UNIVERZITET ,,SV.

KIRIL I METODIJ-SKOPJE
FILOZOFSKI FAKULTET
Institut za arheologija

Bronzenodopska kultura po dolina na r. P~iwa

- Diplomska rabota-

Student:

Mentor:

Ivica Jovanovski

Prof.d-r Dragi Mitrevski

Fevruari 2014

Skopje

SODR@INA

1.Prirodni karekteristiki na regionot.................................................................2

2Pi{ani podatoci i prvi arheolo{ski rekognoscirawa i istra`uvawa.......4
3.Lokaliteti...................................................................................................................5
4.Materijalna kultura.................................................................................................13
5.Periodizacija na bronzeno vreme po dolina na reka P~iwa..........................26
6.Apsolutna hronologija na nao|ali{ta.................................................................27
Zaklu~ok..........................................................................................................................29
Bibliografija...............................................................................................................34

1. Prirodni karekteristiki na regionot

Dolinata na reka P~iwa ja opfa}a oblasta okolu rekata P~iwa,koja izvira na teritorija na R.Srbija,na
planinata Dukat, a se vleva vo Vardar vo Taorskata Klisura,vo R.Makedonija.Nejzinata vkupna dol`ina
iznesuva 135km,a povr{inata na slivot 2840km.Vo kumanovskata kotlina, gi prima svoite dve
najgolemi pritoki:desnata,Kumanovska Reka,i levata Kriva Reka,~ij izvor se nao|a na Osogovskite
planini.Tekot na P~iwa se sostoi od tri dela:goren tek(Gorna P~iwa),koj se nao|a vo R.Srbija,potoa
sreden i dolen tek(Sredna i Dolna P~iwa).Komunikaciskata vrska na Gorna P~iwa i Kumanovskiot
region(sreden tek na P~iwa)ja ~ini te{ko proodnata klisura na P~iwa,vse~ena vo cvrstite karpi na
planinata Kozjak,koja zavr{uva kaj seloto Pelince,kade P~iwa vleguva vo {iroko pole.Pogolemiot del
na Sredniot tek na reka P~iwa ja ~ini kumanovskata oblast ~ija zapadna granica e Kumanovska Crna
Gora,a isto~nata ja ~inat grebenot na Kozjak i ogranocite na Osogovskite planini 1. Dolinata na P~iwa
se grani~i,vo svojot dolen tek so regionite na Veles i Ov~e Pole. Vo oblasta na P~iwa postojat nao|
ali{ta na olovno-cinkovi rudi,od koi se dobivalo i srebro,na ogranocite na Osogovskite planini,kako i
vo izvori{niot del na P~iwa (Liska kaj Trgovi{te)i vo Kratovsko-zletovskata oblast2. Na istiot
prostor,mo`na e i eksploatacija na zlato, zatoa {to P~iwa e zlatonosna reka.Od nemetalnite surovini
zna~ajni se glinite,opalskata bre~a i opalitot(Beqakovce kaj Kumanovo).Vo blizina na Kumanovo ima
i grafit (Karabi~ane), mermer (Lojane) i basalt (Mlado Nagori~ane).Termomineralni vodi izviraat dol`
celiot sreden i dolen tek na P~iwa (Strnovac,Kle~ovce,Proevce,Katlanovo). Kumanovskiot region e
soobra}aen jazol kade {to se vkrstuvaat nekolku va`ni komunikaciski pravci.Osven komunikacijata
koja, preku Pre{evskata povija,ja spojuva Kumanovskata so Vrawsko-bujanova~kata kotlina,a preku
p~iwskata i vardarskata dolina go povrzuva severniot del na Makedonija so severniot del na
Grcija,postoi u{tee den pravec koj go povrzuva severot i jugot na Balkanskiot poluostrov.Taa
soobra}ajnica, mnogu ~esto koristena vo praistorijata,odela po dolinata na Kumanovska
Reka,pa,pominuvaj}i ja P~iwa ju`no od Kumanovo,preku Ov~e Pole,[tip i Strumica,izbivala na
dolinata na Vardar na jug,a preku Petri~ odela ponatamu na istok kon Trakija.Vrskata na
Kumanovskata kotlina so regionot na Gorna P~iwa bila ote`nata poradi nepristapnata klisura na
P~iwa,iako,sudej}i spored arheolo{kiot material, jugoist- o~niot del na vrawskiot i severniot del na
kumanovskiot region bile mnogu dobro povrzani,verojatno preku komunikaciski pravci po padinite na
1
2

Panov 1976,74.
Trifunovski 1964,14.

Kozjak i Ruen.Vrskata na Kumanovo so Kosovo odela po Ka~ani~kata klisura,preku Skopje,a

najbliska soobra}ajnica me|u tie dva regioni odi preku Skopska Crna Gora.Na istok se patuvalo Preku
Nagori~kata visoramnina,po dolinata na Kriva Reka,za regionot na Kriva Palanka,a po dolinata na
Kratovska reka,za Kratovskiot region.
2. Pi{ani podatoci i prvi arheolo{ski rekognoscirawa i istra`uvawa
Prvite pi{ani podatoci za starinite vo Kumanovskiot region,ostavija patepiscite koi go posetija vo
sredinata na XIX vek3.Sistematska obikolka na toj teren napravil Jovan Haxi-Vasilevi},koj nabrzo gi
objavil rezultatite od tie istra`uvawa4. Podvi`nite naodi koi go spomenuvaat istra`uva~ite od

XIX

vek

glavno gi ~inat epigrafski spomenici,kako {to e rimskata ara od selo Lopate koja ja spomnuva
A.Evans,koga vo 1884 god. ja posetil kumanovskata oblast.Osven Evans na otkrivawe i publicirawe na
epigrafski spomenici rabotat Stanojevi}, Vuli}, Premer{tajn, Koki} i dr5.
Vo regionot na sredna i dolna P~iwa, prvite povoeni rekognoscirawa se izvr{eni vo 1959 god. pod
rakovodstvo na Arheolo{kiot muzej od Skopje (denes Muzej na Makedonija 6. Vo sedumdesetite godini
na minatiot vek,vo ramkite na akcijata za izrabotka na arheolo{ki karti na op{tinite vo Makedonija, e
izvedeno sistematsko rekognoscirawe, so koe e opfatena i teritorijata na Kumanovskiot region 7.
Prvite arheolo{ki iskopuvawa na lokaliteti od bronzenoto vreme vo Kumanovskiot region se napraveni
na lokalitetite Gradi{te i Dve Mogili vo atarot na seloto Pelince.So sistematski istra`uvawa na
lokalitetot Kostoperks Karpa(@egligovski Kamen),koi po~naa vo 1983g.,e otkrien i sloj od docnoto
bronzeno vreme,dodeka pri za{titnite iskopuvawa na lokalitetot Pribovce vo s.Lopate,vo
1987god.,be{e otkriena ednoslojna naselba od srednoto bronzeno vreme8.Interesni naodi od krajot na
docnoto vreme,se otkrieni vo tekot na istra`uvawata na tumulot 1 vo Strnovac,kaj Staro
Nagori~ino.Najobemni arheolo{ki istra`uvawa na lokalitet koj mu pripa|a na bronzenoto vreme vo
kumanovskiot region,zapo~naa vo 2001g. na lokalitetot Tati}ev Kamen vo s.Kokino i traat do
3

Boue 1840; von Hahn 1861, 100.

Haxi-Vasilevi} 1909.
5
1898; Vuli}, von Premerstein 1903; istite 1903; 1933, 9 i ponatamu .
6
So istra`uvawata rakovode{e V. Sokolovska,kustos vo Arheolo{ki muzej vo Skopje.
7
Vo rekognoscirawata u~estvuvaa @.Vin~i} od Republi~kiot zavod za za{titan a spomenicite na kulturata na
Makedonija,kako i R.Pa{i}-Vin~i} i V.Sokolovska od Muzejot na Makedonija vo Skopje.Ekipata poseti 75 sela na
kumanovskata op{tina i registrira{e pove}e od 200 lokaliteti,od koi samo 4 mu pripa|aat na bronzenoto vreme.
4

So prvite iskopuvawa na lokalitetot Kostoperska karpa vo 1983,kako i vo 1987 i 1988 god. Rakovode{e B.\eor|
ievski,dodeka so istra`uvawat vo 2000 i 2005 rakovodea J.Stankovski odnosno L.Trajkovska od Muzejot vo
Kumanovo.Rakovoditel na rabotite vo s.Lopate be{e V.Sanev,arheolog-sovetnik od Arheolo{kiot muzej vo Skopje.

denes.Na toj lokalitet e konstatiran razvoj na kulturi od ranoto do docnoto bronzeno vreme,kako i
megalitska opservatorija i planinsko svetili{te od istiot period9.

3. Lokaliteti
-Pelince,lokalitet Gradi{te,sektor Dve Mogili,Staro Nagori~ino
Sektorot Dve Mogili se nao|a na vozvi{enie,okolu 300 m jugozapadno od platoto na koe e evidentirana
naselba od docnoto bronzeno i ranoto `elezno vreme 10.Na toj sektor,evidentirano e pomalo vozvi{enie
na ~ij vrv se nao|a spali{te koe po~iva na prirodna karpa.Okolu spali{teto,od severnata,isto~nata i
ju`nata strana,no i pod nego,formirani se grupi na kerami~ki sadovi ili fragmenti so pogolemi
dimenzii,vo nekoi slu~ai so pr{leni i plo~ki od pe~ena zemja ili kameni alatki,kako prilozi 11.Ulogata na
spali{teto ne e sosema jasna,bidej}i spored relativno maliot broj na nagorena keramika i `ivotinski
koski,isklu~ena e mo`nosta deka prilozite pred polagawe bile staveni na toa mesto.Edna od mo`nite
ponudeni opcii e palewe na poseben tip na vulkanska ruda, ~ija zgura e evidentirana na spali{teto, koja
pri goreweto ispu{ta golema koli~in ~ad, za koja se pretpostavuva deka, kako silen vizuelen efekt, bila
koristena za ritualnite potrebi12.

Iskopuvawata traat od 2001 god. do denes, so pauza vo 2006 god.,a so niv rakovodi J.Stankovski od Nacionalnata ustanova
Muzej-Kumanovo.
10
Georgievski 1994, 12-22.
11
Trajkovska 1995; 5-30;Trajkovska 1999,49-55.
12
Mitrevski 2003, 45.

