Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

M-r @aneta Stojkova

OD IDEJA DO REALNOST

Seopfatna i integralna me|unarodna konvencija za

za{tita i unapreduvawe na pravata i dostoinstvoto
na licata so hendikep

1
 Od ideja do realnost

Naslov:
“Od ideja do realnost”

Avtor:
M-r @aneta Stojkova

Izdava~:
Polio Plus - Skopje

Za izdava~ot:
Zvonko [avreski

Lektor:
Slobodan Markovski

Kompjuterska obrabotka:
OZ - Dizajn, Skopje
Elena Ko~oska

Dizajn na naslovna:
Adil Bakiu

Tira`:
1 000 primeroci

Pe~at:
Jugoreklam - Skopje

2
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

POLIO PLUS
-dvi`ewe protiv hendikep-

M-r @aneta Stojkova

OD IDEJA DO REALNOST

Seopfatna i integralna me|unarodna konvencija

za za{tita i unapreduvawe na pravata i
dostoinstvoto na licata so hendikep

Edicija “Justicijana”

Skopje, 2005

3
 Od ideja do realnost

Ovaa publikacija e podr`ana od strana na:

Deutsche Gesellschaft fur Ministerstvo za Polio Plus

Technische nadvore{ni raboti - dvi`ewe protiv
Zusammenarbeit na R. Makedonija hendikep-

4
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Predgovor

Koga se raboti za donesuvawe na Konvencija vo sistemot na

Obedinetite nacii mora da se ima na um deka do sega, vo 60 godi{-
nata istorija na OON, postojat samo 6 konvencii za ~ovekovite
prava?! Pri~inata za ovaa retka pojava e toa {to konvenciite
(potpi{ani i ratifiku-vani, se razbira) imaat pravno obvrzuva~ka
sila - {to zna~i stanuvaat zakon. Tokmu zatoa dr`avite (bogatite
a i onie vo razvoj) se osobeno vnimatelni vo donesuvawe na akti koi
gi obvrzuvaat i tokmu zatoa ovoj proces za donesuvawe na konvencija
~ij predmet na za{tita }e bidat licata so hendikep ima svoja skoro
25 godi{na geneza.
Zo{to ni e potrebna integralna Me|unarodna konvencija za
za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep?
So Konvencija se osmisluva pravno obvrzuva~kata ramka za
za{tita i promocija na pravata na licata so hendikep na univerzal-
no nivo i se pravi zna~itelen is~ekor pred tradicionalniot koncept
na razbiraweto na hendikepot kako "li~en problem" na licata koi
go imaat i "socijalen problem" na dr`avata. Dr`avite koi }e ja
ratifikuvaat Me|unarodnata konvencija za za{tita i unapredu-
vawe na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep }e bidat
zakonski obvrzani licata so hendikep da gi tretiraat kako
ramnopravni subjekti so suvereni prava, prava ~ie u`ivawe treba
da bide obezbedeno od strana na samata dr`ava.
Zabranata na diskriminacija e edniot imperativ koj so ovaa
konvencija im se nametnuva na dr`avite. No toa ne e dovolno. Za da
se anulira postoe~kata diskriminacija potrebno e da se odgovori
so isto tolku silna diskriminacija. No ovoj pat - pozitivna. Tuka
doa|ame do vtoriot imperativ - afirmativnite merki na organizira-
nata zaednica t.n. pozitivna diskriminacija. Merki koi treba da
dovedat do zabrzano izedna~uvawe na mo`nostite za podednakvo
u`ivawe na ~ovekovite prava i merki koi }e traat se dodeka postoi
i posledniot element na diskriminacija i neednakvi mo`nosti. Se
razbira, tuka ne stanuva zbor za kreirawe na nekakov sistem na
apsolutna ednakvost tuku ovozmo`uvawe na relativno ednakva
pozicija. Toa podrazbira deka pravedno e ednakvite da se tretiraat
ednakvo a razli~nite razli~no, se` so cel pravedno tretirawe na
individuite.
5
 Od ideja do realnost

[to ovaa konvencija }e zna~i za Republika Makedonija?

Prosto - ratifikuvaweto na idnata konvencija na R. Makedo-
nija }e i ovozmo`i zabrzano kreirawe na sistem koj }e im ovozmo`i
na nejzinite gra|ani ednakvi mo`nosti vo ostvaruvaweto na svoite
gra|anski prava. Ovaa oblast se` u{te, po tradicija, se tretira kako
isklu~iva nadle`nost na Ministerstvoto za trud i socijalna
politika, a so toa i kako ~isto "socijalno" pra{awe, obremeneta e
so mno{tvo negativni sudiri na nadle`nost, strada od kadrovska
neekipiranost i nadminat pristap a metodologija skoro i da ne
postoi. Dosledno i sistematsko implementirawe na odredbite na
konvencijata }e ni ovozmo`i postapno nadminuvawe na svoevidnata
"ra{amonijada".
Vo R.Makedonija vo tek e sproveduvawe na gra|anska inicija-
tiva za sobirawe 10.000 potpisi za predlagawe na Zakon za za{tita
na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep, ustavno pravo
koe do sega ostanalo neiskoristeno. Nacrt - tekstot na ovoj zakon
vo celost go sledi pristapot i metodologijata na izrabotkata na
konvencijata. Postapkata za donesuvawe na ovoj zakon mo`e (dokolku
ima politi~ka voqa, se razbira) uspe{no da zavr{i u{te pred
donesuvaweto na Konvencijata. Toa zna~i deka R. Makedonija ima
retka mo`nost, me|u prvite dr`avi vo svetot da ja potpi{e i vedna{
potoa da ja ratifikuva ovaa konvencija.
Celta na ovaa publikacija e da se obznani i popularizira
sodr`inata na konvencijata no i procesot vo koj taa se izrabotuva.
Komentarite i sugestiite na ova izdanie }e ni pomognat R. Makedo-
nija da izgradi stav po nacrt - konvencijata a potoa i soodvetno da
go prezentira na sedmoto zasedanie na Ad hoc komitetot. Ne pomalku
va`no e {to samata publikacija }e pridonese vo procesot na
podigawe na svesta i alarmirawe na javnosta za polo`bata na licata
so hendikep kaj nas. I na kraj, prestavuva svetol primer kako
vladiniot i nevladiniot sektor zaedni~ki deluvaat vo re{avaweto
na eden seriozen problem i vo dostojno prezentirawe na R.
Makedonija na svetska scena.
Iskrena blagodarnost do Ministerstvoto za nadvore{ni
raboti, Germanskoto tehni~ko dru{tvo, Hendikep Internacional i Lend
Mine Survivors Netvork za poddr{kata pri izdavaweto i promocijata
na ovaa publikacija, kako i za pomo{ta na u~estvoto na Polio Plus
vo rabotata na Ad hoc komitetot.
Zvonko [avreski
POLIO PLUS
6
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

VOVED

Licata so hendikep treba da gi u`ivaat site ~ovekovi prava

{to se garantirani so univerzalnite instrumenti, kakvi {to se
Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite prava i me|unarodnite
konvencii za ~ovekovi prava i fundamentalni slobodi. Sepak, vo
praktikata, licata so hendikep se soo~uvaat so diskriminacija na
razli~ni nivoa, poradi {to e potreben obvrzuva~ki instrument -
dogovor koj na licata so hendikep }e im obezbedi u`ivawe na ~oveko-
vite prava i fundamentalnite slobodi. Od tie pri~ini, vo ramkite
na Oraganizacijata na obedinetite nacii vo proces e donesuvawe
na seopfatna i integralna Me|unarodna konvencija za za{tita i
unapreduvawe na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep.
Konvencijata se narekuva “inplementaciona” zatoa {to so nea
ne se sozdavaat novi prava za pove}e od 600 milioni lu|e vo svetot
- lica so hendikep, so nea se sozdavaat samo mehanizmi za inplemen-
tacija na ve}e postoe~kite prava univerzalni za site ~ovekovi su{-
testva.
Iako pravata na ~ovekot se regulirani na me|unarodno nivo,
sepak dr`avite ostanuvaat eden od klu~nite za{titnici i promo-
tori na istite. Procesot na preto~uvawe na vizijata vo konkretna
politika i programa za akcija e individualen i zaseben za sekoja
dr`ava, bez razlika dali stanuva zbor za industriska ili za zemja
vo razvoj. Postoeweto na principot na pravna ednakvost, pravnite
lekovi i dopolnitelnite akcii koi {to dr`avite mo`at da gi preze-
maat pretstavuvaat osnova od koja se trgnuva vo podobruvaweto na
situacijata vo koja se nao|aat licata so hendikep.
Procesot na donesuvaweto na Konvencijata zapo~nat vo 2001
godina prodol`uva. Do sega se odr`ani {est zasedanija na Ad hoc
komitetot za donesuvawe na Me|unarodna konvencija za za{tita i
unapreduvawe na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep.
Do po~etokot na slednoto zasedanie na Ad hoc komitetot vo januari
2006 godina, neophodno e istata da se promovira i popularizira kaj
site nadle`ni dr`avni organi vo mati~nite dr`avi, samite lica
so hendikep i nivnite organizacii, no i stru~nata i naj{irokata
javnost da se zapoznae so sodr`inata na ovaa Konvencija i nejzinoto
zna~ewe vo sferata na za{tita na pravata na ~ovekot.

7
 Od ideja do realnost

Vo taa smisla, od golema korist e i internet stranciata na

Obedinetite nacii na koja se pretstaveni site materijali od
zasedanijata na Ad hoc komitetot: http://www.un.org/esa/socdev/enable/
rights/
Republika Makedonija preku Ministerstvoto za nadvore{ni
raboti, a vo ime na Vladata na RM, go sledi pozitivniot trend na
dr`avite vo svetot koi pomagaat vo izdavaweto na tekstot na
Nacrt-Konvencijata i nejzinata po{iroka publikacija i
afirmacija. Tokmu toa e celta na ovaa publikacija koja e pred vas i
nade‘ na avtorot e deka ke gi zadovoli interesite kako na nau~nata
taka i na po{irokata javnost.

8
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

POGLAVJE I

OD IDEJA DO STVARNOST

9
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Poglavje I

Od ideja do stvarnost
Edna od dominantnite karakteristiki na jurisprudencijata
na XX vek koja prodol‘i i vo XXI vek e priznavaweto na pravoto
kako sredstvo za promena, zatoa {to zna~ajna osobina na efekti-
vniot praven sitem, kako me|unaroden taka i nacionalen, e negoviot
kapacitet da gi reflektira promenite na potrebite i barawata na
op{testvoto vo ~ii ramki funkcionira. Iako legislativata ne e
edinstvenoto sredstvo za socijalna kontrola, sepak e najmo}no
sredstvo za promena i razvoj. Kontinuiranoto donesuvawe na pravni
akti stanuva priroden na~in na reagirawe na razvieniot praven
sistem kon novonastanatite promeni i potrebi. Denes o~igledno e
deka site sferi od interes za nacionalnoto zakonodavstvo se
me|uzavisni so me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot.
Organizacijata na obedinetite nacii kako univerzalna orga-
nizacija, od samoto osnovawe be{e zainteresirana za statusot i
pravata na licata so hendikep i sekoga{ prifa}a{e deka diskrimi-
nacijata vr{ena vrz licata so hendikep direktno vlijae vrz ekonom-
skiot i socijalniot razvoj na celata zaednica. OON ja temeli
promocijata na pravata na licata so hendikep vrz svoite osnova~ki
principi, koi se odnesuvaat na osnovnite slobodi i ednakvosta na
site ~ove~ki su{testva1.
Me|unarodni normi preto~eni vo Me|unarodnata povelba za
pravata na ~ovekot (The International Bill of Rights)2 i preostanatite

1
“Univerzalnata osnova na pravata na ~ovekot podrazbira deka: ~ove~kite
su{testva se ednakvi bidej}i ja delat zaedni~kata esencija na ~ove~koto
dostoinstvo, a pravata na ~ovekot se univerzalni, ne poradi voljata na dr`avite
ili me|unarodnite organizacii, tuku zaradi nivnata pripadnost kon
~ove{tvoto.”, Human Rights Today, a United Nations Priority, 1998.
2
Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava (The International Covenant
on Civil and Political Rights- ICCPR), Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i
kulturni prava (The International Covenant on Economic, Social and Cultural Rights-
ICESCR) zaedno so Univerzalnata deklaracija go so~inuvaat fundamentalniot
korpus na me|unarodni dokumenti za pravata na ~ovekot ili Me|unarodnata
povelba za pravata na ~ovekot (The International Bill of Rights).
11
 Od ideja do realnost

~etiri bazi~ni konvencii na OON3 koi go ~inat jadroto od 6

fundamentalni me|unarodni dogovori za pravata na ~ovekot na
OON, preku svoite osnovni principi nudat generalna za{tita na
pravata na licata so hendikep kako i za site ostanati. Ponatamu,
zapo~nuvaj}i od Univerzalnata deklaracija (~len 2) pa s do gorena-
vedenite 6 fundamentalni pravni akti, so isklu~ok na Konvencijata
za pravata na deteto, vo nivnite antidiskriminacioni klauzuli vo
prisustvo na “rasata, bojata na ko`ata, polot, jazikot, vero-
ispovedta, politi~koto ili drugo ubeduvawe, nacionalnoto,
Talinskite vode~ki na~ela za akcija vo razvojot na ~ovekovite
resursi vo oblasta na hendikepot (Tallinn Guidelines for Action on Human
Resources Development in the Field of Disability). Vode~kite na~ela sozda-
doa ramka za obrazovanie i vrabotuvawe na lica so hendikep na
site nivoa vo vladinite ministerstva, a celta na istite be{e
promocija na razvojot na ~ovekovite resursi vo oblasta na
hendikepot.
Iako Generalnoto sobranie na OON vo 1991 godina gi usvoi
Principite za za{tita na mentalno bolnite lica za podobruvawe
na zdravstvenata za{tita (Principles for the Protection of Persons with
Mental Illness for the Improvement of Mental Health Care), koi se tretiraat
kako nov razvoj vo oblasta na le~eweto na mentalnoto zdravje, sepak
najgolemite rezultati od Dekadata na licata so hendikep (1983-
1992) na OON se imenuvaweto na 3-ti dekemvri za Me|unaroden
den na licata so hendikep (International Day of Disabled Persons) so
Rezolucijata 48/98 na Generalnoto sobranie od 20 dekemvri 1993
godina i donesuvaweto na Standardnite pravila za izedna~uvawe
na mo‘nostite za licata so hendikep (The Standard Rules on the
Equalization of Opportunities for Persons with Disabilities).
Vo 1990 godina, Generalnoto sobranie formira ad hoc rabotna
grupa za razrabotka na Standardnite pravila za obezbeduvawe na
podednakvi mo‘nosti za licata so hendikep. Po nekolku posledova-
telni razgleduvawa, na 32-ta sednica na Komisijata za socijalen

3
Me|unarodnata konvencija za eliminirawe na site formi na rasna diskriminacija
(The Convention on the Elimination of All Forms of Racial Discrimination- CERD, 1965);
Konvencijata za eliminirawe na site formi na diskriminacija na ‘enata (The
Convention on the Elimination of All Forms of Discrimination Against Women- CEDAW, 1979);
Konvencijata protiv tortura ili drug surov, nehuman ili poni‘uva~ki tretman
ili kaznuvawe (The Convention Against Torture and other Cruel, Inhuman or Degrading
Treatment or Punishment- CAT, 1984); i Konvencijata za pravata na deteto (The Convention
on the Rights of the Child- CRC, 1989).
12
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

razvoj, inicijativata za sozdavawe na Standardni pravila dobi

poddr{ka od golem broj pretstavnici i diskusiite dovedoa do
prifa}awe na Rezolucijata 32/2 od strana na Generalnoto sobranie
na 20 fevruari 1991 godina. Standardnite pravila se oformeni
vrz baza na iskustvata zdobieni vo tekot na Dekadata na licata so
hendikep (1983-1992) na OON, Me|unarodnata povelba za pravata
na ~ovekot i Svetskiot program na aktivnosti za licata so
hendikep, koi se politi~ka osnova na pravata.
Standardnite pravila se dizajnirani so cel da pretstavuvaat
na~ela koi }e im pomognat na dr‘avite vo prezemaweto konkretni
merki so cel sozdavawe na ednakvi mo`nosti za celosno i
ramnopravno u~estvo na licata so hendikep vo site sferi na
op{testveniot `ivot. Dolgotrajnata strategija izrabotuva ramka
za kolaborativni akcii na nacionalno, reginalno i me|unarodno
nivo za postignuvawe na celite izrazeni od strana na Generalnoto
sobranie vo Rezolucijata 48/99 za “op{testvo za site” do 2010 godina.
Iako Standardnite pravila ne se pravno zadol`itelni, tie se
prifateni od golem broj na dr`avi i eo ipso impliciraat moralna i
politi~ka zalo`ba od strana na dr`avite da prezemaat merki vo
odnos na celite artikulirani vo istite. Tie pretstavuvaat,
vsu{nost, prv univerzalen instrument koj se odnesuva specifi~no
na licata so hendikep, instrument koj pravata na ednakvi mo`nosti
gi sfa}a ekstenzivno. Denes, tie so svoeto zna~ewe stanaa del od
me|unarodnoto obi~ajno pravo.
Sepak, iako Pravilata nudat eden vid instrument vo racete
na licata so hendikep i nivnite organizacii za sozdavawe na
legislativa i prezemawe na aktivnosti i ja davaat osnovata za
tehni~kata sorabotka me|u dr`avite, OON i drugite me|unarodni
organizacii i nevladinite organizacii, sepak ekspertite smetaat
deka donesuvaweto na seopfatna i integralna Konvencija za
za{tita i unapreduvawe na pravata i dostoinstvoto na licata so
hendikep (Comprehensive and Integral International Convention on the
Protection and Promotion of the Rights and Dignity of Persons with
Disabilities) vo ramkite na sistemot na OON krajno bi gi razre{ilo
site dilemi vo odnos na pra{awata na hendikepot.
Rabotej}i pove}e decenii na promovirawe na pravata na
licata so hendikep situacijata kone~no sozrea vo dekemvri 2001
godina koga, na inicijativa na Meksiko, Generalnoto sobranie na
OON so konsenzus ja usvoi Rezolucija 56/168, obezbeduvaj}i so toa
vostanovuvawe na Ad hoc komitet za izrabotka na predlog-tekst na
seopfatna i integralna me|unarodna konvencija za za{tita i
13
 Od ideja do realnost

unapreduvawe na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep.

Rezolucijata gi pokani site “dr`avi, organi i specijalizirani agen-
cii na OON, vklu~uvaj}i gi i telata formirani so me|unarodnite
konvencii za pravata na ~ovekot, regionalnite komisii, specijal-
niot izvestuva~ za hendikep vo ramkite na Komisijata za socijalen
razvoj kako i me|uvladinite i nevladinite organizacii, vo duhot
na zajaknuvaweto na globalnoto sfa}awe na hendikepot kako
pra{awe na ~ove~ko pravo da dadat svoj pridones vo rabotata na Ad
hoc komitet zasnovan na principite na Obedinetite nacii”. Vo
momentov procesot na donesuvawe na Konvencijata e najzna~aen vo
sferata na pravata na ~ovekot na koja raboti OON i e vo fokusot
na vnimanieto na brojni eksperti i aktivisti.
Vo tekot na 2002 i 2003 godina, Ad hoc komitetot, pod vodstvo
na negovata ekselencija Luis Gaqegos ^iriboga (Luis Gallegos
Chiriboga), postojaniot pretstavnik na Ekvador vo Obedinetite
nacii, odr`a dve zasedanija. Vo me|uvreme, bea odr`ani nekolku
rabotilnici i seminari i nekolku nacrt-tekstovi bea predlo`eni
od strana na Meksiko, Venecuela, Kina, Indija, EU i drugi dr`avi
a istovremeno svoite predlozi za Konvencijata gi prezentiraa i
nevladinite organizacii na licata so hendikep involvirani vo
samiot proces. Za da ne se sozdava konfuzija od tolku mnogu
tekstovi, na vtoroto zasedanie na Ad hoc komitetot be{e oformena
rabotna grupa za izrabotka na nacrt-predlog, so kombinirawe na
razli~nite predlozi, dostaveni dotoga{. Od zemjite vo regionot,
vo rabotanata grupa bea izbrani dvajca eksperti od Slovenija i
Srbija i Crna Gora. Rabotnata grupa sostavena od eksperti od 30
dr‘avi od koi dvajca i od Slovenija i Srbija i Crna Gora, kako i od
golem broj nevladini organizacii na licata so hendikep, vo tekot
na januari 2004 godina, izraboti Nacrt-predlog na Konvencijata.
Na tretoto zasedanie (od 24.05 do 04.06.2004), Komitetot go
zavr{i prvoto ~itawe na tekstot na nacrt-predlogot. Na ova
zasedanie na Ad hoc komitetot u~estvuvaa delegacii od pove}e od
80 dr`avi, kako i pove}e od 30 NVO-i na licata so hendikep i
pretstavnici na agenciite na OON i nacionalni instituciii za
pravata na ~ovekot. Vtoroto ~itawe na tekstot na Nacrt-
Konvencijata zapo~nato na ~etvrtoto zasedanie na Ad hoc komitetot
zavr{i na sednicata na {estoto zasedanie (od 01.08 do 12.08.2005
godina) rakovodena od noviot pretsedatel negovata ekselencija Don
Mekej (Don MacKay), postojaniot pretstavnik na Nov Zeland vo
Obedinetite nacii. Ova e od golemo zna~ewe zatoa {to so zavr{u-
vaweto na vtoroto ~itawe na tekstot e postignata soglasnost po
zna~itelen broj otvoreni pra{awa dotoga{.
14
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Za razlika od prethodnite zasedanija, na {estata sesija evide-

ntno se zgolemi kako brojot na oficijalnite delegacii koj
iznesuva{e 129 taka i brojot na u~esnicite od nevladiniot sektor,
poto~no 400 pretstavnici od vkupno 63 organizacii na lica so
hendikep i drugi nevladini organizacii. Isto taka, svoj zna~itelen
pridones i ekspertiza vo procesot na razgleduvawe na oddelni
~lenovi od Nacrt-Konvencijata dadoa i nekolku specijalizirani
agencii na OON me|u koi i: Me|unarodnata organizacija na trudot;
Organizacijata na Obedinetite nacii za obrazovanie, nauka i
kultura; Svetskata zdravstvena organizacija; Svetskata organi-
zacija za intelektualna sopstvenost i drugi.
Vo rabotata na Ad hoc komitetot, oficijalnata delegacija na
Republika Makedonija za prvpat be{e pretstavena so dvajca ~leno-
vi-eksperti na {estoto zasedanie na istiot. Vklu~uvaj}i se aktivno
vo rabotata na zasedanieto, pretstavnicite na R.Makedonija imaa
dve intervencii, i toa: vo odnos na nacrt-~lenot 17 {to se odnesuva
na obrazovanieto (sega{en ~len 24) i nacrt-~lenot 24 {to se odnesu-
va na u~estvoto na licata so hendikep vo kulturniot `ivot, rekrea-
tivnite i slobodnite aktivnosti i sportot (sega{en ~len 30). Na
tretoto zasedanie, pretstavnici na zdru`enieto na gra|ani Polio
plus- dvi`ewe protiv hendikep u~estvuvaa so trojca svoi pretstav-
nici me|utoa ne vo delot na oficijalnite delegacii tuku vo delot
na nevladinite organizacii.
Za pozdravuvawe e faktot deka Ministerstvoto za nadvore{-
ni raboti, vo ime na Vladata na Republika Makedonija, go sledi
pozitivniot trend akreditiraj}i ~lenovi na nevladini organizacii
na lica so hendikep koi aktivno rabotat vo zemjata da u~estvuvaat
kako delegati vo oficijalnite dr`avni delegacii. Dosega, vo ofi-
cijalnite delegacii na 35 dr`avi u~estvuvaat prestavnici od
organizacii na lica so hendikep.
Vrz osnova na tekstot na rabotnata grupa i predlozite na
dr`avite-u~esni~ki izlo`eni na dosega{nite zasedanija na Ad hoc
komitetot kako i izve{taite od tretata4, ~etvrtata5, pettata6 i
{estata sesija7 na istiot, negovata ekselencija Don Mekej sostavi

4
Vidi podetalno: Report on the Ad Hoc Committee on a Comprehensive and Integral International
Convention on the protection and Promotion of the rights and Dignity of Persons with Disabilities on its
third session, (A/AC.265/2004/5). Internet: http://www.un.org/esa/socdev/enable/rights/
5
Vidi podetalno: Report on the Ad Hoc Committee on a Comprehensive and Integral International
Convention on the protection and Promotion of the rights and Dignity of Persons with Disabilities on its
fourth session, (A/59/360). Internet: http://www.un.org/esa/socdev/enable/rights/
15
 Od ideja do realnost

tekst na Nacrt-Konvencijata koj }e poslu`i kako osnova za ponata-

mo{nite pregovori na dvete zasedanija koi sledat vo tekot na 2006
godina. Tokmu ovoj tekst e pretstaven podolu, prosleden so
komentari za sekoj ~len posebno. Treba da se napomene deka bi bilo
nevozmo`no seopfatniot tekst na Nacrt-Konvencijata da se iskri-
stalizira bez sestranoto zalagawe na facilitatorite. Tie pridone-
soa kon draftuvaweto na sekoj ~len posebno koristej}i se so zaklu~o-
cite sintetizirani od preliminarnite razgovori so pretstavnici
od delegaciite na dr`avite-u~esni~ki vo rabotata na Ad hoc
komitetot.

