You are on page 1of 66

s k o n o e d o m a k u r n o t l s t v k u d e l n a s

i k s i l Osman nici spome

ISBN 978-9989-2504-9-1

MAKEDONSKO KULTURNO NASLEDSTVO

Knigata e objavena so poddr{ka na Italijanskata Kooperacija (Cooperazione Italiana) i Kancelarijata na UNESKO vo Venecija - Regionalno biro za nauka i kultura vo Evropa (UNESKO BRESCE). Iska`anite stavovi i prezentacijata na materijalot vo ovaa publikacija ne izrazuvaat mislewe na Sekretarijatot na UNESKO vo vrska so pravniot status na bilo koja zemja, teritorija, grad ili oblast, za nejzinite vlasti ili za razgrani~uvaweto na nejzinata granica ili granici. Avtorot (avtorite) e odgovoren za izborot i prezentacijata na faktite sodr`ani vo ovaa publikacija i tie ne se nu`no onie na UNESKO i ne se obvrzuva~ki za Organizacijata.

Skopje 2008

osmanliski spomenici
M A K E D O N S K O K U L T U R N O N A S L E D S T V O

SODR@

INA

osmanliski spomenici
M A K E D O N S K O K U L T U R N O N A S L E D S T V O

Jeni xamija Ishak ^elebi xamija Gazi Hajdar Kadi xamija Deboj amam Bezisten Zandan kule Hun}ar xamija Nov amam Tatar Sinan beg xamija Ali pa{ina xamija Tekija Zejnel Abedin pa{a Turbe na Sinan ^elebi An Mustafa pa{a xamija Sultan Murat xamija Jahja pa{a xamija Gazi Isa begova xamija

Bitola Bitola Bitola Bitola Bitola Bitola Debar Debar Kumanovo Ohrid Ohrid Ohrid Prilep Skopje Skopje Skopje Skopje

10 14 18 22 26 30 32 36 38 42 46 50 52 54 60 64 68

Ishak beg (Alaxa) xamija Husein [ah xamija Daut pa{in amam ^ifte amam Kur{umli an Kapan an Suli an Bezisten Kamen most Halveti teke Orta xamija [arena (Alaxa) xamija Arabati baba te}e Star turski amam Husameddin pa{a xamija Bezisten

Skopje s. Saraj - Skopje Skopje Skopje Skopje Skopje Skopje Skopje Skopje Struga Strumica Tetovo Tetovo Tetovo [tip [tip

72 76 80 84 88 92 94 98 100 102 104 108 114 120 122 126

PREDG

OVOR

Vo minatoto na teritorijata na Republika Makedonija se vkrstuvale razli~ni kulturi i sferi na vlijanija ~ii materijalni svedo{tva predizvikuvaat golem interes vo nau~nata javnost. Sekoja od niv ostavila svoi belezi kako vo materijalnata taka i vo duhovnata kultura na makedonskiot narod. No se ~ini, pet vekovnoto Osmanlisko prisustvo (kraj na 14 po~etok na 20 vek) ostavilo poseben beleg i neizbri{livi tragi vo fizionomijata na selata i gradovite, koi vo toj period go dostignuvale svojot kulturen i ekonomski podem. Toa e period koga za zadovoluvawe na potrebite na muslimanskoto naselenie bile gradeni golem broj na objekti od profan i sakralen karakter kako odraz na vladea~kite ekonomsko politi~ki priliki, voedno pretstavuvaj}i izraz na kulturnite i umetni~kite streme`i i mo`nosti vo odredeni periodi. Gradbata na osmanliski objekti svojot podem go dostignuva vo tekot na 15 i 16 vek koga se izgradeni golem broj xamii, amami, bezisteni, anovi, sarai i drugi objekti koi plenuvaat so svojata ubavina i arhitektonska forma. Za brojnosta govori podatokot {to go naveduva poznatiot turski patepisec Evlija ^elebi deka vo 17 vek vo Skopje imalo 120 mihrabi i 45 xamii a vo Bitola 70 xamii. No golem del od niv ne uspeale da gi nad`iveat nemirnite

vremiwa koi ~esto go zafa}ale prostorot na Balkanot - pove}eto nastradale od katastrofalnite zemjotresi, raznite elementarni nepogodi, a nekoi ne uspeale da se vklopat vo novite urbanisti~kite planovi. Osmanliski spomenici pretstavuva del od edicijata Makedonsko kulturno nasledstvo, {to so finansiska poddr{ka od UNESKO BRESCE e publikuvana od strana na Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo. Vo knigata se sodr`ani najzna~ajnite karakteristi~ni spomenici na osmanliskata graditelstvo, gradbi koi se odlikuvaat so svojata monumentalnost, ~uvstvo za prostor i ubavina. Opfateni se sakralni i profani objekti koi seu{te opstojuvaat na ovie prostori, i koi so svojot umetni~ki izraz gi dolovuvaat dostignuvawata na graditelite i zografite od vremeto na nastanuvaweto. So ovaa publikacija se obiduvame da go dobli`ime ovoj vid kulturno nasledstvo do qubitelite na arhitekturata i umetnosta bez pretenzii za nau~ni tolkuvawa na odredeni nedore~enosti. Pri selekcijata na spomenicite se vodevme pred se od zna~eweto na objektite, nivnata so~uvanost i dostapnost na javnosta, kako i va`nosta koja tie ja odigrale vo razvojot na osmanliskata arhitektura i umetnost.

m-r Zoran Pavlov

osmanliski spomenici

i t: Jen objek tola ja: Bi i c a k lo

xamija

JENI XAMIJA
dograden i pretvoren vo zatvoren trem, najverojatno vo tekot na 19 vek, koga se zgolemuva brojot na vernicite. Vakviot tip na prostran dvoen trem kade sekoj travej e zasveden so slepa kupola vidliva i od nadvor, se javuva kako rezultat na potrebite na gradot. Redok na po{irokite prostori vo sosedstvoto, toj stana karakteristi~en i prepoznatliv element na pogolemite bitolski xamii od tipot na soborni xamii. Xamijata e masivna, monumentalna gradba so skoro kvadratna osnova, gradena vo opus cloissone (alternacija na fino obraboteni kameni kvadri i tuli), karakteristi~en ne samo za site pogolemi xamii vo Bitola izgradeni vo tekot na 16 i 17 vek, tuku i za site drugi pogolemi objekti od javen karakter koi pripa|aat na osmanliskata arhitektura od istiot period, no i za sakralnata hristijanska arhitektura. Toa zna~i deka se raboti za tradicionalen na~in na gradewe koristen na ovie prostori. Spored dostapnite podatoci, xamijata kako verski objekt e koristena se do 1943 god., a od 1957 god. do denes se koristi kako Umetni~ka galerija. Vrednosta na ovoj objekt ne ja ~ini samo visokiot procent na izvorna so~uvanost na eksterierot i enterierot vo pogled na organizacijata na prostorot, tuku i bogatata dekoracija vo enterierot: plitkoreljefna dekoracija od arabeski na

Xamijata Mehmed (Mahmud) Efendi, poznata i kako Jeni xamija, spored arhitektonskata koncepcija, rasporedot na prostorot i vidlivoto skalesto ka~uvawe na masite vo visina, pretstavuva eden od poreprezentativnite primeri na zreliot klasi~en stil vo ramkite na osmanliskata sakralna arhitektura na ovie prostori. Izgradena e vo 1558/59 god. kako ednoprostorna potkupolna gradba so istovremeno izgraden trem koj e

10

osmanliski spomenici

11

originalniot mermeren mobilijar (mimbar, kjurs), ukrasot od stalaktiti na mihrabot i pod trompite; na mermernite portali, drvenata vrata na portalot za vlez vo molitveniot prostor; potoa kaligrafski ispi{anite natpisi na mermerni plo~i nad vlezovite, kako i slikanata i fajansnata dekoracija. Dekoracijata vo molitveniot prostor se sostoi od slikani lozici i raznovidni floralni elementi, zraci vo forma na rozeti, pejza`i, slikani levhi so kaligrafski ispi{ani suri od Kuranot, ili so imiwata, odnosno mudrite izreki na prvite halifi i sl. Vo slikanata dekoracija vo tremot, koja poteknuva od 19 vek, se javuvaat sosema drugi motivi: raznovidni

vazni i ibrici so cve}e, frutieri so ovo{tie, zrakasti rozeti, no i slikani stolbovi vo manir na iluzionizam, sozdavaj}i pri toa ~uvstvo na golema prostranost na tremot. Ona po {to se izdvojuva ovaa xamija, ne samo me|u bitolskite, tuku i me|u xamiite vo Makedonija, e ukrasot od fajans (na minaretot i okolu glavniot portal na molitveniot prostor). Fajansnata dekoracija na teritorijata na Makedonija e retka, ja ima samo na Isak begovoto turbe vo Skopje od 1438 god., koja tipolo{ki e ista so dekoracijata od minareto na Jeni xamija. Za razlika od toa, fajansot okolu portalot na Jeni xamija e unikaten, ne pripa|a na takanare~eniot mozai~en fajans, kako prethodno

navedeniot, tuku, vo ovoj slu~aj, fajansnite plo~ki imaat pogolema dimenzija, a dekoracijata (preplet od floralni ornamenti) e izvedena na niv, a ne od niv. Pri toa sekoja idna plo~ka ja nadopolnuva prethodnata, so {to se postignuva odredena kompozicija. Ovoj fajans spored svoite osnovni karakteristiki i koristenata kombinacija na boi pripa|a na takanare~enata plavo-bela grupa, karakteristi~na za poznatite i mnogu ceneti rabotilnici vo Iznik vo period na 16 i 17 vek. Ovoj objekt ne pretstavuva samo prepoznatliv urbanisti~ki akcent vo ramkite na unikatniot urban ansambl - zonata na monumentalni spomenici

vo Bitola, tuku istovremeno zboruva i za rangot na gradot koj vo navedeniot period bil zna~aen trgovski, administrativen, zanaet~iski, voen i kulturen centar na Rumelija, grad na bogati ktitori ~ii zave{tanija mo`at da se smetaat za ramnopravni so nekoi objekti istovremeno gradeni vo prestolninata
Radmila Petkova

Lit.: K. Tomovski, Xamii vo Bitola, II - 2, Godi{en zbornik na Tehni~kiot fakultet, Skopje, 1957; M. Teufik, Kratka istorija na Bitolskiot vilaet, Bitola, 1911, (neobjaven prevod od turski jazik Istoriski arhiv vo Bitola); Fond-Bitolski kadiski sixili (regesti), Istoriski arhiv - Bitola (neobjaven prevod).

12

osmanliski spomenici

13

t: Ish objek itola ija: B c a k lo

ak ^el

ebi xa

mija

ISHAK ^ELEBI XAMIJA


Taa spored planot i arhitektonskata koncepcija na prostorot pretstavuva usovr{en brusanski tip na ednoprostorna podkupolna xamija, odnosno pripa|a na po~etnite ostvaruvawa na osmanliskiot klasi~en stil, ~ij podem po~nal so gradbite na mimar Hajredin. Ishakie e najgolema po dimenzii bitolska xamija ~ij trem, poradi zgolemeniot broj na vernici, e pro{iren i zatvoren vo 19 vek. Spored funkcijata xamijata pripa|a na tipot na ulu cami xamii xamii na petokot, odnosno glavni soborni xamii vo koi se odr`uvaat sekojdnevno site pet zadol`itelni molitvi. Za nejzino normalno funkcionirawe i odr`uvawe, kako i za odr`uvawe na ostanatite objekti vo sostavot na svojot vakaf: mekteb, medresa, stranopriemnica, biblioteka i sl. ovoj izrazito bogat i u~en kadija, gi ostavil prihodite od 105 du}ani, 4 prostorii, 20 vodenici i edna bav~a, kako i 300.000 srebreni dirhemi koi trebalo da se davaat so interes od 10%. Kako i ostanatite xamii od ovoj tip, i ovaa e gradena vo opus cloissone (alternacija na kameni kvadri i tuli so spojnici od hidrauli~en malter), koj, zaedno so prekr{enite lakovi izvedeni od radijalno postaveni tuli nad prozorcite, koi gi formiraat

Xamijata, poznata i kako Ishakie, e izgradena vo 1506 god. od strana na bitolskiot kadija Ishak ^elebi, porane{en kadija na Solun (spored edna od trite so~uvani vakafnami). Ovaa xamija izgradena vo centarot na gradot na nekoga{niot Bit pazar, odnosno Stambol ~ar{ija vo neposredna blizina na bezistenot, e najgolemata i denes aktivna xamija vo Bitola.

14

osmanliski spomenici

15

lunetite, se edinstvenata dekoracija na fasadite. Monumentalnosta na objektot, gledano od nadvor, e potencirana samo so o~evidnoto naglaseno skalestoto ka~uvawe na masite vo visina, kako i so izvonrednata harmonijata na proporciite koja e dovedena do sovr{enstvo. Za razlika od eksterierot, enterierot deluva mnogu porasko{no, za {to pridonesuva ne samo bogato dekoriraniot originalen mermeren mobilijar, tuku i

yidnoto slikarstvo, i ednostavnata {tuko dekoracija. Ona {to e karakteristi~no za enterierot i postoi samo vo ovaa xamija e golemata drvena katna galerija mahvil i donanma-kru`na galerija vo visina na tamburot na kupolata. Mahvilot, na severo-zapadnata strana na molitveniot prostor, koj nad parapetot na ogradata zavr{uva so fino oblikuvana mu{arabija e obnoven pri posetata na Bitola na sultanot Re{at V vo 1911 god.

Za razlika od nego donanmata e napravena od strana na Francuzite vo 1912 god. za da mo`at da se vr{at eventualni popravki na najvisokite delovi na objektot. Stalaktitite vo gornata polovina na mihrabot i onie na rebresto izvedenite trompi, kako i perforiranata dekoracija vo forma na arabeski na stranite na mimberot, potoa poligonalnata fijala na zavr{etokot na mimberot, rozetite i rombovite na kjursot, ukrasot na la~niot del na portalot i sl. se boeni. Slikanata dekoracija e verojatno od ponovo vreme. Vo gornite delovi na objektot e mnogu ednostavna i svedena na lenti od floralni ornamenti i lozici koi go sledat frizot od prekr{eni lakovi izvedeni vo {tuko koi, na tipi~no persiski na~in, gi povrzuvaat trompite. Triagolnicite koi se formiraat pod trompite, kako i onie pome|u lakovite se ukraseni so buketri na cve}iwa, pa duri i apstraktni ornamenti. Frizot na pejza`i vo visina na donanmata e izveden e so izrazito sirovi, jaki boi i po ka`uvawe go rabotele italijanski majstori so sredstva od vojnite reparacii, dobieni poradi o{tetuvawata na objektot vo tekot na Prvata svetska vojna. Vo poniskite zoni osven slikanite floralni ukrasi i slikanite ramki koi gi sledat site prozorski otvori se javuvaat i golem broj na slikani, no i aplicirani levhi so kaligrafski ispi{ani suri od Kuranot ili imiwata na halifite. Sekako poseben kuriozitet e pozlatenata levha na isto~niot yid, visoko nad kjursot, poklon od posledniot turski sultan Re{ad V.
Radmila Petkova

Lit.: R. Momidi}, Xamijata Ishak - ^elebi vo Bitola, 1, Zbornik na trudovi, Bitola, 1979; H. Kale{i, Najstariji vakufski dokumenti u Jugoslaviji na arapskom jeziku, Pri{tina, 1972; K. Tomovski, Xamii vo Bitola, II - 2, Godi{en zbornik na Tehni~kiot fakultet, Skopje, 1957.

16

osmanliski spomenici

17

lokaci

r i Hajda t: Gaz a l objek to ja: Bi

Kadi x

amija

GAZI HAJDAR KADI XAMIJA


so~uvan kaj ovaa bitolska xamija. Osnovata na molitveniot prostor e skoro kvadratna, a kupolata koja e visoka 19 m. nosena e od 12-stran tambur, koj le`i na rebresto obraboteni trompi. Podelbata na prostorot vo otvoreniot trem-livan na tri travei e izvedena so ~etiri mermerni stolba, povrzani so prekr{eni lakovi koi gi nosat niskite oktogonalni tamburi na malite slepi kupoli (vidlivi i od nadvor), so koi e zasveden sekoj travej. Podot na tremot, kaj bo~nite travei e izdignat, vo odnos na podot od centralniot travej. Xamijata e masivna gradba, gradena vo kombinacija na obraboteni kameni kvadri (malterisana od nadvor) i tuli samo vo horizontalni redovi, so spojnici od hidrauli~en malter. Ako se izzeme izgledot na tremot, kako i dekorativno obraboteniot mermeren portal i poligonalnite ni{i na nadvore{niot severozapaden yid na xamijata, koloristi~kiot efekt postignat so opusot na yidarija, i so radijalno postavenite tuli pri oblikuvaweto na lakovite nad prozorcite, se edinstveniot ukras na eksterierot na objektot. Vo enterierot, koj e prostran i monumentalen, so~uvan e samo mihrabot - poligonalna ni{a pri vrvot ukrasena so stalaktiti, a ostanatiot voobi~aen mobilijar ne e so~uvan (objektot e taka zateknat pri

Spored kamenata plo~a so natpis, ispi{an na arapski jazik, a koja se nao|a nad samiot vlez, xamijata e izgradena vo 969 (1561/62), od strana na bitolskiot kadija Hajdar za kogo znaeme samo deka poteknuva od semejstvo na osvojuva~ite (poradi zborot gazi-osvojuva~ vo sostav na negovoto ime). Ovaa xamija, smestena vo nekoga{niot Ov~ki pazar, vo neposredna blizina na monumentalniot ~ifte amam - Deboj i Starata bitolska ~ar{ija, vsu{nost e glavniot objekt vo ramkite na golemiot vakaf na bogatiot ktitor. Kako i ostanatite pogolemi xamii vo Bitola od ovoj period i ovaa xamija pretstavuva ednoprostorna podkupolna gradba so istovremeno izgraden otvoren trem-livan koj e edinstveno

18

osmanliski spomenici

19

konzervacijata i restavracijata na istiot vo tekot na 1960/61 god.). Od slikanata dekoracija vo vnatre{nosta postojat samo bledi tragi vo gornite zoni, dodeka vo poniskite zoni taa e o{tetena ili sosema uni{tena. Bojadisanata stilizirana geometriska ornamentika ja sre}avame okolu prozorite, arkite i trompite. Dekoracijata poteknuva od osmanliskata umetnost na 19 vek, so elementi sli~ni na dekorativnata

umetnost primeneta vo Anadolija. Dekorativnata kamena plastika e najzastapena vo obrabotkata na mihrabot i trompite, dodeka plitkiot reqef e prisuten najmnogu na portalot, kapitelite i na mimberot. Drvenata rezbana vrata e izvedena vo ba-reqef. Na nea doiminira stiliziraniot prikaz na arapskata bukva elif. Ona {to ovaa xamija ja izdvojuva od ostanatite xamii

od ovoj tip vo Bitola, pa i Makedonija, e unikatniot plan kade vo organizacijata na prostorot se javuvaat dve minariwa (denes se so~uvani samo nivnite postamenti). Ovaa monumentalna xamija, iako ne{to pomala po dimenzii od ostanatite kupolni xamii vo Bitola, spored svoite idealni proporcii, nivnata izvonredna harmonija, kako i naglasenoto skalesto ka~uvawe na masite vo visina, pretstavuva eden od najubavite primeroci na zreliot klasi~en stil na osmanliskata sakralna arhitektura. Apsolutno sovr{enstvo na proporciite i monumentalna ednostavnost na prostorot (enterier i eksterier), se onie karakteristiki poradi koi golem broj na istra`uva~i gi navele na pomisla deka se raboti za edna od mnogute objekti izgradeni spored proektot na najgolemiot turski arhitekt na klasi~niot stil Koxa mimar Sinan. To~no e deka ovoj dvorski arhitekt svojot najgolem uspeh go postignal proektiraj}i tokmu vakov tip na mali ednoprostorni podkupolni xamii, no za `al, imeto na ovaa xamija ne postoi vo nitu eden od popisite na objekti koi toj gi izgradil, nitu pak poseduvame bilo kakov drug relevanten dokaz koj bi go potvrdil vakvoto mislewe. Toa ni dava mo`nost da pretpostavime deka ovoj objekt, koj e graden za kadija, a ne za dvorski velikodostojnik, mo`ebi e delo na nekoj od negovite brojni u~enici i sorabotnici koi proektiraa i gradea objekti {irum imperijata, dosledno primenuvaj}i gi propoziciite koi toj gi zacrta pri gradbata na vakov tip na objekti.
Radmila Petkova

Lit.: A. Andrejevi}, Islamska monumentalna umetnost XVI veka u Jugoslaviji, Beograd, 1984; K. Tomovski, Konzervacija i restauracija Gazi Hajdar kadijine xamije u Bitoqu, Zbornik za za{titu spomenika kulture, kw. 13, Jugoslovenski institut za za{titu spomenika kulture, Beograd, 1962; K. Tomovski K., Xamii vo Bitola, II - 2, Godi{en zbornik na Tehni~kiot fakultet, Skopje, 1957.

