VOVED
Zvonko {AVRESKI, pretsedatel
Za Lu|eto i
ne{tata
Deset i kusur godini potro{eni mladosti, me~ti, emocii...
Deset i kusur godini energija, vreme i pari...
I sega...
Deset i kusur...
I dadovme li gol?
Se postigna li ne{to od toa??
]e ostane li zalog za idninata???
98 godini pred rokot
D
obredojdovte na stranicite od ovaa ne­
sekojdnevna monografija, prezentaci­
ja, sogleduvawe, {to li???
Polio Plus slavi 10 godini (a i ku­
sur) od svoeto oficijalno formirawe.
Postoeweto (neoficijalno) e sigurno
po­­dolgo!
Po definicija, Polio Plus e kata­
li­­­zator na licata so posebni potrebi, koj treba da gi
akcelerira i prestavi nivnite posebni sposobnosti.
Vulkan pak, e magazin - ne za tolpata, tuku za indivi­
duata, ne za li~nosta, tuku za silata na ~ovekot.
A za ovaa prigoda gi spoivme ovie dve ne{ta i
go izdadovme ovoj vonreden broj na Vulkan, iscelo
po­sveten na “polioplusovskata” 10-godi{na borba za
dostoinstvo.
Dali e eklektika ili simbioza procenete sami.
No, ima ne{to mnogu malo i golemo, vo isto vreme,
koe go za~na, a i se slu~i vo ovie deset i kusur godini
od na{eto postoewe, koe{to me mori i si bara mesto
vo ovie uvodni zborovi.
Polio Plus ne e sozdadeno od nekoj mecena, ni
ka­ko prodol`etok na nekoj neodr`liv proekt, nitu
kako izlezna strategija na nekoj silen me|unaroden
faktor koj zaminal na drugi “po`e{ki” podra~ja. Po­
lio e sozdadeno od o~ajnici, na{i, ovozemski, make­
donski.
Na posledniot Sv. Nikola vo minatiot milenium,
spontano, ama mnogu o~igledno sfativme deka vreme­
to stasalo i re{ivme revoltot od nepravdinite kon
licata so hendikep da go preto~ime vo akcija. Trgnav­
me so {to go imavme: na{iot revolt, neznaewe, vizija
i nedoumici...
I ete, mo`ebi i ni se posre}i!? Nekoj }e re~e, se
najdovme vo pravo mesto i vo pravo vreme. A mo`e­
bi i - se izborivme, posovreme a i predvreme...
Za nekolku godini Polio Plus stana simbol na bor­
bata za prava i dostoinstvo na licata so hendikep.
Ama ostana nemirot...
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep
E, koj pust ostrov bi bil toa ako ne e del od celo-
to – ako ne n# spoi vo edno popravedno op{testvo?!
Se se}avam, esenta 2005-ta, koga povikavme na gra-
|anska inicijativa i trgnavme da sobirame 10.000
potpisi (iako toa nikomu drug do toga{ ne mu uspea­
lo), gi hrabrev moite soborci vo stilot: “]e vidite,
posle 100 godini nekoi drugi pokolenija }e u~at od
ova {to go pravime, od ovaa na{a borba...”.
Eh, kolku mnogu sum se izla`al: na celi 98 godi­
ni pred “rokot”, vo 2007, vo Polio dojde Marija, i n#
zamoli za pomo{ vo nejzinoto istra`uvawe, bidej}i
prijavila diplomska rabota za mo}ta na gra|anskoto
izjasnuvawe...
Deset i kusur godini potro{eni mladosti, me~ti,
emocii...
Deset i kusur godini energija, vreme i pari...
I sega...
Deset i kusur...
I dadovme li gol?
Se postigna li ne{to od toa??
]e ostane li zalog za idninata???
Ovie stotina stranici se prikazna raska`ana vo
prvo lice mno`ina, prikazna za patot a ne za celta.
Za bodreweto – ne za slavata. I za bitkite, a ne za
borbata.
Zatoa {to “Site prikazni imaat kraj – samo bor­
bata e ve~na”.
Nie vo Polio Plus znaeme deka kone~niot sud
na vremeto ovaa na{a borba ve}e ja ima osudeno na
uspeh, isto kako {to znaeme deka nie nema da go do-
`iveeme toj den.
I zatoa, ne se sekirame za sudbinata na Polio
Plus!!!
A slobodata }e mora da propee – kako {to stra-
dalnite znaeja da peat za nea.
Deceniska borba za dostoinstvo 5
 SODR@INA
SODR@INA NAPISI NASLOVNA

Za lu\eto i ne[tata .............................................. 1

10 raboti koi ne bi se Sodr`ina / napisi ......................................................................... 2

HRONOLOGIJA NA NASTANI - KAKO SE KALE{E ^ELIKOT

slu~ile Eho / Ime si e ime / Impresum .............................. 4
Od site meridijani i naporednici ........................................... 6
da ne be[e Polio
Vulkan, od bog do simbol za istrajnost .................................... 8
A 53

35 A
Plus
Blagodarnost do ........................................................................... 10
... i kusur... Vizija, misija, strategiski pravci ........................................ 12
Organizacija od doverba ............................................................ 15
str. 25 Od Upravniot odbor .................................................................... 16
10-mina so 10 zbora ............................................. 18
B 43

34 B

Od barikadi do priemi ............................................................... 20

Deceniski ot~et
10 i kusur ........................................................... 25
Tretoto makedonsko vostanie ................................................... 26
A 43

34 A

Alkata [to nedostasuva .............................................................. 28

Od pravo na pristap, do pristap za prava ............................. 30
Edinstven glas za posilen oddek ............................................. 32
Sekojdnevnoto [ok-terapija ...................................................... 34
Ne be[e `icata bodlikava ........................................................ 36
B 33

33 B

Vo potraga po izgubenata agenda .............................................. 38 Naslovna: Sekoj slo`en

Sloboda, bratstvo i barem malku ednakvost ......................... 40 mehanizam po~nuva so prviot
zap~anik, a sekoj po~etok so
Makedonija bez diskriminacija ............................................... 42 pozitivna misla.
str. 72 Bidi "smart", koristi pop-art ................................................. 44
A 33

33 A

Po povod 10-godi{ninata
I... kusur ......................................................................................... 46 na Polio plus, Vi go pretsta­
Hendikep - pozicii, gledi[ta i su[tina ............................ 49 vuvame zamaecot {to gi pri-
Od barikadi Hronologija: Kako se kale[e ~elikot .................. 55 dvi`i proektite, realizirani
vo toj period, kako sistem i
do priemi Intervju .......................................................................................... 66 slo`en mehanizam koj vzaemno
Predizvikuvaj]i gi mladite ..................................................... 70 se pridvi`uva.
B 23

32 B

str. 20 Zlaten klu~ za Finansii ............................................................ 72 Za uspeh na sekoja rabota,

po~etokot mora da e so pozitiv­
str. 104 T-Te[tik Blagodarnost ................................................................................. 79 na misla, zatoa:
Quo vadis domini? ....................................................................... 80 Think positive!
A 23

32 A

Drugite za Polio Plus str. 92 NVO ne e NLO ............................................................................... 84

Avtor: Elena Ko~oska
Inspiratori .................................................................................. 86
Patuvaj so drugite ....................................................................... 88

na{ata internet
10 nau~eni lekcii ....................................................................... 90

Posetete ne na
Drugite za Polio plus ....................................... 92

adresa
B 13

31 B

Od ~lenovite ................................................................................. 98
Na barikadite i ne e taka napnato ................... 100
Valid ............................................................................................. 102
str. 55 Odvod ............................................................................................. 104
www.polioplus.org.mk

6 2010 - specijalno izdanie na lu\eto so specijalni sposobnosti - Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep Deceniska borba za dostoinstvo 7
 EHO ...

Specijalno izdanie, dekemvri 2010

Magazin na licata so posebni sposobnosti
*Naslovot ne slu~ajno e prezemen od istoimeniot
film i pesna.
Monografija po povod 10 godini
postoewe na Polio Plus
Imeto e samo obi~na tehni~ka rabota. Nikomu
ni{to. Imeto e samo na~in da gi narekuvame ne-
{tata. Me|u niv se: sopstvenoto ime, nacijata, dr-
`avata, jazikot, `enata, decata... Glaven i odgovoren urednik
No, za da si gi za{titi tie svoi imiwa, ~ove­ Zvonko [avreski
kot e podgotven i da zagine.
zvonko@polioplus.org.mk
Makedonija e klasi~en primer za takvo ne{to.
Ne za xabe e ispeana pesnata “Edno ime imame!”.
Sega ve}e “tehni~koto”, stanuva sveto. Imiwa- Urednik
ta ne se davaat tuku-taka. I koga }e ti se rodi Tatjana Stankovi} - Belovska
~edo, site imaat nekakov predlog za ime na dete-
tanja@polioplus.org.mk
to, Duri i koga formirame dru{tvo ili firma,
osnova~ite dolgo vo no}ta go baraat soodvetnoto
ime za nivnoto novo “~edo”. Izdava~i:
I toga{ imeto dobiva smisla. OZ dizajn
Polio Plus -
Dodavaweto ili odzemaweto edna bukva, ili
post polio grupa Grafi~ki i
igrata so postojnite zborovi od imeto, navidum de­ video dizajn
za poddr{ka
luva naivno, no vo su{tina e mnogu seriozno i per­
fidno. Celta e da se iskrivokol~i realnosta i www.polioplus.org.mk www.ozdizajn.com.mk
da se izla`at poneupatenite, za da se predizvika
revolt kaj onie koi mo`ebi nema da ja zabele`at
promenetata bukva ili igrata so zborovi. Urednici i sorabotnici: Adresa na izdava~ot:
Ime si e ime. Ama ne e problemot vo imeto. Elena Ko~oska Bul. AVNOJ br 64 lok.2
Pro- blemot e vo napravenata {teta na dostignuva­ Nata{a Postolovska 1000 Skopje
wata vo toa ime. Vo na{iov slu~aj, se registriraa
Ilinka Staletovi} Makedonija
organizacii so ime Polio Minus i Hendikep Plus.
Sekoja ~est?! O~igledno sme dobri inspiratori, i Kosta Gorgiev
sega samo ~ekame, da se (samo)formira i nekakvo Boban Manevski Grafi~ka i tehni~ka
si Polio - Sinus, Kosinus, Tangens, pa Kotangens... podgotovka
Ogwen Fidanoski
Pa, i celata aritmeti~ka “azbuka” da ja upotrebat, “OZ - dizajn” Skopje
nema da im stasa! No, vo edno sigurno vedna{ }e Slobodan Markovski
stasaat - da napravat {teta vo ve}e napravenoto - Tome Janevski Praven zastapnik
odnosno vo nazaduvaweto na pravata na lu|eto so Vlado Nikolov
hendikep. A potoa neka se pravdaat po stopati i Advokataska
vezden deka bile iskreni vo pristapot. kancelarija
Super, ama barem da si smislea ime. Origi­ Ilustracii GAVRILOVSKI
nalnosta e osnovniot preduslov za ~ovekot da Arhiva na Polio Plus
stori ne{to dobro i kvalitetno. Kopiraweto e Smile Cvetanovski
umno`uvawe, ama nikako ne e nova vrednost, i ni- Pe~ati
koga{ ne donesuva kvalitet. Kopira~i, dr`avava JUGOREKLAM - Skopje
ima Zakon za za{tita na avtorski prava i indus­ Fotografii
triska sopstvenost, a va{eto delo e kaznivo!!
Arhiva na Polio Plus Tira`
Adidas i Adidos, Soni i Sanio, Filips i
Fillips, - samo prost sistem na zamena na bukvi Jane Qorovski 1000 primeroci
vo imeto,a so cel da se izla`e kupuva~ot. Pre-
prava~ite se nadevaat da go prodadat svojot ne-
kvalitet, na smetka na ukradenoto kvalitetno i Adultare et altera pars
doka`ano ime. A kupuva~ot }e sfati koga }e plati. Vulkan e otvoren za sorabotka i za razli~ni viduvawa
Za kraj, na slednite sledbenici koi ostanale na problemite koi gi obrabotuva
bez idei za kradewe imiwa i dostignuvawa od
originalnoto Polio Plus - dvi`ewe protiv hen­
dikep, im prepora~uvame: Kopirajte go Telefun- Prviot broj na VULKAN izleze vo Skopje na
ken vo Tele-fuknem!. 26.12.2001 godina, so poddr{ka od:
SRE]NO! Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Velika
Britanija, preku nivnata Ambasada vo Republika
Makedonija i Makedonskiot centar za me|unarodna
sorabotka.

8 2010 - specijalno izdanie na lu\eto so specijalni sposobnosti

 OD SITE MERDIDIJANI ... ... I NAPOREDNICI

GRAFITI I ... BILBORDI

Skopje denovive osamna so taze grafiti koi povikuvaat cija na svoja raka, ili noga (zavisno od amputacijata
na ratifikacija na nekakva si konvencija. Znakot na mes­ ili paraliti~nosta), predizvikan zatoa {to Make­
toto od bukvata “O” uka`uva deka najve rojatno se raboti donija s# u{te ne ja ratifikuvala Konvencijata.
Konvencija na Organizacijata na obedinetite nacii za OON Konvencijata za pravata na licata so hendikep. Gi molime nadle`nite da gi spre~at ovie huli-
za pravata na licata so hendikep Vakviot ~in, vo sekoj slu~aj, e nagrduvawe na lice­
to na gradot, no najverojatno e revolt na nekoi lica
gani, ama ne so policiska istraga i represija, tuku so
brza ratifikacija.
so hendikep ili nivni poddr`uva~i koi prezele ak­
Na 13.12.2006 godina e donesena Konvencijata na OON za pravata na licata so hendikep. Preku Polio
Plus, Makedonija ima{e vode~ka uloga vo regionot, aktivno vklu~uvaj}i se so svoi intervencii {to bea
vgradeni vo finalniot tekst od Konvencijata. Na 27 mart 2007 godina, Makedonija im se priklu~i na 80 dr- Izbrana Komiijata za
`avi koi go potpi{aa ovoj me|unaroden dokument. Toa bea i poslednite ~ekori na Makedonija vo globalnata
zalo`ba za podobruvawe i unapreduvawe na polo`bata na licata so hendikep. Po na{e dolgo lobirawe, vo
za[tita od diskriminacija
juni 2009 godina Makedonija go prezede i sledniot ~ekor - go potpi{a i Opcioniot protokol. Konvencijata i Nekolku dena pred krajot od 2010 godina, Sobranieto, po ne-
Opciniot protokol gi imaat ratifikuvano re~isi site na{i sosedni zemji, no ne i na{ata dr`ava. Gledano vo kolku~asovna `e{ka debata, gi izbra ~lenovite na Komisijata
svetski ramki, Konvencijata ja potpi{ale 147 zemji, 90 go potpi{ale opcioniot protokol, 95 ve}e ja ratifi- za za{tita od diskriminacijata. Me|u izbranite se trojca pro­
kuvale Konvencijata, a 58 dr`avi go ratifikuvale opcioniot protokol. fesori, eden demonstrant na fakultet, porane{en dekan i dvaj-
ca vraboteni vo Ministerstvoto za trud i socijalna politika.
Na 23 dekemvri 2010 godina, EU ja ratifikuva Konvencijata. Na inauguracijata e potencirano deka ovoj
Po plasiranite izvestuvawa i komentari od mediumte, kako i
~in treba da go sledat dr`avite ~lenki koi s# u{te ja nemaat ratifikuvano Konvencijata. Se razbira, ova
snimkite od celata 130-ta sednica i reakciite od pratenicite, se
u{te pove}e va`i i za dr`avite-kandidati za ~lenstvo vo Unijata, me|u koi e i Makedonija. ~ini sosema neizvesno dali izbranite sedum, od 38-te prija­veni
Ova e navistina `e`ok kosten za protivnicite na ratifikacijata vo Makedonija. kandidati, se i navistina obu~eni za da odgovorat na zada~ata za
koja e formirana Komisijata: da prepoznaat diskriminatorski ~in
kon koj bilo gra|anin i po koj bilo osnov, po {to nezavisno i ne­
Polio vo antikata Damjan vo OON pristrasno }e go - za{titat!? Nie im posakuvame uspe{na rabota i
im ja nudime na{ata polna sorabotka.
Za da ne zaostaneme zad D-r Damjan Tati},
glavnive procesi vo dr`a- od Srbija, e izbran
vava, i nie si najdovme an- za postojan ~len na Zakonot kako "BEN^MARK" “Ben~markot” e postaven, poso~en e.
ti~ki koreni. Neodamna, vo OON Komitetot za Po {est godini lobirawe i zalagawe Dali Makedonija }e se osvesti za ne­
blizina na Luksor, Egipet, sledewe na sprove- kaj makedonskite institucii za prifa- ophodnoto donesuvawe na ovoj zakon,
e otkriena kamena plo~a od duvaweto na Konven­ }awe na Sistemskiot zakon za pravata so koj mo`e da si ja olesni trasata na
koja o~igledno mo`e da se cijata za pravata na i dostoinstvoto na licata so hendikep, socijalnata inkluzija na licata so
vidi deka `rtvi na polio vi­ licata so hendikep. predlo`en od licata so hendikep, po hendikep, i za drugite marginalizi­
pat na gra|anska inicijativa - Evropa rani, ili i natamu }e ja odbegnuva
rusot postoele i toga{, ama Damjan e dolgo-
se oglasi. ovaa odgovornost, zavisi od nea.
za razlika od denes, toa ne godi{en prijatel na
Vo svojot izve{taj za 2010 go­ Sepak, “vlastodr{cite” treba da
bilo pre~ka da se bide veli- Polio Plus, a svoe- se svesni za faktot na koj svoevre­
kodostojnik. vremeno vo 2005 be- ta i dostoinstvoto di­­na, za progresot na Makedo­
ni­­ja vo pribli`uvaweto kon evro­a­t­ meno poso~i Elenor Ruzlvelt: “Nikoj
Dali pak, toga{ postoelo {e ~len na rabotnata na licata so hendi- ne mo`e da ja spre~i idejata ~ije vreme e stasano!”.
Polio Plus, e misterija koja grupa za izgotvuvawe kep vo Makedonija. lantskite vodi, EU uka`a na potrebata Ma­ kedonija
da go donese ovoj Zakon i da ja ispo~ituva volja­ A {to se odnesuva do nas, vremeto e duri i – pre-
doprva treba da se doka`e. na Zakonot za prava- zreano…!
ta na gra|anite koi zastanaa zad nego vo 2005.

10 2010 - specijalno izdanie na lu\eto so specijalni sposobnosti - Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep Deceniska borba za dostoinstvo 11

POSEBNI POTREBI
to i ostro oko na makedonskata javnost… Minister­
stvoto za nadvore{ni raboti na Velika Britanija
preku Ambasadata vo RM mu ja dade prvata “infuzija”
po ra|aweto. Promotor na “Vulkan” be{e prof. d-r
OD BOG DO SIMBOL ZA ISTRAJNOST Ferid Muhi}, poddr`uva~i osven Britancite bea i
VULKAN
Prvoto nagraduvawe se slu~i na 03.12.2003 godi­
na, a bea nagradeni trudovi od oblasta na poezijata,
muzikata, likovnata umetnost i za osoben pridones
vo promocijata i unapreduvaweto na pravata na lica­
ta so hendikep. Toga{ be{e nagradena i najuspe{nata

I
MCMS i Osiguritelnata kompanija “Kjubi Makedo- neobjavena fotografija na tema hen dikep.
nija”, a glaven sponzor na magazinot - “Komercijalna Plaketite na nagradenite im gi
nspiracija za magazinot {to mnogu planini. Vulkan pa|al so denovi i banka” AD Skopje. Poradi negri`a na resornite min­ vra~i toga{niot pretsedatel na
go dr`evte v race 24 pa- zavr{il dlaboko vo moreto. Go spasi- isterstva, odr`uvaweto na “Vulkan” vo `ivot, ni na dr`avata, Boris Trajko­­­v-
ti do prvata polovina le sirenite i go odnele kaj bogot na nebo ni na zemja, ja ski…
od 2006 godina, do moreto, koj mu ja dal neophodnata nametna potreba Slednata, 2004
koga magazinot izle­ pomo{. Taka, Vulkan pre`iveal! od konkretna fi­ godina, na ~etvr­
gu­
va{e redovno (ed­ Na dvete noze kuc, grd i so nansiska pomo{ tiot NVO Saem,
na{ mese~no), i za izmasakrirano telo, se skril od dr`avata pak na 3 Dekemvri,
ne­govoto ime, ne se vo planinata Etna i tamu rabo­ kako i za drugi- nagradata “Vul­
ve­­li­~enstvenite i edinstve­ni tel trpelivo i vredno. Alatki te spisanija za kan” be{e dode­
tektonski pojavi, tuku anti~­ ki­ mu bile ognot i `elezoto, koval ovaa problema­ lena po vtorpat.
te legendi. Starogr~kata anti­ razni predmeti, a site izrabotki tika. Za toa e Na Denot na lica­
ka poznava bog nare~en Hefes, a mu bile unikatni, so bo`ja ubavina! apelirano i do ta so hendikep taa
sta­ ro-rimskata - Vulkan. No, bez Narodot se ~udel koj e toj majstor- site politi~ki i godina i na toj fo­
ogled na legendite, fakt e deka du­ skulptor koj so `elezoto si igra kako biznis-faktori vo rum na gra|anskoto
ri i najstarite zapisi so glina!? dr`avava, no do de- op{testvo, na Po­
poka`uvaat deka ~ove{­ A Vulkan rabotel so nes o~ekuvanata pomo{ ne e pristignata na lio Plus mu be{e
tvoto otsekoga{ gi priz­ Anti~kite narodi go sozdale i go slavele svojot zadovolstvo. Ne se sramel adresata na ovaa redakcija. uka`ana ~esta da zbo-
navalo licata so hen­ bog so hendikep, Vulkan, koj vistinski go reflek- da pravi i obi~ni predme- Najuspe{nite pak, objaveni novinarski zapisi, ruva vo ime na celiot
di­ kep kako i drugite tiral nivniot zemski `ivot. Denes, kaj nas, ne po- ti, i ona {to }e go izra- bea odbrani za specijalnoto izdanie na magazinot na gra|anski sektor. Zna~i, licata
smrtnici, a gi sogleduva- stoi takov heroj. S#, u{te... boti da mu go podari na angliski jazik - “Vulkan internacional”. Edinstveni- so hendikep, ama ne vo nekoja bawa ili vo nekoe selo
lo i nivnite neobi~ni obi~niot Rimjanin. Taka, ot koncept na specijalnoto izdanie na “Vulkan”, re- na privatna zabava, tuku vo glavnite op{testveni te­
spo­sobnosti. Osobeno toa ne­o~ekuvano, me|u lu|eto ~isi ednoglasno, go izglasaa nekolku regionalni kovi, ja imaa privilegijata da go oglasat po~etokot na
deka tie sposobnosti i se spu{til bog-~ovek koj gi “{erifi” od svetot na organizaciite na licata so ovaa zna~ajna gra|anska manifestacija.
ve{tini, ako bidat sfateni, prifateni i naso~eni, sakal, im pomagal i gi po~ituval. hendikep, koi vo noemvri 2004 godina se sobraa na I, eve n# denes, so novoto specijalno izdanie na
davaat brilijantni pridobivki za celata zaednica. Iznenaduvaweto bilo u{te pogolemo koga Ju­ edno mesto… “Vulkan” vo racete. Eve n# povtorno so “vulkanize­
piter, koj se sramel, ja uvidel svojata gre{ka i go rot” koj celi pet godini, nenametlivo ama re{itelno
Vulkanot {to plete{e `elezo - so ogan priznal Vulkan za svoj sin! Priznal deka likot ne e i otvoreno, ja dopira{e doma{nata, regionalnata i
Nagrada
najva`en, tuku - du{ata. Narodot dobil Bog za prija­ me|unarodnata javnost. Go imame pred nas povtorno
Vrhovniot i bogot nad bogovite vo Stariot Rim, Ju­ tel, tolku neobi~no za Stariot Rim. @ivotot na ~ovekot e ispolnet so tvore{tvo, glasnikot na gra|anite so hendikep koj majstorski, vo
piter, i negovata sopruga Junona, ~ekale novoroden~e. Obi~niot, kuciot, grbaviot i neubaviot Vulkan go sfateno vo naj{iroka smisla na zborot. Umetni~koto voobi~aen format no so neobi~en dizajn, na celata
A decata na bogovite morale da bidat bo`estveni vo sakala ubavata Venera i mu stanala `ena, a podocna i nau~noto tvore{tvo pak, glavno se inspirirani i javnost & zagatna i & odgatna ogromen broj pra{awa vr­
sekoja smisla: ubavi, umni, neskr{livi... Im se rodil bila proglasena za bo`ica na ubavinata. Se spoile pottiknati od viziite i ~uvstvata. @ivotot na lice zani za fenomenot hendikep, za sekojdnevnite i supti­
sin! No, vo toa rimsko vreme, vreme na bogovi, vojni, nadvore{nata i vnatre{nata ubavina vo – edno. Plod so hendikep e prepoln so ~uvstva: nespokoj, taga, ot­ lni ne{ta {to se od su{testveno zna~ewe za `ivo­
slavi i mitovi, se slu~ilo ~udo: sinot na Jupiter i na taa qubov e bogot Kupidon, tatkoto na qubovta. frlenost… Tie ~uvstva go gonat nivniot tvore~ki ne­ tot, navikite, potrebite i kopne`ite na gra|anite so
Junona, bil isklu~itelno mnogu grd! Narodot nikoga{ ne go zaboravil Vulkan. Vo ne­ mir i gi prisiluvaat da tvorat, koj kolku mo`e i kako hendikep od na{eto neposredno opkru`uvawe. So nas
Jupiter, onoj {to bil nad site, ne sakal da go pri- gova ~est, tripati godi{no narodot slavi so igri, znae i umee, postojano vo potraga po izraz, spokoj, povtorno, kako neizostavno a jasno i nedvosmisleno
znae Vulkan za sin. Majka mu, Junona, re{ila da se poznati kako vulkanalii. Nivnoto redovno izveduva- bidej}i posebnite potrebi baraat i poseben na~in na svedo{tvo, e “Vulkan” - formata vo koja sosema osno­
oslobodi od bebeto, za najlesno da go skrie svoeto we se odr`alo dolgi vekovi po propa|aweto na Sta­ izrazuvawe i na zadovoluvawe. vano ja “izleavme” i monografijata za desetgodi{noto
qubovno neverstvo kon Jupiter i go frlila preku rorimskoto carstvo. I, povtorno problem so koj se soo~uvaat licata so postoewe i rabota na Polio Plus.
hendikep: bez ogled na vidot i kvalitetot na nivnoto
Vulkanizirawe na mediumskiot prostor tvore{tvo i talentot, tie i vo ovoj `ivoten segment se
prisileni da ostanat na marginite. Za{to, edno lice
Inspiriran od ovaa legenda, a vodej}i se so ide­ so hendikep, so siot svoj hendikep i seta op{testvena
jata deka ne e bitno kakvi sme po lik i telo, tuku marginalizacija so koja se sudruva, e onevozmo`eno
kakva ni e du{ata i {to imame vo glavata, idejniot realno i fer da se natprevaruva i vo sferata na
tvorec, dizajnerot i izdava~ot - Polio Plus, prviot tvore{tvoto. Tokmu zatoa, se nametna potrebata od
makedonski magazin na licata so posebni potrebi, od- akcija koja }e go ubla`i efektot na marginalizacija-
nosno sposobnosti, go nare~e Vulkan. So izdavaweto ta i sestrano }e go promovira tvore{tvoto na ovie
na vakov magazin, Polio Plus saka{e da se obide gra|ani.
da ja “amortizira” jupiterskata ignorantska javnost I, ve}e od svoeto prvo izdanie, “Vulkan”, so pod-
kon licata so henidkep: krotko i nenametlivo, kako dr{ka od “Makedonski telekomunikacii”, gi povika
stariot i dobar Vulkan, da se obide na makedonskata site tvorci so i bez hendikep, site kreatori, majsto-
javnost da & gi pretstavi kreativnite dostreli na ri na svoite zanaeti… da se natprevaruvaat za najdo­
licata so i bez hendikep, vo prilog na menuvaweto bro kreativno ostvaruvawe vo literaturata, muzika­
na predrasudite, a zaradi zaboravenite vrednosti - ta, umetnosta, naukata i humanosta. Osven plaketata
humanata Plodotvornost i Qubov. i parite, nagradata “Vulkan” podrazbira{e i celosna
Od otvaraweto na izlo`bata za najdobra objavena foto­ Na samo ~etiri-pet dena pred 2001 godina, prviot afirmacija i promocija, i na avtorot, i na negovoto Dobitnicite na nagradata “Vulkan” za 2003 i 2004
grafija na tema:”Hendikep na Balkanot”, Skopje (2003) broj na magazinot “Vulkan” mu se pretstavi na budno­ nagradeno delo.

12 2010 - specijalno izdanie na lu\eto so specijalni sposobnosti - Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep Deceniska borba za dostoinstvo 13
 BLAGODARNOST DO ...
Poddr`uva~i na ova izdanie:
Oglasuva~i Blagodarnost
Ministerstvo za do Osiguritelnata
vo ovoj broj: kom­panija “Kjubi-
kultura na RM
Ma­­kedonija” za ot­
sta­­­puvaweto na
1. Vitaminka de­­­lovnite prosto­
Makedonski centar za rii na ul.: ”Mitro­
2 Alkaloid me|unarodna sorabotka polit Teodosij Go­
3. Komercijalna banka loganov”, 24 - bez
nikakov nadomest
4. EVN Makedonija Op{tina a za period od tri
\or~e Petrov godini.
5. SISTINA

6. SANILENS Im se zablago­
daruvame i na Mi­
7. Popova Kula
ni­sterstvoto za
8. Akcent media o­d­­brana na RM za
de­lovniot prostor
9. ONE Blagodarnost do site donatori koi ni na Bul. AVNOJ 64,
po­
mognaa da ja realizirame ovaa publi­ lokal 2, otstapen
10. Simonium travel kacija, na na~in na koj be{e zamislena... bez nadomest za pe­
Im se zablagodaruvame i na site ostana­ riod od 10 godini.
ti koi u~estvuvaa vo izrabotkata na ovaa
Monografija, a ne se spomnati na listata...

Programski poddr`uva~i

Ovaa monografija e ovozmo`ena vo soglasnost so programata na Polio Plus „ Deceni­

ska Borba za Dostoinstvo“, vo ramkite na programata CIVICA Mobilitas implementi­
rana od CIRa i finansiski poddr`ana od SDC.Site navedeni sodr`ini pretstavu­
vaat mislewa na avtorot i nu`no ne gi reflektiraat mislewata na CIRa i SDC”.

14 2010 - specijalno izdanie na lu\eto so specijalni sposobnosti

 dostoinstvo
10 godini
POLIO PLUS

borba za
POLIO PLUS -
VIZIJA, MISIJA, VIZIJA, MISIJA, STRATEGISKI PRAVCI
STRATEGISKI PRAVCI

P
olio Plus e „za~nato” vo
zimata 1999 / 2000 godina
(na pragot na noviot mile­
nium), od grupa „partiza­
ni” svesni / nesvesni za
ona {to go zapo~nuvaat,
goneti od postojnata si-
tuacija. Sekako, sosema
nesvesni za tenkata linija {to gi raz-
dvojuva „partizanite” (freedom fighters /
defenders), od „sega{nite” salonski bor­
ci.
Toga{ si zacrtavme da bideme mala
i posvetena grupa borci. A, ako slu~ajno
se zgolemime na pove}e od 100, toga{
se­riozno da gi razgledame na{ite poj­ Edna od prvite protestni akcii na Polio Plus (2000) i segment od plakatot (2009) koj povikuva
dovni postulati. Za sre}a, ne se pre(u) na itna ratifikacija na Konvencijta na Obedinetite Nacii
mno`ivme.
Koga po~nuvavme ne bevme sves- ni STRATEGISKI POSTULATI
deka vo su{tina sme prvite „lastovi-
Posvetenost i integritet:
~ki” od organizaciite na lica so hendi- Postulatite na na{eto dejstvuvawe gi vramivme vo ~etiri Posveteni sme na misijata i
kep, koi poletaa na vetrot od novoto prikazni. se gordeeme so na{ata zalo`ba za
vreme. U{te vedna{ sfativme (2000-ta), Prikazna za pravniot sistem - set od nasoki kon unapre- izgradba i postavuvawe novi sis­
deka moreto od problemi e pregolemo duvawe na pravniot sistem vo op{testvoto, preku harmonizi- temi i vrednosti. Kvalitet i po­
za da se prepliva, ako sakame da premi- rawe na doma{noto zakonodavstvo so me|unarodnoto, kako i sve­tenost, nasproti brojnost i “tu­
neme na drugiot breg. I deka sme premal­ kreirawe sistem na politiki i programi na nacionalno i lo- paxistvo” (Rabotime okolu sebe, a
ku, ako sakame ne{to da storime. kalno nivo. ne na sebe). Mo`at da sonuvaat, da
Socijalnite dinosaurusi (vo oblik Prikazna za obrazovanieto i vrabotuvaweto - set od naso­ n# vodat (Doners can dream to drive
na ZIOM, sega{en NSIOM), vedna{ ne ki kon unapreduvawe na polo`bata na licata so hendikep na us).
anatemisaa i ni se zakanija so deregis­ pazarot na trudot i nivno aktivno u~estvo vo ekonomskata po- Odva`nost (panage) :
tracija?! Dr`avata ne saka{e da slu{ne litika vo RM, kako i priznavawe na vrednostite na licata so

NA[ITE VREDNOSTI I PRINCIPI

Nevozmo`noto e na{iot pre-
deka ima vonbra~no dete,”kopiqa~e”. A hendikep na pazarot na trudot. dizvik. Nema strav od sudenoto, a
imavme duri i tajni ~lenovi?! Prikazna za gra|anite - set od nasoki kon povrzuvawe so sudbata sami si ja predizvikuvame.
No, organizacijata raste{e... drugi ~initeli od op{testvoto za nadminuvawe na diskrimi­ Samobendisanost:
Sepak, kolku i da se ~ini obraz- nacijata i promovirawe na konceptot za vklu~uvawe na lica- Forgot the rest – we are the best! -
lo`eno, toa bea denovi na su{tina i ta so hendikep vo op{testvenite tekovi. Verba deka znaeme i deka mo`eme.
vistina, i kako takvo, Polio be{e pre­ Prikazna za socijalnata politika - nasoki kon promocija Prifaten rizik:
poznaeno: nagrada za odr`liv razvoj na konceptot za nezavisno i dostoinstveno `iveewe, kako i “Tuka rabotat {izici koi pri­
od MCMS (2003), nagrada od Op{tina kre­iraweto seopfatna koherentna politika za regulatornite fa}aat visok stepen na rizici”
Centar (2005) i od mediumite (2006), mehanizmi za socijalnite servisi za poddr{ka. Samo-svesnost
USAID Sustainable index za 2004-2005, Prikaznite proizleguvaat od drugite; sekoja od niv e pri- „[to ne znaeme }e pra{ame,
nagrada za uspeh (DPM) i redica drugi ~ina i posledica za samata sebe, no i pri~ina i posledica za ako imame pari }e go kupime, ako
blagodarnici i solidno istra`uvawe drugite okolu nea. ne }e mol~ime (i ~ekame)”
za doverbata vo gra|anskiot sektor kaj Tie ja opfa}aat i prikaznata za na{eto postoewe, jakne- Dostoinstvo
nas (ISPI 2006, 2007), kade Polio Plus we i pozicionirawe vo nacionalnite, regionalnite i me|u- Ako e za lica so hendikep, ili
go „gazi” vtoriot vo Makedonija, za edna narodnite vodi. }e bide dobro – ili nema da go bi-
tretina od rezultatot. Se ~ine{e deka Ovaa prikazna, iako ne e spomnata kako posebna, se ispre­ de.
organizacijata go dostigna svojot zenit... pletuva so prethodno definiranite ~etiri prikazni ~ie po- Konflikt v.s. konsenzus
Polio Plus nikoga{ nemalo pro- krenuvawe i implementirawe bara soodvetno jaka i stabilna Ne mora da se usoglasi ona na
blem so strategiska orientacija ili so liderska kavalerija. {to (ako pritisneme) }e mora da se
takti~ko postavuvawe. No, jasno e deka, Sekoja prikazna se sostoi od bezbroj kompleksni prikazni, soglasat. (I obratno!)
otsekoga{, operativnoto pozicionira- nasoki i akteri koi vo, bezdrugo kompleksnata sredina i raz­ Poroj sme
we ni bilo kamen na sopnuvawe! branuvanoto op{tetsveno more, se samo edna kapka vo moreto. Ni{to ne mo`e da ja zapre do­
Denes sme svesni deka sme svoevi­ Razgleduvaweto na sekoja od ovie prikazni, oddelno, vo brata ideja, ~ie vreme stasano e!
dna „perjanica” na dvi`eweto na licata prikaznata nare~ena Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep, Nema mo} preku no}.
so hendikep vo dr`avava. Prepoznaeni i }e pretstavuva samo lo{o skroen plan od nepravilno ise~eno Koga vo ne{to / nekade ima go-
prifateni. A toa e samo pogolema odgo­ vreme, akteri i raspartaleni kopne`i. lema koncentracija na mo}, ni{to
vornost, no i perspekti va. Zatoa, sami- Kalusot na nivnoto postoewe i nivnoto ostvaruvawe se ne se slu~uva preku no}.
te, svesno re{ivme, vo novoto vreme da nao|a vo duhot na izre~enoto i pomislenoto, preto~eno vo Znaeme
vlezeme so novi strategii i taktiki na na{ata vizija, a toa e da se izgradi op{testvo vo koe licata Na{ata prikazna go ~eka svojot
dejstvuvawe, kako predvesnik na novite so hendikep }e u~estvuvaat kako ednakvi gra|ani. kraj. No, nie znaeme: site prikazni
predizvici. I povtorno doa|ame do onaa, na{ata: sekoja prikazna go ~e- imaat kraj, samo borbata e ve~na!
Ta, neli: „Ni{to za nas, bez nas”. ka svojot kraj, ama borbata e ve~na!

16 2010 - specijalno izdanie na lu\eto so specijalni sposobnosti - Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep Deceniska borba za dostoinstvo 17
 dostoinstvo

10 godini
borba za
OD AGOLOT NA
JAVNOSTA

POLIO PLUS
ORGANIZACIJA OD DOVERBA
Starite bi rekle: "Ako baba la`e - trap ne la`e". Za da gi soo~ime na{ata vizija, misija i prin-
cipi so realnosta, Vi pretstavuvame del od slednovo istra`uvawe.

N
a{eto dejstvuva­
we e prepoznae­
no i odobreno od
samata javnost.
Doverbata {to
ja imame kaj gra­
|anite e o~i­
gled­­na. Ako ba­
ba la`e, trap ne la`e. Od
istra­`uvaweto na Makedons-
kiot centar za me|unarodna
sorabotka i Institutot za so-
ciolo{ki i pravno-politi~-
ki istra`uvawa, sprovedeno
vo 2006 godina, e napraven
izve{taj za doverbata, odgo­
vornosta za op{testvenite
pra­{awa i dobrotvorstvoto
vo Makedonija, so reprezenta­
tiven primerok od 1.607 ispi­
tanici.
Spored izve{tajot, rabo-
tata na Polio Plus e jasno
prepoznaena od javnosta, so
iska`ano visoko pozitivno
mislewe. Polio se zdobiva
so neverojaten indeks na do­
verba - 13,6%.
Koga Polio Plus prak-
ti~­no ja poka`a potrebata
od poaktivno vklu~uvawe i
u~estvo na licata so hendi-
kep vo politi~kite krugovi, i
liderot na Polio Plus be{e
predlo`en za pratenik, od
vkupno 12 predlo`eni orga-
nizacii, pove}eto gra|ani go
pozicioniraa Polio Plus na
poslednoto mesto, a samo 0,4%
smetaat deka sme partiski
oboeni. Od druga strana, 35%
od ispitanicite go prepozna-
vaat Zvonko [avreski, pret­
sedatelot na Polio Plus, ka-
ko eden od 15-te vlijatelni
lideri vo op{tetsvoto,
Trendot za doverba i pre­
poznatlivost na rabotata na
Polio Plus - dvi`ewe pro­
tiv hendikep, be{e potvrden
i vo slednoto istra`uvawe
(MCMS i ISPPI, 2008 godi­
na), so reprezentativen pri-
merok od 1.600 ispitanici.