6
Vidi podetalno: Report on the Ad Hoc Committee on a Comprehensive and Integral
International Convention on the protection and Promotion of the rights and Dignity of Persons
with Disabilities on its fifth session, (A/AC.265/2005/2). Internet: http://www.un.org/esa/
socdev/enable/rights/
7
Vidi podetalno: Report on the Ad Hoc Committee on a Comprehensive and Integral
International Convention on the protection and Promotion of the rights and Dignity of Persons
with Disabilities on its sixth session, (A/60/266). Internet: http://www.un.org/esa/socdev/
enable/rights/
16
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

POGLAVJE II

ZA KONVENCIJATA

17
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Poglavje II

Za Konvencijata

Postojnite instrumenti koi gi poso~uvaat pravata na licata

so hendikep, iako moralno se obrzuva~ki sepak ne se pravno. So
ovoj instrument se osmisluva pravno obvrzuva~kata ramka za za{-
tita i promocija na pravata na licata so hendikep na univerzalno
nivo i se pravi zna~itelen is~ekor pred tradicionalniot koncept
na razbiraweto na hendikepot kako “problem” na licata koi go
imaat. Dr`avite koi }e ja ratifikuvaat Me|unarodnata konvencija
za za{tita i unapreduvawe na pravata i dostoinstvoto na licata
so hendikep }e bidat zakonski obvrzani licata so hendikep da gi
tretiraat kako ramnopravni subjekti so suvereni prava, prava koi
se obezbedeni od strana na samata dr`ava.
Celta na Konvencijata e unapreduvawe, za{tita i ovozmo`u-
vawe na celosno i podednakvo u`ivawe na site ~ovekovi prava i
osnovni slobodi od strana na licata so hendikep na ednakva osnova
so drugite. Principot na ednakvost pred zakonot se pojavuva kako
fundamentalno pravo na ~ovekot, odnosno da se bide tretiran
ednakvo vo soglasnost so svojata ~ove~ka priroda. Toa pravo1 se
potpira na edna od osnovnite osobini na ~ovekovata priroda, imeno:
~ovekovite bitija kako li~nosti imaat ednakva vrednost vo samite
sebe, a ne nadvor od sebe vo nekoja druga vrednost, i se cel samite
na sebe. Ponatamu, gra|ansko-politi~kata ednakvost ne ja isklu~uva

1
Postojat tri teorii za ednakvosta, i toa: prvata se sveduva na strogo ednakov
tretman; vtorata podrazbira ednakov tretman so isklu~ok na biolo{kite razliki;
i, tretata teorija mo`e da se nare~e- tretman vo soglasnost so site bitni razliki.
Problemot kaj poslednata teorija e {to te{ko mo`e da se odr`i potreben balans
me|u pravnata ednakvost i razli~nite grupni prava. Vidi podetalno: R. Graycar and
J. Morgan, The Hidden Gender of Law, Federation, 1990; Elizabeth A. Sheeny, Personal Autonomy
and Criminal Law, CAC, Toronto, 1987; M. Gaudron, Equal Rights and Anti-Discrimination Law,
The Sir. Richard Blackborn Memorial Lectures, 1992, Academy of Science, Canberra, Australia.
19
 Od ideja do realnost

eo ipso kategorijata na razli~en tretman, me|utoa bara da bide

zasnovana vrz utvrduvaweto na negovata potreba vo odreden slu~aj
so primena na razumnost, procedura, pravda i pravi~nost. So toa,
ova pravo se definira kako relativna ili bazi~na ednakvost, koja
za svoe sopstveno realizirawe bara dopolnenie so razli~en tretman
za razli~ni realnosti.
Strukturata na Nacrt-Konvencijata se sostoi vo preambula
i tri dela. Iako vo su{tinata na sekoja preambula le`i deklarativ-
niot karakter, sepak treba da se napomene deka taa nudi korisen
istoriski kontekst za odnosot kon licata so hendikep i ja objasnuva
opravdanosta za donesuvawe na ovoj isntrument za pravata na ~ove-
kot vo me|unarodnoto pravo. Ostanatite delovi go pretstavuvaat
operativniot tekst od me|unarodniot dogovor, so toa {to del IV gi
obedinuva tehni~kite normi so koi se reguliraat pra{awata na
potpi{uvawe, pristapuvawe, ratifikuvawe i vleguvawe vo sila
na Konvencijata, kako i odredbite za nejzinite rezervi i izmeni i
dopolnuvawa.
Vo strukturata ne postoi rigidna demarkacija pome|u gra|an-
skite i politi~kite prava od edna strana i, ekonomskite, socijalnite
i kulturnite prava od druga strana. Ova e posebno va`no zatoa
{to pove}eto ~lenovi od Nacrt-Konvencijata imaat hibriden
karakter, a i dr`avite-u~esni~ki se zalagaa za izbegnuvawe na
navodnoto sozdavawe na hierarhija pome|u razli~nite generacii
na ~ovekovi prava.
Pri kreiraweto na odredbite od Nacrt-Konvencijata
dominiraa dva pristapa, edniot poddr`an od razvienite zemji a
drugiot od zemjite vo razvoj. Imeno, zemjite vo razvoj smetaa deka
Nacrt-Konvencijata treba da sozdava novi prava ili da gi redefi-
nira ve}e postoe~kite prava stavaj}i posebna specifika na
hendikepot. Sprotivno na ova, razvienite dr`avi smetaa deka
ulogata na ovaa konvencija ne e da formira novi prava ili da gi
redefinira postoe~kite, naprotiv nejzinata uloga e da predvidi
merki koi }e im ovozmo`at na licata so hendikep da se koristat vo
celost so ~ovekovite prava garantirani so me|unarodnoto pravo.
Na kraj, se zaklu~i deka vtoriot pristap, predlo`en od strana na
razvienite dr`avi, e onoj {to najmnogu slu`i na celta na
Konvencijata i treba da bide prifaten.
Kako {to proizleguva od samiot naslov na Nacrt-Konven-
cijata taa e seopfatna i integralna, odnosno vo sebe gi opfa}a
kako gra|anskite i politi~kite prava taka i, ekonomskite, socijal-
20
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

nite i kulturnite prava vklu~uvaj}i ja i zabranata na diskrimina-

cija. Va`no da se napomene e deka referencata na progresivnoto
postignuvawe na celosnata realizacija na navedenite ekonomski,
socijalni i kulturni prava, maksimalno iskoristuvaj}i gi
nacionalnite raspolo`ivi resursi i koga e potrebno i vo ramkite
na me|unarodnata sorabotka (doktrinata na progresivna realiza-
cija), se najde vo op{tite obvrski. Dopolnitelno, se naveduva deka
edinstveniot isklu~ok za progresivnata realizacija se odredbite
koi se odnesuvaat na zabranata na diskriminacijata vrz osnova na
hendikepot.
Denes, iako site sferi od interes za nacionalnoto zakonodav-
stvo se me|uzavisni so me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot,
sepak ne treba da se prenebregne i va`nosta na nacionalnata
legislativa koja{to e klu~na vo ispolnuvaweto na principot na
pravna ednakvost.
Zabranata na diskriminacijata i afirmativnite akcii se
dvete krajnosti na prostorot na protegawe na pravata, odnosno na
akcijata za primena na pravoto za pravata na ~ovekot. Iako poimot
zabrana na diskriminacija e sozdaden zaradi za{tita i garancija
na ednakvosta na site pred zakonot, toj ne podrazbira poddr{ka na
apsolutnata ednakvost, tuku e spoiv so relativnata ednakvost. Poi-
mot na relativna ednakvost podrazbira deka e pravedno ednakvite
da se tretiraat ednakvo, a razli~nite razli~no. Toa zna~i deka e
spoiv so neednakvosti i razliki toga{ koga tie se pravedni i
storeni so cel realizirawe na praveden tretman na individuite.
Institutot na afirmativni akcii vo pravoto pretstavuva
poedine~ni, vremenski ograni~eni akcii na dr`avata za potkrepa
na mo`nostite za realizacija na nekoi propi{ani prava za poedinci
ili grupi koi tie samite ne mo`at da gi iskoristat poradi razli~ni
socijalni, fizi~ki ili politi~ki hendikepi. Ultimativnata cel
na ovoj institut e da ja namali razlikata me|u formalnata i
stvarnata ednakvost, a ne kreirawe na originerni novi prava za
nekogo ili sozdavawe na privilegirani nositeli na prava.

21
 Od ideja do realnost

2.1. Preambula

Dr`avite-~lenki na ovaa Konvencija,

(a) Povikuvaj}i se na na~elata sodr`ani vo Povelbata na Obedinetite

nacii koi go priznavaat vrodenoto dostoinstvo i ednakvite i neotu|ivi prava
na site ~lenovi na ~ove{tvoto, kako osnova za sloboda, pravda i mir vo svetot,

(b) Prifa}aj}i deka Obedinetite nacii vo Univerzalnata deklaracija

za ~ovekovite prava i me|unarodnite paktovi za ~ovekovi prava, proglasi i
se soglasi deka sekoj ima pravo na site prava i slobodi predvideni vo istite,
bez da se pravat razliki od koj bilo vid,

(v) Potvrduvaj}i ja univerzalnosta, nedelivosta i me|uzavisnosta na

site ~ovekovi prava i osnovni slobodi i potrebata na licata so hendikep da
im se garantira celosno u`ivawe na istite, bez kakva bilo diskriminacija,

(g) Reafirmiraj}i gi isto taka Me|unarodniot pakt za ekonomski,

socijalni i kultruni prava, Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki
prava, Me|unarodnata konvencija za elimancija na site formi na rasna
diskriminacija, Me|unarodnata konvencija za eliminacija na site formi na
diskriminacija na `enata, Konvencijata protiv tortura i drugo surovo, ne~o-
ve~no ili poni`uva~ko postapuvawe ili kaznuvawe, Konvencijata za pravata
na detoto i Me|unarodnata konvencija za za{tita na pravata na site rabotni-
ci migranti i ~lenovite na nivnite semejstva,

(d) Prifa}aj}i ja va`nosta na na~elata i nasokite za politikite

sodr`ani vo Standardnite pravila na Obedinetite nacii za izedna~uvawe
na mo`nostite za licata so hendikep vo izvr{uvaweto vlijanie vrz unapredu-
vaweto, formulacijata i ocenkata na politikite, planovite, programite i
aktivnostite na nacionalno, regionalno i me|unarodno nivo za natamo{no
izedna~uvawe na mo`nostite za licata so hendikep,

(|) Isto taka, prifa}aj}i deka diskriminacijata na koe bilo lice vrz
osnova na hendikep e prekr{uvawe na vrodenoto dostinstvo na ~ovekovata
li~nost,

(e) Natamu, prifa}aj}i ja razli~nosta na licata so hendikep,

(`) Zagri`eni deka, i pokraj ovie mnogubrojni instrumenti i aktivnosti,

licata so hendikep i natamu se soo~uvaat so pre~ki vo nivnoto u~estvo kako
ramnopravni ~lenovi na op{testvoto, kako i so prekr{uvawe na nivnite ~ove-
kovi prava vo site delovi od svetot,
22
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

(z) Prifa}aj}i ja va`nosta na me|unarodnata sorabotka za podobru-

vawe na `ivotnite uslovi na licata so hendikep vo sekoja zemja, osobeno vo
zemjite vo razvoj,

(y) Naglasuvaj}i go postoe~kiot i potencijalniot pridones na licata

so hendikep kon vkupnata blagosostojba i raznovidnost na nivnite zaednici,
kako i deka unapreduvaweto na celosnoto u`ivawe od strana na licata so
hendikep na nivnite ~ovekovi prava i osnovni slobodi i celosnoto u~estvo na
licata so hendikep }e rezultira so zna~aen napredok vo ~ovekoviot, socijal-
niot i ekonomskiot razvoj na nivnite op{testva i vo iskorenuvaweto na siro-
ma{tijata,

(i) Potvrduvaj}i ja va`nosta na individualnata avtonomija i

nezavisnost za licata so hendikep, vklu~uvaj}i ja i slobodata da napravat
sopstven izbor,

(j) Smetaj}i deka licata so hendikep treba da imaat mo`nost da bidat

aktivno vklu~eni vo procesite na odlu~uvawe za politikite i programite,
osobeno onie koi direktno se odnesuvaat na niv,

(k) Zagri`eni za te{kite uslovi so koi se soo~uvaat licata so hendikep

koi se podlo`eni na pove}ekratni i zasileni formi na diskriminacija vrz
osnova na rasa, boja na ko`a, pol, jazik, veroispoved, politi~ko i drugo mislewe,
nacionalno ili op{testveno poteklo, sopstvenost, status po ra|awe ili drug
status,

(l) Naglasuvaj}i ja potrebata da se inkorporira rodovata perspektiva

vo site napori za unapreduvawe na celosnoto u`ivawe na ~ovekovite prava i
osnovni slobodi od strana na licata so hendikep,

(q) Uviduvaj}i deka nesrazmerno golem broj na lica so hendikep `iveat

vo uslovi na siroma{tija i imaj}i ja na um potrebata da se ubla`i negativnoto
vlijanie na siroma{tijata vrz licata so hendikep,

(m) Zagri`eni deka sostojbite na vooru`en konflikt imaat osobeno

te{ki posledici vrz ~ovekovite prava na licata so hendikep,

(n) Prifa}aj}i ja va`nosta na pristapnosta na fizi~kata, socijalnata

i ekonomskata sredina, kako i pristapot kon informaciite i komunikaciite,
vklu~uvaj}i gi i informaciskite i komunikaciskite tehnologii, ovozmo`u-
vaj}i celosno u`ivawe na site ~ovekovi prava i osnovni slobodi na licata so
hendikep,

23
 Od ideja do realnost

(w) Ubedeni deka konvencija koja konkretno }e se odnesuva na

~ovekovite prava na licata so hendikep bi dala zna~aen pridones kon
koregirawe na izrazeno ponepovolnata socijalna polo`ba na licata so
hendikep i unapreduvawe na nivnoto u~estvo vo gra|anskata, politi~kata,
ekonomskata, op{testvenata i kulturnata sfera so podednakvi mo`nosti
i vo razvienite i vo zemjite vo razvoj,

Se soglasija za slednovo:

Komentar na preambulata2: Celta na preambulata, vo eden

del, e da go objasni odnosot me|u Konevencijata i prethodniot razvoj
vo me|unarodnoto pravo. Iako ne pretstavuva operativen del od
me|unarodniot dogovor, sepak preambulata nudi korisen istoriski
kontekst i ja objasnuva opravdanosta za donesuvawe na nov isntru-
ment za pravata na ~ovekot vo me|unarodnoto pravo. Od retorikata
koristena vo preambulata jasno mo`e da se vidi promenata vo
fokusot odnosno od percepcijata na individualnata onevozmo`e-
nost na liceto so hendikep kon fokusirawe na barierite koi onevoz-
mo`uvaat celosno u`ivawe na pravata i slobodite koi im pripa|aat
na licata so hendikep per se3.
Sli~nosta na retorikata vo nacrt-paragrafite (a) i (b) so
onaa koristena vo drugite konvencii za pravata na ~ovekot e
evidentna (Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava,
Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kultruni prava,
Me|unarodnata konvencija za eliminacija na site formi na diskri-
minacija na `enata itn.). Dodeka, od druga strana, nacrt-paragrafot
(v) ja nao|a svojata sli~nost so Vienskata deklaracija (1993) vo
koja se naveduva deka “site ~ovekovi prava se univerzalni, nedelivi,
me|uzavisni i me|usebno povrzani” (paragraf 5). Pokraj sli~nosta
na nacrt-paragrafot (g) so Vienskata deklaracija i Standardnite
pravila, novina tuka e vklu~uvaweto na Me|unarodnata konvencija
za za{tita na pravata na site rabotnici migranti i ~lenovite na
nivnite semejstva vo jadroto na {estte fundementalni dogovori
za pravata na ~ovekot. Vo odnos na nacrt-paragrafot (d), imaj}i

2
Numeriraweto na nacrt-paragrafite vo preambulata (na pr: (a), (b), (v) itn) e
tehni~ko pra{awe i slu`i za polesno referirawe na istite vo tekot na zaseda-
nijata na Ad hoc Komitetot. Istite }e se otstranat po finalizirawe na tekstot na
konvencijata.
3
Podetalno objasnuvawe na ovoj koncept mo`e da se najde vo opisot na "onevoz-
mo`enosta". Vidi: New Zealand's view on the Convention on the Rights of Disabled People.
24
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

predvid deka Standardnite pravila ja sumiraat porakata na Svet-

skiot program na aktivnosti za licata so hendikep, mo`ebi Ad hoc
komitetot bi mo`el da razmisli za vklu~uvawe referenca i na
ovoj dokument. Principot na zabrana na diskriminacijata naveden
vo nacrt-paragrafot (|) e dolniot prag na principot na ednakvost
vo pravoto - ednakvo dejstvo na zakonite (pravoto) sprema site. Bez
negovo postoewe ne mo`e da se zboruva za principot na pravna ednak-
vost.
Nacrt-paragrafot (z) koj ja crpi svojata osnova od Konvenci-
jata za pravata na deteto, ja akcentira va`nosta na me|unarodnata
sorabotka vo podobruvawe na `ivotnite uslovi na licata so hendi-
kep vo sekoja zemja, osobeno vo zemjite vo razvoj. Treba da se napomene
deka postoi podvoenost me|u razvienite zemji i zemjite vo razvoj
za potrebata od vklu~uvawe poseben ~len vo operativniot tekst na
konvencijata koj }e se odnesuva isklu~ivo na me|unarodnata sorabot-
ka (ova pra{awe }e bide razgleduvano podolu, vo komentarot na
nacrt-~lenot 32 {to se odnesuva na me|unarodnata sorabotka).
Edna od ulogite na preambulata e preliminarno da gi identi-
fikuva osnovnite na~ela i celi na konvnencijata. Individualnata
avtonomnost i nezavisnost na licata so hendikep kako i pravoto na
izbor, sli~no na Vienskata deklaracija, go najdoa svoeto mesto vo
nacrt-paragrafot (i). Istoto se odnesuva i na mo`nosta za aktivna
vklu~enost na licata so hendikep vo procesite na odlu~uvawe za
politikite i programite, osobeno onie koi direktno se odnesuvaat
na niv, predvideno so nacrt-paragrafot (j).
Pretsedatelot na Ad hoc komitetot vo propratnoto pismo kon
Nacrt-Konvencijata naveduva deka, sprotivno na predlozite na
pretstavnicite na nekolku delegacii, listata na osnovi za diskri-
minacija stipulirana vo nacrt-paragrafot (k) ne e pro{irena zatoa
{to ovaa lista e identi~na so tekstovite na drugite me|unarodni
dogovori za pravata na ~ovekot4.
Nacrt-paragrafot (l) se odnsuva na akcentirawe na potrebata
od inkorporirawe na rodovata perspektiva vo site napori za
unapreduvawe na celosnoto u`ivawe na ~ovekovite prava i osnovni
slobodi od strana na licata so hendikep5.

4
Ad hoc komitetot na prestojnoto (sedmo) zasedanie koe }e se odr`i vo januari 2006
godina }e go razgleduva ova pra{awe i }e se izjasni po odnos na istoto.
5
Ovoj paragraf mo`e da se pro{iri so vklu~uvawe referenca i za potrebata od
inkorporirawe i na etni~kata (malcinskata) perspektiva.
25
 Od ideja do realnost

Ovoj paragraf e konzistenten so rezoluciite na Komitetot za ~ove-

kovi prava.
Primerite od praktikata ja objasnuvaat potrebata za vklu~u-
vawe na nacrt-paragrafot (q) koj se odnesuva na siroma{tijta vo
preambulata. Imeno, siroma{tijata mo`e da vlijae vrz zgolemuva-
we na {ansite na licata da stanat hendikepirani i licata so hendi-
kep imaat najgolema mo`nost da ja iskusat istata6.
Nacrt-paragrafot (n) gi reflektira najva`nite oblasti za
podednakvo u~estvo na licata so hendikep, navedeni vo Standardnite
pravila (pravila 5-12). Treba da se napomene deka konceptot na
dostapnost e eden od fundamentalnite principi vo promenata na
percepcijata na hendikepot - od individuata vo op{testvoto.
Za kraj, vo tekstot na nacrt-paragrafot (w) e inkorporirana
edna od celite na preambulata, odnosno reafirmirawe na potrebata
od donesuvawe na konvencijata kako i akcentirawe na seopfatnata
priroda na istata, sli~no kako i vo tekstot na preambulata na Konven-
cijata za pravata na detoto i Me|unarodnata konvencija za za{tita
na pravata na site rabotnici migranti i ~lenovite na nivnite
semejstva.

6
Vo vrska so pri~inite zo{to onie koi `iveat vo siroma{tija se hendikepirani,
za razlika od onie koi ne se siroma{ni, vidi: Me|unarodni normi i standardi
za licata so hendikep, M-r @aneta Stojkova, Skopje, 2004, str.230-235.