20

osmanliski spomenici

21

: Debo OBJEKT itola ija: B lokac

j amam

DEBOJ AMAM
grani~ele so ~ar{ijata. Vrz osnova na podatocite od turskite izvori, kako i konkretno vo Bitolskite kadiski sixili, po~nuvaj}i od 15 vek, pa se do 1912 god.se javuvaat imiwa na desetina amami, ~ii lokacii vo najgolem broj slu~aevi ne se poznati. Tokmu za toa, ne mo`e so sigurnost da se ka`e koj od navedenite amami pokasno go dobil nazivot Deboj skladi{te. Dokolku e toa Eski, vikan i Atik, odnosno Star amam ~ij ktitor e gazijata Sunkur ^au{ ( del od objektite od negovio negoviot vakaf bea vo neposredna blizina naspram Debojot), Debojot bi datiral od 15 vek. No, imeto na eden dr. ~ifte amam Alaxa ([aren) amam pove}e go privlekuva na{eto vnimanie, pred se poradi toa {to vakviot naziv pove}e bi mu odgovaral na amamot Deboj, ne samo poradi goleminata i monumentalnosta, tuku i poradi negovata bogatata i majstorski izvedena dekoracija. Dokolku Alaxa amamot e amamot Deboj negov ktitor, spored pi{uvanite izvori e Ekselencijata Ahmed pa{a. Vakafnama za imotot na ovoj pa{a ne e so~uvana i poradi toa mo`e samo da se pretpostavi deka se raboti za eden od pove}eto pa{i so isto ime koi `iveat vo tekot na 15-16 vek, ili eventualno za nekoj beglerbeg na Rumelija. Iako ne postojat precizni podatoci nitu za ktitorot,

^ifte amamot DEBOJ vo Bitola se nao|al vo sostav na starata bitolska ~ar{ija, no denes, po uni{tuvaweto na golem del od ~ar{ijata, toj se nao|a na samata nejzina granica. Postoeweto na objekti koi vo minatoto bile vo neposredna blizina na Debojot, kako {to e Gazi Hajdar xamija, urnatata Singur ^au{ xamija, potoa anovite na poznatiot Ov~i Pazar, ostava prostor da smetame deka tokmu so nekoi od niv bila formirana urbanisti~ki funkcionalna celina: xamija bawa - an, tipi~na za orientalnite gradski sredini, so cel zadovoluvawe na higienskite, verskite i potrebite za smestuvawe prvenstveno na posetitelite na gradot, no i na mesnoto naselenie koe `iveelo vo bliskite maala koi

22

osmanliski spomenici

23

nitu za godinata na izgradbata na ovoj reprezentativen objekt, monumentalnosta na gradbata, yidarijata i prebogatiot ukras od stalaktiti, {tuko dekoracija po yidovite i brojnite yvezdi~ki na kupolite, arhitektonskite karakteristiki na objektot sogledani so metod na komparacija so to~no datirani amami od krajot na 15-16 vek, uka`uvaat deka se raboti za objekt koj pripa|a na zlatniot vek na osmanliskata arhitektura. Amamot, kako i site monumentalni objekti vo navedeniot period e graden vo alternacija na kameni kvadri i tuli so spojnici na hidrauli~en malter koj e koristen i za malterisuvawe na enterierot, {to e sosema opravdano so ogled na funkcijata na objektot i mo`nosta od o{tetuvawa predizvikani od vlaga.

Organizacijata na prostorot vo ovoj dvoen (~ifte) amam, e sledna: `enskiot del, koj e pogolem po dimenzii, pobogato ukrasen i odvoen so yid od ma{kiot, se sostoi od: {adrvan (golema podkupolna prostorija so kvadratna forma, so {estostrana lanterna vo centarot na kupolata i {adrvan pod nea - nameneta za garderoba), potoa kapaluk (nameneta za odmor), mejdan (nameneta za masa`a) i dve pomali prostorii, levo i desno od mejdanot tra{ hani (nameneti za depilacija), posle {to sledat prostorii koi pripa|aat na halvetot (nameneti za kapewe). Ma{kiot del se sostoi samo od: {adrvan (re{en na ist na~in kako i kaj `enskiot del), kapaluk i halvet, koi se pomali po dimenzija.

Neophodniot mobilijar - masi za masa`a- gubek ta{, kurni i sl. ne e so~uvan. Denes nedostasuvaat i delovite hazna (rezervoar za voda) i }ulhan (lo`i{te), koi sekoga{ se zaedni~ki za dvata dela, koi bea konstatirani vo tekot na istra`uva~kite raboti vo 1967 god, pri restavracijata i konzervacijata na amamot. Inaku, zagrevaweto na amamot se obezbeduva{e po principot na hipokausti, odnosno so struewe na topol vozduh me|u podovite i yidovite. Bogatiot ukras na trompite, kako i frizovite od floralni i geometriski ornamenti na yidovite e od tipot na plitok reljef i e izveden vo {tuko. Site prostorii se zasvodeni so: kupoli noseni od

trompi, poluobli~esti ili ogledalasti svodovi so yvezdesti otvori koi ovozmo`uvaat osvetluvawe na enterierot . Pred konzervacijata, amamot ima{e pokriv od turski keramidi, a denes e od pocinkovan lim {to doprinese razigranata petta fasada da dojde do poln izraz. Vo 90-tite god. na 20 vek amamot e adaptiran vo proda`en prostor.
Radmila Petkova

Lit.: R. Petkova, Kulturno istoriski spomenici vo Bitola, Bitola, 2004 (del od monografija za gradot); K. Tomovski, Amamot Deboj vo Bitola, Zbornik posveten na Dim~e Koco, Skopje, 1975.

24

osmanliski spomenici

25

E tola OlBJ ja: Bi okaci

KT: Be

zisten

BEZISTEN
lihva od 10% na bogatite od za{titeniot grad Bitola, koi `iveat vo ku}ata na manufakturistite, nare~ena Bezazistan. Ovoj, na daleku pro~uen bezisten po golemina i sigurnost, pretstavuva{e interes za brojni patepisci kako venecijanskiot pratenik Lorenco Bernardo (1591 god.), potoa Evlija ^elebi, koj prestojuval vo Bitola vo 1661 god, Johan Han, Ami Bue i drugi patepisci koi go posetuvale gradot vo 19 i 20 vek. Poradi nepostoewe na vakafnama, za izgradbata na bezistenot, kako i za negoviot ktitor doznavame od eden dokument od 18 vek, koj se odnesuva za vodewe na spor me|u muteveliite na dva vakafi, od koj proizleguva deka ktitor na bitolskiot bezisten e begler-begot na Rumelija, defterdarot i golemiot vezir Koxa Daut pa{a Uzun~ar{ili. Ovaa vidna li~nost e poznata i kako ktitor na Daut pa{iniot amam, darbhanata (kovnica na pari) i anot na robovi vo Skopje, potoa na Katlanovskata bawa, kako i na brojni dr. objekti vo sostav na negovite vakafi vo: Varna, Tatar Pazarxik, Jeni [eher, Bursa, Istambul, Iznik i drugi gradovi {irum prostranata Imperija. Imaj}i vo predvid deka ktitorot po~inal na krajot na 15 vek proizleguva deka bezistenot vo Bitola e izgraden najdocna do toj period.

Bezistenot, koj be{e srce na nekoga{nata golema Bitolska ~ar{ija od koja denes e so~uvan samo centralniot del, e smesten vo centarot na gradot vo neposredna blizina na xamiite Jeni i Ishak ^elebi, kako i na Saat kulata. Ovoj monumentalen objekt posebno se istaknuva so svoite izraziti istoriski, arhitektonsko-estetski i likovni vrednosti i e eden od retko so~uvanite bezisteni od ovoj tip vo Makedonija. Prv pat se spomenuva vo vtorata vakafnama na Ishak ^elebi ibn Isa (ktitorot na Ishak xamija) zaverena vo Bitola vo 1508 god., vo koja legatorot naglasuva deka, uvakafenite 300.000 dirhemi vo korist na objektite na negoviot vakaf, treba da se davaat so

26

osmanliski spomenici

27

Bezistenot e izgraden kako pokrien pazar, prvobitno namenet za prodavawe na skapoceni tkaenini i bez, a pokasno vo tekot na pove}evekovnoto postoewe toj ne samo {to ja menuval namenata, tuku i se ruiniral, dograduval i obnovuval (so arheolo{kite istra`uvawa se konstatirani 3 fazi na gradba, ne zemaj}i ja vo predvid negovata adaptacijata vo 80-tite godini na 20 vek). Poslednite golemi intervencii se od krajot na 19 vek koga nejverojatno se izvedeni i barokno re{enite atiki nad vlezovite. Toj e bazilikalno re{ena longitudinalna gradba so nepravilna pravoagolna forma, dolga okolu 65 metri, so 3 ulici, brojni du}ani i 4 monumentalni mermerni vleza so masivni `elezni porti . Vakov raspored na prostorot vo Bezistenot, kako i opis na negoviot

izgled, dava vo svojot patepis od 19 vek Ami Bue, koj naveduva deka vo bezistenot ima 3 ulici i 84 du}ani i deka istiot li~i na vistinska tvrdina so `elezni porti i kupoli pokrieni so olovo. Najstarite delovi na bezistenot se gradeni od obraboten i poluobraboten kamen vo kombinacija so tuli samo vo hotizontalni redovi. Vo podocne`nite periodi se javuva me{ana yidarija, na delovi samo tuli, a nekade so tuli i kamen. Svodovite se poluobli~esti so zajknuva~ki lakovi (nad ulicite) i koritesti, razli~ni po forma (zavisno od prostorot koj go zazema odreden du}an) se yidani samo od tuli so varov i hidrauli~en malter. Enterierot se osvetluva so pravoagolnite prozorci postaveni po dol`ina na krivinata na svodovite nad

sekoja od ulicite. Se do adaptacijata svodovite bea pokrieni delumno so takanare~enite turski i solunski keramidi, a delumno i so lim. Denes se pokrieni so lim i vidlivi se na pettata fasada. Pred adaptacijata ulicite bea oblo`eni so kaldrma, a sekoj du}an ima{e svoi metalni kepenci. Denes ovoj objekt e ureden kako sovremen proda`en prostor so brojni du}ani na koi ne postojat pove}e metalni kepenci, tuku yidot kon vnatre{nite ulici e re{en vo kombinacija na staklo so drveni ramki.
Radmila Petkova
Lit.: R. Momidi}, Bezistenot vo Bitola , Nau~na misla - Bitola 1990, DNU, III, Bitola, 1990; D-r. J. Haxi-Vasiqevi}, Grad Bitoq, Beograd ,1911; FondBitolski kadiski sixili (regesti), Istoriski arhiv - Bitola (neobjaven prevod).

28

osmanliski spomenici

29

: Zand OBJEKT itola ija: B lokac

an kul

ZANDAN KULE

Objektot Zandan kule, spored tipot na koj mu pripa|a, e edinstven i eden od retko so~uvanite ne samo vo Bitola tuku i vo Makedonija. Kulata, izgradena vo 1628/29 god., e privatna odbrambena kula prvobitno prisloneta do stanben objekt (i denes se vidlivi tragi), vo ramkite na golemiot ~iflik na bitolskiot muftija Haxi Mahmud efendija.

Samata kula e tipi~en odbramben objekt za edno semejstvo, ~ie postoewe e sosema logi~no ako se zeme vo predvid deka be{e izgradena vo prili~no nemirni vremiwa, na periferijata na eden golem grad, krstopat na mnogu pati{ta . Gradena e od grubo obraboten kamen so varov, odnosno hidrauli~en malter i finalno obrabotena so zaramneti fugi. Ima skoro kvadratna osnova, visina od okolu 11 m. i yidovi debeli nad 1 m. Koristeweto na tuli se javuva samo na prekr{enite laci nad maliot broj mali prozorci i na vlezot, kako i na zap~estiot podkroven venec. So drveni me|ukatni konstrukcii vnatre{niot prostor funkcionalno e podelen na pet nivoa: suteren bez nikakvi otvori, osven za ventilacija (namenet za ~uvawe na pogolema koli~ina na namirnici), prizemje osvetleno so eden mal prozor so dvojni `elezni re{etki i drveni kapaci (verojatno `enski del vo koj se prigotvuvala hrana - postoi otvoreno ogni{te); potoa me|ukat so visina samo od 0,90 m. samo so otvori za ventilacija (najverojatno skladi{te za municija); kat koj e edinstveno malterisan prostor so dva pogolemi prozorci so dvojni `elezni re{etki, oxak i 2 odvodni kanali, verojatno sanitaren ~vor i mijalnik (namenet za ma{kiot del na familijata) i prostor nad katot so pu{karnici (so odbrambena namena). Komunikacijata vo vnatre{nosta e ovozmo`ena so tesni drveni skali, dodeka so nadvore{nosta, so ogled na toa {to maliot izrazito nizok vlez e na visina od okolu 2 m. od nivoto na terenot, najverojatno bila so podvi`ni skali. Interesno e da se napomene deka sopstvenikot na kulata bil poznat i u~en teolog i pisatel na verski dela. Toj poseduval golema biblioteka. Knigite se ~uvale vo kulata se do 1863/4 god. koga bitolskiot valija Hiseni pa{a, koristej}i ja svojata funkcija gi zel. Od toga{ im se gubi sekakva traga.

Ovaa kula nekoi stranski avtori ja spomenuvaat i pod imeto Kirka baba.Sledej}i gi tie podatoci, doa|ame do del koj se grani~i so legenda. Imeno, u~eniot ktitor na kulata koj pripa|al na dervi{kiot red nak{ibendi, postignuvaj}i potpolno duhovno sovr{enstvo edna no} telesno is~eznal ostavaj}i ja dervi{kata nametka hrka (so modifikacija na zborot se dobi imeto kirka). Taa, kako relikvija se ~uvala dolgo vreme vo kulata i imala ~udesna mo} za le~ewe na razni bolesti. Mestoto vo dvorot na koe is~eznal, do samata kula, kade imalo i izvor, se smetalo za negov grob, pa naselenieto od site konfesii palelo sve}i, po~ituvaj}i go kako kultno mesto . Mestoto be{e ogradeno dolgo vreme i po izgradbata na osnovnoto u~ili{te vo 40-tite god. na 20 vek. Morame da naglasime deka kulata imeto zandan kula ne go dobila poradi toa {to bila koristena kako zandana, odnosno zatvor vo tursko vreme, zatoa {to nemalo mo`nost da bide toa bidej}i, spored katastarskite podatoci, se do 1932/3 god., istata be{e privaten objekt, a potoa imotot, t.e ostatokot od ~ifligot mu bil prodaden na U~ili{niot odbor za izgradba na u~ili{te. Do pronao|awe na relevantni podatoci mo`eme samo da pretpostavime deka kulata imeto go dobila ili poradi takanare~enata Zindanxi, odnosno Temna xamija vo nejzina neposredna blizina (stotina metri oddale~ena od kulata), ili pak poradi toa {to i vo nejzinata vnatre{nost e temno.
Radmila Petkova

Lit.: T. \or|evi}, Na{ narodni `ivot, 3, Beograd, 1984; arh. D. Dimitrovski, Kulturno istoriski spomenik Zandan kule- Bitola, (Elaborat), Dokumentacionen centar na NU Zavod za za{tita na spomenicite na kulturata i Muzej Bitola- neobjaven materijal; M. Teufik, Kratka istorija na Bitolskiot vilaet, Bitola, 1911 (Istoriski arhiv-Bitola-neobjaven prevod).

30

osmanliski spomenici

31

} t: Hun objek bar ja: De i c a k lo

ar xam

ija

HUN]AR XAMIJA
prostran dvor so brojni postari grobovi so nadgrobni ni{ani so bogata dekorativna obrabotka. Pretstavuva gradba so pravoagolna osnova so dimenzii 12.70 h 9.38 m. pokriena so krov na ~etiri vodi. Kako ostatok od avtenti~nata gradba e harimot molitveniot prostor, kade starite yidovi i formite na prozorite ja imaat za~uvano svojata originalna forma i postavenost. Vo vnatre{nosta se nao|a mihrabot ni{a so skromna stalaktitna dekoracija. Minbarot i mahvilot se podocna dogradeni. Drveniot tavan e verojatno obnoven pri popravkite vo 1941 godina. Tremot, koj se nao|a na severozapadnata strana, e dodaden so podocne`nite intervencii i obnovi na objektot. So istra`uvawa e definirano deka tremot, nosen na deset kru`ni stolbovi, e zatvoren verojatno pri popravkite na xamijata pred Vtorata svetska vojna, odnosno pome|u stolbovite se postaveni devet prozorski otvori i celiot trem e prekrien so istiot krov na xamijata. Vitkoto minare koe e smesteno na jugo-zapadnata strana od xamijata postaveno na kvadratno postoqe dominira so svojata visina i go potencira vertikalniot akcent na xamijata. Teloto na minareto e poligonalno koe preku stalaktitna dekoracija preminuva vo {erefeto. Xamijata iako e so skromni arhitektonski i

Spored natpisot koj e postaven nad vlezot vo xamijata, ispi{an so nepravilno sulus pismo vo pet reda, doznavame za godinata na gradba (H.872/M.1467-68), no i godinata na radikalnata obnova na xamijata H.1357/M.1941 ({to verojatno e gre{ka zatoa {to godinata H.1357 odgovara na M.1938-39 godina). Hun}ar xamija e izgradena kako zadu`bina na Fatih Sultan Mehmed Han (1451-1481). Taa e smestena vo

32

osmanliski spomenici

33

dekorativni elementi, taa e odraz na lokalnoto graditelstvo od vtorata polovina na 15 vek kade dominiraat ~isti i precizni formi. Vo dvorot na Fatih Sultan Mehmed xamija se nao|a i turbeto na [aban baba. Turbeto e od tipot na otvoreni turbiwa so osmoagolna osnova. Poligonalni stolbovi koi go formiraat turbeto se me|usebno povrzani so zasvedeni laci. Turbeto e gradeno od dobro obraboteni kameni kvadri {to govori za zna~eweto koe toa go ima odnosno zna~eweto na li~nostite koi se vo nego pograbani. Vo turbeto se smesteni dva groba. Od natpisot na edniot od niv doznavame deka mu pripa|a na [aban baba, no ne i podatok koga toa e podignato. No, spored stilskite karakteristiki so

golema verojatnost mo`eme da konstatirame deka toa e podignato kon krajot na 18 ili vo po~etokot na 19 vek, vreme koga e podignato turbeto na Kaplan Pa{a vo Tirana (Albanija) koe gi poseduva istite stilskoarhitektonski karakteristiki. Postoeweto na turbeto kako i na~inot na gradeweto na minareto uka`uvaat na mo`no postoewe na postar kulten objekt na ova mesto.
Zoran Pavlov

Lit.: M. Z. brahimgil, Balkanlardaki Fatih Sultan Mehmed Camileri, Balkanlada Islm Medeniyeti II. Milletleraras Sempozyumu Teblileri, Tiran, Arnavutluk (4-7-Aralk 2003), stanbul 2006, 513-530; E.H. Ayverdi, Avrupada Osmanl Mimari Eserleri, Yugoslavya, III, c.3, stanbul, 2000, s. 29.

