Хендикеп - сложувалка што недостасува Приказ на состојбата на лицата со хендикеп во Македонија

POLIO PLUS dvièwe protiv hendikep
HENDIKEP SLO@UVALKA [TO NEDOSTASUVA

Prikaz na sostojbata na licata so hendikep vo Makedonija
Skopje, 2012
Hendikep - sloùvalka {to nedostasuva - Prikaz na sostojbata na licata so hendikep vo Makedonija Zvonko [avreski, urednik Elena Ko~oska, kourednik Avtori: Dr. Vlado Karanakov, Vladimir Lazovski, Du{ko Minovski, Elena Ko~oska, Dr. @aneta Poposka, Zoran Dodevski, Dr. Katerina Kolozova, Silva Pe{i}, Qube Bubevski, m-r Maja Koj~eva, Miki Igwato vi}, Nata{a Postolovska, Suad Zahirovi}, Zvonko [avreski, Tawa Stankovi}. Sorabotnici za koncept i metodologija Sa{o Klekovski Daniela Stojanova Redaktor M-r.Maja Koj~eva Lektura Slobodan Markovski Proekten tim: Ilinka Staletovi}, Kristina Naceva, Sawa Trajkovska, Boban Manevski, Vlado Nikolov
SODR@INA
Akronimi ...................................................................................... Predgovor ...................................................................................... Izvr{no rezime .......................................................................... 7 9 11
1. OSNOVNI SOGLEDUVAWA .....................................

1.1. Metodologija ..................................................................... 1.2. Pozicija ............................................................................. 1.3. Kontekst .............................................................................. 1.4. Institucii ...........................................................................
13
15 17 20 22
2. OP[TI PRA[AWA ................................................... 25

2.1. Definicija .......................................................................... 2.2. Terminologija ...................................................................... 2.3. Statistika ............................................................................ 2.4. Zakonodavstvo ..................................................................... 2.5. Gra|anski organizacii ........................................................ 27 29 31 33 38
3. SPECIFI^NI PODRA^JA ....................................... 47

3.1. Obrazovanie ........................................................................ 3.2. Vrabotuvawe ........................................................................ 3.3. Zdravstvo ............................................................................. 3.4. Socijalna za{tita .............................................................. 3.5. (De)Institucionalizacija .................................................. 3.6. Pristapnost/dostapnost ...................................................... 3.7. Pravda i pravosudstvo ........................................................ 3.8. (Ne)Diskriminacija ............................................................. 3.9. Semeen ìvot ....................................................................... 3.10. Kultura ............................................................................... 3.11. Sport ................................................................................... 49 53 58 63 70 74 80 83 87 90 93
Prikaz na sostojbata na licata so hendikep vo Makedonija (2012)
4. ISPREPLETENO ........................................................
4.1. Pove}ekratna diskriminacija .......................................... 4.2. Politi~ka participacija ................................................... 4.3. Univerzalen dizajn .............................................................. 4.4. Religija ................................................................................. 4.5. Servisi za poddr{ka i nezavisno ìveewe ................... 4.6. Delovna sposobnost ............................................................ 4.7. Informati~ka tehnologija ................................................. 4.8. Mediumi ................................................................................ 4.9. Javna svest ........................................................................... 4.10. Monitoring mehanizmi ......................................................
95
97 102 105 107 109 113 116 119 122 126
Za Kraj ......................................................................... 129

Bibliografija .................................................................
131
Hendikep - slaùvalka {to nedostasuva
AKRONIMI
AVRM BDP GO FZO FPIOM RM VRM SRM EU OON KPLH OP OLH MTSP MF MON MK ME MoTV MIOA OBSE UNDP UNICEF MCMS SO@M NSIOM KZD CIRa CSR DC IPPG SZLH LAP LS PP OU UKIM CK MNT Agencija za vrabotuvawe na Republika Makedonija Bruto doma{en proizvod Gra|anski organizacii Fond za zdravstveno osiguruvawe Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe Republika Makedonija Vlada na Republika Makedonija Sobranie na Republika Makedonija Evropska unija Organizacija na obedinetite nacii Konvencija za pravata na licata so hendikep Opcionen protokol Organizacii na lica so hendikep Ministerstvo za trud i socijalna politika Ministerstvo za finansii Ministerstvo za obrazovanie i nauka Ministerstvo za kultura Ministerstvo za ekonomija Ministerstvo za transport i vrski Ministerstvo za informati~ko op{testvo i administracija Organizacija za bezbednost i sorabotka vo Evropa Programata za razvoj na Obedinetite nacii Fondot za deca na Obedinetite nacii Makedonski centar za me|unarodna sorabotka Sojuz na organizacii na èni na Makedonija Nacionalen sovet na invalidski organizacii Komisija za za{tita od diskriminacija Centar za institucionalen razvoj Centar za socijalni raboti Dneven centar Interpartiska parlamentarna grupa Sistemski zakon za licata so hendikep Lokalen akcionen plan Lokalna samouprava Politi~ki partii Osnovno u~ili{te Univerzitet Sv. Kiril i Metodij Centar za kultura Makedonski naroden teatar
ZD PZU MRTV ZNM SRD MMF SZO ZSZ ZIOM NVO ZZGF ZRDZCP ZVIL ZZZ RZZZ ZZDM SZ ZZRBB JSP ZPP ZMZDM STILM FSRIM SFGM SOM DIK IKT USAID DPI EASPD
Zdravstven dom Privatna zdravstvena ustanova Makedonska radio televizija Zdruènie na novinari na Makedonija Sovet za radio difuzija Me|unaroden monetaren fond Svetska zdravstvena organizacija Zakon za socijalna za{tita Zaednica na invalidski organizacii na Makedonija Nevladini organizacii Zakon za zdruènija i gra|anski fondacii Zdruènie na roditeli na deca zaboleni od cerebralna paraliza Zakon za vrabotuvawe na invalidni lica Zakon za zdravstvena za{tita Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita Zavod za za{tita na deca i mladinci - Skopje Specijalen zavod Zavod za za{tita i rehabilitacija Bawa -Bawsko Strumica Javno soobra}ajno pretprijatie Zakon za parni~na postapka Zavod za mentalno zdravje na deca i mladinci Skopje Sojuz na telesno invalidizirani lica na Makedonija Federacija za sport i rekreacija na invalidite na RM Spotska federacija na gluvi na Makedonija Specijalna olimpijada na Makedonija Dràvna izborna komisija Informacisko-komunikaciski tehnologii Amerikanska agencija za me|unaroden razvoj Disability People International (Me|unarodna organizacija na lica so hendikep) European Association Of Service Providers For Persons With Disabilities ( ) ANED Academic Network of European Disability ( ) BANNET Balkan Ability Network for Disability ( ) EDF European Disability Forum ( )
PREDGOVOR
Presek na edno vreme
Od filozofija na bedata ... - do beda na filozofijata
Prudon v.s Marks
Makedonija napolni 20 godini od svojata nezavisnost. Mnogu urgentni pra{awa i prioriteti iskrsnaa vo ovoj period pred mladata dràva. Od negirawe na pravoto na dràvnost do negacija na nacionalen identitet i sebeimenuvawe, od voeni konflikti do ekonomski blokadi. Vo ovie turbulentni godini malku prostor be{e ostaven za prioritetizirawe na pra{awata od socijalnata sfera. Vo 2011 go. Makedonija so ratifikacijata na Konvencijata za pravata na licata so hendikep na OON, si postavi u{te eden prioritet - integracija i po~ituvawe na pravata na licata so hendikep. Za neceli dve godini Makedonija }e treba da go dostavi prvi~niot izve{taj do Komitetot na OON za pravata na licata so hendikep i da informira za svojot progres vo realizacijata na Konvencijata. No, za da ima parametri za realizacija treba da postoi presek na situacijata. Tokmu toa e ulogata na ovoj izve{taj - da bide presek na situacijata na licata so hendikep vo periodot na ratifikacija na Konvencijata i osnov za monitoring i ocenka na napredokot na Makedonija vo prvite godini na nejzinata implementacija. Sekako toa e primarnata uloga, no ne pomalku va`na e vrednosta na ovoj pregled za nezavisnite istraùva~i, za akademski i nau~ni celi, za podgotovka na drugi proekti i aktivnosti, i kako alatka za instituciite, gra|anskite zdruènija, mediumite i za site onie koi sakaat poblisku da se zapoznaat so polo`bata na licata so hendikep vo Makedonija i stepenot na ostvaruvawe na nivnite ~ovekovi prava. ]e se zapra{ate Zo{to Polio Plus?. Polio Plus, spored site dosega{ni istraùvawa, ima najgolem indeks na doverba kaj gra|anite vo Makedonija od celiot gra|anski sektor voop{to. Po osnov na ovoj fakt Polio Plus zasluùva da e nositel na izrabotkata na eden vakov izve{taj, a tokmu poradi toa i go dolì ovoj izve{taj. Veruvale ili ne, izve{tajov zapo~na da se podgotvuva pred re~isi pet godini, toga{ so poddr{ka na Amerikanskata ambasada vo Skopje. No poradi docneweto na dve klu~ni istraùvawa na koi ovoj izve{taj treba{e da se potpre, i poradi kratkiot vremenski rok koj be{e dozvo-
len za izrabotka, izve{tajot najnapred be{e zamrznat a potoa i privremeno be{e napu{ten. Vo me|uvreme (so poddr{ka na CARDS programata i vo sorabotka so EDF i Hendikep International) se publikuva prikaz na sostojbata na licata so hendikep vo Makedonija, no ograni~en metodolo{ki samo po klu~nite ~lenovi na Konvencijata (toga{ vo podgotovka). Del od avtorite na toj prikaz (vklu~itelno i glavniot urednik, sega pokojniot Miodrag Igwatovi}) se avtori i na delovi od ovoj trud. Vremeto i sostojbite sozreaa i se nametna potrebata za izgotvuvawe na seopfaten izve{taj, ne samo od aspekt na konvencijata tuku i so osvrt i vrz drugite segmenti na op{testvenoto ìveewe. Za ovaa potreba naidovme na razbirawe vo Delegacijata na Evropskata komisija vo Makedonija i ovoj izve{taj be{e poddràn vo ramkite na proektot na Polio Plus Vo potraga po zagubenata agenda vo sklop na IPA programata za 2011 god. Angliskata verzija na ovoj izve{taj e poddràna od strana na Avstraliskata ambasada vo Belgrad. No izdvoenite proektni aktivnosti }e bea te{ko ostvarlivi bez poddr{kata na godi{nite programi na Polio Plus za 2011 i 2012 god. od strana na programata Civika poddràna od SDC, a implementirana od CIRa. Podatocite koi se iskoristeni vo izrabotka na publikacijata go pokrivaat periodot do krajot na 2011 godina. Sekoja podelba i klasifikacija na vakov op{testven fenomen, kako {to e hendikepot, so pove}eslojna lokacija i so hibridni prava isprepleteni vo re~isi site politi~ki i socio-ekonomski ~ovekovi prava, mora vo najmala raka da e diskutabilna, ako ne i problemati~na. Kolku eksperti - tolku i mislewa, osobeno vo vaka sloèna i relativno nova materija. Zatoa ne tvrdime deka ova e seopfaten izve{taj, nitu pak deka e ova edinstveniot metodolo{ki pristap. Ednostavno, ova e priodot za koj se soglasile avtorite (pove}e vo delot za metodologija). Sekoja sugestija i alternativen pristap se dobredojdeni. Po pravilo, sekoj analiti~ki napis vredi onolku kolku {to mu vredat avtorite, podatocite i referencite. Nie se potrudivme, vo ramki na vremeto, raspolo`livite izvori i subjekti, kako i sredstvata koi bea dozvoleni od ovoj aspekt da ja zgolemime vrednosta na izve{tajov. Tuka, sakam da im se zablagodaram na golemiot broj avtori (spomnati vo prethodniot del) koi dadoa stru~en pridones kon sodrìnata na ovaa publikacija. Na kraj moram da im se zablagodaram na moite kolegi i ~lenovi od Polio Plus koi, iako ne se vbrojuvaat vo avtorite, so svojot pridones napravija ovoj izve{taj da stane realnost. Zvonko [avreski
10
0
IZVR[NO REZIME
Nemam vreme da ti napi{am nakratko
Paskal Blejs
Na po~etok na ovoj izve{taj e objasnet pristapot kon izrabotkata (metodologijata), pozicijata (interesot, motivot na prikaùva~ot), kontekstot (opkruùvaweto i postoe~kite determinanti na vremeto i prostorot vo koj ìveeme), i akterite (instituciite koi postojat ili se na{le vo vremeto na ovoj presek i na ovoj prostor). Metodolo{ki ovoj izve{taj e kombinacijata na primarni i sekundarni izvori i e nadopolnet so primeri koi treba da ja promoviraat razmenata na iskustva i u~eweto so nade` za inicirawe na akcija. Akcent e staven na prikazot na ,,tesni grla ili alarmantni situacii koi moè da se otstranat i nadminat so poedine~ni merki bez da se ~eka vospostavuvawe na seopfaten sistem. Hendikepot e opredelen kako pra{awe na interes na akterite. Licata so hendikep kako aktiven i pasiven subjekt imaat svoj interes hendikepot da se gleda od aspekt na ~ovekovi pravai vo o soglasnost so mototo ,,Ni{to za nas - bez nas!. Vo ova glava e pomesten delot koj go opredeluva op{tiot kontekst, pozadinata na slu~uvawata i scenata i scenografijata na glavniot lik - hendikepot vo Makedonija. Prikazite se kratki i se prezentirani niz prizmata na brojki. Celta na ovoj del e da posluì kako parametar pri sporedbata so situacijata vo specifi~nite podra~ja, prikaàni vo ponatamo{niot del. Na krajot od prvata glava e pomesten delot koj gi definira akterite. Sekoja dinamika na scena, igrali{te ili bojno pole zavisi od razmestenosta na igra~ite, od nivnata uloga i nivniot kapacitet. Zatoa i se va`ni vo bilo koe osnovno sogleduvawe. Nie vo ovoj del stavivme poseben akcent na instituciite a na drugite akteri im e posveten pogolem del vo vtorata i tretata glava.
11
12
Vtoriot del e fokusiran na definicijata i terminologijata, zakonodavstvoto i Konvencijata na OON, gra|anskite organizaci na licata so hendikep i nivnoto finansirawe. Za hendikepot ne postoi usoglasena definicija, no postojat definirani odredbi, postojat standardi. Mnogu sovremeni propisi od napredni dràvi ne pretendiraat da vostanovat definicija za hendikepot, tuku samo davaat odrednici za toa. I kaj nas e sli~no. I vo ON Konvencijata e isto. Terminologijata e vistinsko {arenilo i naj~esto ja definira pozicijata na akterot koj go koristi terminot. Zatoa imenuvaweto na hendikepot vo ovoj prikaz tesno go povrzuvame so scenata, akterite i nivniot interes, no i so pra{awata na stereotipii i ,,zateknatost. Tokmu zatoa i vo idnina te{ko }e moè da se vospostavi edinstvena terminologija. Statistikata i podatocite koi moàt da se izdvojat i da naso~at pri statisti~kite operacii i planiraweto na akcija se od neprocenliva va`nost. No kaj nas popisot na naselenieto vo RM od 2011, kade za prv pat postoe{e grafa za licata so hendikep, ne se sprovede. Zatoa s# u{te se sluìme so procenkata na SZO deka vo zemjite vo razvoj brojot na licata so hendikep e okolu 10% od vkupnata populacija. Ponataka poseben osvrt se dava na zakonodavstvoto so akcent na OON Konvencijata za pravata na licata so hendikep, no i na funkcioniraweto na gra|anskite organizacii na licata so hendikep (i na onie {to se griàt za niv), kako i na finansiraweto (parite {to se tro{at za ovaa oblast). Dràvata iako ima duri i premnogu regulativa vo ovaa oblast (postoi duri i poseben Zakon za invalidski organizacii) s# u{te go odrùva dualizmot, a so neednakviot ar{in na finansirawe (na edni s#-na drugi ni{to) duri i go zgolemuva antagonizmot vo gra|anskoto zdruùvawe. Potrebata od pravi~no regulirawe na ovaa oblast e pove} e od aralmantna. Vo tretata glava se obraboteni oblastite koi se pozastapeni i pova`ni vo sekojdnevieto na licata so hendikep. Obrazovanieto i vrabotuvaweto po na{e mislewe i poradi koegzistentnost so osnovnata filozofija na dokumentov se pomesteni na po~etokot od ovaa glava. Osnovna pri~ina e deka samo obrazovanieto moè da go nadmine hendikepot i samo so soodvetno i kvalitetno obrazovanie moè da se ima kvalitetna i profitna ekonomska aktivnost ili vrabotuvawe. Preporakite se kompleksni i poso~uvaat na napu{tawe na sistemot na segregirano obrazovanie, a so toa i na segregiranoto vrabotuvawe i soo~uvawe na licata so hendikep na otvoreniot pazar na trudot. Iako niz celiot ovoj izve{taj provejuva deka na hendikepot ne smee da se gleda kako na medicinski problem i da se re{ava od aspekt na medicinsko pra{awe, sepak oblasta zdravstvo i zdravstveno osiguruvawe e mnogu va`na za licata so hendikep. Prvata pri~ina e zatoa {to hendikepot nastanuva kako posledica na nesre}i i zdravstveni naru{uvawa koi dodeka se saniraat vodat do privremen, a ~esto pati i do traen hendikep. Vtorata pri~ina e {to hendikepot naj~esto ne se namaluva, tuku so vremeto se vlo{uva i se pojavuvaat propratni nusHendikep - slaùvalka {to nedostasuva
produkti. Zatoa licata so hendikep imaat potreba od po~esto i zgolemeno nivo na zdravstvena za{tita. Od tuka i proizleguvaat i merkite za zgolemena prevencija i rano otkrivawe no i za individualiziran pristap i posebno realocirawe na uslugite od sekundarna i tercijalna zdravstvena za{tita koga se raboti za specifi~en zdravstven problem kaj lice so hendikep Poradi nedostatokot na efektivno u~estvo vo prvite dve oblasti (obrazovanie i vrabotuvawe) i pregolema potreba od tretata oblast (zdravstvo), licata so hendikep naj~esto, namesto privremeni, stanuvaat trajni korisnici na merkite na socijalna pomo{. I tuka se zatvora magi~niot krug na isklu~enost i marginalizacija vo op{testvenoto ìveewe. Na sistemot na socijalna za{tita za licata so hendikep mu nedostasuva osnovna filozofija i inkluzivna naso~enost zatoa {to mnogu od merkite na za{tita vo su{tina rezultiraat obratno od osnovnata intencija na zakonodavecot (primer so dodatokot za mobilnost koj ne e vrzan so obvrska za mobilnost i gi ru{i merkite za vrabotuvawe na licata so hendikep). Vo ponatamo{niot del se prestaveni nekoi od oblastite i afirmativnite merki na organiziranata zaednica - dràvata koi moàt da go ublaàt ili razbijat toj magi~en krug. Kako alarmantna e potrebata od prekinuvawe na praktikata na segregirawe na licata so hendikep vo institucii i praznewe i zatvorawe na ovie institucii. Procesot na deinstitualizacija e zapo~nat, no zavr{uvaweto ne e tolku izvesno a e itno poradi nehumaniot tretman vo instituciite, arbitrernata postapka za upatuvawe vo institucija i kolizijata so zakonskata postapka za odzemawe na delovnata sposobnost. Mnogu blisku do ovaa oblast e komplementarnosta na pravoto na semeen ìvot, pravoto na semejstvo i roditelstvo, kako i poddr{kata na prirodnite semejstva na licata so hendikep kako brana od podocne`no nepotrebno posvojuvawe i kontraproduktivnata institucionalizacija. Dràvata ja vospostavuva zakonskata ramka no te{ko moè da go sledi sekoj slu~aj poedine~no. Zatoa oblastite kako {to se pristap do pravda i pravosudstvo, odredbite i mehanizmite za za{tita od diskriminacija i aktivnostite za obezbeduvawe na pristapnost i dostapnost na instituciite, proizvodite i uslugite i za licata so hendikep se mnogu va`ni za da se vospostavi sistem koj se nadopolnuva, hrani i u~i sam od sebe. Na kraj se oblastite, koi ~esto pati se zanemaruvaat, no se esencijalni za sekoe ~ovekovo bitie da moè da se realizira kako socijalno su{testvo. Licata so hendikep ne se ni{to porazli~ni od drugite. Tie ne se lica so posebni potrebi, samo imaat razli~en na~in na realizirawe na istite op{to-~ovekovi potrebi. Zatoa vo ovaa glava se osvrnuvame na vklu~enosta na licata so hendikep vo kulturniot ìvot, sportot i fizi~kata relaksacija, zabavata i religijata. Spored Marfi ako ne{to trgnalo na lo{o - sigurno }e pojde na polo{o. Toa e zemeno za moto vo delot na pove}ekratna diskriminacija so akcent na ènite i decata so hendikep, no i vo svetlo na pove}ekraten hendikep (fizi~ki i senzoren, na primer). Politi~kata participacija
13
navidum deluva deka e pra{awe na pristap do pravda. Vo su{tina e pove}e segmentarno pra{awe koe zadira vo osnovnite stereotipii i vo bezizleznosta i defetizmot na glasa~kata kategorija na lica, semejstva i poddrùva~i, koi ne ja prepoznavat silata koja im ja nosi aktivnoto pravo na glas. Golema va`nost za podobruvawe na inkluzijata na licata so hendikep vo zaednicata ima procesot na unapreduvawe na dostapnosta i pristapnosta na postoe~kite proizvodi i uslugi za licata so hendikep preku adaptacija i standardizacija na postoe~kite, no i vostanovuvawe na novi formi i standardi po principot na univerzalen dizajn. Vo ovoj del e daden i poseben osvrt na tretiraweto na delovnata sposobnost na licata so hendikep. Glavno ova se odnesuva na licata so intelektualna popre~enost no mnogu ~esto (po onaa narodnata pokraj suvoto - gori i surovoto) gi opfa}a i drugite kategorii na hendikep. Tuka vladinite merki vo najmala raka se konfuzni (ako ne i diskriminatorski). Bez obzir, praktikata na neuìvaweto na delovna sposobnost bez toa da bide napraveno vo regularna postapka pred nadleèn organ e stvarnost so koja se soo~uvaat licata so hendikep vo Makedonija i kako takva e sankcionirana vo me|unarodnoto pravo (ratifikuvano kaj nas) so pove}e od edna konvencija. Mehanizmot za monitoring, po ~len 33 od Konvencijata, e pove}esloen, vklu~uva pove}e subjekti i e malku nerazbirliv, barem za na{i priliki. Zatoa vo ovoj del mu posvetuvame pogolemo vnimanie. Makedonija }e treba da vospostavi takov trosloen mehanizam za monitoring na sproveduvawe na Konvencijata i toa: ekspertski, koordinativen i nezavisen. Zgora na toa (po stav 3) i da gi vklu~uva organizaciite na lica so hendikep. Navistina vistinski predizvik. Mediumite i javnata svest se isprepleteni so mnogu pove}e segmenti na op{testvenoto ìveewe otkolku {to e fenomenot hendikep. No vo na{ava prikazna gi tretirame oddelno, ama vo ista grupa. Mediumite, takvi kako {to se vo momentov vo Makedonija, imaat potreba od senzacija, negativna promocija, i eftina produkcija (naj~esto reprodukcija). Ovoj ekonomski moment sozdava svovidna mentalna struktura kaj gleda~ite i seriozna psihozavisnost od informacii na ,,relevantni temi. A ima li ne{to ponerelevantno od licata so hendikep vo momentot koga cela nacija e vo traur oti Ali Riza umira po vtor pat??? Javnata svest, za voqa na vistinata e na mnogu povisoko nivo od pred desetina godini. Za toa se potrudija mnogu znajni i neznajni junaci vo tranzicijata i se potro{eni mnogu pari, energija i vreme. I dade rezultati. Toa e dobro. No ne e dobro ako si spieme na toa uvo. ôvekovite prava ne se privatna sopstvenost - tuku se zaedni~ko nasledstvo. Sostojbata ne e edna{ zadadena, nitu zasekoga{ zagarantirana. Ni{to nema xabe!!! Pridobivkite mora postojano da se branat i toa na najte{kiot na~in - sekojdnevno, na bilo koe mesto i prilika i od site nas, bez obzir kolku drugite mislat deka smeeme, ili sami sebe se preispituvame dali imame pravo da se osmelime.
14
1
Osnovni sogleduvawa
Zlatno pravilo koga saka{ ne{to da kaè{ e da se prestavi{ sebesi. No koga saka{ da kaè{ ne{to na tolku sloèna i multidimenzionalna tema kako {to e fenomenot hendikep, ne e dovolno da go kaè{ svoeto ime i prezime, tuku treba da se odgovori na obi~nite novinarski elementi: Koj si? [to si? Od kade si? So kogo si? I najva`no ,,Za {to si?t.e. {to zastapuva{ i {to saka{ da napravi{??? Po makedonski: ûmu seto toa? Vo ovoj del se prezentirani osnovnite parametri koi ja determiniraat prikaànata slika na fenomenot hendikep. Poednostaveno kaàno, u{te na po~etokot sakavme jasno da se pretstavi pristapot kon izrabotkata (metodologijata), pozicijata(interesot, motivot na prikaùva~ot), kontekstot (opkruùvaweto i postoe~kite determinanti na vremeto i prostorot vo koi ìveeme), i na kraj akterite (instituciite koi postojat ili se na{le vo vremeto na ovoj presek i na ovoj prostor). Na po~etokot e pomesten delot koj objasnuva so kakvi sredstva se sluèvme za da dojdeme do informaciite i zaklu~ocite, no i kako gi sublimiravme. Kombinacijata na primarni i sekundarni izvori e nadopolneta so primeri koi treba da ja promoviraat razmenata na iskustva i u~eweto so nade` za inicirawe na akcija. Akcent e staven vrz prikazot na tesni grla ili alarmantni situacii koi ne mora da ~ekaat etablirawe na sistem za da se izgasne lokalen poàr. Od pamtivek - s# e pra{awe na interes. I licata so hendikep imaat svoj interes, osobeno koga se zboruva za fenomenot hendikep. Veruvame deka pozicijata na avtorite e najvaèn del koj treba da se prikaè pred da se vleze vo specifi~nite oblasti. I tuka sme jasni - hendikepot e pra{awe na ~ovekovi prava. Ni{to pove}e!
15
No ne pomalku va`na e pozicijata, deka licata so hendikep treba da si kaàt {to mislat. Vo soglasnost so mototo: Ni{to za nas - bez nas!. Ni{to ne postoi samo za sebe i s# e determinirano od ona okolu sebe. Tokmu zatoa, vo ova glava e pomesten delot koj go opredeluva op{tiot kontekst, zadninata na slu~uvawata i scenata i scenografijata na glavniot lik - hendikepot vo Makedonija. Prikazite se kratki i se prezentirani niz prizma na brojki. Ne sakavme ovoj izve{taj i skapocenite stranici da gi potro{ime vo prezentirawe na fakti koi glavno se notorni i koi se lesno dostapni, od razli~ni izvori. Celta na ovoj del e da posluì kako parametar pri sporedbata so situacijata vo specifi~nite podra~ja, prikaàni vo ponatamo{niot del. Na krajot od prvata glava e pomesten delot koj gi definira akterite. Sekoja dinamika na scena, igrali{te ili bojno pole zavisi od razmestenosta na igra~ite, od nivnata uloga i nivniot kapacitet. Zatoa i se va`ni vo koe bilo osnovno sogleduvawe. Nie vo ovoj del stavivme poseben akcent vrz instituciite (dràvni i paradràvni - t.e. onie so javni ovlastuvawa). Drugite akteri vo nikoj slu~aj ne se zaboraveni. Naprotiv, na niv im e posveten pogolem del vo vtorata i tretata glava.
16
1.1. Metodologija
Ne ~itaj knigi {to za tebe mislat ~itaj knigi {to te teraat da misli{
Harper Li
Konceptualen pristap: Najverojatno najgolema pri~ina za postoeweto na sega{nava ra{omonijada od normi, merki, tela i institucii koi se griàt za licata so hendikep e nepostoeweto na osnovna filozofija i celishoden pristap. Re{enijata i akcijata ne proizleguvaat od eden osnoven,, vospostaven, koncept i naj~esto se ra{trkani i nepovrzani {to, po pravilo, se reflektira vo ad-hoc merki i t.n.gasewe poàr. Ova bi trebalo da go sredi Konvencijata za pravata na licata so hendikep t.e. doslednoto implementirawe na nejzinite na~ela i principi a potoa i na predloènata normativna ramka. No nie sme svesni deka neraskinliviot sinxir za uspe{no normativno razre{uvawe na fenomenot hendikep e vo formulata: R = (s + p + s + p) + I (razloèno: Razre{uvaweto (R) zavisi od (s) sogledanata situacija, (p) usoglasena politika , (s) prifatena strategija i (p) realen akcionen plan. Implementacijata (I), kako najvaèn rezultat, osven vo delot na preporakite za akcija, sepak, e nadvor od granicite na ovoj izve{taj). Ovaa nesomnena formula go pozicionira izrabotuvaweto na ovoj izve{taj kako nepristrasno, pove}esegmentsko i nau~no bazirano sogleduvawe na sostojbite, koe mora da im prethodi na sekoja dobra politika i strategija, {to sakaat da se nadevaat na pristojna implementacija. Koncepciski ja koristime starata Hegelova formula na teza (prikaz na zakonskata ramka i politikite), antiteza ( sostojbata t.e implementacijata) i sinteza (nasokite i obvrskite od Konvencijata so predlog preporaki za akcija). Vremenskata ramka gi opfa}a poslednite 15 godini t.e. od donesuvaweto na Zakonot za zdruènija na gra|ani i fondacii vo 1997 god., a sodrìnski gi opfa}ame slu~uvawata, akterite i produktite vo toj period. Metodolo{ki pristap: Pristapot pri izrabotkata na ovoj izve{taj e seopfaten i pretstavuva me{avina na razli~ni istraùva~ki metodi. Pri izrabotkata na ovoj Nacionalnen izve{taj za sostojbata na licata so hendikep be{e iskoristena metodologijata na CIVIKUS, prilagodena za potrebite na ovoj izve{taj, i sekako iskustvata na timot koj go izgotvuva{e makedonskiot izve{taj Indeks na gra|anskoto op{testvo
17
vo R.Makedonija od 2005 i 2010 god. i Nacionalniot izve{taj za sostojbata na licata so invalidnost vo R. Makedonija od 2007 god.. So cel da se napravi validna i celosna procenka na sostojbata na licata so hendikep vo RM, neophodno be{e da se soberat to~ni podatoci i informacii kako i da se prifatat razli~nostite vo organizaciite na licata so hendikep, kako na primer,me|u ruralnite i gradskite, pove- } esektorskite i ~ador organizaciite na lica so hendikep. Isto taka, pri izrabotkata na ovoj izve{taj bea iskoristeni site raspolo`livi izvori na informacii za da se izbegne poklopuvaweto so drugi istraùvawa i tro{eweto na i onaka malite resursi. Na krajot, metodologijata e dizajnirana za da go promovira u~eweto, a dokolku moè i aktivnostite od strana na u~esnicite. Pristapot be{e zasnovan na grupna rabota i individualni sogleduvawa koi gi predizvikuvaa u~esnicite da se vidat sebesi kako del od pogolemata slika, da pomislat na sopstveniot organizaciski kontekst, kako i da razmisluvaat strate{ki za odnosite vo organizacijata i vo drugite delovi na op{testvoto, kako i da gi procenat kolektivnite potrebi. Pri izrabotkata na izve{tajot se koristeni slednive metodi: Primarni sogleduvawa: Regionalni sovetuvawa: Zaedno so Ludvig Bolcman Institutot bea organizirani 8 regionalni sovetuvawa, na koi bea povikani da u~estvuvaat organizacii na lica so hendikep, mediumi, pretstavnici od lokalnata samouprava . Fokus grupi: iskoristeni soznanija od 3 fokus grupi na lica so hendikep, kako primaren izvor na sostojba i li~ni iskustva. Li~ni iskustva (prikazni) i izjavi na lica so hendikep ili na akteri vo soodvetnata oblast. Sekundarni izvori : Studii i istraùvawa: Proektniot tim zapo~na so pregled na informacii dadeni vo postoe~kite studii, anketi i istraùvawa i niza relevantni aktivnosti i sogleduvawa i gi povrza vo pregleden izve{taj. Zakonska ramka: Analiza na politiki, strategii kako i na zakonski i podzakonski akti. Pregled na mediumi: vo period od edna godina bea sledeni pe~ateni mediumi, kako i nacionalnite televizii i elektronski mediumi, vo odnos na toa kako i kolku informiraat za licata so hendikep. Prikaz na slu~aj: Za da se obezbedi pojasna slika za nekoi od pokazatelite, se upotrebeni konkretni primeri na lica so hendikep ili aktivnosti na organizacii na lica so hendikep. Primeri od praksa: Pozitivni primeri izdvoeni vo ramka kako slu~aj i negativni kako paradoks se dadeni za da posluàt kako ideja ili vodi~ kon brzo re{avawe na alarmantni situacii ili t.n. tesni grla, vodeni od idejata deka ne treba da se ~eka izgradba na sistem za da se re{i nekoj mal, no gor~liv problem .
18
1.2. Pozicija
Lu|eto od sekoga{ bile i }e bidat naivni su{testva na izmamata i samoizmamata s# dodeka ne sfatat deka zad sekoja religiozna, ideolo{ka, politi~ka, stru~na izjava, mislewe ili fraza stojat interesite na ovoj ili onoj poedinec, na ovaa ili onaa grupa.
Vladimir Ili~ Lenin
Parafrazirano gornata misla zna~i deka lu|eto nikoga{ nema da moàt da se snajdat vo definiraweto i prikaùvaweto na ne{tata dodeka ne sfatat deka zad pristapot i prikazot stoi pozicijata na grupata na koja & pripa|a avtorot. Tokmu zatoa, za da nema zabuna, na ova mesto sakame jasno da ja istakneme pozicijata i interesot na avtorite i izdava~ot za publikuvawe na tokmu vakov izve{taj. Donatorite pak, kako {to e istaknato, ne sekoga{ go delat misleweto na avtorite i izrazuvaat rezerva kon sodrìnata na ovaa publikacija. No, pred da pristapime kon toa, mora da gi odredime gledi{ta vrz hendikepot koi ja sledele ~ovekovata istorija. Vo osnova se raboti za postoewe na tri golemi grupi, t.e. gledi{ta na tie grupi. TRADICIONALEN MODEL Ova e me{avina na razno-razni pristapi, barawa i razbirawa na hendikepot {to ja sledele ~ovekovata civilizacija od najraniot moment do docniot sreden vek (a nekade i podocna, s# do dene{en den). Hendikepot za ovaa grupa e breme koe & e nametnato na zaednicata preku nekoj nejzin pripadnik. Pri~inite se razli~ni i glavno nerazbirlivi a re{enieto naj~esto se gleda vo otfrlawe ili izolirawe na pripadnikot koj e nositel na problemot. Religijata, kako pogled vrz svetot, ima svoj odnos i kon hendikepot. Dijapazonot se dviì od sfa}awata deka hendikepot e kazna bo`ja za nekoi minati grevovi (demonologija), do isku{uvawe na ~ovekovata dobrina (Martin Luter). Politeizmot, iako postar, oti{ol i ponatamu kreiraj}i duri i bogovi so hendikep, kako reflekcija na zemniot ìvot (primerot so omileniot hendikepiran bog Hefes, ili Vulkan, vo starogr~kata, odnosno starorimskata mitologija). Ideologijata kako sistem na vrednosti i svetogled ne go izostavuva hendikepot kako pra{awe i mu prio|a vo zavisnost od osnovnite ideolo{ki principi. I tuka ekstremite se razli~ni, od rimskoto Homo homini lupus est, kade {to i hendikepiraniot e samo u{te eden volk, do zastapnicite na teorijata za prirodno pravo i vra}awe kon prirodata.
19
20
MEDICINSKI MODEL Za lu|eto koi go zastapuvaat ovoj pravec hendikepot pretstavuva naru{ena zdravstvena sostojba. Takvata sostojba pak, normalno, pretpo~ita pred s# zdravstven tretman, hendikepot e bolest, a kako i sekoja bolest, za niv, hendikepot moè da se le~i. Defektolo{koto gledi{te go razviva medicinskiot model koj za prv pat ja uvaùva i vospitnata komponenta. Iniciran od bihejviorizmot, a nadgraden so po~etnite uspesi, pripadnicite na ovoj model (naj~esto stru~waci, humanitarni rabotnici i nepomirlivi roditeli) smetaat deka hendikepot kako sostojba moè da se nadmine. Akcentot, pritoa, go stavaat na ranata prevencija, tehnologijata vo slu`ba na medicinata, i specijalnata edukacija so specijalnoto obrazovanie. SOCIJALEN MODEL Novite gra|anski dvièwa od po~etokot na 60-tite silno go pogoduvaat i go razvivaat ova gledi{te koe, od sredinata na sedumdesettite, dobiva i svoja nezavisna forma i silni sledbenici. Za niv, iako vo su{tina hendikepot proizleguva od svoeviden zdravstven problem, i ima zgolemena i postojana potreba od zdravstvena asistencija, hendikepot, nikoga{ ne bil, nitu pak }e bide, zdravstven fenomen. Za niv hendikepot ednostavno e socijalno pra{awe. Nivnoto barawe e licata so hendikep da bidat del od zaednicata, a primarniot motiv e da se vostanovi eden zaokruèn inkluziven sistem. Pripadnicite na ova gledi{te akcentot na svoeto deluvawe go stavaat vrz obezbeduvawe na pravna ramka za dostoinstven i ramnopraven ìvot na licata so hendikep, nadevaj}i se deka forsiraweto na pravnata ramka }e sozdade pogodni uslovi i za brzo menuvawe na mentalitetot na celokupnata zaednica. Za niv hendikepot ne pretstavuva kazna, nitu pak bolest, tuku ednostavno sostojba so koja tie treba da se spravuvaat. MODELI I GRUPI SINXIR NA POVRZANOST Ova podvojuvawe i raslojuvawe na poimot hendikep, vo su{tina, ima svoj osnov vo postoeweto na tri (podvoeni i rasloeni) golemi ~ove~ki grupi, ~ie pak sekojdnevie i egzistencija e povrzana so nego (hendikepot). Zna~i, postojat: 1. Lu|e koi ìveat pokraj hendikepot; 2. Lu|e koi ìveat so hendikepot i 3. Lu|e koi ìveat od hendikepot. Prvite (najbrojni) se lu|eto koi hendikepot go gledaat od strana, veruva}i deka toa na niv ne moè da im se slu~i. Se slu~uva tie da imaat duri i pozitiven stav kon negovoto re{avawe, no vo sekoj slu~aj toa ni oddaleku ne pretstavuva nivno sekojdnevie. Vtorata, (pomalata grupa), se lu|eto so hendikep i nivnite najbliski koi sekojdnevno se soo~eni so problemite koi im gi nosat posebnite potrebi i nivnoto zadovoluvawe. Tretata (najmala) grupa e onaa koja se trudi da ja detektira, nadmine ili ublaì pri~inata koja go nosi hendikepot (defektolozi, lekari, pravnici, aktivisti za ~ovekovi prava...I ovie, tretive, sekojdnevno
Dijagram br. 1 Trite golemi ~ove~ki grupi po pra{aweto na hendikep
se sre}avaat so hendikepot no, dodeka za prvite toa e ìvotna kazna, za vtorive toa e ìvot, za tretive toa e ìvotna profesija. Kako i da e, hendikepot realno pretstavuva vistinski predizvik, i toa kako za samiot nositel na hendikepot, za negovite bliski, taka i za celokupnata zaednica. SU[TINA Hendikepot vo svojata su{tina (bez ogled na definicijata) e fenomen od fiziolo{ka priroda (fizi~ka ili mentalna), koja pak rezultira so nemo`nost ne{tata da bidat izvr{eni (voop{to ili
na normalen na~in, sekojdneven). Zna~i hendikepot e kur{lus vo relacijata poedinec zaednica, poto~no, kratok spoj vo integralecot kade se vkrstuva pravoto na poedinecot da ja zadovoli svojata posebna potreba i obvrskata na zaednicata da go ovozmoì toa. Organiziranata zaednica (dràvata) so svoi merki i pozitivna akcija treba da deluva procepot (za nekogo i ambis) pome|u poedinecot i op{testvoto da se namali. Ete toa e na{ata pozicija! Tokmu zatoa timot koj e izbran za izrabotkata na ovoj izve{taj e sostaven od pripadnici na site tri grupi so eden edinstven kriterium na hendikepot da gledaat od aspekt na ~ovekovite prava!
Dijagram br. 2 Lokacija na fenomenot hendikep
21
1.3. Kontekst
Koj ne si go pamti minatoto e osuden da go povtoruva
Xorx Santana
22
Pri sogleduvaweto na koja bilo oblast od op{testvenoto ìveewe ne moè da go apstrahirame opkruùvaweto. S# {to postoi, {to gledame i znaeme e determinirano od ne{to drugo. Prirodata postoi vo me|uzavisnost na segmentite vladeeni od prirodnite zakoni. Sli~no e i so postoeweto na op{testvoto. Hendikepot kako op{testven fenomen ne moè da se nabquduva von ostanatite op{testveni determinanti. Zatoa na slednive nekolku stranici, vo obidot da ja prezentirame slikata za sostojbata na licata so hendikep vo Makedonija, najprvin }e se osvrneme na nekoi parametri koi treba da ni ja dolovat slikata za Makedonija vo globalnata sostojba na prostorot i vremeto vo koe ìveeme. Osnovni informacii Makedonija e ~lenka na OON od april 1993 godina i e del od golemoto semejstvo od 192 dràvi koi ja so~inuvaat ovaa najgolema me|udràvna organizacija. So svoite 25.713 km2 e 148 dràva po golemina vo svetot, sli~no e i so naselenieto (popisot od 2002) kade so svoite 2.022.000 ìteli (82 po km2) e na 142 mesto i vo ovoj pogled spa|a vo pomalite dràvi. Vo drugite parametri, koi se va`ni za determinirawe na edna dràva, Makedonija zna~ajno ja nadminuva rangiranosta po teritorija i naselenie. Spored procenkata na nominalniot BDP (Bruto doma{en proizvod) Makedonija ima 10.113 milijardi dolari, koj po glava na ìtel dava 4.911 dolari {to, spored procenkata na MMF, n# stava na 93-to mesto vo svetot. Makedonija e klasificirana so visok 0,728 HDI (Human Development Index - sporedbeni podatoci za ìvoten vek, obrazovanie i ìvoten standard) i e na 78 mesto vo svetot. EU integracii Procesot na integracija na Makedonija vo Evropskata unija zapo~na u{te so zdobivaweto nezavisnost vo 1991 godina i e formaliziran vo 2001 so potpi{uvaweto na Paktot za stabilizacija i asocijacija so Evropskata unija (vleze vo sila na 01.04.2004 godina). Vo dekemvri 2005 godina Makedonija dobi kandidatski status i od toga{ Evropskata komisija sekoja godina objavuva Izve{taj za progresot na Makedonija, so akcent na reformite koi treba da se dovr{at. Od 2009 god. Evropskata komisija na tri pati prepora~uva otvorawe na pregovori za integrirawe
Dijagram br. 3 Dvièwe na GDP razvojot na Makedonija
na Makedonija vo Evropskata unija. No poradi sporot za imeto so Grcija, vo kontekst na potrebata od ednoglasna odluka na zemjite ~lenki na Evropskata unija za priem na nova ~lenka, Makedonija s# u{te ne moè da ja pomine ovaa bariera. No bez ogled na bezizleznata situacija vo ovoj spor procesot na integracija vo EU te~e, osobeno vo sferata na usoglasuvawe na zakonskata ramka vo ekonomskata i socijalnata sfera. Osobeno zna~ajni za licata so hendikep vo Makedonija se socijalnata dimenzija na EU-integracijata i usoglasuvaweto na antidiskriminacionata zakonska ramka. Ekonomski razvoj Po krizata od 2001 god.Makedonija uspea da ja odrì makro-ekonomskata stabilnost so niska stapka na inflacija i fiskalen balans. Pred globalnata ekonomska kriza makedonskata ekonomija ima{e soliden razvoj a GDP rastot se dviè{e me|u 5 i 6 %. Makedonija be{e po{tedena od prviot bran na svetskata ekonomska kriza vo 2008 godina, no vtoriot bran (t.n. dol`ni~ka kriza) ne ja zaobikoli i vo 2009, za prv pat po 2001, makedonskata ekonomija vleze vo recesija. Spored Izve{tajot na Dràvniot zavod za statistika od mart 2011 rastot na BDP vo poslednite tri kvartali na 2010 bil 2,3%. No neodamne{niot rebalans na Buxetot (samo tri meseci po negovoto donesuvawe) ne najavuva svetli denovi za socijalnata sfera vo 2012 god. Socijalna slika Makedonija drì neslavno vode~ko mesto vo Evropa po nevrabotenost. Rabotnata sila na Makedonija e 65% od naselenieto, a vkupnata brojka na nevraboteni (lica nad 15 god.) vo 2010 g. iznesuva{e skoro 300. 000. Do 2005 god. brojot na nevraboteni postojano se zgolemuva{e i PARADOKS go dostigna procentot od 37,3%. Od 2006 god., so golemi napori Veruvale ili ne, vo globalnata slii aktivni merki za vrabotuka Makedonija e samo po edno ne{to me|u prvite deset zemji vo svetot. Spored vawe ovoj rast e zadràn, za podatocite na CIA Makedonija e na 6-to da vo 2011 se svede na 30,9%. mesto po tro{ocite koi gi izdvojuva per Najalarmanten e procentot na capita za voeniot buxet. nevraboteni mladi lica (od15
23
do 24 god.) koj, iako se namali vo poslednive godini, e s# u{te nad 50%. Nitu obrazovnoto nivo na naselenieto vo Makedonija ne gi sledi evropskite standardi. Nad 18% od licata postari od 15 godini nemaat nikakvo, ili imaat nekompletno osnovno obrazovanie. 35% imaat osnovno i niò (dve-tri godi{ni zanaet~iski {koli) sredno obrazovanie. 37% imaat regularno (4- godi{no) sredno obrazovanie, 3% vi{a, 6,5 fakultet i samo nezna~itelni 0,3% se so postdiplomsko obrazovanie. Najnovite reformi vo obrazovanieto (zadolìtelno sredno obrazovanie), akciite za kompjuterizacija i disperziranite studii vetuvaat seriozno unapreduvawe na ovie procenti, no kako i vo sekoj sistemski zafat rezultatite baraat vreme. Makedonija isto taka se karakterizira so visok stepen na siroma{tija i socijalna isklu~enost. Spored podatocite na Dràvniot zavod za statistika procentot na siroma{tija iznesuva 30,9, {to zna~i deka skoro sekoj tret ~ovek vo Makedonija e siroma{en. Procentot na siroma{tija kaj nevrabotenite e 44,8%. Procentot na siroma{ni glavi na semejstva bez soodvetno obrazovanie e nad 59%. Vo su{tina ovie brojki ni pokaùvaat deka re{enieto na eden problem leì vo re{avaweto na nekoj drug problem. Sakale da priznaeme ili ne, re{enijata na problemite so koi se soo~uvaat licata so hendikep vo Makedonija se determinirani od prehodnava slika i }e moraat da ja sledat nivnata dinamika.
1.4. Institucii
Edinstveno ne{to {to moè da n# spasi od birokratijata e nejzinata neefikasnost
Eugen Mekarti
24
Makedonija, kako zemja rodena vo socijalisti~ki etatizam i so centralizirana ekonomija e silno institucionalizirana. Najnovite reformi i decentralizacijata dodadoa u{te pove}e institucii i dràvni organi i agencii so nivno reproducirawe na lokalno nivo. Ohridskiot dogovor go za~inuva ova so sistem na sloèni pravila i odnosi na t.n. konsenzualna demokratija. Osven {to e skap ovoj sistem ~esto pati e i neefikasen. Pri mapiraweto na instituciite koi se odgovorni (ili se griàt) za licata so hendikep instituciogramot izleze mnogu ednostaven. Vo sredinata e Ministerstvoto za trud i socijalna politika (MTSP) so negovite organi i agencii a naokolu se rasfrlani drugi razni organi i nivni tela so mala i nedefinirana koordinacija. MTSP organizaciski e podeleno na 10 sektori i toa: sektor za trud; za penzisko i invalidsko osiguruvawe; za ednakvi mo`nosti; za sociHendikep - slaùvalka {to nedostasuva
jalna za{tita; za inspekciski nadzor; za za{tita na deca; za evropska integracija; sektor za pravni i normativni raboti; sektor za buxet, finansii i smetkovodstvo; i sektor za koordinacija i tehni~ka pomo{ na ministerot. Vo MTSP funkcioniraat pove}e oddelenija. Vo Sektorot za ednakvi mo`nosti e smesteno i Oddelenieto za licata so hendikep (so eden vraboten) kako fokalna to~ka. Pogolemiot del od problematikata koja gi zasega licata so hendikep e del od rabotata na ostanatite sektori. Pokraj sektorite vo ramkite na Ministerstvoto kako organi vo sostav vleguvaat Upravata za pra{awata na borcite i voenite invalidi i Dràvniot inspektorat za trud. Vo ramkite na Sektorot za socijalna za{tita vleguvaat 30 centri za socijalna rabota. Pokraj ovie tela MTSP e odgovorno t.e. vr{i nadzor i na rabotata na Agencijata za vrabotuvawe na RM, Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe i Agencijata za supervizija na kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe. Pri MTSP funkcioniraat i 10 ustanovi (domovi, zavodi) za smestuvawe i zgriùvawe na najrazli~ni kategorii ranlivi lica. Me|u niv od va`nost za licata so hendikep se Specijalniot zavod vo Demir Kapija i Zavodot Bawa Bansko. Ministerstvoto e odgovorno i za funkcioniraweto na mreàta od dnevni centri za lica so hendikep. Nekoi od niv gi koordinira direktno a del preku finansirawe na aktivnostite na gra|anskite organizacii koi gi vodat ovie dnevni centri. Sledna institucija va`na za licata so hendikep (so mnogu pomalku ingerencii od MTSP) e Ministerstvoto za obrazovanie i nauka (MON). Licata so hendikep se vklu~eni vo vospitno-obrazovniot proces na najrazli~ni na~ini, od integrirano obrazovanie, posebni paralelki i obrazovni programi, angaìrawe na defektolozi vo nastavata, do specijalni u~ili{ta i u~eni~ki domovi. Biroto za razvoj na obrazovanieto izgotvuva posebni programi i ja sledi rabotata na ovie institucii. Dràvniot prosveten inspektorat vo svojata struktura ima oddelenie za inspekciski nadzor i ocenuvawe na kvalitetot na osnovnoto i sredno obrazovanie vo specijalizirani vospitno-obrazovni institucii. Iako tradicionalno, spored me dicinskiot model, licata so PARADOKS hendikep se smetaat za bolni, a hendikepot kako bolest Mini sterstvoto za zdravstvo nema POSEBEN FOND nekoi posebni ingerencii kon Kaj nas ~esto se zboruva za prekumerna institucionaliziranost i licata so hendikep, osven koga dràvna regulativa. Interesno, nasprose tretirani kako pacienti. ti ova Posebniot fond za vrabotuvawe Ministerstvoto za zdravstvo e na invalidi, koj po avtomatizam sekoja odgovorno za funkcioniraweto godina se polni so nad 3.000.000 evra na komisiite za ocenka na stenema svoj Upraven odbor!? penot i vidot na hendikep.
25
Ministerstvoto za transport i vrski e odgovorno za sproveduvawe na Zakonot za gradba i Zakonot za prostorno planirawe {to e od osobena va`nost za pravoto na pristap i mobilnost na licata so hendikep. Vo Makedonija postoi i Nacionalno koordinativno telo za licata so hendikep kade ~lenuvaat pretstavnici na desetina ministerstva no i pretstavnici na organizacii na lica so hendikep. Spored zborovite na pretsedatelot na ova telo (koj e lice so hendikep) negovata uloga na koordinacija me|u ministerstvata i instituciite po pra{awata koi gi zasegaat licata so hendikep s# u{te treba da se izdejstvuva. Zaednicata na za{titni dru{tva (asocijacija na privatni kompanii koi vrabotuvaat lica so hendikep spored Zakonot za vrabotuvawe na invalidi) ima zna~ajni ingerencii pri vrabotuvaweto, monitoringot i koristeweto na sredstvata od Posebniot fond za vrabotuvawe na invalidi. Javnite ovlastuvawa na ova telo ~esto pati predizvikuvaat diskusii za povlastenata i monopolska pozicija na kompaniite koi gi pretstavuva. Ombudsmanot ili Narodniot pravobranitel ima mandat da gi {titi pravata na gra|anite na Makedonija, a so toa i licata so hendikep, od povredi na dràvni organi. Vo sostavot na ovaa institucija od neodamna funkcionira oddelenie so Zamenik naroden pravobranitel za lica so hendikep. S# u{te e rano da se valorizira rabotata na ovaa institucija no va`no e deka ova telo moè da se pojavi kako del od monitoring mehanizmot spored ~len 33 od Konvencijata za pravata na licata so hendikep. Vo Makedonija od neodamna postoi i Komisija za za{tita od diskriminacija koja kako prioritet vo nejzinata rabota vo prviot mandat gi stavi pravata na licata so hendikep no, poradi kratkiot period na deluvawe, nejzinata uloga vo unapreduvawe na pravata na licata so hendikep s# u{te treba da se dokaè. Na lokalno nivo vo op{tinite postojat komisii za ednakvi mo`nosti koi od minatata godina dobija po{irok mandat od rodoviot. Nema podatoci kako se spravuvaat so pro{ireniot mandat i dali toa e od polza za licata so hendikep. UNDP i OBSE, kako me|u dràvni organizacii, imaat postojani misii vo Makedonija i vo ramkite na nivnite programi prezemaat aktivnosti koi gi tangiraat i licata so hendikep. Delegacijata na Evropskata komisija preku PROGRES, EIDHR i IPA programite poddrùva aktivnosti (vladini i nevladini) za inkluzija na licata so hendikep no i redovno ja sledi sostojbata na licata so hendikep vo svoite godi{ni izve{tai za napredokot na Makedonija vo EU integraciite.
26
2
Op[ti pra[awa
Op{tite pra{awa baraat op{ti odgovori - Nikako! Ova e naj~esta zabluda koga se kreira govor ili doktorska disertacija. Op{tite pra{awa e najva`no da se odgovorat konkretno, {to e mo`no pojasno i da bidat staveni vo kontekst na pozicijata i metodologijata na avtorot/avtorite za da gi poednostavat specifi~nite podra~ja i problematiki, no i da gi rasvetlat preporakite za akcija. Tokmu zatoa vo ovoj del se fokusirame na nedostatocite koi ne mora da zna~i deka {tetat, i na vi{ocite - koi ne mora da zna~i deka ne{to nadopolnuvaat. Vo prvite tri osvrti od ovaa glava se pomesteni napisi za temi koi na site im se jasni, no koga gi diskutirame kako da plovime niz tera incognita Lekarite velat deka to~nata dijagnoza e polovina lek. Po analogija, ako dijagnozata vo medicinata korespondira so definicija vo op{testvenite fenomeni, toga{ za nedefiniraniot fenomen hendikep ni nedostasuva polovina lek. Se soglasuvame, no ova ne e medicina. Za hendikepot ne postoi usoglasena definicija, no postojat definirani odredbi, postojat standardi. Mnogu sovremeni propisi od napredni dràvi ne pretendiraat da vostanovat definicija za hendikepot, tuku samo davaat odrednici za toa. I kaj nas e sli~no. I vo Konvencijata na OON e isto. Terminologijata kako da e opa{ka na definicijata. Ili moèbi e prastarata dilema za jajceto i koko{kata? No da ne zaboravime, terminologijata (ili imenuvaweto) naj~esto ja definira pozicijata na akterot koj go koristi terminot. Zatoa, imenuvaweto na hendikepot vo ovoj prikaz tesno go povrzuvame so scenata, akterite i nivniot interes, no i so pra{awata na stereotipii i zateknatost.
27
Koj ne e izbrojan - toj i ne postoi. Statistikata i podatocite koi moàt da se izdvojat i da naso~at pri statisti~kite operacii i planiraweto na akcija se od neprocenliva va`nost. Nie toa go nemame. No ne sme bez ni{to. Iako popisot na naselenieto vo RM od 2011 ne se sprovede, vo nego za prv pat postoe{e grafa za licata so hendikep, ne gubime nade`- eden den i toa }e se slu~i. Pova`no e deka imame sporedbeni podatoci koi moè da ni posluàt za preliminarna akcija. Vo vtoriot del na ovaa glava, za razlika od prethodniot , se oblastite koi sodràt pove}e zakonski odredbi, definicii i procenti, no poradi stepenot na interes, li~no samoodrùvawe i dnevna politika, naj~esto se ponejasni, pravno se vo kolizija, a finansiski vo problemati~na konstelacija. Poseben osvrt se dava na zakonodavstvoto so akcent na OON Konvencijata za pravata na licata so hendikep, no i na funkcioniraweto na gra|anskite organizacii na licata so hendikep (i na onie {to se griàt za niv), kako i na finansiraweto (parite {to se tro{at za ovaa oblast). Za da bideme pojasni, del od ovie oblasti najverojatno pripa|aat kon ~etvrtata glava, no poradi pozicioniranosta, interesot i akterstvoto smetame deka mestoto im e tuka bidej}i go osvetluvaat vlijanieto vrz specifi~nite podra~ja.
28
2.1. Definicija
Hendikepot e kako pornografijata te{ko se definira, no lesno se prepoznava
Zvonko [avreski
Nitu Ustavot na RM, nitu ZSZ, ili nekoj drug propis utvrduvaat edinstvena definicija na poimot lice so hendikep. Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica vo ~lenot 2 propi{uva deka: invalidno lice, vo smisla na ovoj zakon, e lice so o{teten vid, o{teten sluh, so pre~ki vo glasot, govorot, jazikot, telesno invalidno lice, lice so pre~ki vo intelektualniot razvitok i lice so kombinirani pre~ki koe poradi stepenot na invalidnosta ima specifi~ni potrebi vo raboteweto. Pravilnikot za ocena na specifi~nite potrebi na licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj propi{uva: KONVENCIJA 1. So pre~ki vo vidot se smetaat slabovidni i slepi lica Konvencijata ne go definira eksodnosno lica ~ij vid e namalen plicitno zborot hendikep. Preambudo stepenot na medecinski stanlata na Konvencijata ukaùva deka dardi navedeni vo pravilnikot. hendikepot e razvoen i dinami~en konSpored Pravilnikot prakti~no cept, koj trpi privremeni prilagoduslepo lice se smeta lice so vawa so tekot na vremeto bez razlika na razli~nite socio-ekonomski momenti. tolku namalena funkcionalna Samata Konvencija poso~uva deka na sposobnost na organot za vid hendikepot treba da se gleda kako na koja mu onevozmoùva vospitarezultat od interakcijata me|u liceto nie i obrazovanie prete`no po i sredinata vo koja ìvee, i deka henvizuelen pat. dikepot ne e ne{to {to se pojavuva vo ìvotot na individuata kako rezultat 2. Licata so o{teten sluh, na nekakvo naru{uvawe. vo zavisnost od stepenot na Konvencijata ne dava definicija o{ tetuvaweto, se delat na glui za terminot lice so hendikep. No vi i nagluvi spored medicinistata ukaùva na toa deka terminot gi ski standardi navedeni vo vklu~uva licata koi imaat dolgoro~na psihi~ka, mentalna ili intelektualna pravilnikot. popre~enost ili senzoren hendikep, a 3. So pre~ki vo govorot koi soo~eni so negativnite stavovi ili i glasot se onie lica ~ij govor fizi~ki pre~ki, nemoàt celosno da ne odgovara na nivnata vozrast, u~estvuvaat vo op{testvoto. ili ne e razbirliv, gramati~ki
29
30
i sintaksi~ki neizgraden, so konSISTEMSKI vulzivni pre~ki vo mehanizZAKON mot i avtomatizmot na govorot, zaradi {to im e potreben logoSpored definicijata vo predlog pedski tretman i lekuvawe. Po zakonot za pravata i dostoinstvoto toa so pravilnikot ovie lica se na licata so hendikep pod terminot delat na grupi, spored odredeni hendikepot se podrazbira naru{ena medicinski standardi. relacija (komunikacija) pome|u liceto so onevozmoènosti i op{testvoto. 4. Telesna invalidnost spored pravilnikot e sostojba nanamaluvawe ili gubewe DPI na funkcionalnata sposobnost na eden ili pove}e organi na Spored definicijata na Me|unateloto so {to zna~itelno se narodnata organizacija na lica so henmaluva sposobnosta na liceto dikep, (Disability People International - DPI) vo zadovoluvawe na osnovnite hendikepot e rezultat na interakcijata ìvotni potrebi. pome|u liceto so onevozmoènosti i 5. Mentalen hendikep sposredinata so negativnite stavovi i fizi~kite barieri. red pravilnikot e sostojba na zabaven ili nepotpoln psihi~ki razvoj koj osobeno se karakterizira so naru{uvawe na onie sposobnosti koi se pojavuvaat vo tekot na razvojniot period i koi pridonesuvaat na op{toto nivo na inteligencijata, kako {to se kognitivnite, govornite, motornite i socijalnite slabosti. Spored ovoj pravilnik me|u lica so specifi~ni potrebi se vklu~eni i hroni~no bolnite lica i lica so autizam. Od navedenoto moè da se konstatira deka so ovoj pravilnik se davaat prete`no medicinski definicii na hendikepot, so elementi na socijalnata dimenzija, no daleku od gledi{teto deka pra{aweto na hendikepot e pra{awe na ~ovekovi prava. I vo drugi, prete`no podzakonski akti, ima sli~ni i mnogu necelosni i spored potrebite razli~ni definicii na hendikepot. Nekoi od niv se sme{ni a nekoi tolku navredlivi {to odlu~ivme da ne gi stavame ni kako lo{i primeri. Vo svetot obidite za definirawe na hendikepot se opisni i naj~esto go sledat primerot na Konvencijata. Najdaleku vo obidot za definirawe na hendikepot i licata so hendikep se otideni zakonodavstvata na Avstralija i Filipini. Zaklu~ok: vo Makedonija nema utvrdena socijalna definicija na poimot lice so hendikep. Toa i ne e tolku seriozen problem, no treba da se pristapi kon unificirawe na terminot i napu{tawe na tradicionalnoto imenuvawe obremeneto so stereotipite na minatoto. Predlog merki: Vo RM e potrebno zasileno deluvawe hendikepot da se razbere i tretira kako socijalna kategorija i kako pra{awe na ~ovekovi prava vo site domeni (legislativa, obrazovanie, mediumi, javna svest itn.)
2.2. Terminologija
Grne vikaj me - ne kr{i me
Narodna pogovorka
Vo teorijata i praksata na Republika Makedonija ne postoi edinstven usoglasen termin za licata so hendikep. Ustavot na RM, ~len 35 stav 3, utvrduva deka: Republikata im obezbeduva posebna za{tita na invalidnite lica i uslovi za nivno vklu~uvawe vo op{testveniot ìvot. Vo Zakonot za socijalna za{tita se koristat terminite lica so telesna popre~enost i lica so pre~ki vo intelektualniot razvoj . Vo RM postoi Zakon za vrabotuvawe na invalidni lica vo koj, kako i vo naslovot, se koristi terminot invalidni lica. Postoi i Zakon za penzisko i invalidsko osiguruvawe vo koj se koristat terminite invalidno lice, invalidska penzija i invalidsko osiguruvawe. Vo Zakonot za rabotni odnosi od 2005 god. se naglasuva deka rabotodava~ot ne smee baratelot (vo natamo{niot tekst:kandidat za vrabotuvawe) ili rabotnikot, da go stavi vo neednakva polo`ba zaradi rasata, bojata na koàta, polot, vozrasta, zdravstvenata sostojba odnosno invalidnosta(~l.6 st 1). Vo ~lenot 177 koj ima naslov Za{tita na invalidite,, i podnaslov Vrabotuvawe, osposobuvawe ili preosposobuvawe na invalidite se utvrduva deka rabotodava~ot obezbeduva za{tita na invalidite pri vrabotuvaweto, osposobuvaweto ili preosposobuvaweto vo soglasnost so zakon. Vo istiot Zakon, vo ~lenot 169, se zboruva za skrateno rabotno vreme na roditel na dete so razvojni problemi i posebni obrazovni potrebi. Vo Pravilnikot za ocena na specifi~nite potrebi na licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj se veli deka licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj koi imaat specifi~ni potrebi se: Lica so o{teten vid (slabovidni i slepi); Lica so pre~ki vo glasot, govorot i jazikot; Telesno invalidni lica; Mentalno retardirani lica (lesno, umereno, te{ko i dlaboko); Autisti~ki lica; Hroni~no bolni lica; Lica so pove}e vidovi pre~ki (lica so kombinirani pre~ki vo razvojot),,. Vo Zakonot za gradewe se zboruva deka gradba za javni i delovni nameni, mora da bide proektirana i izgradena taka {to na licata so invalidnost }e im obezbedi nepre~en pristap, dvièwe, prestoj i rabota vo gradbata. (~len 11 st.1) Vo Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe se kaùva deka barieri se sozdadeni grade`ni pre~ki vo gradovite i drugi naseleni mesta, koi onevozmoùvaat nepre~eno dvièwe na hendikepiranite lica.
31
32
Vo 2001 god. Vladata na RM donese Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo Republika Makedonija. Vo tekstot na ovaa strategija se koristat terminite lica so hendikep, deca so pre~ki vo razvojot, invalidiziran omladinec, lica so fizi~ki, intelektualni, psiholo{ki ili setilni pre~ki. Sobranieto na RM 2003 god. donese Deklaracija za za{tita i unapreduvawe na pravata na licata so posebni potrebi vo koja se zboruva za lica so posebni potrebi, specifi~nite potrebi na licata so hendikep i ,, lica so hendikep. I vo praksata ne postoi unificiran termin pa naj~esto se koristat terminite: lica so invalidnost, lica so invaliditet, invalidni lica, invalidi, lica so hendikep, hendikepirani lica, lica so pre~ki vo intelektualniot razvoj, lica so posebni potrebi i poretko lica so popre~enost ili lica so specifi~ni potrebi. Za decata naj~esto se koristi terminot deca so pre~ki vo razvojot ili deca so posebni potrebi odnosno deca so posebni obrazovni potrebi koga se saka da se naglasi obrazovniot segment od nivniot razvoj. Tradicionalnite invalidski organizacii, (so isklu~ok na Centarot za poddr{ka na licata so intelektualna popre~enost Poraka), Nacionalniot sovet na invalidskite organizacii, Koordinativnoto telo za ednakvi mo`nosti na licata so invalidnost go imaat prifateno terminot lica so invalidnost.
IZJAVA
IDEOLOGIJA NA JAZIKOT NA DEFICIT
Re~isi celosnata dominacija na medicinskiot (biolo{kiot, klini~kiot) model na hendikepot vo doma{nata nau~no-istraùva~ka praktika vo vrska so problemot na hendikepot pretstavuva mnogu seriozna pre~ka za institucionalna reforma vo oblasta na obrazovanieto i socijalnata za{tita so {to zasluùva da bide predmet na detalen kriti~ki osvrt. Dominira vpe~atokot deka terminite se samo imiwa za objektivnite ne{ta, koi se nezavisni, so {to se sozdavaat sistemite na klasifikacija. Preveduvaweto na mentalnite konstrukti na avtorot kako status na fizi~ki entitet se posreduva so op{tite sociopoliti~ki i ideolo{ki op{tesvtveni ramki vo koi toj ili taa dejstvuva. Celiot proces ~esto e skrien zad s# posloènite metodolo{ki proceduri. Razli~ni postparadigmatski strui vo socijalnite i humanisti~kite nauki so pravo ukaùvaat na ulogata koi jazikot/ diskursot ja ima pri realizacijata na stvarnosta. Ovaa statija trgnuva od pretpostavkata deka hegemonijata, opresijata i odnosite na mo} vtkaeni vo privle~ni narativni formi preku koi nau~nicite (nesvesno) ja legitimiraat statusnata hirearhija i materijalnite razliki, {to e osobeno izrazeno vo eden vid na humanisti~ki diverzitet na koj naj~esto mu se pripi{uva atributot hendikep. Izlezot mora da se bara vo povikuvaweto na reformite odozgora nadolu demedikalizacija na postoe~kiot koncept za hendikepot i soodvetniot terminolo{ki aparat so reformi odozdola nagore, odnosno temelni promeni vo samoto op{testvo i toa po pat na politi~ka akcija.
Mi{a J. Qubenovi}
Pogolemiot del od nau~nite rabotnici go preferiraat terminot lica so invalidnost. Novoformiranite organizacii ~ija celna grupa se licata so hendikep go preferiraat terminot lica so hendikep. Sredstvata za javno informirawe, pokraj terminite lica so invalidnost ili hendikepirani lica odnosno lica so hendikep, mnogu ~esto go koristat terminot lica so posebni potrebi. Zakluôk Vo Makedonija nema op{to prifaten termin za licata so hendikep. Preovladuva terminot lica so invalidnost, no se koristat i terminite lica so hendikep, lica so posebni potrebi i lica so intelektualna popre~enost.
KONVENCIJA
Vo angliskata verzija na Konvencijata se koristi terminot persons with disability. Stoi argumentot deka moè da ima pove}e varijanti na makedonski prevod kako spre~enost ili one voz moènost, no fakt e deka nikako ne moè da se prevede kako lica so invalidnost (invalid = bezvreden). Osobeno poradi na vreduva~koto, peòrativno i negativno zna~ewe na poimot. No ovoj argument o~igledno ne be{e zemen vo obzir pri izgotvuvaweto na oficijalniot ma kedonski prevod na Konvencijata.
2.3. Statistika
Prikazna bez brojki
Vo vojna smrtta na eden ~ovek - e tragedija sudbinata na milioni - e statistika
Josif V. Stalin
Dràvnite organi i instituciite nadle`ni za pra{awata na licata so hendikep nemaat celosni statisti~ki podatoci za brojot na licata so hendikep i vidot na nivniot hendikep. Tie imaat evidencija samo za korisnici-te na odredeni vidovi socijalni uslugi ili socijalna pomo{, no osven podatokot za visinata na pari~niot nadomestok ne figuriraat drugi podatoci koi moàt da se iskoristat za ponatamo{na rabota. I pokraj zalagawata na organizaciite na licata so hendikep, vo posledniot popis na naselenieto na Republika Makedonija od 2002 god. ne se vnese grafa so pra{awa za hendikepot i so toa se propu{ti mo`nosta da se priberat takvi statisti~ki pokazateli. Za sre}a, devet godini podocna, vo kontinuirano lobirawe i sorabotka so Dràvniot zavod za statistika, vo popisnite listi se vnese pra{aweto na hendikep i popi{uva~ite bea educirani kako da gi postavuvaat pra{awata i da gi beleàt odgovorite. I rabotata trgna. Za nesre}a, po nekolku dena popi{uvawe, sproveduvaweto na popisot be{e prekinato od formalni i politi~ki pri~ini, a licata so hendikep, nivnite organizacii i onie koi rabotat na ova pole ostanaa bez toj skaPrikaz na sostojbata na licata so hendikep vo Makedonija (2012)
33
pocen izvor za brojot, rasporedenKONVENCIJA osta, strukturata, obrazovanieto i afinitetite na licata so henDràvite potpisni~ki se obvrzudikep i bez mo`nosta da se kreira vaat da pribiraat soodvetni inforsoodvetna akcija na ova pole. Nema macii, vklu~uvaj}i i statisti~ki i ponajavi za povtorno odrùvawe na datoci za istraùvawe, kako bi bile vo popisot. sostojba da formuliraat i sproveduSoo~eni so takvata situacija, vaat soodvetni politiki naso~eni na ostvaruvawe na Konvencijata (~len ne ni ostanuva ni{to drugo osven 31). Ponatamu se naveduva deka proda se posluìme so podatocite cesot na pribiraweto i ~uvaweto na koi postojat i so komparativno ovie informacii treba da obezbedi: sogleduvawe na podatocite od po~ituvawe na pravoto na privatnost, drugi dràvi i vo svetski ramki. dostoinstvoto i pravata na licata Spored dostapnite statisti~ki so hendikep, vo toj proces da se obezbedi partnerstvo so organizaciite podatoci (od 2007god.) za licata na licata so hendikep i drugite fakso hendikep koi primaat nekakov tori, kako i da se obezbedi seopfatnadomestok (tu|a nega ili posenost na potrebnite podatoci (~len 31). ben dodatok), vo Makedonija ima Dràvite potpisni~ki prezemaat odgo13.063 takvi lica od koi 6.676 se vornost za {irewe na ovie statisti~ki podatoci i obezbeduvawe na pristap deca i 6.387 vozrasni. No, mora do istite na licata so hendikep i na da se napomene deka ovde stanuva drugite. zbor za lica so stoprocenten hendikep i za onie koi administrativno se izborile za dobivawe na vakviot dodatok. Onie drugite se nevidlivi za dràvata. OLH imaat podatoci za licata so odreden vid na hendikep, no samo za licata koi se za~lenile vo soodvetnata organizacija, zaradi {to moème da konstatirame deka i tie podatoci ne se celosni, bidej}i ne gi opfa}aat licata koi od kakvi i da bilo pri~ini ne se za~lenile. U{te pogolem problem e toa {to poradi pravoto na sloboda na zdruùvawe nekoi lica ~lenuvaat vo pove}e zdruènija (na primer vo Sojuzot na slepi i vo Sojuzot na civilni `rtvi od vojnata i vo Federacijata za sport), {to ovie podatoci gi pravi celosno neupotreblivi. Zakluôk Vo Makedonija ne postojat celosni statisti~ki podatoci za licata so hendikep. PREDLOG MERKI Makedonija treba da donese pravna regulativa so koja }e se vospostavi sistem na pribirawe, obrabotka i analiza na statisti~ki podatoci za licata so hendikep soglasno principite na Konvencijata.
SZO procenka
Spored SZO (Svetskata zdravstvena organizacija) vo Makedonija se pretpostavuva deka imame nad 200.000 lica so nekakov vid na hendikep. Ako na niv dodademe barem eden roditel ili dete, i barem eden brat ili sestra toga{ doa|ame do brojka od edna tretina od naselenieto koe na direkten na~in e zasegnato od hendikepot.
34
2.4. Zakonodavstvo
Zakonot si e tvrdina na rid. Nitu armija moè da ja osvoi, nitu poplava da ja odnesi
prorokot Muhamed
Vo ~len 1 od Ustavot na RM, pokraj toa {to e definirana kako suverena, samostojna i demokratska dràva, Makedonija e definirana i kako socijalna dràva. Vo ~len 35 stav 3 od Ustavot na RM e utvrdeno deka Republikata se griì za socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite, go garantira pravoto na pomo{ na nemo}nite i na nesposobnite za rabota gra|ani i obezbeduva posebna za{tita za licata so hendikep i uslovi za nivno celosno vklu~uvawe vo op{testveniot ìvot. Spored ~len 54 st.3 od ovoj konstitutiven dokument Ograni~uvaweto na slobodite i pravata ne moè da bide diskriminatorsko po osnov na pol, rasa, boja na koà, vera, nacionalno ili socijalno poteklo, imotna ili op{testvena polo`ba. Ovie ustavni odredbi prakti~no zna~at obvrska na dràvata, vo ramkite na socijalno politi~kite merki i sevkupnata normativno pravna aktivnost, da vodi smetka za formalnata ednakvost na licata so hendikep so drugite gra|ani, taka {to osven za op{tite potrebi treba da vodi smetka i za nivnite specifi~ni potrebi koi proizleguvaat od nivnata onevozmoènost. Makedonija, po vtorata svetska vojna vospostavuva sistem na za{tita na licata so hendikep koj poa|a od medicinskoto gledi{te vrz hendikepot i e silno institucionaliziran. No, toa be{e aktuelnoto gledi{te na naukata vo toa vreme, a za licata so hendikep se griè{e dràvata, vpro~em, kako i za s# drugo. Po osamostojuvaweto na Makedonija, i vo procesot na tranzicija, dojde do osiroma{uvawe na socijalniot sektor, a so toa i namaluvawe na griàta i beneficiite koi gi uìvaa licata so hendikep. Vo isto vreme na svetsko ramni{te doa|a do zasiluvawe na dvièweto na licata so hendikep i nivnite zastapnici kako i do prefrlawe, od dotoga{niot medicinski model, kon afirmacija na socijalniot model i gledawe na hendikepot kako pra{awe na ~ovekovi prava. Ova ja dovede Makedonija od relativno napredna zemja, so solidno zaokruèn sistem koj se griì za site svoi gra|ani, vo zemja koja zapo~na zna~itelno da zaostanuva, vo svetski ramki, i vo koja marginalizacijata na licata so hendikep s# pove}e se zgolemuva.
35
PARADOKS
RA[AMONIJADA
Vistinskiot problem vo postoe~kata zakonska regulativa e toa {to taa e donesuvana poradi razli~ni konkretni interesi i zvani~ni momentni politiki (od ~isto fiskalni do milosrdni i solidarni), od strana na razli~en zakonodavec (duri i od razli~ni dràvi - SFRJ, SRM), motivirana od razli~ni celi i principi, so sosema razli~en predmet na za{tita i oblasti na ureduvawe. Nekoegzinstentnosta ne se sostoi samo vo nejasnosta na definirawe na fenomenot hendikep i negovoto imenuvawe, tuku vo su{tinskite na~ela, involvirani instituti i celi na zakonite.
PARADOKS
PUSULÊ
Vo Zakonot za vrabotuvawe na invalidi e predvideno site lica so hendikep, dokolku sakaat da bidat sopstvenici ili rakovoditeli, mora da se javat pred lekarska komisija za da im bidat oceneti nivnite menaxerski sposobnosti (obvrska koja ne postoi vo nitu eden zakon, za nitu eden ~ovek i za nikakva funkcija vo RM). Zamislete si go Stiven Hoking vo Makedonija koj nema da moè da stane ~len na MANU bez vakvo pusul~e. Polio Plus povede inicijativa do Ustavniot sud na R.M. i prestavka do Komisijata za za{tita od diskriminacija. I dvete instituci se izzemaa kako nenadle`ni. Vo neoficijalni izjavi dvajca ~lenovi na ovie institucii rekoa deka ova e sramota. P.S. Avtorov na ovoj tekst mora{e da si izvadi takov dokument.
Makedonija e potpisnik na redica me|unarodni dokumenti koi pravno ili moralno ja obvrzuvaat da prezeme konkretna akcija vo ovaa oblast kako {to se: Povelbata na OON, Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite prava (od 1948 god.), Rezolucijata na ON za Standardnite pravila za izedna~uvawe na mo`nostite za licata so hendikep (od 1993 god., Rezolucija 48/49), Evropskata konvencija za ~ovekovi prava (od 1950 god.), i kone~no Konvencijata za pravata na licata so hendikep (2006 god.). Makedonija donese svoja Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo RM (od 2001 god., Slu`ben vesnik na RM br.101/01), revidirana vo 2010 god., i Deklaracija za za{tita i unapreduvawe na pravata na licata so posebni potrebi na Sobranieto na RM (23 juli, 2003 god.). Ovie generalno prezemeni obvrski ja nametnaa potrebata i od operacionalizacija na istite. Gledano kvantitativno, na Makedonija se ~ini deka ne & nedostasuva legislativa koja ja ureduva polo`bata na licata so hendikep. Stepenot na involviranost i zafa}awe na pozitivnata legislativa se dviì od fragmentarno spomnuvawe na licata so hendikep (pr: Zakon za carini S.V. na RM br. 20/93) do postoewe na poseben Zakon za vrabotuvawe na invalidni lica kako lex specialis na Zakonot za rabotni odnosi). Vremenskata ramka na ovie zakoni e relativno golema (za makedonski priliki) i opfa}a zakoni donesuvani vo vremeto od 1966 (pr: Zakon za opredeluvawe povlastici vo javniot patni~ki soobra}aj - Sl.Vesnik na SRM br. 38/66, 18,77 i 10/79) pa do najnovite izmeni na ZSZ i ZVI (juli 2011). So tek na vreme ova sozdade si tuacija na izumirawe (fakti~ko ne-
36
funkcionirawe) na odredeni mehanizPARADOKS mi i instituti (primer: komisiite za utvrduvawe na hendikep koi Vladata vo 2005 god. nitu so tri odvoeni zaklu~oci INTERDISKRIMINACIJA ne moè{e da gi ubedi da prorabotat), a U{te eden vaèn elevo isto vreme ne se sozdadoa novi (bez ment koj e ~ista posledica na obzir na za~estenite deklarativni vakvoto nesistematizirano i opredelbi). Vtor primer e ZSZ kade i disharmoni~no zakonodavstvo vo najnovite izmeni individualniot vo ovaa oblast e inter-diskriminacijata na licata so hendikep pari~en nadomest po osnov na hendikep kade zakonodavecot gi podvojuva s# u{te se me{a i isklu~uva so grupnite licata so ist vid na hendikep i prihodi na semejstvoto vo koe ìvee liisti zdravstveni problemi samo ceto so hendikep. zavisno od toa kako i vo koe Pri ocenkata na sostojbite mora da vreme go steknale hendikepot. se spomene i obvrskata na dràvata Ova e primer kako pri~inata, namesto da bide osnov za da vodi smetka, pri donesuvawe na zakreirawe na preventivnata ulokonite i utvrduvaweto na pravata i obga na dràvata, stanuva osnov za vrskite na gra|anite, za (ne)ednakvosta indirektna diskriminacija. vo mo`nostite za uìvawe i ispolnuvawe na istite. Zatoa, kako mehanizam koj }e i ovozmoì izgradba na sovremeno zakonodavstvo i monitoring vrz implementacija na istiot e participacijata na samite lica, nivnite semejstva i organizaciite koi rabotat na poleto na hendikep. Mototo Ni{to za nas, bez nas ne e samo slogan, tuku obvrska i za{titen mehanizam, koj vo postoe~koto makedonsko zakonodavstvo implicitno ne se spomenuva, a se primenuva samo fragmentarno, blagodarenie samo na nekoi funkcioneri so napredni razmisluvawa. Dràvata ~ini sekojdnevni napori PARADOKS da go usovr{i ovoj zakonski korpus, no uspesite se nezna~itelni, pa duri i DOBAR ZAKON kontradiktorni. Primer za ova se i najnovite izmeni na ZVI (koj na{ata zemja êsto pati kaj nas moè da se ~ue deka sme ti imale dobri ja izdvojuva kako lider vo regionov pri zakoni ama ne se primenuvale. re{avaweto na ova pra{awe) kade inVo najblaga forma ova e mit. Ne tencijata za stesnuvawe na zloupotrepostoi dobar zakon. bite na sredstvata od Posebniot fond Postoi samo funkcionalen za vrabotuvawe na invalidi vo su{tina zakon koj silata si ja crpi od op{tata zakonska ramka i od kaotvori samo u{te edna, pogolema, vrata pacitetot na instituciite. za istite manipulacii. Zakoni koi se nosat vo Za pojasnuvawe na slikata vo itna postapka, bez nikakva deovaa oblast treba da se spomene i bata, bez nositeli, predvideni istraùvaweto (anketa) za sogleduva tro{oci, podzakonski akti i we na sostojbata i mo`nostite za rokovi - najverojatno ne bile planirani da bidat dobri. vklu~uvawe na licata so hendikep vo op{testvenoto ìveewe, koe go sprovePrikaz na sostojbata na licata so hendikep vo Makedonija (2012)
37
Dijagram br. 4 Dali licata so hendikep gi ostvaruvaat svoite gra|anski prava ?
de Tehni~kiot komitet na IPPLGza za{tita na licata so hendikep, vo sorabotka so 23 nevladini organizacii koi rabotat na poleto na hendikepot (Sprovedeno vo periodot juni - septemvri, 2005, vrz reprezentativen primerok od 1670 ispitanici). Rezultatite od istoto, pokaàa deka 69% od ispitanicite smetaat deka spored mestoto i statusot vo op{testvoto, licata so hendikep se celosno marginalizirani, a 57% po pra{aweto dali licata so hendikep gi ostvaruvaat svoite gra|anski prava, smetaat deka ne gi ostvaruvaat voop{to, tuku naprotiv, toa se gra|ani od vtor red. I u{te eden izvadok od ovaa analiza, koj moèbi e najvaèn vo ova obrazloènie, ispituvaj}i go zadovolstvoto na gra|anite od postoe~kite zakonski re{enija koi se odnesuvaat na licata so hendikep, samo 4% smetaat deka dràvata aktivno moè da gi za{titi pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep so izmeni i dopolnuvawa na postoe~kite zakoni, dodeka duri 71% smetaat deka e potrebno, za operacionalizacija na istite, donesuvawe na poseben Zakon za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep. Ottuka neminovno se nametnuva potrebata od prezemawe konkretna pozitivna akcija na dràvata vo ovaa oblast i izgradba na sistematsko zakonodavstvo koe se odnesuva na licata so hendikep kako predmet na za{tita. Dràvata treba jasno i nedvosmisleno da ja definira svojata politika so koja postapno }e izgradi sistem na celosno izedna~uvawe na polo`bata i mo`nostite na ovaa kategorija svoi gra|ani.
OON KONVENCIJA - norma koja bara sistem