26
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

2.2. DEL I

^len 1
CEL

Celta na ovaa Konvencija e unapreduvawe, za{tita i ovozmo`uvawe

na celosno i podednakvo u`ivawe na site ~ovekovi prava i osnovni
slobodi od strana na licata so hendikep.

Komentar na nacrt-~len 17: Iako vo nitu eden od fundamental-

nite me|unarodni dokumenti koi se odnesuvaat na ~ovekovite prava
ne se sre}ava poseben ~len koj se odnesuva posebno na celta, sepak
so vklu~uvaweto vo tekstot na posebna odredba koja ja potencira
celta na konvencijata, voo~livo e deka rabotnata grupa postapuva
konzistentno so novata praktika vo me|unarodnoto pravo8.
Vo procesot na draftuvawe na ovoj ~len se postavi pra{aweto
dali me|unarodnata sorabotka bi mo`ela da najde mesto vo istiot,
kako {to be{e slu~aj so ~len 2 od Konvencijata za borba protiv
desertifikacijata (Convention to Combat Desertification), ili da se
vklu~i vo ~len 3 - Op{ti na~ela, kako {to be{e slu~aj so ~len 4 (3)
od Ramkovnata konvencija za kontrola na tutunot (Framework Conven-
tion on Tobacco Control).

^len 2
DEFINICII

Za celite na ovaa Konvencija:

Pod “komunikacija” se podrazbira oralno-slu{na komunikacija,

komunkacija so koristewe na znakovniot jazik i Braevoto pismo,
taktilna komunikacija, pe~atewe so golemi bukvi, audio, dostapni
multimediumi, ~ita~i i drugi augmentativni ili alternativni
na~ini na komunikacija, vklu~uvaj}i i dostapna informati~ka i
komunikaciska tehnologija.

7
Dopolnitelno, Ad hoc komitetot }e ja utvrdi potrebata za postoewe na ~len koj }e
se odnesuva na celta na konvencijata imaj}i predvid deka istata e identi~na so
naslovot na Konvencijata. Od tie pri~ini, ~lenot 1 mo`e da sa pojavi samo kako
repeticija na ve}e navedenoto vo naslovot a potencijalno da se javi i kako konfuzen
element ako vo nego se naveduva cel koja bi bila razli~na od stipuliranata vo
naslovot na Konvencijata.
8
Vidi: ~len 2 od Ramkovna konvencija za promeni vo klimata (Framework Convention
on Climate Change)
27
 Od ideja do realnost

(Pod “hendikep” se podrazbira ... )

(Pod “lica so hendikep” se podrazbira ...)

Pod “diskriminacija vrz osnova na hendikep” se podrazbira kakvo

bilo razlikuvawe, isklu~uvawe ili organi~uvawe vrz osnova na
hendikep, koe ima za cel ili koe go ima efektot na onevozmo`uvawe
ili popre~uvawe na priznavaweto, u`ivaweto ili koristeweto, na
ramnopravna osnova, so ostanatite, na site ~ovekovi prava i osnovni
slobodi na politi~ko, ekonomsko, op{testveno, kulturno, gra|ansko
ili koe bilo drugo pole. Gi opfa}a site formi na diskriminacija,
vklu~itelno i direktna i indirektna diskriminacija.

Pod “jazik” se podrazbiraat oralno-slu{ni jazici i znakovniot

jazik.

Pod “nacionalni zakoni so op{ta primena” se podrazbiraat zakoni

koi se primenuvaat vo op{testvoto vo celina i koi ne pravat raz-
lika vo odnos na licata so hendikep. “Nacionalni zakoni i postapki
so op{ta primena” i “nacionalni zakoni, obi~ai i tradicii so op{ta
primena” mutatis mutandis imaat isto zna~ewe.

Pod “razumno prisposobuvawe” se podrazbira neophodno i soodvetno

modificirawe i prilagoduvawe koe ne pretstavuva nesrazmeren
tovar, potrebno vo odreden slu~aj so cel obezbeduvawe u`ivawe
ili koristewe, vrz ramnopravna osnova so ostanatite, na site ~oveko-
vi prava i osnovni slobodi na licata so hendikep.

Pod “univerzalen dizajn” ili “inkluziven dizajn” se podrazbira

dizajn na proizvodi i okolina koi mo`at da gi koristat site lu|e, vo
najgolema mo`na merka, bez pritoa da e potrebna nivna adaptacija
ili poseben dizajn.

Komentar na nacrt-~len 2: Komparativno gledano, pove}eto

me|unarodni konvencii za ~ovekovite prava sodr`at ~len koj se
odnesuva na definiciite odnosno koristenite termini vo tekstot
na konvenciite. Ovaa praktika se poka`a korisna zatoa {to pojas-
nuvaweto na zna~eweto i opfatot na koristenite termini pomaga
vo otstranuvaweto na problemite koi bi mo`ele da se javat pri
tolkuvaweto i implementiraweto na toj me|unaroden dokument.
Pri razgleduvaweto na ovoj ~len zabele`ana e podvoenost na
mislewata prezentirani od delegaciite-u~esni~ki vo rabotata na Ad
hoc komitetot za potrebata od vklu~uvawe na definicija na “hen-
dikepot”i “licata so hendikep”, poradi kompleksnosta na pra{aweto.
28
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Vo kontekst na me|unarodnite instrumenti koi se odnesuvaat na

specifi~na populacija voobi~aeno e vnesuvawe na definicija za
grupata koja e opfatena so sodr`inata na pravniot akt9.
Ponatamu, postoeweto na potrebata od definicija koja bi go
objasnila opfatot na “diskriminacijata vrz osnova na hendikep” e
pove}e od evidentno me|utoa ne e s u{te jasno kade bi trebalo da
se nao|a ovaa definicija vo tekstot na Konvencijata. Odnosno, dali
vo ~lenot 2 ili pak vo ~lenot 5 koj se odnesuva na ramnopravnosta i
nediskriminacijata. Prviot pristap mo`e da se zabele`i vo
Me|unarodnata konvencija za eliminacija na site formi na rasna
diskriminacija (~len 1 (1)), Me|unarodnata konvencija za elimina-
cija na site formi na diskriminacija na `enata (~len 1) i Konvenci-
jata za pravata na deteto (~len 1). Eksplicitnoto spomnuvawe na
indirektnata diskriminacija e vo soglasnost so progresivniot
pristap vo modernite antidiskriminacioni zakoni, kako {to se del
1 (6) od avstraliskiot diskriminacionen zakon za licata so hendikep
od 1992, del 1 (7) od kanadaskata povelba za ~ovekovi prava i del IV,
S.31 od irskiot zakon za ednkavost vo vrabotuvaweto)10.
Isto taka, so vklu~uvaweto na definicijata za “jazikot” se
akcentira potrebata na licata so senzoren hendikep, koi go koristat
znakovniot jazik i alternativnite na~ini na komunikacija. Ova e
konzistentno so ve}e postoe~kata praktika (~len 27 od MPGPP,
~len 28 i 30 od MOT br.169, i ~len 30 od Konvencijata za pravata na
deteto).
Definicijata na “univerzalen dizajn” ili “inkluziven dizajn”
objasneta pogore e vklu~ena vo tekstot na nacrt-~lenot 2 od pri~ini
{to ovoj koncept ne e dokraj jasen i op{to razbran. Potrebno e Ad
hoc komitetot pri razgleduvaweto na nacrt-~lenot 2 na narednoto
zasedanie da dade svoe mislewe po odnos na definicijata predlo`e-
na od strana na pretsedatelot a zemena od Internet stranicata na
Centarot za univerzalen dizajn na Dr`avniot univerzitet vo
Severna Karolina11.

9
Vidi: ~len 1 od Konvencijata {to se odnesuva na domorodnite i plemenskite narodi
vo nezavisnite dr`avi, MOT br.169 (Convention Concerning Indigenous and Tribal People in
Independent Countries, ILO No.169).
10
Vidi: A legal commentary on the Ad Hoc Committee on a Comprehensive and Integral International
Convention on the Protection and Promotion of the Rights and Dignity of Persons with Disabilities,
Landmine Survivors Network, March 2004, pp.8. Internet: http://www.un.org/esa/socdev/enable/
rights/
11
Vidi: North Carolina State University Center for Universal Design. Dostapno na Internet na:
http://www.design.ncsu.edu:8120/cud/
29
 Od ideja do realnost

Za kraj, kako {to mo`e da se zabele`i vo tekstot na nacrt-

~lenot 2, ne e vklu~ena definicijata za “dostapnosta”. Objasnuva-
weto se nao|a vo faktot deka sepak postoi poseben ~len koj se
odnesuva tokmu na ova pra{awe i pretsedatelot na Ad hoc komitetot
smeta deka ovaa definicija treba da bide inkorporirana vo tekstot
na nacrt-~lenot 9 (dostapnost).

^len 3
OP[TI NA^ELA

Osnovnite na~ela na ovaa Konvencija se:

(a) dostoinstvo, individualna avtonomija, vklu~uvaj}i ja i

slobodata za sopstven izbor i nezavisnost na li~nosta;

(b) ne-diskriminacija;

(v) celosno i efektivno u~estvo i vklu~enost vo op{testvoto na

licata so hendikep, na ramnopravna osnova so ostanatite;

(g) po~ituvawe na razlikite i prifa}awe na hendikepot kako del

od ~ovekovata razli~nost i ~ove{tvoto voop{to;

(d) ednakvost na mo`nostite;

(|) pristapnost;

(e) ednakvost me|u ma`ite i `enite.

Komentar na nacrt-~len 3 12: Vo me|unarodnoto pravo,

identifikacijata na posebni na~ela koi bi pomognale vo tolkuvaweto
i implementacijata na instrumentot e dolgogodi{na praksa.
Pristapot na pretsedatelot na Ad hoc komitetot i rabotnata grupa
toa da go napravat tokmu vo ~lenot koj mu prethodi na ~lenot koj se
odnesuva na op{tite obvrski e sli~en na onoj naj~es-to prifaten od
me|unarodnite dogovori koi se odnesuvaat na ekologijata.

Vidi: "Discussion Paper on Founding Principles of a Convention on Rights of Persons with

12

Disabilities", Danish Human Rights Institute, A/AC.265/2003/CRP/9. Dostapno na Internet

na: http://www.un.org/esa/socdev/enable/rights/a_ac265_2003_crp9.htm
30
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Na~elata navedeni pogore mo`at da se sretnat vo najgolem

broj od me|unarodnite dogovori, vklu~uvaj}i gi {este fundamental-
ni, Standardnite pravila i Konvencijata {to se odnsuva na
profesionalnata rehabilitacija i vrabotuvawe na licata so hendi-
kep donesena vo ramkite na Me|unarodnata organizacija na trudot
(ILO Convention concerning Vocational Rehabilitation and Employment of
Disabled Persons).
Kako zabele{ka mo`e da se navede potrebata od vklu~uvawe
na terminot “vrodeno dostoinstvo” namesto “dostoinstvo” vo nacrt-
paragrafot (a), soglasno so preambulata na MPGPP i MPESKP.
Za pozdravuvawe e vklu~uvaweto na nacrt-paragrafot (e), so opfa-
}awe na rodovata perspektiva kako osnovno na~elo na Konvencijata.

^len 4
OP[TI OBVRSKI

1. Dr`avite-~lenki se obvrzuvaat da ja obezbedat celosnata realiza-

cija na site ~ovekovi prava i osnovni slobodi za licata so hendikep
bez diskriminacija od kakov bilo vid vrz osnova na hendikep. Za
ovaa cel, dr`avite-~lenki se obvrzuvaat:

(a) da usvojat zakonodavni, administrativni i drugi merki so cel

sproveduvawe na ovaa Konvencija i da izmenat, ukinat ili poni{tat
koi bilo zakoni i regulativi i da spre~at kakvi bilo obi~ai ili
tradicii koi ne se konzistentni so ovaa Konvencija;

(b) da gi otelotvorat pravata na ramnopravnost i nediskriminacija

vrz osnova na hendikep vo nivnoto nacionalno ustavno ili drugo
soodvetno zakonodavstvo, dokolku istite s u{te ne se inkorporira-
ni, i da obezbedat, preku zakoni i dugi soodvetni merki, prakti~na
realizacija na ovie prava;

(v) da gi vnesat pra{awata na hendikep vo site glavni tekovi na

politikite i programite za ekonomski i socijalen razvoj;

(g) da se vozdr`at od sproveduvawe na kakov bilo akt ili praktika

koi se nekonzistentni so ovaa Konvencija i da obezbedat javnite
vlasti i instituciite da deluvaat vo soglasnost so ovaa Konvencija;

(d) da gi prezemat site soodvetni merki so cel eliminirawe na dis-

kriminacijata vrz osnova na hendikep od strana na koe bilo lice,
organizacija ili privatno pretprijatie;

31
 Od ideja do realnost

(|) da go pottiknat ili unapredat razvojot, dostapnosta i upotrebata na:

(i) univerzalno dizajniranite stoki, uslugi, oprema i ustanovi za

zadovoluvawe na posebnite potrebi na licata so hendikep, za koi e
potrebna minimalno mo`na adaptacija i najmali mo`ni tro{oci
za da se zadovolat posebnite potrebi na licata so hendikep i da se
promovira univerzal-niot dizajn vo razvojot na standardi i nasoki;
(ii) novi tehnologii, vklu~uvaj}i gi informati~kite i komunika-
ciskite tehnologii, pomagalata za dvi`ewe, uredi, tehnologii
za pomo{, soodvetni za licata so hendikep, so prioritet na dos-
tapnite tehnologii;

e) da obezbedat dostapni informacii za licata so hendikep vo

vrska so pomagalata za dvi`ewe, uredite i tehnolgiite za pomo{,
vklu~itelno i za novite tehnologii, kako i drugi formi na pomo{,
slu`bi i ustanovi za poddr{ka.

2. Vo odnos na ekonomskite, socijalni i kulturni prava, sekoja

dr`ava ~lenka se obvrzuva da prezeme merki maksimalno iskoris-
tuvaj}i gi svoite dostapni resursi i koga e potrebno, vo ramkite
na me|unarodnata sorabotka, so cel progresivno postignuvawe
na celosna realizacija na ovie prava, osven koga progresivnoto
dostignuvawe na celosnata realizacija na ovie prava bi rezulti-
ralo so diskriminacija vrz osnova na hendikep.

3. Vo razvojot i sproveduvaweto na zakonodavstvoto i politikite

za implementirawe na ovaa konvencija i vo drugite procesi na
odlu~uvawe vo vrska so pra{awata koi se odnesuvaat na licata
so hendikep, dr`avite-~lenki }e se konsultiraat i aktivno }e gi
involviraat licata so hendikep i nivnite pretstavni~ki
organizacii. Ovie pra{awa }e gi opfatat standardite i nasokite
za pristapnosta, formuliraweto na zakonodavstvo vo oblasta na
zdravstvoto, habitacijata i rehabilitacijata, kako i planira-
weto, isporakata i ocenkata na uslugi vo oblasta na zdravstvoto,
habitacijata i rehabilitacijata i planiraweto i sproveduva-
weto na pribiraweto na podatoci.

4. Ni{to {to e sodr`ano vo ovaa konvencija nema da vlijae vrz

odredbite koi se popovolni za realizacijata na pravata na licata
so hendikep i koi mo`e da bidat sodr`ani vo pravoto na dr`avata-
~lenka ili vo me|unarodnoto pravo koe e vo sila za taa dr`ava.

Komentar na nacrt-~len 4: So vklu~uvawe na odredbata koja

gi obvrzuva dr`avite-~lenki da obezbedat celosna realizacija na
pravata sodr`ani vo konvencijata, se reflektira principot vo ~ija
32
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

sr` le`i idejata deka implementacijata na me|unarodnite ~ovekovi

prava e primarno nacionalno pra{awe. Dopolnitelno, nacrt-~lenot
4 vo sebe ja vklu~uva i zabranata na diskriminacija kako eden od
na~inite za realizacija na pravata na licata so hendikep.
Edna zabele{ka na nacrt-paragrafot 1 (a) e otsustvoto na
“pravnite lekovi”, pokraj “zakonodavnite i administrativnite mer-
ki”. Idejata za nivno vklu~uvawe doa|a od Op{tiot komentar br.3
na Komitetot za ekonomski, socijalni i kulturni prava vo koj se
naveduva deka: “pravnite lekovi se vklu~uvaat vo merkite koi se
smetaat za soodvetni, pokraj zakonodavstvoto” i “realizacijata na
predvidenite prava bez diskriminacija od koj bilo vid ~esto e
soodvetno promovirana preku proviziite koi nudat pravosudni i
drugi efikasni pravni lekovi”(paragraf 5). Od tie pri~ini, otsus-
tvoto na eksplicitna provizija koja se odnesuva na pravnite lekovi
vo MPESKP ne ja zabranuva mo`nosta za vklu~uvawe na ovaa
odredba vo tekstot na Me|unarodnata konvencija za za{tita i
unapreduvawe na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep, a
istovremeno nejzinoto otsustvo {to se odnesuva do gra|anskite i
politi~kite prava bi bilo sprotivno na dosega vospostaveniot kor-
pus na me|unarodno pravo za ~ovekovite prava (~len 2 (3) od MPGPP).
Nacrt-paragrafot 1 (d) e vo soglasnost so me|unarodnoto
pravo za pravata na ~ovekot so vklu~uvaweto na privatnite pretpri-
jatija vo eliminiraweto na diskriminacijata vrz osnova na hendikep
(~len 2 (d) od Me|unarodnata konvencija za eliminacija na site for-
mi na diskriminacija na `enata, i ~len 3 (1) od Konvencijata za
pravata na detoto). Ova vklu~uvawe e dosta zna~ajno od pri~ini
{to golem del od proizvoditelite na stoki i uslugi se privatni
pretprijatija.
Pove}eto od ~lenovite na Konvencijata se hibridni, reflek-
tiraj}i vo sebe kako gra|anski i politi~ki taka i ekonomski,
socijalni i kulturni prava, vklu~uvaj}i ja i zabranata na diskrimi-
nacija. Od tie pri~ini, Ad hoc komitetot smeta{e deka e najdobro
referencata na progresivnoto postignuvawe na celosnata realiza-
cija na navedenite prava, maksimalno iskoristuvaj}i gi nacional-
nite raspolo`ivi resursi i koga e potrebno i vo ramkite na me|u-
narodnata sorabotka, da se najde vo op{tite obvrski stipulirani
vo nacrt-~lenot 4 (2). Dopolnitelno, vo paragrafot 2 se naveduva
edinstveniot isklu~ok za progresivnata realizacija - a toa se
odredbite koi se odnesuvaat na zabranata na diskriminacijata
vrz osnova na hendikep13.
33
 Od ideja do realnost

Vo nacrt-paragrafot 3 e otelotvorena maksimata na licata

so hendikep “Ni{to za nas, bez nas”, odnosno aktivnoto vklu~uvawe
na licata so hendikep i nivnite pretstavni~ki organizacii vo pro-
cesi na odlu~uvawe posebno vo vrska so pra{awa koi se odnesuvaat
na niv. So drugi zborovi ka`ano, dr`avite-~lenki }e gradat
partnerski odnosi so licata so hendikep i nivnite organizacii -
ideja koja {to ja promoviraat i za koja se zalagaat organizaciite
na lica so hendikep odsekoga{.
Rakovodej}i se od ~len 23 od Me|unarodnata konvencija za
eliminacija na site formi na diskriminacija na `enata i ~len 41
od Konvencijata za pravata na deteto, pretsedatelot na Ad hoc
Komitetot vo nacrt-paragrafot 4 go inkorporira{e principot na
ne-derogacija na ve}e postoe~kite prava.

^len 5
RAMNOPRAVNOST I NEDISKRIMINACIJA

1. Dr`avite-~lenki priznavaat deka site lica se ednakvi pred zako-

not i imaat pravo na ednakva za{tita i koristewe na zakonot, bez
nikakva diskriminacija.

2. Dr`avite-~lenki zabranuvaat kakva bilo diskriminacija vrz

osnova na hendikep i na licata so hendikep im garantiraat
ramnopravna i delotvorna za{tita od diskriminacija. Dr`avite-
~lenki isto taka zabranuvaat kakva bilo diskriminacija i na licata
so hendikep im garantiraat delotvorna za{tita od diskriminacija
po koi bilo drugi osnovi.

3. Dr`avite-~lenki se obvrzuvaat da gi prezmat site soodvetni ~eko-

ri za da osiguraat obezbeduvawe na soodvetno prilagoduvawe.

4. Merkite neophodni za zabrzuvawe ili postignuvawe na de facto

ramnopravnost na licata so hendikep nema da se smetaat za diskri-
minacija vrz osnova na hendikep.

Komentar na nacrt-~len 5: Ramnopravnosta i nediskrimina-

cijata ne se samo zna~ajni principi na ovaa konvencija, tie se

13
Sli~en pristap se zabele`uva i vo ~len 4 od Konvencijata za pravata na deteto.
Dopolnitelno vidi: Report on the Ad Hoc Committee on a Comprehensive and Integral
International Convention on the protection and Promotion of the rights and Dignity of Persons
with Disabilities on its fourth session, (A/59/360 Annex II, paragraf 7). Internet: http://
www.un.org/esa/socdev/enable/rights/
34
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

fundamentalni principi na za{titata na ~ovekovite prava. Mo`e-

bi na narednoto zasedanie Ad hoc Komitetot treba da razmisli za
podelba na ovoj ~len vo dva razli~ni, koi bi se odnesuvale: edniot
na ramnopravnosta a drugiot na zabranata od diskriminacija, kako
{to e napraveno vo MPGPP (~len 2 i 26) i Me|unarodnata konven-
cija za eliminacija na site formi na diskriminacija na `enata
(~len 1, 2 i 15).
Vo poddr{ka na nacrt-paragrafot 3 se javuva tolkuvaweto na
Komitetot za ekonomski, socijalni i kulturni prava opfaten so
Op{tiot komentar br.5. Imeno, vo nego se naveduva deka otsustvoto
na soodvetno prilagoduvawe bazirano na hendikepot koe ima za cel
ili koe go ima efektot na onevozmo`uvawe ili popre~uvawe na
priznavaweto, u`ivaweto ili koristeweto na ekonomskite,
socijalnite i kulturnite prava, mo`e da pretstavuva diskriminacija.
Nacrt-paragrafot 4 predviduva postoewe na afirmativni
akcii14 koi ja pretstavuvaat gornata granica na protegaweto na
principot na pravnata ednakvost vo de facto neednakviot svet na
sovremenoto gra|ansko op{testvo. Od tie pri~ini, paradoksalno
afirmativnite akcii mu slu`at na principot na ednakvost,
preku voveduvawe na privremena, poedine~na i predmetno ograni-
~ena neednakvost na pravata. Zatoa, na afirmativnite akcii
treba da se gleda samo kako na instrumenti vo ostvaruvaweto na
principot na vistinska ili na {to poefikasna pravna ednakvost
na licata so hendikep, za namaluvawe na procepot me|u “norma-
tivnoto i stvarnoto”.