34

osmanliski spomenici

35

e r : Deba olbojk acija

kt: No

v amam

NOV AMAM

Za nastanuvaweto na Noviot amam vo Debar nema sigurni pi{ani podatoci. Se nao|a vo centralnoto gradsko podra~je na Debar, vo neposredna blizina na ~ar{ijata. Na ju`nata strana na amamot se prilepeni niza du}ani {to e vo kontekst na negovata lokacija - neposredno blisku do gradskata ~ar{ija. Spored stilskite osobenosti na amamot, prisustvoto na barokite elementi vo kamenata dekoracija no i negovata koncipiranost, toj se datira vo prvata polovina na 18 vek, dodeka {adrvan salata, koja be{e sostaven del od amamot, spored primenetiot grade`en materijal i na~inot na yidawe evidentno e deka bila izgradena vo 19 vek. Vo tamburot na kupolata vo {adrvan salata bea zapi{ani godinite

1887 i 1907 {to verojatno pretstavuvaat godini na nekoja popravka ili dekorirawe na objektot. Koncepciski i funkcionalno amamot pripa|a na razvieniot tip amami. ^istata i jasna prostorna i funkcionalna organizacija na amamot, prisustvoto na sprat so galerija i tambur vo {adrvan salata, kako i primenetiot na~in na gradba se karakteristiki koi zboruvaat za iskustvoto na gradewe i gi formiraat i potenciraat vrednostite na ovoj amam. Toj e edinstveniot koj gi sodr`i site neophodni funkcionalni komponenti. Od {adrvan salata se vleguva vo ostanatite prostorii od amamot kapalukot - soblekuvalna odnosno ~ekalna vo zimskiot period, halvet centralnoto mesto za kapewe koe e pokrieno so kupola i vo koja se nao|aat ~etiri pomali halveti, a na krajniot del od isto~nata strana e smesten rezervoarot za voda hazna i ogni{teto - }ulhan. Pokraj ostanatoto, negovata unikatnost se sostoi i vo dobro so~uvaniot |obek ta{ (kamena ili mermerna izdignata klupa, smestena vo sredinata na amamot), smesten vo halvetot, a koj voedno pretstavuval i mesto za odmor. Pokraj arhitektonskoto zna~ewe, posebno obele`je na amamot mu dava i primenetata dekorativna obrabotka na kamenata plastika koja e vo kombinacija na geometriski formi, osobeno vidliva vo obrabotka na kurnite (lavaboa) i fontanata ({adrvan). Slikanata dekoracija be{e prisutna vo svodot na tamburot so bogato koloritni floralni i geometriski motivi. Noviot amam vo Debar e edinstveniot amam vo Makedonija koj najdolgo ja zadr`al svojata funkcija, odnosno toj bil vo funkcija do 1992 godina. Denes amamot se koristi kako umetni~ka galerija.
Zoran Pavlov

Lit.: J. Trifunovski, Debar, antropografski ispituvawa, Glasnik etnografskog instituta Srpske Akademije Nauka, kw. II-III (1953-54), Beograd 1957; E. H. Ayverdi, Avrupada Osmanli Mimri eserleri, Yugoslavya, III, Cild, 3. Kitab, Istanbul 1981.

36

osmanliski spomenici

37

t: Tata o objek umanov ija: K c a k lo

r Sina

n beg x

amija

TATAR SINAN BEG XAMIJA


imal svoj imam, dva muezini i eden prislu`nik kaim. Poznatiot patepisec Evlija ^elebija, koj vo 1660 godina pominuval niz Kumanovo, zabele`al: ... toa e kaza vo rangot na kazi od sto i pedeset ak~i. Mestoto e ukraseno so mnogu reki i iskiteno so {estotini so keramidi pokrieni ku}i. Xamijata {to se nao|a vo ~ar{ijata e ubava. Tuka ima tekija, medresa, an, amam, dovolen broj du}ani i vodenici.... Vo natpisot na edna nadgrobna plo~a vo dvorot na xamijata stoi deka 1659/60 godina Haxi Osman Sulejman bil prv mutevelija na ovaa xamija. Xamijata pretstavuva ednokupolna gradba so trem na severnata strana, {to pretstavuva osnovna arhitektonska karakteristika na ranoosmanliskata xamija i eden od najmnogubrojnite tipovi na xamii vo 16 vek na Balkanot. Preminot od molitveniot del kon kupolata e re{en so pomo{ na t.n. friz na turski triagolnici, dosta interesno i retko preodno re{enie pod kupola, koe i so pojavata na neobi~no visokiot tambur na kupolata na xamijata (koj kako i kaj sredi{nata kupola nad tremot e kru`en i od vnatre i od nadvor), ja svrstuvaat xamijata me|u najinteresnite a voedno i edinstven primer so vakvo arhitektonsko re{enie vo Makedonija od 16 vek. Vo vnatre{nosta na xamijata se smesteni voobi~aenite elementi prisutni vo molitveniot

Tatar Sinan begovata xamija se nao|a vo blizina na centarot na Kumanovo. Izgradena e vo periodot pome|u 1520 - 1530 godina (spored nekoi podatoci 1532 godina) kako zadu`bina na Tatar Sinan beg, za kogo zasega ne raspolagame so pocelosni informacii. Prvoto spomenuvawe na xamijata e vo 1550 godina koga ...seloto dobilo golem muslimanski hram, koj

38

osmanliski spomenici

39

prostor mihrab, minbar i mahvil koi se odlikuvaat so ednostavnost na formite. Edinstvenosta na xamijata e prisutna i vo dekorativnata obrabotka vo plitok reqef na natprozornicite od vtorata zona na prozori od nadvor, no i vo obrabotkata na nadvratnikot nad glavniot vlez vo molitveniot prostor i {erefeto, {to govori za precizna majstorska raka i va`nosta koja bila dadena pri gradbata na ovoj objekt. Floralnite i geometriskite ornamenti upotrebeni za dekorirawe na natprozornicite od gornata zona na prozorite, so svoite stilski karakteristiki vo golema mera potsetuvaat na dekorativnite elementi od crkvata Sv. \or|i vo Mlado Nagori~ane, {to upatuva na mo`nosta deka se raboteni od lokalni majstori. Celata xamija (isklu~uvaj}i gi nejzinite podocne`ni dogradbi) e gradena od dobro obraboteni kameni kvadri od `olto-kafen kamen od reonot na @egligovo, i na na~in retko primenuvan pri gradeweto na ovoj vid objekti vo Makedonija. Minareto koe mu dava vertikalen akcent na objektot e smesteno na zapadnata strana od xamijata. Toa ne e mnogu visoko, postaveno na ~etiriagolen postament koj prodol`uva vo poligonalno telo i se odlikuva so elegantno izvedena stalaktitna dekoracija pod {erefeto. Vo dvorot, zapadno od xamijata, se nao|a nekropola so pogolem broj na ni{ani. Xamijata, vo zavisnost od potrebite, pove}epati e renovirana i pro{irena so {to e naru{en nejziniot prvobiten izgled.
Zoran Pavlov
Lit.: A. Andrejevi}, Islamska monumentalna umetnost 16 veka u Jugoslaviji (kupolne xamije), Beograd 1984, 48; E. H. Ayverdi, Avrupada Osmanl Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, stanbul 1981, 86; Z. Pavlov, Xamijata Tatar Sinan Beg vo Kumanovo, El-Hilal mart-april, 1996 god., 6; M. Kiel, Somme Littleknown Monuments of Ottoman Turkish Architecture in the Macedonia Province: Stip, Kumanovo, Prilep, Strumitsa, Gney-Dou Avrupa Aratrmalar Dergisi 6-7, stanbul 1978, 153-178.

40

osmanliski spomenici

41

p t: Ali objek hrid O : a ij lokac

a{a xa

mija

ALI PA[INA XAMIJA


osmoagolen tambur a nad nego, nevoobi~aeno, u{te eden dvanaesetostran tambur zasveden so plitka kupola. Preodnoto re{enie vo vnatre{nosta na xamijata e re{eno so pomo{ na trompi. Site strani od harimot neprekidno vodat kon edinstvenata to~ka na kubeto {to ja simbolizira edinstvenosta na Allah x.{. Potisnatiot krov na kupolta, dosta tesnite otvori na prozorite se karakteristika na lokalnata gradba {to govori deka nejziniot neimar e verojatno od Ohrid. Prvobitniot trem ne e so~uvan no sledej}i gi analogiite so sli~ni objekti vo ovoj period mo`e da se pretpostavi deka bil od tipot na otvoren trm so tri mali kupoli (verojatno sli~en na dene{niot). Vnatre{nosta na xamijata se odlikuva so edinstvo na prostorot, ednostavnost na formite i dominacija na volumenot. Mihrabot, smesten na jugoisto~niot yid e so ednstavna forma vdlaben vo yidot, bez dekorativni elementi i vramen vo plitko profilirana ramka. Minberot e izraboten od kamen i na nego se pojavuvat edinstvenite dekorativni elementi vo celiot vnatre{en prostor. Na gorniot del od minbarot izvedeni se vo plitok reqef rozeti i motivot na ~empres (kiparis), koj vsu{nost pretstavuva stara i univerzalna slika so pogrebna simbolika, i istiot mo`e da se smeta za tipi~en motiv od narodniot folklor od krajot na 18 i po~etokot na 19 vek.

Ali pa{a xamija e smestena vo starata ohridska ~ar{ija. Za godinata na nejzinata izgradba i za nejziniot ktitor nemame podatoci. Spored edna vakufnama koja datira od 1491 godina i vo koja se spomenuvaat saraj i vakafi koi mu pripa|aat na Ali pa{a mo`eme da zaklu~ime deka imalo i xamija koja go nosela negovoto ime. Spored arhitektonskite karakteristiki i ednostavnosta na formite mo`eme so sigurnost da pretpostavime deka xamijata e podignata kon krajot na 15 ili po~etokot na 16 vek. Vo sostavot na xamijata vo 1823 godina bila podignata i medresa koja denes ne postoi. Osnovata na Ali Pa{ina xamija e vo forma na kvadrat so dimenzii 15 h 15 m. nad koja se izdiga

42

osmanliski spomenici

43

Po celata dol`ina na jugozapadnata strana e smesten mahvilot koj na svoj na~in go smiruva volumenot vo vnatre{nosta. Ostatocite od minareto se nao|aat do ju`nata strana od xamijata. Toa e urnato vo 1912 godina i do denes ne e obnoveno. Spored dimenziite na negovata osnova stanuva zbor za minare koe so svojata viso~ina i elegantnsot dominiralo vo ovoj del od ohridskata ~ar{ija. Gradeno e od tula i vo nego se vleguvalo i od tremot no i od mahvilot vo xamijata. Ona {to e osobeno interesno e podatokot za postoewe na u{te edno minare vo zapadniot del od xamijata. Na ovoj podatok naveduva vo svojot Patepis Evlija ^elebi koj prenesuva deka vo Ohrid postoela xamija so dve minariwa. Xamijata prvobitno imala edno minare a podocna Sultanot Bajazid II (1481-1512) naredil da se podigne u{te edno. Mo`noto postoewe na u{te edno

minare go potvrduvaat i tragite od postoewe na vlez na toj del od xamijat. I samite ohri|ani prenesuvaat deka vo Ohrid postoela xamija so dve minariwa. Dokolku ova se prifati, vo toj slu~aj Ali Pa{a xamija e edna od retkite xamii so dve minariwa podignati na Balkanot. Ali Pa{inata xamija e gradena od kamen i pe~ena cigla i e me|u prvite xamii koja e izgradena vo Makedonija. Celiot harim na xamijata nema nikakvi formi koi bi ja naru{ile negovata celina., dokolku se prifati na{ata pretpostavka, e edna od retkite xamii so dve minariwa na Balkanot.
Zoran Pavlov
Lit.: M. Ibrahimi, Ali Pa{ina xamija vo Ohrid, El-Hilal noemvri-dekemvri 1987 god., 12; E. H. Ayverdi, Osmanli Mimari Eserleri, Yugoslavya, III. Cild, 3. kitab, Istanbul 1981, 136.

44

osmanliski spomenici

45

lokaci

ija Zejn t: Tek Objek hrid O : a j

el Abe

din pa

{a

TEKIJA ZEJNEL ABEDIN PA[A


vek kako zadu`bina na Zejnel Abidin pa{a. Vo nea se nao|aat site prostorii neophodni za izvr{uvawe na verskite obredi: semahane, kafe oxak, prostorija za molewe, gostinska soba. Minareto, koe e zapazeno vo celata svoja viso~ina, poteknuva od 17 vek. Turbeto koe se nao|a vedna{ do vlezot vo kompleksot e gradeno vo dve fazi. Turbeto vo koe e pogreban Hajati Baba i u{te drugi tri groba e podignato vo 18 vek. Istoto e obnoveno vo tekot na 19 vek od strana na {ejhot Zekirij vo ampir stil. Vo ovoj obnoven pravoagolen del se smesteni grobovite na devet {ejha od te}eto. [adrvanot prestavuva poligonalna gradba prilepena do zapadnata strana od turbeto. Toj ja imal funkcijata za zemawe abdest pred molitva no i na mesto za relaksacija i razgovori na dervi{ite. Kompleksot na te}eto e nadopolnet so semejnata ku}a na {ejhot (faksimilski obnovena kon krajot na 20 vek) koja so svoite ambientalno arhitektonski i umetni~ki vrednosti (rezbani tavanici, stari predmeti, biblioteka so retki knigi...) e neodvoiv del od duhovniot i verskiot `ivot na te}eto. Vo kompleksot na te}eto se i dve grupi na grobi{ta ednite vedna{ do xamijata i vtorite koi pripa|aat na semejstvoto na {ejhot i kade se pogrebani ~lenovi na semejstvoto, prislu`nici i dariteli na te}eto.

Ova zna~ajno te}e koe pripa|a na halvetskiot red dervi{i e smesteno vo neposredna blizina na stariot ~inar vo Ohrid. Spored zapisot koj se ~uva vo ohridskoto te}e kade doa|a pirot Hajati, tie izleguvaat kako {ejhovi vo 1766 godina. Po zemaweto na hiqafet od sereskiot karaba{iski {ejh Jusein, {ejh Mehmed Hajati se upatil kon Ohrid, kade po izvesno vreme so ferman na Sultanot go osnova te}eto i dervi{kiot red Halveti. Te}eto pretstavuva kompleks sostaven od pove}e objekti razli~ni po svojata namena i zna~ewe, no so podednakvo va`na uloga vo socijalniot `ivot i potrebite na vernicite. Te}e xamijata e verojatno podignata kon krajot na 16

46

osmanliski spomenici

47

Dene{niot izgled te}eto go dobiva vo tekot na 19 vek, {to go potvrduva prisustvoto na elementi od ampir stilot. Za vreme na svojot `ivot Mehmet Hajati dava hiqafet na golem broj {ejhovi vo Makedonija i Albanija, kako rezultat na {to se otvara edno te}e i vo Struga. Ohridskoto te}e e asitane centar, na koj mu bile podredeni bratskite tekii vo Struga, Ki~evo i [tip.
Zoran Pavlov

Lit.: G. Palikru{eva, Dervi{ki red Halveti vo Makedonija, Zbornik na [tipskiot naroden muzej I, [tip 1958/59, 105-119; E. H. Ayverdi, Avrupada Osmanl Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, stanbul 1981, 142-144.

48

osmanliski spomenici

49

t: Tur objek hrid ija: O c a k lo

be na S

inan ^

elebi

TURBE NA SINAN ^ELEBI


Na Plao{nik, vo neposredna blizina na crkvata Sv.Kliment, se nao|a turbeto vo koe e pogreban Sinan ^elebi. Turbeto vo svojata arhitektonska forma e dosta slobodno re{eno, so razviena forma koja e diktirana so dvata groba {to se nao|aat vo nego. Vo osnova toa e vo forma na bukvata L, od tipot na otvoreni turbiwa, osloneto na kvadratni stolbovi na sekoj od aglite. Leviot del od turbeto e pomal i tuka e pogreban Hasan Baba a drugiot grob e verojatno na bratot na Sinan ^elebi ili mo`ebi negoviot sin. Spored nekoi podatoci vo grobot e pogrebano deteto na Ana Ta{ula, hristijanka, `ena na Xeladin beg koja go zadavila svoeto dete da ne ja primi muslimanskata vera. Vo prostorno pogolemiot izdol`en prostor e smesten grobot na Sinan Pa{a so isklesan nadgroben kamen so natpis. Spored natpisot na arapski jazik, nad koj se nao|a ukras od stiliziran list, Sinan ^elebi umrel na 19 april 1493 godina. Denes, ovaa nadgrobna plo~a se ~uva vo Zavodot i Muzej vo Ohrid. Turbeto koe e edinstveno od ovoj tip vo Makedonija so svoeto arhitektonsko re{enie ovozmo`uva negovo izvonredno povrzuvawe so okolniot pejza`. Toa pretstavuva kultno mesto na muslimanite i osobeno e poseteno na 6-ti maj (verski praznik Hdrlez - \ur|ovden).
Zoran Pavlov

Lit.: K. Tomovski, Pregled na pozna~ajnite turbiwa vo Makedonija, Godi{en Zbornik na Tehni~ki Fakultet, III-3, Skopje 1957/58.

50

osmanliski spomenici

51

e ep : Pril olbojk acija

kt: AN

AN

Vo centarot na gradot so~uvani se ostatoci od objekt so golemi dimenzii. Stanuva zbor za an, koj za prv pat se spomenuva vo Patopisot na Evlija ^elebi od 1660/68 godina. ^elebi opi{uvaj}i go Prilep kako grad so deset maala i iljada `iteli, spomenuva deka pokraj pove}eto mezxidi i xamiite na Alaj beg i Arslan Pa{a, postoele i 200 du}ani, amam, an, medresi i tekii. Shulze-Jena vo 1927 godina spomenuva postoewe na golem an poznat kako Kur{umli an. Ona {to denes e so~uvano e isto~niot yid od monumentalnata pravoagolna gradba, gradena od delumno delkan kamen i varov malter. Na nego se vidlivi ostatoci od 11 mermerni, dekorativno obraboteni otvori vo forma na rozeti {to govori za zna~eweto koe go imal ovoj objekt. No sepak, za negoviot graditel, odnosno donator, kako i za godinata na negovoto podigawe nemame to~ni podatoci, no mo`eme da prepostavime deka toj e sekako podignat najdocna vo prvata polovina na 17 vek. Natpisot koj se nao|al nad vleznata vrata denes ne postoi, a podatocite za negovata sodr`ina ni gi prenesuva Evlija ^elebi: Koga Hevai go zapra{a svetiot duh eden letopisec mu go re~e slednoto: gradbata neka bide poluzatvorena. Denes, ostatocite od ovoj an pretstavuvaat zna~ajno svedo{tvo za osmanliskoto graditelstvo vo Prilep.
Zoran Pavlov
Lit.: Ayverdi Ekrem H., Osmanli Mimari Eserleri, Yugoslavya, III. Cild, 3. kitab, Istanbul 1981, 152; E. elebija, Putopis (Odlomci o Jugoslovenskim zemljama), Svjetlost Sarajevo 1957, 56; A. Matkovski, Makedonija vo delata na stranskite patepisci, T. 1-4, Skopje 1992, 423.