Makedonija na 30.03.2007 godina be{e edna od prvite dràvi koi ja potpi{aa Konvencijata za pravata na licata so hendikep. Za àl izleze deka e od poslednite od regionov koi ja ratifikuvaa (05.12.2011).
38
Dijagram br. 5 Kako Dràvata treba da gi za{titi pravata na licata so hendikep?
Bez obzir, Makedonija ja ratifikuva Konvencijata i nejziniot opcionen protokol bez nikakvi rezervi i sega sledi period na nivna implementacija.Konvencijata po ratifikacijata stanuva integralen del od doma{noto zakonodavstvo i ne moè da se menuva so donesuvawe na nov zakon. Za dve godini treba i da se podnese prvi~niot izve{taj. Ulogata na ovaa konvencija e razli~na od site drugi me|unarodni dokumenti. Taa ne vostanovuva novi prava i ne gi redefinira postoe~kite, naprotiv nejzinata uloga e da predvidi merki koi }e im ovozmoàt na licata so hendikep da se koristat vo celost so ~ovekovite prava garantirani so me|unarodnoto pravo. Tokmu zatoa, Kofi Anan, generalniot sekretar na Obedinetite nacii vo 2006 godina, pri usvojuvaweto na Konvencijata re~e ova e istorisko dostignuvawe za 650 milioni lica so hendikep vo svetot koi nemaa soodvetna za{tita do ovoj moment. Konvencijata e svoevidna osnova i reper za prikazite vo ovoj izve{taj, se provlekuva nasekade i zatoa vo ovaa prigoda nema ponatamo{no da ja analizirame.
IZJAVA
Vo rabotata na Ad hoc komitetot, oficijalnata delegacija na Republika Makedonija za prvpat be{e pretstavena so dvajca ~lenovi-eksperti od Polio Plus, na {estoto zasedanie na istiot. Vklu~uvaj}i se aktivno vo rabotata na zasedanieto, pretstavnicite na Republika Makedonija imaa dve intervencii, i toa: vo odnos na nacrt-~lenot 17 {to se odnesuva na obrazovanieto (sega{en ~len 24) i nacrt-~lenot 24 {to se odnesuva na u~estvoto na licata so hendikep vo kulturniot ìvot, rekreativnite i slobodnite aktivnosti i sportot (sega{en ~len 30). Na tretoto zasedanie, pretstavnici na zdruènieto na gra|ani Polio plus- dvièwe protiv hendikep u~estvuvaa so trojca svoi pretstavnici me|utoa ne vo delot na oficijalnite delegacii tuku vo delot na gra|anskite organizacii. d-r @aneta Poposka
39
2.5. Gra|anski organizacii