^len 6
@ENI SO HENDIKEP

Komentar na nacrt-~len 6: @enite so hendikep stradaat od

dvojna diskriminacija, kako po osnov na polot taka i po osnov na
svojot hendikep. Toa pridonesuva na mnogu `eni i mladi devojki
da im bidat odzemeni osnovnite prava. Kombinacijata na
dominacijata na ma`ite vo mnogu kulturi od edna strana, kako i
op{to prifateniot negativen stav kon hendikepot od druga

14
Vidi: "Prevention of Discrimination: The concept and practice of affirmative action", Final
report submitted by Mr. Marc Bossuyt, Special Rapporteur, vo soglasnost so rezolucijata
na pod-komisijata 1998/5, E/CN.4/Sub.2/2002/21, paragraf 5; i Komitetot za
~ovekovite prava, Op{t komentar br. 23 (~len 26), 1989, paragraf 10.
35
 Od ideja do realnost

strana, mo`e da bide katastrofalno negativna za `enite so

hendikep15.
Soglasnosta me|u dr`avite-~lenki za postoewe na potreba
za zgolemena za{tita na pravata na `enite so hendikep vo ovaa
Konvencija e pove}e od evidentno. Edinstvenoto nere{eno pra{awe
e kako toa da se napravi, dali vo poseben ~len koj }e se odnesuva na
`enite so hendikep ili vo nekolku relevantni ~lenovi vo tekstot
na istata. Facilitatorot za ovoj ~len, prof. d-r Tereiza Degener e
vo postojani konsultacii so zainteresiranite dr`avi vo izrabot-
kata na tekstot na ovoj ~len, me|utoa do narednoto zasedanie na Ad
hoc Komitetot s u{te otsustvuva celosniot tekst na istiot.

^len 7
DECA SO HENDIKEP

Komentar na nacrt-~len 7: Edna od najranlivite grupi me|u

licata so hendikep se decata. Tie se najranliva grupa vo slu~aj na
vojni, eksploatacii, lo{a ishrana, fizi~ki i psihi~ki ne~ove~ni
postapuvawa, trgovijata so lu|e i taka nataka Dopolnitelno, tie
zavisat od poddr{kata na vozrasnite vo implementacijata na meha-
nizmite za za{tita na svoite prava.
Istata dilema elaborirana vo ~lenot 6 se pojavuva i tuka,
odnosno kako najdobro da se za{titat pravata na decata so hendikep.
Dali preku poseben ~len ili preku nekoj drug vid na alternativen
pristap. Od tie pri~ini, tekstot na nacrt-~lenot 7 e ostaven prazen.
Treba da se napomene deka tekstot na rabotnata grupa koj se
odnesuva{e na decata so hendikep (stariot nacrt-~len 16) pretsta-
vuva{e duplirawe na ~len 23 od Konvencijata za pravata na deteto.
Me|utoa, od sodr`inata na predlo`eniot tekst na ovoj ~len ne mo`e
da se usogleda jasno specifikata na pra{awata {to se odnesuvaat
na decata so hendikep kako podgrupa na licata so hendikep, kako
{to e zloupotrebata i eksploatacijata. Ponatamu, ne se akcentirani
i posebno rizi~nite grupi vo ramkite na grupata - deca so hendikep
kako {to se: begalcite, decata bez roditeli itn16. Za kraj, {to se
odnesuva do pra{aweto na participacija na decata so hendikep pri

15
Vidi: Me|unarodni normi i standardi za licata so hendikep, M-r @aneta
Stojkova, Skopje, 2004, str.213-220.
16
Vidi: Rights into Action's contribution to the Working Group. Dostapno na Internet na:
http://www.un.org/esa/socdev/enable/rights/wgcontrib-riaction.htm
36
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

draftuvaweto na tekstot na nacrt-~lenot 7, rabotnata grupa treba

da go ima predvid ~lenot 12 od Konvencijata za pravata na deteto
{to go opfa}a tokmu ova pra{awe.

^len 8
PODIGAWE NA SVESTA VO VRSKA SO HENDIKEPOT

1. Dr`avite-~lenki se obvrzuvaat da donesat vedna{ delotvorni

merki so cel:

(a) podignuvawe na svesta vo celoto op{testvo vo odnos na

hendikepot i licata so hendikep, i neguvawe na po~ituvaweto na
nivnite prava;

(b) borba protiv stereotipite i predrasudite vo odnos na licata so

hendikep vo site oblasti na `ivotot;

(v) unapreduvawe na svesta za sposobnostite i pridonesot na licata

so hendikep.

2. Merkite za ovaa cel opfa}aat:

(a) zapo~nuvawe i odr`uvawe delotvorni kampawi za podigawe na

javnata svest naso~eni kon:

(i) neguvawe na prifa}aweto na pravata na licata so hendikep;

(ii) promena na negativnite percepcii i op{testvenite predrasudi
vo odnos na licata so hendikep za site pra{awa vo odnos na
(seksualnosta), brakot, roditelstvoto i semejnite odnosi na
licata so hendikep;
(iii) promovirawe na priznavaweto na ve{tinite, zaslugite,
sposobnostite i pridonesite na licata so hendikep na rabotnoto
mesto i pazarot na trudot;

(b) neguvawe na site nivoa od obrazovniot sistem, vklu~itelno i od

najrana detska vozrast, stav za po~ituvawe na pravata na licata so
hendikep;

(v) pottiknuvawe site mediumi da gi prika`uvaat licata so

hendikep na na~in soodveten na celta na ovaa Konvencija;

(g) unapreduvawe na programite za obuka za senzibilizirawe za

hendikepot.

37
 Od ideja do realnost

Komentar na nacrt-~len 8: Ovoj ~len vo sebe go vklu~uva kon-

ceptot povrzan so podignuvawe na javnata svest koj e dosta va`en,
posebno vo op{testvo kade {to stereotipite i predrasudite prido-
nesuvaat za razvojot i primenata na diskriminatorskata praktika.
Nacrt-paragrafot 2 gi promovira kampawite za podignuvawe
na javnata svest preku najrazli~ni merki koi vo sebe vklu~uvaat:
vlijanie u{te od najmala vozrast preku obrazovniot sistem, rabot-
noto mesto, semejniot `ivot i vrednosti i edna od najmo}nite indu-
strii koga stanuva zbor za formirawe i vlijanie vrz misleweto na
javnosta - mediumite.

^len 9
PRISTAPNOST

1. Dr`avite-~lenki kon ovaa Konvencija prezemat soodvetni merki

zaradi obezbeduvawe na pristapnost za licata so hendikep preku
identifikuvawe i eliminirawe na pre~kite koi onevozmo`uvaat
pristap kon gradbite, transporotot, informaciite i komunikaciite,
vklu~itelno i kon informati~kite i komunikaciskite tehnologii
i drugite slu`bi, so cel obezbeduvawe na kapacitetite na licata so
hendikep da `iveat nezavisno i da u~estvuvaat celosno vo site as-
pekti na `ivotot. Ovie merki me|u drugoto se odnesuvaat na:

(a) izgradbata i renoviraweto na javnite zgradi, pati{ta i drugi

ustanovi za javna upotreba, vklu~uvaj}i gi i u~ili{tata, domovite,
zdravstvenite ustanovi, vnatre{ni i nadvore{ni ustanovi i
rabotni mesta vo javna sopstvenost;

(b) razvojot i remodeliraweto na javnite transportni kapaciteti,

komunikaciskite i drugi uslugi, vklu~uvaj}i gi i elektronskite
uslugi.

2. Dr`avite-~lenki isto taka }e prezemat soodvetni merki so cel:

(a) vo javnite zgradi i ustanovi da obezbedat oznaki so Braevo pismo

i natpisi lesni za ~itawe i razbirawe;

(b) da obezbedat formi na asistencija i posrednici, vklu~itelno i

voda~i, ~ita~i i tolkuva~i na znakovniot jazik, koi ja olesnuvaat
pristapnosta kon javnite zgradi i ustanovi;

(v) da sostavat, donesat i izvr{at nadzor vrz sproveduvaweto na

minimalnite nacionalni standardi i nasoki za pristapnosta na
javnite ustanovi i uslugi;
38
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

(g) da obezbedat, privatnite entiteti koi pru`aat javni uslugi da

gi zemat predvid site aspekti na pristapnosta vo odnos na licata so
hendikep;

(d) da obezbedat obuka za site involvirani strani vo odnos na

pra{awata na pristapnost so koi se soo~uvaat licata so hendikep;

(|) da go unapreduvaat pristapot za licata so hendikep kon novite

komunikaciski tehnologii i sistemi, vklu~uvaj}i go i Internetot;

(e) da gi unapreduvaat dizajnot, razvojot, proizvodstvoto i

distribucijata na pristapnite informaciski i komunikaciski
tehnologii vo ranata faza, so cel informati~koto op{testvo da
stane inkluzivno po minimalna cena na ~inewe;

(`) da promoviraat drugi formi na pomo{ i poddr{ka na licata so

hendikep vo obezbeduvaweto na nivniot pristap kon informaciite.

Komentar na nacrt-~len 9: Za licata so hendikep, pove}eto

prava na ~ovekot, vklu~uvaj}i ja i slobodata da primaat informa-
cii, slobodata na dvi`eweto, pravoto na rabota ili pravoto na
socijalna integracija se vo tesna zavisnost od pristapnosta. Iako
nekoi zemji donesoa legislativa i zapo~naa kampawi za javna edukacija,
zaradi eliminirawe na ovie pre~ki, sepak problemot ostanuva da bide
krucijalen. Potrebna e legislativa koja }e postavi standardi za
pristap do informati~kata tehnologija i do javnite mesta koi vodat
smetka za potrebite na licata so hendikep.
Iako pra{awata {to se odnesuvaat na pristapnosta se adresi-
rani vo tekstot na celata Konvencija, sepak potrebata za postoewe
na poseben ~len e pove}e od jasna. Istiot pristap mo`e da se sogleda
i vo Standardnite pravila na OON ilustrirano vo posebnoto
praviloto 5.
Nacrt-~lenot 9 vo sebe opfa}a {irok koncept na pristapnost,
adresiraj}i gi dvete pra{awa, kako pra{aweto na pristapnosta
na fizi~kata sredina/ opkru`uvawe, taka i pra{aweto na dostap-
nosta na informaciite i komunikaciite. Va`no da se napomene e
deka celta na ovoj ~len e obezbeduvawe na nezavisnosta na licata
so hendikep i nivnoto celosno u~estvo vo site aspekti na op{testve-
noto `iveewe.
Pri finalizirawe na tekstot na nacrt-~lenot 9 treba da se
imaat predvid formite i metodite na pristapnost, odnosno da se
obezbedi koristenite termini da imaat isto zna~ewe kaj razli~nite
kulturi i nivna relevantnost vo podolg vremenski period.
39
 Od ideja do realnost

2.3. DEL II

^len 10
PRAVO NA @IVOT

Dr`avite-~lenki potvrduvaat deka sekoj ~ovek ima vrodeno pravo

na `ivot i gi prezemaat site neophodni merki zaradi obezbeduvawe
na delotvornoto u`ivawe na ova pravo od strana na licata so
hendikep na ramnopravna osnova so ostanatite.

Komentar na nacrt-~len 10: Pravoto na `ivot e fundamen-

talen princip na me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot i e od
apsoluten karakter, odnosno ne dozvoluva nikakvo otpovikuvawe
(~len 4 (2) i 6 od MPGPP, ~len 6 od Konevencijata za pravata na
deteto).
Potrebata za stipulirawe na pravoto na `ivot vo nacrt-
~lenot 10 e jasno, edinstveno, zabele{ka se upatuva samo poradi
koristeweto na terminot “potvrduvaat” koj e karakteristi~en za
neobvrzuva~kite pravni dokumenti. Mo`ebi popravilno e koriste-
weto so terminot “priznavaat”, sli~no kako i vo ~lenot 6 (1) od
Konvencijata za pravata na deteto, ili “}e go po~ituvaat”.

^len 11
RIZI^NI SOSTOJBI

Dr`avite-~lenki priznavaat deka vo sostojbi rizi~ni za naselenieto

voop{to, licata so hendikep se osobeno vulnerabilni i gi prezemat site
vozmo`ni merki za nivna za{tita.

Komentar na nacrt-~len 11: Vo vrska so rizi~nite grupi,

reafirmacijata na pravoto na `ivot vo specijaliziranite
konvencii e voobi~aeno, i odredbite vo tie konvencii mo`at da
ovozmo`at dobar model koj bi se iskoristil da se inkorporira
vo me|unarodnata Konvencija za za{tita i unapreduvawe na
pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep. Tekstot na nacrt-
~lenot 11 e predlo`en od strana na pretsedatelot na Ad hoc komi-
tetot17 i se bazira na ve}e postoe~kiot ~len 38 (4) od Konven-
cijata za pravata na deteto.

40
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

^len 12
EDNAKVO PRIZNAVAWE NA PRAVNIOT SUBJEKTIVITET

1. Dr`avite-~lenki reafirmiraat deka licata so hendikep imaat

pravo da im bide priznaen nasekade nivniot praven subjektivitet.

2. Dr`avite-~lenki priznavaat deka licata so hendikep imaat

(pravna sposobnost) vrz ednakva osnova so drugite vo site poliwa i
obezbeduvaat, do mo`niot stepen, potrebna poddr{ka so cel
ostvaruvawe na (taa sposobnost) (sposobnosta da deluva):

(a) obezbedenata pomo{ e proporcionalna na stepenot na

poddr{kata potrebna i prisposobena spored okolnostite na liceto,
taka {to takvata poddr{ka ne gi potkopuva zakonskite prava na
liceto, gi po~ituva voljata i preferirawata na liceto i e
oslobodena od sudir na interes i nepravilno vlijanie. Koga e
soodvetno, takvata poddr{ka podle`i na redovno i nezavisno
preispituvawe;

((b) koga Dr`avite-~lenki predviduvaat postapka utvrdena so zakon,

za imenuvawe na personalnoto zastapuvawe kako pra{awe na
posledno sredstvo, takviot zakon }e obezbedi soodvetni kontroli,
vklu~itelno i redovno preispituvawe na imenuvaweto i na odlukite
doneseni od li~niot zastapnik od strana na kompetentna, neutralna
i nezavisna komisija. Imenuvaweto i odnesuvaweto na li~niot
zastapnik }e se vodat od na~elata koi se dosledni na ovaa Konvencija
i me|unarodnoto pravo za ~ovekovite prava.)

3. Dr`avite-~lenki prezemaat soodvetni i efektivni merki so cel

obezbeduvawe na ednakvoto pravo na licata so hendikep da
poseduavat ili da nasleduvaat imot, da gi kontroliraat svoite
finansiski raboti i da imaat ednakov pristap do bankarskite zaemi,
hipoteki i drugi formi na finansiski kredit; i obezbeduvaat licata
so hendikep da ne se arbitrerno li{eni od nivnniot imot.

Komentar na nacrt-~len 12: Nacrt-~lenot 12 e va`en zatoa

{to vo otsustvo na pravoto na priznavawe kako lice pred zakonot,
“individuata se degradira i sveduva na obi~en praven objekt kade

17
Vidi podetalno: Report on the Ad Hoc Committee on a Comprehensive and Integral Inter-
national Convention on the protection and Promotion of the rights and Dignity of Persons with
Disabilities on its fifth session, (A/AC.265/2005/2, Annex II, paragraf 12). Internet: http:/
/www.un.org/esa/socdev/enable/rights/

41
 Od ideja do realnost

{to toj/taa nema da bide li~nost vo pravna smisla i }e bide li{en

od site drugi prava ... od tie pri~ini, priznavaweto na pravniot
subjektivitet na liceto e preduslov za realizacija na drugite prava
na individuata”18.
Centralno pra{awe vo ovoj ~len e pravnata sposobnost na
licata so hendikep. Ad hoc komitetot treba da bide posebno vnima-
telen pri razgleduvaweto na nacrt-~lenot 12 od pri~ini {to treba
da se zemat vo obyir razli~nite pravni sistemi koi postojat vo
svetot. Pristapot primenet tuka pravi razlika me|u: prvo, priz-
navaweto na postoeweto na pravna sposobnost na site lica so
hendikep i vtoro, koristeweto na istata za koja vo nekoi slu~ai
potrebna e asistencija (sli~no kako i ~len 15 (2) od Me|unarodnata
konvencija za eliminacija na site formi na diskriminacija na `ena-
ta). Vo slu~aite vo koi asistencijata e potrebna so cel koristewe
so pravnata sposbnost na licata so hendikep, sepak, pretpostavka e
deka pravnata sposobnost ostanuva nepovredliva.
Nacrt-paragrafot 2 (a) i (b) koj predviduva asistencijata da
ne gi potkopuva zakonskite prava na liceto so hendikep, gi po~ituva
negovata voljata i izbor i osloboden e od sudir na interes i nepravil-
no vlijanie. Isto taka, asitencijata podle`i na redovno i
nezavisno preispituvawe od strana na kompetentna, neutralna i
nezavisna komisija. Nekoi smetaat deka vo ovoj ~len treba da se
doobjasnat vidovite na pravna kontrola koi bi se koristele vo situa-
cii koga liceto so hendikep ne mo`e vo celost da ja ostvari svojata
pravna sposobnost, osobeno koga stanuva zbor za lice so mentalen
hendikep19.
Nacrt-paragrafot 3 obezbeduva primeri vo koi pravniot
subjektivitet na liceto so hendikep mora da se po~ituva na ednakva
osnova kako i ostanatite. Me|utoa, mo`ebi e podobro ovaa odredba
da bide generalna ili vo sebe da vklu~i neiscrpuva~ka lista i na
drugi relevantni oblasti.

18
Vidi: "UN Covenant on Civil and Political Rights: CCPR Commentary", Manfred Nowak,
str.282.
19
Vidi: Principles for the Protection of Persons with Mental Illness and the Improvement of Mental
Health Care, Pinciple 1 (6).
42
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

^len 13
PRISTAP DO SUDSKIOT SISTEM

Dr`avite-~lenki obezbeduvaat efektiven pristap do sudskiot sis-

tem za licata so hendikep na ednakva osnova so drugite, ovozmo`u-
vaj}i ja nivnata efektivna uloga kako direktni i indirektni
u~esnici, vklu~itelno i kako svedoci, vo site sudski postapki kako
i vo istra`nata i drugite preliminarni postapki.

Komentar na nacrt-~len 13: Se smeta deka pravoto na dobivawe

na pravna pomo{ e osnova na koja se gradat nekoi drugi prava na
~ovekot. Ova pravo e sostaven element na po{irokoto pravo na fer
sudewe. Iako ne postoi izri~na odredba vo dogovorite za pravata
na ~ovekot koja bi go predvidela pristapot do sudot kako princip
na me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot, se smeta deka ovoj
koncept e opfaten so izjavata “... site lu|e se ednakvi pred sudovite
i tribunalite”, koja mo`e da se najde vo pogolem broj dogovori za
pravata na ~ovekot20.
Nacrt-~lenot 13 e nov ~len vo strukturata na Konvencijata,
draftuvan od strana na pretsedatelot na Ad hoc komitetot i proi-
zlezen od potrebata za podelba na nacrt-~lenot 12 i 13 iznesena na
petoto zasedanie na Ad hoc komitetot21.

^len 14
SLOBODA I BEZBEDNOST NA LI^NOSTA

1. Dr`avite-~lenki im obezbeduvaat na licata so hendikep, na ednakva

osnova so drugite:

(a) da go u`ivaat pravoto na sloboda i bezbednost na li~nosta;

(b) da ne se li{uvaat od nivnata sloboda nezakonski ili arbitrerno, i

sekoe li{uvawe od sloboda da bide spored zakonot, i vo nieden slu~aj postoe-
weto na hendikep da ne go opravduva li{uvaweto od sloboda.

20
Vo ~lenot 14 (3) od Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava se naveduva
deka "... sekoe lice ima pravo na slednite garancii: ... g) da prisustvuva na raspravata i
samoto da se brani ili da ima branitel {to go izbralo; ako nema branitel, da bide
izvesteno za svoeto pravo da go ima i, sekoga{ koga toa go baraat intersite na pravdata,
da mu se dodeli branitel po slu`bena dol`nost besplatno ako nema mo`not da go plati".
21
Vidi podetalno: Report on the Ad Hoc Committee on a Comprehensive and Integral International
Convention on the protection and Promotion of the rights and Dignity of Persons with Disabilities on its fifth
session, (A/AC.265/2005/2,Annex II, paragraf 15). Internet: http://www.un.org/esa/socdev/enable/rights/
43
 Od ideja do realnost

2. Dr`avite-~lenki obezbeduvaat ako licata so hendikep se li{eni

od nivnata sloboda preku gra|anska, krivi~na, administrativna ili
druga postapka, da gi imaat najmalku slednive garancii:

(a) da bidat tretirani humano i so po~it zaradi vrodenoto

dostinstvo i vrednost kako ~ove~ko su{testvo, i na na~in so koj se
po~ituvaat nivnite ~ovekovi prava, vo soglasnost so celite i
na~elata na ovaa Konvencija i razumno se prilagoduvaat na nivniot
hendikep;

(b) da im se obezbedi vo najkratok rok soodvetna dostapna

informacija za nivnite zakonski prava i za pri~inite za
li{uvaweto od sloboda;

(v) da im se obezbedi brz pristap kon pravna i druga soodvetna pomo{

za:

(i) da ja osporat zakonitosta na li{uvaweto od sloboda i da dobijat

fer soslu{uvawe, vklu~itelno i pravoto da bidat soslu{ani
pred sud ili drug nadle`en, nezavisen i neutralen organ (vo takov
slu~aj, }e im se obezbedi brza odluka vo vrska so koja bilo takva
postapka);
(ii) da baraat preispituvawe na odlukata za li{uvawe od sloboda
na ednakva osnova so drugite, vklu~itelno i periodi~no
preispituvawe koga toa e soodvetno;

(g) da imaat izvr{no pravo na nadomest na {teta vo slu~aj na

nezakonsko li{uvawe od sloboda.

Komentar na nacrt-~len 14: Pravoto na poedinecot na fizi~ka

sloboda i bezbednost na negovata li~nost e vgradeno vo centarot
na sekoj praven sistem koj go po~ituva vladeeweto na pravoto22.
Posebno e va`no nacrt-~lenot 14 da se tolkuva ekstenzivno,
imaj}i predvid deka licata so hendikep ~esto se li{uvani od slobo-
da i institucionalizirani. Nacrt-paragrafot 2 (a) naveduva obvrska
za dr`avite-~lenki da gi tretiraat licata so hendikep li{eni od
sloboda “humano”, bez da objasnuvaat pritoa {to vo su{tina zna~i

Vo Magna Carta Libertatum od 1215 godina, vo slavnoto poglavje 39 se proklamira deka

22

"nieden sloboden ~ovek ne smee da bide zaroben ili zatvoren ... osven so zakonska
presuda od strana na negovite gospodari ili spored zakonot na zemjata" (Nullus liber
homo capiatur, vel imprisonetur, … nisi per legale judicium parium suorum vel per legem terrae).
44
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

toa23. Potrebata za voveduvawe na terminot “vo najkratok rok” vo

nacrt-paragrafot 2 (b) e poddr`ana od pove}e delegacii i vo soglas-
nost e so ve}e postoe~kite me|unarodni instrumenti za pravata na
~ovekot, odnosno so ~len 9 (2) i 14 (3)(a) od MPGPP i ~len 40
(2)(b)(ii) od Konvencijata za pravata na deteto.
[to se odnesuva do nacrt-paragrafot 2 (v) se naveduva deka
dr`avite-~lenki obezbeduvaat “brz pristap kon pravna i kon druga
soodvetna pomo{“ me|utoa ne se naveduva eksplicitno pravoto na
advokat, nitu pak ima kakov bilo indikator za toa koj i kako
vsu{nost opredeluva dali dadenata pomo{ e “soodvetna“!
Vo propratnoto pismo na tekstot, pretsedatelot na Ad hoc
komitetot ja potvrduva op{tata soglasnost na delegacite na dr`a-
vite-u~esni~ki na zasedanijata za vklu~uvawe na nacrt-paragrafot
(g), odnosno za obezbeduvawe na licata so hendikep na pravoto za
nadomest na {teta vo slu~aj na nezakonsko li{uvawe od sloboda24.
Retorikata koristena vo ovoj paragraf e zemena od ~len 9 (5) od
MPGPP.