52

osmanliski spomenici

53

t: Mus objek kopje ija: S c a k lo

tafa pa

{a xam

ija

Mustafa pa[a xamija


legalizirana vo H.920/M.1514-15 godina. Taa nesomneno e edna od najubavite islamski sakralni gradbi na Balkanot. Dominantnata polo`ba koja ja ima xamijata so svojata postavenost kako i nejzinata monumentalnost ovozmo`uvaat taa da bide vidliva skoro od site strani na gradot. Od kompleksot na xamijata, vo ~ij sostav imalo karavansaraj, medresa, imaret, mekteb i turbe, do denes se so~uvani samo xamijata, turbeto i kameniot sarkofag na Umi, edna od }erkite na Mustafa pa{a. So svoite strogi i mirni proporcii, so golemata kupola i vitkoto minare, tremot koj se nao|a na severnata strana od xamijata i ja zafa}a celata nejzina {iro~ina i nosen od ~etiri mermerni stolba so tri prekr{eni laci i prekrien so tri mali kupoli, Mustafa pa{a xamija gi istaknuva site vrednosti na monumentalnite objekti nastanati vo raniot period na osmanliskoto graditelstvo vo Makedonija. Taa e tipi~en primer na osmanliska ednokupolna gradba, so jasno izrazena `elba za golem prostor vo koj po~nuva blago da se naglasuva tektonskoto ras~lenuvawe gi odrazuva osnovnite karakteristiki na ovoj objekt. Osobeno reprezentativen del na vleznata fasada pretstavuva portalot. Toj e vramen vo

Mustafa pa{a xamija se nao|a vo blizina na skopskoto kale. Od natpisot koj se nao|a nad vleznata vrata doznavame deka xamijata bila podignata vo H. 898/M.1492 god. od Mustafa pa{a (sin na Abdulah), vezir i edna od visokite li~nosti na Osmnliskata dr`ava vo vremeto na Sultanite Bajazit II (1481-1512) i Selim I (1512-1520). Podigaweto na gradbata e potvrdeno i so vakufnamata na nejziniot legator

54

osmanliski spomenici

55

bogato profilirana pravoagolna ramka ~ij vrv e ukrasen so venec od naizmani~no postaveni trolisni motivi. Celiot portal se odlikuva so svojata monumentalnost i prestavuva odraz na umetni~kiot dostrel vo obrabotkata na mermerot. Vleznata vrata ja so~inuvaat dve drveni krila so ednostavna dekoracija rabotena vo plitok reqef. Po vertikalnata oska sekoe od krilata ima po tri, razli~ni po golemina poliwa, me|usebno razdeleni so metalni nitni. Na najgornite poliwa reqefno se ispi{ani tekstovi od Kuranot, dodeka na ostanatite delovi od drvenite krila so golema preciznost se isprepleteni geometriski motivi izraboteni vo kundekari tehnika. Bogatata plasti~na stalaktitna dekoracija predadena vo mermer, doa|a do izraz i vo obrabotkata na {erefeto od minareto, kako

i vo ukrasuvaweto na mihrabot, minbarot i drugite elementi vo vnatre{nosta na xamijata. Geometriskite i bilnite ornamenti se izvedeni so golema preciznost i ume{nost. Enterierot go krasi i ubavo obraboteniot drven mahvil postaven po celata dol`ina na severozapadniot yid. Od slikanata ornamentika vo enterierot na Mustafa Pa{a xamija zastapen e prete`no dekor so rastitelen karakter. Karakteristikata svojstvena za dekorirawe na Osmanliskite objekti e prisutna i kaj ovaa xamija mnogubrojnite bilni ornamenti se naslikani so siva boja na plava podloga. Na yidovite od harimot se nao|aat i kaligrafski ispi{ani natpisi (levhi) so citati od Kuranot i imiwata Ali i Muhamed, kako i imiwata a ~etiri halifi (vrhoven muslimanski poglavar).

56

osmanliski spomenici

57

Dekoracijata na pandantifite e voglavno od vremeto na popravkata na xamijata vo 1933 godina. So sonda`nite istra`uvawata od 1968 godina na pandantifite na isto~niot yid, otkrieni se ostatoci na postaro slikarstvo so koristewe na rumi ornamenti, ~ii sloevi upatuvaat na negovo nastanuvawe vo ~etiri razli~ni vremenski periodi. Dekoracijata e izvedena so beskrajna to~nost vo malakari tehnika, so {to e postignata prividna dlabo~ina na motivot, za razlika od ostanatite dekorativni celini vo xamijata koi se izvedeni so tehnika na iscrtuvawe. Ottuka i nejzinata stilska nevoedna~enost no i visoko kvalitetno nivo. Originalnite motivi spored svoite karakteristiki, izborot na temata i upotrebenata tehnika, pripa|aat na tradicionalnata Osmanliska umetnost i dekoracija od 16 vek, {to vsu{nost pretstavuva

najrana slikana dekoracija na verski objekt od Osmanliskiot period vo Makedonija. Bujnata, orientalno zasitena bilna ornamentika vo Mustafa pa{a xamija e edna od najubavite ostvaruvawa vo oblasta na islamskoto yidno slikarstvo vo Makedonija, umetni~ko nivo koe e podednakvo so ona koe se neguvalo vo prestolninata Istanbul. Originalnite dekorativno izvedeni kaligrafski crti se iskoristeni pri restavracijata na pandantifite na zapadnata strana vo 1933 godina, no izvedeni so tempera, vo edna boja i so bordura koja e mnogu potesna od originalnata. Podatocite za slikarite na originalnata dekoracija kako i dekoracijata od 1933 godina ne se poznati. Na sevkupnata `ivopisnost na xamijata pridonesuva i dekorativniot na~in na yidawe vo klasi~niot kloazone opus so naizmeni~ni redovi na kamen i

tula, dodeka za izrabotka na minareto e koristen dobro obraboten kamen. Na isto~nata strana, vo kompleksot na xamijata se nao|a turbeto na Mustafa pa{a podignato vo H.925/M.1519 godina. Toa e od tipot na zatvorenite turbiwa so kupola izdignata na plitok osmoagolen tambur (od vnatre kru`no izveden), dodeka preminot kon kru`nata osnova na kupolata e re{en so pomo{ na pandantifi. Vo osnova turbeto e re{eno {estoagolno, so prozorski otvori postaveni na sekoja od stranite. Sarkofagot koj se nao|a vo vnatre{nosta na turbeto e dekoriran so bilni ornamenti predadeni vo plitok reqef. Turbeto na Mustafa pa{a zavzema zna~ajno mesto me|u spomenicite od ovoj vid vo Makedonija. Ona {to e osobeno zna~ajno e nadvore{nata strana turbeto koja e oblo`ena so bel mermer, so ~isti formi na fasadite i profilacija zastapena edinstveno vo obrabotka na okoluprozornicite i zavr{nite venci. Vo neposredna blizina na turbeto se nao|a bogato dekoriran sarkofag za koj se pretpostavuva deka e grobot na Umi, edna od }erkite na Mustafa pa{a. Kameniot sarkofag izobiluva so bogata bilna ornamentika so rumi motivi, kako i dva kaligrafski do sovr{enstvo izvedeni natpisi na persiski jazik.
Zoran Pavlov

Lit.: I. Zdravkovi}, Izbor gra|e za prou~avawe spomenika islamske arhitekture u Juoslaviji, Beograd 1964, 87-89; A. Nikolovski, K. Balabanov, D. ] ornakov, "Mustafa pa{a xamija", Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje 1980, 52-53; E. H. Ayverdi, Avrupada Osmanl Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, stanbul 1981, 262-264; L. Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje 1998.

58

osmanliski spomenici

59

t: Sul objek kopje ija: S c a k lo

tan Mu

rat xam

ija

SULTAN MURAT XAMIJA


Pikolomini go zapalile celo Skopje. Po 23 godini, vo 1711-12 godina, po naredba na Sultan Ahmed III xamijata e povtorno obnovena. Od tretiot natpis doznavame deka poslednata popravka e izvr{ena vo 1912 godina po naredba na Sultanot Re{ad. Za prvobitniot izgled na Sultan Muratovata xamija nemame sigurni podatoci, no cenej}i go podatokot {to stanuva zbor za sultanska zadu`bina so sigurnost mo`e da se tvrdi deka nejziniot prvobiten izgled bil mnogu porasko{en. Po svoite arhitektonski osobenosti, kako edna od najgolemite skopski xamii, taa se vbrojuva vo najzna~ajnite pretstavnici na Osmanliskoto graditelstvo na Balkanot. Xamijata ima bazilikalna arhitektonska forma prekriena so krov na ~etiri vodi. Vnatre{nosta e podelena so po tri stolbovi na 3 broda nad koi se nao|a ravna drvena kasetirana tavanica. Mihrabot, minbarot i i drveniot mahvil vo vnatre{nosta na xamijata datiraat od prvata decenija na 20 vek. Na severozapadnata strana, vo cela {iro~ina na xamijata, se nao|a trem otvoren samo od prednata strana nosen od ~etiri kameni stolbovi so bogato dekorirani kapiteli. Vertikalniot akcent na objektot go dava vitkoto minare koe se nao|a na zapadniot agol od xamijata. Gradeno od dobro obraboten kamen, osobeno se istaknuva so stalaktitnata dekorativna

Na malo vozvi{enie, vo centralniot del na staro Skopje e smesten spomeni~kiot kompleks na Sultan Muratovata xamija edinstvena sultanska zadu`bina vo Skopje. Podignata od Sultanot Murat II vo H.840/M.1436-37 godina. Vo tekot na svoeto postoewe xamijata pove}epati bila opo`arena, razurnuvana {to e zapi{ano na trite natpisite koi se nao|aat nad vleznata vrata. Na niv se navedeni site promeni koi nastanale na xamijata: taa izgorela vo 1537 godina, po {to e obnovena od Sultanot Sulejman vo 1539-42 godina. Isto taka, xamijata bila zapalena za vreme na nevernicite vo H.1100/M.1689 godina, vreme koga avstriskite vojski predvodeni od vojskovoda~ot

60

osmanliski spomenici

61

obrabotka na {erefeto. @ivopisnosta na xamijata ja nadopolnuva i na~inot na gradba opus kloazone. Yidnata dekoracija vo Sultan Muratova xamija, koja ja datirame vo 18 vek, gi sodr`i karakteristikite na turskata tradicionalna dekoracija so ~ipkasti bilni motivi prisutni okolu prozorite vo vnatre{nosta na objekt. Ona {to e osobeno interesno e prisustvoto na pejsa`ot kako dekorativen element vramen vo pravoagolni ramki. Kako tema se koristeni primeri na profani i verski objekti. Kupolnata xamija so ~etiri minariwa a sekoe od niv so po tri {erefiwa, kako i vozdu{esto ispaknatite gradbi na tri kata pokraj samiot dvor na xamijata, naslikani nad vleznata vrata vo molitveniot prostor, vo prostorot desno od natpisot, so golema verojatnost se odnesuvaat na Sulejmanie xamija vo Istanbul. I motivot na pejsa`ot od levata strana na natpisot spored tipologijata na naslikanite elementi ne upatuva na nekoe od istanbulskite maala. Yidnoto slikarstvo na xamijata pripa|a na razli~ni vremenski periodi {to podrazbira i koristewe na razli~ni materijali i tehniki. Spored analizite na nekoi delovi od pejsa`ite i bordurite koi gi odrazuvaat zapadnite vlijanija na slikarskiot pejsa` od 19 vek, se pretpostavuva deka tie se dodadeni vo 1912 godina po povod posetata na Sultan Re{at na Skopje. Za majstorot ili majstorite slikari na yidnata dekoracija nemame podatoci. Spored izborot na temite na pejsa`ite, kako i sposobnosta za razvivawe na slikarskata perspektiva do sovr{enstvo, upatuva na mo`nosta deka dekoracijata koja poteknuva od 1912 godina, e izvedena od majstor slikar koj bil donesen od Anadolija. Sistemot na yidnata dekoracija vo Sultan Muratovata xamija, vo pogled na temata i kompozicijata tradicionalno golemi sli~nosti nao|a vo yidnata dekoracija na Isa begovata xamija vo Skopje. Spomeni~kiot kompleks na Sultan Muratova xamija go so~inuvaat (pokraj Sultan Muratovata xamija) Turbeto na Bikij Han, Turbeto (grobnica) na Ali Pa{a od

Degestan i Saat kula. Turbeto - semejna grobnica na Ali-pa{a od Degestan se nao|a pokraj isto~nata fasada na Sultan Muratovata xamija i e podignato vo H.1188/M.1774. Turbeto e od tipot na otvorenite turbiwa so kupola pokriena so olovo. Kupolata ja nosat {est jaki stolbovi. Vo osnova e {estoagolno. Zidano e od obraboten kamen, a kako vrzuva~ e koristeno olovoto. Na samata fasada e izveden plitok reqef so pretstava na xamija so minare, edno oddelno tordirano minare i dve vazi so cve}iwa. Vo turbeto se smesteni dva kameni sarkofaga kade se grobovite na `enata i }erkata na Ali-pa{a od Degestan. Na ju`nata strana od xamijata e smesteno Turbeto na Bikij Han. Spored natpisot {to se nao|a nad samiot vlez, Turbeto na Bikij Han se datira vo sredinata na 16 vek (H.964/M.1556-57 god.) Ova turbe e od tipot na zatvorenite turbiwa, vo osnova re{eno kvadratno i zasvedeno so kupola na trompi; Gradeno e od cvrst materijal - kamen i tula postaveni vo naizmeni~ni redovi, so {to e postignata `ivopisnost na fasadite. Plasti~nata dekoracija e zastapena vo aglite pod trompite vo vid na pravoagolnici postaveni eden vrz drug. Vnatre{nosta bila dekorirana so bilni ornamenti za {to svedo~at fragmentarno za~uvanite delovi. Vo vnatre{nosta se nao|aat pet grobnici bez natpisi. Spored svojata monumentanost, turbeto na Bikij Han e najgolemo od ovoj vid objekti so~uvani vo Makedonija. Pokraj ovie zna~ajni spomenici, na prostorot okolu dvete turbiwa se nao|a nekropola kade se zabele`livi pogolem broj nadgrobni ni{ani.
Zoran Pavlov

Lit.: K. Tomovski, Pregled na pozna~ajnite turbiwa vo Makedonija, Godi{en Zbornik na Tehni~ki Fakultet, III-3, Skopje 1957/58; L. Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski Spomenici vo Skopje, Skopje 1998; M. zer, skpte Trk Mimarisi (XIV-XIX y.y), Atatrk Kltr Dil ve Tarih Yksek Kurumu, Ankara 2006.

62

osmanliski spomenici

63

t: Jahja objek kopje ija: S c a k lo

Pa{a x

amija

JAHJA PA[a XAMIJA


na samiot objekt, prvobitno xamijata bila podignata kako kupolna. Taa e so kvadratna osnova i strani~ni prostorii (tbhane), poradi {to se svrstuva vo tipot na zavie xamija. Svojata avtenti~nost xamijata ja gubi so o{tetuvawata i obnovite koi gi pretrpela vo tekot na svoeto postoewe. Verojatno kupolata bila urnata vo po`arot od 1689 godina koga xamijata pretrpela najgolemi o{tetuvawa. Vo ovaa sostojba xamijata ostanala do 1720 godina koga se izvr{eni zna~ajni promeni vo nejziniot izgled. Pri ovaa popravka centralnata kupola e zameneta so denes vidliviot piramidalen krov a pet kupolniot trem odnadvor e zasveden so tonoz. Tremot, ~ija {iro~ina bila uslovena od strani~nite travei, e nosen od {est kru`ni stolba me|usebno povrzani so prekr{eni laci, izraboteni od bel mermer. Na krajniot zapaden del od tremot e smesteno visoko i vitko minare koe so svojata elegantnost prestavuva odraz na noviot klasi~en stil vo Osmanliskata umetnost. So viso~ina od 45 m odnosno 55 m zaedno so }ulahot, pretstavuva najvisoko minare ne samo vo Skopje, tuku i me|u ostanatite minariwa podignati vo Rumelija. Evlija ^elebi po svojata elegancija ova minare go sporeduva so edno od minariwata na Aja Sofija vo Istanbul.

Xamijata na Jahja Pa{a, koj bil istaknata li~nost vo dr`avata, rumeliski begler-beg, bosanski sanxak-beg, vezir i zet na sultanot Bajazit II, a izvesno vreme upravnik vo Skopje, se nao|a vo severniot del od gradot. Taa e edna od najgolemite i najreprezentativnite xamii vo Skopje. Spored natpisot ispi{an na arapski jazik so xelli pismo, koj se nao|a na svodot nad glavnata vrata na xamijata taa e podignata vo H.909/M.1503-04 godina. Istoto pismo e koristeno i za ispi{uvawe na natpisi so citati od Kuranot i zapisi od tekstovi od islamskata tradicija koi se postaveni od dvete strani na vlezot {to go zgolemuva estetskiot vpe~atok. Spored ka`uvaweto na Evlija ^elebi no i ostatocite

64

osmanliski spomenici

65

Jahja pa{a xamija se karakterizira so izvonredna plasti~na dekoracija, predadena vo mermer i kamen {to ja svrstuva me|u najreprezentativnite xamii od 16 vek. Graditelot go iska`al svoeto majstorstvo pri obrabotkata na {erefeto od minareto koe e so kameni parapetni plo~i dekorativno perforirani so poligonalni i yvezdasti motivi i bogato izrabotenata stalaktitna dekoracija pod nego, ~est element vo osmanliskoto graditelstvo. Postamentot na minareto e so dekorativno izraboteni agolni pilastri so prekr{eni laci dodeka preminot kon vitkoto {esnaesetostranoto telo e izveden so pomo{ na romboidi izvedeni vo kamen, nad {to se nao|a prsten ukrasen so friz od inkrustiran rumi ornament

vo temno crvena boja izveden do sovr{enstvo. Vnatre{nosta na xamijata so precizno profiliranite mihrab i minbar izraboteni vo mermer, zbogateni so drveniot mahvil deluva vpe~atlivo i go zgolemuva estetskoto do`ivuvawe ispolnuvaj}i go edinstveniot volumen na molitveniot prostor. Osobeno vnimanie privlekuva izrabotkata na izvonredniot portal, koj se odlikuva so ednostavnost, proporcionalnost i skromnost vo dekoracijata. Zasveden e so do sovr{enstvo izraboteni stalaktitni ornamenti, i sodr`i elementi vidlivi na portalite od monumentalnite objekti na klasi~nata epoha na Osmanliskoto graditelstvo. Na gorniot del od portalot se nao|a venec od ornamenti predadeni

vo mermer vo stilot rumi. Istiot na~in na koncepiraweto na portalot mo`eme da go zabele`ime ne{to porano kaj Hatunije xamija vo Tokat, Turcija, od H.890/M.1485-86 godina. Avtenti~nite drveni krila na portalot izraboteni od oreovo drvo prestavuvaat vistinsko umetni~ko dostignuvawe. Geometriskite ornamenti so motivi na mnoguagolna arabeska izvedeni vo kndekri tehnika kako i kaligrafski ispi{anite ajeti od Kuranot vo gornite delovi na krilata ja istaknuvaat ume{nosta i preciznata raka na rezbarot. Kako centralen motiv vo dekoriraweto na vratata e upotrebena desetokraka yvezda potencirana so inkrustacija od slonova koska. Vpe~atokot go nadopolnuvaat i metalnite bogato dekorirani pulovi i okov postaveni pri vrvot i pri dnoto na vratata. Slikanata dekoracija zastapena vo vnatre{nosta na xamijata pripa|a na mnogu podocne`en period. Yidnite povr{ini se dekorirani so imitacija na mermer. Vo kvadratnoto pole na drveniot tavan e naslikana stilizirana rozeta okolu koja se isprepleteni listovi. @ivopisnosta vo vnatre{nosta na xamijata ja zgolemuva i dekorativnoto zatvarawe na prozorskite otvori so raznoboen vitra` od razni geometriski motivi. Vo dvorot na xamijata se nao|a {adrvan od ponovo vreme, a so~uvani se i ostatoci od otvoreno turbe, vo koe se pretpostavuva deka e pogreban sinot na Jahja pa{a, Mehmed Pa{a, kako i pove}e nadgrobni spomenici - ni{ani, koi se postaveni vo zadniot del od dvorot.
Zoran Pavlov
Lit.: A. Nikolovski, K. Balabanov, D. ]ornakov, Jahja pa{a xamija, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje 1980, 56; E. H. Ayverdi, Avrupada Osmanl Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, stanbul 1981, 289; A. Andrejevi}, Islamska monumentalna umetnost 16 veka u Jugoslaviji (kupolne xamije), Beograd 1984; L. Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje 1998, 68-75; M. zer, skpte Trk Mimarisi (XIV-XIX y.y), Atatrk Kltr Dil ve Tarih Yksek Kurumu, Ankara 2006.