Spored arhitekturata na svetili{teto,polo`bata i na~inot na polagawe grupi keramika,koi,vo nekoi slu~ai

le`at vo plitki jami,celiot proctor okolu spali{teto mo`e tehni~ki da se podeli vo ~etiri zoni 13. Prvata
zona ja so~inuvaat grupi keramika pod spali{teto i do negovata severna, isto~na i ju`na periferija.
Sudej}i spored konfiguracijata na terenot i polo`bata na grupite keramika,odnosno plitkite jami,
spali{teto e pomlado i ne pripa|alo na ovaa zona,bidej}i nekoi od jamite se konstatirani pod
spali{teto.Vo zonata 1,keramikata bila polo`ena direktno na karpa i vo nekoi slu~ai ogradena so re~ni
lizgi.Vo najgolemiot broj,od grupite keramika, evidentirani se samo fragmenti od sadovi,a samo vo
grupata keramika vo kvadratot E 15,koja se nao|a na granica so zonata 2,se evidentirani pove}e celi
sadovi.Zonata 1 samo na ju`nata periferija bila pokriena so kamen pla{t.Vo zonata 1 e konstatirana
konusna zdela so zdebelen vnatre{en del na venecot,so dvojni bradavi~esti aplikacii,~ija forma e
poznata u{te od eneolitskiot period.Formata na amforata (pehar so edna dr{ka),so dolg cilindri~en ili
blago konusen vrat so lentesti dr{ki vo ramnina so venecot ili nezna~itelno pod nego,od zonata 1,e
karekteristi~na za kulturnite grupi od ranoto bronzeno vreme na celiot Balkanski Poluostrov. ,no
motivot od plasti~ni lenti rasporedeni vo koncentri~ni krugovi,mo`e da se tretira kako tu| kerami~ki
element, bidej}i ne e voobi~aen za lokalitetite od ranoto bronzeno vreme na Balkanot,tuku glavno e
evidentiran na lokalitetite na koi se vostanoveni vlijanija od nomadskite zaednici od centralna i isto~na
Evropa.Na vlijanieto na nomadskite populacii mo`e damu se pripi{e i motivot na la`en {nur na konusna
zdela vo zonata 1 vo Pelince,kako i nizata na ovalni otisoci na mev na eden sad,verojatno kako
13

Informaciite za arhitekturata,odnosno za na~inot na formirawe na kulturnite jami,prezemeni se od Izve{tajot za

iskopuvawata dostaven do Ministerstvoto za kultura na R.Makedonija od 1989,1990 I 1994 god. I od dnevnikot z rabota od
istite godini.Vidi isto taka: Trajkovska 1999,49-55.

imitacija na {nur ornament. Oblikot na zdelite ukraseni so ornamenti na la`en {nur,e konstatiran vo
kerami~kiot inventar na Kocofeni kulturnata grupa,no identi~ni oblici na zdeli se voo~uvaat i na
lokalitetite na ranoto bronzeno vreme vo jugozapadna Bugarija i Troja 1 14.Podlaboka zdela so S
profilacija. Top~esta zdela so cilindri~en vrat,konstatirani se zdeli si T profiliran venec. Dlaboka zdela
so blago istaknato rame,dlabokiot lonec so pogolemi dimenzii, so dve lentesti i dve bradivi~esti dr{ki
na mevot.

Vo drugata zona,isto~no,jugoisto~no i ju`no od spali{teto,grupite keramika se nao|aat na tenok

niveliran sloj od `olto=crvena glina i se opkru`eni so lizgi.Vo grupite, naj~esto se nao|aat eden ili po
nekolku celi sadovi.Site grupi keramika od ovaa zona bile pokrieni so kamen pla{t.Konstatirani se
pove}e fragmentirani pehari od tipot 1,koi }e bidat osnovna kerami~ka forma vo jamite vo zonata
2.Osven pehari od tipot 1 koi dominiraat,vo zonata 2 se ~esti i polutop~esti zdeli so vovle~en venec
koi na nekoi primeroci imaat plasti~ni pravoagolni prodol`etoci na venecot.Spored distibucijata na
pravoagolnite plasti~ni prodol`etoci na centralniot Balkan,se ~ini deka poteknuvaat od zapadniot del na
oblasta na dolno Podunavje i deka se postari od prodol`etocite so triagolna, lepezesta ili ro`esta
14

Romn 1976 , Pl. 12/13, 15; Alexndrov 1995, Fig. 2/6-17, 8/110, 112; Blegen et l. 1950, Fig. 253; et
l. 1979, . 191.Forma na konusna zdela,so skoro identi~no modelirn venex i ornament na la`en {nur od
vnatre{nata strana e evidentiran na lokalitetot Grotta Cotariova od klasi~nata faza na qubqanskata kultura vo
pozadinata na Istra (Govedric 1989, 40-45, T. IV/2).

forma,koi se karekteristi~ni za nao|ali{tata od ranoto bronzeno vreme na ovaa teritorija.Vo zonata 2 vo

Pelince e konstatiran u{te edna karekteristi~na forma ~ie prisustvo pru`a podatoci koi se zna~ajni za
kone`nata hronolo{ka determinacija na ova nao|ali{te.Stanuva zbor za pehar od tipot Junacite,koj e
evidentirn na Bubaw i,verojatno n lokalitetot Bawka-Kaldrma vo Miratovac,no ovaa forma e
dominantna na lokalitetite od krajot na ranoto bronzeno vreme vo Bugarija15. Za zonata 2
karekteristi~na e pojavata na zdeli so vovle~en venec so pravoagolni kolnesto svitkani dr{ki na
venecot.Identi~ni zdeli se konstatirani na lokalitetite od ranoto bronzeno vreme(EVA 3) vo zapadna
Bugarija16.

Tretata zona se nao|a

krajno ju`no od centralnoto spali{te,a na severniot del na zonata otkrieno e pomalo spali{te,verojatno
koristeno za ritualni celi vo ramkite na ovaa zona na svetili{teto.pribli`no 1m isto~no od spali{teto,se
nao|a{e podzid so dol`ina od okolu 4 m,napraven od nekolku redovi kr{en kamen.Na ovoj na~in e
formiran nov del na spali{teto,pa se pretpostavuva deka centralnoto spali{t eve}e ne se koristelo.Vo
ovaa zona,nekoi grupi keramika se ograduvani od postrmnata strana so podzid,od lizgi,a nad niv e
konstatiran tenok sloj na glina.Slojot od glina,zna~i ne se nao|al na karpata pod sadovite kako vo
prethodnata zona,tuku fragmentite se prekrivani so sloj od glina,a nad niv se nao|ale drugi fragmenti so
isti stilsko-tipolo{ki odlike.Vo ovaa zona,glavno,se deponiraat fragmenti od sadovi,a mnogu se retki
grupi keramika,odnosno jami vo koi se konstatirani celi sadovi.Ovaa zona ne be{e pokriena so kamen
pla{t.Peharite od tipot 1 se mnogu poretko zastapeni otkolku vo zonata 2.Sadovite so plasti~ni
prodol`etoci na venecot se pobrojni,a formite na prodol`etoci se raznovidni,za razlika od od zonata 2 vo
koja bea isklu~ivo so pravoagolen oblik.Vo ovaa zona e evidentiran trapezest prodol`etok so konkavna
gorna strana.Eden od najzastapenite elementi vo zonata 3 se jazi~esti dr{ki ukraseni so otisoci od vrv
na prst po rabot,koi se konstatirani i na bliskoto nao|ali{ten na Kostoperska Karpa,kako i na skopskoto
Kale17. ^etvrtata zona ja pretstavuvaat nekolu grupi keramika,odnosno jami na krajniot jugozapaden del
na svetili{teto,ovie grupi ne se jasno definirani, odnosno ogradeni so lizgi,kako vo pretodnite
zoni,osven vo slu~ajot so kvadratot \24 kade grupata keramika e ograden so 17piramidalni tegovi so
pogolemi dimenzii,perforirani na vrvot.Zdelite se so top~esta forma i cilindri~en vrat,na nekoi
primeroci so bradavi~esti aplikacii na mevot.Mnogu se zastapeni zdeli so S profilacija so koso
kaneliran mev, prstenesto profiliran vnatre{en rab so koso razgranet venec i psevdo-dr{ka na mevot.
15

Detev 1981, Fig. 32; Alexndrov 1998, Fig. 1/4, 2/7; Leshtkov 2002, Fig. 22/1-3.
lexndrov 1998, Fig. 5/7; Alexndrov 2007, Pl. VIII/7.
17
Na Skopskoto kale,vo tekot na istra`uvawata vo 2011 god.,konstatirana e ku}a od ranoto bronzeno vreme,vo koja me|u
ostanatite naodi.se nao|aa i takvi dr{ki. Mu blagodarime za informacijata na rakovoditelot na proektot D.Mitrevski od
Filozofskiot fakultet vo Skopje.
16

