pravicami, najslabimi delovnimi in bivalnimi pogoji, najbolj prekernimi zaposlitvami, delo pa morajo iskati na najbolj fleksibilnih trgih dela, ki najvekrat nudijo le slabo plaane zaasne zaposlitve za kraji as. Ti delavci opravljajo najbolj umazana in drubeno nezaelena dela, ki se gibljejo od prostitucije do zaasnega industrijskega dela, domaega gospodinjskega in skrbstvenega dela, sezonskega dela, gradbenitva itd. Ta obi presek dokazujejo tudi prispevki v zborniku, pri emer velja opozoriti, da je v nekaterih primerih ekskluzivna primernost umazanih zaposlitev za migrantske delavce tretjih drav posredno kodificirana kar skozi nacionalne politike: v Nemiji tako imenovani priority principle domaim delavcem na trgu daje oitno prednost pred migrantskimi delavci tretjih drav; slednji namre lahko dobijo slubo le, e je Nemci noejo (podobno velja za Italijo). Ostanejo jim torej predvsem slabe zaposlitve, zaposlitve z ekstremnimi pogoji za delo (v Nemiji na primer prostitucija, ki je od leta 2002 legalizirana, z izjemno slabimi pogoji za delo) ali zaposlitve, ki potrebujejo nekvalificirano delovno silo. tevilne drave sicer poizkuajo uvaati visokokvalificirano delovno silo (t. i. kraja moganov), a je teh delavcev bistveno manj, zagotavljati pa jim morajo tudi bolje pogoje za delo. Migrantski delavci tretjih drav se v razlinih nacionalnih kontekstih spopadajo z drubeno izkljuenostjo, marginalizacijo in diskriminacijo, eprav bi v mnogih primerih nacionalne ekonomije brez njih delovale le steka. Mnoge drave tako dolga leta migrantskih delavcev sploh niso priznavale kot konstitutivnega dela lastne ekonomije, ampak so jih videle kvejemu kot zaasno anomalijo pri odpravljanju manjih teav na trgu dela; kot goste, ki bodo slej ko prej iz njihove drave tudi odli. Razline nacionalne politike in mehanizmi uspeno prikrivajo dejstvo, da migranti iz tretjih drav ne le prispevajo k rasti nacionalnih ekonomij (v mnogih primerih prispevajo zelo velik dele BDP), ampak evropske ekonomije nasploh, ki se ubada s staranjem prebivalstva in teavo, kako zapolniti za domae delavce nezanimive zaposlitve. To velja za praktino vse obravnavane drave, vkljuno s Slovenijo (oziroma e posebej za Slovenijo). Ob tem ni nobene potrebe, da bi zapadli v viktimizacijo migrantskih delavcev iz tretjih drav, saj najpogosteje dobro vedo, zakaj tvegajo z odhodom v drave Evropske unije in kaj hoejo z njim dosei. A to ne spreminja dejstva, da so nacionalne politike v mnogih primerih namerno 120 Druboslovne razprave, XXVIII (2012), 70

Recenzije skrajne instrumentalizacije migrantskih delavcev, saj se prek integracije promovira precej ozke interese ekonomskega utilizarizma, e, migrantsko delo je nujno za vzdrevanje evropske ekonomije a ti isti (nujni) delavci so lahko e jutri povsem nepotrebni, kot blago s poljubnim rokom trajanja.

122

Druboslovne razprave, XXVIII (2012), 70