^len 15
ZABRANA NA MA^EWE ILI SUROVO, NEHUMANO ILI
PONI@UVA^KO POSTAPUVAWE ILI KAZNUVAWE

1. Niedno lice so hendikep ne mo`e da bide podlo`eno na ma~ewe

ili surovo, nehumano ili poni`uva~ko postapuvawe ili kaznuvawe.
Posebno, Dr`avite-~lenki zabranuvaat i gi za{tituvaat licata so
hendikep od medicisnki ili nau~en eksperiment bez slobodna
soglasnost na liceto vo pra{awe.

2. Dr`avite-~lenki prezemaat efektivni zakonodavni,

administrativni, sudski ili drugi merki zaradi spre~uvawe licata
so hendikep da bidat podlo`eni na ma~ewe ili surovo, nehumano
ili poni`uva~ko postapuvawe ili kaznuvawe.

Komentar na nacrt-~len 15: Idejata deka dr`avata mo`e da

ja zloupotrebi svojata vlast so primena na neopravdano nanesuvawe

23
Vidi: Principles for the Protection of Persons with Mental Illness and the Improvement of Mental
Health Care, Pinciple 13.
24
Vidi podetalno: Covering Letter from the Chair on the Draft Comprehensive and Integral
International Convention on the protection and Promotion of the rights and Dignity of Persons with
Disabilities, October, 2005, str.10. Internet: http://www.un.org/esa/socdev/enable/rights/
45
 Od ideja do realnost

bolka e mnogu stara. Nanesenite povredi pri namernoto kaznuvawe

i drugite sli~ni postapuvawa se edna od pri~inite za hendikepot.
Nitu edno kulturolo{ko na~elo ili praktika ne mo`e da go opravda
ovoj vid na postapuvawa. Tie se sprotivni na osnovnite prava na
~ovekot i na pravoto na ednakva vrednost i dostoinstvo na site
~ove~ki su{testva, kako i na integritetot na teloto. Od tie pri~i-
ni, opredeleni kazni, koi se namerno prezemeni za da ja onesposobat
individuata, se sprotivni na me|unarodnoto pravo za pravata na
~ovekot i humanitarnoto pravo.
Iako elaborirana vo ~lenot 7 od MPGPP, zabranata na prinu-
den medicinski tretman i institucionalizacija le`i vo osnovata
na ovoj ~len. Me|utoa, pogolemo vnimanie i dopolnitelna elabora-
cija potrebno e da se izvr{i vo vrska so pra{aweto na mehanizmite
za pravna kontrola protiv prinudniot medicinski tretman i insti-
tucionalizacijata na licata so hendikep.
Vo nacrt-paragrafot 2 od ovoj ~len se koristi formulacijata
“zakonodavni, administrativni, sudski ili drugi merki”, isto kako
i vo ~lenot 2 (1) od Konvencijata protiv tortura ili drug surov,
nehuman ili poni`uva~ki tretman ili kaznuvawe.

^len 16
ZABRANA NA EKSPLOATACIJA, NASILSTVO I
ZLOUPOTREBA

1. Dr`avite-~lenki gi prezemaat site efektivni zakonodavni,

administrativni, sudski ili drugi merki zaradi za{tita na licata
so hendikep, i vnatre i nadvor od domot, od site formi na
eksploatacija, nasilstvo i zloupotreba.

2. Dr`avite-~lenki isto taka gi prezemaat site soodvetni merki

zaradi spre~uvawe na eksploatacijata, nasilstvoto i zloupotrebata,
preku obezbeduvawe inter alia, soodvetni formi na pomo{ i poddr{ka
za licata so hendikep i nivnite semejstva i neguvateli, vklu~itelno
i preku davawe na informacija i obrazovanie za toa kako da se
odbegnuvaat, prepoznavaat i prijavuvaat slu~aite na nasilstvo i
zloupotreba.

3. Za da se spre~i pojavata na eksploatacija, nasilstvo i zloupotreba,

Dr`avite-~lenki obezbeduvaat efektivno nadgleduvawe od nezavis-
ni organi na site objekti i programi koi se nameneti da im slu`at
na licata so hendikep,

46
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

4. Dr`avite-~lenki prezemaat soodvetni merki zaradi

unapreduvawe na fizi~koto, kognitivnoto i psiholo{koto
zakrepnuvawe, rehabilitacijata i socijalnata reintegracija na
licata so hendikep koi stanale `rtvi na koja bilo forma na
eksploatacija, nasilstvo i zloupotreba, vklu~itelno i preku
davawe na za{titni uslugi. Takvoto zakrepnuvawe i
reintegracija }e se izvr{uva vo sredina kade se unapreduva
zdravjeto, dobrobitta, samopo~ituvaweto, dostoinstvoto,
avtonomijata na li~nosta.

5. Dr`avite-~lenki usvojuvaat efektivno zakonodavstvo i

politiki zaradi obezbeduvawe slu~aite na eksploatacija,
nasilstvo i zloupotreba na licata so hendikep da se
identifikuvaat, istra`uvaat i, koga e soodvetno, da bidat
krivi~no goneti.

Komentar na nacrt-~len 16: Vklu~uvaweto na nacrt-~lenot 16

vo tekstot na konvencijata e konzistenten so dosega{nata praktika
(pravilo 9 paragraf 4 od Standardnite pravila, ~len 6 od Me|unarod-
nata konvencija za eliminacija na site formi na diskriminacija na
`enata, i ~len 34-39 od Konvencijata za pravata na deteto).
Postoeweto na op{ta formulacija“site formi na eksploa-
tacija, nasilstvo i zloupotreba” e poprifatlivo, me|utoa vo slu~aj
delegaciite da odberat eksplicitno naveduvawe na razli~nite
vidovi na eksploatacija, nasilstvo i zloupotreba toga{ bi mo`elo
da se razgleda ~lenot 19 (1) od Konvencijata za pravata na deteto
kako po~etna osnova. Iako vo nacrt-paragrafot 1 se naveduva for-
mulacijata “i vnatre i nadvor od domot”, mo`ebi za potrebite na
konvencijata bi mo`elo da se razgleduvaat i povredite napraveni
od strana na fizi~ki i pravni privatni lica.
Pretsedatelot na Ad hoc komitetot vo svojot tekst na Nacrt-
Konvencijata vo paragrafot 2 kade se naveduva deka dr`avite-~lenki
}e prezemat soodvetni merki za spre~uvawe na eksploatacijata,
nasilstvoto i zloupotrebata, preku obezbeduvawe na soodvetni formi
na pomo{ i poddr{ka, pokraj licata so hendikep gi vklu~uva i nivnite
semejstva i neguvateli zatoa {to vo vtoriot del od ovoj paragraf koj
zboruva za “obezbeduvawe na informacii” toa se odnesuva pove}e na
semejstvata i neguvatelite otkolku na licata so hendikep.
Dopolnitelno, zaradi zgolemena kontrola, vo nacrt-paragrafot
3 bi mo`elo da se navede deka izve{taite od nadgleduvawata od
strana na nezavisnite organi bi bile dostapni na javnosta.

47
 Od ideja do realnost

Za kraj, Ad hoc komitetot bi mo`el da razmisli za voveduvawe

na nacrt-paragrafot 5, formulacija za dostapnosta na pravnite
lekovi i nadomest na {teta za licata so hendikep vo slu~aj na
eksploatacija, nasilstvo i zloupotreba vo tekstot25.

^len 17
ZA[TITA NA INTEGRITETOT NA LI^NOSTA

1. Dr`avite-~lenki go {titat integritetot na liceto so hendikep

vrz osnova na ednakvost so drugite.

2. Dr`avite-~lenki gi {titat licata so hendikep od prinudni

intervencii ili od prinudna institucionalizacija koja ima za cel
koregirawe, podobruvawe ili olesnuvawe na kakov bilo vistinski
ili sogledan nedostatok.

3. Vo slu~aj na medicinska itnost ili pra{awa na rizik po javnoto

zdravje kade se involviraat nedobrovolni intervencii, licata so
hendikep }e bidat tretirani na ednakva osnova so drugite.

(4. Dr`avite-~lenki obezbeduvaat nedobrovolniot tretman na

licata so hendikep:

(a) da se minimizira preku aktivnoto unapreduvawe na

alternativite;

(b) da se prezema samo vo isklu~itelni slu~ai, vo soglasnost so

postapki utvrdeni so zakon i so primena na soodvetni zakonski
kontroli;

(v) da se prezema vo najmalku mo`na restriktivna situacija, so toa

{to najdobrite interesi na liceto vo pra{awe se celosno zemeni
vo predvid;

(g) da e soodveten za liceto i da e obezbeden bez finansiski tro{ok

za poedinecot koj go prima tretmanot ili za negovoto/nejzinoto
semejstvo.)

Komentar na nacrt-~len 17: Pretsedatelot na Ad hoc komite-

tot vo tekstot na nacrt-paragrafot 1 ja zamenuva formulacijata
“fizi~ki i psihi~ki integritet” so edna poop{ta formulacija -

25
Sli~no kako i nacrt-~lenot 14 paragraf 2 (g) od Konvencijata.

48
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

“integritet”. Dopolnitelno, tekstot na nacrt-paragrafot 4 e staven

vo zagradi zatoa {to, kako {to pretsedatelot na Ad hoc komitetot
izjavil: “postojat zna~itelni razliki vo gledi{tata me|u delegaci-
ite za potrebata od vklu~uvawe na ovoj paragraf”. Za ova pra{awe
}e se razgovara na pretstojnoto zasedanie na Ad hoc komitetot vo
januari 2006 godina.
^len 18
SLOBODA NA DVI@EWE

(Dr`avite-~lenki na Konvencijava prezemaat efektivni merki

zaradi po~ituvawe i obezbeduvawe na prvata na licata so hendikep
za sloboda na dvi`ewe, na ednakva osnova so drugite, vklu~itelno
obezbeduvaj}i licata so hendikep:

(a) da imaat pravo da se zdobijat so dr`avjanstvo i da ne se li{uvaat

od dr`avjanstvoto arbitrerno po osnov na hendikepot;

(b) da ne se li{uvaat, po osnov na hendikep, od nivnata sposobnost

da poseduvaat i koristat dokumenti za nivnoto dr`avjanstvo ili
drugi dokumenti za identifikacija, ili pak da koristat va`e~ki
postapki kako {to se imigracionite, koi mo`e da bidat potrebni za
da se olesni primenata na pravoto na sloboda na dvi`ewe;

(v) da imaat pravo da ja napu{tat koja bilo zemja, vku~itelno i

svojata.)

Komentar na nacrt-~len 18: Ovoj ~len predviduva sloboda na

dvi`ewe na licata so hendikep naveduvaj}i deka sekoe lice so hen-
dikep ima pravo slobodno da se dvi`i i slobodno da go izbere svoeto
mesto na `iveewe vo granicite na svojata dr`ava, pravo da ja napu{-
ti i da se vrati vo koja i da bilo zemja, vklu~uvaj}i ja i svojata.
Pravoto na napu{tawe na sekoja zemja podle`i samo na ograni~uva-
wa propi{ani so zakon i neophodni za za{tita na nacionalnata
bezbednost, javniot red (ordre public), javnoto zdravje i moral ili
pravata i slobodite na drugite. Ovaa odredba mo`e da se najde in-
korporirana vo ~lenot 12 od MPGPP i ~lenovite 2-4 od
Konvencijata za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi.
Iako ne postoi tekst na nacrt-~lenot 18, osnovata na gore
navedeniot predlog zemena e od predlogot na Kenija koj dobil
poddr{ka od nekolku drugi delegacii na zasedanieto na Ad hoc
komitetot. I za ova pra{awe }e se razgovara na pretstojnoto
(sedmo) zasedanie na Ad hoc komitetot.
49
 Od ideja do realnost

^len 19
NEZAVISNO @IVEEWE I VKLU^ENOST VO
ZAEDNICATA

Dr`avite-~lenki na ovaa Konvencija prezemaat efektivni i

soodvetni merki so cel olesnuvawe na celosnoto u`ivawe od strana
na licata so hendikep na nivnata sloboda na izbor, nezavisno
`iveewe i celosna inkluzija i participacija vo zaednicata,
vklu~itelno obezbeduvaj}i:

(a) licata so hendikep da imaat mo`nost da go izberat svoeto mesto

na `iveewe i kade i so kogo sakaat da `iveat na ednakva osnova so
drugite, i ne se obvrzani da `iveat vo ′posebni uslovi za `iveewe′;

(b) licata so hendikep da imaat pristap kon doma{ni, reziden-

cijalni i drugi slu`bi za poddr{ka, vklu~itelno i personalna
pomo{ potrebna za poddr{ka na `iveeweto i inkluzija vo
zaednicata, kako i prevencija na izolacijata ili segregacijata od
zaednicata;

(v) lokalnite slu`bi i ustanovi nameneti za op{tata populacija

da bidat dostapni za licata so hendikep na ednakva osnova so
drugite, i da bidat soodvetni na nivnite potrebi.

Komentar na nacrt-~len 19: Pravoto na nezavisnost i

nezavisno `iveewe go vklu~uva vo sebe principot na avtonomija26.
Zatoa, ovie koncepti se tesno povrzani so sozdavaweto na preduslovi
za celosno vklu~uvawe na licata so hendikep vo site sferi na
op{testvenoto `iveewe.
Za pozdravuvawe e re{enieto koe go koristi pretsedatelot
na Ad hoc komitetot vo tekstot na nacrt-paragrafot (a) kade {to
namesto terminot “institucii” ja koristi formulacijata “posebni
uslovi za `iveewe”. Ne postoi razlika pome|u delegaciite po odnos
na pra{aweto dali licata so hendikep ne treba da bidat prinudeni
da `iveat vo nikakvi posebni uslovi vklu~uvaj}i gi i instituciite;
op{toprifateno e deka ne smeat da bidat prinuduvani. Me|utoa,
nekolku delegacii ja iska`aa svojata zagri`enost deka i samoto

26
Vidi: "Discussion Paper on Founding Principles of a Convention on Rights of Persons with
Disabilities", Danish Human Rights Institute, A/AC.265/2003/CRP/9. Dostapno na Internet
na: http://www.un.org/esa/socdev/enable/rights/a_ac265_2003_crp9.htm
50
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

spomnuvawe na terminot “institucii” vo tekstot na nacrt-~lenot

19, per se, bi go opravdalo koristeweto na istite, {to pak e vo spro-
tivnost so duhot na ovoj ~len.
Nacrt-paragrafot (b) e {iroko poddr`an od strana na orga-
nizaciite na licata so hendikep, me|utoa s u{te postoi podvoenost
vo mislewata na delegaciite na dr`avite-u~esni~ki za potrebata
od vklu~uvawe na ovaa odredba.
Isto taka, nekoi dr`avi-u~esni~ki poka`aa zagri`enost za
mo`nostite nivnite dr`avi da gi inplementiraat obvrskite
stipulirani vo nacrt-paragrafot (v) na ovoj ~len. Zagri`enosta
na ovie delegacii mo`e da se namali ako se razbere deka ostvaruva-
weto na ovie obvrski e predmet na progresivna realizacija, odnosno
progresivno postignuvawe na celosnata realizacija na navedenite
prava, maksimalno iskoristuvaj}i gi raspolo`ivite nacionalni
resursi, a koga e potrebno i vo ramkite na me|unarodnata sorabotka.

^len 20
LI^NA MOBILNOST

Dr`avite-~lenki na ovaa Konvencija prezemaat efektivni merki

za obezbeduvawe na slobodata na dvi`ewe so najgolema mo`na neza-
visnost za licata so hendikep, vklu~itelno:

(a) olesnuvawe na slobodata na dvi`ewe na licata so hendikep na

na~in i vo vreme po niven izbor, so tro{oci koi mo`e da si gi dozvolat;

(b) olesnuvawe na pristapot na licata so hendikep do visoko kva-

litetni pomagala za mobilnost, napravi, tehnologii za ispomo{ i
formi na personalni asistenti i posrednici, vklu~itelno, pravej}i
gi istive dostapni soglasno tro{ocite koi mo`at da si gi dozvolat;

(v) obezbeduvawe obuka za ve{tini na dvi`ewe za licata so hendikep

i za specijalisti~kiot personal koj raboti so licata so hendikep;

(g) ohrabruvawe na privatnite preprijatija koi proizveduvaat

pomagala za mobilnost, napravi i tehnologii za ispomo{ da gi zemat
predvid site aspekti na mobilnosta vo odnos na licata so hendikep.

Komentar na nacrt-~len 20: Iako postoi poseben ~len koj {to

se odnesuva na pravoto na li~na mobilnost odnosno podvi`nost na
licata so hendikep, sepak, ne treba da se napu{ti idejata za obedinu-
vawe na ovoj ~len so nacrt-~lenot 9 koj se odnesuva na pristapnosta.
Me|utoa, treba da se napomene deka ovie dva ~lena, iako se
51
 Od ideja do realnost

me|uzavisni, sepak, go tretiraat problemot na nedostapnosta od

dva razli~ni aspekti. Odnosno, nacrt-~lenot 20 se odnesuva pove}e
na li~nata ne-mobilnost na licata so hendikep a nacrt-~lenot 9 go
tretira ova pra{awe kako problem na op{testvoto, generalno.
[to se odnesuva do obezbeduvaweto obuka, predvideno so
nacrt-paragrafot (v), treba da se napomene deka ova pra{awe e
prisutno vo pove}e ~lenovi na Konvencijata (na primer: ~len 8, 9,
24, 25 i 26). Kako {to mo`e da se vidi, pretsedatelot na Ad hoc
komitetot gi nema konsolidirano site odredbi koi referiraat na
obezbeduvawe na obuka vo eden ~len (~len 4), pa zatoa ova pra{awe
se ostava da bide razgledano na pretstojnoto zasedanie na Ad hoc
komitetot.

^len 21
SLOBODA NA IZRAZUVAWE I MISLEWE, I PRISTAP
DO INFORMACII

Dr`avite-~lenik gi prezemaat site soodvetni merki za obezbeduva-

we na pravoto na licata so hendikep na izrazuvawe i mislewe, vklu-
~itelno i slobodata na iznao|awe, primawe i davawe na informacii
i idei na ednakva osnova so drugite preku znakovniot jazik i Braevo-
to pismo i preku augmentativnata alternativna komunikacija i site
drugi dostapni sredstva, na~ini i formi na komunikacija po niven
izbor, vklu~itelno preku:

(a) obezbeduvawe na informacii nameneti za po{irokata javnost,

navremeno i bez dopolnitelni tro{oci, za licata so hendikep vo
dostapni formi i tehnologii soodvetni na raznite vidovi hendikep;

(b) prifa}awe i olesnuvawe na upotrebata na znakovniot jazik i

Braevoto pismo i preku augmentativnata alternativna komunika-
cija i site drugi dostapni sredstva, na~ini i formi na komunikacija,
po izbor na licata so hendikep, vo slu`benite interakcii;

(v) povikuvawe na privatnite pretprijatija koi obezbeduvaat uslugi

za po{irokata javnost, vklu~itelno i preku Internet, da gi obez-
beduvaat informaciite i uslugite vo formi za koristewe dostapni
od strana na licata so hendikep;

(g) povikuvawe na masovnite mediumi, vklu~itelno i davatelite na

informacii preku Internet, da gi napravat nivnite uslugi dostap-
ni za licata so hendikep;

(d) ((razvivawe), (priznavawe), (unapreduvawe) na nacionalen znakoven jazik.)

52
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Komentar na nacrt-~len 21: Slobodata na izrazuvawe na

svoeto mislewe verojatno e najuniverzalno priznato27 pravo na
~ovekot. Sekoj ima pravo na sloboda na mislewe i izrazuvawe. Ova
pravo vo sebe vklu~uva sloboda na mislewe bez kakvo i da bilo vlijanie
i pravo da se baraat, primaat i prezentiraat informacii i idei preku
mediumite. Licata so hendikep go imaat istoto pravo na sloboda na
izrazuvawe kako i site drugi ~lenovi na op{testvoto.
O~igledno, tekstot na nacrt-~lenot 21 ja crpi svojata osnova
od ~lenot 19 od MPGPP, ~lenovite 13 i 17 od Konevencijata za
pravata na deteto i principot 13 od Principite za za{tita na
licata so mentalen hendikep i podobruvawe na zdravstvenata za{-
tita28. Iako se saka da se dojde do poseopfatna odredba po odnos na
sodr`inata i formata na dostapnite informacii za licata so
hendikep, sepak ne treba da se nametnuva nesrazmeren finansiski
tovar i na dr`avite pri ostvaruvawe na obvrskite prezemeni od
Konvencijata.
Vo nacrt-paragrafite (v) i (g) pretsedatelot na Ad hoc Komi-
tetot go vklu~uva i Internetot, kako globalna mre`a na komunikacija
ne samo na licata so hendikep tuku i voop{to. Zna~ajno e da se
napomene vklu~uvaweto na masovnite mediumi vo nacrt-paragrafot
(g), odnosno povikot do niv da gi napravat svoite uslugi dostapni za
licata so hendikep, soglasno praviloto 5 (b) od Standardnite pravila.
Me|utoa, dr`avite-u~esni~ki mo`ebi treba da razmislat za koristewe
na poobvrzuva~ka retorika vo ovoj paragraf, pottiknuvaj}i gi pritoa
mediumite (osobeno televizijata, radioto i vesnicite) svoite uslugi
da gi napravat dostapni za licata so hendikep.
Od pri~ina {to dr`avite-u~esni~ki s u{te nemaat postigna-
to konsenzus za odredbata stipulirana vo nacrt-paragrafot (d)

27
Eden pregled na 142 svetski ustavi napraven vo 1978 godina, poka`a deka 124 od niv, ili
87,3% sodr`at garancija za slobodata na izrazuvawe (nasproti toa, samo 66, odnosno 46,5%
zabranuvaa ma~ewe ili surovo, ne~ove~no ili poni`uva~ko postapuvawe). Razli~ni verzii
na ova pravo bea otkrieni vo prvite sovremeni ustavi, vklu~uvaj}i i nekolku ustavi na
amerikanskite dr`avi od devetnaesettiot vek, ~lenot 11 od Francuskata deklaracija za
pravata na ~ovekot i gra|aninot, kako i Prviot amandman na Ustavot na SAD.
28
Principot 13 od Principite za za{tita na licata so mentalen hendikep i
podobruvawe na zdravstvenata za{tita, gi predviduva pravata i uslovite vo zdravstvenite
ustanovi koi se zanimavaat so mentalno bolni lica, go predviduva pravoto na pacientite
da kupuvaat ili dobivaat predmeti za rekreacija i komunikacija. Ja vklu~uva
komunikacijata kako osnovna potreba na licata so hendikep.
53
 Od ideja do realnost

povrzana so razvivaweto, priznavaweto i/ili unapreduvaweto na

nacionalnite znakovni jazici, taa e stavena vo zagradi. Ova pra{awe
Ad hoc komitetot }e go razgleduva na pretstojnoto zasedanie.