Invalidski v.s. gra|anski
Ne se somnevaj deka mala grupa posveteni aktivisti moàt da go promenat svetot. Vsu{nost, samo takvi lu|e ne{to moàt i da promenat
Margaret Mid
40
Licata so hendikep, kako marginilizirana grupa podlo`na na stereotipi prirodno imaat potreba od grupirawe i zdruùvawe. Za da se odbranat od neprijatelskoto opkruùvawe ili ednostavno- da si gi kaàt makite. No èlbite i sostojbite prirodno ne se sre}avaat. 1944 god. Makedonskiot narod (barem vo eden del) se zdobi so svoja dràvnost. Del od makedonskiot narod (licata so hendikep) se zdobi so svoja organizirana forma se formira Sojuzot na slepi na RM vo 1946 god. Podocna e formiran i Sojuzot na gluvi (1948) kako i s# drugo pod patronat na dràvata koja {to se griè{e za s# {to e drugo. Vo1983 god. od nekolkute zdruènija i sojuzi na lica so hendikep se formira ~adorska organizacija nare~ena Zaednica na invalidski organizacii na Makedonija (ZIOM). Zateknatite sostojbi od porane{na SFRJ pri formiraweto na ZIOM }e ja re{at strukturata, ~lenstvoto, nadle`nostite i finansiraweto. Vakvoto brzopleto ad hoc re{enie za dolgo vreme }e pretstavuva status quo vo dvièweto na licata so hendikep vo Republika Makedonija. Vo 1997 god. po dolgo vreme pravna praznina a fakti~ko postoewe na noviot tip na gra|ansko zdruùvawe (t.n. nevladini organizacii - NVO) dràvata donesuva Zakon za zdruènija na gra|ani i fondacii (ZZGF) koj otvora (i stesnuva) poinakov prostor za gra|ansko organizirawe i vlijanie vo zaednicata. Stapi vo sila vo 1998 god. Pottiknati od novite mo`nosti koi gi donese ovoj zakon no i od prisustvoto na mno{tvo me|unarodni organizacii i fondacii koi prisustvuvaa vo Makedonija vo vreme na kosovskata kriza vo 1999 od ZIOM se otcepuva grupata na roditeli na deca zaboleni od cerebralna paraliza i formiraat istoimeno mre`no zdruènie (ZRDZCP). ZIOM reagira tromo, no uspeva ZRDZCP da gi isklu~i od sistemot na dràvna poddr{ka. Mreàta brzo se raspa|a, a samo nekolku ogranoci uspevaat da opstanat i lokalno da deluvaat. Mnogu va`na pouka i poraka kon idnite mo`ni disidenti. No so pouka ili ne zapo~nuva proces na sozdavawe na novi zdruènija na lica so hendikep koj trae do denes. Vo momentov postoi dualizam vo
dvièweto i organiziraweto DPI na licata so hendikep. Od edna strana se tradicionalnite sojuSpored definicijata na Me|unazi organizirani vo ZIOM, koj vo rodnata organizacija na lica so hen2007 si se prekrsti vo Naciondikep, (Disability People International alen sovet na invalidski organi- DPI) hdruènie na lica so hendikep se smeta ona zdruènie vo koe mnozinzacii na Makedonija - NSIOM stvoto na ~lenovi se lica so hendikep i vo nego ~lenuvaat sedum soili prestavnici na lica so hendikep juzi: Sojuz na slepi lica, Sojuz koi ne moàt da se zastapuvaat samite na gluvi i nagluvi lica, Sojuz sebe i kade vo upravnite strukturi i rana telesno invalidiziranite kovodstvo se isklu~itelno lica so henlica, Republi~kiot Centar za dikep. Dvata uslova mora da postojat kumulativno. poddr{ka na licata so intelektualna popre~enost Poraka, Sojuz na civilni invalidi od vojnata, Federacija za sport i rekreacija na invalidite i Sojuzot na trudovi invalidi na Makedonija. ^lenstvoto vo NSIOM e ekskluzivno i ne se dozvoluva priem na drugi ~lenki od ~isto finansiski pri~ini. No za toa malku podolu vo tekstov. Na drugata strana vo dualnava slika se nad 200 t.n. novi organizacii koi se formirani vo poslednive petnaesetina godini. Me|u poaktivnite moè da se spomenat: Polio Plus, Organizacijata na studenti i mladinci so hendikep, [presa, Dignitas, Regionalniot hendikep centar od Prilep, Yvezda, Ilinden, Otvorete gi prozorcite, Dajte ni krilja, Hendikep plus i drugi. Smetame deka e va`no da se napomene deka mnogu od ovie 200 novi organizacii ne gi ispolnuvaa osnovnite uslovi za da moàt da se smetaat kako organizacii na lica so hendikep. Toa i se potvrdi so re-registracijata na GO po noviot zakon vo 2010, kade mnogu od niv, pokraj fakti~ki, i de-jure prestanaa da postojat. Slikata nema da e potpolna ako ne se spomenat t.n. staro-novi organizacii koi proizlegoa od dezintegrira~kiot proces na ZIOM, osobeno od sojuzot na Poraka. Najaktivna e Poraka - Negotino koja go vodi procesot na deinstituconalizacija vo Makedonija, no zna~ajni aktivnosti imaat i Poraka Nova od Struga, Poraka Na{a od Kumanovo i nekoi od zdruènijata na ZRDZCP. Vo Makedonija na ova pole deluvaa zdruènija koi ne se na lica so hendikep (spored DPI) no ostvaruvaa aktivnosti za licata so hendikep, osobeno vo periodot koga me|unarodnata pomo{ vo Makedonija be{e poprisutna. Kako najaktivni bi gi spomnale Sojuzot na defektolozite i Specijalna olimpijada. Aktivnosta na me|unarodnite i me|udràvni organizacii vo Makedonija ne e del od ovoj osvrt.I na kraj treba da se spomene i Sindikatot na licata so hendikep Ednakvost, formiran vo 2008 god., koj ostvaruva zna~ajni aktivnosti na poleto na vrabotuvawe na licata so hendikep i za{tita na pravata od raboten odnos. Dualizmot proizvede zna~aen antagonizam vo gra|anskoto zdruùvawe i duri dovede do momenti na otvoreno neprijatelstvo. Sekako glavna `rtva be{e sostojbata i ostvaruvaweto na pravata na licata so henPrikaz na sostojbata na licata so hendikep vo Makedonija (2012)
41
Dijagram br. 6 Dali zdruènijata na gra|ani ~inat dovolno za licata so hendikep ?
dikep. Procesot na artikulirawe na Edinstven glas me|u starite i novi organizacii po klu~nite pra{awa koi gi zasegaat licata so hendikep zapo~na vo 2004 g. no malku vo toa e naprednato. Sepak postojat zna~ajni primeri na zaedni~ko deluvawe, osobeno po pra{aweto na pristapnost i potrebata od ratifikacija na Konvencijata koi davaat nade` za zgolemuvawe na sorabotkata vo komplementarnite aktivnosti a so toa i na vlijanieto na organizaciite na licata so hendikep vo op{testvenite procesi. Za volja na vistinata mora da spomeneme deka dualizmot ne e ograni~en samo me|u starite i novite organizacii tuku se prodlabo~uva i vo samite grupi, osobeno poradi ograni~enosta na dràvniot finansiski kola~ i namaluvaweto na stranskata finansiska poddr{ka. Ovoj dualizam i getoizacija vo 2008 dobi i svoja zakonska odrednica. Sobranieto donese Zakon za invalidski organizacii1, koj e svoeviden lex specialis na Zakonot za zdruènija i fondacii i se odnesuva samo na zdruùvaweto na licata so hendikep. Vo su{tina ovoj zakon ne regulira ni{to osobeno osven finansiraweto na organizaciite na licata so hendikep. Spored ovoj zakon samo organizaciite zdruèni vo NSIOM imaat pravo na finansirawe, ostanatite organizacii po ovoj osnov ne moàt da dobijat poddr{ka od dràvata. Ovoj zakon go zape~atuva dualizmot na dolgi pateki i ja potvrduva ulogata na dràvata vo ovaa sfera kako sledbenik na staroto rimsko pravilo Divede et impera (Razdeli pa vladej). Interesen e faktot {to zdruènijata na lica so hendikep mnogu malku se vklu~uvaat vo rabotata i mreìte na ostanatiot gra|anski sektor. Osven Polio Plus skoro i da ne postoi druga OLH koja e ~len vo nekoja nacionalna mreà na gra|anski organizacii. Ova samoizolirawe doveduva do namaluvawe na vlijanieto, tesno sektorsko postavuvawe i
42
1.
Zakon za invalidski organizacii, slu`ben vesnik br. 89, 2008
svoevidna getoizacija na organKONVENCIJA izaciite, a so toa i na licata so hendikep vo zaednicata. Spored ~len 33, stav 3, zemjite Na me|unaroden plan samo potpisni~ki, vo soglasnost so svojot sissojuzite od NSIOM, zavisno od tem za organizacija, pri nazna~uvaweto genezata na hendikepot ~lenuili vospostavuvaweto na troslojniot vaat vo soodvetnite evropski mehanizam za promovirawe, za{tita i sledewe na sproveduvaweto na Koni svetski asocijacii. NSIOM vencija, }e ovozmoàt gra|anskoto kako celina e pridru`na ~lenka op{testvo, osobeno licata so hendikep na EDF. Od novite organizacii i nivnite organizacii, pretstavnici samo Polio Plus e ~len na EDF, se vklu~uvaat i vo celost u~estvuvaat DPI, EASPD, kako pridru`na vo procesot, soglasno prncipot na ~lenka i vo ANED i BANNET, dvièweto na licata so hendikep Ni{to za nas bez nas. kako polnopravna. Kako vlasta }e gi vmetne organiKonvencijata na OON za prazaciite vo troslojniot sistem na monivata na licata so hendikep, i toring - ostanuva da vidime. drugite me|unarodni i EU dokumenti predviduva obvrska na dràvnite institucii za vklu~uvawe na organizaciite na licata so hendikep vo konsultativniot proces. Vo Makedonija ovaa praksa e zapo~nata u{te pred da gi prezeme soodvetnite obvrski. Vladata ne e obvrzana so poseben akt da gi konsultira OLH pri podgotvuvawe na novi propisi koi gi zasegaat i licata so hendikep, tuku toa, s# u{te koga go pravi go pravi kako akt na dobra volja. Sekako tuka ima mesto za unapreduvawe na vklu~enosta i zgolemuvawe na konstruktivnosta i efektot na takvoto vklu~uvawe. MTSP vo 2004 god. vospostavi register na organizacii od javen PARADOKS interes2. Vo ovaj register se vmetnati i nekolku organizacii na lica so hendikep, no prizHODNIK 17.05.2003 Prva, otvorena, (pa i) sve~ena sednavaweto na javniot interes od nica na novoto lobi (IPPLG) se odrà nivnata rabota vo su{tina ne vo makedonskiot Parlament. Odedna{ nosi soodveten tretman. Vakov hodnicite (lobby) se otvorija za licata registar na organizacii od javen so hendikep a kade tie vodat - retko koj interes treba da se vospostaznae{e. Terminot sistemsko zakonovi i na vladino nivo, soglasno davstvo (krajnata cel na ovie misioneri) po~na da talka baraj}i gi svoite noviot Zakon za zdruènija i sledbenici. ZIOM se obra}a do Parfondacii, no implementacijata lamentot i moli zakonodavniot dom s# u{te docni. da ne stanuva zalo`nik na edna mala i Vo procesot na decentalibezna~ajna organizacija. Podocna (2005) zacija vo RM se pogolema e javno se izvinija za takviot stav (kon Parlamentot ama ne i kon Polio). nadle`nosta na lokalnite vlasti i po pra{awata koi se
2.
Zdruènija na gra|ani koi se zapi{ani vo Registarot na zdruènija na gra|ani od oblasta na socijalnata za{tita
43
44
odnesuvaat na licata so hendikep IZJAVA {to nametnuva potreba od konsultacii i vklu~uvawe na lokalnite Sojuzite organizirani vo NSIOM, OLH vo odlu~uvaweto na organite koi se edinstveni korisnici na sredna lokalnata vlast. Vo toj pogled stvata {to se raspredeluvaat od orima zna~aen progres kaj lokalnite ganizirawe na igri na sre}a, so nivvlasti vo odreden broj op{tini vo noto infantilno odnesuvawe li~at RM. Toa treba da stane obvrska i na deca koi na plaà gradat kuli praksa vo site op{tini vo RM. od pesok i go branat svojot zamislen grad. Tolku se zaneseni vo nivnata Voninstitucionalen primer e peso~na prikazna {to ne razbiraat formiraweto na IPPLG (na inicikolku e porozna i deka doa|a plima jativa na Polio Plus) vo 2003 god. koja }e im ja odnese istata. kade vo tehni~kiot i sovetodaven Branej}i go svoeto finansirawe komitet na ovaa prateni~ka grupa od ostanatite legitimni organizacii na lica so hendikep samo }e sozdadat bea vklu~eni pretstavnici od nad front (plima) od drugi gra|anski or10 OLH (stari i novi). ganizacii (ekolo{ki, kulturni, drugi Funkcioniraweto na parlamenranlivi grupi...) so koi }e mora da tarnata grupa pokaà deka e mo`no go delat kola~ot, a ako ne ja sfatat da se nadminat partiskite i dnevni novata klima i vreme moè da im go interesi, kako i netrpelivosta vo odnesat i ona {to go imaat. Vpro~em taka se slu~i vo mnogu post-tranzinevladiniot sektor koga se raboti ciski zemji. za op{to dobro. Do sega ovaa parlaM-r - Spase Kostadinovski mentarna grupa, vo skoro deset godianaliti~ar ni postoewe, ima{e ~etiri sostavi. Institucionalen primer e vklu~uvaweto na licata so hendikep vo vladinoto Nacionalno koordinativno telo za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep3 (formirano vo 2000 god). Ova telo e sostaveno od po dva pretstavnika na MTSP, MZ, MO, MUS, MF i po dva pretstavnika od IO: Sojuz na slepi lica, Sojuz na gluvi i nagluvi lica, Sojuz na telesno invalidiziranite lica, Republi~kiot Centar za IZJAVA poddr{ka na licata so intelektualna popre~enost Poraka, Sojuz Za razlika od site tri dràvni unina civilni invalidi od vojnata, verziteti Univerzitetot Jugoisto~na Federacija za sport i rekreacija Evropa e pristapen od pove}e aspekti: trgnuvaj}i od fizi~kata, pa se do na invalidite i Sojuzot na trudopristapot do informacii; literatura vi invalidi na Makedonija. (predavawata i knigite na studentite Ovde vedna{ se zabeleùva so hendikep im se dostapni vo elekvklu~enosta vo ova telo samo na tronska forma), odnosite profesor ~lenki (i toa site) od NSIOM. student se na visoko nivo i po ocenkata na Zdruènieto, ovoj univerzitet e Na nitu edna od drugite organicelosno pristapen, gledano od aspekt zacii (staro-novi ili novi) na po~ituvaweto na me|unarodnite ne im e dozvoleno u~estvo. No standardi. Izjava na Nenad Markovi} ona {to pote{ko se zabeleùva e student na [tuloviot Fakultet pogre{nata postavenost na OLH.
IZJAVA
TEZITE SE ZA ZAMENA Osnovnata parola na dvièweto na licata so hendikep za pogolema vklu~enost pri odlu~uvaweto vo op{testvenite tekovi Ni{to za nas -bez nas e mnogu jasna. No, na~inot na ostvaruvawe stana nejasen i nebulozen. Mnogu brzo poradi interesot i otporot na redistribucija na mo}, od strana na golem broj na subjekti (bez hendikep) koi deluvaat vo ime na licata so hendikep, parolata prakti~no ja pretopija vo vulgarnata varijanta Vie ste ni{to - bez nas. Suad Zahirovi} Pretsedatel na LOTOS, BIH
Za koordinacijata na vladini institucii nikako ne moè da bide odgovoren i da ja ostvaruva nevladin subjekt. OLH treba da bidat korektiv i participatoren element vo vakvi tela. No so dozvoluvaweto na dominacija vo ~lenstvoto i rakovodeweto na ova telo (pretsedatelot e od OLH) im se sabotira ovaa uloga i se doveduvaat vo uloga na odgovornost i sou~estvo vo vladinata (ne)koordinacija. Ingerenciite na ova telo samo ja potvrduvaat gornava teza. Ova telo se sostanuva po potreba, a najmalku dva pati godi{no. So teloto pretsedava Pretsedatelot. Ministerstvata vo teloto se zastapeni na nivo na rakovoditeli na oddelenija (koi sekoga{ delegiraat zamena). Zaklu~ocite od teloto ne se obvrzuva~ki za nadle`nite organi koi nemaat ni obvrska zadolìtelno da gi razgledaat pri donesuvawe na odlukite po pra{awata na koi se odnesuvaat. Od tuka zaklu~ocite na ova telo imaat vrednost na zazemawe stav, javno iskaùvawe na misleweto i sl. No sepak, za ova telo vladata godi{no obezbeduva nad 15 000 evra za negovo funkcionirawe.I taka doa|ame moèbi i do klu~niot problem. FINANSIRAWE Sredstvata od igrite na sre}a se zna~itelen izvor na finansirawe na gra|anskite organizacii nasekade vo svetot i prakti~no (kolku i da go saka toa nekoj) ne moè da se izbegne pri razgleduvawe na aktuelnata problematika na finansirawe na gra|anskiot sektor vo Makedonija, osobeno na OLH od koi, barem zasega, samo nekoi se korisnici na ovie sredstva. Vo vaè~kiot ZISZI3 od 1997 g. (i so site negovi izmeni), postoi slednovo re{enie: steknatite sredstva od igrite na sre}a i od zabavnite igri se koristat i za finansirawe na odredeni godi{ni programi i zada~i na zdruènija na gra|ani (programite na zdruènija na licata so hendikep, sportot i za Crveniot krst na Republika Makedonija). No, vo istiot ~len se dodava i slednoto re{enie deka za ovaa namena se opredeluvaat 50% od vkupniot prihod od igrite na sre}a i zabavnite igri utvrden vo prethodnata godina.
3.
Zakon za igrite na sre}a i za zabavnite igri, objaven vo Slu`ben vesnik na RM br. 54/1997, 13/2001, 2/2002 i 54/2007, 2010, 2011
45
Tabela br. 1. Podatoci od ostvareniti nasproti raspredelenite sredstvata od igrite na sre}a i od zabavnite igri 4.
2002 460.510 70.000 15,20%
2003 566.762 70.000 12,35%
2004 610.566 75.000 12,28%
2005 649.937 75.000 11,54%
2006 223.072 75.000 8,41%
Mora da spomeneme deka ova re{enie e prezemeno od regulativata na porane{noto zakonodavstvo na SFRJ a makedonskata specifika be{e samo vo promena na patot na parite. Imeno, porano sredstvata se rasporeduvaa direktno od LM do korisnicite a od 1997 god. parite moraa da otsednat vo MF i od tamu sekoja godina, so odluka na Vlada, se raspredeluvaat do krajnite korisnici. Sega s# se sleva vo buxetot na RM, MTSP dava mislewe, od 2012 god. i sklu~uva dogovor, no ne vr{i revizija na celishodnosta na iskoristenosta na ovie sredstva. Po ovie dve re{enija, vo 2001 g. vo ZISZI, e vmetnato i edno solomonsko administrativno ograni~uvawe, odnosno e dodadeno deka: ovie sredstva ne moàt da bidat pomali od 60 milioni denari, nitu pogolemi od 120 milioni denari. Na ova re{enie moè da mu se pripi{at mnogu slabi strani, a samo edna dobra - {to gi za{tituva korisnicite vo slu~aite na eventualno maliot vkupen prihod od igrite na sre}a i od zabavnite igri, koga vo takov slu~aj se dobiva najnisko odredeniot iznos od 60 milioni den., ne{to kako zagarantiran minimalen iznos. Vo prethodnata decenija ovie sredstva variraa od 20.000.000 den. vo 2001 g. do 75.000.000, od 2004 -ta pa navaka. Sepak ovaa svoevidna za{tita e daleku od su{tinata. Brojkite pokaùvaat deka vistinskiot procent e daleku od za{tita i vo momentov parite koi se izdvojuvaat od vkupniot prihod od igrite na sre}a ne se 50%, tuku se spadnati nekade pod 8%. Vo novata makedonska istorija edinstven korisnik na ovie sredstva kako organizacija na lica so hendikep e ZIOM (sega NSIOM). Nitu edna organizacija do sega ne uspeala da dobie finansirawe po ovoj osnov, osven nepoznatata Venera vo 2008 god., vo iznos od 30.000 evra, za PARADOKS patuvaweto na Mile Stojkovski na olimpiskite igri vo Peking (koe nikoga{ ne se ostvari). KRIMI PRIKAZNA I da razjasnime deka vo tekPo sovetot na Agata Kristi vo stov voop{to ne se opfateni sekoja krimi prikazna ako ne{to redovnite godi{ni raspredelune ti e jasno - sledi go dvièweto vawa na 10 do 15 milioni den. na parite. koi Vladata na konkurs gi deli Ne za xabe & na site nevladini organizacii ni otpeaja parite go vrtat vo zemjata (pa duri i na onie svetot. gorespomenati dobitnici).
46
4.
Sistemsko Zakonodavstvo za licata so hendikep 2006
Tuka ne smee da se zaboravat KONVENCIJA sredstvata koi gi dodeluvaat lokalnite samoupravi na lokaVo ~len 4 st.3 Konvencijata utvrdulni organizacii, kade del od niv va: Pri razvojot i sproveduvawetoi na se i organizacii na lica so henpolitikata i zakonodavstvoto naso~eni dikep (naj~esto organizaciite na primenata na ovaa Konvencija, kako ~lenki vo sojuzite na NSIOM). i vo drugite procesi na donesuvawe Postojat i direkni transferi na odluki za pra{awa koi neposredno se odnesuvaat na licata so hendikep, po razni osnovi od vladini tela dràvite potpisni~ki toa }e go prai agencii. Ovoj fakt ~esto e vat niz bliska komunikacija i so aktema i na mediumite no ne postivno u~estvo na licata so hendikep, tojat validni podatoci za obevklu~uvajki gi i decata so hendikep, mot, na~inot i kriteriumite na preku organizaciite koi gi pretstavuraspredelba. vaat i zastapuvaat. Vo ~lenot 29 st.7 pak kako eden od Vo otsustvo na decidnoto uslovite za u~estvo na licata so henodreduvawe - koj ima pravo dikep vo politi~kiot i javniot ìvot na ovie sredstva, koj ja nosi se istaknuva i potrebata od osnivaweovaa arbitrarna odluka i vrz to na organizaciite na licata so henkoi kriteriumi, sosema e jasno dikep i nivno za~lenuvawe vo takvite organizacii koi }e gi pretstavuvaat na deka, vo ovaa pravna praznina, me|narodno, nacionalno, regionalno i ovaa uloga e skriena (i toa so lokalno nivo. namera). A po se izgleda deka, spored prirodata i zna~eweto na pra{aweto, na~eloto arbitrium liberum - odlu~uvawe vrz osnova na slobodna voqa i po slobodno ubeduvawe i opredeluvawe, ovde treba najmalku da se primenuva. Cel ovoj del za gra|ansko zdruùvawe so tolku mnogu akteri, faktori, interesi i relacii deluva malku kompliciran. Vo su{tina i ne e tolku sloèno, samo treba da se sledi tekot na parite, so toa se pojasni i interesite, a po niv nasokite za deluvawe za da se sredi ovaa sostojba. Zakluôk Vo RM ne postoi zakonska obvrska na nadle`nite dràvni organi na site nivoa na odlu~uvawe (centralno i lokalno) da gi konsultiraat organizaciite na licata so hendikep pri donesuvawe na propisi i prezemawe na akcii koi se odnesuvaat na licata so hendikep. Konvencijata toa go nalaga no s# u{te nema operacionalizacija na ovaa odredba. Postoi Nacionalno koordinativno za izedna~uvawe na pravata na licata so invalidnost vo koe participiraat pretstavnici na Vladata i invalidskite organizacii, no negovata uloga ne e jasno definirana i negovite odluki i zaklu~oci nemaat pravna sila nitu pak postoi obvrska da bidat razgledani i zemeni vo predvid od nadle`nite organi. Ne postoi posebno telo ili institucija za pra{awata na licata so hendikep. Mestoto sovetnik vo vlada za licata so hendikep, otkako prirodno se isprazni Vladata s# u{te ne go popolni.
47
PARADOKS
I[ - I[
PREDLOG MERKI Vo RM e neophodna regulativa koja, soglasno KPLH }e ja utvrdi obvrskata na nadle`nite dràvni organi na site nivoa na odlu~uvawe da gi konsultiraat licata so hendikep preku nivnite organizacii pri donesuvawe odluki koi gi zasegaat nivnite interesi i }e obezbedi nivno aktivno u~estvo pri donesuvawe na tie odluki. Dràvata treba da vospostavi kriteriumi i standardi za finansirawe na organizaciite na licata so hendikep soglasno nivnite programi i aktivnosti od javen interes, bez arbitrernost i diskriminacija. povrzano Zakonodavstvo; Servisi za poddr{ka i nezavisno ìveewe; Javna svest; Monitoring mehanizmi.
Vo Makedonija koga treba da se re{i nekoj gorliv problem od oblasta na hendikepot (bilo individualen, ili op{t), naj~esto se soo~uvame so t.n. negativen sudir na nadle`nost. [to zna~i, deka naj~esto se slu~uva nikoj da ne ja prevzema obvrskata, a site si ja i{kaat muvata od kapata. Primer e i{kaweto od strana na Ministerstvoto za transport i vrski, t.e sektorot za grade`ni{tvo, koi po baraweto za inspekcija za pristapnosta na objektite, bidej } i se odnesuvalo na lica so hendikep, se oglasija za nenadle`ni i ne upatija vo MTSP.
Dualizmot na organizaciite na lica so hendikep sozdava negativni tendencii vo ostvaruvaweto na pravata na nivnite ~lenovi. Vladata nema soodvetna politika za finansirawe na OLH. Raspredelbata na dobivkite od igrite na sre} a e arbitrarna, diskutabilna i necelishodna.
48
3
Specifi^ni podra^ja
Nekolku pati spomnavme deka fenomenot hendikep e isprepleten niz site segmenti na op{testvenoto ìveewe i deka te{ko moè da se razgleduva izdvoeno. No sepak nekoi oblasti sodràt pove}e esencija od ostanatite i se pova`ni vo sekojdnevieto na licata so hendikep. Onie isprepletenite se prezentirani vo glava 4. Obrazovanieto i vrabotuvaweto po na{e mislewe i poradi koegzistentnost so osnovnata filozofija na dokumentov se pomesteni na po~etokot od ovaa glava. Osnovna pri~ina e deka samo obrazovanieto moè da go pobedi hendikepot. Zborot pobedi ne zna~i izle~i tuku ednostavno - nadmine. Samo obrazovan ~ovek moè da ìvee so svojot hendikep i nefrustrirano i bez deprivacii da si go ispolni i ìvee svojot ìvot. S# razbira ova ne zna~i i bez problemite koi sekojdnevno gi nosi hendikepot. Vtorata pri~ina, a i vtorata tema vo ovaa glava, e deka samo so soodvetno i kvalitetno obrazovanie moè da se ima kvalitetna i profitna ekonomska aktivnost ili vrabotuvawe. Iako se zalagame deka na hendikepot ne smee da se gleda kako na medicinski problem i da se re{ava od aspekt na medicinsko pra{awe sepak oblasta zdravstvo i zdravstveno osiguruvawe e mnogu va`na za licata so hendikep. Prvata pri~ina e zatoa {to hendikepot nastanuva kako posledica na nesre}i i zdravstveni naru{uvawa koi dodeka se sa niraat vodat do privremen, a ~esto pati i do traen hendikep. A toa moè da trae so godini. Vtorata pri~ina e deka i kaj onie lica so vroden hendikep, ili zdobien vo rana vozrast, hendikepot ne se namaluva tuku so vremeto se vlo{uva i se pojavuvaat propratni nus produkti. Zna~i hendikepot e sostojba koja prirodno te`nee zdravstveno da se vlo{uva. Zatoa licata so hendikep imaat potreba od po~esto i zgolemeno nivo na zdravstvena za{tita.
49
Prethodnite tri oblasti, kade licata so hendikep se najizloèni na nivnoto negativno vlijanie, ja detrminiraat potrebata tie ~esto da stanuvaat objekt ili korisnik na sistemot na socijalna za{tita. Najgolemiot problem e {to ovoj sistem e predviden za privremeno ili povremeno obezbeduvawe na osnovnite ìvotni funkcii na individuata koja se na{la vo situacija na nemo`nost da gi obezbedi na sebe ili svoite bliski osnovnite ìvotni funkcii. Poradi nedostatokot na efektivno u~estvo vo prvite dve oblasti (obrazovanie i vrabotuvawe) i pregolema potreba od tretata oblast (zdravstvo), licata so hendikep naj~esto namesto privremeni stanuvaat trajni korisnici na merkite na socijalna pomo{. I tuka se zatvora magi~niot krug na isklu~enost i marginalizacija vo op{testvenoto ìveewe. Vo ponatamo{niot del na ovaa glava se pretstaveni nekoi od oblastite i afirmativnite merki na organiziranata zaednica - dràvata koi moàt da go ublaàt ili razbijat toj magi~en krug. Kako alarmantna e potrebata od prekinuvawe na praktikata na segregirawe na licata so hendikep vo institucii i praznewe i zatvorawe na ovie institucii. Procesot na deinstituconalizacija e zapo~nat no zavr{uvaweto e itno poradi nehumaniot tretman vo instituciite, arbitrernata postapka za upatuvawe i kolizijata so zakonskata postapka za odzemawe na delovnata sposobnost. Mnogu blisku do ovaa oblast e komplementarnosta na pravoto na semeen ìvot, pravoto na semejstvo i roditelstvo, kako i poddr{kata na prirodnite semejstva na licata so hendikep kako brana od podocne`no nepotrebno posvojuvawe i kontraproduktivnata institucionalizacija. Dràvata ja vospostavuva zakonskata ramka no te{ko moè da go sledi sekoj slu~aj poedine~no. Zatoa oblastite kako {to se pristap do pravda i pravosudstvo, odredbite i mehanizmite za za{tita od diskriminacija i aktivnostite za obezbeduvawe na pristapnost i dostapnost na instituciite, proizvodite i uslugite i za licata so hendikep se mnogu va`ni za da se vospostavi sistem koj se nadopolnuva, hrani i u~i sam od sebe. Na kraj se oblastite, koi ~esto pati se zanemaruvaat, no se esencijalni za sekoe ~ovekovo bitie da moè da se realizira kako socijalno su{testvo. Licata so hendikep ne se ni{to porazli~ni od drugite. Tie ne se lica so posebni potrebi, samo imaat razli~en na~in na realizirawe na istite op{to~ovekovi potrebi. Zatoa vo ovaa glava se osvrnuvame na vklu~enosta na licata so hendikep vo kulturniot ìvot, sportot i fizi~kata relaksacija, zabavata i religijata.
50
3.1. Obrazovanie
Samo so obrazovanie moè da se pobedi hendikepot
Nepoznat
Gledi{teto za obrazovanie {to go promovira Konvencijata se bazira vrz inkluzivnoto obrazovanie koe, ne samo {to obezbeduva najdobro obrazovno opkruùvawe, vklu~uvaj}i gi i decata so intelektualna popre~enost, tuku pomaga i da se razbijat predrasudite i da se nadminat stereotipite. Ova gledi{te pomaga da se sozdade op{testvo koe so dobra volja go prifa}a hendikepot, namesto da se pla{i od nego. Ustavot na RM (~len 44) veli deka: Sekoj ima pravo na obrazovanie, Obrazovanieto e dostapno na sekogo pod ednakvi uslovi... Zakonot za osnovno obrazovanie1 nedvosmisleno se zalaga za na~eloto protiv diskriminacija. Imeno Zakonot (~len2) povikuva na zabrana na diskriminacija no samo po nekoi osnovi, listata e zaklu~ena i vo nea ne se opfateni i licata (u~enicite) so hendikep. Zakonot veli besplaten prevoz za u~enicite so hendikep bez ogled na oddale~enosta na nivnoto mesto na ìveewe ...a dokolku ne moè da se obezbedi prevoz, u~enikot ima pravo na besplatno smestuvawe i ishrana vo u~eni~ki dom ili semejstvo (~len 50 st.2 i 3). Vo Zakonot (~len 10) e poso~eno deka obrazovanieto moè da se organizira i ostvaruva vo zdravstveni ustanovi. Vakva nastava se organizira vo Bolnicata Sv. Erazmo i S.Z.Bawa Bansko. Spored informaciite na SZ Bawa Bansko, nastava sledat 10 korisnika koja{to ja izveduvaat nastavnici, pedagog i defektolog-vospituva~, se izveduva vo opremeni u~ilnici i kabinet po muzi~ko. Isto zakonsko ureduvawe ima i vo Zakonot za sredno obrazovanie2 (~len 3) vo koj povtorno hendikepot e isklu~en od listata za zabrana od diskriminacija. Zakonodavecot povtorno povikuva na zadolìtelno i besplatno sredno obrazovanie i za inkluzija, no pomo`nost vo posebni paralelki i sekako so po eden defektolog. So trendot na inkluzija vo RM e zapo~nat nekoj proces na vklu~uvawe na licata so hendikep vo redovnata nastava, no nivniot broj ne se sledi3. Vo istraùvaweto od 2011 god. vo odnos na diskriminacijata na liZakon za osnovno obrazovanie, Slu`ben vesnik na RM br.103/08 od 19.8.2008 god., Odluka na Ustaven sud od 1.4.2009, Odluka na Ustaven sud 15.4.2009, Odluka na Ustaven sud 24.6.2009, 33/10, 116/10 i 156/10 i br.18/2011 od 14.02.2011) 2. Zakon za srednoto obrazovanie (Slu`ben vesnik na RM br. 44/95, 24/96, 34/96, 35/97, 82/99, 29/2002, 40/2003, 42/2003, 67/2004, 55/2005, 113/2005, 35/2006, 30/2007, 49/2007, 81/2008, 92/2008, 33/10, 116/10, 156/10 i br.18/2011) 3. Spored istraùvaweto: On the Path to EU: A Contribution of the Civil Society Sector in the Creation of Policy of Social Inclusion in the Republic of Macedonia, septemvri 2008
1.
51
cata so intelektualna popre~enost, 38 % od roditelite se izjasnile deka se soo~ile i deka se soo~uvaat so diskriminacija vo obrazovniot proces od strana na prosvetnite rabotnici, roditelite na drugite deca i od samite deca bez hendikep, 18 % se izjasnile deka nivnite deca ne se voop{to vklu~eni vo obrazovniot proces, a 44 % deka ne se soo~uvaat so diskriminacija, bide}i decata se vo specijalnite u~ili{ta.4 Za razlika od svetot, Makedonija, obrazovnata inkluzija ja nadopolnuva so seu{te postoe~kite 45 specijalni osnovni u~ili{ta so vkupno 993 u~enika i 4-ri sredni specijalni u~ili{ta so vkupno 307 u~enika5. Ovie u~ili{ta pove}e li~at na zanimalni kade se neguva segregacijata propratena so ograni~enosta, marginalizacijata, kade programite se zastareni, ograni~eni i s# daleku od novite inovativni pazarni mo`nosti. Vo nedostatok na podatoci, kolku deca so hendikep ima vo RM, ne moè da se zboruva za stapka na nivna opfatenost vo obrazovniot sistem, iako moè da se pretpostavuva deka e taa mnogu niska. Postojat opravdani pretpostavki deka pove}eto od decata so hendikep se nadvor od obrazovanieto, pred s# poradi sistemot na kategorizacija6, koj stigmatizira i diskriminira i pravi procenka po defektolo{ko medicinski terk. Statisti~ki podatoci za vklu~enosta na decata so hendikep vo obrazovniot sistem postojat samo za specijalnite u~ili{ta, koi na nivo na osnovno i sredno obrazovanie se za deca so intelektualna popre~enost i deca so senzoren hendikep, a na osnovno nivo se opfateni i decata so fizi~ki hendikep i vospitno-zapu{tenite deca. Od druga strana specijalnite sredni u~ili{ta ne se inkluzivni, pri{to inkluzivnosta e svedena samo na pristapna rampa. Paralelno postojat i odredbi koi go reguliraat pra{aweto na SLUÂJ studentite so hendikep vo visokoto obrazovanie7 . Vo Zakonot se E.T.U.C Mihailo Pupin vo 2010 godina na inicijativa na direkpredvideni odredeni pogodnosti, torot poradi samo eden u~enik so kako osloboduvawe od participacihendikep postavi rampa i lift za ja (~len 87), besplaten prevoz, kako licata so hendikep. Dodeka ne{tata i pravo na besplatno smestuvawe i se napravija u~enikot go zavr{i ishrana vo studenski dom (~len 14). {ko luvaweto, no pridobivkite se dostapni za idnina. Vo ~len 150, zakonot predviduva i pogodnosti za pristapnosta, no toa
Analizaza sostojbata na licata so intelektualna popre~enost, Poraka 2010 godina Analiza na sostojbata so zastapenosta na devoj~iwata i mom~iwata vo osnovnoto i srednoto obrazovanie i zastapenosta na ènite i maìte kako nastaven kadar vo u~ebnata 2007/2008god. 6. Pravilnik za ocena na specifi~nite potrebi na licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj, Slu`ben vesnik na RM, br 30/2000 g. 7. Zakonot za visoko obrazovanie (Slu`ben vesnik na RM br.35/2008, 103/2008, 26/2009, 83/2009, 99/2009, 115/10 i br.17/2011)
4. 5.
8.
52
Istraùvawe za sostojbata na studentite so hendikep vo fakultetite pri univerzitetot Sv. Kliment Ohridski vo Skopje, 2011 godina.
Dijagram br.7 Dali se nadminati arhitektinskite barieri na fakultetite vo univerzitetot Sv. Kiril i metodij9?
e ostaveno da bide regularino od strana na samite Univerziteti. Vakvoto re{enie ne e najsre}no, bidejki od voljata na Univerzitetot }e zavisi dali Univerzitot }e bide ili ne pristapen i dostapen vo sekoja smisla. Na 22 fakulteti8 pri Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij vo Skopje zapi{ani se evidentirani vkupno 47 studenti so hendikep, a nepristapni 62 fakulteti. Predu~ili{noto obrazovanie PARADOKS e uredeno so Zakonot za za{tita Vratite na gradinkata Vesela na decata9. Za razlika od prethoddruìna se zatvorija za 5 godi{niot nite Zakoni, ovdeka vo listata za Markijan. zabrana od diskriminacija, za sre} Obrazloènieto na gradinkata be{e a ili ne, e vklu~en i hendikepot deka roditelite na drugite deca se zakanile deka ako Markijan ostane, tie (~len 9). Javnata detska gradinka }e mora da gi otpi{at nivnite treba da organizira zgriùva i deca. vospituva deca so hendikep (~len 48) so prilagodeni individualni programi, so dopolnitelna stru~na PARADOKS pomo{ i toa vo redovnite grupi. 10 Programite gi izgotvuva BRO, Manuelna v.s elektronska koi sekako se na pat do celta. Vo srednoto u~ili{te za slepi Zakonskite odredbi se nadolica Dimitar Vlahov vo Skopje do neodamna imaa predmet (a so toa i zagradeni i so akcionite planovi nimawe) manipulator na manuelna telna Nacionalna strategija za efonska centrala. izedna~uvawe na mo`nostite na Koga so ~udewe gi zapra{avme licata so invalidnost vo RM odgovornite zo{to educiraat kadri koi, vo vremeto na elektronika i komp(2010-2018)11 Nacionalna programa juteri, na nikomu nema da mu trebaat za razvoj na obrazovanieto (2005ni odgovorija deka profesorot {to go 12 2015) no bez nekoi promeni vo podrì predmetot, mi ti imal u{te dvegled na pristapot kon hendikepot tri godini do penzija?! i nekoi konkretni merki.
Zakonot za za{tita na decata (Sl.vesnik na RM br.98/2000; 17/03; 65/04, 113/05, 98/08; 107/08; 83/09 i 156/09), Odluka na US na RM U.br.160/2008 od 01.04.2009 god., Sl. vesnik na RM br.46/2009 Biro za razvoj na obrazovanieto http://www.bro.gov.mk/?q=obrazovanie-za-deca-so-posebni-potrebi 11. Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so invalidnost vo RM (2010 - 2018) 12. Nacionalna programa za razvoj na obrazovanieto (2005-2015) 13. Zakon za upotreba na znakovniot jazik, Sl. vesnik na RM br.98/2000
9. 10.
53
So Zakonot za upotreba na znakovniot jazik13 (~len 9), u~ili{teto organizira izu~uvawe na znakovniot jazik preku voveduvawe na nastaven predmet. Za razlika od gestovniot jazik, braevoto pismo ne e regulirano so nieden zakonski ili podzakonski akt. Podramati~na e sostojbata kaj privatnite u~ili{ta, privatnite kursevi koi se davaat od strana na privatnite i javnite institucii, koi ne se pristapni i dostapni, no i ne se ni spremni da vklu~at lica so hendikep. vo svoite programi. Dosta mal e napredokot vo prostorno-arhitektonska pristapnost i dostapnost na osnovnite,srednite u~ili{ta i univerzitetite, studentskite domovi, internatite; se u{te ne e napravena adaptacija i rekonstrukcija, ne se gradat novi objekti spored standardite za pristapnost, itn. Vo crnata slika, postojat i nekoi beli primeri, na inicijativi kade nekoi obrazovni ustanovi napravile celosen pristap. Za àl, ovie inicijativi se ad hoc i naj~esto zavisat od voljata ili inicijativnosta na direktorot ili gradona~alnikot. predlog merki Za da moè da se obezbedi celosna inkluzija i da ne postoi konfuzija pred se vo pristapot, dràvata mora da pristapi kon promena na gledi{tata kon pra{aweto za hendikepot i na~inot na davaweto na ocenkata za stepenot na hendikep, a seto toa proprateno so reKONVENCIJA definirawe i restruktuirawe na komisiite za kategorizacija Konvencijata bara dràvite da go na hendikepot. Dràvata treba priznaat pravoto na licata so hendikep na da izvr{i sistemski promeni obrazovanie, bez diskriminacija, vrz osnovo zakonskata regulativa i va na ednakvost so drugite, i da obezbedat inkluzivno obrazovanie na site nivoa. razvie novi formi za steknuZa taa cel dràvite potpisni~ki vawe na obrazovni kvalifitreba da osiguraat: licata so hendikep kacii; Podignuvawe na javnata da ne bidat isklu~eni od op{tiot obrasvest i kapacitetot kaj nastavzoven sistem po osnov na hendikep; obvrniot kadar; Transformirawe ska ni edno lice so hendikep da ne bide isklu~eno od zadolìtelnoto osnovno na specijalnite u~ili{ta vo ili sredno obrazovanie koe treba da bide rehabilitacioni centri; Izbesplatno, inkluzivno i vo lokalnata rabotka na programi za steknuzaednica vrz osnova na ednakvost so druvawe na neformalno ob ra gite; da se obezbedat razumni adaptacii, zovanie za licata so hendikep; pomo{ i poddr{ka na liceto so hendikep Razvivawe na novi obrazovni vo ramkite na op{tiot obrazoven sistem; da se olesni u~eweto na braevoto i alterservisi za poddr{ka, osven nativnite pisma i gestovnioot jazik i da defektolo{kite. POVRZANO Socijalna za{tita; Pristapnost i dostapnost; Servisi za poddr{ka i Javnata svest;
se vrabotat nastavnici koi se kvalifikuvani za braevoto pismo i gestovniot jazik; da obezbedat pristap na licata so hendikep do op{toto tercijalno obrazovanie, stru~na obuka, obrazovanie za vozrasni i doìvotno u~ewe bez diskriminacija.
54
3.2. Vrabotuvawe
Rabotata go sozdala ~ovekot
Fridirih Engels
Dokolku rabotata go sozdala ~ovekot, dali ovaa sostojba vo koja se turnati licata so hendikep gi pravi lu|e ili majmuni? Vo sekojdnevieto kaj nas, licata so hendikep se zavisni od milosrdie, beneficii, namesto od celesoobrazno vrabotuvawe. Ustavot1 na RM propi{uva (~len 32) deka sekoj ima pravo na rabota, sloboden izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna obezbedenost za vreme na privremena nevrabotenost. Od ovaa proizleguva deka licata so hendikep imaat pravo na rabota pod ednakvi uslovi kako i drugite i deka ne smeat da bidat diskriminirani. Vo ~len 35 od Ustavot licata so hendikep (invalidnite lica) se izdvoeni kako posebna grupa gra|ani na koi im e neophodna posebna za{tita. Soodvetna i pravi~na zastapenost na gra|anite koi pripa|aat na site zaednici vo organite na dràvnata vlast i drugite javni institucii na site nivoa e zagarantirana so Ustavot,amandman VI. Vo ovoj del, zakonodavecot gi predvidel site zaednici i nivnata pravi~na zastapenost, no go zaboravil i pra{aweto na hendikepot, kako bi se izbegnala pove}e kratnata diskriminacija na gra|anite so hendikep od zaednicite i bi se zgolemila nivnata zastapenost vo organite na dràvnata vlast i javnite institucii na site nivoa. Vrabotuvaweto na licata so hendikep vo RM e regulirano so Zakonot za rabotni odnosi2 ZRO kade se smesteni pocelosni odredbi od diskriminacija za pogolem broj na osnovi me|u koi i hendikepot (~len 6). Zna~ajno vo ovoj Zakon e toa {to predviduva mo`nost za primena na pozitivni merki koi se odnesuvaat na posebna za{tita na opredelena kategorija na rabotnici, vklu~uva}i gi i licata so hendikep. Druga zana~ajna odredba e ~lenot 10 koj predviduva nadomestok na kompenzacija poradi diskriminacija za licata `rtvi na diskriminacijata. Vo ZRO ne postoi posebna odredba za vklu~uvawe na decata do 15-godi{na vozrast so hendikep vo oblasta na vrabotuvaweto. Zakonot sodrì op{ta odredba za minimumot godini koi mora da gi poseduva rabotnikot za da moè da se vraboti i da ima op{ta zdravstvena sostojba. So vakvoto zakonsko re{enie decata nad 15-godi{na vozrast koi imaat nekakov hendikep se doveduvaat vo diskriminatorska pozicija, sporedeno so drugite postari maloletnici koi pod opredeleni uslovi na ova vozrast moàt da bidat vraboteni.
1. 2.
Ustav na R. Makedonija, Slu`ben vesnik na RM br.158/2010 Zakon za rabotni odnosi, Slu`ben vesnik na RM br.158/2010
55
^lenot 178 go ureduva pra{aweto IZJAVA na profesionalna rehabilitacija. Stavot 2 od istiot ~len propi{uva deka na So etabliraweto i formirabotnikot kaj koj postoi neposredna raweto na sindikatot na liopasnost od nastanuvawe na hendikepot cata so hendikep Ednakvost invalidnost, rabotodava~ot e dolèn rabotnicite so hendikep naidda mu obezbedi vr{ewe na druga soodoa na silen otpor od strana na vetna rabota, kako i soodveten nadomest rabotodavcite. Voznemiruvaweto i omalona platata. Pritoa e zaboraveno da se vaùvaweto na licata so hendoprecizira neposrednata opasnost, dikep dobi golem zamav. Golem pa taka, toa ostanuva da se razbira i del od niv se prisiluvni da otdefinira, potamina - kako }e nalagaat stapat od sindikatot dokolku odredeni interesi od ovaa ili onaa sakaat da si ja zadràt rabotastrana. Dali ima opasnost od nastanuta. Ima slu~aevi vo koi rabotodavcite im nudat duri pari~en vawe na hendikep utvrduva - Komisijata nadomest samo da istapat od za ocenuvawe na rabotnata sposobnost sindikatot. pri Fondot na PIOM (~len 131 od ZaIzjava na Elena Ko~oska konot za penzisko i invalidsko osigurupretsedatel na Sindivawe3) sostavena od poznati i istaknati katot za licata so hendikep Ednakvost medicinski stru~waci. Vo osnova hendikepot i vrabotuvaweto e regulirano so Zakon za vrabotuvawe na invalidni lica4 (ZVIL), kako lex specialis na ZRO. Donesen vo 2000- ta g. i ima pretrpeno dvanaest izmeni i dopolnuvawa, 2-pati po edna{ vo 2004, 2005, 2007, 2008, 2009 i vo 2011god. So ovoj zakon se ureduvaat posebnite uslovi za vrabotuvawe i rabotewe na licata so hendikep (koga samostojno vr{at profesija ili dejnost, kaj rabotodavec ili imaat svojstvo na rabotodavec), kako i uslovite za osnovawe i pogodnostite za rabotewe na trgovsko dru{tvo za vrabotuvawe na invalidni lica. Ovoj zakon e donakiten so: Pravilnikot za rabotno osposobuvawe na invalidni lica, Pravilnik za ocena na specifi~nite potrebi na licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj, Pravilnikot za kriteriumite i na~inot na dodeluvawe na sredstva od posebniot fond za obezbeduvawe uslovi za vrabotuvawe i rabotewe na invalidni lica. Vo ZVIL merkite za aktivno vklu~uvawe na licata so hendikep na pazarot na trudot se skroeni preku formata na za{titni dru{tva. Za rabotodavcite koi }e formiraat za{titni firmi, dràvata im obezbeduva beneficii i glavarina po lice so hendikep, kako stimulacija za nivniot pridones vo op{testvoto. Vo ~lenot 4, stav 6, dràvata odlu~ila deka licata so hendikep, dokolku sakaat da imaat svojstvo na rabotodavci, }e mora da se upatat na dopolnitelna procenka za nivnite sposobnosti i toa vo Komisijata za ocenuvawe na rabotnata sposobnost 5 pri PIOM, za da dobijat t.n.
Zakon za penzisko i invalidsko osiguruvawe 2012 godina. Zakon za vrabotuvawe na invalidni lica (Slu`ben vesnik na RM br.44/2000, 16/2004, 62/2005, 113/2005, 29/2007, 88/2008, 161/2008, 99/2009 i 136/2011) 5. Ibid 3
3. 4.
56
Naod, ocenka i mislewe za rabotite koi bi moèlo liceto da gi izvr{uva. Za da go dobiete naodot }e mora dosta da po~ekate, da socijalnite rabotnici, nevropsihijatrite, defektolozite gi utvrdat menaxerski potencijali na liceto so hendikep. Dokumentot moè da go dobiete i bez liceto da bide videno. êsto pod rabotodava~i se misli na pretprijatija (subjekti) od privatniot sektor, i sepak, se zaborava deka vo osnova, Vladata e najgolem rabotodava~. Vo na{iov slu~aj, Dràvata go donese ovoj famozen Zakon, zaboravi da si go primeni i da bide primer za drugite. Duri i odlukata na Vladata od 2009 g, da sekoja javna institucija vraboti minimum trojca lica so hendikep ne dade rezultat. Za normalen tek na ZVIL, drà-vata formira Poseben fond za vra-botuvawe na licata so hendikep, vo koj se vlevaat pari~ni sredstva, pove}e od 3 milioni evra6 godi{no. Za upravuvaweto na ovoj fond e postaven UO pri AVRM, menaxiran od Dràvata vo sprega so Zaednicata za za{titni dru{tva. A, licata so hendikep preku nivnite sindikati se celosno izostaveni. Za normalnoto rabotewe na ovoj UO, 2 % od fondot od ovie sredstva si nameneti za menaxmentot. Postojat i drugi zakoni koi zadiraat vo ovaa problematika. Zakonot za dràvnite slu`benici7 go regulira pra{aweto za vrabotuvawata vo javniot sektor i voop{to ne go spomnuva pra{aweto
PARADOKS
INTELEKTUALNA DEJNOST Vesna od Veles, lice so fizi~ki henidkep vo koli~ka, so zavr{en praven fakultet, re{i da otvori svoja advokatska kancelarija, soglasno ZVIL, kako rabotodava~. MTSP, liceto go odbi i na vo obrazloènieto, MTSP pismeno odgovori deka liceto nema da moè da raboti kako trgovec poedinec, zatoa {to intelektualnite dejnosti ne se vo sklop na Zakonot. Porakata e deka licata so hendikep moè da rabotaat vo trafika za vesnici, dakartonaà, plasti~ari no nikako i lekari, advokati ili programeri !?
PARADOKS
NENADLE@NI Ustavniot sud na podnesenata inicijativa na Polio Plus 2008 god. za ukinuvawe na direktnata diskriminacija na ZVIL, i negovata protiv ustavnost, se izjasni kako nenadleèn da postapuva.
PARADOKS
PAK NENADLE@NI Komisijata za za{tita od diskriminacija na podnesena pretstvka od strana na Polio Plus za o~iglednata diskriminacija od ZVIL soglasno KPLH, se izjasni kako nenadle`na da pokrene postapka, bide}i Ustavniot Sud taka se izjasnil. Kako da zaboravija deka vo me|uvreme se donese Zakon za za{tita od diskriminacija i se ratifikuva Konvencija !?
6. Zakon za vrabotuvawe na invalidni lica (Slu`ben vesnik na RM br.44/2000, 16/2004, 62/2005, 113/2005, 29/2007, 88/2008, 161/2008, 99/2009 i 136/2011) 7. Zakon za dràvnite slu`benici, Slu`ben vesnik broj 59/2000.
57
za hendikep. No paralelno e obremenet so diskriminatorski odredi, so postavuvawe na uslovenost za op{ta zdravstvena sostojba. Zakonot za za{tita pri rabotata8 i Zakonot za bezbednost i zdravje pri rabota9 nema posebni odredbi koi se odnesuvaat na licata so hendikep. Toa pokaùva deka zakonodavecot, voop{to ne razmisluval deka ovie zakoni i tekako go tangiraat pra{aweto na hendikepot. Zakonot za sudska slu`ba10 (~len12), i Zakonot za sudovite11 (~len 45), povtorno go potencira postoeweto na op{ta zdravstvena sposobnost. Taka, licata so telesen i senzoren hendikep, ako ne moàt da dobijat uverenie za op{tata zdravstvena sostojba, toga{ nivniot hendikep bi bil staven kako diskriminatorska osnova zatoa {to, iako su{tinski moè da ja izvr{uvaat funkcijata tie ne moè da bidat izbrani poradi ovoj uslov. Ovoj uslov, ne e potreben za kandidatite za sudii porotnici, {to vo sekoj slu~aj e pozitivno, no se predviduva istiot uslov za vr{ewe na advokatskata funkcija predviden vo Zakonot za advokatura12 (~len12). Spored podatocite na AVRM13 do krajot na 2011 god. bile evidentirani 2.165 lica so hendikep registrirani kako nevraboteni, od koi 777 èni I 1388 maì. Od niv 38 % se lica so intelektualna popre~enost, ili 38 % , 439 ili 20 % so fizi~ki hendikep i 301 lica koi se zdobile so hendikep na rabotno mesto. Od druga strana do 2011 god. bile vraboteni samo 3090 lica so hendikep vo za{titini firmi. Spored istraùvaweto sprovedeno od strana na zdruènieto Ergos e konstatirano deka najgolem broj ima vraboteno lica so fizi~ki hendikep duri 69% potoa sleduvaat licata so o{teten sluh 19% i licata so intelektualna popre~enost so 13% . Po odnos na stopanski dejnosti vo koi se vraboteni lica so hendikep dominiraat, grafi~ko pe~atarskata, prehrambenata i tekstilnata industrija. Zakluôk Vo praksa, licata so hendikep se vrabotuvaat naj~esto vo za{titni firmi, istite retko ja koristat formata za trgovec poedinec. Samiot Zakon, kako afirmativna merka i gi stimulira rabotodavcite da gi vrabotuvaat licata so hendikep ne poradi sposobnostite na licata so hendikep, tuku poradi beneficiite. Zakonot vo osnova gi stimulira samo malite sredni pretprijatija da vrabotat lica so hendikep, dodeka pogolemite ne se ni zainteresirani, bide}i beneficijata i glavarinata e mnogu mala za niv. Vaka postavenata zakonska ramka ni oddaleku ne moè da izleze vo presret na otvorawe na prazarot na trudot za licata so hendikep.
58
Zakon za za{tita pri rabotata, Slu`ben vesnik broj 13/1998 Zakon za bezbednost i zdravje pri rabota, Slu`ben vesnik broj 92/2007 10. Zakon za sudska slu`ba, Slu`ben Vesnik na RM, br 98/2008 11. Zakon za sudovi, Slu`ben Vesnik na RM, br 58/2006 12. Zakon za advokatura, Slu`ben Vesnik na RM, br 59/2002 13. http://www.avrm.gov.mk/WBStorage/Files/invalidnivozrast122011.pdf
8. 9.
PREDLOG MERKI So cel da ovozmoì ednakva mo`nost za i gra|anite so hendikep u~estvuvaat na pazarot na trudot, potrebno e da se prevzemat strukturni i sistemski reformi. Pred se treba celosno da se ukine ili da se preuredi postoe~kiot Zakon za vrabotuvawe na licata so hendikep, kade za{titnata merka, }e dobie mo`nost da premine vo afirmativna, soglasno na~eloto i principot na licata so hendikep Ni{to za nas - bez nas, i }e se promoviraat novite pozitivnite dejstvija-merki, kakvi {to se kvotite za vrabotuvawe i praznata stolica. Promena na Ustavot na RM so koj }e se garantira ednakva zastapenost na gra|anite so hendikep vo site dràvni i javni institucii na site nivoa. Pokraj promenata na zakonodavnata ramka, RM treba da napravi sistemska reforma na sistemot za kategorizacija na licata so hendikep i ukinuvawe na nebulozite da odredeni eksperti (defektolozi i socijalni rabotnici) gi odreduvaat potencijalite i rabotite koi }e gi rabotat licata so hendikep. Vospostavuvawe na mehanizam KONVENCIJA za stimulirawe i motivirawe na golemite pretprijatija da vrabotuKonvencijata, vo ~lenot 27, gi vaat lica so hendikep, kako i meistaknuva obvrskite na dràvite: da hanizmi za samo vrabotuvaweto na zabranat sekakov vid na diskriminacija na licata so hendikep i da im licata so hendikep. obezbedat ednakvi prava i mo`nosti Vospotavuvawe na polunezaza vrabotuvawe vo soodvetni uslovi visno telo za upravuvawe i raza rabota; licata so hendikep da imkovodewe so Posebniot fond za aat ednakvi mo`nosti za koristewe vrabotuvawe na licata so henna tehni~kite i stru~ni programi za rabota, za obuka i za napreduvawe dikep vo karierata; da se promovira i Potebno e da se razvijat novi stimulira samovrabotuvaweto na liobuki za zanimawa i oblasti koi cata so hendikep, vrabotuvaweto vo se atraktivni za licata so henprivatniot sektor i voop{to niven dikep, kako i otvorawe na biznis pristap na pazarot na trudot; kako i inkubatori za istite. da vrabotuvaat lica so hendikep vo POVRZANO Obrazovanie; Socijalna za{tita; Pristapnost i dostapnost, Servisi za poddr{ka i nezavisno ìveewe; Delovna sposobnost; Javnata svest; Ne-diskriminacija;
javniot sektor. Konvencijata za pravata na licata so hendikep go promovira otvoreniot pazar na trud za licata so hendikep. Vo ovoj kontekst isto taka se opfa}a i razumno prilagoduvawe i promoviraweto na politiki i programi, vklu~uvaj}i gi i afirmativnite dejstvija (merki) koi gi ohrabruvaat rabotodava~ite da vrabotat lica so hendikep, kako na primer kvotniot sistem i sistemot na prazna stolica.
59
3.3. Zdravstvo
Vo ni{to ne e ~ovek poblisku do Gospoda osven koga daruva ìvot na drug ~ovek.
Ciceron
Zdravstveniot sistem vo Makedonija pretstavuva socijalen sistem za zdravstveno osiguruvawe baziran na zadolìtelni pridonesi. Obezbeduvaweto, za{titata i pristapot do pravoto na zdravstvo za licata so hendikep vo Republika Makedonija e regulirano niz nekolku zakonski i podzakonski odredbi. Ustavot na RM (^lenot 39), ...zdravstvenata za{tita i dostapnosta na istata mu sleduva na sekoj pod ednakvi uslovi. Toa bi podrazbilo i za gra|anite so hendikep. Vo generalnite odredbi na Zakonot za zdravstvena za{tita (ZZZ)1, ~len 3 stoi deka ..sekoj ima pravo na zdravstvena za{tita, za vo ~len 4 da se navedat vrednostite i na~elata ..zdravstvenata za{tita e zasonovana na dostapnost, efikasnost, kontinuiranost, pravi~nost, seopfatnost i obezbeduvawe na kvaliteten i siguren zdravstven tretman. Vo na~eloto za pravi~nost (~len 9) vo listata za zabrana na diskriminacija e vklu~eno i pra{aweto na hendikepot (psihi~ki ili telesen invaliditet). Vo zdravstvenata dejnost na primarno nivo pokraj drugite merki e spomnata i dejnosta za zdravstven tretman i medicinska rehabilitacija na gra|anite so hendikep (~len 30 to~ka 9), dodeka zdravstvenata dejnost na sekundarno nivo (~len 35) opfa}a specijalisti~ko-konsultativna i bolni~ka zdravstvena dejnost (dijagnostika, lekuvawe, zdravstvena nega i aku{erska nega, medicinska rehabilitacija i palijativna nega). Vaka definiranite ~lenovi vodat kon zaklu~ok deka dràvata dosta naprednala, barem vo naveduvawata na vrednostite i na~elata i osnovite na diskriminacija, no nieden od niv, vo praksa i ne funkcioniraat. Kako za primer da ja zememe dostapnosta, za àl se u{te, kako javnite i privatnite zdravstveni ustanovi (bolnici, apteki, polikliniki, stomatolo{ki i genekolo{ki ordinacii) ne se pred s# fizi~ki pristapni i dostapni za gra|anite so hendikep, iako ZZZ gi propi{uva uslovite za sekoja zdravstvenata ustanova i izdava re{enie od MZ (~len 62), a za na~elata za efikasnost i etika se daleku od normalnite za koi pak na zdravstvenite ustanovi MZ im izdava licenca za rabotewe.
1.
60
Zakonot za zdravstvena za{tita (Slu`ben vesnik na RM, br. 38/91, 46/93, 55/95, 10/04, 84/05, 111/05, 65/06, 5/07, 77/08, 67/09/)
Raka pod raka so ovoj Zakon odi i Zakonot za zdravstveno osiguruvawe ZZO2. Spored ~len 2, zdravstvenoto osiguruvawe e vostanoveno kako zadolìtelno so utvrden paket na zdravstveni uslugi za site gra|ani. Vo listata na osigurenici, vo zakonot (~len 5) ne se spomenati gra|anite so hendikep, osven voenite i civilnite invalidi. Vo vaka postavenata lista na osigurenici dràvata povtorno pravi diskriminacija po osnov na hendikep, spomenuva}i gi samo voenite i civilnite invalidi. Ne prave}i razlika deka HENDIKEP e HENDIKEP, dali e civilen ili e od kolateralna op{testvena {teta, stanuva zbor za hendikep. Vo paketot na osnovnite zdravstveni uslugi se vklu~eni primarnata, specijalisti~ko- konsultativnata i bolni~kata (kratkotrajna i dolgotrajna) zdravstvena za{tita, i lekovite spored listata na lekovi koi {to so op{t akt gi utvrduva Fondot. Paketot na uslugi (~len 9) vo primarnata zdravstvena za{tita e dosta skromen i daleku od potrebite na gra|anite so hendikep. Obvrskata na dràvata za rano otkrivawe i intervencija e regulirana vo ~len 32 od ZZZ i ~len 9 od ZZO (kako del od osnovnite zdravstveni uslugi). Me|utoa, vo otsustvo na natamo{na razrabotka (vo zakonite, podzakonskite akti i vo konkretnite politiki i programi) ova obvrska ne se operacionalizira vo praktikata vo vid na sistemska i kontinuirana aktivnost na preventivno dejstvuvawe. Patrona`nite slu`bi (patrona`na sestra), kako specijalizirana forma na nega, vklu~uvaat i niza funkcii na javnata zdravstvena za{tita. Sli~no na doma{nata poseta, ovaa slu`ba se zasnova vrz potrebite na semejstvoto, vklu~uvaj}i postporodilni poseti na majkite i nivnite doen~iwa. No vo vaka postavenata struktura na patrona`nite slu`bi i servisot za doma{na poseta voop{to ne se opfateni gra|anite so hendikep. Vo celiot ovoj sistem nedostasuva i alkata na licencirawe, obuka, monitoring i evaluacija. Vo delot na specijalisti~ko-konsultativnata za{tita, osigurenicite imaat pravo na protezi, ortopedski i drugi pomagala, pomo{ni i sanitetski spravi i materijali i zabo-tehni~ki sredstva spored indikacii utvrdeni so op{t akt na Fondot, na koj Ministerot dava soglasnost (~len 9, stav 1, to~ka b)-3)). Vo bolni~kata (kratkotrajna i dolgotrajna) zdravstvena za{tita, Dràvata obezbeduva ispituvawe i utvrduvawe na zdravstvenata sostojba, lekuvawe, rehabilitacija, nega, smestuvawe i ishrana vo bolni~ki uslovi; lekovi spored listata na i sekako smestuvawe i ishrana na pridru`nik kade {to pridruùvaweto na dete do trigodi{na vozrast, dodeka e na bolni~ko lekuvawe, e najmnogu do 30 dena. Osnovnite zdravs1.
Zakonot za zdravstveno osiguruvawe ( Slu`ben vesnik na Republika Makedonija broj 34/2000 - ispravka; 96/2000; 50/2001; 11/2002; 31/2003; 84/2005; 37/2006; 18/2007; 36/2007, 82/2008, 98/2008, 6/2009, 67/2009 i 50/2010, Odluki na Ustavniot sud na RM objaveni vo Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br.104/2000; 30/2001, 48/2001; 109/2006 i 88/2007-dve; 106/2007, 45/2009 i 14/2010 - Odluka na Ustaven sud na RM).
61
tveni uslugi (~len 9) Fondot gi IZJAVA obezbeduva na osigurenite lica vo zdravstvenite ustanovi vo visina Imam 59 godini, lice sum so na ceni utvrdeni so Cenovnikot na hendikep. Podnesov barawe do CSR zdravstveni uslugi vo Republika Struga za da mi dadat koli~ka bidej} i sum nepodvièn. Koli~kata mi dava Makedonija koj go donesuva Upravmo`nost kolku tolku da se dviàm, niot odbor na Fondot. iako okolinata vo koja ìveam e neOsigurenoto lice pravoto na pristapna i neprilagodena za licata so hendikep. ortopedsko pomagalo, soglasno Mojot vnuk be{e da go podnese 3 noviot Pravilnik moè da go osbarawe bidej}i jas ne moèv da go tvari samo vrz osnova na potvrda napravam toa. Prvoto ne{to koe e pobarano od nego e da napravi dokuza potrebata od ortopedskoto ment zaveren na notar deka toj e mojot pomagalo, {to ja izdava ne eden, oficijalen zastapnik?! tuku trojca lekar-specijalisti od Isto taka vo CSR mi pobaraja da se potpi{e izjava deka koli~kata }e soodvetna specijalnost, koja pak bide vratena vo normalna sostojba, posle treba da ja potvrdi Lekarbez nikakvi o{tetuvawa po pet godiskata komisija na Fondot so naod ni od nejzinoto koristewe?! Koli~kata e osnovno sredstvo koe i mislewe za potrebata za korismi ovozmoùva mobilnost, pa ne znam tewe na pomagaloto (~len 6). kako moè da se pobara od mene taa Vrz osnova na zaverenata da se vrati bez o{tetuvawa koga jas } e ja koristam dolg vremenski period. potvrda za potrebata od ortopedsko pomagalo, osigurenoto lice Izjava na go podiga odobrenoto ortopedsko Blagoja Trifunovski pomagalo od ortopedska ku}a koja izrabotuva, odnosno prodava ortopedski pomagala, so cela niza na dokumentacija i izjavi deka soodvetno }e se griì za pomagaloto, i ako nedajboè po~ine, pomagaloto }e se vrati vo zdrava sostojba. Vidot i kvalitetot na ovie pomagala se opredeluvaat so op{t akt na Fondot za zdravstveno osiguruvawe ({to podrazbira mo`nost za ograni~eno tolkuvawe na odredbite od Zakonot). Ortopedskite pomagala moàt da se nabavat vo i so razli~ni PARADOKS vremenska dinamika. Situacijata stanuva dosta pokomlicirana za TOP BREND HENDIKEP Ortopedski ~evli BREND HENlu|eto vo koli~ka ili na lu|eto DIKEP moète da gi nabavite samo koi im trebaat ortozi ili pomagaedna{ vo godinata so doplata od od 10% la za da moàt da gi izvr{uvaat (vo zavisnost od potrebata i visinata) . rabotite sekojdnevno. Samo za doplata od 200,den. do 800 den. }e imate top ~evli i za lete i za zima. Rehabilitacijata e pak probAko imate potreba od u{te eden par lem sam za sebe. So izmenite vo od ovoj brend, toga{ }e si platite cena noviot Pravilnikot za ostvaruod 1.500 do 7.800 denari (ako imate skvawe na pravoto na zdravstveno ratuvawe od 10 sm). osiguruvawe, FZO se smiluval pa
3.
62
Pravilnik (Vrz osnova na ~len 9 stav 1b to~ka 3, ~len 33 i ~len 56 stav 1 to~ka 3 od Zakonot za zdravstveno osiguruvawe (Sl. vesnik na RM br. 25/2000, 34/2000, 96/2000, 50/2001, 11/2002, 31/2003, 84/2005, 37/2006, 18/2007, 36/2007, 82/2008, 98/2008, 6/2009, 67/2009 i 50/2010)
vo t.n ,,specijalizirana medicinskata rehabilitacija obezbedil posebni povlastuvawa za decata so cerebralna paraliza. Istite imaat pravo na medicinska rehabilitacija kako prodolèno bolni~ko lekuvawe, vo zavisnost od vozrasta, od edno bansko lekuvawe, ~etiri pati vo godinata za deca od 1 do 4 godi{na vozrast, a od nazna~enite 21 den zakonodavecot odobril 30 dena. A od 4 do 14 godini pravoto na medicinska rehabilitacija moè da ostvari samo dva pati po 30 dena vo tekot na godinata. Ako zememe deka rehabilitacijata e edno od va`nite pra{awa za gra|anite so postojan hendikep, toga{ zakonodavecot gi stavil celosno vo nepovolna sostojba, bide}i istata moè da se ostvarite samo kako prodolèno bolni~ko lekuvawe od 21 den. Toa zna~i deka ako treba da odite na bawa, najprvin }e mora malku da poleìte vo bolnica, pa trojca specijalisti zaedno so Komisijata da ja utvrdat potrebata za da go steknite toa pravo. Dokolku ne go pominete testot }e si platite 1.200 denari po den, i toa spored standardite i cenovnikot od FZO, nebare odite na odmor od prva kategorija. Ako zememe deka licata so hendikep se na marginite na siroma{tija, kade edniot roditel, naj~esto ne raboti, ova sostojba voop{to ne e povolna za gra|anite so hendikep. Na toa se nadopolnuva nemaweto na sistem za poddr{ka za gra|anite so hendikep na koi im treba i pridru`nik, bide}i se e skoro nepristapno, duri i samite bawi. Pa taka gra|anite se ostaveni na milost i nemilost na zdravsteniot personal, koj i taka kuburi so nedovolni poznavawa od fenomenot hendikep. Uslugite od tercijalnata zdravstvena za{tita se dale~ni za gra|anite so hendikep i istite ne se bes platno. Cenite se dosta visoki za da moàt da si gi dozvolat i pokraj toa {to imaat potreba od istite. Spored Zakonot za za{tita na pravata na pacientite, pacientot ima pravo na ostvaruvaweto na pravata, propi{ani so ovoj zakon, bez diskriminacija vo ~ija lista, za àl, se izostaveni gra|anite so hendikep (~len 5, to~ka 2). Zakonot za mentalno zdravje regulira del od specifi~nite prava povrzani so zdravstvoto na del od gra|anite so hendikep. Vo ~lenot 7 se utvrduva deka: Li~nosta, dostoinstvoto i privatnosta na sekoe lice so mentalna bolest mora da se po~ituva. Zakonot, isto taka, predviduva deka sekoe lice so mentalna bolest ima pravo na grià, lekuvawe i rehabilitacija, koi vo najgolem stepen se vo soglasnost so negovite poedine~ni potrebi i sposobnosti i ja unapreduvaat sostojbata so negovoto mentalno zdravje, so cel da se osposobi za vklu~uvawe vo zaednicata (~len 9). Vo 2009 god. e donesen Zakonot za evidenciite vo oblasta na zdravstvoto, spored koja zdravstvenite ustanovi se obvrzani da vodat individualnite evidencii za licata so hendikep (~len 8), dodeka Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita da gi vodi registrite za decata so hendikep (~len 11).
63
PREDLOG MERKI Unapreduvawe na postoe~kata zakonska ramka za zdravstveno osiguruvawe za obezbeduvawe na lekovi na recepta od pozitivnata lista na lekovi so soodveten akt za dostapnosta na istite. Donesuvawe na akt so koj se reguliraat standardite i proKONVENCIJA cedurite za rehanbilitacioni Zemjite potpisni~ki priznavaat centri kako i besplatnata medeka licata so hendikep imaat pravo da dicinska rehabilitacija za liuìvaat najvisoki zdravstveni standardi cata so hendikep bez diskriminacija. Dràvite gi prezemaat site soodvetni merki, za da obezbedat Donesuvawe na poseben akt pristap na licata so hendikep do zdravsso koj se utvrduva koi zdrav tvenite uslugi ~uvstvitelni vo odnos na stveni uslugi {to ne se oppol, vklu~uvaj}i i zdravstvena rehabilifateni so zadolìtelnoto tacija. Dràvite osobeno treba da: zdravstveno osiguruvawe, }e se a. obezbeduvaat ist obem, kvalitet i standard na besplatna ili dostapna smetaat za osnovni zdravstveni medicinska nega na licata so hendikep, uslugi. kako i programi koi se obezbedeni za druDonesuvawe na pravilnik gite lica, vklu~eno i vo oblasta na sekza regulriawe na pravoto na sualnoto i reproduktivnoto zdravstvo i pridru`nik pri hospitalizaciprogrami za zdravjeto na lu|eto zasnovani ja na lice so hendikep, na populacijata; b. obezbeduvaat zdravstveni uslugi Obezbeduvawe na programi potrebni i specifi~ni za licata so hena habitacija i rehabilitacija dikep, vklu~uvaj}i i navremeno prepozzasnovani na multi-diciplinavawe i soodvetna intervencija, kako i narno procenuvawe na individuslugi nameneti za namaluvawe i prevenualnite potrebi, cija na ponatamo{nite zaboluvawa me|u Voedno e potrebna edukacija decata i postarite lica; c. obezbeduvaat zdravstveni slu`bi na medicinskite rabotnici za najblisku do nivnite zaednici, vklu ~eno i nadminuvawe na institucionalvo ruralnite oblasti; nata matrica i gledawe na hend. baraat od zdravstveni profesiondikepot od aspekt na ~ovekovi alci obezbeduvawe ist kvalitet na liprava. cata so hendikep kako i na drugite, a osobeno vrz osnova na slobodna i informVo UO na Fondot za zdravsativna soglasnost, me|u drugoto, preku tveno osiguruvawe potrebno e podignuvawe na svesta za ~ovekovite da bidat vklu~eni licata so prava, dostoinstvo, samostojnost i potrehendikep. bi na hendikep, preku obuki i {irewe na POVRZANO
Pristapnost i dostapnost; Zakonodavstvo; Servisi za poddr{ka i nezavisno ìveewe; Socijalna za{tita; Ne diskriminacija
eti~ki standardi za javnata i privatnata medicinska nega; e. zabranuvaat diskriminacija na licata so hendikep pri obezbedu vaweto na zdravstveno osiguruvawe i ìvot no osiguruvawe. f. spre~uvaat diskriminatosko odbi vawe na medicinska nega ili zdravstvena usluga ili hrana i te~ no sti vrz osnova na hendikepot.
64
3.4. Socijalna za{tita