[oqite se so polutop~esta ili konusna forma,so la~na dr{ka koja visoko go nadvi{uva venecot,a urnite i
amforite se ovoidna forma so la~ni dr{kin a mevot ,a najgolemiot broj primeroci se so koso razgranet
venec i prstenesto profilirani vnatre{ni rabovi. Pokraj severoisto~niot rab,na svetili{teto e evidentiran
u{te eden `rtven prostor,so poinakva arhitektura,koj e nare~en Mogila 2 (Tumul 2). Keramikata e
identi~na so naodite od zonata 3 vo tumulot 1,pa e jasno deka tie dva dela na svetili{teto se pribli`no
istovremeni.Spored analogiite na keramikata, zonite 1, 2 I 3 pripa|aat na ranoto, a zonata 4 na docnoto
bronzeno

vreme. Dosega{nite rekonstruirani obredi na vrvot na lokalitetot Tati}ev Kamen i na

negovata severna padina(sektorot Severna terasa),mo`ebi se del na edna slo`ena obrednost od solarnohtoni~en karakter,vo ramkite na kultot na golemata Boginka-Majka i nejziniot Sin-bo`estvenoto
Sonce18. Poimaweto na karpestiot planinski vrv kako personalizcija na Golemata Boginka Majka,vo
pogolema mera e posvedo~eno nap o{irokiot proctor na Evroazija 19.Eden od obredite,potvrden i na
sosednoto,Pelinsko svetili{te(okolu 7km zapadno),e deponirawe na darovi vo prirodnite procepi na
karpite.I na Tati}ev Kamen,kako i vo Pelince,prirodniot procep vo karpata e ograduvan so kamen i
zemja(ponekoga{ i so zape~eni fragmenti od glina),pri {to se dobiva levkasta ili ovalna dupka.Po
deponirawe

na

darovite,naj~esto

kerami~ki

sadovi

od

repertoarot

na

utilitarnata(kujnska)keramika,dupkata e zatvorana so siten kamen i zemja.Vo nekolku slu~aevi,koga

dupkata e otkriena neo{tetena,konstatiran e ograden venec od plo~i ili reden kamen.Vo Pelince
ogradniot venec e formiran od re~ni lizgi,a dupkite se zatvorani i so glina 20. Sudej}i po keramikata od
ranoto i docnoto bronzeno vreme,ovoj kult,o~igledno vrzan za plodnost,se izveduval prili~no dolgo,do
krajot na bronzenoto vreme i po~etokot na preodniot period vo `eleznoto vreme,no ritualot vo tekot na
ovoj period zna~itelno ne se menuval 21. Pribli`no vo isto vreme,prestanuva upotrebata na planinskoto
svetili{te Tati}ev Kamen,za {to svedo~i bokal od razvienoto `elezno vreme,pronajden vo ramkite na
stanben objekt na ju`nata padina na lokalitetot.Poznato e deka svetite mesta vo bronzenoto mesto ne se
naseluvale,taka {to se pretpostavuva deka so upotrebata na lokalitetot za izgradba na
naselba,populacijata na `eleznoto vreme ne prodol`ila da go koristi lokalitetot za religiski potrebi,kako
{to toa go pravele nivnite prethodnici.Vo tekot na istra`uvawata na prostorot na Severnata terasa
definiran e u{te eden tip na obredni konstrukcii,obele`ani so tehni~ki termin kako kru`na kamena
konstrukcija.Gradeni se na teren niveliran so podzidovi,vo tehnika na suvozid,a sodr`at grupi od
18

Stankovski 2007, 259-268.

^ausidis 2008, 171-212, so citirana literatura.
20
Trajkovska 2003, 291-294.
21
konstatirani ~etiri zoni,so nezna~itelni promeni vo ritualite(kamen pla{t,podloga od glina,celi sadovi kako darovi,ograda
od lizgi i dr.),koi se razli~no hronolo{ki opredeleni.Detalni podatoci za svetili{teto se nao|aat vo katalogot na nao|ali{teto.
19

10

fragmentirani ili celi sadovi,kameni alatki,pr{leni,grupi na tegovi,a vo eden slu~aj i bronzeno

kopje.Nekoi grupi na darovi se pokrivani so kamena plo~a i glina,a celata konstrukcija e posipana so
zemja i prirodno kr{en kamen,taka {to se dobiva izgled na mali tumuli22.
-Kokino,Lokalitet Tati}ev Kamen,Staro Nagori~ino
Vo atarot na seloto Kokino,na planinskiot vrv koj dominira nad okolinata so visina preku
1000m,otkrieni se dve ve{ta~ki napraveni platformi so visinska razlika okolu 15m23.Na horizontot na
povisokata platforma vo karpata se use~eni markeri,dodeka na dolnata platforma se isklesani kameni
prestoli,a do nejziniot jugoisto~en rab i astronomski stojali{ta od koi,niz markerite,se nadgleduvale
promenite na polo`bata na sonceto i mese~inata.Na toj na~in e formirana prvata arheoastronomska
opservatorija na ovie prostori.Me|u platformite i okolu niv,pronajdeni se pogolem broj fragmenti od
sadovi i lepe`,pa e mo`no vo docnoto bronzeno vreme na ova mesto da postoele stanbeni objekti.Na
najvisokiot del na lokalitetot,na povisokata platforma i na severnata padina na lokalitetot,se nao|al svet
prostor,odnosno svetili{te.

Na delot na svetili{teto na severnata padina na lokalitetot se konstatirani nekolku podolgi ili pokratki
niski podzidovi,izraboteni so dva ili tri reda kamen vo tehnika na suvozid,koi formirale pove}e
nivelirani platformi. Na platformite se nao|aa brojni kru`ni konstrukcii napraveni od kr{en kamen i
jami vkopani vo zemja ili formirani vo procepite na karpite,vo koi se nao|aat darovi vo vid na
kerami~ki sadovi ili predmeti od pe~ena zemja,kamen ili bronza.Pod nekoi od podzidovite,konstatirani
se zoni so pogolemi fragmenti na profiliran lepe`.Celiot ,taka formiran,obreden prostor na severnata
22

Stankovski 2009, 3-12; Stankovski 2010,119.

Stankovski 2002, 29-48; Stankovski 2003 ,229-262; Stankovski 2007; Stankovski 2007a.

23

11

terasa e ograden so suvozid koj se protega vo

pravec istok-zapad vo dol`ina od okolu
80m.Na lokalitetot konstatirani se,{oqa so
pomal izlivnik,potoa amfora so dolg cilindri~en vrat i del od zdela so pravoagolen
prodol`etok,horinzontalno apliciran na vovle~eniot venec.Konstatirani se pehar na noga so dr{ka i dva
fragmenti na pogolemi sadovi ukraseni so vre`ani branovidni linii so pretstavi na Sonce,odnosno
sumarno vre`ani vpi{ani vise~ki triagolnici koi se dopiraat.

Ako se zeme vo predvid deka lokalitetot vo Kokino e, vsu{nost,svetili{te postaveno na kultot na

sonceto,toga{ ovoj sad ukrasen so simbolika vo solaren manir,mo`e da se smeta i kako zaveten dar na
bo`estvoto na sonceto,nezavisno od kulturnite vlijanija od strana. Vo horizontot 1 vo Troja, voo~en e
skoro identi~en ornament od branovidni linii,no na sad so pomali dimenzii od primerokot od Kokino i
vo kombinacija so to~kesti ubodi koi mnogu potsetuvaat na motivot od Kokino.Vo istiot horizont vo
Troja,evidentiran e sad ukrasen so solarni motivi identi~no izvedeni kako na sadot od Kokino 24. Zdelite
so lentesta dr{ka na venecot,potsetuvaat na zdeli so identi~na forma so tunelesti dr{ki na
venecot,karekteristi~ni za Troja 1 i nao|ali{tata od ranoto bronzeno vreme vo severna Egeja.Na
24

Blegen et al.1950,Fig.244/25,31,37.

12

lokalitetot Kokino,vo pogolem broj se zastapeni zdeli so S profilacija so bradavi~esti ili polumes~esti
dr{ki na mevot,karekteristi~ni za kulturnite grupi na ranoto bronzeno vreme vo Podunavje i Potisje 25.
Za horizontot od ranoto bronzeno vreme vo Kokino,karekteristi~ni se dvou{esti pehri od tipot 1 so
dr{ki vo ramnina so venecot ili koi nezna~itelno go nadvi{uvaat venecot.Golem broj pehari so
identi~ni varijanti se evidentirni na nao|ali{tata od ranoto bronzeno vreme vo Pomoravje,a sporadi~no i
vo Podunavje,Bosna,Albanija i Oltenija,kako i na istok na Evropa.Nekoi primeroci od Kokino imat
plasti~ni aplikacii na mevot,vo vid na vertikalni rebra ili kop~esti aplikacii so kru`en otisok.Nekoi
formi na pehari,ukrseni so vre`uvawe i ubodi od Kokino potsetuvaat na formi na yvonesti pehari od
Iberskiot Poluostrov i Britanija,do isto~na Evropa , koja vo po~etokot na bronzenoto vreme se {iri na
jug26.Na eden od niv ima i ornament organiziran vo toj manir,no so vre`ani horizontalni paralelni cikcak linii,namesto {nur linii,koi se karekteristi~ni za sadovi od kulturata na yvonesti pehari. Tehnikite
na ukrasuvawe,koi dominiraat vo horizontot na ranoto bronzeno vreme,se vre`uvawe i
punktirawe(ubodi),a vo retki slu~ai se koristi bela inkustracija. Ornametalnite motivi se vise~ki vpi{ani
triagolnici,branovidni i cik-cak linii,solarni motivi, vise~ki triagolnici ispolneti so ubodi,lenti od
vre`ani linii ispolneti so ubodi,motiv na ribina koska, niza od ubodi i dr.Sli~en izbor na motivi e
evidentiran na Bubaw,vo zonata 2 vo Pelince, na Hisar kaj Leskovac i Glogovac,a analogija za
keramika ukrasena na toj na~in,mo`e da se najde vo Troja 1,Mihali~,Dikili Ta{(horizontot 1710)Hagios Mamas(jama D32,kako i vo Trakija,zapadna Bugarija i Albanija (Mali~ [a) 27. Na ovoj
lokalitet, ne e evidentiran nitu edna zatvorena celina od srednoto bronzeno vreme,no,po analogija,nekoi
naodi mo`at da se opredelat vo sredno bronzeno vreme,osobeno vo po~etokot, odnosno krajot na ovoj
period.Naod za koj se evidentirani analogii vo sosedstvoto,e t.n. lamba od pe~ena zemja 28. Identi~ni
predmeti se konstatirani vo Lopate,potoa Bitola i Pela,a sli~ni primeroci poteknuvaat od horizontot
Mali~ 3 i horizontot C vo Varvara29.Site primeroci,osven onoj od Varvara pripa|aat na krajot na ranoto
i po~etokot na srednoto bronzeno vreme.Vnimanie privlekuva u{te eden naod,bez arheolo{ki
kontekst,poradi neobi~niot oblik,kako i ornamentite so koi e ukrasen.Stanuva zbor za del na klupa(?)
25

Skoro identi~ni zdeli se javuvaat i na bliskite lokaliteti od docnoto bronzeno vreme vo Kr{evica,a sli~ni zdeli se
karekteristi~ni za para}inskata kulturna grupa.
26
Eden takov pehar e konstatiran vo Ostrikovac, vo horizontot ID (Stoji 19861, sl.13)
27
Alexndrov 1998, Fig. 2/2, 6/2; et l. 1979, o. 158/, ; Detev 1981, Fig. 45/5, 6; Prendi 1995,
Tf.4/12-18; Deshyes 1970, Fig. 37; Aslnis 1985, Tf. 107/13; Heurtley 1939, Fig. 46/e, 75/; 1992,
.35/-; Blegen et l. 1950, Fig . 234/23, 26, 237/7, 243/4, 262/21 .
28
Vo literaturata,ovie predmeti se vikaat lampi ili modeli na pe~ki,a,vsu{nost slu`ele kako mobilni minijaturni pe~ki
za zagrevawe na pomali koli~ini te~nosti vo sad ~ie dno se polagalo vo vertikalniot cilindar,dodeka vo
pogolemiot,horinzontalen otvor,se stavalo `ar.Sporedi:Sanev 1999,^ovi~ 1983a.
29
Snev 1999, Pl. VII/1-4; Korkuti 2006, T. IV/7; ovi 1983, 397, T. LX/1-2.