66

osmanliski spomenici

67

t: Gaz objek kopje ija: S c a k lo

i Isa B

egova x

amija

GAZI ISA BEGOVA XAMIJA


i pokrien trem so pet kubiwa.ima. Dvete golemi kupoli i davaat izvonreden izgled na xamijata. Spored crno-beli fotografii, te{ko e da se zboruva za dekoracijata pred 1966 godina. Spored ovie fotografii ne mo`eme da zboruvame za upotrebenite materijali, tehnika i boja. Zatoa }e zboruvame za dekoracijata od 1966 godina. Nad vleznata vrata na Isa begovata xamija, od dvete strani na prozorskiot otvor vo pravoagolni poliwa se naslikani sliki so pejsa`i. Poliwa so pejsa`i ima i me|u prozorite od vtoriot red vo tremot. No, ovie sliki vo golema mera se o{teteni. Pejsa`ite naslikani nad portalot se obnoveni vo 1963 godina i verojatno pretstavuvaat Istanbulski sceni. Vo pravoagolnoto pole od desnata strana kako tema se pretstaveni edna ednokupolna xamija i civilna gradba (ku}a). [to se odnesuva do pravoagolnoto pole od levata strana, tamu se naslikani eden konak, xamija i ku}a. Vo vnatre{nosta na xamijata bogato se dekorirani la~nite povr{ini kade ima edna pored druga tri reda na borduri a nivnata vnatre{nost e ispolneta so cvetni motivi. [to se odnesuva do prstenite vo dnoto na kubeto, la~niot svod,

Isa Begovata xamija koja se nao|a severno od Sultan Muratovata xamija i spored kamenata natpis koj se nao|a nad vleznata vrata doznavame deka taa e podignata vo H.880/M.1475-76 godina od strana na Isa beg - tretiot krai{ki vojvoda, sin na Ishak Beg. Od natpisot doznavame deka xamijata e podignata po smrtta na nejziniot legator, a po negova `elba i zapoved. Na ovoj objekt mnogu ubavo se gleda dekorativniot na~in na zidaweto so kamen i opeka na na~in ENCANDRE . Xamijata e masivna gradba so dve ednakvi potkupolni prostorii, dve strani~ni zasvedeni krila (na pro{iruvaweto od isto~nata i zapadnata strana po dve izdol`eni kupoli) kako

68

osmanliski spomenici

69

istaknati se crte`i so t.n. baklava motivi. Vo delot na harimot vo dnoto na dvete kupoli, vo bordurata koja e ispolneta so dekorativni elementi vo forma na bukvata U naslikani se cvetni motivi. Vo sekoja od dvete kupoli, vo nivnite temiwa, e smestena desetokraka, a vo nea petokraka yvezda, vrameni so po dva reda borduri vo koi se naslikani cvetni motivi. Vo dekoracijata se upotrebeni mrsni boi vo plava, zelena siva i vo mala koli~ina crvena i `olta boja.

Za postanokot na prvata dekoracija kako i za majstorot na yidnata dekoracija nemame konkretni pokazateli. Dene{nata dekoracija pripa|a na popravkite od 1966 godina.
Zoran Pavlov

Lit.: G. Elezovi}, Turski Spomenici u Skopju XXX, Glasnik Skopskog Nau~nog Dru{tva, kn. 7-8, broj 3-4, Skopje 1930, 167-168; E. H. Ayverdi, Avrupada Osmanl Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, stanbul 1981, 254; L. KumbaraxiBogoevi}, Osmanliski Spomenici vo Skopje, Skopje 1998; M. zer, skpte Trk Mimarisi (XIV-XIX y.y), Atatrk Kltr Dil ve Tarih Yksek Kurumu, Ankara 2006.

70

osmanliski spomenici

71

lokac

ak beg t: Ish objek kopje S : a ij

(Alaxa

) xami

ja

ISHAK BEG (ALAXA) XAMIJA


so~uvana. Xamijata na Ishak beg e od tipot na zavie xamii, so strani~ni pro{iruvawa, koi verojatno so podocne`nite popravki stanuvaat sostaven del na molitveniot prostor. Po celata {iro~ina na severnata strana se nao|a tremot nosen od ~etiri masivni kameni stolba. Molitveniot del od xamijata kako strani~nite delovi od tremot se zasvedeni so kupoli dodeka strani~nite pro{iruvawa i centralniot del od tremot se pokrieni so polucilindri~ni i koritesti svodovi. Bogatstvoto od dekorativni elementi koi ja krasele xamijata i postoele se do zemjotresot vo 1963 godina, denes se vidlivi samo fragmentarno na lacite vo tremot. Dekoracija vo rumi stil be{e predadena vo plitok reqef vo kamen. Bogata reqefno predadena dekoracija se sre}ava i vo vnatre{nosta na xamijata, na lacite i pandantifite, dodeka kupolata e rebrasto izvedena. Minareto, visoko okolu 30 m, gradeno e od dobro obraboteni kameni kvadri, a vnimanieto posveteno za negova izgradba se ogleda vo perforiranite parapetni plo~i od {erefeto i bogatata stalaktitna dekoracija pod nego.s Dene{niot izgled xamijata go dobila so podocne`nite popravki.

Xamijata se nao|a na Bit Pazar i spa|a vo redot na prvite gradbi podignati od strana na turcite. Za vremeto na nejzinata izgradba kako i za nejziniot graditel doznavame od kameniot natpis koj se nao|a nad glavniot vlez vo xamijata. Spored natpisot koj e ispi{an na arapski jazik, xamijata e podignata vo 1438-39 odina a nejzin ktitor e Ishak beg, pro~uen turski krai{ki vojvoda i vtor sultanov namenik vo Skopje, sin na Pa{a Jigit beg. Xamijata bila pro{irena vo 1519 godina od strana na vnukot na Ishak beg, Hasan beg, za {to doznavame od natpisot koj se nao|a nad malata vrata na isto~niot yid. Imeto Alaxa xamijata verojatno go dobila po bogatata dekoracija koja ja krasela a koja denes ne e

72

osmanliski spomenici

73

Turbeto se nao|a vo kompleksot na Alaxa xamija. Izgradeno e vo prvata polovina na 15 vek. Spored podatocite {to gi dava Evlija ^elebi se pretpostavuva deka vo turbeto e pogreban sinot na Ishak beg - Pa{a beg ili kako u{te go narekuvaat - Deli Pa{a. Toa e od tipot na zatvorenite turbiwa so {estoagolna osnova, zasvedeno so kupola izdignata na osmoagolen tambur. Zidano e od dobro obraboteni kameni kvadri. Sekoja od stranite, kako i okoluprozornicite se vrameni so bogato profilirana ramka pri {to doa|a do izraz plitkoreqefnata plastika {to na objektot mu dava posebno estetsko zna~ewe. Ona {to ova turbe go izdvojuva od ostanatite i go pravi edinstveno na balkanskite prostori (pokraj Jeni xamija vo Bitola) e upotrebata na fajansni plo~ki vo sina, svetlosina, zelena i tirkizno-zelena boja za dekorirawe na tamburot od kupolata kako i nivno koristewe za izveduvawe na ornamenti vo vid na {estokraki zvezdi i rozeti vidlivi po dve na sekoja od stranite. Pokraj turbeto vo dvort na xamijata se nao|aat i pove}e stari ni{ani koi poteknuvaat od 16-19 vek.
Zoran Pavlov

Lit.: A. Nikolovski, K. Balabanov, D. ]ornakov, Ishak beg xamija, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje 1980, 49; E. H. Ayverdi, Avrupada Osmanl Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, stanbul 1981, 255-258; L. Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski Spomenici vo Skopje, Skopje 1998 28-40; M. zer, skpte Trk Mimarisi (XIV-XIX y.y), Atatrk Kltr Dil ve Tarih Yksek Kurumu, Ankara 2006.

74

osmanliski spomenici

75

kopje t: Hus objek araj - S ja: s. S i c a k lo

ein [a

h xami

ja

HUSEIN [AH XAMIJA


osnova, trodelen trem na severnata strana i minare na severozapadnata strana. Kupolata koja e prekriena so keramidi postavena e na nizok tambur koj odnadvor e osmostran. Preminot od harimot vo potkupolniot prostor e re{en so pomo{ na trompi. Minareto, koe se nao|a vo zapadniot agol na xamijata e gradeno od delkan kamen. Pod {erefeto se nao|a stalaktitna dekoracija vo ~etiri reda. Materijalot upotreben za gradba e obraboten kamen za yidovite i tula koja e koristena vo oblikuvawe na prozorcite i lacite. Celiot objekt bil i malterisan no so popravkite malterot e otstranet. Vlezot vo harimot e ednostaven, zasveden so polukru`na profilirana ramka vo koja se nao|a natpisot. Vo vnatre{nosta na harimot, vo sredinata na ju`niot yid e smesten mihrabot koj e vramen vo ednostavna plitko profolirana pravoagolna ramka. Samata mihrabna ni{a e sedmoagolna vo osnova ~ij goren del zavr{uva so stalaktitna dekoracija vo sedum reda. Drveniot minber, }ursot kako i drveniot mahvilot koj ja zafa}a celata dol`ina na severnata strana, izgradeni se vo ponovo vreme i nemaat osobeni estetski vrednosti. Trompite se ednostavno dekorirani so tri reda na stalaktitna ornamentika. Xamijata na Husein [ah e edna od retkite primeri od ovoj vid koja se so~uvala na na{ata teritorija i

Natpisot nad vlezot vo xamijata ni dava podatoci za vremeto na gradba H.961/M.1553-54 godina kako i toa deka xamijata e podignata od Husein [ah, vidna li~nost vo turskata dr`ava. Vo leviot goren agol od ovoj natpisot, vo mala kvadratna ramka, se nao|a drug natpis vo tri reda, ispi{an so arapsko pismo sulus kade Husein [ah se spomenuva kako pokoen. Ovoj natpis, koj bil ispi{an od ]atip Halil, verojatno ja ozna~uva godinata na zavr{uvaweto na gradbata H.985/M.1577-78, od {to mo`e da se zaklu~i deka gradbata na xamijata bila zapo~nata vo 1553-54 godina a dovr{ena po smrtta na Husein [ah. Xamijata e od tipot na centralnokupolni so kvadratna

76

osmanliski spomenici

77

zaedno so turbeto koe se nao|a vo nejzina neposredna blizina (od jugozapadnata strana), pretstavuva edinstven kompleks. Spored natpisot koj se nao|a na turbeto doznavame deka toa e podignato za Husein [ah koj po~inal vo H.974/M.1566-67 godina.Okolu ovie objekti se nao|aat i golem broj nadgrobni spomenici me|u koi se nao|a i grobot na sinot na Husein [ah, Ali Beg (H.1032/M.1622-23). Od dekorativnite elementi prisutni se ednostavnite formi na stalaktiti vo izrabotkata na mihrabot i trompite vo molitveniot prostor. Xamijata Husein [ah bila opo`arena vo 1689 godina koga Pikolomini go zapalil Skopje; olovoto so koe bila pokriena kupolata na xamijata bilo otstraneto vo H.1160/M.1747-48 godina, a o{tetena bila i za

vreme na bugarskata okupacija vo 1915 godina i vo zemjotresot od 1963 godina. So konzervatorskorestavratorski raboti (1964 god.) za otstranuvawe na {tetite od zemjotresot kupolata na xamijata e prekriena so keramidi, obnoven e tremot, obnoven e delot od minareto nad {erefeto, izraboteni se minbarot, mahvilot i }ursot vo vnatre{nosta na xamijata i site yidovi vo vnatre{nosta se malterisani.
Zoran Pavlov

Lit.: L. Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski Spomenici vo Skopje, Skopje 1998; E. H. Ayverdi, Avrupada Osmanl Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, stanbul 1981, 308; M. zer, skpte Trk Mimarisi (XIV-XIX y.y), Atatrk Kltr Dil ve Tarih Yksek Kurumu, Ankara 2006.

78

osmanliski spomenici

79

t t: Dau objek kopje S : a ij lokac

pa{in

amam

DAUT PA[IN AMAM


zapad i vo nego se smesteni dvanaeset prostorii. Funkcionalno, amamot po dol`ina e podelen vo dva dela ma{ki i `enski. Vo ma{kiot del se vleguvalo od zapadnata strana, od ulicata koja od kameniot most vodi vo ~ar{ijata, a vlezot vo `enskiot del bil skrien i se nao|al vo sporedna ulica, od severnata strana na objektot. Rezervoarot i lo`i{teto se zaedni~ki i se nao|ale na isto~nata strana. I ovoj amam, kako i ostanatite, bil graden taka da ima prostorii za soblekuvawe, topli prostorii za kapewe, |obek-ta{... Objektot e pokrien so pogolem broj kupoli so razni golemini koi plenat so svojata nesimetri~na no sosema skladna i ritmi~ka dispozicija. Bogatata dekoracija od stalaktitni ornamenti e zastapena vo preminite pod kupolite i vo halvetite. Vo del od prostoriite fragmenatarno po dol`inata na yidovite e so~uvana dekoracija vo vid na friz so pretstavi od stilizirani cvetovi, predadeni vo plitok reqef. Ne se znae koga amamot prestanal da funkcionira kako amam. Elementite {to bile vo negova funkcija kurni, {adrvan, mermerni plo~i, denes ne se so~uvani i istite verojatno se razneseni po prestanokot na negovata funkcija. So sigurnost mo`eme da pretpostavime deka amamot kako i drugite objekti vo Skopje bil mnogu o{tetuvan vo vojnite,

Daut pa{iniot amam se nao|a na na leviot breg na rekata Vardar, vo neposredna blizina na Kameniot most. Izgraden vo vtorata polovina na XV vek kako zadu`bina na Daut pa{a, koj zazemal visoki funkcii vo Osmanliskata dr`ava. To~nata godina na gradeweto ne ni e poznata. Ne e za~uvan nitu natpisot koj bil postaven po negovoto zavr{uvawe. Se pretpostavuva deka bil izgraden vo periodot pome|u 1468 god., koga toj e postaven za rumeliski beglerbeg i 1497 god., period koga toj bil smenet od funkcijata golem vezir na Rumelija. Amamot e od tipot na dvojnite ~ifte amami. Po svoite dimenzii i umetni~ki vrednosti pretstavuva remek delo na monumentalnata islamska profana arhitektura. Postaven e vo pravecot istok-

80

osmanliski spomenici

81

prirodnite katastrofi, kako i zemjotresot od 1555 god. po`arot na Pikolomini vo 1689 god. i zemjotresot vo 1963 god. Po gubeweto na funkcijata amamot slu`el kako magacin. Se pretpostavuva deka na mestoto na amamot prvobitno postoela crkvata sv. Dimitrija. So obnovuvawe na amamot e zapo~nato vo 1935/36 god., a od 1948 god. vo nego e smestena umetni~kata galerija. Dene{nata postojana postavka na Galerijata

e formirana vo 2000 godina kako prikaz na razvojot na makedonskata likovna umetnost od 14 do 20 vek, so akcent na modernoto makedonsko slikarstvo i skulptura na 20 vek.
Zoran Pavlov
Lit.: E. H. Ayverdi, Avrupada Osmanl Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, stanbul 1981, 299; L. Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski Spomenici vo Skopje, Skopje 1998; M. zer, skpte Trk Mimarisi (XIV-XIX y.y), Atatrk Kltr Dil ve Tarih Yksek Kurumu, Ankara 2006.

82

osmanliski spomenici

83

te t: ^if objek kopje S : a ij lokac

amam

^IFTE AMAM
se zasvedeni so pogolem broj mali kupoli denes prekrieni so lim. @enskiot del bil smesten vo jugozapadniot del od objektot, i spored svojata organizaciona postavenost potsetuva na edine~nite amami. Ma{kiot del go zafa}al severoisto~niot del od objektot i spored brojot na prostoriite se razlikuva od `enskiot. Rasporedot na prostoriite vo dvata dela, odnosno nivnata organizacija e standardno postavena i e vo zavisnost od nivnata funkcija najnapred se vleguva vo prostorijata {to e nameneta za garderoba i odmor, potoa, preku delumno zatoplena prostorija, se preminuva vo prostoriite za kapewe. Zna~eweto na amamot e zgolemeno so bogatata yidna dekoracija prisutna vo potkupolnite prostori, odnosno trompite i pandantifite. Stiliziranite geometriski i bilni ornamenti, stalaktiti i rombovi, koi se predadeni so golema preciznost vo plitok reqef, denes se samo fragmentarno so~uvani vo nekoi od halvetite. Preminot vo potkupolnite prostori e re{en so karakteristi~niot friz od turski triagolnici. I pri upotrebata i prisustvoto na dekorativni elementi vidliva e razlikata pome|u `enskiot i ma{kiot del, odnosno tie se pove}e zastapeni vo ma{kiot del. Postoel i poseben prostor smesten vo

Amamot, koj e lociran vo neposredna blizina na Suli an vo starata skopska ~ar{ija, podignat e kon sredinata na 15 vek i e vtor po golemina amam vo Skopje od toj period. Izgraden e od strana na tretiot krai{ki vojvoda Isa beg, a kako zadu`bina se spomenuva i vo vakufnamata na Isa-begovata xamija od 1531 god. ^ifte amamot e od tipot na dvojnite amami, za ~ija funkcija, vpro~em, zboruva i samoto ime. Odnadvor pretstavuva edinstven objekt, dodeka vo vnatre{nosta se potpolno oddeleni dva dela koi imaat posebni vlezovi vo koi se nao|aat prostorii za bawawe na ma`i i `eni. Nad glavnite prostorii se nao|aat dve golemi kupoli, dodeka halvetite i drugite prostorii

84

osmanliski spomenici

85

severozapadniot del od amamot namenet za kapewe na evreite. Toa bil vsu{nost poseben halvet so bazen vo koj se obavuvalo ritualno kapewe. Osvetluvaweto e re{eno zenitno preku otvorite koi se nao|aat vo kupolite i preku prozoskite otvori koi se nao|aat pod kupolite. Vo tekot na svoeto postoewe verojatno bil pove}epati o{tetuvan vo zemjotresot od 1555 godina koj ja pogodil skopskata oblast i vo koj bile o{teteni pove}e objekti, kako i za vreme na golemiot po`ar vo Skopje od krajot na 17 vek koga o{tetuvawata bile pomali. Po zemjotresot od 1963 god., koga amamot pretrpel pogolemi o{tetuvawa, bila otpo~nata celosna konzervacija na ovoj amam. Blagodarenie na solidnata gradba mo`eme da konstatirame deka

amamot voglavno go zadr`al svojot prvobiten izgled, no ne gi so~uval elementite redovno prisutni vo amamite - |obekta{, kurni... ^ifte amamot ja izgubil svojata funkcija vo 1916/17 god. a negovite prostorii so odredeni prepravki za potrebite, voglavno se koristele kako magacin. Denes vo amamot e smestena Umetni~kata galerija.
Zoran Pavlov

Lit.: A. Nikolovski, K. Balabanov, D. ]ornakov, ^ifte amam, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje 1980, 49; E. H. Ayverdi, Avrupada Osmanl Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, stanbul 1981, 252; L. Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje 1998, 169-175; M. zer, skpte Trk Mimarisi (XIV-XIX y.y), Atatrk Kltr Dil ve Tarih Yksek Kurumu, Ankara 2006.