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep Deceniska borba za dostoinstvo 19


OD
UPRAVNIOT ODBOR
Merima Jonuzovski
P O
olio Plus ne e klasi~na organiza-
cija, ne e od onie koi samo delat
paketi so pomo{ - mleko, {e}er,
peleni… tuku e organizacija koja
se bori da im gi vrati i unapredi
site prava na hendikepiranite.
Polio e organizacija vo koja mo`e
da se aktivira sekoj koj saka ne{to da prido-
nese i ima dobra volja da pomogne, bilo da e
slep, gluv, amputirec, so hendikep ili bez.
Polio Plus ima golem broj idei, i golem del
od niv se ve}e realizirani, no za del ostanuva
da se izbori.
Blagodarej}i na kampawite na Polio Plus
na primer, mnogu deca so hendikep se vklu~eni
vo redovnoto obrazovanie, odat na fakultet, a
vo moe vreme toa go nema{e, osven da bidat vo
nekoja ustanova, zatvoreni. Polio Plus napravi
golem napor mnogu mladi lu|e pove}e da ne bi­
dat zatvoreni vo ustanovi vo koi se le~at te{ko
psihi~ki bolni, za{to da se bide invalid ne
zna~i da se bide i – psihi~ki invalid.
Za mene asocijacijata na ova Zdru`enie e
zborot “plus”, zatoa {to Polio Plus e mala gru­
pa na lu|e koja do sega napravi pove}e od site
sli~ni organizacii zaedno. Za{to, porano be{e
nezamislivo da se vleze vo teatar, a sega po-
stoi ubava pristapna rampa. Ili, da se vleze vo
Sobranieto be{e samo mislena imenka, a sega e
pristapno. Samo {to nikoj ne n# vika tamu, toa e
druga rabota…
Li~no, mnogu sum zadovolna od raboteweto
na Polio Plus i, pred 10 godini, koga go osno­
vavme, ne ni o~ekuvav deka }e napravi tolku
mnogu ne{ta za ovaa populacija.
Polio e mlada i mala grupa, ama raboti so
qubov i posvetenost. Ne gledam zo{to taka da
ne prodol`ime i slednive deset godini.
20 2010 - specijalno izdanie
dostoinstvo
10 godini
borba za
Jane Qorovski
na {to pomisluvam koga }e pomis­
lam na Polio Plus e patot od ide-
ja do stvarnost, od zamisla do os­
tvaruvawe.
Vo nekoi minati vremiwa
(malku pove}e od 10 godini) pri
eden razgovor vo koj se spodelu-
vaa idei i fantazii - na nekoj na~in - kako da
se podobri `ivotot na licata so hendikep vo
dr`avava, se rodija prvite idei, zamisli i
na~inot na koj toa bi se ostvarilo. Koga sfa-
tivme deka sakame i deka toa mo`e da se os­
tvari, pristapivme kon realizacija i toga{,
na nekoj na~in, se za~na Polio Plus. Krajot na
januari 2000 godina go sfa}ame kako den na
ra|awe na Polio.
Se formiravme od revolt... Prvite akcii
ni bea odgovor na situacijata vo koja se nao|aat
licata so hendikep, inspiriran od toj revolt.
No, revoltot mora{e da dobie konkreten re­
zultat i da se preto~i vo konstruktivnost.
Li~no mene po~etniot motiv mi be{e kako
da go podobram `ivotot na mojata }erka so hen­
dikep. No, sfativ deka toa e malku sebi~no
zatoa {to ima mnogu drugi takvi deca. I sfativ
deka, kolku i da sum uspe{en vo toj individua-
len streme` za podobruvawe na `ivotot na
moeto dete, sepak nema ni{to odr`livo sam da
napravam dokolku site nie, zaedno, ne se izbo­
rime za sistem.
Polio Plus e borba za sistem, za op{testvo
na ednakvi mo`nosti i podobar `ivot. Gord
sum {to sum del od taa borba.
@ivotot e borba, a borbata e ve~na. Kako
i sekoe dete gi prele`avme site detski boles­
ti, imavme usponi i padovi, a svesni sme i za
gre{kite. Pa, eve, koj saka neka gi meri i – na
kantar!
na lu\eto so specijalni sposobnosti
OD UPRAVNIOT ODBOR
Jelica Stefanovska
P P
olio Plus? Zo{to nikoj ne pra-
{uva {to e toa!?
Za mene li~no toa e pove}e
od samo edna organizacija.
Jas, kako lice so hendikep,
a vo isto vreme i roditel na de-
te so hendikep, sum del od Po­
lio Plus u{te od prapo~etocite. Dolgo vreme
~lenuvavme vo golemite sojuzi na lica so hen­
dikep. Bevme prvite disidenti koi se otcepija
od Zaednicata na invalidski organizacii i go
formiravme Zdru`enieto na roditeli na deca
zaboleni od detska paraliza. No, ne bevme e-
dinstveni i koga se soo~ivme so sistemski op-
strukcii, poleka strukturata po~na da ni se
raspa|a.
No, nekoi od nas bea potvrdokorni od dru­
gite. I zatoa mu se pridru`ivme na Polio Plus
(toga{ s# u{te ideja vo formirawe), za da mu go
dodademe na{eto iskustvo i za da ne mora da gi
napravat istite gre{ki.
I taka, se sozdade organizacija koja poleka
prerasna vo dvi`ewe.
Koga porano treba{e da go objasnam toa, mi
be{e mnogu ednostavno, no i golema ~est, a bev
gorda {to postoi organizacija {to }e se gri`i
za nemo}nite i {to sum del od nea. Po~navme
poleka, iskreno i transparentno, nikoga{ ne
zaborava}i ja celta {to si ja postavivme.
Kade e sega Polio Plus? Dali prodol`i da
~ekori kon celta?
Mislam deka delata toa go potvrduvaat.
A transparentnosta slu`i za ~est i za pou­
ka na drugite…
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep
Zoran Dodevski
olio Plus izrasna vo institucija,
vistinska vrednost za gra|anite
vo op{testvoto,
Kako organizacija, vo izmina­
tive 10 godini, Polio se doka`a
kako edinstvena organizacija ko-
ja stavi akcent vrz socijalnata
kampawa i go promovira ona {to e dlaboko
vo site nas. Vo toj kontekst, Polio }e ostane
edinstven reper i }e ostavi golem amanet za
slednite generacii koi treba da ja prodol`at
mediumskata kampawa na na~in na koj toa ini-
cijalno go prave{e Polio.
Osven mediumskata komponenta, Polio
pridonese vo radikalnite razdvi`uvawa
vo oblasta na ~ovekovite prava, nametnuvaj-
}i go hendikepot kako prioritet pred drugi-
te op{testveni gorlivi pra{awa, a so ogled
na faktot deka toj e heterogena kategorija.
Za prvpat vo na{eto op{testvo, a praktiku­
vaj}i go principot na ednakvost, se promovira
politi~kata participacija i mo`nosta hendi-
kepot, kako pra{awe, da se najde na politi~-
kite agendi.
Vo izminatava decenija, Polio poka`a i
kako gra|aninot mo`e so verba, posvetenost,
upornost i jasna vizija, da go naso~i siot svoj
kreativen potencijal kon izgradba na edno po-
pravedno op{testvo za site.
Primer e prvata uspe{na gra|anska inici­
jativa i participacija na obi~niot ~ovek vo
odlu~uvaweto na sudbinata i idninata na svo­
jata zaednica.
^est mi e {to sum del od edno takvo osno-
va~ko jadro i {to od samiot po~etok mo`am da
dadam li~en pridones vo zalo`bata ednakvite
mo`nosti da stanat realnost i vo Makedonija.
Deceniska borba za dostoinstvo 21
 10 MINA ...
GLASNIK
Ixet MEMETI, Naroden pravobranitel
Dejstvuvaweto na Polio Plus, po moe viduvawe, pretstavuva, ne samo dejstvu­
vawe vo nasoka na dostoinstveno ostvaruvawe na pravata na licata so hendikep,
tuku i prenesuvawe na nivniot glas do po{irokata javnost i, voedno, educirawe
ili podigawe na svesta na site onie {to se nadle`ni da odlu~uvaat za nivnite
prava.
ESENCIJA
Dragan Pavlovi]-Latas, novinar
Ako slu~ajno postoi nekakvo si pra{awe kako da se vrednuva dosega{noto po-
stoewe na Polio Plus, toga{ mojot odgovor bi bil: “Ako ima samo eden ~ovek na koj
Polio Plus mu pomognalo da opstoi, toga{ postoeweto na Polio e opravdano”. No,
SU[TINATA (esencijata) vo postoeweto na Polio Plus e vo toa {to sum siguren
deka tie lu|e se pove}e od eden!
PANA@
Aleksandar KOTE, regionalen direktor na HI
Zborot “panage” - i pokraj site moi obidi e neprevodliv. Toa mu e blisko na va-
{eto razbirawe za odva`nost, drskost i “per~ewe”. Opisno toa bi zna~elo: “Ako
imate ne{to {to bi sakale da se slu~i, a smetate deka vremeto s# u{te ne stasalo
za toa, toga{ gi imame buntovnicite od Polio Plus. “Budali” koi sekoga{ }e go pri-
fatat predizvikot. A i pove}e od toa!,,
KAJAK
Liljana POPOVSKA, prateni~ka vo Sobranieto na RM
Za nekoi plovidbi ti treba traekt, za drugi tanker, za treti i prekuokeanski
brod. No, za nadminuvawe na socijalnite brzaci i vodopadi ti treba Polio Plus.
Organizacija koja znae brzo da odgovori na predizvikot, ve{to da se prilagodi
na promenite i da opstoi vo struite na dene{novo vreme. Polio plus e kako Kajak
koj se probiva niz ova na{e maglovito vreme i niz na{ive nemirni op{testveni,
divi vodi.
KREATIVNOST
Aleksandar KUZMANOVSKI, turoperator
Neobi~no, tvore~ko i inovativno! Gi znam lu|eto od Polio od formirawe pa
do denes. I sam bev del od toj tim. I do sega ne me napu{ti toa ~uvstvo na osmislu­
vawe i sozdavawe na novata stvarnost.
22 2010 - specijalno izdanie na lu\eto so specijalni sposobnosti
... SO 10 ZBORA
FOKUS
HMA Xorx EDGAR, ambasador na VB vo RM (do 2004)
Bev impresioniran od Polio Plus, od nivnata energija, no najmnogu od niv­
nata fokusiranost vo na~inot so koj gi analiziraat problemite i kako go po-
so~uvaat mo`noto re{enie. Najva`no za mene e nivniot fokus i pozicija deka
licata so hendikep se samo lu|e koi se soo~eni so barieri i ako tie barieri se
otstranat – toga{ tie lu|e }e bidat polnopravni ~lenovi na op{testvoto.
AVANGARDA
Huseinxevat Huseini, pratenik (2002-2006)
Gledate li gospoda pratenici, a i site drugi prisutni?! Polio Plus e avan-
garda i za Parlamentov, ama i za dr`avava. Tie veruvaat, ama pravat s# i na
drugite da im objasnat, da gi podu~at i da gi uverat. Tie se lu|e koi si gi baraat
svoite prava, ama gi po~ituvaat i pravata na drugite. E, toa e ~ekor koj{to treba
da se sledi!
DOBRI
Silva PE[I], sovetnik za ~ovekovi prava pri OON vo RM
Dobri, dobri dobri… Pred sedum-osum godini bev vo `iri za ocenka na nekoi
mali “proekt~iwa”. Me|u razno-raznite predlo`eni idei i vizii, go “zapoznav” i
Polio Plus, iako pred toa sum ~ula ne{to za niv. I voskliknav: “Dobri!”. Kone~no
nekoj {to znae {to zboruva, i koj na ne{tata gleda od aspekt na ~ovekovi prava.
Toa ~uvstvo ne me napu{ti ni do den-denes. Navistina, DOBRI!
HEROI
Qubomir D. FR^KOVSKI, profesor
Polio Plus ja pronajde svojata MANTRA vo tranzicijata, i ja ispolni fukov-
skata uloga na intelektualecot, da se specijalizira, i da postigne probiv - re-
ferenten rezultat koj pravi razlika. Taa vrednost na “tajnite heroi” na tranzi-
cijata vo likot na lu|eto od Polio Plus – e dostrel vreden za po~it i jas im ja
izrazuvam so “blag naklon”.
SVETILNIK
Nade Stoimenova, sovetnik vo MON na RM
Polio Plus e svoeviden svetilnik! Toa go mislam zatoa {to vo dene{nicava
koja potsetuva na razbranuvano more i temnina, Polio Plus se pojavuva i opsto­
juva kako nade`, upornost, kako izlez i posvetla idnina za site koi go zapo~nale
patuvaweto.
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep Deceniska borba za dostoinstvo 23

NA^IN NA RABOTA
OD BARIKADI DO PRIEMI
V
o godinite koga kaj nas gra|anskoto op-
{testvo - spored modernite standardi
za zdru`uvawe na gra|anite - be{e s#
u{te vo zarodi{, osnovaweto na Polio
Plus be{e vistinski predizvik. Me|u-
toa, i pokraj jasnata cel kon koja treba
da te`neeme vo svoeto dejstvuvawe, od­
lukata za na~inot na koj toa treba da
se ostvaruva be{e navistina seriozna i odgovorna
zada~a. Dotolku pove}e {to nemavme re~isi nikakov
reper pred nas.“Alternativnite” nevladini organi-
zacii, kako {to ne narekuvaa, nemaa re~isi voop{to
dopirni to~ki so sojuzite na gra|anite, osnovani so
nekakvi dekreti i odluki na tela i organi, vo sis­
tem koj ve}e ne postoi. Od druga strana pak, “alter­
nativcite” nemaa ni tolku sredstva kakvi {to imaa
nekoi krupni nevladini tvorbi, prakti~no nespon­
tano instalirani vo na{eto o{testveno milje, za da
si dozvolat tro{oci za obuki i seminari nekade vo
stranstvo. Taka, ostana eden modus, edinstveno mo`en
i realen so ogled na okolnostite vo koi Polio Plus se
ra|a{e i se kale{e. Svesni sme deka, seto postignato
vo izminative 10 godini, mo`ebi i ne e ostvareno na
najdobar mo`en na~in. No, pretstavuva najmnogu {to -
u~ej}i vo od, od samite sebe i od drugite - mo`evme i
uspeavme da mu go ovozmo`ime na gra|anstvoto na RM i
da go ostavime zad sebe za slednite pokolenija.
Od revolt do re{enie, na dva na~ina
Pri~ina za osnovaweto na Polio Plus e revol­
tot koj 13 negovi osnova~i go imaa kon pra{awata i
pojavite vrzani za licata so hendikep, {to vo ovaa
dr`ava bea pogre{no postaveni i “re{eni” so toga{-
nite zakonski re{enija, a koi imaa vizija i ideja kako
tie poinaku da bidat apsolvirani. Ottamu, revoltot
prerasna vo protest ili, po na{e - barikadi. No, {tom
ne{to protestira{ i istapuva{ vo javnosta, protestot
ne mo`e da bide stihien, tuku mora da stane artikuli-
ran i organiziran, za da se ~ue makata. Za da ne bide
popusto iska`an, protestot mora da bide prosleden so
konstruktiven predlog. Od tie pri~ini, Polio Plus u-
{te vedna{ podnese amandmani vrzani za popisot na
gra|anite na RM… So takov osmislen i konstruktiven
predlog, se odi na re{enie ili na - predlog-re{enie.
Toa e edniot na~in na dejstvuvawe, prviot sistem
na vlijanie.
Postoi i vtor na~in. I za vtoriot, sekako, e potre­
ben konkreten i golem revolt. No, vtoriot na~in pod-
razbira na revoltot da mu se dade forma, da mu se da-
de su{tina vrz koja }e se gradat i nadgraduvaat site
natamo{ni dejstvija, idei i zalo`bi, no ne vo stihija
ili “raspu{tena” anarhija. Zna~i, se pravi organiza-
cija. No, samata organizacija ne e dovolna, kako {to
samo edna lastovi~ka ne ja ozna~uva proletta. Zatoa
po~navme da se povrzuvame so drugi sli~ni organiza-
24 2010 - specijalno izdanie
NA^IN NA RABOTA - od barikadi do priemi
Predlog,
konstruktivnost,fokusiranost
Grupa gra|ani imaat maka, nesre}-
ni se, revoltirani. Se borat i protes-
tiraat. Sobiraat i drugi istomisle-
nici i poddr`uva~i okolu sebe, se
vmre`uvaat, organizirano nastapuva-
at vo javnosta, ja alarmiraat. Za toa da
ima efekt i da ne bidat samo popusto
istro{ena umstvena i fizi~ka energi­
ja, potrebno e da se istapi so konkre-
tno, konstruktivno re{enie ili, ma­
kar, so predlog za toa kakvo re{enie
treba da bide prifateno. Predlogot
/ re{enieto se potrebni i za podocna
da se vidi dali e potrebno pak da se
protestira za istoto pra{awe.
Za taa cel, voobi~aeno, potrebna e
analiza, pribirawe mislewa i stavo­
vi od ~initeli od pove}e op{testveni
Priem po povod denot na Evropa, 9 Maj 2007,
sferi, za{to tie {to protestiraat ne
mora i zadol`itelno da gi poznavaat kaj evro-ambasadorot Ervan Fuere
i me|unarodnite normi i standardi
zacii {to gi zastapuvaat ranlivite grupi: ne znaat da
vr­­­zani za nivnoto pra{awe, od pri~ina {to samo tie ka`at {to to~no baraat. Koga pritiskavme Sobranie-
si ja znaat makata. Taka, dojdovme vo situacija na- to da stane pristapno, na primer, do i vo Sobranieto
me­sto na barikadite, na{ata prvi~na “lokacija”, s# napravija rampi. Iako, za volja na vistinata, samo gi
po~esto da n# sre}avaat na akademski mesta, vo sali premostija postojnite skali i ne napravija ni{to po-
za priemi. Toa be{e neizbe`no, bidej}i moravme da ve}e, a mo`ea da napravat i drugo (duri i za ne tolku
go elaborirame svojot protest, odnosno da napravime golemi pari!), za pristapnosta da bide celosna i za
seopfatna analiza za da dojdeme do optimalno pred­ licata so o{teten sluh na primer. Ili, s# u{te ne e
log-re{enie. Od taka koncipraniot predlog, proizle- napraven nitu eden pristapen toalet vo Sobranie-to.
guva i samoto re{enie, za ~ija finalna izrabotka Me|utoa, Polio Plus ne gi ni pritiska{e za toa; va`-
se kompetentni soodvetni stru~ni lica. Re{enieto, no e {to barem napravija najvisokiot naroden Dom
zna~i, mora da bide zaedni~ki doneseno za da mo`e da da bide fizi~ki pristapen! Svesni sme deka mora
se o~ekuva deka }e bide i - sprovedeno vo praktikata. da se ~eka, bidej}i ni{to ne se slu~uva preku no},
No, na finalnoto zaedni~ko re{enie mu pretho- a vo me|uvreme poleka da se pritiska i za slednata
dat drugi dejstvija: ~ekawe, doa|awe pove}e pati, mo- merka, pristapen toalet na primer. Zatoa, potrebno
lewe, pa dilema na lu|eto na koi im se obra}a{ okolu e po~etniot revolt da se odr`uva, da se “neguva”, da
toa {to da se pravi; tie se pod pritisok…
mu se dade forma na dejstvuvawe, da se organiziraat
Izminative 10 i kusur godini, zaklu~ivme deka istomislenici i poddr`uva~i, za da se premine vo
ova e na~inot na koj bi trebalo da se pravat ne{tata. slednite ~ekori…
Jasno e i deka ni{to ne se postiga samo so edno
Brigadata "Lord Bajron" na barikadite (2002) Vmre`uvawe i penetracija “oru`je”, eden na~in na dejstvuvawe, oti revolti­
Ova e metodot na rabota {to go osoznavme rabo­
cii; na osamenata lastovi~ka & priklu~ivme drugi,
ODREDNICI NA POLIO PLUS
tej}i, zatoa {to kako zdru`ena i organizirana tvorba
pravej}i koalicija, a potoa dobivavme poddr{ka i od Vo dosega{noto dejstvuvawe, sekoga{
na gra|anite ne trgnavme so znaewe i svesno poimawe
drugi organizacii, no i od razni op{testveni ~ini- sme poa|ale od aspektot na ~ovekovite
na toj metod tuku od revoltot {to go nosevme vo sebe.
teli - na protestot mu dadovme su{tina (formalnost), prava, zapazuvaj}i gi slednite osnovni
Svesni sme i deka site od spomnatite ~ekori verojat-
organiziranost, i se vmre`ivme so drugi organizacii principi:
no sozdavaat slika na nekoja ~udna metodologija i pre-
i ~initeli, so {to revoltot se institucionalizira. 1) Polio Plus e organizacija so ne
dizvikuvaat konflikt i dilema za toa kako bilo na
Vo me|uvreme sfativme deka protestot mora da pove}e od 100 ~lenovi
po~etokot, a kolku sega Polio Plus e “pomek”, “poume­
bide izlegitimiziran, potkrepen so mislewa i fakti 2) Polio Plus e organizacija koja
ren”, ili se smeta deka n# prisilile da zamol~ime. nema svoi ogranoci niz dr`avata
dadeni od, pred s#, doma{ni priznaeni i aktivni o-
No, ova e na{e mislewe preto~eno vo svoevidni upat­ 3) Polio Plus e organizacija koja
brazovno-nau~ni dejci.
stva za toa kako ne{tata treba da se pravat. ne bara so`aluvawe, nitu pak, go prakti­
No, potrebno be{e predlogot i da bide obznanet i
Da rezimirame. Poentata e da se dojde do nekakov kuva kon kogo bilo
da ne se dozvoli da go tolkuvaat poinaku. Zna~i, sta­
rezultat, ama fokusiran. Primer: ja prozivame “nejzi­ 4) Polio Plus e organizacija vo
vot mora da e jasen, zaradi {to e ne ophodno postojano
noto veli~estvo rampata” i cela godina ja alarmirame koja sekoj e dobredojden, bez ogled na
da se objasnuva i da se doobjasnuva, vo duhot na Alber
javnosta samo za toa, i ne i go vrtime vnimanieto na verskata, nacionalnata, seksualnata,
Kami koj vo “Stranec”, ka`al:“Da razmisluva{, zna~i
drugi ne{ta. Koga ne bi bile fokusirani, i samite politi~kata ili, kakva i da e, opredelba
sekoga{ odnovo da poglednuva{.”.
odgovorni lica na koi im se obra}avme, najverojatno, 5) Polio Plus e organizacija {to go
Ili, ka`ano so sekojdneven govor, za da si ka`e{
ne bi znaele kako da pomognat i {to poprvo, osven da prifa}a i go praktikuva mototo: “Ni{to
koj si, treba toa sekoga{ da go pravi{, inaku }e te za-
potvrduvaat kimaj}i so glavata. Uvereni sme deka tok­ za nas, bez nas”.
boravat, }e te izvadat od kontekstot.
mu vo toa le`i glavniot problem na pove}eto organi­
na lu\eto so specijalni sposobnosti - Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep Deceniska borba za dostoinstvo 25
 NA^IN NA RABOTA - od barikadi do priemi
raniot mo`e samo da si go iska`e revoltot, ama da ne
postigne ni{to pove}e od toa. Zatoa e potrebna kom­
binacija na pove}e na~ini na dejstvuvawe, na borba.
Treba da se praktikuva i posrednost - ne e izvodlivo
idejata za nekoja kauza da im se prenese na site lu|e
samo so direktno soop{tuvawe, tuku treba da se kori-
stat sredstva na posredno informirawe, (razni me­
diumi, promotiven pi{uvan, pe~aten, audio i video
materijal…).
Se podrazbira deka pri prenesuvaweto na pora-
kata (posrednosta) sekako se gubi od kvalitetot, od
prvi~niot revolt, artikuliranosta. Mnogu e va`no so
revoltot da se vlijae {to e mo`no pove}e, za drugite
toa da go osoznaat; mnogu biten fokus {to treba da gi
pridvi`i i drugite elementi (javnosta), a zaradi ele-
mentot ot~etnost, kako i zaradi povisokiot stepen na
penetrirawe kaj nadle`nite, so nivno sou~estvo, za da
se ima legitimna akcija. Za{to, organizacijata i ne­
jzinoto dejstvuvawe ja imaat legitimnosta i so samata
zainteresiranost na nejzinite akteri; tie go artikuli­
rale protestot i se organizirani, ama toa ne e dovol­
no ako revoltot ne e artikuliran taka, za drugite da
mo`at da go razberat.
Zo{to ne dadovme gol?
Organiziranata forma mora da ja prenese pora-
kata podaleku (posrednost) do javnosta (ot~etnost) za
da & se priklu~at i drugi (vmre`uvawe, vklu~uvawe,
penetracija). Za prenosot na porakata da bide efika-
sen i efekten, site prima~i i pra}a~i treba da bidat
educirani. Zatoa porakata treba da e jasna i foku­
sirana, no treba da e i dosledna, za da im se dade
dovolno vreme na drugite da ja razberat i osoznaat
- se dejstvuva vrz javnosta, ama se ostvaruva i pene-
trirawe na razni op{testveni ~initeli, so nivno u-
~estvo i vklu~uvawe, za da se stane legitimen, za da se
dojde do zaedni~ko re{enie. Taka, predlogot stanuva
ne{to, obmislen e, ama ne treba da se o~ekuva deka
podnositelite na predlogot }e go dadat i re{enieto.
Va`no e samo vlijanieto {to prelaga~ot }e go ima vrz
26 2010 - specijalno izdanie
kone~noto zaedni~ko re{enie. Gra|anskata inicija-
tiva e soodveten primer: do krajot od 2005 godina,
za na{iot Predlog-zakon za za{tita na pravata i do-
stoinstvoto na licata so hendikep sobravme mnogu po-
ve}e potpisi od gra|anite, od propi{anite so zakon.
No, sepak “ne dadovme gol”, iako bevme organizirani,
ot~etni, so poddr{ka od javnosta, a nadle`nite - kon­
sultirani, ama nemavme, ni dovolno osvestenost, nitu
dovolno vlijanie vrz doma{nite eksperti i vlast, i
vrz me|unarodnata zaednica. Taka }e dobievme celos­
na legitimnost i mo`nost za zaedni~ko re{enie. A vo
procesot na negovoto donesuvawe }e ostane{e faktot
deka ne bevme sami: sobravme golem broj istomisleni-
ci i poddr`uva~i {to go potvrdi i samata gra|anska
inicijativa za poddr{ka na eden vakov zakon. Zatoa
Predlog-zakonot i se najde vo Sobranieto na RM.
Zna~i, bez sou~estvoto na razni ~initeli i orga-
nizacii be{e nemo`no da se dojde do zaedni~ko re-
{enie. A mo`e da profunkcionira samo - zaedni~ko
re{enie! Mo`ebi do re{enie mo`e da se dojde i od
protest do predlog, ako nekoj od Zdru`enieto ima vuj-
ko vladika, na primer. Taka mo`ebi i bi se donel ne-
kakov zakon, ama toj, donesen na takov na~in, nikoga{
ne bi profunkcioniral. Za{to, vo pra{awe ne e zakon
{to se donesuva po avtomatizam, tuku takov {to treba
da smeni ne{to - zakon so koj treba site da se smenime
vo razmisluvawata, vo pristapot; koj bara poinakvo
rabotewe a so istite pari. Novoto i predizvikot {to
toj go povlekuva e proces vo ramkite na koj, naviknati
na komocijata dadena so staroto, te{ko se otka`uvame
od nea, oti se pla{ime od promenite {to gi nosi no­
voto...
Vo metodologijata na dejstvuvaweto (na~inot na
rabota), najzna~ajnata ni{ka e da se raboti javno i ot-
~etno, zatoa i podnesuvame godi{ni izve{tai, pla}ame
revizori…
A {to se odnesuva do “golot”, smetame deka ne go
dadovme bidej}i falea dvete alki: penetracijata so
sou~estvo, i vklu~uvaweto na drugi akteri. I, mo`ebi,
nie nikoga{ nema da dademe gol, ama sosema e izvesno
deka golot - }e bide daden!
na lu\eto so specijalni sposobnosti
 dostoinstvo

10 godini
borba za
10 I KUSUR

10 raboti koi ne bi se slu~ile

da ne be[e Polio Plus
... i kusur...

V
elat deka kolku e
pogrubo to~iloto,
tolku e posjaen
di­­­jamantot. Vero­
jatno i makedon­
skata realnost i
oko­lnostite od
koi se izrodi i izrasna Polio
Plus, se tolku “ume{ni” {to go
“izbrusija” vo Zdru`enie kakvo
{to javnosta go poznava. Vo na­
jmala raka, dovolno se “potti­
k­­nuva~ki” {tom predizvikaa
mo­­re od idei, zamisli i sni{ta
koi ovozmo`ija ova Zdru`enie
da ostvari niza kampawi i na-
stani po koi javnosta go prepoz­
na, a se nadevame i go prizna
za edna od najrenomiranite ne-
vladini tvorbi na ovie prosto-
ri.
Se obidovme od toa mno{tvo
proekti, kampawi, razno-razni
aktivnosti, nastani i manife-
stacii, da odbereme 10 koi se
najreprezentativni i najmnogu
“di{ea” so na{ata kauza vo
izminatiot period, ama i so i-
mixot na Polio Plus, brusej}i
go dopolnitelno, na svoj na~in,
i definiraj}i go kakov {to go
poznavate. Site koi odblisku
go zapoznale Polio znaat deka
praveweto lista na “10-te top
raboti” e mnogu ma~na rabota
i deka sekoj od niv verojatno
bi napravil poinakva lista…
(Kone~no, zatoa i postoi ona
“…I kusur”.)
Me|utoa, odbranite “10 i
kusur” se onie {to veruvame - a
od ovaa distanca ve}e i so si-
gurnost znaeme - deka ne bi se
slu~ile vo Makedonija da ne
po­stoe{e Polio Plus.
Barem, ne na takov na~in i
ne vo ovaa decenija…

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep Deceniska borba za dostoinstvo 29


10 I KUSUR...
TRETOTO MAKEDONSKO VOSTANIE
PRVATA (I DOSEGA EDINSTVENATA) USPE{NA GRA|ANSKA INICIJATIVA
KRU[EVO, 11-ti Oktomvri 2005 - malku poinakov ~as po istorija
P
o~etokot na noviot milenium vo Make­
donija be{e ozna~en so novo dvi`ewe
- protiv hendikep. Polio Plus zastana
na barikadite, i gi povika gra|anite da
gi otstranat barierite i da go otvorat
i umot, i srceto. Makedonija, kako op-
{testvo koe gradi demokratski vred­
nosti, poka`a sluh za potrebite na li­
cata so hendikep. No, za toa be{e neophodno da se
i­zodi eden pat, da se dopre do zasegnatite i nezaseg­
natite, a tie so zaedni~ki sili da pridonesat kon
celosno vklu~uvawe na licata so hendikep vo sevkup­
noto op{testveno `iveewe…
A prv po~na...Polio Plus, so edna mala posvete­
na grupa lu|e, verni na svoite ideali, koja gi postavi
temelite na eden poinakov pristap kon hendikepot.
Od su{testveno zna~ewe be{e nekoj da go poka`e pa­
tot po koj Makedonija, kako dr`ava vo razvoj, koja gi
sledi svetskite trendovi, mora da se dvi`i.
Vo periodot na post-kosovskata kriza i voeniot
konflikt vo zemjava, Makedonija ne go tretira{e
hendikepot kako su{testveno pra{awe i prioritet
za re{avawe. Esenta 2002 godina nastapi promena
vo politi~kiot e{alon vo Makedonija, {to navesti
mo`nost za podolgotrajni rezultati ako toj se senzi­
bi­lizira za problematikata na hendikepot. Toga{­
nata potpretsedatelka na Sobranieto, Liljana Pop­
ovska, gi primi pretstavnicite na Polio Plus i ja
30 2010 - specijalno izdanie
prezede ulogata na dvigatel i zna~aen ~initel na
promenite koi }e nastapat potoa - se rodi Inter-par­
tiskata parlamentarna lobi-grupa za pravata i in­
teresite na licata so hendikep. Od samiot po~etok,
osnovnata pri~ina za nejzinoto rabotewe e taa da ja
po~ne podgotovkata za vospostavuvawe sistemsko
zakonodavstvo vo oblasta na hendikepot {to
preku svoite mehanizmi }e ovozmo`i efi­
kasno re{avawe na problemite na ovie so-
gra|ani. Procesot na gradewe takov seop­
faten zakon (lex generalis) e del od ovaa
prikazna.
Zdru`uvawe na lu|e so ista vizija
i cel
Instinktot za zdru`uvawe na sli~-
nite, so ista vizija, cel, potreba i ~uvstvo
za pravi~nost, povle~e spontano formira-
we rabotna grupa koja posveteno }e raboti na
zaokru`uvawe na makedonskoto zakonodavstvo
za licata so hendikep. No, za da se definiraat
normite {to }e za`iveat vo sekojdnevieto, ovaa grupa
ima{e svoja strategija: da se napravi temelna anali­
za na doma{nata zakonska regulativa koja gi tretira
pra{awata {to gi zasegaat licata so hendikep, i
da se sporedi so postojnata vo Evropa i vo svetot.
Rezultat na ova se publikaciite od edicijata “Jus­
na lu\eto so specijalni sposobnosti
10 ne[ta koi najverojatno ne bi se slu~ile
ticijana”, kako osnov za kreirawe i
izrabotka na Predlog-zakon za za{­
tita na pravata i dostoinstvoto na
licata so hendikep vo RM. Vo me|u­
vre­ me, se podgotvuva{e tekstot na
za­konot. Revolucijata po~na...
Gra|anskata inicijativa po~na
so podnesuvaweto inicijativa za
so­­
birawe potpisi od gra|anite, za
pred­log za donesuvawe Zakon za za-
{­tita na pravata i dostoinstvoto
na licata so hendikep do Sobrani­
eto na RM (16.09.2005). Polio, kako
inicijator, zaedno so 23 zdru`enija
na gra|ani, ja po~na gra|anskata ini-
cijativa {to }e ostane vpi{ana
ka­ko prva uspe{na gra|anska ini-
ci­­
jativa kaj nas. Vo kampawata za
so­­­birawe potpisi se vklu~ija stoti­
na organizacii. Pratenicite i gra­
do­na~alnicite gi povedoa svoi te
istomislenici da ja poddr`at in­
icijativata. Mediumite gi infor­mi­
raa gra|anite. Na internet te~e{e
informacija za tekovnite aktivnos­
ti. Makedonskata javnost se razbudi.
Kampawata “Mojot potpis e za­
kon” be{e “zasilena” so karvanot
{to go predvode{e Mile Stojkovski
na invalidska koli~ka. Obikolka­
ta niz dr`avava po~na od Kru{evo
(10.10.2005), a zavr{i vo Gegelija
(24.11.2005) po pominati 1.500 kilo­
metri niz 44 naseleni mesta vo koi
Mile se sretna so mnogu gra|ani.
Na trasata od Berovo do Strumica,
ne­mu mu se priklu~ija u{te dvajca
ko­risnici na invalidski koli~ki.
Site niv na krajot gi pre~eka Polio
Plus, od lokalnite nevladini orga-
nizacii, od mediumite, lokalnite
vlas­ti i od biznisot. Celiot proces
i pravta koja se krena okolu nego,
do­ vede do zna~ajno podigawe na
svesta na narodot vo Makedo­
ni­ja za marginalizacijata i
diskriminacijata kon ovaa
po­­pulacija i za faktot deka
se­­koj e odgovoren i mo`e da
sto­ri ne{to za toa, makar i
so sopstveniot potpis; pokaz
kako nacionalnata volja mo-
`e da bide posilna od koj bi­
lo zakon, deka sepak mo}ta e
vo narodot! Sobrani se vkupno
18.968 potpisi, od koi 10.564 vo
10 op{tini.
Den koj }e ostane zapameten
vo dvi`eweto protiv hendikep
od ovoj prostor e 30 dekem­
vri, od ednostavna pri~ina:
18.968 gra|ani go iskoristi-
ja svoeto ustavno pravo da
predlo`at zakon i po­ka­
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep
da ne be[e POLIO PLUS
`aa deka imaat sluh za potrebite na
licata so hendikep; ja izrazija svo­
jata volja deka i ovie lica treba da
imaat ednakva mo`nost za u`ivawe
na fundamentalnite ~ovekovi prava
i slobodi; deka se svesni oti vo o-
p{testvoto i ovie gra|ani treba da
u~estvuvaat celosno, kako ednakvi
gra­|ani.
Seto ova nema{e tolku ednos-
tavno da te~e, da ne be{e ogromnata
poddr{ka od toga{niot pretseda­
tel na Sobranieto na RM, Qup~o
Jordanovski. Toj prv go dade svojot Sobiraweto potpisi mo`e da po~ne
potpis, pa duri i go napravi Sobra- - BUDEWE NA MAKEDONIJA -
nieto pristapno. Svoj potpis dade i
toga{niot pretsedatel na dr`avata,
Crvenkovski.
Sproti Bo`i} (06.01.2006), sim-
boli~no, so invalidska koli~ka, pot-
pisite bea odneseni vo Sobranieto
na RM. Na 3 mart pratenicite so ak­
lamacija (so rezultat 60:0) ja izgla­
saa potrebata od donesuvawe vakov
zakon. Kako ovlasten pretstavnik na
predlaga~ot, dobivme dva meseca da
podneseme predlog-zakon - 60 dena
za javna rasprava i mo`nost misle­
wata na site zainteresirani da pri­
donesat kon podobar zakon. Pretsedatelot na dr`avata se
Neo~ekuvano se najdovme vo ne­ potpi{a kako i sekoj gra|anin
brano - za ministerot za trud Zakonot
e protivustaven, a za ministerkata
za pravda pove}e od potreben. Finan­
sii kalkuliraat, premierot mol~i,
vicepremierkata najavuva. Pretse­
datelot na dr`avata se potpi{uva!
Samo Vladata nema{e mislewe. Se
o~ekuva{e koga se gradi nov sistem
da ima otpor od stariot - kolku po-
dla­boko zasekuva{, tolku otporot e
pogolem. I, ete ti “nepristoen” pred­
log: Na RM mnogu i trebal vakov za­
kon, no na MTSP mu treba vreme za
da se proiznese.
V`e{tena atmosfera, predizbo­
rie. Vremeno go povlekovme zakonot
od procedura. Se formira inter-sek­ Potpisite stasaa vo Sobranieto
koe vo me|uvreme stana pristapno
torska vladina komisija za rabota
na zakonot i po~na usoglasuvaweto.
No, poleka s# zastana - formiranata
rabotna grupa pri MTSP, zaedno so
pret­stavnici od Vladata, resornite
ministerstva i drugi faktori vo o-
vaa oblast temelno rabotea na za­
konski tekst, za da presmetaat kolku
}e ja ~ini dr`avata i da se napravi
strategija i vremenska ramka za pri­
mena na zakonot po negovoto usvoju­
vawe.
Prikaznata go ~eka svojot kraj...
A site prikazni imaat kraj.
SAMO BORBATA E VE^NA!
NO COMMENT
REZULTATOT E POVE]E OD JASEN!
Deceniska borba za dostoinstvo 31
 10 ne[ta koi najverojatno ne bi se slu~ile
10 I KUSUR... da ne be[e POLIO PLUS

ALKATA {TO NEDOSTASUVA

Dvegodi{nina na lobi-grupata - Sobranieto kone~no pristapno Studiska poseta vo Bawa “Bansko”,
Sve~ena sednica (maj 2005) (oktomvri 2005) tret sostav (septemvri 2009)

Prvata inter partiska prlamentarna lobi grupa (IPPLG) vo makedon-

skiot Parlament, formirana za pravata na licata so hendikep (2003),
reformirana - za pravata na licata so posebni potrebi (2006) i restruk-
tuirana - za pravata na licata so invaliditet (2008). Neformalna, nepar-
tiska i silno posvetena za ostvaruvawe na pravata i dostoinstvoto na li-
cata so hendikep. Podocna sledea sli~ni lobi-grupi: za grani~ni (gorani
ili makedonci muslimani), zelena, `enska... No, site u~evme od prvata...

P
otrebata od postoewe lobi-grupa za
gra­|anite so hendikep kaj nas, lobi koe
treba da e alkata me|u organizaciite na
ovie gra|ani i vlasta, be{e so godini
pove}e od o~igledna: nema{e koj da gi
zastapuva nivnite interesi i prava pred
zakonodavecot.
A najvisokiot zakonodaven dom kaj
nas, Sobranieto odnosno Parlamentot, od pamtivek, e
mesto na koe za se so {to e zasegnata edna zaednica se
re{ava so dijalog i zaedni~ka odluka. Izbranicite
na narodot gi branat interesite na svoite izbira~i.
Ama, ne{tata naj~esto ne odat tokmu taka. Zasta­
puvaweto za ne~ij interes, obi~no, ne se pravi vo sa-
lite za sednici tuku po kancelariite, bifeata, pa
i vo hodnicite. Ottamu, toj “proces” se narekuva “lo­
birawe”, a proizleguva od angliskiot zbor “lobby” koj
bukvalno zna~i hodnik ili pretsobje. Rabotata, zna~i,
se zavr{uva so neposreden kontakt i dogovor, a na
sednica samo se - verificira.
Od druga strana pak, vrednostite koi gi promo-
viraat organizaciite na lica so hendikep, kako del
od gra|anskoto op{tetsvo, stanaa ni{ka koja se pro-
vlekuva niz kanditaturata na RM za ~len na EU. E-
vrointegracijata stana u{te pozna~aen moment po
izve{tajot na EU za progresot na Makedonija, i na-
glaseniot bezna~aen napredok na poleto na socijal­
nata za{tita i polo`bata na licata so hendikep kaj
nas. Taka, predizvikot da se oformi lobi-grupa za
interesite na ovie gra|ani i taa da za`ivee, kako
prva od takov tip, i kaj nas, i po{iroko, be{e u{te
pogolem. Kone~no, nejzinoto postoewe i dejstvuvawe
otsekoga{ pretstavuvalo mo`nost procesot na harmo­
nizacija na na{eto zakonodavstvo so postojnoto vo EU
da otpo~ne so prilagoduvawe na makedonskite zakoni
tokmu vo oblast neobremeneta so razli~ni politi~ki,
nacionalni i kulturni interesi. A, pri toa, znaej}i
deka fenomenot na hendikep ne razlikuva ni pol, ni zuvawe na potrebniot formalen
vozrast, nitu verska, nitu pak partiska pripadnost. mi­nimum za funkcionirawe na gru­
I, tokmu so svojata rabota, ovaa lobi-grupa u{te pata, mora{e da ima definirano
od osnovaweto stana prepoznatliv sinonim za pro­ ~lenstvo, voda~ na sednicite i
mocija i unapreduvawe na pravata na licata so hen­ teh­ni~ki sekretar. Sednicite na
dikep, respektirana i od tradicionalnite, i od no­ IPPLG, vo princip, se odr`uvaat
vite organizacii na licata so hendikep vo RM. Nea ja vo prostoriite na Parlamentot, a
so~inuvaat lobisti koi vlegoa vo grupata od razli~ni za site ostanati raboti nejzinite
pobudi, no so edna cel: da ima pratenici, i od pozi- ~lenovi se dogovoraat me|u sebe i
cijata, i od opozicijata, ama lobi-grupata da ne se so Tehni~kiot komitet.
pretvori vo instrument za me|upartiska borba, vo koja Vizijata za postoeweto vakva
licata so hendikep }e bidat samo - zloupotrebeni! grupa be{e taa da bide glasnogo-
vornik koj }e gi artikulira potre­
bite na ovie gra|ani pred na rod­
Prvata lobi-grupa za licata so hendikep
nite izbranici, i }e pomogne tie
Inter-partiskata parlamentarna lobi-grupa za po­trebi da se preto~at vo konkret-
li­cata so hendikep (IPPLG) e model na neformal- ni zakonski odredbi kako garanci-
na grupa koja se zalaga za su{testvenii promeni vo ja za ostvaruvawe na pravata i
op{testvoto, vo koe site lica so hendikep }e u~es- sozdavawe uslovi za ednakvi mo`
tvu­vaat celosno kako ednakvi gra|ani. Prvata IPPLG nosti.
be{e konstituirana kon krajot na april 2003 godina Rabotata na IPPLG e konci-
- neformalno, a oficijalno na 19.05.2003, na inicija­ pi­rana kako sprega od tri kon-
tiva na Polio Plus, vo makedonskoto Sobranie. cen­ tri~ni krugovi (srcevinata
Toga{, sve~ena Izjava za pristapuvawe potpi{aa 15 - pra­tenicite, Tehni~kiot i Sove-
pratenici od razli~ni politi~ki partii. todavniot komitet), {to gi opfa-
Taa ne be{e zamislena da ima stroga formalna }aat site segmenti od op{testvoto.
struktura, delovnici i pravilnici. No, zaradi zapa­ Cel na vakvata struktura e {to
pogolem broj institucii, eksperti,
klu~ni li~nosti, no i obi~ni gra­
|ani, sekoj spored svoite na-d­ le­
`nosti i kompetencii, da se vklu­
~at vo procesot vo koj zaedno }e
u­~i­me da gradime sistem na vred­
nosti i po~ituvawe; da `iveeme
edni so drugi, a ne edni kraj drugi.
Vo prvata godina lobi-grupata
gi zajaknuva{e svoite kohezioni
si­li, ama za da stanat lobisti po-
trebno be{e prvin samite da se
“educiraat” i teoretski, i prak-
ti~­no, za problemite i `ivotnite
uslovi na licata so hendikep vo dr-
`avava. Zatoa za niv bea organizi­
rani seminari i poseti na nekolku
od instituciite, vo koi se zgri`eni
licata so hendikep. Za{to, edno e
ko­ga }e ti ka`at, a drugo e koga }e
se vidi so svoi o~i.
Potoa lobistite gi napravija i
prvite prakti~ni ~ekori: vo Sobra­
nieto be{e donesena Deklara-ci­
jata za za{tita na pravata na lica­
ta so hendikep. I toa ednoglasno!
Sledat i brojni inicijativi {to
tie gi podnesoa na pove}e postojni
zakoni i pravilnici: Zakonot za
vra­botuvawe na invalidni lica, za
gradba i prostorno i urbanisti~ko
planirawe, za socijalna za{tita,
Pravilnikot za ortopedski pomaga­
la, Zakonot za bezbednost vo soo­
bra}ajot i mnogu drugi.
Na dvegodi{ninata, Polio gi
“za­kiti” pratenicite so zlatni
zna~­ki za ~lenstvo vo lobito. Ni go-
stuvaa i kolegi od drugi dr`avi…
Makedonija toga{ dobi i eden
od najpristapnite parlamenti vo
svetot, primer {to treba da go sle­
dat site vo dr`avava. Naporedno
se rabote{e i na podgotovka na
kom­pa­rativni sogleduvawa na
zakon­ skite re{enija {to ja tre­
tiraat problematikata na hen­
dikep, i vo do­ ma{nototo zakono­
davstvo, i vo E­vropa, i vo svetot.
Analizite bea poj­dovna osnova za
podnesuvawe i-nicijativi za iz­
meni i dopolnuva-wa na postojnite
zakoni, no i za i-zrabotka na eden
seopfaten zakon koj }e gi garantira
pravata i nivnoto ostvaruvawe vo
praktika. Ama na{ite “partizani”
zapnaa Sistems­kiot zakon da bide
predlo`en ne od Vladata, ne i od
lobito,tuku kako inicijativa na
gra|anite na ova dr`ava, pa od is­
toriskoto Kru{evo go objavivme
Tretoto makedonsko vostanie, trg­
na karvanot na Mile Stojkovski.
Kako obi~ni gra|ani, so svoj pot­
pis, inicijativata ja poddr`aa 44
pratenici od lobito, ama i nadvor
od nego. Potoa se zaka`aa parla­
mentarni izbori i - se slu~ija.
Na 4 dekemvri 2006 godina, od
dotoga{nite 18 ~lenovi na lobito,
samo ~etiri bea povtorno izbrani.
No, ~etvoricata veterani dobija 15
novi “regruti” - vtoriot sostav na
lo­bito be{e u{te poreprezentati-
ven! Ovoj sostav na lobito izrabo­
ti globalen akcionen plan na dej-
stvuvawe, pokrena novi pra{awa
zna­~ajni za licata so hendikep: za
de­institucionalizacijata, nezavi-
s­noto `ivewe...
Vo me|uvreme, vo OON be{e u-
svoena Konvencija za pravata na
licata so hendikep, koja dr`avava
ja potpi{a u{te prviot den! Zaedno
so Polio Plus ja pokrenaa i inici­
jativata za nejzina ratifikacija,
no se u{te se ~eka za toa.
A naporot za donesuvawe sis­
temski zakon za licata so hendi-
kep go zdru`ivme so onoj na pret­
stavnicite na drugi ranlivi grupi
i so potrebata od op{ta zakonska
ramka protiv diskriminacijata.
Obnovuvaweto i tretiot sostav
na lobito bea promovirani na
24.07.2009 godina, a go so~inuvaat
43 pratenici, najgolem broj dosega
vo rabotata na IPPLG.
Tie, poradi usvoeniot Zakon
za lobirawe, odlu~ija od imeto na
grupata da go izostavat zborot “lo­
bi”.