13

so strani~ni zajaknuvawa,bogato ukraseni so punktirawe i vre`uvawe vo vid na ribina koska i krugovi

so ozna~en centar.Sli~ni klupi se poznati od kulturnata grupa Dubovac-@uto Brdo,iako tie primeroci
se prete`no ukraseni so {rafirani triagolnici i koncentri~ni krugovi30.Vo periodot na krajot na srednoto i
po~etokot na doznoto bronzeno vreme,na ovoj lokalitet mo`t da se opredelat top~esti ili ovoidni sadovi
so edna ili dve dr{ki,ukraseni si vre`ani vpi{ani ili {rafirani triagolnici so pogolemi dimenzii. Od ovoj
lokalitet ne poteknuva niedna sigurna zatvorena celina od docnoto bronzeno vreme,a site naodi od toj
period poteknuvaat od devastiraniot sloj,pa ne e mo`no stratigrafski da se opredelat i poprecizno
hronolo{ki da se determiniraat.Od tie pri~ini,naodite mo`at da se opredelat edinstveno spored stilskotipolo{kite karekteristiki. Najbliski karekteristiki za kerami~kiot repertoar od docnoto bronzeno vreme
na lokalitetot Tati}ev Kamen se nao|aat vo docnobronzenodopskiot sloj na Pelinskoto gradi{te i
nekropolata na Dimov Grob(s.Ulanci,Gradsko)kako i vo materijalot n Brwi~kata kulturna grupa od
basenot na Ju`na Morava.Sli~na keramika se nao|a i na istovremenite lokaliteti vo Jugozapadna
Bugarija,a osobeno vo naselbite vo dolniot tek na rekata Vardar.
Lokalitetot Tati}ev Kamen e postaven vrz prirodnata karpa od vulkansko poteklo nao|aj}i se vo
blizinata na s.Kokino,Kumanovsko.Deka se `iveelo vo negova blizina,ni svedo~at i pogolemiot broj na
praistoriski naselbi koi se nao|aat vo dijametar od nekolku kilometri po vozdu{na linija,so vremenski
dijapazon od neolitot do `eleznoto vreme.Zapo~nat da se istra`uva 2001 god.od strana na arheologot
Jovica Stankovski.
Na lokalitetot e vostanoveno deka se raboti za lokalitet koj verojatno `iveel otprilika me|u 1400-1200
god. p.n.e. t.e periodot na docnoto bronzeno vreme vo Makedonija.Ona {to voodu{evuva e negovata
mestopolo`ba,gore na vrvot od planinata,no zbunuva~ki e toa {to tamu sepak se primetuva intervencija
na ~ove~ka raka vo naizgled dosta interesno oblikuvanite formi 31.Vnimanieeto go privlekuvaat
isklesanite vdlabnuvawa i pat~iwa, dodeka jadroto na ovaa neverojatna struktura koja se dobila so
preoblikuvawe na karpite,se edna platforma i prestoli svrteni kon istok,koi se nao|aat pome|u dvete
nivoa na vrvot.Ve}e podolgo vreme vo i okolu nau~nata javnost kru`i misleweto deka se raboti za
mo`na t.n praistoriska opservatorija.Napravena pretpostavka e doka`ana vrz baza na prou~uvawata koi
tuka gi sprovedoa bugarskite astronomi od opservatorijata vo Stara Zagora doka`uvaj}i deka ovoj
spomenik isklesan vo karpite mo`ebi se poklopuva so solarnata kultna arhitektura kako del od kulturata
na eneolitskite civilizacii.Istra`uvawata barale od astronomite poseben tip na analizi i interpetacija na
30

31

Grnin, M. 1983c, . LXXXII/4.

Kokino Tvrdina na sonceto, Nedela 14 juni 2009

14

morfometriskite modifikacii,so koja tie }e gi doka`at svoite pretpostavki deka se raboti za praistoriska
son~eva opservatorija.So pomo{ na matemati~ki analizi,uspeale da go rekonstruiraat neboto koe bilo
nabquduvano od se u{te nam nepoznata drevna kultura,preku postoewe na ni{ani i orientacii namerno
napraveni vo karpite koi gi poka`uvaat to~kite na izgrevot i zalezot na sonceto,proletna i esenska
ramnodnevnica i letnata dolgodnevica. Istra`uvawata velat deka ovie to~ki se sovpa|aat so vremenskiot
period od okolu 1500-ta god. p.n.e.
Lokalitetot zafa}a povr{ina od okolu 5000 2 so nadmorska visina od 1013 metri.Dol`inata na
opservatorijata e okolu 90 metri a {irinata okolu 50 metri.Na prv pogled dominiraat kamenite sedi{ta
nare~eni tronovi koi se isklesani vo karpa i se postaveni vo nasokata sever-jug.Na toj na~in ~ovekot
koj sedi na eden od tronovite e svrten kon isto~niot horizont,so {to,kaj arheolozite se javila idejata deka
mo`ebi na toj na~in bile nabquduvani nebesnite tela.
Za da se odgovori na pra{aweto zo{to ova mesto e drevna opservatorija, treba da se potsetime na
osnovnite karekteristiki na dvi`eweto na Sonceto i Mese~inata.Vo tekot na edna kalendarska godina
Sonceto i polnata Mese~ina izgrevaat na razli~ni mesta na horizontot 32. Pri toa ima taka nare~eni
krajni to~ki na izgrevawe na horizontot.Toa zna~i deka Sonceto vo zima koga denot e najkus,ili vo
denot na zimskata kratkodnevica(22dekemvri)izgreva naju`no na horizontot.Potoa sekoj den, toa odi
kon sever i vo denot na proletnata ramnodnevica (21mart) Sonceto izgreva to~no na istok.Sonceto
prodol`uva da se dvi`i kon sever, dol`inata na denot se zgolemuva i vo denot na letnata dolgodnevica
(21juni)Sonceto }e izgree najseverno na horizontot.Potoa Sonceto se vra}a nazad i vo denot na
esenskata ramnodnevica(23septemvri) povtorno }e izgree to~no na istok,a 22 dekemvri }e go zaokru`i
ciklusot so izgrevawe vo to~kata na zimskata kratkodnevica.Sekoj vnimateln nabquduva~ na Sonceto
toa lesno mo`e da go zabele`i,da gi markira mestata na izgrevawe na Sonceto vo denovite na zimskata
kratkodnevica, proletnata i esenskata ramnodnevica i letnata dolgodnevica.

32

Kokino Tvrdina na sonceto, Nedela 14 juni 2009

15

Takvi kameni markeri se otkrieni na Megalitskata opservatorija Kokino pri {to markerot na letnata
dolgodnevica e dobro so~uvan,markerot na proletnata i esenskata ramnodnevica malku e o{teten,a
najgolemi o{tetuvawa pretpel markerot na zimskata kratkodnevica.Ovie o{tetuvawa se dol`at
najverojatno na katastrofalnite zemjotresi.Ovie kameni markeri isto taka postojat na prostorot na
drevnata opservatorija.Za da lokalitetot bide opservatorija treba da e ispolnet u{te eden mnogu va`en
uslov.Site sedum markeri treba da se gledaat od edno isto mesto,ili liniite koi pominuavaat nis
markerite treba da se se~at vo edna to~ka,koja vsu{nost e centralna to~ka na opservatorijata i koja isto
taka e identifikuvana na lokalitetot.
Arheoastronomskata analiza pomogna precizno da se utvrdi i vremeto na izgradba na kamenite
markeri.Analizata poka`a deka kamenite markeri se izgradeni vo deceniite okolu 1800 godina p.n.e,{to
zn~i deka Megalitskata opservatorija Kokino e stara najmalku 3800 godini.Deka navistina stanuva zbor
za markirawe na mestata na izgrevawe na Sonceto i Mese~inata poka`uvaa izgrevaweto na Sonceto nad
kameniot marker,denot na letnata dolgodnevica.Zaradi precesijata na zemjinata oska na rotacija denes
Sonceto izgreva malku podole i polevo od markerot,no tokmu toa e dokaz za preciznosta na
postaveniot kamen marker,zatoa {to ovie otstapuvawa gi predviduva egzatnata astronomska analiza.Od
samoto soznanie deka na Kokino mnogu vnimatelno se nabquduvalo dvi`eweto na Mese~inata vo dolgi
vremenski periodi se nametna pra{aweto dali na drevnite nabquduva~i na neboto im bile poznati
ciklusite na zatemnuvawe na Sonceto i Mese~inata.Iskustvoto vo analiza na dizajniraweto na prostorot
na opservatorijata poka`uva deka za sekoj poseben vid na aktivnosti imalo izraboteno posebno mesto
za nabquduvawe i izraboteni posebni kameni markeri na isto~niot horizont koi se gledaat samo od toa
mesto.Istiot

princip

va`i

za

sledeweto

na

zatemnuvaweto

na

Sonceto

Mese~inata.Arheoastronomskata analiza poka`a deka za nabquduvawe na zatemnuvaweta na