86

osmanliski spomenici

87

{ t: Kur objek kopje S : a ij lokac

umli a

KUR[UMLI AN
kako an na Muezin oxa dene{noto ime kur{umli go dobiva vo 19 vek po olovniot pokriva~ so koj bil prekrien. Postojat pretpostavki deka anot go yidale dubrov~ani za svoja kolonija vo Skopje i deka vo nego bile smesteni nivnite rabotilnici i magacini. Ova go potvrduva zna~eweto koe anot go imal vo razvojot na trgovskiot `ivot na gradot. Vo tekot na svoeto postoewe anot bil koristen za pove}e nameni i ja menuval svojata funkcija. Najprvo slu`el kako an, se do 1787 godina koga e pretvoren vilaetskiot zatvor. Od 1904 do 1912 godina povtorno ja imal funkcijata na an, dodeka po Prvata Svetska vojna se koristel kako sklad za oru`je za potoa vo nego da bide smesten lapidariumot na Muzejot na Ju`na Srbija, a od 1955 godina lapidariumot na Arheolo{kiot muzej na Makedonija koj se nao|a vo negova neposredna blizina. Vo letnite meseci ambientalniot prostor na anot prestavuva mesto kade se izveduvaat razni kulturni nastani. So svojata arhitektonska koncepcija Kur{umli an ne se izdvojuva od ostanatite anovi i karavan sarai, gradeni vo site gradski centri. Toj prestavuva masivna gradba so kvadratna osnova vo ~ij sredi{en del se nao|a otvoren dvor so {adrvanot so ubavo izrabotena ~e{ma, opkru`en so {irok

Kur{umli an e eden od najgolemite i sekako najubav an so~uvan ne samo vo Skopje. Toj se nao|a vo vo starata skopska ~ar{ija, odnosno, nekoga{nata `elezarska ~ar{ija. Toj pretstavuva najgolem dostrel na osmanliskata monumentalna javna arhitektura kaj nas. Iako natpisot so godinata na gradba ne e so~uvan, podatoci za anot so to~no opredelena lokacija dobivame od vakafnamata na negoviot graditel Muslihudin Abdul Gani, poznat i kako Muezin-oxa Al-madini koja e legalizirana vo H.956/M.1549-50 godina. Od ova mo`e so sigurnost da se konstatira deka Kur{umli an e podignat vo prvata polovina na 16 vek, klasi~niot period na osmanliskoto graditelstvo. Anot koj bil poznat

88

osmanliski spomenici

89

dvokaten trem. Mnogubrojnite kvadratni kameni stolbovi na prizemjeto i katot od tremot, povrzani so lakovi, sozdavaat intimen ambient so dvorot i {adrvanot vo nego. Ima vkupno 60 prostorii od koi 28 vo prizemjeto i 32 prostorii na katot. Prizemnite prostorii slu`ele kako magacini za smestuvawe na stoki, a prostoriite na katot za odmor i spiewe i vo sekoja od niv se nao|a ogni{te-kamin. Kur{umli an deluva impozantno i vpe~atlivo i so dekorativno gradenite yidovi od dobro obraboteni kameni kvadri i tula vo naizmeni~ni redovi kako i mnogubrojnite mali kupoli vo forma na piramidi, koi nekoga{ bile pokrieni so olovo (kur{um). Olovoto od pokrivot, po koj anot go dobil imeto, e simnato vo Prvata Svetska vojna i upotrebeno za voeni celi a objektot bil prekrien so keramidi. Glavniot vlez na anot, nad koj e izdaden trem so kupolest krov (prostorijata na anxjata), se nao|a na ju`nata strana, odnosno stranata na ~ar{ijata. Vo vtoriot del na anot bile izgradeni prostorii za smestuvawe na dobitokot. Ovoj del imal poseben vlez od isto~nata strana. Kur{umli an pretrpel golemi o{tetuvawa za vreme na zemjotresot od 1963 godina po {to bil celosno obnoven. Ona {to po arhitektonskata koncepcija go izdvojuva Kur{umli an od ostanatite anovi e postavenosta na {talata i pomo{nite prostorii vo poseben dvor na svernata strana, koj bil povrzan so poseben vlez od isto~nata strana. Zoran Pavlov

Lit.: A. Deroko, Monumentalna Arhitektura na Teritoriji Yugoslavije iz Vremena Turske Vlasti, Spomenici Arhitekture IX-XVIII veku u Yugoslaviji, Beograd 1964, 195-228; A. Nikolovski, K. Balabanov, D. ]ornakov, Kur{umli an, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje 1980, 59-60; E. H. Ayverdi, Avrupada Osmanl Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, stanbul 1981, 294; L. KumbaraxiBogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje 1998, 156-160; M. zer, skpte Trk Mimarisi (XIV-XIX y.y), Atatrk Kltr Dil ve Tarih Yksek Kurumu, Ankara 2006.

90

osmanliski spomenici

91

e je : Skop olbojk acija

kt: Ka

pan an

KAPAN AN

Kapan an, kako eden od najstarite anovi vo Skopje, smesten vo starata skopska ~ar{ija, za prv pat e zabele`an vo Op{irniot popisen defter od 1467-68 godina. Izgraden e vo vtorata polovina na 15 vek od strana na poznatiot turski vojskovoda~ i tret krai{ki vojvoda Isa Beg. Anot kako gradba od cvrst materijal so to~no opredelena lokacija e zabele`an i vo negovata vakufnama od H.874/M.1469 godina. Poznatiot patepisec Evlija ^elebi ovoj objekt go zabele`al kako an na Isa Beg. Imeto Kapan go dobiva verojatno po funkcijata koja ja obavuval. Toa doa|a od zborot kabbn {to ozna~uva golema terezija kantar na koj se merela stokata {to se nosela od nadvor i tuka se prodavala na golemo. Ova ja poka`uva ulogata i zna~eweto {to ovoj an go imal vo

trgovskiot i ekonomskiot razvoj na gradot. Anot pokraj svojata osnovna funkcija, kako mesto za no}evawe i ~uvawe na stokata, prestavuval i mesto kade se razvivala bogata trgovska razmena. Stokata koja bila nosena vo anot se merela, skladirala i potoa prodavana na trgovcite. Spored na~inot na gradba i organizacija na prostorot, opkru`en od site strani so du}ani, Kapan an e sli~en so ostanatite anovi izgradeni vo Skopje vo ovoj period. Se sostoi od golem vnatre{en dvor, okolu koj se nao|a trem na dva kata, od koi gorniot e oslonet na drveni stolbovi. Vo sobite koi se nao|aat vo niza okolu site ~etiri strani, (20 vo prizemjeto i 24 na katot), se vleguva direktno od tremot. [talata se nao|ala na isto~nata strana. Anot pretstavuva masivna gradba gradena od kamen i tula vo naizmeni~ni redovi, opus karakteristi~en za gradbite od ovoj period. Celiot objekt denes e pokrien so krov na ~etiri vodi, prekrien so keramida. Golemite o{tetuvawa koi anot gi pretrpel vo tekot na svoeto postoewe pridonele negoviot dene{en izgled da e dosta izmenet. Kapan an, kako i pogolemiot broj objekti vo Skopje, stradal vo zemjotresot od 1555 god., po`arot od 1689 godina kako i vo zemjotresot od 1963 godina koga pretrpel golemi o{tetuvawa. Od prvobitniot objekt denes se zapazeni samo ostatoci vo dolnite partii. Svojata funkcija anot ja obavuval do Vtorata svetska vojna. Po vojnata, do zemjotresot vo 1963 godina, na katot od anot bile smesteni pove}e familii dodeka prizemjeto i ponatamu se koristelo kako magacinski prostor. Denes, vo prostoriite na anot se smesteni pove}e zanaet~iski du}ani, restorani i dr.
Zoran Pavlov

Lit.: A. Nikolovski, K. Balabanov, D. ]ornakov, Kapan an, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje 1980, 49; E. H. Ayverdi, Avrupada Osmanl Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, stanbul 1981, 255; N. Ni~ota, Kapan an, Kulturno nasledstvo, Skopje, 1983, 203; L. Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje 1998, 152-155; M. zer, skpte Trk Mimarisi (XIVXIX y.y), Atatrk Kltr Dil ve Tarih Yksek Kurumu, Ankara 2006.

92

osmanliski spomenici

93

e je : Skop olbojk acija

kt: Su

li an

SULI AN
ovozmo`uva formirawe na edna karakteristi~na urbana celina, kade do izraz doa|aat potrebite na naselenieto odmor, higiena i posvetenosta kon boga. Suli an spa|a vo grupata na dvokatni anovi so otvoren kvadraten dvor okolu koj se nao|a trem nosen od masivni kvadratni stolbovi. Prizemnite prostorii slu`ele za smestuvawe na stokata (magacini), a na severnata strana bila smestena {talata, dodeka prostoriite na katot se koristele za preno}i{te na trgovcite i patnicite. Brojot na prostoriite na prizemjeto iznesuva 27 a na katot 30 i vo sekoja od niv se nao|a oxak za zatopluvawe na patnicite. Objektot e graden od kamen i tula vo opus kloazone i so svoeto arhitektonsko re{enie potsetuva na Kur{umli an. Negovata postavenost vo ~ar{ijata uslovila vleguvawe od dva vleza edniot od stranata na rekata Serava, a drugiot koj bil glaven od samata ~ar{ija. Vo tekot na svoeto opstojuvawe anot bil pove} epati o{tetuvan vo zemjotresot od 1555 godina, te{ko o{teten za vreme na po`arot podmetnat od avstriskiot vojskovoditel Pikolomini vo 1689 godina, po {to anot bil obnovuvan no ja gubel

Smesten vo srceto na starata Skopska ~ar{ija, vo neposredna blizina na ^ifte amam, Suli an pretstavuva zna~ajna delo na osmanliskata profana arhitektura. Anot se spomenuva vo vakafnameto na Ishak Beg od H.848/M.1444-45 kako negova zadu`bina i so to~no opredeleni granici na lokacija. Anot koj bil narekuvan i Star an imeto Suli voden, verojatno go dobil po rekata Serava koja te~ela pokraj nego. Toj e eden od nekolkute anovi koi seu{te postojat vo Skopje. Graditelot Ishak beg, vtoriot krai{ki vojvoda go zave{tal ovoj imot na Alaxa xamijata vo Skopje. Negovata mestopolo`ba blizinata na Murat pa{ina xamija i ^ifte amam,

94

osmanliski spomenici

95

svojata originalnost. Posledite o{tetuvawa bea vo zemjotresot od 1963 godina koga anot be{e re~isi celosno urnat, a po prevzemenite konzervatorskorestavratorski intervencii go dobiva dene{niot izgled. Obemnite obnovi prevzemeni po katastrofalnite o{tetuvawa onevozmo`uvaat da ja sogledame negovata prvobitna forma i pokrivna konstrukcija. Svojata funkcija anot ja gubi kon krajot na 19 vek po {to toj se koristi kako magacinski prostor odnosno prostor za nekoi zanaet~iski rabotilnici. Denes

vo prostorite na Suli an e smesten Fakultetot za Likovni umetnosti, a vo eden negov del e Muzejot na Starata ~ar{ija kako depandans na Muzejot na Grad Skopje.
Zoran Pavlov

Lit.: G. Elezovi}, Turski Spomenici, kn. X sv. 1 (1348 1520), Srpska Kralevska Akademija, Beograd 1940; A. Nikolovski, K. Balabanov, D. ]ornakov, Suli an, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje 1980, 48; E. H. Ayverdi, Avrupada Osmanl Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, stanbul 1981, 295-296; L. Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje 1998, 149-151; M. zer, skpte Trk Mimarisi (XIV-XIX y.y), Atatrk Kltr Dil ve Tarih Yksek Kurumu, Ankara 2006.

96

osmanliski spomenici

97

e je : Skop olbojk acija

kt: Be

zisten

BEZISTEN

Smesten vo starata skopska ~ar{ija, opkru`en so golem broj mali du}ani, bezistenot pretstavuval centar na trgovskiot `ivot vo gradot okolu koj se formirala ~ar{ijata. Prvobitniot bezisten bil uni{ten vo katastrofalniot po`ar od 1689 godina, koga stradale i pogolemiot broj monumentalni objekti vo ~ar{ijata. Objektot koj denes postoi e podignat na temelite na prvobitniot bezisten koj se spomenuva vo vakafnameto na Isa beg od 1469 godina kako zadu`bina na negoviot tatko Ishak beg. Podigaweto na bezistenot od strana na Ishak beg e potvrdeno i so natpisot postaven nad eden vo vlezovite vo bezistenot. Spored nego, bezistenot go sogradil Gazi Ishak beg, krai{ki vojvoda i sultanov namesnik vo Skopje, a poslednata negova obnova e

napravena od strana na Haxi Husein, Osman i Ja{ar beg vo 1899-1900 godina. Za postoeweto na bezistenot i negoviot izgled doznavame od patepisnite bele{ki na Haxi Kalfa od 1650 godina, Evlija ^elebi od 1660-68 godina i patopisot na Edvard Braun od 1669 godina kade toj e falen i spomenuvan kako pravoagolna gradba zasvedena so {est kupoli noseni na masivni stolbovi i ~etiri vleza na sekoja od stranite. Ova e potvrdeno i so crte`ot na Evans od 1885 godina kade bezistenot e pretstaven vo urnatini no so prepoznatliva arhitektonska forma. Na~inot na gradewe bil identi~en so drugite monumentalni gradbi od osmanliskata arhitektura od 15 i 16 vek vo Skopje, so naizmeni~no redewe na kamen i nekolku reda tuli so {to se postignala dekorativnost vo yidaweto. Po svojata arhitektonska koncepcija bezistenot nalikuval na Brusa bezistenot vo Saraevo (Bosna i Hercegovina) podignat vo po~etokot na 16 vek. Ostatocite od starata gradba yidovi i temeli, koi se otkrieni pri sanacionite intervencii vo 1964-65 godina koga se izvr{eni i poslednite popravki po posledicite od zemjotresot od 1963 godina, vidlivi se i denes vo nekoi od du}anite. Dene{niot objekt, podignat na temelite na starata gradba, e sosema razli~en od prvobitniot. Vo negovata vnatre{nost se nao|aat pogolem broj dvokatni du}ani koi gi povrzuvaat otvoreni koridori. Vo sredi{niot del od bezistenot, kade se nao|aa dvata stolba, podignati se dva odvoeni dvokatni objekta. Site du}ani se pokrieni so krov na dve vodi. Denes vo bezistenot se smesteni pove}e trgovski du}ani, galerii, ~ajxilnici. I pokraj ednostavnata forma i slabata grade`na tehnika, toj ja zadr`al svojata uloga i vrednost vo sostav na ~ar{ijata.
Zoran Pavlov
Lit.: A. Nikolovski, K. Balabanov, D. ]ornakov, "Bezisten", Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje 1980, 66; E. H. Ayverdi, Avrupada Osmanl Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, stanbul 1981, 296; L. Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje 1998; M. zer, skpte Trk Mimarisi (XIV-XIX y.y), Atatrk Kltr Dil ve Tarih Yksek Kurumu, Ankara 2006.

98

osmanliski spomenici

99

e t: Kam objek kopje S : a ij lokac

n most

KAMEN MOST

Kameniot most simbol na gradot Skopje, e izgraden na r.Vardar i direktno go povrzuva stariot i noviot del od gradot. So dol`ina od okolu 220 m i {iro~ina od ne{to pove}e od 6 m toj pretstavuva eden od va`nite urbanisti~ki obele`ja na gradot. Kako {to naveduva poznatiot patepisec Evlija ^elebi, mostot e podignat vo vtorata polovina na 15 vek vo vreme na vladeewe na Sultanot Mehmed II Osvojuva~ (1451-1481), no, postojat pretpostavki deka sepak mostot e postar, odnosno bil podignat vo prvata polovina na 15 vek za vreme na Sultanot Murat II (1421-1451). Poslednoto se potkrepuva so toa {to na isto~nata strana od mostot postoela plo~a na koja bile ispi{ani podatocite za vremeto na podigaweto. Vo prilog na ova veruvawe e

i zapisot vo vakufnamata na Isa-begovata xamija od 1469 godina, kade za prv pat se spomenuva Kameniot most i kade e zapi{ano deka toj e podignat za vreme na Sultanot Murat II. Iako mostot, koj otsekoga{ predizvikuval voodu{evuvawe i ~esto e spomenuvan vo patepisite na pove}eto patepisci, podatoci za negoviot graditel nemame. Vo tekot na svoeto postoewe mostot pove}epati bil o{tetuvan i obnovuvan, no vo osnova go ima so~uvano svojot prvobiten izgled. Spored natpisot postaven vo 1909 godina na stra`arnicata na mostot, a koj postoel se do zemjotresot vo 1963 godina, edna od popravkite bila vo vrska so posetata na Mehmed V, odnosno negoviot sin Re{ad II. Kako rezultat od zgolemeniot soobra} aj izvr{eno e pro{iruvawe pri {to bila otstraneta originalnata kamena ograda i mostot e pro{iren so pe{a~ki pateki od dvete strani, noseni od metalna konstrukcija. Pri toa bila otstraneta i originalnata kaldrma. Od istiot natpis doznavame i deka mostot go izgradil Sultanot Murat II a pro{iruvaweto go naredil Sultanot Re{ad. So svojata izvonredna grade`na tehnika, stilski osobenosti i karakteristi~ni dekorativni elementi, Kameniot most vo Skopje pretstavuva karakteristi~en primer na osmanliska gradba, odnosno gi ima site elementi na eden turski most. Toj pretstavuva edno od najmonumentalnite dela na osmanliskata arhitektura vo Makedonija i go otslikuva periodot na golemiot razvitok na osmanliskoto graditelstvo od 15-16 vek. Mostot le`i na masivni kameni stolbovi me|usebno povrzani so 13 polukru`ni laci. Na sekoj od stolbovite od dvete strani na mostot se nao|aat t.n. mamuzi nameneti za za{tita na mostot od urivawe pri nadoa|awe na rekata. Graden e od dobro obraboteni travertinski kameni blokovi. Svodovite na ~etiri od lacite se izvedeni od tula, dodeka ostanatite se izvedeni vo kamen. Sredi{niot stolb, vo svojata

vnatre{nost ima dve prostorii ~ija funkcija e da go namali optovaruvaweto na stolbot, no i kako za{tita na mostot za {to svedo~at otvorite pu{karnici vo sekoja od niv. Vo sredi{niot del od mostot se nao|a mihrabna ni{a-stra`arnica koja se istaknuva so precizno izrabotenata stalaktitna dekoracija. Od sprotivnata strana na mihrabnata ni{a se nao|a pro{iruvawe vo forma na balkon nosen od obraboteni kameni konzoli, koj se koristel za odmor na umornite minuva~i. Estetskoto oblikuvawe na mostot e nadopolneto so kamenata plastika dekorativno predadena vo forma na rozeti, karakteristi~ni za osmanliskata umetnost od 15 i 16 vek a postaveni na nekolku od lacite na mostot. So arheolo{kite istra`uvawa prezemeni na leviot

breg na r. Vardar otkrieni se ostatoci od most koj se datirani vo periodot 527 - 535 godina, periodot na Vizantiskiot imperator Justinijan, {to govori za kontinuitetot vo postoeweto na mostot. Dene{niot izgled na mostot se dol`i na obnovata izvedena vo periodot od 1992 do 2004 godina, koga na mostot e vratena avtenti~nata kamena ograda so {to toj go dobiva prvobitniot sjaj.
Zoran Pavlov

Lit.: N. Katani}, M. Gojkovi}, Gra|a za prou~avawe starih kamenih mostova i akvedukata u Srbiji, Makedoniji i Crnoj Gori, Beograd 1961, 117-132; A. Nikolovski, K. Balabanov, D. ]ornakov, "Kameniot most na rekata Vardar", Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje 1980, 46-47; E. H. Ayverdi, Avrupada Osmanl Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, stanbul 1981, 300-302; L. Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje 1998;

100

osmanliski spomenici

101

v t: Hal objek truga S : a ij lokac

eti te}

HALVETI TEKE
Tekijata e od tipot na ah{ab gradbi. Pretstavuva pove}eprosotoren objekt so mali dimenziii prostorii koi funkcionalno go opravduvaat svoeto postoewe. Objektot se sostoi od slednive prostorii: semahane (prostor za namaz), kafe-oxak (prostorija za razgovor), jaz-oxagi (leten prostor) i misafirhana (priemna soba za gosti). Site prostorii se pokrieni so ~etvorovoden krov podelen vo dva dela. Vlezot vo te}eto e od nevoobi~aenata ju`na strana kade {to se nao|a i minareto. Toa e izraboteno od dobro obraboteni kameni kvadri a izgradeno e verojatno (spored natpisot koj se nao|a na negovoto telo) vo 1922 godina. Vo vnatre{nosta na molitveniot prostor so~uvana e originalnata drvena kupola. So svoite kulturni i estetski vrednosti Halveti te}e pretstavuva tipi~en primer na osmanliskata gradba od 18 i po~etokot na 19 vek. Smesteno vo stariot del od gradot, vo neposredna blizina na centarot, Halveti te}eto vo Struga pretstavuva zna~aen spomenik na Osmanliskata kultura. Ne postoi natpis so to~niot datum na negovoto formirawe, no spored ka`uvawata, te}eto bilo osnovano od strana na Hasan Baba (Asan Dede) koj bil istaknat dervi{ vo Struga, a halife dobil od pir Hajati od Ohrid vo po~etokot na 18 vek.
Zoran Pavlov

Lit.: E. H. Ayverdi, Avrupada Osmanl Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, stanbul 1981, 241; Islamska zaednica i nejzinite institucii, Skopje 1997, 85-86.