Osnovawe na prvata lobi grupa Restruktuirawe - vtor sostav na Me|unaroden anga`man -

(19 maj 2003) lobi grupata (3 dekemvri 2006) Saraevo (mart 2004) BLAGODARNOST DO SITE ^LENOVI NA LOBITO

32 2010 - specijalno izdanie na lu\eto so specijalni sposobnosti - Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep Deceniska borba za dostoinstvo 33
 10 ne[ta koi najverojatno ne bi se slu~ile
10 I KUSUR... da ne be[e POLIO PLUS

OD PRAVO NA PRISTAP 2006 godina): pove}e od 60 otsto od ispitanicite se na pristapni

Jane i Du{ko
DO PRISTAP ZA PRAVA ~uvstvuvaat ograni~eni vo dvi`eweto po skopskite
ulici, do i vo obejktite, toaletite, a za duri 74 najne­
internet-
stra­nici. Se na snimaweto

P
ravoto na pristap i mobilnost se va-
`en moment vo procesot na celosnoto
vklu~uvawe na gra|anite so hendikep vo
site sferi od op{testvenoto `iveewe.
Tokmu zatoa, neednakviot pristap vo
fizi~ka i arhitektonska smisla, nedo-
stapnite informacii i nemaweto mesta
za parkirawe na vozilata na licata so hendikep, se
vo centarot na vnimanieto na Polio Plus od samiot
po~etok. A u{te pove}e, tie mesta da se najdat, da im
se prijde i da se stasa do objektite pred koi se nao-
|aat - mnogu lesno. Ednostavno, Polio otsekoga{ vni­
matelno gi objasnuva{e ovie poimi, razgrani~uvaj}i
go nivnoto su{tinsko zna~ewe od lai~koto, nesvesno
poistovetuvawe i povr{nosta so koja samo navidum
ovie pra{awa se re{eni kaj nas. Za{to, ne sekoja ko-
sina e soodvetna rampa. U{te pomalku, sekoj javen iz­
vor / prenositel na informacii, vo vakva dr`ava koja
se gri`i ba{ za site gra|ani, e priem~iv i razbirliv
ama ba{ za site.
Ovie aspekti i na~inot na koj im se pristapuva
i na koj se predlaga nivno konkretno re{avawe, a vo
imeto na dobroto na celata zaednica, go vodea Po­
lio Plus vo mnogu kampawi i aktivnosti. Niven re­
zultat se golem broj re{eni “konfliktni” to~ki vo
Skopje i po op{tinite. I toa, so re{enie korisno i
Brigadata Lord Bajron stanuva operativna
Mapata ima lista od 333 objekti, vo 19
pristapni se uslugite. Taka, izrabotivme “user friend-
ly” (lesno razbirliv) prira~nik, koj }e im koristi na
stru~nite lica, ama i na studentite po arhitektura i
grade`ni{tvo, idnite graditeli, za koi toj }e bide
potsetnik kon {to treba da te`neeme.
vnimava{e na TV spotot
na op{tite “Parking nare~en
pra­vila za `elba”
le­sen i brz
pristap do in­
formaciite,
no i na standar­
dite vovedeni od W3 konzorci­
u­mot za pristapnost. Za stranicite
bogati so grafika, za koi se koristat i
dopolnitelni komponenti za prezentirawe
na sodr`inata (Macromedia Flash), izrabotena e
posebna varijanta, so site kriteriumi za pristap­
nost.
Negovata vozvi{enost, Parking
Gra|anite, u~esnici vo soobra}ajot, se i civi-
len faktor za sproveduvaweto i po~ituvaweto na
propisite. Za kampawata “Parking nare~en `elba”
(2005/2006), Skopje osamna preplaveno od bilbordi so
porakata: “Va{eto vozilo e tuka. Kade ja parkiravte
va{ata sovest?”. A so edukativnata komponenta pak,
sakavme da ja razbudime kolektivnata svest i odgo­
vornost za ostvaruvawe na pravoto na mobilnost na
licata so hendikep, i obezbeduvawe pristap za niv do
site javni objekti. “Parking...” mo`e da se povtori se-

PRVA MAPA NA PRISTAPNOST

prifatlivo do taa merka {to vo nekolku grat~iwa, kategorii, so adresa i telefon. Za sekoj objekt
sopstvenicite na nekolku objekti, ekspresno brzo, pa ima reden broj i kvadrant za da go locirame,
duri i preku no}, soodvetno ja re{ija pristapnosta na kako i podatoci za fizi~kata pristapnost,
tie objekti. spored pet kriteriumi: vlez, parking, parking
Ili, po nekoe nepi{ano pravilo, se nametna svo­ za lica so hendikep, lift i toalet. Pristap­
eviden natprevar me|u `itelite na dr`avava, pa bea niot vlez zna~i da mo`e da se pristapi neza­
visno. Liftot e va`en za katnite objekti.
proglaseni najpristapni op{tini, najmobilni mo­
Toaletot treba da e {irok za da mo`e da se
bilni policiski edinici…
vleze so invalidska koli~ka. Ima i grafa za
“Ujdurmite” nare~eni “Brigadata Lord Bajron”,
“parking”. “[tikli~ka” zna~i deka mestoto e
“Neednakviot pristap, ednakvo na prestap” (360 izgra- pristapno, a “iks” deka ne e. Pretstavena e
deni rampi vo RM!), “Na barikadite – protiv barika­ i celata mapa na gradot Skopje, so indeks na
di” se del od lavovskite zafati na Polio Plus. Seto ulicite. Od site skospki objekti, samo 176 se
toa, zaklu~no so humanitarniot koncert vo skopskata prifatlivo pristapni! Dvi`eweto vo na{iot
op{tina Aerodrom i parkirali{tata za vozilata na grad e vistinska ve{tina, no mo`ebi vo sled­
aerodromci so hendikep (obele`ani 2008 godina), e noto izdanie na mapata, “ iksovite” }e se na­
svoevidno vrednuvawe na postignatiot kvantitet i malat vo polza na “{tikli~kite”.
kvalitet vo izminative 10 godini, od aspekt na ur­
ko“ {to i na{eto Sobranie kone~no stana pristapno!
natite arhitektonski, informativni i tehnolo{ko-
Nejse, re{ivme da napravime prira~nik za kreirawe
tehni~ki barieri kaj nas.
fizi~ka sredina ednakvo pristapna za sekoj od nas,
prv takov kaj nas. No, ne kako kapric, tuku kako rezul­
Nejzinoto viso~estvo, Rampata
tat na niza godini promocija na pravoto na ovie lica.
Ova iskustvo n# pou~i i deka e potrebno da se
S# po~na so trite invalidski koli~ki staveni
vospostavat i standardi so koi aspektot na pristap­
pred skalite vo dr`avniot univerzitet vo Skopje.
nost (ne samo pristapnite rampi) }e bide decidno de-
Ovoj tivok, samofinansiran proekt na Polio Plus,
finiran. Kone~no, za toa postojat i realni potrebi:
be{e lajt-motivot so koj so godini potoa di{ea i
pristapnata sredina e ednakvo va`na za site koi
reakciite na javnosta i na zna~ajni i odgovorni in­
`i-veat dovolno dolgo za da go po~ustvuvaat prirod­
stitucii na pra{aweto: “[to mo`am jas da storam za
noto namaluvawe na sposobnosta, kako posledica na
da napravam mojot objekt da bide pristapen za licata
stareewe, bolest ili nesre}en slu~aj! Ona {to n#
so hendikep?” – pristapnosta se izdigna tolku “viso-
zainaeti se i rezultatite od anketata (fevruari
No, ete i drug problem: ne postoi mapa za pristap­ kade vo dr`avava, pa nejziniot o~ekuvan efekt be{e
nost na gradot! Zatoa re{ivme da napravime takov podobrena zakonska regulativa, odbele`uvawe i po-
“vodi~” za pristapnost. ~ituvawe na parking-mestata za lica so hendikep,
no ne samo na opfatenite so proektot (100 proekt­
Nejzinata ekselencija, Informacija no-finansirani i 200 sponzorirani od lokalnata
zaednica), tuku odbele`uvawe i na novi, otkako
Ovoj problem go postavivme i po{iroko - poso- proektot }e zavr{i.
~ivme i na problemite so koi se soo~uvaat licata Od proektot proizleze i Prira~nik za za­
so hendikep vo komunikacijata i vo pristapot do in- konskata osnova, normite i standardite za va-
formacii i uslugi koga gi vr{at svoite gra|anski kvi parking-mesta.
obvrski i prava. Namalenata akusti~ka percepcija
na gluvo ili nagluvo lice pretstavuva bariera {to
sekojdnevno se obiduva da ja premosti. Gluvite lica
ova go re{avaat so speech-reading (~itawe od usta), no
samo navidum. Prirodata kaj niv sozdala mehanizam
da komuniciraat so pomo{ na racete i da go koristat
svojot priroden jazik, znakovniot. No, za `al, ne site
go znaat toj jazik, tuku samo onie {to moraat ili ima-
at potreba da go znaat, i nivnite bliski rodnini i
kolegi, a nitu eden {alterski rabotnik, doktor, po-
licaec... I povtorno - bariera! Zatoa se re{ivme da
obu~ime sogra|ani koi rabotat na {alter. Izrabotiv-
me bro{urka {to ja sodr`i makedonskata ednora~na
azbuka i upatstva so osnovnite poimi za komunikacija
so gluvo lice na {alter. Za ilustraciite i upatst­
vata za izveduvawe na znakot go odbravme znak~eto
“sme{ko” (smile), kako neutralno, ama i so `elba site
da bideme pozitivni vo komunikacijata! Re{ivme da
izrabotime i demo-verzija na pristapna internet
stranica za korisnici so o{teten vid, a “Semos Mul­
timedija” ve}e ima{e odredeni iskustva za izrabotka

34 2010 - specijalno izdanie na lu\eto so specijalni sposobnosti - Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep Deceniska borba za dostoinstvo 35
 10 ne[ta koi najverojatno ne bi se slu~ile
10 I KUSUR...
da ne be[e POLIO PLUS

Tendencijata za gradewe crvst i edinstven glas na licata so hendikep od dr`avava, koj

}e dopre do naj{irokata javnost, do vlasta, instituciite..., be{e prvi~no poso~ena so Re-
gionalnata konferencija koja Polio Plus ja organizira{e vo Skopje (2003). Apel za itno
otpo~nuvawe na takov proces be{e upaten i od golem broj toga{ni evropski i me|unarodni
lideri... Duhot na obedinuvaweto ne dr`e{e i vo 2005, a pesnata za edinstvoto prodol`i
da se pee i vo 2006, no ovojpat so sloganot "Loto moe moto" - na soborcite pova`na im be{e
"grav~ejadata" otkolku mo`nosta da gi slu{nat evropskite i doma{nite iskustva. Taka,
po~naa da se "vrtat" novi refreni: edinstvoto go pretvorija vo - razdor! “Prva sreda” - konsultacii so ~lenstvoto Zaklu~oci za “Edinstven glas”

D
vi`eweto za promocija i unapreduvawe
na pravata na licata so hendikep vo dr­
`a­vava, ~ij del e i Polio Plus, ima ja-
sna filozofija, so principi {to vodat
kon promeni. Tie promeni vo zaednicata
mo`at da se slu~at samo ako licata so
hendikep progovorat so eden i edinst-
ven glas, {to }e bide jasen, re{itelen
Detskata prikazna za dedoto i repkata - preraska`ana.
Ovojpat repkata e otkornata blagodarej}i na deteto so hendikep.
i ~ist. Za licata so hendikep od ovie prostori da
mo-`at jasno da go koncipiraat svojot glas i svetot
da gi sfati problemite i pra{awata {to gi zasega­
at, potrebno e da se formira struktura koja }e go
izrazu­va toj niven edinstven glas. Taka, vo izmina­
tiot peri­od se slu~ija golem broj sostanoci, ~ii ras­
pravi, sprotistaveni gledi{ta i diskusii, treba{e
da vrodat so formirawe Nacionalen sovet na organi­
zaciite na licata so hendikep (NSOLH). Ovoj Sovet,
kako ~ador, treba{e da gi opfati site organizacii: i
tradicionalnite, i novite, ~ij broj osobeno se zgolemi
so donesuvaweto na Zakonot za zdru`enija na gra|ani
i fondacii (1997). Sovetot treba{e da pretstavuva
za­edni~ka platforma, most me|u glasot na licata so
hendikep i op{testvoto, kako i so Evropa, kon koja se
stremime site, kako nejzina idna ~lenka.
Dolgo po donesuvaweto na ovoj Zakon i niknu­
vaweto na stotici novi nevladini organizacii koi
se borat za na{ata kauza, relaciite na zastapuvanite
lica so postojnite sojuzi, obedineti vo Zaednicata na
invalidskite organizacii, vo golema merka se uslo-
`nuvaa, se vlo{uvaa, pa duri i se v`e{tija.
Sekoj problem se re{ava spored izvorot, a ne spo-
red posledicata. No, zo{to da se otstapi od mental­
nata matrica!? Ne{tata i na planot na hendikep kaj
nas se slu~uvaa po toj terk i nepotrebno se uslo`ni i
se iskomplicira ne{to tolku ednostavno: na ~ist te-
ren pred eden igra~, timot ~eka toj samo da {utne za
da dade gol. Oti, golot e za site, za timot, ne (samo)
za igra~ot!
“Unite, unite!” - hendikep
Zna~i, idejata za postigawe edinstvo vo stavo-
vite i zalo`bite, vo borbata za izedna~uvawe na
pra­vata i mo`nostite na licata so hendikep vo dr-
`a­­
vava, ima svoja dolga istorija, no dojde do poln
izraz poslednive desettina godini. Bidej}i, novoto
vreme ~ii sovremenici sme, donese poinakov ambient
za postoewe i rabotewe na nositelite na ovaa borba.
Ja nametna potrebata od harmonizacija i edinstvo vo
dejstvuvaweto na brojnite organizacii {to gi zasta­
puvaat i promoviraat pravata i interesite na licata
so hendikep. Ovie dva principa bea neminovni zaradi
pogolema efikasnost na raboteweto na ovie organi­
zacii, kako i za povidlivi pridobivki od nivnoto dej-
stvuvawe, a so ista cel - rabotnite i `ivotnite uslo­
vi na licata so hendikep da se izedna~at i unapredat,
za tie da mo`at celosno i aktivno da se vklu~at vo
sevkupnata op{testvena zaednica.
Ovaa tendencija ~ija cel i posledica e gradewe
edinstven glas koj }e dopre do naj{irokata javnost, do
vlasta, instituciite i soodvetnite dr`avni organi,
be{e najnapred poso~ena so Regionalnata konferen­
cija {to Polio Plus ja organizira{e vo Skopje (2003).
Apel za itno otpo~nuvawe proces na gradewe edins-
tven glas be{e upaten i od golem broj toga{ni evrop­
ski i me|unarodni lideri. So nivna poddr{ka, preku
programata na Share See, a soo~eni so bezuspe{nosta
na naporite poradi postojnata razedinetost i nedo-
razbirawata me|u postarite organizacii i novite, Po­
lio Plus prezede aktivnosti za radikalni promeni i
obedinuvawe na razbieniot front.
Nizata neformalni sredbi ostvareni za taa cel,
a inicirani od Polio Plus, kone~no, rezultiraa so
negova sredba so postojnite sojuzi (2004). Toga{ be{e
dogovoreno zaedni~ki da se organizira sovetuvawe
na pretstavinci na starite sojuzi na lica so invalid­
nost, odnosno hendikep. Po nekolku dena, i po na~elno
dogovorenata sodr`ina na Sovetuvaweto, Polio os-
tvari sredbi so pretstavnici od desetina novi orga-
nizacii na licata so hendikep, zaradi zaokru`uvawe
na procesot na gradewe edinstven glas. Od ocenkata
za ova Sovetuvawe kako mo{ne korisno, proizleze za-
klu~okot deka treba zaedni~ki da se dejstvuva i vo
idnina, za {totuku obedinetiot glas na licata so hen­
dikep vo RM da se doizgradi i zasili.
Poddr`an od GTZ i Share See, Polio Plus potoa
organizira{e ~etiri neformalni mre`i od po dvae­
settina organizacii na lica so hendikep, pokrivaj-
}i ja taka celata teritorija na dr`avava. Vo duhot na
“Unite, unite!” be{e i forumskata debata {to Polio ja
“Glasot” na 4-ot “NVO Saem”
organizira{e vo ramkite na ~etvrtiot NVO Saem, us-
pe­{no realizirana pod istoto moto “Edinstven glas
na OLH”. Duhot na obedinuvaweto n# dr`e{e i potoa.
Pesnata za edinstvoto prodol`i da se pee i vo sled­
nata 2006 godina, no sega so sloganot “Loto moe moto” -
na soborcite pova`na im be{e “grav~ejadata” otkolku
da gi slu{nat evropskite i doma{nite iskustva.
[to napravija od na{ata pesna?
I koga navidum izgleda{e deka site ne vodi ista
ideologija i ne ohrabruva ista pesna i melodija, ete
pak problem?! Starite sojuzi razbraa deka edins-
tvoto na koe se apelira, vsu{nost, se odnesuva i na
dr`avnite pari, istite {to so decenii gi dobivaat
kako milosrdie. Im se “izbistri” esapot i toa deka
ot­sega }e treba dobienite pari da gi opravdaat so
sraboteni akcii, a ne i natamu samo da “pita~at”. Ra-
zbraa deka, vo edna pazarno orientirana dr`ava, i
samite }e treba da se rakovodat spored tekovnite
pazarni mehanizmi - “konkurencijata” na novoformi-
ranite organizacii
Taka, naedna{ po~naa da se “vrtat” poinakvi re­
freni: edinstvoto go pretvorija vo – razdor! Posledi-
ca na tie refreni e nivnata preregistarcija vo 2005
godina vo Nacionalen sovet na licata so hendikep na
RM (ups, na invalidite, ka`ano so niven re~nik!). Tie
i takvi, so amanet od MTSP, po tri godini si donesoa
svoe zakon~e, so diskriminatorski noti - za tie so
hen­dikep. Ama, takva e na{ata realnost, makedonska,
stradalna: vo lekuvaweto sekoga{ trgnuvame samo od
posledicata, nikako od pri~inite za zaboluvaweto...
I? Ima li rezultat na semaforot? Da, site da­
dovme gol, ama i site primivme, ovojpat – avtogol! Za-
{to, istorijata, a duhot na novoto vreme u{te pove}e,
nemaat vreme za ispravki vo ~ekorite.
“Presudi” za disharmonijata vo “glasot”

36 2010 - specijalno izdanie na lu\eto so specijalni sposobnosti - Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep Deceniska borba za dostoinstvo 37

10 I KUSUR...
{OK TERAPIJA NA
V
o edna od epizodite na uli~niot tea­
tar na Polio Plus (“Arhitektonskiot
ka­
men na sopnuvawe”), brigadata
“Lord Bajron”, “naoru`ana” so karton­
Na ulicite na Skopje, slikovno pra{awe vo sliki: “Mislite deka denes e poinaku?” (2002)
ski ~ekani i nalepnici so oznakata
“nepristapno”, se upati kon skopskiot
legendaren Kamen most so namera da
“urne” ne{to {to postoi, ama i da bide graditel na
novo, razli~no mesto na `iveewe, bez razdeluvawa,
pristapno i udobno za site i po merka na ~ovekot (a
ne po merka na invalidot, kako {to obi~no se misli!).
Za `al, potrebni se u{te mnogu brigadi “uriva~i” za
da se uni{tat site vidovi barieri kaj nas, za svetot
kone~no da stane podobar za site…
A Polio Plus prv se osmeli na vakov na~in da
progovori za svojata kauza, za vkorenetite i nenad­
minati problemi, a so namera da izdejstvuva op{to
dobro, pridobivka za site ~lenovi od na{ata zaed­
nica. Zna~i, voobi~aen na~in na izrazuvawe, iskori-
sten na sosema alternativen, re~isi “andergraund”-
na~in, da se digne vreva i prav okolu `ivoten i
raboten aspekt koj go zasega celoto op{testvo, ne
samo konkretni poedinci ili grupi.
Edinstvenosta i isklu~itelnosta na kampawite
na Polio plus e i vo pristapot koj postojano mnogu
vnimatelno i obmisleno go bira kreatorot na kam­
pawite: nikoga{ premnogu agresiven, negatorski ili
napaden, ama dovolno silen, zagado~en, dvosmislen
i privle~en, i za oko, i za uvo, pa so toa i vreden za
razmisla, vnimanie i konstruktiven zaklu~ok.
Korupcijata vo zdravstvoto i “Mitoto na belite
mantili” bea prv obid za takva op{testvena rak-ra­
na nekoj da progovori tolku otvoreno, direktno a so
sekojdneven re~nik! I, ne slu~ajno, vo 2008 godina
bevme nagradeni za “najlajt” kampawa, odnosno kam­
pawa so najsoodveten, najobjektiven pristap. Saka
da ka`e, ne deka ne boli {to ~epkame takva tema,
ama fer e da se priznae deka e krajno vreme da se
progovori i za taa pojava. A bidej}i vistinata, kolku
i da e gorka, sepak e najslatka, Ministerstvoto za
zdrav­stvo se u{te kani ~lenovi od na{iot tim po
ra­zni komisii, tela, odluki…
Osven toa, ona {to e neobi~no i {to nikoj ni
pred, ni po nas, ne go postignal so koja bilo kampawa
e {okot {to go predizvikuvaat na{ite kampawi, od
aspekt na izborot na motivite za grafi~kiot del,
ednostavnite sekojdnevni i voobi~aeni repliki za
da se naglasi nekoe pra{awe ili da se zagatne ne­
koj problem. Naslikaniot Hitler, izbrkanite lep­
rozni...; kafezot postaven na vlezot vo GTC, kolona­
ta invalidski koli~ki so avtomobilski registerski
tabli~ki pred Sobranieto..., pa i samite naslovi na
kampawite (serijata uli~ni pretstavi “Smislata na
`ivotot”; “Muzikata na mojot grad”, “Glas na ~esta”,
“Neednakov pristap - ednakvo na prestap”, “Nie sme
eden svet”, “Kraj na diskriminacijata po osnov na
38 2010 - specijalno izdanie na lu\eto so specijalni sposobnosti
10 ne[ta koi najverojatno ne bi se slu~ile
da ne be[e POLIO PLUS
SEKOJDNEVIETO
hen­dikep”, “Eden do drug, ednakvi a razli~ni”…) e
slednata karakteristika na kampawite na Polio
Plus, tolku nesvojstvena za site drugi re~isi 8.000
nevladini organizacii vo dr`avava, a tolku poseb­
no tipi~na za Polio Plus.
A vsu{nost, “Da bideme iskreni” (“Postoi li
dru­go re{enie?” / “Prikaznata go ~eka svojot kraj. /
Dali ikonite na ubavinata gubat od svojot sjaj? - “Nikoj ne e sovr{en” (2003)
Misli{ deka denes e poinaku?”) e mediumsko-pravna
kampawa za alarmirawe na javnosta za postojanoto
gubewe na pravata na licata so hendikep i iznao|awe
na~ini za implementirawe na “novi” prava…
Ili, “Nikoj ne e sovr{en”, na primer, e imeto na
edna od na{ite “najubavi” socijalni kampawi. Sa­
miot naslov ja sodr`i i na{ata cel – da ja potse­
time javnosta na ovaa vistina, na faktot deka
ne­sovr{enstvoto e glavniot adut na vidot Homo Sa­
piens; deka borbata so svoite ograni~uvawa e ona
{to go izdignalo do ramni{te da zagospodari so
prirodata. Tokmu zatoa, ~ove{tvoto, namesto da se
pla{i i zgrozuva, treba da se gordee so ovoj fakt.
Celta ni be{e da poso~ime na nevidlivite gra-
|ani, koi nikoj ne gi “esapi”, ne im se pla{i i koi ni­
kade ne mo`e{ da gi sretne{ fizi~ki, virtuelno…
Niv gi nema vo spisanijata kako “selebriti”.
Zna~i, poetskata sloboda ni dade pravo da gi is-
koristime najpoznatite ikoni na ubavinata od site
epohi od vkupnata ~ovekova istorija, onie, re~isi
najvidlivite, za da frlime barem malku svetlina
vrz onie drugite, nevidlivite, i toa bez namera ne­
kogo da navredime, tuku so namera da poka`eme deka
ni Merlin Monro, ni Venera od Milos, pa ni Spaj­
dermen, nema da zagubat ni tro{ka od svojata ubavi­
na i popularnosta, ako voedno koristat i nekakvo
ortopedsko pomagalo!
Osven vo prepoznatliv i tata-mata za socijalni
kampawi, Polio Plus site ovie godini izrasna i vo
majstor-proizvoditel, sozdavaj}i svoja edinstvena
i posebna bibliografija, biblioteka i videoteka.
Za{to, od site svoi kampawi “izvadi” mnogu pove-
}e “produkti” otkolku {to toa go predviduvale dona­
torite vo konkretnite proekti i “se zdobi” so navi-
stina obemna produkcija koja opfa}a raznovidni, i
audio-video zapisi (himni, dokumentarci, spotovi,
xinglovi), i pe~ateni materijali (magazin, flaeri,
bro{uri, bilbordi, siti-lajti, publikacii, knigi,
dokumenti…)
I povtorno - za dobroto na site.
Kako i so o~ekuvanite pridobivki od site svoi
kampawi i proekti od oblasta na zakonodavstvoto,
vrabotuvaweto, obrazovanieto, kreacijata i tvore-
{tvoto, taka i so ovaa svoja produkcija, Polio Plus
e pak vo slu`ba na javnosta i vo funkcija na op{toto
dobro od koe }e mo`at da crpat znaewe i da se in­
spiriraat site; povtorno e terk i reper {to }e go
sledat site sega{ni i idni pokolenija.
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep Deceniska borba za dostoinstvo 39

10 I KUSUR...
T
rgnuvaj}i od svoeto transparentno ra­
botewe, i vodeno od celi ~ija prido-
biv­ka e op{toto dobro, dobroto za
ce­lata zaednica, Polio Plus si ja do­
zvo­li slobodata od gra|anite da po­
bara poddr{ka na svoeto rabotewe.
Eden od na~inite da se priberat
sredstva, koj vo svetot se praktikuva
so decenii, a kaj nas e s# u{te vo zarodi{, e pri­
birawe sredstva po pat na telefonsko javuvawe na
gra|anite, kako i preku javni aukcii i donacii od
poedinci i stopanski subjekti. Na ovoj na~in Polio
Plus sobra naj-golema donacija do sega, po onaa za
Cunamito, koja, patem ka`ano, be{e inicirana zara­
di me|unaroden a ne doma{en problem…
Teleton, aukcii
Na vakov ~ekor Polio Plus se osmeli na po~e-
tokot od 2008 godina, organiziraj}i go prviot tele-
ton na nacionalno nivo, vo ramkite na kampawata
“364 dena + 3 Dekemvri”. Ovaa kampawa e pridones
na Polio vo procesot na deinstitucionalizacijata,
preku podignuvawe na javnata svest za sposobnosti-
te na licata so hendikep i nivnata osposobenost za
nezavisno `iveewe, so poddr{ka od zaednicata.
No, na{a namera be{e i da pridoneseme vo gra-
deweto socijalno partnerstvo i spodeluvaweto na
op{testvenata odgovornost so site relevantni ~i-
niteli (instituciite na sistemot, gra|anskiot i biz-
nis-sektorot) kon ranlivite socijalni grupi, osobe­
no kon licata so hendikep.
Gra|anite od celata dr`ava mo`ea vo tekot na
tri ~asa da doniraat sredstva so svoeto telefonsko
javuvawe, a be{e realizirana i aukcija na slikite
na Roza Mojsovska, i na Darko i Igor (site {titenici
na Zavodot “Bawa Bansko”). Teletonot te~e{e vo ram­
kite na “Iseleni~ki xuboks”, emisija {to, pred s#, ja
sledi makedonskata dijaspora. Emisijata ja emitu-
va{e MRTV, edniot od glavnite sponzori na samiot
teleton. Na povicite od gra|anite, odgovaraa pret­
stavnici od razni ministerstva, pretsedatelot na
Vladata na RM, Gruevski, evro-ambasadorot Fuere,
i golem broj poznati akteri, peja~i, pretstavnici od
biznis sektorot i od instituciite.
Vtoriot teleton se slu~i vo Radovi{ i be{e pre­
nesuvan vo `ivo (i na satelitska) celi {est ~asa,
kako del od proektot “Domuvawe - ~ekor kon podosto-
in­stveno `iveewe za licata so hendikep”. Lokacija-
ta be{e odbrana so namera vo vakva filantropska
akcija {to e mo`no poaktivno da bide vklu~ena i lo-
kalnata zaednica.
Vo Radovi{ dojdoa pove}e od 70 poddr`uva~i,
pratenici, ambasadori, Narodniot pravobranitel,
sve{teni lica, aktivisti od NVO, estradni umetni­
ci, pretstavnici od Vladata, od Kabientot na pret­
sedatelot.
Nastanot opfati i 11 kratki debati za razli~ni
aspekti i pristapi kon licata so hendikep vo koi
u~estvuvaa pretstavnici od sistemot, od Sobranie­
to, a go prenesuva{e MTV.
40 2010 - specijalno izdanie
Trevnikot pred T.C Biser vo Aerodrom kako “Vembli”
Prenesuvano vo `ivo na MTV, a i na satelit
Radovi{ 2008, 6 ~asa telefonski donacii vo `ivo
na lu\eto so specijalni sposobnosti
10 ne[ta koi najverojatno ne bi se slu~ile
@ICATA BE{E DAROVNA*
“Iseleni~ki xuboks” - umetnikot so premierot
Estradni yvezdi, novi i stari, za na{ata prikazna
Site na `ica! - Od koricata na op{tinskiot vesnik
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep
da ne be[e POLIO PLUS
*So po~it kon Ko~o Racin
Koncerti
Kako del od kampawata “364 dena + 3 Dekemvri”
be­{e organizaran i koncert vo skopskata Univerzal­
na sala (3 Dekemvri 2008), pod mototo “Mojata golema
pobeda”, prosleden so direkten televiziski i sa­te­
litski prenos od MTV. Ovoj koncert go zbogati i tele­
tonot i aukcijata na umetni~kite ostvaruvawa na Roza
Mojsovska i nejzinite dvajca pomladi kolegi od Zavo­
dot “Bawa Bansko”.
Humanitarni koncerti ima{e i potoa. Kon krajot
od letoto 2009 godina, be{e realiziran golem humani­
taren koncert so teleton i modna revija, so ogromna
poddr{ka i vo sorabotka so skopskata op{tina Aero­
drom, ostvaren pod mototo “Bidi ~ovek, pomogni!”. Ovoj
nastan direktno go prenesuva{e MTV, ovozmo`uvaj}
i site gra|ani direktno da se vklu~at na mestoto na
nastanot. Teletonot go poddr`aa i go realiziraa ope­
ratorite Cosmofon, T-Mobile i VIP, no i privatnite
subjekti i instituciite, doniraj}i pari~ni sredstva.
Na telefonskite javuvawa od gra|anite odgovaraa
go­
lem broj doma{ni i stranski politi~ki faktori
- premierot Gruevski, evro-amabasadorot Fuere, gra-
dona~alnikot na Op{tinata, Konevski, ministri ili
nivni zamenici, pratenici. Sobranite sredstva od
te­letonot bea nameneti za obezbeduvawe {to pogole­
ma pristapnost i dostapnost na site objekti od ovaa
op{tina za licata so hendikep.
Slednata prolet (2010), koncert i teleton e real­
iziran povtorno vo naselbata Aerodrom, vo sorabotka
so u{te edna nevladina organizacija od na{ata pro-
blematika - “Poraka”.
Pribirawe sredstva na vakov na~in praktikuva-le
i drugi nevladini organizacii, ama kako aktivnost od
nekakov proekt za ~ija realizacija potro{ile duri i
20.000 evra!
Kone~no, Polio Plus toa go napravi ne tolku za-
ra­di parite, kolku {to so toa saka{e da povlijae
vrz makedonskata javnost, pridvi`uvaj}i ja nejzinata
svest i sovest, i fokusiraj}i go nejzinoto vnimanie
vrz razli~ni pra{awa {to gi zasegaat sogra|anite so
hendikep. Vo slu~ajov, vrz kreativnosta na licata so
hendikep i nivnoto tvore{tvo, no i vrz nivnata spo-
so­bnost za nezavisen `ivot, so poddr{ka od neposre-
dnata zaednica, a nadvor od izoliranite, zatvoreni
institucii.
Za podr{ka na svoeto rabotewe i misija, Polio gi
mobilizacira{e i resursite od biznis-zaednicata i
od poedincite. Kako izdava~ na magazinot “Vulkan”, od
2003 godina go vklu~i i privatniot sektor, potoa i vo
2006, s# do krajot od 2009, so izdavaweto na “Vulkan
Plus” vo vesnikot “Ve~er”. Poddr`uva~i bea i “Make­
donski telekomunikacii”, “Pivara”, “Kjubi-Makedoni­
ja”, ”Komercijalna banka” AD Skopje, MTV, “T-Mobile”,
MAT, ”Alkaloid”, “Tutunski kombinat”, “Ve~er”.
Kako lider vo oblasta na ~ovekovite prava i pro­
mo­cijata na fenomenot hendikep, Polio go poddr`a
i Nordiskata korporacija “Majlston” so 30.000 evra
(2008), za proekti za promocija na pravoto na rabota
na licata so hendikep i nivnoto aktivno vklu~uvawe
na pazarot na trudot.
Deceniska borba za dostoinstvo 41

10 I KUSUR...
Vo potraga po
izgubenata agenda
pak, na{iov Parlament edvaj ~eka{e gra|anska inicijativa, a
u­{te pomalku Sojuzot na invalidskite organizacii saka{e da
iznikne Plio Plus. Ne deka "se slu~i narod", tuku bez ovie slu-
~uvawa nemalo nitu da ima - narod!
V
o dale~noto izborno
leto 2000-to, Polio
Plus go realizira{e
svojot prv proekt “Da
se prepoznae visti­
nata” (poddr`an od
ITZ). Proektot ja
tre­tira{e participacijata na li­
cata so hendikep vo izborniot pro­
ces (vo tek bea lokalnite izbori),
zaradi nivna motivacija od aspekt
na pasivno i aktivno izbira~ko
pravo, a da se demaskira eventual­
nata manipulacija so niv, nivnata
sostojba i nivniot glas.
I vedna{ bevme do~ekani na
no` od ZIOM, so zakana deka }e
baraat deregistracija na Polio, so
obrazlo`enie deka “sme invalidi
i ne smeeme da se zanimavame so
politika”.
Da ti {tukne pamet!?
Ovoj problem ne ni se slu~uva
samo nam, i vakvoto gledawe na
ne{tata ne e osameno. S# u{te po­
stoi mislewe deka gra|anskite
organizacii takanare~eni “nevla­
dini”, ili se anti-vladini ili pak,
Vo rezidencijata na Pretsedatelot
(kratok brifing za tekovni raboti)
42 2010 - specijalno izdanie
Nitu Jovan Bez zemja sakal da mu se slu~i parlament, nitu
za da ostanat ~isti, voop{to ne
sme­at da imaat kontakt so vlasta.
Celosno pogre{no.
Kako bo`em da postoi nekakva
si mitska reka, Rubikon, i toj {to
}e ja premine, avtomatski ja zagro­
zuva Republikata ili pak, “nevla­
dinoto bratstvo”.
No, Polio Plus re~e: “Aleja
jahta est!”. Za volja na vistinata,
“kockata be{e frlena” u{te koga
Po­lio Plus vo svojata Platfor­
ma za zdru`uvawe i Statutot, se
konstituira kako zdr`enie koe
}e vlijae vrz politikite, so cel
u­na­preduvawe na op{testvenata
polo`ba na licata so hendikep.
A kako toa bi bilo izvodlivo
bez da gi sretne{ i da vlijae{ vrz
izbranicite na narodot - politi-
~a­rite!?!
Vo ova vreme, na vistinski
na~in
I taka be{e vo site izminati
go­
dini. Pretstavnicite na Polio
Plus vo ovie deset i kusur godini,
Soo~uvawe so pretsedatelskite
kandidati - predizborie 2009
na lu\eto so specijalni sposobnosti
imaa tet-a-tet sredbi (pove}e od
edna{!) so site dosega{ni pretse­
dateli na RM, premieri na vladi,
ministri za trud i socijala (a ne gi
po{tedivme ni drugite resori), om­
budsmani, ustavni i vrhovni sudii,
kako i so mnogu gradona~alnici i
sovetnici...
Celta na site ovie sredbi, lo­
birawa, dogovarawa i vetuvawa
be{e edna: na{ite celi da se vmet­
nat vo nivnite programi i agendi, a
na{ite zborovi - vo nivnite usti.
I zatoa ne gubevme nitu eden pogo­
den moment, bez razlika dali se
raboti za lokalni, pretsedatelski
ili op{ti izbori. So ista `ar go
sledevme izborot na sudski, radi-
odifuzen, ku}en pa i sovet za bez­
bednost, ne prenebregnuvaj}i go ni
odgovorot na EU pra{alnikot, a
ni izve{taite na anketnata, anti-
diskriminacionata ili na protiv-
po`arnata komisija.
Taka be{e i koga istra`uvavme
i so toa i ja formiravme prvata
Inter-partiska parlamentarna lo­
Hendikepot kako glavno pra{awe
vo programata na kandidatite.
10 ne[ta koi najverojatno ne bi se slu~ile
bi-grupa so makedonskite prateni­
ci koi imaat ~uvstvo za pravdina
i dostoinstvo na site gra|ani. I
{tom toa ~uvstvo e silno, a nameri­
te iskreni, ne ni be{e problem vo
slednite dva post-izborni parla­
mentarni sostavi, ova lobi da se
re­konstituira, sekojpat so u{te po­
brojno ~lenstvo. A, samo da potseti­
me: edinstven pandan na ova lobi e
Disability Inter-group vo evropskiot
Parlament.
No, Parlamentot samo nosi za­
ko­­ni. Problemite {to gi zasegaat
licata so hendikep se slu~uvaat
nadvor: vo sosedstvoto, pred na-
{i­ ot dvor, vo sosednata ulica...
Zatoa i re{ivme problemot i da
go “demonstrirame” tokmu vo lo­
kal­ nata zaednica, poso~uvaj}i na
nivnite najslabi alki od aspekt na
(ne)pristapnost. Rezultat na ovoj
a­larm e silnoto eho koe se slu{a{e
mnogu godini po nagraduvaweto na
najpristapnata op{tina: se izbo­
riv­­me za pristapno Sobranie, im
po­magame na lokalnite samoupravi
da donesat svoi lokalni akcioni
planovi (LAP) za licata so hendi-
kep; skopskata op{tina Aerodrom
odlu~i da stane najpristapna op{­
tina vo RM, pravej}i rampi do ja­v­
nite objekti na svojata teritorija
i obele`uvaj}i parkirali{ta za
vo­zilata na svoite `iteli so hen­
dikep...
Gra|anskata inicijativa be{e
pokaz kolku kako gra|ani ne se rako­
vodime samo od dnevnopoliti~kite
pazarewa, tuku imame izostren sluh
za potrebite na licata so hendi-
kep. Ja pozdravija inicijativata,
ja poddr`aa davaj}i svoj potpis i
Ministerot za transport i vrski - Mo`nite gradona~alnici na “Aerodrom”
zaedni~ki da gi urneme barierite! se soo~uvaat so licata so hendikep
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep
da ne be[e POLIO PLUS
ovo­zmo`ija na{iot Predlog-zakon
so re~isi dvojno pove}e potpisi od
potrebnite, da vleze vo sobraniska
procedura...
Vo istioh duh im ponudivme
pomo{ i na SEP pri odgovorot za
Acquis-ot. Makedonija treba{e da
odgovori na EU pra{alnikot, i vo
toj “maaal” del, vo glavata 13, Po­
lio Plus i ja dade pomo{ta.
Kostenite i – orevokr{a~ite Fontana za Del~evo, najpristapna
op{tina vo Makedonija (2004)
Site ovie godini, nekoga{ po­
us­pe{no a nekoga{ i bez o~eku­va­
ni­ot rezultat, no postojano re{eni
da se izborime za svoeto mesto
pod sonceto ama i vo glavnite op­
{tes­ tveni tekovi, iznao|avme na­
~i­ni i formi da gi potsetuvame
vlastodr{cite, politi~arite i
ni­v­nite sovetnici deka i nie sme
in­tegralen del od ova op{testvo i
deka imaat odgovor­nost da storat
ne{to za toa i navistina da se
slu~i.
Ne za xabe se gledavme so pret-
hodno navedenite. Sakavme da im Pretsedatelot stanuva pobornik na
objasnime deka mitskata reka Ru­ Zakonot za licata so hendikep
bikon ne postoi, tuku postoi samo
eden `e`ok kosten nare~en “prava
i dostoinstvo na licata so hendi-
kep”. Toj kosten postojano ve{to i
pla{livo se prefrla od raka na
raka, od ~ovek na ~ovek, od vlast
na vlast. I, taka, do nedogled.
A nie samo insistirame da ne
se koristat ma{i, i kostenot da ne
se zapretuva v pepel, tuku da se naj-
dat lu|e od onie {to gi izbirame,
so silni race i 10 prsti, pa toj kos­
ten i - da go izlupat!
Polio - edukativno, MVR- represivno!
Kade go parkiravte avtomobilot?
Simboli~no - Site u~ili{ta vo
Op{tinata stanaa pristapni! (2010)
Deceniska borba za dostoinstvo 43

10 I KUSUR...
SLOBODA, BRATSTVO
I BAREM MALKU
D
oka`ano e deka civi­
lizaciite sistemski,
vrz biolo{kata per­
cepcija, diskrimini-
rale i isklu~uvale
razni ~ove~ki grupi,
sledej}i gi materijal­
nite i ideolo{ki­ te
promeni pottiknati so kapita­li­s­
ti~kiot razvoj.
Takviot op{testven napredok,
gi zasiluval i vekovnite mitovi,
stravovi i predrasudi, osobeno in­
dustrijalizacijata, urbanizacijata
i ra-zli~nite ideologii (liberal­
niot utilitarizam i socijalniot
darvinizam) koi na vkorenetite
mi­tovi i predrasudi im davale
“zna~aen” legitimitet i primat.
Neednakvost po avtomatizam
S# pogolemoto iska~uvawe po
razvojnata ekonomska linija pri­
donelo s# pove}e da se diskutira
za isklu~enosta na odredeni grupi
od op{testvoto. Razvojot dovel do
raznolikost, no ne od aspekt na
Novogodi{na fotka za spomen - Del od ~lenovite na
“Ednakvost” na ~estitawe vo Polio Plus
44 2010 - specijalno izdanie
*SO PO^IT KON PRVATA FRANCUSKA REPUBLIKA
bo­jata, rasata ili nacionalnos-
ta, tuku poradi pozicioniraweto
na instrumentite na mo}ta i na-
~inot na nivnata simbioza. Tie
pak, za svoja posledica go imaat
isklu~uvaweto na odredeni soci­
jalni klasi, pa duri i celi grupi.
A ova nasledstvo, po nekoj avtoma­
tizam, n# sledi i denes, taka {to
diskriminacijata kon licata so
hendikep se vkorenuva ne samo vo
dr`avnite institucii, tuku para-
lelno i vo fabri~kite krugovi.
Vakvoto “nasledstvo” se zgolemuva
i so postoeweto i vospostavuva-
weto razli~ni instrumenti koi,
namesto da gi pottiknat i otstra­
nat nesoodvetnite i neprifatli­
vi situacii, ~esto nudat celosna
isklu~enost, za {to ~ist primer e
i postojniot Zakon za vrabotuvawe
invalidni lica, vo prevod: Zakon
za vrabotuvawe na - bezvrednite.
Od druga strana, kako rezultat na
industriskiot razvoj, “trudot” se
zdobil so “eksluzivitet” da bide
zastapnik na slobodata, bratstvo­
to i ednakvosta, za da apelira na
@eni so hendikep - tabu ili predizvik!
Ima li diskriminacija na pazarot na trudot?
na lu\eto so specijalni sposobnosti
blagosostojba i vrabotuvawe, so ed­
nakvi mo`nosti za site. Pod priti­
sok i vlijanie na tie na~ela, bil
pottiknuvan i razvojot na infra-
strukturata za vrabotuvawe, rako­
voden od potrebite na “sposobnite”,
a markiranite, kako nesposobni za
rabota, bile celosno isklu~eni.
No, nevrabotenosta kako konstan­
ta so s# pogolem zamav, vo svoite
pazuvi gi pribra i licata so hen­
dikep. Toa, sekako, predizvi­ ka
pojava na dobro “spakuvani” e­ ko­
nomski, socijalni i psihi~ki po­
sle­dici za samite lica so hendi­
kep, za nivnite semejstva, no i za
op{testvoto. A seto toa iako vo
sve­
tot na{iroko se zboruva za
prav­data i borbata za ~ovekovi
pra­va na pazarot, ili kako {to bi
rekol Ni~e, “eksploatatorite do­
bro ja nametnaa svojata pozicija,
za da mo`at da gi ostvarat svoite
interesi”. Taka i samata pravda
za ~ovekovi prava stanuva rasad­
nik za koj se debatira katadnevno,
osobeno vo izminative godini - za­
radi vospostavuvawe mehanizam
10 ne[ta koi najverojatno ne bi se slu~ile
na vrabotuvawe na “}opavite”.
Vo toj kontekst, osobeno e intere-
sen soodnosot me|u dr`avata i nej-
zi­niot razvoj: kolku taa stanuva
teh­ni~ko-tehnolo{ki i socijalno
posofisticirana, potrebata od
za­{tita stanuva s# posilna. Ama,
barierite ostanuvaat, za{to zako-
nodavstvoto e slabo i bavno, bez
nekoi posebni o~ekuvawa i rezul­
tati, a pred s# zatoa {to se bazira
vrz individualniot pristap, za ra-
z­lika od potrebniot, seopfaten,
op{t i globalen i, sekako, inte-
resite na nacionalnite vladi.
Po­litikite, pod pritisok na mono-
polot na silata (koj kaj nas e mnogu
relativen), naj~esto poso~uvaat
pra­{awa {to gi presretnuvaat ra­
botnicite so hendikep, dirigirani
glavno od ponudata na pazarot
(ra­znovidni a siroma{ni obuki,
skrateno rabotno vreme, niska
pla­ta, socijalna gri`a...). Tie, na-
mes­to da pottiknuvaat, vsu{nost gi
potvrduvaat tradicionalnite “di­
jagnozi” - rabotnicite so hendikep
se (nekako) neednakvi so svoite
ko­legi bez hendikep - sosema spro­
tivno od ona {to, realno, treba da
bide.
Nevrabotenosta, otsustvoto na
licata so hendikep na pazarot na
trudot, ne e samo niven, ekskluzi­
ven problem. Naprotiv, toa e se­ri­­
ozen problem na vladata i na dr­
`avata, za{to zna~ajno vlijaat vrz
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep
da ne be[e POLIO PLUS
Elena Ko~oska
Pretsedatel na Sindikatot
EDNAKVOST
MOMENT OD DODELUVAWETO NA
Rabotnicite so hendikep
sekojdnevno se soo~uvaat so go-
lem broj nepravdi na ekonom­
HUMANITARNI PAKETI
sko pole. Zatoa i go krenaa
svojot glas. Osven na solidar-
nost i pravna za{tita, tie
povikuvaat i na barem malku
po~ituvawe na principot na e-
dnakvost.
Ovoj princip bara dr`a-
vata da dejstvuva pozitivno
zaradi otstranuvawe na neo­
pravdanata pazarna neednakv­
ost, barem do stepen na koj si-
te bi imale obezbeden udel
vo sozdavaweto na resursite
i nivnata raspredelba - preku
primena na ekonomskite i so­
cijalnite prava.
bruto-doma{niot proizvod i pro­ tenost na licata so hendikep), i
centot na nevrabotenosta. biz­nis-zaednicata, otslikani vo
za­{tinite firmi, “soleno“ stimu­
Nedostasuva{e tretoto lirani da gi iskoristat benefi­
mno`estvo... tite ponudeni so Zakonot. A proble-
mot stanuva u{te pogolem ako se
Vo uslovi koga licata so hen­ zeme predvid deka prvite se javu­
di­kep se soo~eni so svoevidna vaat i kako partner na zaednicata
prav­na ra{amonijada, poradi {to na za{titnite dru{tva, pa poseb­
i sekoja ponuda za vrabotuvawe niot interes im stanuva zaedni~ki.
im asocira na prikazna, potreb­ Vo celata prikazna nedostavuva{e
no e prezemawe soodvetni merki, malku ednakvost, izrazena vo pr-
pozitivni akcii i politiki za viot sindikat na lica so hendikep,
intervencija vo mikro i makro-e- “EDNAKVOST”, formiran vo 2007
konomskata infrastruktura. De- godina, pottiknat od revoltot od
set­godi{nata primena na spomna­ nivnata polo`ba na pazarot na
tiot Zakon, poka`a deka najmnogu trudot. Negovoto formirawe i po-
e zadovolen interesot na gazdite javuvawe predizvika revolt kaj
na za{titnite firmi i, sekako, na biznismenite i nepriznavawe od
dr`avata, ama ne i interesot na dr`avata i od postojnite sindika-
licata koi samo baraat barem mi- ti. Zapo~naa duri i otpu{tawa,
nimalna {ansa za ednakvost i iz­ pri­tisoci, zakani, se so eden izgo­
vlekuvawe od “crnilata“ vo koi gi vor: “Kako mo`at, tie koi ne vre­
stavila dr`avata i nejzinite in­ dat ni{to, da zboruvaat za prava,
strumenti na “mo}”. Za{to, vo sve­ pa duri i za potreba od sindikalna
tot, od aspekt na pazarnite odnosi, penetracija?”. Borbata }e bide s#
postojat tri mno`estva: dr`avata, po­te{ka i pomakotrpna, a otporot
biznis-sektorot i glasot na rabot­ s# pogolem. Samiot Sindikat i ne-
nicite preku sindikatite, ~ija u- govoto dejstvuvawe donese nova vi-
nija }e ja dade sakanata blagosos­ zija, so promocija na novi pravila,
tojba kako regulator i za{titnik pogolema svest i potreba od po-
na trite razli~ni interesi. No, kaj soodvetno vrednuvawe na trudot,
nas, vo oblasta na licata so hendi- no i po~ituvawe na „bezvrednite“
kep, vo posebna zakonska regulati- za koi i dvete mno`estva dosega
va, ovie mno`estva se izrazeni iska`aa golema „gri`a“, ama vo os­
samo preku dr`avata (so jasniot i tvaruvaweto na svoite - zaedni~ki
glasen interes za pogolema vrabo­ interesi.
Deceniska borba za dostoinstvo 45