Mese~inata ima izraboteno posebno mesto za nabquduvawe vo stoe~ka pozicija. Drevnite nabquduva~i
od ova mesto vnimatelno go sledele izgrevaweto i dvi`eweto na polnata mese~ina. Analizata poka`a
deka samo od ova mesto na isto~niot horizont se gledaat 4 lesno voo~livi kameni markeri.Merewata na
koordinatite na markerite i presmetkite na koordinatite na izgrevawe na Polnata Mese~ina poka`aa
deka so ovie ~etiri kameni markeri bile obele`ani mestata na izgrevawe na Polnata Mese~ina na sekoi
54 godini i 34 dena.
Od op{tata astronomija znaeme deka poznatiot Saros ciklus na zatemnuvawe ima dol`ina od 18 godini ,
11 dena,8 ~asa.Isto taka znaeme deka istiot redosled na zatemnuvawe vo ist geografski prostor }e se
povtorat vo isto vreme na sekoi 54 godini i 34 dena ili posle tri serii na Saros.Toa poka`uva deka na
16

drevnite nabquduva~i na neboto od Kokino dobro im bile poznati zatemnuvawata na Mese~inata i deka
tie bile sledeni nad 220 godini.Od ovoj podatok mo`e da se zaklu~i deka oviee informacii za redosledot
na zatemnuvawata na nekoj na~in bile zapi{uvani so nekakov vid na pismo ili simboli,no dali }e se
najdat vakov vid na zapisi }e treba da poka`at arheolo{kite iskopuvawa na lokalitetot.Starite
opservatorii imale mnogu va`na uloga vo organiziraweto na `ivotot na zaednicata. Opservatoriite
slu`ele za pravewe na kalendar koj imal dvojna namena.Od edna strana toj pomagal vo razbiraweto na
prirodniot ciklus na rastitelniot i `ivotinskiot svet i za organizirawe na zemjodelskite i sto~arski
aktivnosti.So ednostavno palewe na ogan na vrvot na opservatorijata koj dominira vo krug od triesetina
kilometri,im

se

soop{tuvalo

na

lu|eto

deka

do{ol

denot

za

zapo~nuvawe

so

orawe,

seewe,`neewe,izveduvaweto na stadata na pasewe i sl.Sponatite obredi povrzani so Golemata Bo`ica

Majka,Bogot na Sonceto i denot na `etvata, o~evidno se samo del od bogatiot spektar na obredi i rituali
koi se izveduvale na Kokino.Tie svedo~at za edna razviena i dobro fundirana kosmogonija izgradena
vo imaginacijata na `itelite koi `iveele na ovie prostori vo vremeto koe se ozna~uva kako bronzeno
doba vo razvojot na ~ovekovata civilizacija.So ednostavno nabquduvawe na izgrevaweto na polnata
mese~ina vo toa vreme vnimatelnite nabquduva~i na opservatorijata mo`ele da zabele`at deka za
razlika od obi~nite godini so po 12 lunarni god. sekoja 2,5,8,10,13,16 i 18-ta godina imaat po 13
lunarni meseci.Vo obi~nite godini imalo {est zimski meseci so po 29 dena i {est letni meseca so
dol`ina od 30 dena.Vo prestapnite godini se dodaval eden leten lunaren mesec od 30 dena.Na toj na~in
se merelo vremeto.Ovoj lunearen kalendar ovozmo`uval dobra soglasnost so realnite sezonski promeni
i pravilna organizacija na zemjodelskite i sto~arski raboti.
Eden od planinskite obredi,za koj se utvrdeni arheolo{ki tragi na isto~nata strana na najvisokiot del na
lokalitetot,bil vrzan za kultot na plodnosta.Imeno,otkrieni se fragmenti od sadovi vo nekolku prirodni
cepnatini vo stenite,ponekoga{ dooformeni,pribli`no kru`no vo gorniot del.Vaka oformenite mali jami
bile zatrupuvani so zemja i positen kamen,otako vo niv }e se deponirale sadovi polni so
darovi.Su{tinata na kultot e vo vospriemawe na karpestiot plnannski vrv kako telo na Golemata Bo`ica
Majka,a cepnatinite vo karpite kako otvori vo nejzinata utroba.
Vtoriot obred koj sigurno se izveduva na vrvot na planinata ima izrazito solaren karakter.Za
izveduvawe na ovoj obred drevnite `iteli izrabotile posebni mesta vo karpite na lokalitetot i toa na
dvete platformi.Na dolnata platforma dominiraat posebno izraboteni sedi{ta poznati kako
tronovi.Tronovite se izraboteni to~no vo nasokata sever-jug,pa zatoa ~ovekot koj sedi na nekoj od
tronovite so liceto e svrten kon isto~niot horizont i gi nabquduva nastanite koi tamu se slu~uvaat.Na
17

ovoj horizont na vrvot od karpata postoi specijalno obraboten marker koj se nao|a vedna{ pod
najvisokata kota na lokalitetot.Obredot se slu~uval vo sredinata na letoto(denes vo posledniot den od
juli) koga sonceto izgreva to~no vo otvorot na kameniot marker.Obrabotkata na markerot e so golema
preciznost,taka {to rastojanieto na negovite nadvore{ni vertikalni strani sosema korespondira so
dijametarot na Sonceta,gledano od vtoriot prestol.Bidej}i markerot vo minatoto verojatno bil pokrien,se
javuva efekt na silen son~ev zrak,koj minuval nad gornata,isto~nata platforma na lokalitetot koja ima
oblik na pogolema prostorija,a vo koja mo`ebi bile sobrani u~esnicite vo ovj ritual.Za da mo`e
son~eviot zrak da padne na eden od tronovite,lu|eto izrabotile posebna tran{ea(zasek) vo vertikana
karpa koja gi oddeluva gornata i dolnata platforma na lokalitetot.Son~eviot zrak vo obredniot den
pominuva to~no pokraj desnata ivica na tran{eata i pa|a na vtoriot tron.Faktot deka son~eviot zrak
osvetuval samo eden od u~esnicite vo ceremonijata,koj sedel na eden od tronovite a verojatno opkru`en
so plemenskite prvenci,uka`uva na negovata posebna uloga vo nea.Toa bil verojatno plemenskiot
stare{ina komu,na ovoj na~in, bo`estvenoto Sonce mu go prenesuvalo svojot legitimitet i ovlastuvawa
na ovoj obred.Krajot na Juli e vremeto koga zavr{uva `etvata,pa zatoa ovoj obred verojatno bil povrzan
i so odbele`uvaweto na krajot na `etvata. Spored veruvaweto na lu|eto od toa vreme vo moment na
osvetluvawe vladetelot ritualno se soedinuval so Bogot sonce i toa bilo garancija deka i idnata godina }
e ima bogata `etva,dobar i miren `ivot.Za toa svedo~at i arheolo{kite naodi vo prostorijata koja se nao|a
na gornata platforma vedna{ pod kameniot marker na koj se pojavuvalo Sonceto vo ritualniot den.Na
ova mesto bea izvr{eni arheolo{ki istra`uvawa i od ovoj prostor so povr{ina od 100 m2 bea iskopani
okolu 1000 kilogrami keramika od bronzeniot period a pri toa,{to e posebno interesno ,vo ovoj prostor
se iskopaa dvaesetina ra~ni melnici za `ito.Zatoa so golema sigurnost mo`e da se ka`e deka na
lokalitetot vo minatoto se izveduvale nekoi rituali povrzani so denot na `etvata.
Megalitskata opservatorija vo Kokino se vbrojuva me|u najvrednite stari opservatorii vo svetot.Zaradi
toa vo 2005 god. amerikanskata vselenska agencija NASA vo listata od 15 vakvi opservatorii vo svetot
go rangira{e Kokino na ~etvrto mesto. Prvite ~etiri opservatorii spored NASA se:
Abu Simbel-Egipet,Stounhenx-Velika Britanija,
Ankor Vat-Kamboxa,Kokino-Makedonija.
-Lopate, lok. Pribovce, Kumanovo

18

Lokalitetot Pribovce se nao|a me|u selata Bediwe i Lopate,na poteg dolg pribli`no 800m,koj na sever e
ograni~en so Lipkovska reka,dodeka od jug go opkru`uvaat niski ridovi.Go presekuva asfalten pat,koj
od Kumanovo vodi kon selata na isto~nite padini na Skopska Crna Gora.Kulturniot sloj vo Lopate
iznesuva{e0,2-0,25m,i ne sodr`e{e ostatoci od nadzemna arhitektura,pa se pretpostavuva deka
naselbata bila izgradena od tro{en materijal i deka traela kratko.Vo slojot se otkrieni kerami~ki naodi
koi mo`at da se opredelat vo sredno bronzeno vreme.Dominiraat zdeli so poblaga ili poostra S
profilacija so dvojni ro`esti dr{ki ili tunelesti dr{kin a mevot,a na nekoi zdeli ovie dva tipa dr{ki se
kombiniraat. Ornamentot vo vid na dvojna plasti~na bradavi~esta aplikacija,vo kombinacija so
tunelesta dr{ka,konstatiran na edna zdela vo Lopate,e evidentiran na mnogu lokaliteti od srednoto
bronzeno vreme na Balkanot i vo Panonija.Ovoj ornament e osobeno upotrebuvan vo Trakija i vo
Severna Egeja33.Tunelestite dr{ki se konkavno profilirani,so kosi,ponekoga{ prstenesto naglaseni,bo~ni
strani.Takvi dr{ki se konstatirani na lokalitetot Pod [kolo kaj [tip,potoa vo Omoqica kaj Pan~evo,a
najbrojni se vo horizontite 7-4 vo Ezero(iako se javuvaat do horizontot 2),kako i na drugi lokaliteti vo
Trakija,potoa vo Severna Egeja i Albanija34.