Koga im davam leb na siroma{nite - me narekuvaat svetec. Koga }e zapra{am zo{to lu|eto nemaat da jadat - me narekuvat komunist.
Don Kamera
Pra{aweto na hendikepot se u{te, po tradicija, vo Makedonija se tretira kako isklu~iva nadle`nost na Ministerstvoto za trud i socijalna politika (MTSP). Vo Zakonot za socijalna za{tita ZSZ1, se opfateni razli~ni prava od oblasta na socijalnata za{tita, koi napolno ili vo odredeni svoi segmenti se odnesuvaat za licata so hendikep, no, postojat i prava predvideni isklu~ivo za licata so hendikep. Spored ZSZ za invalidno lice se smeta lice so mentalna ili telesna popre~enost (~len 17). Vo osnovite na diskriminacija (~len 20) kako osnova za diskriminacija e navedena onesposobenosta, dodeka hendikepot e izostaven. Dokolku zakonodavecot smetal deka so onesposobenosta go opfa}a i pra{aweto na hendikepot, toga{ ne e za ~udewe zo{to site merki i odredbi se so defektolo{ko medicinski karakteristiki. Ona koe{to treba pred s# da se razbere e deka hendikepot po site matemati~ki presmetki i kalkulacii ne e ravenstvo, ednakvo na onesposobenost. Soglasno ZSZ, pravata se koncepirani vo ramkite na voninstitucio nalna i institucionalna za{tita. Voninstitucionalna za{tita (~len 26) opfa}a: pravo na prva socijalna usluga na socijalna za{tita, pomo{ na poedinec, pomo{ na semejstvo, doma{na nega i pomo{ na poedinec i na semejstvo, dnevno i privremeno prifa}awe i zgriùvawe kako: pomo{ na poedinec i semejstvoto, smestuvawe vo zgriùva~ko semejstvo, smestuvawe vo mal grupen dom i samostojno ìveewe so poddr{ka. Pravoto na socijalna usluga na korisnik na socijalna za{tita (~len27), licata so hendikep bi moèle da go koristat pove}e na posreden na~in i toa vo CSR. Dokolku postoi potreba, korisnicite se upatuvaat i povrzuvaat so drugi (soodvetni) stru~ni slu`bi {to funkcio ni raat kako vo ramkite na CSR, taka i nadvor od nego. Pravoto na pomo{ na poedinec i semejstvo (~len 28 i ~len 29) podrazbira primena na soodvetni formi na stru~na sovetodavna ili sovetuvali{na rabota, prilagodena na konkretnite potrebi na liceto
1.
Zakon za socijalna za{tita, pre~isten tekst na MTSP, Slu`ben vesnik broj 79/09,36/11 i 5/11
65
so hendikep, a so cel da se obezbedi za~uvuvawe i razvoj na zdravite potencijali na li~nosta i normalno funkcionirawe na semejstvoto. Ova pravo vo praksata ne funkcionira. Vo zavisnost od vidot i stepenot na hendikepot, soglasno ~len 30 licata so hendikep imaat pravo na doma{na nega i pomo{. Ova pravo moè da go koristat licata so hendikep koi ne se vo sostojba da se griàt za sebe, i vo zadovoluvaweto na egzistencijalnite potrebi, potrebna mu e pomo{ i nega od drugo lice i toa nad 26 godi{na vozrast. Do 26 godi{na vozrast, dràvata licata so hedikep gi smeta za DECA, bidej}i ova pravo go ostvaruvaat kako detski dodatok soglasno Zakonot za za{tita na decata2, ~len 8 kade e predvideno pravo na poseben dodatok za lica so pre~ki vo telesniot i mentalniot razvoj do 26 godi{na vozrast. Doma{nata nega i pomo{ na liceto so hendikep se obezbeduva i koga toa lice ìvee vo semejstvo. Ostvaruvaweto na ova pravo e povrzano so ~len 132, so koj e predvideno formirawe na Centar za davawe pomo{ vo doma{ni uslovi. Vo na{ata praktika, za àl, s# u{te ne funkcionira, poto~no ne postoi vakov centar. Korisnicite ova pravo go ostvaruvaat vo vid na pari~en nadomestok kako pravo na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od treto lice ili poznato kako TU\A NEGA. Ova pravo e transkriptirano vo pravata na pari~na pomo{. Pravoto na socijalna pari~na pomo{ zakonot go predviduva za lice sposobno za rabota i doma}instvo, materijalno neobezbedeno i koe spored drugi propisi ne moè da obezbedi sredstva za egzistencija. Ova pravo se odnesuva i za semejstvata na licata so hendikep, koi naj~estvo se na rabot na egzistencijata. No istoto e povrzano so ostvaruvaweto na prihodi na liceto ili doma}instvoto koi po site osnovi treba da bidat poniski od iznosot na socijalnata pari~na pomo{, i sekako toa lice ili doma}instvo ne treba da poseduvaat imot i imotni prava od koi moè da se izdrùva/at. Ova pravo e regulirano so poseben pravilnik. Pravo na postojana pari~na pomo{ ima lice nesposobno za rabota i materijalno neobezbedeno, koe ne moè da obezbedi sredstva za svojata egzistencija vrz osnova na drugi propisi. Vo ova kategorija se vklu~eni licata so hendikep, kako lica so umereni, te{ki i dlaboki pre~ki vo mentalniot razvoj i lice so kombinirani i drugi pre~ki vo razvojot, koe zaradi stepenot na popre~enosta ne moè da se stekne so obrazovanie, kako i lice so telesna popre~enost, poradi koja e nesposobno za rabota; Ovaa nesposobnost ja utvrduva Strutru~na komisija za davawe naod, ocena i mislewe za nesposobnosta za rabota regulirano preku poseben Pravilnik3. Pri toa Centarot vr{i neposreden uvid zaradi utvrduvawe na fakti~kata sostojba na liceto i semejstvoto, po ocena na nadle`niot centar, a najmalku edna{ vo tekot na godinata. Ova pravo e dosta koristeno od strana na licata so hendikep. Poradi vospostaveniot sistem na kategorizacija, golem del od licata so henZakon za za{tita na decata, pre~isten tekst na MTSP, Slu`ben vesnik broj 170,2010 Pravilnik za na~inot za ostvaruvawe na pravoto na postojana pari~na (pre~isten tekst Sl.v.br.146/09, 59/2011 i 123/11)
2. 3.
pomo{
66
dikep spa|aat vo ova kategorija. No, pred s# dràvata }e mora da dade definicija za toa {to e nesposobno za nea? Vo momentov ne se pravi razgrani~uvawe na zdravstvenata sostojba so sposobnosta. Vaka postaveniot sistem na kategorizacija i ocenuvawe na licata za nesposobni, vodi kon generirawe na mentalitet na invalidnost, a toa do diskriminacija, marginalizacija pa s# do celosno isklu~uvawe na licata so hendikep vo op{testvoto. Od vaka postavenite odrednici ne e daleku postaveno ni Pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice. Ova pravo mu sleduva na lice nad 26-godi{na vozrast, so umereni, te{ki i dlaboki pre~ki vo mentalniot razvoj, lice so pote{ka i najte{ka telesna popre~enost, potpolno slepo lice, kako i lice so trajni promeni vo zdravstvenata sostojba, na koe mu e neophodna pomo{ i nega od drugo lice zaradi toa {to ne moè samo da gi zadovoluva osnovnite ìvotni potrebi, dokolku ova pravo ne moè da go ostvari vrz osnova na drugi propisi. Visinata na pari~niot nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice se utvrduva vo zavisnost od obemot na potrebata za pomo{ i nega od drugo lice. i se dviì od 3.702 do 4. 185 denari (~len 74 i 75), {to nitu pribli`no ne gi pokriva nivnite potrebi. Kako i vo drugite slu~ai ova pravo se dobiva po mislewe na Stru~na komisija za davawe naod, ocena i mislewe za potrebata od pomo{ i nega od drugo lice (~len 203 stav 2 i 3), dodeka pak CSR pravi proverka za unapreduvaweto na sostojbata kaj liceto so hendikep. Ova pravo e regulirano so poseben pravilnik4. Vo istiot se predvideni posebnite uslovi za za kontrola kaj licata so hendikep koi koristat pravo na tu|a nego, pri {to vo eden ko{ zakonodavecot gi stava site. Immeno, kaj licata so traen hendikep ne treba da se vr{i revizija na sekoi 6 meseci . Ovaa sostojba treba da se razlikuva od sostojbata po soobra}ajna nesre}a itn. Pravoto na dodatok za slepilo i pravoto na dodatok za moPARADOKS bilnost se obezbeduva za potpolno slepo lice nad 26 godi{na Ednooki Xek vozrast i za lica nad 26 godi{na Da zamislime ~etvorica lu|e koi vozrast so 100 % telesen invacelosno go izgubile ednoto oko, levo na primer. No prviot go izgubil okoto od liditet i lice so umereni, te{ki virus na o~niot nerv, vtoriot vo deti dlaboki pre~ki vo mentalniot ska igra, na tretiot mu vletal {pon na razvoj koe{to bez pomo{ na inrabotno mesto a ~etvrtiot kako dete si validska koli~ka ne moè da igral fudbal so neeksplodirana bomba od vojnata. gi zadovoli osnovnite ìvotni Veruvale ili ne razlikata vo finanpotrebi, utvrdeni od stru~en siskata poddr{ka od dràvata od prviot organ i so re{enie na CSR. do posledniot Xek e nad 13.000 denari. Mese~niot nadomest za ovoj doA site ~etvorica se so ist stepen na hendikep!? datok ( slepilo i mobilnost) se
4.
Pravilnik za na~inot na ostvaruvawe na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice (Slu`ben vesnik na RM br.122/09)
67
planira da iznesuva 7.000 denari, a za 2012 se predvideni 907.200.000 denari da bidat isplateni. Ovaa merka namesto da pridonese kon poaktivni gra|ani, pretstavuva grant za sedewe po doma, za pasivizacija na ionaka ne aktivnite gra|ani so hendikep, {to paralelno doveduva do diskriminacija, marginalizacija i nivno celosno isklu~uvawe. U{te vo samiot naslov zakonodavecot napravil spojuvawa na dve prava. Pravoto za mobilnosta i nadomestokot za slepilo koi se dve razli~ni kategorii. Od druga strana zakonodavceto so ovaa merka gi stava vo nepovolna polo`ba gra|anite pod 26 godi{na vozrast. Treto, zakonodavecot gi poso~uva samo onie so 100 % invaliditet i da se vo koli~ka, {to gra|anite so pomal stepen na hendikep (od 90 do 80 %) i licata so intelektualna popre~enost gi stava vo nepovolna polo`ba. Ednokratna pari~na pomo{ ili pomo{ vo natura (~len 79) se dodeluva na lice ili semejstvo koe se na{lo vo polo`ba na socijalen rizik, kako i na lice i semejstvo zaradi pretrpena prirodna nepogoda ili epidemija i podolgo lekuvawe vo zdravstvena ustanova. Ova pravo e regulirano preku poseben Pravilnik5. Pomo{ta vo natura opfa}a obezbeduvawe na obleka, ishrana i drugi sredstva, za koi CSR koi se neophodni za minimalna egzistencija na gra|aninot i semejstvoto. Iznosot na ednokratnata pari~na pomo{ moè da iznesuva do 30.000 denari, i toa: za lice koe ima potreba od operativen zafat ili podolgo lekuvawe vo zdravstvena ustanova vo stranstvo; - stanbeno neobezbedeno lice- korisnik na postojana pari~na pomo{, do 15.000 denari za potrebite na ~lenot na semejstvoto koe e lice so pre~ki vo mentalniot razvoj ili lice so trajna telesna popre~enost, koe bi moèlo da ostvari pravo na smestuvawe vo ustanova do 12.000 denari za zadovoluvawe na potrebite na lice ili semejstvo koe se na{lo vo polo`ba na socijalen rizik vo slu~aj na podolgo lekuvawe vo zdravstvena ustanova. Pravoto na zdravstvena za{tita, spored ~len 84, im IZJAVA pripa|a na korisnicite na postojana pari~na pomo{; lica Namalena mi e tu|ata nega zatoa {to smesteni vo zgriùva~ko semesocijalnite slu`bi smetaat deka mojata sostojba se podobrila iako sum so dijagjstvo; lica smesteni vo ustanova noza muskulna distrofija koja ima proza socijalna za{tita, (zainstitugresiven karakter, a mojata sostojba od cionalna i voninstitucionalna den na den stanuva s# polo{a. za{tita); korisnici na pari~en Iako sum vo koli~ka ne zemam tu|a nega od prva kategorija. Pogolem paranadomestok za pomo{ i nega od doks, zdravje! drugo lice i - lice koe do 18 god. Aco Cvetkov od Struga vozrast imalo status na dete bez
Pravilnik za na~inot na ostvaruvawe na pravoto na ednokratna pari~na pomo{ i potrebnata dokumentacija za ostvaruvawe na ova pravo (Slu`ben vesnik na RM br.122/09) 6. Pravilnik za nadomestok na plata za skrateno rabotno vreme poradi nega na hendikepirano dete (Slu`ben vesnik na RM br. 53/98).
5.
68
roditeli i bez roditelska grià, najmnogu do 26 godini, lice opfateno so organizirano ìveewe so poddr{ka; ZSZ go ureduva i nadomestokot na plata za skrateno rabotno vreme, poradi nega na lice-dete so hendikep. Vakvoto pravo e predvideno za vrabotenite roditeli na dete so hendikep vo ZRO, a so ZSZ e predviden nadomestokot na plata do polnoto rabotno vreme na roditelot, {to se ostvaruva vo CSR. Ova pravo e regulirano so poseben pravilnik6. Visinata na nadomestokot iznesuva 4.800 den. Vo ramkite na institucionalnata za{tita za licata so hendikep se predvideni slednite prava: pravo na osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost i pravo na smestuvawe vo ustanova za socijalna za{tita. Spored ~len 18, pravoto na osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost imaat lica so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj. Istoto opfa}a upatuvawe vo ustanova za socijalna za{tita, nadomestok na tro{ocite za smestuvawe i ishrana, nadomestok na tro{ocite za osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost i nadomestok na tro{ocite za prevoz. Pravo na smestuvawe vo ustanova za socijalna za{tita, spored ~len 19 imaat lica koi nemaat soodvetni uslovi za ìveewe vo svoeto semejstvo ili onie na koi od bilo koi drugi pri~ini im e potrebno smestuvawe vo ustanova za socijalna za{tita, a ne moè da se primeni drug oblik na socijalna za{tita. Ova pravo moè da go koristi i lice so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj, upateno na osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost, lice so najte{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj i telesen invalid komu mu e potrebno trajno zgriùvawe i nega. Ocenka za sposobnosta za osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost na decata i mladincite so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj dava soodveten organ reguliran preku Pravilnik za ocenka na specifi~nite potrebi na decata i mladincite so pre~ki vo razvojot7. Vo RM postojat i drugi Zakoni so koi se rugiliraat serija na socijalni beneficii, nameneti samo na odredena kategorija lica so hendikep. Tuka spa|aat Zakonot za civilnite invalidi od vojnata8, Zakonot za zakon za posebni prava na pripadnicite na bezbednosnite sili na ~lenovite na nivnite semejstva9, Zakon za pravata na voenite invalidi, na ~lenovite na nivnite semejstva i na ~lenovite na semejstvata na padnatite borci10.
Pravilnik za stru~niot profil na ~lenovite na stru~niot organ {to dava naod i mislewe za ocena na specifi~nite potrebi, na~inot na ocenuvawe na specifi~nite potrebi, vodewe na evidencija i ustanovite {to davaat naod i mislewe (~len 102 stav 3 ) donesen (Slu`ben vesnik 30/2000). 8. Zakonot za civilnite invalidi od vojnata (Slu`ben vesnik na SRM, broj 33/76, 25/79, 11/81 i 4/85, 12/89, 17/91 i Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, broj 38/91 i 81/99) 9. Zakonot za zakon za posebni prava na pripadnicite na bezbednosnite sili na ~lenovite na nivnite semejstva. 10. Zakon za pravata na voenite invalidi, na ~lenovite na nivnite semejstva i na ~lenovite na semejstvata na padnatite borci. 11. Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija, 2012
7.
69
Formi na socijalna za{tita11 Pari~na pomo{ Postojana pari~na pomo{ Ednokratna pari~na pomo{ Pomo{ vo {koluvawe Nega i drugi uslugi vo stan Dodatok za tu|a nega Dodatok za rehabilitacija Drugi dodatoci Drugi formi Upatuvawe na {koluvawe i osposobuvawe Pomo{ vo vrabotuvawe i vo za{titni rabotilnici Drugi merki na socijalna za{tita Pomo{ vo sreduvawe na bra~nite i na semejnite odnosi Pomo{ vo ostvaruvawe na opredeleni prava Drugi uslugi na socijalnata rabota Nadomestok zaradi vrabotenost so skrateno rabotno vreme Korisnici na poseben dodatok za deca Broj na deca Broj na semejstva
Broj na korisnici so fizi~ki i psihi~ki popre~enosti 2. 984 968 1 622 14.336 1 83 294 4 5 21 28 214 4.467 16
6.504 6.286
Vaka postavenata socijalna za{tita vo svojot korpus edinstveno e svedena na odredeni pari~ni transferi koi pak od druga strana dopolnitelno se obremeni so komisii i nadri lekari, od koi zavisi dali odredeno pravo }e go ostvarat gra|anite so hendikep ili ne. Problemot vo pari~nite transferi i ne bi bil lo{, dokolku postoi pred s# vospostaven sistem za kategorizirawe na gra|anite so hendikep. Vrz osnova na merkite predvideni vo ZSZ i vo ZVI i ZCI, }e dobieme slika koja ja iscrtuva celosnoto derogacijata na pra{aweto na hendikepot simnata na nivo na nesposobnost i bolest, kako i podvojuvawe na gra|anite so hendkep, ne po osnov na nivniot hendikep, tuku po osnov na zdobivawe na hendikepot, a so toa i na razli~nite prava koi pokrivaat razli~ni sektorski interesi. PREDLOG MERKI Postojat golem broj na nedoslednosti i merki vo samiot sistem na socijalna za{tita, koi osven {to go pokaùvaat licemernoto lice na dràvata doveduvaat, do rascepkan sistem kade gra|anite so hendikep ostanuvaat na marginite vo op{testvoto, celosno isklu~eni i daleku
70
od zagarantiranata socijalna za{tita, a tragedijata da bidi pogolema paralelno se vodat kampawi za aktivna socijalna za{tita, demokratizacija i ednakvi mo`nosti. Dràvata }e mora da napravi seriozni promeni vo Zakonot za socijalna za{tita SZ dokolku saka da obezbedi socijalna sigurnost za gra|anite so hendikep. Vo taa nasoka e neophodno: Da se donese Zakon za pravata i dostoinstvoto za licata so hendikep (Sitemski Zakon) Da se donese seopfatna politika za regulatorni mehanizmi za servisi za podr{ka za licata so hendikep; Donesuvawe na Zakonska regulativa za vospostavuvawe na sistem za naso~uvawe i ocenuvawe na licata so hendikep; Vospostavuvawe na politika za poddr{ka na roditelite na deca so hendikep; Aktivno vklu~uvawe na licata so hendikep vo kreiraweto, sproveduvaweto na merkite na socijalna za{tita; Podignuvawe na kapacitetot na institucijata i kadrite po pra {aweto na hendikep vo MTSP, kako i CSR na nacionalno i lokalno nivo. POVRZANO Javna svest; Zakonodavstvo; Zdravstvena za{tita; Servisi za poddr{ka i nezavisno ìveewe; Obrazovanie; Pristapnost i dostapnost; Vrabotuvawe; Delovna sposobnost; Deinstitucionalizacija
KONVENCIJA
Soglasno ~len 28 od KPLH: 1. Dràvite potpisni~ki go priznavaat pravoto na licata so hendikep i na nivnite semejstva za soodveten standard na ìveewe, vklu~uvaj}i i soodvetna ishrana, obleka i domuvawe i kontinuirano podobruvawe na uslovite na ìveewe i }e prezemat soodvetni ~ekori za za{titna i promovirawe na ostvaruvaweto na ova pravo bez diskriminacija. 2. Dràvite go priznavaat pravoto na licata so hendikep za socijalna za{tita i uìvawe na ova pravo bez diskriminacija vrz osnova na potrebite i }e gi prezemat site soodvetni ~ekori za za{titna i promovirawe na ostvaruvaweto na ova pravo, vklu~uvaj}i gi i merkite za: a. obezbeduvawe ednakov pristap na licata so hendikep, do ~ista voda i pristap do soodvetni i dostapni slu`bi, sredstva i druga pomo{ za nivnite potrebi; b. obezbeduvawe pristap na licata so hendikep, osobeno na ènite i devojkite so hendikep i postarite lica so posebni potrebi, do programi za socijalna za{tita i za namaluvawe na siroma{tijata; v. obezbeduvawe pristap na licata so hendikep i na nivnite semejstva koi ìveat vo sostojba na siroma{tija pomo{ od zemjata, vklu~uvaj}i i soodvetni obuki, sovetuvawa, finansiska pomo{ i prodolèna nega; g. obezbeduvawe pristap na licata so hendikep do programite za domuvawe; d. obezbeduvawe pristap na licata so hendikep do penzii i programi za penzionirawe.
71
3.5. (De) Institucionalizacija