10 I KUSUR...
D
a, }e re~ete, mnogumi- de­­ka }e go donesat, a i tie po niv,
na pred nas po~naa da samo u{te nekolku ministerstva
zboruvaat za Zakon za da se izjasnat!?
za{tita od diskrimi­
nacija. Nie pak, si ja vme i nie: “Makedonija nema vreme
gledavme na{ata ra­ za ~ekawe”, a nie u{te pomalku!
bo­ta i, dodeka dru­ Ama, pak ne n# razbraa - mislea
gi­te zboruvaa, si de­ka sakame, pred site, da gi u`i­
na­pravivme Zakon za za{tita na vame osnovnite ~ovekovi prava!?
pravata i dostoinstvoto na li­
cata so hendikep. Edni lobiraa
za prviot zakon, a nie, ne tolku
pou~eni od nivniot neuspeh,
ci
kol­ku {to n# vode{e pusta
`elba da ne razberat gra­
|anite (a i licata so
hendikep!), si pokre­
kr
navme gra|anska inici­
jativa i gra|anite go
predlo`ija zakonot.
donija bez
No, “Ustavniot sud”
na ZIOM (na{ite
nesudeni soborci,
od Nacionalniot so-
vet na invalidski
Make
organizacii) go pro­
glasi za neustaven, a
i polovina Vlada (taa
n# poddr`a od, za nas,
nejasni pri~ini). I sose­
ma razbirlivo ni e, ama
- denes, od ovaa perspekti­
va, a toga{, im objasnuvavme
na site deka zakonot e seop­
faten, baziran vrz predlo`eniot
tekst na Konvencijata za licata
so hendikep na ON… No, ne sa­
mo {to taa ne be{e del od na­
{iot vnatre{en sistem, tuku
ne be{e ni poimliva za
o­dredeni “kvazi-sudski”
instanci.
Vo nedostig od op{t
zakon za za{tita od dis­
kriminacija, vo na{iot
za­kon (koj nagaleno go
vikavme sistemski) si
pred­ vidovme celo po-
glav­ je posveteno na ova
pra­{awe. Poradi otsust­
voto na mehanizam za
za{­ tita, si predlo`ivme
Ko­­
misija za licata so hen­
dikep…
No, dojdoa izbori. I proj-
doa. Ama, nastapi molk od insti­
tu­ciite. Prethodnite ni vetija
46 2010 - specijalno izdanie
Po ednogodi{en molk, si reko­
Toga{, koe e vistinskoto vre-
me za toa?
Sproti 2007 godina, gi povi­
kavme site na zaedni~ka akcija,
znaej}i deka ne sme edinstvenite
koi ~ekaat dr`avata da se seti i
na niv - zagubeni vo lavirintot na
sistemot bea i mnogu drugi kako
ja nas. Se zdru`ivme so onie koi
poedine~no tropaa na vratite
a
in
na istituciite, ~ekaj}i priem
im
ili odgovor.
Ama denes, gledame
di s
deka zaedno ne bilo le­
sno. Koga bevme sami,
napred, so idealite i
na barakadite, ni be{e
polesno. So silen en­
tuzijazam ja najavivme
2007-ta, Evropskata
go­­dina na ednakvi mo-
`nosti za site, gra-
dej­}i zaedni~ki, repre-
zentativen front na
marginaliziranite, za-
bo­­ravenite i ostavenite
Konstiturawe na Nacionalno
bez odgovor. Zo{to? Za da
koordinativno telo za za{tita
od diskriminacija ja izgradime Makedonija bez
diskriminacija!
Predizvikot stoe{e pred nas.
U{te kolku - do ed-
nakvost!?
Pr
om
Velat deka ednak-vos­
o
ta e ideal, a za nego
ci
se gine. Od krajot
ja n
na 2006 godina
a
(po~etokot na na-
MBD vo EU inf
{eto zdru`uva-
we) pa do denes,
nau~ivme mnogu.
A mo`ebi naj-
mnogu od s#, da
bi­deme trpelivi,
iako toa ne e ba{
o
polioplusovska ka-
ce
rakteristika. No, se
n
ta
soglasivme deka “sega
ro
t
e vistinskoto vreme”
(so mal somne` vo toa) i
se organiziravme vo nefor­
na lu\eto so specijalni sposobnosti
10 ne[ta koi najverojatno ne bi se slu~ile
da ne be[e POLIO PLUS
ven pe~at, za sekoj od nas ija
^lenki na Sojuzot “diskrimo-metar” (desk- ac
in
"Makedonija bez diskriminacija" top-aplikacija) za da
im
go otkrieme diskri-
- Asocijacija za demokratski
kr
mi­­natorot vo nas,
dis
inicijativi (ADI);
a za instituciite,
- El Hilal; zapoznavawe so
ografija na tema
- Makedonski centar za `enski prava -
e­vropskite prak­
[elter centar; tiki, zakonodavs­
- Makedonski centar za me|unarodna tvoto i instituci­
sorabotka (MCMS); ite koi rabotat
- Nacionalen sovet na `eni na Make vo oblasta na ne­
donija - SO@M; diskriminacijata,
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep; ama i treninzi,
f ot
- Prva detska ambasada vo svetot - kako za niv, taka i
“Me|a{i”; za nas. Vo predizbo­
a
br
- Humanitarno i dobrotvorno zdru`enie rieto, duri i javno gi
o
“preslu{uvavme” pret­
jd
na Romite "Mese~ina";
Na
sedatelskite kandidati
- HOPS - opcii za zdrav `ivot, Skopje;
za ona {to }e napravat za
- Centar za ~ovekovi prava i
licata so hendikep koga }e
razre{uvawe konflikti (R^PRK);
zastanat na posakuvanata po­
- Univerzitet "Treto doba" zicija, dali }e stavat pot­
e
pis vrz na{iot zakon... it
malen sojuz na gra|anski organiza- Za prvpat obezbediv-
d
la
cii. Sekoj od nas si rabote{e so i za me prisustvo na visok
jm
svojata celna grupa (`eni, deca, pos­ dr`aven slu`benik na
na
tari lica, lica so hendi-kep….), a debata, posvetena na
na
site zaedno rabotevme za ednakvost seksualnata orienta-
acijata vo o~ite
i nediskriminacija. Paralelno, se cija. Sojuznici ba-
rabote{e i na podgotovkata za done­ rav­ me vo Vladata,
suvawe zakon; go zajaknuvavme kapa- So­branieto, mediumi-
citetot i ja podigavme svesta na in­ te, gra|anskiot sek­
stituciite na sistemot da odgovorat tor i sindikatite,
na idnoto (ama tekovno vo EU) anti­ me|unardnata zaedni-
diskriminaciono zakonodavstvo. ca. N# presretnaa so
min
No, kako inicijatori za formi- ogromna poddr{ka, no i
rawe na Koordinativnoto telo za so otpor, a nekade samo
kri
nediskriminacija (porano - za razme- so deklarativno ohra­
is
na na informacii za razvoj na kon­ bru­ vawe. Taka, vo proce­
D
ceptot na antidiskriminacija vo sot duri si sozdadovme i -
RM), i dopolnitelno, kako Izvr{na neprijateli. Pove}e ne bevme
kancelarija na sega ve}e formal­ “samo za hendikep”...
niot sojuz “Makedonija bez diskrim­ Borbata protiv diskriminaci­
inacija”, kako prva organizacija jata se ~ini neblagorodna, no kako
koja dobi poddr{ka od PROGRES {to sekoga{ }e ima pri~ini
programata na Evropskata komisi­ za zdru`uvawe, taka }e ima
ja, malku izbegavme od svojot pat. i za raziduvawe. A, kako
BD
Vlo`uvaj}i vo drugite, zaboravivme {to bevme svesni pred 10
aM
li na sebe? Mo`ebi samo sakavme godini, taka e i sega. I
we” na statutot n
uspe{na prikazna, oti na{ava s# u- o­stavame “istorijata” da
{te go ~eka svojot kraj, pa veruvavme poka`e koj bil pomudar.
vo zaedni~kata. No, site ne veruvaa Sega ne znaeme, za{to,
vo toa. Za `al. Mo`ebi }e treba da spored nas, sme daleku
odime u{te tripati po 365 dena. A od celta. Mo`ebi i po
mo`ebi i pove}e. mnogupati po 365 dena,
Da trneme “Eden do drug, raz-
sakaniot rezultat }e ni
li~ni a ednakvi”, spored nas be{e
bide dale~en; mo`ebi i
{ la
dovolno za po~etok. Vo toj duh ja
toga{ }e bideme blisku,
teravme i istoimenata kampawa, so
e
`elba da po~ne s# {to ne bilo do- a pak ne - dovolno blisku
“^
sega. Imavme za sekogo po ne{to: za do ednakvosta.
Zatoa, nie sme na fron­
mladite - natprevar vo poezija i cr­
tawe, za najmladite - slo`uvalki, tot i zatoa - ne se otka`uvame...
za fotografite - nagrada za najdo­
bra objavena fotografija vo dne­
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep Deceniska borba za dostoinstvo 47

10 I KUSUR...
“Zarem }e go natera{ brodot da plovi sprotivno od vetrot i strujata
taka {to }e mu zapali{ ogan pod palubata? Nemam vreme za takvi
gluposti!“ - Napoleon za predlogot na Robert Fulton za prviot parobrod
K
ako sovremenici na vrtoglaviot tehni~-
ko-tehnolo{ki razvoj {to dosega go za-
bele`alo ~ove{tvoto, osobeno vo elek-
tronikata i osobeno poradi faktot {to
toj re~isi n# zarobi vo site sferi od
op{testvenoto bitisuvawe i dejstvuva-
we, jasno e deka formite za izrazuvawe
{to ni se staveni na raspolagawe, se tokmu tie {to
sekoj ideen tvorec }e gi upotrebi za da dopre do sr­
cata i sfa}awata na {to e mo`no po{irok krug lu|e.
Vo taa smisla, edna od osobinite po koi Polio Plus
stana prepoznatliv, kako organizacija i dvi`ewe, se
sekako na~inot i formite {to sme gi koristele za da
ja pratime porakata do javnosta. Me|utoa, vremeto zad
nas kako najostar kriterium na vistinata, a i samite
neobi~ni i unikatni koncept i dizajn na ovaa mono­
grafija, poka`uvaat deka ovie raboti ne samo deka
bile dobro osmisleni i deka vo toj aspekt fakti~ki
i sme postignale maksimalen uspeh i rezultat, tuku
i deka nikoga{ ne bi se ni slu~ile na ovie prostori
ako ne postoelo tokmu - Polio Plus. I ne na takov
na~in.
Najdolgiot mar{ od eden kilometar
A realno, da doprete do srcata na site lu|e od
va{eto opkru`uvawe, na na~in na koj tie }e ja razber­
at pratenata poraka, }e ja do`iveat kako ne{to mnogu
blisko i prirodno, e slo`ena i odgovorna zada~a.
Teatar, na primer, postoi od anti~ko verme,
ama nie go “upotrebivme” vo slu`ba na
na{ata kauza na na~in na koj ta­
kov medium bi ni bil najmnogu
vo funkcija na problemot za
koj sakavme da alarmirame.
Na{e to izleguvawe na uli­
ca, za nas pretstavuva{e
pop-art {to go upotre­
bivme za da go svrtime
vnimanieto na jav­ no­
s­ta deka pokraj niv,
vo bliskoto sosed­ s­
tvo, neposredno do
niv, egzistiraat i
so­
gra|ani so hendi­
kep. “Pla{ilata” {to
“paradiraa” niz ne­
kolku skopski ulici
gi soo~ija minuva~ite
so sopstvenite predra-
sudi {to so decenii gi
imaat kon licata so hen­
dikep, tolku silno vkore­
neti vo niv {to, prosto po
avtomatizam, gi prenesuvaat
od edno na drugo koleno. So se­
dumte epizodi na uli~nite pretstavi
48 2010 - specijalno izdanie
go “upotrebivme” teata-
rot za da privle~eme
i sobereme mnogu lu|e,
prakti~no za da gi vo­
vle~eme aktivno da
gi prosledat i da ja
pri­mat porakata so
si­te mo`ni setila. Od
druga strana pak, pravot
{to go krenavme na takov
na~in, o~ekuvano predizvi­
ka i silno i pozitivno medi­
umsko vnimanie a {to ovozmo`i
aktiven u~esnik na ovie pretstavi
da bidat mnogu pove}e sogra|ani a ne samo minuva~ite
koi bea direktni “svedoci” na pretstavite.
I masovno izleguvawe na gra|anite od razni pri-
~ini i za razni celi i interesi postoelo mnogu pred
i da se rodi Polio Pplus. No, kako {to ni so teatar­
skite pretstavi ne sakavme nikomu da mu ja zgrozime
sekojdnevnata komocija i voobi~aeno te~enie, taka ni
so na{iot “Najdolg pat od eden kilometar” ne sakavme
buntovni~ki da juri{ame protiv redot i poredokot.
Na primer, ne sakavme nikogo ni da voznemirime ili
zagrozime, ne daj bo`e, tuku samo da ka`eme deka
sme tuka, deka postoime i treba da bideme videni i
slu{nati.
A toa, za sre}a, i navistina se slu~i. Edna sabota,
koga Pretsedatel na dr`avava be{e po~inatiot Bo­
ris Trajkovski, trgnavme od zgradata na Vladata do
Sobranieto. Tropavme na vleznata vrata. Tropavme i
~ekavme. I - uspeavme: pretsedatelot koj sosema slu-
~ajno, nedogovoreno, se najde na rabota istata sabo-
ta, im nalo`i na odgovornite da n# pokanat na kafe
i sok vo negovata kancelarija.
A maratonski destinacii osvojuvavme i podoc­
na. Mile Stojkoski na svojata invalidska koli~ka
“pretrkala” 440 i kusur kilometri za da stasa vo A-
tina na denot na otvoraweto na Olimpiskite igri.
Toj celi 44 dena, so nekolkumina {to podocna mu se
priklu~ija, “izode” i poseti 44 na{i gradovi za da ja
raska`e vistinata za toa kolku ni e potrebno sistem­
sko zakonsko re{avawe na pra{awata {to gi zasegaat
licata so hendikep…
Spotovi, dokumentarci, himnata
Video-spotovite i video formatot kako zapis i
dokument na nekoj nastan, edno vreme ili pojava, ne gi
izmislil Polio Plus. Toj samo ostroumno gi sogleda
mo`nostite {to gi nudat vakvite elektronski me­
diumi za sosema kulturno, ve{to i umno da gi stavi
vo funkcija na ona {to saka da im go soop{ti na site
okolu nego. Videoto, dokumentarcite, izrabotkata na
namenski pesni - “himni”, se del od audio-video opu­
sot na Polio Plus. So citatite od zapisite, so re­
frenite od himnite na Polio Plus, pa i so izborot
na lu\eto so specijalni sposobnosti
10 ne[ta koi najverojatno ne bi se slu~ile
da ne be[e POLIO PLUS
na numerata za kompilaciite “Alas barikadas” i
“Non pasaran” ~ija namena e da bodrat, i so seta
svoja “produkcija”, Polio Plus dopre do razli~ni
lu|e, karakteri, temperamenti, profili, sloevi.
Golem del od ovaa bogata produkcija, makar spored
reakciite na “primatelite”, osvoil mnogu srca,
stanal ubav spomen na mnogu gra|ani so i bez hen­
dikep, izveduva~i, amateri-akteri, slu~ajni sogo­
vornici, odbrani so`iteli koi imale potreba po­
rakata da ja “spakuvaat” tokmu taka. Kako poinaku
istra`uvaweto na ISPI za stepenot na prifa}
awe na sedum marginalizirani socijalni grupi vo
dr`a- vava, bi poka`alo deka 35% od ispitanicite
bi prifatile lice so hendikep kako pretpostaven!?
“Golot”, od aspekt na mediumskoto izrazuvawe,
vaka-taka, sakale ili ne, sepak e postignat!
Dali denes (}e be{)e poinaku?
Ama, postoi i drugo ne{to. Svedoci sme deka
sekojdnevno s# pove}e n# zadu{uvaat posteri, bil­
bordi, siti-lajti {to niknuvaat kako gabi - sekade
Diskriminacijata se osoznava od mali noze.
naokolu i preku no}. I, toa, se ~ini e sosema vo red,
so ogled na izborot {to kako dr`ava go napravivme Donacija od Polio Plus - slo`uvalki za gradinkite
i pazarnata i proevropska, moderna, orientacija.
Verojatno ni najstarite reklamxii od dr`avava, “I­
No, dali se zabele`uva izvesna promena vo ova
dea plus” ili “Euro-linija” na primer, ne bi sporele
mediumsko izrazuvawe? Da, sekako, promena vo za­
deka Polio Plus so dizajnot i su{tinata na porak­
~e­­
stenosta, vo nivnata sodr`ina, na~inot na koj e
ite od posterite i bilbordite, ne izmislil topla
“otslikana” komercijalnata poraka, kone~no i vo
voda vo ovoj medium, no napravil presvrt i nametnal
“na­ra~atelite” na site tie xinovski posteri i “pro-
“opcija” taka da se izrazat i drugi nevladini organi­
dol`etoci” od serii na ne~ija komercijalna kampa-
zacii, osobeno onie {to ja zastapuvaat na{ata pro-
wa so koi e izlepen sekoj metar od mestoto vo koe
blematika. Polio izraboti softverska aplikacija,
`iveeme. “Da bideme iskreni, dali denes e poinaku?”
neposredna, interaktivna, kako super-senzor za dis­
e serija od socijalni bilbordi na Polio Plus, niko­
kriminatorot vo nas za koj ne sme svesni. Od ona kako
ga{ porano i nikoga{ otposle ne videna na ovoj pros­
osnovcite go nacrtaa svoeto “poinakvo” drugar~e, na­
tor, a ne se iznenaduvajte ako toa va`i i - po{iroko!
pravivme slo`uvalki i gi prativme vo gradinki, za-
Za{to, ni Hitler, ni Mona Liza, ni Spajdermen, niko­
ba­vi{ta. Kone~no, Polio Plus ima{e svoja internet-
ga{ prethodno ili podocna ne govorele za ne{to {to
strana u{te vo 2001 godina, a mnogu organizacii od
ne pottiknuva na nekakvo devijantno odnesuvawe, a
o­vaa problematika takva strana izrabotija so godini
e bez politi~ka oboenost, tolku e nekomercijalno a
podocna.
suptilno i od vitalno zna~ewe za celata zaednica:
Zna~i, kolku “gola” vsu{nost dadovme?
nere{eniot status i idnina na licata so hendikep.
“Dva konca paraj od srceto, dragi,
edniot crn e, a drugiot crven,
edniot budi morni~avi tagi,
drugiot kopnec i svetol i strven”
(B.Koneski)
Kalendar od Polio Plus vo tvojata soba - Kreacija: [titenicite od Demir Kapija
Diskriminacija vo {est sliki vo rabotilnicata na Polio Plus
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep Deceniska borba za dostoinstvo 49
 10 I KUSUR...
... I KUSUR
I koga ja po~navme podgotov-
kata za izrabotka na ovaa Mono­
grafija, ama i dodeka gi izbi­
ravme najvpe~atlivite raboti
za Polio, jasno ni be{e deka e
ma~na rabota da se napravi ka-
kva bilo selekcija, za{to ima
aktivnosti i, proektni ili ne,
nastani i “proizvodi”, {to pov­
torno nema da bidat spomnati
ili samo so re~enica-dve. No, vo
duhot na Polio, ama i na naslo­
vot na ovaa Monografija, imame
potreba i obvrska da go objasni-
me i “kusurot” - takvite “sitni”
proekt~iwa koi isto taka se “ne-
{ta” {to ne bi se slu~ile ako ne
postoe{e Polio Plus:
Korupcija vo zdravstvoto
- za prvpat nevladina organi­
zacija progovori za mitoto i ko­
rupcijata kaj “du{egri`nicite”
vo belite mantili.
Pravna ambulanta “Ju-
sticijana” (maj 2002 do
krajot od 2003, aktivna i
po proektniot period) -
Obezbeduva{e besplat­
ni advokatski i pravni
uslugi za slu~ai vrzani
so pravata na licata so
hendikep. Tim od posvet­
eni advokati gi prezemaa
slu~aite i gi vodea vo te-
kot na celiot zakonsko-
pra­ven proces, ja (pr)ocenu­
vaa zakonskata regulativa i
sistemot na pogodnosti za li­
cata so hendikep i interveniraa
so izmeni ili dopolnuvawa na
postojnite zakoni, istovremeno
lobiraj}i za nivna prakti~na
pri­mena.
“Konvencija na OON” - (UN
Ad hoc Committee) – Koga se u-
svojuva{e i donesuva{e sedma-
ta po red Konvencija na OON,
po­
svetena na unapreduvaweto
na pravata i dostoinstvoto na
licata so hendikep, Polio Plus
u~estvuva{e vo rabotata na III
(maj 2004), i na VI Ad-hoc komitet
(avgust 2006), kako ekspert, i e-
dinstven pretstavnik na RM.
PUBLIKACII
-“Zbirka makedonski zako-
ni koi se odnesuvaat na licata
so hendikep” (2003), i “Zbirka
propisi na Sovetot na Evropa”
(vo odnos na hendikepot),
50 2010 - specijalno izdanie
Pravobranitelot Naumovski i am­
basadorot ^upeski na otvaraweto
na “ambulantata - Justicijana”
Stojkovska od Polio plus kako
pretstavnik na Makedonija vo OON
so najava za intervencija (2005).
na lu\eto so specijalni sposobnosti
-“Me|unarodni normi i stan-
dardi za licata so hendikep”
(2005) - (analiza na iskustva od 44
zemji, 60 zakoni i 40 me|unarodni
dokumenti za licata so hendikep, i
na 54 slu~ai pred evropskiot Sud
za ~ovekovi prava i ICJ)
-Zbirka “Makedonski propi-
si za licata so hendikep - so
komentari”(2005) - (26 zakoni i
niza podzakonski akti), osnova vo
izrabotkata na Predlog-zakonot
za za{tita na pravata i dostoins­
tvoto na licata so hendikep vo
Makedonija.
-“Sogleduvawe na sostojbata
i mo`nostite za vklu~uvawe na
licata so hendikep vo op{te-
stvenoto `iveewe” (2005).
-Konvencijata na OON za za-
{­tita na pravata na licata so
hen­dikep - prevod i komentiri od
ekspert od rabotnata grupa na Po-
lio Plus.
-“Kakov zakon za pravata na
licata so hendikep ni e po­
tre­ben?”, za zapoznavawe so
tekstot na Predlog-zakonot
(2006).
-“Vodi~ za idnata im-
plementacija na lokalno
nivo na zakonot za za{-
ti­ta na pravata na lica-
ta so hendikep” - nasoki
za kreirawe dobra poli-
tika za hendikep na lokalno
nivo, i preporaki za lokalen
akcionen plan za za{tita na
pravata na licata so hendikep.
-“Od ideja do realnost” -
@aeta Stojkova-Popovska (2005)
-Zbirka pravni akti “Vrabotu-
vawe na licata so hendikep” - To-
dor Aleksovski (2005)
-“^ekor napred”- Nata{a Pos-
tolovska (2006)
“Regulatorni mehanizmi za
ser­visite za licata so hendikep,
bazirani vo zaednicata”(“Bela
kniga”)
-“Zatvorawe na vratite” (na
makedonski i albanski jazik)
FILMOGRAFIJA
“Toni mora da {eta”; “Hod-
nik”; “Mojata prikazna”; “Som-
ne`” i mnogu drugi pe~ateni i
video izdanija koi mo`ete da gi
poglednete na YouTube (polioplus
makedonija), kako i na:
www.polioplus.org.mk
 dostoinstvo

10 godini
borba za
NA BARIKADITE

HENDIKEP
- POZICII, GLEDI{TA I SU{TINA -

- Mnogu, mnogu odamna, eden mlad ~ovek se zagubil vo nepoznat kraj. Izgla-
dnet, premrznat, re~isi polumrtov, go spasile lovci od edno izolirano pleme
koe do toga{ nemalo nikakov kontakt so ostanatata civilizacija. No, ovie lu|e,
prirodno, se ra|ale bez o~i i nemale poim {to e toa setilo za vid. Mom~eto,
vozbudeo i mnogu prepla{eno, otkako go nahranile i napoile, go odvele da go
ispita cel konzilium nivni lekari. Tie dolgo go pregleduvale, “mudruvale”
i ispituvale, i na kraj zaklu~ile deka negoviot um e poremeten. A pri~inata
za umstvenata povreda ja na{le vo dve mali i meki depresii na negovoto lice,
koi postojano se dvi`ele i treperele, so {to opasno go voznemiruvale i go
nadraznuvale negoviot um.
Zatoa, uva`eniot konzilium od mudri lekari re{il so edna mala
hirur{ka intervencija da mu gi otstrani tie dve nadraznuva~ki tela. Mu gi
izvadile o~ite i na{eto mom~e stanalo sosema zdrav i uva`en ~len na zaed-
nicata.
Fala mu na Boga za naukata!

H. G. Wells, “Slepata zemja”

C
itatite na Lenin Te{ko e da se definira, no mnogu padnik. Pri~inite se razli~ni i
o­damna ve}e ne se vo lesno e da se prepoznae. Osobeno glavno nerazbirlivi a re{enieto
moda na na{ive pros­ ako se po~uvstvuva na svoja ko`a. naj~esto se gleda vo otfrlawe ili
tori, no za potrebata Zloupotrebeniot Leninov citat izolirawe na pripadnikot koj e no­
na temava dobro bi ni ne mo`e da ni pomogne vo defi­ sitel na problemot.
do{la i edna para­ ni­
raweto na ovoj fenomen – toa Tokmu poradi dol`inata na
fraza na edna zabo­ e mo`ebi nevozmo`no, no mo`eme ovoj period i podgrupite se brojni.
ravena misla, od ne­ barem da go iskoristime vo obi­ - Primitiven Darvinizam:
govite rani trudovi. dot za negovo razbirawe. No, pred Vo najraniot period na osamo-
Originalot glasi: da pristapime kon toa, mora da gi stojuvawe od prirodata na rodot
“Lu|eto otsekoga{ bile i }e bi­ odredime grupite koi ja sledele homo sapiens (lovec i sobira~ na
dat naivni su{testva na izmamata ~ovekovata istorija, odnosno. ni- plodovi), pripadnicite so hendi-
i samoizmamata, s# dodeka ne sfa­ vnite gledi{ta vrz hendikepot. kep koi ne mo`ele sami da sobi­
tat deka zad sekoja religiozna, Vo osnova se raboti za posto-e- raat plodovi ili da lovat bile
i­de­olo{ka, politi~ka, stru~na iz­ we na tri golemi grupi, i gledi{ta celosno prepu{teni na principot
java, mislewe ili fraza stojat in­ na tie grupi, odnosno (ako sakate) na prirodna selekcija, {to zna~i
teresite na ovoj ili onoj poedinec, obidi za definicii. mo{ne rano, i naj~esto po priro-
na ovaa ili onaa grupa!” den pat, bile eliminirani od za-
Parafrazirano: TRADICIONALEN MODEL ednicata. Postojat i ekstremni
“Lu|eto nikoga{ nema da mo`at slu­
~ai na namerno “~istewe” na
da se snajdat vo definiraweto na Ova e miks na razno-razni pro­blemot so kamenuvawe, `rtvu­
ne{tata dodeka ne sfatat deka pristapi, barawa i razbirawa na vawe ili kako vo primerot na sta­
zad sekoe mislewe, definicija, hendikepot {to ja sledele ~ove­ ra Sparta – “nau~no” otstranuvawe.
pristap stoi pozicijata na grupata kovata civilizacija od najraniot - Religiozen:
na koja & pripa|a avtorot.” moment do docniot sreden vek (a Religijata, kako pogled vrz
nekade i podocna, s# do dene{en svetot, ima svoj odnos i kon hendi-
I SEGA: [TO E HENDIKEP? den). kepot. Dijapazonot se dvi`i od
Hendikepot za ovaa grupa e sva}awata deka: 1. hendikepot e
Hendikepot vulgarno ka`ano breme koe & e nametnato na zaed­ kazna bo`ja za nekoi minati grevo­
e mnogu sli~en na pornografijata! nicata preku nekoj nejzin pri­ vi (naj~esto), 2. preku isku{uvawe

- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep Deceniska borba za dostoinstvo 53

 NA BARIKADITE NA BARIKADITE

- Defektolo{ki: od sredinata na sedumdesettite, povik vo su{tina se temeli na site

na ~ovekovata dobrina (Martin
Luter), 3. do glasot bo`ji preku
ustata na hendikepiraniot (dvor­
skite {utovi od desnata strana
na kralot). Su{tinata na ovoj
pristap e vo maksimata “Qubi go
bli`niot svoj” – Biblija, ili vo
“^etiriesettiot zlatnik” – Kuran,
no so`aluvaweto e zaedni~ki im­
enitel na site niv. Politeizmot,
iako postar, oti{ol i ponatamu
kreiraj}i duri i bogovi so hen­
dikep, kako reflekcija na zemni­
ot `ivot (primerot so omileniot
hendikepiran bog Hefes, ili Vul­
kan, vo starogr~kata, odnosno sta­
rorimskata mitologija).
- Ideolo{ki:
Ideologijata kako sistem na
vrednosti i svetogled ne go izos­
tavuva hendikepot kako pra{awe
i mu prio|a vo zavisnost od osnov-
nite ideolo{ki principi.
I tuka ekstremite se razli~ni,
od rimskoto Homo homini lupus, ka-
de i hendikepiraniot e samo u{te
eden volk, do zastapnicite na teo-
rijata za prirodno pravo i vra}a-
we kon prirodata (Didro, Ruso…)
- Semeen:
Tradicionalno semejstvoto e
prvata kletka koja se soo~uva, a i
podocna go apsorbira hendikepot
kako pojava. Na~inot na koj semejna­
ta grupa se bori protiv hendikepot
na nivniot poedinec sodejstvuva so
globalnite sva}awa, mo}ta (finan­
siska ili avtoritativna) i okoli­
nata. Formite na reakcija vo ovaa
podgrupa se najrazli~ni, po~nuvaj}
i od ~edomorstvoto (kriminogena
olesnitelna okolnost!), krieweto
i premol~uvaweto na faktot deka
vo semejstvoto ima hendikepirano
lice, samo`rtvuvawe za potrebite
na toa lice, pa duri i do bezrez­
ervna poddr{ka i neosnovano gor­
deewe (edinstven naslednik i dr).
MEDICINSKI MODEL
Koga lu|eto koi go zastapuvaat
ovoj pravec, raspravaat za hendi-
kepot naj~esta asocijacija so toj
zbor im e nekakov iskriven del od
teloto koj se obiduva da simulira
normalna aktivnost ili pak beli
mantili, vo zabrzano dvi`ewe, so
pridru`en miris na aceptol. Ovie
`ivotni sliki ja nametnuvaat de-
finicijata deka hendikepot pret­
stavuva naru{ena zdravstvena
sostojba. Takvata sostojba pak, nor­
malno, pretpo~ita pred s# zdravs­
tven tretman. I toa e taka kaj dok­
torite na nauki i kaj lu|eto koi i
ne ~ule za zborot definicija.
- Zdravstven:
Za pripadnicite na ova sfa-
}awe (naj~esto pripadnici na me-
dicinskata fela ili roditeli
koi ne go sfa}aat faktot i nemi­
novnosta na ona {to gi sna{lo)
hendikepot e bolest, a kako i se­
koja bolest, za niv, hendikepot
mo`e da se le~i. Zarodi{ot na
ova gledi{te e od zlatnoto vreme
na arapskite kalifati koga, za
prv pat, vrz hendikepiranite, na-
mesto tradicionalniot pristap,
bil primenet metodot na izleku­
vawe. Zapadnata misla kaska zad
niv skoro eden milenium, no duri
i toga{ lutawata se evidentni.
(izdvoeni manastirski oddelenija,
bolnici na nasukani brodovi vo
Temza ili Sena, ostrovi za lep­
rozni i umobolni, i sl.).
Ova e razvojno gledi{te na me-
dicinskiot model koj za prv pat ja
uva`uva i vospitnata komponenta.
Iniciran od bihejviorizmot, a na­
dgraden so po~etnite uspesi, pri­
padnicite na ovoj model (naj~esto
stru~waci, humanitarni rabotnici
i nepomirlivi roditeli) smetaat
deka hendikepot kako sostojba mo-
`e da se nadmine. Akcentot, pri
toa, go stavaat na ranata prevenci­
ja, tehnologijata vo slu`ba na me­
dicinata, i specijalnata edukaci­
ja so specijalnoto obrazovanie.
Po­ sakuvaniot efekt vo su{tina
zna~i eliminirawe na
po­trebata za neposredna
poddr{ka (se razbira od
nivna strana) no ne i o-
bezbeduvawe na samostoj-
nost i nezavisnost na hen­
dikepiraniot.
- Rasisti~ki:
Ova vo su{tina e va-
rijanta na ideolo{koto
gledi{te od tradicional-
niot model, no bidej}i
vo opravduvaweto silno
se potpira vrz izvori na
medicinata i Darvino-
vata teorija, vredi da se
razgleda vo sklop na o-
voj pristap. Su{tinata
e prosta i se temeli vrz
principite na rasizmot
kade odredena grupa na
lu|e se podvojuva po rasen
kriterium a hendikepot
e samo u{te eden od argu­
mentite za potrebata od
rasno podvojuvawe i nihi­
lacija (primer nacizmot).
Opasnosta od ova gledi-
{te ne e samo vo koriste-
weto na nau~nite fakti
za potrebite na nacional­
nite frustracii tuku i vo koravos­
ta i reinkarnacijata na motivite
(primer: formi na pristapot kon
pripadnicite na romskata zaedni-
ca).
SOCIJALEN MODEL
Ovoj model e seu{te vo svoja-
ta primarna faza i te{ko e da se
definira i razgrani~i. Novite
gra|anski dvi`ewa od po~etokot
na 60-tite silno mu pogoduvaat i
go razvivaat ova gledi{te koe,
dobiva i svoja nezavisna forma
i silni sledbenici. Avtohtono-
sta na ovie napori zaslu`eno gi
obele`uva i kako posledno gra-
|an­sko dvi`ewe.
Iako ovoj model e daleku po-
napreden od tradicionalniot, i
i­ako vo su{tina hendikepot proi­
zleguva od svoeviden zdravstven
problem, i ima zgolemena i pos­
tojana potreba od zdravstve­ na
a­sis­ten­cija, hendikepot, za sled­
benici­te na ova gledi{te, nikoga{
ne bil, nitu pak }e bide, zdravst­
ven fenomen.
Za niv hendikepot ednostavno
e – socijalno pra{awe.
- Inkluzija:
Zdravstvenoto poremetuvawe
sozdava bolka, nemo`nost i potre­
ba. No, najprvin goloto ~uvstvo, a
potoa i frustracijata predizvi­
kana od nemo`nosta da se real­
izira taa potreba, e su{tinata na
hendikepot. Pripadnicite na ovoj
model naj~esto ni doa|aat od gru­
pata na semejstvata na hendikip­
iranite ili nivnite nezavisni
poddr`uva~i (charity). Nivniot
predhodni obrazlo`enija od pozi­
tivnite primeri a baraweto glasi
deka nivnite {titenici treba da
participiraat celosno i ramno­
pravno vo op{testveniot `ivot.
Baraweto e hendikepiranite da
bidat del od zaednicata, a pri­
marniot motiv e da se vostanovi
eden zaokru`en sistem {to po niv­
nata smrt }e treba da se gri`i za
nivnite hendikepirani bliski.
- ^ovekovi prava:
Za pobornicite na ovoj pravec
hendikepot e “kurc{lus” vo relaci­
jata poedinec – zaednica, poto~no,
kratok spoj vo “integrale-
cot” kade se vkrstuva pra­
voto na poedinecot da ja
zadovoli svojata posebna
potreba i obvrskata na za-
ednicata da go ovozmo`i
toa. Pripadnicite na ova
gledi{te akcentot na svoe­
to deluvawe go stavaat vrz
obezbeduvawe na pravna
ramka za dostoinstven i
ramnopraven `ivot na li­
cata so hendikep, nadevaj}
i se, pri toa (bez mnogu os­
nov), deka forsiraweto na
pravnata ramka }e sozdade
pogodni uslovi i za brzo
menuvawe na mentalitetot
na celokupnata zaednica.
- Samostojno `iveewe:
Pripadnicite na ova
gledi{te se naj~esto li­
cata so hendikep (poret-
ko nivnite najbliski) koi
blagodarenie na nivnata
edukacija i ekonomska
nezavisnost (nadgra­ dba i
pridobivki na pretho-d­
nite grupi) se osamosto­
i­
le i se celosno svesni
za nivnite sposobnosti i
ogra­ni~uvawa. Nivniot povik e de­
ka treba da im se sozdadat uslovi
za ednakvi mo`nosti so ostana­
tata, uslovno re~eno, zdrava popu­
lacija, a vo s# drugo treba da bidat
prepu{teni sami na sebe. Najgolem
problem pri toa e {to nivnite
barawa, ~estopati, se ogromni i
{to e najva`no (i naj-nezgodno) od
s# - tie toa go baraat sega i vedna{!
Eliminiraweto i nadminuvaweto
na hendikepot – zdravstven ili
psiholo{ki - (osven odr`uvaweto
na fizi~kata kondicija) za niv ne

54 2010 - specijalno izdanie na lu\eto so specijalni sposobnosti - Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep Deceniska borba za dostoinstvo 55
 NA BARIKADITE NA BARIKADITE

e osoben predizvik. Tie celosno go
prifa}aat faktot deka treba da
`i­veat so hendikepot. Za niv hen­
dikepot ne pretstavuva kazna, nitu
pak bo-lest, tuku ednostavno sosto­
jba so koja tie treba da se spravu­
vaat. Napredokot na tehnologijata
i modernite komunikacii s# pove-
}e im pridonesuvaat vo nivnata
borba.
SU[TINA
Hendikepot vo svojata su{tina
(bez ogled na definicijata) e fe-
nomen od fiziolo{ka priroda
(fizi~ka ili mentalna), koja pak
rezultira so nemo`nost ne{tata
da bidat izvr{eni (voop{to ili na
normalen na~in, sekojdneven). Taa
nemo`nost pak direktno prediz­
vikuva otfrlawe (od strana na
okolinata), frustracija (li~na
ili na bliskite), ili pak razvoj na
nekoja druga mo`nost t.n. sposob­
nost (ekonomski vulgarizirano –
kompenzacija).
Kako i da e, hendikepot realno
pretstavuva vistinski predizvik,
i toa kako za samiot nositel na
hendikepot, za negovite bliski,
taka i za celokupnata zaednica.
(Povtorno trite grupi.)
No ne smeeme nikako da zabo­
ravime: ovaa trilogija ne mora
zadol`itelno da ima sre}en kraj.
Posebnite potrebi vodat, no ne se­
koga{ i prerasnuvaat, i vo posebni
sposobnosti!
MODELI I GRUPI – SINXIR
NA POVRZANOST
No, da se vratime kaj Lenin…
Zad sekoe mislewe postojat
i­
sto­
mislenici, zad koi pak, pri­
rodno, postoi interes, neli?
Ova podvojuvawe i raslojuvawe
na poimot hendikep, vo su{tina,
i­
ma svoj osnov vo postoeweto na
tri (podvoeni i rasloeni) golemi
~ove~ki grupi, ~ie pak sekojdnevie
i egzistencija e povrzana so nego
(hendikepot). Zna~i, postojat:
1. Lu|e koi `iveat pokraj
hendikepot.
2. Lu|e koi `iveat so hendi­
kepot i
3. Lu|e koi `iveat od hendi­
kepot.
Prvite (najbrojni) se lu|eto
koi hendikepot go gledaat od stra­
na, veruva}i deka toa na niv ne
mo`e da im se slu~i. Se slu~uva
tie da imaat duri i pozitiven stav
kon negovoto re{avawe, no vo sekoj
slu~aj toa ni oddaleku ne pretsta­
vuva nivno sekojdnevie.
Vtorata, (pomalata grupa), se
lu|eto so hendikep i nivnite najb­
liski koi sekojdnevno se soo~eni
so problemite koi im gi nosat
posebnite potrebi i nivnoto za­
dovoluvawe. Tie mnogu ~esto se
zaglaveni vo svojata maka i nemaat
nitu sluh, nitu pak na~in kako da
im gi soop{tat svoite interesi na
prvite dve grupi.
Tretata (najmala) grupa e onaa
koja se trudi da ja detektira, nad­
mine ili ubla`i pri~inata koja go
nosi hendikepot. Vo sekojdnevieto
niv mo`e da gi prepoznaete po ti-
tulite: Prim. Mr. Dr. Spec. Dr.sci.,
i po belite mantili na onie koi
postojano i profesionalno se anga-
`irani so niv.
I ovie, tretive, sekojdnevno se
sre}avaat so hendikepot no, dode­
ka za prvite toa e `ivotna kazna,
za vtorive toa e `ivot, za tretive
toa e `ivotna profesija.
Ovie tri grupi ne se izmisleni
za potrebite na napisov, tuku tie
postojat u{te od pamtivek.
Neolitskiot lovec, povre­
den vo lovot, za ostanatite lovci
pretstavuval nesre}en slu~aj i
samo eden pomalku vo grupata lov­
ci. No ako pre`iveel, bliskite go
nosele da bide le~en od plemen­
skiot vra~. Vra~ot ne odel vo lov
poradi obvrskite so povredenite
i bolnite vo plemeto. Podocna
so podelbata na trudot tretata
grupa se razviva i disperzira vo
mno{tvo profesii dodeka vtora­
ta ostanuva relativno homogena
i samo ve{ta~ki se podreduva po
dijagnozi. Prvata grupa, i do den
denes, ostanuva da se nadeva deka
toa nema nim da im se slu~i a so
hendikepot se zafa}aat parci­
jalno, kako del od ideolo{kite,
religiozni ili dr`avni~ki opre­
delbi ili obvrski. Ovie tri grupi,
poradi svojot razli~en interes i
poradi na~inot na koj se zasegnati,
vo osnova se nositeli na trite
razli~ni poimawa za hendikepot.
No, ovaa gruba i {tura podelba
nema za cel da ni nametne nekakvo
sva}awe deka se raboti za sosema
antagonisti~ki grupi. Voop{to!
Od edna strana hendikepiranite i-
maat postojana potreba od rabota­
ta na eksperite, dodeka pak, od
druga strana, tie (ekspertite) ne
bi ni postoele bez hendikepiran­
ite. A od treta strana pak, ovie
dve grupi svojata sila, kapacitet,
opravduvawe, poddr{ka, pa duri
i regrutacija ja crpat od prvata
grupa. Bez profesionalen, laden
i strani~en pristap kon posebnata
potreba malku }e mo`e da se stori
za nadminuvawe ili ubla`uvawe
na makata. No bez postojana i ce­
losna informacija za su{tinata
na hendikepot ekspertot }e se o-
tu|i vo gol stru~wak koj poleka }
e go izgubi tloto pod nozete. Na
krajot, prvata (i najbrojna) grupa e
zaednicata vo celost, koja pak so
svojot pristap kon hendikepot }e
gi verificira naporite i na ed­
nite i na drugite.
Mnogu ~esto se slu~uva prem­
inuvawe od edna vo druga grupa
– prvata so ostanatite dve. Toa
e ona {to go nosi `ivotot. Prem­
inuvaweto me|u vtorite dve grupi
e poretko. Se raboti za stru~no
lice koj (slu~ajno) se zdobiva so
hendikep, ili pak hendikepiran
koj (namerno) se ostru~uva, vo pri­
rodnite ili op{testveni nauki.
Ovie fluktucii se korisni
i imaat golemo zna~ewe za
razbirawe na proble­
mot. Se razbira, toa
se samo isklu~oci.
No, kako i sekoga{
isklu~ocite se tu-
ka da go potvrdat
praviloto! Za-toa
ovie dve grupi
mora najprvin da
se osoznaat sebe­
si, da ja priznaat
potrebata od po-
stoewe i na ednite i
na drugite i postojano
da iznao|aat osnov za
me|usebna sorabotka. Cel-
ta i na e-dnite i na drugite e
ista - ubla`uvawe i unapredu­
vawe na posebnata potreba.
Dokolku sakaat da uspeat vo
svojata opredelba, i dvete gru­
pi, }e mora da gi obedinat svoite
napori. Bez toa nikoga{ nema da se
zdobijat so celosnata poddr{ka na
prvata grupa.
REKAPITULACIJA
Da se bide sovr{en?
Ete toa e najstariot problem
{to go ma~i ~ove{tvoto, u{te od
negovite prapo~etoci. Edinstveno,
mo`ebi, zadovoluvaweto na seksu­
alniot nagon mu go zema primatot,
no i vo toj slu~aj ovie dva proble­
mi tesno sorabotuvaat vrz atakot
na psihata na kutriot, nesovr{en
homo erektus - sapiens.
Na{iot pra-predok nemal ni{­
to vo sporedba so silnite o~-waci
na predatorite. Negovite race bi­
le ni{to vo sporedba so silnite
{epi na progonitelite, nitu pak
mo`el da potr~a kako brzite ga­
zeli. Hendikep pogolem od s#! No,
uspeal da gi iznajde svoite poseb­
ni sposobnosti, da gi razvie i da
zagospodari so prirodata.
Hendikepot vo svojata prima­
rna su{tina e iskonskata borba
na ~ovekot da go nadmine svoeto
nesovr{enstvo.
^ove{tvoto, ~esto, dlaboko
zatalkuvalo pri re{avaweto na
edno od najprostite pra{awa, ~ie
re{enie pak, od druga strana - go
`iveel katadnevno. Primerite za
tie talkawa mo`ebi se povredni
od mnogu suvoparni lekcii?
Slika prva: Spartancite gi
frlale svoite deca za koi smeta-
le deka nema da mo`at da bidat
dobri hopliti (oklopna anti~ka
pe{adija). Koj znae, mo`ebi me|u
frlenite izgubile nekoj golem
strateg? Kako inaku da go razbe-
reme faktot deka silnata Sparta,
osven nekolku voeni prikazni, ne
mu ostavila re~isi ni{to na ~o-
ve{tvoto. Ni od daleku kako, vo
toa vreme, vojni~ki inferiornata
Atina.
Slika vtora: Mra~niot Sre­
den vek, pokraj drugoto e mra~en i
poradi odnosot kon bolnite i kon
invalidite, koi bile zatvorani,
getoizirani i prisileni da nosat
yvonci i klopotarci za da go na­
javat svoeto nepo`elno prisustvo.
No, vo toa, isto vreme, za napred­
nata muslimanska kultura ova e
najsvetliot period. Mo`ebi, zatoa
{to na hendikepot gledale kako na
bolest koja mo`e da se lekuva i da
se nadmine?
Slika treta: [to s# ne izmis­
lija nacistite vo namerata da soz­
dadat sovr{en ~ovek, ~ista rasa.
Onie, ne~istite i nesovr{enite,
duri bea sobirani i fizi~ki uni-
{tuvani na najsvirep na~in. Prime-
rite se brojni. Bukvalno s# vo ime
na sovr{enosta. No, vo isto
vreme, ~istata rasa be{e
pobedena od “ne~isti”
lu|e, od koi eden od
najva`nite voda~i
“o­de{e” so inva­
lidska koli~ka
(Ruz­velt).
Slika ~e-
tvrta: Denes,
~ovekot se so-
o~uva so sebe-
kre­irawe ili
nau~­no ka`ano so
klonirawe. O­pra­
v­­duvaweto e de­ka
na toj na~in klonot
}e bide podobar od ori­
gi­nalot. So eden zbor - so­
vr­{en.
Kako da ne bea dovolni
site istoriski lekcii deka
nesovr{enstvoto e, vsu{nost,
~ovekovata prednost nad s# `i-
vo i divo na ovaa planeta, a vero­
jatno i podaleku.
Nikoj ne e sovr{en!
No, vo toa e sovr{enstvoto na
~ovekoviot rod. Borbata te tera
da istrae{, da pobedi{, da bide{
podobar. Na toa se temeli ~oveko-
va­
ta civilizacija. Na posebnite
potrebi - koi poleka stanuvaat po-
sebni - sposobnosti.
Prosto kako boza.
Samo treba da se potsetime
na toa vo sekoj poedine~en slu~aj,
zatoa {to sovr{enite NIE - sme
sostaveni od mnogubrojni nesovr-
{eni JAS!