^len 22
PO^ITUVAWE NA PRIVATNOSTA

1. Niedno lice so hendikep, bez ogled na mestoto na `iveewe ili `i-

votnite uslovi, nema da bide predmet na arbitrerno ili nezakonsko
me{awe vo negovata privatnost, semejstvo, dom ili prepiska ili vo
drugite vidovi na komunikacija, ili predmet na nezakonski napadi
na negovata ~est i ugled. Licata so hendikep imaat pravo na zakonska
za{tita protiv takvoto me{awe ili napadi.

2. Dr`avite-~lenki ja {titat privatnosta na informaciite

povrzani so li~nosta, zdravjeto i rehabilitacijata na licata so
hendikep na ednakva osnova so drugite.

Komentar na nacrt-~len 22: Iako tekstot na nacrt-~lenot vo

golem del e zemen od ~lenot 17 na MPGPP, sepak toj ne e prispo-
soben adekvatno na potrebite {to gi imaat i situaciite vo koi se
nao|aat licata so hendikep. Na primer: praktikata vo instituciite
za zgri`uvawe na lica so hendikep uka`uva na toa deka personalot
~esto vleguva vo sobite na {titenicite bez prethodna najava. Toa
mo`ebi ne e sprotivno so zakon, me|utoa vo sekoj slu~aj e sprotivno
na pravoto na privatnost. Ovoj i sli~nite primeri treba da gi ima
predvid Ad hoc komitetot pri finaliziraweto na tekstot na ovoj
~len.
Pretsedatelot na Ad hoc komitetot vo svojot tekst na nacrt-
paragrafot 2, vodej}i se od diskusijata na dr`avite-u~esni~ki na
{estoto zasedanie na Ad hoc komitetot29, pokraj drugite informa-
cii gi vovede i “informaciite povrzani so zdravjeto”koi {to od
druga strana se izbri{ani od tekstot na nacrt-~lenot 25 koj se
odnesuva na zdravjeto.

29
Vidi: Report on the Ad Hoc Committee on a Comprehensive and Integral International Convention
on the protection and Promotion of the rights and Dignity of Persons with Disabilities on its sixth session,
(A/60/266, Annex II, paragraf 84). Internet: http://www.un.org/esa/socdev/enable/rights/
54
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

^len 23
PO^ITUVAWE NA DOMOT I NA SEMEJSTVOTO

1. Dr`avite-~lenki na ovaa Konvencija prezemaat efektivni i

soodvetni merki zaradi eliminirawe na diskriminacijata protiv
licata so hendikep po site pra{awa koi se odnesuvaat na bra~nite,
semejnite i na li~nite odnosi, i osobeno obezbeduvaat na ednakva
osnova so drugite:

(a) na licata so hendikep da ne im se odbie ednakvata mo`nost (da ja

do`iveat svojata seksualnost), da imaat seksualni i drugi intimni
odnosi i da go do`iveat roditelstvoto (vo soglasnost so nacionalni-
te zakoni, obi~ai i tradicii so op{ta primena);

(b) da im bide priznaeno pravoto na site (ma`i i `eni) (lica) so

hendikep koi se na vozrast koga mo`e da stapat vo brak, da stapuvaat
vo brak i da osnovaat semejstvo na osnova na slobodna i celosna so-
glasnost na vojlata na idnite bra~ni partneri (i bra~nite drugari
da bidat ednakvi partneri);

(v) pravo na licata so hendikep da odlu~at slobodno i odgovorno za

brojot na svoite deca (i da imaat pristap do informacii, edukacija
za reprodukcija i za planirawe na semejstvoto, sredstvata koi se
potrebni da im ovozmo`at da gi realiziraat ovie prava i ednakva
mo`nost da ja zadr`at svojot plodnost vo ramkite koi se dozvoleni
so nacionalnite zakoni so op{ta primena).

2. Dr`avite-~lenki na ovaa Konvencija gi obezbeduvaat pravata i

odgovornostite na licata so hendikep vo odnos na staratelstvoto,
tutorstvoto, upravuvaweto so imotot i posvojuvaweto na deca, ili
vo odnos na sli~ni instituti koi postojat vo nacionalnata
legislativa; vo site slu~ai, interesite na decata }e bidat primarni.
Dr`avite-~lenki obezbeduvaat soodvetna pomo{ na licata so
hendikep vo izvr{uvaweto na odgovornostite povrzani so
odgleduvaweto na decata.

3. Dr`avite-~lenki obezbeduvaat deteto da ne bide odvoeno od svoite

roditeli protiv nivna volja, osven ako nadle`nite vlasti ne
utvrdat, vo soglasnost so nacionalnite zakoni i postapki od op{ta
primena i podle`no na sudsko preispituvawe ili na drugi formi na
administrativno preispituvawe utvrdeno so zakon, deka takvoto
odvojuvawe e potrebno vo najdobar interes na deteto. Vo nieden
slu~aj deteto nema da bide odvoeno od svoite roditeli poradi
hendikep na samoto dete ili na eden ili dvata roditela.

55
 Od ideja do realnost

Komentar na nacrt-~len 23: Semejstvoto se smeta za “prirodna

i osnovna }elija na op{testvoto” i ima pravo na za{tita od strana
na op{testvoto i dr`avata.
Intencijata na ovaa konvencija ne e da gi menuva ili da vlijae
na op{tite pravila koi se odnesuvaat na celata populacija vo
razli~nite dr`avi i kulturi, za pra{awa kako {to e na primer
pra{aweto za planirawe na semejstvoto30. Edinstvenoto {to saka
da go postigne Konvencijata e, ednostavno, samo da ovozmo`i licata
so hendikep da bidat tretirani na ist na~in kako i ostatokot od po-
pulacijata, a ne poinaku od drugite. Zna~i, osnovata na ovie odredbi
e samo zabranata na diskriminacijata. Taka, sekoja dr`ava-~lenka
}e si gi zadr`i svoite vrednosti, tradicii i kultura i }e prodol`i
da gi inplementira svoite nacionalni zakoni i politiki po odnos
na tie pra{awa.
^len 16 (1) od Me|unarodnata konvencija za eliminacija na
site formi na diskriminacija na `enata e osnova na tekstot na
nacrt-paragrafot 2.
Nacrt-paragrafot 3 e sli~en so tekstot na ~lenot 3 (1) od
Konvencijata za pravata na deteto, me|utoa adaptiran da ja reflek-
tira specifikata na licata so hendikep. Posebno za pozdravuvawe
e faktot {to vo ovoj paragraf e razraboteno koj (nadle`en organ)
i vo kakva postapka (sudska i/ili administrativna) utvrduva dali
deteto }e bide odvoeno od svoite roditeli imaj}i go pritoa predvid
najdobriot interes na deteto. Ova e zajaknato u{te edna{ so odred-
bata vo koja se naveduva deka vo nieden slu~aj deteto nema da bide
odvoeno od svoite roditeli poradi hendikep, bez ogled na toa dali
deteto go ima toj hendikep ili pak eden ili dvata roditela.

^len 24
OBRAZOVANIE

1. Dr`avite-~lenki go priznavaat pravoto na licata so hendikep

na obrazovanie. So cel da se ostvari ova pravo bez diskriminacija
i na osnova na ednakva mo`nost, Dr`avite-~lenki go obezbeduvaat
inkluzivnoto obrazovanie na site nivoa i do`ivotnoto u~ewe,
vo pravec na:

30
Vidi: Report on the Ad Hoc Committee on a Comprehensive and Integral International Convention
on the protection and Promotion of the rights and Dignity of Persons with Disabilities on its fifth session,
(A/AC.265/2005/2, Annex II, paragraf 94, 99, 100 i 110; Report on the Ad Hoc Committee on a
Comprehensive and Integral International Convention on the protection and Promotion of the rights and
Dignity of Persons with Disabilities on its sixth session, (A/60/266, Annex II, paragraf 85).
56
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

(a) celosen razvoj na ~ovekovite potencijali i na ~uvstvoto na

dostoinstvo i samo-po~ituvawe, jaknewe na po~ituvaweto na
~ovekovite prava, osnovnite slobodi i ~ovekovata razli~nost;

(b) razvojot na li~nosta na licata so hendikep, talent i kreativnost,

kako i nivnite mentalni i fizi~ki sposobnosti, do nivniot
najcelosen potencijal;

(v) ovozmo`uvawe na licata so hendikep da u~estvuvaat efektivno

vo op{testvoto.

2. Vo ostvaruvaweto na ova pravo, Dr`avite-~lenki obezbeduvaat:

(a) licata so hendikep da ne bidat isklu~eni od redovniot obrazoven

sistem vrz osnova na nivniot hendikep, decata so hendikep da ne
bidat isklu~eni od besplatnoto i zadol`itelno osnovno i sredno
obrazovanie poradi svojot hendikep;

(b) licata so hendikep da imaat pristap do inkluzivno, kvalitetno,

besplatno osnovno i sredno obrazovanie do najvisok mo`en stepen
vo zaednicite vo koi `iveat;

(v) razumno prilagoduvawe na barawata na poedinecot;

(g) licata so hendikep da ja dobijat potrebnata poddr{ka, vo ramkite

na redovniot obrazoven sistem, zaradi olesnuvawe na nivnoto
efektivno obrazovanie. Vo isklu~itelni okolnosti, koga redovniot
obrazoven sistem ne mo`e adekvatno da gi ispolni potrebite za
poddr{ka na licata so hendikep, Dr`avite-~lenki obezbeduvaat
davawe na efektivni alternativni merki za poddr{ka, dosledni na
celta za celosna inkluzija;

(d) razvojot na inicijalnata i kontinuirana obuka, koja opfa}a

podignuvawe na svesta za hendikepot, upotrebata na soodvetni
sredstva i na~ini za komunikacija, obrazovni tehniki i materijali
za poddr{ka na licata so hendikep, za site profesionalci i personal
koi rabotat na site nivoa vo obrazovanieto.

3. Dr`avite-~lenki ovozmo`uvaat licata so hendikep da gi nau~at

`ivotnite i socijalnite razvojni ve{tini zaradi olesnuvawe na
nivnoto celosno u~estvo vo obrazovanieto kako ~lenovi na
zaednicata. Za ovaa cel, Dr`avite-~lenki :

(a) }e go olesnat u~eweto na Braevoto pismo, alternativnite

ve{tini za pi{uvawe, orientacioni i mobilni ve{tini, i ja
olesnuvaat poddr{kata i mentorstvoto me|u samite vrsnici;
57
 Od ideja do realnost

(b) }e go olesnat u~eweto na znakovniot jazik i unapreduvaweto na

lingvisti~kiot identitet na zaednicata na gluvite;

(v) }e obezbedat obrazovanieto na decata koi se slepi, gluvi, i gluvo/

slepi, da se realizira na najsoodvetnite jazici i na~ini na
komunikacija za poedinecot, i vo sredini kade se maksimizira
akademskiot i socijalniot razvoj.

4. Dr`avite-~lenki prezemaat soodvetni merki za obezbeduvawe na

kvalitetno obrazovanie za u~enicite so senzoren hendikep preku
anga`irawe na nastavnici koi dobro go znaat znakovniot jazik ili
Braevoto pismo, vklu~itelno i nastavnici so hendikep.

5. Dr`avite-~lenki obezbeduvaat licata so hendikep da imaat

pristap do fakultetskoto obrazovanie, stru~na obuka, obrazovanie
za polnoletni lica i do`ivotno u~ewe bez diskriminacija i vrz
osnova na edkakvost na mo`nostite. Za taa cel, Dr`avite-~lenki
davaat soodvetna poddr{ka na licata so hendikep.

Komentar na nacrt-~len 24: Bidej}i obrazovanieto e

su{testveno za vrabotuvawe vo mnogu sferi i e preduslov za
ekonomska nezavisnost, pravoto na obrazovanie e od posebno
zna~ewe za licata so hendikep. Obrazovanieto e isto taka va`en
del od rehabilitacioniot proces, zatoa {to licata so hendikep
gi razvivaat svoite kapaciteti so cel da stanat nezavisni i da
se integriraat vo op{testvenite tekovi. Isto taka, va`no e da
se istakne zna~eweto na obrazovanieto ne samo kako del od reha-
bilitacijata, tuku i kako del od prevencijata31.
Zakonskoto predviduvawe na op{toto pravo na obrazovanie
ima malo zna~ewe ako dopolnitelno ne se prezemaat pozitivni
merki za obezbeduvawe na pristap do kvalitetno osnovno, sredno
i visoko obrazovanie za decata, mladincite i vozrasnite so
razli~ni vidovi i stepeni na hendikep. Va`no e da ne postojat
pre~ki - pravni, fizi~ki ili psiholo{ki, koi bi go popre~uvale
pristapot na licata so hendikep do obrazovanieto, da im se
obezbedi specijalno obrazovanie koga toa e potrebno, i obrazo-
vanieto, dokolku e toa vozmo`no, da im se pru`a vo integralno
opkru`uvawe. Neophodno e, da se zemat predvid specijalnite

31
Visok procent na hendikepite se direkten rezultat na nedostatokot na
informacii, siroma{tijata i lo{ite zdravstveni uslovi, koi mo`at da se spre~at
so adekvatno obrazovanie.
58
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

obrazovni potrebi na licata so hendikep i socio-politi~kata

realnost na sekoja dr`ava.
Intencijata na ovoj ~len e da go ovozmo`i pravoto na izbor
na decata so hendikep slobodno da izberat vo kakva ustanova }e go
dobivaat svoeto obrazovanie. Zna~i, izborot me|u redovniot
obrazoven sistem i specijaliziranoto obrazovanie treba da se
ostavi na decata. Celta na speciajliziranoto obrazovanie e da gi
podgotvuva u~enicite za vklu~uvawe vo redovniot obrazoven proces
vo nekoja naredna instanca i ponudenite obrazovni sodr`ini ne
smeat da bidat so pomal kvalitet od ponudenite vo redovniot
obrazoven sistem32.
Nacrt-paragrafot 3 (b) go predviduva postoeweto na lingvis-
ti~kiot identitet na zaednicata na gluvite koj e predviden i vo
nacrt-~lenot 30 (4) koj se odnesuva na u~estvoto vo kulturniot `ivot.
Vrabotuvaweto na nastavnici so hendikep koi bi mo`ele da
pretstavuvaat primer za u~enicite so hendikep, predvideno vo nacrt-
paragrafot 4, naide na poddr{ka od strana na nekoi delegacii na
{estoto zasedanie na Ad hoc komitetot koga be{e razgleduvan ovoj ~len.

^len 25
ZDRAVJE

Dr`avite-~lenki priznavaat deka licata so hendikep imaat pravo

da u`ivaat najvisok mo`en standard na fizi~ko i mentalno zdravje
bez diskriminacija vrz osnova na hendikep. Dr`avite-~lenki
prezemaat soodvetni merki zaradi obezbeduvawe na pristap na lica-
ta so hendikep do zdravstvenite uslugi, vklu~itelno i medicinskata
rehabilitacija. Osobeno, Dr`avite-~lenki :

(a) }e im obezbedat na licata so hendikep ist obem i standard na

dostapni zdravstveni uslugi kako {to se obezbeduvaat i za drugite
lica, (vklu~itelno zdravstveni uslugi povrzani so polot i
reprodukcijata) i javni zdravstveni programi zasnovani na
naselenieto;

(b) }e gi obezbedat onie zdravstveni uslugi potrebni za licata so

hendikep osobeno poradi nivniot hendikep, vklu~itelno i rana
identifikacija i intervencija, i uslugi koi se nameneti za minimi-
zirawe i spre~uvawe na natamo{niot hendikep na decata i starite;

32
Vidi: Standardni pravila za izedna~uvawe na mo`nostite za licata so hendikep,
pravilo 6 paragraf 8; UNESKO Konvencija protiv diskriminacija vo
obrazovanieto (UNESCO Convention Against Discrimination in Education), ~len 5 (1)(v).
59
 Od ideja do realnost

(v) da gi obezbedat ovie zdravstveni uslugi, kolku {to e mo`no

poblisku do nivnite zaednici, vklu~uvaj}i gi i ruralnite oblasti;

g) da pobaraat od zdravstvenite profesionalni rabotnici da

obezbedat nega za lica so hendikep so istiot kvalitet kako i za
drugite, a vrz osnova na slobodno izjavena soglasnost, tamu kade
{to e potrebno so podignuvawe na svesta za ~ovekovite prava,
dostoinstvoto, avtonomnosta i potrebite na lica so hendikep preku
obuka i {irewe na eti~ki standardi za javnata i privatnata
zdravstvena za{tita;

d) da zabranat diskriminacija protiv lica so hendikep vo

obezbeduvaweto na zdravstvenoto osiguruvawe i `ivotnoto
osiguruvawe tamu kade {to toa e dozvoleno so nacionalniot zakon,
{to }e se obezbedi na fer i razumen na~in.

Komentar na nacrt-~len 25: Na po~etokot na tekstot vo nacrt-

paragrafot 1 se koristi formulacijata “Dr`avite-~lenki go
priznavaat”, sli~no kako i vo ~len 12 (1) od MPESKP i ~len 24 (1)
od Konvencijata za pravata na deteto.
Va`en element vo tekstot na ovoj ~len e slobodata na izbor
na licata so hendikep, odnosno mo`nosta za prifa}awe ili odbiva-
we na opredelena zdravstvena za{tita. Ponatamu, {to se odnesuva
do “besplatnite” ili “dostapnite” zdravstveni uslugi predvideni
vo nacrt-paragrafot (a) se zabele`uva deka Op{tiot komentar
br.14 na MPESKP (~len 12) referira na postoeweto “dostapni”
zdravstveni uslugi i zatoa predlog na pretsedatelot na Ad hoc
komitetot e da se koristi ovaa formulacija. Kako i da e, vo nekoi
individualni slu~ai, za da bide dostapna zdravstvenata usluga taa
neminovno treba da bide i besplatna33.
Nacrt-paragrafot (v) se odnesuva na blizinata na obezbeduva-
we na zdrvstvenite uslugi (na lokalno nivo), so poseben akcent na
ruralnite oblasti. Ova e zna~ajno ako se ima predvid deka licata
so hendikep ~esto se soo~uvaat so nepristapni transportni sredstva
(~len 2 od Standardnite pravila).
Za kraj, treba da se napomene deka pretsedatelot na Ad hoc
komitetot vo tekstot na nacrt-~lenot 25 gi vklu~uva i zdravstve-
noto i `ivotnoto osiguruvawe (paragraf (d)), koi gi prezema od nacrt-
~lenot 28 koj se odnesuva na soodvetniot `ivoten standard i socijalna
za{tita.

33
Mo`e da se zabele`i deka pra{aweto za dostapnosta i besplatnosta na nekoi
uslgi se nametnuva i vo nekolku drugi ~lenovi na Konvencijata, kako na primer
vo ~len 28 (2)(a).
60
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

^len 26
HABITACIJA I REHABILITACIJA

1. Dr`avite-~lenki prezemaat efikasni i soodvetni merki zaradi

ovozmo`uvawe na licata so hendikep da steknat maksimalna nezavis-
nost, najgolema mo`na fizi~ka, mentalna, socijalna i profesionalna
sposobnost i celosno vklu~uvawe i u~estvo vo site aspekti na `ivotot.
Za taa cel, Dr`avite-~lenki gi organiziraat, zajaknuvaat i pro{iru-
vaat uslugite za seopfatno osposobuvawe i rehabilitacija, osobeno
vo oblastite na zdravstvoto, vrabotuvaweto, obrazovanieto i
socijalnite uslugi, na na~in {to:

a) uslugite i programite za habitacija i rehabilitacija zapo~nuvaat

vo najrana mo`na faza, a se temelat na multidisciplinarnoto pro-
cenuvawe na individualnite potrebi;

b) uslugite i programite za habitacija i rehabilitacija go poddr`u-

vaat u~estvoto i vklu~uvaweto vo zaednicata i vo site aspekti na
op{testvoto, i se dostapni za licata so hendikep kolku {to e mo`no
poblisku do nivnite zaednici, vklu~uvaj}i gi i ruralnite oblasti.

2. Dr`avite-~lenki go promoviraat razvojot na inicijalnata i konti-

nuiranata obuka za profesionalci i personal koi rabotat vo slu`-
bite za habitacija i rehabilitacija.

Komentar na nacrt-~len 26: Na {estoto zasedanie na Ad hoc

komitetot pove}eto delegacii se izjasnija za potrebata od podelba
na stariot ~len 21 - zdravstvo i rehabilitacija na dva novi (~len
25 i 26). Iako ne postoi tekst na nacrt-~lenot 26, sepak pretsedate-
lot na Ad hoc komitetot go sostavi gorenevedeniot tekst, poviku-
vaj}i se pritoa na tekstot na facilitatorot, relevantnite elementi
od tekstot na rabotnata grupa za ~lenot koj se odnesuva{e na zdrav-
jeto, kako i na predlogot na EU koj dobi zna~itelna poddr{ka na
{estoto zasedanie na Ad hoc komitetot. Ova pra{awe }e ostane da
se razgleduva na pretstojnoto zasedanie na istiot.
Kako i vo prethodniot ~len, va`en element vo tekstot na ovoj
nacrt-~len e slobodata na izbor na licata so hendikep, odnosno mo`-
nosta za prifa}awe ili odbivawe na opredelena rehabilitaciona
usluga.
Za kraj, nacrt-paragrafot 1 (b) se odnesuva na blizinata na
obezbeduvawe na habitacionite i rehabilitacionite uslugi (na lo-
kalno nivo), so poseben akcent na ruralnite oblasti. Ova e zna~ajno
ako se ima predvid deka licata so hendikep ~esto se soo~uvaat so
61
 Od ideja do realnost

nepristapni transportni sredstva a so samoto toa i se onevozmo`eni

da primaat soodvetna habitaciona i rehabilitaciona usluga (~len
3 paragraf 5 od Standardnite pravila).