Vo Kastanas se evidentirani vo sloevite od 22b do 19,a vo Periovlaki (Sarace)vo jamite H30 I 137,koi
hronolo{ki odgovaraat na sloevite 22-21 vo Kastanas 35. Vo Lopate se konstatirani zdeli so levkast
vrat,sli~ni na primeroci od Quqaci,kako i pehari so dve dr{ki,ponekoga{ kolnesto svitkani,koi go
33

Aslnis 1985, Tf. 110/5, 111/6, 112/11; 1992, . 21/; et l. 2008, . 5/1.
2009, . . 75; ; et l. 1979, . 203; et l. 2008, . 6/1.
35
Aslnis 1985, Abb. 117, Tf. 64/8, 74/7, 126/4; Hochstetter 1984, Tf. 2/7.
34

19

nadopolnuvaat venecot.Identi~ni pehari i dr{ki se evidentirani vo Omoqica i Quqaci 36.Predmetite koi

vo literaturata se narekuvaat lambi se analogni na primerokot od Kokino,a sli~ni predmeti se
konstatirani vo horizontot Mali~ 3 i Varvara C 37.
4.Materijalna kultura
-Podvi`ni arheolo{ki naodi-Keramika(tipologija)
Keramikata na produkcija na bronzeno vreme na teritorijata koja ja opfa}a dolinata na P~iwa, e
raspredelena vo nekolku tipovi sadovi,so podtipovi,odnosno varijanti,a glavno se koristeni sadovi koi
poteknuvaat od zatvoreni arheolo{ki celini.Tipovite ne se definirani spored hronolo{kata i kulturnata
pripadnost,ami,vo pogolem broj se definirani spored oblikot,odnosno profilacija na sadot,a nivnite
varijanti se odredeni spored hronolo{kata ili kulturnata pripadnost za da vo nedostatok na jasna
stratigrafija,se sozdade {to po{iroka tipolo{ka slika,od koja }e se izvle~at kone~ni zaklu~oci za
zastapenosta na odredeni tipovi sadovi vo oddelni periodi na bronzenoto vreme.
*Zdeli
Zdelite se najzastapen vid na sadovi na lokalitetite od bronzenoto vreme po dolinata na P~iwa,a se
raspredeleni vo pet osnovni tipovi:polutop~esti,top~esti,zdeli so S profilacija,bikonusni i konusni.
*[oqi
Postojat tri tipa {oqi koi se evidentirani na lokalitetite od bronzeno vreme po dolina na P~iwa:
polutop~esti, bikonusni i konusni.
*Pehari
Peharite se eden od najbrojnite vidovi sadovi evidentirani po dolina na P~iwa,koi se koristeni vo
bronzenoto vreme.Definirani se sedum razli~ni tipovi hronolo{ki rasporedeni:kru{kolik,polutop~est,tip
Junacite,tip amfikipelon,pehari so edna dr{ka-bokali,bikonusni i top~esti.
*Urni

36

, ; 1986, . . 77.
Vo Varvara,ovaa pe~ka se datira vo docnoto bronzeno vreme(ovi 1983, 397),dodeka pe~kata od Mali~ ima dva
vertikalni cilindri i se opredeluva vo ranoto ili srednoto bronzeno vreme(Korkuti 2006, T. IV/7)
37

20

Vo ovoj tip sadovi spa|aat sadovi vo koi se polagani ostatoci na spaleni pokojnici,evidentirani na
nekropoli,no i sadovi so sli~na forma evidentirani vo naselbi,koi ne mo`ea da bidat rasporedeni vo nitu
eden tip na sadovi,pa od tie pri~ini se determinirani kako-sadovi od tip na urni. Urnite, spored oblikot,
se rasporedeni vo pet tipa: kru{koliki, S profilacija, ovoidni, cilindri~ni i urni od eta`en tip.
*Lonci i pitosi
Vo ovaa grupa sadovi spa|aat pogolemi sadovi so pogruba izrabotka,koi slu`ele za podgotvuvawe ili
~uvawe na hrana.Nivnata sekojdnevna upotreba i cel na koristewe,napravija ovie sadovi da se
proizvedat vo golem broj,pa za vreme na proizvodstvoto ne se obrnuvalo mnogu vnimanie na fakturata
i obrabotkata na sidovite na sadovite.
-Tehniki i ukrasni motivi
*Rano/sredno bronzeno vreme
Ornamentite od krajot na ranoto bronzeno i po~etokot na srednoto bronzeno vreme se siroma{ni i se
sveduvaat na plasti~ni ukrasi i nizi od jam~esti vdlabnuvawa.
*Sredno/docno bronzeno vreme
Kon krajot na srednoto i po~etokot na doznoto bronzeno vreme, povtorno se javuva vre`ana
ornamentika vo vid na spirali,krugovi,{rafirani triagolnici,rombovi,pravi ili la~ni linii so bela
inkustracija,ili retko brazdesto bodewe,verojatno kako rezultat na vlijanieto na kulturnite grupi so
inkrustrirana keramika od sever.Vo Kokino se konstatirani vre`ani motivi vo vid na bukva M, so
spiralni kraevi.
*Docno bronzeno vreme
Docnoto bronzeno vreme nosi raznovidnost vo tehnikite na ukrasuvaweto na keramikata po dolinata na
P~iwa.Najzastapeno e plasti~noto ukrasuvawe i kanelirawe,no se javuva i vre`uvawe,potoa
`lebewe,ukrasuvawe so ubodi(vtisnuvawe),slikawe i pritiskawe so vrvot na prstot na sve`a povr{ina na
sadot pred pe~ewe.
-Metalni i kameni naodi

21

Kameni sekiri so otrov se konstatirani vo Pelince i Kokino. Bronzeni predmeti, spored tipot, mo`at da
se podelat vo tri grupi: oru`je, orudija i nakit. Od oru`je se evidentirani bronzeni vrvovi na kopja i
keltovi. Keltovi se malku pomladi se datiraat vo preodniot period od bronzeno vo `elezno vreme,no se
konstatirani na lokaliteti od Brwi~kata kulturna grupa,koja vo celost mu pripa|a na bronzenoto
vreme,pa zatoa se predmet na razgleduvawe.Vo Kokino e evidentiran kamen kalap za izrabotka na
privrzok so triagolna {upliva glava i srcevidno telo,od edna strana,i sekira-kelt bez dr{ka,so tesno telo i
kratko ramno se~ilo,od drugata strana na kalapot.Kamen kalap za izlivawe na kop~iwa i ~ekanite so
perforacija se konstatirani vo Kokino.
-Ostanati naodi
Vo ovaa grupa spa|aat predmeti od pe~ena zemja koi ne spa|aat vo orudija ili oru`je,a ne mo`at da se
rasporedat nitu vo edna od navedenite tipovi na sadovi.Stanuva zbor za :kapaci,lampi,inki,dvojni
sadovi,antropomorfni i zoomorfni figurini i verojatno fragment od kerami~ka klupa.Konstatirani
se:kapak vo 3 zona vo svetili{teto vo Pelince,dve t.n.lampi od ist tip vo Pelince i Lopate,kerami~ka
inka vo Kokino,delovi na antropomorfni figurini vo zonata 3 vo Pelince 1 vo Kokino.Edna
~etvorono`na zoomorfna figurina koja verojatno prestavuva govedo,najdena e vo Kokino,kade {to e
evidentiran i fragment so T profilacija bogato ukrasen so to~kesti ubodi,so motivi na ribja koska i
krugovi,koj,verojatno pretstavuva del od klupa od nekoja kultna kompozicija.

5. Periodizacija na bronzeno vreme po dolina na reka P~iwa

Izvesno e deka nekade okolu sredinata na tretiot milennium pred Hrista ve}e bile vostanoveni novite
kulturni vrednosti na ranoto bronzeno vreme. Tie bile inicirani so novite vlijanija od sever ^ernavoda 3
i Bubaw Hum 3, no i so prifa}aweto na elementi od jugoistok,od uslovno ka`ano trakomakedonskiot
svet na rnoto bronzeno vreme.Na toj n~in bilo sozdadeno {iroko kulturno edinstvo koe doa|a do
celosen izraz so formiraweto na noviot, t.n. balkansko-dolnopodunavski kompleks na ranoto bronezno
vreme38.Spored nekoi avtori, vo V millennium p.n.e do{lo do golema klimatska kriza koja predizvikala
skoro potpolna depopulizacija na Balkanot,odnosno dovela do mnogu slaba naselenost na Balkanskiot

38

Mitrevski, D. Praistorija na Republika Makedonija.

22

poluostrov vo raniot eneolit39. H.Todorova smeta deka Balkanot tolku opustel,{to vo takvi uslovi ne
mo`ele da egzistiraat zaednici koi bi bile nositeli na ranoto bronzeno vreme. Istiot avtor smeta deka
populacijata koja e nositel na ranoto bronzeno vreme na Balkanskiot poluostrov ne mo`e da bide so
avtohtono poteklo,tuku deka stanuva zbor za imigranti od teritorii nadvor od Balkanot 40. I drugi avtori
se slo`uvaat so ovaa teza,naveduvaj}i deka duri okolu 2000 godini p.n.e prostorot na Balkanot bil
povtorno naselen so nova populacija koja e nositel na ranoto bronzeno vreme 41. Glavna karekteristika
na pomladiot horizont na ranoto bronzeno vreme e masovna upotreba na pehari so dve dr{ki. [iroko se
rasprostraneti na centralniot i ju`niot Balkan kon krajot na ranoto bronzeno vreme.Isto taka
karekteristi~no e ukrasuvaweto na vencite so plasti~ni prodol`etoci, kako i vo prethodniot
horizont,no,glavno,so polukru`na, ro`esta,triagolna ili lepezasta forma,kako i povrementata upotreba na
peharite od tipot Junacite,potoa peharite na {upliva konusna noga i zdeli so S profilacija so
polumese~esti ili bradavi~esti dr{ki.Tehnikata vre`uvawe i uboduvawe i natamu se koristi.
Vo srednoto bronzeno vreme ,opredeleni se lokalitetite od koi poteknuva keramika,~ii stilsko-tipolo{ki
karekteristiki poka`uvaat promeni vo odnos na prethodniot period vo vid na novi kerami~ki formi i
ornametalni maniri,kako i lokaliteti na koi se evidentirani metalni naodi koi, hronolo{ki,sigurno se
opredeluvaat vo ovoj period.Dolinata na reka P~iwa e pod golemo vlijanie na kulturite od jug.
Docnoto bronzeno vreme po dolinata na P~iwa pretstvuva specifi~na lokalna kompilcija,najako ja
obele`uvaat elementi na Brwi~kata kulturna grupa od basenot na Ju`na Morava, kako {to se zdeli so S
profilacija,venci so prstenesto profilirani vnatre{ni rabovi, bradavi~esti aplikacii na mevot na sadovite
kako i dr{kite so lepezesto pro{iruvawe na vrvot, vre`anite ornamenti. Isto taka pripadaat i elementi od
Povardarjeto ili Ulanci kultura.

6.Apsolutna hronologija na nao|ali{ta

Vo postariot horizont na ranoto bronzeno vreme vo Kumanovskiot region

vo zonata 1 vo

Pelince,sosema sporadi~no se konstatirani T profilirani venci,bez mre`esti ornamenti.Vo ovaa zona

39

Todorov 2007, 1-6.