56 2010 - specijalno izdanie na lu\eto so specijalni sposobnosti - Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep Deceniska borba za dostoinstvo 57
 stvo
i
10 godin
borba za
HRONOLOGIJA

dostoin

35 B
35 A
Warning: this document is seriously polioplusocentric !!!

-- --- --- - --- --- ---- ---- -- -- -- -- -- -- - -- -- -- -

34 B
Prolog 1946
Vo 1944 godina, makedonskiot narod (barem vo eden del) se zdobi so svoja
dr`avnost. Del od makedonskiot narod (licata so hendikep) se zdobi so svoja or­
ganizacija – se formira Sojuzot na slepi na RM vo 1946 godina. Podocna }e bide
formiran i Sojuzot na gluvi (1948) kako i s# drugo – pod patronat na dr`avata

34 A
koja se gri`e{e za s# “{to e drugo”.

Formiran ZIOM 1983

Od nekolkute zdru`enija i sojuzi na lica so hendikep se formira ~ador­
ska organizacija nare~ena Zaednica na invalidski organizacii na Makedonija
(ZIOM). Pri~inata e ~isto finansiska i so cel iskoristuvawe na lotariskite
sredstva. Zateknatite sostojbi od porane{na SFRJ pri formiraweto na ZIOM }

33 B
e ja re{at strukturata, ~lenstvoto, nadle`nostite i finansiraweto. Vakvoto br­
zopleto ad hoc re{enie za dolgo vreme }e pretstavuva status quo vo “dvi`eweto”
na licata so hendikep vo Republika Makedonija.

Donesen ZZGF 1997

33 A
Po dolgo vreme pravna praznina a fakti~ko postoewe na noviot tip na gra-
|ansko zdru`uvawe (t.n. nevladini organizacii - NVO) dr`avata donesuva Zakon
za zdru`enija na gra|ani i fondacii (ZZGF) koj otvora (i stesnuva) poinakov
prostor za gra|ansko organizirawe i vlijanie vo zaednicata. Stapi vo sila vo
1998 godina.

Disidenti 1999
Od ZIOM se otcepuva grupata na roditeli na deca zaboleni od cerebral­

32 B
na paraliza i formiraat istoimeno mre`no zdru`enie (ZRDZCP). ZIOM rea­
gira tromo, no uspeva ZRDZCP da gi isklu~i od sistemot na dr`avna poddr{ka.
Mre`ata brzo se raspa|a, a samo nekolku ogranoci uspevaat da opstanat i lokal-
no da dejstvuvaat. Mnogu va`na pouka i poraka kon idnite mo`ni disidenti.

32 A
“New kids on the block” 30.01.2000
Osnova~ko sobranie na Polio Plus. Trinaeset lica od koi sedum koi pre-
le`ale polio (detska paraliza) formiraat organizacija koja na hendikepot
}e gleda kako na pra{awe na ~ovekovi prava i najavuva raskin so milosrdieto
i medicinskiot model na hendikep. Zada~a koja lesno se pamti, no te{ko se os­
tvaruva. Organizacijata e registrirana vo mart istata godina. Ovoj primer po­
docna }e bide sleden od mnogu aktivisti i roditeli na lica so hendikep. Poradi
ovoj “svetol” primer, odnosite me|u Polio Plus i ZIOM sekoga{ }e bidat “ladni

31 B
i matni”

Vrabotuvawe na invalidi so ZAKON! maj, 2000

Sobranieto donese Zakon za vrabotuvawe invalidi. Vredno pole za pravna
rabota, no i bav~a za manipulacii i aramilak od za{titnite firmi, politi~ari

31 A
i tezgaxii mereno so milioni (evra). Potro{ivme toni hartija i kup vreme ama
ovoj Zakon (i pokraj desetina izmeni i dopolnuvawa) e eden od na{ite pogolemi
neuspesi za promena na ne{tata.

30 B
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep 59
 HRONOLOGIJA
Deregistracija !? avgust, 2000
B 53
Polio Plus go prezema svojot prv proekt “Da se prepoznae vistinata” (pod-
dr`an od ITZ), rabotej}i na participacijata na licata so hendikep vo izborniot
proces (lokalni izbori 2000 godina). ZIOM go “nadgraduva” svojot ignorantski
stav i prezema akcija za deregistracija na Polio, so obrazlo`enie deka “sme
A 53
invalidi i ne smeeme da se zanimavame so politika”. Proces odnapred osuden na
neuspeh, no proces koj }e gi ko~i mnogute eventualni zaedni~ki uspesi.
“Oktroirana strategija” noemvri, 2000
Vladata na RM donesuva Nacionalna strategijata za izedna~uvawe na
mo`nostite na licata so hendikep. Dokumentot ima svoja edukativna uloga.
Me|utoa, toa e strategija koja ne sodr`i nositeli, rokovi, finansii, nitu pak
akcionen plan, ne e strategija tuku - ~ista pozicija. Sepak, i kako takva ima svoja
B 43
edukativna uloga. Vo dekemvri pak Vladata od grupa “slepci” formira telo za
sledewe na t.n. “strategija”. Ova telo ja sledi sudbinata na dokumentot {to go
nabquduva i poleka stanuva samo bleda senka na ona {to treba{e da bide.
Nem protest - glasna akcija ! 03.12.2000
A 43
Nem protest! Iritirani od “slaveweto” na me|unarodniot Den na licata so
hendikep (vo nekoja dale~na bawa) samo so lica so hendikep, i samo kako “pri­
vatna zabava”, postavivme tri zabetonirani koli~ki pred klu~ni vladini in­
stitucii. Od toa se rodi eden od najgolemite i najuspe{ni proekti na Balkanot
na tema “pristapnost”. Proektot “Neednakov pristap - ednakvo na prestap”, spro­
veden esenta 2001 god (a i ponatamu), prerasnuva vo vistinska akcija i model za
uspe{no vlijanie vo menuvaweto na svesta i samoorganiziraweto na zaednicata.
B 33
Pravnata komponenta na ovoj proekt e osnov za podocne`na promena na propi-
site od ovaa oblast. Seto toa podocna e ubavo objasneto so filmski jazik vo
dokumentarecot “Toni mora da {eta” (na makedonski i na angliski jazik).
Sop~e (so {alter~e) januari, 2001
A 33
Gradona~alnikot na op{tina Kisela Voda se soglasi da ni otstapi prostori­
ja. Nie pak, se soglasivme redovno da ja odstapuvavme na DIK za vreme na izbori
(oti be{e pristapna). Iako ima{e samo 11 metri kvadratni, nam ni izgleda{e
kako palata, a vo sredite (nedelen sobir na ~lenovi) sobira{e i po 15-20 akti-
visti.
Treta ANTANTA fevruari, 2001
Polio Plus stanuva asocijativen ~len na Europian Disability Forum (EDF) - e-
B 23
dinstvena ~lenka od Republika Makedonija i prva individualna vo jugo-isto~na
Evropa. Ova za~lenuvawe i podocna izgradenite partnerstva, }e pridonesat vo
izgradbata na pravniot kapacitet na organizacijata i nejzinoto profilirawe vo
liderska nevladina organizacija vo svojot sektor.
A 23
Zasiluvawe mart, 2001
Kon Polio se priklu~i Kristina, soprugata na britanskiot ambasador vo
Makedonija. Nejzinoto poteklo i iskustvo zna~itelno }e ja unapredi i akceleri-
ra rabotata na organizacijata i }e ovozmo`i polesno lobirawe i me|unarodna (a
bogami i doma{na) poddr{ka.
D.K juli, 2001
B 13
Polio ja prezede od IRC (poradi nivno itno napu{tawe na krizno podra~je)
kreativnata rabotilnica vo Specijalniot zavod Demir Kapija i prodol`i da ja
vodi (so poddr{ka a bogami i bez) slednite tri godini. Ra~no slikanite {amii
i vratovrski pominaa desetina izlo`bi i se najdoa na vratovite na mnogu lica
(od Boris Trajkovski do Margaret Ta~er).
A 13
[tab septemvri, 2001
QBE na Polio mu otstapi prostor od 100 kvadratni metri, vo elitna delovna
zgrada, na presti`na lokacija vo centarot na Skopje. “Bujoto” go napravi mebe­
B 03
60 na lu\eto so specijalni sposobnosti
HRONOLOGIJA
lot, kompjuterite dojdoa proektno. Formiravme “[tab” i Redakcija na “Vulkan”
35 B
so postojano anga`irani lica. I ottoga{ do sega, ne mo`eme da objasnuvame
nikomu deka sme mala i siroma{na nevladina organizacija. A i ne se ni trudime.
Dragstor noemvri, 2001
Klu~en moment za organizacijata e koga Zvonko re{ava da ja napu{ti rabota­
35 A
ta vo MVR i celosno da se posveti na Polio i Vulkan. Podocna istoto go ~ini i
Du{ko. Postojaniot anga`man prerasnuva vo 24 ~asovna raboota a Polio funk­
cionira kako da e Rojters (a i kako dragstor).
“Vulkanizacija” 26.12.2001
Polio go izdade prviot broj na “Vulkan”, magazin na licata so posebni sposob­
nosti, {to vo kontinuitet od pet godini }e informira, educira, analizira i }e go
34 B
“vulkanizira” makedonskiot mediumski prostor.
Postoi li drugo re{enie? januari, 2002
Polio Plus startuva so mediumsko-pravnata kampawa “Da bideme iskreni”.
Kontraverzniot Hitler od bilbordite pravi paralela so nacisti~kiot odnos na
34 A
dr`avata kon licata so hendikep. Pravnata komponenta od mal kalibar vodi do
golema pridobivka - prvata pravna kancelarija za licata so hendikep vo RM,
“Justicijana”.
Na ulica!!! mart - juni, 2002
Polio Plus izvede serija od 7 uli~ni teatarski prestavi koi za temi gi imaa
pre~kite {to licata so hendikep sekojdnevno gi imaat vo zaednicata. Vnimanieto
{to “teatarot” go predizvika vo javnosta }e go obele`i Polio kako buntovni~ka
33 B
organizacija. Podocna }e si imame problem: zo{to od “nepokoleblivi” borci na
barikadite sme stanale “nezaobikolni” gosti na priemite.
Vox Populi I maj - juli, 2002
Prezemeno prvo pogolemo istra`uvawe (primerok: 930) na odnosot na javnos­
33 A
ta kon licata so hendikep. Rezultatite za vklu~enosta, politi~kata partici­
pacija i javniot `ivot pretstavuvaat osnov za razvoj na srednoro~nata strategija
na Polio Plus i inspiracija za slednite dva zna~ajni pravni proekti.
Nagrada za “Lord Bajron” juli, 2002
Polio go dobiva prvoto priznanie (od MCMS) za borba za pravoto na pristap
i vadewe na licata so hendikep pred o~ite na javnosta!!! Voglavno za uli~nite
teatri i mladinskata rabotna brigada “Lord Bajron” koja namesto socijalizam
32 B
grade{e pristapni rampi. Izgradivme nad 70 rampi a zaedno so Arhitektonskiot
fakultet inspiriravme mnogu graditeli na pristapnosta… Podocna dojdoa i dru­
gi nagradi - no ovaa ni e najdraga.
Justicijana oktomvri, 2002
32 A
Otvorena prvata pravna kancelarija (pravna ambulanta) “Justicijana”. Pokraj
besplatnite pravni soveti i administrativna pomo{, “ambulantata” gi pokriva{e
site tro{oci na advokatska za{tita (vklu~uvaj}i i pokrivawe na sudski taksi)
vo sferite na rabotni odnosi, nadomest na nematerijalna {teta i medicinski
gre{ki. “Justicijana” uspea da izdejstvuva najgolema isplata na pretrpena bol­
ka i nagrdenost na lice so hendikep vo istorijata na makedonskoto sudstvo. Ne
tolku uspe{nata vtora komponenta na ambulantata - “sledewe i promeni na legi-
slativata”, n# odvede direktno do IPPLG i idejata za razvoj na sistemsko zako-
31 B
nodavstvo.
Lastovi~ki januari, 2003
Sfativme deka, bez ogled na toa kolku sme uspe{ni i posveteni, sonceto
nema da zasjae, bidej}i “edna lastovi~ka proletta ne ja nosi”. Polio Plus se
31 A
vklu~i vo golemiot regionalen proekt na Hendikep Internacional “Share See”,
kako partner za Republika Makedonija, i po~na aktivno da raboti na zgolemu­
vaweto i podignuvaweto na kapacitetite na organizaciite na lica so hendikep.
Makotrpen proces {to dovede do formirawe silna mre`a od nezavisni NVO na
licata so hendikep, no i do dopolnitelnata konfrontacija so ZIOM.
30 B
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep 61
 HRONOLOGIJA
Vol{ebnikot od OZ januari, 2003
B 53
So cel profilirawe na rabotata na poleto na dizajn i kreativnost a od dru­
ga strana obezbeduvawe na odr`livost na organizacijata formiravme “Pretpri­
jatie za vrabotuvawe na invalidi – OZ Dizajn”. No, i pokraj nekolkute uspe{ni
“zdelki” i dobieni tenderi konstantnite promeni na Zakonot za vrabotuvawe na
invalidi (no i promenite vo Polio) ne ni dadoja prostor OZ da profunkcionira
A 53
po toj zakon.
Sovr{eno !!! januari - dekemvri, 2003
Godinata 2003-ta e proglasena za Evropska godina na licata so hendikep i
Polio Plus ja prezede golemata mediumska kampawa “Nikoj ne e sovr{en”, odbe-
le`uvaj}i ja (samoinicijativno) Evropskata godina, no i propagiraj}i doma{na
(makedonska) akcija. Kampawata podocna e proglasena za najdobro mediumsko/
B 43
nvo-ovsko slu~uvawe, a USAID go vbrojuva Polio+ kako vode~ka organizacija vo
NGO - (Euro-Asia) Sustainability index i toa vo problemati~nite oblasti: zastapu­
vawe i lobirawe. Vode~kata pozicija e zadr`ana i vo slednite dve godini.
Silni politi~ari ... mart, 2003
A 43
Istra`uvaj}i dali ima dovolno dobra volja i zreli uslovi za silna lobi-
ra~ka aktivnost, posvetena li~nost na visoka funkcija organizira “pres” a novi­
narite prenesuvaa: “Silni politi~ari go poddr`uvaat Polio”. I bez da “sakame”,
prvoto otvoreno lobi za pravata na licata so hendikep zapo~na da se samokon­
stituira.
Hodnik 17.05.2003
Prva, otvorena, (pa i) sve~ena sednica na novoto lobi (IPPLG) se odr`a vo
B 33
makedonskiot Parlament. Odedna{ hodnicite (lobby) se otvorija za licata so
hendikep, a kade tie vodat, retko koj znae{e. Terminot “sistemsko zakonodavs­
tvo” (krajnata cel na ovie misioneri) po~na da talka baraj}i gi svoite sledbe-
nici. ZIOM se obra}a do Parlamentot i moli zakonodavniot dom da ne stanuva
zalo`nik na edna mala i bezna~ajna organizacija. Podocna (2005) javno se izvi-
A 33
nija za takviot stav (kon Parlamentot, ama ne i kon Polio). Osipuvawe oktomvri, 2004
Na face od place 23.07.2003 - ???
Za samo dva meseca rabota na IPPLG, makedonskiot Parlament donese De-
klaracija za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so posebni potrebi.
Ni pukna filmot
Pravno neobvrzuva~ki, no moralno naso~uva~ki dokument. No, za da ne se svede
s# samo na hartija, 17 pratenici kinisija do “kostozglobna bolnica”, “bansko” i
B 23
“demirkapisko”, kako {to toga{ ka`a eden pratenik: ”Edno e da ti ka`at, ama
drugo e koga }e si vidi{ so svoi o~i”. Od toga{ ja svativme silata na “Lice – na
lice mesto” i na site parlamentarni sostavi na IPPLG im organizirame takvi
“soo~uvawa”. Vo tie momenti ni se priklu~ija mnogu drugi. Nekoi ne znaele, ne­
koi ne videle… Eh, kako na tolku gledawe ne progledaa?
A 23
CanDoCo 7 oktomvri, 2003
Britanskiot sovet organizira, baletskata grupa od lica so hendikep “Ken­
duko” od Britanija, da ja poseti Makedonija. Polio se nafati da animira pub­
lika. Imavme polna Univerzalna sala, a spored tan~erite pogolema poseta do-
`iveale samo vo Brazil.
Me|unarodna konferencija 09.11.2003
B 13
Polio Plus zaedno so Sovetot na Evropa, Hendikep Internacional i EDF or­
ganizira golema me|unarodna konferencija vo Skopje, so pove}e od 100 u~esnici,
od vladin i nevladin sektor, od 14 evropski zemji. Na konferencijata e done­
sena “Deklaracija za harmonizacija na zakonodavstvata na zemjite aspiranti za
~lenstvo vo EU”. Za zna~eweto na ovoj nastan ni zboruva faktot {to slednata
A 13
takva konferencija, po dve godini vo Saraevo, ima{e raboten naslov: “Skopje 2”.
B 03
62 na lu\eto so specijalni sposobnosti
HRONOLOGIJA
Nagrada “Vulkan” i “regionalnata” 03.12. 2003
35 B
Dedeleni prvite nagradi za kreativnost na licata so hendikep “Vulkan”.
Za razlika od s# sli~no dosega, za prv pat lica so hendikep nagraduvaat trud
na lica so hendikep a nagradata ja vra~uva pretsedatelot na Republikata. Na
isti-ot nastan se dodeleni nagradi za dobitnicite na regionalniot konkurs koj
go sprovede Polio Plus za objavena fotografija na tema “Hendikep” vo {est
balkanski dr`avi.
35 A
Vo glavnite tekovi 16.03. 2004
Polio Plus stana ~lenka-osnova~ na Gra|anskata platforma na Makedonija
(GPM) i ~len na nejziniot Komitet. ^ekor koj, od getoizirawe pri samoorgani-
zirawe, simboli~no ozna~uva premin kon glavnite tekovi na op{testvoto i
mo`nost licata so hendikep, vo gra|anskoto zdru`uvawe, pokraj jadosuvaweto
vrz svojata maka, da se vklu~at i vo re{avaweto i na drugite problemi koi ja
34 B
ti{tat zaednicata.
OON - I 24.05. - 06.06.2004
Pretstavnici na Polio Plus, zaedno so 33 nevladini organizacii od sve­
tot, u~estvuvaat (pod ustavno ime) vo rabotata na tretoto zasedanie na Ad
34 A
hoc Komitetot na OON za donesuvawe seopfatna i univerzalna Konvencija
za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep. Naslovnata vo
“Dnevnik”: “Polio }e ja brani Makedonija vo OON”, }e predizvika dopolnitelni
vlo{uvawa na odnosite so ZIOM, pa duri i nivni “razuznava~ki” aktivnosti…
“Edinstven glas” - po na{ki 07.07.2004
Kone~no gi sobravme! Po mnogu prepukuvawa i me|usebni obvinuvawa, ZIOM
33 B
i pretstavnici na 15-tina novi organizacii na lica so hendikep, pod patronat
na IPPLG (a so sopstveni pari), organiziraa sovetuvawe vo Ohrid, za da gi nad­
minat razlikite me|u sebe i da uspeat da artikuliraat “edinstven glas” po klu~-
nite pra{awa. Sekako, obidot ne be{e uspe{en, no rakavicata be{e frlena, i
barem procesot otpo~na.
33 A
Predhodno ^ombe, a potoa i Kristina, go napu{tija Polio. Ne deka i do to-
ga{ nekoj ne “izgorel vo procesot”, no toa bea zna~itelni ~ove~ki resursi za
edna mala organizacija. Organizaciski odgovorivme so vospostavuvawe Sekre­
tarijat od {est klu~ni lica na nivo na postojnite programi.
Zaedno, ZA EDNO ! 03.12.2004
32 B
^etvrtiot NVO Saem po~na na me|unarodniot Den na licata so hendikep.
Duri 16 organizacii (vklu~uvaj}i gi i ZIOM-ci) nastapija zaedno, ednakvite
mo`nosti za licata so hendikep be{e glavna tema na Saemot, a lice so hendikep
sve~eno go otvori nastanot. Sledea serija promotivni nastani koi ne be{e nitu
malku lesno da se izlobiraat i da se organiziraat.
32 A
Sina kniga (so mnogu boi) 05.12.2004
Prvata faza vo izgradbata na sistemsko zakonodavstvo - istra`uvawe - us-
pe{no zavr{i so promocija na knigata “Me|unarodni normi i standardi za lica-
ta so hendikep”. Za kvalitetot i zna~eweto na ovaa publikacija ni zboruva i
faktot {to do sega knigata e prevedena na angliski i na srpski, a e vbroena
vo fakultativna literatura za studentite na pravniot fakultet “Justinijan I”.
31 B
Podocna }e sledi i “Crvenata” koja se osvrnuva na makedonskoto zakonodavs­
tvo. “@oltata” pak go objasni i kodificira naporot i borbata za sistem vo ova
sfera. Trilogija so nad 1000 strani.
Yes we can !!! 19.12.2004
31 A
Na “Sv. Nikola” vo Bansko, na “obi~en” trening pa|a idejata da se predlo`i
sistemski zakon do Sobranieto preku sobirawe 10.000 potpisi. I pokraj predu­
preduvaweto deka dosega kaj nas nemalo uspe{na gra|anska inicijativa, i deka
takvo ne{to ne e lesno, euforijata prevlada, a “revolucijata” be{e razbudena.
30 B
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep 63
 HRONOLOGIJA
B 53
“Samosuspendirawe” april, 2005
IPPLG odr`a sednica (skoro vo poln sostav) kade ednoglasno se soglasija da
se izzemat od podnesuvawe na Predlog Sistemski zakon i da se priklu~at kako
obi~ni gra|ani davaj}i pridones na (pred vreme nare~enata) “prvata uspe{na
A 53
gra|anska inicijativa vo Republika Makedonija”. Vdahnovenite diskusii za ini-
cijativata vo “minato-uspe{no-svr{eno-vreme” osobeno mu se bendisaa na avto-
rot na ovoj tekst.
Na pol pat 19.05. 2005
IPPLG na sve~ena sednica vo Parlamentot go slavi svojot vtor rodenden i
go promovira sistemskiot zakon i pretstojnata inicijativa. Pretsedatelot na
Sobranieto vetuva pristapno Sobranie i poddr{ka na inicijativata. Na sedni-
B 43
cata gosti od regionot, Evropa, no duri i lice so hendikep od Honduras, koe
crpi iskustva od na{ata prikazna. Po tri meseci, taa - Dijana - stana pratenik
vo Parlamentot na Honduras i formira lobi-grupa po urnek na na{ata.
Vox Populi II juni - septemvri, 2005
A 43
Prezemeno vtoroto istra`uvawe na javnoto mnenie za licata so hendikep
(primerok:1686). Podatocite za vidlivosta, beneficii, politi~ka participa-
cija i pridru`uvawe kon EU se osnov za dorabotka na afirmativnite akcii vo
SZ, no i za pristap kon celnata grupa vo pretstojnata kampawa.
OON - II 12.08. - 24.08.2005
Dvajca pretstavnici na Polio Plus u~estvuvaa na {estoto zasedanie na
B 33
OON Ad hoc komitetot za donesuvawe na Konvencijata za licata so hendikep.
Ovojpat, ne kako NVO-pretstavnici, tuku kako ~lenovi na makedonskata delega-
cija vo OON (sostavena od dvajca, se razbira). Dvete makedonski intervencii
vlegoa vo finalniot tekst na Konvencijata.
A 33
“Na petnaesetti septemvri ...!!!” 16. 09. 2005
Iako datumot e metafora za druga prigoda, sepak, i pokraj zbunuva~kite
informacii i “dobronamerni” soveti uspeavme da go podneseme predlogot za
gra|anska inicijativa samo pet dena pred donesuvawe na noviot Zakon za gra-
|ansko izjasnuvawe, koj ne samo {to go restriktira toa pravo, tuku totalno ja is­
frli mo`nosta NVO da se javi kako inicijator. @alime za onie koi se izma~ija
da go isturkaat ova ~udo od zakon vo itna postapka i da ne presretnat, no nie
B 23
bevme pobrzi. otvorawe na pristapnoto Sobranie (ostvareno vetuvawe), kandidatskiot status
Nepristoen predlog septemvri, 2005
Od kabinetot na Premierot ni sovetuvaat deka nema potreba nie da se “ma-
~ime” so prezemawe na nekakva inicijativa zatoa {to Vladata bila podgotvena
A 23
da ni napravi zakon za nas. Se “pravdavme” deka e dovolno {to ni “podarija”
Strategija. Ovoj zakon sami }e go srabotame, be{e na{iot odgovor. Odgovorot ne
im se dopadna.
Tretoto makedonsko vostanie oktomvri - noemvri, 2005
Iako sobiraweto potpisi (zaglaveno vo pravni proceduri) s# u{te ne be{e
otpo~nato, nie trgnavme so pred-kampawa - Mile Stojkovski vo svojata koli~ka
se spu{ti od Me~kin Kamen do Prilep vo no}ta sproti 11 Oktomvri. U~estvuva{e
B 13
vo improviziraniot napad na gradot, a utredenta trgna na pat niz Makedonija vo
animirawe na idnite potpisnici. Karavanot za ednakvi mo`nosti pomina 1.600
kilometri vo konstantni 44 dena na pat, obikoluvaj}i ja cela Makedonija. Po
patot, na Mile mu se priklu~ija mnogu lu|e, pe{aci, velosipedisti, traktoristi,
roleri - zavr{uvaj}i na 23 noemvri vo Gevgelija, predvodeni od trojca lu|e vo
A 13
invalidski koli~ki.
B 03
64 na lu\eto so specijalni sposobnosti
HRONOLOGIJA
CIA, KGB i ostanatite oktomvri - dekemvri, 2005 ... a i potoa ...
35 B
Mo`ebi poradi problemati~niot referendum, ili poradi lo{iot pomin
na lokalnite izbori, no se soo~ivme so silen otpor od instituciite kon koja
bilo forma na gra|ansko izjasnuvawe, bez ogled na nespornosta na na{ata ini-
cijativa. Mo`ebi nema nikoga{ da utvrdime od koi pri~ini nekoi dokumenti so
negativni sogleduvawa i izmisleni pravni pre~ki vo niza bea isfabrikuvani
od silni vladini instanci. No, ni tie nema da doznaat kako, u{te vo rabotna
35 A
verzija, stignuvaa do nas!
Mojot potpis e zakon ! 31.10. 2005
Malata pres-konferencija se pretvori vo golem nastan so pove}e od 100-ti-
na prisutni, stranci i na{i, politi~ari i patalci, pravnici i muzikanti. Make­
donskite estradni zvezdi ja peeja himnata na inicijativata “Idat denovi” a vi-
ce-premierkata za evro-integracii go proglasi po~etokot na kampawata “Mojot
34 B
potpis e zakon!”, vetuvaj}i go svojot skromen gra|anski potpis.
Mediumite ja imaa svojata prikazna, a vladinite slu`bi svojata zabuna.
Golemata Koalicija noemvri, 2005
Na inicijalnite 23 organizacii im se pridru`i Gra|anskata platforma na
34 A
Makedonija, organizaciite na penzioneri, Sojuzot na `eni, pa duri i ekologisti,
izvidnici i igraorci. Golema koalicija se vpu{ti vo sobirawe 10.000 potpisi.
ZIOM go sovetuva{e (zapla{uva{e) svoeto ~lenstvo da ne se vklu~i vo ini-
cijativata. Ne site bea podgotveni da premol~at takva sramota.
Alas Barricadas !!! dekemvri, 2005
Pove}e od tragikomi~no - i pokraj site cirkuzi, bilbordi i spotovi, kon 10
dekemvri, na kontoto imavme samo 4.000 potpisi. Kilavo i jalovo!!! Mozgavme
33 B
i premeruvavme koj e vinoven i na {to toa se dol`i… I toga{ padna komanda:
“Prozor mora da padne!”
Vode~kite organizacii vo inicijativata gi ispraznila svoite kancelarii.
Site vraboteni, odbornici, stru~ni lica i volonteri bea na ulica. Po mraz i
sneg, prodol`i animiraweto “~ovek na ~ovek”. A mediumite dobija nastan koj
33 A
trae i vredi da se sledi.
Prijatelot na mojot prijatel... noemvri - dekemvri, 2005
Mnogu planirani akcii i proektni aktivnosti koi imaat vrska so licata so
hendikep ili so gra|anskiot aktivizam, namerno bea odlo`uvani da se slu~at
vo ovoj period. Ja lovevme sekoja mo`nost za animacija i mediumsko pokrivawe.
Takvi bea odbele`uvawata na parking-mestata za lica so hendikep pred in­
stituciite (vlada, sobranie, gradski sobranija, poznati kompanii), sve~enoto
32 B
na RM vo EU, zimskite igri, novogodi{nite paket~iwa...
Vtor target ni bea poznati lica kako sojuznici pri potpi{uvaweto. I do­
bivme potpisi na poznati akteri i peja~i, pisateli, novinari, profesori i po-
liti~ari. Na listata se pove}e od 40 pratenici, 38 gradona~alnici, Pretse­
32 A
datelot na Sobranieto i Pretsedatelot na Republikata.
@urka 17.000 30.12. 2005
Denta pred Nova godina, vo prostoriite na Polio plus se slu~i “op{tonarodna”
13-~asovna `urka na koja prodefiliraa pove}e od 300 du{i, od razli~en status,
nacionalnost, proviniencija, hendikep ... site ~ij potpis, ete, stanuva zakon.
@urkata “17.000” bila dezinformacija. Vistinskata brojka ve}e mi ti pomi­
nala 19.000.
31 B
I da vrne i da vee ... 03 - 06 januari, 2006
Iako redicata pravni i administrativni pre~ki ni go svedoa vremeto za
sobirawe potpisi re~isi na polovina - uspeavme da sobereme dvojno pove}e pot­
pisi za dvojno pokuso vreme.
31 A
Kako toa da ne be{e dovolno, pa od Ministerstvoto za pravda ladno ne in­
formiraa deka imame samo tri dena (so zasmetani praznici se svede na den i
pol) da gi sobereme knigite so potpisi od 135 mesta rasfrlani niz zaveanata
30 B
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep 65
 HRONOLOGIJA
Makedonija oti, inaku, inicijativata ne }e ni bila kompletna. I vrne{e i
vee{e ama site slavenici i novogodi{ni mamurlii se rasprskaa na site strani
B 53
i 18.968 potpisi, na 6 januari, vo pet do 12, bea vo arhivata na makedonskoto So­
branie. Mislevme deka so toa zavr{i i poslednata opstrukcija od sistemot. Ne
bevme svesni kolku sme bile naivni...
66 : 0 03.03. 2006
A 53
Komisijata za trud i socijalna politika (na 30.01.2006) i zakonodavno-prav­
nata Komisijata (na 02.02.2006) dadoa soglasnost, a Sobranieto so 66:0 (i akla­
macija) dade poddr{ka za potrebata od donesuvawe na na{iot zakon.
Site tri forumi imaa problem, za{to nemaa mislewe od Vladata. Podoc­
na ni dojde do raka i toa fantomsko mislewe (od 09.02.2006). Misleweto be{e
negativno! Predocna ... Glavniot po odnosnite pra{awa - Parlamentot - be{e
pozitiven.
B 43
S# mi ti bilo protivustavno mart - april, 2006
Sobranieto dade 60 dena za Predlogot za donesuvawe zakon da stane Pred­
log-zakon. Vo toj period bea odr`ani sedum javni raspravi i edna mediumska
(virtuelna) - na stranicite i portalot na “Dnevnik.
A 43
Vladata i pokraj site barawa nikako ne se izjasnuva{e. Koga celata prikaz-
na izleze vo mediumite (po naslovni stranici), dojde i nivniot stav... Predlog-
zakonot e protivustaven bidej}i mi ti gi privilegiral licata so hendikep, a po
Ustavot - site sme mi ti bile isti...!?
Devet ipol nedeli pa izbori maj, 2006
Dva dena pred sobraniskata sednica, vladinite pretstavnici pobaraa da go
povle~eme predlogot za da mo`at da izgradat svoj stav, ubeduvaj}i ne deka “Ne
B 33
sakale da bidat protiv ne{to tolku humano!?”.
Iako ni be{e strav deka toa e u{te edno dnevno-politi~ko driblawe, izra-
zivme dobra volja i prostor za “igra” - go povlekovme zakonot od sednica. Vlada­
ta si formira inter-sektorska (se razbira, golema) rabotna grupa i donesoa za-
klu~ok deka takov zakon (celo vreme) & trebal na Republika Makedonija, no samo
A 33
mu fali malo rafinirawe (fermentacija) za da bide lesno primenliv...
Izborite (na koi aktuelnata vlast ja izgubi poddr{kata) stavija tajm-aut na
site zakonsko-sistemski slu~uvawa. ^ekavme formirawe na novi ministerstva
i nova rabotna grupa (golema, neli?).
Kade e Monika !!! juni, 2006
Klu~en moment vo kratkata istorija na Polio e koga Zvonko re{i da se vklu-
B 23
~i vo inicijativniot odbor a potoa stana i ~len na IO na DOM. Nevladin, a vo
politi~ka partija??? Pa duri i na izborna lista?! Zvonko mora{e podocna da
objasnuva deka pravoto na politi~ko zdru`uvawe e edno od osnovnite ~ovekovi
prava. Izgleda deka ostana nerazbran {tom nekolku pretstavnici na drugi orga-
nizacii na lica so hendikep (zaedno so nekoi ~lenovi na Polio) mu pobaraa svo-
A 23
eviden impi~ment. No, bidej}i Monika Levinski ja nema{e za krunski svedok,
inicijativata se poka`a neuspe{na. No, {tetata ve}e be{e napravena!!!
Organizacija od doverba juli, 2006
ISPPI napravi golemo istra`uvawe za doverbata na gra|anite vo nevla­
diniot sektor. Polio Plus se dobiva neverojaten indeks na doverba - 13,6%.
Vode~kata pozicija e zadr`ana i vo slednite dve istra`uvawa na istata tema.
U{te pointeresen e faktot deka Polio ima najnizok indeks na politi~ka mani-
B 13
pulacija i pokraj toa {to Zvonko dvapati se najde na izborna lista.
Golemata preselba septemvri, 2006
QBE ni go otka`a gostoprimstvoto i po pet godini besplatno koristewe
na prostoriite moravme da se selime. Im blagodarime za poddr{kata. Za
A 13
sre}a, bevme podgotveni za ne{to sli~no i se preselivme vo na{ata sega{na
kancelarija (vo Aerodrom). Ponastrana, ama pogolema i celosno pristapna. I
tamu si svivme nov dom.
B 03
66 na lu\eto so specijalni sposobnosti
HRONOLOGIJA
Ku}a noemvri, 2007
35 B
Polio Plus i u{te ~etiri gra|anski organizacii koi rabotat na razli~ni
celni grupi, no od aspekt na ~ovekovi prava, ja formiraa Ku}ata za ~ovokovi
prava na Makedonija i ja zdru`ija so istoimenata fondacija od Oslo. Temelot
be{e frlen, no za spratovite }e treba u{te mnogu da se poma~ime.
Veterani i regruti dekemvri, 2007
35 A
Izborite bidnaa kako {to bidnaa. ^etvorica ~lenovi na na{ata IPPLG bea
povtorno izbrani za pratenici. No, vidi ~udo - ~etvoricata veterani dobija
15 novi regruti. Vtoriot sostav na IPPLG se samokonstituira na 3 Dekemvri.
Strategiska zalo`ba na akcioniot plan be{e donesuvawe na sistemskiot zakon
i ratifikuvawe na OON Konvencijata za pravata na licata so hendikep.
Golemoto rovarewe Efektot na 31.12. 2006
34 B
Znaevme deka vo ist sekund (na Nova godina) ni zavr{uvaat tri dolgogodi{ni
proekti, a sepak (verojatno obremeneti od aktivnostite), ne prezedovme efek­
tivna akcija za da go nadmineme nedostigot od finansirawe. I taka, u{te esen-
ta zapo~na da se {u{ka deka Polio propa|a. Lu|eto (a i gluvcite) po~naa da
go napu{taat brodot koj tone. I propa|a{e, i tone{e, i go nema{e, s# dodeka
34 A
vo mart Du{ko ne go napu{ti Polio za da & se posveti na ekologijata. I tolku.
[tetata be{e popravena.
Konsolidacija april, 2007
Polio Plus izleze od fazata na hibernacija, i kako prva aktivnost, odgovo-
ri na povikot na Vladata so istra`uvawe i locirawe na 68 nadminati zakonski
propisi “pe~eni” za proektot “Zakonska gilotiwa”. Na presot be{e staven akcent
vrz propisite {to gi diskriminiraat licata so hendikep ili gi stavaat vo po­
33 B
nepovolna polo`ba. Vredno rabotevme i podnesovme nekolku proekti i site gi
dobivme!
Patuvaj so drugite april – dekemvri 2007
Godinata 2007-ma be{e proglasena za Evropska godina na ednakvi mo`nosti.
33 A
Re{ivme da gi zdru`ime silite so drugite ranlivi grupi i zaedno po na{a ini-
cijativa, a so mala poddr{ka na OBSE formiravme (nevladino-vladino-neofi-
cijalno) Telo za razmena na informacii za borba protiv diskriminacija. Redi­
ca sredbi i sednici na teloto i na novata IPPLG bea odr`ani.
Eden do drug dekemvri, 2007
Vo prednovogodi{nite denovi Kampawata “Eden do drug - razli~ni a ednak-
32 B
vi” (na Polio Plus i MCMS a vo realizacija na OZ – dizajn) be{e poprisutna i
od Dedo Mraz. Taka barem ni ka`aa od mediumite...
MHI fevruari, 2008
Delegacija od Mental Helth Initiativ od Budimpe{ta dojde kaj nas i ne zamoli da
32 A
im pomogneme vo realizacijata na nivnata programa za deinstitucionalizaci­
ja na Specijalniot zavod Demir Kapija... Prifativme. Od pomo{ta proizleze
poddr{ka, od poddr{kata partnerstvo, a od partnerstvoto - ni{to. No, za toa da
se objasni, malku ni se stranicive koi ni se na raspolagawe...
Teletonski po makedonski mart, 2008
Telefonski donacii imalo i }e ima, no Polio }e ostane zapameteno po
prviot i dosega najgolem teleton organiziran po povod doma{en problem – vo
31 B
slu~ajov, fenomenot hendikep. Na telefonite odgovara{e polovina vlada i u{-
te stotina lica od javniot `ivot. Poneseni od uspehot napravivme u{te dva
teletoni. Koj toa go mo`e dami i gospoda???
Pak izbori maj, 2008
31 A
Predvremenite parlamentarni izbori gi odlo`ija site na{i aktivnosti za
donesuvawe na sistemskiot zakon i za otpo~nuvawe na procesot na deinstitu­
cionalizacija na Demir Kapija. Letoto i pomogna na letargijata...
30 B
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep 67
 HRONOLOGIJA

Eqalite juni, 2008

B 53
Od na{ata programa za vrabotuvawe proizleze formirawe nezavisen sindi­
kat na licata so hendikep “Ednakvost”. Elena go prezede vodstvoto, a i odgovor­
nosta... Kone~no - tretiot stolb vo sub-kolektivnoto sub-dogovarawe!!!