^len 27
RABOTA I VRABOTUVAWE

Dr`avite-~lenki go priznavaat pravoto na licata so hendikep na

rabota vrz ednakva osnova so drugite; ovde se vklu~uva pravoto na
mo`nost za zarabotka za `ivot so rabota slobodno izbrana ili
prifatena na pazarot na trudot i vo rabotna sredina koja e otvorena,
inkluzivna i dostapna za licata so hendikep. Dr`avite-~lenki
davaat primer preku vrabotuvawe na lica so hendikep vo javniot
sektor i prezemaat drugi soodvetni merki za obezbeduvawe i
promovirawe na ostvaruvaweto na pravoto na rabota, vklu~uvaj}i
merki za:

a) za{tita na licata so hendikep preku zakonskata regulativa vo

odnos na uslovite za regrutacija, anga`irawe i vrabotuvawe,
prodol`uvawe na vrabotuvaweto, napreduvawe vo karierata,
rabotnite uslovi, vklu~uvaj}i ednakvi mo`nosti i ednakvo
nagraduvawe za rabota od ista vrednost, bezbedni i zdravi rabotni
uslovi i nadomest na {teta;

b) obezbeduvawe licata so hendikep da mo`at da gi u`ivaat svoite

trudovi i sindikalni prava vo soglasnost so op{to primenlivoto
nacionalno zakonodavstvo;

v) ovozmo`uvawe pristap na licata so hendikep do op{tite

programi za tehni~ko i stru~no naso~uvawe, zavodite za vrabotuvawe
i do stru~nata i kontinuirana obuka;

g) promovirawe na mo`nosti za vrabotuvawe i napreduvawe vo

karierata za licata so hendikep na pazarot na trudot, kako i pomo{
vo nao|awe, dobivawe i odr`uvawe i vra}awe na rabota;

d) promovirawe na mo`nostite za samovrabotuvawe,

pretpriemni{tvo i zapo~nuvawe sopstven biznis;

|) ohrabruvawe na rabotodavcite da anga`iraat lica so hendikep

preku soodvetni politiki i merki, koi mo`at da vklu~uvaat
afirmativni akcioni programi, pottiknuvawe i drugi merki;

e) obezbeduvawe na razumno prilagoduvawe na rabotnoto mesto za

licata so hendikep;

62
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

`) promovirawe na steknuvawe na rabotno iskustvo na otvoreniot

pazar na trud od strana na licata so hendikep;

z) promovirawe na programi za stru~na i profesionalna

rehabilitacija, zadr`uvawe na rabotno mesto i vra}awe na
rabota za lica so hendikep.

Komentar na nacrt-~len 27: Statistikata poka`uva deka

golem broj lica so hendikep se nevraboteni ili rabotat, vo najgolem
del, samo neugledni ili slabo plateni raboti. Ova e vistinito, iako
mo`e da se poka`e deka so soodvetna pomo{, obuka i rasporeduvawe,
pogolemiot del od licata so hendikep mo`at da obavuvaat golem
obem na zada~i, vo soglasnost so va`e~kite normi vo oblasta na
trudot. Vo vreme na nevrabotenost i ekonomski nepriliki, licata
so hendikep obi~no prvi se otpu{taat i posledni se vrabotuvaat.
Poradi toa, potrebni se merki koi }e obezbedat licata so hendikep
da imaat ednakvi mo`nosti za produktivno i dohodovno
vrabotuvawe na slobodniot pazar na trudot.
Tokmu ova e duhot na nacrt-~lenot 27 koj se rakovodi od ~llenot
6 od MPESKP34 i praviloto 7 od Standardnite pravila, pod naslov
Vrabotuvawe vo koe se naglasuva deka “... i vo ruralnite i vo urbanite
sredini tie (licata so hendikep) mora da imaat ednakvi mo`nosti
za produktivno i dohodovno vrabotuvawe na pazarot na trudot.”
Vo nacrt-paragrafot (a) izri~no e zabraneta diskriminacijata
na licata so hendikep od strana na rabotodavecot pri procesot na
vrabotuvawe, unapreduvawe ili otpu{tawe od rabota35.
Ponatamu, nacrt-paragrafot (v) se odnesuva na mo`nostite za
razvivawe na rabotnite ve{tini na licata so hendikep, od aspekt
{to podobruvaweto na rabotnite ve{tini ja zgolemuva nezavis-nosta
i ja izgraduva samopo~itta. Nepotrebno e da se ka`e deka razvojot
na ve{tinite preku stru~na obuka gi zgolemuva mo`nostite na
licata so hendikep i gi pravi konkurentni na pazarot na trudot36. Vo

34
^len 6 predviduva deka pravoto na rabota vklu~uva vo sebe pravo sekoj da ima
mo`nost da ja obezbedi svojata egzistencija so rabota koja samiot slobodno ja izbral
ili prifatil.
35
Vidi podetalno: Adjusting to disability rules, Erika Lucas, Professional Manager Magazine,
Volume 13, Issue 5, September 2004.
36
Vidi: Paragraf 132 od Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep;
paragraf 33 od Talinskite vode~ki na~ela za akcija vo razvojot na ~ovekovite resursi
vo oblasta na hendikepot; paragraf 6 od Deklaracijata za pravata na licata so
hendikep; i ~len 1 (5) od Konvencijata {to se odnesuva na profesionalnoto vodewe
i profesionalnata obuka vo razvojot na ~ovekovite resursi (ILO Convention No. 142).
63
 Od ideja do realnost

su{tinata na ovoj ~len e promoviraweto na licata so hendikep na

op{tiot pazar na trudot a ne nivno vrabotuvawe vo za{titni
rabotilnici. Ovie vtorive treba da pretstavuvaat samo preodna
alternativa, od celosna izolacija do celosna inkluzija na licata
so hendikep na pazarot na trudot. Za taa cel potrebno e obezbedu-
vawe na tehni~ko i stru~no naso~uvawe i kontinuirana obuka
(nacrt-paragraf (v)); promovirawe na mo`nostite za vrabotuvawe
i napreduvawe vo karierata (nacrt-paragraf (g)); voveduvawe na
afirmativni akcioni programi i drugi merki za pottiknuvawe na
rabotodavcite da anga`iraat lica so hendikep (nacrt-paragraf (|));
obezbeduvawe na razumno prilagoduvawe na rabotniot prostor
(nacrt-paragraf (e)) i promovirawe na programi za stru~na i
profesionalna rehabilitacija (nacrt-paragraf (z)).
Zna~ajno mesto vo celiot pogore naveden sistem na promocija
na vrabotuvaweto na licata so hendikep e voveduvaweto mo`nosti
za samovrabotuvawe, pretpriemni{tvo i zapo~nuvawe na sopstven
biznis (elaborirani vo nacrt-paragrafot (d)), kako va`ni elementi
za osamostojuvaweto na licata so hendikep.

^len 28
SOODVETEN @IVOTEN STANDARD I SOCIJALNA
ZA[TITA

1. Dr`avite-~lenki go priznavaat pravoto na licata so hendikep na

soodveten `ivoten standard za sebe i za nivnite semejstva, vklu~u-
vaj}i soodvetna hrana, obleka, stan i kontinuirano podobruvawe na
uslovite za `iveewe, vklu~uvaj}i i pristap do ~ista voda, i preze-
maat soodvetni merki za kontrola i promovirawe na realizacijata
na ova pravo bez diskiriminacija vrz osnova na hendikep.

2. Dr`avite-~lenki go priznavaat pravoto na licata so hendikep na

socijalna za{tita i na u`ivawe na toa pravo bez diskriminacija vrz
osnova na hendikep, i prezemaat soodvetni merki za osiguruvawe i
promovirawe na ostvaruvaweto na ova pravo, vklu~uvaj}i merki za:

a) osiguruvawe pristap za licata so hendikep do soodvetni i dostapni

slu`bi, uredi i druga pomo{ za potrebite povrzani so hendikepot;

b) osiguruvawe pristap za licata so hendikep (osobeno `eni i devojki

so hendikep i stari lica so hendikep) do programite za socijalna
za{tita i strategiite za namaluvawe na siroma{tijata;

64
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

v) osiguruvawe pristap za licata so hendikep i nivnite semejstva,

{to `iveat vo siroma{ni uslovi, do pomo{ta od Dr`avata za
pokrivawe na tro{ocite povrzani so hendikepot (vklu~uvaj}i
soodvetna obuka, sovetuvawe, finansiska pomo{ i vremena nega)
{to ne treba da stane kontraproduktivno na nivniot samorazvoj;

g) osiguruvawe pristap na licata so hendikep do javnite programi

za domuvawe.

Komentar na nacrt-~len 28: Tretiraweto na licata so

hendikep spored medicinskiot ili modelot na milosrdie37, gi pravi
zavisni od konkretni (nehendikepirani) lica i gi oddeluva od osta-
natite vo op{testvoto. Modelot na nezavisno `iveewe ja izrazuva
vistinskata priroda na hendikepot: problemot se nao|a vo komunika-
cijata me|u op{testvoto i individuata, a ne vo samata individua
nitu vo nejziniot nedostatok. Socijalniot model, od tie pri~nni,
mo`e da im bide polezen instrument na licata so hendikep da
napravat pozitivni promeni vo svojot `ivot. Pravoto na soodveten
`ivoten standard e tesno povrzano so pravoto na socijalna za{tita
i socijalni uslugi i zatoa se inkorporirani vo eden ~len38.
Na pravoto predvideno vo nacrt-paragrafot 1 mu se pridava
golemo zna~ewe i e artikulirano vo ~lenot 25 od Univerzalnata
deklaracija za pravata na ~ovekot, ~lenot 11 od MPGPP i ~lenot
27 od Konvencijata za pravata na deteto. Pravoto na soodveten
`ivoten standard vklu~uva, me|u drugoto, i pravo na hrana39, obleka
i `iveali{te40. [to se odnesuva do pra{aweto na pristapot do

37
Za trite modeli vidi podetalno: Disability, Equality and Human Rights, A Training Manual
for Development and Humanitarian Organisations, Harris, A., Enfield S., Oxfam GB, Action on
Disability and Development, 2003, str.169-172.
38
Sprotiven pristap mo`e da se najde vo MPESKP kade {to dvete pra{awa se
regulirani vo dva razli~ni ~lena (~len 9 i 11).
39
Vidi: ^len 25 od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot, ~len 12 od
Dopolnitelniot protokol kon Amerikanskata konvencija za pravata na ~ovekot
vo oblasta na ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava, ~len 11 od MPESKP,
~len 27 (3) od Konvencijata za pravata na deteto, ~len 10 (b) od Deklaracijata za
socijalen napredok i razvoj, paragraf 4 od Univerzalnata deklaracija za
iskorenuvaweto na gladot i lo{ata ishrana (The Universal Declaration on the Eradica-
tion of Hunger and Malnutrition).
40
Vidi: ^len 11 od MPESKP, ~len 27 (3) od Deklaracijata za socijalen napredok
razvoj, op{tiot princip I paragraf 1 od Preporakata {to se odnesuva na
`iveali{tata za rabotnicite (The Recommendation concerning Workers' Housing),
paragraf 19-25 od Predlozite {to se odnesuvaat na metodite za aplikacija (Sugges-
tions Concerning Methods of Application), del III, paragraf 24 od Agendata za domuvawe
(The Habitat Agenda), paragraf 8 od Deklaracijata od Vankuver za ~ovekovite naselbi.
65
 Od ideja do realnost

~ista voda na licata so hendikep, postaveno na agendata na {estoto

zasedanie na Ad hoc komitetot od strana na nekolku delegacii,
pretsedatelot vo svoeto propratno pismo, opravduvaj}i ja retorikata
navedena vo nacrt-paragraf 1, referira na ~len 14 (2)(`) od
Me|unarodnata konvencija za eliminacija na site formi na
diskriminacija na `enata i ~len 24 (2)(v) od Konvencijata za pravata
na deteto. Dopolnitelno, vo Op{tiot komentar br.15 Komitetot za
ekonomski, socijalni i kulturni prava naveduva deka: “pravoto na
pristap do voda e neminovno potrebno za dostoinstven `ivot; toa e
pretpostavka za realizirawe na site drugi ~ovekovi prava”41.
Pretsedatelot na Ad hoc komitetot vo nacrt-paragrafot 2 ja
predviduva formulacijata “socijalna za{tita”, sfatena ekstenziv-
no kako vo izve{tajot na Komisijata za socijalna za{tita od 2001
godina42. Isto taka, ovaa formulacija koja e koristena i vo tekstot
na ~len 23 (3) i 25 (2) od Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite
prava dobi poddr{ka od strana na mnozinstvoto delegacii na {esto-
to zasedanie na Ad hoc komitetot43.
Za pozdravuvawe e istaknuvaweto na posebnite servisi koi
gi obezbeduvaat dr`avite za marginaliziranite grupi na lica so
hendikep, kako {to se `enite i devojkite, starite i siroma{nite
lica so hendikep, navedeni vo nacrt-paragrafot 2 (b) i (v), koi se
sostojat od vklu~uvawe vo programi za socijalna za{tita i strate-
gii za namaluvawe na siroma{tijata kako i dobivawe na soodvetna
obuka, sovetuvawe, finansiska pomo{ i vremena nega.

^len 29
U^ESTVO VO POLITI^KIOT I JAVNIOT @IVOT

Dr`avite-~lenki im gi garantiraat na licata so hendikep nivnite

prava i mo`nosta da gi u`ivaat istite vrz ednakva osnova so drugite
i prezemaat aktivnosti:

a) da obezbedat licata so hendikep da mo`at efikasno i celosno da

u~estvuvaat vo politi~kiot i javniot `ivot vrz ednakva osnova so
drugite vo soglasnost so nacionalnite zakoni od op{ta primena,

41
Vidi: Committee on Economic, Social and Cultural Rights, General Comment 15, 2002, paragraf 1.
42
Vidi: Report of the Commission for Social Development, 39th Session, 13-23 February 2001, doc. E/
CN.5/2001/2.
43
Vidi podetalno: Report on the Ad Hoc Committee on a Comprehensive and Integral International
Convention on the protection and Promotion of the rights and Dignity of Persons with Disabilities on its
sixth session, (A/60/266, Annex II, paragraf 112). Internet: http://www.un.org/esa/socdev/enable/
rights/
66
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

direktno ili preku slobodno izbrani pretstavnici, vklu~uvaj}i go

pravoto i mo`nosta licata so hendikep da glasaat i da bidat izbrani, so:

i) obezbeduvawe glasa~kite proceduri, objekti i materijali da

se soodvetni, dostapni i lesni za razbirawe i koristewe;

ii) za{tita na pravoto na licata so hendikep da glasaat, po pat na

tajno glasawe vo izbori ili javni referendumi bez zapla{uvawe
i da bidat kandidati na izbori, da bidat izbrani na funkcija i da
izvr{uvaat javni funkcii na site nivoa na upravata;

iii) garantirawe na slobodnoto izrazuvawe na voljata na licata

so hendikep kako izbira~i i za ovaa cel, ako e potrebno, na nivno
barawe im se dozvoluva pomo{ vo procesot na glasawe od strana
na lice po niven izbor;

b) za aktivno promovirawe na sredinata vo koja licata so hendikep

mo`at efikasno i celosno da u~estvuvaat vo sproveduvawe na
javnite raboti bez diskriminacija i na ramnopravna osnova so
drugite, i pottiknuvawe na nivnoto u~estvo vo javnite raboti,
vklu~uvaj}i:

i) u~estvo vo nevladini organizacii i zdru`enija povrzani so

javniot i politi~kiot `ivot na zemjata, vklu~uvaj}i gi aktiv-
nostite i administracijata na politi~kite partii;

ii) formirawe i priklu~uvawe kon organizacii na licata so

hendikep so cel zastapuvawe na licata so hendikep na me|unarod-
no, nacionalno, regionalno i lokalni nivo.

Komentar na nacrt-~len 29: Nacrt-~lenot 29 go obezbeduva

pravoto na u~estvo na licata so hendikep vo politi~kiot i javniot
`ivot predvideno i so ~len 25 od MPGPP i go potencira ova
fundamentalno pravo koe mnogu ~esto se prekr{uva vo praktikata44,
ne samo vo procesot na glasawe tuku i vo procesot na odlu~uvawe
za pra{awata od interes za licata so hendikep. Dopolnitelno, ovaa
odredba e vo soglasnost so najnovite sogleduvawa i sfa}awa vo

44
Op{tata praktika poka`uva nedoslednosti po osnov na ova pra{awe, i eo ipso se
nametnuva pra{aweto za u~estvoto na licata so mentalen hendikep vo politi~kiot
`ivot, od edna strana i odzemaweto na delovnata sposobnost od pri~ini na mentalen
hendikep, od druga strana. Dilemata e: kade se povlekuva granicata, odnosno kade e
op{testveno korisno da se povle~e granicata i pritoa da ne se povredat pravata na
edna zna~itelna grupa na lica?!
67
 Od ideja do realnost

me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot vo kontekst na u~estvoto

vo procesot na odlu~uvawe na posebnite zagrozeni grupi (~len 12
od Konvencijata za pravata na deteto i ~lenovite 6 i 7 od
Konvencijata {to se odnesuva na domorodnite i plemenskite narodi
vo nezavisnite dr`avi).
Nacrt-~lenot 29 gi naveduva obvrskite na Dr`avite-~lenki
za obezbeduvawe bez nikakva diskriminacija i bez neosnovani ogra-
ni~uvawa u~estvo vo izborniot proces na site lica so hendikep,
u~estvo vo politi~kite organizacii/partii i u~estvo vo procesot
na odlu~uvawe za pra{awa od interes za licata so hendikep. Mo`e
da se zabele`i deka nivoto na specifi~nosti opfateni so nacrt-
paragrafot (a) vo odnos na u~estvoto na licata so hendikep vo izbor-
niot proces e dosta visoko za razlika od ostanatite odlu~uva~ki
procesi koi ne se elaborirani vo detali vo tekstot na ovoj ~len.
Iako e ostavena otvorena mo`nosta za vklu~uvawe na licata
so hendikep vo nevladinite organizacii i politi~kite partii kako
i formirawe i priklu~uvawe kon organizaciite na licata so
hendikep so cel zastapuvawe na nivnite interesi na me|unarodno,
nacionalno, regionalno i lokalno nivo, sepak nedostasuva
eksplicitnoto naveduvawe na pravoto licata so hendikep da gi pret-
stavuvaat svoite vladi na me|unarodno nivo kako i da u~estvuvaat
vo rabotata na me|unarodnite i regionalnite organizacii. Ova
pravo e predvideno vo ~len 8 od Me|unarodnata konvencija za elimi-
nacija na site formi na diskriminacija na `enata.

^len 30
U^ESTVO VO KULTURNIOT @IVOT, REKREATIVNI
AKTIVNOSTI, SLOBODNI AKTIVNOSTI I SPORT

1. Dr`avite-~lenki go priznavaat pravoto na licata so hendikep da

zemaat u~estvo vrz ramnopravna osnova so drugite vo kulturniot
`ivot i gi prezemaat site soodvetni merki da obezbedat licata so
hendikep da:

a) u`ivaat pristap do materijalite vo odnos na kulturata vo site

dostapni formi;

b) u`ivaat pristap do televiziskite programi, filmovi, teatri i

drugite kulturni aktivnosti vo site dostapni formi;

v) u`ivaat pristap do mestata za kulturni izvedbi ili uslugi kako

{to se teatrite, muzeite, kinata, bibliotekite i turisti~kite

68
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

agencii i najmnogu {to e mo`no, u`ivaat pristap do spomenicite i

lokalitetite od nacionalna kulturna va`nost.

2. Dr`avite-~lenki prezemaat soodvetni merki za ovozmo`uvawe

na licata so hendikep da imaat mo`nosti da go razvijat i iskoristat
svojot kreativen, umetni~ki i intelektualen potencijal, ne samo za
svoja li~na korist, tuku i za zbogatuvawe na op{testvoto.

3. Dr`avite-~lenki prezemaat soodvetni merki za obezbeduvawe

zakonite so koi se {titat pravata na intelektualna sopstvenost da
ne pretstavuvaat nerazumna ili diskriminatorna pre~ka za pristap
na licata so hendikep do materijalite vo odnos na kulturata,
istovremeno po~ituvaj}i gi odredbite na me|unarodnoto pravo.

4. Licata so hendikep imaat pravo, na ramnopravna osnova so drugite,

za priznavawe i poddr{ka na nivniot specifi~en kulturen i
lingvisti~en identitet, vklu~uvaj}i gi znakovniot jazik i
kulturata na licata so namaleni senzorni sposobnosti.

5. So cel ovozmo`uvawe na licata so hendikep da u~estvuvaat na

ramnopravna osnova so drugite vo rekreativnite, sportskite i
slobodnite aktivnosti, Dr`avite-~lenki prezemaat soodvetni
merki za:

a) pottiknuvawe i promovirawe na u~estvoto, vo najgolem mo`en

stepen, na licata so hendikep vo glavnite tekovi na sportskite
aktivnosti na site nivoa;

b) obezbeduvawe na mo`nosta licata so hendikep da organiziraat,

razvivaat i u~estvuvaat vo specifi~nite sportski i rekreativni
aktivnosti, i za taa cel go ohrabruvaat obezbeduvaweto, vrz ramno-
pravna osnova so drugite, na soodvetni upatstva, obuki i resursi;

v) obezbeduvawe licata so hendikep da imaat pristap do sportskite,

rekreativnite i turisti~kite mesta;

g) obezbeduvawe decata so hendikep da imaat ednakov pristap po

odnos na u~estvoto vo igri, rekreativni, slobodni i sportski
aktivnosti, vklu~uvaj}i gi i onie vo {kolskiot sistem;

d) obezbeduvawe licata so hendikep da imaat pristap do slu`bite

{to se vklu~eni vo organizacijata na rekrativnite, turisti~kite,
slobodnite i sportskite akvitnosti.

69
 Od ideja do realnost

Komentar na nacrt-~len 30: Vo realnosta, na licata so hendi-

kep ~esto im se uskratuva mo`nosta za celosno u~estvo vo kultur-
niot `ivot na zaednicata na koja pripa|aat. Ova li{uvawe se
izrazuva preku fizi~kite i socijalnite barieri koi proizleguvaat
od neinformiranosta, ramnodu{nosta i stravot. Ova pravo se
povreduva, na primer, koga ne e ovozmo`en pristap do objektite vo
koi se odr`uvaat kulturnite aktivnosti (kina, teatri, biblioteki,
sportski stadioni, muzei i sl.) i koga licata so hendikep se isklu~u-
vaat poradi predrasudite za nivnata nesposobnost da u~estvuvaat.
Tokmu ova se pri~inite za postoewe na nacrt-paragrafot 145.
Nacrt-paragrafot 4 go predviduva postoeweto na specifi~en
kulturolo{ki i lingvisti~ki identitet na zaednicata na licata
so namaleni senzorni sposobnosti46. Vklu~uvaweto na poseben
kulturolo{ki identitet doa|a od faktot {to vo me|unarodnoto
pravo postoi razlika me|u pravoto na kultura i pravoto na u~estvo
vo kulturniot `ivot na zaednicata.
Nacrt-paragrafot 5 gi inkorporira vo svojata sodr`ina
pove}eto elementi predvideni so praviloto 11 od Standardnite
pravila, koe predviduva obvrska za dr`avite da prezemaat merki
za obezbeduvawe na podednakva mo`nost licata so hendikep da
u~estvuvaat vo sportot i rekreacijata. Sodr`inata na ovoj ~len
mo`e da se najde i vo nekoi drugi specijalizirani konvencii kako
{to e ~len 31 od Konvencijata za pravata na deteto. Ovoj paragraf
gi pokriva uspe{eno trite posebni aktivnosti koi pridonesuvaat
za fizi~ka podgotvenost, psihi~ka blagosostojba i socijalna
interakcija na licata so hendikep47.

