AMERIKANSKI MISIONER LOBIRAL ZA BUGARIJA NA PARISKATA MIROVNA

KOFERENCIJA OD 1919 GODINA

Prevel Du{an Sinadinoski

G-din. N.H. Ker,

Sekretar na G-din. Lojd Xorx,

Dragi Gospodine,

Jas Vi go dostaviv mojot memoar ”Makedonija” bez da razmislam deka toa be{e storeno samo
za “doma{nata upotreba” i bez adaptacija za stranskiot pazar, no sepak se nadevam deka Vie vo
nego nema da gledate kako vo ne{to uvredlivo. Zamislata za amerikanski “protektorijat” prvo
mi be{e sugerirana od eden angliski oficer vo Seres.

Mojata prva ideja za balkanot be{e sojuz pome|u Bugarija, Makedonija, Srbija, Hrvatska i drugi
kako nezavisni i ravnopravni dr`avi vo sostav na Jugo-Slavija so dr`avno ureduvawe vo vid na
republika. No sojuzot Jugo-Slavija se u{te ne e sozrean za ova.

Ubeden sum deka u{te podobro od ova e idejata za avtonomna Makedonija. Toa }e im dade
mo`nost na onie 250 ilijadi makedonski begalci vo Bugarija da se vratat nazad vo svoite domovi.
Dodeka se pod Srbija, tie sega ne mo`at da se vratat, a i da mo`at tie toa ne bi go storile. Koga bi
bile pod sopstvena vlast makedoncite slobodno bi mo`ele da ja izberat nivnata idna sudbina. No
nevozmo`no e da se izborat za slobodata na smoopredeluvawe bez te{ki posledici se dodeka u{te
se pod srpska i gr~ka dominacija. Koga grcite gi pritvaraat amerikanskite misioneri vo gradot
Solun, kako {to tie toa nedomana go storija, taa ista sudbina }e go najde{e i makedonskiot narod,
osobeno vo vnatre{nosta? Se slu{aat zborovi deka duri i kalu|erkata Avgustina se pla{i da izleze
od doma. A od nezavisna Makedonija i Srbija bi se pla{ela namesto da bide opresirana kako {to
e toa slu~aj dosega. Dodvoruvaj}i i se so po~it, taa podocna bi mo`ela da ja pokani Makedonija
vo jugo-slovenskata federacija, ili sojuz, kako dobrovolna i ravnopravna ~lenka. Vo toj slu~aj
Makedonija bi bila izvor na stabilnost namesto slaba to~ka vo Jugo-Slavija.

Bugarija vedna{ bi se slo`ila so toa da na Makedonija i se dade nezavisnost. Pri~inite na

razdorot pome|u nea i Srbija za sekoga{ bi se odstranile i period so prirodno zadoeni prijatelski
odnosi bi stapil vo sila. Zaedno so Makedoija, isto taka, i Bugarija kone~no bi se zdru`ila so
svoite slovenski bra}a; vo sprotivno ako Makedonija ostane pod srpska kontrola Bugarija bi se
na{la ogor~ena i osamena i bi bila nakloneta da prevzeme soodvetni merki protiv Srbija.

Ako na Makedonija i se priznae nezavisnosta, nitu Srbija ili pak Gcija be imale pri~ina za
protest. Bez razlika dali narodot vo Makedonija e srpski ili gr~ki, ili me{an, toj bi `iveel
osloboden od tu|iot jarem. Ako srbite se vo malcinstvo, Makedonija ne treba da i pripa|a na
Srbija; ako pak se vo mnozinstvo toga{ taa nema zo{to da se pla{i od avtonomijata. Istoto va`i i
za bugarite i grcite. Vo sprotivno, ako srbite se mnozinstvo, ili pak ako pove}eto sloveni se pro-
srpski nakloneti kako {to se trvrdi, vo toj slu~aj Srbija bi mo`ela sigurno da o~ekuva deka vo
tekot na vremeto nezavisnata dr`ava bi se odlu~ila da se pripoji kon “mati~nata dr`ava”. No vo
bilo koj slu~aj, niedna od sosednite dr`avi ne bi trebalo da stravuvat oti bilo koja od niv bi bila
nepravedno o{tetena. Sekako, mo`no e da se o~ekuva deka tie bi se suprotstavile so silna
opozicija no toa bi bilo kratkotrajno re{enije.

So zabrzanoto prispojuvawe na egejskite makedonci so makedoncite pod Srbija, zaedno so

nivnite egejski primorski gradovi, nezavisnata Makedonija bi gi odstranila idnite pre~ki pome|u
Jugo-Slavija i Grcija. Edinstveno toa bi bila vistinskata osnova za balkanska liga, koja
nikoga{ ne }e mo`e da se oformi ako pravilata za malcinstvata ne se po{tuvaat kako {to e toa
slu~aj sega.

Ako nezavisnosta ne i se odobri, sigurno e deka vo Makedonija }e zavladee nemir. Poradi

“mirnite” merki kako {to se pritvorite, ubistvata i proterivawata, biv{ite makedonski
revulucioneri povtorno bi o`ivele kako {to toa be{e pod Turcija. Deka tie toa bi go storile e
pove}e od sigurno naro~ito sega koga Ligata na Naciite e blagonakloneta kon ~uvstvitelnite
pra{awa.

Kobna bi bila gre{kata ako odsustvoto na “makedonskiot glas” na ovaa konferencija }e se

podrazbere kako nepostoewe na makedonsko dvi`ewe. Srpskite i gr~kite represii go zadu{uvaat
toa vnatre vo nivnite granici, a zdru`enata gr~ko-francuska blokada gi popre~uva porakite i
kuririte da stignat do nadvore{niot svet. Mo`e da se doka`e so evidencijata deka starite
makedonski komiteti u{te postojat i dejstvuvaat. Tie se u{te se nadevaat deka mirovnata
konferencija }e im go priznae o~iglednoto pravo na sloboda. No ako ovaa nade` definitivno
is~ezne i koga vrskata so nadvore{niot svet ponovo }e se vrzobnovi, makedonskiot glas silno }e
se ~ue i toa so prepoznatliviot zvuk. Toj }e pristigne kako impi~ment na ovaa konferencija zatoa
{to taa go zapostavi ova mo{ne vozbudlivo pra{awe a me|uvreme se zanimava{e so poskora{ni i
neva`ni pra{awa. Kako prijatel na site balkanski narodi, jas im po`eluvam mir me|u niv, zasnivan
na pravda; kako amerikanec jas stravuvam za ugledot na predsedatelot i negovite kolegi na koji }
e im se nafrli golema merka na kritika ako se dozvoli seriozna gre{ka ili o~evidna nepravda na
balkanot.

Po~ituvan va{,

L.D. Vodruf

Vodruf bil amerikanski misioner vo Bugarija i stanal bugarski agent koj gi predstavuval
bugarskite interesi na pariskata mirovnata konferencija vo 1919 godina. Vo Bugarija toj bil
u~itel vo ma{kata gimnazijata vo Samokov a koja podocna se preselila vo Gorna Bawa, Sofia.
Umrel vo Sofia 1922 godina. Lojd Xorx bil britanski premier a N. H. Ker mu bil sekretar.