Pana` Esen, 2008

A 53
Izdr`avme i uspeavme da bide potpi{an dogovorot za Demir Kapija. Uspe-
avme i da podneseme i da odbranime dva golemi proekti (vo Progres i EIDHR).
Interesno, koga dr`avata re{i da napravi trening-rabotilnica na tema “Kako
da se aplicira vo novata EU programa Progres”, kaj nas ve}e bea stasani parite.
“Majstorite” koi toa go napravija ne bea ni povikani na sredbata ?!

Antikorupcioneri noemvri, 2008

Kampawata na Polio za korupcijata vo zdravstvoto od “Transparensi” be{e
B 43

proglasena za “naj-lajt” korupciski nastan vo godinata. No, bez ogled na “svetli­

ot” prefiks, uspeavme da dobieme u{te nekolku “mra~ni” neprijateli.

.De-institucio-proektizacija dekemvri, 2008

Prvite lica so hendikep (vo slu~ajov site skopjani) deinstitucionalizira­
A 43

ni od Specijalniot zavod vo Demir kapija bea vseleni vo prviot grupen dom za

nezavisno `iveewe so poddr{ka, vo Skopje... Premierot i ministerot za trud i
socijalna politika, im posakaa dobredojde vo nivniot roden grad. Posle devet
dena, onie koi za toa se borea, bea deproektizirani (Polio be{e isfrlen od
programata). Mo`ebi kako odgovor na na{ata kolumna “Donori i slonovi”.

O~i v’ o~i mart, 2009

B 33

Izbori – pretsedatelski i lokalni. Polio gi sobra site pretsedatelski

kandidati na javna tribina za da ka`at: kako tie, koga “bi bile vlast”, bi go
re{ile hendikepot. Prvo ne{to od toj tip. Nekoi para{awa ne im se dopadnaa –
nitu pak, nam nekoi odgovori.

IPPLG bez “L” 24.06, 2009

A 33

Nekoi ~udni du{egri`nici isturkaa zakon za lobirawe. I odedna{ na{ite

pratenici (vo tretiot sostav) od IPPLG go izgubija “l”-to ama zdobija ~lenstvo
od 44 pratenici. Si mozgame dali da privle~eme u{te 15 pratenici, pa komotno
da si formirame nova vlada?!

MBD Prolet, 2009

Polio i u{te 10 organizacii go formiraat Sojuzot “Makedonija bez diskri-
B 23

minacija”. Polio stana organizacija doma}in na Izvr{nata kancelarija a na{ata

Nata{a v.d. direktor(ka) na Sojuzot....

Bidi ^uvek 20 septemvri, 2009

Kancelarijata ni e vo op{tinata Aerodrom i najprirodno (a i najlesno) e
A 23

da gi “nagazi{“ kom{iite. I vidi ~udo – gradona~alnikot Konevski re{i da ja

napravi svojata op{tina najpristapna i najdostapna za licata so hendikep. Go
otvori ~ekmexeto vo op{tinskiot buxet, a zgora na toa, zaedno so nas, organizira
hepening, koncert i teleton pod vedro nebo. Tolku lokalno a tolku globalno.
Tri~asoven satelitski prenos so premieri, ministri, evroambasadori, yvezdi i
yvezdi~ki, so najubavite manekenki…

Spletki noemvri, 2009

B 13

Polio im dade nagrada na dva mediumi (MRTV i “Ve~er”) za poddr{ka na svo­

jata rabota. Za vtorata bevme obvineti za promocija na diskriminator (Latas).
Rovara~ite duri svikaa vonredno sobranie na MBD za da ne isklu~at od ona {to
so maka go porodivme. Sekako ne uspeaja, no {tetata be{e napravena ...

Nema kraj 3-ti Dekemvri, 2009

A 13

Golem sobir, golemi govornici, golemi temi. Pa, do kade e Sistemskiot, Kon­
vencijata, diskriminacijata...? Bo`e, na prikaznava i nema kraj!
So nade` deka nema da staneme poinakvi, tuku samo - popametni ...
… to be continued…
B 03

68 na lu\eto so specijalni sposobnosti

 INTERVJU SO XEQAL BAJRAMI,
AKTUELEN MINISTER ZA TRUD
I SOCIJALNA POLITIKA NA RM
POLIO PLUS - POSAKUVAN
PROBLEM ZA SEKOJA VLAST
P+: [to, po Va{e mislewe, bi mo`elo poinaku
da se napravi vo odnos na licata so hendikep ot-
kako stanavte minister za trud i socijalna poli-
tika?
XB: Od moeto stapuvawe na ovaa funkcija (2008),
vo kreiraweto politiki kon licata so invalidnost
go primenuvame socijalniot pristap koj pretposta­
vuva deka sistemskite barieri, negativnite stavovi
i isklu~uvaweto {to go pravi op{testvoto, se fakto-
rite koi opredeluvaat koj e lice so invalidnost, a
koj ne e vo op{testvoto. Vo taa nasoka, prezedovme
su{testveni reformi i merki vo socijalnata za{tita
na ovie lica. Taka, vo 2008 godina go donesovme Za­
konot za upotreba na znakovniot jazik so {to se vbro­
ivme vo nekolkute evroposki dr`avi koi znakovni­
ot go priznavaat kako jazik na licata so o{teten
sluh, za komunikacija me|u sebe i so drugi pravni i
fizi~ki lica. Osobeno me raduva faktot {to ovoj
Zakon za`ivuva i vo praktikata. Taa godina, na pred­
log od MTSP be{e donesen i Zakonot za invalidski
organizacii, pa Zakonot za socijalna za{tita, a ja
zajaknavme i implementacijata na Strategijata za
deinstitucionalizacija vo sistemot na socijalna za-
{tita. Kreiravme i internet-stranica, adaptirana
za koristewe na lica so invalidnost. Toa e zna~aen
~ekor kon vklu~uvawe na site gra|ani vo gradeweto
70 2010 - specijalno izdanie
informati~ko op{testvo. Ovoj portal e pristapen za
site, vklu~uvaj}i gi i slepite i slabovidnite lica.
Seto ova, za dve godini, e golem napredok vo nivna­
ta socijalna za{tita, a tie samite se zadovolni od
smenetiot pristap kon niv. Dosledno go primenuvame
nivnoto na~elo “Ni{to za nas bez nas”, taka {to site
zakoni i programi gi kreirame vklu~uvaj}i gi licata
so invalidnost i nivnite organizacii.
Smetam deka sekoj poinakov pristap bi dal po­
mali efekti i ne bi bil vo korelacija so realnite
potrebi i stavovi na licata so invalidnost, {to e
del od site odredbi na me|unarodnite standardi.
P+: Zakonot za vrabotuvawe lica so hendikep
se menuva re~isi sekoja godina. Dali smetate deka
ima potreba od negovo povtorno menuvawe i vo
koja nasoka?
XB: Poradi golemata finansiska poddr{ka, se
javija brojni firmi koi sakaat da osnovaat za{titni
dru{tva i da vrabotat lica so invalidnost. Golem
del od niv se so ~esni nameri, no nekoi go zloupo­
tre­buvaat Zakonot. Dr`avata vlo`uva mnogu za obra­
zovanie i rehabilitacija na ovie lica, ~ija kraj-na
cel e nivno vrabotuvawe i {to e mo`no ponezavisno
`iveewe. No, site zalo`bi }e bidat zaludni ako ne se
efektuiraat so nivno vistinsko rabotno anga`irawe,
so {to tie }e se ~uvstvuvaat korisni vo semejstvoto
i vo op{testvoto; tie se socijaliziraat, nasproti
izolacijata vo tesni semejni opkru`uvawa.
No, i pokraj pozitivnata strana na Zakonot, a po
barawe na licata so invalidnost i nivnite organi­
zacii, i sledej}i gi primerite od evropskite dr`avi,
MTSP ja razgleduva mo`nosta za voveduvawe kvoten
(procentualen) sistem za vrabotuvawe na ovie lica
vo administracijata i pogolemite firmi, so {to niv­
noto vrabotuvawe od ona vo za{titni, }e se preori­
entira vo vrabotuvawe vo otvorenoto stopanstvo.
P+: [to prezemate, kako minister, licata so
hendikep da bidat pozastapeni vo javniot sektor,
imaj}i ja predvid Odlukata na Vladata?
XB: Vladata kon krajot od 2008 godina donese
Odluka so koja gi zadol`i site ministerstva, javni
pretprijatija, agencii i fondovi da realiziraat naj-
malku po tri nivni vrabotuvawa. Za `al, potoa usle­
di zabranata za novi vrabotuvawa vo javniot sektor.
Del od ministerstvata vrabotija eden-dvajca, a MTSP
vraboti dve slepi lica kako telefonski operatpori.
Taa brojka sekako mo`e i treba da bide pogolema, no
toa zavisi od raspolo`ivite finansii i od potreba­
na lu\eto so specijalni sposobnosti
INTERVJU SO STEV^E JAKIMOVSKI,
PORANE{EN MINISTER ZA
TRUD I SOCIJALNA POLITIKA NA RM
POLIO PLUS E EDNA OD PETTE
NAJVLIJATELNI GRA|ANSKI
ORGANIZACII VO MAKEDONIJA
P+: Dali vo sporedba so periodot koga bevte
mi­nister za trud i socijalna politika denes bi
po­stapile razli~no vo odnos na licata so hendi­
kep, i vo odnos na koi pra{awa?
SJ: Ne bi postapil porazli~no. Minister za trud
i socijalna politika bev samo 18 meseci, a sekoja po­
litika {to sakate da ja sprovedete kako minister,
bara vreme, i mora da bide poddr`ana so izmeni na
zakonski re{enija, a tie pak, potkrepeni so finansii
– vo buxetot na dr`avata. Otvorivme pove}e dnevni
centri za lica so posebni potrebi. Za licata koi ko­
ristea nadomest za tu|a nega, gi zgolemivme sredst­
vata za onie koi nemaat ~len od semejstvoto {to }e
gi opslu`uva. Gi zgolemivme i sredstvata za onie so
mnogu niski primawa. Ona {to ne be{e napraveno, oti
treba podolgo vreme, e da se otvorat dovolno dnevni
centri, da se obezbedat vozila i kompletni sred-
stva, za da se opfatat site koi sakaat da prestoju­
vaat tamu. Zna~i, dr`avata nautro da go zeme liceto,
da go odvede vo dneven centar, a po 16 ~asot da go
vrati doma (centarot da raboti i vo sabota), za os­
tanatite od semejstvoto da mo`at da funkcioniraat
normalno. Vo dneven centar treba da prestojuvaat i
licata postari od 18 godini, a ne samo pomladite.
A, spored na{ata statistika, samo 37 majki na vakvi
deca bea redovno vraboteni. Odgovorno tvrdam deka
so ~etiri-pet milioni evra nitu edno lice nema da
ostane doma: site nautro }e bidat zemeni, i na vreme
vrateni doma, }e mo`e so niv da se raboti so soodvet­ lem, toj najmalku i dobiva, bez ogled dali se raboti
za pridobivki od institucii, od lokalna samouprava,
ni programi, za da ne bidat ottrgnati od ostanatiot
svet, a semejstvoto, osobeno ona so ~len so te{ki i javni pretprijatija…
najte{ki pre~ki vo razvojot, normalno bi funkcion­
iralo. Treba da se primenat i soodvetni obrazovni P+: Koga vo 2005 godina, Polio Plus so prvata
uspe{na gra|anska inicijativa predlo`i Zakon
programi za tie i da se vrabotuvaat. So izmenite vo
za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata
Zakonot za vrabotuvawe invalidi, tie mo`at da se
so hendikep, nekoi od vlasta mol~ea, drugi ja po­
vrabotuvaat vo site firmi, ne samo vo za{titnite
rabotilnici. Enormno gi zgolemivme i sredstvata zdravija inicijativata, a Vas Ve ostavija sam na
ba­
rikadite. Vo edno toga{no intervju, tvrdevte
{to se koristat od Posebniot fond…
deka Zakonot e protivustaven. A denes?
P+: Zo{to javnite pretprijatija, instituciite
i dr`avata kako najgolem rabotodava~ s# u{te SJ: Ustavot ne gi dvoi gra|anite, ne pravi gra­
nemaat vraboteni lica so hendikep? dacija me|u niv, i zatoa toj Zakon mora seriozno da se
izraboti od ustavno-praven aspekt, za da ne ka`eme:
SJ: Da, site ustanovi, javni pretprijatija, Vlada­ ”Ustavniot sud ni e komunisti~ki i ni gi soboruva za­
ta, op{tinite se za kritika, za{to nemaat vraboteno konite”, {to ~esto se slu~uva, za{to se pravno nedo­
nitu edno lice so posebni potrebi ili pak, sosema volno definirani, i samite pravat diskriminacija.
mal broj. Treba i vie, kako nevladina organizacija, Od toj aspekt toa go tvrdev. So noseweto na toj Zakon,
mnogu pove}e da pritiskate za toa i da se ostvari. }e bea potrebni 13 do15 milioni evra, {to MTSP ne
Kaj nas taka i odat rabotite: koj najmalku pravi prob­ mo`e{e da gi obezbedi. Celata suma za trud i soci­
jalna politika, koga bev minister, be{e 3,5 milijardi
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep Deceniska borba za dostoinstvo 71
 INTERVJU
ta od novi vrabotuvawa. Soglasno zakonite (za rabot­
ni odnosi i za spre~uvawe i za{tita od diskrimi­
nacija) gi ohrabruvam licata so invalidnost redovno
da gi sledat i da se prijavuvaat na konkursite za
vrabotuvawe vo javnata administracija.
P+: Dali smetate deka na{ata dr`ava e pod-
gotvena da ja ratifikuva Konvencijata na OON za
pravata na licata so hendikep?
XB: Ratifikuvaweto na Konvencijata prakti~no
zapo~na od denot na potpi{uvaweto, so toa {to nej-
zinite odredbi se vgradeni vo mnogu zakoni i drugi
akti koi Vladata i Sobranieto gi imaat doneseno.
Nema idealen socijalen sistem i zatoa treba da se
unapreduva i da se za{titat ~ovekovite prava na
site ranlivi kategorii na lica, osobeno na licata
so invalidnost. Zatoa celosnoto ratifikuvawe na
Konvencijata bara brojni analizi za pravnite impli-
kacii i dinamikata na nejzinata primena. Minister­
stvoto gi intenzivira{e aktivnostite i gi vklu~i
NSIOM i Polio Plus kako najgolemi organizacii na
lica so hendikep vo RM. Rabotnata grupa i stru~nite
slu`bi pri MTSP, dadoa celosna analiza i infor­
macija za pravnite i fiskalnite implikacii po rat­
ifikacijata i primenata na Konvencijata. Po ovaa
Informacija ve}e se dobieni mislewa od Minister­
stvoto za finansii i od Sekretarijatot za zakonod­
avstvo i do krajot na godinava }e bide pratena na us­
vojuvawe na Vladata na RM, po {to MNR }e podgotvi
Predlog-zakon za ratifikacija na Konvencijata i na
Fakultativniot protokol.
P+ Spored vas, dali nepostoeweto regulator-
ni mehanizmi vo odnos na procesot na deinstitu-
cionalizacija }e go zabavat ili }e go zabrzaat ovoj
proces?
XB: Vladata na RM donese Strategija za deinsti-
tucionalizacija vo sistemot za socijalna za{tita
(2008-2018). Vo sorabotka so nevladiniot sektor, ot­
voreni se 11 stanbeni edinici za samostojno `iveewe
na lica so mentalna popre~enost, so poddr{ka, vo koi
se smesteni 40 lica prethodno zgri`eni vo Specijal­
niot zavod od Demir Kapija, a so dvata novootvoreni
vo op{tinite Debar i ^air, ima vkupno 23 dnevni
centri so okolu 350 korisnici. Od niv centrite re­
dovno gi posetuvaat 78 otsto. Postojnite zakonski
i podzakonski re{enija ve}e opfa}aat regulatorni
mehanizmi, no se soglasuvam deka treba da se unap­
redat kvantitativnite standardi vo socijalnite usl­
ugi. Ministerstvoto i Zavodot za socijalni dejnosti
rabotea na toa, so poddr{ka od doma{ni i stranski
organizacii, i o~ekuvam deka tie vo skoro vreme }e
bidat usoglaseni i }e stapat vo sila.
P+: Kakvo e Va{eto mislewe za Zakonot za za-
{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so
hendikep {to Polio Plus go predlaga{e vo 2005
godina?
XB: Kolku {to sum informiran, bila oformena
me|uresorska rabotna grupa koja go razgleduvala teks-
tot na Predlog-zakonot. Odredbite {to se odnesuva-
at na MTSP, glavno bile usoglaseni, no predizviku­
vale golemi fiskalni implikacii koi ne mo`at da
72 2010 - specijalno izdanie
bidat obezbedeni so sega{niot buxet na MTSP, dode­
ka pak, rabotata bila soprena poradi decidnoto mis­
lewe na ministerstvata za pravda, za zdravstvo, za
obrazovanie i nauka, i drugi, deka toj zakon e celosno
neprimenliv vo postojniot sistem, a poradi {to poba­
rale predlogot da bide povle~en i predlaga~ot da go
doraboti. Ovoj zakon nai{ol i na `estok otpor od 180
invalidski organizacii i od NSIOM. Vo na{iot del
odredbite bile glavno usoglaseni i zatoa ne mo`am
da prifatam deka MTSP mol~i po ova pra{awe…
P+: Dali, spored Vas, me|unarodnite standar-
di se zadovoleni vo RM?
XB: Zalo`uvaj}i se za gradewe socijalen sis­
tem koj }e ovozmo`i ednakvi mo`nosti za site, za
kus period, vo sorabotka so licata so invalidnost
i nivnite organizacii, donesovme niza zakoni koi
po­zitivno vlijaat vrz nivnata sostojba. Sekako, ima
mnogu me|unarodni standardi i praktiki koi u{te ne
se primeneti kaj nas, no vo taa nasoka se i moite i
zalo`bite na MTSP i na Vladata. Toa e proces koj
opfa}a mnogu aktivnosti na pove}e faktori, me|u koi
i od nevladiniot sektor kako partner na dr`avata. Ne
e dovolno da se prepi{at me|unarodnite konvencii i
povelbi, tuku realnata mo`nost za nivna primena, za
{to e potrebno ispolnuvawe na pove}e preduslovi,
no ne samo finansiski. Niv treba da gi zadovoli, ne
samo dr`avata tuku i celoto op{testvo. Dr`avava
sekako ne e na vrvot na dr`avite od Evropa ili
svetot vo odnos na po~ituvaweto na me|unarodnite
standardi od aspekt na hendikepot ili invalidnos­
ta, no ne e nitu na dnoto.
na lu\eto so specijalni sposobnosti
denari, a opfa}a{e sredstva za nega od drugo lice,
socijalna za{tita, ednokratna pari~na pomo{, za
vo­eni i civilni voeni invalidi, za site socijalni
ustanovi, za centrite za socijalni raboti, za site
prava {to gi koristat pove}e od 130.000 gra|ani. Ovoj
zakon zna~e{e zgolemuvawe na buxetot na MTSP za
30 nasto, sredstva {to gi nema{e vo buxetot na RM.
No, toa ne zna~i deka, ako se napravat zakonski iz­
meni so odlo`eni dejstvuvawa za podolgo vreme,
predlogot nema da ~ini. Zna~i, so nekoi doteruvawa,
Predlog-zakonot mo`e{e da se dovede do normalno
nivo. Toga{ taka i se dogovorivme: }e se raboti nov
zakon, a MTSP }e se vklu~i. No, za{to toj zakon ne e
napraven, ne znam. Posledniot dogovor so Polio Plus
be{e takov. Glaven pobornik be{e Liljana Popovska
- taa e ve}e ~etiri godini i dva meseca na vlast, a
toga{ be{e opozicija. A i edna od glavnite to~ki vo
nejzinata izborna kampawa bea tokmu ovie gra|ani…
P+: Pra{aweto na hendikepot e sekoga{ posle-
dno vo politi~kata agenda…?
SJ: Od Muratovski, Cvetanoski, Stojanov, Jana
od Ara~inovo bukvalno ne mo`evme da rabotime, pos­
tojano ne{to baraa, a licata so posebni potrebi se
pojavija samo so toj Zakon i tolku. @alno e {to MTSP
e svedeno pred s# za trud, a mnogu malku za socijalna
politika. Tvrdam deka }e be{e najdobro Ministers­
tvoto za ekonomija da se zanimava so pra{awata na
trudot, a ova Ministerstvo da bide samo za socijal­
na politika. Toga{ }e mo`e{e site prava, {to gi
u­`i­vaat gra|anite po osnov na socijalna za{tita, da
bidat izdignati na povisoko nivo. Za licata so po-
se­bni potrebi re~isi voop{to ne se razgovara, tuku
samo na 3 Dekemvri - toga{ ministri i direktori }e
odat so premierot vo poseta na nekoi domovi, a osta­
natiot period, MTSP }e mu bide prepu{teno na onie
{to se mnogu poglasni i mo`at da & pravat na Vladata
poseriozni problemi…
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep
INTERVJU
P+: Dali ostvaruvaweto na dnevnata politika
mo`e da gi zadovoli o~ekuvawata na licata so
hendikep?
SJ: So `alewe mo`am da konstatiram deka ovaa
Vlada potro{i mnogu pari. I, za `al, do sega nikakvo
vnimanie ne im posveti na licata so posebni potrebi
i na primatelite na socijalna pomo{, najsiroma{niot
sloj na gra|anite. Se poka~uvaa plati i penzii nadvor
od zakonskite re{enija, se tro{e{e na s# i se{to,
a ovie gra|ani mislam deka se zaboraveni. A opfa}
aat 130.000 semejstva, {to e mnogu bitna brojka. Tie
semejstva do 2006 godina gi alimentiravme vkupno so
60 miloni evra. A toa se minorni sredstva - samo za
ste~ajnite rabotnici i tehnolo{kiot vi{ok vo Agen­
cijata za vrabotuvawe bea prefrleni 70 miloni evra.
Vo pra{awe bea 36.000 gra|ani (ne semejstva!), a ovde
se raboti za 130.000 semejstva! Ova jasno poka`uva
kolku se degradirani socijalno najzagrozenite kat­
egorii gra|ani.
P+: Smetate li deka me|unarodnite
standardi se zadovoleni vo RM? Pod­
gotvena li e dr`avava da ja ratifikuva
Konvencija-ta za pravata na licata so
hendikep?
SJ: Ne, u{te mnogu treba da se raboti
vo toj del. I ne e potrebno samo da se done­
sat zakonski re{enija, tuku e potrebno i
niv­no implementirawe. Za{to, nie sme
sprem­ni mnogu raboti da ratifikuvame, no
pra{awe e kolku toa }e go imlementirame.
Toa e najbitno.
P+ Koga povtorno bi bile minister
vo MTSP, {to bi prezele?
SJ: Najnapred bi baral ~etirigodi{en
mandat, samo vo takov period mo`e celos­
no da se realizira nekoja politika. Smet­
am deka mo`e da ima pove}e dnevni cen­
tri, osobeno za onie so te{ki pre~ki vo
razvojot, i treba da dademe pove}e stimu-
lacii za vrabotuvawe na ovie gra|ani. Ni-
vnoto vrabotuvawe treba da e kako zakonska obvrska
ili kvota, kakva {to ima za `eni, za nacionalnosti
- za da mo`at da bidat vklu~eni a evidentno e deka
se marginalizirani…
P+: Koi se Va{ite viduvawa za Polio Plus ka-
ko eks-minister? So koj zbor bi go opi{ale?
SJ: Mislam deka toa e izvonredna organizacija
koja mo`e da gi artikulira licata so hendikep. Po­
lio Plus treba sekoga{ - so koja bilo Vlada - {to
e mo`no pove}e da sorabotuva i da dava predlozi,
da pritiska tie da vlezat vo zakonite i poskoro da
stapat vo sila. Generalno, toa e izvonredna organi­
zacija koja vodi seriozna gri`a za licata so posebni
potrebi; se nametna kako edna od, po mene, prvite
pet vode~ki nevladini organizacii vo site oblasti
vo RM. Mislam deka ne postoi gra|anin {to ne znae
za Polio Plus. Toj e vo javnosta ve}e mo{ne imple­
mentiran i prepoznaen kako organizacija koja se bori
za pravata na licata so posebni potrebi.
Deceniska borba za dostoinstvo 73
 dostoinstvo
10 godini
borba za
NASLEDSTVO
"Diskriminacijata po osnov na hendikep ja nasle-
divme od predcite, no ne smeeme da ja ostavime na
potomcite"
* parafrazirana indijanska pogovorka
T
rudot i zna- da im se predo~i na licata so hen­
eweto se mo} dikep sobrani okolu nego, ama i da
i sila, po- im se pomogne sekoj od niv toa da
ri­vot {to go primeni vo svojot `ivot. Za{to,
go izdignal pravoto informaciite od javen in­
~ove~koto teres, kako i celoto kolektivno
nad ostana- ~ove~ko znaewe i iskustvo da im
ti­te `ivi su{testva, bide dostapno na site `iteli na
iskonskiot dvigatel planetava, e edno od osnovnite ~o-
na seta evolucija i na vekovi prava. Od druga strana, ~ove­
si­te promeni koi go uso- kovo pravo e i sami-ot da izbira, da
vr{ile ~ovekoviot vid odlu~uva i da go “menaxira” svojot
tol­ku {to go osposobile toj `ivot, pridonesuvaj}i vo zednica­
samiot da vladee i da upra­ ta na svoj na~in, so svoe znaewe i
vuva so ovaa sila, potvrdu­ ve{tini, zaradi sopstvena egzisten-
vaj}i ja, na razni na~ini, cija, reprodukcija i natamo{no li-
na site socijalni nivoa, ~no unapreduvawe.
sekade vo svetot, nejzina- Prviot predizvik {to Polio
ta celesoobraznost. Plus im go ponudi na mladite, be-
Voden od taa vistina, {e inovativniot i prv od toj vid
eden od prvite pri­ edukativen centar i internet-klub
oriteti {to Polio {to gi vostanovi re~isi pred cela
Plus si go posta­ decenija. Licata so hendikep mo`ea
vi od samite tamu da u~at angliski jazik, kako da
po~etoci be- upotrebuvaat kompjuter i da osmis­
{e ovoj luvaat internet-stranici ili ra-
fakt zni publikacii, sekoj po sopstven
izbor i vo soglasnost so tvore~kite
porivi i sposobnosti {to gi posedu­
va. Centarot i Klubot prvi~no bea
locirani vo kancelariite na Po­
lio, vo skopskiot Centar (2001),
ama funkcioniraa po zavr{etokot
na rabotnoto vreme, do docnite ve-
~erni ~asovi. No, vtorata godina od
postoeweto ja odbele`aa vo poseb­
no i udobno kat~e vo naselbata Aer­
odrom (2003). Ovoj Centar “isfrli”
kadar dovolno obu~en i osposoben
denes samostojno da rakovodi so
svoja firma, prodavnica, ili da go
ponudi svojot kapacitet na berzata
na trudot, ili prosto, da vospostavi
i da “ostane vo vrska” so s# podi-
nami~niot razvoj i “podelikatnite’
pobaruvawa na sovremenata tehnika
i tehnologija.
Avtorite na 30 crte`i na tema Re~isi istovremeno, so ovoz-mo-
“Moeto poinakvo drugar~e”, pred `uvaweto edukacija zaradi vrabotu­
spomenikot na Sv. Kliment - vawe i li~na afirmacija i nadgrad­
Spoj na civilizaciskiot kapital ba na licata so hendikep, Polio
i najvrednata investicija - decata aktivno rabote{e i na pottiknuva-
weto, promocijata i popularizaci­
74 2010 - specijalno izdanie na lu\eto so specijalni sposobnosti
Gali~ica - Gledaj}i gi dvete ezera, sredno{kolcite -
pisateli gi spodelija svoite vpe~atoci i poemi
jata na kreativnite sposobnosti
na licata so hendi-kep: magazinot
“Vulkan” zabrzano “{tanca{e” novi
izdanija; redakcijata ja vostanovi i
nagradata za najgolemi tvore~ki os­
tvaruvawa vo pove}e oblasti, a bea
pottiknati i fotoreporterite od
dr`avava i od regionot da pretsta­
vat svoi vizuelizacii na razni mo­
menti od rabotniot i `ivotniot den
na lice so hendikep…
Me|utoa, eden od najubavite
predizvici na koi odgovorile mla­
“Mozai~en” predizvik vo gradinkite - Nagradenite crte`i
na osnovcite, preto~eni vo slo`uvalki za “cicibanite”
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep
KON TESTAMENTOT NA POLIO PLUS
dite so hendikep e sekako Kreativ­
nata rabotilnica na {titenicite od
Demir Kapija (2002-2005), tvore~ko i
“proizvodno” kat~e koe nikoga{ po­
rano, nitu podocna, ne postoelo kaj
nas, pa ni vo sosedstvoto. Ne za xabe
nivnite ra~no dizajnirani svileni
{amii, crtani so specijalni boi,
zavr{ile vo racete na golem broj
ambasadorki, politi~arki ili so­
prugi na politi~ari od dr`avava i
svetot, borci za ~ovekovi prava, me-
|unarodni organizacii i fondacii,
biznismenki, soprugi na biznisme-
ni.. I, ne za xabe, samo vo 2004 godi­
na, bile petpati izlo`uvani na raz­
ni lokacii vo dr`avava i po razni
povodi!
Ovaa rabotilnica i nejzinite
likovni unikati se zarodi{ na auk-
ciite i teletonite za proda`ba na
slikite na Roza i dvajcata pomladi
umetnici od Zavodot vo Bawa Ban­
sko, {to Polio gi osmisli i so golem
rezultat gi organizira{e vo god­
inite {to sledea…
Sepak, predizvik koj pobudi
oso­ben interes i odek, be{e svoe-
vidniot festival na tvore{tvoto
na osnovcite i sredno{kolcite na-
re~en “Moeto poinakvo drugar~e”
(2009). Za osnovcite koi crtaa na o-
vaa tema be{e organizirana posebna
izlo`ba vo ohridskiot Kulturen
centar, vo ramkite na nivnoto tri-
dnevno gostuvawe vo Ohrid i Struga.
Sredno{kolcite pisateli i poeti
pak, koi pi{uvaa esei i stihovi na
ovaa tema, bea ~etiri dena gosti i-
s­
to taka na Ohridskoto ezero, ama
ovojpat i na Stru{kite ve~eri na po-
e­zijata…
Vistinsko vreme da se razbijat i
da se odbegne prifa}aweto na koja
bilo predrasuda ili stereotipija
kaj sekoj ~ovek, e najmalata, detska
vozrast. Vakvite tvore~ki natpre­
vari i manifestacii, so intere­
sot i vnimanieto na javnosta {to
go privlekoa, se eden od na~inite
toa da se postigne so re~isi stoot­
stotna sigurnost. Kako blagodarnost
za iska`aniot interes za na{iot
festival, no i kako svedo{tvo za
kreativnite dostreli na na{ite
naj­mladi tvorci, od crte`ite na os­
novcite bea izraboteni slo`uvalki
{to potoa im gi dostavivme na pre-
du~ili{nite i na zgri`uva~kite
ustanovi, a od eseite i poemite na
tinejxerite izrabotivme prekrasen
i edinstven – katalog!
Za ostanatite mladi, ama povo-
zrasni kreatori koi budno i sekoj-
dnevno ja sledat problematikata
i fenomenot hendakep so “okoto”
na svojot foto-aparat, taa, 2009 go­
dina izrabotivme katalog i orga-
niziravme izlo`ba {to ja otvori
aktuelniot pretsedatel na RM,
d-r \orge Ivanov.
Toj im dodeli i tri nagradi i
edna specijalna na avtorite na naj-
dobrite fotografii i na pretsta-
vnicite na najagilnite redakcii od
elektronskite i pi{uvanite mediu­
mi vo dr`avava.
Deceniska borba za dostoinstvo 75

FINANSII
DECENISKI OT^ET
Parite go vrtat svetot ili svetot parite!?
*Ne ti trebaat pari dokolku ima{ dobra ideja
M
ereweto na pojavite e sekoga{, ne-
kako, povrzano so brojkite. Kon kra­
jot od 19 vek, ekonomistite bile
anga`irani na pra{awa povrzani
so obezbeduvaweto merki so koi }e
gi kvantificiraat konceptite, pri
{to brojkite vo finansiskiot krvo­
tok se odraz na realnoto `iveewe i delotvorewe na
organizaciite.
Vo izminative godini, postojano ni be{e uka`u-
vano deka mnogu “eftino” gi prodavame na{ite idei...
duri i ako go vidime efektot od niv. I }e se soglasi-
te so niv. No, pri taa konstatacija se zaboravaat ne­
kolku elementi.
Kako prvo, ovaa problematika koja i ne e “kojznae”
mnogu visoko rangirana vo donatorskite programi,
naj~esto e fokusirana na edno pra{awe od oblasta.
A, ako se potrudite toa pra{awe da go nametnete vo
nesocijalna tema, od start ste proma{ile... S# u{te
pra{aweto e samo - socijalno.
Vtoro, momentot i vremeto na dejstvuvawe, se­
koja ideja i re{enie, osobeno za ovaa problematika,
si ima potreba, soodveten pristap i kombinacija na
elementi. Na primer, promena na zakonska odredba
ne mo`e bez paralelna edukacija na samite ~initeli,
i bez elementi za podignuvawe na javnata svest.
76 2010 - specijalno izdanie
FINANSII
oprema koja mo`e da gi presretne po-
trebite na organizacijata. Vkupniot
izvr{en personal se sostoi od deset po-
sveteni ~lenovi i golem broj sorabotni-
ci po razli~ni oblasti, koi pridone­
suvaat za vklu~uvawe na pra{aweto
na hendikepot vo drugite op{testveni
tekovi. Osven socijalnite, se razbira.
Prihodi
Mobilizacijata na sredstvata ja
I treto, baraweto za vospostavuvawe sistem koj obezbeduvavme cikli~no so samiot or­
ni od daleku ne e samo socijalen, zadira vo mo{ne ganizaciski razvoj, slede}i gi prediz­
~uvstvitelni “elementi”, osobeno koga }e posegnete vicite prosilezeni od op{testveno-e-
po tekot na dr`avnite pari, pri preraspredelbata. konomskata sostojba, kaj nas i vo svetot.
Vsu{nost, i site tektonski razdvi`uvawa, na Od samiot po~etok, Polio Plus, kako
svet­sko nivo, na koe bilo pole, bile i sekoga{ nova gra|anska organizacija, obezbedi
}e se slu~uvaat vo vrska so preraspredlbata na “tor­ skromna finansika poddr{ka. Prepoz­
tata”, a ne za samata torta. naen po svojata inovativnost, novite
Nejse, vo ovoj del i nemame namera da mudruvame socijalni kampawi i razbranuvawata Raspredelba na sredstvata po programi
kako bi trebalo da se “oplodat” dr`avnite pari po pra{aweto na hendikepot, finan­
vo nasoka na obezbeduvawe na blagosostojbata na siskata poddr{ka po~nuva i da se zgo-
gra|anite. Za toa ja pla}ame na{ata dr`avna admini- lemuva za 6,3 %. Vo 2006 godina, po za- Institucii i organizacii iznos vo il-
stracija, koja treba za niv da si go dade svojot ot~et. vr{uvaweto na tri pogolemi proekti jadi MKD
Naprotiv, namerata e da ve zapoznaeme so “skro- so trigodi{na finansiska poddr{ka i 1. Nacionalna i lokalni institucii 3.762
mniot krvotok” koj izminatava decenija be{e del od razbranuvawata vo samata organizacija,
poddr{kata vo sozdavawata na “~udata” i inicija- doa|a do opa|awe na finasiskiot pril­ 2. Nacionalni organizacii i fondacii 16.572
tivite {to - na ovoj ili na onoj na~in - }e ostanat za- iv za 2,6 %. Vo periodot od 2007 do 2009 3. Biznis zaednica 13.555
bele`ani vo makedonskata istorija. Sepak, ostanuva godina imame trend na zgole-muvawe na
faktot deka za nekoi raboti da se iniciraat ne se finansiite za 12,5 %, za vo 2009 da 4. Me|unarodni institucii i organizacii 53.009
potrebni golemi pari, tuku, kako {to bi rekol Tomas imame povtorno opa|awe za 9,6 %. Ovie 5. Evropska unija 22.069
Mur “...znaewe, posvetenost, disciplina i dobra orga- cikli~ni razbranuvawa se rezultat na
nizacija. rabotata, kontekstot vo op{tetsvoto i, 6. Drugi i sopstveni prihodi 12.781
Prvata decenija od na{eto postoewe i dejstvuva- sekako, principot na Polio Plus – da Vkupno 121.748
we ja zaokru`ivme so vkupen buxet od 131.847.236 ne bide “donor drajven”-organizacija. Izvori za poddr{ka na programskite aktivnosti
denari ili 2.143.857 evra. Za ovoj vremenski period Sepak prosekot ni e okolu 200.000 evra.
organizacijata se vdomi vo prostorii od 200 m2 so
Pregled na programite
God. MKD (vo Euro i sektorite
iljadi) (vo il-
jadi) Polio Plus gi sledi svoite posti-
2000 591 10 gnuvawa so sistem za nabquduvawe na
proektnoto portfolio, kako i so spe­ci­
2001 5.541 90
fi~ni evidencii za poedine~ni proek­
2002 13.812 225 ti. Sledeweto na proektnoto port­
2003 13.142 214 folio, Polio go pravi preku nekolku
pa­
rametri: sektor, programi, celna
2004 13.779 224
gru­pa i instrument. Vo tabelata broj 1
2005 13.337 217 e daden celosen pregled na programite
2006 10.325 168 i sektorite, kako i brojot na sprove­
2007 13.109 213 denite proekti vo peridot od 2000 do
2009 godina. Struktuiraweto na sek­
2008 30.273 492 torite, grupiraweto na proektite po
2009 17.939 292 sek­tori, kako i na~inot na nivnata evi­
Vk. 131.847 2.144 dencija e vovedena na krajot od 2002 go­
dina. Zaradi usoglasen prikaz, del od
proektite po programite se grupirani
Pregled na prihodite retroaktivno.
od 2000 do 2009 Izvori na mobilizacija na sredstvata
na lu\eto so specijalni sposobnosti - Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep Deceniska borba za dostoinstvo 77
 FINANSII
Izvori na mobilizacija
na sredstvata
Polio Plus gi mobili­
zira sredstvata od
golem broj organiza­
cii i institucii
od nacionalno, re­
gi­­onalno i me|u-
na­ rodno nivo. Vo
de­setgodi{niot peri­
od, obezbedeni se
131.847.236 denari ili
2.143.857 evra, od pove-
}e od 40 razli~ni organi­
zacii, institucii-donatori.
Individualnite donacii
od skromnite 100 denari up­
lateni preku mobilen (~etiri
nacionalni teletonski nastani)
i samoinicijativnite davawa, se
golemi po broj, no sepak malku vo suma
(samo 4,3%) .
Najgolem del od svoite sredstva, Polio Plus
gi mobilizira od me|unarodnite organizacii i in­
stitucii, koi se zastapeni duri so 44 % od vkupnite,
dosega mobilizirani sredstva, a potoa sleduva Ev­
ropskata unija preku svoite programi na nacionalno
i me|unarodno nivo. So 11 % vo mobiliziraweto na
sredstvata e vklu~en bizis-sektorot, a nacionalnite
fondacii u~estvuvaat so 14%.
Vo dosega{nata deceniska borba, najmal procent
na u~estvo vo poddr{kata na aktivnostite na Polio
Plus imaat nacionalnite i lokalnite institucii, so
duri samo 3%.
Poslednata stavka od ovaa tabela se sopstveni
prihodi, {to se ostvaruvaat od: ~lenarina, kamati,
pozitivni kursni razliki, vonredni prihodi.
Interesno e toa {to vo na{eto rabotewe e mnogu
zastapen privatniot sektor. Vo 2004 godina, 64 % od
vkupnite prihodi bea mobilizirani tokmu od pri­
vatniot sektor. Toa poka`uva deka sepak
kako organizacija sme si dosledni na
samiot princip da patuvame so dru­
gite i {to e mo`no poaktivno da gi
vklu~ime site onie koi mo`at da
go vidat svojot interes vo prika­
znata nare~ena hendikep.
Ot~etnost
Edna od glavnite kariki vo ra­
bo­te­
weto na gra|anskite organizacii,
se­
kako, e ot~etnosta. Vrz ot~etnosta, po­
sta­vena kako imperativ vo svoeto sevkupno
ra­­
botewe, Polio Plus posvetuva golemo vnimanie.
Za{to, preku ot~etnosta mo`e da se sogleda sistemot
za na{eto rabotewe, no i odgovorite kon onie koi ja
po-ddr`ale na{ata borba dosega. A preku ekonomska­
ta ot~etnost pak, mo`e da se sogleda efektivnosta
na vospotsavenite politiki, kako i efikasnosta od
u-potrebata na resursite.
78 2010 - specijalno izdanie
Realnost i paradoks
I pokraj toa {to Polio
Plus e zdru`enie na gra|ani
koe vo svojata rabota ne ost­
varuva dobivka, Poradi nedo-
stigot od komunikacija me|u
samite institucii, sepak
kontinuirano na dr`avata
& go ispla}a svojot danok -
od 2001 godina. Apsurdot
e dotolku pogolem {to,
koga treba da se ze­
mat “pari” od orga-
nizaciite, va`i
eden zakon (Zakon
za trgovski dru-{-
tva), a koga treba da se
odvrze dr`avnoto }ese (da
se napravi povratok na danokot)
– toga{ “Pu, pu, ne va`i, pa neli ste
Zdru`enie na gra|ani?”. No kako {to rekol Al
Kapone: “mo`e{ s# da pravi{, samo gledaj navreme da
& go plati{ “slatkoto” sleduvawe na dr`avata”.
Drugiot paradoks koj izbiva na povr{ina, a se
odrazuva vrz gra|anskoto dejstvuvawe, e preregis­
tracijata na zdru`enijata soglasno noviot Zakon za
zdru`enija na gra|ani (2010) i mo`nosta zdru`enijata
da obavuvaat profitna dejnost. Pra{aweto e, samo
– koja dejnost? Vo koja dejnost }e bide registrirano
zdru`enie koe se zanimava so za{tita i promocija
na ~ovekovi prava: kako izdava{tvo, trgovija…?
Ovie dilemi ja otslikuvaat voljata na site strani,
no ne se nadminuva nejasnoto “slovo na zakonot”, a
{to, od druga strana, ima vlijanie i vrz natamo{noto
kreirawe na finansiskite politiki.
na lu\eto so specijalni sposobnosti
Trojna kontrola + revizija
Osven na ekonomskata ot~etnost,
Polio Plus vo svoeto rabotewe golemo
vnimanie & posvetuva i na finansiskata
ot~etnost - gi pokriva smetkovodstven­
ite sistemi za kontrola na rashodite,
kako i vnatre{nata i nadvore{nata re­
vizija. Vo ramkite na vospostavuvawe­
to cvrst sistem na kontrola na resur­
site (pred se, finansiski), Polio ima
sistem na trojna kontrola. Ednata e vo
odnos na samite donatori, poddr`uva~i,
vtorata e me|ufaza koja zadol`itelno
se sproveduva kako kontrola od ovlas­
ten smetkovoditel-revizor, a tretata,
sekako, e - preku ot~etot kon dr`avata.
vata.
Revizija
Od 2003 godina do denes, Polio Plus
kontinuirano anga`ira nadvore{en re­
vizor. Iako revizijata do neodamna ne
be{e zadol`itelna, za da se ovozmo`i
transparentnost i ot~etnost pred s#
kon samite sebe, Polio Plus go prakti­
kuva toa od samite po~etoci. Vo prvite
tri godini finansiskite izve{tai,
so­
glasno me|unarodnite finansiski
stan­dardi za izvestuvawe, gi prave{e
revizorskata ku}a “Prajs Voter Haus
Kuper”, koja i pokraj visokata cena na
revizijata, sepak (so ogromen popust od
90%) mu ovozmo`i na edno zdru`enie na
gra|ani da gi koristi nejzinite uslugi.
Po promenata na nivnoto rakovodstvo,
i prekinot na povlastenata pozicija,
Polio Plus migrira{e vo drugi dve na-
dvore{ni revizorski ku}i, koi gi pra­
vat na{ite finansiski izve{tai po-
slednive pet godini.
Transparentnost
Site prethodno izneseni fakti -
za na{ite finansiski politiki, stan-
dardi i principi, celishodnosta od
efektivnosta i efikasnosta na resur­
site - ne bi vredele ako so niv ne e
za­poznaena i javnosta. Vo toj kontekst,
Polio Plus sekoja godina go objavuva go-
di{niot finansiski izve{taj vo eden, a
po mo`nostite i vo dva dnevni pe~ateni
mediumi, na makedonski i na albanski
jazik (“Dnevnik” i “Koha”).
Polio pravi i dopolnitelni, od-
del­ni izve{tai za odredeni aktivnos­
ti, (Teletonite / 2008, 2009, 2010) pre-
zentirani na javnosta ne samo preku
pe­~atenite, tuku i preku elektronskite
mediumi.
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep
FINANSII
KOGA BI DOBIL
MIIILIIOOOOON MARKI !?
Toa be{e i pra{aweto {to mi go postavi sosedot, dojden
na kafe, dodeka jas gi miev sadovite od ru~ekot (vo dale~nata
1998).
I po pravilo, kako i sekoj od nas, najnapred rezervirav za
stan, pa za kola (slednata sekunda ja smeniv markata, a ve}e vo
milisekunda go smeniv i modelot!), potoa, gledaj}i kako brzo
gi tro{am markite, ostaviv vedna{ 100.000 za “ne-daj-bo`e”, za
{kolo, duri i za nerodenite deca, a mi dojde i da ostvaram ne­
koi sitni `elbi na moite roditeli, rodnini i prijateli…
Bev inspirativen, pa vo fantaziite ni se pridru`ija i
`ena mi, i u{te nekolku prijateli i site po~naa da delat od
svojot miiliiiooon.
Super!!!
Ama mene mi ostanaa u{te polovina million!?
I, ete, vidi go |avol~eto vo mene kako buri~kalo celo
vreme!
I se ispozanesov deka so ostatokot bi storil ne{to poi­
nakvo i malku “zaebano” (iako toga{ ne go znaev akademskoto
zna~ewe na zborot “inkluzija”): Bi zel cel avtobus “kralici
na no}ta” i sred bel den, privremeno, bi go naselil do nekoja
institucija za lica so hendikep, so zada~a sekoja od niv da si
najde “quboven partner” od institucijata. “Kralicite” po mesec
dena }e si zaminat, ama na ovie ostanative }e im ostane “silata”
(toga{ ne znaev deka po Amerikine mi ti imalo takvo ne{to {to
se vika “surogat”). A silata ja dobiva smislata koga odi zaedno
so li~nosta (po starata filmska “Let the force be with you”.). Taka
si mislev deka obeshrabreniot mo`e da se okura`i!
I, eve me denes – ostarev, ama ne se opametiv.
Potro{iv (preku svojot potpis) mnogu pari. Ne samo lotaris­
ki, tuku i od stranski (a boga mi i na{i) dano~ni obvrznici.
Sumata vo ovie deset i kusur godini e petkratno pogolema.
No, vistinskiot problem e {to tie pari se cepkani na razni
proekti, od razni donatori koi imaat svoi prioriteti za {to,
kade i kako da se potro{at nivnite pari.
S# u{te se trudime so site sili da ne bideme t.n. “donor
driven” (zavle~eni od donatorot) organizacija i kolku {to mo`e
pove}e da ja stavime na{ata kauza vo nivnite programi. Toa ne
e sekoga{ lesno, nitu pak sekoga{ uspe{no.
I den-denes mislam deka takvi nezgodni, zagado~ni i pro-
blemati~ni akcii (sega ve}e po najnovo, “proekti”), kako onoj so
“kralicite”, mo`ebi }e imaat i najgolem efekt. Verojatno ne za
xabe na Elena (koga preo|ame ulica) ja maltretiram i & velam
deka, ako dobijam na loto, }e & platam cel den da preo|a ulica
na nepe{a~ki, a ne da se maltretira po nekakvi konferencii i
seminari. Mnogu sum siguren deka taka pove}e }e svrtime vnima-
nie. A za toa i ne trebaat mnogu pari...!? Samo {to takvo ne{to
nema nikoga{ da ni finansiraat od EU ili MMF. Ama zatoa pak,
na ovie od “Dare Xambaz” im finansiraat odmori, tortijadi,
graf~ijadi i poetski ~itawa.
Zvonko [avreski
(so celosno pravo sam da se zapra{am “Kaj mi otidoa mil­
ionte marki od po~etokot na tekstov???)
Deceniska borba za dostoinstvo 79
 FINANSII FINANSII

OD REVIZORSKIOT IZVE{TAJ za 2009 g.