45
Vidi: ^len 27 od Univerzalnata deklaracija, ~len 15 (1)(a) od MPGPP,
praviloto 10 od Standardnite pravila, i paragraf 135 od Svetskiot program
na aktivnosti za licata so hendikep.
46
Vo svojata sodr`ina nacrt-paragrafot 4 adresira posebno pravo predvideno
so me|unarodnoto pravo - pravoto na malcinstvata, vo ovoj slu~aj na licata so
namaleni senzorni sposobnosti - da go u`ivaat svojot kulturolo{ki i
lingvisti~ki identitet i posebno pravoto da se koristat so sopstveniot jazik.
Pravoto nekoj da se koristi so svojot jazik go opfa}a pravoto na slobodno
koristewe so svojot jazik bez nikakvo vlijanie od strana; pravo koe{to vo
mnogu dr`avi ~esto se prekr{uva vo odnos na zaednicata na gluvi lica. Vidi:
~len 27 od MPGPP, ~len 30 od Konvencijata za pravata na deteto, Op{tiot
komentar br.23 na Komitetot za ~ovekovite prava, 1994, HRI/GEN/1 Rev.5, str.147-
150.
47
Vidi: UN Inter-Agency Task Force on Sport for Development and Peace.
70
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

2.4. DEL III

^len 31
STATISTIKA I SOBIRAWE PODATOCI

1. Koga e potrebno, Dr`avite-~lenki prezemaat obvrska da sobe-

rat soodvetni informacii, vklu~uvaj}i i statisti~ki podatoci,
zaradi ovozmo`uvawe da se formulira i inplementira politika
so cel ovaa Konvencija da stane pravosilna. Procesot na sobirawe
i odr`uvawe na ovie informacii treba da bide:

a) vo soglasnsot so zakonsko vospostavenite za{titni merki

zaradi obezbeduvawe na doverlivosta i po~ituvaweto na privat-
nosta na licata so hendikep, vklu~uvaj}i ja i zakonskata regulati-
va za za{tita na podatoci;

b) vo soglasnost so me|unarodno prifatenite normi za za{tita

na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi i eti~kite principi na
statistikata.

2. Inforamciite sobrani vo soglasnost so ovoj ~len }e se koristat

za ocenka na inplmentacijata na obvrskite na Dr`avite-~lenki
spored ovaa Konvencija i, }e se koristat za identifikuvawe i
re{avawe na pre~kite so koi se soo~uvaat licata so hendikep
pri u`ivaweto na nivnite prava.

Komentar na nacrt-~len 31: Postoeweto na ovoj ~len se

opravduva so faktot {to site dr`avi, so cel implementirawe na
odredbite od Konvencijata, }e se stremat kon sobirawe na statis-
ti~ki podatoci i kreirawe na data bazi za licata so hendikep. So
cel, sobiraweto na podatocite da bide izvr{eno so primena na
pravilni metodi i imaj}i gi pritoa predvid doverlivosta na
informaciite, rabotnata grupa smeta{e deka e pove}e od potrebno
vo samiot tekst na konvencijata da se vklu~i ~len koj }e go adresira
ova pra{awe. Dopolnitelno, Komitetot za pravata na deteto ja
istakna potrebata od postoewe na statisti~ki informacii za
licata so hendikep kako edno od sredstvata za efektivna implemen-
tacija na Konvencijata48.
Pretsedatelot na Ad hoc komitetot vo nacrt-~lenot 31 go
vklu~uva tekstot razgleduvan na ~etvrtoto zasedanie49, dopolnet
so retorikata koja odgovara na vnesuvaweto na eti~kiot princip
na statistikata.
71
 Od ideja do realnost

Dopolnitelno, nacrt-paragrafot 2 e nov i za nego }e se

razgovara na pretstojnoto (sedmo) zasedanie na Ad hoc komitetot.

(^len 32
ME\UNARODNA SORABOTKA)

Komentar na nacrt-~len 32: Za inplementacijata kako na

gra|anskite i politi~kite prava taka i na ekonomskite, socijalnite
i kulturnite prava se potrebni sredstva. Me|utoa, za podobruvawe
na statusot na licata so hendikep ne e potrebna samo finansiska
pomo{; naprotiv, potrebno e postoewe na edinstven standard me|u
industriskite zemji i zemjite vo razvoj, rakovodej}i se od principot
na sorabotka, solidarnost i partnerstvo.
Site dr`avi-~lenki so potpi{uvaweto i ratifikacijata na
Konvencijata se obvrzuvaat i poedine~no i preku me|unarodnata
pomo{ i sorabotka, osobeno na ekonomsko i tehni~ko pole, a koristej-
}i gi vo najgolema mo`na mera svoite raspolo`livi izvori, da
prezemaat ~ekori za da se postigne potpolnoto ostvaruvawe na
pravata priznaeni vo ovaa konvencija so site soodvetni sredstva.
Iako postoeweto na ~len koj }e ja regulira me|unarodnata
sorabotka ne e novina vo me|unarodnoto pravo za pravata na
~ovekot50, sepak na {estoto zasedanie na Ad hoc komitetot edno od
najneusoglasenite pra{awa me|u dr`avite-u~esni~ki be{e istoto.
Predmet na posebna zagri`enost kaj dr`avite {to ne ja poddr`u-
vaat idejata za postoewe poseben ~len koj }e se odnesuva na
me|unarodnata sorabotka e toa {to tokmu toj ~len }e bide koristen
od strana na nekoi dr`avi kako izgovor za nedostatocite i nedosled-
nostite vo inplementacijata na Konvencijata.

48
Vidi: Reporting Guidelines to States Parties, Committee on the Rights of the Child, paragraf 7.
49
Vidi podetalno: Report on the Ad Hoc Committee on a Comprehensive and Integral International
Convention on the protection and Promotion of the rights and Dignity of Persons with Disabilities on its
fourth session, (A/59/360, Annex II, paragraf 18). Internet: http://www.un.org/esa/socdev/enable/
rights/
50
Vidi: ^len 2 od MPGPP, ~len 4 od Konvencijata za pravata na deteto, paragraf
12 od Vienskata deklaracija i Programa za akcija, ~len 23 od Deklaracijata za
socijalen napredok razvoj, paragraf 7 od Univerzalnata deklaracija za
iskorenuvawe na gladot i lo{ata ishrana, paragraf 147 i 148 od Agendata za
domuvawe, paragraf 179 od Svetskiot program na aktivnosti za licata so hendikep,
i paragraf 53 od Talinskite vode~ki na~ela za akcija vo razvojot na ~ovekovite
resursi.
72
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Pretsedatelot na Ad hoc komitetot vo propratnoto pismo kon

tekstot na Nacrt-Konvencijata ja iska`a svojata zagri`enost za
gorenevedenoto nesoglasuvawe me|u dr`avite-u~esni~ki nudej}i
izlezno re{enie vo voveduvaweto na slednava formulacija:
“odredbite povrzani so me|unarodnata sorabotka vo nieden slu~aj
ne gi derogiraat obvrskite na dr`avite za inplementirawe na
Konvencijata”.
Nekolku ~lena na rabotnata grupa predlo`ija me|unarodnata
sorabotka da se analizira vo po{iroka smisla na zborot, odnosno
vo nea da se vklu~at razmenata na informacii i iskustva, nau~ni
istra`uvawa, obuki, podignuvawe na javnata svest, sorabotka me|u
organizaciite na lica so hendikep, razvojot na tehnologii i gradewe
na kapaciteti. Pritoa, ne razbiraj}i go ovoj institut kako transfer
na sredstva, ekonomska poddr{ka i finansiska pomo{. Isto taka,
treba da se napomene deka me|unarodnata sorabotka se odviva vo
bilateralni, regionalni ili multilateralni forumi, vklu~uvaj}i
gi i specijaliziranite agencii i finansiski institucii.
Za kraj, bi zaklu~ile deka ova pra{awe }e se razgleduva na
pretstojnoto (sedmo) zasedanie na Ad hoc komitetot {to }e se odr`i
vo januari 2006 godina, na koe dr`avite-u~esni~ki }e izdiferenci-
raat stav po odnos na istoto.

^len 33
NACIONALNA INPLEMENTACIJA I NADGLEDUVAWE

1. Dr`avite-~lenki nazna~uvaat lice za kontakt vo Vladata za

raboti povrzani so inplementacijata na ovaa Konvencija i posvetu-
vaat dol`no vnimanie na formiraweto ili nazna~uvaweto na
mehanizam za koordinacijata na povrzanite dejstva vo razli~ni
sektori i na razli~ni nivoa.

2. Dr`avite-~lenki, vo soglasnost so nivnite pravni i administra-

tivni sistemi, oddr`uvaat, zajaknuvaat, imenuvaat ili formiraat,
na nacinalno nivo, ramka za promovirawe, za{tita i nadgleduvawe
na inplementacijata na pravata priznaeni so ovaa Konvencija.)

3. Gra|anskoto op{testvo, osobeno licata so hendikep i nivnite

organizacii, }e bidat vklu~eni i celosno }e u~estvuvaat na site
nivoa vo procesot na nadgleduvawe.

73
 Od ideja do realnost

Komentar na nacrt-~len 3351: Vklu~uvaweto na ovaa odredba

vo tekstot na rabotnata grupa ja reflektira novata praktika vo
dizajniraweto na me|unarodnite dogovori so koi se sozdavaat
obvrski vo odnos na inplementacijata na nacionalnoto zakonodav-
stvo52. So ova se prifa}a primarnata odgovornost na dr`avata vo
inplementacijata na odredbite od Konvencijata.
Po odnos na pra{aweto za vklu~uvawe na nacionalen monito-
ring se postigna na~elna soglasnost me|u dr`avite-u~esni~ki
me|utoa ova pra{awe detalno }e se razgleduva na pretstojnoto
zasedanie na Ad hoc komitetot.

^len 34
ME\UNARODEN MONITORING

Komentar na nacrt-~len 34: Site fundamentalni me|unarodni

instrumenti za pravata na ~ovekot vo ramkite na svoite odredbi
kreiraat mehanizam za me|unaroden monitoring na Konvencijata.
Otsustvoto na mehanizam za me|unarodna kontrola bi pretstavuvalo
seriozno otstapuvawe od dosega{nata praktika i zna~itelno bi ja
oslabnalo samata Konvencija.
Dr`avite-u~esni~ki na {estoto zasedanie na Ad hoc
komitetot go razgleduvaa pra{aweto za vklu~uvawe na mehanizam
na ovoj ~len vo odredbite na Konvencijata i postigna na~elna
soglasnost za istoto. Me|utoa, od pri~ini {to na sesijata bea pred-
lo`eni pove}e obemni tekstovi za razgleduvawe koi se odnesuvaa
na ova pra{awe se donese zaklu~ok, detalno da se razgleduva istoto
na pretstojnoto zasedanie na Ad hoc komitetot.

51
Tekstot na nacrt-~lenot 33 e skratena verzija na originalniot tekst koj be{e
razgleduvan od strana na rabotnata grupa.
52
Vidi: ^lenovi 17-20 od Fakultativniot protokol na konvencijata protiv
tortura i drugo surovo, ne~ove~no ili poni`uva~ko postapuvawe ili kaznuvawe
i Pariskite principi (Paris Principles on National Institutions for the Promotion and
Protection of Human Rights, GA Res. 48/134, 20 December 1993).
74
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

2.5. DEL IV

^len HH
POTPI[UVAWE

Ovaa Konvencija }e bide otvorena za potpi{uvawe od strana na

site Dr`avi.

^len HH
RATIFIKUVAWE

Ovaa Konvencija podle`i na ratifikacija. Instrumentite za

ratifikacija }e bidat deponirani kaj Generalniot sekretar na
Obedinetite nacii.

^len HH
PRISTAPUVAWE

Ovaa Konvencija }e ostane otvorena za pristapuvawe za site

Dr`avi. Instrumentite za pristapuvawe }e bidat deponirani
kaj Generalniot sekretar na Obedinetite nacii.

^len HH
VLEGUVAWE VO SILA

1. Ovaa Konvencija vleguva vo sila triesetiot den od denot na

deponirawe kaj Generalniot sekretar na Obedinetite nacii na
dvaesetiot instrument za ratifikacija ili za pristapuvawe.

2. Za sekoja dr`ava {to ja ratifikuva ili pristapuva na ovaa

Konvencija po deponiraweto na dvaesetiot instrument za
ratifikacija ili za pristapuvawe, Konvencijata vleguva vo sila
na triesetiot den smetaj}i od denot na deponiraweto na nejziniot
instrument za ratifikacija ili za pristapuvawe.

^len HH
DOPOLNUVAWE I IZMENA

1. Koja bilo Dr`ava-~lenka mo`e da predlo`i amandman i da go

podnese istiot do Generalniot sekretar na Obedinetite nacii.
Potoa, Generalniot sekretar go dostavuva predlo`eniot amandman
do Dr`avite-~lenki so molba tie da se proiznesat dali se za odr`u-
vawe konferencija na Dr`avite-~lenki so cel razgleduvawe i
glasawe za predlozite. Vo slu~aj, vo period od ~etiri mesci od denot
na dostavuvaweto na vakvoto izvestuvawe, najmalku edna tretina
od Dr`avite-~lenki se izjasnile za odr`uvawe na konferencija,
75
 Od ideja do realnost

Generalniot sekretar }e svika konferencija pod pokrovitelstvo

na Obedinetite nacii. Sekoj amandman usvoen od mnozinstvoto
od prisutnite Dr`avi-~lenki i izglasan na konferencijata }e
bide podnesen na Generalniot sekretar za odobruvawe.

2. Amandmanot, usvoen vo soglasnost so stav 1 od ovoj ~len, vleguva

vo sila po odobruvaweto od strana na Generalniot sekretar na
Obedinetite nacii i prifa}aweto od strana na dvotretinskoto
mnozinstvo na Dr`avite-~lenki.

3. Koga eden amandman }e vleze vo sila, toj e obvrzuva~ki za onie

Dr`avi-~lenki koi go prifatile istiot, a drugite Dr`avi-~lenki
se obvrzani so odredbite na postoe~kata Konvencija i so amandmani
koi tie gi imaat prethodno prifateno.

^len HH
REZERVI

1. Generalniot sekretar na Obedinetite nacii go prima i

dostavuva do site Dr`avi tekstot na rezervite {to Dr`avite }e
gi izjava pri ratifikuvaweto ili pristapuvaweto.

2. Rezerva {to e nespoiva so predmetot i celta na ovaa Konvencija

ne e dozvolena.

3. Rezervite mo`at da se povle~at vo sekoe vreme po pat na

izvestuvawe vo taa smisla upateno do Generalniot sekretar na
Obedinetite nacii koj za toa gi izvestuva site Dr`avi. Takvoto
izvestuvawe vleguva vo sila po~nuvaj}i od datumot na priemot
od strana na Generalniot sekretar.

^len HH
RE[AVAWE NA SPOROVI

1. Sekoj eventualen spor me|u dve ili pove}e dr`avi ~lenki vo pogled
na tolkuvaweto ili primenata na ovaa konvenci-jata {to ne }e se
re{i po pat na pregovori, se podnesuva na arbitra`a po barawe na
ednata od niv. Dokolku vo rok od {est meseci od datumot na
podnesuvaweto na baraweto za arbitra`a dr`avite ~lenki ne uspeat
da se soglasat za organizacijata na arbitra`ata, sekoja strana mo`e
da se obrati do Me|unarodniot sud na pravdata zaradi re{ava-we
na sporot so barawe {to se podnesuva vo soglasnost so Statutot
na Sudot.

2. Sekoja Dr`ava-~lenka mo`e pri potpi{uvaweto ili ratifika-

cijata na ovaa konvencija ili pri pristapuvaweto kon
76
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

konvencijata da izjavi deka ne se smeta obvrzana soglasno so stav

1 na ovoj ~len. Drugite Dr`avi-~lenki nema da bidat obvrzni
soglasno so stav 1 od ovoj ~len vo odnos na sekoja Dr`ava-~lenka
{to izjavila takva rezerva.

3. Sekoja Dr`ava-~lenka koja izjavila rezerva vo soglasnost so

stav 2 od ovoj ~len mo`e vo sekoe vreme da ja povle~e rezervata
po pat na soop{tenie do Generalniot sekretar na Obedinetite
nacii.

^len HH
DEPOZITAR

Generalniot sekretar na Obedinetite nacii e nazna~en za

depozitar na ovaa Konvencija.

^len HH
AVTENTI^NI TEKSTOVI

Originalot na ovaa Konvencija, ~ij arapski, kineski, angliski,

francuski, ruski i {panski tekst se podednakvo verodostojni }e
se deponira kaj Generalniot sekretar na Obedinetite nacii.

Generalniot sekretar na Obedinetite nacii }e dostavi zavereni

kopii na ovaa Konvencija do site Dr`avi.

VO POTVDRA, dolupotpi{anite uredno ovlasteni od strana na

svoite vladi za taa cel, ja potpi{aa ovaa Konvencija.

Komentar na nacrt-~lenovite od DEL IV: Iako ne bea

razgleduvani na zasedanijata, sepak, poradi prakti~ni pri~ini
pretsedatelot na Ad hoc komitetot gi vklu~il vo tekstot na Nacrt-
Konvencijata i ~lenovite koi go opfa}aat Del IV na istata. Tie se
od ~isto tehni~ka priroda i identi~ni se so odredbite sodr`ani i
vo ostanatite me|unarodni instrumenti za pravata na ~ovekot.
Opfa}aat odredbi so koi se reguliraat pra{awata na potpi{uva-
we, pristapuvawe, ratifikuvawe i vleguvawe vo sila na Konvenci-
jata, kako i odredbi za nejzinite rezervi i izmeni i dopolnuvawa.
Za samiot kraj ostaveni se odredbi vo koi se naveduva pristapuvawe-
to pri eventualen spor me|u dve ili pove}e Dr`avi-~lenki vo
pogled na tolkuvaweto ili primenata na ovaa konvencija, kako i
odredbite za depozitarot i avtenti~nite tekstovi na istata - vero-
dostojni na site {est oficijalni jazici na Obedinetite nacii.

77
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

POGLAVJE III

NAU^ENI LEKCII I IDNI

PREDIZVICI

79
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Poglavje III

Nau~eni lekcii i idni predizvici

Imaj}i go predvid planot za "Grand Design" na profesorot

Maks Sorensen (Prof. Max Sorensen), i znaej}i deka rabotata na
podobruvawe na situacijata so pravata na ~ovekot vo svetot nikoga{
nema da zavr{i, treba da napomeneme deka, ponekoga{, za da vidime
kade odime, esencijalno e da znaeme kade sme.
Me|unarodniot sud za pravdata, vo slu~ajot Barcelona Traction,
ja potencira{e idejata deka osnovnite prava na ~ovekot sozdavaat
erga omnes obvrski. Po donesuvaweto na presudata za ovoj slu~aj, se
zabele`a zgolemeno prifa}awe vo sporedbenoto me|unarodno pravo
na principot za legitimen interes i pravo na dr`avite za protest
protiv zagrozuvaweto na pravata na ~ovekot bez razlika kade ovie
zagrozuvawa nastanale.
Me|unarodnata konvencija za za{tita i unapreduvawe na
pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep e va`na bidej}i go
predvodi procesot na promenite, ne samo vo legislativata, tuku i
vo samoto op{testvo i vo svesta na javnosta za pra{aweto na
hendikepot. Promenata vo paradigmata, od pra{awe na medicina
kon pra{awe na ~ovekovi prava i integrirawe vo op{testvoto se
nametnuva vo dene{nata realnost.
Konvencijata koja gi opfa}a site pra{awa vrzani za
hendikepot vo eden globalen instrument koj e primenliv i zagaran-
tiran e kompleksen dokument. Me|utoa, toa ne gi obeshrabruva 129-
te dr`avi-u~esni~ki kako nitu 400-te pretstav-nici na gra|anskoto
op{testvo {irum svetot deka pra{awata vo Konvencijata }e bidat
postaveni (re{eni) na najsoodveten na~in, odnosno so konsenzus.
Rabotata na Ad hoc komitetot vo praksa poka`uva kako oficijalnite
delegacii mo`at da rabotat zaedno so nevladinite organizacii za
postignuvawe na pogolemo dobro.
"Nesekojdnevno e da se vidat site napori na licata so hendikep
da u~estvuvaat vo sesija od ovoj tip, so cel da gi nadminat svoite
hendikepi" - izjavil pretsedatelot, negovata ekselencija Don Mekej,
81
 Od ideja do realnost

na {estoto zasedanie na Ad hoc komitetot, davaj}i pofalna

zabele{ka za ogromniot pridones na nevladiniot sektor vo rabotata
na istiot.
Pokraj sozdavaweto na forum za adresirawe na pra{awata
za kr{eweto na pravata na ~ovekot, preku voveduvaweto nacionalen
monitoring mehanizam dr`avite treba da igraat aktivna uloga vo
za{titata od nastanuvaweto na navedenite kr{ewa, kako i vo
voveduvaweto za{titni merki za licata so hendikep. Inplementi-
raweto na zakonodavstvoto zavisi vo golema mera od politi~kata
volja na dr`avite da se pridr`uvaat kon me|unarodnite standardi.
Efektivnata inplementacija na ovie me|unarodni normi i standardi
vo golema mera zavisi od mre`ata na vladina, nevladina i
me|unarodna poddr{ka.
Glasovite na protestot protiv ugnetuvaweto na posebnite
grupi na lica se slu{ale vo site istoriski epohi, i sekoj stadium
od istorijata gi nadminuval sopstvenite vizii za slobodata na
~ovekot. Dvi`ej}i se kon idninata, kon modernoto vreme, ovie
glasovi i vizii se preto~uvale vo programi za op{testvena akcija.
Minimumot univerzalni vrednosti, na koi {to legitimno mo`eme
da insitirame, spored svojata priroda se op{ti i potrebno e da bidat
interpretirani vo soglasnost so lokalnite uslovi, i povrzani so
moralnata i kulturnata struktura na zasegnatite op{testva.
Konvencijata }e sozdade zakonska institucionalna struktura
koja }e gi pomaga desette procenti od svetskata populacija - 600
milioni lica so hendikep. Duri i za tie koi nema da ja potpi{at i
ratifikuvaat, Konvencijata }e pretstavuva prira~nik za soznanieto
kako svetot raste i zajaknuva kako op{testvo.

82
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

SODR@INA

PREDGOVOR ........................................................................................ 5

VOVED .................................................................................................... 7

POGLAVJE I
Od idea do realnost ......................................................................... 10

POGLAVJE II
Za Konvencijata................................................................................ 19

2.1. Preambula ................................................................................... 22

2.2. DEL I ............................................................................................ 27
2.3. DEL II ........................................................................................... 40
2.4. DEL III ......................................................................................... 71
2.5. DEL IV .......................................................................................... 75

POGLAVJE III
Nau~eni lekcii i idni predizvici .............................................. 81

SODR@INA ...................................................................................... 83

83
 Od ideja do realnost

CIP - Katalogizacija vo publikacija

Narodna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski“,Skopje

341.231.14 - 056.26/ . 36 (094.2.041.072)

STOJKOVA, @aneta
Od ideja do realnost/ Seopfatna i integralna me|unarodna konvencija
za za{tita i unapreduvawe na pravata i dostoinstvoto na licata so
hendikep / @aneta Stojkova . - Skopje: Polio Plus, 2005 - 84 str. 28 sm
Fusnoti kon tekstot
ISBN 9989 - 2357 - 3 - 2
a) Pravo na ~ovekot - Hendikepirani lica - Komentirani nacrt
me|unarodni konvencii
COBISS.MK-ID 62973450

84