Moème da odbereme od ovoj svet palata ili zatvor, da napravime
X. Lubok
Procesot na reformirawe na sistemot za socijalna za{tita na RM zapo~na vo sredinata na devedesettite godini so formiraweto na prvata socijalna slu`ba vo zaednicata - dneven centar za vozrasni lica so intelektualni pre~ki vo Kriva Palanka. Me|utoa, prvite vistinski ~ekori kon deinstitucionalizacija bea napraveni vo 2000 godina koga be{e potpi{an Memorandum za sorabotka pome|u MTSP, UNICEF i SZO, so {to stapi na sila administrativnata zabrana za priem na novi lica so intelektualni pre~ki vo Specijalniot zavod Demir Kapija. Ottoga{, MTSP go poddrùva razvojot na socijalni slu`bi za dneven prestoj vo zaednicata za licata so intelektualna popre~enost. Do ovoj period e vospostavena mreà od 29 dnevni centri za deca so posebni potrebi. Vo 2007, vo ramkite na programata za vospostavuvawe na sorabotka so NVO sektorot, MTSP zapo~na finansiski da poddrùva dnevni centri za vozrasni lica so intelektualna popre~enost, so koi rakovodat nevladini organizacii. Vo 2007 god., kako izraz na politi~kata posvetenost za celosno sproveduvawe na procesot za deinstitucionalizacija, be{e podgotvena prvata Nacionalna strategija za deinstitucionalizacija (20082018)1. Edna od prioritetnite celi na strategijata e deinstitucionalizacijata na Specijalniot zavod Demir Kapija. Pokraj ovaa strategija i ZSZ2, deinstitucionalizacijata e regulirani i niz drugi zakonski regulativi kako: Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica3, Pravilnik za kriteriumi i dodeluvawe na ednokraten nadomest od specijalniot fond za vrabotuvawe i rabotni uslovi za invalidni lica4, Zakonot za semejstvo5, Zakonot za lokalna samouprava6. So cel da se sprovede seopfatna reforma na sistemot na socijalna za{tita, vo ZSZ se vovedeni slu`bi za poddr{ka vo domuvaweto za odredeni kategorii korisnici.
1. 2.
Nacionalna strategija za deinstitucionalizacija Zakon za socijalna za{tita
72
Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica Pravilnik za kriteriumi i dodeluvawe na ednokraten nadomest od specijalniot fond za vrabotuvawe i rabotni uslovi za invalidni lica 5. Zakon za semejstvo 6. Zakon za lokalna samouprava
3. 4.
Soglasno ~len 32 od ZSZ pravo na smestuvawe vo zgriùva~ko semejstvo, ima lice koe nema uslovi za ìveewe vo svoeto semejstvo ili od drugi pri~ini mu e potrebno smestuvawe vo zgriùva~ko semejstvo. Me|u drugite ranlivi grupi se vklu~eni i licata so umereni i te{ki pre~ki vo mentalniot razvoj, licata so dlaboki pre~ki vo mentalniot razvoj i licata so trajna telesna popre~enost na koe mu e potrebno trajno zgriùvawe i nega. Ova pravo, koe e voedno i forma na socijalna za{tita e mnogu zastapeno vo sekojdnevnata rabota na CSR, osobeno pri zgriùvawe na deca bez roditeli i roditelska grià, koi istovremeno se so pre~ki vo psihi~kiot ili fizi~kiot razvoj. (Vo gradot Skopje 76 semejstva ~uvaat, odnosno celosno se griàt za 126 deca, od koi 50% so pre~ki vo psiho-fizi~kiot razvoj.) Spored informaciite na MTSP, postojat 93 zgriùva~ki semejstva vo koi se zgrièni 153 deca na vozrast od 3-26 godini. Vo najgolem broj zgriènite deca se bez roditelska grià. Vo poslednive godini vo ova forma na za{tita se opfateni pogolem broj na deca so hendikep. Vo ova forma na zgriùvawe predviduva i dava mo`nosti za poadekvatno valorizirana-mo`nost kade na zgriùva~ot mu e ovozmoèno da zasnova raboten odnos kako zgriùva~ dogovorno, dokolku se ~uvaat tri i pove}e deca. Od druga strana se sozdavaat i uslovi za postavuvawe na povisoki kriteriumi pri izbor na semejstvata, {to sekako pozitivno bi trebalo da vlijae vrz unapreduvaweto na ovoj oblik na za{tita. Sekoe semejstvoto, za zgriènoto lice od MTSP dobiva nadomestok vo mese~en iznos od 12.500 denari. A so cel da im obezbedi materijalna sigurnost na zgriùva~ite koi po prestanuvawe na funkcijata na zgriùva~ko semejstvo }e napolnat odredena vozrast, soodvetna za ostvaruvawe na pravo na penzija. Zgriùva~ite }e dobijat pravo na pari~en nadomestok vo vid na penzija vo visina od 8.000 den. po navr{uvaweto na 62 godi{na vozrast. Ova pravo zgriùva~ite }e moè da go ostvarat po: prestanuPARADOKS vawe na vr{eweto na funkcijata zgriùva~; po napolnuvawe MERKA v.s MERKA Zamislete si edno prose~no makena 62 godini vozrast; dokolku donsko semejstvo koe ima dete so teòk zgriùva~ot funkcijata ja vr{el hendikep. Dokolku deteto ìvee so senajmalku 10 godini so prekini bez mejstvoto dràvata }e mu dodeli t.n. negova vina, vo periodot od 18 do tu|a nega vo iznos od okolu 4.200 denari mese~no. Dokolku istoto dete se dodeli 62 godi{na vozrast, ili vr{el na zgriùva~ko semejstvo po razni osfunkcija na zgriùvawe na lice novi poddr{kata od dràvata moè da vo svoeto semejstvo neprekinato dostigne do 12.500 denari. No ako ne pet godini pred napolnuvawe na se najde takvo ~are i deteto zavr{i vo Specijalniot zavod vo Demir Kapija 62 godi{na vozrast; i dokolku toga{ dràvata za toa lice }e izdvojuva pravoto na penzija ne go ostvarunad 25.000 denari. Da ti {tukne pamet!? va po druga osnova. Vo ~lenot 39 I posle }e pravime strategii i proekti od ZSZ se veli deka pravoto na za deinstitualizacija... ìveewe so poddr{ka vo mal gruPrikaz na sostojbata na licata so hendikep vo Makedonija (2012)
73
pen dom se obezbeduva za lica koi nemaaat soodvetni uslovi za ìveewe vo nivnite semejstva, ili za lica koi nemaat semejstva, kako i za lica koi poradi nekoja od navedenite pri~ini se smesteni vo institucii za socijalna za{tita. ^len 121: Ustanovi za socijalna za{tita i socijalna sigurnost i voninstitucionalna za{tita se: pokraj drugite i dnevni centri za lica so intelektualni ili fizi~ki pre~ki; Centar za davawe pomo{ vo doma{ni uslovi; Zgriùvawe vo semejstvo; Mali grupni domovi; Sovetuvali{ta. ^len 149: Vo mal grupen dom se obezbeduvaat pove}e vidovi na programi za poddr{ka zasnovani vo zaednicata, vklu~itelno domuvawe i aktivnosti za zabava i slobodno vreme. Vidot, stepenot i opsegot na poddr{kata, kako i lu|eto odgovorni za davawe poddr{ka, se definirani vo sklad so individualizirani i fleksibilni planovi razvieni za sekoe lice posebno (planovi naso~eni kon li~nosta). Mal grupen dom moè da se formira kako institucija za socijalna za{tita, kako posebna organizaciska edinica na instituciite za socijalna za{tita ili drugi pravni lica, kako i od fizi~ki lica koi poseduvaat licenca za sproveduvawe na specifi~ni aktivnosti za socijalna za{tita. Ministerot za trud i socijalna za{tita, vo podzakonski akt gi odreduva uslovite, kvalifikaciite i brojot na vraboteni koi obezbeduvaat poddr{ka vo mal grupen dom, kako i fizi~kite uslovi i potrebnata oprema. Vo 2008 god. vo ramkite na MTSP, a vo sorabotka so Polio Plus otpo~na procesot na deinstitucionalizacija na S.Z Demir Kapija so formiraweto na prvite servisi za podd{ka vo zaednicata nameneti za licata so intelektualna popre~enost nad 26 godini, vo Skopje i vo Negotino. Ovaa sorabotka be{e prekinata po neprifa}aweto na stadardite za obezbeduvawe na vakov vid poddr{ka i nesogleduvaweto na potrebata od vospostavuvawe na sistem. Ovoj proces potoa be{e odlu~eno da i se dodeli na rakovodewe na Poraka Negotino vo sorabotka so MTSP. Vo momentov Poraka Negotino7 obezbeduva poddr{ka na 63 korisnici smesteni vo 7 stambeni zaednici so 32 lica so intelektualna popre~enost vo Negotino i Demir Kapija, i 31 korisnik vo 7 zaednici vo Skopje (Aerodrom, Kisela Voda, Volkovo i Lisi~e). Za àl sistemot na deinstitucionalizacija pravi povtorna institucionalizacija na licata so hendikep. Tie namesto individualizirana poddr{ka dobivaat tretman so institucionalen prizvuk. I pokraj zalo`bite i izrazenata voqa za deinstitucionalizacija sepak vo RM seu{te postojat ustanovi za institucionalna za{tita na lica so intelektualna (kombinirana) ili fizi~ka invalidnost. 1. Zavod za za{tita na deca i mladinci vo Skopje koj go posetuvaat 108 lica so umerena i te{ka popre~enost vo intelektualniot razvoj. So niv rabotata 55 stru~ni lica: defektolozi, psiholozi, socijalni rabotnici, rabotni terapevti i vospituva~i. 2. SZ Demir Kapija. Vo ramkite na ovoj Zavod funkcioniraat. Vo Zavodot se smesteni vkupno 357 lica so te{ka i najte{ka popre~enost vo
74
7.
Spored podatocite na veb-stranata na Poraka Negotino
intelektualniot razvoj za koi se griàt vkupno 136 vraboteni od koi najmnogu se: negovateli, defektolozi, fizioterapevti i medicinski sestri. 3. Zavod za za{tita i rehabilitacija Bawsko-Strumica. Ustanovata raspolaga so kapacitet za 65 lica na vozrast od 6 do 26 godini, no od razni pri~ini prestojuvaat i odreden broj lica na vozrast nad gornata granica. Vo ramkite na Zavodot funkcioniraat slednite oddeli: op{t oddel, stacionar za osnovno i sredno obrazovanie, medicinsko oddelenie, oddel za proizvodno i rabotno osposobuvawe i nov oddel so 22 apartmani so vkupen kapacitet za 88 lica. Vo instituciite za smestuvawe na lica so te{ki i najte{ki formi na intelektualna popre~enost odlukata za smestuvawe na licata se donesuva vo utvrdena postapka vo koja se vklu~eni roditelite odnosno staratelot na liceto, CSR, zdravstvenite ustanovi i samoto lice vo granicite na mo`nostite da rasuduva. [to se odnesuva do institucijata za smestuvawe na lica so telesen hendikep, odluka za smestuvawe donesuva MTSP po predlog na CSR, a po barawe i vo soglasnost so roditelite odnosno staratelot na liceto i samoto lice. PREDLOG MERKI Pregled i promena na legislativata i administrativnite pravila za sproveduvawe na procesot na deinstitucionalizacija na nacionalno i lokalno nivo; Identifikuvawe i ukinuvawe KONVENCIJA na zakonski propisi koi direktno ili indirektno poddrùvaat inDràvite potpisni~ki go priznavaat stitucionalizacija, pravoto na ednakvost na site licata so hendikep da ìveat vo zaednicite, po Vospostavuvawe na koherenten izbor kako i drugite, i prezemaat efii seopfaten sistem od regulatorkasni soodvetni merki da obezbedat ni mehanizmi, uìvawe na licata so hendikep na svoeNazna~uvawe na lica so hento pravo i nivno celosno vklu~uvawe i u~estvo vo zaednicata, a osobeno obezdikep i ~lenovite na nivnite sebeduvaat: pravo na izbor na mestoto na mejstva za zastapuva~i vo proceìveewe, kade i so kogo da ìveat, na sot na inkluzija. ednakva osnova so drugite i ne se obvrRazvoj na kapacitetite na zani da ìveat spored odredeni organizirani uslovi na ìveewe; pristap slu`bite za poddr{ka. POVRZANO Zakonodavstvo; Zdravstvena za{tita; Servisi za poddr{ka; Obrazovanie; Pristapnost i dostapnost; Vrabotuvawe;
do obem na doma{ni, rezidentni i drugi zaedni~ki poddr`ni uslugi, kako i li~na pomo{ neophodna za poddr{ka na ìveewe i vklu~uvawe vo zaednicata i spre~uvawe na izolacija i segregacija od zaednicata; zaedni~ki uslugi i kapaciteti za op{tata populacija da se dostapni na ednakva osnova na licata so hendikep i da odgovaraat na nivnite potrebi.
75
3.6. Pristapnost/dostapnost
Sno{ti sakav da ti dojdam...
Stih od makedonska narodna pesna
Pristapnosta i dostapnosta opfa}a obezbeduvawe ednakov pristap i dostapnost do javnite objekti i uslugite vo zaednicata za licata so hendikep. Konceptot na pristapnost se temeli vrz idejata za sozdavawe na prostori za ìveewe vo koi nema da postojat nepremostlivi barieri za del od korisnicite, i e relativno nov kaj nas. Vsu{nost, iako na razli~ni nivoa na lokalnata i centralnata vlast deklarativno e izrazena podgotvenost vakvite sostojbi da se izmenat, nepobiten e faktot deka postoi evidenten nedostig na svest kaj site relevantni instanci. Formulata za vklu~enost e ednostavna. Inkluzijata (I) na licata so hendikep (h) }e se ostvari (=) samo ako ne{tata se pristapni (A-acesible), dostapni (A-avelible), no i da moè{ finansiski da si gi dozvoli{ (A-afordible). A seto toa vrz kvalitet (Q - quality) i so mo`nost za izbor (C-choice).Ednostavno, ama te{ko izvodlivo. Pravoto na pristapnost za licata so hendikep vo makedonskoto zakonodavstvo e regulirano so Zakonot za gradba (~len 10)1 so koj se predviduva otstapuvawe od osnovnite barawa za gradba, za rekonstrukcija i adaptacija za licata so hendikep, so cel da im se ovozmoì nepre~en pristap, dvièwe, prestoj i rabota. Vo ~len 11, dràvata ukaùva deka site javni i delovni objekti mora da bidat proektirani i izgradeni za licata so hendikep da moàt da imaat nepre~en pristap. Druga zna~ajna odredba e ~lenot 11, stav 2, vo koja e predvideno deka pri gradba na stanovi, na sekoi deset stana mora da bide proektiran i izgraden najmalku eden stan za licata so hendikep. Za àl ovaa odredba vo pre~isteniot tekst na Zakonot ednostavno is~ezna. Site detali okolu nepre~eniot pristap, standardite predvideni vo KPLH, osven odredbite za itni slu~ai i nepogodi od KPLH se ureduvaat konkretno so Pravilnikot2 za na~inot na obezbeduvawe nepre~en pristap, dvièwe, prestoj i rabota na licata so hendikep do i vo gradbata.
1. 2.
76
Zakon za gradewe, Slu`ben vesnik na RM broj 51/05/2005 Pravilnik za na~inot na obezbeduvawe nepre~en pristap, dvièwe, prestoj i rabota na licata so popre~enost do i vo gradbata, Sl. vesnik na RM broj 25/2010 od 19.02.2010.
Dijagram br.8 Kako se doìvuva arhitektonskata / fizi~kata ìvotna sredina?
Nedostatokot na ova zakonsko re{enie leì vo merkite i mehanizmite vo nivnoto sprovedu NOVI AVTOBUSI vawe, a pred se razli~noto tol Vo 2011 Vladata go obnovi vozniot park na JSP so novi avtobusi. No ku vawe na odredbite od ~len 10, vidi ~udo nara~anite avtobusi bea ne{to se javuva kako problem vo pristapni za licata so hendikep. Za praktikata. sre}a po poni{tuvaweto na tenderot, i Situacijata vo institucii po reakciite na zdruènijata i eksperte vo RM, vo ovoj kontekst e tite, novonara~anite avtobusi se so zagriùva~ka. Retki se tie invgradeni rampi za polesen pristap na lica so hendikep. stitucii koi imaat rampi za pristap. A onie koi imaat zaboravile deka sekoja kosina - ne e rampa. U{te polo{a e sostojbata so postoeweto na drugite standardi za pristapnost na pr. liftovi koi se dovolno {iroki da vleze koli~ka, javni toaleti, spu{teni {alteri, koi{to bi ovozmoìle efikasno dvièwe na licata so hendikep vo objektot i nivno prestojuvawe tamu. Vo 2001 god. se doneseni PARADOKS dva podzakonzki akti koi tretiraat odredeni pra{awa za Mati~no Ministerstvo za trud i pristapnosta, odnosno kako socijalna politika (MTSP), locirano na 4 i 5 ti sprat ima obezbeden pristap treba da bide normirana ovaa samo do skali{teto na insitucijata, so oblast za odredeni objekti da pristapna rampa i lift koj e nadvor od moàt da bidat iskoristeni standardite za standardna koli~ka za za potrebite na licata so henlica so hendikep. dikep; Pravilnikot za standTuka se i drugite ministerstva koi ardi i normativi za planirawe pak nemaat nikakov pristap, MVR, Ministertsvo za zdravstvo, Ministertstvo na prostorot i Pravilnikot za za kultura itn. proektirawe na objekti.
SLUÂJ
3.
Publikacija Pristapnost, istraùvawe 2006, Polio Plus
77
Izmeni i dopolnuvawa na ovoj PARADOKS zakon bea predloèni od strana na IPPG i zna~ajno e toa deka pogolem del od niv bea prifateni. DOBREDOJDOVTE No sepak, vo delot na kaz Deka diskriminacijata e s# u{te ne nite odredbi, kade se prisutna na na{ite prostori, svedo~i i predlagaa postrogi sankcii slu~ajot koga vo 2009 god. èna so hendikep, za nepo~ituvaweto na ve}e dràvjanka na Makedonija i na Holandija, doneseni te pravilnici vo koi otkako se simnala od avionot, na aerodromot ne i bila obezbedena koli~ka za da gi se predvideni standardi i norpomine procedurite za vlez vo dràvata. mativi (izgradba na pristapni Slu`benicite ja razdelile od personalnirampi, parkirali{ta i dr.) ne ot asistent, a potoa se utvrdilo deka ja zabea prifateni4. gubile i nejzinata koli~ka, bez koja taa ne moè da se dviì. @enata bila nosena na Objektite od javen karakter race za da i go zaverat paso{ot. Taa plan{to se ve}e izgradeni, vo golem ira da pokrene sudska postapka zatoa {to del ne gi ispolnuvaat standardsmeta deka bila `rtva na diskriminacija ite predvideni i so Zakonot za na eden od makedonskite aerodromi. gradba. I pokraj toa {to so Zakonot (~len 170) e predvideno do krajot na 2011 god., izgradenite objekti so javna i delovna namena da napravat pristapni skali{tata vo nadvore{niot prostor. Za àl ovaa odredba ostana na hartija. Dobar napredok e toa {to Ministerstvoto za ekonomija vo 2012 god. ja najavi akcijata za regulirawe na standardite i izmena na Pravilnikot za kategorizacija na ugostitelskite objekti. Pravoto na pristapnost i dostapnost e regulirano i preku ZSZD5 (~len 5). Kade kako osnov za diskriminacija e postavena tokmu pristapnosta i dostapnosta do objektite za licata so hendikep. No, ironijata da bide pogolema, i prostorot vo koj e locirana Komisija za za{tita od diskriminacija e celosno nepristapen i dostapen za licata so hendikep. Ta`nata strana na siot ovoj zakonski korpus e {to i novite objekti ne gi primenuvaat odredbite od ovoj Zakon, taka {to kako starite taka i novoizgradenite obejkti od javen interes ne se voop{to pristapni za licata so henidikep (pr. fakulteti, u~ili{ta, hoteli, zdravsvenite institucii). Pravata za pristapnost i dostapnost vo stanbenite objekti e regulirano i so Zakon za domuvawe6. Posebnite normi i standardi za domuvawe vo stanbenite zgradi, se uredeni so Pravilnikot za normite i standardite za domuvawe vo stanbenite zgradi7, donesen od strana na Ministerot za transport i vrski. Vo Zakonot e uredena obvrskata da upravitelot na stanbenata zgrada gi poznava standardite i normite
Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep, str. 286 Zakonot za spre~uvawe i za{tita od diskriminacija. Sl. vesnik na R. M .2010 6 . Zakon za domuvawe. Slu`ben Vesnik na RM 7. Pravilnikot za normite i standardite za domuvawe vo stanbenite zgradi (Slu`ben vesnik na RM br. 27/10)
4. 5.
78
za pristapnost vo stanbeniot objekt za licata so hendikep. Ovie normi i standardi ne se dol`ni da gi po~ituvaat samo sopstvenicite, tuku se odnesuvaat i na licata koi po koja bilo osnova trajno ili privremeno koristat stanben ili deloven prostor vo stanbenata zgrada, kako i licata koi vo stanbenata zgrada doa|aat privremeno. I pokraj toa {to Zakonodave cot imal dobra intencija sepak so pravilnikot i ne se predviduva zapoznavawe na upravitelite za normite i standardite za pristapnost i dostapnost za licata so hendikep. Pravoto za pristapnost i dostapnost e regulirano i so Zako not za lokalna samouprava (~len22)8 . Vo posledno vreme, e zabeleàna nagorna linija vo pogled na prezemaweto na akcii od strana na lokalnite zaednici, vo pogled na ova pra{awe. Za da moè da se realiziraat zakonskite odredbi, mora da
SLUÂJ
JORDANOSKI i PAJAKOT
Vo noemvri 2005 god. Sobranieto na RM stana celosno pristapno za licata so hendikep. Mesec dena podocna pretsedatelot na sobranieto Qup~o Jordanoski zabeleàl deka edno od slu`benite vozila e parkirano na vnatre{niot parking obeleàn za licata so hendikep. Toj vedna{ ja povikal pajak-slu`bata za da go otstrani voziloto, no natovareniot pajak ne moèl da izleze niz niskata vrata od vnatre{niot vlez. Toga{ Jordanovski mu naredil na nesovesniot voza~ da go preparkira voziloto na nadvore{noto parking mesto obeleàno za lice so hendikep za da moè pajakot da go podigne. Nesovesniot voza~ potoa si ja platil kaznata za pogre{no parkirawe, uslugata na pajakot i plus si zarabotil kazna na plata. Slu~ajot be{e objaven vo Dnevnik na naslovna strana pod gorniot naslov. Jordanoski utredenta dobi pismo so blagodarnost potpi{ano od 30-tina lica so hendikep. Stravot od principielniot Jordanovski go drè{e parking mestoto za lica so hendikep slobodno nekoe vreme. Za àl denes sekoj den moè da se vidi kako ova parking mesto postojano e zafateno od vozilata na nesovesnite funkcioneri i pratenici.
IZJAVA
Roditel na dete so hendikep vo Skopje podnese barawe za da se postavi lift vo zgradata vo koja ìveat. Pri razgleduvaweto na pravilnikot i od strana na nadle`nite institucii, naidovme na razli~no tolkuvawe na Zakonot i pravilnikot, za toa {to zna~i otstapuvawe od osnovnite barawa za gradba. Toa dovede da do den-denes da baraweto ne moè da se re{i. I Ministerstvoto i Op{tinata razli~no go tolkuvaat ovoj ~len, I pokraj toa {to sredstva za taa namena bea obezbedeni, liftot se u{te ne e postaven.
Izjava na roditel na lice so hendikep
se vospostavi soodvetna komuni ka cija na nacionalno i lokal no nivo. Lokalnata samuoprava mora da gi zasili mehanizmite za sproveduvawe na urabnisti~koto planirawe, osobeno so akcent vrz izdavaweto dozvoli koi mora, soglasno Zakonot za gradba, da bidat dostapni i pristapni za licata so hendikep. Pravoto na pristaptapnost se odnesuva, kako na patni~kiot, taka i na vozdu{niot soobra}aj. Prevozot, vklu~uvaj}i go vozdu{niot,
8.
Zakon za lokalna samouprava, Slu`ben vesnik br 07/2002
79
èlezni~kiot, avtobuskiot i taksi prevozot, e od vitalno zna~ewe za nezavisen ìvot. Pravoto na parking mestata za Vo Upravniot Komitet za renovirawe na èlezni~kata stanica, licata so hendikep e reguliraMinistertsvoto za transport i vrno preku Zakonot za bezbednost ski vo sorabotka so Polio Plus gi vo sobra}ajot9. Vo ovoj Zakon e vklu~i principite za Uneverzalen Dizajn. definiran brojot na parking-mesDo krajot na 2012 godina }e ta koi treba da bidat obeleàni imame objekt koj celosno }e moè da vo javnite parkirali{ta - od 3 do 5 izlezi vo presret na gra|anite so hendikep. % od vkupniot broj na parking-mesIzjava na G- din Darko Spirkoski, tata vo edno parkirali{te treba Ministertsvo za transport i vrski da bidat predvideni za vozilata na licata so hendikep. Dodeka standardite za parking mestoto za licata so hendikep se definirani so Pravilnik za na~inot na obezbeduvawe nepre~en pristap, dvièwe, prestoj i rabota na licata so hendikep do i vo gradbata. Negativna strana koja e prisutna vo praktikata e neobeleùvaweto na parking mestata soglasno standardite i neregulirano obeleùvawe na vozilata upravuvani od licata so hendikep. Treba da se napomene deka licata so hendikep se oslobodeni od patarina, soglasno Zakonot za javni pati{ta (~len 96). So izmenite na Zakonot za prevoz vo patniot soobra}aj od 2010 godina, Prevoznikot i avtobuskata stanica se dol`ni na slepo lice so o{tetuvawe na vidot nad 90% i negov pridru`nik so potvrda za ~lenstvo i vozen karton izdaden od Sojuzot za slepi lica, da mu izdadat bilet za patuvawe vo dvata pravci (povraten bilet) bez nadomest i vo voznata kni{ka da evidentira deka slepoto lice go iskoristilo prevozot. Na slepoto lice so o{tetuvawe na vidot nad 90% i negoviot pridru`nik vo tekot na edna kalendarska godina moè da im se izdadat maksimum {est povratni bileti bez nadomest za patuvawe vo vnatre{niot prevoz na patnici. Izdavaweto na povratniot bilet e na tro{ok na prevoznikot. Vaka postavenite povlastici, doveduvaat do direktna diskriminacija, vo koja se opfateni samo eden del od gra|anite koi imaat hendikep. Pravoto za povlasten prevoz treba da se odnesuva za site gra|ani so hendikep nivnite pridru`nici (personalni asistenti). Voedno ovie prava ne treba vo nikoj slu~aj da bidat povrzani so ~lenstvo vo nekoe zdruènie, kako {to e vo RM, so {to se pravi direktna diskriminacija i e protivustavno. Ovaa praktika e prisutna i vo izdavaweto na kartici za besplaten parking. Vo ovoj kontekst, va`no e da se spomne i poimot razumno prilagoduvawe. Problematikata razumnoto prilagoduvawe e spomenata za prv pat vo Zakonot za spre~uvawe i za{tita od diskriminacija. No, vaka postavenoto defini ra we vo Zakonot isklu~ivo aludira na
IZJAVA
9.
80
Zakonot za bezbednost vo sobra}ajot (Sl. Vesnik na RM br 14/98, 38/2002, 38/2004, ~len 20, ~len 69, ~len 247, ~len 399, ~len 400, ~len 406)
okolnostite i sostojbite okoKONVENCIJA lu vrabotuvaweto i rabotnite odnosi. Me|utoa poimot razumno Dràvite potpisni~ki }e prilagoduvawe e mnogu po{irok prezemat merki za pristapnost na i opfaka pove}e oblasti koi, opkruùvaweto, prevozot, informacidokolku ne se prezemat merki, ite i komunikaciite. Ovie merki }e moè da dovedat do diskrimivklu~at i identifikacija i otstranunacija, vawe na pre~kite i barierite za pristapnost na zgradi, pati{ta, prevoz, Razumno prilagoduvawe informacii i komunikacii i drugi uslpret stavuva zada~a da se napra ugi. Dràvite }e prezemat merki za privi prilagoduvawe; razumni komena na minimalni standardi i upatstrekcii, adaptacii ili merki, va za pristapnost, vo javnite i privatni ili efektivni ili soodvetni/ objekti, obuka na ~initeli po pra{awe na pristapnost, natpisi na Brajevo pisprigodni modifikacii. mo, asistenti za znakoven jazik, pristap Ako baranoto prilagoduva_ do novite komunikaciski tehnologii i we predizvika neo~ekuvana te{ sistemi, vklu~uvaj}i i internet i proko tija na smetka na liceto ili movirawe dizajn za site. subjektot od koe se o~ekuva toa da go obezbedi, toga{ potfrluvaweto vo takviot ~in nema da sodrì elementi na diskriminacija. PREDLOG MERKI Ima potreba od nadopolnuvawe na zakonskite odredbi, od vospostavuvawe standardi, kako i od zajaknuvawe na kaznenite mehanizmi vo samiot zakonski korpus. Sobranieto treba da donese avtenti~no tolkuvawe na odredbite za pristapnost vo Zakonot za gradba; Da se donese upatstvo za standardi na procenka na razumnoto prilagoduvawe. Sekako, tuka mora da se spomne i grade`niot inspektorat koi o~evidno ne gi sproveduva bezdrugo i taka skromnite zakonski re{enija vo ovaa oblast; Da se obezbedi obuka na kadarot na dràvniot inspektorat; Da se obezbedi kontuiran monitoring sistem za sproveduvawe na standardite za pristapnost; Da se sprovedat obuki na prevoznicite od patni~kiot i vozdu{niot prevoz po pra{aweto na hendikep. POVRZANO Obrazovanie; Servisi za poddr{ka i nezavisnoto ìveewe; Javnata svest; Kontekst; Zakonodavstvo; Univerzalen dizajn;
81
3.7. Pravda i pravosudstvo

Bilo koe op{testvo {to }e otstapi malku sloboda, za da dobie malku sigurnost, toga{ ne zasluùva ni edno, a }e gi izgubi i dvete
B. Franklin
Site zakoni vo Makedonija koi gi ureduvaat najva`nite sudski postapki, kako Zakonot za krivi~na postapka, Zakonot za parni~na postapka, Zakonot za vonparni~na postapka, Zakonot za op{ta upravna postapka, sodràt posebni odredbi preku koi se ovozmoùva efektivno u~estvo na licata so hendikep do sudovite ili se prezemaat drugi merki za za{tita na nivinite prava. Ovie odredbi koi voglavno ureduvaat ista problematika ne se predvideni vo eden zakon, {to ostava prostor za nekonzistentnost i necelosno ureduvawe na ovaa materija. Spored Zakonot za krivi~na postapka1 koga lice so o{teten sluh e obvineto, mora da ima branitel u{te pri prvoto ispituvawe. Spored istiot zakon, koga obvinetiot e gluv ili nem, komunikacijata so sudot se razviva taka da moè liceto da se brani uspe{no. Imeno, vo vakvi slu~ai se ovozmoùva pra{awata da se postavuvaat pismeno (koga obvinetiot e gluv), i da moè obvinetiot da odgovara pismeno (vo slu~aj koga obvinetiot e nem). Po potreba, sudot ima mo`nost da angaìra i tolkuva~. Istite principi se primenuvaat i vo slu~aj koga liceto e povikano vo svojstvo na svedok. Posebna za{tita vo ovoj zakon imaat licata so intelektualna popre~enost nudi vo slu~aj na postoewe somne` za namalena ili isklu~ena presmetlivost na obvinetiot. Vo postoewe na vakov somne`, a poradi du{evna bolest, du{evna rastroenost ili zaostanat du{even razvoj, sudot e dolèn da opredeli ve{ta~ewe na obvinetiot. Preku ve{ta~eweto se utvrduva vidot, stepenot i trajnosta na rastroenosta, kako i vlijanieto na takvata sostojba vrz sfa}awata i postapkite na obvinetiot. Preku ovie odredbi se za{tituvaat interesite na obvinetite so mentalna popre~enost zatoa {to vakvata popre~enost direktno vlijae na krivi~nata odgovornost na storitelite na kaznite. Vo Zakonot za parni~na postapka (ZPP)2 se predviduvaat posebni odredbi za zastapuvawe vo slu~aite na nemawe sposobnost na strankata
1.
82
2.
Zakon za krivi~na postapka, Slu`ben vesnik na RM broj 150 od 18.11.2010 godina, ~len 74 Zakon za parni~na postapka, Slu`ben vesnik na RM broj 79/2005
vo postapkata. Toa e zna~ajno bidej}i naj~esto licata so kombiniran hendikep (a na koi im e odzemena ili ograni~ena delovPRESUDA vo Otsustvo nata sposobnost) imaat potreba Na lice so hendikep od Veles, ne od pretstavuvawe vo parni~na mu bilo odobreno baraweto negovoto postapka. sudewe da se oddrì vo nekoja od salite Spored ZPP, liceto koe nema na prizemjeto od zgradata na sudot. parni~na sposobnost se zastapuNa dva navrati liceto se ka~uvalo na va od nejziniot zakonski zastapvtoriot kat kade trebalo da se odrì sudeweto, a sudewe nemalo zatoa {to nik, koj e opredelen so zakon sprotivnata stranka nebila prisutna. ili so akt na dràven organ. Po tretio pat, koga liceto ne se pojavilo Zakonot za op{ta upravna na sudeweto poradi bolest, sudeweto se 3 predviduva sli~ni postapka odràlo i bila donesena presuda poraodredbi na ZPP a koi se odnedi otsustvo. suvaat na zastapuvaweto vo upravna postapka. Od Zakonot za vonparni~na postapka4 se zna~ajni i odredbite koi ovozmoùvaat sostavuvawe od strana na gluvo ili nemo lice na sudski testament. Pri sostavuvawe na ovoj testament, zakonot ja zema vo predvid senzorniot hendikep na licata i predviduva posebni odredbi preku koi ja prilagoduva postapkata za sostavuvawe na sudski testament. Taka, i pri sostavuvawe na testamentot, i pri ~itaweto na testamentot, Zakonot nalaga da ima prisuten tolkuva~ dokolku zave{tatelot e gluvo ili nemo lice. Za efikasen pristap do pravdata, zna~ajni odredbi sodrì i Zakonot za besplatna pravna pomo{5. Celta na ovoj zakon e na opredelena kategorija na poedinci (gra|ani i drugi) da im ovozmoì ednakov pristap do pravdata i instituciite na pravdata. Osnoven kriterium za besplatnata pravna pomo{ e materijalnata polo`ba na poedincite. Pokraj u~estvo vo postapkata kako direktni ili indirektni u~esnici, zakonodavstvoto vo RM ovozmoùva licata so hendikep da bidat i nositeli na funkcii vo instituciite na pravdata, kako sudii, sudii-porotnici ili advokati, normalno dokolku imaat op{ta zdravstvena sostojba6 Zakonot za maloletni~ka pravda7 predviduva posebni pravila za postapuvawe so deca i maloletnici koi imaat pre~ki vo razvojot-deca i maloletnici vo rizik. Spored Zakonot za niv ne moè da se izrekuvaat kazni, tuku samo merki na pomo{ i za{tita, koi gi izrekuva stru~en tim od nadle`niot centar za socijalni raboti (sostaven od pedagog, socijalen rabotnik, psiholog i diplomiran pravnik), i toa po pribirawe na podatocite i razgovor so maloletnikot vo rizik i ~lenovite na negovoto semejstvo.
PARADOKS
Zakon za op{ta upravna postapka, Slu`ben vesnik na RM broj 38/2005 Zakon za vonparni~na postapka Zakon za besplatna pravna pomo{, Slu`ben vesnik na RM broj 130/2009 od 28.10.2009 godina 6. Zakon za sudovite, Slu`ben vesnik na RM broj 58/2006 od 11.05.2006, ~len 43(1). 7. Zakon za maloletni~ka pravda, Slu`ben vesnik na RM broj 87/2007 od 12.07.2007, ~len 12.
3. 4. 5.
83
Vo ovoj del, Makedonija ne SLUÂJ moè da se pofali deka ima napPolicijata vo slu`ba na narodot raveno mnogu vo obezbeduvawe na pristap do instituciite na pravVo 2006 godina Polio Plus napravi obuka na policiksite slu`benici po data za licata so hendikep. pra{aweto na hendikepot i obuka za znaSituacijata vo institucikoven jazik. Vo procesot bea opfateni ite na pravdata na Republika 15 policiski slu`benici Makedonija (sudovi, obvinitelstva, Naroden pravobranitel, fakulteti, ministerstva, op{tini, drugi dràvni organi i javni pretprijatija) vo ovoj del e daleku od povolna. Paralelno vo samite insitutcii nemaweto na obu~en kadar po pra{aweto na hendikepot vo instituciite na pravdata moè da pretstavuva diskriminatorska bariera vo efektivnoto koristewe na istite institucii i obezbeduvaweto na pravdata. Vo praksa ~esto se slu~uva da samite lica pove}e si gi znaat pravata i na~inot kako da go ostvarat od samite advokati. PREDLOG MERKI Zakonodavstvoto koe go regulira ova pra{awe e rasfrleno i nekonzistentno vo pove}e akti, osobeno vo tie koi gi ureduvaat postapkite pred sudovite na RM. Ova ne e pre~ka, no vo vakov slu~aj mora ovie par~iwa zakon da bidat usoglaseni me|u sebe. Paralelno, za da se ovozmoì efikasen pristap do pravdata, vo instituciite na pravdata mora da ima obu~en kadar po pra{aweto na hendikepot. I sekako tuka se nadovrzuva i fizi~kata pristapnost i dostapnost do samite institucii.
KONVENCIJA
POVRZANO Pristapnost i dostapnost; Servisi za poddr{ka; Javnata svest; Zakonodavstvo; Nediskriminacija; Informati~ko op{testvo; Univerzalen dizajn;
Dràvite potpisni~ki obezbeduvaat efikasen pristap do pravda na licata so hendikep na ednakva osnova so drugite, vklu~eno i preku odredbata za proceduralni i soodvetni na vozrasta prilagoduvawa, so cel poednostavuvawe na nivnata efikasna uloga kako direktni i indirektni u~esnici, vklu~eno i kako svedoci vo site zakonski postapki, od samata faza na istraga i druga preliminarna faza. Paralelno dràvite promoviraat soodvetni obuki za vrabotenite na poleto na sproveduvawe na pravdata, vklu~uvaj} i go i policiskiot i zatvorskiot personal.
84
3.8. (Ne) Diskriminacija

Kade se ra|aat ~ovekovite prava? Ednostavno, po mali mesta, blizu domot tolku blisku i tolku mali, {to gi nema na nitu edna karta na svetot.
Elenor Ruzvelt
Principite na ednakvosta i zabranata na diskriminacija ne baraat samo ednakvo postapuvawe vo sprema so sli~ni situacii, tuku i razli~no postapuvawe vo sprema ne-ednakvite situacii, pritoa naglasuvaj} i ja celta na anti-diskriminacionoto zakonodavstvo, a toa ne e samo ednakvo sta na mo`nostite, tuku i ednakvosta na samiot rezultat. Vo sovremenoto ìveewe, diskriminacijata e koncept koj nema fiksni i nepromenlivi granici i kako takov treba da se analizira. Diskriminacijata vrz osnov na hendikep, pak u{te pove}e zatoa {to samiot za{titen osnov hendikepot e razvoen koncept vo samata svoja priroda, a i manifestaciite na ovoj vid na diskriminacija se promenlivi, isto taka. So razvojot na teorijata za gledawe na hendikepot kako pra{awe na ~ovekovite prava se javi nova tendencija, kako vo nekoi nacionalni pravni sistemi taka i na me|unarodno nivo, na izri~no zabranuvawe na diskriminacija vrz osnov na hendikep. Ova e otelotvoreno vo Konvencijata za pravata na licata so hendikep (KPLH), kako i vo EU Direktivata za zabrana na diskriminacijata vo sferata na vrabotuvaweto i profesiite (Direktivata 2000/78/EZ). Treba da se napomene deka sekoe razlikuvawe vrz osnov na hendikepot, koi se pravi kako vo zakonodavstvoto, taka i vo praksata, ne pretstavuvaat per se diskriminacija. I tokmu tuka leì predizvikot za iscrtuvawe na granicite pome|u diskriminatorskoto dejstvo i razlikuvaweto koe ne pretstavuva diskriminacija, odnosno nepovolnoto postapuvawe koe moè da se opravda. Me|utoa, osnovnata premisa od koja se trgnuva vo antidiskriminacionoto zakonodavstvo e deka imaweto na hendikepot (kako li~na karakteristika) samo po sebe ne smee da se zeme kako edinstven pokazatel za fizi~kite, mentalnite, ili socijalnite sposobnosti na samiot poedinec. Denes, diskriminacijata vrz osnov na hendikep e fenomen koj se pojavuva vo site sferi na op{testvenoto ìveewe i dràvite prevzemaat drasti~ni merki da se spravat so nego. Istraùvawata pokaùvaat deka duri 33,5% od makedonskata vozrasna populacija smeta deka bile `rtva na diskriminacija ili voznemiruvawe vo izminatite 12 meseci. Percepcijata za diskriminacijata vrz osnov na hendikep e dosta visoka, odnosPrikaz na sostojbata na licata so hendikep vo Makedonija (2012)
85
Dijagram br.9 Percepcija po osnov na diskriminacija vo RM
no 45% od ispitanite lica smetaat deka diskriminacijata vrz osnov na hendikep e ~esta pojava vo na{eto op{testvo. Koga na ova }e se dodade i misleweto na pove}e od polovinata na ispitanite gra|ani (51%) koi smetaat deka diskriminacijata po pove}e osnovi e ~esta pojava, i vkupno 55,6% od ispitanicite koi ne si gi znaat svoite prava vo slu~aj da se `rtva na diskriminacija1, se dobiva edna dosta zagriùva~ka situacija2. [to se odnesuva do zakonodavstvoto, RM vo poslednive nekolku godini sozdade anti-diskriminaciska zakonska ramka, koja moè da se zeme kako relativno solidna osnova vrz koja moè vo idnina da se sozdava sudska praksa. Ustavot na RM, vo svojot ~len 9 sodrì o{ta klauzula za ednakvost koja ne go vklu~uva hendikepot kako diskriminatorski, a e kritikuvana i poradi brojni drugi pri~ini. Dopolnitelno, pokraj ovie kritiki dolgi godini Ustavniot sud ja tolkuval ovaa klauzula dosta restriktivno, i od ovie pri~ini, se otvara pra{aweto za delotvornosta na ovaa postapka za za{tita.
V.Petrovska Be{ka, M.Naj~evska, Istraùva~ki izve{taj: Barometar za ednakvi mo`nosti, Makedonski centar za me|unarodna sorabotka, 2009 godina dostapen na: http://www.mcms.org.mk. Ovaa publikacija e del od publikacijata Discrimination in the European Union: Perceptions, Experiences and Attitudes, Special Eurobarometer 296, European Commission, 2008 godina, dostapna na: http://ec.europa.eu/ public_opinion/archives/ebs/ebs_296_en.pdf. 2. E.Simoska, N.Gaber, A.Jovevska, P.Atanasov, K.Babunski, Istraùva~ki proekt: Kolku e inkluzivno makedonskoto op{testvo, Fondacija institut otvoreno op{testvo - Makedonija, 2008 godina, dostapen na: http://www.soros.org.mk. 3. Zakon za spre~uvawe i za{tita od diskriminacija, Slu`ben Vesnik na RM, br.50/2010, od 13 april 2010 godina, dostapno na: http://www.mtsp.gov.mk i http://www.slvesnik.com.mk. 4. Soglasno nacionalnoto zakonodavstvo postojat dva kvazi-sudski za{titni mehanizmi na koi gra|anite moàt da im se obratat pri povreda na svoite prava poradi diskriminacija, i toa: Komisijata za za{tita od diskriminacija i Narodniot pravobranitel. Vo 2011 godina, od vkupniot broj pretstavki od gra|anite podneseni do Narodniot pravobranitel samo 0,99% se odnesuvaat na slu~ai na diskriminacija, od koi nitu eden ne se odnesuva na navodna diskriminacija vrz osnov na hendikep. Od druga strana, Komisijata za za{tita od diskriminacija vo 2011 godina ima primeno vkupno 61 slu~ai, od koi samo 3 se odnesuvaat na navodna diskriminacija vrz osnov na hendikep.
1.
86
Zatoa, nacionalnoto zakonoPARADOKS davstvo zapo~na izri~no da ja zabranuva diskriminacijata voop Babi i @abi {to, vklu~itelno i vrz osnov na Pra{aweto na diskriminacija e hendikep so donesuvaweto na nenovo vo na{iot praven sistem. Sekoja novina nosi nedoumici. Poimite, zakolkute zakoni, posebno zna~ajni konskiot osnov i predmetot na za{tita onie vo oblasta na rabotnite odnonekako kako da ni se me{aat po narodsi, a toa kuluminira{e vo 2010 nata gatanka za sobirawe na babi i god. so donesuvaweto na Zakonot za àbi. Spored toa: spre~uvawe i za{tita od diskrimTepawe na lice, homoseksualec, za 3 inacija . da se spre~i da vleze vo kafule ne e Vo niv izri~no se zabraneti diskriminacija - toa e krivi~no delo. site formi na diskriminacija, Palewe na crkva (ili xamija) e isto taka krivi~no delo. vklu~itelno direktnata, indiDiskriminacija e neednakvo postarektnata, voznemiruvaweto, soodpuvawe vo ista situacija, kon lica za vetnoto prisposobuvawe, kako i koi zakonot go predvidel osnovot za instrukcijata za diskriminacija diskriminacija. No, spored navedenite primeri od izvr{eni od strana na fizi~ki i zabeleàni vo praksa, toa verojatno i pravni lica kako vo javniot taka ne e tolku lesno. i vo privatniot sektor, vo oblasFakt e deka i ekspertite i lu|eto, ta na vrabotuvaweto i rabotnite (diskriminirani i diskriminatori) } e treba da go razberat konceptot za odnosi, obrazovanieto, pristanediskriminacija i ednakvi pot do dobra i uslugi, domuvawe, mo`nosti. zdravstvo, socijalna za{tita, uprava, pravosudstvo, nauka, sport, ~lenuvawe i dejstvuvawe vo sindikalni organizacii, politi~ki partii i gra|anski organizacii i druga oblast, soodvetno. Mislewe na avtorot e deka za{titata od diskriminacija vrz osnov na hendikep probuva poleka no sigurno da go zavzeme svoeto mesto vo makedonskoto op{testvo, iako se u{te toa ne e postignato. Za àl nemaweto na dovolno sudska i kvazi-sudska praksa4e zna~itelna pre~ka vo obIZJAVA jasnuvaweto na primenata na ovie pravni instituti, predvideni so Ne e s# diskriminacija !!! anti-diskriminacionoto zakonoda Ako kako {ef, vo firma, vo ista situacija i za isto pravo, ama i po ist vstvo. PREDLOG MERKI Kodificirawe na sudska praksa pri re{avawe na anti-diskrimi nacionite predmeti; Unapreduvawe na sostojbite vo nasoka na: Definiraweto na hendikepot i/ili za{titnata grupa (lica so
zakonski osnov, go tretiram liceto A so privilegii, a liceto B ne go tretiram i go maltretiram - ete, toa e diskriminacija. No ako so A si se druàm, si odam po restorani, si se vikame na gosti po doma, a B ne mi se dopa|a i ne sakam da se druàm - ete, toa se afiniteti, dru`ba i prijatelski odnosi. A toa nema nikakva vrska so diskriminacija.
Raspravija: Zvonko na Elena urednicite na ovaa publikacija
87
hendikep) vo zakonodavstvoto za KONVENCIJA za{tita od diskriminacija; razrabotuvawe na pravniot insti1. Zemjite u~esni~ki priznavaat deka tut - soodvetno prisposobuvawe site lu|e se ednakvi pred i spored zakonot i vo taa nasoka sozdavawe na i imaat pravo, bez bilo kakva diskrimimerki i regulativi; nacija, na ednakva za{tita i ednakva priIndividualizirawe na kridobivka od zakonot. 2. Zemjite u~esni~ki zabranuvaat sekakteriumot op{ta zdravstvena va diskriminacija vrz osnova na hendikep sposobnost kako eden od usloim garantiraat na licata so hendikep edvite za vrabotuvawe, posebno na nakva i efikasna zakonska za{tita od dislicata so hendikep; kriminacija na sekava osnova. Obezbeduvawe na sistemati 3. So cel promovirawe na ramnopravnosta i eliminirawe na diskrimiziran i zaokruèn priod kon osnacijata, zemjite u~esni~ki gi prezemaat tvaruvaweto na pravoto na obrasite soodvetni ~ekori za da obezbedat zovanie na licata so hendikep obezbeduvawe na razumno prilagoduvawe. bez diskriminacija i na ednakva 4. Posebnite merki neophodni za zabrosnova so drugite vo zakonodavszuvawe i postignuvawe na fakti~ka ramnotvoto vo oblasta na obrazovanipravnost na licata so hendikep ne se smeta za diskriminacija spored uslovite na ovaa eto; Konvencija. Obezbeduvawe i garantirawe na pristapnosta na objektite, okolinata, javniot prevoz, i sistemite za informacii i komunikacija kako i dostapnosta na javnite resursi za licata so hendikep; Nadminuvawe na brojnite predrasudi sprema licata so hendikep posebno za nivniot kvalitet na ìveewe kako i ìvotni naviki; Intenzivirawe i vospostavuvawe na merki za odr`livost na procesot na deinstitucionalizacija i iznao|awe na alternativni merki za nezavisno ìveewe. Sproveduvawe na procesot za nazna~uvawe ili vospostavuvawe na efikasen nacionalen mehanizam za nabquduvawe soglasno ~len 33 od Konvencijata koj }e bide transparenten i inkluziven. Dopolnitelno, dràvata so cel vklu~uvawe i efikasno u~estvo vo ovoj mehanizam na licata so hendikep i nivnite pretstavni~ki organizacii mora da sozdade sistem odnosno kontinuiran proces a ne da se potpira vrz ad hoc konsultativni metodi. Toa moè da se napravi samo so zaedni~ki napori i aktiven pridones od strana na site ~initeli vo dràvata, kako vladini taka i nevladini. POVRZANO Obrazovanie; Pristapnost i dostapnost; Servisi za poddr{ka i nezavisnoto ìveewe; Javnata svest; Pristap do pravda; Delovna sposobnost; Vrabotuvawe; Kontekst; Zakonodavstvo;
88
3.9. Semeen ìvot