102

osmanliski spomenici

103

t: Orta a objek trumic ija: S c a k lo

xamija

ORTA XAMIJA
se spomenuvaat imiwata na dve xamii vo Strumica: starata xamija na Sultan Murad Han i Novata xamija. Molitveniot prostor, koj e so dimenzii 11,80 h 11, 80 m zasveden e so kupola nosena na pandantifi. Kupolata koja e izdignata na osmoagolen tambur, denes e pokriena so turska keramida. Osvetluvaweto na vnatre{nosta e preku prozorskite otvori postaveni vo dva reda na sekoja od stranite. So svojata forma se izdvojuvaat prozorite vo dolnata zona na severozapadnata strana vo tremot tie se pravoagolni i se smesteni vo visoki kru`ni mihrabski ni{i, koi zavr{uvaat so dekorativna stalaktitna ornamentika vo pet reda. Ovoj primer na smestuvawe na prozorski otvori vo prostorot na mihrabieto e redok a mo`ebi i edinstven na prostorot na Makedonija. Originalniot trem, koj denes ne postoi, bil drven i postaven po celata dol`ina na severozapadnata i severoisto~nata fasada. Minareto koe se nao|a na zapadnata strana od xamijata e izgradeno e vo triesetite godini na 20 vek (isto kako i krovot i ogradata na xamijata). Postaveno e na kvadraten postament koj preminuva vo kru`no telo zbogateno so {erefeto ogradeno so perforirani parapetni plo~i. Opusot na gradba e provinciski proizvod na kombinacija od grubo obraboteki

Xamijata Durak Efendi pretstavuva ednostaven provinciski tip na ednokupolna xamija. Od natpisot koj se nao|a nad vleznata vrata i e ispi{an so nefis pismo vo deset poliwa, doznavame deka xamijata ja podignal Durak Efendi vo H.1015/M.1606-07 godina. Bez somnenie, Orta xamija svoeto ime go dobila po mestopolo`bata na koja se nao|a - pome|u tvrdinata i dolniot grad. Vo popisniot defter od 1573 godina

104

osmanliski spomenici

105

granitni blokovi, so mestimi~no vmetnuvawe na tuli i obraboten kamen bigor na aglite. Ovoj opus e prisuten kaj malite crkvi od strumi~kiot region izgradeni vo periodot na Osmanliskoto vladeewe vo 16 i 17 vek. Vo vnatre{nosta na xamijata, na ju`niot yid, smesten e mihrabot vo vid na polukru`na ni{a zasvedena so bogato dekorirana stalaktitna ornamentika vo pet reda. Minberot i mahvilot ne se so~uvani. Od dekorativnite elementi, zapazena e reqefnata obrabotka na mihrabot vo molitveniot del, kako i stalaktitnite ornamenti na mihrabiite na severniot yid vo tremot. Vo vnatre{nosta na objektot ne se vidlivi tragi od slikana dekoracija. Pri za{titni intervencii na xamijata koi bile prevzemeni vo 1984 godina izvr{eni se i sonda`ni arheolo{ki istra`uvawa pri {to, bile pronajdeni ostatoci od crkva kako i freski koi poteknuvaat od 12 vek, so {to se potvrdila tezata deka xamijata bila podignata na staro kultno mesto. Vo Spisokot na xamii, tekii, mesxidi i drugo, koi vo tekot na Prvata svetska vojna bile koristeni za voeni celi, e navedeno deka Orta xamija e o{tetena vo 1912 godina od strana na Bugarskite vojski a olovniot pokriv od kupolata koj te`el 10.000 kg bil ukraden vo 1914 godina. Xamijata podocna bila renovirana od Bugarite i koristena kako magacin za razni produkti.
Zoran Pavlov

Lit.: M. Kiel, Somme Little-known Monuments of Ottoman Turkish Architecture in the Macedonia Province: Stip, Kumanovo, Prilep, Strumitsa, Gney-Dou Avrupa Aratrmalar Dergisi 6-7, stanbul 1978, 153-178; E. H. Ayverdi, Avrupada Osmanl Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, stanbul 1981, 242; M. Stamenova, Preliminaren Izve{taj od Arheolo{koto istra`uvawe na lokalitetot Orta xamija vo Strumica, Zbornik na trudovi, Zavod za Za{tita na Spomenicite na Kulturata, Prirodnite Retkosti i Muzej - Strumica, Strumica 1989, s. 351-375.

106

osmanliski spomenici

107

t: [ar Objek etovo ija: T c a k lo

ena (Al

axa) xa

mija

[ARENA (ALAXA) XAMIJA


17 vek). Spored drugi soznanija, [arena xamija bila podignata vo 1564 god. a ktitori bile sestrite Hur{ide i Mensure koi se doselile vo Tetovo od Anadolija. Po smrtta Hur{ide bila pogrebana vo dvorot na xamijata, no ne se znae koja godina. No, od natpisot koj postoi nad vleznata vrata vo xamijata, doznavame deka dene{nata arhitektonska forma, koja poteknuva od prvata polovina na 19 vek i e oblikuvana vrz temelite na drug postar objekt, e podignata od strana na Abdurahman pa{a. Najverojatno deka stanuva zbor za xamijata koja pri opo`aruvaweto na gradot pri krajot na 17 vek bila razurnata i verojatno go nosela istoto ime - Alaxa". Od ova proizleguva deka dene{nata [arena xamija" vo Tetovo ne e izgradena vo 17 vek, kako {to stoi vo nekoi na{i trudovi, tuku toj vek bi se odnesuval na postarata xamija, koja, kako {to doznavame od citiranite stihovi od plo~ata, bila do temel razurnata. [arenata xamija e od tipot na ednokupolnite prostori so trem od vleznata strana. Se karakterizira so skladnost na volumenot, povr{inite i liniite, elementi vidlivi vo klasi~niot period na Osmanliskata arhitektura. Ona so {to se izdvojuva ovaa xamija od ostanatite e nejziniot `ivopis izveden vo sredinata na 19 vek. Dekoriraweto na xamijata Abdurahman pa{a im

[arena xamija e me|u najubavite objekti od islamskata verska arhitektura, zapazeni vo Tetovo od vremeto koga toa bilo vo sostavot na Osmanliskoto carstvo. Locirana e na desnata strana na r.Pena, vo neposredna blizina na centarot na gradot. Spored naukata, xamijata e podignata vo 17 vek (vo nau~nata javnost postojat razli~ni mislewa okolu nejzinoto datirawe - od 1495 god. pa se do

108

osmanliski spomenici

109

go doveril na majstori od Debar, verojatno istite majstori koi rabotele i vo Arabati Baba te}e, koi gi naslikale {arite so mrsni boi. Na isto~nata, severnata i ju`nata fasada vo ~etiri reda se naslikani vertikalno postaveni pravoagolni poliwa vo fresko tehnika koi imitiraat mermerna oplata, me|usebno izdvoeni so naslikani stolbovi koi vo posledniot red pod krovniot venec se vo forma na bukvata Y", vo ~ij sredi{en del se naslikani kru`ni yvezdasti motivi. Centralniot prostor e so kvadratna osnova nad koja

e oformena slepa kupola odnadvor nevidliva, so izvonredna slikana dekoracija. Na isto~nata strana vo vnatre{nosta na xamijata se smesteni mihrabot, vo ~ij goren del na sedum kru`ni poliwa se ispi{ani lehvi so stihovi od Koranot, i mimbarot. Tie se izraboteni od bel mermer so precizno izvedeno bogatstvo od dekorativni elementi vo plitok reqef. Na zapadnata strana se nao|a mahvilot koj na nevoobi~aen na~in e vo forma na tri nezavisni polukru`ni balkona. Yidnata dekoracija vo vnatre{nosta i na fasadite na [arena xamija, koja

110

osmanliski spomenici

111

ja datirame vo 19 vek, gi sodr`i karakteristikite na turskata tradicionalna dekoracija. Silno izrazenite stilizirani motivi so bilna i geometriska ornamentika, izvedeni se so intenziven kolorit. Vo pretstavuvawe na bilnite ornamenti crte`ot e ~ist i inventiven, bez napnatost i monotonija. Dekoracijata vo koja u~estvuvaat razni materijali: drvo, {tuko, kamen i tula e ozbilna, so fino ~uvstvo za mera. Vo celata vnatre{nost pokraj izobilstvoto od `ivopisni geometriski i bilni ornamenti, zastapen e i pejza`ot kade kako motiv se koristeni

prepoznatlivi gradski motivi od prestolninata Istanbul. Od likovnite pretstavi osobeno vnimanie privlekuva pretstavuvaweto na Meka, {to e redok, a mo`ebi i edinstven primer na pretstavuvawe na ova svetili{te na prostorot na jugoisto~na Evropa. Odredeni sli~nosti vo karakterot na ova slikarstvo koe nosi belezi na levantskiot barok, sodr`i dekoracijata vo Ejup pa{a xamijata vo Novi Pazar (1836) vo Srbija. Dvospratniot trem koj ja zafa}a celata {iro~ina na objektot, e nosen od profilirani stolbovi, i

dekorativno obraboten so stilizirani floralni i geometriski ornamenti. Vo tremot, nad vlezniot portal e smesten i ve}e spomenatiot natpis so to|nata godina na podigaweto na ovaa xamija. Severno i ju`no od vlezot se nao|a po eden pomo{en mihrab. Celiot objekt e pokrien so ~etvorovoden krov, pokrien so turska keramida. Minareto vo osnova e {estostrano, so edno {erefe pod koe ima bogata stalaktitna dekoracija, i e smesteno na ju`nata strana od xamijata. Osvetluvaweto na vnatre{nosta na objektot e preku prozorskite otvori postaveni na sekoja od stranite vo dva reda po ~etiri. Istite se zatvoreni od vnatre{nata i nadvore{nata strana so bogato ornamentirani tranzeni koi ja zgolemuvaat ubavinata na celiot objekt. Severozapadno od xamijata e smesteno turbe vo koe se pretpostavuva deka e pogrebana Hur{ide Hanum. Pripa|a na otvoreniot tip turbiwa, vo osnova ima forma na nepravilen osmoagolnik, gradeno e od kamen. Podignato e vo 16 vek (ne postojat pi{ani podatoci). So svoite harmoni~ni proporcii go nadopolnuva urbanisti~kiot ambient na [arena xamija. Spored arhitektonskite specifiki se pretpostavuva deka bilo zasvedeno so kupola. Iako ne postoi natpis za negovata izgradba, se pretpostavuva deka bi mo`elo da bid podignato vo tekot na 16 vek. [arenata xamija so arhitektonski interesno izvedenoto turbe, na svojstven na~in ukrasenata ~e{ma i ogradniot yid, so~inuvaat edinstven umetni~ki vreden kompleks.
Zoran Pavlov

Lit.: M. Mujezinovi}, Natpis na [arenoj-pa{inoj xamiji u Tetovo, Islamska misao, god. III, br. 30, Sarajevo, 1981; E. H. Ayverdi, Avrupada Osmanl Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, stanbul 1981, 75; \. Miqkovi}, K. Aru~i, Za natpisot na [arena xamija vo Tetovo, Muzejski glasnik br. 5, Skopje 1982, 69; M. Z. brahimgil, Kalkandelen (Tetovo) Alaca - Paa camii, Vakflar Dergisi XXVI, Vakflar Genel Mdrl Yaynlar, Ankara 1997.

112

osmanliski spomenici

113

t: Ara objek etovo ija: T c a k lo

bati B

aba te}

ARABATI BABA TE]E


zaminuva za Anadolija kade i umrel. Se naveduva i podatokot deka toj umrel vo 977/1569 godina i deka e pogreban vo Tetovo. Negovoto turbe vo tekijata postoi i denes no ne e sigurno dali e podignato kako spomen na nego ili toa e negoviot grob. Spored legendata, koja datira od 18 vek, te}eto go izgradil Arabati Baba, a podatokot {to te}eto go nosi negovoto ime upatuva deka toa verojatno postoelo i pred godinata na smrtta na Arabati Baba - 1780. Tekijata e renovirana vo vremeto na Rexep Pa{a (pripadnik na mo}noto semejstvo tetovski pa{i koj za prv pat se spomenuva vo 1770 godina) i negoviot sin Abdurahman Pa{a okolu 1800-1820 godina. Dervi{koto te}e Sersem Ali Baba pretstavuva najdobro so~uvano dervi{ko te}e vo Makedonija. Objektite vo te}eto pretstavuvaat karakteristi~en regionalen tip na gradbi so masivni zidovi vo prizemjeto i bondruk konstrukcija na katot. Toa pretstavuva kompleks od verski objekti (objekti za ibadet), kako i stanbeni i ekonomski zgradi, ~ija funkcionalnost se nadovrzuva, smesteni vo prostran dvor i ogradeni so visoki kameni yidovi. Komunikacijata na kompleksot e ostvarena preku vlezovite koi se nao|aat na sekoja od stranite i koi imaat svoe ime i funkcija: te}e kapija glavniot vlez vo tekijata koj se nao|a na severnata strana;

Najdobro so~uvanoto dervi{ko te}e vo Tetovo e Arabati baba te}e koe pripa|a na dervi{kiot red bekte{i, eden od najzna~ajnite dervi{ki redovi na Balkanot. Nivnoto ime e povrzano so nivniot osnova~ i stare{ina (pir) Haxi Bekta{ Veli od Anadolija, koj po~inal vo 738/1337-38 godina. Tekijata vo Tetovo, e smestena vo zapadniot del od gradot, vo podno`jeto na [ar Planina. Za vremeto na gradewe nemame sigurni podatoci i ne poseduvame nieden istoriski dokument. Edna od pretpostavkite e i mo`nosta te}eto da e osnovano kon krajot na 16 vek od Sersem Ali Baba, prvak na bekta{kiot red, koj po kratkiot prestoj vo te}eto vo Dimetoka (Grcija) bil premesten vo Tetovo (1538) od kade vo 1548 godina

114

osmanliski spomenici

115

na isto~nata strana e najgolemata kapija (harman kapija) koristena za potrebite na ekonomskiot del od kompleksot; na ju`nata strana kapijata koja vodi vo bav~ata - bah~e kapija; i mala kapija, koja se nao|a na zapadnata strana slu`i za vleguvawe vo bav~ata od kosteni. Objektite koi do denes se so~uvani se podeleni na dva vida: objekti za verski obredi i za smestuvawe na dervi{ite i babata (turbe, mesxit, semahane, ku}ata na {ejhot) i objekti koi slu`ele za doma{nata ekonomija i za sekojdnevni potrebi (misafirhana, {adrvan, ku}ata na Fatima, kujna, plevna, {tala i dr.). TURBETO na Sersem Ali Baba, smesteno vo severniot del od kompleksot, e od zatvoren tip, so dvanaesetostrana osnova i istoto e podignato vo vtorata polovina na 18 vek. Vo posebna prostorija, isto~no od turbeto na Sersem Ali Baba e smesten grobot na Rexep Pa{a (1238/1822-23), koj privlekuva golemo vnimanie so nadzemniot poklopec kuburluk izraboten od mermer i bogato dekoriran so floralni ornamenti kade se vidlivi elementi na barokot. Pred ovie turbiwa se nao|a u{te eden objekt vo koj se smesteni 11 grobovi na Babi me|u koi se nao|a i grobot na edinstvena `ena pogrebana vo tekijata - Fatima, }erka na Rexep Pa{a koja, spored godinata na ni{anot, umrela vo 1245/1829-30 godina. Do isto~niot yid od turbeto e smesten MEJDANOT- mal otvoren ~ardak kade Babata oficijalno gi primal gostite koi doa|ale vo te}eto. KU[K HANE (dervi{ hane), objekt postaven zapadno od turbeto, koj vo zimskiot period se koristel za obredi i `iveewe, razgovor me|u dervi{ite i gostite. So~uvan e vo celost. Grobot na Arabati Baba e smesten na ju`nata strana od Ku{k haneto, vo posebno ograden del. Na ni{anot postaven nad kuburlukot e zapi{ana i godinata na negovata smrt 1194/1780-81. Nad grobot na Arabati Baba vo 1228/1813-14 godina se naslikani dve freski

pejza`i na koi se pretstaveni Tax Mahal i Sultan Ahmed xamija vo Istanbul, i istite se delo na umetnikot Zerze Haki. MESXIDOT (bogomolkata, ibadet hane) smestena vo blizina na severniot vlez i ima kvadratna osnova. Sostaven e od dva dela: mesto za verski obredi (harim) i trem. Vnatre{nosta na harimot e zasvedena so slepa drvena kupola bogato ukrasena so dekorativni elementi vo {tuko tehnika. Taa e podelena so 12 stilizirani palmini drvja koi se spojuvaat vo centarot na kupolata kade e smestena bogato dekorirana rozeta so rastitelni elementi. Vo dolnata zona se pretstaveni konusni vazi so raznovidni cvetovi na koi se postaveni biserni brojanici, simbol na trpenieto i odanosta kon boga. Samiot izgled na mesxidot uka`uva deka istiot e pove}e pati renoviran. Spored natpisot-nefes koj se nao|a nad vlezot mesxidot go podignal Rexep Pa{a vo 1200/1785-86 godina. Od SEMAHANETO koe se nao|alo severno od mesxidot se so~uvani samo ostatoci. KU]ATA NA FATIMA (plavata kula) e podignata za bolnata }erka na Rexep Pa{a i e eden od retkite objekti so~uvan vo svojata prvobitna sostojba. Ima kvadratna osnova so po edna prostorija na prizemje i kat. Prostorijata vo prizemjeto, koja slu`ela za podgotovka na hrana i vo koja se nao|a i ogni{te, e zasvedena so kupola delumno ukrasena so {tuko dekoracija. Vnatre{nosta na katot e bogato dekorirana so fresko dekoracija naslikana od Zerze Haki vo 1229/1813-14 godina so precizen crte` naslikani vazi so cve}e, floralni ornamenti, kako i pove}e korabi pred eden saraj naslikani vo medaqon i drvena tavanica so centralo postavena rezbana rozeta. Od simbolite mo`eme da go izdvoime lavot koj e naslikan nad vlezot vo gorniot kat na kulata, koj se poistovetuva i go simbolizira ~etvrtiot halif vo muslimanstvoto prorokot Ali, koj vsu{nost e za{titnik na bekte{ite.

