SUVERENITET ILI GR^KO VAZALSTVO

Du{an Sinadinoski

Pozitivniot izve{taj od Evropskata Komisija so meteriorska brzina ja krena do vselenata

makedonskata nade` za po~etokot na dolgo o~ekivanite pregovori za ~lenstvoto vo Evropskata
Zaednica. Vedna{ potoa po~na da se vr{i `estok i neprekiden pritisok nad Makedonija za da se
prifati gr~kiot kompromis za imeto ocenuvaj}i go ovoj moment kako nepropustilva {ansa za
evropskata idnina na Makedonija. Iako motivite na onie {to pritiskaat za kompromisot ne im se
so zaedni~ki imenitel, a nekoi me|u niv se duri i so sprotivstavni pozicii vo odnos na
makedonskata dr`ava i makedonskiot nacionalen identitet, se gleda deka glavnata cel na
pritisokot za zabrzanoto prifa}awe na gr~kiot kompromis e od ekonomska pri~ina, zemaj}i go
vo obzir toa {to so po~etokot na razgovorite na Republika Makedonija bi i se dodelile nekolku
stotici milioni evra za razvoj na stopnstvoto. No prifa}aweto na eventualniot gr~ki kompromis
kako uslov za da se pridobije gr~kata podr{ka, poto~no re~eno za da se izbegne gr~koto veto,
te{ko }e mo`e da se opravda koga }e se razmisli deka kompromisot za imeto neminovno ja
doveduva Republika Makedonija da bira pome|u nezavisna i suverena dr`ava ili pak samovolno
odreknuvawe od demokratskoto pravo na samoopredeluvawe i prifa}awe na gr~koto vazaltstvo.

Bez razlika na toa od koji pri~ini proizleguva nepopustliviot pritisok vrz aktuelnata vlada na
Republika Makedonija za instanto okon~uvane na ovoj dve decenijski spor, podr`uva~ite na
idejata za kompromis se branat so argumenti deka Makedonija ve}e ja izgubila podr{kata od
Evropskata Zaednica i Soedinetite Amerikanski Dr`avi okolu sporot so imeto i sega na
Makedonija ne ni prestanuva ni{to drugo osven da ja progolta taa gorka pilula za da ne propadne
uka`anata zlatna {ansa. Isto taka, bez rezervno se plasira polemika kaj narodot deka po~etokot na
pregovorite za ~lenstvo vo Evropskata Zaednica se od krucialno zna~ewe za opstanokot i
idninata na Republika Makedonija. Tuka se naglasuvaat sredstvata od evropskite fundovi koji bi
imale golem stimulus za makedonoskoto stopanstvo. No pove}e od toa, ~lenstvoto vo Evripskata
Zaednica, kako i eventualnoto ~lenstvo vo NATO, bi go ozna~ilo i krajot na makedonskoto
mileniumsko balkansko `ivotarewe na periferijata na Evropa. Istovremeno, toa bi trbalo da ja
odigra i ulogata na transormacija na makedonskoto srednovekovno i balakansko bitije vo eden
modern evropski so`ivot. Vaka gledano i plasirano od proponentite na ovoj stav ispa|a deka
gr~kiot kompromis ne smee da se propu{ti.

No ona {to e ~udno odsatno vo agrumentite na makedonskite politi~ki mo}nici koji ja potikuvaat
i hranat uforijata za kompromisot e toa {to tie pred narodot gi zatajkuvaat ma~nite posledici {to
proizleguvaat so prifa}aweto na kompromisot. Ako Makedonija i popu{ti na Grcija za imeto i se
slo`i so geografska odredenica za imeto na dr`avata, na primer kako {to se nametnuva imeto
Republika Severna Makedonija, ovaa otstapka kon grcite istovremeno ne bi go ozna~ilo i krajot
na nivnite idni barawa na odstapki od Makedonija. U{te od sega se naslutuva gr~kata namera za
idni odstapki iako grcite sega zasega ne sakaat i formalno da gi obrazlo`at nivnite idni potezi. No
ona {to se doznava za poslednata gr~ka pozicija koja mu be{e predstavena na Metju Nimec vo
Wu Jork, kako i od su{tinata na logikata na gr~koto nepriznavawe na makedonskiot identitet, so
golema doza na sigurnost mo`e da se veruva deka Grcija nema da bide zadovolna samo so
promenata na konstutivnoto ime na Republika Makedonija.
Suverenitet ili Gr~ko Vazalstvo Du{an Sinadinoski