Todorov 2007, 5. Pri ova, treba da se obrne vnimanie deka avtorot misli na ranoto bronzeno vreme spored bugarskata
periodizacija, odnosno krajot na 4 i prvata polovina na 3 milenium p.n.e.
41
Bailey et al. 2002, 349-355.
40

23

evidentirana e i zdela so zdebelen venec so dvojni bradavi~esti aplikacii pod venecot,koja potsetuva na
eneolitskite formi.Zdeli so sli~ni formi se otkrieni vo horizontot 4 vo Radomir kulturnata grupa po
dolina na Struma,koi se opredeluvaat vo vtoriot horizont na ranoto bronzeno vreme(EBA 2c),odnosno
apsolutni datumi,vo po~etokot na vtorata polovina na tretiot milenium p.n.e 42.Isto taka fragmentot od
konusna zdela so koso profiliran nezna~itelno zadebelen venec,ukrasen so nizi na otisoci vo vid na
la`en {nur,e identi~en so primerocite od Kocofeni kulturnata grupa.Kulturata na yvonestite pehari^epel se opredeluva vo vreme od 2700-2300godina p.n.e ,pa vo pribli`no ist horizont bi trebalo da se
datira i opredeli i zonata 1 vo Pelince,so toa {to,spored ostanatite naodi,taa bi mo`ela da se datira vo
drugata polovina na ovoj period43.Naodite od najstarite celini vo Kokino, od edna strana,poka`uvaat
sli~nost so kulturnite grupi na docniot eneolit, kako {to se Kocofeni kulturnata grupa ili kulturnite
grupi na ranoto bronzeno vreme na severniot i severoisto~niot Balkan a od druga stana so horizontot
Troja 1.Spored ostanatite analogii od severot na Egeja i od Trakija, najstarite celini vo Kokino mo`at da
se datiraat vo vtorata polovina na tretiot milenium p.n.e.Zonata 3 vo Pelince,koja pripa|a na krajot na
ranoto bronzeno vreme,najprecizno mo`e hronolo{ki da se opredeli spored stilko-tipolo{kite
karekteristiki na dva naoda (polutop~esta zdela so triagolno profilirana vnatre{na strana na venecot i
jazi~esta dr{ka so otisoci od prsti po rabot) ~ii analogii se konstatirani vo jamata S30 vo
Vardarofoca.Spored Aslanis,jamata S30 e istovremena so slojot 22b na Kastanas koj pribli`no se datira
vo krajot na tretiot i po~etokot na vtoriot milenium p.n.e,zna~i vo periodot koj ramkovno odgovara na
datiraweto i na ostanatite kerami~ki naodi od zonata 3 vo Pelince44.
Srednoto bronzeno vreme po dolinata na P~iwa najdobro go prezentiraat lokalitetite Pribovce vo
Lopate,kako i zonata 3 na lokalitetot Dve Mogili vo Pelince.Kratkotrajnata naselba vo Lopate mo`e
poprecizno da se determinira,blagodarej}i na naodite na zdeli so S profilacija so dvojni ro`esti
dr{ki,kako i tunelasti dr{ki so koski,ponekoga{ prstenesto naglaseni,bo~ni strani.Dvojni ro`esti dr{ki
se konstatirani na lokalitetot Carevi Kuli kaj Strumica.Naselbata mo`e ramkovno hronolo{ki da se
opredeli kako spomenatiot horizont na Mali~ t.e od 2000-1700god p.n.e45.Tunelesti i ro`esti dr{ki se
~esti i na keramikata vo Kastanas koi ramkovno odgovaraat na periodot od 1900-1600god p.n.e46.Na
lokaliteot vo Kokino ne se evidentirani zatvoreni celini od srednoto bronzeno vreme,osven
42

lexndrov 1995, 262-266, Tb. I; 1992, 67-79, . IX.

Nikolov 1999, 254-255, Ch. 12.8, 12.10.
44
Aslnis 1985, 317-320, Abb. 111, 130.
45
Prendi 2008, 57-59; Howell 1973, 90, Fig. 9.3.
46
Hochstetter 1984, 277; Aslnis 1985, 317-320, Abb. 130.
43

24

astronomskite parametri so koi se voo~uvani promenite na polo`bite na nebesnite tela,se stilskotipolo{kite osobini na kerami~kite naodi47.Mo`e da ja izdvoime samo t.n lamba,skoro identi~na na
primerot od Lopate,potoa ovoiden sad ukrasen so pogolemi vpi{ani triagolnici,kako i plasti~ni
prodol`etoci na venecot na sadot,so polukru`en ili ro`est oblik,sli~ni na prodol`etocite od sadovite vo
zonata 3 vo Pelince.Se opredeluvaat vo krajot na prvata polovina na vtoriot milenium p.n.e 48.Po~etokot
na srednoto bronzeno vreme mo`e da se datira vo po~etokot na vtoriot milenium p.n.e,dodeka dolna
granica datirana pribli`no vo polovinata na vtoriot milenium p.n.e.Potekloto na kulturnata grupa na
srednoto bronzeno vreme na ovaa teritorija e,sekako avtohtono,no samo delumno,sudej}i spored
dvou{estate pehari,kako i plasti~nite prodol`etoci na vencite na zdelite koi vo mal broj se konstatirani
na Kokino.Me|utoa,mnogu silni vlijanija na keramikata od lokalitetite po dolinata na P~iwa vo
srednoto bronzeno vreme doa|aat od jug,od Severna Egeja i Ju`na Albanija.Toa e osobeno vidlivo na
zdelite so S profilacija so vertikalni dr{ki,potoa dvou{esti pehari ~ii dr{ki visoko go nadvi{uvaat
obodot,ro`esti dvojni aplikacii,tunelesti dr{ki,t.n. lambi so edna dr{ka i drugi naodi koi uka`uvaat deka
vo srednoto bronzeno vreme

ovaa oblast se vklu~uva vo zonata na Armenohori kulturnata

grupa,odnosno na sli~ni manifestacii od Severna Egeja i Ju`na Albanija 49.Ovaa manifestacija se {iri na
sever i ja zafa}a skoro cela Makedonija,ja spomnuva N.G.L,Hamond50.
Od site periodi na bronzenoto vreme po dolina na P~iwa bile najnaseleni vo docnoto bronzeno
vreme.Vo Stepance vo blizina na Kokino e evidentiran srp,a kopjeto so plamenest oblik konstatirano e
vo Kokino,datirani vo periodot Br C/D-Br D/HaA1.Eden fragment od mat slikana keramika e
evidentiran vo tumulot od docnoto bronzeno vreme vo Strnovac se datira vo periodot NaA,spored koi
tumulot e datiran vo krajot na docnoto bronzeno vreme 51.Dolnata granica na docnoto bronzeno vreme i
po~etokot na preodniot period od bronzenoto vo `eleznoto vreme gi dokumentiraat kalapot za kelt i
lunelest privrzok,kako i kopje so plamenest tip od Kokino,konstatirani so kerami~ki naodi od
Brwi~kata kulturna grupa.Privrzokot od kalapot vo Kokino mo`e da se datira spored negativot sekirakelt od drugata strana na kalapot vo periodot Na A.Docnoto bronzeno vreme po dolina na P~iwa
zapo~nuva vo tekot na periodot BrC(14vek p.n.e) a bidej}i Brwi~kata kulturna grupa se zadr`uva
47

So posebna kompjuterska programa, presmetano e deka nabquduvaweto na neboto preku site raspolo`livi astronomski
parametric na lokalitetot bilo mo`no duri kon krajot na 19vek p.n.e(Cenev 2002,49-68).
48
Aslnis 1985, 317-320, Abb. 119, 130.
49
Ovaa manifestacija ja izdvoil u{te W. A. Heurtley (1939,85), no M.Gara{anin ja definiral kako Armenohori grupa
(Grnin 1958, 122-123).
50
Hmmond 1972, 240.
51
Stankovski 2008,146-147.

25

malku podolgo ova podra~je bi trebalo da se upotrebuva terminot docno bronzeno vreme do periodot
A2/V1.

-Periodizacija po dolinata na P~iwa

-Periodizacija vo Evropa

Zaklu~ok
Sredniot Balkan,poradi svoite isklu~itelno povolni geografski karekteristiki,bil edna od najzna~ajnite
geostrate{ki pozicii vo jugosito~na Evropa, so golem broj prirodni komunikaciski pravci koi spojuvale
razli~ni regioni na Balkanot. Glavniot komunikaciski pravec vo ovoj region,dolinata na P~iwa na sever
so Panonija i Centralna Evropa i severna Egeja i Sredozemjeto na jug.Takvata geografska polo`ba,
26

umerenata klima ,plodnoto zemji{te,ovozmo`uvale isklu~itelno povolni uslovi za `ivot na ovoj region
t.e dolinata na P~iwa.
Vo materijalnata kultura po dolinata na P~iwa, evidentirani se razlikite so istovremenite nao|ali{ta od
sosednata pelagoniska grupa,najmnogu vo fabrikacijata i zastapenosta na odredeni formi.Taka na
primer,bojata na pe~ewe na keramikata po dolinata na P~iwa e potemna do crna so povr{inska
obrabotka,mehani~ki mazneta do silen sjaj.Se javuvaat formi {to ne se prisutni vo Pelagonija,a onie {to
se rezultat na zaedni~kata kulturna osnova,se raboteni vo poseben,lokalen manir..Lokalnite belezi se
najsilni pri izvedbata na ra~kite ili samata profilacija na sadovite, osobeno kaj najzastapenata
forma,kantarovidniot ili peharest sad.Za razlika od pelagoniskite kantarosi,vo ovaa grupa ,,Pelince tie
imaat dr`alki {to ne go nadvisuvaat rabot na sadot,tuku od nego se spu{tat do ramoto na sadot. Pritoa,
izrazena e cilindri~nata forma na vratot i {iroko otvoreno ustie,koe e okolu tripati pogolemo od
dijametarot na dnoto.Sli~ni lokalni belezi imaat i drugite formi,kako:konusnite ~a{i,~iniite so vovle~en
rab,peharesti sadovi na konusna noga,skladi{ni amfori so istaknat koni~en vrat i dve dr`alki i
drugo.Najgolemiot del od spomentatite naodi od grupata ,,Pelince se silen izraz na zaedni~kata
podunavko-balkanska kulturna osnova,direktno usloveni od neposrednata povrzanost i vlijanijata {to
stignuvale

od

Pomoravjeto

preku

dolinata

na

P~iwa

vo

Povardarjeto.