Finansiskata revizija Polio Plus ja pravi ne samo poradi zakonskata obvrska soglasno Zakonot za
zdru`enija na gra|ani i fondacii. Naprotiv, ova go pravime vo kontinuitet i gi povikuvame site ostanati
organizacii da go sledat istiot pat.

80 2010 - specijalno izdanie na lu\eto so specijalni sposobnosti - Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep Deceniska borba za dostoinstvo 81
PODDR@UVA^I
Im se zablagodaruvame na site pogolemi ili pomali fon-
dacii, organizacii, firmi, kompanii, filantropi... koi
dadoa svoj pridones i ostavija li~en pe~at vrz site na[i
dosega{ni proekti, manifestacii i nastani, no i na onie
koi ne se spomnati na listata podolu...

Ambasadata na SAD,
Ambasadata na Velika Britanija,
Ambasadata na Kanada,
Ambasadata na Kralstvoto Norve{ka,
SDR na ambasadata na [vajcarija,
Ambasadata na Kralstvoto Holandija,
Amerikanski miroven korpus
Vladata na Velika Britanija
Grad Skopje
Evropskata Komisija
UNHCR
UNDP
Unicef
USAID
Nacionalniot demokratski institut - Me|unarodno oddelenie,
Institutot za oddr`livi zaednici,
IRC (International Resque Committee)
IOM (International Organization for Migration),
Sovetot na Evropa,
Svetskata banka,
Fondacijata Institut Otvoreno op{testvo - Makedonija,
Hendikep Internacional,
GTZ
MENKAP,
Vlada na RM,
Sovetot za radio-difuzija,
Makedonski centar za me|unarodna sorabotka (MCMS)
Makedonski radio-difuzen centar
Ministerstvo za kultura na RM
Ministerstvo za finansii na RM
Ministerstvo za trud i socijalna politika na RM
Norve{ki helsin{ki komitet
OBSE
VSO
Inicijativa za mentalno zdravje (MHI) - SOROS, Budimpe{ta
Edinici na lokalna samouprava (op{tini vo RM)
Me|unarodni biznis kompanii (“Mile stone”)
Makedonski biznis kompanii
Poedinci
 QUO VADIS DOMINI
QUO VADIS DOMINI
Poedine~ni ostvaruvawa 2004 2005 2006
Danok na dohod na prihodi od dobivki od igri na sre}a
29.753.942,00 20.581.029,00 4.612.507,00

IGRA NA SRE}A VRZ NESRE}NITE i drugi nagradni igri

Nadomest za licenci od igri na sre}a 196.302.951,00 266.269.601,00 92.647.214,00

S
Mese~en pau{alen nadomest od oddelni igri na sre}a 298.330.242,00 337.925.130,00 102.492.388,00
redstvata od i- posebni dava~ki za igri na sre}a i zabavni igri 84.335.705,00 23.236.274,00 23.236.274,00
grite na sre}a kaj prihodi od igri na sre}a od nepodignati stokovi i
nas se zna~itelen 1.833.887,00 1.925.961,00 84.000,00
pari~ni dobivki
finansiski izvor
na gra|anskite or­ Tabela 2. Finansii na ZIOM (NSIOM) od Ministerstvoto za finansii, po godini
ganizacii kako
i vo svetot. Spo- Vo svetot ... vaweto na soznanijata na nosite- dredeni organizacii da se kori-
red Zakonot za igrite na sre}a i za­ lite na buxetskata politika za snici, pa delot od 50% od ovie
bavnite igri (1997), sredstvata od Vo svetot (osobeno vo zemji- zna~eweto na gra|anskiot sektor sredstva ({to vo su{tina i onaka e
ovie igri se koristat za finansir­ te so prete`no katoli~ka vero-i­ vo razvojot na op{testvoto. Bez svedeno na 8,41%) da bide namenet
awe na programite na zdru`enijata spo­
vest) vladee na~eloto deka ogled na razli~nite, pa duri i na mnogu po{irok krug organiza-
na lica so hendikep, za sportot i “prokolnatite” (kockarski) pari sprotistaveni mislewa, tekovnata cii, bez ogled na sektorot na de­
za Crveniot krst na RM, i toa vo treba da se potro{at za huma- politika neuspe{no go razre{uva jstvuvawe ili naso~enosta kon o-
visina od “50% od vkupniot prihod ni raboti. Klasi~en primer e problemot. dredeni celni grupi.
od igrite... utvrden vo prethodnata {panskata Asocijacija na slepi Nedovolnata regulativa za Idejata e 25% od sredstvata
godina”. (ONCE) koja u{te od vremeto na ova pra{awe se nadovrzuva na da ostanat za finansirawe na or­
Zna~i, vlasta napravi “xentl- diktatorot Franko ima monopol glavniot problem - nedovolnoto (i ganizaciite na lica so hendikep,
menski dogovor” (ama samata so vrz proda`bata na lozovi. Ili, ~isto fragmentarno) finansirawe no so mo`nost programsko finan­
sebe, za{to vo toj proces ne bea Handikep Internacional koj vo na gra|anskiot sektor od central­ sirawe od tie pari da ostvari se­
vklu~eni ni zainteresiranite st­ Fran­cija edinstveno ima dozvola nata i lokalnata vlast. No, so ovaa koja organizacija na ovie lica, ama
rani, ni korisnicite!): komarskata Vlasta dobro znae deka “ne{tata” vrzani za sredstvata za proda`ba na vre}i za besplat­ “torta” voop{to ne se opfa-teni od javen interes (spored utvrdeni
“piksla” }e ja deli so “bednite”, od igrite na sre}a i zabavnite igri {to im se davaat na no isfrlawe novogodi{ni elki. redovnite godi{ni raspredelu­ kriteriumi). Toa }e ovozmo`i pos­
po sistemot “fifti-fifti”, a vo Malku ponapredni se OXFAM (vo vawa na 10-15 milioni denari koi tojnite (izdr`uvani) organizacii
zdru`enijata na lica so hendikep, }e mora da se menu-
soglasnost so na~elata na huma- V.Britanija) so svojata proda`ba Ministerstvoto za finansii na da si gi zgolemat finansiite do
vaat. “Kola~ot” e mal i sekoja godina se roni (od zakon- konkurs im gi dava na site nevla- 50% od dosega{nite, a onie 200 or­
nost i solidarnost. na kafe, kako patokaz kon socijal­
ski vetenite 50%, zdru`enijata vo 2006 godina dobile na odgovornost na kompaniite koi dini organizacii vo zemjata (pa du- ganizacii (ako se od javen interes)
Ova e “nasledeno” od SFRJ,
a makedonskata specifika e vo
samo 8,41%!), a i tie “ronki” otsekoga{ gi dobivaat samo prodavaat akcizni stoki. ri i na onie spomnatite sedum). da ostvarat programski razvoj, i
smenetiot “pat na parite”: pora-no sedum vakvi organizacii. Iako nekolku od 200-te aktiv- Na Balkanot, a za razlika od Mo`noto razre{uvawe na pro- da gi zajaknat svoite kapaciteti
korisnicite gi dobivaa sredstva­ ni organizacii na lica so hendikep se ve}e vpi{ani vo situacijata kaj nas, rabotite zna- blemot opfa}a nekolku fazi. Vo i samoodr`livosta. A ostanatite
ta direktno od Lotarija na Make­ registarot kako zdru`enija od javen interes, sepak od ~itelno se pomesteni vo pozitivna prvata treba da se nadmine tesna- 25% treba da im bidat dostapni na
donija (kako edinstven doma{en ronkite ne dobivaat ama ba{ ni{to. nasoka. Spored posebna uredba vo ta opredelenost, odnosno samo o- site drugi zdru`enija na gra|ani,
zakonski organizator na komar Hrvatska, vkupnata masa se deli na
- krivi~no delo), a od 1997 godi­ si ja zabele`al. Dokaz e spektaku­ pari bespolezno se frlaat vo “bu­ zdru`enija od javen interes vo 12
na parite mora “da otsednat” vo larnoto “prizemjuvawe” na Zaedni- nar bez dno”. Ne{to kako postojan­ oblasti. Vo Slovenija pak, e for- Ognen Manevski, u~eni~ki trud na
Ministerstvoto za finansii i od cata na invalidski organizacii ite zagubari... miran i Fond za distribucija na konkursot na Polio Plus na tema:
tamu, so odluka na Vladata, da se koi, od dotoga{nite pove}e od 180 Vlasta dobro znae deka rabot­ sredstvata od igri na sre}a, na 23 “Moeto poinakvo drugar~e” (2009)
raspredelat do zdru`enijata. mili-oni, podocna (1998) “spad­ ite }e mora da se menuvaat. Kola~ot organizacii na lica so hendikep
Po ovie re{enija, vo 2001 godi­ naa” na samo 20 – re~isi celi 90% e mal i sekoja godina se roni (od (so razli~en prioritet i zafa-
na e vmetnato i edno “solomonsko” pomalku, vo 2000 (mo`ebi poradi zakonski vetenite 50%, vo 2002 go­ }awa), a najinteresnoto e {to tamu
administrativno ograni~uvawe: primernoto povedenie) parite im dina zdru`enijata dobile 15,20 a ovie organizacii se, i korisnici, i
sred­stvata ne mo`at da bidat: “po­ bea zgolemeni na 50, a od 2004 go­ vo 2006 samo 8,41%). Dopolnitelen sopstvenici na Fondot.
mali od 60, nitu pogolemi od 120 dina zastanaa na “stabilnite” - 75 problem e {to tie “ronki” otseko­
- milioni denari”. No, osven ned­ milioni denari. (Tabela br.1) ga{ gi dobivaat samo sedum organi­ Mo`ni promeni
efiniranite i netransparentni Ova, na podolg rok, uslovuva zacii na lica so hendikep, iako
pari~ni zafa}awa, ova re{enie pasivizacija i celosen konformi­ ve}e nekolku od okolu 200 vakvi Interesni se podatocite za
voedno i gi disciplinira zdru`e- zam na vaka poddr`anite organiza­ aktivni zdru`enija se vpi{ani po­
edine~nite ostvaruvawa koi ja
nijata, korisnici na sredstvata. cii koi, so vreme, ne ni mo`at da vo registarot kako zdru`enija od so~inuvaat strukturata na ostva-
Za{to, {tom nikoga{ ne e sigurno gi opravdaat svoite aktivnosti i javen interes, a sepak od ronki- renite prihodi od igrite na sre}a
koga i kolku pari }e se dobijat vo misija (pa duri i postoewe), a toa te ne dobivaat ama ba{ ni{to. (vo milioni denari) (Tabela 2)
tekovnata godina (a tie obi~no i vodi do vpe~atokot deka takvite Nositelite na buxetskata po-
docnat), normalno litika, pod postojan pritisok od
e i da ne se “r’~- 2002 2003 2004 2005 2006 nedovolnite buxetski prihodi,
ka{“ so vlasta, “du- pretpo~itaat drugi priorite-ti,
460,510 70,00 566,762 70,00 610,556 75,00 649,937 75,00 223,072 75,00
{ebri`nikot”, bez namesto sredstvata da im gi da-
ogled na golemina­ 15,20% 12,35% 12,28% 11,54% 8,41% vaat na onie na koi so zakon im
ta na nepravdata se odredeni. Taka, re{enieto na
ili gre{kata {to Tabela 1. Finansii na ZIOM od Ministerstvoto za finansii, po godini problemot mo`ebi e i vo zgolemu-

84 2010 - specijalno izdanie na lu\eto so specijalni sposobnosti - Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep Deceniska borba za dostoinstvo 85
 QUO VADIS DOMINI
od site sektori, po isti kriteriu­
mi kako i za organizaciite na li­
cata so hendikep
Treba da se razgleda i ona
{to mo`e da se slu~i so posto­
jnite 10-15 milioni od godi{nata
raspredelba preku Ministerstvo-
to za finansii. Dr`avata mo`e
slobodno da gi ukine tie “ronki” so
opravduvawe deka ve}e dala de­
setpati pove}e. No, ako taa posaku­
va vistinski razvoj na gra|anskoto
op{testvo, mo`e tie sredstva da
im gi ostavi dostapni na ostan­
atite organiza-cii koi ne se od ja-
ven interes, a sepak vr{at op{to
polezna rabota.
Vo vtorata faza, mo`e da se
prezeme nov kvaliteten is~ekor:
site sobrani sredstva od igrite
da bidat nameneti za proekti na
gra|anskite organizacii.
Ovie sredstva, zaedno so
praktikuvaweto na match
fun-ding ili our participa-
tion, mo`e nekolkukratno
da se oplodat, privleku­
vaj}i sredstva od stran­
ski donatori. A {tom tie
sredstva zavr{at kaj nas,
od toa }e ima korist, i
vlasta, i narodot, a bez
ogled koj }e gi tro{i.
[to treba da se stori?
Najprvin se potrebni
izmeni i dopolnuvawa na
Zakonot za igrite na sre}a i na za­
bavnite igri, so bri{ewe na teks­
tot koj go opredeluva rasponot na
sredstvata: “no ne pomalku od 60 i
ne pove}e od 120 milioni denari”.
Potrebno e i Vladata da donese
Odluka za kriteriumite za utvr­
duvawe na korisnicite i na~inot
na raspredeluvawe na odnosnite
sredstva.
I vo dvete fazi, dr`avata
}e mora da razmisli za formirawe
posebno finansisko telo (fonda-
cija) koe }e gi naso~uva, kontro­
lira i menaxira ovie pari.
Protiv vakvoto etablirawe
nov igra~ vo sektorot ima eden
seriozen argument - formirawe
administracija koja }e gi “jade” pa-
ri-te u{te pred da stignat do cel­
nata grupa.
No, kontra-argumentite za-
slu`uvaat po~it. Iskustvata na
zemjite koi go izodele toj pat, po-
ka`uvaat deka toa e pomaloto zlo.
Vtoro, nezamislivo e 700 milioni
86 2010 - specijalno izdanie
(a mnogu brzo, so zgolemuvawe na
prihodite, i milijarda denari!)
da se ostavat bez “gazda”. Treto,
kolku i da se golemi sredstvata,
tie mnogu brzo bezefektno }e bi­
dat istro{eni ako nekoj ne se
gri`i za kriteriumite, nasokite,
ot~etnosta, vidlivosta i celesoo­
braznosta na potro{enite pari.
Ni{to ne e ve~no ..
Na{ata dr`ava ima “unikatno”
- arbitrarno i sosema administra­
tivno - re{enie za repredelbata
na vakvite sredstva, koe treba
{to poskoro da se menuva; da se
napu{ti kriti~nata netranspar­
entnost, a osobeno vo otsustvo na
jasni i prifat­
li­vi kriteriumi za taa raspredel­
ba, {to i na naj~esniot odlu~uva~
mu nosat lo{ imix. Ovaa raspre­
delba treba, ~as poskoro, da se
u­re­di so Odluka na Vladata i toa
da bide potrajno re{enie, a ne se­
koja godina da se nosi posebna, ili
voop{to da ja nema. Zabavnite igri
treba da se isfrlat od ovoj i da se
predmet na regulirawe na poseben
zakon, a javnite dava~ki od niv -
prihod na edinicite na lokalnata
samouprava (se razbira, nameneti
za navedenite celi).
Potrebna e i reforma na pos­
tojnite sojuzi i asocijacii, koi
va­ka bile finansirani so godini
nanazad. Za{to, proizleguva deka
re~isi edinstven na~in da se “o-
slobodime” od niv e postojanoto
na­maluvawe na nivnite finansii.
No, {to so nivnite vrabote-ni
i so oblastite koi nikoj, osven niv,
ne gi pokriva (bez ogled na nivna­
na lu\eto so specijalni sposobnosti
ta neefektivnost)? Taka, iznao-
|a­
weto najoptimalno re{enie za
raspredeluvawe na ovie sredstva,
kako da e usloveno od pra{aweto
na transformacija na ovie sojuzi
i asocijacii. Za{to, kako {to “za­
gubarskite” zafa}awa se pregole­
mi za makro-ekonomskite parame-
tri na RM, taka i sredstvata za
o­
vie korisnici se pregolemi za
fi­nansiskite parametri na celi­
ot gra|anski sektor.
Sekoja vlast, prirodno, saka
vo vladenie da & ostane mo}en in­
strument kakov {to e arbitrerno­
to finansirawe. Finansiraweto
na gra|anskite organizacii na site
odgovorni vo ovaa oblast im e nep­
otreben tovar i “sporovozno” pra-
{awe. Vo najmala raka, sekomu mu
e neprijatno da ~epne vo “parite
na hendikepiranite” ...
Klu~niot moment odamna
~uka na vrata i ovoj status
quo }e mora da se napu{ti,
najprvin zaradi razvojot
na gra|anskiot sektor koj
ne smee pove}e da ~eka
povolna politi~ka klima
za premin kon pomalku
va`­ nite pra{awa. Mnogu
e va`no dr`avata sega da
prezeme del od finansira-
we­to na ovoj mnogu va`en
lost vo makedonskoto na-
preduvawe kon evrointe-
gri­raweto. Ako toa se odlo`i,
{tetata }e bide mnogu golema, a
vra­­}aweto vo prethodnata sostoj­
ba }e ne ~ini mnogu pove}e od pre­
dlo­`eniov is~ekor napred.
Gra|anskiot sektor ne smee ni
i natamu da bide zalo`nik na ne­
kolku organizacii (samo sedum),
iako vo niv ~lenuvaat (bez svoja
vol­ja) na{ite najmarginilizirani
gra|ani.
So reforma na finansirawe­
to vo ovoj sektor, licata so hen­
dikep }e se oslobodat od decenis­
koto zalo`ni{tvo na nekolku
po­edinci, na (dosega) “nesmenliva
i ve~na” pozicija, a }e se ovozmo`i
nivnoto dvi`ewe da se izvle~e od
za{titenoto milosrdie i gra|an-
skiot `abarnik i da se vlee vo
glav­nite op{testveni tekovi.
Ostanatoto go znaete i sami...

NVO NE E NLO
Ulogata na gra|anskite organizacii vo sovremenoto
op{testvo - Primerot na Makedonija
Sa[o KLEKOVSKI
(integralniot tekst e objaven vo „Politi~ka misla - Politi~kata misla vo civilnoto op{testvo“ –
godina 8, broj 30, juni 2010, Skopje)
G
ra|anskoto op{testvo
vo Makedonija e rel­
evanten ~initel niz is­
torijata, a vo dve karak­
teristiki se razlikuva
od regionot na Central­
na i Isto~na Evropa:
levata politi~ka ori­
entacija i jakiot normativen pristap.
Gra|anskoto op{testvo vo Make­
donija, iako se povrzuva so tranzici­
jata vo 1990-tite, ima svoja uloga vo
istorijata na zemjata, osobeno vo
periodot na nacionalnata prerodba
na krajot na 19 vek. Socijalisti~kata
modernizacija na zemjata (1945-
1990) dade osnova za pojavuvawe na
mnogu kulturni, sportski, dobro-
tvorni i profesionalni organiza-
cii, iako pod kontrola na Sojuzot
na komunistite na Makedonija. Ra-z­
vojot na pluralizmot, nezavisno-s­
ta vo 1991 godina i tranzicijata
koja{to proizleze od nea bea va`ni
pottiknuva~i na prerodbata na gra-
|anskoto op{testvo vo Makedonija.
Na po~etokot na 1990-tite vlegoa
stranski donatori – donesoa i sop­
stveni temi (i resursi za niv) i vli­
jaeja na „modeliraweto“ na makedon­
skoto gra|ansko op{testvo. Vtorata
razlika e zakonskata definicija na
gra|anskoto op{testvo kako sektor
„voden od vrednosti“. Makedonija
vo golem del ima silen normativen
pristap na svoeto zakonodavstvo kon
gra|anskoto op{testvo. Zasnovan na
istoriskoto nasledstvo, zakonot go
ograni~uva registriraweto na or­
ganizacii koi pottiknuvaat rasna
diskriminacija, netolerancija i
na­­
sil­
stvo. Toj, istotaka, na klu~en
na~in go definira i na~inot na koj
gra|anskoto op{testvo odgovori na
op{testveniot konflikt vo Makedo-
nija vo 2001 godina.
Poslednata karakteristika vklu
~uva i elementi kako nedoverba vo
instituciite i niska vklu~enost na
gra|anite vo gra|anskoto op{testvo.
Vo 2010 g. spored neslu`beni in­
formacii ima okolu 9.000 gra|anski
88 2010 - specijalno izdanie
organizacii ili 4,39
organizacii/iljada
`iteli, {to e porast
od 2006 g. koga imalo
5.769 gra|anski organ­
izacii (2,85 na 1.000
`iteli). Toa e poni­
sko od okolu 6 organ­
izacii/iljada `iteli
vo Srbija i Hrvatska,
a povisoko od 1,95
organizacii/iljada
`iteli vo Rusija. Po­
golem predizvik e
ne­ednakvata urbana/
ruralna distribuci­
ja, odnosno vo 2006 g.
vo urbanite sredini
imalo 4,7 organiza-
cii/iljada `iteli, a
vo ruralnite 0,5 or­
ganizacii. Predni~at
Karpo{ i Centar so 7,9 org./iljada
`iteli i Bitola so 5,1 org./iljada
`iteli.
Vakvata geografska distribucija
rezultira vo sostojba organizaciite
naj~esto da se rakovodeni od etni~ki
Makedonci (80,4 %). Isto taka, organ­
izaciite naj~esto se rakovodeni od
ma`i (73,6 %) (MCMS 2006).
ZNAMENOSCI NA MAKE-
DONSKOTO GRA\ANSKO
OP[TESTVO
Ulogata na ~uvar ili kontro-lor
na dr`avata ne e mnogu razvie­na, za
razlika od socijalnata (op{tes­ t­
ve­
nata) uloga. Zajaknuvaweto i infor­
miraweto na gra|anite, a osobeno na
`enite i marginaliziranite lica
(li­cata so posebni potrebi, Romite),
se klu~nite podra~ja na uspeh. Vo
ovie podra~ja e postignat uspeh i vo
politi~kata uloga, odnosno vo vlija­
nieto na javnite politiki.
Pridones kon uspehot vo ovie
podra~ja ima i vospostavuvaweto
partnerstvo na vode~kite gra|anski
organizacii so Sobranieto na Make­
donija, kakvi {to se Makedonskoto
na lu\eto so specijalni sposobnosti
"Dijamant" na makedonskoto
gra\ansko op[testvo
`ensko lobi i Interpartiskata par­
lamentarna grupa za lica so posebni
potrebi.
Ekolo{kite organizacii bea zna­
menosci vo periodot od 1996 do 2001
godina, koga nivniot model uspe{no
se prifati od strana na dr`avata
– donesena e strategija, zakon i
o­sno­vano Ministerstvo za `ivotna
sredina. Me|utoa, po ovoj uspeh, e-
kolo{kite dvi`ewa stanaa pomalku
aktivni i vidlivi i baraat nova ul­
oga za sebe. Pokraj ovoj primer deka
uspehot na gra|anskoto op{testvo
e vo prifa}awe na konceptite od
strana na dr`avata i pazarot, mo`e
da se navedat i primerite na Make­
donskiot institut za mediumi koj, po
uspehot vo obukata na novinari, os­
nova Visoka {kola za novinarstvo, i
na zdru`enieto Mo`nosti koe, po us­
pehot vo mikrokreditirawe, osnova
{tedilnica Mo`nosti.
Kako se povrzani uspesite (vli­
janieto) so vrednostite i organizira­
nosta na gra|anskoto op{testvo? Slu-
~ajot so `enite (rodovite pra{awa)
poka`uva deka uspehot se zasnova na
silnata rodova vrednost i na jaki
op{testveni grupi i mre`i, {to od
svo­ja strana rezultira vo uspe{no
POLIO PLUS VO SLIKATA ZA GRA|ANSKOTO OP{TESTVO
zajaknuvawe na `enite i vlijanie
vrz javnite politiki.
Taka, se ~ini deka postignuva­
wata na gra|anskoto op{testvo se
baziraat na doma{niot socijalen
i na stranskiot finansiski kapi­
tal. Doma{niot socijalen kapital
se sostoi od pozitivnite vrednos­
ti, jakite op{testveni grupi i do­
brata komunikacija, koordinacija
i sorabotka me|u ~initelite na
gra|anskoto op{testvo.
Istovremeno, kako {to poka-
`u­vaat pra{awata na rodot, lica-
ta so posebni potrebi i ~ovekovi-
te prava, soodvetno vnima­ nie od
stranskite donatori i kako rezul­
tat na toa dobivaweto zna~itelna
stranska finansiska poddr{ka,
e su{tinsko za vlijanieto na gra­
|anskoto op{testvo (MCMS 2006).
Mnozinstvoto od gra|anite
(56,1 %) znaat primer na uspe{na
gra|anska organizacija i kako takvi
gi naveduvaat MOST, FIOOM, El
hilal, SO@M, Me|a{i, Transparen-
tnost, MCMS, Helsin{ki komitet
za ~ovekovi prava, Sojuz na penzio-
nerite, ADI, Razbudi se, SSUKM,
Polio plus, Mese~ina i drugi
(MCMS 2008). Gra|anite veruvaat
deka gra|anskite organizacii se o-
snovaat za ostvaruvawe na intere­
site na gra|anite (33,1 %), nasproti
deka slu`at na interesi na stran­
ski dr`avi (25,4 %).
PO TRANZICIJATA OD STA-
BILIZACIJA KON GRA\AN-
SKO U^ESTVO
Gra|anskoto op{testvo vo Make­
donija vo momentov se pribli`uva
kon krajot na svojot period na sta­
bilizacija. Izgradeno okolu jaki
vrednosti, gra|anskoto op{testvo,
duri i ako se bazira na ograni~ena
gra|anska poddr{ka, e vkoreneto
vo nekoi op{testveni grupi (`eni,
lica so posebni potrebi, mladi) i
igra va`na uloga.
Doverba na gra|anite po sektori
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep
Gra|anskoto op-
{tes­ tvo treba da
se gradi na ovoj us­
peh i da go pro{iruva
gra|anskoto u~estvo
vo svoite inicijativi.
Predizvikot na zgole­
muvawe na gra|anskoto
u~estvo }e bide o-
dreden i od sposobno-
sta na gra|anskoto
op­{testvo da se pred­
vodi re{avawe na
op{testvenite prio-
ri­teti na gra|anite:
borba protiv siroma-
{tijata i protiv korup­
cijata.
Namaluvaweto na
poddr{kata od stran­
stvo }e go postavi predizvikot
na gradewe „doma{no“ gra|an­ sko
op{testvo. Verojatnosta za odr­ `­
li­­
vost na gra|anskoto op{testvo,
vo scenario na povlekuvawe na
stranskite resursi e izvesna, no }e
dovede do remodelirawe vrz osno­
va na noviot balans na poddr{ka so
prioritetizirawe na potsektorite
na `eni, lica so posebni potrebi,
deca i mladi, socijalna gri`a
(MCMS 2009).
Potsektorot demokratija, ~ove­
kovi prava i razvoj na gra|ansko
op{testvo, poradi neidentifiku­
vani doma{ni izvori na poddr{ka,
ima potreba od prodol`ena stran­
ska poddr{ka. Dokolku dosega po-
ve}e vnimanie e posvetuvano na
gradewe na partnerstvata so dona-
torite, ponatamu postoi predizvi­
kot, pokraj zgolemuvaweto na gra­
|anskoto u~estvo, na gradewe silni
partnerstva so dr`avata i so pri­
vatniot sektor, pri {to prvite
~ekori se vzaemno zapoznavawe i
priznavawe i gradewe na institu­
cio­nalna ramka za me|upovrzuvawe.
Predizvik }e bide nadminuvawe na
stereotipot deka gra|anskite or­
ga­­
nizacii se zloupotrebuvani od
politi~kite partii (MCMS 2008).
Potrebata od zgolemuvawe na gra­
|anskoto u~estvo ili gradeweto
„do­­ma{no“ gra|ansko op{testvo po­
trebno e da se sogleda i vo svetlo
na evropskata integracija na Make­
donija.
Evropskite integracii }e bi­
dat mo}na dvi`e~ka sila na na­
tamo{niot razvoj na gra|anskoto
op{testvo. Od druga strana, gra-
|anskite organizacii }e treba da
bi­dat nositeli na novite vrednos­
ti, koi vo odreden moment mo`e da
dojdat vo sudir so tradicionalnite
vrednosti.
Gra|anskoto op{testvo }e igra
zna~ajna uloga vo postignuvawe na
vzaemnost na tradicionalnata i
multikulturna Makedonija (i Bal­
kan) i postmoderna Evropa. Za da
odgovori na toj predizvik, pome|u
dru­ goto, gra|anskoto op{testvo }e
treba da poka`e po~it za razli~-
nite vrednosni sistemi.
Gra|anskoto op{testvo povtor-
no otkrieno pred nekolku dece­
nii do`ivuva globalna promocija.
Gra|anskoto op{testvo kako nov
kon­ cept, istovremeno e i nejasen
i osporuvan koncept. Ulogata na
gra­ |anskoto op{testvo e odrede­
na od definicijata i pristapite.
Razli~nite definicii i pristapi
na globalno nivo, kako normativ­
niot pristap, „zapadniot“ model se
otslikuvaat i na primerot na Ma-
ke­ donija. Gra|anskoto op{testvo
kaj nas, soo~eno so ograni~enoto
gra­|ansko u~estvo, gradi svoj model
na uspeh – znamenosci se `enite i
licata so posebni potrebi.
Po tranzicijata i postignuva­
weto odredena stabilnost, potreb­
ni se jaknewe na gra|anskoto u~estvo
i gradewe „doma{no“ gra|ansko op­{­
te­­stvo.
Deceniska borba za dostoinstvo 89
 INSPIRATORI

INSPIRATORI

PESNITE NA
POLIO PLUS
Vo Polio si parafrazirame edna anti~ka
misla koja veli deka vistinska slava e da se
~ini ona {to zaslu`uva da bide ispeano a
da se pee ona {to zaslu`uva da bide opeano.
Muzikata od iskona bila duhovna hrana
za ~ovekot... ... i vo dobro i vo zlo, i za ra­
dost i za bol... Kako i negovata borba za
pravda i sloboda.
Sekoja borba si ima svoja muzika. Kako i
borbata na licata so hendikep za dostoin­
stven `ivot i ednakvi mo`nosti.
Ovie pesni se muzi~ka paralela na ne­
koi prethodni borbi i obid za inspiracija
kon dene{nite predizvici i idni pobedi...
Za onie {to mislat deka ne se muzikalni DVOBOJ IDAT DENOVI MILA ZNAJ
eden prakti~en sovet:
Ako ne si se rodil za peewe toga{ I eve ne povtorno jas i ti Idat denovi Vo mra~no utro
napravi ne{to {to vredi da se opee. I povtorno o~i v’ o~i koga mora ne{to da si ka`eme, Vo zora rana
Pak so podlosti Idat denovi O mila daj, mila znaj, mila nema kraj
^ujte gi pesnite na Ju-tjub (Youtube/polio-
So gluposti koga }e nema zo{to da se la`eme, Te najdov tebe
plus) i na internet-stranata na Polio Plus: Idat denovi Se gledam sebe
www.polioplus.org.mk Do beskraj – isti
crni od bolka i bleskavi od vistina, Na planina izrovana
Me la`e{ Idat denovi
a s# znam Koga }e moram da stisnam zabi Vo partizani
DVOBOJ Me ostava{ i ne{to da napravam Mila }e odam
O mila daj, mila znaj, mila nema kraj
a ne sum sam
Ajde ti izlezi poka`i mi, Vo Partizani
Pesna za ~ovekot i negoviot hendikep Si odi{
niedna voda nas ne ne deli, Mila }e odam
Tekst: Zvonko [avreski te sledam ajde najdi pat, veruvaj mi Za sloboda }e se boram
Muzika i aran`man: Idriz Ameti Se krie{ polesno e da se spodeli.
Ispolnuva: Idriz i drugarite te gledam
Prepev na albanski: Ilir Ajdini
Da posadime zrno za rod I }e ti umram
Me prodava{ da porasne do vistina. so pratizani
Prepev na angliski: Grem i Pegi Rid a svoj sum
------------------------------------------------------- Da iskopame bunar od son, O mila daj, mila znaj, mila nema kraj
Me ubiva{ da blikne voda za idnina I }e ti umram
IDAT DENOVI
a `iv sum so partizani
Me ru{i{ Ova se denovi Niz rovovi zakopani
Himna na prvata uspe{na makedonska
a stojam koga sme najblisku,
gra|anska inicijativa za poddr{ka na donesu-
vawe zakon Me uni{tuva{ a ne se znaeme. So tvojte solzi
Tekst: Zvonko [avreski a postojam Ova se denovi Pokrij me mene
Muzika i aran`man: Branko Pop~evski koga tolku malku treba O mila daj, mila znaj, mila nema kraj
Ispolnuvaat: Kaliopi, Martina, Beni, None, (bidi dobar so mene za da sfatime So tvojte solzi
Silvi, Vlatko, Maja Grozdanovska Pan~eva, bidi dobar so mene deka mo`eme da izlezeme Pokrij me mene
Dule i Koki, \or|i Krstevski, Lidija eden den site }e gi nema gordo na ~istinata Za ubav cvet da iznikne
Ko~ovska, Idriz, Ar~i, Ilija Psaltirov, i }e ostaneme samo jas i ti) lica ozareni, race podadeni
Slavi{a, Andrijana Janevska, Tafa, Japan... o~i v o~i so vistinata I cvet }e nikne
----------------------------------------------------------------- Bega{ voda }e blikne
MILA ZNAJ Se vra}a{ (denovi li se denovi Oh bella ciao, bella ciao,
a nema ve}e argati. bella ciao -ciao -ciao
I na kraj sfa}a{
Prepev na pesnata “Bella ciao” na Polio Plus ni`ime alki kovani I cvet }e nikne
Ti si samo moj `ivot
Muzika i aran`man: Branko Pop~evski a nema ve}e sinxiri.) Voda }e blikne
I samo jas mo`am da te `iveam Za site `edni za sloboda
Ispolnuvaat: Prijatelite na Polio Plus
Prepev: Elena i Zvonko Ke morto per la libertà

90 2010 - specijalno izdanie na lu\eto so specijalni sposobnosti - Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep Deceniska borba za dostoinstvo 91

SORABOTKA
"Ako saka{ da stigne{ brzo, odi sam; ako saka{ da stasa{ daleku, odi so drugite!"
- Afrikanska pogovorka
S
evkupnata istorija izobiluva so zdru-
`uvawe na ~ovekot po razni osnovi i za
razli~ni interesi, za{to od pamtivek
nau~il deka treba da se zdru`uva, da
raboti i dejstvuva so drugite, za da mo-
`e polesno, najprvin da ja skroti priro­
data, a potoa i da gi nadmine site sled­
ni barieri i ograni~uvawa, kone~no
i da osvoi i novi teritorii, pa i - pozicii. Taka, vo
mi­natiot vek se slu~ija mnogu ne{ta: antikoloni­
jalizam, terorizam, komunizam i tranzicionizam.
Se slu~ija u{te mnogu drugi “tektonski pomestuvawa”
na puknatinite od civilizaciskata kora. Prvin se
slu­~i dvi`eweto za emancipacija na `enata, a potoa
nastapi anti-rasizmot, pa mladinskite dvi`ewa,
seksualnata revolucija, borbata za ~ovekovi pra­
va, a vo ponovo vreme i – dvi`ewata za za{tita na
`ivotnite i na `ivotnata sredina. Ostana u{te samo
edno – za pravata na licata so hendikep, kako pos­
ledno “tektonsko dvi`ewe” na gra|anskoto op{testvo.
Me|utoa, poslednive decenii vo svetot, licata so hen­
dikep poleka, od objekt na gri`a i tutorstvo, prem­
inaa vo subjekt koj sam gi deklarira i {titi svoite
prava. Nivnite organizacii stanaa aktiven ~initel
vo sevkupnata `ivotna zaednicata, a koaliciite na
ovie organizacii, stanuvaat pomo}ni duri i od Tre­
tata internacionala - so golem kapital, silno lobi i
priznaen sovetodaven status vo OON, Evropskiot par­
lament i Sovetot na Evropa.
Zaedno sme posilni
Taka, sogleduvaj}i ja istovremeno i mo}ta na bor­
bata na drugite obespraveni lu|e i celesoobraznosta
na nivnite dvi`ewa niz istorijata, Polio Plus kako
sovremena gra|anska organizacija na licata so hen­
dikep vo Makedonija, nau~i deka, ako saka da stasa
92 2010 - specijalno izdanie
dostoinstvo
10 godini
borba za
do celta {to si ja postavi, mora da patuva so dru­
gite, da se zdru`i so ostanatite. Kone~no, ima li
potreba “`enskite” organizacii na primer, ili orga­
nizaciite na ekologistite, ribarite, horistite… da
izmisluvaat topla voda za drugata ranliva grupa,
{tom mo`at, prosto i ednostavno, pra{awata {to
se predmet na nivnoto dejstvuvawe, da go nabqudu­
vaat i od aspekt na druga ranliva socijalna grupa?
Ili, vo slu~ajov - ako tie lu|e bi bile so hendikep?
Za{to, pra{awata {to zasegaat striktno nekoe lice
so hendikep, ne se samo negov “ekskluzivitet”, tuku
se pra{awa {to mo`at da zasegnat sekogo vo oprede­
len moment od `ivotot, vozrast ili situacija. Zatoa
mora da postoi na~in pra{awata {to gi zasegaat
sogra|anite so hen dikep, da se vmetnat vo strategi­
ite i programite na site drugi op{testveni ~initeli.
A Polio Plus re{i da go inicira toa. Najprvin im
se priklu~ivme na “srodnite” organizacii od Bal­
kanot i Evropa vo ramkite na Share See programata.
Share See, sedum godini dejstvuva{e vo reginot kako
glaven akcelerator i preku treninzi, konsultacii,
studiski poseti, razmena na iskustva..., generalno,
ovozmo`i razvoj na kapacitetot i silata na sevkupno­
to dvi`ewe na licata so hendikep od ovie prostori.
No, promoviraj}i ja potrebata pra{aweto na hendike­
pot da se sfati kako pra{awe na ~ovekovi prava i da
bide sostaven del od koe bilo socijalno dejstvuvawe,
Polio Plus nau~i i deka ne treba da raboti me samo
“na sebe” tuku i okolu sebe. Zatoa, im se priklu~ivme
na drugite makedonski organizacii koi dejstvuvaat
vo oblasta na ~ovekovite prava, i iniciravme i
formiravme novi sojuzi, mre`i i asocijacii, koi so
zaedni~ki sili }e se borat za po~ituvawe i ostvaru­
vawe na ~ovekovite prava na site ranlivi grupi, a so
toa i na gra|anite so hendikep. Vo taa smisla, vo 2004
godina Polio Plus mu se priklu~i na Sojuzot “Nulta
korupcija” koj niz zaedni~ki aktivnosti so drugi or­
na lu\eto so specijalni sposobnosti
SORABOTKA
ganizacii i institucii, dejstvuva{e za namalu­
vawe na korupcijata vo razli~ni op{testveni
sferi, kako i vo podignuvaweto na javnata
svest za ovaa negativna op{testvena pojava.
Taa godina Polio Plus se vklu~i i vo inici-
ra­weto i formiraweto na Gra|anskata plat­
forma na Makedonija, osmislena za zaedni~ki
pritisok na gra|anskiot sektor vrz vlasta, a so
cel obezbeduvawe aktivno i nezaobikolno u-
~estvo i na gra|anskiot sektor vo procesot na
kreirawe politiki vo dr`avava. Na patot kon
celosno po~ituvawe i ostvaruvawe na funda­ Me|unarodna konferencija “^ekor kon Evropa” (2003)-
mentalnite ~ovekovi prava i slobodi, im se Share See balkanska mre`a
priklu~ivme i na soborcite od Ku}ata za ~ove­
kovi prava vo Makedonija (2006), vospostavena
kako nacionalna mre`a i kako del od mre`ata
na vakvi Ku}i, vostanovena na evropsko nivo.
Vo 2007 godina iniciravme i formirawe na
Nacionalno koordinativno telo za razmena na
informacii zaradi izrabotka na Strategija za
za{tita od diskriminacija, koe dve godini po­
docna dobi i praven status kako Sojuz “Make­
donija bez diskriminacija”. Vo ramkite na ovoj
Sojuz, aktivno u~estvuvavme vo kreiraweto i
donesuvaweto na Zakonot za za{tita od diskri­
minacija, usvoen vo fevruari 2010 godina.
Vo 2009 godina, Polio Plus & se priklu~i i
na makedonskata Platforma za borba protiv
siroma{tijata i socijalnata isklu~enost, pa Osnovawe na makedonskata Ku}a za ~ovekovi prava
ka­ko partner na Vladata i MTSP, intenzivno kako del od svetskata mre`a (2006)
rabote{e na nadminuvaweto na siroma{tijata
i socijalnata isklu~enost na oddelni socijalni
grupi.
Krugot e eden, za site
Od 2002 godina, Polio Plus e ~len na
Evropskiot forum za hendikep (EDF), a go­
di­nava, sledej}i gi novite potrebi vo sve­
tot i kaj nas za razvoj na politiki i princi­
pi za servisi za podr{ka na gra|anite vo
si­te oblasti, stana ~len na evropskata Aso­
ci­jacija na davateli na uslugi (EASPD).
I­maj}i predvid deka hendikepot po svojata
priroda e heterogena pojava, toj treba da se ra-
zgleduva od pove}e aspekti istovremeno, a toa Osnova~ko sobranie na Sojuzot “Makedonija bez
}e pridonese kon posoodvetno i pocelosno osoz­ diskriminacija” (2009)
navawe, i na samite lica so hendikep, i na dru­
gite gra|ani, no i na instituciite, dr`avata i
na zaednicata vo celost. Seto toa poradi potre­
bata na licata so hendikep da im se dadat isti
mo`nosti kako i na ostanatite gra|ani, a zaradi
nivno celosno i aktivno u~estvo vo nejzinoto
sevkupno bitisuvawe.
Toa zna~i deka op{testvoto treba da go
o­hra­bruva i olesni nivnoto u~estvo preku so-
odvetni servisi, bazirani vo zaednicata, so
kva­litetna i soodvetna zakonska potpora. No,
toa isto taka zna~i i deka licata so hendikep
treba da gi razvijat svoite sposobnosti i kapac­
iteti za da gi iskoristat mo`nostite koi bi se
sozdale na toj na~in.
Za{to, kako, vpro~em, poinaku bi patuvale
so drugite? Gra|anaska platforma na Makedonija -
Od otvaraweto na 4-ot NVO saem
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep Deceniska borba za dostoinstvo 93
 dostoinstvo
10 godini
borba za
LEKCII LEKCII - od 10 godi[noto iskutvo

6 Podale~noto e poblisku

Razvij go procesot do maksimum. Odi od okolu i popoleka.