Mnogu e jasno i o~igledno deka na Grcija i smeta i toa {to ni se se vikame makedonci. Vzgora
vrz toa, na Grcija i smetaat i makedoncite od egejska kako trn vo oko. Isto taka so sigurnost mo`e
da se potvrdi deka na Grcija i smeta makedonskata istorija. A i vistinata za decata begalci mogu
ja pla{i Grcija bidej}i taa nesaka da ja prifati odgovornosta za toa stramno, ne~ove~ko etni~ko
~istewe na makedoncite od Egejska Makedonija. Grcija saka napolno da ja izbri{e istorijata za
gr~kite nasilstva vrz makedonskiot narod za vreme na ba{ibuzlukot i balkanskite vojni.
Proteruvaweto na makedoncite od Egejska Makedonija vo 20setite godini od pro{liot vek e u{te
eden akt na genocid so koj Grcija nesaka da se soo~i. Seto ova nesumlivo uka`uva deka na
Grcija i smeta postojeneto na Republika Makedonija zatoa {to toa go negira gr~kiot mit za
~istata helenisti~ka geneza na gr~kiot narod. Zatoa kone~noto uni{tuvaweto na makedonstiot
identitet ne samo {to postana prioretet na gr~kata nadvore{na politika tuku makedonskoto
nepostoewe za Grcija e poslednata prepreka kon kone~nata pobeda na gr~kiot etno{ovinizam.

Zatoa mnogu e realno da se o~ekuva deka Grcija nema da se zadovili samo so kompromisot za
imeto. Sigurno e deka Grcija }e se slo`i da odstapi od najavenata blokada ako Republika
Makedonija go prifati gr~kiot kompromis, no toa ne dava nikakva garancija deka Grcija nema da
se slu`i so ucena vo ponatamo{nnite pregovori se dodeka taa vo potpolnost ne gi zadovoli
nejzinite barawa. Ako na Grcija ne{to i se vidi kako antigr~ko vo na{ata dr`ava i vo sprotivnost
so nivnata crvena linija, taa takvoto ne{to sigurno ne bi go premol~ila. A za da ne bi se
prekora~ila gr~kata crvena linija, Makedonija }e bide prinudena predhodno da bara soglasnost
od Grcija. Na ovoj na~in osptojuvaweto na Makedonija kako nezavisna dr`ava bi bilo dovedeno
vo pra{awe. Taka Republika Makedonija }e ja izgubi nezavisnosta suverinitetot i }e se pretvoti
vo gr~ki vazal kako Republika Severna Makedonija.

Suverenitetot na Republika Makedonija e isklu~ivo i neotu|ivo pravo na makedonskiot narod i

dr`ava. Zatoa doma{niot i evropskiot pritisok da se prifati gr~kiot diktat za promena na
konstutivno ime na republika Makedonija go zagrozuva pravoto na makedonskiot narod za
samoopredeluvawe i predstavuva direkten napad vrz suverenitetot na makedonskata dr`ava. Ako
Makedonija se prisili da i popu{ti na Grcija i da prifati kompromis za imeto so koj i se naru{uva
nezavisnosta i suverinitetot, toga{ Republika Makedonija za sekoga{ }e i postane vazal na Grcija
bidej}i demokratskoto pravo na samoopredeluvawe }e mu bide skrateno na makedonskiot narod.
Vakvata konstantacija ne doveduva do razmiluvawe dali razmenata na pravoto na
samopredeluvawe na makedonskiot narod za idnoto ~lenstvo vo Evropskata Unija i NATO ima
istorisko, politi~ko ili ekonomsko opravduvawe!

Makedonskiot narod so krvava borba vo 1903 godina go ka`a svojot glas za samoopredeluvawe i
za odbrana na makedonskiot identitet. Istoto go poftori vo 1941 godina protiv fa{isti~kata
Bugarija. Vo 1991 godina makedoniskiot narod go iskoristi pravoto na samoopredeluvawe i
kone~no oformira nezavisna i suverena dr`ava. Vo 2001 godina ja odbrani nezavisnosta na
Republika Makedonija i go so~uva makedonskiot nacionaln identitet.

Makedonskata dr`ava i makedonskiot identitet ne im pripa|a samo na dene{nava generacija. Tie

se na{i nasledstva za {to nie sme zadol`eni od minatite generaciji da gi su~uvame i da im gi
preneseme na idnite generaciji. Zatoa odbranata na imeto e posledna i najva`nata bitka za
Makedonia. Ako go izgubime imeto poleka no sigurno }e se zboguvame od identitetot i od
nezavisnosta i suverenitetot. A kako seto toa mo`e da se opravda pred spomenicite na Goce

2
Suverenitet ili Gr~ko Vazalstvo Du{an Sinadinoski

Del~ev, Jane Snadaski i Krste Misirkov oti ja prodadovme Makedonija za eden grst zlato! Ima li
cena za krvta na padntite makedonski vojvodi, ilindenci i partizani?