116

osmanliski spomenici

117

So svojata reprezenatativnost se izdvojuva gostinskiot konak MISAFIRHANATA, dvospratna gradba, i eden od najso~uvanite i najubavi objekti od celiot kompleks, {to uka`uva na izgradenite estetski kriteriumi no i na ekonomskite mo`nosti na te}eto. Osobeno do izraz doa|a ume{nosta vo obrabotkata na drvoto, preku besprekorno izvedenite rozeti vo gostinskiot konak kade do perfekcija se predadeni prefinetite ~uvstva na kopani~arite vo prezentirawe na floralni motivi, do bogatstvoto od elementi i formi upotrebeni vo dekoriraweto. Spored ka`uvawa, konakot go podignal vo prvata polovina na 18 vek Abdurahman Pa{a i istiot slu`el kako harem. Pored konakot e so~uvan i eden del od ko{evite za p~enka.

Centralno mesto vo kompleksot na te}eto zavzema [ADRVANOT koj ima pravoagolna osnova i e podelen na dva dela.Toj se odlikuva so svojata arhitektura, elegancija na proporciite i bogatstvoto na plasti~na dekoracija i tretirawe na detalite. Prviot del, divanhne, slu`el za odmor i razgovor, so centralno postavena sedmoagolna fontana izrabotena od mermer i minderi okolu nea. Vtoriot del, semahane, e namenet za ritualni obredi. Dvokrilnite drveni vrati postaveni na vlezot i pome|u divanhaneto i semahaneto, kako i objektot vo celina se karakteriziraat so izvonredna kombinacijata od rezba (bareqef) vo drvo so pozlata i slikana dekoracija.

Posebno vnimanie so svojata monumentalnost zavzema KUJNATA trpezarija, no kako zna~ajni bi gi izdvoile i GOLEMATA ^E[MA koja spored natpisot e izgradena od Rexep Pa{a vo 1205/1790-91 godina, MALATA ^E[MA bogato dekorirana so natpisi-nefes na sekoja od stranite, i podignata vo 1260/1844-45 godina vo ~est na Abdurahman Pa{a, kako i mnogute grobovi smesteni vo delot kaj turbeto i vo severo-isto~niot agol od kompleksot na ~ii ni{ani se mnogu dekorativno - kaligrafski besprekorno ispi{ani tekstovi vo nefes pismo, koi go kompletiraat duhovnoto i umetni~koto bogatstvo na kompleksot. Imaj}i go vo predvid upotrebeniot materijal za gradba, dekoracijata predadena vo rezba, motivite, tehnikata na slikawe, so golema verojatnost mo`eme da pretpostavime deka majstorite bile od Mala Reka (torbe{i) koi poseduvale specifi~na tehnika na gradewe i dekoracija. Slikanata dekoracija vo te}eto ima golemi sli~nosti so dekoracijata vo [arena xamija vo Tetovo, i naveduva na pretpostavkata deka e izrabotena od isti majstori. Dervi{ite se odr`ale vo te}eto do 1912 godina, i se do 1941 godina toa ne se koristelo za verski obredi. Istite se obnovuvaat vo periodot od 1941-1945 godina koga te}eto e definitivno napu{teno od strana na dervi{ite. Od 1994 godina vo te}eto se povtorno smesteni ~lenovi od dervi{kiot red na bekte{ite.
Zoran Pavlov

Lit.: E. Hakk Ayverdi, Avrupada Osmanl Mimari Eserleri, Yugoslavya, III.cild 3.kitab, Istanbul 1981, 78-80; M. Ibrahimgil, Makedonyada Tekke Mimarisi ve zelikleri, Art Turc/Turkish Art, 10e Congres International dart Turc, september 17-23 1995, Geneve 1999, 369-379; G. Palikru{eva, K. Tomovski, Tekiite vo Makedonija, Arhitekturata na po~vata na Makedonija, MakroproektIstorija na kulturata na Makedonija, kniga 9, Skopje 2000, 207-211; V. Cvetanovski, Arabati Baba Te}a vo Tetovo, Tetovo 2000.

118

osmanliski spomenici

119

t: Star objek etovo ija: T c a k lo

turski

amam

STAR TURSKI AMAM

Edinstveniot so~uvan turski amam vo Tetovo e smesten na leviot breg na rekata Pena, nasproti [arenata xamija so koja so~inuva zna~aen spomeni~ki kompleks. Toj pretstavuva zna~aen beleg na osmanliskata gradska kultura koj vo minatoto igral va`na uloga vo socijalnoto zdru`uvawe na naselenieto. Oddelni zapazeni grade`ni elementi na samiot objekt upatuvaat deka toj e podignat vo vremeto na sultanot Mehmed Fatih (1432-1481), odnosno sredinata na 15 vek. Kako negov graditel se spomenuva Isa beg, poznatiot turski vojskovoda~ i tret krai{ki vojvoda. So izvesni promeni vo enterierot, kako posledica na namenite za koi bil koristen, arhitektonskata forma na amamot denes e

so~uvana vo celost. Spored funkcijata, pripa|a na tipot na edine~nite amami, odnosno kapeweto na ma`ite i `enite se odvivalo vo razli~ni periodi po odreden raspored. Glavniot vlez, koj e izraboten od dobro obraboteni kameni kvadri, e od stranata na glavnata ulica. Kako i kaj ostanatite gradbi od ovoj vid, najprvo se vleguva vo edna pogolema prostorija koje e zasvedena so kupola i koja slu`ela kako garderoba, a potoa se vleguva vo prostoriite za kapewe (halveti) koi soglasno svojata namena se pomali. Lavaboata (kurni) koi se nao|ale vo halvetite, denes ne se so~uvani. Vnatre{nosta na amamot, analogno na amamite od toj period, verojatno poseduvala bogata dekorativna ornamentika koja preovladuvala so elegancija, no poradi pove}eto obnovi vo enterierot taa denes ne postoi. Celiot amam e graden solidno od kamen i tula, na~in na gradba karakteristi~en za zreloto doba na osmanliskata arhitektura. Konstruktivniot i prostoren raspored na gradbata zboruva za graditel, koj vo primerot na ovoj amam ja iska`al svojata ve{tina vo gradba na kupolni objekti. Vo tekot na svoeto postoewe amamot pove}epati ja menuva svojata fukcija so cel vklopuvawe vo sovremenite tekovi na `iveewe galerija, ugostitelski objekt, a od 2007 godina toj povtorno e pretvoren vo umetni~ka galerija so {to vo golema mera e zbogatena kulturnata ponuda na gradot.
Zoran Pavlov

Lit.: E. H. Ayverdi, Avrupada Osmanl Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, stanbul 1981, 78.

120

osmanliski spomenici

121

t: Hus objek tip ija: [ c a k lo

amedin

pa{a x

amija

HUSAMEDDIN PA[A XAMIJA


i proporcionalnata gradba. Kupolata, izrabotena od tula vo varov malter i pokriena so olovo, ima osmostran tambur, postaven na pandantifi. Posebna karakteristika na ovaa xamija, po {to se izdvojuva od ostantite od ovoj tip objekti vo Makedonija, e sedmoagolniot, plitok zasveden del koj izleguva na ju`nata fasada i vo koj e smestena mihrabskata ni{a. Ovaa forma na apsida na mihrabot, koja{to mo`eme da ja sledime od 14 vek, e rezultat na intenzivnite me|usebni vlijanija na Rano-Osmanliskata i DocnoVizantiskata arhitektura. Tremot, izgraden na severnata strana, e so harmoni~ni proporcii i so ednostavni formi, tipi~ni za arhitekturata od raniot 16-ti vek. Toj ima tri mali kupoli (so dominacija na sredi{nata), koi gi nosat ~etiri kru`ni mermerni stolbovi. Dvata sredi{ni stolba se od zelen mermer, so dekorativno obraboteni kapiteli vo vid na stalaktitni ornamenti, dodeka strani~nite se od bel mermer i so kapiteli izvedeni so pomo{ na t.n. turski triagolnici. Dekorativnosta na sredi{nata arka e naglasena so naizmeni~no redewe na crveni i beli kameni blokovi. Ovoj sistem na dekoracija, karakteristi~en za gradbite od prvata polovina na 16-ot vek, se povtoruva i nad glavniot vlez (na severnata strana na objektot), kako i nad prozorcite

Xamijata Husamedin pa{a e izgradena na edno vozvi{enie od levata strana na r. Otiwa. Postoeweto na xamijata vo tekot na 16 vek e potvrdeno so Op{irnite popisni defteri na ]ustendilskiot sanxak od 1570 godina, kade vo popisot na vakafite se spomenuva xamijata na pokojniot Husam pa{a. Vo popisot na ]ustendilskiot sanxak od 1573 godina se spomenuva novo formiranoto maalo Sveta xamija na pokojniot Husam ed-Din pa{a. Evlija ^elebi za nea veli deka bila umetni~ki izgradena, so kameno minare i bila pokriena so olovo. Za li~nosta na Husamedin pa{a nemame nikakvi podatoci. Taa pretstavuva ednoprostorna, podkupolna gradba so kvadratna osnova koja plenuva so ednostavnosta

122

osmanliski spomenici

123

levo i desno od vlezot. Na zapadnata strana na xamijata e smesteno osmoagolno minare. Za gradba na xamijata se koristeni golemi, dobro obraboteni blokovi od `oltenikav kamen koj bil donesen od okolinata na @egligovo, Kumanovo. Spored stilsko arhitektonskite karakteristiki so golema verojatnost mo`eme da ka`eme deka Husameddin pa{a xamija e izgradena vo docnata klasi~na faza na Osmanliskata arhitektura od po~etokot na 16 vek. Xamijata e pretstavnik na ranocarigradskiot stil. Obnova na xamijata za koja imame podatoci bila izvr{ena vo 1950 godina, koga vo prostorot na xamijata e otvorena prvata muzejska postavka vo gradot [tip koja rabotela do 1956 godina. Objektot denes ne e vo funkcija. Poradi pretpostavkata deka objektot e podignat na staro kultno mesto, verojatno hristijansko (crkva sv. Ilija), povremeno e posetuvan od hristijanskoto naselenie na verskiot praznikot Sv. Ilija. Ju`no od xamijata se nao|a turbe vo koe e pogreban {ejhot Muhjudin Rumi Baba kogo go spomenuva i Evlija ^elebi, pa i samata xamija kaj narodot e poznata kako Muhjudin babina xamija. Gradbata na turbeto e so osmoagolna osnova prekrieno so keramidi, obnoveno e vo ponovo vreme, i osven istoriski toa e bez posebni arhitektonski i estetski vrednosti.
Zoran Pavlov

Lit.: M. Kiel, Somme Little-known Monuments of Ottoman Turkish Architecture in the Macedonia Province: Stip, Kumanovo, Prilep, Strumitsa, Gney-Dou Avrupa Aratrmalar Dergisi 6-7, stanbul 1978, 15-178. E. H. Ayverdi, Avrupada Osmanl Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, stanbul 1981, 48; R. Petkovski, Husa Medin-pa{ina xamija, Delo 74, Spisanie za samoupravna teorija i praksa, op{testveno-politi~ki pra{awa, umetnost, nauka i kultura, god. X broj 2, martapril 1983, [tip, 546-551.

124

osmanliski spomenici

125

e : [tip olbojk acija

kt: Be

zisten

BEZISTEN
koj se oslonuvaat po dva prekr{eni laka, na toj na~in formiraj}i edinstven prostor so skladni proporcii. Centralniot del e zasveden so kupola nosena na trompi dodeka strani~nite se so manastirski svodovi. Site vnatre{ni yidovi se razigrani so ni{i koi slu`ele za postavuvawe na tkaeninite. Objektot e graden od kamen i pri obrabotkata na fasadata iako ne se upotrebeni dekorativni elementi, toj so svoite ednostavni formi deluva monumentalno. So is~eznuvaweto na orientalniot na~in na trguvawe, se menuva i negovata namena. Kon krajot na 18 i po~etokot na 19 vek bezistenot slu`el kako zatvor, potoa kako magacin i kako prodavnica za prehrambeni produkti. Za vreme na avstro-turskata vojna bezistenot bil zapalen. Bezistenot plenuva so ~istotata na arhitektonskite formi. Po izvr{enata adaptacija, negovata vnatre{nost denes se koristi kako umetni~ka galerija.
Zoran Pavlov

Bezistenot se nao|a vo centarot na gradot, na desniot breg na r. Otiwa. Vremeto na negovoto gradewe e nepoznato, no op{tiot izgled na bezistenot, negovite arhitektonski i prostorno urbanisti~ki vrednosti pretstavuva poseben interes. Osobeno se istaknuva na~inot na koj se izvedeni kupolite, pri {to, preminot od pravoagolni prostranstva vo kru`na osnova gi ~inat plitki trompi, ne upatuva na izvorite od islamskata arhitektura vo 16-17 vek. Slu`el kako glavna ~ar{ija za proda`ba na tkaenini i drugi skapocenosti, so pravoagolna osnova i dva vleza, eden na isto~nata i eden na zapadnata strana. Vnatre{nosta na objektot ja so~inuvaat tri dela razdvoeni so po eden stolb na

Lit.: K. Tomovski, Bezistenot vo [tip, Zbornik na {tipskiot naroden muzej II (1960-61 god.), [tip 1961, 97-102; D. ]ornakov, Bezistenot vo [tip, Spomenici na kulturata vo Makedonija, Skopje 1980, 124; E. H. Ayverdi, Avrupada Osmanl Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, stanbul 1981, 67-69.

126

osmanliski spomenici

127

TERMINOLO[KI RE^NIK

Alaxa Raznoboen, {aren Amam Edine~na ili dvojna javna turska bawa Beg Plemi}, gospodin, gospodar, zapovednik na sanxak, vid titula Beglerbeg Namesnik, zapovednik na najgolema turska voeno-upravna edinica Bezisten Pokrien trgovski objekt, ~esto zasveden, so du}ani vo koi se prodavala luksuzna, naj~esto tekstilna stoka Vakaf Zadu`bina, zave{tanie; imot, koristonosni objekti i drugi materijalni imoti ~ii prihodi bile koristeni za osnovawe i odr`uvawe na islamskite verski, dobrotvorni i prosvetni ustnovi Vakafname Zadu`binska povelba, dokument za osnovaweto na vakafot i za negovoto upravuvawe; kanon, statut na islamskata zadu`bina Vezir Najvisok upraven dostoinstvenik vo Osmanliskoto carstvo, minister, ~len na carskiot divan Vilaet Pokraina, provincija, teritorija na eden valija Gazi Gazija, muslimanski u~esnik na sveta vojna, pobedonosen junak, heroj

Dervi{ Muslimanski mistik, pripadnik na nekoj dervi{ki red Efendi Gospodin, obrazovan ~ovek, po~esen naziv za obrazovani lu|e Imam Duhoven predvodnik, versko lice {to ja predvodi zaedni~kata molitva vo xamijata Imaret Javna dobrotvorna kujna, zgrada, glaven element formiran vo Osmanliskite religiozni kompleksi Kadija Osmanliski sudija koj imal golemi ovlastuvawa vo voenata i civilnata administracija, kako i kontrola na zakonitosta na site akti Kapan golema pazari{na vaga, kantar, terezija Karavansaraj An golema, solidno yidana gradba podigana pokraj pati{tata i vo gradovite; vo nea se obezbeduvalo bezbedno smestuvawe za patuva~kite trgovci i nivnata stoka Kibla Pravec kon Meka sprema koj e orientiran mihrabskiot del na sekoja xamija kon koj se svrtuvaat site muslimani vo vreme na molitvata Konak Dvorec; prostorija za patnici, svratili{te Koxa Starec, golem, po~ituvan, znamenit

Kube Svod, kupola Kurna Lavabo vo amam izraboteno od kamen ili mermer, so ~etiriagolna forma, ~esto ubavo ukraseno, vo koe se slevala toplata i ladnata voda Levha Golemi vrameni panoa koi se postavuvaat na yidovite vo xamiite ili muslimanskite ku}i a na koi se kaligrafski ispi{ani citati od Kuranot so imiwata na prvite halifi ili so mudri orientalni izreki Mala}ari Reqefno predadena dekoracija vo gips; imeto go dobila po male~ka mistrija izrabotena specijalno za ovaa tehnika Mahvil Kamena ili drvena galerija na stolbovi, smestena vo xamijata pokraj yidot so vlezniot portal Medresa Op{t naziv za islamskite sredni i vi{i u~ili{ta od internatski tip Meka Rodnoto mesto na prorokot Muhammed Mekteb Muslimansko osnovno u~ili{te Minare Visoka kula pored xamijata od koja muezinot gi povikuva muslimanite na molitva; xamiite mo`e da imaat od edno do {est minariwa Minber Skalesta propovedalnica vo xamijata blisku do mihrabot, od kamen ili drvo, od

koja vo petok i prviot den od dvata bajrama imamot dr`i posebna propoved (hutba) Mihrab Polukru`na ili poligonalna ni{a, smestena sproti glavniot vlez vo xamijata vo pravec na kibla, od kade {to imamot ja predvodi zaedni~kata molitva Muezin Xamiski slu`benik koj pred molitvata glasno gi povikuva vernicite od minareto na xamijata Ni{an Nadgroben spomenik od kamen na muslimanski grob ili grobnica, znak, beleg Oxa Versko lice, obrazovan ~ovek, u~itel, profesor Pa{a itula na najvisoki osmanliski voeni i upravni funkcioneri koi vo 15 i 16 vek ja imale samo aktivnite veziri i beglerbegovi Semahane Prostorija vo tekija kade {to se vr{i dervi{kiot obred zikir Sixil Kadiski registar, protokol na {erijatskite sudovi Sofa Trem, izdignat prostor pred xamijata koj vernicite go koristat za klawawe vo nedostatok na mesto vo xamijata Stalaktit (Mukarnas) Eden od najkarakteristi~nite islamski arhitektonski elementi (izveduvan vo kamen, gips ili tula) koristen za dekorirawe

na kupolite, nad ni{ite, na portalite, kapitelite, na trompite, pandantifite Tekija Dervi{ka zgrada vo koja se vr{at dervi{kite obredi Turbe Mavzolej, grobnica zasvedena so kupola ]unde}ari Naziv za edna od tehnikite na koi se izveduvala dekoracijata vo drvo Halvet Posebna prostorija vo amam nameneta za kapewe Hazna Rezervoar za voda vo amamite Hixra Data na preminuvaweto na Prorokot Muhammed od Meka vo Medine (16.07.622), koga otpo~nuva presmetuvaweto po islamskiot kalendar ^ifte Dvoen Xamija Muslimanska bogomoqa [adrvan Fontana (~e{mi) pred xamijata za zadol`itelno ritualno miewe na vernicite [ejh Doslovno starec, stare{ina, glavar (na red, pleme) [erefe Ograden prostor na minareto (balkon) od kade muezinot gi povikuva muslimanite na molitva

128

osmanliski spomenici

129

Izdava~ Ministerstvo za kultura na Republika Makedonija Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo Za izdava~ot Pasko Kuzman Urednik m-r Zoran Pavlov Avtori m-r Zoran Pavlov, Radmila Petkova Lektor Aleksandar Jordanovski Fotografii Mi{e Tutkovski m-r Zoran Pavlov Terminolo{ki re~nik m-r Zoran Pavlov Kompjuterska obrabotka i grafi~ko oblikuvawe Artbaiter Pe~at Pro Point Tira` 800
CIP Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka Sv.Kliment Ohridski Skopje 930.85:297(497.7) 72.033.3(497.7) Pavlov, Zoran Osmanliski spomenici / (avtori Zoran Pavlov, Radmila Petkova). - Skopje : Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo, 2008. 131 str.: ilustr. : 22 h 22 sm. (Edicija Makedonsko kulturno nasledstvo) Podatocite za avtorite prezemen od kolofonot. Bibliografija kon glavite ISBN 978-9989-2504-9-1 1. Petkova, Radmila (avtor) a) Islamski spomenici na kulturata Makedonija b) Islamska arhitektura - Makedonija COBISS.MK-ID 75674122

Copyright Ministerstvo za kultura na Republika Makedonija, Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo, Skopje 2008