Samo taka }e obezbedi{ dovolno vreme i prostor da se krene

10 NAU^ENI prav, za {to pove}e lu|e da mo`at da ja “svarat” porakata i da

go do`iveat ne{toto kako svoe. Takov ~ovek nema da se pre-da-
de sebe si (a ni tebe).

LEKCII
7 Kolku podlaboko zasekuva{,
tolku otporot e posilen!

Znaj deka ti si borec za promeni i znaj deka ti napa|a{,

1
ama poleka so tvoite inovacii i rekonstrukcii na postoe~kiot
Vklu~uvaj! Vklu~uvaj! Vklu~uvaj!
sistem. Kolku podlaboko zasekuva{, tolku e posilen otporot.
I ne zaboravaj, ti ne se bori{ do istrebuvawe, ama, ne im ni
Nemoj nikoga{ da si pomisli{ deka si gi vklu~il site zainteresirani. ostava{ ni manevarski prostor.
Veruvaj, sekoga{ }e se najde nekoj koj, ako ne e vklu~en, mo`e i da ne te
razbere. Nerazbiraweto pak e pat kon neprijatelstvo. Nemoj toa da go do-
zvoli{! Otvori se. Tvojata kauza e dovolno golema za sekoj da si ja najde
svojata prikazna vo nea.
8 Tvojata kauza ne e misterija!

Vo “posredni” demokratii, edinstven na~in da ja prenese{

tvojata vistina e sepak preku posredna komunikacija. Ka`ano

2
Educiraj! moderno – mediumi. Fokusiraj se! Poentiraj! Kolku si pojasen,
tolku poprecizno }e te prenesat. Sorabotuvaj so mediumite
mudro; ne gi maltretiraj; bidi prisuten, ama ne i dosaden; bidi
Bez ogled kolku lu|e si prosvetlil i preobratil na tvoja strana, niko­
ostar ama ne drzok, i pretstavi se zagri`eno, ama ne isfrus­
ga{ ne ja potcenuvaj nivnata dotoga{na edukativna ramka. Ne dozvoluvaj
trirano. I, kone~no, po~ituvaj gi i pomogni im na lu|eto od no-
ramkata da te vrami. ]e mora zaedno da se borite protiv seni{tata na
vinarskata fela. Tie toa }e znaat da go cenat.
minatoto. Ama, kolku porano po~ne{ da educira{, so tolku pomalku pro-
blemi }e se soo~i{ koga zaedno }e izlezete na barikadite.

9 Nema sloboda bez borba!

3 Gledaj gi nevidlivite!
Dali idnite pokolenija }e gi cenat pridobivkite od na{ata
borba? Ne. Tie }e se soo~at so nivnite predizvici nasledeni
Tvoite protivnici nikoga{ nema javno da se izjasnat deka se protiv
od na{evo vreme. Isto kako {to nie
pravata na licata so hendikep. Lustriraj i ekspoziraj. Ama imaj merka i
denes se borime so tovarot na na{ite
znaj si deka s# e pra{awe na interes. Ne dozvoluvaj tvoite i nivnite in­
pretci. Samo u{te eden mal is~ekor
teresi bez potreba da se razidat i da sogorat.
kon sloboda. S# mo`e da se ukrade,
sokrie i podari - samo slobodata mo-
4 Ne patuvaj sam! ra da se izbori.

10
Edna stara afrikanska pogovorka veli:”Ako Razli~ni a ednakvi -
saka{ da patuva{ brzo, toga{ patuvaj sam. No, politi~ka matrica!?
ako saka{ da stasa{ daleku, patuvaj so dru­
gite”. Zatoa, zdru`i ja svojata borba so drugi Pozicijata i opozicijata se samo
patalci kako tebe. Koalicii, mre`i, bratstva, razli~ni grupi na mo}, so poinakov
o~ajnici, zaverenici… S# e legitimno dodeka e mentalen sklop kon na{ata kauza:
legitimna tvojata kauza. opozicijata sekoga{ }e vetuva, a po­
zicijata sekoga{ }e odlo`uva. Edna-

5 Edno ZAedno
kvi se samo vo toa {to re{avaweto
na hendikepot im e “sporovozno” pra-
{awe. No, znaeme, nitu Jovan bez ze-
Nikoj ne stanal prorok vo sopstvenoto selo. mja sakal da ima parlament, nitu pak,
Za da mo`e{ da ja prenese{ porakata, ti tre­ na{iot parlament saka{e gra|anska
baat posveteni lu|e i priznati propovednici. inicijativa.
Zatoa, ne dozvoluvaj tie malkumina {to gi i- Ama, {to da pravime, ni{to ne
ma{, da ti izgorat. Za{titi gi so frontalna ja zapira dobrata ideja ~ie vreme e
akcija na legitimni grupi i institucii koi te stasano.
poddr`uvaat.

94 2010 - specijalno izdanie na lu\eto so specijalni sposobnosti - Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep Deceniska borba za dostoinstvo 95

DRUGITE ZA
POLIO PLUS
Pra{avme {to za Polio Plus mislat mnogumina
poznati op{testveni dejci, politi~ari, biznismeni,
lideri i ~initeli na koi na{eto postoewe, misija
i aktivnosti im se poznati. Od iskazite za toa kako
tie n# do`ivuvaat, kako ja ocenuvaat na{ata rabota i
kade n# pozicioniraat vo op{testvoto, doznavme kako
za nas se razmisluva “od onaa” strana na barikadite...
Podolu se pomesteni nivnite razmisluvawa:
D-r |orge Ivanov
Pretsedatel na
Republika Makedonija
Polio Plus,
neobi~na organizacija
Imperativ na sekoe op{testvo e bliskata sorabot­
ka i partnerstvo me|u dr`avnite institucii i nevla­
diniot sektor so cel podobruvawe na kvalitetot na
`ivot na svoite gra|ani.
Brojni nevladini organizacii so svoite aktivnos­
ti se relevantni faktori vo podobruvawe na sosto­
jbite vo oblastite vo koi dejstvuvaat. Koga se zboruva
za ostvaruvaweto na pravata na licata so hendikep,
toga{ nema dilema deka Polio Plus pretstavuva eden
od glavnite dvigateli na inicijativi za podobruvawe
na sostojbata na ova specifi~na socijalna grupa.
Polio Plus vo izminatata dekada be{e poznata
po svojata aktivnost fokusirana na postignuvaweto
strate{ki zakonodavni i politi~ki promeni vo podi­
gaweto na svesta za pravata na lica so hendikep, {to
kulminira{e so inicijativata za donesuvawe Zakon za
za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hen­
dikep.
So svojot anga`man, Polio Plus osobeno pridonese
vo razvojot na politiki za obrazovanie i vrabotuvawe
vo procesot na deinstitucionalizacija, kako i vo bor­
bata protiv diskriminacija i marginalizacija, so cel
licata so hendikep da stanat aktivni u~esnici vo op­
{tes­tvoto.
Moram da go potenciram i pridonesot na Polio
Plus vo vrska so Konvencijata za pravata na licata so
popre~enosti koja RM ja potpi{a zaedno so Opcioni­
ot protokol, a so koja se potvrduva univerzalnosta i
me|usebnata vrska na ~ovekovite prava i osnovnite
slobodi i prava na licata so hendikep, i so koe se ga­
ran­tira nivno celosno u`ivawe bez diskriminacija.
Jas sum ubeden deka Polio Plus i ponatamu }e pro­
dol`i so svoite aktivnosti, nudej}i gi svoite avto­h­
toni idei, re{enija i predlozi od koi }e ima korist
celata na{a zaednica.
96 2010 - specijalno izdanie
dostoinstvo
10 godini
borba za
Nikola Gruevski
Pretsedatel na Vladata na
Republika Makedonija
Polio Plus - zna~aen
op{testven ~initel
Od osobeno zna~ewe za Vladata na RM e da se pot­
tiknuva inkluzijata na licata so invalidnost vo site
sferi od op{testveniot `ivot, preku unapreduvawe na
komunikacijata i dijalogot pome|u Vladata kako krea­
tor i realizator na politikite, i nevladiniot sektor
koj raboti na za{tita na pravata na ovie gra|ani.
Pri noseweto na politikite {to direktno ili in­
direktno gi zasegaat pravata na licata so invalidnost,
nastojuvam da baram mislewa i da vr{am konsultacii
so relevantnite organizacii koi rabotat na poleto na
nivnata za{tita i nadminuvaweto na nivnata diskrim­
inacija i marginalizacija vo o{testvoto. Edna od niv
e sekako Polio Plus, koj so svojata desetgodi{na ak­
tivnost se promovira{e kako zna~aen o{testven ~ini­
tel.
Vospostaveniot partnerski odnos na Vladata so ne­
vladiniot sektor, vo koj zna~ajno mesto ima Polio Plus,
ima{e klu~no zna~ewe vo kreiraweto i implementi­
raweto na golem broj re{enija, preto~eni vo regula­
tivi, vo nasoka na eliminirawe na site formi na dis­
kriminacija na licata so hendikep. RM e edna od prvite
dr`avi koi ja poti{aa Konvencijata na OON za pravata
na licata so invalidnost, i koja naporno raboti na soz­
davawe uslovi za nejzina skore{na ratifikacija vo So­
branieto. Potoa, noseweto na Nacionalnata strategija
za izedna~uvawe na pravata na licata so invalidnost,
kako i zakonite: za invalidski organizacii, za upotre­
ba na znakovniot jazik i za socijalna za{tita, no i na
Strategijata za deinstitucionalizacija.
O~ekuvam plodnata sorabotka so Polio Plus da
pro­dol`i i vo idnina, vo nasoka na natamo{no unap­
reduvawe na pravata na licata so hendikep, so {to na
tie gra|ani }e im se dade mo`nost da go dadat svojot ce­
losen pridones vo unapreduvaweto na blagosostojbata
na dr`avata vo celost.
@anpjero Grifo
^len na Svetskiot izvr[en odbor
na DPI
Alka vo transformacijata
Koga gi zapoznav lu|eto od Polio Plus, bev voodu-
{even!
Tie ne se samo organizacija za lica so hendikep,
tuku vistinski borci za pravata na licata so hendikep...
na lu\eto so specijalni sposobnosti
DRUGITE ZA POLIO PLUS
Tie ne se reklamna agencija, no pravat socijalni
kam­pawi so silen oddek...
Tie ne se dramska trupa, no sekoja nivna akcija e
dramati~na...
Tie ne se golema organizacija, no ostvaruva golemi
promeni vo javnata svest...
Tie ne sledat nekoi participativni pravila, tuku
se borat za celosna demokratija....
Polio ne e mediumski mo}nik, ama ja koristi mo}ta
na mediumite na ubav na~in...
Politi~ka ambicija za silno vlijanie vrz politi~-
kite odluki...
Konvencijata na Obidinetite nacii za pravata na
licata so hendikep go prizna po~ituvaweto na na{ite
~ovekovi prava. Nie sme kone~no del od op{testvoto!
Neobi~noto iskustvo na Polio Plus, kako dvi`ewe pro­
tiv hendikep, mo`e da bide vistinska alatka vo trans­
formacijata na umot na op{testvoto, vo otstranuvaweto
na stereotipiite i predrasudite, vo promocijata na
po~ituvaweto i dostoinstvoto, poddr{ka na inkluzijata
na licata so hendikep vo op{testvoto.
Po niza vekovi vo koi op{testvoto se obiduva da gi
rehabilitira licata so hendikep, kone~no dojde vreme
da gi promenime ulogite: ~ukna ~asot da se rehabilitira
op{testvoto za da gi po~ituva na{ite ~ovekovi prava!
Hari Kostov
Glaven izvr[en direktor,
Komercijalna banka AD Skopje
Podobro op{testvo
Vo presret na jubiulejot na nevladinata organizaci­
ja Polio Plus – dvi`ewe protiv hendikep, imame ~est,
no i obvrska da go ka`eme svoeto mislewe i stav ne
samo za ovaa organizacija, tuku i za ona {to e napraveno,
mo`elo da bide napraveno, no ne e napraveno.
Im go ~estitame jubilejot na ~lenovite na Polio
Plus – dvi`ewe protiv hendikep i na site poddr`uva~i
na ovaa nevladina organizacija, i im posakuvame da iz­
vojuvaat u{te mnogu pobedi vo spravuvaweto so op{tes-
tvenite predrasudi, mentalnite matrici i administra­
tivnite prepreki.
Komercijalna banka AD Skopje, u{te od samiot
po~etok vo 2001 godina, so silen edntuzijazam pristapi
vo poddr{kata na Polio Plus, i be{e Generalen spon­
zor na mese~niot magazin za lica so posebni potrebi
“Vulkan”, spisanie koe obrabotuva{e temi od oblasta
na ~ovekovite prava i gra|anskoto op{testvo od as­
pekt na licata so posebni potrebi. Spisanieto zgasna,
no sorabotkata na Polio Plus prodol`i, osobeno {to
Bankata kako op{testveno odgovorna kompanija sekoga{
so vnimanie gi razgleduva{e potrebite na ovaa organi­
zacija i, srazmerno na anga`manite i op{testvenite ak­
tivnosti, odgovara{e pozitivno.
Za da go napravime svetot podobro mesto za `ive-
ewe na licata so hendikep, sepak ne e dovolna samo
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep
zalo`bata na ~lenovite na Polio Plus – dvi`ewe
protiv hendikep, koj se obiduva preku sponzorstva i
donacii da go zasili vnimanieto na op{testvoto kon
ovaa ranliva op{testvena grupa, tuku, ramnopravnata
bitka so sekojdnevnite problemi na teren i aktivno­
to u~estvo vo re{avaweto na gra|anskite problemi, e
vistinskiot pristap za kreirawe ednakvi mo`nosti
za site ~initeli na op{testveniot `ivot.
D-r Vesna Veli]-Stefanovska
Profesor
Nade` i verba za
`ivot i idnina
Gi pomnam prvite ~ekori na Polio Plus i moeto
voodu{evuvawe za hrabrosta i entuzijazmot so koj go
za­po~na procesot za eliminirawe na predrasudite za
hendikepot vo R. Makedonija i promovirawe na edin­
stvenata vistina za na{ata ednakvost. Polio Plus
raste{e i sozreva{e so sekoj predizvik i sekoja nova
pobeda. Prerasna vo organizacija – lider, prepoznae­
na, kako od obi~niot ~ovek, taka i od relevantnite
avtoriteti. Polio Plus uspea da vnese nade` i ver­
ba za `ivot i idnina vo mnogu du{i i mnogu srca. So
svoite aktivnosti uspea od razli~nostite na lu|eto
da napravi sovr{ena celina na razbirawe, poddr{ka
i zaedni{tvo.
Za Polio Plus sekoga{ ima ne{to pove}e koe mo­
`e da bide napraveno. Slavej}i go svojot uspeh, Polio
Plus gleda napred, kon ona koe s# u{te treba da se
postigne, povikuvaj}i n# da ne zaboravime deka usp­
esite doa|aat so verbata deka sekoj `ivot e ~udo i
de­ka sekoja li~nost ima {to da pridonese.
Miki Igwatovi]
Pretsedatel na Nacionalniot
sovet na invalidskite organizacii
na Republika Makedonija
Zbogatuvawe
Vo vremeto koga se pojavija golem broj organizacii
~ija celna grupa bea licata so invalidnost, se pojavi
i Polio Plus. Za razlika od pove}eto drugi, Polio
Plus preku proektite {to gi sproveduva{e dade pri­
dones vo podigawe na javnata svest za licata so in­
validnost. Vo tie ramki Polio Plus uspea da stane
prepoznatliv vo javnosta. Toa zna~e{e zbogatuvawe
na dvi`eweto na licata so hendikep.
Deceniska borba za dostoinstvo 97
 DRUGITE ZA POLIO PLUS
Savka Todorovska
Pretsedatelka na Nacionalniot
sovet za rodova ramnopravnost
Ednakov tretman
Vo petnaesette izminati godini vo Republika Ma­
kedonija, edna od organizaciite koja go grade{e gra-
|anskiot sektor, silno i so entuzijazam i `elba da se
napravat promeni vo nasoka na za{tita na ~ovekovite
prava i podobruvawe na `ivotot na licata so pre~ki, e
sekako Polio Plus.
Polio Plus preku svoite aktivnosti ovozmo`i
licata so pre~ki da dobijat ednakov tretman vo op-
{testvoto, nivna integracija vo site segmenti i ednak­
vi mo`nosti so ostanatite gra|ani vo zemjata.
Profesionalnite i sodr`inskite anga`mani na
Polio Plus & se prili~no poznati na javnosta vo Make­
donija, no i nadvor od nea. Kapacitetite na organizaci­
jata poka`uvaat deka uspevaat da promenat zakoni, da
vlijaat vo kreiraweto na politikite, kako i da dadat
golem pridones vo silinata na gra|anskite organizacii
vo Republika Makedonija.
Spored na{eto iskustvo, sorabotkata so Polio
Plus otsekoga{ bila na zavidno nivo, zaedni~ki vo
partnerstvo sme rabotele vo nekolku proekti i mo`eme
da ka`eme deka za partner sme imale organizacija so
visoki moralni i eti~ki vrednosti.
Suad Zahirovi]
Sovetnik na Premierot na
Federacijata na BiH
@ivot
Imam vpe~atok deka `ivotot na edna organizacija
potsetuva na `ivotot na eden ~ovek:
- Vo tekot na prvite godini se borime da pre`i-
veeme i da porasneme,
- Potoa doa|a vreme koga u~ime i sozdavame pri­
jatelski vrski, i se soo~uvame so neprijatelite,
- A potoa doa|a vreme na intenzivna rabota i so­
davawe za idninata.
Polio Plus mora{e da porasne pobrzo, da u~i po­
brzo, pobrzo da najde prijateli i da se soo~i so nepri­
jatelite, i da go sozdade ona po {to e edinstvena or­
ganizacija, ne samo vo Makedonija, tuku i vo regionalni
i me|unarodni razmeri.
Me|utoa, mnogu pati sme se soo~ile so soznanieto
deka e polesno da se sozdava i da se sozdade otkolku
98 2010 - specijalno izdanie
da se so~uva sozdadenoto, a istovremeno da ne se os­
tane zaroben i voshiten od ona {to ste go sozdale.
Desette godini od postoeweto e pri~ina pove}e za
slavewe, pri~ina da se pogledne nanazad, no samo za
mig, ama i pri~ina za pogled vo idninata, zatoa {to
dvi`eweto na licata so invaliditet, vo Makedonija i
na me|unarodno nivo, bara pove}e znaewe, va{ata ino­
vativnost i va{ata energija koja sigurno }e pridonese
vo razvojot na op{testvo podobro za site, za{to ona
{to e dobro za licata so invaliditet, e podobro za si-
te!
Zoran Stojkovski
Pretsedatel na Centarot
za institucionalen razvoj
(CIRa)
Lobirawe i zastapuvawe
Na~inot na koj Polio Plus, kako gra|anska organi­
zacija, uspea so svojata rabota, posvetenost, kreativ­
niot pristap i, pred s#, so postojanoto zastapuvawe i
lobirawe za promena na zakonskata regulativa, donese
vidliva promena vo tretiraweto na problemite na
licata so posebni potrebi i vo funkcioniraweto na
gra|anskiot sektor vo RM. Polio Plus ostana edin­
stvena organizacija koja go prifati predizvikot koj go
pretstavivme pred niv na obukata za lobirawe i zasta­
puvawe {to ja ispora~avme za niv i nivnite partnerski
organizacii na krajot od 2004 godina, za inicirawe na
donesuvawe zakon preku sobirawe minimum 10.000 pot­
pisi od gra|anite na RM. Sobraa re~isi dvojno pove}e
potpisi, nivnata kampawa vo parlamentot i dr`avata
e i ostana edinstven takov slu~aj vo Makedonija. Na
toj na~in Polio Plus zasekoga{ se vpi{aa vo istori­
jata na razvojot na gra|anskoto op{testvo, u~estvoto na
gra|anite vo procesot na donesuvawe odluki vo razvo­
jot na demokratskite procesi vo Makedonija.
Du[ko Minovski
^len na Komisijata
za za[tita od diskriminacija
Seriozna organizacija
Koga razmisluvam ili govoram za Polio Plus, ed­
nostavno, mi naviraat bezbroj konstatacii, prijatni
migovi na dru`ewe, konfrontacii na seriozni temi,
argumentirawe na stavovi i, sekako, novi idei za podo­
bar i pokvalieteten `ivot na site gra|ani. Verojatno
spletot od pozitivnite okolnosti pridonese jas, pokraj
mnoguminata, da ja imam privilegijata prvi~no da se za-
na lu\eto so specijalni sposobnosti
poznaam so Zvonko [avrevski (ikonata na Polio). Preku
toj kontakt, uspeav da navlezam vo su{tinata na dejst­
vuvaweto na ovaa isklu~itelno simpati~no-obi~no-
neobi~na graganska organizacija.
Svesni sme deka imame ogromen priliv na vakov
tip organizacii, no prefiksot “seriozna”, malkumina
go zaslu`uvaat. Evidenten e pridonesot na ovaa organi­
zacija vo kreiraweto na kompletnata slika vo RM, oso­
beno vo odnos na seriozniot is~ekor vo podigaweto na
svesta za postoeweto na licata so hendikep, kreirawe­
to na ambientot vo koj kontinuirano se podobruvaat us­
lovite za dostigawe na krajnata cel na ovaa misija, a
toa e “ednakvi mo`nosti za site”.
Mo`am samo da im posakam, na Zvonko i negovata
“mala dru`ina” (mala samo po broj…!), i vo idnina da
pro­dol`at so vakviot entuzijazam, no sekako so pogole­
mo razbirawe i pottiknuvawe od nadle`nite i rele­van­
t­ni institucii.
Branko Crvenkovski
Pretsedatel na SDSM
Isti vrednosti
Dozvolete mi da vi ~estitam na va{eto desetgodi{no
postoewe i da vi posakam da prodol`ite po patot koj
sovesno i odgovorno go sledite.
Va{ata postojana i neumorna borba vo poleto na op­
{testveno korisnoto, va{ata borba za podobruvawe na
pravata na hendikepiranite lica, za gradeweto na ed­
nakvi mo`nosti i pogolemi slobodi e ne{to {to treba
da go zasega i da bide cel na sekoj gra|anin vo Makedo­
nija.
Veruvam deka blagodarenie na va{iot trud postig­
nat e golem napredok, napredok koj ne celi edinstveno
kon tehni~ki podobruvawa ili legislativni promeni,
tuku celi kon eden mentalen i duhoven progres na ce­
loto op{testvo. Toj progres se ostvaruva pred se preku
va{ite inicijativi vo obrazovanieto, vo podignuvaweto
na javnata svest, vo neprifa}aweto na nikakov vid na
diskriminacija ili marginalizacija vo op{testvoto.
Da bideme iskreni i jasni. Toa e te{ka rabota, ne­
{to {to bara zdravi emocii, razviena civilna svest,
~uvstvo za odgovornost i samo`rtvuvawe. Ne{to {to se
na­rekuva solidarnost.
Vie znaete deka osnoven postulat na SDSM e deka:
lu|eto se dobri, tie sakaat sloboda i ednakvost, no po-
trebna im e solidarnost. Sekoj ~ovek e li~nost za sebe,
i e ednakvo vreden kako i sekoj drug. Sekoe ~ove~ko
su­{testvo, sekoj od nas, zaslu`uva {ansa za da gi rea-
lizira svoite soni{ta za podobar `ivot. [ansite ne
smeat da bidat {ansi samo za nekolkumina, samo za mno-
zinstvoto, tuku za site.
]e se soglasite deka na{ite vrednosti n# spojuvaat,
kako zaedno veruvame deka iako site lu|e ne se isti, tie
zaslu`uvaat ednakvi mo`nosti. Zatoa sekoga{ }e ja ima-
te aktivnata poddr{ka od mene i od celiot SDSM, a vo
idnina, veruvam i od site gra|ani na R. Makedonija.
- Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep
DRUGITE ZA POLIO PLUS
Zumrete Jakupi
Prateni~ka vo Sobranieto
na Republika Makedonija od
DPA
Zastapuvaat, educiraat
Polio Plus e mnogu aktivna vo borbata za pravata
i slobodite, i vo zalo`bata za ednakvi mo`nosti na
licata so posebni potrebi so cel nadminuvawe na
diskriminacijata i marginalizacijata.
Aktivistite od Polio se sekoga{ vo kontakt so
zakonodavnata struktura kade maksimalno lobira-at
za ratifikacija na Konvencijata, za zakonskata regu­
lativa… Vo kontinuitet se konsultiraat i educiraat
pratenici i NVO, za da se informiraat i da se iz­
borat za pravata na licata so posebni potrebi koi,
spored mene, ne bi trebalo da im se dadat kako mi­
losrdie, tuku da im se ovozmo`i da stanat kolku {to e
mo`no ponezavisni i poproduktivni za op{testvoto.
Polio Plus se zalaga i e mnogu aktivna vo promoci­
jata i pottiknuvaweto vrabotuvawe i nezavisno `i-
veewe na licata so hendikep. Me|u drugoto, a {to e
najva`no, Polio Plus vo sorabotka so instituciite,
so razli~ni mehanizmi, kako {to e organizirawe jav­
ni debati, razni programi, izdavawe bro{uri… pri­
do­nesuva vo podigawe na javnata svest, s# so cel ovie
gra|ani da go zemat svoeto mesto vo op{testvoto.
Sa[o Klekovski
Izvr[en direktor
na Makedonskiot centar
za me\unarod na sorbaotka
Vulkan na novata generacija
Polio Plus e predvodnik, “vulkan” na novata gener­
acija na lu|eto so hendikep, so pristap kon hendikepot
kako pra{awe na ~ovekovi prava. Kako sekoj “vulkan”,
Polio predizvika potres, n# soo~i nas, gra|anite na
Makedonija, so na{ata strukturna diskriminacija na
lu|eto so hendikep. So svojot aktivisti~ki, vulkanski
nastap, Polio najdobro demonstrira kolkava energija,
talent – koj ~esto e skrien i zanemaren – se krie vo
lu­|eto so posebni potrebi. So osloboduvawe na cela­
ta energija, za deset godini se postignaa mnogu raboti,
po~nuvaj}i od vlijanieto vrz politikite povrzani so
hendikepot i anti-diskriminacijata, do konkretni
po­dobruvawa: Makedonija, od zemja so arhitektonski
barieri, za deset godini stigna do prvite op{tini bez
barieri. Toa e fascinanten uspeh na Polio i na site
nas. Sega pred Polio pretstoi predizvikot: kako edno
vakvo aktivisti~ko dvi`ewe, eden “vulkan”, da se in­
stitucionalizira, za da prodol`i da mu ja prenesuva
energijata na makedonskoto op{testvo…
Deceniska borba za dostoinstvo 99
 DRUGITE ZA POLIO PLUS
Ervan Fuere
{ef na delegacijata na EU vo
Makedonija
Polio Plus -
izvorna organizacija
Ja imav privilegijata da bidam svedok i da
u­~es­
tvuvam vo golem broj inicijativi i kampawi vo
dr`avava, organizirani od civilniot sektor, za bor­
ba protiv diskriminacijata i za unapreduvawe na
vklu­~enosta na licata so hendikep vo makedonskoto
op{testvo. Edna od tie organizacii so koi mi be{e
za­dovolstvo, vo izminative pet godini, da ostva-
ram mo{ne bliska sorabotka, e Polio Plus, organi­
zacija ~ii ~lenovi rabotat naporno za da obezbedat
isklu~itelno vodstvo vo dvi`eweto protiv hendikep,
vlo`uvaj}i golema posvetenost, upornost i entuzijazam
za da napravat - razlika.
Niz mnogu svoi inicijativi, Polio Plus segoga{ go
sogleduval faktot deka, za da se zgolemat naporite za
otstranuvawe na diskriminacijata i za obezbeduvawe
ednakvi prava za lu|eto so hendikep, potrebno e da
bidat vklu~eni site op{testveni ~initeli, izrazuvaj-
}i ja na takov na~in su{tinskata va`nost na partner­
skite napori vo osmisluvaweto politiki i zakonodavs­
tvo, i nivnoto efektivno promenuvawe vo praktikata.
Odli~en primer za ova e kampawata od 2005 godina koi
tie ja otpo~naa za da ja prosledi prvata i edinstvenata
uspe{na gra|anska inicijativa vo dr`avava, sobiraj}
i okolu 20.000 potpisi od gra|anite za usvojuvawe na
predlo`eniot Zakon za za{tita na pravata i dostoin­
stvoto na licata so hendikep.
]e gi pametam ne samo kako vistinska izvorna or­
ganizacija i trudoqubivi aktivisti, tuku i kako dragi
prijateli koi spodeluvaat vizii i nade`i za pluralno
i inkluzivno op{testvo, oslobodeno od diskriminaci­
ja, bez barieri a so ednakvi mo`nosti za site. Ubeden
sum deka i natamu }e go neguvaat principot ednakvi
pra­va za site lu|e, borej}i se protiv diskriminacijata.
Im posakuvam uspeh vo rabotata vo idnina, kako i vo
nivnite otpo~nati zalo`bi za ~ovekovi prava.
Violeta Tomovska
Prvi~nata "iskra" na
Zdru`enieto "@ivotna iskra"
Borec za podobro utre
Mnogu mi e milo {to u{te pred godini bev del od
mno­gu aktivnosti koi mo{ne uspe{no gi realiziral
Polio Plus. Im se raduvam na site aktivnosti {to
gi imale, a osobeno sakav da u~estvuvam vo niv i jas,
100 2010 - specijalno izdanie
zatoa {to go znam ~uvstvoto i, kako pretsedatelka na
“@ivotna iskra”, znam deka mnogu na{i ~lenki vo post­
operativniot period se ~uvstvuvaat tokmu taka – so
hendikep. Iskreno, `alam {to nemalo pove}e nastani
i proekti vo koi ne sum im se priklu~ila, ama sosema
sum sigurna deka dosega{nata sorabotka vo idnina }e
se zbogati.
Polio ~epnal mnogu pra{awa {to ostanuvaat da
bi­dat re{eni, so zaedni~ki sili. Postojano gi sledam
aktivnostite na Polio so srce, so du{a, za{to se bori
za poodbro utre na site.
Smetam deka treba da se dru`ime pove}e na koe
bilo pole. Mnogu od licata so hendikep poznavam i
sa­mata i ~esto se sre}avame i se dru`ime na razni
nastani, manifestacii… Znam deka treba nekogo pove}
e da zapoznaeme za da znaeme kako da mu pomogneme,
da go ohrabrime. I generalno, Polio, po site raboti
{to gi napravil, celiot trud {to go vlo`uva, navisti­
na zaslu`uva mnogumina da mu se priklu~at, da go pod­
dr`at.
Redovno go sledev magazinot “Vulkan” i den-denes
ponekoga{ gi prelistuvam negovite izdanija. Me raduva
{to lica so hendikep {to gi poznavam se aktivni vo po­
ezijata, vo literaturata, vo mnogu obalsti. Navistina
e prekrasno ~uvstvoto koga zapoznava{ novi lu|e, zapo-
znava{ deka imaat maka, deka treba da gi poddr`i{…
D-r Damjan Tati]
~len na Komitetot na OON
za pravata na
licata so invaliditet
Sposobni da mobiliziraat
Vo petnaesette izminati godini vo Republika Ma­
ke­donija, edna od organizaciite koja go grade{e gra-
|anskiot sektor, silno i so entuzijazam i `elba da se
na­pravat promeni vo nasoka na za{tita na ~ovekovite
prava i podobruvawe na `ivotot na licata so pre~ki, e
sekako Polio Plus.
Polio Plus preku svoite aktivnosti ovozmo`i li­
ca­ta so pre~ki da dobijat ednakov tretman vo op{te-
stvoto, nivna integracija vo site segmenti i ednakvi
mo`nosti so ostanatite gra|ani vo zemjata.
Profesionalnite i sodr`inskite anga`mani na
Po­lio Plus & se prili~no poznati na javnosta vo Make­
donija, no i nadvor od nea. Kapacitetite na organizaci­
jata poka`uvaat deka uspevaat da promenat zakoni, da
vlijaat vo kreiraweto na politikite, kako i da dadat
go­lem pridones vo silinata na gra|anskite organizacii
vo Republika Makedonija.
Spored na{eto iskustvo, sorabotkata so Polio
Plus otsekoga{ bila na zavidno nivo, zaedni~ki vo
partnerstvo sme rabotele vo nekolku proekti i mo`eme
da ka`eme deka za partner sme imale organizacija so
vi­soki moralni i eti~ki vrednosti.
na lu\eto so specijalni sposobnosti
 ^LENOVITE, SEGA{NI I MINATI

OD ^LENOVITE ...
Da si del od
koj so golema qu TIMOT
bov i trud Vo Polio Plus
raboti na ostvar
uvaweto na sum tri godini, Ovde
svojata MISIJA
@ivotot te vodi ,preto~uvaj} se educiram za nas, za
Kristina i gi IDEITE VO
na razni mesta. Ne REALNOST vizijata za ednakvi
Dikinson Du{ko za PODOBRO UT
sekoga{ se zamisle- RE, ti soz­ mo`nosti i borbata za sis­
dava ~ustvo na go
ni vo mladosta, nitu Hristov sraboteno, ama i
rdost za seto tem za na{ dostoinstven
vo soni{tata. Polio obvrska i `ivot.
odgovornost da
Plus e mojot vlog za Potpretseda­ se prodol`i
po toj pat do krajn
idninata. tel na Polio Sekretar ata cel .
i
Plus (2002- (2000-2006)
Ilinka Stal
etovi} Tome Janevsk
lus
Elena Ko~oska 2004) Administrati
vno tehni~ki ^le n na Polio P
Programski rakovoditel sekretar

Anke Haris
“Stra{ilata” {to tal
kaa vo O.B.E. Slobodan Zoran
neo bi~ en na~ in na Markovski Petrovski
GTC bea Polio Plus e edinstvenata
. Im pre sijata ([ef)
pra}awe poraka NVO vo RM koja se stremi
i po osu m god ini , samo
me dr`i di
kon unapreduvawe na ~ove­ Volonter od
kol ku tru
{to sega mi e jasno ni,
kovite prava za licata so Velika Bri­ Logistika
ni no} i se pot reb Lektor i (2000-2004)
neprospie o da popre~enost i podobruvawe tanija (2003-
i” na Po li korektor na
za site “produkt da gi na nivnata sevkupna sostoj- 2005) pratena
got ven i jav nos ta site pisanija
bidat pod ba, preku mnogubrojni aktiv- od VSO
“primi”… nosti i proekti.

Tatjana Stankovi} - Belovska Vera Dimitri

evska
Novinar Sorabotnik na
Polio Plus

Slobodata
na lu|eto
vaweto na i uri-
rale
Onie {to go razb sozdavaat ve
predrasudi
te koi
Od mom at is­ {
za­
poznav
entot k
oga go Polio plus e najsjaj­ Polio Pl us od ideal za ko ta~ki granici se
i vo id ni na ta j treba da se
tiv de Polio, sfa- nata zvezda vo vsele­ prav en {i del od sv
ojot `ivot.
potro-
ka hen
ne e vo dikepot nata od nevladini or­
li
op{testv ceto, tuku vo ganizacii. Yvezdenata
o
sposobno to koe ne e pateka po koja odi Po­
gra|ani na site Ogwen Fidanoski
da im o svoi lio Plus napred, }e gi
isti mo` bez Boban Manevski
nosti i bedi nau~i lu|eto da gledaat
Logistika
Poddr`uva~ na Polio Plus
E, toa e h p
endikep! rava. na svetot so na{i o~i.

Branko Pop~e
vski Kosta Gorgiev
Kompozitor i
muzi~ki prod Glavnoto moto na Polio (“Misli
a:
ucent Logistika (2006-2010)
Mnogu mi se bendisuva pozitivno”) go razbiram vak
oto t mo` e da te obr eme ni so
vo Polio Plus. U~ime @iv
ti
mnogu raboti. Osven sekakvi te{ki problemi; ako
os­
rabota so kompjuteri, mu dozvoli{ na problemot da
a
u~ime za na{ite pra­ tane vrz tebe, toj }e te pritisk
Da se opi{e Po­ ako
kako golema kamena plo~a, no
lio Plus e ne{to Xuli va, obvrski, kako da se
uspee{ da ja simne{ i stav
i{
kako da se zapre vo­ Sowa Karpenkoj odnesuvame i da se or­
pod sebe, taa mo`e da ti poslu`
i
data na vodopadot. Dam~evska ganizirame... e edn a ska la na tvo jot
kako u{t
Duri go opi{uva{, pat kon pogolem uspeh.
ve}e ne{to drugo Volonter evski
se slu~uva. Programski (2004-2006) Ivica Stojanovski Du{ko Kral
Polio Plus
rakovoditel od Mirovniot ^len na Polio Plus Sorabotnik na
Nata{a Postolovska (2003-2006) korpus na
Programski rakovoditel (2004-2010) SAD.
Im se izvinuvame na site znajni i neznajni junaci koi ne se na ovoj spisok
a na nekoj na~in pridonele vo borbata na Polio Plus

102 2010 - specijalno izdanie na lu\eto so specijalni sposobnosti - Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep Deceniska borba za dostoinstvo 103
 NA BARIKADITE I
NE E TAKA NAPNATO

Desette izminati godini od postoeweto na Polio

Plus ne bea postojano i po avtomatizam seriozni, nap­
nati i strogo “spored propisite”. Naprotiv, a slikite
podolu toa i go potvrduvaat, edna od poubavite speci­ Fotografite fotograf
fiki na Polio e negovoto umeewe da im se raduva i “Site na irani (2009)
na malite is~ekori, da slavi za sekoja pobeda, da pee, trkala!”
(2004)
opejuva i da se samokura`i so pesna, zabava, dru`ewe...
i proslavi so poseben - {arm, “scenografija” i stil...
Starite velat: “Kako {to e zatkajano, taka i }e se
iskine.” Nie, vo Polio Plus, so istata `ar so koja gi
bievme site na{i bitki, ja ostvaruvame i komunikaci­
jata me|u nas, ama i zabavata...

Sre}na Nova 2008!

(2004)
Koga Branko
ne snima (200 “Taka go vrvev svetot...”
8)

Ekolo{ka sv
est (2008)

Balkanska zdravi )
ca (2003) 02
20
a Egipet (2008) t(
enska tort ot
es
R odend np
r
e
Profesorski elaboracii (Holandija,
2006) no~
Da

Prilo`enite fotografii se
privatni momenti, “fateni”
so slu`bena kamera. Im se
izvinuvame na protagonis­
tite za naru{enata priva-
tnost, no od rabotata i
zabavata ne se sramime.
Vo slednoto izdanie ovaa
strana planirame drasti~no
da ja pro{irime.
Gostin
03) ka od
tina (20 Hondu
Nagrada za Kris 3-ti Dekemvri 2008 ras Na defile vo Peh~evo (2005)

104 2010 - specijalno izdanie na lu\eto so specijalni sposobnosti - Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep Deceniska borba za dostoinstvo 105
 kola` od objaveni "VALIDI" vo Vulkan, od 2001 do 2005 godina crte`: Smile Cvetanovski, scenario Polio Plus

106 2010 - specijalno izdanie na lu\eto so specijalni sposobnosti - Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep Deceniska borba za dostoinstvo 107
 ZLATEN KLU^ ZA T-TE{TIK
ODVOD
Si sedam jas so moeto DOOEL vo kafan~e i si
pieme pivce posle otpu{uvaweto kako i voobi~aeno.
Koga eve ti nekoi so {taki mene me baraat. Se setiv
deka pred edno pet-{est godini otpu{uvav vo Vulkan
i si rekov sigurno pak im se zatnalo {tom me baraat.
Mi velat: slu{aj odvodxija, nie }e slavime 10
godini od na{ava organizacija i sakame pak da ni go
otpu{i{. ]e delime lekcii, }e pi{uvame za i protiv
vlasta, za i protiv na{ite… ima takov kalabalak da
napravime {to }e ni treba odvodxija od tvojot kali­
bar da ni go otpu{i. Dobro, im velam, }e Vi go otpu{am
i ovojpat, zo{to jas raka stavam tamu kade {to drugite
pogled ne sakaat da stavat.
^ekajte, im vikam: Vie ste Polio Plus ili Minus?
Plus sme mi vikaat. E, dobro, zo{to se namno`ile vo
me|uvreme ova Polijava pa ~ovek ne e siguren kaj }e
zagazi. Ostaj odvodxija sega taa rabota, dolga e za ob­
jasnuvawe tuku da premineme na rabotata, mi velat, i
po~naa da mi objasnuvaat…
Tie pred edno 4 godini se sobrale i storile ne-
kakva inicijativa da se donese Zakon za za{tita
na nivnite prava. Odele po sela, gradovi,
kafan~iwa, sobrale sekogo {to go
na{le, se javile kaj stasale za da
soberat minimum 10.000 potpi­
si. I sobrale 20.000! Gi ka~ile
na koli~ka demek da li~i i gi
odnele vo Sobranie. Posle,
kako {to si e redot, se storila
sednica i na nea pra-tenicite
so aplauz donele Za-klu~ok deka
ima potreba da se donese takov
Zakon. Na kraj na sednicata,
pretsedatelot objavi: “Po~nuva
da te~e zakonskiot rok od 60 dena
vo koj treba da se donese Zakonot”
Eeej, 60 dena ne se igra~ka. Vi
se veruva li deka u{te ne pomina-
le? Sega }e ja dopolnam teorijata na
Ajn{tajn koja veli deka samo vo vs­
elenata ako se dvi`i{ so brzina na
svetlinata vremeto posporo minuva i
si ve~no mlad. Teorijata treba da
se dopolni: Samo vo vselenata i vo
Makedonija. Ajn{tajn ima u{te edna
za ~ove~kata glupost ama nejse,
Ovde se zatnalo epten, ama pro-
blemot e vo toa {to g..nenicite ne
mirisaat kaj pratenicite doma. Tie
mirisaat kaj Vas, a Vie ne ste nekoj
si faktor. Zatoa ne pominale 60
dena od 2006 godina. Vo
ovaa na{a Makedonija
nitu eden pratenik vo
koli~ka nema, ili bar­
em so {taka pa da Ve
razbere{e. Za{to samo
stradalnik mo`e da Vi
ja razbere makata, ovie
drugite samo se slikaat.
108 2010 - specijalno izdanie
Zatoa za re{enie ovde treba cisterna od F300 do mak­
simum F350 priklu~ena na magistralniot odvod.
Ete, aj sega dajte druga cevka, uf ovaa prethodna-
va epten se zatnala…
Prodol`ija... Vo Obedinetive nacii donele
Konvencija za za{tita na pravata na licata so hen­
dikep. Se sobrale belosvetskite politici i re{ile
da go re{at problemot. Bravo. Eee, arno ama za taa
Konvencija da stane validna vo Makedonija treba
ovie na{ive politici da ja potvrdat vo Sobranie.
I? Eve u{te se mislat kolku pari trebalo da plati
Makedonija za da se implementira. Kaj nas u{te ne se
izra~unalo kolku vredi eden ~ove~ki `ivot. Aj {to ne
se znae kolku ~ini, tuku ednive (bez {taki) izigruvaat
Gospod, so toa {to na drugive (so {taki) }e im odredat
kolku ~ini nivniot `ivot i dali treba da se potro{at
parite za toa. Kakov ~ovek li e toj koj }e se drzne na
drug da mu ja odredi cenata na `ivotot…Zatoa ovde
treba ogrlica da se instalira na glavniot odvod so
G prenaso~uvawe na sporeden magistralen odvod so
dupli te{tik. Ete taka, ja sredivme i ova rabota …
Imalo u{te... Lani se donel nekoj Zakon za anti­
diskriminacija koj na nekoj na~in treba da gi za{titi
~ove~kite prava na ovie lu|e. Potoa tre­
balo da se formira nekakva si komisija
koja treba da ja sledi primenata na toj
Zakon. Za ~lenovi na taa komisija se
prijavile normalno i ovie so {taki,
za{to tie si ja znaat makata i si
rekle koj drug ako ne nie mo`eme
da pomogneme. Se sobrale mis­
litelite i re{ile deka profe­
sorka po pijano podobro }e im go
“svirne” na hendikepiranive ot­
kolku tie samite. De bre {to
cevki bea ovie {to mo`at
da istrpat olku mnogu
g..nenici… Ima li spas bre
deca moi stradalni za
Va{ive maki. Malku Vi
se na Vas 10 godini so
vakvi “{upci”. Gledam
jas deka nie pak }e se
vidime.
I taka za zborot
re~en i problemot
re{en, Poliovci zadovolni od
mojata rabota mi dadoa “Zlat-
en klu~ so vkrsteni {taki za
otpu{uvawe od prv stepen”.
A bre ne sum jas za nagrada ama
aj da ne ja frlam pa da go
dozatnam odvodot...
Do slednoto zatnuva-
we, Va{,
na lu\eto so specijalni sposobnosti