Ottamu najprisutni se elementite od centralnobalkanskite kulturi,kako na primer,kulturata Bubaw Hum

3.Od druga strana postojat i formi {to se popularni,pred se,isto~no ili ju`no od regionot(sadovi
-ritonovi,sadovi so za{ileno dno,sadovi so izlivnik i sli~no). Taka, interesna e pojavata na sadovite so
za{ileno dno(tip Junacite)od Pelince,koi se poznati od pove}eto nao|ali{ta vo Bugarija , karekterist-i~ni
za severozapadna Trakija.Najpoznati takvi naodi se onie od Junacite, koi spored C14 analizite,datiraat
od 2570 do 2330 god. pred Hrista. O~igledno bile prifateni za potrebite na svetili{teto vo Pelince,kade
{to izvr{ile odredeno vlijanie vrz lokalnata keramografija,bidej}i niza elementi od niv sre}avame na
drugi sadovi otkrieni vo Kokino.Najverojatno, odnadvor inspirirni drugi formi se sadot so izlivnik od
Pelince i ritonot od Kokino. Nivni najbliski analogii ima vo Kastanas, Vardarofca, Hagijas Mamas na
Halkidiki i.t.n.

Na teritorija na R.Makedonija

srednoto bronzeno vreme go pokriva periodot od krajot ili prekinot na prethodniot ran bronzenodopski
razvitok(XIX/XVIII vek p.n.e.), do vostanuvaweto na novite docno bronzenodopski kulturni vrednosti
kon XIV vek pred Hrista. Nedovolno stabilno vreme, nepovolno za razvivawe na nekoi posebni, lokalni
kulturni vrednosti. Na teritorijata na ranobronzenovremenskata grupa, re~isi ednovremeno bil prekinat

27

`ivotot na starite naselbi. Na Kokino i Pribovce-Lopate navistina se javuvaat srednobronzenovremenski

pojavi,no kolku samo da go odbele`at krajot na grupata.Eventualnite novi naselbi od srednotobronzeno
doba bile osnovani na sosema novi pozicii.Vo oddelni naodi vidlivo e natamo{noto odr`uvawe na
starite tradicionalni formi, barem onie osnovite,sepak toa nezna~i deka po evidenten prekin na
naselbeniot razvitok celosno }e bidat napu{teni tradicionalinte vrednosti.Se javuvaat i novi formi
karekteristi~ni samo za srednoto bronzeno vreme i toa:dlaboki ~inii so ,,S profilacija i so po dve
horinzontalni tunelesto-sedlesti ili jzi~esto-roglesti dr`alki na ramoto,kerami~ki svetilki-ritoni,dlaboki
~inii so horinzontalni dr`alki na ramoto i sli~no. Vo srednoto bronzeno vreme dolinata na P~iwa potpa|
a pod silni vlijanija na Armenohori grupata od Pelagonija. Docnoto bronezno vreme pretstavuva nova
stranica vo kulturniot razvitok na Makedonija i dolinta na P~iwa.Iako fundirano na vrednostite od
ranoto brnozeno vreme,poto~no na toa {to ostanalo od nego vo tekot na srednoto bronzeno
vreme,sepak toj razvitok e iniciran od navleguvaweto na novi kulturni implusi.Tie sega pristigaat od
jug,od docno bronzenovremen-skata kultura vo egejskiot basen,poto~no od mikenskiot svet.Evidentno
e deka {ireweto na takvite elementi vo vnatre{nosta na Balkanot se odvivalo glavno od morskiot breg
niz dolinite na onie reki {to direktno ili indirektno vodele do regionite od poseben interes za
mikenskata ekonomija ili trgovija.Lokalnata tradicija i novite vlijanija od jug,mo`e da se zemat kako
osnovni konstitutivni segmenti vo genezata na docnobronzeno-vremenska kultura po dolinata na
P~iwa.Kompilacija na elementi,kako od sever taka i od jug pretstavuvaat formite na naodite od
Kokino.Me|u niv, osobeno se izdvojuva kameniot dvoen kalap za leewe specifi~ni bronzeni
predmeti,sekir-kelt i privrzok. Interesno za astronomskata opservatorija se kamenite tronovi i se
ekskluzivni za Kokino,no takvi tronovi mo`at da se najdat vo Peru, Grcija, Italija. Mnogu elementi
uka`uvat deka docnobronzenovremensko svetili{te na Kokino mo`elo da bide koristeno vo isto vreme
so astronomskata opservatorija,pritoa taa se u{te ne mo`e so sigurnost da se datira iako oddelni
astronomski presmetki zboruvaat deka bila koristena okolu 1800,a drugi po 1500 godina pred Hrista.no
zasega e izvesno samo toa deka vo sledniot period na `eleznoto vreme,svetili{teto ve}e ne bilo vo
upotreba. Od docnoto bronzeno vreme na lokalitetot Strnovac e evidentirana nekropola so inhumiran
pokojnik, so humka nad grobot.Pokojnikot e polo`en vo zgr~ena polo`ba. Spored naodite na
kerami~kite sadovi, tumulot e datiran vo docnoto bronzeno vreme.

28

Bibliografija

A.Bulatovi} i J.Stankovski,Bronzeno vreme vo basenot na Ju`na Morava i dolinata na P~iwa.

, , 52, .. , .
Mitrevski,D. 1997, Protoistoriskite zaednici vo Makedonija,Skopje.
Mitrevski,D.Praistorija na Republika Makedonija,
Makedonija mileniumski kulturno-istoriski fakti,172-191.
Trajkovska,L,1998,Arheolo{ki istra`uvawa na lokalitetot Gradi{te kaj s. Pelince,Muzejski glasnik 24,Kumanovo,5-3.
Trajkovska,L,1990,Gradi{te-Pelince,istra`uvawe na sektorot Dve Mogili, Macedoniae acta
archaeologica 15,1996-1997,

, 4761.

Trajkovska,L,2003,Svetili{te od ranoto bronzeno doba na lok.Gradi{te vo s.Pelince kaj

Kumanovo,Pirajhme 2,Kumanovo,289-297.
Stankovski,J, 2002, Tati}ev Kamen - megalitska opservatorija i svetili{te.Muzejski glasnik 79,Kumanovo,29-48.
Stankovski,J, Kokino tvrdina na sonceto,katalog izlo`ba ,2007,Kumanovo.
Stankovski,J,Tumulot 2 na lokalitetot Dolinac-selo Strnovac,op{tina Staronagori~ane, Macedoniae
acta archaeologica 17, , 93114.
Stankovski,J,Tumulot 1 od tumularnata nekropola kaj s.Strnovac,op{tina Staro Nagori~ane,
Macedoniae acta archaeologica 18

, , 135152.

Panov,M.1976,Geografija na SR Makedonija,Kwiga 1,Skopje

B, A., 1898, , .ou, A., 1840, La Turquie dEurope
II, Paris.
Vuli, N., von Premerstein, A., 1903, Spomenik Srpske Akademije Nauka XXXIX , Belgrade, 86, n
5.

29

 Ko, M., 1933, , 12, .

, ., 1994, , acedoniae Acta Archaeologica
13,, 12-22.
Trajkovska,L,1995,Rano bronzeno svetili{te kaj s.Pelince,katalog izlo`ba,Ur.B.Tanevski,Naroden
muzej na Kumanovo.
Trifunovski,J.1974,Kumanovska oblast,Skopje,Beograd.
Trifunovski,J.Gorna P~iwa,Beograd.
Sanev,V.1999,Keramikata kako prilog na odreduvaweto na kulturnite granici na ranoto bronzeno
vreme vo Makedonija,Muzejski glasnik 7-9,Kumanovo,5-28.
., 2008, , , . 3,
, 171-212, .
Cenev,G.2002,Megalitska opservatorija vo Kokino,Muzejski glasnik 7-9,Kumananovo,49-68.
Todorova, H. 2007, Die paleoklimatische Entwicklung in VII-I Jt. vor Chr., The Struma/Strymon
river Valley in Prehistory, Eds. H. Todorova, M. Stefanovich, G. Ivanov, Sofia, 1-6.
-, ., 1909, , , , .
Roman, P., 1976a, Die Glina III-Kultur, Praehistorische Zeitschrift, 51 Band, Berlin, N
Alexandrov, S., 1995, The Early Bronze Age in Western Bulgaria: Periodization and
Cultural Definition,Prehistoric Bulgaria, eds. D. W. Bailey and I. Panayotov with S. Alexandrov,
Monographs in World Archaeology No. 22, Madison Wisconsin, 253270.
Alexandrov, S., 1998, Pottery of the Early Bronze Age in Western Bulgaria, J. Harvey Gaul in
Memoriam,eds. M. Stefanovich, H. Todorova, H. Hauptmann, Sofia, 223233.

Alexandrov, S., 2007, Bronze Age materials from Bagacina (North-West Bulgaria), Prae, in honorem
Henrieta Todorova, eds. M. Stefanovich and C. Angelova, Sofia, 103129.
Blegen, C., Caskey, J., Rawson, M., Sperling, J. 1950, Troy, general introduction the first and second
settlements, vol. I. part 2: plates, New Jersey.ew York, 26 42.

30

, . ., , . ., , . ., , . ., (eds.), 1979, E,
, , .
Hammond, N. G. L., 1972, A History of Macedonia, vol. I, Oxford.
Aslanis, I. 1985, Kastanas, die Fruhbronzezeitlichen Funde und Befunde, Berlin.
Detev, P., 1981, Le tell Razkopanica, Cultures prhistoriques en Bulgarie,
XXXVI, , 141188.
Garaanin, D., 1967, Periodizacija bronzanog doba Srbije, Materijali IV i sa VIII Kongresa
arheologa.Jugoslavije odranog u Herceg Novom 1966. godine, 203-208.
., , ., , ., , ., 1971,
,
. . , , .
, A., , ., 1997, ,
XXIX-XXX, , 2942.
Koli{trkovska-Nasteva I.1993,Eneolitsko nao|ali{te na Kostoperska Karpa, Macedoniae acta
archaeological 13,Skopje,43-50.
Nikolova, L., 1999, The Balkans in Later Prehistory, Periodization, Chronology and Cultural
Development in the Final Copper and Early Bronze Age (Fourth and Third Millenia BC), BAR
International Series 791.

31

32