Semejstvoto kako osnovna kletka na op{testvoto

Fridrih Engels
Semejstvo e ìvotna zaednica na roditeli i deca i drugi rodnini, ako ìveat vo zaedni~ko doma}instvo. Soglasno Ustavot1, dràvata obezbeduva posebna za{tita na semejstvoto, maj~instvoto, decata, maloletnite lica, decata bez roditeli i decata bez roditelska grià, a voedno obezbeduva za{tita na brakot i semejstvoto od naru{eni odnosi i nasilstvo vo brakot i semejstvoto (~len 41). Vo vaka postavenata ustavna odredba se izostaveni decata i licata so hendikep. Zakonot za semejstvoto vo celost gi ureduva semejno-pravnite odnosi kako i drugite odnosi vo vrska so semejstvoto. Vo RM postojat i drugi zakoni koi vsu{nost pretstavuvaat dopolnitelni normativno-pravni izvori na semejnoto pravo. Toa se Zakonot za mati~nata evidencija, Zakonot za li~noto ime, Zakonot za nasleduvaweto, Zakonot za parni~nata postapka, Zakonot za vonparni~nata postapka, Zakonot za sudovite. Pravoto na formirawe na semejstvo, vo Makedonija e uredeno so Zakonot za semejstvo2 kade e poso~eno deka brak moàt da sklu~at dve lica od razli~en pol so slobodno izjavena volja pred nadleèn organ. I pokraj toa {to eksplicitno ne se spomnuvaat gra|anite so hendikep, toa bi zna~elo deka tie imaat ednakvo pravo kako i drugite gra|ani da zasnovaat brak. No ovaa odredba, ve}e vo ~len 18, zakonodavecot ja ograni~uva odredbata od ~len 15 za licata koi se rasporedeni kako lica so umereni pre~ki vo psihi~kiot razvoj ili so lesni pre~ki vo psihi~kiot razvoj, kako i lica koi imaat te{ki nasledni zaboluvawa vo familijata, moàt da sklu~at brak po prethodno pribaveno mislewe za genetskata konstrukcija izdadeno od Zavodot za mentalno zdravje na deca i mladinci Skopje ili druga soodvetna institucija koja se zanimava so vr{ewe na genetski istraùvawa. Kako i vo drugite oblasti, zakonodavecot soglasno defeketolo{kiot dekoden sistem, licata so intelektualna popre~enost povtorno gi stava na rasporeduvawe, za da dobie dokaz deka decata }e imaat dobar brak. Pritoa zaborava deka i licata so hendikep se gra|ani kako i drugite, za koi nezna~i deka }e imaat dobar brak ili deka }e bidat dobri roditeli. Vo ovoj kontekst se postavuva pra{aweto dali edno dete, vo imeto na pravoto na ~ovekot na semeen i privaten ìvot, moè da bide predmet na dogovor za rasporeduvawe?
1. 2.
Ustav na Republika Makedonija, ~len 40 Zakon za semejstvo, Pre~isten tekst 2012, www.mtsp.gov.mk
89
90
Od druga strana vaka postavenata struktura postavuva generalnoto ograni~uvawe, {to e sprotivno od samata su{tina na konceptot na ~ovekovite prava, i spored koe edno ~ove~ko su{testvo nikoga{ ne moè da bide sredstvo za zadovoluvawe na pravata i potrebite na drugite, a kamoli predmet za rasporeduvawe. Za biolo{kite semejstva na decata so hendikep, zakonodavecot obezbeduva nekoi skromni beneficii, kako i socijalni uslugi i slu`bi za poddr{ka na funkciite na semejstvoto, koi kako {to naveduva MTSP imaat za cel da im pomognat na semejstvata koi se soo~uvaat so pote{kotii i nadminuvawe na rizikot od premestuvawe na deteto od negovoto biolo{ko semejstvo. Vo slu~aj da liceto (mentalna popre~enost i telesna) nema soodvetni uslovi za ìveewe ima pravo na smestuvawe vo ustanova (~len 43), pravo na ìveewe vo mal grupen dom ima pravo na dnevno zgriùvawe vo dneven centar (~len 31) pravo na zgriùvawe vo zgriùva~ko semejstvo (~len 32), soglasno ZSZ. Voedno pravoto na izbor za koristewe na odredeni beneficii ili pravo za smestuvawe i posetuvawe na nekoi insitutcii gi nosi CSR i Komisijata za kategorizacija na lica so invalidnost, koja od stru~en defektolo{ki apsekt gi ocenuva decata so hendikep. Soglasno ~len 18 od Pravilnikot vo utvrduvaweto na naodot i misleweto i opredeluvaweto na specifi~nite potrebi u~estvuva i roditelot, odnosno staratelot na liceto so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj. Pokraj skromniot institucionalen paket za smestuvawe i poddr{ka koi roditelite na decata so hendikep moàt da gi koristat, vo ZSZ se predvideni i nekoi pari~ni beneficii: Pravo na poseben dodatok - za dete so specifi~ni potrebi koe ima pre~ki vo telesniot ili mentalniot razvoj ili kombinirani pre~ki vo razvojot do 26 godini ìvot, soglasno Zakonot za za{tita na decata. Visinata na posebniot dodatok iznesuva 4.346 denari. Vo praktikata se u{te postojat slu~ai koi poradi neinformiranost i neupatenost, ne samo {to ne gi ostvarile svoite prava, tuku go izgubile i dragocenoto vreme za razvoj, habitacija i rehabilitacija na liceto so hendikep. PARADOKS Imeno, prisustvoto na lice so hendikep vo semejstvoto bara i majka i ma]ea soodveten na~in na organizirawe Na zgriùva~kite semejstva (koi na novi formi na servisni uslugi. posvoile dete so hendikep) vremeto na Iskustvoto pokaùva deka e zgriùvawe im se smeta kako penziski neophodna stru~na pomo{ i pri sta`. Na biolo{kite semejstva toa ne im gradeweto na racionalen odnos sleduva. na site ~lenovi od semejstvoto Za nepravdata da se re{i, ima edkon liceto so hendikep vo negonostaven recept: semejstvata da si gi vite napori na formirawe na razmenat decata so hendikep, (barem pravno, a fakti~ki moè da si se semejstvo. êstopati doa|a do me druàt, kolku sakaat). |u sebno nedorazbirawe, obvinuHendikep - slaùvalka {to nedostasuva
vawe, samoobvinuvawe, èstoki konflikti, disfunkcija na celoto semejstvo, pa i do raspa|awe i separacija na semejniot sistem. Me|utoa, problemot so liceto so hendikep na toj na~in, ne samo {to ne se re{ava, tuku naj~esto u{te pove}e se uslo`nuva, a ~estopati kako `rtva na ovie semejni odnosi se javuvaat drugi ~lenovi od semejstvoto-obi~no deteto so hendikep koe zavr{uva vo institucija. PREDLOG MERKI Potrebno e da se vovedat programi za za~uvuvawe vo semejstvoto, za da se ovozmoàt socijalni uslugi za semejstvata koi imaat deca so hendikep; Mnogu va`na komponenta na uslugite e ovozmoùvaweto na konkretni i skroeni uslugi so cel na semejstvoto da obezbedi domuvawe, da ima zdravstveni ili finansiski beneficii, fleksibilno finansirawe za nabavka na potrebnite dobra i uslugi, i namaluvawe ili otstranuvawe na pre~kite vo koristeweto na ovie uslugi; Voveduvaweto na uslugite so razvivawe na nivni standardi; Sproveduvawe na kampawi za podignuvawe na javnata svest za pra{aweto na hendikepot; Prezemawe na konkretni merki za podignuvawe na samodoverbata kaj licata so hendikep;
KONVENCIJA
Zemjite potpisni~ki prezemaat efikasni i soodvetni merki za eliminirawe na diskriminacijata na licata so hendikep od site problematiki vo odnos na brak, semejstvo, roditelstvo i odnosi, na ednakva osnova so drugite. Voedno prezemaat merki vo odnos na tutorstvo i staratelstvo, usvojuvawe na deca ili sli~ni institucii, dokolku ovie koncepti postojat vo nacionalnoto zakonodavstvo; Zemjite potpisni~ki obezbeduvaat soodvetna pomo{ na licata so hendikep vo izvr{uvaweto na nivnite odgovornosti vo odnos na decata. Zemjite potpisni~ki obezbeduvaat decata so hendikep da imaat ednakvi pravo vo odnos na semeen ìvot. So cel ostvaruvawe na ovie prava i spre~uvawe na prikrivawe, napu{tawe, zapostavuvawe i segregacija na decata so pre~ki vo razvojot, zemjite potpisni~ki se obvrzuvaat da obezbedat navremeni i obemni informacii, uslugi i poddr{ka na decata so pre~ki vo razvojot i na nivnite semejstva. Zemjite potpisni~ki obezbeduvaat deteto da ne se oddeluva od svoite roditeli protiv nivna volja, osven ako nadle`nite organi, predmet na sudsko ispituvawe, odlu~at, vo soglasnost so pozitivnite zakoni i postapki, odlu~at deka ova oddeluvawe e neophodno vo najdobar interes na deteto. Vo nitu eden slu~aj dete se oddeluva od roditelite vrz osnova na invalidnost na deteto ili na eden ili dvata roditeli. Zemjite potpisni~ki, dokolku potesnoto semejstvo ne e sposobno da se griì za dete so hendikep vo razvojot, se obvrzuva da gi prezemat site zalo`bi so cel da obezbedat alternativna grià vo ramkite na po{irokoto semejstvo, a vo slu~aj na nevozmo`nost, vo ramkite na zaednicata na semejnoto opkruùvawe.
POVRZANO
Obrazovanie; Pristapnost i dostapnost; Servisi za poddr{ka; Javnata svest; Pristap do pravda; Delovna sposobnost; Nediskriminacija; Socijalna za{tita; Vrabotuvawe;
91
3.10. Kultura
Jas go razbiram svetot edinstveno kako pole za kulturen natprevar me|u narodite.
Goce Del~ev
Kulturata e pe~at, unikatna kolekcija na posebnosti, resursi, ve{tini i pristapi koi ja pravat edna sredina posebna i razli~na od drugite. Kulturata vo edna zemja moè da bide glaven stolb za podobruvawe na ìvotot na svoite gra|ani. Sekoj ~ovek ima ne{to so {to moè da u~estvuva vo kulturniot razvoj na svojot grad. Toa se razli~nosta, ve{tinite, ideite na zaednicata koi moàt edna op{tina da ja napravat interesno mesto vo koe lu|eto }e sakaat da ìveat, da rabotat i da go posetuvaat. Kulturata vo nejziniot naj{irok kontekst i razbrana kako na~in na ìveewe i sekoj ima pravo da bide del od kulturnite nastani. Pravoto na kulturna dejnost i dostapnosta na objektite od kulturata e uredeno i vo Zakonot za kultura1 kade vo ~len 4 stav 1 se veli: Sekoj ima pravo nezavisno od vozrasta, obrazovanieto, verskata, etni~kata ili druga pripadnost, na slobodno tvore{tvo, neprofesionalno ili profesionalno, kako i pravo na obrazovanie za oblasta kultura. Vo ovaa odredba gra|anite so hendikep se izostaveni. Vo ~len 8 koj zboruva za nacionalniot interes vo kulturata, stav 4 opfa}a i: Obezbeduvawe uslovi za dostapnost na gra|anite do kulturnite vrednosti i nivno masovno koristewe. Iako pra{aweto na dostapnost i pristapnost do objektite na kulturata do site gra|ani e regulirano i vo ovoj Zakon, ovaa odredba ne se po~ituva dosledno. Poradi delumnoto re{avawe na pra{aweto na pristapnosta, za licata so hendikep kako da nema prostor vo kulturniot ìvot vo Makedonija. Tie nemaat uslovi za posetuvawe na kulturnite nastani, uìvawe na pravoto za kulturno vozdignuvawe, kako ni mo`nost za promocija. Pove}eto objekti i kulturnite institucii ili nemaat rampi ili i tie {to gi imaat se lo{o izvedeni i neupotreblivi. Sepak, duri i postoeweto na rampata ne e dovolen kriterium za edna institucija da se proglasi za pristapna za licata so hendikep. I pokraj toa {to so Zakonot za muzei2 se nagovara deka muzeite se otvoreni ustanovi za javnosta koja ima i edukativna uloga (~len 3, stav 3) sepak vo sekojdnevieto i vo samiot Zakon, no i na insitutciite nekako im se ispu{teni od raka gra|anite so hendikep.
Zakonot za kultura (Slu`ben vesnik na RM br.31/98, 49/03, 82/2005, 24/2007, 116/2010, 47/2011 i 51/2011) 2. Zakonot za muzeite Slu`ben vesnik na RM br.66/2004, 89/2008, 116/2010 i 51/2011
1.
92
Licata so o{teten vid isto SLUÂJ taka se soo~uvaat so niza probleOd 2003 - 2005 godina Polio Plus mi po pra{awe na pristapnosta na dodeluva{e Vulkan nagrada za poddr nekoi kulturni institucii. Za niv {ka na kreativnite dostreli na licata golem problem pretstavuva i neaso hendikep vo literatura, likovna umetnost, nauka, i za pridones vo promodaptiranosta na bibliote~nite cijata i afirmacijata na licata so henfondovi. Na slepite lica dikep. prakti~no im se onevozmoèni pristapot do informaciite i na~inot na u~ewe, bidej}i vo bibliotekite s# u{te nema knigi so Braevo pismo nitu, pak, audioverzii na bibliote~niot materijal. Nekoi op{tini donesoa Strategii za lokalen kulturen razvoj za periodot 2009-2014 god. Vo isitite se opfateni deluvawata na op{tinite vo oblasta na kulturata,kako: infrastrukturata i tehni~kite kapaciteti, potoa podigawe na ~ove~kite kapaciteti, unapreduvawe na ve}e postoe~kite kulturni sodrìni i aktivnosti, a isto taka i zapo~nuvawe i vospostavuvawe na novi kulturni aktivnosti, vo delot na brendirawe na gradot, vklu~uvawe na mladite vo obnovata na kulturata i razvoj na lokalnata ekonomija preku potro{uva~kite dobra vo kulturata. Za àl i vo ovie strate{ki dokumenti pra{aweto za hendikepot e povtorno izostaveno, namerno ili ne. Imaj}i vo predvid deka se pove}e vo dràvata vnimanieto e naso~eno kon novite arheolo{ki nao|ali{ta, koi se kulturno bogatstvo na na{ata dràva i za koi se vloìja dosta napori da istite bidat poblisku do gra|anite, ednostavno, vo toj napor, za sitni pari se izostavija gra|anite so hendikep. Vo RM ne postojat programi za turisti~ki i rekreativni sodrìni za licata so hendikep. Istite pra{aweto za pristapniot turizam i kultura se u{te e ostaveno vo pazuvite na postoe~kite socijalni i edukativni ustanovi i na samite organizacii na licata so hendikep. Oddelni organizacii od t.n. Nacionalniot sojuz na invalidi3, koi imaat svoi hoteli i rekreativni objekti so finansiska poddr{ka od Vladata na RM organiziraat i odmor i rekreacija za svoite ~lenovi so hendikep, kako i poznatite PARADOKS grav~ejadi i tortijadi, i toa daleko od o~i -daleko od srce eH, NAGRADI, NAGRADI ... Sojuzot na slepi lica ima kulVo 2002 godina, ZIOM (sega{en turno umetni~ko dru{tvo Biljana NSIOM) vostanovi nagrada za 3- ti dekoe gi neguva muzi~kite i folkkemvri. lornite tradicii od Makedonija Toga{ (i nikoga{ pove}e) bea dode leni nagradi, kade Sojuzot si gi nai organizira razni kulturni manigraduva sopstvenite ~lenki (na 6 Sofestacii. Sojuzot na gluvite go juzi - 6 nagradi) i u{te edna nagrada za stimulira kulturno umetni~koto ènata na premierot ?! tvore{tvo na svoite ~lenovi
3.
Izve{taj za licata so invalidnost vo R. Makedonija 2007
93
preku obuka na tancovi grupi i drug vid tvore{tvo. Vo Sojuzot na telesno invalidiziranite lica (STILM), sega{en Mobilnost deluva kulturno umetni~koto dru{tvo Feniks od Bitola, koi organiziraat kulturno umetni~ki ve~eri so muzi~ki izvedbi i poetski tvorbi na svoite ~lenovi, kviz natprevari, konkurs za raskaz i drugi sli~ni manifestacii. Centarot za poddr{ka na licata so intelektualna popre~enost Poraka, Poraka Negotino, i drugi organizacii na lica so hendikep sproveduvaat pove}e programski aktivnosti za pottiknuvawe na kulturnoto tvore{tvo na ovie lica kako: rabotilnici i izlo`bi za likovna umetnost, rakotvorbi, muzi~ko tancovi izvedbi i dr. Opfa}aweto na pra{aweto na pristapnosta i vklu~uvaweto na licata so hendikep vo sferata na kulturata e eden od predizvicite so koi treba da se soo~at op{tinite i dràvata i vo idnina. PREDLOG MERKI Vo RM treba da se prezemat merki za otstranuvawe na site ograni~uva~ki faktori (pris tap, i dr.) za u~estvo na licata so hendikep vo kulturnite i turisti~ko rekreativni aktiv nosti. Voedno treba da se pokrenat inicijativi za voveduvawe na pristapen turizam so cel da se ovozmoì i gra|anite so hendikep od doma i od stranstvo bidat vo mo`nost da gi posetat turisti~kite mesta. Da se vovedat programi so koi }e se stimulira i vrednuva tvore{tvata i rezultatite na licata so hendikep. Materijalite za kulturnite mesta da bidat prilagodeni i dostapni vo site formati. Programi za promovirawe i motivirawe na gra|anite so hendikep da pristapat i aktivno da se vklu~at vo kulturnite tekovi. POVRZANO Obrazovanie; Pristapnost i dostapnost; Javnata svest; Informati~ko op{testvo
KONVENCIJA
Dràvite go priznavaat pravoto na licata so hendikep da u~estvuvaat na ednakva osnova so drugite vo kulturniot ìvot i }e gi prezemat site soodvetni merki za da obezbedat deka licata so hendikep: uìvaat pristap do kulturolo{ki materijali vo dostapni formati; uìvaat pristap do mesta za kulturni priredbi ili uslugi, kako na primer, teatri, muzei, kina, biblioteki i turisti~ki uslugi, a kolku {to e mo`no, pristap do spomenici i mesta od nacionalno kulturolo{ko zna~ewe. Voedno Dràvata treba da prezeme soodvetni merki za da im obezbedat na licata so hendikep mo`nost za razvoj i koristewe na nivniot kreativen, umetni~ki i intelektualen potencijal, za nivna korist, kako i za pridobivka na op{testvoto, kako i da obezbedat zakonite za za{tita na pravata na intelektualna sopstvenost da ne pretstavuvaat nerazumna i diskriminatorska prepreka za pristap do kulturolo{kite materijali na licata so hendikep. Paralelni treba da se prezemaat merki so koi na licata so hendiekp, vrz ednakva osnova so drugite, imaat pravo na priznavawe i poddr{ka na nivniot specifi~en kulturen i lingvisti~ki identitet, vklu~eno i znakovni jazici i kultura na licata so o{teten sluh.
94
3.11. Sport
Vo zdravo telo - zdrav duh
Latinska pogovorka
Sportot vlijae vrz kvalitetot na ìvot na sekoj ~ovek, no ima u{te pogolemo zna~ewe ako e sostaven del i od ìvotot na licata so hendikep. Sportot ima i rehabilitaciono vlijanie vrz licata so hendikep. Toj ja gradi i nezavisnosta kaj niv. Denes ima mnogu profesionalni sportisti so hendikep koi ja pretstavuvaat Makedonija niz svetot. Vo RM se registrirani i deluvaat sportski federacii po urnekot na organizacijata na sportot na licata so hendikep na me|unarodno nivo i toa: Federacija za sport i rekreacija na invalidite na Makedonija, Sportska Federacija na gluvi na Makedonija i Specijalna olimpijada na Makedonija. Slede}i gi novite vetrovi od 2010 god. se formira i nov sojuz na lica so hendikep Spin Stiga. So Pravilnikot za kategorizacija na sportistite od Makedonija, se predviduvat istite kategorii i za sportisti so hendikep (so telesni o{tetuvawa, o{tetuvawa na sluhot i vidot). Zakonot za sport re~isi ne gi opfa}a licata so hendikep. Zatoa smetame deka nekoi ~lenovi vo ovoj Zakon treba da se dopolnat ili izmenat. Pa taka vo ~len 10 stoi deka sportskiot klub moè da vr{i dejnost sport, ako se ispolneti slednive uslovi: obezbedeni soodvetni objekti; ima soodvetna oprema; obezbeden soodveten stru~en kadar i u~estvuva vo organiziran sistem na natprevari, odnosno sportsko rekreativni aktivnosti. Soodvetni objekti, vo smisla na stav 1 alineja 1 od ovoj ~len, se objektite utvrdeni so ~len 61 od ovoj zakon, kade {to stoi deka objekti za sport, vo smisla na ovoj zakon, se smetaat uredeni povr{ini i objekti koi se vo funkcija na vr{ewe na sportskite aktivnosti. Problemati~no e {to fizi~kata pristapnost do sportskite objekti za sportistite i posetitelite so PARADOKS hendikep ne e zemena kako uslov vo ovoj zakon. Para priznanie Vo delot od zakonot vo Ko{arkarskata reprezentacija na ~lenot 22 stoi deka javen inMakedonija, na Evropskoto prvenstvo, teres vo oblasta na sportot e: go osvoi ~etvrtoto mesto i gi vozevme pod Triunfalnata kapija. pottiknuvawe na sportskite akOlivera Nikolovska na para tivnosti na decata i mladinata vo olimpijadata, osvoi zlato i sobori ramkite na nacionalnite sportski svetski rekord. Ama nikoj ne ja voze{e federacii. I ~lenot 62 se zanipod kapijata. mava so proektiraweto i izgradPrikaz na sostojbata na licata so hendikep vo Makedonija (2012)
95
bata na objektite za sport, pokraj primenata na standardite, tehni~kite normativi, urbanisti~kite i drugi propi{ani uslovi, se primenuvaat i posebni uslovi {to se odnesuvaat na funkcionalnosta, opremuvaweto i bezbednosta na objektite. Funkcionerot koj rakovodi so organot na dràvnata uprava nadleèn za rabotite od oblasta na sportot, vo soglasnost so funkcionerot koj rakovodi so organot na dràvnata uprava nadleèn za rabotite od oblasta na grade`ni{tvoto, }e gi utvrdi posebnite uslovi {to se odnesuvaat na funkcionalnosta, opremuvaweto i bezbednosta na objektite za sport. Za àl urbanisti~kite uslovi za pristapnost na objektite ne se ispolnuvaat i retko koj sportski objekt vo Makedonija e pristapen za licata so hendikep, i kako posetiteli i kako sportisti. PREDLOG MERKI Unapareduvawe na zakonskata regulativa. Isto taka treba da se nastojuva sportistite so hendikep da se vklu~at vo trenaèn proces vo postoe~kite sportski klubovi. Kon osnovnata cel da se vklu~at {to e mo`no pogolem broj na lica so hendikep vo programite na telesna ve`ba i sportot, treba da KONVENCIJA se obezbedat i osnovni preduslovi za vrvni postignuvawa na Dràvite go priznavaat pravosportisti so hendikep i toa so: to na licata so hendikep podednakvo da u~estvuvaat vo sportot, So cel kvalitetna stru~na rabota planda im se obezbedi na licata so henirana i rakovodena od stru~ni dikep u~estvo, vrz ednakva osnova so kadri, koristewe na adekvatni drugite, vo rekreativni, slobodni i sportski objekti, oprema i sportsportski aktivnosti, zemjite potpisni~ki }e prezemat soodvetni merki da: potski rekviziti, kako i mo`nosta tiknat i promoviraat u~estvo, do naod kvalitetni podgotovki. POVRZANO Obrazovanie; Pristapnost i dostapnost; Servisi za poddr{ka i nezavisnoto ìveewe; Javnata svest; Kontekst; Zakonodavstvo;
jvisok moèn obem, na licata so hendikep vo integriraweto vo sportskite aktivnosti na site nivoa; im obezbedat mo`nost za organizirawe, unapreduvawe i u~estvo vo sportski i rekreativni aktivnosti specifi~ni za lica so hendiekp, a za taa cel pottiknuvaat obezbeduvawe, vrz ednakva osnova so drugite, na soodvetni instrukcii, obuki i resursi; kako im obezbedat pristap do sportski, rekreativni i turisti~ki objekti; d. im obezbedat na decata so pre~ki vo razvojot ednakov pristap so drugite deca da u~estvuvaat vo igri, rekreativni, slobodni i sportski aktivnosti, vklu~eno i aktivnostite vo ramkite na u~ili{niot sistem; e. im obezbedat na licata so hendikep pristap do slu`bite koi se zanimavaat so organizirawe na rekreativni, turisti~ki, slobodni i sportski aktivnosti.
96
4
ISPREPLETENO
Hendikepot niz drugi oblasti
Za mnogu od oblastive koi se navedeni vo ovoj prikaz namesto po dvetri strani moè da se napravat i po nekolku doktorski studii i, najverojatno i toa nema da ja iscrpi mo`nata sodrìna. Vo ovaa glava davame samo kratok prikaz pooddelno za nekoi pova`ni aspekti. Spored Marfi ako ne{to trgnalo na lo{o - sigurno }e pojde na polo{o. Toa e zemeno za moto vo delot na pove}ekratna diskriminacija so akcent na ènite i decata so hendikep no i vo svetlo na pove}ekraten hendikep (fizi~ki i senzoren, na primer). Politi~kata participacija navidum deluva deka e pra{awe na pristap do pravda. Vo su{tina e pove}e segmentarno pra{awe koe zadira vo osnovnite stereotipii i vo bezizleznosta i defetizmot na glasa~kata kategorija na lica, semejstva i poddrùva~i, koi nikako ne moàt da ja prepoznaat svojata sila koja im ja nosi aktivnoto pravo na glas. Golema va`nost za podobruvawe na inkluzijata na licata so hendikep vo zaednicata ima procesot na unapreduvawe na dostapnosta i pristapnosta na postoe~kite proizvodi i uslugi za licata so hendikep. Zboruvame za adaptacija i standardizacija na postoe~kite no i vostanovuvawe na novi formi i standardi. Tuka principot na univerzalen dizajn, koj dokolku e sistematski prifaten i reguliran, moè da pridonese vo efektivnost na novite gradbi i produkti, no i do poeftinuvawe na proizvodite i uslugite koi pokraj licata so hendikep najpove}e }e gi po~uvstvuvaat i koristat ostanatite ~lenovi na zaednicat. Vo ovoj del e daden i poseben osvrt na tretiraweto na delovnata sposobnost na licata so hendikep. Glavno ova se odnesuva na licata so intelektualna popre~enost no mnogu ~esto (po onaa narodnata pokraj suvoto - gori i surovoto) gi opfa}a i drugite kategorii na hendikep. Tuka
97
vladinite merki vo najmala raka se konfuzni (ako ne i diskriminatorski). Bez obzir, praktikata na neuìvaweto na delovna sposobnost bez toa da bide napraveno vo regularna postapka pred nadleèn organ e stvarnost so koja se soo~uvaat licata so hendikep vo Makedonija i kako takva e sankcionirana vo me|unarodnoto pravo (ratifikuvano kaj nas) so pove}e od edna konvencija. Mehanizmot za monitoring, po ~len 33 od Konvencijata, e pove}esloen, vklu~uva pove}e subjekti i e malku nerazbirliv, barem za na{i priliki. Zatoa vo ovoj del mu posvetuvame pogolemo vnimanie. Makedonija }e treba da vospostavi takov trosloen mehanizam za monitoring na sproveduvawe na kampawata i toa: ekspertski, koordinativen i nezavisen. Zgora na toa (po stav 3) i da gi vklu~uva organizaciite na lica so hendikep. Navistina vistinski predizvik. Mediumite i javnata svest se isprepleteni so mnogu pove}e segmenti na op{testvenoto ìveewe otkolku {to e fenomenot hendikep. No vo na{ava prikazna gi tretirame oddelno, ama vo ista grupa. Mediumite, takvi kako {to se vo momentov vo Makedonija, imaat potreba od senzacija, negativna promocija, i eftina produkcija (naj~esto reprodukcija). Ovoj ekonomski moment sozdava svoevidna mentalna struktura kaj gleda~ite i seriozna psiho-zavisnost od informacii na nerelevantni temi. A ima li ne{to ponerelevantno od licata so hendikep vo momentot koga cela nacija e vo traur oti Ali Riza umira po vtor pat??? Javnata svest, za voqa na vistinata e na mnogu povisoko nivo od pred desetina godini. Za toa se potrudija mnogu znajni i neznajni junaci vo tranzicijata i se potro{eni mnogu pari, energija i vreme. I dade rezultati. Toa e dobro. No ne e dobro ako si spieme na toa uvo. ôvekovite prava ne se privatna sopstvenost - tuku se zaedni~ko nasledstvo. Sostojbata ne e edna{ zadadena, nitu zasekoga{ zagarantirana. Ni{to nema xabe!!! Pridobivkite mora postojano da se branat i toa na najte{kiot na~in - sekojdnevno, na bilo koe mesto i prilika i od site nas, bez obzir kolku drugite mislat deka smeeme, ili sami sebe se preispituvame dali imame pravo da se osmelime.
98
4.1. Pove}ekratna diskriminacija

Koga ne{to }e trgne na lo{o, ni{to ne moè da spre~i da nebide polo{o
Marfi
êsto, vo edno lice se opfateni pove}e za{titni karakteristiki i lesno moè da se pretpostavi deka neednakvoto postapuvawe moè da se pojavi istovremeno vrz pove}e osnovi. Na primer, postar rabotnik so problemi vo grbot te{ko }e najde postojana rabota poradi kombinacijata na vozrasta i hendikepot, ili na liceto so hendikep pripadnik na etni~ka zaednica moè da mu se zanemarat kulturnite ili jazi~nite potrebi koga mu se ukaùva nekoja pomo{ povrzana so negoviot hendikep. Isto taka, ènite so hendikep se edni od najranlivite grupi vo mnogu dràvi-~lenki na EU, pa i po{iroko. Vo vakvi slu~ai stanuva zbor za pove}ekratna diskriminacija, odnosno diskriminacija vrz pove}e od eden osnov, koja ne se sostoi samo vo zbirot od dva diskriminatorski osnovi, tuku vo samiot rezultat koj e kvantitativno razli~en, odnosno sinergeti~en. Tokmu zatoa, poradi ovaa sinergeti~na priroda na pove}ekratnata diskriminacija, mnogu e te{ko za ovoj fenomen da se iskristaliziraat opredeleni politiki i zakonski re{enija. Iako slu~aite na pove}ekratna diskriminacija se poznati, sepak postoe~koto anti-diskriminaciono zakonodavstvo ne e vo sostojba da go re{i ovoj problem, zatoa {to tokmu toa zakonodavstvo e dizajnirano na na~in da gleda na diskriminacijata kako na edine~en problem. I tokmu tuka leì paradoksot, kolku pove}e liceto se razlikuva od normalnata slika, poverojatno e da bide `rtva na pove}ekratna diskriminacija, i istovremeno, pomalku verojatno e da dobie soodvetna za{tita od vakviot vid na diskriminacija. 4.1.1 Rodovoto pra{awe i pra{aweto na hendikepot. Neednakviot op{testven tretman najmnogu doa|a do izraz koga stanuva zbor za ènata so hendikep, kategorija koja e isklu~ena me|u isklu~enite i ne gi uìva ednakvite mo`nosti za izbor vo sporedba so druga èna ili so maòt so hendikep. @enite so hendikep, se soo~uvaat so dvojna diskriminacija i poradi nivnata rodova pripadnost i poradi nivniot hendikep. @enite so hendikep se, pove}e od koj bilo drug, izloèni na zloupotreba i nasilstvo: i vo domot, i na rabota (ako uspeat da ja dobijat) i vo okolinata. Stereotipnite stavovi povrzani so
99
100
hendikepot najmnogu gi pogoduvaat niv. Poradi nivnata kr{livost predodredena poradi pripadnosta na ènskiot rod i nivnata sostojba na hendikep ènite sekoga{ se percepiraat so nedoumica, somne` i naj~esto se smetaat za nestabilni i nesposobni, a poradi toa, tie se i isklu~eni od glavnite op{testveni tekovi. Vo u{te pote{ka situacija se nao|aat ènite so hendikep koi se Romki, Albanki, Tur~inki ili se èni so poinakva seksualna orientacija ili od selo. Tie se soo~eni so pove}ekratna diskriminacija koja gi turka na marginite i gi pravi op{testveno u{te ponevidlivi. Dvojnite `rtvi na patrijahatot se soo~uvaat so predizvik i koga stanuva zbor za stapuvawe vo brak i odgleduvawe deca. Zdravstveniot sistem za niv ne obezbeduva specijalni ginekolo{ki stolovi, nema soodvetno zdravstveno smestuvawe za ovaa kategorija èni koi{to {totuku stanale majki, a i zdravstvenite institucii ne se zainteresirani za obezbeduvawe na soodvetni uslovi za ènite so hendikep. Personalnata asistencija za majkite so hendikep e isto taka edno od pra{awata koi doprva treba da se otvoraat vo na{eto op{testvo. Od zakonskata regulativa koja go regulira pra{aweto na ènite moème da gi spomeneme: Zakon za ednakvi mo`nosti na ènite i maìte, i Zakonot za za{tita od diskriminacija kako i zakonite; od oblasta na vrabotuvaweto: Zakon za rabotni odnosi, Zakon za zdravstvenoto osiguruvawe, Zakon za zdravstvenata za{tita; Zakon za socijalnata za{tita, Zakon za penzisko i invalidsko osiguruvawe; Zakonite za osnovno, sredno i visoko obrazovanie, a moème da gi spomeneme i Krivi~niot zakonik, Zakon za semejstvoto i Zakonot za domuvawe. Ne e problemati~no postoeweto na ovie zakonski re{enija koi go tretiraat pra{aweto na ènite, problemati~na e nivnata implementacija i nivnite diskriminatorski odredbi i nevklu~enosta na pra{aweto na hendikepot. Vklu~enosta na ènite so hendikep na pazarot na trudot e edno od gorlivite pra{awa za makedonskoto op{testvo. Istraùvaweto na UNIFEM od 2008 god. nasloveno kako Pozicijata na licata so fizi~ki hendikep na pazarot na trudot pokaà deka 31,1 % od maìte so hendikep se vraboteni nasproti 29,2 % èni koi se vo raboten odnos. Pravoto na rabota, ednakvoto u~estvo vo javnite sferi i ednakvata plata e relativno zadovoleno vo op{tinite so makedonsko etni~ko naselenie, dodeka na muslimanskata èna so hendikep vo Makedonija, toa pravo e s# u{te odzemeno. Bi bilo dobro da se primeni pozitivna diskriminacija preku voveduvawe na kvota sistem, vo pogled na vklu~uvaweto na ènite so hendikep vo site sferi na op{testveniot ìvot. Toa e edinstveniot na~in za postignuvawe na vidlivost kaj ovaa kategorija na gra|ani. Potrebno e podignuvawe na svesta kaj naselenieto deka ènata so hendikep moè da bide i lider {to generalno }e bide od korist na celoto op{testveno dvièwe na licata so hendikep. Jakneweto na kapacitetite na ènite so hendikep treba da bide novata op{testvena zada~a na patrijahatot. Treba da se sozdadat mo`nosti
za udvojuvawe na nivnite mo`nosti za vklu~uvawe i aktivno u~estvo, mo`nosti da gi pokaàt nivnite sposobnosti i kapacitet za ednakov pridones vo op{testvoto. No, kako da se pomine granicata od obezmo} enost do steknuvawe mo}, od objekt do subjekt, od pacient (trpitel na dejstvo) do dejstvitel samo preku podigawe na glasot na ènata so hendikep koja saka, znae i moè da donese op{testveni promeni koi }e bidat od korist na celoto op{testvo. 4.1.2. Vozrasni lica i pra{aweto na hendikepot. Vozrasnite lica so hendikep se dvojno ili trojno diskriminirani, i po osnov na vozrasta i po osnov na hendikepot, a i po osnov na rodot. Tie se tretirani kako druga op{testvena kategorija koja ne zasluùva op{testveno vnimanie. Koga zboruvame za vozrasnite lica i hendikepot mora da go imame predvid faktot deka hendikepot e u{te po~esta pojava vo poodminatite godini kaj ~ovekot i za spravuvawe so nego potrebni se servisi za poddr{ka i rehabilitacija. Naselenieto staree, pa se o~ekuva vo narednite 25 godini, naselenieto nad 65 godini da se zgolemi za 65% od sega{nata brojka, i pokraj s# pogolemata pojava na hroni~ni bolesti. Vo kreiraweto na slikata za staroto naselenie, voop{to ne izostanuva i Makedonija. Iako mlada vo svojata nezavisnost, taa neodamna go pomina pragot na demografskata starost. So 15% staro naselenie nad 60 godini, na Popisot vo 2002 god., Makedonija go nadminuva koeficientot na staro naselenie od 12%1. Vo Nacionalnata strategija za stari lica opfateni se starite lica1 po odnos na kategorijata pol, no ne se opfateni spored stepenot i vidot na hendikep. Pa taka imame pojava na diskriminacija kaj starite lica so hendikep koi sakaat da se smestat vo stare~ki dom. Ima slu~ai koga na nekoe lice mu e odzemeno pravoto na vakov vid na smestuvawe samo poradi negoviot hendikep. Drug problemati~en del, koga ja imame predvid ovaa Strategija e starosnata granica koja gi opfa}a samo licata nad 65 godini, pri ostvaruvaweto na pravoto na socijalna za{tita. So ovaa odredba ne im se dava mo`nost na starite lica so hendikep koi imaat pod 65 godini da bidat del od vakvite socijalni paketi i pokraj teìnata na situacijata vo koja se nao|aat. Obezbeduvaweto na fizi~kata pristapnost, institucionalnata pristapnost i pristapnosta do informaciite treba da im se ovozmoì i na vozrasnite lica so hendikep. Pokraj ~etirite dràvni doma vo Makedonija, postojat i 39 penzionerski doma i 20 klubovi za penzioneri koi se pod nadle`nost na PIOM i zdruènijata na penzioneri. Vo niv se smestuvaat samo penzioneri {to nemaat sopstven dom ili smestuvawe, dodeka site ostanati potrebi gi zadovoluvaat samostojno.
1.
Nacionalnata strategija za stari lica na Makedonija (2010-2020)
101
Sporedeno so starite lica kako op{ta kategorija, za starite lica so hendikep pristapot do zdravstvenite uslugi i pravdata, pretstavuva golem predizvik, osobeno vo uslovi kade {to seu{te nama regulativa za standardi za zdravstvenite i socijalnite uslugi. 4.1.3. Decata i pra{aweto na hendikepot. Dràvata preku ~len 42 od Ustavot na RM gi obezbeduva i garantira pravata i mu nudi za{tita na sekoe dete. Decata imaat pravo na ìvot vo semejstvo, a dràvata na semejstvata so dete so hendikep im obezbeduva poddr{ka preku postojana pari~na pomo{, finansiski nadomestok za pomo{ i nega na drugo lice, pravo da se dobie skrateno rabotno vreme. Sepak biolo{kite semejstva dobivaat pomala poddr{ka od dràvata, a pogolemi sredstva se oddvojuvaat za rezidencijalno smestuvawe na decata so hendikep. Drug problem e toa {to decata so hendikep vo RM ne se identifikuvani bidej}i semejstvata ne prezemaat ni{to vo vrska so nivnite deca so hendikep od strav da ne bidat etiketirani. Po odnos na ova pra{awe s# u{te vladee stigma i marginalizacija. Ne postoi Nacionalen registar za deca so hendikep, no spored Analizata na MZ nare~ena Deca so pre~ki vo razvoj vo RM taa brojka na lica so hendikep pod 18 god. iznesuva 58.000 lica, no vo Zavodot za socijalni raboti registrirani se samo 8.211 lica so hendikep pod 26 godini. Sepka ovie podatoci gi opfa}aat decata za koi e pobarana odredena beneficija od strana na MTSP i MZ insitutcii. Od strana na dràvata se usvoeni razli~ni dokumenti kako: Zakonot za socijalna za{tita, Zakonot za za{tita na decata, Zakonot za obrazovanie, Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep, no ovie dokumenti ili ne se sproveduvaat vo praktika ili nivnata sodrìna e nekompletna. Decata imaat pravo i na obrazovanie, no i pokraj pozitivnite zakonski odredbi u~ili{tata ne se pristapni za decata so hendikep. Ovaa nepristapnost za decata so hendikep me|udrugoto go onevozmoùva i nivnoto vklu~uvawe vo u~ili{te. So toa tie ili }e zapo~nat da se vbrojuvaat vo deca isklu~eni od u~ili{te ili pak nivnite roditeli }e bidat prinudeni da gi vklu~at vo nekoe od privatnite u~ili{ta kade cenite se previsoki za standardot na edno prose~no makedonsko semejstvo. Eden od problemite so koi isto taka se soo~uvaat roditelite na deca so hendikep vo predu~ili{niot i u~ili{niot sistem e nedostatokot od kvalifikuvan personal za rabota so deca so hendikep. Pritoa pogolem e brojot na decata vklu~eni vo specijalni u~ili{ta, a pomal e brojot na deca so hendikep vo redovnoto obrazovanie. (spored podatocite izneseni vo analizata Deca so pre~ki vo razvoj vo RM). Vrz ~len 48 od Zakonot za za{tita na decata, detska gradinka za decata so fizi~ki ili mentalen hendikep vo zavisnost od vidot i stepenot na hendikep moè da organizira nega i obrazovanie za ovie deca vo soodvetna stru~na ustanova, ili vo redovnite gradinki, no vo posebni grupi i spored posebni programi.
102
Vo Programata za ostvaruvawe na socijalna za{tita za 2012 god. zaradi podobruvawe na kvalitetot na griàta i za{titata na deca vo rizik predvideno e da se zajaknat kapacitetite na stru~nite timovi vo centrite za socijalna rabota i ustanovite za socijalna za{tita preku obuka na obu~uva~i na nacionalno nivo i obuka na treneri za razvivawe na ve{tini za jaknewe na vnatre{nite kapaciteti na decata, so cel podobra integracija vo op{testvoto. Kolku ovie timovi potoa }e bidat podgotveni da se soo~at so problemite na teren ostanuva da vidime. PREDLOG MERKI Vklu~uvawe na pra{aweto na henidkepot vo zakonskite odredbi koi gi tretiraat pra{awata na ènite, decata, vozrasnite, etni~kite grupi. Voveduvawe na kvoten sistem za licata so hendikep, po prinKONVENCIJA cipot na rodovata i etni~kata zastapenost, vo samite rodovi i ^lenot 6 od Konvencijata za pravata na licata so hendikep se odnesuva na ènetni~ki politiki. ite so hendikep koi se soo~uvaat so pove} Vklu~uvawe na pra{aweto na ekratna diskriminacija. Vo ovoj ~len e hendikepot vo rodovoto buxetiutvrdeno deka: 1.Zemjite potpisni~ki priznavaat deka rawe. ènite i devojkite so hendikep se predmet Podignuvawe na kapaciteot na pove}ekratna diskriminacija i vo ovaa na lokalnite komisii za ednaknasoka }e prezemat merki za da obezbedat vi mo`nosti me|u maìte i èncelosno uìvawe na ~ovekovite prava i slobodi za ovaa kategorija gra|ani. ite. 2. Zemjite potpisni~ki }e prezemat Podignuvawe na kapacitetot soodvetni merki za da obezbedat celosno na ~lenovite vo Parlamentarnaunapreduvawe na statusot na ènite so ta Komisija za ednakvi mo`nosti cel uìvawe na osnovnite prava i slobodi utvrdeni so ovaa Konvencija. me|u maìte i ènite. ^lenot 7 od Konvencijata se odnesuva Da se unapredi sistena decata so hendikep koi isto taka se mot na ranoto utvrduvawe i soo~uvaat so pove}ekratna diskriminacispecificirawe na mo`nostite ja. Za niv se utvrdeni slednive odredbi: 1. Zemjite potpisni~ki }e gi prezemat i potrebite na deteto i raniot site neophodni merki za da obezbedat cetretman na rehabilitacija, hablosno ostvaruvawe na site ~ovekovi prava itacija i edukacija; i slobodi na decata so hendikep na ednakva osnova so drugite deca. 2. Pri prezemaweto na kakvi bilo dejstva vo odnos na decata so hendikep se zema predvid najdobriot interes na deteto. 3. Zemjite u~esni~ki garaniraat deka decata so hendikep imaat pravo slobodno da gi izrazat svoite stavovi za site problemi koi gi zasegaat i na koi }e im se dade dol`no vnimanie vo soglasnost so nivata vozrast i zrelost na ednakva osnova so drugite deca. Na decata treba da im se dade soodvetna poddr{ka vo soglasnost so nivniot hendikep, a so cel ostvaruvawe na nivnite prava.
POVRZANO
Pristapnost i dostapnost; Servisi za poddr{ka i nezavisno ìveewe; Javnata svest; Vrabotuvawe; Socijalna za{tita; Zdravstvena za{tita;
103
4.2. Politi~ka participacija

Zaedni~kiot interes e najmo}na sila vo univerzumot
Albert Ajn{tajn
104
Ustavot na RM i Izborniot zakonik utvrduvaat deka sekoj gra|anin so napolneti 18 godini ìvot steknuva izbira~ko pravo. Izbira~koto pravo e ednakvo, op{to i neposredno i se ostvaruva na slobodni izbori i so tajno glasawe. Izbira~ko pravo nemaat licata na koi im e odzemena delovnata sposobnost. Sekoj gra|anin ima pravo da u~estvuva vo vr{ewe na javni funkcii. Sli~no e i so pravoto da se bide izbran, so toa {to tuka ima i dopolnitelni uslovi koi ne se odnesuvaat na invalidnosta. Spored toa hendikepot sam po sebe ne moè da bide osnov na edno lice da ne mu bide dozvoleno glasawe. Pravoto na glas moè da go zagubi samo liceto na koe mu e odzemena delovnata sposobnost. PASIVNO PRAVO NA GLAS Ne postoi propis koj bi zadolùval izbornite mesta da bidat pristapni vo fizi~ka smisla za licata so hendikep. Zatoa prakti~no, glasaweto po~esto se vr{i vo objekti koi ne se pristapni za licata so hendikep. Izborniot zakonik predviduva liceto koe ne e vo mo`nost da glasa na glasa~koto mesto (nemo}no ili bolno lice spored upatstvo na Dràvnata izborna komisija), a saka da glasa, za toa li~no SLUÂJ ili preku polnomo{nik }e ja Na izborite vo 2006 godina Reizvesti op{tinskata izborna gionalniot hendikep centar od Prilep komisija najdocna tri dena pred organizira{e edukacija i nabquduvawe denot opredelen za glasawe. na glasaweto vo doma{ni uslovi za liIzbira~kiot odbor na ova cata so hendikep vo Prilep. Brojot na lice }e mu ovozmoì da glasa takvi glasawa be{e 378, za razlika od vo negoviot dom eden den pred nezna~itelnite 42 glasa~i, dve godini pred toa. odrùvaweto na izborite na na~in so koj se obezbeduva tajnost na glasaweto. Izbira~kiot PARADOKS odbor obezbeduva posebna kutija za glasawe koja se nosi prazna Interesno e deka glasaweto vo vo domot kade se nao|a liceto. sabota (na den pred izborite) se orgaZa seta postapka se sostavuva nizira i za zatvorenicite vo Kaznenozapisnik. popravnite domovi, no ne i za licata so Izbira~ot koj ima fizi~ki hendikep po bolnicite i instituciite. nedostatok ili e nepismen i poHendikep - slaùvalka {to nedostasuva
Dijagram br.10 Dali licata se vklu~eni vo politi~kiot ìvot?
radi toa ne moè da glasa ima pravo so sebe da dovede lice koe }e mu pomogne pri glasaweto. Ako pak ne dovede takvo lice toga{ izbira~kiot odbor }e opredeli drugo lice od redot na izbira~ite. Isto lice moè da pomaga najmnogu na dvajca izbira~i. Izbira~kiot odbor na liceto koe pomaga }e mu ukaè deka so negovata pomo{ ne smee da vlijae vrz odlukata na izbira~ot. AKTIVNO PRAVO NA GLAS Licata so hendikep, ednakvo kako i drugite gra|ani, moàt da u~estvuvaat vo politi~kiot ìvot. Da osnovaat ili da ~lenuvaat vo politi~ki partii i drugi nevladini organizacii od javniot ìvot, da se kandidiraat na izbori i da bidat birani na bilo koja javna funkcija. No, stvarnosta veli poinaku. Spored istraùvaweto Da se zapra{ame zaedno? od 2005 god., na pra{aweto dali licata so hendikep se vklu~eni vo politi~kiot ìvot, 53% od ispitanicite smetaat deka licata so hendikep gi nema nikade, 27% deka gi ima samo pred IZJAVA izbori, 17% deka se sre}ava po nekoj i 2% od ispitanicite smetaat Se zdruìvme zaradi edna deka licata so hendikep gi ima doblagorodna ideja, da gi podobrime zavolno vo politikata. konite i pristapot do pravata na liLicata so hendikep, po primecata so hendikep, na{ite sogra|ani. Se zapo~na kako ideja, stana proekt, za da rot na Evropskiot parlament, vo prerasne vo dvièwe. 2003 god. na inicijativa na Polio Na krajot be{e krunisano so 20. Plus formiraa i svoja lobi grupa 000 sobrani potpisi na prvata uspe{na gra|anska inicijativa za Zakonot za vo parlamentot na RM, sostavena pravata i dostoinstvoto na licata so od pratenici na razni politi~ki hendikep.Pokraj toa, ova lobi grupa partii, nare~ena Inter-partiska ima{e zna~ewe i vo zgolemuvaweto na kohezijata na na{eto op{testvo, zatoa parlamentarna lobi grupa za prav{to niz na{ata rabota nie gi premiata na licata so hendikep (IPPLG). navme partiskite, etni~kite i verOvaa grupa posle sekoj nov izboren skite razliki i site bevme edno. ciklus se obnovuva i nejziniot broj G- |a Liljana Popovska, prv pretsedava~ i sega{en zamenik kontinuirano se zgolemuva.
pretsedava~ na IPPLG
105
Minatata godina se formira ~etvrtiot sostav koj broi 44 pratenici (se razbira ne se site podednakvo aktivni). IPPLG e zaslu`na za donesuvawe i izmenuvawe na mnogu odredbi koi (barem zakonski) imaat pozitivno vlijanie na sekojdnevieto na licata so hendikep. So inicijativa na licata so hendikep i poddr{ka na IPPG, vo 2005 god. zgradata na Makedonskiot parlament e napravena pristapna i za licata so hendikep. Toj primer go slede{e i Vladata na RM. Toa pokraj prakti~nata ima i moralna vrednost. Imeno so toa op{testvoto go manifestira i potvrdi pravoto licata so hendikep da bidat prisutni vo parlamentot i da bidat vklu~eni vo odlu~uvaweto. Za àl morame da konstatirame deka pogolemiot broj objekti vo koi se smesteni dràvnite i drugi javni institucii ne se pristapni za licata so hendikep. U{te poàlna e konstatacijata deka vo dosega{nive osum izborni ciklusi i nad 1.000 pratenici nemame nitu edno lice so hendikep vo parlamentot, {to ne e slu~aj niz svetskite parlamenti ili onie od regionot. Predlozite ovoj paradoks da se ublaì so voveduvawe na kvoti vo izbornite listi (kako vo slu~ajot so ènite) zasega ne naiduvaat na razbirawe. PREDLOG MERKI Zaradi efektivno ostvaruvawe na ovie prava na licata so hendikep treba da se obezbedi pristapnost na objektite vo koi se vr{i glasawe kako i objektite na instituciite na vlasta i drugi javni raboti. Elektronskte mediumi treba da obezbedat pristap na pozna~ajnite emisii od izbornata kampawa na znakoven jazik za licata so o{teten sluh; Izbornite materijali treba da bidat dostapni i na Brajevo pismo za licata so o{teten vid i na format pristapen odnosno lesno razbirliv za licata so intelektualna popre~enost. Da se ovozmoì i licata stacionirani vo bolnicite da go ostvarat svoeto pravo na glas; Da se ukine zakonskata odredba spored koja licata na koi im e odzeKONVENCIJA mena delovnata sposobnost nemaat pravo da glasaat. Dràvite potpisni~ki }e garantiraat na licata so hendikep Da se vovede kvoten sistem za politi~ki prava i mo`nosti i efekzastapenost na licata so hendikep tivno u~estvo vo politi~kiot ìvot, vo listite na gradona~lnici i sovi za taa cel }e obezbedat: pristapetnici; nost na objektite i materijalite za
glasawe; asistencija pri glasawe po sopstven izbor; pravo da biraat i da bidat birani ednakvo kako i drugite gra|ani; pravo da osnovaat i ~lenuvaat vo nevladini organizacii od politi~kiot i javniot ìvot; i pravo da osnovaat ili ~lenuvaat vo svoi organizacii koi }e gi pretstavuvaat na bilo koe nivo vo dràvata.
106
4.3. Univerzalen dizajn

Moè{ da go nara~a{ model T vo kakva boja saka{ - se dodeka e crna
Henri Ford
Univerzalniot dizajn e definiran kako: Dizajnirawe na proizvodi i opkruùvawe (sredina) koi bi bile upotreblivi za site lica, do najgolemiot moèn opseg, bez potreba za prilagoduvawe ili specijaliziran dizajn. Vo RM, konceptot za univerzalen dizajn se{te ne e efektivno vgraden vo zakonodavstvoto. I pokraj toa {to odredeni principi se vmetnati vo Pravilnikot za urbano i delovno planirawe, sepak nedostasuva nivna celosoobraznost i mehanizmi za negovo efektivno sproveduvawe. Odredeni elementi za primena na Univerzalniot Dizajn se vidlivi na ad hoc merkite i inicijativite koi proizleguvaat od nekoi Ministarstva. Najdobrite iskustva vo primenata na Univerzalniot Dizajn se definiraat kako praksa i proceduri vo gradbata koi se vo soglasnost so principite na univerzalniot dizajn i ovozmoùvaat takvi primeri vo dizajniraweto, koi gi zadovoluvaat potrebite na naj{irok moèn broj na lu|e koi gi koristat objektite. I pokraj toa {to kako zakonsko re{enie vo RM ne postoi, na Fakultetot za dizajn i tehnologii na mebel i enterier na postdiplomskite studii na programata: Proektirawe na mebel i enterier se izu~uva i poseben predmet Univerzalen dizajn pod mentorstvo na prof. d-r Vladimir Karanakov. Glavniot koncept e filozofija na Dizajn koj se razviva. Lu|eto koi ìveat so nas ili go posetuvaat na{iot dom se najrazli~ni kako po vozrast, fizi~ki karakteristiki, od deca do stari lica, so mnogu razli~ni i promenlivi mo`nosti i sposobnosti. Kako {to rasteme - stareeme, a vo domot ne posetuvaat najrazli~ni lica, celoto na{e domuvawe bara promeni i prilagoduvawa. Ku}a ili objekt koj e proektiran i konstruiran po principite na univerzalniot dizajn, }e bide pobezbeden i poprilagodliv kon razli~nite vozrasti i sposobnosti na lu|eto koi ìveat, gi koristat ili gi posetuvaat ovie objekti. Spored SZO glavnite principi na univerzalniot dizajn se bazirani na sedum principi: Prviot princip Pravedna (pravi~na, ednakva) upotreblivost e fokusiran kon obezbeduvawe na ednakov pristap za site korisnici na dostoinstven na~in.
107
Fleksibilnosta podrazbira deka dizajnot na objektot ili ku}ata se razvival vo soglasnost so {irokata lepeza na individualni potrebi, mo`nosti i sposobnosti niz ìvotniot ciklus na korisnicite. Proektot i dizajnot na prostorot ili objektot, treba da bidat lesno razbirlivi bez obzir na iskustvoto ili pristapot na korisnikot. Tretiot princip Ednostavnost treba da obezbedi ednostavnost na dizajniranite elementi koi treba da funkcioniraat ednostavno t.e. intuitivno. Dobivaweto na informacii koristej}i kombinacija na razli~ni metodi, dali vizuelni, zvu~ni ili taktilni, obezbeduva bezbedno i podednakvo koristewe na elementite vo ku}ata ili objektot. êtvrtiot princip Vpe~atlivost, go stimulira vospriemaweto na informaciite niz site setila, koristej}i go na{iot vid, sluh i dopir. Pettiot princip ja vklu~uva tolerancijata na gre{ka, namalujvaj} i ja mo`nosta od nesakani rezultati. Toa gi vklu~uva zaklu~ocite koi sodràt bezbednosno izdràni karakteristiki koi obezbeduvaat bezbedno koristewe na prostorot ili produktot. Principot {est Mal fizi~ki napor gi opfa}a limitira~kite faktori na sila, izdr`livost i spretnost, potrebna za pristap kon odreden prostor ili koristewe i kontrola na produkti. Posledniot sedmi princip Prostor za priod i koristewe se fokusira na potrebniot prostor za pristap na lica, oprema i sli~no. Primenata na ovie principi na univerzalen dizajn rezultira so pogolem u~inok, komparirano so uslovite koi se propi{ani so zakonite i standardite od oblasta na arhitekturata i grade`ni{tvoto. PREDLOG MERKI Ostvaruvaweto na celite na univerzalniot dizajn bara pred se sistemska poddr{ka. Celiot proces bi se efektuiral i valoriziral so donesuvawe na zakonska regulativa (preporaki) koja }e go regulira gradeweto na objekti zadovoluvaj}i gi principite na univerzalniot dizajn. Treba da se potencira i edukativniot faktor kako mnogu zna~aen za {to pogolema informiranost i popularizacija na doblestitet koi gi nudi univerzalniot dizajn. POVRZANO Obrazovanie; Vrabotivawe; Pristapnost i dostapnost
KONVENCIJA
Spored Konvencijata Univerzalen dizajn, zna~i model ili proizvod, sredini, programi i uslugi za koristewe od strana na lu|eto do najvisok moèn obem, bez potreba od prilagoduvawe ili specijaliziran model.Univerzalen dizajn ne gi isklu~uva pomagala za odredeni grupi na licata so hendikep, dokolku se neophodni. Dràvite potpisni~ki se obvrzani da prezemat ili promoviraat istraùvawe i podobruvawe na univerzalno izrabotenite proizvodi, uslugi, oprema i kapaciteti, kako {to e definirano vo ~len 2 na Konvencija, za {to e potrebno minimalno mo`no prilagoduvawe i minimalni tro{oci za da se ispolnat posebnite potrebi na lice so hendikep, unapreduvawe na nivnata dostapnost i koristewe i da se podobri i promovira univerzalniot dizajn vo razvojot na standardite i nasokite;
108
4.4. Religija
Nerazbirlivi se pati{tata gospodovi
Vilijam Koper
Religioznoto opredeluvawe i pripadnost kon opredelena religija e pravo na sekoj ~ovek. Pristapot na milosrdie koe religijata go ima kon pra{aweto na hendikep proizleguva od stereotipnite interpretacii na hendikepot od strana na religijata. Pa taka vo Hristijanstvoto ,hendikepot e kazna bo`ja i otplatuvawe na grevot na nekoj predok (vernikot e ~ovekot sozdaden (samo) od Boga spored negoviot lik, a nevernikot otpla}a dolgovi), spored drugi religii hendikepot e nasledstvo od nekoj prethoden ìvot, za Islamot hendikepot e pretstaven kako proces na u~ewe preku koj se osoznavaat vistinskite vrednosti (Alah s# obmisluva odnapred), no spored ovie religii ponekoga{ hendikepot e i blagoslov (preku liceto so hendikep se odrazuva voljata bo`ja). So Ustavot1 na RM (~len19) se garantira slobodata na veroispovesta. Zakonot za verskite zaednici i religioznite grupi 2(~len 4) ukaùva deka na gra|aninot ne moè da mu bidat uskrateni pravata poradi verski opredelbi, pripa|awe na verska zaednica ili religiozna grupa, vr{ewe, odnosno u~estvo vo vr{ewe na verski obredi i drugi vidovi izrazuvawe na verata. No za da ovie odredbi da bidat vistinski dostapni za site treba da se zeme predvid i pra{aweto na hendikep Vo Zakonot za pravnata polo`ba na crkvata, verskata zaednica i religioznata grupa3, (~len 3) go regulira pravoto na sloboda na uveruvawe, misla i sovest, ja vklu~uva slobodata na manifestirawe na svojata vera ili ubeduvawe, {to sam ili zaedno so drugite, javno ili privatno go ima sekoj ~ovek. Za da vo ~len 4 se veline e dozvolena verska diskriminacija. Verskoto opredeluvawe e eden od osnovite na diskriminacija opfaten so ZZSD4. Vo site ovie zakoni poseben naglasok se stava vrz slobodata na veroispovedta kako privatna rabota na ~ovekot; slobodata vo vr{eweto na verskite raboti i verskite obredi; Vo RM postojat dosta golem broj na verski institucii. MPC raspolaga so nad 2000 crkvi i manastiri. Hristijanskite dru{tva se organizirani vo nekolku parohii i crkvi. Brojot na islamski verski objekti iznesuva 590 xamii, mesxidi, islamski centri 500 mektebi i dr. Isto taka postojat desetina sinagogi, katoli~ki katedrali i metodisti~ki crkvi.
Ustav na R. Makedonija Zakon za verski zaednici i religiozni grupi (Slu`ben Vesnik br. 35/97) 3. Zakon za pravnata polo`ba na crkva, verska zaednica i religiozna grupa ( Sl Vesnik br. 113/07) 4. Zakon za spre~uvawe i za{tita od diskriminacija ( Slu`ben Vesnik br. /2010)
1. 2.
109
I pokraj site zakonski odredbi koi mu garantiraat na gra|aninot sloboda na versko izrazuvawe, gra|anite na hendikep ne moàt celosno da go ostvarat pravoto na pristapnost na verskite objekti, pravoto na liturgija ili verski obred prilagoden na nivnite mo`nosti i u~estvo na nastani povrzani so religijata. No kako liceto so hendikep da bide posveten vernik koga ima ograni~en pristap kon verskite objekti, koga ne moè da klekne i da se pomoli, koga ne moè da go pro~ita Svetoto pismo ili da slu{ne sve~ena misa? Dali nemo`nosta za pristap kon religioznite praktiki gi pravi licata so hendikep nevernici? Kako da mu se ovozmoì na liceto so hendikep, koe e vernik, ednakvost vo pristapot kon religijata i kako religijata da se otvori i za ovie vernici, koi se isto tolku posveteni kolku i ostanatite? Kako od religiozno mislosrdie da se premine kon pravo na religiozno opredeluvawe, pristap i vklu~uvawe na licata so hendikep vo religiskite kanoni? Toa e noviot modus so koj treba da se pozanimavaat verskite prvona~alnici. PREDLOG MERKI Vo taa nasoka Religioznite institucii ne treba pra{aweto na hendikep da go re{avaat od aspekt na milosrdie (davawe milostina, smestuvawe na lica so hendikep zaradi dibivawe na bo`ji blagoslov i iskupuvawe na grevovite), tuku od aspekt na pravo na religiozno izjasnuvawe na ednakva osnova so drugite. Religioznite objekti treba da bidat pristapni i dostapni za licata so hendikep. Sekoj ima pravo na u~estvo vo religioznite slu~uvawa, ima pravo na fizi~ki pristap do religioznite objekti i na dostapna religiozna literatura. Biblijata e naj~itanata kniga na site vremiwa zar ne mislite deka treba da bide napi{ana i na Braevo pismo? Propovedite na duhovnite lica treba da stanat proaktivni i osovremeneti. S# se menuva, pa taka i religijata (i pokraj nejzinata dogmati~nost) treba da stane pootvorena vo odnos na poiKONVENCIJA maweto na ne{tata. Na~eloto na ednakvost i nediskrimiPra{aweto na licata so hennacija e opfateno vo ~lenot 5 od Konvencidikep denes e pra{awe isklujata za pravata na licata so hendikep. ~ivo na ~ovekovi prava. Vo nego stoi deka licata so hendikep
se soo~uvaat so pove}ekratna diskriminacija i vrz osnova na rasna pripadnost, boja na koà, pol, religiozno ubeduvawe, politi~ka opredelba, nacionalna ili etni~ka pripadnost, socijalno poteklo, sopstvenost i vozrast. Religiskoto opredeluvawe e isto taka del od pravata koi podednakvo im sleduvaat na licata so hendikep i tie imaat pravo na ednakvo u~estvo vo religioznite aktivnosti.
POVRZANO Obrazovanie; Vrabotivawe; Pristapnost i dostapnost
110
4.5. Servisi za poddr{ka i nezavizno ìveewe

Ne e radikalnosta na promenite {to gi pla{i dràvite tuku nezavisnosta na gra|anite
Noam ômski
Servisite za poddr{ka se va`na alatka za namaluvawe na siroma{tijata i isklu~enosta na licata so hendikep, kako i alatka za celosno i nezavisno ìveewe na licata so hendikep. Tie ja davaat ramkata za primena na osnovnite ~ovekovi prava (pristapot do obrazovanie, zdravstvenata nega, domuvaweto, rabotnoto osposobuvawe), vklu~uva}i ja rehabilitacijata i habitacijata. Vo RM ne postoi zaokruèn sitem za servisite za poddr{ka niti pak ramka koja go promovira nezavisnoto ìveewe na licata so hendikep. Odredeni elementi kako servisi za poddr{ka postojat, no istite se rascepkani i rasfrelni niz sistemot na socijalna i zdravstvena za{tita. Pravoto na dnevno zgriùvawe na licata so hendikep e regulirano so ZSZ ,~len 31. Posebno se istaknuvaat licata so umerena i te{ka popre~enost vo mentalniot razvoj i licata so telesna popre~enost koi ne moàt sami da se griàt za sebe. Pravoto na dnevno zgriùvawe (prestoj, uslugi okolu ishranata, osmisleno i organizirano koristewe na vremeto) se obezbeduva i za decata so telesna popre~enost, pred s#, zaradi nivnoto integrirawe vo sekojdnevniot ìvot. Spored ZSZ, dnevnite centri pretstavuvaat socijalni slu`bi orientirani kon zaednicata. Ova pravo navedenite lica moàt da go koristat i koga ìveat vo svoeto semejstvo. Za àl vo na{i uslovi, i pokraj soznanieto deka ova e edna od najdobrite servisi za poddr{ka, s# u{te ne e dovolno zastapena. Postojat obidi, no za nivnata funkcionalnost vo su{tinska smisla, neophodno e vospostavuvawe na sistem za obezbeduvawe na servisi i nivna horizontalna i vertikalna koordinacija. Osnovnata dejnost na vakvite dnevni centri e da davaat uslugi na dnevno zgriùvawe i prestoj, nega, ishrana, psihosocijalna rehabilitacija i reedukacija, sovetodavna rabota i uslugi na organizirano pominuvawe na vremeto na decata so umereni i te{ki pre~ki vo mentalniot razvoj, koi se na vozrast od 5-18 godini i koi{to ìveat vo svoite biolo{ki semejstva ili se smesteni vo zgriùva~ki semejstva, a prednost im se dava na onie deca koi{to ne koristat drugi uslugi i istite se nao|aat vo rizik od marginalizacija ili institucionalizacija. Kriteriumite i standardite za osnivawe i vodewe na ovie dnevni centri se regulirani preku poseben pravilnik.
111
112
Vo RM do denes se otvoreni i funkcioniraat 29 dnevni centri za deca so umereni i te{ki pre~ki vo mentalniot razvoj, vo koi se opfateni vkupno 365 korisnici. MTSP vo poslednive nekolku godini kofinansira 6 dnevni centri za mladinci i vozrasni lica so mentalna popre~enost, koi{to se upravuvani od strana na Republi~kiot i Regionalniot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost PORAKA od Skopje, PORAKA Negotino, Negotino, Poraka Na{a - Kumanovo, Poraka Nova Struga. Priznavaweto na pravoto na licata so hendikep na nezavisen ìvot i vklu~uvawe vo zaednicata treba da vklu~i i vladini politiki za ìvot daleku od instituciite, kon uslugi koi vklu~uvaat domovi, rezidencijalna i druga poddr{ka od zaednicata. Klu~nite elementi za koja bilo intervencija koja ima za cel da mu dade efekt na pravoto za nezavisen ìvot i vklu~uvawe vo zaednicata e eksplicitnoto legalno priznavawe na pravoto na licata so hendikep da odredat kade i so koj }e ìveat. Ova priznanie isto taka, treba otvoreno da go otslika nesproveduvaweto na pravoto pri ispolnuvaweto na obvrskite za rezidencijalna grià, napraveni sprotivno od èlbite na licata so hendikep. Domuvaweto e oblast kade licata so hendikep se sretnuvaat so niza na problemi i barieri. Barieri koi moàt da gi ottrgnat od namerata da ìveat nezavisno i da se vklu~at vo ve}e postoe~kite formi na institucionalizacija. Ovie barieri se pojavuvaat kako rezultat na postoe~kite stereotipi i predrasudi, kako i nepristapnata sredina pri{to doveduvaat da ~esto licata so hendikep bidat vo situacija da nemoàt da ìveat nezavisno. Vo Zakonot za domuvawe e sodràna odredbata deka Vladata na RM odlu~uva za davawe pod zakup stanovi vo sopstvenost na dràvata na socijalno zagrozeni lica koi se stanbeno neobezbedeni, soglasno Zakonot za socijalna za{tita {to, sekako, podrazbira i gi vklu~uva licata so hendikep. Trite osnovni barieri kon pristojnoto domuvawe - ekonomskata, kulturnata i pravnata - istovremeno se vo relacija so licata koi po ovoj osnov se soo~uvaat so socijalna isklu~enost, no i so lokalitetite za ìveewe koi se marginalizirani zaradi opredelen splet na socijalni okolnosti. Tesno povrzan problem so koj se soo~uvaat licata so hendikep e i finansiskata situacija. Licata so hendikep za da moàt da go ostvarat svoeto nezavisno ìveewe potrebno e da napravat golemi promeni vo svoite domovi soglasno nivnite potrebi, a za koi se potrebni i dosta finansiski sredstva. Ovie izdatoci gi turkaat licata so hendikep namesto vo nezavisno vo zavisno ìveewe, segregacija i izolacija. Od svoja strana, socijalnoto domuvawe kako kompenzira~ki mehanizam na socijalnata isklu~enost e koncept koj vo Makedonija e razbran na razli~ni na~ini i nosi rizici od pogre{ni interpretacii. Istoto ~esto se stava vo kontekst, odnosno referira na obezbeduva~ot na ovoj poseben vid domuvawe, no i na celnata grupa za koja domuvaweto se obezbeduva. Vo smisla na spravuvawe so ovie predizvici vo sektorot na domuvaweto, nacionalnite strate{ki nasoki na politikata na domuvawe se
definirani vo Strategija za domuvawe na RM (2007-2012) - podgotvena od Ministerstvoto za transport i vrski. Strategijata posebno go tretira socijalnoto domuvawe i domuvaweto na ranlivite grupi, predviduva i donesuvawe na poseben zakon za socijalno domuvawe, vo koja i ne se predvideni nekoi posebni odredbi za licata so hendikep. Domuvaweto za licata so hendikep e oblast, koja kako i za ostanatite oblasti (socijalnata za{tita, zdravstvoto, vrabotuvaweto, obrazovanieto) bara vertikalna i horizontalna nepre~ena komunikacija so drugite akteri i sledewe na ve}e postoe~kite ili novite odredbi koi treba da dovedat do inkluzija i ednakvi mo`nosti za licata so hendikep. Personalna asistencija Vo RM ne postoi regulativa koja go definira pravoto za personalna asistencija kako i asistencija pri rabota. Ovaa asistencija e vo korelacija so pravoto na nadomestok od tu|a nega. Nadomestokot za tu|a nega e nadomestok za da liceto gi izvr{uva sekojdnevnite raboti poefikasno, a za toa mu e neophodna pomo{ i nega od drugo lice, ili kako {to vikame nie poddr{ka, servis, usluga. No poradi nedovolnoto razgrani~uvawe na poimite, nadomestokot za tu|a nega e za ~ovek koj ke bide angaìran da mu pomogne na liceto so hendikep sekojdnevno da gi izvr{uva svoite raboti, da odnese na u~ili{te da go donesi, da mu go ise~e pojadokot na lice so o{teten vid itn. I toa vo nikoj slu~aj zakonodavcot ne smee da go ograni~i so vozrasta na liceto nad ili pod 26 godini. Od druga strana visinata na nadomestokot za poddr{ka od ovoj vid e premnogu niska, za da roditelite moàt da si dozvolat da angaìraat lica za personalni asistenti (licencirani i educirani), na primer za nivnite deca, ili pak liceto so hendikep da angaìra drugo lice. Poradi niskiot ìvoten standard, ovoj dodatok namesto za liceto, ostanuva vo semejniot buxet, za da pokrie nekoja druga semejna potreba a poddr{kata ostanuva na tovar na eden ~len od semejstvoto. Habilitacijata i rehabilitacijata se voobi~aeno procesi so ograni~eno traewe, skroeni spored liceto. Tie podrazbiraat ureduvawe na celi {to treba da se postignat so koordinirana poddr{ka od profesionalci i, po mo`nost, u~estvo na ~lenovi od semejstvoto i bliskite prijateli. Habilitacijata i rehabilitacijata moè da opfatat i lekarstva, psiholo{ka, socijalna i rabotna poddr{ka. Ovie servisi vo makedonskoto zakonodavstvo delumno se regulirani vo Zakonot za zdravstvena za{tita i zdravstveno osiguruvawe, preku rehabilitacijata vo bansko lekuvawe i patrona`nite sestri. No tie oddaleku ne gi zadovoluvaat potrebite na licata so hendikep. Servisi za poddr{ka pri odlu~uvaweto. Vakvi servisi ne postojat vo RM. Toa pred se poradi faktot {to seu{te licata so hendikep se smesteni vo defektolo{kite pazuvi i nivnoto pravo na odlu~uvawe e vo stegite na staratelite i praktiki na za{tita. Edinkata e toj {to donesuva odluka, liceto/ organizacijata {to ja dava poddr{kata i najdobrite re{enija za liceto/ ona kon {to preferira liceto. Od druga strana ovie servisi moàt da pomognat da
113
se razbijat apsurdite i da se razbere deka licata so poteòk hendikep, se isto taka li~nosti so svoja istorija, interesi i celi vo ìvotot, i se li~nosti koi se sposobni da ja praktikuvaat svojata delovna sposobnost. Vo grupata na servisi za poddr{ka koi moàt da se vklu~at, a postojat vo nekoja forma se: dnevnite centri, specijalnite u~ili{ta, za{titnite firmi, starskite domovi, malite grupni domovi, organiziranoto ìveewe so poddr{ka, itn. Site ovie servisi ni oddaleku ne se usoglaseni so potrebite na licata so hendikep za nezavisen ìvot. PREDLOG MERKI Za efikasna implementacija na ovie servisi i uslugi za poddr{ka potrebno e principot za nezavisno ìveewe da bide vkorenet vo pravnata ramka koja jasno go utvrduva toa, kako legalno pravo i kako obvrska na odgovornite organi i obezbeduva~ite na uslugi, kade se dozvoleni resursi vo slu~ai na nivno prekr{uvawe. Takvite pravni ramki treba da go vklu~at i priznavaweto na pravoto na uslugi za obezbeduvawe na pristap i poddr{ka koi treba da obezbedat nezavisen ìvot i vklu~uvawe vo ìvotot na zaednicata, a garanciite za poddr{kata za nezavisen ìvot treba da bidat obezbedeni i utvrdeni vrz osnova na izborot koj }e go napravi samata individua i nejzinite aspiracii. Donesuvawe na regulatorna ramka vo poleto na uslugite i servisite za poddr{ka na licata so hendikep; Na site relevantni ~initeli vo ovoj proces (dràvni vlasti, pretstavnicite na korisnici, obezbeduva~i na uslugi) im e potrebna obuka i poddr{ka, razmena na inforKONVENCIJA macii i dobri prakti~ni primeri, kako bi moèle efikasno Dràvite go priznavaat pravoto na da u~estvuvaat vo konstrukciednakvost na site licata so hendikep da jata na moderen sistem na reguìveat vo zaednicite, po izbor kako i drugite, i prezemaat efikasni soodvetni latorni mehanizmi za uslugi i merki da obezbedat uìvawe na licata so servisi za poddr{ka; hendikep na svoeto pravo i nivno celosno Aktivno vklu~uvawe na kovklu~uvawe i u~estvo vo zaednicata, a osorisnicite (ili na nivnite pretbeno obezbeduvaat: a. licata so hendikep da imaat mo`nost stavnici) vo razgraduvaweto na na izbor na mestoto na ìveewe, kade i so ovie regulatorni mehanizmi.
kogo da ìveat, na ednakva osnova so drugite i ne se obvrzani da ìveat spored odredeni organizirani uslovi na ìveewe; b. licata so hendikep da imaat pristap do obem na doma{ni, rezidentni i drugi zaedni~ki poddr`ni uslugi, vklu~uvaj}i i li~na pomo{ neophodna za poddr{ka na ìveewe i vklu~uvawe vo zaednicata i spre~uvawe na izolacija i segregacija od zaednicata; v. zaedni~ki uslugi i kapaciteti za op{tata populacija da se dostapni na ednakva osnova na licata so hendikep i da odgovaraat na nivnite potrebi
POVRZANO Obrazovanie; Vrabotivawe; Pristapnost i dostapnost; Socijalna za{tita; Zdravstvena za{tita; Deinstitucionalizacija; Delovna sposobnost;
114
4.6. Delovna sposobnost

ôvekot e - samo ~ovek!
Xon Henri
Fizi~koto lice e individuata koja e nositel na prava i obvrski. Toa svojstvo na individuata da moè da bide nositel na prava i obvrski se narekuva pravna sposobnost. Spored toa pravnata sposobnost se identificira so poimot subjekt na pravoto. Taa ne e uslovena so vozrast ili drugi obele`ja na ~ovekot. Za razlika od nea delovnata sposobnost na fizi~kite lica se sostoi vo mo`nosta subjektot na pravoto da vr{i pravni raboti , svesno i samovolno da postapuva po principite utvrdeni so op{tite pravni normi. Za steknuvaweto na delovnata sposobnost potrebni se opredeleni preduslovi, najprvo se bara opredelena vozrast (naj~esto e toa polnoletstvo), kako i fizi~ka i psihi~ka sposobnost. Kaj nas toj uslov e utvrden so Ustavot i se ostvaruva so napolneti 18 godini. Soglasno Ustavni odredbi vo RM na gra|anite so hendikep moè da bidat delumno ili celosno li{eno od delovnata sposobnost ednakvo kako i drugite gra|ani. Toa zna~i samo vo i so zakon utvrdeni slu~ai i vo i so zakon utvrdena postapka. Pokraj vozrasta za delovnata sposobnost od posebna va`nost e i fizi~koto i psihi~koto zdravje na ~ovekot, pri toa na lica koi se du{evno bolni, koi nemoàt da imaat razviena svest i voqa, nema da mu se priznae pravoto da moàt da zaklu~uvaat opredeleni pravni raboti. Na licata opredeleni kako delovno nesposobni, a vo funkcija na za{tita na nivnite prava i interesi pravoto ja predviduva primenata kategorijata zastapni{tvo. ZVP2 vo pove}e delovi nudi za{tita na licata so hendikep, {to ovozmoùva efikasno u~estvo i za{tita na pravata na licata so hendikep pred instituciite na pravdata. Pred se, tuka e zna~ajna osnovnata odredba spored koja sudot mora po slu`bena dol`nost da vnimava i da prezema merki za za{tita na pravata na licata koi ne se vo mo`nost sami da se griàt za svoite prava i interesi. Ovaa posebna postapka ima za cel da se za{titat licata so du{evno zaboluvawe, slaboumnost ili drugi specifiki, koi vo isto vreme ne se vo sostojba da se griàt za sopstvenite prava i interesi. Preku ovaa odredba, sudot vo postapkata mora da prezema merki za za{tita na licata so mentalna popre~enost, se razbira otkako }e konstatira deka tie ne moàt sami da se griàt za svoite prava i interesi.
1. 2.
Ustav na RM Zakon za vonparni~na postapka
115
Ureduvaweto na postapkata za odzemawe na delovnata sposobnost na kraj rezultira so postavuvawe staratel spored Zakonot za semejstvo3, koj treba da se griì za poefikasna za{tita na pravata na licata so odzemena delovna sposobnost, me|u drugoto i preku efektiven pristap do instituciite na pravdata. Pokraj ovaa osnovna cel, ureduvaweto na postapkata za odzemawe na delovnata sposobnost ima za cel istata da ne moè da se odzeme arbitrarno i nekontrolirano, tuku samo vo onie slu~ai koga navistina postoi potreba od odzemawe na delovnata sposobnost. Za taa cel postoi i mo`nost za delumno odzemawe na delovnata sposobnost. So propisite se predvideni niza merki na za{tita na pravata na liceto na koe mu e ograni~ena delovnata sposobnost. Staratelot mora da postapuva sovesno i vo interes na liceto ~ij staratel e, a imotot na {titenikot mora da go koristi samo za interesite i potrebite na toa lice. I sudovite i drugite organi po slu`bena dol`nost se griàt staratelot da postapuva so soodvetno vnimanie kon interesite na liceto, i ako ocenat deka toa ne go pravi }e go izvestat CSR koj, kako organ na staratelstvoto, vr{i monitoring. CSR moè po slu`bena dol`nost ili po barawe na zainteresirani lica da stavi pod za{tita i drugo lice, na koe ne mu e odzemena ili ograni~ena delovnata sposobnost, no koe ne e vo sostojba ili nema mo`nost samo da se griì za svoite prava i interesi. Pri opredeluvawe na oblikot na za{tita vrz liceto koe se stava pod staratelstvo, CSR prvenstveno se rakovodi od interesite na liceto koe se stava pod staratelstvo i interesite na negovoto semejstvo, kako i materijalnite mo`nosti, pri {to vo realizacijata na za{titata sorabotuva so soodvetni organizacii i organi. ZPP4 predviduva i postavuvawe na privremen zastapnik vo slu~aj koga licata koi nemaat parni~na sposobnost (na primer, licata so mentalna popre~enost, na koi im e odzemena delovnata sposobnost) nemaat zakonski zastapnik. Vo ovoj slu~aj, zaradi aùrnost na postapkata, no i za da ne se povredat pravata na licata bez parni~na sposobnost, Zakonot predviduva postavuvawe na privremen zastapnik. Vo RM ne postoi poseben sistem za poddr{ka na licata so hendikep vo pravniot promet. Taa pomo{ se ostvaruvaat ednakvo kako i drugite gra|ani preku redovnite institucii (sudski, upravni, advokatura, staratelstvo i dr.). Vo S.Z. Demir Kapija seu{te se insitutcionalizirani lica na koi im e odzemena delovnata sposobnost5. Poradi vospostaveniot sistem na socijalni pari~ni beneficii, roditelite se stavaat vo polo`ba na sopstvenite deca, vozrasni lica so hendikep da im ja odzemat delovnata sposobnost. Sekojdnevni se pobaruvawata i sudskite re{enija za izemawe na delovna sposobnost na vozrasni lica so hendikep od strana na bliskite rodnini, poradi nere{eni imotni pra{awa, osobeno posle smrtta na nekoj od bliskite rodnini, bra}a, sestri, roditeli.
3. 4..
116
Zakon za semejstvo Zakonot za parni~nata postapka

Bela Kniga - De ( institucionalizacija) na{a realnost
5.
PREDLOG MERKI Vo oblasta na gra|anskoto pravo, zakonite vo koi ne se priznava delovnata sposobnost bez i so posredstvo na za{titnik (staratel) treba da pretstavuvaat prioritetna oblast za pravno razgleduvawe i reformi. Ova vklu~uva: pravno priznavawe na pravata na licata so hendikep vo odnos na samo-opredeluvaweto; na alternativnata i augmentativnata komunikacija; na poddrànoto donesuvawe odluki, kako i procesite kade liceto so hendikep e sposobno da donesuva odluki, so po~ituvawe na negovite li~ni i zakonski prava; i utvrduvaweto na regulativite koi gi razjasnuvaat pravnite odgovornosti na poddrùva~ite i nivnata sposobnost da dejstvuvaat vo korist na licata so hendikep. Vo oblasta na krivi~nite zakoni, priznavaweto na delovnata sposobnost na licata so hendikep bara ukinuvawe na odbranata bazirana vrz negacija na krivi~nata odgovornost poradi postoeweto na mentalen ili intelektualen hendikep. Legislativata koja se odnesuva na institucionalizacija na licata so hendikep vrz osnova na nivniot hendikep bez nivna soglasnost i bez da bidat informirani mora da bide otstraneta. KONVENCIJA Ova mora da vklu~i i povlekuvawe na odredbi koi se 1. Dràvite potvrduvaat deka, liodnesuvaat na institucionalicata so hendikep nasekade imaat pravo na zacijata na licata so hendikep priznavawe,kako i lu|eto pred zakonot. za grià za niv i niven tret2. Dràvite priznavaat deka, licata so man bez nivna soglasnost, kako hendikep uìvaat zakonski prava, na ednakva osnova so drugite vo site aspekti na i povlekuvawe na odredbite ìvotot. 3. Dràvite prezemaat soodvetni za preventivno zatvorawe na merki so cel da im obezbedat na licata licata so hendikep vrz osnova so hendikep pristap do poddr{kata, koja na stavovite deka tie se opasmoè da im e potrebna pri ostvaruvaweto na nivnite zakonski prava. 4.Dràvite nost za sebe ili okolinata, vo obezbeduvaat spre~uvawe na zloupotreba site slu~ai koga se povrzani so vo soglasnost so me|unarodnite humanipoliwata za za{tita, tretman tarni prava, so site merki koi se odnesui javna bezbednost, vo legislavaat na ostvaruvaweto na zakonskite prava so koi se predviduvaat soodvetni i efitivata, vo slu~ai na o~igledna kasni za{titni merki. Za{titnite merki ili dijagnosticirana mentalna se proporcionalni na stepenot, na koj ovie bolest. merki vlijaat vrz pravata i interesite POVRZANO Obrazovanie; Pristapnost i dostapnost; Servisi za poddr{ka i nezavisno ìveewe; Javnata svest; Nediskriminacija; Zakonodavstvo;
na liceto. 5. Kako predmet na odredbite na ovoj ~len, zemjite u~esni~ki gi prezemaat site soodvetni i efikasni merki za da obezbedat ednakvo pravo na licata so hendikep da poseduvaat ili nasledat sopstvenost, da gi kontroliraat svoite finansiski raboti i da imaat ednakov pristap do bankarski zaemi i drugi formi na finansisko kreditirawe i obezbeduvaat deka licata so hendikep ne se subjektivno li{eni od svojata sopstvenost.
117
4.7. Informati~ka tehnologija

Kompjuterite se kako anti~kite bogovi mnogu pravila a nikakva milost
Xozef Kembel
Vo Makedonija, generalno, potencijalot na informati~kata tehnologija kako alatka za inkluzija na licata so hendikep vo sovremenite tekovi na op{testvoto e nedovolno iskoristen. Konceptite kako e-inkluzija i e-pristapnost, vklu~uvaj}i primena na asistivnata informati~ka tehnologija, se nedovolno poznati za po{irokata javnost i nesoodvetno pravno regulirani: Ne postoi zakonska obvrska da se obezbedi e-pristapnost na vebstranicite i na e-uslugite obezbedeni od javni institucii, spored me|unarodnite standardi za e-pristapnost (ili veb-pristapnost1), {to e praktika vo zemjite od Evropskata Unija. Vo delot na socijalnata ili obrazovnata politika ne postojat subvencii za pottiknuvawe na koristeweto informati~ka tehnologija od strana na licata so hendikep, nitu pak se poddràni servisni slu`bi (service providers) koi ovozmoùvaat pristap do kompjuteri i internet i koristat asistivna tehnologija. Isto taka, ne postojat carinski ili drugi olesnuvawa pri uvozot na asistivni kompjuterski uredi. Na pozitivnata strana, vo 2011 god., Vladata na Makedonija usvoi nacionalna Strategija za e-vklu~uvawe 2011-2014, ~ij{to prv prioritet e zgolemuvawe na dostapnosta na internetot i drugite informaciskokomunikaciski tehnologii (IKT) do site gra|ani. Predvideni se serija merki za subvencionirawe na pristapot do IKT za pove}e kategorii gra|ani, vklu~uvaj}i gi licata so hendikep, kako i nabavka i distribucija na asistivni kompjuteriski uredi. Strategijata ja naglasuva va`nosta na kvalitetni, doverlivi i lesno dostapni e-Vladini re{enija za site gra|ani i povikuva da se obezbedi razvivawe na elektronski uslugi, aplikacii i veb strani koi }e bidat lesno dostapni i upotreblivi i od licata so hendikep. Ovie i sli~ni odredbi od Strategijata za e-vklu~uvawe se vo soglasnost so obvrskite koi proizleguvaat od Konvencijata na OON za pravata na licata so hendikep. Vo nadle`nost na Ministerstvoto za informati~ko op{testvo i administracija (MIOA) funkcioniraat 22 besplatni internet klubovi, od koi eden e opremen so asistivni kompjuterski uredi. Vo soglasnost so Strategija za e-vklu~uvawe, site klubovi }e bidat opremeni so asistivni uredi, kako na primer, tastaturi so golemi
118
kop~iwa, trakbol, izdvoeni klikovi i sli~no, do krajot na 2012 godina. Vrabotenite vo klubovite }e bidat obu~eni Vladiniot proekt Kompjuter za seza koristewe na asistivnite koe dete obezbedi kompjuteri za site uredi i pristapnite softveru~enici od redovnite osnovni i sredni u~ili{ta vo Makedonija. ski opcii za da im ovozmoàt No nasproti izvonredno inkluzivnoto na licata so hendikep polesen ime na proektot, potrebite na u~enicite pristap do kompjuterite i inso hendikep ne bea voop{to zemeni predternetot. vid pri planiraweto i sproveduvaweto MIOA ve}e raboti na podgona proektot: U~ili{tata bea opremeni tovka na sintetizator na govor so standardni kompjuteri, koi ne moàt da se koristat od strana na u~enicite na makedonski jazik {to }e so, na primer, o{tetuvawe na vidot ili ovozmoì licata so o{tetuvawa fizi~ki hendikep. na vidot da koristat ~ita~i na Del od pristapnite opcii vo sisekran. Isto taka, MIOA planitemskiot paket Edubuntu Linux (kako, na ra da go prevede na makedonski primer, ~ita~ot na ekran) ne moàt da se koristat vo u~ili{tata. Nastavnicite jazik, objavi i da go promovira ne bea obu~eni za primena na kompjuterot Vodi~ot za pristapnost na vebvo rabotata so u~enici so posebni obrasodrìnite 2.0 (Web Accessibilzovni potrebi. Proektot ne vklu~uva{e ity Content Guide 2.0), do krajot nabavka na asistivni kompjuterna 2012 godina. Od 2008 god., ski uredi. MTSP odrùva informativen portal Sakam, znam, moàm (www.sakamznammozam.gov.mk), {to plasira informacii od interes za licata so hendikep. Iako portalot funkcionira ve}e nekolku godini i sodrì zna~ajna baza na relevantni pravni dokumenti, kvantitetot i navremenosta na informaciite e nezadovolitelna. Treba da se napomene deka na makedonskiot pazar re~isi voop{to ne se zastapeni asistivni kompjuterski uredi, so isklu~ok na tastatura so lemi kop~iwa.
PARADOKS
PREDLOG MERKI Potrebno e da se prioretizira i intenzivira sproveduvaweto na Strategijata za e-vklu~uvawe 20112014. Od osobeno zna~ewe }e bide donesuvaweto na Zakonot za elektronski uslugi, koj{to }e nametne obvrska, no i }e ovozmoì poddr{ka na javnite ustanovi da obezbedat epristapnost na nivnite veb-stranici i na e-uslugite. Vladata i nadle`nite ministerstva treba da gi nadgradat uspe{nite
IZJAVA
Sovremenite digitalni tehnologii moè zna~itelno da go olesnat ìvotot na licata so hendikep i da im pomognat da go razvijat svojot potencijal i sposobnosti. Vo najdobar interes za celoto op{testvo e da gi iskoristime kompjuterite i internetot kako alatki za inkluzija, da go otkrieme Stiven Hokins od na{eto maalo.
Vladimir Lazovski, izvr{en direktor na Otvorete gi prozorcite
119
gra|anski inicijativi za voveduvawe na asistivnata informati~ka tehnologija vo osnovnoto obrazovanie. Ovaa tehnologija treba da se vovede na site obrazovni nivoa. Internet-klubovite treba da prerasnat vo centri za obuki na licata so hendikep. Vladata treba da obezbedi finansiska poddr{ka na servisnite slu`bi koi {to nudi pristap do kompjuteri i internet za licata so hendikep (koi ne moàt da koristat standarden kompjuter), kako i da obezbedi poddr{ka za dostapnost na vakvi uslugi vo postojnite dnevni centri ili preku osnovawe novi. Za nabavkata na ovie uredi treba da bidat obezbedeni carinski i drugi olesnuvawa. Paraleleno treba da se obezbedi subvencii za licata so hendikep, osobeno za onie vklu~eni vo obrazovniot proces, za nabavka na kompjuterska oprema i koristewe internet.
SLUÂJ
UÊ]I OD PRAKSATA Otvorete gi prozorcite e edinstvenata organizacija vo RM i po{iroko vo regionot Zapaden Balkan {to e celosno posvetena na ovozmoùvawe i olesnuvawe na pristapot na licata so hendikep do sovremenite informacisko-komunikaciski tehnologii. Od svoeto osnovawe vo 2005 godina, organizacijata dosega ima obezbedeno uslugi za pove}e od 100 lica, vo funkcija na li~niot razvoj na korisnicite i poddr{ka na nivnite obrazovni potrebi. Zaedno so USAID, Otvorete gi prozorcite za prv pat opremi i obu~i nastavnici i vraboteni od 21 redovno osnovno u~ili{te vo zemjata za primena na asistivnata informati~ka tehnologija vo rabotata so u~enici so hendikep. Pove}e od 400 lica, od koi nad 300 nastavnici, bea obu~eni za primena na kompjuterot vo nastavnata rabota so deca so posebni obrazovni potrebi. Isto taka, na u~ili{tata im be{e obezbeden edukativniot paket igri G-Comprisna na makedonski i na albanski jazik, primenliv vo oddelenskata nastava. Vo sorabotka so BRO be{e izgotveno upatstvo za nastavnicite {to sodrì specifi~ni preporaki za rabota so u~enicite so hendikep. Pove}e informacii se dostapni na: www.openthewindows.org.
KONVENCIJA
Dràvite, soglasno ^len 9 od Konvencijata treba da prezemaat soodvetni merki za da im obezbedat na licata so hendikep pristap, na ednakva osnova so drugite, ...do informati~kite i komunikaciskite tehnologii i sistemi, kako i do drugi kapaciteti i uslugi otvoreni ili obezbedeni za javnosta, vo urbanite i vo ruralnite oblasti, kako i promovirawe na pristap do novi informati~ki i komunikaciski tehnologii i sistemi na licata so hendikep, vklu~uvaj}i i internet. Kako i obezbeduvawe informacii (~len21) nameneti za javnosta na licata so hedikep navremeno i bez dopolnitelni tro{oci vo dostapen format i tehnologii soodvetni na poedine~ni vidovi na hendikepot; c. zalagawe na privatnite entiteti koi obezbeduvaat uslugi na javnosta, vklu~eno i preku internet, da obezbedat informacii i uslugi vo dostapni i korisni formati za licata so hendikep;
Isto taka, potrebno e da se promoviraat konceptite na e-pristapnost i e-inkluzija (ili e-vklu~uvawe) i da se zajakne svesta na javnosta za pridobivkite od niv ne samo za licata so hendikep, tuki i za op{testvoto vo celina.
120
4.8. Mediumi
Polo{o od da te ogovaraat - e da ne te ogovaraat
Oskar Vajld
Borbata za raznolikost i po~ituvawe na ednakvosta e edna od celite kon koi treba da se stremi sekoe sovremeno op{testvo. Mediumite imaat zna~jna uloga, zaedno so instituciite i gra|anskoto op{testvo vo oformuvaweto na javnoto mislewe i gi naso~uva gra|anite kon opredelen priod za nekoj op{testven problem. Vo taa nasoka kolku si po prisuten niz eterot, tolku e pogolema percepcijata za problemot i tvojata vidlivost, kade prijatelite te poddrùvaat, du{manite ogovaraat, biznismenite kalkuliraat, a politi~arite pregovaraat. Pra{aweto na hendikepot niz mediumskiot eter e regulirano delimi~no so Zakonot za radiodufuzna dejnost1. Eden od uslovite za obezbeduvawe na dozvola za rabota na radio i televiziski programski servisi, uredeni vo ~len 46, e i dostapnosta na programata do razli~nite kategorii na gra|ani, pri toa eksplicitno ne e naveden hendikepot. Vo ~lenot 68 pak, se zboruva za principite vrz koi se temelat radio i teleziziskite programi, no vo listata e propu{ten hendikepot. Zabeleàno e deka mediumite koi dobile dozvola za emituvawe na programa ne go po~ituvaat ~len 80 od Zakonot koj ukaùva deka: Javniot radiodifuzen servis i trgovskite radiodifuzni dru{tva {to odlu~ile da gi pokrivaat izborite, toa treba da go pravat na pravi~en, izbalansiran i nepristrasen na~in vo svojata vkupna programa, soglasno zakonot. Od druga strana so ~len 121, stav 7 od Zakonot Makedonskata Radio Televizija (MRT) se obvrzuva da razviva, planira i emituva programi, informativni emisii i vesti nameneti za gluvi lica, koi }e bidat preveduvani na znakoven jazik. No vo eterot,mediumite i programskite praktiki ne zboruvaat taka. Najprvin, samite mediumski }uki voop{to ne se fizi~ki pristapni i dostapni za licata so hendikep. Zgradite na MRT, koja kako mediumska ku}a e spomenata vo samiot Zakon e nepristapna, No na nea moàt da se naredat skoro site 10 dràvni TV ku}i i 48 lokalni i 9 regionalni TV Ku}i. Sekako tuka e i Sovetot za radiodifuzija, koj kako i TV ku}ite zaboravile na zakonskite obvrski.
1. 2.
Zakon za radiodifuzna dejnost Istraùvawe na Polio Plus za odnosot na mediumite kon pra{aweto na hendikepot za perdiod od edna godina 2010 - 2011 godina.
121
122
Vo pogled na programite mediumite s# u{te ova pra{awe go sogleduvaat od aspekt na milosrdie, pa taka sre}avame informacii so apeli za pomo{ na nekoe lice so hendikep ili nekoja ta`na prikazna povrzana so pripadnik na ovaa marginalizirana grupa. Vo poslednive tri godini nitu edna informacija koja go tretira pra{aweto na hendikep se nema pojaveno na naslovnata strana od nekoj pi{an ili elektronski medium, nitu pak se ima pojaveno kako informacija vo udarnite vesti. Informaciite s# u{te, za àl, se pojavuvaat vo rubrikite zdravje, socijala i pokraj toa {to se raboti za pra{awe od ekonomija, politika, pristapnost. Okolu intenzitetot na spomenuvawe i tretirawe na ova pra{awe, najmnogu vesti i informacii se prenesuvale vo vreme na predizborieto (maj-juni 2011 god.), i sekako vo dekemvri koga e i Me|unarodniot den na licata so hendikep. Vo tekot na ostanatite meseci ova pra{awe malku ili voop{to ne bilo tretirano. Koga zboruvame za pra{aweto na hendikep morame da navedeme deka i programata koja ja emituvaat ne se pristapni i dostapni do gra|anite so hendikep, a ova pra{awe naj~esto stereotipno se tretira od nivna strana. Natsinhronizacijata na razli~nite uvezeni filmovi im odi vo prilog na licata so o{teten vid, no im pravi kontra usluga na licata so o{teten sluh. Titluvaweto, barem na programite koi se od javen interes, treba da ja nadopolnuva nadsinhronizacijata so cel da se ovozmoì dostapnost na sodrìnite do site gra|ani. Edinstvena mediumska ku}a koja nudi emisii na gestoven jazik e nacionalniot javen servis MRT. No takvite emisii za licata so hendikep se emituvaat samo vo nedela, za neiteresni i ograni~eni temi i se premalku zastapeni za edna ne tolku mala kategorija na gra|ani. Zabavnite i nagradnite igSLUÂJ ri i nivnata dostapnost do gra|anite so hendikep e pak sosema Od 2009 god do 2010 vo ramkite na drug problem. vesnikot VEÊR vo posebna kolumna bea smesteni temite na VULKAN Plus - koj ne Trkaloto na sre}ata, Xanbe{e cel sama za sebe, tuku instrument za dar zbira, Lesni pari, S# ili gradewe na eden poinakov pogled kon svene{to se kvizovi koi po s# iztot okolu nas. Kon toa pridonesoa i samite gleda im se nameneti samo na pomesteni temi, koi ne se vrzani isklu~ivo za licata so hendikep, bidej}i vo pra{awe gra|anite bez hendikep. Svesta se napisi koi ne ja ograni~uvaat ~itadeka vo niv imaat pravo podedtelskata publika nitu interesot za nakvo da u~estvuvaat i drugite napi{anoto, tuku ostanuvaat samo kako prv gra|ani e na sosema nisko nivo. povik do svesta na ne-marginaliziranata ~itatelska publika, begla motivacija i Od druga strana ni radijata ne povod taa da se zapra{a {to vo svojata se ne{to ponapredni od svoite pobliska ili po{iroka ìvotna okolina kolegi. prezema za urivawe na barierite {to se Istite postojano prenesutolku nepremostlivi, ograni~uva~ki i isku{uva~ki za licata so hendikep. vaat informacii od sekakov Zoran Dodevski vid, no samo Makedonskoto raproducent dio, Radio 2 oddeluva del od svojata programska {ema za
tretman na ova pra{awe, KONVENCIJA preku radio emisijata Pantarei organizirana od strana Dràvite potpisni~ki }e prezemat na Sojuzot na slepi . merki za pristapnost na opkruùvaweto, Vo ovie izminati godini prevozot, informaciite i komunikaciite. organizaciite na lica so henOvie merki }e vklu~at i identifikacija i otstranuvawe na pre~kite i barierite dikep izdavaat svoi spisanza pristapnost na zgradi, pati{ta, prevoz, ija koi gi distribuiraat do informacii i komunikacii i drugi uslugi. svoite ~lenovi i institucii. Dràvite }e prezemat merki za priSojuzot na telesno invamena na minimalni standardi i upatstva lidizirani lica ve}e 15 goza pristapnost, vo javnite i privatni obdini go izdava tromese~nikot jekti, obuka na ~initeli po pra{awe na pristapnost, napisi na Braevo pismo, Feniks 86. Centarot za asistenti za znakoven jazik, pristap do nopoddr{ka na licata so invite komunikaciski tehnologii i sistemi, telektualna popre~enost Povklu~uvaj}i i internet i promovirawe diraka na sekoi tri meseci izzajn za site. dava svoe glasilo pod istoto ime. Magazinot za licata so hendikep Vulkan {to go izdava{e Polio Plus, koj ne naide na nikakva poddr{ka od vlasta (kako prethodnite) ve}e 6 godini ne izleguva. Vo pogled na drugi natpisi, kolumni ili inicijativnost od strana na samite pe~ateni mediumi za promovirawe na borbata na ~ovekot i negovata nesovr{enost nepostojat, osven vo incidentni slu~aevi koga e denot ili na inicijativa na organizaciite. Pra{aweto na hendikep se aktuelizira i na on-lajn forumite i na socijalnite mreì, no povtorno kako pra{awe na medicinski tretman. Potrebni se i emisii, vesnici, veb-strani koi go promoviraat pra{aweto na hendikep. Pozitiven primer se napisite vo Ve~er vo rubrikata Vulkan Plus. PREDLOG MERKI Unapreduvawe na Zakonskata ramka za radiodifuzna dejnost Treba da se razmisluva za pro{iruvawe na programskite {emi na mediumite koi }e bidat dostapni do site gleda~i. Potrebno e barem vo period na predizborie da se razmisluva za dostapnost na informaciite povrzani so politi~kite partii, vo razli~ni oblici za tie da stignat na soodveten na~in do sekoj potencijalen glasa~. Edukacija i obuka na novinari po pra{aweto na hendikepot i na~inot na negovoto prezentirawe niz drugite oblasti Izrabotka na strategii za ednakvost vo samite mediumski ku}i. POVRZANO Obrazovanie; Pristapnost i dostapnost; Servisi za poddr{ka i nezavisno ìveewe; Javnata svest; Nediskriminacija;
123
4.9. Javna svest

Makedonija e premnogu mala za da se otkaè od pridonesot na bilo koj svoj gra|anin,
Terens Harvi
124
Javnata svest e zbir na individualni stavovi ili veruvawa kon soodveten problem. Od pedesettite godini na minatiot vek, televizijata stana klu~en aktor za kreirawe na javnata svest, zemaj}i go primatot na pe~atenite mediumi i filmskite ùrnali, no vo noviot vek zabele`livo e s# pogolemo vlijanie na internetot i socijalnite mreì (najsve` primer e nivnata uloga vo arapskata prolet. Vo sekoj slu~aj mas-mediumite sozdadoja (i s# u{te sozdavaat) najrazli~ni metodi i tehniki za vlijanie i promena na javnata svest kaj naselenieto, osobeno vo politi~kata sfera. Koga se raboti za javnata svest vo Makedonija kon hendikepot kako fenomen i za odnosot na op{tata populacija kon licata so hendikep generalno postojat dve gledi{ta i dva periodi, koi se isprepletuvaat i bavno se pretopuvaat eden vo drug. Vo su{tina se raboti za sledewe na matricata na odnosot kon hendikepot {to istoriski gi nametnuva tradicionalniot i medicinskiot model so ponoviot predizvik na socijalniot model i gledi{teto deka hendikepot e pra{awe na ~ovekovi prava. Pristapot kon studiite za opredeluvawe na javnoto mnenie, a so toa i na javnata svest se razli~ni, no neizostavno, vo metodolo{ka smisla, e kvantitativnoto merewe ili - anketiraweto. Vo Makedonija, za àl nema dovolno podatoci za mereweto na javnoto mnenie kon fenomenot hendikep s# do po~etokot na noviot milenium. Tuka ne gi vklu~uvame stru~nite i medicinski trudovi i sogleduvawa koi go tretiraat hendikepot od medicinski i dijagnosti~ki aspekt. Vo noviot milenium se pojavija nekolku istraùvawa koi ja merat percepcijata na gra|anite kon licata so hendikep. Osnovno obele`je na site niv e deka se fragmentarni, so neusoglasena metodologija, nedovolma ekspertiza i zavisni od celite i ramkata (vremenska i finansiska) na soodvetniot proekt vo ~ij sklop se napraveni. Toa, sekako, ja ote`nuva sporedbata na sostojbata i komparativnata analiza na podatocite. No bez obzir na navedenite negativnosti, sepak moème da dobieme osnovna pretstava za postoe~koto nivo na javnata svest kon licata so hendikep vo makedonskoto op{testvo. Vo 2005 god. Polio Plus sprovede anketa Da se zapra{ame zaedno so cel sogleduvawe na sostojbite i mo`nostite za vklu~uvawe na licata so hendikep vo op{testvoto (na reprezentativen primerok od 1686 ispitanHendikep - slaùvalka {to nedostasuva
Dijagram br.11 Dali licata so hendikep se marginalizirana kategorija na gra|ani vo na{ata dràva?
ici). Na pra{aweto dali smetaat deka licata so hendikep se marginalizirana kategorija gra|ani vo na{ata dràva. Od niv 67% smetaat deka spored mestoto i statusot vo op{testvoto, licata so hendikep se celosno marginalizirani. Od ovie 67%, 47% smetaat deka postoi celosna marginalizacija vo site sferi na op{testvenoto ìveewe, a 20% smetaat deka iako se marginalizirani, nema {to da se pravi. Deka voop{to ne se marginalizirani smetaat samo 4%. Imaj}i gi vo predvid odgovorite na prethodnoto pra{awe, po pra{aweto Dali licata so hendikep gi ostvaruvaat svoite gra|anski prava?, 56% od ispitanicite smetaat deka ne gi ostvaruvaat voop{to, tuku naprotiv toa se gra|ani od vtor red. I klu~noto pra{awe na temata javna svest vo ova istraùvawe e Dali zaednicata e otvorena za problemite na licata so hendikep?, 7% od ispitanicite odgovorile deka zaednicata e celosno otvorena, 35% smetaat deka e otvorena vo opredeleni slu~ai, 44% smetaat deka se otvara samo po potreba i 13% od ispitanicite smetaat deka zaednicata e celosno zatvorena za licata so hendikep. Mnogu podlaboko (po specifi~ni pra{awa) i sporedbeno so drugite kategorii na marginalizirani grupi e istraùvaweto za Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo koe go sprovede FIOM vo 2008 god. Na pra{aweto Dali bi prifatile Vie ili ~len na Va{eto semejstvo da PARADOKS stapi vo brak so lice so fizi~ki hendikep samo 15,5 % odgovorile DONACII VO ]ORSOKAK so DA. Na potpra{aweto za lice Iako Vladata donese Strategija za so intelektualna popre~enost deinstitucionalizacija i zabrana za priem procentot se sveduva na 3,7%. na novi {titenici vo SZ Demir Kapija, I tuka zavr{uva prikaznata za sepak voodu{evuva~ki be{e prifatena investiciskata donacija na Kosmofon i percepcijata na 42% otvorenost Holandskata ambasada za izgradba na park na zaednicata dobien od predi igrali{te vo institutot vo vrednost od hodnoto istraùvawe. Raznad 50 000 evra. birlivo e deka semejnite odnoPra{aweto e Za kogo?. si pottiknuvaat mnogu emocii.
125
Dijagram br.12 Dali zaednicata e otvorena za problemite na licata so hendikep?
126
Sekoj saka za svoeto dete najdobro. No i pra{awata od drugite sferi ne se mnogu afirmativni. Primer 52,5% od ispitanicite ne bi glasale za pratenik so fizi~ki hendikep, a samo 54,5% bi prifatile takvo lice da im bide pretpostaven na rabotnoto mesto. Rezultative se vo najmala raka zagriùva~ki i direktno upatuvaat na silnata refleksija na t.n. NIMBI efekt. Sepak vo mnogu kategorii licata so hendikep, barem vo istraùvaweto, stojat podobro od drugite marginilizirani grupi kako {to se korisnicite na droga i alkohol, romite i.t.n. Akciite za direktno vlijanie vrz javnata svest imaat efekt. Toa vo RM se sproveduva vo kontinuitet vo noviov milenium, iako ne organizirano i koordinirano. Ovde ne treba da se zaobikoli indiferentnosta na me|unarodnite fondacii i organizacii koi ~esto pati podrùvaat promotivni akcii so cel da se zabeleì nivnoto prisustvo bez da vodat smetka za vistinskit efekt i celesoobraznost na parite i poddr{kata. Kampawi za podignuvawe na javnata svest kon licata so hendikep organizira{e MIA (Da go pronajdeme ~ovekot 2000g), STILM (Sre}ata e nivno PARADOKS pravo 2001 god.), Blagovestie so humani tarnite koncerti 1999NIMBI VO MAKEDONIJA 2002, MTSP vo 2006, Op{tina NIMBI e kratenka od angliskiot izraz Not Aerodrom (Bidi ~ovek - pomogIn My Backyard {to zna~i ne vo mojot dvor. Iako na anketite za op{to - diskrimini 2009 - 20011); kako i Polio natorski pra{awa generalno gra|anite na Plus so ekstenzivnite kampaMakedonija se sebepercipiraat i izjasnuwi (Da bideme iskreni 2002; vaat za tolerantni i nediskriminatori, Nikoj ne e sovr{en 2003; Mosepak koga problemot }e dojde blisku do niv, vo nivnoto sosedstvo ili semejstvo se jot potpis e zakon 2005; Parkpretvoraat od Dr. Xekil vo Mr. Hajd. ing nare~en èlba 2005 i 2011). Ete, samo na 3,7 % od ispitanicite ne Pokraj ovie fokusirani kambi im smetalo da imaat za zet ili snaa lice pawi ima i drugi javni nastani i so mentalen hendikep, (http://www.youtube. com/watch?v=GebKcxRQL2s). inicijativi koi se naso~eni kon ovaa celna grupa.
Treba da se zabeleì deka vakvite akcii nepotrebno go PETICIJATA OD STANARI promoviraat modelot na miVo procesot na deinstitucionalizacija losrdie i so~uvstvo i da se na {titenicite od SZ Demir Kapija vo spomene deka, poradi medi2008 god. se formiraa mali grupni domovi vo iznajmeni stanovi. Eden takov stan umskata poddr{ka, nastanite be{e iznajmen vo Negotino. Sopstvenikot obi~no se skoncentrirani kon na stanot nema{e nikakov problem so toa odbeleùvaweto na 3-ti de{to lica so hendikep }e ìveat vo negokemvri, me|unarodniot den na viot stan. No ku}niot sovet na zgradata Partizanlicata so hendikep. No, sekako, ska, broj 2, dostavi oficijalno protestno ne smee da se zaobikolat kripismo da ne se dozvoli toa i se zakanija tikite deka vakvite slu~uvawa, deka tie vo odbrana na pravoto na bezbedno donacii i teletoni, so finanstanuvawe ({to li toa moè da im zna~i) }e gi primenele site zakonski merki !? siski pobaruvawa, ~esto pati zavr{uvaat vo privatni xebovi, a vo ime na licata so hendikep. Slu~aite na zloupotreba na broevite za donacija na telefonskite kompanii samo go potvrduvaat toa. Bez obzir na anomaliite, vredno e da se spomene nau~enata lekcija deka javnata svest ne se menuva odedna{ i so edna akcija, tuku treba da se odrùva i vlijae vo kontinuitet i od razli~ni aspekti i akteri. Sigurno deka stereotipnite reklamni kampawi i humanitarni koncerti ne se dovolni, tuku se i kontraproduktivni. PREDLOG MERKI Inicirawe i odrùvawe na efikasni kampawi za javnata svest za: Pottiknuvawe na po~ituvawe na pravata na licata so hendikep; Razvoj na pozitivni percepcii i pogolema svest, kako i priznavawe na ve{tinite, zaslugite i mo`nostite na licata so hendikep i nivnite pridonesi; Promovirawe na po~ituvaweto na pravata na licata so hendikep od aspekt na ~ovekovi prava; Pottiknuvawe na site tela KONVENCIJA na mediumite, da gi prikaùvaat licata so hendikep na na~in dosDràvite se obvrzuvaat da donesat neposredni, efikasni i soodvetni leden na celite na KPLH; merki za: podigawe na svesta preku Promovirawe programi za obuop{testvoto, vklu~eno i nivoto na seka za podigawe na svesta za pramejstvo vo odnos na licata so hendikep vata na licata so hendikep; i pottiknuvawe na po~ituvaweto na POVRZANO Mediumi; Nediskriminacija; Zakonodavstvo; Gra|anski organizacii;
pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep; spre~uvawe na stereotipite, predrasudite i {tetni praksi vo odnos na licata so posebni potrebi, vklu~uvaj} i i vrz osnova na pol i vozrast, vo site oblasti na ìvot; promovirawe svest za sposobnostite i pridonesite na licata so hendikep.
SLUÂJ
127
4.10. Monitoring mehanizmi

Vo zemjata na slepite, ednookiot e voda~
Sv. Erazmo
128
Za razlika od drugite dogovori za ~ovekovi prava, KPLH gi propi{uva nacionalnite mehanizmi za sproveduvawe i sledewe i nivnite funkcii (~len 33). Pri ova, taa konceptualno go odvojuva sproveduvaweto od monitoringot i gi dodeluva ovie dve nadle`nosti na razli~ni subjekti: sproveduvaweto na Vladata a monitoringot na nezavisni entiteti. KPLH bara Dràvata da vospostavi struktura od tri mehanizmi. Prvo, za pra{awa povrzani so sproveduvaweto, Dràvata treba da nazna~i eden ili pove}e koordinatori vo ramkite na vladinite ministerstva, i vtoro, da razgleda vospostavuvawe ili nazna~uvawe na koordinativen mehanizam vo ramkite na vladata koj }e go olesni deluvaweto vo site sektori i na razli~ni nivoa (~len 33). Treto, Dràvata treba da vospostavi ili nazna~i ramka za monitoring koja mora da vklu~i eden ili pove}e nezavisni mehanizmi spored me|unarodnite principi koi se odnesuvaat na Nacionalni institucii za ~ovekovi prava (Pariski principi). Gra|anskoto op{testvo i osobeno licata so popre~enost i nivnite organizacii treba da "bidat vklu~eni i celosno da u~estvuvaat vo procesot na monitoring" (~len 33.3). Vospostavuvaweto na nacionalnata struktura za sproveduvawe i monitoring e me|u prvite ~ekori {to treba da se prezemat za vreme ili po ratifikacijata na KPLH. Treba da se odrì po{iroka nacionalna debata za da se osiguri deka nacionalnata struktura gi odrazuva i slovoto i duhot na KPLH i ima soodveten kapacitet i resursi. Debatata treba da gi pregleda postoe~kite mehanizmi, kako {to se onie koi moèbi bile vospostaveni spored Standardnite pravila, i site akteri koi moàt da imaat uloga vo ramkite KPLH. Od su{tinsko zna~ewe e da se napomene povtorno deka licata so posebni potrebi i gra|anskoto op{testvo treba da bidat vklu~eni niz tekot na celiot proces, vo soglasnost so principot na u~estvo koj ja proniùva KPLH (~len 3, 4, 29, 30 i 33). Po~etni nasoki za ova se dadeni od Kancelarijata na Visokiot komesar za ~ovekovi prava na Obedinetite nacii koja obezbeduva Sekretarijat za KPLH, preku, me|u drugoto, tematska studija izdadena vo 2009 god.
Vladina struktura za sproveduvawe Koordinatori moè da se osnovaat vo sekoe ili pove}eto relevantni vladini ministerstva. Tie bi moèle da imaat nadle`nosti za unapreduvawe na svesta za KPLH vo ramkite na ministerstvoto, da u~estvuvaat vo izgotvuvawe na akcionen plan za KPLH i da sledat i izvestuvaat za sproveduvaweto vo ramkite na negovata nadle`nost. Ovaa struktura e sli~na na sistemot na koordinatori za rodova ednakvost koi zemjata gi ima vospostaveno i na centralno i na lokalno nivo na vlast. Za pogolema efikasnost, prepora~livo e da se nazna~at i koordinatori vo ministerstvata i eden op{t koordinator vo ramkite na vladata koj }e vr{i uloga na op{t nadzor i promocija. Op{tiot koordinator nema da sproveduva, tuku }e se fokusira na razvivawe i koordinirawe na koherentna nacionalna politika za KPLH. Toj treba da ima mandat da promovira, vodi, informira i ja sovetuva vladata za pra{awa povrzani so sproveduvaweto na KPLH i, isto taka, moè da posluì kako vrska so nezavisnata ramka za monitoring i kanal za komunikacija so gra|anskoto op{testvo i organizaciite na licata so popre~enost po ova pra{awe. [to se odnesuva do postavuvaweto na op{tiot koordinator, pomestuvaweto na paradigmata sugerira izbegnuvawe na ministerstvata za zdravstvo, socijalna politika ili posebni obrazovni edinici i smestuvawe vo ministerstvata za pravda ili ~ovekovi prava. Bidej}i e potrebno povisoko vlijanie, idealno e da se postavi vo "srceto" na vladata, na primer vo kabinetot na premierot ili na vladata, sli~no kako {to zemjata ima napraveno za Dekadata na Romite. Koe i da bide re{enieto, od su{tinsko zna~ewe e koordinatorot da ima soodveten personal i resursi. Za za{teda, poddr{ka moè da se obezbedi preku golemi ministerstva pod uslov tie eksplicitno da ja priznaat nezavisnosta na strukturata na koordinatorot od mati~noto ministerstvo. Nezavisna ramka za monitoring Ramkata za nezavisen monitoring treba da unapreduva i {titi i da go sledi sproveduvaweto na KPLH. Nejzina glavna funkcija e da gi oceni rezultatite i da obezbedi povratni informacii za sproveduvaweto. Konvencijata ne ja propi{uva organizacionata forma na ramkata i ostava na dràvata da odlu~i za toa vo soglasnost so doma{niot kontekst. Postojat me|utoa tri klu~ni barawa za ramkata za monitoring: - Taa mora da vklu~i barem eden nezavisen entitet koj funkcionira spored Pariskite principi koi baraat nezavisnost garantirana so zakon ili Ustav; avtonomija od vladata; pluralizam, vklu~itelno i vo ~lenstvoto; {irok mandat za unapreduvawe i za{tita vrz osnova na univerzalnite standardi za ~ovekovi prava; soodvetni resursi; i soodvetni ovlastuvawa za istraga. - treba da i se dodeli soodveten mandat i institucionalen kapacitet za efikasno izvr{uvawe na funkciite
129
- Gra|anskoto op{testvo i osobeno na licata so popre~enost i nivnite reprezentativni organizacii treba da bidat vklu~eni i celosno da u~estvuvaat vo procesot na monitoring. Ramkata moè da vklu~i eden nezavisen entitet, pove}e od eden nezavisen entitet, ili da bide mreà na razli~ni akteri od koi eden e nezavisen. Dosega{noto iskustvo e deka pove}eto od dràvite ja dodelile funkcijata na eden entitet a ne na mreà. Od su{tinsko zna~ewe e ramkata da se nazna~i preku {iroka nacionalna konsultacija. Ova }e obezbedi informirana odluka zasnovana na zaedni~ko razbirawe na funkcijata na monitoring i na nadle`nostite i kapacitetite na potencijalnite akteri. Toa, isto taka, }e pomogne da se usoglasat nezavisnite entiteti i eventualni drugi akteri so barawata utvrdeni za da se obezbedi efikasna promocija, za{tita i monitoring. POVRZANO
KONVENCIJA
^lenot 33 od Konvencijata go ureduva pra{aweto na monitoring na implementacijata i bara od dràvite ~lenki da utvrdat mehanizmi za implementacija i monitoring na Konvencijata na nacionalno nivo. 1.Dràvite potpisni~ki, nazna~uvaat edna ili pove}e pojdovni to~ki vo ramkite na reguliraweto na problematikata povrzana so sproveduvaweto na Konvencijata i obrnuvaat vnimanie na utvrduvaweto ili nazna~uvaweto na mehanizmi za koordinacija vo ramkite na reguliraweto so cel poednostavuvawe na aktivnostite vo poedine~ni sektori i na odredeni nivoa. 2.Dràvite vo soglasnost so svoite pravni i administrativni sistemi odrùvaat, zajaknuvaat, nazna~uvaat ili vospostavuvaat ramka so eden ili pove}e nezavisni mehanizmi se so cel promovirawe , za{tita i monitoring na sproveduvaweto na Konvencijata. Pri nazna~uvaweto ili vospostavuvaweto na ovoj mehanizam zemjite potpisni~ki }e gi zemat predvid na~elata povrzani so statusot i funkcioniraweto na instituciite za za{tita i unapreduvawe na ~ovekovite prava. 3.Gra|anskoto op{testvo, licata so hendikep i nivnite organizacii se vklu~uvaat i vo celost i u~estvuvaat vo procesot na monitoring.
Zakonodavstvo; Gra|anski organizacii; Institucii; Javnata svest; Nediskriminacija;
130
Za kraj ...
Ne moàm da veruvam deka istiot Bog {to ni daril ~uvstva, razum i intelekt imal namera da ne gi koristime
Galileo Galilej
Sekoj dobar izve{taj bi trebalo da zavr{i so mal osvrt vrz nau~enite lekcii i svoevidni preporaki za akcija. Vo slu~ajov ne go sledime praviloto od dve pri~ini: Preporakite za akcija se pomesteni na krajot od napisite vo sekoja od tematskite oblasti, za da ne se napu{ti kontekstot na temata koja se objasnuva. Ne sakavme da se povtoruvame i neproduktivno da gi tro{ime skapite stranici. Se razbira deka ima potreba od zbirni i sporedbeni preporaki za akcija, no toa go nadminuva predizvikot koj si go postavuva izdava~ot na ovoj izve{taj. Predizvikot be{e da napravime seopfaten, no sepak samo osnoven, prikaz na sostojbata so koja se soo~uvaat licata so hendikep vo Makedonija vo svetlo na skore{nata ratifikacija na Konvencijata za pravata na licata so hendikep, so akcent na tesnite grla i potrebata od itna akcija. Nau~enite lekcii }e treba da se preto~at vo strategija i soodveten akcionen plan, no toa }e treba da bide napraveno vo zaedni~ka sorabotka na mnogu akteri i odgovorni institucii. A toa e predizvik koj ni go nosi vremeto koe doa|a... Za kraj sakame da se izvinime na site onie koi deluvale na ova pole, a ne se spomnati vo prikazot. Nekoi pak se spomnati vo negativen kontekst. No, nikoj ne e sovr{en. Ne{to najverojatno e propu{teno, ne{to e prioritizirano, a pak ne{to e generalizirano. Sakavme da napravime {to porealna slika, no pejsaòt sepak e subjektiven. I stoime zad nego! Vremeto }e presudi na s#.
131
Bibliografija
Analiza na sostojbata so zastapenosta na devoj~iwata i mom~iwata vo osnovnoto i srednoto obrazovanie i zastapenosta na ènite i maìte kako nastaven kadar vo u~ebnata 2007/2008god. Analizaza sostojbata na licata so intelektualna popre~enost, Poraka 2010 godina Vladimir Lazovski, Izve{taj od istraùvawe: Primena na asistivnata informati~ka tehnologija vo redovnite osnovni u~ili{ta vo Makedonija tekovni sostojbi i potrebi, Skopje, Otvorete gi prozorcite, 2011 (dvojazi~no na mak. i ang.jaz.); Dijana Tav~ievska, Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep, Skopje, Polio Plus, 2005; Emilija Simoska i dr., Inkluzivnosta vo makedonskoto op{testvo, Skopje, Fondacija Institut Otvoreno op{testvo Makedonija, 2008; @aneta Poposka, Od Konvencija do praktika, Skopje, Polio Plus, 2009; Zakon za advokatura, Slu`ben Vesnik na RM, br 59/2002 Zakon za bezbednost i zdravje pri rabota, Slu`ben vesnik broj 92/2007 Zakonot za bezbednost vo sobra}ajot (Sl. Vesnik na RM br 14/98, 38/2002, 38/2004, ~len 20, ~len 69, ~len 247, ~len 399, ~len 400, ~len 406) e vo stanbenite zgradi (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 27/10) Zakon za vrabotuvawe na invalidni lica (Slu`ben vesnik na RM br.44/2000, 16/2004, 62/2005, 113/2005, 29/2007, 88/2008, 161/2008, 99/2009 i 136/2011) Zakon za domuvawe. Slu`ben Vesnik na RM broj Zakon za dràvnite slu`benici, Slu`ben vesnik broj 59/2000. Zakon za za{tita pri rabotata, Slu`ben vesnik broj 13/1998 Zakon za krivi~na postapka, Sl. vesnik na RM broj 150 od 2010 godina Zakon za lokalna samouprava, Slu`ben vesnik br 07/2002 Zakon za parni~na postapka, Slu`ben vesnik na RM broj 79/2005 Zakon za op{ta upravna postapka, Slu`ben vesnik na RM broj 38/2005 Zakon za vonparni~na postapka Zakon za besplatna pravna pomo{, Sl. vesnik na RM br 130/09. Zakon za sudovite, Sl. V na RM broj 58/2006 od 11.05.2006, ~len 43(1). Zakon za maloletni~ka pravda, Slu`ben vesnik na RM broj 87/2007 Zakonot za kultura (Slu`ben vesnik na RM br.31/98, 49/03, 82/2005, 24/2007, 116/2010, 47/2011 i 51/2011) Zakonot za muzeite Sl. V. na RM br.66/2004, 89/2008, 116/2010 i 51/2011 Zakonot za za{tita na decata (Slu`ben vesnik na RM br.98/2000; 17/2003; 65/2004, 113/2005, 98/2008; 107/2008; 83/2009 i 156/2009), Odluka na Ustavniot sud na RM U.br.160/2008 od 01.04.2009 god., Slu`ben vesnik na RM br.46/2009 Zakon za igrite na sre}a i za zabavnite igri, Zakon za igrite na sre}a i za zabavnite igri, objaven vo Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 54/1997, 13/2001, 2/2002 i 54/2007, 2010, 2011 Zakon za invalidski organizacii, slu`ben vesnik br. 89, 2008 Zakon za osnovno obrazovanie, Slu`ben vesnik na RM br.103/08 od 19.8.2008 god., Odluka na Ustaven sud od 1.4.2009, Odluka na Ustaven sud 15.4.2009, Odluka na Ustaven sud 24.6.2009, 33/10, 116/10 i 156/10 i br.18/2011 od 14.02.2011) Prikaz na sostojbata na licata so hendikep vo Makedonija (2012)
133
Zakon za upotreba na znakovniot jazik - Slu`ben vesnik na RM br.98/2000 Zakon za radiodifuzna dejnost (SL. V. na RM. br: 100/05 od 21.11.2005 god.) Zakon za sudska slu`ba, Slu`ben Vesnik na RM, br 98/2008 Zakon za sudovi, Slu`ben Vesnik na RM, br 58/2006 Zakonot za spre~uvawe i za{tita od diskriminacija. Zakon za srednoto obrazovanie (Slu`ben vesnik na RM br. 44/95, 24/96, 34/96, 35/97, 82/99, 29/2002, 40/2003, 42/2003, 67/2004, 55/2005, 113/2005, 35/2006, 30/2007, 49/2007, 81/2008, 92/2008, 33/10, 116/10, 156/10 i br.18/2011) Zakonot za visoko obrazovanie (Slu`ben vesnik na RM br.35/2008, 103/2008, 26/2009, 83/2009, 99/2009, 115/10 i br.17/2011) Zakonot za rabotni odnosi, Slu`ben vesnik na RM br.158/2010 Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep, str. 286 Izve{taj za licata so invalidnost vo R. Makedonija 2007 Istraùvawe za sostojbata na studentite so hendikep vo fakultetite pri Univerzitetot Sv. Kliment Ohridski vo Skopje, 2011 godina. Istraùvawe na Polio Plus za odnosot na mediumite kon pra{aweto na hendikepot za perdiod od edna godina 2010 - 2011 godina Jasminka Fri{~i} i dr., Na patot kon EU: pridonesot na gra|anskoto op{testvo vo kreiraweto na politikata za socijalno vklu~uvawe vo RM, Skopje, MTSP, 2008; MTSP, Socijalnata slika na Makedonija, Skopje, MTSP, 2007; Miodrag Igwatovi}, Izve{taj za licata so invalidnost vo Republika Makedonija, Skopje, Proekt KARDS, 2007; Mirjana Naj~eska i dr., Nevidlivi za op{testvoto, Skopje, FIOM, 2011; Organizacija na obedinetite nacii, Hendikep prira~nik za pratenici, Skopje, Polio Plus, 2007; Politika na hendikep na lokalno nivo, Skopje, Polio Plus, 2012; Kolku ~ini hendikepot, Skopje, Polio Plus, 2012; Zatvorawe na vratite, procesot na deinstitucionalizacija vo RM, Skopje, Bela kniga (De)institucionalizacija na{a realnost, Skopje, 2010; Hendikep izbrani viduvawa, Skopje, Polio Plus, 2003; Pravilnik za na~inot na obezbeduvawe nepre~en pristap, dvièwe, prestoj i rabota na licata so popre~enost do i vo gradbata, Slu`ben vesnik na RM broj 25/2010 od 19.02.2010. Pravilnikot za normite i standardite za domuvawe vo stanbenite zgradi (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 27/10) Pravilnik za ocena na specifi~nite potrebi na licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj, Slu`ben vesnik na RM, br 30/2000 godina Robert Veli~kovski i Sneàna î~evalieva, Decata so pre~ki vo razvoj vo Republika Makedonija, analiza, Skopje, Proekt za zdravstvena mreà na Jugoisto~na Evropa, Skopje, 2010. Sistemsko Zakonodavstvo za licata so hendikep 2006 Ustav na R. Makedonija, Slu`ben vesnik na RM br.158/2010 Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija, Izve{taj za rabotata na fondot vo 2009 godina, Skopje, 2010;
134
Naslov: Hendikep - sloùvalka {to nedostasuva. Prikaz na sostojbata na licata so hendikep vo Makedonija Izdava~: Polio Plus - dvièwe protiv hendikep Za izdava~ot: Zvonko [avreski Dizajn i grafi~ko tehni~ka podgotovka: OZ Dizajn, Skopje Tira`: 1000 primeroci Pe~at: Sofija Bogdanci Proizvodstvo: 2012
CIP - Katalogizacija va publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski, Skopje 364.622(497.7)1991/2011 364.694(497.7)1991/2011 HENDIKEP : sloùvalka {to nedostasuva: Prikaz na sostojbata na licata so hendikep vo Makedonija. - Skopje : Polio Plus, 2012. - 133 str.: graf. prikazi; 23 sm Fusnoti kon tekstot. - Publikacijata e vo ramkite na proektot Vo potraga po zagubenata agenda. - Bibliografija: str. 131-132 ISBN 978-608-4608-07-3 COBISS.MK-ID 92719370

Хендикеп - сложувалка што недостасува Приказ на состојбата на лицата со хендикеп во Македонија

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Хендикеп - сложувалка што недостасува Приказ на состојбата на лицата со хендикеп во Македонија

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

POLIO PLUS dvi`ewe protiv hendikep

HENDIKEP SLO@UVALKA [TO NEDOSTASUVA

1. OSNOVNI SOGLEDUVAWA .....................................

2. OP[TI PRA[AWA ................................................... 25

3. SPECIFI^NI PODRA^JA ....................................... 47

Prikaz na sostojbata na licata so hendikep vo Makedonija (2012)

Za Kraj ......................................................................... 129

Hendikep - sla`uvalka {to nedostasuva

Prikaz na sostojbata na licata so hendikep vo Makedonija (2012)

Hendikep - sla`uvalka {to nedostasuva

Prudon v.s Marks

Prikaz na sostojbata na licata so hendikep vo Makedonija (2012)

Hendikep - sla`uvalka {to nedostasuva

Hendikep - sla`uvalka {to nedostasuva

Hendikep - sla`uvalka {to nedostasuva

Hendikep - sla`uvalka {to nedostasuva

Dijagram br. 1 Trite golemi ~ove~ki grupi po pra{aweto na hendikep

Prikaz na sostojbata na licata so hendikep vo Makedonija (2012)

Dijagram br. 3 Dvi`ewe na GDP razvojot na Makedonija

Hendikep - sla`uvalka {to nedostasuva

Hendikep - sla`uvalka {to nedostasuva

Hendikep - sla`uvalka {to nedostasuva

Hendikep - sla`uvalka {to nedostasuva

Hendikep - sla`uvalka {to nedostasuva

Dijagram br. 4 Dali licata so hendikep gi ostvaruvaat svoite gra|anski prava ?

OON KONVENCIJA - norma koja bara sistem

Hendikep - sla`uvalka {to nedostasuva

Dijagram br. 5 Kako Dr`avata treba da gi za{titi pravata na licata so hendikep?

Prikaz na sostojbata na licata so hendikep vo Makedonija (2012)

2.5. Gra|anski organizacii

Dijagram br. 6 Dali zdru`enijata na gra|ani ~inat dovolno za licata so hendikep ?

Zakon za invalidski organizacii, slu`ben vesnik br. 89, 2008

Hendikep - sla`uvalka {to nedostasuva

Prikaz na sostojbata na licata so hendikep vo Makedonija (2012)

Prikaz na sostojbata na licata so hendikep vo Makedonija (2012)

2002 460.510 70.000 15,20%

2003 566.762 70.000 12,35%

2004 610.566 75.000 12,28%

2005 649.937 75.000 11,54%

2006 223.072 75.000 8,41%

Sistemsko Zakonodavstvo za licata so hendikep 2006

Hendikep - sla`uvalka {to nedostasuva

Hendikep - sla`uvalka {to nedostasuva

Hendikep - sla`uvalka {to nedostasuva

Prikaz na sostojbata na licata so hendikep vo Makedonija (2012)

Hendikep - sla`uvalka {to nedostasuva

Prikaz na sostojbata na licata so hendikep vo Makedonija (2012)

Hendikep - sla`uvalka {to nedostasuva

Prikaz na sostojbata na licata so hendikep vo Makedonija (2012)

Hendikep - sla`uvalka {to nedostasuva

Prikaz na sostojbata na licata so hendikep vo Makedonija (2012)

Hendikep - sla`uvalka {to nedostasuva

Prikaz na sostojbata na licata so hendikep vo Makedonija (2012)

Hendikep - sla`uvalka {to nedostasuva

Prikaz na sostojbata na licata so hendikep vo Makedonija (2012)

Hendikep - sla`uvalka {to nedostasuva

Prikaz na sostojbata na licata so hendikep vo Makedonija (2012)

Hendikep - sla`uvalka {to nedostasuva

3.4. Socijalna za{tita

Prikaz na sostojbata na licata so hendikep vo Makedonija (2012)

Hendikep - sla`uvalka {to nedostasuva

Prikaz na sostojbata na licata so hendikep vo Makedonija (2012)

Hendikep - sla`uvalka {to nedostasuva

Prikaz na sostojbata na licata so hendikep vo Makedonija (2012)